VEDNIK Ptuj, 19. avgusta 1971 Leto XXIV, št. 33 Cena 0,70 din 4SILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJODSTVA oskttsno obdobje je pokazalo veliko prednosti Petdnevni pouk v vseh šolah Delo šol, ki so prešle na -tdnevni delovni teden, je premijal^ pedagoška služ-. ji Ugotovila je, da prosta pbota ni ogrozila vzgojno- ^raževalnlh rezultatov šol. lastajale so sicer nekatere ^ve, ki pa jih bo mogo- j^dpraviti z dobro organi- ^ijo pouka in skrbnim pLa- fcanjem. V teh šolah se je k bolj pokaziala potreba po leiji povezavi šole in doma rt vzgojni dejavnosti. Ve- ina staršev je pozdravila irosto soboto v šoli, ker je Bkladila njihov prosti čas i prostim časom učencev. V šolskem letu 1970-71 je jvedlo petdnevni pouk že 11,4 odst. centralnih oziroma amostojnih šol in 64,3 odst. osebnih šol. Izmed srednjih ol so doslej pri preizkusu lodelovale zlasti gimnazije, tozalo se je, da petdnevni »uik v gimnazijah ne pov- roca poi?ebnih težav, zato tevilo gimnazij, ki uvajajo )roste sobote, naglo nara- iča, V drugih srednjih šoJah e petdnevni pouk le počasi liveljavlja. Povaljata se zla- ili dve oviri: veliko število tedenskih ur in povezava med teoretičnim in praktič- nim poukom. Sole se morajo la novo organizacijo pouka tfjneljito pripraviti, vrsto fev pa bo mogoče tudi v tfh šolah odpraviti šele z [tvizijo predmetnikov in uč- načrtov. Poskusno uvajanje pro- stih sobot v šolah je dve le- ti spremljal tudi pedagoški inštitut in raziskoval posle- dice. Obsežno gradivo, ki je bilo zibrano v okviru raz- iskave, je že obdelano in je na podlagi do sedaj ugotov- ljenih dejstev lahiko dati jasne odgovore na nekatera vprašanja, ki so se pojavila med poskusnim uvajanjem petdnevnega poulka. Prvo vprašanje, ki se je pojavilo ob uvedbi proste sobote, je bilo, ali se ne bo- sfta dva prosta dneva nega- tivno odrazila na vzgojno- izobraževalnih rezultatih šo- le. Raziskave niso pokazale upadanja učnega uspeha. Učitelji ugotavljajo, da je novi šolski koledar prine- sel v šolo večjo resnost, bolj- šo organizacijo dela in več- jo učinkovitost. Tudi pomi- slek, da bo pouk v petek prav tako neučinkovit kot je bilo prej v soboto, se je po- kazal kot neupravičen. Uč- ni uspehi se v celoti niso zmanjšali, nastajajo pa raz- like v notranji strukturi. Tako se je, na primer, bi- stveno zmanjšalo število u- čencev z negativnimi ocena- mi, obenem pa je padlo tudi število odiličnjakov. Ob uvajanju prostih sobot obstaja marsikje odprto vprašanje zaposlitve učen- cev v prostem času. Le-tega v celoti ni več kot ga je bilo prej, je pa drugače razpo- rejen. V tej zvezi je pomem- ben element sobotno var- stvo, obenem pa se odpirajo široke možnosti za najraz- ličnejše oblike rekreacije in druge dejavnosti, ki jih or- ganizira šola. Bistven element za uspeš- no uveljavljanje proste sobo- te v šolah pomeni dejstvo, da je velika večina učite- ljev pozitivno sprejela nov delovni čas. Rezultati anke- te, ki je bila opravljena v okviru raziskave, kažejo, da na poskusnih šolah podpira nov delovni čas od 86 do 93 odst. učiteljev. razglednice s praznovanja Mnogim bo letošnje praz- novanje ptujskega občinske- ga praznika ostalo še dolgo v spominu. Številnih prire- ditev se je udeležilo več ti- soč obiskovalcev, ki so bolj ali manj zadovoljni zapušča- li prireditvena prizorišča.^ Ne moremo si kaj, da tudi to pot ne bi »ošvrknili« ti- stih. ki so nud^ili gostinske usluge, saj so jih popravili in še zasolili po vrhu. Sicer se pa občani niso pritoževali in to je že nekaj vredno. Pri- reditelji iz Desenc so izvze- ti, drugi pa bi se morda le lahko vprašali, če je primer- no izkoristiti vsaiko orilož- nost... Padalci ptujskega acrnkluba so poskrbeli za lepo doživetje »v zraku« in kar malce čudno se nam je zdelo, da je mo- ral podpredsednik SO Tone Žagar, ki je komrtiral vajo, ki so jo izvedli pripadniki teritorialnih sil in JLA, pozvati prisotne, da jih »lahko« nagradijo z aplavzom. In še zaslu- žen je bil... Pripadniki JLA so to pot odigrali vlogo sovražnika. Vo. žilo, ki ga vidite na fotografiji, je bila predhodnica, ki je po stari partizanski navadi odnesla celo kožo... Predsednik krajevne skupnosti Franc Dolenc, pisatelj Anton Ingolič in poslanka Lojzka Stropnik so si imeli veliko povedati... Udeleženci lovrenškega slavja so si morali poiskati go- stoljubje v gostinskih prostorih. Bilo je sicer tesno, kva- dratni metri pa vzdušja zares niso mogli pokvariti... (Nadaljevanje na 2. strani' VREME do nedelje, 29. avg. 1971. Mlaj bo v petek, 20. avgusta, ob 23.53. ■ Napoved: sončno in vroče bo. Pripomba: 'VInogi pravijo, da so vremenske napovedi v .Tedniku do neke mere dobre, drugi pa, da so netočne. Da ustrežem 'Obojim, končam s tem ^ napovedmi vremena. bo polovica naroč- nikov in bralcev Tedni- za vremenske na- povedi, jih bom naprej ®D.iavljal. Sporočite mnenje na dopis- JJici na uredništvo Te- dnika 62250 Ptuj, do 15. septembra 1971. ' Alojz Cestnik Jutri na konfe- renci ZMS Slovenska Bistrica v veliki sejni sobi skup- ščine občine Slovenska Bi- strica bo jutri II. redna se- ja občinske konference ZMS Slovenska Bistrica. Priprav- ljen ie naslednji dnevni red: 1. Otvoritev in pozdrav 2. Izvolitev verifikacijske komisije, zapisnikarja m dveh overovateljev ter ko- r Isije za sklepe 3. Poročilo verifikacijske komisije 4. Obrazložitev predloga programske usmeritve 5. Poročilo komisije z« spremembo pravil o delova- nju -občinske organizacije 6. Razprava o predlogu programske usmeritve in predlaganih sprememb pra- vil 7. Sprejem • in potrditev prediloženih dokumentov 8. Poročilo nadzornega od- bora 9. Poročilo kadrovske ko- misije 10. Volitve 11. Poročilo komisije za sklepe 12. Zaključek konference M STRAN TEDNIK — ČETRTEK. 19. avgusta 1971 Delo SMeta la kulturo in prosMeto SO Ptuj Svet za kulturo in prosve- to občine Ptuj je v svojem mandatnem obdobju reše- val predvsem kulturno pro- svetno problematiko v ob- čini in to v področnih kul- turnih zavodih ter v ama- terskih organizacijah. Svet je pomagal Pokra- jinskemu muzeju Ptuj, ki si ye v minulem letu zastavil posebno širok program, v katerem je upošteval vse vidike strokovnega, mu- zeološkega, kultumo-pro- svetnega in turističnega značaja z željo vključiti za- vod v družbeno dogajanje na tem območju. Z odpira- niem novih oddelkov in pri- rejanjem občasnih razstav si . je prizadeval dvigniti šte- vilo obiskovalcev na 100.000 vilo obiskovalcev na 100.000. S prikazom področij zgodo- vine človeške deiavriosti in u.stvarjalnosti se je želel posvetiti vzgojno izcbr-aže- valni dejavnosti. V ta na- men bo sistematično uredil arheološki oddelek, vzdrže- val razstavni paviljon, v grajskem poslopju prikazal obiskovalcem njegovo nek- danjo kompleksnost in zgo- dovino. uredil vinarsko zbir- ko v zapornem stolpu, za- hodni stolp uredil za gra- fični prikaz zgodovinske u- sode grajskega hriba in v bivši žitnici uredil etno- grafski oddelek s slovensko zbirko mask. Za vse nave- dene naloge pa bodo zavo- du potrebna precejšnja fi- nančna sredstva. Svet ie spremljal tudi de- javnost študijske in ljud- ske knjižnice, k; je v štu- dijskem oddelku popisala knjižni prirast, dopolnila abecedne imenske kataloge ter urejala sistematske ka- taloge za strokovne knjige in še mnogo drugih opravil V oddelku ljudske knjiž- nice so popisali celotn knjižni prirast, dopolnjevali kataloge in povečali izposo- jo na 15.000 knjig letno. Razširili so čas zposoje na več dni kot doslej. Ljudska knjižnica je tudi opravljala matično službo za vaške in •rednješolske knjižnice, »krbela za preureditev va- Ike knjižnice v Majšperku in gledališke knjižnice v Ptuju. Oddelek mladinske knjižnice je dvigni] število obiskovalcev uredi] ma- tično službo za osnovnošol- rk^ knjižnice. Svet je tudi interveniral pri republiških organih, da se 2 zakonom o obveznem pošiljanju tiska zagotovi Studijski knjižnic, po en iz- vod brezplač-nege tiska Svet za kulturo in prosve- to je tudi spremljal delo in problematiko zgcvoršak, Krčevjn<, 145, Anton Graj- foner, Krčevina 142. Ber- nard Ilec. Krčevina 142. Franc Brrg Grajenščak 12. Štefan Zoreč, Krčevina 92. Blf." Flajsinger, Cankarje- va 16, Vinko Krajnc, Mestni vrh 96, Štefka Mlakar, Gra- jena, Ljudmila Doki, Gra- jena, Kristina Flajsinger, Cankarjeva 16, Miroslava Grimšič. Krčevina 140, Franc Grimšič, Krčevina 140, Štefanija Malek, Krče- vina 128. Franc Podgoršek. Krčevma 143, Marica Sekol, Krčevina 127, Janez Sekol, Krčevina 127. Razglednice s praznovanja (Nadaljevanje s 1. strani) Težka glavica, ali po končanem »boju«? Ne, le član klorne skupine »Vinko Korže« iz Cirkovc, ki je bilai zaposlena, je našel senco v odmoru med nastopoim Tekst in; D. Utfl Kulturna defovnost na podeželju Iz poročil zveze kulturno.