Ptttnlm pivlallrinf (.eto lfM štev. 192 V Ljubljani, torek dne f6. avgusta (921 Posamezna itev. 30 par • 1*20 K Jshaja ob « sjutr«]. Stane celoletno . . 240 K mescžno ...... 20 , 2« zased ozemlje 960 a tt Inozemstvo , . 600 B Oglasi zi vsak mm viitne stolpca (68 mm) . 3 K naU oglasi do SO ma stolpes (58 mm) . t a JUTRO Dnevnik za gospodarstvo, prosveto tn politiko. Urednlfttvot IflkloMm oMta H ti/t Telefon it It Upravnlfttvor Sodna aHeo »t.«. Telefoa «t M. Bs6nnkr.pott.6ek urad« «bt um LJubljana, 15. avgusta. Ženevski list »Journal de Geneve. objavlja iz Rima jako zanimivo brzojavno informacijo, ki je dokaz, da italijanska vlada poskuša na vse mogoče načine najti izhoda i« kočljivega vprašanja, iti ga tvori za vsako italijansko vjado vprašanje baroške luke. Dokler je v Italiji v premoči politični fašizem dotlej bo padla tam vsaka i>!,ida na tem vprašanju. »Journal de Geoeve* poroča: Italijanski poslanik v Beogradu conte Man z o ni se je nedavno vrnil iz Rima v Beograd, je dobil od tvoje vlade nove instrukcije. V imenu italijansko vlade prinaša seboj dva nova predloga o spornem vprašanju. Prvi predlog se glasi, da naj se takoj obnove pogajanja na temelju mešanega konzorcija za eksploatacijo in administracijo luko Bar oŠ in reškega pristanišča. Ako bi pa jugoslovanska vlada odbila ta predlog, bo Manzoni podal izjavo, po kateri je Italija pripravljena odstopiti Jugoslaviji Ska-der in ji dovoliti važne koncesije v se-erni Albaniji, ako se odreče svojim liretenzijam na baroško iuko.v Tako pravi ženevsko poročilo v listu, ki je navadno dobro poučen, zato je to poročilo — kar se tiče italijanskih predlogov — verjetno, zlasti, ker oba predloga itak nista nova in sta se ločeno že javljala, dasi ne ofi-ijelno «1 italijanske vlade. Toda grof Manzoni s svojo vlado more biti že vnaprej prepričan, da bo s svojima predlogoma zadel v prazno! Jugoslavija sploh nima «pretenzij» na luko Baroš, kakor pravi to »Journal de Geneve*. Naša država ima z mednarodno pogodbo, ki so jo podpisali trije italijanski ministri, ki jo je ratificiral parlament in senat in kralj Italije uzakonil, popolno pravico do Baroša.i Italijanska, vlada nam bo ponudila Skader in koncesije v severni Albaniji, in to pravi italijanska vlada popolnoma resno, kakor da ona razpolaga Albanci kot s svojimi Kalabreži in iciijanci. Kes radovedni smo, kako si ore lastiti in prisvajati pravico ita-anska vlada, da, nam ponuja albanske koncesije? Aibnsko vprašanje je mednarodno vprašanje, o katerem imajo pravico govoriti velesile — zasčitnice Albani-je, ne pa Italija. Velesile bodo tudi rešile albansko vprašanje. Ta italijanski predlog izgleda na prvi pogled jako naiven, obenem je pa jako zloben manever in skrita intriga. Italija hoče s tem predlogom, ako bi mi nanj pristali, nahtijskati Albance, češ, da delamo na njih račun kupčije Italijo! Italijanski manever pomenja novo »os tri te v našega spora z Rimom. Menimo pa, da so že minuli časi, ko se je Italija mogla igrati z nami slepe miši. Jugoslavija danes ni več država izza časa rapallske pogodbe. Napram laškim insinuacijam se bodemo mirno umaknili na trdno naio pravno pozicijo. Baroš je po slovesno ratificirani mednarodni pogodbi naš. O njem razpravljamo s svojimi sosedi, če hočemo. Nismo odklanjali aranžmana, ki bi nam in nesrečnemu nestvoru tako-ivane reške države bil koristen. Naši diplomati so o stvari razpravljali celo s tretjim faktorjem, z Italijo, ki je na aranžmanu predvsem negativno inte-resirana: rada bi dobila baroško in reško luko v svoje roke, da jih skupno na korist propadajočemu Trstu uniči. Pa je svojo tajno željo prehitro i Klala. Mi dobro vemo, da bo Reka, čim dobi konstitucijonalno vlado po volji svojega prebivalstva., na naši strani in ne z gospodi intriganti iz Rima. Dokler Reka kot država dejansko še no eksistira (danes jo vladajo fantovski teroristi in pritepeni arditi), a nas sploh ne eksistira drugi kom-aciscont za kakršnokoli pogodbo o krosa. Italija nas je doslej izsiljeval;! s tem, da jo verolomno odlagala evakuacijo našega primorskega ozemlja. Pokazati ji je treba, da smo to taktike siti. Za spore iz rapallske pogodbe e dogovorjena arbitraža. Menimo, da že čas, da. se obrnemo na mednarodni forum. Italiji se mora dokazati, da nismo Več voljni biti srtflstvo za odpravljanje njenih notranjih kriz. Gospodje ministrski predsedniki v Italiji si bodo Morali iskati drugih pripomočkov za Podaljšanje svojega življenja. Najnovejšo italijansko intrigo bi karaj pozdravili. Omogočila nam je, ta likvidiramo dosedanje naše diplo-"litizimnie glede Baroša in se vrae-" s e= čisto Bituaoiio. Kralj Peter na smrtni postelji NJEGOVO STANJE BREZUPNO. pojavi so se ojačili Ravno tako se je tndi povečal odstotek vnetja na osnov-nlel desnega pljučnega krila. Meteorlzem je jažjl kakor včeraj. Diagnoza ae Je zopet ojačlla. Sploino stanje se je poslabšalo. Beograd, 15. avgusta. (Izv.) Danes oh 1. url popoldne je bil Izdan sledeči bule-tln o zdravstvenem stanju Nj. VeUSan- Beograd, 15. avgusta. (Izv.) Ministrski evet Je danes razpravljal o bolezni kralja Petra. Min. predsednik Pašič je poudarjal, da je stanje kraljevo skrajno resno. Ministrski svet Je storil primerne sklepe. Beograd, 15. avgusta. Poročilo o zdravstvenem stanju Nj. Val. kralja, Id ga je Izdala zdravniška komisija dne 15. Sijajna sokolska manifestacija v Ljubljani (Poročilo na drugi strani.) avgusta ob 8. zjutraj: Tekom noči se 1 stva kralja Petra: Puls 132, respiracija Radikalska bojna napoved klerikalcem OSTER GOVOR POSL. DR. .JANJlCA NA KMETrCEM TABO-RU V ST. VIDU. Ljubljana, 15. avgusta. Včeraj so je je stanje poslabšalo. Bolnik n) vso noč 68, temperatura 36.5, splošno stanje ne- vtgjj v yj(ju ^ Ljubljano doltro spat Temperatura se je tekom noči po- ! irpremenjeno. - - - ' ........ - • slabšala na 37.5, žila na 124, dlhanle je ! Beograd, 15. avgusta. (Izv.) Danes so precej neredno, 80 v minuti. Ob 6 url : posetlli ministrski predsednik Pašič, mt-zjutraj se Je ugotovila temperatura 37.1, i nistra Pribičevič in Kumanadl bolnega žila 124. dihanje 64 v minuti. Bronhialni ! kralja v Topčideru. Poostritev spora z Italijo NESRAMNE ZAHTEVE ITALIJE. - PREKINJENJE VSEH POGAJANJ. - DIPLOM ATICEN INCIDENT. Beograd, ]3. avgusta. (Izv.) Vest, da zahteva Italija vnovič eksploatacijo Baroša na 99 let, ter da je obnovila svoje stališče glede Zadra, je napravila v političnih krogih silno mučen vtis. Splošno se smatra, da je Italija s tem onemogočila daljne razgovore. Italija je po ponesrečeni misiji Za-neUe stoiila tudi še akt nečuvene nevljudnosti. Izročila je našim 'delegatom, ki so se nahajali v Rimu zaradi takozv. kulturnih pogajanj, potne liste ter jc na ta oduren način obiskan tabor SKS. Poleg ministra P u c i j a in več drugih jo govoril prijazno pozdravljen tudi glavni tajnik srbsko radikalno stranko, poslanec dr. Vojifllav .Taujic. V svojem lepem govoru se je posebno ostro obrni! proti vsem strankam, ki so s svojo politiko otežkočalo sprejetje ustave in v težki ter usodepolni dobi ustavne borbe dokazale, da so nasprotnice našega popolnega narodnega ujedinjenja. Med burnim odobravanjem navzočih je posL Jaujio poleg komunistov obsodil slovenske klerikalce. Poudarjal je, da je radikalna stranka pred volitvami v konstituanto uvaže- prekinila te razgovore. Naša vlada iva'" klerikalno stranko in jc celo en-je preko našega rimskega poslanika j vložila oster protest. Smatra se, da bodo sedaj delini-1 tivno prekinjena tudi jugoslovansko-italijanska trgovska pogajanja. krat bila ž njo v koaliciji. Storila Je to, ker jc verjela klor tkalcem, da so iskreni pristaši narodnega jodinstva in da imajo ogromno večino slovenskega dela našega naroda za sehoj. Volitve v konstitnanto so pokazale, da »o klerikalci na Slovenskem v manjšini, ustavna debata pa je vso jugosloveu-sko javnost podučila da so klerikalci protivniki j edinstvene države. Položaj jo s tem razčiščen. Srbs-ka rai likalna stranka smatra, da je vsaka zveza s klerikalci nemogoča. Treba jc marveč trdno zvezo med vsemi strankami, ki so za trdno jedinstveno državo, da udušlnio boljšoviški teror in premagamo separatizem. Govor posl. Janjiča je napravil globok vtis. Pečuj samostojna država BARANJA SE HOČE Z OROŽJEM UPRETI MADŽAROM. -STALIŠČE NAŠE VLADE. Proti brezvestnim j Špekulacijam z zlatim denarjem MEDSEBOJNI POSETl VLADARJEV MALE ENIENTE. Beograd, 15. avgasta. Da bi se preprečila brezvestna špekulacija z efektivnim zlatim denarjem, zaridi katere je zlat denar zadnje mesece znatno poskočil v vrednosti na domačih trgih in s čimer se izziva padanje vrednosti kronsko-dinarskih novčanio ter tako povzroča tndi vedna večja, draginja živil, je finančni minister na podlagi naredbe o pobijanju draginjo živil in brezvestne špekulacije od 12. avgusta izdal odredbo, da morajo od dneva objavljenja gorenje, naredbe v »Službenih Novinah> vse banke in menjalnice, kakor tudi druge osebe, ki se bavijo s kupovanjem in prodajo valut na. ozemlju naše države, voditi knjige, potrjene od pristojnega sodišča, v katerih mora biti pisano: 1.) Imo in priimek ter kraj stanovanja osebe, od katere je bila kupljena ali ka,-teri je bila prodana, bodisi tudi najmanjša količina efektivnega zlata ali zlatega denarja. 