Odgovorna urednica NT Milena Brečko Pokiič
Urednica NT Tatjana Cvirn
ŠT. 23 - LETO 55 - CELJE, 8. 6. 2000 - CENA 300 SIT
Poznikova naprava za pametno vodo na strani 17.
Z enostavno napravo
lahko iz umazane
bazenske vode nastane
čista studenčnica.
znanstvena fantastika?
Ne! Slovenski patent, iz
Celja.
PLAČA POD
MIZO
Če lastnik s tabo fizično obračuna, to ni nezgoda pri delu.
stran ia.
»ODSTAVIL ME JE
UUDSKILOBI«
Andrej Natek trdi. da hočejo trgovino s hmeljem
vzeti Savinjski dolini. Stran 5.
KEGLJI SO
POSTAVLJENI
zadnje priprave na Svetovno kadetsko prvenstvo v Celju.
Ci-ran
TRGOVINA ZA
PIJANCE
KLOŠARJE?
Stanovalci Plave lagune proti 24-urni odprtosti trgovine.
stran 33.
2
DOGODKI
Žalčani nočejo
žejni čez vodo
Občinski svetniki ne dajo soglasja za gradnjo avtocestnega izvoza Celje zahod
žalski občinski svet je imel
na urniku 15. redne seje prejš-
nji teden tudi predlog odloka o
spremembah in dopolnitvah
prostorskih sestavin dolgo-
ročnega in srednjeročnega
plana. Z njim naj bi omogočili
gradnjo avtocestnega • pri-
ključka Celje zahod, povezo-
valne ceste in oskrbnega cen-
tra Lopata. Svetniki pa so toč-
ko umaknili z dnevnega reda.
Razlog za to dejanje, ki lahko
pomeni odložitev gradnje in je
dvignilo pritisk odgovornim v
Celju, je bila odsotnost pred-
stavnikov ministrstva za pro-
met in zveze. Na ministrstvu so
namreč obljubili, da bodo žal-
skim svetnikom predstavili lo-
kacijski načrt, ker pa se niso
potrudili priti v Žalec, poslali pa
niso niti ustreznih zagotovil, da
bodo upoštevali zahteve kraja-
nov, so svetniki umaknili to toč-
ko z dnevnega reda in poobla-
stili župana Lojzeta Posedela,
da podpiše ustrezen dogovor
ali pogodbo, s katero bi se mini-
strstvo obvezalo, da bo izpolni-
lo žalske zahteve.
V Žalcu zahtevajo izgradnjo
pločnika in kolesarske steze
Medloga do Levca, obnovo kri-
žišča pri Leni in letališki cesti ter
izgradnjo pločnika po severni
strani Levca. Osnutek sporazu-
ma o sofinanciranju, na podlagi
katerega bi bila opravljena dela,
je Občina Žalec že posredovala
ministrstvu, vendar še ni prejela
pisnega odgovora. Vprašanje naj
bi namreč rešili pred spreje-
mom odloka o spremembah in
dopolnitvah občinskih planov.
Že ta teden naj bi zaplet sku-
šali razplesti na srečanju pred-
stavnikov občine in ministrstva
za promet in zveze, po besedah
žalskega župana Posedela pa bo-
do še isti dan, ko bo sklenjen
dogovor z državo, sklicali izred-
no zasedanje občinskega sveta in
sprejeli spremebe in dopolnitev
prostorsldh planov. Dejstvo pa
je, da se vse bolj bliža 22. junij,
dotlej se morajo v Žalcu
odločiti. Občina Žalec pred tem
zahteva pisno zagotovilo, da
bo vsem njenim zahtevam
ugodeno, saj so jih izkušnje ob
gradnji avtoceste Arja vas-
Vransko naučile, da obljubam
ne gre verjeti, ker vse preveč-
krat ostajajo neizpolnjene.
SEBASTUAN KOPUŠAR
Madžarski parlamentarci v
Mozirskem gaju in Logarski dolini
Na povabilo predsednika odbora za infrastrukturo in okolje Državnega zbora RS Jako!
Presečnika se je v Sloveniji na tridnevnem obisku mudila delegacija odbora za varsti
okolja madžarskega parlamenta.
Po uradnih pogovorih v državnem zboru je gostitelj skupaj s člani odbora madžarske goa
povabil na ogled nekaterih parkov v Sloveniji in z njimi izmenjal izkušnje pri zaščiti posamezn
območij. Strinjali so se, da mora zakonodaja zagotavljati možnost razvoja teh območij. Gostje:
prvi dan obiskali Mozirski gaj in Logarsko dolino ter bili navdušeni nad urejenostjo i
organizacijo delovanja teh dveh parkov. Zadovoljni so bili tudi s predstavitvijo, ki so jo pripranj
upravljavci obeh parkov in pozdravi županov posameznih občin.
V naslednjih dneh so si gostje skupaj z gostitelji ogledali še Postojnsko jamo, Triglavs
narodni p^rk in regijski park v ustanavljanju Goričko, ki obsega tudi del Madžarske in Avstrijei
je skupen projekt treh držav. Tako so madžarski parlamentarci vrnili obisk delegacij naše
odbora, ki je bila na Madžarskem pred dvema letoma.	Foto: CIRIL SE
Madžarski gostje z gostiteljem Jakobom Presečnikom v Mozirskem gaju.
Nadležnih
dvojčkov ni vec
Celjski Telekom je prvi v Sloveniji ukinil vse dvojčne
priključke - Popolna digitalizacija telefonskih central
v celjski poslovni enoti Tele-
koma, ki jo od 1. maja vodi
Jožica Guzej, so zadovoljni z
lanskim poslovanjem. Število
telefonski naročnikov so po-
večali za 7.620, tako da jih je
bilo ob koncu leta 93.652, regi-
ja pa se je po številu telefonov
na sto prebivalcev le približala
slovenskemu povpr^ju.
Še pred sedmimi leti na sko-
raj polovici območja, ki ga po-
kriva celjska regija, ni bilo tele-
fonskega omrežja, lista čakajo-
čih na telefonski priključek pa
se je povzpela do številke 10
tisoč. Danes čaka na priključek
zelo malo ljudi, storitve, ki jih
nudi Telekom, pa se po besedah
bivšega direktorja celjske enote
Jožeta Palčnika, ki je od aprila
v Ljubljani direktor sektorja za
prodajo rezidenčnim uporab-
nikom, lahko primerjajo s tisti-
mi, ki jih nudijo telekomunika-
cijska podjetja v razvitih evrop-
sldh državah.
Delavci celjskega Telekoma
so konec maja izključili še zad-
njo analogno centralo (na Go-
lovcu) in tako dosegli popolno
digitalizacijo telefonskega
omrežja v regiji. To pomeni, da
so zdaj vse telefonske centrale
povezane z digitalnimi sistemi,
ki omogočajo vključevanje
ISDN in centreks priključkov.
Kot velik uspeh pa vodstvo eno-
te šteje tudi ukinitev dvojčnih
priključkov. Leta 1996 jih je
bilo v regiji kar 14.740 ali peti-
na vseh, konec lanskega leta je
imelo dvojčke 354 naročnikov,
od maja letos, ko so v Bučah
izključili zadnjega telefonskega
naročnika, ki je imel takšen
priključek, pa te nadloge, kot je
dejal Palčnik, v regiji ni več.
Poslovna enota Celje je lani
namenila za naložbe 1,8 mili-
jarde tolarjev, približno tolik-
šno vsoto pa bo porabila za
razvoj tudi letos. Po besedah
Jožice Guzej, bodo nadaljevali
z digitalizacijo omrežja, pri če-
mer računajo zlasti na poveča-
nje števila naročnikov na paket
ISDN in centreks.
JANJA INTIHAR
Poslovno enoto Telekoma v
Celju vodi od L maja Jožica
Guzej.
Majhen porast zaposlenosti na Celjskem
Ob koncu letošnjega aprila
je bilo na območju šestih
upravnih enot celjskega ob-
močja (Celje, Laško, Sloven-
ske Konjice, Šentjur, Šmarje
in Žalec), ki jih pokriva celj-
ska območna enota Zavoda
RS za zaposlovanje, 12.552
registriranih brezposelnih
oseb, povprečje med letošnjih
januarjem in aprilom pa je
nekoliko presegalo 13 tisoč
oseb. Glede na december 1999
se je delež registriranih brez-
poselnih zmanjšal za dobrih
7, glede na lanski april pa za
13,5 odstotkov.
Pri tem pa ne gre pozabiti,
da celjsko območje s 15,3-
odstotno stopnjo registrirane
brezposelnosti še vedno osta-
ja v samem vrhu v državi, saj
je slovensko povprečje za do-
bra 2 odstotka ugodnejše. Na
Celjskem še zlasti izstopata
Celje z 18,2 in Šentjur, ki je
migracijsko vezan zlasti na
Celje, s 17,2-odstotnim dele-
žem registriranih brezposel-
nih oseb. Zaskrbljujoče je, da
se povečuje delež brezposel-
nih, ki so starejši od 40 let,
ter tistih iskalcev zaposlitve,
ki delo iščejo dlje kot eno
leto. V skupni strukturi je
tako delež starejših od 40 let
skoraj že dosegel 53 odstot-
kov, delež dolgotrajno brez-
poselnih pa presega 65 od-
stotkov.
Iz rezultatov ankete o zapo-
slitvenih namerah, na katero je
celjski območni enoti odgovo-
rilo 672 od skupaj 1.124 podje-
tij z več kot 10 zaposlenimi, so
razvidna optimistična pričako-
vanja, saj naj bi se po napove-
dih število zaposlenih v pov-
prečju povečalo za 1,2 odstot-
ka, do konca leta pa naj bi bilo
zaposlenih slabe pol odstotka
več delavcev kot decembra la-
ni. Porast zaposlenosti je pri-
čakovan zlasti v storitvenih de-
javnostih, v strukturi zaposle-
nih pa raste delež tistih z boljšo
izobrazbo.
Delodajalci so za letos n
povedali 956 presežnih dela
cev, pri čemer naj bi jih kj
štiri petine prešlo v odprl
brezposelnost. Številka j
ocenjujejo v celjski obmofi
enoti zavoda za zaposlovanji
dokaj realna, saj so v večii
podjetij predložili tudi prt
grame razreševanja presežni
delavcev. Zaskrbljujoče je, t
se z napovedjo presežkov po
slabšuje izobrazbena stnil
ttira brezposelnih, saj je lu
polovica napovedanih prt
sežnih delavcev brez izobrai
be, več kot tretjina pa jih iu
III. ali IV. stopnjo izobrazbe.
I. STAMEJČI
CigleneckI bo
častni občan
v Šmarju pri Jelšah bodo v
času praznovanja letošnje-
ga občinskega praznika po-
delili naziv častnega občana
ter še nekaj drugih visokih
priznanj.
Po odločitvi občinskega sve-
ta bo postal častni občan Slav-
ko Ciglenečki iz Šmarja pri
Jelšah. Gre za nekdanjega
šmarskega fotografa kronista,
ki je dolga desetletja snemal
zanimive ljudi, dogodke in
prizore, bil pa je tudi ljubitelj-
ski gledališki igralec in iska-
lec arheoloških izkopanin. Za
naziv častnega občana ga je
predlagalo kulturno društvo
Anton Aškerc.
Za uspehe na področju
vzgoje in izobraževanja, zna-
ne tudi v širšem slovenskem
prostoru, bo prejel Plaketo
občine mag. Karel Šmigoc,
profesor matematike in fizike
iz Šmarja pri Jelšah. Podeli
bodo tudi tri Priznanja ob^
ne: Frančiška in Anton M«
čenik iz Bodreža jih bos'
prejela za uspehe na obrtne^
področju ter za izjemno ®
nančno pomoč društvom, ^
in drugim organizacijai^
Zinka Šraml iz Šmarja za u-
pešno vodenje doma upol^^
jencev ter Ivan Mlaker iz B"
drišne vasi za uspehe na ^
dročju kmetijstva in pri razV*
ju vinogradništva.
Prejemnika letošnjih den^
nih nagrad sta pevska skupil*
Štefanski fantje iz Svete^
Štefana, ki ohranja Ijuds'''
pesem, ter Planinsko di^-
tvo Šmarje pri Jelšah, ki
luje že štiri leta. Podelitev
činskih priznanj bo ^^
osrednjo slovesnostjo
skega praznika, 24. junija. ,
p
DOGODKI
3
Turistična organizacija s
figo v žepu?
Zgornjesavinjske občine obotavljivo pristopajo k skupni turistični organizaciji
po številnih bolj ali manj
pravniških zapletih in nedore-
čenosti okoli ustanovitve lo-
lialne turistične organizacije,
50 februarja, ob prisotnosti re-
jornega ministra Janka Raz-
gofška, župani in županja zgor-
njesavinjskih občin, presenet-
ljivo hitro dosegli soglasje o
ustanovitvi gospodarsko inte-
resnega združenja. Preko nje-
ga naj bi koordinirano skrbeli
za razvoj turizma šestih občin
Zgornje Savinjske doline.
....................^
Turistična vizija doline je s
komunahio in turistično infra-
strukturo urejena regija, kjer bo-
do obiskovalci skozi celo leto
deležni urejene in organizirane
ponudbe spoznavanja naravne
in kulturne dediščine področja.
Lepi obeti, ki pa zaenkrat osta-
jajo zapisani le na papirju. Dejs-
tvo je, da se z turizmom, v
splošnem in globalnem pomenu
besede, lahko ponašata Mozirje
zMozirskim gajem in Solčava z
Logarsko dolino, ostali pa se,
čast posameznim izjemam, vrti-
jo na mestu. Februarski sklepi so
brez potrditve občinskih svetov
ničelni, zdi se, da gre tudi za
pomanjkanje zanimanja. V vsa-
kem primeru pa je turistična
sezona v smislu skupnega na-
stopa že izgubljena.
Zdi se torej, da je turistično
gospodarsko interesno združe-
nje (v nadaljevanju GIZ) kolek-
tivna figa v žepu. Od načelnega
pristanka županov do danes so
namreč pretekli že štirje meseci.
omenjena tema pa je bila obrav-
navana na samo treh občinskih
svetih. V Mozirju je bila pred-
stavljena zgolj kot informacija,
vsebinsko naj bi o tej temi raz-
pravljali na junijski seji občin-
skega sveta. Enako se bo zgodilo
v Solčavi, kjer pa ob Logarski
dolini in delavnem turističnem
društvu takšnih dodatnih pove-
zav ne pogrešajo. Tajnik občine
Janez Čerček pravi, da bodo
GIZ podprli, če ga bodo tudi
druge občine. Razmišljanje Lju-
bencev je pravzaprav podobno.
Dobri turistični subjekti se pro-
dajajo sami, zato ni pravega
zanimanja za GIZ, ugotavlja žu-
panja Anka Rakun. Za nameček
pa so se ljubenski svetniki odlo-
čili, da bodo počakali na stališča
ostalih občin in se opredeljevali
na podlagi »znanih dejstev«.
Ta so pravzaprav znana le v
občinah Luče in Gornji Grad,
kjer so svetniki glasovali za usta-
novitev GIZ, nazarski svetniki
pa so predstavljeno rešitev skup-
nega turističnega nastopanja že
zavrnili. Argument proti so šte-
vilne študije o turizmu v Zgornji
Savinjski dolini, ki so bile izdela-
ne in finančno podkrepljene v
preteklosti, vendar nobena ni
zaživela v praksi. Dejstvo, ki bi
mu težko oporekali, poleg tega
je občina Nazarje kot izrazito
gospodarska občina manj veza-
na na turizem kot ostalih pet
občin.
Marko Lenarčič, nepooblaš-
čeni koordinator za ustanovitev
lokalne turistične organizacije,
je nad takšno politiko občin ra-
zočaran. Župani so se zavezali,
da bodo njihov dogovor za usta-
novitev verificirali tudi občinski
sveti, ugotavlja Lenarčič in do-
daja, da je turistična sezona
izgubljena. Čemu torej vztrajati
na projektu, ki je brez podpore?
»Ministrstvo za turizem in malo
gospodarstvo vidi turistično pers-
pektivo v celovitosti območja,
vse doslej smo namreč govorili o
celostni ponudbi Zgornje Sa-
vinjske doline,« ugotavlja Lenar-
čič. »Župani so očitno zadovolj-
ni s pat položajem, saj jim tako
ni potrebno zagotavljati prora-
čunskih sredstev.« Možna razla-
ga, vendar malo verjetna, ob
predpostavki, da so se župani
vendarle opredelili za ustanovi-
tev. Kaj več od tega, gledano
globalno, pa tudi niso storili.
Navsezadnje je nečastno pro-
padel turistično informativni cen-
ter v Lučah, v katerega so bila
vložena določena sredstva in je
po mnenju Marka Lenarčiča do-
bro delal.
Taktiziranje občin je torej očit-
no. Ob znanih težavah, ki sprem-
ljajo sleherno skupno akcijo v
Zgornji Savinjski dolini, iskanje
krivca za nastali položaj nima
smisla. Odgovornega pravzaprav
ni, so samo različni interesi. Po-
vsem legitimno in razumljivo.
Manj razumljivo je vztrajanje na
projektu, za katerega so nekateri
(očitno) že vnaprej vedeli, da je
obsojen na stopicanje na mestu.
V tem primeru je zapravljanje
energije in sredstev vendarle kon-
kretna odgovornost.
EDIMAVRIČ
Soglasje za Mollier pod
Golovcem
Celjski mestni svetniki so
prejšnji torek po hitrem po-
stopku, brez pripomb, spreje-
li spremembe in dopolnitve
odloka o zazidalnem načrtu
za rekreacijski center Na Go-
lovcu.
S tem so prižgali zeleno luč,
da v podjetju Mollier Roma-
na Šumaka lahko zaprosijo
za soglasje ministrstva za
zdravstvo oziroma zdravstve-
ne inšpekcije za opravljanje
splošnih in specialističnih iz-
venbolnišničnih zdravstvenih
dejavnosti v svojem novozgra-
jenem poslovnem objektu ob
Opekarniški cesti. V letu 1998
sprejete dopolnitve zazidalne-
ga načrta za to območje so
namreč predvidevale na me-
stu tedanje stanovanjske hiše
in gospodarskega objekta
zgolj gradnjo dveh objektov
za poslovne, skladiščne, servi-
sne in trgovske dejavnosti. Po
sedanjem programu investi-
torja, ki je tudi naročnik spre-
memb, pa so bile zaradi uredi-
tve izvenbolnišničnih zdravs-
tvenih dejavnosti potrebne
dodatne dopolnitve zazidal-
nega načrta. Med javno razgr-
nitvijo v prostorih MČ Gaber-
je in Mestne občine Celje na
predlagane spremembe ni bi-
lo pripomb.
IS
Priznanja najzaslužnejšim
s četrtkovo prireditvijo ob
občinskem prazniku so Štore
j^astile spomin na zgodovino
•^raja, ki je bil pred 160 leti le
"brobje urbanega središča Kre-
^'^ike. Ignacij Novak je zakupil
'^vdne pravice za sedem izko-
pov rudnikov v Laški vasi in
'^čovju in tako postal prvi slo-
lastnik rudnikov. Vsi
"Njegovi nasledniki do 2. sve-
tovne vojne so bili tujci.
. Leta 1848 so čez Štore speljali
^^lezniško progo Dunaj-Trst, kar
Precej pripomoglo k hitrejše-
"^u razvoju kraja. Sočasno s ka-
^•^^jšim zapiranjem rudnikov se
^ Štorah začela proizvodnja
železa in se nadaljevala vse do
današnjih dni. Zahvala za ohra-
nitev in nadaljevanje tradicije
gre zlasti nekaterim podjetjem
in posameznikom, med katerimi
so bili tudi letošnji dobitniki
občinskih priznanj. Ob šesti ob-
letnici samostojnosti občine Štore
sta tako bronasta grba prejela
podjetje Inexa Štore za uspešno
delo in ohranjanje železarske
tradicije in Pošta Štore za priza-
devnost in uspešno delo, kljub
veliki obremenjenosti. Srebrni
grb je dobil Franc Kapi za pro-
stovoljno in samoiniciativno de-
lo na kulturnem področju, bro-
nasto plaketo pa ženska vokal-
na skupina Kompolske pevke
za ohranjanje narodnega izroči-
la s petjem ljudskih pesmi. Za
vse nagrajence je tovrstno priz-
nanje po njihovih besedah na-
grada vsem, ki so kakorkoli po-
vezani z njimi in so trmasto
vztrajali pri svojem delu. Podjet-
je Inexa se je z izdelavo kako-
vostnega jekla uveljavilo tudi na
evropskih trgih in s tem dostoj-
no zastopa in nadaljuje 150-
letno tradicijo. Da pa tudi priza-
devanja na drugih področjih de-
lovanja krajanov niso ostala neo-
pažena, dokazujejo priznanja os-
talim nagrajencem.
B.JANČIČ,Foto:G.K.
MarjanMačkošek (Inexa), FanikaRom (Kompolskepevke), Silva Pevec (PoštaŠtore) inFrancKapl.
VArcIinu
nov poslovni
center
Ob zahodnem robu regional-
ne ceste Višnja vas - Celje bodo
zgradili nov poslovni center z
bencinskim servisom, poslov-
no-stanovanjskim objektom in
pokritim parkiriščem, zazidal-
ni načrt pa je izdelala Vizura
d.o.o. Celje.
Načrt so si lahko ogledali tudi
svetniki na zadnji seji Občinske-
ga sveta Vojnik, ki so hkrati
sprejeli predlog odloka o zazida-
vi centra. V bencinskem servisu
bo prodajalna, okrepčevalnica,
pokrita točilna mesta in kiosk za
prodajo plina v jeklenkah, ob
njem pa avtopralnica. Pokrito
parkirišče je predvideno za prib-
ližno 30 parkirnih mest, poslov-
no-stanovanjski objekt pa bo
namenjen salonu za prodajo av-
tomobilov in rezervnih delov,
servisni delavnici, kozmetičnim
delom in skladiščem v pritUčju
ter stanovanjem in pisarni v
nadstropju.	Bo.J.
POSVETU
Prvi politični
atentat
v črni gori se je zgodil prvi
atentat politične narave, ka-
kršni so se doslej dogajali le
v Srbiji. Za zdaj še neznanci
so pred domačim pragom ubili
Gorana Žugiča, svetovalca
za nacionalno varnost črno-
gorskega predsednika Mila
Djukanoviča. Žugič je poz-
no ponoči parkiral na dvoriš-
ču, takrat pa je atentator vanj
izstrelil pet nabojev iz avto-
matske puške - tri v prsi in
dva v glavo.
Žugič je bil torej ubit po
podobnem scenariju kot Šte-
vilni politiki in člani podzem-
lja v Srbiji in prav zna se
zgoditi, da tudi njegovega aten-
tatorja policija ne bo nikoli
našla. Predsednik Djukanovič
je dejal, da gre za »teroristič-
no dejanje, uperjeno proti de-
mokraciji in proti varnosti lju-
di«. Številne so tudi špekula-
cije, da se je umor zgodil
zato, da bi zaostril že tako
napete razmere v državi pred
občinskimi volitvami v Pod-
gorici in Hercegnovem. 38-
letni Žugič je, preden je leta
1998 postal predsednikov sve-
tovalec za varnost, vodil prod-
jukanovičeve policijske enote
med demonstracijami in pro-
testi, s katerimi so Miloševi-
čevi privrženci želeli januarja
pred dvema letoma preprečiti
prihod na oblast sodobno in
reformistično usmerjenemu
Milu Djukanoviču.
Ugrabitev V vrtcu
Mirno mesto Wasserbillig
na meji med Luksemburgum
in Nemčijo je pred dnevi pre-
tresla prava drama ^ talci.
Moški tunizijskega porekla
se je namreč z okrog 40 talci
- otroki in vzgojiteljicami,
oborožen s pištolo, nožem,
ročno granato in bencinom
zaprl v mestni vrtec. Nekaj
otrok |e sicer izpustil, v za-
meno za večino malih talcev
pa je zahteval avtobus do
letališča in letalo za Libijo.
Po 28 urah psihološke dra-
me je policija ugrabitelja zbe-
zala na piano pod pretvezo,
da je televizijska ekipa, ki želi
z njim narediti intervju o kri-
vicah, ki se mu dogajajo. 39-
letni moški Neji Bejaui se je
namreč zadnja leta zdravil pri
psihiatru, potem ko je po raz-
vezi z ženo izgubil varstvo
dveh otrok, ki sta pred leti
obiskovala prav ta vrtec. Ko je
prišel iz vrtca, ga je dvakrat v''
glavo ustrelil specialec, dom-
nevni tv snemalec. Hudo ra-
njenega moškega so prepelja-
li v bolnišnico, kjer je že zu-
naj smrtne nevarnosti. Otroci
so ostali nepoškodovani, le
pretreseni. Del javnosti pa je
pretresen zaradi takšne poli-
cijske akcije. Predsednik med-
narodnega združenja novinar-
jev je izjavil, da bodo v pri-
hodnjih podobnih primerih
najbolj ogroženi novinarji, saj
bodo ugrabitelji verjetno naj-
prej pomislili na past.
Poljska vladna
kriza
Desnosredinska poljska
vlada se je po 30 mesecih
vladanja znašla v hudi kri-
zi. Nekateri tako menijo, da
je država celo v najhujši
krizi po padcu komunizma
leta 1989. K temu je pripo-
mogla odločitev ene od koa-
licijskih partneric, Unije svo-
bode, da njeni ministri ne
bodo več sodelovali v vladi.
Gre za pet ministrov po-
membnih državotvornih re-
sorjev, in sicer za zunanje za-
deve, obrambo, finance, pra-
vosodje in za promet. Stranka
se je zato odločila, ker naj bi
njena koalicijska partnerica,
Volilna akcija Solidarnost, ne
bila sposobna nadzirati nje-
nih poslancev. Ti so namreč
večkrat glasovali proti gospo-
darskim reformam, ki so ključ-
nega pomena za vstop v Evrop-
sko unijo. Solidarnost je bila
v zameno za obstoj koalicije
celo pripravljena 2^menjati
premiera Jerzyja Buzeka, ki
izhaja iz njenih vrst, in ga
nadomestiti z uglednim eko-
nomistom Grabowskim, ki je
bližje Uniji svobode. Ker kri-
zi nikakor ni videti konca je
precej verjetno, da bodo Po-
ljaki že prej odšli na volišča
kot konec leta 2001. Trenutne
raziskave najbolje kažejo opo-
zicijski Demokratični zvezi le-
vice, stranki prenovljenih nek-
danjih komunistov.
Clinton »osvaja«
Evropo
Ameriški predsednik Clin-
ton je ta teden potoval po
Evropi, kar |e verjetno ena
njegovih zadnjih poti v tej
funkciji. Za začetek si je iz-
bral Lizbono in vrhunsko sre-
čanje z Evropsko unijo, pot
je nadaljeval v eni najbolj
pomembnih evropskih držav
Nemčiji, prvič pa je bi! tudi v
gosteh pri novem ruskem car-
ju Vladimirju Putinu.
Še najbolj plodno je bilo
srečanje s slednjim, saj sta dr-
žavnika sklenila kar nekaj med-
državnih sporazumov, najpo-
membnejši pa je ta, da se bosta
državi v 20-ih letih znebili kar
68 ton (vsaka po 34 ton) pluto-
nija, namenjena za izdelova-
nje jedrskega orožja. Za ilu-
stracijo: s tako količino te ra-
dioaktivne snovi bi bilo moč
sestaviti kar osem tisoč takih
bomb, kot je bila tista, ki so jo
Američani avgusta 1945 odvr-
gli nad Hirošimo. Washington
pa je Moskvi tudi obljubil, da
ji bo nudil vso podporo pri
nadaljnjem dobivanju posojil
pri Mednarodnem denarnem
skladu. Clinton se je mudil
tudi v Ukrajini, kjer sta s tam-
kajšnjim predsednikom Kuč-
mo sklenila, da naj bi Kijev
zaprl zloglasno jedrsko elek-
trarno Černobil do, 15. decem-
bra tega leta. Še najbolj medlo
je bilo srečanje s predstavniki
unije - ZDA in EU nista dosegli
nobenega sporazuma glede tr-
govinskega spora, temveč sta
le izrazili »trdno odločenost«
za iskanje rešitev.
Piše: DAMJAN KOŠEC,
POPtv
DOGODKI
□
Delodajalcem je
vseeno
Z večjimi - tudi finančnimi - vzpodbudami do samozaposlovanja
Posvet o vzpodbudah ak-
tivne politike zaposlovanja,
ki sta ga za območje mozir-
ske upravne enote pripravila
Območna služba zavoda za
zaposlovanje Velenje in Zgor-
njesavinjski podjetniški cen-
ter, je nazorno dokazal izred-
no slabo zanimanje deloda-
jalcev. Kljub temu razvese-
ljuje podatek, da nezaposle-
nost upada, saj se število
iskalcev zaposlitve razen v
Ljubnem povsod zmanjšuje.
Iz evidence velenjske službe
zavoda za zaposlovanje je na
območju Mozirja na borzi de-
la prijavljen 801 iskalec služ-
be. V primerjavi z lani se je
nezaposlenost zmanjšala za 8,8
odstotka. Med iskalci zaposli-
tve prevladujejo stečajniki, traj-
no presežni delavci in osebe
nad 50. letom starosti. Po be-
sedah Srdana Arzenška, di-
rektorja območne službe, ima-
jo najvišjo stopnjo nezaposle-
nosti v Lučah (17,1 odstotka),
sledi Solčava (16,9 odstotka)
in Gornji Grad (14,6 odstot-
ka). Skrbi pa podatek, da se za
samozaposlovanje odloča ved-
no manj iskalcev zaposlitve.
Leta 1996 se je na tak način
zaposlilo 30 ljudi, lani samo
šest. Vzroki so predvsem v
končani tranziciji in premajh-
nih vzpodbudah zavoda za za-
poslovanje, predvsem pa bank,
je menil Arzenšek.
Enakega mnenja je bil tudi
Franc Benda, predsednik obrt-
ne zbornice iz Mozirja. Vzpod-
bude so koristne, vendar je po-
trebna konkretna finančna po-
moč. Zgornjesavinjski podjet-
niki se tesno povezujejo z tuji-
nii bankami, saj so slovenske za
domače podjetnike menda ne-
dosegljive. Brez poceni kapita-
la pa je razmišljanje o zaposlo-
vanju, o samozaposlovanju pa
še bolj, nerealno. »Dejstvo je,«
je dejal Benda, »da je po zagonu
v preteklih letih področje drob-
nega gospodarstva v Zgornji Sa-
vinjski dolini v stagnaciji.«
Velenjska območna služba
za zaposlovanje poskuša pre-
ko programov zaposlovanja,
izobraževanja in informiranja
vzpodbujati tako iskalce za-
poslitve kot delodajalce.
Na območju Upravne enote
Mozirje je po najnovejših po-
datkih 667 samostojnih pod-
jetnikov, ki pa imajo zaposle-
nih samo 67 delavcev. Gre to-
rej pretežno za samozaposli-
tve, velenjska služba pa posku-
ša poiskati delo določenim ka-
drom tudi preko štipendiranja.
Mnenje Roberta Rajšterja, vod-
je oddelka za poklicno orienta-
cijo in štipendiranje, je, da bi
zavod lažje skrbel za financira-
nje kadrov med šolanjem s
skupnim razpisom kadrovskih
štipendij. Njihovo znižanje je
namreč občutno; lani niso raz-
pisali niti ene, v novem šolskem
letu naj bi štipendirali šest učen-
cev za poklic natakarja in enega
za oblikovalca kovin.
EDI MAVRIČ
Pomlajevanje borčevskih vrst
Na pred časom zaključe-
nih letnih konferencah vseh
21 krajevnih organizacij celj-
skega območnega združenja
borcev in udeležencev NOB
so v ocenjevanju svojega de-
la izpostavili pomlajevanje
in prenavljanje združenja.
V borčevsko organizacijo so
doslej sprejeli 600 novih čla-
nov, ki niso bili udeleženci
NOB. »Če upoštevamo, da je v
naših organizacijah včlanjenih
nekaj nad 1.500 članov, pred-
stavlja število novosprejetih kar
tretjino,« je s pomlajevanjem
zadovoljen Milan Batistič, ki
dodaja, da borce zdaj čaka
drug korak, zahtevna naloga,
kako novosprejete člane čim-
bolj vključiti v delo, vodstva
krajevnih in nenazadnje ob-
močne organizacije. Z nekaj
rezultati pa se že lahko pohva-
lijo; delo KO Tone Grčar iz KS
Pod gradom vodi mlajši član
Lenart Hrovatič, ki ni bil ude-
leženec NOB, podpredsednik
KO Štore je Srečko Križanec,
v krajevno organizacijo pa so
minula leta sprejeli 43 novih
članov, od tega 18 samo lani.
Precej se je pomladila tudi
krajevna borčevska organiza-
cija Karel Destovnik Kajuh, ki
je v nekaj letih sprejela 70
novih članov, nad 30 novih
članov imajo v Medlogu, med
novimi člani krajevne borčev-
ske organizacije Slavko Šlan-
der pa je tudi celjska podžupa-
nja Janja Romih.	IS
Kadrovske štipendije le še sanje
V celjski območni enoti Za-
voda RS za zaposlovanje ugo-
tavljajo, da je za šolsko leto
2000/2001 na območju 23 ob-
čin celjskega območja razpi-
sanih rekordno malo kadrov-
skih štipendij. Le za 90 dija-
kov srednješolskega izobra-
ževanja in 12 študentov. Skrb
delodajalcev, da si »vzgojijo«
bodoče delavce, je - kot kaže -
pri večini pozabljena.
Nič bolje ni tudi na državni
ravni, saj je v celotni Sloveniji
razpisanih zgolj 1.592 kadrov-
skih štipendij, pri čemer jih
slaba tretjina odpade na viso-
košolske strokovne in univer-
zitetne študijske programe, naj-
več, kar 900, pa na triletne
srednješolske programe. Dija-
ki in študenti se lahko potegu-
jejo še za republiške štipendi-
je, ki za dijake v povprečju
znašajo od slabih 13 do do-
brih 28 tisočakov, za študente
pa od dobrih 13 do dobrih 31
tisoč tolarjev. Ob dejstvu, da
je cenzus za dodelitev repub-
liške štipendije že od leta 1997
nespremenjen in v bruto zne-
sku znaša okoli 48 tisoč tolar-
jev dohodka na družinskega
člana v preteklem letu, v Celju
ugotavljajo, da se je tudi delež
dijakov in študentov s Celjske-
ga, ki so upravičeni do repub-
liške štipendije, v zadnjih le-
tih zmanjšal z 80 na 75 odstot-
kov. V iztekajočem se šolskem
oziroma študijskem letu re-
publiške štipendije na Celj-
skem prejema 4.059 dijakov
in 1.340 študentov.
Še najbolj si s šipendijami
lahko pomagajo tisti dijaki in
študenti, ki jih v šolah predla-
gajo za dodelitev Zoisove šti-
pendije. Le-ta je namenjena
najbolj nadarjenim, v razponu
pa za dijake znaša od dobrih 14
do slabih 36 tisoč, za študente
pa od slabih 19 do približno 44
tisoč tolarjev. V 23 občinah
celjskega območja jo prejema
552 dijakov in 449 študentov.
Novost, zaradi številnih ne-
dorečenosti ob uvajanju zaen-
krat še dokaj slabo usidrana,
za študente pa so tudi študent-
ska posojila. Na Celjskem je
zanje zaprosilo 309 študen-
tov, vendar je ob začetku štu-
dijskega leta pogodbo za pri-
dobitev posojila sklenilo le
172 študentov.	IS
Gradnja primarne kanalizacije
Na Ljubnem so v preteklih
letih zgradili čistilno napra-
vo, v letošnjem letu pa nada-
ljujejo z izgradnjo zadnjega
dela primarne kanalizacije.
S priključitvijo sekundarne-
ga omrežja ter sanacijo ob-
stoječega sistema odvodnja-
vanja, predvsem v centru
Ljubnega, bo mogoče čistil-
no napravo funkcionalno
pognati. Za izgradnjo tretje
faze so v občinskem prora-
čunu zagotovili 8,7 milijona
tolarjev, kar znaša slabo po-
lovico celotne pogodbene
vrednosti investicije.
»Glede na razpoložljiva sreds-
tva, določena v ta namen v
proračunu občine, so bila ob
hkratni izgradnji Marčinkove-
ga jezu predvidena najnujnejša
finančna sredstva za izgradnjo
cevovoda preko Savinje. S konč-
no odločitvijo ministrstva za
okolje in prostor o gradnji Mar-
činkovega jezu in z dodatnimi
varovalnimi zaključnimi deli
na obeh brežinah Savinje, ki so
ob tem potrebna, smo ugotovi-
li, da je potrebno primarno
kanalizacijo zgraditi v celoti.
Vsak kasnejši poseg v brežine
bi namreč pomenil veliko več-
je stroške gradnje,« nam je po-
vedal Franjo Naraločnik, taj-
nik občine Ljubno.
Dela na Marčinkovem jezu
se bližajo koncu, po projektu,
ki so ga pripravili v ministrs-
tvu za okolje in prostor, bodo
poskrbeli za zavarovanje bre-
žin, celoten projekt pa naj bi
predali namenu ob praznova-
nju občinskega praznika v za-
četku avgusta.
EDI MAVRIČ
Prenovljena lekarna v Storak
Ob občinskem prazniku so v Štorah po dobrih štirih mesecih odprli obnovljeno lekarno, ki bo
s smotrnejšo razporeditvijo po besedah direktorice Lilijane Grosek precej bolj funkcionalna.
Denar za obnovo je prispeval sam javni zavod ob pomoči dobavitelja, mariborskega Farmadenta,
za zunanjo ureditev pa je poskrbela Občina Štore.	Bo.J., Foto: G.K.
Četrtina objektov - kulturni
spomeniki
Laško je ena redkih občin,
ki doslej ni imela popisa sta-
nja objektov, s pomočjo ka-
terega bi lahko na osnovi
starosti, namembnosti ali
kakšnega drugega kriterija
določene dele ali celotna po-
slopja razglasili za kulturne
spomenike.
Prav zato so se v Odboru za
etno dejavnost »Možnar« iz Laš-
kega odločili, da se povežejo s
celjskim zavodom za kultur-
no dediščino in skupaj pripra-
vijo seznam primernih objek-
tov, kamor sodijo različne stav-
be, zidanice, mlini, žage, kaš-
če, kleti, hlevi, sušilnice,... S
popisovanjem so sodelavci Za-
voda pričeli že v lanskem sep-
tembru, zaključili pa bodo ko-
nec julija. Trenutno je eviden-
tiranih okoli 200 primerkov,
po zaključku pa bodo izdelali
analizo, na kateri bo temeljil
postopek razglasitve teh ob-
jektov za kulturne spomeni-
ke. Po splošnih ocenah naj bi
kriterijem ustrezalo do 25 od-
stotkov vseh objektov v obči-
ni, postopek razglasitve pa ne
bo pomenil tudi razlastitve ob-
jektov, razen v primeru, če
bodo le-ti zanemarjeni. Do de-
narne pomoči za obnovo bodo
tako na osnovi javnega razpisa
upravičeni le lastniki objek-
tov, ki bodo razglašeni za kul-
turne spomenike, pod pogo-
jem, da soglašajo in da so
pripravljeni tudi sami prispe-
vati nekaj sredstev za obnovo.
Odprto vprašanje ostaja, ka-
ko bo s pridobivanjem sogla-
sij za popravila objektov - kul-
turnih spomenikov, ki so de-
jansko del stavbe, v kateri ljudje
še živijo.	B. JANČIČ
PO DRŽAVI
Visoka inflacija
IJUBUANA, 31. maja
(Delo) - Cene življenjskih
potrebščin so se maja zvi-
šale za pol odstotka, letos
pa za 3,7 odstotka, Prj.
merjava med lanskim in
letošnjim majem pokaže
kar 9,1-odstotno inflaci-
jo. pri čemer statistični '
urad ni upošteval zadnji
dve podražitvi bencina. I
Korže V Krškem
UUBUANA, 1. junija I
(Delo) - Vlada, ki opravlja^
le tekoče posle, se je na^
zahtevo ministrice za gos-;
podarstvo dr. Tee Petrin
odločila, da bo poslovni
odbor jedrske elektrarne |
v Krškem namesto odstav-
ljenega Iva Baniča vodil
Uroš Korže, sicer vodja "
slovenske pogajalske sku-
pine za sklenitev meddr-
žavne pogodbe s Hrvati o
JEK.
Po meri Evrope
UUBUANA, 1. junija i
(Delo) - Poslanci so po
hitrem postopku sprejeli ;
nov zakon o kmetijstvu, i
ki bo omogočil prilagaja- '
nje slovenske kmetijske-
politike skupni politiki!
Evropske unije.	^
Umrli trije
jeklarji ^
JESENICE, GRADEC, 5. i
junija (Delo) - Kljub pri-
zadevanjem zdravnikov in
uporabi posebne opreme
v graški univerzitetni kli-
niki niso mogli rešiti živ-
ljenja treh delavcev jese-
niške jeklarne, ki so se 2.
junija zastrupili z ogljiko-
vim monoksidom. Na Je-
senicah bodo z rekonstruk-
cijo dogodkov poskušali
ugotoviti, zakaj je do ne-
sreče sploh prišlo.
Kučan o varuhu
UUBUANA, 5. junija
(Delo) - Predsednik drža-
ve Milan Kučan se je z
vodji poslanskih skupin
posvetoval o dvanajstih
kandidatih, ki so se prija-
vili za varuha človekovih
pravic. Ivu Bizjaku namreč
jeseni poteče šestletni man-
dat, varuh pa je izvoljen
le, če ga v državnem zbo-
ru podpreta dve tretjini
poslancev.
Drugi krog
UUBUANA, 6. junija
(STA) - Prvostopenjski
upravni senat vrhovnega
sodišča je sprejel odloči-
tev o tožbi mandatarja An-
dreja Bajuka in kandida-
tov za ministre. Predajo
pisnega odgovora vplete-
nim v tožbo je napovedal
šele za 7. junij, torej tik
pred pričetkom izredne se-
je dr^vnega zbora, na ka-
teri naj bi se poslanci v
drugo odločali o ministr-
ski Usti mandatarja za se-
stavo nove vlade, ki j^
povsem enaka kot v pf'
vem krogu volitev.
AKTUALNO
5
»Odstavil me je
ljudski lobi!«
Andrej Natek trdi, da hočejo trgovino s hmeljem vzeti Savinjski dolini!
ob nedavni razrešitvi di-
jektorja žalske družbe Hnie-
Export Import Andreja
Hatka je bila moč slišati na-
jiige o vsaj nekorektnem, če
l^ne kako drugače spornem
ijelovanju vodstva podjetja.
Ilatek odgovarja, da je pod-
jetje vodil korektno, s svoje-
ga mesta pa je odletel zaradi
liritiskov lokalnih politikov
Slovenske ljudske stranke.
»Odstavitev sem pričakoval
^po lanski novembrski skupš-
iini družbe, ko so bili med
fsemi kandidati v nadzorni
ivet podjetja imenovani ljudje
zključno po strankarskih me-
ilih. Edini hmeljar ^e pred-
iednik sveta Rudi Trobiš, ven-
lar menim, da je pod vplivom
Irugih članov sveta. Ker ni-
em član Slovenske ljudske
iranke, se je zdelo nekako
ogično, da me bodo prej ali
lej dali na čevelj.«
V nadzornem svetu pravi-
o,da niste pripravili ustrez-
\egasanacijskega programa,
»z/roma da v njem ni bilo
isnih smernic za rešitev pod-
etja?
Ko so začeli govoriti o sana-
ijskem programu, sem vedel,
la iščejo le izgovor za mojo
ldstavitev. Hmezada Export Im-
»rt se takšnega, kot je sedaj,
leda sanirati, sploh ne v krat-
iem času. Osnovna težava pod-
etja je v tem, da imamo samo
a šest mesecev dela. Zato nuj-
»0 potrebuje še dodatne de-
flvnosti. Ravno zaradi tega sem
se odločil za nakup celjske
Enote Kmetijstva Žalec, da bi
začeli v podjetju tudi s
pridelavo, ne samo predelavo
^®elja. To so kasneje označili
eno mojih večjih napak, saj
^ bi se kot hmeljar loteval
l^ečkih zadev. Hmezad se mo-
očitno ukvarjati samo s tr-
govanjem s hmeljem in njego-
vo predelavo. Ta je zasnovana
^tri do štiri tisoč ton hmelja,
Pridelka pa je vsako leto manj.
V resnici pa sem stopil na žulj
Petru Vrisku in >ljudskašem< v
Celju. Seveda na skladu kme-
tijskih zemljišč nismo dobili
dovoljenja za najem zemljišč,
tako da smo bili nazadnje pri-
morani prodati enoto Celje
Kmetijski zadrugi Celje. S tem,
da nam ta do danes ni porav-
nala niti tolarja kupnine.
Očitali so vam tudi prikriva-
nje podatkov o poslovanju?
To so za lase privlečene trdi-
tve, ki sploh ne držijo. Poslal
sem jim podatke, ki so jih
zahtevali. Označili so jih za
meglene in da ni pravih šte-
vilk, vendar sem v poročilu
navedel, kakšno bo stanje. Ne-
nazadnje so mi očitali tudi, da
sem v predprodaji prodal pre-
malo hmelja, samo sedemsto
ton. Morda ga je prodanega
celo preveč, vprašanje, če ga
bo Hmezad letos sploh toliko
odkupil.
Ali ni bilo ravno to jedro
spora in tihih obtožb, da Hme-
zad preko slovenskih posred-
nikov prodaja hmelj v tujino?
Podjetje nekdanjega direk-
torja Hmezada Iva Bračuna je
prodalo nekaj manj kot dve-
sto ton hmezadovega hmelja
v Rusijo. Pri tem je treba
vedeti, da ima Bračun dobre
zveze na tamkajšnjem tržiš-
ču, pred leti mu je takratni
nadzorni svet podelil celo eks-
kluzivno pravico za prodajo
na ruskem tržišču. Hmelj za
Ruse bi lahko dobil kjerkoli,
če ga ne bi vzel pri Hmezadu,
mi ne bi zaslužili niti pri
njegovi predelavi. Šlo je za
gentlemenski dogovor. Ni bi-
lo nikakršnih provizij in ni-
kakršne sumljivega posla. Po-
leg tefja je bil to edini hmelj,
prodan preko kakšnega dru-
gega podjetja
Kako sami ocenjujete no-
vo vodstvo Hmezada Eks-
port Import?
Prepričan sem, da je osnov-
ni namen zadnjih dogodkov le
to, da bi trgovino s hmeljem
preselili iz Savinjske. Za novo
vodstveno ekipo si upam trdi-
ti, da je samo prehodnega zna-
čaja, njena naloga je likvidaci-
ja podjetja, trgovino pa bodo
nato prenesli v roke ljudske
stranke - ali v Ljubljano ali pa
na Koroško.
SEBASTIJAN KOPUŠAR
Sodobno zdravljenje zlomov
Splošna in učna bolnišni-
ca Celje je 26. in 27. maja v
sodelovanju s katedro za ki-
rurgijo Medicinske fakultete
v Ljubljani pripravila v Celj-
skem domu kirurško podi-
plomsko izobraževanje o os-
teosintezi z zunanjim fiksa-
torjem tretje generacije.
Tečaja, ki ga je vodil
doc.dr. Radko Komadina,
dr. med., se je udeležilo pet-
deset slušateljev, in sicer spe-
cializantov ter tistih speciali-
stov travmatologov iz sloven-
skih bolnišnic in zagrebške
travmatološke klinike, ki se v
svojem vsakodnevnem delu
srečujejo s poškodovanci z
zlomljenimi dolgimi cevasti-
mi kostmi. V Celju so se sez-
nanili s sodobnim zdravlje-
njem v primerih, ko zloma ni
možno zdraviti konzervativ-
no z imobilizacijo. Ena od
treh danes veljavnih metod
osteosinteze, to je operativne
učvrstitve kostnih odlomkov,
je učvrstitev zloma z zuna-
njim fiksatorjem. Dr. Koma-
dina je pojasnil, da je to apa-
rat, ki ga kirurg s posebnimi
vijaki namesti na kost nad in
pod zlomom. Metoda, ki v
Evropi in Severni Ameriki
predstavlja tretjino vseh os-
teosintez, je tehnično zahtev-
na in draga. V Posameznih
bolnišnicah je njena uporaba
odvisna tudi od izkušenosti
kirurga, in prav temu je bilo
namenjeno izobraževanje v
Celju.
Vsi udeleženci iz bolnišnic
so ob koncu tečaja opravili
tudi pisni preizkus znanja in
dobili ustrezna potrdila, zbor-
nik izbranih predavanj pa bo
služil kot učni pripomoček.
Priprava izobraževanja je bila
pomembna tudi za uveljavlja-
nje celjske bolnišnice kot uč-
ne. Medicinska fakulteta na-
mreč organizira na leto štiri
podoplomske tečaje in tokrat-
ni je bil prvič izven Ljubljane.
JI, Foto: GK
Učvrstitev zloma z zunanjim fiksatorjem je tehnično zahtevna in draga metoda
Celjskim gostincem le
razvezali roice
O gostincih ali kršenju nočnega miru? - Morda bi potrebovali celo pravilnik, ki bi
nekaterim zaukazal podaljšanje obratovalnega časa
Pravilnik o podaljšanju
obratovalnega časa v gostin-
skih lokalih je zadnje mese-
ce celjskim mestnim svetni-
kom postal prispodoba zgodbi
o jari kači in steklem polžu.
Bolj kot so namreč eni razla-
gali, da je pravilnik potreben
zato, da znotraj njegovih do-
ločil lahko gostinci zakoni-
to uredijo svoj obratovalni
čas, bolj so se drugi hudova-
li, da je zgolj potuha za pi-
jance in razgrajače, ki bodo
še bolj kalili po prepričanju
mnogih že močno načet mest-
ni nočni mir.
v občmskih strokovnih služ-
bah so ugotavljali, da je bil
pred meseci sprejet pravilnik
preveč neživljenjski in je go-
stincem, ki so želeli zakonito
podaljšati obratovalni čas v
svojih lokalih, že v kali zvezal
roke. Nadomestiti so ga želeli
z uredbo župana, ki bi lahko
na predlog strokovne službe v
posameznih primerih razsojal
po svoje, podobno kot je to
urejeno v Ljubljani in še neka-
terih drugih slovenskih me-
stih. Celjski svetniki so temu
večinsko nasprotovali, najbrž
tudi zato, ker je župan Bojan
Šrot prostodušno priznal, da
načelno nima nič proti po-
daljšanemu obratovalnemu ča-
su v lokalih.