- prosvetnih organizacij obči- ne Ptuj kot predstavnika prosvetnih društev v občj- ni je ugotovljeno, da kul- turno prosvetna dejavnost teh organizacij stagnira, po- nekod celo upada. Kultur- no prosvetno delo delavcev na podeželju, ki so v glav- nem ostareli ljudje, ni hor norirano ali kako drugače stimulirano, učiteljstvo ne sodeluje v zadostnem šte- vilu, mladina pa inva včasih drugačne interese. Prpblem oredstavljajo tudi premajh- na finančna sredstva. Kra- jevne skupnosti z malimi izjemami ne podpirajo i dostni meri kulturno svetnega življenja na' Da bi spremenili takšno nje, je zveza kultuitio svetnih organizacij sld dobiti potrebna fins sredstva. Zam sel je pi tudi svet za kulturo in sveto SO Ptui ter ZKPO skušal zbrati P ke o delu mladins-kih vov, o prosvetni dej a' pri gasilskih društvil drugih vaških organizS' ki se zraven svoj_^ deli sti občasno bavijo tt kulturno prosvetno <5 nostjo. Naloga ni " ker zveza od naslovni! •^"^jela skoraj nobenii ročil.. • DAROVALCI IZ LESKOV- CA 10. 8. 1971 Terezija Podhostnik, Re- pišče 29, Genovefa Mero, Repišče 42, Lizika Krajnc. Vel. Okič 31, Marija Bračič, Vel. Varnica 42, L zika Kme- tec. Vel. Varnica 34. L zika Koletnik, Trdobojci 23. Ma- rija Krajnc. Skorifnjak 21. Matilda Ivanušič. Vel Var- nica 48 Vsem darovalcem za da- rovano kri v imenu bolni- kov iskrena zahvala! OBVESTILO Občinska zveza P stovoljcev — borcc^ severno mejo 19l8jl Ptuj, vabi svoje ^ na redni letni o'' zbor. ki bo v ned< 22. avffu^ta 1971, t četkom ob 9. uri v d rani komjfeia v Pt' Titov trg ISL ^gj^K — ČETRTEK, 19. avgusta 1971 STRAN 3 l^itve Ormož pleše in poje na bazenu v Ormožu {rmoške lepotice izbrane... nobeni ormoški prire- ! je še ni zbralo toliko Lvalcev, kot se jih je ^botni »Ormož pleše in It katere prireditelj in jovitelJ je bil SVL, obrat balem Ormož, v sode- anju s stanovanjsko-ko- Dalnim podjetjem Omiož, oskrbuje in upravlja ko- Išče. Začelo se je že ob ari, ko je ormoška god- pihala privabljala it Organizatorji pa so aj hiteli z zadnjimi pri- avami. Dopoldan pred pri- iilvijo nam je upravnik lela Jeruzalem v Ormo- Julijan Mere, ki je vodil stinski del priprav na iredi'tev povedal, da so linja dva dni imeli mnogo ia. Mi7.e in stole so dobi- I Mariborskega razstavi- i in so tako gostom za- tovili 2500 sedežev. Toli- so se namreč nadejali, da gostov, pozneje pa se je kazalo, da so se zmotili, jli prišlo jih je še več. ^etek se je nekoliko za- fitel in to je pripomoglo »ecji napetosti gostov, ki se ves čas ozirali na tri- '™o, kjer naj bi se pojavil MJovedovalec. Ko je an- ' '"Ael narodnozabavne ' ^ Toneta Kmetca iz ' s svojimi pevci in in- ; "^mentalisti zaigral nekaj ' 'slodij, je napovedovalec '»Uročil gledalcem, da bodo '' Drireditvi izbrali najlep- ' obiskovalko večera. An- , ^bel »Akordi« iz Ormo- I pa ie za tem igral za 'es. Medtem, ko so se ple- vrteli v lahnem ritmu ^^ tribuno, so se obisko- ' alke prijavljale za izbor j Gotice. Napovedovalec je ^ ^"^aJkrat zaporedoma spod- j Jal dekleta in žene, da bi .. °iunačile in se prijavile. J je bilo zbranih dva- f J.l^ lepotic večera: Karla , l^^bauer iz Ptuja, Bojana iz Prvenc pri Mar- Ljubica Kukec iz , J:''bora, Angela Kolen- iz Celovca, Albina Potisk iz Maribora, Cvetka Krebs iz Maribora, Janja Rajh iz Ormoža, Zdenka Ratek s Koga, Jadranka Turjan iz Zagreba, Marica Ilanžekovič iz M. Sob., Jožica Kosi iz Križevec pri Ljuto- meru in Marica Novak iz Ljutomera. Najmlajša kan- didatka je bila stara 19, najstarejša pa 35 let. Kan- didatke so dobile številke po vrsti, kot so se prijav- ljale in se nazadnje poka- zale na tribuni gledalcem, da bi jih ti pozneje lahko »ocenili«. Člani žirije so jih nato odpeljali na ogled o- biskovalcem, ki so bili bolj oddaljeni od tribune, da so tudi ti lahko napasli oči na teh »cvetovih ormoške noči« in pozneje oddali glasove za to ali ono. Med lahko glasbo za ples je žirija raz- delila med obiskovalce 100 lis-tičev, na katere so_ ti na- pisali številko lepotice, ki se jim je zdela najlepša. Po nekaj zapletljajih in po slV)- raj eni uri napetega priča- kovanja so se lepotice spet prikazale na tribuni, to pot poslednjič: obiskovalci so namreč izbrali najlepšo ter njeno prvo in drugo sprem- ljevalko. Vse udeleženke so dobile darilne kartone 8 steklenicami bisera jeruza- lemskih vin, takoj za tem pa so razglasili odločitev o- biskovalcev: za najlepšo obiskovalko večera je bila izbrana kan- didatka s številko 2, 19-let- na študentka Bojana STRE- LEC iz Prvenc pri Markov- cih. Njena prva spremlje- valka ali druga najlepša je 18-letna natakarica Zdenka .lATEK s Koga pri Sredi- šču; druga spremljevalka ali tretja najlepša obisko- valka pa je 19-letna štu- dentka Janja RAJH iz Or- moža. Dekleta bodo ta naslov nosile do enake prireditve, ki bo v Ormožu spet pri- hodnje leto, ki bo, kot smo od organizatorjev lahko sli- šali, postala tradicionalna, po izjavah obiskovalcev pa tudi priljubljena. Dekletom v imenu prireditelja česti- tamo! Po tem se je šele pričela prava zabava, ki je trajala skoraj vso noč. Zares v Or- možu še siploh ni bilo pri- reditve, ki bi v toliki meri pritegnila obiskovalce iz Vseh koncev Slovenije, iz sosednje republike Hrvaške in celo Avstrije. Tukaj gre vsa zahvala prireditelju in pokrovitelju SVL. obratu Jeruzalem Ormož in stano- vanjsko-komunalnemu pod- ietju Ormož, ki je vložil v to prireditev veliko truda. Predstavniki obrata so za- grizli v velik zalogaj, ven- dar jim ni obtičal v grlu. Pri organizaciji sO sodelo- vali predstavniki, pomagali pa vsi zaposleni v obratu in pokazali veliko požrtvo- valnost pri delu, kar pa v Ormožu vsaj pri organiza- ciji le redkokdaj lahko vi- dimo. Želimo in pričakuje- mo, da bi takih prireditev še ">110, saj so obiskovalci s preteklo bili več kot zado- voljni. FK lojt Strelec (v sredini) je bila najlepša Množica obiskovalcev na prireditvi SPET LEGENDARNA SUTJESKA Predsednik Tito bo 5. sep- tembra govoril na veliki slo- vesnosti. ki bo na legendar- ni Sutjeski. Ob tej priložno- sti bo odkril tudi veličasten snomenik borcem, ki so pa- dli med 5. ofenzivo. Tjentište bo torej spet obiskalo na ti- soče borcev, pripadnikov .najrazličnejših društev in organizacij iz vse Jugosla- vije. Ta del BiH dobiva v zadnjih letih novo podobo. Mladinci, ki so se jim pri- družili še pripadniki JLA, gradijo velik rekreacijski center, ki že sedaj privablja vsako leto tisoče gostov. Idilični svet, ki je bil pri- zorKšče enega najhujšiii na- padov na porajajočo drža- vo, bo poslej vsako leto de- ležen še večje pozornosti. Mladinci iz vse Jugoslavije so že pred leti zasadili lo- nate in pričeli z gradnja so- dobnega centra. Odločili so se, da bodo z velikimi napori zgradili »svoj« del Sutjeske, da bodo ohranili veličastno epopejo svojih narodov, ki so tod kovali svobodno pri- hodnost. 1 -d , Prvi spomenik žrtvam V. ofenzive Mladinski center na Tjentišt u REKREACIJSKI CENTER V KIDRIČEVEM SE BO IMENOVAL PO POKOJNEM DIREKTORJU TGA ^ Svet krajevne skupnosti je ob smrti direktorja tovar- ne glinice in aluminija Franja GRUNFELDA, dipl- inženirja, na svoji žalni seii sklenil, da se bo v znak priznanja za njegov prispe- vek pri razvoju tega kraja rekreacijski center v Kidri- čevem imenoval po pokoj- nem Franju Griinfeldu. Brez kakršnegakoli ko- mentarja smo dolžni našim bralcem tudi izven območ- ja ptujske občine, kjer pre- jemajo naš Tednik, pove- dati, da je to priznanje po- polnoma zasluženo, kajti po- kojni direktor TGA je prav tako kot pri gradnji tovar- ne sodeloval tudi pri raz- voju naselja Kidričevo, kar najbolj dokazuje tudi to. da kljub modernim stanovanj- skim blokom v Ptuju ni ho- tel tja. ampak je vse do svoje smrti živel v naselju Kidričevo med svojimi de- lovnimi tovariši ali še bolje rečeno med svojimi člani kolektiva. Nemajhne so nje- -«ove zasluge m vse, kar danes obstoja v Kidričevem,' saj vemo, da je v času nje- govega službovanja v Ki- dričevem bila zgrajena no- va šola, za katero je v ce- loti dal sredstva delovni ko- lektiv tovarne glinice in a- luminija Kidričevo, dalje je bila zgrajena vzgojno-var- stvena ustanova, letno ko- pališče, ki ga pozna danes že na tisoče ljudi tudi iz drugih krajev, zdravstveni dom, dvorana za prireditve, ceste, poti, zelenice ter še in še. Mnogo vsega- bi lah- ko našteli za kar je imel pokojni direktor mnogo za- slug, da je danes naselje Kidričevo takšno kot je. Gradnja rekreacijskega cen- tra se bo nadaljevala in prav po smrti Franja Grun- felda bodo stanovalci nase- lja pa tudi drugi še_ bolj kot do sedaj spoštovali ozi- roma negovali in čuvali re- kreacijski center, pomagati pri njegovi nadaljnji grad- nji in ga uporabljati res za namene, za katere bo 7:gra- jen. M, F. M STRAN__TEDNIK — ČETRTEK. 