Vreme Zmerno • Murska Sobota, 13. februarja 2003, leto LV, št. 7, odgovorni urednik Janez Votek, cena 300 sit Str. 12 - Je ukinjanje poklicnih šolskih Programov res skrb za človeške vire? Šola je nemočna, pravi šolski ped gog Peter Brezi Str. 3 - Podpisana pogodba o Mrežnem podjetniškem inkubatorju Podpisnice občine Murska Sobota, Ljutomer in Odranci ter RRA Mura ~Nova afera v slovenskem nogometu ^veza prisvojila solidarnostni denar Nogometni zvezi Slovenije to odločno zanikajo Str. 2 Adijo, pornografski filmi! Str. 5 - Darja Odar podžupanja občine Ljutomer Imenovanje odborov -opoziciji krajši konec Ljutomerčani za Mrežni pomurski podjetniški inkubator Str. 14 - Človeška stiska Ona nepremična, on (skoraj) slep Str. 16 - Zanimiva pohoda ljubiteljev narave Bobri-mokrlšča, Ljutomer-Jeruzalem Vse kaže, da je tudi v našem okolju vedno več ljubiteljev organiziranih pohodov v naravi, ki imajo vsebinski poudarek. Str. 17 - Nov zakon o prekrških Bo izterjava denarnih kazni boljša? Za neplačnike globe uklonilni zapor Str. 8,9,11,26.32-Ob kulturnem prazniku S Prešernom tudi v Veržeju Umetniki zapisovalci stanja duha Str. 3 - Župan Jože Toplak prekinil sejo občinskega sveta, Zlatko Mir napovedal vojno Se bodo politične razmere umirile? Naši sosedje - dobri prijatelji NAROČNIK 2 AKTUALNO 13. februar 2003-VESTNII pismo iz Avstrije । Zdaj pa gre zares vSttaS* Adijo, pornografski filmi! razburile duhove Ljudska stranka je dosegla svoj cilj in dobila več glasov kot socialni demokrati. Volitve so prinesle tudi edinstveno senzacijo: komunistična stranka je pristala na tretjem mestu. Največji poraženec teh volitev so svobodnjaki, ki sta jih prehiteli tako komunistična stranka kot zeleni. Ljudska stranka je s 36 odstotki dosegla največ glasov na štajerskih deželnozborskih volitvah, kar 13 odstotkov več glasov kot na volitvah leta 1998. Socialni demokrati, ki so izgubili kar 5 odstotkov glasov, so pristali pri najnižjem številu glasov v zgodovini, s skoraj 26 odstotki so nizko kot še nikoli. Svobodnjaki so padli z drugega na peto mesto in z doseženimi 8 odstotki izgubili kar 18,"'9 odstotka glasov volivcev. Kar petino vseh glasov so dobili komunisti, ki so tudi senzacija letošnjih deželnozborskih volitev Za njih je glasovalo dobrih 20 odstotkov volilnih upravičencev, kar je 13 odstotkov več kot pred petimi leti. Zeleni so z 8 odstotki prav tako izboljšali svoj volilni rezultat iz leta 1998. Druge stranke pa niso dosegle praga za vstop v graški deželni zbor. V novem deželnem zboru ima ljudska stranka 21 sedežev, socialni demokrati so tri izgubili in pristali pri 15 sedežih, svobodnjaki so izgubili kar 12 sedežev, tako da imajo le še štiri, tako kot zeleni, ki so enega pridobili, komunisti pa so pridobili največ in imajo kar 12 sedežev. Raziskava javnega mnenja, ki jo je opravil Gunther Ogris z inštituta SORA, je pokazala, da so štajerske deželnozborske volitve predvsem protestne volitve, kar se je pokazalo že z zelo nizko volilno udeležbo. Na teh volitvah je sodelovalo le 57,2 odstotka volilnih upravičencev. Brez dvoma je dosegla komunistična stranka senzacionalen rezultat. Česa takšnega v Drugi republiki ne pomnijo. Povezano pa je z nezadovoljstvom s sedanjim političnim stanjem,« pravi Ogris, ki dodaja, da so komunisti pobrali predvsem glasove svobodnjakov, torej so volivci prešli s skrajne desnice na skrajno levico. Prav tako pa so dobili komunisti glasove tistih, ki so volili prvič, in volilnih abstinentov. »Svobodnjaki so se zlomili že na državnih volitvah in od tega udarca si še niso opomogli, kar se je pokazalo tudi na štajerskih volitvah v deželne zbore,« končuje Ogris. Kakšno koalicijo bo sestavila ljudska stranka, še ni znano. Velika verjetnost je, da bo koalicija rdeča-rdeča-zelena. Pogovori že potekajo. Ljudska stranka je pogovore začela s komunisti, nadaljevala s svobodnjaki, sledili so zeleni in šele nato socialni demokrati. Postavlja pa se vprašanje, ali v koaliciji sploh lahko sodelujejo svobodnjaki in komunisti. Prvi stolčki zaradi slabega volilnega rezultata svobodnjakov so že padli. Graški podžupan Peter Weinmeister in vodja stranke svobodnjakov je odstopi) in po 25 letih izstopil iz politike. Prav tako sta se poslovila štajerski mestni svetnik Gerhard Hirschmann (ljudska stranka) in Gunter Dorfinger (socialni demokrat). Njun odstop bo v deželni politiki povzročil velike zamenjave in spremembe Na uspeh komunistične stranke pod vodstvom mestnega svetnika Ernsta Kalteneggerja je reagirala tudi svetovna javnost, vse do Združenih držav Amerike. »Mnogi zaskrbljeni klici so prišli iz kroga gospodarstvenikov, vendar so bili to klici istih ljudi, ki so klicali že leta 2000,« pravi Herbert Paierl, »takrat so bili v skrbeh zaradi fašizma, sedaj'so v skrbeh zaradi komunizma.« Barbara Leskovar Pornografija: prikazovanje, obravnavanje spolnosti samo zaradi erotičnega draženja, ugajanja... Prav zanimivo bi bilo pokukati v spalnice, kjer se še daleč po polnoči svetlika zaradi prižganega televizijskega sprejemnika. Stavim, da takrat niso na sporedu, razen izjemoma, športni prenosi, ampak je aparat vključen zaradi gledanja pornografskih filmov, kar omogočajo nekateri operaterji kabelske televizije in s tem veliko tvegajo. Inšpektor za medije pri Ministrstvu za kulturo R Slovenije g. Ivan Pal je posebej za Vestnik povedal: »Kot inšpektor sem 7. februarja 2003 izdal dve odločbi o prepovedi predvajanja pornografskih filmov (R-kanal Ribnica, Telemach Ljubljana), in sicer obe na podlagi prijave občanov. Istega dne je oddelek za medije Ministrstva za kulturo poslal na naslove vseh kabelskih operaterjev okrožnico, v kateri je poudaril protizakonitost predvajanja pornografskih filmov v Sloveniji. V okrožnici je bila podrobneje obrazložena vsebina 84 člena Zakona o medijih ZMED (Uradni list RS, št. 35/ 01). Ta Člen opredeljuje (v 1. odstavku) zaščito otrok in mladoletnikov. Televizijski programi ne smejo predvajati prizorov: neupravičenega oziroma pretiranega nasilja, pornografije ali drugih oddaj, ki bi lahko resno škodovale duševnemu, moralnemu ali telesnemu razvoju otrok in mladoletnikov. Splošna prepoved predvajanja prizorov nasilja je nekoliko revitalizirana v 2. odstavku omenjenega člena oziroma ne velja v primerih, ko je to v službi objektivnega poročanja o resničnih dogodkih, pri čemer je ta izjema omejena na poročila in aktualno-informativne oddaje. Glede erotičnih prizorov je pomemben 3. odstavek 84. člena ZMED, ki dovoljuje predva- janje pornografskih vsebin z erotičnimi prizori od 24. do 5. ure, vendar morajo biti na predpisan način napovedane, kot to določa 4. odstavek istega člena.« Republiški inšpektor za medije Ivan Pal je posebej poudaril: »Iz zgornjega komentarja izhaja, da zakon glede prizorov pornografije ne predvideva nobene izjeme oziroma da je prepoved predvajanja pornografije absolutna. Za morebitno predvajanje pHzorov pornografije, četudi v času od 24. do 5. ure in četudi najavljeno na način v smislu 4. odstavka 84. člena ZMED, šteje za kršitev ZMED, za katero je v 129. členu ZMED predpisana kazen najmanj 2.500.000 SIT za pravno osebo in najmanj 350.000 SIT za odgovorno osebno pravne osebe« Ker gre zdaj zares (kazni so visoke!), bodo prav gotovo iz kabelskega omrežja izginili pornografski programi. Drugo je erotika, Tisti, ki pa brez pornografskih filmov ne morejo, si jih bodo lahko še naprej naročili in plačali pri določenih kabelskih oziroma satelitskih operaterjih. Do zdaj pa je bil velik nered (L šitve zakona) tudi zato, kerS nekateri operaterji preklaplja na pornografske filme že prej k ne šele po 24. uri, ampak kmalu po Odmevih nacional^ televizije ali pa prekinjajo pf(’ gram pomurske televizije As. M Komentar Čez dve leti? VESTNIK LJUBLJANA - Potem ko je prejšnji teden zunanji minister Dimitrij Rupel podpisal izjavo vilniuške skupine, so že mnogi mislili, da je slovenskega sprenevedanja konec in da je naše stališče glede Iraka oblikovano, kakršnokoli že je. Izjave pa zunanji minister vseeno ni označil kot ključne za stališče, ki bi kazalo, da smo dokončno na strani ZDA. Toda, kot pravijo mnogi analitiki, je izjava konkretnejša od pisma osmerice, ki je prejšnji teden zamajalo evropsko enotnost, deseterica vilniuških držav se je jasno postavila na stran ameriških interesov. Če je prvo pismo govorilo o skupnih vrednotah na obeh straneh Atlantika, pa druga deklaracija govori tudi o »nujnih in ustreznih ukrepih, s katerimi bi varnostni svet odgovoril na iraško neprekinjeno grožnjo mednarodnemu miru in varnosti«. Naše stališče pa je postalo spet nejasno, ko je Rupel samo tri dni po podpisu izjave povedal, da podpira nemško stališče, ki pa je popolnoma drugačno od ameriškega. TOKIO - Tako kot Bush in njegova vlada prepričujejo še neodločene države, da pristopijo glede vprašanja Iraka na njihovo stran, se tudi EU z obiski zavzema za mirno rešitev. Visoki predstavnik EU Javier Solana se je v začetku tega tedna sestal v Tokiu z japonskim premierom Juntchirom Koizu- mijem, kateremu je povedal, da EU želi mirno rešitev krize v Iraku ter da se želi izogniti vojni. Koizumi je pred tem izjavil, da Japonska želi dočakati novo poročilo inšpektorjev UN, preden se bo odločila, kakšno politiko voditi v zvezi z Irakom. BOGOTA - V glavnem mestu Kolumbije je v soboto v enem izmed elitnejših nočnih klubov eksplodirala bomba. Potem ko so pred mesecem dni v podobni eksploziji avtomobila bomba v istem mestu umrli štirje ljudje, trideset pa jih je bilo ranjenih, jih je tokrat umrlo triintrideset, ranjenih pa jih je bilo več kot sto petdeset. Tudi tokrat ni prevzel odgovornosti za napad nihče, vendar so kolumbijske oblasti odgovornost za napad pripisale upornikom Oboroženih revolucionarnih Sil Kolumbije (FARC). Ker pa je šlo za,zelo načrtovan napad, veliko ljudi pripisuje del pomoči znanima terorističnima organizacijama IRA in ETA. H00LYW00D - Ameriška filmska akademija je v začetku tega tedna javno objavila imena igralcev in filmov, ki so nominirani po mnenju mnogih za najprestižnejšo nagrado v filmskem svetu. Letos se bodo za oskarja v glavnih vlogah pri moških potegovali: Adrien Brody, Nicolas Cage, Michael Caine, Daniel Day - Lewis in Jack Nicholson. Pri ženskah pa so to: Salma Hayek, Nicole Kidman, Diane Lane, Julianne Moore in Renee Zellweger. Med nominiranimi filmi pa so se znašli: Chicago, Tolpe New Yorka, The Hours, Gospodar prstanov -Stolpa, Pianist. Odločitve o tem, kdo bo dobil oskarje, bodo padle 23. marca, ko si bomo tudi pri nas lahko ogledali prenos podelitve Oskarjev. SYDNEY - Po vsem svetu potekajo de-monstarcije proti morebitnemu ameriškemu napadu na Irak, še posebej v tistih deželah, katerih vojaki naj bi sodelovali v vojni. Tako so na svoj način tudi Avstralke izrazile nasprotovanje vojni in se do golega slekle. V akciji je sodelovalo več kot 750 žensk, starih od ?0 do 60 let, ki so gole oblikovale obris srca okrog napisa »Ne vojni«. Na podoben način naj bi pred dnevi že protestirale tudi ženske v New Yorku, ki se niso strinjale s politiko ameriškega predsednika. PITTSBURGH - Američani še vedno zelo emocionalno reagirajo glede vsega, kar je povezano z arabskim svetom. Trgovine v Pennsylvaniji so umaknile iz prodaje veliko količino čestitk za Valentinovo, ker je na njih v arabščini napisana beseda »džihad«. Čestitke so bile narejene v New Yorku, FBI pa raziskuje njihovo poreklo. Sporna je pravzaprav fotografija na čestitki, ki prikazuje otroke, izmed katerih se eden po naključju imenuje Džihad, ime pa ima napisano na majici Izdajatelj čestitke trdi, da ni bil pozoren na to, kaj je napisano, in se opravičuje vsem, ki se čutijo prizadete zaradi taksne Čestitke. Zgodilo se je to, česati se na Srednji poklicniU tehniški šoli M. Sobota bolj bali, in sicer da šolsk ministrstvo ni upošteval njihovega predloga, da^ razpisali za vpis novince*’ novem šolskem letu vsaj P’ en oddelek programa pf močnik konfekcionarjak šivilja - krojač. To ima ko dolgoročno neljube p* sledice, o Čemer so pred^ vniki sindikata na šoli li seznaniti Širšo javnost^ ponedeljkovi tiskovni W” ferenci. Tako so postavljeni Pf dejstvo, da letos ne morejo vpisovati novincev (učenci ki končujejo osnovno Šolo)1 izobraževanje za področje " stila. Razpisan je namreč k111 daljevalni program poklic^ tehničnega izobraževanj programu konfekcijski lar (3 + 2), vendar bo tu^11 čez dve leti zamrl, če nt 7' vpisa v 1. letnik. Po besedah sindikalnega upnika na šoli univ. dipl-Slavka Režonje so prepoj da so kljub trenutni kr#1 tekstilu tekstilni poklici teški potencial razvoja reg’’ in velika možnost za zam0*1 poslovanje. Želijo, da se stalo situacijo seznani Šjl pomurska javnost ter da " reševanje problema vklju^ vsi lokalni strokovni in tični akterji. Člani sindikat učitelji ne morejo prevzel” odgovornosti v primeru, bo strokovno izobražc^ za področja tekstila, strdi Štva, gradbeništva in elek’'f tehnike v regiji čez kA leto skrajno neugodno. 7" zmanjševanja vpisa v pok*' f programe so morali n* minulih štirih letih že 0 £ stiti 13 pedagoških j ■ tekstilne šole, poleg t'^ J, morajo reševati svoja de'0 mesta s prerazporeja11’’^ znotraj šole in dopolhi^. njem učne obveznosti gih pomurskih srednjih Teh možnosti sedaj m v'^|;i Medtem so že imeli z glavnim tajnikom '' .a Branimirjem ŠtrukljemL čakujejo da bo šolsko strstvo tudi zanje priP^ sistematični načrt presežnih delavcev v Šw ker jc nov zakon o „ razmerjih bistveno pravice iz tega naslova- j sindikalni tajnik jih v H । prizadevanjih vsekak0^. dpira in to pričakujejo šolskega ministra dr ^r' Upajmo, da se bod° vendarle premaknile °11 j J^e'; VESTNIK-13. februar 2003 AKTUALNO 3 Podpisana pogodba o mrežnem podjetniškem inkubatorju Podpisnice občine M. Sobota, Ljutomer in Odranci ter RRA Mura Komentar Evropske povezave Evropa je dala denar za krepitev podjetniške kulture Predsednik programskega pri RRA Mura Rudi Cipot je podpis pogodbe o ustanovitvi pomurskega mrežne 8a inkubatorja pospremil z ^sedami, da gre za pomem-korak od vsebin k ustvar-Pnju realnega dejanja. Toda ustanovitev družbe z omejeno odgovornostjo Podjetniš-** inkubator, d. o. o., je še veno samo temelj, za katerega se ne ve natančno, kdo naj 1 na njem tudi gradil, torej 'ralil podjetniške ideje, ali kdo * v petletnem varovanju doH dovolj trdo kožo za izurjenega podjetnika v neusmilje nem konkurenčnem okolju. Ob slovesnem podpisu pogo-e> ki so se ga udeležili tudi nistrica za regionalni razvoj Zdenka Kovač, predstavnik ^gacije Evropske komisije v *^niji dr. Thomas Kaufmann, ^lektni vodja iz Španije Aure-0 kodriguez, o podjetniških ^nutfbah, ki bi jih ugnezdili v , ckot milijardo tolarjev vre-J^JHkubator - 2 milijona ev- bo prispevala EU, 1,7 podpi-'Ce Pogodbe in 1,4 milijona država o njihovi »žilavo-l’*li podjetniški obetavnosti ' do govora, čeprav naj bi jih lik Pctindvaiset Je pa to° b°lj odzvanjalo povabilo vi- । (’’ Kosu iz Evrope, da naj ' druge pomurske občine in. " Wja izkoristijo ponudbo inkubatorja in v sklopu projekta Phare Business Incubators Network še »sestrsko« pomoč razvojne agencije iz španske Canta-brie Pogodbo o ustanovitvi mrežnega inkubatorju so podpisali župan občine Murska Sobota Anton Slavic s 30-odstotnim lastniškim deležem v družbi, za Ljutomer Jožef Spindler s 15- in Ivan Markoja za občino Odranci s 5-odstotnim lastništvom, za RRA Mura, ki ima v novoustanovljeni družbi polovični delež, pa njen direktor Danilo Krapec. Ponudba za sodelovanje torej še velja, enako tudi priložnost podjetniške vključitve v inkubator, kajti lahko si mislimo, da bo porabo denarja zanj, in tega sploh ni malo, nekomu treba upravičiti. Za delovanje podjetniškega inkubatorja v Murski Soboti na Plešah že gradijo prostore za proizvodnjo in storitve v velikosti 1640 kvadratnih metrov, v njih pa bi lahko delovalo od deset do dvanajst podjetij. Dela bodo končana julija. V Ljutomeru bodo v ta namen in prav tako za deset do dvanajst podjetij obnovili in opremili starejšo hišo ob Glavnem trgu, občina Odran ci pa že ima pripravljene prostore za dve podjetji. Inkubator bo podjetjem ponudil tako imenovano trdo in mehko podporo. Med trde spada subvencionira na oddaja prostorov v zgradbi podjetniškega inkubatorja z možnostjo elektronske povezave, mehka podpora pa pomeni dostop do financ in kapitala. Podjetjem, lahko so ustanovljena tudi zunaj zgradb inkubatorja, bodo namreč prek RRA Mura ponudili ugodne kredite z 80-odstotno garancijo. Obstoječo garancijsko shemo pri RRA Mura so namreč v okviru projekta okrepili še s 300 tisoč evri ali 70 milijoni tolarjev. Med mehke podpore spadajo Še podpora lokalne skupnosti in svetovalne storitve prek vavčer-skega sistema. Majda Horvat, foto: N. J. Za državo Slovenijo seje lanska jesen končala uspešno. Naj spomnimo, da smo si neposredno po osamosvojitvi zastavili cilj - vključitev v EU in Nato. Ta cilja sta bila dosežena in sedaj se državljani morajo odločiti. Če se na kratko ozremo na čas,.ko je bila odločitev za ta dva cilja sprejeta, je bila naklonjenost temu projektu bistveno večja, kot je danes. Res pa je tudi, da so sedanje okoliščine nekoliko drugačne od takratnih. Danes dviguje največ prahu Nato. Morda je dvom upravičen predvsem zaradi ZDA. Že v času našega osamosvajanja so bile ZDA zelo trd oreh, ki smo ga težko pridobili na svojo stran. Nekoliko starejši se bomo spomnili znamenite izjave takratnega jugoslovanskega premiera Markoviča po vrnitvi iz Amerike: »Jugoslavija ne bo razpadla.« Po drugi strani pa nam izkušnja z osamosvajanjem lahko pomeni opozorilo, da vloge evroatlantskihpovezav, kljub dvomom določenega dela vplivne strokovne javnosti in civilne družbe, ni smiselno izvzeli iz naše zgodbe. Povedano drugače, EUje zaradi pričakovanja boljših življenjskih razmer, predvsem pa večjih možnosti razvoja, ki nam ga ponuja ta prostor, samoumevna postavka Delni dvomi so sicer predvsem pri tistih skupinah, ki se zavedajo, da bodo izgubile določene privilegije, ki jim jih je dala država. Z Natom je nekoliko drugače, kajti nekaj normalnega je, da človek tisto, kar ga lahko slabega čaka ali je slabega doživel, poskuša izriniti iz svoje zavesti in podzavesti. Človek o teh problemih razmišlja le, ko ga neposredno prizadenejo. Ob izključitvi tega trenutka in vsega, kar prinaša s sabo, le gre za pozitivno odločitev. Javnost je spravila v dvome prav politika z nekaterimi svojimi potezami. Slabi rezultati javnomnenjskih raziskav so najprej sprožili nerazumno reakcijo obrambnega ministra, ki je ženskam celo zagrozil s služenjem vojaškega roka. Vzporedno s tem se je začelo zapletati z referendumom. Tu so bila nerazumna preigravanja vladajoče strukture z obliko referenduma in na koncu je bil sprejet dogovor o posvetovalnem referendumu. Na načelni ravni ni z njim nič narobe, je pa dejstvo, da kljub zavezi, da bo vlada odločitev spoštovala, taka oblika referenduma pušča preveč odprtih možnosti, in se ga da - kljub zavezi vseh političnih opcij o spoštovanju njegove odločitve - zaobiti in doseči razpis novega referenduma katere koli skupine državljanov. In ker gre za pomembni in zavestni odločitvi te države, se preprosto ni mogoče igrati z manevrskim prostorom, ki bi, če nekoliko karikiram, dovoljeval odločanje o tem odvisno pač od trenutnega položaja v svetu. Navsezadnje pa tudi dogajanje znotraj Nata ob sedanji iraški krizi kaže na to, da ta politika le ni tako enoznačno odvisna samo od ZDA, čeprav jeza ocenjevanje še prezgodaj. Je pa nekaj drugega - dogajanje v naši zunanji politiki Občutek je, da je ta z umikom Drnovška izgubila svojo konsistentnost in je preveč prepuščena solističnim potezam zunanjega ministra, česar prej ni bilo. Tu se pa kaže prvi Ropov deficit. Vse to pa dovoljuje ribarjenje v kalnem, kajti realno je, da je ravno znotraj liberalne opcije iz čisto idejnih razlogov največ nasprotnikov Nata. To pa je dajalo močjastrebom, da so bili tako neizprosni pri iskanju rešitve za zavezujoč referendum. J. v. V Radencih »raztrgali« zapisnik Agonija se nadaljuje ^Pan Jože Toplak prekinil sejo občinskega sveta Pisnik J* v bistvu povzročil za-ta, o »H občinskega sve- mish «ir en.Bl so svetniki razpredali ‘Ta • °ra' P°lno uro. v njeni n e"* občutek, ker so dru» atere razPrave navedene v cc-r Pa V zel° skrajšani obliki. Če tikov mJl dob««lne navedbe svet-M i i ' ' sijati za vse enako,« je . Pridružil se mu je '* katerf. , n,UM da K zapisnik »šalata, Mihael Pej "lor,ani,» veliko potegniti«, ’noneti... pa se zavzel za izdelavo Vsem sve«^Ta 115 ^rajšan zapis, dostopen M člen nr 'i "m tcm se K opiral na V n, l*“s|wnika. |r Ro- in ko i. /apis bistva diskusij in skle-"Ost pisanj *"‘On navedel mož-^vnela rt >'* "finega zapisnika, se je J nekai ' '1 k'11111 videti kon-ari-nt« k namreč navajalo ente o pisanju zapisnika, na- posled pa so se vendarle odločili, da bo dovolj kratek izvleček posameznih razprav svetnikov s sprejetimi sklepi. Seveda pa bo treba najprej zapisnik s prejšnje seje dopolniti s pripombami s te seje. In ko je že kazalo, da ho dnevni red tokratne seje občinskega sveta v Radencih končno vendarle potrjen, je glasovanje postavilo vso zadevo na glavo. Osem članov za in prav toliko proti je namreč pomenilo, da so pričakovanja navzočih padla v vodo. Zaradi odločitve Ustavnega sodišča, ki je ugodilo pritožbi Liste za turistični izgled kraja - šport in zdrav način življenja glede veljavnosti lokalnih volitev, pa bodo morali pohiteti s sklicem naslednje seje, če ne želijo zamuditi roka, to je 22. februarja Ker še nimajo imenovanih delovnih teles, ta naloga ne bo nič kaj lahka. Milan Jerše Novinarska konferenca v Radencih Se bodo politične razmere umirile? Opozicija pripravljena na dialog »Po drugi seji občinskega sveta, ki je bila 18. decembra 2002, nas je javnost nekako razdelila na dva pola, kar pa gotovo ni bil naš namen. Posledica tega pa je še dodatna (predvsem novinarska) polarizacija, ki vnaša v občinski svet in javnost nemir in nezadovoljstvo. To se kaže v neaktivnosti občinskega sveta in župana, saj po skoraj 80 dneh od konstituiranja občinskega sveta in potrditve mandatov župana in občinskega sveta ni bilo storjeno praktično nič. Vsi, ki spremljajo delovanje občinskega sveta, si lahko sami oblikujejo mnenje o tem, kdo je krivec za neaktivnost. Veliko je takih, ki krivdo valijo na naš pol, češ da blokiramo delo občinskega sveta. Dejstvo pa je, da še vedno nimamo nobenega delovnega telesa niti komisije za mandatna vprašanja in imenovanja,« je uvodoma dejal sklicatelj novinarske konference Zlatko Mir, svetnik LDS. Kot je povedal v nadaljevanju, je »realizacija volilnega uspeha običajno merilo za nadaljnja dogovarjanja znotraj političnih strank. Naš pol ima v tem trenutku več kot S0 odstotkov volilnega telesa, kar pomeni, da zastopamo velik del volilne baze. Ne glede na to, da nam ni uspelo zmagati tudi na županskih volitvah, je dejstvo, da je koalicija, ki jo sestavljajo tri politične stranke in neodvisna lista, na volitvah za sestavo občinskega sveta zmagala Na zadnjih dveh sejah občinskega sveta se niso zgodile stvari, ki bi se morale. Poudariti pa moram, da je pripravljenost za izvedbo sej s strani župana zelo slaba, vodenje sej pa nima nobene prave oblike in tudi ne vsebine; pravzaprav se ne ve, kdo je česa predlagatelj in o čem se glasuje. Med glasovanjem se dovoljuje še dodatna razprava Skratka, človek dobi občutek, da nismo dovolj zreli in sposobni sodelovati v tej občinski vladi. Zanimivo je tudi, da na vsa vprašanja, ki jih postavi katerikoli občinski svetnik, odgovarja prav tako svetnik Mihael Petek in ne župan, da predlaga sklepe in jih tudi oblikuje kdo drug in ne župan.« Tudi Anton Sečko (DeSUS) in Erik Ivanuša (Lista za občino Radenci), ki sta sodelovala na novinarski konferenci - opravičil se je Marjan Hladen (ZLSD) -, sta zavrnila očitke, da opozicija ignorira župana, ki da je pošteno izvoljen Dodajajo, da je levica pripravljena na dogovor, vendar pod določenimi pogoji, ki jih omogočajo doseženi rezultati na volitvah. Po besedah Antona Sečka je »rešitev sorazmerno lahka, vendar je treba pokazati dobro voljo in pripravljenosti. Verjamem, da bo župan dovolj moder in da bo začel pogovore z vsemi, saj nikomur ne more biti vseeno, kaj se dogaja v naši občini « Milan Jerše LOKALNA SCENA 13. februar 2003 - VESTNIK Dveletni projekt na OS Beltinci Krepitev oseb nosti otroka Izkušnje mednarodno priznanega strokovnjaka Na osnovni šoli v Beltincih so se odločili, da bodo dali večji poudarek pozitivnemu samovrednotenju, razvijanju občutka lastne vrednosti, da bi s tem zlasti okrepili otrokovo oziroma učenčevo osebnost. Pri tem bodo izhajali iz Programa za razvijanje pozitivnega samovrednotenja v šolskem okolju, ki ga je razvil dr. Robert W. Reasoner, mednarodno uveljavljen strokovnjak, avtor, predavatelj in raziskovalec, ki je svoje življenje posvetil raziskovanju vpliva in pomena občutka lastne vrednosti na osebno in družbeno učinkovitost posa- A ‘J Grad pri Gradu ali v Gornji Lendavi naj bi postal še to jesen središče trideželnega parka Avstrije, Madžarske in Slovenije. Tudi občina si od oživitve grajskega poslopja, kije propadalo petdeset iet, obeta razvoj celotnega kraja in Goričkega. Mag. Sarica Horvat: »Človek je dosegel ogromen napredek na znanstvenem, medicinskem in tehničnem področju, pa nobenega na duševnem.« Foto: J. G. a i£l meznlka. Tudi ravnateljica beltinske šole mag. Bariča Horvat se je pri njem usposobila za izvajanje tega programa. Splošno znano je, da si v tej življenjski, tržno usmerjeni naglici človek težko ustvari pozitiven občutek lastne vrednosti. Pomafij-kanje tega občutka pa je destruktiven, tako za odraslega kot za otroka, zato bodo vključeni v program učitelji, starši, učenci in lokalna skupnost. Projekt bo trajal dve leti Izvajal ga bo Inštitut za razvijanje osebne kakovosti iz Ljubljane, pridružil pa se bo tudi avtor programa dr. Reasoner. Izvedbo projekta bo omogočila Vzajemna zdravstvena zavarovalnica. In kaj ob tem še ugotavlja mag, Bariča Horvat’ »Otroci, ki jim primanjkuje občutek lastne vrednosti, se ne učijo tako dobro. Svoj občutek neprimernosti nadomeščajo s kritiziranjem uspehov in dosežkov drugih. Postanejo občutljivi, skrbi jih, kaj mislijo drugi, in izgubijo motivacijo. S težavami se ne znajo spopasti, krivijo druge in iščejo izgovore zase. Po ponavljajočih se neuspehih se njihovo prepričanje o lastni neuspešnosti samo še utrdi. Raziskave kažejo, da postanejo otroci s pomanjkanjem občutka lastne vrednosti prestopniki ali odvisniki, ne končajo šole in so neuspešni. Nasprotno pa se otroci z razvitim občutkom lastne vrednosti radi učijo, so priljubljeni med vrstniki, se veselijo novih izzivov in so izredno motiviram. Takšni otroci postanejo uspešni odrasli ljudje, ki ljubijo življenje m sledijo svojim ciljem.