Postna olufana ▼ erotovtrfL Leto XIV., št 259 Ljublfana, nedelja 5. novembra 1933 Cena 2.— Din upruvLustvo; Ljubljana, Kn&fljeva ulica 6. — Telefon fit 8122, 3123, 3124. 3125, 3126. inseratni oddelek: LJubljana, ielen* Durgova Ul. 3, — Tel 3492. 2492. podružnica Maribor: Gosposka ulica it 11 - Telefon ftt 24A5. Podružnica Celje: Kocenova ulica ftt 2. — Teleton St 190. Računi prt pošt ček zavodih: LJubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, Wien St 10.V241 Bolgarija na razpotju Nikakega dvoma ni več, da je balkanska politika na razpotju in da moramo za prihodnje mesece pričakovati zelo važnih odločitev. O tem pričajo pogosti sestanki in konference ter končno v najnovejši dobi povsem konkretna pogajanja, ki so nedvomno odločilna etapa v stremljenju za konsolidacijo Balkana. Brez ovinkov je treba povedati, da gre pri tem pred vsem za sporazum in za zbližanje z Bolgarijo. Vse njene sosede sodeluiejo v tem prizadevanju, tako članice Male antante kot Grčija in Turčija. Saj je z vsemi Bolgarija v nekem razmerju, ki se sicer ne more imenovati napetost ali neprijaznost, ki pa je vendarle precej daleč od tega, da bi se moglo imenovati prijateljstvo v pomenu, vrednem te besede. Sosede predlagajo Bolgariji, da se sklene pakt z določenimi medsebojnimi obveznostmi, a Bolgarija bi poprej rada uredila ona vprašanja, ki jih smatra še za sporna. Da je res tako, o tem dvom ni upravičen, zakaj v Sofiji niso nikdar nehali nagrla-šati, da postavljajo možnost balkanskega pakta v zavisnost od rešitve onih problemov, ki ss tičejo bistveno razmerja Bolgarije do sosedov. In tako moramo pričakovati odločitve v pripravah za splošni balkanski sporazum, ki naj najde vidnega izraza ravno v balkanskem paktu, ravno v pogajanjih, ki naj uredijo neke povsem konkretne zadeve. Samo ob sebi je umliivo. da se bo sedaj v javnosti, ki s posebno pozornostjo spremlja ta najnovejši zaokret balkanske politike, pozornost obrnila k vprašanju, katere so te sporne zadeve in kakšnih solucij je pričakovati pri niih reševanju. Bolgarija ni prikrivala, katere zadeve smatra za sporne. So to predvsem njene zahteve za gospodarski dohod na Egejsko morje, ki ga ji more nuditi Grčija, ali pa Grčija in Turčija skupno po dolini Marice navzdol. V Atenah pa so že ponovno izjavili, da so pripravljeni dati Bolgarom posebno zono v solunski luki, kar pa Sofije ne zadovoljuje. Tudi je treba urediti še neke zahteve finančne prirode, tičoče se medsebojnega zamenjavanja izseljencev. Vsekakor važnejša in bolj kočljiva je bolgarska zahteva po zaščiti bolgarskih narodnih manjšin v sosednih državah, kajti z njo se vežejo določene aspiraci-je, ki po že dvakrat dovedle do vojne. Tu se bodo tedaj pogajanja dotikala prav osnovnih gibal bolgarske državne politike iz zadnjih dvajsetih let in bodo potemtakem pomenile prav delikatno zadevo. Od nekod so že lansirali vesti, kakor da bo šlo pri teh pogajanjih celo za — korekturo meja, ki naj bi vsaj nekoliko zadostile bolgarskim težnjam. Teh in »ličnih vesti pa ne moremo smatrati niti za običajne poskusne balone, kajti nihče ne bo pričakoval, da bi danes, ko se Mala antanta s Poljsko in Francijo tako dosledno in energično protivi vsakršni reviziji stanja, ustvarjenega z mirovnimi pogodbami, dve članici iste antante pristali na korekturo meja, ki bi pomenila fataino prekršitev osnovnega načela vnanje politike našega bloka. V tem pogledu je situacija povsem jasna in ne potrebuje nikakršnega razpravljanja. Zaščita narodnih manjšin pa je zadeva, ki je vsekakor povsem druge prirode. Tu so mogoča pogajanja in tu se morejo doseči prav zadovoljivi rezultati, saj se niti v Rumuniji niti pri nas narodne manjšine ne morejo pritoževati. Pogajanja pa bodo našla tu slične proti-predloge, zakaj tudi v Bolgariji so manjšine, rumunska, grška in zlasti turška, in v Sofiji bodo mogli predlagati prav recipročno načelo. Ali kar bo dalo tej zadevi sporno netivo ter ostrino, to je na prvi pogled nevažno vprašanje, kaj in kdo se smatra za narodno manjšino. O tem pa je škoda izgubljati besede, zakaj dovolj je znano, v čem je spor in dovolj je tudi znano, odkod bodo pogajanja mogla uspevati, kje pa se mora vsakim nadaljnjim aspiracijam postaviti nepremostljiva meja. Prav posebno kočljiva sporna točka za pogajanja so komitske organizacije; v tej zadevi bo Bolgarija zadela na enotna voljo svojih sosedov, ki hočejo na svojih mejah mir. Če pomislimo, kaka vznejevoljenost je nastala v Sofiji, ko je vzhodna Evropa sklenila med seboj pakt 0 definiciji napadalca, ki se v njej ravno četaško napadanje prav posebej navaja, potem bomo ravno v tej točki s posebnim zanimanjem pričakovali bolgarskega stališča, — in pa eventualne reakcijo v določenem delu bolgarske politične javnosti. Morda se bo prav pri tej točki odlomila smer bodoče bolgarske vnanje politike. Različni diplomati so že bili zadnje ča-e v Sofiji, Značilno pa je, kako po-nemben sprejem so pripravili tamkaj avno madžarski diplomatski reprezen-mci in še bolj je značilno, kakšne govore so imeli pri tej priliki madžarski državni predstavitelji. To je bilo popolnoma v stiku medvojnega madžarsko- 001 carskega bratstva in celo o bodočem ho'nem tovarištvu se je govorilo. V po-'tev jemljemo, da se Madžarska danes a vso moč opleta za zavezniki, ki jih Naročnina uutatt meseCno Din 26.— Za inozemstvo Din 40.— ' Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 6. Telefon 8122, 8128, 8124, 8125, 8126. Mariboi Gosposka ulica U. Teleton ftt 2440. Celje, Stro88mayerjeva ulica fttev. 1. Telefon ftt 65. Rokopisi ae ne vračajo. — Oglasi po tarlfu. NJ. VEL. KRALJICA MARIJA V ZAGREBU Nj. Vel. kraljica Marija je včeraj prisostvovala slovesni otvoritvi novega dijaškega zavetišča v Zagrebu ter je bila sprejeta z viharnimi ovacijami Zagreb, 4. novembra. Poročila listov, da prispe danes Nj. Vel. kraljica Marija v Zagreb, da osebno prisostvuje svečani otvoritvi srednješolskega zavetišča v Meduličevi ulici, je zagrebško prebivalstvo sprejelo s splošno radostjo. 2e davno pred napovedanim časom se je zbrala na trgu pred glavnim kolodvorom velika množica, ki je hotela pozdraviti Nj. Vel. kraljico Marijo ob prihodu v Zagreb. Na kolodvoru, ki je bil ves okrašen s cvetjem in zelenjem, so se zbrali zastopniki oblastev in ge-neraliteta, ban savske banovine dr. Pe-rovič, katoliški škof Salis-Saewds, pravoslavni škoif Dositej, evangeljski škof Popp, minister dr. Srkulj, bivši minister Demetrovič in mnogi drugi odličniki. Sprejem na kolodvoru Dvorni vlak z Nj. Vel. kraljico Marijo in spremstvom je prispel na glavni kolodvor točno ob 8.15. Ko se je vlak ustavil in se je Nj. Vel. kraljica Marija pokazala pri oknu, jo je prisotna množica burno pozdravljala. Prisrčnih ova-cij ni hotelo biti ne konca ne kraja. Nj. Vel. kraljica je nato v soremstvu dvorne dame gdč. Gruiičeve in adjutanta polkovnika Leka izstopila iz svojega salonskega voza in krenila proti dostojanstvenikom. Najprej jo je pozdravil ban savske banovine dr. Perovič in ji želel prisrčno dobrodošlico. Nato je kraljici predstavil go. grofico Draškovič. predsednico odbora za srednješolsko zavetišče in soprogo zagrebškega načelnika dr. Krbekovo in druge. Predsednica odbora za srednješolsko zavetišče, grofica Draškovičeva, je pozdravila Nj. Vel. kraljico Marijo z naslednjimi besedami: »Srečne in hvaležne Vašemu Veličanstvu za današnji srečni dan, pošiljamo Vsemogočnemu svoje iskrene želje, naj bi podelil V^še<~ ■* Veličan- stvu in vsemu kraljevskemu domu dolgo in srečno živijenje v radost in dobrobit jugosiovenskeea naroda!