19. avgusta 1971 Gospodarski kriminal v Sloveniji Rahel padec Lansko leto je bilo v Slo- veniji 2887 kaznivih dejanj v gospodarstvu, meditem ko jih je bilo leto dni pr^j kar 3091. Padec gre skoraj v ce- loti na račun kaznivih de- janj zoper družbeno premo- ženje, ki so se zmanjšala za 277 primerov. V skupini kaz- nivih dejanj zoper družbe- no premoženje je občuten padec zlasti pri vseh vrstah tatvin, pri goljuf jah in pri prikrivanju, medtem ko je porast, čeprav ne tako po- memben, pri kaznivih deja- njih zatajitve in grabeža. Skoda, povzročena druž- benemu premoženju, znaša v letu 1970 po obtožbah 7,389.000 din. Od tega odpa- de na sektor gospodarstva 5,328.000 din, na družbene službe 354.000 din, na upravo 705.000 in na druga področ- ja 1,000.200 din. Leto prej je znašala skupna škoda 9,227,000 din. V skupini kaznivih dejanj zoper uradno dolžnost so najbolj pomembna kazniva dejanja poneverbe, ki so v znatnem porastu ter zlorabe uradnega položaja in urad- nih pravic iz koristoljubno- sti ter podkupovanje. Zlora- be uradnega položaja in u- radnih pravic iz koristoljub- nosti se pojavljajo v istih oblikah kot prejšnja leta. O- I meniti pa bi veljalo, da teh kaznivih dejanj velikokrat ni mogoče dokazati. Velika večina ovadb za gospodarski kriminal prihaja od uprav javne varnosti in j postaj milice. Okrožna jav- na tožilstva poročajo, da se zainteresiranost gospodar- skih organizacij za sodelova-i nje ni povečalo. Nasiprotno,| ponekod se je pokazalo, da se organi za notranje zade- ve ne smejo v vsakem pri- meru zanašati na vodstva gospodarskih organizacij, ker so celo poskušala preprečiti zbiranje različnih dokazil s pregledom in zasežbo doku- mentacije. Domnev_ajo, da vodstva nekaterih organiza- cij kaznivih dejanj niso o- vadila, čeprav so zanje ve- dela, ali pa so organe za no- tranje zadeve obvestila tako pozno, da so bili osumljen- ci že pripravljeni, obreme- nila dokumentacije pa skri- ta ali uničena. Organi notra- nje samoupravne kontrole v gospodarskih organizacijah niso prišli do polnega izra- za in so čestokrat nesposob- ni odkrivati druge, zaple- tene in prikrite oblike naj- bolj nevarnih malverzacij v gospodarstvu. Naravno bi bilo pričako- vati, da so delovne organiza- cije in druge življenjsko za- interesirane*»da se sredstva, ki so jim bila dana v uprav- ljanje in koriščanje in s ka- terimi ustvarjajo svoje o- sebne dohodke, ne samo ču- vajo. ampak tudi dalje raz- vijajo in dopolnjujejo. Nujno bi bilo, da vsak prekršek, vsako nezakonito poslovanje naleti najprej na odpor v svoji neposredni sredini, v okolju, v katerem je tako nezakonito poslova- nje nastalo. Druga pa je stvar, kadar gre za razne nezakonitosti in nepravilnosti, ki jih vodilni ljudje v delovni organizaciji prikazujejo kot koristne za delovno organizacijo, pa če- prav v ško4o širše družbene skupnosti ali drugih delov- nih organizacij, ali pa ka- dar gre za kršitev raznih obveznosti do družbe in dru- gih delovnih kolektivov. Včasih je to samo stvar po svoje pojmovane poslovne morale in nepoštenega po- slovanja, največkrat pa gre na nelojalno konkurenco, špekulacijo ,izkoriščanje pri- viligiranega oziror mono- polnega položaja, neodva- janje raznih prispevkov in davkov itd. Tu bo vsekakor zalegla samo učinkovita družbena kontrola. -d DOKAZALI SO. DA SO PRIPRAVLJENI BRANITr DOMOVINO Praznovanje letošnjega 13. občinskega praznika občine Ptuj je za nami. O prazno- vanju smo v našem časniku obširno poročali. Tokrat pri- občujemo fotografijo, ki pri- kazuje pravo vojno v Ha- lozah, ko so teritorialne e- note z zračnim desantom »napadle« novo šolo, ki jo je bilo treba zavzeti ter iz nje pregnati sovražnika. Ta napad so si z zanima- njem ogledovali vsi, ki so tega dne prišli od blizu in daleč v naše Haloze ter vi- deli, da so pripadniki naše vojske pripravljeni in spo- sobni. da ob vsakem času branijo naše meje in našo socialistično domovino | večje pozornosti pg ^^^T deležni tisti, ki so pfjjj po zračni cesti ter se ng j Ijo spustili z raznobarv. pisanimi padali ter že, nutek za tem bili v bojuj! ciji. P.llj Ob napadu vojaških in teritorialnih enot v Podlehniku »SVOBODA« najaktivnejša Svet za prosveto in | turo SO Ptuj je obrava delovanje delavsko pros nih društev v Ptuju, Ki čevem in v Majšperku, gotavljal je, da je naji aktivna ptujska »Svobo s svojimi sekcijami, i sledi društvo v Kidriče« Društvo v Majš'p€rku jj v zadnjem obdobju po no oživilo prosvetno nost. Tem društvom So trebnl predvsem za to i predani aktivisti in za ; no delo finančna sredsti Ormoške komuniste čakajo v septembru pomembne naloge, ki so si jih postavili na zadnji konferenci Hitrejši razvoj dislociranih obratov Konferenca ZK Ormož je na svoji V. seji razpravlja- la o uresničevanju siklepov I. in II. seje konference, ki sta razpravljali o gospodar- jenju in samoupravi v or- moški občini. V zvezi s tem so prisotni ugotovili, da je bil v času, od decembra 1969 do sedaj dosežen na- predek. Nekatere delovne organizacije so že izdelale dolgoročne razvojne progra- me in se v skladu z njimi že razvijajo. Tiste, ki pa še niso razmišljale o tem, pa morajo to storiti do sep- tembra letos. Zamisel o pritegnitvi po- slovnih partnerjev in kapi- tala z razvitejših področij ni uspela, razen nekaj malih izjem. Zato bo ta problema- tika ostala stalna naloga or- moških kornunistov. Priza- devali si bodo skupaj z ob- činsko skupščino in delov- nimi organizacijami storiti čim več praktičnih ukrepov za dotok »razvitejšega« de- narja. Posebno mesto v prizade- vanjih za napredek občine zavzemaio že obstoječi, tako ti. To so obrati Slog, Mar- les. Droga, Gozdno gospo- darstvo itd., ki se po mne- nju ormoških komunistov ne razvijajo dovolj hitro. Da bi razvoj teh podjetij jasneie začrtali, bodo skli- cali posvet s predstavniki matičnih podjetij in dislo- ciranih obratov. Tako bodo dobili jasnejšo sliko plani- ranega razvoja ali ga s skupnimi močmi zasnovali. Glede investiranja ormo- ški komunisti menijo, da je za nadaljnji razvoj občine nujno potrebno kljub seda- nji ekonomski situaciji. Vsa viaganja pa morajo biti dolgoročno zasnovana in morajo vsebovati možnost večjega razvoja občine in večje možnosti za zaposlo- vanje. Delovne organizacije bodo v bodoče morale na- menjati več sredstev za pri- dobivanje kvalificirane de- lovne sile. Za hitrejše reševanje pro- blemov na vseh področjih gospodarstva, bodo organi- zirali kolegij predstavnikov delovnih organizacij, ki se bo sestajal po potrebi. KDAJ IMENA ULIC? Precej časa ]e ze minilo, odkar so imeli Bistričani pri- ložnost izvedeti o imenova- nju ulic. Najbolj zadovoljni so bili prav gotovo prebival- ci novega naselja, kjer še danes piše Zg. Bistrica. Sta- novanjski bloki so obeleženi s številkami in črkami, o imenih ulic pa ni duha ne sluha. Nekoč so nam na ob- čini povedali, da bodo ta problem vsekakor uredili. da pa je vse skupaj pov( no z velikimi s1,roški, gre tudi za velike prispa v katastru. Naj bo tako ali drugi skrajni čas je že, da m naselje dobi primerno ol ležje. Verjetno bi lahkoi sredstev namenili tudi prispevkov, ki jih obi plačujejo za. mestno zeiii šče. OTROŠKI VRTEC PTUJ razpisuje prosto delovno mesto MEDICINSKE SESTRE OTROŠKE SMERI za nedoločen čas. Nastop službe 1. septembra 1971 Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. ^gj^K — ČETRTEK, 19. avgusta 1971 STRAN 5 kungoti nič več prahu p^gtjivalci Kungote tiapo- za 29. avgust 1971 ^gcitev asfaltirane ceste v [^ini metrov, ki velja Ifnilijonov ter telefonske- . bmrežja. O oripi^av-ah oziroma ak- .jj v Kungoti ie bilo že ()(T0 napisanega, vendar 50 napak, če napišemo J Icako je tako mala vas ^gla zbrati toliko sred- stev za modernizacijo ceste. Na prvem referendumu so izglasovali samopris'pe- vek, ki znaša 16 milijonov za dobo petih let. Ker je bi- la vsota premajhna, so o- stala sredstva dobili kot po- sojilo od TGA Kidričevo. Krajevne skupnosti Kidri- čevo, »Partizana« Kidriče- vo, vaške skupnosti Nj verce in nazadnje so vaščani Kungote sami zbrali še tri milijone kot posojilo za do- bo 1 leta. Vaščani Kungote se ne postavljajo v luč, da bi ji drugi določali barvo, vendar so ponosni na uspeh in e- notnost. Ze kulturni dom je dokaz, da znajo stopiti v akcijo. Seveda so se pri tem nekateri posebej izkazali. Martin KISELAK je po- budnik in tudi vodja pri- pravljalnega odbora za mo- dernizacijo ceste. Maks ME- TLICAR, star 70 let, je pri izgradnji kulturnega doma kot zidar dal 600 prostovolj- nih delovnih ur. Za moder- nizacijo ceste je dal kot po- sojilo 500.000 starih din. Tudi mladinci so tokrat še posebej pokazali, kaj zmorejo, saj so prekopali precej zemlje za telefonske drogove. Torej, po 29 avgustu 1971 v Kungoti ne bo več prahu. T. V. Maks Metličar Jubilejni kongres delavskih esperantistov v času od 1. do 7. avgu- sta 1971 je bil v Parizu 44. kongres svetovne organizaci- je delavskih esperantistov (SAT), ki je istočasno jubi- lejni kongres te organizacije ustanovljene leta 1921. - Razen delovnih sestankov, na katerih so razpravljali o organizacijskih vprašanjih, je I govor tudi o prolJle- matiki praktične uporabe ESPERANTA v cilju med- narodnega zbliževanja in ustvarjanja lepšega življe- nja delovnih ljudi Dobršen del je bil posve- čen "tudi razvedrilu ca 500 udeležencev iz menda vseh evropskih in nekaj izvenev- ropskih držav. Organiziran je bil obisk Versaillesa, muzejev in Lou- vra, vožnja z ladjo po Seimi, ogled zanimivosti Pariza ter izlet do šampanjskih kleti v EsDernayu. Kongres je bil v veliki u- niverzitetni dvorani Sorbon- ne, medtem, ko so b le seje in delovni sestanki v pro- storih