« Ravnateljica beltinske šole se je tudi prepričala, da je dal preizkus tega programa na šolah v Kaliforniji presenetljive rezultate: zmanjšanje agresije in drugih oblik odklonilnega vedenja, povečanje motivacije za učenje in delo, izboljšanje odnosov med učenci in učitelji, izboljšanje učnega uspeha, zmanjšanje izostankov, večja strpnost in tolerantnost, večja sposobnost prilaganja, povečana učinkovitost cer osebno bolj zadovoljni učitelji in učenci. Za vse to pa se splača potruditi. J. G. ču R Slovenije. Dokler zadeva ni končana, se Še vedno vsa zadeva lahko obrne v prid potomcev Hartnerja (hčerka živi menda v Avstriji) ali v prid države, ki je lastnik gradu Ali Ministrstvo za kulturo s tem ni bilo seznanjeno? Odgovor je naslednji: »Do Ministrstva za kulturo, kolikor so nam na Upravi za kulturno dediščino na razpolago posamezni podatki, denacionalizacijski postopek za grad uradno še ni prišel Potrditev tega odgovora nam je poslal danes naš pravni sektor. Iz časopisov razberemo, da Razkošna zgradba kulturnega dogajanja Veliki kulturni dom malega mesta Če bo šlo vse po načrtih, bosta letos v Pomurju predani namenu kar dve večji naložbi, zgradbi, ki bosta namenjeni kulturni dejavnosti, ob pokrajinski in študijski knjižnici v Murski Soboti še kulturni dom v Lendavi. Resda si nihče od odgovornih, glede na dogajanja ob njuni gradnji v zadnjih letih, ne bi upal dati roko v ogenj, da se bo to res zgodilo že letos. Če za prvo, torej soboško knjižnico ob dobri organiziranosti obstaja precej možnosti, da postane V svoj program dela vključujejo tudi mlade Kaj veš o prometu? Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pri čren-šovskem občinskem svetu, ki ga vodi Dušan Dervarič, ne deluje le na papirju, kot je to v marsikateri občini v našem okolju, ampak poskuša kar najbolj zavzeto uresničevati smernice republiškega sveta za to dejavnost. V minulem mandatnem obdobju se je svet sestal 14-krat. Obravnavali so stanje prometne varnosti v občini cer sprejemali predloge in pobude, ki so jih posredovali občinskemu svetu Aktivno so sodelovali tudi z osnovnima šolama na Srednji Bistrici in v ČrenŠO-vcih pri izvedbi vsakoletnega tekmovanja Kaj veš o prometu. Na to temo so razpisali tudi nagradni natečaj - za izbor najboljših literarnih in likovnih del. Naslovi nalog so bili letos Cestne radosti otrok, Pločniki niso nedolžni ter Raly na naših cestah in pločnikih. Te dni se je sestal novo imenovani svet, pregledal prispevke in jih točkoval. Prve tri nagrade na razredni in predmetni stopnji so po delili na proslavi ob letošnjem kulturnem prazniku. J. G. nega leta 1995 Vendar pa so bila dela pred dvema letoma ustavljena, ker zagotovljena sredstva slovenskega in madžarskega ministrstva za kulturo in lendavske občine niso zadostovala, čeprav bi po mnenju arhitekta in nekaterih gradbenih strokovnjakov morala. Po zadnjem obisku slovenske kulturne ministrice Rihterjeve s spremstvom v Lendavi je v državnem vrhu padla odločitev, da dela morajo biti končana, ker je pročelje in konstrukcije že dodobra začel načenjati zob časa. In po optimistični varianti naj bi vrata za obiskovalce odprli že letos avgusta ob občinskem prazniku. Takšen kulturni dom, kot ga bodo imeli v Lendavi, bi vsekakor potreboval precej večje zaledje ljubiteljev kulture, ki bi sc udeleževali prireditev in sodelovali v kulturnem dogajanju, tudi iz sosednjih občin. Vendar pa je opaziti, da so kljub vse večji mobilno- . sti ljudje v Lendavi in okblici vedno bolj zadovoljni zgolj s kulturno ponudbo svoje občine in množičnih medijev. J. Ga. Denacionalizacija in grad pri Gradu Grad je last Republike Slovenije! V obnovo gradu na Goričkem je dizava Slovenija doslej vložila že več kot 183 milijonov sit, gradnjo pa je podprla s sredstvi programa Phare tudi Evropska unija v višini 800 tisoč evrov na Upravni enoti M. Sobota ugotavljajo, ali je sploh, upravičen (državljanstvo upravičenca). Grad je bil lastninjen in je vpisan kot last R Slovenije, ker je to nujno zaradi njego ve prenove, celostneprezentacije in velikih m Ali je sploh smiselno govoriti o denacionalizacijskem postopku za grad na Goričkem, ker ga v resnici uradno še ni. Niti se še ne ve, ali bo. Če bo namreč vrhovno sodišče potrdilo, da nekdanji lastnik (veleposestnik Hartner) ni bil državljan države, v kateri je lokacija gradu, tega postopka sploh ne bo. In če bo, se lahko zahtevek za vračilo premoženja potrdi ali zavrne. Še vedno se rešuje predhodno vprašanje: državljanstvo Hartne-rja, tožba je na Vrhovnem sodiš- sredstev, ki jih je vložila drža-Slovenija po dolgoletni zanemi jenosti. Teoretično je seveda j”1 Čanje mogoče, o tem bodo čali pravniki; po zakonu ni» goče vračanje v naravi.« Ta trenutek še nihče niti toča1 ne ve, ati bo za grad sproženi nacionalizacijski postopek, jejw trdit načelnik Upravne e note t Sobota Geza Farkaš, so pa po^1 pod vprašanjem tudi parcele, * katerih stoji grad. Hartner je bil' resnici in dobesedno nelepo® stnik, grad se je preživljal sani® radi velikih spremljajočih po* sti, ki so se ekonomsko izkorišča le Toda najprej mora biti rešef predhodno vprašanje, kajti ces potrdi, da Hartner ni imel naše# državljanstva, spis z denacio«^ zacijsko zahtevo sploh ne bo» naprej in ne bo obravnavan.# kaj se tako dolgo ne odloči? To-normalen postopek. »Pri nas^ dali negativno odločbo v skld* z zakonom, saj vemo, da ni našega državljanstva, dalst? voliti v madžarski parlam#' Potem je šla pritožba na stvo, ko je to potrdilo našo čitev, pa spet pritožba na li^: no sodišče, zdaj pa je še pritok na Vrhovnem sodišču KS. To? pač predhodni postopek,« je p°: snit večletni postopek načelo* Geza Farkaš. Zadeva ni odločena, Čep®’^ skorajda jasno kot beli dan, da*' nacionalizacijskega postopa*11 bo’ Tudi pritožba v Bruselj ni21 legla. Toda: odločitev bo doka# na šele takrat, ko bo Vrhovno?* dišče odločilo. Šest do sedem k že traja ta zadeva in vsaj Še P leta bo treba počakati. In še en problem je: držanj lastnik gradu. Kdo pa je las®’ parcele, zemljišča, kjer stoji Bernarda B. Peft Geza Farkaš, načelnik UE M. Sobota: »Pri nas se še vedno rešuje šele predhodno vprašanje, to je vprašanje državljanstva denacionalizacijskega upravičenca, šele ko bo to vprašanje rešeno, bomo vedeti, ali bo sploh sprožen denacionalizacijski postopek ali ne.« Odprt telefon šolskega ministrstva Vprašanja -odgovori pomembno mesto kulturnega, izobraževalnega in družbenega dogajanja v pokrajini ob Muri pa se mnogi sprašujejo o prihodnji izkoriščenosti oziroma uporabnosti kulturnega doma v Lendavi Vsekakor gre za dve zgradbi, ki že na zunaj opozarjata nase po precej razkošnem videzu in velikosti, v lendavskem primeru pa je pri zgradbi tudi precej steklenih in lesenih površin z veliko dvorano, zaradi česar se ob razpravah o kulturnem domu mnogim zastavi med drugim tudi navidez nekoliko naivno, vendar precej logično vprašanje: »Kdo bo plačeval ogrevanje?« Ob vsaki večji naložbi se v Lendavi skoraj vedno razdelijo med zagovornike in nasprotnike. Toda funkcionalnost kulturnega doma je tudi laiku precej vprašljiva. Glede na to, da mesto Lendava že vrsto let ne premore nobene primerne dvorane, in potekajo pomembnejše prireditve v prostorih, ki so precej manjši od dvoran, ki jih imajo v mnogo manjših sosednjih občinah in okoliških vaseh, so se gradnje po desetletju načrtovanja lotili dalj- Na Ministrstvu za šolstvo, znanost in šport je tudi letos ’ *7 prvi četrtek v mesecu med 15. in 18. uro na voljo brezpla^ številka 080 22 22. Tako je prvo letošnjo priložnost izkorb^ za vprašanja, pobude in predloge več kot štirideset klicatelj' Na vprašanja so odgovarjali minister za šolstvo, znanoV šport dr. Slavko Gaber ter državni sekretarji s sodelavci. Eno od vprašanj se je glasilo, ali je normalno, da je v prve® J, niku ene od gimnazij več kot 60 odstotkov dijakov pri aogl^ ni ocenjenih negativno? Odgovorili so, naj se starši obrnejorJ dstvo šole, ki mora analizirati razmere pri pouku angleškega jezili ’ ustrezno ukrepati. Prejeli so tudi klic matere, ki je ogorčena. učiteljica dosegljiva le enkrat mesečno, mati pa bi želel*1 stikov. Materi je učiteljica že povedala, da je ogorčena nad tet® neprestano telefonira. Odgovorili so ji, naj se pozanima, kakšen \ vor imajo na tej šoli glede stikov z učitelji? Obenem velja, d* 111 poukom in izvajanjem dejavnosti z otroki učitelj ne more in ne s opravljati drugih zadev, tudi telefonirati ne. Sicer pa je stvar dogo^ kako v nujnih primerih priti do učitelja. Prejeli so tudi pobudof osnovnošolskih ravnateljic, in sicer da bi morebiti skupinska rjanja znanja veljalo časovno razmakniti, saj se staršem zdi, d3 tako učenci manj obremenjeni. Na vprašanje, kakšne so možnosti, da se študent izrednega na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani uvrsti med študentef£ ,. ga študija, so odgovorili, da je načelno prehod iz ene skupine. r tov v drugo mogoč. O tem obstaja sklep senata Univerze v M11 j kot tudi sklepi financiranja, ki pa velja vedno do števila, ki je ' breno za vpis posamezne generacije v pn i letnik Študentka metnega študija matematike na Pedagoški fakulteti Univerze v boru je enkrat že ponavljala letnik, sedaj pa jo zanima, ali se w prepiše na drugo študijsko smer? Odgovor je negativen, saj ■ A. ,r visokem šolstvu določa, da je mogoče enkrat ponavljati ali menjati študijski program Tudi na vprašanje, ali je mogoče, ' (f študij medicine v Mariboru pričel že v študijskem letu 2003/^^ bil odgovor negativen, saj je bil razpis za vpis v omenjeno š1 ' |l. ■ leto že objavljen in ga ni mogoče več dopolnjevati. Eno od je glasilo, zakaj gimnazijski maturanti pri vpisu na umver^ majo prednosti pred drugimi srednješolci? Odgovor je jaset*- * go jih za vpis po strokovni plati odločajo senati fakultet. KadaT PLj dijo, da imajo za začetek Študija dovolj znanja dijaki iz obeh morajo biti oboji v enakem položaju tudi pri izbiri ob omejih1 ’ ji Sicer pa je splošna matura le na gimnazijah, poklicna matura enim maturitetnim predmetom pa omogoča vpis le v nekaj 1 ' programov .. Pripravl ' VESTNIK -13. februar 2003 LOKALNA SCENA Prva letošnja seja rogašovskih svetnikov I' 0 projektu nove glasbene sole v Murski Soboti Za investicijo le, ko bo vse črno na belem Komaj se je nov občinski svet ob-ctne Rogašovci dobro namestil, že je na njihovih mizah znašlo gradivo z vprašanji investicij zunaj obči-n^> ki naj bi se tikale tudi njihovih občanov. Gre za projekt novogra-nje glasbene šole v Murski Soboti, ' bo medobčinska institucija, v ka 'er> bi imele solastništvo ob sodelovanju vse naslednice nekdanje murskosoboške občine. Kot je ob kratki predstavitvi projekta Povedala ravnateljica glasbene šole Erna ^Č, nujno potrebujejo nove prostore 1 * »»n»o zaradi tega, ker bodo verjetno P0 denacionalizacijskih postopkih mo-r-i čez Čas zapustiti zgradbo v ulici Sta 1 Rozmana, ampak tudi, ker se dejav-hostšole širi in jim že sedaj primanjkuje Darja Odar podžupanja občine Ljutomer Imenovanje odborov -opoziciji krajši konec Ljutomerčani za Mrežni pomurski podjetniški inkubator prav »e je opozicijska stran Iju-» ^Kega občinskega sveta v novi stalnem kritiku oblasti k ^“’miljanu Gošnjaku okrepila še "’nielom Smodišem, so bili vsi k0 ' ' P^Knsi, vplivati na sestavo h rn"? ',n o neuspešni. S , se bo koalicijski pogodbi po dru Franca Štrakla kmalu pri- eni^“ stranka Prlekija 2000 z dji mestom, je opozi- sedem svetnikov, kar je zcrm4tOtni delež, a v odborih ima ^^^■odstotnega. tt/i-.- '''S11 naibolj glasna iz opozicije v pacij^P ^"^rala oblast, ji očitala uzur-r’b in 1°' ' Pn ^Kv* mest v od bo Ofnisijah opoziciji vrgla le drobiž ^etišovcih odslej le vrtine Konec petišovskih term? tisoč v Muri, dva tisoč v kmetijstvu na račun pridruževanja EU in tisoč v finančnem in storitvenem sektorju na račun centralizacije tega sektorja.« l°vite . 'črtne so potrebne ce-va je m-n®VC: vo /,n° kopališča in rekrea-Pri ljo’clu Lipa. Kih nima k°Pali^e V Petišo-iz več razit vi'1 M v nePosredni bližini '^‘Pa 1,1 rezen>oarjev, toka- । Umaknjeno od turl- sv Lendavo zat« in Stokal/*’Potetn ko sta se za stalno vrnila z dela v tujini, je bi! oče spet obrtnik, nato pa se je invalidsko upokojil. Mizarske tradicije pa zaradi tega nismo prekinili, saj je bilo nato obrcno dovoljenje na mamo; od januarja 1993 leta, ko sem končal šolo, pa se glasi name.« Milan, ki je star trideset let (in je že lep čas podjetnik!), ni sam, saj ima partnerico Natalijo in hčerkico Julijo, zato je zelo srečen. Nisem ga vprašal, ali so desetletnico njegovega podjetništva proslavili. Je pa bilo veselo, ko so dokončali gradnjo hale, ki men 800 kvadratnih metrov, in pognali mizarske stroje, od katerih naj omenim le računalniško upravljan mizarski stroj CNC. Delavnica je opremljena z najmodernejšimi napravami za odsesa-vanje in silosom. Lesne odpadke seveda skurijo, a jih stroj prej zmelje, nakar jih posebna zaprta naprava (tako imenovani polž) potisne v peč. Ker so v dimnih napravah ustrezni filtri, se iz dimnikov ne kadi. Skratka: ekološko v redu zadeva. Na vprašanje, koliko je vse to stalo, sicer nisem dobil konkretnega odgovora, ampak sta sogovornika (oče An ton in sin Milan) povedala,d* liko in da je bilo treba zato' ’J, tudi kredit. Firma Milan s, p,, izdelovanje lesnih izo^ y zaposluje sedem sodela*ce^ delavnici je seveda tudi on, sno pa pride pogledat oče m de na svoje dolgoletne kaj svetuje. Izdelava je serijska, saj uspešno ljutomerskim Marlesom, rega izdelujejo mizne P kome klopi in vitrine za ' (. ce Dobro je tudi sodelova , LIP Radomlje Za to podjcl’ delujejo jedilniške vitr|fl ločene izdelke pa izdeluje)^ fr nekatere druge kupce. VESTNIK -13. februar 2003 GOSPODARSTVO 7 Nov sejem v slovenskem prostoru V Sloveniji 25 tisoč lovcev Na novem sejmu z imenom LOV ne bodo prikazani le orožje in lovska oprema, ampak tudi lovski psi, ogrožena divjad in možnosti lovnega turizma Na gornjeradgonskem sej-niišcu bosta letos organizirana kar dva nova sejma. V je-^nskem času bo to sejem na temo obramba in zaščita, v spomladanskem času - od 9. ° 11. maja - pa bo v Gornji Radgoni organiziran prvi slovenski specializirani se-)em lovstva. Obljubljajo, da ■o prava paša za oči, saj bo° Predstavljeni najsodobnejša oprema, strelivo, op-Uka, orožje, oblačila in na Rokovnih razstavah še zgodovina lovstva ter lovski psi •n trofeje, prikazano pa bo '° i gospodarjenje v loviš-c*h in gojitvenih loviščih. Lovstvo je zelo širok pojem 1 gre le za ljubitelje klasičnega lova - zgodnjega vstajanja 'n $treljanja divjadi ampak ludi za ljubitelje narave, skrb-1 e ogroženih živalskih vrst, ovni turizem in specifično ku-nnariko. v Sloveniji je 416 lovskih ožin in od 21 do 24 tisoč lo-“ v k tej številki je treba pri-*,i še vse družinske člane in Mateja Jaklič: ‘Posveti v okviru novega sejma LOV bodo namenjeni problematiki male divjadi, lovstvu Evrope, divjemu prašiču kot divjadi prihodnosti, poljskemu zajcu v srednji Evropi, vzdrževanju ravnovesja v naravi, podmladkom in izobraževanju, lovnemu turizmu in problematiki divjadi v cestnem prometu.« Foto: bbp sorodnike, vse otroke v šolah, oprema, psi ali fotolov Tako so ki jih zanimajo divjad, gozdovi, v Pomurskem sejmu Gornja Ra- Metod Dragonja - povezava Uka Kozmetike z Ilirijo ni realna h । redsednik uprave Leka Metod Dragonja je generalnega direktorja Ilirije Dani- Petroviča o iskanju strateške povezave z , ln* Kozmetiko zavrnil kot nerealno. vel V^'Tirlh na vprašanja je za Vestnik tudi po-nii ? 111,0 raz8ovora o strateškem povezovanju Priši Lek Kozmetika in Ilirija sploh ni p ’ sa’za Lek Kozmetiko lastniških strateških Po 'PL>h ne iščejo. Slednja namreč išče le tom- povezave, kot pravi Dragonja, v smeri širitve palete proizvodov in utrjevanja tržnega deleža. Za družbo Lek Kozmetika, ki jc pred dobrim letom začela poslovati kot samostojna hčerinska družba v stoodstotni lasti Leka, je diacktori ca Cvetana Riavec napovedala podvojeno rast prodaje, Metod Dragonja pa danes ugotavlja, da je družba presegla načrtovane cilje za lansko poslovno leto M. H. dgona ugotovili, da je Številka ljudi, ki jih ta tematika zanima, dovolj velika, da bi lahko organizirali specializirani sejem. Navsezadnje je razstavni in spremljajoči program lahko dovolj zanimiv za vse, ki niso neposredno povezani z lovom. In ker je lovstvo zelo tesno povezano s kmetijstvom (lovci so bili tudi redni gostje na največjem kmetijsko-živilskem sejmu), v lovskih vrstah pa vlada zadnja leta milo rečeno nekakšna zmeda in praznina, so se odločili, da bo prevzeli pobudo. Programsko vodenje je zau-, pano Mateji Jaklič, ki je povedala: »Čutila se je potreba, da se lovstvo predstavi Širši javnosti, saj ima lovstvo po krivici preveč negativnih predznakov. Pst menijo, da je lov samo streljanje divjih živali. V bistvu pa je osnovno poslanstvo skrb za naravo in je streljanje nujno le zaradi ohranjanja naravnega ravnovesja. Naš cilj je, da predstavimo vse razsežnosti lovstva. Prva pobuda je nastala v času kmetijsko-živilskega sejma, ko smo pripravili tekmovanje med šolami, na katerem so otroci predstavili svoje pojmovanje lovstva in iz tega seje potem v moji glavi izkristalizirala ideja, da bi na to temo naredili sejem.« Njihov strokovni sodelavec pri-pripravi sejma z naslovom LOV je Milan Jenčič, seveda pa imajo vso podporo Lovske zveze Slovenije ter Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Bernarda B. Peček • Raiffeisen Krekovi banki presegli načrtovane rezultate v prihodnje bolj umirjena rast Banka ustvarila 93 milijard tolarjev bilančne vsote in 955 milijonov tolarjev dobička 'de’C Janeza •elia n Ma Kre^ ustanovi-hra J. 5 slovenske zadruge, iebiia ।kn zavarovalnice, leta 1992 i * H se je v de hVclf|lvlla na sl° banka _ X Postala Krekova Veftik P°memben del ene naj-pin sa< bančnih sku-najve^ /4 Partnčrja izbrala 1 avstrijsko bančno sku- ',cdthk P°rabe ,n S - takšen s,°vanifl Prillodnji način po **UtU n_V 8Os,lnstvu; v za-^ošek i to velik ^kov, 1,1" 2nižanje stro- pino Raiffeisen Zentralbank RZB Tudi z novim partnerjem v Krekovi banki nadaljujejo z zastavljeno politiko, saj želijo ostati univerzalna vseslovenska banka, krepijo sodelovanje z majhnimi in srednjimi podjetji, cerkvenimi ustanovami in podjetniki posamezniki, želijo pa poglobiti tudi odnose z velikimi slovenskimi podjetji in multinacionalkami s sedežem v Sloveniji Nadzor in sledenje porabe O tem so prepričani tudi gostinci v hotelu Lipa v Lendavi. Rudolf Voroš jc vodja gostinstva in je prepričan, da si po 21 letih obnovljena kuhinja zasluži tudi takšno računalniško vodeno poslovanje. V Termah Lendava se lahko tudi pohvalijo, da so v minulih dveh letih prihranili pri mag Aleša Žajdele, predsednika uprave Raiffeisen Krekove banke, so doseženi rezultati še toliko pomembnejši, ker se je banka v preteklem letu ukvarjala z lastniškimi spremembami in s tem povezano reorganizacijo banke. O rasti banke v desetletnem obdobju njenega delovanja pričajo tudi nekateri rezultati. Krekova banka je imela v letu 1993 le dve poslovalnici z 32 zaposlenimi, število poslovalnic in poslovnih enot pa se je do zdaj povečalo na 16, Število zaposlenih pa na 257. Ob nespremenjenih vrednotah bodo tudi v prihodnje prizadevanja usmerjali v kakovostno ponudbo storitev, s poudarkom na osebnem odnosu s stranko, v skladu s svojo razvojno strategijo pa bodo svojim komitentom tudi letos ponudili nekatere nove bančne produkte in storitve. tni od teh bodo ugodni nenamenski gotovinski krediti, zavarovani s hipoteko, ki so še vedno redkost na slovenskem bančnem trgu. Ludvik Kovač Da njihova prizadevanja rodijo sadove, potrjujejo rezultati poslovanja v letu 2002, saj je dosegla Raiffeisen Krekova banka konec let* po nerevidiranih finančnih rezultatih bilančno vsoto več kot 93 milijard tolarjev in ustva-• rila 955 milijonov tolarjev dobička Doseženi rezultati so presegli načrtovane, po lanski 22-odstot-ni rasti pa v upravi družbe v prihodnje napovedujejo nekoliko bolj umirjeno rast. Po besedah energiji 8 milijonov tolarjev; razlog pa je nadzorovana in zmanjšana poraba elektrike, phna, vode in kurilnega olja. Skoraj neverjeten je podatek, da po sanaciji energetike porabijo lemo namesto 60 tisoč litrov le od 5 do 6 tisoč litrov kurilnega olja B. B. P. Dogajanja na ljubljanski borzi Zaradi negotovosti skromen promet Skupni promet na Ljubljanski borzi je dosegel v januarju vrednost 41,5 milijarde tolarjev, kar je za tretjino manj kot v lanskem decembru in le za dobre tri odstotke več od lanskega celoletnega mesečnega povprečja. Vrednosti treh vodilnih delniških indeksov so se v januarju gibale zelo različno. Indeks prostega trga (IPT) je pridobil v januarju kar 4,64 odstotka in je dosegel naj višjo vrednost v svoji zgodovini, indeks delnic pidov (PIX) je pridobil manj kot odstotek vrednosti (0,92 odstotka), medtem ko je slovenski borzni indeks (SBI) v januarju izgubil 1,03 odstotka svoje vrednosti. V januarju so borzni posredniki med delnicami vrednostno največ poslov sklenili z delnicami Krke, saj je vrednost teh poslov dosegla 4,7 milijarde tolarjev, milijardo tolarjev prometa pa so presegle še delnice Pivovarne Union, Kolinske, Heliosa, Term Čatež in Mercatorja. Delnice tako imenovanih »blue chipov« so bile tudi februarja po obsegu prometa v ospredju. Prejšnjo sredo (5. februarja) skupni promet na Ljubljanski borzi ni presegel milijarde tolarjev, v redni borzni kotaciji je bilo največ prometa (60 milijonov tolarjev) z delnicami Krke, ki so se pocenile za 0,60 odstotka, ob nespremenjeni vrednosti sledijo delnice Petrola s 53,2 milijona tolarjev prometa, medtem ko so z delnicami Petrola, ki so se podražile za 0,82 odstotka, zabeležili 48,6 milijona tolarjev prometa. 