W. številka, V MIlani, v tank, ZS. februarja 1913. Ml leto. .Slovenski Naroa- velja; v Ljubljani na dom dostavljen: telo leto.......K 24 — pol leta........ 12-— četrt leto.......6 — na mesec......„ 2 — v upravništvu prejemanr celo leto ...... K 22 — pol leta........11- četrt leta * ...... na mesec...... 550 1 90 Dopisi m j se franklrajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knaflova ulic« it. S (v pritličju levo,) teleloa št 34. Uhaja vsak dan svečer izvzemal nedelje in prainike. Inserati veljtjo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat po 14 vin., za trikrat ali večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih inaercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inseratl i. t. d., to je administrativne stvari. Posamezna številka velja tO vinarjev. Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. »Narodna tiskarna" telefon st 89. .Slovenski Narod* velja po pošti; za Avstro-Ogrsko: za Nemčijo: celo leto.......K 25*— pol leta........13" Četrt leta......, 6*50 na mesec......, 230 celo leto ... K 30 — za Ameriko in vse druge dežele: celo leto.......K 35.— Vprašanjem glede mseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravnistvo (spodaj, dvorišče levo), Knaflova ollca št. 9, telefon št 85« Deželnozborskim mostne skupino Kiiliilp-Ii! Vsled prerane smrti poslanca dr. Janka Vilfana Vam bo dne 4. marca zopet stopiti na volišče, da mu izberete za zadnje leto tekoče zakonodajne dobe vrednega naslednika. Toda med zadnjo in sedanjo volitvijo bo velika razlika! Klerikalna stranka je, uvidevni, da z dostojnim orožjem nikdar ne more osvojiti mogočne napredne trdnjave kranjskih mest in trgov, lavršiia novo politično aepdši&£$st. Z lahkim srcem prelomivši dano obljubo, je vtihotapila tudi v Vašo mestno kurijo na4 330 sovih kmstsklb voiilc$7, ki so sicer že volili svojega poslanca, pa naj vzlic temu edaj tudi v mestni kuriji Vam. edino upravičenim volilcem, vsilijo voljo klerikalne stranke. In našla se je c. kr. vlada, ki odobruje to, do neba kričeče kršenje deželnega volilnega reda; protiusluga klerikalne stranke obstoja v dopuščanju dosledne germanizacije naših cesarskih uradov in 5 ;em združenega neizprosnega izpodrivanja domačega siovenskega elementa iz teh uradov. Tako lsgSoda v luai rssaice narodna vest is zavesi Uer&alne stranfce. Niirodno-napredna stranka pa je lahko ponosna na to, da morajo njeni nasprotniki, ako jej hočejo do živega, zagrabiti za orožje vero- In zakonolomstva. Končno besedo o dopustnosti takega orožja v pravni državi bo imelo c kr. državno sodišče — za to volitev žal prekasno, ne pa tudi za splošne volitve prihodnjega leta. Somišljeniki! Vaša neupogljiva značajnost nam je porok, da boste stopili z jasnim čelom tudi v sedanji neenaki boj. Politični prevari in ostudnemu terorizmu se ne boste uklonili nikdar! Zategadelj Vam priporočamo v soglasno izvolitev moža čistega in kremenitega značaja, ki nikdar ni in ne bo po vetru obračal svojega plašča, moža, ki uživa po vsej pravici tudi v krogih poštenih narodnih in političnih nasprotnikov brezpogojno spoštovanje. In ta mož je: Mafija itflarii c. ki*, notar v Tržiču. Volilci! Vsak glas, oddan za tega našega kandidata, bodi olam-teč protest zoper nepoštenost v javnem življenju! V L|nbllanl, dne 23. svečana 1913. Izvrševalo! odbor narodao-napresuie stranke. PollskD-pišsinsIfi sporam h OBlišta deželnem zboru. D u n a j, 24. februarja. V Lvovti se je Janes sestal gali-ški deželnozborski odsek za reformo deželnega volilnega reda. V poljskih in rusinskih političnih krogih se zatrjuje, da se je tokrat nadejati pozitivnih uspehov. Sporazum obeh narodov na podlagi razdelitve moči in vlade v deželnem gospodarstvu tvori zaeno velik kos poljsko-rusinske spravne akcije in čim se posreči odstraniti še nekatere težkoče v vse-učiliškem vprašanju, bo zavladalo v gališki deželi, kjer bijeta dva slovanska naroda že dolga leta bratomorni boj, premirje, katerega politične, gospodarske in narodne konse-kvence morajo čim najbolj vplivati ne le na razmere v Galiciji sami, temveč v odlični meri tudi v celi državi. Boj za reformo gališkega deželnega zbora, katerega gospodarji so takozvani poljski šlahčiči, konservativne veleposestniške stranke, datira že od leta 1907. Trajalo je skoraj pet let, predno so se poljske stranke med seboj principijalno sporazumele, ker je bilo treba s silnim naporom trgati konservativcem pozicijo za pozicijo iz rok. Vprašanje, v kakem razmerju naj se udeleže posamezne kurije v reformiranem deželnem zboru gospodarstva, še do danes ni popolnoma rešeno. Poljska ljudska stranka, katera je z vso energijo prednjačila v Jboju za volilno reformo, saj je akcija za demokratizacijo dežeinega zastopstva zaeno tudi boj malega kmeta proti veleposestniku, hoče nadvlado poljskih Šlahčičev za vedno odstraniti. In v tein njenem politično - gospodarskem stremljenju ji morajo biti dobrodošli zavezniki, kateri zastopajo v bistvu isti program malega kmeta, kakor Stapinski in njegovi. Poljska ljudska stranka je bila torej v naprej predestinirana, da prevzame v poljsko - rusinskem sporu vlogo posredovalca in priznati se ji mora, da je to vlogo z veliko neumornostjo vršila. Lani so se pričela direktna pogajanja med Rusini in Poljaki, s prva silno težavna in opetovano prerušena. Razmerje obeh narodov v Galiciji je (če prištejemo Žide Poljakom) 5 : 3, sedanii deželni zbor pa šteje med svojimi 165 Člani le 20 zastopnikov rttsinskega naroda, od katerih je 10 takozvanih rusofi-lov. Da je morala vsaka rusinska zahteva, ki se je le malo približevala dejanskemu razmerju med obema narodoma že vnaprej izgledati kot naravnost eksorbitantna, je lahko uvideti. Dolgo so tako na poljski, kakor na rusinski strani zaman iskali ključa, ki bi bil tvoril podlago na-daljnih pogajanj. Po zaslugi Stapin-skega stranke in poljskih demokratov ter vsled samozatajevanja zmernejših rusinskih krogov, so se prizadete stranke končno principijalno zedinile na načelo, ki je merodajno za gališko zastopstvo v državnem zboru: gališki državnozborski mandati so razdeljeni med oba naroda po ključu 736% (Poijaki) in 26*4% (Rusini). Ta ključ velja sedaj tudi za bodoči novi gališki deželni zbor. S t.m je bila glavna ovira odpravljena, ostala je sicer še kopica spornih vprašanj, ki pa so že sekundarnega pomena. Politiki so naŠii značilno besedo za diference, ki še obstojajo: papirna stena, da le še loči Rusine in Poljake. Taka papirnata stena loči tudi poljske stranke same. So to spori za enega ali dva mandata, za zastopstva v deželnih inštitutih in pod. Najvažnejše diference obstojajo v naslednjem: Novi gališki zbor naj šteje mesto dosedanjih 165 mandatov 225—230, od teh jih reklamira ljudska stranka 100 za poijske in rusinske kmečke občine, konservativci pa jih ponujajo 98, glede rusinskih mandatov smatrajo Poljaki število 60 kot najskrajnejšo koncesijo, Rusini pa 62 mandatov kot minimalno zahtevo. Rusini zahtevajo nadalje primerno zastopstvo v deželnih inštitutih, zlasti gospodarskih. Poljaki izjavljajo, da smatrajo to zahtevo v gotovih mejah sicer za upravičeno, poljski konservativci pa se protivijo, da bi dobili Rusini pravo reprezentacije na ta. njim pripadajoča mesta. Poljske demokratične in rusinske stranke so zahtevale s prva zaeno z deželnozborsko reformo tudi demokratično reorganizacijo okrajnih zastopstev. Pozneje so to zahtevo opustile, v prepričanju, da bo novi deželni zbor preuredil sestavo okrajnih odborov. To hočejo konservativci preprečiti s tem, da zahtevajo za poznejšo reorganizacijo okrajnih odborov posebne kavtele, med drugim tako kvalificirano večino, da se tozadevna reforma brez njihovega privoljenja tudi v novem demokratičnem deželnem zboru ne bi mogla iz- vršiti. To je takozvano vprašanje »petrifikacije okrajnih zastopov«. Nasprotstva torej niso nepremostljiva. Volilnoreformni odsek ima štiri dni na razpolago. V petek zboruje parlamentarni konvent senijo-rov. Ako bodo takrat poljski in rusinski politiki sporočili, da je gradivo za reformatorično deželnozborsko sesijo pripravljeno, se sestane gališki parlament takoj in državnozbor-ska sesija, ž njo vred finančna reforma bodeta morala počakati. Zopet stara pesem. Z Dunaja se nam piše: S posebne strani smo prejeli: Avstrijski poslanik v Belgradu, Ugron, se je nedavno mudil na Dunaju, da informira vodilne vladine kroge o razpoloženju, ki vlada v Srbiji napram monarhiji. Ugron je konstatirah da je opažati v odgovornih srbskih krogih znaten in simpatičen preobrat v prilog Avstriji. Srbska vlada zavzema od Časa, ko !e bila poravnana Pro-chazkova afera napram monarhiji strogo korektno, kaže v vseh vprašanjih, ki so prišla od takrat med obema vladama v razgovor, veliko naklonjenost in taktno pripravljenost ter varuje v vsakem oziru ton in formo prijateljskega občevanja. Srbska vlada in predvsem ministrski predsednik Pašič smatra kar najugodnejšo ureditev politično - gospodarskih odnošajev med obema državama za nujno potrebno in Srbija je pripravljena k dalekosežnim za avstrijsko industrijo in trgovino važnim koncesijam pod pogojem, da vpošteva monarhija njene agrarno - gospodarske interese in pristane na gotove gospodarsko - politične predloge, ki streme za tem, spraviti avstrijski oziroma srbski eksport in import v potrebno ravnotežje. Poslanik Ugron je poročal podrobno o načinu, kako bi se dalo to razmerje za obe državi koristno in uspešno urediti. Z Ugro-novim poročilom se je bavila že skupna ministrska konferenca. Zunanji minister in avstrijska vlada sta v smislu te informacije zagovarjala konkreten program,ki bi bil zadovoljil tako avstrijske, kakor srbske gospodarske interese. V debati se Je pokazalo, da ogrska vlada temu programu ostro nasprotuje in končno je — kakor vedno — zmagalo ogrsko stališče, ki je označeno z dvema besedama veleagrarno in srbofobsko. --T' LISTEK. 8 verstvu in veri. (Dalje.) C. Etično verstvo. V na-daljnern razvoju je človek spoznal v svoji notranjosti čut nravnosti, glas vesti, ki ga v nasprotju z njegovimi naravnimi nagibi, okoristiti se na 5kodo svojca bližnjega, ženejo, da naj dela dobro in živi čednostno, ne-glede na osebno korist. In nehote se je vprašal, odkod jasnost in sila tega notranj.ga glasu? V svojem odgovoru ga je smatral za glas višjih bitij, bogov, ki pa si jih je v tej dobi predstavljal že popolnejše, opremljene z nravno silo: iz prirodnega verstva nastaja višje stoječe etično verstvo. Ker so človeku bogovi vzor n ravne popolnosti, za katero mora stremiti, postaja tudi njegovo verstvo osnovano na etičnih z a k o n ih, ki imajo kot verske zapovedi logično nadnaravno sankcijo. Na tej stopinji verskega razvoja človek spočetka še veruje v množino bogov (p o 1 i t e i z e m), v nadalj-nem umskem nazoru o svetu si razlaga vsemir kot božanstvo (o a n t e -izem) ali pa si misli božanstvo iz- ven vidnega sveta kot duhovno bitje, kar je privedlo že velike grške in židovske mislece pred Kristusom na idejo enega večnega, vsemogočnega in nravno popolnega Boga. gospoda in stvarnika sveta in ljudi: enobožtvo (m o n o t e i z e m). Vsi ti so bili predhodniki krščanstva, ki je združilo v sebi vse vrline monote-ističnih stremljenj ter pojem Boga oprostilo pnnteističnih primesi. Krščanstvo ni sicer najmlajše, toda najpopolnejše in najčistejše enobožno verstvo. V prihodnjem hočemo podati razvoj etičnih verstev in njihove stike. 1.) B r a m a n i z e m v prednji Indiji. Duhovniška kasta bramanov je izpodrinila tukaj staro prirodno verstvo z bogom Indra na čelu ter konstruirala na panteizmu sloneč nauk prabitnega božanstva, iz katerega izhaja ves viden in neviden svet in v katerega se zopet po daljšem presledku vrača. Iz te abstraktne enote izhaja konkretno bitje, bog B r a m a, stvarnik vidnega sveta in človeškega rodu. On je tudi človeku razodel svete bukve bramanizma, Vede, in različne postave. Središče tega verstva tvori nauk o preseljevanju duš, kojih bivanje v \ človeškem telesu se smatra samo za [ kazen, ki so Jo zaslužile v kakem i prejšnjem življenju, njihov pravi na- men pa je zopetno združenje s pra-bitnim božanstvom. Zato smatra Indijec tuzemsko življenje samo kot čas kazni in preskušnje, katerega si lahko okrajša samo s svetim, spo-kornim življenjem in mučenjem samega sebe, Ce pa človek zamudi to samočiščenje, preide njegova duša po telesni smrti zopet v drugo, večkrat nižje stoječe (živalsko) telo in se mora selitev znova pričeti. Samo čiste duše nastopijo pot navzgor skozi svitie zvezde in se končno združijo s prabitnim božanstvom, iz katerega so izšle. Poleg Brarne pa so častili Indijci še boga V i š n u in Š i v a, ki sta bila prvotno najvišja bogova raznih Indijskih rodov. V nadaljnem verskem razvoju pa je nastal nauk o inkarnaciji, utelešenju, v katerem nastopa prabitno božanstvo najprvo v trojni podobi (T r i m u r -t i) kot Brama — stvarnik, Višnu — vzdrževalec in Siva — uničevalec, končno pa prihaja vzdrževalec Višnu sam od časa do časa v človeški podobi na zemljo, da uveljavi tu zopet nraven red, če se je kršil, podobnost s tem naukom nahajamo v poznejšem krščanstvu v nauku o sv. Trojici in poslanstvu Mesije, kot druge božje osebe. Bramanizem razpada v več sekt in ima 230 milijonov pripadnikov. Vkljub temu velikemu številu se ni razširil preko mej prednje Indije in ima torej značaj nacijonalnega verstva (h i n d u i z e m). 