" ' ' —« JzVUio ^ilvlO 41945 ig^SMS; Fraačešfca Riminslia (Francesc^ d.a f DES.iMti.ixxi) žaloigra v petih dejanjih spisal SILVIO PELIjIC o. PREVEDEL M. A.. TERKTOVEC ČASTNI GRA.TANIN BOLZEŠKI. Cena K. —'30. V Trstu, I9.U. leta. Tisk in naklada tisk. V./Dolenčeve /Fran Poličev«) Kom. naklada slovanske knjigarne Josip Gorenjec v Trstu Frunčeška Riminsba (Francesca da Rimini) žaloigra v petih dejanjih spisal SILVIO PELLiICO. PREVEDEL IVE. A. TERKTOVEC ČASTNI UKA JANIN BOLZKŠKI. Cena It -30. V Trstu, 19.11. leta. Tisk in naklada tisk. V. Dolenčeve (Traii Poličeve) ■ Kom. naklada slovanske knjigarne Josip Gorenjec v Trstu. OSOBE: LANCIOTTO, vladar Kini inski. PAOLO, njegov brat. GVIDO, vladar Ravenski. FRANCESKA, njegova hči, Lanciottova žena. ŽLAHTNIČ (pa/..) STRAŽNIKI. Dejanje se godi na vladarskih dvorili v Riminih. PRVO DEJANJE. PRVI PRIZOR. (Lcinciotto prišedši iz svojih izban stopa nasproti pr bajajočemu Gvidu. Oba sta se srčno objela.) Gvido. Tedaj me ona videti je htela? Takoj ostavil sem Raveno; rajše Ima dem hčerko, nego vse prestole. Lane. Oh Gvido! vse drugačne pač nahajaš Te dvore, nego dne poroke moje. Od petja, plesov v Riminih tu ceste Več ne buče. Nobeden več ne pravi : „ Vladarja ni bolj srečnega na svetu Od Lancijotta.« Laških knezov slednji Mi je zavidal; zdaj me pomiluje. Z lepoto svojo v isti hip Frančeška Umela srca vseh je zmagovati, Otožnosti pa lahka njena senca Še bolj nje lepo lepšala je lice. Po domu togo vsak je bral ji z lica, Device nežne stid, ki se je tresla Pred hvalo, pred prestolom, pred poroko. Bolest se njena s časom je gubila, Da na moža je gledala srčnejše. Iskala puste nič ni več samote ; Pobožna skrb je vodila nje dušo, Da sliši glas nesrečnih ; mnogo kratov Priobčevaje ga mi je dejala : «Jaz ljubim te, ker vladaš pravdodatno In milo». Gvido. — Kar na plač me siliš. — Mala, Bila radost je sama in smehljanje; Po raznih cvetih, mislil bi, da vede Živenja gladka steza jo presrečno. Kedor pogledal v nje je očce jasno, V srce zadel ga njen je duh mladosten, Kdo to je mogel slutiti promembo ? Na mtih ugasnil nje je žar veselja, Ugasnil s prvim žalosti je pihom. Ljubimca brata vzela ji je vojna. Spomin nesrečni!.... Vedno je prosila Nebo za brata, ki je bil na vojni. Lane. Po smrti brata pa neutolažna Sovraži bratomorca: krotka, dobra Dušica danes ga na smrt sovraži! Zaman ji pravim, da sta naju otca Narekla vojno, da je brat mi Paolo Usmrtil brata ji, a to na vojni; Ki obžaluje, da ga je usmrtil; Da je človeške, plemenite nravi. Zaman! razburja jo ime njegovo. Vse to me žali, ker ljubezen srčno Gojim do brata, ki na tujem biva. Dozvedel sem, da vže domu se vrača, Srce od prave skače mi radosti In to priobčil sem Frančeški s prosbo, Da bi deverja blagostno vsprejela. O vesti ti nemilo zajeknivši: «On vrača se!» je padla poiumrtva Na tla. Oh! mislil sem, da vže je mrtva. Razljučen sem prisego 'i prisegel, Da smrt bom njeno maščeval... na bratu. Gvido. Nesrečnik ! ti si mogel... ? Lane. Ne, — nebesa Naj raztepo prisego to prokleto. To ponovila je ter z grozo roke Dvignivši k meni vskliknila je milo : «Prisezi, da ga ljubil boš, ker on le Ostane ti, ko mene več ne bode*. Jaz naj ga ljubim, ona pa, okrutna, 4 — Gvido. Lane. Gvido. Franc. G vjdo. Naj ga sovraži. H temu še zahteva, Da se povrne na svoj dom v Raveno, Da Jica ne bi gledala deverja. Ko sem dobil tvoi list, sem mislil, da je Nekako bolna. Veš, kako jo ljubim. Živim predolgo... pojmeš li ? trepečem Vsak čas. Oh, ne govori! mene tudi Prevzema smrti strah, ko dremajočo Promatram, kedar svoji bi očesci Zaprla, kedar bledo njeno lice Nobenih nima več sledov živenja. Dotikam z ustno ustnice se njene, Da čutim, če še diše. Kakor tebe I mene strah spreleta. — V razvedrenje Prirejal igre sem in veselice, No nji le sitne; z biseri sem, s zlatom, Z bogastvom skušal, da se mi vzraduje. Bila hvaležna je, no ne vesela. Ker je pobožna, zidal sem ji cerkve In sto devic, ki ščiti jih in ljubi, Za njo vsak dan molitve vznaša k nebu. Kar možno je, na ljubo vse ji delam. To vse priznava, pa se vendar plače. Kedked prihaja vže mi grda misel... Ljubimec morda kteri.. Oh, nebesa ! Iz bitja vsega njenega pa sije. Srce najčišče !.. Viž jo, sem prihaja. DRUGI PRIZOR. Frančeška in obadva poprejšnja. Objemi me moj otrok! tu sem, Olče !., S poljubci roko naj ti vso pokrijem ! Na prsi moje, dete mi predrago! Srce udarjaj na srce soglasno.... Pristopi, knez ! oba sta mi otroka : Nebo obema vama blagoslovi! , - 5 - Fram'. Gvido. Franč. Gvido. Franč. I.anc Franč. Lane. Franč. Tako sem vaju na srce pritiskal, Ko v sveti zakon sta roke si dala. Takrat si bil pač srečen, otče dragi! Hčeš reči pač, da sebe si nesrečno, A sivca otca srečnega storila ? Imela sem pač slutnjo, da soprogu Ljubezen večnim plačem slabo platim. Da za možitev nisem, sem ti rekla Prose te, da ponunim se. Po tvoji Besedi... da le svatba moja srečnim Stori te... vdala sem se... volji tvoji. Od mene to si htela, nehvaležna! Ko si ostala hčerka mi edinka P Odreči mogla sivemu si starcu, Da mu v naročje vnuka ne prineseš P Zaradi, sebe ne kesam se zdajci, Neznosne na srce mi je nadloge Položil Bog, no hočem jih trpeti. I v samostanu