S konoplan induplati glasilo delovne organizacije ™ i. LETO XXXIII — Št. 7, 8 induplati jarše JULIJ—AVGUST 1990 Iz vsebine: ★ Polletne akcije in sejmi 1990 ★ Izleti na Plitvička jezera ★ Remont ★ Da človek postane pesnik mora biti ★ Upokojenci POLETNE AKCIJE IN SEJMI 1990 V Lanšprežu v Mirni na Dolenjskem je bil 24.5.1990 hišni sejem, katerega organizator je bila IMV - ADRIA Novo mesto. Sodelovali so: 1. Mednarodno podjetje SLOVENIJALES s prodajo: — trenirk, tenis loparjev, hladilnikov, termos steklenic, senčnikov, nahrbtnikov, športnih torb, rolk, kotalk, kamp postelj in stolov, kamp miz in ostalo opremo za kampiranje in prosti čas; — dvonamenskih prikolic ŽIVA, čolnov VIDRA, jadrnic VIDRA. Kompletno opremljen prostor (kamp) se je prenesel v kamp Lanterna pri Poreču. Tu je potekala in še vedno poteka akcija Nedeljskega in Dnevnika. 2. IMV - ADRIA Novo mesto — kamp prikolic, — avtodomov, — čelad, — avtokovčkov, — motokovčkov. 3. INDUPLATI Jarše: — šotorov, predprostorov in dodatno opremo. 4. ALPREM Kamnik: — streh za prikolice, — mrežastih omaric. 5. BUTAN PLIN Ljubljana — plinskih svetilk, kuhalnikov, roštiljev, hladilnikov, kartuš. 6. ODEJA Škofja Loka: — nadvloškov, odej in zglavnikov, — ležalnikov in torb za plažo, spalnih vreč. 7. EMO Celje: — posod. 8. DANA Mirna: — sokov, sadnih sirupov, likerjev. 9. KOLINSKA Ljubljana: — vakumsko pakiranih prehrambenih izdelkov (pudingov, juh, krem, čipsov). 10. Krka Novo mesto: — paketov kozmetike. 11. RIVIERA Poreč: — je ponudila komplet ponudb v svojih kampih. 12. LOTERIJA Ljubljana, 13. DNEVNIK Ljubljana. Nastali stroški so se porazdelili med vse razstavljale. Udeležencev je bilo okoli 190. Vabljeni pa so bili tudi novinarji Dnevnika in Avtorevije. V obeh časopisih so bili objavljeni tudi članki iz sejma. Sejem je bil zelo uspešen, saj so bili obiskovalci zadovoljni, obenem so bile dane pripombe, da bi se sejem organiziral vsako leto. Nadrejeni v kampu so brezplačno odstopili prostor za kampiranje. Vse srečne izžrebance z družinskimi člani ali prijatelji čaka kompletno opremljena prikolica z našim predprostorom (baldahinom) in vso kamp opremo ter paketom Kolinske, Dane in Krke, kjer bodo lahko preživeli 10-dnevne zastonjkarske počitnice. Akcijo je vodil Dnevnik pod naslovom »ZASTONJ POČITNICE«. Od vseh sodelujočih so bila postavljena vprašanja in to v Nedeljskem dnevniku. Akcija se je začela s 1.6. in bo potekala vse do 30.9.1990. Vsi proizvajalci — sodelujoči so vsakih 10 dni prisotni pri menjavi družin. Serijo brezplačnih 10-dnevnih počitnic je začla JASMINA HROVATIČ iz Žalca s svojo družino, kajti kamp je pripravljen za 4-5 ljudi. Na otvoritev so bili povabljeni novinarji Dnevnika, istrski novinarji, direktorji kampov... Navdušenje je bilo veliko in obenem je bilo dogovorjeno, da se bo takšna akcija ponavljala tudi v prihodnje. Od 18. do 29.6. 1990 je na pobudo Mednarodnega podjetja SLOVENIJALES potekala promocijska prodaja izdelkov za prosti čas. Akcija je potekala z imenom 12 x ZA PROSTI ČAS. Promocijska prodaja se je vrstila vsak dan z dopolnilnim programom, ki so ga vodili najeti animatorji. Tudi tu so sodelovali isti razstavljale! kot v Mirni in Poreču. Nedeljski dnevnik pa je bil nosilec obveščanja. In tako je bilo obiskovalcem predstavljeno vse kar znajo, zmorejo, hkrati pa je bil omogočen ogled in nakup vsega kar se potrebuje za prosti čas in to vse na enem mestu. Prodaja naših izdelkov je dobro potekala. 10.8. je v Kranju potekal sejem široke potrošnje. Potekala je tudi prodaja in sicer so sodelovala ista podjetja kot so sedaj na vseh teh akcijah in sejmih. sindikalisti pod slapom... Zadnje mesece potekajo tudi propagandne akcije. Obširnejši reklamni oglas je bil v reviji NAŠ DOM (na dveh straneh). Reklama za šotore je bila v: — NAŠI ŽENI — TABORU — GOSPODARSKEM VESTNIKU. V AVTOREVIJI je bila reportaža na 6 straneh (predvsem šotorov). V mesecu maju in juniju so bile propagandne akcije na Valu 202 in Radio glasu in sicer za: — šotore, — tkanine za vrtno opremo, — zavese, prte. Pripravila: Melita Jenko v sodelovanju s Heleno Kosec Vse se je dogajalo na ploščadi pred prodajnim centrom Slovenijalesa. Za vse izžrebane kupce so bile lepe nagrade, za katere so poskrbela sodelujoča podjetja. Za nagrado je bil barvni televizor (Slovenijales), 3 čelade (IMV Adria), kompletna oprema za taborjenje (BUTAN PLIN), šotor KRIM, ležalnik torba, viseči ležalnik (INDUPLATI Jarše), posoda (EMO Celje), spalna vreča, torbe za plažo (ODEJA Škofja Loka), paket KOLINSKE, paket LJUBLJANSKE MLEKARNE, paket pijač DANE, paket KRKA. SINDIKALNI IZLET NA PLITVIČKA JEZERA Že v petek, 22. junija, smo nekateri ugibali ali nam bo vreme naklonjeno, saj smo imeli v soboto, 23. junija organiziran sindikalni izlet na Plitvice. Zbor udeležencev izleta je bil ob 6. uri zjutraj pred tovarno. Avtobus se je ob prihodu takoj napolnil in ostalo je še nekaj praznih sedežev do Domžal, kjer so jih zapolnili še preostali naši sopotniki. Torej nas je bilo vsega skupaj 51 udeležencev tega izleta. Prva postaja za jutranjo kavo in okrepčilo je bila na Gorjancih. Polni dobre volje, zadovoljni z vremenom in že nekoliko bolj predstavljeni drug drugemu, saj smo bili zbrani iz obratov Mengeš, Radomelj in Jarš, smo pot nadaljevali preko Karlovca in Slunja do Plitvic, kamor smo prispeli ob 10.30. Topel obrok in osvežilna pijača sta nam dala novih moči, da smo lahko začeli z ogledom naravnega parka