20 milijonov tolarjev prometa so presegle Še delnice Intereurope (dražje za 1,01 odstotka), Mercatorja (dražje za 0,11 odstotka) in Merkurja (dražje za 1,03 odstotka) Na prostem trgu se je največ trgovalo z delnicami PID-a Zvon 1 (313 milijonov tolarjev) in delnicami Triglava Steber 2(58 milijonov tolarjev) Slednjim je tečaj porasel kar za 4,88 odstotka. Rast delnic Dela in Pivovarne Laško V četrtek je skupni promet na borzi dosegel le nekaj manj kot 843 milijonov tolarjev, v borzni kotaciji so bile najbolj prometne delnice Petrola (48 milijonov tolarjev), katerih enotni tečaj se je znižal za 1,33 odstotka, za slab odstotek pa so se pocenile tudi delnice Merkurja, s katerimi je bilo sklenjenih za 28,5 milijona tolarjev poslov. Ob prometu 22,5 milijona tolarjev pa so se kar za 5,03 odstotka podražile delnice Dela, kar je posledica novice, da je Pivovarna Laško kupila delnice v tem podjetju. Posledično se je za 1,14 odstotka zvišal tudi tečaj delnic Pivovarne Laško, vendar so z njimi sklenili le za 11,4 milijona tolarjev prometa Ob skromnem prometu (1,2 milijona tolarjev) pa so se kar za 4,15 odstotka podražile delnice Mlinotesta, kar je prav tako posledica napovedanih lastniških sprememb. Na prostem trgu je bilo največ prometa z obveznicami 2. izdaje Slovenske odškodninske družbe (77,2 milijona tolarjev). Zaradi ugibanj glede povezovanja se je najbolj povišal tečaj delnic MIP-a (11,58 odstotka), najobčutneje (kar za 32,32 odstotka) pa se je znižal tečaj Inlesovih delnic Zadnji trgovalni dan v prejšnjem tednu se je promet na Ljubljanski borzi nekoliko povečal, saj je dosegel vrednost 1,685 milijarde tolarjev, vendar je bil dosežen predvsem na račun trgovanja s svežnji. V borzni kotaciji je bilo z delnicami Dela ustvarjenih za 69,2 milijona tolarjev prometa, njihova vrednost pa se je povečala za 1,03 odstotka. Po prometu sledijo delnice Petrola (58 milijonov tolarjev in so dražje za 0,21 odstotka), Krke (45,4 milijona tolarjev, +0,15 odstotka), Mercatorja (42,7 milijona tolarjev, +0,77 odstotka) in Pivovarne Laško (45 milijonov tolarjev), ki so se podražile kar za 1,13 odstotka. Po obsegu prometa pa so sicer bile v ospredju obveznice 35. izdaje Republike Slovenije (204,8 milijona tolarjev) in 28. izdaje, s katerimi so ustvarili skoraj 100 milijonov tolarjev prometa. Začetek tedna optimističen Največji promet, ki je presegel 2,2 milijarde tolarjev, so zabeležili v ponedeljek, ko so bile v borzni kotaciji v ospredju delni ce Kolinske, saj je bilo z njimi sklenjenih kar za 707,2 milijona tolarjev poslov, njihov tečaj pa se je znižal za 1,67 odstotka. Po prometu so sledile delnice Petrola (57,5 milijona tolarjev), Gorenja (4S,1 milijona tolarjev), Mercatorja (26 milijonov tolarjev) in Krke (22,7 milijona tolarjev). V ponedeljek se je najbolj povišal tečaj delnic Pivovarne Laško (+1,59 odstotka). Na prostem trgu so bile ob rahlem porastu tečaja (+0,04 odstotka) najprometnejše delnice Heliosa (679,1 milijona tolarjev). Tudi torkovo trgovanje se je nadaljevalo pesimistično, saj je bilo le za dobro milijardo tolarjev prometa, vzrok pa je verjetno tudi negotova situacija na bližnjem vzhodu. Med delnicami so največ trgovali z delnicami Petrola (45,1 milijona tolarjev), Krke (39,4 milijona) in Merkurja (11,2 milijona tolarjev), tečaj vseh pa se je znižal. Najbolj se je povečal tečaj Mlinotestovih delnic (+2,35 odstotka), med prometnejšimi pa so porast zabeležili še pri delnicah Kolinske (+0,70 odstotka) in Mercatorja (+0,20 odstotka). x Ludvik Kovač 8 (IZ)BRANO 13. februar 2003 - VESTNI Barometer Cveto Žalik in Borut Meh ocenjujeta, kaj bo Pomurju dalo več. Prvi trdi, da bo to dim iz sežigalnice, drugi pa, da prodaja filozofije - to je mode. Dušan Balaško, nekoč tehnološki presežek v Platani, se je po samozaposlitvi razvil v uspešnega podjetnika. Poleg servisne delavnice za drobno kmetijsko mehanizacijo sedaj odpira še poslovalnice v Ljutomeru in Lendavi. Kljub temu ga ni v eli- Anton Balažek bo očitno najuspešnejši župan v tem mandatu. Če bo vse po sreči, se bo že naslednje leto lahko pohvalil z največjo Čistilno napravo v državi in največjo sežigalnico petrokemičnih odpadkov in starih olj na Balkanu. Rudi Cipot direktor soboškega Triglava, je dobil s preostalimi člani Triglavove uprave obrazložitev Ustavnega sodišča o privatizaciji zavarovalnice, ki pa je bistveno drugačna od tiste, ki so jo zagovarjali sami. Tugo Frajman, predsednik nogometnega kluba Mura, pod vodstvom katerega se je klub začel potapljati, se je v finančni nogometni vojni postavil na Zavrlovo stran. Lendavska občina dobila energetsko zasnovo Z energijo potratne javne usta nove Nadzornika za trošenje energije na račun občinskega proračuna Pomurski tehnološki center je pred dnevi zainteresirani javnosti in lendavskemu občinskemu svetu predstavil občinsko energetsko zasnovo, katere naročnik je bila Občina Lendava, polovico stroškov za izvedbo zasnove pa prispevala Agencija za učinkovito rabo energije. Naročilo za pripravo študije je prejel Pomurski tehnološki center lani maja, pripravljali pa so jo pol leta. V bistvu gre za zamisel razvoja o oskrbi in porabi energije v lokalni skupnosti, dokument pa vsebuje tudi konkretne predloge ukrepov za učinkovitejšo rabo energije in možnosti za dodatno proizvodnjo toplotne in električne energije ter uporabo V Dokležovju čimprej do rastlinske čistilne naprave Bo gradnjo prevzel ljubljanski Limnos? Predračunska vrednost je 25 milijonov tolarjev Na pobudo zdajšnjega občinskega svetnika in prejšnjega podpredsednika sveta Krajevne skupnosti Dokle-žovje Srečka Horvata so se v tem kraju beltinske občine odločili, da predstavijo informativno pobudo za gradnjo rastlinske Čistilne naprave v Dokležovju. V ta namen so skušali zbrati nekaj ugodnih predlogov za uresničitev te ideje. Ob tem velja omeniti, da so že na zboru krajanov sprejeli sklep, Tekmovanje za Cankarjevo priznanje Znanje materinščine V torek so potekala po številnih osnovnih in srednjih šolah v Sloveniji ter zamejstvu šolska tekmovanja v znanju slovenščine za Cankarjevo priznanje. Naslov letošnjega tekmovanja je Drugačnosti, namen pa je združevanje ustvarjalnosti in ob Zmago Jeraj v PAC-u V prostorih kluba PAC si lahko v teh dneh ogledate dela akademskega slikar ja Zmaga Jeraja. Jeraj, ki se je rodil leta 1937 v Ljubljani, je prejemnik številnih nagrad in priznanj, med drugimi je dobil že Jakopičevo, Glazerjevo, Kajuhovo in nagrado Prešernovega sklada ter nagrado zlato pero za ilustracijo. Jeraj se ukvarja s slikarstvom, grafiko, risbo, fotografijo, knjižnim in scenskim oblikovanjem ter celo publicističnim in uredniškim delovanjem. Živi in dela v Mariboru. T. K. obnovljenih virov energije. »Energetska zasnova ni predin-vesticijska študija, ampak analiza obstoječega stanja v lokalni skupnosti tako v gospodinjstvih, objektih, ki so v lasti občine, v malem gospodarstvu in industriji. Na osnovi te analize smo prišli do določenih zaključkov in predlogov,« je povedal vodja projekta dr. Arpad Koveš Naročniku projekta so tako podali Šest predlogov. Začeli bi z akcijami osveščanja prebivalstva za smotrno rabo energije, saj bi samo z zamenjavo klasičnih žarnic z varčnimi v desetih letih privarčevali sedemintrideset milijonov tolarjev, občina pa naj bi premislila tudi o prispevku k zamenjavi. Gospodinjstva bi privarčevala tudi s kontrolo izkori s katerim so zahtevah, da jim občinsko vodstvo v stari sestavi posreduje odgovor v zvezi s predvideno gradnjo kanalizacije. Ker od tam niso dobili nobenega odgovora, so se odločili, da sami stopijo v akcijo. Nikakor pa tedaj niso mogli razumeti, da so nekateri »strokovnjaki« v občini zagovarjali najrazličnejše variante gradnje kanalizacije z astronomskimi cenami, ki jih občinska blagajna m zmogla financirati. Že pred časom so povabili na pogovor v Dokležovje predstav- jektivnosti ter tekmovalnosti in množičnosti. Najboljši učenci in dijaki se bodo uvrstili na državno tekmovanje, ki bo 8. marca. Z letošnjim razpisom sta organizatorja tekmovanja - Zavod R Slovenije za Šolstvo in Slavistično društvo Slovenije - usmerila stkov centralnih peči in s periodičnimi nastavitvami gorilnikov, v stanovanjskih blokih pa bi se obnesla tudi vgradnja deli-Inikov stroškov ogrevanja. Zelo veliki potrošniki energije, ki gre v prazno, pa so tudi nekateri objekti v lasti občine ali za katere občina plačuje stroške energentov. »Po opravljeni analizi energetike v vseh teh ustanovah smo ugotovili, da je tu prava zmešnjava., Manjka neke vrste energetski menedžer, ki bi to nadzoroval in izvajal ukrepe, kar je tudi eden naših osnovnih predlogov občini. Tu bi se dalo prihraniti ogromno energije in to ni majhen denar,« je povedal vodja projekta Na primer zdravstveni dom je stavba, ki so jo razen na stro- nike podjetij, ki se ukvarjajo s projektiranjem in gradnjo rastlinskih čistilnih naprav Vsekakor je zanimiva ponudba podjetja Limnos iz Ljubljane, ki je prejelo za razvoj rastlinskih čistilnih naprav za komunalne odpadne vode in izcedne vode komunalnih deponij leta 2001 prestižno nagrado v okviru največjega evropskega industrijskega razvojnega programa Eureka. Po njihovem izračunu bi znašala predračunska vrednost gradnje prve in druge faze na 2.500 kva- pozornost mladih bralcev v aktualna besedila štirih slovenskih pisateljev Janje Vidmar, Vlada Peteršiča, Ferija Lainščka in Berte Bojctu, ki v svojih delih obravnavajo občutljivo in vedno aktualno razmerje med običajnim, priznanim, avtohtonim življenjem ter rasno, narodno, versko in vedenjsko zaznamovanim posameznikom (ali skupino). Lanskoletnega tekmovanja, ki je bilo posvečeno sodobnemu slovenskemu potopisu, se je udeležilo skoraj deset tisoč učencev in dijakov, ki jim je pomagalo več kot osemsto mentorjev. Kot smo poročali, so bili zelo uspešni tudi nekateri tekmovalci iz_Pomurja. Podobno zanimanje je tudi letos. J. G. pu zgradili brez pedi izolacije. Samo s tem, da bi ji nadeli toplotni plašč, bi letno privarčevali dva milijona in pol tolarjev, investicija pa bi se povrnila v osmih letih. Svoje bi dodali še zamenjava žarnic, posodobitev kotlovnice s plinskim kotlom in ogrevanje sanitarne vode s sončno energijo. Ogrevanje na plin bi bilo smotrno tudi v občinski stavbi, zaradi izgube energije pa bi bilo pametno zamenjati tudi zastarele peči, še najbolj v drugi osemletki. V dokument energetske zasnove občine pa so uvrstili Še štiri projekte širšega pomena, ki pa so odvisni od podjetniških vlaganj. Ponovno so ponudili izrabo geotermalne energije z gojenjem zelenjave v rastlinjakih, s toplo dratnih metrov veliki površini okrog 25 milijonov tolarjev, pri čemer ni upoštevan davek na dodano vrednost. Ta znesek pa bi se lahko še zmanjšal, kar bi bilo odvisno od lastnega vložka. Zmogljivost naprave bi bila dvakrat po 500 enot, upoštevajoč število prebivalcev Samo za projektno dokumentacijo bo treba odšteti 2,1 milijona tolarjev. Sicer pa je podpora občanov zelo pomembna, zato si prizadevajo, da bi prišlo do gradnje čistilne naprave čimprej Nikakor pa nočejo slišati, da država malih čistilnih naprav ne sofinancira z izgovorom, da je njihovo vzdrževanje predrago, čeprav ta čistilna naprava ne bi porabila niti enega kW-energije. Ker občani Dokležovja nočejo v nedogled čakati na gradnjo kanalizacije, obstaja trdna volja, da čimprej pride do uresničitve tega projekta, Po besedah novega predsednika sveta Krajevne skupnosti Dokležovje Simona Horvata, ki je tudi svetnik beltinske občine, bo marsikaj odvisno od sprejetega občinskega proračuna za leto 2003. Brez ustreznega deleža iz občinske blagajne bi bila namreč uresničitev te naložbe vprašljiva. Milan Jerše Ferencek vodo iz vrtine sredi mesta, zah tero pa bi bilo treba rešiti vpit šanje lastništva, pa bi lahko ogit vali tudi kulturni dom in ok« liske stanovanjske bioke. ZU* miv pa je tudi predlog o prideš vanju energije iz rastlinskih,® valskih in komunalnih odpd kov. Ob primernem deponirani11 odpadkov namreč nastane vn« Ijivi plin, ki ga je mogoče upott biti za ustvarjanje energije, Pod'; ben sistem že imajo v Ljubljani* Mariboru, vendar pa je za ieu* vsko deponijo treba narediti* datno analizo o zadostni količin* odpadkov, da bi se vložek izplačal. Kot možni nadoiDes101 vir energije pa je tudi v občini energetski zasnovi omenjal11 proizvodnja biodizetskega go*1 va, ki pa ostaja brez realne m® nosti vse dotlej, dokler država S1 bo prilagodila zakonodaje gl<^ trošarin. Majda Horva* S Prešer nomtudh Veržeju Kulturno prireditev v * boto zvečer je organizing literarna sekcija Društu* upokojencev Ljutomer te dni praznuje peto obl* nico obstoja, skupaj z de mačim KLfD Slavka Ost* ca Veržej. V ta namen so pripravili * cital svojih pesmi, ki so izŠRj zbirki Glas srca, svoje delo11 avtorje pa so predstavili tu*' posebni zloženki. V progr^' so sodelovale še različne s* cije domačega kulturnega d15 štva: mešani pevski zbo^F* tatorji, moški kvartet in ghis^ na skupina. Slavnostna gov<)r niča, pisateljica Karolina K® manič, ni želela tarnati o sl**”11 časih, ampak je raje povedi nekaj lepih misli o pesn*^ Prešernu, predsednica Ema Tibaut pa je podelila111 klošičevo priznanje Vinku M punti, očitno uspešnemu1 zelo raznolikemu delavcui* področju ljubiteljske kullufe leta je sodeloval v folk!01111 skupini in dramski sekciji’ ’ je med pobudniki priredi* Mesec narcis, sodeloval morist v TV-oddaji Po dond^ organiziral obhod Svetih " kraljev, obnovo Marijinega51 bra na trgu Slavka Osterc’ obnovo odra v dvorani nega doma. Posebno prižig pa je prejel za delovanje^ rame sekcije upokojence^ di njen predsednik Frani* VESTNIK -13. februar 2003 (IZ)BRANO 9 Pestra druščina udeležencev Barometer Izobraževanje za krajinski park Skoraj devetdeset udeležencev na prvem poslovnem izobraževanju se bo v prihodnje razdelilo na šestnajst interesnih skupin V soboto, 8. januarja, se je «>rala kljub državnemu prazniku v konferenčni dvorani hotela Vivat v Moravs-Toplicah velika in izjem-110 P’sana druščina. Kmetje, shidentje, obrtniki, lastniki vinotočev, sadjarji, vinograd-turistični delavci pa tu-11 naravovarstveniki in duhovniki; vsi so prišli, da bi l®h kulturnemu prazniku prisluhnili vodstvu projektne skupine za ustanovitev krajinskega parka Goričko. Sobotno srečanje je bilo prav-2aprav konec prvega dela izo-**ževalnih seminarjev, ki so jih °Pravilj v zadnjih treh tednih na ^tih različnih lokacijah po Gorkem (Moščanci, Šalovci, Kuz-*"• Serdica, Krašči) S pomočjo Predavateljev iz Slovenije in Po-®Urja so sc udeleženci (več kot osemdeset) v zelo strnjeni ob-1 1 Oznanili z osnovami podjet- Samozaposleni v kulturi S pravico do prispevkov za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje kulturno ministrstvo zamuja z nakazili? Na n.' . Hn m,n,s,rstvu za kulturo .. Pre^stavili primer sa-rj t. !' ** ustvarjalke v kultu brk ,e 2aradi neplačanih pokojninsko in 2 , stv«no zavarovanje 0 nePotrjene zdravstve-tev ''Nravstveno stori-aplačatikotsamo ^edobmočni Ustvarjalni natečaj Turnišče 2003 Nagradili likovna in literarna dela kTiru s'ovesnosti ob “iku . ku|turnem praz ’,^nikuLWde,,° T tur deHli tnd,JtUrneni doniu P° in nadrL ki. in literarna «iona|n.° Pfispela na (radi v’rialn; medobmočnl Ust-^-Vk Turn*^e ** 7*“ P^Bramu ’n V|h(.J k' 1 lodskc pevke ^tetbT^^^Njarvki k turnih, Urn‘^a ter otroci ^ed SnOvnešok. ^li Wenc$Pelimi Nferarnimi 5 ‘ ni2je stopnje do naiboljd' izbrala za ^^nikoJurgeczoS ništva, npr. kako ustanoviti podjetje, pravne oblike delovanja, poslovno komuniciranje, menedžment krajinskega parka, marketing, viri financiranja, regionalne podporne institucije in drago. Pred dnevi je bil tudi sestanek nadzornega odbora, v katerem sedijo ne le predstavniki goričkih občin, ampak tudi predstavniki posameznih ministrstev. V imenu investitorja Ministrstva za okolje in prostor je vse navzoče pozdravila prva poklicna naravovarstvenica v Pomurju Stanka Dešnik. Člani ožje projektne skupine so prepričani o uspehu; Gorički park je ta čas edini v Sloveniji, ki ga država sofinancira, zato mora uspeti tudi kot spodbuda in vzor drugim. Jamstvo za uspeh so po njihovem mnenju tudi vizionarski župani, ki si upajo želeti drugačen razvoj za svoje goričke Res da je imela pravico do poznejšega povračila, vendar je bilo zanjo iskanje potrdila o plačanih prispevkih na davčni službi in potem uveljavljanje pravice do povrnitve stroškov na zdravstveni zavarovalnici nekulturno in nehumano ,Trdila je tudi, da sc zaradi nepravočasnega plačevanja prispevkov mini- Turnišče, sledi delo Katje Horvat, prav tako iz turniške šole, tretjo nagrado pa so podelili Jasni Tornar iz Črenšovske osnovne šole Za literarna dela mladih višje stopnje so nagradili Karolino Horvat, Klaro Sarjaš in Koni Vbroš, vse tri iz Lendave Med odraslimi so bili najboljši Štefan Bohar iz Kruplivnika, Ana Fel-bar iz Renkovec in Damijan Hozjan iz Črenšovec, med otroci iz vrtca pa so nagradili Ano Zelko (tri leta), Lauro Bencik (šest let) in Saro Balažič (šest let) iz lendavskega vrtca. Posebno nagrado za skupinsko delo je dobil vrtec iz I urnišča. Danilo Kalamar in Sonja Šibila Lebe sta udeležencem prvega dela izobraževanja čestitala in izročila potrdila, foto: bbp občine, kakršen jim je bil dodeljen do sedaj, pa tudi veliko udeležencev in široka podpora javnosti. V nadaljevanju so se seznanili z drugim delom izobraževanja, ko bodo razdeljeni v šestnajst interesnih skupin in bodo delali na posameznih projektih Tokrat bo Šlo zares, saj bodo s po strstva za kulturo to dogaja še nekaterim kulturnikom, ki imajo status samostojnega ustvarjalca v kulturi Na pristojnem ministrstvu so bili nad primerom presenečeni, toliko bolj, ker jih od skoraj tisoč in petsto samozaposlenih v kulturi v Sloveniji, iz Pomurja jih je triindvajset, katerim pri- Likovne stvaritve učencev nižje stopnje so nagradili tako: 1. Tadeja Hozjan (OŠ Turnišče), drugo mesto sta si delila Vito Raduha in Aleš Horvat iz OŠ Turnišče, tretje pa Tjaša Žerdin iz velikopolanske in Marta Koren iz turniške osnovne šole. Učence višje stopnje so za likovna dela nagradili tako: l. Laura Prendl iz OŠ Velika Polana, drugo nagrado sta si delila Daniel Veg iz lendavske Dvojezične osnovne šole 1 in Gregor Zver (OŠ Turnišče), tretjo nagrado pa sta dobila Anja Contala (OŠ Turnišče) in Gorazd Litrop (OŠ Velika Polana). Posebno nagrado za močjo koordinatorjev iz projektnih skupin, zunanjih strokovnjakov in izbranih mentorjev iz regije pripravljali lastne poslovne načrte s področij turizem, ekološko kmetijstvo, narava in kultura, tradicionalne obrti, žganjekuha in sušenje jabolk itd Že v prihodnjih dneh pa se bodo začeli tudi tečaji tujih jezikov spevke plačuje državni proračun, doslej še nihče ni opozoril, da ima probleme pri uveljavljanju zdravstvenih pravic. V iskanju odgovora, kako je do tega, kar se je zgodilo kulturni ustvarjalki iz Pomurja, lahko prišlo, so na ministrstvu v računovodskih službah ponovno preverili postopek nakazovanja prispevkov. skupinsko delo so podelili osnovni šoli Turnišče. Za najboljša dela med odraslimi likovniki so izbrali dela Vlada Sagadina iz Murske Sobote, drugo nagrado so podelili Sabini Šinko iz Lendave, tretjo pa so si razdelili Avgust Ošlaj iz Lendave, Avgust Velner iz Murske Sobote in Mira Ostojič iz Brezovec. Natečaj so pripravili KD Štefana Raja iz Turnišča, turniška občina in osnovna šola ter lendavski Zveza kulturnih društev in območna izpostava javnega sklada kulturnih dejavnosti. J. Ga. (nemščina, angleščina in ma-džarsščina) ter računalniški tečaj. Mnogim je verjetno sedaj že žal, ker se niso prijavili - kajti dobro je dobiti toliko novega znanja, še posebej, če je zastonj. Kdor si je moral sam plačevati tečaje, ve, kako dragoceni so. Bernarda B. Peček Ta pa poteka takole: davčni uradi regij pristojnemu ministrstvu pošljejo seznam vseh samozaposlenih v kulturi, ki so si pridobili pravico do plačila prispevkov od najnižje pokojninske osnove iz državnega proračuna; to mo rajo storiti najpozneje do petega v mesecu, da potem z ministrstva petnajstega na Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije tudi nakažejo plačilo. Po zagotovilih pristojnih na ministrstvu se tega datuma strogo držijo, do izostanka nakazila pa bi lahko prišlo le, če se roka ne drži davčna služba. Toda po preverjanju datumov murskosoboška davčna služba s posredovanjem seznama pomurskih kulturnih delavcev lani nikoli ni zamujala ali vsaj ne toliko, da bi to lahko vlivalo na pravočasno nakazilo prispevka. Ali je torej lahko prišlo do problema zaradi tega, ker ministrstvo petnajstega nakaže denar, torej na dan, ko v centralno evidenco obveznih zdravstvenih zavarovanj po podatkih davčnega urada vpisujejo dolžnike prispevkov? To pomeni, da ti zavarovanci na terminalih ne morejo več potrditi zdravstvene kartice oziroma veljavnost zdravstvenega zavarovanja. Vendar tudi to ni pravi odgovor, saj upoštevajo le tiste dolžnike, pri katerih je dolg daljši od enega meseca. Na primer petnajstega februarja bodo v centralno evidenco vnašali podatke o dolžnikih z dne JI januarja, ki v decembru niso plačali prispevkov za november Prispevki se namreč plačujejo za minuli mesec. Tako je kot možna razlaga za nepravočasno plačilo prispevkov za omenjeno kulturno ustvarjalko ostala le njena preselitev v Pomurje in zato na murskosoboškem davčnem uradu prepozno prejeta odločba, s katero ji je bila priznana pravica do plačila prispevkov iz državnega proračuna. Majda Horvat Peter BreziČ opozarja, da s takim kratkim vidom do šole, kot ga imata država in lokalna politika, lahko pričakujemo kolaps regije. Ukinitev tekstila se bo namreč čez leta pokazala tako, kot se sedaj ukinitev kovinskih in gradbenih programov v času krize teh panog v Pomurju. Takrat so se programi ukinjali, sedaj pa ni kvalificiranih delavcev, ki bi se lahko zaposlili v teh dveh panogah. Mag. Zdenka Kovač, ministrica za regije, poudarja »nego« Človeških virov v regiji. Na drugi strani pa ji minister Gaber zapira z ukinjanjem šolskih programov »negovalne centre« - šolske programe. Dr. Arpad Ko veš se je po pripravljeni energetski študiji v okviru Pomurskega tehnološkega centra za občino Lendava umaknil iz tega centra in se vrnil na Inštitut za varilstvo. Tehnološki center pa je pred tem posul že zasebna inštitucija v lasti fizičnih oseb. Janko Halb podpira gradnjo Glasbene šole v Murski Soboti, vendar zahteva jasna pravila igre, saj z mestno občino Murska Sobota kot nosilcem investicije ne namerava sodelovati po dosedanjih pravilih igre Milan Koren, direktor soboške Pomurke, bo še naprej kadrovsko pomagal konkurenčnemu Miru. 10 OSEBNI PEČAT.13. februar 2003 - VISIM Anketa Življenjska priložnost Podjetje Turopolje širi dejavnost v Ljutomer in Lendavo Pooblaščeni prodajalec in serviser Stihlovih izdelkov V okviru priprav na krajinski park Goričko se je že oblikovala zanimiva in pestra skupina Goričancev, mladih in starejših, kmetov, študentov, obrtnikov, zaposlenih ali brezposelnih. Vsi upajo, da bo prinesla ustanovitev goričkega parka nove razvojne možnosti za to pokrajino, ki bo tako postala del trideželnega parka, ki ima že sedaj naziv Tripotje - Vsepotje. Ob sklenitvi prvega dela izobraževanja smo povprašali o načrtih in vtisih nekaj udeležencev. LEA LEHNER, Černelavci - Radove!: V dobri desetih letih od popoldanske obrti do podjetja z enajstimi zaposlenimi »Pri babici v Radovcih sem videla ta letak, ki ga je izdala projektna skupina, in sem se odločila, da se pobliže seznanim s tem. Študiram slavistiko, sem v četrtem letniku, in ko končam, bi rada prišla nazaj domov, prioritetno bi rada ostala v pedagoškem poklicu, postransko pa bi sodelovala v tem projektu. Tako že sedaj sodelujem, sem namreč vinska kraljica, saj imamo doma vinograd, tako da me to spremlja že od otro- štva. Glede poslovanja imam sicer nekaj prehodnega znanja, ker že vodim krožke po osnovnih šolah, mi je pa bilo tukaj na seminarjih zelo zanimivo, saj sem izvedela, kaj vse se da na Goričkem še izkoristiti « JOŽICA ČASAR, Čepinci: »Sem iz najbolj oddaljene vasi, 30 km od Sobote, zato sem se odločila za seminar. da vidim, ali se bo na Goričkem res kaj naredilo, npr ta informacijski center, in ali bo možnost za zaposlitev, tako da bodo ljudje lahko ostali doma. Trenutno se vsi mladi selijo z Goričkega, če pa bodo kaki projekti in možnost zaposlitve, se bodo vračali domov. Vidim pa tudi še možnosti v gostinstvu; vsi govorimo o domači hrani, vendar še vedno ni veliko take ponudbe. Zanimam se tudi za šolski in mladinski turizem, da bi se ustanovilo pri nas več takih centrov, na primer da bi prišli sem otroci iz Ljubljane in drugih delov Slovenije pa tudi iz Madžarske in se ob igri ter spoznavanju narave in kmečkih opravil naučili jezikov.« Začetki delovanje družbe Turopolje iz Murske Sobote segajo v leto 1991. Dušan Ba-laško, ki je po težavah, v katere je zašla soboška lesna industrija Platana, ostal brez zaposlitve, se je takrat odločil, da bo nadaljeval samostojno podjetniško pot. Še ko je delal v Platani, se je ukvarjal s popoldansko obrtjo, z njo je nadaljeval še nekaj časa po izgubi redne zaposlitve, dokler se ni povsem specializiral za servisiranje Stihlovih izdelkov. Po usposabljanju v zagrebškem Unicommercu, ki je bil generalni zastopnik za Stihi v nekdanji Jugoslaviji, se je obseg poslovanja širil. Po skromnih začetkih v nekdanji drvarnici, ki jo je preuredil v delavnico, je ustanovil podjetje z omejeno odgovornostjo, ki se je v letu 1993 začelo ukvarjati tudi s trgovsko dejavnostjo. Takrat je zaposlil pripravnika, naslednje leto pa Še pomočnika. Medtem so dogradili prostore za trgovino in povečali servisno delavnico. Ker je postalo podjetje že leta 1993 tudi pooblaščeni trgovec Stihlovih izdelkov za Pomurje, se je bilo treba kadrovsko še bolj okrepiti. Po zaposlitvi komercialista je stekla prodaja v celotnem Pomurju, servisna dejavnost pa je bila že tako ali tako dobro utečena Podjetje se je širilo, potrebe sh narekovale nove zaposlitve, v letu 1996 so zaposlili še enega mehanika, po dograditvi razstavnega salona in skladišča pa še trgovca. Podjetje Turopolje zdaj zaposluje v Murski Soboti že sedem delavcev, ob njih pa še serviserja in trgovca v Ljutomeru ter dva trgovca v Lendavi Dušan pravi, da širitve servisne in prodajne mreže iz Murske Sobote sprva ni načrtoval, vendar je takšna želja prišla s strani Stihla. Ta st je namreč v svoji razvojni stra- tegiji zastavil širitev lastne maloprodajne mreže, saj se je le tako mogoče neposredno približati kupcu in mu tudi svetovati. Nekaj utečene grosistične prodaje bodo v Turopolju še obdržali, saj dobro sodelujejo s trgovinami kmetijskih zadrug, odslej pa imajo svojo trgovino s servisom v Ljutomeru. Potrebne prostore, velike 90 kvadratnih metrov, so kupili v nekdanjem MTT-ju, namenu pa so jih predali konec letošnjega januarja. Od februarja pa ima Turopolje svojo trgovino še v najemnih prostorih v Lendavi. Osnovna dejavnost podjetp Turopolje ostaja še naprej daja tradicionalnega Stihlovtl? programa in servisiranje teh# delkov, pravi lastnik in direk^ podjetja Dušan Balaško, teinu F se je v zadnjem času pridružil' Stihlov zeleni program, ki soM višji cenovni in tudi kakovost razred. V njihovih trgovinah11 mogoče kupiti vse izdelke iz lovega proizvodnega progra^ v servisnih delavnicah pa pop^ vljajo tudi izdelke drugih pt^ vajalcev s sorodnimi proizv'^ nimi programi. Ludvik DRAGO ŠKODNIK, Fikšinci: »Mene so najbolj zanimali marketing in možnosti trženja. Že do sedaj sem izdeloval ptičje krmilnice, krite s slamo, tega sem se naučil na eni takih delavnic. in sicer v KraŠčih pri Ferencovih. Mene zanima, ali bom to lahko tržil v tem goričkem parku in se s tem preživljal ali pa bom moral delati še kaj drugega. Vpisal sem se na tečaj nemškega jezika in računalništva. Doma imamo Vladimir Drvarič, skupinovodja v ličarskem oddelku manjšo kmetijo z nekaj prašiči, rad pa bi opravljal tako dejavnost, s katero se bom lahko preživljal. Vprašali so me, kaj mislim, kaj bo leta 2013? Rekel sem, da bo ali popolna izguba ali pa tak razcvet, kakršnega si ne moremo zamisliti. Mene zanima samo to, kako bom lahko tržil svoje izdelke, kajti kot s. p. mi ni uspelo.« VIOLETA ŽUJS ŠKERLAK, Stanjevci: »Zaposlena sem v Muri, vendar me zanima oživljanje stare domače kuhinje, kulinarike naših babic. Da bi izbrskali stare recepte in ponudili turistom, ki bi prišli k nam na Goričko, stare goričke jedi, ne pa le ‘pohanega’ piščanca in pečenko. Nekaj Goričkega, domači kruh, ocvirke. Jaz mogoče niti več ne vem vsega, to je treba poiskati. Zase pa na kaj posebnega ne računam, saj sem zaposlena, mi je pa bilo zanimivo na seminarju, srečaš zanimive ljudi, kaj novega izveš, se pogovoriš, izveš za ideje in cilje tega in onega. Tudi jezikovni tečaji so koristni, jaz se na primer angleščine nisem učila, tudi delo z računalnikom bi rada obvladala. Če bodo držali skupaj, bo uspelo, če pa bo vsak vlekel na svojo stran, tako kot sedaj, pa ne bo nič iz tega. LUDVIK NOVAK. Ivanove!: »Doma sc ukvarjamo z vinogradništvom in sadjarstvom pa tudi živinorejo. Uredili smo si hladilnico za okrog 50 ton jabolk, tako da doma prodajamo jabolka in vino. Ko smo dokupovali zemljo, smo kupili tudi nekaj starih hiš, vendar bi jih bilo treba obnoviti, jih urediti v prenočišča za turiste. V okviru tega parka smo si zamislili, da bi uredili nekakšno prodajo na domu, gostom bi pa želeli ponuditi Še urejene apartmaje. Imamo šest hektarjev trajnih nasadov, celotno pridelavo imamo naravi prijazno, vendar so predpisi preveč strogi, bolj kot v EU. In to ni tako malo sadja, ki ga je treba prodati. Kako dobiti sredstva za obnovo hiš’ Poskušali bomo, mogoče nam bodo v okviru parka pomagali najti prave naslove.