NOVI TEDNIK
Odgovorni urednik NT Branko Stamejčič
Urednica NT Mileno Brečko Poklic
ŠT. 50 - LETO 54 - CELJE, 16.12.1999 - CENA 280 SIT
KAMENIK TRDI,
DA JE NEDOLŽEN
Za hladnokrvni umor Štefana in Frančiške Poharc je sodišče Kristijana
Kamenika obsodilo na 20 let zapora, za umor Viktorije in Helene Krošlln
ni bilo dovolj dokazov, stran 29.
V vojašnico
pa že nef
Vse več miadin želi civilno služIti vojaški rok. Ore za zlorabljanje
te pravice? Tema tedna na stranue.
TURISTI
NAMESTO KRAV
Poleg premoženja RTC Golte prodana tudi pravna oseba, stran 4.
PUŠNIK ODSTOPIL
Delavci laškega Tima v strahu za delovna mesta, direktor odstopil, stran 7.
Konji, delo in
Icljulce
Družina šeško: Mira in Jože sta dobila vojniški grb, družinsko podjetje certifikat ISO
9001, Muca pa je najlepša slovenska žrebica. Reportaža na strani 17.
Velenje. Evropsko prvenstvo v krosu. Razmočena, blatna proga, v
katero so se ugrezala stopala. Nekateri so v težkih pogojih vzdržali.
Srugi omagali in odstopili. Tako kot v življenju, kadar pokaže svojo
temno stran.
2
DOGODKI
Celje, praznično mesto
Lučke v pozdrav prihajajočemu letu - Božično-novoletni ulični sejem - Prešernova zaprta za avtomobile!
še dobra dva tedna nas loči-
ta do dne, ko se bomo poslovi-
li od enice in treh devetic ter
leto pisali z dvojko na začet-
ku. Mrzlično pričakovanje
mileniuma? Za Celje bi lahko
rekli, da se predpraznična
vročica začenja z današnjim
dnem, ko se na Prešernovi
odpira Božično-novoletni se-
jem, oder pred Muzejem no-
vejše zgodovine Celje pa bo
zaživel v prireditvah za male
in velike.
S prižganimi lučkami in praz-
ničnim okrasjem, ki ga je v
Celju v ožjem mestnem središ-
ču za razliko od prejšnjih let
precej več in je tudi dokaj poe-
noteno izbrano, ter božičko-
ma, ki ju je polno po mestnih
ulicah, se je predpraznično
vzdušje v mesto že naselilo. V
želji, da bi dni, ki nas še ločijo
do konca leta, preživeli čimbolj
prijetno, se v Mestni občini Ce-
lje obračajo tudi na stanovalce
starega mesmega jedra, ki bo-
do imeli naslednje dni kar pre-
cej skaljen vsakdan.
Opozoriti je treba, da bo od
danes, četrtka, pa vse do konca
leta promet po Prešernovi ulici
mogoč le do 9.30 ure, zatem pa
spet po 19. uri. Stojnice Božično-
novolemega sejma, strnjene ob
Prešernovi, kjer bo tudi eno od
prizorišč celjskega silvestrova-
nja na prostem, ter prireditveni
oder terjajo svoj prostor in ne-
mogoče si je predstavljati, da bi
bila ulica prevozna še za avto-
mobile. Z malce potrpljenja in
nenazadnje tudi veselja, da
vstopamo v novo leto, so pre-
pričani v Celju, bo mogoče par-
kirati izven mestnega središča.
Nenazadnje - v Ljubljani so ožje
mestno središče za promet za-
prli kar za ves december!
Sicer pa so malčki iz vseh
enot treh celjskih vrtcev včeraj
začeli krasiti 16 novoletnih jelk,
ki bodo krasile mestno središ-
če, živahno je v ustvarjalnih
prazničnih delavnicah, s pone-
deljkom pa se ob 16. uri zače-
njajo tudi lutkovne predstave,
igrice in glasbeni nastopi za
najmlajše, ob 17.30 uri pa glas-
beni in plesni nastopi za nekoli-
ko starejše na prireditvenem
odru na Prešernovi. Od torka
do četrtka se bodo po 16.30 uri
na muzejskem balkonu zvrstili
tudi številni otroški in mladinski
pevski zbori, ki bodo prihajajo-
če leto pozdravili s pesmijo. Vse
dni do 24. decembra, tako kot
zdaj po mestnih ulicah, bo s
prireditvenega odra malčke
pozdravljal božiček, ki ga bo po
27. decembru zamenjal dedek
Mraz.
Potem pa - rajanje v najdaljši
noči v letu, v Celju seveda na
prostem, naj bo takšno, da si
ga bomo zapomnili. Pa ne po
pokanju petard in nerganju, da
je trušča in ropota preveč, pač
.pa zaradi občutka, da je Celje
resnično živelo kot praznično
mesto.
IVANA STAMeČIČ
Foto: SHERPA
Predpraznični utrip v Celju bodo z dobrodelno akcijo obeleži-
li tudi trije lionistični klubi; Lions klub Celje, Keleia in ženski
lions klub Mozaik. Od 20. do 30. decembra, razen 25. in 26.
decembra, bodo vsak dan med 12. in 20. uro na stojnicah pred
Hotelom Evropa prodajali kuhano vino, pecivo in novoletne
voščilnice. Lions klub Celje bo vsakemu kupcu poklonil emajli-
ran lonček (darilo Emo ETT) z znakom lionizma, dobrodelno
akcijo pa bodo popestrili nastopi glasbenih skupin. Z izkupič-
kom bodo nakupili praznična darila za otroški oddelek Splošne
bolnišnice Celje, malim bolnikom pa jih bodo izročili 24.
decembra.
Celjska božička, na fotografiji skupaj, sicer pa po mestnih
ulicah vsak zase pozdravljata prihod leta 2000.
Kulalci in sodniici
Dokumenti o kulaških procesih na Celjskem - tak j
naslov najnovejše izdaje v zbirki Mali tiski Zgodovinske^
arhiva Celje. V njej je dr. Milko Mikola izbral nekaj arhi
skih dokumentov, ki pričajo o sodni praksi izpred 50 let, i
je bilo treba velikim kmetom na tako imenovanih kulašk
procesih odvzeti zemljo, da so lahko nastale zadruge.
Povod za knjižico je bila po besedah avtorja v javno?
pozabljena 50-letnica sprejetja partijske resolucije o socia]
stični preobrazbi vasi, ki je dala smernice za začetek ustana
Ijanja kmetijskih zadrug. Ker je partija predvidevala, da veli
kmetje ne bodo želeli vstopiti vanje, so jih z montiranii
procesi spravili za zapahe, na prisilno delo in ob premožen
ter ga dali na razpolago zadrugam. Originalnih sodb
veliko, prav tako poročil sodišč o obračunih s kulaki, zato
• izbral le nekaj primerov.
Na predstavitvi knjižice, ki jo je pripravilo Zgodovinsllj
društvo Celje, je dr. Mikola govoril še o drugih povojn|
procesih v Sloveniji, saj je bil eden prvih, ki se je lol
nekaterih do pred leti tabu tem slovenske preteklosti, kot i
na primer zaplembe imetja, povojni poboji... Ugotavlja, |
zadnja leta pri proučevanju teh tem ni več ovir in da se jI
loteva vse več zgodovinarjev.	.
V razpravi se je sprožilo vprašanje*krivde sodnikov. C
proučevanju povojnih procesov v letih 1945-52, ko je bi^
nasilje najhujše, je dr. Mikolo najbolj presenetila prorežii:
ska vloga sodstva, ki je po tekočem traku sodilo domnevni ^
sovražnikom režima, zlasti premožnim, da so prišli
njihovega imetja. Sodstvo je s prisilnim delom obsojeno^
državi zagotavljalo množico zastonj delovne sile. Resda 15
bili med obsojenimi tudi resnični vojni zločinci, večina procij
sov pa je bila zmontiranih. Doktorji prava so pristali
politični žargon partije in se povsem podredili njenim direk,
vam. Tisti, ki so se uprli, so jih zamenjah, zaprli, nekateri so'
obupu naredili samomor.	.
Razpravljavci so menili, da se razmere spreminjajo prepočL
si. Nekateri procesi še niso bili obnovljeni in žrtve oproščeiij
krivde, vračanja premoženja teče prepočasi, celo izdani mrli
ki listi za žrtve pobojev imajo napačne datume...	"t
Zaslužki Z
mrlia
Uvedba davka na dodano
vrednost je doslej razkrila
tudi marsikatero nečednost.
V Splošni bolnišnici Celje so
na primer ugotovili, da so
na patologiji vrsto let zara-
čunavali urejanje pokojni-
kov, za opravljeno storitev,
ki so jo poravnavala pogreb-
na podjetja, pa niso izstavili
nol^nega računa.
Kot je povedal direktor
bolnišnice Samo Fakin, dr.
med., so za posle obdukcij-
skih pomočnikov izvedeli
povsem naključno. Neko po-
grebno podjetje je namreč
julija od bolnišnice zahtevalo
originalen račun za opravlje-
no storitev, da bi lahko obra-
čunalo DDV. Seveda so takoj
odločno ukrepali, kar je na
patološkem oddelku pov-
zročilo tolikšen vihar, da se
ni polegel še do danes. Za
prejšnji petek so celo napo-
vedovali stavko in še naprej
terjali svoj delež, češ da tako
delajo tudi v drugih sloven-
skih bolnišnicah, vendar po-
tem grožnje niso uresničili.
Na patologiji so za ureja-
nje pokojnika računali 5000
tolarjev. Glede na to, da v
bolnišnici na leto uredijo
okrog 1500 mrličev, pomeni,
da so v enem letu lahko
dobili 7,5 milijona neobdav-
čenih tolarjev.
Storitev zdaj zaračuna
bolnišnica, račun, ki je ka-
sneje vključen v ceno po-
grebnih stroškov, pa izstavi
pogrebnemu podjetju. JI
Dramatična napoved
proračuna
Razprava o osnutku ve-
lenjskega proračuna za leto
2000 je minila v znamenju
preproste logike, po kateri
občina ne more zapraviti
več, kot je sposobna ustvari-
ti. Župan Srečko Meh je več-
krat poudaril, da bo prora-
čun obvladljiv le v primeru,
če bodo proračunski upo-
rabniki doumeli, da so po-
stavke, zapisane v proraču-
nu, samo možnost in ne ne-
preklicna pravica, na katero
se lahko vsakdo sklicuje. Po-
rabo bodo morali prilagoditi
plačilnim sposobnostim ob-
čine.
Zgovorna je tudi napoved,
da v prihodnjem letu ne načr-
tujejo nobenih novih naložb.
Občina težko obvladuje že
naložbe iz preteklosti, koliko
»angažiranih sredstev« oziro-
ma dolgov imajo, pa v tem
trenutku niti župan natančno
ne ve. Zatrdil pa je, da več kot
za 300 milijonov tolarjev ne-
plačanih računov, ki segajo v
leto 1999, v proračun za leto
2000 ne bodo prenesh. V pri-
hodnjem letu bodo skušali
poplačati polovico dolga.
»Napovedujem,« je dejal
Meh, »da bomo proračunsko
porabo skrčili na najnujnejšo.
To je zelo oster predlog pro-
računa in nameravam ga 100-
odstotno izvajati. Odhodke
bomo dosledno usklajevali 's
prihodki za vsak mesec pose-
bej.« Razlago razburjenega
župana je eden od svetnikov
opisal kot dramatičen nastop,
kar bi lahko razumeli, je še
dejal, tudi kot klic na pomoč.
Proračun, ki so ga v torek
mestni svetniki v osnutku so-
glasno potrdili, naj bi znašal
dobre tri milijarde tolarjev in
je za zdaj usklajen med pri-
hodki in odhodki. Občina bo
najela le posojilo v višini 65
milijonov tolarjev, ki ga potre-
buje za gradnjo 38 neprofit-
nih stanovanj. Za Mestno ob-
čino Velenje je pomembna
novost, da je postala ena od
26 slovenskih občin, ki se mo-
rajo samofinancirati. Na ra-
čun finančne izravnave bo za
leto 2000 še prejela 61 milijo-
nov tolarjev, potem nič več.
Razprava je izzvenela v ugo-
tovitvi, da bodo morali na no-
vo postaviti kriterije porabe,
zlasti pa se dogovoriti, katere
nadstandarde bodo sploh
lahko plačevali. Po drugi stra-
ni je. eden od svetnikov opo-
zoril, da se kot nadstandard
na področju izobraževanja
prikazuje že plačevanje kuha-
rice, ki kuha kosila za tiste
učence, katerih starši prihaja-
jo pozno domov, nadstan-
dard pa je tudi plačilo šolske
čistilke, ki opravlja svoje delo
v dopoldanskem času.
K. LEKIČ
Zelena šlamastika
Zeleni Slovenije, ki so se v
soboto v Celju zbrali na seji
sveta stranke, so bolj kot
kdajkoli prej dokazali, kako
skregani so med seboj. Pri-
vrženci Mihe Jazbinška na
eni in Pranje Šilih na drugi
strani so se namreč zbrali
vsak v svoji dvorani, v Celj-
skem domu in v mali dvora-
ni kina Union, in številna
medsebojna obtoževanja in
oporekanja legitimnosti so
pokazala, kako razdvojena
je stranka Zelenih.
Znotraj stranke v zadnjih
treh letih delujeta dve, med
seboj sprti strankarski struji,
ki vsaka zase zatrjujeta, da sta
legitimni. Da bi enlaat za vse-
lej rešili notranje strankarske
razprtije ter sprejeli sklep o
sklicu izrednega združitvene-
ga kongresa, sta predsednika
svetov obeh sprtih struj Ivan
Kukovec in Boris Šuštar v
soboto sklicala v Celju svet
stranke. Vendar pa tudi po tej
seji še ni jasno, ali so Zeleni
Slovenije ena sama stranka,
kot trdi Miha Jazbinšek. Var-
nostniki, ki sta jih najeli obe
struji, so namreč sprva pre-
prečevali vstop privržencev
ene struje k drugim, kasneje
pa so delegacije ves čas zase-
danja potovale z ene na drugo
sejo. Jazbinškovi Zeleni so ta-
ko med drugim odstavili svo-
jega predsednika sveta stran-
ke Ivana Kukovca, češ da se
je prodal nasprotni frakciji in
ker naj bi prekoračil pooblasti-
la. Zapletom znotraj stranke
Zelenih Slovenije še ni videti
konca, saj v taboru Šilihove
želijo del denarja, ki ga je dr-
žava stranki namenila leta
1997, Jazbinškovi Zeleni 3
privržencem Šilihove odreili
jo legitimnost in jih obtožili
jo, da želijo prevzeti strani i
Kljub temu, da je v ozao
razrptij denar in boj za funi 1
je, so na koncu Zeleni vend
le stopih za korak bliže dru
drugemu. Sklenili so, da bc
15. januarja prihodnje leto
ganizirali volilni združitv
kongres, na katerem naj
izvolili novo vodstvo in na
način odpravili notranja ne
glasja. Nanj bodo pova
vseh 70 občinskih odborov,
naj bi se takrat tudi odlol
kako naj bi stranka deloval
prihodnje. Svet stranke pal
v kratkem od Agencije za i
čilni promet tudi zahteval,
do kongresa ustavi celo
plačilni promet stranke Z
nih Slovenije.
Varnostniki so preprečevali vstop v dvorano nasprotni strani. Pri sosednjih vratih, kjer-
zasedali Jazbinškovi, je bilo prav obratno.
DOGODKI
3
Zmaga ga ni presenetila
Šoštanjski župan je poslal kandidat LDS Milan Kopušar
»Prepričan sem, da lahko
3 občino naredim več kot
dorkoli drug. Vidim števil-
e probleme in zanje poz-
am zelo enostavne reši-
ire,« je v enem od predvolil-
ih nagovorov dejal kandi-
at LDS Milan Kopušar, ki
o mu na nedeljskih voli-
ifah za župana volivci zau-
ali dovolj glasov za zmago,
jilan Kopušar je prejel 1940
lasov ali 53,31-odstotka, za
rotikandidata Darka Meni-
a iz SDS pa je glasovalo
6,69-odstotka volivcev in ti
5 mu namenili 1699 glasov.
Drugega kroga nadomestnih
alitev za župana se je udele-
ilo 3683 volivcev ali 58,11-
dstotka vseh upravičencev. V
rvem krogu je bila volilna
deležba višja in je znašala
5,72-odstotka. Novi župan
opušar je izjavil, da je zmago
ričakoval in se zahvalil voliv-
m, »ki so imeli dovolj pogu-
la, da so se odločili za spre-
mbo in podprli mladega
apana z drugačnimi pogle-
i«.
Do konca leta, je povedal,
o še opravljal svojo sedanjo
užbo, januarja pa bo občin-
b funkcijo, za katero je bil
kvoljen, prevzel profesional-
lo: »Menim, da se polovičar-
ki župan nikakor ne bi obne-
pl. Dobro poznam dogajanje
[občini, saj sem bil do sedaj
^)džupan. Nekatere spre-
lembe bodo neizogibne tudi
[občinski upravi, kjer bomo
iredili red in sestavili eki-
), ki bo učinkovito izpol-
ievala svoje zadolžitve.« Po
njegovih besedah se bo treba
čimprej lotiti gradnje nove
št)štanjske osnovne šole, saj
bo šoli Bibe Roecka kmalu
potekel rok uporabnosti. No-
vi župan se zavzema za grad-
njo ene same šole (stališče
nekaterih v občini je namreč,
da bi potrebovali dve novi),
kar je podprl s podatkom o
upadanju števila rojstev v Šo-
štanju, saj se je letos do de-
cembra rodilo le za približno
dva razreda otrok. S projek-
tom gradnje šole, dokončno
odločitev o gradnji ene ali
dveh bo sprejel občinski svet,
so pravočasno seznanili pri-
stojno ministrstvo. »Stare na-
ložbe bomo morali ustrezno
zaključiti in med temi so naj-
pomembnejši projekti toplo-
vod Lokovica, kulturni dom
ter vodovoda Pristava in Flor-
jan,« je napovedal Kopušar in
pristavil, da se bodo morali
nemudoma lotiti osnutka
proračuna za leto 2000, ki
naj bi znašal največ milijardo
tolarjev. Na področju gospo-
darstva, je dejal, bo občina
skušala pospešiti razvoj
drobnega gospodarstva, saj
bo zagotovo odkupila zem-
ljišče nekdanje tovarne us-
nja, ni pa še znano, ali ga bo
kupila z objekti vred. Na tem
mestu naj bi zrasla cona ma-
lega gospodarstva. Kopušar je
še omenil, da bo čimprej ra-
ziskal, kaj se skriva za dom-
nevno predpogodbo z Vegra-
dom o gradnji 10 stanovanj;
občina naj bi namreč v prete-
klosti podpisala predpogod-
bo o naložbi, vredni več kot
100 milijonov tolarjev, de-
narja zanjo pa ni. Za zdaj je
znano, je dejal Kopušar, da
pečat na predpogodbi ni
identičen s pečatom prejšnje-
ga župana.
K.L., Foto: M. KOMPREJ
Osemintridesetletni Milan
Kopušar je po izobrazbi eko-
nomist, do sedaj zaposlen
kot vodja premoženjsko
pravnih zadev v Komunal-
nem podjetju Velenje. Z dru-
žino (z ženo Matejo, ki je
učiteljica, in s hčerkama
Tjašo in Manjo) živi v Ga-
berkah pri Šoštanju.
Na dan volitev, takoj po objavi neuradnih rezultatov.
Milan Kopušar s predsednico volilne komisije Anico Zaje.
Podčetrtek in Slatina blilfe
Na območju občine Podčetrtek so zadnje dni asfaltirali 1,4
kilometra ceste čez dolino Vonarja, ki bo za polovico
skrajšala razdaljo med Atomskimi toplicami in Rogaško
Slatino.
Vrednost naložbe v odsek od Sodne Vasi je približno 30
milijonov tolarjev, pri čemer so všteta lani opravljena priprav-
ljalna dela. ZgradiH so ga z občinskim denarjem ter s pomočjo
sredstev za demografsko ogrožene. Na podčetrteški strani
ostaja kljub temu dobre tri kilometre makadama, približno en
kilometer pa v slatinski občini. Bližnjici ob bodočem Sotel-
skem jezeru, ki bo delno nadomestila sedanjo povezavo čez
Mestinje, pripisujejo velik turistični pomen.	BJ
Kakovost
ekološkega
inštituta
v Inštitutu za ekološke
iziskave ERICo Velenje
o včeraj prejeli certifikat
SO 9001. Uvajanja sistema
akovosti po tem medna-
odnem standardu so se v
ištitutu lotili pred dvema
Jtoma in novembra letos
spešno prestali zunanjo
ertifikacijsko presojo.
ERICo je postal eden prvih
ištitutov v Sloveniji, ki ima
naenjeni certifikat kakovo-
ti. obenem pa si že prizade-
3jo, da bi raziskovalne la-
oratorije opremili po med-
arodnem standardu EN
5001. Zametki ustanove, ki
i^a pomembno vlogo pri iz-
oljševanju stanja v okolju,
fgajo v leto 1986. Danes je v
)^titufu, ki ga vodi mag.
fanc Avberšek, 50 zapo-
'snih, med njimi 4 doktorji
danosti, 8 magistrov in 20
fiiverzitetnih diplomiranih
"^ženirjev. Zlasti se ukvarja-
\aplikativnimi in razvojni-
projekti, izdelujejo poro-
'la o vplivih na okolje, izva-
'jo obratovalni monitoring
Tadnih voda in monito-
tal, posredujejo ob one-
ll^ženjih, izobražujejo in
za promocijo na po-
bočju varstva okolja. K.L.
Obvezno cepljenje proti
nevarni bakteriji
Od januarja naprej za vse otroke od treh mesecev do petih let - Na željo staršev bodo
v Celju še letos cepili 330 otrok
Zavod za zdravstveno
varstvo Celje naj bi prihod-
nji ponedeljek končno pre-
jel naročeno cepivo proti
bakteriji Haemophilus inf-
luenzae tipa b (Hib), ki je
pri otrocih do petega leta
starosti eden najpogostej-
ših vzrokov invazivnih
bakterijskih infekcij in
glavni povzročitelj menin-
gitisa. Gotovo si bodo od-
dahnili mnogi starši, ki so
zaskrbljeni zaradi nevarne
bakterije, za katero se je
široka javnost začela bolj
zanimati šele po nedavni
smrti otroka v Mariboru.
V celjskem zdravstvenem
domu so naročili 330 odmer-
kov cepiva, zanimanje za cep-
ljenje pa je še večje. Vodja
otroškega dispanzerja Mojca
Jereb Kosi, dr. med., je pove-
dala, da naj bi otroke pričeli
cepiti prihodnjo sredo, in sicer
po vrsti, tako kot so bili prijav-
ljeni. O datumu in uri bodo
starše obveščali po telefonu ali
z dopisnico. Otroke bodo cepi-
li izbrani zdravniki, za cepivo
in srtoritev bo najverjetneje tre-
ba plačati 2800 tolarjev. Priča-
kovati je, da bo kdo od staršev
cepljenje odpovedal, saj bo že
od januarja naprej obvezno in
brezplačno za vse otroke.
Po programu cepljenja in
zaščite z zdravili, ki ga je potr-
dil Zdravstveni svet Slovenije,
bo namreč prihodnje leto za
predšolske otroke vendarle
uvedeno tudi cepljenje proti
Hib, ki lahko v najhujših pri-
merih povzroči gnojni menin-
gitis. Doslej so proti tej bakte-
riji cepili le otroke, za katere
se je tako odločil zdravnik ali
pa na željo staršev.
Cepljenje proti Hib, ki so
ga v večini evropskih držav
uvedli v začetku devetdesteih
let, bo obvezno za vse otroke,
stare od treh mesecev do pe-
tih let. Pri otrocih, ki bodo
dopolnili tri mesece, ga bodo
opravili skupaj s cepljenjem
proti davici, tetanusu, oslov-
skem kašlju in otroški parali-
zi, vse druge otroke do petega
leta starosti pa bodo na cep-
ljenje proti Hib povabili, in
sicer od janurja do najkasne-
je oktobra. Po izračunih bo
prihodnje leto skupno ceplje-
no okoli 57 tisoč otrok, za
kar bo moral ZZZS zagotoviti
približno 200 milijonov to-
larjev.
Imunizacijski program za
prihodnje leto prinaša še ne-
kaj drugih novosti - tako ime-
novano poživitveno cepljenje
proti davici in tetanusu v 3.
razredu osnovne šole ter ba-
zično cepljenje proti klopne-
mu meningoencefalitsu za ti-
ste učence, ki gredo v šolo v
naravi na tista območja, kjer
je nevarnost okužbe s to bo-
leznijo največja.
JANJA INTIHAR
posvetu
FRANJOTUDMAN
(1922-1999)
V Zagrebu je v petek nekaj
po 23. uri umrl hrvaški
predsednik Franjo Tudman.
Novico o smrti je Hrvatom in
svetu z naslednjimi beseda-
mi sporočil začasni predsed-
nik Pavletič: »Prenehalo je
biti veliko srce dr, Franje
Tudmana, državnika in dr-
žavotvorca ter prvega pred-
sednika moderne, neodvi-
sne, suverene in demokra-
tične Republike Hrvaške.«
77-letni Tudman je bil v
bolnišnici Dubrava 40 dni; od
1. novembra, ko je prestal
nujno operacijo na črevesju.
Začetek njegove bolezni sicer
sega v leto 1996, ko je šel na
preglede v ZDA, kjerso že dan
po sprejemu v bolnišnico na
CNN poročali, da so ameriški
zdravniki odkrili raka na že-
lodcu. Njegovi osebni zdrav-
niki so domačo javnost skuša-
li pomiriti z diagnozo čira na
želodcu, vendar pa so že leto
kasneje pri predsedniku od-
krili metastaze na pljučih in
možganih. Predsednik se je
precej spremenil navzven;
shujšal je, zaradi izpadlih las
je začel nositi lasuljo. Svoje je
seveda naredila tudi kemote-
rapija, telo je postalo vedno
bolj slabotno in ni preneslo
več zaporednih operacij, po-
stopoma pa so Tudmanu tudi
odpovedali vsi najpomem-
bnejši življenjski organi.
Odmevi ob smrti
Ob smrti »očeta naroda«,
kot so ga mnogi poimenova-
li, so se odzvali številni tuji
državniki. Rdeča nit vseh
sporočil je, da so Ttidmanu
priznali njegove zgodovin-
ske zasluge pri ustanovitvi
samostojne države.
Vendar pa mnogi niso mogli
mimo njegove avtokratske dr-
že in so zapisali, da upajo, da
bo država šla po poti demokra-
cije ter da bodo bližnje parla-
mentarne volitve odražale več-
je prizadevanje za demokrati-
zacijo. Najbolj kritično se je o
Tudmanu razpisala jugoslo-
vanska tiskovna agencija Ta-
njug. Zapisala je, da je bil
ustvarjalec »nacionalistične-
ga, separatističnega, protiju-
goslovanskega gibanja na Hr-
vaškem«. Dodala je še, da mu
je uspelo to, kar med drugo
svetovno vojno ni uspelo niti
ustaškemu voditelju Paveliču,
: in sicer, da je pobil, spreobrnil
ali izgnal vse hrvaške Srbe. Po
mnenju mnogih na Hrvaškem
je s Tudmanovo smrtjo konec
njegove ere, nekakšnega
tudmanizma: obdobja, ki je
poleg samostojnosti prineslo
tudi slabo socialno varnost,
izgubo delovnih mest, korup-
cijo v najvišjih državnih vrho-
vih itd.
Tudmanova
življenjska pol
Franjo Tudman je bil pred-
sednik Hrvaške od njene us-
tanovitve; sabor ga je maja
1990 po zmagi HDZ izvolil
za predsednika države. Po-
leg tega je zmagal na obeh
neposrednih predsedniških
volitvah - avgusta 1992 in
junija 1997. Bil pa je tudi
ustanovitelj vladajoče Hr-
vaške demokratske skup-
nosti.
Tudman se je podobno kot
maršal Tito rodil v hrvaškem
Zagorju. Starše je izgubil pre-
cej zgodaj, kot dijak je sodelo-
val v demokratskem nacional-
nem gibanju. Od leta 1941 )e
sodeloval v NOB. Po vojni je
delal in se šolal v Beogradu,
kjer je tudi postak najmlajši
generalmajor v JLA. Leta 1961
se je umaknil iz vojske in se
posvetil znanstvenemu delu.
Ustanovil je Inštitut za zgodovi-
no delavskega gibanja, preda-
val je na zagrebški fakulteti
političnih znanosti. Leta 1967
so ga zaradi »nemarksističnosti
in nacionalizma« izključili iz
KPJ, moral je oditi z inštituta in
nehati predavati, pri 45 letih so
ga upokojili. Od takrat je bil
večkrat preganjan in zaprt; leta
1972 obsojen na dve leti zapo-
ra, devet let kasneje na tri leta,
za pet let so mu prepovedali
javno delovanje. Leta 1989 je s
pomočjo bogatih, desničarskih
hrvaških izseljencev ustanovil
HDZ in začel strmo pot navz-
gor; na oblast.
Kdo bo vodil
Hrvaško?
V skladu z ustavo mora
začasni predsednik Pavletič
v 30 dneh razpisati predča-
sne predsedniške volitve, v
naslednjih 30 dneh pa mora
Hrvaška dobiti novega pred-
sednika. Kot kaže ima naj-
več možnosti, da to postane
sedanji zunanji minister
Mate Granič.
Zadnje raziskave kažejo, da
bi utegnil premagati opozicij-
ske protikandidate, npr: Draže-
na Budišo iz HSLS aH pa Ivico
Račana iz SDR Druga dva HDZ-
jevska aduta, zagovornika trde
linije v stranki, TUdmanov sve-
tovalec Ivič Pašalič (menda po-
vezan s finančnimi škandali) in
podpredsednik parlamenta
Vladimir Šeks v javnomnenj-
skih raziskavah dosegata precej
nižje ratinge od Graniča. Seve-
da pa je precej odvisno od izida
parlamentarnih volitev, ki, bo-
do 3. januarja, torej pred pred-
sedniškimi. En scenarij predvi-
deva, da bi Pašalič poštah pred-
sednik HDZ, Šeks pa predsed-
nik parlamenta, če bi HDZ
zmagala na januarskih voli-
tvah. Kandidat za premiera pa
je Nikica Valentič, popularni
voditelj, ki je to funkcijo oprav-
ljal med leti 93-95, zdaj pa se
ukvarja s podjetništvom. Razi-
skave še kažejo, da več kot
polovica Hrvatov meni, da
HDZ ne bo sprejela morebitne
zmage opozicije. Kar 53 od-
stotkov ljudi pa je prepričanih,
da volitve ne bodo poštene.
Obrambni minister Miljavac je
že izjavil, da bo vojska spošto-
vala izide volitev, ne glede na
izid.
Piše: DAMJAN KOŠEC,
POPtv
□
DOGODKI
Petnajst
mesecev za
registracijo
Na Ljubljanski borzi so
prejšnji teden za dva dni
zaustavili trgovanje z del-
nicami celjskega Kovintra-
dea. Podjetje je namreč bor-
zo obvestilo o povečanju os-
novnega kapitala, zaradi
česar se je spremenila nomi-
nalna vrednost delnic.
Gre za sklep, ki so ga del-
ničarji sprejeli že na lanski
skupščini, vendar so na celj-
skem sodišču potrebovali
kar petnajst mesecev, da so
ga vpisali v register. »Na bor-
zi so mislili, da smo se v
obvestilu o vpisu sklepa
zmotili pri letu skupščine,
saj se doslej, vsaj v njihovi
praksi, še ni zgodilo, da bi
neko podjetje na registracijo
na sodišču moralo Čakati to-
liko časa,« je povedala vodja
računovodstva v Kovintra-
deu Božena Praprotnik. »V
Ljubljani, na primer, opravi-
jo vpis že v treh tednih, v
Celju pa smo morali kar ne-
kajkrat posredovati, da nam
je ta pravno-formalni posto-
pek uspelo izpeljati vsaj v
petnajstih mesecih.«
V Kovintradeu so osnovni
kapital povečali od 114,6
milijona tolarjev na 343,9
milijona tolarjev. Povečanje
gre na račun sredstev druž-
be, in sicer iz sredstev re-
zerv, iz revalorizacijskega
popravka rezerv in revalori-
zacijskega popravka osnov-
nega kapitala. Za znesek po-
večanega kapitala so izdali
nove delnice z nominalno
vrednostjo tisoč tolarjev, ki
so jih dosedanjim delničar-
jem razdelili tako, da je vsak
za eno delnico dobil še dve
novi.	JI
Turisti namesto icrav
Poleg premoženja RTC Golte prodana tudi pravna oseba - OptimistiGno po pogovoru s Hermannom Rednom
v torek ob 13. uri je ste-
čajni upravitelj Zvonimir
Kristijan Mirt pooblaščen-
cu podjetja Lespatex oziro-
ma firme Reden, ki je novi
lastnik RTC Golte, prodal
še pravno osebo, dve uri
kasneje pa izvršil primo-
predajo premičnin in ne-
premičnin celotnega pod-
jetja na mozirski planini.
Veliko bolj kot prodaja
pravne osebe (kar dokazuje,
da bodo v firmi Reden še
naprej poslovali z nespreme-
njenim imenom) in primo-
predaja RTC Golte v Zgornji
Savinjski dolini odmeva pet-
kov sestanek v prostorih ob-
čine Mozirje, kjer so se pred-
stavniki ljubljanskega pod-
jetja Lespatex in podjetja Re-
den sestali z lastniki zem-
ljišč, na katerih so smučišča.
Sestanku so med drugimi
prisostvovali tudi mozirski
župan Jože Kramer, Ijuben-
ska županja Anka Rakun in
stečajni upravitelj Zvonimir
Kristijan Mirt.
Hermann Reden je, vsaj ta-
ko je slišati, napravil dober
vtis (mimogrede, na seji so
imeli prevajalca, ker gospod
Reden govori italijansko in
nemško; bolje pa slovenšči-
no obvlada njegov bodoči
zet, ki sodeluje pri upravlja-
nju smučišča v Visokih Ta-
trah) ter dopovedal lastni-
kom zemljišč, da brez stare
garniture, ki je nekdaj vodila
RTC Golte, ne more začeti s
poskusnim obratovanjem
smučišča, kar naj bi se zgo-
dilo še letos. Poleg tega je
napovedal, da v centru ne
bodo gradili dodatnih po-
steljnih kapacitet - naj zanje
poskrbijo v dolini; za pomoč
pri razvijanju infrastrukture
je zaprosil tako mozirskega
župana kot ljubensko župa-
njo, saj se na ozemlju teh
dveh občin razprostirajo
smučišča; do 15. januarja
prihodnje leto pa bodo, je
obljubil gospod Reden, pri-
pravili analizo stanja in inve-
sticijski program, o katerem
se bodo nato podrobno po-
govorili z lastniki zemljišč
in župani.
Gospod Reden je na sestan-
ku poudarjal, da brez sode-
lovanja lastnikov zemljišč in
drugih Zgornjesavinjčanov
ne more delati; da morajo vsi
skupaj verjeti v projekte in
da bodo že v začetku leta
med domačini iskali odgo-
vorne ljudi, ki bodo vodili
Rekreacijsko turistični cen-
ter Golte. Med pojasnili, ki
jih je izpostavil Hermann Re-
den, je bilo tudi slišati, da so
ob smučišču na Južnem Ti-
rolskem kmetje gojili po 6
krav; kasneje, ko je smučišče,
prevzela firma Reden, so go-
jili po 40 krav, danes pa se ne
ukvarjajo več z živinorejo,
temveč s turizmom. In to je
tudi eden od ciljev, zaradi
katerega se je Hermann Re-
den odločil nakup smučišča
na mozirski planini.
URŠKA SELIŠNIK
S sestanka v Mozirju. Hermann Reden (tretji z leve, poleg njega pa sedi direktorica
ljubljanske firme Lespatex Margareta Gregorič) je zgornjesavinjske gostitelje povabil na
Kronplatz, da si ogledajo njegova smučišča.
Referendum v Šempetru
V nedeljo, 19. decembra,
bodo ob 7. uri odprli volišča v
Kalah, Zalogu, Podlogu v
Savinjski dolini. Zgornjih in
Spodnjih Grušovljah, Zgor-
njih in Spodnjih Rojah, Do-
brteši vasi in Šempetru v Sa-
vinjski dolini.
Volilni upravičenci iz KS
Šempeter bodo na glasovnici
glasovali za ali proti uvedbi
krajevnega samoprispevka za
dobo petih let. Od zbranega
denarja bi 60 odstotkov name-
nili za ureditev komunalnih in
drugih potreb v posameznih
naseljih; 17 odstotkov bi pora-
bili za razvoj osnovnega šols-
tva in nadaljnjo uveljavitev de-
vetletnega šolanja ter za nakup
in obnovo opreme v vrtcu; os-
talo pa bi namenili kuUurnim
in drugim društvom, razvoju
športa, obnovi in nabavi gasil-
ske opreme ter za postavitev
kapele v Šempetru. Nadzor
nad zbiranjem in uporabo
zbranih sredstev bi opravljal 5-
članski nadzorni odbor, svet
KS pa bi o zbranih in porablje-
nih sredstvih vsaj enkrat letno
poročal na zboru krajanov.
Zavezanci bi plačevali po
odstotek od neto plač in nado-
mestil ter od pokojnin; po 3
odstotke od katastrskega do-
hodka in od zavarovalne osno-
ve obrtnikov oziroma samo-
stojnih podjetnikov; po 2 ti-
soč tolarjev krajani s stalnim
bivališčem v KS Šempeter na
začasnem delu v tujini; po
tisoč tolarjev mesečno pa pre-
jemniki pokojnin iz tujine ter
lastniki počitniških objektov
na območju KS Šempeter. V
vodstvu KS Šempeter pozivajo
krajane, naj se referenduma
udeležijo in dokažejo, da so
za razvoj in napredek celotne
krajevne skupnosti. US
Podjetnice se združujejo
Upravni odbor celjske ob-
močne gospodarske zborni-
ce je v torek podprl ustanovi-
tev sekcije podjetnic celjske
regije, ki bo delovala pod
okriljem zbornice. Pobudo o
združevanju podjetnic je
predstavila lastnica podjetja
Nitka Ana Špat.
Poudarila je, da podjetnice
sicer lahko večino svojih inte-
resov uresničujejo preko
združenja podjetnikov, ven-
dar je družba, žal, še vedno
preveč obremenjena s tisoč-
letno tradicijo, ki na prvo me-
sto postavlja moške. »Ženske
smo v vseh pogledih enako-
pravne in prav tako kot moški
sposobne prispevati veliko k
razvoju družbe,« pravi Ana
Špat. »Združene bomo svoje
interese lahko povedale bolj
glasno ter s tem na podjetniš-
ko pot gotovo pritegnile še
kakšno žensko.« Ustanovni se-
stanek sekcije bo že prihodnji
mesec, kako številno bo člans-
tvo, pa Špatova ne more napo-
vedati. »Najprej bomo morale
ugotoviti, koliko nas sploh
je,« pravi. Poleg vzpodbujanja
in razvijanja podjetništva med
ženskami bo sekcija skrbela
tudi za povezovanje s tovrstni-
mi organizacijami pri nas in v
svetu. Sodelovala bo tudi pri
pripravah na Svetovni kongres
podjetnic, ki bo maja prihod-
nje leto na Bledu.
Vodstvo gospodarske zbor-
nice je sprejelo tudi program
dela za leto 2000, v okviru
katerega jih že januarja čaka
priprava srečanja med sloven-
skimi in katalonskimi gospo-
darstveniki, na seji pa so po-
delili še regijska priznanja za
urejeno okolje. Posebna ko-
misija je ocenila 38 podjetij,
tri enakovredna priznanja pa
podelila Celjskim sejmom,
zreškemu Cometu in Timu
Laško.	JI
Praznile lašicega zdravilišča
S slavnostno akademijo, na kateri so se zbrali številni
predstavniki gospodarskega in političnega življenja v celj-
ski regiji, je prejšnji teden Zdravilišče Laško proslavilo 145.
obletnico ustanovitve.
Ob tej priložnosti so predstavili tudi zbornik o izjemno
zanimivi in pestri zgodovini Zdravilišča Laško, ki ga je uredil
upokojeni novinar Jure Krašovec. Zdravilišče je v zadnjih petih
letih, odkar ga vodi mag. Roman Matek, skoraj v celoti
spremenilo svojo zunanjo in notranjo podobo in sodi danes
med naša najuspešnejša naravna zdravilišča. V posodobitev-
nastanitvenih zmogljivosti in v obogatitev zdravstvene, rekrea-
cijske in gostinske ponudbe so doslej vložili že 2,4 milijarde
tolarjev, nove naložbe pa načrtujejo tudi za naprej.
Zdravilišče ima velik pomen tudi za razvoj mesta in laške
občine kot celote. Zato je laški župan Jože Rajh direktorju
družbe Romanu Matku izročil zlati grb, najvišje občinsko
priznanje.	' JI. Foto:SHERPA
Avtor zbornika o razgibani 145-letni zgodovini laškega
zdravilišča Jure Krašovec.
podrzavi
Napačni zapis j
UUBUANA, 8. deceiS
bra (Delo) - Zunanji mini
ster Boris Frlec je zavrni
ocene njegovega nedavneg;
obiska na Kitajskem, ki S(
zaradi izjav v zvezi s položa
jem Tibeta, dvignile veliki
prahu. Dejal je, da je z
nesporazume kriv slab zapi
z obiska, za kar naj bi bi
odgovoren. sodelavec vele
poslaništva na Kitajskem.,
Privatizacijska I
luicnja
UUBUANA, 9. decem
bra (Delo) - Država naj bi
kratkem ponudila pidon
dve tretjini premoženja z
pokritje 158,1-milijardni
privatizacijske luknje, do
datnih 40 milijard tolarjei
naj bi dobili od privatizacij
obeh državnih bank; zava
rovalnic in dodatnega pake
ta železarskih delnic.
Pokoj po novem
UUBUANA, 10. deceni
bra (Delo) - Državni zbor j
po dolgi in polemični ra2
pravi sprejel zakon o pokoj
ninskem in invalidskem za
varovanju. S 1. januarjem s
bo tako pričela uresničevat
reforma pokojninskega si
stema, ki bo sestavljen I
treh stebrov. Po zakonu si
bodo ženske upokojevale
38 leti delovne dobe, moši
s štiridesetimi, novi sta dr
žavna in vdovska pokoj i2i
na, za določanje pokojnin
je možna izbira najboljši
18 delovnih let.
Evropska
inšpekcija
UUBUANA, 13. decen
bra (Delo) - Trojica evrof
skih veterinarskih ogledu
kov bo do petka ugotavljal;
ali obstaja možnost, d
evropska komisija preklic
embargo na izvoz rdečeg
mesa in izdelkov, ki naj t
ga zaradi za nas neugodneg
poročila uveljavili 1. f(
bruarja '2000.
Umrl Stane Dolan
UUBUANA, 13. decen
bra (Delo) - Po hudi bolezi
je umrl eden vodilnih sl(
venskih politikov v nekdi
nji Jugoslaviji Stane D(
lanc. Petnajst povojnih letj
bil profesionalni vojak, d
upokojitve leta 1989 p
izrazit partijski človek, i
številnih visokih funkcijah
ZKS in ZKJ je bil v 80. leti
še zvezni notranji minist^
in nato član predsedstva J^
goslavije.
Interpelacija prolj
Gaspariju
UUBLJANA, 14. decer
bra (STA) - Poslanski ski
pini SDS in SKD sta v drža
nem zboru vložili interp
lacijo zoper finančnega ni
nistra Mitjo Gasparij
Stranki ministru med drj
gim očitata nezakonito
nanciranje javne porab
nepravilnosti pri privati|
ciji državnih bank in zav
rovalnic ter negospodarl
upravljanje z državnim pr
moženjem.	^
DOGODKI
5
S programi do denarja
Statistična Savinjska regija med tremi vzorčnimi v Sloveniji - S programi do 35 milijonov mark
Statistična. Savinjska regija
je poleg Zasavja in Pomurja
uvrščena med vzorčne regije,
jci naj bi v letih 2000-2002 ime-
le možnost kandidiranja za do-
ločena sredstva iz evropskih
ikladov.
■■ . .
Sicer morajo ta program do
Iconca leta potrditi še v Bruslju,
l^endar, kot je povedal Franci Kot-
[lik, direktor Zgornjesavinjskega
iodjetniškega centra, v Sloveniji
e pričakujejo posebnih zapletov
[a območju treh regij so na pobu-
do pristojnih ministrstev že začeli
Izvajati intenzivno kampanjo, da
pe pripravijo regionalni razvojni
programi. Gre za 17,8 milijonov
^vrov oziroma 35 milijonov mark
jredstev, ki bi jih v regijah dobili v
Ireh letih na osnovi pravih progra-
mov. Financiranje posameznih
projektov bi izvajali po tretjinskih
)rispevkih EU, države in občin.
; Glede statistične Savinjske re-
^je je znano, da obstajajo pomi-
sleki, saj gre za veliko in hetero-
^eno regijo, v okviru katere se
nekatere občine ne vidijo. Ven-
darle je med župani prevladalo
prepričanje, da izdelava regio-
nalnega razvojnega programa še
ne pomeni ustanovitve regije
oziroma pokrajine. Skupni raz-
vojni program lahko namreč bis-
tveno pripomore k hitrejšemu in
bolj usklajenemu razvoju. Dogo-
vorjeno je namreč, da bo vsaka
občina pripravila svoj razvojni
program (zgornjesavinjske in
šaleške občine bodo pripravile
še svojo skupno razvojno strate-
gijo), nato pa se bodo skupaj
dogovorili o možnostih sodelo-
vanja, kjer še posebej izpostav-
ljajo področje turizma.
Krovni nosilec regionalnega
razvojnega programa bo Razvoj-
na regionalna agencija v Celju,
znotraj nje pa lokalni podjetniš-
ki centri, ki delujejo na območju
posameznih občin oziroma po-
sameznih partnerstev - na nivo-
ju naše statistične regije je 5
tovrstnih partnerstev.
V soboto so se župani občin
Zgornje Savinjske in Šaleške do-
line dogovorili za partnerstvo pri
pripravi programov, nosilec iz-
delave pa bo skupni Savinjsko-
šaleški podjetniški center. Vsak
župan bo za sodelovanje z PC
imenoval pooblaščeno osebo.
Regionalni razvojni program
predvideva, da bodo na izvedbe-
nih področjih delovali LPC,
medtem ko bo za strateški nivo
skrbela Razvojna regionalna
agencija v Celju. Največja teža-
va, ki se kaže sedaj, je pomanj-
kanje časa, saj je treba regional-
ne razvojne programe izdelati
do konca prihodnjega leta.
Prveizicušnje
Med prvimi, ki so obravnavali
razvojni program statistične Sa-
vinjske regije in se odločili za
pristop, so svetniki v občini Gor-
nji Grad, ki so minulf četrtek
soglašali tudi s financiranjem iz-
delave programov. Župan Toni
Rifelj pravi, da bo šlo predvsem
za programe, ki so v skupnem
interesu, saj se zaveda, da brez
določenega združevanja ne gre.
To se je pokazalo tudi na kon-
kretnem primeru, ki sicer ne
sodi v okvir statistične Savinjske
regije, vendar pa bo verjetno
imel precejšnjo težo pri nadalj-
njem odločanju: občine Solčava,
Nazarje, Predvor in Gornji Grad
so se odločili za skupen nastop
za pridobitev Pharovega denarja
za uvedbo ogrevanja z biomaso.
V teh dneh bodo podpisali pi-
smo o nameri, do konca leta
ustanovili konzorcij, januarja pa
dokončno prijavili projekt in
kandidirali za 6 milijonov mark
iz programov Phare.
To naj bi bil po Rifljevem
mnenju tudi vzorec za sodelova-
nje znotraj občin statistične Sa-
vinjske regije, kjer naj bi se zdru-
ževali predvsem glede na intere-
se. Župan Rifelj je prepričan, da
pri takšnih projektih ne bo pri-
hajalo do zaprek.
; ' URŠKA SELIŠNIK
Za naložbe vec denarja
Po popravku letošnjega občinskega proračuna Podčetrt-
ka znašajo skupni prihodki in odhodki 366 milijonov
tolarjev, kar je 5 odstotkov več od prej planiranih.
Po novem znaša primerna poraba, ki je zdaj nižja za blizu
3 odstotke, 252 milijonov tolarjev. Povišane prihodke priča-
kujejo predvsem zaradi blizu 22 milijonov pomoči po letoš-
njih neurjih. Med odhodki bo blizu 7 odstotkov več denarja
za družbene dejavnosti ter za 7 odstotkov manj za transferje
v gospodarstvo, saj nekaterih postavk ne bo mogoče udejani-
ti.
Znesek za naložbe je s popravkom, ki so ga sprejeli prejšnji
teden, višji za petino. V občini so letos dokončali telovadnico
v Pristavi, položili nad 7 kilometrov asfalta, zgradili blizu
kilometer pločnika v »starih« Atomskih toplicah, opravili
ureditvena dela v Olimju, zamenjali parket podčetrteške
telovadnice ter uredili šest avtobusnih postajališč.	BJ
IDS na dolge proge
■ Mestni odbor LDS Celje je
K?bre pol leta pred zaključ-
jtom mandata na zboru čla-
lov s prepričljivo večino iz-
rolil za predsednika odbora
Sdeneta Podlesnika, za pod-
iredsednico Suzi Kvas, pred-
ednik sveta pa je postal Pri-
nož Posinek. Za predčasni
;bor so se odločili na pobudo
irejšnjega predsednika od-
lora Igorja Gobca, ki je za
azrešitev zaradi življenja in
lela v tujini zaprosil že
pomladi.
Na zboru so izvolili tudi 6
:lanov in članic izvršnega od-
lora ter 12 članov in članic
veta, pri čemer so spoštovali
iongresne usmeritve stranke,
la vsaj tretjino mest pripada
enskam, članstvo pa je tudi
Tecej prenovljeno. Na torkovi
lovinarski konferenci je pred-
sednik MO LDS Celje ter celj-
ski podžupan Zdene Podle-
snik spregovoril tudi o delu
odbora v iztekajočem se letu
ter načrtih za naprej, pri če-
mer so za možne kandidate
oziroma kandidatke za držav-
nozborske volitve celjski libe-
ralni demokrati evidentirali
Marjana Krajnca, Suzi Kvas,
Alenko Prebičnik-Sešel in
Jožeta Zimška. Dokončen iz-
bor bodo opravili v Svetu LDS.
Glede dela odbora na lokal-
ni ravni, je poudaril Podle-
snik, je začetek leta minil v
znamenju sklepanja politične
koalicije, pri čemer so se v
LDS zavzemali zoper izrazito
politično polarizacijo. Delo
koalicije ocenjujejo kot uspe-
šno. »V primerih, ko ru.smo
usklajeni, pa svetniki LDS tu-
di na zasedanju mestnega
sveta vztrajamo na svojih sta-
liščih in zato se je že veliko-
krat zgodilo, da je bila katera
od točk umaknjena ali pa pre-
stavljena na eno prihodnjih
zasedanj,« pravi Podlesnik in
dodaja, da bo v prid Celju
potrebnega še veliko trdega
dela.
L STAMEJČIČ
Državnozborski poslanec
iz vrst LDS Jože Zimšek je
pojasnil, da je ob sprejema-
nju državnega proračuna za
leto 2000 vložil vrsto amand-
majev, vezanih zlasti na pro-
tipoplavno zaščito Celja, na-
ložbe s področja komunale
in družbenih dejavnostih. Za
te amandmaje je zagotovil v
povprečju po 15 sopodpisni-
kov, pri čemer so se zlasti pri
zagotavljanju protipoplavne
zaščite poenotili vsi poslanci
s Celjskega.
Briiej bo
častni občan
V Podčetrtku bo pred
koncem leta slavnostna
seja, kjer bodo podelili le-
tošnja občinska prizna-
nja. Ob tej priložnosti bo
postal nekdanji ravnatelj
šole Jože Briiej častni ob-
čan.
Osnovna šola Podčetrtek
je postala med njegovim
vodenjem ena najbolj opa-
ženih v Sloveniji, veliko je
prispeval k turističnemu
razvoju Atomskih toplic,
turisti, ki obiskujejo Olini-
je, pa ga poznajo tudi kot
graditelja Koče pri čarovni-
ci. Občinski svet se je odlo-
čil za podelitev naziva čast-
ni občan prejšnji teden, ko
so se odločali o letošnjih
občinskih nagrajencih.
Odločili so se, da bo le-
tošnje Priznanje občine
prejel pater Gavdencij iz
samostana v Olimju (Franc
Skledar), ki si že sedem let
prizadeva za obnovo tam-
kajšnje zgodovinske dediš-
čine. Denarno nagrado bo-
do podelili Vaškim pev-
kam iz Pristave, za njiho-
vo ohranjanje ljudske pe-
smi.	BJ
Zadovoljni z
upravno enoto
Po anonimni anketi, ki je
bila opravljena za potrebe
upravne enote Šentjur, so
stranke z njenim delom za-
dovoljne. Delo upravne eno-
te so ocenile s povprečno
oceno 4,1.
Najvišjo oceno so namenili
verodostojnosti dela ter najniž-
jo (ki znaša 3,54) izpolnjeva-
nju svojih pričakovanj. Kot je
med petkovo tiskovno konfe-
renco povedala načelnica mag.
Andreja Stopar, je bila zaradi
visokih ocen osebno presene-
čena. Anketiranje bo zaradi
primerjav odslej vsako leto.
Omenila je, da v upravni enoti
precej vlagajo v različnih ozirih.
V petih letih obstoja so namenili
za različne naložbe skupno 18,5
milijona tolarjev, od tega letos
približno 6 milijonov. Na uprav-
ni enoti je zaposlenih 29 ljudi,
isto število kot na začetku. Da-
nes je njihova izobrazbena
struktura neprimerno višja, saj
je med njimi 6 visoko izobraže-
nih, za razliko od začetka, ko ni
bilo z izjemo načelnice nikogar.
Napovedala je, da bodo vr-
ste čakajočih v prihodnje še
krajše, le na oddelku za pro-
met jim to po vsej verjetnosti
ne bo povsem uspelo. V pri-
hodnje nameravajo hodnik
poživiti z občasnimi razstava-
mi, zato je trenutno mogoč
ogled razstave, ki opozarja na
9G-letnico poslopja osnovne
šole Franja Malgaja. Povsod
bodo tudi uredili informacij-
ske table.
V približno dveh letih bodo
lahko stranke v šentjurski
upravni enoti marsikaj uredile
s pomočjo interneta.
BRANE JERANKO
Doseženo
vodovodno
soglasje
župana občin Gornji Grad
Toni Rifelj in Mozirje Jože
Kramer sta v sodelovanju s
svetniki v obeh občinskih
svetih zgladila nesoglasja, ki
so nastala v zvezi z gradnjo
in financiranjem vodovoda v
Podhomu in na Homcah.
Pred kratkim sta namreč žu-
pana podpisala ustrezno po-
godbo. V Mozirju so sprejeh
rebalans proračuna, v kate-
rem je za urejanje odlagališča
odpadkov v Podhomu. name-
njenih 2,2 milijona tolarjev, v
gornjegrajskem proračunu za
prihodnje leto pa je za gradnjo
vodovoda rezervirana petina
potrebnih sredstev, kakor je
predvideno v pogodbi. US
z občinskih svetov
Oliranjajo socialna stanovanja
ljubno - Potem ko se svetniki na eni prejšnjih sej odločili za
lakup župnišča v Okonini in s tem za ohranitev 5 socialnih
tanovanj, so na zadnji seji soglašali tudi z odkupom stanovanj
'Radmirju nad tako imenovano Pošto, kjer je v 1. nadstropju 5,
podstrešju pa še 2 dodatni stanovanji. Prostore na Pošti so
^kupili neposredno od denacionalizacijskega upravičenca Os-
karja Majcenoviča. (US)
Praznovanje bo 9. septembra
Podčetrtek - občinski svet se je po drugi obravnavi
'dločil, da bodo praznovali občinski praznik 9. septembra, v
Pomin na začetke Atomskih toplic. Občinskega praznika do-
'ej niso posebej praznovali. (BJ)
Vec denarja za šport
šmartno ob paki - Občinski svetniki so v ponedeljek
''^trdili rebalans proračuna za leto 1999, ki po novem znaša 236
■bilijonov tolarjev in je usklajen na prihodkovni in odhodkovni
Pred tem so predvideli proračun v višini 228 milijonov
^'arjev. Glede na sprejete spremembe proračuna bodo več
^inenili v obnovo in vzdrževanje cest, za gradnjo pokrite
^'bune na nogometnem igrišču pa bodo namenili pet milijonov
'^•arjev. (KL)
Raje za bolnike kot poslovne partnerje
Trgovsko podjetje Tuš je
denar, ki bi ga letos porabilo
za novoletno obdarovanje
poslovnih partnerjev, raje
namenilo Splošni bolnišnici
Celje, za donacijo, prav tako
celjski bolnišnici, pa so se
odločili tudi v ljubljanskem
podjetju Hermes Plus.