kakor na svobodi Solze vse dni po licih bi mi tekle, No vsaj nikogar tam bi ne povlekla V nesrečo svojo...! Iz srca svobodno Molitve moje k nebu bi puhtele. Da milo gledal bi na dete svoje In da je reši iz te solza doline... Zdaj ni umreti si ne smem želeti: V živenji žalim, knez te plemeniti, Še hujše s smrtjo bi te žalostila. Pobožna, hkratu kruta ! le me žali, Otrove trosi v revno mi živenje, No živi. , Vem pač, da preveč me ljubiš In se bojim, da svojo to ljubezen Promeniš v srd... in da zelo me kazniš.. Za krivdo, ki ni v ničem moja,.., ki vsaj Po volji moji me ne tlači., Kaka Pač je ta krivda P Da... do tebe hladna • V ljubezni svoji sem... — 6 — Lane. FranČ. Lane. F ranč. Lane. Franč. Lane. Franč. Lane. Franč, Občutiš sama ? Kar v srci imam, bi nikdar ti ne rekel ! Gorje! ti hčeš me ljubiti,... ne moreš... Kaj misliš ? Krive nimam te; naklonost Najčešče ni odvisna od človeka. Kaj meniš neki ? Ob, oprosti! krive Ne smatram tebe ; to ti vse ponavljam : No, ni li morda... toga tvoja v sporu Z ljubavjo spotikljivo ? (Vrgši se otcu v naročje.) Otče dragi ! Spričuj soprogu dobri glas ; prisezi, Da čista sem na domu ti živela. Odkar pa bivam pod njegovo streho, Ni sence' suma nisem mu še dala. Ljuba v, oprosti, vedno sum si dela. — Sam sebi često rekel sem, da morda Ljubezen čista v devi se je vnela, Da v srci nosi še spomin ljubimca, Ki zapostavlja pa ga pred dolžnostjo. Li smel bi torej srčne te skrivnosti Zasledovati in presno rano njeno Otvarjati na novo ? Ne.., na veke Ostani skrita v prsih njenih tajna, Ki jo ima. In smem li govoriti ? Moj. sum je raslel, ko na moč si brata Slavila, ko sem tešiti te skušal. V poletu srčnem si teda izrekla : »Kde si moj tajni, moj srca prijatelj ? Kam si odšel li se nazaj povrneš ? Pred smrtjo naj vsaj enkrat še te vidim*. To sem dejala ‘i Si... pa se dozdeva, Da te besede niso šle na brata. In z istih blodeb mrzličnih bolnikov Doznati tajne hočete njih misli? Zadosti ni, da so sami nesrečni, Naj so i nepošteni. Zoper njihno Bolehno, bedno dušo vsak se stavi, 7 Gvido. Lane. Franc. Lane. Gvido. Lane Franc. Gvido. Franč. Gvido. Vsak jih sovraži, pa naj jim i hlini Pomilovanje.,... kaj pomilovanje ? Žele jim grob... Ko z mano več živeti Ne bodeš mogel, grob mi moj otvori, Z veseljem pojdem va-nj, samo da ujdem Vsem moškim. Je-li bledeš, hčerka moja ? Grdo me gledaš ? — Kaj sem ti napravil Povod li nisi vse nesreče moje ? Zakaj odvedel si me z one zemlje, Ki v sebi hrani matere'koščice ? Menda bi s časom jenjala mi toga; Tu vse jo draži ter jo zmer ponavlja... Ne delam stopnje, da se ne spominjam, Oh, besna t s sebe sem... no, ne verujte... V Raveno pojdeš torej z otcem svojim. Postoj gospod ! Odrekam se pravice, Po tebe več ne pojdem v dom otčinski, Kedor ti grozo vdiše in je mož tvoj In ki te ljubi, videla ne boš ga Nič več, če vsa skesana z milosrdja K soprogu bednemu se ne povrneš.... Takrat me morda več ne boš poznala, Globoka žalost spremeni me vsega. Prisotnost čutil tvojo bom pa v srci, Vse oprostivši planem ti v naročje. Lanciotto dragi '... ti se plačeš! Hčerka ! Od mene videl hčer si li bolj krivo, Bolj nehvaležno še 'od mene ženo ? Besede zle mr moja bol iztiska, Za nje le ustno ve. Ne krati otcu Živenja dni, ne žali več soprogu Kreposti, znrad kterih podarila Nebesa so dostojno, oboževano Soprogo mu; bolj lahka bo mi zemlja, Ge nad mogild mi-keda porečeš «Z ljubavjo sem in s krepkimi otroki Franč. Gvido. [muc. Žlahtn Franč. Lane. Žlahtn. Lane Žlahin. Paolo i Lane. Paolo. Lane. Prinesla srečo svojemu soprogu i>. Prekračam, otče ! ti živenja dneve! Ne... hči in žena biti hčem. Podeli Moči mi, večni Bog in o njo z mano Oba prosita. Pokoj Bog povrni Otroku temu L. In soprogi moji! TRETJI PRIZOR. Žlahtnič in poprejšnji. O vhod vas prosi vitez. (Gvidu.) Potrebuješ Počitka ; hodi, otče ! v izbe svoje. (Odšla je ž njim ) ČETRTI PRIZOR. Lanciotto in žlahtnič. Ime njegovo ? Ni mi ga povedal. Ugibam je. Vnišedši vzhičen v dvore, Z veseljem gledal je na staro orožje Pradedov tvojih, ki visi na zidih. Poznal je otčev ščit in kopje. Paolo! Oh, brate ! . - K tebi gre. PETI PRIZOR. i Lanciotto. (Tekla sta drug druzemu nasproti ter sta se dolgo objemala.) Oh, ti si brate ! Lanciotto brate ! — Naj obilno sladke Teko mi solze Brate ! ti prijatelj Edini dnevov mojih si mladostnih! Kako na dolgo od tebe bil sem ločen j — 9 — Paolo. Poslednji krat sem tukaj te objemal In drug objemal me je mož plakaje,. . Ki nikdar več ga nisem videl! Lane. ' Otca! Paolo. Oči zamrle ti si mu zatisnil, 0 svojem Paolu ni ničesar rekel ? Lane. Odsotnega je v smrti klical sina. Paolo. Ni blagoslovil me ? — Iz raja gleda Na naju ; vidi, da sva složna, srčno To veseli ga. Odsehmal pač vkupe Živela bova. Sit sem prazne slave. Prelival kri sem za Bizantsko carstvo, Napadal mesta, ki jih ne sovražim. Dosegel slavo sem visoko : cesar Časti mi je izkazal; duša moja Radosti našla ni v tena rokoplesku. Za koga bil ta meč je okrvavljen? Za tujca. — Nimam, morda domovine, Za ktero krvco dali bi nje sini ?, Za-te, za-te, ki vrle šteješ sine, Italja moja, bom boril se hrabro, Če te napade lakomi inostranec. Sveta li nisi zemlja najkrasnejša, Kar jih obsija božje solnce? Nisi Umetnosti najlepših mati, Italja ? Ni zemlja tvoja prah junakov slavnih, Ki čast si in slavo dedom mojim dala ? Objemaš vse, kar meni je naj dražje ! Lane. Kdo bi te gledal, slušal in ne ljubil ?.. To ni mogoče... Bogu hvala ! ona Črteti pač... ne bo., ne bo te mogla. Paolo. Kedo ? Lane. Ne veš li ?... nežne tu ni duše, Ki srečo mojo bi storila polno, Paolo. In morda ljubiš ? Lane. In kako še 1 ljubim Najbolj vilinsko,... žensko najbednejšo. Paolo. Jaz tudi ljubim: toge si poveva. Panc. Pred smrtjo zakon oteč je načrta], Da sebi trajni mir ustanovimo. 