2.) Budizem in druga vzhodnoazijska verstva. Filozofična špekulacija bramanov je konečno dosegla višek, ki je grozil upropalostiti vse resnično in praktično življenje. Tu je nastopil v 6. stoletju pr. Kr. v severni Indiji Buda, ustanovitelj novega verstva, v katerem se dogmatična stran popolnoma umakne etični in ki je radi svoje razširjenosti mogočno vplivalo na ori-jentalske nazore in iz njih se porajajoča verstva\ predvsem na krščanstvo, s katerim ima mnogo skupnega. Buda je zanikal bramanske nazore o postanku sveta in bogovih, on ne pozna stvarnika sveta in večne materije, po njegovem versko-fi-lozofićnem nauku so nastali vsi brezštevilni svetovi iz n i r v a n e, to je večnega prostora, iz katerega se vse poraja in ki zopet vse sprejme vase. Vzrok tuzernskega življenja je posledica krivde v prejšnjih eksistencah (preseljevanje duš), kajti vse hudo se kaznuje in dobro povračuje. Bolestne usode zopetnega življenja se more človek oprostiti edinole z nravnim, krepostnim življenjem. To je predpogoj njegove vrnitve v nirvano, ki je najidealnejše stanje, katero more doseči. Zavračal i je surovo bramansko askezo in sta- novsko razliko (kaste), namesto tega pa je učil ljubezen do vsega stvarstva in enakost vseh ljudi, in si je s tem naukom, kakor pozneje Kristus, mahoma pridobil srca vseh nizkih in zatiranih. Kot vzor življenja za dosego svetosti pa je priporočal samsko in ubožno redovno življenje (celibat, meni-§ t v o), molitev (rožni venec) in pobožna opravila (procesije, spokorne vaje, obiskovanje božjih potov). Hitro se je razširila Budova vera po njegovih učencih v prednji Indiji, toda krvavo pregajanje od strani bramanov je tu budizem skoro popolnoma zatrlo. Z uspehom pa se je širil budizem iz svoje domovine v dveh smereh: čisti, takozvani j u ž -nibudizemseje ohranil na otoku Cevlon in v zadnji Indiji, precej pomešan s tujimi elementi, pa je takozvani severni budizem, ki se je razširil na Kitajsko, v Tibet, Mongolijo, Korejo in na Japonsko. Koncem srednjega veka pripada že večina Mongolov budizmu. Tako se je razvil budizem v nasprotju z brama-nizmom k svetovnemu verstvu, ki obsega vso centralno in vzhodno Azijo in ima okrog 400 milijonov pripadnikov. (Dalje prihodnji«.) KY Sporazum, ki Je bil do oficilel* nem sporočilu dosežen v skupnem ministrskem svetu. Je torti znova utrdil politiko negativnega stališča napram balkanskim narodom oziroma Srbiji. mmmmmmmmmmmm Medsebojni odnoSaji Imlkan-shlh držav po vojni. V Solili. 22. februarja. Ugledni bolgarski publicist dr. Rozarov Je priobčil v »Miru«, v ofi-cijoznem glasilu bolgarske vlade, serijo Člankov, katerim je dal naslov »Rešitev vzhodnega vprašanja«. V teh člankih slika zgodovinski razvoj balkanskega vprašanja, končno pa govori obširno o končni rešitvi tega vprašanja, ki jo Je povzročila sedanja balkanska vojna. Aktualni in politično vrlo zanimivi so ti-le končni zaključki, s katerimi pisec končuje svoja razmotriva-nja: 1. Da se zagotovi trajen mir na Balkanu, je treba, da ostanejo vse pokrajine, ki so jih osvojile balkanske armade, tudi v bodoče pod upravo zavezniških držav. 2. Srbija potrebuje na Jadranskem morju svoie trgovsko pristanišče, da si s tem zasigura svojo gospodarsko neodvisnost in zagotovi svoj gospodarski razvoj. Takšno luko je treba Srbiji odstopiti in zajamčiti. 3. Albanila dobi svojo neodvisnost, mora pa obenem postati član Balkanske zvezo in ostati v svojih starih in naravnih mejah. Nasilno po Albancih naseljene pokrajine v Makedoniji in Stari Srbiji (Kosovo polje) ne smejo pripasti Albaniji. Da se gospodarsko in kulturno silno zaostala in zanemarjena dežela dvigne in se ji omogoči uspešen razvoj, mora ostati ood kulturnim uplivom sosednih balkanskih držav. Po načelu »Balkan balkanskim narodom* je treba že v naprej izključiti vsako vmešavanje velikih sil v notranje razmere bodoče Albanije. 4. Skrajni čas je že. da se končno reši Dardanelsko vprašanje. Naravnost krivično }e namreč, da se /apira edina morska pot, ki veže Evropo z Azijo. Ta stoletja stara krivica mora pasti prav tako. kakor je padlo načelo o teritorijalni nedotakljivosti evropske Turčije. 5. Balkanska zveza, ki je rodila tako krasne uspehe, se mora tudi za bodočnost postaviti na soliden in zdrav temelj. Da se zagotovi trajen obstoj Balkanske zveze, je potreba, da se v vsak! posamni državi za'amči pripadnikom drugih zavezniških narodnosti popolna svoboda na cerkvenem in šolskem polju. Strašna preteklost, ko so balkanski narodi drug drugega iztreb-llevali, se mora pozabiti. Vsi balkanski narodi v zavezniških državah naj žive po načelih bratstva kot iskreni in enakopravni zavezniki, kot hrabri in neodvisni Balkanci. Ime posamnih narodnosti naj igra samo drugovrstno vlogo. V bodoče je treba, da se predstavljamo tujcem z besedami: »Jaz sem Balka-nec — Bolgar, Srb ali Grk.« Vsi narodi na Balkanu morajo imeti en skupen cilj in eno zastavo, vedno pa se morajo zavedati, da so člani posvečene zveze in vredni sinovi skupne balkanske domovine in da so vsi dolžni delovati za njeno bodočnost, mogočnost in njeno veličino. Razpravljajoč o bolgarsko - romunskem sporu poudarja »Mir«, da so romunske kompenzacijske zahteve neupravičene, nemoralne in v nasprotju z mednarodnim pravom. Romunska bi bolje storila, ako bi stremila za tem, da si pridobi prijateljstvo bolgarskega naroda in da postane član Balkanske zveze, kakor da hoče v kritičnem času iz Bolgarske iztrgati kos mesa. Kdo ve, ako se ne bo Romunska radi tega svojega dejanja še kesa-la! Bojimo se. da bo košček, iztrgan iz bolgarske zemlje zahrbtno v svetli, a obenem tudi kritični dobi osvobodilne vojne, povzročil tako neozdravljivo rano v srcu bolgarskega naroda, da bo napočil dan, ko bo ta narod v danem trenotku priklopi! Do-brudžo Bolgarski In s tem uveljavil naravne donavske meje. To si naj Romuni dobro zapomnijo! uradniki niso dobili omenjenih Štirih milijonov kron. Nato je pojasnil pogodbo glede soli, ki se Je sklenila z ogrsko bančno in trgovinsko akcijsko družbo. Koalicijska vlada Je odpovedala pogodbo, glede podaljšanja te pogodbe pa ni ničesar ukrenila. Ko Je bilo Khuenovo ministrstvo imenovano, je bilo banki popolnoma izročeno in je moralo prositi banko, da še nadalje vzdrži upravo soli. Navzlic temu se je posrečilo vladi, pod ugodnimi pogoji obnoviti pogodbo, vsled česar Je državno imetje dobilo več nego tri milijone, Lukacs ni tajil, da ekzistira strankina blagajna, ter izjavil, če so za blagajno delovne stranke privatne osebe in podjetja kaj darovale, tedaj se je zgodilo to zaradi tega, ker je prišlo javno mnenje do prepričanja, da se mora vreči koalicijsko vlado, ker še ni bilo vlade, ki-bi-tako lahkomiselno varovala interese dežele pri upravi javnega denarja in ki bi tako brezvestno zasledovala nedolžne ljudi, kakor koalicijska vlada. Zbornica je vzela odgovor min. predsednika na znanje. Seveda zadošča ta odgovor vladnim krogom. Opozicija pa ga smatra za popolnoma ponesrečenega. Opozicija hoče zadati zadnji odločilni udarec Lukacseve-mu kabinetu. Vendar pa ni upanja, da bi prišlo kmalu do izpremembe vlade. 3. marca bo volilna reforma prišla v zbornici v razpravo. Ta dan bo pomenjal začetek velike odločilne bitke, za katero koncentrira opozicija vso svojo moč. V zbornici nameravajo začeti z obstrukcijo, na cesto pa naj prikoraka armada socialnih demokratov, da podpirajo z generalno stavko opozicijo. Generalna stavka bo dolgo trajala, najmanj pa. kolikor Časa se bo v zbornici vršila debata o volilni reformi, torej najmanj osem do deset dni. Nova opozicionalna stranka bo najbrže precej močna. Andrassy hoče pod imenom narodne ustavne stranke zbrati okoli sebe večino epo-zicionalcev, vse tiste, ki so prepričani o potrebi trajnega sporazuma s krono. Apponvi soglaša z načrti An-drassvja in je sklenil, vstopiti v novo stranko, ravnotako oba Karolvi. Ala-dar. Zichy in drugi. Tudi pristaši ljudske stranke in skoraj vsi pristaši Kossutha razven Kossutha bodo pristopili tej stranki. Kossuth namerava baje izstopiti iz političnega življenja. Justhova stranka se bo le deloma pridružila Andrassyjevi stranki Justh bo obdržal samostojnost za svojo stranko. Andrassv hoče z novo stranko poskusiti, da iztisne Lu-kaesa in Tiszo iz delovne stranke. Vsekakor dela nova stranka na to, da pride na krmilo. Njen kandidat za mesto min. predsednika je Wekerle. Naučni minister grof Ivan Zichv je podal baje včeraj v avdijenci pri cesarju svojo demisijo, ki bo tudi sprejeta. Vzrok odstopa je ta, da ne odobrava stališča vlade v vprašanju volilnega fonda in glede obtožb od strani opozicije. Socialna demokratična stranka začne prihodnji ponedeljek z generalno stavko. Socialni demokrati razpolagajo baje z velikimi denarnimi sredstvi. Boje se, da pride do velikih izgredov in nasilnosti. Ogrsko- V včerajšnji seji hrvatsko - ogrskega državnega zbora je posl. Pekar interpeliral ministrskega predsednika Lukacsa glede obtožbe, ki jo je dvignil posl. Desy proti ministrskemu predsedniku. Ministrski predsednik dr. pl. Lukacs te takoj odgovoril na interpelacijo. Seveda je vse tajil ter izjavil, da ni niti on kot finančni minister niti njemu podrejeni Vojna na Balkanu. Romunska in Bolgarska. Romunska je tedaj že odgovorila na posredovalni predlog velesil. Romunska se je glasom svojega odgovora podvrgla razsodbi velesil, obenem pa se sklicuje Romunska glede dobe, v kateri naj se zaključi to posredovanje na člen 8. haaške konvencije. Tudi iz Sofije je že dospel odgovor in tudi bolgarska vlada je pripravljena, podvreči se razsodbi velesil. Haaška konvencija pozna namreč v resnih spornih vprašanjih, ki ogrožajo mir, posebno posredovanje na ta način, da si izvoli vsaka izmed držav, ki sta v sporu, tretjo državo, ki ji poveri nalogo, da stopi direktno v stik z državo, ki jo je izvolila druga. Ta mandat obeh posredujočih držav izključuje nato vsako direktno postopanje obeh držav v sporni zadevi. Mogoče je, da se dogovorita obe posredujoči državi za daljši ali krajši čas, ki ga potrebujeta za posredovanje, vendar rok ne sme navadno presegati 30 dni. Posredovanje pa ne izključuje, da bi se sovražnosti ne pričele. Vendar ostane obema posredujočima državama njiju mandat in morata pora biti vsako priliko, da zopet napravita mir.Tudi ne more tako posredovanje ustaviti mobilizacije in drugih vojnih priprav, še manj pa prekiniti sovražnosti, kar vidimo sedal popolnoma jasno pri posredovanju velesil v vojni med Turčijo in Balkansko zvezo. Sprejem posredovanja velesil od obeh strani, tako od strani Bolgarske, kakor od strani Romunske, ne bo imel tedaj drugega učinka, kakor da se bodo vsa sporna vprašanja predložila razsodišču, ki bo potem neobvezno sklepalo.Nikakor pa sprejem posredovanja še nima za posledico, da bi bil spor ie definitivno poravnan, • m Z boifić. TurSka poročila z bojišč ne prinašajo ničesar novega. Izpred Odrina poroča oficijozno vojno poročilo, da se bombardiranje nadaljuje, da pa ni več tako silno. Naknadno poročajo iz Carigrada, da pripoveduje neki potnik, ki je prišel iz Odrina, da je padlo dne 3. in 4. februarja, kateri datum pa brez dvoma ni pravilen, kakih 150 krogel v mesto in da je začelo goreti kakih 60 hiš. Tudi več drugih hiš ie bilo poškodovanih, med njimi tudi »Nemška ori-jentna banka«. Med prebivalci je bilo 20 mrtvih in ranjenih. Sicer so pre-bivalci zdravi in žive svoje redno življenje. Tudi moralična kakovost turških čet je zadovoljiva. Poveljnik Šukri paša ne kaže nobenih znakov utrujenosti ter vodi obrambo mesta hladnokrvo in odločno. Seveda je to poročilo dospelo mnogo prepozno, kakor da bi danes še vzbujalo zanimanje in sploh je skoro brez dvoma izmišljeno. Na vseh bojiščih leži visok sneg, ki zlasti otežkoča operacije pri Bu-lairu in pri Cataldži. Pri Cataldži so izstopili potoki in branijo Bolgarom in Turkom boj. Turki seveda skušajo to prekinjenje vojnih operacij slikati kot turški uspeh, vendar pa v isti sapi pravijo sami, da zaradi povod-nji sami tudi ne morejo pi odirati. Izpred Skadra poročajo iz Sv. Ivana Medue, da branijo Turki Brdl-co z največjo trdovratnostjo in da so postavili v svoje okope topove, ki nosijo delj, kakor srbski topovi. Vsled tega so sklenili obiegovalci, začasno ustaviti sovražnosti in počakati, da dospe nova artiienja, ki jo pričakujejo Srbi z grškim parnikom »Trifilia« iz Soluna. V boju proti Skadru stoji sedaj 8000 Srbov in 13.000 Črnogorcev. Ubežniki iz Skadra pripovedujejo, da je bil skadrski poveljnik Hasan Riza beg res umorjen od nekega albanskega častnika. Porta poroča tujim veleposlaništvom, da so našli Turki zadnji teden v vodah pri Nagari plavajočo mino, katero so položili Bolgari. Tudi okrog Rodosta je baje vse polno min, vsled česar je plovba po Marmar-skem morju močno ogrožena. m Turški dreadnought. »Novoje Vremja« poroča k nakupu dve argentinskih dreadnough-tov s strani Turčije sledeče: Kupnina se je s 7% letnimi obrestmi odložila na poznejši Čas. Prvi obrok 3 milijone 600.000 angleških funtov naj bi se plačal šele čez dve leti. Ko se je izvršil v Turčiji prevrat, so brzoja-vili turški zastopniki, da ostane pogodba kljub izpremenjenemu režimu v veljavi. Pred 14. dnevi pa je dobila porta obvestilo, da dotična angleška firma ne more izpolniti svoje pogodbe, ker je neka velesila še v zadnji url protestirala proti izpolnitvi pogodbe. Takrat so Turki še upali, da bo dotična tvrdka odposlala oba dread-noughta. Križarka »Hamidie« je svoj čas pričakovala kupljeni ladji pod amerikansko zastavo ter je imela nalog, da plove obema ladjama nasproti in da izroči kapitanoma in moštvu, ki so je bili Angleži sprejeli, turške mornarske uniforme. Vojna odškodnina. Bolgarski ekspose o vojni odškodnini je bil predložen posebni komisiji v srbskem finančnem ministrstvu, da izdela poseben srbski ekspose. Srbska zahteva bo znašala kakih 300 milijonov frankov. Bolgari na Gaiipolskem polotoki!. (Pismo iz bolgarskega glavnega taborišča pri Bulairu.) Dva dolga meseca sta pretekla med tem, ko smo v podzemeljskih jamah nestrpno čakali na nadaljevanje vojne. Zadnje dni pa se je jela premikati vsa naša armada, da zavzame nove pozicije. Godbe so prenehale svirati, vse se pripravlja, da uredi svojo prtljago. Bilo je ob šestih zvečer. Naš polk je dobil povelje, naj krene proti Galipoliju. Tam nas čaka velika naloga, da uničimo vrata carigradska: Dardanele. Kakih 20 kilometrov smo bili oddaljeni od Odrina, ko ie zagrmel velikanski top. Vsi smo obstali, zadrževali sapo in čakali, da - le se bo nadaljevala topovska godba. Nekaj trenotkov se ni slišalo ničesar. Že smo bili razočarani: Nemara se je Turčija uklonila zahtevam Balkanske zveze — škoda, ne bomo naskočili Carigrada. Tako so govorili vsi vojaki. No, naenkrat se le zatresla vsa zemlja, v ozračju pa le bobnelo strašno grmenje topov, To le splošen naskok. Vojna se Je zopet pričela. V tem hipu Je za-orii iz vseh naših grl navdušen klic; Ura! In veselo smo korakali naprej v svojem nočnem pohodu, da čimpreje dospemo k bratom svojim, da čim najpreje sodelujemo v krvavem kolu ... • * Dne 7. februarja je pričela turška vojska pri Cataldži z ofenzivo v treh smereb. Ob 9. dopoldne so Turki naskočili naše pozicije pri Arnavt-koju, podpirani z ene strani od trd-njavske artilerije, na drugi strani pa od svoje mornarice: od dveh kn-žark in dveh torpedovk pri- Bujuk Čekmedžu. Naša vojska je energično odbila naskok in pognala sovražnika proti