« Nj. Vel. kraljica se je nato prijazno po-slovila od prisotnih in se odpeljala po Ilici in Mesniški .ulici do kraljevskega dvorca. Na obeh straneh ulice so bile zbrane goste množice, ki so kraljici na vsej poti do dvorca prirejale viharne ovacije. Ponekod se je njen avtomobil komai preril skozi navdušeno množico. Kraljičinega sore:°ma pred postajo in po vsei poti do dvorca se je udeležilo tudi nad 10.000 šolskih otrok h Zagreba in iz bližnje okolice, mnogi v pestrih narodnih nošah. Svečana otvoritev dijaškega zavetišča Svečana otvoritev novega srednješolskega zavetišča v Meduličevi ulici je bila ob 11. uri. Tudi tu, kakor na vsej poti od dvorca do Meduličeve ulice so se že davno pred napovedano uro zbrale velike množice, ki so hotele še enkrat pozdraviti kraljico. Ko se je pojavil avtomobil Nj. veličanstva, je to bil zopet znak za navdušene ovacije. Temeljni kamen za novo zavetišče je položila kraljica že za svojec prejšnjega bivanja v Zagrebu leta 1931. Pred poslopjem* je kraljico pričakovala grofica Draškovičeva z odbornicami ter z osobjem zavetišča. Kraljico je pozdravila ga. dr. Ristovičeva in ji želela dobrodošlico. Ponudili so jii po starem slovanskem običaju tudi soli in kruha, nakar je dijak Vrbovšek recitiral pri-godno pesem in izročil kraljici šop cvetja. KraLiica je odšla zatem skozi gost špalir zastopnic raznih zagrebških ženskih društev v drugo nadstropje, kjer jo je pričakoval zagrebški nadškof dr. Bauer z drugimi visokimi odličniki. Nadškof dr. Bauer je ob asistenci škofa Salisa Saewisa nato b^goslovi! no- ©t@v vlade Pri glasovanju o vladni deklaraciji je dobila samo pičlo večino — Usoda se bo odločila v prihodnjih dneh o priliki razprave o finančnih problemih Pariz, 4. novembra, r. Včerajšnja seja poslanske zbornice je trajala pozno v noč. Po prečitanju vladne deklaracije se je razvila obširna debata, v katero so posegli zastopniki vseh parlamentarnih frakcij. V splošnem je bila izjava vlade sprejeta dokaj hladno in mirno. Le komunisti so v začetku seje skušali prirediti demonstracije, ki pa so jih morali kmalu opustiti, ker so videli, da jih ni.hče ne odobrava. Posamezni govorniki so zahtevali obširnejših pojasnil o zunanji in finančni politiki vlade. Ob zaključku debate je ministrski predsednik Sarraut v daljšem govoru ponovno pozval vse skupine, naj podpirajo vlado, da bodo mogli odgovorni državniki uspešno izvršiti velike naloge, ki jih čakajo na znotraj i2 domala posrečilo. (Le soboška evangeljska cerkev Je izjemna med vsemi evangeljskimi cerkvami v prekmurju Zgrajena je bila pred desetletji .njen slog Je prožen in gibčen, zato je kakor nežna igrača med svojimi sestrami.) »Po Mart6nu Luthni...« V puconskem hramu božjem se oznanja ■vsako nedeljo božja beseda po »Martfinu Ltfthru«, ki Jo že dolga leta tolmači svojim faranom njegov soimenjak Luthar Adam Čudna je pesem teh vernikov pri nedeljskih božjih službah. Vedno drugačna. Ne mislim po besedah, ne po melodiji _ po občutju. Tako v pomladnem času, tja do žetve, preden se žito poleže pod kosami je skrb bojazen v njihovih besedah in zvoku. V poletju se zasmeje in Je vsa zlata kakor usipajoče se zrnje iz mlatil-nic in vsak glas Je kakor himna tam v Jeseni, ko so dale njive tisto, za kar so prosili Boga. V tem ljudstvu je mnogo vere. Pa tudi ponosni so. Zgodovina Jih Je utrdila. Preganjanje, ki so ga morali prestati predniki zaradi vere tja do Jožefovega edikta, vse to jim Je jasnilo čelo. Preteklost jim v, sveta. Vdanost Gospodu, »šteri je bio obramba naša vu vs&kom vrtaieni,« jim je v duše skoval čas. Preteklo nedeljo so imeli svoj praznik. Obhajali so 150-letnico prve prekmurske evangeljske gmajne, ki Je bila ustanovljena v Puconcih. Množica naroda se je zbrala na tem zgodovinskem kraju, kjer se je prvič po letih preganjanja oglasil Luthrov nauk- „ , . ... »Na Jakobovem funduši, po Bakoš Mi-haly Križevskom i Berke Balaž pucon-skom duhovniki .. .< Jožefov edikt je dal svobodo. Puconoi so prvi dvignili glavo, nato še gmajne po Go-ričkem in na ravninah okrog Bodonskega hriba: m_J( _ v Pticonci spčvan himnus; »Trdi Grad« (Ein' feste Burg) Je podžigao vernike Krajine. L4ki nebeške strele bister trak. V Križevci, na Hodoši nadaljavao Evangeljske gmajne gruntanya vržli nagib. Reformacija To je bil začetek evangeličanske rene-sance v Prekmurju Konsolidacija njihovega pokreta Luthrov nauk medtem slovanskim življem m bil deležen one usode, kakor onkraj Mure. »Tolerančni edikt« je zbudil le speče sile, saj se Je evangeličan-stvo začelo širiti v Prekmurju že okrog 1527. do 1537. Takratni odpadniki od r. k. cerkve so imeli mogočno zaščitnico Kani-žay Uršulo, ženo grofa Nadasdyja Feren-ca, ki je imel v Prekmurju obširna posestva in svoj grad v Gornji Lendavi. V garvaru, na madžarskem ozemlju, kamor je tudi segala njegova moč, je imel tiskarno, kjer so se tiskale Luthrove knjige v madžarskem jeziku. Knjige so razširjali tudo med tukajšnje ljudstvo, čeprav večina njegovih podložnikov ni bila vešča madžarščine A fcašli so s»e nekateri, ki so znali tolmačiti Luthrov nauk našim kmetom Pozneje pa so se pojavili tudi slovenski prevodi, v teku let sta odpadla od r k. cerkve še dva mogočnika iz Prek-murja — grofa Banfy in Sechy Slednji Je imel svoj grad v Murski Soboti. Za njegovo dobo sta bila v So>x>ti kar dva evangeličanska pridigarja. Prvi za grad, drugi za mesto S tem pa Je bdla tudi že vsa prekmurska aristokracija v tabo-u reforma.toria in z njimi tudi vsi pripadali podložniki Izjem ni bilo še katoliška duhovščina Je stopila v nasprotni tabor. »Cuius regio, illius religio!« Nazaj v staro vero! V tej dob. ni bile v Prekmurju nobene rimsko katoliške cerkve več, vse so bile Izpremenjene v evangeličanske župnije so Izginile, namesto nuh so zrasle evangeličanske gmajne V tej dooi pa je bila dosežena tudi kulminacija. kajti po probire-formaciji se ni mogla niti ena veroizpo- ved po vzpeti do verskega absolutizma t prekmurju. , Protinefonnadjska doba v Prekmurju se začenja z vrnitvijo sina grofa Nadasdyja v katoliško cerkev. Sin se Je namreč zagledal v lepo hčerko kneza Esterhazyja, ki je bila katoličanka. Njen oče je odločno nasprotoval poroki z evangeličanom, zato se je mladi Nadasdy takoj vdal. Ljubezen ni bogata dota; Seveda je mlada žena vplivala na moža toliko, da je zatrobil svojim podložnikom k spreobrnitvi. Da bi Luthrov nauk korenito iztrebil na svojem ozemlju, je dal pobrati vse evangeličanske knjige in jih velel zažgati na dvorišču svojega gradu v Gornji Lendavi. O dogodku pripoveduje ljudstvo: grof Na-dasdy je z okna opazoval gorečo grmado, smehljajoč se zadovoljno, v lahnem vetru se Je plamen vzpenjal prav visoko in nenadno mu je prilitela. pred noge krpa ožganega papirja iz biblije. Pobral je listek in čital; »Nebo 1 zemlja preide i vse njena lepota, ali reč Boža ostane na veke!