Bolnišnica bo za 1,4 milijo-
na tolarjev, ki jih je direktorju
Samu Fakinu, dr. med., prejš-
nji teden izročil pomočnik di-
rektorja Tuša Matjaž Pavčič,
kupila aparat za 24-urno mer-
jenje krvnega pritiska. Upo-
rabljali ga bodo v laboratoriju
za srčno,' žilno in pljučno
diagnostiko, kjer opravljajo
preiskave bolnikov, ki imajo
težave s srcem, ožiljem in
pljuči. Eden pomembnejših
dejavnikov, ki vplivajo na raz-
voj teh bolezni, je povišan
krvjai pritisk. Nova aparatura
je pomembna pri ugotavljanju
resnosti te bolezni in tudi pri
nadzoru uspešnosti zdravlje-
nja. »Podjetju Tuš smo za do-
nacijo zelo hvaležni,« je pou-
daril direktor bolnišnice, »saj
kot neprofitna organizacija ne-
moremo zbrati dovolj denarja,
da bi staro in dotrajano medi-
cinsko opremo sproti zame-
njevali z novo.«
Hermes Plus je celjski bolni-
šnici podaril intrapartalni kar-
diotokograf, vreden dva milijo-
na tolarjev. Naprava omogoča
natančno spremljanje matere in
ploda med nosečnostjo in poro-
dom ter v veliki meri zmanjšuje
možnost zapletov.	JI
Pomočnik direktorja podjetja Thš Matjaž Pavčič (levo) je
direktorju celjske bonišnice Samu Fakinu, dr. med., izročil
1,4 milijona tolarjev za nakup medicinske opreme.
□
GOSPODARSTVO
Najsodobnejša
teiinologija iz Celja
Podjetje Raptech bo nudilo celovito podporo pri
izdelovanju orodij - Za opremo 200 milijonov tolarjev
Na pobudo celjskega pod-
jetja Emo Orodjarna in Raz-
vojnega centra orodjarstva
Slovenije (Tecos) bo v začet-
ku prihodnjega leta v Celfu
zaživelo podjetje za hitro iz-
delavo prototipov izdelkov
in orodij. Projekt, ki ga je
finančno podprla tudi Slo-
venska razvojna družba, kot
svetovalec pa je sodelovalo
nemško podjetje Fraunho-
fer Management, so podrob-
neje predstavili konec mi-
nulega tedna.
»Podjetje ustanavljamo z
namenom, da v Slovenijo pri-
peljemo najbolj sodobne teh-
nologije, kakršnih pri nas in
tudi širše še ni,« je povedal
vodja projektne skupine Bo-
ris Blažič, ki bo tudi direktor
novega podjetja. »Našim
partnerjem na področju avto-
mobilske industrije in bele
tehnike bomo pri izdelavi
orodij nudili celovito podpo-
ro, to je vse naše znanje in
tehnologijo. Želimo postati
vodilno podjetje na področju
uporabe laserske tehnike in
visoko hitrostne obdelave, v
orodjarstvu pa želimo doseči
in tudi obdržati najvišjo teh-
nološko raven, in to ne le v
Sloveniji, ampak v svetovnem
merilu.«
Novo podjetje bo sprva
uporabljalo prostore Ema
Orodjarne, ki je tudi njegov
večinski lastnik. Kot je pove-
dal direktor mag. Stanko
Stepišnik, bodo v nakup
opreme, to je robotskega la-
serja, visoko hitrostnega fre-
zalnega stroja in računalniš-
ke podpore obema naprava-
ma, vložih 200 milijonov to-
larjev. Petino je prispevala
Emo Orodjarna, z 20 milijoni
tolarjev je projekt podprl Te-
cos, preostalih 140 milijonov
pa je posojilo Slovenske raz-
vojne družbe, ki ga je Emo
Orodjarna pridobila na razpi-
su za spodbujanje razvoja
novih izdelkov in tehnologij.
Po dveh letih moratorija naj
bi razvojna družba spreme-
nila posojilo v kapitalski de-
lež.
V podjetju, ki se bo ime-
novalo Raptech, bo sprva
delalo osem strokovnjakov,
v petih letih pa naj bi jih
skupno zaposlili osemnajst,
od tega enajst z univerzitet-
no ali višjo izobrazbo. »V
prvi fazi bomo podpirali
orodjarje pri izdelavi orodij
za preoblikovanje pločevi-
ne,« pojasnjuje Stepišnik, »v
sodelovanju s Tecosom in
drugimi slovenskimi podjet-
ji pa se želimo aktivno vklju-
čiti tudi v raziskovalne pro-
grame v Sloveniji in v Evrop-
ski skupnosti.«
^	JANJA INTIHAR
. Foto: GREGOR KATIC
Boris Blažič, direktor novega
podjetja Raptech
Mag. Stanko Stepišnik. di-
rektor in lastnik Emo Orod-
jarne
Merkur ima že
osemdeset odstotkov
Delnice so prodali vsi večji lastniki Kovinotehne - Na januarski skupščini nov
nadzorni svet
Kranjski Merkur je v prvih
dneh decembra še povečal
svoj delež v Kovinotehni. Sre-
di prejšnjega tedna so iz Mer-
kurja sporočili, da imajo v lasti
že skoraj 80 odstotkov vseh
delnic celjskega podjetja. No-
ve delnice so odkupili od ne-
katerih poslovnih partnerjev.
Predsednik uprave Merkur-
ja mag. Bine Kordež je pove-
dal, da so se za prodajo odloči-
li vsi večji lastniki delnic Kovi-
notehne. Večinoma so jih za-
menjali za delnice Merkurja,
cena pa je bila nižja od tiste, ki
je veljala v času javne ponud-
be. Med tistimi, ki so prodali
deleže v Kovinotehni, je bila
tudi Celjska borzno posred-
niška hiša, vendar 55.000 del-
nic, kolikor jih je imela v lasti,
ni neposredno prodala Mer-
kurju ampak kar Kovinotehni.
Poleg Merkurja so zdaj lastni-
ki Kovinotehne le še mali del-
ničarji, bilo naj bi jih okrog 3
tisoč. Bine Kordež je potrdil,
da želijo sčasoma priti tudi do
teh delnic, po novem letu pa
bodo najverjetneje poskušali
pridobiti tudi tiste delnice, ki
jih še imajo v lasti nekateri
delavci Kovinotehne. Merkur
jim bo ponudil zamenjavo za
svoje delnice.
Predsednika uprave Kovi-
notehne Saša Geržino pove-
čanje lastniškega deleža Mer-
kurja v Kovinotehni ni prese-
netilo. »Že takrat, ko je imel
Merkur 57-odstotni delež,
smo vedeli, da ga bo želel čim
prej povečati na 75 odstotkov,
zato smo v pogodbi, ki sta jo
oktobra podpisali upravi
obeh družb, tudi vztrajali pri
prehodnem obdobju,« je po-
vedal Geržina in dodal, da ta
čas poteka povezovanje stro-
go v skladu s pogodbo, ki pa
od obeh strani zahteva izjem-
no veliko strpnosti. Kljub raz-
meroma dolgemu prehodne-
mu obdobju dveh let v Kovi-
notehni želijo, da bi se z Mer-
kurjem čim prej dogovorili o
končni organizacijski obliki.
Takoj po objavi Merkurja o
povečanju večinskega lastniš-
kega deleža v Kovinotehni, je
uprava celjskega podjetja za
12. januar sklicala izredno
skupščino delničarjev. Osred-
nja točka zasedanja bo razre-
šitev dosedanjih in imenova-
nje novih članov nadzornega
sveta Kovinotehne. Vsi pred-
stavniki kapitala - Jože Stanič,
Andrej Urbas in Uroš Korže,
so namreč takoj po prevzemu
napisali odstopne izjave. Mer-
kur kot večinski delničar pred-
laga za nove člane nadzorne-
ga sveta Bineta Kordeža in
Viktorja Vauhnika iz Merkur-
ja ter direktorja šempetrskega
Sipa Bojana Voha kot pred-
stavnika lokalne skupnosti.
Predsednik uprave Kovi-
notehne Saša Geržina napo-
veduje, da bo družba letoš-
nje poslovno zaključila tako
kot je napovedovala, to je z
200 milijoni tolarjev dobič-
ka. Še letos naj bi z odproda-
jo nekaterih nepremičnin
zagotovili denar za sanacijo
hčerinskih družb, tako da bi
prihodnje leto pričeli poslo-
vati brez negativnega predz-
naka. Za leto 2000 načrtuje-
jo okrog 450 milijonov to-
larjev dobička.
Izvolitev novega nadzorne-
ga sveta bo edina pomem-
bnejša sprememba, ki jo bo
obravnavala skupščina, saj se
bo Merkur, kot je poudaril
Bine Kordež, kljub svoji last-
niški pravici držal pogodbe in
ne bo uveljavljal institucional-
nih sprememb.
.	< JANJA INTIHAR
Korak pred konkurenco
Nova specializirana trgovina podjetja Atlas Trading - Deset let uspešnega poslovanja
Celjsko podjetje Atlas Tra-
ding >e v prostorih nekda-
njega Topra na Teharski ce-
sti odprl razstavno-prodajni
salon Oaza z vrhunsko po-
nudbo savna kabin, solari-
jev ter masažnih kadi in fo-
teljev najbolj priznanih
evropskih proizvajalcev. Gre
za prvo tovrstno prodajalno
pri nas, namenjeno zlasti in-
dividualnim kupcem.
■< "}< ^»Kt' ~ \ 'V ~ "i
»Ugotovili smo, da je vse
več ljudi, ki želijo imeti opre-
mo za sprostitev tudi doma,
in ker je naša poslovna strate-
gija takšna, da želimo vedno
biti korak pred konkurenco,
smo uredili salon Oazo,« po-
jasnjuje direktor in lastnik At-
lasa Mohamed Jodeh ter na-
poveduje, da namerava to-
vrstne specializirane trgovine
odpreti še v Ljubljani, Mari-
boru in Kopru.
Atlas praznuje letos 10. ob-
letnico poslovanja. Podjetje, ki
je bilo v celjski regiji registrira-
no kot prva zasebna gospo-
darska družba, je najprej delo-
valo pod imenom Orient in je
imelo prostore v Razvojnem
centru. Ukvarjalo se je pred-
vsem s prodajo video iger po
pošti, že čez eno leto pa je
postalo največji uvoznik ja-
ponskih peči na petrolej in pe-
troleja. Svojo ponudbo je
kmalu razširilo še na klimat-
ske naprave, ki jih prav tako
uvaža z Japonske, in na GSM
telefone francoskega podjetja
Alcatel, danes je tudi eden naj-
večjih dobaviteljev svetlobnih
cevi pri nas. Dejavnost Atlasa,
ki je v desetih letih prerasel v
srednje veliko družbo z deset
redno zaposlenimi in s 300
milijoni tolarjev letnega pro-
meta, je še vedno usmerjena
pretežno v veleprodajo, če-
prav postaja delež malopro-
daje iz leta v leto večji. Trenut-
no znaša okrog 40 odstotkov.
»Vedno sem se trudil, da bi
na slovenski trg pripeljal iz-
delke, ki bi bili zanimivi za,
čim širši krog ljudi, in očitno
imel pri tem srečno roko, saj
podjetje že vsa leta beleži
stalno rast,« pravi Mohamed
Jodah, ki je..po rodn Palesti-
nec, v Sloveniji pa živi osem-
najst let. Pred tem je delal v
Zagrebu, kjer je študiral in
kasneje na ekonomski fakul-
teti tudi magistriral. Izdelke,
ki jih kot grosisti prodajajo po
vsej Sloveniji, večinoma uva-
ža iz Kitajske, Koreje, Japon-
ske in drugih trgov daljnega
vzhoda, ki jih odlično pozna.
Z razširitvijo programa na
opremo za sprostitev je Jodah
pripeljal v Slovenijo še vrhun-
ske nemške, danske, italijanske
in španske proizvajalce. Ponud-
be prodaj no-razstavnega salo-
na v Celju, kjer je mogoče žele-
no opremo naročiti tudi iz kata-
logov, bi gotovo bilo veselo vsa-
ko večje evropsko mesto.
JANJA INTIHAR
-T' L: Foto: GREGOR KATIČ
»S svojo ponudbo želimo biti ves čas korak pred konkurenco,« pravi direktor in lastnik
Atlasa Mohamed Jodeh.
barometer
Novo ime
Cestno podjetje Celje se
bo s 1. januarjem preimenon
valo v Ceste-mostovi d.d.
Celje. Po besedah general-?
nega direktorja Andreja Ka-
menška bo novo ime bolje
odražalo dejavncfst družbe,
ki že od leta 1994 poleg cest
gradi in obnavlja tudi mo-
stove in viadukte. Cestno
podjetje s 400 zaposlenimi
sodi tako po poslovnih re-
zultatih kot po kakovosti iz-
vedenih projektov med usi
pešnejša podjetja s področja
nizkih gradenj pri nas. Lani
je njihova realizacija znašala
6 milijard tolarjev, letošnja
bo za milijardo tolarjev viš-
ja.
Kors v težavah
v ponedeljek, 20. decem-
bra, bo prva skupščina deln
ničarjev Korsa iz Rogaške
Slatine, na kateri bodo
obravnavali poslovanje
družbe od leta 1993 do
1998 ter imenovali 3-član-'
ski nadzorni svet. Dogovo-
rih naj bi se tudi o tem,
kako bodo pokrili 70 mili-
jonov tolarjev izgube iz
preteklega leta. Kors, ki je
kar z 90 odstotki proizvod-
nje vezan na dodelavne
posle, se že nekaj let sreču-
je s pomanjkanje naročil,
novembra pa jih je dodat-
no prizadela še odpoved
nemškega partnerj a, zara-
di česar so ob skoraj četrtij
no prihodkov. .V podjetjri*,
kjer je trenutno zaposlenih
330 ljudi, že pripravljajo
program presežnih delav-
cev. Po pr-^ih ocenah bi
morali odpustiti 20 do 30
ljudi. Direktor Franc Mla^
ker je povedal, da bodo
najprej zmanjšali število
režijskih delavcev, nato še
proizvodnih.	,
Četrt Stoletja
Dekorja
Dekor iz Kozjega je pred
dnevi proslavil 25 let uspe-
šnega dela. Iz brusilnice, kil
jo je--ustanovila Steklarna
Rogaška Slatina, se je razvili
v vrhunskega izdelovalcai
izdelkov iz brušenega krij
stala, ki jih poznajo domala
po vsem svetu. Na leto na-j
redijo do 800 tisoč izdelkov
in ustvarijo 1,25 milijarde
tolarjev prihodkov. Večino
prodajo na tuje, zlasti i
ZDA, Irsko in Italijo. V podi
jetju, ki je zadnja leta znand
tudi po oddelku darilne emj
balaže Estet, je zaposlenih
2401judL
Februarja še Vele
Italijansko podjetje Faj
mily Shop je pred kratkir^
končalo z obnovo pročelja
bivše blagovnice T v središ'
ču Celja in v drugi etaži od-
prlo lastno trgovino. Zgrad
ba bo dokončno zaživela še^
le februarja prihodnje leto,
ko bo že odkupljeno pritliči
je in prvo nadstropje ter na-
jeto kletno etažo uredila tu-
di trgovska družba Vele ii
Domžal. Ponudba na 3.50(j
kvadratnih metrih prodaji
nih površin bo podobna ko|
v Velejevi blagovnici Napre
dek.
Ji!
GOSPODARSTVO
□
Delavci upajo
Potem, ko so v žalski
polnilnici Coca Cola Beve-
rages Slovenija izvedeli,
ja je 39 delavcev iz enote
proizvodnja trajni prese-
žek, je sedaj dodatno ugo-
tovljeno, da je odveč še 44
delavcev iz prodaje ter 46
iz transporta in skladišča.
Kakor je znano, so se v
podjetju Coca Cola odločili,
da bodo prenehali s polnje-
njem plastenk in steklenic v
Žalcu, polnilno linijo pa
preselili v Sarajevo. V Žalcu
naj bi nastal distribucijsko-
skladiščni center. Težava je
vtem, ker delavci preprosto
ne vedo, kaj se bo zgodilo z
njihovimi delovnimi mesti.
Razen številk o presežkih
niso dobili izdelanih progra-
mov niti poimenskih skle-
pov. Sicer jim vodstvo pod-
jetja obljublja, da gre hkrati
z ukinjanjem delovnih mest
tudi za odpiranje novih;
vendar nihče ne ve, koliko;
niti ni objavljen podrobnejši
program.
Predstavnica sindikata v
podjetju Andreja Banič
jravi, da bodo znotraj sindi-
^ta spremljali postopke, ki
Borajo biti usklajeni z zako-
nom in upoštevati ogrožene
totegorije delavcev, ki'jih ne
norejo odpustiti.
V vodstvu podjetja (še)
Bgotavljajo, da bo odveč-
le delavce prerazporedili
aa druga delovna mesta
Bziroma poskrbeli za prek-
Sfalifikacijo, zato delavci še
Kdno upajo, da bodo ohra-
zaposlitev v žalskem
podjetju, ki bo s prodajo in
listribucijo še naprej ostalo
|ta slovenskem trgu. US
Pušnik odstopil
Glavni direktor laškega Tirna Jožef Pušnik se ne strinja z interesi večinskih lastnikov
družbe - Ogrožena polovica delovnih mest?
Nadzorni svet laškega Tima
je prejšnji teden sprejel od-
stop glavnega direktorja Jože-
fa Pušnika, ki bo podjetje za-
pustil 31. decembra. Že včeraj
naj bi predstavniki lastnikov
imenovali novega direktorja,
zaposleni v Timu pa so zaradi
napovedanih organizacijskih
sprememb vse bolj zaskrblje-
ni za delovna mesta.
»Odstopil sem na lastno že-
ljo,« je povedal Jožef Pušnik,
ki za zdaj še ne ve, ali pa še ne
želi razkriti, kje bo nadaljeval
poklicno pot. »Ocenil sem, da
prihaja za Tim novo obdobje,
saj večinski lastniki družbe, to
je družba za upravljanje Arka-
da oziroma Aktiva Group, ki
so v podjetju že doslej igrali
zelo aktivno vlogo, vse bolj
uveljavljajo svoje interese. Na-
povedali so številne spremem-
be, tako pri načinu vodenja
podjetja kot v strategiji razvo-
ja. Ker se z marsičem ne stri-
njam, sem pač ocenil, da je
najbolje, če podjetje zapu-
stim. Le tako se bodo razmere
v Timu čim prej uredile in
bosta proizvodnja, prodaja in
pogovori s poslovnimi part-
nerji normalno stekli naprej.«
Pušnik je prepričan, da za-
pušča podjetje v boljšem sta-
nju kot je bilo pred desetimi
leti, ko je prevzel direktorsko
mesto. V zadnjih treh letih so
v Timu, ki je največji proizva-
jalec stiroporne embalaže ter
hidroizolacijskih izdelkov pri
nas, ustvarili preko 500 milijo-
nov tolarjev dobička, dobre
poslovne rezultate pa pričaku-
jejo tudi letos, saj naj bi dobi-
ček znašal 185 milijonov tolar-
jev. Tim je bil med prvimi
podjetji, ki so dobili standard
ISO 9001, prav zdaj tečejo po-
stopki tudi za ISO 14000. Do-
bri rezultati pa ne veljajo za
celotno podjetje, saj v progra-
mu opreme in montaže že ne-
kaj časa poslujejo z izgubo.
»Vsekakor bo treba poiskati
primerne rešitve za ta pro-
gram, vendar je to stvar lastni-
kov in novega vodstva,« pravi
Pušnik, ki je prepričan, da bo
v podjetju že v kratkem prišlo
do odpuščanja. V kakšnem,
obsegu, je težko oceniti, vse-
kakor pa bodo številke odvi-
sne od tega, ali bo lastnikom
uspelo poiskati primerne pro-
grame in nove trge. Ena od
možnosti je sodelovanje z ne-
kim izraelskim podjetjem, s
katerim naj bi Tim ustanovil
skupno podjetje za nove ali pa
za dopolnilne programe za
evropski trg.
O razmerah v Timu bodo
danes govorili tudi v območni
organizaciji svobodnih sindi-
katov, saj naj bi bilo po neka-
terih informacijah v podjetju
ogroženih od 40 do 50 odstot-
kov delovnih mest.
JANJA INTIHAR
Jožef Pušnik bo 31. decem-
bra zapustil Tim.
Drugič za Hmezad Kmetijstvo
Stečajni upravitelj Hmezad Kmetijstva Zlatko Hohnjec je za
Dnedeljek, 20. decembra, razpisal drugo javno dražbo. Izklic-
acena je 630 milijonov tolarjev, za kolikor je podjetje v stečaju
Hpravljen odkupiti tudi konzorcij spodnjesavinjskih kmetov
I zadrug, ki je že vplačal 10-odstotno varščino.	US
izzivi v letu 2000
Poslovanje družbe Celjski sejem v letu 1999 je direktor
mag. Franc Pangerl ocenil za uspešno, saj bo letni obračun
pokazal približno za 15 odstotkov večji dobiček od lanskega.
Med novimi izzivi bo zagotovo dokončanje naložbe v novo
sejemsko dvorano L, ki je zimo pričakala brez urejenega
ogrevanja. »Ponudbo v višini 70 milijonov tolarjev za izgradnjo
klimatizacijskega sistema že imamo, denar pa je tudi rezerviran
v okviru kreditnega aranžmaja,« pravi Pangerl in dodaja, da bo
uprava družbe delničarjem predlagala, naj se tudi za leto 1999
odrečejo dividendam na dobiček, saj je le-ta potreben za
pokritje naložb.
Sicer pa priložnost za oživljanje dvorane L, ki jo v družbi
vidijo kot naložbo za najmanj poldrugo desetletje, v prihod-
njem letu vidijo ob organizaciji sejmov še zlasti v pripravi
taborov oziroma zborovanj političnih strank, saj so pred vrati
državnozborske volitve.	IS
Na vrsti so »stare« toplice
Spodbudni rezultati enajstih mesecev - Atomskih toplic ne bo na Golteh - Državni denar za grad Podčetrtek
v starem delu Atomskih toplic, kjer
Mnji desetletji niso veliko vlagali, se
Nno pripravljajo na gradnjo vodnega
frka. Direktor Zdravko Počivalšek, ki
'na čelu toplic od začetka julija, je v
ttek predstavil letošnje načrte in fi-
'nčne rezultate.
Gradnjo živahnejšega dela Atomskih
Plic, vodnega parka s posodobljenimi
'zeni in vodnimi igrami na območju
"npa, bodo uresničili z lastnimi sreds-
'ter z bančnim kreditom. To je pogla-
'na naloga leta 2000, zato bodo prihod-
' teden izbrali ponudnike. Poleti 2000
'odprto tudi golf igrišče v Olimju, kjer
zdravilišče solastniški delež. Prav
načrtujejo ureditev Sotle do Imene-
kjer bo ponudba za kajakaše, kanui-
^in rafting, med načrti so tudi bogatej-
Ponudba za kolesarje ter vlaganje v
formacijski sistem.
^ vodstvu zdravilišča so s finančnimi
^^Itati letošnjih enajstih mesecev zelo
'.^ovoljni. Zdravilišče je ustvarilo 1,1
biljarde prometa, kar je 15 odstotkov
kot v istem času lani. Direktor Poči-
'^ek meni, da je nova politika nižjih
Ustreznejša, saj so kljub temu ustva-
milijonov tolarjev čistega dobička.
V Atomskih toplicah so presegli vso
domačo konkurenco. Tako so v tem zdra-
vilišču letos povečali skupno število go-
stov za 3 odstotke, skupno število nočitev
za dober odstotek, število tujih gostov
kljub kosovski krizi za 20 odstotkov in
število tujih nočitev za 29 odstotkov.
Prejeli so tudi več priznanj: v akciji
Moja dežela, lepa in gostoljubna so bili
med večjimi zdravilišči najboljši, na go-
stinsko-turističnem zboru v Portorožu so
izrekli posebno priznanje restavraciji Li-
pa, odlično so se uvrstili tudi v turističnih
akcijah slovenskih dnevnikov.
Počivalšek je predstavil letošnje rezul-
tate na tiskovni konferenci po petkovem
slovesnem podpisovanju pogodbe o usta-
novitvi lokalne turistične organizacije, ki
je v Podčetrtku gospodarsko interesno
združenje. Podčetrteški župan Marjan
Drofenik je povedal, da znaša njen usta-
novitveni kapital 3 milijone tolarjev, pri
čemer bodo namenili iz občinskega pro-
računa za prvo leto delovanja 15 milijo-
nov tolarjev, od članarin pa pričakujejo
do 4 milijone tolarjev. V družbo so poleg
občine in zdravilišča vključeni predvsem
zasebniki iz Olimja ter Kozjanski park.
Pri vsem skupaj puščajo odprta vrata
-^)bčinam Kozje, Bistrica ob Sotli in Šmrje
pri Jelšah.
Sicer pa je novinarje med drugim zani-
malo propadanje gradu Podčetrtek, ki je
v zasebni lasti srbskih poslovnežev. Žu-
pan Drofenik je pojasnil, da gre v vsakem
primeru za problem lastništva, saj obsta-
ja tudi možnost denacionalizacije. Obči-
na si v sodelovanju z ministrstvom za
kulturo prizadeva, da bi uvrstili podčetr-
teški grad v nacionalni program obnove.
Drugačne možnosti v občini ne vidijo, je
dejal ter povedal, da je namenila država
za najnujnejšo sanacijo gradu, ki bo v
pomladanskih mesecih, 5,5 milijona to-
larjev.
BRANE JERANKO
Počivalšek je med tiskovno konferen-
co odgovoril tudi na govorice, da se
zdravilišče za oživitev centra na Golteh
pogovarja z južnotirolskim podjetjem,
ki je center kupilo. Povedal je, da niso
resnične, res pa je, da so si Golte preden
so bile prodane, ogledali. Pri tem so
ugotovili, da je tamkajšnji zalogaj zara-
di naložb v Atomskih toplicah zanje
prevelik.
finance
Vrednostni papirji delniških družb
Vrednostni papirji inveslicijskih družb
Tečajnica
Borzni indeksi
□
KULTURA
Alternativa sedemdesetih
v Likovnem salonu Celje
bodo danes, v četrtek ob 19,
uri, odprli razstavo Mestece
Celje - alternativa sedemde-
setih, na kateri se bo vse do
8. februarja 2000 predstav-
ljalo 5 celjskih umetnikov,
ki so na svojstven način do-
življali utrip časa in se skozi
različne izrazne oblike nanj
tudi odzivali.
Po besedah avtoric razsta-
ve Nevenke Šivavec in Irene
Čerčnik gre za raziskavo
marginaliziranih umetniških
praks v Celju v sedemdesetih
in prvi polovici osemdesetih
let, ki so v glavnem izhajale iz
konceptualističnih tendenc ti-
stega časa. Umetnostno in šir-
še družbeno dogajanje (pro-
gresivna ročk glasba, študent-
sko gibanje, rdeča buržoazija,
Bader Meinhof, razmah po-
trošništva, droge, hipijevstvo
kot način življenja itd.) je ime-
lo velik vpliv na generacijo
mladih Celjanov, kar se je na
začetku odražalo predvsem
na področju njihovega glas-
benega, kasneje pa se je raz-
širilo še na likovno in literar-
no ustvarjanje.
»Raziskava omenjenega
dogajanja je prvi poskus te-
meljitejše predstavitve ob-
dobja, ki je imelo velik vpliv
na kasnejše generacije, v ti-
stem času pa je bilo zaradi
svojega marginalnega statusa
zelo slabo ali pa v arhivih
institucij sploh ne dokumenti-
rano. Glavni protagonisti so v
mestu Celju, provincialnem
okolju v socialistični državi,
predstavljali tip bohemskega
umetnika s skrajno individua-
listično držo. Njihova ustvar-
jalnost je svoj protestni naboj
usmerjala ne toliko proti dr-
žavno-ideološkemu aparatu,
njihov sovražnik je bil malo-
meščanski konformizem in
institucionalizirana kuhura li-
kovne scene v Sloveniji oziro-
ma Celju, ki je v tistem času
predstavljala zmerni, neprob-
lemski' modernizem. Neu-
smiljeno razlikovanje med
akademskim in neakadem-
skim je med marginalno elito
pojem akademizma posploši-
lo v izrazito negativen malo-
meščanski pojav. Zato je ja-
sno, da so se hlastno oprijeli
idej o demokraciji ustvarjanja
(Fluxus, Beuys), dobili so svoj
vstopni karton v avtentično
radikalno umetniško sfero in
to neodvisno od svojega lo-
kalnega kulturnega okolja,«
nam spomin na sedemdeseta
obujata avtorici razstave.
V projekt so zajeta različna
področja ustvarjanja: likovno
(konceptualne akcije, mai-
lart), literarno in glasbeno.
Razstava, ki fragmentarno pri-
kazuje posamezne prispevke,
je zgrajena iz ohranjenega ma-
teriala najaktivnejših udele-
žencev, omejili sta se zlasti na
tiste, ki so najuspešneje zaz-
navali duh svojega časa: Dali-
bor Bori Zupančič, Borut
Hlupič, Stane Klančnik, Vla-
do Skale in Branko Dobrave
Laki. Ob razstavi bo izšel ob-
sežnejši katalog s teksti Stane-
ta Klančnika, Nevenke Šiva-
vec, Irene Čerčnik, Marijana
Pušavca, Braneta Piana in
Borija Zupančiča.
IS
Tedaj veste, kje ste, akcija iz leta 1975, ko se je Dalibor Bori
Zupančič po celjskih mestnih ulicah sprehodil v spalni srajci.
Plakat in svoboda
v Galeriji sodobne umetno-
sti Celje je na ogled razstava
Plakat, ki je nastajala v sklopu
široko zastavljenega projek-
ta; ob razstavljenih plakatih
12 avtorjev je izšel koledar
Cetisa 2000 Komunikacija je
svoboda in zbornik na to te-
mo, obiskovalci spletnih stra-
ni pa lahko celoten projekt
spremljajo na naslovu http//
\vww.zkp-celje.si, kjer se lah-
ko vključijo v internet forum.
Na razstavi se s svojimi pla-
katnimi deli, gre za 60 ekspo-
natov, predstavlja 12 medna-
rodno uveljavljenih grafičnih
oblikovalcev iz 12 držav. Ideja
za projekt se je porodila v Stu-
diu za vizualne kumunikacije
Triartes; naslovna tema pa je
bila zastavljena široko: »Komu-
nikacija je svoboda - komunici-
ramo, če smo svobodni«. Na
straneh koledarji, prav tako pa
seveda tudi na razstavi, se s
svojimi plakati predstavljajo
Michel Bouvet iz Francije, Vla-
dimir Chaika iz Rusije, Lex Dre-
winski iz Nemčije, Jože Dom-
jan iz Slovenije, Stasys Eidrige-
vičius iz Poljske, Kazumasa
Nagai iz Japonske, Boris Ljubi-
čič iz Hrvaške, Kari Piippo s
Finske, Peter Pocs iz Madžar-
ske, Andrea Rauch iz Italije,
Laimy Sommese iz ZDA in Ni-
klaus Troxler iz Švice.
Vso do 15. januarja, dotlej bo
v Galeriji sodobne umetnosti
Celje na ogled razstava plaka-
tov, bo na spletnih straneh od-
prt tudi dialog v takoimenova-
nem internet forumu. Z vno-
som razstave v polje masovne
komunikacije in ustvarjanjem
dialoga na relaciji razstava -
avtor - obiskovalec spletne
strani pa je naslovna tema pro-
jekta Komunikacija je svoboda
dobila še piko na i.
IS, Foto: SHERPA
Del zobozdravstvene
zbirice prešel jen
Včeraj, v sredo, so v avli Zdravstvenega doma Celje obisko-
valcem na ogled postavili del Slovenske zobozdravstvene
zbirke. Ob odprtju razstave je nastopila Vokalna skupina Cvet,
zbirko pa je predstavil zobozdravnik primarij Franc Štolfa,
Kot je povedala direktorica Muzeja novejše zgodovine Celje
Andreja Rihter, so se v muzeju odločili del Slovenske zoboz-
dravstvene zbirke postaviti v avli Zdravstvenega doma Celje
zato, ker zaradi prostorske stiske v muzejskih razstavnih
prostorih ne morejo celovito predstaviti po vsej Sloveniji zbra-
nih zobozdravstvenih predmetov.
Hkrati pa so v muzeju to priložnost izkoristili za predstavitev
različnih oblik sodelovanja muzeja kot kulturne institucije z
drugimi institucijami. V Zdravstvenem domu Celje, naprimer, se
Muzej novejše zgodovine Celje že predstavlja s Pelikanovimi
fotografijami, zbirko slik celjskega slikarja Avgusta Deržka in
otroškimi risbicami, ki so nastale na muzejskih likovnih delav-
nicah.	IS
Svel skozi
moje oči*
v Projektni pisarni Celje
- zdravo mesto na Slomš-
kovem trgu 4 odpirajo ju-
tri, v petek ob 10. uri likov-
no razstavo Irene Krajnc.
Irena Krajnc je učenka Os-
novne šole Glazija, svoja li-
kovna ustvarjanja, zbrana
za razstavo, pa je poimeno-
vala Svet skozi moje oči.
Razstava bo na ogled do 6.
januarja 2000, vsak dan med
9. in 15. uro.	IS
zapisovanja
Patetika razumništva
Saj ne. da je razumništva
izrazito slovenska reč, doma-
ča pogruntavščina, daleč od
tega, toda na Slovenskem je
tovrstna dejavnost in sam
izraz, ki označuje razmišljajo-
čega človeka, nekako smešen.
In tisti, ki se danes proglaša
za razumnika, lahko izpade
skrajno patetičen. Kot nekdo,
ki se nekaj gre. Ki bi rad nekaj
dokazal, pa tega ne zna pra-
vilno izraziti. Čeprav je spet
res, da je razumniška aktiv-
nost v domačih logik karseda
vnovčljiva. Najkrajša pot do
uspeha.
Če ste listali novi leksikon
Kdo je kdo, potem vam ni
moglo uiti dejstvo, da med
kdojekdojevci, med tistimi, ki
karkoli pomenijo na Sloven-
skem, ni zloglasnih odvetni-
kov in kontroverznih gospo-
darstvenikov, ni direktorjev
tako velikih podjetij, kakršen
je Mercator Ergo; odvetniki in
gospodarstveniki, predsedni-
ki upravnih odborov najraz-
ličnejših podjetij, pač niso ra-
zumniki. In ker niso razumni-
ki, tudi ne pomenijo kaj dosti.
Hja, že res, da gre za popol-
noma avtorsko delo sestav-
Ijavca leksikona, za njegovo
subjektivno presojo o tem,
kdo je dovolj pomemben, da
najde svoje mesto v knjigi in
kdo ne, pa vendar se sam
sestavljavec nehote izdaja za
razumnika. Kar je nepomem-
bno. Kar je navrženo zgolj mi-
mogrede. Pa vendar lahko tu-
di iz sestave leksikona nekaj
sklepamo; namreč to, da v
duhu tradicije neznosne supe-
riornosti kulturne zgodovine,
razumništvo še vedno igra ze-
lo zelo pomembno vlogo.
Hmm, naj bo ta vloga še tako
zelo patetična, je kljub vsemu
najpomembnejša. Morda. Ker
drugače si skorajda ne gre raz-
lagati poteze, ki jo je potegnil
predsednik vlade dr. Janez Dr-
novšek, ki je razumnike,
zbrane v Liberalni akademiji
in okrog nje, posadil za mizo,
plačal kosilo in jim prisluhnil.
No ja, že res, da za mizo ni
posadil tudi razumnikov, ki
so zbrani v krOgu Nove revije,
takoimenovanih desnih ra-
zumnikov, pa vendar se je na
kritike razumnikov (Liberal-
na akademija gor ali dol) od-
zvala celo najvišja politika ali
kakorkoli že to imenujemo. In
to je pomembno. To je tisto,
kar postavlja Slovenijo v spe-
cifičen položaj. Kar jo dela bi-
vanjsko znosno. Ker je razum-
niška baza v primerjavi z več-
jimi evropskimi državami tu
ko zelo majhna, je vsak ro
zumnik toliko bolj pomem
ben. In vsak razumnik lahh
stori tudi napako. Z vsakk
razumnikom se je mogoče p&
govarjati. Ga zelo pregovoril
in mu ponuditi drugo priloi
nost.
Ja, v tem smislu se strinjaj
z Igorjem E. Bergantom, ki j
zapisal, da je Slovenija drži
va »druge priložnosti«, d
vsakdo, ki na nekem področj
nekaj pomeni, lahko kiju
svojemu fiasku, kljub napak
še vedno dobi svojo »dru^
priložnost«. Pa če jo izkoris
ali ne. pa imamo za razlil
od Avstrijcev tako zelo rnal
smučarjev, da si ne morem
privoščiti, da bi tistega, I
naredi kiks ali dva, za vedn
odpisali. Pač pa moramo
njim delati naprej.
Ja, podobno je tudi na dn
gih področjih. Razumnil
vedno znova dobivajo »drui
priložnosti«. Pa naj gre za U
koimenovane desne ali za ti
ko imenovane leve razumn
ke. Ti so tukaj zato, da refle
tirajo stvarnost. Pa naj bo nj
hova refleksija čista in jasn
ali pa motena in kalna. 1
ravno v tem je ves čar razun
ništva; da se je mogoče izreki
ti o vsem in o ničemer, da j
mogoče krojiti celo najviš}
politiko. Ali nanjo vsaj vplivi
ti. Ali še boljše; imeti občutel
da krojiš življenje v državi. A'
vem, naj se to sliši še tako zel
slabšalno in morda celo hipi
kritsko, razumniška deja
nost je v tej državi privilegin
na oziroma drugače; kritii<
rati je dovoljeno, toda le \
imenu razumništva. Ker, i
tako ne bi bilo, potem razuj!\
niki »desne« provenience, rt
bi dobili praktično nobene &
žavne subvencije več. Hmn
in ne glede na to, katera struj
je na oblasti, podobno velj
tudi za takoimenovane »lei
razumnike«. Ampak, to je i
stvar višjih idelaov, kakršn
ga predstavlja denimo de0
kracija. Na vso srečo!
Piše: TADEJ ČATER
Podkve'99	1
V celjski Šoli za plesno vzgojo, klasični balet in sodobP
ples, ki jo vodi koreografinja Ana Vovk Pezdir pripravljaj^
v predprazničnem času tradicionalno prireditev Podkve,]
okviru katere mladi plesalci pokažejo rezultate dela pn^
tretjine šolskega leta oziroma plesne sezone.	]
Vse produkcije se bodo letos zvrstile v baletni dvoran
Gimnazije Celje-Center, kot prvi pa se bodo v ponedeljek Oj
16. uri predstavili najmlajši, otroci v starosti 4 do 6 let i;
plesne vzgoje A, in ob 18. uri predšolski otroci, malošolarji,^
obiskujejo v okviru šole Harlekin urice plesa in baleta v Vrt(^
Anice Černejeve. V torek ob 19. uri bo sledil nastop učenk i
razreda klasične baletne šole, v sredo ob 17. uri se bodj
predstavili plesalci iz skupine plesna vzgoja B, dve ij
kasneje pa učenke 1. razreda sodobnega plesa. Predprazn^
ne produkcije bodo v Harlekinovi plesni šoli zaključili \
četrtek, 23. decembra ob 19. uri, z nastopom 3. razred
klasične baletne šole in skupine Akt.
KULTURA
Premiera V
Zagradu
Gledališka skupina KUD »-
Svoboda« Zagrad iz Celja je v
^omu krajanov v Zagradu
prejšnjo soboto pripravila
gvojo novo premiero, otroško
gledališko pravljico Kraljica
brez biserov Astre Žnidaršič,
Ici jo je na oder postavila do-
niača režiserka Nada Jelen.
Predstavo je 20 članska eki-
pa pripravljala štiri mesece, so-
botna premiera pa je že sovpa-
dala v sklop prireditev praznič-'
nega decembrskega dogajanja
v Celju, zato so na predstavo še
posebej povabili najmlajše kra-
jane, ki so dvorano »Pri Stegu«,
kot jo popularno imenujejo,
napolnili do zadnjega kotička.
Poleg režiserke in igralcev so
predstavo soustvarjali še: Mari-
ja Horvat kostume, sceno sta
pripravila Petra Žnidaršič in To-
maž Jelen, lučni mojster pa je
Robi Vodušek. Prvo ponovitev
omenjene otroške igrice bodo
Zagrajčani pripravili 15. januar-
ja, prav tako v domači dvorani..
Omenjena otroška gledališka
skupina, v kateri sodelujejo os-
novnošolci iz Krajevne skup-
nosti Zagrad in ki obiskujejo
Osnovno šolo Frana Krajnca na
Polulah, je s svojim delom pri-
čela lani, ko so se, pod vods-
tvom Nade Jelen in Petre Žni-
daršič, kot debutantje občins-
tvu predstavili z dvema božič-
nima igricama izpod peresa
obeh mentoric.
ŽIVKO BEŠKOVNIK
V SLG prihaja
Limonada Siovenica
; ^^ z zmagovalno komedijo tudi v novo tisočletje
Po dveh predpremierah, v
sredo in četrtek, bodo v Slo-
venskem ljudskem gledališ-
ču Celje jutri, v petek, ob
19.30 uri premierno uprizo-
rili najnovejše delo Vinka
Moderndorferja; zmagoval-
no komedijo letošnjih Dne-
vov komedije. Limonado
Slovenico. Limonada Siove-
nica bo torej krstno uprizo-
ritev doživela prav na celj-
skem odru. Posebnost je tu-
di ta, da je avtor komedije,
Celjan Vinko Moderndorfer,
hkrati tudi režiser predsta-
ve, v kateri nastopa dobršen
del celjskega ansambla.
Komedija je, kot gledališka
zvrst, med občinstvom zelo
priljubljena. Vajo zbora, istega
avtorja, ki je prav tako izšla
kot zmagovalni tekst iz nate-
čaja Dnevov komedije minulo
leto, celjski ansambel z veli-
kim uspehom še vedno igra in
gostuje z njo po vsej Sloveniji.
V Limonadi Slovenici, pisa-
ni z mislijo na celjski ansam-
bel, avtor hudomušno zaob-
jame slovensko »visoko poli-
tiko« in gledalcu skozi odlične
dialoge odpira oči. »Pravza-
prav gre bolj za satiro kot za
komedijo,« pravi Vinko
Moderndorfer, »naslonjeno
na tradicijo Gogoljevega Revi-
zorja in Cankarjeva Blagra.«
Limonada Siovenica bo
Moderndorferja 12 režija v
tem ansamblu, s katerim rad
dela in sodeluje. V svoji 20-
letni karieri je postavil na
oder 62 del. »Igralce v celj-
skem gledališču zelo dobro
poznam in mnogih, s kateri-
mi danes delam kot režiser,
se spominjam še kot gimnazi-
jec in lahko rečem, da me je
prav celjsko gledališče neka-
ko utirilo na pot pisca in reži-
serja.« Na vprašanje, kaj
pravzaprav je Limonada Sio-
venica, Vinko Moderndorfer
odgovarja: »Politična satira,
precej ostra, in mislim, da bo-
do gledalci prepoznali marsi-
katero situacijo iz parlamenta
ali iz našega političnega živ-
ljenja. Poskrbljeno bo pravza-
prav za vse vrste smeha.« Pri-
poročljiva je tudi poslancem,
čeprav, kot pravi Vinko
Moderndorfer, se najbrž v
njej ne bodo prepoznali, »ker
smo ljudje pač taki, da se
neradi pogledamo v ogleda-
lo.«
V Limonadi Slovenici bodo
zaigrali: Bojan Umek, David
Čeh, Anica Kumer, Bruno Ba-
ranovič, Manca Ogorevc, Sta-
ne Potisk, Drago Kastelic, Re-
nato Jenček, Zvone Agrež in
Maja Štromar. Dramaturg je
bil Krištof Dovjak, scenograf
Tomaž Marolt, kostumograf-
ka Alenka Bartl, glasbo je
prispeval Žarko Prinčič, lek-
tor predstave je Jan Jona Ja-
voršek.
Z Limonado Slovenico pa
bo celjski ansambel, letos pr-
vič, tudi na silvestrovo. Po
večerni predstavi pripravljajo
namreč v gledališču silvestro-
vanje in če niste vstopnic re-
zervirali pravočasno, potem
si boste morali to najnovejše
delo ogledati v eni od ponovi-
tev.
MATEJA PODJED
Vinko Moderndorfer
gutenbergova
galaksija
Senca v očeh
Mateja in Samo ob četrtkih
v radijski oddaji Pet minut za
dobro knjigo govorita o bra-
nju. Na nagradna vprašanja,
zastavljena poslušalcem, kap-
ljajo odgovori. Nekateri zelo
hitro, poslušalci ta del najbrž
čakajo z že prej vtipkanimi
številkami. Neka gospa je
uganila. Na vprašanje, ali ho-
di v knjižnico, pa je povedala,
da ne more, ker slabo vidi.
V mislih sem se preselil v
flamsko mestece Varsenare,
!()er smo nekateri bili v sep-
tembru. Mreža podeželskih
cesf, severnjaško racionalne
hišice iz rjavih opek, ravnin-
^^i travniki in nepogrešljive
fjegmatične krave. Med topoli
"i travniki nizka stavba z ve-
stekla, prostori za snema-
nje, delavnicami in dolgimi
polic v skladiščih. To je
fldraski center, ki producira
Padiva za vidno in slušno
P''izadete. V dveh etažah na
^ stotine metrov polic z »govore-
^'^f knjigami« na kasetah, v
P''itličju tiskarna za knjige v
°''(iiliovi pisavi. Prostovoljci
'^'^jejo knjigam glasove, v ti-
^^drrii pa slepi in gluhi sami
Pomagajo pri kontroli izpi-
Ko so s prsti drseli čez
'^'^^laj vidne izbokline na pa-
in računalniški tipkov-
so le trzljaji njihovih uga-
oči pripovedovali o svetu,
.' Vanje prodiral skozi temo
jj^ tišino. Odhajali smo neka-
° po prstih in s svetlimi oč-
Drugačni ne potrebujejo
^^mjenja. To je miloščina, od
^fere se težko živi. Dajmo
jim samo mož-
nost, da potujejo
z rmrni, čeprav
po vzporedni,
težji poti. Pravi
bodo prispeli - tako kot je v
svetu običajnih ljudi.
Knjige na kasetah seveda
obstajajo tudi pri nas, njihova
dostava slepim pa še ne pote-
ka preko mreže javnih knjiž-
nic. Poseben problem je naraš-
čajoča populacija slabovid-
nih. Do statusa izposoje zvoč-
nih kaset na dom kot slepi še
niso upravičeni, knjig z moč-
no povečanim tiskom za sla-
bovidne pa naši založniki še
ne izdajajo. Založniki sami
zadevi očitno zaradi majhne-
ga trga niso kos, država se pa
še ni spomnila na to. Pomaga-
li ji bomo. V vmesnem času
smo se zadeve lotili sami.
Sproti ozrmčujemo knjige z
večjim tiskom tako, da se s
polic v Oddelku za odrasle in
mladino na daleč vidijo. Že
približno dvesto jih je. Tisk
sicer ni tako velik kot v knji-
gah, ki so posebej prirejene v
ta namen, berejo pa se bolj
prijazno, kot če bi čez vrstice
drseli s povečevalnim ste-
klom. Pridite in recite knjižni-
čarkam. da bi radi tiste knji-
ge. ki imajo nalepko z lupo. Z
veseljem vam jih bodo pred-
stavile.
Upam. da bomo nekaj našli
tudi za tisto gospo. Svetel dan
bo. če ji bomo pomagali za
trenutek premagati senco v
njenih očeh.
Bibeljnik
Pravljični TOP v
gledališču
Zamisel o strnjeni prireditvi
za otroke je v celjskem gleda-
lišču pognala pred 14 leti in se
med najmlajšim občinstvo za-
koreninila, tako da mladi gle-
dalci iz širše celjske regije in
drugih koncev Slovenije tež-
ko pričakujejo Teden otroške-
ga programa, ali TOP, kakor
mu popularno pravijo.
Že po tradiciji se za praznič-
no okrašenem pročelju gleda-
lišča TOP začenja na nedeljo
popoldne. To nedeljo ob 16.
uri prihaja na Teden otroške-
ga programa Smeško med čr-
kami. To je uspešnica celjske-
ga Plesnega teatra Igen, ki je
doživela že 150 ponovitev. Po
slovesni otvoritvi in predstavi
bodo Smeška ponovili še ob
17.30 uri.
V tednu dni, do petka, 24.
decembra, ko bo na popol-
dansko predstavo ob 15. uri na
zaključek TOP prišel tudi de-
dek Mraz, bodo najmlajši obi-
skovali po dve, tudi tri pred-
stave na dan. V ponedeljek,
20. decembra, se bodo »udele-
žili« Konference živali, kakor
jo bodo uprizorili igralci Slo-
venske prosvetne zveze iz Ce-
lovca. Naslednji dan bo prišla
Lisička Zvitorepka iz Mojega
gledališča v Ljubljani. V sredo
in četrtek dopoldne bosta na
domači oder s svojimi vragoli-
jami prišla Jošt in Jaka, na
zaključku tedna bo otroke
razveselilo Prešernovo gleda-
lišče iz Kranja z Matildo.
Predstave Tedna otroškega
programa so po pravilu do-
bro obiskane. Z njimi gleda-
liščniki razveselijo okoli 4000
malčkov. Toliko jih na 13
predstavah pričakujejo tudi
letos.
imip^	MP
Podobe grofov Cel|$lcih
Potem, ko je pred tedni izšel zbornik tekstov, ki obiskoval-
cem razstave Grofje Celjski v Pokrajinskem muzeju Celje
približa čas in duh izpred stoletij, bodo v Stari grofiji na
Muzejskem trgu danes, v četrtek ob 11. uri, predstavili še
grafično mapo s podobami Celjskih. Grafike so delo akadem-
skega slikarja Rudija Španzla, Celjski pa so dobili podobe,
kakršne si je zanje po ogledu in študiju lobanj zamislil
umetnik.	IS
prireditve
GLEDALIŠČE
SLG - Limonada Siovenica
16. ob 19.30 predpremiera za
abonma Četrtek in izven, 17.
ob 19.30 premiera za abonma
Premiera, 18. ob 19.30 za
abonma večerni in izven, 21.
ob 19.30 za abonma torek ve-
černi in izven. 14. Teden
otroškega programa: Smeš-
ko med črkami 19. 12. ob 16.
uri in ob 18.30, Konferenca
živah 20. 12. ob 10. in 12. uri.
Lisička zvitorepka 21. 12. ob
10. in 11.30 uri, Jošt in Jaka,
22. 12. ob 12. in 16. uri.
Kulturni dom Trnovi je 21.
12. ob 17. uri Čepica sreče -
dramski krožek OŠ Vojnik in
prihod dedka Mraza.
Dom kulture Velenje 16.
12. ob 19.30 Kralj na Betajno-
vi. Amatersko gledališče Vele-
nje.
KONCERTI
Narodni dom 16. 12. ob 19.
uri koncert pevskega zbora I.
Gimnazije v Celju. 20. 12. ob
19.30 koncert filmske glasbe
Mladinskega simfoničnega
orkestra Glasbene šole Celje s
solistkama Darjo Švajger in
Blanšo Jovetič.
Zdraviliški dom Dobrna
17. 12. ob 20. uri folklorni na-
stop skupine PD Dobrna.
Dom kulture Velenje 19.
12. ob 19.30 Sankt Petersburš-
ki pojoči dečki.
Terme Zreče 18. 12. ob 19.
uri koncert Godalnega orke-
stra.
RAZSTAVE
Avla zdravstvenega doma
Celje slovenska zobozdravs-
tvena zbirka.
Razstavni prostor »stare
občine« Šentjur Aleš Než-
mah.
Kulturni center Laško
France Slana, do 31. 12.
Laški dvorec biseri geološ-
ke preteklosti, do 3L 12.
Galerija Riemer Slovenske
Konjice, razstava slik sloven-
skih slikarjev.
Knjigarna Antika »Vode
Slovenije« avtorja Francija
Horvata.
Dom Sv. Jožefa Celje Franc
Košec Karaš, do 20. 12.
Mladinski center Celje Ja-
sna Veber, do 31. 12.
Knjižnica Šentjur Nikolaj
Beer, do 31. 12.
Občinska matična knjižni-
ca Žalec razstava novoletnih
voščilnic Dese Ješič.
Savinov likovni salon Ža-
lec Jona Gal Planine, do 8. 1.
2000.
Muzej novejše zgodovine
- otroški muzej Hermanov br-
log Mamut v Hermanovem
brlogu, do 30. 4. 2000.
Občasni razstavni prostori
Muzeja novejše zgodovine
Tisočletje, lahko noč. Jelka
Reichman, do 31. 12.
Pokrajinski muzej Celje
Celjski grofje, do 28. 5. 2000.
Osrednja knjižnica Celje
Litografirane podobe spod-
nještajerskih mest, trgov in
dvorcev.
Muzej novejše zgodovine
Celje - fotografski atelje Josi-
pa Pelikana Celje, ki ga ni več,
do 31. 12.
Galerija KG Ivan Napotnik
Velenje Majda Kurnik, do 2.
2.2000.
Galerija Štekl Nazarje mu-
zejska zbirka.
Osnovna šola Lava razsta-
va likovnih del učencev, do 31.
12.
Etol Alica Javšnik, do 31.
12., Merx Boris Dolničar, Kre-
kova banka Vlado Geršak, do
31. 12., hotel Atomske toplice
Jože Peternekl.
OSTALO
Stara grofija 16. 12. ob 11.
uri predstavitev grafične ma-
pe »Grofje Celjski«, akadem-
skega slikarja Rudija Španzla.
Baletna dvorana Gimnazi-
je Celje 20. 12. ob 16. uri
»Podkve«, plesni nastop
predšolskih otrok in ob 18. uri
otrok iz vrtca Anice Černeje-
ve Celje. 21. 12. ob 19. uri
plesno baletni nastop učenk
1. razreda nižje klasično ba-
letne šole, 22. 12. ob 17. uri
nastop otrok skupine »Plesna
vzgoja B« in ob 19. uri še
nastop učenk 1. razreda nižje
sodobno plesne šole.
Knjižnica Laško 16. 12. ob
19. uri potopisno predavanje
Franca Horvata »pozdravlje-
na Himalaja«.
Knjižnica Velenje 16. 12.
ob 19. uri pogovor o dveh
knjižnih novostih na temo
slovenskih meja po prvi in
drugi svetovni vojni dr. Ne-
venke Troha in dr. Jurija Pe-
rovška.
Gostilna »Pri Kavčiču« v
Šaleku pri Velenju 21. 12. ob
18. uri predstavitev knjige
Grad Šalek, Danijele Brišnik
in Toneta Ravnikarja.
Knjigarna Antika 20. 12.
ob 17. uri pravljična urica »Na
Aladinovi leteči preprogi« z
Matejo.
Mladinski center 16. 12. od
18. do 20. ure francoska de-
lavnica in osnove interneta,
ob 20. uri potopisno predava-
nje o Havajih Benjamina Go-
leža; 17. 12. od 15. do 18. ure
likovna, od 18. do 20. ure pa
angleška delavnica; 20. 12. od
15. do 18. ure ustvarjalna, od
18. do 20. pa nemška in raču-
nalniška delavnica; 21. 12. od
18.	do 20. francoska in raču-
nalniška delavnica ter 22. 12.
od 18. do 20. ure nemška de-
lavnica in osnove excela.
Gostilna Berger 16. 12. ob
19.	uri predavanje o Keniji Si-
mone Juvan, organizator Po-
potniško in ekološko društvo
Mati Zemlja.
Gasilski dom Nova Cerkev
19. 12. ob 16. uri božično-
novoletna prireditev »Objemi
življenje«.
10
KULTURA
Gimnazijski pozdrav letu 2000
v predprazničnem vrvežu vabijo mla-
di pevci Mešanega mladinskega zbora I.
Gimnazije v Celju na dva božično-novo-
letna glasbena večera, koncert ob koncu
leta pa pripravlja tudi šolsko Kulturno
društvo Antona Aškerca.
Mladi pevci bodo pod vodstvom zboro-
vodkinje Adrijane Požun Pavlovič prvič
nastopili nocoj, v četrtek ob 19, uri, v
dvorani Narodnega doma Celje, občins-
tvu pa se bodo skupaj z gimnazijskim
mladinskim orkestrom ponovno predsta-
vili v sredo, 22. decembra ob 19. uri, v
cerkvi sv. Duha v Celju.
V torek, 21. decembra ob 19. uri, pa
pripravlja v veliki dvorani Narodnega do-
ma šolsko Kulturno društvo Antona Ašker-
ca Božično-novoletni koncert, na katerem
se bodo predstavili: pianista Simon Dvor-
šak in Gregor Deleja, obetavna celjska
violinistka Maša Mareš, mariborska so-
pranistka Valerija Šoster, sopranistka Kri-
stina Šuster, pianistka Benjamina Šuster,
Gimnazijski kvartet, ki ga sestavljajo Maša
Mareš, Barbara Komadina, Judita in Anja
Popovič, ter Mladinski orkester I. Gimna-
zije v Celju. Pobudnika gimnazijske kon-
certne dejavnosti sta bivša gimnazijca Si-
mon Dvoršak in Gregor Deleja, zdaj štu-
denta glasbene pedagogike na Pedagoški
fakulteti Maribor, ki sta s pomočjo prof.