Minuli torek so zato na klo-
pi dobili novo različico pra-
vilnika, ki v načelu podaljšu-
je obratovalni čas lokalov v
stanovanjskih soseskah do 23.,
namesto do 22. ure. Glede na
območje so ločeni lokali v
MČ Center in ostalih mestnih
četrteh oziroma krajevnih
skupnostih, pri čemer se obra-
tovalni čas v središču mesta
določa liberalnejše. Restavra-
cije, gostilne in kavarne so v
središču mesta lahko odprte
do 3. ure zjutraj, na ostaUh
območjih pa do 1. ure. Slašči-
čarne, okrepčevalnice, dnev-
ni bari ter hotelske terase in
gostinski vrtovi obratov z na-
stanitvenimi možnostmi lah-
ko zapirajo svoja vrata v MČ
Center ob 1. uri, drugod pa ob
polnoči, nočno odprtje je di-
skotekam podaljšano do 5.
ure, nočnim barom pa do 4.
ure zjutraj; pri tem pa so
svetniki soglašali še z izjemo,
da lahko kavarnam, restavra-
cijam in gostilnam za zaklju-
čene družbe (od porok do
sedmin, praznovanj rojstnih
dnevov in ostalih jubilejev)
30-krat v letu izdajo dovolje-
nje za podaljšanje obratoval-
nega časa do 5. ure zjutraj.
Pri tem pa je zanimivo, da
so svetniki bolj kot o tem, da
je gostincem s pravilnikom
treba omogočiti, da v svojih
lokalih, ob pogoju seveda, da
s tem ne motijo okolice, zako-
nito poslujejo takrat, ko ima-
jo največ gostov in tudi iztrži-
jo največ, razpravljali zlasti o
tistih, ki imajo na plečih naj-
več kršitev. Gre zlasti za na
črno odprte lokale v primest-
nih stanovanjskih soseskah,
kjer se pritožbe stanovalcev
vrstijo kot po tekočem traku,
vendar učinkovitega inšpekcij-
skega nadzora v Celju ni. Za-
nimiva pa je bila pobuda svet-
nika Janeza Goršiča (LDS),
ki je opozoril na mrtvilo v
mestnem središču ob nedeljah
zvečer in menil, da bi za to
območje v občinskih strokov-
nih službah lahko začeli raz-
mišljati o posebnem dekretu.
Z njim bi gostince na tem
območju zavezali, da za goste
poskrbijo tudi kakšno minuto
zatem, ko gredo kure spat.
I. STAMEJČIČ
IZ OBČINSKIH SVETOV
Nova slatinska
podžupana
ROGAŠKA SLATINA - Po
predlogu župana mag. Bran-
ka Kidriča in soglasni odloči-
tvi občinskega sveta sta nova
podžupana Rogaške Slatine
Franci Jankovič (ZLSD) in
Erih Krašovec (SLS+SKD), ki
bi opravljal v primeru predča-
snega prenehanja mandata se-
danjega župana njegovo funk-
cijo. Jankovič je znan kot dol-
goletni komercialni direktor
steklarne, Krašovec pa kot di-
rektor in lastnik trgovskega
podjetja Keros. Oba sta nado-
mestila podžupana Janeza Lor-
berja (LDS) in Silvestra Žgaj-
nerja (SLS+SKD), ki sta od-
stopila pred nekaj meseci brez
javnega pojasnila.
Širitev slatinskih
term
ROGAŠKA SLATINA - Na
območju CZ 1, ki obsega pre-
del nove slatinske zdraviliške
promenade (nekdanja Celjska
cesta), nameravajo razširiti po-
letni del Term ter urediti novi
mestni prireditveni prostor.
Svetniki so zato sprejeli pre-
čiščeno besedilo odloka o ure-
ditvenem načrtu tega območ-
ja.
Kostrivnici manjka
ucilnica
ROGAŠKA SLATINA - 1. in
II. Osnovna šola Rogaška Sla-
tina, ki sta se prijavili na raz-
pis ministrstva za šolstvo in
šport za uvajanje devetletke v
prvih razredih v šolskem letu
2001/2002, imata kadrovske
pogoje, drugače pa je s pro-
storskimi. Na podružnični šo-
li Kostrivnica namreč potre-
bujejo dodatno učilnico, ki so
jo hoteli zgraditi obenem s
telovadnico. Zaradi novega re-
publiškega navodila o soglas-
ju za sofinanciranje gradenj iz
državnega proračuna kostriv-
niške gradnje v letošnjem pro-
gramu sofinanciranja ni, zato
pričakujejo, da jo bo ministrs-
tvo pripravljeno sofinancirati
prihodnje leto. (BJ)
Potrdili novega
podžupana
ŠOŠTANJ - Svetniki so spre-
jeli osnutek zaključnega raču-
na občine in določili desetd-
nevni rok za dajanje pripomb.
S tajnim glasovanjem so potr-
dili novega podžupana iz vrst
Združene liste socialnih de-
mokratov Marka Kompana
in razrešili Marjana Jakoba iz
Slovenske ljudske stranke.
Sprejeli so tudi ugotovitveni
sklep o odstopu drugega po-
džupana Davida Ravnjaka iz
vrst Socialdemokratske stran-
ke. Pristopili so h konzorciju
občin severozahodne Sloveni-
je za uresničitev projekta ter-
mične obdelave odpadkov. Na
predlog komisije za mandatna
vprašanja in imenovanje (njen
predsednik se seje ni udeležil)
so spremenili tudi sestavo ne-
katerih komisij. (M.K.)
□
GOSPODARSTVO
Kupite Armanija,
nosite Vransko
Usnjarji z Vranskega napovedujejo vrnitev med uspešne
Vransko podjetje Inde, ki
je lansko leto končalo s sko-
raj 38 milijoni tolarjev izgu-
be, je septembra dobilo nove-
ga direktorja Dušana Kopriv-
nika, ki se je lotil ambiciozne
prenove podjetja. Oživili so
vrliunsko znamko usnjenih
oblačil 2"'' skin by Inde, s
katero želijo prodreti v tuji-
no, Koprivnik pa samoza-
vestno trdi, da se splača kupi-
ti njihove delnice.
Podjetje Inde se je zadnjih
nekaj let ukvarjalo predvsem
z dodelavnimi posli za tuje
partnerje, večinoma najbolj
vrhunske blagovne znamke
(Armani, Trussardi, Escada,
Laurel, Lousi Ferraud, Betty
Barclay, Gimo's, Belfe&Belfe,
Spyke in Alpinestars). Dušan
Koprivnik pravi, da se temu
ne nameravajo odreči, saj ta-
ko ohranjajo stik z najnovej-
šimi modnimi tokovi, poleg
tega pa si Inde s takšnim so-
delovanjem odpira vrata na
tuje trge: »V zadnjem času
smo razširili predvsem števi-
lo poslovnih partnerjev in se
poleg italijanskega usmerili
tudi na avstrijski, nemški in
švicarski trg.«
Največji korak je gotovo
oživitev blagovne znamke 2'"'
skin, ki je sicer nastala že leta
1990, a je od takrat niso upo-
rabljali. Pod mentorstvom
francoskih modnih strokov-
njakov jo oblikujejo Indejeve
modne oblikovalke, prvi trije
modeli pa so po direktorjevih
besedah uspešno prestali
prodajni preizkus v Avstriji in
Nemčiji. Že avgusta bodo za-
čeli z redno prodajo treh mo-
delov, pripravljajo pa kolekci-
jo pomlad/poletje 2001. »2'"'
skin je namenjena najbolj
zahtevnim kupcem, izdelana
je iz najboljših materialov, od-
ličnih modno-klasičnih krea-
cij. V Sloveniji se bo prodajala
le v kakšnih desetih izbranih
trgovinah,« napoveduje Ko-
privnik.
Na dirki motociklov vete-
ranov, kjer so bili glavni po-
krovitelj, je Inde predstavil
tudi kolekcijo 2'"^ skin bike,
namenjeno motoristom. »To
so vrhunska motoristična
oblačila iz usnja, narejena pa
bodo po meri in okusu kup-
ca. Ti bodo prišli v trgovino,
povedali kaj hočejo, mi pa
jim bomo sešili,« pravi direk-
tor podjetja.
Trenutno podjetje posluje
pozitivno, čaka pa jih zahtev-
na sanacija sedemletne izgu-
be. Nadejajo se finančnih
sredstev iz vladnega progra-
ma za pomoč podjetjem, ven-
dar Koprivnik pravi, da je op-
timist, tudi če tega denarja ne
bo. »Izvedli smo dogovorno
poravnavo, tako da podjetje
posluje z dobičkom. Stare
dolgove bomo dolgoročno
razrešili, nekaj s tekočim po-
slovanjem, nekaj s prenosi
kapitala. Brez pomoči bo raz-
voj pač počasnejši, a nam bo
uspelo.«
SEBASTUAN KOPUŠAR
Pionirsici časi
se izteicajo
CBH lani poslovala zelo uspešno - Poslovno sodelovanje z borznimi hišami na
Štajerskem - Jeseni dodatna ponudba
Celjska borzno posredniška hiša bo odslej
namesto direktorja imela dvočlansko upravo,
njen osnovni kapital pa se bo s 106 milijonov
povečal na 190 milijonov tolarjev. Spremembe
so potrebne zaradi uskladitve s podzakonskimi
akti zakona o trgu vrednostnih papirjev, ki
bodo začeli veljati konec julija. CBH želi dobiti
tako imenovano veliko pooblastilo za opravlja-
nja vseh poslov, zato tudi tolikšno povišanje
kapitala.
Dokapitalizacijo bodo izvedli s sredstvi rezerv,
revalorizacijskega popravka rezerv, nerazporeje-
nega lanskega dobička in z vplačili delničarjev. S
tem se lastniška struktura družbe ne bo spreme-
nila. Po lanskem izstopu Kovinotehne (njen delež
so odkupili zaposleni) je celjska borzna hiša v
lasti družb Filba in Etol, ki imata vsak po tretjinski
delež, ter dvanajst manjših delničarjev, večinoma
zaposlenih.
Direktor, oziroma po novem predsednik upra-
ve Zdenko Podlesnik pravi, da je CBH lani dobro
poslovala. Ustvarili so 60 milijo-
nov tolarjev čistega dobička,
kar je bistveno več kot leta 1998,
ko ga je bilo 27,7 milijona tolar-
jev. Prihodki družbe so se sko-
raj podvojili in so znašali dobrih
356 milijonov tolarjev, pri čemer
so prihodki od lastne prodaje
znašali 171 milijonov tolarjev.
Donosnost kapitala je bila 27-
odstotna, prihodek na zaposle-
nega pa je znašal 32 milijonov
tolarjev.
Zaradi zaostrenih pogojev
poslovanja, ki jih prinaša uve-
ljavitev podzakonskih aktov,
vse več borznih hiš razmišlja o
povezovanju in združevanju,
vendar se do poletja, ugotavlja
Podlesnik, ne bo zgodilo kaj
bistvenega, oziroma bo pove-
zav manj, kot so še pred nekaj
meseci mnogi pričakovali in tu-
di napovedovali. Tudi CBH se
že dogovarja o sodelovanju z
eno od borznih hiš, s katero, pa
za zdaj še ne želi govoriti. Pravi
le, da bi se s tem povečal tržni
delež borznih hiš na območju
SV Slovenije, o kapitalskem po-
vezovanju pa se bodo začeli
pogovarjati šele prihodnje leto.
Celjska borzna hiša bo jese-
ni razširila ponudbo na spre-
jemanje naročil za nakup tu-
jih vrednostnih papirjev na
londonski in franWurtski bor-
zi, povezala se bo tudi z eno od
pokojninskih družb. To pome-
ni, da bo pri njih mogoče vpla-
čevati denar za dodatno pokoj-
ninsko zavarovanje.
»Novi predpisi, zaradi katerih
imamo veliko dodatnega dela,
so začeli veljati ravno v času, ko
so razmere na kapitalskem trgu
sila črnoglede,« pravi Zdenko
Podlesnik. Razlogov za obupno
nizke tečaje je po njegovem več,
na prvo mesto pa postavlja za-
prtost slovenskega kapitalske-
ga trga za tuje naložbe in politič-
no krizo. »Trenutne razmere so
dokaj čudne, saj se prepiramo,
ali spustiti na borzo tujce, pri
tem pa nimamo stabilne vlade,
kar pa spet za tuje vlagatelje
gotovo ni vabljivo,« meni Podle-
snik, ki je prepričan, da dlje ko
bo kriza trajda, več časa bo
potrebnega, da se borza zopet
postavi na noge. Posledice tre-
nutnega stanja krepko čutijo tu-
di v celjski borzni hiši, saj se je
število obiskov prepolovilo, za-
radi manjšega obsega poslov pa
je manj prihodkov.
JANJA INTIHAR
Delničarji CBH so na skupš-
čini za članico uprave imeno-
vali Darjo Orožim, med dru-
gim znano tudi po tem, da je
bila prva, ki je sklenila posel z
vrednostnimi papirji na ljub-
ljanski borzi. Orožimova je bi-
la imenovana z odložilnim po-
gojem, saj mora pridobiti še
soglasje ATVP.
Zdenko Podlesnik vodi celjsko borzno hišo že
od njene ustanovitve. Doslej je bil direktor
družbe, po novem pa je predsednik uprave.
Vodstvo lnexmih podjetif v Sloveniji
Od 2. do 4. junija je bila v Mariboru mednarodna konferenca skupine Inexa, ki se je
udeležilo okrog sto vodilnih ljudi iz vseh njenih proizvodnih in trgovskih podjetij ter
pooblaščeni agenti iz vsega sveta.
Osrednja tema letošnje konference, ki so jo pripravili zaposleni v podjetju Inexa Štore, je bila
uporaba informacijskih tehnologij v poslovanju, trženju in komuniciranju s poslovnimi partnerji.
Predstavniki Inexinih podjetij so si ogledali tudi proizvodnjo v Štorah, kjer so prav te dni po uspešno
opravljenem testiranju zagnali novo povezavo dveh linij z eno samo ogrevno pečjo. Tehnologijo za
prenos toplote so razvili v podjetju skupaj s projektivnim birojem iz Ruš, postavitev ene peči
namesto dveh pa ima več prednosti. Med drugim bodo znižali stroške na enoto izdelka in hkrati
povečali produktivnost, dvignila pa se bo tudi kakovost. Povezava dveh linij je prva letošnja večja
naložba v Inexi Štore, stala pa je okrog 100 milijonov tolarjev	JI, Foto: SHERPA
Vodilni ljudje Inexinih podjetij so si ogledali proizvodnjo v Štorah.
Gorenje na londonsici borzi
Na povabilo bančne skupi-
ne Societe Generale se bo Go-
renje 12. in 13. junija udeleži-
lo v Londonu borzne konfe-
rence, na kateri se bo skupaj z
Lekom in Telekomom pred-
stavilo tujim vlagateljem.
Gre za prvo tovrstno izkuš-
njo velenjskega podjetja, ki ga
bo na konferenci zastopal član
uprave Franjo Bobinac. Cilj
konference je povezati podjet-
ja od Baltika do Južne Afrike,
ki kotirajo na borzah, z vlaga-
telji iz celega sveta, specializira-
nimi za naložbe v tem območ-
ju. Predstavniki povabljenih
slovenskih podjetij, ki jih anali-
tiki banke Societe Generale tu-
di sicer redno spremljajo, bodo
v Londonu poleg dvajsetmi-
nutne predstavitve odgovarjali
še na vprašanja udeležencev,
sestali pa se bodo tudi z neka-
terimi vlagatelji. Franjo Bobi-
nac ocenjuje, da bo izkušnja na
londonski konferenci, na kateri
bo predstavil strateške usmeri-
tve Gorenja, dobrodošla in za-
nimiva. Meni namreč, da je slo-
venska borza premajhna za
Gorenje, vrednost njihovih del-
nic pa je trenutno močno pod-
cenjena.	JI
Med ponudniki za odkup
petine delnic Abanke je tudi
Gorenje, ki že ima v tej banki
2,5-odstotni lastniški delež.
Izbor ponudnika bo znan naj-
kasneje do konca avgusta.
BAKOMETi
Eno leto prepozn«
Društvo-ekonomistov
Ije je sinoči pripravilo okr^.
glo mizo o združevanju Ko.
vinotehne in Merkurja
Predviden potek združitve
sta predstavila predsednii,
uprave Merkurja mag. Bin^
Kordež in novi predsednii
uprave Kovinotehne Aloj^
Burja.
Pušniic v zbornici
s 1. junijem so v celjslq
območni gospodarski zbot.
niči na mestu samostojnega
svetovalca Eda Gaberška,
ki je odšel v pokoj, zaposlili
Jožefa PuŠnika, bivšega di.
rektorja laškega Tima. Ke[
bo Pušnik zaradi tega ino.
ral odstopiti kot predsednik
upravnega odbora zborni-
ce, saj stalna zaposlitev ir.
funkcija nista združljivi, bo
treba v kratkem opraviti še
nekaj kadrovskih menjav.
Toper spet na trgo
Lastnik podjetja Primat
Peter Privšek želi ponovne
oživeti blagovno znamko
Toper, bi jo tržil pred
vsem na Hrvaškem, v Bosm
in Hercegovni, na Sloves
kem in Češkem. Projekt jf
že prijavil na razpis za pri
dobitev državne finančne
podpore, vendar se je poka
zalo, da v Ljubljani več ot
Ijubijajo, kot pa so dejansk
pripravljeni narediti. Držais
bi namreč celjsko podjel)fc
ki namerava v kratkem a
območju nekdanje Metki
odpreti še industrijsko pro
dajalno, sofinancirala le pi
pripravi enega sejemskega
nastopa in ene tržne razi-
skave, s čimer pa blagovni
znamki Toper še zdaleč ni
mogoče povrniti nekdanje
ga slovesa.
Prvi Lecierc je
odprt
v torek so na Rudniku pri
Ljubljani odprli prvi sloven-
ski trgovski center franco-
skega združenja E, Lecierc
Največji hipermarket v Slo-
veniji na 8.300 kvadratnili
metrih prodajne površin«
ponuja 80.000 Tazličnih
delkov. Direktor hipermar
keta Jean Fran^ois Higone!
pričakuje, da bodo vsal
dan imeli okrog 10.000 na
kupov in da bo letni pronifi
znašal 14,5 hiilijarde tolai'
jev. Poudaril je, da njiho^
cilj ni doseči največji tržni
delež v Sloveniji, temveč ^
Čim nižjimi cenami delovati
v korist slovenskih potro-
šnikov, pomagati pa želi)"
tudi proizvajalcem, saj
dobra polovica izdelM
slovenskega izvora. Zdru-
ženje Lecierc žeh' v Marib";
ru. Novem mestu, CeljU'
Kopru, Novi Gorici in neka'
terih drugih večjih mestili
zgraditi še približno 10
govskih centrov, velikih o«
2.000 do 10.000 kvadratni''
metrov, kar bi zagotovil"
najmanj 2.000 novih delo^'
nih mest.

GOSPODARSTVO
□
V dveh letih bi Tim zaprli
[Tako je prepričan Gregor Tratnik, ki načrtuje odpuščanje polovice delavcev in hkrati
nakup konkurenčnega podjetja -
Vodstvo Tovarne izolacij-
jltega materiala iz Laškega
jg prejšnji teden objavilo po-
datke o predvidenih presež-
|jih delavcev, ki so marsiko-
ga presenetili. Število zapo-
slenih naj bi se namreč sko-
raj prepolovilo, vendar je to,
poudarja glavni direktor Gre-
gor Tratnik, eden od nujnih
ukrepov, ki jih morajo izve-
sti v podjetju, da bodo lahko
povečali obseg proizvodnje
in se uspešno postavili po
robu vse večji konkurenci.
Gregor Tratnik, ki je prevzel
vodenje Tima v začetku letoš-
njega januarja, potem ko je
prejšnji direktor Jožef Pušnik
zaradi nestrinjanja z zahteva-
mi lastnikov odstopil, je pre-
pričan, da bi tovarna, če bi še
naprej obveljala dosedanja po-
slovna politika, zagotovo v dveh
letih zaprla vrata. »Prodaja in
dobiček sta zadnja tri leta upa-
dala, prihodek na zaposlenega
je bistveno nižji kot pri konku-
renci, stroški dela pa predstav-
ljajo skoraj 29 odstotkov celot-
ne realizacije,« pojasnjuje Trat-
nik. »Zaradi cenejših surovin
je Tim lani še posloval z dobič-
kom, letos pa je podjetje zara-
di nenehnih podražitev nafte
na eni ter pritiska kupcev na
7i\ižanje cen na drugi strani, v
«£> večjem primežu. Edina re-
šitev je takšno prestrukturira-
nje podjetja, da se bo sposobno
hitro prilagajati zahtevam trga,
kadrovska sanacija pa je le del
nove strategije.«
V novi organizaciji podjetja
bo zaposlenih le 250 ljudi, to
je za kar 210 manj kot sedaj.
Ukinili naj bi program opre-
me in montaž, ki je zadnjih
pet let delal z izgubo ter s tem
jemal podjetju zagon in denar,
oklestiti bo treba, pravi Trat-
nik, po številu zaposlenih raz-
košne finančne in računovod-
ske službe, iz Tima bodo izlo-
čili tudi transport, varovanje,
kuhinjo in čiščenje ter jih pre-
pustili zunanjim službam, kar
naj bi jih stalo občutno manj.
Tratnik zagotavlja, da bodo
poskušali zagotoviti delo kar
največjemu številu presežnih
delavcev, saj jim je že doslej
uspelo poiskati službo naj-
manj stodvajsetim. Okrog 30
delavcev iz proizvodnje so za-
časno že prerazporedili, za
65 so našli delo pri drugem
delodajalcu, štirideset naj bi
se jih zaposlilo v out sourcin-
gu, ostalim delavcem pa bo-
do pomagali pri samozapo-
slitvah oziroma jim dokupili
leta, če jim do upokojitve ne
manjka več dosti. Program
reševanja presežkov bo pred-
vidoma dokončno sprejet še
ta mesec, delavci pa bodo
odločbe dobili v drugi polo-
vici julija. To pomeni, da bo
na novo organiziran Tim za-
čel poslovati v začetku pri-
hodnjega leta.
Gregor Tratnik je prepričan,
da se bo Tim, ki naj bi sčaso-
ma prerasel v holdinški si-
stem, razvil v zelo uspešno
podjetje. V letošnjih prvih pe-
tih mesecih so v primerjavi z
enakim lanskim obdobjem že
povečali prodajo doma in v
tujini za 15 odstotkov, mož-
nosti za prodajo hidroizola-
cijskih izdelkov in embalaže
iz stiropora pa iščejo zlasti
na trgih bivše Jugoslavije.
Gregor Tratnik pričakuje, da
se bo nekaj novih delovnih
mest odprlo s pogodbami o
dolgoročnem sodelovanju, ki
naj bi jih podpisali s tremi
izraelskimi in še enim tujim
podjetjem. Lastniki in novo
vodstvo Tima so prepričani,
da bodo svojo konkurenčno
prednost dolgoročno izboljša-
li prav s povezavami s tujci,
ekonomiko obsega pa name-
ravajo povečati tudi s prevze-
mi domačih podjetij. Že v krat-
kem naj bi kupili ljubljansko
Izolirko, svojega edinega do-
mačega konkurenta na področ-
ju izolacijskega materiala.
I JANJA INTIHAR
Sindikati
hočejo biti
zraven
Na dogajanja v laškem Ti-
niu so se že odzvali v območni
organizaciji svobodnih sindi-
katov, saj se ne strinjajo z
načinom, na kakršnega so se
v podjetju lotili ugotavljanja
presežnih delavcev.
Menijo, da je v predlaganem
osnutku programa razreševanja
trajnih presežkov vrsta procedu-
ralnih in vsebinskih kršitev za-
kona o delovnih razmerjih in
kolektivne pogodbe, nesprejem-
ljivo pa je tudi dejstvo, da v
programu ni predvidenih ukre-
pov, ki bi preprečevali odprto
brezposelnost. V sindikatu tudi
pravijo, da so kriteriji za ugotav-
ljanje presežkov dvomljivo upo-
rabljeni, kršena pa je tudi kolek-
tivna pogodba za kemično in
gumarsko industrijo, saj so med
presežki tudi zaščitene kategori-
je delavcev. Upravi še očitajo, da
doslej še z nobenim od delavcev,
ki je na seznamu odvečnih, ni
opravila konkretnega pogovora.
V sindikatu menijo, da bi se
uprava in lastniki Tima lahko
odločili za kakšne druge ukrepe
za povečanje donosa kapitala,
ne pa za tako drastično zmanjše-
vanje delovnih mest. Ker bodo
poskušali rešiti čim več zaposli-
tev, zahtevajo, da vodstvo Tima v
pripravo dokončnega programa
presežnih delavcev vključi tudi
predstavnike sindikata.
JI
Dan prijetnih
novic
Velenjsko podjetje Gore-
nje Point je eden od vodil-
nih slovenskih ponudnikov
informacijskih tehnologij.
Njegova strateška usmeri-
tev je navezava partnerskih
odnosov s kupci, čemur je
bil namenjen Dan prijetnih
novic, predstavitev novosti
v računalništvu.
V Pointu nameravajo usta-
noviti center za informacij-
ske tehnologije, v katerem bi
skrbeli za računalniško opre-
nio, informacijske storitve, iz-
gradnjo informacijskih siste-
itiov in izobraževanje svojih
strank. Po besedah direktorja
podjetja Jožeta Kamška bo
takšen center omogočal za-
nesljivost, razpoložljivost
opreme in kad^a, boljši pre-
gled nad stanjem, znižanje
stroškov ter večjo hitrost in
odzivnost na želje strank.
Na srečanju so predstavili
'zdelke podjetij, ki jih velenj-
ska družba zastopa na svo-
jem območju: osebne raču-
f^alnike, delovne postaje in
strežnike podjetja DTK Gom-
Puters, monitorje Philips in
tiskalnike Epson ter poštni
strežnik MS Exchange Server
ij^ odjemalec MS Outlook, oba
nova Okna 2000. SKO
Za delnico pivovarne 130 tolarjev
Laški pivovarji poslujejo letos še bolje-Iskanje novih trgov v tujini
Lastniki Pivovarne Laško
so zadovoljni z lanskimi re-
zultati družbe, saj krepko
presegajo povprečje branže
in tudi slovenskega gospo-
darstva. Čeprav menijo, da
je trenutna cena pivovarni-
nih delnic na borzi preniz-
ka, so prepričani, da jim po-
slovni rezultati, ki so letos
še boljši od lanskih, dajejo
zagotovilo o trdnosti nalož-
be tudi v bodoče.
Lanskega dobička, ki znaša
1,355 milijarde tolarjev, ne
bodo razporedili, ampak ga
bodo v skladu s poslovno poli-
tiko družbe razdeli v prihod-
njih letih, za dividende v viši-
ni 130 tolarjev bruto na delni-
co pa bodo porabili okrog 570
milijonov tolarjev dobička iz
preteklih let. Nekaj čez 255
milijonov tolarjev »starega« do-
bička bo ostalo še naprej ne-
razporejenega.
Čeprav je pivovarna prodala
lani le za en odstotek več piva
kot leta 1998, prihodki pa so
ostali na isti ravni in so znašali
nekaj manj kot 15 milijard
tolarjev, je bil čisti dobiček za
4,5 odstotka višji od predlan-
skega. Zaradi posodobitve proi-
zvodnje, v katero so vložili 4,3
milijarde tolarjev, in restrik-
tivne politike zaposlovanja jim
je uspelo znižati stroške na
enoto proizvoda. Dobre tri mi-
lijarde tolarjev bodo znašale
naložbe tudi v tem in prihod-
njem letu, saj načrtujejo nakup
nove linije za polnjenje in pa-
kiranje nepovratne embalaže
in zamenjavo embalaže.
Pivovarna Laško je lani izvo-
zila 24 odstotkov celotne proi-
zvodnje piva, letos pa je izvoz
povečala še za 15 odstotkov. V
primerjavi z enakim lanskim
obdobjem so boljši tudi drugi
rezultati poslovanja, saj se je v
prvih štirih mesecih obseg proi-
zvodnje povečal za pet odstot-
kov, prihodki pa so višji za
skoraj četrtino. »Poraba piva v
Sloveniji že nekaj let upada in
čeprav kljub zaostrenim trž-
nim pogojem uspevamo ohra-
njati doma več kot 50-odstotni
tržni delež, smo primorani is-
kati nova tržišča,« pravi direk-
tor pivovarne Tone Turnšek.
»Priložnost vidimo v kapital-
skih naložbah v mednarodnem
prostoru, tako kot to delajo
velike svetovne pivovarske kor-
poracije. Ocenjujemo, da je za
nas najprimernejše izvozno tr-
žišče v državah bivše Jugoslavi-
je, to je v Bosni in Hercegovini,
na Hrvaškem in tudi drugod.«
Čeprav v pivovarni o tem
še ne govorijo radi, nam je
član uprave Boško Šrot potr-
dil, da se že nekaj časa poga-
jajo za odkup splitske pivo-
varne. Končni dogovori naj
bi bili znani po 20. juniju,
denar pa naj bi zagotovili z
dolgoročnimi posojili ter z
lastnimi sredstvi. Pivovarna
v Splitu bi Laščanom pome-
nila odskočno desko za Juž-
no Dalmacijo ter za Bosno in
Hercegovino.
Delnice pivovarne so bile v
začetku tega leta uvrščene v
borzno kotacijo A, vendar so
po mnenju mnogih podcenje-
ne. Razlog za to naj bi bila
nelikvidnost finančnega trga,
pa tudi njegova majhnost in
zaprtost za tuje vlagatelje.
I JANJA INTIHAR
Esotech po japonskem modelu
v velenjskem podjetju Eso-
tech, ki se ukvarja s projek-
ti v energetiki, industriji,
ekologiji in informatiki, so
pod pokroviteljstvom mini-
strstva za gospodarstvo za-
čeli uresničevati model stal-
nih izboljšav, tako imeno-
vani projekt dvajsetih klju-
čev.
Model, povzet po japonskih
izkušnjah, vključuje elemen-
te poslovne odHčnosti, kultu-
re podjetja in standardov ka-
kovosti ISO. Kot je povedala
generalna direktorica podjet-
ja Zofija Mazej Kukovič, je
končni cilj ustvarjanje ureje-
nega okolja in takšnih delov-
nih mest, ki jih bodo zaposle-
ni imeli radi. V projekt se je
letos vključilo petnajst slo-
venskih podjetij, v Esotechu
pa bodo te dni že pripravili
podroben akcijski načrt, ki
ga bodo izvajali v svojem ce-
lotnem poslovanju.
Velenjsko podjetje je bilo
že lani med petnajstimi pod-
jetji, ki so se potegovala za
priznanje Republike Sloveni-
je za poslovno odličnost, vlo-
go, nadgrajeno s projektom
Kultura podjetja, pa bodo od-
dali tudi letos. »Želimo, da bi
se vseh dvesto zaposlenih iden-
tificiralo z vrednotami, po-
slanstvom in cilji podjetja ter
se ob tem ob spoznavanju
samega sebe naučilo imeti po-
zitiven odnos tudi do sode-
lavcev,« poudarja Kukoviče-
va.
Esotech izvaja trenutno pro-
jekte v Soških in Dravskih
elektrarnah, v ljubljanski to-
plarni in v Termoelektrarni
Šoštanj, dela pa že končujejo
v elektrarni Brestanica, za ka-
tero so pripravili okoli 250
milijonov tolarjev vreden pro-
jekt kemične priprave vode.
Podjetje, ki lani imelo tri mi-
lijarde tolarjev prihodkov in
70 milijonov tolarjev dobič-
ka, si prizadeva pridobiti po-
sle tudi v državah nekdanje
Jugoslavije. Manjši posel jim
je že uspel s Srbijo, v Make-
doniji pa naj bi sodelovali pri
projektih s področja ekologi-
je in elektrogospodarstva.
JI
FINANCE
Vrednostni papirji delniških družb
Vrednostni papirji investicijskih družb
Tecajnica
Borzni indeksi
□
KUITURA
Popravek
v prejšnji Številki so bile v
prispevku 2ivka Beškovni-
ka Gaj priplesal do petega
mesta povsem napačno na-
vedene tri stvari. Gaj ni ma-
turant, ampak obiskuje prvi
letnik strojne šole v Šol-
skem centru Lava. Ne obi-
skuje srednje baletne šole,
ampak je letos uspešno
opravil sprejemni izpit za-
njo. Na baletno tekmovanje
v Freiburg je šel s skupino
profesorice Srednje baletne
šole Maribor, s plesno toč-
ko, za katero je koreografijo
pripravil Jure Lukaščik.
BINA, ANDREJ
in GAJ ŽMAVC
Za smeh in
zabavo
Junij bo v Zrečah minil v
znamenju smeha, saj se je
minuli petek pričel mesec
komedij s predstavo Zmeš-
njava dramske skupine Sa-
motarji iz Hoč.
Jutri ob 20. uri bo v večna-
menski dvorani Term Pros-
vetno društvo Šentvid pri
Planini uprizorilo igro Poro-
čil se bom s svojo ženo, 16.
junija pa Kulturno društvo
Zgornja Ložnica, in sicer ko-
medijo Dobrodošla mis Aga-
ta. Mesec komedij bo 30. ju-
nija zaključilo Kulturno
društvo Zibika z igro Kje je
meja.
Mesec komedije so pripravi-
le Terme Zreče v sodelovanju s
KUD Vladko Mohorič ter ob
pomoči občine Zreče. Bo.J.
Tramvaj na
odlagališču železa
Ob premieri VVilliamsove drame Tramvaj Poželenje v SLG Celje
Uprizoritev znamenite
drame Tramvaj Poželenje
(1947) ameriškega klasika
20. stoletja Tennesseeja Wil-
liamsa (1926-1983) v prevo-
du Zdravka Duše, s premie-
re katere so 26. maja v celj-
skem SLG zaokrožili reper-
toar minule sezone (priču-
joči zapis je nastal po ogledu
ponovitve 1. junija), se je v
kroniko neobičajnih gleda-
liških dogodkov na Sloven-
skem zapisala že pred svojo
premiero.
Dobra dva tedna pred pr-
vim srečanjem z občinstvom
oziroma sredi najintenzivnej-
ših zaključnih vaj je namreč
prišlo s strani uprave in umet-
niškega vodstva gledališča do
nesporazumne zamenjave
prvotnega režiserja Aleksan-
dra Jurca z umetniškim vod-
jem, s tem pa tudi do spre-
memb uprizoritvenega kon-
cepta in njegove odrske ure-
sničitve. Na tem mestu lahko
poročamo le o uresničeni odr-
ski stvaritvi, ki jo režijsko
podpisuje Matija Logar ob
sodelovanju dramaturga Kri-
štofa Dovjaka,
Kot je videti, je režiser us-
merjal in gostil uprizoritev z
namero, da bi kolikor mogo-
če zgoščeno in pregledno
povzel zahtevno Williamsovo
psihološko in socialno moti-
virano dramsko dogajanje in
da bi predvsem kvartetu no-
silnih protagonistov ponudil
dovolj priložnosti za razmah
individualnih individualnih
značajskih potez. Zgodbo o
tragičnem nasprotju med ilu-
zijo (večkrat življenjsko pora-
žene Blanche, da bo našla
svoj notranji mir in nov smi-
sel življenja v sestrinem pro-
letarskem domu) in resnič-
nostjo (saj prav tam doživi
Stanleyevo posilstvo in nasil-
no izločitev iz družbe - v
umobolnico) je režiser moč-
no nevtraliziral in stiliziral v
smeri aktualne univerzalnosti
ter se s tem odločno odrekel
za Williamsovo dramatiko
značilnemu posebnemu lo-
kalnemu vzdušju urbanih
središč ameriškega juga tik
po drugi svetovni vojni. Reali-
stično zasnovan in kronološ-
ko razporejen niz dramatič-
nih prizorov je razprl v smeri
negotove odprtosti oziroma
dvoumnosti videnega že kar
z uvodnim, na prvi pogled
nerazložljivim nastopom Me-
hikanca, v katerem šele čisto
na koncu prepoznamo Blanc-
hinega sotrpina iz umobolni-
ce. Podkrepil pa je tudi sklep-
no spoznanje o neizogibnosti
usode, saj se protagonistki ni
uspelo izmakniti ne breme-
nom preteklosti (in pritisku
družbenih moralnih konven-
cij) in ne neukrotljivo prvin-
ski človekovi telesnosti.
Poudarjeni univerzalni od-
prtosti uprizoritve je služila
scenografija Jožeta Logarja,
ki je stiliziran realistični inte-
rier skromnega proletarskega
bivališča Kovvalskih obdala z
visokimi, slikarsko obdelani-
mi stenami (poslikala sta jih
Drago Cifrek in Borut Koš-
njek), s katerimi je nakazova-
la neobvladljive družbene la-
birinte in notranja brezpotja.
Enako vlogo je izpolnjevala
tudi glasbena oprema po izbi-
ri Primoža Ahačiča, ki se je
komaj kdaj naslonila na ame-
riško jazzovsko izročilo, ko je
iskala praviloma univerzal-
nejše in manj prepoznavne
glasbene poudarke k posa-
meznim čustvenim vozlom in
z njimi omogočala potrebne
predahe. Kostumografinja Ja-
nja Korun in njena pomočni-
ca Špela Leskovic sta kostu-
me časovno sicer nekoliko
»patinirali«, a z njimi nakazo-
vali socialne in značajske po-
sebnosti posameznih oseb.
Med nosilnimi protagonisti
je vlogo čutno, čustveno in
družbeno globoko razrvane
Blanche z veliko mero zbra-
nosti, notranje poglobljenosti
in discipline izoblikovala Ja-
goda Vajt. Pod sprva samo-
zavestnim videzom razvaje-
ne aristokratske dame se je
postopoma vse bolj tragično
razkrivala usoda prezgodaj
prevarane žene (oziroma
vdove), neuspešne upravljal-
ke družinskega posestva,
mnogokrat surovo ponižane
prostitutke ter zasramovane,
preganjane in iz domačega
okolja brezobzirno izgnane
podeželske učiteljice. Ob vse
bolj obupnih poskusih iska-
nja odrešitve, porojenih iz
lažne samoprevare, se je
stopnjevala razdalja med nje-
no popolno poraženostjo in
okoljem, na zunaj vidna v vse
bolj krčevito nervoznih iz-
bruhih - vse do poslednje ja-
snovidnosti in miru »otroka
božjega« v umobolnici. Nje-
nega »barbarsko« neposred-
nega in nasilnega poslednjega
eksekutorja (tistega, ki ji s
svojim posilstvom zada po-
slednji udarec za padec čez
rob »urejenega sveta«) je v
vlogi nestrpnega svaka Stan-
leya Kovvalskega intenzivno
odigral Mario Selih. Njegovo
potrpežljivo družinsko »last-
nino«, naivno vdano in poslu-
šno ženo Stello, je s preprosto
neposrednostjo in vdanostjo
začrtala Manca Ogorevc,
Blanchinega nesojenega ženi-
na Mitcha, na zunaj robustne-
ga, a navznoter cagavega
»maminega sinčka«, je z me-
šanico zapoznele želje po
nežnosti in trpne vdanosti
družbenim konvencijam izri-
sal Primož Pirnat. V epizod-
nih vlogah so učinkovito zao-
krožali okolje protagonistov
Barbara Vidovič, Renato
Jenček, Igor Sancin, Drago
Kastelic, Anica Kumer, Miha
Nemec in David Čeh.
SLAVKO PEZDIR
Utrjevanje celjske
pevske tradicije
v čas letnih koncertov na-
ših pevskih zborov, ki je že
po tradiciji postavljen v dru-
go polovico maja, se je s
celovečernim koncertom
uvrstil mešani zbor »CPD« z
dirigentom Edvardom Gor-
šičem.
Zanimiv in domiselno pri-
pravljen pevski večer je bil
predvsem namenjen spominu
na pomemben dogodek pred
davnimi stopetimi leti, ko je v
narodno razburkan čas padla
ukinitev čitalniškega zbora in
ga je nasledilo »Celjsko pev-
sko društvo«. Začetki so bili iz
različnih vzrokov skromni,
idejna in organizacijska za-
snova pa je bila trdna in zboru
je cena in vrednost kljub obča-
snim nihanjem rasla. V letih
pred drugo vojno je že postav-
ljen v družbo uveljavljenih slo-
venskih zborov.
V maniri povojne politične
naravnanosti je zbor izgubil
status samostojnosti; postal je
sekcija sindikalnega kulturno-
umetniškega društva »France
Prešeren« in smo ga Celjani
vse do rojstva slovenske drža-
ve klicali za »Prešernov zbor«.
Leta 1991 si je zbor ponovno
nadel staro ime. Mnoga priz-
nanja, nagrade in odličja potr-
jujejo njegovo poustvarjalno
moč in zagnanost.
Prvi del koncertnega spo-
reda je bil jubilejno naravnan,
posvečen spoštljivemu spo-
minu treh komponistov in di-
rigentov Antonu Lajovcu, Ci-
rilu Preglju in Antonu Schwa-
bu, saj je vsak izmed njih
pomembno vpet v zgodovino
zbora, niso se pa pozabili od-
dolžiti skladatelju in priredi-
telju Alojzu Mihelčiču, ki se je
vpisal v celjsko zgodovino tu-
di kot politik. Koncert je po-
kazal osnovno naravnanost
zbora v utrjevanju predvsem
celjske pevske tradicije,
utemljene na ustvarjalnosti
domačih skladateljev in orga-
nizatorjev pevskega izročila.
Ni naključje, da si je zbor kot
svoje geslo izbral Aškerčeve
verze: »Kdor naš si, z nami
poj,«, ki jih je v žlahtno glas-
beno obliko postavil Emil
Adamič.
Naj mi prof. Goršič ne šteje
v zlo, če za zaključek upora-
bim njegove misli iz kronike
zbora, zapisane ob 100-letnici:
»Vsakokratni slavnostni kon-
cert je osrednji celjski kulturni
dogodek. To je potrdilo, da je
bilo CPD vseh sto let še kako
prisotno v mestnem kultur-
nem dogajanju, s svojimi ka-
kovostnimi dosežki pa tudi
eden najpomembnejših po-
slancev pri predstavitvah me-
sta Celja v domovini in na
tujem.«
MARJAN LEBIČ
ZAPISOVANJA
Naivnost brez meja
Brez skrbi! Kdorkoli že
opravlja službo ministra za
kulturo, naj bo to Jožef
Školč, naj bo to Rudi Šeligo,
naj bo to Aleksander Zorn,
spremenilo se ne bo nič. In
kdorkoli že opravlja službo
ministra za kulturo, naj bo
to Jožef Školč, naj bo to Rudi
Šeligo, naj bo to Aleksander
Zorn, mandatarju se niti sa-
nja ne, kdo je v resnici mini-
ster za kulturo. Nasveti,
pač. Nasveti tistih, ki jim
najbolj zaupa. Ali še boljše;
nasveti tistih, ki imajo naj-
večjo moč. Zaupanje je dru-
gotnega pomena. Samo za
ilustracijo; če bi mandatar
zaupal ministru za kulturo,
bi ga izbral sam. In bi bilo
ime tistega ministra nekaj
vredno. Tako pa gre le za
tekmo moči. Kdo bo imel na
mandatarja večji vpliv. In
kdo bo na ministrsko mesto
postavil več takoimenova-
nih svojih ljudi. Nič takšne-
ga! Nič presenetljivega! Pač
pa presenečajo ljudje, ki si
dovolijo biti karte v rokah
kvartopircev. Govorim seve-
da o kulturnih ministrih.
Ker jih poznam. In ker vem,
za kakšne ljudi gre. Rudi
Šeligo, denimo. Ker nikoli
ne bom razumel ljudi, ki
dopuščajo, da o njihovi uso-
di odloča nekdo drug. Ki se
na milost in nemilost pre-
puščajo poslancem državne-
ga zbora. Še posebej, če gre
za ljudi, ki končno uživajo
zaslužen pokoj. Ki se zave-
dajo, da kaj prida ne more-
jo spremeniti. Da kaj prida
ne morejo postoriti, pa naj
imajo še tako zelo dobre in
plemenite namene.
Saj ste brali intervju z Milo-
šem Kovačičem, direktorjem
Krke, ki je jasno in glasno
povedal, zakaj je zavrnil vsa
ministrska vabila; ker se mu
na stara leta ne ljubi pečati še
s politiko; ker je »njegovo«
podjetje utečen stroj in si na
stara leta ne mara beliti gla-
ve s tem, kaj in kdo bo za
njega vse delal; ker se mu ne
ljubi postavljati stvari v novi
pogon. In, ker se zaveda, da
naj bo še tako zelo spodoben
gospodarstvenik in direktor,
stvari na področju gospodars-
tva ne bo zaradi tega pre-
maknil niti za milimeter.
In pričakovali bi, da se bo
tega zavedel tudi Rudi Šeli-
go. Še posebej zato, ker je
slast politike že okusil. Ja,
tudi kot predsednik parla-
mentarnega odbora za kul-
turo. Kot aktiven politik, če
hočete. Pa ni. Slast politike
je žal zelo močna. Pa čeprav
samo za nekaj mesecev. Ne
vem, morda bodo vnuki to-
liko raje pripovedovali svo-
jim prijateljem, da je bil pa
njihov dedek minister za
kulturo. H mm, ne verja-
mem. Ker Rudija Šeliga koi
spoštovanega dedka naredi
nekaj povsem drugega - šte-
vilne knjige; drame, zgod-
be, eseji, ja, tudi politična
aktivnost, če hočete, vendat
tista politična aktivnost, ki
se je z razpadom civilne
družbe, katere tvorni del je
tudi sam bil, končala že
pred leti. In ne gre je obnav-
ljati. Ker stvari so se spreme-
nile. Do te mere, da biti
politik ni več pdpoldanski
hobi, marveč resen posel, ki
z minulim delom nima ni-
kakršnega opravka. Oziro-
ma drugače; v tistem trenut-
ku, ko postane Rudi Šeligo
minister, preneha biti pisa-
telj. Še bolj natančno; biti
pisatelj in hkrati minister je
nezdružljivo. Lahko je deni-
mo minister v svojem minu-
lem delu prodajal kavče in
stole ter mize, lahko je k
vedno minister in hkrati
obrtnik, pa tega ne mislim
fizično, ne more biti pa tudi
pisatelj. Zakaj ne? Ker je pi-
satelj za razliko od obrtnika
javna osebnost. In njegovo
delo stvar javnosti.
Gre skratka za zamenjavo
vlog, ki postane aktualna ta-
krat, kadar gre za javno
osebnost. Predstavljajte si
Toma Cruisea kot ministra
za kulturo. Seveda si ga lah-
ko. Toda pred vami bo vse-
skozi Tom Cruise kot igralec.
Vse politične napake pa bo
storil kot minister. In se sča-
soma prelevil v ministra. V
politika. Njegove igralska
kreacije pa bodo počasi toni-
le v pozabo. In iluzorno jf
pričakovati od vnukov, da se
ga bodo rajši spominjali kol
ministra. Podobno je s Šeli-
gom. Vedno bolj prihaja f
našo zavest Šeligo politik in
iz nje vse bolj izginja Šeligo
pisatelj. In to, da se je odločil
za ministra kandidirati kaf
dvakrat, ga definira še bolj
kot politika. In še manj kol
pisatelja. Žal. In, ko utegne
čez pol leta zapustiti ministr-
ski stolček, in potegniti pod
svoje delo črto, kaj bo ugoto-
vil? Da kot minister ni nare-
dil praktično ničesar. Jasno-
ker ničesar ni niti mogel na-
rediti. In, da se je v pol let^
sesula njegova pisateljskih
karizma. Da se ga bodo vnU'
ki sicer rajši spominjali kol
pisatelja, toda takšnega pi\
satelja, ki se je odločil bH^
minister. Pa čeprav samo
pol leta. In, ko ga bodo spr^^'
ševali, zakaj je to storil,
težko našel prepričljiv odgo-
vor Morda mu ga bo posr^'
doval tisti, ki ga je predli^'
gal. Če se ga bo še splo^
spominjal.
Piše: TADEJ ČATER ,
Pesem za pevske prijatelje
V	veliki dvorani Narodnega doma v Celju bo nocoj, v
četrtek ob 19.30 uri, redni letni koncert Komornega
moškega zbora Celje.
V	Komornem moškem zboru Celje, ki je bil lani za dosežke
ob polstoletnem neprekinjenem delovanju nagrajen z Zlatim
grbom Mestne občine Celje, so kot gostje nocojšnjega koncer-
ta povabili pevke ženske vokalne skupine Vivere iz Slovenske
Bistrice, ki jih prav tako vodi dirigent Samo Ivačič.	IS
KULTURA
□
Svet dišav in stekla
Razstava v stari grofiji Pokrajinskega muzeja
»Parfumi, skrivnostni svet
dišav in stekla,« se bo imeno-
vala razstava, ki prihaja v Po-
lo^ajinski muzej Celje (oboga-
tena z eksponati iz depojev
slovenskih in tudi hrvaških
niuzejev) iz prijateljskega av-
strijskega muzeja stekla v
gearnbachu. Tam je bila na
ogled lani, V torek, 13. junija,
ob 18. uri jo bo ob zvokih
Šeherezade, violinista Vasilija
Vleljnikova odprla soproga
predsednika države Milana
Kučana, gospa Štefka Kučan.
Razstava bo v poletnih me-
secih brez dvoma osvežila po-
letno kulturno ponudbo v me-
stu in privabila tako moški kot
ženski svet, so prepričani mu-
zealci. »Na ogled bo 374 čudo-
vitih eksponatov,« se razstave
veselijo v Pokrajinskem muze-
ju.
Kustus razstave Jože Rataj
predstavlja razstavo kot »sre-
čanje s tradicijo dišav in parfu-
mov ter proizvodnjo in emba-
lažo za siiranjevanje teh skriv-
nostnih substanc, ki vselej
zbujajo posebna čustva, po-
sebne želje in posebna nagne-
nja za posebne priložnosti tu-
di pri današnji generaciji.«
Zgodovina parfumov v kate-
ro se je ob pripravi razstave
»potopil« Jože Rataj, je zelo dol-
ga: »Prve sledi o uporabi dišav
najdemo že v 3. tisočletju pred
našim štetjem. Tudi na naši raz-
stavi bomo predstavili zelo star
eksponat, balzamarij iz Egipta
iz 15. stoletja pred našim štet-
jem.«
Iz zbirk Pokrajinskega mu-
zeja Celje pa bodo predstav-
ljene najdbe iz rimskega ob-
dobja, razni rimski balzama-
riji in tudi najdbe iz Rifnika
kot enega najbogatejših ar-
heoloških najdišč pri nas. Oči
in dušo bodo mamile številne
lepe pudernice in stekleničke
za skrivnostne dišave. Med
številnimi ličnimi eksponati,
ki bodo na ogled, Jože Rataj
še posebej opozarja na grško
keramiko (aribalose) iz 6.
stoletja pred našim štetjem,
ki so jo, deloma tudi po na-
ključju, našli v depoju celjske-
ga muzeja in na številne ste-
kleničke in posode za hranje-
nje dišav. Tudi dandanašnjim
oblikovalcem teh izdelkov bo
zastal dih!
Vsak parfum je kajpak pove-
zan tudi s svojo zgodbico. Tudi
danes. Kot je na primer danes
znameniti parfum Coco Chanel
No 5, in številni drugi parfumi.
Zanimiva je legenda iz srednje-
ga veka, pripoveduje kustus
Jože Rataj. Govori o takoime-
novanem »Kisu štirih tatov«.