10 — Paolo. Fmuc. Paolo. Lane. Paolo. Lane. Paolo. Lane. Paolo Lane. Paolo. Lane. Paolo. Lane. Paolo Povelje sem. izpolnil. Zaročenka Soproga ti je torej ? Nisi srečen ? Kedo je ona? morda te ne ljubi? Ne pravim prav, da ona me ne ljubi. Oh, da tako-le ljubila bi tebe! No, brata si usmrtil ji na vojni, Črti te hudo, videti te nehče. Govori, kdo je ona ? Videl si jo Nekda na dvorih Gvida,.. (premagovaje svojo vzrujanost.) Ona ?... Gvida Edinka. In te ljubi? pa je tvoja Soproga ? — Res je, njenega sem brata. Usmrtil.. Večna toga jo razjeda. Odkar je čula, da domu se vračaš, Mrzi te naše strehe neutešna. (vedno se zmagovaje.) In nehče, nehče niti da me vidi ? Da srečen bom pri bratu, sem se nadal Pa pojdem zopet. — Vse živenje dneve Ostanem daleč od domače strehe. Oba osreči naju krov domači; Ne smeš me zapustiti. Živi vedno V pokoji; žena pač nad vse je možu. Pa ljubi jo... moj vzemi meč in svoj mi Pokloni,... na-me moj te bo spominjal, (S prijazno silo izvršil je to zameno.) Oh, brate! v Ge se videla ne bova, Če bodem živ... hladnejše bode bilo Srce obema ;.. čas, ki vse izbriše, Izbriše tudi srd Frančeškin ; ona Prozove me i bratom. Ti se plakaš ! I jaz sem ljubil! deva je edina tl - Lane. Paolo. Lane. Paolo Franc. Gvido. Franc. Gvido. Franc. Gvido. FranČ. Gvido. Franč. Živela mi na svetu,... ni črtela, Črtela ni me. Pa si jo izgubil ? Nebo mi jo je vzelo ! Naj tolaži Ljubezen brata te. Ko te zagleda, Ko plemenito vvidi ti vedenje, Srce Frančeški tudi se ublaži. Zdaj hodi. Kam ? pred njo.. oh, to ne bodi Y DRUGO DEJANJE. PRVI PRIZOR. Gvido in Fran čečka. Proste]še... veje vetrič tu, Kam ideš Tako prepadla ? Ni se li ti zdelo, Da slišiš... Paolov glas ? Nikar ne boj se. Da ga zagledaš ; če ne boš hotela, Pred te ne pride. Nekdo mu je rekel, Da ga sovražim. Je-li ga to žali ? Zelo ga žali, brat ga je zadržal, Odpotovati htel je. Spet od doma P Mirnejša si, Lanciotto vže se nada, Da-lahko vsprejmeš svojega de verja. Poslušaj, otče! ti ne čutiš, otče !... Kako srce mi.. ta prihod vznemirja! To mesto zdelo se mi je pustobno, Ta hiša zdela se mi je mrtvaška; Sedaj,ci... otče! več me ne zapuščaj ! Le s tabo smem vesela, tožna biti;... 12 Gvido. Franc. Gvido. Franc. Gvido. Franc. Gvido. Franc'. Pomiloval bi me, ker si mi dober, Če... Kaj ? Da veš, kako je meni bridko To samotarstvo! Ti le me tolažiš, Pred tabo le od vseh na teh dvorovih Ne tresem se, ničesar ne prikrivam, Kar vzburja prsi moje neprestano... Srce mi ni zaprto p lahko plaka In se raduje ; vendar ne radosti, Ne žali tukaj kazati ne morem ; Takoj bi se izdala. Joj, prejoj mi, Oe bi utekla ktera mi beseda !,.. Bolj milosrčno ti bi gledal na-me, Na bede moje ; v hudih izkušnjavah... Z dobrotno roko bi me istih branil. Ne, ni zaprto ti srce. V vsem tvojem Mišljenji tajnem... tajne ni nobene, Ko z blagohotnim otcem svojim bivaš. Odkriti... vse bi .. htela ti,... kaj pravim ? Kako se skrijem ? Odpri se mi zemlja, Sramoto mojo skrij. Govori, dete! V srce nebo ti sega, le zaupaj, Neznosna moka zate je hinavstvo.. Dolžnost je hlimba, molk dolžnost in krivda Bilo bi tebe prositi tolažbe. Ne smem prestopka razodeti otcu, Ki hčeri je prisnubjl vzor soproga, No... srečne vendar le je ni napravil ! Za Boga ! tvoj sem torej umoritelj ? Oh, otče dobri! nisi... jaz le čutim, Kako vže maje vsa se čednost moja. Strašanski boj sem bila, no potreben. Do zdaj v tem boji sem še zmagovala, V poslednjih dnevih svojega živenja Trepečem pa ; pomagaj, otče dragi'..! Da dovršim jih srečno. — Prav je slutil Lanciotto,.. ali v ničem nisem kriva, Soproga zvesta sem bila mu vedno 13 — Gvidu. Franc Gvido. Franč. Gvido. Franč. Gvido. Franc. Gvido. Franč. Gvido. Lane. Gvido. Lane. Gvido. Franc. Gvido. In zvesta mu do smrti hčem ostati. Oh, otče ! mrzel pot ti čelo moči, . Odvračaš vzor od mene in trepečeš... ! Nikar ne ! le govori, hčerka! Sapa Pojemlje ti, oh Bože! Ni ničesar, — Slabost neznatna v glavi. Oh, pač sladko Za otca je Stariho, ko poklada Na pridne detce glavo ! Nehvaležna, Bez dvoma, vredna tega sem ukora ! Kaznuj me. Kdo je oni grešnik, ki je Načinom grešnim ti srce zapalil ? Ni grešnik; on ne ve, da jaz ga ljubim, On me ne ljubi. Kde je ? Da ga vidiš, Nazaj v Raveno iti si hotela ? Da mu izbegnem. Kde je on ? povedi. Kde je ? Obljubil si, da boš mi dober; Ne gnevi se,... v tem mestu je,.. Ki došel I DRUGI PRIZOR. Laiieibtto in obadva poprejšnja. Oba nemirna ?.,. Prej bila si mirna. Frančeška ! jutre poj deva. Kaj praviš ? Frančeška hoče. Otče ! Li se upaš V (Grozeče na njo gledaje odhaja.) 