2.) Kurz, po katerem je bila prodana, oziroma kupljena vsaka količina efektivnega zlata ali zlatega denarja, 8.) Ali je bil sklep izvršen na borzi in katerega, dne, ali ne, 4.) Bankam, bančnim in menjalnim trgovinam, kakor tndi vsem drugim osebam, ki so bavijo s kupovanjem in prodajo efektivnega zlata in zlatega denarja, je prepovedano prodajanje istega tujim državljanom. Vsak kupec efektivnega zlata in zlatega denarja je dolžan, da na. za.htevo organa finančnega ministrstva dokaže, za kaj jo uporabil kupljeno zlato in zlati denar, ako pa tega ni storil, potem mora pokazati količino kupljenega zlata, ki ga mora imeti v 6voji posesti. Vsako nasprotno postopanje se bo najstrožje kaznovalo s konfiskacijo efektivnega zlata in zlatega, denarja, kakor tudi z denarno globo do 200.000 dinarjev v zmislu členov 14 in 19 naredbe o pobijanja draginje živil in brezvestne špekulacije. Organi generalnega inšpektorata finančnega ministrstva in finančnih delegacij, ki bodo v to svrho imenovani od finančnega ministrstva, so pooblaščeni, da t.'?o nadzorstvo na/l vsemi bankami, kakor tudi bančnimi in menjalnimi trgovinami ter posameznimi osebami, ki se bavijo s kupovanjem in prodajo efektivnega zlata in zlatega denarja, zaradi kontrole, ali so izvršuje navedena na-redba finančnega ministrstva. Beograd, 15. avgusta. (Izv.) Vsled za, hteve podpredsednika zakonoda jnega odbora dr. Žerjava, da, se odrede od vsa, kega ministrstva referenti, so se javili pri zakonodajnem odboru danes referenti iz ministrstva, notranjih del, predsed-ništva ministrskega sveta, socialne politike, saobraeaja, pravde, šume ln rudo in agrarne reforme. uredlio material za publikacijo. Beograd, 15. avgusta. (Izv.) Med drža. j vami tnale entente se vrše pogajanja o medsebojnih posetlh zavezn'£k'h vladarjev. Kot prvi prispe v Beograd predsednik češkoslovaške repnMIke ,T. G. Ma-saryk, a v kratkem poae-i naš prestolonaslednik Aleksander Bukarešto, a romunski kralj Ferdlnano poseti baje še to Jesen Beograd. ZAKON ZA ZAŠČITO DRŽAVE NI NA- PER.IEN PROTI SOCIALISTOM. Beograd, 15. avgusta. (Izv.) Ministrstvo notranjih del je izdalo na vse ob-ome' njtančna pojasnila glede zakona o zaščiti države. To pa zato, ker so nekatere oblasti v manjših krajih začele preganjati tudi socialne demokrate. V objavah je jasno izraženo, da je socia-Iistom dovoljena legalna propaganda in razredna borba ter da velja zakon samo za komuniste. DOPOLNILNE VOLITVE V OBČINAH. Beograd, 15. avgusta. (Izv.) Ministrstvo notranjih dol je izdalo vsem občinam, kj so imele komunistične funkcionarje nalog, da izvršn najkasneje do dne 20. septembra vse priprave za dopolnilne volitve. RADIKALNO-DEMOKRATSKI RAZGO-fVORI. Beograd, 15. avgusta. (Izv). Pogajanja mod radikalci in demokrati se nadaljujejo v prihodnjih dneh. Danes dopoldne so imeli delegati radikalno stranke posvetovanja z radikalnimi ministri, popoldne pa je bila. v demokratskem kluba razprava o poedinih vprašanjih pogajanj. Demokrati bodo zahtevali kot eno prvih točk ureditev delavskega in kmetijskega, zakonodajstva. DOBRI IZGLEDI NA- ŽETEV. Beograd, 15. avgusta. (Izv.) Ministrstvo poljeprivredo in vode je izdalo poročilo o padanju dežja v mnogih krajih. Brzojavna poročila o padanju obilnega dežja so prispela v ministrstvo iz Hrvatske, Slavonije, iz Banata, Beograda in Slovenije.. Ta. dež je. posehno dobrodejen za koruzo,' vinograde in slive. V najbogatejših krajih kaže zato, da bo žetev povolj-na» Posebno pri koruzi in slivah, naših glavnih pridelkih je pričakovati prav do-bre letine. KMETIJSKE ŠOLE. Beograd, 18. avgusta. (Izv.) Po pravilniku o kmetijskih šolah, ki je izdelan v ministrstvu poljcprivrede jo število kmetijskih šol neomejeno ter dovoljeno ustanavljanje tudi privatnim osebam, a. z državno privolitvijo in snbvencijo. Beograd, 15. avgusta. (Izv.) V Pe-čuju je proglašena republika. V Beograd so dospeli zastopniki pečujske-ga izvrševalnega odbora ter zaprosil našo vlado, da prizna novo pe-čujsko državo. Ministrski svet je danes o tem obširno razpravljal. Kabinet ne more zapustiti platlorme trianonske pogodbe, vendar bo vta- i ranje, temveč jo z orožjem braniti. tovalo odposlanstvo izvršilnega odVu ra v Beograd ter danes dopoldne mi« nistru notranjih del referiralo o ba» ranjskem vprašanju. Pečuj, 14. avgusta, (Izv.) Velikan« manifestacijo proti evakuaciji Baranjo se je udeležilo preko 25.000 oseh. Pri tem so se manifestanti svo» čano zakleli, da nečejo zapustiti B*. da storila pri antantl energične korake, da se zaščiti domači živeli v Baranii pred madžarkim terorjem. Beograd, 15. avgusta. (Izv.) Na včerajšnji skupščini v Pečujti je bilo soglasno sklenjeno, da se v slučaju, ako pridejo v Pečuj Madžari, prebivalstvo I kar so jo mirno razšla, z oboroženo silo upre ter proglasi srb- Beograd, 15. avgusta,. (Izv.) V Ba» Sprejeta je bila resolucija., da se, ako se izvrši evakuacija Baranjo, jo pro« glasi kot republiko vse dotlej, da se ne more zopet, priklopiti Jugoslaviji Množica je nato manifestirala še pred županom in komandantom mesta, n»* sko - madžarsko ■ baisko . haranjsko republiko. Izbran je bil izvršilni oA bor s slikarjem 1'erom Dolrovičem kot predsednikom. Sklenjeno je bilo. da. so sporoči sklep skupščine naši vladi v Beogradu kakor tudi ententini misiji v Pečuju. Naša vlada šo ni poslala v Pečuj nobenih instrukcij, tudi ne glede evakuacije. Včeraj je odpo- ranji se zbirajo rlobrovoljci in vojaki, ki se hočejo z orožjem upreti Madžar rom. Pri tem jih uameravajo podpirati tudi oni orožniki, ki jih jo poslala madžarska vlada med ljudstvo. Kakor doznava, Vaš dopisnik, se naša vlada bavi z vprašanjem, kako zaščititi naš živelj v Baranji. Beograd, 15. avgusta. (Izv.) S 1. septembrom so otvori zopet denarno-pisem-ski oromet z inozemstvom, Krvava borba v Albaniji Prizren, 15. avgusta. (Izv.) Na moji severne Albanije se vrše krvave borbe med Miriditl ln tiranskimi četami pri katerih imata obe stranki velike izgube. Miridi-ti uspešno napredujejo, vendar trpo njih ranjenci in bolniki vsled velikega, pomanjkanja zdravnikov, bolniških strežnikov in sanitetnega materiala, vsled česar se nameravajo orbnlti na našo vlado s prošnjo, da jim priskoči na pomoč. ODGODITEV ITALIJANSKEGA SENATA. Rim, 13. avgusta. (Izv.) Senat je imel v petek dve seji. V dopoldanski seji so bili sprejeti razni manjši zakonski načrti, v popoldanski seji pa pred vsem načrt zakona za ublaže-nje nezaposlenosti. Sprejeta je bila tudi resolucija, ki zahteva od vlade, da izdela do prihodnjega parlamentarnega zasedanja tehnični in finančni organični načrt za vsa javna dela, o katerih govori ia zakon. Senat je sprejel nadalje zakonski načrt o zgradbi predelske železnice, za katero je določenih 300 milijonov lir. Ko so je še odobril zakonski načrt o zgradbi ljudskih stanovanj, se je po običajnih zahvalnicah senat odg'j-dil na nedoločen čas. MADŽARSKA PROPAGANDA NA CESKEM. Praga, 15. avgusta, (tov.) Minister za zun. stvari dr. Beneš je 18. t. m. povzel besedo