mostu pri Bujuk čekmedžu. Drugi naskok sta izvršila dva bataljona od Behčiškoja proti Papaz Burgasu. Naval je bil brzo odbit, da ni bilo treba na naši strani nobenega naskoka. Turki so se umaknili za reko Karaš. Istega dne se je pomaknila ena turška divizija z mitraljezami in gorsko artilerijo proti vasi Džuklečli. Naša vojska je z naskokom »na nož« pognala nazaj sovražnika. V trenotku je bila vsa okolica posejana mrtvih trupel in ranjencev. Velika, krvava, grozna bitka, slična onim pri Bunar Hisarju in Lile Burgasu, se je bila dne 8. februarja ob prehodu na galipolski polotok. Sest turških divizij je stopilo dne 8. februarja pri Bulairu proti nam v ofenzivo. Vnel se je ljut boj med temi turškimi divizijami in našo vojsko. Borili smo se brez prestanka od zore pa do 3. popoldne. Sredi mea topovskim dvobojem je navalila naša pehota na sovražnika. Turkov se je polotil, čim so slišali povelje »na nož«, strahovit strah, da so jeli bežati na vrat, na nos. / Tu je prvič naša konjenica naravnost sijajno izpolnila svojo nalogo. Dosedaj nismo znali popolnoma izrabiti svojih zmag. Tudi v tem ozi-ru smo napredovali. Naša konjenica je pognala Turke do samih utrdb pri Bulairu. Posekala je na tisoče sovražnikov. Mi smo imdi samo 600 mrtvih in ranjenih, dva naša oficirja sta bila ubita, pet pa ranjenih. Turki so pustili na bojišču 6000 mrtvih, med njimi 50 častnikov. Vsa okolica je bila posuta z mrtveci in ranjenci, s patronami in orožjem. Tu smo našli prvič med mrtveci tudi črne Arabce. Istega dne, ko se je vršil ta boj, je turška vojska poskusila, da se izkrca pri Šarkeju, da bi nam tako prišla za hrbet tako pri Cataldži, kakor tudi na Galipoliju. Načrt je bil dober, samo je treba k temu tudi junakov, da se izvede. Turki so že izkrcali dve diviziji, ko je naša vojska z vso silo navalila nanje. Od 6. zjutraj do 3. popoldne je besnela bitka. Turke je podpirala turška artilerija z vojnih ladij, toda naši se niso dali ustrašiti od velikih topov, marveč so vrdli z gorskimi topovi z vrhov v dolino čisto na morsko obal ter pognali Turke v beg na ladje. To je gotovo edinstven slučaj v novejši vojni zgodovini, da se gorski topovi lahko kosajo s topovi vojnih ladij. Zopet se je pokazalo, da v vojni ne zmaguje orožje, marveč ljudje, ki uporabljajo to orožje. Odkar se je torej pričela znova vojna, doživlja turška armada zopet poraz za porazom. Od ujetnikov smo izvedeli, da je Turčija mobilizirala vso svojo vojsko v Mali Aziji. Turška armada šteje sedaj 300.000 mož, in sicer ima 35 tisoč mož v Odrinu, 70,000 mož na gaiipolskem polotoku in 195.000 mož pa pri Cataldži. Po naših informacijah ima Bolgarska sedaj pod orožjem 550.000 mož, v to število pa niso vštete srbske divizije pod Odrinom in-pri Cataldži. Od te vojske jih le 70.000 pod Odrinom, 70.000 ob Črnem morju, 70.000 ob obali Marmarskega morja, 35.000 mož le doma na Bolgarskem, vsa ostala armada pa je zbrana pri Cataldži in na gaiipolskem polotoku. »Hrv. Pok.« Štajersko. Na naslov kranjskega deželnega odbora. Po Štajerskem lazi zadnje Čase prav pogosto neki človek, ki pravi, da je v kranjski dež. službi in pravi, da Je v kranjski deželni službi sicer živinorejski nadzornik Krištof. Ne vemo, ali hodi na zasebne ali na kranjske deželne stroške po štajerskih Marijinih družbah, mla-deniSkih zvezah, »izobraževalnih« društvih In kar je še takih strokovnih kmetijskih organizacij predavat o živinoreji. Proti stvarnim predavanjem seveda nimamo ničesar — ali take prireditve v omenjenih sumljivih »strokovnih« društvih služijo navadno v strankarske politične svrhe in se na njih več politizira ko ljudstvo poučuje. Ali nima kranjska dežela za tega nedvomno dobro plačanega uradnika (o Luigi Calco in tvoji klasični tipi kranjskih deželnih nadzornikov!) nobenega opravka? Doslej še nismo slišali, da bi bila kranjska živinoreja na vrhuncu vseh popolnosti in bi ne bili potrebni kranjski kmetovalci nobenega pouka več. Na Štajerskem imamo dovolj potovalnih učiteljev, najbrže drugačnih tičev ko je ta gospod Krištof, ki bodo že opravili sami svoje delo. Bilo bi tudi škoda, da bi jih ne izrabili, ko itak plačujemo z deželnimi davščinami za nje. Politike pa seveda ne smejo delati in tudi ne po tercijalskih društvih ljudi ščuvati. Ne vemo tudi, če bo največjim kranjskim davkoplačevalcem, ki so naprednjak!, prav, da hodi od njih plačan človek v druge dežele na politične »poučne tečaje« predavat, mesto da bi doma ostal in delal za tiste, ki mu zato kruh dajejo. Iz Trbovelj. Od tu moramo žal poročati samo žalostne stvari. Okolu občinske izolirnice stoje že štirje poljski lazareti »Rdečega križa«, ki so vsi napolnjeni z bolniki, bolnimi na legarju. To je nekaj strašnega. Bolnikov je iiad 100 in vsaki dan zapoje mrtvaški zvon dvema ali trem. Na smrt bolnih je danes 15 bolnikov, kateri bodo težko preboleli. Vsi stroški že dosedaj znašajo blizu 60.000 kron, katere bode morala nekaj občina, nekaj pa dežela in država poplačati. Toda bolezen je šele v začetku in bode trajala gotovo še ka* ke mesece. Naš zdravnik dr. Jamar je dobil pomoč v osebi zdravnika, našega štajerskega rojaka, g. dr. Rajšpa. Na mestu bi bilo, da bi dalo okrajno glavarstvo tiskati letake o tej bolezni, kako se jo naleze in kako se je lahko človek varuje. V tem oziru se veliko premalo stori in ljudstvo bi se moralo poučiti, da bi se lahko branilo tega zahrbtnega, strašnega sovražnika. Čudno je, da so bolni Ie odraščeni moški, največ i$ rovov na Polaju, kjer je menda vladala največja nemarnost po jamah. Ker se ni primeril še noben slučaj, da bi zboleli šolarji — so še šole odprte, toda Bog ne daj, da bi tudi tukaj bilo treba »zvoniti po toči«. No, pa višja sanitarna in šolska oblast, ki je edino odgovorna za vse zle posledice, že ve, kaj je treba v tej zadevi ukreniti. Resnično, kakor v vojski na Balkanu: poljske barake, lazareti, usmi-ljenke povsod žalostni in prestrašeni obrazi, pomnožena žandarmerija, ki straži lazarete, da ne silijo sorodniki bolnikov blizu, vse to nam je me-mento, da nas ne čaka ničesar dobrega. Na kolodvoru ne pustijo v Trbovlje nobenega agenta več in vsakega dobro preiščejo, predno ga spustijo iz Trbovelj. K. Nemško gledališče v Celju. Pred nekaj leti se je v nemškem gledališču v Celju zgodilo, da je eden igralec vprašal drugega »Was ist iiberflussig im deutschen Teater?«in je drugi odgovoril: »Der Cillier Windische«. Dandanes tega ne bodo več ponovili, zakaj v nemškem gledališču kar mrgoli slovenskih posestnikov iz narodnih krogov, med njimi tudi takih, ki slovenske prireditve dosledno ignorirajo. Iz Celja. Naš mestni vodovod že nekaj dni ne funkcijonira v redu. V četrtek je počila glavna dovodna cev pri Vitanju, zaradi popravila so zaprli vodovod in hišni studenci so prišli zopet v čast in veljavo. V soboto dopoldne je pa znova počila cev pri Vojniku in bo treba obširnih priprav za popravilo. Koncert pomnožene »Narodne godbe« se vrši dne 2. marca v veliki dvorani »Narodnega doma« v Celju. Razun orketralnih točk se proizvaja dr. Schwabov mešan zbor »Dobro jutro« s spremljovaniem orkestra in enodejanka »Sredi noči«. Vstopnina 1 K pri vseh mizah. Za mnogobrojen obisk se priporoča odbor. Iz Brežic. V četrtek, dne 27. t. m. ob 8, uri zvečer se vrši občni zbor društva »Sokolski dom v Brežicah«. Pomanjkanje telovadnice, ki bi ustrezala telovadnim in higijeničnim potrebam, je vzrok, da se brežiški Sokol ne more povoljno razvijati. Zato se obračamo do vseh domačih in zunanjih članov »Sokolskega doma«, da se kolikor mogoče številno udeleže občnega zbora. Zaeno pa prosimo cenj. gospode in dame širom slovenske domovine, ki so se jim svoje dni poslale nabiralne pole za »Sokolski dom« v Brežicah in katerih še niso vrnili, da blagovolijo vsaj naznaniti neuspeh nabiranja. Mozirje, Preteklo nedeljo sta se vršila lepo obiskana občna zbora : ornjesavinskih podružnic s sedečem v Mozirju. Ženska podružnica. a katero se zanimajo posebno vele-narodne dame mozirske. je v pretekom letu izkazala lepo število članic in odposlala *ep znesek glavni družbi. Isto velja o moški podružnici, ki je pod vrlim vodstvom g. P e v c a v gmotnem oziru pokazala svojo izredno požrtvovalnost. Pohvalno se mora omeniti vzorno delovanje vseh odbornic in odbornikov. Kot zastopnik glavnega vodstva je govoril g. Vane R a d e j, ki je v svojem govoru podal jasno sliko našega obrambnega dela in poživljal navzoče, da ugled podružnic mozirskih, ki ga sedaj zavzemajo, še nadalje ohranijo. Zborovalci so nato zavzeli stališče .rlede notice priobčene v »Nar. Listu« z dne 20. t. m., ki gotovo nič ne koristi, ampak samo škoduje naš1 obrambni stvari. Sprejeta je bila enoglasno sledeča resolucija, ki se je podala glavnemu vodstvu: Zborovalke in zborovalci gornlesavenisklh podružnic v Mozirju vzamejo z zadovoljstvom na znanje pojasnilo« ki ga ie podal g. Vane Đadei kot zastopnik vodstva C. M. družbe slede notice priobčene v »Nar. Listu« z dne 20. februarja t. I. in izjavljajo, da se ne strinjajo z vsebino iste. Obenem izjavljajo, ila bodo z neomaieno zvestobo stali na strani C. M. D. \n poživljalo vse štajerske podružnice, da store Isto. — Nato sta se volila odbora in sicer ie bila izvoljena za žensko podružnico: predsednica gospa Ljuba Pevec, podpredsednica ga. Pavla T r i b u č , tajnica gdč. Tonči J e ž o v n i k o v a . blagajnica ga. Marija Lavkautova, namestnica gdč. Ana Blaž, odbornice: ga. Angela O o r i č a r. gdč. Helenka d o r i č a r . gdč. Leja Novak, ga. Tani O o r i č a r , gdč. Mirni M l i -m a r j e v a , gdč. Lizi T u r n š e k za Nazarje gdč. Pepca T e r č a k za Rečico in gdč. Cilika Praznik za Kokarje. Moška podružnica si je iz- olila sledeči odbor: predsednik g. Rudolf Pevec, podpredsednik g. . Jožef G o r i č a r . tajnik g. Fr. ti r i b e r n i k . blagajnik g. Peter M i k ! a v e . odborniki so gg. Val. P u 1 k o , Franc R o ž a n c . Maks T u r n Š e k in Jos. S t i g 1 i c. Iz Šmarja pri Jelšah. Čitalnica je iTireuila v soboto zvečer pri Habja-'iii zabaven večer. Gg. Lesni čar In A. K u n e j, odbornika »Zveze narodnih društev« v Celju sta nam razkazovala krasno kolorirane slike o deželi in prebivalcih v Srbiji in Bol-::riji. Iz Zgornje Radgone poroča ski »Štajerc«, da se le posrečile - občinskih volitvah vriniti v radin-*ki občinski odbor nekatere štajerci-e in pa dr. Hohna. »Štajerc - očita 'ovensko - klerikalnemu županu . tka neredno gospodarstvo z ob-riskim denarjem in pa zanemarjenje :?«t; ti vžitki so nemara pomagali tajercijancem do navedenega delne-uspeha. Iz Grobelnega. Pri občinskih vo-vah v Št. Vidu so bili izvoljeni v rvem razredu slovenski naprednja-* . v 2. in 3, pa slovenski klerikalci. ! 'roti volitvam vložijo naprednjaki iradi klerikalnih sleparij pritožbo. Iz Slovenske Bistrice. Čitalnica ■•. priredila v nedeljo dne 23. t. m. v elu »Avstrija« javno predavanje, i je bilo dokaj dobro obiskano. Gg. e s n i č a r m M a r t i n č i č nd «!vcze narodnih društev« sta nam da in razlagala lepe skioptične c o deželi in ljudstvu v Srbiji in Bolgariji. Predsednik slovenjbistri-^ke Čitalnice, g. dr. Rudolf Rav-n i k je v lepem nagovoru naglašal potrebo, da sc Slovenci čim bolj seznanjamo z razmerami, v katerih žive naši jugoslovanski bratje na Balkanu. Iz Sevnice. (R a z m »: r c n a ž e-Icznici Zidani most - Zagreb.) Pred nekaj tedni je šla po časnikih vest, da se bo vpeljal s 1. majem na južnoželeznični progi Zidani most - Zagreb par brzovlakov. Hosana! so vpili nekateri — a žalibože mnogo prehitro. Neki državni poslanec se Je tudi že v »Straži^ hvalil, da je novi brzovlak njegova u ga. Informirali smo se na naj-merodajnem mestu — in tam še ni nikdo ničesar vedel. Študira se to vprašanje, sc nam je reklo. In ta Štu-!'i bo bržčas trajal še dalje ko do 1. maja, zlasti bi bilo najbrž treba tu-di tračnice preminiati in sploh prozo v red spraviti. Kdo bi še tudi miti ra uvedbo brzovlakov na naši andalozno zanemarjeni železnici! Eden ali drugi se je včasi norčeval iz : m t ur pri osobnih vlakih zagor-anske železnice: ali one so pravi iuksurijozni vlaki v primeri z našimi! Vozovi kot kletke, z ozkimi hod-niki, brez stranišč, umazani in zane-trjtni — prava sramota za Južno železnico in za našo državno polo-vico! Za Mongole in cigane so ti vlaki mnogo preslabi — kamoli za kul-turnega« nekoliko snage in reda navajenega človeka. Na tej progi vozita tudi dva mešanca, ponižno in za« š k o spano; voziš se z voli in bušami po isti ceni kakor v osobnih vlakih. Ako bi se združile vse občine na Štajerskem in Kranjskem, ki so neposredno Interesirane na tel železnici in povzdignile svoj glas — neka) bi vendar dosegle. Deželni in državni poslanci vseh strank in obeh narodnosti bi pa morali energično pomagati. Na noge! Iz Sevnice. (K ajjes telefonom?) Oprostite, g. urednik — pa še eno stvar imam na srcu. Če že ravno človek začne svojo nezadovoljnost prodajati, mora vse vun. Poleg slabih razmer na naši železnici nas najbolj *gifta«, da ne dobimo in ne dobimo telefona. Tako veliki kraji kot so Sevnica, Rajhenburg, Videm - Krško, Brežice, brez telefona! Na Srednjem in Zgornjem Štajerskem bo kmr.lu telefon v vsaki hribovski vasi, pri nas ga nimamo. Celje, Ljubljano. Zagreb imamo pred nosom, ali telefonično nismo s temi kraji zvezani. Koliko smo že pisali in se pridušali — ali mislite, da kaj pomaga! Marckhl se briga za svoje sodnike, Benkovič si ogleduje tržaške predpustne maškarade in jih opisuje v »Straži« — Povše in Hladnik pobijata kranjske naprednjake, vsak hudič ima druge posle, v Posavje pa pride takrat, kadar bi mu naj zopet pomogli do državnozborskih dijet! Vemo. da bi trebalo zopet z Madžari dolgega prerekanja vsled zveze z Zagrebom, pa če naenkrat ne gre do Zagreba, pa se naj vsaj pritegne av-strijsko Posavje. Prav zelo bi bile želeti, da bi na zgoraj nasvetovanem sestanku občin govorili tudi o telefonu — in bi našim poslancem po domače zagodli, da bi se malo gibali. Doneskov občin in interesentov za telefon pa bi ne bilo tako težko dobiti skupaj — samo začeti se mora! Iz Brežic. V zadnji številk: »Straže« napada zopet znani klerikalni fantalin iz Globokega tamošnjega nadučitelja Tominca. Povoda nima za kak napad nobenega, iz same hudobije in zagrizenosti laja nad možem, ki je za svoj šolski okoliš že veliko dobrega storil. Naj bo g. To-rnincu v tolažbo, da ga vsi pošteni ljudje spoštujejo, kar se pa izbruhov tega