St. 16(2122) Leto XLI Novo mesto, četrtek, 19. aprila 1990 Cena: 7 din 13 februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI I ll tn <3\ co ; CO IvD n trebanjski občini izvoz sicer občutno povečali (za 41 in 48 odst.), toda v novomeški, ki ustvari dobre štiri petine vsega dolenjskega izvoza, je bil za 16 odst. manjši, metliško gospodarstvo pa je izvozilo za 22 odst. manj kot v enakem lanskem času. V tem času je dolenjski uvoz znašal skoraj 80 milijonov dolarjev in je bil za 55 odst. večji od lanskega. Nič čudnega ni, daje pokritje dolenjskega uvoza z izvozom znašalo le še 71,8 odst. in na razvitih trgih s trdno valuto le 61 odst. Med največjimi izvozniki so še naprej stari znanci: daleč spredaj sta IMV 'n Tovarna zdravil Krka, ki sama ustvarita skoraj tri četrtine dolenjskega izvo- £žl. V zbor združenega dela skupščine občine Novo mesto so bili izvoljeni: Miro Pavlin (IMV Revoz), Jože Zadel (IMV Adria), Marjan Černe (Krka-Zdravilišča), Alojzija Roženbergar (Krka), Jože Pirc (Novoles), Božo Verstovšek (Labod), Alojz Strbenc (Novoteks), Domine Zupančič (Tovarna obutve), Karel Kapš (Iskra), Jože Krašna (Iskra Šentjernej), Pavel Starič (Opekarna Zalog), Peter Dular (GG Novo mesto), Brigita Rifelj (KZ Krka), Alojz Zoran (GIP Pionir), Peter Lavrič (Cestno podjetje), Roman Pulko (Gorjanci), Jože Kukec (PTT), Ante Stipanovič (promet), Maksimilija Jakopin in Anton Hočevar (trgovina), Franci Koncilja (Komunala), Jože Papež in Anton Vesel (podr. obrti in sam. poklicev), Janez Kramar in Željko Ostojič (zdravstvo). Ljubica Petrca (socialno področje), Danijel Brezovar (osnovno izobraževanje), Jože Perše (sred. usm. izobr., kultura in informiranje), Marina Jazbec (bančništvo), Marjeta Zunič (upravni in pravosodni org. in oborožene sile) ter Stanko Gorenc in Jože Vovk (področje kmetijstva). V črnomaljski občini, kjer je bila udeležba 80,6-odst., so bili v zbor združenega dela občinske skupščine izvoljeni: Alojz Malenšek, Anton Belca, Drago Aupič, Marjan Hutar, Igor Cimerman in Martin dolenjska le ima ŠTIRI »POSLANCE« NOVO MESTO — Poročali smo, da v 4. volilni enoti za družbenopolitični zbor republiške skupščine, ki poleg Novega mesta obsega še občine Crno-me\), Metlika in Trebnje, na volitvah 8. aPnla noben kandidat ni dobil potrebnih 25 odstotkov glasov volilcev, da bi zasedel mesto v parlamentu. Kljub te-niu Dolenjska ne bo brez »svojih« predstavnikov v parlamentu, saj je po razde-'Uvi mest med strankami glede na upbljeni odstotek glasov z rezervnih nacionalnih strankarskih list zasedla vsa uri mesta. Dolenjski »poslanci« v republiškem DPZ bodo: Alojz Peterle, ki ^kandidiral na listi Slovenskih krščan-.. n demokratov, Julij Nemanič, kan-'dat Slovenske kmečke zveze, Gregor ; ^lobič, kandidat ZSMS in Sonja Lo-Kar- kandidatka ZKS-SDP. ... BERITE DANES! na 2. strani: • Daljnovod Krško — Hudo v gradnji na 4. strani: • Ob sramoti Jelovško-vega gozda na 6. strani: • Zdravilo odlično, bolnik umira na 9. strani: • Predsedniška kandidata se predstavita na 10. strani: • Za dve pivi lahko razri-jete Gorjance na 11. strani: • Pozabljena hrana pozabljene kulture na 12. strani: • Avtobusno postajo gradile nezakonitosti na 20. strani: • Je vodnjak strupljen? res za- Banovec (vsi za področje industrije in rudarstva), Jože Vidervol (gozdarstvo), Karel Ružič (gradbeništvo), Ferdinand Korošec (promet in zveze), Iztok Muller (trgovina), Janko Veselič (gostinstvo in turizem), Bojan Košir (stanovanjsko-komunalna dejavnost), Antonija Matkovič (finance), Darko Kočevar (šolstvo, kultura), Anton Cerovac (zdravstvo, socialno varstvo), Elizabeta Vardjan (državni organi, družbene organizacije), Anton Filak (kmetijstvo), Milan Pezdirc (obrt) in Ivan Hudak (JLA). DANES RIBIČIČ V TREBNJEM TREBNJE — Danes ob 19. uri bo v sejni sobi tukajšnje občinske skupščine javni pogovor s predsednikom ZKS-SDP dr. Cirilom Ribičičem. Prvi mož Stranke demokratične prenove bo udeležencem govoril o aktualnih političnih razmerjih pri nas in odgovaijal na vprašanja, če bodo obiskovalci tako želeli. Pogovor organizira ZKS-SDP Trebnje in je namenjen vsem državljanom, ki bi želeli poslušati in spraševati dr. Cirila Ribičiča. V metliški zbor združenega dela so bili na volitvah 12. aprila izvoljeni: Tihomir Skoliber, Karolina Končar, Martin Čmu-gelj, Rudolf Vlašič, Leon Bezlaj in Nikola Ovniček (industrija in rudarstvo), Anton Pezdir (kmetijstvo, ribištvo, gozdarstvo in vodno gospodarstvo), Jože Mihelčič (gradbeništvo, promet, zveze, komunalna in stanovanjska dejavnost), Niko Viktorov-ski (trgovina, gostinstvo, turizem), Ivan Petrič (obrt, osebne storitve, finance), Jože Mozetič (izobraževanje, umetnost, informiranje), Anton Šuklje (socialno in zdravstveno varstvo) ter Franc Štefanič (družbene organizacije in skupnosti). V občini Trebnje so bili izvoljeni v zbor združenega dela občinske skupščine Tatjana Fink-Zupančič, Milan Škufca, Pavla Banič-Kranjc, Srečko Pust, Franci Jevnikar, Miran Bizjan, dr. Vladimir Fatur, Jože Jerak, Stane Sever, Pavel Jarc, Roman Perpar, Alojz Kek, Matjan Uhan, Andrej Kastelic, Jože Hočevar, Milena Ratajc, Jože Tisu, Ignac Škoda in Anka Zajc. V brežiški občini so v posameznih volilnih enotah dobili največ glasov naslednji kandidati: Ivan Tomše (Tovarna pohištva), Irena Gramc (Jutranjka in Beti), Ivan Prešiček (ŽG, Livarna in drugi), Martin Žugič (Opekama in IMV), Jože Podvinski (INO in drugi), Vlado Derenda (Slovin), Ivan Vučanjk (Agraria in drugi), Franc Bertonceh' (GG), Matjan Maričič (Prevoz), Jože Savrič (promet in zveze), Ivan Pinterič (Motel Petrol in drugi), An- (Nadaljevanje na 2. strani) m Končno razprava o radioaktivnih odpadkih JE Razširitev odlagališča SEVNICA, BOŠTANJ — Končno bo le stekla dolga obljubljena in najavljena javna razprava o problematiki skladiščenja in odlaganja radioaktivnih odpadkov krške Jedrske elektrarne. Sevniška občinska skupščina je sklenila, daje organizator javne razprave v torek, 24. aprila, ob 20. uri v domu TVD Partizan v Boštanju in v sredo, 25. aprila, ob 19. uri v dvorani gasilskega doma v Sevnici, občinska konferenca Socialistične zveze. Ta razprava bo na željo krajanov organizirana tudi v drugih večjih krajih. Za uvodna pojasnila bodo .poskrbeli predstavniki nuklearke in drugih institucij, gospodinjstvom pa so razdelili tudi glasilo SO Krško »Naš glas«, ki v celoti poroča o nameri jedrske elektrarne, da razširi obstoječe skladišče za nizko in srednje radioaktiavne odpadke znotraj ograje elektrarne v Krškem. Ako želi nuklearka s svojo namero tudi uspeti, mora pridobiti od pristojnega občinskega upravnega organa v Krškem gradbeno dovoljenje. Pogoj za izdajo tega dovoljenja pa je sprememba ureditvenega načrta in dopolnitev občinskega družbenega plana, zato bodo o tem odločali delegati krške občinske skupščine. Pred tem zasedanjem pa bodo skušali čim bolj celovito seznaniti tudi krajane v brežiški in sev-niški občini s posledicami odločitve za razširitev odlagališča radioaktivnih odpadkov ali proti njemu. P. P. DOBRODOŠLICA V BREŽICAH — Milana Kučana so v ponedeljek prisr- STILLESU PLEČNIKOVO PRIZNANJE SEVNICA — Tukajšnji Stilles je med letošnjimi dobitniki Plečnikovega priznanja. Stilles je z vodjema projekti-ve in proizvodnje inž. Jožetom Kragljem in Stanetom Novšakom prejel to ugledno priznanje za trajen in kakovosten prispevek k izvedbi zahtevnih inte-rierjev doma in v tujini. Priznanja so nagrajencem podelili 16. aprila letos v Narodni galeriji v Ljubljani. čno pozdravile članice aktiva kmečkih žena. Gosta je spremljal Ciril Baškovič, rojeni Brežičan, zdaj predsednik zelene frakcije ZKS — Stranke demokratične prenove. (Foto: J. Teppey) Vsi podprimo gospodarski zagon! Milan Kučan na obisku v posavskih občinah — Naprej po mirni poti brez prekuc-ništva, brez tveganja z nejasnim izidom — Za razvoj kapital iz tujine BREŽICE, KRŠKO, SEVNICA — Kandidat za predsednika predsedstva Republike Slovenije, Milan Kučan, seje v ponedeljek na povabilo aktiva kmečkih žena ustavil v Brežicah. Pred 130 poslušalkami je razgrnil svoje videnje jutrišnje Slovenije, pot, po kateri nqj bi ta mimo, brez pretresov uveljavila evropsko kakovost življenja. ^ANJE PIRHOV — Več kot 20-letna tradicija privabi na sevniški Glavni JU*v staro mestno jedro, na velikonočno nedeljo na desetine starih Sevniča-JJ°V> predvsem zdomcev v prenesenem in dobesednem pomenu besede. Gre "*">reč za Sevničane, ki so si poiskali boljši kos kruha zvečine v Ljubljani in ”ruR'h večjih slovenskih krajih, a tudi za tiste, ki so se uveljavili s pridnim delom JJ '“jini. Skupno vsem je predvsem to, da se njihove družine srečajo za veliko sekanju pirhov, nazdravijo pa z domačo kapljico s pelinom. Uspešnim »°*Podarstvenikom in uglednim Sevničanom so se v zadnjem času, ko božič, ^a noč in drugi prazniki niso več v uradni »ilegali«, na tekmovanju v sekanj1 Pirhov pridružili številni novi privrženci lega lepega običaja. Letos se jih je •berilo 38, spet pa je zmagal eden mlajših. Matija Maurer. Na posnetku: med *0n> kovanca proti pirhu. (Foto: P. Perc) Vsi Slovenci si želijo spremembe na boljše, je dejal Kučan, in zato na prvo mesto postavljajo nov zagon gospodarskega razvoja. Z odpiranjem novih podjetij, novih delovnih mest za presežke zaposlenih in za tiste, ki prihajajo iz šol, si bomo to zagotovili, vendar potrebujemo denar, ki ga lahko zberemo. Slovenija najema za 50 milijonov DEM notranjega kredita, ki ga bo dinarsko pokrila z obveznicami oz. posojilom. Obveznice bodo v kratkem na razpolago. Končno imamo konvertibilni • DR. JOŽE PUČNIK NA STUDIU D — V torek, 17. aprila, je bil na radiu Studio D v gosteh dr. Jože Pučnik, kandidat za predsednika Predsedstva Republike Slovenije. V pogovoru, ki gaje vodil Sandi Pirš,je Pučnik govoril tudi o svojem življenju, stopnji priljubljenosti med volilci, o tekmecu Milanu Kučanu, izjavil pa je tudi, da bo v nedeljo zmagal, tako napoved gradi na priljubljenosti in moči Demosa. dinar in vlada ima zanj moralno in materialno podporo doma in v tujini. Druga pot do hitrejšega razvoja je, da dobimo denar iz tujine mimo države, za dobre programe. Mi smo za tuji kapital zanimiva dežela, vendar moramo z umiritvijo političnih razmer v Sloveniji in Jugoslaviji zmanjšati tveganje. Sem optimist in če bomo to dosegli, bomo lahko zaščitili vse, ki so zaščite potrebni. To so otroci, šolska mladina, stari ljudje, upokojenci, invalidi, a tudi ženske. Ženske smo pri nas preveč obremenili z odgovornostjo za dom in družino. Ženske so ta čas zaradi prihodnosti bolj negotove iLčOiMf Do konca tedna bo prevladovalo pravo aprilsko vreme z občasnimi plohami. kot moški. Vprašati se bomo morali tudi, ali je v Sloveniji res potrebna tako visoka stopnja zaposlenosti žensk, saj je ta višja samo še na Japonskem. Ko je ena od poslušalk izrazila ogorčenost zaradi nedavnih razprav o rojstvih in splavih v krščanski demokratski zvezi, je dejal Kučan, da je to preresno vprašanje za volilni golaž, da gre za temeljno pravico ženske, za nasilje nad žensko in družino. Udeleženke je zanimalo, če bomo imeli slovensko vojsko in zagotovil jim je, da bodo slovenski fantje služili doma, o porazdelitvi obrambnih funkcij v Jugoslaviji pa se bodo še dogovarjali. Predenje Milan Kučan prispel v Brežice, je obiskal krško občino, zvečer pa še sevniško. J. TEPPEY V Krškem se je seznanil z delovnimi razmerami delavk v Labodu in zdravstvenega osebja v krškem zdravstvenem domu. Najdalj seje mudil pri krških obrtnikih v obrtniški coni, kjer si je ogledal obratovalnice na Cesti mladinskih delovnih brigad. Obrtniki so Milanu Kučanu razkazali svoje obratovalnice in predsedniški kandidat je bil presenečen nad dobro organiziranostjo obrti. Vendar pa so obrtniki kasneje v razgovoru našteli marsikatero težavo, s katero se srečujejo pri svojem vsakdanjem delu. Predsednik krškega obrtnega združenja Ivan Molan je povedal, da je v občini okoli 300 obrtnikov ter 30 nanovo nastalih zasebnih podjetij. Iz- , razil je dvom, da bo ostalo kaj dosti teh podjetij pri življenju, kar je normalno tudi v svetu. Med probleme, s katerimi se ubadajo obrtniki, pa je uvrstil prometne davke, velike dajatve za avtoprevoznike, ki zato beže čez republiško mejo, in pa slabe , prometne povezave. Menil je še, da bi se morala obrt bolj povezovati z velikimi sistemi. Kučan je bil vesel priznanja iz obrtniških ust, daje ZKS vendarle dosti naredila za razvoj obrti in menil, da so ideološki predsodki že stvar preteklosti. K novim pogledom je prispevala tudi Markovičeva vlada, ki pa vendarle ni vsega naredila. Zlasti je očitno, da so predpisi odraz stare miselnosti, ki pa je delovala zaviralno na razmah obrtništva in podjetništva. Prav ti dve veji gospodarstva naj bi prispevali k temu, da bi se v teh dejavnostih zaposlilo več ljudi, ki bodo slej ko prej tehnološki presežek. j. SIMČIČ Za sodelovanje Milana Kučana na sev-niškem radiu, ko je 45 minut odgovarjal (Nadaljevanje na 2. strani) Pavel Noč V vsem prava Renaultova tovarna Evropsko kakovost IMV dosegla prej, kot so Fran-cozi pričakovali NOVO MESTO - Mešano podjetje Revoz, kije sredi lanskega leta pričelo uvajati proizvodnjo vozil R 5, naj bi poslovno leto 1989 zaključilo z izgubo, vendar se to ni zgodilo. Zagon nove proizvodnje je stekel tako brezhibno, da se pričakovane rdeče številke niso pojavile. »Zamujali pa nismo tudi pri rokih,« pravi glavni direktor IMV-Revoza Pavel Noč. »Vse predserije smo izpeljali do sredine septembra in nobene nismo ponavljali, kar pomeni, da smo v vsaki dosegli predvideno kakovost, ki so jo ocenjevali francoski strokovnjaki. Tako smo že septembra dobili soglasje za serijsko proizvodnjo, vendar postopno. Sedaj že lahko naredimo, seveda če dobave tečejo po planu, 120 vozil R-5 in 180 do 190 vozil R-4 na dan.« »Seveda nas moti tudi podcenjenost dinarja, zlasti pri izvozu katrc, v katere je vgrajenih več kot 40 odstotkov do- • Letos nameravajo v Revozu izdelati 70 tisoč vozil, od tega 41 tisoč R-4 in 29 tisoč R-5. Izvozu je namenjeno 53 tisoč vozil, domačemu trgu pa 17 tisoč. V primerjavi z lanskim letom nty bi se proizvodnja povečala kar za 48 odstotkov, in to le z 10 odstotki več zaposlenih (3.300), kar pomeni močan dvig produktivnosti. mačih delov; isto se bo kmalu pojavilo pri R-5, pri katerem je sedaj vgrajenih 20 odstotkov domačih delov, jih bo pa kmalu več,« pravi direktor Pavel Noč. Pri tem vidi dva izhoda: v dodatnih spodbudah izvoza ali v ugodnejših kreditih. »Perspektivo vidimo v tem, da smo resnično postali ena od Renaultovih tovarn. Pomembno je, da so opredeljeni programi, investicije in kompletna ekonomska in finančne zgradba za vsako leto posebej in tri leta skupaj, v to pa je vključena tudi menjava programov. Bistveni del investicij je namenjen za tehnološko opremo in modernizacijo lakirnih postopkov, sorazmerno veliko pa bomo namenili za razvoj prodajne in poprodajne mreže,« obljublja glavni direktor Pavel Noč. -p LESOTON lazurni premaz za les CHEMCOLOR, Sevnica d.o.o. ■ Politika še ni kruh Čeprav bo treba v nedeljo z listkom še enkrat na volišče, so stvari že več ali manj jasne: dobili smo parlamentarno demokracijo, v kateri je dosedanja opozicija postala nova oblast, toda ostali smo pri starih problemih, zlasti gospodarskih. Čimprej bo treba opustiti velike besede, ki se tako lepo podajo predvolilnim nastopom, in se s političnih višav spustiti na trdfnja tla. Odvsega ta čas najbolj potrebujemo nov gospodarski zagon, s katerim že močno zamujamo. S spremembo političnega sistema so dokončno odpadle ideološke ovire za svobodnejši gospodarski razvoj, ki so bile — resnici na ljubo — zadnja leta večkrat tudi kaj priročen izgovor za slabo gospodarjenje, nedelo in nesposobnost. Nov gospodarski liberalizem, ki se je že začel, bo v podjetja usmeril prihranke državljanov (ta čas imamo Jugoslovani na hranilnih knjižicah 180 milijard dinarjev, od tega l / milijard dolarjev v devizah), za naglejši gospodarski vzpon pa bomo potrebovali tudi tujo pomoč. Tu čaka novo oblast ne le podajanje kljuk najrazličnejših tujih poslovnežev, ki nam šele otipavajo pulz, marveč bo treba sprejeti tudi boljše sistemske ukrepe, kot sta sedanji razvojni sklad in agencija za razvoj. Izdatno bo treba oklestiti družbeno režijo, kijo je namnožil radodarni socializem, in uveljaviti načelo, da je vsakdo za svoj socialni položaj odgovoren najprej sam. To.pa ne bo šlo lahko in pravi politični boj se šele začenja. Težko, če bo nova oblast zdržala štiri leta. M. LEGAN SffifiEffl Jugoslavijo riše Hrvatska Ne vem sicer, če je to vašemu (našemu) slovenskemu samoljubju všeč, vendar je dejstvo, da številni tuji politični analitiki menijo, da bodo volitve na Hrvaškem, bolj kot so slovenske, odločale o usodi Jugoslavije. To utemeljujejo s posebnostmi hrvaških političnih strank, ki so v mnogočem različne od slovenskih, ne nazadnje pa tudi z drugačno regionalno in nacionalno strukturo Hrvaške, druge največje jugoslovanske republike, kar daje tovrstnim razmišljanjem dodatno težo. S katerimi strankami se srečujemo pri naših najbližjih in tudi najljubših sosedih in katere so njihove temeljne značilnosti? Strank je precej več kot 30, vendar jih lahko porazdelimo v nekako pet skrinjic. Po nekaterih raziskavah javnega mnenja, ki pa so precej tvegane, naj bi največ glasov dobili pristaši Hrvatske demokratične skupnosti (HDZ) oziroma tako imenovani hrvatski blok z dr. Franjom Tudmu-nom na čelu, precej enakovredni pa naj bi bili reformirani komunisti z Ivi- co Račanom in Koalicija narodnega sporazuma, v kateri je nekako 8 strank, imidž pa ji dajeta predvsem dr. Savka Dabčevič-Kučar in Mika Tri-palo. Omembe vredne naj bi bile še stranke, v katerih se zbirajo Srbi (ne vsi), ki so za Miloševiča, ter tako imenovani titoisti (jugoslovanarji). Kar nekaj pristašev imajo tudi Zeleni, neopredeljena pa naj bi bila kar tretjina hrvaškega volilnega telesa. Veliko opazovalcev pomenljivo meni, da se v tej tretjini skrivajo predvsem Tudma-novi volilei. Zakaj skrivajo? Medlem ko je pri miloševičevcih, titoistih in zelenih že iz oznake jasno, kaj naj bi bil njihov cilj —zadnji bi radi vse zeleno, prvi in drugi pa ohranitev federacije, preprečitev odcepitve Hrvaške in kasneje še kaj po tem napevu —, so pri drugih želje in apetiti zapletenejši in predvsem delikatnejšL Ker tu ni prostora za razgrinjanje volilnih programov, bomo tri vodilne hrvaške stranke označili s tistim, kar jim očitajo njiho- vi nasprotniki HDZ in dr. Franju Tudmanu nič več in nič manj kot samostojno Hrvaško s kasnejšo priključitvijo čim večjega dela Bosne in Hercegovine. Komunisti s socialisti morajo poslušati, da so se reformirali samo zato, da ne bi popolnoma izpadli iz igre, sicer pa oboji prisegajo na usoden, vendar zastarel AVNOJ, medtem ko Koalicija narodnega sporazuma dokaj uspešno pridiga o samostojni Hrvaški v okviru konfederacije, kar ima samo eno napako: za nekatere je to preveč, za druge premalo. Kaj te tri opcije, zlasti Tudmanova, pomenijo za Hrvaško in Jugoslavijo, je jasno tudi političnim cicibanom. V nedeljo (prvi krog) ali nekaj dni kasneje, ko bo skoraj zanesljivo drugo kolo (hrvaški volilni zakon temelji na sistemu absolutne večine), bo precej bolj vidno, kakšna bo v najbolj bližnji prihodnosti Jugoslavija in ali sploh bo. Beograd in Ljubljana sta že povedala svoje, zdaj se bo svojemu pomenu in teži primemo oglasil še Zagreb. Če bo ta glas slišen kot pridušena eksplozija ali pa celo kot začetek velikega poka, naj si to na svoj račun pripišejo tisti, ki so krivi, da je morala Hrvaška tako dolgo in tako trpeče molčati M. BAUER Daljnovod Krško—Hudo v gradnji Lastniki zemljišč so že dobili nadomestila — škoda, nastala pri gradnji, bo izpla-_____čana po zaključku dal — Delo bo trajalo do konca letošnjega leta_ NOVO MESTO — Novomeščane, ki se vozijo proti priključku na magistralno cesto Ljubljana—Zagreb pri Karteijevem, gotovo zanima, kaj pomeni Široka poseka v gozdu nedaleč pod avto cesto. N^ftakoj povemo, da to ni priprava na gradnjo nove avto ceste, temveč pričetek gradnje novega električnega daljnovoda, ki bo potekal med Krškim in novo RTP postajo Hudo. po sebi preskrbe s kvalitetno energijo še ne bo zagotavljal. To bo rešeno šele takrat, ko bodo v Krškem končani vsi ob- Električni daljnovod, ki so ga pri Hudem pričeli graditi marca, bo od Krškega proti Hudemu potekal po naslednji trasi: prek sadovnjakov AK Krško do Save in mimo vasi Žadovinek, prek ceste Drnovo—Krško po njivah do Veniš, po poljih in gozdovih mimo Dolenj, Straže, Križev in Rake, kjer se bo vzporedno mimo Dobruške vasi, Dobrave, Vinjega Vrha, Bele cerkve in Družinske vasi, kjer bo novi prekrižal sedanji daljnovod in nadaljeval po samostojni trasi preko gozdov mimo He-rinie vasi, Jelš in Bajnofa. Od tu vzporedno s sedanjo magistralno cesto do Ždinje vasi, kjer bo prečkal cesto in nadaljeval po gozdovih do železnice pri Dolenjih Kamencah, jo prečkal in se na drugi strani naselja Hudo končal pri RTP postaji v bližini ceste Novo mesto — Mirna Peč. Trasa daljnovoda je dolga nekaj manj kot 34 kilometrov, široka od 50 do 80 m, na njej pa bo stalo 108 nosilnih stebrov, od tega 20 odponskih. Investitor gradnje so Savske elektrarne, izvajalec del pa Dalekovod iz Zagreba. Dela naj bi predvidoma trajala do konca letošnjega leta, v začetku & .igega pa naj bi pričeli z električno n ntažo, tako da bi bil daljnovod že lahko priključen na napetost konec leta U H. Daljnovod 2 x 110 kV Hudo— Krško bo posodobil napajanje z elek- trično energijo v novomeški kotlini, z njega pa sta predvidena tudi priključka proti Črnomlju in Kočevju. Daljnovod bo opremljen tudi z optičnim informacijskim kablom, kar je pri tovrstnih gradnjah pri nas še redkost. Vendar sam GRADNJA DALJNOVODA — Janez Baraga, predstavnik investitorja Savske elektrarne, ob betoniranju prvega nosilnega stebra na relaciji novega daljnovoda 2 x 110 kV Krško—Hudo. Za en tak nosilni steber je treba izkopati štiri skoraj 3 m globoke jame, vanje pa v beton sidrati nosilce. Betona gre toliko kot za eno hišo. (Foto: T. Jakše) Mm % Mariborsko pismo Skrivnost oznake Zakaj je izjava kmeta vznemirila štajersko _________javnost__________ MARIBOR — V času, ko to pišem, »šentiljska skrivnost« še ni pojasnjena, toda v vsakem primeru so je ljudje na štajerskem koncu bili v norih dnevih tik pred osmoapril-skimi volitvami veseli. Nenadoma se niso več pogovarjali samo o tem, kdo od dveh rojenih Štajercev (Pučnika, K rambergerja), enega napol Štajerca (Prekmurca Kučana) in enega nesojenega Štajerca (Demšar je dalj časa služboval na Ptuju) bo predsednik Štajerske in ostanka Slovenije — temveč so lahko tudi ugibali, kdo je na hišo v Šentilju 29, tik ob državni meji, napisal skrivnostno oznako 1/82 in kaj to pomeni. Vse je dišalo po scenariju za kak napet partizansko-vohunski film, v katerem dobri in plemeniti Bata Živojinovič lovi zahrbtnega in podlega Radka Poliča. Bata je v tem primeru bil eden od šentiljskih kmetov, ki naj bi sredi minulega meseca nekega popoldneva zagledal skupino vojakov in oficirjev, kako so v neposredni bli žini njegove hiše začeli nekaj meriti, nakar so na sosednjem gospodarskem poslopju pustili že omenjeno oznako. Ko jih je kmet hotel vprašati, kaj počnejo, so ga oboroženi stražarji grobo odgnali, češ da nima tam kaj iskati — tako je vsaj navedel v izjavi, ki jo je, resnici na ljubo, šele dva tedna kasneje objavila mlada iniciativa pri mariborski Slovenski demokratski zvezi, in to skupaj z domnevo, da so vojaki že merili tisočmetrski obmejni pas. Seveda je še zlasti v Mariboru in obmejnih krajih izjava dvignila velik prah, saj seje v javnosti pojavila le dan kasneje, ko je podpredsednik zvezne vlade Pregl v trenirki za televizijo zatrdil, da bodo sporni predlog o razširitvi mejnega pasu umaknili iz skupščinskega postopka. Trditve o vnovičnem primeru armadne samovolje so bile še toliko bolj prepričljive, ker je gospodarsko poslopje, na katerem je bila oznaka, bojda oddaljeno natanko tisoč metrov od mejnega kamna številka 82... Vojska se je seveda nemudoma oglasila in preko poveljstva mariborskega korpusa vse skupaj razglasila za laž in izzivanje, svoj odločni demanti pa je podkrepila s podatkom, da za označevanje mejnih kamnov uporablja rimske številke, te pa so bile arabske. Še bolj se je zadeva zapletla, ko je predstavnik mariborskega Agrokombinata izjavil, da je 1 /82 na šentiljskem gospodarskem poslopju njihova oznaka, s katero so leta 1982 popisali inventar. Je torej šentiljski kmet lagal, mladi demokrati pa so mu nasedli — ali pa so si zgodbo celo skupaj izmislili, da bi pred volitvami opozorili nase? Ob takšnih namigovanjih seveda tudi mariborska UNZ m ostala ravnodušna in že vneto raziskuje zadevo - tudi zato, ker je eden od dveh podpisnikov sporne izjave delavcev UNZ! MILAN PREDAN • investitor Savske elektrarne zagotavlja, da so domala vse odškodnine za zemljišča že izplačane, škodo, ki bo nastala zaradi gradbenih del, pa bodo prizadetim ocenili in izplačali, ko bo gradnja končana. Računajo na razumevanje prebivalcev. Sedaj je gradnja že v teku pri Hudem, v smeri Krškega pa še trasirajo in postavljajo količke, ki naj bi jih ljudje pustili tam, kjer so, saj vsako nagajanje lahko zavleče in podraži gradnjo. Morebitne nesporazume glede odškodnin ali pri izvajanju del naj ljudje urejajo neposredno z investitorjem Savske elektrarne, Hydrichova 2, Ljubljana, tel. 061/214-533.