v senatu in je govoril o iiTcdeiitistični propagandi. Dejal je, da ae je, ,y zadiueai času y, fer-nici za- čela, udeistvovati neka sovražna propaganda, zlast.i z madžarske strani. Gre za propagando, za katero so na razpolago ogromne vsote denarja. Razne izbore te propagande je iskati v Angliji in v poslednjem času zlasti na Francoskem. Značilno je, da se nobeden resen politik nočo priznati k tej propagandi, da, se je nobeden resen madžarski politik ni nikoli udeleževal in da jo podpirajo razni politični de-sperati in sleparji, kratkomalo ljudje, ki so s temi besedami popolnoma ia,c.no opisani, kakor n. pr. madžarski agent Dvorak. Minister je zatrjeval, da ta propa-gauda, dasi se o njoj mnogo govori, nima toliko pomena,, da bi se mogla podcenjevati. Lističi, ki se tiskajo t velikimi denarnimi sredstvi in se razpošiljajo po svetu, dokazujejo, da ta propaga,nda nika.kor ne zasledujo idealnih ciljev. Cesto jo inscenirajo osebe, ki so se za vojne borili zoper samostojnost našo države, politiki, ki so propadli in se sedaj jeze, da so poti-, njeni na stran. GIOLITTI GE JE VRNIL V ITALIJO. Torino, 15. avgusta. (Izv.) V sobo-to je dospel semkaj bivši ministrski predsednik Oiolitti, ki je po sestavi nove vlade odpotoval v inozemstvo. Bival jc dva tedna v Vichyju, potem pa dalje časa na Nizozemskem. Izjavil je, da se ves ta čas ni čisto nič zanimal za politične dogoJkc. šele sedaj, ko se je vračal, jc izvedel, ' t se nahaja italijanski t;.inistrskl predsednik Bonomi v Pariza, kjer se pa on ti1 'tsiavll, ko se jo vračal v Ila« lijo. Giollttijevo zdravstveno stanje ie izbomo. Sokolski dnevi v Ljubljani ZMAGOSLAVJE SOKOLSKE MISLI IN SOKOLSKEGA DELA SIJAJNI TELOVADNI NASTOPI. Dostojno in lepo je proslavilo Sokolstvo Ljubljane in okolicc otvoritev letnega telovadjSCa Sokola I, ta veza najinlajSi sokolskl prapor. Častita! Sokolu 1. in njegovemu naraščaju k pomembnemu dnevu ln opomnil male Sckole in Sokolice na težke in velike, c svete naloge, KI jili Se čakajo: naša Gospasveta in naše Primorje, kjer mora Sokol še razbili suženjske verige. Med viharnimi ovacijami je nato mlada sokolska četa obeh naraščajev in obojne dece defilirala prvič pred svojo zastavo in tako učinko vito in prisrčno zaključila lepo slav-nost. • OTVORITEV LETNEGA TELOVADB ČA. Slavju mladine je sledila v ponedeljek dopoldne jednako pomembni slavnost odraslih: svečana otvoritev v glavnem ograjenega letnega telo-vadišča. Pred polnoštevilno zbranimi člani, članicami in mladine Sokola 1, sol.olskimi in drugimi gosti in sto- in stoglnvim občinstvom, je oUoril po končanih Jutranjih skušnjah svečanost starosta dr. Pcstot-nik, ki ie nato v svojem govoru po-vdarjal velik pomen tega dneva 112 le za Sokola I, ampak za vse naše S. kolstvo. Spominjal sc je vseh klevet, ki so letele na Sokolstvo, vseli ovir, ki so se mu stavile in opozarjal na važno zadačo Sokolstvo, ki je bilo in hoče ostati glasnik Jugo-slovanstva in pravega, z bratsko ljubeznijo prepojenega demokratizniu. to:.-110 ..u slavju na Taboru, ki ga je!Pozdravil .ie navzoče zastopnike Sa-ob vseh nastopih, dopoldanskih in veza, hrvatskih Sokolov in prisotne popoldan.kih, napolnila popolnon a. gojence zagrebške podoficirske šole, Cele procesije 50 se pomikale po uli- tega ognjišča sokolske misli v naši cali proti lelovadišču. Po mestu so armadi. bile Sokolu ua čast izobešene števil- \ Savezni starosta dr. Ravnihar je ne zastave in mnogi so okrasili še j izročil pozdrave Saveza in vsega ju-svoja okna z zelenjem, cvetjem in | goslovanskega Sokolstva. Castital je zastavicami. Prolisokolska gonja jc;Sokolu I. na dovršenem delu, ki zno-rodila rnvtio nasprotne sadove in je j va izpričuje, da spada društvo med le še poglobila ljubezen do naše lepe j najboljše in na.iagilncjše v celi drža-uarodne oriMn'"—-"s. 1 vi. Pozdravom in častitkam, se ji • I pridružil, živahno pozdravljen, za- ; stopnik zagrebških Sokolov, izražu-joč veio, da bo ta nova sokolska trd-! njava pomagala gojiti Sokole, ki se lep sad neumornega ln požrtvoval nega sokolskega dela. Oba slavnost na din-va, nedelja in ponedeljek, sta se razvila v izrazito manifestacijo sokolske misli, ki je prodrla že v srca najširših slojev med nami. Potek mL...:;:! dni z vse.iii krasnimi prireditvami in z neštetimi množicami, ki so se od jutra do večera zbirale na telovndišču in njega okolici, je moral izpričati o tem zadnjega dvomljivca. Slavnost pa ie bila oh enem veličastno zmagoslavje dela, trajnega, požrtvovalnega, z ljubeznijo in navdušenjem prepojenega dela. Le tako je mogoče doseči usneks kakor smo jih videli te dni. Koliko ljubezni do stvari, koliko požrtvovalnosti, duševnega in telesnega truda Je bilo treba, da je nastalo na razdejanem, zapuščenem trgu Tabor tako lepo in vzorno telov išče. I11 koliko požrtvovalnosti, da se le omogočil brezhiben potek tako velikopotezno zasnovane in Impozantno izoeljaue prireditve. Ves organizem, ki jc bil na delu, je iunkcijoniral točno iu zanesljivo, prav po sokolsko. Vsi, od vodstva do zadnjega malčka v naraščaju. so izpolnili svojo prostovoljno prevzeto častno dolžnost. Ljubljana je ob tej priliki zopet pokazala, da je in ostane sokolska. Vse njeno zanimanje jc bilo osredo- RAZKRITJE PRAPORA NARA RAŠČAJA SOKOLA I. Po otvoritvi slavnostnih dni s so-i b("'-;°< ko Pride čas, dvignili in pole- fccitno večerno poklonitvijo prijatelju Sokolstva, g. dr. Tavčarju, je sledila v nedeljo di. oldnc druga pomembna in prisrčna slovesnost. Naraščaj So-Koia L, ta up in »*- -'os društva, je dobil svoj prapor, ki naj ga vodi na njegovi poti k dosegi vzvišenih sokolskih ciljev. Po končanih skušnjah za telovadne n;w pe se je zbralo vse čku.stvo društva z gosti in mnogobrojnim občinstvom na okusno in bogato okrašenem telov. 'iiču. Starosta Sokola L dr. Pavel Pestotnik, ie v lepem nagovoru povdaril pomen tega trenutka za SokJ.a in nlc.~r.vo mladino. Iskreno sc je zahvalil darovateljici prapora, sestri Zorovi, in češkoslovaškemu generalnemu konzulu, bratu dr. Benešu, ki jc kot pozdrav bratskega sokolskega naroda poklonil našemu naraščaji! za njegov prapor iep drog z 11 • s"' °'om na vrhu. Viharno odobravanje zbranega Sokolstva in občinstva je spremljalo !ii podkrepi javalo staiostove besede, gospej Zorovi in g. dr. Benešu so priredili navzoči prisrčne ovacije. S pozivom sokolski mladini, naj čuva svoj ponosni ,.;apor čist in neoma-deževan kot največjo sokolsko svetinjo, je izročil starosta dr. Pestotnik prapor, lepo in umetniško delo, in ga izročil naraščajevemu zastavonoši, mLdcmu bratu Pircu, ki ga je sprejel v dri""'bi dveh malih sestric lz ženskega naraščaja. Po kratkem nagovoru darovatclji-cc go... - Zovovc, sc .ic zastopnik naraščaja zahvalil za čast, ki je doletela sokolsko mladino s tem, da jo dobila svo.io lastno zastavo. Obljubil jc v imenu vseh, da jo bodo varovali v časti in ljubezni. In ves zbor naraščaja in dece je prisegel ž njim: cZaklinjamo se na ta prapor kot znamenje vzvišene sokolske misli, da bomo ostali tej misli zvesti v korist in blagor našega troedinega naroda. Globok je bil vtisk prisege malih Sokoličcv !,i Sokolic in po obširnem prostoru sta tisočg!;.vno zaorila 2i-vio Sokol, Zdravo Sokol. Pozdravila je nato naraščaj in So kolstvo starostinja ženskega krožki Sokola I. s. Selkova, nakar se je zahvalila vsem prijateljem sokolske mladine ljubka zastopnica naraščaja, obljubljajoč tudi v imenu deklic zvestobo sokolskemu praporu in sokolskl 11 i Isti. Podstarosta Sokolskega Saveza, br.Oaogl. je pozdravil v imenu Sa-Ista bili uapoltiieni obe popoldanski teli tja preko Triglava in zasadili sokolski prapor na nravo narodno granico onkraj Soče. Med oduševljenimi vzkliki je za- j ključil nato starosta učinkovito slav- j n< .;t. Z delom zgrajeno telovadišče j je posvečeno zopet — delu. • SOKOLSKI ODHOD. Takoj po svečani < '.„.'