. . Posamezna številka Din 1’—> Poštnina plačana v gotovini, _ ?ij PTFV 43- V LJUBLJANI, sreda, dne 24. februarja 1926. LLiO JL. Izhaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelj iu praznikov. Me. f • C ji m naročnina: V Ljubljani in po pošti: j Din '20'—, inozemstvo Din 90 —. j Neodvisen političen lisi UREDNIŠTVO IN UPRAVNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 18. TELEFON ŠTEV. 552. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu štev. 18.693. Proračun kot ravnilo. Splošno se toži in več je ko čudno, kako se povprečen Slovenec malo zamre a za politiko v naši državi, njene smeri in žalostne njene rezultate, ki jih uda-uo prenaša, čisto podobno kakor pred 500 leti. Pa ali bi morda ne bilo še veliko bolj čudno, ali bi ne bil naravnost že čudež, ako bi se zares zanimal? Zanimanje predpostavlja vendar kak pred-niet, kakšne realnosti, katerim veljaj, nekaj, kar se da opredeliti in glavno, nekaj, kar je vplivom dostopno in je Političnemu prizadevanju državljana vsaj domnevno dostopno. Vsega tega pa pri nas ni, najmanj pa tam, kjer bi povprečen, naš državljan ^sndil s svojim zanimanjem in po-1 "‘“im prizadevanjem, pri državnem g 'Podar.stvu. Naj si gre že za karkoli, \ državi, za 'brodarske sindikate, mace-domske ceste, črnogorske šole itd. prav do zadnje pare, ki se iz rajnih fondov trošijo za zaupne-nezaupljive zadeve, realni efekt se pokaže končno vedno v davčni knjižici, v 'višini življenske mere in vsoti vseh onih drobnih vsakodnevnih sitnosti, s katerimi neekonomično razpolaganje z državnimi dohodki, kakor s tisočimi drobnimi izkušnjavami dnevno stavi patriotično voljo na preskusni stolec. Smo sredi proračunske debate, ki obeta zvišano mero davčnih in drugih dajatev, toda naprezaj se, lomi razum in svoj otip, ne doznaš se, državljan, prav ničesar. Kakor kolektivna orna maša se bere vsa ta budžetna razprava, sredi trušča kramarjev, Židov in političnih me-šetarjev, z neprestanimi kriznimi dclgo-časji, v zabavljanju in v zabavi, na veliki »hec« nekaternikov in v ogromno škodo onih, ki čakajo, kedaj jame pojenjati draginja in brezdanja požrešnost državne blagajne, še nekaj tednov in poldrugi milijon onih državljanov, ki plačajo neposredni davek, bodo dobili prezentiran račun, povišan za nekaj stotin milijonov, i naj jih izžemajo iz ostalih v dobi pa-ajoce konjunkture, stagnirajočega izvoza in vsesplošno znižane kupne moči in v°lje vsega prebivalstva. Seveda bo pi epozn0 potem vse tarnanje, kajti zakon je za on, ju zopet ,bodo plačevali v nevednosti, zakaj in od].c,d tak- p0Viški, v vd eie specialne nove svrhe, v čigavo korist m na čigavo za.htev0i v dobri ved. nosti pa, da se gospodari s tem denarjem tako, kakor bi se ne smelo, ako že ne iz' človečnosti nap ram državljanom tedaj iz dobre manire pred celo tujino' Saj vidi vendar vsakdo takoj, kdor Prekorači meje države, kako se nam smeje že vse po vrsti, Avstrijci, Ogri in Italijani ne najmanj in kako računajo ne z dobrimi, temveč s slabimi našimi financami. Z državo.parijo je tudi v mednarodnem življenju lahek račun; ona mora parirati, biti na uslugo, vršiti vlo-8° lakaja veliki gospodi. Ba tudi vse to bi se v brezmejni jugo-noVatlsk* “danosti dalo prenesti, vse te d()V® Sotine davčnih milijonov naj gre-bo |lav1<0rnul’koli v korist, toda to je, da „ ,, ‘človek s tem denarjem še tepen na naila«)„ .... eml-nm ■ I81 kozi. 1 epen zaradi ne- Htve P°raZde' . »v 11111 dohodkov na posamezne vrste občanov. Od vseučilišča počenši, ki ht' 11 n, hi vL* dotacija, premajh- ua’ ‘ , , “ se “'ogla količkaj povzpeti in ven o a da vzdržijo upi še eno leto, preko izdatkov za ceste, kmetijstvo, obrt itd. o za nje podpore nikomur znanemu zabavnemu društvecu v kakšnem oddaljenem Bibovacu, deležnemu večje vladne piijaznosti nego glavna kulturna ustanova .Slovenije. Malo, ne, Hrnčič odpotoval v Rim. FRED SKLENITVIJO GARANCIJSKE POGODBE Z ITALIJO. Beograd, 24. febr. Minister zunanjih poslov dr. Ninčič je v spremstvu šefa kabineta dr. Vukčeviča in načelnika oddelka za Malo antanto Milana Kutiča ed-pctoval sinoči ob 8. iz Beograda. O tem potovanju je bil izdan tale komunike: Zaradi izmenjave misli o situaciji v Evropi, ki je nastala po locarnski pogodbi, je dr. Momeilo Ninčič, minister zunanjih poslov, odpotoval nocoj v Rim, kjer se sestane z Mussolinijem. Dr. Ninčič pojde nato v Pariz in Ženevo. Na postajo je spremile dr. Ninčiča uradništvo ministrstva zunanjih poslov. Potovanje dr. Ninčiča se mnogo komentira v političnih krogih. Je nekaj izgleda za to, da bi dr. Ninčič mogel biti izbran za predsednika seje Lige narodov. Včeraj popoldne je bil dr. Ninčič pred odhodom v Rim od o. do 6. v avdienci pri Nj. Vel. kralju. Kakor se poroča, je obenem z dr. Nin-čičem odpotoval v Rim tudi italijanski poslanik Bodrero. Beograd, 24. februarja. Dr. Ninčiča bo, dokler bo odsoten, zastopal minister ver Miša Trifunovič. Dr. Ninčič bo potoval tudi v Rim, da se z Mussolinijem razgovori o problemih, ki interesirajc obe državi. V Rimu ostane dr. Ninčič dva dni. Od tod odide v Pariz, kjer se bo mudil tri dni. Potem odpotuje v Ženevo na izredno zasedanje Lige narodov. KRALJ ALEKSANDER OBIŠČE FRANCOSKEGA PREDSEDNIKA. Beograd, 24. februarja. V dobro poučenih krogih trde, da je odhod našega ministra dr. Ninčiča v Pariz v zvezi z aranžiranjem svečanega službenega po-seta našega kralja pri predsedniku francoske republike. Ta poset naj bi bil letos v avgustu. Istočasno naj bi dr. Ninčič kot predstavnik Male antante vodil razgovore v vprašanju madjarske afere s ponarejenimi ncvčanicami. Dr. Ninčič je imel včeraj sejo z načelniki oddelkov ministrstva za zunanje posle. Na tej seji se je pripravil materijal za sejo Zveze narodov. Odstop notranjega ministra verjeten Beograd, 24. februarja. Čeprav je bila včeraj političrfa situacija popolnoma mirna, sta v političnih krogih vzbudila pozornost dva peseta pri predsedniku vlade Pašiču. To sta bila poseta ministra notranjih del Bože Maksimoviča in ministra za promet Krsta Miletiča. Tem posetom se pripisuje važnost zaradi tega, ker sta to dva člana sedanje vlade, ki sta z radičevci sprta. Pašič si je prizadeval, da ta dva člana kabineta pomiri. Kakor se doznava, ni imel Pašič pri tem uspeha, a bo vsekakor moral to stvar definitivno rešiti. Aca Stanojevič je bil pred posetom pri Pašiču tudi pri ministru notranjih del Boži Maksimoviču in ministru za promet Krsti Miletiču. Med radikali se sicer opaža neko gibanje, posebno v vodstvu stranke. Bivanje Ace Stanojeviča v Beogradu se spravlja v zvezo z izprememba-mi, ki naj bi se izvršile v vodstvu radikalne stranke in v njenem glavnem odboru. Pogoste seje med Pašičem, Gjuriči-čem in Aco Stanojevičem pričajo, da se delajo priprave za izpremembe v vrhovih stranke. ACA STANOJEVIČ KONFERIRA Z LJ. JOVANOVIČEM. Beograd, 24. februarja. Včeraj popoldne je imel Aca Stanojevič konferenco z Ljubo Jovanovičem. Misli se, da je šlo za to, da se Ljuba Jovanovič v svojih zahtevah nekoliko omeji vsaj dotlej, dokler se geteva vprašanja v vladi ne rešijo in dokler se ne sprejme proračun. Sam Pašič si namerava v najkrajšem času najti namestnika iz radikalnih vrst. KOMBINACIJA 0 RR VOLIVNI VLADI Beograd, 24. febr. V političnih krogih še vedno debatirajo o volitvah. Razne politične stranke so prepričane, da pri- de do volitev v najbližjem času. Volitve naj bi izvedli radikali s Št. Radičem. V tem primeru bi v vrstah ministrov do-šlo do nekaterih izprememb. Iz vlade bi izpadla minister notranjih del Boža Maksimovič in minister za socialno politiko Milan Simonovič. Okolica ministrskega predsednika Pašiča se drži v tem vprašanju reservirano in pravi, da ni izključeno, da bi moglo priti do volitev, ali to samo v izredno težkih razmerah. Vcpczicicnalnih krogih pa se v to kombinacijo ne veruje, temveč se pov-darja, da je razširjenje vlade najbolj aktualno. prav nobene države ni, kjer bi centri-petalna tendenca državnega gospodarstva ubirala naravno svojo smer tako brutalno in tako brez ogleda kakor pri nas in kjer bi bila takšna diskrepanca med načeli ustave in prakso njenih čuvarjev. Ne dosti, da nam Savič demontira industrijo, da se bodo baje vse licitacije osredotočile v Beograd, da postaja Beograd država v državi z lastno carinsko mejo proti lastnim državljanom, tudi ne dosti tega, da morajo propadati naše ceste, humanitarni in kulturni zavodi, z budžetom, pretresanim sedaj s sejmarsko režijo in mesarniško kompetenco, ki dokumentira svojo umetnost