Gre namreč za roparje grobov
v času kužnih epidemij v Evro-
pi. Ko so eno takšno skupino
ujeli, jim je sodnik obljubil, da
bodo milostno kaznovani, če
izdajo svojo skrivnost. In kak-
šna je bila ta skrivnost? V kisu
namočena sivka, s katero so si
umivali roke. Kajti sivka, kot
ena od sestavin za izdelavo
parfumov, še danes velja za
neke vrste razkužilo...
Parfumi, dišave nasploh, že
davno več ne pritičejo samo
ženskam, njihova uporaba se
je hitro razširila tudi med moš-
ke. »Spomnimo se samo na
Ludvika XIV., ki je slovel kot
najbolj dišeči kralj na svetu.
Tudi Napoleon in njegova že-
na sta uživala v uporabi di-
šav,« pripoveduje -zgodbe z
razstave Jože Rataj, ki bo obi-
skovalce vodil v' »skrivnostni
svet dišav in stekla«, katere
pokrovitelj je, kajpak, Krka
Kozmetika. Razstava bo na
ogled od 13. junija do konca
septembra.
:	MATEJA PODJED
Tricetrt stolet|a Pihalne
godbe Zarja Šoštanj
Šoštanj je bil v minulih
dneh preplavljen s slavnostni-
mi oblekami živahnih barv
godbenikov in pihalnih orke-
strov iz Slovenije in Avstrije. V
petek zvečer so s slavnostnim
koncertom Pihalnega orke-
stra ter podelitvijo številnih
priznanj obeležili 75-letnico
delovanja* Pihalnega orkestra
Zarja Šoštanj.
Gallusovo zlato značko in
priznanje so prejeli Srečko Po-
točnik, Franc Hostner, Branko
Bratuša, Jože Šumah, Jože Turi-
nek ter Rafko Drev. Mednarod-
na priznanja CISM je podelila
Zveza slovenskih glasbenikov
Zdravku Zupančiču, Francu
Obrezi, Karlu Pungartniku ter
Ivanu Hrovatu »Živku«. Slav-
nostni koncert je ob nagovoru
župana Milana Kopušarja, go-
stov iz Avstrije in prijateljskih
godbenikov, kulturnikov, pev-
skih zborov in drugih vodil mla-
(Ji dirigent Jani Šuligoj.
V soboto pa so na šoštanj-
skem trgu izvedli koncert mla-
•linskih pihalnih orkestrov iz
Slovenske Bistrice, Nove Gori-
ce, Nazarij in Šoštanja, pridruži-
'i pa so se jim tudi tolkalisti
glasbene šole Frana Koruna Ko-
Željskega iz Velenja. Popoldne
Pa se je slavju pridružila še
^sta drugih godbenikov, ma-
žoretk ter folkloristi Vandrovčki
^ slavnostni povorki skozi Šo-
štanj. Srečanje članov pihalnih
orkestrov Zabukovica, Komen
ter Zarja Šoštanj se je nadaljeva-
lo še ob narodnozabavni prire-
ditvi z ansamblom Slovenskih
pet.	JOŽE MIKLAVC
Tri desetletja Znamenja
Revija Znamenje, ki jo iz-
daja istoimenska založba iz
Petrovč, je pričela izhajati
aprila 1971, in je dosedaj za-
menjala množico urednikov.
V družbi gostov - profesorja
Srečka Reherja in dr. Veko-
slava Grmiča - so v Občinski
matični knjižnici Žalec, v to-
rek, 30. maja, predstavili
Zbornik ob obletnici izhaja-
nja revije ter posebni zvezek
Bibliografskega kazala. Ob
tej priložnosti je dr. Grmič v
svojem značilnem stilu drz-
nega misleca s kratkim nago-
vorom poudaril usmeritve
revije, ki so prisotne že od
samega začetka izhajanja,
usmeritve, ki se jih revija na-
merava držati še naprej: zve-
sto postavljanje na stran dia-
loga, zavzemanje za ekume-
nizacijo namesto za politiza-
cijo cerkve. Po nagovoru se
je razvil zanimiv dialog tudi
med gosti ter obiskovalci
predstavitve.
PETER ZUPANC,
Foto: TONE TAVČAR
S predstavitve od leve proti desni: prof. Srečko Reher, pater Ivan Arzenšek in dr. Vekoslav
Grmič.
Arpad Šalamon v Šentjurju
v razstavišču knjižnice Šentjur bodo danes ob 19. uri odprli
''azstavo ex librisov slikarja-grafika Arpada Šalamona iz
Slovenskih Konjic. V uvodni besedi bosta spregovorila aka-
demski slikar Goce Kalajdžiski in dr. Rajko Pavlovec. Bo.J.
Konji V Beograd
V Pedagoškem muzeju Jugoslavije v Beogradu bodo v
nedeljo, 9. junija, odprli za ogled razstavo likovnih del na
temo konj, ki so jih ustvarili otroci iz vsega sveta.
Izbor približno 220 otroških likovnih del lanskega medna-
rodnega natečaja, ki so bila maja na ogled v Celju, se v Beograd
seli za mesec dni. Tamkajšnjo razstavo pa so v uredništvu
revije Likovni svet pripravili v sodelovanju z Združenjem za
razvoj in promocijo otroške likovne ustvarjalnosti Artino iz
Beograda.	IS
PRIREDITVE
GLEDALIŠČE
SLG: Jošt in Jaka 8. 6. ob
10.15 in 12.6. ob 11. uri zaklju-
čena predstava; Tramvaj po-
želenje 9. ob 19.30 za abon-
ma petek večerni in izven in
10. ob 17. uri za abonma sobo-
ta popoldan in izven; Limo-
nada Slovenica 13. 6. ob 10.
uri zaključena predstava in
14. 6. ob 11.30 za abonma
Gimnazija Lava Celje II.
Večnamenska dvorana
Zreče 9. 6. ob 20. uri komedi-
ja Poročil se bom s svojo že-
no.
KONCERTI
Narodni dom Celje 8. 6. ob
19.30 redni letni koncert Ko-
mornega moškega zbora Ce-
lje z gosti: žensko vokalno
skupino »Vivere« iz Sloven-
ske Bistrice. 12. 6. ob 19.30
celovečerni koncert Kulturne-
ga društva Akademskega
pevskega zbora Celje.
Atrij Majolke 14. 6. ob
20.30 koncert Andreja Šifrer-
ja.
Spodnji grad - Trg celj-
skih knezov 13. 6. ob 19.30
slavnostna otvoritev Poletja v
Celju s koncertom pianista
Bojana Goriška.
Cerkev na ^Kalobju pri
Šentjurju 11. 6.*ob 11.15 letni
koncert Mešanega pevskega
zbora iz Sv. Jakoba pri Šent-
jurju.
Dom kulture Velenje 9. 6.
ob 20. uri dobrodelni koncert
»Madagaskar v besedi, sliki in
pesmi«.
Zadružni dom Galicija 9.
6. ob 19.30 koncert Ženskega
pevskega zbora vrtca Zarja in
okteta Studenček.
RAZSTAVE
Pokrajinski muzej 13. 6.
ob 18. uri otvoritev razstave
Parfumi - skrivnostni svet di-
šav in stekla. Na ogled bo do
30.9.
Razstavišče Knjižnice
Šentjur 8. 6. ob 19. uri otvori-
tev razstave ex librisov Arpa-
da Šalamona.
Pisarna Turističnega
društva Dobrna 12. in 13. 6.
razstava ročnih izdelkov in
domače obrti ter kulinaričnih
dobrot.
Galerija KC IN Velenje raz-
stava barvnih fotografij Ra-
faela Podobnika.
Knjigarna in antikvariat
Antika razstava Aleša Než-
maha.
Mladinski center Velenje
razstava likovnih del iz delav-
nice Astronomskega žura
»Zvezde so padle na glavo
2000«.
Galerija Mozirje razstava
likovnih ustvarjalcev društva
Gal.
Razstavni prostor »stara
občina« razstava Petra Petro-
viča.
Galerija Mozaik razstava
akademskega slikarja Petra
Beusa.
Muzej novejše zgodovine
Živeti v Celju, stalna razstava.
V okviru razstave bo 11. 6. ob
16.	uri demonstracija obrtni-
ka krojača Fran j a Podbregar-
ja in strokovno vodstvo avto-
rice razstave Andreje Rihter,
14.	6. ob 10. in 16.30 uri de-
monstracija modistinje Marte
Žohar in istega dne od 16. do
18. ure zlatarska delavnica
Miroslava Bahčiča.
Osrednja knjižnica Celje
Razgledi našega rhesta.
Kulturni center Laško Su-
sanne in Helmut Kortan.
Arheološko razstavišče
Pokrajinskega muzeja raz-
stava Vitezi v vrtcu.
Galerija Riemer Sloven-
ske Konjice Milan Todič.
Občasni prostori Muzeja
novejše zgodovine 100 let
Leona Štuklja - Ave, Triump-
hator.
Stekleni fotografski atelje
Josipa Pelikana, Razlagova
ulica 5, Celje, ki ga ni več.
Galerija Volk Vlado Ren-
čelj - Ver, do 30. 6.; Galerija
Borovo Vlado Renčelj Ver do
17.	8.; Etol Jožica Sefarin, do
30. 6.; Merx Marija Prevolnik,
do 1. 7.; Optika R&R Uroš
Žitnik, do 15. 6.; Krekova
banka Srečko Škoberne, do
15.	6.; avla Splošne bolnišni-
ce Celje razstava ob Tednu
krvodajalstva, do 20. 6.; Jože-
fov hrib Gojmir Mlakar, do
15.6.
OSTALO
Mladinski center 8. 6. od
18. do 20. ure računalniška
delavnica, ob 20. uri potopi-
sno predavanje o Avstraliji,
Barbare Jaklič; 9. 6. od 18. do
20. ure angleška delavnica, ob
20. uri komedija »Hočete igra-
ti z mano«; 12. 6. od 16.30. do
19.30 ustvarjalna delavnica,
ob 20. uri koncert baročne
glasbe sopranistke Valerije
Šoster in Simona Dvoršaka;
13. 6. od 18. do 20. ure raču-
nalniška delavnica; 14. 6. od
18. do 20. ure računalniška
delavnica.
Stari grad 8. 6. ob 20. uri
plesni večer z Juretom Lukaš-
čikom. 9. 6. ob 20. uri jazz
večer.
Muzej novejše zgodovine
- muzejske ustvarjalne de-
lavnice 8. in 13. 6. ob 10. uri
Mozaik z obale.
Knjižnica Laško 8. 6. ob 19.
uri predavanje in razgovor na
temo Kako upati v času hude
bolezni, dr. Metke Klevišar.
Knjižnica Velenje 8. 6. ob
17. uri srečanje s karikaturi-
stom in ilustratorjem Božom
Kosom.
Mladinski center Velenje
9. 6. ob 21. uri potopisno pre-
davanje Dejana Tamšeta o ju-
govzhodni Avstraliji.
Center Dobrne - travnik
pred samopostrežno trgovi-
no 11. 6. ob 11. -uri prikaz
starih kmečkih opravil - in
naselij občine Dobrna
10
KULTURA
Rokodelci mojega mesta
s tem naslovom je v založ-
bi Zgodovinskega arhiva Ce-
lje pravkar izšlo zanimivo
delo celjskega zgodovinarja,
mag. Aleksandra Žižka, v ka-
terem obravnava delovanje
celjskih cehov v času krepi-
tve centralne deželnoknežje
oblasti.
Slovensko zgodovinopisje
je, kar zadeva »globalne« ra-
ziskave o cehih, precej boga-
to. Vendar lahko, kot ugotav-
lja avtor, pisanje o cehih, pre-
tirano opirano na faktografijo
in dobro raziskano zgodovi-
no industrializacije, zbudi
precej nejevere. S proučeva-
njem malih (zaokroženih)
zgodovinskih tem v nekem
specifičnem okolju namreč
lahko pridemo do zanimivih
ugotovitev, ki v mnogočem
kažejo drugačno sliko od ti-
ste, ki je zarisana v glavnih, tj.
globalnih raziskavah.
V obravnavanem delu je av-
tor v filigranski raziskavi, kot
jo sam poimenuje (čeprav ob-
sega delo 207 strani), prikazal
vlogo cehov v življenju neke-
ga mestu - v našem primeru
Celja. Največji del vsebine je
namenil analizi strukture celj-
ske obrti v 18. in 19. stoletju,
ko je v 51 panogah delovalo
do 168 obrtnikov. Iz številnih
tabel in grafikonov je razvid-
no, da se struktura obrti v
vsej obravnavani dobi ni bis-
tveno spreminjala, saj raz-
merja med posameznimi
obrtmi in gibanje števila moj-
strov znotraj posameznih ce-
hov ter zaposlenih pomočni-
kov in vajencev ne kažejo ve-
likih sprememb. Dokaz več.
da so se do izgradnje železni-
ce modernizacijski tokovi in
trendi Celju radi izognili.
Avtor poleg splošnih značil-
nosti celjskih cehov razkriva
še vrsto drugih, za poznava-
nje vsakdanjega življenja v
mestu bolj zanimivih in po-
membnejših detajlov. Prikaz
pogojev dela, gibanja dohod-
kov in bivanjske kulture obrt-
nikov in vajencev na eni stra-
ni ter prikaz gibanja cen ne-
katerih pomembnejših živ-
ljenjskih potrebščin na drugi
strani ne govori samo o nači-
nu življenja meščanov v tem
času, ampak na slikovit način
definira družbeni položaj po-
sameznih članov ceha ali
združenja kot celote. Iz zapi-
sanega je razvidno, da so tudi
v celjskem primeru največ ve-
ljali usnjarji, medtem ko so se
na družbeni lestvici najnižje
uvrščali predvsem tkalci in
krojači.
Seveda pa to ni edina spo-
ročilna moč Žižkove knjige.
Kot avtor že sam ugotavlja, je
zgodovina celjskih cehov v
obravnavanem obdobju tudi
zgodovina mesta. Pisali so jo
namreč isti ljudje, saj se njiho-
vi znani priimki javljajo tako v
magistratnih kot tudi cehQv-
skih in ostalih »protokolih«.
Zato je ob tem potrebno pou-
dariti, da so mestno samoza-
vest in pripadnost Celju obli-
kovali prav ti meščani z raz-
novrstnimi oblikami mestne-
ga življenja, in ne »oblastniki«
in takrat še maloštevilni biro-
krati (celjske) vicedomske
palače.
Več o tej zanimivi in za
zgodovino Celja vsekakor
pomembni temi bo avtor jav-
nosti spregovoril ob pred-
stavitvi knjige, ki bo v sredo,
14. junija, ob 11. uri v Levsti-
kovi sobi Osrednje knjižnice
Celje.
Če se vrnemo na začetek
naše zgodbe, lahko ugotovi-
mo, da je avtor s pomočjo
vrste drobnih podatkov ned-
voumno dokazal, da vladarji
s težnjo po centralizaciji in
modernizaciji države ter libe-
ralizaciji ekonomije trdoživo-
sti cehov niso mogli do žive-
ga. Cehovska združenja so
jemala slovo postopno in ne-
katera so vztrajala še dolgo
po letu 1860. Konec posamez-
nega ceha je namreč nastopil
šele takrat, ko njegovih uslug
vplivnejši člani niso več potre-
bovali.
BRANKO GOROPEVŠEK
Zarja odpira vrata f
V celjskem Kulturno umetniškem društvu Zarja Trnov-
Ije vabijo v svoje vrste nove člane.
Po besedah umetniškega vodje Štefana Žvižeja so vrata za
nove člane vselej odprta, saj se zavedajo, da le z novimi, svežimf
močmi in idejami lahko ohranjajo sloves priznane ^edališke
skupine. Ob igralcih, ki se bodo lahko preizkusili v novih
gledaliških projektih prihodnje sezone, pa v Zarji vabijo medse i
tudi vse, ki bi bili pripravljeni pomagati pri odrskem delu, zlasti še
pri odrski razsvetljavi, zvočni opremi in drugem. Novi člani se
lahko prijavijo po telefonu ali telefaxu 541-95-42, GSM telefonu
041-727-369 ali po E-pošti kud-zarja.trnovlje@guest.arnes.si. is'
Pesem v maju
Na Ponikvi pri Žalcu je bila že deseta tradicionalna
prireditev »Pesem v maju«, ki jo je pripravilo Kulturno
društvo Ponikva.
Nastopilo je devet pevskih zborov in sicer Oktet Zavodnje,
Vokalna skupina Kompolčani, Savinjski oktet iz Žalca, moški
pevski zbori iz Šempetra v Sav. dolini, Petrovč, Ponikve in
Podgorja, mešanf pevski zbor iz Šentilja ter dekliški pevski
zbor iz Galicije. Prireditev je bila v dvorani Zadružnega doma
na Ponikvi. Odrska scena je bila delo Danija Jelena, ob tej
priložnosti pa so podelili spominska darila Lojzki Tomonšek
za zamisel prve prireditve, Nadi Jelen za izvedbo petih in
Majdi Vasle za izvedbo štirih prireditev.	T. TAVČAR
Jubilej zbora šoštanjske Svobode
Mešani pevski zbor Svo-
boda Šoštanj je ob svoji 30-
letnici priredil jubilejni
koncert. V prenovljeni dvo-
rani Kuhurnega doma je bil
nastop šestdeset članskega
zbora, ki ga uspešno vodi
Anka Jazbec, še ena od nav-
dušujočih predstavitev.
Pred tremi desetletji je zbor
na visoko profesionalno ra-
ven »uglasil« prvi zborovodja
Julij Pačnik, kasneje ga je za
krajše obdobje nadomestila
Danica Pirečnik. Kot 18-letna
študentka glasbene pedago-
gike ga je prevzela Anka
Verdnik-Jazbec ter ansamblu
vcepila srčnost in profesional-
nost, z izvajanjem precej zah-
tevnih aranžmajev pa ga je
uspešno popeljala na pot us-
peha. Zbor je na pevskem
tekmovanju Naša pesem v
Mariboru leta 1988 osvojil
zlato priznanje, poleg tega pa
še štiri srebrna in pet brona-
stih. Posneli so samostojno
zgoščenko, pripravljajo pa se
na izdajo druge. Lani so pre-
jeli tudi občinsko priznanje.
Na slovesnem koncertu v
Šoštanju so pevcem podelili
14 bronastihi, osem srebrnih
in šest zlatih Gallusovih priz-
nanaj. Župan Občine Šoštanj
Milan Kopušar je v nagovoru
poudaril, da je uspešno delo-
vanje zbora pomembno za
razvoj kulture v občini, slo-
venske pesmi ter promocijo
kraja. Zahvalo ter priznanje
za trud in sodelovanje so
izrekli vsem, ki so v zboru
prepevali že trideset let, zah-
valili so se tudi zborovodkinji
Anki Jazbec, ki na čelu šo-
štanjskih pevcev vztraja že
sedemnajst let.
JOŽE MIKLAVC
Foto: MILOJKA KOMPREJ
Koncert ob 30-letnici mešanega pevskega zbora Svoboda iz Šoštanja.
Savinjski oktet prepeva že 20 let
V Domu IL slovenskega
tabora v Žalcu je bil konec
maja koncert ob 20-letnici
Savinjskega okteta iz Žalca.
Zametek okteta sega v leto
1976, ko je nastal vokalni
kvintet, ki ga je vodil Florjan
Lesjak, leta 1980 je prerasel v
oktet Savinja, leto pozneje je
prevzel vodstvo okteta Milan
Lesjak, zamenjalo se je nekaj
članov in preimenovah so se v
Savinjski oktet.
Med svoje najpomembnejše
nastope uvrščajo srečanje ok-
tetov v Šentjerneju, koncert z
gosti Zagorskega okteta, nasto-
pe v Beogradu, Makedoniji,
Kruševcu, Požarevcu in v ko-
roškem Bilčovsu. Posebno le-
pe spomine imajo na obdobje
sodelovanja z društvom naših
zdomcev v Salzburgu. V seda-
njem sestavu okteta prepevajo
Milan Pinter, Boris Bornšek,
Henrik Čuvan, Lojze Rak, Karli
Gojznikar, Milan Lesjak, Leon
Metelan in Dušan Banko.
Za slavnostni koncert so
pripravili bogat izbor sloven-
skih pesmi, ob koncu pa je z
njimi zapel tudi njihov Odmev.
Recitirala je Anka Krčmar, za
glasbeno spremljavo pa so po- j
skrbeli Happy Band in pianist-
ka Irena Kralj. Koncert je po-
vezovala Irena Štusej. Ob le-
pem jubileju so Savinjskemu
oktetu izrazili priznanje in le-
pe želje številni govorniki.
T. TAVČAR
Savinjski oktet ob slavnostnem koncertu.
Medobmočno literarno
srečanje
Celjska izpostava Sklada RS za ljubiteljske kulturne de-
javnosti je skupaj s svetovalko za literarno dejavnost Dragi-
co Breskvar v petek, 2. junija, v Pokrajinskem muzeju
pripravila 28. medobmočno srečanje mladih pesnikov in
pisateljev Slovenije.
Na anonimni natečaj se je prijavilo 35 avtorjev, največ s
Koroške, s Celjskega, Zasavja in dela mariborskega območja.
Njihove prispevke sta prebrala in ocenila Marijan Pušavec in
Mohor Hudej iz celjske Osrednje knjižnice, ki sta tudi izbrala
deset prispevkov za večerno javno predstavitev v muzeju in
med njimi štiri, ki se bodo udeležili zaključka 28. srečanja, ki
bo jeseni na Vrhniki.
Za udeležbo na zaključnem srečanju so bili izbrani: Jože
Hribernik ml. iz Mozirja, Veronika Guček iz Gorice (Planina
pri Sevnici), Vlasta Žvikart iz Gmajne (Šentjanž pri Dravogra-
du) ter Primož Karnar iz Zg. Razborja (Podgorje pri Slovenj
Gradcu).	ŽIVKO BEŠKOVNIK
V risu časa
Spominsko društvo 100 frankolovskih žrtev bo danes v
sejni sobi hotela Dobrava 2000 v Zrečah pripravilo pred-
stavitev knjige Vere Remic Jager z naslovom V risu časa.
O knjigi bosta spregovorila pisatelj in urednik časopisa Svo-
bodna misel Vladimir Kavčič ter esejist in urednik revije 2000
Peter Kovačič. Roman v treh delih sedaj že preminule pisateljice
pripoveduje o narodnoosvobodilnem boju v Savinjski dolini in o
zločinu, ki ga je okupator izvršil nad sto rodoljubi na Frankolo-
vem, med katerimi je bil tudi avtoričin oče.	Bo.J.
Premierov
Zagradu
Gledališka skupina kud
Svoboda Zagrad je prejšnjo
soboto v domu krajanov pri-
pravila svojo letošnjo gledališ-
ko premiero. Izbrali so besedi-
lo znanega slovenskega ko-
mediografa Toneta Partljiča
Štajerc v Ljubljani.
Delo je na oder režijsko po-
stavil domači režiser Srečko
Mastnak, ki je odigral tudi
osrednjo vlogo. Sceno sta pri-
pravila Beni Ocvirk in Tomaž
Jelen, luč in zvočne efekte Robi
Vodušek, maske in lasulje pa
Vinko Tajnšek.
Polna dvorana, nekaj obisko-
valcev je predstavo spremljalo
kar stoje, je seveda navdušeno
sprejela domače igralce, ki so se
potrudili po svojih najboljših
močeh. Tako v postavitvi kot
tudi v izvedbi je iz sezone v
sezono opazen rahel napredek,
kar je nedvomno rezultat red-
nega, načrtnega delovanja. Ak-
tualno besedilo je »vžgalo«, v
življenje pa mu je zavzeto po-
magal ženski del ansambla. Še
posebej velja izpostaviti vlogo
feministke (Mihelca Verdev),
učiteljice Nine (Valerija Rav-
nak), ravnateljice (Nada Jelen)
in seveda simpatično vlogo uči-
telja Živka (Robi Vodušek).
Prvo ponovitev bodo Zagraj"
čani pripravili v soboto, 17 juni-
ja, ob 20. uri na domačem odru.
živko beškovnik
NASI KRAJI IN UUDJE
11
Zvezdno nebo
knežjega poletja
[glje, mesto, kjer se preteklost in sedanjost sprehajata z
roko v roki
2a letošnje, že pete zapo-
rne prireditve Poletja v Ce-
ju, knežjem mestu bo, načr-
jijejo organizatorji, trinajsti-
(j srečna številka. Za torek,
|3, junija, je namreč na dvo-
(iJčSu Spodnjega gradu pred-
(idena slavnostna, pričakova-
li je spektakularna, otvoritev
pletnega dogajanja v knež-
^m mestu, s koncertom od-
[fnega pianista Bojana Go-
[išlta in odprtjem razstave o
parfumih v Stari grofiji.
V torek dopoldne so v Mestni
jbčini Celje v imenu 29 organi-
zatorjev 152 prireditev, med ka-
ere pa številčno ni vključen pa-
(et otroškega živ-žava v Her-
iianovem gledališču, s še sveže
latisnjenimi programskimi
(njižicami v rokali predstavili
etošnje poletne dogajanje v
inežjem mestu. Po besedah
lodžupanje Janje Romih je bi-
a priprava letošnjega programa
ahtevno delo, odziv na polet-
no dogajanje v knežjem mestu
pa se kaže tako v odobravanju
občinstva kot nenazadnje tudi
pri organizatorjih, saj jih je letos
v program vključenih za tretjino
več kot prejšnje leto. Celje bo
preko poletja živelo na 35 različ-
nih mestnih in primestnih loka-
cijah, v mestni občini pa so po-
skrbeli za ureditev dveh osred-
njih prizorišč. Ob že prejšnja
leta vse bolj uveljavljenem Sta-
rem gradu, bo letos oživel še
eden od prikritih biserov celjske
preteklosti in skozi obnovo vse
bolj spet tudi sedanjosti, dvoriš-
če celjskega Spodnjega gradu
oziroma Knežjega dvorca.
Gledano skozi denar, bo le-
tošnje Poletje v Celju, knežjem
mestu »vredno« le nekaj manj
kot 69 milijonov tolarjev, v
mestni občini pa bodo vanj, v
sofinanciranje programa, pro-
mocijo prireditev in pripravo
obeh osrednjih prizorišč, vloži-
li 20 milijonov tolarjev.
Ob poletnih, zlasti večernih
prireditvah, kjer se bo preple-
tal ples z glasbo, gledališče s
predstavitvijo likovne ustvar-
jalnosti, bodo v Celju na svoj
račun prišli z otroškimi prire-
ditvami in delavnicami ter ko-
lonijami še najmlajši, pri obli-
kovanju programa pa so orga-
nizatorji izbor zasnovali na vi-
sokih merilih, temelječih na
izvirnosti in kakovosti ter av-
torskem delu, prednost so
imele krstne uprizoritve, prav
tako pa še finančno podprte in
nekatere, v preteklih letih že
uveljavljene prireditve.
IVANA STAMEJČIČ
Ob programski knjižici pri-
reditev Poletja v Celju, knež-
jem mestu, ki je izšla v nakladi
3 tisoč izvodov in bodo z njo
poletno dogajanje promovira-
ii po vsej Sloveniji, bodo v
mestu na prireditve opozarjali
še transparenti in panoji, pre-
ko poletja pa bodo izšli še trije
letaki, z morebitnimi poprav-
ki. Prireditve bodo oglaševali
tudi v celjskih kinodvoranah,
po internetu, radiu in v časopi-
sih, seveda pa tudi letos ne bo
šlo brez grajskih glasnikov, ki
se jima bo vsako soboto med
10. in 11. uro na Krekovem
trgu, na mestni 2^ezdi, na Sta-
netovi pri lekarni in na mestni
tržnici pridružila spremljeval-
ka, ki bo meščanom delila leta-
ke s prireditvami naslednjih
dni.
Umetniški
večer s Silvom
Terškom
Minuli petek se je v hotelu
Dobrava v Zrečah na umetniš-
kem večeru zbranim gostom s
svojim likovnim in zvočnim
snovanjem ter žlahtno lepoto
misli predstavil znani ustvarja-
lec Silvo Teršek. Dodaten čar
umetniškemu večeru sta do-
dala Meta Malus, ki jo v glav-
nem poznamo kot vedeževal-
ko, manj pa kot pevko, in pia-
nist Inč Gorenc.	Bo.J.
Na kmečke igre
Na Vrhu nad Laškim bo-
do tudi letos tradicionalne
kmečke igre.
Društvo podeželske mla-
dine Laško - Radeče jih pri-
pravlja v sodelovanju s Kme-
tijsko svetovalno službo Laš-
ko. Tekmovalci se bodo po-
merili v nekaterih spretno-
stih s podeželja in sicer v
ročni košnji, grabljenju, po-
diranju droga na balon, »paj-
sanju« hloda, valjanju bal in v
igri presenečenja. Po razgla-
sitvi rezultatov bo družabno
srečanje z Mirom Klincem in
Okroglimi muzikanti. Prire-
ditev se bo pričela v nedeljo
ob 14. uri.	V MAROT
Biser poletnih
večerov
»Letošnjih Večerov v Atri-
ju Majolke sploh še nismo
začeli oglaševati, program še
ni bil objavljen, pa so nas
Celjani že klicali in spraševa-
li, kako bo letos,« je direktor
gostinskega podjetja Roman
Bastič zadovoljen, kako so se
pretekla leta med ljudmi pri-
jele njihove poletne večerne
prireditve, ki jih prirejajo v
sodelovanju s Fit medio.
Letos se bo v Atriju Majolke
zvrstilo 13 večerov, vselej ob
sredah ob 20.30 uri, prvega bo
14. junija uvedel Andrej Sifrer,
od zvestega celjskega občins-
tva pa se bo 6. septembra za
letos poslovila Saša Pavček z
monokomedijo Bužec on,
i>ušca jaz. Vstopnice za posa-
mezne večere so naprodaj po
500 tolarjev, obiskovalci pa se
lahko odločijo tudi za abonma
vseh 13 večerov za 10 tisoč
tolarjev.
V podjetju Fit media pa so v
programskem sklopu Poletja
v Celju, knežjem mestu še or-
ganizatorji treh odmevnih pri-
reditev. Celjanom bodo že pri-
l>odnjo soboto, 17. junija, v
"gled na odru SLG Celje po-
■^udili uspešnico Špas teatra iz
Mengša Balkanski špijon v re-
^ji Branka Duriča-Dura in z
odličnimi Borisom Cavazzo,
Marijano Brecelj, Mustafo Na-
darevičem, Janezom Hočevar-
l^tn-Rifletom in Nino Ivanič. 1.
"ilija bo sledilo, zdaj že tradi-
cionalno, gostovanje opeme
Predstave v Ledeni dvorani v
Mestnem parku. Celjskemu
''^instvu bo sobotni večer
^pestril ansambel Opere in
^leta SNG Maribor s Sevilj-
^l^rn brivcem. Konec avgusta
^ bo Celje gostilo po izboru
strokovne komisije najboljše
f^siiike preteklega leta, le
^^emu med njimi, kot najbolj-
p^nu, pa bo tudi letos pripad-
^ Veronikina nagrada. IS
Ob zaključku ekološke
sanacije razvili prapor
Celjski planinci se zavedajo,
da so prvi poklicani in zadol-
ženi poskrbeti, da ostane del
narave, s katero upravljajo,
ekološko neobremenjen. To
še posebej velja za Frischau-
fov dom na Okrešlju, ki leži
praktično nad samim izvirom
Savinje. Okrešelj obišče letno
preko 30 tisoč planincev, dol-
goročno naj bi se številka še
povečala. Možnost onesnaže-
nja je bila torej precejšnja, za-
to so leta 1998 pričeli graditi
čistilno napravo, katero so že
lani poskusno testirali.
Z napeljavo električnega vo-
da na Okrešelj je čistilna pri-
klopljena na stalni električni vir,
ker pa želijo na Okrešlju očuvati
tudi lesno maso, resno razmiš-
ljajo o plinifikaciji doma. »Za
popolno sliko moram omeniti
še eno ekološko naložbo. Gre
za priključitev in odvod vseh
odpadnih voda od Doma pla-
nincev na čistilno napravo v Lo-
garski dolini. Če nam letos uspe
uresničiti tudi to, bomo imeli vsi
člani PD Celje, zlasti pa vodstvo
društva, mirno vest, da smo
postorili kar smo morali in bili
tudi dolžni,« je dejal Edi Stepi-
šnik, predsednik društva.
Po praznovanju 90-letnice
Frischaufovega doma in podpi-
su pogodbe o vmitvi doma v
last in posest društvu, so Celjani
zaokrožili praznovanja z razvit-
jem prapora. Razvitje društve-
nega simbola so omogočili
Mestna občina Celje, Zavaroval-
nica Triglav OE Celje in podjetje
Kac iz Celja. V protokolu razvit-
ja je sodeloval tudi celjski župan
Bojan Šrot, za dobro razpolože-
nje pa so poskrbeli Štajerski
rogisti in oktet pevcev iz Luč.
EDI MAVRIČ
Foto: CIRIL SEM
V imenu mestne občine je spominski trak pripel župan Bojan Šrot
Glasba in medicina z roico v rolci
v bolnišnici Topolšica le-
tos načrtujejo posodobitev
endoskopskega laboratorija
za preglede dihal in prebavil
z nakupom dodatne endo-
skopske video linije. Za po-
sodobitev bo potrebno od-
šteti 115 tisoč nemških
mark, tako zahtevne in dra-
ge naložbe -pa seveda bolni-
šnica sama ne zmore, je na
novinarski konferenci pove-
dal direktor dr. Janez Poles.
Na Topolšici bodo veseli
vsakega tolarja, zato je vods-
tvo bolnišnice z veseljem
sprejelo pobudo ansambla
Šaleški fantje, ki v teh dneh
praznuje 30-letnico delova-
nja, da bodo izkupiček jubi-
lejnega koncerta, podkreplje-
nega z zbiranjem donator-
skih sredstev, namenili za po-
trebe bolnišnice v Topolšici.
»Veseli in ponosni bomo, tako
sam, kot člani ansambla, če
bo uspela ta človekoljubna
akcija. Bistvo je, da pomaga-
mo pri nakupu naprave, s ka-
tero bo 'možno pravočasno
odkriti bolezni dihal in preba-
vil ter tako posredno prispe-
vati k zdravju ljudi,« je namen
dobrodelnosti komentiral
Franc Žerdoner, vodja Šaleš-
kih fantov.
Revija Avsenikovih melo-
dij, kakor so imenovali slavje
ob tretjem desetletju delova-
nja, bo v petek, 9. junija ob
20.30 uri, v velenjski Beli dvo-
rani. Ob številnih znanih slo-
venskih narodnozabavnih
ansamblih ter Pihalnem orke-
stru Premogovnika Velenje,
bosta v živo zaigrala tudi glas-
beni legendi Slavko in Vilko
Avsenik.	EDI MAVRIČ
Dol s cestninami
Ne vem, kako deluje vaš
spomin, ampak moj je pre-
cej luknjast, priznam. Saj
ne, da se česa ne bi spomni-
la, ampak če kdo hoče od
mene kakšen točen datum,
uro, številko - ne gre. Si pa
zato zelo dobro zapomnim
okoliščine in občutke kak-
šnih dogodivščin, ki so si-
cer ostale brez faktičnih
koordinat. No, ker je z mo-
jim spominom tako, ne mo-
rem priseči, ampak zdi se
mi, da je bila enkrat sobota
zvečer in drugič nedelja
opoldne. Vsekakor je bilo v
času, ko je na celjskih ce-
stah bolj malo avtomobilov.
Zato me je pogled na ce-
starje, ki so malali cestne
oznake enkrat na Dečkovi
in enkrat na Ljubljanski
cesti v Celju čisto zares
navdušil.
Brez heca. Na svojih kri-
žarjenjih sem se že tako na-
vadila oranžnih ljudi na ce-
stah recimo v najbolj pro-
metnem križišču mesta ob
treh popoldne na delovni
dan, pa na delne zapore av-
tocest tik pred prazniki ali v
času čudovitih vikendov, ka-
kršen je bil tale zadnji, pa na
nedelujoče semaforje zjutraj,
ko bi za prehod s stranske na
glavno cesto krvavo potre-
boval kako zeleno luč name-
sto izsiljevanja prednosti, da
me skorajda nič več ne more
presenetiti. Tiste koščke sve-
ta, kjer moj avto pogosteje
nabira kilometrino, poznam
do vsakega najmanjšega
možnega obvoza, s kartami
za skrajne primere sem pa
tudi dobro opremljena. Ja,
težko me je na cesti presene-
titi. Razen s cestarji, ki pride-
jo oddelati svoje takrat, ko je
najbolj logično. Da sem jih
ugledala ravno v Celju, me je
za hipec navdalo z več pono-
sa kot-celjski knezi, vam re-
čem. V Celjii l)bstaja nekdo,
ki je dečke poslal slikat ce-
stišče zvečer. Slava mu!
Res škoda, da kljub vsem
hvalospevom in zgodbam o
krvavem potu, ki ga zahteva
slovenski avtocestni križ, te-
ga ne morem vzklikniti še za
koga drugega...
Je že res, da so obnove
mostov in viaduktov (kot npr.
Preloge), rekonstrukcije in
asfaltiranja (kot npr. na uvo-
zu na avtocesto v Dramljah)
pa vse tiste pomembnosti, ki
se jih gredo na avtocesti Al
okoli Vrhnike in Logatca ter
Unca in Postojne zagotovo
zahtevnejša opravila kot ob-
nova cestnih belin na celjskih
ulicah. A doslej me še nihče ni
prepričal, da se tudi takih del
vendarie ne bi dalo opraviti
hitreje in manj moteče. Če se
postavim na drugo stran, bi
mi možgani zagotovo bolje
delovali, če bi mi na primer v
času obnove ne dovolili pobi-
rati cestnine. Kaj pravite?
Po podatkih DARS-a je pov-
prečni dnevni promet na av-
tocestah lani znašal več kot
20 tisoč vozil, v posameznih
dnevih turistične sezone pa
se je po primorski in obalni
avtocesti na dan valilo tudi po
50 tisoč vozil. Že če bi jih bilo
samo 10 tisoč na dan, ki bi v
Razdrtem zaradi del na cesti
ne plačali 640 tolarjev cestni-
ne, bi to pomenilo dnevno
izgubo v višini 6,4 milijona
tolarjev. V desetih dneh znese
to 64 milijonov, v 150 dneh,
kolikor bo trajala npr. sanaci-
ja Štampetovega mosta tam
doli, pa kar 960 milijonov to-
larjev. Če bi prav tako samo
10 tisoč ljudi na dan ne plača-
lo tistih 230 tolarjev v Sloven-
skih Konjicah, bi to v tistih
napovedanih 25 dneh asfalti-
ranja pri Dramljah zneslo ce-
lih 57 milijonov tolarjev. No,
pa recite, če ob takih števil-
kah ne bi nekdo hudičevo
premislil kaj zapira, kdaj za-
pira in za kako dolgo si to
lahko privošči ...
Ampak, jasno - avtoceste
bodo vendar naš ponos. In če
bomo pridno plačevali cestni-
ne, pa četudi se po plačljivih
delih cestnega omrežja cijazi-
mo počasneje kot po vseh
starih obvoznih cestah, bomo
z malo sreče nekoč v prihod-
nosti tudi pri nas lahko raču-
nali na to, da se da 100 kilo-
metrov premagati recimo v
75 minutah. Lepo vas prosim,
nikarte ne bodite vzhičeni
nad verjetnostjo takih priča-
kovanj! Že to, da se meni
zdijo navdušenja vredni ne-
deljski cestni pleskarji je sa-
mo dokaz, kako grozno je
vse skupaj. Namesto da bi se
nam take reči zdele normal-
ne, smo se za njihovo dosega-
nje tako rekoč pripravljeni žr-
tvovati?
P.S.: Ob privajanju na mi-
sel, da se boste tudi letos
trpeče prebijali v koloni
proti morju, naj vam ogreje
srce podatek, da se bodo
cestnine po Nacionalnem
programu izgradnje avto-
cest letos predvidoma povi-
šale samo za 7,6 odstotka.
Lani so se za 20 odstotkov.
Predlani tudi.
Piše: PIKA KUKERL
12
NASI KRAJI IN UUDJE
Zanj je še vedno najlepša
Zlatoporočenca Terezija in Anton Smeh iz Škofje vasi živita skromno, a srečno
Hišo, ki sta jo kupila pred
desetimi leti, obdaja skrbno
urejen vrt, nekaj trte in sadne-
ga drevja. Zdi se, kot da je
vsaka sadika na svojem mestu,
v svoji vrstici. Sliko kvari le
bližina ceste, a Smehova to nič
več ne moti. Kar nekaj časa po
selitvi v to hišo pa nista dobro
sjvila zaradi hrupa, še dotia
Aijton.
Oba izhajata iz kmečkih dru-
žin s tremi otroki; pri Tereziji so
bila tri dekleta, pri Antonu pa
trije fantje. Trezika in Tonček,
kakor ju kličejo sorodniki in
prijatelji, sta že zgodaj spoznala
delo na zemlji. Trezikina druži-
na je imela precej veliko kmeti-
jo v Dramljah in po smrti očeta
je vse breme padlo na ženske.
Tonček, ki je bil najmlajši med
sinovi, je že pri desetih moral v
svet, hlapčevat. »Tisti časi so bili
drugačni kot so sedaj,« je pripo-
vedovala Terezija, ki je deset let
starejša od moža. »Do šole je
bilo pol ure hoje, najhuje pa je
bilo, ko je zapadel sneg. Ljudje
so se vozili s kolesi ali motorji,
avto pa je bil prestiž.« Komaj 17-
letni Anton, ki izhaja iz Kristan
Vrha pri Mestinju, je šel v parti-
zane, kjer se je bojeval sedem
mesecev in pol, zatem pa še pet
let služil vojaški rok v nekdanji
skupni državi.
»Kriv« je bil prijaieij
Spoznala sta se povsem na-
ključno, zahvala pa gre zlasti
Antonovem prijatelju, čigar že-
na je bila iz Terezijinih koncev.
»Ves navdušen mi je rekel, da
'^ima zame neko čedno nevesto,
ki mi bo prav gotovo všeč, in
tako je tudi bilo,« se je spomi-
njal Anton. »Med nama je bilo
kar 34 kilometrov, a me to sploh
ni oviralo. Zame je bila najlepše
dekle pod soncem. Pa saj je to
tudi sedaj, zato pa tako pazim
nanjo,« je še z nasmeškom in
hudomušnim pogledom dodal.
Terezija je med tem sramežljivo
zrla v fotografije z zlate poroke.
Pred ohar sta se prvič poda-
la v Terezijinem rodnem kra-
ju, dom pa sta si ustvarila v
Kristan Vrhu, kjer sta nekaj
časa živela na stari, nato pa
kupila še sosednjo domačijo.
Terezija je pridno skrbela za
taščo in garala na zemlji, kar ji
je, pravi, pustilo tudi posledi-
ce. »Čisto sem sloka,« je poto-
žila, »ampak nikoli mi ni bilo
težko skrbeti za dom. Živela
sva skromno, a srečno. Vse
smo pridelali doma, pa tudi
nekaj živine je bilo.« Anton se
je kmalu po poroki zaposlil v
takratnem celjskem Betonu,
kjer je delal kot nakladalec in
razkladalec 18 let. Nič kaj rad
se ne spominja časov, ko je
bila dnevna norma 75 ton ru-
de! »Res je bilo naporno,« je
pripovedoval, »zato sem pa
moral zamenjati delovno me-
sto. Trpelo je zdravje.« Delal je
tudi v Cinkarni, kjer se je upo-
kojil. Ker otrok nista imela, sta
se odločila, da prodata kmeti-
jo in se preselita v Škofjo vas.
Anton, za katerega Terezija
pravi, da preveč govori, si je
tukaj kaj kmalu našel nov ko-
njiček. Purane. Sicer pa je pri
74 letih še vedno zelo vitalen,
rad kolesari in tudi teče, če je
treba. »Včasih z ženo tudi za-
pleševa, kar tukaj, v kuhinji,
da je veselje,« je dodal v sme-
hu, Terezija pa je le zamahnila
z roko in dejala, naj mu ne
verjamemo.
Še vedno sta podobna mla-
doporočencem. Vsekakor je bi-
lo to razbrati iz Antonovega
ljubečega pogleda na ženo, ki
ga je večkrat sramežljivo poba-
rala in skušala pogovor speljati
drugam. Priznala je le to, da ji
veliko pomeni, da ji mož poma-
ga tudi pri kuhi in peki peciva.
mmmmmm bojanajančič
Terezija in Anton sta se vnovič poročila v vojniški cerkvi med sorodniki in prijatelji.
Turnir trojk V Vojniku
Občina Vojnik organizira ob prazniku tamkajšnje krajevne
skupnosti tradicionalni turnir tro^k v košarki, ki bo v nedeljo,
11. junija, z začetkom ob 9. uri, in sicer v vsakem vremenu na
zunanjem ali notranjem igrišču Osnovne šole Vojnik. Ekipe
lahko sestavljajo trije igralci in rezerva, ki niso člani prve A ali
Blige. .	Bo.J.
V nedeljo binkošlovanje
Na Pilštanju, v občini Kozje, bo v nedeljo, 11. junija
tradicionalna prireditev binkoštovanje. Pastirski praznijo
ki se začenja ob 4. uri zjutraj, bo letos že devetič.
Najprej se bodo zbrali pastirji, ki praznujejo za binko^tj
začetek paše z lepo okrašeno živino. Prvi, ki pride na pašoj^
binkoštni »kenik«, zadnji binkoštna »luknca«. Po 5. uri zjutraj
bo med drugimi običaji »trjačenje« (pritrkovanje zvonov)
izbor najlepše okrašene krave, nato pa prihod približno
tristo pohodnikov iz različnih krajev, ki ga pripravljajo celjsl(j
maratonci in pohodniki, planinci iz Podčetrtka, Senovega
Planine in Velikih Roden, turistično društvo Dobrina iu
prijatelji narave iz Brežic.	bj
Ekološki otoki
za Celjane
v Javnih napravah so ju-
nija na območju Mestne ob-
čine Celje začeli z ločenim
zbiranjem odpadkov ter po-
stopnim vključevanjem
vseh gospodinjstev v organi-
ziran odvoz odpadkov.
Slednje predpisuje lani
sprejet občinski odlok o rav-
nanju s komunalnimi odpad-
ki, v Javnih napravah pa so
obe akciji zastavili najprej v
primestnih krajevnih skupno-
stih. V približno dveh mese-
cih bodo predstavniki podjet-
ja obiskali vsa gospodinjstva,
ki doslej niso bila vključena v
odvoz odpadkov, vsa novo
vključena gospodinjstva pa
bodo, glede na potrebo, brez-
plačno prejela 120 oziroma
240-litrske plastične posode
za odpadke. V večstanovanj-
skih objektih ter podjetjih bo-
do morali zabojnike kupiti sa-
mi.
Ločeno zbiranje odpad-
kov bo zasnovano na takoi-
menovanih ekoloških oto-
kih, kjer bodo postavljeni
zabojniki za papir, steklo li
kovine. V prihodnjih dnel
bodo v vsa gospodinjstv,
poslali navodila, kako prj
vilno razvrščati in ločem
odlagati odpadke. Plastiki
in biološke odpadke bodo
Celju začeli ločeno zbirat
kasneje, gospodinjstvom p
predlagajo, da si - če je 1
mogoče - uredijo kompost
nike, saj bo po letu 2001, k
naj bi v Celju dogradili kom
postarno, prepovedano od
laganje bioloških odpadko
v posode za smeti.
V drugi polovici leta hod
v Javnih napravah v posek
nih akcijah po krajevni!
skupnostih zbirali nevarn
odpadke iz gospodinjstev. 1
osveščanju prebivalstva, s
prepričani v podjetju, pa,i
zadnja leta storjen velik k
rak tudi s projektom »Mla;
za pravilno ravnanje z a
padki«, v katerega so vklji
čene vse osnovne šole v ol
čini, šolarji pa tekmujejo t«
di v zbiranju papirja in bati
rij.
mmmmmm i. stamejčii
Igrišče na smetišču
Občina Polzela si prizadeva, da bi odpravila večino črnih odlagališč. Eno največjih je bilo
v gramozni jami ob Savinji na Bregu pri Polzeli. S sanacijo so pričeli že lani s tem, da so
veliko odpadkov odpeljali in navozili nasipni material.
Letos z delom nadaljujejo in prvi rezultati so že vidni. V bližini te jame se je razvilo gosto
naselje, v katerem je veliko mladih družin. Ena izmed številnih delovnih akcij je bila V soboto.
Urejajo igrišče, čistijo okolico, skratka, radi bi, da bi tam v bližnji prihodnosti nastal športno
rekreacijski center.	T. TAVČAR
Jubilej šempeterskih ribičev
Ribiška družina Šempeter v Savinjski dolini je ena večjih, šteje 450 članov, in najbo''
delavnih na Celjskem. Pri svojem ribiškem domu v Presarjih, kjer sta dva ribnika,
nedavno praznovali 45-letnico delovanja. Ob tem so na kratko pregledali delovanje družil^
v teh letih.
O zanimivi preteklosti je govoril predsednik družine Zdenko Mak, ki je poudaril, da si r
članstvo vseskozt prizadevalo - za varovanje narave, čiste vode in lepo okolico. To jim ^
posebno dobro uspeva ob njihovem domu. Poleg tega skrbijo za podmladek, za izpopolnjev'^
nje članov, dobro pa sodelujejo tudi z drugimi družinami. Svoje člane spodbujajo k tekmova'
nosti, zato tudi dosegajo dobre rezultate, saj so ekipni in posamični prvaki med mladii^
tekmovalci v Zvezi ribiških družin Celje. Predsednik Ribiške zveze Slovenije Borut Jerše je
slovesnosti podelil priznanja, med njimi tudi dve plaketi zveze, ki sta ju prejela Ant"'
Privošnik in Ivan Žohar.	T. TAVČA''
Predsednik Ribiške zveze Slovenije Borut Jerše je podelil plaketo zveze Antonu Privošniku
NASI KRAJI IN UUDJE
13
Šola nekoliko drugače
Tuševa otroška šola prostega časa tudi v prihodnjem šolskem letu
I Zavod za aktivno preživ-
ljanje prostega časa v sode-
lovanju s Tušem je za os-
[lovnošolce celjske in neka-
terih okoliških občin v le-
tošnjem šolskem letu pri-
pravil več različnih progra-
mov interesnih dejavnosti,
5 čimer želijo otrokom za-
gotoviti pomoč pri delu za
50I0, razvoju samozavesti,
saniopodobe, čuta za odgo-
vornost in samostojnost,
predvsem pa možnost spoz-
navanja in razvijanja po-
dročij, ki jim najbolj ustre-
zajo.
..........: r h-;;!:
Direktor zavoda Tomaž
Oman je pred kratkim pred-
stavil dosedanje izkušnje in
načrte ter izrazil zadovoljstvo
nad dobrim odzivom staršev
in otrok. »Poudarek je zlasti
na kakovosti dela z otroki, saj
je zlasti od mentorjev odvi-
sno, ali bodo otroci zadovolj-
ni in če se bodo še vključevali
v naše programe,« je povedal
Oman. Tuševa otroška šola
prostega časa nudi staršem
tudi možnost organiziranega
varstva, pomoči in prevoza
do športnih objektov, kjer se
lahko osnovnošolci udejstvu-
jejo v različnih športnih in
Mturnih panogah. S progra-
mom zimskih počitnic so za-
beli že v lanskem decembru.