fantalina tiče. pa si naj misli, da oslovski glas ne sega do neba. Od Sv. Lenarta v Slov. gor. nam poročajo, da je razpisano na petraz-redni utrakvistični šoli mesto učiteljice. Drugi plačilni razred. Prošnje običajnim potem. Iz Ptuja. ^Društvo za otrova r s t v o in mladinsko skrb v kmetskih občinah sodnega okraja Ptuj) ima v četrtek, dne 27. februarja 1913 ob polu 11. uri dopoldne v šoii okolice Ptuj občni zbor z običajnimi poročili in volitvijo novega odbora. Prosi se obilne udeležbe. Iz ljutomerskega okraja poroča zadnji »Učiteljski Tovariš* o nameravani provizorični namestitvi nekega definitivno razpisanega učiteljskega mesta — kar »rod roko«. O stvari srno se natančneje informirali in se bomo, če bo potrebno, odločno zavzeli za to, da se postopa po predpisih. Tako daleč na štajerskem še vendar nismo, da bi pri oddaji služb igralo sorodstvo najvažnejšo vlogo. Iz Ljutomera, (t U č i t e 1 j Janko Karba.) Dne 22. februarja so potegnili v Šratovcih pri Zg. Radgoni iz Mure truplo bivšega ljutomerskega učitelja Janka Karba. Vzel si ie sam življenje in s tem poravnal svoj greh. Ta sicer ni bil tako goro-stasen, kakor so o njem hudobno pisali mariborski in graški listi: Karba ni ponaredil podpisov na kakih menicah, pač pa ]e porabil okoli 300 K mladoletnikovega denarja. Bolezen in bojazen pred posledicami tega čina, povzročenega največ od znane učiteljske bede. sta ga gnali v smrt. Bil pa Je pokojnik marljiv in naroden učitelj ter bil splošno priljubljen. Naj počiva v miru! t Dr. Karel Chloupek. Kruta Mo-rana, ki se ne ozira nikamor in na nikogar, je posegla s svojo ledeno roko tudi v vrste ljutomerskih Slovencev, kruto in neusmiljeno pretrgala nit mladega življenja, iztrgala iz srečnih rodbinskih vezi ljubega soproga, skrbnega očeta, iztrgala nam tu na narodni meji nenadomestljivega delavca. Rodil se je in študiral dr. Chloupek na Češkem, navzel se tam one vstrajnosti in neumornosti v narodnem delu. ki vodi Čehe od zmage do zmage, navzel se v svoji domovini duha smelega, mogočnega, duha sokolskega. In prišedši na Slovensko je spoznal takoj, da je iskati bodočnosti slovenskega naroda le v ideji sokolski, v krepkih možeh, jeklenih značajih. In kamor je stopila njegova noga, povsod je propagiral to idejo, povsod je sejal, pripravljal tla k ustanovitvi sokolskih društev. Na vročih tleh v Šoštanju, kjer se je naselil ob svojem prihodu med Slovence, ni moglo vzkliti to seme dulgo časa, bil je že več let med nami Ljutomerčani. ko Je tudi v Šoštanju obrodilo od njega zasejano seme sad, ko se je ustanovil tudi tam Sokol. V Ljutomeru je bila ledina že razorana od predbo- ievnikov dr. Frana R o s i n a in umrlega dr. Aht. M i h al i č a in dve leti Po dr. Chloupkovem prihodu v Ljutomer so že oblekli tudi sinovi Murskega polja prvič ponosno rdečo sokolsko srajco. — In deteta, kateremu je dal življenje, tudi kasneje ni zapustil! Bil je mlademu Murskemu Sokolu vedno skrben in požrtvovalen oče! Društvenim vaditeljem in mar-Uivejšim telovadcem je pomagal večkrat iz lastnega, da so se lahko udeležili triumfalnih sokolskih zietov v Pragi in se navzeli tam duha, ki veje v češkem sokolstvu, ter se strokovno naobraževaii. — Rodbinske vezi, ki so ga spajale s sosednjim Varaždinom je vporabil v to, da je stopil v ožje stike z ondotnim hrvaškim Sokolom, posebno njega neumornim starostom dr. Perom Magdićem. Murski Sokol je bil na severni Štajerski prvo sokolsko društvo, prometne zveze s Celjem neugodne, in če bi ne dosegel pokojnik za svojega mladega Sokola tako bratsko nesebične podpore v hrvaškem Sokolu v Varaždinu, ki ga je ob vsaki priliki moralno in dejansko krepko podpiral, ne vem. Če ga bi ne umorila škodonosna slana že v zgodnji mladosti, ne vem, če bi vzrastel take krepko, kakor je vzrastel sedaj. Pri vsej svoji skrbi za mladega domačega Sokola, pa ni pozabil orati ledine i drugod in že leto poznej je poletel i drugod in že leto pozneje je poletel brati Hrvati v takrat močno nemško trdnjavo Ormož, in menda najljubši iz med vseh spominov iz sokolskega delovanja mu je bi! ta zlet leta 190-v Ormožu, ko so v njenih stebrih prvič omajali to nemčursko trdnjave Sokoli, ko so se na teh germanskih tleh prvič pojavile in jih pordečile sokolske srajce, ko je večtisočglava množica ljudstva pevala po Ormožu »Lepa naša«, ko je prisilila ta ogromna množica vladne organe k popustljivosti, da so smeli bratje Hrvati Čez mejo. In dožil še je sam, da se je ustanovilo v tem Ormožu čez lefa lastno sokolsko društvo. Ravno-isto je bilo v Središču! Tudi tam je prigovarjal tako dolgo merodajnim možem, in jih navduševal za idejo sokolsko, da so se ogreli za njo i ti in si ustanovili lastnega Sokola. On je tudi spoznal zmožnosti nedavno umrlega Frana Sagaia, odgojeval ga, na-obraževal in navduševal in ko je odšel Sagaj v Selnico, je pokojnik zadovoljen rekel: »Ne.bo dolgo in Sagaj ustanovi v Selnici Sokola!* In res je pripravil ta pokojnikov učenec Sagaj tam v obmejni Selnici tla za novo krepko sokolsko trdnjavo! Žal. da je tudi njemu bela žena pretrgala tako rano nit življenja. Pa kmalu po Sagaievi smrti so si vrli šelniški narodnjaki ustanovili Sokola. Pri vsem tem ogromnem sokolskem delu pa se je pečal dr. Chloupek in posegal tudi dejanski v tok političnega življenja in bil zvesta opora Narodne stranke, opora, na katero se je moglo računati v vsem in vselej. Živahno se ie udeleževal občinskih, okrajnih in drugih volitev, bil več let podnaČel-nik okrajnega zastopa in Član vodstva okrajne posojilnice. Zadnji čas pa so mu neznosne naše lokalne, le egoistične cilje zasledujoče politične razmere ogrenile vse veselje do dejanskega političnega dela in odtegnil se mu je popolnoma. Imel je zanj le pomilovalen nasmeh. Pa prihajajo že in prišli bodo gotovo tudi Časi, ko bo obrodilo tudi na tem našem polju njegovo delo stoteren sad, ko bo posvetila i v temo Murskega polja luč spoznanja, ko se bodo odprle tudi tukaj zaslepljene oči! ... Bil pa je dr. Chloupek tudi veščak v svoji stroki; ohranil je marsikatero rodbinsko vez, rešil bede marsikatero rodbino, ko je izlečil rodbinskega očeta, osušil s svojo vedo nešteto solza. K njegovi krsti je prišlo mnogo ljudi, kr so plakali hvaležnosti, žalosti in govorili: »Meni si rešil življenje, sam sebi nisi mogel«! In govorili so resnico! V svoji gorečnosti in ljudomilo-sti se ni ustrašil ne ure, ne vremena, pozno v noči in v najslabšem vremenu se je odpravil nemudoma k bolniku, kamor so ga klicali in ravno ta gorečnost mu je pripomogla do nreranega greba! Slabega zdravja že od nekdaj, nalezel si te v izvrševanju svojega poklica zavratno bolezen, ki je uničila to mlado, take vsebine polno življenje! — Letos prestopa Murski Sokol prvo desetletje svojega obstoja, pa neizprosna smrt ni pustila doživeti dr. Chloup-ku tega od njega toli zaželjenega slavlja — pokosila nam ga je par mesecev prej. zabranila mu, da bi videl svojega otroka slavljenca med mladimi ormožkimi, središkimi in selniškimi brati, katerim je tudi dal življenja, življenskih sli on! čo se na 20.000 kron izstavljeno v svrho nakupa lesa intabuliral na ime svoje žene. Tudi je Schiavon zvijačno izvabil od nekega uslužbenca iste tvrdke Borgliya 2000 K. Nesreča v rudniku. V rudniku pri Sv. Štefanu sta se ponesrečila rudarja Franc Mincer in Šimen Šilhar. Padlo je na nju tramovje v rovu. Mincer je dobil težke notranje poškodbe in si zlomil nogo. Odpeljali so ga v brezupnem stanju v bolnico. Šilher je dobil pa samo lahke poškodbe. Iz beljaških zaporov okrajnega sodišča je pobegnila v soboto 33Ietna služkinja Al. Lasnikova. Begunke do sedaj še niso izsledili. Prekinjeno potovanje. V Pon-tablu so aretirali 20 letnega zoboteh-nika Karla Barta in I91etnega čevljarja Leop. Haasa z Dunaja. Pobegniti sta hotela v Italijo. Pri njih so našli blizo 300 K denarja, več orožja in municije. Primorsft Koroško. Velika poneverba lesnega agenta. V Trgu so aretirali lesnega agenta Giulia Schiavon in njegovo ženo. Na sumu sta, da sta ogoljufala svojega gospodarja Blažiča na ta način, da je Schiavon neko menico, glase- Iz sodne sJužbe. Okrajni sodnik D. B i o n d i v Rovinju je imenovan za okrajnega sodnika in sodnega predstojnika v Labinu. Iz Fnančne službe. Prov. rač. re-vident H. Castela novic v Trstu je imenovan za rač. oficijala, rač. ofic. Ivan Z a m p a r i za rac. revi-denta. rač. ofic. B. T a r o 1 s i za pro-vizoričnega računskega revidenta. računski asistent Ant. P a v 1 o v i č za prov. rač. oficijala, prov. blag. asistent R. Pascolat in prov. rač. asist. R. S a i n a za rač. asistenta, rač. praktikant H. Dorati za prov. rač. asistenta in rač. praktikant Vladimir P r i n č i č za prov. blagajniškega asistenta. švicarska sanitetna kolona obstoječa iz 2 zdravnikov, 5 bolniških strežajev in 5 strežajk, dobro oskrbljena z zdravili in obvezami je odpotovalo včeraj iz Trsta v Drač. Prepovedan polet Trst - Rim. V nedeljo je nameraval znani tržaški aviiatik Vidmar izvršiti polet Trst-Rim in sicer kot smo poročati v 5 etapah. Avstrijska vlada pa je polet iz Trsta v Benetke prepovedala, ker spada en del tega teritorija glasom ministrske naredbe pod ono zono. katero smejo preletavali samo vojaški aeroplani. Vidmar namerava sedaj izvršiti sedaj polet prihodnjo nedeljo in sicer iz otoka Lido v ostalih že označenih etapah v Rim. Stavka v hlaznlci pri Sv. Ivanu v Trstu. V blaznici pri Sv. Ivanu so pričeli stavkati vsi strežniki, kuharji in vratarji in sicer zaradi tega, ker ie vodstvo odslovilo samovoljno nekega vratarja. Ta vratar je prosi' namreč po prostem dnevu za dopust Ker mu ga vodstvo ni dovolilo, je vratar kljub temu en dan izostal. Vodstvo si pomaga s tem, da so se zavezali zdravniki, da ostanejo v permaneučni službi in so dobili neka: strežajev iz deželne bolnišnice. Samomor trgovca. Lastnik konfekcijske tvrdke Padejski v Zagrebu je skočil v Opatiji v morje in utonil. Vzrok samomora ni znan. K nesreči parnika »Godollo«. Parnik »Belvorie« in še neki drug parnik sta poskusila včeraj rešiti parnik »Godollo?. Posrečilo se jima je. da sta premaknila parnik 2 m raz pečino. Vsled nastalega viharja sta morala nato delo opustiti. Reka - Tripolis. Parobrodna družba »Adria« je aktivirala mesečno direktno vožnjo Reka - Tripolis. Ta mesec odpelje na tej progi prvi parnik »Baross«. evne vesti + Kako se pri nas fabricira jo volitve. Že jih čujemo, kako bodo glasni postali,ako zmaga v gorenjskih mestih g. dr. Gregorič. Ljudstvo je govorilo, se bo bahal dr. Krek, dasi je mož pri svoji inteligenci gotovo prepričan, da take volilne sleparije, kakor se uganja pri ti volitvi, še nismo kmalu doživeli. Že do sedaj je v ti mestni skupini, katera se je nahajala sedaj v klerikalnih, sedaj v naših rokah, bila razlika med glasovi obeh strank jako neznatna. Pn teh volitvah so pa klerikalci to mestno skupino popolnoma pokmetili. Nabili so v njih kakih 300 volilcev, samih kmetov iz sosednjih vasi, ki so pri zadnji volitvi volili v kmetskih občinah, sedaj so pa kar čez noč postali meščani, katerim so pa meščanski interesi deveta briga. Poglejmo samo, kaj se je vse v Kamniku zgodilo. Po razsodbi državnega sodišča ima voliti samo mesto Kamnik, ne pa tudi kmetska vas, ki pripada slučajno k mestni občini Kamnik. To je pravo-močno razsojeno! Da se sedanja občinska uprava v Kamniku ni menila za razsodbo državnega sodišča, in da je vse dotične kmete vpisala v volilni imenik, temu se ne čudimo, ker vemo, da je pri ti upravi le malo čuta za pravico. S tem je kamniško županstvo fabriciralo najmanj Šestdeset nelegalnih volilcev! Čudimo pa sc vladi, da je tudi ona zavrnila dotično reklamacijo ter poteptala razsodbo državnega sodišča. Ako vlada ne spoštuje razsodb tako visokega sodišča, kdo vraga naj Jih potem š$ vpošteva! Najbolje bo, če stari Unger s svojimi 40.000 K pospravi svojo šaro ter odrine v kak pokojninski kotiček! Tako sta dekan Lavrenčič in baron Schwarz skovala kakih 60 vo-Iileev, ki že sami odločujejo večino. Pa se bo še trdilo, da je Avstrija pravna država, kateri se naj klanja celi svet! -r D bolgarski in srbski vojski razpravlja obširno ugledni angleški list »Review of Reviews«. O bolgarski vojski piše med drugim: »Pri Bolgarih prevladuje en moment, ki nima primere v svetovni zgodovini: nemo izpolnjevanje najvišjih in najtežjih domovinskih dolžnosti od preprostega vojaka do najvišjega častnika brez ugovora, brez hvale in ukora. Tu je ves narod, ki ne vidi in ne čuti drugega, kakor dolžnost do domovine. Tu ni individualnega trpljenja, ni junaštva, ne žrtev. Niti stari Grki, niti Japonci se niso nikoli povzpeli do tolikega samozatajeva-nja...« — O srbski vojski pravi isti list: ^Srbija nudi v današnji vojni poučen primer vsem, ki verujejo v narodno solidarnost. Tu imamo malo zemljo, ki si je izvojevala svoj naredni obstanek, dasi je bila zavirana v vseh pravicah. Ta zemlja kaže v presenetljivi meri vse atribute narodne delotvornosti. Značilno je, da se v Srbiji ni smatralo za potrebno, dasi je bila vojna daleč izza državnih meja, da bi se proglasilo obsedno stanje ali da bi se na kakršenkoli način omejevala svobodo časopisja ali poedincev ... Tak narod, ki je trdno odločen, da brani ono, kar smatra za svoj življenski naroden interes, ni več ljudstvo, ki bi se dalo zatirati ali pa zavirati v svojem naravnem razvoju. Dobro bi bilo, da bi to Evropa enkrat uvidela.