Plitvic. S posebnim vlakom smo se odpeljali do točke, od koder smo začeli z ogledom res pravih lepot Plitvičkih jezer. Kristalno čista voda, ponekod zeleno modra, nam je včasih jemala sapo, saj tega ne vidiš vsak dan. Ogromne količine vode iz visokopadajočih slapov, na trenutke tudi osvežilnih, saj je bilo vroče, so nam nudile enkratne priložnosti za spominske fotografije. Po dveurni hoji smo prišli do jezera, kjer nas je čakala ladja, ki nas je prepeljala do nove postaje. Tu smo imeli krajši odmor, nato pa nadaljevali pot do slapa, kjer je vsako leto poznano Plitvičko vjenčanje. Posamezne in skupinske fotografije kažejo same zadovoljne in nasmejane obraze, saj je bilo med nami zelo malo utrujenih in ožuljenih izletnikov. Ob 17. uri smo bili s šoferjem avtobusa dogovorjeni na parkirnem prostoru pri vhodu v narodni park. Ostalo nam je dovolj časa, da smo se ohladili, žejni okrepčali, napisali domačim in znancem pozdrave, nato pa se odpeljali v motel Grabovac, ki je oddaljen od Plitvic 8 km, na večerjo. Po hitri in dobri postrežbi se je začela pot proti domu. Na željo potnikov po domačem, izredno dobrem siru smo šoferja prosili, da nam je omogočil nakup le tega, saj ga prodajajo kar za cesto. Pesem in dobra volja, ki sta nas spremljala na poti, so nam izsušile grlo in potrebne so bile postaje, da smo še osvežili. Po celem dnevu toplega in soparnega vremena, nas je v Karlovcu začel svežiti dež, ki nas je nato spremljal vso pot do Jarš, kjer je bila naša končna postaja. Ura je bila 23.15. Slovo od prijateljev in šoferja avtobusa, kratki pomenki o tem in onem in zaključen je bil izlet, vendar najbolj vztrajni smo pot nadaljevali in pristali v diskoteki stari Kovač, kjer smo ob plesu porabili preostale moči, saj je bilo že krepko v nedeljo zjutraj, ko smo se razšli. Želja vseh udeležencev je bila ponovno svidenje na podobnem izletu z novo relacijo. Sonja Štipendije v letu 1990/91 V začetku marca je bil v časopisu »Delo« objavljen razpis kadrovskih štipendij, med katerimi je bil tudi razpis naših štipendij. Štipendije se resda ne izplačujejo v velikih zneskih, pa vendar je študentom in dijakom dobrodošel prav vsak dinar. Učenci in študentje si iščejo možnost pridobitve štipendij in s tem povezanega opravljanja pripravništva in upanja na redno zaposlitev. Naše podjetje je za šolsko leto 1990/91 razpisalo samo 10 štipendij, kar je glede na preteklo šolsko leto, ko je bilo razpisanih kar 40 štipendij, res malo. Potrebe po kadrih se seveda spreminjajo. Znano je tudi stanje na področju zaposlovanja. Mladi v teh časih res niso v nič kaj zavidljivem stanju. Da preidemo nazaj na področje kadrovskih štipendij. Razpisali smo: — 6 štipendij za tekstilno-obrt-nega konfekcionarja, — 2 štipendiji za tekstilno-mehanskega tehnika, — 2 štipendiji za tekstilno-kemij-skega tehnika. In kako se podeljujejo štipendije? V drugih podjetjih verjetno z raznimi odstopanji, pri nas pa se držimo objavljenega razpisa kadrovskih štipendij. Komisija za delovna razmerja in osebne dohodke obravnava le vloge s priloženo zahtevano dokumentacijo. Večine od nas verjetno ne zanima, kaj je potrebno priložiti vlogi za štipendijo — obrazcu SPN-1, pa vseeno ponovimo: I— potrdilo o vpisu v šolo, — overjen prepis oz. fotokopijo zadnjega šolskega spričevala, — potrdilo o premoženjskem stanju družine- in številu družinskih članov, ki živijo v skupnem gospodinjstvu, — potrdilo o dohodkih staršev v preteklem koledarskem letu (navedeni morajo biti vsi dohodki iz delovnega razmerja, iz kmetijstva, obrti... Če so starši upokojeni, je potrebno priložiti odrezek od pokojnine za mesec december preteklega leta). Seveda so poleg navedenih prilog še drugi kriteriji, ki vplivajo na podelitev štipendije — po družbe- nem dogovoru o štipendijski politiki v republiki Sloveniji in ustreznem samoupravnem sporazumu. Višina štipendije je odvisna od učnega uspeha učenca oz. dijaka. V celoti pa so povrnjeni tudi stroški prevoza od kraja bivanja do kraja šolanja in sicer na podlagi predloženih vozovnic. Darja PRI POUKU »Janez,« pravi tovarišica v šoli, »prebudi Tončka, ki sedi zraven tebe.« »Zakaj bi ga jaz prebudil?« pravi Janez. »Kar vi ga dajte, saj ste ga tudi vi uspavali...« DOPISUJTE V NAŠE GLASILO Polletno poročilo o poškodbah pri delu 1990 V poletnem obdobju v času od 1.1. do 30.6. 1990 smo pri analizi poškodb pri delu ugotovili: V obravnavanem obdobju je bilo poškodovanih 25 delavcev, od teh 21 na delu in 4 na poti na delo ali iz dela in je bilo zaradi poškodb pri delu 329 dni bolniškega staleža. Resnost poškodb nam pove povprečno število izgubljenih dni na eno poškodbo oziroma, da je ena poškodba zahtevala 13 dni bolniškega staleža. Pogostost poškodb nam pove, koliko poškodb je bilo na 100 zaposlenih. Ostali podatki so razvidni iz tabel, ki nam povedo poškodbe pri delu in trajanje odsotnosti z dela: Poškodbe Program tkanin Program konfekcije Malo- prodaja Gost. dejavnost Uprava Skupaj v zvezi z delom 7 9 / 3 2 21 na poti 3 / / / 1 4 SKUPAJ: 10 9 / 3 3 25 Izgubljeni delov, dnevi Program tkanin Program konfekcije Malo- prodaja Gost. dejavnost Uprava Skupaj zaradi poškodb na delu 157 82 / 30 25 294 zaradi poškodb na poti 29 / / / 6 35 SKUPAJ: 186 82 / 30 31 329 Pri raziskavi vzrokov pri delu ugotavljamo, daje na prvem mestu nepazljivost, nestrokovnost pri delu, kršenje predpisov in navodil za varno delo ter neuporabo osebnih sredstev. Večino poškodb pri delu bi bilo možno preprečiti, če bi vsak na svojem delovnem mestu upošteval navodila za varno delo in delo tudi pravilno in dosledno opravljal. Pripravil: Drago Zupan KADILKI — NOSEČNICI: »Ženska z rokami objame otrokov vrat. Počasi toda vztrajno ga prične stiskati. Nemočen otrok se obupno bori. Še ravno pravi čas ženskin prijem popusti. Otrok lovi sapo, toda preživel je napad. Kmalu zatem ženska zopet zgrabi za njegov vrat in mučenje se znova prične. Ponovno izpusti otroka, hlastajočega za zrakom ...