IX. letnik
V	Gorici, dne 2B. maja 1901.
21. številka.
Izhaja vsaki Četrtek ob 11. mi dopoldne Rokopisi sc ne Via* čajo. Nefraiikovaiin pisma so ne sprejemajo.
Cena listu znaša za	celo	leto	I	krone,
za	pol	leta	2	kroni.
Za m a n j premožne za	celo	leto	3	krone,
za	pol	leta	K	1 '!>*'•
Rokopise sprejema uredništvo v Gorici, dvorišče sv. Ililarija štev. 7.
7. u re d n ikoin je mogoče govoriti vsak dan od 8	12	dopol-
dne v upravništveni lobi.
I?
lovensKo
xa vero dom 6?
Naročnino in naznanila sprejema npraviiištvo v (Jorici, Seineniška ulica št. 9. Posamezne številke se prodajajo v toba-karnali v Šolski ulici, Nunski ulici in na Korenjskem bregu (Rlva Como) št. H po K vin.
Oglasi in poslanice se računijo po petit vrstah, in sicer: če se tiska enkrat H vin., dvakiat 12 vin., trikrat K) vin. Večkrat po pogodbi.
N a r o č u i ii o in oglase je plačali v (iorici.
Izdajatelj in odgovorni vrednik: Ivuu Uujl v Gorici.
Tiska „i\urodna liskama11 (odgov. J. Marušič) v Gorici.
Naša pspoMa orianizacija.
V	..Edinosti-1 je neki nar.-napredni Goričan očital svoji stranki oziroma „Soči", da je na krivi poti glede gospodarske organizacije, ker si; brez pravega razloga proti vi snovanju posojilnic in zadrug. Dr. Tuma je na to objavil v ..Edinosti" neko zmes, v kateri hvali sebe čez vse in taji, da bi njegova stranka bila p r o I i z a d r u ž-ništvu(l). Mi se ne bomo ž njim prepirali, ker dr. Tuma je mož. ki je samega sebe v že večkrat prekožil in svoje besede vže tolikokrat zavrgel, da mu ne
za zadruž-p r o t i. Še
verujemo ne če reče, da
reče, da je
r e ljudstvu pravi, da če se vseli društev, ni gati. Vprašamo:
mštvo, ne če nedavno n. pr. je prise<™val v privatnih pogovorih in pismih in na javnih shodih, da duhovščina edina (!) m o -p o m a g a t i. zdaj pa duhovščine ne vrže iz mogoče ljudstvu poma-daj je govoril po prepričanju? Odgovor: Nikoli. 7. njim se torej ne bomo prcrekavali, ali pojasniti mpraino načela naše gospodarske o r g a n i z a c i j e. Iz tega pojasnila bo vsakemu očitno, kako prazne in krivične so vse tožbe o ..klerikalni'1 organizaciji.
1.	N a š a stranka je za zadružništvo t. j. naša stranka hoče, da naj vsi delavski stanovi družijo svoje moči pri trdem delu, ker le v slogi je moč in napredek. Delavski slan je tudi kmečki stan in ker je la slan zdaj ogromna večina slovenskega nam zdi potrebno, da se kmečki stan zadruži v zadruge in posojilnice. — Kakor pa bo narod napredoval, tako se bodo razvijali tudi drugi delavski stanovi v njem: obrtniki in rokodelci vseh vrst in imen. Zato želimo, da bi se polagoma tudi obrtniki gospo ■ darji in obrtniki delavci organizovali v zadruge. Mi smo torej načelno zadružno organizacijo stanov.
se
naroda, n a.j p r e j
za
LISTEK
Gabrijel Garcia Moreno.
(Životopis katoliškega politika.)
Visoko Čislam učenjaka, ki nuni preganja temo zmot, a bolj še cenim poštenjaka, ki vč in hodi pravo jjot.
h>. Gregorčič.
Morenova pobožnost.
Do zdaj smo videli na našem junaku le duhovitega moža. izbornega državnika, odločnega nepremakljivega v svoji veri. Spoznali smo le njegovo zunanjost; zato ga po pravici občudujemo. Treba pa je da tega izvanrednega moža tudi ljubimo. Zato moramo vstopiti v njegovo srce, da spoznamo njegovo veliko in plemenito dušo. Treba je da pogledamo tudi v zasebno življenje lega uzornega moža, ki je vreden, da ga sv. cerkev postavi na altarje in priporoča v posnemanje. Svoje prve molitvi- se je Moreno naučil na kolenih drage matere. Njegova mali gospa Mercedes je dočakala 94 let. Moreno jo je imenoval: ..moja vzvišena mama“. Da spoznamo spoštovanje Morenovo do svoje matere, naj tu 1|>>ledi odlomek odgovora, katerega je poslal nadškofu v Toledo, ki mu je izrazil sožalje o materni smrti: „Moja mati", tako
2. Naša stranka odobrava s] n o v a n j e zadrug le mej takimi ljudmi, ki so za t o z r e I i t. j. dovolj poučeni in zgojeni. Človek je namreč rad individualist ali sebičnež in večkrat prav malo zadružen ali socijalen. Zate-gadel svetujemo svojim prijateljem, ki hočejo snovati zadruge ali posojilnice, da naj si najprej odgojijo dovolj ljudij za zadružno idejo To velja zlasti za zadruge. konsumne in produktivne. Po naši misli namreč ni dobro ljudij siliti za nekaj, česar ne razumejo. Kdor torej zadrugo snuje, naj ne sili ljudij vanjo se svojim uplivom. ki ga sicer ima, tudi naj jim ne obeta velikih dobičkov, ker tudi to je neko usiljevanje, ki ni zdravo. Znamenje zadružne- zrelosti je, če ljudje radi deleže polno vplačajo.
3. 1’ o I e g zadružne misli j e t r e h a vselej z a d o s t n e g a z n a-n javk u j i g o v o d s t v u i n pa s t r o-k o v n e g a z n a n j a. O knjigovodstvu ni treba razpravljali, ker se to samo ob sebi razume. Važnejše ji; s t r o k o v n o znanje, da ima namreč zadruga mož. ki so dobro izučeni v oni stvari, katero opravljajo. Če se torej snuje m I e k a r-ska zadruga, jo treba moža. ki je v mlekarstvu vešč, če se snuje zadruga za trgovsko podjetje, je treba trgovski izobraženega človeka itd.
4. S n o v a n j e in vodstvo z a-d r u g j e najprej naloga tisti h, za kat e reje u s l a n o v 1 j e n a. Vsaki stan mora samega sebe organizovati in voditi. To je čisto naravno in ni bilo treba, da bi nam še-le dr. Tuma to dopovedoval.
5. P o m a g a t i so pa dol ž n i neuk e m u ljudstvu vsi, ki morejo, torej tudi duhovniki. Naša stranka želi, da bi vsi stanovi pomagali delavskim stanovom in ne izključuje nobenega. Narodno-napredna stranka je izključila duhovščino iz same nevoščljivosti. ker se boji, da če bo duhovnik v odboru zadruge ali posojilnice, bo imel
je pisal, „je živela skoraj celo stoletje; recite mi rajši, da sem srečen, ker ona je bila svmnica. Pred vsem se je v njeni lepi duši lesketala tako živa vera, ka-koršne še nisem videl, vera, ki hi bila zamogla gore prenušati. Kolikokrat si je z vso gorečnostjo prizadevala meni še malemu otroku dati razumeti, da je greh edino hudo, katerega se moramo bati. Vedno mi je ponavljala, da bom srečen, ako bom vedno pripravljen raje žrtvovati časne dobrote, častne službe, da svoje življenje, kakor pa Doga razžaliti. Jaz bi ne končal tega pisma, ako bi hotel vse dopovedati, kaj mi je bila moja sveta mali in kaj sem ji dolžan".
Sveto vero, katero je Moreno podedoval po blagi materi, je zapustil svojemu sinu. Ko je kot predsednik sam predstavil svojega sina šolskim bratom, ga je takole priporočil: ..Tu je moj *in, ima (i let, druzega ne želim, kakor da mi ga izgojite v dobrega kristjana".