- — To sodbo angleškega lista o Bolgarih in Srbih bi si naj naši avstrijski državniki vtaknili za zrcalo, morda bi potem spremenili svojo brezupno politiko nasproti balkanskim narodom. -f Canadian Pacific Railway. O kanadskih špekulantih, ki bi radi lovili slovenske izseljence, je »Armee-Zeitung« priobčila zopet oster članek. Med drugim pravi: »Kako veselje čaka izseljence iz Avstrije, kaže naslednje dejstvo: Canadian Pacific družba je kot lastnica zemljišč sama razdelila ljudi, ki jih hoče pridobiti za naseljenje. Na prvem mestu stoje Nemci in Angleži, na drugem mestu Madžari in Šele na tretjem mestu slovanski narodi iz Avstrije, lz tega izhaja logično, da dobe slovanski Avstrijci —in za te gre v prvi vrsti — najslabše prostore za delo!! — Dalje pribija »Armee-Zeitungo. da imajo koncesijo za izseljevanje, ki jo je dobila kanadska družba na vesti sekcijski šef v trgovinskem ministrstvu dr. Riedl, dalje dvorni svetnik dr. Kautzky in tajnik trg. zbornice dr. Pistov. ki jih je treba na odgovor poklicati. — Bodi še omenjeno, da je imela v petek »Oesterrei-chiseh - ungarisehe Kolonialgesell-schaft < na Dunaju zborovanje, na katerem se je ostro izrekla zoper izseljevanje v Kanado in zoper podelitev koncesije kanadskim spekulantom. Kako je neki pri srcu agentu kanadskih špekulantov dr. Kreku, ki se je s tako vnemo zavzel za bando, ki bi rada naše ljudi spravljala v suž-nost in nesrečo? -j- Iz veterinarske službe. Deželni veterinarski referent Ivan M u n d a v Ljubljani je bil pomaknjen v 6. činovni razred, veterinarski nadzornik Alojzij P a u 1 i n v Ljubljani v 7. činovni razred, višji okr. zdravnik Otmar Skale v Novem mestu pa v 8. Čin. razred. — Financa in morala, dve prijateljici! C. M. D. je podedovala leta 1911. po nepozabni Mariji Vilhar okrog 120.000 kron. To pa ni dalo spati našim nemškutarjem, eden med njimi, finančni svetnik Grabner, ki je z ljudsko in par srednjimi šolami ter pristnim nemškim mišljenjem prilezel do stopinje svetnika brez vsake juri-dične izobrazbe v dobrih 20 letih, med tem ko so naši juristi 15 let zraven, a niso niti še tajniki in so s študijami morali izgubiti 5 let, si je hotel privoščiti vsaj zapuščino. Najprej se je spravil na vdovca rajnke ter mu je pod pretvezo, da ni prav fatiral, naložil kazni in davka skoro 3000 K. Občespoštovani g. V. se je seveda obrnil na strokovnjaka za svet in pomoč zoper tako krivico. Napravil je pritožbo in čez eno leto je res srečno doživel, da se je vsa Grabnerjeva razsodba razveljavila in da dobi vse, kar je moral že plačati z obrestmi nazaj. Eno celo leto ra Je moral g. V, prenašati krivico in se bati, da ne ostane niti on nekaznovan, ko je prebil brez vsakega očitka skoro 70 let! Ali je g. Grabner dobil zasluženo priznanje, ali ne, se ne bo izvedelo. Saj mu ne smejo očitati neznanja zakonov, 1 er. ae jih ni učil« saj ni ju- rist. to se od nJega ne more zahtevati. Toda naše skromno mnenje je, da tak mož ni zrel za to mesto, na katerem je, za voditelja davčnega referata okrajnega glavarstva. V resnici se* mu pa še prideljujejo juristi, da se pri njem uče... morda — nezakonitosti? Ako bi v kaki drugi deželi kdc koga po krivem obsodil kar na 2965 kron in bi se morala vsa razsodba razveljaviti, bi postal na svojem mestu nemogoč, v Ljubjani bo dobil pa še nemara križec in bo postal še dvorni .. . Kaj pa Je treba za Kranjce Juristov ?! — Jutri obhaja svojo 7eletnico gosp. Fran Skrjanec, vpokojeni župnik poreŠko-puljske vladikovine. Obče čislani jubilar se je porodil dne 26. svečana 1843. leta v ljubljanski šentjakobski fari. Gimnazijske in bogoslovne študije je izvršil v svojem rodnem mestu in bil dne 22. kimavca 1867. leta posvečen v duhovnika. Takoj po novi maši je prestopil v po-reško-puljsko škofijo, kjer je deloval nad 41 let. Nazadnje je župnikoval v istrski Bačvi. Leta 1908. je stopil v stalni pokoj in se naselil v ljubljanskem Trnovem. Dasi vedno zaveden slovenski narodnjak, je s škofom Flappom, zagrizenim italijanašem. izhajal vedno dobro in si osvojil njegovo spoštovanje v veliki meri. Drugače se mu na stara leta godi doma. Škof Bonaventura mu je leta 1911. vzel mašo s pretvezo, da je nespodoben v svojem govorjenju. Avtor rdeče brošure očita dostojnemu starcu nespodobnost! Za počt! Pravi vzrok tiči seveda drugod. Poštenjak Skrjanec je namreč naprednega mišljenja, se ne strinja s škofovo pogu-bonosno politiko, zahaja rad na razne narodne prireditve, podpira Ciril-Metodovo družbo in druge narodne naprave, ne da pa nič za škofove zavode. To so tiste solze! In ker ni hotel ukloniti tilnika škofovim diktatom in ravnal po svoji pameti, mu je kon-ciljantni vladika prepovedal maše-vanje v svoji diecezi, — toda dosegel s tem ni ničesar! Tako je in nič drugače! — Vrlemu slavljencu — narodnjaku, kremenitemu značaju in rodoljubu, ki je čil in zdrav na duhu in telesu, pa kličemo o njegovi 701et-nici: Na mnoga leta še! Trnovčan. - Slovenska umetnica v tujini Kakor smo že poročali, je gospa Jeaneta plem. Fodranspergova letošnjo zimo angažirana na gledališču v Davosu v Švici. Iz recenzij ondot-nih listov je spoznati, da je gospa pl. Foedranspergova prava ljubljenka ondotnega občinstva. Kritika jo vse-skoz hvali, poudarjajoč, da ima krasen glas in odlično šolo ter da je izvrstna igralka. — Vreme je izvanredno suho. 2. svečana je padlo 82 mm dežja, v woči na 13. pa pol milimetra snega, tako da znaša do danes padavina tega mesca 8*7 mm. Ker je stanje tlako-merovo zelo visoko, ni upati, da bi kmalu kaj deževalo. Zraven tega Je minoli teden pihala ostra burja, ki je neznosen prah kar v gostih oblakih podila po cestah in ulicah in našo obleko večkrat tako zaprašila, da bi se na njej lahko kar pisalo. Umrl Je na Viču ondotni posestnik, trgovec in gostilničar, gospod Ivan P i r n a t. Pokojnik je bil član občinskega odbora, vnet za vse dobro in za vsak napredek ter zvest in delaven pristaš narodno-napredne stranke. Nobenega dela in nobene žrtve se ni ustrašil, če je šlo za pošteno in pravično narodno in napredno stvar. Naj ostane vrlemu možu ohranjen ljub spomin! Občinska seja v Spodnji Šiški vršila se je dne 24. februarja 1913. Referent finančnega odseka občinski c dbornik gosp. Fran Kralj poročal je, da je deželni odbor pritožbi Oreh-ka, kateri se je pritožil proti temu, ker je občinski odbor sklenil porabiti v pokritje primanjkljaja za leto 1913. preostanek po 6000 K, ki se je prihranil pri nadzidavi šole, ugodil, vsled česar mora občina po zaslugi Orehkovi zvišati nakiade. Predlaga, da se zvišajo naklade na žganje in se vpelje šolski novčič po izmeri 2%. Sprejeto soglasno. — O Vodovodni zadrugi je poročal občinski odbornik gosp. Milan Cimerman. Pritožba proti razsodbi deželnega sodišča se je v tej zadevi vložila na graško nad-sodišče. Istotako se je napravila proti izreku deželnega odbora pritožba na upravno sodišče. Se vzame na znanje. — Nadalje poroča: Ker Vodovodna zadruga noče dati na vpogled občini knjig, osobito onih o dohodkih, nima občina, ki jamči Vodovodni zadrugi za 65.000 K pri Kranjski hranilnici, v poslovanje Vodovodne zadruge vpogleda in ker Vodovodna zadruga trdi, da ima pri svojem poslovanju leto za letom primanjkljaj, vsled česar je nevarnost, da občina vsled jamstva pri Kranjski hranilnici pride do škode, predlaga, da se to jamstvo odpove. Sklep naj se da deželnemu odboru v potrditev. Sprejeto soglasno. — Občinskim tajnikom se imenuje gosp. Ivan T a v -jar. knjigovodja v Ljubljani — Pn- tožba Edvarda Zelenka, ker se mu ni dalo stavbnega dovoljenja, se zavrne. — Radi zidave mrtvašnice sklene se stopiti v dogovor z mestno občino ljubljansko. C. kr. državnemu pravdnlštvu v LJubljani ali prva sodnljska žrtev nereda pri c. kr. posti v Hrušici pri Ljubljani. Danes zjutraj so odgnali c. kr. orožniki bivšega poštnega slugo Franca Dečmana v zapor. Zakaj, tega mi ne vemo. Baje ga drži sod-nija zaradi 200 K, ki jih je dobila Marija Vrščaj iz Češnjice od svojega moža v Ameriki šele po ovinkih in mnogih pritožbah, ne da bi podpisala nakaznico, čez tedne izplačane od c. kr. poštnega urada v Hrušici. Nam se zdi ta slučaj sumljiv, ker bi bil moral poštar Korbar Dečmana že zdav-nej odsloviti, ako je bil on kriv križe-vih potov Marije Vrščaj. Franc Deč-man je pa še dolgo po tem slučaju služil kot pismonoša pri poštnem uradu v Hrušici. In mi dobro vemo, da je poštar Korbar Dečmana še pozneje vabil v službo k sebi, ko je Dečman že odšel iz službe. In tako je bil pretekli teden zopet pri Kor-barju v službi kot pismonoša in Je obenem opravljal pri Korbarju poljska dela. C. kr, poštar Korbar je potemtakem sam prepričan, da ne zadeva Dečmana v slučajuVrščaj nobena krivda, ker bi ga sicer moral sam že pred meseci naznaniti sodniji. Vrhutega je Dečman taka narava, da bi takoj vedel ves svet, če bi imel kak krajcar več. Znani so nam tudi drugi slučaji, kjer je pošta v Hrušici Šele čez tedne storila svojo dolžnost glede denarnih pošiljatev. Najbolj zanimiv je slučaj Ivane Dimnik iz Bizovika, kjer ni imel Dečman popolnoma nič opraviti. Zato svetujemo c. kr. državnemu pravdništvu, da se pobriga za ta slučaj, ki igra lahko važno vlogo v slučaju Dečman. Dim-nikovi se je grozilo s posledicami, ker je povedala svojo zadevo drugim. Mokronog. Pred par dnevi bi se bila sredi trga lahko pripetila velika nesreča in zopet bi bil Mokronog lahko v plamenu. Mesar in gostilničar Anton Bule je imel v kleti cel sod bencina. V klet je prišla njegova 21et-na hčerka z vžigalicami ter na tleh nekaj razlitega bencina vžgala. V hipu je bil otrok v plamenu ter je le velika sreča, da so domači in gostje ogenj v zadnjem trenotku pogasili. Ker se je vnemal že tudi sod, je bila nevarnost velikanska tembolj, ker bi eksplozija lahko bila usodepolnega pomena. Na veliko srečo so bili le domači otroci in gospodar na glavi nekoliko obžgani. Priporočali pa bi višji oblasti, da ukrene vse potrebno, da shrani Anton Bule tako nevarno tekočino v varnejši prostor, ki bode otrokom nedostopen. Sosedje, ki smo se komaj zadolženi dvignili iz razvalin in pepela, pač ne zaslužimo takega strahu in nevarnosti. Iz Vinice pri Črnomlju. Gotovo je že znano tudi daljnim faktorjem, da se nahaja pokopališče na Vinici pri farni cerkvi, kakor gre tudi cesta mimo istega; nadalje se tudi nahaja v bližini studenec, čigar vodo porabljajo za kuhanje kakor tudi za pitje vas Ogulin in tudi nekaj hiš iz Vinice. Da je to za današnji čas, namreč za dvajseto stoletje nepravilno in naravnost škandalozno, se pač samo po sebi umeje. To pokopahsče bi se moralo iz zdravstvenih o/i rov že zdavnej prestaviti drugam, namreč na oni prostor v bližini Vin^e, o katerem je bilo že rečeno, da se bo kupil v te svrhe. Da je pokopališče v resnici potrebno, da se prestavi, se razvidi iz sledečega: 1.) V poletnem času, posebno kadar je velika suša, razpoka zemlja vsled premalega dežja tako, da bi lahko človek notri dal roko do rame. Govori se celo, da se pride lahko s sprehajalno palico do krste, v kateri leži mrlič, ker jame, v katerih so zakopane krste, so tako plitke, da ne pride pri nekaterih 60 centimetrov zemlje nad krsto. Mrtvaške krste, katere tukajšnji mizarji izdelujejo iz mehkega in tankega lesa, gotovo prej dostojijo kakoi truplav katera so v istih, in začno potem smrdeti iz gori navedenih razpoklin in isti smrad, ki okužuje zrak, potem vdihavamo vsi, kar nas je v bližini. A to vse naj bi še bilo, da se ti grobovi nahajajo samo v ozdaju cerkve; ali tako je še cek> pred cerkvijo, kjer ljudje stojijo, ker pridejo prerano k maši; drugi stojijo vsled pomanjkanja prostora v cerkvi med celo mašo na dotičnih grobovih in vdihavajo vase okuženi zrak, ka-tega izpuhteva od solnea prepečena zemlja. 2.) Pelje tik mimo pokopališča deželna cesta (kakor se govori kmalu tudi državna) Vinica-Crno-melj in obratno, katera je nižja vsaj 30 cm od lege mrličev, katerih glave so oprte ob omenjeno cesto. 3.) Se nahaja, kakor že omenjeno, v bližini studenec, katerega vporablja vas Ogulin in nekaj hiš iz Vinice. Ta studenec teče tako, da se od dotičnih grobov pri velikem nalivu (dežju) čisto lahko scejajo škodljive snovi v njega, na kar ga tudi gori omenjeni vporabljajo za kuhinjo tn pitno vodo. Opozarjajo se na te nedostatke za to pristojne oblasti, da se ti škandali odpravijo ker to kakor že omenjeno, ne spada več v dvajseto stoletje. Dalje bi bilo tudi dobro, da bi se tudi kdo zavzel za farno cerkev na Vinici, ker iste zidovje na več mestih* poka in se dotične pokline samo vedno in vedno zamazujejo. Naš župnik JuriČ bi to z najmanjšimi stroški zopet lahko popravil in v varnost spravil celo cerkveno stavbo in njeno zidovje, a si menda misli: naj poka. saj poka v ozadju, samo da je dobra kjer se nahajam jaz; če se pa na zadnjem kraju kaj primeri, pa itak ne bo škode, bi vsaj kakšnega liberalca malo poplašilo. da bi šel drugi pot bolj naprej v cerkvi, bi vsaj slišal tisti kočevarski hajsavendar. Dobro bi bilo tudi, da nam g. Jurič Konig pojasni, kje se nahaja sedaj tukajšnji mizar in zapisnikar volilne komisije pri občinskih volitvah in njegov največji prijatelj, kateremu je nakloni' tudi dobro službo, katera mu nos' letno do 700 kron. Sedaj pa taka ne-hvaležnost, oziroma konkurenca, katero mu OstroniČ skazuje s tem, da dela sam mrtvaške liste, za katere prestopke se sedaj pokori, kakor se čuje v Novem mestu pri ričetu. Ka ne, gospod Jurič Konig. velika blamaža, katero ste dočakali od pristaša vaše umazane stranke. Kakor se čuje, čaka vas še večja blamaža in to od največjega vašega kimovca; no kaj hočemo: »gliha skup štriha«; za danes to, drugi pot več; gradiva je dosti. Klnematograd »Ideal«. Danes nov velezanimiv spored z učikovito dramo tvrdke Nordiskfilm Ko.: »Hčerke komanderja s Klaro in Karlom Wieth v glavni vlogi. Dalje naravni sliki »Potovanje po Indiji« in »Žurnal Pathe«, komične učinkovitosti: »Gumb od srajce«, »Presenečenja morja« in »Luka potuje«, ameriška drama »Posinovljenec« ter krasna veseloigra Nordiskfilm Ko.: »Božično darilo«. Turki na povratku. Snoči ob pol devetih se je iz Soluna preko Trsta mimo Ljubljane s posebnim vlakom peljalo v Bosno 237 muslimanov, ki so se bili za časa bosanske okupacije izselili na Turško, a jim še vedno ugaja bosanski kruh. Prvi »gričev« na Gradu. Prijatelj našega lista nam sporoča, da je danes zjutraj slišal na Gradu ščinkov-ca peti veseli »gričev«. Da bi le ne bil prezgoden! Oznanjevalec spomladi. Lepega, živega metuljčka rumenjaka nam je prinesel včeraj v uredništvo g. Tone z Viča, ki ga je vjel v domačem vrtu. V Ameriko sta se včeraj hotela odpeljati Peter Babec, rodom iz Vir-ia pri Belovarju na Hrvaškem in Jožef Babec, ravno od tam, ter se s tem hotela odtegniti vojaški dolžnosti. Namen jima je pa preprečil na južnem kolodvoru službujoči nad-stražnik Večerin s tem, da ju je are-toval. Oddali so ju pristojni oblasti. Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 00 Hrvatov, 17 Slovencev, 10 Kočevarjev in 17 Macedoncev, 19 Hrvatov je prišlo v Buchs, 10 v Ino-most, 17 v Heb, 20 pa na Dolenjsko, 16 Kočevarjev se je odpeljalo na Dunaj, 60 Lahov pa v Novo mesto. Našel je Četovodja Ivan Koll-mann zlat poročni prstan ter ga oddal pri magistratu. I. ljubljansko uradniško gospodarsko društvo v likvidaciji je vsled popolne razprodaje zaloge trgovino zaprlo. Pisarna se nahaja sedaj v Šubičevi ulici št. 3, III. nadstropje. Več inserat. Rako se je zakonski dvojici Folajnko godilo na Angleškem, ali .english Sunday'. Kdo naših čitateljev še ni slišal o slavni angleški nedelji? To je neke posebne vrste nedelja, ki se je z našo nikakor ne more primerjati. Tudi pri nas res počiva ob nedeljah delo. uradi so zaprti, verniki posečajo svoja svetišča, turisti delajo izlete, kakor na Angleškem itd., a to še ni nobena angleška nedelja. Mora se jo doživeti, da se ve, kaj se pravzaprav pomeni. Ob nedeljah je na Angleškem več ali manj vse zaprto in vse miruje; gostilne, kavarne, gledališča, uradi, tovarne; promet na železnicah je omejen in last not least počiva menda tudi še policija. Takozvani policijski dogodki, ki naši mestni policiji ravno ob nedeljah dajejo toliko posla in o katerih radovedni naši Čitatelji drugi dan pod naslovom »Policijske vesti« izvedo, so vsled stoletnega treniranja menda že tako dresirani, da se dogode ali že pred. ali pa po »Sunday«. In vse to je Po-lajnkotovima prišlo zelo prav ter jima pripomoglo do prelepe morske vožnje, in ne, kakor smo prvotno poročali, premetenost Potejnkota. ki Je bil V izseljevalnih zadevah dobro izvežban. Pač velja naš izrek o premetenosti PolaJnkota za nemške policijske oblasti, zlasti v Ulmu, Stutt-gartu in v Hamburgu, ki so bile sicer dvojici dobro za petami, toda vedno za par dni prepozno. Še v večjem obsegu velja to za morsko-obrežne oblasti, ki prihoda in prepeljave dvojice Čez kanal sploh niso opazile, tako, da se je naenkrat pojavila na Angleškem v Doveru. Nikakor pa to ne velja za avstro-ogrsko konzularno oblast v Doveru. katera se je v predležečem slučaju izvrstno obnesla in nI njena krivda da sta se mogla vkrcati. Izvedeli smo take zanimivosti o tem, da Jih našim Čitateljem ne moremo prikrivati. Parnik »Vaderland« belgijske družbe »Red Star Line«, ki je odplu! iz Antwerpna dne 15. t. m. ob 7. uri 30 min. dopoldne, dospel je dne 15. t m. popoldne na svojem potu v Ameriko najprej v Dover na Angleškem ter bi moral odpluti v New York Še isti večer ob 6. uri 10 min. V resnici se je pa zakasnil in šele v nedeljo dopoldne odjadral. Avstro-ogrski konzularni agent v Doveru, gospod Willian Grant, ki ima menda zelo dober nos, je izvohal že v soboto t. j. dne 15. t. m., na podlagi pravočasnega obvestila ljubljanske mestne policije, da se zakonska dvojica Polajn-ko nahaja v Doveru. Dognal je, da je bivala v Kingovem Head-hote!u ter da je več lepih ljubljanskih stokron-skih bankovcev zamenjala v neki menjalnici za angleški denar. Pri agentu omenjene parobrodne družbe »Red Star Line« sta naroČila za isti popoldne došli parnik »Vaderland* do New Yorka dva vozna lista in sicer za kabino I. razreda, seveda, kakor taki gospodi pristoja, in za to odštela 34 funtov štelingov, t. j. okoli 850 K našega denarja. Agent je kava-lirski dvojici preskrbel lepo opremljeno kabino I. razreda št. 6 za njuno izključno uporabo, v kateri sedaj nemoteno ploveta proti obljubljeni deželi. Kot prtljago imata pa le s seboj usnjato ročno potovalno torbo. Po-lajnko je kupil tudi revolver z naboji ter poprosil hotelskega natakarja, da mu jih še več prinese, kar je pa ta odklonil. Tudi si je brke obril par ur pred odhodom, tako da je sedaj popolnoma obrit, pravi Amerikanec-veljak. Gospod Willian Grant, vesel svoje brihtnosti in pohvale svojih predpostavljenih v Londonu ter v svesti si svoje dolžnosti, podal se je takoj k policijskemu šefu v Doveru. da bi le-ta dal dvojico prijeti in aretirati. A tu neha resnoba in začne se veseloigra. Mož ni računal na »english Sun ju orožniki zasačili 5. februarja. Pri Idelu so dobili 40 K, ki jih ie. prinesel iz prisilne delavnice, kjer jih je znal skrivati. Tudi večji del ukradene obleke sta še imela. Sodišče je prisodilo Ideiu 8 mesecev, Bratni pa pet mesecev ječe._ Kupujte pridno srečke nSploš. ženskega društva" ▼ korist slevensiih umetnikov. 200 krasnih dobitkov, slik doma« tih tUkarle v. Srećka US. Telefonska in brzojavna poročila. Vojna na Balkanu. Strahovit poraz Turkov Južno od Bulaira. Turln, 25. februarja. »Stampa« poroča iz Carigrada preko Konstante, da so doživeli Turki na polotoku Kerzonezu strahovit poraz, kl je najbrže odločilen za usodo polotoka In Dardanel. Piloti, ki prihajajo iz Dar-danel, poročajo, da se ie vnela na polotoku Kerzonezu, Južno od Bulaira, strahovita bitka in da so videli, kako prodirajo Bolgari, ki so Jih spoznali na njih temnih čepicah, proti Jugu in ženejo pred seboj turške čete. V Carigradu so v velikih skrbeh zaradi usode turške vojske na polotoku Kerzonezu. Vladni listi popolnoma molče o teii. dogodku ter skušajo naslikati položaj kot neizpremenjen. Carigrad, 25. februarja. Kljub temu, da oficijozni krogi popolnoma molče o bitki pri Bulairu in da so bile raztrosene celo vesti o veliki turški zmagi, se vzdržuje v Carigradu vest, da se je vnela pri Bulairu med Turki in Bolgari velika bitka, v kateri so imeli Turki grozovite Izgube ter so se morali umaknit?. London, 25. februarja. »Daily Clironicle« prinaša iz Carigrada vest. da so Ml? Turki v bližini Gall-polija v petek strahovito poraženi. Dunaj, 25. februarja. AViener allgemeine Zeitung« prinaša iz Carigrada brzojavko, ki potrjuje vest, da so bili Turki na polotoku Kerzonezu strahovito poraženi. Bitka se je vršila Južno od Bulaira. Prekašala je na Iju-tosti vse dosedanje bitke na tem polotoku. Stanje turške vojske je obupno. Sofija, 25. februarja. Izpred Bulaira poročajo, da je umrlo v turški vojski pri Bulairu več sto turških vojakov iz Anatolije vsled mraza. Turki se umikajo v Malo Azijo. Carigrad, 25. februarja. Tu se govori, da so prepeljali iz Galipoliia na maloazijsko obal 10.000 mož. Po mestu se govori, da je to začetek umikanja turške vojske s polotoka Kerzoneza. Poveljnik turških čet na Kerzonezu, Turin, 25. februarja. »Stampa« poroča iz Carigrada, da je resnični poveljnik turških čet na polotoku Kerzonezu Enver beg. Kuršid paša, ki je bil imenovan za poveljnika te armade, se Je izkazal za popolnoma nezmožn-ga. Enver beg ima s seboj kot tajnika nekega nemškega častnika, s katerim sta se seznanila že v Tripolitaniji. Obupna situacija turške vojske pri Cataldži. London, 25. februarja. Mahmud Šefket paša se je skrivaj vrnil izpred Čataldže v Carigrad, ker se je bal, da ga pristaši Nazim paše umore. Dunaj. 25. februarja. Stanje turške armade je naravnost obupno. V vojski ni discipline. Prišlo je tudi že opetovano do krvavih spopadov med pristaši umorjenega Nazim paše in mladoturškimi častniki. Nered v vzhodni turški armadi je tako velik, da je bil poveljnik poklican v Carl-graJ. Carigrad, 25. februarja. Splošno se sodi, da je turška armada v takem položaju, da je popolnoma brezupno nadaljevati vojno. London, 25. februarja. »Dailv Mail< poroča preko Konstanca iz Carigrada iz vira, ki ima najožje stike s turškim generalnim štabom, da Je izjavil vrhovni poveljnik turške armade pri Cataldži, Izzet paša, da nc more prevzeti nobene odgovornosti za nadaljevanje vojne. Turška vojska je popolnoma nezmožna izvršiti svojo nalogo, osvoboditi Odrln. Po prvotnem vojnem načrtu bi morale korakati istočasno tri turške vojske proti Odrinu in sicer armada pri Cataldži, armada s polooka Kerzoneza in armada, ki bi jo bili izkrcali ob Marmarskem morju. Vse ozemlje pred turško vojsko je preplavljeno, tako. da je prodiranje popolnoma nemogoče. Samo srednja straža, ki jo tvori ena divizija, je v stiku z Bolgari. Carigrad, 25. februarja. Kako obupen je položaj turške vojske, kaže tudi dejstvo, da je turški ministrski svet izdal povelje, da se mora turška vojska strogo držati v defenzivi. Carigrad, 25. februarja. Povvlj-nik turške konjenice pri cataldži, pristaš ubitega Nazim paše, je bil poklican v Carigrad, da pove svoje mnenje glede pripravljenosti turške vojske. Izjavil je, da je popolnoma izključeno računati na kak uspeh in da bi bila blaznost nadaljevati vojno v razmerah, ki vladajo seda] v Turčiji. Pred kapitulacijo Odrina? Berolin, 25. februarja. »Morgen-noste lavlja iz Carigrada, da je Šukri paša poslal iz Odrina brezžično brzojavko, v kateri naznanja, da je zavladal tak glad v trdnjavi, da se boji, da bo posadka odpovedala pokorščino. Da glad vsaj za neka] časa ublaži, J ukazal pobiti vse vojaške konje in dal meso v hrano vojakom. Dasi Ima artileriia še dovolj streliva, vendar Je kapitulacija Odrina neizogibna. Grozeča revolucija v Carigradu. Carigrad. 25. februarja. Dočim se množe v turški vojski pri Cataldži slučaji nediscipliniranosti, sta se dva pehotna bataljona, ki sta manevrirala pred Carigradom, uprla. Zahtevala sta, da sedania vlada de* Isijonira in da pride na krmilo nov kabinet. Sultan je dal nato sporočiti upornim vojakom, da se bo sestavil takoj po sklenjenem miru nov kabinet. Carigrad, 25. februarja. Tudi pri turški vojski pred Čataldžo sta se uprla dva bataljona. Carigrad, 25. februarja. Veliki vezir Mahmud šefket paša, ki se je bil vrnil z Galipollja, se je iz strahu pred revolucijo skril na nemškem konzulatu. Carigrad, 25. februarja. V Carigradu krožijo vesti, da se Mahmud Šefket paša ne upa niti na porto, niti v vojno ministrstvo, marveč da se skriva neznano kje. Carigrad, 25. februarja. Sultanov zaklad z vsemi dragocenostmi, ki so bili do sedaj shranjene v seraj-lu v štambulu, so skrivaj prepeljali v palačo v Brusi. Turčija prosi zopet za mir. London, 25. februarja. ^Dailv Mail« poroča, da je izjavil Haki paša, da je Turčija pripravljena skleniti z Balkansko zvezo mir pod pogoji, ki so jih stavile velesile. Turčija je pripravljena prepustiti Bolgarski Odrin in pooblastiti velesile, da ukrenejo potrebno glede Egeisklh otokov. Izrazil je ob enem željo, da naj Bolgari izpremene svoje pogoje glede novih mej in glede odškodnine. Ob enem je vprašal, kake pogoje stavi Bolgarska. London, 25. februarja. Bolgarske zahteve za obnovitev mirovnih pogajanj so sledeče: 1. Bolgarska prične mirovna pogajanja samo če ji prizna Turčija one mejo, ki jo je Bolgarska od začetka zahtevala, t. j. od Midije do Rodosta. 2. Turčija plača Balkanski zvezi vojno odškodnino. 3. Turčija da jamstva, da demobilizira tekom 15 dni po začetku mirovnih pogajanj svojo vojsko. London, 25. februarja. »Daily Mail« poroča baje iz zanesljivih virov, da so se pričela med Turčijo in poslaniki velesil talna pogajanja zaradi m!ru. Baje je pričakovati po dosedanjem poteku teh pogajanj, da se sklene mir prvi teden meseca marca. Avstrija in Srbija. Belgrad, 25. februarja. Vesti o neprestanem izboljšanju mednarodnega položaja vzbujajo tudi v srbskih krogih preprčanje, da bo končno mogoče vsa še nerešena vprašanja mirno rešiti. V vodilnih srbskih krogih upajo, da bo Avstro-Ogrska v albanskih mejnih vprašanjih odnehala, vsled česar bi se najhitrejše in najbolj gotovo razmerje med monarhijo in Srbijo ugodno izpremenilo. Belgrad, 25. februarja. »Pravda« poroča, da bo pričel srbski ministrski predsednik Pasič v kratkem z direktnimi pogajanji z grofom Berch-toldom. Romunska in Bolgarska. Pariz, 25. februarja. Iz Bukarešte poročajo, da je romunski ministrski predsednik Majorescu izjavil ruskemu poslaniku, da bo predlagala Romunska, če privoli v to Bolgarska, Petrograd za sedež razsodišča. Romunska je nadalje izjavila, da vztraja na zahtevi po Silistriji. Romunski prestolonaslednik pride v soboto v Petrograd. Berolin, 25. februarja. Turški diploniatični krogi trde, da stoji nemška vlada na stališču, da mora ostati Silistrija Bolgarom, če odstopi vse trdnjave, ki obvladajo mesto. Na istem stališču stoje tudi države tripe-lentente, vsled česar Je skoraj gotovo, da bodo velesile prisodile Silisti-jo Bolgarski ter nasvetovali Bolgarski k večji popustljivosti napram romunskim zahtevam ob Črnem morju. Mirovna pogajanja. London, 25. februarja; Reuterjev biro poroča, da bo uspeh mirovnih pogajanj odvisen od tega, kako dolgo se bo Turčija obotavljala skleniti mir. Zavezniki bodo zahtevali, da se mirovne preliminarije sklenejo na bojišču. Ena glavnih zahtev bo tudi precej visoka vojna odškodnina. Veliki vezir se Je našel. — Pohvala turški mornarici. Carigrad, 25, februarja. Veliki vezir, o katerem so govorili, da je izginil,. Je izrekel častnikom in moštvu turške mornarice sultanove čestitke k vsem dosedanjim uspehom, ki so jih izvojevali v zadnjih pomorskih bitkah. Sultan je uvidel, da je vse dosedanje turške nesreče zakrivilo le dejstvo, da Turčija nima zadostne mornarice. Zato želi sultan in turška vlada, da napne Turčija vse moči, da si ustvari močno mornarico. Carigrad, 25. februarja. Veliki vezir je imel včeraj dolgo konferenco z ruskim veleposlanikom.