« Besede so ga globoko presunile in zamišljen se je odstranil od okna. žalostno je končal. Zrinjsko-frankopanska zarota ga je spravila pod krvnikov meč. V dobi protireformacije so izginile iz Prekmurja skoro vse evangeličanske gmajne. Po cerkvah se je zopet vršilo katoliško bogoslužje, ljudstvo se je po ukazu svojih gospodarjev vračalo k prvotni veri. Za izpremenitev evangeličanske cerkve v katoliško je bila prav kratka pot: če je bral katoliški duhovni« mašo v njej, je že postala katoliška. Ponekod se je ljudstvo upiralo, odločno braneč novi nauk in svojo d?rkev. Tako zlasti pri Sv. Benediktu v Kančevcih. kjer se je tudi najdalje časa ohranila evangeličanska cerkev. Podnevi in ponoči so jo stražili možje, da se ne bi pritihotapil katoliški duhovnik in »izpremenil« cerkev v katoliško. Celo močan oddelek vojakov je prispel pred cerkev, da izsili mašo. Baš takrat so stra-žile samo ženske častnik, ki se ni hotel bojevati z amaeonkami, se Je rajši umaknil s svojim oddelkom. Slednjič pa jim je le uspelo, da so prekanili kmete. Ko je zopet prispel oddelek vojakov do cerkve, so stražaiji začeli biti plat zvona Iz doline in s hribov so se vsule množice, oborožene s sekirami in kosami Ko so vojaki videli premoč so se umaknili v gozd, kjer so ostali čez noč. v zgodnjih jutranjih urah so stražarji zapustili cerkev in odšli na vsakdanje delo, prepričani, da ne preti nobena nevarnost več. Komaj so se dobro odstranili, so že vojaki obkolili cerkev in duhovnik je opravil svojo daritev. Vse evangeličanske učitelje In duhovnike so v tej dobi izgnali iz Prekmurja. Zadela jih je ista usoda kakor Trubarjeve učence. Medtem se je v Mursko Soboto priseli) grof Szapary, mož strogih krščanskih načel. S tem se je -vsa pokrajina okrog Sobote tja do Mure in na Ravenskem po-katoličanila. Edini ki je bil strpljiv nasproti evangeličanom je bil grof Bathlany, ki je imel svoj grad v Moravcih. Na vsem ozemlju, ki je pripadalo njemu, so se evan-geličani ohranili do današnjega dne. RomanJe v Šurd Pritisk, da se evangeličani spet vrnejo k svoji prvotni veri, je bil v Prekmurju velik Mnogo jib je bilo med ljudstvom, ki so se na videz spreobrnili a drugi so se z vso trmoglavostjo ustavljali Njihov odpor in krepka volja sta prišla v krilatico, ki se še danes mnogo sliši »trdi liiteran!« Oropani cerkvfi in svojih duhovnikov so romali prekmurski evangeličani trumoma v luteransko cerkev v Nemeš Coč in v gurd. kjer je božjo besedo oznanieval prekmurski Dalmatin Martin K ti z m i č. Nekaj dni hoda jp bilo do tja. sai je v gurd dobrih 80 km poti. Pa 1ih ni ničesar ustrašilo, preganjani? jim je utrdilo vero: »da nezabijo očakov ino njih velikih aldo- vov, da bodo ne samo v reči nego tUdI vu či- nenji Pravi evangeličanje, pečin trdi ltiteranje.« Trije duhovniki so bili v Surdu, v treh jezikih so oznanjevali Luthrov nauk: v slovenskem, nemškem in madžarskem. In čim bolj je hrumela protireformacija okrog evangeličanskih domov, tem številnejše je postajalo romanje v Nemeš Ooo in v šurd. Preganjani evangeličanski duhovniki pa so našli azil v Petajncih, v tamošnjem Ka-stelu. Ne le prekmurska evangeličanska duhovščina, ampak tudi prepovedniki iz štajerskega in Kranjskega so se zatekli v Petajnoa. Sam astronom Kepler je pribežal iz Gradca semkaj. Denar in živež so jim skrivaj prinašali celo ljudje, ki so se v takratni dobi šteli za katoliča- ne. Le en primer- v računskih knjigah mestne uprave v Gradcu je najti v tisti dobi, leto za letom, določen znesek za podporo pregnanim petajnakim duhovnikom. Ecflkt Jožefa n. SeL, ko je Jožef IX iadafl »fcrpltvosti zapoved« (tolerančni edikt 1781), je nastopil preobrat _ »in so »e na« odičenl očaci vktiper zberali i znova gmajne griln-taM...« že dve leti zatem je bil početek puconske fare, sledile so Križevci, Hodoš itd. Danes jih je v vsem Prekmurju 10. Ko je pri zadnjih veliaih slovesnostih tlsočglava množica pela pred puconsko cerkvijo zahvalno molitev, si čutil nehote tragiko gmajn v preteklosti v besedah; »Slišaj molitev zahvalno Vsakoga gmajnara. Ka si nas tak duga leta Varvao ino brano...« V spomin na prvo evangeličansko službo božjo pc Jožefovem ediktu, ki se je vršila na skednju kmeta Kuharja Franca Jakoba, so slovesno odkrili spominski steber, ki naj bo glasnik: »od odvedka do odvedka do kesnim stotin porodom...« o njih preteklosti. Poleg tisočglave množice so bili pri nedeljski sla vnos ti navzoči vsi evangeličansikl duhovniki v Prekmurju, inšpektor prekmurskega senlorata narodni poslanec g. Benko, zastopnik oblasti g. Lipovšek Gašpar in Se mnogo drugih odličnikov. Po posvetitvi spomenika 93 Je istočasno v cerkvi ki laven nje vršila alužba božja. Saj je bila cerkev sama premajhna, da bt vase sprejela vso množico. Po služfbi božji se je vršilo slavnostno zborovanje, kjer je g. sreski načelnik čestital k jubileju v imenu g. bana. Brzojavne čestitke j« poslal evangeljeki škof dr. Popp. z velikim navdušenjem vseh navzočih se je ob zaključku zborovanja poslala pozdravna bizojavka Nj. Vel. kralju in dr. Poppu. Evangeljska himna »Trdi grad«, katero so peH vsi navzoči, je zaključila zborovanje, ki je bilo strogo versko-jubilejnega značaja. Jubilej puconske gmajne je bil slovesni praznik vsega evan-geljskega pokreta v Prekmurju. Zasluži vso pozornost. Protestanti so dali Prekmurju tako markantno potezo v njegovem kulturnem obličju, da je ni mogoče oporekati. Doba njihovega dviga in pada nam je dala Martina Ktizmiča, ki ga uvrščamo med apostole slovenske besede. F. M. Stisko podzemlje Letošnja odkritja pogumnih dolenjskih jamarjev Stična, v novembru. Kakor je naši javnosti že znano, so sti-ški jamarji v začetku oktobra po tiruda-polnem večtedenskem raziskovanju odkrili veliko kraško podzemlje Pod Gradiščem, 519 m visokim hribom, 20 minut hoda iz Stične, je prostrano posekovje. Na severnem robu je bil postavljen zelo primitiven oder, zgrajen iz treh bukovih hlodov. Preko odra visi na verigi močan škripec, ki je cele tedne spremljal s svojim škripanjem jamarje, ko so se spuščali skozi majhno odprtino v podzemlje. Proti večeru se je oglašalo iz jame zamolklo govorjenje in povelja. Fantje, ki so stali zunaj pripravljeni, so vlačili hladnokrvne raziskovalce drugega za drugim iz jame. Radovedneži, popotniki in turisti, ki jih je prignalo k jami, da bi izvedeli novosti o odkritju kakih podzemeljskih jezer, so se vračali vsak večer domov, ne da bi bila njihova radovednost potolažena. Dne 2. oktobra pa je prišlo sporočilo iz jame, da so raziskovalci pravkar prodrli do ogromnega podzemeljskega kraškega sveta z jezeri. Ker je raziskovanje jam toliko prizadejalo okoličanom in se je vest o tem raznesla preko časopisja po vsej Sloveniji, naj le pojasnimo javnosti, kaj je gnalo Sti-čane, da so začeli raziskovati Jame, kakšen je uspeh in kak pomen imajo odkritja v podzemlju. Stiške jame so znane že od nekdaj. Nahajamo jih povečini na severovzhodnem pobočju stiških hribov, največ okoli Gradišča. Iz zgodovine najbolj znana Je Katuj-ška jama (95 m). (»Jama, po kateri se pride na drugi svete. Jurčič). O njej kroži še danes mnogo pravljic, pa tudi resničnih zgodb. Ena najveselejših je bila za jamarje ona o starem Katujčarju, ki so ga spustili menihi v jamo, da bi si s tem odkupil hišo. Mož pa se je vsedel v globini 20 m na polico ter navijal vrv okoli lakti, medtem ko Je s »krušenlm glasom vpil: »Naprej!