14 - Franc. Lane. FranČ. Lane Franč. Lane. Franč. Lane. Franč. [muc. Franč. Lane. Franc. Lane. TRETJI PRIZOR. Lanciotto in Frančeska, Najokrutnejši je moj oteč. Prej še Ostati tu si htela ; vže sem menil, Da te otožnost ganila je moja. Ni treba, da pred Paolom z doma ideš, Odide sam. Odide Obsovražen, Provedel tu nesrečno bi živenje. Tako ga žali ? Nisem mogel, da ga Odvrnem od te misli ; da odide, Prisegel je. On ljubi te iskreno. Srce mu je premilo, plemenito ; On (kakor jaz) mrazoten ni v ljubezni In kakor jaz, ljubezni on je žrtev ! Ljubezni žrtev ? Žrtev. Ne prenese Srce nikar ti, ako bi zaznala... Zakaj pa vrnil se na te je brege ? Nikder ga nimam druzega več brata, Da ga usmrti... Na nesrečo mojo Dospel je sem. Ne sodiš prav ! Še predno Odide, prosi te, da bi te videl, Da vsaj trenotek s tabo bi besedil. Pomisli le, da brat ti je soproga, Da spravlja zopet se na vojevanje, Da morda več ga videli ne bomo ! Poprašaj vero, kar ti ona pravi. Ge ob odhodu na morje sovražnik Desnico bi mi nudil,... bi mu hitro Njegovo stisnil. Ni ga zadovoljstva Nad oproščenje. Nehaj !... saj se stidim ! Bog ve, tako bi rekel, če to piano — IB — Frcinč. Lane. Franc. Paolo. Lane. Paolo. Franč. Paolo. F ra tič. Morje ne bo med onim in med mano Odslej prostrto vse živenja dneve ? Če v raii le spet videli se bomo... Kder nas nobeden nikdar več ne loči 1 I ti Frančeška ! tam ne bodeš mogla Črteti več deverja. Druže dragi ! Pa vedi, ter oprosti... Brate ! Bože! (Vrgla se je Lanciottu v naročje ! ČETRTI PRIZOR. Paolo in obadva poprejšnja. Prančeška ! Bog me ! Kar bliže, brate ! — Ona je! Pristopi. Kaj porečem ?... Ti si ?... Če nehče, da me vidi, hče me čuti V Naj odpotujem, manj me bo črtela. Povej ji, brate! da ji gnev opraščam. Da ga zaslužil nisem. Ljubca brata Usmrtil sem ji zoper voljo svojo. Ko so njegove trope v beg bežale, Divjaje sam na meč je moj se vrgel; S_ živenjem rad bi bil mu dal živenje. (Se vedno z možem v objetji boji se vzdigniti obraz.) Laneiotto 1 ni li Paolo se odpravil ?... Tu slišim, da se nekdo joče ; kdo je > Frančeška! jaz se plačem : najbednejši Od vseh na svetu. Nimam ga pokoja Ni pod domačo streho. Ni potrto Zadosti moje še srce ? — ni dosti, ) )a sem izgubil.., žensko oboževano V Izgubljam brata tudi in domovino. Povod ne bom, da bratu brat izbega, Odidem sama, — ti pa tu ostani, Sodruga Lancijotto potrebuje. - IG Paolu. Ti ljubiš ga in prav je, da ga ljubiš. 1 jaz ga ljubim.,. V hrupu vojevanja, Ko sem podlegle, deve, zaročenke Rešaval gneva tropov zmagovalnih, Ko sr> slavili razni me narodi, Da sem pobožen, da junak sem hraber, Na dalj njem svetu mislil sem na brata Upaje, da me gledal bo s ponosom,... Da vsa Italja, vse nje krasotice Izrekovale bodo ljubkim glaskom Ime junaka bez prikora. — Slavje Vse to mi je usodno, vse hrabrenstvo Bilo mi je v nesrečo. Franc '. Tam bore se Na tujem svetu... zmaganim si cesto ' Usmiljen bil > device, zaročenke Rešaval si ? Tam videl njo si morda, Ki s srcem tvojim vlada. Kaj besedim ? Oh, mene lude! — hodi! — da črtim te!... Paolo. (Ozbiljnu.) Lanciotto z Bogom !.oh Frančeška!... (Frančeška sliši, da odhaja; nehote gaje pogledala.) Lane. Paolo!... Ostani! PETI PRIZOR. Lanciotto in Frančeška. Paolo !... mene, oh uboge ! Do njega čutiš milosrdje, ali Le hliniš se V Li hočeš s tem solzenjem Storiti vseh nesrečne V Dej, govori! Zahtevam, da vedenje opravičiš ; Prenašal dalje nič več ga ne bodem. Jaz tudi sita tvojih sem ukorov Krivičnih... in svoj mir takrat dosežem, Ko svet izgine pred pogledom mojim. Franc. Lane. Franč. 17 TRETJE DEJANJE. PRVI PRIZOR. Paolo. Poslednji krat... pač videti te moram I Ljubezen gluhim za dolžnost me dela. Da grem, da je ne vidim več V... Ne morem. Kako je na-me gledala? Otožnost Krasnejšo dela. Meni se dozdeva Divotna, rajska. In sem jo izgubil ! Ni mi ugrabil je Lanciotto ? — Ljutost! Ne 1 ubim brata ? On menda je srečen... Naj dolgo bo... no, moral li je streti Srce to moje, da on srečen bode? Frančeška se bliža ne da bi videla Paola. Fr and. Kde je moj oteč? on bi mi povedal, Če tu še biva moj dever... Te zide Imela zmer bom rada, — Dušo svojo Izdihnem v svetih teh dvorovih, ki jih Rosil je plačem svojim... Paolo. Jadna ! Preganjaj hude misli: saj sem žena L. Paolo. S sebo besedi, vzdiše. FranČ. Zapustiti Te dvore moram: njega vsi so polni ! Nazaj naj idem pod domačo streho... Prostrta tamkaj noč in dan pred Bogom, O milost bom prosila ga za grehe, Da ne ostavi nikdar me, saj on je .Edino zavetišče src bolestnih. DRUGI PRIZOR. (Kakor da odhaja.) Paolo (stopa naprej) Frančeška! Franč. Bože! Bože! Tukaj-le prijatelj... Kaj hočeš ? Paolo. Franč. Le besedo... Le besedo... 