v mehaničnem obsekavanju socialnim in kulturnim namenom določenih budžet-nih pozicij in partij, kakor doslej, se bodo pač tudi z novim proračunom namerama poslabšavale obstojne razmere nekaterim drugim kategorijam državljanov za to, da se drugim umetno povzdignejo. Verjetno je, več ko verjetno, gotovo, da .bo tudi ta proračun spletel iz lastne naše kože nove jermene in biče za nas, ki smo, kakor še vselej obsojeni, da nemo in udano gledamo mistično nedoumljivost jugoslovanskih financ, zavitih v neprodirljivo politikantsko meglo temeljitejše nego vse kosti faraonov. Zopet bomo primorani stopiti eno stopinjo nazaj v svojem kulturnem in gospodarskem razvoju in se umikati na doseženi črti vedno nazaj, dokler se ne izravna vse na enaki nivo v državi in da potem še počakamo, da dve generaciji napravita zopet korak naprej k pozicijam, doseženim pred polovico stoletja, vedno pa daleč zadi za onimi, ki imajo zdaj priliko in možnost, postavljati sedaj na bu-džetni šahovnici samovoljno in po ključu, ki je vse prej nego simbol kake pravičnost. X. Pavle Radič pri Mas8ryku. Praga, 24. febr. Včeraj opoldne so bili minister za agrarno reformo Pavle Radič, podpredsednik 4ISS Predavec, oba državna podsekretarja .za agrarno reformo in ostali Člani naše delegacije sprejeti cd Masaryka. Skupna avdienca cele delegacije je trajala četrt ure. Po tem je imel Masarvk s Pavletom Radičem posebno avdienco, ki je trajala tri-četrt ure. Masaryk se je četrt ure posebej razgovarjal še z državnima podtajnikoma. Masaryk se je predsedniku naše delegacije pohvalno izrazil o sklenjenem sporazumu in ga je označil za važen akt naše notranje politike. Včeraj je bila cela delegacija na obedu pri ministru zunanjih poslov dr. Be-nešu, zvečer pa je bila na večerji pri našem poslaniku Nešiču. DR. STOJADINOVIČ SE USTAVI TUDI V ANGLIJI. London, 24. febr. V tukajšnjih dobro poučenih krogih trde, da bo finančna komisija države Srbov, Hrvatov in Slovencev na svojem povratku iz Amerike prišla 27. febr. v London. Finančni minister dr. Stcjadincvič bo ostal nekaj dni v Londonu iu se razgovarjal z zastopniki angleške državne zakladnice o ureditvi srbskih, vojnih dolgov v Angliji. Ti dolgovi znašajo okrog 30 milijonov funtov šterlingcv (nad 8 milijard dinarjev). NESOGLASJA V DEMOKRATSKI STRANKI. Beograd, 24. febr. V glavnem odboru demokratske stranke se opaža znatna disharmonija v mišljenju. Ena skupina liberalcev predvojne Srbije in nekdanji samcstalci, ki mislijo, da so v večini, ne odobravajo stališča Veje Veljkoviča in pravijo, da zaradi njega trpi demokratska stranka, in to tembolj, ker je znano njegovo vedenje napram dvoru. To Veljkovičevo stališče napram drugemu ustavnemu činitelju je neznosno. Sa-mestalci in liberalci z Vejo Marinkovičem na čelu ne bi hoteli, da zaradi Veljko viča izgube vsako možnost, priti do vlade in da zaradi njega pridejo v nesoglasje s krono. Zalo ni daleč čas, ko se bo demokratska stranka razcepila. Vse prizadevanje Ljube Davidoviča, da prepreči spor v stranki, ostaja brez uspeha in nima nobenega učinka. PRED DEMISIJO BRATIANUOVE VLADK Bukarešta, 24. febr. Ministrski predsednik Bratianu, ki je že nekaj dni bolan, je pisal kralju pismo. Kaj je pisal, ni znano. Politični krogi trde, da je v pismu dal ostavko vlade. — Člani vlade so na včerajšnji seji ministrskega sveta sklenili, da brezpogojno podajo ostavko, ker sedanji politični položaj onemogoča njihovo daljnje delovanje v vladi. Včeraj bi se bil moral sestati rumunski parlament, pa je bila seja zopet odgodena. NEMČIJA GROZI S PREKLICEM VSTOPA V ZVEZO NARODOV. Berlin, 24. febr. »Tagliche Rundschau«, organ zunanjega ministra dr. Stresemanna, piše glede na vprašanje vstopa Nemčije v Zvezo narodov, da bi megla Nemčija samo tedaj vztrajati pri svoji prošnji za sprejem v Zvezo narodov, če se ji popolnoma zanesljivo zajamči, da bo samo ona dobila stalno mesto v svetu Zveze narodov. Dunajsko pismo. MILIJARDNE INVESTICIJE. — NEKAJ Z VSEUČILIŠČA. NISTRSTEV POD ENO STREHO. KONCENTRACIJA Ml Že večkrat sem imel priliko poročati o zgradbeni delavnosti mestne občine dunajske. Prograim o zgradbi ‘25.000 novih stanovanj je dovršen Se pred ustanovljenim čašam. Vrhu teh stanovanj 'so zgradili še dvoje ogromnih ljudskih kopališč in so pospeševali takozvane naselbine (Siedlungen), ki kar rastejo ob periferijah ogromnega mesta. Nekatere naselbine imajo že podobo malih ličnih mest, zgrajenih po premišljenem načrtu in na povsem modern način. — Zdaj delajo zopet nove načrte za nadaljevanje take delavnosti. Ni dvoma, da narede še mnogo, čemur se bo svet čudil, kakor se divi temu, kar so ustvarili po vojni. V preteklem letu 1925 je izdala mestna občina dunajska z« n o vte zgradbe nekaj čez tisoč milijard kron, torej nekako eno milijardo dinarjev. To je imponujoča vsota, saj je iskoro ena dvanajstina vsega drža\ nega proračuna Jugoslavije. Kje je še vse ostalo, kar trosi Dunaj ob letu in dan! Mestna občina .Dumaj je danes najvecji posestnik: občinska imovina je danes tako velika, da že presega — mesto Linz. Drugi veliki posestnik,Dunaja je — Zvezna republika. Njena last so viša bivša erama in cesarska poslopja in zemljišča, torej: vsa bivša ministrstva, državna učilišča, poslopja vseli bivših državnih uradov (najvišje sodišče, sodišče, finančni uradi, monopoli, pošte, univerza), dalje ves dvor s postranskimi poslopji, Schonbrunn, ki je. ogromen kompleks zase, oba dvorna muzeja, gledališča, parlament, ves ogronM Prater itd. Dalje vsa poslopja in posestva raznih članov bivše cesarske 'rodbine. Vse vkup je to velik del celokupnega Dunaja. Velik je delež Dunaja, ki je last — tujih držav in državljanov. Mnogo držav ima na Dunaju laistna poslopja za poslanstva in konzulate, a veliko je h is, ki last čeških, nemških, ogrskih in četo jugoslovanskih državljanov! Koma 40i odsot-kov Dunaja je v lasti takozvamh P^h lJn-naičanov, a še od 'teh je polovica vojnih m povojnih dobičkarjev! Hipotekarni kredit na poslopja so izginili. Najeti so bili \ stari dobri — zlati valuti, a odplačam v deflacijski dobi z bagatelko po Schumpetrovem (finanč. minister!) receptu: Krona je krona! Tako so prišli tisoči srečnih špekulantov do ogromnega hišnega posestva, ki je brez bremen, dočim so vse izgubili nali rentaarji in lastniki — pupilamo zavarovanih naložb ali depozitov. Zato tudi imajo socijalni demo-kratje lahko stališče v boju za ohranitev zakona v varstvo najemnikov. Pravijo: Predno dobe sedanji hišni posestniki svojo hišno rento, prej še morajo dobiti valorizacijo male hranilne vloge in pupflarne naložbe. Dunaj porabi letno okroglo 400 milijonov kilovatnih ur elektr. toka, za kar je treba dnevno nad 200 vagonov premoga, fci ga mora uvažati. Radi tega so zaceli K*enziiv-neje izrabljati vodne sile. Mestna obema je že predlanstoi.ni in lani dovršila dve veliki električni centrali Partenslein in Opipon.ite. o katerih sem svojčas poročal, 8. t. m. pa je bila izročena obratu tretja centrala Gaming. Opponitz daje 45. Partenslein 38 in Gaming I 28 milijonov kilovatnih ur toka, tako da te ' mestne naprave krijejo že čez četrtino vse potrebščine in prihranijo čez 50 vagonov premoga dnevno. Vse te centrale je Dunaj zgradil iz rednih dohodkov. Cena za luč in obratovanje je na Dunaju »ijcenejša izmed vseh glavnih mest Evrope! Za centralo Ga m ing so porabili vodo enega dunajskih vodovodov. Ko voda opravi na turbinah svojo nalogo, odteče po (>00 m dolgem rovu zopet v vodovod. Pri vsem tem pa voda čisto nič ne trpi na uporabnosti za prebivalstvo. Dunaj ima izborno vodo kakor malo velikih mest na svetu. Mikavni so laki vzgledi! Na vseučilišču je vpisanih letos 93( 0 slušateljev; od rednih je 6923 moških, ^ l‘_03 žensk; od izrednih 708 moških, 644 žensk, lo narodnosti je: 6172 Nemcev, 940 nac. Židov, 302 Madjarov, 149 Bolgarov, 132 jsrbov, 94 Poljakov, 78 Hrvatov. 58 Grkov, ol Cehov. 