univerze v Orsayiu. Udeležence kongresa je prisrčno pozdravil predsed- nik sikupščine mesta Pari- za. Prečitano je bilo tudi po- zdravno'pismo esperantistov iz Ptuja, ki že dolga leta predstavljajo steber espe- rantskega pokreta v Jugo- slaviji, a žal vsled zdravstve- nih in ekonomskih razlogov ni mogel nikdo prisostvovati na kongresu. Sicer je pa kongres pote- kal v splošnem delo^-nem ir. prijateljskem vzdušju, o- bičajnem na sestankih te mednarodne organizacije. J. D. pragerCani le dočakali v torek dopoldne so- na IPragerskem odprli novo ben- jcmsko črpalko, ki bi sicer lorala pričeti obratovati !e 29. novembra lansko leto. Majhni« zakasnitvi je bo- trovala opekarna Prager- sko, ki je črnalko gradila. Prebivalci bližnje in dalj- nje okolice so z novostjo vsekakor zadovoljni, saj jim odslej ne bo potrebno po gorivo v Rače, Slovensko Bistrico ali Ptuj. Črpalka bo obratovala od 6. do 20. ure. -D Referendum v Kidričevem Po 162. členu Zakona o prispevkih in davkih obča- nov Ur. list SRS št. 7/69 in 40/69 ter 186. člena statuta občine Ptuj je svet krajevne skupnosti Kidričevo na seji dne 23. junija 1971 po pred- logu zbora volivcev z dne 22. marca 1971 sprejel SKLEP o razpisu referenduma o uvedbi krajevnega samopri- spevka po območjih v kra- jevni skupnosti Kidričevo. L Svet krajevne skupnosti Kidričevo razpisuje referen- dum (glasovanje) o uvedbi krajevnega samoprispevka v gotovini za dobo petih let (1971—1976) za naslednja ob- močja: — Kidričevo naselje I (hiš- ne številke 1 do 37 in 44); — Kidričevo naselje II (hišne številke 58 do 88); — Kidričevo Grad — stara postaja (hiš. št. 38 do 57); — Njiverce (vse hišne šte- vilke) po naslednjih stopnjah: — 1 odst. mesečnega neto osebnega dohodka delavcev v delovnem razmerju; — 2 odst. od ugotovljenega čistega dohodka obrtnikov in svobodnih poklicev; tastrskega dohodka zaseb- tasterskega dohodka zaseb- nih kmetijskih zemljišč; — 0,5 odst. od pokojnin upokojencev, če znašajo me- sečno več kot 600.— din. II. Sredstva zbrana iz krajev- nega samoprispevka bodo po območjih namenjena za: — sofinansiranje dograrH- tve rekreacijskega centra V višini 300.000 din, — asfaltiranje ceste do Gradu in ob četvorčkih v dolžini 800 m, — ureditev, parka med re- stavracijo in otroškim igri- ščem, — vzdrževanje otroških igrišč. v Kidričevem — Naselje I. — asfaltiranje ceste med hišami št. 58 do 62 in med št. 64 do 68 in 63, — vzdrževanje in obnova javne razsvetljave, v Kidričevem — Naselje II. — vzdrževanje cest Grad —Stara postaja — ureditev javne razsvet- ljave na Stari postaji — izvedba telefonskega priključka na Staro postajo v Kidričevem Grad — Stara postaja — asfaltiranje ceste skozi Njiverce — dopolnitev javne raz- svetljave in vzdrževanje — vzdrževanje makadam- skih cest v Njivercah. IIL Referendum bo v nedeljo dne 26. septembra 1971 po posameznih območjih in po postopku, ki velja za izved- bo volitev odbornikov ob- činskega zbora skupščine ob- čine Ptuj. Kidričevo, 12. avgusta 1971 Predsednik sveta KS Kidričevo Franc Krajnc, 1. r. tga pred povečanjem cen električne energije V eni izmed zadnjih šte- vilk Tednika smo naše bral- ce na kratko že seznanili o težavah, v katerih se je znašel delovni kolektiv TGA Kidričevo. Toda težave se nadaljujejo, čeprav delovni kolektiv dela z vsemi moč- mi,. da bi jih premagal. To mu trenutno v celoti ne u-' speva, kar je povsem ra- zumljivo, saj je problema- tika le prehuda, da bi jo bilo mogoče rešiti čez noč. K vsemu pa se sedaj pojav- lja tudi vprašanje cen elek- trične energije. Kot je zna- no, je izvršni svet SRS skle- nil, da se lahko poveča cena električne energije za 25 odst. O tem sklepu izvršne- ga sveta so v TGA Kidriče- vo razpravljali na skupni seji že odbor za proizvod- njo in poslovno politiko ter odbor za finančno poslova- nje in delitev dohodka. Po temeliiti obravnavi in raz- pravi je bilo tud priprav- ljeno skupno poročilo o pro- blpmatiki cen električne energije v tekočem letu, o katerem ie na eni izmed svojih rednih sej razprav- ljal tudi delavski svet pod- jetja, ki je menil, da bi mo- rali osebno intervenirati pri predsedniku izvršnega sve- ta SR Slovenije ter ga te- meljito seznaniti s stanjem, v katerem je TGA in v kak- šnem položaju se bo znašla zaradi občutne podražitve električne energije, drugih surovin oziroma storitev. Morda bi bila celo še boljša in uspešnejša skupna inter- vencija z drugimi odjemal- ci električne energije v Slo- veniji, ki bodo prav tako zelo težko prizadeti s pred- videno podražitvijo v času, ko se skoraj vsa podjetja morajo na vse kriplje boriti proti mnogim drugim teža- vam. Vsekakor bodo skuša- li samoupravni organi in vodstvo podjetja TGA stori- ti vse, kar je v njihovi mo- či, da bi se našel skupen je- zik, oziroma da pride do take rešitve, ki bi bila spre- jemljiva za obe strani. M. F, VLOM V BIFE v noči od 10. na 11. avgust je dosedaj še neznan storilec vlomil v bife na ormoškem kopališču, v notranjost bife- ja se je splazil skozi lino za strežbo, na kateri je razbil steklo. Ukradel je približno 80 zavojčkov raznih cip- okrog 20 steklenic različnih pijač, 11 kg breskev ter še nekaj drugih reči v skupni vrednosti približno 900 di- narjev. Storilec je vlomil tudi v glasbeni avtomat in iz njega pobral denar v znesku 192 dinarjev. Materialna škorca na glasbenem a\'tomatii še ni ocenjena. Za storilcem še poizvedu- jejo. U ZARJI^ ^ trgovsko podjetje v nasih gostinskih obratih gr.ajski bife: Bife kletar; Bife market; in v drugih gostinskih lokalih prf Veliki Nedelji, Tomažu, nri Miklavžu, v Središču, Obrežu, Kogii in v Lokavcih pri IJutomeru boste postrežcni solidno 'n poceni. Priporoča se Trgovsko podjetje »Zarja« Ormož. M STRAN TEDNIK — ČETRTEK. 19. avgusta 1971 Pogovor s Fraiicom Bratušekom v Cirkulanah Premalo mladine v gasilskih vrstah Kot simo v Tedniku že ne- kajkrat zapisali, si naša po- deželska gasilska društva v zadnjem času zelo prizade- vajo, da bi se čimbolj uspo- sobila za svoje poslanstvo- Pri tem ne mislimo samo na usposobljenost gasilcev, nji- hovo nenehno pripravljenost pomagati bližnjemu v njego- vi nesreči, ko mu ognjeni zublji uničujejo imetje in ko so ogrožena tudi člove- ška življenja, ampak se ga- silska prizadevanja kažejo v zadnjem času predvsem v hotenjih, da si nabavijo mo- derne gasilne naprave, med katere lahko v prvi vrsti šte- jemo motorne gasilne bnz- galne in pa seveda gasilski avtomobil, ki je eden izmed najbolj nujnih gasilskih re- kvizitov, če hočejo gasilci čimhitreje priti na kraj po- žara ali druge elementarne nesreče. O teh hotenjih smo se pred kratkim pogovarjali s Francem Bratušekom. po- veljnikom PGD v Cirkula- nah, ki nam je med drugim dejal, da so v tem idiličnem kraju naših Haloz ustanovili prostovoljno gasilsko dru- štvo takoj po vojni oziroma leta 1946, da imajo sedaj v svojih vrstah 24 dokaj us- posobljenih gasilcev ter bli- zu 300 podpornih članov, ki temu mlademu gasilskemu društvu radi priskočijo na pomoč. To se je pokazalo v lanskem letu. ko so si gasil- ci nabavili novo motorno brizgalno Rosenbauer z vse- Tni_ potrebnimi pripomočki. Brizgalna ima kapaciteto 500 litrov vode v minuti. Gasilci v Cirkulanah ima- jo sicer avtomobil, ki pa n- najboljši. Zato že pridno zbirajo potreben denar, da si bodo nabavili novega, bolj- šega. Avtomobil toliko bolj potrebujejo, če vemo, da je njihovo delovno območje dokaj veliko, sai krajevna skupnost v Cirkulanah ob- sega kar 13 večjih in manj- ših zaselkov in vasi, ki so oddaljene ^udi do 12 kilo- metrov. Na "pomoč pa je tre- ba priskočiti tudi drugje. Letos so že gasili na meji med našo republiko in SR Hrvatsko, ko je zgorelo go- spodarsko poslopje pri Fran- cu Kranjcu v Jelovcu, ki ima gospodarsko poslopje na hrvaški strani medtem, ko je njegova domačija na tej strani. Sicer pa pri gašenju in reševanju ljudskega imet- ja meje ne igrajo nobene vloge. Poveljnik gasilcev v Cir- kulanah nam je zaupal, da mladina več ne čuti poseb- nega veselja za vključeva- nje v gasilske vrste. Res da imajo tudi pionirsko deseti- no, na katero so kar ponos- ni. Dogaja pa se, da ko se pionir razvije oziroma, ko doraste, zapusti gasilske vr- ste in domači kraj ter se napoti v svet. To je sicer razumljivo, zato je zaže- Ijeno, da bi starši tistih fan- tov in deklet, ki bodo tudi po osnovni šoli ostali doma, svoje otroke vzpodbudili, da bi se včlanili v gasilske vr- ste ter postali gasilci, ki se bodo vedno in ob vsakem času odzvali klicu NA PO- MOČ, ko jih kliče presun- ljivo zavijanje gasilske sire- ne ... F. H. Franc Bratušek smrtna kosa V starosti 85 let je umrl 11. avgusta Ivan Rašl upo- kojenec, bivši trgovec iz Ja- dranske 15 v Ptuju. Izučen v trgovini se je leta 1924 osamosvojil in začel trgovi- no v Podlehniku, pozneje pa pri Vidmu pri Ptuju. Od le- ta 1938 je imel trgovino v lastni hiši v Ptuju, Jadran- ska 15. kjer so ljudje radi kupovali, ker je bil pošten in soliden trgovec. Kot zaveden Slovenec je bil leta 1941 izseljen z ženo in hčerko na Hrvatsko. Tam mu je umrla žena. Po