Ekvadorski predsednik je vsako jutro začel z molitvijo. Pol ure je klečal pred sv. razpelom in premišljeval. Križ mu je dal srčnost v vseh težavah. Sv. sakraineiite je prejemal točno vsakih S dni. Spovednik se mu nekoč ponudi, da ga pride spovedat domov, da mu ne bo treba s potjo tratiti odmerjenega ču»u.
on prvo besedo pri vsej stvari. Na to odgovarjamo: Mi ne želimo, da bi imeli duhovniki prvo besedo pri gospodarskih društvih, ker če imajo prvo besedo, imajo tudi največjo odgovornost; in ljudje celo mislijo, da je duhovnik sam za vse odgovoren. Naravno je pa, da ima duhovnik, če je sploh ud zadruge, tudi glas v odboru kol izobražen človek in kot mož, kateremu ljudstvo zaupa. Celo v glavnih taborjih narodno - napredne stranke, n. pr. v Tolminu, v IJovcu, so udje soglasno volili duhovnike v odbor. Pa tudi po celi Evropi so imeli islo skušnjo: duhovniki so povsod sodelovali pri zadružni organizaciji ljudstva. — Narodno - napredna stranka misli, da d uhovščina rabi z a d r u g e z a v z d r ž a v a n j e svoj e ga vpliva Če kateri duhovnik res tako misli, se moti. Vpliv duhovni-!. iv mora izvirali iz drugih virov, ki ne izvirajo iz sveta, ampak iz neba. Če propade vse narodno gospodarstvo, cerkev ne propade, ker je sezidana na večni skali. Veliko bolj bi smeli mi očitati na-rodno-naprednim veljakom, da zavirajo zadružništvo, ker hočejo imeti ljudstvo pod nogami, kakor so je imeli poprej. Res pa je, da ljudstvo rado gre za duhovnikom, če mu pokaže dobro srce in kdo mu more to braniti? Naša želja bi pa vendar bila, da naj bi duhovniki le bolj z naukom in o d go j o sodelovali pri snovanju zadrug, vodstvo samo in odgovornost pa naj imajo tisti, za katere je zadruga ustanovljena. Prepričani smo, da z napredkom naroda pride kedaj do tega.
ti. Obžalujemo, da so se rav-n o nekoliko bolj izšolani rojaki vrgli v boj proti zadružništvu. S tem je zadružna ideja izgubila mnogo moči, katere so ji imelo služiti. Še več. Te moči zdaj zavirajo in podirajo zadružno organizacijo. Zategadel je treba od naše strani toliko veče pozornosti. Narodno-napredna stranka napoveduje, da naša organizacija vže poka in da mora
Moreno mu odgovori: „Kdor je kriv, naj poišče sodnika, ne pa sodnik grešnika". Vedno je imel pri sobi knjižico : „Hodi za Kristusom" ; zdelane platnice in rumeni listi so pričali, da jih je Moreno pridno rabil. Na zadnji struni so bili za-bilježeui dobri sklepi: ,.Dvakrat na dan bom si izprašal vest glede napredka v čednosti in vsaki večer bom opravil splošno izpraševanja vesli. V svoji sohi ne bom nikdar sede molil, kadar bom lahko pokonci. — Nikdar se ne bom zamudil v razveseljevanju več ko eno uro, in no čez osmo zvečer. — Pred vsakim važnim opravilom bom Bogu daroval svoje srce. — Kolikor ho mogoče si bom prizadeval, da bom vedno imel Boga pred očmi, posebno v razgovarjanju z drugimi, da se ne bom z besedo pregrešil. — Vsaki dan hočem biti pri sv. maši in prositi za dar ponižnosti. Vsaki dan bom molil rožni venec".
Presveto Devico je posebno častil.
V	Kitu ste bili dve Marijini družbi, edna za odličnjake, druga Za rokodelce in delavce. Moreno se je pridružil drugi, rekoč: ,.Moje mesto je med ljudstvom'1.
Nekega dne je pogostil irske delavce, katere je naročil iz severne Amerike, da so zidali parno žago. Po kosilu praia te dobr« ijudi: „Ali kaj ljubite
propasti. Mi smo gotovi, da ne propade, če bi pa kaka zadruga propala, bodo tega krivi v prvi vrsti narodno-.napredni veljaki, ki je niso podpirali ampak jo i e podirali iz same nevoščljivosti ali pa iz dobičkaželjnosti. Naša vest je čista pred narodom in Bogom. Končno izjavljamo enkrat za vselej, da za zadruge in posojilnice, ki niso v zvezi in pod nadzorstvom ..Centralne Posojilnice" ne sprejemamo nobeno odgovornosti.
Politični pregled.
Državni zbor. — V seji dne 14. t. m. se je rešil v zbornici zakonski načrt zadevajoč davščino na žganje, v drugem in tretjem branju. V tej seji je prišel na vrsto tudi predlog vinorejskega odseka glede odprave vinske klavzule pri sklepanju nov« trgovinske pogodbe z Italijo, ki se ima vršili leta 190 Vinorejski odsek jo predlagal, naj se pri sklepanju novih trgovinskih pogodb naloži na inozemska vina uvozna carina 40 K v zlatu in le tedaj, ako hi drugače ne šlo, naj se ta carina pri nekaterih vinih iz Italije zniža na najniže 25 K. To resolucijo je zbornica sprejela. S tem pa še nikakor ni odpravljena nevarnost vinske klavzule, kajti minister za trgovino svetoval je zbornici, naj v tej zadevi še ničesar ne sklepa ter rekel, da se vlada tozadevne debat« niti udeležiti noče. A zbornica ni ustregla tej ministrovi želji, marveč vsprejela je odsekove predloge. Ministrova izjava pa je očito pokazala, daje bilo vladi jako neljubo, da se jo sploh zbornica a to zadevo pečala.
Dne 20. t. m. popoludne ob S. uri je imela poslanska zbornica zopet sejo. Predno seje prišlo k dnevnemu redu, so stavili poslanci razne interpelacije. Finančni minister Bohm-Bawerk pa je predložil zbornici nek zakonski načert zadevajoč novi davek; po tein načrtu bi se obda-
Marijo?“ „0 gospod mu odgovore, „seve da jo ljubimo11. Takega prašanja niso bili vajeni, ker so morali v Ameriki bivati med samimi protestanti. ..Tedaj, dragi moji'1 povzame predsednik ..molitno skupno rožni venec'1. Sredi med revnimi delalci je pokleknil in molil.
Ko je bil doma, je šel vsaki dan v cerkev, tam pripravil duhovsko obleko in stregel pri sv maši. Zvečer je bila doma skupna molitev, on je naprej molil, njegovi pobočniki in služabniki so mu odgovarjali. Oh nedeljah in praznikih je glasno probral poglavje iz duhovne knjige. Tudi katekizem je podučeva! ob nedeljah svoje domače. Vsake procesije sv. K. T. se je udeležil v najlepši uradni obleki, v spremstvu vojaških in civilnih odličnjakov.
Ko je pri nekem misijonu pridigar pri blagoslovljenju misijonskega križa omenil cesarja lleraklija, ki je sam nesel les sv. Križa v cerkev, in je abrane tako le nagovoril: ..Vem, da bi vi vsi, kar vas je tukaj, si šteli v čast, kaj ta-cega storiti", tedaj zapusti predsednik svoje mesto, se poda h križu, ga objame, dvigne na rame in v spremstvu vsega ljudstva odnese na določeni prostor.
0.	take žive vere, kakoršna je bila v tem zlatem srcu, ne nujdemo z lepa
čili železniški vozni listi, Inko sicer, da bi se plačalo v obče po 12“,, od vozne cene. Nu Lkulnih železnicah bi se plačalo 6“„, a na vieinalnih samo 3°/..
Ker se plačuje pa že dosedaj po 2%, bi znašala novo davščina samo 10%, oziroma 4“ „. oziroma 1%. Delavci, ki bi se po znižanih cenah vozili po železnici bi bili prosti te davščine.
Potem je prišla zbornica k dnevnemu redu. Razpravljala je o investicijskih predlogih, oziroma o drugi železnični zvezi s Trstom.
V	seji 21. t. m. jo zbornica v podrobni razpravi sprejela prvi paragraf zakonskega načrta bohinjske železnice. — Včeraj zjutraj seje ta razprava nadaljevala, popoludne pa je bil na dnevnem redudeveturnidelavnik po rudokopih.