.lvl letnega telovadišča so se formirale sokolska čete na trgu Tabor v ponosen sprevod, ki se je pomikal po vnaprej določenih ljubljanskih ulicah: s trga Tabor, po Komenskega in Sodni uii-ci, Dunaj ki cesti, Kongresnem trgu, Wo!fovi in Stritarjevi ulici, Poljanski cesti in po Škofji ulici nazaj na trg. Tabor. Sprevod jc otvorila četa konjenice, ki so ji i.'j';ii za i;odbo di avske divizije zastavonoše s šestimi prapori, med njimi častitljivi stari prapor Ljubljanr' e>»a Sokola in prapor Saveza, nato starešinstvo Saveza, izvenslovenski gostje z oddelkom zagrebške podoiicirske šole, za njimi pa dolge vrste članov in članic v kroju. Lep! skupini narodnih noš, peš in na dveh vozeh, je sledila okusno uniformirana godba Zveze jugoslovanskih železničarjev, za njo pa s svojim novim praporom narašaj vseh ljubljanskih društev. Vseh udeležencev sprevoda je bilo nad 1000. Občinstvo, ki je tvorilo špalir po vseh ulicah in so zbralo v velikih gručah na trgih in ovinkih, Je iskreno pozdravljalo sokolske čete. Zlasti prisrčno so sprejeli povsod mlade, krepke junake moškega naraščaja. ki je nastopil v zmislu sa-veznih navodil gologlav in brez srajc in pa ljubke malčke, ki so moško in strumno korakali po taktih godbe. Z mnogih oken so obsipali Sekale s cvetjem, z drugih jih pozdravljali s klobuki, robci in zastavicami. Okrog 1. se je vrnil sprevod na trg Tabor, od koder so sc udeleženci razšli k obedu. JAVNA TELOVADBA. Glavno točko sporeda je tvoril obl dneva javni telovadni nastop, ki se ic začel v nedeljo ob 5„ v ponedeljek ob 4. Ze jutranje skušnje sta privabili obakrat na stotine občinstva, ki je uživalo krasne telovadne slike in dajalo svojemu veselju duška 7. vedno novim ploskanjem it: vzklikanjem. Do zadnjega mesta pa prireditvi, H sta nudili s svojim! nabitimi tribunami in tesno natrpanimi stojiiči pestro in živo impozantno sliko. V ponedeljek popoldne je dosegel obisk višek možnega in dovoljenega obiska, tako da je morala cela vrsta ljudi oditi ali pa se zadovoljiti s stojiščem zunaj ograje. Tako je bil tudi zunanji del Tabora poln občinstva in vsa okna v okolici zasedena. Nedeljski nastop .ie izpolnil Sokol I. s svojimi oddelki sam. Ni mu bilo težko, saj Šteje par sto telovadcev ln telovadk, odraslih in naraščaja. K prireditvi je še posebej povabil vse stare prijatelje društva, da se jim tako zahvali in oddolži za njihovo požrtvovalno podporo društvu in So-kolstvu. Telovadbo so otvorlle skupne proste vaje vseh društvenih oddelkov: članov, članic, moškega in ženskega naraščaja, moške ln ženske dece. Bil jn to prvi poskus te vrste, zasnovan in navežban od društvenega načelnika br. Staneta Vidmarja. Obnesel sc je v polni meri ln pomenja zato brezdvomno važno epoho v razvoju telovadbe prostih vaj. Nastopilo jc skupno, v harmonični kombinaciji 250 telovadcev. Nato so sledile druga za drugo, brez_ presledkov, ostale točke sporeda. Štiri četvorke žeuskega naraščaja so izvajale ljubke rajalne vaje z velikimi obroči, deca obeh spolov pa ie s svojimi srčkaniml igrami pokazala navzočim starišem, kako dobrim. skrbnim in ljubečim rokam je izročena v okrilju Sokola. Kdor je opazoval posamezne skupine, je videl, s kako ljubeznijo so navezani voditelji ln voditeljice na svoje malčke in kako Sc le ti ua nje. Bili so res lepi in tolažljivi prizori; tako sc ne dela za parado, samo zaradi nastopa. Za to je treba globoke sokolske ljubezni, globokega pojmovanja sokolske misli. Starši so se mogli uveritl, da so njihovi mali v varnem Iu ljubečem zavetju, kjer jih morejo pustiti brez skrbi. Burno pozdravljene so nastopile nato v štirih oddelkih članice, prvič v novih letnih krojih: rumenkasto-bclc dokolenske obleke, z rdečo čepico in rdečim pasom, brez . nogavic, z belimi Solni. Novi kroji bodo naleteli morda tu in tam na prigovore, so pa brezdvomno okusni in estetič- i ni in kar je glavno — praktični in hi- j gijenični. Posamezni oddelki so iz-1 va.iali proste vaje in vaje s kiji in lo- | parji, vsi so želi živahno priznanje. Proste in dihalne vaje 24 članov v obleki, običajni pri lahkoatletičnih nastopih, so pokazale našemu občinstvu nov in dovršen sistem telesne gimnastike. Del občinstva je bil sprva presenečen in ni imel za nje pravega umevanja. A kmalu je uvidel, koliko vztrajnosti in koliko moči jc treba, da ie mogoče brez prestanka in v tako ostrem tempu izvesti to komplicirano kombinacijo najrazličnejših vaj iu ko so telovadci odhajali, jc bilo vse telovadišče enoduš-110 v priznanju in pohvali. Orodni telovadbi vseh oddelkov na najrazličnejšem orodju je sledil nastop vojaštva. Vihar oduševljenja je sprejel strumno četo, ko je nastopila v 15 osinerostopih pod vodstvom častnika s sabljo in Sokola v telovadnem kroju. Simbol pobratinstva med armado in Sokolstvom. Navdušenje gledalcev se Je še povečalo, ko so videli res dovšeno in vzorno izvajane borilne vaje in ko je četa odhajala, ni bilo odobravanja ne konca ne kraja. Nastop vojaštva je tvoril po soglasni sodbi najlepšo točko celega sporeda. Vidmarjeva priznana in priljubljena «Jugoslavi.ia» je smiselno iu pomembno zaključila nedeljsko Savno telovadbo, ki ji je sledila živahna ljudska zabava. Javni telovadbi v ponedeljek je prisostvoval zastopnik iz LJubljane odsotnega pokrajinskega namestnika K. dr. Baltič s soprogo ln v zastopstvu na dopustu se nahajajočega generala Dokiča polkovnik Milenkovič s številnimi člani divizijske komande. Poleg njih pa so se zbrali na glavni tribuni šc vsi drugi ljubljanski odličniki. Poleg nastopov prejšnjega dne, ki so želi tudi to pot jenako ali še večje priznanje, je nastopil savezni načelnik dr. Murnik s svojimi telovadnimi kompozicijami •-Po jezeru«, "Naprej»Marzcljezai> invečimi ra-jalnimi vajami. Viharno odobravanje mu jc pokazalo, kako zelo so ugajale njegove vaje. Ljubki nastop litijskega naraščaja "Mladi vojaki* je izzval iskreno priznanje, ravno tako kakor < leto 1P2L. Li su vplivalo (ako c ma- so, U 1« nastopna, f aSor s prede- nlm izvajanjem. Članice Sokola I. so pokazale slikovite vaje « loki In žele tudi ž njimi živahno odobravanje. Nastop vojske so sprejeli tisoči občinstva z vedno novim vzklikanjem "Živela vojska*, »Pozdravljeni junaki«. Momci iz srbske Mačvc so nastopili v ponedeljek z istim odu-Sevljenjcm in isto perciznostjo, kakor v nedeljo, in so storili več za popularizacijo in priljubljenost armade kakor vsa drugačna propaganda. Oledalcl so čutili: armada je naša; to je naš up in naS spas. — Tri ure je trajal spored, brez pre- stanfca, Ia vendar Undje niso Mit m, veličani. Gledali bi še in se... Pri obeh javnih nastopih sta vuor. no in požrtvovalno sodelovali v med. sebojnera tekmovanju vojaška in f?' lezničarska godba, ki sU mnoj. pripomogli k krasnemu uspohu. Tudi ponedeljkovo prireditev jji zaključila neprisiljena in živahn* ljudska zabava. — Sokolstvo lahko zre s ponosom na minula dva sokolska dneva, tj mu bosta gotovo okrepila voljo moč za nadaljno vztrajno iti smotre, no delo. Politične beležke "•j- Kaj je t gosp. Peskom? *Pon-deljeki- poroča iz Beograda 14. avgusta: cVae dopisnik se je ua pristojnem mostu zanimal, ali je narodno socijalna stranka, oziroma, kdo njenih poslancev vprašal pri notranjem ministru, ali Je le - ta prijmivljen pojaeniti razlog nepotrditve jrofspoda Peska z:i župana v Ljubljani. Izvedel je, da. se N3S ni zdelo varno, na edino kompe-tentnem mestu vprašati za pojasnilo, dasi je notranji minister izjavil, da po parlamentarnem načelu, M vlada v na 15i državi, prevzema napram parlamentu odgovornost za svoj sklep ua podlagi prodi oga in poročila, poslanega mu od pokrajinskega namestnika v Ljubljani. Kakor Že poročano. je vzrok nepotrditvo popolnoma osebnega značaja, vendar tak, da je za vsakega dostojnega človeka, izven vsakega dvoma, da je individuum s takimi lastnostmi v naprej izključen z mosta, kakršno jo mesto ljubljanskega župana..