« To, kar ste pravkar prebrali, je opis trpljenja, ki ga doživlja še nerojen otrok, kadar njegova mati kadi. Vedno več raziskav kaže, da je lahko mati, ki redno kadi, kriva za trajne telesne in duševne okvare svojega otroka. Plodovi organi — predvsem možgani izrazito občutljivo reagirajo na pomanjkanje kisika in se nepopravljivo okvarijo. Nerojeni otroci še pet minut potem, ko je mati pokadila cigareto, kažejo znake šoka — pospešen srčni utrip in nenormalni dihalni gibi. In posledice? Tako zlorabljen otrok celo življenje plačuje za razvado svoje mame. Razen telesnih težav (bronhitis, vnetje pljuč v otroški dobi) pride tudi do vedenjskih motenj, težav pri branju, upočasnjenega duševnega razvoja ali pa pretirano nemirnih otrok. (Nadaljevanje prihodnjič.) Vaša zdravnica Zakaj me zlorabljaš, mamica? 31. maj je tudi letos minil v znaku svtovnega dne brez tobaka. Ali res? Kdo od nas je sploh vedel, da se je ta dan kaj dogajalo? Malokdo. Kaj šele, da bi resnično pokadil kakšno cigareto manj! Ali pa sploh nobene? Toda ker smrt kosi tudi v naši delovni organizaciji med kadilci (na žalost celo med najmlajšimi delavci), bom namenila nekaj besed predvsem vam kadilci in kadilke, mladim in starim. EK... ■ ■ ■ KONEC! Remont v proizvodnji V polletnih dneh, v času kolektivnega dopusta imajo vzdrževalci polne roke dela. Ker so delavci na zasluženih dopustih, stroji ne obratujejo in zato je možno popravilo strojev. Stroji so pretežno starejših tipov in zato potrebni temeljitejših popravil in tako se v tem času opravi remont. Matevž Burja je izdeloval varnostno sklopko za Španram. V primeru, če se kakšen delček pri stroju polomi, sklopka prepreči poškodbo na blagu. Med remontom je Franc Opraškar pripravljal pletilni stroj za nov vzorec. Zamenjati je moral vse pletilne igle in temeljito očistiti stroj, kajti do 20. 8. se mora narediti 2.000 do 4.000 m pletenih zaves. Vinko Jereb in Dušan Narat sta med remontom sodelovala pri vzdrževanju strojev v predilnici. Naredila sta novo jerme-nico za raztezalko in še veliko drugih stvari sta popravila ali očistila. Renato Novak in Vinko Kušar sta popravljala stroj, ki ima bobne iz leta 1903. Potrebno je bilo opraviti tesnenje bobnov — cilindrov za sušenje blaga. To delo se izvršuje enkrat na leto in to v času kolektivnih dopustov. Brane Ravnikar, Milan Avbelj, Andrej Dolinar In Ciril Urankar so čistili bazen z odpadno vodo. strani pa, saj ima vsak pravico do svojega mišljenja, ki včasih ni primerno za objavo... Zaključil bi, da vas ne bom dolgočasil, bistvenih ostalih dohodkov ni bilo, izkoristil pa bi priliko za zahvalo sindikatu in Balinarskemu športnemu društvu Količevo, ki sta prispevala svoja deleža pri organizaciji tekmovanja, obenem pa bi se v imenu balinarjev priporočil za nadaljnje tekme. Še rezultati: 1. ZDRAVIC Martin 2. ANTOVSKI Dimitar 3. KRIŽMAN Oton 4. PLAZNIK Tone Nevtralni balinar, sodnik, je še kot opazovalec vseh tekem, za »fair play«, nagrado dodelil Plaznik Tonetu. Davorin Joger ROŽICA Jutranja se rosica je na rožico spustila, je rožica jokala, ker ji laske je zmočila. Od žalosti je svojo glavico sklonila in tiho je prosila, da bi jo rosa zapustila. Pa pride k njej metuljček in vpraša jo prav milo: »Kaj se ti je rožica t’ko hudega pripetilo, da glavico povešaš in listke dol obešaš’« Količevo 1990 V sicer dolgočasnem jutru, 16. junija smo se zbrali balinarji »Induplati« v naravnem okolju balinišč na Količevem. Po ustaljenih navadah smo se po zajtrku, ki je vseboval domačo zaseko, kruh in Šilce domačega, pripravili k tekmovanju. Udeleženci smo bili iz obratov Radomelj in Jarš. Med tekmovanjem je živahno gorel ogenj, nad njim pa je Buličev Miha vneto pripravljal okusni golaž. Sicer bi mogoče pomislili, kaj bodo pa moški kuhali brez žensk, vendar se njihova odsotnost ni opazila, tako pri okusu golaža, kot pri postrežbi in pospravilo v prazne želodce. Upam, da Mihova žena ne bo moževe marljivosti vzela preveč resno, sicer bo imel preko hlač prepogosto oblečen predpasnik. Med samim tekmovanjem je vladalo prijetno vzdušje z »navijanjem« pa tudi razočaranj ni manjkalo za tiste, ki smo prekmalu izpadli iz tekmovanja brez dobre uvrstitve. Nekdo od navijačev me je vprašal, ko sem ravno pisal rezultate v zapisnik: »Kako si pa vi lahko »špogate« kaj takega, saj vendar nimate nobenega pametnega denarja?« Ostal sem tiho, ker pač za take odgovore nisem kompetenten, po drugi lllllllllllllllllinillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll ZNAŠEL SE JE »Vidim, da vsak dan popiješ kar devet kozarcev žganja, čeprav ti je zdravnik rekel, da smeš vsak dan popiti samo tri kozarce.« »Že, že toda jaz sem bil na pregledu pri treh zdravnikih ...