« Bernarda B. Peček »Po duši pa sem umetnik in naravovarstvenik!« Ker je letnik 1951, ga je še doletelo (na srečo) klasično obrtniško izobraževanje, ko je bil vajenec pri mojstru. Tako se je vsaj dobro naučil svojega poklica, Če bi bil danes mlad in iz družine z normalnimi prihodki, bi se prav gotovo vpisal na likovno akademijo, saj ima prirojen dar za risanje; ker pa sta dva otroka v družini že študirala, se je moral naj mlajši Vlado zadovoljiti s poklicem slikople-skarja. Gradbeni šolski center v Mariboru je letno videval le tri mesece, po devet mesecev pa je delal pri mojstru v Radencih, temu je bilo v interesu, da ga je čim prej naučil dobro delati, da je lahko čim prej delal kot pravi delavec -za plačilo pa je bila vajenska nagrada. Kot vajenec je moral ob koncu delovnega dne še vse počistiti. To je bilo nekaj normalnega. Ko je končal, se je zaposlil v Radenski kot slikar - pleskar, po vojski pa je delal Še tri leta na stanovanjski zadrugi v M. Soboti. Nato se je poskusil še kot šofer, od 1977. leta naprej pa je neprekinjeno v Avtoradgoni. V osemdesetih letih, ko je bila kriza, je bil Vlado aktiven sindikalist. Toda propada velike firme in izgu- be številnih delovnih mest kljub vsem naporom ni mogel rešiti -še danes mu je hudo, ko se spominja tistih človeških in družinskih dram. Slikopleskarje so vedno potrebovali - najprej je bil v ličarskem oddelku, nato v »fini-šu«, zdaj pa je skupinovodja v ličarskem oddelku v ARCONTU Barvajo in čistijo končni izdelek - kontejner, zabojnik, prostorsko celico. Delavci morajo imeti maske, čeprav so barve manj škodljive kot v preteklosti. »Težko je dohiti mlade, veliko povpraševanje je po tem poklicu, vendar ne morejo napolniti niti enega razreda. Ne vem, zakaj. Saj je res, da ni lahko delo, ves čas si umazan, pa vendar je to delo zanimivo in zahteva veliko znanja; moraš znati zakitati, zbrusiti, poškropiti, pripraviti stvar za barvanje, izbrali pravilno barvo, moraš imeti 'grif v roki, da ti barva ne teče...# razpreda Vlado. Toda tudi tu je velik napredek; kmalu bodo dobili novo komoro, prav tako pa naj bi se v celoti zamenjale vse barve, ki naj bi bile okolju prijaznejše. In zakaj niso kontejnerji bolj pisani - Vlado trdi, da ne zaradi slikopleskar jev, oni bi z veseljem barvali take z vzorci. Naj jih kdo naroči. Ampak taki so dražji! B. B. Peček Vlado Drvarič je po poklicu slikoplesKar, v prostem Času pa okoljevars^^ ribič. VESTNIK -13. februar 2003 KULTURA 11 Branko Kerman - arheolog, ki leti Zapisi preteklosti krajine ujeti iz zraka Do sedaj smo Prekmurje ar-e°!oško poznali prek izkopavanj, terenskih pregledov, prek artefakotv, ki smo jih našli. To bilo počasno delo, zato je viš-P Justus Branko Kerman iz Pokrajinskega muzeja v Murski »oboti veliko premišljeval o Jem, kako bi Prekmurje v ar-eološkem smislu ujel kot celoto. Revolucija pri njegovem deu se je zgodila, ko je spoznal aerofotografijo. Omogočila mu Je> da je na Prekmurje pogledal ' perspektive, in mu dala nove možnosti razumevanja rajinske arheologije in odkrivanja arheološke strukture na ^odji. Rezultata večletnega de--a sta razstava Neznano Prek-■hhrje in istoimenska publika-ti svoje delo je prejel od ^stne občine Murska Sobota Paketo za pomembne dosežke " Področju kulture. >vedno sem si želel, da bi lahko ' ^oraj pogledal na pokrajino, ki m° jo poznali le po koščkih,, je Povedal Kerman, S pomočjo ra-^kovanja terena iz zraka pa dobi-0 dokumente o arheoloških stru-Jurah, ki se v pokrajino zarisujejo H” vegetacijski znaki v obliki kro-' kvadratov m linij. Na podlagi kasneje ugotavljamo, kje so a8robišča, kje arhitektura in kje tekale ceste. Nagrajeni kulturniki evropskega formata Umetniki zapiso- Branko Kerman pred bogatim arhivom, ki ga je ustvari! z aerofotografijo. Če bodo arheologi čez stoletja odkrili njegov arhiv, si bodo prihranili ogromno dela. Foto: A. N. R. R. -Fascinantno je, ko zagledaš kakšno pravo najdbo,« je navdušen Kerman. »Nanjo gledaš z druge perspektive in za človeka je to povsem nov horizont« V urah letenja je odkril sto novih najdišč, največ med Muro in Ledavo, v okolici Sobote, Petanjec in Tišine. Njegove domneve so potrdili tudi z izkopavanjem. Ugotavlja, da jih je zaradi poplavnega območja najmanj na Dolinskem delu, zaradi gričevnatega sveta in poraščenosti z gozdom pa je teren na Goričkem zahtevnejši. Aerofotografija pa ni samo spremljanje ostankov minulega časa, je del arheologije, ki Zeli spoznati vse razsežnosti bivanja človeka v njegovem času in prostoru. Ta meto da pa omogoča tudi spremljanje najsodobnejših posegov v okolje. »Spoznavam, kaj se dogaja s spomeniki, kako nastaja avtocesta, kam se širijo mesta in vasi, in na žalost tudi, kako ljudje uničujejo naravo. Ni je vasi ali zaselka, ki ne bi imel svojega smetišča.« Kerman je pionir na področju aerofotografije v Sloveniji in zato ga k sodelovanju vabijo tudi mnogi drugi. »Ampak najbolj fascinantna«, priznava, »je pokrajina prav v Prekmurju. »Pri nas so tako velike, ravne površine, razparcelirane dolge njive ...«, Poleg tega pa je Prekmurje ravno tako veliko, da lahko vidiš vse njegove meje in ga obvladaš In strah pred letenjem? »V za-’ četku, ko sem začel leteti z Igorjem Zrinskim, mi v letalu ni bilo vseeno, potem pa se navadiš, ker je v zraku preveč dela.« Po zaslugi Branka Kermana je Prekmurje danes prva pokrajina v Sloveniji, ki ima s sistematično ae-rofotografijo zapisane poselitvene vzorce in vse večje posege v prostor, ki so v preteklosti spreminjali pokrajino in jo spreminjajo še danes. »Najraje bi bil ptič«, je povedal eden od aerofotografov. In Kerman samo prikima. A. Nana Rituper Ro dež Popravek V prejšnji številki Vestnika se je v prispevek o Matjažu Fariču vrinila napaka v poglavje Dom in svet - pravilno se je izjava glasila:»... je tukaj zastal« najaor«, ne pa nastal zapor. B. B. L Gornja Radgona: Folklorno obarvana prireditev ob kulturnem prazniku »Naši sosedje -dobri prijatelji« Pod zgornjim naslovom so pripravili Gornjeradgonačani osrednjo prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku, ki je potekala v avli tamkajšnje osnovne šole. V skladu z verzi Prešernove Zdravljice, kjer si pesnik želi dobrih sosedskih odnosov, so kot nastopajoče na prireditvi gostili kulturne skupine iz vseh sosednjih občin, ki mejijo na občino Gornja Radgona. Tako so na proslavi sodelovali: mešani pevski zbor in ljudske pevke od Sv. Jurija ob Ščavnici, Kapelski kvartet, folklorna skupina KD Sv Ana iz Slovenskih goric, mešani pevski zbor iz Benedikta, ljudski godci iz Marije Snežne, mladi kitarist Dušan Slaček, tamburaška skupina Drotmantraši iz Radencev in trio ljudskih pesmi iz sosednje avstrijske občine Bad Radkersburg. Pozdravni nagovor ob prazniku je imel župan občine Gornja Radgona Anton Kampuš, ki je med drugim povedal, da Slovenija pri združevnaju in vključevanju v Evropo ne sme izgubiti svoje kulture v kulturno zelo raznoliki Evropi Na ta način se je končal prvi del prireditve ob kulturnem prazniku, ki je bil letos obarvan predvsem z ljudsko glasbo, folkloro in zborovskim petjem. Prav tako pa so za tiste, ki ljubijo nekoliko drugačno zvrst kulture in umetnosti, pripravili v avli kulturnega doma otvoritev likovne razstave mlajše akademske slikarke Saše Bezjak iz Maribora, ki si jo zamudniki lahko ogledajo vse do konca februarja. Sasa je diplomirala na Pedagoški fakulteti v Mariboru, smer likovni pouk, poleg tega pa je tudi diplomantka Akademije za likovno umetnost v Ljubljani, smer slikarstvo. Likovno razstavo je pripravilo Likovno društvo Gornja Radgona, ki na ta način vključuje tudi mlajše akademske slikarje, medtem ko je za celotno prireditev poskrbel JSKD Gornja Radgona ob pomoči občine. Na žalost pa letos, kot je to bila praksa prejšnje leta, občina Gornja Radgona ni podeljevala priznanj za delo na kulturnem področju, saj še niso sprejeli tovrstnega odloka. Sicer pa je bilo tudi letos za prireditev na voljo manj sredstev kot lansko leto, ker občina še nima sprejetega proračuna. C. K. valci stanja duha p'-'•elih v^ ob kulturnem prazniku in Mia leto« naRr,<1 in priznanj mestne občine je Na slove J gra’ski dvorani soboškega gradu. ^Itni vid °St^So naRrajence predstavili s kra-Progra Aleša Nadaia, v kulturnem k* le predi?* "° s°delovalj igraleejanez Škof, briška । c*11 spremljavi pianista Bojana ®sebi išče.,1^ iz kabaretne predstave Dve ' 'g_l Tatija, za scenarij in režijo je z8odovjna "Oš.i škof, univ. dipl, umetnostni Gornji, r 1 Balažič pa je kol slavnostni ’'‘•han “OwUiih vrhuncev, če že ne vrhunec v • Kotovo slavnostni govor. Celo leto čaka- mo na kritične in globoke misli, ki so tukaj izrečene. Tu je priložnost, da besede dosežejo prava ušesa, o plodnosti je težje govoriti V svojem govoru je Balažič med drugim omenil: »Umetniki so najbolj verodostojni zapisovalci stanja duha in preroki prihodnosti« In taki so tudi letošnji nagrajenci, ki sodijo prav v slovenski vrh in se lahko enakovredno kosajo tudi v evropskem merilu. Plesalec in koreograf Matjaz Farič je umetnik evropskega formata, ki si drzne svoje vrhunske predstave postaviti v Soboto, umetnostni zgodovinar Branko Kerman je pionir aerofotografije na Slovenskem, rogisti zmagujejo na mednarodnih tekmovanjih in povezujejo ljudi z desnega in levega brega Mure, na naših fotografih pa je, da ta prostor med drugim ujamejo v svoje objektive in s tem njegovo današnjo identiteto (kakršna je!) zanamcem ohranijo za vedno. Balažič je pri trkat na našo filozofijo statusa quo, ki se je vse preveč zarasla v nas samih, »mi se raje s figo v žepu lotevamo vprašanj, ki bi jih civilizacijsko upravičeno morali odločneje terjati zase. Manjka nam poguma in tega, da bi bolj držali skupaj. Slab izgovor je. da je to problem in naloga politike. Tudi polje civilne pobude se vse bolj oži. /.J V vsem tem pa tiči še nemoč za konstruktivni dialog. Tudi zaradi tega so v zadnjih letih zastale zahteve po lastnem spomeniškem uradu in pokrajinskem arhivu, ravno tako je s potrebo po lastni, avtentični glasbeni in gledališki produkciji, nova študijska knjižnica pa ne sme ostati izposojevalnica nabe-račenih knjig, temveč duhovna zakladnica za ljudi tega prostora.« Dotaknil pa se je tudi podobe našega mesta in ugotavljal, da kapital sicer je, vendar si ljudje ne upajo potegniti drznih in kakovostnih potez v urbanem prostoru našega mesta. Bil je trenutek, ko so zbrani, tudi v prvih vrstah, prisluhnili. Marsikje drugje pa si prav ti jemljejo pravico, da samo na ta praznik s polnimi usti govorijo o kulturi. Mislijo pa na drugo. Upam, da je Balažiču s svojimi besedami uspelo pritrkavati pravim Nebe-ščanom? Ah Zemljanom? Saj je vseeno, samo da se nekaj zgodi in ne bo treba govoriti o statusu quo. A. Nana Rituper Rodež, foto: J. Z. Slovenski oktet nastopil v Lendavi Navdušili ljubitelje zborovskega petja V Lendavi so počastili slovenski kulturni praznik na predvečer praznika v sinagogi z nastopom mednarodno priznanega Slovenskega okteta. V petek pa je Galerija - muzej v prostorih hotela Elizabeta odprla tudi razstavo akademskega slikarja in profesorja na Pedagoški fakulteti v Mariboru Bojana Golije. Za nastop slovenskega okteta je poskrbela Občina Lendava, slavnostni govornik na prireditvi pa je bil župan Anton Balazek Po recitaciji Rajka Stuparja je Slovenski oktet zapel vrsto pesmi iz slovenskega glasbenega repertoarja: Zdra- vljica, Pod oknom. Bratci veseli vsi, Imel sem ljubi dve, Teče mi vodica, Marko skače in podobne priznanih slovenskih avtorjev, kot so Foerster, Ipavec, Švara, Vrabec, Simoniti in drugi. Slovenski oktet iz Ljubljane, ki je bil ustanovljen leta 1951 na pobudo Slovenske izseljenske matice, je imel v obdobjih največje aktivnosti tudi po 200 koncertov na leto, do leta 1996 pa jih je imel skupno več kot 3000. Pri tem se je menjalo kar precej pevcev in prejšnja generacija pevcev Slovenskega okteta je sklenila svoje delo s slavnostnim koncertom v Cankarjevem domu leta 1996, z delom pa je nadaljeval drugačen, pomlajen Slovenski oktet v sestavi, v kakršni je nastopil tudi v Lendavi. Ob nastopih po Sloveniji je imel Slovenski oktet več kot tisoč koncertov v Združenih državah Amerike, največ seveda med izseljenci. Nastopili pa so še v mnogih državah Evrope, Kanadi, Južni Ameriki, Kitajski, Japonski, Avstraliji, Keniji in drugod. Okteto-vo petje je poleg tehnične dovršenosti ves čas prežarjal neki notranji ogenj, ki je osvajal srca poslušalcev Po njegovem vzgledu je v Sloveniji nastalo več kot sto oktetov, kar je spodbujalo slovenske skladatelje k ustvarjanju novih del. J. Ga. INTERVJU 13. februar 2003-VESTNIK Imamo največjo tekstilno tovarno v Evropi, šoli pa grozi odmiranje Drugje delujejo močnejši »lobiji« Nekoliko širši pogled na poklicno izobraževanje v pomurski regiji Kam po osnovni šoli? To je vprašanje, o katerem bodo morali te dni temeljito razmisliti učenci zadnjih razredov osnovne šole, osemletnega ali devetletnega programa, in tudi njihovi starši, ki imajo v mnogih primerih pri tem odločilen vpliv. Če so se nekoč odločali za vpis v gimnazijo samo najboljši med odličnjaki, večina pa je nadaljevala usposabljanje na poklicnih šolah, je danes precej drugače. Učenci se namreč množično vpisujejo v gimnazijske programe -splošne, tehniške in umetniške Četudi tvegajo, da bodo imeli precejšnje učne težave; ob koncu jih čaka še zahtevna matura, nato pa tako rekoč nujno nadaljevanje študija, kajti na zaposlitev kot gimnazijski maturanti skoraj ne morejo računati. Statistični podatki tudi kažejo, da jih uspešno konča študij manj kot polovica, tako da se morajo neuspešni študenti prekvalificirati, doizobraževati za drugi poklic in sprejeti službo po sili razmer (če jo le dobijo). Lepe želje o dobri in zanimivi službi se tako končajo s kruto stvarnostjo. Z njo pa se žal vse bolj srečujejo tudi na Srednji poklicni in tehniški šoli Murska Sobota, ker zaradi premajhnega vpisa in ukinjanja nekaterih programov že nekaj let morajo odpuščati pedagoške delavce, in to tudi z univerzitetno izobrazbo. Da bi ta problem razsvetlili nekoliko širše, smo se pogovarjali s šolskim pedagogom in pomočnikom ravnatelja šole Petrom Brezi-čem. Pri svojem pedagoškem delu na področju poklicnega usmerjanja na Šoli, zlasti pa pripredvpisnih, medpisnih in povpisnih dejavnostih za novince se, kot smo vas slišali poudarjati, ozirate tudi na družbeni in gospodarski razvoj v Pomurju. Kakšne so vaše ugotovitve? »Slovenija sodi med evropske tranzicijske države, ki čaka na vstop v Evropsko unijo. Kljub velikim naporom ji še vedno ni uspelo izpeljati makroekonomske stabilizacije, prestrukturiranja gospodarstva, privatizacije in denacionalizacije. Zaradi različnih strankarskih stališč do teh vprašanj še vedno niso v državi jasno izoblikovani razvojna gospodarska strategija in prav tako ne kriteriji demokratičnega družbenega in političnega Življenja. Velike in hitre sistemske spremembe, ki so se Kurilno olje evropske kakovosti Z Magno nakup celo do 9 obrokov! zgodile v zadnjem desetletju in na katere nismo bili ustrezno pripravljeni, zelo težko doživljamo in se na njih prepočasi navajamo. Zakonitosti ekonomskega in družbenega življenja neusmiljeno delujejo in se jim ni mogoče izogniti, čeprav bi si mi to želeli. Celoten izobraževalni sistem (kurikulum) preživlja prav tako svoje tranzicijsko obdobje. Uvajanje devetletke v osnovnošolsko izobraževanje in dualnega sistema v poklicno izobraževanje, zaključevanje srednješolskega izobraževanja z maturo samo v gimnazijskem programu, vpis na Univerzo samo z opravljeno maturo in vpis na visoke strokovne Šole z opravljeno poklicno maturo je le nekaj od številnih dejavnikov, ki danes zelo močno vplivajo na razmerja sil v srednjem izobraževanju. V Pomurju, ki je bilo že od nekdaj manj razvito slovensko območje, potekajo tranzicijski procesi Še bolj dramatično. Nekdanji nosilci pomurskega gospodarstva (Pomurka MI, Panonija, Agrome-rkur, Avtoradgona, Tehnostroj, Elrad) so enostavno čez noč izginili z ekonomske scene; drugi, ki živijo še danes (Mura), so postali odvjsni od državnih stimulacij. Gospodarska dejavnost, ki se je ohranila v pokrajini, je glede tehnološke zahtevnosti v glavnem preprosta ali pa je na zelo nizki ravni in svojo konkurenčnost zagotavlja samo s poceni delovno silo in nizkimi osebnimi dohodki* Kako se to kaže pri poklicnih odločitvah osnovnošolcev? »Zaostren in negotov položaj v pomurskem gospodarstvu ter neustrezno vrednotenje opravljenega dela imata zelo velik vpliv na poklicne odločitve učencev in na njihov vpis v programe poklicnih šok Že nekaj let se v Pomurju občutno zmanjšuje zanimanje učencev za poklice v tekstilstvu, strojništvu, gradbeništvu in kmetijstvu. Zaradi tega ne preseneča zelo veliko povpraševanje po varilcih, monterjih in upravljalcih energetskih naprav, orodjarjih, strugarjih, strojnih mehanikih, kleparjih - krovcih, zidarjih, tesarjih in mizarjih v obratih strojne, gradbene in lesne pomurske operative. V naslednjih letih je pričakovati podobno situacijo tudi v tekstilni konfekciji, ko bo začelo na trgu delovne sile zaradi izpada vpisa v tekstilno usmeritev primanjkovati večje število mladih in strokovno usposobljenih tekstilcev. V nasprotju s proizvodnimi poklicnimi programi »cvetijo« zadnja leta programi neproizvodnih dejavnosti: ekonomski tehnik, upravni tehnik, ekonomska gimnazija, po- Olje vam ob pravočasnem naročilu dostavimo takrat, ko boste želeli! 080 22 66 • Hitro, enostavno in brezplačno naročanje kurilnega olja. Z Magno dobite več ... možnost plačila do 9 obrokov. PETROL slovni tajnik, gimnazija, prodajalec, frizer. Če pa pogledamo strukturo trenutno brezposelnih delavcev, prijavljenih na zavodu za zaposlovanje, bomo videli, da so prav ti poklici prav na vrhu iskalcev prve zaposlitve.« Bila so leta, ko so se učenci množično vpisovali na vašo šolo. Kaj je bil takrat vzrok? »Konec osemdesetih in začetek devetdesetih so bila »zlata leta«, ko je bilo na naši šoli največ vpisanih dijakov in največ zaposlenih delavcev. To je bilo obdobje, ko so pomurska (Murina) oblačila pomenila statusni simbol v celotni takratni državi in številnih evropskih državah, ko so prešano šunko jedli ameriški vojaki, ko so se za pomurske piščance »klali« po celem Jadranu, ko je pomurska strojna in gradbena operativa uspešno izvajala dela doma in v Evropi.« V novem šolskem letu vam Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport ni odobrilo razpisa za vpis v l. letnik novincev tekstilne usmeritve. Dobili pa so jo na šolah v Ljubljani, Celju, Mariboru, Kranju in na Muti. Kako ste sprejeli tohdločitev? »Predlog razpisa za vpis v srednje šole za šolsko leto 2003/ 2004, ki nam ga je na začetku decembra poslalo Ministrstvo za Šolstvo, znanost in šport (MŠZS), smo zelo pozorno preštudirali in obravnavali na učiteljski konferenci. Povzetke strokovne razprave in naše tehtne pripombe na Predlog razpisa je ravnatelj Ludvik Sukič Strnil in poslal na MŠZŠ (9. 12. 2002). Potem smo skušali v večkratnih pogovorih prepričati predstavnike MŠZŠ in doseči obseg lanskoletnega vpisa. Žal nam to ni uspelo. Potem ko smo na šolo dobili Razpis za vpis v šolsko leto 2003/2004 in ko smo ugotovili, da nismo dobili nobenega učnega mesta v 1 letnik tekstilne usmeritve, da v strojni usmeritvi nismo dobili programa oblikovalec kovin (orodjar, strugar, frezalec) ter programa preoblikovalec in spaja-lec kovin (avtoklepar, varilec) in prav tako ne gradbenega tehnika v gradbeni usmeritvi, smo člani sindikata povabili na obisk glavnega tajnika sindikata SVIZ-a Branimirja Štruklja. Na sindikalnem sestanku smo ga obvestili o problemu ugotavljanja presežka delavcev, ki našo šolo spremlja že nekaj let, in napovedali letošnje ugotavljanje presežkov, ki bodo na podlagi zmanjšanja razpisanih oddelkov letos največji doslej. Dogovorili smo se, da o stanju na šoli in o položaju poklicnega in tehniškega izobraževanja v Pomurju obvestimo ministra za Šolstvo dr. Gabra, da skličemo tiskovno konferenco in da o aktualni problematiki poklicnega tn tehniškega izobraževanja obvestimo pomursko javnost. Na šoli se zavedamo, da sami ne zmoremo bistveno spremeniti obstoječega stanja, zato dajemo pobudo vsem institucijam, ki se v Pomurju na kakršen koli način ukvarjajo z omenjeno problematiko, da se v naslednjih tednih srečamo in strokovno ugotovimo, kako naprej. Za nas na šoli niti ni največji problem, da nas bo jeseni, ostalo brez dela deset ali petnajst učiteljev. Večji problem vidimo v dejstvu, da se bodo s postopnim uga- ■rl* Foto: Natalija JuhniU šanjem poklicnih programov začele tudi zmanjševati izobrazbene možnosti pomurskih otrok. Glede na dejstvo, da je zaslužek večine zaposlenih delavcev v naši pokrajini bistveno nižji od zaslužka delavcev v preostalih delih Slovenije in da imamo v pokrajini veliko nezaposlenih, je pričakovati, da bodo številni pomurski učenci ostajali doma brez želenega poklica, če se bodo morali zaradi njegove pridobitve voziti ali bivati v nekaterem drugem izobraževalnem središču.« Je letos še mogoče doseči, da bi vendarle lahko vpisali novince tudi V tekstilni program? »Mislim, da je ta opcija letos skoraj neuresničljiva. V naslednjem obdobju pa bo treba veliko storiti, da tekstilne programe pridobimo nazaj in da se na našo šolo v Šolskem letu 2004/2005 ponovno lahko vpišejo vsi učenci, ki si želijo pridobiti tekstilne poklice.« Še vedno pa boste imeli sodobno učno opremo, ki ste jo uspeli kupiti s pomočjo šolskega ministrstva, Kaj se lahko zgodi s to opremo? »Na šoli imamo za potrebe poučevanja strokovnih predmetov v tekstilni usmeritvi zelo dobro učno opremo. Posebej bi omenil specializirano učilnico za računalniško konstruiranje in modeliranje, ki temelji na sistemu Lectra in ki izpolnjuje najvišje strokovne zahteve. V tej učilnici so pogosto gostovali študentje mariborske tekstilne fakultete. V primeru,.da resnično ugasne celotna usmeritev, v kar mi na šoli ne verjamemo bo celotna oprema, ki je last MSZŠ, najbrž premeščena na kako drugo Šolo.« Ali ste se v prizadevanjih za ohranitev tekstilnega programa povezali tudi z drugimi, na primer tovarno Mura, kije trenutno še vedno največja tekstilna tovarna v Evropi? »O problematiki letošnjega vpisa v programe tekstilne usmeritve smo podrobno seznanili upravo tovarne Mura in sedaj čakamo na odgovor.« Kaj pa sodelovanje Obrtno gospodarske zbornice? Znano je, da iščejo tekstilne kadre (šivilje in krojače) tudi zasebna podjetja oziroma obrtniki, »Z Območnimi obrtnimi zbornicami Pomurja ima naša šola zelo kakovostno sodelovanje. Na podlagi tega sodelovanja nam je uspelo pridobiti na šolo dualne programe v gradbeništvu, lesarstvu in strojništvu. Pri problemu letošnjega vpisa v tekstilne programe pa nam žal niso mogli pomagati.* Kaj pa novi programi in modeli na vaši šoli? ile vrsto let si prizadevamo pridobiti na šolo nove in atraktivnej-.še štiriletne programe ter na ta način približati pomurski mladini možnosti večje poklicne izbire. Še vnaprej si bomo prizadevali pridobiti programe gradbeni, prometni, medijski in računalniški tehnik.* Ali v Pomurju sploh prilik do usklajevanja srednji skih izobraževalnih pro^ mov in kako bi to sploh ralo potekati? »V Pomurju pogrešam večj0 1 ordinacijo, mogoče neko koof nacijsko telo, ki bi povezovalo ^ nas, ki se ukvarjamo s sred^r izobraževanjem. V tem kootd^ cijskem telesu bi morali biti P' stavniki Gospodarske zbof°’ območnih obrtnih zbornic, l'"'. da za zaposlovanje, Razvojne if . cije Mura in vsekakor predita^ srednjih šol. Osnovna dejayU tako ustanovljene asociacij bila spremljanje, ugotavljanje* * tovanje, usmerjanje, načrte^' in ugotavljanje obsega 1 samezne izobraževalne prog*’1'' v Pomurju. Na ta način bi P1^ vali k nastanku pomurske it , ževalne srednješolske strategi' bi se pozneje lahko naveza^ .. vključila v gospodarsko sh3^ Pomurja Trenutno stanjev G, regiji ni zadovoljivo in ne PrU^ želenih rezultatov. Organih. p v drugih delih države j« 11 boljša, njihovi različni lobiji^ liko močnejši od naših in 'J (.. tega uspejo pridobiti izobraževalnih možnosti TA ■ otroke. pg Upam, da se borno tispe,) hodnje v Pomurju na tem P ju bolje organizirati, da vzven nastopali enotnejei' ' । bomo naslednje leto ob " pogovarjali o prijetnejših h na primer o uvajanju pt^ ^r višješolskega izobraževanja j Šišoli.. VESTNIK -13. februar 2003 KMETIJSTVO 13 Izobraževanje kmetovalcev ■ 14.02. 2003 bo na Kuzmi, kulturna dvorana, ob 9. uri predavanje. SKOP - odpravljanje zaraščanja kmetijskih površin • 14.02.2003 bo v Lendavi, turistična kmetija Hadik, ob 17 uri predavanje. Spoznavanje napak in bolezni v mladih vinih ob poskuš-nji prinesenih vzorcev 15.02.2003 bo v Odrancih, gostilna Bogdan, ob 19. uri občni zbor Društva žena Odranci 15.02.2003 bo v Pužcvcih, gostilna Sipiič, ob 9. uri: občni zbor Strojnega krožka Murska Sobota ' 19.02.2003 bo v Veliki Po «ni, dvorana občine, ob 9 Ufi predavanje: Program pridelave krompirja in vrtnin ter spomladanska oskrba žit 19.02.2003 bo v Odrancih, dvorana občine, ob 9. uri predavanje: Intenzivno izkoriščanje travinja za Prehrano govedi 20.02. 2003 bo v Lendavi, ^joa dvorana občine, ob 10 W predavanje; Vzgoja gob 2003 bo v Bodoncih, vaško-gasilski dom, ob 10. uri Enodnevna delavnica ** člane društva podeželje mladine Goričko Bodoči - Organoleptično *0 kemično ocenjevanje vzorcev osnovne krme za govedo 150 let zlate radgonske penine Bilten ob jubileju v Radgonskih goricah so ga izdali v sodelovanju zZgodovinskim društvom Gornja Radgona 1 tki radgonske penine ^1« v sredino 19- stoletja. J0 kmetijske in rokodel-m novi«, ki jih je urejal dr. 1853 zapisale, Ur J0 'r 1 na^em cesar-lotili penine, ’ N°beden še ni tako iz-11 k'"a ztn°^el' kakor naš ver-^Ovi ^°n^an «4- Kleinošek.