»Takrat se je pokazala potre-
ba po pomoči pri učenju, zla-
sti otrok predmetne stopnje,«
je dejal Oman in dodal, da je
program, n,astal na podlagi ra-
ziskav, ki so jih opravili lan-
skega februarja na osnovnih
šolah. Pri tem jim je precej
pomagala tudi Športna zveza,
zlasti pri uvajanju zimskega
programa, ki se ga je udeleži-
lo 70 otrok.
Poudarek je na
strokovnem delu
Zavod sodeluje z osnovno-
šolskimi učitelji in diplomanti
oziroma absolventi Fakultete
za šport in Fakultete za druž-
bene vede, kar naj bi bilo
zagotovilo za strokovno delo.
Letošnji program poletnih
počitnic, kamor lahko starši
prijavijo otroke od 1. do 6.
razreda (zadnji rok je 15.
junij), bodo organizirali od 3.
julija do 25. avgusta, od pone-
deljka do petka med 9. in
15.30 uro v hali C na Golovcu
in na celjskem letnem kopa-
lišču. V prijaviiijQj,,_ld znaša
5.000 tolarjev brez in~F.50e-
tolarjev z malico, so zajeti
stroški uporabe igrišč in
športnih pripomočkov, osve-
žilni napitki, vstopnina za ba-
zen ter nadzor in strokovno
delo z otroki. Mentor bo imel
v skupini največ 15 in najmanj
7 oz. 8 otrok.
Programe preživljanja pro-
stega časa v prihodnjem šol-
skem letu bodo v začetku ju-
nija predstavili staršem v obli-
ki zloženk. Novost bo pro-
gram za otroke od 1. do 8.
razreda, zavod pa se je pove-
zal tudi z vzgojno-varstveni-
mi zavodi, da bi tudi predšol-
ske otroke seznanili s ponud-
bo. »Nenazadnje je tovrstni
način preživljanja prostega
časa koristen tudi za starše, ki
so imeli otroke v vrtcu do 16.
ure, ko pa pridejo v šolo, tak-
šnega varstva ni več. Otroci so
^ -pouku ponavadi sami, ta
čas pa bi lahko pametno izko-
ristili za delanje nalog in siste-
matično učenje pod strokov-
nim vodstvom,« je pojasnil
Oman in opisal vse tri progra-
me v prihodnjem šolskem le-
tu.
Programi za
prihodnje leto
To so A, B in C program ter
poseben rekreativni program
ob petkih, ki bo namenjen
sprostitvi otrok. A program je
celostni program za otroke 1.
in 2. razreda, ki bodo lahko
od ponedeljka do četrtka
med 12. in 16. uro delali do-
mače naloge in telovadili
(gimnastika in splošna vad-
ba), po malici pa bodo na
vrsti interesne dejavnosti, to
je likovno ustvarjanje, ples,
glasba in angleščina. Petki so
namenjeni sprostitvi, šport-
nim igram in plavanju. B pro-
gram bo namenjen učencem
od 1. do 4. razreda., začel pa
se bo ob 13.30 s športom
(gimnastika, košarka, splo-
šna vadba in rokomet). Po
premoru je na vrsti ustvarjal-
nost in učenje tujih jezikov, v
petek sprostitev, športne igre
in plavanje. V C program se
bodo lahko vključili učenci od
5. do 8. razreda, začel pa se
bo prav tako ob 13.30 z us-
tvarjanjem in izobraževa-
njem v obliki učne pomoči.
Sledi premor, potem pa sta na
vrsti nogomet in košarka. Pe-
tek je enak kot pri prvih dveh
programih.
»Za gimnastiko v prvem
programu smo se odločili,
ker se po našem mnenju
otroci do 3., 4. razreda prez-
godaj vključujejo v specifične
športne discipline, npr. igre z
žogo in podobno, dejansko
pa bi morali razvijati gibalna
znanja, spretnost in občutek
za ritem. Ta program naj bi
izvajali na osnovnih šolah,
razmišljamo pa tudi, da bi
otroci ves ta čas preživeli z
razrednikom, se pravi samo
enim, splošnim učiteljem, ki
bi bil ves čas z njimi in so
nanj otroci tudi najbolj čus-
tveno navezani,« je povedal
Oman.
Vsi programi bodo orga-
nizirani na Osnovni šoli La-
va (za učence te šole, II.OŠ
in IV. OŠ) in Osnovni šoli
Frana Roša (za učence te
šole, L OŠ, III. OŠ in OŠ
Vojnik). Za vse prijavljene
bo zagotovljen prevoz oziro-
ma spremstvo do šole.
Gre za pozitiven vzgib, ge-
sto, ki lahko nadvse dobro-
došlo reši časovne stiske za-
poslenih staršev, ki včasih
malce pozabijo na otrokove
potrebe in želje. Vstop v šolo
še zdaleč ne pomeni preo-
brazbe naših malčkov v od-
govorna in samostojna bitja,
ampak je to čas razpotij in
rušenja ustaljenih vzorcev iz
preteklih let. Veliko otrok čas
po pouku največkrat preživlja
kar pred blokom, naloge pa
opravijo pred televizijskim
ekranom, saj takrat vrtijo pač
ponovitve večernih filmov ali
žajfastih nadaljevank. Otrok
potrebuje avtoriteto oziroma
mentorja, ki ga bo usmerjal,
mu svetoval in ga navadil dis-
cipliniranega dela. Potrebuje
svoj urnik in se mora naučiti
sistematičnega ponavljanja
snovi. Le tako bo lahko v
kratkem času opravil vse za-
dolžitve, ki jih je vedno več.
Zavod za aktivno preživljanje
prostega časa lahko ponudi
primerne možnosti, ki so v
pomoč otrokom pa tudi pre-
zaposlenim staršem.
BOJANA JANČIČ
Predšolske ustvarjalnosti
v Savinovem likovnem salonu v Žalcu so na ogled dela najmlajših iz vrtcev občine Žalec.
Na otvoritvi je o razstavi spregovorila ravnateljica vrtcev Mara Mohorko, ki je dejala, da so v
^izstavljenih delih prepoznavne tipične stopnje likovnega razvoja v predšolskem obdobju,
'^^zstava je sestavljena iz treh sklopov - razvojni prikaz človeške figure teme Prebujajoča
Pomlad z motivi cvetoče narave in živali ter utrinki iz projekta Gal v galeriji. Dela otrok bodo
^radi omejenosti prostora v likovnem salonu predstavljena še v vseh enotah zavoda kot
^mostojna razstava.	T. TAVČAR
Mali ustvarjalci in njihovi izdelki.
Jurgecovi mladi fotografi
V lanskem natečaju Slo-
venske karitas, ki je bil pos-
večen mednarodnemu letu
starejših, so med učenci os-
novnih šol, ki so lahko sode-
lovali z literarnimi oziroma
likovnimi izdelki ter foto-
grafijami, četrto, sedmo in
osmo mesto med mladimi
fotografi zasedli Lea, Uroš in
Urška Jurgec iz Vojnika.
Na natečaj se je odzvalo
skupaj preko 100 osnovnih
šol z več kot tisoč pisnimi in
388 slikovnimi izdelki, 13 fo-
tografijami in video posnet-
kom. Nad velikim odzivom
osnovnošolcev in njihovih
mentorjev so bili na Slovenski
karitas presenečeni, saj so s
tem po njihovo pokazali
zdrav odnos mladih do starej-
ših, spoštovanje do življenj-
skih vrednot, ki se prenašajo
iz roda v rod, in modrosti bolj
izkušenih.
O natečaju in njihovih foto-
grafijah, smo povprašali tudi
Jurgecove, 7-letnega Uroša,
13-letno Urško in 15-letno
Leo. Malošolec Uroš je bese-
do raje prepustil starejšima
sestrama, ki se tudi sicer prid-
no udejstvujeta v različnih
šolskih dejavnosti, fotograf-
sko žilico pa naj bi prevzeli po
mami, ki fotografira na različ-
nih prireditvah, slavnostih.
torej povsod, kjer se kaj po-
membnega dogaja. Urša pra-
vi, da sta se z Leo največ
naučili pri raziskovalnih nalo-
gah, sedaj pa že sodelujeta
tudi pri Mavrici, krščanskem
časopisu, Lea pa še v občin-
skem časopisu Ogledalo. De-
kleti prav tako radi pišeta in
pomagata pri šolskem časo-
pisu. Da se prijavijo na nate-
čaj, jih je prepričala mama, ki
je tudi na eni izmed nagraje-
nih fotografij, skupaj s teto
Ivanko. Lea pove, da najraje
slikajo ljudi v naravi, prizna-
nje pa jim pomeni vzpodbu-
do in dokaz, da so se nekaj že
naučiU.	B. JANČIČ
Lea, Uroš in Urška - mladi Jurgecovi fotografi
14
NASI KRAJI IN UUDJE
Popravek
v prispevku Najboljši v
znanju tujih jezikov, objav-
ljenem 1. junija v 22. šte-
vilki Novega tednika, smo
pomotoma zapisali, da se
je dijakinja Gimnazije Ce-
lje - Center Alja Tihle pod
mentorskim vodstvom Ol-
ge Dražumerič uvrstila
med najboljše v znanju
francoščine. Pravilno bi
morali zapisati, da je Alja
Tihle osvojila 3. mesto v
znanju nemškega jezika.
Uredništvo
MODRI
TELEFON
Do prihodnjega četrtka bo
vaše klice na Modrem telefo-
nu sprejemal novinar Bran-
ko Jeranko. Na telefonsko
številko 031 569 581 ga lahko
pokličete vsak dan med
10. in 17. uro.
V službo, ki
plačuje pod mizo
Če lastnik s tabo fizično obračuna, to ni nezgoda pri delu
Kakšna je razlika med de-
lavci, ki molče prenašajo ši-
kaniranje svojega delodajal-
ca, in tistimi, ki nepravilnosti
prijavijo inšpektorjem za de-
lo, prosijo za podporo sindi-
kat, nato pa o vsem skupaj
obvestijo še javnost? Sodeč po
razpletu dogodkov v Pekarni
Boč iz Zbelovega, o katerih
smo obširneje pisali pred ne-
kaj tedni, ni prav velika.
Razmere v pekarni se namreč
kljub temu, da je že nekaj časa
pod drobnogledom občinskega
in republiškega delovnega inš-
pektorja ter sindikalne organi-
zacije, niso kaj dosti spremeni-
le. Sedem pekov je tudi pretekli
mesec dobilo plačanih manj ur,
kot so jih dejansko opravili.
Skupaj jih je bilo kar 436. Za
razliko od prejšnjih mesecev
jim je delodajalec dodal le ne-
kaj nočnih ur, kar pa je, pravijo
zaposleni, le pesek v oči. Tudi s
plačami je vse po starem, saj
delavci del vsote, ki je odvisna
od poslušnosti do lastnika Pe-
tra Korena, še vedno dobivajo
pod mizo. Edina razlika je le v
tem, da denarja ne dobivajo več
v kuverti z napisanim imenom
in priimkom, ampak zvitega v
rolo in spetega z elastiko. Gos-
podje, ki vodijo pekarno, so se
sicer pred časom sestali z delov-
no inšpektorico in predstavni-
kom celjske območne sindikal-
ne organizacije ter obljubili, da
bodo prenehali s plačevanjem
pod roko, vendar so, očitno, pri
dajanju obljub držali figo v že-
pu.
Že kmalu se je namreč po-
kazalo, da so bili njihovi načr-
ti povsem drugačni. Tiste de-
lavce, ki so se letos včlanili v
sindikat, so pozvali, naj pod-
pišejo izjavo, da se strinjajo s
tajnim delom plače. Za razmi-
slek so dobili nekaj dni časa,
pri tem pa so jih še »prijazno«
opozorili, da bodo v primeru,
če bodo vztrajali pri zakoni-
tem izplačilu celotne plače,
»kaznovani« z višjo dohodni-
no. K sreči delavci niso nased-
li delodajalcu in so podpis
izjave zavrnili.
Kmalu spet V
službo
Pek Kristjan Ajdnik, ki se
ga je zaradi včlanitve v sindikat
lastnik pekarne Peter Koren
lotil tudi fizično, in ki je mor-
da zaradi javnega razkritja svo-
je zgodbe in zgodbe kolegov
postavil na kocko svojo zapo-
slitev v pekarni Boč, je še ved-
no v bolniškem staležu. Modri-
ce so sicer že zdavnaj izginile,
ostale pa so psihične težave,
zaradi katerih je moral poiska-
ti pomoč pri specialistu. Pogo-
vori in zdravila so pregnali
nočne more in nenehni strah,
da bo lastnik pekarne spet pri-
šel obračunat z njim, vendar je
tesnoba kljub temu ostala. Pri-
hodnji četrtek, 15. junija, bo
spet odšel na delo. Se ga bodo
delavci, ki niso v sindikatu,
izogibali? »Najbrž,« meni vid-
no shujšan Kristjan. Pravi, da
je pripravljen na vse in da mu
ni žal, ker je razkril resnico,
saj bi lahko bila v poduk vsem
tistim, ki v strahu za službo
molče prenašajo krivice. Upa
le, da se ga lastnik ne bo spet
lotil s silo. Povedati je tudi
treba, da mu Peter Koren nika-
kor noče dati nezgodnih pol,
da bi prijavil nezgodo na delu,
češ da je poškodbe, zaradi ka-
terih je odšel na bolniško, do-
bil v prepiru s sodelavci.
Pismo varuhu
Morda bi bilo Kristjanu Ajd-
niku lažje pri srcu, če bi se v
preteklem mesecu razmere v
pekarni vsaj malo obrnile na
bolje. Imamo občutek, pravi-
jo delavci, kot da se lastnik
norčuje prav iz vseh, saj ne
upošteva niti zakonov niti
opozoril inšpektorjev in sin-
dikata. Menijo tudi, da bi sin-
dikat in inšpektorica lahko
naredila še kaj več in pospeši-
la reševanje spora med delo-
dajalcem in delavci. Je zdaj
res prav vse odvisno le še od
postopkov pred sodiščem, ki
pa se, kot je znano, lahko
zavlečejo tudi na nekaj let?
Konjiška inšpektorica za delo
je sicer pred kratkim že vložila
kazensko ovadbo zoper Petra
Korena zaradi suma storitve
hujšega kaznivega dejanja (go-
ljufije), na vložitev tožbe na
delovnem sodišču se pripravlja
tudi sindikalna pravna služba.
Kristjan Ajdnik je sicer prepri-
čan, da bo na sodišču našel svoj
prav, kaj pa bo z njim do takrat?
Morda bi mu pomagal varuh
človekovih pravic, pravi. Če nič
drugega, bi lahko vsaj pospešil
počasno mletje sodnih mlinov.
JANJA INTIHAR
Gremo, naši!
Tale zapis je nastal vsled
mojega popolnega pomanj-
kanja znanja in že rahlo
sramotnega diletantizma,
kar zadeva nogomet. Pred
tednom ali dvema sem se
namreč zavedel, da sem po-
poln bimbo. O evropskem
prvenstvu v nogometu, ki
se ima zgoditi te dni, na-
mreč nimam najmanjšega
pojma. Si predstavljate, do
danes sploh nisem vedel,
kdo vse so člani slovenske
nogometne reprezentance,
kdo so favoriti na prvens-
tvu, koliko državnih .repre-
zentanc sploh tekmuje na
tem prestižnem in, sodeč po
medijski histeriji, najpo-
membnejšem dogodku le-
tošnjega poletja? Kakšen
butelj si, Vasja, sem si re-
kel, in skočil na www.eu-
ro2000.org, uradno stran
prvenstva Euro 2000.
Če me je mati narava že
tako skopo obdarila s smi-
slom za skupinske športe,
potem se lahko poskušam
odkupiti vsaj tako, da bom
ključne informacije zbral pri
najbolj čistem izviru, ki se
mu reče UEFA. In moram
priznati, da me obisk strani,
ki jo je pripravila in na svitlo
dala ta organizacija, nikakor
ni razočaral. Izvedel sem
vse, kar potrebujem za go-
stilniško debato, komentar
ob jutranji kavi ali celo za
skoraj strokovno pismo bral-
cev v katerem izmed sloven-
skih dnevnikov.
Iz osrednje strani sem se
najprej odpravil na podatke
o slovenski reprezentanci.
Vse so namreč lepo in prav
smiselno razvrščene v le-
vem meniju, medtem, ko
sem na sredini lahko pre-
bral zadnje novosti v zvezi s
prvenstvom. Da gre za veli-
ko stvar, me je že na samen]
začetku prepričal design, l^j
spominja na slikovite po.
dobe iz televizijskih špic in
napovedi. Ja, zelo dinamič.
no - kot se za šport spodobi,
V desnem zgornjem kotu
sem mimogrede prebral, da
je Nemčija edina država, ki
ji je uspelo pokal osvojiti
več kot enkrat, točneje tri-
krat. Tam se namreč v pre-
mikajočem okvirju nahaja-
jo dejstva in trivialnosti v
zvezi s preteklostjo tega pr-
venstva.
In takšnih stvari se najde
kar precej. Očitno so ustvar-
jalci teh strani mislili tako
na nas, ki nimamo pojma o
vsem skupaj, kakor tudi na
poznavalce, ki jih zanimajo
novice in podrobnosti. Kaj
naj rečem? Vse je na svojem
mestu. Zdaj vem, kako so
potekale kvalifikacije za pr-
venstvo, kdo so favoriti, kje
naj pričakujemo preseneče-
nja in nenazadnje, kdaj bo
igrala Slovenija, čeprav
imam občutek, da mi zaradi
slednjega ne bi bilo treba
prižigati računalnika. Saj
bom slišal, živim namreč v
stolpnici.
Pritegnila me je tudi zgo-
dovina prvenstva. Tako sem
izvedel, da gre za jubilejni
dogodek, deseti po vrsti, saj
so vsa prvenstva lepo doku-
mentirana. Zdaj si že skoraj
upam stopiti pred kakšnega
športnega komentatorja in
mu povedati, da je leta
1960 zmagala Rusija pred
Jugoslavijo ali kaj podob-
nega. Sicer nisem povsem
prepričan, ali sem prav ra-
zumel vse rezultate, a bi to
povedal zelo strokovno. Ša-
lo na stran, za nogometne
zanesenjake bo verjetno
najbolj zanimiva ponudba
vstopnic, ki so še na voljo,
kakor tudi drugi logistični
podatki v navijaškem kotič-
ku. Zame, bimbota, pa bo
tudi čisto dovolj, če bom
lahko tu in tam pogledal na
urnik tekmovanj. Ja, lepo
je biti navijač svetovnega
spleta.
Vasja Ocvirk
vasja@kibla.org
Po Preglovih poteh
V spomin na Fritza Pregla, v Ljubljani rojenega kemika, ki je za svoje znanstveno delo
prejel Nobelovo nagrado, mladi slovenski kemiki tekmujejo v znanju iz kemije. Državno
tekmovanje za Preglovo plaketo je bilo prejšnji teden; na njem pa so se dobro izkazali tudi
dijaki Šolskega centra Celje.
Zlato Preglovo plaketo sta prejela David Šarlah, dijak 2. letnika Poklicne in tehniške elektro in
kemijske šole, ki je dosegel tudi najvišje mogoče število točk, ter Janez Krajnc, dijak 3. letnika
Splošne in strokovne gimnazije Lava. Srebrno Preglovo plaketo sta osvojila dijak 3. letnika Poklicne
in tehniške elektro in kemijske šole Jure Kokalj in dijakinja 3. letnika Splošne in strokovne
gimnazije Lava Marta Medved, Bronaste Preglove plakete pa Anže Goste in Tone Potočnik, dijaka
1. letnika ter Rok Kamer, dijak 3. letnika Splošne in strokovne gimnazije Lava. V petek se je David
Šarlah udeležil še 34. srečanja mladih raziskovalcev s področja kemije; za predstavitev svoje
raziskovalne naloge Kemoluminiscenca je prav tako osvojil Zlato Preglovo plaketo.	IS
Savinjski meddruštveni odbor
planinskih društev
Predstavniki 28. planinskih društev savinjskega meddruštvenega odbora (MDO) so se
tokrat sestali na Vranskem, kjer jih je v imenu gostitelja, občine Vransko, pozdravil
podžupan Vlado Reberšek. Na sestanku so pregledali meddruštvene dejavnosti.
Na območju Savinjskega MDO se še vedno soočajo s težavami, povezanimi s planinskimi
potmi. Gre za nekakšno nedorečenost, ugotavljajo predstavniki društev, saj se pri PZS od
leta 1995 ne omenja več komisija za evropske peš poti. Prav tako še naprej ostaja neurejeno
financiranje meddruštvenega odbora, ker nekatera društva »pozabljajo« na finančne obvez-
nosti. Ob tem je predsednik MDO Martin Aubreht kritično ugotovil, da bi bilo prav, če bi se
sestankov udeleževala tudi mlada društva. »S sprejetjem v planinsko organizacijo je
zadoščeno potrebnim formalnostim, z delom, tudi v meddruštvenem odboru, pa se krepi
medsebojna povezanost pripadnikov planinske organizacije,« je še dodal predsednik
Aubreht.	EDI MAVRIČ, Foto: CIRIL SEM
»Gasilska« slika predsednikov planinskih društev
Do ribiškega carja
v soboto
Pri Ribiškem domu na polotoku Brezova na Šmartin-
skem jezeru bo v soboto, 10. junija, osrednja prireditev
Ribiške družine Celje, že tradicionalno tekmovanje za
naziv Ribiški car 2000.
V tekmovalnem delu prireditve se bodo kandidati za
letošnjega ribiškega carja pomerili med 8. in IL uro,
sledilo bo tehtanje ulova in opoldne slovesna razglasitev
rezlutatov ter kronanje novega ribiškega carja.	IS
AKCIJE
15
Slike za zvestobe
Štirje nagrajenci z najstarejšimi dokazili o zvestobi, ki segajo v leto 1952 in 1961
v akciji iskanja najstarejših naročnikov Novega tednika,
j imajo za to tudi dokaz v obliki izvoda časopisa, izrezka ali
irtrdila o plačilu naročnine, ki smo jo pripravili ob našem
5. rojstnem dnevu, smo dobili štiri nagrajence. Dva sta
lela dokaze iz leta 1952, dva pa iz leta 1961.
Presenečeni smo bili, da več desetletij stare izvode
fkateri naši bralci hranijo časopisa. Običajno se je pri
hiši ohranil zaradi prispev-
ka, ki jih je posebej zanimal,
ker je v njem nastopal kdo
od sorodnikov in znancev
ali pa so ga celo sami napisa-
li. Večkrat so bili »krivi« pod-
listki ali romani, ki so izhaja-
li v nadaljevanjih in so jih
izrezovali ter shranjevali.
Ponekod pa se je ohranilo
celo potrdilo o plačilu naroč-
nine izpred skoraj štirideset
let. Skoraj vsak naročnik pa
ima svojo zanimivo zgodbo
o tem, kako in zakaj se je
naročil na časopis. Nekateri
so se oglasili in obžalovali,
ker niso našli nobenega do-
kazila, vedo pa, da so naroč-
niki že dolga leta. Žal nam
je, da vseh ne moremo na-
graditi.
Med bralce s starejšimi do-
kazili sodi tudi Alojz Jesih iz
Harja pri Laškem, ki je poslal
izrezke iz leta 1965, ko je
časopis prebiral tudi, ko je bil
pri vojakih v Sarajevu in se je
od tam oglasil v rubriko Be-
seda občanov. Pa še Tedni-
kov koledar iz tega leta je
priložil. Pri vojakih ga je imel
in na njem so prekrižani od-
služeni tedni... Piše, da mu je
Celjski takrat veliko pome-
nil. Elizabeta Belar iz Velikih
Roden, ki je našla potrdilo o
plačani naročnini iz leta 1971,
piše, da je naročnica že od
leta 1959, ko se ji je rodila
hčerka. Vida Remenih nam
je poslala več izrezkov iz raz-
ličnih obdobij časopisa, naj-
starejši sega v leto 1973, ki ga
je shranila zaradi zapisa o
Remenihovi mami Justini.
Leopold Ojsteršek iz Laške-
ga je shranil stran časopisa iz
leta 1977. Ostali ste imeli do-
kaze iz osemdesetih ali de-
vetdesetih let.
Po vsem, kar ste nam po-
slali in nam prinesli v uredniš-
tvo, smo ugotovili, da sodijo
najstarejši dokazi o vašem
prebiranju časopisa v leto
1952. Iz tega leta sta imela
izrezke Jože Jurhar iz Med-
loga in Franc Oglajner iz Pe-
trovč. Z izrezki iz leta 1961 pa
sta sledila Ivanka in Anton
Godec s Teharja ter Brigita
Volmut iz Bukovžlaka. Te na-
ročnike smo nagradili s slika-
mi, ki jim bodo v lep spomin
na naš jubilej.
TC
Foto: GK
Nagrajenci naše akcije (z leve): Ivanka in Anton Godec. Brigita Volmut, Jože Jurhar in
Franc Oglajner.
Hvala za čestitke!
človeku postane kar toplo
pri srcu. ko vidi. da je njegovo
dek) in delo njegovih sodelav-
cev in predhodnikov padlo na
plodna tla. Ob jubilejih smo za
takšne reči še posebej dovzetni.
Saj veste, kako je ob rojstnih
dnevih. Zamislimo se nad pre-
hojeno potjo, včasih smo kar
malo otožni, a nam dobre želje
prijateljev hitro vrnejo dobro
voljo. Tako je bilo tudi ob rojst-
nem dnevu Novega tednika.
Resda 55 let ni čisto okrogla
obletnica, je pa častitljiva, kaj-
ne? Zato smo se tudi mi v
uredništvu zamislili o našem
delu v preteklosti, o današ-
njem dnevu ter seveda o načr-
tih za prihodnost. Kaj nas
spremlja ves čas? Radi bi vam
povedali čimveč o dogodkih in
ljudeh na našem območju, ra-
di bi, da bi vas naše delo ne le
informiralo in razvedrilo, tem-
več bi bilo v čim večji meri za
vas tudi koristno. Včasih uspe-
vamo bolj, včasih manj. Naši
zvesti bralci in naročniki, ki
ostajate z nami dolga desetlet-
ja, nas prepričujete, da je naša
pot prava, da znate tudi odpu-
stiti kakšen spodrsljaj. Saj ve-
ste - kdor dela, tudi greši. Seve-
da si želimo, da bi bilo zdrsev
čim manj in veseli smo. če nas
na napake opozorite in, kako
človeško, tudi kdaj pohvalite.
Iz srca smo se razveselili
vaših številnih lepih želja ob
našem prazniku. Težko bi se
zahvalili vsakemu posebej, a
dovolite, da se javno zahvali-
mo vsaj nekaterim. Hvala za
res prisrčne želje naši zvesti
bralki Anici Podgomik, hva-
la mami Gajšek iz Celja, hva-
la Ani Belej iz Hajnskega in
seveda hvala našim radij-
skim kolegom za rojstnodnev-
no torto! Prisrčna hvala tudi
vsem neimenovanim, ki ste
se nas spomnili v teh dneh in
vsem tistim, ki ste v okviru
akcije iskanja najstarejših
bralcev žrtvovali svoj čas za
iskanje starih časopisnih
strani in za obisk v uredniš-
tvu. V času, ko besedice zve-
stoba in prijateljstvo kar ni-
majo več prave teže, nam je
to izredno dragoceno.
UREDNIŠTVO
Poštar z nasmeškom
Franci Kužnar prihaja v Šentjur iz okolice Rogaške Slatine - Na Blagovni bo
razveseljeval ob četrtkih 17 novih naročnikov
Dan pismonoše Francija
Kužnarja se začne v Rjavici
ob Sotli ter nadaljuje na Bla-
govni pri Šentjurju. Med os-
mimi poštarji šentjurske po-
šte je edini, ki raznaša pošto z
avtomobilom. V tej službi, ki
jo opravlja z ljubeznijo, je bli-
zu dve desetietji.
Na začetku je bil dve leti
brusilec v slatinski steklarni,
nato se je pridružil poštarjem.
Najprej je bil pismonoša v Ro-
gaški Slatini, v Šmarju pri Jel-
šah in Rogatcu, po končanem
služenju vojaškega roka je pri-
šel na šentjursko pošto, ki ji je
zvest vse do danes. Delo mu je
všeč, ker je rad med ljudmi. Ko
se dela navadiš ni pretežko, je
prepričan.
Na pošti se je z leti precej
spremenilo. Nekoč ni bilo toli-
ko pošte kot danes, zlasti ne
»nenaslovljenih tiskovin«, kot
pravijo reklamnim materialom
in podobnemu. Več je prav ta-
ko običajne pošte, opaža iz
dneva v dan, dandanašnji spre-
jema tudi položnice. Sicer pa
na cestah Blagovne makada-
ma skoraj ni več, čeprav se
zgodi, da mora ponekod še po
travi.
V teh krajih je veliko kmeč-
kih ljudi, s katerimi se zelo
dobro »ujame«, saj je kmečkih
korenin. V akciji Zaupajte svo-
jemu poštarju mu je uspelo v
zadnjih dneh zbrati največ, se-
demnajst novih naročnikov
Novega tednika. S štirinožci, ki
jih je po Blagovni zelo veliko,
se seveda ne razume tako do-
bro. Ti mu radi pokažejo, kak-
šne zobe imajo, in že od daleč
opozarjajo nanj iz dneva v dan.
Ko so vrača domov, v Rjavico
pri Rogaški Slatini, pomaga pri
delu na domači kmetiji. Žena
Marjana in hčerki se večkrat
pritožujeta, da je predolgo v
službi. Kadar ima Franci več
časa, pa igrajo s prijatelji košar-
ko, kolesarijo in se odpravijo v
planine. V Rjavici se ljudje zelo
dobro razumejo, drug druge
mu precej pomagajo tudi pri
delu, je zadovoljen poštar z
Blagovne.
BRANE JERANKO
Franci Kužnar, pismonoša šentjurske pošte na Blagovni. Pošte je iz leta v leto več, predvsem
nenaslovljenih tiskovin.
16
TEMA TEDNA
Celjski betonski bunkerji
V zakloniščih je prostora samo za četrtino prebivalstva - Vzdrževani so, a kako?
Ponavadi so zaklonišča tako
skrita očem, da se nanje spom-
nimo samo takrat, ko je z nji-
mi kaj hudo narobe, ali pa ko
je hudo narobe vse okoli nas.
V nekdanji skupni državi smo
jih gradili kot za stavo, sedaj
pa se jih vsi otepajo, saj je za
njihovo vzdrževanje potrebno
kar nekaj denarja.
V nekdanji državi je moral
vsakdo, ki je gradil novo hišo,
plačati prispevek za zaklanja-
nje, ali pa v kleti zgraditi svoje
lastno zaddonišče , v katerega bi
se z družino skril pred vojnimi
vihrami. Nova zakonodaja do-
loča, da je potrebno v mestnih
središčih, ki imajo več kot pet
tisoč prebivalcev, zgraditi zaklo-
nišča v novozgrajenih objektih
za vzgojo in izobraževanje,
varstvo odraslih in otrok ter v
objektih posebnega pomena. V
vseh ostalih objektih je obvezna
samo ojačitev prve plošče, tako
da ta vzdrži porušitev objekta
nanjo. Tako je nekdanja zaklo-
niščna vročica, ki je bila značilna
predvsem za sedemdeseta in
osemdeseta leta, prešla. In če je
kdo v tistih časih jezno zamaho-
val z roko, kaj nam bodo beton-
ski bunkerji, smo na začetku
devetdesetih iz njih mrzlično
praznili staro kramo in posluša-
li nadzvočno grmenje migov in
galebov na nebu osamosvajajo-
če se republike.
»Pozabljivi«
lastniki
Takrat je marsikdo ugotovil,
da so zaklonišča zanemarjena
in v izredno slabem stanju, v
njih pa se zbirajo socialni izced-
ki, od brezdomcev do narko-
manov. Seveda pa ne v vseh
povprek. Strokovnjaki jih na-
mreč delijo v tri skupine, javna
zaklonišča, zaklonišča v podjet-
jih in javnih objektih ter na za-
klonišča v stanovanjskih stav-
bah. Prav s slednjimi je največji
križ, saj zanje noče nihče skrbe
ti, zaradi svoje odmaknjenosti
pa so odlična zatočišča vsem, ki
si ne želijo nepovabljene druž-
be.
»Po zakonodaji mora za za-
klonišča skrbeti njihov last-
nik,« pravi Danilo Praprotnik,
samostojni strokovni delavec
za zaščito in reševanje na
Mestni občini Celje. »To pome-
ni, da jih je potrebno redno
vzdrževati, vsakih pet let jih
morajo pregledati strokovnja-
ki z ustrezno licenco in izdati
potrdilo o primernosti. To po-
meni, da pregledajo in preiz-
kusijo njihovo konstrukcijo,
zapiralne mehanizme, sistem
zračenja in čiščenja zraka,
električno napeljavo ter vso
potrebno opremo.«
Težave s filtri
v Celju je devet javnih zaklo-
nišč, 42 jih je v podjetjih in
javnih ustanovah ter 45 v stano-
vanjskih objektih. Po Praprotni-
kovih besedah je stanje v javnih
zakloniščih dot3ro, vseh devet je
redno vzdrževanih, res pa je, da
nimajo potrdila o primemosti.
»Razlog za to so posebni zračni
filtri za zaščito RBK, ki bi jih bilo
potrebno obnoviti, vendar pa v
Sloveniji zaenkrat še ni njihove-
ga proizvajalca, prav tako pa
ministrstvo za obrambo ni tipi-
ziralo, kateri so primerni za
vgradnjo. Dokler ne bo prišlo
do tega, jih ne nameravamo
zamenjati, šele potem bomo
dobili omenjeno potrdilo.« V
zadnjem času je nekaj domačih
podjetij začelo obnavljati filtre,
zanje dajejo dvajsetletno garan-
cijo, vendar še nimajo dogovora
z ministrstvom za obrambo, ki
bi priznalo to obnovo. Ta za en
filter stane od 250 do 350 tisoč
tolarjev. Podobno je tudi v dru-
gih občinah na Celjskem, kjer
za javna zaklonišča skrbijo rela-
tivno dobro. V žalski občini so v
svojih treh javnih zakloniščih
celo obnovili omenjene filtre in
dobili potrdila o ustreznosti.
Katastrofa v
stanovanjskih
blokih
Manj optimizma vzbujajo
razmere v podjetjih in javnih
zavodih, saj se marsikateri med
njimi izogne »nepotrebni« skrbi
in »zapravljanju« denarja. Med
tistimi javnimi ustanovami, ki v
Celju ne skrbijo zanje, so tudi
Glasbena šola ter osnovne šole
Frana Roša, Franja Vrunča in
Lava.
Stanje v stanovanjskih objek-
tih pa je zelo slabo, predvsem v
dvonamenskih zakloniščih, v
katerih imajo kletne bokse.
»Nihče jih ne vzdržuje, tako da
so v zelo slabem ali celo kata-
strofalnem stanju. Vsi sistemi
so polomljeni ali uničeni, opre-
ma je izginila neznano kam,
tako da je ta zaklonišča nemo-
goče v kratkem času obnoviti in
uporabiti za kar so namenje-
na,« ugotavlja Praprotnik.
Zavetišče za
rokerje
Pravzaprav so vsa zakloniš-
ča dvonamenska, tudi po za-
konodaji, saj jih podjetja pravi-
loma uporabljajo za shranjeva-
nje arhivov, skladišča... Podob-
no velja za javna zaklonišča.
Tako je na primer v Celju v njih
skladišče Civilne zaščite in Gor-
ske reševalne službe, enega so
oddali Rdečemu križu za zbira-
nje in razdeljevanje humanitar-
ne pomoči, eno je v komercial-
nem najemu in ima v njem
skladišče podjetje, za simbolič-
no najemnino pa v enem od
njih vadi mlada glasbena sku-
pina...
»Pri tem je jasno, da niso
dovoljena nobena opravila, ki bi
zmanjšala odpomost objekta,
razna vrtanja ^ prebijanja sten,
dozidavanje, uničevanje opre-
me... Prav tako lahko poveljnik
Civilne zaščite ukaže, da je v
nujnih primerih potrebno za-
klonišče v 24 urah izprazniti. Če
tega ne stori najemrdk, to opra-
vijo pripadniki civilne zaščite,
pri tem pa ne odgovarjajo za
povzročeno škodo,« pravi Pra-
protnik.
Zapuščeni očaki
Najslabše pa se godi zaklo-
niščnim očakom, več kot petde-
set let starim rovovskim zaklo-
nilnikom, ki so jih po večjih
krajih gradili še v času nemške
okupacije. V Celju jih je sedem,
gre pa za preproste betonske
rove, vkopane v zemljo, kamor
so ljudje bežali pred bombnimi
napadi. Včasih so jih vzdrževali,
oziroma skrbeli za vstopna vra-
ta, vendar so kmalu obupali, saj
so v njih vlamljali in živeli brez-
domci ali pa so se nad njimi
znašali mladci. »Največjega od
njih smo oddali zasebniku, ki je
v njem gojil gobe, vendar pa so
se začele težave z lastnikom
zemljišča ob vhodu v zaklonil-
nik, v njem pa se je nazadnje še
razširila gobja bolezen, tako da
je vse skupaj padlo v vodo,«
pravi Praprotnik. Zatohli < rovi
sedaj umazani in skrivnostno
temačni sprejemajo bizame
obiskovalce, ki v njih počnejo
vse prej kot spodobne stvari.
Za vse ni prostora
v zakloniščih ni prostora za
vse ljudi, ki živijo v njihovi okoli-
ci. Tako ima na primer Celje
malo manj kot 50 tisoč prebival
cev, prostora v zakloniščih pa je
za nekaj več kot 12 tisoč ljudi. »Vi
nevarnih razmerah računamc
da se veliko ljudi umakne ;
ogroženih območij na varnejše,
ponavadi približno tretjina pre
bivalcev, del jih je vpoklican v
vojaške enote, del jih je angaži-
ran v podjetjih, kjer so zaposle
ni,« trdi Praprotnik. Tako leta
1991 niso niti izdali ukaza a
uporabo zaklonišč, ki jih niso
niti izpraznili. »Odločitev za to je
zelo delikatna. Ko izdaš ukaz za
izpraznitev zaklonišč, so ljudje
ogorčeni, če se izkaže, da se ni
bilo potrebno zateči vanje. Š«
huje je v obratnem primeru
Leta 1991 so pač ocenili, da ne
bodo potrebna, kar se je izkaza-
lo za pravilno odločitev. Lahko
pa bi se zgodilo, da bi prišel iz
Beograda recimo ukaz o napa-
du na takratni pokrajinski cen
ter za obveščanje, ki se je naha-
jal v središču mesta...«
SEBASTUAN KOPUŠAl'
Foto: GREGOR KATIČ
Zatohli rovi sedaj umazani in skrivnostno temačni sprejemajo bizame obiskovalce.
Vzdrževan prezračevalni sistem v enem od celjskih javniit
zaklonišč, ki mu do popolnosti manjka le še filter za čiščenji
zraka.
Večina zaklonišč je dvonamenskih, v njih so arhivi, skladišča ali pa celo prostor za vaje
bodočih glasbenih zvezdnikov...
Takšne električne napeljave v stanovanjskih zakloniščih ponavadi ne boste našli. Kar ^
izginilo, je vsaj temeljito polomljeno.
REPORTAŽA
17
Patentirana voda s spominom
iz plesnive vode znovo studenčnica? - Kozarec, ki zmanjša opitost od alkohola
v Pittsburghu (ZDA) se je
pred kratim končala 16.
mednarodna razstava inova-
cij imenovana Inpex. Na tem
največjem in najbolj odmev-
nem svetovnem dogodku, ki
je trajal 5 dni, se je odlično
izkazala tudi Slovenija. So-
delovalo je 45 držav iz ZDA
in 35 držav z ostalega dela
sveta, predstavljenih pa je
bilo več kot 2 tisoč novosti.
m: r. r - ■
Slovenski inovatorji, ki so
na razstavi sodelovali pod
okriljem Slovenske podjetniš-
ko inovacijske mreže (SPIM),
so prejeli 16 odličij, od tega
kar 9 zlatih. Še zlasti pa je bil
odmeven dosežek Vilija Poz-
nika iz Celja in ostalih članov
raziskovalne	skupine
Hydronic, ki so prejeli nagra-
do ocenjevalne žirije ter še
posebno nagrado prireditve
za najboljšo inovacijo, name-
njeno varstvu okolja.
Posebno nagrado je inova-
torska skupina prejela za re-
vitalizator vode Hydronic.
Naprava je rezultat skupin-
skega dela, poudarja Vili
Poznik in vselej našteje svoje
sodelavce pri nastajanju te
inovacije: zdravnika Vlada
Magajno, dr med., elektroni-
ka Franca Resnika, kemika
Vilija Turšiča, kovinostrugar-
ja Edija Horvata ter novinarja
Jožeta Vetrovca (glavnega
urednika revij Zdravje in Mi-
sterij), ki skrbi za predstavi-
tve in promocijo Poznikovih
inovacij. Te so, vse po vrsti,
ekološko naravnane in na-
menjene zdravju ter dobre-
mu počutju, ne le ljudi, am-
pak tudi živali in rastlin. Vili
Poznik je že od nekdaj razi-
skovalec neznanega, za svo-
je izume že najmanj dve de-
setletji prejema številna do-
mača in mednarodna prizna-
nja, zadnja leta pa se ukvarja
predvsem z radioniko, še
precej neraziskanim področ-
jem energij oziroma infor-
macij. Radionika je dejav-
nost, ki v vseh smereh prebi-
ja meje konvencionalnega
znanja. Je veščina in je umet-
nost, ki širi pogled na človeš-
ko naravo in premaguje meje
med znanostjo, filozofijo in
religijo, predvsem pa se uk-
varja s človekom kot posa-
meznikom v celoti in celovi-
to.
Informirana voda
Znanje o tem, da ima voda
svoj spomin, ni novo, o tem je
bilo napisanih že mnogo
knjig. V vodi so zapisani po-
datki o njenih lastnostih, pri-
meseh, torej o njeni kakovo-
sti, zatakne pa se, ko želi nek-
do dokazad, da je mogoče
lastnosti vode spreminjati z
informacijami, torej z
mislimi. Uradna znanost, ki je
pri nas do mejnih znanosti še
vedno nezaupljiva in zaviral-
na, tega dejstva (še) noče
sprejeti. Da je z mislimi (infor-
macijami) mogoče vplivati na
cehce organizma, je že pred
dvema letoma dokazal dr.
Bratko Filipič z Mikrobiološ-
kega inštituta v Ljubljani, ko
je s poskusi ugotovil, da se da
z bioenergijo zavreti rast ra-
kavih celic, pri čemer zdrave
celice ostanejo nepoškodova-
ne. Vili Poznik, ki se zadnja
leta ukvarja predvsem s to-
vrstnimi dognanji, ki jih »vna-
ša« v posamezne lastne ino-
vacijske projekte (izdelke),
pa je pred kratkim izdelal na-
pravo Hydronic, skozi katero
steče voda, sprejme nove
informacije, in oživi, torej
postane bolj zdrava in
zdravilna. Pri tem je najpo-
membneje to, da z informaci-
jami obogatena voda ni koh-
činsko omejena, saj je treba le
odpreti hišno ali tovarniško
vodovodno pipo, iz katere
potem priteče »živa« voda.
Poskusi so dokazali, da se
je v industrijsko onesnaženi
vodi, ki so ji dodali le nekaj
kapljic vode, ki je pred tem
stekla skozi vitalizator
Hydronic, število bakterij
zmanjšalo za skoraj 40 od-
stotkov. Voda oziroma pod-
talnica, ki steče skozi vitali-
zator (jeklena cev iz dveh
delov, v kateri je steklena cev
in magneti) in nato priteče iz
vodovodne pipe močno
spremenjena, je zdrava in je
poceni, saj naprava hydronic
za svoje delovanje ne potre-
buje nobene običajne energi-
je.
Neposredni predhodniki
hydronika so Poznikovi mo-
dri kozarci imenovani »2000«,
doslej jih je bilo na sloven-
skem tržišču prodanih že
približno 5 tisoč. Princip delo-
vanja je pri obeh izdelkih isti.
Voda, ki oživi
Voda zelo dobro sprejema
in tudi ohranja informacije,
lahko jo je tudi namagnetiti in
jo s tem zmehčati. Ko vodo, v
katero so »vgrajene« informa-
cije zaužijemo, s tem informi-
ramo telesne celice, jim damo
določen ukaz.
V Steklarski šoli v Rogaški
Slatini so po Poznikovi recep-
turi izdelali posebne kozarce
»2000«, ki vsebujejo določene
(namenske) informacije. Vo-
da v kozarcu, ki je modre
barve in ki sprejme informa-
cijo iz stekla, se očisti škodlji-
vih snovi, spremeni okus,
predvsem pa se nabije s pozi-
tivno energijo, ki je danda-
našnjemu človeku še kako
potrebna. Voda v kozarcu
2000 postane živa in kot taka
dobrodejno vpliva na življe-
nje tistega, ki jo pije. Kozarci
so izdelani iz kristalina (brez
svinčevega oksida), torej ste-
kla, ki je sposobno sprejemati
informacije, te informacije
potem voda v kozarcu povza-
me in jih ohrani.
Kozarec z modrorumenim
simbolom na dnu in modrim
steklenim pečatom 2000 ob
strani Vili Poznik obdela tako,
da vanj s posebno orgonsko
tehnologijo vnese informaci-
je, ki energizirajo vodo, nato-
čeno v tak kozarec. Zanimive
rezultate je dal poskus, ko so
v laboratoriju Inštituta za pa-
pir in celulozo napolnili dva
kozarca z vodo, v kateri so
bile bakterije in plesni. V vodi,
ki so jo po določenem času
vzeli iz Poznikovega modre-
ga kozarca, so izmerili za 25
odstotkov manj bakterij kot v
navadnem kozarcu, plesen
pa je izginila. To pomeni, da
se je voda v modrem kozarcu
vitalizirala in se strukturno
tako spremenila, da je zavrla
oziroma onemogočila razvoj
bakterij in plesni. Tako kot se
dogaja v živih vodah in potoč-
kih, ki žuborijo v naravi, v
katerih življenje večine vrst
bakterij in plesni ni mogoče.
Pitje iz modrega kozarca ima,
poleg zdravju dopadljivih
učinkov, še drugačne: če, na
primer, vanj natočimo (in
zaužijemo) alkoholno pijačo,
bo le-ta vsebovala enako
količino alkohola, opitost uži-
valca pa bo znatno manjša.
Voda iz tega modrega kozar-
ca tudi uspešno kroti alkohol-
nega in nemara še katerega
»mačka«, spodbuja pitje vode
ob znanem dejstvu, da je ljud-
je nasploh pijemo veliko pre-
malo itd. Vodo oziroma ste-
klo je mogoče informirati za
nešteto potreb, ciljev, želja.
Modremu kozarcu 2000 sta
se pridružila še dva: zeleni za
uspešnejše hujšanje, in rdeči
kozarec, v katerem je infor-
macija, namenjena zmanjše-
vanju stresa. Najnpvejša to-
vrstna raziskovanja pa so po-
trdila, da je mogoče s pitjem
vode iz kozarca 2000 vplivad
tudi na bioelektromagnetna
polja (korone) ljudi, primer-
jalne meritve pa so opravili s
Kirlianovo kamero na
Fakultati za računalništvo in
informatiko.
Ogroženih ni malo
Država in domače razi-
skovalne inštitucije takšnih
inovacij ne sprejemajo rav-
no z navdušenjem, zato se
Vili Poznik in njegovi sode-
lavci pri testiranju nastajajo-
čih izdelkov obračajo pred-
vsem na posamezne razi-
skovalce. »Naprava, kot je
vitalizator vode Hydronic,
gotovo ni zanimiva za proi-
zvajalce pralnih strojev in
tovarne, kjer izdelujejo
sredstva za mehčanje vode.
Zgodilo bi se namreč, da se
pralni stroji, skozi katere bi
se pretakala mehka voda, ne
bi več kvarili, ve pa se, da ti
proizvajalci živijo predvsem
od prodaje rezervnih de-
lov,« je hudomušno navrgel
Vili Poznik, in dodal, da so v
ministrstvu za znanost in
tehnologijo končno le poka-
zali interes. Zdaj bodo po-
vsod po svetu preverili Poz-
nikov patent za nagrajeni re-
vitaUzator vode. Ko se bodo
prepričali, da je ta izdelek
res v celoti plod slovenskega
znanja, bodo, kot so
obljubili, financirali temelj-
ne raziskave, ki so zelo dra-
ge. Šele potem, ko bodo te
raziskave opravljene, bo
hydronicu omogočena pro-
sta prodajna pot na doma-
čem in tujih trgih. Zlasti tu-
jih, bi rekh, saj je bilo za
napravo na razstavi v Pitts-
burghu veliko zanimanja,
nekaj dni za tem, ko so raz-
stavo zaprli, pa so se na
sklad Hydronic začeli obra-
čati poslovneži iz Kitajske,
Švedske in Združenih držav
Amerike. Vsi ti so brez okle-
vanja spoznali koristnost re-
vitalizatorja vode, predvsem
pa zaznali njegovo prodajno
zanimivost in dobičkono-
snost. Pri nas pa državni ad-
ministrativni mlini še kar
meljejo in meljejo... Še sre-
ča, da Pozniku (in njemu so-
rodnim umom) po dolgih le-
tih inovatorskega dela in do-
kazovanja ne poideta volja
in potrpljenje. Vztrajajo, ker
jim raziskovalna žilica ne bo
dovolila mirovanja. Ali pač?
Vse ima svoje meje.
mffrrrrff marjela agrež
Vili Poznik z vitalizatorjem vode Hydronic, s katerim je bil na
razstavi inovacij v Pittsburghu v središču pozornosti ocenje-
valcev in naročnikov.
Orgonsko tehnologijo, s katero se v steklene kozarce vgrajujejo informacije, ki jih posreduje
Vili Poznik, nam je predstavil Jože Vetrovec, stalni sodelavec nagrajene celjske raziskovalne
skupine.
18
NASI KRAJI IN UUDJE
Dva milijona za siiice,
dober milijon za vino
VI. Likovna prijateljevanja v Slovenskih Konjicah so zaključili s tradicionalno dražbo
umetnin in vina
v Slovenskih Konjicah so
se v sredo 31. maja začela
šesta Likovna prijateljevanja,
ki povezujejo umetnost, kul-
turo in turizem in gostijo
slikarje, podjetnike, kultur-
nike in turistične delavce.
Enajst slikarjev si je ogleda-
lo Konjice z okolico in us-
tvarjalo na terenu, prijatelje-
vanje pa se je zaključilo v
soboto, 3. junija, z odprtjem
razstave likovnih del, draž-
bo nastalih slik ter dražbo
posebne polnitve vrhunskih
vin, katere izkupiček gre v
štipendijski sklad za nadar-
jene študente.