50 Egipčanov, 50 Rumunov, 43 Ukrajincev, 29 Rusov, 24 Angležev, 17 Slovencev, 13 Letov, po 15 Italijanov in Japoncev, 12 Kinezov, po 6 Holandcev, Perzov in Svedo.v, po 5 Francozov, Macedoncev, Turkov, Indij-cev, 4 Armeni, po 2 Arabca, Španca in Dan-ca V-eh Jugoslovanov je torej le se 2_7, med temi samo Srbov 132. Slovenci so že skoro izginili! Tudi to je znak o /bogastvu« Slovenije, ikajiin na Dunaju morejo danes študirati le sinovi imovitih starišev. srbi se precej postavljajo! Ali bi ne bilo 'mogoče dognati, koliko plačuje za nje — država.. Avstrija dma ravno za polovico manj ministrstev nego Jugoslavija. Že s tem je državi mnogo prihranjenega! Zdaj se bavijo se z 1 načrtom, da - vsa -ministrstva spravijo pod eno samo streho — v novo vojno ministrstvo. Čez 1300 je tam prostorov in baje dovolj , za vse. Taka koncentracija prinese sama po sebi velike ugodnosti in prihranke. Doslej : ima n. pr. vsako ministrstvo svoje pisarne, svojo knjižnico, svoj ekspedit, svoje sluge, čuvarje, vratarje itd. V skupni hiši mnogo tega 'odpade. V vsem skupaj skrčijo osobje na polovico, a delo pojde hitreje od rok. lo se bo poznalo posebno v uradovanju, ki spa-da v več ministrstev. iN. pr. akcijske družbe spadajo v kompetenco finančnega, trgovinskega, notranjega in socialnega ministrstva. Predno doslej preroma akt vsa ta ministrstva, je treba silno pisarije, evidenčnih i vknjižb itd. in minejo meseci, predno je * stvar rešena. Ko bodo ministrstva pod eno i streho, odpade -tako romanje in imečto pisarij opravijo osebno vso reč v kratkem času. Za kar so bili potrebni meseci, bodo zadoščali tedni. Nešteto je stvari, ki spadajo v več kompetenc! Koliko ibo tu prihranka na času in denarju in v večjo zadovoljnost ljudstva. Na tako koncentracijo v lieogradu niso še mislili? Vsako -miniislrstvo hoče imeti lastno poslopje. Ako že nočejo ali ne morejo izvesti podobne koncentracije vseh ministrstev, mogli bi pač to storiti vsaj pri onih, kier’ je pogosto skupna kompetenca! A. (J. nja. Kar je zaukazano, to velja, drugo ne. Če boš sledil temu, boš deležen vseh klerikalnih dobrot na tem in onem svetu. Če ne, se ti bo godilo tako, kot se godi uporni klerikalni mladini in njenemu »Križu na gori«, ki mora plačevati ogromne zneske za veliko čast, da se tiska v Jugoslovanski tiskarni. Klerikalna stranka dobro čuti, da pomeni ta pokret zanjo veliko nevarnost. Zato sktusa na vse načine to gibanje zatreti. Ne bo pa mogoče zatreti tega gibanja, če ostanejo njegovi nosilci zvesti svojemu prepričanju, in če ne bodo odnehali. Če pa se lo zgodi, potem bo živela klerilaklna stranka še dalje tako kot dosedaj, in mnogo obetajoče gibanje je končalo na laži. *—r-~ Politične, vesti. Klerikalizem in njegova mladina. IZ DIJAŠKIH KROGOV. Klerikalizem ni nikoli poznal liubia. Z umetnim gojenjem rešpekta pred avtoritetami si je znal ustvariti v*‘°ll vrstah disciplino, kakor je nima noben p k ret Njegova vzgoja mladine je v bistiviu le navajanj? mladih ljudi k absolutnemu priznavanju nekaterih paradoksov, pri Sem p. je izključena vsaka volja posameznikov m zt 1 priori odklonjena vsaka morebitna korektura Klerikalizem priznava le tako pojmovanje sveta in življenja, kot si ga je aaraslih sholastična teologija; zato ima za vse kraje in čase le eno samo stališče. Njegova piramida dogem je dolgo obdržala svoie ravnotežje. Ali moderni dvajseti vek je postavil človeštvo pred ogromen kompleks novih problemov, etičnih, socialnih, znanstvenih in filozofskih. In tu sta katekizem in dogmatika odpovedala. To zlasti zavedno ali instinktivno občuti klerikalna mladina, ki se ne more sprijazniti z materialističnim pojmovanjem, ne more se pa uživeti tudi v racionalistično dogmatiziianje in m-iumentira.ije dosedanjega katolicizma Ostane ji le še ena smer: P°J™n,e in pojavov na način, ki se približuje nn. CUToUje osnovna razlika, ki loči mladino od starejših pristašev klerikalizma in ki J vzbudila po vsem katoliškem svetu precej moSno gibanje, ki stremi za tem, da osvp-bodi katoliško mladino morečega dogmatizma in da jo navede k religiji, ki naj bazira beli na čustvu. Hočejo si ustvariti neke vrste »antintelektaalistično usmerjeno duševnost- , kot je to definiral Terseglav. Tudi slovenska kleni kalna mladina se je deloma izneverila poti, ki so jo hodili staji' Poleg razlike v filozof-sko-teoloških na- • -h cn se uri nas pridružili še druga vzroki. 'Klerikalna mladina prihaja do spoznanja, da katolicizem starejših ni nič dra gega kot z zelo vodeno religijo n«oj« barvani materializem. Zlorabljanje čustev v politične namene je tudi eden gta nih vzrokov. Dalje tudi le preveliko barva-iiie klerikalizma z bankami in drugimi g -spodarskimi zavodi, poleg tega pa pomanjkanje smisla za kulturne zahteve. Mladina vidi, da je klerikalizem statičen, ona pa hoče biti dinamična. Jasno vidi, da so nieni starejši voditelji nezmožni se prilagoditi moderni dobi in da nočejo s časom. Vidi tudi, kako se na ljubo raznim klerikalnim mogotcem zapostavlja krščansko- SSSTv klerikalni .U.dtal «1- j>or, tki pa je zaenkrat le bolj pasivnega zna- čaja. Njene dijaške organizacije so v razpadu, edina vez, ki jih še drži, je družabnost. 15orne so drobtine, ki jih prejema klerikalno diiaštvo s klerikalne mize. »Akademski dom na Miklošičevi cesti je bolj podoben stojnici, kjer se razkazuje klerikalno skopustvo. V vlažnih kleteh je prostora za borih -4 akademikov. Loterija Dijaškega Potlp°™^ društva« je bila s strani oficijelnih klerikalcev naravnost ignorirana. To so sigurna znamenja, da je razkol ineu starimi -klerikalci in njihovo mladino tu. Klerikalna mladina, katere glasilo je »Kr na gori k, zahteva -moderno, zivljensko pojmovanje vere brez potrebe po dokazih ... ^ Dovolj razločno pove: -trgovski duh, s ka- le rim ie prežeta ■vsa današnja družba, je zašel v vero samo-1- in nazadnje jo »tudi re-ligijozne formalitete odbijajo!« (Van citati so iz lista »Križ na gori -) Veliko pobude ji je dal »potujoči romar in doktor z dvema sežganima diplomama«. Nemec iz rajha Willi Hammelrath, neke vrste krščanski anarhist ter moderni mistični asket. Ta pokret seveda ni po volji starim, začetka % lepimi besedami, rahlimi opomini, nato pa s čini dalje hujšimi sredstvi skušajo '.prisiliti mladino k ubogljivosti in poslušnosti, tema dvema lepima »krščanskima sredstvoma. Javna tajnost med akademsko mladino je„ da se morajo izdajatelji »Kriza m gori« za vsako številko zagovarjati pred I višjimi inStancami. Kaj drugega kot moralni > -pritisk je, če gospod knezoškof pokliče k sebi sotrudnike tega' časopisa in enemu očita heretičnost njegovega članka, drugemu pa preveliko' erotičnost literarnega spisa. Nazadnje je pa klerikalno mladino ostro nriiel sam i Aleš Ušeničnik, >največji slovenski'filozof , kot ga imenuje Cankar. Kaj vse očiti tej ubogi klerikalni mladini. Da je premalo realna, da ima napačne pojme o etosu in da je okužena po protestantovsln ; verski filologiji, ki utegne zbloditi vse pojme i Nazadnje ji pa lepo prijateljsko pove, da se i motijo, ko pravijo: -stopamo na nova tla 1 v vesoljstvu in ni pred nami sledov stopinj/ Opozarja jo na Tomaža Kempcana, to je tistega meniha, ki pomeni poosebljenje dog- Tu je jedro, kar je hotel g. Useničnik povedali! Nazaj mora mladina, k dogmatiki, mora slepo verjeti v šepave racionalistične argumente in kar je glavno: tudi slepo sle diti klerikalnim voditeljem m duševnim pastirjem. Da boš dober katoličan m se boljši klerikalec, ubij lastno individualnost v seibi, zatri vse svoje osebne nazore nn mme- — Slovenska fronta in plemenska fronta. Naš mladinski tisk bi hotel te dni i/.konstruirati nekakšno z\ezo med slovensko in plemensko fronto. Kdor nalašč preobrača dejstva, kdor noče videti resnice, ta to zvezo tudi lahko najde. Ne pa tisti ki časti resnico. Zato naglašamo ponovno: slovenska frenta nima nobene skupnosti s plemensko fronio ali s kakšnim separatizmom. Slovenska fronta je boj za gospodarsko enakopravnost Slove,li je. Slovenska fronta je protest proti temu, da v Beogradu ne plačujejo težki milijonarji davkov, dočim je bilo v Sloveniji samo eno leto -R000 eksekucij. V slovenski fronti ni nobene hujskarije, se najmanj proti srbskemu narodu, v slovenski fronti je le protest proti temu, da se s frazo edinstva gazi enakopravnost Slovenije. Vsakemu to, kar mu gre, ito je geslo slovenske fronte. . a-mo na tem geslu pa je tudi mogoče zgraditi močno državo. Iz slovenske fronte mora slediti likvidacija plemenskih bojev, iz hlapčevanja Beogradu, kakor bi ga še vedno rad uganjal mladinski tisk, pa mora priti plemenski boj. Če dane*s ptaše mladinski listi s plemenskim bojem in ga zavedno napačno tolmačijo s slovensko fronto, potem je to samo dokaz, da so proti slovenski fronti, da še vedno čakajo na poziv, ko bodo mogli hlapčevati na škodo slovenskega naroda beograjskim mogotcem. Zato pa tudi ponavljamo, da je vsako računanje na sodelovanje SDS v slovenski fronti napačno, ker z večnimi kandidati za uskoštvo ni nikomur po-magano. — Dr. Lorkovic težko obolel. Dr. Ivan Lorkovič, predsednik