Delegacijo. — Državni proračun, predložen 20. t. m.j delegacijam, izkazuje skupno potrebščino 357.814.900 K; v primeri z I. I. več 780.260 K. Prebitki iz carinskih pristojbin znašajo 110,541.299 K: v primeri z lanskim letom inanjo za 14,497.950 K. Na ininisterstvo za vnanje stvari odpada čista potrebščina 10,754.357 K: za 334.373 K več. Vojno ininisterstvo izkazuje čisto potrebščino 342,568.542 K. je narasla torej za 450.022 K. od te potrebščine odpada na redno vojsko potrebščina 275,858.619 K, t. j. 2,399.447 K več nego lansko leto.
Izredni zahtevek vojske znaša K 20,019.103 in se je zmanjšal za K 5,149.425. Hedna potrebščina za mornarico znaša: K 30,803.200; se je torej pomnožila za K 2,281.540. Izredna potrebščina vojne mornarice iznaša K 15,887.620, torej za 918.460 K več nego minolo leto. Potrebščina vojske v okupiranih deželah znaša 7,367.000 K.
20. t. m. se je vršila volitev predsednika in podpredsednika delegacij. Predsednikom avstrijske delegacije je bil izvoljen L o bk o vic a podpredsednikom vit. Javvorski. Potem so bili voljeni razni odseki.
Vsenemci so stavili mej drugem interpelacijo, da se pridruži Bosna-Herce-govina — Ogerski. Cesar sprejme danes predpoludne ogersko, a popoludne avstrijsko delegacijo.
Proračunski provizorij. — V soboto je imel proračunski odsek svojo sejo. — Bavil se je z vladno predlogo zadevajočo šestmesečni računski provizorij. Ta predloga je bila tudi sprejeta in pride v kratkem pred poslansko zbornico, katera jo bode tudi brez dvoma odobrila.
Odsek za zgradbo kanalov.
Prejšnji teden ie imel ta odsek zaporedoma seje in je v zadnji svoji seji sprejel tudi prve štiri paragrafe zakonskega načrta o gradnji kanalov. V teh so zapopadeni kanali in sicer: mej Donavo in Odro, mej Donavo in Veltavo in inej Donavo in Labo. Doseglo se je tudi sporazumljenje glede prispevka, kateri naj donašajo dežele k stroškom za zgradbo kanalov. Vlada je namreč iz po-četka zahtevala 15%, večina odseka pa je bila za 1(P „, konečno pa so se zje-dinili tako, da bodo dežele prispevale z eno osminko vseh stroškov, t. j. 12'/2 odstotkov.
med kristjani! Njegova vera je odmevala v govorjenju, odsevala v dejanju. Vera ga je navdajala s spoštovanjem do duhovnikov, posebno do sv. Očeta papeža.
Nekoč ga obišče menih karmeličan. S klobukom v roki stoji ponižno pre i predsednikom. „Prosim, častiti oče, obdržite klobuk11, rnu reče uljudno predsednik. „0 ne, ne1* odgovori menih, „ubogi menih ne sme imeti klobuka na glavi vpričo državnega predsednika". — „Oh, oče moj“, reče predsednik, „kaj je predsednik države v primeri s služabnikom Gospodovim" !
V	papežu Piju IX. je Moreno videl le Jezusovega namestnika. Papež je bil oče, Moreno ponižen, ubogljiv, hvaležen sin. —
„Mi smo katoličani" rekel je v zbornici „iz prepričanju, odkritosrčno, v vsem javnem in zasebnem življenju”.
Po njegovem prizadevanju je zbornica dovolila sv. Očetu letnih a2.UOO frankov Petrovega vinarja. Ko so Lahi 1. 1870. papežu ugrabili Rim, je med vsemi vladarji Moreno edini ugovarjal tej krivici.
Kadar so mu puntarji žugali, je kazal vedno neustrašeno zaupanje v Boga. ,.Bog je inoj ščit", je rekal, „uko padem, ne želim si kot katoličan častnejšega, in plačilo bo večno". (Dalje pride.)
Deželni zbori. — Poroča se češkim listom, da misli vlada sklicati deželni zbor češki uu dan 18. junija. -Vsi pa so mnenja, da se tudi drugi deželni zbori skličejo za tu čas. — Po uajnovejših sporočilih se snide islerski deželni zbor zopet v Poreču; iz Trsta pa prihaja vest, da so hrvatsko slovenski islerski poslanci sklenili, da se nikakor ne udeležijo deželnozborskih sej v Poreču.
Cosarjovo potovanje v Prago.
Po najnovejših dispozicijah odpotuje Nj. Velič. cesar dne 12. junija zvečan na Češko, kjer se bode mudil štiri dni. V Pragi ostane dva dni, ondi se bode udeležil predstave prvi večer v češkem gledališču, drugi večer pa v nemškem. Poleg Prage obišče cesar tudi mesti Litomerice in Ustje ob Labi.
Advokat dr. Tuma.
Ljudstvo ne sme zaupati v eč č. duhovščini! Tako pravi dr. Tuma v blodnem članku, ki ga je poslal ,.Edinosti" št. 111. Komu naj pa ljudstvo zaupa? Njemu! To vam je mož, ki zasluži vsestranskega zaupanja, kakor hočemo zdaj dokazati.
Dr. Tuma je napravil N. N. tožbo za 105 K. 66 v. Kmalu potem piše sledeče pismo:
,.Y Gorici dne 21/111 01.
„Kakor Vam je znano imela bi se danes vršiti razprava na tožbo g . . . proti Vam radi 1 0 5 K. 6 6 v.
Do sodbe ni prišlo, ker je tožnik izjavil da je med tem že plačan.
Da Vas pa varujem nadaljnih tož-benih troškov (kako plemenito !), vabim Vas, da plačate tekom 3 dni do sedaj narasle Roške v znesku 14 kron 5 0, v. ker bi moral sicer po preteku lega časa razpravo ponoviti iu zahtevati sodbo." -- Z vsem spoštovanjem Dr. U. Tuma I. r."
Nato je toženi po dopisnici prašal odvetnika Dr. II. T., če li so zahtevani troški odmerjeni od sodnije. Dr. 11. Tuma je odgovoril:
Gorica 26/111. 01.
,.Na dopisnico od 24. marca t. I. Vam naznanjam, da naši troški niso od sodnije likvidirani, ker smo iz ozira na Vas ... na 21. t. m. določeno razpravo pustili mrtvo. (Vsaj je ložitelj plačan) Ako nam pa troškov ne plačate, potem seveda razpravo v svojem času obnovimo.
Če želite, troške seveda tudi sedaj ji r e d loži m o sodišču, da jih odmeri; ali potem Vam pride plačati tudi troške za nov predlog (namreč za odmerjenje troškov), koleke in za naše zastopanje pri razpravi, katera se ima za to določiti. Zato Vam nikakor ne kaže zahtevati sodne odločitve troškov, marveč najceneje izhajate, ako nam (dr. Tumi in dr. Treotu) pošljete znesek 14 K. 0 5 v. (V prvem pismu stoji: 14 K. 50 v.), katerega smo že zadnjič zahtevali, k teinu znesku pa pride še 30 v. za sprejem Vaše dopisnice ter 2 K 15 v. za to pismo. (Hem, hein !).
Pričakujem torej, da pošljete v 8. dneh skupni znesek IG K 50 v. (14 K 05 v. -f 2 K 15 v. -f- 30 v. = 16 K 50 v.), ker sicer o svojem času obnovimo pravdo". — Z vsem spoštovanjem Dr. Tuma 1. r.“
lz tega pisma razvidijo lehko naši posestniki, komu smejo popolnoma zaupati. Že par dopisnic in eno pismo — in stroški bi presegali dolžno svoto! Taki so narodno-napredni advokati, kateri blatijo po časopisih č. duhovščino in zahtevajo za se neomejeno zaupanje! Naj dodamo še, da vleče dr. Tuma lepo plačo kot deželni odbornik in penzijo kot vpo-kojeni sodnik.
Dr. Tre o nam je poslal dne 19. t. m. pismo, v katerem nas prosi, naj pojasnimo, da račun, katerega smo prinesli v zadnji številki, ni bil njemu plačan. Ker mu nočemo delati nobene krivice, izjavljamo, da omenjeni račun ni bil njemu plačan, ampak drugemu narodno-naprednemu advokatu v Gorici, pozi vijemo pa dr. Treota slovesno, da se loči od dr. Tume ! Do zdaj nimamo res. ; kakor pravi dr. Treo v pismu, nobenega povoda nastopati proti njemu, toda od zdaj naprej bo v naših očeh dr. Treo na isti stopinji, kakor dr. Tuma, ako se od njega ne loči ! Račun ki smo ga danes priobčili, mora vsakemu odpreti oči !