__. Skader. Dunaj, 25. februarja. Črnogorska vlada je izdala proti protislovanski Jugoslovanski korespondenci komunike, v katerem pravi, da želi ves narod osvojitev Skadra in da bodo žrtvovale črnogorske čete vse, da dosežejo svoj cilj. Črnogorci bodo obnovili naskok na trdnjavo še zvečjo hrabrostjo, ker so si svesti, da Črna gora brez Skadra ne more živeti. Skader ni samo eksistenčno vprašanje dinastije, marveč tudi Crne gore kot samostojne države. Od Avstrije bo odvisno ali more Črna gora naprej eksistirati ali ne. Črnogorci in avstrijski »Rdeči križ«. Dunaj, 25. februarja. Crnogorska vlada je vljudno odklonila ponudbo avstrijskega »Rdečega križa« za pomoč, ker je dovolj preskrbljena z zdravniki in sanitetnim materijalom. Avstrijski »Rdeči križ« je ponudil svojo pomoč vsled neresničnih poročil nemških listov o občutnih porazih Črnogorcev pred Skadrom in o pomanjkanju zdravniške pomoči. Druga avstrijska stacijska vojna ladj* pred Carigradom. Carigrad, 25. februarja. Avstro-ogrska križarka „Cesarica Elizabeta" je dospela sem. Ruske štac jske ladje pred Carigradom. Carigrad, 25. februarja. Povelj-ništvo nad ruskimi stacijskimi ladjami pred Carigradom je prevzel general Cernijakinj. HanVdije. Car'grad, 25. februarja. Vladni krogi zatrjujejo, da je dospela turška vojna ladja Hamidije v varno pristanišče. Potopljena grška ladja. Pire;, 25. februarja. Pomožno križarko „Makedonia" ki so jo potopili pri Siri, da je „Hamidie" ni razdejala, so zopet dvignili in dali v popravilo. Angleške ladje ob sirskem obrežju. Carigrad, 25. februarja. Angleško veleposlaništvo dementira vest, da križari ob sirskem obrežju močna angleška flotila. Kiamil paša. Cargrad, 25. februarja. Vesti, ki so jih prinesli listi o umoru Kiamil paše v Kahiri se dementirajo. Montecuccoli. Dunaj, 25. februarja. Cesar je sprejel demisijo mornariškega poveljnika Montecuccolija ter ob enem imenoval za njegovega naslednika podad-mirala Hausa. Nov Llovdov parnk. Trst, 25. februarja. Prihodnji mesec spuste v morje nov Llovdov brzoparnik ki bo vozil v Italijo. Parnik dobi ime po ustanovitelju Llovda „Baron Bruck". Gališka volilna reforma. Lvov, 25 februarja. V včerajšnji seji odseka za volilno reformo, katere se je udeležil tudi namestnik Bohrzvn-ski in deželni maršal grof Goluchow-ski, je bil predložen osnutek volilne reforme, glasom katere naj ima gališki deželni zbor 225 poslancev med njimi 12 viliristov in 213 voljenih poslancev. Predlog se bavi tudi z majnšinskimi mandati in z garancijo, da bo eden izmed poslujočth namestnikov deželnega maršala Rusin. Prihodnja seja danes. Upati je, da pride med Poljaki in Rusini do sprave. Govori se da bo gališki deželni zbor sklican že 4. marca. Ogrska opozicija. Budimpešta, 25. febr. Opozicijo-nalni listi poročajo, da je poveril cesar tajnemu svetniku Langu nalogo, da se pogaja z opozicijonalnimi krogi zaradi zopetnega vstopa v koalicijsko vlado. Poljaki v stuča!u evropske vojne. Lvov, 25. februarja. Kakor poročajo tukajšnji listi iz Petrograda, se je vršila v tamošnjem socialističnem druš-štvu burna debata o stališču Poljakov v slučaju evropske vojne. Referent se je b?»vil obširno z razmerami Poljakov v Avstriji, ki so mnogo na boljšem kakor Poljaki v Rusiji. Govornik je izrazil bojazen, da bi se mogli Poljaki v slučaju oboroženega konflikta z Avstro-Ogrsko postaviti na stran Avstrije in to tem bolj, ker bi se ruska armada od početka vojne najbrže umaknila v notranjost dežele. Govornik pa je svaril Poljake pred takim nastopom ker bo Rusija brez dvoma končno zmagala in bi se Poljaki morali bridko ke-sati svojih simpatij. Končno 3e je referent zavzemal za to, da naj izboljša Rusija stališče svojih Poljakov in da naj jim da vsaj one pravice, kakor Avstrija. Jubilej hiše Romanovov. Petrograd, 25. febr. Oficijalni program slavnosti ob priliki 3001etnice hiše Romanovov je sledeči: 6. marca po vseh cerkvah slavnostne službe božje s procesijami. Prebranje carjevega manifesta, iluminacija Moskve, Petrograda, Carskega sela, Peterhofa, GaČine in Pavlovska. Sprejem čestitk v zimski palači. 7. marca sprejem de-putacij in diplomatičnega kora. Zvečer slavnostna predstava. 8. marca sprejem kmečkih deputacij in diner. 9. marca slavnostni diner. Triletna vojaška služba na Francoskem. Pariz, 25. februarja. „Eccho de Pariz" poroča, da je večina Članov nove vlade za zopetno uvedbo 3 letne vojaške službe brez vsake izjeme. Vlada bo zahtevala potom nujnega predloga rešitev predloge še pred Veliko nočjo. Velika noč. Berolin, 25. febr. Nemška vlada se je že del) Časa pogajala zaradi ne-premičnosti Velike noči, vendar do sedaj brez uspeha. Revolucija v Mehiki. New York, 25. febr. K umoru Madera in Juareza poročajo naknadno še, da je bil Madero ustreljen od zadaj v glavo, Juarez pa zadet od ne-številnih krogel. Vdovam vlada ni dovolila priti k obema umorjenima. Maderova sestra je vsa divja dolžila Huertove pristaše kot morilce. Ameriški poslanik Wilson se trudi, da izpo-sluje, da se trupli izročita rodbinam. Zedinjene države nadaljujejo svoje priprave za eventualno intervencijo. Bruselj, 25. febr. Belgijski poslanik v Mehiki, May, brzojavlja, da vlada v Mehiki popolna anarhija. Vse trgovine so zaprte. Poslanik je moral zbežati z vsem osobjem v nemško poslaništvo, ker je bila njegova hiša izpostavljena ognju bojujočih se strank. Mehika, 25. febr. Truplo Madera so prepeljali na francosko pokopališče. Vršile so se demonstracije. Vojaštvo je demostrante razgnalo. Rodbina bo dobila dovoljenje, da pokoplje truplo na njegovih posestvih. Truplo podpredsednika Juaresa se prepelje na špansko pokopališče. V kavarni Evropa je bil v nedeljo ponoči odnesen vremenokazalec. Misleč, da je nekdo napravil šalo, je kavarnar počakal dva dni, a vreme-nnkazalca ni dobil nazaj. Če ga n^ dobi v teku treh dni, bo stvar ovadil! Prečitane napredne časopise zbira in razpošilja tajništvo Narod-no-napredne stranke. Časopisje je danes najmočnejša idejina moč. Izvrševal ni odbor prosi vljudno svoje somišljenike v Ljubljani, da pošiljajo redno vsak četrtek prečitane napredne časopise preteklega tedna t tajniški urad (Wolfova ulica 10/1.) ali naj vsaj naznanijo tajništvu svoje naslove. Poleg tega zbirajo krajevna politična društva prečitane časopise v svojem okraju. • ■ — ■■ ■ ■ i Kmečko pisarna narodna-napredne stranke Vodstvo narodno - napredne stranke je ustanovilo v svojem tajništvu posebno kmečko pisarno, ki je na razpolago vsakemu naprednemu kmetovalcu za popolnoma brezplačni pouk v vseh političnih, upravnih, davčnih, pristojbinskih in vojaških zadevah. Izključene pa go zasebne pravdne zadeve. — Pisarna bc poslovala za jedaj le pismeno in vsak napreden kmetovalec, ki je potreben kakršnegakoli pouka T zgoraj navedenih strokah, naj se obrne zaupno s posebnim pismom, kateremu je priložiti 10 vinarsko znamko za odgovor ako se želi odgovor v priporočenem pismu pa 35 vinarsko znamko) na: Kmetsko pisarno narodno-napredne stranke t Ljubljani, Wolfova ulica 10, Ob sebi umevno je da je pisarna na razpolago tudi naprednim kmetskim županstvom. Razne stvari. * Naroden dobrotnik. V Orora pri Dubrovniku je pretekli teden umrl Štefan Lešević, ki je s oporoko zapustil vse svoje premoženje mestni občini v Dubrovniku. Vsa zapuščina znaša 80.000 kron. Z obrestmi tega kapitala mora občina podpirati reveže v Dubrovniku, Gružu ta Sipanu, kjer je bil pokojnik doma. Lešević si je svoje premoženje pridobil v Indiji, odkoder se je vrnil v Dubrovnik šele pred par leti. * Kabaretist Dtnny GtSrtlor zblaznel. Znanega kabaretista Danny Gurtlerja, ki je pred kratkim nastopil tudi v Ljubljani, so oddali v noriš-nico. * Proti sufragotkam. Iz Londona poročajo, da je občinstvo vsak dan bolj razburjeno proti sufragetkam. Občinstvo zahteva ostrih odredb od strani vlade. Iz vseh delov države prihajajo protestne izjave in nasveti na uredništva londonskih časopisov. Skoro v vseh dopisih zahtevajo, naj se ne izpuste sufragetke, ki stavkajo s stradanjem, temveč naj se jih pusti, da stradajo do smrti. ** Ljubimca ustrelila. Iz Lvova poročajo: V nedeljo zvečer je privatna uradnica Helena Janeier ustrelila 54 letnega zdravnika, ces. svetnika dr. Kazimirja Kroszvnskega, * katerim je imela že štiri leta ljubavno razmerje. Dr. Kroszvnski je bil olenjeu in jako znana oseba. Veliki sneženi viharji v Španiji. Iz Madrida poročajo: Is vseh delov Španije poročajo o velikih sneženih viharjih. Iz Katalonije prihajajo naravnost grozna poročila. Dva vlaka i/ Carinene in trije vlaki na progi Utrilla so v sne^u ostali. Veliki viharji so tudi v Alandriji napravili veliko Škodo. Mnogo hiL se je podrlo. Neki čoln, v katerem je bilo pet oseb, se je potodil. Vieh pet oseb je utonilo. * Velika defravdaciia. iz Temeš- vara poročajo: Hranilnica v Gyeny-amosu je postala inaolventna. Ravnatelj Knopt je pobegnil v Ameriko. Blagajne hranilnice so prazne. Knopf je pokradel gotovino, menice je vzel s seboj ter jih na Dunaju in v Budimpešti reeskontiral. Mnogo nemških občin na Južnem Og-skem in već sto švabskih kme'.skih rodbin je izgubilo svoj denar. Knopt je baie že v Ameriki. * Strojevodje In kurjači za S -bijo. Zagrebški listi poročajo, da se je srbska vlada privatnim potorn obrnila v Zagreb, da dobi dvajset strojevodij in kurjačev za železniški promet v Srbiji in nanovo okupiranih deželah. * Grozen bin blasnika. V vest-lalski vasi Jescher je 25 letni kmetovalec Dunker v Hnni blsznosti «mr*no-nevarno poškodoval svojo mater. Bežeči dekli je s težko železno cevjo preklal črepinjo. Nato je vdrl v sosedno hišo ter ubil nekega moškega. Blaznik se je vrnil potem domGv ter poskusil umoriti svojega brata, vendar pa je to preprečila policija, ki je med tem časom prišla na pomoč. Roparj-. Iz Bruselja poročajo: V soboto ponoči so poskušali roparji vlomiti v grad Leiken, vendar pa so jih pregnali. Na begu *o roparji ustrelili tri policiste, dva policista in enega pasanta pa simtnonevarno raniii. Katastrofa pamika »Tifcanie«. Iz Novega Jorka poroeaio: Apelacijski dvor zveznega sodliča bo dovolil zaostalim z« ponesrečenci pri katastrofi parnika »Titanic«, da takoj tožijo družbo »White Star Liue« za popolno odškodnino. Tožbe pa se morajo vložiti pred 16. aprilom. * Duhovniki med sabo. Pred tri-bunalom v Rimu se je 21. t. m. začela zanimiva pravda. Duhovnik Mosciaro toži rimskega duhovnika, monsignora Cantelemo, in vatikan-.vkega zaupnika Vassettija na povračilo 5000 frankov. To svoto jima je bil izročil Mosciaro, da mu preskrbita naslov »apostolskega protonotarja«, to se pravi, da podkupita odločilne osebe v Vatikanu, loda monsignor Mosciaro še do sedaj ni dobil rečene-ga naslova in zato zahteva svoj denar nazaj. Zaslišanih je bilo več prič. Monsignor Brunner, ki je bil arhivar papeŠke državne pisarne, pa so ga zaradi njegove poštenosti odstavili in naredili za profesorja bodočih duhovnikov, je pri obravnavi pokazal, kak značaj da ie. Priznal je namreč, da je pač obljubil delati na to, da dobi Mosciaro zaželjeni naslov, tudi denar je vzel, a skrivaj je delal proti svojemu duhovskemu sobratu, češ, da ima umazano preteklost. Dva druga monsignora, ki sta bila zaslišana, nista hotela ničesar izpovedati, češ, da uradnih tajnosti ne smeta izdati. Izvedelo se je dalje pri ti obravnavi, da je neki škof od Moscia-rovega denarja dobil 1500 kron »za eno mašo*. Obravnava se bo nadaljevala 1. marca. _ Gospodarstvo. Za o. kr. policijsko ravnateljstvo ki se ustanovi v Ljubljani je razpisana dobava nastopne oprave in postelj za policijsko vojašnico in pisarno: a) 28 kosov železnih umivalnikov z lavoarjem, vrčem, kozarcem in skledico za milo, 67 obešalnikov, vsak obešalnik s 3 nikeljnastimi kljukami za obešanje klobukov in obleke, 20 kosov železnih obešalnikov za obleko s stojali za dežnike, 65 kosov higieničnih pljuvalni-kov, 8 kosov železnih stojal za dežnike s atekališčem za vodo, ki se da iz stojala dvigniti, b) 4 kose velikih predalnikov (omar) za akte, 20 kosov dvojnih predalnikov, 10 kosov enojnih predalnikov, 7 kosov velikih miz, 6 kosov šolskih miz, 20 kosov stolčkov, 12 kosov malih miz, 18 kosov klopi, 30 kosov stolov, c) 46 kosov železnih posteljnakov za kasarno, 36 kosov železnih posteljnakov za stražnice, 46 kosov iimnic iz morske trave, 36 kosov slamnatih žimnic, 46 kosov zglavnikov iz morske trave, 36 kosov slamnatih zglavnikov, 164 kosov prevlak za zglavnike, 184 kosov rjuh, 82 kosov zimskih odej, 46 letnih odej. Dobavni čas do 28. marca 1913. Pod točko b) c) navedeno opravo in postelje je dobaviti po popisih in vzorcih, ki se morejo od 25. februarja do 2. marca vsak dan od 11. do 12. ure dopoldne vpogledati v uradnem poslopju c. kr. deželne vlade 1. nadstropje vrata št. 34. Za predmete, označene pod točko a) je s ponudbo vposlati vzorce. Ponudbe je do 12. ure opoldne dne 5 marca pismeno vložiti pri c kr. deželnemu predsedstvu v Ljubljani. Ponudbe se smejo raztezati na vso dobavo ali pa samo na posamezne oddelke. Pripominja se, da si c kr. deželno pred-sedništvo v Ljubljani pridrži pravico, da po svojem prostem preudarku ponudbe sprejme ali pa odkloni, da dotične dobave in dela tudi tretjim piosilcem odda in da dotičnih naprav sploh ne izvrši, ne da bi zaradi te^a ponudniki imeli kakšno pravico od c. kr. deželnega predsedstva v Ljubljani zahtevati povračilčj. — Važno za vinogradnike. V zadnjih letih, zlasti leta 1912, nam je poleg peronospore (rje. paleža) napravila veliko škodo tudi plesnoba (oidij). ki se pri nas pojavlja vsako leto, posebno pa, ako je vreme bolj vlažno, deževno. Proti peronospori •mamo izvrstno sredstvo v modri .ealici, proti plesnobi pa v žveplu. Žveplo pa mora biti čisto, jako lino ;:m!eto in sveže. Ce mu ena teh lastnosti manjka, nima pravega učinka. Posebno priporočljivo je pa žveplo, ki mu je primešana fino zmleta modra galica in katero se vsled teara :,T:'*nuje gančno ali bakreno žveplo (laški zolfo romato-O. Tako žveplo učinkuje ne samo proti plesnobi. amrak tudi proti peronospori (rii, pa-ležu) na prozdiu, korei proti dvema r^nuišem^ boleznima, ki nam ero^djs uničujete. Zmleta palica se ^rah raj prime zaroda in grozdja kot škopljena, se zyleze zlasti rada do pecljičkov, skozi katere se jagode najraj nalezejo peronospore. Vsak pameten vinogradnik uiora torej ^voje trte tudi vsaj trikrat na leto požveplati in sicer z sraličnim žveplom, katero itak ni dosti dražje od navadnega. Da se oiaiša vinogradnikom nabava zanesljivo finega in svežega žvepla, kateremu je primešana zalica in sicer 3 kg na 100 (3%), je sklenila novomeška kmetijska podružnica, da naroči tako žveplo naravnost iz tovarne v Bolonji v Italiji v celem vasronu. ako se zjrlasi zadosti naročnikov. 100 kil 3%nega ga-lične^a žvepla velja pri celem vagonu v Novem mestu 21 K. Podružnica preskrbi vsakemu tudi zanesljive in izskušene žveplalnike in sicer stanejo dunajski, pločevinasti žveplal-nilci "Vindcbona«: ročni 10 K, na-hrbtni oa po velikosti 19 K 80 v, 23 kron 40 v in 27 K 40 v. tirolski, na-hrhtnf žveplalniki z leseno posodo za žveplo 21 K. Enako si vinogradniki preskrbijo pri tej priliki lahko dobre škropilnice »Avstrija« po 29 K 80 v, oziroma 32 K 20 v. z enim ali dvema razprŠilnikoma. Kdor želi. da se mu katera tukai navedenih potrebščin preskrbi, zglasi naj se takoj, najpozneje pa do 10. sušca t. !. pri kmetij-ski podružnici novomeški in pošlje naj obenem primerni znesek kot aro. — C. kr. vinarski nadzornik B. S k a 1 i c k ± Današnji list obsega 8 strani. Umrli so v Ljubljani: V deželni bolnici: Dne 22. februarja: Karel Osol-nik, posestnikov sin, 15 let. Dne 23. februarja: Silvester Gajser, sin železniškega delavca, 1 leto.____ .........................~-\ Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarna«« £udi za odrasle Raba jačil ia krepffl se pogosto Izkaze za uspešno in sicer ne samo za otroke, nego tudi za odrasle vsake starost*, ženske ln molke. Ze desetletlja alavnoznana Scottova emulzija se je za tako najbolje obnesla naj gre že aa prirojene slabosti ali za opešanje po prestali bolezni. Ze po primeroma kratki rabi se prične kazati učinek Scottove emulzije. Opazimo, da se nam vrača veselje do življenja, posebno se pa dvigne slast do jedi. Zaraditega hitro rastejo telesne mocl, razvije se novo veatlje do življenja. Scottova emulzija je blagoslastna in prijetno uživna. da jo tudi odrasli dalj časa ne da $ bi se jim upirala, uživajo in dobro prenašajo. dotu n finalni steUeaici 2 K 5« v Dobiva se p» vseh lsfctmh. Proti vpožfliatri »u v v v*savtufai znamkah dobir* o4 mđfce SCOTT ft BOWKB, d ■ o. e. uo Duaaja VIT sUicevaje se ca uaš lis: enkratne "T>e~ tiljatev pousku*nio »ti !»