___________________________ jekti in bo omogočena povezava na RTP 400/100 kV, to pa je, pravijo,, strokovnjaki, draga in zato še oddaljena stvar T. JAKŠE NEMCI NA PRIJATELJSKEM OBISKU KOČEVJE — Do nedelje je bila na prijateljskem obisku v Kočevju 13-član-ska delegacija občine Oerkensch-vvick iz ZR Nemčije. Vodil jo je župan Clemens Peick. Gostje so se pogovarjali s predstavniki občinske skupščine kočevskih strank in gospodarstva. Hkrati so bili na obisku v Kočevju še športniki iz te nemške občine in delegacija gasilcev. Več prihodnjič. KOČEVCI PRI POBRATENIH KOČEVJE, RAB — Delegacija občine Kočevje se je udeležila svečanosti ob prazniku pobratene občine Rab 12. aprilu. Na praznični svečanosti je sodeloval tudi moški pevski zbor iz KS Kostel. Med praznovanjem so na Rabu med drugim odkrili v KS Banjol spomenik padlim borcem in predstavili dve novi knjigi o Rabu. Kako smo volilL (Nadaljevanje s 1. strani) ton Smrekar (Emona Posavje), Zvonko Krulc (Terme), Zvonka Gelb (Agroservis in drugi), Anton Marolt (osnovne šole), Leopold Rovan (Srednja šola idr.), Zvonimir dr. Blaževič (Zdravstveni center idr.), Ivan Glas (upravni organi idr.), Alojz Kodrič (kmetje pri Slovinu), Franc Strgar (kooperanti Agrarie), Ivan Cerjak (obrtniki), Andrej Gajski (Remontni zavod in Garnizon). V sevniški občini so se volivci odločili, da jih bodo v zboru združenega dela zastopali Rudi Bec (zaposlen v Metalni Krmelj), Franc Sotošek (Jugotanin), Štefan Teraž (Stilles), Franc Derstvenšek (M-Kopiratna), Miro Gačnik (Lisca), Marija Jazbec (Implet), Drago Perc (Jutranjka), Boris Pemovšek (Železniška postaja), Jože Imperl (Mercator-KK Sevnica), Anica Pipan (OŠ Sevnica), Božidar Groboljšek (Zdravstveni dom Sevnica), Jože Kunšek (kmet), Alojz Vilčnik (obrtnik), Jane/. Ja/.binšek (občinski upravni organi Sevnica). V ribniški občini je bila volilna udeležba 76-odst., med kandidati pa je bilo izvoljenih 22 članov zbora združenega dela oz. odbornikov: Branko Košmrlj, Jože Andoljšek, Ema Urh (vsi Inles), Jože Patrulje (Saturnus, ITPP, Donit), Tone Bojc (Sukno, Pletenina, BPT), Pavel Šobar, Dragica Abrahamsberg, Anton Bartolj (vsi Riko), Alojz Češarek (kmetijstvo in gozdarstvo), Janez Gorše (promet in zveze), Jože Košmrlj (trgovina), Ivan Mihelič (Komunala, Kovinar, Elektro itd.), Eva Perušek (šolstvo), Olga Doles (zdravstvo), Andreja Hojč (VVZ, Center za soc. delo), Borut Troha (upravni organi itd.), Franc Jaklič, Jože Rigler, Jože Marolt (vsi zasebni kmetje), Aleš Abrahamsberg, Alojz Knafelj (oba obrt) in Bojan Kolmanič (JLA). V kočevski občini pa je bila volilna udeležba kar 87,4-odst., izmed 85 kandidatov pa so bili v zbor združenega dela izvoljeni: Franc Božič, Vincenc Janša, Srečko Štefanič, Ivan Klun, Maja Pantar, Stane Logar, Jože Kozina, Mira Kersnič (vsi v skupini industrija), Štefan Vesel, Tone Križ, Franc Rupnik, Anton Piškur (vsi v skupini kmetijstvo in gozdarstvo), Igor Aupič (gradbeništvo), Ivan Krkovič (promet in zveze), Stane Lavrič (trgovina), Štefka Habot (gostinstvo in turizem), Cveto Obranovič (stanovanjsko-komu-nalna dejavnost), Samo Pogorelec (finance), Peter Šobar, Metka Prelesnik (oba izobraževanje), Tihomir Odorčič, Marjana Ačimovič (oba zdravstvo in socialno varstvo), Jože Gregorič, Jože Lindič (oba samostojno osebno delo) in Cirila Žlindra (družbene organizacije in skupnosti). Slovenija 1 Moja dežela. Vsi podprimc... (Nadaljevanje s I. strani) na številna vprašanja poslušalcev, lahko rečemo, da je bil to prvovrsten dogodek. Tudi nabito polna dvorana gasilskega doma v Sevnici, ki premore 240 sedežev in kamor seje Kučan preselil s sevniškega radia, je bila prizorišče zanimive izmenjave mnenj. Največ vprašanj so zastavljali starejši obiskovalci predvolilne tribune, upokojenci in tisti, ki se jim zdi, da so odrinjeni na rob družbe. Vsem je bilo skupno to, da podpirajo Kučanovo kandidaturo, vprašali pa so tudi, kaj pomeni Krambergetjev fenomen. Kučan je odvrnil, da verjetno teh glasov, ki jih je dobil Kramberger, ne bo uspelo pridobiti nikomur in da niti ne veijame, da bo uspel Krambergerjev poziv, naj bi volilci prišli na volišča tudi 22. aprila, seveda tisti, ki so prej vodili njega. Ko so zlasti borci Kučanovemu konkurentu dr. Pučniku očitali revanšizem in se spraševali, kaj neki pomeni sprava v času, ko se lahko pojavijo Črne bukve, je Kučan odgovoril, naj o tem volilci vprašajo dr. Pučnika samega. P PERC y\yWSAVWVVVVN^(VVVVVVVN V nedeljo spet na volitve Tokrat enostavnejše — Pozor pri družbenopolitič-nem zboru —Izid bo tokrat znan prej kot zadnjič obkrožili zaporedno številko pred kandidatom. Prt tem bomo morali biti previdni, da jih ne bomo obkrožili preveč. V Novem mestu torej dvaintrideset. NOVO MESTO no napovedali Kot smo pravil-v enem od prejšnjih člankov o volitvah, volivci pravzaprav niso imeli večjih težav pri samem volilnem opravilu in so se kar dobro znašli. Preseneča tudi sorazmerno visoka volilna udeležba, kar potrjuje dvoje: da smo Slovenci discipliniran in politično zrel narod, ter da smo trdno odločeni demokracijo tudi lastnoročno utrditi. Več težav pri volitvah so imeli volilni odbori kot pa volivci sami, zlasti potem, ko so se volišča zaprla. Največ težav je volivcem in pozneie tudi zbiralcem rezultatov povzročala listina za družbenopolitični zbor republiške skupščine. To pričakujemo tudi pri teh volitvah, saj bo na listah za občinski družbenopolitični zbor še več imen, različno pač po posameznih občinah. V Novomeški občini jih bo na primer kar 32, razvrščenih v pet strankarskih list, ter 15 imen na seznamu posamičnih kandidatov. V občinski družbenopolitični zbor bomo glasovali tako, da bomo obkrožili številko liste, lahko pa bomo z različnih list izbrali toliko kandidatov, kolikor jih je v družbenopolitičnem zboru, s tem da bomo C Naša anketa 3 V nedeljo bomo imeli drugi krog volitev za predsednika predsedstva republike. Tukaj ni potrebo izgubljati besed, saj bosta na seznamu le dva kandidata, prav tako bodo enostavne volitve za zbor občin, kjer bosta tudi le dva kandidata, in sicer tam, kjer odločitev ni bila sprejeta že v prvem krogu. V vsaki krajevni skupnosti pa bomo volili tudi po enega člana za občinski zbor krajevnih skupnosti, in sicer izmed dveh ali več predlaganih kandidatov. Še enkrat vas opozatjamo, da bodo volišča odprta med 7. in 19. uro, da prinesite s seboj vabilo na volitve, ki ste ga prejeli že pred volitvami 8. aprila, in da imejte nekoliko potrpljenja, če se bo pred voliščem pojavila vrsta. Tokrat pričakujemo rezultate volitev nekoliko prej kot v prvem krogu, saj bo za vse volitve razen za družbenopolitični zbor občinske skupščine preštevanje glasov enostavnejše. DOLENJSKI UST Prihaja sindikalna pomlad? V začetku aprila je bil v Ljubljani kongres Zveze sindikatov Slovenije, na katerem naj bi ta organizacija dokončno prekinila s preteklostjo, v kateri je bila kot del sistema le transmisija oblasti in je vladajoči partiji pomagala biti na oblasti in zatirati delavce. Stari in novi predsednik te slovenske sindikalne organizacije Miha Ravnik je na kongresu dejal, da bi bili naivni, če bi mislili, da so delavci z njimi zadovoljni, da pa nihče ne more oporekati in vzeti naslednjega: da je ta sindikat premagal ideološko zavoro o brezkonfliktni družbi, daje delavcem zagotovil pravico do stavke in stavkajoče zavaroval, daje prvi opozoril na problematiko presežnih delavcev, čeprav je socialno varstvo stvar države, s sindikalno listo je uveljavil najnižji OD, prispeval k uveljavitvi pravice do svobodnega sindikalnega organiziranja, k preprečevanju verižnih stečajev, k razbremenitvi itd. Marsikdo se ob tem ironično nasmiha, prepričan, da bi morala biti metamorfoza ZSS v pravi delavski sindikat hitrejša in večja. Gotovo, a če bo nadaljeval po že začeti poti do organizacije z zaščitno in pogajalsko funkcijo za delavce, ima vse možnosti, da ga delavci sprejmejo za svojega. Da tako organizacijo rabijo, pa seveda ni dvoma. ZVONE KAMBIČ, profesor v črnomaljski srednji šoli Edvarda Kardelja: »Pravo tržno gospodarstvo bi lahko omogočilo blagostanje, ki ga obljublja novi sindikat. Sedaj so naša podjetja nesposobna uresničiti sindikalne zahteve. Nepošteno do delavcev je, da jim sindikat ponuja takšne obljube, saj vnaša s tem nemir med ljudi in lahko pride tudi do stavk, ki pa nimajo realne podlage. Naš sindikat je sedaj kot zidar, ki zida hišo od strehe proti temeljem. Najprej bi moral stremeti za tem, da bi se pobralo gospodarstvo.« SLAVKO MAJZELJ, referent za SLO v metliški Beti: »V te prenovljene sindikate še nimam zaupanja. Nov sindikat bi moral začeti tudi z novimi ljudmi, neobremenjenimi s prejšnjim neustreznim delovanjem sindikata. Sedaj je v novih sindikatih celotno prejšnje vodstvo. Ni dovolj, da spremeniš ime, da se spremeni vsebina. Sicer bo pa čas pokazal, kdo je res za delavce in za tisti sindikat se bodo delavci tudi odločili.« JERNEJ LISEC, elektroenergetik z Lukovca pri Sevnici: «Čeprav mi za pridobitev poklica manjkajo še zaključni izpiti, kijih bom, upam, opravil čez kakšen mesec, in torej še nisem bil zaposlen, ne verjamem, da se bom potlej včlanil v Svobodne sindikate Slovenije. Zdi se mi, da je to le nova fasada za staro vsebino. Kolikor poslušam delavce, nimajo kaj prida zaupanja v stari-novi sindikat, da jih bo bolje zaščitil kot doslej.« RUDI KOS, kletar pri Slovinu Bizelj-sko-Brežice v Šentlenartu: »Od novega sindikata veliko pričakujemo in naš bo samo v primeru, če bo resnično zastopal in varoval interese delavcev. V tej vlogi se bo moral znajti tudi kot pogajalec z vodstvi podjetij, da bo podpisoval sporazume v imenu zaposlenih, kot je bil to že primer v Termah na Čatežu. Delavci mu bodo zaupali samo tako dolgo, dokler bo njihov, izgubil jih bo tisti hip, ko bo spet skušal biti podaljšana roka oblasti.« MIRAN UHAN, dipl. inž. elektrotehnike, Iskra Mokronog: »Sindikat se lahko za-' vzema za marsikaj, tudi za plače 1.000 DEM, a je vprašanje, kje bodo firme dobile denar. Sindikat se bo moral v vsaki firmi posebej pogajati za plače, eno povprečje za vse ne more veljati. Glavna sindikalna naloga bi morala biti skrb za delavčev standard. Upam, da bodo svobodni sindikati res svobodni. Tudi stari ljudje v novih sindikatih lahko kaj naredijo, ker se spreminjajo gospodarski pogoji in politika.« DARJA ŠRIBAR, Novoles Bor Krško: »Doslej je sindikat nastopal kot organizator sindikalnih veselic, nabave ozimnice, včasih je poskrbel za pomoč socialno ogroženim. Zdaj je sindikat spremenil ime in obljublja nam, da bo drugače deloval. Toda sindikat nam sam od sebe ne more nič dati, če ne bomo delali. Le če bomo več delali, bomo tudi več imeli. Bojim pa se, da bo tudi s sindikatom tako, kot je bilo z našim sistemom, ki je pogosto spreminjal imena, pa je bilo vedno znova vse po starem.« NEVENKA DAJČMAN, tajnica v IMV Revoz Novo mesto: »Sindikat bi se moral zavzemati predvsem za delavca. Trenutno nisem članica sindikata, saj še dobro ne vem, pri čem sem, če pa bo res držalo tisto, kar so se na kongresu v Ljubljani dogovatja-li, pa tudi obljubljali, se bom gotovo včlanila. Če bo povprečna plača 1.000 DEM, kar je najmanj, kar bi naš delavec moral imeti, bo marsikdo pripravljen od tega odšteti tudi pametno članarino.« ALOJZ ZBAŠNIK, oddelkovodja in sindikalist v Inlesu Ribnica: »Smo samostojen sindikat in nič več pod vplivom politike. Naša prva naloga je pridobivanje članov, najpomembnejša pa kolektivne pogodbe. Z njimi bo delavcu zagotovljeno delovno mesto. Delavec mora biti plačan dobro, da ne bo v službi počival in delal popoldne, da bi zaslužil za preživetje. Zavzemamo se za minimalni osebni dohodek 600 DEM, če ne bomo uspeli, bomo izvedli generalni štrajk.« IVAN BRADAČ, predsednik SSS občine Kočevje: »Vodstvo SSS se mora izkazati in uresničiti program. Če mu bo uspelo, bo deležno zaupanja. Sindikat se nikoli ni zavzemal, da bi nekdo živel od nedela. Smo za pošteno delo in pošteno plačilo. Zato bomo vztrajali na kolektivnih pogodbah, v katerih so zapisane tako dolžnosti kot pravice delavcev. Vodilni v gospodarstvu pa so dolžni delati tako, da bo delavec s poštenim delom zaslužil dovolj za normalno preživljanje.« , 16 (2122) 19. aprila 1990 kmetijstvo Vinska klet »izvlekla« zadrugo Lansko poslovanje je metliška Kmetijska zadruga zaključila s pozitivno ________Vinska klet kljub slabi letini dobro poslovala — Izguba v TZO ničlo — METLIKA — Kakor se čudno sliši, vendar je za to, da metliška Kmetijska zadruga kot celota lanskega poslovnega leta ni zaključila z izgubo, v prvi vrsti »zaslužna« njena Vinska klet. Kljub lanski izredno slabi vinski letini, kije povrhu vsega bila že tretja slaba letina zaporedje ta temeljna organizacija leto zaključila z manjšim dobičkom, kije bil ravno dovoljšen, daje pokril izgubo, ki jo je imela temeljna zadružna organizacija Kooperacija. , »ZELENI JURIJ« ZOPET V LJUBLJANI LJUBU ANA — V petek, 20. aprila, bo mladinska folklorna skupina iz viniške osnovne šole že tretjič zapored predstavila v Ljubljani obred zelenega Jurija. Rajanje se bo po ljubljanskih ulicah pričelo ob 9. uri, končalo pa okrog 14. ure. Ob 11. uri pa bo osrednja prireditev pred Rotovžem, na kateri se bodo poleg folkloristov in tamburašev iz Vinice predstavili še izdelovalci belokranjskih pisanic in prtičkov, ansambel Tonija Verderberja ter Črnomaljski Integral z izleti v Belo krajino. Prireditve, ki jo pripravljajo Studio D iz Novega mesta, Kompas ter občinski konferenci Socialistične zveze iz Metlike in Črnomlja, se bodo udeležili tudi predstavniki slovenske uradne politike, med njimi Milan Kučan. Prireditev »Belokranjci prestolnici«, ki sojo ob tej priložnosti nameravali pripraviti na Gospodarskem razstavišču, na njej pa bi se predstavilo belokranjsko gospodarstvo, kmetijstvo in obrt, pa so prestavili na 18. maj. »Kot celota je zadruga leto zaključila s tako imenovano pozitivno ničlo,« je povedal direktor Stane Bajuk, »in to kljub izredno težkim in nenormalnim razmeram, v katerih smo lani poslovali.« Izguba okoli 700 tisočakov je v TZO Kooperacija nastala predvsem zaradi vrtoglave inflacije, ko je cena kapitala staršno rasla, denar v kmetijski proizvodnji pa se že po naravi stvari počasi obrača. Naj večji del te izgube gre na ra- POJASNILO Na vprašanje Jožeta K. iz Malih Brusnic, »zakaj morajo upokojenci plačevati prispevek iz dohodka od kmetijske dejavnosti za invalidsko in pokojninsko zavarovanje«, dajemo naslednji odgovor: Po določilu 2. odstavka 112. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. list SRS, št. 27/83) je bil v Republiki Sloveniji s L 1. 1984 uveden nov vir zagotavljanja sredstev za uresničevanje pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja v obliki prispevka, ki so ga dolžni plačevati vsi lastniki kmetijskih zemljišč (torej ne samo upokojenci), ki niso zavarovani kot kmetje, imajo pa dohodek od kmetijske dejavnosti. V bistvu gre za delno solidarnostno zagotavljanje sredstev za pokojnine po prejšnjem zakonu o starostnem zavarovanju kmetov. Za letošnje leto je skupščina SPIZ določila prispevek v višini 17% odmeme osnove, če valorizirani letni katastrski dohodek presega 28,60 K din. Sklep bo v teh dneh objavljen v Uradnem listu. MARIJA DRAVINEC direktorica ODE VfDNIK V KUPČIJI Odkupne in prodajne cene v KZ Krka Novo mesto Na trgu živine v zadnjem času ni bilo sprememb, tako da mlado pitano govedo plačujejo na meso še vedno po 26 do 30 din za kilo. Tu ni pričakovati spre-tnemb, zato pa se je kazala rahla rast Mn pri teletih, kar pripisujejo vplivu velikonočnih praznikov. Zdaj so cene za teleta spet enake kot prej, kar pomeni, da jih plačujejo za klanje po 28 din, za pitanje pa od 29 do 31 din. Sicer pa se cene za mlado pitano govedo po Sloveniji gibljejo od 25 do 33 din. Taka cena velja za celjsko regijo, za dinar je nižja cena v Novi Gorici itd. I NOVOMEŠKE TRŽNICE Na slabše založeni in slabše obiskani tržnici so prodajali radič po 50 i din, česen po 20, krompir po 10 in . redkev po 15 din kilo. Jajce je bilo 1.50 do 2 din, lonček smetane je veljal 20 do 25 din in kilogram skute 24 do 35 din Hlebček sira je veljal 80 dm. Jabolka so prodajali po 8 do 18 . din kilo. Liter čebulčka je stal 20 din, zeljnih in solatnih sadik 10 din, sadike različnih rož pa so bile po 15 do 30 din primerek. Nageljnov cvetje sta* 10 din. Spreminjajo pa se cene kmetijskih pridelkov. Trenutno imajo v hladilnici na Cikavi še nekaj krompiija po 3 din kila, zdaj pa pričakujejo skok cene, saj je sedaj tudi odkupna cena za kmeta po 3 din. Nekateri kmetje menda zahtevajo že kar po 4 din za kilo krompirja. Zdaj imajo na zalogi še nekaj jabolk po 13 din, vendar pričakujejo, da bodo cene jabolk poskočile, kar pomeni, da se zaloge jabolk manjšajo. Cene naj bi se gibale od 17 pa tja do 23 din za kilo, odvisno od kakovosti in sorte. Na zalogi imajo poleg kmetijskih pridelkov še dovolj moke, olja, pomaranč, pralnega praška itd. Odkupne in prodajne cene v M-Agrokombinat Krško V M-Agrokombinatu plačujejo mlado pitano govedo od 26 do 30 din na meso, starejše govedo pa od 20 do 24 din za kilo. Teleta so od 27 do 32 din za kilo žive teže. • SEJMIŠČE V BREŽICAH — Na sobotnem sejmu so imeli naprodaj 165 prašičev, starih do 3 mesece, in 57 starejših. Prodali so 89 mlajših po 30 do 35 din kilogram žive teže in 16 starejših po 18 do 20 din kilogram žive teže. Kmetijski nasveti Novost v boju z glodalci Človekov boj z. glodalci je star toliko kot pridelovanje hrane samo in “aja še danes. So leta, ko glodalci naredijo v kmetijstvu več škode kot vsi ru8' rastlinski škodljivci in bolezni skupaj, in kljub vsem znanim tehnikam ^tiranja vojna z njimi še zdaleč ni dobljena. Zdaj kaže, da smo v sterilizan-‘h, po^bnih kemičnih pripravkih, dobili novo obetajočo možnost. Kaj vse je človek že doslej poskušal, da bi svoj pridelek obvaroval polj1!™ ?*h Slodalskih zob! Najrazličnejše vabe, rodenticide (ratox, faciron, an-izt° • ’ gvinfox), ultrazvok, vzgojo podgan kanibalov, pasti, vse to je pre-Kusil z večjim ali manjšim uspehom, ne da bi se enkrat za vselej znebil pdlege. Celo več, po določenem času seje vsem tem sredstvom prilagodila in! Sp zna'a obvarovati nevarnosti na tako zvit način, da so govorili celo o "-ligenci podgan, voluhaijev in še nekaterih glodalcev. l 'emdjitejše raziskave so pokazale, da so za živa bitja, ki živijo v druž-ee Zn#ilni nekateri vedenjski vzorci, kijih oblikuje nagon, ne pa inteli-čl nOMELJ — V soboto, 21. apri-, ’ bo ob 18. uri v črnomaljskem kul-[‘"jm domu 7. revija otroških folklor-n'h skupin Bele krajine. hammerstiel v FOTOGALERIJI apr)°V° MESTO — v soboto, 21. miv a’ b° v Fotogaleriji otvoritev zani-skJ razstave barvnih fotografij dunaj-• Ka umetnika Roberta Hammerstie-nrcH azstav'* bo cikel 20 fotografij, v m|V?n' bbožitij. Hammerstiel spada fl)v »^.generacijo avstrijskih fotogra-nrri’, 1 J‘rn je uspel preboj v evropski n0s. 0r Pred tremi leti je zbudil pozor-MImh a mcdnarodni fotografski razstavi se evr«pski fotografi. V Jugoslaviji NoVeni Postavil in je tako razstava v Predi*1 mestu pravzaprav premierna ta tr; .tay> pridobljenem znanju in življenjskih ” kušnjah, je bila vedno dobrodošla 1 prijetna sogovornica. Žal ji za vse njeno delo nikoli nisi” prav zares rekli hvala. Posavje ne bo obrobje Slovenije KRŠKO — »Demokracija ni tuja ne meni ne kraju, kjer delam in živim. Pri tej ugotovitvi izhajam iz dejstva, daje bilo podjetje Videm vedno motor demokratičnih procesov tako na republiški kot tudi na regijski ali občinski ravni,« meni Jože Habinc, kandidat za republiški zbor občin na listi stranke ZKS — Stranka demokratične prenove, sicer pa direktor Celuloze v TCP Videm. Habinc meni, daje tudi do mladinskega kongresa v Krškem prišlo zaradi take demokratične klime v Krškem in da je bil prelomen v celotnem političnem dogajanju. Sicer pa sije zadal za nalogo, da se bo kot delegat v zboru občin skupščine Republike Slovenije zavzemal predvsem za to, da se podjetniška filozofija, ki jo v Vidmu že nekaj časa gojijo, prenese v širše okolje. »Pri svojem delu tako v podjetju kot tudi v politiki se bom zavzemal za to, da nas preteklost ne bo več tako obremenjevala, ker menim, da moramo vsi skupaj gledati predvsem v prihodnost. Kar zadeva občino Krško in posavsko regijo, menim, da ne smemo dopustiti, da bi živela na obrobju slovenskega dogajanja. Tu velja še posebna skrb mladim generacijam,« je povedal Habinc. Kot kandidat ZKS — Stranke demokratične prenove daje Habinc vse priznanje gibanju zelenih, ki so dosegli, daje postala ekološka zavest vsesplošno prisotna. »Zato bom podpiral nadaljnje akcije zelenih in se zavzemal za to, da bomo v podjetjih uporabljali najnovejše dosežke ekološke tehnologije. Hkrati bi rad dal priznanje delavcem JE Krško, ki že ves čas vodijo ta objekt z najvišjo strokovno odgovornostjo. Kot delegat, seveda če bom izvoljen, pa se bom v republiški skupščini zavzemal za to, da se vsa vprašanja v zvezi z obratovanjem ali morebitno ustavitvijo JE Krško nikakor ne obravnavajo brez dejavnega sodelovanja občine Krško in posavske regije.« j ,, Krška občina v Sloveniji ni nepomembna KRŠKO — Demos v Krškem je predlagal kot skupnega kandidata za zbor občin skupščine Republike Slovenije Metoda Šonca. Sonc, rojen 1938, je kot gradbeni tehnik zaposlen Pr* krški obrtni zadrugi Resa. Kot kandidat je dobil v prvem krogu voli-tev prek 5.100 glasov, in kaj meni o možnostih zmage v drugem volilnem krogu? »Rezultat volitev v prvem krogu za zbor občin skupščine Slove-mje je boljši, kot sem pričakoval. Zaradi 6 kandidatov, ki smo si delili gla-sove, ni bilo pričakovati zmage enega v Prvem krogu. Tudi število neveljav-n'h glasovnic, 1.200, je bilo v naši občini zelo veliko. Upam, da mi bodo volilci naklonjeni in da me bodo v drugem krogu večinsko podprli, da “obo podprli program in ideje Demo-5®- Pričakujem zmago,« pravi Šonc. Zaveda se zahtevnosti dela delegata v republiški skupščini, ker po njegovem krška občina v Sloveniji ni nepomembna. Hkrati ima vrsto posebnih nerešenih vprašanj, kot so ekološki Problemi vključno z delovanjem jedr-™e elektrarne. K tem vprašanjem so-dlJ° še posegi v prostor s hitro cesto in jfvskimi elektrarnami, ter razvoj industrije, drobnega gospodarstva in kmetijstva. »Ker zastopam Demosov Program, obenem pa bom moral zakopati občino kot celoto, bo potreb-"o vzpostaviti dialog za vsak predlog j*' Problem posebej. Zame bo to še to-'ko lažje, ker doslej nisem deloval v nobeni stranki. Menim, da sem delal m da delam zdaj na področju, kjer je Potrebno široko sodelovanje z vsemi gospodarskimi dejavniki, in da zato Poznam problematiko dovolj široko,« Pravi o izkušnjah, kijih bo kot delegat Potreboval. STANISLAV DVORŠEK »Delal sem za to, kar danes živimo« Milan Kučan in dr. Joie Pučnik, kandidata za predsednika predsedstva Republike Slovenije, se bosta v nedeljo pomerila v drugem, odločilnem krogu. V zadnjem času sta oba dala veliko intervjujev in izjav o domala vsaki slovenski in jugoslovanski aktualnosti. Ku- čana in Pučnika smo na široko predstavili tudi v našem ' tedniku, tik pred odločitvijo pa smo jima še enkrat odstopili prostor, da bi lahko dodatno pojasnila ie izrečeno ali povedala nepovedano. Kandidata sta ljubeznivo upoštevala željo, naj izjava ali pogovor ne presega petih tipkanih strani. • Tovariš Kučan, dovolite zelo direktno vprašanje. Se lahko zgodi, da bo v Sloveniji levi totalitarizem, ki gaje lep čas gojila mati sedanje ZKS-Stranke demokratične prenove, v prihodnosti nadomeščen z desnim totalitarizmom, recimo, Demosa? »Naša stranka je zdaj samo stranka in dobro je, da je tako. Za to smo si navsezadnje prizadevali Če ne bi bilo tako, bi rekel, daje del naših prizadevanj šel v prazno. Bojševizemje očitno v Sloveniji pustil bolj globoke posledice, kot bi človek mislil na prvi pogled Mislim, da ima dr. Rastko Močnik prav, kot sem bral njegovo pisanje v Telexu nedavno tega; zdi se mi, da je prav to obrnjen boljševizem. Koliko je program Demosa program Slovencev, pokažejo volitve. Upravičeno je domnevati da toliko ljudi kolikor jih je glasovalo za Demosove kandidate, sprejema, vsaj v osnovi program Demosa. Čeprav nobenega političnega programa človek ne sprejema v celoti Z večino programskih točk se očitno identificirajo, ob dejstvu, da je tudi znotraj Demosa več strank in je zato tudi ta identifikacija zato problematična oz. jo je treba videti skozi ta spekter, ki sestavlja Demos. Rekel bi takole: bilo bi slabo, če ne bi mogel biti tudi osebno zadovoljen z razvojem te naše mlade demokracije, če bi neke vrste, recimo mu levi totalitarizem — s katerim smo se dolgo otepali in ki je nas same, Zvezo komunistov, najbolj tepel, ker je v bistvu nekoč kreativno, ustvarjalno politično organizacijo spremenil v frigidno, samozadovoljno, zbirokratizirano, neustvarjalno, za spremembe nepripravljeno organizacijo, ki se je zadovoljevala s tem, daje branila obstoječe in s tem bila eden bistvenih generatorjev krize — da bi se torej ta levi totalitarizem, v imenu nekih levoradikalnih tez, zdaj zamenjal z druge vrste, kot vi pravite, desnim totalitarizmom. Mislim, da mora biti političen prostor odprt, demokratičen in da vsaka ideja, vsaka programska točka dobi točno toliko politične teže, kolikor v vsakem konkretnem političnem dogajanju za njo stojijo tisti, ki jo sprejemajo in podpirajo in ki so pripravljeni za njeno realizacijo tudi kaj narediti To se bo zdaj kazalo skozi razmerje sil v slovenskem parlamentu.« • Ko ste pred leti stopili na čelo ZKS, je moj novinarski kolega dejal, »da je Kučana škoda za Partijo«. Tega tedaj najbrž ne bi bilo mogoče objaviti, pa ne zaradi Vas, vsekakor pa je bilo miš(jeno kot kompliment. Torej, kakšen politik je Milan Kučan? »Meni gre v politiki za stališča in za argumente. Moja izkušnja je takšna, da kadar zmanjkuje argumentov, se dviguje glas in se s pestjo razbija po mizi Slišal sem že, da v takih primerih, ko moj politični nasprotnik to počne, moj mir izpade cinično. No, jaz seveda tega ne delam iz tega razloga, ampak preprosto skušam racionalizirati cel problem. Jezijo pa me nekatere stvari npr. v tej predvolilni kampanji, ko se desetkrat, dvajsetkrat, tridesetkrat govori ena in ista stvar, da sem jaz odgovoren za vse, kar se je zgodilo v naši preteklosti, ker sem pač bil štiri leta predsednik bivše Zveze komunistov. Jaz sem to seveda res bil, in v tem času se je znotraj tega sistema, ob takšni sistemski postavitvi Partije, ki se ji lahko mirne duše reče enopartijski sistem, monopolni partijski sistem, taista Partija odpovedala temu svojemu monopolnemu položaju, spremenila svojo sistemsko postavitev, ker je čutila, da je sama, takšna, kot je, generator krize, da brez demokracije iz krize f ni mogoče. S tem je odprla, skozi lastno spreminjanje, v bistvu proces spreminjanja slo venske družbe — rezultat lega je sedaj končno to, kar danes živimo. To gotovo nima samo dobrih strani, ima tudi slabe, ampak mislim, da bomo slabe lahko odpravljali v nadaljevanju tega procesa, prav zaradi tega, ker vemo, da so slabe.« • V Sloveniji se večina strank zavzema za popolno slovensko suverenost v konfederalnem okviru. Smo dovolj močni in složni, da to tudi dejansko uveljavimo? »Nova slovenska ustava bo pomenila ustavno-pravno zagotovilo in izraz trdne volje državljank in državljanov Slovenije o tem, kako želijo ži veti pri sebi doma, v kakšnih političnih in ekonomskih odnosih in kako želijo imeti urejena svoja razmerja z drugimi narodi v Jugoslaviji, saj bo — upam — sprejeta po demokratični poti Kot je videti se glede ustavnega statusa Slovenije poglavitne parlamentarne stranke ne ločujejo na pozicijo in opozicijo, saj se vse zavzemajo za suvereno slovensko državo, v razmerju do Jugoslavije pa jo vidijo v konfederalnem položaju. Ali se bodo za tak položaj svojih republik odločili tudi drugi, je odvisno od rezultata demokratičnih procesov v teh republikah. O tem naj, kot pri nas, odločajo njihovi državljani na referendumih, pogajajo pa naj se o konkretnih rešitvah zastopstva v skupščini, izvoljena na svobodnih volitvah.“ Tisto, kar je nedvomno, pa je, da bomo o svoji suverenosti in svojem položaju v jugoslo van-skih in drugih evropskih povezavah in integracijskih procesih odločali sami, na temelju naše naravne pravice do samoodločbe, ki smo si jo znali prepričljivo in dostojanstveno zavarovati po demokratični poti, ki nas je zdaj pripeljala do svobodnih volitev.« • Današnjim slovenskim strankam očitajo predvsem pomanjkanje operativnih programov. Kakšno je stališče ZKS-Stranke demokratične prenove glede družbene lastnine? »Imamo jasne usmeritve, kaj narediti z dosedanjo družbeno lastnino. Del naj se spremeni v državno lastnino, vsa ostala pa bo našla lastnike s kombinacijo ljudskega in delavskega delničarstva ter z ekonomsko smotrno odprodajo deležev domačemu in pod pogoji, ki jih bo določal zakon, tudi tujemu kapitalu. Kupnina naj služi družbenim razvojnim posegom v gospodarstvo, zlasti.za infrastrukturo, odpiranje novih produktivnih delovnih mest, za lastninsko re-kapitalizacijo podjetij in za jačanje pokojninskih skladov. Klasične denacionalizacije bi lahko bile dopolnilni poseg.« • V številki Dolenjskega lista, za katero se pogovarjava, recimo, med drugim piše, da pride v občini Trebnje na eno plačo za 1,3 plače dajatev. Tre-banjci niso nobena izjema, splošno ljudsko mnenje je, da bi bito treba zmanjšati predvsem dajatve za zvezni proračun. »Vsekakor se strinjam, da je treba tudi izdatke za zvezni proračun zmanjšati, predvsem za vojsko, saj nam primerjalni podatki kažejo, da povprečni delež družbenega produkta, ki se namenja za vojsko, v državah zahodne Evrope ne presega cca 3% družbenega bruto proizvoda. Noben odliv iz gospodarstva ne more bili nedotakljiv, ne glede na njegov namen. Vse odlive je potrebno preveriti in jih uskladiti z možnostmi tistih, ki dajejo, in ne zgolj s potrebami tistih, ki se z njimi financirajo. Sicer pa je delegatom Slovenije v zvezni skupščini uspelo s svojimi zahtevami vzpostaviti pregled nad odlivanjem, kajti velika sredstva so se prelivala preko izvenproračunske bilance, kije bila pred nekaj meseci odpravljena ter preko centralne banke v obliki selektivnih kreditov.« • Kako bi na kratko označili te volitve? Če pogledamo samo zunanji blišč, se je zaradi njih Slovenija prvič znašla na naslovnih straneh svetovnih časnikov. Volitve pa imajo poteg tega, kar so same po sebi, gotovo tudi svoje globlje sporočilo. »Svobodne, tajne in neposredne večstrankarske volitve pomenijo tudi dejanski konec monopolne oblasti ene stran ke. Zadovoljen sem. ker sem v dogajanjih, ki so omogočila te volitve, lahko sodeloval tudi sam. Navsezadnje je bil to tudi moj pomemben osebni cilj, pa tudi neizpolnjena obveznost prejšnjih poli ličnih generacij, ki jim kaj takega, kljub zmagi v sporu s Stalinom, ni uspelo. Demos je bil predvolilni blok demokratičnih opozicijskih strank. Opozicijske niso več. demokratičnost pa bodo morale dokazati zdaj, ko so dobile zaupanje volilcev. S količino politične moči raste tudi količina politične odgovornosti. Zato se sploh ne sprašujem, kakšni bi bili občutki Demosa, če bi sam zmagal na predsedniških volitvah.