«. S komolcem je dossgel globino 80 m, nato so ga potegnili ven. Na vprašanje, kaj je bilo na dnu, je odgovoril, da so na onem svetu baš kosili, da je tudd sam pomagal kositi, ko pa Je zlomil dve okostji, so ga napodili ven. Kdor da ne verjame, naj gre pogledat. Nato se je obrisal poo nosom, pljunil po skalovju in Sel. To je menda bil edini raziskovalec te jame. gimenkova jama (50 m) Je tudi doživela svojo komično oskrumbo. Tudi tukaj so v najnovejšem času pod meniškim vodstvom spustili pogumnega fanta v globino. Na vrv so navezali ko), na katerega se Je vsedeJ raziskovalec, v roko so mu dali hlevsko laterno In ga tako spustili v globino. Ko dolgo n* bilo glasu iz »onostranstva«, so vrv na vso paro potegnili urno ven, da dobe jamarja mrtvega ali živega. Privlekli so napol mrtvega, brez luči, bre« suknjiča .brez klobuka. Z zadnjimi silami se Je obdržal z golimi rokami za vrv, katti kol se mu je bil že zdavnaj izmuznil izpod nog. Stiški jamarji so danes proučili vse Jame, njihov domnevni ustroj in teren in se slednjič odločili, da preiščejo gimenkovo lamo Od vseh Ima največ kraškega značaja ter se nahaia na robu ozemlja, polnega udorov (dolin). Zbrali so potrebno gradivo zlasti dobre vrvi, ki jih je kupil znani industrijec g. Roje, poleg tega še razstreliva in orodia Nato so pričeli odkopavati kamenje, ki so ga dotlej name-tali ljudje v jamo na vagone. Na dnu ja- me so se prekopali 10 m globoko skozi skale. V vedni nevarnosti, da se skladi skalovja vsuje jo nanje, so gradili lesene jezove za kamenje ter se tako rinili dalje. Največ preglavic pa jim je prizadejala mrhovina, ki so jo metali ljudje pred raziskavanjem v jamo. Zaradi velike odločnosti in zanimanja (saj je delalo v jami časih po 14 ljudi, med tem ko jih je bilo zunaj po 6), Je delo le napredovalo. Odkrili so pod nasipom prvo kraško odprtino s čistimi kapniki in sigo, po sedem-tedenskem trudu so pa vendarle prestrelili živo skalo, ki jim je zabranjevala dohod v podzemlje. Skozi majhno odprtino so M splazili v ozek, 30 m dolg prostor, is katerega vodi 10 m globok stolp v pravi pod-aanski svet. Tu so naleteli na izvir potočka, ki jih Je vodil po zelo globoki in romantični strugi, polni prelepih kapnikov. Novica o odkritju se je hitro raznesla po okolici in ljudje so hiteli k vhodu ▼ Jamo, da Izvedo že kaj več. Drugi dan so jamarji prekoračili 100 m dolgo potočno strugo, se prevrtali skozi nagromaeteni ud rti materija! ter zagledali prvi del ogromnega kompleksa kraških votlin. Pred njimi je »tal kakih do 20 m debel steber, na katerega je naslonjen obok. Na obeh straneh so visoke, prostrane dvorane. Na dnu pa se vije potok, lahno žuboreč skozi tišino podzemlja. S stropa se utrinjajo kapljice, tako rast o kapniki ... Raziskovanje se je nadaljevalo ▼ novo odkritih votlinah. Na obeh straneh so našli jezero. Gorenje, v katero ae izteka voda izpod Gradišča, je manjše, dolenje pa je dolgo okoli 40 m. S tem so zaključili raziskovalci prvi del svojega dela. Sodeč po podzemskih vodah in razdaljah do izvirkov je podzemlja več kMometrov. Raziskovanje zatorej letos ni moglo biti končano, a se bo nadaljevalo drugo leta Po celotnem odkritju jam pa bo sttšld pod2*2mski svet postal gotovo najbolj znamenit v Sloveniji i po svojem obsegu i po geološkem ustroju. Privabljal bo nešteto jamarjev in znanstvenikov, ki bodo preizkušali tu svoje sposobnosti ter študirali čudovito gradnjo skrivnostnega »veta pod nami. Stična postaja s teini odkritji znameni-tejša. Tega »e domačini zavedajo. Mnogo so žrtvovali za raziskovanje jam. Največ pa so žrtvovali jamarji sami, vsi mladi fantje, ki so se s krampom in rilnnTnitmni pretolkli skozi kam eni te zapreke ter vztrajali tedne In tedne ob svitu acetilenskega plamena v temnih rovih, ne da bi bili samo enkrat obupali nad uspehom svojega dela. To je gotovo zelo lep primer v zgodovini slovenskega jamarstva, ki ga bodo dokazovali še dolgo mračni, z bruni in efeaka-mi uM en Jeni rovi. V Dušanovem mesta Skoplje, v novembru. Ndkega dne je na skopskem kolodvor« izstopila 18 letna institutikinja Katja. Pri- Eeljala »e je iz Rige. Rusinja. Lepa. Od olodvora vodi veliko ulic v mesto. Katja ni vedela, po kateri. Naenkrat se je znašla sama, brez sredstev, sredi novega življenja. Iskala je zaščite pri sorojakih. In kar nepričakovano se ji je pokazala roka previdnosti — donjuanska roka 'SO 'et^ »tarča Potehina. Ruskega polkovnika. Nekoč bogataša. Katja nima kruha, ne krova — Potehin zida hišo. 18 letna Katja 9to>s Slovaške in Moravske; zdaj sva 3e vračala v Prago, željna njenih velemestnih luči. še postaja v Pardubicah: Čakajo naju dobri prijatelji In res so naju tako nekoč sprejeli v naročje ir obdali s sama ljubeznivostjo, ki tujcu na poti stori taiio dobro kakor lačnemu kos pristnega pardubiškega p e r n i-k a. A propos. ali veste, kaj je pernik'? Zgodilo se mi je. kakor onemu tujcu, ki je bii v kranjski deželi in ni pozna) — o groza kakšna nevednost! —. našega genia loei kranjske klobase s cvičkom. Pernik je me-denjnk. kruhek ;z 'ecita. v Pardubicah je takle pernik genius Icci; tu je domovina licitarskih src. medenih konjičkov mo Žižkov, onlatov in po?ač. Pardubiški me-deničarji izdelajo, postavimo, jezdeca v baročnem slogu ali damo v rokokoju; ie veš kaj je slajše: sanjarije, ki ti jih vzbujajo kulinarične umetnine, ali lecit. ki so iz njega narejene Pardubice lepo. prijazno mf*tto. opominjaš se našega Maribora samo 1a jp tu naokrog ravan in namesto sladkrg* vina imajo staroslovansko medico, ka-li. Ne. kot iBmmu pravi Čehi uživajo aamo pivo. Pardubi&ko pivo; Gostje iz Jugoslavije imamo v tem mestu čilo skupino prijateljev. Rvo vam spoštovanega predsednika pardubiške češkoslovaško-jugoslovanske lige, inž. J. Zd. R a u S a r j a. Ta prikupni gospod je živa kronika čefko-srbskih stikov in siplj? kar z rokavov spomine na devetdeseta in poznejša leta v Beogradu. Poznal se je z mnogimi pesniki in pisatelji predvojne Srbije. Ždaj. na večer življenja, obuja v pardubl-ški tišini, v svojem prijetnem stanovanju ob Chrudimkl blage spomine na zašle ča-se. Je pesnik, prevaialec. potopisec, publicist, v vsem pa široka slovanska du?a: dejal bi, da je vtelesil v sebi širino češkega vzhoda, še drugi so bili okrog naju in vsi so skušal? pokazati svojo pozornost gostu iz Jugoslavije: če ne drugače, vsaj s kakšno našo besedo, s skomini na nače kraje in r.aše ljud; Mili možje, ti naši prijatelji v Pardubicah! Že me Muza zanesla v misli o"malomeščanski. tihi IdlMčni pardubiški provinci. kar smo se dvignili od večerje in od prvih vrčkov težkega domačega piva 'n krenili na ogled no*T>°g"3 živltenja Pa rdi i-bic. Zares nočno življenje? Malo eera se nasmehnil: ti dobri pronlncla1«^! Hodili sroo po lepih živahnih ulicah, mimo kras-iih modemih poslopji (... »Glejte, pred optnaistimi leti so bile tu nUve. svoboda if> dvifmila tudi nas .. «) Zašli smo v tno-'Iprno vnrav vpi°me.?tno kavarno. Tn če M hot«1 nmovnt.U. Imajo nič ko- liko imenitnih barov s plesalkami. Hvala! Sedeli smo pri kavi in govorili o naših vzaiemnih stikih. Moji pojmi o pardubiški provinci so dobili naslednjega dne še več krepkih sunkov. Predvsem smo si ogledali stari del mesta, ki ima šs nekatere srednjeveške tesne In intimno ulice v katerih kar čutiš ozračje Jiraskovih romanov in čakaš, kdaj se pokaže ta ali ona osebnost, denimo Iz hu-sitskih časov. Tu je živel Žižkov prijatelj, oče kralja Jurja Podftbradskesa. Vilttorin z Kur.