« Mi rosa nagajiva, laske je zmočila, jaz pa zdaj ne vem, kako b’jih posušila. Pa pride mimo sonček, ji v glav’co je toplo, laski zdaj so suhi in rožici je spet lepo. Zdenka Da človek postane pesnik, mora biti ali zaljubljen ali nesrečen V majski številki Konoplana ste lahko prebrali članek, da želimo uvesti rubliko, v kateri bi posameznika predstavili v sliki in besedi, kajti naša želja je, da se med seboj čimbolj spoznamo. Ena od naših navdušencev oziroma sporočevalcev kulturnih dobrin je tudi KATARINA LETNAR. Katarina je stara 22 let. Po osnovni šoli je končala šolo za tekstilno-obrtnega konfekcionarja, oz. šiviljsko šolo. Najprej se je zaposlila v Induplati Mengeš, kot šivilja šotorov. Ob delu se je vpisala na Dopisno delavsko univerzo v Ljubljani, kjer je končala šolo za poslovnega manipulanta. Po desetih mesecih dela v Mengšu, se je del njenega oddelka selil v nove prostore v Radomlje in tako je vse do letošnjega junija delala v konfekciji II. v Radomljah. Sedaj pa je začela delati na novem delovnem mestu in sicer v Jaršah, kot blagovno materialni knjigovodja v skladišču konfekcijskih izdelkov. Sogovornica pravi, da je tu še popolni začetnik, kajti začela je s povsem drugačnim delom, kot ga je opravljala do sedaj. Kmalu po svojem prihodu v Induplati, se je odločila, da bo svoje pesmi, ki jih piše že celo vrsto let, objavila tudi v Konoplanu. Dobro se spominja, da je bila prva pesem, ki jo je objavila ljubezenska in tudi to se spominja, komu je bila namenjena ... Sicer pa je vedno v največji meri pisala pesmi z ljubezensko tematiko, nekaj časa pa tudi le izključno ljubezenske pesmi. Sedaj piše tudi drugačne pesmi, vse pa so v glavnem lirične, kajti je človek z globokimi čustvi in ta čustva, ki jih nosi v sebi, nemalokdaj zelo vplivajo na njeno osebnost. Večkrat se spominja izreka, ki ga je napisal lord Byron. »Da človek postane pesnik, mora biti ali zaljubljen ali nesrečen.« Marsikdaj pa to zelo drži, vsaj v njenem primeru. Kdor v Konoplanu bere njene pesmi, je najbrž že opazil, da so to večinoma žalostne pesmi. Tudi to je že doživela, da ji je kdo rekel, naj piše bolj vesele pesmi, češ, da je vse to preveč žalostno. Toda Katarina piše takrat, ko globoko v sebi čuti neko potrebo, da mora pisati in neko spoznanje, da lahko napiše. Poezija zanjo ni konjiček za kratek čas, temveč je del nje. V prvi vrsti piše zaradi sebe in za sebe. Kajti pesem ni le občutje, je še več — pesem je nekakšno spoznanje človeka, ki jo ustvarja in svojega spoznanja ni mogoče podariti nekomu drugemu. Do spoznanja mora človek vedno priti sam. Morda se bo kdo vprašal, zakaj objavlja pesmi? S tem, ko pravi, da pesmi piše za sebe, ne pomeni, da pesmi ne želi ponuditi tudi drugim za branje. Kajti tudi Katarina bere pesmi drugih avtorjev in v njihovih delih, torej v njihovih spoznanjih, najde sebe in svoja spoznanja. Ne zdi pa se ji prav, da ob pesmi pretirano razmišljamo, kaj je pesnik čutil, ko je določeno pesem napisal. Tega pač ni mogoče nikdar povsem, včasih niti približno razvozlati. Bolje, da ob določeni pesmi, ki nam nekaj pomeni, razmišljamo o sebi... Največ torej piše v žalostnih ali otožnih trenutkih. Ali pa ob določenih veličastnih vznemirjenjih v sebi. Včasih se ji zdi, da bi morala vedno nositi s seboj svinčnik in papir, da bi ob vsakem trenutku lahko zapisala misel, ki se ji utrne. Dogodek, ki ga je nedavno doživela, je bila spravna maša v Kočevskem Rogu. Dogodek, ki jo je pretresel in ji »dal misliti«... Če bi bil kraj, čas in okoliščine primerne, bi tam gotovo nastala njena nova pesem. Je pa še veliko takih stvari, ko čuti »ugodno razpoloženje« za ustvarjanje, so pa vmes določene stvari, da tega enostavno ni mogoče narediti. Najljubši med pesniki ji je Simon Gregorčič. Do njega čuti neko globoko spoštovanje. V njegovih pesmih se najde in odkrije veliko lepih misli. Všeč soji tudi drugi pesniki, med pisatelji pa Ivan Cankar. Ko začuti, da je avtor v svoje delo položil svojo dušo, jo njegovo delo osvoji. Pa naj bo avtor kdorkoli. Svoje pesmi objavlja že veliko let. Že v osnovni šoli je Katarina svoje pesmi objavljala v šolskih glasilih. Prav tako tudi v srednji šoli. Ves čas pa je tudi sodelovala s svojimi pesmimi in tudi s spisi v rubriki Dnevnik Mladih, ki izhaja tredensko v Ljubljanskem Dnevniku. V zadnjem času hodi k neki skupini za mlade, ki so že zaposleni in se shajajo enkrat tedensko pri frančiškanih v Ljubljani. V tej skupini je nekajkrat pripravila literarni večer svojih pesmi. Vesela je bila, ko je videla, da so navzoči njene pesmi z veseljem sprejeli in ji je to veliko pomenilo. V skupini so namreč ljudje, ki se vsaj kolikortoliko poznajo med seboj, zato se ji zdi, da oni lažje razumejo njene pesmi, kot pa nekdo, ki jo ne pozna. Pesmi so njena izpoved in ali si človek včasih ne zaželi, da bi ga vsaj kdo razumel? Zgodi se včasih, da nekomu, ki mu želi povedati kaj iz svoje najglobje notranjosti, napiše pesem, ker čuti, da mu edino na tak način lahko vsaj približno pove tisto, kar bi rada. Misli, da je vsem znano dejstvo, kako strašno težko je govoriti o svojih občutjih, čustvih, spoznanjih ... Za zdaj ne razmišlja veliko o svojem nadaljnjem pesnenju. Še naprej bo pisala, kot je doslej in sicer toliko časa, dokler bo v svoji notranjosti čutila, da mora pisati. K pisanju pesmi se ne sili sama, temveč jo sili njena notranjost. In dokler bo tako, bo tudi pisala. Z veseljem bi te pesmi predstavila tudi drugim, saj se ji zdi, da bi bilo vse skupaj zelo žalostno, če bi vsak, ki se ukvarja s kakršnokoli vrsto takšne ali drugačne umetnosti, vse zadržal le zase in bi tega drugim ne hotel pokazati. Zato se ji predlog Janeza Hafnerja, v majski