Na letošnjih likovnih prija-
teljevanjih so ustvarjali priz-
nani umetniki: Leon Koporc,
Tone Seifert, Mira Uršič, Jeli-
ca Žuža, Karen Soklič, Mar-
jan Skumavc, Rado Jerič, Bo-
jan Klančar, Janez Kovačič,
Darinka Pavletič Lorenčak
in Alojz Tomše.
Organizatorji Likovnih pri-
jateljevanj, časopis Novice in
Radio Rogla, so slikarje naj-
prej popeljali po Slovenskih
Konjicah, na slavnostnem ko-
silu pa jih je sprejel župan
Janez Jazbec. Prvi dan Likov-
nih prijateljevanj se je zaklju-
čil z večerjo in pokušino naj-
boljših vin Zlatega griča v kle-
ti dvorca Trebnik. Po sicer
delovnem četrtku je zvečer sli-
karje čakala grajska pojedina
v dvorcu Trebnik. Petek je
prav tako namenjen slikanju,
zvečer pa je bil v Žički kartu-
ziji kartuzijanski piknik.
Marsikateri slikar je v Slo-
venskih Konjicah prvič prijel
v roko golf palico. Turnir gol-
fa so jim namreč pripravili v
Golf klubu Zlati grič, ki ima
svoje igrišče med vinogradi v
Škalcah. Istega dne popoldne
pa je gostom prvič odprla vra-
ta vila Marija, v kateri ima
zasebni muzej urejen znani
podjetnik iz Slovenskih Ko-
njic Franc Riemer.
Na dražbi so bile prodane
vse slike, v skupni vrednosti
nekaj manj kot dva milijona
tolarjev, povprečno pa so do-
segale ceno okoli 180.000 to-
larjev. Prodana vina so sku-
paj dosegla vrednost 1.200.000
tolarjev, povprečna vrednost
steklenice vina pa se je gibala
okoli 90.000 tolarjev.
Likovna prijateljevanja so se
zaključila z dražbo nastalih
slik in dražbo posebne polni-
tve vina. Najdražje prodana
slika je bila delo Leona Ko-
porca in je dosegla ceno
320.000 tolarjev, kupil pa jo
je direktor Unior Turizma Maks
Brečko iz Zreč. Najdražje pro-
dana steklenica posebne pol-
nitve vina je dosegla vrednost
120.000 tolarjev, njen lastnik
pa je postal Andrej Ban, direk-
tor podjetja Banex iz Sloven-
skih Konjic. Dražbo je odlič-
no vodil odgovorni urednik
časopisa Delo Mitja Meršol.
ALEŠ MRZDOVNIK
Udeleženci Likovnih prijateljevanj so med drugim obiskali tudi Žičko kartuzijo. V samosta-
nu so se zbrali okrog krstnega kamna, kjer naj bi bile močno energetsko polje - energijo so v
teh dneh potrebovali, saj so jim Konjičani pripravili res pester program.
Savinja Žalec je
izpolnila pričakovanja
v kulturnem domu v Libo-
jah je bila druga redna skupš-
čina Zveze kulturnih dru-
štev Savinja Žalec. Na njej
so ocenili delovanje zveze v
prvem letu in sprejeli pro-
gram in finančni načrt za
letos.
Poročilo o delu zveze v lan-
skem letu je predstavila pred-
sednica upravnega odbora
ZKD Savinja Žalec Vera Kal-
čič. Po njenih besedah je bil
namen, zaradi katerega je bi-
la zveza 1999 ustanovljena,
izpolnjen. Spodbudila je kul-
turno in umetniško dejavnost
ter prispevala k razvoju kul-
ture na območju občine Ža-
lec.
Delo posameznih dejavno-
sti zveze bo tudi v letošnjem
letu ocenjeno na občinskih in
območnih revijah, tekmova-
njih in samostojnih priredi-
tvah, zveza pa bo glede na
razpoložljiva finančna sreds-
tva izvedla tudi nekaj skupnih
projektov. Zbranim so sprego-
vorili tudi podžupan občine
Žalec Ferdinand Haler, ki je
poudaril pomen udejstvova-
nja mladine v delu na področ-
ju kulture, predstavnik Zveze
kulturnih društev Slovenije Ja-
nez Eržen in še nekateri drugi
gostje in predstavniki društev.
Na skupščini so podeHli še
priznanja ZKD Savinja Žalec
za lansko leto, ki so jih preje-
li: zlati znak ženski pevski
zbor KUD Svoboda Griže, sre-
brni znak Srečko Štorman in
ženski pevski zbor KD Gotov-
Ije, bronasti znak pa dekliški
pevski zbor KD Galicija in
Daniel Jelen.
T. TAVČAR
Varujmo gozdove!
Celjska območna enota Za-
voda za gozdove Slovenije je
minuli četrtek v Vojniku pri-
pravila srečanje najbolj skrb-
nih lastnikov gozdov v lan-
skem letu in udeležencev goz-
darskega tekmovanja, ki je
bilo aprila v Kranju.
Za najbolj skrbne lastnike
gozdov iz šestih krajevnih enot
so bili izbrani Miha Kraševec
(KE Žalec), Milan Oprčkal
(KE Celje), Ivan Brodnik (KE
Slovenske Konjice), Zvonko
Centrih (KE Rogaška Slatina),
Jurij Pevec (KE Šentjur) in
Vinko Jelene (KE Laško). V
Območni enoti Celje je po
denacionalizaciji okoh 25.000
lastnikov gozdov, pričakujejo
pa jih še več. Ti lastniki potre-
bujejo zlasti usposabljanje za
opravljanje tega dela, tisti z
večjimi gozdnimi posestmi pa
tudi znanje o ekonomiki, trže-
nju lesa in dobrem gospodar-
jenju, je bilo slišati na sreča-
nju. Ida Oderlap Kranjc, vodja
odseka za gojenje in varstvo
gozdov, je udeležencem pred-
stavila dolgoročne cilje izo-
braževanja na tem področju,
najbolj skrbnim lastnikom in
udeležencem tekmovanja v
Kranju, ki so ga tudi na kratko
predstavih, pa so ob zaključ-
ku podelili praktične nagrade.
B. JANČIČ
Foto: G.K.
Blagoslovili
obnovljeno cerkev
V vasi Plešivec je dekan
Marjan Kuk iz Velenja pred
dnevi blagoslovil obnovlje-
no cerkev svetega Miklavža
in prav tako obnovljeno bliž-
njo kapelo. Na slovesnosti
so nastopili Podkrajski fant-
je, ter okrnjena, desetčlan-
ska zasedba Mislinjske god-
be na pihala.
Obnovljena cerkev naj bi po
ljudskem izročilu zgradili že
leta 1328, nazadnje pa so jo
obnavljali pred 78 leti. Denar
za letos končana triletna dela
so prispevale vse tamkajšnje
domačije, krajevna skupnost
Plešivec ter Mestna občina Ve-
lenje, domačini pa so opravili
ogromno prostovoljnega dela.
Obnovo kapele sta plačala za-
konca Srečko in Marija Sovič
iz Mislinja.
Plešivski hram svetega Mi-
klavža ima zanimivo zgodovi-
no. V njem je med drugimi
maševal pisatelj Anton Aškerc,
domačini pa radi povedo, da
je v te kraje zahajal tudi Ivan
Cankar, ko je dvoril tamkajš-
nji učiteljici Nuši Lušin. Ko je
umrla, stara komaj 29 let, ji je
dal Cankar na nagrobno ploš-
čo zapisati verz Tiho zdaj v
grobu spi tvoja in moja vesela
mladost. Domačini zato sedaj
razmišljajo, da bi uredili dve
uri dolgo pešpot v spomin na
njuno ljubezen.
LOJZE OJSTERŠEK
Blogoslov obnovljene cerkve svetega Miklavža v vasi Plešivec.
Na Debeli rtič in
predavanje
v občinah Laško in Rade-
če se nadaljujejo številne ak-
tivnosti organizacij Rdečega
križa, ki so jih pripravili v
tradicionalnem mesecu Rde-
čega križa Laško.
Že v soboto so se člani Rde-
čega križa iz Rečice pri Laškem
podali na ekskurzijo v Hrastov-
Ije in na Debeli rtič, kjer so si
ogledali Mladinsko zdravilišče
in okrevališče Rdečega križa
Slovenije, včeraj pa se je 74
učencev osnovnih šol laške in
radeške občine z mentorji od-
pravilo na zaključek dela krož-
kov RK z ogledom Debelega
rtiča in kopanjem. Gre za učen-
ce, ki so skozi vse leto marljivo
sodelovali v krožkih RK.
Danes ob 19. uri bosta Ob-
močno združenje RK Laško in
Knjižnica Laško pripravila pre-
davanje in razgovor z dr. Met-
ko Klevišar iz Ljubljane o te-
mi kako upati v času hude
bolezni.
V soboto se bodo na pot
podali tudi člani Rdečega kri-
ža Šentrupert, ki bodo obiska-
li zeliščno galerijo Trebnik,
Terme Zreče in Športno re-
kreacijski center na Rogli.
Prihodnji petek pa se bodo v
Radečah srečali vsi tisti krvo-
dajalci Radeč in okolice, ki so
tudi prejemniki enega od red-
nih priznanj za večkrat daro-
vano kri. Med njimi bo tudi
Rudolf Glavač iz Radeč, ki je
med vsemi krvodajalci na tem
območju največkrat daroval
kri in sicer več kot 50-krat.
Mesec aktivnosti organizacij
Rdečega križa v občinah Laško
in Radeče bodo zaključili s
sejo Območnega odbora RK
Laško, na kateri bodo poročali
o dejavnosti organizacij RK v
tem obdobju. V. MAROT
NASI KRAJI IN UUDJE
19
Uspeh Pocajta in
Salobirjeve v Blacicpooiu
Blaž Pocajt iz Celja in Ni-
na Salobir iz Štor plešeta
siiiipaj štiri leta in pravita,
da sta za napredovanje z
zadnjega mesta redne lestvi-
ce morala trdo garati. Sedaj
trenirata tudi po šest ur
dnevno, zato jima za šolske
obveznosti ostaja bolj malo
časa. Rezultat trdega dela je
tudi uvrstitev v prvo tretjino
nied tekmovalci standard-
nih in latinsko ameriških
plesov v Blackpoolu.
Začela sta v Plesnem valu v
Celju, kamor je Blaža pripe-
ljala starejša sestra, ki je prav
tako plesala. Nino je pripelja-
la sestrična, in tako se je zače-
lo. Že takoj sta se navdušila za
plesne korake, pridno vadila
in kmalu so jima ponudili pri-
ložnost, da prestopita v Plesni
klub Fredi iz Ljubljane. Pova-
bilo sta sprejela in že v prvem
letu dosegla 4. mesto na dr-
žavnem prvenstvu. Lato ka-
sneje sta na tekmovanju Mari-
bor Open med amaterji v član-
ski konkurenci do 35 let za-
sedla 12. mesto. S tem sta si
utrla pot na svetovno prvens-
tvo, ki je bilo lanskega decem-
bra v Kijevu, kjer sta bila štiri-
najsta v polfinalu.
Uspeha brez truda in razu-
mevanja šol, ki jih obiskujeta,
ne bi bilo. Nina hodi v štorsko
osnovno šolo, Blaž pa je dijak
s Šolskega centra Celje. V šo-
lah so jima omogočili, da lah-
ko v času pred pomembnimi
tekmovanji tudi izostaneta od
pouka in naknadno pridobita
ocene. Tako sta njuno življe-
nje in prosti čas namenjena le
plesu in učenju. Kaj drugega
sploh ne pride v poštev. Če
hočeš biti dober v eni stvari, se
moraš mnogokrat odreči osta-
lim.
Tekmovanje v Blackpoolu,
ki je bilo med 26. majem in 2.
junijem, je v primerjavi s sve-
tovnim prvenstvom precej
zahtevnejše, saj lahko na njem
nastopi več parov iz ene drža-
ve, na svetovnem prvenstvu pa
le dva najboljša. Tako sta v
konkurenci 160 parov stan-
dardnih plesov naša mlada
plesalca zasedla 50. mesto in
napredovala dve koli v latin-
sko ameriških plesih. Plesala
sta v skupini starejših mladin-
cev do 21 let in izpolnila svoja
pričakovanja.
Na tekmovanje sta ju spremi-
la tudi Danijela Škoflic Novak
in Fredi Novak, s katerimi tudi
največ delata. Blaž želi nekoč
postati profesionalni plesalec,
če pa to ne bo mogoče, plesni
učitelj. Nina pravi, da za učeiije
nima dovolj živcev in da še ne
razmišlja o tem, kaj bo počela v
prihodnosti. Rada bi le čimdlje
in temboljše plesala, kako pa se
bodo stvari razvijale, sedaj še ne
more reči. Oba upata, da bosta
kmalu dobila kakšnega general-
nega pokrovitelja, ki bi jima
finančno omogočil udeležbo na
različnih tekmovanjih doma in
po svetu, saj bt ju tako lahko
spoznali tudi sodniki. Korajžo
imata, voljo in elan tudi, zato
bomo o njiju prav gotovo še
slišali.
\ BOJANA JANČIČ
Gasilci iz Rečice naiholjši
Minulo soboto in nedeljo
je bilo v Rečici pri Laškem
letno tekmovanje gasilskih
desetin občine Laško v raz-
ličnih kategorijah in disci-
plinah.
Občinska gasilska zveza
Laško je ob soorganizaciji do-
mačega gasilskega društva pri-
vabila mlade in odrasle člane
iz domala vseh društev laške
občine. V soboto so se v tek-
movanju pomerili mlajši ga-
silci in gasilke, kjer so sodelo-
vale desetine iz sedmih gasil-
skih društev, v nedeljo pa so se
pomerili člani in članice iz
vseh osmih gasilskih društev.
V vseh kategorijah so se od-
lično odrezali gasilci Prosto-
voljnega gasilskega društva iz
Rečice pri Laškem, ki so v
osmih kategorijah osvojili
šest prvih mest, eno drugo
mesto in prehodni pokal.
V. MAROT
PLANINSKI KOTIČEK
Nallršljogoro
Mladinski odsek Planinskega društva Zabukovica vabi to
soboto na izlet po sledeh prvega organiziranega izleta pionirk in
pionirjev PD Zabukovica. Odpravili se bodo na Uršljo goro, pot
pa jih bo vodila od Poštarskega doma do Koče na Naravskih
ledinah. Odhod posebnega avtobusa iz Zabukovice bo ob 7. uri.
Prijave zbirajo samo še danes, pokličite Francija Ježovnika po
telefonu na številko 717-078.
Pohod po Velikolaški kulturni poti
Planinsko društvo Zabukovica vabi to nedeljo, 11. junija, na
Pohod po Velikolaški kulturni poti in sicer od Velikih Lašč do Rašce,
Rojstnega kraja Primoža Trubarja. Odhod posebnega avtobusa iz
Zabukovice bo ob 7 uri in 15 minut. Prijave zbirajo še danes in jutri.
Pokličite Francija Ježovnika na telefon 717-078.	TT
Srečanje pod Smrekovcem
Planinsko društvo PTT Celje pripravlja v počastitev 30.
obletnice delovanja društva 33. srečanje planinskih društev
Pošte in Telekoma Slovenije. Srečanje bo v nedeljo, 11. junija,
n. uri pri planinskem domu pod Smrekovcem. Vsak
Udeleženec bo prejel spominsko skodelico.
Zdrave noge, dobro počutje
Podjetja Kana Marije
Akerman iz Žalca je pripra-
vilo četrti strokovni seminar
za pedikerje Slovenije. Prvi
trije seminarji so bili v Slo-
venskih Konjicah, letošnji
pa v Žalcu. Udeležilo se ga je
blizu 150 pedikerk.
Docent dr. Marko Medveš-
ček je predaval o diabetičnem
stopalu, docent dr. Vane Anto-
lič, oba sta zaposlena na Kli-
ničnem centru v Ljubljani, pa o
pomenu ortopedije za pediku-
ro. V praktičnem delu seminar-
ja je sodelovala Hildegard
Kruhler iz Nemčije, ki je pred-
stavila najnovejše tehnike
zdravljenja različnih okvar
nog, kot so vraščeni nohti, raz-
lična kurja očesa in podobno.
Seminaristke je pozdravil žu-
pan občine Žalec Lojze Pose-
del, v kulturnem programu pa
so nastopili sopranistka Andre-
ja Zakonjšek, pianist Gregor
Deleja in citrar Peter Napret.
TONE VRABL
Na Gorenjsko za zaključek
Osrednja knjižnica Celje organizira v okviru dela z bralci posebne dejavnosti za
različne kategorije svojih članov. Ne zanemarljivo število je upokojencev oziroma
starejših odraslih, ki se z veseljem združujejo v okviru Univerze za IIL življenjsko
obdobje.
V šestem letu delovanja Univerze za III. življenjsko obdobje je bilo v najrazličnejše dejavnosti
vključenih preko 200 starejših. Angleščino, nemščino in italijanščino so študirali v jezikovnih
krožkih, spoznavali so likovno umetnost, izdelovali različna ročna dela, najodmevnejša pa so
bila vsekakor predavanja in srečanja v okviru domoznanskega in zdravstvenega krožka.
Organizirali so tudi dve celodnevni in nekaj popoldanskih ekskurzij. Ob koncu »šolskega leta« so
se odpravili na Gorenjsko, od koder je tudi posnetek. V septembru bodo z razstavo, na kateri
bodo predstavili svoje dejavnosti, pričeli novo študijsko leto in se morda razveselili še kakšnega
novega člana.	SLAVICA HRASTNIK
Pušeljc z eno svečko
Vokalna skupina Pušeljc
iz Zgornje Savinjske in Za-
drečke doline, ki prepeva
večglasne, stare, že skoraj
pozabljene pesmi, je v maju
izvedla nekaj nastopov v
počastitev prve obletnice
druženja.
Najodmevnejši koncert je
bil v Bočni, kjer so v sodelo-
vanju mladih harmonikarjev
šole Roberta Zupana, Okteta
Petrol iz Celja ter ljudskih
pevk iz Nove Štifte izvedli lep
kulturni večer. Za eno leto
uspešnega ljubiteljskega na-
stopanja so jim prijatelji spe-
kli torto in prižgali eno sveč-
ko. Navdušenje se seveda še
ni poleglo, zato sprejemajo
povabila na različna gostova-
nja, stik s skupino pa je pri
Ivani Žvipelj, vodji skupine
Pušeljc, ki je hkrati sekretar-
ka Sklada za ljubiteljske kul-
turne dejavnosti, območne
enote Mozirje.
JOŽE MIKLAVC
Pušeljc ob prvem rojstnem dnevu v Bočni.
Razstavo starin v
Smartnem ob Dreti
člani Društva upokojencev iz Šmartnega ob Dreti so pred
kratkim pripravili razstavo starin, ročnih del in orodij, ki
so se pred že skoraj davnim časom uporabljala za dela na
kmetiji, pri gozdarskih delih ter v mizarstvu.
Že zbiranje jih je precej zaposlilo, postavitev razstave v šoli
v Šmartnem ob Dreti pa je bila koristna in zanimiva. Avtorji
razstave so pozorno fotografirali veČino razstavljenih predme-
tov, da bodo imeli zapuščino in kulturno dediščino trajno
ohranjeno vsaj na fotografijah. Organizatorjem je bilo žal, da
si razstave ni ogledalo več ljudi, saj je bila po mnenju
poznavalcev pripravljena skrbno in strokovno. Že zdaj pa
tuhtajo, kaj bodo počeli do jeseni, saj je poleg dela doma
druženje vse bolj zaželeno.	JOŽE MIKLAVC
20
NASI KRAJI IN UUDJE ■ KUTON
Ob 70-letnici slavista
Mateja Rodeta
Ko je profesor Matej Rode še učil na celjskih šolah
(3. osnovni šoli. I. gimnaziji, zdravstveni šoli), so
ga Celjani lahko videvali, kako v premoru med
ummi pouka hiti v študijsko knjižnico, da bi
preveril kak podatek, poiskal literaturo, potrebno
pri obravnavanju teme, ki jo je ravnokar snoval.
Njegovo odkrivanje še neobdelanih, a zanimanja
vrednih področij je prav domiselno in raznoliko.
Število njegovih razprav, člankov, kritik, radijskih
oddaj presega štiristo petdeset enot.
Rusist in slovenist po študiju spada med tiste po
drugi vojni bolj redke slaviste šolnike, katerih
poglobljeno poznavanje je segalo na več slovan-
skih jezikov, ne le na slovenščino. Prvo praktično
znanje srbščine, hrvaščine in bolgarščine si je
pridobil v deških letih, ko se je kot sin slovenskih
staršev zaradi očetovega vojaškega poklica naj-
prej šolal v Srbiji in na Hrvaškem in bil leta 1945 s
skupino jugoslovanskih otrok dalj časa v Bolgariji.
Bolgarska literatum in bolgarsko-slovenski kul-
turni odnos predstavljajo eno od osrednjih podro-
čij njegovega zanimanja. To kažejo že naslovi
nekaterih njegovih razprav, npr Anton Aškerc v
Bolgariji, France Bevk in Bolga-
ri... Tudi v Enciklopediji Sloveni-
je naletimo pod sestavki o bol-
garsko-slovenskih stikih podpis
M. Ro. Postal je tako eden od
osrednjih informatorjev o bol-
garski kulturi pri Slovencih, in
tako znan tudi v Bolgariji, ka-
mor je študijsko večkrat zmajal.
Drugo enakovredno področje
njegovega dela sega v prevajals-
tvo. Začel je s prevajanjem iz
Mgarščine, ruščine, srbščine,
nato pa se posvetil vprašanjem
teorije in zgodovine prevajanja.
Redno je sodeloval na zborova-
njih prevajalcev, svoje tehtne
razprave pa objavljal v zborni-
kih in revijah, ne le v slovenšči-
ni, tudi v srbščini, makedonšči-
ni, bolgarščini. (Nekaj naslovov:
Krst pri Savici v prevodih, Fran
Levstik kot prevajalec. Srečko
Kosovel in prevajanje. Prevaja-
nje mladinske književnosti in
prevajalska veda, Prevajanje in
računalnik...)
Preseneča, kako je mogel ob
svojem pokliaiem delu šolnika
toliko preštudirati in napisati.
Pa tudi poučevanje ruščine mu je
-narekovalo ol^avljeno razmiš-
ljanje o pouku te^ jezika in^e
kako razpravo.
Rodetovo kulturno prisot-
nost v Celju izpričuje pred-
vsem delovanje pri slavistič-
nem društvu z lastnimi preda-
vanji pa spodbudami in nas-
veti za nastop mladih slavi-
stov, pa tudi s članki v celj-
skem časopisu.
Ob 70-letnici v začetku juni-
ja je že mogoče trditi, da mi-
mo strokovnega dela celjskega
slavista Mateja Rodeta ne bo
mogel nihče, ki se bo ukvarjal
z bolgarsko-slovenskimi stiki
ali z zgodovino prevajalstva.
božena orožen
Kaico izdelati oprekelj
v Kozjanskem parku so pripravili pretekli konec tedna
delavnico, med katero so udeleženci iz Lesičnega, Bistrice
ob Sotli ter iz Posavja izdelali kopije srednjeveškega glasbi-
la oprekelj. Gre za predhodnika današnjih cimbal.
Udeleženci so se najprej
srečali na gradu Podsreda,
kjer je na ogled razstava kopij
različnih srednjeveških glas-
bil, ki so izjemno delo Wien-
frieda Goergeja iz Freisinga
na Bavarskem. Z delom so
nadaljevali v Dobrinovi mi-
zarski delavnici v Bistrici ob
Sotli, kjer je potem nastalo
deset oprekljev. Gre za glasbi-
lo, iz katerega izvabljamo
zvoke z udarjanjem dveh kla-
divc po strunah.
Mojster izdelovanja kopij
srednjeveških glasbil Goerge,
ki je delavnico vodil, je nova
starodavna glasbila na koncu
uglasil.
BJ, Foto: HELENA ROŽMAN
(fototeka Kozjanskega
parka)
Srečanje nekddnjih zdravijencev
Oddelek za zdravljenje odvisnosti v Psihiatrični bolnišnici
Vojnik bo jutri, v petek, 9. junija popoldne pripravil tradicio-
nalno družabno in športno srečanje bivših zdravljencev,
katerih večina uspešno vzdržuje treznost in s svojimi družin-
skimi člani živi polno in odgovorno življenje ter se združuje v
klubih zdravljenih alkoholikov ali v skupinah Anonimnih
alkoholikov.	UM
Umik
Šestega maja popoldan pride vojak z dvema konjičkoma,
štirimi zaboji municije in steklenico šampanjca. »Kaj pomeni
to?« »Vse je pripravljeno za umik. To steklenico mi je dal za
vas adjutant, povelje pa še sledi!« In res kaj kmalu zazvoni
telefon: »Polk se umika. Vaša četa naj zasede vse dosedanje
področje polka in ga brani do konca!« V meni je zavrelo.
Torej za take stvari si ti, sumljivi srbofil, dober! To svoje
mnenje sem tudi izrazil slugi in naredniku. Pa je bil narednik
pameten: »Nič zato! Sedaj smo mi gospodarji situacije.
Municije imamo toliko,da je vojaki še nositi ne morejo. Torej,
Josef, ti zakoplji municijo v jarek, v katerem sta ležala z
gospodom nadporočnikom. V gomilo vtakni drog, nanj pa
šajkačo gospoda nadporočnika, kot da je to grob.« Tako smo
tudi storili, le da sem na položajih pustil vod, ki so ga
sestavljali Nemci, naj branijo domovino. Šampanjec sem dal
njihovemu naredniku... Moj sluga jo je že odkuril naprej, da
bi nam tam, kamor smo bili namenjeni, pripravil bivališče,
našel našo poljsko kuhinjo in nam pripravil kavo. To se je
tudi zgodilo, vendar nam je pred tem še na posameznih delih
poti pustil markacije, da smo se umikali po za zasledovalce
neprimernem močvirnatem terenu. Tega terena je bilo dobra
dva kilometra, preostalo pa jih je še kakih trideset do mostu
preko reke Stira, kjer smo iz trde teme zaslišali glas mojega
sluge, našega Josefa: »Pane oberlajtnant, kava je skuhana!«
To je bilo več vredno, kot danes hotelska soba ali bogata
pojedina. Po kavi se javim v komandi polka. Tako začudene-
ga človeka, kot je bil ob tem snidenju polkovnik, še nisem
videl. Sprejel me je z odprtimi rokami: »Ja, ti si tukaj? Mislili
smo, da te več ne bo. Komandant bataljona je namreč izjavil,
da je moral žrtvovati tvojo četo, da reši bataljon.« Kljub temu,
da sem bil vidno izčrpan, mi je dodelil še to »čast«, da sem
lahko postavil še poljske straže. Zaspal sem le na pol sezut...
Ob štirih zjutraj spet sledi povelje za odhod na nove položaje.
Kuhinja s hrano je že odšla naprej. Toda mimo naše postroje-
ne čete se pripelje druga kuhinja. »Kaj voziš?« »Fižolovo
omako«. Branil se je na vse kriplje, češ da je kuhinja od
pionirske čete in da bo zaprt itd. Dal sem mu pismeno
potrdilo, da sem mu izsilil fižolovo omako in vojaki so že
veselo zajemali. Vojna traja dalje...
Moka in žganci
v letu 1917 smo že nekako slutili, da dolgo ne bo več trajalo.
Prvo znamenje za nas je bil predpis, da je v kruhu lahko le 80
% moke - običajno koruzne - ostalo so lahko razne primesi. Na
žalost je bila to največkrat žagovina. V okolici Dunaja so
kmetje ponoči stražili svoja polja z deteljo, sicer bi jim
Dunajčani na svojih sprehodih poskubili vso deteljo, ki so jo
imeli kot nadomestilo za špinačo. Meso je bilo pa itak velik
luksuz.
Na naši fronti ob gališko ukrajinski meji je bilo med obema
bojnima linijama veliko žitno polje. Z daljnogledom sem
ugotovil, da je veliko žita že v snopih, snopi pa v kopicah.
»Fantje, kdo ima pogum iti z menoj med obe fronti po žito? Po
tihem prelezemo kakih 200 korakov, vsak pobere dva snopa
in se zopet odstrani. Pri svetlobnih raketah in streljanju se
vržemo ob tla.« Rečeno storjeno, vsi so bili zato. Prvi vod je
lezel z mano in v pol ure smo že imeli 60 snopov na varnem.
Sledil je drugi vod in tako smo znosili v celi noči za dober
kmečki voz žita. Pet km za fronto pa je bila mlatilnica in
zraven še mlin. V nekaj dneh je imela četa več moke, kot ves
polk. Ko pa je komandant polka zahteval od mene moko, sem
se srdito branil: »Tega žita nismo vzeli sovražniku, torej ni
vojni plen. To žito je bilo med frontama, torej brez gospodarja
in mi smo ga pridobili skozi smrtno nevarnost. Poleg tega je ta
moka namenjena za kruh, ki ga bodo vzeli dopustniki, ki
gredo domov, ker tam je pomanjkanje kruha. Polkovnik je bil
pameten, pa tudi Slovanom naklonjen: »Prav imaš. Dober
tek!«
Po petnajst vojakov je šlo naenkrat na dopust. Od teh jih je
deset odšlo z dovoljenjem komande polka, pet pa sem jih
dodal na svojo odgovornost sam. Četa je imela namreč od tega
kar nekaj koristi. Za teh »mojih« pet dopustnikov smo namreč
tudi dobavljali hrano in prišla nam je presneto prav. Marsikdaj
se je zgodilo, da se je kdo od dopustnikov vrnil že pred
dovoljenim časom: »Videli smo se, šel sem pa malo prej, da jim
ne odjedam kruha, ki ga imajo premalo.« Nekoč je v neki
porušeni hiši Josef staknil dve vreči fižola in vrečo ajdove
moke. Čeprav na Češkem niso bili preveč vajeni fižola pa tudi
ajdove moke niso dosti poznali, so skoraj vse odnesli dopust-
niki.
Ob najdbi ajdove moke sem se nekoliko osramotil. Bil sem
namreč edini doma iz dežele ajdovih žgancey,j)a nisem vedel,
kako se pripravijo. Tako sva z Josefom poskušaFa ha razne
načine in nazadnje so iz tega nastali nekakšni ajdovi cmoki
zabeljeni z maslom. Pisal sem sestri v Ormož za recept, toda
preden sem ga dobil, smo se že dodobra najedli »cmokov« in
moke je zmanjkalo. Vse to se je dogajalo v neki vasi ob reki
Zbruč na ukrajinski meji.
Cesar Karol
Pri pogrebu cesarja Franca Josipa sem bil delegat našega
polka. To mi je bilo zelo povšeči, ker sem se vsaj za en teden
znebil fronte. Želel bi si kar vsak teden tak pogrek In ta teater
je tudi vreden, da si ga ogledaš.
Že špalir delegatov je bil nepregleden. Polnoštevilno so
bili zastopani seveda tudi lipicanci v sklopu konjeniške
garde. Telesni gardi sta bili kar dve: avstrijska in madžar-
ska. Mrgolelo je seveda najvišjih plemičev s tako dolgimi
imeni, kot na primer v romanu Karla Maya Hadži Halef ibn
ben Gosara itd. Tu pa si slišal imena, kakor Graf Kuenburg,
Herr auf Hohensalza und Gutenstein itd. Teater je minil in
Karol je prevzel vodstvo razpadajoče države. Vojna je šla
naprej svojo pot, ki jo je pač morala iti. Cesar pa je vladal,
kakor je vedel in znal, oziroma, kakor je moral. Vozil se je
od ene fronte na drugo, nagovarjal vojake nemški, madžar-
ski, češki (poznal je celo češka narečja), pa tudi poljski in
rumaneščje in na soški fronti nagovoril naše fante: »Kde ste
dobili tu medajli? To me veseli.« Od časa do časa se je moral
ustaviti na Dunaju, podpisati nekaj sto aktov in spisov pa
hajdi dalje. Ob enajsti uri dopoldne je zapustil nas na ruski
fronti, drugi dan smo že dobili obvestilo, da j,e na soški
fronti. Slišal sem za zanimiv anekdotičen pripetljaj, ko je na
soški fronti hotel govoriti po telefonu neposredno s prvo
linijo. Telefonist iz divizijske komande ga zveže s fronto:
»Halo, tu cesar Karol!« »Kaj?« »Tu cesar Karol!« »Kaaaj?!«
»Tu cesar Karol!« »Tu pa kitajski cesar, pa imej drugega za
norca, ne mene!« Tako je bil zaposlen od jutra do večera, pa
še noči je imel dostikrat neprespane. Proti izčrpanosti pa je
najboljši šampanjec. Čaša dobrega šampanjca te v petih
minutah neverjetno osveži. Ker si pa mnogokrat izčrpan,
rabiš mnogo šampanjca in se mu privadiš. In ne moreš biti
brez njega. Po petih minutah si svež, po dvajsetih pa pijan.
In to je doživljal Korl.
Ko nas je obiskal na ukrajinski meji, smo bili oficirji in
vojaštvo deležni majhnega prigrizka. To so bile seveda same
mirnodobske dobrote, po dva in dva pa smo dobili tudi
buteljko vina. Toda že po slabih pol ure je padla komanda:
»Odhod!«. Morali smo zapustiti »banket«.
ŠPORT
21
Dravinja v družbi
Esotecha in Šentjurja
Konec nogometne sezone v znamenju dramatičnega razpleta - Konjicani drugoligaši, klavrn konec v Laškem
Dvojni spored je prejšnji
teden marsikoga pošteno
zdelal. Ptujska Drava si tako
' ni uspela zagotoviti drugoli-
gaškega statusa, to pa je us-
pelo Šentjurju, ki je kljub
porazoma v zadnjih krogih
, ostal v drugem razredu. Eso-
tech Šmartno je spet odigral
zelo dobro polsezono in je
za novima članoma elitne
druščine Koprom in sežan-
skim Taborom zagotovo naj-
boljše moštvo v II. SNL.
Ne glede na veliko točkov-
' no razliko med najboljšima,
i nekakšnim »srednjim slo-
jem« in zadnjeuvrščenima
Rogozo ter Avtoplusom iz
Kort, je bilo drugoligaško pr-
venstvo dokaj izenačeno in
vsaj pri dnu negotovo skoraj
do samega zaključka. Z izje-
mo Rogoze, ki je spomladi
osvojila le točko, so vsi ostali
vsaj na trenutke prikazali zre-
lo igro in nemalokrat grozili
najboljšim.
Slovo Kostanjška?
^ Esotech Šmartno je postal
i' eden najzanesljivejših drugo-
!l ligašev. Zadnja leta je vselej
zelo blizu napredovanju v I.
SNL, toda za kaj podobnega
ob Paki očitno še niso pri-
pravljeni. Tudi letos, ko se je
na trenutke z^elo, da bi se
lahko vmešali v boj za sam
vrh, se jim ni izšlo, dokaj za-
nesljivo pa so zasedli 3. me-
sto. »Bo že držalo, da je razvr-
stitev pri samem vrhu po-
vsem realna. Vse do zadnjega
kroga smo igrali zavzeto, za-
to smo v zmagovalnem slogu
prišli do želenega cilja. Zado-
voljen sem tako z igrami kot z
rezultati,« je razplet komenti-
ral trener vijoličastih Drago
Kostanjšek. V Šmartnem ob
Paki je spet dokazal svoje tre-
nerske sposobnosti, ki ne bo-
do ostale prezrte, najbrž pa
bo kaj več o njegovi nadaljnji
poti znanega šele konec ted-
na, ko bo zaključil pogovore z
Dravogradom, ki ga zanimajo
njegove usluge. »Trenutno je
težko napovedati, ali bom os-
tal v Šmartnem. Vsekakor bo
izjemno težko ponoviti letoš-
nje rezultate, saj se bojim, da
bodo nekateri šli v Velenje k
Rudarju,« je pesimist Kostanj-
šek.
Medtem ko so vijoličasti
igrali v zadnjih krogih povsem
sproščeno, pa so v Šentjurju
trepetali. Na njihovo srečo se je
že pred dobrim tednom raz-
pletlo njim v prid. Črenšovci so
namreč v gosteh odpravili Dra-
vo, Šentjurčani pa so se veselili
kljub minimalnemu porazu v
Zagorju. Črenšovci so jim na-
mreč zagotovili miren spanec
do zadnje tekme z Ivančno Go-
rico. Zeleni so se od svojih navi-
jačev želeli posloviti z zmago.
vendar je bilo več kot očitno,
da so fantje s sezono zaključili
pred samim koncem. »Igrali
smo katastrofalno. Opravičilo
je odsotnost mnogih članov pr-
ve enajsterice. Gledano v celoti
pa sem z opravljenim v spom-
ladanskem delu zadovoljen,«
je strnil vtise drugoligaški debi-
tant na trenerski klopi Goran
Savič. Zagnani Celjan menda
ostaja v Šentjurju, čeprav bo
tudi tam, podobno kot v
Šmartnem ob Paki, več znane-
ga šele v prihodnjih dneh. »Ne-
kateri so me na koncu povsem
razočarali,« pa je športni direk-
tor Stane Emeršič nakazal trde
pogovore s kandidati za bodo-
čo ekipo.
Dravinja se vrača!
Tretjeligaška drama je se je
tokrat razpletla v zadnjih tre-
nutkih sklepnega dejanja. Po-
tem, ko je kazalo, da bo pr-
vak v III. SNL postala Paloma,
ji je spodrsnilo pri odpisani
Bistrici, ki ji je odščipnila toč-
ko. Napako so Konjičani
spretno izkoristili in z visoko
zmago pri Staršah »skočili« v
višji razred. Kljub številnim
nihanjem je slavje Konjičanov
povsem zasluženo. Presegli
so okvirje nasprotnikov, ki so
se bolj kot končnega uspeha
veselili zmag v sosedskih der-
biji. Na novo sezono se bodo
morali dobro pripraviti, cilj pa
bo najbrž obstanek.
Sosedje iz Zreč so na tre-
luitke igrali precej bolje kot
Dravinja, toda motiv so naŠli
le ob posebnih priložnostih.
Za zadnji krog ga je zmanjka-
lo, kar je izkoristil Mons Clau-
dius in si zagotovil članstvo
med tretjehgaši. O TIM iz Laš-
kega najbrž nihče ni razmiš-
ljal kot o novem članu MNZ,
vendar so številne zamenjave
v igralski ekipi pustile posle-
dice. Šoštanjski Usnjar posta-
ja standardni tretjeligaš, po-
dobne ambicije pa gojijo tudi
na Vranskem. Tamkajšnje
moštvo se je suvereno spre-
hodilo skozi MNZ Celje in
pod vodstvom Tomija Druš-
koviča, nekoč izvrstnega gol-
geterja, bolj kot o podvigih v
tej sezoni razmišlja o novih
podvigih.
TOMAŽ LUKAČ
Podvig mladincev
Na tradicionalnem, letos
že 29. nogometnem turnirju
za mladinske ekipe v nemš-
kem Grevenbroichu, je ekipi
MNZ Celje uspel pravi pod-
vig, saj je zmagala še tretjič
Zapored in s tem prejela pre-
hodni pokal v trajno last.
Po zaporednih uspehih na
Zadnjih dveh turnirjih so no-
gometaši s Celjskega izkori-
stili edinstveno priložnost in
Ponovili uspeh Kolna, ki mu
je doslej kot edinemu uspelo
slaviti trikrat zapored. Letos
je reprezentanca MNZ Celje v
predtekmovanju odpravila
Rheydter z 2:1, rojake iz
kolnske Fortune pa z 2:0. Re-
mi 1:1 proti Krefeldu je zado-
stoval za prvo mesto v skupi-
ni, v finalu pa se je tekma
med kasnejšimi zmagovalci
in Oberhausnom v rednem
delu končala brez zadetkov,
slovenski vratar Burek pa je
ubranil drugi strel nasprotni-
ka, kar je zadostovalo za
končnih 5:4. Pod taktirko se-
lektorja Franca Nežmaha in
trenerja Franca Oblaka so bili
letos člani zmagovalni ekipe
Burek, Dedič, Mujakovič,
Vrenko, Bojovič, Gobec, Ibra-
himovič, Rusič, Križanec,
Šmon, Zager, Jahič, Muhare-
movič, Suljič, Pokleka in Be-
zenšek.
T. L.
Reprezentanca MNZ Celje z osvojenim pokalom
PANORAMA
NOGOMET
II. SNL
30. krog: Elan-Esotech
Šmartno 0:2 (0:1) Cugmas
(14.), Mujakovič (77.), Šentjur-
Ivančna Gorica 1:3 (1:1) Pi-
penbaher (6.). Vrstni red: Ko-
per 72, Tabor 69, Esotech
Šmartno 59, Aluminij 55, Že-
lezničar 53, Zagorje 48, Elan
47, Ivančna Gorica 45, Živila
Triglav 38, Jadran Šepič 37,
Nafta 33, Šentjur 30, Drava 29,
Črenšovci 23, Rogoza 20, Av-
toplus Korte 12.
III. SNL-sever
26. krog: Kovinar-Usnjar
0:2, Starše-Dravinja 0:4,
TIM Laško-Fužinar 1:1,
Zreče-Mons Cladius 2:5.
Vrstni red: Dravinja 56, Pa-
loma 55, Zreče 42, Hajdina
40, Usnjar 39, Fužinar 36,
Krško, Gerečja vas 35,
Mons Claudius 34, TIM
Laško 33, Starše 31, Bistrica
19, Pobrežje 17.
NA KRATKO
Celje: ob 80-letnici ŠK Ce-
lje je na memorialnem tur-
nirju v spomin na Staneta
Pertinača in Janija Brvarja v
mednarodni konkurenci 22
šahistov slavil veteran
Franc Brinovec (6 točk)
pred Mladenom Jazbecem
(5,5) in Stankom Skokom
(5).J.K.
Polzela: na hitropoteznem
šahovskem turnirju ŠK Polze-
la je med 16 tekmovalci zma-
gal Karli Turk, ki je zbral 13
točk. Za eno je zaostal Stane
Skok, ostali pa bistveno več.
J.G.
Liboje: odprtega prvens-
tva Liboj v namiznem tenisu
se je udeležilo kar 100 tek-
movalcev. V ženski konku-
renci je bila najuspešnejša
Vanda Laznik, med moškimi
do 35 let Marko Šavc, v sta-
rejši kategoriji pa Ljubo
Domjan. J.G.
Nogometni sosedje
- Nogometna šola Mali šam-
pion Publikum je poskrbela,
da je bil tradicionalni turnir
Celje 2000 pred IV. OŠ in na
Olimpu najbolj množičen
doslej. V močni mednarodni
konkurenci so bili v ospred-
ju gostje iz sosednje Hrvaš-
ke, med Slovenci pa so naj-
več pokazali domačini in
igralci velenjskega Rudarja.
Izkazalo se je, da naši južni
sosedje bolj skrbijo za svoj
podmladek, saj so v obeh
konkurencah slavili najmlajši
nogometaši Hrvatskega dra-
govoljca, medtem, ko so se
tudi igralci Varteksa in Haj-
duka dobro predstavili. »No-
benega dvoma ni, da so so-
sedje bolj nogometni narod
kot mi, zato njihova premoč
ni presenetljiva. Vendar, pred
leti smo v najmlajših katego-
rijah še bolj zaostajali, sedaj
smo nekoliko bližje, za po-
poln priključek pa bo potreb-
no počakati še kakšno leto,«
je pojasnil vodja Malega
šampiona Publikuma Jani
Žilnik, v isti sapi pa dodal:
»Želel sem močan turnir, za-
to sem zadovoljen, da smo s
pomočjo zanesenjakov us-
peli. Res, da so rezultati naj-
pomembnejši, toda na po-
dobnih turnirjih gre pred-
vsem za druženje, navezova-
nje stikov in izmenjavo izku-
šenj. Prihodnje leto bo za-
sedba še močnejša.«
V eksibicijski tekmi so
se celjski novinarji pome-
rili z državnimi prvaki-
njami - ekipo Škal. Po
vodstvu »peres« v prvem
polčasu s 4:0 so dekleta
prikazala zavidanja vred-
no znanje in telesno pri-
pravljenost ter izenačila
na končnih 4:4.
Velenjski Rudar se je v
mlajši kategoriji U-8 prebil v
finale in bil najboljši slovenski
predstavnik, skupno pa so bi-
li najboljši domači predstav-
niki - gostitelji pod vodstvom
trenerjev Pikla in Rotarja. Eki-
pa U-10 je zasedla 4. mesto,
mlajši pa celo tretje.
Rezultati zaključnih te-
kem: U-8 - za 7. mesto: Rudar-
Maribor 3:0 (b.b), za 5.: SAK-
Dravograd 3:1, za 3.: MaU
šampion - Varteks 1:8, za
l.:Hajduk-Hrvatski dragovo-
Ijac 8:9 (po streljanju llm). U-
10 - za 7.: SAK-Dravograd 3:2,
za 5.: Maribor-Nogometnik
2:0, za 3.: Mali šampion - Haj-
duk 2:1, za 1.: Rudar-Hrvatski
dragovoljac 1:4.
T. L.
S turnirja Celje 2000.
22
ŠPORT
Valantova navdušila
Skakalni uspehi celjskih atletov na tekmovanjih ob koncu tedna
številna atletska tekmova-
nja so konec minulega ted-
na dala junakinjo. Celjanka
Anja Valant je v Grčiji v tro-
skoku zasedla 3. mesto, bolj
kot z uvrstitvijo pa je navdu-
šila z rezultatom - 14,69 me-
tra.
Valantova je lani trenerja
Srdjana Djordjeviča zame-
njala z nekdanjim asom Bo-
rutom Bilačem, njuno sode-
lovanje pa je hitro obrodilo
sadove. »Čutila sem, da lah-
ko z novim trenerjem izbolj-
šam svoje dosežke, čeprav
sem bila nad odličnim rezul-
tatom že na začetku sezone
nekoliko presenečena. V
prihodnjih tednih bom delo
podredila pripravam na
olimpijske igre, ko naj bi bi-
la v vrhunski formi,« je po
fantastičnem rekordu pripo-
vedovala Anja Valant. Svojo
prejšnjo najboljšo znamko
je izboljšala kar za 40 cm, to
pa je bil tretji rezultat mitin-
ga v Kalamati. V drugi seriji,
ko ji je uspel podvig, je celo
prevzela vodstvo, vendar
sta v naslednjih skokih Bol-
garka Tereza Marinova
(14,90) in Ukrajinka Olena
Govorova. (14,72) uspeli priti
na sam vrh. Članica Kladi-
varja se bo letos najbrž ude-
ležila nekaterih zelo močnih
mitingov, trenutno pa ima v
žepu ponudbo atenskih pri-
rediteljev.
Gregor Cankar je dan
pred »grško eksplozijo« na-
povedal uspešen celjski ska-
kalni teden. Na mitingu v
Jeni je namreč prvič letos
dosegel »osmico« na pro-
stem. Začel je sicer s skrom-
nimi 760 cm, potem pa po
treh neuspešnih skokih us-
pel sestaviti optimalnega in
je pristal pri 802 cm, kar je
zadostovalo za 6. mesto. Re-
zultat je seveda spodbuda in
potrditev dobrega dela v pri-
pravljalnem obdobju. Can-
kar upa, da bo še ta mesec
popravil rezuhat iz Nemčije,
saj načrtuje prvi vrhunec
forme v prvem delu sezone
že čez tri tedne. Očitno pa se
bo elita v Cankarjevi disci-
plini težko približala' prve-
mu zvezdniku Ivanu Pedro-
su. Kubanec je namreč v Jeni
skočil izjemnih 865 cm.
Za razočaranje pa so na do-
mačih tleh poskrbele kvalifi-
kacije za slovenski atletski
pokal. Silno skromna udelež-
ba ni mogla zagotoviti vsaj
kolikor toliko gledljive atleti-
ke. Tako v Velenju kot v Ljub-
ljani in Celju ni bilo omembe
vrednih dosežkov. Svetli izje-
mi sta bili Brežičanka Simona
Kozmus, katere kladivo je
pristalo pri 56,44 m, kar je
nov državni rekord. Izboljša-
la ga je tudi Goričanka Teja
Melink v skoku ob palici (375
cm).
Veteran Branko Vivod pa
se bo tudi letos bolj kot z
rekordi ubadal s centimetri,
ki ga bodo ločili od najvišjih
mest. V avstrijskem Beljaku
se je v kategoriji skakalcev v
višino, starih med 55 in 59
let, izkazal z zmago, z rezul-
tatom 166 cm pa ni najbolj
zadovoljen. »Bolj pomem-
ben bo tisti na veteranskem
SP na Finskem, kamor se bo-
va konec meseca podala s
Petrom Svetom,« pravi Vi-
vod.
JOŽEKUZMA,T.L.
p,-'--' Foto: GREGOR KATIČ
Anja Valant
Voda za vse
Zavod za šport Slovenije,
ministrstvo za šolstvo in
šport ter Olimpijski komite
Slovenije so letos začeli z
akcijo Voda za vse. Ena iz-
med osmih prireditev bo
tudi v petek na celjskem
odprtem bazenu.
Že od 9.30 ure zjutraj bo-
do v in ob bazenu potekale
številne prireditve, prikazi,
demonstracije posameznih
športnih disciplin, ki so po-
vezane z vodo. Številne razi-
skave so namreč dokazale,
da nismo plavalni narod.
Preveč je namreč neplaval-
cev, predvsem med odrasli-
mi (40-45 odstotkov), saj se
le-ti neradi prijavljajo v pla-
valne tečaje, najbrž zaradi
sramu. Vendar organizatorji
poudarjajo, da z mnogimi
aktivnostmi skušajo zvabiti
na tečaje čim več odraslih,
saj si želijo stika z razvito
Evropo. Prav zato so se od-
ločili, da vsem, ki se želijo
naučiti plavati, omogočijo,
da se prijavijo na telefon
(031) 317-080, kjer dobijo tu-
di vse ostale informacije.
Prvi v nizu prireditev Voda
za vse sta bili v Ljubljani na
kopališčih na Koleziji in v
Vevčah, pri izvedbi tretje so
na pomoč priskočili Mestna
občina Celje, Športna zveza
Celje in podjetje Trio, kate-
rega direktor Zdenko Rož-
man se že veseli srečanja z
obiskovalci, ki si bodo doga-
janje lahko ogledali ali sode-
lovali brezplačno: »Na prire-
ditvi bodo sodelovali vsi
celjski klubi in društva, ki
gojijo vodne in obvodne
športe. Zanimivo bo tudi na
košarkarskem in igrišču za
odbojko na mivki'.«
Kot obljubljajo pri Športni
zvezi Celje, bodo odslej še
bolj skrbno pripravljali pla-
valne tečaje, čeprav so že
doslej opravili precej učnih
ur, predvsem v zimskem ba-
zenu na Golovcu. Prireditve
Voda za vse bodo po jutriš-
nji v Celju še v Kopru, Novi
Gorici, Murski Soboti, Slo-
venski Bistrici in v Radovlji-
ci.