štala, tu je gospodoval Vil>--m s Pern-šteina, tod so plenili gvedi. danes eden najmiroljubnejših narodov Evrope (zares-tempora mutantur!), tod so se klatile Fri-derikove vojne čete. V starem mestu imaš častitlJ5v» sledove preteklosti: tu te presenetijo gotska okna, tam renesančni por-tal. Tudi sem sega italijanska umetnost. Vsak posten Pardublčan pozna zgodc mo domačega mesta: zdi se, da to sodi v bon ton dobrega Ceha... Nas so s ponosom zavednih patriotov povodi i v mestni »mu-seum vlastivčdnž«. preko nekdanjih grajskih jarkov in mimo stare pristave na srednjeveško tlakovano dvorišče. Ves nekdanji grad so spremenili v muzej. Ni bilo majhno delo. ta adaptacija: gradu niso (JobiH naravnost iz rok plemlčev. marveč ie bil prej v njem dom odsluženih oficirjev, ki so enostavno prebelili krasne freske v dvoranah In odstranili vse starinske ornamente: kalpak. hot?H ar Imeti kasarno. Zdaj vrli pardubiški starinoljubi snemajo belež in odkrivajo stare freske, re-stavrirajo dvorane, nameščajo v nfih krasne zbirke Naj Izmod njih posebel omenim obsežno numizmatično in Se zanlmiveiSo narodopisno zbirko, številne omare z div- nim steklom in porcelanom, stare vzoro; pernika s katerim so Pardubičani sejma-rili daleč po češki, pa dvorano, ki Je posvečena izumiteljema železnega pluga, bratoma Veverkoma (sveti kraj poljedelca!) in letalo prvega češkega letalca inž. Kaš-parja. Da ne pogrešaš posebnega oddelka s spomini na svetovno vojno, se na češkem ume samo po sebi — žal ne pri nas. Tu sem videl, kako Cehi skrbe za lokalno kroniko: ne pozabim vaju, prijazna lokalna starinoslovca gg Hanuš in Potfešdl, či-j1h dolgoletno, tiho delo bi postavil našim lokalnim patriotom za svetel vzor... Odtod smo si iadrno. ogledali moderne Pardubice, saj je' to — ah, moja večna športna nevednost! — tako rekoč klasično mesto športa; tu so vsako leto sloveče konjske dirke Športni stadion je tak, da sama Praga nima enakega Predlanskim so imeli tu svetovno znano razstavo fizične kulture in velike športne prireditve. Kaj bi še povedal' Da imaio Pardubice precejšnjo industrijo sploh, da so živahno, moderno mesto ln da so moji pojmi o tihi, idilični vzhodnočeškl provinci splavali po vodi, po Labi. M je ponosni tok sem videl tu samo iz daljave .. Z mestnim avtomobilom smo zdrčali v krematorij, kjer tedaj na srečo niso vpe-peljevali in je bilo v tej krasni zgradbi, ki jo Je zasnoval prof. Janak, a poslikal molster Kvsela skoraj že veselo. Razkazal! so nam ve9 ustrol od peči do sušilnice pepela. Pomudili smo se v dvorani kjer sP končul® zemeljska p->t mrliča: odtod spuščalo krste v podzemne prostore ondi tih snrefmeVi mračni otvori peči. kler se naposled dovrši vse zemellsko . Od-tam se človek več ne vrača, le peščica pe- pela pride na svetlo, in to je vse. Obdale so me hamletske misli, ko sem si ogledoval to pot od trupla do pepela. — Temperatura 800 stopinj Celzija zadošča, je pojasnil kurjač. — Koliko jih imate na vesti? — Do danes 4071. -i- Lepo število. — Jaz sem jih pokopal že čez 20.000, — se Je pobahal pokopališki oskrbnik, ki to sedaj krematorijski ravnatelj. Ton tega razgovora me je še bolj spomnil Hamleta. Kakor da slišim Shakespear-jeve grobarje.. Nad pokopališčem je težala blaga, vse odpuščajoča tišina; jesensko solnce Je ob-sevalo gomile in žare v kolumbariju, z nekega spomenika se je smehljal ooraz mlade igralke, ki je bila umrla še nedavno, a je zdaj že prah. samo še prah v črni žari. Dalje, šofer; Za. izprememi- smo obiskali še bližnjo vas Draškovice, kjer smo se oglasili pri kmetu Topiču. Ah, ta češki kmet! V lepo opremljeni sobi sem videl še lepšo knjižnico s strokovno literaturo in s češkimi klasiki. Gospodar, ki nas je vodil mimo rejenih krav in sitih pujskov, je govoril o krizi kakor kak profesor narodnega gospodarstva Vsenaokrog Je* ležala ravan, pardubiška ravan, blagoslovljena z rodovitno prstjo in obdelana po načelih modernega kmetijstva. Lepa, bogata provinca! Zadaj so bile Pardubice: mesto, ki ima bodočnost, ker se zaveda sebe in preteklosti žal. da s*;m tam imeJ samo še en smoter; kolodvor Hotel sem ostati pri načrtu da«1 je bil moj natančni popotni tovariš zdai že voljan da bi popuščal in delal kompromise. No, tudi »luči velemesta« so že vabile... B. Borko. »JUTHHJ« K. 287 ^u S Nedelja, 5. XL 1933 Na obisku pri sultanu Slovenka med bajnim bogastvom sultanove palače Glavni vhod v sultanovo palačo »Dolma Bakčecc V davnini se je odpravil sultan na potovanje, da si ogleda ogromno svoje carstvo in spozna svoje podanike. Ko je vprašal modrega kadijo in hodžo, kje naj prenoči, ko se bo skrilo solnce, sta mu odgovorila, naj si postavi šotore tam, kjer so ljudje »lepi. Sel je sultan z velikim spremstvom na pot. Preko visokih gorovij in čez neskončno ravnine so prispeli do obale Ma-kazije. ki je segala daleč v morje v sedanje Marmarsko morje. Tu se je sultan zastr-mel: zemlja leži jezičasto med vodami, na treh straneh je obdana od morja, na se-verozapadu pa se širi v neskončno ravnino. Sultan je vzkliknil: »To je tista pokrajina, kjer bivajo slepci. Kajti prebivajo v kraju, ki je odprt na vse strani a ga ne izkoristiti za pravi paradiž na zemlji, to more le slepec!« Velel je sultan tu zgraditi mogočen grad, okoli katerega so se s časom naselili ljudje. Tako je raslo in zraslo mesto Istambul. Za varstvo pred sovražnikom so zgradili ogromen zid, dolg 20 km in silno močan. Tako je bilo mesto popolnoma zajarova-n: na treh straneh od morja, na četrti z zidom. Trdnjava z mestom tako idealne lege je morala postati metropola stare Turčije, po vsem svetu slavni Carigrad. Sultanov grad leži kakor biser sredi velikega parka, obdanega od zelenkastih valov =morja. Na majhnem gričku kraljuje nad svojo okolico. Danes je grad le še muzej! Ali kakšen muzej! Naj vas povedem vanj! Pri glavnem vhodu je blagajna. Dam svoj oboi (turški funt — 35 Din) in vstopim v bajni grad. Ogromno dvorišče me sprejme, ob straneh so pritlične zgradbe. Vse je ostalo tako, kakor je bilo pred sto in sto leti. Tradicija je bila vsem sultanom sveta. Sobane — ničesaT prav za prav ni v njih, samo preproge. A kakšne! V STedini stoji mangal, ognjišče, kjer palijo drva. Velika dvorana je preurejena v muzej orožja. Kar so sultani nosili še pred 1000 leti, vse je tu. Meči, bogato okrašeni z dragimi kamni, oklepi iz srebra in zlata, puške, od prastare do najnovejše, vse v najfinejši izdelavi, z zlatom, srebrom okrašene.- Odpro se vrata v druge dvorane, tu je porcelan. D:.rovi kitajskih in japonskih cesarjev, najfineji krožniki s prekrasnimi vzorci, prozorni porcelan, stoji tu pod steklom, — a tam, glej, zares kraljevski ser-isf Bel, tanek, vanj je vdelano drago kamenje. Rubini, smaragdi, diamanti se lesketajo. Le težko se ločijo oči. A čakajo jih še večje krasote. » Vstopim v drugo zgradbo in obstoj im takoj pri vratih, da se oči privadijo nenavadnega sijaia. Prišla sem v draguljarno. Tu so nakupičene milijardne vrednosti, največjo vrednosti sveta! — Turbani so okrašeni z diamanti, velikimi kakor lešniki, biseri, smaragdi in rubini. Na steni je razpet ogromen zastor iz težke svile s krasnimi vzorci, vezenimi s samimi biseri. Zibelka iz zlata je pogrnjena s svilenim prtom, ki je posut z biseri. Prestol iz črnega lesa je okrašen z biseri in nad glavo visi največji smaragd sveta, velik kakor jajce. Drugi prestol je čisto iz zlata in čez in čer posut z diamanti. Pet je takih prestolov, vsak zase jo silno premoženje. Tu je cela vrsta vodnih pip. Prekrasno brušeni kristal, jantar in briljanti. Velika vitrina žlic: — zlato, srebro in držalo iz samih diamantov, briljantov in drugih dragih kamnov. Štiri velike dvorano so polne. Ne da se opisati vse to, preveč je dragocenosti. Naj omenim še največjo perlo sveta, veliko kakor malo jajce. Bogastvo, ki je tu naku-pičeno, je tako ogromno, da bi moglo prebivalstvo vse Turčije živeti brez skrbi najmanj tri leta! Takih zakladov menda nima nobena druga država na svetu. Vsa omamljena grem dalje — na krasni razgledni točki