Antona Šepetavca septembra 1997 v I.
Gimnaziji v Celju tudi ustanovila mladin-
ski orkester. V slednjem igra 30 mladih
glasbenikov, že drugo leto zapored pa je
bil izbran v projekt Odprta šola ministrs-
tva za šolstvo in šport ter Zavoda RS za
šolstvo. Na torkovem koncertu se bodo
mladi glasbeniki občinstvu predstavili z
deli Suppeja, Straussa, Griega, Blocha,
Ivančiča, Saint-Saensa, Leharja, Gouno-
da, Albinonija in Gruberja.	IS
Cankar spet na velenjskem odru
Pred štiridesetimi let so tedanji velenjski gledališčniki na
odru novega kulturnega doma uprizorili Hlapca Jerneja,
delo Ivana Cankarja. Ob obletnici, ki jo Velenje praznuj®
letos, bo Cankar ponovno na velenjskem odru, tokrat $
Kraljem na Betajnovi.
Scenarist in režiser predstave, ki jo bodo člani amaterskega
velenjskega gledališča v Domu kulture Velenje premierno
uprizorili danes, 16. decembra ob 19.30, je Peter BoštjančiC.
So še danes Kantorji? So! Le okoli sebe je treba pogledati,
Kantorjeva volja do moči pomeni način bivanja v ustroju
sveta, ki ga danes živimo, je zapisal Boštjančič. Po njegovih
besedah je akcija drame izpeljana natančno, predvsem pa so
dramski značaji živi in ponujajo refleks današnjega trenutka.
»Cankarjeva kritična misel, njegovo razgaljanje bolečih slo-
venskih pojavov, ko brezkompromisno postavlja reči na pravo
mesto, nas je napeljalo, da sploh delamo ta tekst,« je Še menil
Boštjančič.	K.L.
Razstava za sklad Drobtinice
v Muzeju motociklov na
Vranskem bo do konca leta
odprta razstava likovnih del
slikarke Vilme Mavrič iz Ce-
lja.
Mavričeva ustvarja na ste-
klu, razstavila pa je dela, na
katerih so upodobljeni mo-
torji, avtomobili, zodiakova
znamenja, zdravilne rastline,
urne številčnice in drugo. Kot
je povedala umetnostna kriti-
čarka Marlen Premšak, je
umetničin fantazijski svet
poln asociacij in iluzij, ki jih
želi deliti z drugimi ljudmi,
potrebnimi pomoči. Omenje-
na razstava naj bi namreč po-
menila tudi rojstvo sklada
Drobtinice, ki naj bi nastal
prav po zamisli Mavričeve,
idejo pa je podprl tudi klub
Rotary. Avtorica razstave je
ves izkupiček, ki se bo nabral
v času razstave, namenila šo-
lanju službenih psov za sla-
bovidno mladino.
Sklad Drobtinica bi naj svo-
jo dejavnost namenjal otro-
kom in staršem s posebnimi
potrebami, pri tem pa bi se
povezoval z ministrstvi za
šolstvo, zdravstvo, šport ter
delo in družino, podpiral pa
bi tudi študente in srednješol-
ce, ki bi opravljali raziskoval-
ne in diplomske naloge o raz-
voju oseb s posebnimi potre-
bami in pripravljali programe
za delo s temi osebami.
T. TAVČAR
IzobraŽevanja v kulturi
v petek, soboto in nedeljo
se je v Domu Sv. Jožefa
nadaljevala in končala pre-
vajalska šola, ki jo je re-
publiški Sklad pripravil v
dveh vikendih, udeležilo
pa se je je 14 seminaristov.
V dvoranici Zveze kultur-
nih društev Celje pa so se
prejšnjo soboto zbrali gle-
dališki ustvarjalci na semi-
narju za režiserje in druge
soustvarjalce v odraslih
gledaliških skupinah, ki
ga je pripravila celjska ob-
močna izpostava Sklada
RS za ljubiteljske kulturne
dejavnosti.
Udeležilo se ga je 35 semi-
naristov iz celjske regije (Ce-
lje, Gornji Grad, Liboje, No-
va Cerkev, Socka, Šmarje pri
Jelšah, Polzela, Teharje, Ža-
lec), deset udeležencev je
prišlo z Dolenjskega (Treb-
nje, Šentrupert), prišli pa so
tudi Posavci in Zasavci. Med
seminaristi so bili tako člani
gledaliških skupin kulturnih
društev, kot tudi dijaki in
profesorji nekaterih celjskih
srednjih šol. Strokovno je
seminar vodil priznani reži-
ser in urednik mladinskih
programov na TV Slovenija
ter poznavalec ljubiteljskega
gledališča Jože Vozny, ki je
predvsem znal udeležence
navdušiti, s svojim strokov-
nim izvajanjem pa pritegniti
k ustvarjalnemu razmišlja-
nju in delu. Na seminarju so
obravnavali teme: oblikova-
nje repertoarja in izbora be-
sedila, dramaturška obdela-
va in iskanje vizualne podo-
be, osnove režije ter sistema-
tika vaj od prve bralne vaje
do finalizacije v odrskem
prostoru.
To soboto, 18. decembra,
bo celjska izpostava Sklada
pripravila še dva seminarja.
Ob 8. uri se bodo zbrali gle-
dališčniki v dvoranici Zveze
kulturnih društev Celje, to
pot na osnovnem lutkovnem
seminarju, kjer bodo pod
strokovnim vodstvom priz-
nane lutkovne ustvarjalke
Brede Vari iz Maribora
obravnavali različne teme
lutkarstva. Seminar bo pote-
kal na primeru lutkovnega
besedila »Zelo lačna goseni-
ca«. Seminaristi bodo v glav-
nem lutkovni ustvarjalci i
osnovnih šolah in otroškil
vrtcih.
Istega dne se bo pričeli
tudi fotografska delavnica
ki jo celjska izpostava Skla-
da in Fotografsko društvo
Celje organizirata v prostoi
rih društva na Glavnem trgii|
kjer bo teoretični in praktif]
ni del. Seminaristi bodo
teoretičnem delu obravnava-
li zgodovino fotografije, vsj
o fotografski kameri in ob|
jektivih, kako uporabljaj
fotoaparat, filme, filtre, teh-
niko, svetlobo.... in kako mii
sliti kot fotograf. V praktiC
nem delu pa se bodo naučil
razvijanja filmov, osnov del,
v temnici ter dela na terenu
Fotografsko delavnico, k
bo, poleg te sobote, potekal«
še v soboto, 8. janua/fi
2000, prav tako s pričetkoi
ob 8. uri, bosta vodila me(
narodno priznana mojsti
umetniške fotografije in čl;
na tega društva Jože Heba
ter Vinko Skale.
ŽIVKO BEŠKOVNK
Premiera v Šempetru
Gledališka skupina KUD Grifon iz Šempetra v Savinjski
dolini je svoje več mesecev trajajoče priprave zaključila s
premiero veseloigre avtorja Jakobai Aleševca Podlaga zakon-
ske sreče, ki je bila minulo soboto v dvorani Hmeljarskega
doma Kmetijske zadruge, ponovitev pa je bila v nedeljo.
Zgodba se dogaja v začetku tega stoletja, tema pa je večno
aktualna: razmerje med moškim in žensko je nenehno na preiz-
kušnji in velikokrat tudi majhne ovire težko premaga. Spletke se v
zgodbi zrcalijo v izkrivljenih in smešnih obrisih, a tudi tukaj je
ljubezen najboljše zdravilo. V predstavi, ki jo je občinstvo toplo
sprejelo, so nastopili Iztok čurči, Niver Grčar, Silva Vodovnik,
Zmago Rovšnik, režiserka je Vera Kalčič, za glasbeno spremljavo je
poskrbela pianistka Sabina Kulič.	T. TAVČAR
Glasbeni večer s CPD
Mešani pevski zbor Celjskega pevskega društva z
dirigentom Edvardom Goršičem pripravlja v sredo, 22.
decembra, ob 19.30 v celjskem Narodnem domu glasbeni
večer.
Na njem bosta sodelovala pianistka Mojca Krajnc in
Celjski jazz kvartet. V glasbeni večer so vključili dela, ki
jih v zborovski izvedbi pri nas le redko slišimo: od
odlomkov iz oper (Gorenjski slavček. Prodana nevesta),
mjuziklov (Porgy and Bess, Sound of Music), do znanih
melodij, kakršne so na primer Yesterday (J. Lennon, P. Mc
Cartney), Soldier Song (Leonard Bernstein), What a Won-
derfull World (Georg Weiss), Zlata kanglica Antona Schwa-
ba in Adamičeva Ti si mi vse. Že samo omenjena dela
obetajo zanimiv glasbeni večer.	AB
30-letnica godbe v Štorah
Jutri, v petek, 17. decem-
bra, bo ob 18. uri v štorski
osnovni šoli Pihalni orke-
ster štorskih železarjev pri-
pravil tradicionalni novolet-
ni koncert, s katerim bodo
počastili 30-letnico svojega
delovanja.
Na pobudo nekaterih starej-
ših godbenikov, še posebej Vik-
torja Potočnika, so po daljši
prekinitvi leta 1969 v Štorah z
ustanovitvijo Pihalnega orke-
stra štorskih železarjev ponov-
no obudili glasbeno življenje.
Orkester že od vsega začetka
vodi prof. Franc Zupane. V
letih 1980-1990 so se Štorovča-
ni uspešno preizkusili tudi na
tekmovanjih slovenskih pihal-
nih orkestrov in v II. jakostni
skupini na Bledu dosegli bro-
nasto, v Mariboru srebrno in v
Mengšu zlato odličje.
Program jutrišnjega slav-
nostnega koncerta bodo god-
beniki v prvem delu izpolnili s
skladbami standardnih avtor-
jev za pihalne orkestre, v dru-
gem delu pa bodo zaigrali
filmsko glasbo in glasbo zna-
nih in popularnih sodobni-
kov.
ŽIVKO BEŠKOVNIK
Čonč v Zrečah
Danes, v četrtek, 16. de-
cembra, ob 17. uri bodo v
hotelu Dobrava Terme Zreče
odprli razstavo likovnih del
avtorja Staneta Petroviča -
Čonča iz Celja. Njegova dela
bo predstavil Drago Medved,
odprtje pa bo obogatil nastop
mešanega pevskega zbora iz
Zreč.	AB
Principi V Antiki
v sredo, 8. decembra, so v
celjski knjigarni in antikva-
riatu Antika na Linhartovi
ulici pripravili večer z Mar-
kom Crnkovičem.
Znani slovenski kolumnist,
ki s »Principi« v Delovi Sobot-
ni prilogi že dobra štiri leta
razburja in vedri slovensko
javnost, je urednik časopisa
Razgledi, občasno pa piše ko-
lumne tudi za druge slovenske
časopise in revije. Pred krat-
kim je pri založbi DZS izšla
zbirka prispevkov iz Sobotne
priloge, ki jo je avtor naslovil
»Najboljši principi«, v njej pa
je izmed dvestoštiridesetih
objavil šestinšestdeset kolu-
men, v katerih se je lotil raz-
ličnih področjih slovenskega
javnega, političnega in »na-
vadnega« življenja. Kot je po-
vedal med predstavitvijo v An-
tiki, se je pri izbiri v knjigi
objavljenih kolumen ravnal
predvsem po principu razno-
likosti in po lastnem okusu,
čeprav ve, da kolumna ni
zvrst, ki bi lahko ohranila traj-
no literarno vrednost. »Branje
bo« je avtor zapisal v uvodu
knjige, »prijetnejše, če jo bo-
do bralci razumeli kot kroni-
ko teh petih let«.
N.-M. SEDLAR
Slike za otroško radost
v hotelu Dravinja je Ob-
močno združenje Rdečega
križa Slovenske Konjice
priredilo avkcijo likovnih
del, katere izkupiček bo
namenjen za pomoč otro-
kom. Ljubitelji slik, ki so
prišli na to izredno ugod-
no priložnost za nakup
slik, so lahko izbirali kar
med šestindvajsetimi deli
dvaindvajsetih avtorjev.
Mnogi člani društva ko-
njiških likovnikov in tudi
nekateri drugi slovenski sli-
karji so Rdečemu križu po-
darili svoje delo. To so: He-
lena Ribič iz Žič, Dušan
Amanovič, Darinka Loren-
čak Pavletič in Božidar Šču-
rek iz Celja, Pavle Sedej iz
Žirov, Silvija Škerget iz
Zreč, Suzana Marovt iz
Šempetra, Vojko Kumer iz
Oplotnice, Metka Nina Hren
iz Zreč, Milan Lamovec iz
Konjic, Slavenka Bošnjak iz
Loč, Zlatko Prah iz Konjic,
Jelka Višnar in Edi Kandut iz
Oplotnice, Helmut Jerak iz
Slovenske Bistrice, Jaka
Torkar z Jesenic, Janez Ko-
vačič iz Brezovice ter Konji-
čani Slavko Slapnik, Heda
Vidmar, Arpad Šalamon,
Alojz Tomše in Franci Ra-
tej.
Uokvirjene slike so razsta-
vili, opremili s številkami in
draženje se je lahko začelo.
Začetna vrednost vseh del j
bila enotna, in sicer 25 tiso
tolarjev. Kupci so nato draž;
li, nekaj slik je dosegalo vi.®
jo ceno, nekaj jih je ostal:
tudi neprodanih. Povprečn
cena prodanih del je dosegi
42.500 tolarjev, medtem b
je bila najdražje prodana sli
ka Slavenke Bošnjak, in to z
60 tisočakov. Skupno je Rde
či križ na letošnji drugi avt
ciji, katere izkupiček je nJ
menjen za letno šolo v nara\
za otroke socialno ogroženi
družin, zbral okoli 760 tiso
tolarjev.	B.P
Svetlikanje v
mraku Alme
Karlin
v celjski Založbi Mavric
je pred kratkim izšla knj
ga Svetlikanje v mraku M
me Karlin.
Za prevod romana Win'
lichter des Todes sta poskrb'
la Alenka Furlan in Marj3
Furlan, besedilo pa je zlekt'
rirala prof. Špela Kmetič.
Založbi Mavrica ob tem op'
zarjajo, da je bila Celjani*
Alma Karlin kot edina Slovel
ka doslej prav za ta rom^
predlagana za Nobelovo
grado za književnost. ''
INTERVJU
11
Sončna hiša za otroke v stisici
Krizni center za mlade Celje je praznoval prvo obletnico delovanja - Mladi nujno potrebujejo pomoč!
Krizni center za mlade v Celju je pričel
delovati 17. decembra lani, že dan pozneje pa
se je v to ustanovo zatekel fant iz Radelj ob
Dravi, ki je štirinajst dni živerna cesti. Bil je
sestradan, prezebel, nemočen in bil je priprav-
ljen sprejeti »vse«, samo da bi bil deležen
zatočišča in oskrbe, saj ga je na cesto napodila
lastna mati.
Prvemu obiskovalcu je v letu dni sledilo še
devetinštirideset mladih, večinoma s Celjskega,
ki so se s raznimi težavami zatekli po pomoč v
krizni center. V tej ustanovi, ki deluje pod
okriljem Centra za socialno delo Celje, je zapo-
slenih osem strokovnih delavcev, ki se trudijo v
21 dnevih, kolikor mladostnik v centru lahko
biva, čim bolje rešiti težavo, zaradi katere se je
zatekel vanj. Krizni center za mladostnike (KCM)
je drugi tovrstni v Sloveniji (prvi je bil pred
petimi leti ustanovljen v Ljubljani), vodi pa ga
diplomirana socialna delavka Dragica Polanc,
ki je namen in delovanje te ustanove podrobneje
predstavila.
Kako ocenjujete delo kriznega centra po letu
dni?
V	tem času je v centru bivalo 50 mladih, ki so
bili pri nas v povprečju po 14 dni. To je za naše
območje visoka številka, ki jo sicer težko primer-
jamo z Ljubljano, saj je tam še vedno več težav.
Namen prihoda v krizni center je, da se otroci
vsaj za nekaj časa umaknejo iz ogrožujočega
okolja. Prav toliko kot je mladih, ki so bivali v
kriznem centru in jih imenujemo »domači«, je
tudi tistih, ki prihajajo na svetovalne pogovore.
Nekaj otrok smo po tem, ko so odšli, čez nekaj
časa ponovno sprejeli, večina pa se jih vrača, da
nas obvestijo o tem, kako živijo.
Kakšni so pogoji za sprejem v krizni center?
V	center sprejmemo mlade, ki so bili zlorablje-
ni, fizično ali psihično trpinčeni, tiste, ki se
uprejo staršem oziroma imajo z njimi drugačne
težave, se znajdejo v pubertetni krizi ali pa imajo
učne oziroma vzgojne težave v šoli. Načeloma
sprejmemo vsakega mladostnika, starega do
osemnajst let, ne sprejemamo pa tistih mladost-
nikov, ki uživajo prepovedane droge. Seveda tudi
njih ne odslovimo kar pri vratih, temveč opravi-
mo pogovor, jim ponudimo prvo socialno po-
moč ter jim povemo, kam se še lahko obrnejo.
Kateri so najpogostejši vzroki za to, da se
mladostnik zateče v krizni center?
Ti so zelo različni, v ospredju pa je fizično in
psihično trpinčenje otrok ter slabi odnosi s starši.
V letu dni se je v center zateklo kar nekaj otrok
zaradi spolnih zlorab, pri čemer je še veliko
drugih težav. Mladostnik pride k nam, pove svojo
zgodbo, ponudimo mu podporo, skušamo ga
razbremeniti krivde in se povežemo z drugimi
ustanovami, potem pa, kar je pri zlorabah pogost
pojav, mladostnik priznanje zlorabe nenadoma
zanika. Takrat se vedno vprašamo, ali smo storili
dovolj.
Pride do zanikanja zaradi strahu?
Storilec je vedno človek, ki je v boljšem
položaju kot žrtev. Ta ima storilca ponavadi rada,
po drugi strani pa se ga boji ter je v odvisnem
položaju. Z razkritjem spolne zlorabe mladost-
fiik ne prizadene samo storilca, temveč tudi
druge ljudi, ki jih ima rad. Pogosto se zelo boji,
da mu drugi od staršev ne bo verjel, strah ga je, da
t^i izgubil njegovo podporo in ljubezen, ki ju tako
2elo potrebuje. Problem pri spolni zlorabi je
torej večplasten in ga je težko reševati, v kriznem
'Centru pa smo se dogovorili,-da z otrokom, pri
l^aterem gre za spolno zlorabo, delamo ženske,
so bili doslej storilci vedno moški.
Menite, da je 21 dni, kolikor lahko otrok
'^iva v kriznem centru dovolj, da se zapleti
^^zrešijo?
Doslej je bilo pri vseh žrtvah spolnih zlorab
da ni nihče od teh otrok v centru bival 21
saj so vsi odšli prej, ponavadi takrat, ko so
zlorabo
zanikali ali ko so se srečali z drugim
staršem. Največ, kar lahko storimo, je podpora
JJ^ladostniku. Tudi pri mladih, ki prihajajo zara-
drugih težav, pogosto ugotovimo, da so bili
^^tve spolne zlorabe, pri čemer ni nujno, da gre
^ sam odnos, lahko so le dotiki, pogledi, opaz-
: Sicer pa je 21 dni čas, ko se ob intenzivnem
delu lahko razrešijo glavne težave oziroma se
uredi bivanje drugje. To je čas, v katerem se otrok
in svetovalec intenzivno trudita, da bi težave
razrešila. Izkušnje iz tujine kažejo, da v primeru,
če se to obdobje podaljša, ni več tako dobrih
rezultatov, saj tako otrok kot svetovalec v daljšem
časovnem obdobju delata manj intenzivno.
Ministrstvo za delo, družino in socialne
zadeve je pričelo širiti mrežo kriznih centrov
za mlade po Sloveniji. Skupaj jih bo osem,
naslednjega, tretjega, bodo prihodnje leto
odprli v Mariboru.
Se mladostniki z omenjenimi težavami vr-
nejo k svojim staršem ali iščete drugačne
rešitve?
Od otrok, ki so bivali pri nas, se jih je k staršem
vrnila dobra polovica. Pri delu v kriznem centru
smo še vedno zelo usmerjeni v družino, trudimo
se, da bi lahko živela skupaj. Šele, ko ugotovimo,
da to zares ni mogoče, začnemo pripravljati
ukrepe, da gre otrok drugam. Če gre za kazniva
dejanja ali spolno zlorabljanje, uredimo bivanje
drugje, razen če mladostnik takšnemu ukrepu
nasprotuje. Včasih gre v rejniško družino ali k
sorodnikom, začasna rešitev je tudi bivanje v
dijaškem domu ali v stanovanjski skupini. Pri
vsakem mladostniku, ki odide od nas, se skupaj s
starši dogovorimo za določena pravila in pa še za
en ali dva razgovora v kriznem centru.
Kako se odzivajo starši, ko zvedo, da se je
njihov otrok zatekel v krizni center?
Izkušnja enoletnega dela je dobra in večino
staršev smo uspeli pritegniti k sodelovanju. Niti
enkrat se ni zgodilo, da bi starši odpeljali otroka
tisti dan, ko je prišel, čeprav bi to lahko storili.
Starši so pripravljeni sodelovati tudi pri razgovo-
rih, mi pa jim poskušamo povedati, da to ne
pomeni, da so odpovedali kot roditelji. Čas
odraščanja je zelo težaven tako za otroke kot za
starše in včasih je dobro, da se zgodi kaj takšnega,
saj lahko to pomeni boljše delovanje družine v
prihodnosti.
Prihajajo mladi v krizni center sami?
Več kot polovico mladostnikov k nam napoti
center za socialno delo, šolske svetovalne službe,
pedopsihiatrija ali druge institucije, ostali pa
pridejo sami. Slednji bolj razmišljajo o svoji
težavi in so jo pripravljeni reševati, tisti, ki so
napoteni, pa težave pogosto ne vzamejo kOt
svojo. Ko mladostnik pride, se pogovorimo,
osvetlimo težavo in naredimo načrt reševanja,
hkrati pa ugotovimo, kdo so pomembni drugi, ki
jih vključimo v obravnavo. Otroka seznanimo s
hišnimi pravili, podpiše izjavo in potem naredi-
mo načrt, kaj bo počel v posameznem dnevu.
Kako je organiziran dan v kriznem centru?
Po zajtrku se vsak dan pogovarjamo o različnih
temah. Dopoldanski del dneva vključuje sveto-
valne pogovore, branje, pisanje spisov o različnih
temah, družabne in športne igre ter svetovalne
razgovore s starši in strokovnjaki zunanjih insti-
tucij. Potem imajo pol ure prosto in čas, ki si ga
razporedijo sami. Ob petnajstih se pogovorimo
in naredimo načrt za popoldne. »Domači« poma-
gajo pri pripravi hrane in pospravljanju. Vsak
večer se pogovorimo o tem, kaj se je dogajalo čez
dan, o čem so razmišljali, kaj so počeli... Ob
sredah popoldne imamo plezalne dneve, ko gre
skupinica »domačih« in »bivših« na plezanje. To
je projekt, ki ga kot prostovoljci izvajajo trije
strokovni delavci, zaposleni v kriznem centru.
Enkrat na mesec gremo na dva dni trajajoči tabor
in vse to so oblike dela, s katerimi z otroki
vzdržujemo stalen stik. Otroci, ki pridejo k nam,
ves čas bivanja redno obiskujejo šolo, ki so jo
obiskovali prej.
Kje so po vašem mnenju vzroki, da do
trpinčenja in kriz otrok prihaja v tako veliki
meri?
Na to vpliva več dejavnikov. Družina je
danes povsem drugačna kot je bila nekoč in je
potisnjena v položaj, ko mora preživeti. Čas,
v katerem živimo, otrokom ni naklonjen.
Starši razmišljajo, da jih otrok, ki odrašča, ne
potrebuje več toliko kot prej, vendar je to
napačno mnenje. Otroci zelo potrebujejo pri-
sotnost staršev in občutek varnosti. Obdobje
odraščanja je namreč zelo negotovo, razisko-
valno, kar je dobro, če veš, da se lahko vedno
vrneš v varno okolje. Mladi ne vedo več, kaj so
vrednote in zanje je mogoče vrednota le še, da
gredo ob koncu tedna na žur.
Največ mladostnikov, ki se zatečejo v
KCM Celje, je starih od štirinajst do osem-
najst let. Najmlajša stanovalka doslej je bila
stara deset let.
Menite, da bo v prihodnosti tovrstnih težav
mladostnikov manj, ali bo potrebno zgraditi še
več kriznih centrov?
.Večina mladostnikov ima v obdobju odrašča-
nja takšne ali drugačne težave in zanje je zelo
pomembno, da lahko nekje poiščejo pomoč.
Mladi potrebujejo več sprotne pomoči, institu-
cij, ki bi pomagale reševati tudi manj pomem-
bne težave, ki pa so za mladostnike v času
odraščanja še kako pomembne. Zato so nujno
potrebne svetovalne službe, tako za mlade kot
za starše, ki so se pripravljeni učiti, iskati
pomoč, vendar tudi oni pogosto ne vedo, kje naj
jo poiščejo. V kriznem centru nam dobra ka-
drovska zasedba omogoča, da se vsakemu mla-
dostniku ter njegovim staršem zares popolnoma
posvetimo, da si za vsakogar vzamemo čas in da
skušamo skupaj z mladostnikom, starši in dru-
gimi najti najboljšo možno rešitev njegove
težave.
NINA M. SEDLAR
Dragica Polanc
Tri ure za nufno pomoč.
Koliko za običajno?
Ne vem, v katero skupino
ljudi spadate - med tiste, ki
na vprašanje, kako kaj
zdravje, začnejo naštevati
vse kritične točke svojega te-
lesa in počutja ali med tiste,
ki rečejo, da je dobro, tudi
takrat, ko ni. Zase in za svo-
jo družino priznam, da ne
spadamo v nobeno - mi sa-
mo potrkamo ob les in molči-
mo. Izjemno zdravi smo,
hvala. In nihče med nami ne
obišče zdravnika več kot en-
krat na leto. Celjsko bolni-
šnico sem od znotraj videla
samo dvakrat in to kot obi-
skovalec. Na urgenci smo bi-
li še v času, ko so otroci lezli
iz plenic, vsega skupaj tri-
krat. No, zadnjič pa je počilo
tudi pri nas. Kost, namreč.
In bila je nedelja ...
Kaj se je nam dogajalo od
doma do nujne zdravstvene
pomoči, pa potem do nujne
kirurške pomoči in do mav-
čarne, je pravzaprav nepo-
membno. Nihče ni bil ravno v
življenjski nevarnosti in kost
lahko na svoj škorenjček tudi
počaka tiste tri ure, a ne. To,
kar je bolj vnebovpijoče, so
zgodbe, ki so si jih izmenjeva-
li pacienti na urgenci. Seveda
so vse tovrstne štorije s preti-
ravanjem zaznamovane, a če-
tudi bi držalo samo bistvo, bi
se nad njimi nekdo moral za-
misliti. Ker pripovedujejo o
čakanju na zdravnika, ki ga ni
od nikoder tudi v primeru, ko
ne gre za kosti, ampak na pri-
mer za obraz, opečen od kisli-
ne. Ker pripovedujejo o tem,
da ti danes še fantje na cestnin-
ski postaji rečejo »dob^r dan«,
v prostorih bolnice pa nisi člo-
vek, ampak poškodbica ali
medicinski zaplet. Ker pripo-
vedujejo o zveličani vseved-
nosti, okrancljani z latinšči-
no, in o slabi vesti, ki jo imaš,
če želiš, da ti jo prevedejo. Če
prevod dobiš, je nekam čudno
nesorazmeren in kratek v pri-
merjavi s prej na dolgo pove-
danimi litanijami. Ker govori-
jo o tem, da te, če slučajno
potrebuješ specialista, ki je
sicer dežuren, a nima dežurne
ambulante, odslovijo z napot-
kom, da pridi recimo čez toh-
ko in toliko ur, ko bo gospod
dežurni zdravnik prišel na ve-
černo vizito. Ker govorijo o
tem, da je pri vsem skupaj
najhujši občutek, da sploh ne
veš, ali si pred pravimi vrati,
ali kdo ve, da si tam, ali bodo
vrata, ki jih pred tvojimi očmi
zaklenejo, odklenili spet čez
nekaj minut ali čez eno uro in
ali jih sploh še bodo...
Samo šest primerkov (s pre-
cejšnjim številom spremlje-
valcev, seveda) je bilo tisto
popoldne pred vrati številka
16. Pa je vseskozi izgledalo
kot da je gneča in kot da je
čakanje upravičeno. Pa ni bi-
lo, zagotovo ne. Kriva je bila
nekakšna konvojska organiza-
cija dela, ki mi še danes, po že
kar nekaj dneh tuhtanja, ne da
miru. Zdelo se je namreč, da
bodo čakajoče pregledali, ko
se jih bo dovolj nabralo. In ko
so začeli, je šlo hitro. Potem
smo se vsi preselili pred vrata
z drugo številko, kjer so prav
tako počakali, da se nas je
nabralo dovolj in da smo prav
lepo pomešali prvotni vrstni
red. Pa je dečko, ki je prišel
zadnji, prvi dočakal svojo sli-
čico in smo do njih prav hitro
vsi prišli. Potem smo pa spet
čakali pri prvih vratih, da se je
zgodba ponovila z nadaljevan-
ko pred novimi drugimi vrati.
Že res, da je bil tak čas, da so
požrtvovalni medicinci vmes
najbrž morali poskrbeti za
svoje moči s hrano ali pa je
. morda moral gospod doktor
na kakšno vizito ali karkoli
pač že. In res je, da tistega
popoldneva od svojih poš-
kodb ne bi nikogar pobralo.
Ampak kako naj človek ve, da
bi bilo kaj drugače, če bi mu
bilo kaj hudega? Koncu kon-
cev smo bili vsi napoteni po
nujno zdravniško pomoč in v
povprečju je nihče ni dobil
prej kot v treh urah. Koliko bi
trajalo, če bi potreboval zelo
nujno pomoč in - o, groza -
koliko potemtakem traja, da
je človek deležen nenujne po-
moči?
Ko smo po več kot treh
urah z omavčenim članom
naše družine odšepali iz hlad-
nih, z neosebnostjo okuženih
oranžno-rumenih prostorov
urgentnega bloka, sem neho-
te pomislila, koliko za vraga
prispevam na leto za zdravs-
tvo (ne vem, pa bom že še
izračunala). In potem sem še
pomislila, da smo jo pravza-
prav poceni odnesli. Si pred-
stavljate, kako bi nam šele
bilo, če bi nas na nedeljsko
popoldne udarile tegobe kak-
šnega hudega zobobola? Te-
mu namreč n^ti na urgenci ne
pomagajo...
P.S.: Z novimi izkušnjami
obogatena Vam vsem skupaj
bolj iskreno kot kdajkoli
prej želim obilo zdravja v
novem letu. Še posebej ob
nedeljah...
Piše: PIKA KUKERL
12
NASI KRAJI IN UUDJE
Jubilej zadružništva
v Kmetijski zadrugi Celje
so v soboto proslavili 50-let-
nico delovanja zadruge, ki
združuje kmete iz Mestne
občine Celje ter občin Dobr-
na, Vojnik in Štore. Prilož-
nostno slovesnost in sreča-
nje zadružnikov so izkori-
stili tudi za podelitev priz-
nanj najzaslužnejšim čla-
nom, Občina Vojnik pa je
zadrugi za uspešno delo po-
delila tudi občinski srebrni
grb.
»Zadružništvo na sloven-
skem ima več kot stoletno
tradicijo in čeprav praznuje-
mo 50-letnico Kmetijske za-
druge Celje, ki samostojno, v
takšni obliki kot zdaj, posluje
zadnjih 20 let, prej pa je bila
del sistema Hmezad, je prav,
da ob pra*znovanju spomin
seže še bolj v preteklost. Leta
1883 je namreč na Vošnjako-
vo pobudo prav v Celju zaži-
vela zveza hranilnic in poso-
jilnic, ki je bila prva takšna
zveza na Balkanu in ena pr-
vih v Evropi. Tradicija zadruž-
ništva je dolga, glede na
evropske izkušnje pa ima tu-
di obetavno prihodnost,« je
zbrane v dvorani Celjskega
doma nagovoril predsednik
Kmetijske zadruge Celje Mar-
jan Kovač, ki je še poudaril.
da je uspešno poslovanje za-
druge posledica dobrega in
vestnega dela vseh uslužben-
cev, zlasti pa sodelovanja za-
družnikov ter posluha vseh
štirih lokalnih skupnosti, ki se
na svojem območju zavedajo
pomena kmetijstva.
»Kmetijske zadruge na
Celjskem ustvarijo okoli 20
milijard tolarjev letnega pro-
meta in sodijo po uspešnosti
poslovanja v sam vrh v drža-
vi,« je v nagovoru zadružni-
kom poudaril direktor KZ Ce-
lje Peter Vrisk, ki je hkrati
tudi predsednik Zadružne
zveze Slovenije in razmere
dobro pozna. Poudaril je, da
je bil začetek devetdesetih let
za poslovanje zadruge na nek
način prelomen, vsekakor pa
zelo težak, saj so se morali
zadružniki najprej rešiti rde-
čih številk. »Zdaj je poslova-
nje pozitivno, zato tudi lahko
po najboljših močeh pomaga-
mo svojim članom in drugim
kmetom,« je dejal in poudaril,
da so zadružniki zagotovo
med prvimi, ki se natančno
zavedajo, da se lahko deli le
tisto, kar se zasluži. »Bitka na
trgu je vse hujša, zato v delo
zadruge uvajamo novosti,« je
Vrisk pojasnjeval letos začeto
sodelovanje s sadjarji na Celj-
skem ter dodal, da bodo v
zadrugi v prihodnje veliko
pozornost namenjali še širje-
nju svoje trgovske mreže.
1. STAMEJČIČ,
Foto: G. KATIČ
V Kmetijski zadrugi Celje so ob jubileju veseli odličnega
sodelovanja z vsemi štirimi občinami, vojniški župan Beno
Podergajs pa je predsedniku zadruge Marjanu Kovaču in
direktorju Petru Vrisku izročil občinski srebrni grb.
Mozaikova stojnica
dobrih del
Vsi trije klubi Lions, ki
delujejo v Celju, se v teh
dneh pripravljajo na praz-
nične dobrodelne nastope v
okviru raznolikih dogajanj
in dogodkov v celjskem^
mestnem središču.
Gre za nastope na stojni-
cah, kjer bodo celjski lionisti
ponujali v prodajo najrazlič-
nejše izdelke, izkupiček pa
namenili ljudem, ki jih je na
neki ždlostni točki življenje
zaznamovalo in so zato po-
trebni tople pozornosti in
gmotne pomoči družbe, sku-
pin in posameznikov. Dejs-
tvo je, da bi bilo marsikatere-
mu invalidu ali bolniku živ-
ljenje občutno lažje, če bi ga
spremljal in mu služil tehnič-
ni pripomoček in če bi mu
poteka zdravljenja in rehabi-
htacije ne omejevalo šibko
gmotno stanje. Tem in tak-
šnim osebam želijo pomaga-
ti klubi lions doma in širom
po svetu.
Lions klub Mozaik iz Celja
bo imel tudi letos svojo praz-
nično stojnico pred hotelom
Evropa, Celjanom in ostalim
obiskovalcem mesta pa bodo
članice ponujale predmete, ki
so jih same izdelale: spekle,
oblikovale, okrasile, pobar-
vale, poslikale ipd. Mozaiko-
va stojnica v Celju bo odseva-
la dobroto ljudi v času od 20.
do 30. decembra, samevala
bo le na predbožični in božič-
ni dan.
V času od formalne ustano-
vitve kluba maja lani pa do
danes bo to že peta Mozaiko-
va dobrodelna akcija, tokrat
bodo članice izkupiček od
prodaje namenile osebi, ki ži-
vi v večni temi. Pred kratkim
so članice podarile 100 tisoč
tolarjev denarja (in namenile
praznični darilni paket) dru-
žini s tremi otroki, ki ji je
požar uničil dom in vse ostalo
imetje.	M.A.
Za večjo požarno varnost
v teh dneh so delavci Javnega komunalnega podjetja Žalec v
Braslovčah in Letušu postavili po šest nadzemnih hidrantov.
V občini Braslovče želijo, da bi v vsaki vasi bil vsaj en
hidrant, s čimer bi dodatno povečali požarno varnost. Občani
so akcijo spr^eli z odobravanjem. Celotna naložba je vredna
1,4 milijona tolarjev	T. TAVČAR
V Laškem so se zbrali krvodajalci
v Zdravilišču Laško se je v
soboto zvečer zbralo več kot
170 krvodajalcev, dobitni-
kov priznanj, ki so jih medse
povabile Krajevne organiza-
cije Rdečega križa Laško,
Marija Gradec in Rečica,
skupaj z Območnim združe-
njem RK Laško. Povabili pa
so tudi krvodajalce iz Vrha
nad Laškim.
Med številnimi dobitniki je
bilo kar devet takih, ki so kri
darovali že več kot petdeset-
krat. To so Edvard Cepuš,
Marija Draksler, Franc Fel-
din, Jože Hrastnik, Hedvika
Javornik, Janez Kajtna, Vin-
ko Krejan, Franc Lokošek in
Tomo Razgoršek. Vsem tem
so organizatorji podelili tudi
ročno uro, ki je v Laškem že
tradicionalno darilo za vse, ki
dosežejo tolikšno število da-
rovanj krvi. Plaketo in prizna-
nje za 60-krat darovano kri je
prejel Karli VViegele, plaketo
za 90-krat darovano kri pa
Franc Sotlar, ki mu sicer
manjka le še en sam odvzem
krvi in bo v Laškem prvi, ki je
kri daroval natanko stokrat.
Prijetno srečanje so s kraj-
šim kulturnim programom
popestrili učenci iz OŠ Primo-
ža Trubarja Laško, slavnostni
govor je vsem zbranim name-
nil župan občine Laško Jože
Rajh, sicer pa je krvodajalce
in goste pozno v noč zabaval
ansambel Mira Klinca iz Li-
boj. Za presenečenje pa so
opolnoči s kratkim nastopom
poskrbele tudi Mlade frajle.
MOJCA MAROT
Krvodajalci, ki so priznanje prejeli za 50 in večkrat darovano kri.
Za bodoče študente v MCC i
V Mladinskem centru Celje so prvi ponedeljek v decembru
pripravili informativni dan za dijake zaključnih letnikov
srednjih šol, ki se bodo v prihodnjem letu vpisali na fakultete^
»Informativnega dne se je udeležilo okoli 500 dijakov iiT
gimnazijcev in z obiskom smo zelo zadovoljni,« je povedal^
Tanja Čajavec z MCC. Klub študentov celjske regije je prejšnja
leta podobne informativne dneve pripravljal v celjskem Naro^
nem domu, letos pa so se bodoči študenti z visokošolskiny
programi lahko seznanili v veliki dvorani Mladinskega centraj
Kot je povedala Tanja Čajavec, so se obiskovalci najbolj zanimali
li za študij v programih ekonomije, prava, komunikologije ter tJ'
programe na Filozofski fakulteti v Ljubljani, organizatorji pa so^
jim predstavili tudi delovanje KŠCR, Študentskega servisa ter
celjskega dijaškega kluba.	N.-M. S.
»Na pomoč,« bo odmevalo po Celju
v Celju bodo v soboto, 18. decembra, prosla-
vili 130-letnico gasilstva v Sloveniji, na pobu-
do Gasilske zveze Celje pa se bodo domači
gasilci srečali še s kolegi iz Regijske gasilske
zveze Ptuj in Gradske vatrogasne zajednice
Varaždin. V soboto, 11. decembra, pa so v
Celju razvili prvi prapor gasilskih veteranov v
Sloveniji.
Slovesnosti ob 130-letnici gasilstva v Slove-
niji bodo v GZS združili s slavnostno sejo
predsedstva zveze v Celju, podelili bodo odli-
kovanja najzaslužnejšim članom, zvečer pa se
bodo v dvorani L Celjskega sejma ob kultur-
nem programu srečali gasilci iz vse Slovenije.
Zbrane bo pozdravil tudi predsednik GZS
Ernest Ebry.
Celjski gasilci pa so kot prvi v Sloveniji
soboto, 11. decembra, v Gasilskem dom
Lokrovec razvili veteranski prapor. V okviri
Gasilske zveze Celje, ki združuje prosto
voljna gasilska društva iz območja Mestnj
občine Celje in Občine Štore, deluje okol
180 veteranov in starejših gasilcev, da si
prav v Celju razvili prvi veteranski prapoi
pa ni naključje, saj je bilo pri MlinarjeveJ
Janezu na Teharjih poleti leta 1968 prv<
gasilsko tekmovanje veteranov v Sloveniji'
Tekmovanja se je takrat udeležilo 12 enot ii
gasilskih zvez Ptuj, Šentjur, Šmarje pri jej
šah, Trbovlje, Žalec, Ravne na Koroškem ^
Celje.
IS, Foto: G. KATI^
Razvitja veteranskega gasilskega prapora v dvorani PGD Lokrovec Dobrova seje udeležil
tudi celjski podžupan Marko Zidanšek.
NASI KRAJI IN UUDJE
13
Ne za abecedo od A
Turistično društvo Celje je
bilo doslej nosilec dejavno-
sti in nalog s področja turiz-
pia, ki so močno presegale
društveno organiziranost,
2ato ob ustanovitvi Lokalne
turistične organizacije za
območje mestne občine ter
občin Dobrna, Vojnik in Što-
re v društvu pričakujejo, da
bo LTO nadgradila njihovo
delo, sami pa bodo še naprej
skrbeli za razvoj turizma v
mestu ob Savinji.
Pri tem pa predsednica
društva Andreja Rihter sku-
paj s člani upravnega in izvr-
šilnega odbora opozarja, da
bo to mogoče le, če bo mest-
na občina za dejavnost pri-
maknila proračunski denar.
Turistično društvo Celje je
soorganizator številnih prire-
ditev Poletja v Celju, knežjem
mestu, pripravlja srečanja tu-
rističnih društiBv s Celjskega,
skupaj s soorganizatorji se
trudi za ocvetličenje mesta
ter podeljuje priznanja za
urejeno okolje, po svojih mo-
čeh pa skrbi tudi za promoci-
jo Celja izven občinskih meja.
Vse te naloge želijo v društvu
opraviti tudi v letu 2000, ven-
dar pa bo izvedba v veliki
meri odvisna od denarja, ki
ga bodo v društvu imeli na
voljo za program.
Kot so poudarili na novinar-
ski konferenci v ponedeljek, v
društvu skrbijo tudi za izobra-
ževanje turističnih vodnikov,
prihodnje leto pa bodo praz-
novali tudi 40-letnico izhajanja
glasila Naše Celje, kar želijo
obeležiti z izdajo zbornika.
Kot eno prvih društev v Slove-
niji so prejšnji mesec dobili
status društva, ki deluje v jav-
nem interesu, kot je povedala
predsednica Rihterjeva, pa bo-
do v kratkem Mestni občini
Celje predlagali, naj sprejme
odlok o opravljanju vodniške
službe ter koncesijo za to de-
javnost odda Turističnemu
društvu Celje.
/r:	I. STAMEJČIČ
Priznanja za urejeno okolje
v Zdraviliškem domu na Dobrni so 11.
decembra člani Turističnega društva Dobrna
podelili priznanja posameznikom in druži-
nam, ki so letos s prizadevnim delom prispe-
vali k lepemu videzu turistične Dobrne.
Akcije za urejeno okolje se je udeležilo
veliko število gospodinjstev iz širšega področ-
ja občine Dobrna, ki so poleg dela vložila v ta
namen tudi precejšnja finančna sredstva. Za
svoje delo so priznanja prejeli: ekipa vrtnarjev
'Toplice Dobrna, Martin Rebevšek, Hišni svet
Dobrna, župnišče Dobrna in družine Kodrič,
Podgrajšek, Koprivnik, Žaberl, Okrožnik, Po-
;lenek, Rošer, Vranešič ter Švent. Posebno
priznanje je dobila ekipa mladink Prostovolj-
nega gasilskega društva Dobrna za promocijo
svoje občine in celotne Slovenije na gasilski
olimpijadi v Franciji.
Turistično društvo je ob finančni podpori
občine letos organiziralo cvetlični sejem in
postavilo kozolce, ki označujejo naselja in
služijo za boljšo orientacijo turistom.
Skupna prizadevanja na področju urejanja
kraja in okolice so pripomogla, da je letos
Dobrna na tekmovanju za najlepši zdraviliško
- turistični kraj, ki ga organizira Turistična
zveza Slovenije, dosegla tretje mesto.
SABINA KRANJEC
Penina za dobrodošlico
Odpiranje penine z mečem je že nekaj časa nepogrešljivi obred ob odpiranju vsakega novega
^^stišča znanega šempetrskega gostinca Zvoneta Štormana. Prejšnji teden, ko so nov objekt z
"^^stavracijo, picerijo in slaščičarno odprii v Šmarju pri Jelšah, sta meč vzela v roke Štormanov
Pomočnik Božo Radič (levo) ter vodja gostinstva in marketinga v podjetju Božo Kozjak. JI, Foto: GK
modri telefon
Drevesa po hišah
Bralka z Brega v Celju
opozarja na podrta drevesa
na takajšnjem strmem po-
bočju nad hišami, kjer je tu-
di nevarnost za ljudi. Pove-
dala je, da je že pred tremi
leti padlo več dreves na hiše,
po dolgih zapletih zaradi
ugotavljanja lastništva pa je
lani inšpektorat za kmetijs-
tvo, gozdarstvo, lovstvo in
ribištvo Celje izdal odločbo,
da je drevesa treba odstrani-
ti. Zanima jo kdaj bo to.
Celjska inšpektorica za
gozdarstvo in lovstvo Andre-
ja Ratajc odgovarja: »V skla-
du z zakonom o gozdovih bo
izdal Zavod za gozdove obe-
ma lastnikoma. Mestni občini
Celje in Skladu kmetijskih
zemljišč in gozdov RS, novi
odločbi o poseku že označe-
nega drevja, ki naj bi ga zara-
di varnosti objektov odstrani-
li iz gozda z rokom izvedbe
do konca februarja 2000 ozi-
roma ko bodo vremenske
razmere sečnjo dopuščale.
Leta 1998 izdani odločbi na-
mreč zaradi zapadlosti rokov
nista več veljavni.«
Zaklenjeni
govorilnici
Bralca Vinka zanima za-
kaj iz stavbe celjske mestne
pošte ni več mogoče telefo-
nirati s telefonsko kartico.
Opaža, da sta obe takšni go-
vorilnici zaklenjeni.
Direktor celjske poslovne
enote Pošle Slovenije Štefan
Zidanšek je povedal, da sta bili
obe napravi odstranjeni, ker
sta v lasti Telekoma. Predvide-
vajo, da bodo prihodnje leto v
istih prostorih uredili govorilni-
ce na telefonske kartice, ki bo-
do v lasti Pošte Slovenije.
BJ
Zapora mesta
Bralec, ki živi na Glavnem
trgu v Celju, se je razjezil
zaradi prometne zapore sre-
dišča mesta do konca mese-
ca zaradi prireditev in sejma
na Prešernovi ulici.
Meni, da bi stanovalcem
morali v primeru popolne za-
pore zagotoviti nadomestno
parkirišče, ne pa, da mu je
Iztok Uranjek z Mestne obči-
ne Celje svetoval, naj parkira
izven središča, saj je hoja
zdrava, ali pa plača za parki-
rišče kje bližje. Ker vozi otro-
ka vsako popoldne na trenin-
ge, je oddaljeno parkirišče
zanj nesprejemljiva rešitev,
čeprav so mu hkrati v Kostri
povedah, da bodo stanoval-
cem z osebnimi dokumenti
dovolili prevoz do doma in
nazaj.
Iztok Uranjek, pomočnik
načelnika Oddelka za okolje
in prostor ter promet pri
MOC, pojasnjuje, da je težko
najti kompromis med zahte-
vami stanovalcev in uličnim
dogajanjem v decembru.
Pred dvanajsto uro in po 18.
uri zvečer bodo redarji goto-
vo spuščali stanovalce z vozi-
li, promet pa vsekakor ne bo
mogoč v času, ko bodo na
odru na Prešernovi prireditve
in bo ulica polna ljudi. To bi
po njegovem morali razumeti
tudi stanovalci in zabavo pred
svojo hišo vzeti kot prednost
pred drugimi občani.
TC
Do prihodnjega četrtka, 16.
decembra, bo vaše telefonske
klice na Modrem telefonu
sprejemala novinarka Marje-
la Agrež. Na telefonsko števil-
ko 0609 620-133 jo lahko po-
kličete vsak dan med 10. in
17. uro.
Pod cvetočo drnulo
Kulturno društvo Lesično-
Pilštanj je pripravilo konec
tedna že peto prireditev Pod
cvetočo drnulo. Prireditev v
kulturnem domu je bila pos-
večena Antonu Martinu
Slomšku.
Predstavilo se je petnajst
skupin. Na začetku so nasto-
pili Kozjanski frajtonarji, med
katerimi je bil Brane Klavžar,
pod vodstvom Mojce Volav-
šek se je predstavil mešani
pevski zbor Lesično-Pilštanj,
ljudske pevke so prišle iz Pri-
stave pri Mestinju, Nimnega
in Dobrine. Tercetu Domima
se je s citrami pridružil Mar-
jan Marinšek, prvič so se
predstavile Predice iz Zagor-
ja, ki so ob preji prepevale o
sobotnem večeru. S petjem
so ogreli srca tudi Obsoteljski
slavčki in Rajske strune.
Iz Slomškovega časa sta bili
kratki igri Slavka Topliška o
šoli in vzgoji ter zakonskem
življenju , ki ju je uprizorila
domača dramska skupina,
Pilštanjski gospodarji pa so
igrali v igri o zmernem pitju
vina ter zraven zapeli. Na pri-
reditvi so se prav tako pred-
stavili mladi talenti, ki jih vadi
harmonikar Franci Rajgl.
Najmlajši so bili Grega Klanč-
nik, Sašo Leva in Nives Tajni-
kar, zaigrali so še Aleš Mohor-
ko, Primož Gregorič, Jernej
Kočevar, Roman Brezovec,
Marjanca Valenčak in David
Gračner. Na prireditvi so po-
delili tudi letošnja priznanja
za urejenost okolja.
NIVES KOSTEVC
Trobenta je presenetila
Tončka Jereb iz Podsrede se je deset dni veselila cvetenja
dature, bolj znane z imenom angelska trobenta. Komaj nekaj
mesecev star potaknjenec, posajen v cvetlični lonček, je čudo-
vito zacvetel (na fotografiji).	BJ
Na Resevni
veliko novega
Planinsko društvo Šentjur
pripravlja v nedeljo, 19. de-
cembra, pohod na Resevno.
V domu bo ob 14. uri planin-
sko predavanje ter prikaz
opreme.
Na šentjurski gori je letos
veliko novega. Planinski dom
je po preplastitvi pet kilome-
trov dolge ceste med Kranjči-
co in vrhom gore lažje dosto-
pen tudi z avtomobilom. V
njem imajo s pomočjo spon-
zorjev nove sanitarije, novo
krušno peč, ki je kombinira-
na s centralno kurjavo, dom
pa so tudi prepleskali. Vred-
nost opravljenega dela, sku-
paj s prostovoljnim delom
planincev, znaša 4,5 milijona
tolarjev.
Šentjurska mestna gora je
po izgradnji razglednega stol-
pa zelo obiskana. Dosedanja
oskrbnica je preobremenje-
na, zato bo društvo januarja
poiskalo novega oskrbnika.
Dom je pozimi odprt ob ne-
deljah in praznikih.	BJ
14
NASI KRAJI IN UUDJE
Spomini na čedne čase
Biseroporočenca Kristina in Albin Zamernik iz Luč
Pred kratkim sta Kristina
in Albin Zamernik iz Luč v
krogu svoje družine prosla-
vila biserno poroko.
Zakoncema, ki živita v svo-
ji hiši v središču kraja, je šest
desetletij skupnega življenja
hitro minilo. Čeprav se je po-
tem, ko so se začeli vreti
spomini, izkazalo, da leta le
niso bila samo rožnata, oba
pravita, da je bilo najhuje ta-
krat, ko sta zidala hišo. »V
tistih časih ni bilo materiala,
še manj pa denarja,« pravi
Albin, ki je bil v službi, Kristi-
na pa je skrbela za štiri otro-
ke. Spominjata se, da je šla
Kristinina mama v Ljubljano
na trg po moko, da so lahko
spekli kruh za zidarje. Tudi
Albin je, podobno kot drugi
Lučani, kar nekaj let preživel
med »vlcerji«, torej v gozdo-
vih, nato pa se je zaposlil pri
cestni upravi. »Bilo je lažje
delo, pa še bliže doma sem
bil,« pripoveduje po kar ne-
kaj desetletjih, ki so minila
od takrat.
Eden najhujših trenutkov v
njunem življenju je bil, ko sta
izvedela, da je v Kanadi umrl
sin, muzikant po srcu, ki bi
zelo rad prišel na njuno slav-
je. Vsi drugi otroci, sploh pa
vnuki, so pogosti obiskovalci
pri starih starših in jima radi
priskočijo na pomoč pri raz-
ličnih opravilih. Je le treba
nakuriti v peč, prinesti drva,
pozimi skidati sneg, poleti pa
obdelati vrt in poskrbeti za
sadno drevje... »Čeprav sem
že več kot tri desetletja v
pokoju, sem celo življenje
nekaj delal. Najprej v službi,
nato pa sem se ubadal z dru-
gimi stvarmi. Zelo veliko ča-
sa sem porabil za izdelavo
okrasnih košaric. S tem sem
nekaj zaslužil - sicer ne dosti,
nekaj pa je le bilo,« pravi
Albin.
Seveda v dolgih letih skup-
nega življenja pride tudi do
kakšnega nesporazuma, toda
kdo bi mislil na to? Edino
televizija še včasih povzroči
manjši zaplet, saj je Albin
vnet privrženec športa, Kristi-
na pa ga ne mara preveč. Še
nekaj je v minulih letih druži-
lo Zamernikova: ljubezen do
petja, tega v hiši blizu Lučnice
ni nikoli manjkalo. Oba sta
pela pri pevskem zboru. Al-
bin je pel tretji glas v starem
načinu petja, ki so ga gojili le
Lučani, Kristina pa je pela v
cerkvenem zboru. »Ja, včasih
so Lučani res zapeli, da je bilo
veselje, da je kar cingljalo.
Danes pa,« kot pravi Albin »ni
nobenega glasu, še peti ne
znajo več, kot je treba.« Poleg
tega je Albin, sicer kot sa-
mouk, saj za učenje ni bilo
časa, zaigral na citre, in tako
so med plesom in petjem mi-
nevale nedelje... »Danes mla-
dim že ni tako čedno, kot je
bilo nam,« mu pritrdi gospa
Kristina.
Zamernikova sta biserno
poroko slavila na isti dan kot
pred 60 leti, ko sta si prvič
obljubila zvestobo in ljube-
zen. »Vse je ostalo isto, le
drug župnik v lučki cerkvi
naju je poročil,« sta pripove-
dovala biseroporočenca, ki se
civilno v tistih letih nista ženi-
la. Tokrat sta za razliko od
zlate poroke, ki so jo slavili
vsi sorodniki, biserno poroko
praznovala v krogu družine.
Pa je bilo vseeno lepo in ne-
pozabno.
U. SELIŠNIK
Biserna poroka ni minila brez poročne torte.
Novo vodstvo
turističnega društva
v Laškem so minuli teden
izvolili novega predsednika
in zamenjali nekaj članov
upravnega odbora turistič-
nega društva. Po štirih letih
uspešnega vodenja je druš-
tvo zapustil dosedanji pred-
sednik Vlado Marot. Odslej
bo društvo vodil Jure Križ-
nik.
Laško je doseglo izredne
uspehe na področju turizma.
Pomembne prireditve se vr-
stijo vse leto. Tudi nedavno 1.
mesto Laškega kot najlepše-
ga turističnega kraja, dokazu-
je, da je bilo delo v minulih
štirih letih naporno in plodno
hkrati, »vseeno pa je ta funk-
cija pfevelik napor in tako
rekoč nezdružljiva s sicerš-
njim opravljanjem dela sekre-
tarja Rdečega križa, kajti kar
nekajkrat se mi je zgodilo, da
sem prihajal v konflikte z
ljudmi, ki si jih nisem želel,«
je v svojem poročilu kot raz-
log odstopa navedel doseda-
nji predsednik Vlado Marot.
Namesto z eno samo prire-
ditvijo v letu, »Pivo in cvetje«,
se danes mesto lahko ponaša
tudi s praznovanjem Zelene-
ga Jurija spomladi, Martino-
vim jeseni, letos prvič pa po-
zimi pripravljajo tudi silve-
strovanje na prostem, za ka-
terega prav tako upajo, da bo
uspelo in postalo tradicional-
no.