V	pismu do nas pravi dr. T r e o dalje, da se ..stroški ne plačujejo v celem po običajnih vzorcih sestavljenem
obsegu, temveč v znižani meri, kakor iste določi sodisče po postavnem turifu". Toda iz priobčenega pisma dr. Tume je razvidno, da je ubogim posestnikom naravnost obupati, kajti stroški hi se na ta način h' še zvečali. Gorje, ti ubogi kmet, gorje !
V obrambo
neomadežane časti č. gosp. Marka Valesa, kurata v Branici.
..Soča” ji* priobčila v predzadnji številki umazano pismo neke nesramne babnice do č. g. Marka Valesa in ji* zapretila, da hode taka pisma priobčila tudi o drugih duhovnikih. Gospodje okolo zblaznele ,.Soče" naj nikar ne mislijo, da se jih bojimo. Le pridno naj streljajo, dokler imajo še kaj smodnika. V zadnjem času je mnogo duhovnikov dobilo taka pisma. Najprej so dobili kako bolj nedolžno pismo, ko so pa nanje odgovorili, pa je priromalo tako svinjsko pismo. Nekaterim naprednim lumparijam smo že na sledu. Vse pride o svojem času!
Raj .je resnice glede pisma č. g. Valesa? Obrnili smo se naravnost do njega, da nam stvar nemudoma razjasni. Sinoči nam je došel njegov odgovor, katerega hočemo priobčiti, da bo svet izvedel, s kakimi rečmi hoče glasilo ki tujskega liberalca dr. Tume slepiti pošteno primorsko ljudstvo, o. g. Vales je popolnoma nedolžen! Gitajte tedaj, ljubi primorski Slovenci, in sodite, s kakimi brezvestnimi ljudmi imamo opraviti.
Č. g. Marko Vales piše:
„Kar zadeva ono objavljeno tako imenovano „ljubavuo pismo ali zalepko" in koliko ali kaj prav za prav je na tistem resnice, naj resnici na ljubo stvar pojasnim, ki je pa vsa drugačna nego se ondi med vrstami čita. Ko sem bival v zač. pokoju blizu 6 let na sv. Gori radi bolezni v nogah in ko sem imel biti zopet postavljen v službo semkaj (1888) (na prošnjo braniške duhovnije), se je obrnila neka prej meni čisto neznana oseba na me s prošnjo, da bi prišla rada h meni v službo za deklo. Jaz sem jej kratko odgovoril, da ne potrebujem nobene kuharice, ker imam že od začetka svojega službovanja pri sebi svojo dobro sestro. Potem je še parkrat pismeno prosila, pa jaz sem jej naravnost pa pod učljivo in uljudno odgovoril, da ne moreni tega storili. Na to mi je pisala res ono preprijazno zalepko, iz katere sem spoznal, da je oseba a b n o r m a I n a, ter sem jo v s I e d tiste res p r e n e s p o d o b n e p i-s a v e kratko z a v r u i 1 t e r s i p r e-povedal za vselej njeno „ k o-r e š p o n d e n c o“! In res ni bil o od tedaj več nobenega duha u e sluha o k a k e m n j e n e m d o-p i s o v a n j u n a mojo osebo! Moj Bog, če je ona hotela priti k meni služit, za kar pa jej nisem dal jaz niti najmanjše prilike, in če je imela tako čustvovanje do mene, kterega pa jaz nisem v ničemur z njo delil, in si slednjič tako pisavo za vselej prepovedal, kaj morem jaz zato njeno „ ljubezen “?!*) — Tisto pisemce torej po tem pojasnilu ne dokazuje prav nič, k a r bi utegnilo zdaj škodovati mo jej d u bovški časti, k ter o s e m si obranil n e o m a d e ž a n o kakor lehko s pričujejo vse duhovnije, kjer sem nekdaj služboval. Da sem pa tudi v mladosti kot kaplan v prvih 3 službah si isto neomadežano ohranil, pričujejo tudi tukaj 3 priložena spričevala mojih 3 župnikov in vernih Občinarjev. — Ta 3 spričevala so bila objavljena že 1874 1. v listu „Glas". Pa tudi v poznejših službah mi ne more nihče kaj nemoralnega očitati, iu če je gori omenjena oseba, ki se dozdeva, da je histerična, tako nespametno pisala, nisem jaz nič kriv, ker za delovanje drugih m ožgan p a č n e mor e m o d g o v o-r e n bit i.
Ker sem pa podpisani z nevoljo vrgel na stran, ali kam, ne vem, ono pisemce, se lahko razvidi, kako čiste pasme hrte (lovske pse) ima ,,Soča", ki vohajo cIo po hišah in straniščih neljubih jej duhovnikov. Sicer pa, uko je vže začetek slab, je navadno vse slabo, pravi pregovor, ki velja posebno ..škandal -kronistični" „Soči". Kako neki to? Bo ter „Soči” je bil pri prvem začetku znani
*) Mar ne čitaiuo celo v življenju mnogi li svetnikov, da so bili zalezovali! ali skušani, pa so skušnjavo odbili, kakur je to storil tudi pisec te obrambe pismeno isti malo znani osebi. lir.
verski ndpadnik-samomorilec dr. Lavrič.
Že v svojem I. listu imela je lažnjiv do- j pis, češ. da je izviren dopis z „Dunaja", ij pa je bil !e od pokojnega urednika V. I Dolenca v Gorici skovan, kakor mi je on sam pravil. — Bodi dovolj ! —
M Vales. kurat.
Gilatelji naj zdaj spoznajo, kako po krivem so hoteli liberalci omazati moža čistega značaja iu svetega življenja. Kakor čujemo, so hoteli s tem nekako pripravili ljudi v hraniški dolini na shod v Branici pri Cehovinem spomeniku. Mi kličemo poštenim Braničarjom : ,.Ge bo shod, pojdite vsi na shod jasno iu glasno protestiral proti nesramnemu iu lužuji-vomu glasilu dr. Tume ! Rojaki na noge j proti kranjskemu liberalcu, ki nas tako ponižuje!	*
Ker je bil s tem vneti in vse časti vredni duhovnik Marko Vales javno tako ponižan, prosimo č. g. duhovne sobrate, da njegovo nedolžnost ljudstvu razložijo.
Novice.
Birmanje v Gorici. — Kakor vsako leto delil bo Eminenca kardinal sakramentsv. birme na binkoštno nedeljo , po slovesni sv. maši v stolni cerkvi, \ popoludne ob 5. uri pri sv. Ignaciju, na binkoštni ponedeljek po slovesni sv. maši v stolni cerkvi, popoludne ob 5. v ško-lijski kapeli in vse druge dni prihodnjega tedna v škofijski kapeli ob 8. uri zjutraj.
Instalacija pri Sv. Ignaciju. —
Preteklo nedeljo 19. I. m. vpeljal je Msgr.
Dr. Sedej slovesno novega župnika J. Ko- ! košar-ja v cerkev ter mu izročil znamenja njegove službe, kakor je to že v navadi.
V	svojem govoru je pojasnjeval, kaj je župnik župljanom ter. kaj so mu župljani dolžni. Ker je v župniji mnogo Slovencev. imel je inslalator poleg italijanskega tudi kratek slovenski nagovor — pravično je, tudi, ako hi kedo s tem ne bil zadovoljen.
/a Alpjzijevišče. — Preč. g. Jos. Primšar IU K. Bog povrni! Rojaki, ne pozabite o nobeni priliki našega ubož-uega zavoda! Darovi so čim dalje redkejši. —
Odbit rekurz. — Goriški deželni odbor je odbil v svoji zadnji seji rekurz nekaterih goriških mestnih hišnih posestnikov in trgovcev proti sklepu mestnega starešinstva zadevajoči pogodbo mesta goriškega s tvrdko Ganz & G.o glede mestne razsvitljave.
Imenovali,ja. — Avskultaiitoma sta imenovana v okrožju trž. višjega dež.sod. pravna vežbenca gg. dr. Viljem Dolenc in Anton Garli.