T. L.
»Ale<< in Kulincenko potrjena!
v RK Celje Pivovarna Laš-
ko so, kot pravijo, že sestavi-
li ekipo za prihodnjo sezo-
no. V Golovcu sicer ne iz-
ključujejo možnosti za kak-
šno spremembo do konca
meseca, vendar so zaenkrat
zadovoljni s kadrom, ki so
ga zagotovili trenerju Josi-
pu Šojatu.
Na skupščini prejšnji teden
so predsedniku Tonetu
Turnšku še za štiri leta po-
daljšali mandat, cilji pa so pri-
čakovano ostali nespreme-
njeni, oziroma za odtenek
višji. V klubu si namreč želijo
največjega uspeha doslej -
preboja v finale.
Bolj zanimiva so bila pred-
videvanja navijačev o more-
bitnih novincih. Stanislav
Kulinčenko se praznih že-
pov odpravlja iz Badla 1862
Zagreb, pot pa ga vodi proti
Celju. Njegovemu manager-
ju preostanejo le še formal-
nosti in ruski reprezentant
bo postal novi član Celja PL.
Vodilni možje v klubu so se
dokončno dogovorili tudi z
Alvarom Načinovičem. Po-
pularni »Ale« se po dveh le-
tih iz reškega Zameta vrača
v staro gnezdo, kjer naj bi
bil ključni mož Šojatove
obrambe 3-2-1. Rumeno-ze-
leni bodo svoje mlade igral-
ce zvečini posodili v manjše
slovenske klube. Goran Ko-
zomara odhaja v Trebnje,
David Kovač in Mitja Slam-
nik v velenjsko Gorenje, Du-
šan Podpečan in Klemen
Štruc pa v Veliko Nedeljo.
Prestopni rok se bo končal
25. junija in v Celju PL zaen-
krat še omenjajo možnost
za kakšno spremembo. Ta-
krat bo postala veljavna tudi
predpogodba, na kateri je
podpis Zorana Lubeja. »Dis-
ciplinska komisija RZS se je
sestala prehitro, saj._(ioslej
še ni nič spornega, bo pa v
zadnjih dneh meseca. Skrb
za rešitev primera so sedaj
naprtili arbitražni komisiji,
zdi pa se mi, da je postopek
pomanjkljiv,« je kritičen di-
rektor RK Celje PL*Vlado
Privšek.
T. L.
Najboljši so Leteči
v soboto je bil na igrišču v Trnavi pri Šentrupertu tretji memorialni turnir Milana
Matjašiča v nogometu.
Sodelovalo je šest ekip: postaje prometne policije iz Kopra, Kranja in Celja, športni društvi
Juršinci in Trnava ter moštvo Trhlih vej iz Velenja. Prvo mesto je na travnatem igrišču nekoliko
manjših, a zato bolj privlačnih mer, osvojila ekipa Letečih iz Celja pred Juršinci (predstavniki iz
rojstnega kraja Milana Matjašiča so slavili lani in predlani) in domačo Trnavo. Najboljši igralec
je bil Rudi Kresnik, najboljši vratar Marko Kopitar, največ golov pa je dosegel Matjaž
Pristovnik, vsi iz moštva Letečih. Poleg njih so zmagovalno ekipo zastopali še Ljubo Poglajen,
Boris Topič, Boštjan Učakar, Srečko Fišer, Franjo Mazaj, Peter Tkalec in Fredi Miklavc. DŠ
Plavalni vrvež pred vrati
s številnimi mitingi konec tedna se bo
razmahnila plavalna sezona v velikih, 50-
metrskih bazenih. V celjskem Marinesu
Neptunu ne sedijo križem rok, saj jih ob
vseh dejavnostih, ki so neposredno poveza-
ne s plavanjem, čaka še priprava prireditve
ob 50-letnici kluba.
Le-ta bo 17 novembra, tik pred tradicionalnim
mednarodnim mitingom za pokal mesta Celje.
Ob tej priložnosti so na pomoč priskočili tudi
nekdanji člani kluba, ki bodo poskrbeli za izdajo
almanaha ob visokem jubileju. Najpomembnej-
ši cilj je trenutno uspešen prehod iz malega v
velik mestni bazen. Od jutri bodo namreč člani
Marinesa Neptuna odvisni tudi od vremena, saj
bi morali v neugodnih razmerah vaditi v Maribo-
ru, Kamniku in Velenju. Najboljša celjska plaval-
ka Urška Roš se bo v prihodnji tednih pripravlja-
la za evropsko prvenstvo v Helsinkih, ostali se
jDodo z njo vred udeleževali tekem doma in v
sosednjih državah. Pri Roševi bi utegnil biti
odločilen prehod v 50-metrski bazen, zato ji
bodo v klubu skušali zagotoviti optimalne pogo-
je za delo. Osnovni cilj pa je vnovič v klub zvabiti
novince. Trenutno nadzirajo delo 70 otrok, za
katere konec tedna pripravljajo tekmovanje v
pravilnem plavanju.
Ob koncu zimske sezone so kolektivi in
Plavalna zveza Slovenije pripravili skupščine.
Priznanje krovne organizacije, zlato plaketo,
je letos za dolgoletno aktivno delo v plavanju
prejel Mijo Tešovič. Za njim je 30 let dela v
Neptunu, na zadnji klubski skupščini pa so
mu podaljšali mandat predsednika tehnične
komisije. Na čelu ostaja Smiljan Roš, pod-
predsednik pa je še naprej Aljoš Malec. Ma-
rinka Arh bo vodili gospodarsko komisijo,
Mateja Fideršek pa svet staršev.	T.L.
Mijo Tešovič
ŠPORT
23
Obnova skakalnic v Velenju
Vznožje velenjskih skakalnic je te dni veliko gradbišče,
saj morajo zaradi poglabljanja doskočišča in izteka za šest
metrov izkopati nekaj tisoč kubičnih metrov prsti. Gradbeni
delavci delajo brez predaha, saj stroji tudi v nedeljo niso
mirovali.
Rok izgradnje je konec junija, saj bo na skakalnici s keramič-
nim zaletiščem in plastičnim doskočiščem že 7. julija tekma za
Rudarsko svetilko, 8. julija pa še za pokal Gorenja. Obe
tekmovanji se bosta pričeli ob 21. uri. Dosedanja 75-metrska
skakalnica bo tako postala še večja, kako dolge skoke bo
dopuščala, pa bo pokazala šele prva tekma, pravijo v upravi
Smučarsko skakalnega kluba, ki je investitor rekonstrukcije.
JOŽE MIKLAVC
Da bodo skoki še daljši in lepši, je potrebno skakalnico
poglobiti ter posodobiti
Bokšan spet v Rogli?
Košarkarski A-l ligaši sestavljajo svoja moštva za novo sezono
V ponedeljek se je v Slove-
niji končal prvi prestopni rok
za košarkarje. V vseh štirih
prvoligaših s Celjskega je
prišlo do nekaterih kadrov-
skih sprememb, čeprav na
prave »bombe« še čakamo.
Košarkarje Pivovarne Laško
je prejšnji teden sprejel župan
Jože Rajh, ki je ponosen na
njihove dosežke v prejšnji se-
zoni, v novi pa bodo njegovi
ljubljenci bržčas številni novi
košarkarji. V Laškem so si že-
leli že v prvem prestopnem
roku (drugi bo avgusta) v svoje
vrste privabiti oba brata Udrih.
Beno je dokončno postal član
Olimpije, medtem ko je v Laš-
kem pristal starejši brat Samo,
ki bo zagotovo prava okrepi-
tev, podpisal pa je štiriletno
pogodbo (3+1). Madžarski re-
prezentant Arnu Sitku se je v
zadnjem času odločil, da ga v
Laško vsaj eno sezono še ne bo,
saj pričakuje naraščaj v družini
in bo tako še naprej igral za
Honved, V pogovorih s klubom
sta še vedno Goran Jagodnik
in Jaka Daneu, njun prihod pa
je v veliki meri odvisen tudi od
Gregorja Hafnarja in Miljana
Goljoviča, ki še čakata na pra-
ve ponudbe iz tujine. Vpraša-
nje je še vedno, kdo od dvojice
Šamanič - Ovčina bo okrepil
Pivovarno Laško. Na preizkuš-
njo v teh dneh prihajata še dva
košarkarja s področja BiH: re-
prezentant te države, »play« Se-
nad Dalič, ki je igral v Zenici,
in Toni Valjevac, 209 cm viso-
ki krilni igralec, ki je bil nekaj
časa član Zadra, večji del svoje
kariere pa je igral za različne
ameriške univerze.
Mirnejše trgovanje
Na Polzeli je zaenkrat novi
obraz le trener, 40-letni Va-
lj evčan Mihajlo Poček. Tre-
nutno je zaskrbljen, saj igralci
množično odhajajo s Polzele.
Odhod bratov Udrih bo zago-
tovo pustil ogromne posledice
v igri Savinjskih Hopsov, ka-
kor tudi slovo tujcev, Ada Ka-
hrimanoviča in Elvirja Ovči-
ne. Imeni njunih novih klubov
še nista znani, slišati je, da bo
Polzelo zapustil tudi center
Edvard Nikitovič, ki se name-
rava vrniti v Ljubljano, po-
nudbe pa ima tudi Miha Čmer,
za katerega so zainteresirani v
Šentjurju. Sodeč po številnih
odhodih se bo napolnila klub-
ska blagajna, zato vse le ni
tako črno. To potrjujejo tudi
cilji vodilnih ljudi polzelske-
ga kluba, ki upajo na 4. mesto
vDP
Zdi se, da je v tem obdobju
vsaj navidez še naj mirneje v
taboru Rogle Atrasa. Trener
Zoran Martič naj bi se že poslo-
vil, a nam tega v klubu niso
želeli potrditi. Tudi novi-stari
trener Gorazd Bokšan uradno
še ni potrjen. V klubu so se
zanimali tudi za usluge Ivana
Sunare, a je bržčas njegova
cena previsoka. Nihče od igral-
cev, ki so pogodbeno vezani na
klub, še ni zaprosil za izpisni-
co, avtomatično pa sta po kon-
čanem prvenstvu člana Olim-
pije ponovno Miloš Šporar in
Igor Jokič. V Zrečah so za nju-
ne usluge še vedno zainteresi-
rani, posebej bi radi, da v klu-
bu ostane Šporar. Velika prido-
bitev za Roglo je zagotovo pri-
hod najboljšega strelca l.B lige
Boštjana Sivke (prej Comet).
Že nekaj časa je znano, da bo
Igor Pučko tudi v prvi prvoli-
gaški sezoni vodil moštvo, ki
ga je pripeljal med elito. Pred-
sednik kluba Peter Lapornik se
zaveda, da je moštvo potrebno
primerno okrepiti, če želijo v
A-l ligi »plesati« več kot eno
sezono. Novi član Kemoplasta
je branilec Ilija Petrovič (24
let, 192 cm), ki je prišel iz
Maribora. Iz Zagorja se je v
Šentjur preselil Jadranko Čo-
vič, 203 cm visoki center, ki je
širši slovenski košarkarski jav-
nosti znan še iz časov, ko je
igral v Idriji, iz Šoštanjske Elektre
pa je prišel tudi mladinski re-
prezentant Matej Črešnik, 20-
letni 204 cm visoki košarkar,
ki je naložba za prihodnost.
Pogodbe s klubom so podaljša-
li tudi vsi, ki so lani že igrali v
Šentjurju, z izjemo Igorja Zor-
ka,1d je odšel k trboveljskemu
Rudarju. V klub si želijo pripe-
ljati še kakovostnega tujca, go-
vori se o prihodu Veljka Petra-
noviča.
DEJAN OBREZ
Foto: SHERPA
Košarkarje Pivovarne La^ko je sprejel laški župan.
Zadnje priprave na SKAP
V sredo otvoritev 3. Svetovnega kadetskega prvenstva v kegljanju
Kegljišče na celjskem Go-
lovcu bo prihodnji teden spet
oživelo. Na Svetovnem ka-
detskem prvenstvu (SKAP)
se bodo od 14. do 17. junija
za odličja potegovali kadeti
in kadetinje iz 14 držav. Naši
fantje so na zadnjem prvens-
tvu osvojili naslov prvakov,
v napovedih pred letošnjim
pa so zelo previdni.
■ms^rrp^FrmiriT—■ -- -
Konkiirenca v tej starostni ka-
tegoriji je namreč vsaki dve leti
povsem drugačna, zato so pri-
merjave in napovedi nehvalež-
ne. Znano je, da se bodo med
dobitniki medalj zagotovo znašli
predstavniki najmočnejše vele-
sile Nemčije, ostali pa le upajo
na pomembno vlogo. Nemški
kadeti in kadetinje so na dose-
danjih prvenstvih osvojili kar
16 odličij, od tega 9 zlatih, takoj
Za njimi pa so letošnji domači-
ni. Slovenija se lahko pohvali s
4 zlatimi, 1 srebrno in 2 brona-
stima medaljama, najbližje sta
Jugoslavija in Hrvaška, nevarni
Znajo biti tudi predstavniki Češ-
ite, Madžarske, Slovaške, Av-
strije, Romunije, Poljske in Ita-
lije, ki že imajo medalje. Na ta
Seznam se bodo skušale prebiti
Francija, Bosna in Hercego-
Wna ter Makedonija.
Nove garderobe
in kegl ji
Celjsko kegljišče, ki je eno
Najsodobnejših na svetu, bo
tik pred začetkom prvenstva
dobilo popolno podobo. V pri-
hodnjih dneh bodo prenovili
še garderobe in tako bo keg-
ljišče takšno, kakršnega si keg-
Ijavci lahko samo želijo, saj
bodo organizatorji poskrbeli
še za kakšno izboljšavo. Izde-
lovalec kegljišča, nemško pod-
jetje Vollmer, bo prirediteljem
podarilo še 8 kompletov no-
vih kegljev, vrednih okrog 4000
DEM, uporabni pa so približ-
no 2 leti. »Menim, da bomo
poskrbeli za vse, kar bo po-
trebno ob vrhunskih nastopih.
Gostje, blizu 250 jih bo, se
bodo ob Savinji dobro počuti-
li. Med drugim jih bo sprejel
tudi župan Mestne občine Ce-
lje Bojan Šrot, tradicionalni
banket ob koncu tekmovanj
pa bo zagotovo ugajal mla-
dim, saj se bodo zabavali v
Modri dvorani in nato še v
diskoteki Casablanca,« je po-
vedal organizator Lado Go-
bec, sicer tudi selektor naše
ženske izbrane vrste. V začet-
ku prihodnjega tedna ga čaka-
jo še nujne podrobnosti, v to-
rek pa bo v Celje že prišla prva
reprezentanca iz Romunije. Os-
tali bodo prispeli v sredo, ko
bo ob 16. uri tehnični sestanek
vodij reprezentanc, tri ure ka-
sneje pa še slovesna otvoritev
prvenstva.
Fantje branijo zlato
Moški del reprezentance bo
tokrat bolj obremenjen kot
ženski, saj je naša ekipa na
prejšnjem prvenstvu v češki
Opavi postala svetovni prvak.
Sedanja generacija očitno ne
more ponoviti uspeha izpred
dveh let, vsaj sodeč po pri-
pravljalnih nastopih, ko je dva-
krat izgubila s Hrvati, prema-
gala pa Slovake, ne. Selektor
Franc Gornik se bo za zased-
bo odločil po državnem pr-
venstvu konec tedna v Celju,
ki bo tudi nekakšno sito za
izbrano vrsto. Vseeno v našem
taboru upajo na katero izmed
medalj, podobno pa velja tudi
za dekleta. »Resnično je težko
napovedovati, kaj lahko dose-
žemo. V tej starostni kategori-
ji je največ odvisno od trenut-
nega razpoloženja, forme, nav-
diha... Dekleta lahko eksplo-
dirajo ali pa povsem razočara-
jo, s tem, da na slednje seveda
ne računam,« obeta selektor
kadetinj Gobec.
Spored tekmovanj: četrtek
od 8. do 21. ure ekipno, petek
od 8. do 21. ure dvojice, sobo-
ta od 11. do 16. ure posamez-
no.
Motiva našim predstavnikom
zagotovo ne bo manjkalo, če
ne drugega bo odločilno do-
mače občinstvo. Vstop na tek-
movanja bo vse dni prost, so-
deč po obisku na prejšnjih
prvenstvih pa pričakujejo ve-
hko gledalcev.
TOMAŽ LUKAČ
Kegijavice in rokometaši pri županu
Pri celjskem županu Bojanu Šrotu se sprejemi za uspešne športnike kar vrstijo. Prejšnji
teden je čestital kegljavkam Miroteksa, rokometašem Celja Pivovarne Laško in smučarju
Bernardu Vajdiču, članu Uniorja.
V Celju je precej takšnih, ki nizajo naslove državnih prvakov. Mednje sodijo tudi kegljavke, ki
so podobno kot rokometaši osvojile vse naslove v samostojni Sloveniji. Obenem se tudi z
največjih mednarodnih tekmovanj po pravilu vračajo z odličji, zato so županove redne gostje.
Podobno velja za rokometaše, ki so se ustalili v evropskem vrhu, tja pa se je v mladinski
konkurenci prebil tudi alpski smučar Bernard Vajdič. Člana celjskega Uniorja pa čaka v novi
sezoni dokazovanje v svetovnem pokalu.	T.L., Foto: GREGOR KATIČ
Kegljavke Miroteksa na sprejemu pri celjskem županu.
24
PISMA BRALCEV - INFORMACIJE
PREJELI
SMO
Izjava v boju
proti kajenju
Združenje Slovensko eko-
loško gibanje (SEG) in njego-
va Sekcija za zdravstvo si že
vrsto let prizadevata za ome-
jevanja kajenja in njegovih
škodljivih posledic na zdravju
ljudi. Zavedati se moramo, da
zaradi kajenja vsako leto
umre več kot 3 tisoč Sloven-
cev.
Slovensko ekološko giba-
nje kot stalni član (nekdanje-
ga) Gibanja za spoštovanje
tobačnega zakona je zadnje
čase nekoliko razočarano
nad aktivnostmi tega gibanja,
saj dnevno opažamo slab
nadzor nad izvajanjem Zako-
na o omejevanju uporabe to-
bačnih izdelkov.
Ekološka patrulja našega
gibanja med obiski turističnih
krajev in gostinskih objektov
stalno ugotavlja, da prostori
za kadilce in nekadilce niso
jasno ločeni med sabo, rekla-
me za tobačne izdelke najde-
mo na jumbo plakatih, sonč-
nikih, tendah, različnih apara-
tih, servirnih pladnjih, sten-
skih urah in pekarnah. Naj-
bolj žalostno pa je, da so se
reklame ponovno pojavile v
časopisnih oglasih.
Tobačni lobi vrši stalne me-
dijske pritiske, tržni inšpek-
torji in inšpektorji dela so ne-
močni, nadzor in izvajanje
Zakona o omejevanju upora-
be tobačnih izdelkov pa si
razlaga vsak po svoje.
KAREL LIPIČ,
glavni tajnik 10 SEG
Bili smo v Beli
krafini
No, čudežnih zdravil proti
pomladni utrujenosti ni, ra-
zen če vzamemo kot čudež
to, da končno storimo nekaj
zase. In to smo resnično stori-
li v krajevni organizaciji Rde-
čega križa (KO RK) MČ »S.
Šlander« iz Celja.
V	tednu Rdečega križa smo
organizirali izlet in obiskali
Belo krajino - Metliko z njeni--
mi znamenitostmi in Gradac s
spominsko zbirko o ustano-
vitvi Rdečega križa v Sloveni-
ji-
V	družbo smo povabili ak-
tiviste in člane RK, krvodajal-
ce iz naše mestne četrti ter
predstavnike OZ RK MO Celje
in Mestne četrti Slavko Šlan-
der. Moramo se pohvaliti, da
so krvodajalci, ki so bili med
nami, izredno plemeniti ljud-
je, saj so do sedaj že mnogo-
krat darovali kri, kar dokazu-
jejo naslednje številke daro-
vanj krivi: Dečko Franc - 129
krat, Anderluh Karel - 85 krat.
Kožar Štefan - 73 krat, Kačič-
nik Ivan - 59 krat, Lesjak Mir-
ko - 40 krat in Fridrih Marija -
21 krat.
Zakaj smo za naš izlet iz-
brali Belo krajino? Za to odlo-
čitev so bili pomembni štirje
razlogi: pisanice, gasilski mu-
zej, vinska vigred in muzej v
prenovljenem metliškem gra-
du. Zgodovinska pričevanja
navajajo, da je Metlika doži-
vela številne vpade turških
osvajalcev, ki so mesto več-
krat osvojili in požgali. Na te
čase spominja njihov mestni
grb, ki ponazarja dva krokar-
ja na mestnem stolpu, ki naj
bi pomenila čuječnost pred
turško nevarnostjo. Morda je
tudi zato v Metliki največji
gasilski muzej, ki je zagotovo
v ponos slovenski gasilski or-
ganizaciji.
Bela krajina je znana tudi
po izdelavi belega platna, iz
katerega izdelujejo narodne
noše, okrasne prte in podob-
no. Seveda pa ne moremo
mimo pisanic, ki so ene naj-
lepših na slovenskem in ver-
jetno v Evropi.
Metlika z okolico pa je poz-
nana tudi po vinarstvu in kle-
tarstvu. Sredi meseca maja je
na glavnem mestnem trgu
»Vinska vigred« osrednji
praznik vina v Beli krajini.
Zelo pa so ponosni na vinsko
trto, prineseno z mariborske-
ga Lenta. V letu 1999 je trta
rodila 12 grozdov, v letoš-
njem letu pa pričakujejo že 18
grozdov.
V bližini Metlike, v Rosalni-
cih, smo si še ogledali zname-
nite tri cerkvice - »Tri fare«.
Po nas je na^o vodila v Gra-
dac, kjer je muzej Rdečega
križa Slovenije. Tu nas je
sprejela predstavnica KO RK
Gradac gospa Ana Malnarič in
nas pozdravila s toplo bese-
do, ki je izžarevala delo hu-
manistke. Ugotavljamo, da
tovrstni obiski dopolnjujejo
našo dejavnost, saj bogate iz-
kušnje drugih prenašamo tu-
di v naše okolje. Našo pot
smo nato nadaljevaU v Adleši-
če, na domačijo Cvitkovič. Z
zanimanjem smo si ogledali
izdelavo domačega belo-
kranjskega platna, pisanic ter
drugih izdelkov domače obrti
ter tako obogatili naša spoz-
nanja z značilnostmi tega de-
la Bele krajine. Ogled nedota-
kljive narave je bil izvir Kru-
pe, ki nas je s svojo čisto vodo
vabila v objem, saj je bil maj-
ski dan sončen in zelo topel.
Prijetno utrujeni in že kar
precej lačni, smo se odpravili
v Podzemelj v gostišče Vese-
lič, kjer so nam postregli z
belokranjskimi dobrotami.
Po kosilu smo se odpeljali na
Otočec, kjer smo se v čudovi-
tem okolju ohladili, nadihali
svežega zraka in se še malo
sprehodili.
Kar prehitro se je prekra-
sen majski dan prevesil v
pozno popoldne, ko smo se
ob čudovitem sončnem zato-
nu, bogatejši za mnoga nova
spoznanja in doživete prijet-
ne urice, veselili in zadovoljni
odpeljali z avtobusom domov
proti Celju.
ŽEUKAVOVK,
Celje
Izlet V Rim
v prelepem majskem veče-
ru smo na tržnici v Šentjurju
vstopili v avtobus, ki nas je
odpeljal na dolgo pot proti
Rimu. Nočna vožnja je bila
dokaj dobra, jutranja zarja pa
nas je že pozdravila v Rimu.
Naš cilj je bil obisk Vatikana,
kjer smo se pridružili verski
slovesnosti, ki jo je vodil Sveti
oče.
Nepregledna, pisana mno-
žica romarjev z vsega sveta.
Mnogi so svojo deželo pred-
stavili v narodnih nošah. Po-
gled na množico ljudi me je
spominjal na pisani travnik
rož. Sveti oče nas je pozdrav-
ljal iz papamobila, potem pa je
nastopil čas molitve. V množi-
co sta se naselili spokojna tiši-
na in verska zbranost. Pape-
žev glas se je raztrosil med
množico kakor seme, ki išče
plodna tla, da vzklije. Po kon-
čani verski slovesnosti smo
nadaljevali pot v vatikanske
muzeje, med neprecenljive
dragulje. Bogata zbirka kipov,
sarkofagov, reliefov, mozai-
kov iz grške in rimske dobe,
flamski gobelini, pogled na
največjo in najmanjšo knjigo v
vatikanski knjižnici. To so dela
najbolj slavnih umetnikov sve-
ta. Ogledali smo si tudi kapi-
teljski muzej, v katerem ima
častno mesto volkulja, ki hrani
brata Romula in Rema. Bogata
zgodovina se prepleta ob cesti
cesarskih forumov, ob njej se
je odvijalo pomembno kuUur-
no in politično življenje Rim-
ljanov. Tu stoji kamen lapis
niger z najstarejšo rimski pisa-
vo iz 6. stoletja, potem pogled
na kolosej in mogočni Nero-
nov kip. Tu so se kaznjenci in
sužnji srečevali v borbah z div-
jimi zvermi. Amfiteater je v
zelo slabem stanju, nekoč je
lahko sprejel 50 tisoč gledal-
cev...
Obiskali smo tudi Slovenski
zavod v Rimu, ki so ga predali
svojemu namenu 11. aprila
1965. Sprejel in pozdravil nas
je gospod prof. Jezernik, raz-
ložil nam je zgodovino in na-
men Slovenike. Mi smo mu
postavili nekaj vprašanj in za-
peli Marijino pesem. Po večerji
v hotelu smo si s hriba ogledali
na tisoče luči, posejanih po
Rimu. Pred odhodom iz Rima
smo se peljali po Apijski cesti
in si ogledali katakombe, v
katerih so se skrivali kristjani.
Tu je vrsta podzemnih hodni-
kov, tu so grobovi papežev in
svete Cecilije, pa judovske ka-
takombe, ohranjene so tudi
antične freske.
Hvala organizatorki izleta
g. Milici Doberšek, hvala tudi
nepozabnim sopotnikom. Le-
po mi je bilo z vami.
ANICA HVALEČ,
Šentjur
Veliko srečanje
Beletove
družine
Karli Bele iz Rogaške Slati-
ne je s pomočjo svojih desetih
sester in brata pripravil veliko
srečanje v gostišču Marjanca
v Rogaški Slatini.
Srečanje, ki ga vsakič organi-
zira nekdo drug od Beletovih
otrok, ki so že zgodaj ostali brez
staršev, je bilo že četrtič. Marsi-
katero oko se orosi, ko pridejo
spet vsi skupaj, sledi družinska
himna, ki jo zapojejo ter poz-
dravni govor nečaka ter enomi-
nutni molk v spomin na starše
in brate. Sledijo prisrčni pogo-
vori med sestrami in bratom.
Da bi se naslednje leto spet vsi
srečali, so si zaželeli bo slovesu.
Na tem srečanju je bilo tudi 35
vnukov in 40 pravnukov.
JOŽE GROBELNIK,
Žalec
Nepozaben
večer terceta
Domima
v petek, 26. maja, je bil v
osnovni šoli na Prevorju kon-
cert terceta Domima z gosti.
Večnamenski prostor nove šo-
le je bil ta večer premajhen za
vse, ki so želeli obiskati Prevor-
je. Prostor je bil napolnjen do
zadnjega kotička že pred za-
četkom koncerta, ogromno
ljudi pa ga je moralo spremljati
kar zunaj. Krasne pevke z go-
sti, lepa scena in humorist Toni
so napolnili naša srca. Tercet
Domima, ki ga sestavljajo Dori-
ca Škoberne, Mimica Rezec in
Martina Zapušek, so odlične
pevke in gostiteljice, ki znajo
zvabiti nasmeh na ustnice in
solze v oči. Predvsem gre poh-
valiti pohvala sami izvedbi
koncerta in idejam, ki so se jim
porodile. Večer na Prevorju je
dokaz, da v majhnem kraju
ljudje živijo s kulturo. S svojim
nasjopom so nam podarile ve-
čer, ki nam bo še dolgo ostal v
spominu. Hvala tercetu in
vsem nastopajočim za nepoza-
ben večer. Še bomo prišli na
Prevorje in na koncert, kjer
bodo pele pevke Domima.
A.T.,
Planina pri Sevnici
(naslov je v uredništvu)
ZAHVALE,
POHmE
Hvala za
dobroto
Sem že starejša občanka in
imam večkrat težave z revmo.
Letos so dobrotniki poskr-
beli za moje zdravljenje, saj
sem lahko šla v toplice v Pod-
četrtek. To so bile moje prve
počitnice v življenju, odkar
sem odrasla. Moje zdravje se je
izboljšalo in zato se prisrčno
zahvaljujem dobrotnikom,
so mi to omogočili.
CILKA KLADNIK,
Slivnica
Zahvala
Malega vitezo
Javno se zahvaljujem Zvezi
združenj borcev NOV, Čla-
nom krajevnih organizacij ZB
iz celjske in vojniške občine,
ki so se udeležili srečanja (14,
maja) borcev NOB na Poljani,
ter učiteljem in profesorjem
iz celjske občine, ki so bili v
začetku maja na skupnem iz-
letu v Idriji.
Zahvaljujem se v imenu Us-
tanove Mali vitez. Fundacije
za pomoč mladim, ozdravlje-
nim od raka, za velikodušno
pomoč, denar in predvsem za
razumevanje poslanstva Us-
tanove Mali vitez. Vse gre v
dobro naši mladini, ki se je v
otroštvu soočila z boleznijo -
rakom in ima za posledico
različne telesne in psihične te-
žave. Vsaka materialna in
moralna podpora jim je še
kako dobrodošla.
prof. dr. BERTA JEREB,
predsednica Ustanove Mali
vitez, Ljubljana
HOISTVA
V celjski porodnišnici so
rodile:
26.	5.: Valentina OPERČ-
KAL iz Celja - dečka, Andreja
ROJNIK iz Braslovč - dečka,
Antonija REBERŠEK z Vran-
skega - deklico in Anita MIR-
NIK iz Škofje vasi;
27.	5.: Damjana MAHOR z
Gomilskega - dečka, Alja
DŽUMHUR iz Celja - deklico.
Mojca PUDIČ iz Celja - dekli-
co, Željka ŠILAK iz Celja -
deklico, Brigita FISTROVIČ iz
Zidanega Mosta - deklico,
Matejka MESAREC iz Celja -
dečka in Cecilija ŽVEGLER iz
Ponikve - deklico;
28.	5.: Bernarda KRAMER
iz Petrovč - dečka. Bore Zl-
MAJ iz Celja - deklico; Nataša
RUDEŽ iz Šentruperta - dekli-
co in Helena POCAJT iz Vele-
nja - dečka;
29.	5.: Sabina NOVAK iz Šo-
štanja - dečka, Anja DROFENIK
iz Celja - dečka, Jožica LEBAN
iz Vojnika - dečka in Majda
ŽVIPEU iz Nazarij - deklico;
30.	5.: Zdenka CERAJ iz Buč
-	deklico; Ida DREV iz Mozirja
-	deklico, Marjetka JORDAN iz
Šmartnega ob Paki - deklico,
Snježana POTOČKI iz Rogaš-
ke Slatine - deklico, Renata
KLEPEJ iz Celja - deklico, Irena
BERZELAK iz Velenja - dečka
in Metka REMŠKAR iz Celja -
deklico;
31.	5.: Anka BAH iz Kozjega
-	deklico, Andreja METELIČ
OBRANOVIČ iz Vojnika - de-
klico in Valerija POGOREVC
JAKOP - deklico;
1. 6.: Tanja TURNŠEK iz
Braslovč - deklico, Irena ŠKO-
BERNE iz Celja - deklico, Na-
taša OKORN s Polzele - dekU-
co, Katja MOSER iz Šentjurja -
deklico, Natalija FURMAN iz
Loč - deklico in dečka, Katja
TOMAŽIČ iz Celja - deklico in
Jelka LUGARIČ iz Šmarja pri
Jelšah - deklico.
POROKE
Celje
Poročili so se: Rok ČER-
NELČ in Sabina VRANC z Do-
brne ter Igor KRIŽANIČ in So-
nja KOTNIK s Križnega Vrha.
Šentjur pri Celju
Poročila sta se dva para in
sicer Boštjan LAVBIČ iz Šedi-
ne pri Dramljah in Marija LE-
NART iz Dramelj ter Boštjan
KUKOVIČIČ iz Šentjurja in An-
dreja KOTNIK iz Celja.
Žalec
Poročila sta se Martin
ZDOUC iz Drešinje vasi in
Karmen VEBER iz Matk.
SMRfl
Celje
Umrli so: Ana VOGA iz Ce-
lja, 80 let, Ivana VELENŠEK iz
Celja, 67 let, Marija TEODO-
ROVIČ iz Celja, 82 let, Anton
VELENŠEK iz Bezenškovega
Bukovja,^ 73 let, Igor TANKO-
SIČ iz Šmiklavža pri Škofji
vasi, 37 let, Elizabeta DRE-
MEU iz Celja, 68 let, Paul
KORAČIN iz Zagreba, 76 let,
Jože ŠKET z Grobelnega, 55
let, Frančiška ROŠAR iz Brez-
na, 88 let, Alojzija MOŠNIK s
Prekorja, 92 let, Anton FRI-
ŠEK iz Celja, 71 let, Jožef VO-
COVNIK iz Stranja, 71 let,
Marjeta BEUC iz Voglajne, 88
let, Rozalija LEDINSKI iz Ce-
lja, 85 let, Ana ŽLENDER iz
Žalca, 81 let, Štefanija KRIS-
TAN iz Celja, 59 let, Miroslav
FUEHRER iz Rogaške Slatine,
73 let.
Velenje
Umrli so: Alojzij PESJAK iz
Velenja, 74 let, Veronika AV-
BERŠEK iz Ložnice, 91 let,
Marija KVARTIČ iz Velenja, 94
let, Sara JURKO iz Pake pri
Velenju, 6 let, Justina GERŠAK
iz Velenja, 87 let. Angela
KRAJNC iz Črnove, 78 let.
Žalec
Umrli so: Gizela MELAN-
ŠEK iz Žalca, 93 let, Frančiš-
ka REJC iz Ločice pri Vran-
skem, 83 let, Janez VERDEB
iz Kaplje vasi, 78 let, Anton
ULAGA iz Rakovelj, 60 let,
Frančiška KASESNIK iz Do-
briča, 88 let.
TRŽNICA
ZA RAZVEDRILO
25
26
MALI OGLASI - INFORMACIJE
MALI OGUSI - INFORMACIJE
27
28
MALI OGLASI - INFORMACIJE
MALI OGUSI - INFORMACIJE
29
30
KRONIKA
NOČNE CVETKE
•	Renata, ki ima v najemu
stanovanje Na Okopih, je bila
30. maja zvečer hudo zaskrb-
ljena. Ko se je približevala sta-
novanju, je slišala trušč in se
obrnila na policijo. Potem je
bila zadeva razjasnjena. V sta-
novanju je bil lastnik, ki si je
vzel pravico, da je nekaj po-
pravljal in, seveda, razbijal.
Renata se je potolažila z resni-
co, da je ukrepala pravilno, saj
je previdnost še vedno in vse
bolj mati modrosti.
•	V četrtek okoli dveh ponoči
pa je bil podobno vznemirjen
Milan B., ko je poslušal, kako
mu nekdo razbija po vratih
stanovanja na Stari Dečkovi
cesti. Patrulja je potem pred
Milanovimi vrati presenetila
kar dva razbijača, ki ju je po-
džigal alkohol. To sta bila
Franc B. in Jožef H.
•	Mama Marija s Kersnikove
je bila 1. junija zvečer zelo
žalostna, ko je gledala, kako
njen sin Primož razgraja po
stanovanju in se ne misli umi-
riti. Umirili in izprašali so ga
možje postave.
•	Veronika nima prijaznega
prijatelja. O tem se je menda
dokončno prepričala v četrtek
zvečer, ko jo je obiskal njen
Marjan R. in jo med prepirom
udaril.
•	V petek zvečer sta se v sta-
novanju na Milčinskega ulici
prepirala in tepla oče in sin,
Milan in Zoran. Ko se je patru-
lja prvič oglasila, da bi ju
pomirila, sina Zorana že ni
bilo več, ker je hrabro zgasnil.
Čez kratek čas pa je bila po-
trebna še ena intervencija, saj
se je Zoran vrnil in spet razbi-
jal ter grozil s palico. In jo spet
pravočasno popihal. Kljub te-
mu se kazni ne bo izognil.
•	Okoli Osnovne šole Glazija
je v petek ponoči kravalil in
nemarno vpil Jure G. Ker je bil
moteč za okolico, so morali
posredovati policisti. Pa se Ju-
re ni umiril niti takrat, ko je
imel pred sabo može v unifor-
mi, zato je do jutra počival in
se treznil v policijskih prosto-
rih.
•	V soboto ob treh zjutraj so
se pred Casablanco tepli Krist-
jan P, Naser G. in Aleš V. Tam
kjer so doma, jih menda ni
nihče pogrešal.
M.A.
Varnejša cestna
povezava do Recice
V zadnjem času je slišati
vse več pritožb Laščanov in
prebivalcev Rečice v zvezi s
starim podvozom oziroma
novo cestno povezavo z Re-
čico, ki naj bi na osnovi od-
loka o spremembah in do-
polnitvah zazidalnega načr-
ta nadomestila ozek podvoz.
Laški svetniki so na februar-
ski seji sprejeli predlog odloka,
s katerim bodo ukinili nekdanji
priključek ceste Laško - Rečica,
ki naj bi dolgoročno postal le
pot za pešce. Tako je bil do
ponedeljka mogoč le izvoz pro-
ti Laškemu iz smeri Rečica in
uvoz proti Rečici iz smeri Celja
(zavijanje desno), tako bo tudi
potem, ko bo podvoz, kjer tre-
nutno potekajo dela, spet od-
prt. Sicer pa bo po njem mogo-
če voziti le do končanja gradnje
podvoza Debro, obvoz za mo-
torna vozila pa bo medtem spe-
ljan skozi vas Debro.
Nova cestna povezava z Re-
čico bo za kakšen kilometer
daljša, v prihodnje pa jo na-
meravajo še razširiti oziroma
rekonstruirati. Kdaj bo do-
končno urejena, zaenkrat os-
taja vprašanje, vse pa je pove-
zano z visokimi stroški. Se-
maforji bodo po besedah žu-
pana Jožeta Raj ha omogočili
lažjo priključitev na omenje-
no cesto in hkrati preprečili
gnečo, ki je doslej nastajala ob
zavijanju v levo proti podvozu
z laške smeri.
B. JANČIČ, Foto: G.K.
Zavijanje v stari podvoz iz smeri Laškega po novem prepo-
veduje polna čria.
Smrtno trčenje v Zajasovniku
V	sredo, Z junija malo pred Z uro, se je na magistralni
cesti v kraju Zajasovnik pripetila huda prometna nesreča.
V	trčenju osebnega avtomobila in tovornjaka je ena oseba
izgubila življenje, dve pa sta utrpeli hude telesne poškodbe.
Zaradi nesreče je bila cesta za nekaj ur zaprta ves promet.
Podrobneje bomo o nesreči, ki se je zgodila po zaključku naše
redakcije, poročali v naslednji številki.	M.A.
Iz Dramelj do Celja po stari cesti
Od ponedeljka, 5. junija,
pa do predvidoma 17. junija
bo za vse voznike uvoz na
avtocesto v Dramljah v sme-
ri proti Celju in Ljubljani
zaprt, od včeraj pa je v
Dramljah tudi močno moten
izvoz z avtoceste.
Kot pojasnjujejo v bazi Slo-
venske Konjice Javnega podjet-
ja za vzdrževanje avtocest, ki
skrbi za celotno avtocestno tra-
so od Šentilja do Vranskega, je
zapora drameljskega uvoza za
smer proti Celju in Ljubljani nuj-
na zaradi temeljitih prenovitve-
nih del na cestišču. Dela na 1,7
kilometra dolgem odseku naj bi
predvidoma končali do 17. juni-
ja, zatem pa se bodo delavci
selili po avtocesti naprej v smeri
proti Celju, vse do viadukta Že-
pina, promet pa bo mogoč le po
enem delu avtoceste in to v
obeh smereh. V teh dneh je
zaradi vzdrževalnih in prenovi-
tvenih del na priključku v Dram-
ljah tudi močno moten izvoz
vseh vozil; tako iz ljubljanske
kot iz mariborske smeri.
Vozniki, ki se vozijo proti
Mariboru, pa bodo morali še
nekaj časa potrpeti ob preu-
smeritvi prometa med »Slo-
venskimi Konjicami in Slo-
vensko Bistrico, kjer prenav-
ljajo viadukt Preloge.
Zaključek prenovitvenih del,
ki so jih na avtocestah v Sloveni-
ji zaradi dokaj poznega spreje-
manja programa del ter nena-
zadnje tudi pričakovanega po-
letnega vremena začeli na pra-
gu turistične sezone, bo seveda
v precejšnji meri odvisen od
vremena, vendar kot zaenkrat
kaže na Celjskem v prometu ne
bo večjih težav, saj tranzit kljub
temu zvečine ostaja na avtoce-
sti.	I. STAMEJČIC
Prijeta kriminalna združba
Ta ponedeljek je bila zaključena akcija, ki je trajala nekaj mesecev in v kateri so celjski^
policisti in kriminalisti razkrili večjo kriminalno združbo.
Združba, v kateri je sodelovalo dvanajst oseb, se je ukvarjala z različnimi kaznivimi dejanji,
predvsem pa s tatvinami in preprodajo vozil ter tatvinami delov vozil.
Na območju policijskih uprav Celje, Slovenj Gradec, Maribor in Ljubljana so policisti opravili,
vrsto hišnih preiskav, ki so domneve o kaznivih dejanjih le še potrdile. Potem so aretirali člane;
združbe in zanje odredili 48-urno policijsko pridržanje, nakar so osumljence privedli na1
zaslišanje k preiskovalnemu sodniku celjskega Okrožnega sodišča. Več o tatvinah, akciji in1
osumljenih pa v prihodnji številki.	M.aI
MINI KRIMICI
S kakšnim
namenom?
v torek, 30. maja popoldne,
sta Janez O. (36) in Ivan V.
(51) vlomila v skladišče pod-
jetja Koto na Trnoveljski cesti
v Celju. Tam ju je zasačil nek-
do od zaposlenih, ki je v pod-
jetje prišel po naključju. Na
kraj vloma so potem prišh
tudi policisti, ki so Ivana pri-
jeh, Janez, ki je zaposlen v
tem podjetju, je pa bil takrat v
bolniškem staležu, pa je po-
begnil, a so kasneje tudi njega
prijeli. S kakšnimi nameni sta
bila osumljenca v skladišču,
bosta morala pojasnjevati na
sodišču.
Razbiti Teater
v ponedeljek, 29. maja ne-
kaj minut po 23. uri, so nez-
nanci vstopili v lokal Teater
na Ljubljanski cesri v Celju
ter razbili več šip, kozarcev
in stolov. Ko so razbijaški
pohod zaključili, so odšh.
Lastnica Ksenija P. je oškodo-
vana za okoli 300 tisoč tolar-
jev.
Zasledoval jo je
v sredo, 31. inaja dopoldne,
je 22-letni Sašo-G. zasledoval
75-letno Marijo Š., jo na Gos-
poski ulici v Celju dohitel in jo
s hrbtne strani podrl. Z rok ji je
iztrgal vrečko z živili in denar-
nico s 60 tisoč tolarji denarja.
Na srečo se je tam znašel upo-
kojeni celjski policist, ki je
drznega tatu prijel in ga zadr-
žal do prihoda patrulje.
Presenečenje V
Meri
Ko je Marjan L., stanujoč v
bloku na Ljubljanski cesti v
Celju, 31. maja ponovno vsto-
pil v svoj kletni prostor, je
ugotovil, da se je tam nahajal
nekdo, ki mu je ukradel mo-
tor za čoln, kovinski zaboj z
orodjem in dve avtomobilski
pnevmatiki.
Globoko V kozarec
Velenjski policisti so bili
zadnjega marca zvečer obveš-
čeni, da na Kajuhovi ulici v
Velenju razgraja neznan moš-
ki. Policisti so prišh tja, a
razgrajača nikjer. Ta se je po
tem, ko je pregloboko pogle-
dal v kozarec in razgrajal na
uUci, odpravil k sosedi Roma-
ni H. na obisk, a je na srečo ni
bilo doma. Ker pa se s tem ni
mogel sprijazniti, se je vrat
lotil s sekiro in na njih povzro-
čil za okoli 50 tisoč tolarjev
škode. Policisti so potem raz-
grajača in razbijača prijeli ter
ugotovili, da gre za 36-letnega
Darka B. Ker se tudi med po-
stopkom ni umiril, je prenočil
v prostorih za pridržanje.
Za kratek cas
v noči na 1. junij je nezna-
ni storilec vlomil v kovinski
zaboj pri trafiki Tri dva na
Cankarjevi cesti v Velenju.
Za krajšanje časa je ukradel
za okoli 25 tisoč tolarjev naj-
različnejših časopisov in re-
vij.
Kolesa na udaru
v noči na 1. junij je nekdo, s
hodnika stanovanjskega bloka
v Nušičevi uUci v Celju, ukra-
del zaklenjeno moško gorsko
kolo Author, srebrne barve.
Jože K. je oškodovan za okoli
90 tisoč tolarjev.
Minuli četrtek dopoldne je
nekdo ukradel moško gorsko
kolo oranžne barve znamke
Univega Alpin, postavljeno na
Oblakovi ulici v Celju. Lastni-
ca Petra K. je oškodovana za
okoh 80 tisoč tolarjev.
Prišel po 3 Žlice
v petek, 2. junija zvečer, se
je po dvorišču stanovanjske
hiše v Marija Dobju potikal
neznanec, ki je za gospodar-
skim poslopjem ukradel 3
zajemalne žlice za mini ba-
ger. Lastnica Štefanija K. je
oškodovana za okoli 200 ri-
soč tolarjev. M.A.
Strela ubila
9 glav živine
Med neurjem, ki Je v torek,
6. junija zvečer pustošilo na
območju Kozjanskega, je
vodena strela udarila v gos-
podarsko poslopje v Vrenski
Gorel, last Ivana T.
Strela je v gospodarsko po-
slopje udarila ob 19.50 uri in
na električni napeljavi pov-
zročila kratek stik. Elektrika,
ki je bila speljana tudi do
kovinskih privezov živine v
hlevu, pa je povzročila pogin
osmih krav in ene telice od
skupno dvajsetih glav. Nastala
gmotna škoda znaša približno
2 milijona tolarjev. M.A.
Radarske kontrole bodo...
•	v petek, 9. junija dopoldne, na območju Šmarja pri Jelšah,
popoldne pa na območju Velenja,
•	v soboto, 10. junija dopoldne, na območju Šentjurja pri Celju,
v popoldanskem času pa na območju Celja,
•	v nedeljo, 11. junija dopoldne, na območju Laškega, popold-
ne pa na območju Žalca,
•	v ponedeljek, 12. junija dopoldne, na območju Mozirja,
popoldne pa na oomočju celotne regije,
•	v torek, 13. junija dopoldne, na območju Rogaške Slatine,
popoldne pa na območju Žalca,
•	v sredo, 14. junija dopoldne, na območju Celja, popoldne pa
na območju Šentjurja pri Celju ter
•v četrtek, 15. junija dopoldne, na območju Rogaške Slatine, v
popoldanskem času pa na območju Mozirja.	M.A.
Podjetje NT&RC d.o.o., m
direktor: Branko Stamejčič.^ J
Poslovni sekretar: Suzana Rober i
Podjetje opravlja časopisno- 1
založniško, radijsko in agencijskog
tržno dejavnost. Naslov: Prešernov^
19, 3000 Celje,	I
telefon (063) 422-50, J
; . fax:441-032,	1
Novi tednik izhafa vsak četrtek. Cena
izvoda je 300 tolarjev *
Naročnine: Majda Klanšek.
Mesečna naročnina je 1000 tolarjev/
Za tujino je letna naročnina 24.000"
tolarjev. Številka
žiro računa: 50700-601-106900. \
Nenaročenih rokopisov •
in fotografij ne vračamo. I
Tisk: Delo, Tisk časopisov in , ~
revij d.d., Ljubljana, Dunajska S, ;
direktor: Alojz Zibelnik. ^
Novi tednik sodi med proizvode,
za katere se plačuje 8% davek ..
na dodano vrednost. ■ J
manm
Odgovorna urednica:
Milena Brečko-Poklič.
Urednica Novega tednika: j
Tatjana Gvirn.	I
Uredništvo: Marjela Agrež, Janja
Intihar, Bojana Jančič, Brane i
Jeranko, Gregor Katič, SebastijanV
Kopušar, Urška Selišnik, Ivana
Stamejčič,
Tajnica uredništva: Mojca Marot.s
Tehnični urednik: Franjo Bogadi,
Računalniški prelom:
Robert Kojterer, igoršarlah.
Oblikovanje: Minja BiijagiČ.
E-mail uredništva:
tednik@nt-rc.si; E-maii tehničnega
uredništva tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CiUE
Odgovorna urednica:
Nataša Gerkeš-Lednik.
Uredništvo: Simona Brglez,
Vesna Lejič, Nataša Leskovšek,
Sergeja Mitič, Mateja Podjed,
ToneVrabl.
Glasbeni urednik: Stane Špegel.
Vodja tehnike: Bojan Pišek.
Telefon studia (za oddaje v živo):
4900-880, 4900-881
E-mail: radio@nt-rc.si
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v
Novem tedniku in Radiu Celje ter
nudi ostale agencijske storitve.
Vodja Agencije: Franček Pungerčič
Propaganda: Valter Leben, Vojko
Grabar, Zlatko Bobinac, Carmen
Koprivica, Vesna Matjašič;
Telefon: 063/422-50
fax: 441-032, 443-511
Sprejem oglasov po elektronski |
pošti: agencija<®nt-rc.si |
KORNIKA
31
Prometu zategniti uzdo
Najhujše prometne nesreče se zgodijo zarodi prevelikih hitrosti - Akcija v tednu umirjanja prometa
Zaradi prevelike hitrosti
vozil se je v prvih štirih
mesecih minulega leta na
območju PU Celje zgodilo
skoraj 30 odstotkov vseh
prometnih nesreč, letos v
enakem obdobju pa za 5
odstotkov manj, kar pa ne
more biti kdove kako raz-
veseljiv podatek. Kljub
zmanjšanju, je prevelika
hitrost še vedno tista, za-
radi katere se v prometu
zgodi četrtina vseh nesreč.
V slovenski policiji si pri-
zadevajo uresničiti načrt,
imenovan »Leto 2000, leto
umirjanja hitrosti«. Temu
načrtu so prilagodili vrsto
aktivnosti, med njimi tudi
večdnevne poostrene nadzo-
re z represivnimi aktivnost-
mi. Celotedenska akcija »Te-
den umirjanja prometa« se
je začela 5., končala pa se
bo 11. junija. Čas, ki so ga
izbrali za to akcijo, ni na-
ključen, saj se že vrsto let
dogaja, da se razmere v pro-
metu poslabšajo prav v treh
poletnih mesecih, juniju,
juliju in avgustu.