Društvo je letos praznovalo
tudi 110-letnico obstoja in ob
tem je Jure Krašovec napisal
knjigo, ki bo ugledala luč sve-
ta v začetku prihodnjega leta,
ko bo v Kulturnem centru tu-
di njena predstavitev. Predvi-
devajo še izdajo novih raz-
glednic Laškega, izdajo pros-
pekta mesta z okolico, med
najpomembnejšimi siceršnji-
mi stalnimi nalogami pa je
tudi izgradnja novega turistič-
nega biroja, saj so sedaj v zelo
veliki prostorski stiski.
M. M.
Mož Z nahrbtnikom
Pred dnevi je praznoval svoj oseminosemdeseti rojstni dan najstarejši prebivalec krajevne
skupnosti Špitalič. To je Štefan Jošt, čil možakar, ki jo večkrat peš mahne v špitalsko trgovino.
Njegov dom je visoko na hribu v naselju Skedenj in kar precej korakov mora narediti do doline.
Vedno ima pri sebi nahrbtnik in v njem kakšno vrečko bonbonov za svoje prijatelje - otroke.
Dan po njegovem rojstnem dnevu sta se učiteljici iz podružnične Osnovne šole Špitalič
odločili, da ga z otroki obiščejo in obdarijo. Pridružil se jim je še predstavnik Rdečega križa in
predal Štefanu paket. Ko so ga obiskali, je ravno prišel iz hleva, kjer kljub letom sam opravi vsa
dela. Bil je prijetno presenečen. Oči so se mu orosile, ko je videl, da ga imajo otroci radi. Zapeli
so mu pesem in tudi sam je pomagal. Nato je svoje mlade prijatelje in tudi vse ostale povabil v
hišo, kjer sta jih z ženo Terezijo pogostila.	J.G.
Otroci iz Špitaliča so prišli voščit najstarejšemu krajanu.
Preizicusi in icupi
Mislim, da smo imeli vsi
ob prvih srečanjih z Interne-
tom podobne občutke v zve-
zi s tem, koliko stvari je na
mreži vseh mrež moč dobiti
zastonj. Fascinacija nad ne-
preglednimi kopicami pro-
gramske kode, ki jo je moč
enostavno prenesti na svoj
računalnik potem nekomu
ostane nekje globoko v srcu,
druge pa ne zanima več.
Sam sodim med prve, še po-
sebej pa se navdušujem nad
konceptom sharewarea,.
Kaj je. sharevvare? To je di-
stribucijska metoda progra-
mov vseh vrst in oblik. Na
voljo so v preizkusni obliki.
To pomeni, da program naj-
prej preizkusimo in če nam je
všeč, ga registriramo. Ob regi-
straciji običajno prejmemo
kodo, ki sprosti kakšno iz-
med vitalnih funkcij progra-
ma (velikokrat je to ukaz
»shrani«), tako da ga lahko
uporabljamo v polni obliki.
Registracija za večino share-
vvare programov ne presega
100 dolarjev, običajno pa se
giblje med 20 in 50 dolarji.
Dosti programov pa ima
brezplačno registracijo. To so
takoimenovani freeware pro-
grami.
Spletnih strani, na katerih
je moč najti tovrstne progfa-
me, je ogromno. Za začetek si
poglejmo Shareware.com
(http://shareware.cnet.com),
ki ponuja več kot 250.000 raz-
ličnih programov. Programi
so na voljo za različne opera-
cijske sisteme, tako da lahko
poleg uporabnikov Win95/98
na svoj račun pridemo tudi
tisti, ki svojih starih Atarijev
nismo zmetah proč. Pa tudi
tisti, ki so bili z Windovs 3.x
čisto zadovoljni. Pa uporabni-
ki Macov. Pa ljubitelji DOS-a,
Linuxa, ponosni lastniki ča-
stitljivih Amig in kaj vem kaj
vse bi se še našlo.
Tematsko so programi raz-
deljeni po namenu uporabe,
Torej, iščete lahko programe
za uporabo v poslovnih pro-
cesih, za izboljšanje namizja
na računalniku, posebna ru.
brika so tudi razvojna orodja
za programerje, pa gonilniki,
izobraževalni programi, igre,
aplikacije za domačo upora
bo in internet, večpredstav
nost, design in sistemska
orodja.
Sicer pa se pregledovanja
programov najbolj izplača lo
titi preko iskalnika, kjer vpi
šemo ključne besede in ope
racij ski sistem, na katerem
žehmo poganjati program,
Običajno se na sharevvai
spomnimo, ko naiji v obstc
ječih aplikacijah zmanjk
kakšen gumb ali ukaz. Sa
veste, ko pomislimo: »Ah, kč
ko lepo bi bilo, ko bi mc
računalnik zmogel še to il
to...«
Sharevvare programi so d(
stikrat narejeni za speciliziran
potrebe. V preteklosti je veliki
programov nastalo, ko je kak
šen programer potrebov;
orodje za kakšno nalogo in si j
za to skodiral lastno aplikacijo
Nato ga je posodil prijateljer
in ugotovil, da ni edini, ki mu t
zadeva koristi. Sledilo je neki
lepotnih in vsebinskih poprai
kov in program se je znašel
sharevvare distribuciji. Kmal
se je pokazalo, da ima podob
ne potrebe še kakšnih 30.00(
ljudi po vsem svetu. Premalo
da bi se kakšni programersl*
hiši izplačalo narediti tovrstr
program in ga prodajati po obi
čajni poti, in hkrati več ko
dovolj za sharevvare distribuci
jo. Seveda je uporabnikov sh^
revvare programa lahko dosi
manj ali veliko več. Kvaliteta ii
namen, pač.
Sčasoma so ta koncept začt
le prevzemati tudi čisto resn
softverske hiše, ker se je pok^
zal kot izredno priljubljen. Si
veda, če kaj kupim, potem hf
čem to najprej preizkusiti. T
imamo radi, mar ne? Pa tu^
sicer je lepo, če ne kupiš ravni
mačka v žaklju. Če pa je W
zastonj, pa toliko bolje, kaj?
Vasja Ocvii^
vasja@eurocomS
V Žalcu O turizmu
Minuli teden so v Žalcu pripravili posvet o zaposlovanju v
turizmu.
Med drugim so predstavili turistično informacijske mreže,
politiko in programe zaposlovanja v prihodnjem letu ter aktivno-
sti ministrstva za turizem in centra za promocijo turizma. Posebej
so spregovorili o aktivnostih gospodarske in obrtne zbornice na
področju turizma ter o programih EU za zaposlovanje in turizem
ter predstavili projekt GIZ za zaposlitev 90 turističnih tržnikov.
Posvet v Žalcu je pripravilo Gospodarsko interesno združenje za
pospeševanje razvoja malega gospodarstva.	US
AKCIJE
15
Full cool uspel
V diskoteki Jungle nastopilo 17 finalistov priljubljene oddaje Radia Celje
v torek zvečer je bila v
({iskoteki Jungle v Celju že
tfetja javna finalna radijska
oddaja - Full Cool Demo Top.
Strokovna komisija, v kateri
^ bili Vojko Sfiligoj, Natali-
ja Kolšek in Stane Špegel,
ter številni mladi, ki so v
junglo prišli, je ocenjevala
17 finalistov v kategoriji do
in nad 14. let.
V kategoriji do 14 let je
zmagala Tamara Kuzman iz
Vojnika s skladbo Prišla Ta-
mara je med vas. Tamara je
stara 12 let, igra harmoniko,
njena vzornica je Brigita Vr-
hovnik iz ansambla Nagelj,
od tujih glasbenikov pa so ji
všeč avstrijski jodlarji. Tama-
ra ima zelo zanimiv hobi, ki
ga je pokazala prav v tej
skladbi. Zelo rada in odlično
namreč jodla. Navdušila je z
Nagelj polko, ki ji je sama
nadela naslov Prišla Tamara
je med vas.
Drugo mesto v kategoriji
do 14 let je osvojila Celjanka
Barbara Mratinkovič s sklad-
bo Dan najlepših sanj. Barba-
ra si je, ko se je prijavila na
'ull Cool Demo Top želela, da
'i prav s pomočjo te oddaje
lašla prvo pot do poslušalcev
^ uspelo ji je.
Mojco Zupane je v disko-
^ko Jungle pospremil kar
Etobus navijačev iz Šentjur-
Navdušila je s skladbo
, hko noč Piran in osvojila
Nje mesto v kategoriji do
H let.
! V kategoriji nad 14 let je
Ragala Vesna Malgaj iz
finiskih Toplic. Vesni je všeč
Niko skladb, za Full Cool
'^^mo Top pa je izbrala pe-
Ne budi me Natalije Ver-
Nen. Prav tako kot Tamara
r 2 zmago dobila brezplačno
romanje lastne skladbe v
ffasbenem ateljeju Coda v
^^Iju. Prvouvščenima je tudi
Njetje S and S iz Celja pode-
re lepo darilo.
^^ruga v kategoriji nad 14 let
I Dila Tina Planinšek iz Celja,
^ Se je predstavila z demo
posnetkom pesmi Torn, ki jo
je izbrala zato, ker ji je všeč
melodija in vsebina, pritegnil
pa jo je tudi pevkin glas. Tako
kot Barbara Mratinkovič bo
tudi Tina dva dni preživela v
Riminiju in San Marinu s turi-
stično agencijo Palma iz Celja.
Tretja na III. Full Cool De-
mo Topu v kategoriji nad 14
let je Barbara Polšak iz Pre-
vorja. Na Full Cool Demo
Top se je prijavila zato, ker je
v tem videla prvi korak v
svet glasbe. Barbara je pela
pesem Rada bi. Z Mojco Zu-
pane in turistično agencijo
Dober dan si bosta ogledali
božični Dunaj. Tudi Barbara
je imela v diskoteki Jungle
veliko navijačev, dobila pa je
tudi nagrado za najboljši
scenski nastop, ki jo je izbi-
ralo samo občinstvo. Velik
medved trgovine Najdihojca
iz Celja je tako pristal v nje-
nem naročju.
Pokrovitelji Fool Cool de-
mo Topa so bili Cestno pod-
jetje Celje, Cetis, Klasje, Etol,
Telekom Slovenije in Droga
iz Portoroža.	>
Na III. Full Cool Demo To-
pu se je premierno predstavi-
la tudi Katja Doberšek s
skladbo Nočem princa iz
sanj. Pred dvema letoma je
zmagala na Full Cool Demo
Topu s skladbo Še si tu in
dobila nagrado - brezplačno
snemanje v glasbenem atelje-
ju Coda v Celju. Skladba se bo
večkrat vrtela na Radiu Celje,
pa tudi na drugih radijskih
postajah ji bodo lahko pri-
sluhnili.
Posebne gostje na Full Cool
Demo Topu so bile Natalija
Kolšek in skupina Foxy teens.
Mladi, ki bi se radi na Full
Cool Demo Top prijavili, lah-
ko pišejo na naš naslov Radio
Celje, Prešernova 19, 3000 Ce-
lje, že januarja pa jih bomo
povabili na avdicijo.
SIMONA BRGLEZ
Zmagovalki Tamara Kuzman in Vesna Malgaj.
Diskoteka Jungle je bila nabita do zadnjega kotička.
Strokovna komisija je resno in odgovorno opravila delo.
Katja Doberšek prvič s skladbo Nočem princa iz sanj.
16
TEMA HDNA
V vojašnico pa že ne!
Vse več mladih želi civilno služiti vojaški rok - Gre za zlorabljanje te pravice? - Izenačitev pogojev vojakov in »civilnikov«
Gregor Jančič iz Celja je
magister živilske tehnologi-
je. Branko Guzijan, Primo-
rec, ki že nekaj časa živi in
dela v Celju, ima naziv uni-
verzitetni diplomirani inže-
nir prometa. Nikoli prej se
nista ukvarjala ž otroki, ki
imajo drugačne potrebe.
Zdaj sta oba negovalca v Za-
vodu za usposabljanje in
varstvo na Dobrni. Tja so ju
napotili na podlagi njune
prošnje za civilno služenje
vojaškega roka.
»Prepričana sva, da sva lah-
ko na ta način bolj koristna za
družbo, kot če bi se usposab-
ljala v vojašnici, kjer so tudi
odnosi drugačni kot izven
nje,« pravita. »Sam tudi nisem
nikoli maral sile in orožja,«
dodaja Branko. Njegovo slu-
ženje traja šele dober mesec,
medtem ko je Gregor že blizu
zaključka. Sedem ur je dolg
njun delovni dan, izmenično
tedensko dopoldne in po-
poldne. Po končani obvezno-
sti se odpeljeta domov, ker
sta blizu, sicer bi lahko spala
v zavodu. Prvi dnevi po pri-
hodu so bili težavni, še zlasti,
ker sta premalo poznala za-
vod in delo, ki ju čaka. Sedaj
je lažje, zjutraj otrokom po-
magata pri oblačenju, umiva-
nju, hranjenju, pri raznih ak-
tivnostih, popoldne pa je več
prostih dejavnosti. V teh me-
secih se skupaj sankajo in
smučajo.
»Najino delo je daleč od
počitnic, kot nekateri očitajo
nam, ki služimo cjivilno. Mor-
da kje drugje bolj lenarijo,
midva imava odgovorno in
naporno delo, ki pa naju je
tudi marsikaj naučilo o življe-
nju, vrednotah. Moti pa naju,
da dobiš pred prihodom pre-
malo informacij o vsem sku-
paj.«
Andrej in Boštjan, ki preko
Karitas služita v Domu sv. Jo-
žefa v Celju, pa delata vse
mogoče. Pospravljata, streže-
ta gostom, pomagata v kuhi-
nji, na tečajih, hodita brat sta-
rejšim slabovidnim... Skupaj
s še dvema »civilnikoma« sta
v domu zadovoljna in menita,
da sta na ta način bolj korist-
na.
To je le nekaj izkušenj mla-
dih, ki so izkoristih pravico,
ki jim jo daje ustava zaradi
religioznih, filozofskih ali hu-
manitarnih razlogov in se od-
ločili za drugačno, civilno
služenje vojaškega roka. Nič
posebej priviligirani se ne po-
čutijo glede na običajne voja-
ke, čeprav je slišati veliko
pripomb na ta račun in celo
razmišljanj o podaljšanju to-
vrstnega služenja (sedaj se-
dem mesecev, enako kot
redno služenje). Želja po ci-
vilnem služenju je namreč
vse več, zato ne preseneča,
da so se začele razprave, kaj
to pomeni za obrambno spo-
sobnost države in kakšno
vojsko naj bi imeli v prihod-
nje.
Vlog je vse vec
v osmih izpostavah za
obrambo na Celjskem so v mi-
nulih jesenskih mesecih opra-
vili letošnji vojaški nabor. So
razmere res tako alarmantne
ali pa gre za pojav, ki je drugod
po svetu povsem običajen? Ali
mladi izkoriščajo liberalno na-
ravnanost pravice ugovora ve-
sti predvsem zato, ker naj bi
predstavljala lažji način služe-
nja? Na ta vprašanja s poudar-
kom na razmerah na Celj-
skem, smo skušali najti odgo-
vor, pa se je že na začetku
izkazalo, da številčnih podat-
kov ne bo veliko, saj so rezulta-
ti nabora zaupni. Hkrati pa se
da na spletnih straneh mini-
strstva za obrambo (MORS)
prebrati, da šteje Slovenska
vojska okoli 60 tisoč pripadni-
kov, od tega 86 odstotkov re-
zervne sestave, 9 odstotkov
vojakov na služenju (okrog
5400) in 5 odstotkov pripadni-
kov profesionalne sestave. Mi-
nistrstvo za notranje zadeve
(MNZ), ki v skladu z zakonom
ureja področje ugovora vesti
vojaških dolžnosti in imenuje
komisije, ki odločajo o prizna-
nju te pravice za posamezne
prosilce, pa na drugi strani
brez zadržkov navaja podatke
o številu vlog in rešenih prime-
rih.
Po njihovih podatkih število
vlog za ugovor vesti vojaški
dolžnosti narašča iz leta v leto.
Od 240 vlog leta 1991 in 759 pet
let kasneje je lani število teh
vlog naraslo na 1937, letos pa
so bile do konca prejšnjega
meseca za nadomestno civilno
služenje vložene že 2304 vloge.
Nekaj je tudi prošenj za služe-
nje vojaškega roka v vojašnici,
toda brez orožja, vendar bis-
tveno manj - letos je do konca
novembra to pravico uveljav-
ljalo le 20 prosilcev.
Prosilci za ugovor vesti so se
lani najpogosteje sklicevali na
filozofsko-humanitame razlo-
ge (več kot 32 odstotkov) ali na
enega od obeh. Vsaki vlogi sle-
di preverjanje prosilca, če ni bil
že kdaj kaznovan zaradi noše-
nja ali posesti orožja ali nasil-
nosti. Posebna komisija, ki jo
sestavljajo: socialni delavec.
psiholog, zdravnik, predstav-
nik MNZ in MORS obravnava
vsakega prosilca in njegovo
vlogo. Zaradi velikega števila
le-teh zaseda dvakrat teden-
sko in vsakokrat pregleda
"okrog petdeset vlog, pri čemer
je v tako kratkem času včasih
težko ugotoviti, če prosilčev
splošni način življenja in ravna-
nja potrjujeta zakonske razlo-
ge, ki jih navaja v vlogi.
Na naborih mladi
molčijo
Takšnega povečanega priti-
ska za civilno služenje pa na
naborih ne beležijo, ugotavlja
Zoran Justin, direktor Uprave
za obrambo Celje. »Letošnji re-
zultati nabora, ki smo ga tokrat
izjemoma opravili jeseni, kaže-
jo, da ti v osmih izpostavah za
obrambo na Celjskem bistve-
no ne odstopajo od tistega, kar
smo predvideli in da se številke
po ničemer ne razlikujejo od
povprečja zadnjih let (ne po
ugovoru vesti niti glede zdravs-
tvene sposobnosti naborni-
kov). Ol^og 17 odstotkov je
tudi letos nesposobnih za slu-
ženje zaradi zdravstvenih te-
žav, kar ugotavljajo na pregle-
dih v javnih zdravstvenih zavo-
dih in podatke primerjajo s
splošnim slovenskim povpreč-
jem. Odstopanja niso velika,
razlika je predvsem med urba-
nimi in podeželskimi okolji.
Kar tiče bolezni, prevladujejo
psihosomatske težave, sledijo
bolezni živčnega sistema in ču-
til, manj pa mišično kostnega
in vezivnega tkiva ter bolezni
dihal. 10 odstotkov je začasno
nesposobnih. Ugovor vesti pa
je na naboru vselej izražen v
zelo majhnem številu. Na ravni
države dosega 7 do 8 odstot-
kov, tako tudi v upravi Celje,
kar ni zaskrbljujoče.«
Od kod potem vse več vlog
na ministrstvu za notranje za-
deve? Justin pravi, da je razlog
v tem, da sme vojašld obvez-
nik uveljavljati ustavno pravico
ugovora tako v času nabora,
med služenjem in tudi po od-
služenju vojaškega roka. Na
Celjskem in tudi drugod je na
naboru teh želja malo. Justin
meni, da se s tem ugovor vesti
večkrat izkorišča kot sredstvo,
s katerim je mogoče odlagati
služenje vojaškega roka, kot
instrument za reševanje neka-
terih osebnih zadev v vme-
snem času. »Nabornik na na-
boru ne izrazi želje, da želi
civilno služiti. Ko dobi vpoklic,
pa to pravico uporabi in odloži
služenje, dokler o tem odloča
komisija. Ko mu ta to pravico
prizna, si večkrat nabornik
spet premisli,« pravi Justin.
Ali zato tudi v Slovenski voj-
ski razmišljajo o podaljšanju
civilnega služenja? Zoran Justin
pravi, da ne, pač pa gredo ak-
tivnosti v smeri, da se nivo
pravic in dolžnosti med tistimi,
ki služijo vojaški rok in tistimi,
ki služijo civilno, izenači. Obseg
obremenitve namreč kaže, da
prvi v sedmih mesecih opravi-
jo 167 delovnih dni usposablja-
nja, minimalno 1453 ur po pro-
gramih v učnih centrih vojske.
Obremenitev oz. delo »civilni-
kov« pa ne dosega teh številk,
čeprav so tudi med organizaci-
jami razUke. Problem je tudi,
ker ponekod organizacije ne
morejo zagotavljati nastanitve
in vsakodnevno odhajanje do-
mov je gotovo ena od predno-
sti glede na vojake na rednem
služenju.
Dobrodošla pomoč
Nadomestno civilno služe-
nje je zaenkrat mogoče opra-
viti v eni od 47 vladnih in
nevladnih organizacij v Slove-
niji, ki opravljajo reševalno,
humanitarno ali drugo dejav-
nost, ki je javnega pomena.
Na Celjskem so to: RK Slove-
nije, Karitas, Dom za varstvo
odraslih Velenje, OŠ Glazija
Celje ter. Zavod za usposablja-
nje in varstvo Dobrna.
Ustanove izbere minister,
pristojen za upravo, na podla-
gi javnega razpisa. Tega obja-
vijo vsaki dve leti in vse kaže,
da je zanimanje za »civilnike«
vse večje, saj so na osnovi
letošnjega razpisa izbrali kar
115 organizacij.
Vsaka ima predpisan pro-
gram usposabljanja in v vsaki
mora mentor voditi in usmer-
jati delo mladih. Sicer pa mo-
ra pristojno ministrstvo
opravljati tudi inšpekcijski
nadzor nad izvajanjem civilne
službe, vendar lani teh pre-
gledov zaradi preobremenje-
nosti zaposlenih v oddelku za
ugovor vesti ni bilo, posledice
pa so bile razne nepravilnosti,
na kar so opozarjale tako or'
ganizacije kot posamezniki.
Na OŠ Glazija imajo že dru,
go leto »civilnike« in z njimi so
po besedah pomočnice ravna-
teljica Marjane Šah-Štrok, lq
je tudi zadolžena za delo i
njimi, zelo zadovoljni. Njihovo
osemurno delo je izmenično,
po potrebi tudi nočno. Od še.
stih eden spi v domu, ostali S{
vozijo. Kot asistenti delajo pn
pouku, pomagajo pri telovad-
bi, v računalniški učilnici, pos-
premijo otroke na avtobus ali
k zdravniku, v internatu pa jim
pomagajo pri vsakodnevni])
opravilih. »Delo z otroki je ta-
ko bolj kakovostno, učitelji ?
njimi lažje strokovno delajo ii
jim nudijo več. Zahtevamo p
določen nivo izobrazbe; letos
so trije s pedagoško usmeritvi
jo, nekaj je absolventov, sicei
pa so jim naši strokovni delav
ci ves čas v pomoč.«
V večini evropskih drža«
tudi v članicah Nata, je civiliK
služenje daljše od ureditve'
Sloveniji in tudi postopki pre
verjanja so precej bolj strogi
V Švici, na primer, traja voj^
ki rok 4,5 meseca, civilno slu
ženje pa 9 mesecev, Avstrija
Španija, Makedonija in Nem
čija imajo polovico daljše d
vilno služenje, medtem ko je'
Franciji, Romuniji in Grčij
vsaj še enkrat daljše (Grčija 31
do 42 mesecev).
Država organizacijam povi
ne stroške prehrane, bivanj
in prevoza »civilnikov« (dobiji
tudi žepnino kot ostali vojaki'
kar pomeni, da je takšna oblj
ka dela zanje zelo dobrodošla
saj jim tako omogočijo brea
plačno pomoč pri delu. Zat
ne čudi vse večje zanimanji
ustanov za sprejem mladih lu
civilno služenje.
Kako naprej
Večina nabornikov pa š
vedno želi redno služiti vojašk
rok. .Obiskujejo strani na inte
netu, iščejo možnosti, v kateri)
enotah bi se več naučili, želijo
gorske enote, v momaricc
med potapljače, še vedno 9
zanimajo za vojaško policijo
kar pomeni, da bi jim moral
dati več informacij pred služe
njem. Veliko se jih'tudi zaninii
za poklicno izvajanje vojašlti
službe in za štipendiranje, zatj
tudi v prihodnje ne bi smei
biti težav z zagotavljanjem po
trebnega števila vojakov. Ne
katere spremembe pa bod
nujne že zara'di padanja natai
tete. Treba bo razmišljati vsaj i
polprofesionalizaciji vojske ii
razmejiti področja, ki jih lahU
opravljajo vojaki na služenji
ali zgolj profesionalci.
mmmmm tatjana cviri
komentiramo
Zaupno
Ko gre za vojaške zadeve, je
vsem jasno, da so nekateri po-
datki zaupni in da se o vsem
pač ne more pisati in razprav-
ljati. Manj jasno pa je, da so te
zadeve urejene zelo ohlapno
oziroma neenotno. Ob pripra-
vi teme o civilnem služenju se
je pokazalo, da si te stvari
vsak razlaga po svoje.
Podatki o naboru so menda
zaupni - če jih seveda v kateri
od izpostav za obrambo ne
objavijo javno. Tako smo v
redakcijo dobili obvestilo za
medije iz celjske izpostave, v
katerem jasno piše, koliko na-
bornikov bodo povabili pred
komisijo. Na spletnih straneh
ministrstva za obrambo prav
tako najdeš dovolj zgovorne^
številke, da ne govorimo o po-
datkih ministrstva za notra-
nje zadeve, ki do zadnjega
kandidata natančno prešteje
vse potencialne in bodoče »ci-
vilnike«.
Tudi v vsaki ustanovi, ki
ima »civilnike«, si stvari raz-
lagajo po svoje. Če so bili na
primer v OŠ Glazija priprav-
ljeni povedati vse, kar vedo,
pa se je drugod ustavilo že pri
prvem pojasnilu, kaj želimo.
Tako so nas v Domu za vars-
tvo odraslih Velenje zavrnili,
da vojaških zadev ne smejo
razlagati, »izdali« niso niti
števila »civilnikov«, kaj šele,
da bi povedali, kaj ti počnejo
in kako so z njimi zadovoljni!
Koga bodo odgovorni pri
tem pohvalili in koga grajali,
ne vem. Dobro pa bi bilo, če bi
se dogovorili za enotne kriteri-
je, sicer vse skupaj izgleda
rahlo komično.
tatjana cvirn
REPORTAŽA
17
Konji, delo in kljuke
Letošnja jesen je za družino Šeško posebej uspešna < Muca je najlepša slovenska žrebica, Mira in Jože Šeško sta dobila srebrni vojniški grb,
dru ž i n sko podjetje pa certifikat ISO 9001
Družinsko podjetje Šeško izhaja iz obrtne dejavnosti, s
katero je leta 1939 začel Mirin ded, Leopold Lednik, ki je imel
svojo žago in je konje potreboval za prevoz lesa. Mira Šeško,
direktorica družinskega podjetja Šeško, je aktivna tudi na
številnih drugih področjih, zaradi česar sta skupaj z možem
Jožetom prejela tudi letošnji srebrni grb občine Vojnik. Mira
vodi kulturno društvo v Socki, od začetka osemdesetih pa se
je vključevala tudi v politično življenje tedanje občine, saj je
bil to edini način, da je odmaknjena Socka dobila elektriko,
telefonsko povezavo in asfaltirano cesto.
Jože in Mira Šeško sta ob
zaključni slovesnosti vojniške-
ga občinskega praznika prejela
srebrni grb, njihova kobila Mu-
ca, hči Maraee in Goldadlerja, je
sredi septembra na sejmu v
Gornji Radgoni prejela nagrado
za najlepšo žrebico leta v Slove-
niji, 21. oktobra pa je bila pri
Šeškovih slovesna podelitev
certifikata ISO 9001, ki so ga
dobili za izdelovanje vlečnih
kljuk. Tako so Šeškovi gotovo
najbolj znana družina iz Socke,
tudi zato, ker se vedno več mla-
dih zanima za konjeniški šport.
»Veliko jih kmalu tudi odneha,
ker se jim zdi šola konjeništva
predraga,« pravi Mira Šeško,
»vendar je potrebno vedeti, da
je v sklopu šole potrebno ob
iahanju poskrbeti še za vzdrže-
vanje konj, opreme ter prosto-
ra, na katerem konji živijo.«
Ljubezen do
Mira in Jože Šeško sta se
poročila leta 1964, v Socko pa
sta se preselila sredi sedemd-
setih. »Prva leta sva živela v
Delavski ulici v Celju, kjer sta
zgradila hišo, ki je dolgo nisva
mogla prodati. Ko nama je us-
pelo, pa sva se preselila v Soc-
ko, na domačijo mojega deda,«
pravi Mira Šeško in poudarja,
da so tako konjeništvo kot obrt
Šeškovi pravzaprav prevzeli
od njenega deda.
i »Že leta 1938 je v Hudičevem
grabnu odpri gostilnico, ki še
danes obratuje. Njemu so jo
sicer po vojni odvzeli, tako da je
šla iz rok v roke, danes je v lasti
gospe Drevove, ohranila pa je
videz, kakršnega je imela, ko jo
je zgradil naš ded. On se je
ukvarjal tudi s konjeništvom,
imel je žago ter na Dobrni tudi
podkovnico konjev, pogosto je
vozil les s Paškega Kozjaka, do
koder takrat ceste ni bilo. Zato
je imel tako imenovane bosan-
ske konje, ki so še posebej
Vzdržljivi,« se spominja Mira
Šeško.
Medtem, ko se pogovarjava,
oba moška, Jože in Tomaž Šeš-
ko,^stojita v sobi, ki je hkrati
pisarna. Tomaževa žena se uk-
^apa z leto dni starim sinom
Tristanom Janom, ki je veselje
Vse družine. Jože in Tomaž sta
[}ajbolj vesela, ko ugotovita, da
I jima ne bo potrebno govoriti,
^olj sta navajena delati kot go-
voriti in vrneta se vsak k svoje-
•^u delu - dejavnosti, ki so ji
Popolnoma predani vsi člani
fužine Šeško in ki, navsezad-
nje, to družino tudi najtesneje
povezuje.
...konj
/>Da bomo kupili prvega ko-
smo se odloM, ker je najin
sin Tomaž že pri desetih letih
začel kazati veliko ljubezen in
zanimanje do konj. Tako smo
leta 1979 kupili prvi kobili, sin
pa je začel trenirati priKonjeniš-
kem klubu Celje,« pravi Mira
Šeško. Za ta klub je Tomaž tudi
tekmoval in osvojil nekaj zares
laskavih naslovov. Od leta 1982
do 1984, ko je bil aktivni tekmo-
valec, je osvojil veliko odličij,
najbolj uspešni pa sta bili leti
1993 in 1994, ko je Tomaž z
doma vzrejenim konjem postal
državni vice prvak, v tem letij
pa je v Celju osvojil še dve
pomembni zmagi. Ko se je Slo-
venija osamosvojila in so se za-
prla vrata južnega trga, so se
Šeškovi s pomočjo selekcijske
službe iz Ljubljane povezali z
največjo državno kobilarno na
Bavarskem, kjer so jim za raz-
plod posodili vrhunskega žreb-
ca po imenu Goldenadler. Zlati
orel je očitno zares zlat; v petih
letih, kolikor jih je preživljal v
najemu pri Šeškovih, je zaplodil
okoli 150 potomcev, ki še danes
živijo pri različnih lastnikih po
vseh Sloveniji. »V naši konjušni-
ci je kar šest potomcev Zlatega
orla, le trije konji prihajajo od
drugod. In kljub temu, da konja
že nekaj let nimamo več, nas še
vedno kličejo posamezniki in
predstavniki ustanov. Pred krat-
kim so nas poklicali z maribor-
ske policije in dejali, da bi radi
kupili potomca tega konja, saj
so to izredno vzdržljivi in inteli-
gentni konji, ki so ob rekreaciji
zelo primerni še za druge dejav-
nosti,« pravi Mira Šeško. S šolo
jahanja so pričeli, ko je Tomaž
na Fakulteti za šport opravil
tečaj za vaditelja jahanja in od
Slovenske konjeniške akade
mije prejel licenco s štirimi
zvezdicami, kar je najvišji na-
slov v kategoriji vaditeljev jaha-
nja v Sloveniji.
In kaj Mira Šeško meni o
lipicancih? »V naši konjušnici
jih žal ni, čeprav si lipicanca že
dolgo žehmo, saj je to kakovo-
sten konj, razen tega pa gre za
našo, domačo pasmo. Vendar
si je mož ogledal že več lipican-
cev, ki so bili naprodaj, pa no-
ben ni ustrezal visokim zahte-
vam, ki jih ima v zvezi s konji
moj mož. Vsak od teh konjev
je imel kakšno napako, zato se
za nakup zaenkrat še nismo
odločili. Vseeno pa upamo, da
se bo konjem v naši konjušnici
kmalu pridružil tudi lipicanski
par,« pravi sogovornica. Potem
doda, da so nameravali Šeško-
vi v starih hlevih na Dobrni že
pred nekaj leti zgraditi novega
in kovačnico, kjer bi turistom
prikazovali star način podko-
vanja konjev. »Vendar zaradi
raznih zapletov in drugačnih
interesov tega načrta žal nismo
mogli uresničiti,« pravi Mira
Šeško. O aferi lipicanci meni.
da je do nje prišlo prepozno in
da smo Slovenci predolgo mol-
čali. »Čeprav je res, da je pred
vojno Slovenija sodila pod Av-
stroogrsko in da je ta dežela
Slovencem res posodila konje
za razplojevanje, bi morali te-
daj poskrbeti za prave papirje
in potem danes ne bi imeli
takšnih težav,« je prepričana
Mira Šeško, ki pri meddržav-
no-konjskem zapletu upa na
najboljše. Sicer pa pravi, da se
zadnji dve desetietji za učenje
jahanja bolj odločajo dekleta
kot fantje, pri Šeškovih pa raz-
mišljajo, da bi v prihodnosti v
Sloveniji ponovno uvedli tek-
movanja v vožnji z vpregami,
ki je v večini drugih evropskih
držav ves čas zelo popularna
oblika športa.
...dela
Vlečne naprave so pri Šeško-
vih začeli izdelovati leta 1967,
doslej pa so jih izdelali že okoU
150.000. Leta 1975 so prvič te-
stirali krogle z drogom, čeprav
takrat v zvezi s tem ni bilo
nobenih predpisov. Leta 1985
so pričeli dobavljati homologi-
rane vlečne naprave za Revoz
in nekatere druge izdelovalce
avtomobilov v Sloveniji.
»Podjetje za izdelovanje
vlečnih Idjuk oziroma vlečnih
naprav, kot se imenujejo po
novem, ima zametke v dejav-
nosti moževega očeta Jožeta,
ki je imel delavnico za podko-
vanje konj in izdelovanje vo-
zov. Po letu 1960, ko so nekda-
nji kočijaži konje zamenjali z
avtomobili oziroma tovornimi
vozili, smo začeli sklepati koo-
peracijske pogodbe z večjimi
podjetji za izdelovanje avto-
mobilov in kmetijske mehani-
zacije in tako smo izdelovali
razne dele izdelkov ter, na pri-
mer, večino orodja za zreški
Unior, ves čas pa smo izdelova-
li tudi vlečne Idjuke, kar je da-
nes osnovna dejavnost naše
obrme delavnice,« pravi Mira
Šeško. Danes je v podjetju Šeš-
kovih zaposlenih štirinajst lju-
di, večina jih v podjetju dela že
trideset let. »Osnovne dejavno-
sti podjetja so razvoj, proizvod-
nja, prodaja in montaža vlečnih
naprav za osebna in tovorna
vozila, ob tem pa izdelujemo
tudi sprehajalne naprave za
treniranje konj, ki se jih je sin
naučil izdelovati med usposab-
ljanjem na Nizozemskem.
Seveda je tudi njihovo pod-
jetje močno prizadel zakon o
homologaciji in v času, ko je
začel zakon veljati bi, pravi Mi-
ra Šeško, podjetje zaprli, če ne
bi vedeli, da bosta družinsko
tradicijo nadaljevala Eva in To-
maž. »Tako smo naperili vse
moči, da smo podjetje pod po-
sebnimi pogoji ohranili, pri če-
mer nam je veliko pomagal-
tudi sedanji minister za obram-
bo, dr. Franci Demšar. Eden od
pogojev za to, da smo lahko z
dejavnostjo nadaljevali, je bila
tudi pridobitev certifikata ISO
9001, ki smo ga za to obrt
prejeli drugi v Sloveniji,« je po-
nosna Mira Šeško. Prava nape-
tost pa se sedaj šele začenja, saj
jih na pristojnem Institutu za
kakovost dela preverijo vsakih
nekaj mesecev. »Glede na to,
da radi delamo, se ne bojimo,
žal pa mi je, ko vidim ljudi, ki se
trudijo, drugi pa najdejo toliko
načinov, s katerimi jih skušajo
onemogočiti,« pravi Mira Šeš-
ko. Proizvodnja vlečnih kljuk
se je od sprejema zakona sicer
zmanjšala, vendar Mira Šeško
verjame, da se bo zakon, ki
ima na zahodu drugačen po-
men kot v Sloveniji, kmalu spet
spremenil. »Morali ga bodo pri-
lagoditi evropskim ti-endom,
saj zunaj velja, da so vsi stari
avtomobili prejšnje vlečne klju-
ke lahko ohranili. Tako je v
Evropi okoli 90% starih vlečnih
kljuk, ki naj bi bile pri nas
prepovedane. Vendar to ne ve-
lja; tudi v Sloveniji ni več prepo-
vedano na starem avtomobilu
imeti prejšnje vlečne naprave,
ki pa mora imeti a-test,« pravi
Mira Šeško.
•••kraja
Ko so se Šeškovi preselili v
Socko, je Miro presenetilo, ka-
ko zelo je njihov kraj odrinjen
od sveta. »Takrat polovica kra-
ja še ni imela elektrike, ni bilo
telefonov, staro šolo so hoteli
podreti, ceste v Socki pa niso
bile asfahirane,« se spominja
Mira Šeško, ki se je odločila,
da se bo aktivno vključila v
politično življenje tedanje ob-
čine Celje zato, da bi tudi Soc-
ka dosegla napredek. »Dve leti
sem bila poslanka v tedanji
celjski skupščini, bila sem
predsednica Krajevne skup-
nosti Strmec in v tistem času
smo veliko naredili,« pravi Mi-
ra, ki se najbolj spominja bo-
jev zaradi šole. »Sama sem
imela šoloobveznega otroka,
ob meni pa je bilo še veliko
drugih staršev, ki so skušali
tedanji oblasti dopovedati, da
morajo otroci iz okolice Socke
že do podružnične šole priti
peš. Tako smo jih vendarie
prepričali, da šole niso podrli
in danes nam je v ponos, da v
Socki stoji nova šola,« pravi
sogovornica, ki že petnajst let
sodeluje pri turističnem druš-
tvu, je pa tudi predsednica vse
bolj aktivnega kulturnega
društva Socka. »V sklopu kul-
turnega društva Socka deluje
skupina Vrajeva peč, katere
člani na domače pripomočke
igrajo že preko dvajset let.
Druga skupina so oglarke,
tretja je plesna skupina Grofje,
ki so pred tremi leti začeli
delovati na pobudo Ivanke
Koprivnik, vse bolj aktivna pa
je tudi skupina mladih folklo-
ristov, ki jih ob pomoči Milene
Auberšek Sodin vodi Marica
Pasarič.«
••• in družine
Za družino, kakršna je Šeš-
kova, lahko mirno zapišemo,
da živijo z delom in za delo.
Slednje je, skupaj z rezultati in
zadovoljstvom, ki jim ga nudi,
tisto glavno, kar jih povezuje.
Članov te družine tako skoraj-
da ni smiselno spraševati o
tem, kaj počnejo v prostem
času. Oče Jože je vse dneve v
delavnici, mama Mira pa pra-
vi, da zanjo ni večjega zado-
voljstva kot ga začuti, ko
stranka potiska na vrata pisar-
ne in reče: »Dober dan, prišel
sem po deseto vlečno kljuko.«
»Naše glavno vodilo je, da bi
ustregli strankam. Zato se tru-
dimo biti zelo dobri, hkrati pa
vemo, da smo lahko še boljši,«
pravi Mira Šeško. Sin Tomaž
molči; najraje je v konjušnici,
med konji, kjer boste na nje-
govem obrazu opazili izraz
sreče. Vse večkrat se mu pri-
družita tudi žena Eva in mah
Tristan-Jan, ki je pred kratkim
dopolnil leto dni. Ob konjih, ki
so skupna radost in sprostitev
družine Šeško, je sin in vnuk
tisti, ki lahko razvedri, ki po-
vezuje in ob katerem se od
srca nasmejijo vsi člani druži-
ne. Jan je drugo, krstno ime
malega dobrovoljčka, samo
babica Mira ga kliče tako; vsi
drugi mu pravijo Tristan. »Ime
je dobil po filmu Jesenska
zgodba, ker je Brad Pitt v njem
tako zelo dobro jezdil konja.
Upam, da mu boš podoben,«
se mamica Eva nasmehne
svojemu sinu. Hip nato se po-
pravi: »Verjetno se to ne bo
zgodilo, saj si svetlolas. Goto-
vo pa boš jezdil konje vsaj
tako dobro kot Brad Pitt.« Ali
pa še bolje. Glede na to, da
izhaja iz družine Šeško, to go-
tovo ne bo prav nič nenavad-
nega.
NINA M. SEDLAR
Foto: GREGOR KATIČ
Vsi Šeškovi - družina, ki živi za konje, delo in vnuka.
Kobila Muca je na letošnjem kmetijskem sejmu v Gornji
Radgoni prejela zlato medidjo in postala najlepša žrebica v
državi.
18
NASI KRAJI IN UUDJE
Lučka gori za vse ljudi
Na polzelski osnovni šoli
so z humanitarnim koncer-
tom zaokrožili desetletje hu-
manitarnih prizadevanj.
V tem času so vsako leto
pripravili več humanitarnih
akcij. Zbirali so sredstva za
otroke s cerebralno paralizo,
za slepo deklico, invalidnega
Darka, za gradnjo pediatrične
klinike in bili dve leti botri
deklice Špele iz doma Malči
Beličeve v Ljubljani. Med vid-
nejšimi humanitarnimi prire-
ditvami naj omenimo Otroci
otrokom. Šola pleše, Veveri-
ček posebne sorte, Z roko v
roki. Lučka gori za vse ljudi...
Na šoli so pred leti ustanovili
sklad za pomoč socialno šib-
kim otrokom in skupaj s pol-
zelsko Karitas marsikateremu
pomagali iz stisk. Pobudnica
sklada in drugih humanitarnih
akcij na šoli je Olga Hočevar,
pomočnica ravnateljice, ki je
leta 1997 za svoja prizadevanja
prejela tudi priznanje Naše že-
ne v vseslovenski akciji Ljudje
odprtih src. V zadnjih letih
uspešno poteka tudi pomoč os-
tarelim, Id jo vodi Jožica Steb-
lovnik.
Zadnji humanitarni koncert
Lučka gori za vse ljudi je bil v
polzelski župnijski cerkvi.
Učenci so prisluhnili nemške-
mu orkestru iz Frankenthala,
ki ga sestavljajo otroci s poseb-
nimi potrebami. Cilj koncerta
je bil sprejemati drugačnost ter
ceniti prizadevanja in velike
napore drugačnih. Ob koncu
koncerta so učenci prižgali
svečke in tako simbolično
ogreli svoja srca ter jih napol-
niU z ljubeznijo do soljudi -
sporočilo, ki ga bodo odnesli s
seboj v novo tisočletje.
T. TAVČAR
S koncerta Lučka gori za vse ljudi.
Šentjurska gledališka ustvarjalnost
V osnovni šoli Franja Malgaja v Šentjurju, kjer so praznovali v začetku decembra 90-
letnico šolske zgradbe ter 230-letnico šolstva, deluje četrto leto gledališka delavnica pod
vodstvom učiteljice Helene Korošec.
Za častitljivo obletnico so pripravili gledališko predstavo Nekoč in zdaj v zvezdnatem morju,
o svoji šolski zgodovini, ki so jo v petek dopoldan v kulturnem domu ponovili (na fotografiji). To
so storili s pomočjo sedmih planetov in čarovnika s peščeno uro, v bogatih kostumih učiteljice
Nike Mihevc ter na sceni učitelja Iva Brodeja. Za zaključek lanskega šolskega leta so pripravili
predstavo o svetu Pike Nogavičke, pred dvema letoma pa gledališki dogodek Rdeča kapica tako
ali drugače, ki so ga predstavili tudi na Ponikvi.	BJ, Foto: G.K.
V Kozjem
prenovlili
motel
v Kozjem so v nedeljo od-
prli povsem prenovljeni mo-
tel, s katerim bodo kandidi-
rali za tri zvezdice.
V njem imajo po novem 28
ležišč, restavracijo za približ-
no sto gostov ter pizzerijo.
Obnovilo ga je podjetje Kemo-
plast Šentjur, ki ga vodi last-
nik in direktor Peter Lapor-
nik, rojak iz Dobležič pri Le-
sičnem. Na čelu motela, v ka-
terem je za začetek osem za-
poslenih, je njegov brat, gosti-
nec Milan Lapornik. Prenov-
ljeno poslopje, ki je bilo zad-
nja leta zaprto, je pomembna
pridobitev občine Kozje in
Kozjanskega parka.	BJ
Hmelj v
Hmezadovo
skladišče
Hmezad Export Import Ža-
lec že nekaj časa prevzema od
savinjskih hmeljarjev letošnji
hmelj. Kot so povedali, so ga
doslej prevzeli več kot polovi-
co, okrog 1500 ton. Hmelj je
po izgledu večinoma lep, žal
pa je vsebnost olj in kislin
precej nižja od zaželene. V
kolikor bodo vremenske raz-
mere ugodne, bodo prevzem
hmelja zaključili konec ja-
nuarja.	T. T.
Jubilej
upokojencev
V Društvu upokojencev
Karel Destovnik Kajuh Celje
so v torek popoldne proslavi-
li 10-letnico svojega dela.
Redni občni zbor članstva
so združih s slovesnostjo, na
kateri so podelili priznanja
Zveze društev upokojencev
Slovenije, spregovorili pa so
tudi o svoji dejavnosti v izte-
kajočem se letu ter načrtih za
leto 2000. V kulturnem pro-
gramu so nastopili člapi Pev-
skega društva upokojencev
Celje ter učenci I. Osnovne
šole Žalec.	IS
Srečanje mladih po srcu
Srečanje starejših krajanov, starih 70 in več let, je v Krajevni skupnosti Galicija že
tradicionalno. Ttidi letos so ga pripravili v Domu Nine Pokom na Grmovju, udeležilo pa se
ga je kakih sto krajanov, ki se kljub letom počutijo še mlade in so željni družbe.
Potem, ko je dekliški pevski zbor Galicija, ki ga vodi Anita Žolnir, zapel dve pesmi, je zbranim
govoril predsednik sveta KS Galicija Vlado Majer, ki je dejal, da so starejši krajani velika zaloga
modrosti, ki se je nabirala skozi leta ob življenjskih izkušnjah. To jih je naredilo trdnejše in
sposobne ovire premagovati strpno. Nekaj pozdravnih in prijateljskih besed je povedal tudi
žalski župan Lojze Posedel. V kulturnem programu so nastopili še malčki iz vrtca in učenci
podružničnih osnovnih šo! Galicija in Velika Pirešica ter harmonikar Branko Pernovšek.
Za udeležence srečanja, ki sta ga organizirala krajevna skupnost in krajevna organizacija RK,
so pripravili zakusko in darilca. Nekaj več pozornosti pa je bila deležna najstarejša udeleženka,
96-letna Marija Ramšak.	T. TAVČAR
Predsednica KO RK Galicija Dragica Tratnik ob najstarejši krajanki, 96-letni Mariji
Ramšak.
Unikati decembrskega
gobarjenja
Najbolj trmasti jurčki rastejo tudi pod snegom. O tem se je v prvih
dneh decembra prepričal Franc Kovačič iz Bovš, ki je na nedeljskem
sprehodu skozi gozd po naključju odkril majhnega jurčka in za
drobno pest lisičk. »To so gobji unikati,« nam je dejal in dodal, da
domačini pravijo, da letošnjo zimo okoli Bovš najdejo večkrat tudi
štorovke. Na predvečer miklavževanj je najdba presenetila tudi
Janka Dolinška iz Laz pri Velenju, ki je med nabiranjem šib v gozdu
našel velikega čvrstega gobana, težkega 35 dekagramov. L.O., K.L.
Decembrski jurček in lisičke v rokah Franca Kovačiča...
.in Miklavžev goban Janka Dolinška.
ŠPORT
19
Manjkal le predsednik
Odmevna proslava 80-letnice nogometa v Celju
Leto 1919 zgodovinarji in
zapisovalci pomembnih do-
godkov na Celjskem označu-
jejo kot leto, ko se je v mestu
ob Savinji pojavila nogomet-
na igra. Podobno kot drugod
po svetu je črno-belo usnje
»zastrupilo« mlado in staro in
se ohranilo skozi osem deset-
letij. Cillier Sportklub so na-
sledili Olimp, Železničar,
Kladivar in v samostojni Slo-
veniji Publikum, ki je bil no-
silec akcij ob 80-letnici.
Minuli ponedeljek je bil celj-
ski Namdni dom nabito poln,
številni predstavniki vseh celj-
skih klubov in številni gostje,
med katerimi smo pogrešali le
predsednika NZS Rudija Zavr-
la, ki je sicer napovedal svoj
prihod, a se je tik pred priredi-
tvijo opravičil, so na slavnostni
akademiji obujali spomine, ko-
mentirali današnji nogomet, ki
»ima zelo malo skupnega z
nekdanjim«. Ena največjih le-
gend celjskega žogobrca, mar-
kantni Ivan »Anza« Hribernik
je znova poskrbel za dobro raz-
položenje: »Nekoč smo manj
trenirali, danes fantje delajo
precej bolj trdo. Toda, če bi se
mi tako zavzeto pripravljali, bi
naše naslednike verjetno na-
mahali,« se je glasila njegova
izjava, ki so jo udeleženci pos-
premili z aplavzom, Andrej
Goršek, eden najizkušenejših
v sedanjem celjskem prvoliga-
šu, ki je pred dvema tednoma
postal očka, je delil mnenje:
»Najbrž res ne bi imeli lahkega
dela, saj so bili nekdanji zvezd-
niki pravi mojstri nogometa.«
Najpopularnejša igra pač ne
pozna časovnih razlik, neza-
držno napreduje, se spremi-
nja, komercializira. Da je nogo-
met velik posel, ve cel svet, pri
nas smo to spoznali med zad-
njimi, a pravočasno. V Celju
»napredna miselnost« nikoli ni
bila vprašljiva, vizija vodilnih
mož pa potrebuje podporo
gospodarstva. NK Publikum se
je pred nadaljevanjem sezone
dodatno okrepil. Pred slav-
nostno akademijo sta general-
ni direktor Cestnega podjetja
Celje Andrej Kamoišek in
predsednik NK Publikum Mar-
jan Vengust podpisala pokro-
viteljsko pogodbo o sodelova-
nju za dve leti. V novem letu se
bo Cestno podjetje preimeno-
valo v »Ceste - mostovi Celje«,
to ime pa bo odslej nosil tudi
celjski prvoligaš (CM Celje
Publikum). »V zadnjih letih se
je klub dobro organiziral, želi-
mo, da bo tako tudi v bodoče.
Začetek našega sodelovanja s
Publikumom sega v sredino
devetdesetih, odslej bo še te-
snejše. Z novim športnim ob-
jektom bodo dani pogoji za
nov razcvet in upamo, da bodo
rezultati še boljši,« je ob podpi-
su pogodbe dejal Andrej Ka-
menšek, Marjan Vengust pa je
predstavil najpomembnejše ci-
lje:« Ob izgradnji novih objek-
tov moramo ohraniti obstoječo
infrastrukturo, primarni cilj pa
je še vedno vzgoja lastnih ka-
drov; tako otrok kot trenerjev.
Člansko moštvo želimo videti v
vrhu slovenskega nogometa,
kar pomeni udeležbo v enem
izmed evropskih pokalov.« S
tem je postavljen nov mejnik v
celjski nogometni zgodovini.
Doslej je bil Publikum v svojih
napovedih praviloma izjemno
previden in se je zadovoljeval s
povprečjem, v novem obdobju
pa si lahko obetamo več vrhun-
skih predstav in več odmevnej-
ših rezultatov. »Šampion-
ska«ekipa se ustvarja, novi pri-
dobitvi bosta najbrž Kranjčana^
Andrej Jožef in Oliver Bogati-
nov. Mlado moštvo naj bi do-
zorelo čez leto ali dve, ko ru-
meno-modri pričakujejo tudi
več gledalcev na nogometnih
tekmah, ki naj bi že čez leto in
pol igrale na novem objektu na
Hudinji, kjer bo štadion sprejel
sprva 6 tisoč ljudi, ko pa bo
dokončan, pa še dvakrat več.
Tako bo Celje končno dobilo na-
domestilo za legendarno Glazijo.
TOMAŽ LUKAČ
Foto: GK
Plakete ob 80-letnici nogo-
meta v Celju so prejeli: Oto
Artl, Boris Binkovski, Vojin
Božič, Ivan Cencen, Ivo Či-
klič. Drago Devčič, Marjan
Dobrajc, Friderik Firm, Ivan
Škorjanc, Ivan Ferme, Lado
Gobec, Ivan Hribernik, Stani-
slav Jošt, Franc Klanj šek,
Mirko Krajnc, Boris Kompan,
Jože Kokotec, Ivan Kuder, Er-
nest Letner, Jože Lubej, Aloj-
zij Marinček, Ivan Maver, Jo-
žef Pavlič, Karel Polutnik,
Ivan Piki, Anton Pere, Franc
Reberšak, Rihard Rojnik,
Brane Stamejčič, Martin
Štancar, Rudi Škedl, Štefan
Štor, Vlado Tomšič, Boris
Tomšič, Anton Vodeb, Ivan
Virant, Dejan Bauman, Jani
Žilnik, Ivan Bauman, Vili
Belcer, Franci Bencik, Vlado
Glinšek, Viktor Medved, Mi-
lašin Milovanovič, Marjan
Goleš, Jože Benčina, Stani-
slav Brglez, Milan Hočevar,
Štefan Jager, Darko Klarič,
Marjan Prelec, Ladislav Ple-
terski, Marjan Učakar, Grega
Blatnik, Andrej Goršek, Faik
Kamberovič, Simon Sešlar in
Matjaž Štancar.
Priznanje za legendo celjskega nogometa - Ivana »Anzo«
Hribernika.
Predsednik Marjan Vengust in župan Bojan Šrot izročata
priznanje Darku Klariču.
Premalo treninga
Z evropskega plavalnega
prvenstva v kratkih baze-
nih v Lizboni se je sloven-
ska odprava vrnila zado-
voljna zaradi odličij Petra
Mankoča in Nataše Kejžar.
Vsi pa niso bili dobro raz-
položeni.
To velja tudi za predstavni-
co celjskega Marinesa Neptu-
na Urško Roš, ki je na pr-
venstvo odpotovala prehlaje-
na in z ogromnim primanj-
kljajem treninga. »Sem edina
reprezentantka, ki je- pred
prvenstvom trenirala le en-
krat na dan. Slabi pogoji so
pač pustili posledice in re-
zultati niso bili optimalni.
Sposobna sem več, toda na
vseh preizkušnjah se mi je
poznalo pomanjkanje kondi-
cije in po pravilu sem v drugi
polovici proge popuščala. Na
200m delfin je bilo, denimo,
za finale dovolj že 2:15, če-
sar sem sposobna, vendar za
tem rezultatom sem zaradi
omenjenih težav in zoprnega
prehlada zaostala za več kot
2 sekundi. Škoda...,« je pri-
povedovala Roševa, ki je na
200 delfin zasedla 14. mesto.
na 400 prosto je pristala tri
mesta nižje, na dvakrat daljši
progi pa je bila 20. Zapletlo
se je pri njenem nastopu na
100 delfin, saj so predstavni-
ki slovenske odprave napač-
no predstavili urnik in disci-
plina je bila na sporedu le
nekaj minut pred obraču-
nom na 400 prosto, tako da
se je odločila za slednjo.
Naša reprezentanca se je v
domovino vrnila v ponede-
ljek zvečer, pravega počitka
pa ne bo. »Potrebno se bo
pripraviti na nova tekmova-
nja. Pogoji za delo na celj-
skem Golovcu naj bi bili od-
slej boljši, tako, da se nade-
jam dvakratnih dnevnih tre-
ningov in s tem boljše pri-
pravljenosti ter dviga forme.
Odprto ostaja vprašanje na-
stopa na svetovnem prvens-
tvu v kratkih bazenih marca v
Atenah, kajti časa za lov na
normo ni prav dosti. Junija pa
je pred najboljšimi še evrop-
sko prvenstvo v 50-metrskih
bazenih v Helsinkih in upam,
da bom med udeleženci tega
tekmovanja,« razmišlja Urška
Roš.	T.L.
Najboljša družina
v poplavi priglasitev naj-
boljših, je najvidnejše dosež-
ke nagradila tudi Strelska
zveza Slovenije. Večino priz-
nanj so v Rečico pri Laškem
prinesli predstavniki Strel-
ske družine Dušan Poženel,
ki stavi na najmlajše.