Odlikovanje. — Gosp. c. k. poštni nadoskrbnik Franc Leban v Opatiji,naš goriški rojak, je bil te dni odlikovan od Nj. Velič. kralja rumunskega z vitežkim križcem rumunske krone. Gastitamo!
Novi davčni nadzornik za sežanski okraj. — G. Tom. Birimiša, rodom Dalmatinec iz Dubrovnika, je pri-deljen okrajnemu glavarstvu v Sežani, da prevzame tam. davčni referat.
Zrelostni izpiti na tukajšni gimnaziji. — Pismeni izpiti mature na tukajšni gimnaziji so pričeli dne 17. t. m. Oglasilo se je razun 21 osmošolcev še 5 privatistov.
Nagla smrt. — 16. t. m. pop. je priredilo tukajšnje laško kolesarsko društvo dirko od železniškega mosta pri Podgori pa do Viška. Na več krajih dir-kališčnc črte so bili razpostavljeni člani tega društva, ki so imeli nalogo nadzorovali dirkače. Med temi nadzorovalni je bil tudi Seralin Patscheider, sin lastnice nove kavarne na Gorsu. Ko je prišel na določeni mu kraj in to do mosta pri Versi in je tam stopil s kolesa, probledel je h kratu ter se zgrudil na tla. Njegovi tovariši, ki so to zapazili, priskočili so k njemu, ali zanj ni bilo več pomoči, kajti v malo trenutkih bil je mrtev. Najbrže mu je počila srčna žila. Truplo pokojnega so prenesli v mrtvaško kapelo v Romans, kamor je ob petih dospela mati, katero so brzojavno obvestili o nesreči.
V	Biljali je umrla gospa Jožefa Nemec. roj. Tomšič, soproga gosp. Ivana Nemca. Bila je blaga žena in dobra krščanska mati. Večna luč naj ji sveti!
Mrtvega iz Soče izvlekli so dno 15. t. m. popoludne okoli štirih delavci, ki delajo most čez Sočo pri Barki. Mož
kaže, Ja bi bil star kakih 70 let. Pri njem so našli uro, ki je kazala na 3 20 minut, 70 vinarjev denarja in pa nek uradni list zaderskega sodišča. Obleka je bila bolj priprostoga človeka. Sodijo, da |	je bil Dalmatince, nuj hrže	skočil	je v
v Solo z namenom, da si	konča	živ-
ljenje, kajti 'malo poprej so ga videle i neke ženske, kako je na levem bregu
ISoče blizu železniškega mosta bodil gori in doli ter lunino zrl v vodo. Šolski otroci pa so videli, kako ju raztrgal neko (iiajbrže delavsko) knjižico ter vrgel |	kosce v Sočo.
Procesija na Sv. Goro. — Kalo-[ liško delavsko društvo je priredilo v nedeljo procesijo na sv. Goro,	katere	se je
udeležilo okoli 5000 oseb. Vodil je	pro-
cesijo preč. g. kanonik VV o I f. Pridigoval je na sv. Gori č. g. dr. Josip Pavlica; prav dobro so pa peli pri cerkveni slovesnosti na sv. Gori pevci pod vodstvom g. Bajta. Kes ganljivo je bilo slišati ko se je zapela pesem „Tebe Boga hvalimo", katero je pelo vse v ogromnem prostoru svetišča zbrano ljudstvo, ki je polnilo ta prostor do zadnjega kotička.
Zahvala. — Delavci slov. katoliškega delavskega društva v Gorici izre-i kajo tem potom najpresrčnejšo zahvalo pred vsem svojemu predsedniku veleuč. profesorju, preč. g. d r. Josipu Pavlicu za oskrbljeno prekrasno romanje na sveto Goro dne lt). maja t. I. in njegov divni govor v svetišču Matere Božje, dalje za vodstvo procesije preč. Monsi-- gnoru kanoniku Ivanu Wolfu, za prijazni sprejem v samostanu preč. o. gvardijanu Mediču, vrlim pevcem pod spretnim pevovodjem g. Bajtom, pridnim rediteljem procesije kakor tudi vsem drugim, ki so se na klic našega društva v tako ogromnem številu udeležili prelepe svečanosti!
Bog in Marija vsem stotero povrni!
Delavci slov. kat. del. društvo.
Zopet peska v oči! — Tumovci so iznajdljivi ljudje. Zadnjič so raznesli laži o vipavski železnici, da bi se potem na shodu pri K e b k u ustili: Mi smo vam železnico in postajo rešili. Kazkrin-kali smo to sleparstvo o pravem času, da jih je bilo sram. — Zdaj trosijo p o g o r e n j e 111 Vipavskem laži o braniški cesti, kakor da so klerikalci krivi, da je ni še. Ko bodo vedeli da so se take laži ljudstva prijele, bodo sklicali shod pri Čchoviuovein spomeniku, kjer bodo ljudem metali peska v oči, kakor da so jim oni cesto pridobili.
Pozor torej Vipavci! Pokažite jim pot po stezah daleč tje, „kjer pravijo vilicam peron". Cesta je zdaj vže davno gotova stvar in se bo nadaljevala s pomočjo vlade. Če bi narodni-naprednjaki ne bili zadrževali vsega dela v deželnem zboru, bi se bili Vipavci vže davno vozili po celi braniški cesti.
H koncu naj še omenimo, da laži
o	rihemberškem županu glede braniške ceste trosi g. Ivan Turk iz Gabrij. Danes hočemo povedati, zakaj. G. očka župan hoče imeti namreč čiste račune, g. Iv. Turk pa je še iz onih časov, ko je bil predsednik, dolžan odboru za to cesto 12.') K 90 v. Dovolj! G. Iv. Turka vabimo ponovno v uredništvo, kjer mu še marsikaj neljubega odkrijemo.
Z našim denarjem nas hočejo premagati! — Dr. Tuma piše v »Edinosti" št. 111.: „V kratkem nam izvede narodno-napredna stranka s poinočj o obeh zavodov t. j. »gori ške ljudske p o soji niče" in »trg o vsko-obrt n e z a d ru ge", tudi podrobnejši svoj program".
Oba denarna zavoda v Gorici služita tedaj po izjavi dr. Tume v politične liberalne namene, ki so : izpodkopati ugled katoliške duhovščine, potisniti sv. vero iz javnega življenja, demoralizirati slovensko ljudstvo, ubili vse neljube osebe, l ki niso njihovega prepričanja, zasejati | združbo med razne stanove itd
Vprašamo zdaj, ali sme kdo po vesti podpirati take zavode? Ali sme imeti v teh zavodih hranilne vloge in deleže?
Liberalci naj se tedaj nikar ne jezijo, ako je začelo ljudstvo kar s kraja odpovedovati hranilne vloge in deleže. Sami so krivi, ker rabijo denarne zavode v strankarske namene! Poznamo veleposestnika, kateri ni šel o zadnji h državnozborskih volitvah na volišče iz strahu pred »gor. ljudsko po s ojil n i co“ !
Iz Nabrežine. — »Edinost" št. 112 piše, da »Nabrežinci ne napredujejo, kakor bi morali, ampak gredo rakovo pot na postaji in — v občinskem zastopu".
Zavednim Nabrežineem svetujemo, da se otresejo lihe ra I u e g a ra k-n a p r e d u j a š t v a in začnejo napredovati v pravem pomenu besede!
Iz kobariške okolice. — Kobariški i trg šteje 170 hiš. Pa kaj bi rekli, koliko fantov so potrdili v vojake v zadnjih dveh letih? Preteklo leto enega samega a še tega le za dva meseca, letos pa nobenega. To so vam fantje naprednjaki! Povsod hočejo bili prvi, za vojake pa poslednji !
Hvalu Bogu. da se je kobariška okolica začela otresali kobariških naprednjakov. Mislimo, da se jim o prihodnjih deželnozborskih volitvah ne bo več ljubilo agitirali za Gabrščeka in dr. Tumo po okolici!