« kjei Ce še zapisale, da se Ova Penina lahko s francoskimi in po ja , ?st* Prav nič ne zaosta-vo ' Skušnje- za izdela-dal' "J^^jeKlenoŠekpa Panio V Šam- ve k| 'Prv '° Penino iz njego-tia \ Radgoni pa so dali i n *'J ’°0** leta 1852. ?1C,n jubilcin »o v otDetn ’Wmc gorice, ki nC izdali /ril - ,zdcljvo P™1' let zu. P^oznostni bilten »150 ' ratIRonskc penine«. V so -^četrtek prodali e osem pujskov, če-teikr. Ji 23' Za Z|val Star i^° do 10 i*™. plačati 9 Novakovi iz Cezanjevec Vinogradništvo, preseč-nice in sodarstvo Na vidiku nova klet, morda tudi turizem Franc Novak je bil v delavnici in nabijal na sod obroče, žena Marija je v vinogradu obrezovala trsje, sin Marjan je bil v službi v Muralesu, snaha Andreja je ujčkala sedemmesečno Nušo, poleg pa je stal triletni Blaž, ki je v ponedeljek godoval. Novakovi iz Cezanjevec imajo je Štirihektarsko posestvo, od tega 0,80 hektarja vinograda. Uredili so ga pred sedmini leti na skoraj ravni površini v neposredni bližini domačije. Največ je chardoneya, potem rumenega muškata in renskega ter laškega rizlinga Pridelajo okrog 7 000 litrov vina Večino ga prodajo in tudi razdajo (delavcem, sorodnikom ...) kot »odprto« vino, kakih dvajset odstotkov pa ga ustekleničijo, v glavnem v litrske steklenice »Delo imamo nekako razdeljeno,« je pripovedoval Franc, ki njem sta dr. Ivan Rihtarič in Jože Rogan iz Zgodovinskega društva Gornja Radgona v besedi in sliki predstavila vrsto zanimivih podatkov, ki govorijo o zgodovinskem razvoju vinogradništva in vinarstva na tem območju, opisana pa je tudi razvojna pot podjetja Radgonske gorice, ki nadaljuje vinogradniško in vinarsko tradicijo v teh krajih. V prvem delu dr. Ivan Rihtarič predstavlja zgodovino vinogradništva od Rimljanov do druge svetovne vojne, v njem pa namenja posebno pozornost prav družini Kleinošek, ki je začela z izdelavo penine, tradicijo iz delave penečih vin pa je nato nadaljevala družina Bouvier, ki se je v Radgono preselila iz francosko govorečega dela Švice Clotar Bouvier je firmo »Sekt und Wein- 9. srečanje kmetic Pomurja V torek se je zbralo v lenda vsklh Termah 171 pomurskih kmetic. Na svojem 9. srečanju so poklepetale o tem in onem, se poveselile ob pesmih in skečih, ki so jih same pripravile, prisluhnile pa so tudi dvema predavanjema. Udeleženke srečanja je pozdravil lenda vski župan Anton Balažek. Potem ko je dr. Ludvik Kepe predstavil balneološko zdravljenje je besedo dobila dr Katja Vadnal z Biotehniške fakultete v Ljubljani. Predstavila je možnosti za Novakova mama je - preden sva jo s Francem šla pogledat sama obrezovala trsje, kajti možje delal v delavnici, sin je bil v službi, snaha pa pri otrocih. Naporno delo? Ni se pritoževala. - Foto: Š, S. sem ga najprej ogovoril Potem sva vstopila v vinograd, kjer je bila toplo oblečena Marija in obrezovala trsje po načinu: en špa-ron, dva reznika. Se dobro, da je samo rezala, kajti če bi morala kellerei« ustanovil leta 1882, k temu pa ga je verjetno spodbudila menjava osnovne dejavnosti pri firmi Kleinošek, ki se je od šampanjca preusmerila h kisu. Čas po drugi svetovni vojni v zborniku predstavlja Jože Rogan, ki opisuje razvojno pot predhodnikov današnjega podjetja Radgonske gorice, v zapisu pa so omenjeni tudi vsi pomembni posamezniki, ki so prispevali svoj delež k razvoju vinogradništva in vinarstva na tem območju. Bilten, ki je izšel v nakladi šest sto izvodov, ima še toli^p večjo vrednost, ker so v njem na enem mestu zbrani podatki, ki jih je bilo treba doslej iskati v različnih zgodovin skill virih in literaturi. L. Kovač razvoj socialnih storitev kot dopolnilne dejavnosti na kmetijah. V Sloveniji take dejavnosti zaenkrat še ni, toda v nacionalnem programu socialnega varstva so predvidene nekatere novosti, med drugim osebni račun, ko bo omogočil, da bodo osebe z motnjami dobivale denar same in ne več le institucije kot doslej. Zaenkrat so uspeli zajeti le osebe z motnjami v duševnem razvoju Starši teh oseb si želijo terapevtske dejavnosti (predvsem jahanje) oziroma občasno preživljanje časa na kmetijah, tudi odstranjevati rožje, bi bilo najbrž preveč za babico, kakor jo kličejo vsi (tudi mož), odkar sta pri hiši vnučka. Ker je med vrstami dvometrski razmak, je mogoče vinograd obdelovati s trak torjem Tudi rožje bodo zmulčili. Franc me je povabil v klet na pokušino. Ni kaj, zelo dobro vina, zato tudi odličja na ocenjevanju na Kmetijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni: dve zlati za chardonay, zlata za renski rizling, srebrna za rumeni muškat. »Svojčas smo se ukvarjali z govedorejo, pred osmimi leti pa smo hleve preuredili in odtlej imamo po deset plemenskih svinj. Prodajamo do 25 kilogramov težke pujske, nekaj pa jih seveda obdržimo doma za nadaljnje pitanje za domačo porabo. Tudi za to skrbi naša mama,« je pohvalil svojo ženo, - Kako pa kaj sodarstvo? »Po poklicu sem sodar Lahko bi rekel, da je bilo med 1970. in 1980. letom,zlato obdobje’ za moj poklic, kajti v tistem času so na veliko obnavljali vinograde, kleti, gradili vinogradniške počitniške hišice... in resnično sem imel veliko dela. Tega pa je bilo tudi ogromno, ko sem bil zaposlen v Ljutomeru, kjer smo iz majhnih kleti selili posodo v osrednjo klet Ljutomerčana Tedaj je bilo treba vse sode razstaviti, popraviti in ponovno sestaviti v veliki kleti. Sicer pa naj še povem, da sem tudi v svoji sodarski delavnici naredil velik sod: 3.000-litrskega, kupec pa je bil zasebni vinogradnik.« V kleti vinogradništva Novak kar je v Sloveniji delno že razvito. Poleg tega si želijo, da bi bile osebe zaposlene na kmetijah, in sicer pod posebnimi pogoji, zaposlitev pa naj ne bi bila storilnostno naravnana. Na eno delovno mesto naj bi prišli dve osebi z motnjo v duševnem razvoju Naslednja oblika so učne kmetije, na kateri bi omenjene osebe usposabljali za delu v kmetijstvu in turizmu, razmišljajo pa tudi o »skrbstveni kmetiji«, ki bi oskrbovala starostnike in ljudi s težjimi motnjami. iz Cezanjevec so seveda sodi, ki jih je Franc sam naredil; so pa tudi kovinski sodi, v katerih hra nijo vino, pripravljeno za prodajo. Sodar navija za leseno posodo. Še več: gre v korak s časom (ah modo) in v sodarski delavnici, iz katere nekako ne more, čeprav je pri hiši veliko drugega dela, sem opazil tudi sod za tako imenovani »barik«. Sam ne bo na ta način »šolal« domačega vina, ampak je sod namenjen nekomu drugemu Novakovi iz Cezanjevec se vse bolj usmerjajo v vinogradništvo in kletarstvo. Ob izkušnjah starejših je nepogrešljiva tudi pomoč mlajših članov družine, denimo snahe Andreje, ki je inženirka kmetijstva, smer vinogradništvo. »Sami ste videli, da je naša klet pretesna, zato bo treba zgraditi novo in sodobno,« je dejal Franc in potem tudi pokazal prostor, kje bo stala. - Kaj pa kmečki turizem? »Tudi o tej možnosti smo se že pogovarjali, vendar je treba za vse te naložbe veliko denarja,« je na koncu pogovora dejal sogovornik Franc. Ko sem se že poslavljal, se je iz vinograda vrnila mama Marija. In prav je storila, saj je bilo tisti dan prehladno, da bi se človek dlje časa izpostavljal mrazu. Pa še nekaj je: pregovor sicer pravi, da je B/iižprvi rezač, kar pa nikakor ne pomeni, da je treba na njegov god (in v nekaj dneh po njem) obrezati čisto vse trsje, saj bo Še dovolj lepih dni dotlej, dokler je treba z rezjo resnično končati. Š.Sobočan Spregovorili so tudi o pripra vah na prireditev Dobrote slovenskih kmetih, na kateri se bo letos v začetku aprila na Ptuju še posebej predstavila naša regija Nagradili pa so tri dobitnice kipcev kakovosti (za izdelek so na Ptuju trikrat po vrsti dobile zlato priznanje), in sicer Elizabeto Skuhala (Društvo kmečkih žena Križevci -Veržej), ki je bila nagrajena za velikonočni masleni namaz, Magdaleno Rudaš iz Radmožanec, ki se je izkazala pri pripravi drobnega čajnega peciva, in Marijo Kiraly iz Centine, ki je kipec prejela za marelično žganje Silva Edry Cene krmil in vita* minsko * mineralnih dodatkov v kmetijskih trgovinah Tovarna močnih kun d Lipova, trgovina Zmovit Tovarniško im« Pakiranje MFC v SIT/kg pu-predstarter 10/1 115,00 pu-starter 10/1 78,10 pu-starter 50/1 74,70 super po 30/1 133,00 zmovital -superkoncentrat 30/1 180,00 s-doj 50/1 56,00 super pit 50/1 87,10 beli 50/1 50,60 be* 2 50/1 48,30 s super 10/1 90,80 $ super 50/1 8730 tl-štarter, briketi 10/1 78,40 tl-štarter. briketi 50/1 75,00 tl štarter. moka 10/1 76,60 tl-štarter. moka 50/1 73,20 gov 1 50/1 48,60 gov-u-super32 50/1 51,70 MK 18-tamHo za krave molzni« 50/1 53,60 MK 32 50/1 76,00 bro-štarter 10/1 75,50 bro-štarter 50/1 72,00 bro-finišer 10/1 68,70 bro finišer 50/1 6530 ns-k(za nesnice) 10/1 62,20 ns-k (za nesnice) 50/1 59,40 nsksuper 10/1 92,80 nsk super 50/1 89,30 krmilo za kunce 10/1 8130 sončnične tropine 40/1 49,90 sojine tropine 50/1 73,00 vitaprotein 50 plus 50/1 279,00 pšenični otrobi 40/1 2730 koruza 50/1 29,60 ječmen 50/1 33,70 pesni rezanci 40/1 36,30 živinska sol 50/1 25.10 vitaredin 2/1 245,20 mvmsk3 25/1 189,90 monokalcijev fosfat 50/1 110,90 kravimin 2 Mo Zn 25/1 221,30 kravimin 2 blo Zn 5/1 23230 kravimin 3 bio Zn 5/1 220,30 kravimin 3 bio Zn 25/1 208,30 kravimin 4 bio Zn 25/1 225,70 kravimin 4 bio Zn 5/1 213,80 kravimin 6 bio Zn 25/1 150,80 kravimin 7 bio Zn 25/1 137,80 pravirom puj 25/1 256,10 pravimlnpit 25/1 205,10 prav imin 2 5/1 195,30 biotas 2/1 376,50 mebonin 5/1 957,40 lizin 5/1 746,80 kaldum-top 0,61 1.293,30 ketofin 25/1 7.979,00 satana leckerli za konje 1/1 619,80 dertnogsprej Vi 1.077,40 solni kamen za konje 5/1 1.496,00 ps briketi za konje 12,5/1 6390,00 lungisept gel 150 g 975,00 lekaseptal mazilo 350 g 1.481,00 blinal razkužile II 2.20330 blinai razkužita 51 8.061,60 nulrii- Se ■. 100 g 430,00 nutril - Se 1000 g 3355,90 probios granule 22,7 36.813,00 probmtik za pujske - suspenzija 215 ml 4.505,00 prubiotik gel za teleta 300 g 4.876,00 mlečni nadomestki za teleta: katalac brown 25/1 293,50 isilac 10/1 305,70 isitac 25/1 290,00 mlečni nadomestki ta pujske: prelac 25/1 185,90 porkolac extra 10/1 411,80 babito 25/1 310,30 serolat 25/1 23730 mtprosil - dodatek proti kvarjenju silaže 12/1 952,20 ketoprevent - proti ketozil/1 1.071,40 IZ NAŠIH KRAJEV 13. februar 2003 - VEST« Človeška stiska Ona nepremična on (skoraj) slep Radmila in Avguštin Žekš iz Murske Sobote na robu obupa Osebno me je poklical Avguštin in želel, da pridem na obisk, ker bi rad povedal nekaj iz svojega življenja. Slutil sena, da gre za določene težave, ne pa, da so tako hude. Kmalu potem, ko sem pozvonil v pritličju bloka v Lendavski ulici 8 v Murski Soboti, mi je Avguštin prišel odpret vrata in me povabil naprej. Vstopila sva v sobo. kjer je na postelji nepremično ležala žena Radmila in tožila zaradi bolečin, predvsem pa zavoljo svojega telesnega stanja: sama ne more iz postelje, saj je imela infarkt, zato je odvisna od tuje, v glavnem moževe pomoči. »Zadelo jo je pred tremi leti in od takrat je hudo. Postaja pa še hujše, saj sam, ki sem ji pomagal, kuhal ... to vse težje delam, ker se mi vid iz dneva v dan slabša in. kot je tudi razvidno iz zdravniškega izvida, vidim le še en odstotek« Žekševa živita, kot večina drugih ostarelih ljudi, sama, čeprav imata štiri otroke, od katerih so trije v Celju, eden pa v Murski Soboti »Oni imajo svoje eksistenčne in druge probleme in ne moreva veliko pričakovati od njih. Že to je veliko in dobro, da naju vsaj občasno obiščejo,« je menil Avguštin. ki mi je tudi pripovedoval o svojem poklicnem življenju, bolje rečeno popotovanju. »Rodil sem se 1931 leta v Ša-lamencih na Goričkem in se izučil za strojnega ključavničarja. Preden sem odšel na služenje vojaščine, sem delal štiri leta v Kidričevem. Vojsko - šestnajst mesecev - sem služil v Nišu. Še preden sem slekel uniformo, sem delal v vojnem podjetju v Novem Pazarju, kjer pa sem potem tudi ostal in se zaposlil kot civilist Tam sem spoznal Radmilo, s katero sva se poročila. Pozneje sem delal še v več drugih podjetjih v Srbiji, potem dobro leto dni v BiH, nato spet v Srbiji oziroma na Kosovu (Prin-teks Prizrem), kjer sem se 1984. leta invalidsko upokojil.« Avguštin je veljal za dobrega strojnega ključavničarja, saj so ga vabili v novoodprte tekstilne tovarne. Temu primerne je imel tudi osebne dohodke, da je lahko preživljal šestčlansko družino Ko pa so se otroci osamosvojili, je začel vse bol j razmišljati, da bi se vrnil v rodno Prekmurje. Leta 1986 je napisal pro- Na kratko Žižki Gostišče Žabjek, ki ga vodi Anica Tibaut, je praznovalo deset let uspešnega poslovanja. Lastnica se tudi vključuje v delo območne obrtne zbornice, sodeluje na gostinsko-turističnih srečanjih ter z domačimi turističnimi agencijami in združenji Leta 2001 je prejelo gostišče Žabjek priznanje Pomurske turistične zveze (J. Ž.) šnjo za pridobitev skromnega stanovanja v Murski Soboti - in ga dobil. Z Radmilo sta zapustila Kosovo in tako rekoč ujela zadnji vlak pred znanimi dogodki: razpadom SFRJ. »Dokler sva bila še pri močeh, sva v Murski Soboti obdelovala dva vrtova in živela od moje pokojnine, saj žena ni bila zaposlena. V zadnjih letih pa je vse slabše: oba sva bolna in onemogla in ne vidim izhoda,« je nadaljeval. Omenil sem mudom starejših, a je predlog nekako preslišal. Avguštin dobiva mesečno (upoštevaje vse dodatke) 94.000 tolarjev, kar na prvi pogled ni slabo, vendar je kljub temu zašel v težave in je zaradi njih pokli- cal novinarja, da bi se malo po-, prevoze z avtom ali avtobusom. tožil. Dejstvo je namreč, da ima več izdatkov kot prihodkov, zato je bil prisiljen najeli nekaj sto tisočakov kredita. Sonja navdušila Januarja 2003 je začela projektna skupina za ustanovitev Krajinskega parka Goričko organizirati delavnice na terenu. Prve delavnice, ki se jih je udeležilo skoraj sto slušateljev (do-mačinov); so organizirane v Moščancih, Šalovcih, Kraščih, Kuzmi in Serdici, izbrani strokovnjaki pa so slušatelje seznanili z osnovami podjetništva in podjetniškega razmišljanja. Nosilec usposabljanja je mag. Sonja Šibila Lebe iz Maribora, ki je prav vse navdušila s svojo odprtostjo, širino in zanimivim interpretiranjem. Med sodelavci - predavatelji, ki si jih je izbrala, so tudi Marija Rogan, Romeo Varga in Stanislav Sraka. B. B. P. Dvainsedemdeset let. kolikor je star Avguštin, m veliko m marsikdo, Ki jih Ima toliko, je še dečko. Ampak z Žekšem je drugače: bolezen, zaradi katere je upokojen, zdaj pa skoraj popolna izguba vida, v postelji pa že nekaj let*" gibna žena. To je huda človeška stiska. - Foto: Š. S. »Za stanovanje je treba mesečno plačati 18 000 tolarjev, za kurjavo 10.000 tolarjev, plačati elektriko in dodatno zavarovanje, veliko je stala fizioterape-vka, ki je prihajala pomagat moji ženi Avta nimam, pa četudi bi ga imel, tako in tako ga ne bi smel voziti, zato je treba plačati Zlasti veliko denarja je šlo za prevoze, ko je bila žena ne rehabilitaciji v Soči Tu pa so tudi popravila gospodinjskih apara tov, saj si novih ne moreva kupiti ...Tudi jesti je treba. Žena mora uživati dietno hrano.« Še bi nizal izdatke, a sem ga prekinil, ko pa vsi vemo, kako je z našim finančnim stanjem. »Vsaj 100.000 tolarjev, če bi jih kje dobil, bi nama veliko pomenilo,« je prišel z besedo na dan. Če jih bo dobil (morda tudi s prispevki naših bralcev), bo lažje: poravnal bo tudi račune za stanovanje, sicer se lahko zgodi, da bo dobil odločbo o deložaciji, čeprav osebno ne verjamem, da bi bila naša družba tako nehumana, da bi vrgla na cesto nepremično ženo in skoraj slepega in tudi sicer bolnega moža Hvaležen je Karitas za dosedanjo pomoč in centru za socialno delo za dve letni enkratni pomoči. Morda pa bi Avguštin dobil kaj več denarja, ko bi lahko uredil formalnosti okrog svoje telesne okvare. Pa ne gre in ne gre! Z zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, Območna enota Murska Sobota so mu prvič sporočili, da niso pristojni za priznanje telesne okvare in da naj zahtevek pošlje na republik organ, ki mu bo priznal do dajatve, »to je SIZ Penzijst* in tnvalidskog osiguraiija Kosovo«. Franc je to storil- ‘ vemo, je Kosovo pod nadzo^ vom Združenih narodov, H**} imenovanega UMNIK-a, od^ der pa so mu po daljšem čakaf sporočili, da nimajo ne kom^1 ne fonda (sklada) za priznav^ in ugotavljanje telesnih okvar o kaj potem, ko je z vsebino । »5 miral ZPIZ Murska Sobota? ročamo, da kljub temu uis®* pristojni za rešitev vaše zadri* Radmila, ki je mirno ležalar in tam pa zavreščala, je. ko^ odhajal, skušala stegniti roko-* bi se še ona poslovila. Z veli* muko ji je uspelo. »Imam d‘ tek, da se ji zdravje malo i*** šuje,« je bil Avguštin opti^1 čen. »Nasproti temu pa je pd ni vse težje: še do pred krat^. sem lahko šel čez cesto vtrp** no, zdaj pa si upam komajda pekarne, ki je na najini strani^ ce. Z mojim vidom je vse slab* Kaj se da storiti? Štefan Sob0^ "Na trgu so neki ljudje, ki hodijo iz firme v firmo, pocuzajo denar, firmo pa na koncu prodajo nekomu, ki ga ni.H Zdravko Ouša. urednik pri Caikarjovi wioibi ifowtof enr Bnh Min ZCfl? ždndm thr- 4 'zm ZU ifKFm prejeli ZH5JI glasov Čet.htamo Velika Polana: župnijska Karitas Osnovno delo je pomoč osamljenim in vsem, ki so potrebni pomoči. Obojih pa je vedno več, zato so sprejeli obsežen delovni načrt. I Udeležili se bodo duhovnega srečanja Karitas Pomurja v Kan-čevcih, v Ljutomeru bodo sodelovali na molitvenem srečanju, v domu krajanov v Veliki Polani pa bodo pripravili kuharski te čaj in praznovanje materinskega dne. Obiskovali bodo bolne in ostarele po domovih v župniji in domu ostarelih v Lendavi. Pomoč bodo ponudili invalidu in drugim, potrebnim pomoči. V domu krajanov v Veliki Polani bodo pripravili velikonočno razstavo in se udeležili plenuma v Mariboru V poletnih mesecih bodo šli na romati je, organizirali oratorij, nekaterim šolarjem pa bodo priskrbeli šolske potrebščine. Izdelovali bodo adventne venčke, sodelovali na klicu dobrote v Celju in v Pomurju . Ob lastnih virih za realizacijo zastavljenega programa pričakujejo popioč Občine Velika Polana, posameznikov in dobrotnikov J. Ž. Sahenturn bo spet radgonski! Skorajda po krivici vsi govorijo o nekdanji vojašnici v mestu Gornja R^1 jo bo gomjeradgonska občina odkupila od obrambnega ministrstva v^ dnjih tednih - kar je samo po sebi nerazumljivo, saj to ni bila lastnina r tega ministrstva. Vsekakor pa je pomembno, da občina »pozabi« teh n-tijonov in dobi spet v svojo last graščino Šahentum, ki stoji blizu pokoP3^^ je bila sedež velike deželnoknežje gospoščine, od 1525. leta P’ *' zakupih. Od 1730, leta naj bi bila v lasti Wildensteinov, le-tem pa s |(Sj letu 1817 razni lastniki. Med prvo in drugo svetovno vojno naj bi bfli grofje Ftinfklrchen. Prav tako dragocena je za mesto Gornja Radgona graščina Rotertur’1’ 1. Podgradu in je bila v 17. stoletju v posesti knezov Eggenbergov, naw PJ lastniki isti kot pri gradu. Žal pa je zgradba močno poškodovana, čeP^ spomeniško zaščitena - po prodaji je nekdo (po pomoti!) zahteval turna iz občinskega odloka ter podri dragoceni leseni stolpič. Na posnetku je še ohranjena graščina Sahenturn v središču mesta. 1 B. Peček 1 VESTNIK februar 2003 IZ NAŠIH KRAJEV 15 Domača in umetna obrt Zidar postal - lončar Posvet o zastopanosti Romov na lokalni ravni Več bomo polemizirali in manj plesali Zgled po dedku iz Bogojine Ko v Ivanjkovcih zavijete s ceste Ljutomer-Ormož na pot, ki pelje v smeri Veličan (župnija Svetinje), boste kma-u naleteli na skromno tablo, opozarja, da je le nekaj me-,fov vstran lončarska delavnica, kar je malo nenavadno za 10 vinogradniško območje, mar ne? Nič pa ni nenavadno, da je postal 30-letni Miran Trkulja lončar, dasiravno je po osnovnem Poklicu zidar, kajti korenine se-g^jo daleč. Njegov stari oče Šte-an, po rodu iz Bogojine, je bil ‘cncarski obrtnik. •Ztdarijo sem delal le krajši cas, vmes pa razmišljal lončar- 'i J'red petimi leti pa sem se Omočil za prekvalifikacijo Hva-czeti sem mojstru Bojnecu iz Hovec, pri katerem sem bil na 5estmesečnem praktičnem us-Posablpnju. Miran se je resnično poglobil nov posel in, kot je povedala ' Ngova sestra Tatjana, je skoraj '■nov delavnici, »zato je Seve-t W> danov aktiva IH , v, ®VlzGornje Radgo denc»«. * aktivi iz Ra- raj »fin -? Ap!IC ^ocii0 sko’ 'ko.i *Medobčin-nja ‘nvaHdov Gora Radgona. n>i^ ’im ’c pn$10 na somu srt^'iers pk-na h' l" 111 "budn’ *IM’ poL".’ ^Vai,^,^°So skuP’jle' ir L k,h t0P*icah. Kot Predsednik dtUženi-j sreCanja «0 brez kak^?™ Prav pA1 ni 1 Posebnih pri-..................... ^.vesri? Jbu'ai>P *P«nn ^obzv^^nMinplc-'^NtOmrr'.^ ’1 n,1U BraCa ° 5e l,deleženci ^n|r£da bodo ' kočijo /e).anK‘zamenjali Jo- ?raWml °bnW°Ma-n°' leto^r °r,U' zat0 b<,d« Ovallna Hvaru. za le- O. B. Regijski posvet borcev v Radencih Z ugledom do hitrejše preobrazbe Med gosti tudi Jože Božič in Ela Ulrih - Atena Glavni odbor ZZB NOB Slovenije je že pred časom sprejel sklep o izvedbi regijskih posvetov, s pomočjo katerih želijo dobiti celovito podobo o stanju v borčevski organizaciji na ravni območnih in krajevnih odborov. Hkrati je to priložnost za oceno njene prihodnosti in možnosti uresničevanja programov v naslednjem obdobju, saj se pri svojem delu spopadajo z različnimi problemi. Eden od 23 posvetov (deveti po vrsti), ki se bodo kmalu zvrstili po vsej Sloveniji, je bil minuli konec tedna v Radencih. Udeležila sta se ga tudi vršilec dolžnosti predsednika Glavnega odbora ZZB NOB Slovenije Jože Božič in članica glavnega odbora Ela Ulrih - Atena. Uvodoma je predsednik 00 ZZB NOB Ljutomer Franjo Štebih dokaj ugodno ocenil razmere na terenu, k čemur je precej pripomoglo tudi pomlajevanje članstva. »Ti že prevzemajo tudi vodenje krajevnih organizacij, trije pa so bili na lanskih lokal nih volitvah izvoljeni v občinske svete V vseh občinah z našega območja so položaje ohranili dosedanji župani. Nismo sami sebi zadostni, ampak moramo biti bolj povezani z drugimi, zlasti z veteranskimi organizacijami Pri tem pa ni dovolj, da jih le vabimo na naše sestanke in srečanja, ampak se moramo dogovarjati o načrtovanju skupnih akcij Ker mladi ljudje bolj malo vedo o narodnoosvobodilni vojni, bi se kazalo povezati s klubi mladih, Še posebej zato, ker smo pomemben organ civilne družbe« Ko je govoril o ohranjevanju tradicij NOB, pa je Štebih navedel, da je še vedno premalo stikov z inštitucijami, kot so muzeji in knjižnice. Po njegovem mnenju bi morali v Šolah bolj poudarjati pomen tradicij, ker se zaradi različnih pogledov strank v praksi pojavljajo razne dileme. Tudi predsednik OO ZZB NOB Jože Kos ni mogel mimo nujnosti pomlajevanja borčevske organizacije, vendar so pri njih z vključevanjem mladih Z regijskega posveta borcev, od leve: Jože Kos, Franjo Štebih, Jože Božič in Ela Ulrih - Atena. Foto: M. J. manj zadovoljni. Od 260 borcev, kolikor jih je včlanjenih v petih krajevnih organizacijah v treh občinah jih je namreč skoraj tri četrt starejših od 70 let, zato je aktivno delo marsikje zamrlo. Omenil pa je dobre odnose z župani in radgonsko upravno enoto. Vzorna je tudi skrb za vzdrževanje 16 spomenikov in spominskih znamenj. »Doslej se nam je pridružilo nad 10.000 novih članov, ki si cer nimajo statusa borca, vendar so kot simpatizerji, ki bodo ohranjali pridobitve NOB, velik kapital. S tem bodo pomladili naše, že nekoliko opešane vrste. Ravno ta kadrovska krepitev je za preobrazbo borčevske organizacije izjemnega pomena. Mlade sile vnašajo novega duha, zato vidimo v pomlajevanju članstva veliko perspektivo. Tako smo z veterani vojne za Slovenijo 1991 podpisali kar devet listin Po membno je, do kod je prišla preobrazba Zveze borcev, pri čemer je teža delovanja v krajevnih organizacijah kot osnovnih celicah. Te morajo biti močne in svoj javni interes čimbolj izražati, kajti (e na ta način se bodo lahko obdržale. Smo pluralna, odprta organizacija, dovzetna za nove evropske tokove ob vstopu naše države v Nato in Evropsko unijo,« je med drugim poudaril Jože Božič. Ela Ulrih - Atena pa se je vprašala, ali ima borčevska organizacija ugled, ki ji ga drugi priznavajo? »Le z njenim ugledom in veljavo bo mogoča njena hitrejša preobrazba Prav od ugleda pa bo najbolj odvisno, koliko se nam bodo pridružili mladi. Od tega bo tudi odvisno, kateri župani jih bodo podprli in kako priti do potrebnega denarja.« Milan Jerše 16 REPORTAŽA 13. februar 2003 - vestmi Zanimiva pohoda ljubiteljev narave Bobri-mokrišča Ljutomer-Jeruzalem Vse kaže, da je tudi v našem okolju vedno več ljubiteljev organiziranih pohodov v naravi, ki imajo vsebinski poudarek. Ali želijo organizatorji spodbuditi z njimi pozornost širše skupnosti do določenih problemov in značilnosti v naravi ali pa so povezani s kakšnimi zgodovinskimi obletnicami, prazniki... Na Starem trgu v Ljutomera je bilo vsoboto okrog 9.00, ko je bil predviden začetek Prešerni* ga pohoda, veliko mravljišče ljudi iz različnih koncev in krajev. TABRIH skrbijo mokrišča Tudi v Sloveniji vsako leto »praznujemo« 2 februar kot svetovni dan mokrišč. Na ta dan je bila leta 1971 v iranskem mestu Ramsar sprejeta Konvencija o mokriščih, imenovana tudi Ramsarska konvencija. Stalni odbor konvencije je izbral za letošnji svetovni dan v povezavi z mednarodnim letom celinskih voda geslo »Mokrišča - vode za življenje (No tv e Hands - no water)«. Slovenija je do sedaj uvrstila na seznam mokrišč mednarodnega pomena (t. i. Ramsarske lokalitete) dve območji: Sečoveljske soline in Škocjanske jame. Po prepričanju članov Društva za ohranitev kulturne in naravne dediščine TABRIH, ki mu predseduje Franc Žižek iz Veščice pri Razkrižju, pa bi bilo treba uvrstiti na ta seznam tudi mokrišča oziroma bereke ob Muri in ŠČavnict oz. Murici in nasploh zaščititi krajinski park Mura. Mokrišča so namreč predeli območij, zemljišč, ki so Zanimiv postanek je bil tudi priznamenitijemzalemski cerkvi, W so si jo iahko pohodniki, ■ li, pri mizi z žigom in okrepčili pa jih je pričakala tudi nova predsednica Planinskega druŠt*3 Pohodniki so se zbrali pri nekdanjem gostišče Bobri in krenili na triurni pohod ob mokriščih (berekih), ki so bila žal večinoma zamrznjena. Tako je pač običajno v tem zimskem času. Ustavili so se tudi na obrežju reke Mure, ki so prav tako sestavni del mokrišč. na prehodu med kopnimi in vodnimi okolji; lahko bi rekli tudi, da je to rastlinsko in živalsko bogata in pestra krajina z obrežnim rastjem, poplavnimi logi, močvirskimi travniki in vmesnimi polji. Danes so ta območja vse bolj ogrožena in krajinsko osiromašena zaradi človekovih posegov v naravo - melioracije, izsuševanje, intenzivna pridelava na poljih in onesnaževanje voda To pa je seveda tudi slaba popotnica za človekova zdravje. »V prispodobi označujemo mokrišča kot ledvice krajine zaradi vloge, kakršno imajo pri kroženju vode, in kemijske snovi. Ob letošnjem svetovnem dnevu mokrišč je njihova vloga v prostoru še bolj poudarjena. Mokrišča so pomembna zaradi vzdrževanja vodnega režima, za ohranjanje količine in kakovosti vode, za omilitev Škod ob poplavnih vodah, za bogatenje podtalnice, vzdrževanje mikroklime in ohranjanje življenja nasploh Vse navedeno govori v prid spremenjenemu odnosu do mo-. krišč, njihovemu primernemu varstvu J Na Radomerščaku so se pohodniki ustavili pri rojstni hiši svetovno znanega jezikoslovca dr. Franca Miklošiča, si zunaj lahko ogledali orj^ snežaka in se vpisali tud' vspominsko knjigo. tomer Marija NonKovič. ter rabi prostora ob njih in okoli njih,« so med drugim zapisali člani društva TABRIH v povabilu na letošnji pohod ob svetovnem dnevu mokrišč, ki so ga pripravili 2. februarja, proga pa je potekala od nekdanjega gostišča Bobri v smeri Jugovina-Mura-Orlovšček-Bo-bri. Pridružilo se jim je blizu sto ljudi z obeh bregov Mure Pri gozdarski hiši v Orlovščeku so si lahko ob ognju pajali kruh, rezine hamburgerja ali klobase, pri gostišču Polo na Dolnji Bistrici pa so jim postregli s toplim vinskim Čajem Mokrišča so bila sicer večinoma zamrznjena, na prisojnih legah pa so že kukali iz zemlje prvi zvončki m pot je bila kljub zimi zanimiva. Na Prešernov dan do Jeruzalema in nazaj Pohod iz Ljutomera do Radomerja in Jeruzalema ter nazaj je stalnica v delovanju Planinskega društva Ljutomer. Proga ni vselej enako določena oziroma speljana, vedno pa ga pripravijo na Prešernov dan. to ie 8 februarja trn praznujemo slovenski kulturni . Letos so se pohodniki najprej pri rojstni hiši svetovno znanega slovca dr. Franca Miklošiča v R31^ ščaku, kjer so si lahko ogledal' njegovo spominsko sobo in se ’P*', knjigo obiskovalcev. Prav vodila pot mimo rojstne hiše 1 " p pesnika Stanka Vraza v Cero*^.