« M. BAUER ( ^ »Ne, ne bom ukinjal pokojnin« • Gospod Pučnik, kaj boste naredili za Dolenjsko in Belo krajino, če boste izvoljeni za predsednika predsedstva Republike Slovenije? Všeč so mi konkretna vprašanja! Torej, kaj bom naredil z Dolenjsko? Kolikor bo v moji moči in pristojnosti, jo bom varoval, da ne bo doživela prehudih pretresov v času, ki je pred nami Skrbel bom za koordiniran regionalni razvoj, predvsem za L L pasivne kraje, recimo za Belo krajino, Suho krajino in za vsa tista področja, ki so bila doslej zanemarjena in odrinjena na rob družbe. Vem, da so Novoteks, Novoles, Iskra Tenel in nekatere druge delovne organizacije v težkem položaju. Ljudi je strah, kaj bo jutri Vendar menim, da ni razlogov, da bi bili preveč črnogledi glede prihodnosti Ne bo lahko, toda obstajajo realne možnosti, da v Sloveniji premagamo trenutno gospodarsko krizo. Moj optimizem, da se bo v Sloveniji in s tem tudi na Dolenjskem in v Beli krajini premaknilo, izhaja iz prepričanja, da si ljudje želijo temeljitih sprememb. Slovencem je postalo jasno, da moramo izbrati drugačen gospodarski sistem. To pa pomeni, da moramo opustiti razne utopične socialistične variante in se odločiti za socialno državo. Demos-združena demokratična opozicija Slovenije ne obljublja, ampak ima zelo konkreten in realen program kot osnovo za prenovo in preoblikovanje političnega, gospodarskega, državnega in kulturnega življenja. Ta program temelji na demokratičnih in nenasilnih prizadevanjih ter suverenosti slovenskega naroda in Slovenije. Prepričan sem, da so tudi na Dolenjskem in v Beli krajini ljudje, ki znajo in zmorejo bolj smelo »zakoračiti« v tržno gospodarstvo in da ne potrebujejo za svojo uveljavitev »botrov« v politiki • Kaj pa za ljudi, ki so na obrobju družbe in na robu eksistence? Še posebej za te, saj so že doslej nosili glavno breme našega »socialističnega razcveta«. Pri tem ne mislim samo na delavce, ampak še prav posebej na ženske, ki pa zares plačujejo glavno ceno našega standarda, kakršen pač je. Rad bi, da bi ti ljudje dobili ne le boljšo sedanjost in upanje na prihodnost, ampak tudi večje priznanje, dostojanstvo človeka Gledal sem pretresljivo televizijsko odajo »Kočevska je ena nesrečna dežela«. Kolikor bo v moji pristojnosti in moči, bom storil vse, da se ta dežela spremeni in vrne njenim prebivalcem. V nekem smislu pa predstavlja Kočevska vso »mojo deželo«. • Ali boste res ukinili pokojnine, predvsem borcem? Pa kaj še! Takšni očitki, ki jih nekdo namerno in potiho širi med ljudmi, spadajo v podtikanja o L L revan-šizmu. Tako plašijo ljudi pred »opozicijo«, če bo prišla na oblast Pri tem »pozabljajo«, da opoziciji ne gre za revolucijo, ki pomete z ljudmi prejšnjega sistema, ampak da nam gre prav za spremembo sistema, ki naj bo takšen, da bo vsakomur zagotavljal ne le eksistenčno, ampak tudi osebno varnost Ne, ne bom ukinjal pokojnin, tudi borcem ne, nasprotno, pokojninski sklad nameravamo osamosvojiti tako, da se bo vloženi denar za pokojninsko zavarovanje obrestoval, ne pa uporabljal za nesmiselne »investicije«, zaradi česar je bil ta sklad vedno prazen, iz rok v usta. Res pa je, da imam velike pomisleke zoper t. L posebne pokojnine, vendar je to v pristojnosti parlamenta, in ne predsednika republike. • Pa še kakšno orevanšizmu... »Ko je prvič padel očitek revan- šizma, so se ljudje res ustrašili, danes pa je že vsakomur jasno, da te očitke spuščajo v obtok prav tisti, ki so doslej na »račun« revanšizma živeli In seveda tisti, ki se jim zdi samoumevno, da se je svojim nasprotnikom nor- malno maščevati... Tisti ki se bojijo svoje soodgovornosti za nastalo stanje, strašijo ljudi z revanšizmom. Vendar sem že dejal, da opoziciji ne gre za revolucijo, ampak za spremembe sistema. Potrebovali bomo vse strokovnjake in ljudi dobre volje, da se bomo izkopali iz brezna — vse, ne glede na politično pripadnost in prepričanje. Vsakogar bomo krvavo potrebovali! Ne, v meni ni nikakršnega raven-šizma. V domovino sem se vrnil, da bi še kaj naredil zanjo, kar mi bodo pač dopuščali moj čas in politične možnosti, ki jih bom imeL Zavzemal se bom za toleranco in v tem smislu za spravo med nami kot ljudmi • In kaj je z državljansko vojno? To je isti očitek. Prav nasprotno je res, državljansko vojno moramo končati, v vseh oblikah. Z nevarnostjo državljanske vojne strašijo ljudi prav tisti, ki jih je ta vojna vzpostavila kot oblastnike. Ta očitek meri na to, kot da bo opozicija s svojimi radikalnimi zahevami po odcepitvi sprožila vojaško intervencijo vojske in s tem zakuhala državljansko vojno... Pri tem ti očitki »pozabljajo«, da ima DEMOS — združena opozicija, ki bo zdaj prišla na oblast, izrecno zapisano, da se bo zavzemala za mirne, ustavne poti za dosego in uresničenje suverenosti republike Slovenije. Zato bomo najprej sprejeli novo ustavo, katere osnutek je že napisan. Res pa je tudi, da ni mogoče govoriti o konfederaciji, če prej ne razglasiš suverenosti svoje države. Šele potem lahko greš v pogajanja z drugimi državami (republikami) za konfederativno pogodbo. To, kar počne današnja oblast, pa so le popravkifederacije;pričakovanje, da se bo federacija na ta način pretvorila v konfederacijo, je utopija • Ali boste res razprodali Slovenijo? To, kar se danes dogaja, je razprodaja industrije, slišal pa sem tudi za sumljiva pogajanja o prodaji zemlje. Ne, Slo venijo je treba za varo vati pred razprodajo, še posebej zato, ker brez pomoči zunanjega kapitala ne bo mogoče. Torej bo treba natančno, zakonsko določiti pogoje za tuji kapital, da bomo ostali gospodar na svoji zem Iji Pri vnosu tujega kapitala bomo še posebej veliko pozornost namenili slovenskemu kapitalu, ki ga je zunaj veliko. Naši ljudje f tujini so pripravljeni investirati svoj denar v domača podjetja — seveda ob zakonskih zagotovilih varne naložbe. Tudi denar naših ljudi doma bo potrebno pritegniti v proizvodnjo — in tudi to bo mogoče potem, ko bodo odpadle vse ideološke ovire za svobodno ustvarjalnost na vseh področjih. Za vse to si bom po svojih močeh in kompetencah prizadeval tudi sam. • Kaj menite o Krambergerjevih volivcih? Kaj naj bi posebnega menil? Volivci kot vsi drugi! Morda bi le dodal, da so njegovi volivci najbrž prav tisti ljudje, o katerih sva govorila prej: socialno najbolj ogroženi, ljudje na robu obupa, vsi tisti, kije družba nanje kar nekako »pozabila«. Vsekakor bom, če bom izvoljen, deloval tudi in še posebej m njihovem imenu in za njihovo dobro. • Kaj menite o tem, da vas je vojska ovadila pri javnem tožilcu v Mariboru? Delen odgovor bo že v tem, če se spomnimo, da je bila ovadba dejansko vložena pri javnem tožilcu v Ljubljani, in to že 6. aprila, tik pred volitvami. Potem jo je ta tožilec predal mariborskemu ... Se pravi, da je verjetno, da so nekateri vedeli zanjo, še preden je prišlo Tanjugovo obvestilo. Sam sem zanjo izvedel iz opozorila prijateljev, ki so poslušati radijska poročila. Uradna politika je takoj — in reči moram — ustrezno in civilizirano reagirala. Prav ta ovadba, še prej pa proces proti četverici, dokazuje, kako nujno je, da postanemo su vere«/, da se ne vojska ne kdo drug ne bo mogel neposredno vtikati v nas. Ne za revanšizem, za nas gre, da bomo že končno nehali živeti v takem ati drugačnem strahu. BOJAN FINK * * od četrtka do četrtka • od četrtka do četrtka • od četrtka do četrtka • od četrtka do četrtka ne Lj Ja Protestni šotor sredi Črnomlja? Socializacija in civilizacija sta besedi, ki ju zlasti y zadnjem času zelo pogosto uporabljamo, ko govorimo o Romih in njihovem vključevanju v družbo. Očitno pa so tudi nekateri Romi vzeli pojem socializacije bolj zares, kot smo morda pričakovali. Tako vsaj bi lahko trdili za Marjano Hudorovac iz Črnomlja, ki se je z družino preselila v stanovanje v starejšem stanovanjskem bloku izpod šotora iz romskega ~ -seljapri »Štirih Rokah«. Po šestih letih biva-i y Črt njihovo družino kot za številne druge, če bi jim našli nadomestno stanovanje v bloku. Toda kaj, ko se s slano vanjskim problemom prepleta še niz drugih: tako Marjana kot njen mož nista stalno zaposlena, skozi življenje se družina prebija le z občasnimi zaslužki staršev. Bivanje v stanovanjskem bloku pa je nujno povezano s stroški, ki jih z nerednimi dohodki ne bi zmogli. In tako se znova postavlja vprašanje socializacije Romov, povezano tudi z njihovim šolanjem, stanovanjem, delom, zaslužkom ter številnimi ovirami, ki jim preprečujejo, da bi zaživeli, kot si — vsaj mnogi med njimi — ne nazadnje tudi sami želijo. M. BEZEK-JAKŠE nja v Črnomlju pa bi se sedemčlanska Hudo-rovčeva družina morala izseliti, kajti hišo, s katero upravlja stanovanjska skupnost in ki za bivanje tako rekoč ni več primerna, nameravajo obnoviti Seveda Hudorovčevih nikakor niso nameravali postaviti na cesto, ampak so jim zagotovili drugo bi volišče. Pra v tu pa so se začeli problemi Stanovanjska skupnost je našla hišico v romskem naselju Jama v Kanižarici iz katere seje lastnik izselil ko si je zgradil novo. Odkupila jo je, dala popra viti in takoje bila nared za nove prebivalce. Toda Romi iz Kanižarice so že med prenovo hiše dali vedeti da ne marajo bodočih priseljencev. Celo obrtnikom so onemogočili, da bi opravili kar jim je bilo naročeno, tako da je morala posredovati milica. Da mislijo s svojimi zahtevami zares, so pozneje skupaj s predstavniki krajevne skupnosti Dobliče-Kanižarica potrdili na sestanku, ki so mu prisostvovali tudi tajnik stanovanjske skupnosti tajnica skupnosti socialnega skrbstva in predstavnik Centra za socialno delo iz Črnomlja. Tako v Centru za socialno delo kot na stanovanjski skupnosti so spoznali da nima smisla riniti z glavo skozi zid, pač pa bi radi dosegli soglasje, da bi bili Hudorovčevi zadovoljni z novim bivališčem, da pa bi jih sprejeli tudi sostanovalci Sicer bi se prav lahko zgodilo, kot pravi socialni delavec Matija Štrucelj, da bi si Marjana zaradi lastnega nezadovoljstva in nezadovoljstva sosedov postavila šotor kar sredi Črnomlja. Čeprav imajo Hudorovčevi odločbo o izselitvi, pa se zavedajo, da jih ne bo nihče postavil pred vrata, preden ne dobijo drugega ustreznega stanovanja. Sicer pa na stanovanjski skupnosti skušajo z veliko mero taktnosti rešiti ta problem. Upajo, da jim bo uspelo pridobiti hišico v Lokvah, toda zopet v romskem naselju. • Četudi sta Hudorovčeva že prej pristala, da bi se s petimi šoloobveznimi otroki preselili v kaniiarsko romsko naselje, pa Marjana sedaj zatrjuje, da je zanjo romsko naselje le začasna rešitev. Otroci ji celo grozijo, da ne bodo več hodili v šolo, če bodo morali zopet živeti med Romi. Marjana prizna, da se po srcu prav nič več ne počuti Romko, in vesela je, da so se tudi otroci že toliko socializirali, da Jih življenje med Romi prav nič več ne mika.___________________ Gotovo bi bil Hudorovčev problem lahko dokaj hitro in veliko manj boleče rešljiv tako za Novomeška zgodba o sitem volku in celi kozi Na zadnji seji sedanjega mandata dobiva novomeška občinska skupščina na mizo poročilo o uvajanju proračuna v prvem letošnjem tromesečju in predlog sprememb programov skupnih družbenih potreb v novomeški občini v letu 1990. Občinska vlada je skušala ustreči zahtevam resnično močno obubožanega gospodarstva, ki potrebuje razbremenitev za preživetje. Na drugi strani pa se — ne glede na to, kaj bi najrazličnejši uporabniki najrazličnejših storitev v »skupnih družbenih potrebah« vedeli povedati o delu, slabi organiziranosti, neracionalnosti itd — skupne družbene potrebe v občini že sedaj uresničujejo v obsegu, ki je premajhen, da bi lahko preprečil, da se ne bi na ta račun že delala splošna družbena škoda Od novega leta sem je ob reorganizaciji oz. ukinitvi sisovstva občini ostalo odločanje o 21 odstotkih njenih skupnih potreb, o ostalih 79 odstotkih se namreč odloča v republiki. Za občinski del je bilo v prvih treh mesecih letos zbranih in porabljenih okrog 90 milijonov dinarjev. Zdaj torej leče beseda o zmanjševanju tega deleža Izvršni svet je pripravil več variant tega zmanjševanja V prvi je predvidel krčenje programov dejavnosti, ki po njegovem še omogočajo izvajanje programov in jih je mogoče strokovno sprejemati Po tej varianti bi mesečno prihranili 467 tisoč dinarjev ali 1,3 odstotka omenjenih 21 odstotkov občinskih skupnih družbenih potreb. Druga varianta bi prinesla mesečni prihranek 4,5 milijona dinarjev ali 12,6 odstotka, zanjo izvršni svet pravi, da pomeni restriktivno krčenje programov, ki prinaša že tudi izrazito negativne posledice in je zato ni možno strokovno zagovarjati seveda pa jo je možno sprejeti Varianta tri predvideva mesečni prihranek 2,8 milijona ali 7,9 odstotka, izvršni svet jo je razložil z začasnim večjim znižanjem prispevnih stopenj. Končna odločitev bo na delegatih v občinski skupščini, ki sejim izteka mandat Lahkoto delo nebo, če ga hočejo odgovorno opraviti. Tisti hip, ko bodo dvignili glas in roko za razbremenjevanje gospodarstva in za znižanje prispevnih stopenj za skupne družbene potrebe in te programe, morajo imeti pred očmi celo vrsto stvari. Po številu predšolskih otrok je novomeška občina na primer v slovenskem vrhu, precej pod povprečjem pa po njihovi vključenosti v vrtce. Kot že mnoga leta doslej bodo tudi letos zavrnili za en velik vrtec otrok, prostora zanje pač ni. Ker je tako, dobijo vrtci od staršev zelo majhen delež soudeležbe pri plačilu ekonomske cene, ker so y vrtcupač v glavnem lahko le otroci iz najrevnejših družin. Da bi te pometali ven in sprejeli »bogatejše«, ki bi bili sami sposobni več plačati za varstvo, tudi v težkih časih ni resno razmišljati, prav tako ne, da bi od revnih staršev, ki delajo v podjetjih za mizemo plačilo, dobili bistveno več denarja. V osnovnem izobraževanju v tej stiski vsi kažejo s prstom predvsem na celodnevno šolo, o (neškodljivosti krčenja ali celo popolne ukinitve le-te ob sedanji stopnji zaposlenosti ne kaže izgubljati besed Stanja na cestnem, komunalnem, stanovanjskem in še drugih področjih ter tovrstnih potreb in želja ljudi gotovo tudi ni potrebno posebej razlagati Kar pa se kulture tiče, celo najosnovnejše s knjigo, pa telesne kulture, pa itak mnogi po vsem naglas go vorijo, da se bo temu treba do boljših časov tako rekoč odreči • Brez vsake slabe vesti o nerazumevanju ali o poveličevanju enega dela našega bitja in žitja — in to nadgradnega dela — lahko mirno zapišemo, da niti najbolj restriktivna oz. črna varianta za skupne družbene potrebe ne more rešiti stanja v gospodarstvu, čepravje po drugi strani res, da bi bilo neodgovorno nič ne narediti, če se dokaj narediti pri varčevanju v nadgradnji. Če se bo gospodarstvo potopilo, bo katastrofa popolna, težko pa je sprejeti teze, da lahko skupne družbene potrebe brez škode krčimo in se jim odrekamo. Kdor se zares zaveda, kaj vse tisto, kar spada pod pojem skupnih družbenih potreb, pomeni za splošno stanje in razvoj družbe, se bo kljub potapljajočemu se gospodarstvu izogibal pritrjevanju črnim variantam zanje, posebno še, dokler je za splošne še vedno čelno mesto pri mizi in polna žlica. Vsekakor ne bi bila rada delegat, ki bo moral tokrat odločati, kako imeti sitega volka in celo kozo. Z. LINDIČ-DRAGAŠ Krško: 400 kovinarjev čaka na razprodajo Krška kovinsko predelovalna industrija je bila včasih poleg tovarne papirja občinski paradi konj. V njej je bilo zaposlenih sorazmerno največ strokovno dobro usposobljenih delavcev, ki so potem odhajali tudi v druge branže in bili osnova za razvoj obrti Ta industrija je bila tudi tehnološko dobro opremljena, tržno pro-pulzivna, skratka, krškega gospodarstva si ni bilo moč zamisliti brez te industrije. Pred tremi ali dvema letoma pa se je začela pot navzdol in kar se je tedaj na zaprepaščenje mnogih dogajalo Kovinarski se sedaj dogaja Šopu s Kleparjem in Ikonom, Sigmatu v Brestanici Krška kovinsko predelovalna industrija s 1850 zaposlenimi delavcije ta čas tako rekoč na tleh. V Ikonu so brez dela že nekaj časa. doma so morali čakati na delo delavci Kleparja, ker pač ni bilo naročil Metalna na Senovem in Kovinarska naj bi imeli dovolj naročil za domači in tuji trg, vendar nimajo denarja, da bi plačevali material in energijo. Da ni denarja, priča tudi podatek krških sindikatov, ki so ugotovili, da so imela podjetja kovinske branže samo v februarju celih 107 dni blokirane žiro račune, v marcu in aprilu pa se je stanje še poslabšalo. • Za 400 delavcev Kleparja, Ikona in Sigmata, ki lahko že jutri ostanejo doma ali na cesti, je kaj slaba tolažba, če sindikat pošilja pozive vsem strukturam po vrsti, naj se vendarle zganejo zaradi težav, v katere je zabredla kovinska industrija. Dejstvo je, da je sedaj že prepozno in pač vsi čakajo na to, kaj se bo izcimilo iz Markovičeve politike. Morda bi bilo tem delavcem vseeno, če jih tudi prodajo ali razprodajo zasebnim podjetnikom, le da bo delo in denar. Negotovost, kaj bo jutri ali pojutrišnjem, pa bi bila gotovo manjša, če bi se vsi skupaj kaj naučili iz primera Kovinarske pred tremi leti. Resnici na ljubo je treba priznati, da se je tedaj angažiral ves občinski upra vni in politični aparat, vendar tedaj nihče ni zaznal trendov. Tipa so bili slabi za vso slovensko kovinsko predelovalno industrijo. Vendar pa vsaj sedaj ni slišati slabih vesti o primeru trboveljske Strojne, ki je bila celo v hujšem položaju, kot je bila Kovinarska pred tremi leti. To pa kaže na to, da so rešitve vendarle bile možne ob primernem prestrukturiranju, zamenjavi vodilnih, večjem so-delo vanju gospodarske zbornice in vseh bolj ali manj strokovnih teles, ki jih tudi v krški občini in v Posavju nasploh ne manjka J. SIMČIČ Račun brez okolja gc m kr m ne velja Kar nekaj smelih turističnih načrtov se je v zadnjem času pojavilo in upati je, da niso le plod prebujajoče se pomladi in bližajočega se poletja saj bi to le potrdilo našo dosedanjo , prakso, da o stvareh razmišljamo šele takrat, ko je že prepozno. Tokrat so načrti daljnosež- j nejši in obetajo resneje poseči v turistično malho Dolenjske in iz nje potegniti dva njena najlepša bisera dolino Krke in Kolpe. Z vso odgovornostjo in delnim poznavanjem razmer — ob načelni podpori turističnim razvojnim j načrtom — pa je vendarle treba izreči nekaj skeptičnih besed Kot prvo, da se gremo turizem zaradi zaslužka ne pa zalo, da bi nekomu kar tako delali veselje. Zaslužek pa pomeni nekaj bogatih gostov, katerim ponudimo vse ekskluzivno in jim to tudi dobro zaračunamo, ali pa veliko srednje bogatih, poprečnih gosto v, zato pa nič manj zahtevnih, od katerih pač lahko iztržimo približno toliko kot naša konku- j renca, če smo jim sposobni toliko tudi ponuditi Glede na naše dosedanje izkušnje pridejo v poštev le slednji Torej bo rentabilnost le v množičnosti Pri množičnosti pa se zopet pojavita dva problema Prvi je seveda, kako jo zagotoviti Nikakor ne v lokalni zaprtosti in čakanju na drobtinice, ki bi slučajno padle iz mimo drveče turistične reke, temveč v globoki povezanosti v mednarodni turistični informacijski sistem. Le- \ to pa zagotovi seveda tudi nujno kontinuiteto in enakomerno porazdelitev na celo sezono. Drugi problem ima širše razsežnosti in dolgotrajne posledice, povzroča pa ga prav množičnost Množični turizem pomeni namreč hu- , do onesnaževanje okolja, lahko bi rekli : nekakšno izrabljenost, prehuda obremenitev I pogosto presega njegovo obnoviteljsko sposob- | nost. Prav žalostno je jeseni opazovati turistično najbolj obremenjene sredozemske obale. Enako bi se lahko kmalu zgodilo tudi z našimi rečnimi dolinami, ki so ekološko precej ogrožene že sedaj. re sl, • Ko je govor o kampih ob Krki in Kolpi, naj si bo večjih ali manjših, upajmo, da imajo investitorji v mislih take, kot jih predpisuje evropski standard, se pravi z vso infrastrukturo, prvovrstno oskrbo in čistočo in vsem udobjem, ki ga mora nuditi, pri čemer so čista stranišča, topla voda v tuših in pralnica ipd., samoumevne stvari in ne ekskluzivnosti. V Jugoslaviji imamo že dovolj drugačnih kampov, pasti, iz katerih se turisti kot iz nekakšne more komaj izmotajo in potem delajo po Evropi turistično antipropagando na naš račun. Taki kampi pa so dragi in njihovo rentabilnost zagotavlja le polna zasedenost in sorazmerno dolga sezona. So pa tudi hudi onesnaževalci, zato je treba k njihovi rentabilnosti prišteti tiuti stroške za čiščenje okolja. Šele tedaj se bo izkazalo, ali se ra-čun izide. T. JAKŠE Za dve pivi lahko razrijete Gorjance! S pravnomočno sodbo, ki jo je izrekla novomeška enota Temeljnega sodišča, seje končala efera, ki je že dalj časa razburjala vso ekološko in tudi sicer osveščeno javnost na obeh straneh Gorjancev in še posebej številne ljubitelje te lepe gore. Gre za samovoljen, nezakonit in izredno grob poseg na gorjanskem slemenu, ko so nekdanjo gozdno pot v dolžini več kilometrov od Javorovice proti Gospodični do golega razrili in razširili na 6 in več metrov. Še predej je vsa stvar prišla na sodišče, smo o tem obširno pisali v našem časopisu, in sicer 23. februarja lani; temu zapisu pa je sledila še polemika. Naj na kratko obnovimo celotno zgodbo. Vsa stvar se je začela proti koncu januarja 1988, ko je smučarsko društvo Šentjernej brez vseh soglasij in dovoljenj začelo razrivati in širiti gozdno pot, ki pelje nad vasjo Javorovica po gorjanskem slemenu do prostranih košenic Krči pod Trdinovim vrhom, od kjer pelje gozdna cesta naprej proti Krvavemu kamnu in Gospodični. Dela je z buldožerjem, last Pionirjevega tozda MKI, izvajal strojnik, zaposlen v tem tozdu. Po obvestilu revirnega gozdarja je vodja tozda Gozdarstvo Novo mesto o tem, kaj se dogaja na Gorjancih, seznanil gozdarskega inšpektorja v Novem mestu, ta pa je dela ustavil I. februarja 1988, ko je buldožerist ril v zaščiteni gozdni kompleks Kobil Kot rečeno, je ta grobi poseg potekal brez vsakršnih dovoljenj, čeprav bi za taka dela potrebovali najmanj lokacijsko dovoljenje, ter tudi brez vednosti in soglasja obeh prizadetih gozdnih gospodarstev, GG Brežice in Novo mesto, in brez soglasij zasebnih lastnikov. Kljub temu da je inšpektor ustavil dela in vso zadevo zaradi suma storitve kaznivega dejanja predal javnemu tožilstvu in kljub temu da si tudi kasneje ni priskrbelo potrebnih soglasij in dovoljenj, je smučarsko društvo Šentjernej, ki se mu je sedaj pridružilo še SD Gorjanci-Gabrje, oktobra 1988 ta dela nadaljevalo, in to skozi zaščiten gozdni kompleks Kobil, kjer so šc naprej rušili drevesa, na enem mestu pa celo vsekali pot po novi trasi, potem pa to pot nadaljevali tik ob republiški meji po hrvaški strani do Krčev in od tu naprej po košenicido gozdne ceste. S tem so v dolžini več kilometrov po gorjanskem slemenu vsekali 6 do 7 metrov široko grobo in nezaceljivo rano. Vse to razdejanje so, kot se je tudi kasneje izkazalo, naredili zato, da bi se lahko teptalec za sneg premikal iz smučišča pri Pionirjevem domu v neposredni bližini Gospodične do smučišča nad Javorovico in nazaj. Vse to so kasneje malo »okrancali« in to rano preimenovali v stezo za prirejanje smučarskih tekaških tekem v spomin na padle borce Cankarjeve brigade na Javorovici GROBOST MOČNO ODMEVALA Zadeva je v javnosti precej odmevala, večkrat so o njej govorili tudi na sejah novomeške občinske skupščine ter na izvršnem svetu in še kje. Javni tožilec je obe ovadbi gozdarskega inšpektorja združil seveda pa gre tako y obtožnici kot v sodbi le za tisti del »trase«, ki poteka po slo venskem delu Gorjancev. Za tisti del, ki poteka po hrvaški strani meje — to pa je daljši del — seveda ni pristojno novomeško sodišče in za tisti del tudi sicer ni nobene prijave oziroma ovadbe. Ker pašo Gorjanci eni in eni sami in je rana enako boleča in skeleča, pa naj bo vsekana na tej ali oni strani meje, je to še en razlog več, da to goro z vseh vidikov obravnavamo enotno in v celoti Vsekakorje ta grob poseg v Gorjance, odkar je zanj zvedela javnost, močno odmeval. Nazadnje je o vsej tej zadevi, kije že prerasla v afero, razpravljal novomeški izvršni svet februarja letos, ko je sprejel »ugotovitve in sklepe o izvajanju sklepov izvršnega sveta v zvezi z nedovoljenimi posegi na Gorjancih«. V teh ugotovitvah in sklepih je med drugim precej očitkov na ravnanje novomeške Uprave inšpekcijskih služb, zlasti na (nc)ukrepa-nje urbanistične inšpekcije. Vsa stvar se je, kolje razvidno iz poročila Temeljnega javnega tožilstva in Temeljnega sodišča o tej zadevi, precej zavlekla iz objektivnih razlogov. Samo na izvedeniško mnenje o tej zadevi je sodišče čakalo 8 mesecev. Izvedenec, ki velja za zelo natančnega in zanesljivega, je imel j to zadevo precej težav, saj je moral med drugim nabaviti tudi vojaške specialke, daje lahko točno vrisal nedovoljen poseg. Skratka, zadeva se je močno zavlekla, tako da je bila glavna obra vna va šele 20. februarja letos, se pra vi več kot dve leti po tistem, ko je gozdarski inšpektor usta vil buldožer, ki je ril v zaščitenih gorjanskih Kobilah. V teh dobrih dveh letih pa se je s to zadevo ukvarjalo veliko ljudi in inštitucij, porabljenega je bilo ogromno časa, potrebnega veliko znanja, potrpežljivosti, natančnosti, preverjanj, izvedeniških mnenj, zaslišanj. KRIVI PO VSEH TOČKAH Senat pod predsedstvom sodnice Marije Kastelic je vse obdolžene pravne in odgovorne osebe v tej zadevi spoznal za krive po vseh točkah obtožnice in jih obsodil na najvišje možne kazni Za kako obsežno stvar gre in kako trdo je moralo delati samo sodišče, pove že dejstvo, da obsega sodba z zgoščeno obrazložitvijo kar 12 tipkanih strani celoten spis o tej zadevi pa tehta kakšna dva kilograma. Vse obdolžene je, kot rečeno, sodišče spoznalo za krive. Obdolženi in sedaj tudi že po pravnomočni sodbi krivi pa so: Smučarski društvi Šentjernej in Gorjanci-Gabrje, GIP Pionir, tozd MKI kot pravne osebe in odgovorne osebe: Miha Recelj, takratni predsednik SD Šentjernej, Alojz Lovko, vodja sektorja za nizke gradnje v tozdu MKI, Franc Krošelj, predsednik SD Šentjernej, Slavko Guštin, predsednik SD Gorjanci, in Jože Pintarič, vodja sektorja za mehanizacijo v /ozdu MKI. S tem ko so gradili gozdno cesto oz. vlako brez lokacijskega dovoljenja, podrli 126 dreves, izvršili poseg v prostor, ki trajno spreminja krajinske značilnosti in podira ekološko ravnovesje v naravi (ta dela pa so bila zavestno opravljena brez lokacijskega dovoljenja), ogrozili gozd s posebnim namenom in z drugimi očitanimi dejanji so storili gospodarske prestopke po čl 79 tč. 1 Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor ter po čl. 82 tč. 7 Zakona o gozdovih. Spoznani so bili za krive in obsojeni na naj višje možne kazni KDO JE UMAKNIL TOŽBO? l*PS«yB . ■' ■ ■*** %mser. UH! In kakšne so te kazni? Za štiri dejanja je bilo l SD Šentjernej obsojeno na enotno kazen 1.900' dinarjev; GIP Pionir, tozd MKI za tri dejanja na enotno kazen 1.500 dinajev; SD Gorjanci-Gabrje za dve dejanji na 1.000 dinarjev; Miha Recelj za dve dejanji na 45 dinarjev; Alojz Lovko za eno dejanje na 30 dinarjev; ter Franc Krošelj, Slavko Guštin in Jože Pintarič za po dve dejanji vsak na 45 dinarjev kazni Tako, pravici je zadoščeno! Lahko pa bi ji bilo še bolj. GG Novo mesto in Brežice sta namreč že 22. februarja oz. I. marca 1988 proti kršiteljem vložili tožbo zaradi motenja posesti Konec koncev so pri tem posegu po ugotovitvah gozdarskega inšpektorja samo v prvem de-lu ničili okoli 7700 m1 gozda in po ugotovitvah sodišča podrli 126 dreves. A glej ga, zlomka, obe gozdni gospodarstvi sta »iz neznanegd razloga* odstopili od tožbe, in to na isti dan, 18. novembra 1988. Zanimivo bi bilo vedeti za imena teh «ne-znanih razlogov«. Morda pa še kaj bo iz tega, saj novomeški izvršni svet v že omenjenih februrskih »ugotovitvah in sklepih« med drugim predlaga obema GG, da vložita odškodninske tožbe ali lož-. be za vzpostavitev v prvotno stanje. Sicer pa je odločbo o vzpostavitvi v prvotno stanje oziroma o sa-naciji (zasutje usekov, poravnava nasipov, odstranitev panjev in podrtih dreves, navoz humusa po celi trasi, preprečitev erozije itd) urbanistična inšpekcija izdala že več kot pred letom dni Pri izvršitvi te odločbe vztraja tudi republiški inšpektor. Rok za izpolnitev te odločbe je bil 90 dni Na veliko soboto, 14. aprila letos, ko je bil pisec teh vrstic v družbi Zelenih Novega mesta in ljubiteljev Gorjancev nazadnje v tem delu Gorjancev, ni bilo od vsega tega videti nič. Edini, ki je v vsem tem času tam kaj naredil, je — erozija. Vsaj nekdo, ki dobro, temeljilo in nepodkupljivo opravlja svoje delo in tako krepi pravno državo! Za konec pa še opozorilo in koristen napotek■ Najvišja možna kazen, ki vam jo zaradi napačne-; ga parkiranja lahko izreče sodnik za prekrške, je 2.500 dinarjev. Zato: če bi koga od vas prijelo, do bi avtomobil, četudi samo za kratek čas, pustil no mestu, kjer parkiranje ni dovoljeno, se naj nikar ne pusti premotiti skušnjavi Raje naj na hitro zbere nekaj somišljenikov, skupaj se naj odpeljejo nO Gorjanec in tam povzročijo nepojmljivo razdejo-, nje in nepopravljivo škodo. Če bodo obsojeni nO najvišjo kazen, jih bo ta izvrstna zabava stala tole ko kot dve pivi v malti boljšem lokalu. Pa še por- . kirnine jim ne bo treba plačati. . A. BARTELJ j ti n p»i< RlF O 5. NAGRADA V LJUBLJANO Žreb je izmed reševalcev 13. nagradne križanke izbral RADA ERŽENA iz Ljubljane. Za nagrado bo prejel knjigo Janeza Pence Trideset tisoč korakov, ki govori o rekreativnem teku. Če sam morebiti ne teka za zdravo življenje, bo knjiga morda prišla prav komu drugemu iz družine ali kroga znancev. Rešite današnjo križanko in pošljite rešitev najkasneje do 30. aprila na naslov: Uredništvo Dolenjskega lista, Glavni trg 24, 68000 Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA 15. REŠITEV 13. KRIŽANKE Pravilna rešitev 13. nagradne križanke se, brano po vodoravnih vrstah, glasi: SEJEM, KNAP; NAMA, AERO, OLIKANOST, GAL, KAP, ALPE JADRAN, RAA, ANKETA, OKRAS, OSTANEK, BOJ, ANA, IL, lEGALI-TE, IBIZA, LEVAK, GANIMED, AJAS, ANATEMA. | NAGRADNA KRIŽANKA 151 M____ V najglobljem zakotju spomina trohni naša prava bit. B. PEKIČ Slovenci smo nesrečno, zatrto ljudstvo. M. ROŽANC Samoljubje pomeni v ljubezni toliko kot osebno koristo-lovstvo v prijateljstvu. G. SAND INDONEZIJSKA PORO-ČEVALSKA AGENCIJA I2VRŠILEC DEJANJA KITAJSKA UTEŽ MERA KEM. SIMBOL ZA FOSFOR DEL KOLOVRATA EDEN NAJ-STAREJSlH LATINSKIH PESNIKOV (ANALI) EG. BOG ZNANOSTI POBIRALEC DAVKOV DOHODEK IZ OBRESTI najviSji vrh PIRENEJEV ANGL FIZIK (IZOTOP-NOST) MOKA IZ ?VEGA ENA 'ALM0VE( STRŽEN/ UGLED OS. ZAIMEK NEVESTINA OPRAVA PRITISK TEŽE POSNEMO- VALEC AZ. JEZIKOVNA SKUPINA EXEMPLI GRATIA BLIŠČ OKRZA NA PRIMER FR DRAMATIK ROMUN RODU IEUGENE) KOCBEK EDVARD GL. MESTO DRL JEMENA NIKOLAJ ZABOLOCKI IRANSKA VALUTA DOMAČA ŽIVAL OTOK V TIHOMOfl. ARHIPELAGU TUAMOTU SESTAVIL J. UDIR MUSLIMANSKO IME VRSTA MEČA NORD SMUČI MLADINSKA KNJIGA HRV GLASB. ZGODOVINAR (JOSIP) NAELEKTREN DELEC POSEBNI DNEVI PRI RIMLJANIH KRAJNA KRIMU V SLOVNICI IZPAH SAMOGLASNIKA Pozabljena hrana pozabljene kulture Uničena in pozabljena stara kultura Inkov oživlja v rastlinah, ki so jih vzgojili in ______se sedaj vračajo na mize — Modri krompir in sladki pepino Še ne tako dolgo tega je bilo mogoče naJti čeromojo, juko, arakačo, čunjo in Podobno eksotično sadje, zelenjavo in Poljščine le na živopisnih tržnicah pol-Pozabljenih andskih naselij in mest, kamor so jih prinašali kmetje iz od-maknjenih kmetij in zaselkov, kjer so še gojili te stare domače kulturne rastline, kot jim je priporočalo 600-letno izročilo. Ža ves ostali svet pa so bili to povsem neznani sadeži in zelenjava. Danes ni več tako. Eksotična živila iz visokih andskih planot prihajajo v svet. Mogoče jih je že kupiti v velikih mestih Severne Amerike. Evrope, Japonske in Nove Zelandije. Če so morda ta čas še predvsem nenavadna in zato vabljiva živila, pa strokovnjaki za prehrano vidijo v njih pomemben prehrambni vir človeštva v bodočnosti, še posebno za ogromne množice tako imenovanega Tretjega sveta, kjer je lakota še vedno pogost in strašen gost. Pozabljeni plodovi andske zemlje bodo, tako so prepričani, v bodočnosti poceni, a izdatna hrana za vse številnejšo svetovno družino ljudi. Za to prehrambno bogastvo se bo moral svet nekega dne zahvaliti starodavnim Inkom in njihovi pozabljeni kulturi. V 16. stoletju so cvetočo civilizacijo drzni španski osvajalci tako neusmiljeno razrušili in izbrisali, da ni skoraj nič ostalo za njo in je potonila v Jemo pozabe. Za konkvistadorje so bili *nki nevedni divjaki in pogani. Toda danes zgodovinarji vedo, kakšni »divjaki« so bili. V času, ko je bila evropska znanost še v puberteti in so evropski kmetje imeli paradižnik za strupeno rastlino, so Inki poznali kirurške posege v možgane, znali so s presenetljivo natančnostjo napovedovati vreme in v njihovem cesarstvu, kije bilo tako veli-. 