številki Konoplana, naj bi se vsak, ki se ukvarja s kulturo ali z drugimi zvrstmi umetnosti, predstavil tudi bralcem Konoplana. Katarina upa, da se ne bo vsak le skrival, češ, da vse skupaj ni nič vredno. Konoplan je naš skupen časopis. Vsi si želimo čimbolj zanimivega in aktualnega, toda sami največkrat za to ne naredimo nič, čeprav bi lahko. S tem, ko se s svojim delom predstavimo drugim, jih ne le informiramo ali kratkočasimo, temveč njih in sebe tudi bogatimo. Melita Jenko V BREZUP POGREZAŠ MOJE DNI Minil brez tebe je nov dan brez tebe, moje hrepenenje, v srcu mi s težo je vklesan nov vzdih, da strašno je življenje. Iskra upanja je ugasnila, ko je na zemljo padla noč; sem tokrat spet zamanj ljubila boš res odšel za vedno proč? Kaj od mene stran te vleče kaj tako te oddaljuje. Zakaj mi nočeš dati sreče? Srce za tabo mi žaluje. Pridi. In povej mi vso resnico pridi, da pogledam ti v oči, če te ni, pač delaš mi krivico ker v brezup pogrezaš moje dni. Katarina Letnar Rumov lonec Rumov lonec pričnemo pripravljati junija z jagodami in ga dopolnjujemo vse do pozne jeseni z drugim sadjem. Za pripravo rumovega lonca je najboljša glinasta ali porcelanasta posoda, nalašč pripravljena za to. Če je nimamo, ga lahko pripravimo tudi v 5-literskem kozarcu za vlaganje, le da tega ovijemo z alu folijo, da je sadje v temi. Pomembno pa je, da imamo lonec čez poletje na hladnem, najbolje kje v kleti. Začnemo z jagodami, češnje damo v lonec z koščicami vred, zelo dobre so kosmulje, borovnice, marelice, maline, hruške, ki jih olupimo in zrežemo na kockice, breskve in slive za kratek čas potopimo v vrelo vodo, da jim odstranimo koščke in kožo. Vsako vrsto sadja zmešamo s polovično težino sladkorja in pustimo čez noč v hladilniku. Naslednji dan ga damo v rumov lonec. Nanj vlijemo steklenico 54-odstotnega ruma. Če tega ni, je lahko tudi navaden, le da temu dodamo malo močnejšega žganja. Sadje nalagamo čez vse polletje, tako kot pač dozori in vedno dolijemo toliko ruma, da je pokrito. Seveda med tem sam lonec skrbno pokrijemo oziroma zavezujemo. Ko je jeseni lonec poln, ga previdno do dna premešamo, na vrh pa damo nekaj kolobarjev ananasa iz pločevinke, položimo navzkriž dve paličici in pustimo na miru vsaj štiri mesece, da zori. Uporabljamo ga lahko za goste ob novoletnih praznikih skupaj z orehovo potico — namesto punča, s smetano, kot sadno solato, za naslednje poletno sezono pa s sladoledom. Možnost in kombinacij je veliko. In še to: za 5-literski lonec vzamemo približno 300 gramov posameznega sadja. ^00000000000000000000000 Nasvet: Najboljša telesna vaja je takšna, pri kateri se dobro spotite. Pri telesnih vajah se človeško telo ogreje, včasih toliko, da človek ne more oddati dodatne toplote in temperatura telesa se lahko poveča, včasih kar za več stopinj. Če bi se vam to zgodilo, bi čutili vse posledice povečane telesne temperature, sililo bi nas na bljuvanje, vrtelo bi se vam v glavi, telo bi se vam izsušilo in lahko bi izgubili zavest. Na srečo pa ima telo dve možnosti, da odda toploto, preden postanejo razmere prehude. Najprej se razširijo povrhnje krvne žile v koži, pri čemer priteka v kožo večja količina krvi in se ohlaja, preden se vrača v krvna obtočila v notranjosti telesa. Hkrati začno znojnice izločati znoj, ki s kože izhlapeva in zmanjšuje telesno temperaturo. Če se čezmerno znojite, boste ugotovili, da ste izgubili nekaj telesne teže po telesnih vajah. Prav zato nekateri menijo, da je to ugodno. Vendar pa se voda, ki jo pri tem izgubite, prav hitro spet vrne in takšno izgubljanje vode in hujšanje ni vredno naporov, ki jih zahteva huda obremenitev telesa, s katero to dosežete. Povzeto iz knjige: Ljudje pravijo o zdravju Postali smo upokojenci HARMONIKAŠICA FRANCKA OREL doma iz Mengša oziroma iz Pristavskega kota je leta 1957 prvič prestopila prag našega podjetja in mu ostala zvesta vse do današnjih dni. Sprejeta je bila kot tkalka, kasneje pa je prišla v kontrolo. Njeno delo je bilo sestavljeno iz preizkušanja lastnosti tkanin. To je vodopropustnost, skrčenje, trdnost, gostota, teža, ... Včasih je bilo veliko manj »prob« in zato sta si z Albino delo porazdelili oziroma pomagali druga drugi. Z delom je bila nadvse zadovoljna, obenem pa seje zelo dobro razumela z vsemi sodelavkami in tudi z vodji oddelka se je vedno našla skupna beseda. Njene upokojitve se najbolj veseli mož, ker ga bo razbremenila kuhanja, kajti ponavadi je pripravil kosilo, da je lahko družina ob pravem času sedla za mizo. Francki pa dnevi ne bodo minevali samo ob gospodinjenju, pač pa si jih bo popestrila z izleti v hribe. Je aktivna članica gasilskega društva Mengeš, za to dejavnost pa jo je navdušil Bleje Franc in sin. Na vaje hodi z velikim veseljem, saj je vedno prisotno dobro vzdušje. Pred leti je vozila sina Francija na vaje k učiteljici harmonike. Ob poslušanju, si je močno zaželela, da bi tudi sama igrala na harmoniko. In ta želja se ji je popolnoma uresničila, kajti že dve leti igra nanjo in to pri harmonika-šicah iz Mengša. Skupina vsebuje 12 žensk srednjih let, ki se med seboj dobro ujamejo v igranju. Vaje imajo 2 krat na teden. Nekajkrat so že nastopale na Videomehu, Alpskem večeru, pa tudi v Avstrijo so bile že povabljene. Zelo zanimivo je razpoloženje, ko se peljejo na kakšen nastop, saj je poleg treme prisotno tudi veselo vzdušje. Zelo vesela pa bo, če se bodo sodelavke še kdaj oglasile pri njej na obisku. LJUBITELJICA