Hrvatske selj-ačke federalistične stranke je težko obolel. Njegovo stanje je jako kritično. = O pogajanjih Slovakov z min. preds. Sve-hlo piše »Slovak«: Ministrskemu predsedniku smo predložili slovaške zahteve. Na njem je sedaj, da odloči, Slovaki čakajo samo na dejanja. Pogajanja so velike važnosti za Slovaško. So to prva pogajanja naših poslancev s predsednikom vlade. Če bo sedanji poskus uspel in če odstopi vlada od svojega intrasigentnega stališča, potem bodo naši poslanci našli pot za nadaljnje korake. Če pa ostane naša akcija neuvaževana, potem imamo svobodne roke in vlada nas je oprostila vsake odgovornosti. Izjavili smo že, da mora naša stranka kreniti na pot, ki bi odpravila praško diktaturo. Če te ne bomo mogli odpravili z xxsnimi sredstvi, bomo morali svojo opozicijo poostriti. Na vsak način pa imajo naši poslanci vsako potrebno poblastilo. od svojih volilcev. . , •. - Tirolci proti avstrijskemu kancelarjn. Po vsej Tirolski vlada silno razburjenje proti Ramekovemu odgovoru.Mussoliniju. I irol-siki deželni glavar je odpotoval na Dunaj, da mu Ramek pojasni svoj govor- Po povratku deželnega glavarja bo sklicana seja načelnikov strank, da se dogovore, če se skliče zasedanje Tirolskega deželnega »bora, v slučaju, da avstrijska vlada ne bi hotela intervenirati pri Zvezi narodov zaradi italijanskega postopanja proti -tirolskim Nemcem, potem misli to storiti tirolski deželni zbor. Za nedeljo je sklicano v Innsbruck veliko protestno 'Zborovanje, ki ga prirede vse stranke. Pričakovati je vehementnih izpadov proti Italiji. * _ protest diplomatov proti grškemu prisilnemu posojilu. Z realizacijo prisilnih privatnih posojil so oškodovani interesi tujih državljanov in tujih trgovcev, posebno onih, ki se samo nekaj dni mude na grškem ozemlju, a so navzlic temu primorani, -podpisati to prisilno posojilo. Del diplomatskega zboia je zaradi tega včeraj poselil preds«tmk;> g! ške vlade in zahteval od njega, da tujce izvzame ml plačevanja prisilnega posojila. Sklicevali so se diplomatski zastopnik, pr, tem na veljavne mednarodne pogoje, po katerih so tujci izvzeti od prisilnih poso d - Poraz Bratianu-a pri občinskih volitvah jP brozdvomen. Opozicija je zmagala z veliko večino v vseh večjih mestih m osvojila 30 odstotkov kmetskih občin. Pri tem pa je gel obdržati na svojem mestu. Toda, če pride v Ženevo, pride le kot obtoženec. Če pa bo hotel v Ženevi govoriti o financah in o zaupanju Madjarski in če bi hotel doseči za .‘»ladjarsko ugodnosti, poleni mu bo treba odgovarjati na mnogo bolj neprijetna vprašanja, kakor pa se mu jih je upal staviti fi-garski madjarski parlament. Treba počakati, če hoče madjarski narod v resniti biti zastopan od moza, ki se je dosedaj izkazal kot vzor brezsramnega moža. Besedo imajo se- & daj pravi zastopniki madjarskega naroda. = Italija za Poljsko. Kakor poroča »Petin, Parisien«, je sporočil Mussolini poljskemu .poslaniku, da more Poljska ob priliki svoje kandidature v Svet Zveze narodov vedno računati na podporo Italije. Če je ta vest točna. potem pomeni to, da je Italija odločena svojo protinemško politiko izvajati z vso do->lednostjo. Obenem bi se iz tega moglo sklepati, da je Italija odklonila angleško orientacijo. Kakor pa poroča list »Sunday Times - , se na sedanjem zasedanju Zveze narodov sn|oh ne bo razpravljalo o razširjenju Sveta Zveze narodov, temveč samo o vstopu Nemčije v Zvezo narodov. Vstop Poljske v Zve-zin Svet ipride na vrsto šele na jesenskem zasedanju. - Afganistan napovedal sovjetom vojno. Sveta vojna, ki jo propovedujejo mohamedan-ci v Turkestanu, je očividno segla tudi v Afganistaji. Kakor se poroča iz Kobula, je afganistanska vlada napovedala sovjetom vojno. ObemMii je bila proklamirana splošna mfbilizacJpL Tudi ruske čete so deloma mobilizirane in se zbirajo ob meji. — Sovjetski napad v Azijo se je torej zaenkrat ponesrečil. V Mandžuriji je ostal sovjetski nasprotnik general Čangsolin zmagovit in sovjetski zaveznik general Feng se odpravlja na odhod v Evropo. Pohod proti Indiji pa se končuje s sveto vojno v Turkestanu in Afganistanu. Angleška politika si je torej znala najti dobrih paveznikov. — Indijci podpirajo Druzc. »Ne\v Yorft H erald poroča, da so prejeli Druži od Indijcev 63.000 dolarjev podpore. KRATKE VESTI. Na plenarni seji komunistične internacionale je izjavil Zinovjev, da ostane program komunistične stranke neizjJremenjen in da se izpreraeni samo njena taktika. Amerika za revizijo Versajskega dogovora. Ameriški poslanec Berger je'predložil ameriškemu kongresu resolucijo, v kateri zahteva od predsednika Coolidgea, da skliče mednarodno konferenco za revizijo Versajskega dogovora, ker bi se samo tako dala odkloniti nova vojna.. Sovjeti so naročili v Franciji in Holandski 200 novih aeroplanov. Albansko poslaništvo zanika vse vesti o nemirih v Albaniji. Enoletno splošno delovno dolžnost nameravajo uvesti v Nemčiji. Prijateljski dogovor med Turčijo in Sirijo je bil podpisan. Za Sirijo ga je podpisal Jouvenel, za Turčijo pa Rušid bei. Francoska artiljerija je znova bombardirala vstaše vzhodno od Damaska. Bilo je ubitih tudi več otrok. Pariška policija je aretirala večjo bando italijanskih vlomilcev in anarhistov. Nemški naeionalci so vložili predlog, da se izpremni ustava. Poleg parlamenta naj obstoji še direktno izvoljeni senat. Parlamentarni preiskovalni odbor v Buda-pešti je kljub protestom opozicije zaključil preiskavo v falzifikatorski aferi. BELEŽKA. Vrednost demantija. V »Belgrader Zeitung piše nekdo v i’>el-! grajskih .izprehodih sledeče: I »Včeraj sem sedel v kavarni poleg stare-) ga Srba. Bral je ravno v časopisu demanti fi-< nančnega ministra, ki izjavlja: Ni res, da - sem v Parizu jtri kartah izgubil 500.000 frankov/ Dobri starec je nato vzdihnil: »Torej i potem nemara kar celi milijon. Lep denar!« OClSl OllvO V 'Iv treba pripomniti, da so bile v mnogih kmečkih občinah vložene kompromisne trste vseh vaščanov, da si ti prihranijo voliven boj. Vse te liste je označila vlada kot svoje, kar pa je seveda čisto napačno. Da je vlada imela uspeh samo v manjših občinah, je lahko razumljivo, ker samo tu je mogla razviti na-sjlje v vsem obsegu, dočim je bilo to v večjih mestih, kjer je kontrola javnosti močnejša ,nemogoče. Ilumunija je pri občinskih volitvah torej dovolj jasiio povedala, da o Bratianu, njegovi siguranzi in njegovih nasiljih ter aferah noče nič slišati. Vprašanje je, če bo imel kralj pogum, nastopiti proti Bratianuu in bojarjem. Jasno je, da bo njegov sklep usodepoln tudi za položaj v Humuniji. — Doumer grozi i demisijo vlade, ivakoi doznava »Le Temps libre-, je finančni minister Doumer izjavil, da bo vlada dala ostavko, ako bi parlament ne sprejel davčnega načrta, kakor ga je senat spremenil. =: Uethlen more priti na zasedanje Zveze narodov le kot obtoženec. Znani francoski publicist Gauvain piše v »Journalu des Debate« o madjarski falzifikatorski aferi. Predvsem napada z vso ostrostjo Bethlena in zaključuje -svoj napad tako-le: Grof Bethlen more iti v Ženevo, če se bo v marcu še mo- Prosveta. PKPERT(fAR NARODNEGA (iLlil)ALIšČA V LJUBLJANI. Drama. Začetek ob 20. uri zvečer. 24. februarja, v sre dijaška predstava ,» znižanih cenah. Izv. 27. februarja, v soboto: »Obrt gospe Warrn«. Red F. 28. februarja, v nedeljo: Ob 15. uri popoldne »Naša kri , ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Ob 20. uri zvečer »Deseti brat«, ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Opera. Začetek ob pol 20. uri zvečer. 24. februarja, v sredo: »Orfej v podzemlju«. Red E. o j o 25. februarja, v četrtek: »Tosca«, neri n. 26. februarja, v petek: »Večni mornar«. — Red D. 27. februarja, v soboto: »Zvedave zenske«. Red C. „ 28. februarja, v nedeljo: Ob 15. uri popold" »Aida«, ljudska predstava po zmzanih nali Izven. Pianist - profesor Anion '^‘ ^‘[^ski pondeljek, in rudarji glede redukcije rudarjev in zmzanja plač. , , , i Ravnatelj Skubic je pozval delegate rudarjev, naj se izjavijo, če sprejmejo predloge, ki'jih je stavila družba na zadnji skupni Konferenci. V imenu rudarjev je izjavil nato delegat Arh v glavnem sledeče: L Delavstvo pristane pogojno na to, da se Pošljejo predhodno v sporazumu z delav-lmi zastopniki na dopust vsi delavci, ki niso odviSni samo od zaslužka pri rudniku. 'i , ako znižanje plač se odklanja. 3. Izmenjava na kraju se odklanja, ker bi pomenila podaljšanje delovnega časa od pol do ene ure. 4. Vsako nadurno delo se odklanja. 5. Sedanji način izplačevanja naj ostane. 