^ Jeruzalemu pa so si lahko nanjost in notranjost znamenite <■ ., saj naj bi Marijin kip, ki je v tej izviral prav iz svetopisemskega J ■ lema. Tam so organizator* p udeležence tudi pogostil* s čajem in pohodniškim prigrizk' mizi z žigom pa jih je pričaka p nova predsednica ljutomerski i ninskega društva Marija Non^ ^l radomerskem vaško-gasilske*11 ‘ kjer bil uradni zaključek pohod^jf bilo poskrbljeno tudi za golaž, zabavno d ružen je. if ra-' Besedilo in fotografije-1 u J I VESTNIK -13, februar 2003 KRONIKA Nov zakon o prekrških £ Bo izterjava denarnih kazni boljša? Za neplačnike globe ukloniIni zapor Sedmega februarja je stopil v veljavo nov zakon o prekrških, sprejet za učinkovitejše obravnavanje zadev pred pristojnimi organi. Prinaša večjo učinkovitost pri izterjavi Znatnih kazni. Poslej bodo o večjem delu prekrškov od-locali organi za prekrške, "Pr- policija in inšpekcije. Za-■on uvaja tudi inštitut ukloni •toga zapora, izrečenega tistim, ki ne bodo plačali izre Pri por za tatiče Policisti PP Murska Sobota so v januarju prijeli več prijav o ta-^inah, ki so se dogajale v garderobah trgovin, bolnišnice in polnih prostorih Odneseni so bili različni predmeti: torbice, ' narnice, GSM aparati, bančne kartice in drugo Policisti so bili učinkoviti pri zbiranju podatkov o osumljencih. so namreč skupino treh mlajših oseb, in sicer K. O, D O. 1M S. z območja Lendave, ki so se načrtno združili z namenom, Spočeli kazniva dejanja. Med postopkom so policisti zasegli - ukradenih predmetov in jih vrnili oškodovancem Na podlagi določil Zakona o kazenskem postopku so vsem osu-^ncem odvzeli prostost Privedli so jih tudi k preiskovalnemu ^uiku, ki je za vse tri odredil pripor Utemeljeno so osumljeni, ^storili najmanj 14 kaznivih dejanj velike tatvine po členu "* Kazenskega zakonika in tatvino po 211. členu Š.S. 19 Zakaj ne bi dobili kredita v trenutku? "Kredit takoj" ?akaj ne bi letos vaše počitnice trajale kak dan dlje? "Kredit takoj" - do enega ^"Oona tolarjev, čas vračila od šestih mesecev do treh let, denar dobite takoj 1,19® Vplačujete s trajnim nalogom s tekočega računa Nove KBM. www.nkbm.si ’Nfo- hr , Ulic \ Podružnica Pomurje ■ LLT, Rozmana 11a, Murska Sobota - ’’^’la Lendav« Glavna 4, Lendava "^Nova KBMdd čene globe. Zakon ohranja doslej že uveljavljeno rešitev, po kateri so sodniki za prekrške obravnavani kot del sodne oblasti. Dosedanja denarna kazen pa je nadomeščena z globo. Nov zakon o prekrških načeloma odpravlja zaporno kazen, toda do ureditve nekaterih kaznivih dejanj v okviru kazenskega zakona ohranja možnost izrekanja zaporne kazni Izrek uklo- nilnega zapora bo izrečen tistim, ki ne bodo plačali globe. Podobno kot se je doslej denarna kazen lahko spremenila v zapor. Maksimalno trajanje uklonilnega zapora je 30 dni. Bistvena razlika v primerjavi s sedanjo ureditvijo, po kateri je kršitelj z zaporom odslužil 10.000 tolarjev kazni, pa je, da bo tudi po prestanku največ 30-dnevnega uklonilnega zapora še vedno dolžan plačati celoten znesek globe Odrejanje zapora po neplačani globi pa ne bo avtomatično, saj bodo sodišča upoštevala gmotne in druge razmere storilcev prekrška. Pri tem bodo imela možnost, da denarno kazen nadomestijo z delom za skupnost oziroma v humanitarne namene V večini primerov bodo v okviru hitrega postopka lahko izdali plačilni nalog kar prekrškovni organi sami, ki pa bodo morali v tem primeru izreči najnižjo globo, predpisano v razponu. Če kazen ni predpisana v razponu, je v primeru plačila v osmih dneh kršitelj obvezen le plačila polovičnega zneska globe, če pristane na to, da se odpove nadaljnji pravici do sodnega varstva. Zakonski predlog naj bi po mnenju pravosodnega ministrstva preprečeval špekulativne zahteve za sodno varstvo, ki jih je bilo v dosedanji normativni ureditvi preveč. Tako do višine globe 25.000 tolarjev vložitev zahteve za sodno varstvo ne zadrži plačila globe, hkrati pa je zastaralni rok za pregon izvršitve sankcije podaljšan na dve leti. V izjemnih primerih pa, kot doslej, na tri leta. Po novem se dosedanji sodniki za prekrške spreminjajo v sodišča za prekrške. Tako naj bi nastalo 11 sodišč z zunanjimi oddelki, ki bi jih bilo toliko, kot je sedaj sodnih okrajev. Milan Jerše Po hudem požaru v Segovcih, ko so Doberškovl ostali brez strehe nad glavo Po tragediji štiričlanska družina ni ostala sama Zavarovalnica Triglav je že nakazala skoraj 19 milijonov tolarjev, saj menijo, da je hitra pomoč bistveno več vredna - Nesrečna družina se je morala preseliti k sorodnikom v nekaj kilometrov oddaljene Žepovce, a so hvaležni zavarovalnici, gasilcem, prijateljem, sosedom, županu... 0 tem, da je mlada štiričlanska družina Dragice in Leopolda Do-berška iz Segovcev 52b na Apaškem polju v torek, 4. februarja, dopoldan v požaru izgubila praktično vse, karje imela, smo že podrobno poročali. In tako kot se ob takšnih tragedijah navadno dogaja, seje potrdilo tudi v primeru Doberško-vih. Takoj po dogodku se je namreč pokazalo, da nesrečna družina ni in ne bo ostala sama. Pogorišče, kjer od nove prostorne hiše ni ostalo veliko in je znašala po splošni oceni materialna škoda dobrih 20 milijonov tolarjev, je namreč po končanem delu gasil-• cev poleg predstavnikov zavarovalnice terše nekaterih društev in ustanov obiskal tudi radgonski župan Anton Kampuš. V krajšem pogovoru z nesrečnima Dragico in Leopoldom, ki sta si vrsto let zvijala lepo družinsko gnezdo, ki sta ga pred nekaj meseci tudi dokončala, je Kampuš obljubil vso moralno in tudi finančno podporo. Poleg nekaj finančnih sredstev, ki so v občinskem proračunu na razpolago za tovrstne nezgode, je Kampuš ponudil tudi pogovori nekaterimi drugimi ustanovami, podjetji in zavodi, ki bi lahko čimprej pomagali Doberškovim Akotkaže,»posredovanje« župana ni bilo potrebno zlasti pri soboški enoti Zavarovalnice Triglav, kjer so DoberŠkovi imeli dve zavarovalni polici, in sicer za protipožarno in stanovanjsko zavarovanje. Že med dalj časa trajajočim gašenjem je namreč na pogorišče pnšel zastopnik omenjene zavarovalnice Edvard Teršek, že naslednje jutro pa je na kraj dogodka pnšel tudi uradni cenilec Zavarovalnice Triglav Vlado Banko, kjer si je ogledal tisto, karje ostalo od objekta, v dogovoru z oškodovanci pa so naredili tudi zapisnik uničene notranje opreme oz. stanovanjskih premičnin. In kmalu je bil sklenjen tudi dogovoro izplačilu odškodnine, ki je bila nakazana že tretji dan po tragediji. Po izračunih in glede na letno zavarovalno premijo je bila Doberškovim izračunana in nakazana zadostna odškodnina v skupnem znesku 18.820.288,00 tolarjev, karje ena največjih v Pomurju v zadnjih letih, Kot nam je povedal cenilec Vlado Banko, so upoštevali vse barometre ter tudi pričakovanja oškodovancev. Brez težav so po dpisali dogovor in potem ni bilo težav z nakazilom odškodnine, tako da so Doberškovl zadovoljni, saj bodo ob širši pomoči spet postavili svojo hišo. »Mi vedno skušamo sproti reševati takšne zadeve, saj se zavedamo, Zgodilo se je... Med 3. in 9. februarjem se je zgodilo na območju Slovenije 78 hujših prometnih nesreč, v katerih se je poškodovalo 113 oseb, dve pa sta umrli. - Letos (do 9. februarja) je na slovenskih cestah umrlo 20 oseb, lani v enakem obdobju pa 25. V času od 5. do 10. februarja so pomurski policisti obravnavali 34 prometnih nesreč, od tega največ (kar 17) v ponedeljek, 10. februarja. Posledica nesreč je predvsem zbita pločevina, Šest oseb se je poškodovalo lažje, ena pa huje Prometna nesreča s hudo telesno poškodbo je bila v ponedeljek ob 7.55 v bližini Cvena, kjer sta v križišču (zaradi neupoštevanja prometnega znaka) trčila voznika osebnih avtomobilov. Eden se je srečno izvlekel, drugi se je hudo poškodovat, njegov sopotnik pa lažje Med 5. in 11. februarjem so pomurski policisti posredovali 38-krat zaradi kršitev javnega reda in miru, od tega 20-krat na javnih mestih in 18-krat v zasebnih prostorih. Do iztreznitve oziroma pomiritve so pridržali tri kršilce, od tega dva, ki sta se spozabila na dan slovenskega kulturnega praznika. š, S. Zavarovalnica Triglav - Vlado Banko in Jaroslav. Karba v pogovoru z avtorjem prispevka daje občanu pomembna hitra pomoč, ki v določenih primerih šteje dvojno. Vedno, ko se kaj takega zgodi, še zlasti če kdo ostane brez strehe nad glavo, skušamo hitro posredovati. In tako je bilo tudi v primeru Doberškovlh, ko smo takoj izplačali znesek celotne škode. Sploh pa v takšnih primerih, še zlasti ko ni mogoč hiter dogovor s stranko, skušamo pomagati z določeno akontacijo, kajti marsikdo, če ostane brez strehe nad glavo, potrebuje nemudoma vsaj kakšno kritino, da bi tako rešil, če je še kaj za rešiti,« pravi pomočnik direktorja za premoženjska zavarovanja pri soboški enoti Zavarovalnice Triglav Jaroslav Karba. Po njegovem pa se je v tem pnmeru potrdilo, da so njihovi zastopniki na terenu zelo dobro osveščeni in usposobljeni, da z občani sklenejo ustrezno pogodbo. »Mi moramo biti hitri tudi, ko je človeku treba pomagati, in ne samo, ko sklepamo zavarovalno pogodbo. Skušamo dejansko doseči tisto, kar nam nekateri že priznavajo, in sicer da Triglav hitreje likvidira škodo, kakor gasilci pospravijo cevi ... In če bomo vedno takšni, se nam ni treba bati, da tudi v prihodnje ne bi imeli veliko strank,« nam je še povedal Karba, ki dodaja, d a v okvi ru Za va ro va l n i če Trigi av, ki j e najhitrejša pri reševanju škodnih zahtev, ravno soboška enota to doseže enkrat hitreje, kot je povprečje zavarovalnice. V soboški enoti Zavaroval nice Triglav, kiji pripada okoli 80 odstotkov tržnega deleža zavarovalništva, in takšen delež naj bi ostal še naprej, tudi zaradi njihovega korektnega in hitrega odziva ob požarih in drugih nesrečah, pa ocenjujejo,-da se Število požarov v regiji nenehno povečuje. Tako so lani zabeležili skupno 133 tovrstnih elementarnih nezgod, od katerih je bilo 17 večjih požarov. Že od začetka letošnjega leta pa so obravnavali že štiri večje požare, za katere so že izplačali več kot 40 milijonov odškod nine. Tako so denimo izplačali odškodnino za požara v trgovini v Spodnji Ščavnici in cvetlicami v Radencih, Alojzu Lukaču iz Bakovcev, ki je utrpel škodo zaradi požara isti dan kot DoberŠkovi v Segovcih, pa so odškodnino izplačali že naslednji dan po požaru. In ne glede na velike nesreče in požare v soboškem Triglavu, kjer je zaposlenih 170 ljudi, od tega 100 v neposredni produkciji, 70 pa v podpornih službah, tudi v prihodnje nameravajo vedno hitro in učinkovito stati ob strani svojim strankam. Veliko pa bodo tudi v prihodnje vlagali v preventivo, kot posebnost pa je tudi v to, da so na razpolago vedno (24 ur na dan in 365 dni v letu v nujnih primerih, ko imajo dežurno službo -041 760 260) in povsod. V praktično vseh 26 pomurskih občinah imajo svoje izpostave, v večjih središčih (Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer) pa imajo svoja celodnevna predstavništva. Sicer pa v družini Doberškovih, zaradi katerih je tudi nastal ta prispevek, živijo: oče Leopold, ki je invalidski upokojenec, saj se je hudo poškodoval na delovnem mestu in je komajda preživel, Dragica je zaposlena v sosednji Avstriji, starejša hčerka Blanka je študentka 1. let -nika defektologije v Ljubljani, mlajša hčerka Aleksandra pa je učenka 7. razreda devetletke na OŠ Apače. Družina sije našla začasno bivališče pri bratu Jožetu v nekaj kilometrov oddaljenih Žepovcih. Po splošnem prepričanju bo tisto, kar je od hiše ostalo, treba podreti m narediti vse na novo, za kar že urejajo potrebno dokumentacijo. Po vsem, kar sta pretrpeli ona in njena družina v minulih dneh, pa seje oglasila tudi Dragica Dober-šek, ki je želela izraziti javno zahvalo mnogim, ki so jim stali ob strani v najhujšem in tudi sedaj si prizadevajo, da bi se življenje njene družine spetvmilo v normalne okvire. Doberškova je še posebej omenila soboško enoto Zavarovalnice Triglav, kjer so hitro in učinkovito ter zlasti korektno in brezzapletov rešili njihov škodni zahtevek. Enako seje zahvalila radgonskemu županu Kampušu, sosedom, prijateljem in še posebej gasilcem iz Gornje Radgone in Apač s poveljnikoma Štefanom Fartkom in Dušanom Rakarjem na čelu. Oste Baka! Ponaših znanih poteh Ko bomo brez meja Športna, kulturna in turistična društva ter organizacije pa tudi župani v občinah, ki imajo eno od mej državno, nikoli doslej niso dobivali toliko ponudb za sodelovanje kot zadnje čase. In to ponudb z one strani meje, najsi bo avstrijske ali madžarske. Če so bili prejšnja leta ponudniki naši akterji in so vabili sosednje organizacije k sodelovanjem pri svojih projektih, da bi potem uspeli na mednarodnih razpisih (resda vsi tega niso izkoristili tako kot bi lahko), je sedaj nasprotno. K tej veliki volji do sodelovanja z našimi društvi in organizacijami je treba prišteti tudi veliko zanimanje na drugi strani meje do učenja slovenskega jezika. Pa ne, da bi nas naši sosedje naenkrat imeli tako zelo radi?! Morebiti pa tudi, saj so mnogi že redni gostje v pomurskih zdraviliščih ali gostiščih. Ta nenadni in veliki interes do povezovanja ima sedaj drugo osnovo: vse bližje je napovedana priključitev Slovenije Evropski uniji in ukinitev mej, kar pometli, da Pomurje ne bo več tako omejeno z mejami, da bo tukaj prost pretok ljudi in blaga. Ali se tudi na naši strani zavedajo te priložnosti, kije lahko, roko na srce, tudi nevarnost? Ali smo že dovolj zreli oziroma dovolj samozavestni? Pa bodimo konkretnejši: ali bodo evropski ljubitelji naravnega domačega rdečega vina (klinton. aramon) hodili to vino pokušat na naše goričke kmetije ali pa na kmetije v Avstriji (ki bodo morebiti kupile to vino pri naših kmetih). Pod skupno geografsko pokrajino se bo kot ^naše« v združeni Evropi prodajalo marsikaj. Prav ta čas so v fazi iskanja informacij! Bomo prodajali bučno olje sami ali pa bomo še naprej vozili suho seme avstrijskim mlinarjem in prodajalcem. Tudi jabolka iz starih visokodebelnih sadovnjakov so nadvse cenjena, prav tako sok iz takih jabolk - ali vse to sami dovolj cenimo, da bomo znali tudi tržiti? Naše kulinarične posebnosti so resda posledica zgodovinske povezanosti z Avstrijo in Madžarsko ter tudi izkušenj s sezonskega dela v Slavoniji ali Franciji, toda vseeno so to naše jedi. Fseje odvisno od tega, kako dobro poznamo zgodovino in značilnosti te majhne pokrajine, ki leži med avstrijsko, madžarsko in hrvaško mejo, kako cenimo njene posebnosti in bogastvo pestrosti. To Je dragocenost na majhnem koščku Srednje Evrope in prav v tem letu bo treba napeti vse sile, da se bomo zavedli in vzljubili, da bomo postali samozavestni in podjetni. Pozabili je treba na občinske meje. Bernarda B. Peček Občina je uredila kolesarske steze Občina Turnišče je uredila za boljšo turistično ponudbo tudi osnovno kolesarsko infrastrukturo po projektu Kolesarske steze treh dežel z naslovom Kolesarjenje po Prekmurju - v navezi Ravensko - Dolinsko, ki ga je sofinanciral tudi Phare -sklad za male projekte. Po območju občine potekata dve kolesarski turi, poimenovani Romanje k Mariji Pod logom in Po prekmurski ravnici od Dobrovnika do Turnišča. Odojka za najlepši krof TIC Moravske Toplice je sporočil, da pripravljajo v predpustnem času nadvse zanimivo tekmovanje: izbirali bodo najlepši krof. K tekmovanju so vabljene tako gospodinje kot gostišča, vinotoči in turistične kmetije. Glavna nagrada je odojek. Grad dobiva tekmece V preteklih letih so bila nadvse zanimiva in množično obiskana pustovanja pri gradu pri Gradu na Goričkem (zmaj je zdaj pristal v Noči čarovnic. ki je prav gotovo ena največjih ljubiteljsko pripravljenih prireditev v Sloveniji). TD Grad se ta čas že pripravlja na prireditve ob marčevskih praznikih, sicer pa se pri njih največ dogaja od junija dalje. Znani so Tek na grad, koncert Pozdrav pomladi na platoju pri gradu. Noč čarovnic m An- Ljutomer ima mestni trg Čeprav kot v žepu, tu najdete vse V ponedeljek okrog poldneva je mesto Ljutomer do zadnje črte ujeto v življenje K prekipevajočemu živžavu prispevajo trume mladih, ki se v gručah pomikajo od gimnazije, posvečene velikemu slavistu in raziskovalcu slovenskega besedja dr. Francu Miklošiču, do avtobusnih postajališč in tako priljubljene Mitre. Gimnazija je hiša učenosti, Mitra pa je zakon, vam bodo povedali. Pogled prišleka se ujame nanje, ker je to tisto nekaj, ob čemer se raznežijo v krč ujete misli, mesto pa, čeprav do zadnjega kotička zabasano s pločevino in zasipano z od nesnage počrnelim snegom, da Še za sproščen korak ni prostora, prijazno vabi. Obiskovalec Ljutomera, ki v ponedeljek okrog poldneva po četrturnem iskanju svoje vozilo vendarle uspe zasidrati tam nekje na robu centra in potem izpuhne v turoben dan nabrano jezo, je pripravljen da stopi tja, kar nima nobeno mesto v so seščini - mestni trg. Na prvi pogled je to silno neugledna podoba, še najbolj podobna nadačeni vreči z vsemogočo šaro. Avtomobil pri avtomobilu, kupi snega, med katerimi ljudje iščejo svojo pot, nasproti blagovnice stojnica pod milim nebom s ponudbo zimskih in še kakšnih oblačil Nič prefinjenega in nič meščanskega, pa vendar po svoji živahnosti silno zanimivega. Toda domačini pravijo, da videz vara, da je tak občutek polnosti zaradi tega, ker se vse dogaja na tako majhnem prostoru In resnično, čeprav kot v žepu, človek tu najde vse, matičarja, da se oženi, fotografa, da se ovekoveči, cerkev, da si olajša dušo, notarja, da sklene pogodbo, občino in upravno službo, da si uredi papirje, trgovine, kjer najde vse za dom in hišo, cvetličarno za praznični drejev sejem. Sodelovanje vseh domačinov, predvsem angažiranost mladih, je lahko vzor mnogim Letošnje občinsko pustovanje v graški občini bo v Motovilcih (na več informacij še Čakamo). Letos bodo organizirali pustne prireditve še marsikje, poleg borovega gostuvanja v Šttlincih tudi na Cankovi in Korovcih. Fašenk v Lotmerki Pustovanje na prostem v Ljutomeru bo 2. marca. V središču Ljutomera ga tradicionalno organizira Turistično društvo Ljutomer. Sodelovala bodo tudi sosednja društva iz Pristave, Ba-bincev, Stročje vasi in Radomerja, kakšen program oziroma prikaz pripravljajo, pa nočejo izdati Začetek pustovanja bo ob 13. uri. Pustovanje v Moravskih Toplicah Prvega pustovanja so se lotili v Moravskih To plicah; organizirali ga bodo TIC Moravske Toplice in vsa kulturno-turistična društva v občini. Vse se bo dogajalo v soboto, 1. marca, na prostoru med trgovino in banko od 13 ure dalje. Posamezna društva bodo pripravila zanimive skupinske prikaze, ki jih bodo predstavili v sprevodu od Termala, mimo Ajde in do Vivata. Nastopili bodo tudi vsi občinski vrtci in osnovne šole, ki bodo pripravile program na temo pomlad. Izbirali in nagradili bodo najlepšo posamično in skupinsko masko, napovedana pa sta tudi presenečenje iz zraka (v obliki sladkarij) in sežig »zime*. Baročni portal iz ulice, za njim pa baročna cerkev sv. Janeza Krstnika iz 16. stoletja Lep ambient restavracije Rotovž na dvorišču mestne hiše, ki sameva. Glavni trg v Ljutometu - prišel bo dan, ko bo na njem odmeval korak. Šopek. Za tiste, ki ne ljubijo nakupovanja v velikih nakupovalnih centrih in jim je več do stikanja po majhnih trgovinah, je Glavni trg sredi Ljutomera pravi kraj. In veliko mikavnejši naj bi postal po načrtovani ureditvi. Po dolgih letih iskanja primerne podobe ter preskakovanja oblastvenih in birokratskih ovir naj bi se sedaj začelo zares pa tudi denar bo, smo že lahko slišali iz občinskih klopi. Tak naj bi bil, kot se za trg spodobi, torej, da bo na njem zaradi izbranega tlakovanja odmeval korak, pa da bodo postavljene klopi, kjer bodo posedali in klepetali ljudje, avtomobili pa, razen za tiste nujne poti, bi ostali zunaj. Ljutomerčani od te prenove veliko pričakujejo. Toda že sedaj si na trgu zasluži pozornost najimenitnejša stavba mesta Mestna hiša s kfasicistič- ' PUSTOVANJA Sporočite nam, kje, kdaj in kako boste organizirali pustovanja. Podpiramo domiselne in podjetne - vendar ne Čakajte predolgo! I —__ Vestnik - redakcija, tel. št.: 02 533 10 19 bbp@p-inf.si Venera, agencija za trženje, tel. št.: 02 533 10 15 venera@p-mf.si HC: 02 53119 60 nim pročeljem, v kateri domuje tudi splošni ®|t zejska zbirka prvega slovenskega tabora in še muzejska zbirka zgodovine Prlekije. »To najP® radi predstavimo tujcem, da dobijo predstavo, « so in kaj se je tu dogajalo, da potem lažje razut®^ okolico in seveda nas Prleke,« je povedal An^ Vršič, direktor LTO. Človek si ne bi mislil, pa dar je tudi februarski povsem običajni in silno11 roben ponedeljek v turistično pisarno pripel? dva turista, ki sta gosta v hotelu Jeruzalei®® obiskujeta Termalno kopališče Banovci, mi lahko izvedela, da je metropola Prlekije kot selje prvič omenjana leta 1249, leta 1265 pos0* trg in potem 1927 dobila mestne pravice, p°n^ pa se tudi s kasaštvom. Dirkalno konjeniško štvo v Ljutomeru so ustanovili ze daljnega 187?1 dve leti za dunajskim, tekmovanje kasačev pa t®’ danes prava atrakcija, ki v Ljutomer privabi" romno ljudi. Konji pač sodijo k prestižu ali vclp ki ga je imelo mesto Ljutomer. Ugledna preteklost pa sega v današnjost m®811 tudi s kulturnimi spomeniki. Ogleda vred#’ gotska cerkev sv Janeza Krstnika iz šestnajst’ stoletja z baročnim portalom, kužno znamenj® Glavnem trgu, Anina kapela na Starem trg®1 Florjanova kapela na Miklošičevim trgom blizu pa je tudi Sršenov log kraj prvega slovel ga tabora leta 1846, ki se ga je udeležilo sede#1 soč ljudi in kjer sta se porodili ideja Zedinjen® venije ter zahteva po uvedbi slovenskega jc^ urade in cerkve. In kot je narodni preporod v devetnajstem letju dvignil meščane v ustanavljanje različnih*1^ štev, tako bi jim bilo nekaj poživljajočega ■ J tudi danes. Domačini pravijo, da se mesto po ‘f uri pogrezne vase, da se ljudje zaprejo v svojea move, v njem pa ni živosti niti ob sobotah i#11 deljah, ko je zaprta celo Mestna hiša. Pa saj našli organizatorji in pripravili številne kultu^C zabavne prireditve, toda »Ljutomer je mesto pravi Andrej. Bolj kot meščane so prireditve ' bile okoličane, zato nedeljski obisk Ljutom®{ najboljša izbira. Četudi bi imel priložnost si kulturne spomenike, potem ne bi našli kjer bi si mogel privoščiti nedeljsko kosilo- v ker gostilne v Ljutomeru sploh ni. Pa še rest®*®*1 Rotovž v Mestni hiši, kjer so svojčas v prij®,(1 okolju dvorišča Mestne hiše stregli dobro ‘" p zaprla vrata in sedaj zanjo iščejo novega naj®1® j Žejni pa le ne bi ostali. Dnevnih barov je kar ki pa, čeprav v mestu, ki sc ponaša z vrhu#8',1 vini Ljutomerskih goric, menda ne točijo nal žlahtne kapljice. Obiskovalcem pa jo lahko P ( dijo v znanem vinarstvu Magdič, ki je zanin” 1, tem, da ima manjši vinograd prav v Ljiitom®1^ ( tam, kjer je vino, sta (udi pesem in dobra vo’ ponedeljek opoldne je sicer ni bilo slišati, * rjamem, da če si boste med domačini naši' P telje, boste našli tudi veselo družbo m fKa^ Kam na kosilo Seznam gostiln je po izboru redakcij®-Hotel Jeruzalem (Zdravilišče Radenci)-tel.: 581 12 11 , Gostilna pri NEVI, Ormoška e 2 Fridau Nevenka - tel: 581 10 <11 . GALILEO (špagetarija), Kol^^ ska 28, Cvetko Melin - tel.: 584 K VESTNIK -13. februar 2003 SPORT 19 Andreja Klepač, tenisačic< SmerAcap Priti med prvih dvajset igralk WTA Teniška igralka Andreja Klepač, ki v redkih dnevih, kadar ni na turneji, trenira večkrat v teniškem centru v Radencih, bo 1J. marca letos dopolnila 17 let. Leta 2000 je >>iia pri igralkah do 14 let razglašena za najboljšo tenisači-Co na svetu. Kljub svoji mla- AndreJa videla že skoraj tri četrtine zemeljske oble. Italija, Tunizija, Zimbabve, Južnoafriška republika, Zambija, Malavi, Kostari-Venezuela, Mehika, ZDA Kanada so samo nekatere °d držav, v katerih je že odi-?rala teniške partije. Tokrat pa smo imeli srečo in jo ujeli domačih tleh v Radencih. te bo vodila pot v na-^dnjih tednih? 'Zdaj bom doma in bom trcni-*a-10, februarja bom šla v Šolo ' Racavi, Teniški načrt pa se še sestavlja.