ROŽ V letu 1958 si je poiskala svojo prvo zaposlitev v Induplati IVICA RUČIGAJ in bila razporejena v tkalnico kot tkalka. Kasneje je bila tudi klaserka v adjustirni. Njeno zadnje delo, ki gaje opravljala vse do upokojitve je bila kontrola v kontrolnem oddelku. Kontrolirala je blago iz tkalnice, material iz predilnice, pripravljalnice in tudi iz konfekcije. To delo je zelo odgovorno in je potrebna izredna natančnost pri delu, kajti njeni rezultati so se uporabljali pri nadaljni obdelavi oziroma izdelavi. S sodelavkami se je vedno dobro razumela tako z Albino in Mimi, ki sta že upokojeni, kot dekleti, s katerimi je sedaj delala, pa čeprav je bila razlika v letih precejšnja. Ravno tako se je lepo razumela z nadrejenimi. Kot upokojenka bo lahko več prostega časa posvečala rožam, saj je znana kot velika ljubiteljica rož. Ostajal pa ji bo čas za gledanje TV, branje raznih časopisov in knjig. Pet vnučkov, ki jo že nestrpno čakajo, ji bodo krajšali dneve in jo še naprej ohranjali mladostno. Z dekleti so se dogovorile, da se bodo tudi v naprej še obiskovale oz. srečevale. TABORJENJE NJEN NAJVEČJI UŽITEK Leta 1939 se je v Mostah pri Kamniku rodila MARICA JERMAN. Kot 15-letno dekle si je prvo zaposlitev poiskala ravno v Induplati in se izučila za tkalko. Kasneje je ob delu naredila srednjo tekstilno šolo v Kranju. Poleg tkalke je bila tudi tehnični administrator, referent za šifrante, zadnjih 14 let pa tehnolog v pripravi dela. To delo je vsebovalo planiranje za proizvodnjo, spremljanje proizvodnje, ukvarjala se je tudi s statistiko, z raznimi tehničnimi poročili, vsak mesec pa je spremljala proizvodnjo za vse obrate. Že v mladosti je bila zelo aktivna kot mladinka, saj je bila sekretar mladine, predsednik mladine, članica v samoupravnih organih, članica sindikata, sekretar ZK, nazadnje pa predsednica komisije za standard in politiko. Prejela pa je tudi razne medalje. Ena od njih je medalja za zasluge s srebrno zvezdo (zvezno priznanje), ter bronasto in srebrno občinsko plaketo. Komisija za standard in politiko skrbi za bolnike, ter razne socialne pomoči. Letos se je zbralo 10 otrok naših delavcev, ki bodo letovali v počitniški koloniji na Krku. Kakšnega socialno in zdravstveno šibkega delavca pošljejo na okrevanje v zdravilišče. Skrbijo za ozimnico, prodajo na obroke, da je možno priti do cenejših predmetov ter pripravljajo izlete ... Marica se s politiko nima namena več ukvarjati, še vedno pa bo kdaj pa kdaj aktivna v KS. Posvečala se bo temeljitejšemu urejanju vrta, njive in hiše. Za krajšanje uric pa bo poskrbela še vnukinja, z možem imata tudi neiri-škega ovčarja, ki ga je potrebno vsak dan peljati na sprehod. Rada hodita v planine in sta vključena v planinsko društvo Onger, veliko hodita peš, na izlete v naravo, po gobe ... Vsako leto taborita na morju po 3 tedne, tako sta s šotorom prepotovala že celo Jugoslavijo. Njen konjiček je branje zanimivih knjig. Pri njenem delu jo je vedno motila človekova zavist. Če se je nekomu dodelila kakšna pomoč in so bili pred tem vsi zato, je bilo takrat, ko je pomoč dobil vse preveč govoric. Dobro se spominja leta 1973, ko je bilo za 40-letnico Induplati organizirano slavnostno praznovanje in takrat je bilo podeljenih okoli 30 občinskih priznanj, kar se kasneje ni več zgodilo, da bi bilo podeljenih toliko priznanj. Vedno je imela dobre sodelavce, s katerimi se je lepo razumela. Po sodelavcih ji bo tudi dolgčas. Ni pa bilo nobene razlike od prej, ko je delala med starejšimi sodelavci in sedaj, ko je bila med mlajšimi. In tako želi vsem, da bi imeli takšne odnose med seboj, kot so jih imeli v njihovem sektorju. Našemu podjetju pa želi, da bi se stanje stabiliziralo, kajti ob slabem stanju se porajajo slabi odnosi med ljudmi, moreče vzdušje, za kar pa ni nihče kriv, si pa prisoten tudi sam. VZORČENJE NJENO NAJVEČJE ZADOVOLJSTVO 29. 6. se je predčasno upokojila VIDA ZUPAN iz Nožič. Po končani srednji tekstilni šoli v Kranju se je leta 1959 zaposlila v Induplati kot štipendistka. Za tekstilno šolo je bila navdušena že kot otrok, saj jo je zanjo navdušil oče in je zelo rada prebirala njegove vezavne zvezke. Sprejeta je bila v proizvodnjo in tako spoznala obrat pripravljalnice, tkalnice, kasneje je bila tudi v tiskarni in dezenaturi. 1964 je poiskala službo v Eksperimentalni tkalnici — Ideji v Kamniku. Opravljala je delo vzorčenja oz. bila je vodja priprave dela in dezenature. Po 18 letih in pol je ponovno prišla v naše podjetje in mu ostala zvesta vse do upokojitve. To pot je bila sprejeta kot tehnolog v razvoju II. Zadnje leto pa je bila v tehničnem sektorju, tehnolog v pripravi dela. Njeno delo je vsebovalo tedensko pripravo poročila o vseh izvoznih artiklih, od podatkov stkano, pripravljeno za odpremo, do odpreme same; priprava dispozicij za tkanje prtov; kalkulacije prtov; spremljanje in naročanje čipk ter sukancev; vse za izvoz — za švedsko firmo IKEA. Plan za tkalnico, ki ga je pripravljala mesečno in letno, se je glede na sedanje stanje v aprilu spremenil le v planiranje naročil. Poleg svojega dela je bila tudi zelo aktivna, saj je bila v Ideji predsednica sindikata, vodja zbora združenega dela, predsednica disciplinske komisije, članica v DS in vodja VD tozda. Občinski sindikalni svet Kamnika ji je podelil srebrni znak sindikata Slovenije. V našem podjetju je bila tajnik sindikata za proizvodnjo in članica DITTISA. Njeno veliko veselje je risanje vzorcev in