6. Vsako povišanje cen smodnika v breme delavstva se odklanja. Ravnatelj Skubic je nato izjavil, da odklanja vsako nadaljnjo razpravo. Na zahtevo delegata delavstva, Arha, je končno vendarle pristal na to, da je Arh pojasnil in utemeljil odklonilno stališče delavstva. Iz njegovega obširnega utemeljevanja bodi omenjeno sledeče: Ce trdi družba, da je pivdta prodaja premoga mesečno za 20.000 ton, zluaša io leino- 240.000 ton. Tona stane povprečno 276.25 Din, kar znalša letno 66,000.000 Din. V Jem slučaju bi izgubila družba letno 10,095.000^ Din dobička, d oči m bi izgubilo delavstvo, če bi obveljal predlog družbe, na zaslužku 56 milijonov 205.000 Din. Rudar bi zaslužil dnevno komaj 22.24 Diffl! Kljub temu pojasnilu je izjavil ravnatelj Skubic, da ne more pristali na odklonilno stališče delavstva. S tenn so bila pogajanja pretrgana. Shod tobačnega delavstva v Mestnem Por.u*\ V dobi splošne socialne reakcije, ki vlada sedaj pri nas, preti monopolskemu delavstvu težak udarec, ako se uresniči načrt novega pravilnika. Prizadeto tukajšnje delavstvo je sklicalo z/ado včeraj ob 6. protestni 'shod v Mesini dom, kamor se je korporativno po- po delu iz tobačne tovarne. • ,'se Jie udeležilo okrog 400 delavcev pLrp!aVK„.0lTOPil ie ,shod tlačni delavec Ropret. Kot glavm govornik pa je nastopil ?P-!C ki vsehirntlziral nameravani pra-T.1. ’ , S°tov6 točke, ki ža- lija vsak i»e tako iprimitiv-en sori*ilp,n rut Tako določa prav,lmk ostre kazni h vsak najmanjši prestopek, k-izm pa a0l(>ga delavstvu vsak predpostavljen, Tega duha,' ki bo imel za posledico brezštevilne denuncia-cije, predvojna Srbija ni poznala, vlada skuša uvesti najprej pri nas, nakar bi sledili še srbijanski kraji. Najvisja kazen pa je jK. £uba ipiate m en mesec. Wi brezplačni »Pusti «e lahko uporabljajo kot kazni. Sezonski delavci sploh nimajo odpovednega roka, kar je naravnost protisocialen uflikum, ki krši vsak zakon, zlasti, ce p Mislimo, da je ni tovarne, ki bi laaKO sv je delavce odpuščala, ne da bi jih preskrbela vsaj za 6 dni. Država sama pa daje zgled •najbolj protisocialnega postopanja. Pravilnik vsebuje še mnogo točk, ki niso v skladu 's socialnimi načeli. Da more naša vlada U-dajati trike ukrepe, je vzrok tudi v tem, da se ni podpisala mednarodnih konvencij o delu. Pa tudi drugod v državi se mora boriti delavstvo za najelementarnezše pravice. Ravno sedaj hoče Trboveljska premogokopna druž-vre?i »a cesto 2000 delavcev. Osemurni delavnik je povsod v nevarnosti. Ostro je tudi govornik nastopil proti'klerikalcem. Njdjova Jugoslovanska strokovna zveza je proglasila, da se ne udeleži sedanjega shoda; klerikalni poslanci niso še ničesar storili za monopolsiko delavstvo Pa kako neki, ko je na primer neki klerikalni vodja zaposloval 1-- do 13-letne dečke in jim še odtrga val njihove (zaslužke. Govornik je dalje pozival delavstvo k složno-sti, z ist ni apelom je tudi predsednik zaključil shod. »NISO PREČANSKI KRAJI KOLONIJE ZA 1 IZROPANJE.« Te besede je Spregovoril mi svojem sa- j rajevskem shodu vodja SDS g. Svetozar Pri- | bičevič. Takio resnične so te besede, da jih moramo podpisati z obema rokama. Toda, zakaj ni izrekel g. Pribičevič teh besed že tedaj, ko je bil minister? Menda ne bo trdil g. Pribičevič, da se »pljačkajo« prečanski kraji samo sedaj, ko ni SDS v vladi. Koliko gorja bi bilo prihranjenega pre-čanskim davkoplačevalcem in kako vse si-jajnejše bi bilo danes z državno mislijo, da je g. Pribičevič izrekel te besede vsaj pred enim letom! Tako pa: soglašamo z besedami g. Pribi-čeviča, toda vera v iskrenost njegovih besedi nam manjka. S tem pa so te besede postale tudi brez vrednosti. Eno pa treba vseeno podčrtati. Kadar bi zopet tisk SDS hotel govoriti o protidržavnosti in separatizmu onih, ki hočejo dejansko enakopravnost in ne samo ono na papirju, tedaj jim zakličite besede Sv. Pribičeviča: »Niso prečanski kraji kolonije za pljačkanje!« — Načrt zakona o avtorskem pravu je izdelan. V par dneh se sestane posebna strokovna komisija, ki bo izvršila eventualna dopolnila in izpremembe. — \ ministrstvu za šume in rude je izdelan ukaz o imenovanju, .napredovanju in premestitvi večjega števila uradnikov Šumakih uprav in direkcij. — Zakon o živinoreji. V ministrstvu po-ljoprivrede in voda je izdelan nov načrt zakona o povzdigi živinoreje. V kratkem bo načrt podrobno pretresla konferenca načelnikov vseh oddelkov 'ministrstva, nakar >bo predložen ministru v proučavanje. — Zakon o čebeloreji. V poljedelskem ministrstvu se sestane še ta teden posebna strokovna komisija, ki ima izdelati nov načrt zakona o čebeloreji. Zakonski načrt bo predvideval razne mere za povzdigo čebeloreje v naši državi. — Zavarovanje delavcev. Začetkom letošnjega leta je bilo zavarovanih pri uradih za zavarovanje delavcev v vsej državi okrog 500 tisoč oseb. Število zavarovaicev stalno narašča, posebno v južnih in vzhodnih pokrajinah. — Nemški znanstveniki v Jugoslaviji. Prosvetno ministrstvo je bilo obveščeno, da obišče začetkom meseca aprila našo državo v svrho znanstvenih študij večje število znanstvenikov iz Nemčije. Proučavali bodo v nekaterih krajih, zlasti v Bosni in Hercegovini, geologiene formacije. Naši domači znanstveniki pripravljajo nemškim gostom dostojen sprejem. — S kongresa plinarn. Na 1. konferenci zastopnikov jugoslovanskih plinarn se je vršilo sedem strokovnih predavanj. Posebno zanimivo je bilo predavanje inženjerja Tomšiča iz Maribora, ki je govoril o vporabi domačega premoga hi proizvajanje plina. Poudarjal je, da so uporabljive za proizvajanje plina vse vrste našega domačega premoga. Razen tega omenjamo predavanje ravnatelja Rau-kerja, ki je govoril o najdiščih zemeljskega plina v Jugoslaviji. Poudarjal je, da bi se dal Zagreb prav dobro oskrbovati s plinom iz Bujovice, kjer se nahaja toliko zemeljskega plina, da bi za Zagreb popolnoma zadostoval. Žal bi stalo rafiniranje in napeljava preveč. Na daljši interni konferenci je sklenil kongres med drugim ustanovitev zveze mestnih ! I>linaren v Jugoslaviji. Zveza bo* skrbela za ! skupno postopanje na vseh poljih, kjer je mo-: goče, kot n. pr. pri preskrbi s premogom. — Dom narodnega zdravja na Sušaku. Predvčerajšnjim je bil, kot smo že kratko poročali, otvorjen na Sušaku dom narodnega , zdravja. Že dan pred otvoritvijo so se pripe\ ; ljali na Sušak oficielni zastopniki in gostje. Ob 9. zjutraj so se podali udeleženci pod vodstvom župana Kučiča pred poslopje. Slovesna j otvoritev se je pričela z blagoslovi jen jeni. Akt je opravil župnik dr. Bački. Nato sta iz-1 pregovorila župan dr. Kučič v imenu občine I in načelnik ministrstva za narodno zdravje dr. Andrija Štampar v imenu vlade. Sledila je slcvesia otvoritev razstave »Mati in dete« v 1 nadstropju poliklinike. Ob 12. je priredila mestna občina gostom na čast banket ki se ga je udeležilo 150 oseb. Z banketa je bila poslana kralju Aleksandru pozdravna brzo- "a-' Konferenca za povečanje našega voznega parka. Pod predsedstvom prometnega ministra se je vršila v Beogradu konfeienca ki je obravnavala o vprašanju povečanja našega voznega parka. Konference so se udeleži i > ravnatelji. Do končnoveljavih sklepov priue "a prihodnji konferenci, vendar pa je bilo soglasno zastopano mnenje, da naj se oddajo dela v prvi vrsti domačim tovarnam vagonov. Kako drugje zidajo. Glavni odbor piu-skega deželnega zbora je podal te dni ob pn-, 1 Pre>tresanja budžeta ministrstva za ljudski blagor pregled o zidanju stanovanjskih his na I ruskem. Od 1. oktobra 1924 do 1. oktobra 192o je bilo sezidanih na Pruskem 93.263 novih ^ stanovanj. Razen tega je bilo 1. oktobra 1925 še ne popolnoma dogotovlje-nih 54.960 stanovanj, ki so se zidala s pomočjo liišnonajemninskih hipotek, 9.110 stanovanj, ki so se zidala iz drugih javnih sredstev ter 17.880 takih, ki so se zidala iz zadružnih sredstev. Od teh je sedaj že nad 22.000 dogotovljemh. Izgledi za leto 1926 so torej ugodni. Prvih hipotek ni mogoče preskrbeli. Financiranje bo torej zelo težavno. Z nadaljnini znižanjem ^stavbenih stroškov ni računati. Program deželnega zbora o zidanju stanovanj reprezentira minimum od tega, kar je treba izvesti. Najemnina se mora na vsak način zvišati 7.a 100 odstotkov predvojne, toda pri tem ne rnore ostati. Izenačen je najemnin s splošnimi življenjskimi cenami je neizbežno, sicer stanovanj v novih zgradbah sploh ne bo mogoče oddati. — Tako pravi jioročilo. Kljub vsemu pa izkazuje pruska gradbena bilanca za leto 1924—25 stotisoč novih stanovanj. Kaj pa pri nas? — Pomorski promet med Italijo in Rusijo. Kot poročajo iz Moskve je sklenil sovjetski brodarski sindikat z neko italijansko brodarsko družbo dogovor, ki predvideva redni potniški promet med Italijo in Odeso. Razven tega bodo oskrbovali italijanski parniki redni promet med lukami južne Rusije. — Častni meščani Reke. Te dni je prispela v Rim deputacija reške mestne občine, ki je počastila s svojim obiskom generala Gardi-nija, admirala Thaona di Revel ter senatorja Spontarinija in Quartierija. Deputacija je prinesla imenovanim diplome mesta Reke o častnem meščanstvu. — Razpisana služba. Vodstvo splošne bolnice v Mariboru razpisuje pogodbeno mesto bolnične babice. Prošnje je vložiti do 25. februarja 1925 pri vodstvu splošne bolnice v Mariboru. Podrobnosti glej v »Uradnem listu« št. 16. z dne 20. februarja 1926. —r Vremenske kaprice. V Buenos Aires-u je nastopilo po izredno ostri zimi nenadoma brez prehoda toplo poletje. Toplomer kaže 92° F. — Po vsem Kavkazu in večjem delu Krima je sledila ostri zimi nenadoma pomlad. Toplomer kaže 18° C. V Londonu se je dvignil toplomer na 13° C. — Zagonetni slučaj Premk v Domžalah. 