« to eno od daljših obdo-^j, ko boš lahko doma? c ja, predvidevam, da bom RRcuarja v glavnem doma Am M bomo videli, kaj bo « Koliko si v celem lanskem k** sploh bila doma? ‘Zelo malo. Dva meseca in pol na turnei' ‘n Prei sem j, Rtprcnehoma potovala NeJ sem bila doma, nato pa to sPet na pot Ne vem, koliko je , Po dnevih, ampak doma sem "•’Zelo malo« '“Zadnje si bila v Avstra-kjer je sedaj poletje. Ka° Prenašaš te časovne sko-e in prehode iz enega let-časa v drugega? ^Oram reč' da jih priča- Z čud lil se jih nadvse se * Kdo pa se jih ne bi in kdo Fesm/11’ Povejte, če vam Šola F°O ne Zna P°bra,i vse enef dva ie Prav leP° stane d/i”' Pa 11 P°^asi P°' Pa 2 Dmo je enak dnevu, Prt," । ni. In kdo hi vse dni Pred rL televizijo ali posedal ste od ." na*nikom? Vsi tudi ne bo-' smu^nje ali kam na flvllo _'1 ;No, in tisti, ki bi radi ak-počitnice, imate na Dru?vrneka‘dejavnosti. ,e° pr’iateljev mladine Murska Solu,,tlos PriPravilo v Mur-z,, ' program, kamor vas ne boste kar tako tavajo 12.30 n P°nedeljek bo od 11.00 4 .a Osnovni šoli badminton pa hj"' ■ PROJEKTANT URBANIST -ARHnEKW16' čas; 21. delovnih izkušeni; vozniški do 12.03.03; RATNIK OTO. S. P . SOBOTA, ŠERCEfUEVO NASELJE 18, TA DIPLOMIRANI DELOVNI TERAPEVT (VS) PLANIRANJE IN IZVAJANJE TERAPEVISIH V SKLADU Z NALOGAMI IN CIUI ZAVODA-OKUPACIJSKE DT STANOVALCEV; mes.; jeziki: slovenski jezik • govorno-DEL. IZKUŠNJE ZAŽEUENE. ZAPOSU 511 DELOVNI TERAPEVT S VI, STOPNJO-^ppllF DOM LUKAVCI. P ft, LUKAVCI 9, KRIŽCU MESU I VESTNIK -13. februar 2003 27 BIKOBOREC INDIANA POUČEVALEC LANTAN PUSTOLOVEC VESTNIK MESTO V KAREL OŠTIR NAJVIŠJI Cin v MORNARICI OBRED V KATOLIŠKI CERKVI MONDENO BELGIJSKO LETOVIŠČE LJUDSKI GLAS, GOVORICA REKA V SEVERNI ITALIJI TEKSTILNI IZDELEK SLEZEN ZARADI POMANJ- KANJA VITAMINOV STARO, RIMSKI pesnik DEL ATMOSFERE PRIPADNIK PRAVO-SLAVNE CERKVE KRČMAR, OSTlLNIČAR SLOVENSKI SLIKAR PRAGO} OTOŠKA SKUPINA V ALEUTIH PLEMENITIM VONJEM KRATKE OPRIJETE SPODNJICE ATLET boldon BRAZILSKI PISATELJ (JORGEI REKA V SR EVROPI NORDIJSKI IZRAZ ZA SMUtl ČEVLJARSKA NIT OTOK V INDONEZIJI AMARHlTEKT IN QBUKOV (CHARLESI SREDIŠČE 0MLiuiMA VRTENJA ST6BLF RIMSKI BOG umegzui ŽITNA GLIVIČNA BOLEZEN VALENTIN AREH NEVESTINA OPREMA košarkar ALIBEGOVIČ telesno OKRASJE MESTO V NASPROTJE Z ne«da AVTOR: Stefan Hajdinjak I PROUA, ZEttLJE tekoče VODE VESTNIK POLJSKA CVETICA ARHITEKT Fabiani KEMIJSKA POSODA GLAVNA REKA NA TAJSKEM EDEN IZMED LETNIH BOLEZENSKO TRESENJE RIMSKI ^keue. WNJE min wdevek Udjarja ONASSISA ^POVSKO STRELJANJE slovenski Sukar FRANCE) GR. MUZA POEZIJE PAS FILMSKI VESOLJČEK OSEBNI ZAIMEK NOVINARKA KERČMAR ZVEZA DRŽAV STARO-INDIJSKI JEZIK PUŠČAVSKA “ LADJA" SLOVENSKI PISATELJ (FRAN) ZARJA. SVITANJE RUMENA SNOV V KORENJU POLDRAG kamen MESTO V FR. POKRAJINI ARTOIS ITALIJANSKI IGRALEC fMASSIMO] 4 RIMSKI KRALJ . TGL MESTO saudske ARABIJE SONJA RIZMAN LACIJA V ITALIJI POLOPICA Z MADAGAS- KARJA LEONHARD EULER IVAN LOTRIČ — GRŠKI DIDAKTIČNI PESNIK TV ZASLON HOMERJEV EP PREDSTOJNIK FAKULTETE TENISAČ AGASSI ILUSTRATOR MAVEC IRANSKO LJUDSTVO NA KAVKAZU RAJ, PARADIŽ MESTO V SEVERNI ITALIJI KAREL DESTOVNIK I REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE (30. 1, 2003): SKOPOST, LOMILKA. alec, AT, LELAS, DODO, REM, JAMA, °kno, krom, rop, ON, LEŽAK, GLO-INESA KRAVEC, MARKSIST, DO, ANI, TRKAČ, TORKA, ICA, GRUDA, ALOO, ROPOTARNICA. ENEJ. TASMAN, ^RENiCA, CA, NL, KALA, SO, IDE, ^ARCELA, KOMAR, NIŽAJ, SKALINA, SVAKINJA, RADIAN, JAEN, TRIO, AE, ANAMITI, ANT, RIK, DOMAR, ^AN,-KMET, MINER, KOALA, OJAČE-VALNlK, lat, DADAIST. območju Ut Murska Sobi »Ul so se poročili: Mirani lAšk dipl, zdrav-"vvwik, m Mateja Hladen, dipl Prihuli oba iz Murske So blllf; Inz.c Kuhar, natakar, iz Mora' '^ih Toplic in Tatjana Kolta), kuharica, ii Lončarovevc; Roben Slemer, avtomeha-in Simona Režonja, šivilja, ^a iz Kovačcvec, Goran Kuzma, pek, in Tonč-kaGomboc nuNpodmta. oba iz Hethnec Ntvtn Keršič avtomehanik, l* DuV,n]V(Hkd Hrvaška, in mojca 1 ifljfGč, laboratorijska lehnica,i7 puli im. Vestnik vam čestita! o o >N o (D. G.) Izžrebanci nagradne križanke Med reševalce bomo razdelili CM 1. NAGRADO v višini 10.000 sit prejme: Angelca Gornjan, Panonska ul. 1, 922'4 Turnišče - 90587758 2. NAGRADA - kuharska knjiga Boug žegnjaj: Alojz Lah, Šolska pot 5,1433 Radeče 3. nagrada: čestitka na radiu Murski Val: Ivan Hrašovec, Biserjane 23, 9244 Sv. Jurij ob Ščavnici 4. nagrada: Vestnikova majica: Vlasta Skrbinšek, Podgora 23, 2394 Kotlje 5. nagrada: VestnikoVi copati: Cilka Kosič, Viktorja Svetina 17, 4270 Jesenice o E Krt © O 1. nagrado v vrednost? 10.000 SIT, 2. nagrado knjigo Boug žegnjaj in 3.-7, nagrado praktična nagrada. o E CD je informacijsko središče, v katerem brezplačnozbira-mo in posredujemo podatke med ljudmi, ki znanje iščejo, in tistimi, ki znanje ponujajo. Kdaj in na kakšen .način boste znanja izmenjali, je prepuščeno vam samim! in katera znanja se trenutno iščejo in ponujajo? C Cl 'O — CD .»j Srjf cu C CL CU O N TJ m ° iz D Pravilne rešitve pošljite na uredništvo Vestnika, Ulica arhitekta Novaka 13,9000 M. Sobota, s pripisom »nagradna križanka« do petka, 21. februara 2003. Ime m priimek: Naslov; Davčna številka Dragi sin Iztok Čeh iz Segovec! Ob tvojem praznovanju 35 rojstnega dneva ti čestitava in želiva vse dobro, predvsem pa uspeh in veliko sreče ter zdravja v krogu tvoje družine -mama in ata Čestita- va tudi vnukinji, ki praznuje na Valentinovo. Rojstni dan je praznoval Zlatko Lucu iz Šulinec Želimo mu veliko ljubezni, zdravja in veselja. Čestitamo tudi Dijani Kovačev, ki je prav tako imela rojstni dan - ŠD Šulinci. Šestdeseti rojstni dan praznuje Marjeta Grujič iz Apač. Vsaj ob jtraznikupozabi na delo in skrbi ter se sprosti, da se skupaj poveselimo; življenje je pač prekratko, zato gaje treba se p vc fr1 , serestavrlranja starega pohištva. tifo'1 Se ’’ f ernškega jezika za SŠ in fakultete. Bar? raČ' pr°grama EXPERT CHOICE (EPF - Maribor). ’V 536 is Zn^a M' Sobota, pri Ljudski univerzi M. Sobota, Slomškova 33, delavnik od 10.00 do 18.00. uživati. Še veliko zdravih in srečnih let ti želiva iz srca - Lizika in Janez iz Segovec. Osmi rojstni dan praznuje Karmen Lovrenčec iz Renkovec 5 Ja. Vse najboljše, draga Karmen, dobro zdravje in veliko sreče v nadaljnjem življenju ti i želi - Mrica iz Lipe z družino. Dragi vnukinj Karmen Lovrenčec iz Renkovec, ki praz-' n up osmi rojstni dan, iskreno čestitam in želim, da bi se še naprej pridno učila, bila zdrava in vesela ter me še naprej obiskovala - mamca iz Lipe Dragi botri Mariji Rantaša iz Los Angelesa vse lepo, dobro zdravje in iskrene čestitke za god in rojstni dan - družine Kolarič, Hedžet in Horvat iz Male Nedelje. Botru Lojzeku pa srčen pozdrav. Lepe želje so namenjene sinu Zvonku Osvaldu iz Hrastja • Mote 22. Ob rojstnem dnevu čestitamo, želimo obilo prijetnega počutja, predvsem pa dobro zdravje, na katero bodi v prihodnje bolj pozoren - mama in oče ter Drago z družinico, mala Evelin pa podarja stričku 47 poljubčkov. Silvi Marinič z Janževega Vrha vse lepo in dobro za Valentinovo - prijateljica Genika iz Ihove. Pepci Tomberger iz Ihove želi vse najboljše za Valentinovo -prijateljica Silva. Tretji rojstni dan praznuje Klara Dragovič. Iskreno ti čestitamo in želimo srečno in razigrano otroštvo - babi, botrca Katja in Igor; Urška in Žan pa pošiljata tisoč poljubčkov. Petdeset let skupnega življenja sta praznovala Gizela in Rudolf Gumilar od Grada. Da bi bila še naprej zdrava in srečna želijo - vsi domači. Prvi rojstni dan praznuje Žan Borko iz Babinec. Obilo zdravja in otroških radosti želi - babi, čestitkam pa se pridružujejo: botra Karmen in Stanko, Klara pa pošilja Žanu tisoč poljubčkov Te dni bo praznovala rojstni dan in god draga prijateljica Polona Novak s Polic pri Gornji Radgoni. Veliko sreče in zdravja ter še na mnoga leta - prijateljica Anica z Janževega Vrha in družina Divjak. Brat Dzouzi Či ne boš henjo piti, ti vse brajde okoli iže vb posejkan, je kričala Belekova sousida na svojega zdavanjskoga. Pa sije nej Omislila, ka ta po takšen oba kvarniva. Glij tak naprejprido mojemipajdaši Beleki tej referendumi, štere že pa ščejo nan na hrbet naklasti. So pravili pred prejšnjim “Či nete tak glasovali, kak je po naše praf te mogli vsi tou plačati". No, pa tak so nan ceno telefonije že zdignoli. V ton časi se že pa čujegrožnja Či nete glasovali za NATO, te mogli služiti vojaški rok Tildi ženske. Mogoče še deca? Či nete glasovali ka se naj ta glasovanja henjajo, te. do se nan rejsan ešče krave smijale pravi Bela, pa sije tak spopejvo: Oj, tu na slovenskem je mlin, ha, ha, na vodo ni, ne na bencin, ha, ha, pogon ma ta mlinček, drugačen kot klinček, ga žene modrost le, ha, ha ... Popolna le v njem ni modrost, ha, ha, ogloda v njem mnoga se kost, ha, ha, je v centru ta hiša, poslanska je niša, ki melje po svoje, ha, ha. , Če kost je pretrda za mlin, ha, ha, zdrobi naj jo ljudski mašin, ha, ha, naj jo referendum, ta ljudski prpendum, por ihta po svoje, ha, ha. 28 13. februar 2003-VESTNI REPUBLIKA SLOVENIJA UPRAVNA ENOTA MURSKA SOBOTA Oddelek za okolje in prostor 9000 MURSKA SOBOTA Kardoševa 2 telefon: (02)513 11 90, faks: (02)513 1103 Republika Slovenija, Upravna enota Murska Sobota, Oddelek za okolje in prostor na podlagi 4. odstavka 60. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93 in 1/ 96) v postopku izdaje enotnega dovoljenja za gradnjo dveh nadomestnih (dodatnih) hlevov za pitanje prašičev na farmi Nemščak, investitorja KMETIJSKO GOSPODARSTVO RAKIČAN, d. d., Rakičan, Lendavska 5, Murska Sobota, OBJAVLJA 1. daje dne 05.02.2003 z odločbo št. 3515-91/20020203 izdala enotno dovoljenje za gradnjo dveh nadome stnih (dodatnih) hlevov za pitanje prašičev na farmi Nem-ščak, in sicer na zemljišču pare, št 250/3, k. o. Ižakovci, 2. da je bilo v postopku izdaje enotnega dovoljenja za gradnjo dne 24.01.2003 izdano okoljevarstveno soglasje št. 35405-142/2002, da med javno predstavitvijo, javno obravnavo in zaslišanjem investitorja ni bilo pripomb, ki bi se nanašale na vpliv obravnavane gradnje na okolje. Po pooblastilu načelnika upravne enote Silvij PODLESEK, univ. dipl, prav., vodja oddelka za okolje in prostor Male oglase za objavo v Vestniku sprejemamo vsak delavnik do 15.30, za objavo v četrtek je treba oddati oglas v ponedeljek do 15 30. CENIK: - mali oglasi - do 80 znakov 1 785.00 sit - mali oglas, - vsak naslednji znak S3,00 sit - zavezanci za ddv. s. p. - dodatek + 20% - poudarjen tisk - dodatek + 50 % - naslov/šifra v upravi lista - 2 500.00 Osmrtnice za fizične osebe: 2 kol x 7 cm - 16.520.00 sit 2 kol x 8 cm -18.880.00 sit 2 kol x 9 cm ■ 21.240,00 sit 2 kol x 10 cm - 23.600,00 sit 2 kol x 11 cm - 25.960.00 sit Naročniki Vestnika imajo 20 % popusta. Dodatek za fotografijo 4.000.00 sit. Vse cene so bruto in imajo vračunan 20-odstotni ddv. motorna vozila KARAMBOLIRANO VOZILO kupim. Tel.: 040 256 963. m!5184 JUGO 45, dobro ohranjen, prodajo. Tel.: 547 13 05. m!5379 FORD ESCORD 1.6 KARAVAN, Jetnik 1994, prodam. Tel.: 041 710 891. GOLF SERIJE 2, 1.3 JX, letnik 1988, karamboliran, vozen, 120.000 km. bele barve, prodajo. TeL:. 041331033. m 15381 CLIO, letnik 1993, reg. do aprila 2004, dobro ohranjen, prodam. Tel.: 031 515 319 ml5389 ROVER 200, letnik 1997, december, prevoženih 53.000 km, prodam. Tet.: 041 846 461. m!5391 živali NESNICE RJAVE, GRAHASTE, ČRNE, pred nestnostjo, 800 SIT/kos, vsak dan v Babincih 49. Vzreja ne-snic Tibaot, tel.: 582 14 01. ml5051 PAVE PRODAJO. Tel.: 041 784 237. ml5345 posesti PROSTOR, primeren za skladišče v M. Soboti, 77 m2, dam v najem. Tel.: 041290 770. ml5348 POSLOVNI PROSTOR v gasilskem domu v Nuskovi damo v najem. Tel.: 041 795 197. ml5353 POČITNIŠKO HIŠO v Kančevcih, z nekaj sadovnjaka, prodam. TeL: 041 761419. ml5364 VINOGRAD, 450 trsov, na Goričkem. ugodno prodam. Dolina 36, tel.: 545 14 32. m!5372 VISOKOPRITLIČNO STANOVANJSKO HIŠO, 10 km iz M. Sobote, na lepi lokaciji, na 9-arski parceli, prodam. Tel.: 041374 784. ml5375 2 HA OBDELOVALNE ZEMLJE v Puževcih prodam. TeL: 523 11 51. m15378 DVOSOBNO KONFORTNO STANOVANJE v Lendavi prodam (ali dam v najem). Tel,: 575 13 59 ali 040 548 335. ml5380 KUPIJO 1 HA MEŠANEGA GOZDA na Goričkem. Tel:. 545 94 99 ali 041 797 378. m!5392 OSAMLJENO STAREJŠO HIŠO ALI KMETIJO z zemljo na Goričkem vzamem v najem ali kupim. Tel.: 041 357 705. m 15396 delo OBREZOVANJE VINSKE TRTE IN DREVES. PODIRANJE IN SPRAVILO LESA zelo ugodno in kvalitetno opravi izurjena ekipa. Pokličite 041 252 347 non stop, Miroslav Kraut, s. p., Kapelski Vrh 73,9252 Radenci. m15347 ZAPOSLIMO SAMOSTOJNEGA, INOVATIVNEGA KUHARJA s prakso, brez obveznosti - vse informacije po tel.: 05 389 00 40, Gostilna Breza, Frančiška Petriča, s. p., Mučemška ulica 17,5222 Kobarid, m 15350 IŠČEMO MLAJŠO UPOKOJENKO za pomoč v gospodinjstvu ter družbo očetu in mami v okolici Ljutomera. Ponujamo sobo, hrano In nagrado. Obvezno vozniško dovoljenje. Tel.: 041 836 754. m 15384 MESARSTVO KODILA razpisuje 2 delovni mesti za poklic MESAR po dualnem sistemu izobraževanja. Vse informacije dobite na sedežu podjetja Mesarstvo Kodila, tel. št je 041642 944. NESNICE, mlade, hisex, rjave, gra-haste in črne, pred nesnostjo, opravljena vsa celjenja, prodaja FARMA PRI MOSTU - vzrejališče vseh vrst nesnic. Naročila: gostilna Horvat, Nemčavci, tel.: 528 11 90, Franc Movrin, Petanjci, tel.: 546 15 05, gostilna Železen Beznovci, tel.: 549 10 25, gostilna Rajsar, Grad, tel.: 553 11 48, gostilna Čeh, Nedelica, tel.: 573 51 53, Mihelič. Marof 26, tel.: 582 11 77. ml5358 MALE PUJSKE in svinje za zakol, težke i20 kg, prodam. Tropovci, Kolesarska 72. ml5363 KOMPLETNE POGREBNE STORITVE UREJANJE POKOPALIŠČ IN ZELENIC Brezplačni prevozi opreme na dom. brezplačni prevozi do 40 km. plačilo na več obrokov brez obresti Vladimir Hozjan s. p. Šulinci 87/a Tei.: (02) 55 69 046. GSM: 041 712 586 POGREBNE POTREBŠČINE - PREVOZI POKOJNIKOV 1N UREJANJE ZELENIC MILORAD JURIČ Ravenska c., MRLIŠKA VEŽA, 9231 BELTINCI Tel.: 02/542 22 40, GSM 041/641 148 V NUJNIH PRIMERIH OB VSAKEM ČASU PO TEL: 02/523 VESTNIK lahko kupite tudi na večini pošt v Pomurju, bencinskih servisih ter skoraj v vseh trgovinah in trafikah. Potfetp rt mfonrwanie, 4 (L <1 ca arh KM.U 13, M. Sobota Haniks, teže 2370 kg, letnik 1995, lepo ohranjen, prodam. Tel.: 041 694 136. ml5359 KOMBAJN ZA KROMPIR, znamke Ana, sortirnik in avtomatski sadilnik Hmezad, vse dobro ohranjeno, prodam. Tel.: 542 13 29. m 15367 SEJALNICO PANONIJA, 3 m, dobro ohranjeno, prodam. Tel.: 041 725 230. ml5368 TRAKTOR TORPEDO 65-TX EVRO MODEL, letnik 1990, dobro ohranjen, prodajo. Bakovci, Partizanska 30. m 15369 PLUG IMT, 10-colni, prodam. Bo gojina 28. m!5374 VILIČAR INDOS 1,5 T prodam. Cena po ogledu, tel: 041 339 533. ml5388 KUPIJO BCS KOSILNICO. Tel.:031 201 825. m 15393 TROSILNIK UMETNIH GNOJIL VIKON prodajo. Tel:. 041539 013. m15394 razno MAŠKARADNE OTROŠKE KOSTUME ugodno prodam od 2.000 SIT dalje. Tel.: 01 423 17 61 in 031 626 226, vsak dan od 9. do 18. ure. Ana Remškar, Tržaška 45, Ljubljana. ml5226 PRODAMO IN DOSTAVIMO REZAN LES, bruna in opaž. Tel:. 041 451 677,041 459 090, Trgovinske storitve M&M, Marko Pahernik, s. p., Dravinjska c. 62, Poljčane. ml5325 ENOSTANOVANJSKA HIŠA s poslovnimi prostori v Murski Soboti naprodaj. Tel.: 031218 279. ml5329 RASTOČE akacije, okrog 10 m3, in 15 m3 jelše, ob asfaltu, prodam. Hotiza, tel.: 576 10 76. ml5351 KUPIM 80 let staro narezljano pisalno mizo, predalnik, psiho in leseno • razpelo. TeL. 041 816 520. ml5352 Preklicujem veljavnost ŽR št. 7374322, HKS PANONKA. na ime Marjan Antolin, Ivanjci 61, p. Bogojina. m15386 kmetijska mehanizacija TROSILNIK ZA UMETNO GNOJILO, primeren tudi za posipavanje ceste, . nosilnosti 4400 kg, ter mini bager srečanja ŽENITVENA POSREDOVALNICA »VITA« v Lendavi vam poišče partne-rko/-ja v skladu z vašimi željami. Pokličite in se prepričajte, tel.: 575 17 29. 031 438 496 m 15383 Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče. Ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas. Zato pot nas vodi tja, kjer sredi tišine spiš, a v naših srcih za vedno živiš. V SPOMIN 9. februarja je minilo leto žalosti in bolečine od takrat, ko nas je zapustila Elizabeta Boža Novak iz Cankarjeve ul. 105 v Murski Soboti Neizmerno te pogrešamo in v naših srcih boš ostala za vedno. Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojiie ob njenem grobu, poklonite cvet ali prižigate svečko Fs/, ki te imamo tako zelo radi V življenju nimamo ničesar, kar bi bilo naša last. Vse nam je samo dano za določen čas; tudi ljudje, ki jih imamo radi! V SPOMIN Janezu Smodišu iz Mačkovec 47d 9. februarja je minilo žalostno leto od takrat, ko naju je zapustil ljubi mož in skrben očka. Prisrčna hvala vsem, ki ga imate v lepem spominu in z lepo mislijo postojite ob grobu, mu prižigate sveče in njegov grob krasite s cvetjem. Pogrešava te: zena Anica in hčerka Aleksandra Je čas. ki da in vzame. Je čas, kjjceli rane, blaži bolečine in ohrani vse spomine. V SPOMIN Mineva pet let od takrat, ko nas je zapustil dragi Karel Kološa iz Murske Sobote Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu. Tvoji najdražji Težko je pozabiti človeka, ki Uje bil drag še težje je izgubiti ga za vedno, a najtežje je, naučiti se živeti brez njega. V SPOMIN 11. februarja minevajo 3 leta žalosti od takrat, ko nas je za vedno zapustila naš’ draga žena, mama, tašča, babica, prababica, sestra in teta Irena Kuzma iz Puževec 13 Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njenem grobu, prinašate cvetje in prižigate sveče. Fsr tvoji najdražji r—--------—---------------------------------------- Zaman je bil tvoj boj, vsi dnevi tvojega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja-Ostali so sledovi tvojih pridnih rok, zato pol nas vodi tja, kjer rožice cveti)0 in sveče ti v spomin gorijo. ZMVtUJk V 52. letu nas je za vedno zapustil n^ 1 dragi mož, oče, dedek, tast in sorodni I JožefJeneš iz Odranec Z bolečino v srcih se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, botrin1’ sosedom, prijateljem, sodelavcem LM-KO, znancem, nekdanji«1 sodelavcem, sošolcem letnika 1975, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče i« za svete maše Hvala še enkrat vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku. Hvala g. duhovniku d pogrebni obred, gospe Kavaševi za besede slovesa, pevkam z’ odpete žalostinke in pogrebništvu Ferenčak Hvala zdravstvenemu osebju internega oddelka v Rakičanu' zdravilišču Laško. Iskrena hvala vsem za vse! Žalujoči: žena Elizabeta, sin Branko, hčerka Suzana z družino, posebno vnukinja Maj11 ter sestra Terezija z družino Ni vsaka, ki rodi otroka, mati Vsak otrok moral tebe bi poznati ... Morala si umreti, da si zaradi bolezni nehala trpeti Vendar ti nisi umrla kakor vsi, ti boš umrla, ko bomo umrli mi ZAHVALA V 89. letu nas je zapustila naša draga mi«*" stara mama, prababica, tašča, teta in sestrična Avguština Bertalanič iz Sotine 24 Z bolečino v srcu se zahvaljujemo vsem, ki ste našo mamo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje in sveče, na*1* P izrekli pisna in ustna sožalja. Iskrena hvala sorodnikom, znane* ' prijateljem in dobrim sosedom, Skledarjcvimjaničcvim in W’L ki ste jo med boleznijo obiskovali, nam pa v težkih trenutkih 5t ob strani in nam pomagali. Hvala družinama Kuzmič in Lop«ft Svetanič za vsestransko pomoč. J Najlepša hvala dr. Neratu, patronažni službi zdravstvene Rogašovci in dr. Marjeti Benko Šbull ; Posebej hvala duhovnici Simoni Prosič Filip za ganljiv po#**! obred, pevcem za odpete žalostinke, pogrebništvu Banfi >« godbeniku za odigrano Tišino. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči: sinova Jože in Anton ter hčerka * družinami, vnukinje Zdenka, Brigita z družico • Nataša s Štefanom, vnuki Stanko z družino, < Kristijan ter pravnuki Mario, Marsel, Lara in *' '------------------------------------------ VESTNIK - 13. februar 2003____________________ 29 Ko zaželimo tvoje st bližine, gremo tja, v mirni kraj tišine. Tam srce se liho zjoče, tla te ni, še vedno verjeti noče. Zdaj te več med nami ni, spomin nate pa še vedno živi. V SPOMIN 8. februarja je minilo leto dni od takrat, ko nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedek, pradedek m brat Štefan Kozar iz Boreče 11 Iskrena hvala vsem, ki se z lepo mislijo, prižgano svečo ali cvetjem spomnite nanj in se ustavite ob njegovem grobu Žalujoči vsi tvoji Ko zaželimo tvoje si bližine, gremo tja, v mirni kraj tišine. Tam srce se tiho zjoče, da te ni, še vedno verjeti noče. V SPOMIN 14 februarja mineva leto žalosti od takrat, ko nas je zapustil dragi Bela Lovenjak iz Poznanovec Hvala vsem, ki se z lepo mislijo, prižgano svečo ali cvetjem spomnite nanj in se ustavite ob njegovem grobu. Dragi ajta! Dobrota tvojega srca ne bo nikoli pozabljena. Žalujoči vsi tvoji najdražji Odšel si, . brez slovesa, spodbudne besede, za sabo pustil si pravo praznino. Nemo ob grobu tvojem stojimo, s strtimi srci sprašujemo se, zakaj prizadel si nam to bolečino ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi dragega moža, očeta, dedka, sina in brata Štefana Viteza iz Murske Sobote se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga pospremili na zadnji poti in nam pomagali v najtežjih trenutkih. Njegovi najdražji Vse si nam dal, ljubezen, prijateljstvo, srečo... Si kot sonce življenja sijal, za vse svoje ljubezen razdajal, odslej si kot zvezda svetleča, naj Ti v večnosti dana bo sreča ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedka Franca Boroviča iz Veržeja, Maistrova ul. 11 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga v tako velikem številu Pospremili na njegovi zadnji poti, nam pa v težkih trenutkih stali ob strani. Iskrena hvala vsem darovalcem cvetja in sveč, vsem, ki so darovali v dobre namene in za svete maše. l epa hvala g. župniku za opravljen pogrebni obred, pevcem za odpete zalostinke, govorniku za besede slovesa, godbeniku za odigrano melodijo in pogrebnišmi Bratuša. žalujoči; žena Ema, hčerka Suzana in sin Daniel z družinama ter drugo sorodstvo Do trpel si... Ni več trpljenja ne bolečin, a vendar boš z nami ostal z vsem, kar v življenju si dobrega nam dal. Za vse ti. mož, oče, dedi, tast, še enkrat hvala ZAHVALA Po težki bolezni je v 69. letu dotrpel naš dragi mož, oče, tast, dedi in brat Ivan Škerget iz Bratonec 99 ' bolečino v srcu se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, Prijateljem in znancem, ki ste nam stali ob strani v najtežjih trenutkih Posebna zahvala je namenjena dr. Kovešu, g. župniku za Pogrebni obred, govorniku Viragu za ganljive besede slovesa, pevcem za odpete zalostinke, pogrebništvu Jurič in prijatelju . Francu Kovaču iz Bukovec. ?en’ še enkrat hvala, ker ste ga spoštovali, ga med boleznijo "“’skovali in mu lajšali trpljenje Hvala vsem, ki ste ga pospre-n,I» na njegovi zadnji poti, darovali vence, cvetje, sveče, za svcte maše, za kapelo, nam pa izrekli ustno in pisno sožalje Žalujoči: Vsi njegovi Na grob pa križ lesen mi zasadite, naj vere, upanja znamenja bo, in le pogostokrat se vanj ozrite, naj kaže pot domov vam gor v nebo. ZAHVALA Po hudi bolezni nas je v 82. letu starosti zapustil dragi mož, oče in stari ata, krovec slamnatih streh Anton Tivadar iz Gančanov 139a stali '''/ “Z8Ub' se zahvaljujemo vsem, ki ste mu v hudi bolezni ' ' strani, predvsem dr Kovešu, patronažni sestri, sorod- Hv i nikom, znancem m prijateljem. " Vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, darovali cvetje, ” 1,4 e. sveče, za svete maše in pogrebništvu Jurič. “Pravi "11 8 župniku za pogrebno mašo, g kaplanu za Kn pogrebni obred, pevcem za odpete zalostinke in g. Tončku za poslovilni govor. Vsem skupaj še enkrat hvala! Žalujoči vsi njegovi najdražji Nekje v tebi bila je bolečina, a zamahnil si z roko, močnejši sem, zmagal bom. a ni bilo tako. Bil je zimski dan, ko zadnjikrat rekel si: »Vse vas rad imam N Zdaj oblačno je nebo, ker vemo, da nazaj k nam te več ne bo. ZAHVALA V 79. letu nas je po kratki in hudi bolezni zapustil naš dragi mož, oče, tast in dedek Štefan Mekiš iz Domajinec 11 Ob boleči in nenadomestljivi izgubi smo dolžni izreči zahvalo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in sodelavcem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in denarne prispevke, nam pa izrekli ustna in pisna sožalja. Hvala tudi osebju kirurškega oddelka bolnišnice v Rakičanu in dr Peričevi za lajšanje bolečin Spoštljivo zahvalo izrekamo župniku g Andreju Zrimu za izbrane besede slovesa, pevcem za odpete zalostinke in govorniku g Antonu Gederju Iskrena hvala društvu upokojencev in pogrebništvu Banfi za izvedbo pogreba. Še enkrat - hvala vsem, ki ste ga imeli radi, z nami pa delili žalost in bolečino. Žalujoči vsi njegovi najdražji DRAGI DEDI - zelo te bova pogrešala -tvoja vnuka Tomaž in Tadej ZAHVALA V 90. letu nas je zapustila predraga mama, prababica in tašča Irma Kučan iz Križevec 121 v Prekmurju Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem m znancem, ki ste pokojnico pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za gradnjo mrliške vežice, nam pa izrekli sožalje. lajala g duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete zalostinke in pogrebništvu Hozjan. Iskrena hvala dr. Kiršnerju za požrtvovalno nego in pomoč na domu Žalujoči vsi njeni najdražji S V SPOMIN 4.4. 