18 Paolo. Franč. Paolo. Franč. Paolo. Franč. Paolo. Oh, sama sem ! ostavil si me, otče! Tu samo. Kde si?... Hčeri tu pomagaj — Se lahko ujdem. Kam pa ? Eh, prijatelj J... Ne sledi mi! no čislaj mojo voljo, Odidem spet pred svoj altar domači! Nesrečnim treba božje je pomoči. I jaz odidem pred altar domači S tebo. Kdo bolj nesrečen je od mene ? Tam vzdihe bova vzdihala vzajemno. O smrt človeka klicala ti bodeš, Ki netrpiš ga,... jaz nebo bom prosil, Da molbo ti usliši, srd oprosti, Da podari ti srečo in veselje, Da vso mladezen in lepoto tvojo Na divnem ti telesu dolgo ohrani, Da vsega da ti, kar želiš si sama ! Ljubezen tudi... tvojega soproga In detco njemu drago ! Nehaj, Paolo ! Kaj pravim ?... kaj se plačeš V Smrti tvoje... Te ne želim. In vendar me sovražiš... Kaj briga te, da te ne smem trpeti v... Nikar ne motim tvojega živenja, Odidem jutre. Svojemu boš bratu Dostojno delal družbo ter tolažil Zavolj odhoda mojega ga bodeš. Gotovo bo se plakal... samotarec. Ko enkrat zve,... bo v Riminih se plakal! Poslušaj me — ne pravi mu — in vedi, Da nikdar več se v Rimine ne vrnem. Otožnost srčna me usmrti. — Kedar To zve moj soprog... srčno ga tolaži In solzo mi potoči za-nj. Kaj mene Dotika, prašaš, tvoj se srd nezlomni ? Ne moti srd tvoj mojega živenja ? In vse usodne tvoje te besede ? - 19 - Krasnejša od krilatcev, ki jo vstvaril V ljubezni najsilnejšem je poletu Pravečni Bog'... predraga vsemu svetu... Soproga srečna... govoriš o smrti ? Ta čaka mene, ki za prazno slavo Predolgo ostavil bil sem domovino... In v tem izgubil svojega sem otca. Pač upal sem, da spet ga bom objemal ; Ge bi odkril mu srčne svoje toge ; Ne storil bi me jadnega na svetu : Njo bi mi dal... ki mi za zmer je vzeta. Franc. Kaj meniš? O ljubimki li besediš? In si zares bez nje nad vse nesrečen ? Tako ti silna v prsih je ljubezen V Ljubezen sama viteza ne krasi, Za njega meč in slava sta. Postopaj Za njima vedno; nikedar ljubezen Te ne ponižaj. Paolo. Kaka slova! Bil bi Ti milši,... manj bi me črtela, ako Dosežem večo slavo ? V to zadošča Povelje tvoje. Čas in kraj določi. Na brege najdaljnjejše se odpravim, Dejanja najbolj težka in nevarna Izvedem jih tem rajše, ker vsa ista Frančeška bode jih narekovala. Predrznost, čast mi roki utrdite ; Ime ojači dražestno ju tvoje. No slave svoje nikdar ne okaljam Trinoštvom krutim. Venec z lovorike, Ki ti ga spleteš, bo mi hrepenenje, Beseda tvoja, tvoj pogled, pohvala Le tvoja, tvoj posmeh... ■jo — F ranč.' Paolo. Franc. Paolo. Fran č. Paolo. Ti se osmeljaš? Molči i... vsak te lahko .sliši Ti ljubiš me? Tako si vnel se naglo? Ne veš, da žena tvojega sem brata ? Pozabil vže na deklico si svojo V Oh, mene bedne!... pusti roko mojo !... Pregreha huda tvoji so poljubci! Ni nagla, nagla ni ljubezen moja. Ljubljenko sem izgubil... ti si ona. O tebi sem besedil, za-te plakal ; Le teoe ljubil sem in ziner še ljubim In ljubil bom do zadnjega vzdihljaja ! Pa naj za te ljubezni grozne grehe Na onem svetu vekovečno kazni Prenašam, bolj in bolj bom zmer te ljubil ! Zares ? ti si me ljubil ? Ko sem nekda, Poslanec otčev, mudil se v Raveni, Po dvoru v družbi ženskih si turobnih Hodila ; tam pred novo si mogilo Postavši vdano na koleno padla In nemim, ali neprestanim plačcm Roke lomila k nebu. — «Kdo je ona ?-> Poprnšal sem. ««Hči Gvida»», so mi rekli. «Čigaver grob je?» — ««Njene je rodnice» Oh, kako čutil pač sem milosrdje Do te hčeri nesrečne v srci svojem ! Kako srce je moje trepetalo ! Zavoj ti skrival lici je, Frančeška ! Da očic nisem videti ti mogel. No, ljubim te od onega trenotka. Prenehaj! ti si ljubil me ? Ta plamen Prikrival sem, no kmalu se zazdi mi, Da si v srce mi brala. Na ogrado Iz tihih svojih izeb si drobnela. Nad jezerom sem se, prostrt med cvetjem, Na izbe tvoje vzdihujč oziral. Trese se vstal ob tvojem sem prihodu. —* Oči na knjigo pazno upiraje, Zazrla mene nisi. Gorka solza Z očes je tvojih kapnila na knjigo... Približam ginjen se do tebe. Gola Zmešnjava naju so bile besede. Podavši knjigo mi sva z iste brala: «In Lancillotta je ljubezen spekla, Sama bez sumov sva pred knjigo, stala. Pogleda naju sta se sretla... lice Zbledi mi... tresla si se.., in zbežala. Franč. Oh, danek ! Tebi ne je ona knjiga Ostala ? Paolo. Na srce sem del jo svoje, Da mi prinese srečo v inozemstvu. Poglej te liste, ki sva vkup jih brala, Poglej solzico to, ki na-njo padla Z očes teda je tvojih. Franč. Hodi in vedi, Ne smem spomina druzega imeti, No le spomin na brata smrt. Paolo. Tedajci Prelil še nisem bil krvi njegove. Nesrečne ve grajanske vojne! — Ona Prelita kri vso srčnost mi je vzela. O roko tvojo prosil nisem. V vojno Na daljnji šel sem vshod upaje vedno, Da kmalu se povrnem, da te najdem Utešeno, da te za zmer zasnubim. Da te dobodem, to gojil sem nado. Franč. Gorje mi, prosim te: odtod odidi; Spoštuj žalobo mojo, čednost mojo. — Pomagaj Bog ! da se uprem. Paolo. Desnico. Oh, stisnila si mojo! Raj veselja ! Povej, zakaj pač stiskaš mi desnico ? Franč, Oh, Paolo ! Paolo. Ne črtiš me ? ... ne črtiš me Franč. Saj te črteti moram. Paolo. Je-li moreš? Franč. Ne morem. Paolo. Oh, beseda ! Reci še enkrat. Ti ne črtiš me ? Franc. Paolo Franč. Paolo. Franč. Paolo. Franč. Paolo. Paolo. Lane. Rekla sem, okrutni! Ti ne zadošča ? Pusti me in hodi. Dovrši. Kedar vse poveš, odidem. Li nisem rekla, da te ljubim. Z ustne Ušla mi grozna je beseda... Ljubim, Oh, ljubim te in z vroče te ljubezni Za-te umiram... čista hčem umreti... Pomiluj me ! Me ljubiš ?,.. torej grozno Spoznavaš togo mojo. Upa ni ga, Veselje pa, ki teče med besnočo Bezupa tega, je tako narastlo, Da ni izreči... Ljubila si mene ! To je resnica?... In sem te izgubil ! Ti sam si me ostavil. Da me ljubiš, Kako sem reva vedeti pač mogla ? Le hodi, zadnji krat ti