19. I. m. so našli posestnika v Domžalah Andreja Premka, ki je bil osumljen, da je zastrupil svojo ženo, mrtvega. Prvotno se je mislilo, da se je Premk zastrupil, obdukcija je pa pokazala, da je imel prebito lobanjo in nastal je sum, da je bil ubit. Orožništvo je ugo- j tovilo, da so metali nanj neki fantje, ko se je vračal iz gostilne pri Sv. Trojici, kamenje, zato obstoja sum, da so ga pozneje napadli in ubili. Več osumljencev je bilo aretiranih. Vzrok napada je bilo najbrže ogorčenje radi suma, da je Premk zastrupil svojo ženo. — Tolpa madjarskih ponarejevalcev v bližini naše meje,/Še meseca oktobra lanskega leta so bile naše oblasti v Subotici zaupno obveščene, da je bil v nekaj kilometrov od naše meje oddaljeni vasi Madaraži prijet poglavar madjarske tolpe falzifikatorjev Ileš Kanič, v čigar hiši je bil zaplenjen stroj za ponarejanje bankovcev ter 200,000.000 falzi-fikatov madjarskih novčanic po 100 kron. Izsledeni so bili tudi njegovi pomagači ter ž vred odvedeni v Budimpešto. Kmalu nato se je izvedelo, da je ponarejala tolpa tudi naš denar. Sum je potrjevalo dejstvo, da so se pojavili baš ob tistem času v zagrebški in mariborski okolici ponarejeni stodinarski bankovci. Kljub temu, da so bile o zadevi obveščene tudi madjarske oblasti, ni bilo mogoče izvedeti, če so preiskavale madjarske oblasti zadevo tudi v. tem pravcu. Preiskava v Budimpešti se je vodila popolnoma tajno, te dni pa je bil Ileš Kanič iz budapeštanskega zapora izpuščen brez kazni ter se nahaja zopet v Madaraži in to kljub nepobitnim dokazom, kar je za madjarsko justico značilno. O zadevi je obveščeno naše notranje ministrstvo. Državni policijski šef Lazič je odredil, da se ima poizvedovanje energično nadaljevati. — Lundru II. Pariška policija sumi, da ji je je prišel v roke nov morilec žensk Lan-d rujevega tipa. Neka dama je dala aretirati svojega komornega slugo, ker ii je poneveril 20.000 frankov. Med njegovo prtljago so našli dolg spisek imen in rojstnih listov mladih deklet in imitacij takih listin. Mož se piše Garnier. Iz več mest so dospele na pariško policijsko prefekturo ovadbe, iz katerih sledi, da je Garnier star ženitovanjski slepar. Šest deklet, s katerimi je imel stike, je izginilo. — Ženski roparski morilec. Pred kakimi tremi tedni so našli v Linzu v njegovem stanovanju ustreljenega trgovca s preprogami Schafraneka. Sedaj so poizvedovanja dognala, da ga je umorila njegova ljubica, brezposelna pletilka Mici Spiessberger. Morilka je bila aretirana. Izsledili so jo po čudnem naključju. Pred par dnevi je dobila policija pismo, v katerem ji sporoča neki neznanec, da je umoril Schafraneka on. Vtihotapil se je v njego-govo stanovanje z namenom, da ga okrade. Med tem je prišel Schafranek v spremstvu neke dpklice domov. Ker mu ni hotela biti takoj na uslugo, jo je hotel posilili. Medtem je skočil oni iz skrivališča ter ga ustrelil. Deklica, ki je ne zadene nobena krivda, je zbežala. Policija je primerjala rokopis tega pisma z raznimi pismi Mici Spiessberger j eve, ki jih je našla v Schafranekovem stanovanju in ugotovila, da je pisava identična. Morilka je po daljšem tajenju priznala. Seveda bi rada natvezila oblasti bajko, da je usirelila Schafraneka, ker jo je hotel posiliti. Ker pa je dokazano, da je imela s svojo žrtvo razmerje ter je bila vrhutega tudi že pred leti kaznovana radi tajne prostitucije, ji nihče ne veruje. Pač pa je takorekoč gotovo, da je umorila svojega ljubimca iz koristoljubja, ker se je nahajala v denarnih težkočah in je svojo žrtev oropala. — Volilici svojega poslanca skoraj linčali. Francoski socialistični poslanec Renaudel je obiskal te dni Toulouse, mesto, ki ga je poslalo v parlament. Medtem ko je sedel na terasi neke kavarne, je prišla k njem deputacija delavcev, ki mu je v ostrem tonu očitala, da ni izpolnil obljub, ki jih je dal svojim vclilcem za časa volilne kampanje. Končno so razjarjeni volilei na poslanca navalili ter bi ga bili linčali, da ni prišla pravočasno policija. ki ga je rešila s tem, da ga je odvedla v zaščiten zapor. Vsekako so francoski volilei bolj energični in bolj pametni kot slovenski. — Zopet časopisna afera na Dunaju. Kot poroča »Arbetterzeituiig«, je vložil ravnatelj nižjeavstrijske eskomptne družbe Wilhelm Kux zoper izdajatelja lista »VViener Allge-meine Zeilung- ovadbo radi izsiljevanja. Stvar ima v rokah policija. — Uro preil usmrčen jem poiniloščen. Pred lvovskim prekini sodom, ki še vedno ni ukinjen, je bil obsojen te dni po dvodnevni obravnavi 211etni kmet Adalbert Socha radi zahrbtnega umora na smrt z ustreljenjem. Obtožen je bil, da je ustrelil skozi okno nekega v gostilni sedečega orožnika. Obtože^ nec je dejanje priznal, tajil je samo, da bi bil imel namen orožnika, ki je prebivalstvo šikaniral, usmrtiti, temveč ga je hotel samo ustrašiti. Ob 12. opoldne mu je bila sodba proglašena, ob 3. se je imela izvršiti. Medtem ko so se vršile priprave za eksekucijo, je telefoniral predsednik sodišča v Varšavi se mudečemu predsedniku republike radi eventualnega pomiloščenja. Stvar je bila teni holj nujna, ker je bilo znano, da mora predsednik republike ob 2. iz Varšave odpotovati. Kljub temu je bila (zadeva urejena pravočasno: Ob 2. je sporočil predsednik sodišča v i»risotnosti državnega pravdnika in zagovornika obtožencu, da je pomilosčen. Socha se je vrgel pred sodnikom na kolena ter se zahvalil s solzami v očeh za intervencijo. — Protižidovske demonstracije v Gradcu. Te dni so vprizorili nacionalni socialisti v Gradcu protižidovsko demonstracijo. Židovsko društvo »Vikur-Folim« je priredilo neko gledališko predstavo. V gledišče je vdrla skupina nacionalnih socialistov ter vrgla iz galerije v parter več smrdljivih bomb. Po končani predstavi so pognali demonstranti igralce in več gledalcev v beg. — Absolvente in absolventinje bivše Slovenske in sedanje Državne dvorazredne trgovske šole v Ljubljani prosim, da mi kratko sporoče svoj sedanji poklicni položaj in prejemke. Ker potrebujem podatke v nujne statistične svrhe, pričakujem, da bo vsakdo hitro odgovoril. — Josip Gogala, ravnatelj. — Izjava. Včerajšnja ljubljanska mladinska lista sta prinesla vest, da je imenovan g. Albin Prepeluh za direktorja nekega velikega lesno-i ndustrijskega podjetju v Bosni. Pooblaščeni smo izjaviti, da je ta vest popolnoma izmišljena. Ljubljana«. 1— Ljubljanski Sokol opozarja svoje članstvo na odhodnico generalnega konzula CSR brata dr. Otokarja Beneša, ki se vrši danes ob 8. uri zvečer v veliki dvorani »Zvezde«. Pridite v čim večjem številu, da se dostojno poslovimo od svojega ustanovnega člana. — Zdravo! — Ddbor! 1— Društvo »Treznost« v Ljubljani ima svoj sestanek v sredo, dne 24. t. m. ob 18. uri v brezalkoh. točilnici. Dnevni red: 1. Jacke London, kralj alkohola (predava brat Cerkvenik), 2. obljuba novih članov. — Odbor. 1— Darilo. Mesto cvetja na krsto pokojnika g. Bernarda Cescuttija in na krsto pokojne ge. Frančiške Kastelic je daroval podpredsednik Trg. društva »Merkur« v Ljubljani g. Riko Tory v prid podpornega sklada tega društva znesek Din 200. — Iskrena hvala! Želimo obilo posnemalcev! 