Anhovo. — 19. t. m. nas je An-liovce doletela velika čast. Imeli srno v svoji sredi »generalštab" »narodno-na-predne". Dr. Tuma sklical je starašine tukajšne občim*, ki sega od Soče do italijanske meje, v posvet. Po starešinih se je zvedelo, da se je g. Tuma svojo pridigo dobro naučil. Med pridigo g. Tume je pa njegov adjutant gosp. Gabršček v družbi železničarja g. Konjedica. ki bode baje prodajal železne kanone, ki so bodo rabili v vojski zoper klerikalce — pregledoval svet za prihodnjo vojsko. Kako mu je svet dopadel. ni nam znano. Pa če je dovoljeno soditi, bi rekli, da ne posebno, kajti g. Gabrščvk se je koncem radi dolzega časa spravil v družbi otrok na lov »kebrov", kar je nam sila do-padlo. Želimo, da bi omenjeni gospod večkrat k nam prišel na »kebrski lov"; kajti tega spaka od golazni je pri nas še vedno veliko, ki nam sadno drevje obira. Prosimo pa lepo, naj nam lačnih Primorcev ne pošilja, kajti ti bi nam ne sneli le listja iz drevja, — ampak tudi sadje.
Pa kakor se povsod vdobijo hudo-mušneži, tako tudi pri nas ni brez teh. Ti so hoteli vedeti, da je g. Gabršček prišel k nam, tla izvleče Primorce iz Soče, kamor so jih nevsmiljeneži pahnil, in da pogleda, kako se godi edinemu sinčku, ki je še med nami ostal v hiši g. podžupana, da ga nauči pravilno izgovarjati besedice: »Mati pejle ga sem, ga bom dala dober kup", ker sinček misli postati agent.
Občinske volitve v Dornbcrgu.
Iz D o r n b e r g a se nam poroča: Dne 14. in 15. t. m. imeli smo tukaj volitve novega starašinstva. Stali sta si nasproti močna in mnogoštevilna naša stranka in pa »liberalna" strančica, ako se sploh strančica more imenovati. Izid je sledeči:
V tretji volilni skupini 14. t. m. oddanih je bilo 147 oziroma 139 glasov za naše kandidate, nasprotniki so vjeli 8 glasov.
V drugem razredu naši 41 glasov, Tu-movci 0 in v I. razredu naši 17 ozir. 15 glasov, »naprednjaki" 2 glasova. Sicer so pa imeli »naprednjaki" tudi za drugi razred nekaj glasov, a so se volitve zdržali ter jo iz volišča popihali z kislimi obrazi. Ni manjkalo tudi smešnih prizorov pred volitvijo kakor na dan volitve, o katerih vam pa utegne spretnejše pero popisati.
Surovost naprednjakov. — Sadovi „narodno-napredne“ ideje so začeli že zoreti. To se je pokazalo v Dornbergu po izidu tamošnjih občinskih volitev. Iz maščevalnosti, ker so pri teh volitvah propadli „na celi črti" kakor bi rekla »Soča", so Tumovci porezali v noči od srede na četrtek trte g. županu Bercetu, posestnikoma gg. Jožefu in Vincencu Šinigoj pa so polomili trte in količe v vinogradu.
Jednega so baje že prijeli in to je bil menda tisti, ki se je hvalil že pred volitvami, da bodo, ako ne drugače, pa trte trpele.
Iz Itihemborkn. (Poziv dr. Tumi.)
— Na shodih v Rihemberku ste, g. dohtar, stavili razne resolucije. Od onega časa do danes pa je poteklo že mnogo vode po Vipavi. Prosimo, da vsaj kaj malega storite tudi za našo občino. Same resolucije nič ne pomagajo! Tukajšnji naprednjaki so nam obetali odprto občinsko klet v Ouku, pa do zdaj še nič ne vidimo, le Branica teče tiho mimo Čuka, kakor v starodavnih časih. Če nam v kratkem vsaj ene resolucije ne izpolnite, smo prisiljeni se zopet obrniti na očko župana.
Bihemberški naprednjaki.
Iz kanala nam naznanja cerkveno oskrbništvo, da ni nikdar sodelovalo pri kakem sklepanju o prodaji stare ure in nakupu nove ure. Staro uro izročil je g. župan v popravo tukajšnemu urarju in
sicer s privoljenjem upravitelju. Občinska stvar je. ako hoče novo uro in ue mara stare!
Iz tega je razvidno, da ne zadeva cerkvenega oskrbništvu nobena krivda, ampak le županstvo!
Vitovlje. - Nad Osekom v vipavski dolini se dviga prijazen hribček Vitovlje. Na njem je cerkvica Matere Božje prečistega spočetja. Že iz starodavnih časov se ljudstvo pridno zateka na la hribček pomoči prosit Marijo, prečisto devico. V zadnjem času se je ta božja pot povzdignila. Napravili so stopnjice pred cerkvijo, kapelo za misijonski križ, sobo za duhovnike in v kratkem napravijo tudi sobo za romarje. V cerkvi sami so napravili tudi nekaj stolov. Lansko leto je bilo mnogo obhajancev. IJpati je, da bo tudi letos udeležba velika!
V Oseku se je prikazalu med otroci Škrlatica. Do sedaj je že več slučajev. 1 deček je umrl. Po ukazu c. kr. okrajnega zdravnika je šola zaprta.
Poročilo goriške ženske podružnice sv. Cirila in Metoda na XII. podružničnem občnem letnem zboru dne 19. maja 1901. — Naša podružnica začne s tem dnem 13. leto svojega delovanja v prospeli in razvitek slovenskega naroda.
V	ininolem letu je imelo načelništvo sedem sej.
Glavno vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda nas je povabilo k XV. redni skupščini v Badoljico. Goriško žensko podružnico je zastopala prvomestnica č. g. Avgusta Santel. Odbor je skrbel, kakor običajno, da so preskrbe revni slovenski otroci v hudem zimskem času s potrebno obleko. Prihiteli so zopet prijatelji slovenske mladine z milodari na pomoč, ter dokazali, da jim je pri srcu beda in pomanjkanje bližnjega. Povrni jim Bog njihovo radodarnost!
Dne 17. marca t. 1. prirejena podružnična veselica je vspela sijajno, toliko v duševnem, kot v gmotnem oziru. Krasno petje in	divne žive	podobe	so
občinstvo kar očarale. Splošni želji je načelništvo drage volje ugodilo ter predstavo ponovilo dne 14. aprila, (listi dohodek, 500 K je prejel odbor »Šolskega doma".
Podružnični blagajni je došlo: dohodkov
1.	Preostanek	lanskega leta	.	. K 41 86
2.	Lelnina od	1900 leta .	.	.	144-—
3.	Badodarni	doneski ....	4840
Skupaj	.	.	234 26
t r o š k o v
1. Glavnemu vodstvu v Ljubljano se je odposlalo .... K 100 —
2. Božičnica v otroških vrtcih 40'80
Skupaj .	. K 14080
dohodki...................K	23426
stroški................ 14080
ostane	v	blagajni K	9346
Za tekoče leto so bile voljene v načelništvo sledeče gospe in gospice: g. Avgusta Šantel, prvomestnica; g. Karolina Makuc, blagajničarica; g. Ana Dovgan, tajnica. Namestnice: gospa Milena Papež, gospa Kopač Marija, gospica Lavoslava Koršič. Odbornice: gospa Amalija Dru-fovka, gospica Rožica Bizjak. Č. g. po-verjenice so naprošene še dalje odboru blagovoljno pomagati. Gosp. Terezija Klančič v Podgori, Kristina Lokar v Mirnu, g. Kristina Doljak v Solkanu, g. Marija Komac v Kviškem. Prijaznim sotrudni-cam najtoplejša zahvala na večletnem požrtovalnem trudu!
V	Gorici, 19. maja 1901.
Ana Dovgan, zapisnikarica.
Brezobrestna državna posojila za obnavljanje vinogradov. — Na
razna vprašanja odgovarjamo, da je vinogradniški odsek državnega zbora imel v minulem tednu tri seje, v katerih se je sklenilo 1. Vračevanje drž. brezobrestnega posojila iz let 1892 do 1896 se podaljša za pet let ter se zato določi 15 letnih obrokov. Ona drž. posojila, ki so jih prejeli vinogradniki po letu 1896, se morajo vrniti v 20 letnih obrokih, računano od 11. leta naprej. 2. Oprostitev zemljiškega davka za opustošene vinograde se v razmerju s škodo podaljša od 10 na 15 let. 3. Posebno važna pa je določba, da sme država v posebnega ozira vrednih slučajih dovoliti večja brezobrestna posojila nego dežela.