Strelska družina je prejela
priznanje tako za najboljše
strelsko društvo pri nas, kot
tudi za društvo z največjim
napredkom v minulem letu.
Rečiški strelci se sicer že vrsto
let lahko pohvalijo z vidnimi
dosežki, ki so plod prizadev-
nega dela strelskih zanesenja-
kov, nad katerimi bdi Občin-
ska zveza Laško pod taktirko
predsednika Romana Matka.
Prvi človek Dušana Poženela
Vinko Lavrinc je tudi pred-
sednik in tisti, ki je v društvu
»deklica za vse«, zato se vsa-
kega uspeha še bolj veseli,
vselej pa je njegov pogled uprt
v prihodnost. »Za nami je
sanjska sezona, ki jo bo težko
ponoviti. Dosegali smo imetne
uspehe, priznanje krovne or-
ganizacije je le nekakšna pika
na i. Zagotovo na lovorikah ne
bomo zaspali, nasprotno: pri-
zadevali si bomo ponoviti do-
sežke in še napredovati v
mednarodnem merilu,« napo-
veduje Lavrinc, ki med števil-
nimi naslovi državnih pravkov
še posebej ceni ekipni naslov
v pionirski konkurenci v stre-
ljanju s puško, kjer so Mateja
Albreht, Urška Trbovc in Na-
talija Bukovec opravile s tek-
micami. Slednja je tudi dobila
priznanje Strelske zveze Slo-
venije, tako kot vrstnika Vojka
in Simon Matek.	T.L.
Državne prvakinje: Natalija Bukovec, Urška Trbovc, Matpja
Albreht in predsednik družine Vinko Lavrinc.
športnik leta
Konec v ponedeljek
Akcija Športnik leta je tik pred koncem. Zaključna prireditev bo v torek v prostorih pokrovitelja,
fitness studia Top-fit na Ipavčevi v Celju, zadnje dni pa v našo redakcijo prihaja vse Več glasovnic.
Glasujete lahko le še do ponedeljka, ko bomo prešteli vse glasove Novega tednika in Radia Celje, ter
rezultate predstavili na že omenjeni prireditvi ter v prihodnji številki. Trenutno so v vodstvu Gregor
Cankar, Katarina Srebotnik in RK Celje Pivovarna Laško. Kupone, ki še lahko spremenijo vrstni red
pri vrhu, bomo čakali do ponedeljka na Novem tedniku, Prešernova 19, Celje.
Sankakuju novoletni turnir
Judo klub Ivo Reya je že osemnajstič priredil novoletni
turnir za mlajše kategorije, ki se ga je v športni dvorani
OŠ Ljubečna udeležilo 247 tekmovalcev iz 21 slovenskih
in avstrijskih klubov.
V skupnem seštevku so slavili starejši dečki in deklice JK
Sankaku (100 točk) pred Lendavo (91) in mariborskim
Železničarjem (56), Ivo Reya pa je pristal na 4. mestu (44).
Za najboljšega tekmovalca turnirja so izbrali Boruta Laknerja
(Ivo Reya) in Nives Pere (Sankaku). V svojih kategorijah so
slavili Toni in Rok Drakšič, Perčeva, Ratajčeva, Pečnikova,
Polavderjeva (vsi Sankaku), Kotnikova (Velenje) in Lakner
(IvoReya).	J.K.
20
ŠPORT
Kros v presežnikih
Tekaški kros ostaja v do-
meni Portugalcev, ki so si v
najzanimivejši preizkušnji
evropskega prvenstva v
skladu z načrti pritekli dvoj-
no zmago. Našim slabe uvr-
stite, zato pa ploha pohval
ob odlični organizaciji tek-
movanja ob Škalskem jeze-
ru.
Organizator prihodnjega EP
se bo moral pošteno potruditi,
da bo vsaj približno dosegel
raven velenjske prireditve. Te-
kači so se poleg konkurence
spopadali še s tehnično zah-
tevno in blatno stezo, ko je
obutev kar vleklo iz nog. Te-
žek teren je pokvaril načrte
mnogim favoritom. Urajinec
Lebed se je moral zadovoljiti s
7. mestom, najbolj razočarana
pa je bila portugalska olimpij-
ska zmagovalka in prva favori-
tinja Fernanda Ribeiro, ki se
ni prebila niti med 30. V tolaž-
bo ženskemu delu njene ekipe
ostane zmagoslavje Monteiro-
ve med mladinkami.
Portugalsko moško zastops-
tvo je s kenijsko taktiko ugna-
lo zasledovalce, kasnejši zma-
govalec Paolo Guerra (32:44),
ki mu blatne razmere kot je
priznal zelo ustrezajo, pa se je
z drugouvrščenim Eduardom
Henriquesom približno tretji-
no proge boril za prestiž,
končno pa (po letu 1995) še
tretjič stopil na najvišjo stop-
ničko.
Presenetila je švicarska od-
prava. Wayermannova je
kljub navšečnostim v priprav-
ljalnem obdobju in neambi-
cioznemu začetku teka zmo-
gla presenetiti tekmice, ki so v
tempu preveč oklevale. Sliko
uspeha je z 2. mestom pri
mladinkah popolnila Sprin-
gova. Kot potencialna tekaška
velesila so se navrgle še turške
mladinke.
Točkovno najboljši so bili
sicer Angleži in Francozinje,
ki so si skupaj pritekli vsega
dve odličji, a ostali brez zma-
ge. Naši so krepko zaostali za
napovedmi. Najvišje uvršče-
no Slovenko Silvo Vivod naj-
demo šele na 47. mestu, pri
članih je Jože Čeh končal še 5
mest nižje, preostali pa so te-
kli in končali pri repu.
Rezultati - člani (9750 m):
1; Guerra, 2. Henriques (oba
Port.) 3. Brown (VB), 52. Jože
Čeh, 56. Tomič, 60. Kejžar,
63. Šalamun, 64. Kosmač, 65.
Kotnik. Članice (4950): 1.
Weyermann (CH), 2. Dita
(Rom), 3. Jevtič (ZRJ), 47.
Silva Vivod, 51. Zupane, 56,
Živko, Zajfrid in Roman od-
stopili. Mladinci (6550): 1.
Jansens (Bel), 2. Eraud (Fra),
3. Inkilaeninen (Fin), 62. Go-
renc, 81. Veber, 82. Buč, 88.
Špes, Lavrenčak odstopil.
Mladinke (3550): 1. Montei-
ro (Port), 2. Spring (Švi), 3.
Moutsinga (Rom),- 64. Oset,
73. Hoje, 77. Šimic, Arzenšek
odstopila. Ekipno - člani: 1.
Vel. Britanija, 2. Portugalska,
3. Francija, 13. Slovenija.
Članice: 1. Francija, 2. Romu-
nija, 3. Portugalska, 12. Slo-
venija. Mladinci: 1. Vel. Bri-
tanija, 2. Francija, 3. Irska,
25. Slovenija. Mladinke: 1.
Turčija, Portugalska, 3. Belgi-
ja, 18. Slovenija.
PRIMOŽ ŠKERL
<M''H'rFoto: GREGOR KATIČ
Evropski prvak Paolo Guerra (št. 49). preden je z afriškim
izčrpavanjem opravil s tekmeci.
mmmma^is^^mmmmmmmmm^mmmmm^^mmm^m^mm^ms^^&^s^^mm^mi
Leonci (še) ne spijo
Medtem ko so celjski roko-
metaši do februarja »rešeni«
evropskih klubskih skrbi in
z mislimi že na EP v Zagrebu
in na Reki, bo njihov nas-
protnik v četrtfinalu LP,
španski podprvak Ademar
Leon, v soboto in nedeljo na-
stopil na evropskem Super-
pokalu, kjer meri na finale,
V Nemčiji so zbrani zmago-
valci LP (Barcelona), PPZ
(Ademar), pokala EHF (Mag-
deburg) in pokala mest
(Flensburg). Ekipa iz Leona se
bo v soboto (15,30) pomerila
z Magdeburgom, drugi par pa
je	Flensburg-Barcelona
(13,30). Katalonci, trikratni
zmagovalci »pokala vseh po-
kalov«, vsaj pol leta ne morejo
računati na poškodovanega
Čavarja in 3 mesece na
Schvvarzerja. Prvenstveni der-
bi z Ademarjem, ki je vmes
odpravil Gagnasa, so kljub te-
mu dobili, strokovnjaki pa
jim letos dajejo nekaj manj
možnosti za ubranitev največ-
je evropske trofeje.
»Problem« Leoncev je trener
Manolo Cadenas, ki velja za
enega največjih rokometnih
garačev Iberijskega polotoka.
»Živim za rokomet in to zahte-
vam tudi od igralcev in upra-
ve. Novinca Bojinovič in Šarič
imata prav zato težave, saj sta
prišla iz klubov, kjer so bili
treningi lažji in zdaj morata
delati 120 odstotno. »Moja
pričakovanja je pred leti zado-
voljil le Dragan Škrbič,« je v
teh dneh novinarjem razložil
krizo v moštvu, kjer niti Zsit-
nikov, Kuzmanovski, Kraljic,
Demovič in drugi tujci niso
izpolnili nalog. Cadenas v Ga-
ja Espana Ademar želi le igral-
ce super razreda. Vratarja
Hombrados in Hvidt imata
približno enako minutažo, o
kateri odloča dnevna forma.
Entrerrios igra vse bolje in po
napovedih iz Leona naj bi vr-
hunec dosegel prav februarja,
njegova menjava na levem zu-
nanjem položaju Bojinovič pa
se po vsakem zgrešenem stre-
lu znajde na klopi. Enako uso-
do deli Hrvat Šarič, ki je pre-
polovil strelsko kvoto na vse-
ga ,4 ali 5 golov na tekmo.
Najmočnejšo linijo predstav-
ljata krožna napadalca Juanc-
ho in Colon. Levo krilo Jua-
nin je edini domači igralec.
idealen za protinapade. Na
nasprotnem igralnem položa-
ju pa je edini levičar v klubu
Fernando, sicer zelo dober
prijatelj Dragana Škrbiča,
hkrati pa človek zadolžitve v
obrambi 5-1 in zelo iznajdljiv
v težkih položajih.
PRIMOŽ ŠKERL
RZS je ogorčena ob odpo-
vedi tekme Slovenija-Svet
(ob 50-letnici rokometa pri
nas) s strani IHF. Odpoved
promocijskega dogodka je
predsednik Zoran Jankovič
označil za neprofesionalno
dejanje, ki kaže na ponižu-
joč odnos okostenele IHF do
slovenske nacionalne zve-
ze. RZS je v projekt vložila
40 tisoč švicarskih frankov.
Trener Ademarja Manolo Cadenas v »borbenem« položaju.
Kot pravi, bo v Superpokalu in Ligi prvakov z njimi še treba
računati.
Zmagovit pohod Sempetrank
v predzadnjem krogu
2.DOL so si Šempetranke z
zmago v regionalnem obra-
čunu s Šoštanjčankami (3:0)
formalno zagotovile jesenski
naslov.
Šoštanjčanke so pred prese-
netljivo polnimi tribunami
povedle v vseh nizih, vendar
pa jim je kasneje zmanjkalo
moči. Favorizirane domačin-
ke so upravičile svoj položaj
na lestvici. Gostje, ki so bile
na trenutke povsem zmedene,
se niso znašle ob hitrih napa-
dih gostiteljic, pri katerih je
delno šepal le sprejem servisa.
Zmaga jim praktično že jamči
jesenski naslov, kar je bil tudi
cilj pred sezono, zadnja tek-
ma na Jesenicah pa je zanje
zgolj formalnost. Ob uspe-
šnem zaključku drugega dela
bi se že drugič podale v elitno
družbo, iz katere so se predla-
ni po seriji porazov neslavno
poslovile. Temu tokrat naj ne
bi bilo tako, saj dekleta skupaj
trenirajo že od malih nog, nji-
hova višina pa je za naše raz-
mere nadpovprečna, kar naj
bi zadostovalo za preboj. Po
besedah trenerja Sempetrank
Dragana Bojinoviča je bila
takrat ekipa še mlada in neiz-
kušena: »Dekleta so v zadnjem
letu močno dozorela, žal pa
jih med tednom zaradi študij-
skih obveznosti težko zberem
na treningih. Gostje nam niso
dorasle po igri, organizaciji in
kulturi.« Podobne težave z
vadbo ima trenerka Kajuha
Nataša Stevančevič, ki je od
svojih varovank pričakovala
igro, kot so jo imele na začet-
ku prvenstva. »Razočarana
sem nad slabo predstavo, for-
ma nam očitno peša. Liga je
slabša od lanske, vsaj 8 ekip
pa je dokaj enakovrednih«,
ocenjuje Stevančevičeva, ki se
bo na pomlad povsem posveti-
la trenerskemu delu, mesto
organizatorja na parketu pa
prepustila Heleni Menih.
P.R.-Š.
panorama
MALI NOGOMET
1.SLMN
9. krog: Tomaž Poetovio-
EM Celje Pelikan 7:3 (2:3).
Vrstni red: Sevnica 22, LI Liti-
ja 21, Puntar AC 20, EM Celje
Pelikan 19, Meteorplast 14,
Beton Divert 12, Family shop,
Vulk. Stipič in Tomaž Poeto-
vio 5, Orkan Zbelovo 4.
Evropska liga
9. krog: 01ympiakos-Pivo-
varna Laško 79:68 (37:30) Go-
Ijovič 22, Dragšič 13, Lisica
12, Nachbar 8, Jurak in Haf-
nar 5, Kune 3. Vrstni red:
Asvel 16, Maccabi 15, 01ym-
piakos 14, Ulker 13, Varese
12, Pivovarna Laško 11.
Liga Kolinska
12. krog: Rogla Atras-Za-
gorje 74:64 (33:40) Starova-
snik 22, Zinrajh 19, Šporar 12,
Herman 8, Benič 6, Jokič 4,
Mihajlovski 2, Manojlovič 1.
Pivovarna Laško-Slovan 92:66
(49:34) Goljovič 21, Nachbar
14, Jurak in Dragšič 10, Hafnar
11, Lisica 9, Kune 7, Tilinger 4,
Kazaferovič 3, Žarkovič 2, Mi-
letič 1. Savinjski Hopsi-Loka
kava 71:67 (35:28) Kahrima-
novič 23, Cizej 11, Kadič 8,
Nikitovič in Čmer 7, Ovčina 5,
Balev 4, B. Udrih in S. Udrih 2.
Vrstni red: Union Olimpija
24, Pivovarna Laško in Krka
Telekom 22, Triglav in Slovan
19, Savinjski Hopsi in Zagorje
18, ZM Maribor in Helios 16,
Rogla Atras 15, Loka kava 14,
Kraški zidar 13.
1.BSKL
11. krog: Kemoplast-Ten
Krško 98:68 (48:29) Zorko
.20, Novakovič 17, P Maček
16, Kočar 12, Tomažin 11,
Ribežl 9, Rovšnik 8, Martino-
vič 3, Lapornik 2. Banex-Jurij
Plava Laguna 109:100 (48:38)
Novak 25, B. Sivka 24, Jese-
nek 19, Ravnihar 13, Keblič in
Lušenc 12, Strnad 4. GD
Hrastnik-Elektra	83:85
(45:42) Božič 22, Črešnik 17,
Rizman 15, Zupane 12, Vug-
dalič 11, Milič 6, Rupreht 2.
Vrstni red: Bežigrad 20, Nova
Gorica 19, Kemoplast, Raden-
ska Creativ in Ten Krško 18,
Banex 17, GD Hrastnik in Iliri-
ja 16, Elektra 15, Jurij Plava
Laguna in Union Olimpija ml.
14, Simp Radovljica 13.
2.SKL vzhod
11. krog: Celje-Maribor
mladi 83:65. Ruše-Rogaška
98 98:108. Vrstni red: Rudar
21,	Celje in Litija 19, Maribor
mladi 18, Črnomelj 17, Ekipa
Janče 16, Rogaška 98 in Bistri-
ca 15, Lastovka 14, Ruše 11.
I.SKL(Ž)
11. krog: Ingrad Celje-Imos
Ježica 61:48 (36:27) Deak 22,
Obrovnik 19, Ramšak 10, Po-
točnik 5, Knez in Veble 2, Sušin
I.	Vrstni red: Ingrad Celje 22,
Imos Ježica 19, SKB Ježica ml.
18, Legrand BTC in Maribor 16,
ADD Ilirija 15, Odeja Marmor
14, Pomurje Skiny 12.
Savinjska košarkarska
liga
6. krog: Prebold-NS Vele-
nje 39:59 (26:31), KK Velenje-
Gornji Grad 66:52 (24:24),
Laško-Nazarje 58:46 (27:18).
Vrstni red: Nazarje 10, NS
Velenje in Prebold 8, Mozirje
in Polzela 7, KK Velenje in
Laško 6, Gornji Grad 5.
ROKOMET
1.ADRL
13. krog: Gorenje-Dobova
30:17 (15:10) Sovič in Astafei
5,	Rozman 4, Gajšek in Fricelj
3, Tamše, Kavaš in M. Oštir 2,
B. Oštir, Plaskan, Štefanič in
Gavriloski 1. Celje Pivovarna
Laško-Termo 37:21 (21:9) Pun-
gartnik 9, Vugrinec in Pajovič
6,	Stefanovič in Banfro 4, Škr-
bič 3, Šafarič in Šerbec 2, Be-
dekovič 1. Trebnje-Radeče
30:23 (11:12) Svet 5, Privšek,
Trbojevič in German 4, Bon 3
Marčen, Rantah in Sotlar 1.
Vrstni red: Celje Pivovarna
Laško 26, Prule 67 24, Prevent
22,	Trebnje 20, Gorenje 13,
Dobova 11, Radeče in Inles
Riko 10, Slovan 9, Termo 7,
Izole Hoteli Morje in Jadran 2.
I.ADRL(Ž)
10. krog: Vegrad-Gramiz
16:17 p3:7) Stevanovič 4,
Raukovič in Nojinovič 3, Ju-
kič, Topič in Krajnc 2. Žalec-
M Degro Piran 27:26 (16:13)
Derčar 9, Randl 5, Urankar in
Zidar 4, Kline 3, Potočnik 2.
Vrstni red: Robit Olimpija
20, Krim NR 18, Žalec 14, M
Degro Piran 11, Vegrad in Jelo-
vica 10. Gramiz 8, Baje Dae-
woo Izola 7, Branik 2, Burja.
2.D0L
10. krog: Beltinci-SIP Šem-
peter 0:3 (20:25, 17:25,
14:25). Črnuče-Šoštanj To-
polšica 1:3 (17:25, 21:25, 25:
22, 15:25). Vrstni red: Brezo-
vica 29, SIP Šempeter 25, Šo-
štanj Topolšica 24, IGM Hoče
20, Ljutonjer 18, Beltinci 15,
Termo Lubnik in Prvačina 14,
Fužinar GOK IGEM II. 7, Kovi-
nar Kočevje in Krka 6, Črnuče 2.
2.D0L(Ž)
10. krog: B&L Utrip Šempe-
ter-Kajuh Šoštanj 3:0 (25:15,
25:19, 25:18). Vrstni red: B&L
Utrip 26, OD Krim 24, Frupi
ŠOU K2 Šport 23, Infond Bra-
nik II. in Gradb. Stane Mežica
.16, Tabor Maribor in Kajuh Šo-
štanj 14, Asics Kamnik 13, Be-
nedikt 12, Solkan 10, Kemiplas
II.	in Mladi Jesenice 6.
ŠPORT
21
Jezici tretja letošnja zaušnica
Po porazu v derbiju so Ježicanke zrele tudi za pokalni poraz
Celjske košarkarice so izkoristile (mor-
da) najglobjo krizo državnih in pokalnih
prvakinj ter si v play offu bržkone že
zagotovile »pole position«. Ingradov tre-
ner Željko Ciglar težje delo napoveduje v
pokalni končnici, vodstvo pa ugotavlja,
ali je težje brez noseče Jere Grobelnik ali
brez marketinškega šefa.
Z dilemami vodilnih v klubu bi zlahka
napolnili malce večje skladišče, toda naj-
prej velja opisati šesti uspeh celjskih košar-
karic nad Ježičankami. Zdi se, da bi letos
kljub zmedi v klubu ne veljalo izpustiti
priložnosti in ljubljanski ekipi z glave sneti
pokalno in prvenstveno krono.
Niansa je dovolj
Ingrad ima v danih razmerah zelo kom-
pleksno zasedbo ekipe, ki je glede na speci-
fičnost položaja sposobna popolniti prazni-
no ob odhodu Grobelnikove (o njeni zame-
njavi iz tujine še vedno ni slišati nič uradne-
ga), preostane pa tudi upanje, da se Ježi-
čanke ne bodo tako kmalu pobrale. Vrsta
trenerja Andreja Urlepa, ki po tekmi niti
najmanj ni bil razpoložen za pogovor, na-
mreč že dolgo ni prikazala
tako blede in hrome predsta-
ve, čeprav imajo pred tekmi-
cami še vedno evidentno
prednost skoraj na vseh polo-
žajih. To so domače hitro ugo-
tovile in se otresle začetne
nervoze in nepovezanih akcij.
Sušinova, ki bi morala pokri-
vati prostor Grobelnikove, je v
prvem delu igrala vsega 6 mi-
nut, predvsem v obdobju kri-
ze, ko je gostjam uspel delni
izid 12:2 in ko je trener Ciglar
po nepotrebnem dolgo čakal z
minuto odmora. Kasneje so
Ježičanke poskusile s tesnim
pokrivanjem ključne igralke
Deakove, kar je dalo več pro-
stora strelkama Obrovnikovi
in Ramšakovi, ljubljanska
centra Solovyeva in Yurtayeva
pa niti približno nista nado-
mestilo za nedosegljivo Ran-
kico Šarenac. Skupaj sta zbrali
vsega 11 skokov, ena najnižjih
košarkaric na parketu in nek-
danja Celjanka Simona Jurše
pa kar 7. Kaj je ob sorazmerno
poravnani statistiki torej odlo-
čilo derbi? Ljubljančanke (na-
stopile so brez poškodovanih
Džebove in Temnikove) pre-
prosto ne znajo več spodobno
organizirati lova za rezulta-
tom, nepotrebna nervoza bo-
truje zgrešenim metom izpod
koša, pritisk obrambe na zu-
nanje igralke je za razliko od
nasprotne strani le neznaten.
Domače, ki so drugi polčas
igrale le z eno peterko, so v
zadnjh minutah popravile met
iz igre in vse pomembne žoge
so končale na cilju. Glede na
to, da se v novonastalih raz-
merah ekipa še ni uspela ui-
grati, je Ciglar s prvimi 15
minutami bil zadovoljen:
»Nadzorovali smo njihove ak-
cije, osebne napake pa so nas
primorale k spremembam in
padcu koncentracije. V garde-
robi smo se dogovorili, da mo-
ramo polovico nadaljevanja
zdržati na razliki ob polčasu,
zbranost nasprotnic pa bo po-
pustila. Objektivno tekma ni
bila lepa, vendar v derbijih
tega ne gre pričakovati. Ježico
pričakujemo v pokalnem fina-
lu, kjer bomo zagotovo za
nianso boljši, čeprav bo Tima
Džebo že igrala. OdpraviU bo-
mo napake, ki smo jih opazili
tokrat.«
Pred tem se bodo Celjanke
srečale še z oviro imenovano
»Ilirija«, ki jim je že prevečkrat
zagrenila košarkarsko življe-
nje. Priložnost za delno uteho
je tu, za začetek so jih prema-
gale v kandidaturi za organi-
zacijo finala, morda pa bo In-
gradovkam v enem mahu us-
pelo opraviti z dvema ljubljan-
skima vrstama.
Košarkarski center
»Ne dvornim, da bomo dr-
ž avne prvakinje. Jera ni edina
izredna igralka v ekipi, zato
kolapsa ne bo. Prihodnje leto
gremo še dlje. O vsem se bo-
ste lahko prepričali,« smelo
napoveduje nova predsednica
ŽKK Ingrad Danica Kavka, ki
še pojasnjuje, da se bo klub v
drugem delu sezone imeno-
val le »ŽKK Celje«, saj je In-
gradu pošla finančna sapa.
Vodstvo išče novega ali več
manjših sponzorjev in pri
tem računa na podporo medi-
jev. O tem tohko na tem me-
stu, za več tovrstne promocije
pa bo zagotovo poskrbel nji-
hov medijski partner, saj zato
ga pa imajo (poglede pred-
sednice celjskih košarkaric
bomo predstavili v eni pri-
hodnjih številk). Njeno mne-
nje dopolnjuje trener Ciglar.
Po njegovem bo Celje postalo
močan košarkarski center
Evrope, podobno kot pri moš-
kem rokometu, Ježici bodo
odvzeh trofeje, trenutno pa
na trgu ne vidi igralke, ki bi v
klubu lahko zapolnila vrzel:
»Grobelnikova je bila slaba v
obrambi, položaj za skok pa
so ji izdelale soigralke. V na-
padu se to ne bi smelo pozna-
ti. Res je, da ima nekaj igralk
neizdelan met, vendar zade-
vajo, manjka pa jim taktične
zrelosti. Jera je že na prvens-
tveni tekmi z Ilirijo vedela za
nosečnost, zato je igrala zadr-
žano!«
Komu finance?
Klub bo do konca najudar-
nejše sezone doslej porabil
dobrih 200 tisoč mark, ki jih
zaenkrat še ni na vidiku, zato
tihi alarm. Tehnični direktor
Franci Ramšak želi v celjski
tabor vrniti Mateja Polutni-
ka, ki je za denar vedno znal
poskrbeti, toda skupnega jezi-
ka ni bilo: »Vedno sem bil
korekten in nikoli ničesar pri-
krival. Ocenjujem, da so najini
različni pogledi privedli do
višjih ciljev. Želim, da se Po-
lutnik vrne in prevzame mar-
keting. Ni problem v denarju
temveč v ljudeh, ki ga zbirajo.
Potrebovali bi vsaj 5 takšnih
ljudi, tudi za ceno mojega od-
stopa.«
Ramšakovih odstopov in
ponudb zanje nihče ne šteje
več, zanimiva pa je tudi njego-
va misel, da organizacije fina-
la pokala niso pridobili zato,
da bi zmagali, temveč da bi ga
izpeljali na visokem nivoju.
Čas, ki si ga je nekdanji mar-
ketinški šef vzel za razmislek,
je (očitno) že potekel. Njegov
odgovor po tekmi z Imosom
Ježico je bil kratek: »Ne!«
PRIMOŽ ŠKERL
Foto: SHERPA
Barbara Sušiti se je pod koši uspešno kosala s
Solovyevo in Gričarjevo. Bodo Celjanke ponovi-
le predstavo tudi v soboto in nedeljo?
Polzelani le
spolzeli skozi
10. krog pokala Saporta: Savinjski Hopsi-Delta Tortu
84:66 (47:32)
Savinjski Hopsi so se po
matematičnem naključju
vendarle prebili med 32 naj-
boljših evropskih drugoliga-
šev. Večkrat so že bili odpisa-
ni, toda z obilo sreče ob raz-
pletih na drugih igriščih so
jim tudi letos zadostovale le
4 zmage. V šestnajstini fina-
la jih januarja čaka atenski
AEK, prvo srečanje bo na
Polzeli.
Trener Boris Zrinski v zad-
njem primerjanju moči s slabi-
mi Estonci, ki na prvi pogled
spominjajo na naključno iz-
brano druščino, ni imel težke
naloge. Delta ima le dva repre-
zentanta - Liivaka in Kadimo,
ki pa nista imela vidnejših
vlog. Ekipa nima klasičnega
centra, v tej vlogi se je le na
trenutke pojavljal mladi Ren-
ter, skok pa je zadolžitev vseh
igralcev. V prvem delu so ga
gostje dobiU (15:8), na koncu
je bil izenačen (29:29). Delta
je dokaj kombinatoma v na-
padu in pogostokrat zadeva iz
druge ali tretje akcije, Hopsi
pa imajo neprimerno boljše
posameznike, vendar ti zaradi
višine težje zaustavljajo pro-
dorne Estonce, ki radi mečejo
tudi iz razdalje (6:16), nepri-
merno lažje opravilo pa je igra
mož na moža.
Odločilno prednost so si do-
mači priigrali že po nekaj mi-
nutah, estonski trener Teet
Laur pa je s pogostimi menja-
vami igralcev in tempa (tudi
na račun 11 izgubljenih žog v
prvem polčasu) v igri skušal
zmesti Polzelane. Priznati pa
je treba, da sicer neorganizi-
ran presing Delte ni popustil
niti pri zaostanku 20 ali več
točk - zgled borbenosti.
Strelci za SH: Kahrimanovi-
č 18, Nikitovič 17, Kobale 16,
Kadič 11, Balev 8, Cizej 7, B.
Udrih 5, Gor j up 2. Preostala
izida: Zadar-Achilleas 103:70,
Pamesa-Arsenal 113:55. Konč-
ni vrstni red: Pamesa 19, Za-
dar 18, Achilleas, Savinjski
Hopsi in Arsenal 14, Delta Tar-
tu 12.
PRIMOŽ ŠKERL
Bo Ulker klonil še
drugič?
Pred laškimi košarkarji je
^e zadnje dejanje prvega de-
la EL. Z novo zmago nad
turškim Ulkerjem, ki so ga
presenetili že v Carigradu, bi
povsem izpolnili načrte.
Pivovarna Laško bo ne glede
današnji izid lahko v miru
Počakala na razplet v nasprot-
skupini D, ko se bo najbolj-
trojica združila v skupino z
^sjslabšimi tremi iz »laške«,
^oleg Gibone so v igri še Efes
Pilsen, Gaja San Fernando,
fortitudo Bologna in Budu-
•^nost, PAU Orthez je že pre-
deč zaostal.
Pivovarji so se v 9. krogu v
Pireju izvlekli s častnim pora-
zom, ko so preveč dopuščah
Jl^^t iz razdalje, nato pa izgubi-
" Še skok. Danes bo drugače,
•Napoveduje sekretar Aleš An-
tauer: »Zbrali smo veliko infor-
macij, trener ima na voljo tudi
VHS posnetke. Dobro je pri-
pravil ekipo in uvidel slabe toč-
ke Ulkerja. Ta je v izvrstni for-
mi, premagal je Maccabija, za-
to bo srečanje težko in negoto-
vo. V primeru enakih točk smo
v nadaljevanju v prednost mi.«
Pri Laščanih poškodbo mišice
čuti še Dragšič, upajo pa, da se
razsajajoča gripa ne bo prijela
moštva. Največje razočaranje
te sezone je obisk na domačih
tekmah EL, vendar je gledal-
cev manj tudi drugod, kajti že
drugo leto zapored v evropski
košarki upada obisk. Glede
sankcij po porazu z Zagorjem
vodstvo meni, da so te inter-
nega značaja, vsekakor pa so
košarkarje malce pri vili.
PRIMOŽ ŠKERL
na kratko
Celje: V zaostali tekmi zad-
njega kroga kegljaškega DP je
Miroteks ugnal vrsto Kočevja s
6:2 (2525:2425). V odsotnosti
še vedno poškodovane Marike
Kardinar je najboljši rezultat
dosegla Mira Grobelnik (472
kegljev). Miroteks je tako po-
trdil naslov jesenskega prva-
ka.
Ljubljana: Na odprtem DP
plavalcev invalidov sta Celja-
na Danijel Pavlinec in Marko
Kužner v svojih razredih pri-
borila 5 zmag. Pavlinec je sla-
vil na 50 prosto (34,30), 50
hrbtno (44,98) in 50 prsno
(53,99 oseb. rek.), Kužner pa
je bil najboljši na 50 prosto
(40,05), 50 prsno (56,24 oseb.
rek.) in 50 hrbtno (41,71 oseb.
rek.^ Pavlinec bo do 01 v
Sydneyu nastopil še na vrsti
mednarodnih mitingov, naj-
večji med njimi bo aprila na
Švedskem.
Velenje: Namiznoteniška
zveza Slovenije je NTK ERA
Velenje zaupala organizacijo
I.	Mednarodnega odprtega pr-
venstva Slovenije, ki bo 29. in
30. januarja prihodnje leto v
Rdeči dvorani. Organizatorji
so '98 in '99 uspešno izvedh
MP Velenja, tokrat pa gre pri-
čakovati udeležence iz naj-
manj 10 evropskih držav, pra-
vico nastopa pa ima tudi 16
najboljših slovenskih igralcev
in igralk.
Trbovlje: Na mednarodnem
turnirju v karateju je nastopilo
večje število tekmovalcev, ki
se pripravljajo na MEP (Celje,
II.	do 13. februar). Gregor
Jančič je v kategoriji nad 78 kg
v finalu izgubil s Samirjem
Mehičem (bron SP v Grčiji),
Matjaž Končina (oba Žalec)
pa je v polfinalu do 78 kg po
podaljških moral priznati pre-
moč Brežičanu Kristijanu
Kajtni. Celjan Matej Letič je
bil med kadeti do 75 tretji.
Končni izbor reprezentantov
bo znan po sobotnem Božič-
nem turnirju v Murski Soboti.
Vojnik: Največ uspeha na
prednovoletnem turnirju v ju-
jitsu borbah so imeli predstav-
niki organizatorja PKBV Celje,
ki so ekipno slavili pred sev-
niškim Ipponom in ekipo Ka-
tana iz Globokega. Pri Celja-
nih je bil najuspešnejši Pri-
mož Manojlovič, ki je zmagal
pri mladincih in članih do 62
kg, v svojih kategorijah pa so
slavili še Miha Nareks, Nuša
Komplet, Boštjan Bevc, Milen-
ca Jurjevčič in Dragan Miluti-
novič. Zmagi za gornjegrajski
Samuraj sta priborila Urša
Teržan in Tomislav Stankovič.
Valloire: Bernard Vajdič
(Unior Celje) se ni uvrstil v
drugo veleslalomsko vožnjo
za evropski pokal. Od Sloven-
cev sta nastopila še Dragšič in
Mlekuž, oba pa izpadla v dru-
gi vožnji.
športni
koledar
ČETRTEK, 16.12.
Košarka
Evropska liga, 10. krog -
Laško: Pivovarna Laško-Ulker
(18).
SOBOTA, 18.12.
Košarka
Liga Kolinska, 13. krog -
Polzela: Savinjski Hopsi-Ro-
gla Atras (19,30), Maribor:
ZM Maribor-Pivovarna Laško
(19).
1.B	SKL, 12. krog - Ljublja-
na: Jurij Plava Laguna-Elektra
(19,30), Ilirija-Kemoplast
(20),	Bežigrad-Banex (17).
2.SKL vzhod, 12. krog - Čr-
nomelj: Črnomelj-Celje (20),
Rogaška Slatina: Rogaška 98-
Rudar (18).
Pokal RS (Ž), finalni turnir
- Celje: Imos Ježica-Odeja
Marmor (16,30), Ingrad Celje-
ADD Ilirija (19, finale v nede-
ljo ob 18).
Odbojka
2.D0L,	11. krog - Šoštanj:
Šoštanj Topolšica-Fužinar
GOK IGEM II., Šempeter: SIP
Šempeter-Krka.
2.D0L (Ž), 11. krog - Šo-
štanj: Kajuh Šoštanj-Infond
Branik II., Jesenice: Mladi Je-
senice-B&L Utrip Šempeter.
Hokei
DP, II. krog - Kranj: Tri-
glav-Celje.
NEDEUA, 19.12^
Košarka
Savinjska košarkarska li-
ga, 7. krog - Polzela: Gornji
Grad-Laško (9,10), NS Vele-
nje-KK Velenje (10,20), Mozir-
je-Prebold (11,30).
Tek
Velenje: 14. novoletni tek
MTS Gorenje.
22
ZA RAZVEDRILO
PISMA BRALCEV
23
odmevi
Genocid se
nadaljuje
Novinarka Tatjana Cvirn je
v 49. številki NT napisala ko-
mentar o predavanju Janeza
Črneja. Predavatelj je obrav-
naval še vedno zelo perečo
problematiko zdravju izred-
no škodljivih snovi ter o brez-
brižnem odnosu odgovornih
do problema. Novinarka sicer
povzame nekatere Črnejeve
ugotovitve, vendar jih prikaže
zgolj kot subjektivno mnenje
nekega posameznika. Še bolj
nenaklonjeno pa izzveni pris-
pevek kot celota. Novinarko
moti predvsem dejstvo, da se '
s problemom ukvarja 10 eko-
loškega foruma pri SDS, kar
povsem odkrito zapiše v ko-
mentarju. Po njenem je »za-
deva namenjena predvsem
pridobivanju novih članov«
za ekološki forum pri SDS. S
to trditvijo je z neizmerno
lahkotnostjo zminimalizirala
in skoraj v celoti odpravila
tudi vsebino problema. Ko je
zavrgla vodo, ker se njej zdi
umazana, je odplaknila tudi
otroka.
Avtorica izrazi tudi razoča-
ranje, ker menda na predava-
nju ni shšala ničesar novega o
ekoloških problemih Celja.
Gospod Črnej je predstavil
nekatere temeljne probleme
onesnaževanja okolja v Celju,
ki spadajo med takoimenova-
na »velika« ekološka vpraša-
nja, ki nikoli ne zastarijo. Ce-
lje pa (kakor tudi vsa Sloveni-
ja) ima na desetine okoljskih
problemov, ki spadajo med
takoimenovana »mala« eko-
loška vprašanja, ki niso nič
manj pereča, za njihovo reši-
tev pa niso potrebna skoraj
nobena finančna sredstva,
temveč samo sprememba mi-
selnosti in vedenja lokalnih
oblasti. O teh vprašanjih g.
Črnej ni govoril, ker niso bila
tema njegovega predavanja.
Pri prebiranju komentarja se
človek ne more znebiti vtisa,
da Cvirnovo pri stvari moti
samo strankarski, to je social-
demokratski okvir delovanja.
Kaj je pri tem narobe? Če bi
ekološki forum z enakimi
idejami in pogledi deloval v
okviru ZL ali LDS, bi ga novi-
narka najbrž navdušeno poz-
dravila in na vse pretege hva-
lila. Tako pa se je uredništvo
NT poslužilo kar dvojne, zelo
rafinirane medijske manipu-
lacije. Prvič, o predavanju
tednik ne poroča v odmevni
rubriki »Dogodki« na prvih
petih straneh, temveč v bolj
ko ne paberkovalni rubriki
»Naši kraji in ljudje«, na 14.
strani. In drugič, tematike se
dotakne zgolj v kratkem, bolj
obrobnem komentarju, ki je
sicer navidez korektno napi-
san, v podtonu pa zadevo
zmarginalizira in brez sramu
izrazi odklonilno stališče do
strankarskega vsebinsko zelo
pomembnega in tudi odmev-
nega dogodka. Celjski NT
očitno varčuje s črnilom in
prostorom, ko bi bilo treba
kritično in udarno pisati o
problemih tega prostora in
časa. Po drugi strani pa sode-
lavci NT uspejo potiskati kar
blizu 50 časopisnih strani, ki
jih bralci prav gotovo ne mo-
rejo prebaviti. Najmanj polo-
vico tednika tako zavzemajo
obrobne, nerelevatntne oz.
balastne informacije, kar je
lep primer informacijskega
onesnaževanja.
Naj omenim samo še po-
sebno vrsto simbolnega oz.
duhovnega pohabljanja Celja-
nov, ki bi ga lahko poimeno-
vali »revolucijsko« onesnaže-
vanje. Eklatanten primer je
lokal »Stalin«, o katerem je
priobčil odhčno, kritično pi-
smo g. Ivan Glušič iz Mozirja.
Z gospodom Glušičem se v
celoti strinjamo tudi člani 10
Ekološkega foruma pri SDS
Celje. Tovrstne in podobne
onesnaženosti je v Celju brez
števila, celjska oblastna kon-
tinuiteta pa na to dogovarja
zgolj z anarholiberalističnim
in brezvrednostnim podpor-
nim sloganom »Vsi različni,
vsi enakopravni«!
MILAN PUSTINEK,
za 10 Ekološkega foruma pri
SDS Celje
prejeli
smo
Javni protest
Društvo varuhov okolja
Radoživ iz Žalca je zgroženo
nad barbarsko odločitvijo mi-
nistra Smrkolja in ministrstva
za kmetijstvo, gozdarstvo in
prehrano o odstrelu 71 med-
vedov.
Rjavi medved (Ursus arc-
tos) po Rdečem seznamu
ogroženih živalskih vrst sodi
med ranljive vrste, zato je
toliko boj nerazumljivo zad-
nje dejanje kmetijskega mi-
nistra Smrkolja, s katerim je
odredil odstrel petine med-
vedje populacije, ki živi v Slo-
veniji. Dejanje nima nikakr-
šne strokovne podlage, tem-
več temelji na izsiljevanju
kmečkega lobija in posamez-
nikov, ki so si zaželeli edins-
tvene evropske trofeje v lov-
ski sobi.
Zavedati se moramo, da
Slovenije v Evropi ne poznajo
po izjemnih kmetijskih pri-
delkih in izjemni kakovosti
pridelanih ter predelanih do-
brin. Slovenija je prepoznav-
na po bogati naravni dedišči-
ni, h kateri velik (beri med-
vedji!) delež prispeva prav
rjavi medved. Tega bi se mo-
ral zavedati tudi minister
Smrkolj!
Nelogično je, da je nadzor
nad populacijo rjavega med-
veda (pa tudi nad populacija-
mi številnih drugih ogrože-
nih živalskih vrst, ki so eko-
nomsko - lovsko zanimive)
pod resorjem kmetijskega
ministrstva. Nadzor nad os-
talimi ogroženimi vrstami, ki
pa ekonomsko niso toliko
zanimive, pripada ministrs-
tvu za okolje in prostor.
Društvo zahteva, da nadzor
nad vsemi ogroženimi žival-
skimi vrstami prevzame
MOP in da ministrstvo za
kmetijstvo, gozdarstvo in
prehrano nemudoma prekli-
če svojo etično sporno odlo-
čitev ali pa pozivamo mini-
stra, naj odstopi!
Člani društva varuhov okolja
Radoživ, Žalec
zahvale,
pohvale
Srebrno
srečanje
Na obrobju celjske kotline
stoji lepa vas Frankolovo, v
kateri nam je tekla zibelka in
kjer smo gulili šolske klopi.
Minilo je 25 let, odkar smo
odšli vsak po svoje v širni
svet. Leta otroštva so minila,
lepi spomini pa ostanejo, zato
smo se sošolci naše generaci-
je odločili, da obudimo spo-
min na osnovnošolske dni.
Zbrali smo se v prijetnem lo-
kalu sošolke Nade v Sloven-
skih Konjicah. Od 23 učencev
v razredu sta žal dva umrla.
Enominutni molk je bil pos-
večen njunima spominoma.
Zbralo se nas je 19, drugi so
bih zaradi slabega vremena
odsotni. Z veseljem smo med
nami pozdravili razrednika
Antona Dreva.
Beseda je stekla kot po ma-
slu, obujali smo spomine na
dni, ko nam je bila edina skrb
pot v šolo in nazaj. 25 let je
lepo obdobje. Leta so naredi-
la na naših obrazih spremem-
be, ki se kažejo v majhnih
gubicah, srebrnih laseh in
prenekatera skrb se bere že
na daleč. Takšno je pač življe-
nje. Vedrina in bogastvo srca
pa sta ostala enaka v nas
vseh, s katerimi smo se uspeli
srečati in se pogovoriti. Pesmi
in glasba so bili obrobni
spremljevalci, postali so zani-
mivi šele v zgodnjih jutranjih
urah, ko smo si uspeli izme-
njati vse, kar nas je v teh 25
letih razveselilo ali zresnilo.
Sošolke so srečanje popestri-
le z razUčnimi duhovitimi
družabnimi igrami. Zmage so
prinesle tudi nagrade: solo
ples, kremšnite, 19 surovih
krompirjev z mašnico in tudi
silvestrovanje v Portorožu na
lasten račun.
Skratka, smeha in zabave
je bilo za vse dovolj in želim
si, da se ob tridesetletnici sre-
čamo vsi, tudi tisti, ki zaradi
vremena niso prišli. Da pa je
bilo vse tako prijetno, moram
izreči besedo hvala Nadi, Irmi
in Sonji. Ob stisku roke so se
utrnile solze. Je kaj lepšega
kot solza, ko smo srečni in
nam je lepo? Ali ni solza tudi
takrat, ko smo polni bolečine
in nam je težko, tisto sporoči-
lo, ki nas spomni, da smo živi,
da bomo zmogh?
DRAGICA MIRNIK,
Višnja vas
pritožna
knjiga
Trn in nagelj
Pred časom sem se napotil v
Mozirje, kjer sem iz osebnih
razlogov obiskal kraj, ki mi je
ostal v prijetnem spominu. Za-
radi zimskih razmer, pomanj-
kanje časa in tudi predvidene
poti v Logarsko dolino sem se
odločil, da na osebnem avto-
mobilu opravim menjavo let-
nih koles z zimskimi. Tako
sem približno ob 13.00 uri obi-
skal servis gum Marolt v Mo-
zirju. Glede na Zakon o varno-
sti v cestnem prometu, ki pred-
pisuje, da morajo vsa vozila
imeti zimsko opremo od 15. 11.
1999, sem pričakoval, da bo
zahtevano delo, ki naj bi bilo
profesionalno, izvršeno brez
kakšnih koli oklevanj in zaple-
tov. Kot občan in potencialni
potrošnik storitev v servisu
gum Marolt pa sem bil zelo
razočaran. V servisu sem bil
sprejet brez pozdrava kot šte-
vilka, ki lahko čaka na uslugo,
če jo lahko sploh dobi. Ko sem
približno po eni uri čakanja le
prišel na vrsto, so »strokovno«
pristopili k demontaži koles,
kjer pa se je zapletlo. »Strokov-
no« usposobljeno osebje, ka-
kor tudi njihov šef g. Marolt, ni
bilo sposobno demontirati ko-
les na avtomobilu, kar je bilo
nesprejemljivo glede na njihov
naziv in licenco. Ker demonta-
že niso bili sposobni opraviti,
so me brez obrazložitve in
opravičila kratko malo odslovi-
li. Po odhodu iz »strokovnega
servisa gum« se je vodja delav-
nice g. Marolt le nevljudno na-
smejal ter mi z neokusno pri-
pombo, brez obrazložitve ali
pozdrava dal vedeti, da sem le
ena od strank, ki je nasedla
njihovi nestrokovnosti. Z gren-
kim priokusom sem spoznal,
da servis gum Marolt, kamor
sem prišel prvič in zadnjič, ne
more biti v ponos in vsesplo-
šno korist kraja, ki naj bi bil
ponos Zgornje Savinjske doli-
ne.
Sprašujem pristojne, kako
lahko nekdo opravlja dejavnost
servisa gum, kjer niso sposobni
opraviti niti demontaže koles,
ki je osnova za opravljanje de-
javnosti servisa gum.
V tem kontekstu neljube iz-
kušnje s servisom gum v Mo-
zirju pa moram pohvaliti ser-
vis gum Tkavc v Nazarjah,
kjer sem bil prijazno sprejet
in kjer so brezhibno in stro-
kovno opravili menjavo koles
ter mi nenazadnje omogočili
varno vožnjo v zimskih raz-
merah. Zaslužijo pohvalo, ki
je v današnjem času tako red-
ka in si jo marsikdo tudi re-
snično (ne) zasluži.
IVAN IVANUŠA,
Celje
24
INFORMACIJE ■ ROMAN
veseli december
Celje
Narodni dom 21. 12. ob 19.
uri božično novoletni koncert
KUD Antona Aškerca I. Gimna-
zije v Celju z gosti. 22. 12. ob
19.30 praznični koncert Celj-
skega pevskega društva Celje.
Cerkev Sv. Duha Celje 17. 12.
ob 19.30 tradicionalni božični
koncert New svving quarteta.
20.	12. ob 19. uri božični kon-
cert ženskega pevskega zbora
KUD Ljubečna. 21.12. ob 19. uri
božični koncert vokalne skupi-
ne Cvet.
Dom upokojencev Celje 16.
12. ob 16.30 božični koncert
vokalne skupine Cvet, Društva
medicinskih sester in zdrav,
tehnikov Celje. 21. 12. ob 17. uri
tradicionalni božični koncert
Mešanega komornega pevske-
ga zbora Celje.
Zadružni dom Ljubečna 18.
12. ob 18. uri božično novoletni
koncert sekcij KUD Ljubečna.
Pred Muzejem novejše zgo-
dovine od 20. do 30. 12. božič-
no-novoletni sejem. Vsak dan
ob 16. uri praznični program
otroških skupin, 21., 22. in 23.
12. ob 16.30 nastop otroških
pevskih zborov celjskih OŠ, ob
17. uri nastop božička, po 17. uri
pa nastopi kulturnih društev.
Hermanovo gledališče -
praznične delavnice Novoletne
svečke -16. in 17. 12. ob 10. uri;
Izdelava darilne embalaže - 17
12. ob 16.30; Božične dobrote -
21.	in 22.12. ob 10. uri; Izdelava
prazničnih okraskov - 21. 12.
ob 16.30. Lutkovne predstave -
20., 21. in 22.12. ob 16. uri.
Center Interspar - vse ob 17.
uri: 16. 12. lutke na obisku, 17.
12. otroški plesi in pesmi, 18.
12.	igrica Mačji sejem in pro-
jektno učenje za mlade, 20.
lutke na obisku - Moj dežnik je
lahko klobuk, 21. 17 uri zlata
pravljična skrinjica in 22. 12
lutke na obisku Od kdaj kače
nosijo očala.
Vojnik
v Kulturnem domu v Vojni-
ku 17. decembra ob 18. uri
božično novoletni koncert.
Nastopil bo Mariborski oktet,
člani TD pa bodo podelili
priznanja za urejena okolja.
Dobrna
Pred Zdraviliškim domom
19. 12. ob 14. uri tradicionali
božični sejem z obiskom ded-
ka mraza, v izvedbi učencev in
delavcev OŠ Dobrna.
Slovenske Konjice
športna dvorana - od 18. do
26.12. vsak dan od 9. do 19. ure
konjiški božični sejem. Pripra-
vili bodo igrala za otroke, ob
13.	in 18. uri jih bo obiskal
božiček.
Laško
Kulturni center Laško 16.
12. ob 19.30 božično novoletni
koncert ansambla Primorski
fantje.
Šentjur
Kulturni dom Gorica pri
Slivnici 18. 12. ob 18. uri božič-
no-novoletni koncert Ženske-
ga pevskega zbora Gorica pri
Slivnici in Okteta Grič iz Večjega
Brda pri Dobju.
Kulturni dom Šentjur 18.
12. ob 19. uri božično-novoletni
koncert Pihalnega orkestra
Šentjur.
OŠ Hruševec - Šentjur
16. 12. ob 17. uri »Dotik« na-
stop učencev razredne stop-
nje. Športna dvorana - 17.
12. ob 18. uri nastop akro-
batsko plesne skupine Flip
iz Pirana.
Mestni trg Šentjur 21. 12. ob
16. uri nastop Spidija in Gogija
ter prihod dedka mraza, v or-
ganizaciji Društva prijateljev
mladine.
Osnovna šola Planina 17 12.
ob 17 uri božični koncert.
Osnovna šola Blagovna 21.
12. ob 10. uri prireditev »Z Moj-
co in dedkom mrazom praz-
nujemo novo leto«, z obdaritvi-
jo predšolskih otrok.
Vrtec Dramlje 22. 12. dopol-
dan »Dedek Mraz v vrtcu
Dramlje«.
Štore
Osnovna šola Štore 17 12.
ob 18. uri jubilejni tradicionalni
novoletni koncert ob 30-letnici
Pihalnega orkestra štorskih že-
lezarjev.
Šmarje pri Jelšah
Kulturni dom Šentvid 17
12. ob 13. uri lutkovna predsta-
va Pod medvedovim dežni-
kom. Isto predstavo bodo po-
novili v OŠ Kristan Vrh 20. 12.
ob 13. uri, v OŠ Sladka Gora 21.
12. ob 13. uri, v OŠ Zibika 22.
12. ob 13. uri in v OŠ Mestinje
22.12. ob 15. uri.
Kulturni dom Šmarje 18.
12. ob 15. uri javna radijska
oddaja za klepetavčke (pravlji-
ce in pesmice).
Podsreda
Dvorana uprave Kozjan-
skega regijskega parka IZ 12.
ob 16. uri delavnice: likovna
delavnica, izdelava božičnih
okraskov in božične pravljice.
22. 12. ob 16. uri glasbena prav-
ljica Lunino kraljestvo in pri-
hod božička ter božični sejem.
Vitanje
športno igrišče - 18. 12. ob
12. uri božično-novoletna pri-
reditev s prihodom božička.
Nastopili bodo osnovnošolci in
otroci iz vrtca. Organizatorja
prireditve sta Turistično druš-
tvo in Društvo prijateljev mla-
dine Vitanje.
Velenje
Cerkev Sv. Martina - 18. 12.
ob 19. uri božični koncert so-
pranistke Tine Kompare, citrar-
ja Tomaža Plahutnika, troben-
tača Franca Kompareta in or-
glarja Dominika Krta.
Zreče
Prostori Društva prijateljev
mladine -1712. ob 16. uri in 27
12. ob 10. uri ustvarjalne delav-
nice.
Terme Zreče - 18. 12. ob 19.
uri koncert godalnega orke-
stra.
Žalec
Dom krajanov Tabor 17 12.
ob 19. uri božično novoletni
koncert Celjskega godalnega
orkestra s solistko Andrejo Za-
konjšek.
Občinska matična knjižni-
ca Žalec 21. 12. ob 16. uri novo-
letna pravljica.
. Dom svobode Liboje 19. 12.
ob 18. uri novoletni koncert
Godbe Liboje.
Osnovna šola Vransko 22.
12. dopoldan božično-novolet-
ni sejem pred šolo ali v telovad-
nici.'
tržnica
Cene na celjski tržnici 13. decembra 1999
Slovensko podjetje
z lastno proizvodnjo
zaposli
terenske
komercialiste
za redno ali honorarno
delo v popoldanskem
času.
Pogoj: - SŠI, - lasten prevoz
Za informacije
in razgovor
pokličite
041/755-523,
0609/646-165. ^
»Zakaj si pa tako slabe volje, Ivan?« je vprašal gostilničar, ko
že na drugo vprašanje, kaj bi rad popil, ni dobil odgovora.
»Dva deci mi natoči!« je trdo naročil. »Tu, med vinogradi, se
pije vino,« je še glasneje dodal, da sta ga mogla Milivoj in tisti
drugi fant, ki je bil z njim, dobro slišati in sta se začudeno ozrla
vanj.
»Da, vino sem rekel in ne vem, zakaj tako neumno zijata
vame!« je začel izzivati.
Milivoj Ivana ni poznal in zdel se mu je malo prenapet vaški
petelin, na katerega se ne splača preveč ozirati, zato sta se s
prijateljem obrnila stran in hotela v miru popiti vsak svoje pivo
do konca.
»Vino, to ti požene kri po žilah!« se je zopet oglasil Ivan, ko je
gostilničar postavil preden njegova dva deci. »Ne tako kot pivo,
ki te naredi lenega ali strahopetnega!« se je znova dotaknil s
svojim izzivalnim jezikom Milivoja in njegovega sopivca.
Nekaj zdelanih vaških pijančkov se je pijano zakrohotalo
Ivanovim besedam, Milivoj pa je začutil, da ne padajo Ivanove
besede po naključju nanj. Počasi se je obrnil, stopil bliže proti
Ivanu in čisto mirno vprašal: »Kaj te muči, prijatelj?«
Ivana je odločen Milivojev nastop presenetil in dobro se je
čutila tresoča nervoza v njegovem glasu, ko je zajedljivo
odgovoril.
»Ne vem, od kdaj bi bila midva prijatelja! Mislim, da tudi
nikoli ne bova, zato bo najbolje, da čimprej zajahaš svojega
jeklenega konjiča in se odpelješ, od koder si prišel! Tudi če
ostaneš in tukaj piješ, mi ni nič mar, samo tja, kjer ni mesta
zate, ne rini!«
Zdaj se je Milivoju posvetilo, da ga fant pozna in da očitno
ve, kam je namenjen.
»Le kdo bi mu to lahko povedal?« se je spraševal in hitro
uganil. »Seveda, mali Peter je kot odprta knjiga, gotovo je
izvedel od njega!«
Naredil se je, kot bi ne razumel Ivanovih besed in malo
ostreje odgovoril: »Meni ni mar za tvoja pota, fant, tebe pa naj
ne skrbi, kod jaz stopam, pa bo vse lepo in prav!«
»Prej kot mi boš pridigal,« se je zdaj v vsej svoji velikosti
dvignil s stola Ivan in stopil pred Milivoja, »prej se nauči po
naše govoriti!«
Nihče ni vedel, ali mu je v tistem trenutku spodrsnilo, ali se
je namerno opotekel in ob nerodnem zamahu z roko je skoraj
vse svoje vino polil po Milivoju!
Zaradi izrečenih besed in še bolj zaradi nepričakovane plohe
je v Milivoju zavrela njegova južnjaška kri in preden je mogel
kdo posredovati, se je divje pognal v presenečenega Ivana in
ga prevrnil vznak, da je votlo zaropotalo, ko je udaril z glavo
po lesenem podu.