osvo- boditvi oz. vrnitvi v Ptuj je spet trgoval in uslužno stregel potrošnikom v svoji trgovini do leta 1948. Do u- pokojitve leta 1953 pa je bil poslovodja v državnem sek- torju. Zadnja leta je bolehal, vendar se je živo zanimal za dogodke po svetu in se ve- selil napredka v Jugoslaviji. Smrt ga je rešila težke bo- lezni. Lep pogreb priča o pri- ljubljenosti pokojnika. Naj mu bo lahka domača zemlja. Žalujoči hčerki, vnukinji z možem ter pravnuku in drugim sorodnikom tudi na- še sožalje. -o- Še o kartinjju za državno prvenstvo Junak je bil Glavnik Zaradi tehničnih težav v prejšnji številki Tednika ni- smo mogli objaviti poročila z dirke za državno prven- stvo v go-kartu. Bralcem se opravičujemo in upamo, da bodo naše opravičilo z razu- mevanjem sprejeli. Prireditelj dirke, domače AMD je prejelo skupaj 38 prijav za nastope v kate- goriji mladincev, kategoriji do 100 ccm in v kategoriji do 125 ccm. Številni gledal- ci so tako imeli priložnost občudovati drzne vožnje, ki so se na koncu končale v zadovoljstvo vseh. Osrednja osebnost na dir- kališču na novi avtobusni postaji je bil domačin Glav- nik. Po spodrsljaju na do- poldanskem treningu, ki ga je ob koncu veljal tudi pr- vega mesta, je dokazal, da je eden najboljših tekmo- valcev go-karta v Jugosla- viji. v vseh treh nastopih kategorije do 125 ccm je moral startati ob koncu dol- ge kolone prijavljenih, tako da je bil že vnaprej zapi- san slabši uvrstitvi. Napovedi so eno, dejstvo drugo. Glavnik je še enkrat presenetil tekmece in občin- stvo. Posebna atrakcija je bila druga vožnja. Glavnik je moral startati pri zadnjih, potem pa je iz kroga v krog puščal za sabo konkurente. Vrh navdušenja je bil, ko je tri kroge pred ciljem ujel vodečega Ljubljančana Živ- ca in zmagoslavno zapustil dirkališče. V zadnji vožnji spet smolo. Kar (Jva^' obstal na progi in sevpj gubil dragocene sekuJ^ jih do konca ni bilo vw goče nadoknaditi. Tudi v razredu do so bili domačini qJ Langerholc je osvoj^ mesto, Korošec šesto, a- vec pa 16. V posameznih boji^ Ptujčani torej ostali , zmag, zato pa so boljši v ekipni konKoj kjer imajo lepe možtiosi osvojitev državnega stva. REZULTATI: mladir,c Knez (Koper) 50 točk, 2, vak (Vrhnika) 46, 3. 5 (Zagreb) 42. 100 ccm: 1. Gl(^ (Bled) 50, 2. Turk (Viti 46, 3. Bož.č (II. Bistrica, 4. Prek (Vrhnika) 40, 5.1 gerholc (Ptuj) 39. 6. Kot (Ptuj) 38 itd. 125 ccm: 1. Dolenc | privnica) 50, 2. Glavnike 46,... 5. Kraajc (Ptuj) točk. Ekipna uvrstitev: 1. ] 123, 2. Koprivnica 121,1 nika 119. Republike: 1. Slove 178, 2. Hrvatska 145. Po generaln' uvrstitvi sameznikov za državno venstvo je Ptujčan Glj v kategoriji do 125 ccm drugem mestu, Kranje na tretjem. Med ekipaa je Ptuj prav tako dm 592 točkami, za Vrhnila jih ima 604. Karting postaja vse bolj zanimiva privlačnost Foto: S. Kosi AMD Orehova vas pripravlja III. nagrado Maribora Prijailjeiia tudi ekipa SZ AMD Orehova vas je mi- nuli teden sklicala tiskovno konferenco na kateri smo lahko izvedeli nekatere za- nimivosti pred mednarodno diriko v motokrosu za III. nagrado Maribora, ki bo 5. septembra. Številni ljubitelji moto- krosa bodo prav gotovo za- dovoljni, če povemo, da bo- do sodelovali tudi odlični motokrosisti iz SZ, ki navdu- šujejo po vseh evropskih motokrosiščih. Poleg tega naj še omenimo, da bodo nasto- pili tekmovalci iz 15 evrop- skih držav. Kljub temu da med udeleženci ne bo neka- terih zvenečih imen, je pri- čakovati izredno prireditev, saj bodo tekmovalci izena- čeni, to pa predstavlja še po- sebno draž. Člani organizacijskega od- bora so tudi povedali, da bo- do v pavzah nastopili doma- či tekmovalci — mooedisti razreda do 50 ccm. Pričaku- iejo, da jih bo nastopilo o- koli 30, tako da gledalcem orav zares ne bo dolgčas. III. nagrada Maribora bo že 27. prireditev, od kar je AMD Orehova vas pod ob- ronki Radizela pričelo z mo- tokrosom. Vsaka prird zahteva velikih naporoi okoli 200 ljudi je akte vključenih pri izvedbi di ki kljub velikemu amal skemu delu, zahteva pree< njih sredstev. Entuzijai domačinov zares ne D« meja. Njihovo dirkališče najbolje opremljeno v 1 državi, pa tudi domači ti movalci so dosegali oi ne rezultate. V ospredju seveda brata Vesenjai, imata v mlajših vedno v( konkurenco. Domači fv cionarji že v bližnji prifc nosti veliko prieaikujejo mladega Segule, ki se it nekaterih tekmovanjih lično odrezal. Seveda pa di drugi čakajo na »sv pet minut«. Mnogoštevilni gledalt prihodnosti ne bodo pfil^ šani. V Orehovi vasi že mišljujejo in snujejo 1 načrte. Možnosti je še ^ ko, morda pa bomo na hovi progi kmalu srečal movalce razreda do 500 Spet vlom V trgovii Ponoči med 14. in 15. gustom je neznani sto vlomil v poslovalnico »P nije«, Minimarket v Bi in odnesel večjo količin* garet in manjšo vsoto narja. Do ras. ko to pC mo, nastala 5koda po vi še ni ocenjena. ^gj^K — ČETRTEK, 19. avgusta 1971 STRAN 11 40 uspešnih let folklorna skupina »Vinko Korže« v Cirkovcah je praznovala ^emben jubilej Y prijazni vasi Cirkovce jf^i Ptujskega polja so v jj^eljo svečano proslavili pomemJDen jubilej njihove {j)]Horne skupine, ki je praznovala 40-letnico svoje- is, obstoja in nastopanja, jfa tej proslavi, ki je bila y osnovni šoli oziroma na pjihovem športnem igrišču, se je zbrala cela vas. Prišli pa so tudi ljubitelji te pra- stare ljudske umetnosti in običajev od blizu in daleč, ki so nastopajoče nagraje- vali z burnimi aplavzi. Naj- večje pozornosti pa so bili deležni prav najmlajši fol- kloristi oziroma podimladek. Ob tem jubileju so v os- novni šoli v Cirkovcih pri- pravili tudi posebno razsta- vo o razvoju folklore, še predvsem, kako je nastajala, se razvijala vse od nastan- ka pa do današnjih dni. V kronološkem prikazu smo videli, da je njihova folklo- ra rezultat potreb kmečkega prebivalstva, ki s, je po tru- dapolnem delu na polju, ob setvi, žetvi in ob žgočem soncu pa tudi dežju želelo ob večerih razvedriti in ta- ko &o nastali njihovi staro- davni plesi ob spremljavi harmonike in s pesmijo o žetvi pa tudi o Ijuibezni. Prav gotovo ni potrebno posebej omenjati, da smo na tej razsitavi videli številna priznanja, ki jih je folklorna skupina prejela na številnih gostovanjih doma in v tu- jini. Razstavo si je z zani- manjem ogledalo prccejšnje število ljudi, ki so se udele- žili nedeljskega slavja v C:rkovcah. Proslave so se vtdeležile tudi folklorne skupine »Slo- ga« iz Nedelišča v SR Hr- vatski, Kidričevega, Marko- vec in Lancove vasi, kar po- meni, da tudi drugod gojijo prastari običaj ljudskih ple- sov in šeg, ki so zbranemu občinstvu prikazali iz nji- hovega bogatega repertoar- ja nekaj svojih plesov. Na prireditvi so podelili številnim zaslužnim občanom posebna priznanja, medtem ko so nastopajoče skupine prejele diplome in majhna darila. Med drugimi je to priznanje dobil tudi dolgo- letni ravnatelj šole v Cirkov- cah Lojze Knafelc, katerega zasluga je, da si je folklora iz Cirkovc utrla pot tudi iz- ven ožje domovine. F. H. Z nastopa folklorne skupine na proslavi v Podlehniku Hotel poravnati stari dolg v nedeljo, 15. avgusta, ob 22.30 je Sl-letni Janko Ma- lek iz Daklec 31 na veselič- nem prostoru pred gostilno Branka Sagadina v Podlo- žah pri Ptujski gori z no- žem večkrat zabodel v hr- bet Viktorja Gajzerja iz Stogovc 56. Gajzer in Malek sta bila že dalj časa v med- sebojnem sporu, vendar se ta večer nista ponovno spr- la- Malek je prišel, ko je Gajzer mirno sedel pri mi- in ga zabodel v hrbet, v obraz pa mu je metal raz- ne žaljivke. Poškodovanega so prepeljali v ptujsko bol- nišnico. Po mnenju zdrav- nika v ptujski bolnišnici je Gajzer v kritičnem stanju zaradi globokih ran. Po de- janju je storilec pobegnil, vendar so ga miličniki iz Majšperka prijeli že na- slednjega dne ob 6. uri zju- traj. -FK- letni Milan Kline iz Kicarja 6 na cesti III. reda v Paci- nju podrl pešca Janeza Zam- pa iz Levanjc 10 in njegovo hčerko Marijo. Zampa je vo- znik zbil izven cestišča v ob- cestni jarek, Marijo pa po cestišču. Po nesreči je voz- nik pobegnil, vendar so ga miličniki z Desternika izsle- dili že naslednji dan in ugo- tovili, da je bil lažje poško- dovan, vendar zdravniške pomoči ni iskal. Vozil je z neregistriranim motornim kolesom in brez vozniškega dovoljenja. Zampa je po ne- sreči obležal težje poškodo- van in je iskal zdravniško pomoč v ptujski bolnišnici. Njegova hčerka ni bila po škodovana. • HOTEL ZABRISATI SLED v nedeljo, 15. avgusta, je voznik motornega kolesa, 18- TRGOVSKO PODJETJE »MERKUR«, PTUJ, MURKOVA 2 razpisuje prosto delovno mesto trgovskega pomočška,-K;e tekstilne stroke Nastop službe možen takoj. Kandidati se naj zglasijo v upravi podjetja. ZAVOZIL V ŠKARJE v vasi Pušenci na cesti II. reda se je pripetila promet- na nesreča, ker je voznik osebnega avtomobila Aker- man Viiksel, turški držav- ljan v nepreglednem ovinku prehiteval tovorni avtomobil. Nasproti mu je prir^ljal mo- torist Stjepan Madžarič s so- potnikom Dragom Madžari- čem. Oba udeleženca promet- ne nesreče na motornem ko- lesu sta dobila lažje telesne poškodbe in nista iskala