stoji kiosk, kjer so bivali vladarji, ki so prišli sultanu v goste. Tu so stoli in mize bogato okrašeni z zlatom in svilo, velike so tu preproge s prekrasnimi vzorci. S terase je nepozaben razgled tja preko na Skutari in daleč na Bospor. Slednji prispem v posebni del, ki j« sonet ograjen — v sultanov harem. V vrtu je velik bazen, na dveh straneh obdan od sidovja hiš. Tam gori je prostran balkon, kjer jo sedel sultan rn ogledoval svoje dame pri kopanju in plavanju. Harem obsto-iz nebroj večjih in manjših sob. Pravcat .birint. Sobe so bogato opremljene s pre- progami, tu ni ne miz ne stolov, tudi spalnice so brez postelj. Okna so seveda zastrta z gosto mrežo, da nikdo nepozvan ne bi videl ne ene sultanovih lepotic. Bilo jih je časih po več sto, vse so se morale brezpogojno pokoriti željam sultana. Le ena je imela nekaj pravic, mati prestolonaslednika, valida. Vse žene so stražili posebni stražarji, eunuhi, ki so bivali v sosedni zgradbi. Imeli so male sobice, podobne boljše sorte zaporom. Strašna je morala biti ta doba. Tu neomejena moč — tam ljudje, ki niso smeli samostojno misliti. Jedilnica sultanova je majhna soba. Jedi so prišle po tajnem hodniku, v dobro zapečatenih posodah. Odprl jih je visok državni dostojanstvenik vpričo sultana in moral je jesti, kar mu je sultan ukazal. Šele po desetih minutah je jedel sultan — bal se je revež, da ga ne bi zastrupili! Koliko zavisti in laži je bilo med tem zi-dovjem! Dame harema, ki so jih dopeljali z vseh delov sveta, so imele samo en cilj, doseči največji ugled pri sultanu! Vse so bile njegove zakonite žene. Le mati sultanovega naslednika je morala biti čistokrvna Turkinja. Neki sultan je imel 146 otrok, mnogo pa jih je bilo pomorjenih od častihlepnih mater, ki so hotele zravnati pot svojim otrokom do prestola. Dobro, da zi-dovje molči. Izvedeli bi čudne skrivnosti o vsem onem, kar se je odigravalo v teh ozkih hodnikih in sobicah z zamreženimi okenci! Stopim še enkrat na teraso. Solnce se nagiba k zatonu. Vse spreminjasto je tam nebo, lahno rdeča barva prehaja v temno vijoličasto. Okrog solnca pa je vse daleč naokrog svetlo rumeno, srebrno. Ta sijaj se leskeče v morju, ki je vse zlato. Odtod ime — Zlati rog. Mrtev zaliv, ki ima obliko roga. Solnčni zatoni so tu edinstveni: toliko barv, take prozorne sinjine ozračja ni nikjer! Vse mesto žari v srebrno zlatem rritu, dokler ne zaide sonca tam daleč v ▼•lovih Marmarskega morja. Ob solnčnem zatonu hite verniki ▼ mo-4eje. 2e od daleč me opazi vratar iu mi pr.nese usnjate slape. Mohamedanci sezu-iejo čevlje in jih postavijo pred vrata. Nam »inovercem« je dovoljeno obdržati obutev, vendar čez njo oblečemo šlape, da ne oskrunimo svetih t?.1. Aja Sofija — največja mošeja sveta. Zgradili so jo v 6. stoletju po Kristu mogočni Bizantinci, ko so bili gospodarji velikega vzhodno-rimskega cesarstva. Sofiji-na cerkev je zgrajena v pristnem bizantinskem slogu s krasnimi simboli krščanstva. Ogromna kupola počiva na večkot-nem podstavku, v slikah dominirajo svetle barve, predvsem zlato in modro, ki prikazujejo stroge, ozke figure. Stene so bogato okrašene z mozaiki, ki so iz pristnega zlata. Skozi stoletja so kristjani prisostvovali službi božji v tej cerkvi, dokler niso prišli leta 1453. Osmani, osvojili Carigrad in drli dalje v Evropo. Namesto križa so pritrdili polumesec z zvezdo na kupolo — pretvorili so cerkev v mošejo in tako je ostalo do danes. Vse znake krščanstva so iztrebili, a v notranjosti mošeje so še ohranjeni veliki križi, ki so že sto in stoletja v zidovju. Sedaj so jih pokrili z velikimi ploščami, na katerih so izreki iz korana v arabskih črkah. Tla so pogrnjena z ogromnimi preprogami, nikjer ni videti golih tal. Eden izmed stebrov tvori pravcato čudo. Približno poldrugi meter od tal je točka, ki je vedno vlažna. Vsak vernik hodi tja in pomoči prst: tako je v stoletjih nastala luknja. Nihče ne more pojasniti, odkod ta pojav. V bivši zakristiji je sedaj biblioteka i najstarejšimi knjigami. Tu najdeš prvi pisani koran, krasno izdelan na finem perga-mentu, potem stari prirodopis rastlinstva in živalstva, vse z roko pisaio v arabskih črkah in okrašeno s slikami. Visoko nad menoj se razlega klic muez-zina z minareta, tajinstveno vibrira glas v žarkih zahajajočega solnca. Mrak se le polahkem spušča na mesto in morje. Mila Čerinova. Pogled na Carigrad Goiov0' Sedaj pa NIVEA s tem na lahno natrlte. To zadostuje. ^ S tem na ^ dobe nežen posli ne ostane nikaka sled. vas žametno mehak in negovan izgled. Vedno radovali nad tem- Nivea krema pronikne popolnoma v ko^a ne ostav-Ija nobenega bleska na površini. Nivea je poceni! Doze 3.50, 6 12.— to 25.— Din- ©Metniei smrti Rada Murnika Hrastnik, 4. novembra. Hrastniška dolina je še mlada, ker se je začelo življenja v njej razvijati šele pred kakimi 110 leti, ko so začeli kopati premog. Življenje v niej >je težko in je zaradi tega posebno zanimivo, da se je tja tolikokrat zatekal pokorni slovenski humorist Rado M u r n i k. Na njegove obiske je sedaj pred obletnico njegove smrti vredno obuditi nekaj spominov. Pri Sv. Katarini nad Hrastnikom Je sloi-boval nadučitelj Adolf Pacher in k njemu je prihajal Murnik v počitnicah na oddih. Pacher in Murnik sta Često prihajala v vas v sajasto dolino. Ustavljala sta se navadno v gostilni Franca Logarja in tudi pri Rošu ter je Murnik vedno s posebno pozornostjo prisluškoval pogovorom naših radarjev ter si marsikaj beležiL Spozaial in spoprijateljil se je tudi z učiteljem Milošem Rošem m ga pozneje večkrat obiskoval. Ko j« pokoiai gledal iffci igTalee VerestovSek pri Mimik* naročil barko »Bucek v frtrnhtu, se je pisatelj mudil v Hrastniku in m lom tudi lotS dela. V veseli družbi pa je posabil na obljube in ko so bile v časopisjn ie objave • uprizoritvi, se je Murnik epet lotil dela v Aja Sofija Roševi gostilni. Stari Rošovi gostje pravijo, da je z velikim veseljem v naglici pisal svojo burko in se med delom mnogo smejaL Ker so poznali avtorja, so se naši ljidje zelo zanimali tudi za njegovo delo in je bi! tako »Bucek v strahu« ponovno na brasl- niŠkih odrih. Prvič so ga uprizorili na Dolu. Murnikovo humoresko »Ata Zuža Maža«, ki je izšla v »Navihanefh«, pa je dramatiziral hrastniški učitelj Mik>6 Rofi. Unrizorie-na je bila samo enkrat na Dolu pod Hra-Bteljevim kozolcem, ker je njen rokopis Murnik sežgal z drugimi svojimi rokopisi vred. Pri uprizoritvi so sodelovali znani Hrastničanje, kakor g. Nace Jan. ki biva sedaj v Laškem, učitelj g. Miloš Roš in sedanji šolski upravitelj v Gornji Polskavi g. Josip Rainer. Pokojni humorist, ki je pozneje pisal tudi lovske dogodivščine, je postal lovec v hraet-niških krajih. Nadučitelj Pacher mu je dal Perilo Vam bo trajalo leta in leta Ure in ure trajajoče krtačenje, brezobzirno mencanje uničuje dandanašnje fino, dragoceno perilo. S Schicht-ovim Radionom, tem samodejnim pomočkom, izgine, kakor bi trenil, vsa nesnaga. Zakaj v raztopini Schicht-ovega Radiona se med kuhanjem (vsaj 15 minut) razvije na milijone kisikovih mehurčkov in poganja milno peno skozi tkanino. Oni spravijo nesnago tudi iz najgostejših vlaken, kjer se z mencanjem in krtačo /lič ne opravi. Schichtov Radion stalno v pralnem kotlu, potem bo Vaše perilo prizanesljivo negovano in ostane dolgo, dolgo kakor novo. v zabavo svojo lovsko puško in je z njo Murnik obhodil mnogo gozdov. Nimrod sicer ni postal ter je nekoč, ko je streljal, po naključju zadel drobno siničko. Bil pa