Ivan se ni preveč udaril, že v naslednjem trenutku je skočil
pokonci in zdaj je on z vso silo svoje težke roke udaril Milivoja
po obrazu, da se mu je takoj pokazala kri na presekani ustnici.
Šele sedaj so priskočili drugi pivci in gostilničar, da so s precej
muke potegnili razgreta fanta vsak sebi.
»Zdrobim te, ti bosanski krompirjevec, če mi še enkrat
prekrižaš pot!« se je drl Ivan, katerega so še kar držali za roke,
za odhajajočim Milivojem.
»Drugače boš govoril, ko se strezniš!« mu je na žaljivko odvrnil
Milivoj, v katerem se je že poleglo najhujše razburjenje. »Meni se
zdi zamalo pretepati se s pijancem!« je govoril že onstran vrat,
vendar dovolj glasno, da ga je lahko Ivan razločno slišal.
»Joj, kakšen pa si?« se je vsa presenečena zazrla Anka v
otečeno in še malo krvavečo Milivojevo ustnico. Prižgano
petrolejko je dvignila še bliže Milivojevemu obrazu, da je v
soju svetlobe okrvavljena brada izgledala še huje, kot je v
resnici bila.
»V vaški gostilni sem doživel pravo dobrodošlico!« je z
ironijo v glasu dogovoril Milivoj.
Anka je šele zdaj opazila, da ni sam in oba moška povabila v
hišo.
»Kje pa je Peter?« je najprej vprašal Milivoj, ko se je razgledal
po hiši. Iz žepa je potegnil lično izdelano leseno puško in jo
položil na mizo.
»Spi že,« je odgovorila Anka in gledala prineseno igračo. »Pa
je bolje, da te ne vidi tako obtolčenega in tudi te igrače bolje, da
ne vidi!«
»Saj je samo lesena puška, take imajo otroci najraje,« je
presenečeno odgovoril Milivoj.
»Dobro vemo, koliko gorja so prinesle podobne >igrače< v
rokah odraslih ljudi svetu. Namesto, da bi ljudje sežgali vse
orožje in ga pometali v najglobja brezna, hočemo že otrokom
v zibelko položiti puško! Res je tole,« je prijela leseno puško v
roke, »samo igrača in prav lepo narejena. A v otrokovi
domišljiji že vzbuja tisti zatajevani nagon po ubijanju. Mislim,
da je moj Peter že preveč obremenjen s sencami smrti, zato te
prosim, odnesi to stvar in mu raje prinesi kaj. takega, kar mu
bo v srcu zbujalo ljubezen.«
»Sam ne bi nikoli razmišljal tako, saj sem bil rojen in vzgojen
v krajih, kjer sta samo orožje in moška hrabrost nekaj
pomenila.«
Počasi je vzel lepo rezljano igračo iz Ankinih rok, jo nekaj
časa gledal, nenadoma pa jo je s svojima močnima rokama
prelomil na dvoje.
»Vrzi to v ogenj!« je dal zlomljen les nazaj Anki. »Zares bi
bilo treba tako storiti z vsem orožjem sveta in se potem greti
ob ognju ljubezni, ki bi s svojimi plameni za vselej uničil
sovraštvo in gorje med ljudmi!« je razmišljal Milivoj, ko je
gledal kako so se dvignili ognjeni zublji na ognjišču in požrli to
leseno puško.
»Na, umij se malo,« ga je iz razmišljanja poklical Ankin glas.
Ponudila mu je posodo s toplo vodo in kmalu je bila umita sled
krvi z Milivojevega obraza.
»Zdaj pa nisem več tako strašen!« se je pošaUl, ko si je gledal
presekano ustnico v ogledalu.
»Lahko bi se dosti slabše končalo, če bi ne zgrabili tistega
norca, ki naju je čisto brez vzroka žalil in nazadnje še
napadel!« se je zdaj oglasil Milivoj e v prijatelj, ki je bil doslej
čisto tiho.
»Saj res, nič nista povedala, kaj se je pravzaprav zgodilo v
gostilni,« je pričelo živo zanimati Anko.
»Jaz bi ne rekel, da naju je tisti fant kar tako, brez vzroka
izzival!« je počasi, z dobro razločenim pomenom izrečenih
besed ogovoril Milivoj.
»Toni,« se je obrnil proti fantu, ki je bil z njim, »ti si dobro
videl in slišal, da me je poznal in samo zaradi mene se je
vsajal!«
»Najbrž ga moti moja naklonjenost do tebe, Anka,« je počasi
s premislekom govoril Milivoj.
»Midva veva, Anka,« je pomenljivo poudaril, »da razen tistih
nekaj izrečenih besed prejšnjo nedeljo ni med nama niČ
takega, kar bi naju kakorkoli obvezovalo.«
Znova je premolknil in pogledal Anko v njene začudene oči
Dolgo je med molkom iskal prave besede in končno kar
naravnost vprašal: »Anka, povej mi, če imaš koga, ki bi ga jaz
pri tebi izpodrival? Resnično si ne znam drugače razlagati
nocojšnjega napada name, kot bes razočaranega in ljubosum-
nega fanta.«
MALI OGLASI - INFORMACIiE
25
26
MALI 06USI - INFORMACIJE
MALI OGLASI - INFORMACIJE
27
28
INFORMACIJE
KRONIKA
29
Kamenllc ni štirikratni morilec
Kristijan Kamenik je bil v Tekačevem, tam je umoril dva človeka, drugih dveh umorov mu sodišče ni moglo dokazati - V zapor za dvajset let
z zaključnima govoroma
okrožnega državnega tožilca
in zagovornico Kristijana
Kamenika, obtoženega štiri-
kratnega umora v Tekače-
vem, se je 8. decembra glav-
na obravnava končala, v po-
nedeljek, 13. decembra pa je
veliki senat Okrožnega so-
dišča v Celju obtoženega
spoznal za krivega dveh
umorov, storjenih na grozo-
vit način in iz koristoljubja,
ter izrekel sodbo v imenu
ljudstva. Sodba še ni pravno-
močna.
»To je manipulacija z dokazi
s strani tožilca!« je na glavni
obravnavi v sredo izjavila od-
vetnica Marjetica Nosan, za-
govornica obdolženega Kame-
nika, ko je predsednica sena-
ta, okrožna sodnica Ingrid Le-
šnik ponovno otvorila doka-
zovalni postopek in prebrala
obširno besedilo dokumenta,
napisanega v Centru za krimi-
nalistično tehnične preiskave
v Ljubljani. Gre za strokovno
analizo vzorcev sledi (krvi,
las, sline), najdenih na kraju
zločina oziroma mnenje o teh
sledeh. Za tem pa je okrožni
državni tožilec Milan Birsa
senatu predložil modificirano
obiožnico, ki Kristijana Kame-
Mika. še vedno bremeni štirih
umorov, storjenih iz koristo-
ljubja, pri umoru Štefana Po-
harca pa tožilec še vedno
vztraja, da je bil zločin storjen
na grozovit način. Obtožnica
je spremenjena tako, da je to-
žilec navedel drugačen vrsti
red umorov. Po modifikaciji
obtožnice je Kamenik najprej
(med 18. in 19.30 uro) umoril
Frančiško Poharc (v veži sta-
novanjske hiše v Tekačevem
št. 9), za tem Viktorijo Krošlin
(v kuhinji iste hiše), ki naj bi
umrla okoli 22.30 ure, po dalj-
ši agoniji, kot tretja je bila
umorjena (v kleti gospodar-
skega poslopja) Helena Kroš-
lin, v istem prostoru pa je bil
(tako kot ostale žrtve), s stre-
lom s predelanim samokre-
som tipa Makarov kal. 7.65,
umorjen Štefan Poharc, ven-
dar še pred tem vklenjen, us-
trahovan in ustreljen v levo
stegno. Za spremembo vrstne-
ga reda umorov se je tožilec
odločil na osnovi nekaterih
pričevanj v preiskovalnem
oziroma dokazovalnem po-
stopku, pomembna pa je tudi
modifikacija zlasti v tistem de-
lu, ko govori o neznanem so-
storilcu. Po prvotnem besedi-
lu obtožnice je neznani sosto-
rilec sodeloval pri vseh štirih
zločinih, po novem pa sostori-
lec nastopa le pri prvem umo-
ru, to je pri umoru Frančiške
Poharc, ostale tri žrtve pa naj
bi bil Kamenik sam ustrelil in
umoril. Milan Birsa je ob tem
poudaril, da sta si storilca na-
loge pri zločinskem dejanju
razdelila. Tako naj bi bila na-
loga Kamenika streljati, nalo-
ga neznanega sostorilca pa is-
kati denar in zlatnino, kar je
mogoče sklepati po razdeja-
nju v vseh prostorih stano-
vanjske hiše. Do te ugotovitve
je tožilec prišel tudi na osnovi
sledov, najdenih ob truplih,
kjer so preiskovalci našli le
sledi Kamenika, sledi nezna-
nega sostorilca pa so bile naj-
dene le v veži stanovanjske
hiše.
Tožilec zahteva
najstrožjo kazen
v zaključnem govoru je
okrožni državni tožilec Milan
Birsa opozoril na nekatere po-
membne okoliščine zločina, na
pričevanja, zaslišanja in živ-
ljenjske navade umorjenih, na-
čin življenja obdolženega in
njegovo druženje z osebami, ki
imajo kriminalno preteklost ali
so v kazenskih postopkih. Zbir
različnih dokazov, pričevanj in
informacij (po mnenju tožilca)
tudi pojasnjuje posamezna de-
janja in dogodke, ki so se vrstih
4. marca leta 1997 in ki razkri-
vajo vso tragiko tistega dne.
Tožilec je tudi poudaril, da so
se umori zgodili v času med 18.
in 19.25 uro, ta čas pa potrjuje-
jo mnenja različnih sodnih iz-
vedencev, izjave prič, zasliša-
nje strokovnjaka za telekomu-
nikacijske sisteme. Kot nespre-
jemljive je ovrgel tudi navedbe
obrambe o podtikanju doka-
zov, o nestrokovno izvedeni
hišni preiskavi pri obdolžencu,
o zavarovanju dokazov (sledi
na kraju zločina, mavčnega od-
litka, fotografij Kamenikovih
športnih copat) itd. O alibiju,
ki ga ima Kamenik (v času
zločina naj bi bil pri sorodnikih
v Brezju), je Birsa dejal, da gre
za konstrukt Kamenikovih so-
rodnikov, za njihova vsebinsko
skladna pričevanja, ki pa se v
določenih detajlih vendade
razlikujejo med sabo. Tožilec
je tudi poudaril, da so mnenja
vseh izvedencev, tudi švicar-
skih, ki so se ukvarjali s Kame-
nikovimi športnimi copati in
njih sledmi, takšna, ki govori-
jo, da je Kristijan Kamenik bil
na kraju zločina. »Nedvomno
ni tam stal s prekrižanimi roka-
mi, zato vztrajam pri obtožnici
in zahtevam najstrožjo kazen,
ker gre ža zločin iz koristoljub-
Ija in, pri Štefanu Poharcu,
storjen na grozovit način. Vsa
štiri dejanja je storila ista ose-
ba, saj so bile vse štiri žrtve
ustreljene z istim orožjem. Kri-
minalistična praksa namreč ne
pozna primera, ko bi si storilec
in sostorilec v času zločinskega
početja izmenjevala orožje.,«
je zaključil okrožni državni to-
žilec Milan Birsa.
Zagovornica
opozorila na vrsto
napak
v zaključnem govoru je Ka-
mernikova zagovornica odvet-
nica Marjetica Nosan senat
ponovno opozorila, da do zdaj
izvedeni dokazi ne govorijo,
da bi bil njen varovanec res
kdaj v Tekačevem. Prepričana
je, da njen varovanec ni niko-
gar umoril, da sledi, ki so jih
našli na kraju zločina niso sle-
di Kamenikovih športnih co-
pat, sploh pa ima Kamenik
alibi, zato ga naj sodišče opro-
sti krivde. Nosanova je, v pod-
krepitev svojega prepričanja,
navedla vrsto nepravilnosti, ki
so se pokazale pri raziskavi
tega zločina in v dokazoval-
nem postopku na sodišču. To-
žilcu je očitala, da je razpola-
gal z nekaterimi podatki, ki pa
obrambi niso bili dosegljivi,
da obtožnica temelji na neob-
stoječih dokazih o tem, da bi
bil Kamenik kdaj v Tekače-
vern, sicer pa senat obrambi ni
dovolil izvesti dokazov o tem,
da obtoženi ni bil na kraju
umorov. Dileme o nastanku
mavčnega odlitka (kje je bil
narejen in kdaj) so ostale, izja-
ve prič o tem, kje ob Poharče-
vem truplu je bil obremenilni
odtis copata, pa se po oceni
odvetnice Nosanove med sabo
zelo razlikujejo. Kot so si po
njenem prepričanju različna
tudi mnenja izvedencev za
sledi, ki so primerjali odtis
copata s kraja zločina (foto-
grafije, mavčni odlitek) in za-
seženi copat. Naši izvedenci
pravijo, da so sledi identične s
copatom, Švicarji pa, da so
razlike, je trdila Nosanova in
navedla še vrsto drugih nes-
kladij med posameznimi dejs-
tvi in ugotovitvami preiskoval-
cev oziroma izvedencev. Zara-
di napak, nejasnosti, dilem in
neskladij, ki jih je navedla, je
zagovornica senatu predlaga-
la, da za Kristijana Kamenika
izreče oprostilno sodbo.
Kriv!
V ponedeljek, 13. decembra
dopoldne je senat sprejel odlo-
čitev in kmalu po 12. uri raz-
glasil sodbo v imenu ljudstva.
Kristijan Kamenik je bil spoz-
nan za krivega dveh umorov,
zakoncev Frančiške in Štefana
Poharca ter, zaradi pomanjka-
nja dokazov, oproščen umorov
Poharčevih sostanovalk v sta-
novanjski hiši v Tekačevem
številka 8, Viktorije Krošlin in
njene matere Helene. Za umor
Frančiške Poharc, ki naj bi ga
storil z neznanim sostorilcem,
je sodišče Kameniku dosodilo
11 let zapora, za umor Štefana
Poharc pa 15 let zapora ter
nato izreklo enotno kazen
dvajset let zapora, najvišjo po
kazenski zakonodaji, ki je ve-
ljala v času storjenega zločina,
4. marca leta 1997. Plačati bo
moral tudi del stroškov sodne-
ga postopka v znesku milijon
652 tisoč tolarjev, v kazen pa se
mu bo štel čas, ki ga je preživel
v priporu, to je od aprila 1997
do junija 1999.
Predsednica senata Ingrid
Lešnik je v obrazložitvi sodbe
poudarila, da je bila hišna prei-
skava, ko so Kameniku zasegli
športne copate, temeljita in da
obdolženi na njen potek in na
lastništvo copat v času preiska-
ve ni imel pripomb. Lešnikova
je v nadaljevanju dejala, da ni
res, da Kamenik ni bil nikoli v
Tekačevem in da Poharčevih ni
poznal, o tem govori rekon-
strukcija, ki je pokazala, v kak-
šnem položaju je bila oseba, ki
je streljala in ki je z obuvalom
pustila sledi ob truplu Štefana
Poharca, umorjenem na grozo-
vit način, kot se je tudi potrdilo
v preiskavi. O poznanstvu Ka-
menika s Poharcem sta na so-
dišču izpovedali dve priči, kot
tudi, da sta se Kamenik in Po-
harc pred umorom srečala naj-
manj enkrat. Predsednica sena-
ta je v obrazložitvi sodbe še
dejala, da je sodišče bolj verjelo
materialnim dokazom, kot ob-
dolženčevemu alibiju, danem
mu s pričami. Ker so bile vse te
priče obdolženčevi sorodniki,
je bil alibi lahko vnaprej dogo-
vorjen in usklajen. Upoštevajoč
strokovna mnenja izvedencev
glede sledi obuvala pa je pred-
sednica senata poudarila, da ni
dvoma, da je Kamenik v času
zločina bil v Tekačevem, o mo-
tivu za zločin pa je težko raz-
pravljati, če obtoženi na sodiš-
ču molči in če njegov zagovor
temelji na trditvi, da Tekačeve-
ga in umorjenih ni nikoli videl
oziroma poznal, je v obrazloži-
tvi sodbe med drugim navedla
predsednica senata. Olajševal-
nih okoliščin sodišče ni našlo,
oteževalne pa izhajajo iz Kame-
nikove predkaznovanosti.
Ob izreku kazni je Kristijan
Kamenik ostal na videz nepri-
zadet, kot tudi njegova mama,
ki je spremljala sodni proces od
začetka do konca. Na vratih
sodne palače je ob odhodu de-
jala: »Takšno sodbo smo priča-
kovali, to smo slutili že od vsega
začetka. Ne vem, kdo nam to
dela.« Več prizadetosti ;e bilo
videti na obrazih ostalih sorod-
nikov, zlasti sestre in brata, ki
so ju oblile solze. Po izrečeni
sodbi je obdolženec stopil k
svoji odvetnici, potem pa se je
njegova mama od njega poslo-
vila s poljubom. Obtoženi se bo
na sodbo pritožil, senat višjega
sodišča pa čaka dolgotrajno in
zelo zahtevno delo.
MARJELA AGREŽ
Foto: GREGOR KATIČ,
SHERPA
V času sojenja, ki se je pričelo 20. januarja predlani, je po stopnicah sodišča do razpravne
dvorane v pritličju Kristijan Kamenik stopal najmanj štirideset krat. Seveda v lisicah in v
spremstvu zaporniških varstvenikov.
^^Obtoženi Kristijan Kamenik je kriv...« Izrek sodbe in najvišjo kazen je Kamenik pričakoval
in ostal miren do konca. Ko je odhajal iz sodne dvorane, je dejal le: »Nedolžen sem.«
Okrožni državni tožilec Mi-
lan Birsa je uspel, se bo pa še
odločil, ali se bo na sodbo
pritožil, seveda v tistem delu,
ko je sodišče našlo premalo
dokazov za obsodbo.
Odvetnica Marjetica Nosan:
»Seveda se bomo pritožili,
ker je Kristijan Kamenik ne-
dolžen, sodišče mu krivde po
obtožnici ni dokazalo, v no-
benem delu.«
30
KRONIKA
nočne
cwke .
•	Policisti so šli prejšnji četr-
tek opolnoči intervenirat pred
zapore, kjer naj bi se drla in
razgrajala dva moška. Potem
so ugotovili, da si je tam dajal
duška pijani Šentjurčan Ivan
E., ki si ni dal dopovedati, da s
policisti ni dobro češenj zoba-
ti. Ker se ni umiril, se je do
jutra treznil v policijskih pro-
storih.
•	Viktorija in njen fant Uroš
se imata samo občasno rada. V
četrtek bi o kakšni ljubezni
med njima ne mogli govoriti,
saj sta se v nočnem času v
stanovanju na Okrogarjevi gr-
do zmerjala in tepla.
•	Brigito je koncem prejšnje-
ga tedna v Štorah napadel njen
bivši soprog Miran, jo udaril
in ji grozil, da jo bo ubil, če
mu ne bo dala jurja. Policisti
so potem še ugotovili, da Mi-
ran Brigito pogosto ustrahuje
in jo zasleduje, zato mu sreča-
nje s sodnikom za prekrške
gotovo ne uide, grozi pa mu
tudi pot na sodišče.
•	V soboto malo po polnoči
sta Damjan M. in Bojan R.
tolkla po bankomatu, ki je bil
do konca neizprosen. Denarja
ni in ni hotel dati, zadeva pa
utegne biti še bolj zoprna, saj
jima bo sodnik za prekrške
nekega dne odmeril primerno
kazen.
•	Na bencinskem servisu
OMV na Teharski cesti je bil v
soboto popoldne pretep. Tam
sta se uvodoma sprla, v nada-
ljevanju pa zravšala Dušan L.
in Marjan V, oba pa se bosta
tudi srečala s sodnikom za
prekrške.
•	V soboto okrog dveh ponoči
je Aldin G. udaril Vlada R. To
je storil na Teharski cesti.
•	V nedeljo zvečer je bilo na-
peto v stanovanju na Cesti na
Ostrožnem, kjer je Jože J. raz-
grajal in prisotnim sostano-
valcem delil klofute. M.A.
Nadalievanjev
naslednjem tisočletju
Na Okrožnem sodišču v
Celju se je v ponedeljek in
torek nadaljevala glavna
obravnava zoper Muho
Amidžiča in ostalih sedem
oseb, ki jih obtožnica breme-
ni kaznivih dejanj neupra-
vičene proizvodnje in pro-
meta z mamili.
Sodišče je v ponedeljek zasli-
šalo šest prič, nekdanjih užival-
cev mamil, vsi po vrsti pa so na
glavni obravnavi zanikali, da bi
bili kdaj koli kupovali heroin do
obdolžencev, večina je obdol-
žence poznala le na videz. Ker so
te priče v preiskavi govorile dru-
gače oziroma so s svojimi izjava-
mi bremenile obdolžence, so
nekatere zdaj na sodišču pričale,
da so bile med zaslišanji deležne
prisile, maltretiranj in nasilja ter
da so policisti izkoriščali njiho-
vo stanje abstinenčne krize. Ena
od prič je celo izjavila, da ji je
bilo mamilo, ki so ga policisti
našli med hišno preiskavo v ne-
kem stanovanju v Žalcu, kjer je
bila takrat skupaj z obdolženim
Robertom Dobrajcem, podtak-
njeno.
V torek je sodišče zaslišalo
dva delavca Policijske postaje
Velenje, ki sta sodelovala pri
ustavitvi obdolženega Demala
Kadriča na cesti, ko se je 24.
novembra 1997 v svojem rde-
čem peugeotu peljal iz Celja
proti Velenju. Patrulja ga je
ustavila, izstopil je iz avtomo-
bila, takrat pa naj bi bil Kadrič
iz žepa suknjiča potegnil zavi-
tek z mamilom in ga odvrgel v
sneg nedaleč stran. Zagovornik
obdolženega Kadriča je polici-
stoma in pričama Matjažu
Mravljaku in Alešu Masnecu
postavljal vrsto vprašanj v zve-
zi z ustavitvijo in pregledom
vozila, odvrženim zavitkom z
mamilom, fotografiranjem
mesta, kamor naj bi bil Kadrič
zavitek odvrgel itd. V torek naj
bi sodišče zashšalo še tri vab-
ljene priče, ki jih prejšnji dan
ni bilo in se tudi tokrat niso
pojavile na sodišču. Zaradi te-
ga je bila glavna obravnava
prekinjena, nadaljevala pa se
bo 10. januarja 2000.
' ^ U MARJELA AGREŽ
Priznanji Zoricu in Biažkovi
Uslužbenca celjskih zapo-
rov Marko Zorko in Erika
Blažko sta v torek prejela
priznanje Ministrstva za pra-
vosodje za življenjsko delo.
Nagrade za življensko delo
in izredne dosežke so pričeli
podeljevati lani, ko so jih
upravniki slovenskih zaporov
vztrajno zahtevali tudi na tem
področju. Letos je bilo nagra-
jencev le 13, po besedah
upravnice celjskih zaporov
Edite Mejač pa sta si nagrajen-
ca priznanji zaslužila pred-
vsem zaradi inovativnosti,
prizadevnosti in natančnosti
pri delu, zato njunih dosežkov
ni bilo mogoče prezreti.
Marko Zorko je zaposlen v
gospodarski enoti celjskih za-
porov in je kot vodja strojnega
obrata zadolžen za organiza-
cijo dela zapornikov. »Nagra-
da mi je v veliko zadovoljstvo,
saj je to dokaz dobrega dela na
področju izobraževanja obso-
jencev, da se naučijo delati in
delo spoštujejo. S tem imajo
večje možnosti, ko zapustijo
zavod,« pojasnjuje Zorko, ki
poudarja dobre možnosti
strokovnega dela in izbraževa-
nja v ustanovi. Erika Blažko
pripada oddelku za varnost in
zavarovanje oziroma pazniški
službi: »Ogromno mi pomeni
ta nagrada. Že 23 let delam v
zaporu in prvič sem dobila
takšno priznanje. Ne bom tr-
dila, da sem si jo zaslužila,
toda trud se je v teh letih
izplačal in štejem si jo v čast!«
-Lansko leto sta si priznanje
za izredne dosežke prav tako
prislužila paznika celjskih za-
porov, ki sta preprečila beg
pripornika in pri tem izposta-
vila svoje življenje. V letu
1999 takšnih dogodkov v Ce-
lju ni bilo.	PŠ
gorelo je
Kratek slik
V noči na 7. december je
nastal manjši požar v klub-
ski sobi Kluba Maksa Perca
v Celju.
Zagorelo je zaradi kratkega
stika na električnem vodniku
termoakumulacijske peči.
Zgorelo je plastično ohišje ob
priključku peči, zaradi dima,
ki se je valil po prostoru, pa bo
potrebno beljenje sten. Nasta-
la škoda znaša približno 100
tisoč tolarjev.
Gorel yugo
Na Cesti v Trnovlje je 7.
decembra zagorelo na oseb-
nem avtomobilu Zastava yu-
go, parkiranem v Trnovljah
pri Celju.
Vse kaže, da je do požara
prišlo zaradi napake na elek-
trični napeljavi, Ogenj so po-
gasili gasilci, lastnica Vida C.
pa je oškodovana za okoli 150
tisoč tolarjev.
Uničeno ostrešje
v petek, 10. decembra oko-
li 6.30 ure, je izbruhnil po-
žar na stanovanjski hiši
Ivana M. v Brodeh.
Ogenj je zajel ostrešje hiše in
ga v celoti uničil, požar pa so
pogasili domači in gasilci iz Lo-
čice pri Vranskem, Vranskega in
Žalca. Do požara je najverjetne-
je prišlo zaradi nepravilno na-
meščene izolacije med pločevi-
no dimnika in ivernimi plošča-
mi. Gmotna škoda, ki je nastala,
znaša okoli milijon tolarjev.
Ožgan picipoki
v nedeljo, 12. decembra
zvečer, je med vožnjo skozi
vas Črešnova zagorelo na
neregistriranem osebnem
avtomobilu Fiat 126P polj-
ske izdelave.
Požar je nastal zaradi napake
na električni napeljavi. Vozilo je
bilo kljub hitri intervenciji gasil-
cev popolnoma uničeno, gmot-
na škoda, ki jo je utrpel lastnik
Roman K. iz Zreč, pa znaša okoli
50 tisoč tolarjev.	M.A.
minikrimici
Posekal smrecice
v času od 1. do Z decembra je
nekdo posekal in odpeljal okoli
150 smrekovih drevesc, velikih
od enega do treh metrov. Sklad
kmetijskih zemljišč in gozdov
R Slovenije je oškodovan za
okoli 200 tisoč tolarjev.
Vlomil V kontejner
v noči na 8. december je nek-
do vstopil v nezaklenjen kontej-
ner Cestneja podjetja Celje, po-
stavljen v Storah. Ulaadel je več
kosov različnega orodja: kotno
brusilko, udarno kladivo, vodno
tehtnico, tesarsko kladivo itd., v
skupni vrednosti približno 100
tisoč tolarjev.
Vlamljalv
Interšparu
v sredo, 8. decembra okoli
4.30 ure, je nekdo vlamljal v
trgovinah v prodajnem centru
Interšpar v Celju, v Baumaxu,
trgovini z zabavno tehniko Od
A do Ž in v trgovino z urami
Sten time. Ukradel je 12 video
kamer Sony, 6 mobilnih telefo-
nov različnih znamk, prenosni
telefonski aparat Daevvoo, 13
ročnih ur Rado in 7 ročnih ur
Sector. Lastnika Želj ko O. in
Stanislav M. ter podjetje Euro-
markt so oškodovani za več kot
5 milijonov 500 tisoč tolarjev.
Cev hiši ni ljudi
v dneh od 2. do 8. decembra je
neznani storilec vlomil v nenase-
ljeno stanovanjsko hišo v Lastni-
ču, last Vilija Š. Objekt je temelji-
to preiskal, ukradel pa 4 vrtalne
stroje s priključki, vibrirni stroj,
kosilnico na laks, motorno žago,
dva barvna televizijska aparat,
videorekorder, telefaks, 3 tele-
fonska aparate, pisalni stroj in 2
usnjena kovčka z jedilnim pribo-
rom. Lastnik je oškodovan za
približno pol milijona tolarjev
Vlom V kiosk
v noči na 9. december je nekdo
vlomil v prodajni kiosk Dela na
'Celjski cesti v Vojniku. V kiosku
si je nabral žvečilk, cigaret in
čokolade, s tem pa je podjetje
Delo Prodaja iz Ljubljane oško-
doval za 75 tisoč tolarjev
Servis brez
računalnika
v noči na 10. december je nez-
nani storilec vlomil v pisarniške
prostore Študentskega servisa na
Trgu mladosti v Velenju. Ukradel
je računalnik pentium, s tem pa
Študentski servis Maribor oško-
doval za okoli 120 tisoč tolarjev.
Vandalizemv
Imenem
Neznani storilci so se v petek
popoldne spravUi nad telefonsko
govorilnico v objektu Kmetijske
zadruge Šmarje pri Jelšah v kraju
Imeno. Namerno so zanetili po-
žar v govorilnici, ogenj pa je
uničil telefonski aparat. Podjetje
Telekom Slovenije je oškodova-
no za okoli 400 tisoč tolarjev
Vlom V vikend
v noči na 11. december je
neznani storilec vlomil v vikend
hišo na Maistrovi ulici v Celju,
last Vlada G. Iz hiše je odnesel
glasbeno komponento znamke
RIZ, lastnika pa oškodoval za
približno 100 tisoč tolarjev.
Ukradena R5 in clio
v četrtek, 9. decembra, je
nekdo ukradel osebno vozilo
R5, parkirano na Grevenbrojski
ulici v Celju. Renaultova petka
je bele barve, z registrsko ozna-
ko CE 52-44K, lastnica Ksenija
N. pa je oškodovana za približ-
no 400 tisoč tolarjev.
V noči na nedeljo, 12. decem-
bra, pa je bilo ukradeno osebno
vozilo Renault Clio, parkirano
na parkirnem prostoru na Ulici
V. prekomorske brigade v Ce-
lju. Tudi to ukradeno vozilo je
bele barve, nosi pa registrsko
oznako CE 77-14M. Lastnik
Aleš Z. je oškodovan za okoli
900 tisoč tolarjev
Upiral se je
Policista PP Celje sta 12. de-
cembra ob 2.15 uri posredovala
pred lokalom Vrtnica v Celju,
kjer so javni red in mir kršili 25-
letni Boštjan R., 22-letni Milan R.
ter sestri, 21-letna Damjana in 19-
letna Brigita K., vsi iz Celja. Ker se
Boštjan R. ni umiril, sta ga polici-
sta nameravala privesti na policij-
sko postajo, temu pa se je izgred-
nik upiral in poskušal pobegniti,
privedbo pa so hoteli preprečiti
tudi ostali trije. Kršitelje so na
koncu le obvladali, Boštjan R. pa
se tudi v policijskih prostorih ni
umiril, saj je tam nameraval fizič-
no obračunati s policistom. Vse
štiri kršitelje bodo ovadili okrož-
nemu državnemu tožilcu.
Kradel iz treh
zabojnikov
v dneh minulega vikenda je
neznani storilec vlomil v tri
zabojnike Ingrada VNG Celje,
ki so postavljeni ob gradbišču
čistilne naprave v Šk^ofji vasi.
Iz notranjosti zabojnikov je
odnesel za okoli 100 tisoč to-
larjev različnega orodja.
Kradel V Gorenju
v času med 10. in 13. decem-
brom je nekdo kradel v novi
hali obrata zamrzovalnih omar
v TGA Gorenje v Velenju. Stori-
lec je ukradel paleto, na kateri
je bilo 80 kompresorjev znam-
ke Danfoss, vrednih okoli 470
tisoč tolarjev.
Policijska pisarna na Ljubnem
Na Ljubnem bodo v ponedeljek odprli policijsko pisarno, ki
bo v prostorih občine delovala vsak torek med 9. in 11. uro.
Na Ljubnem so imeli nekoč policijsko postajo, ki so jo
kasneje ukinili. Policijska pisarna je nastala na pobudo
občanov, ki so pogosto izrazili željo, da bi se radi pogovorih o
osebni in prometni varnost. Pisarna, v kateri bo na vprašanja
občanov odgovarjal Matjaž Povše iz PP Mozirje, ki je
zadolžen za ljubenski varnostni okoliš, je popolnoma oprem-
ljena, občina Ljubno pa jo je policistom odstopila brezplačno.
Goljuf-oglaševalec
Policisti PP Celje so se v
minulih dneh ukvarjali z
20-letnim H.R. iz okolice
Slovenskih Konjic, ki je v
Nedeljskem dnevniku in Sa-
lomonovem oglasniku ob-
javljal oglase.
V času od oktobra do začet-
ka decembra je objavljal oglas
naslednje vsebine: »Nudimo
1,000.000 sit do 1,500.000 sit
posojila na osnovi čekov, rea-
lizacija takoj, obresti 3%.« V
oglasih je vsakič navedel eno
izmed naslednjih telefonskih
številk: 041 791-304, 041 594-
006 ali 041 845-018. Na tak
način je goljufal več posamez-
nikov, ki so mu kot strošek
zavarovanja posojila pošiljali
neizpolnjene čeke, opremlje-
ne z njihovimi podpisi in (na
hrbtni strani) z osebnimi po-
datki in številkami tekočih ra-
čunov. H.R. je prejete čeke
vnovčeval, lahkoverni lastniki
pa so se za posojilo lahko
samo obrisah pod nosom.
Ker na Policijski upravi Ce-
lje domnevajo, da je oškodo-
vancev še veliko, jih naproša-
jo, da goljufijo naznanijo na
najbližji policijski postaji, na
tel. številki PP Slovenske Ko-
njice (063) 754-744 ah na tel.
številka 113.	M.A.
Madeži na Savinji
Policisti so bili Z decem-
bra popoldne obveščeni, da
so se na gladini reke Savi-
nje v Spodnji Rečici pojavi-
li mastni madeži.
Širjenje madežev so z na-
mestitvijo pivnikov ustavili
gasilci iz Nazarij, policisti pa
so med ogledom ugotovili, da
je do onesnaženja prišlo zato,
ker je delavec Kovinoplastike
pomotoma v kanalizacijski
jašek izlil nekaj litrov hidra-
vličnega olja.	M.A.
Podjetje NT&RC d.o.o.,
direktor: Jože Cerovšek.
nadzorni svet: Milena Brečko
PokliČ - predsednica, Matjaž
Jamnikar in Tone Vrabl.
poslovni sekretar: Suzana Reber
Podjetje opravlja časopisno-
založniško, radijsko in agencijsko-
tržno dejavnost. Naslov: ...
PreSemova 19, 3000 Celje,
telefon (063) 422-50,
fax: 441-032,
Novi tednik izhaja vsak četrtek.
Cena izvoda je 280 tolarjev
Naročnine: Majda KlanŠek,
Mesečna naročnina je 930 tolarjev.
Za tujino je letna naročnina
22.000 tolarjev. Številka . - - ^
žiro računa: 5G700-60M06900;'
Nenaročenih rokopisov
in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, Tisk časopisov in revij
d.d., Ljubljana, Dunajska 5,
direktor: Alojz ZiBelnik.
Novi tednik sodi med proizvode,
za katere se plačuje 8% davek
na dodano vrednost.
NOVI TIDNIK
Odgovorni urednik:
Branko Stamejčič.
Urednica Novega tednika:
Milena B. PokliČ.
Urednica: Tatjana Cvim.
Uredništvo: Maijela Agrež, Janja
Intihar, Brane Jeranko, Ksenija Lekič,
Gregor Katič, Ui§ka Selišnik,
Ivana Stamejčič.
Tajnica iiredništva: Mojca Marot.
Tfehnični urednik: Franjo Bogadi,
Računalniški prelom: Robert
Kojterer, ^or Šarlah.
Oblikovanje: Minja Bajagič.
E-mail: tednik@NT-RC.si
mmmi
Odgovorna urednica:
Nataša Gerkeš-Lednik.
Uredništvo: Simona Brglez,
Vesna Lejič, Sergeja Mitič,
Mateja Podjed, Tone Vrabl.
Glasbeni urednik: Stane Špegel.
Vot^a tehnike: Bojan Pišek.
Telefon studia (za oddaje v živo);
4900-880, 4900-881
E-mail: Radio@NT-RC.si
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v
Novem tediniku in Radiu Celje
ter nudi ostale agencijske storitve.
Vodja Agencije: Ftanček Pungerčič
Propaganda: Valter Leben, Vojko
Grabar, Zlatko Bobinac, Carmen
Koprivica, Vesna Matjašič;
Koordinator trženja: Mitja Umnik
Telefon: 063/422-50
{ax: 441-032, 443-511
E-mail: Agencija@NT-RC.si
KRONIKA
31
S hladnega obrobja k
toplejši pozornosti
Na rob prireditvi ob deseti obletnici dela skupine celjskih prostovoljcev - Pomagali in
svetovali skoraj stotim zapornikom
Na lep odziv strokovne
ter laične javnosti je nalete-
la četrtkova prireditev v
dvorani Narodnega doma v
Celju ob desetletnici delo-
vanja skupine, ki se pod
okriljem Centra za socialno
delo Celje ukvarja z oseba-
mi, ki prestajajo zaporne
kazni in ki jih spremljajo še
potem, ko se, po prestani
kazni, (ne) znajdejo na pro-
stosti.
Ob jubileju je izšel zbornik
z naslovom Izziv, v katerem
je Branko But, direktor Cen-
tra za socialno delo, v uvodni-
ku med drugim zapisal: »Na-
men vključevanja prostovolj-
cev je predvsem v tem, da je
oseba med prestajanjem za-
porne kazni lahko deležna
komunikacije in osebne po-
moči tudi od osebe, ki ni red-
no zaposlena v instituciji, ki
se po shižbeni dolžnosti uk-
varja s to problematiko, ob
tem, da je takšno svetovalno
delo ustrezno strokovno us-
merjeno in vodeno. Gre za
prostovoljno nudenje psiho-
5ocialne pomoči obsojencem,
kar je izrazito človekoljubna
dejavnost - pomoč sočlove-
ku.«
Skupina prostovoljcev je
pod mentorstvom strokov-
nih delavcev Centra v teh de-
setih letih svetovala in poma-
gala 95 osebam, ki so bile ali
so še na prestajanju zaporne
kazni ali ki so se po prestani
kazni znašle same, v družbi
zaznamovane in v marsika-
teri sredini nesprejete. V teh
postopkih in odnosih je do-
slej delalo 52 oseb-prosto-
voljcev. Kolikšnega pomena
je delovanje skupine teh pro-
stovoljcev pa pove že sam
podatek, da je na območju
celjske upravne enote na
prestajanju kazni od 70 do 80
oseb letno. Na četrtkovi pri-
reditvi sta bila tudi dva za-
pornika, eden od njiju je v
svojem govoru poudaril, da
zaporniki občutijo vehko
razliko v obravnavi, ko so v
stikih z uniformiranimi de-
lavci in ko se z njimi ukvarja-
jo civili, prostovoljci. Pomoč
skupine prostovoljcev in njih
mentorjev je že marsikatere-
mu nekdanjemu zaporniku
utrla pot v novo življenje, se-
veda pa je še vedno veliko
tistih, ki so v novo življenje
vstopili čisto sami, formalno
oprani krivde, a kljub temu
zaznamovani s preteklostjo.
V tem dejstvu je najti tudi
odgovor na vprašanje, zakaj
je med storilci kaznivih de-
janj in obsojenci v zaporih
tolikšen odstotek povratni-
kov. Prireditev ob jubileju je
na ta vidik posebej opozorila
in javnost opomnila, da ljudi,
ki jim skupina svetovalcev -
prostovoljcev pomaga, druž-
ba ne more in ne sme obrav-
navati kot osebe z obrobja,
ampak jih je dolžna obravna-
vati in upoštevati enako kot
vse ostale državljane. Enako
s pravnega vidika in s še več-
jim posluhom za njihovo po-
novno vključitev v življenje v
vseh najpomembnejših dehh
in pogojih.
Da se v Mestni občini Celje
in v širši skupnosti pomena
ter vloge takšnih skupin
prostovoljcev in svetovalcev
dobro zavedajo, je na jubi-
lejni prireditvi, ki je potekala
pod pokroviteljstvom Mest-
ne občine Celje in župana
Bojana Šrota, pokazal tudi
velik odziv strokovne javno-
sti in političnih institucij, na-
primer Ministrstva za pravo-
sodje.
M.A.
prometne nezgode
Oplazil kolesarko
Na Opekarniški ulici v Ce-
lju se je, v torek 7. decembra
dopoldne, pripetila nezgo-
da, v kateri je voznica kolesa
utrpela lažje telesne poškod-
be, voznik tovornjaka pa vo-
zila ni ustavil, ampak je pe-
ljal dalje.
Darinka K. (27) iz Celja se je
peljala s kolesom po Opekar-
niški ulici proti Dečkovi cesd,
za njo pa je pripeljal neznani
voznik tovornega avtomobila
s priklopnikom, ki je kolesar-
ko med prehitevanjem opla-
zil, da je utrpela lažje telesne
poškodbe. Morebitne očivid-
ce dogodka in udeleženega
voznika poUcisti naprošajo,
da se, zaradi razjasnitve oko-
liščin nezgode, zglasijo na po-
hcijski postaji Celje ali pokh-
čejo na telefonsko številko
113.
Trčenje v ovinku
v Šentjurju se je, v pone-
deljek 13. decembra popold-
ne, pripetila nezgoda, v kate-
ri je ena oseba utrpela hude
telesne poškodbe, ena pa
lahke.
Zlatka G. (44) iz Šentjurja je
vozila osebni avtomobil iz
smeri Črnolice po Cesti Koz-
janskega odreda proti Šent-
jurju. Na ravnem delu voziš-
ča, ki poteka po blagem klan-
cu navzdol in preide v desni
nepregledni ovinek, je vozila
po nasprotnem voznem pa-
su, takrat pa je iz nasprotne
smeri pripeljal tovornjak, ki
ga je vozil 51-letni Herman G.
iz Večjega Brda. V trčenju, ki
je sledilo, je voznica Zlatka G.
utrpela hude telesne poškod-
be. voznik Herman G. pa lah-
ke.
Povozil policista
Prometna nesreča s tele-
snimi poškodbami in pobe-
gom se je pripetila v ponede-
ljek, 13. decembra dopoldne
v kraju Dekmanca.
Policist PP Šmarje pri Jel-
šah Ervin P. je pri kontroli
prometa ustavljal voznika
osebnega avtomobila R4, ki
je vozil iz smeri Bistrice ob
Sotli proti Podčetrtku. Voz-
nik se na znak policista ni
ustavil, ampak je s povečano
hitrostjo zapeljal do policista
in ga zbil po vozišču. Po trče-
nju je vožnjo nadaljeval, po
približno 500 metrih pa je na
lokalni cesti zavozil v jarek,
kjer je stopil iz vozila in po-
begnil. Z zbiranjem obvestil
so policisti ugotoviU, da je
vozilo vozil 17-letni Robert P.
iz Lastniča. Osumljenega so
prijeli ob 17.45 uri v kraju
Brezo vec pri Polju, zanj
odredili pridržanje ter ga s
kazensko ovadbo privedli k
preiskovalnemu sodniku.
PoUcist je bil pri trčenju tele-
sno poškodovan, stopnja
poškodlD pa še ni znana.
M.A.
Radarfi bodo
•	v petek, IZ decembra dopoldne na območju Šentjurja pri
Celju, popoldne pa na območju Velenja;
•	v soboto, 18. decembra dopoldne na območju Mozirja, v
popoldanskem času pa na območju Celja;
•	v nedeljo, 19. decembra dopoldne na območju Šmarja pri
Jelšah, popoldne pa na območju Laškega;
•	v ponedeljek, 20. decembra dopoldne na območju Vele-
nja, popoldne pa na območju Rogaške Slatine;
•	v torek, 21. decembra dopoldne na območju Mozirja, v
popoldanskem času pa na območju Šmarja pri Jelšah;
•	v sredo, 22. decembra dopoldne na območju Slovenskih
Konjic, popoldne pa na območju Žalca in
•	v četrtek, 21. decembra dopoldne na območju Laškega,
popoldne pa na območju Žalca.
•	Laserski merilnik hitrosti bo v času od 20. do 31. decem-
bra pogosteje nameščen na območju Celja in Šentjurja pri
Celju.
32
ZANIMIVOSTI
Celje, Mercatorjev
osamljeni otok
Bilo je pred dnevi, ko se je
v novem, popolnoma pre-
novljenem hotelu M zbrala
ugledna druščina slovenskih
novinarjev z vodstvom Mer-
catorja. Nekoč se je imenoval
hotel Ilirija in je slovel pred-
vsem po tem, da so v nekem
drugem režimu mladi novi-
narji pomagali izbirati nočni
program, tako da so z budni-
mi očmi gledali damice, ki
so se v stilu stripteasa zvijale
na odru, v zahvalo pa...
V tem hotelu vlada Sonja
Černčič-Lagervvall, na sreča-
nju pa je bil glavni Zoran Jan-
kovič, ki je bil tokrat res zado-
voljen. »Ali veste,« je dejal,
»da so me to leto novinarji
pustili skoraj na miru, kar po-
meni, da me niso nesramno
vlačili po zobeh. Upam, da bo
tudi novo leto takšno.« Nakar
je razpredal načrte in pove-
dal,da je bil v soboto ponoči v
največjem Mercatorjevem
centru v Šiški, kjer so študent-
je dah na police kar 150 ton
blaga. »To soboto smo imeli v
centru za 50 milijonov tolarjev
prometa,« je bil ponosen in
dodal, da gredo zdaj na tuje,
da bodo odprli največji bla-
govni center v Zagrebu, pa v
Puli, nakar gredo v Sarajevo in
v Dravograd, pa Slovenj Gra-
dec in Kranj, le v Celje ne
bodo šli, ker jim ne uspe in ne
uspe dobiti primernega zem-
ljišča. »Tako bo,« je dejal, »Ce-
lje zadnji osamljeni Mercator-
jev otok.«
So pa zato Celjani spet krei-
rali slovensko zabavno življe-
nje. Veliki mož slovenske
Obale, Celjan na stalnem delu
v Portorožu in nekdanji, pa
spet sedanji direktor Metropo-
la Groupa Vojko Starovič je s
svojo ekipo, med katero je
glavna plavolasa Ksenija Be-
nedetti spet organiziral 4. Ples
prijateljev na Griču. Na Griču
pomeni na griču svetega Lo-
vrenca, kot se imenuje hrib,
na katerem stojijo trije hoteli:
Metropol, Roža in Lucija. Le-
tos je prišlo kakšnih 1200 go-
stov, le tristo manj kot so jih
povabili, za njihovo jedačo in
pijačo pa so porabih samo
35.000 mark, kar je pol manj
kot lani, ko je bilo nekaj več
gostov, so se pa zato letos bolj
izkazah sponzorji. Že vedo,
zakaj. Prišel je tudi prvi mož
Nove ljubljanske banke. Mar-
ko Voljč. Poznavalci pravijo,
da zato, ker je mož Vojkove
sestre in bi bila potem v druži-
ni silna zamera, če se ne bi
pojavil. Med številnimi umet-
nild, ki so pripravili pravo pa-
šo za oči, je bila tudi Maja
Štamol, ki se je predstavila s
kolekcijo modnih dodatkov.
Maja, ki je doma iz Žalca, je
pri tem dejala, da oblikuje za
ženske, ki ljubijo modo. In ker
je bil tam tudi turistični mini-
ster Janko Razgoršek s sopro-
go Majdo, pa turistični sekre-
tar Tomaž Zaje in Janez Šir-
še, so toliko bolj opazili, da je
manjkal odlični plesalec, nek-
danji skoraj svetovni plesni
prvak Franci Križan, direktor
Centra za promocijo turizma.
Saj bi prišel, pa je bil pretre-
sen še od jutranjega udarca, ki
mu ga je v obUki protestnega
pisma poslal direktor Adria
Airwaysa Peter Grašek, ki se
je hudoval, zakaj gospod Kri-
žan s svojo ekipo pripravlja
tiskovno konferenco, na kateri
naj bi predstavil konkurenčno
letahšče Ronchi iz Trsta. »Naš
denar za tujo konkurenco,« je
zapisal Grašek, ki pa ni pove-
dal, da je Adria predraga, Br-
nik tudi in še marsikaj druge-
ga je zamolčal, je pa povedal
dovolj, da se je Franci premi-
slil in ostal doma.
So pa konec tedna zaplesali
številni povabljeni, ki jih je
kulturni minister Jožef Školč
povabil na prednovoletno sre-
čanje. Kakšnih tisoč vabil je
poslal in v njih povedal, da bo
srečanje v Železniškem muze-
ju v Parmovi ulici. Kulturni
minister (ali pa njegova ekipa)
je sploh srečkovič pri izbiri
kraja srečanj. Pred dvema leto-
ma je odkril obnovljeno staro
elektrarno v središču mesta, ki
jo je kmalu za njim osvojil tudi
urednik revije Stop Igor Savič
in v njej naredil zanimivejši del
podelitve viktorjev. Bo tudi le-
tos šel po stopinjah kulturnega
ministra in n^edil veUki show
zaključek v Železniškem mu-
zeju? Kdo ve?
NINA ADLEŠIČ- KAVRAN
TnašMh,
JJRp^IM}
Tokrat objavljamo šalo, ki
kroži o celjskih policistih.
Kje smo?
že veste, kako celjski polich
sti izvedo, kje so, kadar se
izgubijo?
Iz avta potegnejo radah in
prižgejo radio Fantasy.
Največje jaslice se pripravljene
V družinah postavljajo ja-
slice po navadi na Sveti ve-
čer, v Raskožah nad Šentjur-
jem pa od dneva mrtvih. Ja-
slice Žličarjevih so vsako le-
to največje družinske v Slo-
veniji, zato potrebujejo veli-
ko časa, da jih postavijo. La-
ni si jih je ogledalo dva tisoč
ljudi.
Bernard in Janko Žličar
postavljata letos še večje kot
pretekla leta. Trenutno obse-
gajo približno 45 kvadratnih
metrov pritličja ter bodo po
končanem delu še nekohko
večje. Traktorsko prikolico,
polno mahu, so pripeljali iz
Spodnjega Mestinja pri Zibiki,
kjer živi Bernardov sin Dani,
pesek iz dveh prikolic pa so
potrebovali za hribčke, ki po-
nazarjajo šentjursko pokraji-
no. Tisti, ki so jaslice videU,
občudujejo med drugim veli-
ko maketo bližnjega mesta z
Zgornjim trgom, ki se ji pri-
družuje v teh dneh podoba
bližnje Botričnice. Žličarjevi
pričakujejo v božičnem času
veliko obiskovalcev, zato bo-
do postavili v mestu kažipot,
ki bo vodil do njihove zanimi-
vosti. Lani so jim ga nepridi-i
pravi uničili, letos upajo, da!
ne bo tako.
BRANE JERANKO
Foto: GREGOR KATIČj
Bernard Žličar in njegov sin Janko pripravljata zadnje dnijaslični prikaz bližnje vasi Botričniai^
Za največje družinske jaslice Slovenije, ki so večinoma postavljene, so potrebovali eno
traktorsko prikolico mahu ter dve prikolici peska za ponazoritev hribovitega Šentjurskega.
vitezi belega mesta
REPORTAŽA
33
Slovenska redakcija
sredi Londona
Drugačen pogled na svetovno dogajanje - Na BBC se pet ljudi vsak dan trudi s pripravo
novic v slovenščini
že več kot 50 let deluje v
Londonu slovenska redakci-
ja BBC, ki jo trenutno vodi
Veselko Simonovič, v njej pa
delajo štirje novinarji: Bran-
ko Kastelic, Tadej Zupančič,
Darinka Bunjevac in Metka
Čeligoj. Prejšnji teden smo
jih obiskali, da bi pobliže
spoznali njihovo delo,
»Slovensko redakcija je kot
majhen radio, deluje pa kot
mednarodni radio. Dnevno
imamo tri oddaje, ki jih prena-
ša trenutno 19 slovenskih ra-
dijskih postaj. Del ekipe pri-
pravlja dnevno informativni
program, drugi del pa politič-
ne in lažje, bolj sproščene od-
daje. Najpomembnejši je
dnevno informativni program.
BBC ima to srečo, da ima novi-
narje v 120 državah, tako da
lahko ves ta material porabi-
mo. Veliko delamo tudi sami,
hodimo po terenu. Danes nas
je na primer obiskal podsekre-
tar slovenskega zunanjega mi-
nistrstva Ernest Petrič, ki je bil
včasih veleposlanik v Ameri-
ki, in z njim smo posneli po-
govor,« pravi Branko Kaste-
lic, ki je v Londonu že od leta
1984. Kljub temu še vedno
ugotavlja, da nas Britanci sla-
bo poznajo in da ima nenehno
težave, ker mora razlagad, da
Slovenija ni Slovaška ali Slavo-
nija. »Ne vem, ali smo sami
krivi za to ali pa smo premajh-
ni. Tudi država premalo nare-
di za svojo promocijo. Vsi ti-
sti, ki smo tu, naredimo vse,
kar je v naših močeh, to seve-
da velja tudi za vse prejšnje
generacije, ki so tu delale,
vendar pa bi morali več nare-
diti v sami Sloveniji!«
Celjan v Londonu
Tadej Zupančič je Celjan,
njegov oče Jože Zupančič je
ravnatelj I. gimnazije v Celju.
^ Londonu živi in dela 8 let in
pol. Kako se je navadil na vele-
mesto? Pravi, da človeka lah-
1(0 potegneš iz Celja, Celja pa
He moreš potegniti iz človeka.
»Tako sem nekako do 12. leta
starosti mishl, da je Celje naj-
'^olj pomembno mesto na sve-
tu!«
Prvo spremembo je začutil
s preselitvijo v Ljubljano,
Vendar si je zmeraj želel živeti
^mestih, pritegnil so ga smog,
"^egla in gneča. London pa je
^^veda vse našteto, tako da se
Počuti kot »celjska riba v vo-
di«.
Za delo v slovenskem ured-
l^iŠtvu se je prijavil na razpis,
je bil objavljen v slovenskih
^^sopisih, in povabili so ga.
J%at je dobila službo še ena
f-eljanka, Mojca Belak, hči
'»e Nade Božičeve.
O svojem delu pravi: »Slo-
^jnska sekcija BBC je britan-
p' radio, ki oddaja v Sloveni-
Zmeraj moramo najti rav-
JJotežje med tistim, kaj je za
poslušalce v Sloveniji
zanimivo in kar se nam zdi
pomembno v Londonu. Hitro
ugotoviš, da stvari, ki so tu
šokantne, v Sloveniji nimajo
takšnega pomena. Trudimo se
predstaviti vse, kar je pomem-
bno in seveda Slovence v Lon-
donu. Plečnikova razstava ur-
banističnih načrtov za Ljublja-
no je bila na primer zelo do-
bro ocenjena v časopisih. Zelo
velik del našega programa pa
so BBC novice.«
Prave
Londoncanke
Darinka Bunjevac pa je v
London prišla s POP TV. »Na
začetku nisem vedela, kaj naj
pričakujem, odločitev pa je bi-
la zelo težka, ker se je veliko
govorilo o tem, da bodo slo-
vensko redakcijo zaprli in je
bilo to zame tveganje. Na POP
TV, sem bila redno zaposlena,
vendar.pa mi je bil radio ved-
no bolj pri srcu. Ko sem marca
letos prišla na preizkušnjo,
sem ugotovila, da je to tisto
pravo, čeprav večina ljudi v
Sloveniji verjetno niti ne raz-
mišlja, ko posluša slovenske
sekcije tujih radijskih postaj:
Deutche Welle, Voice of Ame-
rica, kaj to sploh je, kakšen
pomen imajo. Tudi jaz sem o
tem začela razmišljati šele, ko
sem prišla sem oz., ko sem se
začela potegovati za to službo.
BBC program sem poslušala v
Ljubljani in že takrat razmiš-
ljala, da bi to bilo zelo zanimi-
vo. Svoje delo tukaj vidim kot
način,^a oskrbimo Slovence z
informacijami, ki so drugače
obarvane - ne tako lokalne,
kakor v Sloveniji. Ponudimo
jim informacije iz delov sveta,
ki za Slovence niso tako zani-
mivi: Afrika, Azija.
Eden od pomembnih razlo-
gov, zakaj sem se odločila priti
sem, pa je bilo življenje v Lon-
donu, ki se mi je že od nekdaj
zdelo zelo atrakivno. Kakšnih
posebnih težav nisem imela, saj
je mesto mešanica narodnosti,
ras, religij iz vsega sveta, da sem
se zelo hitro vključila in se po-
čutim že precej Londončanko.«
Londonske korenine pa je
kot kaže pognala Metka Čeli-
goj, ki se je pred kratkim po-
ročila z Angležem. Sicer pa
zanje pravi, da se zelo težko
odprejo, na videz so zelo pri-
jazni, ko pa te sprejmejo med-
se, je malce lažje.