zdra'.'nicke pomoči Material- na škoda znaša 250 din^ iev jr ORMOŠKA GRADBIŠČA Na področju ormoške ob- čine so odprta tri gradbi- šča: stanovanjsko poslovna zgradba in otroški vrtec v Ormožu ter osnovna šola pri Tomažu. Pred kratkim smo obiskali vsa tri delovišča in izvedeli nekaj zanimivosti. Na delovišču osnovne šole pri Tomažu, kjer ptujske Gradnje zelo uspešno in hi- tro gradijo osnovno šolo, smo se pogovarjali z vod- jem gradbišča Zlato Kunič, gradbenih tehnikom. Pove- dala nam je, da se dela odvi- jajo po operativnem planu in da so ga celo presegli. Stavba nove osnovne šole bo imela pritlični in nadstropni del. Pritlični je že oprav- ljen za strešno konstrukci- jo, medtem ko bo nadstrop- ni te dni tudi tako daleč. Te- žave pa so z vodo. Investi- tor, to je SO Ormož, je iz- vajalcu del obljubil, da bo do konca maja letos lahko uporabljal vodo iz vodovoda, ki so ga pri Tomažu pričeli graditi že lansko leto. Do pred nekaj dnevi so vodo vo- zili s cisternami iz Ptuja, kar je predstavljalo veliko oviro. Drugače pa ni nobe- nih večjih problemov pri tej gradnji. Vzporedno gradijo tudi vodovodno in elektro instalacijo ter instalacije za centralno kurjavo. Otroški vrtec, ki ga gradi Gradbeno podjetje Ograd Ormož, bo že ta mesec pre- dan svojemu na.menu. Dela so v celoti opravljena razen priključka elektrike in te- lefona, kar pa bo te dni o- pravljeno in tako bodo or- moški otroci v veliko veselje svojih mamic dobili nov ob- jekt, v katerem se bodo la- hko po mili volji igrali in veselili. Gradnja stanovanjsko po- slovne zgradbe nasproti or- moškega hotela teče tudi brez večjih zastojev. Dela so zadržale nepredvidene teža- ve pri gradnji temeljev. Kljub temu pa bodo te dni stavbo že pokrili. Stavbo gradijo za trg. V njej bo 25 trisobnih stanovanj in po- slovni prostori, kjer bo sa- lon pohištva ter velika sa- mopostrežnica s špecerijo. Tako je videti nova stanova njsko poslovna zgradba s ho. telovega dimnika gorišnica 22. avgusta ameriški film ladja fantom. ljutomer 21. in 22. avgusta danskt film jaz, ZENA; 25. in 26. avgusta ameriški film na sledi velike karava- ne. ptuj 19. avgusta nemški film pepek, strah za profe. sorje; 20. avgusta ameriški film Štirje na počitni- cah; 21. avgusta španski film dekle za zabavo; 22. avgusta it.-fr. film dia- bolik; 24. in 25. avgusta ameriški film oni ubija- jo samo enkrat. slovenska bistrica 21. in 22. avgusta ameriški film DOPUST V KALIFOR- NIJI; 25. in 26. avijusta a- meriški film AVANTURI- STI. TOMA2 PRI 0RMO2U 22. aviTosia ameriški film DR. NO. ZAHVALA Ob bridki izgubi dragega očeta, dedeka, pradedeka in strica IVANA RAŠLA iz Ptuja se iskreno zahvaljujemo sorodnikom,^ prijateljem, znancem in sostanovalceon za vence in cvetje ter za spremstvo na zadnji poti in vsem, ki so nam iz- rekli sožalje in nam bili v pomoč. Posebna zahvala pevcem, č. duhovniku in tov. Tum- peju za ganljive besede pri odprtem grobu. Žalujoča hčerka Anica, vnukinja Nuška z možem in sinom in drugo sorodstvo. M STRAN TEDNIK — ČETRTEK. 19. avgusta 1971 Revijo Klopotec smo vam predstavili že v prejšnji šte- vilki našega lista, zato je ne bomo posebej omenjali. Preden nadaljujemo z ob- javljanjem sestavkov, se mo- ramo opravičiti Ivici Rajh, učenki 6. razreda, ker jo je tiskarski škrat pozabil pod- nisati pod njen sestavek Ti- tu za rojstni dan. S tem smo, upamo, naipako popra- vili. S^aj pa si še oglejmo nekaj stvaritev iz Klopotca. Naša muca Naša muca je imela mlade tri. Dva smo ubili, enega pa pustili, češ, naj živi in miši lovi. Ko smo prinesli še kužka, ta muca ni več lovila, ampak je v strahu pobegnila k sosedu prosit za mlečno skledo. Kuža, ta pasja capa, ni maral ■ mačk, zato je zbežala še stara za hčerjo na varno sosedovo parno. Tako smo ostali brez muc, iz jeze smo kužka ubili, na miši in mačke pa pozabili. ' Peter Majcen. 8. b Na cesti Naša hiša stoji ob cesti, zato lahko vsak dan vidimo veliko motornih vozil, ki peljejo mimo. Odkar pom- nim, me mama vedno opo- zarja, naj pazim, ko grem prek ceste ali v šolo. Najbolj se mi je vtisnil v spomin dogodek, ko bi se lahko naša otroška igra z žogo žalostno končala. Neko nedeljo se je pripe- ljala iz Ljutomera mamina sestrična, njen mož in njun sin Leon. Sprva smo sedeli v kuhinji. Ko smo se nave- ličali, smo se šli žogat. Žo- gali mo se na trati ob ce- sti. Nekaj časa je bilo vse v redu. Nenadoma pa je žoga padla na cesto. Leon "je ste- kel za njo. Ta h;p je pri- peljal avto. Vsi smo se u- strašili. Zaklicali smo: »Leon, avto!« Zadnji hip se je avtu iz- conil, žogo pa je pustil na eesti. Od takrat se ne žogamo več tako blizu ceste, saj ce- Eia ni igrišče. Irena SEK, 4. b Moj zajec Moj zajec je bel. Na hrbtu ima dve črni lisi. Ime mu je Branko. Imam ga ze- lo rada. Vsak dan ga nesem v kuhinjo in mu dam jesti. Najraje je zelje, korenje, deteljo in peso. Vsak dan mora dobiti tudi mleko. Ce ga ne dobi, notem jezen skače po hlevu. Jožica JURKOVIC, 2. b Na obali Leti pod nebom lepa ptica, lepa kakor pravljica. V morju plava majhna riba, majhna kakor mravljica. Z barko .plove ribič mlad, ki ujel bi ribo rad. Davorin ORESNIK, 6. a Kadar mame ni doma 2e dolgo je od tega, kar nam je mama povedala, da bo za nekaj dni odpotovala. V začetku nismo verjeli. Nekega dne pa nam je re- kla kar na svidenje, nam naročila, kako naj opravlja- mo nekatera dela in odpo- tovala. Nekaj časa smo se spogledovali, potem pa smo se začeli krohotati. Po maminem odhodu smo bili veseli, ker smo vedeli, da bomo sami svoji gospo- darji. Sedaj sem postala go- spodar jaz. No, dokler nam ni bilo treba prijeti za delo, smo bili še kar vsi dobre volje. Bolj težko pa je bilo zvečer, ko smo začeli opravljati pri živini. Druga dela smo opra- vili še kar v redu, le pri svinjah in kravah smo ime- li težave. Pričeli smo pri svinjah. Jaz sem pripravila hrano, sestra pa i« očistila korita. Jaz, ki sem do sedaj slovela za nekakšno gospodinjo, sem kar _ zatulila od' bolečine, kajti poparila sem se z vro- čo vodo. Moje bolečine še niso nič popustile, kar za- slišimo grozno tuljenje iz svinjaka. Tam se je drla in preklinjala sestra. Ugrizni- la jo je svinja. Kri ji je kar brizgala iz_ roke. »In kaj sedaj?« sem po- mislila. Sklenila sem, da sestri obvežem roko, svojo pa bom držala v ledeno mrzli vodi. Sestri sem res pomagala, sama pa si zdravila nisem mogla privoščiti, ker sem se prav_ tisti čas spomtiila, da še nismo pomolzif krav. »In zdaj pa še to!« sem pomislila, podložnikom pa sem rekla: »No, zdaj pa še pojdem pomolzt krave in z delom bomo končali!« Otroci so se spogledali in rekli: »Kaj, ali ti ni dovolj, bi rada dobila še kak pozdrav od prelepih kravic?« »Saj res. Kaj če bQ hote- la še katera krava preizku- siti svojo moč na meni?« sem deiala. Toda ojunač ti se je bilo treba. Pred naše razvajene kravice je bilo treba stopiti s ponosno dvig- njeno glavo. V hlev smo stopili vsi ra- zen sestre, ki je bila jezna name, še boli pa na praši- ča. No, to ni bilo pretežko. Bolj težko se je bilo odlo- čiti, kdo bo sedel pod kra- vo in pričel z molžo. Nekaj časa smo se prepirali, ker pa se nismo mogli zediniti, smo stopili v kuhinjo, napi- sali naša imena na listke in žrebali. Kot vedno, sem tudi sedaj bila jaz tisia, ki sem morala potegniti prva in žreb me je določil za mol- žo. Sedaj so se otroci po- smehovati iz mene in govo- rili- »No, kaj se bojiš! Ali ni- si še pred kratkim rekla, da si ti gospodinja?« Nič ni pomagalo, morala sem začeti z delom. Skoraj četrt ure sem se mučila, toda ko sem pogle- • dala v lonec, je bil pjazen. »Kaj to pomeni?« sem se vprašala. »Kaj nisi ugotovila, da krava ni dala niti kapljice mleka?« so smeje dejali otroci. »Ne smejte se!« sem za- kričala. Res so utihnili. Cez nekaj časa pa je najmlajši bratec deial: »Veš kaj, obleci si mami- no obleko!« »O, čudovita ideja!