0 kot nekdaj starorimski imperij, Ijud-Je po zaslugi odlično organiziranih dr-zavmh rezerv nko poznali lakote. Francisco Pizzaro in njegovih 200 polpismenih vojakov, ki jim je s krutost-J° m zvijačnostjo uspelo v dveh letih Premagati petnajstmilijonsko ljudstvo, 0 se nezdravo prehranjevali z nasolje-mm svinjskism mesom in napol gnilim elJem, poraženci pa so znali meso sušiti in zamrzovati, z njihovih polj in vrtov pa je prihajala izjemno pisana vrsta živil od krompiija do popra, torej tudi tista živila, brez katerih si danes ni mogoče zamisliti zahodne kuhinje. Osvajalci niso spoznali, kako bogato je inkovsko kmetijsvo in poznavanje koristnega rastlinstva, in so po osvojitvi silili kmete, da so opuščali tradicionalne poljščine ter sejali za tiste kraje mnogo manj primerne vrste pšenice, ječmena in korenja. Le nekaj inkovskih poljščin so prevzeli in jih prenesli v Evropo; najbolj poznanje seveda krompir, na stotine drugih pa je izginilo. Pridelava se je ohranila le v odmaknjenih planinskih predelih na sedanjem ozemlju Čila, Bolivije, Peruja, Ekvadoija in Kolumbije. Dandanes pa že mnoge od teh okusnih in visoko hranilnih živil pridelujejo in uporabljajo tudi v drugih deželah sveta. Prava zvezda je žitarica kinoja, bogata s proteini, železom in amonim-no kislinami, ki jo že redno pridelujejo v Kanadi, Veliki Britaniji in v skandinavskih državah. Inkovsko sadje je zaenkrat razmeroma drago, vendar pa visoko cenjeno in ga poznavalci uvrščajo med aristokrate med svetovnimi sadeži. Zelo priljubljen in precej razširjen sadež je če-rimoja. Pravijo mu tudi andski biser, gojijo pa ga na Novi.Zelandiji, v Mehiki in Kaliforniji. Sadež dozori do velikosti melone, odlikuje pa ga prijeten okus, ki je nekakšna mešanica okusa po bananah, vaniliji in kokosu. Čerimoja si hitro utira pot med potrošnike v zahodnem svetu. Prav tako uspešno si utira pot v svet sladki pepino, nekakšen bratranec paradižnika. Je rumenkaste barve s škrlatnimi progami, podoben lemoni, po okusu pa najbolj spominja na razredčen med. Je vsestrasnko uporaben: enako dobro se obnese kot predjed ali posladek, da ga je moč predelati v odlično marmelado, sok, prekuhati in konzervirati kot kompot in kašasto zmletega zamrzovati. Na Japonskem imajo v lep papir zavit pepino za zelo primerno darilo ob obiskih. Sladki pepino ni poceni poslastica, ker ga je pač malo, za kilo- suet u številkah GOSPODARSKA IN VOJAŠKA POMOČ Kolikšna Je ta ponoč za leto 1990 H--------------------------- mm mm mm m mm, IMEL EGIPT PPKISTPN HJRCIJfl FILIPINI GfiCUR SaVRDOR #«rd» Ko izpod totalitarizma osvobojene vzhodnoevropske države pa hidi Jugoslavija iščejo, kje bi dobile kakšen dolar pomoči za svoj Bospodarski razvoj, jim pogledi romajo prek velike luže k bogatim fDA. Toda tam imajo že precej odprte mošnjičke za gospodarsko ,n vojaško pomoč, ki jo namenjajo drugim državam. Graf tega ted-na kaže, koliko milijard zeieislh dolarjev dobe v te namene glavni Prejemniki. Daleč v vrim sta Izrael in Eflip’ gram je treba odšteti nič manj kot 200 dinarjev. Poceni in enako dobra pa je raznovrstna inkovska zelenjava od juke in hi-kame do manioke. Ta živila se širijo po svetu hkrati z jedmi, priljubljenimi med južnoameriškimi ljudmi. Zanimivo pa je, da za širjenje nekaterih inkovskih začimb, kot je andski poper ahi, skrbijo ljubitelji vietnamske, sičunske in mehiške kuhinje, kjer so andski poper sprejeli kot pomembno začimbo. Posebnost, za katero se navdušujejo predvsem Severnoameričani, je moder krompir, predvsem seveda zaradi barve. Kar zamislite si kupček ocvrtega krompirčka lepe modre barve. A ta modri krompirje bil samo ena od 1000 vrst, ki sojih gojili stari Inki. Klimatsko zelo raznoliko ozemlje so stari Inki znali zelo pametno izrabiti za gojitev in pridelavo zelo različnih rastlin. Danes pa je prefinjeni občutek za lokalne razmere in pestrost izgubljen. Ljudstva, ki nekdaj niso poznala lakote, spadajo dandanes med najrevnejša na svetu. MiM Treba je pustiti ob strani vse, kar je napoti svobodi, pa naj bo obred ali prazna vera ali kakršna koli oblika omejitve. B. BACH Kolikor bolj so naši duhovni napori usmerjeni v končni in objektivni cilj, ki naj bi postal smoter našega življenja, toliko manj je v njih živega člo- M. ROŽANC Poklicna politika vodi v izstop iz ljudstva in naroda. B. ŠTIH Brez vsega človek je lahko, brez vere ne. J. MENART Ni izumrl Najmanjši primat na svetu še živi na Madaga-__________skarju___________ Zahodnonemškega primatologa Ber-nharda Meieija ni mogla zaustaviti nobena ovira in težava, ko se je cele štiri tedne klatil po deževnem tropskem gozdu na Madagaskaiju na lovu za najbolj skrivnostnim primatom na svetu. Iskal je Allocebusa trichotisa, dlako-uhega pritlikavega lemura, za katerega je znanost trdila, daje že izumrl. Biologi so to nadvse redko žival poznali le po petih muzejskih primerkih, shranjenih v malagaškem rumu. Živali-ca spada med najmanjše primate sploh: težka je vsega 85 gramov, dolga pa 14 centimetrov. Četudi s človekom nima nikakršnih zunanjih podobnosti, pa deli z njim istega prednika, človečnjaka, ki je živel pred 45 milijoni let. Zadnje poročilo o opažanju te živali je bilo iz leta 1964. Meierju pa je uspelo, da je na svoji ekspediciji zasledil skrivnostnega lemura in našel okolje, kjer seje ohranil. Nedolgo tega so nekaj primerkov te živali tudi ujeli. Znanstveniki imajo tako sedaj prvikrat priložnost podrobneje in natančneje spoznati to redko in zanimivo bitje, ki bo pomagalo sc nekoliko bo 'je Spoznati lazvojita poia Živili biiij. Vesoljsko oko Optični teleskop v vesolju omogoča nova _________odkritja_________ Prejšnji teden so astronomi z vsega sveta spremljali z največjim zanimanjem vzlet vesoljskega letala Discovery. Kako tudi ne, saj je vesoljsko plovilo nosilo nadvse dragoceno stvar, Hubblov vesoljski teleskop! Teleskop je ena od najdražjih in zapletenih znanstvenih naprav, kar sojih kdaj izdelali. Gre namreč za samodejni optični teleskop, ki bo krožil v stalni krožnici okoli Zemlje in sondiral vidno vesolje. Sama optika teleskopa ni pravzaprav nič izjemnega, podobnih je po vseh večjih zvezdarnah sveta dovolj. Toda zrcala Hubblovega teleskopa bodo pogledala veliko globlje v vesolje, kot so tudi največji optični teleskopi na zemeljskem površju. Kot predvidevajo astronomi, naj bi z njim videli v daljave, ki predstavljajo sam začetek vesolja. Prednost teleskopa je namreč v tem, da bo zrl v vesolje brez motečih učinkov ozračja, ki teleskopom na zemeljskem površju povzročajo precej težav. Natančnost zaznavanja je zato v vesolju desetkrat večja. Optični sistem Hubblovega teleskopa je povezan z različnimi instrumenti in kamerami, ki merijo in beležijo dragocene podatke, poskrbljeno pa je tudi, da zbrani podatki pridejo tudi na Zemljo in v roke znanstvenikov, ki so prepričani, da bodo s pomočjo tega teleskopa prišli do novih, osupljivih odkritij. Če bo šlo vse po sreči, bo teleskop deloval 15 let. Embažala dobra za pod zob Problem odpadne embalaže rešujejo z novimi „ snovmi, užitno folijo in vračanjem k starim načinom Zvezni zavod za zaščito okolja ZR Nemčije je izračunal, da se v tej državi odvrže v smeti za 4 milijarde mark plastičnih snovi, kar petino vseh odpadkov te vrste pa predstavlja embalaža. Problem s sodobno plastično embalažo je v tem, da se v naravi dolgo ne razgradi in tako kot odpadek trajnejše obremenjuje okolje. Doslej so iz Zahodne Nemčije veliko odpadkov preprosto izvozili v sosednjo Vzhodno Nemčijo, po združitvi pa tovrstnih poslov ne bo več mogoče sklepati. Nemška demokratična republika jez uvozom odpadkov od leta 1975 sicer zaslužila dobro milijardo mark, vendar pa ni več pripravljena prodajati svoje okolje in na svojem ozemlju sprejemati vsako leto po 900.000 ton smeti, kolikor so jih pošiljali iz zahodne sosede. Z odpadki se bo torej treba spoprijeti na drugačen način, ne več s preprostim prelaganjem bremena na druga ramena. Ekologi predlagajo radikalno rešitev. Embalažo naj bi povsem spremeni- Izzivajo smrt Revna mladež deska na strehah hitrih viakov V Braziliji jim pravijo surfistas, mi pa bi jim lahko rekli vlakovni deskarji. Gre za mlade predrzneže iz revnih mestnih slojev, ki so se oprijeli hudo nevarnega početja. V očeh vrstnikov in seveda tudi v svojih lastnih močno zraste tisti, ki si upa splezati na streho hitrega vlada in se na nji zravnan kot na surfarski deski peljati od postaje do postaje. Da gre za zares nevarno početje, pričajo žalostni podatki o smrtnem davku, ki gaje ta nori šport terjal med mladimi. Odkar seje norost začela v Riu de Ja-neiru pred tremi leti, je predrznost plačalo z življenjem že preko 200 mladeničev. Letos so v treh mesecih zabeležili že 30 smrtnih žrtev. Najhujša nesreča seje pripetila februarja, ko je v ostrem ovin- ku naenkrat zletelo s strehe vlaka deset »deskarjev«, štirje so se ubili, šest pa je bilo huje ranjenih. Psihologi in sociologi menijo, da revni mestni otroci na ta način oponašajo bogatejše sovrstnike, ki si lahko privoščijo pravo deskanje. Železniška družba ima na vlakih, ki povezujejo primestja Ria de Janeira, 250 čuvajev. Njihovo delo je neuspešno. Tudi če predrzneža ujamejo, je kazen za storjeni prekršek majhna. Mlade zdaj skušajo odvrniti od nevarnega početja z razstavljanjem velikih fotografij iznakaženih trupel ponesrečenih vlakovnih deskarjev. li. Živila, gospodinjske pripomočke, čistila in podobno naj bi poslej izdelovali iz novih snovi, ki bi se v okolju hitro razgradile v nenevarne sestavine. Med najbolj nenavadnimi novimi zamislimi je gotovo ideja o »užitni« embalaži. Z uresničevanjem tega projekta se ukvaija frankfurtski institut Ba-telle, kjer pripravljajo posebno biološko prozorno folijo za pakiranje živil in pripravljene hrane. Snov za izdelavo folije pridobivajo iz neke nove vrste grahla, posebnost folije pa je ta, da joje mogoče po uporabi preprosto pojesti. Potrošniki z bolj občutljivim želodcem jo lahko v nekaj minutah raztopijo v vodi. In kuhinjske posode za odpadke ni potrebno niti odpreti. Vse bolj se tudi uveljavljajo dobre navade iz starih časov, ko mnogih stvari niso prodajali v embalaži. V državah zahodne Evrope že poznajo prodajo tekočega detergenta z dolivanjem v trajne in večkrat uporabne posode. V trgovinah so se pojavile tudi »jeklene krave«, kot pravijo točilnicam svežega mleka, kjer velja načelo: Posodo prinesi s seboj! »Ideje naših starih niso bile tako slabe,« ugotavlja strokovnjak za zaščito okolja Menke Gluekert. Naša kultura je v svojem bistvu bolj družbena in družabna konvencija kot pa resnična človeška potreba. C. ZLOBEC Cena kruha je usoda ljudi, treba ga je plačati s svobodo, suverenostjo in ideologijo. J. PIANO Postajajo cvekaiji? Naravoslovno znanje ame-riških šolarjev šepa Združene države so svetu dale številne nove tehnologije, velike znanstvenike in premnoga znanstvena odkritja. Še vedno so vodilna moč v bazičnih znanstvenih raziskavah, v razvoju mikroelektronike, kemije, vesoljske tehnologije in še kje. Zato tolikanj bolj presenečajo slabi rezultati testiranja poznavanja osnovnih znanstvenih dejstev, ki sojih objavili v reviji Newsweek. Povzemamo nekaj najbolj zanimivih ugotovitev. Samo 45 odstotkov Američanov ve, da se Zemlja vrti okoli svoje osi in da potrebuje za pot okoli Sonca leto dni. Le za odstotek več je tistih, ki vedo za razvojno teorijo in verjamejo, da se je človek razvil iz drugih živih vrst. Samo 37 odstotkov vprašanih je vedelo, da so dinozavri izumrli prej, kot se je pojavil na svetu človek. Preseneča pa, da skoraj polovica Američanov veijame, da svet redno obiskujejo bitja iz vesolja. Zanimiva je tudi primeijava znanja mladih narodov, ki sojo opravili v 13 izbranih državah sveta. V znanju kemije so se na prvo mesto uvrstili študentje Hongkonga, ameriški so bili enajsti. V znanju fizike so bili ponovno najbolji hongkongški študentje, za njimi so se uvrstili angleški in madžarski, ameriški pa so bili deveti. V poznavanju osnovnih dejstev biologije so bili najboljši singapurski študentje, potem angleški, madžarski in poljski, ameriški so bili zadnji. Ugotovitve so bile za ameriške šolnike šokantne. Že pripravljajo ukrepe, kako stanje popraviti. Zanašati se zgolj na uvoz možganov pač ni pametna politika. UMIRANJA Se vam kdaj dogaja, da se počutite čisto odveč, da se vam zdi, kako se ne bo nihče jokal za vami, če bi nenadoma umrli ali izginili? Se vam kdaj kaže življenje nesmiselno in prazno in se sprašujete, zakaj sploh živite? Meni se to dogaja, a me življenje vedno znova prepričuje, da je v njem neka moč, ki premaguje praznine. Med prazniki je naša psica povrgla. Že prej smo imeli kdaj mlade, a se mi je tokrat zdelo, daje psica žalostna. Nekaj dni pozneje smo ugotovili, da je vse leglo izrojeno. Kot bi žival slutila nesrečo. Psička sta se skotila bolna, izrojena, a bolj ko sta propadala, bolj sta se oklepala življenja.-Hotela sta gledati, čeprav so ostajale njune oči zamegljene. Vedno znova sta se postavljala na noge, če prav niso mogle nositi bolnih telesc ... XXX Ob lej živalski tragediji sem se spomnila očetovih zadnjih dni. Poslali so ga iz bolnišnice. Domačim so povedali, da je smrt blizu. On sam je dobro poznal znamenja smrti, a na sebi kot da jih ni mogel ali hotel vi deti. V tistih zadnjih dnevih svojega življenja je delal načrte za leta naprej. Začela sem mu verjeti, da bo še dolgo živel. Potem sem bila še bolj pretresena, ko se je začel smrtni boj ... Spominjala sem se tudi starca, ki je v le lih moje mladosti ob večerih hodil mimo hiše proti svojemu domu. Cele popoldneve je presedel v gostilni in le poredkoma je bil trezen. Koža mu je v gubah visela na obrazu, zanemarjen je bil in očitno bolan od pijančevanja. Težko je hodil, se pogosto ustavljal ih globoko dihal. Nihče se ni zmenil zanj, ne odrasli in ne otroci. Gledala sem ga in si mislila, čemu se sploh trudi z življenjem, saj nima nič od njega. Ali ne bi bilo bolje, ko bi legel doma na posteljo in umrl? Toda mož je živel, ob večerih je previdno drsal proti domu, hotel je pač živeti. Živeti. Nekega dne ga ni bilo več mimo hiše. In potem nikoli več ... P. C. 1>0TA in s ri* / čežani poročajt OB MOTORNO KOLO — Novomeški miličniki so bili 12. aprila obveščeni o izginotju motornega kolesa Tomos IS SLC, last 18-letnega Branka Sajeta iz Novega mesta. Mladenič je neregistrirano vozilce pustil na železniški postaji v Mimi Peči, med 7. in 10.30 pa se je nekdo z njim odpeljal neznano kam. Saje je ob šest tisočakov. VLOM V BOLNIŠNICO — Neznani storilec je v noči na 11. april vlomil v prostore novomeške splošne bolnišnice. Vanjo je prišel skoz okno mizarske delavnice, nato pa vlomil še troje vrat in naposled v štiri omare. Iz njih je odnesel 300 dinaijev in 30 dag kave, skupne škode pa je za 1.000 dinaijev. TATVINA NI USPELA — V času med 6. in 9. aprilom je nekdo skušal s parkirišča novomeške Zavarovalne skupnosti Triglav zmakniti osebni avto lada niva, registrska številka NM 143-394. Neznanec je v vozilo stopil skoz odklenjena vrata prtljažnika, nato v notranjosti odstranil zaščitno plastiko pod kontaktno ključavnico in skušal s stikom avto spraviti v pogon. Ker mu to ni uspelo, je razočaran zapustil avto. Škode, ki jo je povzročil, je za poldrugi tisočak. Romski napad na farmo piščancev Najprej jemali jx>ginule, nato žive piščance ZALOG — 10. aprila okoli 7. ure zjutraj je do Zaloga pri Straži, kjer ima Mercator KZ Krka Novo mesto farmo piščancev, prišla skupina Romov, na čelu katere je bil 19-letni M. K. iz Žabjeka. Očitno je imela grupa že vnaprej izdelan načrt, kako priti do mesnine. Previdno so počakali, daje oskrbnik iz hleva pripeljal čez noč poginule piščance, nakar so v hipu preplezali žično ograjo in pričeli s samokolnice pobirati crkovino. Očitno pa s tem niso bili zadovoljni, nekaj jih je steklo v hlev, kjer so pričeli pobirati žive piščance, jih pobijali in metali v vreče. Oskrbnik je bil sam ob takšnem početju brez moči, šele ko mu je uspelo na pomoč doklicati ostale sodelavce, so Romi pobegnili. Končna s krajo povzročena škoda še ni znana, zoper M. K. in še osem ostalih Romov pa bo podana kazenska ovadba temeljnemu javnemu tožilcu. S' A iVtl obusno postaje ) gradi le neza konitosti Današnja podoba novomeške avtobusne postaje — Gradnja na svojo pest in brez dovoljenj ter projektov — Neorganizirano, nepripravljeno in nezakonito — Ogrožena celo varnost občanov NOVO MESTO — Čeprav so domala že vsi roki za otvoritev nove novomeške avtobusne postaje mimo, ta čas v Novem mestu ni človeka, ki bi mogel vsaj s približno gotovostjo zatrditi, kdaj bo do tega dogodka prišlo. Še kako prav s(m)o imeli tisti, ki so lanski pričetek gradnje pospremili na pot z veliko strahu in negotovosti, nezaupanjem in dvomi; gradnja na vrat in na nos pač nikoli ni prinesla nič dobrega. In tudi v tem primeru ne bo. Pustimo vnemar vse bolj upravičene očitke o primernosti lokacije — tudi zaradi slednje danes namreč marsikoga boli glava — kajti tudi drugih spodrsljajev je toliko, da jih bo težko strniti v tale okvir. Danes je na postaji kaos, ne ve se, kdo pije in kdo plača. Projektna dokumentacija, kolikor je pač je, daje eno podobo novega novomeškega avtobusnega postajališča, izdana dovoljenja kažejo nekaj drugega, povsem tretje pa je izvedba. Na kratko smo že pred tedni omenili, da seje konec februaija sestala komisija za tehnični pregled postaje, toda napak, pomanjkljivosti in nezakonitosti pri gradnji je bilo toliko, da postopka niti ni bilo mogoče izvesti do konca. Ne gre samo za lepotne napake in take, ki jih bo graditelj naknadno še lahko popravil in odpravil, pač pa predvsem za nepravilnosti in nezakonitosti, kijih enostavno ni moč dopustiti, kaj šele spregledati. Predvsem zaradi varnosti ne. »Sekretariat za urbanizem in varstvo okolja v Novem mestu je z odločbo dne 15.9.1989 izdal gradbeno dovoljenje za prvo fazo del na avtobusni postaji, med drugim tudi za kabelsko transformatorsko postajo in priključni kablovod. Toda tako dovoljenje je moč izdati le na osnovi predloženih projektov, tega pa ni bilo niti ga ni še danes, ko transformatorska postaja že stoji. Razumljivo torej, daje gradbeno dovoljenje nezakonito in neveljavno in najmanj, kar se ob tem lahko vprašamo, je strokovna usposobljenost in doslednost službujočih v občinskem komiteju za urbanizem in varstvo okolja na čelu s predsednico, kije odločbo podpisala,« pravi ogorčeni načelnik Uprave inšpekcijskih služb Novo mesto Andrej Tiran. Razumljivo, kajti podobnih nepravilnosti je še nekaj, o njih je Tiran pred dnevi podrobneje seznanil tudi občinski izvršni svet. »V času, ko naj bi opravili tehnični pregled objekta, sploh še niso bila pravnomočna vsa dovoljenja, kar pomeni, da bi nekatera dela še danes lahko označili kot črno gradnjo. Takšno spoznanje seveda terja od inšpekcijskih služb ukrepanje. Ukrepanje pa terja tudi ugotovitev, da veliko gradbenih posegov na postaji presega izdana lokacijska dovoljenja, nadalje je veliko del opravljenih tako, da ogrožajo varnost ljudi. Kot zanimivost naj nadalje dodam, da našega urbanističnega inšpektoija v začetku gradnje sploh niso vključili v postopek, to so storili šele na izrecno zahtevo organov republiške inšpekcije, da o zaradi naglice in pomanjkljivih projektov nekvalitetnih in slabo narejenih delih sploh ne govorim.« Toliko Andrej Tiran, vendar zgodba o novem novomeškem avtobusnem postajališču še zdaleč ni zaključena. Tudi inšpektorji sami imajo veliko tega povedati. Po besedah Franca Bevca, urbanističnega inšpektoija, je gradbena dokumentacija v precejšnjem nasprotju z izdanim lokacijskim dovoljenjem; slednjega niso upoštevali ne investi-torji ne izvajalci del. Veliki odstopi so po njegovem predvsem v rešitvi in izgradnji ter ureditvi križišča ter dostopne ceste na avtobusno postajo. Enako sporen je tudi oporni betonski zid. Še bolj konkreten je gradbeni inšpektor Janez Bricelj. Takole je zapisal v svoje poročilo: »Oblikovanje brežin ob platoju avtobusne postaje ni izvedeno po projektu. Slednjega je projektivni biro GIP Pionir očitno naredil le za pridobitev gradbenega dovoljenja, kajti projekt sploh ne odgovarja dejanskemu stanju na terenu in ga seveda ni mogoče uresničiti. Najmanj enako sporna je kabelska kanalizacija do nove transformatorske postaje, ki jo je izvajalec del sicer že položil, ne more pa je dokončati, ker zanjo nima gradbenega načrta.« A ne le to, elektroenergetski inšpektor Andrej Sever pravi, da bi bilo potrebno ob morebitni izdaji uporabnega dovoljenja in priklopu dela opravljati bodisi pod napetostjo, kar je seveda velika nevarnost za življenje delavcev, bodisi izklopiti postajo in tako prekiniti napajanje avtobusne postaje z elektriko. Sever tudi pravi, da je tehnična dokumentacija, kolikor je pač je, izdelana na podlagi neveljavnih tehničnih predpisov. In sedaj nazaj k še nekaterim ugotovitvam gradbenega inšpektorja. Ta namreč pravi tudi, da nova kabelska trafopostaja stoji danes na mestu, kjer je pred leti prišlo do zdrsa nabrežine v reko Krko (!). Kdo in na kakšne vrste projektu in izračunu statike je objekt postavil na takšno mesto? Za nameček je pod trafopostajo v brežino Krke zasekana dostopna cesta za potrebe gradbišča novega mostu. Kakšne bodo posledice, če postaja lepega dne konča v Krki? »Zaradi izbire materiala in dela v zimskem času je vprašljiv celoten zunanji pohodni tlak na avtobusni postaji. Uporabljale so se stare granitne kocke s Partizanske ceste in metalni betonski tlaki, katerih mehanska površinska odpornost in trajnost je vprašljiva, še posebej, ker so se dela opravljala pozimi, da o druge vrste lepotnih napak, zakrpanih betonih in še čem ne govorim, prav tako ne o drugih nezakonitih, prekoračitvah dovoljenj del in še čem.« Več kot očitno je, tako namreč pravi Janez Bricelj, da je celotna gradnja potekala neorganizirano in nepripravljeno, izvajalec del pa je bil domala vselej postavljen pred neizvedljive roke, kar je seveda na izvedbo del še kako vplivalo. Novomeški inšpektoiji so ukrepali, kolikor je bilo pač s pisanjem raznih odločb mogoče, izdali so tudi dve kazenski ovadbi. Eno je temeljni javni tožilec dobil zoper GIP Pionir, drugo zoper ljubljanske Instalacije, v rokah slednje je bilo namreč projektiranje električnega omrežja. Toda če kdaj, so pojasnila ob takšni gradnji, takšnih spodrsljajih in nezakonitostih potrebna tudi od drugod. Predvsem od občinskega sekretariata za urbanizem in varstvo okolja, Pionirja in še koga. Ti bodo tudi morali poiskati izhod iz, vsaj za zdaj, slepe ulice. Kajti tehnič- • Ob urbanističnem, gradbenem in elektrogospodarskem je imel veliko pripomb tudi vodnogospodarski inšpektor. Pravi, da brežine nad postajo niso zavarovane pred erozijo, odvod meteornih voda ni izveden po lokacijski dokumentaciji in ogroža nabrežino Krke ter gradbiš- če novega omenjamo. mostu, da vsega ne nega prevzema zanesljivo ne bo, dokler nezakonitosti ne bodo odpravljene. Rešitev je torej le ena: postajo vzeti takšno, kot je, posneti sedanje stanje in na novo izdati vsa potrebna dovoljenja ter odločbe. Varnosti in videza postaje to sicer ne bo izboljšalo, le malo manj črna gradnja bo. Za Novo mesto pa je že takšen dosežek veliko. BOJAN BUDJA ''ni irliiiiid>i flot KDAJ BO SPREJELA PRVE AVTOBUSE? — Odgovora na to vprašanje ne ve nihče v Novem mestu. Ta čas, ko Pionirjevi delavci popravljajo to in ono — na posnetku so med urejanjem dostopne ceste minuli petek — si drugi belijo glavo, kako to črno gradnjo narediti manj črno. Možje iz Ljubljane, ki so bili prisotni pri ponesrečenem poskusu tehničnega pregleda, kar niso mogli veijeti, daje mogoče toliko napak, nepravilnosti in nezakonitosti najti na enem kupu. (Foto: B. Budja) Pet mrtvih v trčenju z avtobusom Letos najhujša promet-na nezgoda pri Dvoru DVOR — Regionalna cesta med Dvorom in Žužemberkom je bila minuli petek okoli 22.25 prizorišče letos naj-1 hujše prometne nesreče v Sloveniji, v kateri je življenje izgubilo pet oseb. 19-letni Željko Strojan iz romskega naselja Kuželjevec v grosupeljski občini se je peljal z neregistriranim osebnim avtom znamke 125 P, v katerem so bili še štiije sopotniki, proti Žužemberku. Med vožnjo po ravnem delu ceste blizu Dvora je iz neznanega vzroka zapeljal na levo polovico ceste in po njej kar nadaljeval z vožnjo. Vse dotlej, dokler mu nasproti ni pripeljal avtobus Goijancev, za krmilom katerega je sedel 33-letni Ludvik Longar iz Dolnjega Ajdovca. Taje sicer skušal preprečiti trčenje, zaviral je na vse kriplje, vendar za Rome ni bilo več pomoči. Po silovitem čelnem trku je osebni avto odbilo kar devet metrov nazaj, voznik in sopotniki so ostali vkleščeni v razbitinah vozila, rešili sojih šele novomeški poklicni gasilci. Toda za nobenega med njimi ni bilo več pomoči. Na mestu nesreče so hudim poškodbam podlegli voznik Željko Stro- j jan ter sopotniki: 38-letni Bojan Hudo-rovič-Pikolo, 46-letni Milan Rataj-Tur-čin, 38-letni Ignacij Ratej-Dudko ter 50-letna Magdalena Brajdič, vsi iz rom- i skega naselja Cvibelj pri Žužemberku. V avtobusu Gorjancev je bilo v času trčenja 25 potnikov, vendar nihče med njimi ni bil poškodovan. VLOMILEC V CERKVE ZA ZAPAHI! NOVO MESTO - Vse kaže, da je dolgoletna nepojasnjena serija vlomov in tatvin iz cerkva vendarle razvozlana. Trditve uslužbencev novomeške UNZ, da so že nekaj časa na pravi sledi, so se izkazale kot upravičene, minule dni se je v njihovih rokah znašel 48-letni avstrijski državljan H. G.-B. Utemeljeno je osumljen serije vlomov v cerkve po Sloveniji, samo na Dolenjskem naj bi imel na vesti deset takih dejanj. H. G.-B. je tačas v preiskovalnem priporu novomeškega temeljnega sodišča. Skrenila 1 Moja dežela. Z AVTOM ZBIL PEŠAKINJO ČATEŽ— 14. aprila ob 21.05 je prišlo na magistralni cesti med Ljubljano in Zagrebom pri Čatežu do hude prometne nezgode. 69-letna Terezija Slakonija iz Žejnega pri Brežicah je v slabo preglednem ovinku, koder cesta poteka po klancu navzgor, prečakala cestišče. Takrat je v smeri Zagreba z osebnim avtom pripeljal 66-letni Rifat Ališič iz Ljubljane, začasno zaposlen v Zahodni Nemčiji, in navzlic zaviranju zadel pešakinjo. Slednjo je vrglo na pokrov motoija, nakar je obležala na cesti. Hudo poškodovano so prepeljali na zdravljenje v brežiško bolnišnico. Alkohol se prevaža ponoči Rezultati in analize januarja začete akcije »Alkohol vprometuTNeJivalaiK—LSeSvinjenih Akcija »Alkohol v prometu? Ne, hvala!