Na BBC je od leta 1997. Pr-
vič pa je prišla že leta 1992 in
potem spet 1995, tako da zase
pravi, da je kot komet: vsaki
dve leti se spet pojavi in za
zdaj kaže, da bo kar ostala.
Novo leto v
velemestu
Posebej zanimivo za poslušal-
ce v Sloveniji bo gotovo
poročanje o praznovanju v bri-
tanski prestolnici na prelomu
tisočletja. Londončani so na-
mreč prepričani, da bodo imeli
eno največjih zabav na svetu. Na
Temzi bo zagorel ogenj, ki naj bi
segal preko 70 metrov visoko in
bo edina stvar, ki naj bi se tisti
dan videla iz vesolja. Poleg tega
pripravljajo 31. decembra otvori-
tev razglednega kolesa London
Eye, na Trafalgar Squareu pa
pričakujejo kar petkrat več ljudi
kot prejšnja leta.
In kako bodo praznovali čla-
ni uredništva? Branko Kastelic
pravi, da verjetno kar doma,
ker pričakuje žena na božični
dan tretjega otroka.
Tadej Zupančič se odloča
med Parizom in Londonom,
Darinka Bunjevac pa se je že
odločila za London, kjer se
bo verjetno odpravila v enega
od središč zabave, kjer se bo
dogajalo marsikaj. 'Enako
Metka Čeligoj, saj je London
zdaj že kar njen dom. Njihov
dom pa je še vedno tudi Slo-
venija, čeprav so stiki z do-
mačimi in prijatelji malce
redkejši.
GREGOR KATIČ
Celjan Tadej Zupančič
Ekipa slovenske redakcije BBC v Londonu (z leve): Darinka Bunjevac, Tadej Zupančič,
Branko Kastelic in Metka Čeligoj.
Prve voščilnice že
priliajajo
še do konca meseca imate
čas, da nam pošljete svoje
ročno izdelane voščilnice, ki
naj bi bile tokrat še posebej
izvirne ob prehodu v leto
2000. Najboljše bomo nagra-
dili! Nekaj smo jih že prejeli.
Lani je sodelovalo predvsem
veliko šolarjev iz različnih šol na
Celjskem, letos pričakujemo, da
se jim bodo pridružili še najm-
lajši iz vrtcev in odrasli ustvarjal-
ci. V več različnih kategorijah
bomo izbrali najbolj izvirne, ta-
ko po likovni kot vsebinski plati.
Pri izboru nam bo tudi tokrat
pomagal likovnik Jože Žlaus
iz Globoč pri Vojniku, ki bo
tako kot lani pripravil posebne
pohvale za nagrajence. Vabilu
k sodelovanju^v ocenjevalni
komisiji se je odzvala tudi Tat-
jana Cmok iz šentjurske knjiž-
nice, tudi likovnica. Za pokro-
vitelja akcije pa se je ponovno
z veseljem odločila občina Voj-
nik oziroma njen župan Beno
Podergajs.
Vsi, ki nam boste pošiljali
svoje izdelke, ne pozabite pripi-
sati točnega imena in naslova,
razredi tudi šole in mentorje.
Vaše izdelke pričakujemo do
konca leta na naslov: NT&RC,
Prešernova 19, 3000 Celje, za
Voščilnice 2000.	TC
34
NASVETI
kaj bi danes kuhali?
Zelenjavna juha s kašo,
polnjena puranja bedra,
špinačno krompirjev
narastek,
čokoladna krema.
Zelenjavna juha S
kašo
Potrebujemo: 4 liste zelja,
3	liste ohrovta, 1-2 lista cveta-
če, 1 rdeč korenček, 1 koreni-
na peteršilja, košček zelene,
košček rumene kolerabe, 1,5 1
vode, sol, večji krompir, 3
žlice olja, 1/2 čebule, 1/8 1
prosene kaše.
Priprava: listno zelenjavo
operemo in narežemo ha re-
zance. Korenasto zelenjavo
prav tako očistimo in nare-
žemo tla koleščke. Stresemo
jo v lonec, kjer smo zavreli
vodo in osolimo. Pokrito
kuhamo na srednji vročini.
Ko- je zelenjava že na pol
omehčana, dodamo še olup-
Ijen in na lističe zrezan
krompir. Kuhamo naprej. V
kožici segrejemo olje in
prepražimo drobno zrezano
kašo, pražimo med stalnim
mešanjem še dve minuti, na-
to zalijemo z juho z zelenja-
vo vred. Če je potrebno, še
dosolimo in kuhamo še
približno četrt ure.
Polnjena
puranja bedra
Potrebujemo: 2 puranji
bedri - približno 60 dag, 2
rezini kruha brez skorje, 20
dag ohrovta, 10 dag masla,
12 dag puranjih ali piščanč-
jih jeter, žlico sesekljane če-
bule, dva stroka česna, 1 ru-
menjak, kozarček viskija, 1/
4	1 pomarančnega soka, 1/4 1
kokošje juhe, olje, žlico ma-
jarona, sol, poper.
Priprava: meso ločimo od
kosti. Del mesa zarežemo ta-
ko, da postane tanek zrezek.
Posolimo in popopramo.
Zblanširamo ohrovtove liste
in jih takoj precedimo. Kruh
in malo zrezanega mesa pre-
pražimo na maslu. Na sese-
kljani čebuli spražimo jetra.
PosoUmo, popopramo in do-
damo strt česen. Dodamo se-
sekljan ohrovt, kockice kru-
ha in rumenjak, da se nadev
poveže. Zrezek namažemo z
nadevom, tesno zvijemo in
povežemo z vrvico. Opeče-
mo z vseh strani, da dobimo
zlato rumeno barvo, zalije-
mo z viskijem in pomaranč-
nim sokom, potrosimo z ma-
jaronom in pečemo eno uro
v pečici na 180 stopinj C.
Medtem polivamo z lastnim
sokom. Ko so bedra pečena,
precedimo omako in v to
vmešamo 3 dag hladnega
masla in s to omako prelije-
mo meso.
Špinačno
krompirjev
narastek
Potrebujemo: 80 dag špi-
nače, 50 dag krompirja, sko-
delico mleka, 10 dag dimlje-
ne slanine, 10 dag dimljene-
ga sira, 15 dag ribanega par-
mezana, 7 dag masla, sol,
poper po želji.
Priprava: v osoljeni vodi
prekuhamo špinačo (če
imamo zamrznjeno, to ni
potrebno). V kožici stopi-
mo maslo, prepražimo na-
rezano slanino, dodamo
špinačo in vse sestavine ne-
kaj minut dušimo. Kuhan
krompir olupimo, ohladi-
mo in narežemo na lističe.
Z maslom premažemo dno
pekača, ulijemo mleko in
zložimo na to krompir. Pre-
lijemo ga s špinačo in košč-
ki sira, potrosimo s parme-
zanom in zaključimo s si-
rom in parmezanom. Preli-
jemo z mlekom in ostalim
maslom. Pečemo 20 minut
v segreti pečici na 180 sto-
pinj C.
Čokoladna krema
Potrebujemo: 20 dag čo-
kolade v prahu, 10 dag slad-
korja, 8 jajc, 3 dl mleka, 2
dl smetane, 2 žlici instant
kakava.
Priprava: mleko skuhamo
s čokolado in instant kaka-
vom. Jajca stepamo s slad-
korjem in počasi dolivamo
premešano toplo mleko, na-
to pa še smetano. Vlijemo v
4 ognjevarne skodelice in
jih postavimo na pekač. Dno
pekača prelijemo z vodo,
kuhamo 15 do 20 minut v
pečici, segreti na 150 sto-
pinj C. Preden ponudimo,
pustimo, da se ohladi.
Piše: MAJDA KLANŠEK
Lepo pripravljena miza
Lepo pripravljena in po-
grnjena miza je obvezen
sestavni del praznikov. Prt,
domiselno zloženi prtiči,
na sredi mize pa šopek ali
venček za prijetne prazni-
ke.
In kako zlagamo prtičke?
Najbolje je, če imamo prtič-
ke iz blaga, velikosti 50x50
cm. Zložimo jih že prej, da
ne hitimo zadnjo minuto
pred slavnostno večerjo.
Prtič V obliki
smrecice
Razgrnemo prtič in ga za-
pognemo na pol. Nato za-
pognemo desni vogal in nato
še levega, da zložimo kva-
drat v trikotnik. Zgornji vo-
gal trikotnika zapognemo
navzdol, zapognemo še dru-
gi vogal, da dobimo kva-
drat. Kvadrat zasukamo, da
je stična črta pokončna. Z
obeh koncev še enkrat zavi-
hamo proti sredini. Spodnji
trikotnik zapognemo navz-
gor. Z narobne strani preli-
kamo, nato obrnemo prtič
na lice.
Božična zvezda
Razgrnemo prtič, vse voga-
le zapognemo do sredine,
nato še enkrat zapognemo
vse vogale do sredine. Prtič
sedaj obrnemo na drugo
stran in zavihamo vse vogale
do sredine. Zunanje vogale
zapognemo nazaj, vogale, ki
so v sredini, pa zapognemo
navzven. Štiri konice v sredi-
ni povlečemo navzven in
obrnemo prtič.	MK
bozičnapIka
Božična štruca
To zanimivo štruco speče-
mo praviloma tri tedne pred
prazniki. Zavita v alu folijo
in spravljena^ na hladnem
razvije v tem času svojo naj-
boljšo aromo. Preden jo na-
režemo, presejemo po njej
sladkorno moko.
Da se štruca v pečici ne raz-
leze, ampak obdrži pravilno
obliko, je treba upoštevati
nasvet, da naj oblikovana štru-
ca ne vzhaja, ampak jo je treba
takoj potisniti v vročo pečico.
Za dve štruci potrebujemo:
1 kg moke, 12 dag kvasa, 10
dag sladkorja, 1/4 1 mlačnega
mleka, 40 dag zmehčanega
masla, jedilno žlico masti, na-
strgano lupiničo neškropljene
limone, 2 jajci, izdaten ščep
soli.
Priprava: potrebujemo 40
minut, testo vzhaja 1 uro in
pol, približni čas pečenja pa je
uro in petnajst minut.
V veliko skledo presejemo
moko, na sredi naredimo ja-
mico. Vanjo nadrobimo kvas,
ki ga zmešamo z 2 čajnima
žličkama sladkorja, 4 jedilni-
mi žlicami mleka in nekaj
moke v kvaseč, ki naj pokrit
vzhaja 15 minut na toplem.
Dodamo preostaU sladkor,
preostalo mleko, maslo,
mast, limonino lupinico, jaj-
ca in sol. Vse dobro zgnetemo
in testo stepamo tako dolgo,
da se loči od sklede in se
naredijo mehurčki. Testo naj
vzhaja na toplem, da naraste
na dvakratno kohčino, t.j.
približno 40 minut.
Rozine operemo v mlačni
vodi, odcedimo in osušimo.
Nato jih stresemo v skledico
in polijemo z rumom. Vmeša-
mo citronat, arancine in man-
dljeve šibice. Sadno zmes
vgnetemo v testo, ki naj pokri-
to vzhaja ponovno 30 minut.
Namastimo pekač in segreje-
mo pečico na 200 stopinj C. Iz
testa oblikujemo 2 svaljka.
debela 5 cm. Z debelim roča-
jem kuhalnice naredimo na
tretjini mase podolžno vdol-
bino. Ožji del še nekoliko raz-
valjamo z valjarjem in ga za-
pognemo. Med tem postop-
kom po možnosti ne uporab-
ljajte moke, sicer površina ne
bo gladka. Obe štruci položi-
mo na pekač v primerni razda-
lji in ju pečemo v'srednji legi -
približno eno uro in petnajst
minut. Še vroči premažemo s
stopljenim maslom in potre-
semo s presojano sladkorno
moko. Ta postopek ponovimo
dvakrat, da se skorja utrdi.
Adventni kolač
Sestavine so za kolač, dolg
približno 30 cm.
Potrebujemo: 8 dag rozin, 8
dag olupljenih mandljev, 5
dag lešnikov, po 5 dag kandi-
ranih češenj, suhih fig in rahlo
grenke čokolade, po 8 dag na
kocke zrezanega citronata in
arancinov, 6 jajc, 25 dag slad-
korja, ščep soH, izdaten ščep
nastrganega muškatnega
oreščka, pimenta in cimeta,
15 dag moke, 10 dag jedilnega
škroba, zavitek pecilnega
praška, jedilno žlico moke, za
posip 2 jedilni žlici sladkorne
moke in maslo ter bele drobti-
ne.
Priprava: za pripravo po-
trebujemo 45 minut, za peko
pa uro in deset minut. Rozine
operemo, odcedimo in osuši-
mo. Mandlje razpolovimo,
lešnike zmeljemo na stroj-
ček, kandirane češnje in fige
zrežemo na manjše koščke.
Čokolado debelo sesekljamo.
Vse pripravljene sestavine -
' razen zmletih lešnikov - zde-
vamo v skledo in jih zmeša-
mo s citronatom in arancini.
Jajca ločimo v beljake in ru-
menjake. Rumenjake in 2/3
sladkorja, sol, muškat, pi-
ment, cimet penasto stepamo
in sicer tako dolgo, da se
sladkor popolnoma stopi.
Beljake in preostali sladkor
stepemo v zelo trd sneg in ga
vmešamo v rumenjakovo ma-
so. Zmešamo moko, jedilni
škrob in pecilni prašek; zmes
presejemo na sneg. Dodamo
zmlete lešnike in vse skupaj
rahlo primešamo. Pekač m
mastimo in ga potresemo
drobtinami. Pečico segreji
mo na 180 stopinj Celzij
Drobno zrezane sestavine
skledi potresemo z moko i
jih previdno zamešamo v ti
sto. Tega zdevamo v pekai
napolnimo samo 2/3 - in pj
čemo v srednji legi približi|
eno uro in deset minut. Kok\
nekoliko ohladimo, nato g
zvrnemo na mrežo in posip
mo s sladkorno moko.
Rozinov mlečni
knih
Sestavine so za kruh, do
približno 30 cm.
Potrebujemo: 12 dag rozi
2 jedilni žlici ruma, 50 di
moke, 3 dag kvasa, 2 jedil
žlici sladkorja, 3/8 mlačne|
mleka, 7,5 dag zmehčanej
masla, 2 jajci, čajno žličl
soH, nastrgano lupinico ei
neškropljene limone. Za pi
maz 3 jedilne žlice mleka.
Priprava: pripravljan
pol ure, testo vzhaja uro
deset minut, pečemo 50 n
nut. Rozine operemo, osu
mo in pokapljamo z rumoi
V	skledo presejemo mok
na sredi naredimo jamic
Vanjo nadrobimo kvas, ki
s sladkorjem, polovico ml
ka in nekaj moke zmešamo
kvaseč. Pokritega pustili
vzhajati 20 minut. Dodan
preostalo mleko, maslo, ji
ca, sol in limonino lupiniO
Vse dobro zgnetemo in te^
stepamo tako dolgo, da i
loči od sklede. Testo postal
mo za 25 minut na toplo,'
naraste na skoraj dvojno pr
stornino. Pekač namastirl
V	testo vgnetemo rozine
rum. Zdevamo ga v pekač
pustimo pokrito vzhajati
minut. Pečico predgrejel
na 200 - 220 stopinj C. Krt
premažemo z mlekom (s ^
pičem) in ga na sredi podol
no 1 cm globoko zarežem^
ostrim nožem. Pečemo ga
skrajni spodnji letvici p^
ližno 50 minut. Pečenj
vzamemo iz pekača in
predenemo na mrežo, da
shladi.	n
NASVETI
35
goba, ki raste tudi pozimi
Božična goba
Zimska panjevka je goba, ki uspeva v
rimskem času. Poleg zimskega ostrigarja
jer bezgove gobe je naša edina užitna zim-
ska goba. Raste v kopučah iz istega korena
ali posamično na panjih in trhlih odpadkih
listnatega drevja, posebno na vrbah. Najde-
mo pa jo tudi na deblih in koreninah živih
dreves (oreh, kostanj, jesen, lipa, bukev,
akacija). Pojavlja se kot škodljiv parazit, ki
uničuje drevje. Izjemoma jo najdemo tudi
na zemlji, kjer doseže navadno večjo veli-
kost.
Bujno raste, če so zime mile in ob odjugah,
mraz ji ne škoduje. Zato jo lahko najdemo tudi
pod snegom. Pogosta je tudi v parkih. Najde-
mo jo lahko po celi Sloveniji. Možnost zame-
njave je skoraj povsem izključena. Če jo zaloti
hud mraz, zmrzne, a v toplejšem zimskem
vremenu zopet oživi in jo lahko zato nabiramo
vse do zgodnje pomladi, vendar je najpogostej-
ša v decembru in januarju. Zimsko panjevko
lahko tudi umetno gojimo, predvsem na debhh
dreves kot tudi na substratu.
Uporabna je kot sveža goba, zamrznjena ah
posušena, toda brez betov, ker so zelo žilavi.
Za konzerviranje v kis ni najbolj primerna, ker
ima zelo sluzaste klobučke. Užitni so torej
samo klobuki, ki jih dodajamo različnim je-
dem. Nekateri menijo, da jo je treba pred
uporabo prekuhati. Preveč pogosto uživanje
zimske panjevke ni priporočljivo. Glede na
skromno izbiro svežih gob v zimskem času je
zimska panjevka dobra in vsestranska goba.
Klobuk zimske panjevke meri v premeru od
2 do 8 cm, je polkrožen in nato vzbočen in
zravnan, kožica na klobučku je vlažna in
lepljiva. Šopasti klobučki so rumenkasto rdeče
ali oranžno rumene barve kot med, v sredini
oziroma na temenu so temnejši. Lisdči zimske
panjevke so redki, bele barve, kasneje so
nekoliko rdečkasti, prirasli k betu in različno
dolgi.
Bet gobe je 3 do 7 cm dolg, pokrit z značilno
žametno prevleko, pod klobukom rumenkasto
rdečkast, proti dnišču temno rjav in nazadnje
Jrn, v začetku je strženast, nato pa votel.
Poraščen je s kratkimi dlačicami.
Meso zimske panjevke je rumeno, mehko,
včasih tudi žilavo, milega okusa in komaj
zaznavnega vonja po sadju. Okus gobe je včasih
tudi nekoliko kiselkast.
Posebno primerna je za prelive po polenti in
žgancih, za rižote, kot dodatek med testenine
in za mešanje med kislo zelje. Uporabna je tudi
za kremne juhe in omake. Zelo okusna je
pražena skupaj s porom ali brstičnim ohrov-
tom. Nenadomestljiva je tudi v sarmah, zelo
okusna v omletah. S praženimi zimskimi pa-
njevkami lahko polnimo tudi palačinke. Neka-
teri iz nje pripravljajo tudi gobovo pašteto.
Okusna je tudi v golažu in bograču, dodajamo
jo lahko tudi med ričet. Nekateri jo zelo cenijo
Judi kot prilogo k mesnim jedem. Zaradi
izrazite medene barve je zimska panjevka
^nimiva za različne priloge k jedem, tudi za
dekoracijo živil. V nekaterih deželah je obvez-
na priloga ob božični večerji, zato zanjo odšte-
^jo tudi večje vsote denarja. Na nek način
»imbolično oznanja življenje v novem letu.
Zaradi lepe zlato rumene barve, ki se med
l^uhanjem ohrani, so zimske panjevke ene od
l^^jprimernejših gob za praznične dekorativne
l^di. Na maslu pripravljene pražene zimske
panjevke ali enostavno pripravljene z vmešani-
jajci, testeninami, rižem ali v mesnih jedeh
izredno slastne in vabljive na praznično
Popravljenih mizah.
Božična gobova omaica
Potrebujemo: 100 g svežih zimskih panjevk.
Zavitek širokih rezancev, 15 g masla, 1 rezino
P^ekajene gnjati (narezane na zelo drobne
Jocke), 2 zrni drobno nasekljanega česna, 2
^'ici sesekljanega žajblja, 4 zvrhane žlice sira
'^^scarpone, sol, poper.
Priprava: v majhni ponvi stopimo maslo,
[podamo gnjat in pražimo, da postane le-ta
J^^stljava. V ponev dodamo še žajbelj in
esen ter vse skupaj pražimo dve do tri
^inute. Nato vmešamo na drobno narezane
.^^Že zimske panjevke, jih začinimo s soljo
/J. ob občasnem mešanju pražimo okoli 10
^•i^ut. Dodamo mascarpone in zmlet poper
ter še kako minuto pustimo pripravljeno
gobovo omako na ognju. Preden omako po-
strežemo s širokimi rezanci, ki smo jih prej
skuhali v osoljeni vodi, jo poskusimo, če je
dovolj začinjena. Praznično jed postrežemo
takoj.
Panjevice na popecenem
icruhu
Potrebujemo: 150 g svežih zimskih panjevk,
40 g masla, 1 žlico oljčnega olja, 3 zrna česna,
4 jajca, 2 žhci sladke smetane, 2 žhci naribane-
ga parmezana, sveže zmlet črni poper, sol,
ostale začimbe po okusu.
Priprava: v ponvi segrejemo polovico masla
(20 g), olje in strt česen, dodamo gobe in jih
med mešanjem pražimo 5 minut. Preostalo
maslo segrejemo v drugi ponvi. Stepemo jajca,
jih začinimo s soljo in zlijemo na maslo. Jajca
na šibkem ognju pražimo 3 minute in ves čas
mešamo. Nato drugi ponvi dodamo smetano in
zimske panjevke, ki smo jih spražili v prvi
ponvi. S praženjem nato nadaljujemo še dobre
tri minute. Dodamo parmezan in obilo popra.
Tako pripravljene gobe postrežemo na popeče-
nem kuhu.
Zimska polenta
Potrebujemo: 300 g svežih zimskih panjevk
(ali 25 g suhih jurčkov), malo čebule, nekaj
žlic oljčnega ali sojinega olja, sol, peteršilj,
suho baziliko, poper.
Za polento potrebujemo liter osoljene vode,
300 g koruznega zdroba ali zavitek instant
polente. Za zabelo polente se priporoča nekaj
večjih domačih ocvirkov.
Priprava: na oljčnem ah sojinem olju pre-
pražimo čebulo in dodamo sveže zimske
panjevke ali posušene jurčke. Če dodajamo
suhe gobe, jih je potrebno prej 10 minut
namakati v topli vodi. Gobe dušimo 10 do 15
minut, na koncu dodamo začimbe. Za polen-
to zavremo osoljeno vodo in vmešamo koruz-
ni' zdrob ali instant polento. Ko je polenta
skuhana, jo serviramo v kmečko skledo, na
vrh polente na sredino pa nadevamo prepra-
žene gobe. Polento po okusu zabelimo še z
domačimi ocvirki.
Zimske panjevke v kislem
zelju
Potrebujemo: pol kg kislega zelja, 150 g
zimskih panjevk (ah 25 g suhih jurčkov), 4
zrna česna, 10 dag masla, lovor, zeleni peter-
šilj, smetano, sol, poper, ostale začimbe po
okusu.
Priprava: najprej skuhamo kislo zelje. Nato
gobe prepražimo na česnu. Suhe gobe prej
namočimo za 10 minut v mlačno vodo. Gobam
nato dodamo kuhano in odcejeno zelje in še
vse skupaj nekoliko zdušimo. Posolimo, popo-
pramo, začinimo še z dodatnimi začimbami
po okusu in prelijemo s smetano. Jed posuje-
mo še z drobno narezanim zelenim peterši-
Ijem.	BOJAN SEŠEL
psi, mačke in ostala druščina
Zima zahteva posebno skrb
Kaj pa se dogaja v mrzlih zimskih mese-
cih z našimi hišnimi ljubljenci? Mraz ob-
čutijo prav tako kot mi. Z malo skrbi in
pozornosti lahko poskrbite za zaščito in
udobje vašega hišnega ljubljenca čez zi-
mo.
Topel spalni prostor brez prepiha je pozimi
najbolj pomemben. Psi in mačke morajo imeti
lastno toplo ležišče, ki je zaščiteno pred ve-
trom in slabim vremenom. V prodaji so odlič-
na dvignjena in viseča ležišča za pasja in mačja
bivališča vaših ljubljencev, vendar je ceneje, če
toplo ležišče naredite sami.
Držati se morate naslednjih napotkov: ležiš-
če mora biti dvignjeno od tal, zaščiteno mora
biti pred prepihom in imeti mora dovolj čistih
toplih krp, v katere se bo vaš ljubljenec lahko
udobno namestil. Mraz in vlaga prodirata sko-
zi tla in lahko ohladita hišno žival, ki ima
ležišče v višini poda ali tal.
Nadalje je pomembno, da je ležišče popol-
noma zaščiteno pred mrzlim vetrom. Za ta
namen je najbolj primerna škatla. Kuhinjska
omara, masiven zaboj ali dobro zatesnjena
pasja uta lahko rešijo to težavo. Poskrbite, da
bodo vrata obrnjena stran od vetra.
Vaš ljubljenec bo vesel toplega mesta v
škath, kamor se lahko udobno namesti. Za to
lahko poskrbite z zadostno kohčino starih
odej, brisač ali krp, ki se enostavno operejo in
zagotavljajo posteljnino, kakršno potrebuje
vsak hišni ljubljenec.
Če je vaš kosmati prijatelj že v letih, lahko
opazite, da se pozimi upočasni, se giblje oko-
relo in nerad zapušča svoje ležišče. To je
običajno znak artritičnih sprememb pri živa-
lih, ki so pogoste pri staranju. Peljite ga na
pregled k veterinarju, ki lahko predpiše zdrav-
ljenje tegobe vašega ljubljenca in vam svetuje.
zdravje
Jesensko - zimske okužbe
Hladen in vlažen zimski
čas je idealen za širjenje in-
fekcij z virusi in bakterija-
mi, zato se bo tja do maja
večina izmed nas na tak ali
drugačen način srečevala s
prehladom.
V pomoč pri premagova-
nju neprijetnih zdravstve-
nih tegob v tem času vam
ponujamo nekaj zanimivih
dejstev, ki malce bolj po-
drobno osvetljujejo prehlad
kot pogosto, včasih dokaj
nedolžno, skoraj vsakdanje
obolenje, ki pajlahko prine-
se s seboj tudi marsikatero
komplikacijo. Oglejmo si
nekaj zanimivosti o prehla-
du, ki so rezultat znanstve-
nih raziskav in vam bodo
bržčas lahko v pomoč v teh
turobnih mesecih, idealnih
za razvoj prehladnega obo-
lenja.
Po podatkih WHO (Svetov-
ne zdravstvene organizacije)
zboh za prehladom vsako leto
okrog 3 milijarde ljudi, kar
predstavlja dobro polovico
prebivalcev zemeljske oble.
Številni odrasli zbolijo kar 2
do 3-krat letno, nekateri otro-
ci pa so žrtve prehladnega
obolenja celo večkrat, do 12-
krat na leto.
Imunologi in virologi so do-
slej odkrili že več kot 200
sevov virusov, ki pri človeku
povzročajo običajna prehlad-
na obolenja.
Klasični prehlad je sam po
sebi dokaj nenevarno obole-
nje, ki pa je večkrat uvod v
resnejšo bolezen, ali pa se pri-
druži že obstoječemu obole-
nju in predstavlja komplikaci-
je, zlasti po operacijah, pri
novorojenčkih in dojenčkih,
pri astmatikih, srčnih bolni-
kih in starejših kroničnih bol-
nikih.
Tradicionalni prehladni
simptomi običajno trajajo 4
do 10 dni. Oboleli pa je kužen
in s tem nevaren za okolico le
še prve tri dni po izbruhu
značilnih simptomov.
Gripa in prehlad botrujeta
polovici vseh bolezenskih izo-
stankov, hkrati pa jima pripi-
sujejo krivdo za okrog 30 od-
stotkov izgubljenega delovne-
ga časa.
Ugotovitve praktičnih razi-
skav pričajo, da prehladni vi-
rusi ne preživijo dolgo na
mehkih, poroznih strukturah
(papirni robčki, brisače, ser-
viete ipd.); na trdih površinah
pa se obdržijo kar 3 do 4 ure
(telefonske slušalke, ročaji
vodovpdnih pip, kljuke, drža-
la v javnih prevoznih sredstvih
ipd.), prav tohko časa pa so
prehladni virusi aktivni tudi
na koži in laseh.
Izpiranje, umivanje in de-
zinfekcija rok veljata še vedno
za najenostavnejši, preizkuše-
ni in dokaj učinkoviti metodi
preprečevanja širjenja prehla-
da.
Posamezniki in skupine, ki
vzdržujejo veliko osebnih
kontaktov in precej potujejo,
obolevajo za prehladom po-
gosteje od tistih, ki se držijo
povečini doma.
Zdravstvene in življenjske
statistike pričajo, da pov-
prečen sedemdesetletnik v
svojem življenju preživi
prehlajen okrog 3,5 leta -
torej kar 42 mesecev kašlja-
nja, kihanja, hripavosti in
smrkanja.
Za konec pa še nasvet za
preprečevanja prehlada: jej-
te čimveč svežega sadja in
zelenjave (bogastvo varoval-
nih snovi), gibljite se ne sve-
žem zraku, privoščite si do-
volj spanja, izogibajte se
preobremenjenosti in stresu,
skrbite za sprostitev in se
čimmanj zadržujte v preob-
Ijudenih prostorih s slabo
(neustrezno) ventilacijo,
prav tako pa se ne družite z
okuženimi, marveč počakaj-
te, da se pozdravijo.
bio
koledar
36
GlASBA
Golovec lahko
napolni le rokomet?
Le 500 prodanih kart za Ročk Valeto 2000 - Drugačen pristop k organizaciji
Rumeni plakati s črno stre-
lo so nas že teden dni prej
opozarjali, da naj bi se v
Golovcu prejšnji petek zgo-
dilo nekaj velikega. Hala A
naj bi bila nabito polna, dija-
ki in študentje pa žurirali
skupaj do jutranjih ur. Ročk
Valeta 2000 je presenetila
marsikoga - a na drugačen
način.
Kljub dežju polno parkiriš-
če pred dvorano Golovec je
dajalo vtis, da bo Ročk Valeta
2000 nepozaben dogodek, o
katerem se bo govorilo še dol-
go po njem. Za varnost je bilo
dobro poskrbljeno; obiskoval-
ci s seboj niso smeli prinesti
steklenic, redarji pa so vsesko-
zi budno opazovali »množico«
in pazili, da se ne bi vnele
kakšne strasti. Njihova boja-
zen je bila odveč. Dvorana je
bolj ali manj samevala in se do
tretjine napolnila le ob nasto-
pih skupin Sausages in pred-
vsem Big Foot Mama.
Veliki »dijaško-študentski
žur« je tako za organizatorja
Studio Kobe izpadel kot po-
polna polomija. 500 prodanih
kart pač ni moglo vrniti sred-
stev vloženih v najem dvorane
in v prihod med mladimi tre-
nutno najbolj priljubljenih
slovenskih izvajalcev. Skoraj
dvajset metrov dolg šank naj
bi nemoteno deloval ob nava-
lu žejne mladine, ob malem
številu navzočih pa je večina
gostinskega osebja lahko pre-
živela enega naj mirnejših de-
lovnih večerov. Tudi dve stoj-
nici znane tobačne znamke
sta le poredkoma privabili
kakšnega radovedneža, ki si je
jezo ob nakupu vstopnice za
1500 tolarjev ohlajal v pogovo-
ru s pomanjkljivo oblečenimi
dekleti, ki sta delili vžigalnike.
Vsekakor je bilo delno krivo
slabo vreme; v močnem nali-
vu se marsikomu ne da iti
nikamor. Prireditev očitno ne-
komu tudi ni bila najbolj po
godu, ker so se teden dni prej
po Celju širile govorice, da bo
odpadla. Mnogi pa so tarnali
nad cenami kart, ki naj bi bile
previsoke za takšen program.
Nastopajoči pa so bili tudi
edina svetla točka prireditve.
Dali so vse od sebe, čeprav
pred tako malo ljudmi niso
verjetno nastopali že kar ne-
kaj časa.
Ročk Valeto 2000 bodo vsi
kmalu pozabili. Zamisel je v os-
novi sicer dobra, a izvedba bi
morala biti natančneje načrtova-
na. Nižje cene kart, manjši pro-
stor brez tribun in pestrejši re-
pertoar nastopajočih (različnih
žanrov) pa so pogoji, ki jih bo
morali sedanji ali kakšen drug
organizator prireditve upošteva-
ti. Ali kot je izjavil nekdo izmed
navzočih: »Danes mladi ne pa-
damo več na vsako foro.«
PRIMOŽ CIRMAN
NATAŠA PEUNIK
Glasbeni praznik v Petrovcah
Ansambel Savinja (na sliki) iz Levca je
pripravil imeniten koncert. K sodelovanju je
povabil mnoge goste, vsi skupaj pa so tretjo
adventno nedeljo v popoldanskem času v
Hmeljarski dom v Petrovče privabili toliko
ljudi, da je bila dvorana povsem polna.
Vzdušje je bilo lepo in praznično, za dobro
razpoloženje pa so poskrbeli Petrovški van-
drovčki (vokalna skupina, ki je po dobrih
treh letih imela stoti nastop), ansambel EKS
iz Dobja (prvič v novi zasedbi), Vesna in
Vlasta (po končani šoli, izdaji novega CD
Niste se zmotili in uspešno opravljenem šo-
ferskem izpitu sta začeli trenirati karate).
Šentjurski muzikanti (upajo, da bodo v zim-
skem času le uspeli izdati drugo kaseto).
Simon Križnik iz Grobelnega (eden redkil
mladih harmonikarjev, ki se med nastopon
tudi simpatično smeji) in najmlajša sloveni
ska skupina Mačkoni iz Brusnic na Dolenjj
skem, ki so skupaj stari dobrih 40 let in sq
pravkar izdali prvo kaseto »Otroci novegj
tisočletja«. Vsi štirje Mačkoni obiskujejo 5
razred in že veliko nastopajo in so bili prese-
nečenje večera. Za odličen humor je znov^
poskrbel Klobasekov Pepi (Miro Kline). Or-
ganizator koncerta ansambel Savinja se
predstavil z novimi skladbami za novo kase-
to, ki naj bi jo izdali spomladi prihodnje letol
Koncert je bil odlično pripravljen in bi lahk(j
marsikomu služil kot vzorčni primer, kak^
se takim stvarem streže.	1\
glasbena uganka
Ali jih poznate?
Izvrsten odziv je bil na na-
še zadnje nagradno vpraša-
nje, kdo je na sliki, ki je bila
objavljena v prejšnji številki
Novega tednika. Ugotovili
ste, da so to Primorski fantje,
ki bodo v četrtek, 16. decem-
bra, nastopili v Laškem v Av-
senikovem abonmaju polk
in valčkov.
Primorski fantje so tudi te-
denski zmagovalci v glasbeni
oddaji Domače 4 na Radiu
Celje z njihovo najnovejšo
skladbico V naši vasi zvonovi
zvonijo. Božično - novoletni
koncert se bo začel ob 19.30
uri.
Dobih smo kar 86 dopisnic
s pravilnimi odgovori. Izžre-
banci bodo dobili darilo
sponzorja naše nagradne
igre, založbe MIMIK Mira
Klinca iz Liboj: Helena Perko,
Zg. Rečica 28, Laško, Marija
Frece, Babna Reka 34, Sveti
Štefan in Dragica Šket, Celj-
ska cesta 22, Šmarje pri Jel-
šah.
Upamo, da današnje vpra-
šanje ne bo pretežko. Posne-
tek je nastal na letošnjem 30.
festivalu Ptuj 99. Levo je od-
lični fotograf, ki največ objav-
lja na glasbeni strani v Slo-
venskih novicah Vito Repan-
šek, vmes je voditeljica oddaj
in prireditev s področja na-
rodno - zabavne glasbe Darja
Vrhovnik s Koroške, desno pa
... Gospod je doma v Savinjski
dolini, je že v pokoju, vse
življenje pa je zapisan glasbi,
predvsem domači. Njega dni
je imel odličen ansambel, ki
so ga po Savinjski dolini ime-
novali kar »Savinjski Avse-
nik«. Kdo je mož na sliki,
kakšen instrument igra in
pri kateri skupini je trenut-
no aktiven?
Odgovore sprejemamo do
ponedeljka, 20. decembra,
na naše uredništvo, izžreban-
ci pa bodo dobili darilo spon-
zorja, založbe MIMIK Mira
Klinca iz Liboj.
T.VRABL
Z Ježem na
silvestrski ples
Aleksander Jež - Sandi v
teh dneh razmišlja pred-
vsem o silvestrskem plesu.
Ne o tem, s kom bo plesal,
temveč, koga bo zabaval na
silvestrovo v Golovcu. Ko se
mu je porodila ideja za silve-
strovanje je bil zelo navdu-
šen, potem si je za nekaj dni
premislil, na podlagi članka
v Novem tedniku in bralcev,
ki so klicali v Golovec in
spraševali, če lahko rezervi-
rajo vstopnice za silvestrski
ples, pa se je odločil, da ples
3L decembra bo.
V Golovcu že pet let ni bilo
silvestrovanja. S Sandijem so
se odločili, da skupaj organizi-
rajo to prireditev. Za silvestro-
vanje je treba odšteti le 5 tisoč
tolarjev, v to ceno pa je vklju-
čena hladna večerja, šampa-
njec in kisla juha.
Pripravljajo tudi glasbeno
presenečenje. Za zabavo bo
poleg Sandija skrbel njegov
ansambel, ki bo ojačen s pro-
ducentom in vsestranskim
glasbenikom Dušanom Zore-
tom.
Za to priložnost bodo pose-
bej naredih sceno, luči in oz-
vočenje. Obljubljajo nekaj
najboljšega v Sloveniji. Tre-
nutno je zanimanje za silve-
strovanje zelo veliko, rezerva-
cije pa sprejemajo na bazenu
hale Golovec.
Sandi trenutno promovira
novo ploščo, njegov promocij-
ski koncert pa si bo moč ogle-
dati na televiziji Celje, TV3 in
drugih televizijskih postajah
ta mesec. Ker bo silvestrovo
preživel v vehki družbi, se je
odločil, da bo za božič doma.
Za prvi mesec prihajajočega
leta pa že ima datum snema-
nja videospota za naslovno
skladbo.
SIMONA BRGLEZ
naj viža stoletja
Med vižami tudi
Savinjska dolina
Odziv med poslušalci,
bralci in gledalci za izbor naj
viže stoletja s področja na-
rodno zabavne glasbe v Slo-
veniji je odličen! Končan je
prvi krog in med desetimi
kandidati so bile izbrane šti-
ri melodije, ki so se uvrstile v
finale. To so Avsenikova Go-
lica, Rdeči cvet Beneških
fantov. Na pavre Štirih kova-
čev in Savinjska dolina v iz-
vedbi Vitezov polk in valč-
kov.
Kdo bo v finale napredoval
iz 2. kroga, bo znano po četrt-
kovi televizijski oddaji na VTV
Velenje med 21. do 22. uro
Kupone lahko izpolnjujete tu-
di v Večeru, glasbeno oddajo
pa poleg Radia Celje poslušate
tudi na Štajerskem valu ter še
nekaterih drugih slovenskih
lokalnih radijskih postajah.
Kupone z vašimi predlogi
lahko pošiljate na Novi tednik
ali pa neposredno na VT\
Žarova 10, Velenje.
Danes smo izžrebaU: Marje)
to Leber, Želče 2, Vojnik i|
Gabi Pepelnjak, Globoko lle|
Rimske Toplice. Obe nagraj
jenki naj se odpravita v trgovij
no Lovec Valterja Verhovški
s.p.. Glavni trg 14, Celje, kjej
bosta dobili nagrado in si lalij
ko izbrali še kakšno zanimJ
vost za olepšanje praznični«
dni.
Novih deset predlogov
Slovenija, odkod lepote tvoj]
( Avseniki), Vsak ne moif
biti muzikant (Stopar j i), P14
ninski krst (Nagelj), Harmfl
nika (Bratje Poljanšek), Lepi;
je biti muzikant (Avsenikijl
Ko v nošo se odenem (Alpsk
kvintet). Ko pride ma
(Trim), Janezov bari to
(Alpski kvintet). Na Roble
(Avseniki) in Po dekl
(Slak).
Zlati zvoki z gosti v Žalcu
Založba Zlati zvoki iz Zagorja bo pripravila božično novoletni
koncert v Žalcu, ki bo v četrtek, 16. decembra ob 19.30 uri.
Nastopili bodo Igor in Zlati zvoki ter gostje Vesele Štajerke,
odhčni harmonikar Denis Novato, Jože Bohorč s prijatelji.
Strašna Jožeta in Natalija Verboten.	TV
GUSBA
37
glasbeni ex-press
Bralci angleške revije Smash Hits so za najslabšo skupino
letošnjega leta izbrali SPICE GIRLS. Taisti bralci so to isto
skupino leta 1997 razglasili za naj zasedbo, kot kaže, pa so se
spajsice fanom letos zamerile predvsem s svojimi solo projekd.
Še posebej »uspešna« je bila Mel C alias Sporty Spice, ki je bila
po mnenju bralcev najslabša pevka, najslabše oblečena in
frizirana estradnica, za nameček pa naj bi posnela še najslabši
video, single^n album.
Italijanski dance trio
EIFFEL 65 se po eni izmed
največjih letošnjih uspešnic
»Blue (Da Ba Dee)« spet vrača
na lestvice. Tokrat spet z lah-
kotno štanco »Move Your
Body«, ki prihaja s pravkar
objavljenega albuma »Euro-
pop«.
17. januarja bodo v Los An-
gelesu že 27. zapovrstjo pode-
ljevali nagrade AiVIERICAN
MUSIC AWARDS za najvid-
nejše dosežke na najmočnej-
šem in največjem glasbenem
trgu na svetu, v ZDA. Lista
nominirancev je bila objavlje-
na prejšnji teden, za to pre-
stižno nagrado pa se bodo naj-
večkrat (trikrat) potegovale
kanadska country-pop pevka
Shania Twain, najstniška me-
gazvezdnica Britney Spears in
R&B diva Whitney Houston.
Deset izvajalcev si je prisluži-
lo dve nominaciji (Backstreet
Boys, Garth Brooks, Kid
Ročk, Ricky Martin, Santana,
George Strait...), 28 bendov in
posameznikov pa po eno.
Legendarna ameriška
heavy-metal atrakcija ANT-
RAX bo skorajšnji izid izbora
najboljših del »Return of the
Killer B's A's (Best of An-
trax)«, na katerem bo moč
slišati tudi priredbo »Bali of
Confusion« skupine The
Temptation, pospremila s tur-
nejo po ZDA.
Tik pred zaključkom letoš-
njega leta (28. decembra) se
bo na policah trgovin z nosilci
zvoka znašel novi izdelek ene-
ga izmed najuspešnejših hip-
hop izvajalcev druge polovice
devetdesetih JAY-Z. Z
grammyjem ovenčan raper bo
z LP-jem »Life and Times of
Shavvn Carter, Vol. 3« poizku-
šal ponovid uspeh, ki ga je
lani zabeležil s svojim v več
milijonski nakladi prodanim
»Vol. 2... Hard Knock Life«.
Poznavalci napovedujejo, da
bo Jay-Z že prvi teden prodal
milijon kopij albuma, na ka-
terem bo dvanajst skladb, po-
leg njega pa bo moč slišati še
glasove Mariah Carey, Beani-
ea Sigela, Missy Elliot in Juve-
nile. •
Založba Menart je ob števil-
nih »božičnih« izdajah uve-
ljavljenih tujih avtorjev in iz-
vajalcev (Kenny G, Kelly Fa-
mily, Elvis Presley, Monserat
Cabale....) na domači trg lan-
sirala še eno nadvse dobrodoš-
lo božično glasbeno darilo.
Ljubitelje visoko kaloričnih
ženskih glasov boste lahko
razveselili s kompaktno ploš-
čo »DivasVHl Live 99« s po-
snetki z letošnjega dobrodel-
nega koncerta »Save The Mu-
sic«, na katerem so denar za
glasbeno izobraževanje mla-
dih s prepevanjem svojih us-
pešnic služile pop dive Tina
Turner, Cher (na sliki), Whit-
ney Houson, Feith Hill,
Brandy, Chaka Khan in Lee-
Ann Rimes.
V petek zjutraj je na svojem
domu v Woodstocku v bližini
New Yorka star 56. let umrl
Kanadčan Rick Danko, basist
in pevec legendarne ročk za-
sedbe THE BAND.
Vse popularnejša plesalka,
pevka in igralka JENNIFER
LOPEZ, ki se je po poletni
megauspešnici »If You Had My
Love« s skladbo »Waiting Por
Tonight« spet zavihtela v zgor-
njo polovico lestvic na obeh
straneh Atlantika, je svoje telo
in glas zavarovala za rekordno
premijo pri Manhattan Insu-
rance Company, ki ji bo v
skrajnem primeru (100% in-
validnost) morala izplačati
kar milijardo dolarjev.
OASIS so s prodajo vstopnic
za poletni koncert na Wemb-
leyu povzročili pravi internet-
ni kaos. V digitalnem stampe-
du so njihovi oboževalci v 20
urah kupili vseh 70 000 vstop-
nic (350 na minuto) za prvi
stadionski spektakel, ki ga bo-
do Oasis v Angliji uprizoril
prvič po več kot dveh letih.
Novi album »Standing on the
Shoulder of Giants« bo ta, kot
kaže, še vedno najpopularnej-
ša britanska ročk skupina, ob-
javila februarja. Takrat pa bo-
sta izšla še dva nova izdelka
dveh ključnih zasedb angleš-
kega ročka devetdesetih. Naj-
prej »Exterminator« skupine
PRIMAL SCREAM, nekaj dni
kasneje pa še nov, četrti album
zasedbe RADIOHEAD, ki pod
vodstvom pevca, kitarista in
avtorja večine skladb Thoma
Yorkea v Londonu prav te dni
dobiva končno zvočno podo-
bo.
DUŠAN URŠIČ, »nergavi«
lastnik radijske postaje Dur, v
prostem času pa kantavtor, si
je »zahtevnemu« slovenskemu
glasbenemu občinstvu dovolil
ponudid kompaktno ploščo
»Nekaj resnic in drugih laži« s
sedemnajstimi svojimi songi,
ki so nastali v preteklih se-
demnajstih letih. Duško izpod
Šmarne gore je tlačenki, ki je
izšla pod okriljem Big Banga,
priložil zajetno in lepo obli-
kovano knjižico s kritičnimi
in poučnimi besedili, ki so
tudi najmočnejša stran tega
projekta.
Po poročilu študije, ki jo je
opravila ameriška Music Busi-
ness Inernational, bo prodaja
nosilcev zvoka od lanskih 170
milijonov dolarjev (v ZDA) do
leta 2005 poskočila na kar 5,2-
milijarde dolarjev letno, kar
bo še vedno predstavljalo le
deset odstotkov celotne pro-
daje plošč in kaset.
Alfa in omega kultne ame-
riške združbe NINE INCH
NAILS Trent Reznor bo po
končani turneji, na kateri s
svojo ekipo predstavlja pred
nedavnim objavljeni album
»Fragile«, remixal aktualni al-
bum »Hours« DAVIDA
BOWIEA.
Reinkarnirani THE THE so
prvič po šesdh letih spet na-
stopili v New Yorku. Šef ben-
da Matt Johnson je s trojico
pomagačev ob številnih sta-
rejših uspešnicah predstavil
tudi nekaj skladb z albuma
»NakedSelf«, ki bo luč sveta
ugledal na valentinovo leta
2000.
Sir PAUL McCARTNEY je v
torek pred 150 naključno izbra-
nimi srečneži nastopil v legen-
darnem liverpoolskem klubu
Cavern, kjer je konec petdese-
tih svoj neustavljivi pohod na
svetovno glasbeno sceno začela
tudi njegova matična skupina
THE BEATLES. 57-letnega gos-
poda McCartneya, ki je v tem
klubu nazadnje nastopil leta
1963, pred tem pa od leta 1958
kar 280-krat, f spremljala
petčlanska all-star zasedba (lan
Paice - Deep Purple, David Gil-
mour - Pink Floyd...), ki je
sodelovala tudi pri nastajanju
njegovega aktualnega albuma
»Run Devil Run«.
ALEKSANDER MEŽEK je
konec lanskega leta svoj 50.
rojstni dan obeležil z velikim
koncertom, na katerem so se mu
na odru pridružili števihii ugled-
ni gostje domače glasbene scene
- protestnik Tomaž Domicelj,
lirik Tomaž Pengov, pripoved-
nik Andrej Šifrer, satirik Adi
Smolar, rocker Peter Lovšin, pe-
snik Zoran Predin in nostalgik
Janez Bončina. V Londonu digi-
talno obdelani posnetki koncer-
ta so pred nedavnim izšli pri
založbi Dallas na dvojnem albu-
mu »Pred vašimi očmi«, ki se mu
je te dni pridružil še DVD (digital
versatile disc) z video zapisom
koncerta, ki je obenem prvi slo-
venski glasbeni projekt, izdan
na tem vse popularnejšem nosil-
cu zvoka in slike.
Danes teden, v četrtek, 23.
decembra, bodo v ljubljan-
skem klubu K4 ponovno nasto-
pili DISCIPLINA KITCHME,
dobitniki nagrade Štirka za
najboljši koncert sezone 1998/
1999. V Londonu delujoča srb-
sko-britanska naveza (basist in
avtor Sir Black Tooth alias Ko-
ja alias Zeleni zub,- temnopolta
pevka Goofie Bebe in bobnar
Beat) bo poleg starejših kreacij
predstavila še nekaj novih.
STANE ŠPEGEL
20 vročih rc
vrtiuakpolkin
valčkov
tuje lestvice-single
38
RADIO-TELEVIZIJA
ne preslišite na
radiu celje!
PETEK, 17. DECEMBRA OB 10.10:
Gost na radiu: Bojan Šrot, celjsici župan
Redna mesečna oddaja, v kateri gostimo celjskega župana, bo
tokrat na sporedu v petek. Telefonski številki 490-08-80 in 490-
08-81 bosta tudi tokrat na voljo poslušalcem.
NEDEUA, 19. DECEMBRA OB 10.10:
Nedeljski zmenek: Darja in Petra Vovk
o prazničnih darilih, o tem kako jih izbrati in kaj simbolizira-
jo, bomo govorili v tokratnem nedeljskem zmenku z dvema
zanimivima gostjama. Darja Vovk je lastnica izvrstne galerije
Celeana v Celju, njena hčerka Petra pa bo v kratkem diplomira-
la. Za diplomsko nalogo si je izbrala temo, ki ji je blizu:
poslovna darila. Z gostjama se bo pogovarjala Nataša Gerkeš.
PONEDEUEK, 20. DECEMBRA DO ČETRTKA, 30.
DECEMBRA PO 10. IN PO 16. URI:
Radio Celje na božično-novoletnem sejmu
Praznični utrip v mestu bo letos od 20. decembra izjemno
čaroben. Še posebej otroci bodo uživali. Kaj vse se bo dogajalo
na prireditvenem prostoru pred Muzejem novejše zgodovine
Celje boste izvedeli, tudi če boste sedeli doma, pred radijskim
sprejemnikom, naravnanim na prave frekvence: 95,1, 95,9 ali
100,3 MHz. Radijska ekipa v postavi tonski tehnik ter novinarke
Simona, Mateja in Nataša se bo vsak dan oglašala od tam.
TOREK, 21. DECEMBRA OB 15.00:
Razglasitev športnika leta
v okviru oddaje Ponedeljkovo športno dopoldne vse leto
poteka glasovanje za naj športnico, športnika in športno ekipo
leta na Celjskem. Rezultati so zbrani, razglasitev pa bomo
opravili v torek, ob 15. uri, v Top fitu. Od tam se bomo tudi
neposredno oglašali v naš program.
sreda! 22! DE^BRAHT^^^""^
Full Cool gost: božiček
Simona Brglez bo tokrat gostila božička. Z njim se boste
otroci lahko pogovarjali po telefonu, če boste pri volji, pa nas
boste lahko obiskali v naših prostorih in pokramljali z božič-
kom v živo. Tudi kakšen bonbonček bo imel s sabo.
ČETRTEK, 23. DECEMBRA OB 10.10:
Pop čvek - Babilon
v studiu bomo gostih člane skupine Babilon. Predstavih bodo
novo zgoščenko Ups. Poslušalke, vabljene k telefonom!
Od višine se (ne) zvrti
Zel]a po letenju je zakoreni-
njena v človeku od tistega tre-
nutka, ko je prvič padel z
udobne veje svojega drevesa
na trda, realna tla in se počasi
postavil na noge ter se zagle-
dal v krošnjo drevesa. Pogled
mu je nehote ušel više, proti
oblakom, proti soncu... Leteti,
je takoj pomislil. In od tistega
usodnega dne je šlo samo še
naprej.	rr^" \
Enostavni zmajCl^^e škat-
le, kasneje letala, pdtaftii zep-
pelini, reakcijskgjMciktpšpcice
shuttli in ostaliuleteče napra- '
ve. In zate^, kotpij^eseka^i,
smo se ljudje po' svoji stari
navadi efiosi^no naveličali
kot se jefS^Učdl naš darifjk
novski piidnik padanja z d^
ves in spehsmo »zakurblali<i-
modeme lete^'prip©m0čke.
Za vse tiste, ki niste poslušali
petkove oddaje Stereotip na va-
lovih radia Celje, govorili smo o
padalih, tokrat o tehnično izpo-
polnjeni verziji, ki ničkaj ne
spominja na tisto nam vsem
znano drvarsko varianto, ko se
je v desantu čudežno rešil naš
ljubljeni vodja, katere scenarij
bolj spominja na kakšno basen
kot na zgodbo, ki jo piše vojna.
Bistveno je, da so na koncu
zmagali partizani! Pravijo, da
kdor visoko leta, nizko pade
oz. je sam svoje sreče padalec in
tisti pisani pravokotniki, ki jih
vidite včasih nad celjskim Sta-
rim gradom, nad Šmohorjem
ali na kakšni državni prireditvi
- to so palanktoni, tako jih
imenujejo piloti ali pa firnkarji
oz. zavesarji, saj letajo s po-
močjo tkanine. Da to v resnici
so ljudje, sva z Mohorjem doka-
zala v petek zvečer, saj sva v
studio povabila člane Jadralno
padalskega kluba Celje Damja-
na Čretnika, Bo^ki3%a Kerša,
Gii^orja Avžnerj%„Jh Rudija
V0l:$usta. Vse štiri druži Ijube-
2^ri'do letenjOfS padali oz. krili,
je uradno'ime za jadralna
^■'pmala, poleg letenja pa se se-
veda radi skupaj poveselijo, kar
je dokazal avtor himne celjske-
ga kluba, Bogdan, ko jo je suve-
reno zapel na začetku oddaje.
Stereotip, dokazati, ali smo Ce-
ljani pogumni ali ne, oz. ali
imamo »jajca«, je bil suvereno
potrjen, saj so poslušalci veselo
telefonirali ter si vsi prislužili
nagrado, ki je bila tokrat ne-
' materialna, saj polet s pada-
lom, sicer z izkušenimi inštruk-
torji, ni kar tako, garancija je le
100-odstotni pristanek na zem-
lji, kajti zaenkrat še kljub vsem
časovno dolgim poletom ni nih-
če ostal v zraku. Fantje so si
želeli predvsem ženskih potni-
kov z merami oprsja vsaj nad
štirico, a so na svoj račun prišli
tudi pogumni fantje. Vsi poleti
se bodo zgodili v letu 2000 in z
Mohorjem obljubljava obširno
reportažo, ki bo podprta tudi s
fotografijami iz zraka in verjet-
no tudi z javljanjem »v živo« s
poleta nad našo vasjo, saj sva
si letenje s padalom prislužila
tudi midva. Sam imam sicer še
malo pomislekov, Mohor pa je
suvereno za.
Veselim se, da smo skupaj
dokazali, da Celjani imamo
»jajca« in da smo v tednu, ko
so mestni svetniki sprejemali
»zasilni« proračun, župan
mestne občine Celje ustanavlja
režijski urad namesto zavoda
za planiranje in izgradnjo,
nam vaštanom pa prodajajo
Kamenika, dilerje in rejverje
kot edini problem mesta, našli
tako lahko temo oddaje. Drage
vaščanke in vaščani: nekdo je
nekoč zapisal Ne kradi! Ne po-
slušajte tistih, ki trobijo, raje si
izperite pesek iz oči! Rejv in
padalce v vsako slovensko vas!
BORUT KRAMER
MOHOR HUDEJ
Lovci na nagrade
Kadar se približujejo praz-
niki, je na radiu veliko na-
gradnih iger. Tisti, ki delamo
na programu, jih pripravlja-
mo z veseljem, pogosto pa
nam po njih ostane grenak
priokus. Veliko je namreč
»lovcev na nagrade«, ki ne
pustijo, da bi na vrsto prišli
še drugi.
Naše telefonske slušalke so
že pregrete od ogorčenih kli-
cev slednjih. Tudi mi smo v
precepu, saj je nesimpatično
opominjati poslušalce, naj za
božjo voljo ne khčejo več, če
so bili ravnokar nagrajeni. Gre
namreč za stvar bontona. Ali
bolje, občutka za pravo mero,
ali za dober okus in še bi
lahko naštevala. A sem si s
tem že nakopala jezo. Jezo
tistih, ki tega občutka nimajo,
pa si mislijo, da je dostopnost
za vse enaka. Zmaga pač hi-
trejši.