* — K tej vesti naj pristavimo, da je po naši informaciji N'SS obveščena, da je minister notranjih zadev pripravljen dati njenim parlamentarnim mandatarjem vsa pojasnila o aferi gosp. Pe*ks. Gosp. pod. Deržič je nameraval, kakor smo poročali, že odpotovati v Beograd, da govori z ministrom. Zakaj je potovanje opustil, nam ni znano. G. Pesek je smatra.l povrh z3 potrebno, v »Jugoslaviji;. javno razglasiti, da gosp. Deržič ne gre v Beograd. Po vsemu izgleda, da bi voditelji NSS razčišče-nje mučno afere radi odložili na čas po novih županskih volitvah. S tem pa postajajo seveda direktni sokrivci na rlrzni igt% ki si jo dovoljuje gosp. | Pesek, čudno pri vsem tem jc, da se v vrstah narodno - socijalnih pristašev no pojavlja ostrejši odbor proti dvoumni vlogi, v katero je potisnil gosp. Pesek celo narodno - soeljalno stranko. -f Ugotovitev. V »Jugoslaviji:, s dne. 14. avgusta mi očita, nekdo, da sem leta 1910. ko jo tedanji ministor za pravosodje Draškovič za nekaj dni odpotoval in sem ga jaz zastopal, porabil priložnost ter izvabil podpis remonta za pomilostitev rlrja. Žerjava. Ta očitek je povsem neosnovan. Pokojni Draškovid sploh ni bil nikdar ministor pravosodja. Leta, 1910. sem za dalj časa zastopal tedanjega ministra pravde g. Trifkoviea, ki se jn službeno nahajal v inozemstvu. Med predmeti, ki jih je bilo treha, rešiti sem našel tudi več pomilostitvenih aktov, mod nji.ni dr. Zerjavovega.. Akt je bil rešen v vseli predpisanih instancah šo pod Avstrijo. Vse te instance so se izrekle za pomilostitev z razlogom, da dr. Žerjav ni nikdar zakrivil kaj nečastnega. in s povdarkom, da je bilo njego/o delovanje pri Agro Merkurju v največji meri nesebično. Le ona instanca (če se ne varam justično ministrstvo na Dunaju) je bila proti pomilostitvi z izrecno motivacijo, da dr. Zorjavovo politično delovanje ni patri-i o ti Su o. Po prevratu je akt šel od po-verjeništva za pravosodje z najtoplejšim priporočilom, ki je povdarjalo tudi nevenljive zasluge drja. Žerjava za naše osvobojenje, ua ministra pravd?. Jaz sem storil le svojo dolžnost, da sem priporočil Nj. Visočanstvu regentu, da podpiše pomilostitev. Regent je podpisal akt z izjavo, da, ga veseli, da more ou dati zadoščenje dr ju. žerjavu, katerega nesebično požrtvovalno naci-jonalro delo visoko ceni. Seveda sem, čeravno ni o tem nikakoga predpisa, obvestil o zadevi svoje kolege v kabinetu in dobil njihov soglasni pristanek. Osobito so je. kar resnici na ljubo povdarjam, "ivzel za dr. Zerjavovo stvar tedanji podpredsednik min. sveta a. dr. Korošec. Dr. Kramer. Sokolski vestnih Zlet celjske sokolske župe v Šoštanju je izpadel v nedeljo zelo povoljno navzlic temo, da jo slabo vreme odvrnilo od poseta precej gostov, kakor tudi članov, članic in naraščaja. Dež, ki se je kmalu popoldne vJU, nI trajal dolgo, tako da telovadbe sploh tii motil. Izvajanja Sokolov in Sokolic, tako preste vaje kakor telovadba na orodju, so žela splošno priznanje. Zlasti je liilo občinstvo zadovoljno r. naraščajem, ki ja žel s svojimi mitšnimi nastopi salvo burnega priznanja. Zlot je zakljiiSila domača ljudska zabava, ki je trajala do odhoda večernih vlakov, ki so odpeljali zunanje udeležence. > Spopt in turistika PLAVALNA TEKMA S. K. ILIRIJE \ LJUBLJANI. Med drugimi prireditvami, ki jih je pj«, redila »Ilirija* v proslavo svoje činstvo se Je kljnb neugodnim časor nim razmeram (dva praznika, zacV-K tekme ob 10. uri dopoldne) zbralo I »p, število. Zal ni bilo nikomur, ker točke tekmovalnega programa ros zanimive in so nudile mnogo Športnega u. žitka. — Voda je bila zaradi deževja malo li!j,'. na (15 stop. O.) vendar pa ni ovirala tel. mo vanja. Edino waterpolo-tekma je in.., rala izostatl, ker bi morali biti pri njf ipralei skoro 20 minut skopaj v votf Odpadlo je tudi tekmovalno plavanje ns 1500 m, vse drugo torke pa so se lir, šile točno po programu. Doseženi ven' tati kažejo v mnogih točkah zopet Is: napredek napram dosedanjim v Blovenij doseženim rezultatom in v polni meri n pravičujojo nado, da lv>mo kmalu tudi 1 plavalnem športu spo«o'ini za mednarodno konkurenco. V naslednjem prinašamo dosežene r». zultate, o oklepajih pa, v svriio primi?! javp rezultate pri plavalni tekmi Ljtil. športnega kluba na istem proMoru dn> 81. julija 1021. 50 m prosli stil za juniorje: 1.) VI Franchetti (F?pa.rta^ 41.2 sek. (HribemiV 42.2A. 2.) Janežič Milko (Primorje) 4U sek. 3.) Hubert Golob (Lj. S. K.) tl.8tek Vseh tekmovalcev je bilo 10. Mod prvim tremi se je bil oster boj in so dospel skoro istočasno na cilj. 50 m prosti stil za -seniorje: 1.) Fr Ravnik (Ilirija) 34.8 (Vrečko 83; Ravnil pri isti tekmi 36). 3.) E. Wisiak (Ilirija 44.0 v ostrem boju z Ravnikom. 5 tek movalcev. 50 m prosti stil za dame: 1.) Anica Er 1>ežnik (Jadran) 46.3 (Angela Čeme) 43.5 sedaj se ni udeležila). ?.) Mimi Medve.' (Lj. S. K.) 48.1. 8.) Pepca Brodar (Jadran 54.3. 100 m prosti stil za eonlorje: 1.) R VVisiak (Ilirija) 1 min. 23.2 sek; 2.) V Kramaršic (Lj. S. K.1 1 :31.3. 8.) H. Go loh (Lj. S. K.) 1 : 32. Tokma 81.7 ai obsegala te točke. 100 nt hrbtno: 1.) T. Ulčar (Ilirija' 1:46.2 (Debelak i : 39, sedaj ni plaval 100 ni bočno (stransko): 1.) F. Ravnil Ilirija. 1:27.5 (tudi Ravnik 1:27). 2. dr. Leon Vnčina (Lj. S. K.) 1 :38.4. 100 m prsni stii: 1.) Mitja Lnkan (L) S. K.) 1 :29 2.) Premelč (Sparta) 1 s 34.» Tekma 81.7 ni obsegala te točke. 300 m prsni stil za dame: 1.1 Anica F,r-bežnik .(Jdran) 5 : 83.7 (Vera VrtačnU 5 :45): 2. Vera, Vrtačnik Lj. S. K. 5 :84 3.) Francka Perkuh (Ilirija) 5:50. Štafeta 4 X 5 m (prsno -f bočno ' h P Mno -f- prosto): Nastopila sta samo dv; kluba: Ilirija in Lj. P. K., vsak z eno štafeto, a vendar je bila ravno ta, tekma med najbolj zanimivimi točkami vsep programa,. Obe štafeti ste si bili približno enako močni in so izmenjavali v tm» gali v posameznih oddelkih. Med zadnjima dvoma tekmovalcema se je bil sredif boj, a tik prod ciljem je prijel p!» valca "Ilirije!' krfi v roki, (la je mora' izstopiti in jo tako zmagal Li. S. K. * 3 • 13.6. Skoki dain: 0<1 15 dosegljivih točk jili je dosegla Rožena Kokaljeva 13. Mini' Medvedova 12 (obe Lj. S. IC). Obe ste skakali lepo, boljše kakor moški tekmoJ valci. Skoki Juniorjev! 24 dosegljivih točk: 1.) Kresni (Jadran) 1SV4 točk, 2.) Poto-kar (Sparta) 17*/ 3.) Juntos (Jadran) 15 y4. Skoki seniorjev: 50 dosegljivih točk: 1.) Korclelič (Ilirija) -11 iu Vodifek (Ilirija 38. I * O nadaljnjih prireditvah povodom (is. setletnice &nlka, ki so jo uporabili fašisti iu se zagnali nad boZcčlml. Nad ot »zmago« je silno ponosno faši-stovsko glasilo. Toda lahko je doseči zmago, ča jc edon oborožen do zob, drugI pa brez vsega. Znto bomo tudi skoraj slišali, ko jo bodo brisali fašisti pred arditl, ko bodo ti bolje oboroženi. * Italijani zapirajo jugoslovansko šole. Povodom otvoritve italijansko srednje sole v Voloskem naglasa tržaška »Edinost«, da so Italijani v treh lotih svoje okupacije zatvo.ili 139 naših šol in da jo vsled tega 13.900 slovanskih otrok obsojenih, da ostanejo analfabeti. * Za Istrske žrtve, fz Kastva nam po-ročajo: Koncert »Istarske vile« v Kastvu, ki sc je vršil dne 10. avgusta., ja uspel nad vso pričakovanje povoljno. Cisti do- , biflek nad 80.000 dinarjev bo krasen dar nekaterih i istrskim sirotam. Naknadno so v plemenito svrho Jo darovali: Odbor za istrsko siročad v Ercegnovero 285 din., trgovina Jos. Vidmar v Ljubljani 100 din.. Mešto-rovič in Teodoro vi"! v Pakracu 50 din-Ivan Kolar v Roranrih 42 diu., prof. dr. Gavazzi v Ljubljani, Ivan Sondiu v Gru-bišnem polju in Ivan flanš v Novem me-stn po 25 din. Zahvaljujoč sa vsem darovalcem apelira, »Istarska vila« »udi na druge rodoljube in denarne zavode. Kdor moro, naj pomaga. * Šolsko vprašanje v Julijski Benečiji. To .Ini so je vršil v Trstu kongres srednješolskih profesorjev iz Ju-lijse Benečije. Na dnevnem redu je bilo tudi vprašanje slovenskih sol. Kon-gra«, na katerem je prof. dr. Gudal razložil ujgotdovansko šolsko vprašanje je odobril njegove zahteve; ni pa še podal svojega mišljonja o krajih, kjer naj bi se ustanovili jugoslovanski šolski zavodi. Prof. Gudal je nato iire.dlagal. da so naj izvoli poseben odsek, ki bi se podrobno bavil s toni vprašan,jom in ki bi naj rešil vse spore. Kongres ja tudi sklenil, predlagati vladi, da se hrvatsko učiteljišče iz Kastva, premesti v Voloska * Češka kopališča ▼ Jugoslaviji, j Sospodarsfvo VPOSTAVITEV CFMLNlH KO-1 •ONiNaonoa vz risiw Volitve komisijskih članov in naiiv i-l nikor ta vrSa po vsa,', Sloveniji na nedeljo dne 25. »apt. t. I. Tozadevni razpis izide t« dni v Uradnem listu i:i so prvo dni septembra t. 1. tudi objavi po vseh občinah na krajevno »bičajon način. Razglas obsega vso pndat.kr o načinu, kraju ln času volitev. Za izvršitev volitev polovic" komisijskih članov ln namestnikov »o davčna oblastva (r.a Ljubljano mesto davčna administracija, za ostale oenllno okraje pristojna davčna okrajna obkistva) :;o-ptavlla volilne imenike. V imeniku so vpisani po alfavetičnein redu kot, volilni upravičenci vsi davčni zavozanci brez ozira ua spol fie vživajo vsa državljanske in politični* pravice, ako jim je dohodnina za 1. 