je pozneje prav vesel med lovci v Sušnikovi gostilni. Tako je pokojni pisatelj v sajasti dolini snoval mnoge svoje humoreske v pravi ilustraciji svoje usode: težkega življenja in veselih burk. Temna dolina je ohranila nanj mnogo lepih svetlih spominov. Iz delovanja naše kolonije na Dunaja »Slovenski krožek« v »Uraniji« za naš tajski promet — Predavanje našega rojaka na vseučilišča — Izlet jagoslovansko-avstrijske trgovske zbornice v Beograd Na Dunaju, 1. novembra. Srečna misel je bila kombinacija ljudskega vseučilišča »Urania« s »Slovenskim krožkom« za prireditev 20 predavanj v prospeh tujskega prometa v vse naše obmorske kraje in druga letovišča. — Prva predavanja nas popeljejo v Dalmacijo. Pri predaivalnem pultu bo pisatelj Maks Ste-bich, ki ima diven stil za predavatelja in potopisca, a njegova opise bodo na platnu pojasnjevali filmi iz kinoaparata. Vmes pa bo kvintet naših dobrih pevcev in pevk (sopran, alt, dva tenorja in bas) prepeval vedno pesmi iz krajev, o katerih bomo slišali predavanje (Peter' Branjkič), a 12 izbranih tamburašev »Slovenskega krožka« bo sviralo prigodne melodije. Po sodelo-valcih sodeč bo to prvovrstna prireditev, ki bo delala čast Uraniji in krožku, bo ▼ prospeh tujskega prometa v naše dlvne kraje In v čast Jugoslavije v tujini. Le či-tajte, kako vabijo na ta predavanja: »Tisoče in tisoče, ki hočejo napasti svoje oči in svoje duše razvedriti ob večnih in edinstvenih lepotah južnega morja, vodi hrepenenje v Dalmacijo, v deželo minulosti in bodočnosti. In to po pravici! — Saj je vendar bogata na znamenitih in očaru-jočih kontrastih, obrežjih, hribovih, bogastvih naravnih krasot, zlitju zapadne in vzhodne kulture, dlvnlh palač in stavb, slikovitih krajin, samostanov in otokov, — vse to je stisnjeno na ozkem obmorskem pasu, ki je tako med seboj pomešano in povezano, da vsakdo, ki hoče poznati in uživati južno rast in bistvo narave in človeškega žitja, ga najde tu t pravih biserih. Predavanja v »Uraniji« hočejo zadovoljiti temu hrepenenju po deželi sonca — Dalmaciji. Veliko število najdivnejših slik, filmov, ki nam predočijo živfljenje in gibanje tega Interesantnega ljudstva, popevke bodo pričale o utripih srca v melodijah, slikoviti plesi v neprestani menjavi bogatih krasot Dalmacije in njenega prebivalstva. To bo predavanje, ki bo polni dve uri objemalo duha, oko in čustva... Taki večeri so mogoči na Dunaju bres sleherne pripomoči ali vsaj spodbude iz domovine ali njenih tukajšnjih zastopnikov. Radoveden sem, ali dobi naš Krožek vsaj priznanje sa tako lepo domoljubno dalo! V soboto 4. t. m. pa bo predan«! v vse-uCUlškem fistkalUnem wwdu naš rojak ML Josip fGMfcovlč o temi: Današnji ra-diosparaftl t najmodernejših spojih. Teorija in praksa visokofrekvenčnih pentod, Maod, heteod, pentagrid-konrvertnih elektronk, omejitev fadinga ta avtomatično feMoaOenfc glasnosti, pojasnita, in demonstracije. — 'Naš rojak je imel na tem sa«-vod« le vrt Jako uspelih predavanj in žel popoln uspeh. Lepo bi bflo, ako hi se domovina vsaj stotino tega zanimala za natega rojaka, kakor se zanima in ga ceni veffid tuji Dunaj, dasi vabila pravijo, da bo predaval... ne kak Josef, marveč — Joelp Slifikovič. Predno kak povsem naš mož dobiva potao priznanje na tem tujem velikem kraju, mora že biti vreden, da bi ga domovina tudi malo bolje poznala, dasi se jej ne vsiljuje z židovsko reklamo. Za. izlet avstrijskih gospodarskih krogov v Beograd, ki ga za 9. t. m. pripravlja dunajska Jugoslovensko-avstrijska trgovska zbornica, je bila udeležba po »naši« želji omejena na najbolj poklicane zastopnike avstrijske veleobrtl in trgovine. In tako je bilo na omejen krog povabljencev priglašenih okrog 80 nalodličnejših zastopnikov vseh panog industrije in trgovine ter ofi-cijelnih krogov. Med priglašenimi so: o»*m bivših ministrov, kancelarjev, predsedniki zbornic, predsedniki gremijev in trgovskih organizacij prve vrste. Sama elita trgovine in industrije. V Beogradu jim pripravljajo dostojen sprejem. Namen izletu je, da bi se dosedanji stiki poživili in novi omogočili. Imena udeležencev nam dajejo upanje, da bo Met imel tudi zaželjen uspeh (ako se bo sploh vršil, kajti nastale so neke težave. Ne bo v našem interesu, ako bi se izlet ponesrečil). Ker zadnji čas čitam v »Jutru« članke o panevropskem gibanju, naj povem tu, da bo na Dunaju od 2. do 5. decembra pan-evropska gospodarska konferenca pod častnim predsedstvom znanega francoskega gospodarstvenika Josefa Calliauxa in predsedstvom voditelja tega gibanja grofa Coudenhove Kalergija. v istem času bo tudi panameriška gospodarska konferenca v Montevideu. Namen evropske konference je priprava za gospodarsko ozdravljenje Evrope ob izključenju političnih vprašanj. Konferenca se bo pečala v prvi vrsti z ožjem sodelovanju evropskih držav med Vzhodnim (Ostsee) in Sredozemskim morjem, ln sicer carinska in valutna vprašanja, kakor tudi vprašanja brezposelnosti ln prometa. Priglašene so za to konferenco znamenite gospodarske avtoritete iz vse Evrope. Eden glavnih pristašev pri nas je bivši zunanji minister dr. Ninčič, na češkem pa sta dr. Beneš ta Masaryk, oba prav dobra sodelavca na tem polju za evropsko zMižanje. A. G-k. Sinova ubila očeta Dol. Lendava, 3. novembra Na Hotizi se je dogodil pretresljiv dogodek. Brata Štefan in Avgust Kirec sta ubila očeta Štefana. V družini je že dalje časa vladal nemir in česti prepiri med de-co in očetom niso obetali nič dobrega. Tudi v četrtek popoldne je prišlo do hudega prerekanja ter naposled do dejanskega spopada. Oba sina sta napadla očeta in ga je eden tako udaril po čelu z ročico od voza, da mu je prebil kost in težko poškodoval možgane. Vsaka pomoč je bila zaman in stari Kirec je kmalu na to umrl. Oba brata sta se prišla sama javit žan-darmeriji. Odvedena sta bila takoj v zapore tukajšnjega sodišča. Danes je bila zunaj sodna komisija. Dogodek je zbudil veliko razburjenje v vasi, tem bolj, ker je bila družina prejšnja leta na zelo dobrem glasu. Oba starša Kirečeva sta bila dolga leta v Ameriki in pustila doma otroke, celo maloletne. Otroci so bili zelo pridni in so dobro gospodarili doma. S povratkom očeta iz Amerike pa so nastopila v družini nesoglasja, ki so spravila družino v tako hudo nesrečo. Častna izjava. Pred obCtaelkimi volitvami v Trbovljah Km podpisani Klenovšek Jakob, obrato-vodja Zadružne elektrarne v Trbovljah, dne 9. oktobra javno izjavil, da je nelogično postopanje od strajni trboveljskih trgovcev, ker so ob priliki ž enakih demonstracij v Trbovljah nosili pred rove čaj in druge reči, drugi dan pa so šli na občino prosit za orožnike in policijo. To žaljivo obdolžitev sem izrekel na podlagi netočnih in napačno tolmačenih informacij ter sem se v kazenskem postopanju, ki sta ga naperila proti meni gg. Ra-dej Drago in Požun Edvard, oba trgovca Iz Trbovelj, prepričal, da so ta sumničenja neresnična in da je oblast sama brez drugih intervencij skrbela za varnostne odredbe. 