•:.= lekarn*. 3114 ^erraaallo vo 5> ieleznato Kina-vino Bigijenicsa raistiri *a Diasji 19f§: Driarat •dlikefaije ti častit tfiplaa k zlati kolajai. Fevzreca 7tljo da jedi. okrepča živce, pobolr&a kri Ia je rekonvalescentom fn raolosurv&frn zelo priporočano od zdravniških avtoritet m Izborni okus. m Večkrat odlikovano. t: Sati 0000 sdrtvniftkUi aprifeTat u 1, SBUATAUO, l ie kr. faro iikiiMj »m TIUrT-SarfcOTlI*. 87 i MH dan od 9. zvečer naprs; naaovo «k>šle misliš \®)m\\i kapele ki f o tri lota z izbornim uspehom sviralo ▼ inozemstvu, fitep prost. hi ni odprto. Sestanek tujcev! ~Lf«bliansk« wKreditna banka v Ljubljani". Ura«ti ktrzi Inajske ktrte 2:» fehriarje 1813 ■ftleitaat »«*IHV- 4*/0 mafevt renta . . . . 4*l#/t vtbnnfi renta. . . • 4*/0 avatr. krorarka renta . . 4V» ogf. n m • • 4% kranfeto rfcfelno posodo 4*/£ k. o. čeitre defi. banke . Sf*i*h«* Sretko te I, 1«*0 V, * . n u 1554 . . . . . ttik«...... EemeSfsfce f. izdale . »» 11» « • ograka hfootečne • . dan. komunalne . avatr. kreditne . • . IfoMlenaVn . . . • »vatr. rdeč. krtža . . »V« »i i» • • buciki . . . . . taifte Lfantianak« kredita« blttte . Avatr. kreditnega zavoda . . Dunajske bančne drafte • . Juine ideaalee..... Dfiiane lnlecnloc . • • • A!p!ne-Wo«tan . . - . . CdRcn aladkonte dreta« . . Zlvneetenske banke. • . • fi o n H i» it •t i» H »t II ti CnktnI . Marki - Fraakl . Lha . . Rubljl. . Vdata. ] •»mi 84*50 8470 86*90 8710 8460 84 80 83 55 8373 94-50 S m~ 8<3 — I 456 - 468-— 1 628 — 640 — 2 7- 307'— 287-— 1 24«-- 260 — 237-^ 247 — 483 — 495 — 483- 495 — I 65 — 7 ^e> 746 decimalna tehtnica do 500 kg, več stelaž (2 manufakturni z galerijo), več pudelnov, stojal za olje in petrolej, pisalni mizi in ciklostil. Sprejema zavarovanja človeSkega življenja po najraznovrstnejiih kombln*.* cijab ped tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ngodno zavarovanje aa doživetje in smrt a manjsajočimi se 13 vplačili a .% vtaiemno isvapovilni banka v Progi. laaorvsl tesat S 5M§!.4*2'Sa — lapiaosas eaakotetss ts kaplisUls S ta3,»5T.a9ST? Po velikosti draga Tzajemoa zavarovalnica sale države g vseskozi slovansko-aarodao uprava, V«a poja«alla daj as sraiDD mm i Uuiiiii ssursaiM i fom m m 11 i Zavaruje poslopja Ia premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. } Skodc cenjuje tako) in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje, Pozor! Sprejema tudi zavarovanja proti vlomskt tatvini pod zelo ugodnimi pogoji. — Zahtevajte prospekte! SHbbbsHbb RU 33462110 4o. Wev# JLOVgW»Kl "SHOd. Stran 7. V sli! •e bo 711 dne 26, svečan« t. I« ob 9. uri dopoldne prostovoljna dražba 78 kosov perzijskih preprog. rnnrjn Schaumanna je 30 tet preizkušeno sredstvo proti vseh vrst želodčnim boleznim, motenju probave In shujšanju. Schaumannova želodčna sol Škatljica K 1 50. Želodčne pastilie omarica K 1 50 RazpoŠilia po povzetju od 2 škatljic naprej lokama Sehaamann, StOCheran pH Dunaja. — Dobiva se po vseh lekarnah in cfrogerijah lleprimeren učinek. Specialiteta tvrtke Jratelli grsnca, jMilan je vsled svojih silno dlototsklh in odlično želodec krepečlh lastnosti :-i Najboljša želodčna pota Ha. Glavno razpečevališče: Sig. Winter, Dunaj, Ili. Ungarg. 20. S 1/13/40 aaai draž 745 Prostovoljna sodna dražba v konkarzni sklad Jožefa Boecfio ■padajočega Vinograda vi. št. 105. kat. ojč Vitavas (W*ttirianrisdorfob-stoieeega iz stavb, pare št 152 hiša in klet, zemli pare št. 1437 in 1438 v obširju 1 ha 04 ar 84 m1 v cenilni vrednosti 11838 K 40 v S pritiklino : 2 kadi, 1 mlin za grozdje, 1 presa, 2 brenti, 11 škafov, 3 čebri za galico, 1 sod 100 1 podbirovca, 1 miia, 1 kuhinjska miza, 11 stolov in 2 postelji s posteljino v cenilni vrednosti K 631— se dovoljuje in določa na 15. marca 1913 ob 11. dopoldne, pri te; sodniji, izba št. 11. Najmanjši ponudek znaša 10.000 K; pod tem zneskom se nepremičnina ne proda. Vsak ponudnik ima položiti vadi j 10OO K. DražL>eno izkupilo je plačati upravitelju konkurznega sklada gosp. dr. Hans Janeschu, odvetniku v Brežicah, polovico v 14 dneh po prodaji, ostanek pa do meseca dni po odobrenju prodaje od uonišktga odbora. Zdraitte'j tudi lahko prevzame na račun skup-la vkmižene posojilne teratve Fosojilnice v Brežicah po 2801 K 52 v in 12800 K s prip. v tistem znesku, ki ga določi tabularna upnica : »Posojilnica v Brežicah« Drazben« pogoji, izpisek iz katastra in cenitveni zapisnik se zamorejo pregledati pri tej sodniji, v izbi št. 5 med opravilnimi urami. C. kr. okr. sodnlja v Brežicah, odd. L, dne 17 ibrunrja '9!3. C. kr. avstrijske državne železnice. Izvleček iz voznega reda. Veljaven od 1. maja 1912. Postaja; LJubljana ]ninl kolodvor. Odhod. 0*52 zjutraj. Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice, Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec, $t Vid ob Glini, Dunaj 7*3? zjutraj* Osebni vlak na Grosuplje, Kočevje, Trebnje, Št Janf, Rudolfovo, Stražo - Toplice. 9- 09 dopoldne. Osebni viak na Kranj, Jesenice, (z zvezo na brzovlak na Beljak, Inomost, Solnograd, Monakovo, Kdln, Celovec, Line, Dunaj, Prago, Draždane, Berlin,) [direktni voz Reka-Opatfja-Solnograd.l 11*30 dopoldne. Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice, Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, Franzenfeste, Solnograd, Celovec, Dunaj. 1"31 popoldne. Osebni vlak na Grosuplje, Kočevje. Trebnje St Janf, Rudolfovo, Stražo - Toplice. 8*32 popoldne. Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, Franz F sfeste, Celovec. S-3B jcveeer. Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice, Trbiž. Na Jesenicah zveza na brzovlak na Beljak, Inomost, Solnograd, Monakovo, Viissingen, (London), Celovec, Line Dunaj. 7-44 zvečer. Osebni vlak, na Grosuplje, Kočevje, Trebnje. St Jinž. Rudolfovo. 10- 0O po noći. Osebni vlak na Kranj, Jesenice, Gorico, Trst Na Jesenicah zveza na brzovlak na Beljak, Franzenfeste. Inomost, Solnograd, Momkovo, Line, Prago, Draždane, Berlin. Prihod. 7-23 xjtrtraj. Osebni vlak te Trata, Gorice, Jesenic, z zvezo na brzovlak Iz Ber- lina, Dražc*an, Prage, Linca, ''Londona) VI issingena, Monakovega, Solnograda, Ino-rnosta, Beljaka). Tržiča, Kranja. S-59 zjutraj. Osebni vlak iz Rudolfovega St. Janža, Trebnjega, Kočevja, Grosupljega! 9*31 dopoldne. Osebni vlak iz Trbiža. Jesenic, z zvezo na brzovlak iz Dunaja Linca, Celovca, Monakovega, Solnograda] Inomosta. Beljaka. 11-14 dopoldne. Osebnf vlak iz Gorice Jesenic, Dunaja, Linca, Celovca, Beljaka Tržiča, Krania. 3-00 popoldne. Osebni fz Straže-Toplic, Rudolfovega, St Janža, Trebnjega, Kočevja, Grosupljega. 4*20 popoldne. Osebni vlak on Trsta, Gorice, Trbiža, Jesenic, Linca, Celovca, Solnograda, Franzenfeste. Beljaka, Tržiča, Kranja. 7-00 zvečer. Osebni vlak Is Jesenic a zvezo na brzovlak iz Berlina, Draždan, Prage, Dunaja, Linca. Celovca, Kolna. Monakovega, Solnograda, Inomosta, Fran« zensfesta, Beljaka, (direktni voz Solnograd-Opatija-Reka). S'1B zvečer. Osebni vlak iz Trsta, Gorice Trbiža, Jesenic, Dunaja, Unca, Celovca Beljaka, Tržiča, Kranja. S'13 po noč«. Osebni vlak Is Straže-To-plic, Rudolfovega, St Janža, Trebnjega. Kočevja, Grosupljega. 11*35 po noel, Osebni vlak ti Trsta, Gorice , Trbiža, Jesenic, Celovca, Beljaka, Kranja Postali i Irjssllsas dri. kolodvor. Odhod na Kamnik: 1-21, 11-00, S-12, 7*!Si (11 "2E ob nedeljah in praznikih). Prihod iz Kamnika: 0-42, 11*00, 2-41« S'lSf (10*2£ ob nedeljah In praznikih). zmotna slovenske in nemške stenografije in veiča strojepisja se sprejme v ljubljansko odvetniško pisarno. Vstop čim preje. Pismene ponudbe z naznanilom dosedanjega suilbovanja naj se por lliejo takoj upravnistvu »Slovenskega Naroda« pod Šifro „Stanosi-oflnja", 742 J. Zamljeia čevljarski mejater v LJubljani, Gradišče 4 izvršuje vsa čevljarska dela do najfinejše izvršitve in priporoča svojo zalogo storjenih čevljev. £zdolu|o tudi pravo gorsko io tolovsdfko čevlje. Za naroČila z dežele zadostuje kot mera iprnoslan čevelj 237 kakor tudi vse v to stroko spadajoče potrebščine ima v zalogi „Adrija" oblastveno koncesijonirana prodaja strupov 2793 w LJnMJani, Selenburgova ulica št. 5. Temnica na razpolago. Zunanja naročila z obratno pošto Zahtevajte cenike I m I ffaroha | knjigarna v £}ubljani Prešernova ulica Itev. 7. I l ( I priporoča kanceliski, konceptni, dokumentni, ministrski, pisemski, ovitni in barvani papir Kasete s pisemskim papirjem. C.icr. tt^vno-žetoiiiliko ravsafellstvo «Trstu. trgovske knjige v vseh velikost h, rrtane z eno ali z dvema kolonama, vezane v papir, platno ali polusnje. Ovjemalne knjižice po Zalaoga solsih zvezkov in risank. Zavitke za nra9e v vseh velikostih. -Velika izber- vses ptsarnlftkln potrtsstta, svinčnikov, peres, pereentkov, radirk, ksvesekev, tablic v gosi«, črnila Itd. j^arve *• Sole in umetnike. — Razglednice — pokrajinske, humoristične, umetniške vseh vrst od najpreprostejših do najfinejših. Ribami za slike bi dopisnice, vezane v pUS ia v sanje -PoeziUke brige. —- ft&oMct za tfrvkt. Ctsol ekvirOri a niflctalet Mate Nskc, trikahdbi, inlctc, riute ravtOa, titt, imlb. Jtitai k ttati&L I Povest — Spisal Bit! Poklin. Cena broš. 1 K 60 vin., ves. 2 K 50 vin., s poŠto 20 vinarjev več. : Ipiv prpli.: Zgodovinska povest. Spisal Iv. Remec Cena broš. 1 K 80 vin., vez. 2 K 70 vin., s poŠto 20 vinarjev več. Ti najnovejši zabavni in veseli knjigi priporoča naj topleje Narodna knjigarna v £jnbljani. mu it li* ili ri ii »i* niKinit i f if nirnutiTTi ivi im m Josip Oblak, Ljubljana-Glince 92 M N priporoča svoje imstoe planine9 klavirje, orUfle, avta-■m, iramelOBe, nioice iti tudi uglašuje in sprejema popravila 525 Eer fe v laabal hlsl poleg mesta ln nima režijskih stroškov, ms ie mogoče, h zadovoljiti čast naročnike kar najbolj aoUdno ln ceno. Zadostuje dopisnica. £ fiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiviiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiirinh Štev. 4088 RAZPIS. 729 Za zgradbo deželne ceste Skofja Loka-kolodvor in za zgradbo v tiru te ceste ležečega mostu iz žeiezobetona na 73.200 K odnosno 86 800 K proračuojena dela in dobave se bodo oddale potom javne ponudbene obravnave. Pismene, vsa dela zapopadajoče ponudbe z napovedjo popusta ali doplačila v odstotkih na enotne cene proračuna ali z napovedjo pavšalne svote naj se predlože za cesto posebej in za most posebej do 17. marca 11. ob 12 opoldne podpisanemu deželnemu odboru. Ponudbe, katere morajo biti kolkovane s kolkom za eno krono dopo- sbti je zapečatene z napisom: v Ponudba za prevzotjo gradbo cesto SkoIJa Loka-kolodvor ali mostu čez Sniioo". Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno ukloni. Razven tega je d-dati kot vadij še 5% stavbnih stroškov v gotovini ali pa v pupilarnovarn:h vrednostnih papirjih po kurzni ceni. Deželni odbor si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede na višino ponudbene cene, oziroma, če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo. Načrti, proračun in stavbni pogoji so na ogled v deželnem stavbnem uradu, Turjaški trg. Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani, dne 21. februarja 1913. hI Sezijaka novosti senzacionalno ceno! « i w ■ Danski Sesiji h Irakne, Q'Cn I mji tih, nliBodmi r ju h : : ii min : u N N N M M W S N k 1 ji. JrSnkel Sti Največje podjetje svoje vrste v monarhiji. Protlaialnloai fjnbljaaa, Stritarjeva nllca 9. i ■alki hnli kmt mm saten N sr^nj m m m s>;s> o> • #:;#> tv^#-# m'm • ##'#^* Hiili wi iiigirrTfif 04 CD8Y Sratn 8. 46 štev. pari irapafe specialist sam iaaes Ia Jutri o«1 5.-6- are v tatola ari „aUlieu*. O. aanstropfe, sob* 87. 785 tmolflejni slovenščine in memščine Ifioo pod dobrimi poboji prte vrste češka banka za prodajanje vrednostnih papirjev na obroke. Predttavitl se je osebno dne 26. t m. od VaS.—ValO. dop. pri gosp. Zlgoi, ho el pri Siona. Sprejmem 747 Najnižja eaitel iriljaatai prstna? (pristal It) ti IS K naprej Bieaantei prttaai . • • • » It « , Hktr. zlat) prstni . « • 9 trfijaitii ukani • •«««.#» » 14 kar. alati efcaal . . • »3*Mn » U kar. zl&tc zaaeatafee . . „ lt . „ 14 kar. zlate zaaeatafee z ara el it K aaartj Sretne tapeatalee g art . , IS 9 , Sretrae tata laatataiee t ara » ft • * 14 kar. alata aaanka are . . 2t , # 14 kar. zlate iaau are i arflj. . 4t m 9 14 kar. zlate iaai. are z dfaau . 18 • « Najnižja cena I j§ 14 kar. zlate tonske verfflce et lt K aaarej 14 kar. zlati tesati center 9 t m „ 14 kar. alate atake verif ice . It „ m 14kar. zlate steka tre. . „ 4i , „ 14 » zlate ■. tre z tvtj. tek. „ it n „ 1.1, a. 1.1, s. 1.1. 4. zmotno samostojnega knjigovodstva za tako] J. Erašovic, taleo v Eavinski doL Pišite dopisnico pa aaj aajaavejfii glavni fcataltf, ki se Vam takoj polije tarnaj ia paitaiae prosto. G. in kr. dvorni doba vitel! Jas fconrad, razpotil|alnioa v Mostu si. 2398 (Ćaiko) Zlasti priporoćaa svoje specialne predmete n. pr. žepne ore, budilke, atenske in stojalae are (letne ure), atkit zlat, srebra ia doable, dalje {lataita a. pr. gosli, citre, haraooike itd. iii. osajato blago, gospo-dinske prodaets, orolje itd. Hikljasu žepna nra K 4 20, aik^asta kadilka K 2*96. haraooike K S'—, gosli R 5'80. — Pošiljal ie po povzetja ali denar aaprej. Brez rizika. Zamena dovoljena ali denar nazaj. Velikank« oiip it. fitlžlc difll. iraknll ii liBjnfll, liku ni Itiii i »Ii stoti saditi inteifi, iiTBke iHuiutg iti itt Mole soao sa stavijeae tako nizko, da kllabaloai a sj v si jI konkurenci ta aadlaa svojim ooaloalai od|emalooka aajvsols la aalobsiraolio Jamstva« p glavna in Milni trgavioa. ini trn 9. B I ushita in Ha, Sf. Petra cesta fte?. I lam fistuillm rtiralca n i Siiti. - Tvarillka nuli jr. — Min mtvsi u Imjsu tnalu r Jisiti". iiaaiillBlRIMlIHtlltllltHilBIlBa / Ml Is / Ljubljana, Preše1" nova ulica št. 5 I. nadstr. 4 l2iI:ie?uSj2 najfinejših angleških kostumov, paleiotov, franc. toalet itd. /J* Otvoritev modne in športne trgovine za gospode in dečke J. KETTE Jranca Joleja cesta 113, poleg konj. trgovine Jfiacck & Ko. T Lfabljani so odda ©sir. proda t vtem inventarjem 683 starejša trgovina mešanega blaga. — Ponudbe z referencami je poslati