192'). predpisana,, odnos. no se jim bo še predpisala in brez uvrstitve v posama-ine volilne skupina, ker tvorijo vsi davčni zavezanci cuaga ce-niiuiga okraja la ono volilni skupino. T imeniki bodo v času od 2'i. avgustu do vštevšl 39. avgusta t. I. razgrnjeni ob navadnih uradnih urah v uradnih prostorih davčnih oblattev I. stopnje na vpogled davčnim zavezancem. Vpogleda t i smojo imenike samo dohodnini zavezana osebo dotičneg«. oanllnega okraja njed navadnimi uradnml urami. Pie-pisovanja imenikov, oziroma naprav* izvlečkov je dopustna le, v kolikor ne ovira rednega poslovanja daviinega oblast,va. Voliti bodo smelo lo osobe, W so vpisane v imeniko Iu one, ld si Izposljujejo vpis r imenike na podlagi reklamacij-skega postopanja. Rok za vlaganje reklamacij se določi od 22. avgusta do vštevšl 29. avgusta t. L Vsak davkoplačevalec. sme vložiti reklamacijo la z® svojo osebo. Reklamacije se vlagajo pri davčnih oblastvih L stopnjo ln so kolka prosto. O njih odloča končno veljavno delegacija. Vložitev reklamacij sama na sebi ne zavira izvršitve vel,javnih voli-j tov. Po poteku reklamarijskega roka ho-j do smeli davčni zavezanci vpogledati v ; volilni imenik fin nadalje do vštovši 20. septembra t. 1. la ako se primerno lcgi-timujejo, da so jim na ta način omogoči izbrati kandidate Iz kroga volilnih upravičencev. Češka kopališčna in hotelska družba v Dubrovniku je kupila morsko obalo z zalivom Srebrno in Knparl, poldrugo uro ud Dubrovnika. Cehi nameravajo ustanoviti tamkaj slovansko riviero s hoteli ,parki, vilami, sanat.o-riji It/I. Družba jo obenem kupila tudi opekarno in porušeno vojašnico, katero so prenovili in pretvorili v penzi-jonat. * Kaj Čehom v naših kopališčih ne ugaja. Neki Čob. ki se ja mudil v naših kopališčih, je podal »Agramer Tagblattu« slodečo izjavo: Mnogo se je pri van po prevratu izpremenilo. Madžari iu Judi ki jih je bilo kot smeti, so precej izginili, oni pa, ki so še tu, govorijo nemško ali hrvaSko; to s a je torej izprcmenilo; žalostno pa je dejstvo, da mnogo hrvaških posebno zagrebških družin, večinoma, mladi. mod njimi tudi učiteljica še vedno — nemškutarijc. Co jo to bilo poprej, som mislil, da delajo to Avstriji na ljubo; ampak sedaj v svobodni državi je to popolnoma odveč in napravi na tujca zelo neugoden vtis. Izgleda, da se bodo Jugoslovani v nacionalnem oriru morali še mnogo učiti. * Ponesrečeni konji-dirkači. Iz Zagreba nam poročajo: V petek se jc vnelo nekaj vagonov tovornega vla!, »Egga^ in »Tip-top*. Vsi trije so zgoreli. Spremljevalec je dobil toške opekline. Škoda zanša skoraj 1 milijon kron. * Strašna nesreča ua savskem mostu. Na Savi pri Beogradu se je pripetila v petek večer velika nesreča. Most,, ki vodi od brega, do občinskega kopališča, se jo nenadoma podrl, tako da so vsi, ki so bili na mostu (okoli 20(1 oseb), padli v Savo. Koliko jih je v tonilo, še ni znano. Do večera so potegnili iz Save tri mrtvece: dva otroka in eno ženo. Sava je na tem mestu globoka 3 do 4 metre. * 36 let v zaporu. Ta rekord jo dosegel sarajevski policiji dobro znani žepar Ibrahim Gntič, imenovan Bagfe. Begčo jo star 65 let in je bil dosie.i 347krat kaznovan. Vsega skupaj je odsedel 36 let, torej nad polovico svojega življenja. Begčo Jo še sedaj zaprt, kajti on je, četudi včasih na svobodi, z eno nogo vedno v ječi. * Tatvina. Artlst Milan Amonovič A-mano je prijavil zagrebški policiji, da sta, mu Tlija T.učio 5n Frari Križman ukradla, v Ptuju kovček z raznimi predmeti v vrednosti 35.000 kron ter ukradene stvari razprodala v Mariboru. Ama-novič je Križnima zasladil v -Novi pi-varni« ter ga izročil policiji. LISTNICA UREDNIŠTVA. Venrfetta. Adresat Je Ml od«o°ten. Oglasite se danes v torek oh 12. ari opoldne pr) njem v redakciji «Jutra». Dohodki carine meseca julija znašajo iS,936.415 dinarjev, in sicer od u-voza 39.206.804 ter izvoza 9,729.611 di-narjev. =■- S tržišča žitaric. Iz Zagreba se poroča: Prepoved izvoza živinskih krmil in vplivala na cene. Povpraševanje za krmili živahno, kor ja veliko pomanjkv nja istih v deželi. Cone žitaric so naraslo in sc držijo čvrsto. Cona pšenice v Vojvodini 10-10 K, ječmen za pivovarno v Vojvodini 1040 K. ječmen za krmo 850 K, koruza 820 K, oraa 720, moka št. 0 pariteta Osijek nad 16 K en kg. otrobi 5.20 K z vrečami. — Poizkusi s čilskim solitrom. One, ki so prejeli spomladi čilski soliter v svrho poizkusnega gnojenja opozarjamo, da vpošljojn poročilo o uspehn in o letini sploh kakor so se svoječasno zavezali. — Delegacija proizvajalcev čilskega so-lltra — dipl. ;tgr. A. .TamnJk v Ljubljani, sedaj Knaflieva ulica 15. Pešauje Industrije na Angleškem. Predsednik strojnih tovarn za, ladja Ri-chardsonf Vestgartli Comp. ja podal skupščini angleških industrijalcev statistično podatke o današnjem žalostnem gospodarskem stanju na Angleškem. Ceno teh proizvodov »o so početvorile, vslod če-sar stari stalni odjemalci ne naročajo več v teh tvornicah svojih potrebščin. Vzhodna Indija je veliko množino svojih potrebščin posebno železniških tračnic naročila v Zedinjenih državah, dasi doslej Indija tam Sa ni naroiaila tvojih potrebščin. Avstralija jo naročila, 10.000 ton tračnic v Belgiji, ker so cene na Angleškem previsoke. Angleške t.vornice so uvidela ta mučni položaj in so sklenilo znižati cona svojim proizvodom. To znižanje pa je mogoče lo tedaj, ako ao znižajo tudi plače delavcev. Izvozna trgovina Anglijo je močno padla, kar pričajo statistični podatki za mesec maj v latu 1920. in 1921. Tudi v mesecu juniju je vladala ša velika stagnacija ▼ Izvozni trgovini in tudi za naprej so izgledi 5« zelo slabi. = Svinjereja. Dolgotrajna letošnja suša bo na. vsak način nepovoljno vplivala na razvoj koruze in upravičeno obstoja bojs^ zen, da bo žetov mnogo slabša od lanske. Vsled tega so cene lansko koruze poskočilo za 200 K pr 100 kg. Ta okolnost je močno vplivala na kmetovalce, kl redijo svinje, tako da so spoznali, da jo boljše čo jih takoj prodajo. Vslod tega prihahjajo sedaj svinje v veliki mori na naša, jugovzhodna tržišča. Vendar pa to dejstvo do sedaj Šo ni vplivalo na padanje cen, ker se meso še nadalje prodaja po stari eenl. =» Prejemanje fn postopanje z živino, kl lo dobimo na račun vojne odškodnine iz Nemčije.. V finančnem ministrstva se jo te dni obravnavalo vprašanje o sprejemanju novega kontingenta, živine, ki nam bo do-šla iz Nemčije na račun vojne odškodnine. Nemčija nam bo poslala 57.000 ovac, 7250 glav goveje živine In 7000 konj. Po. stopanje o prevzetju živine In razprodaja se bo vršila z malimi Izjemami kakor do sedaj. Kraji, določeni za jjroSajp so se yediK> leti. kakor Razprodaja različnih ctmj pri nom prikupištu r Oapragu pri Stalo* bf dna 17. oktobra 1921 ob 10. uri dopoHti potom javne pismene, dražbe. Pisom| ponudbe ju vlngati na naslov Vojne pA ' npiatc v Capragu do gorinavedegefl časa. Dva izvoda dražbenega oglasa, M vsebujeta pogon in drage podrobnoett, »ta na vpoglod interesentom pri trgovski ia obrtniški zbornici v LjuliljanL Na p*> nudbe, ki ua bi povsem odgovarjal« pik goicrr. se ne bo oziralo. " Nova poljedelska šola. Mi nista raki svet Jc na oni svojih zadnjih sej sklfloA, tla, -a osnuje v Ateksincu nižja poljedelska šola. — Naš trgovski promet z Nemčijo. Jn* gos'ovanski trgovski promet z Nemčijo j« osredotočen v glavnem na progi B«o-grad-Zagrch-Ljubljum • Jesenice • Beljak-Roseuheim-Milnchcu. Ta prog« odgovarjal t9i-tti zahtevam. Iti so nanj« bila stavljene, ker jc promot. na ujsj hiter in so more pošiljati vsakovrstno blago. Ta prog* se uporablja tudi za izvoz v Švica in An-glij.i z uspehom. Od polovico incseca te« bruarja pa do konca meseca julija smo nA tej progi