SORIN:
Moji prijatelji.
/^P-------J5>f\ 1 tanoval sem v nizki podstrešni sofoi kraj mesta. Kaj
( f          lW}^   prijazna je bila tista sobica. Videl sem iz nje daleč
\   \           /Jpl          po p0']U' ^]er so ^J'e raztresene bele hišice. V da-
^>O—-—LMA        lJavi so se belile prijazn,e vasice in še dalje so kipele
ijT     |T^O\     v zrak veličastne gore,   pokrite z belim   snegom
\\\   /Ls=5  I    l    skoro vse leto.
^^^^^^       I            Prekrasen je bil zjutraj pogled na to pokra-
(VTji^pSS^^ J    jino! V poletnih večerih sem cele ure slonel na oknu I ^^žLXi^^/     jn zrj to krasno našo zemljo, ablito s srebrno me-
sečino.
Bilo je lansko leto, pozno jeseni. Viedno bolj je pojemala solnčna gor-kota, in časih je priplavala izpod neba lahna snežinka.
Ptičke so že večinoma ostavile naše kraje, vendar n,e še vse.
Nekega jutra sem opazil na strehi pod svojimi oknom1 družbo ščin-kovcev. Pobirali so drobtinice, ki so gotovo padle od mojega popoldan-skega poobedka. Videti so bili jako lačni. Tako so pripogabali glavice in kljuvali s kljunčkipo opeki,da jih je bilo resveseljegledati! Samo prekmalu so pobrali drobtinice, in zdelo se mi je, da bi jih še radi pobirali. Pogledo-vali so vedno proti oknu, kjer sem stal in jih gledal. Žatostno so začivkali, ko ni bilo notoene drobtinice več. Siromaki so se rnii zasmilili in pobral sem vse kosčke kruha v predalu, jiih razdrobil na drobtinice in vrgel po strehi. Hipoma so odleteli vsi v zrak, in že seni mislil, da sem jili razpodil. A takoj so bili zopet na strehi. Zdelo se mi je, da so samiega veselja posko-dili, ko so zagledali toliko koščkov pred seboj.
Kmialu so vse pobrali in bili1 so veseH. Skakali so po strehi, čivkali, gledal na moje okno in se pripogibali, kakor bi se mi zahvaljevali za ne-znaten dar.
In začelo se je novo življenje okrog moje sobice, ki je bila do takrat tako osamljena. Zgodaj zjutraj so že frfotaH ščinkovčki okrog okna. Pri-hajali so me budit. Za plačilo so dobili vselej del mojega zajtrka.
Sčasoma so se me jako privadili in prišli so tako blizu k meni, da bi jih bil kmalu lahko prijel z roko. A kaj takega nisem poizkušal, ker bi jih bil gotovo preplašil.
Spoznal sem tudi, da moji prijateljčkti niso slabih glav. Kadar so opoldne zazvonili zvonovi, so prišli ščinkovčki pod moje okno, ker so opa-zili, da pridem vsak dan ob temi času damiov.
Okrog četrte ure so prišli zopet, ko sem dobil kruha. Ostali so sicer časih še dolgo časa na strehi. Čivkali so in peli Pogovarjali so se o svojem življenju.
Privadil sem se tako teh tovarišev, da mi je hilo težko, če jih ni bilo dlje časa na streho.
—   7    >-—
Začel je vedno bolj pritiskati mraz. Sneg je pobelil že nižje gore, in pničakovali smo, da pade kmalu tudi po dolinah.
Opazil sem, da jedružba mojih prijateljevvedTio mianjša. Nekega jutra jih je priletelo samo še pet. Bili so videti vsi potrti. Žalostno so čivkali, kakor bi mi peli v slovo in tresli so se, ker jih je zeblo.
Drugi dan ni bilo nobenega več. Stal sem pri oknu in gledal, če se prikaže še kateri, a čakal sem zaman. Odleteli so na jug, v gorkejše kraje.
Okrog moje sobice pa je postalo hipoma vse tako otožno in pusto.
Večrat sem mislil na drobne ptičice in jih želel skoro zopet videti.
* *                *
In prišla je zopet blažena pomlad ter nam prinesla novega veselja. Vrnili so se lepši dnevi in vrnili so se tudi moji znanci — ščinkovčki. Kako sem bil vesel, ko je zašumelo nekega jutra p>od mojim oknom in sem za-slišal prijetno žvrgolenje dragih mi ptičkov. Zazdelo se mi je. da poznam še vse iz prejšnjega leta. Nemara so tudi oni spoznali mene, ker so tako obletavali moje okno.
Pogostil sem jih zopet z drobtinicami iin jih opazoval, kako so pridno pobirali božji dar.
Preštel sem jih, a bilo jih je samo sedem. Prejšnje leto jiih je bilo go-tovo še enkrat toliko. In premišljeval sem, kje so ostali drugi. Čakal sem več dni, a bilo jih je vedno samo sedem.
Sedaj jih prihaja zopet več, a ti so gotovo drugi kot lansko leto. Po-gosto mislim na one, ki so odleteli jeseni na jug, a jih ni več nazaj. Kaj se jim je pripetilo na poti? Ali so onemogli in pogimili v tujini? Morda so jih ljudje polovili in jih zaprli v kletke ...
Take misli me obhajajo, in težko mi je pri srcu. Da bi ostali sami na jugu, ne miorem verjeti. Še jeseni, ko zavlada mraz, se tako težko ločijo od nas, a da bi nas pozabili na tujem — to je niemogoče.
Morda so pa zaostali na poti in pridejo pozneje. To bi čivkali, se pri-klanjali in mi pripovedovali, kaj vse so doživeli na dolgem potovanju.