pravim Možno Pač ni, da te ostavim ; naj te vidim Najmanj vsak dan !... Da se sama izdava, Da grde sume vzbudiva v soprogu. Če ljubiš, Paolo! me, pa me izbegavaj. Osoda kruta i Madežem da mažem Ime ti ? — Ne, ne — Druzega si žena, — Umreti moram jaz. Izbriši torej Iz prsi svojih vsak spomin na mene, V pokoji živi. Pokoj tvoj sem motil! Oprosti. Oh, ne plakaj! Nič več mene Ne ljubi! Oh, kaj pravim V Le me ljubi In plakaj nad osodo mojo. Slišim Lanciotta... Bože ! Sile mi podeli. \ (kliče:) Do mene, brate ! TRETJI PRIZOR. Lanciotto, Gvido in obadva poprejšnja. Zadnji krat objemi Me brate dragi. Bez uspeha torej... — 23 - Paolo. Lane Paolo , Franc. Lane. Gnido. Paolo. Franc. Paolo. Gvido. Lane. Paolo. Ni slova zoper voljo mojo. — (krožna Oso® sem me. je privedla. Da sem. . Kaj praviš ? S čela berem ti besnočo. Ni naša, pač osode vsa je krivnja! Frančeška !... z !... (vsa iz sebe krčevito je vskriknila:) Paolo ! oh ostani! Ostani Paolo ' Kakšen glas! (podpiraje hčer) Oh, Bože ! Izgublja sapo. (kakor da odhaja.) Oh, Frančeška ! Ide... Umrem. (Omedlevši zgrudila se je v naročje Gvida) Frančeška !... vidik '... Bog pomagaj '... Oh, hčerka (Frančeško so odnesli v njene izbe.) ČETRTI PRIZOR. Lanciotto in Paolo. Brate Paolo ! kaj to znači 1 Oči zaslepnil mi je blisk strašanski. Raduj se, kruti! ona je umrla. I jaz umreti hočem : pojdi z Bogom ! (Odšel je.) PETI PRIZOR. Lanciotto. Zares ? Hinavka ljubila je njega V Ne; misel ta od vragov le prihaja... In vendar... (stražnikom) Paolo, ta ne sme iz dvorov ! In s silo pridržite ga. — Strašanski Zavoj! raztrzi se na večne čase. Lane. Žlahtn. Lane. Lane. Gvido. Lane. Gvido. Lane, Gvido. ČETRTO DEJANJE PRVI PRIZOR. Lanciotto in žlahtnič. Kako ? podviza na odhod vže Gvido Frančeško vendar videti še moram In tudi on pred mene pridi.. Paolo... Tvoj brat ?... Se ve,... moj brat. DRUGI PRIZOR. Lanciotto. Moj brat po krvi! Njegov prestopek torej je še grši... Ležnjivka ! ona njega je črtela !... In glupec, njeni veroval sem jezi. Odhod njegov je kriv bil njenim solzam. Frančeška morda vabila je njega, Da tajno k nji se v Rimine napoti. — Postoj srce 1 ti hočeš, da to roko Na meča rog položim... Ves trepečem. TRETJI PRIZOR. Gvido in Lanciotto. Menda uteči hči mi hoče tvoja ? Ne da bi vedel, upa, da pobegne ? In ti si ž njo... Potreba! Hči ti torej Zares je kriva ? Ne... ni kriva, Grozna Osoda meče v črno nas žalobo. Ni kriva ti, ko vsa gori v plamenu Prestopnem ? Bridko žal pa vendar čuti Ter milo prosi, da od njega ujde. K zavesti prišlo, od sramu in srdd - -5 Lane. Gvido. Lane. Gvido. Lane. Paolo. Razgret, odvedel sem z oči jo tvojih In pozabivši skor, da sem ji oteč, Privedel pred oltar sem jo domači! Nad njeno glavo meč sem svoj razgalil Ter žugal ji, da starem jo, prokolnem, Če ne pove resnice. Tožnim vzdihom Nesrečna rekla je... In kaj je rekla ? Duše me solze. Ona mi je hčerka... Pod meč zatilnik dela je plakaje Oči pa svoje v moje je uprla. «Li kriva si? — sem kričal — tu povedi, Li kriva si ?>>.,. Otožna kar ni mogla Besede reči. Ves potrt sem s silo Od nje obrnil vzor, da je ne gledam ; Začutim, da objela mi je nogo In slišim, -da na tla gledaje vsklika Mrtvaškim glasom: ««Otče! sem nedolžna «Prisezi» — rečem. — ««Otče ti prisegam Oči briše si meč sem svoj pobesil, Molče sem dvignil, na srce jo stisnil,... Nesrečen, žaljen, ali zmer sem oteč. Do besa : ljubi in dela se nedolžno ? Od mene daleč upa, da živela V ljubezni sladki s Paolom bode svojim; Zaman pa upa ! Hoče ž njo izdajnik v Raveno !... ali še sta v mojih rokah. Spoštuj te moje vlase osivele. Njo rešim ;.. nikdar več ne boš je videl. (Odšel je.) ČETRTI PRIZOR. Lanciotto in Paolo. Nevredni ! pojdi sem. Navajen nisem, Tako gorjupe slišati besede. Odbil od vseh bi druzih jo nedvomno; No v tebi štujem otca dostojanstvo. Besediš bratu, ali podaniku? — 26 — Lane. Paolo. Lane. Paolo. Lane. Paolo. Lane. Paolo. Imuc. Paolo. Besedim bratu. — Da je ona, Paolo ! Soproga tvoja če srce bi njeno Odnesel kdo ; najboljši tvoj prijatelj, Ki bi te kakor brata po izdajski Na prsi stiskal, — reci, kaj bi delal Ti z drugom takim? — Si o tem promišljal? Da veledušen si, to dobro čutim. Občutiš brate, koliko to stane ? Omenjal otca si,.., on blag otrokom, Če prav porednim, bil je neprestano. Da naslediš ga, si le ti dostojen. Kaj bom ti pravil ? Oh, kako si smelost Upognil v meni... Naj sem blagosrčen, Dorastel nisem ti. Povej, da žena Ti je ? Frančeška ? — Tekmeca ni sence Ne htel bi zreti. In da se brat osmeli, Da vzljubi jo ? Ne bil bi več mi bratom. Gorje mu, ki bi taeega se upal! Prisegam, da bi vsacega probodel, Pa naj kedor si koli isti bode. I mene taka želja je prevzela, No zaustavljam dlan, ki meč stiskava; Veruj mi, težko le jo zaustavljam. In izpovedaš meni svoj prestopek? Zavesti ženo, bratovo soprogo ? Manj boš okruten, če me s svojim mečem Probodeš. Podel nisem malovrednež ; Nebeško bitje da sem jaz zavedel ? Nikoli, nikdar. Kdor Frančeško ljubi, Ta ni negodnik; če je bil pa morda, Preneha biti, čem se v njo zagleda. Srce pač vsako vzvišenejše bije, Čem v nje se vsedla njena je podoba, In ker jo ljubim, biti hčem človečen, Pobožen in junaški; ker jo ljubim, Od mož, od