1 — Poizkusen vlom. V noči od nedelje na pondeljek je skušal neznan storilec vlomiti v barako prodajalke Katarine Hafner na vogalu Bleivveisove in Vošnjakove ceste. Polomil je ključavnico. Ker svojega »dela« ni dokončal, je domnevati, da je bil sigurno prepeden. SLOVENSKI JAVNOSTI! »Združenje slovenskih tabornikov se je te dni obrnilo na naš« javnost s prošnjo, da mu kot mladi organizaciji priskoči na pomoč z gmotno podporo, katero hoče porabiti za opremo društvenih prostorov, nabavo taborniških knjig in publikacij, nakup šotorov in drugih taborniških potrebščin, predvsem pa, da omogoči letno taborenje svojim mlajšim in siromašnim članom. Oziraje se na vzvišeni cilj, ki ga zasleduje ta prepotrebna organizacija, tako iz zdravstvenega, kakor tudi moralnega in drugih namenov, ki so razvidni iz programa, ki je bil prošnjam priložen, se obrača podpisani Starešinski svet »Združenja slovenskih tabornikov« do vseh pri jat e-’ 1-ev mladine in pristašev tega koristnega po-; kreta z uljudno prošnjo, da se prošnji^ naših tabornikov odzovejo v kar največjem številu in kar najizdatnejše. Starešinski svet druženih slovenskih ta-' bomikov«: Franjo Arnik, profesor; Ivan Hi-| ter. višji hran. uradnik; Dr. Rudolf Krivic, j odvetnik; Dr. Albin Seliškar, univ. asistent, ! Dr. Franta Mis, zdravnik; Hinko Pajer, inženir; Dr, Viktor Peterlin, profesor. ŠPORT. Tekme za svetovno mojstrstvo v hitrem drsanju v Drontheimu na Norveškem so se končale v nedeljo. Udeležil se jih je tudi norveški kralj. Rezultat je sledeči: Tek na 500 m. 1. Rauld Larsen 44.7 sek. 2. Oskar Olsen 45.9 sek. 3. Stefensen 46 sek. Tek na 5000 m. 1. Ballangrud v 8:42.7 min. 2. Moen v 8:44.3 min. 3. A1 ne v 8:44.3 min. Tek na 1500 m. t. Ballangrud v 2:25.4 min. 2. Larsen v 28.3 min. 3. Evensen v 2:28.6 min. Tek na 10.000 m. 1. Ballangrud v 18:09.1 min. 2. Aune v 18:17.9 min. 3. Carlsen v 18:18.7 min. Pri končni razporeditvi je bilo svetovno mojstrstvo priznano Ballangrundu, 2. je bil ’ Larsea in 3. Evensen. Težka nezgoda Suzane Lenglen? Svelovna prvakinja v tenisu Francozinja S. Lenglen, je baje v Cannes pala /S konja in so jo prenesli nezavestno na njen doni. Upajmo, da poročilo ni resnično ali vsaj močno pretirano. Skok s smučmi 68 in daleč. Prošli teden je startal na Odnes-skakalnici v Lillenham-mer na Norveškem znani smučar-skakalec H a ra ld Stromstad in je dosegel v skoku daljavo 68 m, ne da bi ]>adel. Njegov skok je najboljši, kar se jih je dosedaj doseglo v Evropi. Lov morskih psov s trnki. V Novi Zelandiji se prav pridno gojijo različni športi; najzanimivejši in najnevarnejši med njimi pa je brezdvomno lov morskih psov s trnkom. Lovijo jih predvsem v nekem zalivu na severu otoka, imenovanem »zaliv izobilja«. Temu športu se posvečajo seveda samo bogataši, ker se lov vrši z motornimi čolni. Trnki so tako izbrani in izdelani, da prime- jo-samo veliki eksemplari; pa tudi ribič mora biti močan eksemplar, da vzdrži poteg 3 m dolgega morskega psa. Največji morski pes, ki so ga dosedaj na ta način vjeli, je meril 3.75 m. Seveda jih ne lovijo izključno s trnkom in vrvjo, ampak vsak motorni čoln spremlja domačin Maori, ki harpuiiir«, od ribiča vjetega in od silnih naporov utrujenega morskega psa. Avstrijski rekordi v dviganju ročk. Dunajski težkoatleti so že desetletja sem znani kot mojstri v svoji stroki. Kdo se ne spominja imen kakor W. Tiirk, G. Jagendorfeir, Stahr i. dr. Pa tudi sedanji atleti so ohranili staro slavo in so svoje prednike že prekosili. Iz liste, ki so jo sedaj sestavili, navedemo sledeče avstrijske priznane rekorde, ki so jih napravili atleti težke teže (čez 82.5 kg): Poteg z desnico: 92.5 kg Lippelt; poteg z levico 81.5 kg Grafi; poteg oboje-ročno: 117 kg Grafi; sunek z desnico: 106 kilogramov Jos., Steinbach; sunek z levico: 95 kg Aigner; sunek obojeročno: 141.6 kg J. Steinbach in dvig tezno obojeročno: Karl Svoboda. Gospodarstvo. NEPItlLIKE PRI ODDAJI DRŽAVNIH DOBAV PRI JAVNIH LICITACIJAH. Med obrtniškimi, trgovskimi in industrijskimi krogi se čujejo ponovno pritožbe nad raznimi nerednostimi, ki se dogajajo pri oddaji javnih dobav ter neprilikami, ki onemo-gočujejo domačim podjetnikom in dobaviteljem mnogokrat udeležbo na javnih dobavah in licitacijah. Opetovano se pritožujejo domači interesenti nad dejstvom, da se daje prednost inozemskim izdelkom pred domačimi proizvodi, dasi zakon o radnjama izrecno določa v el. 140, da se mora dati prednost domačim, četudi so do 10 odstotkov dražji kot inozemski proizvodi. Vsled opetovanih pritožb je Zbornica za trgovino, obrt in industrijo na zadnjem pred-sedstveni seji sklenila, prirediti o tem vpra- šanju, ki postaja vsled razstoče brezposelnosti in stagnacije vedno bolj pereče, podrobno anketo ter poživlja tem potom vse interesente, ki se udeležujejo javnih licitacij in dobav, da ji do najpozneje 8. marca sporočijo: 1. Kakšne neprilike so imele pri javnih licitacijah in izvrševanju javnih dobav; 2. kaj ovira najbolj udeležbo domačih dobaviteljev na javnih licitacijah: a) ali in v koliko previsoke takse, odnosno b) ali predpisi o kavciji, nadalje v koliko, e) ali zavlačevanje likvidacije ali izplačil, d) ali prekratko odmerjeni dobavni termini. odnosno e) kateri drugi vzroki. V interesu stvari je, da se na javnih dobavah interesirane tvrdke v čim večji meri odzovejo zborničnemu vabilu in navedejo podrobno in konkretno vse ovire udeležbe in dodelitev javnih dobav. LJUBLJANSKA BORZA, sreda, dne 24. februarja 1926. Vrednote: Investicijsko posojilo iz i. 1921, den. 76, bi. 77.50; Loterijska državna renta za vojno škodo, den. 278, bi. 282; Zastavni listi Kranjske deželne banke, den. 20, bi. 22; Kom. zadolžnice Kranjske dež. banke, den. 20, bi. 22; Celjska posojilnica d. d., Celje, den. 200, bi. 205, zaklj. 202; Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana, den. 200, bi. 220; Merkantilna banka, Kočevje, den. 100, bi. 104; Slavenska banka d. d., Zagreb, den. 50; Kreditni zavod za trg. in ind., Ljubjana, den. 175, bi. 185; Strojne tovarne in livarne d. d., Ljubljana, bi. 125; Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode, den. 110; Stavbna družba d. d., Ljubljana, den. 90, bi. 100; »Še-šir«, tovarna klobukov d. d., Škofja Loka, den. 115, bi. 120, zaklj. 115. Blago: Bukovi železniški pragovi: 2.51 do 2.60 m, 13)4X23X14 cm, 55 vag., den. 30, bi. 31; 2.45 m, 1234X22X1214 cm, fco vag. nakl. postaja, 10 vag., den. 25, bi. 26; gabrovi hlodi (bel gaber) od 2.50 m napr., od 28 cm prem. napr., zdravi, ravni, fco vag. nakl. post., den. 400; hrastovi plohi, neobrobljeni, od 30 do 50 mm, od 2 m napr., fco vag. meja tranz., bi. 950; hrastovi plohi obrobljeni, 43 mm, 2.65 m in 53 mm 2.80 m. vse cd 18 do 30 cm, fco Postojna tranz., bi. 1300; bukova meilišča 27X 27, 1 m dolž., Ia, fco' vag. meja, bi. 775; smrekovi hlodi od 25 cm prem. napr., 4 m dolž., fco Domžale, den. 250; celulozni les, fco meja, den. 210; Premog: Kal. ca 7000 antracit, Orle, fco vagon Škofljica: kosovee za 1 tono, bi. 5U0; kockovec za 1 tono, bi. 450; orehovec za 1 tono, bi. 400; zdrob za 1 tono, bi. 350; Kal. ca 4800, fco vagon Ormož: kosovee nad 60 mm za eno tono, bi. 260; kockovec 35-60 mm za eno tono, bi. 240; orehovec 20-35 mm za eno tono, bl.210; zdrob 10-20 mm za eno tono, bi. 190; Kal. ca 3500, fco vag. Novo mesto: kosovee za eno tono, bi. 170; kockovec 100 mm za eno tono, bi. 150, orehovec 50 mm za eno tono, bi. 140; zdrob za eno tono, bi. 130; rovni za eno tone, bi. 120; pšenica bačka 76-77, 2%, fco vag. nakladalna post., bi. 295; koruza um. sušena., fco vag. nakl. post, bi. 140; koruza času prim suha, par. Vinkovci, gar. zdravo prispetje do Ljubljane, 1 vag., den. 120, bi. 120; koruza času prim suha, fco vag. nakl. post. za III., bi. 122; koruza času primerno suha, za IV., V., VI., fco Postojna tranz, bi. 175; koruza času prim suha, fco, Postojna tranz., bi. 157; koruza inzulanka, fco vag. Čakovec, bi. 162; koruza bosanska, par. Ljubljana, bi. 165; oves slav., zdrav, suh, rešetam par. Vinkovci, bi. 185; oves bački, fco vag. nakl. post., bi. 185; oves bački, par. Ljubljana, bi. 217.50; ječmen 63 kg, par. Ljubljana, bi. 195; ajda prekm., fco Ljubljana, bL 270; proso prekm., fco Ljubljana, bi. 225; rž medjim., fco vag. Ljubljana, bi. 200; rž, 72-73 kg, vlaste!., fco vag. Ljubljana, bi. 225; otrobi drobni, fco vag. slav. post., bi. 115. Zagreb, dne 23. febr. Devize: Ne\vyork kabel 56.725—57.025, ček 56.673—56.972, London izplačilo 276.21—277.41, Pariz 203.55 —205.55, Praga 168.13—169.13, Curih 1099.75 —1097.75, Milan 228.07—229.27, Dunaj 799.7 803.7, Berlin 1&52.5—1356.5. Curih, dne 23. febr. Beograd 9.13, Ne\vyork 519.625, London 25.26, Pariz 18.625, Praga 15.38, Bukarešta 2.22, Sofija 3.75, Dunaj 73.175, Berlin 123.70, Budimpešta 0.007275. To in ono : D’ Annunzio spokornik, ali v mladih letih razuzdanec, na stara leta tercial. ,Bo-žanstvenk Gabriele se je spokoril. Da se je vrnil kot skesan grešnik v naročje katoliške cerkve, smo svoječasno že poročali. Sedaj izvemo nekaj novega. Gabriele piše: »Povrni! sem se k svoji ženi, od katere šem se ločil, ko sem bil najbolj znani Romeo na svetu. Vračam se ponižen in skesan, proseč odpuščanja. Studi se mi, da sem se pečal nu 'višini svoje slave z ženskami. Mesto, da .bi bil živel pošteno, sem zlorabil svojega genija in svojo delovno silo za ljubi m ko vanje ... Naj svet sedaj izve, da je spozna! pesnik ljubezni, ki je okusil toliko grešne ljubezni, da je ta ljubezen prazna in brez časti. Zaman sem skušal delati dve leti pokoro kot puščavnik. Sedaj me je pomiril moj sin z mojo ženo. Okruten sem bil, dokler sem bil mlad ... Eleonora Duše, največja tragedinja vseh časov me je ljubila... Notranji glas mi je govoril: D’ Annunzio, prosi odpuščanja!