n a e r o a i Knji>,ica dr. Adolfa Fischhofa. (Dalje.) Dalje piše tako-le o SI o v en ci b : Slovencev je vgeh skupaj blizo 1,200.000 in eicervštajarBki 400.000 v Kranjski, 400.000 v Koroški 220000, v Pri- morju 220.000 in Ogerski ia Hrvaški 60,000 teduj jih je najraanj med avstrijsko-slovaaskinii aarodi. Dr. Fiscbhof pravida Slovenci nitnajo velikib preddedov, ali nadjajo ae slavnimukov; nimajo take zgodovinske preteklosti za seboj, kakoPoljaki in Čehi, ali vendar kažejo prav srčao na svojo sijajno pribodaost; po Netncib ia Italijanib mnogo trpijo, alčudovita osoda si je ravno Slovenca, tega drobnega sinčkmatere Slave, izvolila, da bo eakrat luaščeval svoje slovenske brate aad aemško silovitostjo. V deželaem zbora Eranjskemkjer so Slovenci v večini, posnemajo avoje netnške izglode (namrcč prejšnjo netnško večino) z oao koraično resnoboktera bi bila amešaa, če ne bi bila žalostea dokaz kratkovidnosti avstrijske uotraaje politike. Ta miadostna sila tega oarodiča pa nas ne sme motiti, da aebi videli važnoati njegove, kajti Sloveaci bo jedro naaega primorjakjer le ob bregovih bivajo Italijani; ako se pametao ž njimravaa, so močaa trdDJava proti laboustvu, in vib tega morajo kedaj biti Avstriji relika pomoč v ilirskem trijakn. Italijanov je dandaoas v Avstriji malo, le na jadranskeni pobrežju in v jožaeni Tirolskem jih je skupaj kakib 587.000 iu sicer55000 v DaJmaciji, 184.000 v Istriji, na Goriškem, Gradiški in Tržaškem, 348.000 pa na jnžnem Tirolskem. Lahoni tedaj niao več nevarni Avstriji. Če bi Italijani res dobiii Istrijo, se tamo nebi tnogli držati, ker spada le drngim deželam in večiua stanovnikov je zmirom slavjanska, ktera 8e jitn bo zmirom zoper stavljala. Lože bi se Itaiijani ločili od južaib Tirolcev, ker ao bolj v zvezi z Italijo. R u ni u n o v je v Bukovini komaj 200000, več jih je vendar v Erdelekem in južno-izbodDih žopanijah Ogerske, aamreč poltretji milijon. Madjari stiskajo tako Rnmuae, da še niniajo svojega zastopa. niadjarska uapaka pa je ravao krira, da imajo Kumnai sočutje do svojih bratov, ki vživajo svobodao gibaaje v Vlabiji pod lastnim kaezom. Ako bi bila kedaj ura nevarnosti, se lebko obrnejo Rarauni zoper Arstrijo, ker so naslonjeni na svoje aobrate v Vlahiji. Ko je dr. A. Fiscbbof tako popisal aarode avstrijske, prišel je do tega, da Avstrija, zmes mnogovrstnih narodov, mnogovrstDih dežel, ni enojna država tudi ue danes, kakor ni bila nikdar. Bach in Scbmerling, moža stare šole, sta mialila krepčati Avstrijo s tetn , da sta vlekla vse politično življeDje v središče, t. j. na Dunaj, da a tem vendar nista nič dosegla, se dandanes kaže celo očitno. Avetrija ai enotua, ona je, kakor pravi Scbuselka: ndržava več držav, prestol več prestolov, krona več kroa." Le v tem velikera smislu mora AvBtnja močaa biti, sicer mora birati m konec vzeti. Narodnost je klic in zahteva sedanjega stoletja; oarodni duh giblje ?es svet in tadi maDJše narode, ki bočejo biti ravnopravni z velikimi. Le narod v otročjib letib aii starikast pripnšča, da se jemlje njego? jezik, narod pa, ki je v možatib letib, se dr.i krepko svojega jezika, s kterim se je rodil na svet in raste ia s kterim ludi umreti boče. Neamno je, če kdo trdi, da narodno gibaaje ovira napredek. in če bi ne bilo prepira zarad jezika, da bi tedaj urno napredovala otnika. Ako bi to res bilo, tedaj bi tadi svet moral biti le ena velika planjava, in ne smelo bi biti nobenega morja, aobeae gore itd. To kar na videz loči deželo od dežele, veže jo še le bolj sknpaj, da drug drugeaiu daje, kar ae prideluje doma. Naj Nemci ae silijo svojega jezika drugim aarodoai ia zlasti Slovaaoai ae, sicer jib silijo v paaslavizem, v Rusijo. — V različnosti svojib aarodov branaje Avstrija svojo bjoč, vtej različaosti pa je tudi ajeaa alabost, ako aedavsakemn aarodu popolaoma to, kar m n g r e. Da 8e Avstrija kot država aarodov prav krepko osnuje, ne stne noben aarod biti podložeu drugeiau, kajti aič ne žali Barod bolj, kot tuje goapodstvo; čeravao bi ptajec daval podložaiku svobode aa kupe on ae bode maral za ajo in sicer že zato ne, ker so am dali ,,gospoda". Zato mora tudi država tako osaovaaa biti, da je vsak aarod saraostojen, in ker tako imenovaaa federativua (zvezaa) ustava daje vsakemu narodu potrebao samostojaost, zato je taka astava edino aaravaa v Avstriji. Pisatelj našteva poteai imenitne može ki ao se že od Ieta 1809 pogaajali za tako sistemo, ia iaed temi se aabaja colo tisti aiož, kterega liberalci imajo za svojega lualika, kteri podira cerkveae avetiaje: dr. Milhlfelda; o tem pa raolčijo kakor zid! Ko jc dr. Fisc,hbof vse razniere ia okoljšiae v Avstriji dobro pretebtal, jo priraerja s Švajco. (Dalje prih.)