narodnih motivov. In zato ji je bilo vzorčenje in delo s proizvod- MLADOST Včasih ne najdem ne cilja, ne poti. Slepo tavam skozi mesto, mimo žalosti in veselja, mimo ljudi. Vse mi je tuje, oblečem kavbojke, vržem lase čez obraz in grem mimo ljudi in dolžnosti. Potem srečam trudne oči starca in me je sram. Sram svoje naveličanosti, moje brezvoljnosti, moje neizkoriščene mladosti. Treba je vendar delati, čutiti, želeti, priti do konca svojih hotenj. Saj vem! Vse vem. Le včasih po nepotrebnem zapravim kak nepopravljiv dan svoje mladosti. N. N. njo največje zadovoljstvo. Kot upokojenka si bo proste dneve zapolnjevala z delom v hiši, vrtu, s pletenjem in šivanjem. Seveda pa je vse to odvisno od zdravja. Še vedno pa bo rada narisala oz. se ukvarjala z vzorčenjem. ZAKAJ Zakaj na svetu je trplenje, sreča, žalost, hrepenenje? Zakaj zaljubimo se vsi, saj včasih grozno to boli? Zakaj na nebu sonce sije, čeprav zvečer ga mrak zakrije? Zakaj na svetu je tako, povej mi ti, če veš vse to? Zdenka VSAKEMU SVOJE Ko bo dobil hudič, kar mu pripada, potem šele na svetu nam zopet mir zavlada! Zato naj čimprej vzame, vse kar želi imeti, saj brez njegove zlobe, bo res lepo živeti! Danica ZAHVALE Ob nenadni in boleči izgubi brata Viktorja OSOLINA iz Rov se iskreno zahvaljujeva sodelavcem in sodelavkam iz oddelka pripravljalnice in konfekcije Radomlje za podarjeno cvetje, denarno pomoč in spremstvo na njegovi zadnji poti. brat Robert in sestra Bojana Ob boleči izgubi mojega dragega očeta Dureta CUPAČA se zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem iz tkalnice in pripravljalnice za izraze sožalja in denarno pomoč. hči Štefka Juhant Ob boleči izgubi moje mami Štefanije HABIČ mi je bilo v veliko tolažbo iskreno sočutje dragih prijateljev in sodelavcev. Za vse vsem iskrena hvala. Karmen Plut ZARADI POTENJA V šoli se pogovarjajo o vremenu in vremenskih spremembah, pa vpraša učitelj Tončka, naj mu pove, kako nastane rosa in kdaj. Tonček: »Rosa nastane zaradi potenja! Namreč, ko se Zemlja vrti, se zelo poti...« RODILI SO SE: 1. Jani CERAR iz uprave, sin Žiga; 2. Ladi OREHEK iz uprave, hči Maja; 3. Betki ZAJC iz konf. Radomlje, sin Dario; 4. Barbari in Maksu KOROŠEC iz uprave, hči Neja; 5. Mateji Mrvar iz konf. Mengeš, sin Kristjan; 6. Zdenki ŠABOVIČ iz tkalnice, hči Mirela. ZAHVALA Ob nenadni smrti očima Toneta HRIBARJA se zahvaljujem podjetju Indu-plati Jarše za podarjeno cvetje. Franc Lunar BOGASTVO SRCA »Pogum, pogum, pogum!« v ušesih mi odmeva, a kaj ko v srcu zopet je polno — polno gneva. Prisluhni besedam in ne obupaj, saj gnev bo premagan, upaj, zaupaj! Bogas.tvo srca naj pri tem ti pomaga, saj prav to bogastvo vse drugo premaga! Danica LE POGUM Debeluh in suhec se učita plavati. Suhec bodri debeluha: »Le brez skrbi skoči v vodo! Salo zmeraj na vrhu plava!« »Trske tudi!« zagodrnja debeluh. IZSTOPI: 1. KLEŠNIK Jože, pomočnik direktorja, 29. 6. 1990, upokojen, 2. HRIBERNIK Helena, priprava lakov in kemikalij, 29. 6. 1990, upokojena, 3. PEČNIK Kristina, plastif., impreg. in sušenje, 29. 6. 1990, upokojena, . 4. VES Ivanka, čiščenje surovih tkanin, 29. 6. 1990, upokojena, 5. LENČEK Nikolaja, čiščenje surovih tkanin, 29. 6. 1990, upokojena, 6. POGAČAR Terezija, čiščenje surovih tkanin, 29. 6. 1990, upokojena, 7. KONCILJA Marija, predde-lavka, 29. 6. 1990, upokojena, 8. KORANT Marta, previjanje, 29. 6. 1990, upokojena, 9. BEC Marija, izdaja votka, 29. 6. 1990, upokojena, 10. JERMAN Marija, tehnolog v pripravi dela, 29. 6. 1990, upokojena, 11. KATERN Elizabeta, delavka v konfekciji, 29. 6. 1990, upokojena, 12. ZALOKAR Draga, materialni manipulant, 29. 6. 1990, upokojena, 13. HIRŠMAN Stanislava, glavni knjigovodja, 29. 6. 1990, upokojena, 14. KOROŠEC Ema, skladiščnik, 29. 6. 1990, upokojena, 15. ZUPAN Anica, obračun OD, 29. 6. 1990, upokojena, 16. JAZBEC Štefan, impreg., apret. in sušenje na ŠRS, 29. 6. 1990, upokojen, 17. PUČKO Jožefa, čiščenje surovih tkanin, 29. 6. 1990, upokojena, 18. BLEJC Franc, vodja izmene, 29. 6. 1990, upokojen, 19. RUČIGAJ Anton, obrato-vodja predilnice, 29. 6. 1990, upokojen, 20. KRAMBERGAR Frančiška ročno in strojno vezenje, 24. 6. 1990, upokojena, 21. VAVPOTIČ Marija, klaser OTK, 10.6. 1990, upokojena, 22. UKMAR Janko, šef programa proizvodnje, 29. 6. 1990, upokojen, 23. KUMEK Marija, transportni delavec, 29. 6. 1990, upokojena, 24. KOROŠEC Doroteja, klaser OTK, 18. 6. 1990, upokojena, 25. ŠOLTIČ Marinka, tkanje tkanin, 29. 6. 1990, upokojena, 26. ZUPAN Vida, tehnolog v pripravi dela, 29. 6. 1990, upokojena, 27. URBANIJA Ana, čiščenje surovih tkanin, 29. 6. 1990, upokojena, 28. SVETLIN Meta, operater, 29. 6. 1990, upokojena, 29. VRHOVNIK Kristina, materialni knjigovodja, 29. 6. 1990, upokojena, 30. ŽAGAR Anica, priprava vzorcev, 29. 6. 1990, upokojena, 31. MAROLT Emilija, vodenje odpreme blaga, 29. 6. 1990, upokojena, 32. BLATNIK Marija, skladiščnik, 29. 6.1990, upokojena, 33. VESELIČ Albina, odprema blaga, 29.6. 1990, upokojena, 34. BOHORČ Milena, transport votka, 29. 6. 1990, upokojena, 35. PLEVEL Marija, klaser OTK, 29. 6. 1990, upokojena, 36. IVANJKO Štefica, skladiščnik, 29. 6. 1990, upokojena, 37. CUPAČ Stoja, vodja odpreme blaga, 29.6. 1990, upokojena, 38. GORJUP Slavka, šivilja v konfekciji, 29.6.1990,upokojena, 39. KNEP Ana, klaser OTK, 29. 6. 1990, upokojena, 40. ŠARC Drago, mojster za pripravo dela, 29. 6. 1990, upokojen, 41. HUSIČ Katarina, klaser OTK, 29. 6. 