« »Koga?', sem vprašal, »Duše je mrtva!« •Svojo ženo, mi je dejal glas. Tedaj sem prosil svojo ženo odpuščanja in našel sem dušni mir.« : Krvnika Mauzuerja je intervievval dan pred justifikacijo Vincetiča, v soboto, neki novinar. Mauzner je povedal, da je izvršil doslej 42 smrtnih kazni, 18 še pod Avstrijo, 24 pa v Jugoslaviji, Vincetič je bil torej njegov 43 klijem. Vsega skupaj je bilo izvršenih v Jugoslaviji 52 smrtnih obsodb (z \ incetičem 53). Mauzner se je pritožil, da je slabo plačan. Plače ima 926 Din mesečno, (njegov pomočnik samo 750), za vsako eksekucijo dobi vsak od njiju po 1000 Din, vrhu-tega ima 40 Din dnevnice^Mauzner je vzkliknil: »Kaj pa je to? Upoštevati je treba, da i je današnji slučaj prvi v letošnjem letu!« i Oba krvnika sta člana društva sv. Ante v • Sarajevu. Nosita tudi društveni znak. iMauz-I nar je pripomnil: »Nikari se .ne čudite. Ver-1 na človeka sva. Živiva kot nam vera pred-! pisuje. Jutri zjutraj greva k sveti maši.« Jsick London: 20 Moiskl vrag. Ni se zmenil za to. »Po mojih mislili vidiš pod tem izrazom nekaj, kar je živega, kar pa potrebno ni treba, da bi večno živelo.« »Razbiram več kot to«, sem pogumno nadaljeval. »Petem razbiraš zavednost. Vidiš zavednost življenja, ki živi, ampak še vedno ne dalje, nobene neskončnosti življenja.« Kako jasno je mislil in kako dobro je izražal, kar je mislil! Radovedno me je motril, nato pa je »krenil glavo in se ozrl po svinčenosivem morju na privetrni strani. Neka mrzlota mu je prišla v oči in poteze okrog ust so mu postale stroge in osorne. Očividno je bil slabe volje. »A kakšen namen?« je iznenada vprašal, in se obrnil proti meni. »Ako sem neumrjoč — zakaj?« Nisem odgovoril. Kako sem mogel temu človeku raztolmačiti svoj idealizem? Kako sem mogel izraziti z besedo nekaj, kar sem čutil, nekaj kakor godba, ki se čuje v spanju, nekaj kar je prepričevalno, a je bilo nemogoče izraziti? »Kaj pa potem vi verujete?« sem vprašal. »Verujem, da je življenje neka čudna zmes«, je točno odgovoril. »Da je kakor kvas, neko vrenje, nekaj, kar se giblje in se utegne gibati minuto, uro, leto ali sto let, kar pa se koncem koncev neha gibati. Veliki žro male, da se morejo dalje gibati, močni šibke, da si ohranijo moč. Srečni pa žro večino drugih in se gibljejo najdlje, to je vse. Kaj povzameš ti iz vsega tega?« Z nepotrpežljive gesto je zamahnil z roko proli več mornarjem, ki so imeli posla z nekimi vrmi sredi ladije. »Glej, oni se gibljejo. Tudi morski klobuk se giblje. Gibljejo se, da jedo, da se morejo gibati. Evo, to je tiste. Živijo zaradi svojega trebuha in njihov trebuh je zavoljo njih. To je tisti krog. Nikamor ne prideš z njim. Tudi oni ne. In koncem koncev obstanejo. Ne gibljejo se več. Mrtvi so.« »Sanje imajo,« sem mu segel v besedo, »blesteče, svitle sanje « »O živežu, je končal moj stavek kakor s pregovorom. »In o še več « »Živežu. O večji slasti in večji sreči, da ji zadoste.. Glas mu je zvenel hreščeče. Nobene lahkote ni bilo v njem. »Kajti, poglej, oni sanjajo c srečni vožnji, ki jim prinese več denarja, o tem, da postanejo prvi mornar na ladiji, da najdejo srečo — skratka, da pridejo v boljši položaj, da bodo izkoriščali svoje bližnje, da bodo imeli dovolj živeža in koga drugega, ki jim bo opravljal umazano delo. Ti in jaz sva prav taka kot oni. Razlike ni nobene kvečjemu ta, da sva midva jedla boljše in več. Sedaj jih jaz žrem in ti tudi. Ampak v preteklosti si ti jedel več kot jaz. Spal si v mehkih posteljah, nosil fino obleko in jedel dobre jedi. Kdo pa je naredil tiste postelje? In tisto obleko? In tiste jedi? Ti ne. Ti nisi še nikdar ničesar storil v potu svojega obraza. Živiš ob dohodkih, ki jih je tvoj oče pri- dobil, Ti si liki fregatna ptica, ki se spusti na sive drontarice ter jim pokrade ribe, ki sc si jih nalovile. Eden si izmed množice ljudi, ki so si ustvarili tisto, kar nazivljejo vlado, ki so gospodar vseh drugih in vživajo ži\ež, ki ga pridobijo drugi ljudje in ki bi radi požrli same sebe. Oblačiš se v toplo obleko. Oni so naredili obleko, sami pa drhte cd mraza v cunjah in prosijo dela tebe, tvojega pravnega ali gospodarskega zastopnika, ki ravna s tvojim denarjem. »Ampak to ne spada k stvari,« sem vzkliknil. »Nikakor ne.« Sedaj je govoril hitro in oči so se iskrile. »To je svinjarija in je življenje. Kakšne koristi ali kakšnega pomena je neumrjočnest svinjarije? Kakšen je namen? Ti nisi naredil živeža. In vendar bi živež, ki si ga jedel in trošil, utegnil rešiti življenje tura te m bednikov, ki so naredili živež, pa ga niso jedli. V kakšen neumrjoč namen si bil ti? Ali oni? Vzemi sebe in mene. Koliko pa je vredna tista tvoja hvali.-a-na neumrjočnost, če udari tvoje življenje na moje? Ti bi se rad vrnil na suho, kjer je prav ugoden prostor za tvojo vrsto svinjarije. Jaz pa imam take muhe, da te cbdržim na tej ladiji, kjer procvita moja svinjarija. In v resnici te hočem obdržati. Lahko naredim nekaj iz tebe ali te. pa zdrobim. Ti lahko umrješ danes, ta teden ali drugi mesec. Lahko bi te sedajle pobil z enim udarcem svoje pesti, kajti beden slabič si. Ampak ako smo neumrjoči, čemu vse to? Biti svinjarsk, kot sva bila ti in jaz vse svoje življenje, to po vsej priliki ni baš tisto, kar bi morali neumrjoči delati. In zopet, čemu ne to? Žakaj te držim tukaj? « »Ker ste močnejši,« sem bleknil. MALI OGLASI Om egleso* 4» M beced Dim 5*- » pur. tar............................... i mka Mdfcljaa beseda Kot praktikant lelim vstopiti h kakemu ljubljan- fkemu podjetju. Imam pisarniško prakso ter sem popolnoma zmožen knjigovodstva, korespondence, strojepisja, stenografije, vešč sem perfektno slovenskega in hrvatskega jezika. — Ponudbe prosim na upravo lista pod: »Marljiv«. Stanovanje obstoječe iz kuhinje in sobe išče mirna stranka. Plača postraasika stvar. — Ponudbe na upravo lista pod: »Stanovanje«. Proda ali zamenja za hišo ob prometni cesti v okolici Maribora, se enonadstropna hiša poleg cinkarne v Gaberju (z gostilniško koncesijo). Ponudbe sprejema Jalkob Šribar, Gaberje - Celje. Gospod kateri je absolviral trgovski tečaj ter ima eno leto pisarniške prakse, išče službe. Gre tudi eden do dva meseca brezplačno. — Ponudbe prosi na upravo lista pod »Dobra moč« DRVA • ČEBIN Bellova ulica 1/11. • Telefon 56. Poleno Vit O namočeno Marinade vseh vrst po nojkonkurenčnih cenah kakor tudi morske in sladko« vodne ribe dobite vsak dan v specijalni trgovini *» RIB A." Ljubljana, Gradišče 7. Gospodična ki je celi dan odsotna išče mal# preprosto sobico. — Ponudbe na upravo lista pod: »Soba«. Srajce, promenadne bele in barvaste, ovratnike vseh vrst in fason, pentlje, samoveznice, žepne robce, nogavice v raznih barvah za gospode in dame, naramnice, toaletne potrebščine, svilene trakove, čipke in vezenino. Nizke cene. - — Velika izbera samo pri JOSIP PETELINC-U - HIMNA blizu Prešernovega spomenika ob vodi Odda se Daljnogled takoj klet suha za skladišče. Naslov pove uprava lista. i* proda za ceno 200 Din. — Naslov pove uprava lista. k TRG. IND- D. D. Tiska knjige« pravila, cenike, račune, letake, časopise, lepake, brošure, posetnice In razglednice. IzvrSuje vsakovrstne trgovske kakor tudi vse druge uradne tiskovine« m m m * •* Lastna knjtjjo veznica. KJUBDANA - SIMON GREGORČIČEVA UL 13. - TELEFON 353 Izdajatelj in odfovtnil urednik ALBK8ANDBR 2ELB1NIBAR. fci*karno >Me*kur< v Ljubljani Andrej Sever.