Tako je lani, od maja do
konca avgusta, na cestah
celjske regije umrlo kar 11
ljudi od 37 v vsem letu, kar
pomeni skoraj 30 odstotkov
vseh umrlih. V omenjenem
obdobju je 5 oseb izgubilo
življenje prav zaradi preve-
like hitrosti.
V dneh do 11. junija bodo,
skladno z republiško akci-
jo, na cestah številne meri-
tve hitrosti vozil. Policisti
jih bodo izvajali predvsem
na mestih, kjer najpogosteje
prihaja do nesreč, katerih
glavni vzrok je neupošteva-
nje omejitve hitrosti. Seve-
da bodo meritve tudi na dru-
gih cestah, kjer izkušnje ka-
žejo, da vozniki brezvestno
pritiskajo na plin. Predvide-
no je tudi, da bo na posa-
mezni cestni relaciji več
merilcev hitrosti istočasno,
kar pomeni, da bodo vozni-
ki na vožnji večkrat nadzo-
rovani. Znano je že, da poli-
cisti opravljajo meritve tudi
tako, da kršiteljev sploh ne
zaustavljajo na kraju pre-
krška, obvestila pa prejme-
jo na dom, skupaj s prilože-
nim dokaznim gradivom.
V času akcije bodo nadzi-
rali tudi voznike avtobusov
in tovornih vozil, pri kate-
rih bodo posebno pozornost
posvečali »branju« tahome-
trom in tahogramskim listi-
čem.
Vodstveni delavci policij-
skih postaj se bodo v teh
dneh pogovarjali z župani v
posameznih občinah, da bi
jih seznanili s problematiko
na njihovih območjih. Obe-
nem jim bodo predlagali ne-
katere tehnične rešitve, ki bi
lahko prispevale k umirja-
nju hitrosti na posameznih
prometno problematičnih
cestnih komunikacijah.
M. AGREŽ
PROMETNENEZGODE
Sreča V nesreči
Na nekategorizirani ce-
sti zunaj naselja Lokovica
se je v torek, 30. maja po-
poldne, pripetila nezgoda,
v kateri je ena oseba utrpe-
la hude telesne poškodbe.
Denis K. (13) je vozil neka-
tegorizirano motorno kolo
po makadamski cesti v Loko-
vici. Ko je med vožnjo po
klancu navzdol pripeljal v
desni nepregledni ovinek,
mu je nasproti pripeljal voz-
nik tovornjaka, 42-letni Mi-
ran Š. iz Lokovice, Denis pa
je močno zavrl in izgubil ob-
last nad vozilom. Skupaj s
sopotnikom, 13-letnim Ha-
risom H., sta z vozilom padla
po vozišču, na srečo drsela
mimo tovornjaka, motorno
kolo pa se je ustavilo tik pred
tovornjakom. Pri padcu je
Denis K. utrpel hude telesne
poškodbe, sopotnik pa lah-
ke.
Zaviral, trčil
v Njivicah (zunaj nase-
lja) se je v soboto, 3. juni-
ja popoldne, pripetila nez-
goda, v kateri se je ena
oseba hudo telesno poško-
dovala, na vozilih pa je
škode za okoli pol milijo-
na tolarjev.
Sergej D. (35) iz Sevnice je
vozil motorno kolo iz smeri
Jagnjenice proti Radečam.
Ko je pripeljal v neposredno
bližino tovarne Kora v Rade-
čah, je s tamkajšnjega parki-
rišča pripeljal voznik osebne-
ga avtomobila, 40-letni Mir-
ko Ž. iz Kranja. Motorist je
zaviral in se umikal, a je
kljub temu trčil v zadnji del
osebnega avtomobila, padel
po vozišču in se hudo telesno
poškodoval.
Umrl na kraju
nesreče
Nesreča z najhujšimi po-
sledicami se je zgodila v po-
nedeljek, 5. junija ob 13.50,
uri na dovozni cesti zunaj
naselja Plešivec.
Mujo Č. (46) iz Plešivca je
vozil neregistriran osebni av-
tomobil po makadamski do-
vozni cesti. Med vožnjo po
klancu navzdol, je v blagem
desnem ovinku zapeljal na
rob vozišča, takoj za tem pa v
desno preko cestišča. Na
travnatem pobočju se je avto-
mobil prevrnil, med kotalje-
njem pa je voznik padel iz
vozila ter se tako hudo poško-
doval, da je umrl na kraju
nesreče.	M.A.
Na napačni
strani
Na železniški postaji v
Laškem se je 3. junija do-
poldne pripetila nezgoda, v
kateri se je hudo telesno
poškodovala Gabrijela B.
(69) iz Kopra.
Potnica na vlaku Inter City
je na postaji v laškem z vla-
ka stopila na strani, kjer ni
perona, in to v trenutku, ko
je vlak že speljeval. Pri ne-
rodnem sestopanju je padla
po tleh in si poškodovala
zapestje.	M. A.
Novo specialno vozilo tudi za pajek
v ZŠAM Celje so na avtopoligonu v Ljubečni preizkusili novo specialno tovorno vozilo
znamke Iveco euro cargo.
Ob preizkusu vozila so izvedli demonstracijo natovarjanja vozila s hidravličnim dvigalom in
primer dvigovanja in natovarjanja vozila z brežine, s čimer so dokazali kakovost novega
specialnega vozila. Z novim vozilom so zadovoljni tudi v Pohcijski postaji Celje, saj bo ob
odvozu nepravilno parkiranih vozil ter prevozu drugih tovorov služilo za prevoz vozil,
udeleženih v prometnih nesrečah.	J. MIKLAVC
Tatvina vseh časov
Tatvina tovornjaka in tovora, ki se je pripetila v noči z 31. maja na 1. junij, je po vrednosti
največja, kar jih pomnijo in beležijo na Slovenskem.
To noč je nekdo ukradel zaklenjeno tovorno vozilo Man ter priklopno vozilo Orthaus, oboje
rdeče barve z belimi stranicami. Tovornjak s priklopnikom je bil parkiran pri izvozu z avtoceste
v Celju. Registrska številka tovornega vozila je CE 26-34T, priklopnika pa E2-34 CE. Na vozilu je
bilo naloženih 55 palet telefonskih govorilnic in telefonskih central. S tatvino je Maksimiljan B.
oškodovan za okoli 230 milijonov tolarjev.
Storilca še niso našli, pri iskanju oziroma zbiranju obvestil pa sodelujejo celjski in mariborski
policisti in kriminalisti. Izdan je bil že mednarodni razpis iskanja, vključil se je Interpol.
Slovenski policisti so posebno tesne stike vzpostavili s kolegi iz Hrvaške, predvsem z območja
mesta Zagreba, kjer je bil tovornjak nazadnje opažen.	M.A., Foto: PU Celje
Tatvina vseh časov, vredna okoli 230 milijonov tolarjev.
GORELO JE
Požar V kuhinji
v torek, 30. maja nekaj minut čez enajsto, je zagorelo v
stanovanju na Čufarjevi ulici v Velenju.
Katarina K. je na plinski gorilnik postavila ponev z oljem
in odšla v shrambo po dodatno olje. Med tem se je olje na
gorilniku pregrelo, se vnelo, plamen pa je ožgal napo,
element in stenske obloge. Požar je Katarina sama pogasila,
gmotna škoda, ki je nastala, pa znaša okoli 200 tisoč
tolarjev.
Traktor v plamenih
v soboto, 3. junija zvečer, je v Grobelnem zagorel kmetij-
ski traktor, last Jožefa P.
Pri ogledu kraja požara so policisti ugotovili, da je požar
nastal zaradi napake na električni napeljavi. Ogenj je pogasil
lastnik sam, kljub takojšnjemu gašenju pa je na traktorju
nastalo za okoli 100 tisoč tolarjev škode.	M.A.
Nesreča med vožnjo s
traktorjem
v kraju Šenbric se je 31. maja okoli 11. ure pripetila
delovna nezgoda med vožnjo s traktorjem.
Ivan Ž. (43) iz Velenja je vozil neevidentiran traktor Univer-
zah ki je bil brez varnostnega loka. Peljal je po strmem
pobočju navzdol, pred koncem strmine pa je traktor pričel
drseti, potem pa se je prevrnil na levi bok ter pod sabo stisnil
voznikovega sopotnika, 53-letnega Rudolfa P. iz Velenja, ki je
utrpel posebno hude telesne poškodbe.	M.A.
32
ZANIMIVOSTI
VITEZI BELEGA MESTA
Kupcev ne zanimajo
trgovsice zdrahe
Spet je prestolno mesto
zablestelo v vsem svojem
kozmetično lepotilnem sija-
ju, ko je Tanja Petek Šumra-
da odprla na Slovenski ulici,
nasproti kavarne Evropa,
kozmetični lepotilni salon
in prodajalno francoske sve-
tovno znane firme Lancom,
Glede na cene, kakršne ima-
jo ti izdelki, sta tako salon
kot tudi trgovina namenjena
predvsem kupcem z globo-
ko denarnico, toda takšnih
je v Ljubljani dovolj.
Spomnimo se samo, da je
tik ob Lancomu odprl pred
dobrim tednom prodajalno
avstrijski Palmers, med gosti
na njegovi otvoritvi so bili
mladi poslovneži, ki so za
svoja nova in prestižna plovi-
la odšteli po tri milijone mark,
pa se jim je to zdelo samo po
sebi umevno. Še več, za tiste,
ki so bili. na otvoritvi in ki
imajo po nekaj milijonov
mark denarja, ni še nihče re-
kel, da so ga dobili protizako-
nito ali z nečednimi posli, saj
se ukvarjajo s finančnim inže-
niringom, telekomunikacija-
mi, računalništvom in kar je
še teh zadev, ki vlečejo in
prinašajo denar. Opazili pa
smo, da na otvoritvi ni bilo
lastnika največje drogerijske
mreže v Sloveniji, Celjana
Uroša Godca.
Sicer pa so na Rudniku, v
prvi popolnoma komunalno
opremljeni industrijsko pro-
dajni coni v Sloveniji (mesto
Ljubljana je plačalo nekaj
milijard tolarjev, da zdaj bo-
doče investitorje, ki jih je žal
le peščica, čakajo ceste, ce-
lotno omrežje in primerni
prostori), odprli Leclercov
prodajni Velecenter. Ob tej
priložnosti je prvi Revozov
človek Bernard Coursat po-
vabil na slavnostno otvori-
tev gospo Štefko Kučan,
vendar je morala povabilo
odkloniti, kajd tja, kamor
povabijo predsednika drža-
ve Milana Kučana, pa on
zaradi službenih obveznosti
ne more iti, tudi sama so-
proga ne sme.
Se pa okoli Leclerca že
spletajo zgodbice. Prva je bila
ta, da so jih Mercatorjevci
opozorili na pravila lepega
obnašanja. Mateja Jesenek,
ki v Mercatorju skrbi za mar-
kedng, je dejala, da imajo vse
podatke, ki bi jih utegnili za-
nimati, pri njih in naj v delov-
nem času ne nadlegujejo nji-
hovih zaposlenih v Mercator-
jevem centru v Šiški. Toda
Leclercovi »vohuni« niso po-
pisovali samo cen, ampak so
tudi vabili njihove prodajalce
v službo, kajti, kot so poveda-
li, bo imel Lecierc kar 85 bla-
gajn, tako da ne bo pred njimi
nobenih vrst. Če so to njeno
pojasnilo slišali ali ne, ne ve-
mo, vemo le, da se je v Merca-
torjevem centru v Šiški poja-
vila velika tabla s pojasnilom
Leclercovcem, naj ne vzne-
mirjajo prodajalcev. Zdaj pa
smo slišali, da je Lecierc rav-
nal precej »balkansko« kajti
prve delavce, ki jih je zaposlil
brez pogodbe, so zdaj že od-
pustil in ker nimajo pogodb,
se še pritožid ne morejo. So
pa čedalje glasnejše govorice,
da bo imel francoski trgovski
center za kakšnih petnajst
odstotkov nižje cene.
Spar je že najavil, da bo
znižal cene za šestnajst od-
stotkov, več pa da jih ne bo
mogel, ker noče delati z izgu-
bo. Kaj bo naredil Mercator,
še ne vemo, kajti Zoran Jan-
kovič, glavni pri Mercatorju,
se zadnje čase tako močno
ozira proti jugu (odprl je bla-
govnico v Pulju, jeseni bo od-
prl velik center v Zagrebu,
zasadili so prvo lopato za nov
center v Sarajevu), da mu za
naše, slovenske zdrahe ostaja
bolj malo časa. Sicer pa potro-
šnike kaj malo zanimajo
zdrahe, če bo Lecierc res ce-
nejši in ker je napovedal, da
bo imel ob trgovini kar 1500
brezplačnih parkirnih prosto-
rov, jim bo ptav vseeno, ali se
zapeljejo v Šiško, na Vič, v
Nove Jarše ali pa na Rudnik.
MM NINA KAVRAN ADLEŠIČ
Po poroki na Madeiro
»Mislim, da sem se zaljubila,« je Sabina Vrane tistega
večera, ko je pred devetimi leti prišla domov, povedala svoji
mami. Za takšno izjavo je bil »kriv« Rok Černelč. Oba sta
doma z Dobrne in že nekaj časa delata pri gostincu Zvonetu
Štormanu, najprej na Venišah, zadnje čase v hotelu v Celju. V
soboto, 3. junija, sta uradno zapečatila dolgoletno zvezo. Za
presenečenje pa je poskrbel njun delodajalec in Rokova priča
Zvone Štorman. Podaril jima je medene tedne na prelepem
otoku Madeira v Atlantskem oceanu.	Foto: GK
NASI KRAJI IN UUDJE
33
Gozdarji v službi narave
Vsako leto konec maja slovenski gozdarji skozi »teden gozda« predstavijo širši javnosti
gozdno problematiko. Gozdarji nazarske območne enote Zavoda za gozdove so tokrat
poudarili temo »gozdar v službi človeka in narave.« V krajevnih enotah v Lučah, Gornjem
Gradu in Ljubnem so obiskovalcem predstavili svoje delo, osrednji del predstavitve pa je bil
y gradu Vrbovec.
Pred vhodom v graščino so pripravili lične stojnice z izbiro orodja orodnega kovača Ivana
Žagarja iz Luč in trgovine Inter gozd iz Kranja. Pestra izbira orodja in opreme za delo v gozdu,
podkrepljena z nasvetom gozdarjev je bila seveda lepa priložnost za nakup. Obiskovalcem, ki so
želeli o gozdovih ter življenju in delu gozdarjev izvedeti kaj več, so nazarski gozdarji pripravili
izčrpna pojasnila in jim predstavili prostore območne enote v gradu Vrbovec.
EDI MAVRIČ, Foto: CIRIL SEM
Skrivnosti gozdarjenja so bile zanimive tudi za otroke nazarske osnovne šole.
Veselo mišmašovan je
Griški festival glasbe in otroškega rajanja je letos blagoslovilo odlično vreme, kar je na
inedeljsko celodnevno veseljačenje privabilo pravo množico malih in velikih obiskovalcev. Za
njihovo zabavo je poskrbela slovenska glasbena povodenj, glasbeniki pa so se tudi sami prešerno
zabavali. Tudi Boštjan iz skupine Nude in malček fliknjena polovica dua Spidi in Gogi. SKO
Srečanje kmečkih žena v Dobrini
V soboto, 24. junija, bo Tu-
ristično društvo Dobrina pri-
pravilo drugo srečanje kmeč-
žena udeleženk izletov
^100 kmečkih žensk na mor-
je« v organizaciji NT-RC.
Na srečanje, na lanskem je
l^ilo več kot tisoč udeležencev,
vabljene vse kmečke žene z
"Iružinami in prijatelji, dobro-
tlošli pa bodo tudi vsi ostali, ki
radi poveselijo in razvedri-
lo. Organizatorji so se odloči-
da bodo letošnje srečanje
'^iriečkih žena pripravili sku-
s 4. folklorno prireditvijo
"Ohranimo kulturno dedišči-
naših babic in dedkov«, na
Wri bodo nastopili KUD Tr-
^ z Dolge Gore, folklorna sku-
pna Vandrovčki Šoštanj, Ijud-
^ki pevci s Prevorja z Markom
^ Jernejem, oktet Veritas iz
^tjerneja, humorista Franci
Korl, vaški godci iz Dobri-
vesele kmetice iz Slivnice,
^bsoteljski slavčki in ljudski
''^vci iz Krnice. V glasbenem
delu se bodo predstavili mladi
glasbeniki od posameznikov
do skupin.
Danica Recko s Turistične-
ga društva Dobrina sprejema
prijave udeleženk za srečanje.
ki bo ob vsakem vremenu.
Pripravljajo srečolov, vožnjo
z vlakom Atomček in druga
presenečenja. Popoldansko sre-
čanje se bo začelo ob 15. uri.
TV
Trgovina za pijance in
Iciošarje?
Stanovalci Plove lagune so proti 24-urnemu delovnemu času Centrove trgovine -
Trgovci obljubljajo dodatne varnostne ukrepe
Namera trgovskega podjet-
ja Center, da v trgovini Ložni-
ca na Ljubljanski cesti v Ce-
lju odpre vrata neprekinjeno
24 ur dnevno, je hudo razbu-
rila stanovalce bližnje Plave
lagune. Ker se bojijo nočnih
peripetij in razgrajačev vseh
vrst, so že protestirali pri di-
rektorju podjetja Gorazdu
Uratniku, o svojih strahovih
pa so obvestili tudi pristojne
občinske organe.
»Okoli našega bloka je bilo
že v preteklosti dostikrat hrup-
no, zdaj pa smo prepričani, da
bo nočnega miru za vedno
konec,« je v imenu skoraj ti-
soč stanovalcev Plave lagune
povedala Pavla Lebič. »Boji-
mo se, da se bodo pred trgovi-
no zbirali le pijanci in klošar-
ji, bhžnja zelenica s klopmi in
mizami pa bo gotovo še bolj
privlačila narkomane. Mi tr-
govine, vsaj tako založene, kot
je bila doslej, ne potrebuje-
mo, sprašujemo pa se tudi,
zakaj se je Center odločil za
24-urno dežurstvo prav pri nas
in ne v mestnem središču.« V
preteklih dneh so stanovalci
Plave lagune razmišljali tudi o
tem, da preprečijo odprtje tr-
govine. Za pomoč so se obrni-
li na oddelek mestne občine
za pravna in premoženjska vpra-
šanja ter gospodarstvo in kme-
tijstvo, kamor je v torek pose-
ben dopis s podobno vsebino
poslal tudi ravnatelj 11. Osnov-
ne šole Igor Topole. Boji se,
da bo poslej okoli šole in bliž-
njega vrtca še več razbitih ste-
klenic.
Kljub pritožbam iz Plave la-
gune v Centru ne bodo spre-
menili svojih načrtov, saj so
prepričani, da bodo s tovrstno
trgovino, ki bo začela delati
neprekinjeno že jutri, naredili
uslugo marsikateremu Celja-
nu. Direktor Gorazd Uratnik
je povedal, da so pridobili vsa
ustrezna soglasja upravnih or-
ganov, prosili pa so tudi za
varnostno oceno okoliša, če-
prav k temu sploh niso zaveza-
ni. »Razumemo skrb stanoval-
cev, vendar smo prepričani, da
se zaradi nepreldnjenega de-
lovnega časa ne bo dogajalo
pred trgovino nič posebnega,«
pravi Uratnik. »Kljub temu smo
poskrbeli za dodatne varnost
tako za naše prodajalke kot
stanovalce. Če bo karkoli naro-
be, bomo takoj ukrepali.«
JANJA INTIHAR
Foto: GREGOR KATIČ
Centrova trgovina na Ljubljanski cesti, ki bo delala 24 ur, je že pred odprtjem razburila
stanovalce Plave lagune.
34
NAŠI KRAJI IN UUDJE
Svežina poletnih dni
brez klopov in pršic
Peš, na rolerjih, s kolesi ali s helikopterjem iz Zreč na Roglo in po Pohorju
v Unior T\irizmu Zreče so
z dobrimi rezultati poslova-
nja v zimski sezoni in prvih
štirih mesecih tega leta, saj
so ustvarili za eno milijardo
skupnega dohodka, skrbno
začrtali tudi poletno sezono.
Pred dnevi so turistični de-
lavci podrobnosti predstavili
na novinarski konferenci.
Pozimi so na Rogli našteli
320 tisoč obiskovalcev. Od teh
je bilo 250 tisoč smučarjev, 40
tisoč kopalcev in 20 tisoč go-
stov v objektih Term Zreče in
Rogla, kar je za 5 odstotkov
več kot leto poprej, je povedal
direktor Unior Turizma Maks
Brečko.
Velike so bile lani tudi na-
ložbe. Samo v Termah Zreče
so za nov hotel in posodobitev
objektov namenili 1,7 milijar-
de tolarjev, kar pa se jim je že
v kratkem času obrestovalo,
so poudarili, saj se je obisk v
tem času povečal za 20 odstot-
kov. Še posebej gostje iz tujine
na novo odkrivajo Terme in
Klimatsko zdravilišče Rogla.
Toda ne samo novosti in
naložbe. V tem času so s po-
nudbami agresivneje posegli
na domači in tuji trg, izboljšu-
jejo kakovost z znanjem in
strokovnostjo zaposlenih. Stan-
darde so uskladili z evropski-
mi, kljub temu, da ti včasih
zahtevajo nemogoče.
Poletje na Rogli pa bo letos
še posebej vabljivo. Ne samo
zato, ker temperature na Rogli
v vročih poletnih mesecih ne
presežejo 22 stopinj Celzija in
ker se zaradi nadmorske višine
klimatskega zdravilišča ni bati
ne klopov ne pršic, ampak za-
radi novih programov, ki so jih
pripravili. Tako bo na razdalji
pičlih 15 kilometrov od Term
do Rogle in nazaj poleti mogo-
če doživeti popolne počitnice.
Počitnice na Rogli po pro-
gramu »s planin v terme«, so
naravnane zlasti na družine.
Med kopico novosti so letos
uvrstili, (po vzorcu izposoje
smuči pozimi), izposojo in
servis gorskih koles in roler-
jev za odrasle in otroke z vso
potrebno dodatno opremo, kar
je prevzelo zasebno podjetje
MBK-Šport d.o.o., zakoncev
Krautberger iz Vuzenice.
V centru so se lotili tudi
urejanja kolesarskih poti, s
katerimi bo Rogla v veselje
turistov bolje povezana z Ma-
riborskim Pohorjem.
Če ne peš, z rolerji ali s
kolesi, pa bodo turisti lahko
na Roglo prihajali tudi s heli-
kopterjem Hudournika d.o.o.,
ki bo goste na njihovo željo
vozil na Pohorje z Dunaja,
Budimpešte, aH pa samo na
panoramske vožnje.
Ceste na Roglo, ki je na
nekaterih odsekih v zelo sla-
bem stanju, so se gradbeni
delavci že lotili. Ne bodo je
samo preplastili, ampak po-
stavili tudi dodatne varnostne
objekte in ograje.
Z veliko poletno nagradno
igro, ki so jo pripravili skupaj
s podjetjem RSL Leveč (v igri
je kajpak clio) in drugimi pod-
jetji, bo dolgo vroče poletje za
goste osvežilno, medtem pa v
Uniorju, ki je, kot je poudaril
župan Jožef Košir, 80-odstot-
ni nosilec celotnega gospodars-
tva v občini, snujejo »zimo« in
končujejo nekatere že začete
naložbe in povezovanja s turi-
stično naravnanimi občinami,
v čemer vidijo moč razvoja in
uveljavitve.
MATEJA PODJED
Kosilo iz lonca
v prostorih Srednje šole za
gostinstvo in turizem Celje
so se prejšnji konec tedna v
kuhanju kosila iz lonca po-
merili ljubiteljski kuharji iz
vse Slovenije.
Ljubiteljski kuharji - iz so-
delovanja so v uredništvu Na-
še žene, ki je tekmovanje pri-
pravila že sedmič, izločili vse
poklicne kuharje oziroma kan-
didate, ki so zaposleni v go-
stinstvu - so morah kosilo po
svojem izboru pripraviti v
enem loncu, dodatno posodo
so smeh uporabiti le za pri-
pravo sladice, ki je seveda tudi
sodila h kosilu. Svojo veščine
kuhanja je preizkusilo 14 tek-
movalcev iz vse Slovenije, med
njimi tudi Dušan Gorkič iz
Vojnika, Dragica Brčič iz Ce-
lja ter Špela Strniša iz Šempe-
tra v Savinjski dolini. Slednja
si je, kot ena najmlajših kuha-
ric, saj je še dijakinja, s svojo
pomladno enolončnico in sla-
dico sadne sanje prislužila po-
sebno nagrado.
Rezultate iz kuharskih lon-
cev je preverila strokovna ko-
misija, ki je bila najbolj zado-
voljna s fižolovo enolončnico
in šarkljem iz beljakov Rezke
Rajšp iz Velike Nedelje, naj-
starejše kuharice, ki je ubrani-
la sloves odlične babičine ku-
hinje, da so pripravljene jedi
kar sve po vrsti teknile, pa so
lahko preverili vsi, ki so tek-
movanje spremljali,
.s v ; IS, Foto: GK
Likovniki ob bazenu
Z odprtjem celjskega kopališča se je tudi letos pričela
otroška likovna kolonija, ki jo tretje leto vodita slikar Niko
Ignjatič in fotograf Silvo Blazinšek. Številni mladi obi-
skovalci kopališča so doslej ustvarjali na prostem in tam
tudi razstavljali izdelke, letos pa jim je uprava kopališča
dodelila prostor, kjer so uredili razstavišče. Prvo razstavo
lanskih izdelkov so že pripraviU, jutri, v petek pa bodo
odprli razstavo del obeh mentorjev kolonije in slikarja
Janija Šešlerja.
Modra Plava laguna
Slovito istrsko letoviščarsko središče je letos razvilo kar štiri modre zastave j
v nedeljo so se na obali v
bližini poreškega hotela La-
guna Materada zbrali visoki
gostje na čelu s hrvaškim
poslancem Draženom Budi-
šo. Vzrok za pomemben obisk
ni bilo čudovito vreme, am-
pak modra zastava, ki jo je
letos dobila tudi materadska
plaža.
Modra zastava je evropsko
priznanje za zaščito okolja, ki
jo podeljujejo lokalni komite-
ji organizacije za okoljsko izo-
braževanje v Evropi (FEEE)
vsem kopališčem in marinam,
ki izpolnjujejo stroge naravo-
varstvene kriterije. Na poreš-
kem območju so letos podelili
šest modrih zastav, od tega kar
štiri v Plavi laguni. Z njo se
lahko poleg plaže hotela Ma-
terada diči tudi naturistični
kamp Ulika (oba letos prvič)
ter hotela Galijot in Paren-
tium.
Modro zastavo podeljujejo
vsako leto, ocenjevane plaže
pa morajo izpolnjevati vrsto
kriterijev. Svojim gostom mo-
rajo posredovati sveže podat-
ke o stanju okolja in dvigovati
njihovo naravovarstveno za-
vest, upravljanje z okoljem
mora biti natančno določeno,
nujen pogoj je ustrezna kako-
vost vode, poskrbljeno pa mo-
ra biti tudi za varnost in nujno
udobje gostov.
Ob slovesni priložnosti raz-
vitja zastave v hotelu Laguna
Materada je direktor podjetja
Plava laguna Denio Radič pou-
daril, da sta zaščita in varova-
nje okolja ključni del poslov-
ne politike podjetja, kar doka-
zuje tudi podelitev kar štirih
modrih zastav. Te so korak k
še boljši kvaliteti turistične
ponudbe v tem biseru Istre.
Njihov program je pohvalil
tudi poslanec Dražen Budiša,
ki je razvil znak odličnosti
tamkajšnje obale in čiste mor-
ske vode.
Modra zastava sama po sebi
sicer še ne pomeni večjega
obiska gostov, saj je še prema-
lo znana, vendar bo zaradi vse
močnejšega trenda zaščite oko-
lja kmalu postala običajni ozi-
roma obvezni del ponudbe vseh
boljših letovišč, je prepričan
marketinški direktor Plave la-
gune Darko Ivič. »V Plavi la-
guni smo to spoznali pred ve-
čino kolegov s področja Jadra-
na, medtem ko je na Zahodu,
recimo v Španiji in Sardiniji,
že zelo razširjena,« pravi.
Po Ivičevih besedah so v Pla-
vi laguni optimisti glede letoš-
nje sezone, še posebej, če v
Črni gori ne bo prišlo do huj-
ših nemirov. »Radi bi ujeli
višek sezone 1998, prvi rezul-
tati velikonočnih in prvomaj-
skih praznikov pa kažejo, da
jo bomo morda celo presegh.«
Precej denarja, več kot 130
milijonov nemških mark, so
vložili v prenovo hotelskih in
apartmajskih zmogljivosti. V
Poreč in okolico se vračajo
stari gosti iz južne, pa tudi
severne Nemčije, ki so jih preg-
nale vojne vihre, vračajo se
tudi Italijani, ki jih je lani
prestrašilo posredovanja Nata
v ZRJ, med številnejšimi gosti
so tudi Avstrijci. Pa seveda
Slovenci. Število letoviščarje?
iz Slovenije narašča iz leta v
leto, čeprav zaradi vse večjega
števila drugih gostov iz tujine
njihove delež na videz pada
»Lani ste bili na tretjem mesti
s približno 14 odstotki, vedeti
pa je treba, da je bilo gostov ij
Slovenije za desetino več kd
prejšnja leta,« poudarja Ivit
sam poročen s Slovenko, taki
da si v šali pravi »naturalizin
ni Slovenec«.
»Naturalizirani Slovenec« je
tudi Andrej Otruba, ki v Plavi
laguni dela že trideset let, sku-
paj z ženo, ki vodi hotel Lagu-
na Materada. »Prilagodili smo
se novim trendom kratkih po-
čitnic, ko gostje prihajajo za
tri do pet dni, vendar pa več-
krat na leto, kar nas zelo vese
li.« Med njimi so tudi sloven-
ski gostje, ki so očitno vzljubi-
li Poreč in Plavo laguno, saj
jih je bilo v letošnjih prvili
šestih mesecih kar za slabo
tretjino več kot prejšnja leta.
»Dobro sodelujemo s številni-
mi slovenskimi turističnimi
agencijami, za Slovence pa ve
Ija, da so zahtevni gostje, saj
hočejo plačilu ustrezno kvali-
teto, a jih imajo turistični de-
lavci zelo radi. Veljajo za od-
lične goste, primerjajo se lah-
ko z Italijani, drugi so krepko
za njimi,« trdi Ivič.
SKO
Hotel Laguna Materada v Poreču, dobitnik modre zastave za okoljevarstvena prizadevanja.
INFORMACIJE
35
36
NASVETI
KAJ BI DANES KUHAU?
Sesekljani zrezki s sirom,
cesarski krompir,
skntina krema s sadjem.
Sesekljani
zrezki s sirom
Potrebujemo: 30 dag gove-
dine, 5 dag prekajene slanine,
1 čebulo, 2 stroka česna, 10
dag kruha, sol, poper, maja-
ron, 2 žlici sesekljanega drob-
njaka, drobtine, 3 dag olja, 5
rezin sira.
Priprava: govedino, slani-
no, čebulo, česen in namočen
ter dobro ožet kruh dvakrat
zmeljemo, dodamo sol, po-
per, majaron in drobnjak ter
vse to dobro zmešamo. Na
delovni površini, ki jo potre-
semo z drobtinami, oblikuje-
mo 5 okroglih zrezkov in jih v
ponvi z obeh strani svetlo ru-
meno opečemo. Nato na vsak
zrezek položimo rezino sira
in damo za nekaj časa v vročo
pečico. Ko se začne sir topiti,
je jed pripravljena.
Cesarski krompir
Potrebujemo: 5 dag masla, 3 jajca, 30
dag krompirja, sol, 2 dl kisle smetane.
Priprava: penasto vmešamo maslo in
rumenjake, dodamo pretlačen krompir,
malo soli, smetano in trd sneg iz treh
beljakov. Rahlo premešamo, razgrnemo v
pomazan pekač ali skledo za narastke in
pečemo pri 200 stopinjah C, da naraste in
zarumeni.
Skufina krema s češnjami
Potrebujemo: 1 vanilijev puding, 3 dl
mleka, 12 dag sladkorja, 3 dag mandljev,
sok in lupinico 1/2 limone, 1/4 kg skute,
1/4 kg češenj, sladko smetano.
Priprava: iz pudingovega praška in 1 dl
mleka pripravimo podmet, ki ga vlijemo v
ostalo vrelo mleko. Ko prevre in se zgosti,
dodamo sladkor, sesekljane mandlje, limo-
nin sok in naribano limonino lupinico,
pretlačeno skuto in očiščene češnje (brez
koščic). Rahlo premešamo, nadevamo v
skledo, nabrizgamo s stepeno smetano in
ponudimo dobro ohlajeno.
Piše: MAJDA KLANŠEK
MOJAPOKOJNINA
Odgovori o upokojevanju
Nov zakon o pokojninskem
in invalidskem zavarovanju,
ki velja od 1. januarja 2000,
je prinesel v slovenski po-
kojninski sistem veliko spre-
memb. Čeprav se bodo dolo-
čila zakona uveljavljala po-
stopoma v naslednjih dese-
tih letih, marsikoga že sedaj
zanima, kdaj se bo lahko
upokojil. V sodelovanju s
Petrom Šalejem, vodjo od-
delka za pokojninsko in in-
validsko zavarovanje pri celj-
ski enoti ZPIZ, bomo odgo-
varjali na vaša vprašanja.
Pošljite jih na Novi tednik,
Prešernova 19, Celje, z ozna-
ko Pokojnina.
Rojena sem februarja 1950
in sem na zavodu za zapo-
slovanje prijavljena že tri le-
ta in pol brez nadomestila.
Skupne delovne dobe imam
29 let in 11 mesecev. Imam
težko prizadetega otroka, ki
je v domski oskrbi. Zanima
me, kdaj bom izpolnjevala
pogoje upokojitve. Ali bi bil
možen dokup delovne dobe
pred prvo zaposlitvijo, saj
sem do 20. leta starosti dela-
la na različnih kmetijah in
zadrugah, vendar neprijav-
ljena?
Vaša upokojitev je časovno
zelo odmaknjena, saj bi se v
primeru, da ne boste več po-
kojninsko in invalidsko zava-
rovani, lahko upokojili v ok-
tobru leta 2010. Pri tem je
upoštevano znižanje starostne
meje zaradi otrok. Glede do-
kupa zavarovalne dobe (v mi-
slih imate verjetno dokup kme-
tijske dejavnosti) vam moram
pojasniti naslednje: nov za-
kon o pokojninskem in inva-
lidskem zavarovanju je ohra-
nil že vse znane možnosti do-
kupa, med drugim tudi dokup
kmetijske dejavnosti. Predhod-
ni pogoj, da lahko zainteresi-
rani dokupi določen čas oprav-
ljanja kmetijske dejavnosti je,
da ima ob vložitvi zahtevka
status zavarovanca, kar pome-
ni, da mora biti obvezno po-
kojninsko zavarovan. Dokup
tovrstne dejavnosti je mogoč
le za nosilce kmetijske dejav-
nosti, njegove otroke ali druge
družinske člane (npr. snaho,
zeta, teto, strica).
Sami trenutno niste obvez-
no pokojninsko in invalidsko
zavarovani, kar vam onemo-
goča dokup časa, ko ste oprav-
ljali kmetijsko dejavnost, po-
vrhu vsega pa niste delali na
svoji kmetiji oziroma na kme-
tiji svojih staršev, marveč le
po različnih kmetijah in za-
drugah.
Skupaj z benificirano do-
bo imam 18 let delovne dobe.
Zanima me, ali je res, da od
1. 1. 2000 ne bom imel več
delovnega mesta, kjer bi se
doba benificirala, čeprav bom
še vedno opravljal isto delo,
kot ga delam sedaj?
Z uveljavitvijo novega zako-
na o pokojninskem in invalid-
skem zavarovanju (Ur. 1. RS
št. 106/99) naj bi se načeloma
prenehali uporabljati predpisi
o štetju zavarovalne dobe s
povečanjem, to je benificira-
ne dobe. Dejansko bo do tega
prišlo 1. januarja 2001. Izjeme
bodo zavarovanci, ki bodo 31.
decembra 2000 še delali na
delovnih mestih, na katerih se
šteje zavarovalna doba s pove-
čanjem, če so že dopolniU 25
let pokojninske dobe (moški)
oziroma 23 let (ženske). Vsi ti
zavarovanci bodo tudi v pri-
hodnje še naprej upravičeni
do štetja zavarovalne dobe s
povečanjem in do znižanja sta-
rostne meje po predpisih, ki
so veljah do 31. 12. 1999. To
pomeni, da se tovrstnim zava-
rovancem starostna meja za
pridobitev pravice do starost-
ne pokojnine zniža za toliko
mesecev, kolikor znaša skup-
no povečanje zavarovalne do-
be. Zavarovanci, ki bodo 31.
12. 2000 delali na delovnih
mestih, na katerih se zavaro-
valna doba šteje s povečanjem,
in na ta dan ne bodo imeli 25
let (moški) oziroma 23 let
(ženske) zavarovalne dobe, se
bodo od 1. januarja 2001 ob-
vezno vključili v dodatno po-
kojninsko zavarovanje.
Glede na vaše navedbe boste
kljub temu, da boste tudi v
bodoče opravljali isto delo,
kot ga opravljate sedaj, obvez-
no vključeni v dodatno pokoj-
ninsko zavarovanje.
ZDRAVNIK SVETUJE
Osteoporoza
Bralka sprašuje: zaradi bo-
lečin v križu jemljem zdravi-
la Naklofen. Priporočili so
mi pregled pri fiziatru in gi-
nekologu, saj moj zdravnik
sumi, da imam osteoporozo.
Prebrala sem, da je to bole-
zen starejših žena. Ali jo
lahko dobim že pred petdese-
tim letom?
Osteoporoza je zmanjšanje
kostne mase za več kot 2,5
standardnih deviacij od naj-
večje kostne mase odrasle ose-
be. O njej zelo veliko pišejo in
razpravljajo šele v zadnjem
desetletju, saj danes mnogo
bolj razumemo razvoj kostne
mase in jo tudi lažje določimo
in opredelimo. Osteoporoza
je predvsem bolezen starejših
žensk, a tudi moških po 65.
letu starosti. Vzrok je pospe-
šena razgradnja kosti. Izguba
pri ženskah je po 40. letu 1-
odstotna letno, 3 do 5 let po
menopavzi (zadnja menstrua-
cija) pa 3-odstotna. Moški iz-
gubljajo približno 0,3 odstot-
ka kostne mase letno. Leta
1994 so ugotovili, da je za
hitrejše spremembe in razgrad-
njo kosti pomembna tudi gen-
ska osnova.
Dejavniki tveganja so bela
rasa, ženski spol in nežna zgrad-
ba. Razvoj osteoporoze pos-
peši zgodnja menopavza (pred
40. letom); Prehrana, ki ne
vsebuje kalcija, in premajhna
fizična aktivnost prav tako bo-
trujeta nastanku osteoporoze.
Telesna neaktivnost pospeši re-
sorbcijo kosti, prav tako preti-
rano pitje alkohola. Podobno
vlogo ima tudi kajenje. Tudi
nekatera zdravila pospešujejo
nastanek osteoporoze (gluko-
kordkoidi, antacidi, antiepi-
leptiki, nekateri citostatiki.)
Diagnozo začetne osteoporo-
ze napravimo z merjenjem mi-
neralne gostote kosti.
Obvezni postopki za diag-
nostiko osteoporoze so anam-
neza in klinični pregled; he-
mogram, SR, biokemična ana-
liza krvi; neinvazivno merje-
nje kostne gostote ter rentgen-
sko slikanje prsne in ledvene
hrbtenice. Neobvezni postop-
ki zajemajo določanje osteo-
kalcina v plazmi in biopsijo
iliakalne kosti.
Za preprečevanje osteopo-
roze so pomembni zdrav na-
čin življenja brez alkohola in
cigaret, s prehrano, ki vsebuje
dovolj kalcija, ter stalna tele-
sna aktivnost. Pri ženskah lah-
ko nastanek osteoporoze pre-
prečimo z estrogeni.
Zdravila za zdravljenje že
razvite osteoporoze delujejo
kot pospeševalci tvorbe nove
kosti ali zaviralci njene re-
sorbcije. Pospeševalci tvorbe
nove kosti lahko povečajo kost-
no maso za 5 do 30 odstotkov
letno, zaviralci pa preprečijo
nadaljnjo izgubo kostnega tki-
va. V zdravljenju osteoporoze
uporabljamo zaviralce resorb-
cije kosti: estrogene, kalcito-
nin, bisfosfonate, kalcij in vi-
tamin D. Pospeševalci tvorbe
kosti pa so natrijev fluorid in
parathormon v nizkih dozah.
Glavni vir kalcija so mleko
in mlečni izdelki (nemastno
mleko). Kalcij se resorbira ena-
ko dobro iz farmacevtskih pri-
pravkov kot iz hrane. Priprav-
ke uživamo med jedjo, preko
celega dneva.
Telesna vadba vpliva na ce-
lotno okostje, vendar bolj na
kosti, ki so direktno obreme-
njene z vadbo. Zato priporo-
čamo zmerno, redno telesno
vadbo, predvsem vaje, s kate-
rimi obremenjujemo okostje
s težo telesa (hoja in ne plava-
nje). Telesna vadba trikrat te-
densko po 30 minut pomem-
bno poveča mineralno gostoto
kosti.
Če imate tudi vi zdravstve-
ne težave in ne veste, kako
ravnati, pišite na Novi ted
nik, Prešernova 19, Celje, za
rubriko Zdravnik svetuje in
strokovnjaki iz Zdravstve-
nega doma Celje vam bodo
odgovorili.
Posvetujte se s svojim zdrav-
nikom o meritvi kostne mase
ki jo opravljajo v ZD Celje
Bistveno je prepoznati zgodnj
osteoporozo, zato vam pripo
ročamo vsakodnevne spreho
de, zdravo življenje, spremem
bo nezdravih navad, a tudi sve
tovanje pri endokrinologu, gi
nekologu oziroma fiziatru.
Prim. JANEZ TASIČ,
dr.med., spec.int. kardiolog
DOMIN VRT
Kompost osnova vrta
V nedeljo ogled iglavcev pri Mauerjevih v Jakobu in
cvetoce oaze Francevih v Slivnici
Kaj je sploh kompost ozi-
roma kompostni kup? Po
najkrajši definiciji je to ure-
jen kup, na katerega odla-
gamo organske odpadke, ki
jih naberemo na vrtu in v
kuhinji. Nanj ne sodijo os-
tanki viroznih rastlin, se-
meneč plevel, mastni ku-
hinjski ostanki (ostanki so-
lat), kamenje, ostanki ti-
skovin in papirja (zaradi
tiskarske barve) ter baterije
(težke kovine).
Kompostiranje je proces,
pri katerem organske snovi
razpadajo s pomočjo glivic
bakterij, deževnikov, hroš-
čev in zraka. Da se bo vsa ta
množica živali v kupu dobro
počutila, je treba že pri sami
legi in gradnji komposta upo-
števati določena pravila. Kom-
postni kup naj leži v rahli
senci (manjše izsuševanje) na
odcednih prepustnih tleh. Če
le lahko, ga postavimo na
mestu, kjer imamo največ
organskih odpadkov (ob vr-
tu, v bližini sadnega drevja)
in kjer imamo nemoten do-
stop z vseh strani (lažje dola-
ganje snovi in premetavanje).
Oblika komposta naj bo tra-
pezna (spodaj širša in zgoraj
ožja). Za osnovo dajmo na
zemljo prepusten material
(najprimernejša sta dračje ali
veje), da bo v kupu dovolj
zraka. Na tako pripravljeno
osnovo nalagamo organsko
maso, ki jo nabiramo v vrtu.
Boljše je, da damo na kup
večjo količino naenkrat (v
večjem kupu pride hitreje do
kompostiranja) kot, da do-
dajamo majhne količine (maj-
hen kup se hitreje izsuši in
ne pride do kompostiranja).
Na osnovno vprašanje, ali lah-
ko dajemo na kompost se-
meneč plevel in plevel, ki se
širi s koreninami (npr. pirni-
ca), je odgovor pritrdilen,
vendar le v velikih količi-
nah, da takoj pride do razpa-
da organske mase. Ob pravil-
nem kompostiranju (dovolj
velika količina odloženega
materiala, pravilna lega, do-
volj vlage in zraka) naraste
temperatura v kupu tudi prek
70 stopinj C. Pri tej tempera-
turi se uniči večina bolezni
in semen.
Začetni fazi kompostiranja
sledi faza, kjer bakterije, de-
ževniki in ostali pomočniki
predelajo naše ostanke v vi-
soko kvaliteten kompost. Sa-
mi jim lahko pomagamo s
tem, da kup vsaj enkrat letno
premečemo (s tem dodamo
zrak v kup), skrbimo, da je
kup tudi poleti primerno vla-
žen (če je treba, ga v suži
zalijemo) in se na njem ne
razvija plevel.
Bralce vabim v nedeljo, !!■
junija, v moj vrt, k družini
Mauer, Jakob 7b, Šentjur,
na Dan odprtih vrat od 8. do
18. ure. Na ogled bo ena
največjih zbirk iglavcev v Slo-
veniji, s poudarkom na prit-
likavih sortah (nekateri pri-
merki so redki tudi v Evro-
pi), ter zbirke pritlikavih bost.
netreskov rastlin za skalnja-
ke in ostalih trajnic. Istega
dne bo Dan odprtih vrat tud'
pri družini Franc iz Slivni-
ce pri Celju 33. Tam boste
videli, da se s trudom in zna-
njem da zasaditi še tako ne*
mogoč teren in neugodna tl^
in ju spremeni v cvetočo oa-
zo. Ljubezen in trud, ki &
lastnika vlagata v vrt, veje
vsakega dela tega lepo urej^
nega vrta.
GORAZD MAUER-
Vrtnarska šola Celj^
NASVETI
37
KMETIJSKO SVETOVANJE
Vročina in
krave molznice
Kako omilimo negativi vpliv visokih temperatur na
krave molznice?
Za govedo je temperatura
jad 20 stopinj Celzija že viso-
lia. Zaradi poletne vročine
Uave pojedo manj krme,
^manjša se mlečnost in vseb-
nost maščob v mleku, pogosto
se poveča število somatskih
celic. Krave so manj odporne,
fe poletna vročina traja dlje
{asa, se pojavi nevarnost vro-
tinskega stresa za krave.
Kako ukrepamo? V vročini
pojedo krave manj osnovne-
voluminozne krme. Pri tempe
raturi nad 25 stopinj Celzija se
lahko konzumacija zmanjša tu-
[li za 40 odstotkov. Da ne pride
do pomanjkanja hranilnih sno-
vi, moramo tevam ponuditi
krmila, ki so energetsko boga-
tejša in vsebujejo več v vampu
nerazgradljivih beljakovin. To
dosežemo tako, da povečamo
dnevni obrok močne krme.
Vendar pa se delež surove vlak-
nine iz osnovne krme ne sme
zmanjšati pod 8 odstotkov. Če
je delež strukturne surove vlak-
nine močno zmanjšan, se poru-
li pH vrednost v vampu (nevar-
nost zakisanja). To se rado zgo-
li pri kravah z zelo visoko
mlečnostjo. Da to preprečimo,
e priporočljivo dodajati kravam
X) 150 g Na bikarbonata na
lan.
Ministrstvo za kmetijstvo,
gozdarstvo in prehrano je do
konca junija podaljšalo rok za
oddajo Osnovnih obrazcev o
kmetijskem gospodarstvu.
Paziti moramo, da se krma v
hlevu ne segreva. Podnevi naj
ne bo v jaslih veliko krme, pri-
merno je, da vozimo svežo kr-
mo (prilast) v hlev dvakrat
dnevno, oziroma da večino kr-
me polagamo v hlev zvečer. Na
visoke temperature se govedo
prilagodi tako, da zauživa krmo
pozno zvečer, ponoči in zgodaj
zjutraj, ko je temperatura nižja.
Pozorni moramo biti pri
krmljenju silaže. Odvzem naj
bo zadosten: vsaj 20 cm dnev-
no, rez naj bo čim bolj gladka,
da silažo čim manj rahljamo,
sicer prihaja do kvarjenja.
V vročini popijejo krave ve-
liko vode. Zato je nujno, da
poskrbimo za zadostno oskrbo
s svežo vodo.
Krave na paši - krave v vroči-
nerade hodijo, zato naj bodo
Poti na pašnik čim krajše. Če so
živali blizu krme, je več pojedo.
Tudi voda naj bo na pašniku. Ni
dovolj, če dobijo laave vodo
samo v hlevu, ko pridejo na
molžo. Primemo je, da pogosto
menjamo kraj napajanja in
krmljenja. Krave ne legajo na
ista mesta, zmanjša se število
klic. To je pomembno zlasti za
zdravje vimena. Krave naj bodo
na paši največ 5 ur preko dneva.
Zlasti v času opoldanske vroči-
ne naj bodo krave v hlevu. Na
paši ob hudi vročini krave malo
pojedo, zato morajo imeti v hle-
vu na voljo dovolj krme in do-
volj časa za hranjenje.
Ustrezen hlev - Če se krave
ponoči dobro ohladijo, lažje
prenašajo nekaj ur visoke vroči-
ne preko dneva. Če pa se tudi
ponoči ne ohladi, je bolje imeti
živali pri dobri hlevski klimi ves
čas v hlevu. V hlevu moramo
poskrbeti za kroženje zraka.
Slemensko zračenje pri visokih
temperaturah ne funkcionira,
vroč zrak pod streho zaostaja.
Odpreti moramo vsa okna (naj-
boljše je, da jih snamemo) in
vrata. Hlev naj bo odprt tudi
ponoči. Kravam damo mož-
nost, da se postavijo na prepih.
Prepih deluje na krave blago-
dejno, pospešuje oddajanje to-
plote. Tudi na paši lahko opazi-
mo, da v vročini krave ne iščejo
zavetja v kotlinah, ampak se
postavijo na vrh hriba, kjer je
veter. V večjih hlevih je primer-
no namestiti ventilatorje.
Poleti se poveča število so-
matskih celic. Mikroorganizmi
imajo pri visokih temperaturah
optimalne pogoje za razmno-
ževanje, imunski sistem krav
pa je lahko zaradi visokih tem-
peratur oslabljen. Da pojav po-
večanega števila somatskih ce-
lic omilimo, moramo nuditi ži-
valim optimalno oskrbo, paziti
moramo na čistočo tako ležišč,
napajališč na pašnikih in v hle-
vu, kot mlekovodov in molznih
naprav.
Važno je, da ukrepamo že
prej, preden so krave pod stre-
som. Zlasti je pomembno, da
izboljšamo klimo v hlevu in
spremenimo obroke. Vedeti pa
moramo, da lahko z vsemi te-
mi ukrepi težave, ki jo povzro-
ča vročina, le omilimo, popol-
noma preprečiti pa je ne more-
mo.
HELENA PREPADNIK,
univ. dipl. inž. zoot.