« sem dejala. Ubogala sem mojega ma- lega fantka. Ko sem sedla preoblečena pod kravo, se je obrnila proti men.i in me pogledala s tako velikimi očmi, da mi ie dih kar za- stal. Se vedno me je gledala in cela se je tresla. V obraz se mi je smejala. Še na- slednji dan je bilo slišati iz hleva čudno hrkanje. In kaj je bilo potem z molžo? Nič posebnega, po- čakali smo do drugega ve- čera. No, saj veste, takrat je bila že doma mati. Alenka CURIN, 7. b Pomladna Prišla bo pomlad in bele breze bodo spet zašumele in ptice bodo spet zažvrgolele, in pomlad se bo razcvetela in jaz bom imel spet veliko, veliko dela. Franc TiSiC, 6. a Prehlad Zapadel je prvi sneg. Sla sem se sankat. Bila sem ze- lo žejna. Ni se mi ljubilo iti domov pit vode, zato sem si žejo pogas la s snegom. Ko sem prišla domov, me je že bolela glava. Mama mi je skuhala čaj. Nato sem šla ležat. Ko sem zjutraj vstala sem bila že zdrava. Helena BOBNARIC, 2. a TEDmK, vaš list ABIGAIL VAN BUREN: Smrčac v hiši Ze dolgo sumim, da imajo zakonci ločene spa.Inice sa- mo zato, ker eden od zakon- cev ponoči smrči. Pred krat- kim sem prejela od neke bralke s preprosum podpi- som »žena simrčača« obupa- no pismo z naslednjo vsebi- no: DRAGA ABBY, to noč sem se ob tretji uri prebudila in se vprašala, kdo pač kosi našo travo pred hišo. Nekoč poprej sem sa- .njala, da se je potopil vla- čilec, ki strašno tuli na po- moč. To se ponavlja sedaj že petnajst let, Abby. Ne mo- rem se več spomniti na čase, ko sem še dobro spala. Ce zagrozim svojemu možu, da se bom preselila ponoči v drugo sobOt me zavrne, da se ni poročil z mano zato, da bi spala ločeno. Zaklinjala sem ga, naj se vendar po- svetuje z zdravnikom ali pa si naj ponoči zaveže banda- žo za smrčače, o kater' sem brala v časnikih. Toda mož noče in pravi, da smrčim jaz. Kaj mi je storiti? Spomnila sem se na svo- jo rubriko v časniku, ki je nekaka generalna spovedni- ca za vse življeniske težave, in naprosila bralke, naj mi o tem pojavu sporoče svoje mnenje. Prejela sem 150.000 odgo- vorov. Nekatere so priporo- čale to ali ono sredstvo, dru- ge so Se prav tako pritože- vale zaradi moževega smr- čanja, devetdeset odstotkov žena je spalo ločeno od svo- jih mož v drugi sobi. Zve- dela sem tudi, da je ljubezen sicer lepa, vendar pa ni glu- ha. Neka žena je pisala: ■ Dali ste mi pobudo, da bi o tej temi nekaj napisala na dopisnici. Kaj dopisnici? La- hko bi napisala celo knjigo! Ze deset let trpim zaradi nočnega hrupa, kakršnega si nihče ne more predstavljati. Moj mož ne_san;io da smrči, ampak tuli in grgra, hrope in žvižga in se premetava. Ce mu to povem vse taji in trdi, da sem imela slabe sa- nje. Neka mučena žena se pri- tožuje:- Ko bi smrčal vsaj v ritmu, kakor drugi! Toda vedno sem v strahu, ko preneha in zadrži dih, in razmišljam ali ' ne bi poklicala zdravnika. ' Neka bralka poroča o dra- matičnih poskusih bega: Ze štirinajst let pobegnem pred strašnim smrča^skim koncertom na drugi rob po- ] stelje. Toda Herbert je ta- ko potreben ljubezni, da se vedno pritipa do mene, nato ) zaspi in mi smrči v uho. Na- ^ to vstanem, stečem -okoli po. stelje in s uležem na dru- gem koncu. Toda verjemite mi, da sem zjutraj precej ^ Dri kraju z močmi po takem p deset- ali dvajsetk^4. krožnem potovanju. ' Zena nekega smrčača razočarana nad medici znanostjo in piše: .Pri mojem možu je to, kaj več kakor smrčanje je kombinacija delovai nosa, grla in zob. Pole^t, vso noč pritiska na zs^ Rekla sem mu, naj gre v, dar k specialistu, sicer, Kaj mislite, kaj mu je i kel zdravnik? »Dragi j | če bi vedel za sredstvo']) j ti smrčanju, bi ga v prv:,| sti uporabljal sam, saj , najhujši smrčač' na sv( Moja žena gre na dopuj mano samo, če ji obljuji da bom najel dve sobi in Vsako v drugem nadstn ju!« Zdravniki pravijo, daai če tudi žene. Po mojih gotovitvah pa pride S£ymo na smrčavka na šestd« smrčačev. Toda nobena že tako pravijo možje, ni priznati, da smrči. Iz nei ga nepojasnjenega vzrofa celo užaljene, če jim n je to očitajo. Seveda so tudi izjeme. 1 sto žena mi je pisalo a selno naslednje izjave: Moj mož smrči. Pa kaj: to! Saj smrčim tudi jat če prenaša on moje, prei šam tudi jaz njegovo a čanje. Poleg tega pa ^rtt rada in če ga silišim smii ti, spim še toliko bolje. I ko vsaj vem, da je vso s doma. .. Ze toliko priprav pa smrčanju so dali patentU ti, med njimi tudi zalciJ bandažo, ki bi spečemu i nirala usta, pa bandažo i brado, ki bi hkrati držalaj zik v ravni legi. In majl( zvočnik, ki spečemu, brž' se obrne na hrbet obzir zašepeče: »Obrni se na stP Ijubček!« Neka žena mil še. da je bila neka i časi Lem patentom zadovoli toda slednjič se je mor vrniti k stari metodi orične mož smrčati, mu oije: »Harry. zapri zakl odo izumili sredstvo o' ;mrčanju. Dotlej pa nas ;oIaži naslednje pismo: ' Draga Abby. v zadevi smrčanja; P eti sem se tud' jaz priK /ala zaradi smrčanja svc moža. Nekega dne pa ^ / ča?niku prebrala nasi njo lepo rnisel: »Smi^č^ e naprijetnejša godba em svetu. To vam bo r ntjrrlila \r.a « ^gj^K — ČETRTEK, 19. avgusta 1971 STRAN 13 zdravje (AKO živeti, da bi dolgo živeli? j^j ga med ljudmi — naj- ■ še tako bedno životari — jie bi želel podaljšati Le življenjske dobe. To p naravna želja slehernega Lijana. S tem dejstvom ^unajo zavarovalnice za [ivljenje. ki sklepajo zava- fivalne pogodbe. Ce uča- j določeno število let, ti jj^arovalnica izplača zava- rovalnino, ki sicer pripada jedičem. Kdor torej dolgo Jvi, prejme poleg tega še jjnarno nagrado, ki jo je jcer sam vplačal, a se mu prileže, saj jo je tako rekoč ,priigral« s tem, da se ni ukaniti smrti. Zavarovalnice so ustano- ki računajo z realnimi požnosbmi. Delujejo na pod- lagi računov in predraču- nov, sestavljenih iz načel inakrobiotičnega pravilnika, slcni na življenjskih iz- liustvih. Sedem načel neke- ga takšnega pravilnika se glasi: oženi se, ne kadi, ne pij, hodi spat pred polnoč- jo, vstajaj zgodaj, uživaj jogurt in jej po možnosti brezmesno hrano! — Komur [»rijajo ti napotki in se rav- oa po njih, lahko upa, če ima staro sorodstvo, da bo učakal petinosemdeset ali do sto let. Pred dvesto leti je sesta- vil nemški zdravnik Hufe- land, telesni zdravnik kra- ilja Friderika Viljema III., ičnjigo z naslovom »Makro- biotika ali nauk o podaljša- nju človeškega žjvljenja«. To knjigo je pisal osem let 'in ie izšla hkrati v origina- lu ter v dvanajstih prevo- dih svetovnih jezikov. Hu- feland je bil privrženec zdravljenja s prirodnimi pri- pomočki. Kratek povzetek njegove makrobiotike pra- vi: Utrjuj svoje organe, ne trati življenjskih sil, temveč jih pomnožuj ^s pravilnirn načinom življenja. Ljudje, ki ne učakajo visoke starosti, so tega po Hufelandu sami krivi: zaradi nezmernosti v jedi, pijači, ljubezni, zavo- ljo slabe vzgoje, prevelikih duševnih in telesnih napo- rov, pa še lenobe in strahu pred koncem, jih kmalu po- bere smrt. Prav tako po- grezne človeka v grob pre- velika občuljivost. Razdraž- Ijive ljudi pokosi smrt mno- go prej kakor flegmatike. Hufelandova priporočila slo- nijo na dognanjih zdravni- ka, ki je opazoval druge in tudi sam pjeizkusil marsi- kaj v življenju. Stari ljudje često pripo- vedujejo, da so učakali svo- ja leta predvsem zato, ker so se ogibali razburjenj in nesoglasij. Človeku j^ torej potreben telesni in duševni mir. Jeza, ihta, živčnost, ne- jev.lja in podobni izbruhi izpodkopavajo temelje zdravja, zato se jih moramo ogibati. Strasti so strup za človeka. Treba se je torej držati ■ nekakšne »zlate sre- dine«, ki nedvomno prispe- va k činiteljem pozne sta- rosti. Mnogi starostniki ve- do povedati, da so jedli ra- je manj kakor preveč,'zlasti so pazili na zmernost pri mesu in maščobah. Turek Zaro Aga, ki je umrl 1. 1934 in velja za enega najstarej- ših ljudi zadnjih desetletij, je nadvse skromno jedel in pil. Njegova hrana je vse- bovala riž, maslo, kislo mle- ko, kruh in nekoliko slaščic. Neka ženska, ki je učakala 102 leti, pa je živela precej drugače. Hranila se s kislim zeljem, mesom, divjačino, ribami in surovim sadjem. Spet druga stoletnica je ži- vela približno tako kot prva, a se je ogibala paštet in krompirja. Nekatej-i pozni starostniki radi uživajo mlečne in zelenjadne juhe, dolgoživi Francozi pa obi- čajno dodajajo hrani meri- co vina — od pol do enega litra dnevno. Profesor Gueniot, ki je u- čakal 105 let, je zapisal, da je vse življenje zelo zmerno jedel. Tudi sicer drži ugo- tovitev, da umre mnogo ljudi prezgodaj zaradi po- žrešnosti ali nenasitnosti. Mnogi starci pa poudarjajo, da je dolgo življenje tudi posledica duševne uravno- vešenosti. Poleg reda in di- scipline je potrebna tudi neka modrost, ki izenačuje notranja nasprotja v člove- ku. In nujen je tudi strpen odnos do okolja, ljudi in stvari, ki nas obdajajo. Statistične primerjave go- vore o tem, da sodobni člo- vek v stoletju strojev in prometnega hrupa živi dlje kakor njegovi predniki v dobi poštne kočije. Odkod to? Nedvomno gre za to hvala boljšim higienskim pogojem, a tudi socialnim razmeram. Dandanes ne ocenjujemo človeka več po številu let, amoak po tem, kako se sam počuti — mladega ali sta- rega. Kljub zakonu obrabe, ki mu je podvržen vsak živ organizem, je obraba vča- sih zelo relativen pojem. Nekdo,' ki po letih ni več mlad,^ je po svoji duši in srcu lahko mnogo mlajši od tistega, ki še nima na hrbtu toliko križev kot on. Biolo- ška in duševna starost sta dva različna pojma. Goethe je doživel v svojem 72. letu drugo mladost in se je za- ljubil v 19-letno mladenko. Svoje najbolj dovršeno delo, Fausta, je končal šele, ko je bil star osemdeset let. Starost je torej odvisna od raznih okolnosti, tudi od podnebja. V Angliji in na Japonskem so našteli dva- krat več stoletnikov kakor v nemških deželah. Se več poznih starostnikov živi v Italiji, Jugoslaviji in Brazi- liji. Največ starih ljudi ima Bolgarija, domovina jogurta. Pa naj kdo reče, da idilič- no življenje, mir in prehra- na ne pospešujejo visoke starosti! (Po raznih virih) LEPOTA m ZDRAVJE Lepota in zdravje sta te- sno povezana. Seveda zdrav- je še ni lepota, je pa prvi Pogoj za lepoto. Svežina o- ^•■aza, prožna in mehka ko- ža in prožni gibi so v veliki ineri odraz zdravstvenega stanja. Lepota je torej od- visna od zdravja. Res je, da Doznamo danes že vrsto naj- različnejših kozmetičnih Pripomočkov, ki pa vsi sku- paj ne morejo ustvariti le- pote. Umetnost lepote za- hteva veliko časa in nege. Najhujši sovražnik je malo- ''^arnost. Samo nekoliko po- l^ljenja in pazljivosti, pa "'^mo dosegli lepe uspehe. JSEM NASVETOV ZA LE- POTO IN ZDRAVJE: Pazite na zdravje, kaj- ' zdravje in lepota sta ne- ločljiva. 