knezov morda sem le viši, — 27 — Lane. Paolo. Lane. Paolo. Lane. Paolo. Nesramnež pač najhujši si na svetu In še ponašaš s svojo se ljubavjo V Da nepoštena moja je ljubezen, Bi molčal, ali kakor neizmerna, Tako je čista. Tisoč krat poginil Poprej bi z dušo, nego njo oskrunil. Potrebno je,... to vidim... da odidem... Zavolj soproge brata se odreci... Za vedno. Ni ljubezen ti krivična .:- 1 Ne delaš mene bednega na veke ? Pozabim, da imel sem ljubca brata... Iztrže iz srca ga pa Frančeška ? Povsodi nosil nje srca ne bodeš ? Od nje sovražen ž njo bom životaril; O tem molčala ona bo s sožalja, No, jaz bom čutil,... da za-me ne mara In ti, bezbožnik ! kriv si vsemu temu. Priznavam... ljubim jo, no ne osumljaj Frančeške. In še varati me hočeš P Ugibam misel ti, bojiš se morda, Da nad Frančeško maščeval se boder.'., Nad ljubo tvojo, kar me silno mika. In kaj ? pravice nimam li do kazni P Tu vladam, no prevarjen sem zakonec In osramočen knez. Naj svet o meni Kar koli sodi, vaju pa nareče : Dva izdajalca. Svet pove resnico : Ni Paolo kriv, če bil je, še mladenec, Poslan v Raveno; če je vnel se ondi Za naj krasne jšo zemeljsko dušico... In kake si do nje imel pravice ? Še videla te . ni, samo z državne Koristi si za ženo jo prisnubil. Človeška čutstva ni li podarila Narava večna i otrokom knežjim 1 ^ Zakaj izprašal nisi pred poroko Srca dekline? 28 Lane. Franc. Gnido. Paolo. Franc. Gvido. Lane. Gvido. Lane. FraiiČ. In se še omeljaš, Da na pogrde mečeš i poroge V Nikar ne ! dalje jih ne bom prenašal. (Del je roko na meč.) PETI PRIZOR. Gvido , Fra n češka in obadva poprejšnja. (Za pozoriščein.) Zagrabila sta, otče ! za orožje. (Hotel je zaustavljati najprej Frančeško, potem se pa postavil med Lanciotta in Pavla) Postojta! pokoj vama, saj sta brata ! Več od živenja, brat! si mi odnesel; Krvi ni mari mi, — le jo pretoči. Iztoči mojo, jaz sem vaju sprla. Frančeška, hčerka ' Tvojega te otca Navzočnost brani. Le pri njem ostani. Gorje ti bode, če te on ostavi. Pozabil lahko bi, da ti je tekla Na dvorih zibel. Nepoštena ženska ! Postopal s tabo hujše bi no s sožnjo,. Lmbav ti je. sramotna; sramotnejša Od sožnje žena je nezvesta... V besnost Beseda ta me tira. Obožaval, Tako sem tebe ljubil!... ti pa za-me Ne maraš ? Da srce mi je oholo, Ogromno oholo, vedela li nisi 5» Razžaleb takih je, ki oprostiti Ne morem jih. To čast mi brani. Kaj sem Pa rekel? Čast? In je-li tebi znana Beseda ta ? Postoj ! Jaz pač poznadem Pasti vsegamogočni glas : ne kedar Besedi ona; drug še glas poznadem In z mečem maham, koder mi veleva. Oh, otče! on me ne usmrti; ti me — 29 Lane. J 4 ranč. Paolo. L ranč. Lane. Paolo. Lane. Usmrti, otče ! Li se meni blede ? Vi trepetate V Gvido, tast mi Gvido ! Ko glavo mojo sivi vlas ovenča, Kp v prošlosti žive bom hladnokrvno Promišljal zloče in kreposti svoje, Takrat še, žene svoje se spomnivši, Ki me izdala je, občutil bodem Bezupno jezo svojo v prsih svojih; Kolne, ne da ozrem se, pojdem mimo Mogile njene, da si bridke jade Utešim. Oni dan pa mi ne svane,, Vže danes meče v rako me bezsrčna, Na bližnjo mojo smrt radostno gleda, Vže misli, da bo stopala veselo Po mojem grobu ter da drug še morda Potlači ž njo ga ! Oh, nebesa dajte Moči mi, da mu vse odvrnem... Nisem Nikakor gluha za časti glasove. Nesramno ni, če ljubila sem Paola: «Na glasu knežič, vitez italjanski* Edino to je meni bil on vedno, Častili njega kralji so, narodi, Bila še nisem tvoja zaročenka... Oh, kaj pa pravim ?... Srd je tvoj pravičen Ljubezni prve nikdar nisem mogla Zatreti v prsih svojih. Pač hotela Zatreti sem.. in s tajno to bi legla V mogilo, to prisegam, da ni Paolo Domu dospel. Uboga ženska! Njemu, Ne mojemu ljubimcu, bratu prosti. Za Paola prosiš V ženska ti opačna ! Li mnita, da te dvrre zapustita ? Gotovo sta urekla si ročišče Z obetom, da i otcu te ugrabi. Mišljenje podlo! Kaj ? da jaz sem podel - 30 — Paolo. Lane. Paolo. FranČ. Paolo. Lane. Gvido. FranČ. Gvido. Nemila pojde; videla ne bosta Pa nikdar več se. (Stražnikom) Tega pridržite ! Na jasno naj iz dvorov teh ne stopi. Sramote take pod domačo streho Ne pretrpim. (Ploče se braniti.) Nad tabo gospodujem. Ustaško to izroči kar orožje. (Od stražnikov premagan.) Orožje vzeti mi, velel si, brate... Promemba kaka! Milost! milosrdje ! Frančeška ! Žena. Pojdi; ujdi gnevu. PETO DEJANJE. PRVI PRIZOR. Frančeška in Gvido. Utešil si ga ? (prišedši iz izeb Lanciotta,) Čem me je zagledal. Prestrašen skočil s postelje je svoje. — Zlosrečna —- vskliknil je — ta poka zora, Frančeško torej izgubim za vedno ? Promenim sklep, bez nje mi ni živeti! In bridke solze je med tem 'pretakal. Zdaj kakor besen tebe je omenjal, Zdaj objokaval te je poln ljubezni. Drže v objetji ga sem ž njim se plakal Puste mu, da izlije toge svoje. Z besedo medno sem ga i prepričal, Da bo najboljše, da odtod odideš, Ne da ga vidiš. Pojdi torej z mano. — 31 Franc. Nikar ne otče ! če ga zdaj ne vidim, Na svetu več ga videla ne bodem. Še gnevi se na mene. Ako mi je Uže odpustil, vedeti to moram. (hudo. Umiri se : on vse ti je odpustil Z obetom, da odpušča vse i Paolu. Franc. Kako sem srečna! Prosim te pa, otee! V tem svetem hipu njega ne omenjaj, Ki iz glave svoje