izvozili sledeče predmete: hra» sto viti desk in parlaetov 300 vagonov, f lihih sliv .'IOO vagonov, koruza 500 vagon., špirita 220 vagonov, prejo 100 vagonov, lesnih izdelkov 15(1 vagonov, jajc 170 »n gonov, svinj 300 in konjuv 600 vagonov. Vso to lila^o ju šlo našo obmejno po-slaju Jcjonice. Povriariti moramo le, da U pMiaja z malim šterilom carinikov nikakor ne odgovarja vrjikim zahtevam kl W stavijo nanjo. Moralo se ho z ozirom na velik promet znatno razširiti ln njeno carinsko osobje povečali. Na tam delu pre« ga. ki vodi v Nem. Avstrijo je promet j»-!o točen. Nakup zre bet na Uorenjskem. Pokrajinska vlada, oddelek za kmetijstvo namerava nakupiti na Gorenjskem nekaj prvovrstnih žrcliot, ki s« bodo vzgojila v du žavpem žrebatišču za državne plcmenje-ke. Konjereje!, kl imajo resnično prvovrstna žrebets, na prodaj, ponudijo naf jih v tiaknp komisiji, ki bo nakupovala žrebata dno 27. avgueta oh 8. ari v Kra> nju in dno 20. avgupta ob 9. uri v L«* scah na sejmišču. = Dve novi podjetji v Mostam, t? Mostam se osnuje velika, tvoroio« mila, sveč, parfumov, soda itd. Tvornica b« opremljena z najmodernejšimi stroju Lastnik jo t.vrdka Kneževič i sin. — Neka češke banke iu pivovarno namerav*. jo osnovati v jeseni v Mostam pivovarn*. Izvoz italijanskih vin. Italija titan trpi. ker je po vojni silno padel izvoz laš • kili vin. Potom pogodb skuša, sedaj ItaJt« ja. d* si pribori zunanji trg. Tako je »Menil« s Češko pogodbo, d« sme letno uvoziti 100.000 hI navadnoga vina, 1500 b> marzalo, 1000 hI iielinkovca. in en milijon butiljk raznega vina. Tndl s Švico jO sklonila Italija dogovor, da JI jc dovolj« omejen uvoz vin. Vendar pa vse to in dolgo ne zadostuje. Zato se trudi vladat da si pribori avstrijski in poljski trg. N«i bilo bi napačno, če bi tudi naša ri«d» bolj krepko skrbela za izvoz naših » saj jo to blago, ki ga doma najlažje p** gre Samo. » Izvoz Italijanskega vlns. V svtft) osvojitve važnejših zunanjih vinskih žišč ie sklenila italijanska vlada, s Škoslovaško pogodbo, po kateri moM uvosti Italija v Češkoslovaško 100.000 M navadnega vina, I milijon butaljk itd, Podoben dogovor je sklenila Italija, rt Švico. Italija si prizadeva osvojiti tudi avstrijski iu poljski trg. Podobno s« bomo morali tudi mi potrudili, da nam ni? bo vino ostajalo doma. — Prosta žitna trgovina V Rumunljf. Rumunski ministrski svet jo ukinil prejšnje sklepe o držvanem monopolu za trgovino z žitom in določitev maksimalnih cen ter sklenil, da jo trgovina z vsemi žitnimi vrstam; popolnoma svobodna. Kemična Industrija v Ameriki. Po poročilu ameriške vlade obstoja sedaj v Zedinjonih državah 881 kemičnih tovarn; vrednost, produktov znaša letno okoli 603 milj. dolarjev. — Generalni konzulat republike Chile v Jugoslaviji. Po dekretu ministrstva zunanjih poslov republike Chile je, bil 11. 14. pr. m. imenovan za Jugoslavijo generalnim konzulom to republiko g. Clarion Munos Hurtado, ki je opravljal poprej pu-slaniško posle v Švici. S tam je republik;, Chile prva od južnoameriških držav sto pila v ožje zveze z našo kraljevino iu jo prva tudi priznala. To imenovanje gene ralnega konzula republike Chile za Jugoslavijo, bo imelo za našo domovino tudi r gospodarskem ožim volik pomen. Znano je namreč, da je republika Chile ena najbogatejših držav na solit.ru na svetu. Z razumnim uporabljanjem ehilensko ga solitra postane naša država lahko žit niea contralne Evrope; naloga naših gospodarskih krogov pa je, da prinčijo naše poljadolco smotreno uporabljati soliter in da ga sami v večjih množinah naroča. Ne, vsak način ho imenovanje novega konzula doprineslo k zbližanju obeh držav in otvorilo pot bodočim trgovskim zvezam za izmenjavo produktov obeh zemelj. Norveško-ruska trgovinska pogodba. Te dni to j? razpravljalo v Stoekholmu med dologati norveške in rueke države o trgovinski pogodbi med tema državnimi. Pogodba jo že, razen nokih detajlov, izdelana. Lastnik in izdajatelj Konzord« .Jutra". OdgWK>mi urednik Vit, E BsknC. Blagajna velikega voiuodB Romu. Dh Ignacio, ki je ležal pri Filipovih nogah je izpodbiijal svojega zaveznika s hripavimi klici, začel je moliti in Eti neko cerkveno pesem, ki je jako dno odmevala v praznem in slabo razsvetljenean prostoru. Tedaj je pa skočil Filip — vse to je pa trajalo le tno minuto — bil pri obeli, kt sta se še vedno valjala po tleh; ko je pa hotel poseči v borbo* ga je hitro pogledal veliki vojvoda in rekel: ♦Pustite naju, gospod profesor, njega pošljem že sam k vragu!» Situacija se je hifro menjala, v tem hipu je bil Ramon na boljšem, a že v naslednjem narednik Posada, ki so mu stopile krvave oči iz očesnih votlin ... ravno, ko je hotel Filip kljub vojvodinim besedam poseči v boj in se je njegovo telo skrčilo, potem zopet stegnilo... zagnal se ie vso silo, dobil narednika pod se in ga pritisnil na pod... toda zopet se mu je narednik napol izvil kot kača in njegov črnobradi obraz se jc dvignil proti Ramonovetn vratu... odprl je usta, da bi ugriznil... Filip je prestrašeno zaklical... don Ramon je odmaknil glavo in naredni-kovi zobje so zgrešili svoj cilj — zasadili se so pa v desno Ramonovo uho, katero so skoraj pregrizli.... v tem hipu je Ramon zagrabi, njo orjaško močjo vrat svojega nasprotnika in trikrat butnil njegovo glavo ob kamentte plošče... Mišice divjega orjaka so popustile zadrhtelo je parkrat njegovo telo... mirno je obležal na mestu... Veliki vojvoda je vstal... kri mu je lila po iicu — prsa se so mu razburjeno dvigala v kratkih presledkih... sopel je naglo in globoko. «Rekel sem vam, gospod profesor, da je to nevaren možakar. Prosim dajte mi vrv, da ga poveževa...» *Vaše uho, visočanstvo.. .■» •'Zato imava še dosti časa!» Filip je hitro dal vrv.. pri tem je naperil revolver na očeta Ignacija, ta je takoj nehal s svojo cerkveno pesmijo. Povezala sta z dvojnimi vrvi orjaškega narednika. Filip je sicer svetoval, da bi bilo bolje, da namestita vrv neposredno okoli vrata naredniku, da ga dvigneta v primerni razdalji od tal in razstavita na oknu. — Filip je prinesel vode in pomagal izplrafi globoko rano, W so jo prizadeli narednikovi zobje Ramonovemu ušesu; tudi mu je za silo povezal rano. Komaj sta bila gotova, ko je don Ramon preplašeno vsklilmil. «Kaj je vendar, visočanstvo?* «Moja služabnika, moja zvesta služabnika. Kako sem mogel nanje pozabiti! kaj so naredili ti lopovi z njimi? Ako so jib pomorili, postrehroo jih na mestu brez zasliševanja in sodbe! Moj zvesti Joaquin, moj dobri Avgust'Saj vam vendar niso storili ničesar r' Šel je k očetu Ignaciu, ki je ležal mirno in molče... le zdaj in zdaj je zamrmral nekaj med zobmi. «Kje sta Joaquin in Avgust! Kje sta? Odgovorite, vi dika svete cerkve!* «MaIedictus in aeternum, maledic-tus...» je molil pater in napol pel; zraven pa gledal svojega vladarja z divjim pogledom. «Maledictus in no-mine patris etfilii et spiritus saneti.. Nefaste princeps perinde... perinde ac cadaver.. .» Veliki vojvoda je skomiznil z rameni in odšel proti sobi, kjer je ležal predsednik Hernandez. «Mislim, da se bo oče Ignacio pokoril za svoje grehe v blaznici, gospod profesor! Morava pač vprašati gospoda predsednika!* Filip je šele zdaj opazil, da šepa veliki vojvoda nekoliko močnejše nego navadno. «Ali ste sc poškodovali na nogi?» •/Neznatno! Mislim, da sem si moral spahniti nogo, ko se je narednik zavalil na mene... Ne brigajte se zato... saj ni ničesar... sedaj sem vsaj simetričen, ko šepam na obe nogi! Ko sta stopila v sobo, ie Ifczal Hernandez še vedno na tleh in na onem mestu, kamor sta ga položila; j gledal ju jc s preplašenim pogledom. , Dogodki, ki so se dogodili so ga po-i polnoma omamili in v prvem trenot-I ku ni razumel Ramonovib vprašanj. «Hernandez, je rekel veliki vojvoda, vi imate starega očeta, ki je vaš pravi kontrast, poštenjak je in priden človek. Radi njega samega si premislim stvar še enkrat, toda samo pod pogojem, da mi takoj poveste, kaj je z Joaquinom in Avgustom. Ali ste me razumeli?* Trajalo je dolgo minuto, predno je predsednik razumel to vprašanje.. potem se je začel jokati in solze so tekle po njegovem licu in počasi je jecljal: «V malem lovskem paviljona... visočanstvo. . v lovskem paviljonu!