« je ta čas v polnem razmahu, od njenega pričetka so minili celi trije meseci, enako dolga doba je do njenega zaključka. Cilj je, naj bi miličniki v šestih mesecih z alkotesti preizkusili okrog sto tisoč voznikov. Vodilo akcije je bilo dejstvo, daje v zadnih letih kar 25 do 30 odstotkov tistih, ki povzročijo prometno nezgodo, vinjenih, pa tudi alkohol je na lestvici vzrokov trčenj izredno visoko. Zaradi vinjenosti je bilo, denimo, lani od skupnega števila 5.825 prometnih nezgod povzročenih kar 337. Pred seboj imamo podatke, ki kažejo, da so slovenski miličniki v prvih osmih tednih letošnje akcije ustavili in z alkotestom preizkusili 31.776 voznic in voznikov. Med njimi je bilo 1.665 takih, ki so vozili pod vplivom alkohola, stopnje vinjenosti pa so bile hudo različne. Pri 1.002 voznikih je bila koncentracija alkohola med 0,5 in 1,2 promila, pri 336 voznikih je bila to stopnja precej višja, kar sto trije pa so imeli v sebi dva in več promilov alkohola. Ob tem je zanimivo, da so miličniki našli tudi 97 poklicnih šoferjev, pri katerih je alkotest pokazal prisotnost alkohola, čeprav bi po zakonu morali biti povsem trezni. Kot je bito pričakovati, je bilo največ vinjenih voznikov odkritih ob koncu tedna. Ob sobotah so miličniki našli 338 takšnih šofeijev, ob petkih 278, nedeljah 249, ob sredah 215; 176 vinjenih je bilo odkritih ob četrtkih, 157 ob ponedeljkih, najmanj (155) pa ob torkih. In ure, ko je na cestah najpogosteje za krmilom še alkohol? Več kot 10 odstotkov voznikov, ustavljenih med 21. in 4. uro, je bilo vinjenih. Med polnočjo in eno uro je bilo takih kar 229, 86 vinjenih je bilo do drugo ure, do tretje 52 in do četrte nadaljnjih 31. Na tej tabeli posebej izstopa čas med 19. in 24. uro, ko so alkotesti pozeleneli kar pri 722 voznikih. Prav v teh urah je za volanom tudi največ takih, pri katerih so aparati pokazali nad 1,3 promila alkohola. Morebiti bo koga ob tem zanimala še struktura kršiteljev. Moških je bilo 1.520, žensk vsega 46, po starostni strukturi kakšnih posebnosti ni. Vse skupine so »zastopane« dokaj sorazmerno, še največ takih, ki so najgloblje pogledali v kozarec, je med 19. in 40. letom starosti. In povsem za konec še nekaj o kaznih. Naše poznamo, tokrat smo si za primetjavo izbrali dansko zakonodajo, kjer je višina kazni odvisna od ugotovljene koncentracije alkohola. Za tiste do 1,2 promila alkohola je predvidena kazen v višini mesečne plače in prepoved vožnje, za 1,2 do 2 promila alkohola v krvi bo voznik ob mesečno plačo in vozniško dovljenje za leto ali dve; pri večjih koncentracijah je zaporna kazen že obvezna, traja tudi nad eno leto, temu pa sledi še odvzem vozniškega dovoljenja za več let ali pa celo za stalno. Odškodnina le, če najdemo tudi krivca Novost v avtomobilskem zavarovanju od 31. marca Lastniki motornih vozil so od letošnjega 31. marca znova prikrajšani. Tega dne je namreč pričel veljati zakon, po katerem oškodovanec ne more več uveljavljati morebitne škode na svojem vozilu, povzročene z drugim neznanim vozilom. Ali z drugimi besedami: za praske, odrgnine in druge poškodbe na parkiriščih ali še kje odškodnine poslej ne bo več mogoče terjati, četudi povzročitelja ne bomo našli. Zavarovalna skupnost Triglav bo sicer na željo oškodovanca še opravila ogled poškodovanega vozila, vendar le za primer, če bo naknadno ugotovljen krivec. V zavarovalnici pravijo, da je bila takšna sprememba že kar nuja, kajti samo lani je bilo v Sloveniji kar 5.400 materialnih škod na vozilih, domala vse pa so nastale v strnjenih mestnih naseljih in parkiriščih. Tudi to pravijo v zavarovalnici, da smo Jugoslovani tako spremenjeno zakonodajo sprejeli med zadnjimi v Evropi. Kazen, kakršne zakon ne pozna Nezakonita prerazporeditev treh delavcev mirenskega obrata IMV — Sodišče razveljavilo sklep disciplinske komisije — Prerazporeditve zakon ne pozna NOVO MESTO — Na novomeško sodišče združenega dela so se pred dnevi obrnili po pomoč trije delavci mirenskega obrata novomeške IMV, tozd Adria. Jože Brate z Roj, Igor Zupet iz Šentruperta in Savo Daneu iz Novega mesta so bili namreč s sklepom disciplinske komisije in kasneje še delavskega sveta konec minulega leta začasno prerazporejeni na druga delovna mesta, kot sojih opravljali prej. Trdili so, daje bil takšen ukrep neutemeljen in nezakonit: po opravljeni obravnavi jim je pritegnil tudi sodniški senat na čelu z Jožetom Vardjanom. NAKUP Z UKRADENIMI ČEKI NOVO MESTO — 24-letna Nataša P. iz Velikega Podljubna bo očitno drago plačala majhno neprevidnost. Že konec februaija je nekje izgubila svojo torbico z dokumenti in čekovnim blanketom, po vsej veijetnosti se je to zgodilo v loČen-skem zdravstvenem domu, sedaj pa plačuje račune. Neznanec je namreč 23. februaija v novomeških trgovinah vnovčil dva čeka, naslednjega pa še pet na pošti v ljubljanski Čopovi ulici, enega na pošti v Vilhatjevi ulici in enega v trgovini na Prisojni poti v Ljubljani. Na vseh čekih je neznanec očitno dokaj spretno ponaredil podpis oškodovanke in si na ta način prislužil 4.269,80 dinaijev. 57 GASILSKIH POSREDOVANJ KOČEVJE — Po podatkih občinske gasilske zveze in gasilskih društev je bilo v obdobju januar — marec letošnjega leta 57 posegov gasilcev zaradi nastalih požarov in drugih dogodkov. Domnevajo, da so požari nastali predvsem zaradi malomarnosti občanov. Oktobra lani je vodja mirenskega tozda Janez Dule omenjeno troji«) službujočih, Jožeta Brateta kot vodjo operativne priprave dela, Savo Daneua kot vodja šivalnice prikoliškega programa in Igoija Zupeta, planerja proizvodnje in materiala, zadolžil za nekatera opravila, jim določil rok za izvedbo nalog, v nasprotnem pa zagrozil s sus- PO DOLENJSKI DEŽELI • Zaman se je Jože K. iz Lutrške-ga sela prejšnji teden trudil pognati mešalec betona, »parkiran« pri domačem hlevu. Naposled je spoznal, da kaj takega preprosto ni mogoče, kajti nekdo je med 8. in 15. aprilom z mešalca odvil elektromotor in odšel z njim neznano kam. • Minuli vikend seje nekdo odločil obiskati otoško osnovno šolo. Nič nenavadnega bi ne bilo to, če ne bi tega storil ponoči in brez ključev. Razbil je steklo na vhodnih vratih ter se odpravil v učilnico biologije in kemije. Od vseh tam spravljenih predmetov mu je bil najbolj všeč videoplayer. • Še neznani nepridiprav je v noči na 14. april stopil do gospodarskega poslopja Metoda M. v Razborah pri Trebnjem in si podrobneje ogledal kokošnjak. Med ogledom je pod oblačilo stlačil dvanajst kokoši in petelina. Metodu so v spomin ostala le jajca. • Novomeščan Ferdo K. je 13. aprila zvečer parkiral osebni avto na Ragovski ulici v Novem mestu. Najsi sije naslednjega jutra še tako mel oči in si dopovedoval, da gre morebiti za alkoholne blodnje, pa vozila ni bilo več. Razočaranje na srečo ni dolgo trajalo, avto so še istega dne odkrili na Cesti herojev. Take vrste prevozi so najcenejši. penzom. In slednje je v nekoliko prikrojeni obliki tudi storil. Po tednu dni je namreč ocenil, da naloge niso bile realizirane, zato je na komisijo za delovna razmerja naslovil predlog za odstranitev omenjene trojice z njihovih del in nalog ter razporeditev na druga delovna mesta. Daneu je tako postal planer, Zupet skladiščnik, Brate pa referent v interni kooperaciji. Hkrati je Janez Dule sprožil disciplinski postopek, disciplinska komisija pa je na svoji seji omenjeno trojico spoznala krive očitanih dejanj in jim izrekla disciplinski ukrep začasne razporeditve na druga dela in naloge. Takšen sklep je kasneje potrdil še delavski svet tozda. Toda to je le ena plat zgodbe, drugo je izpisalo sodišče združenega dela. Jasno je, da so bili Brate, Zupet in Daneu v postopku zato, ker je vodja tozda ocenil, da danih nalog niso reali- r zirali v celoti. Toda za disciplinsko odgovornost je potrebno še kaj več, predvsem je potrebno delavcu dokazati1 bodisi naklep, bodisi malomarnost, kije pripeljala do kršitve delovne obveznosti. Janez Dule je sam zatrdil sodišču, da omenjena trojica ni odklonila izvršitve delovne naloge in da so delo tudi opravljali, le rezultatov, ki jih je vodja obrata pričakoval, ni bilo. Morebitna nespo-. sobnost delavcev pa se ugotavlja v posebnem in ne v disciplinskem postopku. Prav zato je sodišče združenega dela sklepa disciplinske komisije in delavskega sveta razveljavilo, IMV pa mora j Zupetu, Daneu in Bratetu izplačati razliko v osebnih dohodkih za čas nezakonite prerazporeditve. In ne nazadnje »e gre prezreti še nečesa: tudi v primeru, č< bi bila vsem trem dokazana krivda, disciplinska komisija ne bi smela izreči ukrepa razporeditve na druga dela in naloge. Že lansko jesen je namreč pričel veljati zakon o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja, ki je takšen ukrep črtal z dosedanjega repertoarja disciplinskih sankcij proti delavcem. Vsaj to biv IMV morali vedeti. B. B TOVOR NA TRAVNIKU — 11. aprila okoli 20.30 je 29-letni Anton Hren iz Salke vasi pri Kočevju peljal tovornjak po regionalni cesti med Novim mestom in Dvorom. Tam je vozilo v levem in preglednem ovinku zaradi prevelike hitrosti zaneslo, pri čemer se je prikolica prevrnila pod cesto. Tovor se je razsul po travniku, tako da je skupne škode za 100.000,00 dinaijev. Z AVTOM V POTOK — 52-letni Marjan Malovič iz Sesvet se je 13. aprila ob 7.30 peljal z osebnim avtom iz Zagreba proti Ljubjlani. Pri Veliki vasi je na ravnem delu ceste dohitel kolono vozil, ki je zmanjševala hitrost. Malovič je pričel zavirati, pri tem pa je avto zaradi prevelike hitrosti pričelo zanašati, zapeljal je čez levo bankino in se večkrat prevrnil po nasipu, dokler ni pristal v melioracijskem potoku. Voznik je začuda ostal nepoškodovan, vozilo pa je povsem uničeno in je škode za 100.000 dinarjev. TRIJE HUDO RANJENI NOVO MESTO — Prehitra vožnja in nepravilno vključevanje v promet n» prednostno cesto sta zakrivila prometno nezgodo, do katere je prišlo v ponedeljek, 16. aprila, ob 8.30 v Ločni. 34-letni Ljubo Munih je nameraval z osebnim avtom zapeljati izpred gostilne Kos proti centri) mesta, pred prednostno cesto je svoje voz1' lo tudi ustavil, takrat pa je iz smeri mesta* osebnim avtom pripeljal 42-letni Omel Mujanovič iz Velike Kladuše, sicer na z*' časnem delu v Švici. Vozil je prehitro, olj pogledu na Munihov avto je tudi pričel zavirati, pri tem pa ga je zaneslo v levo, kjer je trčil v nasproti vozeči tovornjak, z* krmilom katerega je sedel 31-letni ZdraV' ko Kramarič iz Pregrada. Po trčenju J* Mujanovičevo vozilo odbilo še v bližflf parkiran osebni avto Novomeščana M'" roslava Kotnika. V nezgodi so se vozni* Mujanovič in njegova dva sopotnika huj* ranili in se zdravijo v novomeški bolnišni' d. 'mm, POZDRAV PRED PRIČETKOM — Enajsterici veteranov Novega mesta (v temnejših dresih) in Langenhagna pred prvim sodniškim žvižgom. Poprečno težo izbrane novomeške vrste znižuje župan Franc Šali (četrti z desne). Sicer pa stojijo od desne proti levi: Benčina, Flotjančič, B. Avbar, Šali, Matjašič, Džudovič, Retelj, Bradač, Jerman in Sadek. Niso $e za staro Saro Novomeški nogometni veterani ugnali vrstnike iz Langenhagna s 4:1 — Prijetni štirje dnevi vragolije v vratih, Matjašič in Benčina sta vzela stvari v svoje roke na sredini igrišča, hitronogi Retelj je dobival vse več uporabnih nog, razigral pa se je tudi Bradač, kije bil nasploh vse dneve v najboljši formi, v nedeljo tudi v igralski, saj je dosegel kar dva zadetka. Po enega pa sta prispevala še Matjašič in Retelj. Tudi sodnik Brulc je svoje delo opravil brez napak, nekate- NOVO MESTO — Novomeški nogometni veterani so se izkazali. A ne le kot dobri igralci, ki so v sobotnem prijateljskem metjenju moči z vrstniki iz zahodnonemškega Langenhagna zmagali s 4:1, pač pa tudi kot odlični gostitelji. Slednje so zatrdili gostje, ki so se po štirih dneh bivanja v dolenjski metropoli v torek zjutraj vrnili domov. Težko je reči, kateri izmed teh dne-vov bo gostom najdlje ostal v spominu, toda skoraj gotovo je to sobota. Tistega dne so prizadevni člani novomeškega NK Elan z neutrudnim Jožetom Pavlinom na čelu pripravili spoznavni velikonočni piknik na stadionu Bratstva in enotnosti. Po njem ali med njim pa se je ob 15. uri pričel osrednji dogodek srečanja — nogometna tekma veteranov Novega mesta in Langenhagna. Dolenjci so nastopili v postavi: Jerman (Primc), Murn, Džudovič (Florjančič), Pavlin (I. Avbar), Benčina, Sadek (Budja), Retelj, Matjašič, Bradač, Maksimovič, Šali (B. Avbar). * Vidno utrujeni so imeli gostje nedeljski velikonočni zajtrk pri svojih novomeških gostiteljih, popoldne so si ogledali Kostanjevico, tamkajšnjo osnovno šolo ter pleterski samostan, v ponedeljek pa še novomeške znamenitosti, omenimo le Jakčev dom, galerijo, Kapitelj, muzej in IMV. Čeprav je že pred pričetkom tekme kazalo na očitno premoč Novomeš-čanov v kilogramih in letih, so to potrdili še z igro in rezultatom. Po prvem polčasu je bilo sicer še 1:1 (zadetek za Novomeščane je dosegel Bradač), nato pa so se gostitelji med odmorom podprli z ostanki velikonočnega kosila in tako z obnovljenimi močmi zaigrali kot prerojeni. Primc je počenjal POZDRAV KAPETANOV — Enako prijateljsko kot na začetku so si igralci segli v roke tudi po koncu tekme. Bolj razpoloženi so bili seveda gostitelji, na njihovo zmago namreč nihče ni računal. Stave so bile v razmerju 15:1 za goste. ri mu zamerijo le, da lepe nogometne predstave ni podaljšal še vsaj za nekaj deset minut. Kajti Novomeščani so imeli za kaj takega očitno še dovolj moči: župan Franc Šali je, denimo, potem ko je odšel iz igre, pretekel vsaj še dvajset krogov okoli igrišča ali blizu 10 kilometrov. Tudi čvrsti in atletsko grajeni zahodni Nemci se temu kar niso mogli načuditi. B. B. Kočevke obdržale točko naskoka Finiš v ženski rokometni republišk[ ligi bo nadvse zanimiv —V soboto derbi med _________IMV in Itasom — Krčevit boj Krčanov za obstanek Le malo je manjkalo do dveh velikih presenečenj v sobotnem 13. kolu prve ženske republiške rokometne lige. Na pragu neljubega so bile Kočevke, ki so se morale krepko potruditi za nov par točk v srečanju s Krimom, medtem ko bi lahko Novo-meščanke z nekaj več zbranosti pošteno zagodle branikovkam in tako rekoč že odločile prvenstvo. Toda pojdimo po vrsti. Kot namreč kaže sedaj, sta ekipi Itasa in Ferrotherm Branika edina kandidata za naslov prvakinj, obe vrsti sta v soboto igrali doma in pričakovali zanesljive zmage. Toda njuna nasprotnika nista mislila tako. V Kočevju so se igralke Krima vse do zadnje minute dobro upirale gostiteljicam in bile vsaj 50 minut enakovredne tekmice. Kot se je izkazalo kasneje, so tekmo odločile prve minute, ko so Kočevke povedle s 4:1, in prednost treh zadetkov so obdržale tudi po zadnjem sodniškem žvižgu. Predvsesm po zaslugi razpoložene vratarke Štefanišinove in razpoloženih strelk Križmanove in Jeri- »MARATON OB KRKI« NOVO MESTO — Kolesarsko društvo Krka organizira v nedeljo, 6. maja, mali in veliki kolesarski maraton ob reki Krki, katerega start in cilj bosta pred športno dvorano pod Marofom. Dolžina velikega maratona je 80 kilometrov in bo potekal med Novim mestom, Bršljinom, Prečno, Stražo, Sotesko, Podturnom, Dolenjskimi Toplicami in Vavto vasjo ter nazaj v Novo mesto in nato preko Rateža, Orehovice do Šentjerneja ter nazaj skozi Dobravo in Otočec. Mali maraton bo dolg 30 km in bo potekal na progi med Novim mestom in Dolenjskimi Toplicami. Prijavnina za mali maraton znaša 20, za velikega pa 40 din. Zadnje kolo odloča o prvakih Le še eno kolo prvenstva v II. zvezni in republiški ženski odbojkarski ligi — Kočevke v Osijek Le še eno kolo je do konca drugoli-gaških in republiških odbojkarskih obračunov za točke. Veliko tega je že odločenega, toda boj za vrh bo končan šele v zadnjem kolu. Krojile ga bodo tudi Kočevke, ki se bodo v Osijeku pomerile z Železničarjem. Morebiten uspeh gostij bi za Osiječanke pomenil slovo od prvega mesta, ki ga zasedajo domala skozi vse prvenstvo. V sobotnem zadnjem srečanju pred domačimi gledalci so igralke LIK Kočevja prekinile neprijetno serijo porazov: s 3:0 so ugnale vrsto Progresa. Točki sta tolikanj bolj dragoceni, ker sta bili doseženi brez Maje Uran, stebra ekipe. Slabih 70 minut je trajalo srečanje, v katerem pa bi kaj lahko prišlo tudi do preobrata. V tretjem nizu so namreč gostje vodile že z 12:4, toda gostiteljice so zmogle dovolj moči in zbranosti, da so tudi ta set odločile v svojo korist. Prvenstvo je za Kočevke tako rekoč že končano, čaka jih le še pot v Osijek proti ekipi, kateri so v jesenskem delu prvenstva zadale edini poraz. Upanje, da bi Kočevke morebiti ponovile takšen pod- Bogata bera plavalnih medalj Imeniten izkupiček zimske sezone za mlade plavalke in plavalce krškega Celulo-. _____zarja — Natalija Repec in Sergeja Gradišek razred zase . KRŠKO — O tem, da raste v Krškem izredno obetaven rod mladih plavalk in plavalcev, ni nobenega dvoma več, najboljše potrdilo temu so rezultati v letošnjem zimskem obdobju. Kar šestdeset mladih v starosti od 8 do 15 let je lanskega L septembra pričelo s pripravami, ki so kasneje tudi obrodile sadove, t renerji Alenka Jevnikar, Anton Bizjak in Andrej Škafar so z doseženim zagotovo zadovoljni, še posebej, ker je plavanje v Krškem postalo množičen šport, ki ima bogato zaledje v mladih. Sicer pa poglejmo bero letošnje zime. r®čnimo z mlajšimi pionirji, za katere je i snovni cilj obvladanje vseh veščin Plavalnega športa. A ne le da so ga izpolnili v celoti, pač pa so mladi plavalci Celu-"ffja končali zimsko sezono med 13 klubi na 6. mestu, Mitja Kem pa je na republiškem prvenstvu zasedel 3. mesto v disciplini 100 metrov prosto. V starejši konkurenci pioniijev sta bili poglavje zase AnJa Repec in Maja Kraševec. Prva je na Mladinec meša štrene članom Kranjec tretji v Zenici — __ Murnova zmaga .ZENICA, PULJ — Tačas, ko se naj-P°ljši novomeški kolesaiji, ki nastopajo kot jugoslovanska reprezentanca, potijo duki A kategorije svetovnega pokala v Zahodni Nemčiji, se ostali krkaši udeležujmo predvsem domačih dirk. Tako sta mladinec Igor Kranjec in član Srečko Gli-var uspešno nastopila na sobotni in nedelj-sk> preizkušnji v Ženici. . 120 kilometrov sobotne dirke, ki je šte-I? 28 pokal Jugoslavije, je mladinec Igor Kranjec prevozil kot tretji in bil seveda naJbolje uvrščeni Novomeščan. V nedeljo bila v Zenici še kriterijska vožnja po u“cah mesta. Dobil jo je Kranjčan Pagon, J^edtem ko je bil najboljši Novomeščan ?re^ko Glivar na četrtem mestu. Prav tako v nedeljo je bila v Pulju mladinska dir-Ka na 50 kilometrov dolgi progi. V kate-?0r'ji mlajših mladincev so krkaši zabe-5?'i popoln uspeh: Murn je zmagal, Gimpelj je bil drugi, Markovič šesti in Fi-j)P sedmi. Med starejšimi mladinci je bil I Jangelj drugi — zmagal je v točkovanju ^lečih ciljev — Majde pa je zasedel šesto republiškem prvenstvu osvojila eno srebrno in tri bronaste medalje, enkrat pa je bila peta, medtem ko je bila Kraševčeva po enkrat tretja, četrta, šesta in sedma. Temu na rob velja pripisati, da je Anja Repec na državnem prvenstvu v Zrenja-ninu osvojila bronasti medalji na 200 in 400 metrov prosto. V kadetski konkurenci ima Celulozar najboljšo plavalko v Anuški Cerovšek, ki je na republiškem prvenstvu zasedla po eno tretjo, četrto in peto mesto, na državnem prvenstvu v Splitu pa 5. mesti na 200 in 400 metrov prosto ter 6. mesto na 800 metrov prosto. Daleč najmočnejša v Celu-lozaiju pa je seveda mladinska vrsta, predvsem po zaslugi dveh: Natalije Repec in Sergeje Gradišek. Repčeva ima s prvenstva Slovenije dva naslova prvakinj ter dve srebrni medalji in eno bronasto, Gra-diškova pa dve zlati in dve srebrni odličji. Obe sta tudi, čeprav mlajši mladinki, nastopili na državnem prvenstvu starejših mladink. Repčeva sije priplavala bron na 200 m prosto in bila 4. na 400 ter peta na 800 metrov prosto, Gradiškova pa je bila na 100 metrov prosto četrta, na 200 peta in na 400 metrov prosto šesta. Obema ob bok je treba postaviti še Ireno Resman, ki je na republiškem prvenstvu osvojila eno šesto mesto. Članske vrste v krškem Celulozarju ta čas nimajo, to pa še ne pomeni, da se član- USPEŠNO NA DNEVNIKOVEM KROSU DOMŽALE — Kar okoli 650 mladih iz vse Slovenije seje minulo soboto udeležilo tradicionalnega 5. Dnevnikovega krosa na progi v športnem parku Domžale. Dolenjsko zastopstvo ni ostalo brez vidnih uvrstitev. Tako je med starejšimi pionirkami Zupančičeva (Vavta vas) zasedla četrto mesto, med mlajšimi mladinci je bil Mervar (STŠ Novo mesto) tretji, Dragan (gimnazija Novo mesto) je bil pri starejših mladincih odličen, drugi, prav tako druga pa je bila Udovčeva (gimnazija Novo mesto) med starejšimi mladinkami. V počastitev pr-inizira ŠK Pio- PODVIG STAUTA NA MADŽARSKEM KRŠKO — Minulo soboto je bilo v madžarskem Kecskemetu veliko mednarodno tekmovanje v kartingu, katerega se je udeležil tudi mladi Domen Staut iz Gorice pri Krškem. V svoji kategoriji je bil v prvi dirki šesti, v drugi pa osmi med skupno 22 tekmovalci, kar je za mladega tekmovalca brez dvoma izreden uspeh. Staut je na Madžarskem premagal številna znana imena evropskega in svetovnega kar-tinga. DESETI PRVOMAJSKI TEK STRAŽA — 1. maja organizira Straški Partizan že 10. tradicionalni prvomajski tek, katerega start bo ob 9.30. Udeleženci se bodo pomerili v sedemnajstih kategorijah od cicibanov do veterank, najboljše pa čakajo medalje in diplome. Prijaviti seje moč na TVD Partizan Straža, p.p. 20, 68351 Straža, ali na dan tekmovanja do 9.ure. skih tekmovanj ne udeležujejo. Tako je Natalija Repec na republiškem prvenstvu v absolutni kategoriji osvojila eno srebrno in dve bronasti medalji, Sergeja Gradišek • Natalija Repec in Sergeja Gradišek sta se udeležili tudi neuradnega evropskega prvenstva mladinskih kategorij v italijanskem Trentu. Gradiškova je na 200 m prosto prišla celo do finala in bila šesta, na polovico krajši progi pa je bila 10., Repčeva pa 23. pa dve peti mesti. Na državnem prvenstvu je bila Gradiškova 4. na 800 metrov prosto in šesta na 400 metrov prosto, Repčeva pa šesta na 200 in sedma na 800 ter 400 metrov prosto. ŠAHISTI PIONIRJA V FINALU NOVO MESTO — Šahisti novomeškega GIP Pionir so se uvrstili na zaključni republiški finalni turnir tekmovanja za pokal maršala Tita, potem ko so v finalu regionalnega tekmovanja s 3:1 ugnali Uniš Kops iz Višnje Gore. V finalu, ki bo od 27. do 30. aprila, bo nastopilo 16 najboljših slovenskih članskih ekip. PRAZNIČNI TURNIR NOVO MESTO vomajskih praznikov organizira 1 nir Novo mesto 24. aprila v klubskih prostorih na Loki hitropotezni turnir. Pričel se bo ob 18.30, pred tem pa bo občni zbor kluba. Vabljeni! OBČNI ZBOR UNITEHNE TREBNJE — Košarkarski klub Uni-tehna Trebnje obvešča vse ljubitelje košarke, da bo občni zbor kluba jutri, v petek, 20. aprila, ob 19.30 v sejni sobi SO Trebnje. Vabljeni! KRATKE IZ RIBNICE IZ KOČEVJA • Nogometaši Kočevja so v prvih štirih kolih pivenstva ljubljanske medobčinske lige osvojili kar sedem točk, kar je presenetilo vse ljubitelje tega športa v mestu ob Rinži. V gosteh so premagali Jevnico s 3:1 in Dob z 2:1, doma pa Črnuče s 3:1 in igrali neodločeno 1:1 z Vrhniko. Če bi Kočevci tako igrali tudi jeseni, bi sedaj brez težav lahko razmišljali o uvrstitvi v II. republiško ligo. • Tekmovanje v ljubljanskih kegljaških ligah se počasi končuje. Ekipa ribniškega Rika bo zanesljiv član II. republiške lige. V zadnjem kolu so Ribničani kar s 4745:4554 ugnali ekipo Medvod. Na lestvici vodijo kegljači Rika z 28 točkami, pred Gradisom (26) itd. V istem tekmovanju je ekipa Kočevja II izgubila proti Gradisu s 4326:4962. • Vse kaže, da bo novi član prve republiške rokometne lige ekipa Dobove, ki ima na lestvici II. lige kar tri točke prednosti. Koliko Dobovčani v resnici veljajo, so pokazali v prijateljski tekmi z Inlesom Rikom prejšnji teden. Vso tekmo so vodili s 5 do 6 zadetki prednosti, na koncu pa je bil rezultat neodločen (26:26). • Kočevje je letos ostalo brez tadi-cionalne izbire najboljših športnikov leta. Krivci so bojda ekipe in društva, ki niso pravočasno poslala spiskov kandidatov. Sedaj je slišati, naj bi slovesno proglasitev najboljših v minulem letu prestavili v drugo polletje, ko bo kočevski šport praznoval osem desetletij organiziranega delovanja. M. GLAVONJIČ Rudaiju. Krčani bodo torej vsaj še teden dni s skromnim izkupičkom petih zmag, za beg z dna lestvice bodo potrebovali še najmanj dve. B. B. čeve. Vse do srede drugega polčasa je bil negotov tudi izid srečanja v Mariboru. Branikovke so predvsem po zaslugi izredne strelke Rižneijeve v prvem polčasu držale korak z Novomeščankami. Slednje so zato v drugem polčasu pazile predvsem nanjo, toda smola je hotela, da seje takrat razigrala Kocbekova. Mariborčanke so zapored dosegle kar šest zadetkov, No-vomeščanke pa le enega. Upov na presenečenje je bilo v nekaj minutah konec. Toda igralke IMV Novega mesta imajo še eno priložnost, da skrojijo vrh lestvice. V soboto jim prihaja v goste vodilna ekipa Itasa, kateri je za naslov potrebna sleherna točka. Po dobri formi obeh ekip sodeč, je pričakovati kvalitetno in izenačeno srečanje. Veliko manj razburljivo je prvenstvo v moški ligi. Prvak bo slej ko prej Slovenj Gradec; v na novo ustanovljeno medrepubliško ligo vodita še dve mesti: zanji se potegujejo Usnjar, Ajdovščina, Šešir ter tudi Inles Riko in Rudar. Prav zategadelj je sobotna zmaga Ribničanov nad Rudarjem še tolikanj bolj pomembna, toda za morebitno dosego cilja bo potreben tudi kakšen spodrsljaj nasprotnikov. Do tretjega mesta namreč ločijo Inles tačas kar tri točke. Vse slabše pa se piše Krčanom v borbi za obstanek. Po pričakovanju so v soboto ostali doma praznih rok v srečanju z vodilnim Slovenj Gradcem, že v naslednjem kolu pa jih čaka težko gostovanje pri vig, je pičlo, toda prav na njem gradijo svoje upe Puljčanke, ki bi se ob takšnem razpletu prav v zadnjem kolu lahko dokopale do naslova prvakinj. Eno najzanimivejših srečanj sobotnega predzadnjega kola v prvi ženski republiški ligi je bilo odigrano v Novem mestu, kjer so gostovale vodilne Celjanke. Pionirjeve igralke so sicer izgubile z 0:3, toda kaj lahko bi bil rezultat tudi v njihovo korist. V vseh treh setih so imele prednost, a so v odločilnih trenutkih zaigrale brezglavo in priložnosti za presenečenje so splavale po vodi. Tako bo o prvem mestu odločala sobotna tekma zadnjega kola med Celjem in Koprom Cimos, Novomeščanke, novinke v ligi, pa bodo prvenstvo zaključile v zlati sredini. BESEDO .MAJO ŠTEVILKE odbojka II. ZVEZNA LIGA — zahod, ženske, 17. KOLO: LIK KOČEVJE — PROGRES 3:0 (6, 8, 14) LIK Kočevje: Klun, Lentar, Turk, Drobnič, Škufca, Ibrahimovič, Briški, Hočevar, Zupančič. LESTVICA: 1. Željezničar 28, 2. Pula 28 ... 5. LIK Kočevje 18 itd. Pari zadnjega kola: Željezničar — LIK Kočevje, Pula — Bled itd. I. SOL, ženske, 21. KOLO: PIONIR - CELJE 0:3 (-13, -12, -! 2) Pionir: Plut, Hočevar, Kučcra, Bru-lec, Barun, Šteblaj, Podolski, Vernig, Koncilja, Ostroveišnik. LESTVICA: I. Celje 34, 2. Koper Cimos 34 ... 7. Pionir 20 itd. Pari zadnjega kola: Rogoza — Pionir, Celje — Koper Cimos itd. rokomet I. SRL, moški, 17. KOLO: INLES RIKO — STT RUDAR 19:15 (8:8) Inles Riko: Lapajne, Mohar 1, Go-leš, Marolt, Šilc 1, S. Mihelič 5, Lesar 2, Tomšič 2, Mate 4, Fajdiga 3, Ška-per, A. Mihelič 1. KRŠKO — SLOVENJ GRADEC 28:33 (14:14) Krško: Kuhar, Kozinc 2, Iskra 5, Keše 1, Žagar, Kekič 4, Glaser 9, Vol-gar 4, Bernardič 3, Božič. LESTVICA: 1. Slovenj Gradec 27, 2. IUV Usnjar 23 ... 5. Inles Riko 18, 10. Prule 12, 11. Krško 11, 12. Ormož 9. Pari prihodnjega kola: Pomurka Bakovci — Inles Riko, STT Rudar — Krško, Šešir Škofja Loka — Prule itd. I. SRL, ženske, 13. KOLO: FERROTHERM BRANIK — IMV NOVO MESTO 23:15(11:11) IMV Novo mesto: Butala, Popadič, Klobučar, Hvala 2, Derčar 1, Veselič 4, Rebolj 4, Simončič 2, Tomas 2, Pate, Bučalo, Hočevar. ITAS KOČEVJE — KRIM 23:20 (9:11) Itas Kočevje: Štefanišin, Klarič 2, Klančar, Guštin 2, M. Dragičevič I, L. Dragičevič, Križman 6, Jerič 9, Lindič, Bejtovič 3, Kersnič, Vidmar. LESTVICA: 1. Itas Kočevje 21,2. Ferrotherm Branik 20, 3. Burja Cen-trocoop 18, 4. IMV Novo mesto 15 itd. Pari prihodnjega kola: IMV Novo mesto — Itas Kočevje, Olimpija Burja Centrocoop, Ferrotherm Branik — Drava itd. nogomet SNL, 17. KOLO: ELAN RUDAR 1:1 (0:1) Strelca: 0.1 Cvikl (33), 1:1 Plevnik (88). Elan: Rus, A. Primc (Žohar), S. Mesojedec, Pavlin, Milanovič, Kala-bič, B. Mesojedec, Plevnik, Kostrevc, Dujakovič, Hadžič. LESTVICA: I Izola 28, 2. Teol Slovan 24 ... 