BIO
KOLEDAR
IŠČEMO DOM
Več informacij o izgubljenih psih lahko dobite v hotelu in zavetišču za živali Zonzani v
Jarmovcu pri Dramljah na telefonu 749-06-(X) ali na spletnih straneh http://come.to/zonzani.
Na Miklavškem hribu nad Celjem so 30. maja našli tri leta starega križanca.
38
RADIO - FILM - TELEVIZIJA
NEDEUA, 11. JUNIJA, OB 10.10_
NEDEUSKI ZMENEK - ANTON ŠKRABL
Orglarska delavnica mojstra Antona Škrabla v Brestovcu pri
Rogaški Slatini je poznana širom po Sloveniji in tudi preko
meja. V njej restavrirajo orgle in jih tudi izdelujejo. Pred
nedavnim je mojster Skrabl napisal tudi knjigo, vse o tem in še
več pa bo povedal v oddaji Nedeljski zmenek na Radiu Celje.
Vodil jo bo Tone Vrabl.
PONEDEUEK, 12. JUNIJA, OB 19.00
VRTIUAK POLK IN VALČKOV S ČUKI
Čuki, ki so doslej navduševali z glasbo predvsem ljubitelje
zabavne glasbe, so se podali tudi v narodnozabavne vode. V
kratkem bodo izdali kaseto z narodnozabavnimi vižami, prvič
pa jo bodo javnosti predstavili na Radiu Celje, v oddaji Vrtiljak
polk in valčkov, ki jo pripravlja in vodi Tone Vrabl. Vsi štirje
Čuki bodo v ponedeljek zvečer gostje v našem studiu, tudi
zaigrali bodo kakšno v živo, na voljo pa bodo tudi za pogovor
s poslušalci. Vabljeni k poslušanju in sodelovanju.
KINO
Celjski kinematografi si
pridržujejo pravico do spre-
membe programa.
Union: od 8. do 10.6. ob 18.30
romantična komedija Notting
Hill, ob 21. pustolovska roman-
ca Ana in kralj, od 11. do 14.6.
ob 18.30 romantična komedija
Notting Hill, ob 21. drama M«1
življenjem in smrtjo.
Mali Union: od 8. do 10.6.
ob 19. satirična komedija
Dogma, ob 21.15 drama Med
življenjem in smrtjo, od 11.
do 14.6. ob 20.30 satirična ko-
medija Dogma.
Metropol: od 8. do 10.6. ob
17.30 in 20.30 zgodovinski
spektakel Gladiator, 9.6. ob
23.30 pustolovska romanca
Ana in kralj, 10.6. ob 23.30
zgodovinski spektakel Gla-
diator, od 11. do 14.6 ob 17.30
in 20.30 pustolovska romanca
Ana in kralj.
Kino Žalec: 9. in 10.6. ob 21.
in 11.6. ob 18. pustolovska
drama Obala, 11.6. ob 20. črna
komedija Sreča.
•Generalni direktor sloven-
ske RTV Janez Čadež se je
na svetovnem prvenstvu no-
vinarjev v poletnih športih,
na katerem je sodeloval,
očitno tako vživel v vlogo
svojih delojemalcev, da jim
je, potem ko se je vrnil s
Švedske, izplačal letni re-
gres. In to kljub prazni RTV
blagajni. Denar za izplačilo
si je menda sposodil. Od
kod naenkrat takšna direk-
torjeva darežljivost, se spra-
šujejo v RTV. Se je Čadež res
tako spremenil ali pa si pre-
prosto ni upal še enkrat na-
kopati jeze sindikatov, ki
mu zadnje leto močno greni-
jo življenje?
• Evropsko nogometno pr-
venstvo je pred vrati in na
nacionalki, ki ima ekskluziv-
ne pravice za prenašanje te-
kem, potekajo še zadnje
mrzlične priprave. Komen-
tator dr. Andrej Stare je v ta
namen celo obiskal logope-
da. Obetajo se nam torej ko-
mentarji brez hrkanja. Naj-
boljši televizijski nogometni
komentator med slovenski-
mi šefi marketinga Ivo Milo-
vanovič pa je opravil krajši
tečaj iz slovenščine, za vsak
slučaj, če bi moral komenti-
rati tekmo, ki jo bo sloven-
ska reprezentanca v uvodu
odigrala z našo bivšo skup-
no državo.
®Po nekajtedenski odsot-
nosti zaradi težav v križu se
je na male ekrane vrnil vo-
ditelj TV Dnevnika Slavko
Bobovnik. Zdravniki so
ugotovili, da z njegovo hrb-
tenico ni nič narobe. Le ne-
koliko manj upogljiva je,
kar pa je normalno za nje-
gova leta in poklic, ki ga
opravlja. Zaradi tega zad-
njega tudi ni čudno, da je
Slavkova kolegica z Odme-
vov Janja Koren nedavno
prebolela norice.
•V soboto bo za Manico
Janežič nastopil še en velik
in pomemben trenutek. Po
tem, ko je rekla »ne« odgo-
vornemu uredniku Urošu Li-
puščku za vodenje oddaje
Vaš kraj in se presenetljivo
odrekla voditeljski karieri,
bo dahnila »da« svojemu iz-
brancu. Predporočno slavje
za televizijske sodelavce je
Manica pripravila prejšnji te-
den kar v pisarni svoje šefice
Blanke Doberšek. Med mla-
dimi neporočenimi kolegica-
mi simpatične Žalčanke sicer
ni bilo čutiti zavisti, so ji pa
zato vse po vrsti, ob sreči,
zaželele tudi veliko otrok.
Kdo ve, zakaj?
# Ne bo pa, kot vse kaže, nič
iz poroke med dvema sloven-
skima komercialnima televi-
zijama. Za POP TV je očitno
nakup Kanala A predrag. Je
pa komercialka, ki te dni slavi
pomemben jubilej - 10 let de-
lovanja, naredila dober posel
z nacionalko. Za tri svoje biv-
še zvezde: Mojco Mavec,
Barbaro Drnač in Bojana
Krajnca, ki so s Kanala A
presedlali na TVS, so v zame-
no od nacionalke dobili zvez-
do s stilom Aljošo Rebolja.
Manica Janežič
Anna in kralj
Anna Leonoivens pripluje v
Siam (današnjo Tajsko) ko-
nec 19. stoletja. S sabo pripelje
svojega majhnega sina in spo-
mine na pred kratkim umrle-
ga moža. Pride kot nova učite-
ljica otrok siamskega kralja
Mongkuta. Toda sčasoma se
zaradi svoje nebrzdanosti in
samovoljnosti (beri: gobčno-
sti) znajde v vlogi nekakšnega
kraljevega političnega sveto-
valca ... in mogoče še nečesa
več.
Toliko o zgodbi. Najprej
naj vas opozorim, da je film
posnet po dnevnikih resnične
Anne Leonoivens in po zgodo-
vinskih podatkih, kar pa ne
pomeni, da mu morate prav
v vsem verjeti na besedo. Še
literarni kritiki se ne znajo
dogovoriti o tem, koliko je
bila gospa (ali kot jo kličejo
Siamci, gospod, ker po njiho-
vem sme govoriti le v imenu
mrtvega moža) Leonowens v
svojih dnevnikih zares iskre-
na in koliko je resničnost
poustvarjala. Tako da, ka-
korkoli, vedite, da je tole le
film.
Njegove najboljše strani?
Vsekakor igra, najprej igra
Jodie Poster, ki zmore biti an-
gleška do obisti, kar glede na
to, da je Američanka, sploh ni
slab dosežek. Nasprotno. Svo-
jega tretjega oskarja za tole
vlogo verjetno ne bo dobila, to
bi bil že zaradi številke enor-
men presežek (začela bi dohi-
tevati Katharine Hepbum, ki
je rekorderka s štirimi), toda
igra s presunljivo ostrino, in
tokrat v filmu ni žrtev, kot je
drugače njena navada, am-
pak že od samega začetka po-
kaže zobe.
Nič kaj slabši ni, v vlogi
inteligentnega siamskega
kralja, Chow Vun-Fat, ki so
ga do superzvezdništva, vsaj
doma, spravile borilno veš-
činske akcije, v tujini pa uvo-
ženi režiser John Woo (Hard
boiled). Ponavadi se v vsaj
načeloma romantičnih filmih
govori o kemiji med glavni-
ma igralcema, toda ker je
vsaka romantika v tem filmu
strogo skrita, bi jaz osebno to
poudarjal manj...bolj bi pou-
daril njuno zasebno kemijo
oziroma drugače povedano:
za njiju se morda še bolj kot
tedaj, ko sta skupaj, ve, da
skupaj spadata, kadar sta
narazen. Kar je malce neobi-
čajno za »romantični film«,
ali ne? Še ena boljših strani:
kljub občasnim nihanjem se
film ne preda preveliki po-
sladkanosti, drži se stran od
pravljičnosti ali tragičnosti,
kolikor more. So tu asociacije
na Moje pesmi, moje sanje, in
če se naklonjenost guvernant
meri po tem. koliko otrok
ima mož, ki jih zaposli, po-
tem Leonowensova ni nikoli
imela možnosti: siamski
kralj jih je imel 58, deset pa
na poti. Se zgodi. Toda to so
le nihanja.
Še ena dobra lastnost fil-
ma, ki je povsem logična, gle-
de na to, katero pokrajino
kaže. Uživali boste v sceno-
grafiji, kostumografiji, v fo-
tografiji. Uživali boste v taj-
ski naravi, religijskih po-
drobnostih in veličastni arhi-
tekturi - nekaj so jo zakrivili
scenci, nekaj pa računalniki,
ampak dobro.
Slabe strani: nisem prepri-
čan, če je dramatično vojaška
plat filma povsem premišlm
na oziroma usklajena z »r^
mantičnim« ritmom filrrm
Torej: akcije malo, pa še tist^
razen nekaj izjem, ne povsei^
originalna, zagotovo pa ne i
pobrala oskarja taktike n
kakšnih vojaških akadenu
jah. Sicer pa ljubitelji akcij
tega filma gotovo ne bodo ho-
dih gledat, torej...	I
Zaključek: mogoče ni film,
vreden skakanja po vzmetni
ci. toda povsem prijeten, m
trenutke duhovit, z besedni-
mi dvoboji, ki imajo kaj smi-
sla, in vsaj z nekaterimi
izredno močnimi prizori.
lidno. Zrežiral je Andy Teri
nant, čigar zadnji film je bil
Pepelkina ljubezenska zgod-
ba.	i
PETER ZUPANC
Gremo v kino!
.Ben Affleck in Matt Damon sta sodelovala že pri filmu Dobri
Will Hunting.
Nagrajenci so: Sebastijan Jug, Na lipico 4, Šentjur, Helena
Ajdnik, Mestni trg 11, Slovenske Konjice in Gregor Kobilica,
Vrhe 1, Teharje. Prejeli bodo vstopnico Celjskih kinematogra;
fov za ogled filma.
Tokrat se nagradno vprašanje glasi: Jodie Poster je dobila
dva oskarja za glavno žensko vlogo. V katerih dveh filmih?
Odgovore pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000
Celje, do ponedeljka, 12. junija. Izžrebali bomo tri dobitnike
vstopnice za ogled filma.
TY VODIC
39
40
TY VODIČ
TV VODIČ
41
42
TV VODIC
GLASBA
43
EKSPRESEKSPRES
»Britney Spears je prejšnji
teden s prvega mesta ameriške
lestvice končno le izrinila boy-
bend 'N Sync in s kar 1,3
milijona v samo sedmih dneh
prodanih kopij albuma »-
Oops!... 1 Did It Again« posta-
vila tudi nov rekord. Podoben
dosežek namreč do sedaj ni
uspel še nobeni ženski - zad-
njih pet let je na vrhu kraljeva-
la Mariah Carey s »komaj«
759.000 prodanimi izvodi LP
»Daydream« v tednu dni. Dru-
go mesto Billboardove lestvi-
ce albumov so zasedli PearI
Jam s ploščo »Binaural«
[225.000 kopij), tretji pa so
bili rapperji Big Tymers, ki so
prodali 186.000 kopij albuma
»1 Got That Work«.
• Bostonski rockerj i Aerosmith
so že pripravili večino skladb
za težko pričakovani novi al-
bum, prvi po letu 1997 objav-
ljenemu »Nine Lives«. Zvočno
podobo LP bo tokrat oblikoval
mojster Glen Ballard (Alanis
Morissette). Večino skladb za
svoj nov studijski projekt pa
so že napisali in posneli tudi
pi)p zvezdniki Sixpence None
The Richer. Izjemnem uspe-
hu, ki so ga pred tremi leti
zabeležili z istoimenskim pr-
vencem in mega uspešnicama
»Kiss Me« in »There She Goes«,
bodo s pomočjo producenta
Paula Foxa (Sugarcubes, Se-
misonic...) poizkušali pono-
viti septembra, ko bo izšla
njihova nova plošča.
•	Matt Deighton, bivši pevec
skupine Mother Earth, je v
vodilni brit-pop zasedbi Oasis
»začasno« zamenjal kitarista
in avtorja večine uspešnic Noela
Gallagherja.
•	Najslavnejši transvestit Ru
Paul je skupaj s hip-hoperko
Lil Kim posnel predelavo veli-
ke uspešnice Bad Girls Donne
Summer. Pesem bo moč sliša-
ti na novem albumu »Notori-
ous K.l.M«.
•	Dougie Payne, basist najus-
pešnejše škotske ročk skupine
Travis, se je poročil z igralko
Kelly MacDonald, znano pred-
vsem po vlogi v filmu »Trains-
potting«. Poročila sta se tudi
Scott VVeiland, pevec skupine
Stone Temple Pilots, in mane-
kenka Mary Forsberg.
•	Hip-hop heroj Snoop Doggy
Dogg bo odigral naslovno vlo-
go v filmu »Bones«.
•	James Hetfield, pevec ročk
atrakcije Metallica, je pred ne-
davnim že v drugo postal oče.
Po hčeri Cali Tee se je slavni
družini priključil še devet fun-
tov težak Castor Virgil.
•	Ali Saints so morale mena-
gerju Johnu Bensonu plačati
milijon funtov odškodnine, ker
so ga odpustile pred iztekom
pogodbe.
•	Islandska pop princeska
Bjork je prejšnjo nedeljo na
filmske festivalu v francoskem
Cannesu za igro v melodrami
»Dancer in the Dark« danskega
režiserja Larsa von Trierja
prejela nagrado za najboljšo
žensko vlogo.
•	Izšel je pregled nekaterih naj-
vidnejših glasbenih del kultne
in vplivne ameriške art-rock za-
sedbe Devo »Devo: Pioneers Who
Got Scalped (An Anthology)«.
•	Prince Rogers Nelson alias
Umetnik, ki smo ga nekoč poz-
nali pod imenom Prince, bo po
sedmih letih nategovanja jav-
nosti spet deloval pod svojim
starim imenom - Prince.
•	Billy Corgan, kitaristi, pevec
in šef skupine Smashing Pump-
kins je najavil, da se bo ena
izmed najuspešnejših ročk za-
sedb devetdesetih po končani
turneji in že dogovorjenih ob-
veznosti dokončno razšla. S Š
Anje ne ustavi nihče
Nova zgoščenka Anje Rupel z naslovom Ne ustavi me
nihče izraža optimistični navdih med popom, discom in
funkom.
Novi album, na katerem je deset skladb v stilu popa, disca in
funka, je nastal v sodelovanju z Anjinim stalnim spremljevalcem
Alešem Klinarjem, ki je napisal glasbo in aranžmaje, besedila pa
Anja sama ob pomoči radijskega kolega Andreja^ Karolija. Na
albumu so sodelovali še Boštjan Grabnar, Aleš Čadež, Sendi,
Franci Zabukovec, Saša Lušič, Miha Meglič in Andrej Modic.
Kmalu bomo Anjo, ki jo glasba spremlja že od otroštva (že pri
Štirih je prepevala v Otroškem zboru Radia Slovenija), lahko
slišali tudi v živo ob spremljavi skupine Funk You.	Bo.J.
Ročk žur v Grižah
v letnem gledališču Limberk v Grižah je bil v soboto tradicionalni ročk žur v okviru 14.
dvodnevne prireditve Miš maš.
Za letošnji koncert so organizatorji pripravili nekaj novosti. Na odru se niso zvrstili dobro
znani slovenski ansambli, pač pa je bil to v bistvu le koncert Plavega orkestra. Kot predskupine
pa so nastopile tri mlajše ročk skupine iz celjske regije, ki so si šele začele utirati pot na
glasbeni sceni. Najprej se je predstavila skupina Dry fish s Polzele, nadaljevali pa sta Carpe
diem in Zakon, obe iz Celja. Po enajsti uri je na oder prišel Saša Lošič - Loša s tremi člani
skupine. Fantje še vedno nastopajo, kljub nedavni obljubi, da bodo odšh v virtualni svet. Sicer
pa, zakaj bi, ko pa morajo organizatorji njihovih koncertov vselej precej globoko seči v žep.
Prireditev je potekala pod okriljem Kulturnega društva Griže s predsednikom Miranom
Krajškom in Osnovno šolo Griže kot soorganizatorjem. K uspešni izvedbi so pripomogla vsa
domača aktivna društva in klubi, saj za prireditev živi ves kraj.	K.B.
30 let Šaleških fantov
Ansambel Šaleški fantje, ki je bil na lanskem festivalu
Ptuj 1999 proglašen za najboljši ansambel, se pripravlja
na dva koncerta, s katerima bo proslavil 30 let uspešnega
delovanja. Prvi bo 9. junija v Beli dvorani v Velenju in bo
v znamenju Avsenikovih melodij, ki jih bodo izvajali
jubilantovi praznični gostje.
Vodja Šaleških fantov Franci Žerdoner je povedal, da so
sodelovanje na imenitni glasbeni prireditvi obljubili Celjski
instrumentalni kvintet, Klavžar, Obzorje, Sredenšek sekstet,
Ekart, Kvintet Dori, Nagelj, Zupan, Robi Goter, Peter Fink in
Gašperji, prišla bo tudi domača godba na pihala in morda še
kdo. Šaleški fantje bodo ob tej priložnosti zaigrali tudi nekaj
lastnih melodij z najnovejše kasete in zgoščenke.
Drugi koncert bo 24. junija v Vinski Gori ob krajevnem
prazniku. Šaleški fantje bodo ob jubilejnih nastopih izdali
tudi knjižico, v kateri bodo podrobnejši podatki o uspešni
poti ene najpopularnejših slovenskih glasbenih skupin.
TV
Enajst predtekmovanj
za Ljubečno
Organizacijski odbor Zla-
te harmonike Ljubečna 2000
je pripravil vse potrebno za
začetek enajstih predtekmo-
vanj, s pomočjo katerih bo-
do izbrali najboljše harmo-
nikarje, ki bodo v začetku
septembra nastopili na jubi-
lejni 20. prireditvi.
S predtekmovanj i bodo za-
čeh 11. junija v Besnici na
Gorenjskem, kjer je vsako le-
to najmočnejša konkurenca har-
monikarjev, ki jih posluša tu-
di po več kot štiri tisoč obisko-
valcev. Sledile bodo priredi-
tve v Sežani (25. junij), Nazar-
ju (24. junij), Veterniku (25.
junij), Krki (2. julij), Sevnici
(1. julij), Branoslavcih (9. ju-
lij), Azeleji (23. julij), Mat-
kah (23. julij), organizaciji
PD Justin Kogoj (30. julij) in
prvič tudi restavracije Markač
(30. julij).
Tekmovalci bodo razdeljeni
v štiri starostne kategorije. No-
vost tekmovanja je, da bodo
vsi finalisti pred strokovno ko-
misijo nastopih že dopoldne,
medtem ko bo popoldne pred
občinstvom samo revialni na-
stop s podelitvijo priznanj. Po
nekaj letih bodo na Ljubečni
ponovno nastopili veterani nad
60 let za naslov Godec leta.
Organizacijski odbor vodi
Martin Grosek. Za strokovno
komisijo bo skrbel Albert Za-
vršnik, ki si bo s sodelavci tudi
ogledal vsa predtekmovanja in
izbral najboljše.	TV
VRTIUAKPOLKIN
VALČKOV
20 VROČIH RC
44
ZA AVTOMOBILISTE
Najmočnejši ciio je RS 2,0 16Y
Novomeški Revoz, ki je v
lasti francoskega Renaulta,
bo po letošnjem načrtu izde-
lal 122 tisoč cliov, kar pome-
ni nekako sedem tisoč avto-
mobilov več kot so sprva ra-
čunali. Med temi clii bo tudi
povsem nova in trenutno
najzmogljivejša izvedenka z
oznako RS 2,0 16V. S tem
zamenjujejo clia vvilliams,
avtomobil, ki je bil uspešen
tudi na nekaterih dirkah
oziroma prvenstvih.
RS 2,0 16V, letos naj bi jih
pri nas prodali od 40 do 50,
računajo predvsem na mlaj-
še moške kupce, ki so jim po
volji zmogljivejši avtomobili
oziroma motorji. Motor pri
gibni prostornini 2,0 litra
razvije 172 konjskih moči
(pri 6250 vrtljajih v minuti),
medtem ko je navora za 200
Nm pri 5400 vrtljajih v minu-
ti. Agregat je načeloma razvit
iz dvolitrskega motorja s 16
ventili, ki ga vgrajujejo v es-
pace, laguno in scenica. Za
prenos moči na prednji kole-
sni par skrbi 5-stopenjski
ročni menjalnik, po tovarniš-
kih podatkih pa avto zmore
največ 220 km/h in do 100
km/h pospeši v 7,3 sekunde.
Clio RS 2,0 16V sicer izdeluje-
jo v tovarni v Diepu, priprave
na izdelavo tega avtomobila
pa so se v Novem mestu za-
čele že decembra lani. Raču-
najo, da bodo vsak dan izde-
lah po 50 chov RS 2,0 16V,
maloprodajna cena pa je 3,72
milijona tolarjev. Ob tem se
Revoz oziroma Renault pos-
pešeno pogaja s slovensko
vlado oziroma državo, ki je
solastnica Revoza, o podalj-
šanju pogodbe. Sedanja se
izteče konec leta in če bodo
pogovori uspešni, naj bi Re-
voz med drugim postal pilot-
ska tovarna za izdelavo no-
vega renaulta. Z njim naj bi
nadomestili sedanjega clia.
To bi med drugim pomenilo,
da bi se proizvodnja v No-
vem mestu bistveno poveča-
la (s sedanjih 110 ali 120 tisoč
na vsaj 200 tisoč v letu dni), s
tem pa bi se povečalo tudi
število zaposlenih. Avtomo-
bil, s katerim naj bi zamenjali
clia, naj bi se na trgu pojavil
leta 2004.
Na sliki: renault clio RS 2,0
16V.
Leta 2002 opel viva
Jeseni bo nemški Oj)el na ogled postavil novo corso, ki je
znotraj koncema še vedno najmanjši avtomobil. Nova corsa bo
večja oziroma daljša od sedanje, na njeni osnovi pa bodo izdelali
še enoprostorsko izvedenko, ki naj bi na trg pripeljala leta 2002.
S tem avtomobilom bodo zapolnih praznino med sedanjo
agilo, narejeno na osnovi Suzukijevega minienoprostorskega
modela wagon R-i-, in zafiro, kompaktnim enoprostorskim
vozilom. Mali enoprostorski avtomobil bo navzven povzemal
nekaj karoserijskih potez opla G90, ki je bil na ogled na
lanskem frankfurtskem avtomobilskem salonu (študija) in
prav tako študije zafire snovvtreker, ki so jo predstavili na
letošnjem detroitskem avtomobilskem salonu. Opel viva, kot
se bo avto menda imenoval, bo za začetek na voljo z znanim
1,2-litrskim motorjem s 75 konjskimi močmi zraven pa bodo
ponudili še 1,7-litrski agregat, ki ga bo za Opel dobavljal
japonski Isuzu. Čeprav je o cenah še prezgodaj ugibati, naj bi
bil opel viva na voljo za približno 27 do 28 tisoč mark.
Prihodnje leto
dražje vinjete
Za vožnjo po avstrijskih
cestah je treba imeti poseb-
no nalepko. Najcenejša je
na voljo za približno 1200
tolarjev. Iz Avstrije prihajajo
vesti, da bodo v začetku pri-
hodnjega leta bistveno po-
dražili omenjene nalepke
oziroma vinjete. Tako naj bi
se najcenejše podražila za
skoraj dvakrat.
ZA AVTOMOBILISTE
45
VW polo praznuje 25. obletnico
Leta 1975 je nemški
Volksvvagen prvič postavil
na ogled svojega pola, ki je
bil dolga desetletja naj-
manjši avtomobil tega
koncema. Avto praznuje
četrt stoletja obstoja in
spada med najuspešnejše
izdelke tovarne iz Wolfs-
burga.
Prvi polo je bil leta 1975
predstavljen v Hannovru, na-
stal pa je na osnovi prav tako
majhnega audija 50. Ta je bil
namenjen nekaj zahtevnejši
in premožnejši publiki, med-
tem ko naj bi polo osrečil
manj zahtevne. Drugo gene-
racijo so predstavih leta 1981,
leto kasneje pa so začeli pro-
dajati tudi njegovo kupejev-
sko različico. Tretja generaci-
ja se je rodila leta 1993 in šele
slednja je zagotovila tako re-
koč izjemno tržno uspešnost,
saj je bila tudi ponudba mo-
torjev in opremskih izvedenk
izjemno pestra. Zadnjič so
pola prenovili lani, pri čemer
drži, da so bile spremembe
zelo zadržane. Polo že nekaj
časa ni več najmanjši volks-
vvagnov avtomobil, saj je to
vlogo prevzel lupo, s 6,5 mili-
jona izdelanih vozil pa se
uvršča med izredno uspešne
modele, čeprav še precej zao-
staja za golfom in hroščem.
Na sliki: evolucijska pot
volksvvagnovega pola.
na vzhod in jug
v Nemčiji ugotavljajo, da se tako rekoč iz leta v leto
povečuje število kraj tovornih vozil. Številke ukradenih
tovornjakov so sicer bistveno manjše kot pri osebnih
avtomobilih, a je treba vedeti, da je škoda neprimerno
večja.
Znano je, da so elektronske zaščite pri tovornjakih manj
zanesljive in jih je laže odpraviti kot pri osebnih avtomobilih.
Nemci ugotavljajo, da največ ukradenih tovornih vozil konča
v vzhodno- in južnoevropskih državah, pri čemer pogosto
omenjajo države nekdanje Jugoslavije, še posebej Kosovo in
Makedonijo. V Nemčiji tudi upajo, da bo ^aj bistveno manj
potem, ko bo večina tovornih vozil opremljenih s posebnim
sistemom, ki temelji na satelitski navigaciji. Če tovorno
vozilo ukradejo, navigacija samodejno oddaja signal, tako da
je mogoče zelo natančno ugotoviti položaj takšnega vozila.
Sicromen april
v Nemčiji
Napovedi o letošnji precej slabši prodaji novih avtomo-
bilov na evropskem trgu počasi postajajo resničnost. TUdi
zaradi tega, ker gre slabo v Nemčiji, vsaj deloma pa tudi v
Italiji in Franciji. Tako so aprila v Nemčiji na novo
registrirali kar za četrtino manj avtomobilov kot aprila
lani.
Skupaj je bilo prodanih 275 tisoč avtomobilov, ob tem pa se
je število uvoženih, se pravi nenemških avtomobilov zmanj-
šalo za dobro četrtino, medtem ko je bila tudi prodaja vozil
na štirikolesni pogon v aprilu manjša za 13,4 odstotka. Zato
pa se je aprila povečala prodaja kabrioletov (za odstotek), za
3,3 odstotka je večja tudi prodaja avtomobilov z dizelskim
motorjem. Med avtomobili je šel najbolje v promet VW golf
(prodanih 25 tisoč), vendar manj kot aprila lani. Na drugem
mestu je bil BMW serije 3, na tretjem pa Oplova astra.
Najbolje prodajano tuje vozilo je bil v četrtem letošnjem
mesecu renault megane (zraven štejejo tudi scenica). Med
tovarnami je bil aprila najuspešnejši Volksvvagen, za njim se
je uvrstil Opel, na tretje mesto se je prebil Mercedes Benz.
46
IZ OTROŠKEGA SVETA
Šolarji skrbijo
za zivali
»Učiteljica, ali lahko prine-
sem v šolo želve?« me je pred
dobrim letom dni vprašal Si-
mon. Bilo je na začetku lan-
skega šolskega leta. Nova po-
polna osnovna šola na Lju-
bečni je ravno začela s pou-
kom. Učenci so s spoštova-
njem prihajali v nove, svetle
učilnice, saj so se skupaj s
starši zavedali, da je z novo
šolo uresničen dolgoletni sen
hitro razvijajočega se kraja.
Zaposleni na osnovni šoU
smo si skupaj z učenci prizade-
vali, da bi novim prostorom
vdahnili življenje in toplino. Za-
to sem se razveselila Simonove
pobude. Tako smo naročili do-
kaj velik akvarij, kajti želve rde-
čevratke so bile kar zajetne
živali.
Na sosednji šoli smo dobili
nekaj paličnjakov. Tudi njim
smo uredili primeren življenj-
ski prostor. Pogoji v insektariju
in naša redna oskrba s hrano
jim je tako ustrezala, da smo
konec šolskega leta imeli na
tisoče novih osebkov, ki smo
jih razdelili med učence, vrtce
in druge šole.
Sledila je nabava sladkovod-
nega akvarija. V njem so veselo
zaplavale zlate ribice. Največ
veselja pa imamo s hrčkom in
plešočimi miškami, ki smo jih
nabavili šele pred kratkim.
V okviru raziskovalne nalo-
ge Ljubitelji malih živali smo
pri anketiranju učencev ugoto-
vili, da imajo mnogi v domači
oskrbi različne hišne ljubljen-
ce. Prevladovali so pretežno
psi in mačke, vehk delež pa
imajo tudi ribe, pahčnjaki, žel-
ve, ptiči, miške in hrčki.
Zato smo 2. decembra 1999
ustanovili Šolsko društvo goji-
teljev, v okviru katerega mladi
člani izmenjujejo izkušnje in se
naučijo humano skrbeti za ži-
vali, ki jih imajo v domači oskr-
bi.
Ena najuspešnejših akcij na-
šega društva je bil obisk Dru-
žinskega gledališča Kolenc.
Prevzeli so nas s svojim literar-
nim pristopom pri predstavitvi
hišnih ljubljencev, zlasti pa
smo uživali pri neposrednem
stiku z njihovimi domačimi ži-
valmi, saj smo v manjših skupi-
nah spoznavali biologijo udo-
mačenega pitona, ameriškega
goža, krastače, ježa, želv rde-
čevratk, cvrčkov in puščavskih
skakačev.
Na ostalih srečanjih smo
spoznali različne hišne ljub-
ljence. Vse predstavitve živah
so organizirali učenci. Izdelo-
vali smo tudi insektarije za
paličnjake, ki so jih učenci
odnesli v svoje učilnice. Imeli
smo prikaz ureditve akvarij-
ske in akvaterarijske posode.
Vsak ponedeljek pred pou-
kom skupina učencev poskr-
bi za čiščenje vivarijev v nara-
voslovni učilnici.
Nemalokrat se zgodi,da pri-
nesejo učenci v naravoslovno
učilnico kakšno na poti v šolo
najdeno žival: ježa, navadnega
pupka, zeleno žabo, slepca,
bogomolke,... Po navadi si te
živali v šoli dobro ogledamo,
spregovorimo o njihovem po-
menu v okolju, življenjskih po-
sebnostih in če za žival ne zna-
mo ustrezno poskrbeti, jih čim
prej vrnemo v njihovo naravno
okolje.
Da bi si ogledali, kako za
vivarije skrbijo strokovnjaki,
smo obiskali Akvarij in terarij
v Mariboru. Hkrati je bila ek-
skurzija tudi nagrada za vse
prizadevne člane našega
društva. Radi bi navezali te-
snejše stike s celjskim druš-
tvom gojiteljev malih živali, ki
nas že nekaj časa vabi k sode-
lovanju.
MARJETA GRADIŠNIK -
MIRT,
mentorica društva
Pika
Pika tu,
pika tam,
spremlja nas skozi dan.
V povedih in
pogledih vseh ljudi
pove več, kot se nam zdi.
Zato bo vedno:
pika tu in
pika tam.
Vedno in vsak dan.
Pa pika.
ŠPELA TEVŽIČ, 7. b, OŠ Polzela
Koncert pevskega zbora
Na oder Narodnega doma v Celju so 16. maja stopili pevci otroškega in mladinskega
pevskega zbora IV. osnovne šole pod vodstvom zborovodkinje Jolande Ipšek - Ulrych, h
klavirju pa profesorica Jelena Dukič - Segečič.
Kot vsako leto smo tudi letos koncert nestrpno pričakovali. Vemo, da se učenci nanj
pripravljajo z vso vnemo. Vloženega je veliko truda. Ko so zazvenele prve besede, smo vedeli,
da jim bo uspelo. S svojimi glasovi so nam pričarali prav poseben dan. Polna dvorana jih je
nagradila z dolgim aplavzom.
Ob koncu so se poslovili z zahvalo in darilci od učencev, ki so v zboru peli vseh osem let.
Spregovorila je tudi ravnateljica šole Nevenka Matelič - Nunčič. Iz besed je bilo moč razbrad, da
je ponosna na svoje učence in da je njihova vneta poslušalka. Za zaključek je poslušalce
presenetila z novico, ki jo je prejela nekaj minut pred začetkom koncerta, da so naši tekmovalci
v oddaji Sive celice ponovno premagali svoje nasprotnike in se tako uvrstili v finalno oddajo. V
dvorani je prijetno završalo.	Novinarski krožek IV. OŠ Celje
Kolo za nagrado
Vsako leto na naši šoU poteka varčevanje, ki ga organizira
šolska hranilnica pod vodstvom mentorice Majde Pinter - Zelič.
Tlidi jaz sem se letos odločila, da bom varčevala, pritegnilo pa me
je tudi to, da bodo vsi varčevalci sodelovali v nagradnem
žrebanju. Oddala sem nekaj listkov za žrebanje, ki je bilo aprila v
Celju. V začetku maja je Banka Celje poslala na našo šolo seznam
izžrebancev. Ravnatelj je po zvočniku prebral vse srečneže.
Nisem pa mogla verjeti, ko sem slišala: »Glavno nagrado prejme
Nina Kos iz 5. razred.« Vsi sošolci so mi zaploskaU in čestitali.
Kolo, to je res super nagrada. Zahvaljujem se Banki Celje za to
lepo nagrado in gospe Zmagi Dobovičnik, ki mi jo je izročila.
NINA KOS, 5. b, OŠ Slivnica pri Celju
Pojdimo na travniic
Sreda, 24. maj. Lep sončen
dan je zvabil prvošolce in male
šolarje na travnik za šolo, kjer
je potekal naravoslovni dan.
Ker želimo na šoli popestri-
d pouk in vključid v šolsko
delo nove oblike učenja, smo
se odločili za naravoslovni
dan pod vodstvom učencev.
Tokratni naravoslovni dan so
s pomočjo mentorice Tatjane
Žgank - Meža vodile učenke
6. in 7. razreda. Pridružil pa se
jim je tudi čebelar. Prvošolci
in njihovi mlajši vrstniki so
nabirali rastline in ugotavljali
razlike med njimi, izdelovali
herbarij, sesali žuželke v »žu-
želčji sesalnik« in jih opazo-
vali ter s pomočjo didaktičnih
iger utrjevali pridobljeno zna-
nje (oponašah so gibanje ži-
vali, sestavljali sestavljanke,
igrali karte...). Seznanih so se
z barvili, ki se skrivajo v rast-
linah, izvedeli, kako nastaja
med, na parkirišču pred šolo
pa so narisali svoj travnik. Po
opravljenem delu so bili za-
dovoljni in bogatejši za novo
izkušnjo.
Ob tej priložnosti bi se radi
zahvalili trgovini Prometej iz
Celja. Z njihovo pomočjo so
lahko učenci z barvnimi kre-
dami likovno ustvarjali.
ZDENKA VIRANT,
I. OŠ Žalec
v MODNEM VRTINCU
47
Robec na glavo
In očala na nos!
Največji naglavno-pokrivalni hit poletja so rutice-robci, najbolj trendovski modni
dodatek pa sončna očala
o, sonce naše! Željno smo
ga pričakovali, zdaj smo ga
dobili in še ga bomo imeli
dovolj v prihodnjih mese-
cih. Sem ter tja morda celo
čez glavo. Sonce zna na-
mreč svojo grelno vlogo
včasih vzeti prehudo resno
in - no, saj veste. Opekline,
glavoboli, v najbolj zoprnih
primerih sončarica... Glavo
je na močnem soncu zaradi
zdravstvenih razlogov vse-
kakor treba pokriti - nam
žugajo tozadevno osveščeni
mediji. Ampak, s čim, če že-
limo zadovoljiti tudi modne
muhe in muhice?
Slamniki, platneni klobuki,
čepice in podobne naglavne
pritikline vas ne ganejo? So že
»deja vu«, pravite? No, potem
se vam bodo oči gotovo zas-
vetile od navdušenja nad hi-
per trendovskim hitom letoš-
njega poletja. Mikro mini ruti-
co, ki je pravzaprav v veliko-
sti moškega žepnega robca.
Če vas bo kdo vprašal po
rodovniku vaše najnovejše
modne pridobitve, pa še kratek
skok v zgodovino - robec-rutica
je bU zelo priljubljen modni do-
datek že v devetnajstem stolet-
ju, običajno urezan iz kambri-
ka, muslina ali svile ter vezen in
obšit s čipkami. Saj iz kakšnih
zaprašenih zgodb in filmov go-
tovo poznate tisti ženski »trik«,
ko so zapeljivo odišavljen robec
z izvezenim monogramom »po
nerodnosti« izgubile kje v bližini
kakšnega zanimivega gospoda.
Ko ga je gospod seveda našel in
vrnil lastnici, je bil prvi del nje-
nega strateškega načrta že us-
pešno izpeljan.
V dvajsetem stoletju je do-
bil robec bolj praktično vlogo.
Moški, ki so ga nadvse priroč-
no nosili v prsnem žepu, so
kar prosili po tem, da ga poz-
navalsko izvlečejo, če dami v
njihovi bližini pade kakšen in-
sekt v oko. Zadrege tudi ni
bilo, če je ta ista ah pa druga
predstavnica nežnega spola
planila v jok... Pa naj še kdo
reče, da Moda ni bila že ne-
koč hudo zvita gospodična!
Trikotnik s trakci
na zatilju
Ja, nostalgija... Ampak,
mi vstopamo v poletje leta
2000 in - znova smo pri rob-
cu. Tokrat naglavnem. Kar
mirno pozabite na klobuke
in kape, ker je letošnje to-
ple mesece naravnost ob-
vezno, da si glavo zaščitite
z robcem-rutico, glasno in
jasno zahtevajo modni tren-
di.
Vendar, ne kakršnokoli,
prosim! Obstaja pravilo. Ta
modni dodatek naj bo eno-
stranski (torej nobenih tapra-
vih rut, ki smo jih vajeni pre-
ganiti), trikotne oblike, lahko
pa ima tudi prišite trakove, s
katerimi rutico na zatilju za-
vežemo.
Kje se nosi? Ne le na soncu,
tudi v vetrovnih dneh in bleš-
čečih nočeh. Če vas bo morda
to prepričalo - Letitia Casta in
Elle McPherson, nadvse zna-
na svetovna obraza, jo v lame
oziroma svetleči izvedbi po
novem nosita kot efektni ve-
černi modni dodatek.
Pripravila: VLASTA
CAH-ŽEROVNIK
Okrogla in kapljičasta sončna očala za »okroglo« leto
»Modni dodatki so na začetku novega tisočletja prevzeli
funkcijo signaliziranja človeške identitete in sončna očala so
vrh ledene gore tega fenomena.«
(Francesko Morace)
V čisto posebnem letu z
okroglo letnico se je tudi mo-
da sončnih očal kar očitno
»zaokrožila«. Najbolj modne
oblike namreč signalizirajo
vrnitev velikih, okroghh,
ovalnih in kapljičastih linij.
Najbolj iskani so okvirji iz
acetata in specialnih plastič-
nih materialov, vračajo se pi-
lotska očala, ki so obnorela
modni svet že v šestdesetih
letih.
Še vedno navdušujejo
prefinjeno rafinirane obli-
ke, modeli s pridihom kla-
sike in futurističnih vzdu-
šij. Zanimiva so očala s po-
sebnimi lečami, ki vsebuje-
jo zaščito z melaninom, ki
naj bi varoval oči pred UV
žarki in premočno svetlo-
bo. Duhovita (vendar pred-
vsem za mlade), tista s pi-
sano poslikanimi držaji iz
gume.
Novost so etuiji za sončna
očala, ki lahko služijo (po
vzoru Chanelove torbice
2005) tudi kot večerna torbi-
ca.
Nekateri modni mogotci,
kot denimo Jean Paul Gaul-
tier, so lansirali model iz kro-
mirane kovine z vijaki, ki
omogočajo hitro menjavanje
stekel. A, zakaj? Ja, zato ven-
dar - in zdaj pride tisto najpo-
membnejše - ker so letošnja
najbolj trendovska stekla
prozorna in barvita. Rumena,
oranžna, rožnata, divje zele-
na, modra. K vsaki barvi oble-
ke ustrezna barva prozornih
očal, pravi ta novomodna filo-
zofija. Mi pa bi dodali - tudi
malce manj praktična za tiste,
ki na soncu, varno skriti za
temnimi stekli sončnih očal.
radi pošljejo svoje oči na
sprehod (morda celo v prepo-
vedane smeri).
Torej, prozorna, okrogla,
barvita stekla na nos, če vam
moda največ pomeni. Če pa
prisegate na stara, dobra tem-
na zavezniška stekla, pa se-
veda tudi z modne strani ni
prepovedi, da se ne bi veselo
podaU v njihov zavezniški ob-
jem!
Okroglo, vroče, barvito - Christian Dior.
Pogled skozi rožnata Versacejeva
stekelca.
Dopoldne zelena, popoldne vijolična,
zvečer...
Nagrajenka aprila je Violeta Podlesnik z Vipavske 19 v
Celju, ki je pravilno odgovorila, da se najbolj izrezana
različica kopalnih ali spodnjih hlačk imenuje tanga.
Za nagrado si bo lahko izbrala hlače Scale Zarje
Petrovče.
Nagradno vprašanje junija:
KDAJ SO ELASTIČNI »LASTEKS« MATERIAL ZAČELI UPO-
RABUATI ZA KOPALNE OBLEKE?
A)	v obdobju španske renesanse
B)	okrog leta 1925
48
KRONIKA S CEUSKEGA
Rože za mamo Marijo
Veliki praznik Marije Krašovec, matere devetih otrok - Med njimi so najbolj izobraženi Slovenec, škofijski ekonom,
veliki podjetnik in župnik v Podčetrtku
Na Rudnici nad Atomski-
mi toplicami je bilo v soboto
veliko, po vsej Sloveniji od-
mevno slavje. Marija Krašo-
vec, mati devetih otrok, od
katerih se jih je pet odločilo
za duhovniški poklic, je
praznovala 90. rojstni dan.
Večino življenja je preživela
na gorski kmetiji na Rudni-
ci, zadnja leta živi blizu Kri-
stan Vrha.
V zadnjih dneh se še pogo-
steje kot sicer spominja svoje
rodne Zibike, domačije v Str-
tenici, kjer je bilo prav tako
devet otrok. Na dvanajst hek-
tarjev veliki kmetiji so morah
veliko delad. Njeno najmlaj-
šo sestro, sedemnajst let mlaj-
šo Paniko, ki živi v okolici
Sodni vasi, so seveda povabili
na praznovanje devetih križev
mame Marije.
Pet let pred II. svetovno voj-
no se je Marija poročila na
Rudnico k Marinšku, kot je
tamkajšnje hišno ime. Z mo-
žem Jožetom Krašovcem sta
se dobro razumela. Bil je vse-
stranski, med drugim je izde-
loval pohištvo, pa čevlje, če-
belaril, bil slamokrovec... Pri
domačiji je posadil približno
dvesto sadnih dreves, posebej
se je veselil dela v vinogradu.
Doma so imeli vedno nekaj
ovac, zato je lahko mama Ma-
rija pozimi predla na kolovra-
tu ter izdelovala nogavice in
puloverje.
Ko je izbruhnila II. svetovna
vojna, se ji je rodil že četrti
otrok. Med vojno, ko so očeta
mobilizirali partizani, ji je bi-
la v veliko pomoč sestra Pani-
ka, za kar ji je še vedno hvalež-
na. Na osamljeni kmetiji so se
oglašali tako partizani kot
nemški vojaki, vendar je zara-
di pogumnega značaja ni bilo
posebno strah.
Krašovčeva mama pravi, da
ji je bilo v življenju najlepše,
ko si je ustvarila družino. Vseh
devet otrok je rodila doma, na
Rudnici. Vsi so bili zelo delav-
ni, na kmetiji z osmimi hek-
tarji zemlje so prijeli za vsako
delo, tudi pozneje, ko so se
vračali kot študend. Najhuje
ji je bilo, ko je pred osemnaj-
sdmi leti ovdovela ter ostala
na osamljeni kmetiji čisto sa-
ma. Vztrajala je, s sedmimi
križi je še imela v hlevu živi-
no, saj so ji prihajali na po-
moč otroci.
Zadnjih osem let živi pri
družini hčerke Hedvike in ze-
ta Janeza Gajška v Malih Rod-
nah, v gričevju med Kristan
Vrhom in Rogaško Sladno, na
kmetiji na Rudnici pa največ
delata sinova Janez (dekan v
Rogaški Slatini) in Lojze (žup-
nik v Podčetrtku). Mama Ma-
rija dandanašnji precej poči-
va, moli, se pogovarja z doma-
čimi ter bere. Veseli se petnaj-
sdh vnukov in devetih pravnu-
kov. Hči Hedvika in sin Edi, ki
je v Franciji, imata kar po pet
otrok.
Znani Slovenci
Krašovčevi mami največ po-
menijo njeni otroci, med ka-
terimi so nekateri znani Slo-
venci.
Najstarejša, hči Marija Po-
drepšek, živi na večji kmetiji
v Lipovcu pri Grobelnem ter
se je povsem posvetila zemlji,
sin Janez Krašovec je dekan v
Rogaški Slatini, hči Hedvika
Gajšek dela na veliki kmetiji
v Malih Rodnah pri Kristan
Vrhu ter skrbi za ostarelo Kra-
šovčevo mamo.
Sledil jim je sin prof. dr.
Jože Krašovec iz Ljubljane,
ki velja s štirimi doktorati za
najbolj izobraženega Sloven-
ca ter je profesor ljubljanske
teološke fakultete. Med dru-
gim je član slovenske in evrop-
ske akademije znanosti in umet-
nosti, med vodilnimi svetov-
nimi strokovnjaki za biblici-
stiko, ki obvlada poleg velike
večine sodobnih evropskih je-
zikov, latinščine in stare gršči-
ne ter stare in nove hebrejšči-
ne celo mrtve jezike kot so
starodavni ugaritski, feničan-
ski in aramejski.
Prof. dr. Krašovec je opravil
prvi doktorat iz stilistike v
hebrejščini in drugih jezikih v
Rimu v nemškem jeziku, dru-
gega je zagovarjal v hebrej-
skem in angleškem jeziku na
Hebrejski univerzi v Jeruzale-
mu, tretjega in četrtega v fran-
coščini na pariški Sorboni in
tamkajšnjem Katoliškem in-
štitutu. Je avtor prvega nepo-
srednega prevoda Biblije v slo-
venščino, pri vsem skupaj od-
likovan s Srebrnim znakom
Republike Slovenije. Ljubezen
do knjig je gotovo podedoval
po očetu: Krašovčev oče je ob
zimskih večerih po več ur bral
zanimive knjige, saj so imeU
doma med drugim celotno Mo-
horjevo knjižnico.
Za Jožetom se je rodil Edi
Krašovec, ki je v zrelih ledh
spoznal, da mu je bolj kot
duhovniški poklic namenjena
velika družina (dela v Franciji
v srednji šoh), nato sin Mirko
Krašovec, škofijski ekonom v
Mariboru. Mirko je stolni ka-
nonik, sicer pa tudi ustanovi-
telj močne Krekove banke (kjer
je predsednik nadzornega sve-
ta) in orgelske delavnice evrop-
skega slovesa, ki je začel kot
župnik v domačem Podčetrt-
ku.
Sin Erih Krašovec je edini
od šestih Krašovčevih sinov, ki
ni diplomiral na teološki fa-
kulteti. V Rogaški Slatini je
direktor in lastnik trgovskega
podjetja Keros z 90 zaposleni-
mi. Podjetje Keros je med slo-
venskimi gospodarskimi ga-
zelami ter je beležilo lani 3,1
milijarde tolarjev prihodka in
72 milijonov dobička za nove
naložbe. Najprej, leta 1990, je
odprlo trgovino s keramični-
mi ploščicami in instalacijsko
opremo v Rogaški Slatini, ne-
kaj let pozneje trgovino v Šmar-
ju pri Jelšah, nato v Mariboru,
v Tržišču pri Rogaški Slatini
lani vehki trgovski center...
Erih, ki se bo 20. junija srečal
z Abrahamom, je bil prejšnji
teden izvoljen še za podžupa-
na Rogaške Slatine. Občinski
svetnik je vse od ustanovitve
slatinske občine, pred tem je
deloval v šmarski občinski
skupščini.
Najmlajši sin Krašovčeve ma-
me Lojze Krašovec je župnik
v domačem Podčetrtku ter je
bil misijonar v južnoameriš-
kem Ekvadorju. Eden od nje-
nih devetih otrok je umrl v
otroških letih. Na sobotnem
slavju na domačiji na Rudnici
se je seveda zbralo vseh osem
otrok, ki so ji v veliko veselje,
prišel je tudi sin Edi iz odda-
ljene Francije.
BRANE JERANKO
Krašovčeva mama za 90. rojst-
ni dan. Zadnja leta živi v
Malih Rodnah, v gričevju med
Kristan Vrhom in Rogaško Sla-
tino. Živi z družino hčerke
Hedvike in zeta Janeza Gajš-
ka, ki imata pet otrok.
Iz družinskega albuma. Štirje od petih sinov Krašovčeve mame, ki so postali duhovniki. Z
leve proti desni: Edi živi v Franciji, Janez je dekan v Rogaški Slatini, Jože velja za najbolj
izobraženega Slovenca, Mirko je škofijski ekonom ter ustanovitelj Krekove banke in orgelske
delavnice. Na fotografiji manjka Lojze, župnik v Podčetrtku, ki je bil misijonar i; Ekvadorju.
Stara fotografija s poročnega slavja hčerke Hedvike in zeta Janeza Gajška, skupaj s
Krašovčevo mamo in očetom. V prvi vrsti (z leve proti desni) Krašovčeva mama,
mladoporočenca, oče ter hči Marija (poročerm Podrepšek) s hčerko. V drugi vrsti sinovi
Lojze, Mirko, Janez, Jože, Edi, sorodnik Alojz in Erih.