Srce na desni strnili. — Nekje ne Nemškem zahvalili so k vojakom mladeniča, kateri ima srce na desni strani. Upisali so ga h kojnikom. Čudno!	i
O snermn con vi viimi. — 36 obhajilnih, presv. Rešnjegu Telesa in Srca Jezusovega pesmi za mešan zbor, solo-speve in spremljevauje orgelj zložil Ign. • Hladnik, op. 39. Cena partituri 4 K. posumili glasovi po 40 v; po pošti 30 v več. Založil skladatelj, tiskala katoliška tiskarna y Ljubljani.
Zbirka ima mnogo krasnih, nežnih nupevov, ki so sicer malo bolj »moderni", vendar pa cerkve dostojni in jako spod-hudljivi. Besedilo vseh pesmi je slovensko. Lep, razločen tisk in lin papir odlikujeta io zbirko, katero prav toplo priporočamo boljšim, izvežbanim cerkvenim zborom.
Socijaine drobtinice.
Kongres proti alkoholizmu. —
(Dalje). Marija P a r e n t iz Belgije je poročala o delovanju žensk proti alkoholizmu. Po izgledu Američank, Angležinj in Norvežank so žene tudi v Belgiji ustanovile pred 2 letoma družbo proti alkoholizmu, v kateri je približno 2000 drušlvenic. Sreča družin sloni na miru ; kjer je doma pijančevanje, tainje pekel. Mati ima v rokah prihodnji rod. Prihodnost je v rokah treznih narodov, žene naj bi složno delovale za družabni preporod ljudstva.
Profesor bogoslovja na fri-burški univerzi P. A. M. Weiss je pozival duhovščino naj se dvigne proti alkohoh-nemu zlu, ki je jedna največih nesreč človeštva in najteže ozdravljiva družabna bolezen. Duhovščina ima v tej reči dolžnost sodelovati pri družabnem zboljšanju ljudstva in porabili svoje vplivno družabno stališče in premnoge skušnje, katere ima več priložnosti nabirati, kakor kterikoli drug stan. Izgovor, da je zlo že preveč vkoreninjeno ne velja. Ravno zato je treba tern bolj se potruditi s
I	podukom in izgledom. Vsaj na tem polju naj se duhovščina združi v vsemi dobro-mislečimi. Pred vsem se mora duhovščina o tem prašanju podučiti. Kdor se resno peča s to rečjo, mora postati an-tialkoholist.
Duhovnik J. Neuman je poročai o prizadevanju nemških katoličanov proti pijančevanju. Prej so duhovniki veliko dosegli proti žganjepitju, zdaj je boj proti alkoholizmu splošen. Deluje se čisto cerkveno v pastirskih listih, družbah treznosti, misijonih, pridigah, šoli. Bratovščine treznosti imajo tri oddelke. 1) tistih ki se popolno zdržujejo vsake opojne pijače, 2) onih ki se zdržujejo le žganja in 3) onih ki so zmerni v rabi pijač, pa se le kakšenkrat popolnoma zdržijo n. pr. o cerkvenih postih. Tudi izvancer-kveno delovanje je na tem polju krepko, z izdajanjem treh časnikov, mnogo kratkih spisov, z ustanovljanjern brezalkoholnih gostilnic, bralnic, hranilnic, zdravišč za alkoholno bolnike, z Javnim predavanjem ; tudi katoliški shodi se pečajo s tem prašanjem.
Dr. J. Ridge iz Angležkega je polagal zdravnikom na srce, da so oni v prvi vrsti poklicani sodelovati v boju zoper alkoholizem. V letih 1839 in 47 so se skoraj vsi imenitnejši zdravniki na Angleškem izjavili za popolno zdržnost, kot zdravejše in primernejše kakor navadno zmernost. Vse skušnje do zdaj so to trditev potrdile. V angležki družbi zdržnih zdravnikov je zdaj nad 500 delujočih udov, ki načeloma nikdar ne rabijo alkohola ne sami ne pri bolnikih, ravno toliko udov je med študenti medicine. Podobno družtvo je v Ameriki in tudi na Nemškem.	(Dalje	prih.)
Za kratek čas.
Okrožnica.
Vsem nar.-napr. zdražbarjem pozdrav!
Velikonočna spoved je pri koncu. Prosimo nujno, da se nam dopošljejo natančni podatki iz spovednice, zlasti če je kak g. nune vganjal politiko ali pa agitiral proti »Soči" in »Primorcu". Kdor nam pošlje kako poročilo o spovedi zlasti glede vprašanj po sv. Ligvoriju, dobi za nagrado »Primorca" za celo leto zastonj ! Bati se ni treba nič, če bi tudi bilo poročilo malce zlagano, saj farji ne smejo nič govoriti o spovedi.
Dalje se daje na znanje, daje podpisani odbor sklenil, da se odpravi celibat. Naši zaupniki po deželi in v mestu naj začnejo v tem zmislu delovati.
Vse za omiko, svobodo in napredek!
Dano v Gorici, v drugem letu na-roduo-naprediie stranke.
lzvrševalni odbor nar-napr. stranke.
Pogovor <1 veli demokratov Nedavno godilo se je v nekem Irgu sledeče:
Jože: „Knm greš ti"?
Fran e e: ,.Ma. prav k maši giem".
Jože: ,.Ne, m.* smeš, saj 'i miš k o m p a n j!"
France:	Kaj za to, Oe sem. kaj
ne smem več k maši!?“
Jože: ,.Ne! ne k maši. ne k spovedi. ne k gospodu hipniku. ne smeš več.“
France: ,.Uho! oho! kuj še k maši se ne ho več hodilo od /.daj naprej V!-'
Jože:	Ja. tako pravijo naši ku-
poli".
France: ..A tako!? Saj ste zmočeni vsi skupni. Hnkral je bi! Hog. ledaj zdaj ga ni več? Torej brez Koga, brez molitve, brez vsega naj se živi! V Hodite se solil! Le hitro zbrišite me od te zmočene kompunije. ud danes naprej nisem več vaš ,.kompa;ij“. Tega pa ne! Tako dela, kedor je pamet dal na lit
St inM Op
Cene na goriškem trgu.		
(ia	100 kilov.)	
.Moka: Ogurska		
it. U K 28'20. JI. 1	K 27.20. il. 2 K 26-.	>0, 3
K 25'Ut. it. t K 2.V2	U, it. n K 2 KO. it. li	K H3-40
Turšiča nova . .		K 13-20 do 14'iiO	
„ za hrano .		 1220	., 12-10
Oves			; 14*—	„ to'ii0
Otrobi debeli* . .		 1040	.. 12-
„ drobne . .			 9.(10	v 11-
.'i.islo surovo . . .		., lto
„ kuliano . .			 — ■ —	'i' — •» —
Špeh	 Sladkor			116' —	.. 120-
		 88-	i, 92—
Kava: Santos . .		,.200 -	„ 220' -
„ Sandomingo		280-	„ 300' -
„ Java . . .		270 -	,. 290'
„ Portoriko .		,280-	.. 300 -
,, Cevlon		 380—	,. loo-
PetrollJ v sodu		+3-	,, —• •
„ v zaboju .		 13 60	M - '
tirati domač (22/č»)		 —'311	,. - '38
i'i-ešujei22, j) . .		 - 20	„ --24
št. 11 BS.		
Razpis dražbe.
Podpisano županstvo naznanja s lem, da se odda po javnej zmanj-ševalnej dražbi popravljanje župnišča j v št. Martinu (v Brdih). Sklic.ua cena tega dela je 6937 K in (> vin. Načrt, stroškovnik in gradbeni pogoji so razgrnjeni na ogled v občinski pisarnici v Kozani ob uradnih dueli i in urah.
Dražilo se bode dne 28. maja t. 1. od 10.—12. dopoldne v občinskem uradu v Kozani.
Udeležnikom dražbe je položiti pred začetkom te 5-odstotne varščine. Pismene ponudbe (oferte) se tudi sprejemajo pred dražbo.
Županstvo Kojrko v Kozani,
dne la. maja lUUl.
Župan:
R e y a.