2. Nadzorujte pravilno de- lovanje prebavnih organov, ^fonično zaprtje, ki ie zelo ^•^Sostna težava mladih že- škoduje mladostni polti zdravju. Pazite na zdravo pre- hrano in jejte enakomerne obroke ob točno določenem času. Mnogo žena se nepra- vilno hrani, saj jim je vse- eno, kaj in kdaj na hitro pojedo. Hrano moramo_ te- meljito prežvečiti. Zlasti pa uživajmo čimveč sveže ali kuhane zelenjave. 4. Redno se kopajte in pr- hajte s toplo ali mrzlo vo- do. Prha odlično uravnava živčni- sistem in poživlja krvni obtok, hkrati pa tudi krepi kožo. 5. Vsak dan redno telova- dite vsaj petnajst minut. 6. Privoščite si dobro in obilno spanje osem ur na dan. Zgodnji počitek in zgodnje vstajanje zelo ko- ristita lepoti in zdravju. 7. Po vsakem naporu po- čivajte, kolikor dolgo mo- rete. Takoj ko začutite u- trujenost, se oddahnite. 8. Veliko se sprehajajte na svežem zraku in sončite. Ukvarjajte se z lažjimi športnimi dejavnostmi. Ko- ža in telo potrebujeta veliko kisika, sonca in gibanja. M STRAN TEDNIK — ČETRTEK. 19. avgusta 1971 Od 21. do vključno 29. avgusta 1971 IX. POMURSKI SEJEM v Gornji Radgoni — ZAlJAVlSCNI PAKK — MOlINE REVIJE — Športna tekmovanja — narodno-zabavni ansambli — nastopi znanih domaČih pevcev — tombola — nagradno žrebanje vstopnic na sejmu bodo sodelovala uveljavlje- na domaČa in avstrijska podjetja Deset zapovedi — za žene: 9 Kadar vas popade »po- spravljalna mrzlica«, ne te- rorizirajte cele družine. Sta- novanje ni izložbeno okno in človek ni zaradi stano- vanja, ampak stanovanje zaradi človeka. # Ce vam mož pri delu pomaga, ne postanite takoj nervoznf, češ saj ničesar ne najde in kako strahotno ne- r den je. 9 Ne pospravljajte može- ve pisalne mize ali njegove škatle z orodjem, ker boste gotovo vrgle kaj važnega v smeti, pa bo ogenj v strehi. # Ce zbirate recepte, po- čakajte, da mož časopis naj- prej prebere in šele nato si jih izrežrte. 9 Ne pokvarite možu te- ka z neprestanimi vzdihi: »Le kaj naj jutri skuham?« % Ne mislite, da je za doma vse dobro. V stgri o- bleki in nepočesani niste ravno prikupni. % Mode ne posnemajte za sako ceno. Ce tehtate 80 kg_, gotovo ne boste nosili mini kril. G Dopoldne se ne spre- hajajte v nočni srajci po stanovanju, pa če je še tako zapeljivo lepa in četudi je nedelja. O Tudi ne hodite spat z navijalkami na glavi in de- belo oblogo mastne kreme na obrazu. 9 Ne razstavljajte vseh kozmetičnih pripomočkov v kopalnici. Ce že uporablja- te majhne lepotne trike, jih rajši shranite v predaL — za može: 9 Ne bodite prijazni le do drugih ia ne mislite, da se doma lahko neovirano predajate slabi volji. # Utrujenost ni le vaš privilegij. Tudi žena sme biti včasih utrujena in po- moči potrebna, # Ce vas žena vpraSa, kakšno obleko naj obleče, ji svetujte. Saj se lepo oble- če. da bi tudi vam napravi- la veselje. # Ne preklinjajte pred otroki, kajti zaman boste zahtevali, da vas otroci ne bodo posnemali. # Ce ste napravili napa- ko. jo tudi priznajte. Ne bo vam oadla krotra r glave. ^ Kosilo in večerja niso zaradi posluSanja in glasne- ga komentiranja radijskih poročil, amipak včasih tudi zato, da se družina med se- boj pomeni. # Kadar imate goste, ne smete pozabiti na hišno go- spodinjo. Natočite ji koza- rec in pohvalite jo, čeprav je »le vaša žena«. % Kadar se vrnete s služ- benega potovanja, se pome- nite z družino in se ne za- letite najprej k televizorju. # Do žene bodite pozorni in ji kupite za rojstni dan darilo, toda in>ejte nekoliko fantazije in je ne sprašuj- te neprestano, kaj bi hotela imeti. Presenečenje ima na- mreč svoj čar! # Ce vam žena pripove- duje, jo poslušajte in ne ze- hajte. Pripovedovanje ni le pravica zakonskih mož. Zakaj tako? Vozniki, ki se ustavljajo ob bencinski črpalki v Slo- venski Bistrici, upravičeno negodujejo. Ce hočejo zape- ljati proti mestu, so v pre- cejšnji nevarnosti, saj re- klamna tabla in kažipot povsem zatirata pogled na cesto. Kočljivih trenutkov zatorej ne manjka. Problem pa bi lahko že zdavnaj ure- dili, če bi omenjeni tabli prestavili nekaj deset metrov nazaj, ali pa če bi na črpal- ki uvedli enosmerni promet. Za boljšo varnost in počutje voznikov bi to prav zares lahko storili. In ko smo že pri prometu, naj pripišemo še to. Nekaj metrov za črpalko je križi- šče, ki so ga letos uredili. Tod se tudi odcepi cesta v smeri proti Rogaški Slatini in Zagrebu, doslej pa se še nihče ni »spomnil«, da bi postavil tudi primerni kaži- pot, kajti če boste iskali na- pis Zagreb, potem ga ne bo- ste našli. Domačini seveda nimajo problemov, zato pa je tem večje negodovanje voznikov iz drugih krajev države in inozemstva, ki ne- malokrat peljejo proti Slo- venskim Konjicam, pa tudi naprej. Verjamemo, da ima cestno podjetje mnogo večjih pro- blemov, kljub temu pa je nedopustno, da pusti vozni- ke »tavati«. -d Velika razprodaja obutve za šolarje po tovarniško znižanih cenah — 40 ®/o, v trgovini Mavrica v Lackovi ulici 2 v Ptuju Cenjeni potrošniki, obiščite nas in zadovoljni bo- ste! Se priporoč.a kolektiv trgovine MAVRICA. Tabli zatirata pogled na cesto ^EDNIK — ČETRTEK, I9. avgusia 1971 STRAN 15 Ali že veste...? _ Izmed vseh satelitov, uj sojih izstrelili v tir okrog Ljnlje 'Z ZDA, Sovjetske zveze ali katere druge drža- so morda najkoristnejši jgteliti iz serije »tiros«. Na- jjienjeni so za opazovanje vremena, zato veliko kori- jjijo meteorologom, ki se ukvarjajo z napovedova- njem vremena. »Tiros« la- hko nekaj dni vnaprej s svojimi napravami odkrije tvorjenje orkana in njego- vo smer ter opozori opazo- valce na Zemlji na bližajo- io se nevarnost. Na sliki vi- dite satelit Tiros, ki snema vrtinec oblakov, iz katere- ga se razvije orkan. V Ti- ros (2) so vgrajeni instru- menti za kontrolo letenja, baterije, magnetofon in te- levizijs.ke kamere. Sončne celice (3) so razvrščene po vsem satelitovem obodu: te celice pretvarjajo sončno temperaturo v električno e- nei-gijo, ki polni akum.ula- torje. Številka 4 prikazuje pomožne raketne motorje, 5 pa televizijsko kamero. Številka 6 označuje televi- zi.isko anteno, ki pomaga prenesti sliko na Zemljo. Satelit izstrelijo z Zemlje s trostopenjsko raketo, sate- lit pa se med poletom na- haja na vrhu rakete in je Pred premočnim zračnim trenjem zavarovan s poseb- nim oklepom hruškaste ob- Jike. Ta okleo odpade, ko satelit prispe skozi atmosfe- ro v tir okrog Zemlje. Ta- koj za tem se na poseben signal z Zemlje sprožijo na- prave, tako da je satelit pri- pravljen za opravljanje svo- jih nalog. Mali pomožni faketni motorji na satelito- vem obodu uravnavalo sa- telit v pravi položaj in ko ^ leti, za stabilizacijo. Ko ^^ satelit stabilizira, začne '^levizijska kamera snemati atmosfero in po elektroma- ^etnih valovih DOŠiljati na Zemljo. Te slike ^trokovnjakom odkrivajo ^šem primeri tudi v večaao pohnistaje . .. . Zaj se vk)čiin diima okoli vog- lov kak bujto tele, Mica pa me fort naprej s:ikira, saj nemreč nič provega haska pri koči na- retL Vidite to je bija ta gl ov- ni, resen ta »poglovni« vzrok saj sen ba po glovi tudi bit), da se prejšji tjeden nesmo mogli srečati v mojem rezerviranen koti. Zaj pa še poglednimo kaj nan je napisa Črni pikecl Drogi Lujs, kak vidič se ti po dugen ca j ti drgoč oglošan in te seveda najlepše pozdrov- laxL. Meni se zodje cajte joko bujdo godi. Pa ne misli si, ke me je baba od koče natirala. To pred krotkin sma si z jin sosidon zgučala, da roa šla malo na Ptuj. Premoj duši, sen si T toten 1900 let storen mesti skoro vse noge potrja. Tan na Slovensken trgu je okoli Lac- kovega spomenika tak razko»- pano kak, da bi si stori Rimlo- m vaserlajtngo delali. Ker sma si s kolegon zavžila zadosti proha no druge i»esnage sma Sla v kavarno Evropa, da bi si malo tofto nesnago do^ sploh- nola. Sosid si je narota kok- tin špiicar, jas pa eno kofe. Po frtol vure čokaja je doba un naveden špricar, jas pa ko- fe no radensko Slatino poleg. Kaj proviš Lujs, neje to ne- kaj narobe? Lepo te pozdrovla Cmi pi- kec. Seveda te nekaj naiobe. VeS pač tak. ke lehko go- stinci vef s ŠT>ricarid zas^uži- kak oa s kokto, ua turt^ ti- sta kisla voda ie boi <3n->Ra, kak fe bi si en liter mleka kiipila Druffif na sri rei^ ne- sla Vre sebe en liter ^bel- šnice. Srečno, vaš Luj«f;k Kreditna banka Ptuj Rm DVD — POSLOVALNICA KIDRIČEVO iLJLiLi — opravlja vse kreditne in devizne posle — odkupuje in prodaja tuje valute — izvršuje devizna nakazila za tu in inozemstvo — (Mlpira devizne račune občanom In sprejema devizne hranilne vloge — opravlja vse ostale bančne posle Hranilne vloge xa Kreditno banko Ptu.i sprejemajo in izplačujejo trdi vse pošte v občini in Služba družbenega kniisrovodstva v Ptuju. KREDITNA BANKA PTU.I — BANKA ZA VAS