7. F.lan 16,8. Steklar 15, 9. Vozila 15, 10. Stol Virtus 15, II. Mura 14, 12. Elkroj 13, 13. Partizan Hmezad 12, 14. Pohorje 9. Pari prihodnjega kola: Medvode — Elan, Mura - Stol Virtus, Pohorje — Elkroj, Slovan — Steklar, Vozila — Izola, Domžale - Partizan Hmezad itd. V PREDZADNJI MINUTI DO TOČKE — S precej športne sreče so Elanovi nogometaši v soboto osvojili nadvse dragoceno točko v boju za obstanek. Nogometaši Rudaija iz Titovega Velenja so se predstavili kot najboljša ekipa, ki je to pomlad igrala v Portovaldu, enako dobri so bili v napadu in obrambi. Tudi napad elanovcev (na posnetku) so gostje (v temnih hlačah) brez težav odbili. (Foto: B. B.) Sreča na strani Etana Novomeški nogometaši rešili točko dve minuti pred ______koncem tekme — V nedeljo v Medvode Naposled seje sreča nasmehnila tudi novomeškim nogometašem. Dolgo je v nedeljskem 17. kolu prvenstva v prvi republiški ligi kazalo, da bodo na domačem igrišču ostali praznih rok, enajsterica Rudaija iz Titovega Velenja je namreč vse do 88. minute vodila z 1:0. In potem veliko veselje v novomeškem taboru. Odlični sodnik Karajica iz Ljubljane je dosodil prosti strel za elanovce z roba kazenskega prostora gostov, povratnik v ekipi Plevnik pa je z mojstrskim zadetkom zagotovil svoji ekipi dragoceno točko v boju za obstanek. Sicer pa je kakih 400 gledalcev v nedeljo popoldne videlo borbeno tekmo in odlično igro gostov. Novomeščani so se jim zoperstavili s požrtvovalnostjo in srčnostjo. Predvsem kapetan Jože Pavlin je navzlic letom znova pokazal, kako se bori za barve kluba, v nedeljo je bil v novomeški vrsti daleč najboljši. Priznati je treba, da so se elanovci nedeljskega nasprotnika bali, poraz bi jih potisnil med najbolj ogrožene ekipe v ligi. Tako pa še zmeraj ostajajo na imenitnem sedmem mestu; pred predzadnjim, Partizanom Hmezadom, imajo že kar štiri točke naskoka. Boj za obstanek resda še ni z gotovostjo dobljen, vendar pa lahko ela- USPEŠEN START MEŽNARJA V nedeljo je bila v Murski Soboti prva dirka za medrepubliško prvenstvo v motokrosu za fante, stare do 12 let, na kateri seje v veliki udeležbi in močni konkurenci prvič pojavilo tudi ime Novomeščana, 11 -letnega Ludvika Mežnarja, učenca OŠ Katja Rupena. Ludviku je pokal ušel le za las, saj je bil v prvi vožnji tretji, v drugi pa petj, in je tako v skupnem seštevku zasedel 4. mesto. Na tekmovanju v Murski Soboti je od Novomeščanov nastopil tudi 15-letni Jure Murn, ki seje v dirki za republiško prvenstvo v kategoriji do 80 ccm med člani v skupni razvrstitvi uvrstil na 8. mesto. novci sedaj zaigrajo bolj sproščeno. Nemara jim takšna igra prinese še kakšno točko z gostovanj. Nekateri potihem upajo, da se bo to zgodilo že v nedeljo, ko potujejo elanovci v Medvode, še posebej, ker bodo nastopili v popolni postavi. 76 tekmovalcev nal.Marnovem memorialu Uspeh karateistov Sevnice in zmaga Novomeš-čanke Vesne Stojanovič NOVO MESTO — Na 1. tumiiju v ka-tah v počastitev preminulega novomeškega karateista Gašpeija Mama je nastopilo 76 karateistov iz šestih slovenskih klubov. Poleg domačinov je bilo močno zastopstvo ekip iz Posavja, in sicer iz Brežic, Dobove in Sevnice, tekmovali so tudi pioniiji iz Maribora ter iz Postojne. Postojnčani, večkratni republiški pionirski prvaki so upravičili sloves favoritov, saj so zmagali v vseh kategorijah razen pri starejših pionirkah, kjer je osvojila 1. mesto domačinka Vesna Stojanovič; s 3. mestom pa se je izkazala tudi Sevničanka Andreja Auer. V najštevilnejši konkurenci je med 23 starejšimi pioniiji za prvourščenim Postojnčanom Zoranom Preradovičem z istim številom točk končalo kar 5 tekmovalcev, nakar sta odločali najvišja in najnižja ocena. Sreča Sevničanu tokrat ni bila naklonjena in je končal na 5. mestu. Izkazali pa sta se ekipi karate sekcije pri sevniškem Partizanu, saj so mlajši pioniiji Goran Mohorko, Tomaž Auer in Marčelo Knez osvojili 2. mesto, ekipa v postavi Robert Grubenšek, Aleš Mirt in Mitja Jermančič pa tretje. Med starejšimi pionirji so Sevničani Igor in Iztok Božič ter Iztok Busar zasedli 3. mesto. TELEVIZIJSKI SPOREDI I % iw PETEK, 20. IV. 8.35 — 11.20 in 15.00 — 1.20 TELETEKST 8.50 VIDEO STRANI 9.00 TV MOZAIK 11.10 VIDEO STRANI 15.15 VIDEOSTRANI 15.25 SVET NA ZASLONU, ponovitev 15.55 ŽARIŠČE, ponovitev 16.30 DNEVNIK 1 16.40 POSLOVNE INFORMACIJE 16.45 MOZAIK TEDNIK, ponovitev 17.50 SPORED ZA OTROKE IN MLADE 19.00 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2 19.59 ZRCALO TEDNA 20.20 BAJKE NA SLOVENSKEM, L del dok serije 20.55 ŠMILEYJEVI LJUDJE, angl. na-tialj., 3/6 21.50 DNEVNIK 3 22.15 POGLEDI: DEŽNIKI IN SONČNIKI SKOZI ČAS 23.05 CIKLUS FILMOV SAMA PEC-KINPAHA ŽELEZNI KRIŽEC, angl. film 1.10 VIDEO STRANI DRUGI PROGRAM 16.30 Satelitski programi — 17.50 Studio Maribor — 19.00 Videomeh (ponovitev) — 19.30 Dnevnik — 20.30 Oddaja pred SP v nogometu — 21.00 Skupščinska kronika — 21.30 Človek in glasba (ponovitev 8. oddaje) — 22.20 Satelitski programi Filmske uspešnice: Serpico (amer. film) — 22.20 Satelitski programi TV ZAGREB 8.50 TV koledar — 9.00 Izbor iz izobraževalnega programa —10.30 Čebelica Maja — 11.00 Jasenovac: Srečanja in spomini (prenos komemoracije) — 12.00 Saga v Forsythih (15. del)—13.00 Prezrli ste, poglejte — 14.25 Prisrčno vaši — 15.10 Palčica (amer. film) — 16.00 Kritična točka — 16.45 Dnevnik 1 — 17.00 TV dražba — 17.30 Maček pod čelado (4. del nadalj.) —18.30 TV dražba — 19.05 Sedmi čut — 19.30 Dnevnik 2 — 20.15 Alf (amer. nanizanka) — 20.50 Fantovski večer (amer. film) —22.20 Dnevnik 3 -22.35 Športna sobota — 23.00 Noč z vami —1.00 Poročila ir — 8,30 Povejte mi, kaj 9.00 Šolski program — e, poglejte — 13.30 Kviz- TV ZAGREB 8.20 TV koledar naj delam — 9.00 12.40 Prezrli ste, poglejte -koteka (ponovitev) — 15.00 Noč z vami (ponovitev)— 17.00 Dnevnik 1 —17.20 Znanost — 17.50 Povejte mi, kaj naj delam — 18.20 Številke in črke — 18.45 Muppetshow— 19.10 Risanka—19.30 Dnevnik — 20.00 Senca na soncu (1. del ameriške nadaljevanke) — 21.00 Zvezdni prah (zabavna oddaja) — 21.45 Dnevnik 3 — 22,05 Slike časa (oddaja o kulturi) — 23.05 Šport danes — 23.10 Noč z vami — 1.10 Poročila NEDELJA, 22. IV. 8.25 — 13.10 in 13.55 — 24.00 TELETEKST 8.40 VIDEO STRANI 8.50 OTROŠKA MATINEJA 10.10 LEPI UPI, 12. del franc, nadalj. 11.00 ALO, ALO, ponovitev humor, oddaje 11.30 ANSAMBEL VINKA CVERLETA 12.00 KMETIJSKA ODDAJA 14.10 FORMULA 1,2. del franc, nadalj. 14.55 KOLO SREČE, ponovitev 16.30 DNEVNIK 1 16.40 POSLOVNE INFORMACIJE 16.45 SLEPAR, amer. film (ČB) 19.00 TV MERNIK 19.30 DNEVNIK 2 20.05 BALKAN EXPRES, 5. del nadalj. 21.00 ZDRAVO 22.20 DNEVNIK 3 22.40 SOVA HUNTER, zadnji del 23.50 VIDEO STRANI DRUGI PROGRAM Opomba: 21.00 košarka 10.00 Oddaje za JLA in igrani film — 13.00 Nedeljsko športno popoldne — 19.30 Dnevnik 2 — 20.00 Biblija: Moč in slava (6. del angl. dok. serije) — 20.50 Camel Trophy (dok. oddaja) —21.30 Satelitski programi — 21,50 Športni pregled — 22.35 Satelitski programi TV ZAGREB 8.20 Nočni program (ponovitev) — 9.00 Nedeljsko dopoldne za otroke — 9.35 Asterix — 10.00 Nedeljsko dopoldne za otroke —11.00 Kmetijska oddaja — 12.00 Resna glasba — 13.00 Serijski film za otroke — 14.05 Nedeljsko popoldne — 16.05 Po letu 2000 (avstralska poljudnoznanstvena serija) — 17.00 Igrani film — 18.45 Asterix (risana serija) — 19.10 TV sreča — 19.30 Dnevnik 2 — 20.00 Igrana serija — 21.00 Zabavna glasba —21.30 Dnevnik 3 — 21.50 Športni pregled — 22.40 Noč z vami —0.40 Poročila PONEDELJEK, 23. IV. 8.35 — 10.35 in 15.05 — 1.15 TELETEKST 8.50 VIDEO STRANI 9.00 MOZAIK, ponovitev 10.25 VIDEO STRANI 15.20 VIDEOSTRANI 15.30 HUNTER, zadnji del nadalj. 16.30 DNEVNIK 1 16.40 POSLOVNE INFORMACIJE 16.45 MOZAIK, ponovitev ZDRAVO 18.10 SPORED ZA OTROKE IN MLADE 19.00 RISANKA 19.20 DOBRO JE VEDETI 19.30 DNEVNIK 2 20.05 SILICIJEV HORIZONT LEPOTA IN NAROD, kratka filma 21.00 OSMI DAN 21.50 DNEVNIK 3 22.10 OPERNE ZGODBE, angl. serija, 4/10 23.10 SOVA SKUPAJ NA SLEDI, angl. nadalj., 1/11 1.05 VIDEOSTRANI DRUGI PROGRAM 19.59 Utrip — 20.15 16.30 Satelitski programi— 18.50 Pusto- lovščina slikarstvo (zadnji del izobraž. serije) — 19.30 Dnevnik — 20.00 Žarišče — 20.30 Po sledeh napredka — 21.00 Sedma steza (športna oddaja) — 21.15 Zvezdni prah (zabavnoglasbena oddaja) — 22.10 Satelitski programi TV ZAGREB 8.30 Red mora biti — 9.00 Šolski program — 12.40 Prezrli ste, poglejte — 14.55 Ponovitev nočnega programa — 17.00 Dnevnik 1 — 17.20 Izobraževalni program — 17.50 Oddaja za otroke —18.20 Številke in črke — 18.45 Dokumentarna oddaja — 19.30 Dnevnik 2 — 20.00 Oblačno z dežjem (1. del drame) — 21.05 Zunanja politika — 21.35 Dnevnik 3 — 21.55 Šport danes —22.00 Noč z vami — 0.00 Poročila TOREK, 24. IV. 8.35 — 12.10 in 13.05 — 23.10 TELETEKST 8.50 VIDEO STRANI 9.00 MOZAIK, ponovitev 12.00 VIDEO STRANI 13.30 NEMŠČINA, 8. lekcija 14.00 ŽARIŠČE, ponovitev 14.30 SKUPAJ NA SLEDI, 1. del angl. nadalj. 16.30 DNEVNIK 1 SOBOTA, 21. IV. 8.05 — 11.20 in 14.45 — 1.15 TELETEKST 8.20 VIDEO STRANI 8.30 IZBOR TEDENSKE PROGRAMSKE TVORNOSTI 11.10 VIDEO STRANI 15.00 VIDEO STRANI 15.10 VIDEOGODBA, ponovitev 15.55 I ’90, oddaja pred SP v nogometu 16.30 DNEVNIK 1 16.40 POSLOVNE INFORMACIJE 17.05 CIKLUS FILMOV W. DISNEYA: OPICE, POJDITE DOMOV, amer. film 18.35 VAŠ ZELENJAVNI VRT, 2. del 19.18 DOBRO JE VEDETI 19.30 DNEVNIK 2 19.59 UTRIP 20.20 ŽREBANJE 3x3 20.30 KRIŽKRAŽ 22.05 DNEVNIK 3 22.25 GREHI, ameriška nadaljevanka, 1/7 To je zgodba o žejjah in ambicijah in o pogumni ženski, ki je zgradila najuspešnejši časopisni imperij na svetu. Ženske so ji zmeraj zavidale, moški so sanjarili o njej, toda Helene Junot ni nikoli pozabila grozot iz otroštva, materinega umora in let, ki jih je preživela kot nemočna sirota. Prisegla je, da se bo maščevala za vse goije, kije bilo stoijeno njej in njeni družini. Zdaj je neupogljiva vladarica, sposobna uporabiti različna sredstva, da se dokoplje do moči, hkrati pa se lahko marsičemu odpove in marsikaj odpusti za ljubezen, ki je smisel njenega življenja. Nadaljevanka je nastala po uspešnici Judith Gould in ima sedem delov. 23.15 OBLAKI SLAVE, angl. film 1.05 VIDEO STRANI DRUGI PROGRAM 16.30 Satelitski programi — 18.20 Danes skupaj — 18.50 Pokal v jadranju 19.30 Dnevnik — 19.59 Utrip — 20. DNEVNI SPORED ZA TA TEDEN: 18.31 obvestila 18.55 oglasi & mali oglasi 19.00 NOVICE 19.05 oglasi & mali oglasi 19.10 rezerviran čas 19.25 NOVICE (ponovitev) ★ * * NASLOV: Glavni trg 24/1 TELEFON: 068/23-611 TELEFAX: 068/21-696 16.40 POSLOVNE INFORMACIJE 16.45 MOZAIK, ponovitev 17.45 SPORED ZA OTROKE IN MLADE 19.00 RISANKA 19.20 DOBRO JE VEDETI 19.30 DNEVNIK 2 20.05 MOJA POSLEDNJA SANJA, franc, nadalj., 1 /6 21.00 EVROSONG, zabavnoglasbena oddaja 21.50 DNEVNIK 3 22.10 SOVA SKUPAJ NA SLEDI, angl. nadalj., 2/11 23.00 VIDEO STRANI DRUGI PROGRAM 16.30 Satelitski programi — 18.10 Svet športa — 19.00 Šlovenska ljudska glasbila in godci — 1930 Dnevnik — 20.00 Žarišče — 20.30 Žrebanje lota Umetniški večer programi nje lota — 20.35 22.35 Satelitski SREDA, 25. IV. 8.35 — 11.00 in 14.35 — 0.20 TELETEKST 8.50 VIDEO STRANI 9.00 MOZAIK, ponovitev 10.50 VIDEO STRANI 15.00 ŽARIŠČE, ponovitev 15.30 SKUPAJ NA SLEDI, ponovitev 2. dela angl. nadalj. 16.30 DNEVNIK 1 16.40 POSLOVNE INFORMACIJE 16.45 MOZAIK, ponovitev 18.05 SPORED ZA OTROKE IN MLADE 19.00 RISANKA 19.20 DOBRO JE VEDETI 19.30 DNEVNIK 2 20.05 TRIO NOVŠAK, koncert iz Smelta 22.05 DNEVNIK 3 22.20 KAKO SMO VOLILI 23.20 SOVA SKUPAJ NA SLEDI, angl. nadalj., 3/11 0.10 VIDEOSTRANI DRUGI PROGRAM 16.30 Satelitski programi — 18.30 Alpe-Jadran — 19.00 Vaš zelenjavni vrt (4. del) — 19.30 Dnevnik — 20.00 Film tedna: Bogovi so padli na glavo (bocvanski film) — 21.55 Švet poroča — 22.55 Satelitski programi ČETRTEK, 26. IV. 8.35 — 11.00 in 15.05 — 23.50 TELETEKST 8.50 VIDEO STRANI 9.00 MOZAIK, ponovitev 15.30 SKUPAJ NA SLEDI, 3. del angl. nadalj. 16.30 DNEVNIK 1 16.40 POSLOVNE INFORMACIJE 16.45 MOZAIK, ponovitev 18.00 SPORED ZA OTROKE IN MLADE 19.20 DOBRO JE VEDETI 19.30 DNEVNIK 2 20.05 BLUEBELL, 8., zadnji del nadalj. 20.45 TEDNIK 21.50 DNEVNIK 3 22.10 RETROSPEKTIVA SODOBNEGA SLOVENSKEGA FILMA DEDIŠČINA 23.40 VIDEO STRANI DRUGI PROGRAM 16.30 Satelitski programi — 17.00 Studio Ljubljana — 19.00 Alo, alo (humor, oddaja) — 19.30 Dnevnik — 20.00 Žarišče —20.30 Bill Oddie v raju (angl. dok. serija) — 21.00 Mali koncert — 21.15 ljubljeni pod Triglavom — 21.55 Večerni gost — 22.40 Satelitski programi TV ZAGREB 8.30 Otroška oddaja — 9.00 Šolski program — 12.40 Prezrli ste, poglejte — 14.55 Ponovitev nočnega programa — 17.00 Dnevnik 1 — 17.20 Izobraževalni program — 17.50 Otroški program — 18.20 Številke in črke — 18.45 Dokumentarni program — 19.15 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov — 19.30 Dnevnik 2 — 20.00 Politični ma- 21.05 Kvizkoteka —22.20 .40 Šp «mn — Dnevnik 3 — 22.40 Šport danes — 22.45 Noč z vami — 0.45 Poročila KOČEVJE: KABELSKA TV? KOČEVJE — Že nekajkrat smo poročali o pobudah občanov, naj bi v Kočevju uredili kabelsko televizijo. Po prvem predlogu bi moral vsak interesent plačati za priključek 1.000 DEM (akcija SZDL). Zdaj je prevzela v roke pobudo Krajevna skupnost Kočevje-me-sto, ki se o kabelski TV dogovarja z Elradom. Sedanja ponudba je taka: za sprejem 35 programov bi bilo treba plačati v stolpnicah po 300 do 400 DEM, v zasebnih hišah pa 600 DEM. Garancija za delovanje je eno leto. Lastniki so občani, ki bi za ureditev prispevali. (Starejši televizoiji bi lahko sprejemali 20 programov.) Na skupščini KS pa je bila 11. aprila dana pobuda, naj bi se pozanimali še za cenejšo izvedbo. Ponekod v Ljubljani so se namreč odločili le za 12 programov in je bilo treba prispevati za priključek le nekaj nad 80 DEM. Krajevna skupnost bo proučila tudi to možnost. Posoda BIO LINIJA - posoda za novi način kuhanja vam omogoča klasično pripravo hrane, hkrati pa jo nadvse pohvalijo tisti, ki želijo slediti novim smerem - zlasti kuhanju z malo vode in maščobe. Posodo lahko naročite z naročilnico, ki jo izrežete iz časopisa in nato pošljete na naslov: EMO, industrijska prodajalna, Mariborska 68, 63000 Celje. Lahko pa jo naročite tudi po telefonu: 063/31-280. Posodo boste dobili takoj - po povzetju. PRODAJA POSODE ŠEMO PO POŠTI /po povzetju POSEBNA PRILOŽNOST KONKURENČNE univerzalni pekač je vsestransko uporaben. Sestavljata ga pekač in pokrov. V njem hrano lahko pečemo, dušimo, kuhamo, pražimo in cvremo. Vložek omogoča kuhanje v sopari. Pekač je tudi primeren za bio kuhanje. cena: 858,50 din aromat pekač ima na pokrovu dozirno skodelico, ki jo uporabljamo pri dušenju jedi. Aromatični hlapi in konstantna temperatura ostanejo tako v pekaču. Pekač je tudi primeren za klasično pripravo jedi - brez uporabe pokrova. cena: 519,70 din plinski žar za peko vseh vrst živil na plinskem štedilniku. Jedi se lepo hrustljavo zapečejo s pomočjo toplote, ki kroži. Meso ostane sočno. cena: 553,50 din je posoda, ki ima obliko stare kitajske sklede. V njem pripravljamo vse jedi, ki smo jih vajeni kuhati v klasičnih posodah, le da vsa živila zrežemo na manjše kose. Tako pripravljena hrana je bolj zdrava. cena: 604,90 din naročam (št. kosov) univerzalni pekač aromat pekač vok 30^ plinski žar NAROČILNICA IME IN PRIIMEK: NASLOV: Št. osebne izkaznice: Datum: Podpis: Izpolnite, izrežite in pošljite na naslov: EMO, industrijska prodajalna, Mariborska 68, 63000 Celje. ZA OGREVANJE SANITARNE VODE IN PROSTOROV. ODVZEMA TOPLOTO IZ ZRAKA, JO ODDAJA VODI IN VAM TAKO PODARJA 2/3 ELEKTRIČNE ENERGIJE. MOŽNOST OBROČNEGA ODPLAČEVANJA. INFORMACIJE: GORENJE SERVIS, PARTIZANSKA 12, TITOVO VELENJE TEL.: (063) 856-796 W8W^ tudi se J&sst* . pom^bnlDE0M^SaAplRE^S^^iste m°S edeU°- 2i'uga^- ^uga«* MgffiSss- -tl «ssxš&>* ‘ ,ostav J_,ltju. . . c„krfl, i °& ... 22.aPl%a ■* b° rveino «ed?J°lej N^;apos'a,,tžitj>< h «?£ da ?» s° .. evB°rSK° ^om<,“uusP^ doseg11 b .^mtU "ar,L model b«ik0?ir110 b<"n‘’ (»segli bv **' TU nar» clOVE^oOD'4*5 $DO> G°S . držflv- An botfi° ** "Z'.JS& c:iu. isegli' * S7aki k«1 rflžK lože rvi- bod° na^ ČEN! rfeGA >2Sa^ ^v° >OSjc p^edsea o ife- Turističen gornji tok reke Krke Velikopotezni načrti TZO Suha krajina — Restavracija, kamp, kmečki turizem ŽUŽEMBERK — TZO Suha krajina iz Žužemberka namerava napraviti odločnejše korake, da bi Suho krajino z njenimi naravnimi lepotami, predvsem oolino gornjega toka reke Krke, odprla domačemu in tujemu turizmu. To seve-“a ni mogoče brez večjih investicij in dovolj širokega in celovitega programa, ki O' bil hkrati tudi strokovno utemeljen. Ta naj bi bil, izdeluje ga Mercator Inve-sta> te dni končan, že jeseni pa naj bi pričeli z njegovim uresničevanjem. Gre za naložbo, ocenjeno na vred-»ost 6 milijonov 200 tisoč dinarjev, redstva pa naj bi zbirali predvsem iz stla m nerazv'ta področja, razvojnih Kladov in razvojnega dinarja, pa tudi z ■ e posrednimi vlaganji interesentov. In-coitltor Projokta, imenovanega Turi-t'™,0 rekreativni center Žužemberk, je *ZO Suha krajina. Kot pravi vodja Janko Skube, vsebuje projekt v glavnem tri dele. Prvi zaje-a obnovo in razširitev restavracije od hpo, tako da bi pridobila dodatnih v' r5stavrac'jskih sedežev ter 22 ležišč ^jjke kategorije. Restavracija naj bi Pridobila svoj renome s specialitetami, divjačina in ribe, vse iz domačega ohša, pa še s kvalitetno hrano doma-. lzv°ra, s posebnim poudarkom na ! ni?’ ^a 8re M biološko kakovostno in Onesnaženo hrano. Progo, kar naj bi popestrilo življenje ..Žužemberku,je kamp na Loki ob Kr-Žužemberkom. Tu naj bi uredili tr i!0lcacijM skupno 100 ljudi, z vso po-ebno infrastrukturo, ki je takemu kampu potrebna, ter možnostmi za vsestransko rekreacijo gostov. Tako naj bi bili v bližini čolnarna, minigolf, urejena obala za kopališče in sprehajališče, tako za goste kampa kot tudi za zunanje, ter bife. KJE SO PREDSEDNIKI? KOČEVJE, RIBNICA — Volitve bodo zdaj zdaj končane. Ljudje sprašujejo, kdo bo novi župan in ta ali oni predsednik, vendar je o tem v obeh občinah vse tiho. Smo pa pred volitvami novih županov, predsednikov izvršnih svetov in tudi predsednikov in namestnikov predsednikov vseh treh zborov občinskih skupščin. Doslej je edini znani možni kandidat v obeh občinah Peter Levstek, sedanji predsednik IS OS Ribnica in kandidat SZ(DL) za isto dolžnost. Prav bi bilo, da bi tudi ostale stranke čimprej sporočile svoje kandidate za vse dolžnosti. J. P. Kako je direktor pobegnil čez mejo METLIKA — Konec prejšnjega tedna se je po Beli krajini, sosednjih hrvaških krajih in tudi na dolenjski slrani Gorjancev bliskovito razširila Vest, da so direktorja metliške Beti, največje in trdno stoječe belokranj-s*e firme, Miroslava Štimca prijeli, "■°je skušal čez državno mejo prenesti večjo količino deviz. » Od vsega tega je res le to, da je Mimac v petek prestopil slovensko tnejo. A'a ta dan se je namreč name-nd na obisk k bratu v domačo vas Grintovec pri Osilnici, do kjer pa ne rtoreš priti drugače, kot da greš del P°ti po hrvaški strani. Od tam je pot nadaljeval na Krk, kjer imajo Štim- čevi počitniško hišico in kjer so preživeli velikonočni konec tedna. Že v nedeljo zvečer, ko so se vrnili domov v Novo mesto, je njihov telefon zavzeto zvonil, še huje pa je bilo v ponedeljek v metliški Beti, kjer je bil Štimac, kot po navadi, ob 6. uri zjutraj v službi Kdo in zakaj je razširjal to abotno »novico«, ni znano, gotovo pa jo je ali so jo lansirali le z namenom, da bi škodili ali Štimcu ali firmi, ki jo vodi ali pa obema. Ni jim uspelo. Kljub temu je nerazumljivo, da so ljudje tako hitro in brez pomislekov pripravljeni verjeti takim neumnostim in jih celo naprej »prodajati« kot čisto zlato. Zmeraj pa take govorice prihajajo iz »najbolj zanesljivih virov«. Neumnost, zloba in lahkovernost res ne poznajo nobenih meja. A.B. Tretje, kar naj bi z novim projektom spodbudili, je kmečki turizem, tako stacionarni kot tudi turizem odprtih kmetij, se pravi takih, ki bi bile mimoidočim gostom vsak trenutek pripravljene postreči z domačo hrano in pijačo. Vse te tri oblike skupaj naj bi pospešile številne druge spremljevalne dejavnosti, ki bi vse nudile dodatno zaposlitev in zaslužek suhokranjskemu človeku. To so ribarjenje, lov, predvsem fotolov — kot nova oblika sožitja divjadi in človeka v neokrnjeni naravi, rekreativno čolnarjenje, izposojo konj in vprego za krajše ali daljše izlete ter organizacija različnih foljglorno obarvanih prireditev, kot so • V Suhi krajini pričakujejo, da bo njihova investicija v turizem, ki se za to področje zdi edino sprejemljiva tudi z ekološkega vidika, naletela na ugoden odmev tudi v turistično razvitejšem srednjem in spodnjem delu toka reke Krke, predvsem v povezovalnem in narčtovalnem smislu, tako da bi že pod Ljubljano zajeli goste, ki si želijo od pokrajine nekaj več kot brzenje po avto cesti. Te bi, seveda s predčasno predstavljeno celovito ponudbo, usmerili v dolino Krke, kjer bi se v nekaj dneh ali tednu dni naužili sedaj v svetu precej cenjenega podeželskega turizma. Računajo pa tudi na goste, ki bi jih v tako imenovani razširjeni ponudbi v gornji tok reke Krke pripeljal že uveljavljeni zdraviliški turizem. košnja, spravilo sena, kmečka ohcet itd. Imajo pa še druge zamisli, ki bi izkoristile sedanje objekte ali zahtevale nove. To je predvsem tenis, balinanje, lokostrelski šport ter priprava zanimivih peš P°tl' T. JAKŠE SPET NESKLEPČNI KOČEVJE — Na seji skupščine krajevne skupnosti Kočevje-mesto, kije bila 11. aprila, so na njegovo željo razrešili predsednika skupščine Ivana Kluna in na njegovo mesto imenovali dosedanjo podpredsednico Doro Majerle. Sprejeli so poročilo o delu lani in finančni načrt za letos, ki predvideva nekaj manj kot za milijon dinarjev prejemkov in izdatkov. Ugotovili so tudi, da bo treba sprejeti nov status KS in najkasneje v letu dni izvesti volitve v skupščino KS in njene organe.' Zorko in Rainer v drugi krog BREŽICE — Na zadnjih volitvah kandidatov za zbor občin ni bil nobeden dokončno izvoljen, zato bodo volilci v nedeljo izbirali med Tonetom Zorkom in dipl. inž. Nikom Raineijem, ki sta dobila največ glasov. Niko Rainer, ki pravi, da je kot gozdar zelen po srcu in duši, se bo zoperstavil temu, da bi si bila kmetijstvo in gozdarstvo v laseh in zato zagovaija usklajen in preudaren razvoj obeh v skupno dobro. Je sicer kandidat Demosa, vendar ni v nobeni stranki in se ogreva za strokovne, ne za politične odločitve, za take, ki bodo upoštevale tudi interese volilcev, ki ga podpirajo. Njegova največja želja je, dvigniti občino iz dna na slovenski lestvici in s premišljeno naravnanostjo na republiški ravni investirati kapital v regijo, kjer bodo posledice posegov vanjo najhujše. Tone Zorko je prav tako za zeleno in kot delavec v zdravstvu meni, da je družba odgovorna za zdravje ljudi in če s svojimi posegi v okolje ogroža njihovo zdravje, mora vse storiti, da to prepreči. V parlamentu bo zahteval skladen regionalni razvoj. TEDEN DNI NA DIVJI KOLPI OSILNICA — Mednarodna kajakaška tekmovanja na divjih vodah Kolpe bodo letos od 27. aprila do 2. maja. Najprej, 27. aprila, bo odprto prvenstvo KKK Rašica. 28. aprila in 2. maja bo spust za prvenstvo Jugoslavije. V nedeljo, 29. aprila, bo tekmovanje v slalomu za pokal republik in pokrajin. 30. aprila bodo ekipne tekme v slalomu. 1. maja bo slalom »Memorial Toneta Ožbolta«. Začetek tekmovanja bo vsak dan ob 10. uri na kajakaški progi pri Starih malnih. Cilj spusta je v 5,8 km oddaljenem Grintovcu. Organizatorji tekmovanja so: kajakaški zvezi Jugoslavije in Hrvaške, Kajak kanu kluba Slavija Zagreb in Rašica ter KŠD »Tone Ožbolt« iz Osilnice. Pokrovitelj mednarodnega tekmovanja »Kolpa 90« je Konus iz Slovenskih Konjic, memoriala Toneta Ožbolta pa SGP Zidar Kočevje. Deveterica Barinih križev Kljub letom Trdičeva mama s Cerkvišč še vedno po svojih močeh vodi kmetijo — Danes je prav lepo CERKVIŠČE — Bara Jakofčič ali Trdičeva mama, kakor ji pravijo domačini, je z 91 leti najstarejša prebivalka gribeljske krajevne skupnosti. Čudi se, kako to, da ji je uspelo dočakati tako visoko starost, ko pa je vseh njenih 7 bratov in sester umrlo še zelo mladih. T udi Bara sicer ni povsem zdrava, saj soji že pri 28 letih zdravniki ugotovili, da je srčni bolnik, a je vedno, razen ob napadih, delala kot zdrav človek. »Ko sem se leta 1920 poročila k Ja-kofčičevim, pri hiši niso imeli niti vodnjaka. Po vodo sem hodila v vaški studenec, ko pa je bila suša, celo v 2 km oddaljen izvir ob Lahinji. Tudi prat sem hodila pol ure hoda daleč, pa naj je bila zima ali poletje. Celo pod ledom sem prala,« se še zelo dobro spominja Bara. Bara Jakofčič Čeprav je bila kmetija velika, pa je bilo denatja pri hiši vedno premalo, kajti pridelke so težko prodali. Pred drugo vojno sta s hčerko nosili na glavah košari s semenjem, jajci, kokošmi na semnje v Metliko, Črnomelj, Semič. Nerada se spominja, koliko strahuje skupaj z družino užila med vojno. Sinje bil partizan, dve hčerki skojevki, v njihovi hiši so ničkolikokrat prespali ali se najedli partizani, leto dni, ko je bilo na Slovenija Krasincu letališče, pa so imeli v hiši celo skladišče hrane in oblačil za angleške vojake. Povrh vsega so večkrat skozi vas pridrveli Italijani, a na srečo nikoli niso našli nobenega partizana. Nihče v vasi ni bil izdajalec, to pa je bil najbrž glavni vzrok, da Cerkvišče nikoli ni bilo požgano. Barinih šest otrok pa se še danes spominja, kako so dve pomladi trpeli lakoto, ker so morali dati hrano partizanom, in so komaj dočakali, daje dozorel ječmen. Trdičeva mama je vse do leta 1959 skrbela za veliko družino, takrat pa sta ostala s sinom Tonetom sama in tako je še danes. Kljub temu da sedaj opravlja le še gospodinjska dela — sama peče tudi kruh — pa se še vedno čuti gospodarja kmetije. Spremlja vse, kar se dogaja na njej, in marsikdaj sina tudi poko-mandira. Njeni nasveti so vedno dobrodošli. Kot gospodar kmetije noče priznati, da je že stara. Sicer pa ji ne uidejo niti pomembni dogodki doma in po svetu. »Z vsem moram biti na tekočem,« pravi, pri tem pa ne pozabi omeniti, da je sedaj sicer dobro na svetu, le kmetom gre bolj slabo, saj bi moralo biti pri prodaji njihovih pridelkov manj posrednikov. M. B.-J. UKINITEV KRAJEVNIH ORGANIZACIJ? TREBNJE — OK ZRVS Trebnje je črtala iz svojega izobraževalnega programa t. i. teme idejnopolitičnega usposabljanja, čeprav jih še vsebuje veljavni izobraževalni program zveze rezervnih vojaških starešin Slovenije. Za takšno samostojnost so se Trebanjci odločili, ker člani občinske organizacije rezervnih starešin niso pokazali za omenjene teme nikakršnega zanimanja, razlog črtanja pa je tudi splošno prenovitveno vrenje v političnem sistemu države. OK ZRVS Trebnje, ki je svoje delovanje pretresla nedavno na programsko-vohl-ni konferenci, razmišlja o ukinitvi svojih krajevnih organizacij, saj te delajo preslabo, z izjemo bolj aktivne trebe-ljanske. Med akcijami, s katerimi je OK ŽRVS Trebnje pritegnila članstvo, omenjajo lanski dobro obiskani izlet v Zagreb in predlanski obisk področja soške fronte. Omeniti velja še vsakoletni orientacijski pohod za pokal Gubčeve brigade, kjer sodelujejo tudi taborniki. Republika Slovenija OBČINA NOVO MESTO SEKRETARIAT ZA OBČO UPRAVO OBVESTILO O SPREMEMBI DELOVNEGA ČASA Obveščamo občane, podjetja, organizacije in skupnosti ter druge stranke, da bodo upravni organi občine Novo mesto na osnovi sklepa republiškega izvršnega sveta delali v soboto, dne 21. aprila, od 7. do 17. ure namesto v ponedeljek, 30. aprila. Tega dne bodo delali tudi drugi državni organi v okviru svojega delovnega časa. Sekretar: MILOŠ ŠUŠTAR Na podlagi 51. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (Ur. list SRS št. 18/84) ter 9. člena Odloka o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem (Ur. list SRS št. 37/86,40/87) objavlja Sklad stavbnih zemljišč občine Brežice na podlagi sklepa komisije za oddajanje z dne 10. 4. 1990 naslednji JAVNI RAZPIS 1. za oddajo pravice uporabe na stavbnem zemljišču za gradnjo objektov, namenjenih obrtni dejavnosti gospodarstva in drobnega gospodarstva na lokacijah 1 — 18,20 in 22 v Obrtni coni DoDOva, in sicer. št. lokacije 1, površina 1420 m2 v približni izmeri št. lokacije 2, površina 1200 m2 v približni izmeri št. lokacije 3, površina 1100 m2 v približni izmeri št. lokacije 4, površina 1300 m2 v približni izmeri št. lokacije 5, površina 1300 m2 v približni izmeri št. lokaci e 6, površina 1240 m2 v približni izmeri št. lokaci e 7, površina 1600 m2 v približni izmeri št. lokaci e 8, površina 1260 m2 v približni izmeri št. lokaci e 9, površina 1220 m2 v približni izmeri št. lokaci e 10, površina 1190 m2 v približni izmeri št. lokacije 11, površina 1210 m2 v približni izmeri št. lokaci e 12, površina 1852 m2 v približni izmeri št. lokaci e 13, površina 1946 m2 v približni izmeri št. lokacije 14, površina 3096 m2 v približni izmeri št. lokaci e 15, površina 1550 m2 v približni izmeri št. lokaci e 16, površina 1530 m2 v približni izmeri št. lokaci e 17, površina 980 m2 v približni izmeri št. lokaci e 18, površina 520 m2 v približni izmeri št. lokacije 20, površina 1026 m2 v približni izmeri št. lokacije 22, površina 9950 m2 v približni izmeri Cena stavbnega zemljišča je v obliki akontacije po 72,20 din za 1 m2. Dokončna cena bo določena po valorizaciji ob sklenitvi pogodbe. Stroški komunalne opreme znašajo 63,60 din za 1 m2, so tudi v obliki akontacije, izračunani do konca meseca marca; dokončni znesek se bo določil po valorizaciji v času sklenitve pogodbe. ,„ Pod komunalno opremo je šteta možnost priključka na cesto, vodovod, kanalizacijo in elektriko. Vsak ponudnik bo moral še posebej plačati: — spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča, — soglasja za priključke na električno, vodovodno in kanalizacijsko omrežje, — na svoje stroške zgraditi priključke na komunalne naprave, cesto, vodovod, elektriko in kanalizacijo, — sofinancirati manjkajoče komunalne naprave, ki še niso zgrajene, kot napr. javna razsvetljava, telefonsko omrežje, — stroške parcelacije zemljišča, — stroške objave javnega natečaja in zemljiškoknjižnega prenosa. 1 Prijave se vložijo v roku 15 dni po objavi v Dolenjskem listu. Prijave morajo biti zapečatene, na ovojnici pa mora biti oznaka »Javni razpis«. Naslovijo se na Sklad stavbnih zemljišč občine Brežice, Cesta prvih borcev 18. 2 Ponudnik je dolžan plačati varščino v znesku 10% vrednosti akontacije zemljišča in komunalne opreme za eno lokacijo. 