200? bo minilo pet let žalosti od takrat, ko nas je zapustil predragi mož, oče in sin Tiber Kerčmar iz Martjanec 29b Hvala vsem, ki ste ga ohranili v lepem spominu, mu prižigate sveče in prinašate cvetje Vsi ki smo te imeli radi Deni me kakor pečat na svoje srce... kajti močna kot smrt je ljubezen. (Visoka pesem) V SPOMIN 11. februarja so minila tri leta, odkar nas je zapustila naša najdražja Anica Kuhar iz Puconec Vsem, ki se ustavite ob njenem grobu in ji namenite lepo misel - iskrena hvala. Vsi njeni Oh, kako čas beži, že tretje leto te med nami ni. Nam ostala je bolečina in solza večnega spomina. V SPOMIN 17 februarja je minilo tretje leto od takrat, ko nas je zapustil dragi oče in dedek Alojz Gjureč iz Večeslavec 15 Hvala vsem, ki se ga spominjate Vsi njegovi najdražji Že leto dni naš dom je prazen, odkar nehote smo šli narazen. Usoda je tako hotela, da te nam je vzela. Ni ure, ne dneva, ne noči, povsod si v srcu z nami ti. Solze, žalost, bolečina te zbudila ni, ostala je praznina, ki močno boli. V SPOMIN 12 februarja mineva leto žalosti, bolečine in bridkega spoznanja, da ni več med nami dragega moža in atija Janeza Gomboca iz Mačkovec 52b Hvala vsem, ki mu prižigate sveče, podarjate cvetje in ste z f mislijo z njim Vedno bolj te pogrešamo tvoji: žena Lilijana, sinova Vasja in Andrej ter drugo sorodstvo Ne jokajte ob mojem grobu, privoščite mi večni mir, izčrpala sem svoje moči, zaprla trudne sem oči. ZAHVALA V 90. letu je za vedno zaspala naša draga mamika, tašča, babica in prababica Emilija Celec iz Polane 24 Ob boleči izgubi drage tnamike se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, g. župniku pevcem m pogrebništvu Banfi Najlepša hvala vsem! V globoki žalosti - vsi njeni otroci z družinami 3D UGLASI 13. februar 2003 - VESTNI creator IZOBRAŽEVANJE SMO VAM PRIPELJALI NA DOM! Plese 1. Murska Sobota tam. 15 Mnarrb 10.39 ari PRAZNIK LJUBEZNI Tekmovali bomo v sestavljanju počenega srca, izdelovali šopke za zaljubljene, izbrali najizvirnejše romantične zamisli za praznovanje Valentinovega. Glasbeni gost bo JAN PLESTENJAK. NOVO - LAŽJE IN HITREJE DO POSOJILA' BONAFIN, d. o. o. ZASTAVLJALNICA UGODNA GOTOVINSKA POSOJILA GARANCIJE: PLAČILNE KARTICE, OSEBNI DOHODEK, POKOJNINA MS, Staneta Rozmana 16 Tel: 02/524 16 30 LJ, Slovenska 27 Tel.: 01/425 20 75 ^NOVO NA STAREM MESTUIf* GOTOVINSKA POSOJILA po najnižji obrestni meri -pokličite in preverite tel.: 02/22-82 335 Gm«#« pohajata, pte£a, kartice.- 4A4.. CaAkAčrrt 21, Mariinf ■ na internetu: www^inf.si PMfMir MMlC4>*wm|v d, 4 . Uk x Mwdu 13. U Swell Renata Varga, s. p. Izposoja poročnih oblek. Kupšinci 9a, GSM: 031 867 288’ MONTAŽA GRADBENIH ELEMENTOV Simon RAJH, s. p., Bobinci 55 tel.: 02 588 16 09 Montaž« mavčnih plašč po sistemu KNAUF* Adaptacija mansard, spuščeni stropavi, predelne stene. Montažna okna VELUX* Telefon: 041 891 «07 KURILNO OLJE. PREMdG Ugodne cene in možnosti plačila! KVIIH • KflU. B*ia JikHč, x p, Cvntfi Bbtrfca 51. iti: 57 H29S VEDEŽEVANJE 090 42 > PIMA, s. p. 186 Stdpin. SOBOSUKARSTVO VOJKO GERGORIC, s. p. Moravske Toplice GSM: 041 357 457 - vsa notranja In zunanja slikarska in pleskarska dela - izdelava »EMIT FASAD Na Višji strokovni šoli na DOBI si pridobite VI. stopnjo izobrazbe v programu POSLOVNI SEKRETAR PREK INTERNETA Študij prek interneta je za vas prava pot, ce želite združiti svojo poklicno kariero, družino in prosti čas s študijem. S študenti in z mentorjem se boste srečevali v študijskem središču na Ljudski univerzi Murska Sobota, Slomškova ulica 33. INFORMATIVNI DAN za nove kandidate bo v petek, 14. februarja, ob 16.30 na Ljudski univerzi Murska Sobota. DOBA, Višja strokovna šola Maribor, Prešernova ul. 1, S 02 228 38 76, www.doba.si NA DOMAČE KOLINE Z BUJTO REPO v petek, 14., soboto, 15-, in nedeljo, 16. februarja 2003. VABI Vinogradniški center Goričko, gostilna Ratnik, Ivanovci, telefon: 02/54819 33- POMURSKO DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU MURSKA SOBOTA, ARH. NOVAKA 2B zbira prostovoljne prispevke občanov in organizacij na račun pri Ljubljanski banki: 02340-0019232476 ZA DAROVANA SREDSTVA SE ZAHVALJUJEMO! Vse informacije lahko dobite po tel.: 031 438 342 < Minimundus I Majhno v vehkem ali majhno o veličastnem - mitri swfo&w# - v od 14. do 2#, iiHiiiLMiTi i Nakupovalno središče Maribor j -------:-------- GARAŽNA VRATA IMOVSTRIJSKA VRATA VRTNA DRSNA VRATA VRTNA KRILNA VRATA NA MOTORNI POGON Z DALJINCEM ALB VHODNA VRATA cena ta J/tC Aw/rdtrf ŠUNKA TOAST cena z/t kg ir kofu, M/P, NoPtf Gorica PIŠČANČJA SALAMA EXTRA ir % r for«, Pirha 790,00 * 970,00 1.290,00 1.290 PREKAJENA REBRA PREKAJENA REBRA frza Mavt Gortar PREKAJENO PLEČE S KOŽO cww P tar«, AHQ Pomurka S3 MOKA ŠTAJERSKA i /tj wrAta. 149.00 Imokahitmix / kg. /ntes, Maribor ~286JO I TEKOČE MILO ZA ROKE | / /jrrr, AJioddat Slatina 466,00 Mika Slatina najboljši sosed ■g pMitafo ire^a r z > času MnMBr oziroma do razprodaje zalog. I VESTNIK -13. februar 2003 NAPOVEDNIK 31 Spored na radiu Murski val UKV, 94,6 MHz In 105,7 MHz, SV 648 KHz PETEK, 14.2.: 05 00 Vedro v dobro jutro, samo ju-tranja mora... (vreme, ceste, vic, časopisi...) - 07.40 Mariborsko pismo, Asja Matjaž - 09.40 Kultura, sport - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10.30 Mali oglasi - 11.00 Poročila -1115 Zamurjenci, ka-baret Dušana Radiča, Džoužija, Berte in Marka -12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila - 12.30 Od petka do petka (Nataša Brulc Šiftar) - 13 00 Poroči--a -13.15 1. oseba ednine - 13-20 Predstavljamo vam - 14.00 Poročila - 14 05 Obvestila - 14.30 domskih 60 minut - 15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila - 17.20 Obvestila - 17.40 Mali oglasi -17.30 Murski val nagrajuje - 18.00 Al - IH 30 Glasbene želje - 19.00 Mladi val (Maja, Viktorija, Timotej) - 20.00 Ugasni televizor, večno zelene in Bojan Peček - 24.00 SNOP POBOTA, 15. 2.; 05.00 Dobro jutro - 08.30 Mali oglasi - 09.15 Biba buba baja, reportaža iz vrtca -hJ-00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10.30 Potepajte seznami - 11.00 Poročila - 11.15 Turistična tr-žntca - 12.00 Poročila BBC - 12 05 Obvestila -12.30 Nagrada tedenskega sponzorja - 13 00 Po-rocila - 1315 1 oseba ednine - 14,00 Poročila - Gbvesiil.i - 14.15 Oddaja tedna - 15.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila - 17.20 ■ šestila -17.30 Murski val nagrajuje - 17.40 Mali 'Sasi - 18.00 Pesem našega srca - 19 00 Poročila -111 0 Nalepit* želje s čestitkami in pozdravi - Zdravo, sosed, zdravo! Bojan Rajk in odkrivaj-' v lepe kotičke v Sloveniji - 24 00 SNOP NEDELJA,16.2.: 05.00 Vedro v dobro jutro - 07.30 'bonski odmevi, oddaja o porabskih Slovencih j KxT„_ r' ^Va Eory) - 08.00 Misel ln cas. duhovna misel po-™Urskih duhovnikov -830Zamurjenci-09.00 "Wr pesmi tedna -09 30 'Tatije na Murskem valu ' '0.25 Obvestila -10.30 J^eljska kuhinja: dr. , avko Gaber (Nataša Šiftar) - 12.30 Po- AAA, Murski val - 94,6 Mhz in 105,7 Mhz ^STVICA NARODNOZABAVNE glasbe, GLASBA NAŠEGA SRCA I" zakaj - Ans bratov Poljanšek } Jurunt-Štrk / Mina pomlad - Spomin s p? P°ljubim te - Štajerskih 7 1 moj frajer - Ans. Vilija Petriča ’’lEOLOGA: »** sreče - Sicer poti grem - Okrogli muzikantje SAVICA obmurske ^bavne glasbe • Ge pogrešan tebe - D Kwascheit Retashy ............... 4 padal Mn.g . j'-Gnila jajca na Ueh - Halicanum - Jože Kovač - Uri E"1H ml poglej v oči - Ans. Štrk Magrado glasbene založbe Mandarina m ^ub'ian6 prejme Štefan Škodnik iz i, । uskove 55 pri Rogašovcih. K-^liiMntpošljite do ponedeljka, 17. fe Wat^„ o’"" naslov: Murski val, Ulicaarhitekta r 9000 Murska Sobota, za glasbene lestvice. | j* ______________ 1 uPon st. 7 - glasujem za skladbo "i 1 ------—— J J ‘SSfig* ' I ; I I-------------------------------—------, 1 Delimo vstopnice za kino I igralci z imenom Matt so: Matt Dillon, Matt Damon, Matt Frewer, Matt Salinger, I Matt LeBlanc in še kdo, našo nagrado pa prejme Iva Muršič, Lendavska 25,900 I | Murska Sobota. Čestitamo! Naše naslednje nagradno vprašanje pa se glasi. Imenujte vsaj en film, kjer je igral Matt Dillon! Kupon *t. 7 - odgčvote pošljite do torka, 18. februarja, na naš naslov: Vestnik, 1 Ulica arh. Novaka 13,9000 Murska Sobotaali po e-pošti: delimo.vstopnice@email.si I I---------------------------------------------------------------------------------------1 ročila - 12.35 Obvestila - 13.00 Minute za kmetovalce (Silva Eory) - 13.30 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi (vmes javljanja s športnih igrišč) - 18.00 Na narodni farmi - 19 00 Poročila - 19.15 Evropa v enem tednu (Oddaja BBC) - 20.00 Lujzekova nedel-ska ordenacija - 24.00 SNOP PONEDELJEK, 17.2.: 05.00 Vedro v dobro jutro (Irma in Boštjan) - 07.40 Pismo iz Porabja, Marjana Sukič - 09.15 Ponedeljkova tema - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10.30 Mali oglasi -11.00 Poročila - 11.15 Do začetka nogometnih luftanj aktualne teme - 12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila - 12.30 Anketar- 13-00 Poročila -13-15 1 oseba ednine - 14 00 Poročila - 14.15 Za zdravje, kontaktna oddaja z zdravniškimi nasveti -15.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila - 17.20 Obvestila - 17.30 Murski val nagrajuje - 17.40 Mali oglasi -18.00 MV DUR ( pogovor in zabavna glasba) - 19.00 Poročila - 19.15 Krpan-ke, oddaja o kulturi (Vida Toš) - 20.00 Brez okvirjev (Vida Toš)- 24 00 SNOP TOREK, 18.2.: 05 00 Vedro v dobro jutro (Vida in Bojan) - 07 40 Ljubljansko pismo Aleša Kardelja -09.15 Oddaja z Lekom - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10.30 Mali oglasi - 11 00 Poročila -11.15 Kratki stik (Branko Žunec) - 12.00 Poročila BBC-12.05 Obvestila - 12. 30 Potrošniški nasvet, Andrej Čimer - 13 00 Poročila - 1315 1. oseba ednine - 13-30 3 x country - 14.00 Poročila -14.15 Sedem veličastnih, lestvica domače zabavne glasbe, pogovori z najboljšimi - 15 30 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila - 17.20 Obvestila - 17.30 Murski val nagrajuje - 17.40 Mali oglasi - 18.00 Srebrne niti, oddaja za upokojence (Dejan Fujs, Anica Kološa, Bojan Rajk) - 19.00 Poročila - 19.15 Eti ta je muzika - 20 00 Jukeboks, domača glasbena scena skozi naočnike Boštjana Rousa - 24.00 SNOP SREDA, 19.2.: 05 00 Vedro v dobro jutro (Gabrijela in Duško) - 07.40 Peter Potočnik iz Beograda - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10.30 Mali oglasi - 11.00 Poročila - 11.15 Trn v peti (vprašanja, pritožbe poslušalcev, reagira Nataša Brulc Šiftar) - 12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila - 12.15 Putra -12.30 Intervju - 13.00 Poročila - 13.15 1 oseba ednine - 14.00 Poročila -14.15 Hop-top, lestvica tuje zabavne glasbe -15 30 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila - 17.20 Obvestila - 17.30 Murski val nagrajuje - 17.40 Mali oglasi - 18 00 Biba buba baja, obiskujemo pomurske vrtce - 19.00 Poročila - 19-15 Panonski odmevi, ponovitev - 19 45 Anekdota - 20.00 Mursko-morski val, mediteranska glasba, nagradne igre, Simona Špindler -24.00 SNOP ČETRTEK, 20.2.: 05.00 Vedro v dobro jutro (Nataša in Dejan) - 07,40 Zagrebško pismo Branka Šomna - 09 15 Kuharski nasvet Branka Časarja -10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10.30 Mali oglasi - 11 00 Poročila -11.15 Reportaža tedna -11.45 Šport za vse -12.00 Poročila BBC - Četrtkov program povezuje Alenka Farkaš 12.05 Obvestila - 13.00 Poročila - 13 15 1. oseba ednine - 14.00 Poročila* 14.15 Domača plošča, lestvica- 15 30 Dogodki in odmevi- 16.30 Osrednja poročila - 16.50 Obvestila - 17.15 Natofon-18.00 Mali radio - 19 00 Poročila - 1915 Bilo je nekoč (Milan Zrinski) - 20.00 Geza se zeza -24.00 SNOP Prispevki za nakup opreme za ginekološki oddelek In novo porodnišnico Podjetje Megros, Obrtna ulica 40, Murska Sobota, namesto cvetja za pokojno Irmo Papič iz Murske Sobote - 20.000,00 Družina Novak, Černelavci, namesto cvetja za pokojno Irmo Papič - 10,000,00 Agica Horvat, Slavica Albert, Ludvik Ferencek, Jože Kučan, Karel Kučan, Jože Burnik namesto cvetja za-pokojno Irmo Papič - 30.000,00 Mateja Filip, Gančani 193, namesto cvetja za Alojza Horvata - 3 000,00 Rozalija Maučec, Gančani, namesto cvetja za Alojza Horvata - 3-000,00 Kolektiv Zelenjave, Kocljeva, namesto cvetja za Frido Škaper - 8.000,00 Irma Kardoš, Lucova 23, namesto cvetja za Gizelo Luco - 8.000,00 Dijaški dom Murska Sobota namesto cvetja za Irmo Papič iz Murske Sobote - 20.000,00 Štefan Žibrik, Fokovci 55, namesto cvetja za Štefana Viteza iz M Sobote - 10.000,00 Družina Huber, Puconci 328, namesto cvetja za Štefana Viteza - 5 000,00 Družina Padar, Matije Gubca 37, M. Sobota, namesto cvetja za Jožeta Kolariča iz Beltince - 5 000,00 Sindikat pomurske banke M. Sobota namesto voščilnic in daril v novem letu - 50.000,00 Frida in Jože Žekš, Trstenjakova, namesto cvetja za Štefana Viteza - 10.000,00 Trgovina in proizvodnja Božanovič namesto voščilnic in daril - 80 000,00 Kolektiv vrtca M. Sobota prostovoljni prispevek -5.380,00 Občina Kobilje, proračun namesto sejnin - za gin ■ porodni oddelek - 88.000,00 Družina Fuis, Št. Kovača 38, M Sobota, namesto cvetja za Janeza Nagya iz M. Sobote - 5 000,00 Ginekološki oddelek, prispevek od laktovita -23.780,00 Ivanka Bratkovič, Lendavske Gorice 3 a - prostovoljni prispevek za opremo - 10.000,00 Sodelavci carinske izpostave Kuzma namesto cvetja pokojnemu očetu Mladena Emeršiča iz Gornje Radgone - 10 500,00 Sodelavci KG Rakičan, EE M. Sobota namesto cvetja za pokojnega Konrada Zadravca iz M. Sobote -10.000,00 Sodelavci AIKS iz M. Sobote namesto cvetja za pokojnega očeta Vere Pasičnjek - 15 000,00 Policijska uprava G. Radgona namesto cvetja za pokojnega Konrada Zadravca - 15.000,00 Kino Murska Sobota Četrtek, 13. februarja: ob 18.00 danska črna komedija Na Kitajskem jedo pse 2, ob 20.00 ameriška akcijska drama Ujemi me, če me moreš Petek. 14. februarja: ob 18.00 in 20.30 Ujemi me, če me moreš Sobota, 15- februarja: ob 18.00 in 20,30 Ujemi me. če me moreš Nedelja, 16. februarja: ob 18.00 in 20.30 Ujemi me, če me moreš Sreda, 19- februarja: ob 18 00 in 20,00 ameriška komedija Melanie se poroči Ljutomer Sobota, 15. februarja: ob 19 30 ameriška grozljivka Pajki napadajo Nedelja, 16. februarja: ob 17 30 in 19 30 ameriška romantična komedija Moja obilna grška poroka Gornja Radgona Petek, 14. februarja: ob 18.00 ameriška komedija Moja obilna grška poroka, ob 20.00 ameriška fantazijska pustolovščina Gospodar prstanov: Stolpa Sobota, 15. februarja: ob 18.00 Gospodar prstanov: Stolpa Nedelja, 16. februarja: ob 17.30 Moja obilna grška poroka, ob 19 30 Gospodar prstanov: Stolpa Koledar kulturnih prireditev KONCERT MURSKA SOBOTA - V soboto, 15. februarja, ob 19. uri bo v telovadnici OŠ I etno koncert ciganske glasbe s skupino Šukar. - V soboto, 15. februarja, ob 21. uri se bo v MIKK-u začel Hip-hop Party, kjer bodo nastopili B D M (Maribor), Ege Elita (Murska Sobota), ZC Central in Lil G (Ljubljana) VELIKA POLANA V soboto, 15. februarja, ob 21. uri bo v gostilni Cappuccino koncert skupin DeMiron, Dyspepsia in Poslednji kongres. DOGODEK LENDAVA V petek, 14 februarja, ob 18. uri bo v sinagogi nastopil vsestranski kulturni ustvarjalec Štefan Huzjan Pika z literarno-likovno-glasbenim sporočilom Podaj roko svetlobi. RAZKRITJE V soboto, 15- februarja, ob 18. uri bo v Domu kultu re Veseli večer s skeči m glasbo, ki ga prireja Kulturno društvo Cven. MOSTJE V nedeljo, 16. februarja, ob 10. uri se bo tukaj začel VL Valentinov pohod. KUZMA 19. in 20, februarja bo na OŠ meddržavni tabor ljudske obrti. Letošnja tema: okrasno šivanje na platno. RAKIČAN V torek, 18. februarja, ob 19. uri bo v Izobraževalnem centru - Dvorcu Rakičan vpis in uvodna vadba joge PREDAVANJE MURSKA SOBOTA - V četrtek, 13 februarja, ob 17. uri bo v Galeriji strokovno vodstvo po razstavi Karikature Antona Buzetija. Vodil bo kustos Robert Inhof. - V četrtek, 13. februarja, ob 18. uri bo v MIKK-u potopisno predavanje Potovanje v Gruzijo z 22 let starim VW-kombijem avtorja Rožleta Vrhovca iz Sevnice. - V petek, 14. februarja, ob 17. uri bo v zaklonišču pri trgovini Park glasbena delavnica Govoreči bobni, ki jo vodi Miran Celec. - V torek, 18. februarja, ob 19 uri bo v MIKK-u glasbena delavnica za kitaro Prvi prijemi, ki jo vodi Tadej Ropoša. - V Župnijskem domu bo od 14. do 16. februarja ob 19 uri teološki tečaj z naslovom Nikodemovi večeri. - V Binkoštni cerkvi (Ciril-Metodova la) bo od 13 do 15 februarja ob 18. uri in 16. februarja ob 14.30 evangelizacija s petjem duhovnih pesmi in nastopom glasbene skupine. - V sredo, 19 februarja, se bo v MIKK-u začela delavnica Linux, ki bo trajala do sobote, 22. februarja. FILM MURSKA SOBOTA V ponedeljek, 17. februarja, ob 18. uri bo v MIKK-u (izjemoma) filmska sreda. RAZSTAVE MURSKA SOBOTA - V Pokrajinskem muzeju je na ogled stalna muzejska razstava. - V Galeriji si lahko do konca februarja ogledate razstavo karikatur Antona Buzetija. - V MIKK-u je na ogled razstava fotografij svetovnega popotnika Oskarja Habjaniča. - V klubu PAC je na ogled razstava del akademskega slikarja Zmaga Jeraja. - V izložbi podjetja Fering, d o. o,, v Slovenski ulici si lahko februarja in marca ogledate intarzije Janeza Bošnaka - V Art caffeju so na ogled dela Sabine Šinko iz Lendave. GABERJE Še danes si lahko na OŠ ogledate razstavo izdelkov na temo Valentinovo, ki so jih naredili učenci šole LJUBLJANA - V galeriji Latobia (Mestni trg 17) si lahko ogledate razstavo del kiparja Silvija Area Popoviča z naslovom Mala plastika, ki jo posreduje Galerija M. Sobota. * V Prirodoslovnem muzeju Slovenije (Prešernova 20) je na ogled razstava Narava Slovenije. Mura in Prekmurje, ki jo pripravljata Prirodoslovni muzej in Zavod RS za varstvo narave - OE Maribor. Avtorji razstave so Andrej Gogala, dr. Tomi Trilar in Matjaž Bedjanič. LENDAVA V obnovljeni sinagogi je na ogled stalna razstava Zgodovina dolnjelendavskih Židov. MORAVSKE TOPLICE V galeriji hotela Ajda do 2 marca razstavlja prof. Vlado Sagadin. SOMBOTEL/SZOMBATHELY V Galeriji so do 16. februarja na ogled dela s UL regionalne razstave male plastike. ZADNJA STRAN 13. februar 2003 - VESTI VESTNIKOV KOLEDAR 13. februar, četrtek, KATARINA 14. februar, petek, VALENTIN 15.februar, sobota, JURKA 16. februar, nedelja, JULIJANA 17. februar, ponedeljek, SILVIN 18. februar, torek, SIMEON 19. februar, sreda. JULIJAN 16. februarja bo sonce vzšlo ob 7. uri in 3 minute, zašlo pa ob 17. uri in 30 minut. Dan bo tako dolg že skoraj 10 urin pol. 17. februarja ob 0.52 bo na nebu nastopil ščip. Menjalniški tečaji za tolar Banke Slovenije 12. februarja 2003 država oxo. val. šifra enota nakupni srednji prodajni EMU EUR 978 1 230 5411 231,2348 231,9285 Hrvaška HRK 191 1 30,4064 30,4979 30,5894 Madž HUF 348 1 0,9415 0,9443 0,9471 Švica CHF 756 1 157,0765 157,5491 158.0217 V Brit GBP 826 1 349,0931 350,1435 351,1939 ZDA USD 840 1 215,6807 216,3297 216,9787 WN3K-VICI Mali oglas: Staro okno s pogledom na morje ugodno prodam. veda!« »324 jih je!« izstreli blondinka kot iz topa. Pastir ne more verjeti, kako ji je uspelo, in se ves šokiran odloči, da Nagrado dobi: Majda Kocmut, Strunjan 3,6320 Portorož V domu za ostarele občane; Mlada sestra vpraša gospoda; »Koliko let imate?« »Petinosemdeset« •Nebi vam dala.« »Joj, dete moje, saj jaz tako ali tako ne morem več.« Blondinka se iz jeze, ker so se vsr iz nje norčevali in na njen račun govorili vice, postriže in pobarva lase. Nekega dne se potem pelje po deželi in naleti na čredo ovac, ki prečkajo cesto. Seveda se ustavi in počaka. Ovce seji zdijo zelo simpatične živalce, zato vpraša pastirja: »Meni so te živalce tako všeč, a si za eno igrico!? Če ugotovim število tvojih ovac, mi potem daš eno?« Pastir, prepričan, da ne bo ugotovila: »Se- se bo držal dogovora in ji dovoli, da si izbere eno. Blondinka premišljuje, gleda vse od prve do zadnje in se po dolgi uri le odloči za eno. »Ta mi je najbolj všeč, malo bolj je razigrana in lepša kot večina, tole mi daj!« Pastir odvrne: »Ni problema! Ampak jaz bi se tudi šel eno takšno igrico! Si za?« Ona privoli. Pastir pa jo vpraša: »Če ugotovim tvojo naravno batvo las, mi vrneš psa?« Učitelj pokliče Vaneka pred tablo in vpraša: »Kaj pa buljiš vame kot tele v nova vrata?« »Saj ste zadnjič rekli, da vas moram gledati naravnost v oči. Banana in vibrator ležita na mizi. Vibrator se trese. Bnr... brrr... bnrr. Čez čas reče banana: »Pa kaj se treseš, saj bodo mene pojedli, ne tebe.« Spoštovani bralci, vabimo vas k sodelovanju. Šale, katerim ste se najbolj nasmejali, pošljite na dopisnicah s pripisom: VESTNIK, »Vanekovi vici«, Ulica arti. Novaka 13,9000 Murska Sobota. Vsak teden bomo objavljeno šalo nagradili. V Ljutomeru podelili Miklošičevo nagrado in priznanje Prvo je dobila gledališka sekcija KUD Ivana Kavčiča Ljutomer za dolgoletna prizadevanja in številne uspehe - v letošnjem letu pa praznujejo tudi stoto obletnico obstoja. Priznanje pa je dobila Slavica Jureš za aktivno delovanje v kulturi v sklopu Turističnega društva Babinci. B. B. L. številka: NAROČAM VESTNIK za najmanj eno leto (do preklica); ime in priimek: kraj: ulica: poštna številka: davčna številka: datum: pošta: Naročnino želim plačevati (obkroži); a) po položnici - letno b) po položnici polletno c) po položnici - trimesečno d) prt poštarju - vsake tri mesece e) prek trajnika - mesečno d) sam bom plačeval pri blagajni Vestnika Prve štiri številke v letu 2003 vam podarimo! V dvoje je lepše Martina Žerdin iz Žižkov in Kristjan Čeh iz Črenšo-vec sta se rada gle- data že v osnovni šoli v Črenšovcih, čeprav nista bila v istem razredu. To so opazili sošolci in na poslovilni prireditvi ob koncu osnovnošolskega izobraževanja sta bila šaljivi poročni par. Od takrat je minilo enajst let in ves ta čas sta bila zaljubljenca, od decembra lanskega leta pa sta resnični zakonski par. Tedaj sta se namreč poročila na matičnem uradu, nato pa še v Črenšovski župnijski cerkvi. Nevestina sestra Andreja in ženinov boter Janez Lončar sta se - enako kot mladoporočenca - z veseljem podpisala kot poročni priči, saj verjameta, da gre za par, ki bo ostal skupaj, dokler mu bo dano živeti. »Res se imava ves čas zelo rada,« je razkrila Martina, ki jo ljubkovalno kličejo Tina. Povedala je tudi, da sta se o poroki (in o otrocih, ki da jih bosta imela veliko) pogovarjala že kot najstnika. Koliko pa jih bosta dejansko imela, »ve sam ljubi Bog-, je pristavila. Zaenkrat nimata še nobenega Martina, ki je prevzela možev priimek Čeh, in njen dragi sta bila v enajstih letih, kolikor sta hodila skupaj, pridna, saj sta Kulturna dejavnost na Cvenu Med folkloro in sodobnimi ritmi Gledališka skupina v nastope vključuje tudi veliko prieškega humorja Kraji Mota, Krapje in Cven se združujejo z aktivnostmi na področju kulture v kulturno društvo Cven, ki šteje kar 160 članov. V društvu aktivno delujejo dramska skupina, mešani pevski zbor, folklorna skupina ter mlajša in starejša plesna skupina. Društvo je kar 23 let vodila Jožica Marinič, ki ji je pri tem veliko pomagal mož Anton, pred nedavnim pa je postal predsednik novemu naročniku (obkroži) vestnik-- copati končala srednji šoli in odrasla brez problemov Ona je trgovka -prodajalka, zaposlena v črenšovski poslovalnici Optike Kuli; on pa avtomehanik, vendar ne dela v tem poklicu, ampak se je preusmeril v monterja vodovoda in centralnega ogrevanja, zaposlen pa je pri odranskem podjetniku Jerebicu. Pred tem pa je delal leto in pol v Nemčiji in s prihranki sta zgradila prizidek k Čehovi hiši, tako da sta na svojem. Skupaj živi- Andrej Rus. Dramska skupina je v preteklosti uprizorila tudi nekaj resnih dramskih del, največ pa se posvečajo pod vodstvom Olge Majcen tipičnemu prleškemu ljudskemu humorju in satiri. V skupini sodeluje 15 igralcev, ki ob raznih proslavah in prireditvah nastopajo tudi kot recitatorji, v igrah pa nastopajo običajno v prleškem narečju. Mešani pevski zbor, v katerem je 40 pevcev in pevk, vodi Felicita Karikature Antona Buzetija V Galeriji Murska Sobota so slovenski kulturni praznik zaznamovali z otvoritvijo karikatur 43-letnega Antona Buzetija. Buzeti živi in ustvarja v Bakovcih, svoje karikature pa objavlja v Vestniku in Vročem Kaju. Samostojno je razstavljal med drugim v Murski Soboti, Monoštru in Ljutomeru, udeležil pa se je tudi skupinske razstave International Cartoon Exhibition na grškem otoku Rodos. Razstava bo na ogled do 28. februarja, strokovno vodstvo po razstavi pa bo že ta četrtek, 13. februarja, ob 17. uri. Več o Antonu Buzetiju in njegovih karikaturah si lahko preberete v naslednji številki priloge TV okno. T. K., foto: J. Z. ta šele po poroki Ves čas, pa tako tudi zdaj, v prostem času rada hodita na sprehod v naravo in običajno je z njima Sindi - aljaška malamutka oziroma bela volkulja Kristjan gre včasih na ribolov, se pravočasno vrne domov in svetlolasa ženkica jima potem z veseljem ocvre ribice. Martina pa rada ureja stanovanje, pri čemer ji pomaga tudi Kristijan, le perila mu ne pusti obešati Š. S„ foto: Š. Gyurica Heric Taškov, pojejo pa tako prleške in štajerske ljudske pesmi kakor tudi črnske duhovne pesmi in evergreene Folklorno skupino, v kateri je 8 plesnih parov, vodi Marjana Sovič. Ob nastopih v raznih slovenskih krajih je nastopila folklorna skupina letos tudi na folklornem festivalu v Beltincih, skupina pa ob plesu nastopa tudi s petjem. Sedaj so se lotili priprave prikaza običajev ob Florjanovem 'J, Ga. V torek je bilo objavljan o, času zdrsa službenega P mentamega.vozHana Slovenj Gradca p . zdravstvene J'p. le da je vozil Zmago ( V času trka J« oplemenitena z 1. g jS stance za Ple^ tem je na prakticn ■ |j((l zal, kako se vzpenja "^ Na parlamentarni ra ugoi^li’113 '"SSdn« piliel do tega Ca-1 naziva tud! Tone Anderlič. županovanja Ve 'ke minulem mandatu, k'hi poosebljal- Alije dob za to izvirno idejo, m z **** Avtocestna iniciativa po S županov Poiska-V J mestila za stavuna.l' išče še rešitev za tra^ , mimo ten^ da se mimo Lar^r« ca • *3 se ta del Slovenije centrom. Prekmurska enklava na O ' snem delu v Cm. gonje* protest, ker državna dipl® toka izpostava ni bene pozornosti Sonete nesreče. I Civilna iniciativa za raž* murjasejepnjaviana^^. rodni projekt za razv J Prepričana je namreč regija ob krajinskem pai3 ^ podporo za rejo konj cenovnega so še, da ne tem podret a(Jr bilo nobenega problerna ja dobitev ekskluzivne pra vodenje rejskih knjig- **** .» Mala neoeija končno postane obci ^ dnehnajbiseodlo^ kup razvpite SIB b stneobčinebubljan;,^-prišli do lastne kap- J vojne institucije, potegnili iz ............ Potočnik, nekdan'O^ni^ naj bi se sicer pred o afero spogledovala ^ skim Pentagonom v nu naj bi se videla po grožnji z rekrutacijo zeT V nogometni financ^J^ krogih pogrevati J£ , no košarkarsko1 ' lo, kako je davkarija na račune klubov, p3 . novodobnih pod)^^ nikakor ne morej u ^ lo tudi nekega Pom' milijonsko davčno tez KESWl