Viktor Toffoli,
velika zaloga olja, mila (žajfe), »več iu kisa (Jesiha, oeeta)
nadebelo in nadrobno
Gorica — Via Teatro 20, k stari pošti
l’4ue olja: Užitno 86 kr.; dobro (fino) 40 kr; bolj dobru 44 kr.; najboljše 48 kr.; olj kino 56 kr.; dalmatinsko 60 kr.; Barri 70 kr.; Nizza 86 kr.
srebrar,
^ v Gorici, ulica Moreli 12,
priporoča prečast. duhovščini za izdelovanje cerkvenih posod in orodja. Pripravo cerkvenega o-■ ■ 1‘odjti olajšuje revnim cerkvam s tem, da daje tudi na obroke. ^ Obroke si pa preč. p. n. gospod A naročevulec sam lahko določi.
fi
A
ti
A
H
%
Naznanja se. da
JAVNA DRAŽBA
zastavil I. č et r 11 e t a t. j. mesecev
januarja, februvarja in marca 1900.
začne v ponedeljek in juniju H)OI tei sc* bo nadal.j 'vulu naslednje četrtke in ponedeljke.
Od ravnateljstva zitstuvilniee in ). njo združene hranilnice.
V Gorici, i- maju 1901
Anton Kuštrin
v Gosposki ulici h. štev. 23,
priporoča častili duhovščini in slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino jedilnega blagu n. pr. kavo: Santos, Sandomingo, J.tva. Cejlon. lVrto-rico i. dr. Olje: Lucea. Sl. Anj elo, Koriti, istersko in dalmatinsko. Petrolej v zal iju. Sladkor razne vrste. Moko št. 0, I. 2, 3, 4, 5. Več vrst riža. Miljsveče prve iu druge \ ste. namreč po V* kila in od 1 funta. Testenine iz tvorniee Žnideršič & Valenčič v II. Bistrici. Zveplenke družbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz Mujdičevga mlina v Kranju in z Joclimaun-ovega v Ajdovščini Vse blago prve vrste.
Po pošti se razpošilja v zabojčkih nujmanje po o Kg. na vse kraje.
>00000000
Krojaški mojster
v
Franc Cufer
v Gorici, ulica sv. Antona št. 7
v hiši g. J. Kopača pri okr. sodniji, izdeluje
vsakovrstne obleke za močke po meri, £>odisi fine ali pa priproste.
Priporoča se svojini rojakom v Gorici in na deželi, posebno pa č. duhovščini in učencem srednjih in ljudskih šol za obilna naročila.
>000000« )OOCXXXXXXXXXXXX
^Krojaška zadruga“,
vpisana zadruga z omejeno zavezo v (ilorici,
Gosposka ulica hiš, štev. 7. VELIKA ZALOGA vsakovrstnega manufakturnega blaga za ženske in moške obleke, za vsak stan in vsak letni čas v naj večji Izberi, kakor: sukno, platno, prte-nino, ChilTon, oksfort, srovico, vsakovrstne preproge, zavese, namizne prte; nadalje vsakovrstno perilo,srajce. Jtiger itd. itd.
Vse po nuj nižjih cenah.
tene so stalile brez podajanja.
3QQQOQQOQQOQOQOC
Anton Potatzky
v Gorici, na sredi Raštela hiš. štv. 7.
Trgovina na drobno in debelo.
Najeonej« knpovallšfie nirnUerškega in drolinega blaga ter tkanin, prejo iu nitij.
Potrebščine
za pisarne, kadilce in popotnike.
Najboljše šivanke in šivalne stroje.
Potrebščine za krojače in čevljarje.
Svetinjice, rožni venci mašne knjižice.
Hla (tnala za ne letoe čase.
Posebnost:
semena za zolenjave. trave in detelje.
Majbolje oskrbljena zaloga za kramarje. krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi.
Anton Obidič,
čevljar
Semeniška ulica hiš. štev. 4 Gorica.
priporoCa st*
za raznovrstna naročila po mori
/.;i »z*j• in
Naročila se izvršujejo hitro.
oooooooooo
Izvrstna goriška vina
ima na prodaj
•H 70 / lili/Uit l VI )/
(Vbelno voš(v*(‘ii(‘ svm*
pod garancijo 2000 kron
priporočam preč. duhovščini, cerkve niiii oskrbiiišlvom in slavnemu p. n. občinstvu.
Med garantiran eebelni pl-tanee najbolje vrsle na drobno Kg. po K* 1.20.
Z odličnim spošlovanjem J. Kopan',
sv«*eni\
ulica sv. Antona 7. Gorica.
w
KI
Prva slov. trgovina z železjem
Kcnjedic & Zajec
prej G. Darbo	Jj
Gorica, pred nadškofijo št. 9. f
Priporočata po najnižjih cenah H
- oj o bogulo zalogo najboljšega ^ šlujerskegu železu in ploščevine ruz- Jj nega ohrtaijskega, poljedelskega, vi- 1 m rudskegu in pohišnegu orodja. £ Prevzemata naročila za vsi* stavbe ® in podjelja. Glavna zaloga za (jo- H rico iu okolico izdelkov c. kr. priv. $ tovarne; pripoznuna zaloga nuj- j| boljših kotlov oil g. Nussbaum-a v '« Ajdovščini po tovarniških cenah.
Kdina zaloga nu,|!i^lj.šegu koroškega askalon in brescian jeklu.
— Zaloga	Portland	in roman	cementa. —	Cesar ni	v zalogi,	pri-
skrbi se nemudoma.
Kupujeta staro železo in kovino | po najvišjih	cenah.	'g
® Vsako	naročilo	se izvrši	ne-	$
j§ inudoma in vestno.
(pri Gorici).
I ripoioiii i i;i in,ii ZI1 maši' čč. gg. duhov l ikom Za pristnost se jamči.
OOOOOOOOOO
jKtttOR /or,
klobučar in »oslihličar v Semeniški ulici, ima bogato zalogo raznovrstnih klobukov in loči v svoji krčmi prisili:« domača vina ter postreže tudi z jako okusnimi jedili. Postrežba iu cono jako solidne.
oooooooooo
C. kr.	priv.
civilni, uradniški in vojaški krojač in trgovec
v gorici, na Jravmku St. 22 I. nadstr.
M. POVERAJ,
P. n. občinstvu priporoča svojo izborno zalogo vsakovrstnega blaga iz avstrijskih in inozemskih tovarn ter gotovih oblek, soline in dežne plašče, vsakovrstno . ;l;o perilo, srajce Jager, spodnje hlače ler nugovice, . ticirske in uradniške pripravi*, sploh vse. kar je treba paradnim odlekam za vsaki stan.
Lepa priložnost za letno sezono!
Hudi preselitve s I. avgustom 1901 nu Travnik št. o v prilličje se prodaja blago po tovarniških cenah!
OOOOOOOOOO
!xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx:
Velika zaloga
najboljših elastičnih trakov
za cepljenje trt „Ekscelsior“
(z varstveno znamko grozd«)
noži za cepljenje, žveplo prve vrste, bakreni vitrijol, pravi an-gležki, foslbrovo kislo apno za pokladanjo živini itd., itd., itd. dobiva se po zelo ugodnih canah v trgovini mešanega blaga pri
Antonu Ravbar v Komnu
v
in v podružnici v Štanjelu.
:xxxxxxxxxxxxx:
tsrosi/iom
INOUSTRIAlt A 9T'STiCA G Cfti2 I A 1900
Odlikovana kleparska delavnica
Artur Makutz
v Gorici
Ozka ulica št. 1. - Via Stretta št. 1.
Priporoča iz lastne zaloge
Izvrstne In trpežne škropilnice proti peronospori,
(prenovljene po Vermorelovi sestavi). Muker je trd in svetel. Zulislke (vulvole) st* more lahko premeniti. - Škropilnica je sestavljena priprosto in tako, da škropi lahko na tri načine po volji škropilea.
Cena je /.el« nizka.
."prejemlje v poplavo in v pivnovljenjo škropilnice ra/nili sistemov in postreže v popolno zadovoljnost stranke.
Priporoča tudi stroje za žveplanje sodov iz cinkanega železa, pripravo za obvarovanje vina pred plesnobo in cika njem pri točenju iz soda (kun), mehove za žveplanje grozdja raznih sistemov, ccvi iz gume za vsakovrstne škropilnice. — Sprejema vsa v kleparsko obrt spadajoča dela, postavlja strelovode itd. itd.