3 Varščino je potrebno nakazati na žiro račun Sklada stavbnih zemljišč občine Brežice št. 51620-654-63 in potrdilo o vplačilu varščine priložiti prijavi. Varščina se uspelemu ponudniku računa brezobrestno v 15 dneh po izbiri najugodnejšega ponudnika. 4 Ob odpiranju ponudb bo komisija za oddajo stavbnih zemljišč zahtevala od ponudnika dodatno dokumentacijo, če bo potrebna za ugotovitev najugodnejšega ponudnika. 5. če se bo za posamezno lokacijo prijavilo več ponudnikov, ki izpolnjujejo pogoje razpisa, bo komisija izdelala prednostni vrstni red na podlagi meril, določenih v odloku o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem na območju občine Brežice. 6 Ponudnik, ki najbolj izpolnjuje razpisne pogoje, mora najkasneje v 15 dneh po pravnomočnosti postopka o ugotovitvi najugodnejšega ponudnika skleniti s Skladom stavDnih zemljišč občine Brežice pogodbo o oddaji zemljišča, ker bo sicer zemljišče oddano naslednjemu najugodnejšemu ponudniku; v pogodbo se vnese klavzula. 7 Odškodnino za zemljišče in delno komunalno opremo je ponudnik dolžan plačati v 8 dneh po podpisu pogodbe o oddaji stavbnega zemljišča; po tem roku tečejo veljavne zamudne obresti. 8 Ponudnik je dolžan začeti gradnjo v enem letu po podpisu pogodbe in zgraditi objekt do III. gradbene faze v 5 letih po pridobitvi tega zemljišča. 9. Obrazci za prijavo so ponudniku na razpolago pri Skladu stavbnih zemljišč občine Brežice, soba št. 35. Sklad stavbnih zemljišč občine Brežice liberalna stranka ZSMS — Liberalna stranka Črnomelj n predstavlja svoje kandidate družbenopolitični zbor Sob Črnomelj vam za I. PRVA VOLILNA ENOTA (KS heroja Starihe, Griček, Loka, Butoraj, Griblje) 1. SILVESTER MIHELČIČ, 1943, umetnik, ravnatelj Glasbene šole v Črnomlju 2. BORIS MUŽAR, 1961, učitelj, sekretar OK ZSMS Črnomelj 3. Dr. MOJCA TOMC-JURMAN, 1961, zdravnica v Zdravstvenem domu Črnomelj 4. JOŽEF BAJT, 1945, rezkalec, zaposlen v Beltu 5. FRANC MALERIČ, 1949, delovodja v tehnični bazi AMZS Črnomelj 6. ANTON PRHNE, 1948, prodajalec, zaposlen na Petrolu v Črnomlju 7. IGOR FORTUN, 1963, dipl. pravnik, predsednik OK ZSMS Črnomelj II. DRUGA VOLILNA ENOTA: (KS Semič, Petrova vas, Talčji Vrh, Kanižarica-Dobliče) 1. ZVONE VIDMAR, 1950, preddelavec v Iskri Semič 2. MARJETA LIPAR, 1953, učiteljica, pomočnica ravnateljice Oš Semič 3. ANTON BUKOVEC. 1953, prometnotransportni tehnik, šef železniške postaje v Semiču 4. Dr. ANDREJA PENCA, 1963, zobozdravnica v ZD Semič 5. FRANCI JERMAN, 1964, strojni tenik iz Lokev, zaposlen v Iskri Semič 6. OSKAR ČAS, 1960, inženir elektrotehnike, zaposlen v Iskri Semič III. VOLILNA ENOTA: (KS Dragatuš, Tribuče, Adlešiči, Vinica, Stari trg) 1. RAJKO ŠTEFANIČ, 1947, gostilničar v Dragatušu 2. VIDICA ADLEšlč, 1957, učiteljica, živi v Šečjem selu pri Vinici 3. MARICA DRAŽUMERIČ, 1959, višja medicinska sestra v Zdravstvenem domu Vinica 4. JANKO STAREŠINIČ, 1968, strojni ključavničar, živi v Ogu-linu pri Vinici 5. VERICA MARUŠIČ, 1958, zaposlena kot komercialist pri Integral — SAP, honorarna napovedovalka Studia D 6. JERNEJA FABJAN, 1961, diplomirana veterinarka, vodja enote Veterinarskega zavoda v Črnomlju. Voliti ZSMS-Liberalno stranko preprosto pomeni zaupati izkušenim, vendar neobremenjenim, odločnim, vendar trezno raz- mišljujočim ljudem, ki bodo ostali vaši (od)poslanci tudi po volitvah. PREPRIČAJTE SE, PREDEN VAS PREPRIČAJO IMV ADRIA Obrat BREŽICE Komisija za delovna razmerja TOZD ADRIA objavlja naslednja prosta dela in naloge: 1. MONTER I — monter pohištva: 4 izvajalce 2. MONTER I — monter elektro instalacij: 2 izvajalca 3. MONTER I — monter plinskih instalacij: 2 izvajalca POGOJI: Pod 1) KV mizar oziroma lesar širokega profila 2—3 leta del. izkušenj na podobnih delih in nalogah Pod 2) KV elektrikar, 2—3 leta delovnih izkušenj na podobnih delih in ^ nalogah Pod 3) KV ključavničar 2—3 leta delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah Delovno razmerje bodo izbrani kandidati sklenili za nedoločen čas, s poskusnim delom 3 mesece. Prošnje z dokazili o izpolnjevanju pogojev, naj kandidati dostavijo v Kadrovsko službo, IMV ADRIA, Obrat Brežice, v 8 dneh po objavi. Kandidate bomo o izidu obvestili v roku 14 dni po zaključnem zbiranju prijav. Srednja kmetijska šola Grm NOVO MESTO, Sevno na Trški gori 13 objavlja LICITACIJO naslednjih osnovnih sredstev in opreme: 1. TRAKTOR ZETOR 6911 2. TRAČNI OBRAČALNIK 3. 4. 5. 6. 7. GNETILNIK TRAVE PODRAHLJAČ MEDVRSTNI KULTIVATOR KNJIŽNI STROJ DARO 17,20, S PROGRAMI OPREMA SVINJAKOV 8. OPREMA KURNICE 9. DRUGO ORODJE Licitacija bo v ponedeljek, 23. aprila, ob 15. uri na šolskem posestvu Srednje kmetijske šole Grm, Sevno na Trški gori 13. Prodaja bo potekala po načelu videno — kupljeno. dolenjski informativni center n.ioi.o. novo mesto tozd DOLENJSKI LIST Novo mesto, Glavni trg 24 objavlja JAVNO LICITACIJO — za avtokamp prikolico IMV Adria 450 Izklicna cena je 10.000 din. Licitacija bo v petek, 4. maja 1990, ob 10. uri na dvorišču hiše na Germovi 3 v Novem mestu. Ogled prikolice je možen na omenjenem prostoru eno uro pred začetkom licitacije. Na licitaciji lahko sodelujejo pravne in fizične osebe, ki bodo pred začetkom licitacije položile varščino v višini 10 odst. od izklicne cene. Rok plačila je 8 dni. Prometni davek plača kupec. Prikolica bo prodana po sistemu »videno-kupljeno«. Kasnejše reklamacije ne bodo upoštevane. DELOVNA ORGANIZACIJA ZA ZBIRANJI IN MIOIIAVO ODPADKOV surovina tozd celje objavlja prosta dela in naloge vodje PE KRŠKO z naslednjimi pogoji: — končana V. stopnja strokovne izobrazbe tehnične ali ekonomske smeri — tri leta delovnih izkušenj in vozniški izpit B kategorije — sposobnost za vodenje in delo z ljudmi Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas, s trimesečnim poskusnim delom. Pismene prijave z dokazili o zahtevanih pogojih pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: SUROVINA PC CELJE, Mariborska 63,63000 ČELJE. O izbiri bomo kandidate obvestili v 8 dneh po izbiri kandidata. RAZPISNA KOMISIJA SLUŽBE DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA V REPUBLIKI SLOVENIJI PODRUŽNICA KRŠKO razpisuje prosta dela in naloge KONTROLIRANJE UDS V INTERNI KONTROLI V EKSPOZITURI SEVNICA Pogoji: — ekonomist — 2 leti ustreznih delovnih izkušenj — znanje slovenskega jezika — družbenopolitična aktivnost Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim življenjepisom v 8 dneh po objavljenem razpisu na naslov: Služba družbenega knjigovodstva, v republiki Sloveniji, Podružnica Krško, Cesta 4. julija 42, Razpisna komisija. Kandidate bomo o izidu razpisa pisno obvestili v 30 dneh po sprejemu sklepa o izbiri kandidata. AVTOIMPEX 61000 LJUBLJANA, Celovška 150 Telefon 061 /551 -686,061 /558-083,061 /551 -463 Telex: (YU) 31237 Telefax: (YU) 061-551-477 PRVOMAJSKI POPUST ZA VOZILA VVARTBURG 1300 ccm in 4-taktnim bencinskim motorjem naslednjih izvedb: — KARAVAN 79.350 din, dobava maja 1990 — LIMOUSINE Std »G« 67.000 din, dobava aprila 1990 — LIMOUSINE s pomično streho in — dodatno opremo 71.000 din, dobava aprila 1990 Vplačila sprejema Avtoimpex, Ljubljana, Celovška 150, telef. 551 -463. Gob Komisija za delovna razmerja Tovarne obutve Novo mesto razpisuje prosta dela in naloge — elektrikarja Pogoji: — tv. ali lil. stopnja elektro smeri — 2 leti delovnih izkušenj — odslužen vojaški rok Prošnje pošljite na naslov: Tovarna obutve, Novo mesto, Bršljin 32, kadrovska služba, v 8 dneh po objavi razpisa. Republika Slovenija OBČINA TREBNJE Komite za družbeno planiranje in gospodarstvo Številka: 362-01/90-3 Datum: 12. 4. 1990 Na podlagi 31. člena pravilnika o dodeljevanju stanovanj in stanovanjskih posojil v občini Trebnje (Skupščinski Dolenjski list, št. 4,20.3.1990) je odbor za področje stanovanjskega gospodarstva sprejel na seji dne 13. 4. 1990 naslednji PREDLOG PREDNOSTNE LISTE UPRAVIČENCEV DO PRIDOBITVE SOLIDAR- ' NOSTNIH STANOVANJ Številčno kazalo: 1. zaporedna številka 3. bivališče 5. kategorija družine 2. priimek in ime 4. zaposlitev 6. število družinskih članov 7. število doseženih točk 1 2 4 6 7 DRUŽINE Z NIZKIMI DOHODKI, MLADE DRUŽINE IN MLADI STROKOVNJAKI 3 sobnega stanovanja do 70 m2 Šentrupert, Kamnje 6 Trebnje, ul. h. Simončiča 12 Trebnje, C. Gubčeve br. 18 Mokronog, Mokronog 44 Trebnje, Pristava 11 Trebnje, Goliev trg 12 Šentrupert, Kamnje 11 Velika Loka, Trnje 9 Trebnje, Dol. Medvedje selo 2 Mirna, Sokolska 12 Trebnje, Rimska 7a Mirna, Sokolska 12 Trebnje, C. Gubčeve br. 4a Mirna, C III. bat VDV 37 Trebnje, Ul. Cankatjeve br. 39 Trebnje, Ul. Cankatjeve br. 37 Trebnje, Ul Cankatjeve br. 23 Mirna, Sokolska 10 Trebnje, Ul. Cankatjeve br. 35 Trebnje, Ul. Cankatjeve br. 33 Šentrupert, Trstenik 15 22. GAČNIK Pavla Mirna, Sokolska 14 23. ARNEŽ Mary Otilija Mirna, Zapuže 15 24. PUST Martin Mokronog, Rožna ulica 25. PUNGERČAR Anica Mirna, C. m. bat VDV 9 26. SEDLAK Damir Trebnje, Gubčeve br. 10 upravičenci do 2 1/2 — 1. KRESE Dušan 2. STARIČ Feliks 3. KRAVCAR Stane 4. HOČEVAR Ana 5. GRM Darko 6. UDOVIČ Cveto 7. GORENC Jelka 8. KUTNAR Edvard 9. ERJAVEC Eva 10. VTIČ Maijeta 11. PEČELIN Milan 12. BEVEC Zvone 13. KOREN Danica 14. KOVAČIČ Darko 15. LAH Jože 16. KERMC Brigita 17. DEBEVC Stane 18. KORELC Matjan 19. HAUPTMAN Jelka 20. RADOVAN Alenka 21. ALIBEGIČ Refika AGROSTROJ Lj. obrat Šentrupert Spl, bolnica Novo mesto TRIMO Trebnje INDUPLATI Mokronog TRIMO Trebnje TZ LITOSTROJ Lj. DANA Mirna AGROSTROJ Ljubljana UNITEHNA Trebnje IMV ADRIA Mirna TESNILA Trebnje DANA Mirna SO Trebnje DANA Mirna TRIMO Trebnje TESNILA Trebnje Zap. pri zaseb. obrtniku AVTO Kočevje LABOD Temenica Trebnje NOVOLES Polimeri Trebnje IMV ADRIA Mirna LABOD Temenica Trebnje WO Trebnje WE Mirna VP 4799 Mokronog KOLINSKA Mirna ŽG-TTG Ljubljana MD 5 1020 MS 4 975 DND 4 880 DND 4 875 MD 4 870 DND 4 840 DND 4 785 MD 4 750 DND 4 725 MD 4 725 DND 4 720 MD 4 715 DND 4 670 DND 4 670 DND 4 660 DND 4 640 MD 4 625 DND 4 600 DND 5 595 MD 4 590 MD 4 565 MD 4 560 MD 4 535 MD 4 520 DND 4 470 DND 5 435 upravičenci do 2 — 2 1/2 sobnega stanovanja do 58 m2 1. STARIČ Franc Trebnje, Stari trg 27 2. RABZEU Alenka Trebnje, Rimska c. 20 3. MOŽINA Andreja Trebnje, Benečija 2 4. ZUPANČIČ Silva Trebnje, Rimska c. 20 5. KAŠIC Tomaž Trebnje, Gor. Ponikve 3 6. MAKŠE Anton Velika Loka, Vel. Loka 4 7. STARIČ Franc Trebnje, Rihpovec 16 8. KASTIGAR Bojana Dobrnič, Preska 3 9. KIRM Bojan Trebnje, Rožni vrh 6 10. BUKOVEC Bojan Trebnje, Ul. Cankatjeve br. 25 11. BRZIN Darinka Šentrupert, Rakovnik 26 12. DRAGAN Angela Trebnje, Stari trg 34 13. KUPLENIK Andreja Mirna, Brezovica 2a 14. BRATE Datja Mirna, Roje 19 15. BOBNAR Antonija Mokronog, Mokronog 158 16. DEMŠAR Silvo Trebnje, Ul. Cankatjeve br. 37 17. PLANINŠEK Anica Trebnje, Pod gradom 3 18. URBANČIČ Leon Velika Loka, Kriška reber 11 19. PUST Cvetka Trebnje, Benečija 1 20. BOBNAR Iztok Trebnje, Dolenje Ponikve 1 21. SKOBE Ervin Mokronog, Rožna ul. 3 22. ROBEK Nataša Mirna, Roje 3 TZ Litostroj Ljubljana DND 3 765 WO Trebnje DND 3 745 IMV ADRIA Mirna MD 3 710 LABOD Temenica Trebnje MD 3 705 KOLINSKA Mirna MD 3 695 TESNILA Trebnje MD 3 690 SUROVINA PE Trebnje OŠ Jože Slak Silvo Trebnje MD MD 3 3 685 680 TESNILA Trebnje MD 3 680 TESNILA Trebnje MD 3 670 ISKRA Mokronog MD 3 650 IMV ADRIA Mirna DND 3 645 OK ZSMS Trebnje MD 3 635 MERCATOR Trebnje MD 3 630 ZMAGA Mokronog MD 3 625 DONIT Medvode MS 3 595 Krojaško podjetje Trebnje MD 3 590 DOLENJKA PE Trebnje MD 3 585 TESNILA Trebnje MD 3 550- TESNILA Trebnje DND 3 535 ISKRA Mokronog MD 3 525 AGRARIA, cvet Mokronog MD 3 440 upravičenci do 1 — I 1/2 sobnega stanovanja do 45 m2 1. LAMOVŠEK Branko Šentrupert, Šentrupert 65 2. SLAK Darinka Šentrupert, Zabukovje 1 3. GORŠEK Slavica Mirna, Zapuže 15 4. JERAJ Stanislava Mirna, Selo 12 5. HROVAT Rajko Mirna, C. ni. bat. VDV 47 6. ŠUŠTARŠIČ Franc Trebnje, D. Nemška vas 11 7. ZALAR Borut Trebnje, Ul. Cankatjeve br. 27 8. ČIBEJ Sonia Trebnje, Stari trg 58 9. JERČIČ Anica Velika Loka, Korenitka 4 10. GOLOB Marica Trebnje, Stari trg 32 11. PLANINŠEK Suzana Trebnje, Goliev trg 10 12. OSOLNIK Andreja Trebnje, Ul. Cankatjeve br. 29 13. ŠIVAVEC Justina Trebnje, Dol. Nemška vas 34 upravičenci do garsonjere do 32 m2 1. METELKO Irena Mokronog, Vrh nad Mokr. 18 2. VRŠČAJ Liljana Mirna, C. III. bat VDV 5 3. TURK Mihaela Mirna, Roje 4 4. LESJAK Tone Mirna, Brezovica 18 5. JANEŽIČ Cvetka Trebelno, Čilpah 22 TESNILA Trebnje MD 2 700 DANA Mirna MD 2 630 IMV ADRIA Mirna MD 2 625 ISKRA Mokronog MD 2 625 DANA Mirna MD 2 615 TRIMO Trebnje MD 2 605 FAKULTETA ZA STROJ. Lj. MS 2 565 ADRIA AIRWAYS Ljubljana MD 2 550 LITOSTROJ Ljubljana DND 2 520 IMV ADRIA Mirna MD 2 500 PTT Novo mesto MD 2 495 SO Trebnje MS 2 445 DANA Mirna MD 2 400 INDUPLATI Mokronog DND 1 440 LABOD Temenica Trebnje DND 1 410 TOB Novo mesto DND 1 395 IMV ADRIA Mirna DND 1 380 LABOD Temenica Trebnje DND 1 345 Zoper razvrstitev upravičencev na predlog prednostne liste imajo pravico do pritožbe vsi prizadeti in neprizadeti občani in podjetja ter druge pravne osebe z območja občine Trebnje v roku 15 dni po objavi na IS 50 Trebnje. PREDSEDNIK ODBORA: JOŽE KASTELIC, I. r. !55S« OPEKARNA NOVO MESTO 555 Zalog 21, 68000 Novo mesto razpisuje delovno mesto vodja komercialnega sektorja Polea splošnih pogojev morajo kandidati imeti visoko ali višjo šolo komercialne, ekonomske ali druge ustrezne smeri in 3 oziroma 5 let ustreznih delovnih izkušen), vozniški izpit B kategorije ter organizacijske in vodstvene sposobnosti za uspešno opravljanje dela. Prijave z dokazili zbiramo 15 dni po objavi. /v M M l \\l SINKI IS/I NIKINO KOUINTEHNA TOZD INŽENIRING PROGRAM INFORMATIKA NEMOGOČE JE MOGOČE Za vas, ki se ne bojite Evrope 92, smo pripravili vrsto računalniških programov za sodobno poslovanje! FINANČNO-INFORMATIVNI SISTEM (glavna knjiga, salda-konti, menične in ostale obresti) MATERIALNO POSLOVANJE (skladiščno in finančno poslovanje) Na ta dva osnovna programa se z istimi matičnimi podatki o dobaviteljih, kupcih, klasifikaciji materiala, kontnim planom, šiframi materialov in drugimi podatki navezujejo še programi za: OSNOVNA SREDSTVA OSEBNE DOHODKE EVIDENCO KREDITOV KADROVSKO EVIDENCO EVIDENCO IN OBRAČUN NAROČNIKOV KALKULACIJE IN RAZPIS PROIZVODNJE FAKTURIRANJE KALKULACIJSKE PONUDBE MALOPRODAJO DROBNI INVENTAR EVIDENČNO DOKUMENTACIJO PODPORO DELA PRAVNIH SLUŽB Z našimi računalniškimi programi poslujejo že v več kot 50 podjetjih, bankah, skupnostih širom po Sloveniji. Zagotavljamo tekoče vzdrževanje in prilagajanje programov spremenjenim predpisom. Prodajamo in vzdržujemo računalniško opremo. Podrobne informacije na telefon (063) 29-321, Interna 02 (Zlatko Gruber) NAJVEČ JUGOSLOVANOV Obrtniki najraje hodijo nakupovat v trgovino Metro v Gradec. Ko smo prišli tja med tednom, na parkirišču skoraj ni bilo več prostora. Sicer kupujejo tam Tekstilcem beneficirana delovna doba Do konca meseca potrebno vložiti zahtevke za po-novno odmero pokojnin Skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Sloveniji je na seji 25. oktobra lani sprejela sklep, da se delavkam in delavcem, ki opravljajo dela tkanja in predenja, šteje zavarovalna doba s povečanjem (beneficirana delovna doba), tako da se 12 mesecev dejanskega dela šteje za 14 mesecev zavarovanja. Za uveljavitev beneficirane delovne dobe morajo vsi, ki so že upokojeni — predčasno, starostno ali invalidsko — in so opravljali ta dela, vložiti pri Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Novem mestu zahtevek za ponovno odmero pokojnine. Priporočamo vsem upokojencem, ki so delali v Novoteksu v tozdu Tkanina v predilnici, pripravi ali tkalnici oziroma v tozdu Predilnica Metlika na normiranih delovnih mestih (toje /a strojem), da vložijo ta zahtevek pri SPIZ v Novem mestu do 30. aprila letos. V tem primeru jim bo priznana povečana pokojnina od 2. novembra 1989 dalje. Pokojnina bo odmerjena tudi tistim, ki bodo zahtevek vložili kasneje, vendar od dneva vložitve zahtevka. Opozarjamo pa, da pokojnina ne bo ponovno odmerjena tistim, ki so bili upokojeni s polno delovno dobo, ker tu ponovne odmere predpis ne priznava. V zvezi s priznavanjem beneficirane delovne dobe potrebuje posebna komisija pri SPIZ poimenski seznam delavcev, ki delajo oz. so delali na teh nalogah od 16 maja 1945 dalje. Naša delovna organizacija je že poslala tak poimenski seznam za tozd Predilnica Metlika. Končujemo tudi poimenski seznam v tozdu Tkanina in bomo omenjeni zahtevek vložili do konca aprila. Ko nas bodo seznanili z nadaljnjim delom omenjene komisije Spiza v Ljubljani, bomo s podobnim obvestilom, kolje današnje, sporočili vse novosti. DO Novotcks kadrovska služba li BR€ŽISK€ POR0DNI$NIC€ tudi obrtniki iz Avstrije, največ pa je bilo kupcev iz Jugoslavije. Na splošno cene blaga niti niso nižje kot pri nas razen cen nekaterih živil. Dovoljenje za obisk v tej trgovini izdaja obrtnikom zastopnik pri nas, Rafael Korošec iz. Ptuja. V času od 31 marca do 7. aprila so v brežiški porodnišnici rodile: Martina Rostohar iz Ponikve - Valentino, Bernarda Naraglav iz Krškega — Roka. Renata Zevnik iz Zakota — Tomaža, Ljudmila Bizjak iz Brezja — Valentino, Breda Mlakar s Pnmoža — Majo, Gordana Vugec iz Kraja Gornjega — Gorana, Brigita Orešar iz Brežic — Roka. Dragica Hrkalovič iz Brežic — dečka, Milena Majkič iz Brežic — Dušana, Suzana Penič iz Zasapa Janjo, Rajna Jurišič iz Prigorja Maria, Metka Fakin iz Trebeža — deklico. Darja Pangerčič iz Brvi —Primoža, Cvetka Pajk s Senovega — Tadejo in Irena Horvat s Senovega — Davorja. Čestitamo! SREDNJA ŠOLA KOVINARSKE IN ELEKTROTEHNIČNE USMERITVE KRŠKO KRŠKO, HOČEVARJEV TRG 1 Sporočamo cenjenim interesentom, da imamo v svojih proizvodnih delavnicah proste kapacitete za nudenje naslednjih storitev: 1. Konstruiranje in izdelava: rezilnih in upogibalnih orodij, orodja za stiskanje in zabrizgavanje plastičnih mas, utopnega orodja za kovanje in ostala orodjarska dela. 2. Obdelava jekla in karbidnih trdin z elektro erozijo z visoko natančnostjo. 3. Serijska obdelava paličastega materiala na enovreten-skem stružnem avtomatu; A. Serijska obdelava paličastega in kosovnega materiala na revolverski stružnici. 5. Obdelava materiala na univerzalnem orodnem rezkalnem stroju. 6. Obdelava materiala na univerzalni stružnici. 7. Obdelava materiala na vodoravnem pehalnem stroju. 8. Piano brušenje: x = 480 mm, 280 mm, z = 200 mm. 9. Zunanje okroglo brušenje; dolžina = 500 mm, premer 160 mm 10. Notranje okroglo brušenje 11 ■ Toplotna obdelava jekla do dimenzij 150x260x650 mm Interesenti naj se oglasijo na naš naslov ali pa na telefonsko številko (0608) 31-233, 31-213. Se priporočamo! ■viJiaiJAfu/* žito Ljubljana % ^ d. o. o. MLINI Skladišče Novo mesto, Ločna 21 PONUDBA ARTIKLOV PO PROIZVODNI CENI Cenjene kupce obveščamo, da smo z dnem 1.4.1990 organizirali prodajo naših artiklov po proizvodni ceni. V prodaji vam nudimo: — moka T 500 1/25 po 3,56 din kg — moka T 500 1/1 po 4,34 din kg — moka T 850 25/1 po 2,97 din kg — moka T 400 1/1 po 5,46 din kg Poleg navedenih artiklov pa vam v skladišču nudimo tudi ostale mlevske proizvode in Naturo. Blago se lahko dobi od 6. do 12. ure, ostale informacije pa po telefonu 21-196. ZA NAKUP SE PRIPOROČAMO! SKUPŠČINSKI DOLENJSKI LIST za občine ČRNOMELJ. METLIKA. NOVO MESTO. RIBNICA. IN TREBNJE V 4. številki Skupščinskega Dolenjskega lista, ki je izšla z datumom 20. marca 1990, so objavljeni naslednji dokumenti: OBČINA METLIKA — Sklep o revalorizaciji lestvic davčnih osnov OBČINA NOVO MESTO — Sklep o omejitvi hitrosti vožnje skozi naselje Gor. Vrhpolje — Sklep o določitvi prednostnih stranskih cest v KS Majde Sile v Novem mestu OBČINA RIBNICA — Odredba o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1990 v občini Ribnica — Odredba o pristojbinah za veterinarsko-sanitarne preglede in dovoljenja v občini Ribnica — Odredba o pristojbinah za kritje stroškov veterinarsko-higienske službe v občini Ribnica OBČINA TREBNJE — Odlok o spremembi odloka o zagotavljanju sredstev za skupne družbene potrebe v občini Trebnje za leto 1990 — Pravilnik o dodeljevanju stanovanj in stanovanjskih posojil v občini Trebnje V TCIUI TFV1NII UAQ 7AMIM A TEDENSKI KOLEDAR - KINO - SLUŽBO ISCE - SLUŽBO DOBI - STANOVANJA - MOTORNA VOZILA - KMETIJSKI STROJI « J liti icunu VHO CMmiVIM PRODAM-KUPIM-POSEST-ŽENITNE PONUDBE - RAZNO - OBVESTILA - PREKLICI - ČESTITKE - ZAHVALE tedenski koledar Četrtek, 19. aprila — Ema Petek, 20. aprila — Neža Sobota, 21. aprila — Borut Nedelja, 22. aprila — Kajtimir Ponedeljek, 23. aprila — Melita _ ' 24 .......... Torek, 24. aprila — Jurij Sreda, 25. aprila — Marko KRŠKO: 19.4. (ob 20. uri) ameriški film Cocktail. 20. 4. (ob 22. uri) ameriški erotični film Voyeur. 22.4. (ob 18. uri) ameriški akcijski film Nevarna pripeka. 24.4. (ob 20. uri) ameriški kriminalni film Sila moči. 25. 4. (ob 18. uri) ameriški znanstvenofant. film Smeh v vesolju. LUNINE MENE 25. aprila ob 6.27 — mlaj KRMELJ: 21.4. ameriški kriminalni film Glasnik smrti. kino BREŽICE: 19. in 20. 4. (ob 20. uri) ameriška komedija Sestanek z neznancem. 19. in 20. 4. (ob 22. uri) ameriški erotični film Poper iz Miamija — II. del. 21. in 22.4. (ob 18. in 20.30) ameriški akcijski film Dovoljenje za ubijanje. 23. 4. (ob 20. uri) ameriški film Igraj ali umri! 24. in 25. 4. (ob 20. uri) ameriška komedija Mladi volkodlak -II. del. ČRNOMELJ: 19. 4. (ob 20. uri) ameriški akcijski film Dinamit Jacks on. 20.4. (ob 21. uri) ameriški erotični film Opojnost. 22. 4. (ob 20. uri) ameriški akcijski film Sicilijanec. 24. 4. (ob 20. uri) ameriški akcijski film Avtocesta strahu. NOVO MESTO — DOM JLA: Od 20. do 22.4. (ob 17. in 19. uri) ameriški film Barbari. Od 23. do 25.4. (ob 17. in 19. uri) ameriški film Moja mačeha z drugega planeta. SEVNICA: 19. in 20. 4. ameriški kriminalni film Glasnik smrti. 21. in 22. 4. ameriški akcijski film Rambo III. NOVO MESTO — DOM KULTURE: 19. 4. (ob 18. uri) ameriška komedija Kakršen oče, takšen sin. 19. 4. (ob 20. uri) ameriška grozljivka Demoni v omari. Od 20. do 22. 4. (ob 18. uri) ameriški mladinski akcijski film Karate Kid III. Od 20. do 22.4. (ob 20. uri) ameriško-angleška komedija Dolgin. Od 20. do 22.4. (ob 22. uri) ameriški erotični film Maryllin. 23. 4. (ob 19.30) gostuje primorsko dramsko gledališče Nova Gorica. XvX,X'X*X,X,IvXvX,X¥X«X*X»X«X»V«V«V»V.%vXvX,X,X,X,X,X»X*X»X«X»X»;*X»!*V»SV»%V službo dobi HONORARNO DELO — odličen zaslužek — obvezen prevoz in prosti vikendi! — Dobimo se v motelu Trebnje v petek ob 17. uri. (1309-SD-16) SUPER ZASLUŽEK — dobimo se v torek, 24. aprila, ob 19. uri v hotelu Kan-dija. (P16-57MO) DEKLE za strežbo v pizzeriji dobi delo med vikendi. Pizzerija »Šempeter«, Otočec, tel. 85-108. (1294-SD-16) PRIDNO in resno dekle dobi delo za šankom. Naslov v upravi lista. (P 16-29MO) službo išče HONORARNO zaposlitev iščem s poltovornjakom. Telefon (0608) 77-333. (1271-SD-16) stanovanja SOBO s souporabo kopalnice nujno vzamem v najem. Tel. (068) 21-175 int. 410. (1304-ST-16) V SEVNICI najamem stanovanje ali hišo, po dogovoru možen kasnejši odkup. Šifra: »SEVNICA«. (P16-84MO) DVOSOBNO komfortno stanovanje (55 m2), družbeno, v Ljubljani (Šiška), zamenjam za trisobno v Novem mestu ali po dogovoru. Tel. (068) 23-737. (1205-ST-15) KUPIM sončno trisobno stanovanje v Novem mestu (blok s centralno kurjavo, 1. ali II. nadstropje). Naslov v upravi lista. (P16-18MO) TOMOS avtomatik A3N prodam za 6.000 din in tomos 14 M prodam za 6.500 din. Tel. (0608) 77-378. (P16-43MO) KAMION Mercedes kiper in viličar poceni prodam. Franci Urbič, Dolnja Dobrava 12, Trebnje. (P16-45MO) JUGO 45, marec 1988, prodam. Tel. (068) 51-591, popoldne. (PI6-48MO) LADO SAMARO, staro eno leto, prodam. Tel. 24-931. (PI6-87MO) Z 126 P, letnik 1987, in siporeks 9 m\ mera 12,5, prodam 10% ceneje. Zdenka Kukman, Bršljin 38, Novo mesto. (P16-51MO) GOLF JLD, letnik 1984, S paket, prodam. Tel. 42-972. (P16-40 MO) 126 P, letnik junij 1988, ugodno prodam. Tel. 26-267. (128I-MV-I6) JAWO, letnik 1988, prodam ali menjam za APN 6 ali ATX. Vrhovčeva 2, Novo mesto. (P16-23 MO) GOLF DIESEL, december 1988, 20.000 km, kovinske barve, prodam. Tel. (068) 85-118. (P16-24MO) JUGO SKALA 55, star 7 mesecev, prodam. Tel. 42-487. (P16-26 MO) APN 6, star 3 leta, malo vožen, pro-40) dam. Tel. (068) 58-502. (P16-27 MC R 4, letnik 1983, lepo ohranjen, pr« — - — — — * z p J | motorna vozila JUGO 45, letnik 1989, prodam. Tel. 25-823. (PI6-53MO) LADO 1300, letnik 1984, prodam. Tel. (068) 76-405. (1296-MV-I6) R 4 GTL, star eno leto, registriran do aprila 1991, prodam. Tel. 22-511 int. 519, dopoldne ali na naslov: Miha Božič, Velike Brusnice 99 A. (P16-89MO) 126 P, letnik 1983, prodam. Tel. 25-747 po 20. uri. (Pl6-91 MO) 126 P, letnik 1986, Z 750, letnik 1981, nov kopalniški bojler na trda goriva, prodam. Makari Mihelič, Straža, Ul. talcev 10, tel. 84-754. (P16-67MO) 126 P, letnik 1982, prodam. Tel. 27-033. (P16-74MO) PRENOVLJEN R 4, letnik 1978, ugodno prodam. Tel. 25-384. (P 16-76MO) FIAT 126 PGL, nov, ugodno prodam. Tel. 51-288. (P16-78MO) R 5 campus, nov, prodam. Tel. (0608) 75-512. (P16-79MO) FORD FIESTA 1,8 CL diesel, letnik 1990, prodam. Tel. (061) 578-586. (PI6-81MO) Z 128, letnik 1987, registrirana do marca 1991, prodam. Tel. 43-568. (PI6-82MO) ZASTAVO 850, letnik 1984,prodam. Tel. 43-785. (1293-MV-16) JUGO 45 E, letnik 1986, ETZ 250 s spojlerjem, letnik 1986, prodam. Turk, Mali Orel ............. Mali Orehek 5, Stopiče. (1300-MV-16) Z 101 confort, letnik 80/81, prodam. Pavle Pirc, Prisojna pot 1, Novo mesto. (1302-MV-16) MAZDO 323, staro dve leti, dobro ohranjeno, prodam. Tel. (068) 21-216. (1296-MV-16) Z KOMBI 850 prodam. Tel. 76-009. (P16-42MO) dam. Dragi Tomše, Raka 37, Raka.(Pl6-32 MO) Z 128, staro dve leti, prodam. Tel. 84-190. (P16-38 MO) R 5 CAMPUS, december 1989, kovinske zelene barve, prodam. Tel. 25-458. (1270-MV-16) OPEL KADETT, letnik 1980, prodam. Gačnik, Črešnjice 24, Otočec. (1274-MV-16) R 5 CAMPUS rdeče barve, star tri mesece, ugodno prodam. Tel. 21-193. (ček-MV-16) JUGO 45, letnik 1986, in karamboli-rano lado, letnik 1984, z rezervnimi deli prodam. Jeršin, Jelše 6, Otočec. (1274-MV-16) Z 650 prodam ali zamenjam za manjše vozilo. Crmošnjice 48, Stopiče. (1269-MV-16) ZASTAVO SKALA 55, letnik 1989, 9.000 km, prodam. Tel. (068) 21-3%. (1267-MV-16) JUGO 55 CORAL, maj 1988, prodam. Tel. 22-893. (1264-MV-16) ZASTAVO 101, letnik 1982, prodam. Tel. 26-435. (1277-MV-16) JUGO CORAL 45, star dve leti, prodam. Marko Ogrin, Ragovska 8, tel. 25-255. (1285-MV-16) GOLF DIESEL, 1988-april, registriran za eno leto, prodam. Jože Kafol, Tr-stenik 15 a, 68233 Mirna. (1283-MV-16) 126 P, star 8 mesecev, poceni prodam ali zamenjam. Tel. 84-266. (P16-12MO) Z 850, letnik 1984, rumene barve, prodam. Tel. 49-538. (P16-14MO) R 4 GTL, letnik 1987, prodam. Ivan Smrekar, Prežihova 10, Brežice. (Pl6-15MO) Z 750. letnik 1981, prodam. Gor. Gradišče 5, Šentjernej. (1290-MV-16) R 4 TL in Z 750 ugodno prodam. Mihalič, Potov vrh 12, Novo mesto. (1289-MV-16) GOLF JX (bencin), letnik 1988, prodam. Tel. 24-276, popoldne. (P 16-16MO) 126 P, letnik 1979, ugodno prodam. Tel. 25-404. (P16-20MO) OPEL KADETT, letnik 1978, prodam. Tel. 24-462. (1291-MV-16) ZASTAVO 101, letnik 1986 (december), prodam ali menjam za manjši avto. Šiško, Bršljin 59, Novo mesto. (1305-MV-16) DOLENJSKI LIST IZDA JA: DIC, tozd Dolenjski list, Novo mesto. ............. , . _ _ UHbUNIbl VU: uraao misija vyiavni uiaunm m vuujo boian tJuaia, »reaa uusil, miuum ...—---------------_ Milan Marketi, Pavel Perc, Jože Primc, Jože Simčič, Jožica Teppey In Ivan Zoran. TEKOČI RAČUN pri SDK Novo meato it.: 52100-603-30624. Devizni račun i... 52100-620-970-25731-128-4405/9 (LB - Dolenjaka banka d.d. Novo meato). IZHAJA ob četrtkih. Poaamezna številka 7 din, naročnina za 2. trlmeaec|e 80din; za delovne In družbene organizacije 160 din; za tu|ino 40 ameriških dotar)ev ali 70 DM (ali druga valuta v tej vrednoati) na leto. . „ , OGLASI: 1 cm v enem atolpcu za ekonomske oglase 100 din, na prvi ali zadnji strani 200 din; za razpise, licitacije ipd. 120 din. Mali oglasi do deset besed 80 din, vsaka "^NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 130. Telefoni: uredništvo (068)23-606,24-200, naročniška služba, ekonomska propaganda In fotolaboratorij 23-610, mali oglasi In zahvale 24-006. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi mnenja republiškega komiteja za Informiranje Republike Slovenile (št. 23 od 21. oktobra 1988) se za Dolenjski list ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. Časopisni stavek, prelom In filmi: DIC, tozd Grafika, Novo mesto. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. JUGO 45, letnik 1986, ali R 4, letnik 1981, prodam. Gimpelj, Žabja vas 15, Novo mesto. (1305-MV-16) R 4 GTL, letnik 1984, prodam. Lukšič, Iglenik 1, Stopiče, tel. 43-829. (1308-MV-16) DIANO, potrebno ličarskih popravil, kupim. Tel. 21-727 int. 280. (ček-MV-16) FIAT RITMO diesel, letnik 1985, 63.000 km, prodam. Tel. 42-078. (1310-MV-16) 126 P, letnik 1981, obnovljen, nanovo registriran, prodam. Tel. 25-420. (P16-56MO) TOMOS AVTOMATIK 3ML, star tri leta, malo vožen, ugodno prodam. Tel. 24-070. (Pl6-92) GOLF, letnik 1985, bele barve, prodam. Tel. (068) 49-137. (P16-59MO) Z 101, stara 7 mesecev, prodam ali me- niš (P16-60MO) OBNOVLJENO Z 750, letnik 1979, prodam. Tel. 26-286. (P16-61MO) R 4, letnik (marec) 1989, ugodno prodam. Tel. (068) 42-156. (1303-MV-16) 126 PGL, letnik 1987, registriran do decembra 1990, prodam ali zamenjam za JUGO 45, star do dveh let, z doplačilom. Tel. 22-584, popoldne. (P16-88MO) Z101 confort, letnik 1980, prevoženih 72.000 km, prodam. Tel. (0608) 82-831. (P16-63MO) FIAT UNO 45, letnik 1984, prodam. Tel. (0608) 60-023 od 15. do 19. ure. (P16-64MO) ŠKODO 120 L, letnik 1988, prodam. Tel. (0608) 79-222, popoldne. (Pl 6-66MO) 126 P, letnik 1987, prodam. Tel. (068) 26-289. (1317-MV-16) JUGO 45 EX, letnik (maj) 1988, prodam. Žagar, Cesta brigad 1, Novo mesto. (I327-MV-16) R 4 TL, letnik 1979, prodam. Tel. (068)49-107. (P16-2MO) FIAT 127, letnik 1973, prodam. Tel. (0608)81-302. (1250-MV-16) Z 750 LE, letnik 1982, prodam. Tel. 40-148, popoldne. (P16-8MO) DATSUN, registriran za celo leto, ter Z 101 in LADO po delih prodam. Tel. (0608) 32-446. (1247-MV-16) GOLF DIESEL S paket prodam ali menjam za cenejši avto. Ivan Vidmar, Sa-dinja vas 18, Dvor. (1257-MV-16) prodam TELICO, brejo 8 mesecev, in obračalnik za BCS prodam. Tel. 84-787. (1284-PR-16) VOZ (20 col), potreben popravila, in vrtno kosilnico MUTA prodam. Tel. 42-366. (1282-PR-16) DVOMANUALNE ORGLE FAR-FISA brez ojačevalca prodam. Cena 600 DEM. Novak, tel. (068) 40-218, popoldne. (P 16-21 MO) OTROŠKI športni voziček in belo po-steljico z jogijem prodam. Tel. 57-788. (P16-23MO) BETONSKI MEŠALEC, nov, ugodno prodam. Tel. 85-107. (1280-PR-16) PRODAM obžagan grušt za hišo ter kobilo, staro 4 leta, brejo 10 mesecev. Tel. 42-487. (P16-25MO) JUNCA za zakol prodam. Jože Kastelec, Dol. Težka voda 23, Novo mesto. (P16-28MO) PRODAM cross v okvari (1000 DEM), kolo na 10 prestav (400 DEM) in kasetofon Sharp (400 DEM). Damjan Potočar, Trška Gora 75 (nad gostilno Pugelj). (1278-PR-16) PRODAM mlado kravo, 2001 črnega vina in 60 1 slivovke. Tel. 52-903. (P15-88MO) KOMBINIRAN italijanski voziček Chicco in ležalni stolček ugodno prodam. Tel. 27-890. (1275-PR-16) PRALNI STROJ Candy, dobro ohranjen, prodam. Tel. (068) 24-865. (ček-PR-16) 5 TON hribovskega sena ugodno prodam. Musar, Mirna, tel. (068) 47-414. (1260-PR-16) BARVNI TELEVIZOR, star dve leti, ugodno prodam. Može, Dol. Kamence 66, Novo mesto, telefon 20-432. (1261-PR-16) OTROŠKO POSTELJO in stajico prodam. Tel. 28-317, popoldne. (1277-PR-16) NOVO sedežno raztegljivo garnituro prodam za 10.000 din. Tel. 27-746. (1307-PR-16) TRI SONČNE KOLEKTORJEIMP 2 m2 prodam. Tel. 57-318. (P16-58MO) KOZO s tremi mladiči prodam. Jože Gorišek, Gor. Stara vas 25, Šentjernej, tel. 42-874. (P16-80MO) CISTERNO za olje 2500 litrov, novo, prodam. Tel. (0608) 60-259. (1288- prodam. PR-16) ŠIVALNA STROJA, Ruža step in Danica, ter nerabljeno etažno peč za centralno prodam. Tel. 85-483. (1298-PR-16) OMARO za predsobo ugodno pro- dam. Tel. (068) 21-216. (1296-PR-16) ONIC1 MLADIČE, nemške ovčarje, z rodovnikom, odličnih staršev, prodam. Ogled vsak dan. Zvone Blažič, Mačkovec 16, Novo mesto. (1249-PR-16) KOZI z mladiči, ovco z mladičem in večjo količino kamna prodam. Avsenik, Drganja sela 39. (1256-PR-16 STRUŽNICO TNP 380, novo, in staro stružnico Brauer skupaj z delom (zelo donosen lastni artikel) prodam. Informacije na tel. (061) 327-035. (1253-PR-16) VIDEO KAMERO Sonny V7 AF z vso opremo ugodno prodam. Telefon 43-521. (1238-PR-16) PSIČKO, staro 9 tednov, prodam za 800 din. Tel. 25-113, popoldne. (1311-PR-16) KOTNO sedežno garnituro, staro eno leto, in črno beli TV, star dve leti, prodam. Tel. 27-948. (P16-77MO) posest GRADBENO PARCELO v velikosti 898 m2 na Raki pri Krškem prodam. Tel. (0608) 31-711 int. 30, dopoldne. (P 16-17MO) PARCELO 700 m2, 3 km iz Novega mesta, primerno za vinograd, prodam. Tel. 27-841. (P10-33MO) MANJŠE POSESTVO pri Sevnici (Slovenija) prodam. Tel. (041) 155-205. (1272-PO-16) HIŠO na Otočcu ob Krki z dvema stanovanjema, centralnim ogrevanjem, telefonom, na zelo lepi legi, z bregom do reke Krke, prodam. Informacije na telefon 07225/4153, Nemčija. (1256-PO-16) PARCELO s starejšo Hišo v Ljubnu prodam. Tel. 28-317, popoldne. (1277-PO-1 GRADBENO PARCELO v izmeri 10 a, s starejšo stavbo, v Straži prodam. Tel. 27-556. (1312-PO-16) VIKEND z vinogradom na Trški Gori prodam ali zamenjam za starejšo hišo v središču Novega mesta ali bližnji okolici. Tel. 28-622, od 18. do 20. ure. (P16-62MO) GOZD — smrekov (1 ha, 30 arov) na relaciji Mokronog—Šmarjeta (Dolenjska) prodam. Tel. (061) 332-611, dopoldne, ali (061) 441 -310, popoldne. (Pl 6-68MO) V VENIŠAH — Leskovec pri Krškem prodam opuščen vinograd (20 a) s stavbiščem. Čudovita lega. Tel. (061) 343-%3. (P16-70MO) JSO KMETIJ MANJŠO KMETIJO v okolici Brežic — Krškega prodam. Naslov v upravi lista. (P16-90MO) STAREJŠO HIŠO s telefonom,: kaj obdelovalne zemlje prodam. Tel. ----- -- — -..........,10) (061) 851-687. (P16-44MC, HIŠO v Sevnici, v središču Šmaija, z dvoriščno stavbo in vrtom, primemo za kakršnokoli obrt, prodam. Tel. (068) 88-814, dopoldne, Krapež. (P16-46MO) NJIVE, travnike, gozdove prodam v Birčni vasi, skupaj 8 ha. Tel. (061) 263-993. (P16-50MO) V KOTU pri Semiču prodam parcelo, primerno za ureditev vinograda s stavbiščem (75 arov). Informacije po telefonu (061) 803-644, po 15. uri. (PI6-10MO) GRADBENO PARCELO (15 arov) prodam ali menjam za osebni avto. Parcela je ob asfaltni cesti, voda in elektrika po- kmetijski strop KOSILNICO BCS prodam. Franc Medle, Sela pri Ratežu 10, Otočec, tel. 25-958. (1240-KS-16) TRAKTORSKO PRIKOLICO ne kiparico in jawo 350, letnik 1986, prodam po ugodni ceni. Tomšič, Volčje Njive 5, Mirna, tel. 47-591. (1244-KS-16) VOZIČEK za kosilnico BCS prodam. Tel. (068) 40-191. (P16-11MO) TRAKTOR ,PASQUALI (18 KM) prodam. Janez Župan, Brezje 10, Šentjernej. (P16-13MO) TRAKTORSKO PRIKOLICO (4 tone) prodam. Tel. (068) 65-557. (P16-19MO) TRAKTOR DEUTZ (60 KM), obračalnik Pajek 230 in varilni aparat s 35 — 140 amperi prodam. Tel. 57-245. (P16-30MO) TRAKTOR univerzi (35 KM) na prednji pogon prodam. Željko Ribič, Sto-lovnik 6, Brestanica. (Pl6-31 MO) SAMONAKLADALNO PRIKOLICO SIP 15, malo rabljeno, prodam. Tel. (064) 42-751, popoldne. (P16-35MO) TRAKTOR ZETOR 4712 ugodno prodam. Tel. (0608) 79-685, Šerbec, Vel. Kamen 1, Koprivnica pri Brestanici. (P16-36MO) ZETOR 52-11, še v garanciji, ugodno prodam. Pečar, Cesta v Žajčjo dobravo 10 b, Ljubljana-Polje, tel. (061) 487-712. (P16-37MO) TV 821, star 10 mesecev, prodam. Tel. 43-677. (1262-KS-16) NAHTIGAL in njeni družini iz Češnjic 6 pri Trebelnem vso pašo kokoši in hojo po moji zemlji. Če tega ne bodo upoštevali, jih bom sodno preganjala. (1287-PK-16) OPOZARJAM FRANCA ZAMANA, Jedinščica, Novo mesto, da preneha govoriti lažne besede zoper ANTONA BUKOVCA, Petane 8, Novo mesto. V nasprotnem primeru ga bom sodno preganjal. (1296-PK-16) čestitke MARIJI GODNJAVEC, požrtvovalni vzgojiteljici, katehistinji in pevovodki-nji, čestitamo ob 70-letnici življenja. Hva- ležni učenci iz Trebnjega, Kamnika, ......................... 5-ČE Metlike in Kostanjevice. (1255-CE-16) obvestila DIPLOMSKE NALOGE in drugo gradivo pretipkujem. Delam z računalnikom in tiskalnikom, zato je delo solidno opravljeno. Pozanimajte se v popoldanskih urah po telefonu (068) 27-081. (P16-72MO) PIŠČANČI, beli, stari tri tedne, bodo v prodaji 20. aprila, rjave jarkice, stare 6 tednov, pa bodo 30. aprila. Jože Jeršin, Račje selo, Trebnje, tel. 44-389. (P13-91 MO) TRAKTORSKI OBRAČALNIK 220, jugo 45, letnik 1988, in jermenico za univerza! prodam. Tel. 57-287. (P16-55MO) TRAKTOR ferguson 35 s kabino in fent 15 KM s koso in hidravliko prodam. Tel. 85-950. (P16-83MO) TRAKTOR TV 730, dobro ohranjen, v zelo dobrem stanju, prodam. Anton Kozole, Mali Kamen 30, Senovo. (Pl 6-86MO) SILOKOMBAJN, malo rabljen 80 S, obračalnik UTO 220, vela za cirkular, prodam. Toni Prijatelj, Dobruška vas 2, Škocjan, tel. 76-567, po 20. uri. (ček-KS-16) TRAKTOR URSUS C-335, star 10 let, 1000 delovnih ur, prodam. Franc Turk, Koroška vas 1. (1297-KS-16) TRAKTOR John Derre (35 KM), lado rivo, letnik 1987; Z 750, letnik 1979, ugodno prodam. Tel. (0608) 77-378. (PI6-49MO) TRAKTOR TV 418, letnik 1980, prodam. Tel. 44-893, popoldne. (Pl6-54MO) STRANKE obveščamo, da smo se preselili v nove prostore in se priporočamo! CA elektronika RTV servis Frana Levstika 14, 68330 Metlika, tel. 85-100 (1251-B-16) SILOKOMBAJN, nov, nerabljen, prodam. Tel. (068) 76-405. (12%-KS-16) SITOTISK AVGUŠTIN AVBAR Pod Trško goro 7, Novo mesto tel. 25-551, doma 22-669 Nudim usluge tiska na polizdelke ali izdelke iz. redne proizvodnje, dolisko-vanjc znakov firm na kontaktne materiale, izdelavo vizitk, vabil, plakatov, samolepljivih nalepk raznih velikosti itd. (PI6-7IMO) TRAKTOR ZETOR 50-11 prodam. Tel. (068) 47-165. (P15-12MO) razno leg. Drago Tičar, Koritnica 2,68274 Raka. (P16-1MO) STANOVANJSKO HIŠO z lepim vrtom in možnostjo obrti v Krškem, prodam. Informacije po tel. (0608) 31-552. (P15-7MO) VIKEND BRUNARICO — lesen vinski hram 6x17 met., lahko tudi kot nadomestna lokacija, sadovnjak, gozd in vinograd, skupaj cca 2 ha, v bližini Čatež-kih Toplic, med vinogradi ob asfaltirani vinski cesti v Sromljah, prodam. Vukovič-Pečnikar, 61000 Ljubljana, Dolenjska c. 74, tel. (061) 215-783, zvečer, (ček-P°-|5> NOVO MONTAŽNO HIŠO s sa- PODJETNIKI, OBRTNIKI! Potrebujete nekoga, ki vam bo vodil knjige za vašo firmo, vam svetoval pri vodenju knjig, za vas urejal stvari pri SDK in občini? Našli ste ga. Pokličite telefon (068) 44-288 in z veseljem vam bomo pomagali. (P16-5MO) ZAMENJAM traktorski gumi 12.4-36 za 18.4/15x30 za IMT 577 DV. Tel. (066) 58-907. (1248-RA-16) preklici FRANČIŠKA STARIČ, Češnjice 9 pri Trebelnem, prepovedujem MARIJI KROJAŠTVO Danica MARJANOVIČ, Stranska vas la. Novo mesto, tel. 43-503, obveščam stranke, da izdelujem vsa krojaška in šiviljska oblačila po meri. Se priporočam! (1301-0B-16) dovnjakom v Šentjerneju prodam. Cena po dogovoru. Tel. (061) 313-286. (Pl 5-21 MO) GRADBENO PARCELO — travnik (618 m2) na Prekopi pri Šentjerneju prodam najboljšemu ponudniku. Ponudbe pošljite pod šifro: »APRIL«. (P16-9MO) TRAKTOR FERRARI (30 KM), dvobrazdni plug in koso prodam. Anton Vukšinič, Želebej 1, Metika. (PI6-3MO) KOSILNICO BUCHLER, rabljeno, traktorsko tridelno brano in 10 ton kakovostnega sena poceni prodam. Tel. (0608) 79-556. (P16-4MO) TRAKTOR TV 732 prodam. Tel. (061) 861-441. (P 16-6MO) TRAKTOR SAME AURORA 45 RM4 (pogon na vsa 4 kolesa), prodam. Tel. (0608) 89-214. (P16-7MO) TRAKTOR IMT 549 (400 delovnih ur), dobro ohranjen, prodam. Darko Gli-var, Korita 6, 68211 Dobrnič. (1237-KS-16) Cj 9l Kfi 3) center vas vabi na KOLESARSKI SEJEM v soboto, 21. aprila 1990 od 8. ure dalje pred trgovino GAMA center v BREŽICAH, Brežina 25a kjer boste prodajali svoje rabljeno kolo oz izbirali med rabljenimi in novimi kolesi vi ja GAMA ceni 1ce MA center zagotavlja svetovanje in ter hitri servis za kolesa. Veliko izbiro modnih koles mountain bike, city bike in BMX s sejemskim popustom! Oglejte si trgovino GAMA center, ki nudi rezervne dele, dodatno opremo za avtomobile, motorne kolesa in bicikle! Poleg tega še akumulatorje, motorno olje, gume, ležaje... Trgovina je odprta od 830 - 1630, ob sobotah od 800 - 1200. VABLJENI ! VESEL IHO SE VAŠEGA OBISKA G A H A center DIATONIČNO HARMONIKO, novo, Be, Es, As in videorekorder Gorenje, nov, prodam. Tel. 44-268. (P16-47MO) SKEDENJ (pod) prodam. Anton Ku-kenberger, Gor. Ponikve 20, Trebnje. (P16-52MO) PRODAM dva stroja (rezkanje, cirkular, vrtanje); poravnali«) (cirkular, vrtanje). Tel. 65-522, Straža. (1314-PR-16) SEDEŽNO GARNITURO DELFIN, rjavo usnje, trosed + 2 fotelja, ugodno prodam. Tel. prodam. Tel. 24-070. (P-16-93) ŠIVALNI STROJ SINGER,električni industrijski, ugodno prodam. Stane Kavšek, Slavka Gruma 21, Novo mesto. (P-16-94) MALO RABLJEN črno beli TV prodam. Tel. 27-586. (P16-65MO) MALO RABLJEN varilni aparat C02 prodam. Tel. 73-227. (P16-69MO) GRUNDFUS črpalko za centralno kurjavo prodam. Tel. (0608) 82-074. (P16-73MO) ŠESTLETNO KOBILO z žrebičkom prodam. Tel. 76-009. (P16-75MO) Ljubila svojo si družino, ljubila zemljo si in dom ostala grenka nam je bolečina, tila si v 1 ko odfla si v večni dom. ZAHVALA V 90. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, babica, sestra, prababica, teta in botra v v JOŽEFA BOŽIC iz Dolenje Lepe vasi pri Krškem Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, dobrim sosedom, znancem in prijateljem, ki so nam izrekli sožalje, darovali cvetje in pokojno v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Posebna hvala gospodu župniku za opravljen obred, pevcem iz Brestanice in Janku za poslovilne besede ob odprtem grobu. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: hčerke z družinami in ostalo sorodstvo I; Coč NESNICE, rjave, stare 8 tednov, in grahaste mešane, samo 28 din komad, ki bodo zadnje v prodaji 30. 5. do 2. 6! Naročite se osebno ali na tel. (068) 73-058, Majda Klanjščak, Šmarjeta 15,Šmarješke Toplice. (P16-34MO) KC idnil tatic oče’ ušen bisk evski :v iz st »nog AVTOPREVLEKE iz umetnega krzna in bombažnega materiala dobite po ugodni ceni pri »UG AL« Metlika, CBF, 9. (1241 -OB-16) NESNICE, mlade jarkice pasme hiscx, rjave, stare 12 tednov, iz kooperacijske reje (opravljena vsa cepljenja), prodajamo po ugodnih dnevnih cenah. Naročila sprejema in daje vse informacije: Jože Prose-nik, gostilna Humek, Dobova, tel. (0608) 67-607. (P8-6MO) Z: ki št t U| °1 Izseljenci prihajajo nazaj (očevska; mnogi si žele še zadnjič pred smrtjo videti domačo vas, ki pa je često že v razvalinah i KOČEVJE — Stane Jajtič, pred- največ pa se jih je udeležilo tudi izse-pdnik kočevske podružnice Izseljenske ljenskega piknika v Dolenjskih Topli-Ntice in tajnik Turističnega društva cah. Kočevje pravi, da na osnovi lanskih iz- [ušenj tudi letos pričakuje precejšen Vedno pogostejši so obiski Kočevar-Jbisk izseljencev. Lani je obiskalo Ko- jev (kočevskih Nemcev) in njihovih poljsko kar precej skupin naših izseljen- tomcev. Kočevarji so eni prvih izseljen-iz ZDA in Kanade. V Kočevju so cev s tega območja tudi v ZDA in w sprejeli na ploščadi sredi mesta, Kanadi. Lani je prišlo sem veliko dru- hnogi so si ogledali mesto in okolico, žin. Starejši si želijo še zadnjič videti isil ZAHVALA Nepričakovano nas je v 81. letu starosti zapustila naša mama, sestra, teta, babica in prababica FRANČIŠKA METELKO iz Dobravice S pri Šentjerneju Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ! ki so nam izrekli sožalje, pokojni darovali cvetje in jo v tako velikem : številu spremili na zadnji poti in še posebej osebju nevrološkega oddel-; ka bolnišnice Novo mesto za skrb in nego. Hvala tudi trgovini Mercator S Šentjernej, tovarni ISKRA-TOZD Upori, gasilskemu društvu, društvu i upokojencev, oktetu in cerkvenim pevcem, gospodu župniku pa za lepo i j opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njeni Kdo pospremil bo od doma in veselo nas pričakal zdaj, ljuba mama, ko kruta usoda te ločila je od nas. ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi drage žene, mame, stare mame in sestre MARTINE GRAŠIČ rojene Prus iz Cankarjeve 14, Metlika se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za ustno in pisno izraženo sožalje, darovano cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti, še posebej Pavlu in Marički Starc, družinam Auguštin, Kotar, Brajdič, Pečarič, Strbenc in Kremesec za nesebično pomoč v najtežjih trenutkih. Hvala tudi gospodu župniku za lepo opravljen obred, Pevcem za zapete žalostinke in gospej Štefki Kukec za poslovilne besede. Vsem še enkrat prisrčna hvala! Vsi njeni ZAHVALA V nedeljo smo pokopali našega dragega moža, očeta, dedota, brata in tasta ALBINA JAZBECA iz Krškega Hvala vsem, ki ste se ga spomnili, prinesli cvetje in pospremili na zadnji Poti. Žalujoči: vsi njegovi svoj rojstni kraj, pa čeprav so od mnogih nekdanjih kočevskih vasi ostale le ruševine. Mlajši pa iščejo svoje korenine, se pravi kraje, iz katerih izhajajo njihovi starši ali še starejši predniki. Čeprav so nemškega rodu, se tu družijo s Slovenci in radi skupaj zapojejo tudi slovenske pesmi. Čustveno so namreč vsi zelo navezani na Kočevsko. Stane Jajtič ima nekaj sorodnikov Kočevarjev, med drugim tudi tri polsestre. Zato ve tudi marsikatero pretresljivo zgodbo ljudi, ki si želijo še zadnjič videti svoj domači kraj, predno umrje-jo. Tako je bilo tudi z njegovim nečakom, kije prišel na obisk aprila in obiskal svojo domačo vas Kleč, ki je danes ni več, se vrnil spet v tujino in nato novembra umrl... J. P. 1449 PLANINSKIH IZLETNIKOV SEVNICA — V letu 1989 so planinci PD Lisca Sevnica — Krško prebili na izletih in turah kar 105 din. Na 80 izletih je bilo 1449 udeležencev, pripravili pa so tudi 8 avtobusnih izletov. Organizirale sojih planinske skupine iz Kovinarske, Jutranjke, OŠ Savo Kladnik in OŠ Ana Gale iz Sevnice, klub vodnikov, mladinski odsek in skupina iz Krmelja. Ne jokajte ob mojem grobu, le k njemu tiho pristopite, spomnite se, kako trpela sem, in večni mir mi zaželite. ZAHVALA V 50. letu starosti nas je nenadoma in nepričakovano zapustila naša žena, mama, sestra in teta MARIJA STUKEU rojena Malnarič iz Omote Prisrčna hvala vsem sorodnikom, prijateljem, vaščanom, ki so nam pomagali v težkih trenutkih, darovali cvetje in vence, nam izrekli sožalje in pokojno spremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala Iskri Semič, Tekstilni šoli Beti Metlika ter g. župniku za opravljen obred. Vsi njeni ji®* ZAHVALA V 80. letu starosti nas je zapustila naša draga teta /A MARIJA rihtar rojena KOSO V AN iz Jelš pri Leskovcu Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste našo teto spremili na njeni zadnji poti, ji darovali vence in cvetje ter nam izrekli sožalje. Posebno zahvalo izrekamo duhovnikoma iz Leskovca za lepo opravljen obred. Žalujoči: brat Vinko z družino in ostalo sorodstvo ZAHVALA V 72. letu nas je zapustila naša draga mama, stara mama, tašča, sestra in teta FRANČIŠKA JAKŠA iz Kota 25 pri Semiču Najlepše se zahvaljujemo sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, darovali vence in cvetje, se poslovili od drage pokojnice in jo pospremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo tovarni Iskra Semič, gospodu kaplanu za opravljen obred, tov. Tkalcu, upokojenskemu zboru, govornicama in zastavonošem. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njeni Žrtvovati se, trpeti, bilo vaie je življenje, iti preko smrti, spet živeti — bil vaš up je, hrepenenje. ZAHVALA V 72. letu starosti je po dolgotrajni in težki bolezni v Velikem tednu dotrpela naša draga TEREZIJA UCMAN rojena Božič iz Vel. Cerovca 8 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, znancem, sosedom za nesebično pomoč, cvetje in vence ter izrečeno sožalje. Hvala za cvetje in vence DO IMV, tozd Revoz, DO Dolenjka-skladišče, očesnemu oddelku bolnice Novo mesto in ansamblu Spomin ter patronažni sestri za obiske na domu. Hvala tudi g. župniku iz Stopič za obred in slovo. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Nepričakovano nas je v 49. letu zapustil naš dragi prijatelj, oče, brat in stric ŠTEFAN ŠKVORC z Rateža I Najlepše se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in vaščanom, ki so nam kakorkoli pomagali, darovali vence in cvetje in nam v težkih trenutkih stali ob strani, še posebej pa družini Mrak za vsestransko pomoč. Iskrena hvala tudi sodelavcem Cestnega podjetja Novo mesto, govorniku za poslovilne besede ter gospodu župniku za lepo opravljen obred. Žalujoči: Danica, bratje in sestre z družinami ZAHVALA V 85. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi oče, stari oče in stric JOŽE NOVAK Borec Gubčeve brigade z Muhaberja Najlepše se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, posebno pa sosedom in vaščanom, ki so nam izrekli sožalje, darovali cvetje ter pokojnega pospremili k zadnjemu počitku. Zahvaljujemo se ZB za cvetje in poslovilne besede ter SGP-lesni obrat za cvetje ter gospodu župniku za lepo opravljen obred. Žalujoči: vsi njegovi 4 V SPOMIN MARIJI PANJAN iz Malega Nerajca 2, Dragatuš Minilo je žalostno leto, od kar nas je po hudi bolezni in v neizmerni žalosti ob prerani smrti sina Jožeta zapustila naša draga mama, tašča in stara mama. Vsem, ki se je spominjate, iskrena hvala! Vsi njeni ZAHVALA V 80. letu starosti nas je po dolgotrajni bolezni zapustila naša draga žena, mama, stara mama in prababica ANA ZUPAN iz Gorenje vasi pri Šmaijeti Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, vaščanom in znancem za podarjeno cvetje ter številno spremstvo na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni dobrim sosedom, ki so jo v času bolezni obiskovali delovni organizaciji Petrol Brežice, BS Otočec in Viatorju Ljubljana, pevcem iz Mokronoga za zapete žalostinke. Prisrčna hvala gospodu župniku za lepo opravljen obred in vsem, ki ste nam kakorkoli Pomagali in z nami sočustvovali. Se enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njeni Niti zbogom nisi rekel, niti nam roke podal, smrt te vzela je prerano, a v srcih naših boš ostal. ZAHVALA V 43. letu starosti se je od nas nenadoma in vse prezgodaj poslovil naš dragi sin in oče JOŽE JALOVEC iz Zbur 19, Šmarješke Toplice Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter pokojnika v tako velikem številu pospremili na njegovi poslednji poti. Posebno zahvalo smo dolžni podjetju Pionir, GD Zbure, pevcem za ganljivo zapete žalostinke, govornikom za presunljive poslovilne besede ob odprtem grobu in gospodu župniku za opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi, ki smo ga imeli radi » s; IŠUfiPI ®'4Mii»4 ■cREt) N>xX $ * | DR. CVETO GRADIŠAR Fotogalerija sodeluje s svetom ^ moramo iztrgali iz nerazvitosti pred nekaj leti je bila na občini dokaj razširjena misel, češ bodimo nerazviti, pa nam bo pomagala slovenska družba. Gre pa za to, da preoblikujemo in oživimo gospodarstvo, pri čemer mora biti kadrovska politika zelo ekspan-zivna in domiselna. Izkoristiti mo-. ramo vse naravne možnosti, pred-J vsem pa prebujati tiste ,mrtve potenciale, ki so v ljudeh samih. Ustvariti moramo enake možnosti za vse ljudi Sem pa proti kakršnimkoli monopolom, pač pa za osvobajanje družbe in posameznikov. Pomembno pa se mi zdi še to, da mora voditi tisti, ki bo bolje znal, hotel in zmogel Program bo treba zastaviti po boljših učencih!« Takole razmišlja o sevniškem »včeraj — danes — jutri« trenutku, o Sevnici ki je zdaj »zamočvirjeno tihožitje,« kot se slikovito izrazi S1 -letni dr. Cveto Gradišar, eden izmed redkih kandidatov (taki primeri so bili le v 15 občinah), ki so na nedavnih volitvah za zbor občin slovenske skupščine dobili že v prvem krogu absolutno število glasov. i i n * s * s * s s N * * Taki volilni rezultati so za dr. Gradišarja lahko tudi moralno priznanje in zadoščanje za II-letno vodenje domov oskrbovancev in upokojencev v Brežicah, Krškem, Sevnici in na Impoljci, ki so preraščali v sodoben geron-tološki center. Resda je postajal dr. Gradišar pri vodenju naložb in strokovne službe odgovoren za vse, preobremenjen. In čeprav se je rad pošalil, da so direktorji »zadnja kocina na samoupravnem repu«, bi bil verjetno še pripravljen prenašati veliko breme, ako se ne bi v njegov in republiško sprejeti koncept razvoja takih ustanov vmešali aparatčiki z »nekimi sisovsko političnoadminis-trativnimi, brezosebnimi šablonami«. Že pred Impoljco je štiri leta delal v psihiatriji v Ormožu in za približno toliko časa se je spet odpravil izpopolnjevat se v stroki v Vojnik. Zadnje čase pa ta energije polni, razmišljajoči in duhoviti sobesednik, kot kaže, najde obilo delovnega zanosa in možnosti za ustvarjalno strokovnost v stiku z ljudmi iz mehkobne dolenjske pokrajine, saj je v Novem mestu prevzel vodenje psihiatričnega dispanzerja pri zdravstvenem domu. Delal je raziskave o ljudeh, ki so na robu družbe. Ti so po mnenju dr. Grdišarja karikatura družbe in njenih protislovij. V praksi srečuje mnogo ljudi v stiski In tem je dr. Cveto Gradišar zmeraj voljan prisluhniti in pomagati, da najdejo smisel in voljo za polnovredno življenje. Njegovo delo ni le v ordinaciji, ampak tudi na terenu. Ljudem v stiski so na stežaj odprte tudi duri njegovega doma v Sevnici Zato in pa ker se dr. Gradišar že vrsto let oglaša kot nekakšen ljudski tribun povsod, kjer je priložnost za iskrivo konfrontacijo, se je doslej že znašel v vlogi petelina, ki je prezgodaj peL So ti časi nepreklicno mimo? PA VEL PERC ir P P P P p P P P P P P P \ P 'p P P P P \ P P 'p P 'p P P S\ p p p p p M V Bruslju so v sodelovanju z novomeško Fotogalerijo odprli razstavo jugoslo vanske fotografije — Med peterico tudi Bojan Radovič Novomeški fotografski ustvarjalec Bojan Radovič se uspešno uveljavlja v Evropi, z njim pa seveda slovenska fotografija ter novomeška Fotogalerija kot jugoslovansko fotografsko središče, i čas je namreč v znam bruseljski gale- riji Contretype, ki domuje v secesijskem arhitektonskem biseru slovitega arhitekta Horta, odprta razstava Sodobna fotografija v Jugoslaviji, na kateri se belgijski javnosti predstavljajo štirje uveljavljeni fotografi: poleg Radoviča še Božidar Dolenc, Lado Jakša, Sonja Lebedinec in Marko Modic. »Daje prišlo do te pomembne razstave in sodelovanja novomeške Fotogale-rije s priznano bruseljsko galerijo, je zaslužna fotografinja Sonja Lebedinec iz Ljubljane,« je povedal Bojan Radovič. »Lebedinčeva nadaljuje študij fotografi- KOLESARSK1 SEJEM BREŽICE — Pred tigovino Gama cen-tei na Brežini bo zadnji predpraznični vikend v soboto med 8. in 14. uro veliki kolesarski sejem, ki ga prvič pripravlja podjetje Gama center. Ta dan bo vsakdo lahko brezplačno prodal ali zamenjal svoje kolo. Kupčije bodo tekle ob pomoči strokovnega svetovalca iz tovarne Rog. Seveda pa bo trgovina Gama pripravila tudi svojo ponudbo vseh vrst novih koles domačih in tujih znamk. Prav v tem tednu so odprli tudi nov del trgovine. KAJ JE V VODNJAKU? — To se že od 10. januaija letos sprašujejo Ba-dovinčcvi v Dučičih. Novomeška analiza kaže, da je vodnjak zastrupljen, zagrebška pa, da je voda uporabna za ljudi in živali. (Foto: A. B.) Halo, tukaj je bralec »Dolenjca«! Pomoto so odkrili šele med tiskanjem časopisa — Opravičilo — Kako so dodelili __________nekomu zemljo? — Cigarete so prodajali dražje, a ne vseh NOVO MESTO — Prejšnji četrtek seje spet oglasil občan, ki nas je klical že S. aprila. Kakor prejšnjič je tudi tokrat povedal o prejetem obvestilu sodnika za prekrške. Ponovil je, da ni napačno parkiral, kar mu očitajo, in poudaril da sploh nima avtomobila. Dejal je tudi, da ni nikomur odstopil pravice za uvoz avtomobila. Znova smo povprašali o tem inšpektorja milice. Izkazalo se je, da bi morala dobiti obvestilo od sodnika za prekrške neka druga oseba in ne mož, ki nas je klical. Do pomote je prišlo, ker ima ta oseba enako ime in enak priimek in živi na istem naslovu kot občan, ki je sporočal, da ni kriv. Slo je za pomoto z rojstnimi podatki. Na milici sojo odkrili sami, vendar tedaj, ko je bil časopis že v tisku in inšpektor v svojem prvem pojasnilu tega ni mogel povedati. Postopek zoper prvega »krivca« je ustavljen in vabilo k sodniku za prekrške bodo poslali na pravi naslov. Na milici se občanu opravičujejo za napačno obvestilo. Po klicu iz Šentjerneja je kazalo, kot da gre za pomoto pri izvedenih komasacijah na šentjemejskem območju. Občan je namreč dejal, da so nekateri tam dobivali zemljišča, čeprav zemlje niso dali v zložbo. Poleg tega je menil, da je javna pot preblizu melioracijskega jarka. Na TZO Polje Šentjernej pravijo, da na ta način zemlje ni dobil nihče. O sporni poti, ki da jo veijetno poznajo, pa sodijo, da je toliko od jarka, kolikor so druge take poti. Menijo, da tako spe- ljana ni nevarna, o čemer je bil sicer prepričan občan, ki je poklical v uredništvo. Sicer na TZO Polje pravijo, da so komasacijsko proceduro izpeljali javno. Iz Ljubljane je poklical bralec Dolenjskega lista in se pritožil nad zanikr-nostjo novomeške avtobusne postaje Halo, tukaj Dolenjski list! Novinarji Dolenjskega lista -. želimo v bodoče več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev. Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet, poiskali odgovor na vaše vprašanje ali kaj podobnega. Pokličete nas lahko vsak četrtek zvečer, med 20. in 21. uro na telefon (068) 23-606. Eden od dežurnih novinaijev vam bo rad prisluhnil. pri Metropolu. Predlagal je še, naj bi Dolenjski list podeljeval več nagrad za reševalce križanke, in še dodal o križankah, da so včasih kar pretežke. S postajo bo in bomo, upajmo, kmalu na boljšem. Predlog za več nagrad pa je vzel na znanje urednik, ki skrbi za križanke in bo podeljeval več nagrad, če jih bo le imel odkod vzeti. V Marketu Dolenjke v Straži so prodajali cigarete po stari, to je višji ceni še potem, ko so se pocenile, je sporočil kupec. Preverili smo na kraju samem. Res je bilo, vendar, je povedal poslovodja marketa, so prodali dražje le staro P°S>*jk