* •Prokleti lopovi, morilci!* je za-divjal veliki vojvoda' V malem lovskem paviljonu, ki je že trideset let zapuščen, ki je grad podgan... Kaj sta vam naredila Joaquin m Avgust? Prokleti lopovi... Res .. Predsednik ni slišal niti razumel njegovih besed, debele solze so mu lile po licu, veliki vojvoda ga je za-ničljivo pogledal in odšel iz sobe. Ko ste bila zunaj je rekel veliki vojvoda: «Gospod profesor, naredite mi veliko uslugo, poiščite moja dobra služabnika in jih osvobodite! Težko mi je sedaj, da grem z vami... Neko omotico čutim po ti rokoborbi — in noga me boli bolj nego se mi je zdelo. Ako hočete do paviljona, da jih osvobodite, počakam kar tu. Saj jih najdete takoj!* "Upam», je rekel Filip. «Kje pa je ta lovski paviljon.* «Pojdite naravnost po vrtu, po katerem sva prišla semkaj. Belo je pobarvan tako da ga tudi v temi takoj opazite. Saj se znate ori jen tirati!» «Dobro, dobro!», je rekel Filip in odšel «Nasvidenje!» Ko je Filip šel do vrat, ki je skozi nje pred nekaj trenotki izginil Ama-deo, je videl, kako je veliki vojvoda v predvorju sedel izmučen na stol. Dva metra daleč je psalmiral častiti oče Ignacio.. še vedno je ležal na tleh... zadaj je pa ležal črnobradi narednik nepremično kot poprej ... Filip ni niti slutil, kaj bo videl v preddvorju, ko se povrne... V. POGLAVJE. Veliki vojvoda naj visi — naj živi veliki vojvoda. Ko se je sesedel veliki vojvoda don Ramon na stol, mu ni bilo tako prijetno kot je to hotel pokazati Filipu. Borba z narednikom ga je silno utrudila, bolela ga je spahnjena noga; sedaj ko je bil sam je šele čutil te bolečine... ko ogenj ga je peklo pre-griznjeno uho... skoro je že začel misliti, da je imel narednik zastrupljene zobe, tako ga je pekla rana. Don Ramon je pogledal na oba ujetnika, ki sta ležala še vedno tako, ko sta jih položila s Filipom. Blazni duhovnik je prenehal s svojimi psal-mi, obrnil je glavo proti vojvodi iu ga nepresino motril z otrpnelimi in sovražnimi pogledi; narednik je bil pa še vedno v polomofici. Počasi se Je priplazil Ramon do ujetnikov ln pogledal, ako vrvi niso kaj popustile, privlekel je svoj stol bližje, sedel, prižgal si cigaro, ki jo je slučajno m skoraj nič poškodovano našel v svojem žepu. Nejasne in motne slike vsega, kar se je zgodilo v zadnjem času, se so pojavile v njegovi glavi, potovanje z ministrom Estebanom Paqueno, brzojavka o borzni špekulaciji, ki sta jo dobila v zadnjem trenotku, prizadevanja, da se informirata o vzroku te špekulacije... potem Marseillle in vest o revoluciji, ravno ko sta hotela odpotovati v Pariz, kjer je Scmjon Markovič... revolucija ... torej ravno en dan po njegovem odhodu je izbruhnila... slu-prekrižal načrte Kakšne obraze so delali, ko so našli v dvoru samo Avgusta in Ioaquina? Ali je narod vedel, da njega ni bilo? Ali so to svoj položaj? Ali revolucionarji sploh vedo, da je odpotoval? Mogoče tega niso niti vedeli in mislili, da se skriva kje na Minorki, da jih je njegov prihod nocoj toliko bolj preplašil. Njegov nocojšnji priho... s pomočjo tega gospoda profesorja! švedski profesor s francoskim imenom in rusko ženo! Zopet je bil prepričan, da ve profesor več nego se je izdal — da je on — profesor — središče vseh teh skrivnosti, premišljeval je to nekaj časa, a potem so dr/ele njegove misli naprej, gotovo je, da ga je profesor spoznal, teda to ni nič čudnega, čudno pa je to velikansko zanimanje, ki ga je njegova soproga kazala za velikega vojvodo. Za trenotek je don Raraon prekinil svoje misli — to je bil jako ■čuden predmet razmišljevanja! Po svoji naravi veliki vojvoda ni bil j človek, ki ga imenujemo homme a ' femmes, to ni bil nikdar, toda v kratkem času, kar je poznal to mlado damo, se je sam m začuden prepričal, s kako naglico se je vrinila in vgneztiila v njegovih mislih. Bila je tako primitivna, nedolžna, tako priprosta, imela je vse mikavnosti ptice... bila je tako lepa... bila je žena drugega... žena moža, ki se mu mora zahvaliti za vse uspehe nocojšnjega večera. Don Raraon se je stresel... cigara mu je ugasnila... Prižgal jo je znova. Svoj nocojšni uspeh! ta je bil se-i daj takole popolnoma gotov, Bek-! ker, Hernandez, Posada in častiti | oče Ignacio, to so bili pravi In prvi i zarotniki, o tem je bil sedaj prepri- čan, Oni so zdaj na varnem, torej mu tudi drugi zarotniki ne bodo preveč nevarni. Armadeo, na pri-mer! Mali, vsega usmiljenja vredni črvič je sicer pobegnil, toda to mu ne bo prav nič pomagalo. Ostali trije, ki so bili podpisani na po-godbi Vatello in kakor so se že ime-novali, ni poznal, toda prav gotovo iih je pridobil in podkupil za zaroto Bekker, kakor vse te, ki jih je polo-vil... llbogi Joaquin, ubogi Av. gust... kjer se vendar mudi tako dolgo profesor? ... Don Ramon se je stresel... sk pošti K 1 80 reč. Št. Sagadin: NaS sadašnjt ustavni položaj. Cena 16 K, po pošti K1 "80 vet. Naročila sprejema: Tiskovna zadruga v LJubljani, Sodna ulica 6. ro"! DELNIŠKA TISKARNA . d. d. — Ljubljana, Miklošičeva cesta štev. 16. Izdeluje vsakovrstne tiskovine za urade, trgovce in obrtnike, društva, zasebnike. Knjige, brošure, časopise. Točna Izvedba, zmerne cene. Zaloga uradnih tiskovin za okrajna glavarstva Umetniške tiskovine, barvotiske vseh vrst Izvršuje tiskarna, ki je opremljena z vsemi najmodernejšimi stroji, pripravami ln tehničnim materija-lom, najhitreje in dovršeno strokovnjaško LASTNA KNJIGOVEZNICA Izvršuje knjlgovcSka dela od najprlprostejše do najfinejše vrste Ponudite vse neuporabne zlate predmete: verliloe, prstane, obeske, zapestnloe, uhane ttd,, kateri predmeti Vam leze doma in jih 1170 na nosite 20—9 tvvdki F. ČUDEN trgovina nr, zlatnine in srebrnln® Ljubljana, Prošernova nI, 1. Posebnosti domačega izdelka za noforojence. Tetra-perilo. 66 Lepe suhe gobe (jurčke) 1262 5-3 kupuje po najvišji dnerai ceni tupdha Mihael Omatisn o Višnjigori. Strešno lepenko, lak za konserviranje z lepenko kritih streh, asfalt, katran, lesni cement, ksilolej (najcenejši karbolinej), wat-proof za izsnševanje vlažnega zidovja in izoliranje proti vlagi, zidno in strešno opeko, apno, cement in druge stavb. 1258 potrebščine dobavlja 2 Ljubljanska komercialna družba, Ljubljana, Bleiwe;sova cesta 18. Priporočljivo! SIMON JENKO, Zbrani spis!. Uredil dr. Joža Glonar. Cena K 42—, po pošti K 4-20 več. Anatole France, Pingvinskl otok. Boman. Broš. K 42 —, vez. K 52'—, po pošti K 3-40 več. Cika Jova-Gradnlk, Kalamandarija. Pesmi sa otroke. Vez, K 16-—, po poŠti K 1-40 več. 209 29 Rarečlla na Tiskovno zadrogo i Uubljani, Sodna nlica oblutveao poveljem stavbeni inžeaer LJubljana Rilčerjera nlna št. 7. fipeeijetao stavben« pcdjeiio se betonsk«, Železobetoask« m toda« zgradbe. Nesini trg 8. Najugodnejši trenotei? so premag uje sedsoje trgovinske krize! Najcenejši, najbogatejši nakupni in trajni finančni izvirnik nndi obisk največjega vzorčnega veleaejma v Češkoslovaški republiki 1 . Č©ss 3000 razstavi]alce v! Najboljša in najbogatejša izbira domačega in inozemskega blaga! Steklo, porcelan, keramične proizvode, jablonske dragulje, usnje, obutev, rokavice, instalacije, avtomobile, blago is kovine in emajla, kemične proizvode, tkanine, klobuke in slamnike, čipke, gumbe, papir in papirnato robo, pohištvo, drveno robo, godala, živila,'likerje, sirovine, polofabrikate in proizvode vaeh obrtnih strok kupite ialt£>o in poceni na od 1. d® S. septembra 1321. Popolni trg gospodarskih strojev in potrebščin za poljedelsko industrija Ugodnosti: Polovična vožnja na vseh čsl. železnicah, posebni vlaki, olajšave pri izdavanjn potnih listov, stanovanja, tolmači in raznovrstne druge olajšave po predložitvi izkaznice in znaka, ki se izdajajo pri zastopstvih čsl. republika v inozemstvu, zastopnikih vele-eejma in v velesejmski pisarni, Praga I., Staro mestni občinski dom, kjer zahtevajte brezplačno vsa potrebna pojasnila. Jugoslovansko zastopstvo: Hloma Company, MutoBžana, Kongresni trg 3. Izšla je Svetovna volna v pesmi in slikah, I. In II. zvezek. Cena posameznemu zvezku 4 krone. Dobiva se pri kolporterjih, v traHkah in v upravi „Domovine'*. Sodna nlica 6.