1990, upokojena, OSEBNI DOHODKI V JUNIJU 1990 Razred Skupaj DO do 2.660,00 45 2.660,01 — 3.000,00 100 3.000,01 — 3.400,00 152 3.400,01 — 3.800,00 158 3.800,01 — 4.200,00 113 4.200,01 — 4.600,00 79 4.600,01 — 5.000,00 44 5.000,01 — 5.400,00 31 5.400,01 — 5.800,00 25 5.800,01 — 6.200,00 19 6.200,01 — 6.600,00 10 6.600,01 — 7.000,00 11 7.000,01 — 7.400,00 8 7.400,01 — 7.800,00 8 nad 7.800,00 15 Zaposleni s 160 — 200 urami 818 Zaposleni z manj kot 160 urami 48 Zaposleni z več kot 200 urami 12 Zaposleni brez obračuna OD 46 Skupaj število zaposlenih 924 Najnižji OD 1.870,00 Najvišji OD 11.239,00 Povprečni OD 3.987,40 Vrednost točke je v juniju znašala v brutto vrednosti 0,0257 din. Najnižji OD v višini 1.870,00 din je prejela pripravnica s 70-odstotno vrednostjo sestavljenosti del oziroma nalog in brez gibljivega dela OD. BOLNIŠKI IZOSTANKI V JUNIJU 1990 Oddelek 'tl ■Z 3 Bolezen Poškodba na delu v % fl Pbšk. izven dela v % Nega drui. člana v % k Red. in pod. por.dop.v % Skupaj Izpadle Proizvodnja 418 4,92 0,16 0,74 0,31 0,06 4.04 10,23 7.862 Konfekcija, Mengeš, Radomlje, Peče 210 6,47 0,35 0,06 0,57 0,34 2.55 10,34 3.994 Konfekcija Mokronog 77 0,89 0.11 0.23 023 10,11 11,57 1.638 Uprava 168 3.67 — 0,08 0,60 0.28 0,16 2,98 7.77 2.400 Maloprodaja 28 220 — — — — — — 220 112 Restavracija 23 4,01 3,06 7,07 296 Povprečno zaposlenih za DO: Izostanki zaradi bolezni Izostanki zaradi nesreče pri delu Izostanki zaradi poškodbe Izostanki zaradi poškodbe izven dela Izostanki zaradi nege Izostanki zaradi spremstva Izostanki zaradi por. in pos. por. dopusta 924 delavcev 4,60% 0,22 % 0,01 % 0,47 % 0,34 % 0,15 % 3,79% 9,58 % 42. OREL Frančiška, laborant v fizikalnem laboratoriju, 29. 6. 1990, upokojena, 43. RUČIGAJ Ivana, laborant v fizikalnem laboratoriju, 29. 6. 1990, upokojena, 44. POGAČAR Milena, šivilja v razvoju, 29. 6. 1990, upokojena, 45. ZRIM Rudi, vzdrževanje strojev, 14.6. 1990, upokojen, 46. SRŠEN Antonija, merjenje, rezanje in navijanje, 29. 6. 1990, upokojena, 47. DOMA Avgust, poslovodja restavracije, 4. 6. 1990, sporazumno prenehanje, 48. UDOVČ Darja, mojster -pripravnik, 19. 6. 1990, določen čas, 49. KRAJŠEK Marija, obračun socialnih dajatev, 29.6.1990, upokojena, Obvestila iz kadrovske službe 50. OSOLIN Viktor, delavec v ceradnem oddelku, 9. 6. 1990, umrl, 51. SLAPŠAK Marjan, strojni inšpektor, 5. 7. 1990, upokojen, 52. KUKOVEC Angela, saško snovanje, 10.7. 1990, upokojena, 53. SINČEK Lado, ključavničar, 27.7. 1990, upokojen, 54. ŠKARJA Rafaela, šivilja v obratu konf. Mokronog, 18. 7. 1990, sporazumno prenehanje, 55. MIKULA Eržika, predpre-denje, 30. 7. 1990, sporazumno prenehanje. VSTOPI: OSEBNI DOHODKI V MAJU 1990 Poročilo o osebnih dohodkih vsebuje gibanje OD, dosežene najnižje in najvišje OD, izračun povprečnih OD za dejansko število opravljenih ur med 160 in 200 urami, dejanskem doseganju delovnih rezultatov in dejanski ocenjenosti del in nalog. Prav tako so v poročilu zajeti tudi osebni dohodki pripravnikov in nadomestila OD do 30 dni (metodologija izdelave RAD obr.), če prikazanemu številu delavcev dodamo še zaposlene z manj kot 160 urami in več kot 200 opravljenimi urami ter zaposlene brez obračuna OD (nadomestila nad 30 dni) dobimo skupno število vseh delavcev, ki so prejeli OD oz. nadomestilo: Razred Skupaj DO do 2.660,00 55 2.660,01 — 3.000,00 115 3.000,01 — 3.400,00 147 3.400,01 — 3.800,00 146 3.800,01 — 4.200,00 130 4.200,01 — 4.600,00 74 4.600,01 — 5.000,00 51 5.000,01 — 5.400,00 35 5.400,01 — 5.800,00 22 5.800,01 — 6.200,00 17 6.200,01 — 6.600,00 12 6.600,01 — 7.000,00 10 7.000,01 — 7.400,00 6 7.400,01 — 7.800,00 11 nad 7.800,00 13 Zaposleni s 160 — 200 urami 844 Zaposleni z manj kot 160 urami 54 Zaposleni z več kot 200 urami 12 Zaposleni brez obračuna OD 45 Skupaj število zaposlenih 955 Najnižji OD 1.870,00 Najvišji OD 11.059,00 Povprečni OD 3.950,00 Vrednost točke je v maju znašala v brutto vrednosti 0,0257 din. Najnižji OD v višini 1.870,00 din je prejela pripravnica s 70-odstotno vrednostjo sestavljenosti del oziroma nalog in brez gibljivega dela OD. 1. ZAJC Alenka, šivilja v konfekciji Radomlje, 1.6. 1990, 2. BEDEN Branka, točenje, prodaja pijač in strežba, 11. 7. 1990, 3. ŠIMENC Andrej, plastifici-ranje, impregniranje in sušenje, 2.7. 1990 iz JLA. POROČILI SO SE: 1. Martina DOLINAR iz konf. Peče, poročena MAJDIČ. BOLNIŠKI IZOSTANKI V MAJU 1990 Oddelek Štev. Bolezen v % Pbškodba na delu v % Poškodba na poti v % Pošk.izven dela v % Nega druž. člana v % Spremstvo v% Red. in pod. por.dop. v % Skupaj v % Izpadle Proizvodnja 447 3,43 0,34 0,10 0,60 0,55 0,08 3,66 8,76 7.192 Konfekcija, Mengeš, Radomlje, Peče 198 7.64 0,27 0,09 1.19 0.21 3,03 12,43 4.521 Konfekcija Mokronog 77 0.55 0,51 0,85 0,34 11,69 13,94 1.973 Uprava 156 3,06 — 0,09 0,65 — 0,09 3,04 6.93 1.981 Maloprodaja 29 — — — — — 0,30 — 0,30 16 Restavracija 21 Povprečno zaposlenih za DO: 928 delavcev Izostanki zaradi bolezni 3.93 % Izostanki zaradi nesreče pri delu 0,24 % Izostanki zaradi poškodbe na poti 0.05 % Izostanki zaradi poškodbe izven dela 0,47 % Izostanki zaradi nege 0,60 % Izostanki zaradi spremstva 0,14 % Izostanki zaradi por. in pos. por. dopusta 3,98 % Skupaj: 9,41 % Izdaja v 1.550 izvod ; VPidlvnka ter fotogral ščen plačila proi DUPLATI Jarše, p.o. Ureja 15 čil ELITA JENKO. Natisnila tiskarna letnega davka z odločbo Sekretariata za inf “I nrnro— Ub IIIA i* l 1JLV "č dnrj ^VsaOL 0£r 19 c ein VMUOA ulOM 3iv?*iocr rNx* ivw* ?no - no