Za razmislek tale dogodek:
zgodilo se je, pred nedavnim,
da so nam Celjski kinemato-
grafi velikodušno podarili 300
vstopnic, naj jih razdelimo po-
slušalcem. Ko je prišel dan, ko
je bila na sporedu predstava.
je bil direktor kinematografov
upravičeno besen. Nekdo, ki
je imel 15 (!) brezplačnih
vstopnic, ki jih je prejel na
Radiu Celje, je le-te prodajal
tistim, ki so stah v vrsti prf
blagajni kina Union. Pustimo'
vnemar dejstvo, da na vstop
nicah piše, da so brezplačne
pa so ljudje zanje vseeno od
šteli prekupčevalcu denar!
Dejstvo je, da jih odslej v tolik
šnih kohčinah na Radiu Celje
ne bo več.
Imeti spisek rednih abonen
tov na nagrade je nesmiselno
saj ga je nemogoče pregledo
vati med oddajo. Zato predla
gam, da vgradite samonadzor
Po javnomnenjskih raziska-
vah ima Radio Celje več deset
tisoč poslušalcev. Veliko jilil
je, ki ne bodo nikoh poklicali
v oddaje, v katerih delimo nal
grade. Mnogo pa jih je tudi, Im
si tega želijo, a besnijo, ko
slišijo, da nagrade dobivajo;
pogosto eni in isti poslušald
in poslušalke. Mi smo pri tenT
nemočni. Morda pa vendarle"
ni odveč upati, da bo temu^
pisanju vendarle kdo prisluh-
nil?	NGL"
•	Direktor TV programov na
TVS Janez Lombergar se je
prvič, odkar so mu sindikali-
sti na RTV zakuhali afero,
oglasil v javnosti. Ker je zara-
di kriminalistične preiskave
že tako na koncu z živci, je
intervju za zadnjo številko
enega najbolj branih sloven-
skih tednikov moral narediti
kar po pošti. Generalni direk-
tor RTV Janez Čadež ima
menda močnejše živce, zato o
obtožbah na njegov račun še
naprej molči.
•	Lado Ambrožič je v svoji
zadnji oddaji Intervju gostil
predsednika države. Zlobne-
ži natolcujejo, da en mesec
prepozno. Sicer pa je bivši
odgovorni urednik informa-
tivnega programa, po tem, ko
je moral zapustiti svojo pisar-
no, povzročil nemalo logistič-
nih problemov. V nobeni pi-
sarni, ki so mu jo ponudili
noče sedeti. Pa ne da mu ne
bi bili všeč prostori. Lado
Ambrožič preprosto ne želi
sedeti skupaj z nekaterimi
svojimi bivšimi podrejenimi.
Le kdo ve zakaj?
•	Novi odgovorni urednik in-
formativnega programa TVS
Uroš Lipušček je še ve^no
prepričan, da ima vsaka
stranka na TVS svojega novi-
narja. Peruti jim namerava
pristriči s kodeksom, ki bo
eden prvih njegovih ukrepov^
Mnogi so prepričani, da dol-,
goletni dopisnik iz New Vol-
ka s tem na TVS uvaja cenzu-
ro. Sam pa pravi, da je to^
demokracija, ki se jo je 12 lel
učil v najbolj demokratičn?
državi na svetu.	j
• Ker vsaka nova metla pome
ta na svoj način, bo, kot vsi
kaže, Lipuščkova pometla tu
di z nekaterimi mladimi vodi
telji T V Dnevnika, ki so čez
noč dobili priložnost za slavo.j
Po RTVjevskih hodnikih se
šušlja, da se utegne zgoditi, da-
bo tako najbolj znana Žalčan
ka (ob rahlo že pozabljen.
Ljerki Sukič-Bizilj) mlada in
simpatična Manica Janežič
poslej le še novinarka v zuna^
njepolitični redakciji, kjer se
je že dokazala kot izvrstna
poročevalka. Nekaj podobni
ga, vendar v notranjepolitičn:
redakciji naj bi čakalo tudij
voditeljico Petro Kerčmar ii
voditelja - sindikalista Rajka
Geriča. Dnevnik je preveč re
sna stvar, da bi ga lahko pre
pustili komurkoli, je prepri
čan Lipušček. Zato tudi ured
nik te oddaje Vlado Krejai
trepeta, kdaj ga bo novi še
poklical k sebi in mu sporočil
da mu je potekel šefovsla
mandat na Dnevniku.
TY VODIC
39
40
TY VODIC
TY VODIČ
41
42
TV VOPiC
FILM-TELEVIZIJA
43
Globoka modrina
Globoko pod morsko gla-
dino je tajni laboratorij, v
katerem dela skupina
znanstvenikov, ki raziskuje-
jo možganske bolezni. V bli-
žini so v podvodnem tanku
zaprti ogromni morski psi z
zelo razvitimi možgani, ki
so jih ustvarili z biološkim
inženiringom. Zgodi se, kar
se mora zgoditi: nevarni in
nepredvidljivi morski psi
pobegnejo iz tanka in za
znanstvenike se začne pe-
kel, iz katerega se bodo tež-
ko rešili.
Akcijsko srhljivko s prime-
smi znanstvene fantastike
odlikujejo izjemni efekti in
predvsem pisana zasedba
odličnih igralcev s Samue-
lom L. Jacksonom na čelu.
Jackson je z Rennyjem Har-
linom sodeloval že v filmu
Poljub za lahko noč. Filmi
Šund, Čas za ubijanje in Jac-
kie Brown so mu prinesli no-
minacije za zlati globus, igra-
lec pa je še v filmih Pogajalec,
Umri pokončno - brez okle-
vanja, Poljub smrti, Jungle
Fever, Ragtime, Morje ljubez-
ni, Princ odkriva Ameriko,
Ray, Do The Right Thing,
School Daze, Mo' Better
Blues, Dobri fantje, Strictly
Business, Bele peščine. Pa-
triotske igre. Prava stvar in
Jurski park.
Renny Harlin slovi pred-
vsem kot režiser dobrih akcij-
skih filmov. Med njegovimi
dosežki so The Adventures of
Ford Fairlane, Born Ameri-
can, Plezalec, Cutthroat Is-
land. Umri pokončno 2, Po-
ljub za lahko noč. Mora v ulici
brestov 4 in Prison.
kino
Celjski kinematografi si
pridržujejo pravico do spre-
membe programa.
Union: od 16. do 22.12. ob
16. in 18. risani film Tarzan,
od 16. do 19.12. ob 20. in 22.
ter od 20. do 22.12. ob 20.
znanstveno fantastična groz-
ljivka Kocka,
Mali Union: od 16. do
22.12. ob 17.30 znanstveno
fantastična grozljivka Kocka.
Metropol: od 16. do 22.12.
ob 16.30, 18.45 in 21. ter 17. in
18.12. ob 23. akcijska grozljiv-
ka Globoka modrina, 18.12.
ob 10. risani film Tarzan.
Dobrna: 18. ob 19. in 19.12.
ob 17. uri ameriški film Divji,
divji zahod.
Žalec: 17. ob 18. in 20. uri,
18. ob 20. in 19.12. ob 18. in 20.
uri komedija Asterix in Obe-
lix proti Cezarju.
v družbi s kanalom a
Filmi stoletja
V četrtek, 16. decembra, si
boste ob 23.20 v ciklusi filmi
stoletja ogledali ameriški ak-
cijski film Brubaker režiserja
Stuarta Rosenberga z Rober-
tom Redfordom, Morganom
Freemanom in Jane Alexan-
der v glavnih vlogah. V petek,
17. decembra, ob polnoči, pa
bo na ogled Veliki pobeg,
ameriški vojaški film, ki ga je
režiral John Sturges, igrajo
pa: Steve McQueen, James
Garner, Richard Attenbo-
rough...
I
Hudson Hawk
v ponedeljek, 20. decem-
bra, bo ob 20. uri na sporedu
ameriška akcijska komedija
Hudson Havvk. Režija: Mic-
hael Lihmann, igrajo: Bruce
VVillis, Andie MacDowell,
Sahdra Bernhard, Richard
E. Grant.
Po desetih letih prestajanja
zaporne kazni se Eddie Haw-
kins (Bruce Willis) nikakor ne
namerava vrniti na staro pot.
Nasprotno: najboljši ropar na
svetu se odloči, da je napočil
^as za miren počitek in pri
svoji odločitvi namerava tudi
Vztrajati. Vendar pa bogata
Zakonca Mayflower prav ta-
krat potrebujeta roparja in
Zadovoljiti se nameravata le z
riajboljšim...
Moj film z
osvežujočo
nagrado, film po
izbiri gledalcev
v sredo, 22. decembra,
vam bodo ob 20. uri spet
ponudili izbor med tremi fil-
mi in vas po možnosti nagra-
dili. Izbirali boste med ame-
riško risano komedijo Pred-
božična mora, ameriško živ-
ljenjsko zgodbo Božiček na
razpotju in ameriškim fanta-
zijskim filmom Noč, ko so
rešili božič.
Film tedna 19. decembra ob 20. uri bo ameriška komedija Rojeni komik z Oliverjem
Plattom in Jerryjem Lewisom v glavnih vlogah.
Kocka
če bi vam povsem naglo de-
jal, da je tok film o skupini
ljudi, ki se ves čas plazijo po
kocki, polni enoličnih sob, pri
tem pa se niti ne preoblečejo, še
več, nenehno se nahajajo v istih
sivih jetniških capah (nič gla-
mourja), bi zlahka zamahnili
z roko in mi odgovorili: dolg-
čas. Kaj bomo s tem? Toda Koc-
ka prav preko dokaj nespre-
menljive scene in zaradi inven-
tivnega kopanja v karakterje
»ujetnikov« doseže nastanek,
fantastično naraščanje in odli-
čen zaključek napetosti. Zaradi
česar si že zasluži malce bolj
dramatičen opis vsebine, ali
ne? Gremo torej še enkrat od
začetka.
Šest jih je. Ne vedo, kako so
se znašli tam, in ne vedo, kaj
tam počnejo. V sobi, veliki prib-
ližno 5 krat 5 metrov. Ki ima na
vsaki od šestih stranic vrata. Ta
vrata pa vodijo v šest drugih
sob... in tako naprej. Da ne
pozabim, nekatere od teh sob
so smrionosne. Kar je opazno
šele tedaj, ko se v njih vstopi.
Ogenj, rezila, kar hočete, čaka-
jo, da jih sprožijo različne vrste
senzorji. Na vsakih vratih so
izrisane številke, ki morda kaj
pomenijo, morda pa tudi ne - ki
morda vodijo do izhoda, mor-
da pa izhod sploh ne obstaja.
Zdravnica, policist, jetniški tič,
študentka, avtist in, hm, »nihi-
list«. V klavstrofobičnem ozrač-
ju brez hrane in vode se posku-
šajo upreti sovražnosti kocke in
pri tem vedno bolj ugotavljajo,
da so verjetno največji sovražni-
ki - sami sebi. In da je najbolj
od njihovih medsebojnih odno-
sov odvisno, če bodo preživeli.
Če.
Vincenzo Natalije dokaj nez-
nani kanadski režiser (posnel je
kratki film, imenovan Eleva-
ted), avtor ZF srhljivke, ki do-
kaj koketira z grozljivko, kar
boste prepričani že po prvem
kadru, ki vas bo, z vašim dovo-
ljenjem, efektno spremenil v žol-
co. Na film je spravil dokaj
neznane igralce: Maurice Dean
Wint, Nicole de Boer, Nicky
Guadagni (pojavila se je v Cro-
nenbergovem Trku), David
Hemlett, Wayne Robson (ki
premore najdaljšo kariero -
med drugim je igral v Roboco-
pu in Dolores Claibome) ter
Andrew Miller. Grozljivka, sem
dejal. Kar pomeni, da boste
doživeli kar nekaj moralizira-
nja oziroma žuganja s prstom v
stilu »nesmisel življenja« in
»neumnost ljudi«. To pač spa-
da v žanr. Toda velika razlika
med Kocko in kakšno rahlo pa-
tetično dramo - ali neučinkovi-
tim hororjem je v tem, da tukaj
ni milosti, tukaj ni sentimental-
nosti. Ni šans. Okrutna, na nož
logika filma, psihološko dode-
lana, logika, ki bi bolj spadala
v predalček »s pestjo direktno v
čeljust« kot pa v tistega »žaga-
nje z navadnim prstom«, vam
da, oh pa še kako, misliti. Deja-
nja in besede »junakov« se pre-
pletajo v šokantnih pomenih,
ki imajo več stranic kakor... kaj
drugega kakor kocka. Enega
od teh pomenov enostavno mo-
ram omeniti. Razgrajevanje in
degradacijo arhetipa ameriške-
ga filmskega junaka, mačota,
heroja, ki se nazadnje prelevi v
oziroma se izkaže, da je nekaj
povsem drugega. Bolj psiho, bi
človek rekel Kakšne vrednote
že častimo? J a, še eno vpraša-
nje, po meri za grozljivko.
Seveda vas moram opomni-
ti, da je film dokaj mračen -
čeprav premore ščepec humorja
- in če si želite kaj bolj »sončne-
ga«, ostanite pač na sončni
strani ulice. Toda ljubiteljem
grozljivk in ZF-ja (pa ne tistega,
ki diši le po pirotehniki Vojne
zvezd) film toplo priporočam.
In če se kdo od preostalih poču-
ti, kot da bi tvegal... skorajda
ni boljšega filma za tveganje,
kot je ta. Vrzite kocko. Naj pa-
de, kamor pade.
Še ena opomba: v filmu se
pojavlja kup matematike, ki
je zame, ki sem na matema-
tični ničli (pa čeprav pozitiv-
ni) mnogo pretežka. Če se slu-
čajno najde gledalec, ki je
zmožen preveriti njihove šte-
vilke, naj se prosim javi. Zelo
me namreč zanima, koliko so
se v tem pogledu ustvarjalci
držali resničnosti. Hvala vna-
prej.
PETER ZUPANC
Gremo v kino!
Phil Collins igra bobne, se glasi pravilni odgovor na nagrad-
no vprašanje prejšnjega tedna. Nagrajenci so: Matej Frece,
Prešernova 20, 3230 Šentjur, Andreja Kamplet, Grobelno 60,
3231 Grobelno in Peter Petrovič, Miklošičeva 3, 3000 Celje.
Prejeli bodo vstopnico za ogled filma Celjskih kinematografov.
Tokrat vas sprašujemo za naslov še kakšnega filma, v
katerem so tako kot v Globoki modrini, nastopali krvoločni
morski psi. Odgovore pošljite na Novi tednik, Prešernova 19,
3000 Celje, do ponedeljka, 20. decembra. Izžrebali bomo tri
dobhnike vstopnice za ogled filma.
44
ZA AVTOMOBILISTE
Hrošč v
kabrioletski
varianti
Volkswagen je na začetku
prodaje svojega novega beet-
la (hrošča) žel veliko tržne-
ga uspeha, še posebej v ZDA,
kjer je avto postal pravi sim-
bol. V Evropi ne gre tako
izjemno dobro v promet, kaj-
ti cena je previsoka.
Tudi zaradi tega so se pri VW
pred časom odločili, da ponu-
dijo nekaj cenejšo izvedenko,
ki jo bo poganjal 1,6-litrski
bencinski motor, poleg tega bo
oprema nekaj skromnejša. VW
je pred časom predstavil tudi
kabrioletsko izvedenko tega
avtomobila in vse doslej ni bilo
jasno, ali bo ugledala luč dneva
ali ne. Sedaj pa je znano, da
utegne hrošč-kabriolet kmalu
pripeljati na trg. VW namreč v
okviru svojega gigantskega
razvojnega načrta oziroma
predstavitve novih modelov
v obdobju do leta 2004 pred-
videva tudi izdelavo hrošča-
kabrioleta. Druge podrobno-
sti niso znane, niti to, kateri
motorji naj bi ga poganjali.
Vse kaže, da bo cena te izve-
denke nekaj višja (kar je pri
kabrioletih že običaj). Sicer
pa drži, da bo VW razvoju
novih vozil v omenjenem ob-
dobju namenil nič manj kot
60 milijard mark.
Prenova za ibizo, cordobo
in cordobo vario
Seat, španski del nemš-
kega koncema Volkswa-
gen, je zopet vsaj malo v
ospredju. Predstavlja na-
mreč prenovljeno ibizo in
cordobo, poleg tega pa še
karavansko izvedenko cor-
dobe po imenu vario.
Jasno je, da imajo vsi trije
avtomobili iste starše in da se
razhkujejo predvsem nav-
zven, medtem ko so pod plo-
čevino bolj ali manj enaki.
Ibiza je prav tako kot prej na
voljo v varianti s tremi ali
petimi vrati, cordoba je v bis-
tvu limuzinska izvedenka ibi-
ze, cordoba vario pa karavan-
ski del te družine.
Sprednji del vseh treh avto-
mobilov je zato popolnoma
enak; enak je seveda tudi novi
Seatov logo, prenovljena je
prednja maska, luči, motorni
pokrov je bolj nabuhel ipd.
Tudi zadki so novi, pri čemer
pri Seatu ne pozabijo povedati,
da je logo na zadnjih vratih
oziroma pokrovu prtljažnika
sedaj tudi njegova kljuka. Kdor
potrebuje prostor za prtljago,
bo seveda najbolj pogledoval
za cordobo vario, čeprav tudi
cordoba s svojimi 550 litri pro-
stornine prtljažnika ni nekaj,
kar bi zanemarjaU - še posebej
v nižjem razredu ne. Podobna
ali enaka zunanjost ah sprednji
deli, enaka notranjost. Ob tem
pri Seatu pravijo, da so bistve-
no ojačili karoserijo, ki je po
novem bolj pasivno varna, po-
leg tega so vse izvedenke že v
osnovi opremljene z dvema
zračnima varnostnima blazi-
nama, za doplačilo pa ponuja-
jo tudi bočne. Določene spre-
membe je doživelo tudi pod-
vozje, poleg tega je vsaj omem-
be vredno tudi to, da sedaj
tovarna pri vseh treh avtomo-
bilih ponuja 12-letno garanci-
jo pred prer javen jem.
Oprem je načeloma pet (se-
lect, stella, šport, signo in cu-
pra), vendar namenjajo različne
pakete različnim avtomobilom.
To velja tudi za motorje, ki jih
vsaj načeloma poznamo, jih je
pa pri ibi4 osem, pri cordobi
sedem in pri variu šest. Posebej
zanimiva po tej strani je ibiza, ki
ima najšibkejši motor (1,0 litra,
50 KM) in tudi najmočnejšega
(1,8 litra, 156 KM).
Jasno je, da je vmes tudi
dizelska ponudba, in sicer dva
agregata TDI (90 in 110 KM)
ter SDI z 68 KM. Seat je letos
pri nas prodal nekaj več kot
2000 avtomobilov (osebni in
dostavni program), -v prihod-
njem letu bi radi bistveno po-
večali tako prodajo kot tržni
delež. Si^;er pa je najcenejša
ibiza na voljo za maloprodaj-
nih 1,56 milijona tolarjev,
najcenejša cordoba za 2,01 in
vario za 2,06 milijona tolar-
jev. Na sliki: seat ibiza.
Na pregled!
Mercedes Benz oziroma
DaimlerChrysler svojega ML
izdeluje v ameriškem mestu
Tuscaloosa. Avto gre zelo
dobro v promet tako v ZDA
kot seveda v Evropi, zlasti
letos pa je tovarna ponudila
kar nekaj novih motornih
izvedenk. Sedaj pa sporoča-
jo, da bo moralo na pregled
vsaj 130 tisoč mercedesov
ML, saj obstaja možnost se-
rijske napake na zaklepu
varnostnega pasu.
Ta zaklep se lahko pri dolo-
čenih obremenitvah odpre in
to bi bilo lahko za potnike
usodno. Zato se je Mercedes
Benz odločil za pregled vseh
mercedesov ML, ki so jih v
Tuscaloosi naredili do letoš-
njega 14. julija, pa tudi tiste,
ki so do letošnjega 18. avgusta
nastali v avstrijskem Gradcu,
kjer prav tako sestavljajo te
avtomobile. Lastnike merce-
desov ML bo v posameznih
državah (tudi v Sloveniji) o
pregledu obvestil uvoznik.
Ob tem pa seznam avtomobi-
lov, ki jih bodo v kratkem pre-
gledali zaradi morebitne napa-
ke, še ni končan. Tako bo na
pregled svoje sirione poklical
japonski Daihatsu, in sicer za-
radi morebitnih težav na zavor-
nih lučeh in troblji. Podobno se
bo zgodilo z range roverji 4,0
in 4,6 litra, pri katerih bodo
pregledali servo črpalko.
Dobro poslovanje Renaulla
Podatki o poslovanju francoskega Renaulta so za slo-
venska ušesa še nekaj pomembnejši, kajti pri nas imajo
Francozi novomeški Revoz. Tovarna (Revoz) je za sloven-
sko gospodarstvo in tudi državo nedvomno zelo pomem-
bna. Kakorkoli že, podatki o devetmesečnem poslovanju
Renaulta dokazujejo, da je skupina poslovala dobro.
Predvsem gre Renaultu dobro v zahodni Evropi, kjer se je
prodaja zavoljo clia in kangooja povečala celo za 11 odstot-
kov. Dobro gredo renauhi v promet tudi v srednji Evropi, kjer
se je posel povečal za 10 odstotkov, medtem ko na drugih
območjih ne beležijo zgolj plusov. Letos je Renault tako
prodal 1,73 milijona osebnih avtomobilov in lahkih gospodar-
skih vozil, kar je bilo za 7,5 odstotka bolje kot lani v tem času.
Promet je dosegel 28 milijard evrov, kar pa je bilo za 3,5
odstotka bolje kot lani v enakem obdobju.
Češka vlada je rekla ne
češka avtomobilska tovarna Škoda je v večinski lasti
Volkswagna. Ta ima v rokah 70 odstotkov vrednosti te
tovarne, preostali del pa pripada češki vladi. Že pred časom
so se začela poganja o prodaji 30-odstotnega deleža, ki bi ga
rad kupil VW, tako da bi zaokrožil svoj koncem.
Pred nedavnim je češka vlada tudi dobila ponudbo VW, ki bi
bil pripravljen za Škodo plačati 230 milijonov dolarjev. Vlada
pa je to ponudbo gladko zavrnila, rekoč, da se ji s prodajo ne
mudi in da ta hip nujno ne potrebuje tega denarja. Zanimivo pri
tem je, da VW na Češkem gradi veliko tovarno motorjev, v
kateri bodo letno izdelali od 400 do 500 tisoč motorjev, kar
med drugim pomeni, da veliko investira v tej državi. Očitno
odnosi med VW in češko vlado le niso tako brezmadežni, kot se
je še pred časom govorilo. Na sliki: škoda octavia.
ZA AVTOMOBILISTE
45
Po treh letih xsara picasso
Razred tako imenovanih kompakt-
lih enoprostorskih avtomobilov, kar
jomeni, da se poskušajo v nižjem sred-
ijem razredu, se nenehno in hitro pol-
li. Na nekaterih trgih že pred koncem
eta, pri nas pa februarja 2000, bo
[lamreč na voljo citroen picasso, kom-
paktni Citroenov enoprostorski avto-
mobil.
Narejen je na osnovi xsare, z nekaj
podaljšano medosno razdaljo (276 centi-
metrov), njegova zunanja podoba pa
utegne biti po volji predvsem tistim kup-
:em, ki hočejo vsaj nekaj oblikovne raz-
ličnosti in zanimivosti. Resnici na ljubo
je treba povedati, da je razvoj tega avto-
mobila trajal tri leta, Citroen pa je piccas-
soja prikazoval v različnih fazah izdelava
kar na nekaj avtomobilskih salonih. Se-
daj je nared, pri čemer kaže omeniti
predvsem dolg prednji del in še večjo ter
položno prednje steklo. S 427 centimetri
dolžine spada picasso v svojem razredu
med daljše avtomobile, z obliko med bolj
ekstravagantne. V notranjosti kakšnih iz-
jemnih novosti ni. Zanimivo in tako kot
pri večjem enoprostorcu evasionu je na
sredini armaturne plošče nameščena ro-
čica menjalnika, merilniki so digitalni. V
picassoju je prostora za največ pet ljudi
(vsaj toliko je sedežev), vendar imajo ti
možnost različne razporeditve sedežev.
J". -'J-i.	-	-	-
Srednji v zadnji ali drugi vrsti se premika
(14 centimetrov naprej ali nazaj), poleg
tega je mogoče njegov naslon preklopiti
in tako nastane uporabna mizica. Prtljaž-
nik je v osnovni postavitvi velik (550
litrov), ob podrtih zadnjih sedežih pa kar
1969 litrov. Picasso bo na voljo samo z
eno opremo, vendar se bo, tako pravijo
pri Citroenu, ta razlikovala glede na trg.
Serijsko pa elektrika uravnava prednji
stekli in zunanji stranski ogledali, zraven
je osrednja ključavnica, po višini nastav-
ljiv volan ipd.
Motorji so trije, osnovni je 1,6-litrski
štirivaljnik z 90 KM, sledi 1,8-htrski
motor s po štirimi ventili na valj in 117
KM. Seveda je v ponudbi tudi dizelski
HDI motor z gibno prostornino 2,0 litra
in z 90 KM. Zanimivo je,^ da bo ta
najnovejši citroen nastajal v Španiji (Vi-
go) in da računajo na letno izdelavo 200
tisoč picassojev. Kot že zapisano, naj bi
avto k nam pripeljal februarja, cena
osnovne izvedenke pa naj bi bila približ-
no tri milijone tolarjev. Na sliki: xsara
picasso.
Bo GM postal solastnik Subarufa?
Poroke in združitve ne-
kako ne izginjajo z najpo-
membnejših časopisnih
strani. Še pred časom se je
začelo na veliko pisati, da
nekatere japonske avtomo-
bilske tovarne iščejo nove
partnerje, kajti v neprijet-
nem finančnem položaju
pač potrebujejo nov denar
za ustrezen razvoj.
Tako je sedaj jasno, da se
japonski Subaru, ki je zno-
traj koncema Heavy Fuji
Industries, že precej časa
pogaja z ameriškim koncer-
nom General Motors. Ta naj
bi v japonski avtomobilski
hiši kupil 10 ali 20 odstot-
kov lastništva. Čeprav pred-
stavniki ene in druge avto-
mobilske tovarne niso po-
sebej radodarni z izjavami,
se govori, da naj bi soglasje
dosegli še pred koncem le-
ta. Subaru je za ameriško
avtomobilsko multinacio-
nalko zanimiv predvsem
zaradi štirikolesnega pogo-
na. Subaru je namreč pio-
nir uvajanje tega pogona pri
osebnih avtomobilih; sled-
nji postaja vse bolj priljub-
ljen. GM bi tako za dokaj
majhen denar dobil tehno-
logijo in znanje.
Če se bo to res zgodilo, naj
bi 4,1-odstotni delež v Suba-
ruju prodal tudi Nissan.
Omeniti je treba, da je GM
sicer že 49-odstotni lastnik
Isuzuja in da ima v svojih
rokah tudi 10 odstotkov Su-
zukija, poleg tega pa se že
precej časa pogovarja o prev-
zemu določenega deleža v
južnokorejskem Daevvooju.
Volvo se seli v Budimpešto
Pred osmimi leti je švedski Volvo z novomeškim
Revozom sklenil pogodbo o zastopanju te tovarne na
območju nekdanje Jugoslavije. Novomeška tovarna je
posel z volvoji vodila dokaj uspešno, pač upoštevaje
skromne zmogljivosti trga, čeprav so šli volvoji zlasti v
Sloveniji dobro v promet. Sedaj pa se je Volvo odločil,
da bo regionalni center za jugovzhodno Evropo preme-
stil v Budimpešto, od koder naj bi koordinirali vse delo z
volvoji tudi na območju nekdanjih jugoslovanskih re-
publik.
Nissan: še vedno rdeče številke
Poslovanje japonskega Nissana, v katerem ima pomemben ali celo odločujoč lastniški del
francoski Renault, je bilo tudi v letošnjih šestih mesecih dokaj skromno, pravzaprav slabo.
V tem času je namreč tovarna pridelala 3,1 milijarde dolarjev izgube, kar je skoraj trikrat več
kot v enakem lanskem obdobju. Kot pravijo v Nissanu, je tako velika izguba v tem času tudi
posledica stroškov prestrukturiranja. Pred dobrim mesecem je namreč Nissan sporočil, da bo na
Japonskem zaprl pet tovarn in zmanjšal število zaposlenih za 21 tisoč. Očitno zahteva prav to
prestrukturiranje vehko denarja, saj je jasno, da zaposlenih ne bodo odpustili, pač pa jih bodo
upokojih, jim skušali najti drugo delo ipd. in to pač stane. Bolj skrb zbujajoča pa je napoved, po
kateri bo imel Nissan izgubo tudi v prihodnje, saj računajo, da se je bo v poslovnem letu 1999/
2000 nabralo za 5,5 milijarde dolarjev. Po drugi strani pa naj bi tovarna iz rdečih številk izplavala
v poslovnem letu 2000/2001. Na sliki: nissan primera.
46
IZ OTROŠKEGA SVETA
Najlepši dan daleč naokrog
Mojca in Borica, naši učitelji-
ci, sta nam letos takole zagod-
li. Prišli sta na idejo, da nas
učence spremenita v turistične
vodiče po starodavnem mestu
Škofji Loki. Kako je to izgleda-
lo? Za vsak razred sta izdelali
bilten, v katerem sta opisali in
slikovno predstavili bogastvo
Škofje Loke, njene znameni-
tosti in posebnosti. Poleg tega
pa še mikavno vabilo za ogled
gledališke predstave o raču-
nalniku Maxiju. Na izlet pa
nismo vzeli le hrane in dobre
volje, ampak tudi zemljevide
mesta, opise in slikovne podo-
be znamenitosti. Na gradu so
nas čakali prijazni vodiči, ki so
nas z zanimivimi zgodbami
potegnili v davne čase, ko so
še živeli grajski gospodje in
smešno - imeh so večje poste-
lje od svojih žena, pa kakšne
velika ključe, izrezljane omare
in meče...
Po ogledu gradu pa smo bili
na vrsti mi - kot turistični vodi-
či. Po skupinah smo se razpršili
po starodavnem mestu, kjer je
skoraj vsaka hiša že muzej.
Oboroženi z načrti, slikovnimi
podobami in besedili, smo se
sami orientirali po mestu, iskali
in razlagali znamenitosti. Ob
tem smo se počutili kot pravi
turistični vodiči. Tudi fotografi-
rali smo se in se ozirali za
simpatijami iz drugih razredov,
predvsem pa uživali v čudovi-
tem dnevu. Nekateri smo si
kupili tudi spominke, razgled-
nice, medene srčke in si pove-
dali, da se imamo lepo...
Pa kako lepo gledališče ima-
jo v Škofji Loki! Kar celega smo
napolnili in včasih kar glasno
sodelovali z nastopajočimi. Ra-
čunalnik Maxi jo je namreč do-
bro zagodel, nas pa ob tem
zabaval in učil. Vsem učiteljem,
ki so bili z nami in šoferjem, ki
so nas varno pripeljali domov
smo bili hvaležni. Ob fotografi-
jah, ki so nas pričakale že na-
slednji dan, smo še dolgo govo-
rili o prelepem dnevu, ki smo
ga preživeli.
Učenci in učitelj
OŠ Glazija Celje
Živeti, živeti, živeti
Zopet se je pokvarilo dvi-
galo. Nikamor ne morem. Z
invalidskim vozičkom sem
priklenjen na svoje stanova-
nje. Ne smem obupati. Po-
poldan bo že dobro, saj pride
Marjan in me bo odpeljal
ven. Še dobro, da so mi ostah
prijatelji.
Vsako jutro me obišče pa-
tronažna sestra. Umije me,
mi pospravi sobo, pripravi
zajtrk in poklepeta z menoj.
Zelo je prijazna. Toda njen
čas je omejen, zato me prepu-
sti še drugim.
Živim z očetom. Mati je že
zdavnaj odšla in naju pustila,
ko sem bil še zdrav. Ustvarila
si je novo življenje. Očetu so
leta in moja nesreča močno
pobelili lase in razbrazdali li-
ce. Nekaj časa sploh ni vedel,
kako se bova znašla, pa se je
nekako obrnilo na dobro. Če
sem dobre volje, očetu žarijo
oči.
Kje je že tista sončna ne-
delja! Komaj sem napravil
vozniški izpit, že sem se po-
dal na dolgo pot. Bil sem
srečen, avto je bil nov, dolga
široka cesta me je vabila.
Želel sem obiskati prijatelja
na Otočcu. Na cesti sem bil
sproščen in užival sem v
enakomerni vožnji. Nena-
doma pa se'je zgodilo. Ni-
sem bil kriv, le ustrašil sem|
se in preveč zavil. Avto jej
zavil s ceste v jarek. Ničesar'
več se ne spominjam. Bolni-i
šnica, oče, zdravniki, se-
stra... moje noge pa niso bile
več moje.
Že nekaj let je minilo. Os-i
talo mi je srce in ostal mi jej
pogum, da se »pretolčem«!
skozi to življenje. Ne dam,
ga. Tudi če se pokvari dvi-i
galo, tudi če je oče kdaj ža-j
losten, tudi če se kakšna i
noč brez spanja vleče v ne-i
skončnost... Sončni žarki soj
tako topli, vetrič neizmerno
božajoč in življenje tako
moje.
MARJAN GUNZEK, 3. a, |
Srednja strojna šola Štore
Marsovflci, sneg in jaz
Povem vam, da se danes po svetu dogajajo čudne reči. Ko so
včeraj zapadle prve snežinke, sem se jih zelo razveselila. Odšla
sem na dvorišče in začela delati velike snežene kepe. Iz njih sem
naredila tri snežene možice. Vsakemu sem dala ime. Eden je bil
Smukač, drugi Skakač in tretji Sankač. Ko sem jih nekaj časa
gledala, so se začeli premikati. Sankač je začel mežikati, Smukač
je kazal jezik, Skakač pa se je praskal za ušesi. ZačeU so
izgovarjati čudne besede: veš, juhšpode, snegšpode, tralala,
tralala, tralala. Mislila sem, da me luna nosi. Moji mali snežaki so
se začeli še premikati in spreminjati v ledene Marsovce.
Postajali so vedno bolj ledeni. Skakali so po snegu in se veselili
zime. Bili so tako prisrčni, da sem si zaželela, da ne bi nikoli več
posijalo toplo sonce. Kajti vedela sem, da se bodo na soncu
stopili. Marsovci pa so vedeli, kaj jih čaka, če se prikaže sonce.
Zato so si iz snega naredili velik ledeni krožnik. Sedli so nanj in se
odpeljali daleč v vesolje. V slovo so mi veselo pomahali. Jaz pa
sem bila žalostna. Upam, da bo še zapadlo veliko snega. Lahko
bom spet. delala ledene Marsovce in se z njimi zabavala.
TJAŠA GROBELNIK - FEDRAN, 3. b,
OŠ Petrovče
Ko veliici podajo rolco malim
Ne zgodi se prav velikokrat, da bi vehko in ugledno podjetje
zaupalo podobo svojih izložb v vseh svojih centrih mladim iz
osnovne šole. Tako se je zgodilo prav letos. Predstavniki Kovino-
tehne Celje so učencem Osnovne šole Frana Roša ponudili
zanimivo delo. Roke mladih naj bi namreč s svojimi domislicami
izdelale sto panojev, ki bodo ob prelomu stoletja krasili centre te
velike celjske delovne organizacije po vsej državi.
Ponos, veselje in radovednost so bili glavni motivi za delo.
Štirideset učencev in dva mentorja (Lijana Klančnik in Dejan
Petrovič) so se ob podpori vseh delavcev šole lotili dela. Ideje
so deževale, panoji so nastajali in delo je bilo hitro opravljeno.
Slogan Nemogoče je mogoče se je izkazal za uresničljivega in
dela so že na ogled v izložbah Kovinotehne.
^ MILENA SMISL,
OŠ Frana Roša Celje
v MODNEM VRTINCU
47
Moda, obsijana z luno in zvezdami
Srebrno lesketajoči se modni utrinki za zdrs v futuristicni svet tretjega tisočletja
Pripravila: VLASTA
CAH-ŽEROVNIK
Novo tisočletje se je že z
nosom skoraj dotaknilo
vrat, tako blizu je... Ja, že
prav. Besedno zvezo ome-
njam samo še tokrat. Ob-
ljubljam. Čeprav ne verja-
mem, da se bom obljube
lahko držala. Že milijon-
krat prežvečena evforija
milenija pač zajema v svoj
nori vrtinec tudi ves medij-
ski svet. Vroče odštevanje
se je začelo čisto zares, z
njim pa tudi včasih ubijalsko nadležna vprašanja kje,
s kom, kako oblečeni za najdaljšo noč.
Če spadate med tiste, ki prezirljivo, če ne že naravnost
sovražno gledate na vso to mrzlico, vam bo gotovo še
najmanj srebrnih las povzročila izbira silvestrske obleke.
Za vse, ki si za nobeno ceno ne dovolite vzeti enkratnosti
tega trenutka, ko se bo začelo pisati leto 2000, pa bo
morda tale srebmo-lesketajoči se modni utrinek prav
dobrodošel. Kot vodilo za nakup nove obleke, kot ideja
za prenovo ali dopolnitev stare s srebrnimi modnimi
dodatki. Namreč, kot luna in zvezde srebrno lesketanje
je prva modna zapoved, ki bo obeležila prehod v novo
tisočletje. Vsem tistim seveda, ki vidite njegov prihod kot
kibemetični, futuristični jutrišnji svet. Ali pa vam je
srebrno sijoča atraktivnost preprosto všeč, oziroma
pristoji k vašim očem, lasem, polti...
Srebro na goli koži,
v rokah in na
nogah
Eno je letos jasno - razkošne
krinolinaste toalete je moda,
razen tista visoka, postavila v
megleno ozadje. Kljub smrtni
napovedi minimalizmu, je pre-
prostost krojev še vedno pou-
darjena. Kraljuje bolj ali manj
oprijeta vertikalna linija do tal.
izjemoma do kolen. Prepro-
stost krojev pa je zato opleme-
nitena s sofisticiranimi, inova-
tivnimi materiali. Metalizirana
organca z efektom tekoče ko-
vine, umetno usnje, lakiran ši-
fon... Ah pa prosojna osnova v
barvi kože, nanjo pa prišite
bleščice, vezene aplikacije in
steklasto kamenje. Skratka -
dražljivo in hkrati zadržano le-
sketanje ima moda v mishh,
malce oddaljeno od tistih veli-
kih bleščic, v katerih smo pred
leti delovale kot mežikajoči
neonski napisi ali utripajoče
lučke z božičnega drevesca.
No, pri oblekah pa se srebr-
na modna zgodba pravzaprav
šele začenja, kajti presehla se je
tudi na modne dodatke, pred-
vsem štole, čevlje, večerne
škornje, ki so značilni hit mile-
nijske mode, ter torbice. Da o
nakitu, ki je v znamenju bele
barve, sploh ne govorimo.
Mnoge izmed predlaganih idej
lahko seveda ustvarite, popra-
vite in prenovite kar same. To-
rej, domišljija, na plan!
Vendar, kot pri vsaki stvari,
je dobro tudi pri srebrnem le-
sketanju presoditi, kje je prava
meja. Kajti, tudi vsega lepega
preveč, je lahko - odveč. Pa o
tem kaj več še v zadnjih dveh
tednih tega tisočletja.
Tudi vsega lepega preveč - je lahko
odveč. Zato: zmerno z nakitom, pa
čeprav je še tako žlahten.
Nežna romantika ali tehno dinamika v srebru.
Trendovska večerna kreacija,
ki skrije tudi kakšen odvečen
kilogramček.
moda v laseh
Frizure Y2K
Frizerska hiša Tony&Guy
'se je z novo kolekcijo pod
imenom Y2K približala ak-
tualni modi za na ulico. Po-
novno je opaziti precejšnjo
drugačnost in inovativnost v
primerjavi z ostalimi imeni,
ki vladajo v frizerski modi.
Za kolekcijo Y2K so značilni
zelo futuristični pogledi. V teh-
nikah striženja prevladujejo
predvsem mehke in nepoveza-
ne linije. Dolžine se gibljejo od
kratkih do srednjih ter dolgih
las, pomemben je samo končni
stil. V tej kolekciji opažamo, da
ni več ultra kratkih pričesk, am-
pak vse skupaj deluje prerašče-
no z daljšimi konturami. Velika
zanimivost so kronski deli, ki
morajo biti obvezno precej pot-
lačenega videza, da pride bolj
do izraza razmršenost proti
konturnim delom. Trde ponije
so zamenjali zelo mehki.
Spremembe so prisotne tudi
na barvnem* področju, kjer
prevladujejo blok tehnike v za-
dušenih efektih, ki gredo celo
tako daleč, da kombinacije
uporabe različnih nians skoraj
ne opazimo. Ogromno je
umetnih narastkov, ki delujejo
kot globina pri korenu. Močne,
žareče barve s sijajnimi efekti
niso prisotne.
Zanimiva je povrnitev ko-
drov, ki pa ni prišla v pričako-
vano ospredje. Neonske trajne
ondulacije (krepasti efekti) so
le za resnično ekstremne tipe,
več poudarka je na rahli valovi-
tosti.
KRISTUAN PETEK
znani slovenci o modi in oblačenju
Nikoli v cesarjevih novih oblačilih!
Jernej Kuntner posebej za Novi tednik
Saj ga poznate - bodisi kot
gledališkega igralca, ki v
zadnjem času še posebej
navdušuje v vlogi »slačifan-
ta« v predstavi Žurka za pun-
ce, morda kot prismuknje-
nega češkega inovatorja
Pšemeka ali italijanskega
mačota Mercatorija, ki meša
štrene v televizijski nadalje-
vanki Dober dan.
Kakšen pa je diplomirani
igralec Jernej Kuntner, ko od-
vrže svoje igralske obraze in
ostane le silno zaposlen so-
doben moški, mož ter očka?
Kako razmišlja o svoji in dru-
gih vizualnih podobah, o. ob-
lačenju in modi?
Posebej ljubo oblačilo -
takšno, ki bi ga najraje nosil
tudi ponoči?
»Nad vsakim novim oblači-
lom sem tako navdušen, da bi
ga nosil kadarkoli in kjerkoli,
tudi za v posteljo...To še po-
sebej velja za cunjice Quiksil-
ver, ki me s svojo toplino in
mehkobo spremljajo že od
mladosti.«
Česa ne bi oblekel tudi pod
prisilo?
»Cesarjevih novih oblačil!
So predizajnirana in sploh či-
sto nič po mojem okusu, ha,
ha ...«
Najlepše v ženski modi?
»V ženski modi mi je vedno
najbolj všeč - moja žena. Če
pa vzameva modo zaradi mo-
de, mi letos odgovarjajo, reci-
mo, natikači v večerni toaleti.
Zelo senzualno obuvalo.«
Pa dajva vendarle pokuka-
ti malce v igralski svet. Je
Jerneju Kuntnerju po stilu
oblačenja ljubši Pšemek ali
Franco Mercatori?
»Pšemek sodi po obleki in
po popularnosti bolj za v mu-
zej voščenih lutk. Franco
Mercatori, ta pa sledi mod-
nim trendom kot se za prave-
ga Italijana spodobi, seveda.
Oblači se pri trendovskih itali-
janskih kreatorjih. In, atten-
zione! Donatella Versace je
njegova osebna garderober-
ka!«
Boš podaril svoji ženi ob
prehodu v novo tisočletje
kakšno modno darilo?
»Jaz svoji ženi nenehoma
dajem darila. To so namreč
vsi.moji prihodi domov... No,
ob koncu tisočletja pa je res
odlična priložnost, da se izka-
žem na modnem področju.
Nedvomno ji bom letos poda-
ril lepe obleke. Pa še kaj. Ko-
nec koncev bo tako ali tako
konec sveta. Kaj bi torej z
denarjem.«
Še modni nasvet moškim.
»Hu, za to pa nisi našla pra-
vega, saj bi lahko še sam sebe
večkrat okrcal... Moška moda
je pač tako individualnega
značaja, a ne? Zato bi rekel v
stilu Mercatorija: »Attenzio-
ne, povprašaj ženo ali pa ko-
legico, one to bolje znajo!«
Jernej Kuntner
Nagradno vprašanje decembra:
PRVA VEČERNA OBLEKA V ZGODOVINI MODE, IMENOVA-
NA GRANDE PARURE, IZHAJA IZ:
a)	19. stoletja, za plese in gala prireditve;
b)	leta 1980, za cocktail sprejeme.
48
KRONIKA S CEUSKEGA
Literati pod Resevno
Toliko literarnih ustvarjalcev kot na Šentjurskem ni nikjer - Od alpinistov, uciteljic in kmečkih gospodinj do duhovnika, nojerejca, veterinarja,
ekonomista, študentov... - Alpinist, ki je pesnil med letošnjo odpravo v perujske Ande - Študent razburja s Šentjurskim spolnim priročnikom
šentjurska knjižnica je
prostor, kjer so skoraj vsi
tamkajšnji avtorji predsta-
vili "svoje prve ter poznejše
knjige. Prejšnji teden je bil
tam literarni večer z nekate-
rimi avtorji (od skupno
dvajsetih), katerih dela so
bila objavljena v skupnem
zborniku Z besedami. Vsi so
zanimivi ljudje.
Med starejšimi pesniki se je
predstavil eden od 25 članov
novega Literarnega društva
Šentjur, Rado Palir iz Šentjur-
ja, psiholog celjske vzgojne
posvetovalnice Centra za so-
cialno delo. Res, veliko pozna-
valcev čudi, da tako dober pe-
snik nima samostojne pesniške
zbirke. PaUr, ki je včasih pose-
bej prijateljeval z Ivanom Mra-
kom, Gregorjem Strnišo, Da-
netom Zajcem in Svetlano Ma-
karovič, jo je želel za 60. rojst-
ni dan (imel ga bo 9. januarja),
vendar je bilo vse skupaj pre-
pozno. Med drugim je objav-
ljal v Mladih potih. Tribuni,
Problemih, Naših razgledih in
Naši sodobnosti. Zanimivo je,
da sta s soprogo, višjo medicin-
sko sestro Milko Palir, pred leti
rešila propada staro, s slamo
krito Wečko hišo. Drugi do-
mek v Repušu pri Dobju druži-
ni veliko pomeni.
Njuna hči Lucija Palir štu-
dira na mariborski pedagoški
fakulteti razredni pouk ter je
na literarnem večeru brala
svoje pesmi. Tam je prav tako
nastopila njena sestrična pe-
snica Alenka Jovanovski iz
Šentjurja, nekdanja dijakinja
mednarodne gimnazije v De-
vinu pri Trstu, diplomantka
primerjalne književnosti in
italijanščine. Za radio Slove-
nija prevaja tuje avtorje ter
med drugim slika na svilo.
Stara starša obeh mladih
šentjurskih pesnic (nekdanji
šentjurski občinski tajnik Ja-
kob Palir in soproga Slavica)
sta bila zverinsko ubita v ta-
borišču Jasenovac, ki ga je
preživel šentjurski pubhcist,
pesnik ter pisec aforizmov
Jernej Borovnik (s psevdoni-
mom Bartol). Borovnik, do
letos predsednik slovenskega
odbora taboriščnikov Jase-
novca, Stare Gradiške in Le-
poglave, je zbral, uredil ter
nato lani izdal knjigo spomi-
nov. Inženirja Borovnika se
mnogi spominjajo kot preda-
vatelja v domači kmetijski
šoli ter v vrtnarski šoli v Med-
logu. Prejšnji teden se je med
drugim predstavil kot pesnik,
avtor treh pesniških zbirk.
Med občinstvom, ki je vzor-
no prisluhnilo svojim pesni-
kom in pisateljem, sta bili sta-
rejši Šentjurčanki, avtorici
skupne pesniške zbirke in sa-
mostojnih knjig, Anica Hva-
leč ter Ivana Klepec. Belo-
kranjka Hvalčeva je znana po
trgovini Pri Belokranjki, Klep-
čeva je bila učiteljica. Na odru
je bila tokrat njena kolegica,
nekdanja šentjurska učiteljica
Ivanka Podgajski. Veliko nje-
nih zgodb je v reviji Antena,
kjer uporablja psevdonim.
Med člani društva ter avtorji
skupnega zbornika je duhov-
nik Rafko Miha Vodeb, ki se je
pred dvema desetletjema prise-
lil v stari mUn v Turnem pri
Slivnici. Profesorja Vodeba
pozna najširša javnost kot pre-
vajalca, urednika revij Zname-
nje in Nova mladika, urednika
in tajnika celjske Mohorjeve
družbe, vodjo slovenskih od-
daj vatikanskega radia, profe-
sorja univerze v Rimu in na
podobnih mestih, skratka kot
zelo izobraženega moža.
V mestu ob Voglajni je seveda
veliko mladih literarnih ustvar-
jalcev. V kraju vrhunskega alpi-
nista Aca Pepevnika pesnita
vsaj dva iz alpinističnih kro-
gov: Aleš Nežmah, ki je prene-
hal z alpinizmom na svojem
višku, je bil pred dvema letoma
član odprave na blizu 6800
metrov visoki Huascaran v pe-
rujskih Andih. Nežmah piše
ter slika; sinoči so v razstavnem
prostoru stare občine odprU
njegovo slikarsko razstavo.
Udeležil se je večih likovnih
kolonij in pripravil samostojne
razstave, v njem pa zori migel o
veliki razstavi na vrhu Rifnika.
V šentjurskem literarnem zbor-
niku je devet pesmi v Elektru
Celje zaposlenega Nežmaha.
Tam so tudi planinsko obar-
vane pesmi 22-letnega alpini-
sta Boštjana Jezovška, ki je
bil letos kot član šentjurske
odprave na 6300 metrov viso-
kem perujskem vrhu Chopikal-
qui. V Šentjur se je priselil v
času osnovne šole, prej je dru-
žina bivala v Celju. Po poklicu
je elektrotehnik-energetik, si-
cer opravlja v okviru Plezalne-
ga kluba Rifnik višinska dela.
Med nastopajočimi na hte-
rarnem večeru je bil v Bosni in
Hercegovini rojeni Rade Vuč-
kovac. Pesnik s koreninami v
okoUci Banje Luke piše v mate-
rinem jeziku ter je zadnje de-
setletje redni udeleženec sre-
čanj literatov drugih narodov
in narodnosti, ki živijo v Slove-
niji. Nazadnje letos novembra
v Mariboru, kjer je bil pred
televizijsko kamero. Na teh
srečanjih je mogoče med dru-
gim sUšati pesmi v italijanščini
in madžarščini, v makedonšči-.
ni ter romščini. Njegove pesmi
se pojavljajo v rednem almana-
hu, prve so mu objavih v Bosni.
Z družino živi v Šentjurju, po
pokHcu pa je živilski tehnik.
Njegove pesmi so zelo resne,
za razliko od Šentjurčana Jože-
ta Zupanca, ki izvira iz Vezov-
ja pri Slivnici. Zupančevim po-
gosto hudomušnim pesmim so
se v knjižnici od srca nasmeja-
li. Diplomirani ekonomist Zu-
pane je začel pesniti v službi,
ob slovesnih priložnostih. Med
njegovimi tremi otroki sta dva
osnovnošolca, ki ju zanimata
klavir in citre (starejša Mojca je
v torek pela na prireditvi Full
Cool Demo Top).
Med pesnicami s Šentjurske-
ga se pojavljata v zborniku Bo-
jana Krumpak, uslužbenka iz
Šentjurja in Marjana Rataj-
Artiček, likovna pedagoginja
in knjižničarka iz Gorice pri
Slivnici. Iz osrčja Kozjanskega
sta bih na odru knjižnice pesni-
ci Majda Rezec iz okolice Pre-
verja ter Ivanka Uduč s Plani-
ne, obe kmečki gospodinji in
materi treh otrok. Majdo Rezec
je v zgodnji mladosti pretresla
mamina smrt, ko je začela skr-
beti za mlajši sestri in očeta.
Njena huda bolečina je izraže-
na v samostojni pesniški zbir-
ki. Po izobrazbi je ekonomska
tehnica, vendar se je posvetila
domu, kmetiji, trem otrokom.
Ljubitelji petja jo poznajo kot
članico vokalne skupine Domi-
ma. Udučeva pa je med zdoms-
tvom v Nemčiji začutila poseb-
no ljubezen do rodne zemlje.
Nastopa na različnih kulturnih
prireditvah, s svojo besedo
spremlja številne občane tudi
na njihovi zadnji poti. Poznajo
jo prav tako po dolgoletnem
pripravljanju kozjanske »prsja-
če«, kruha iz poljske peči, ki jo
imajo na Planini na prostem.
Matej Frece, študent raču-
nalništva iz Šentjurja, je bil na
literarnem večeru med poslu-
šalci. V literarnem zborniku
sodeluje s svojo prozo, sicer
pa je ljubitelj branja fantazij-
ske literature, ki jo mora pre-
birati v angleškem jeziku, saj
lahko bere v slovenskem pre-
vodu vsega tri avtorje tega ža-
nra. Na Šentjurskem je najbolj
znan kot sodelavec Šentjur-
skih novic, kjer odmeva nje-
gov obširni Šentjurski sekso-
loški priročnik (v zadnji šte-
vilki o Felaciji, s kroženjem,
»hzanjem lizike«, »osmico« in
podobnim). V Mariboru, kjer
so ga brali v študentskem časo-
pisu, ni bilo nobenega razbur-
jenja, v Šentjurju je drugače,
kar je pričakoval. Med drugim
shka, predvsem s tušem ter
načrtuje risanje stripov.
V prireditvenem prostoru
knjižnice so pogrešali avtorja
pesmi in aforizmov Gregorja
Bezenška, dr. vet. med., di-
rektorja Veterinarstva d.o.o.
in nekoč najmlajšega člana pr-
ve zasedbe New Swing Quar-
teta. Zdaj je član hterarnega
društva, ki sodeluje v zborni-
ku s pesmimi, pred leti je bil
skupaj z Jožetom Mastna-
kom Marjanom soavtor knji-
ge aforizmov Fore za jurja.
Mastnak je s Proseniškega in je
predsednik maja letos usta-
novljenega društva ter avtor
predlani objavljenega romana
o Bufoniji, deželi sivorjavili
kvak (v zborniku je njegov
odlomek). Jože je njegovo
uradno ime, domači in prijate-
lji ga bolj poznajo po krstnem
imenu Marjan, tako da je celo
njegova tovarišica v 1. razredu
v izkazu narobe uporabila ime
Marjan. Zadnja leta se posveča
nojereji ter bil na tem področ-
ju v Sloveniji med pionirji.
Njegov starejši sin Mitja, ki
je zgodaj presenetil z medna-
rodnimi uspehi na področju
matematike in fizike, je v Hali-
faxu v Kanadi, kjer opravlja po
magisteriju doktorat iz mate-
matike. Mlajši sin Mitja Mast-
nak je študent sociologije in
kriminalistike, ki piše pesmi
(objavljene v zborniku šentjur-
skih ustvarjalcev) ter se navdu-
šuje za umetnost stripa.
Večer je povezovala tajnica
literarnega društva Anita Ko-
leša, ki je vodja šentjurske
območne izpostave repubUš-
kega sklada za ljubiteljske de-
javnosti, ena od dveh žensk v
šentjurskem občinskem svetu
ter med drugim nekajletna
moderatorka in napovedoval-
ka radia Celje.
Udeležence zanimive prire-
ditve je pozdravila ravnateljica
Knjižnice Šentjur Tatjana
Cmok, članica literarnega
društva. Utesnjena knjižnica,
kjer morajo za vsako prireditev
prestavljati knjižne police, je
namreč že dolga leta središče
neprekinjenega kulturnega do-
gajanja tega mesta. Cmokova je
prejela pred nekaj tedni za stro-
kovno delo in prispevek k raz-
voju slovenskega knjižničars-
tva ugledno Čopovo priznanje.
Posebni gost večera, literar-
ni urednik revije Mentor Mar-
jan Pušavec, je Šentjurčanom
čestital za zbornik ter izrazil
presenečenje nad bogato us-
tvarjalnostjo. Pravijo, da je ta
posebnost celo v slovenskem
prostoru.
V knjižnici so kot po navadi
zaključili prisrčni večer ob ko-
zarcu in prijateljskem pogovo-
ru. Ob tem jim je na klavir
igrala Jelka Iskra, ki poučuje
rojake Ipavcev, Slomška in
Wambrechtsammerjeve v bliž-
nji glasbeni šoli.
BRANE JERANKO
Udeleženci literarnega večera: v prvi vrsti Anica Hvaleč, Majda Rezec, Ivanka Uduč, Anita Kolesa, Rade Vučkovac, Alenka
Jovanovski, Jernej Borovnik, v drugi vrsti Tatjana Cmok, Ivanka Podgajski, Jože Zupane, Matej Frece, Ivana Klepec, Aleš
Nežmah, Matija Mastnak, Boštjan Jezovšek, Lucija in Rado Palir ter Jože Mastnak Marjan.