spraviti ga moram... In hočem. Manje vže se v mojem srci Oglaša mi. — Nekdanja čednost, kes in Na zvestega soproga opominek. Ki dal si meni ga, ki ga dostojno Uiiiela nisem ljubiti, na novo Ozvanja se. — Naj še enkrat ž njim besedim. Nikar ne gnevi se. To milost sprosi : Kesanje svoje vse mu razodenem, Ker nehvaležno ž njim sem zmer se vedla. Pred njim pokleknem, milo ga zaprosim, Da ne zavrže me nikoli. Hodi, Povej mu: če ga videla ne bodem Da to mi bode kakor da nebesa Odrekla so mi zadnji up proščenja. Gvido. Naj bo, ker hočeš, sem ti ga privedem. DRUGI PRIZOR. Frančeška. Na večne čase, Rimini predragi ! Zapuščam vas. Usodno mesto, z Bogom ! Nesrečni, ali dragi dom mi, z Bogom ! Teh knezov bratov dražestna si zibel. Kaj pravim? — Večni Bože! k tebi vznašam Za hišo to poslednjo svojo prosbo : Oh, ne zapiraj svojega mi sluha, Čeprav sem kriva, nimam za-se prosbe. Za ta dva brata prosim, da boš svoje Roke nad njima držal! — Kdo prihaja? i 32 - TRETJI PRIZOR. Frančeška in Paolo. Paolo FranČ. Paolo. Franč. Paolo. Franč. Paolo. Franč. Paolo. Franč. Paolo. (razbesnel je prilomastil z golim mečem v roki) Radosti rajske, da te še enkrat vidim! Postoj ! če ujdeš, pojdem kar za tabo. Ostavi, smelec, me! odkod orožje? Podkupil s zlatom stražnike sem svoje. Zlodelo novo. Bože mili! Semkaj Dospel sem, da zabranim hudodelstvo. Njegova ljubosumnost ne zadene Le mene, — tebe hoče žrtvovati. Pregrozni strah do tebe me je spravil. Ko^ sem zadremal, grozen vid sem videl: Ležala v krvi si umirajoča. Na tla sem vrgel se, da ti pomorem.. Ime izrekši moje si umrla! Bezupna blodnja! vzdramim se, zaludo, Stoje pred licem še mi sanje. Gledaj, Mrtvaški pot kar vsega me obliva, Ko se spominjam. Eh, da se utešiš !... Podkupil vstavši stražnike sem svoje, Za meč zagrabil sem... oh, v groznem strahu, Da več ne bom te videl... tu, presrečen, Nahajam te !... Ti ukazuj kraljica Dlani in duše moje ! Za te hočem Živenje dati. Vnidi v vse, bezumnik ! Ki si ga žalil, nama inož odpušča. Pobegni, česa upaš še ? Dokledar Te z otcem tvojim izven tega mesta Ne bom svobodne videl, zapustiti Ne smem te. Grozna slutnja o živenje Prevzema me... oh, ti me več ne ljubiš ? Udana si na vse. To je potrebno. Keda pa zopet videla se bova ? 33 - Franč. Paolo. Franč. Paolo. Franč. Paolo. Franč. Paolo. Franč. Paolo. Franč. Na zemlji konec naju je ljubezni Nesrečne. Ni še konca. Torej nič več Na svetu tem se videla ne bova ? — Frančeška! deni na srce mi roko In kedar na srce si jo položiš, Spominjaj mojih se srca udarcev, Ti bodo divji, malo pa jih bode. Ljubezen! Tebe bil bi obožaval: Ne minol bi nobeden dan, da ne bi Poskušal, da te bolj in bolj osrečim... Storila bi me otcem — misel divna! Otrok enacih tebi: spoštovati Za Bogom tebe, bil bi jih navadil In da te ljube kakor jaz te ljubim ! Grehota, da poslušam te besede. Ne bodeš nikdar moja ? Kaj besediš ? Kar dolžna možu sem in blagim žrtvam Njegovim, vse to čutila bom vedno. Slovesno čuj besedo: — če osoda Pod zemljo spravi mojega soproga, Do smrti svoje žalne vdov zavoje Po njem nosila bom, z ljubavjo drugo, Izjemši neme k tebi, ne užalim Spomina mu nikoli. Dobro nisi Umela me: nečedne želje nimam. Naj brat živi, naj me zatre, da ti le Živiš, Fra_nčeška! daleč od njegove Togote. Živi ter me tiho ljubi !... V turobnih sneh boš videla me često, Podnevi bom ponoči srečna senca Na strani tvoji stal in ti se klanjal. Oh, Paolo ! Zoper sebe dva trinoga : Nebo in človečanstvo sva imela. Vzpokoji se. Oh, mene siromašne! Oba se pogubiva... Otče dragi! (kliče.) - 34 Paolo. Do hčerke nima oteč več pravice, Ki po svoji je žrtvoval jo volji. Kedo pač cvetje tvojih let mladostnih Zalil je s srago ? kdo je neki na te Pogubonosno mrzlico zanesel, Da vsa goriš ? kdo te na rob je groba Potisnil? — Oteč. ; - I' ranč. Glupec ! kaj besediš ? Šuihenje neko... Paolo. ■ Ni ga korenjaka, Da iz desnice moje te iztrže. ' ČETRTI PRIZOR. Gvido, Lanciotto in obadva poprejšnja. Lane. Kaj vidim, Paolo ! stražniki so moji Izdali me. Prokleto! Da bom priča Zasrambe te, poklical me je Gvido ? S zvijačo tebe k meni je poslala. Uteči li, sta spuntati se htela ? Oba umrita. (Potegnivši meč iz nožnice bojuje se z Paolom.) I : ranč. Sum sramoten ! Gvido. Hčerka Opačna ! ti zares me še prisiliš, Da te prokolnem. Paolo. Nimaš ga, Frančeška! Izjemši mene v gradu tem branivca. Pranč. Postojta! vržem se med vaju meče. Le jaz sem kriva. Lane. Umri! (probodel jo je.) Gvido. Bože mili ! Lane. (Paolu) Ti, ti pa babec! brani se Paolo, (vrgši od sebe meč pustil je, da ga brat probode) Probodi! Gvido. Kaj si napravil ? Lane. Bog ! ta kri! Paolo. Frančeška ! Lranč. Oh, otče !... otče !... ti proklel si.. mene... 35 — Gvido. Vse ti opraskam, hčerka ! Paolo. Oh, Fran češka ! Oprosti ini, ker kriv sem tvoje smrti, Franc. Tam naju.,, čaka.,, moka... vekovečna.., Paolo. ljubezen naju bodi vekovečna... Umrla je... jn tudi jaz,., umiram... Lane. Umrla je. Železo to si, Paolo! Zamenil z mano; v mene se zasadi!... Gvido. Postoj J ta ruša kri po tebi teče, Zadošča, da zbledi pred njo i solnce. KONEC. — 3G Tiskarska pogreška: Na strani 22. čitaj v 17 vrsti od spodaj : vzhod. » >; 23 >, » „ „ „ „ izbegavaj. V 1 \