KDAJ SO IZNAŠLI KOMPAS
Dolgo so včasih mislili, da jc kompas, pripravo, ki je bila in bo za po-morstvo vedno velikc važnosti, iznašel 1. 1301. Flavij Gioia iz Amalfija v Italiji. Pozneje pa niso niti mogli dokazati, da je Flavij Gioia sploh kdaj živel, ah to vseeno ni motilo njegovih rojakov, da mu ne bi postavili spomenika.
Medtem pa je znanost, kateri gre prcdvsem za to, da dožene v vseh zamotanih zadevah popolno rcsnico, dokazala, da so kompas poznali že davno pred zgoraj omenjcnim izumiteljem.
V stari evropski Iitcraturi se že pred letom 1301. omenja ugotavljanje severne in j\ižne ncbesnu strani s pomočjo magnetne igle in to več kot dvajaet-krat Prvo magnctno iglo omenja Anglcž Rhekam v času med I. 1185. in 1190. To pa seveda pomeni, da je bila ta iznajdba znana že mnogo preje.
L. 1834. dokazuje učcni francoski oriuntalist Claprotte v svojem zname-nitem »pismu Aleksandru pl. Humboltu« z mnojjoterimi dofcazi, da je bi! kompas poznan že Kitajcem v najstarejših časih in da so ga ti uporabljali za orientiranjc v svojih širnih pustinjah, stepah in pozneje tudi na morju in to mnogo, mnogo let pred K.ristusovim rojstvom.
Te trditve so postajale čimdalje bolj jasne, čimbolj so proučavali staro kitajsko litcraturo. Tako je scdaj točno dokazano, ila so Kitajci uporabljali magnctno iglo 121 let po Krist. rojstvu. V kitdjskih pripovedkah, ki pa ne    . veljajo za verodostojne  doikaze, pripovedujejo celo,  da je iznasel kompas 2600 Iet pred Kristusovim rojstvom neki kitajski ccsar.
Da so Arabci spoznali kompas v 9. stoletju po Kristu in da so ga pozneje prinesli v Evropo, nam znanost ne more dokazati.
Ravno tako nc moremo trditi, da so stari Egipčani, ki so bili, kakor je znano, odlicni astronomi (zvezdoslovci), poznali maj<netno iglo. če so jo po-znali, pa vendar niso te priprave praktično uporabljali, temveč so jo svcčeniki čuvali kot veliko tajnost. V pariškem muzeju Louvrcu hranijo še danes staro egipčansfco želczno palčico, ki je magnetična, to se pravi, da privlačuje drobne kovinske delee. Ta palica sc vrti okoli svoje osi in ima na enem koncu izrez-Ijano sliko človeskega očesa, ki glcda, ko se palica umiri, vedno proti vzhodu.
Tudi ncmški raziskovalcc Humbolt omcnja starc grškc rokopise, v katerih stoji, da so za časa vojskovodje Ptolomeja (okoli 1. 320. pred Kristusom) visele v egiptovskih svetiščih razne podobc \z kovine, katerih »bajne« oči so se vedno obračale na vzhod, kjer je vzhajalo sonce.
Tudi v bcrlinskem ejliptovskem muzcju hranijo tkzv.: »sončno uro iz Luksorja«. To jc bila posebna ura za potnike na ladjab, katcro so lahko pre-nasali semintja. Toda taika sončna ura nam kaže čas, kakor je vsern znano, Ie ako jo postavimo v določeno le^o, iko toČno vemo, kje leži scver oziroma jug. Majhna vdolbina na tej uri označuje mcsto, kjer je bila nckoč pritrjena magnetna igla.
Ali je kompas iznajdba narodov, ki so živeli v širnih stepah Azijc, o tem znanost šc ne more dati pojasnila; Ie eno je popolnoma jasno: da kompasa ni iznašel Flavij Gioia 1. 1301., ker so ga Kitajci uporabljali že v drugem stoletju po Kristusu.
234