1817 Zahvaljujem se imenovanima trgovcema, da sta odstopila od obtožbe. V Laškem, dne 3. novembra 1933. Jakob Klenovšek. Čitajte tedensko revijo „Ž|V1.JEN.IF IN SVET" Domače vesli * Vse člane Vodnikove družbe prosi mo, da se v teh dneh le v najnujnejših slučajih zglasijo osebno v družbini pisarni, ker se že vrše priprave za razpošiljanje knjig, ki zahtevajo mnogo časa in zbranega dela. Upamo, da bodo tekom prihodnjih tednov že vsa poverje-ništva, ki so uredila svoje stvari, prejela knjige in da bo do konca tega meseca ekspedicija končana. Naknadne člane bo mogoče šele pozneje postreči, kolikor bo knjig v zalogi. ♦ Promocija našega učenjaka v Lyonu. Za častnega doktorja prava je bil na vseučilišču v Lyonu promoviran znani pravni strokovnjak in profesor beograjske univerze dr. živojin Perič. To je ponovno veliko priznanje naši znanosti, kajti nedavno sta bila na bratislavskem vseučilišču promovirana za častne doktorje prava tudi profesor beograjskega vseučilišča S lobod an Jovanovič in ljubljanski vseuči-Hščni profesor dr. Metod Dolenc. • Promocija našega rojaka v Švici Na univerzi v Basla je bil 2. t. m. promoviran za doktorja državnih znanosti g. Ljubomir St. K o s i e r, znani naš gospodarski pisatelj. ♦ Službeni list dravske banovine objavlja v 89. letošnji številki: Uredbo o finančni delegaciji agrarne reforme na velepo-sesrtvih; pravilnik o izvrševanju pravice predkupa; pravilnik o načinu vplačevanja in ravnanju s plačanimi zneski zakupnine; dopolnitev odločbe o vnašanju krompirja po dvolastnikih jugoslovenskih podanikih Iz Madžarske in Avstrije ter popravek k odločbi o prenosu krompirja Iz Italije. I. MAČEK« Ljubljana Aleksandrova cesta 12 NAJVEČJA IZBIRA SUKENJ, POVRŠNIKOV in oblek za gospode in deco. ♦ Izpremembe v državni službi. Z odlokom banske uprave v Ljubljani so imenovani: zaščitna sestra Veronika čretnik za uradniško pripravnico v 10. položajni skupini pri Zdravstvenem domu v Medvodah zaščitna sestra Leopoldina Kopač za uradniško pripravnico v 10 položajni skupini pri državni šolski polikliniki v LJubljani; Anto-n Majer za policijskega stražnika v 3. skupini zvaničnlkov pri predstojništvu mestne policije v Mariboru; Leopold Plev-nik pa za policijskega stražnika 3. razreda pri predstojništvu mestne policije v Mariboru. ♦ Pogreiancl It svetovne vojne. Okrožno sodišče v Ljubljani je uvedlo postopanje, da se proglase za mrtve naslednji pogrešane! iz svetovne vojne: Valentin Mu-žan iz Ribnega pri Bledu, Mihael Ostrež lz Volavelj, Janez Lonenar iz Polj, Valentin Kemperle iz Spodnje Sorice, Jožef Skvarča iz Rovt in Janez Kržmanc iz Bevk. Kdor kaj ve o pogrešancih, naj sporoči to okrožnemu sodišču v LJubljani, oddelek V. ♦ Spomin na Matijo Gube«. Ko »o na dan vseh svetih v Zagrebu velikanske množice obiskovale Mirogoj in so bili posebno okrašeni grobovi zaslužnih mož, ge ni nihče spomnil sa Matijo Gubca, ki Je za svobodo kmetov ln za teptano človeško ■dostojanstvo vodil ogorčene boje ter izgubil svoje življenje na najokrutnejši način. Zjutraj na vernih duš dan pa je bil na mestu njegove strašne usmrtitve položen 3ep venec iz smrečja in zimzelena ln na kamenju, ki je ostalo od njegovega razbeljenega prestola, so planolale štiri aveče. Sr»omin kmečkega mučenika so tako počastile neznane roke. ♦ Odbor JAD »Triglava« T Zagreba, ki }e bil izvoljen na občnem zbora 25. oktobra, je naslednji: predsednik Pinter Danilo, stud. med. vet.; podpredsednik: Orthaber Albin, stud. agr.; tainik I.: Pečar Miran, stud. med. vet.; tainik II.: Brinar Franc, stud. med. vet.; blagajnik: Rihar Lado, stud. for.; knjižničar: Lovše Branko, stud. agr.; knjižničar II.: Masten Vilko, cand. agr.; gospodar :Korent Drago, stud. for.; arhivar: Le-ban Pavel, stud. agr.; odbornik brez mandata: S?erm Franjo. cand. for.; revizorja: Reddi Oskar, cand. phil. in Podboj Mile. cand tech. ♦ Družba sv. Cirila In Metoda prosi svoje podružnice, da poberejo članarino za tekoče leto ter jo nakažejo vodstvu po položnici. Družba želi tudi. da podružnice čimpreje razpečajo razposlane razglednice, narodne kolke ln bloke v prid skladu septembrskih žrtev. Dragi prijatelj, ali še vedno trpiš NA VNETJU ŽOLČNEGA MEHURJA? Ze večkrat sem Ti svetoval, da pij ROGAŠKO SLATINO iz zdravilnega vrelca DONAT. Poizkusi že enkrat in videl boš, da bodo bolečine prestale in zahvalil se mi boš za moi iskren prijateljski nasvet! Zapomni si torej enkrat za vselej: le DONAT, ta čudoviti naravni zdravilni vrelec Ti bo pomagal. ♦ Podružnica Zveze absolventov kmetijskih šol v it Jurju ob južni leleznid bo Imela svoj občni »bor t n»del4o 19. L m. na kmetijski šoli. * Društvo zasebnih lemljedehklb name- ščencev v dravski banovini bo imela 7. t. m svoj ustanovni zbor v Ljubljani v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti. — Gozdarji in poljedelci v zasebni službi, udeležite se ustanovitve svoj.? stanovske organizacije ter pristopite oolnošievilno k njej! — Pripravljalni odbor. * Nova meteorološka postaja. Zrako-plovno poveljstvo v Novem Sadu Je zaprosilo mestno občino v Osijeku, da bi odstopila zemljišče za zgradbo meteorološke postaje, potrebne avijaeiji. Mestna občina je dala na razpolago 7 m* zemljišča, na katerem so že začeli graditi meteorološko postajo, ki bo imela naprave za merjenje topline, padavin, vetrov ln zračnega pritiska. Ta postaja se gradi zaradi vedno večjega zanimanja za aviacijo. Osijek ima že tri civilna letala ln hidroplan, ki ga Je oblastnemu odboru prepustil Aeroklub v Beogradu. * Asfaltirana cesta od Zagreba do Beograda. V ministrstvu za zgradbe Je dovršen načrt o izgraditvi modernih avtomobilskih cest v državi. Ena od takih cest bo vezala Beograd, Pančevo m Vršac, projektirana pa so tudi za prihodmjo pomlad dela za zgraditev asfaltirane ceste Beograd . Zemun - Novi gad - Suboti-ca. Po teh projektih pride prihodnje leto na vrsto tudi graditev asfaltirane ceste Beograd - Zagreb in je za ta načrt predvidenih 800 milijonov dinarjev. * Pravcato otroško ročico so našli med krompirjem Korenčevi v Arji vasi v Savinjski dolini. Kar prestrašili so se čudne najdbe, a se je k sreči takoj izkazalo, da gre le za čudovito oblikovan krompir, ki smo ga včeraj dobili na vpogled tudi v našem uredništvu. »Otroška roka« zdaj samo še čaka kanibala, da jo spravi pod streho. ♦ Jugoslovanski Turista«, revija za propagando turizma, je izšel to pot v dvojni številki za september in oktober. Kakor sicer vedno je oprema najodličnejša ln je ta revija nedvomno najbolj reprezentativna v svoji stroki. Dosledno prejšnjim številkam je tudi v tej Številki posvečeno dosti prostora lepoti naših slovenskih krajev. Med drugim opisuje Vladimir Regally, urednik te revije za Slovenijo, pot od Ljubljane do Sušaka in v posebnem članku Rimske toplice. Posebno lepe »o ilustracije. Kakor smo doznali, bo izšla prihodnja številka v povečanem obsegu okrog Božiča in bo posvečena lzKljučno zimsko-sportni Slovenji, kar bo nedvomno nekaj posebnega, ker doslej Se nobena revija te vrste ni vse svoje Številke posvetila našim krajem. ♦ Napredek črnogorskih obrtnikov. V Podgoricl ao se zbrali člani fonda za ustanovitev obrtniškega doma k Izrednemu občnemu zboru, da bi pospešili uresničenje svojega načrta. Na občnem zboru so si obrtniki izvolili nov odbor ter mu dali nalogo, naj v najkrajšem času prične s zgradbo obrtniškega doma, ki bo prva ustanova te vrste na področju nekdanje črne gore. ♦ Pogozdovanje Mosor planine. Planinsko društvo »Mosor*, ki Ima svoj sedež v Splitu, proslavlja danes svoj »gozdni dan< na ta način, da bodo njegovi člani napravili izlet na planino Mosor, kjer bodo po-gozdlll večje komplekse pustega zemljišča. Na ta način vrši društvo živo propaganda za pogozdovanje Mosor planine ter istočasno pr. tem tudi praktično sodeltije. Akcija članov planinskega društva bo gotovo pridobila tudi dalmatinske kmete, da bodo znali ceniti vrednost planinskih gozdnih nasadov. ♦ Rudniki pred sodiščem. Hrvatsko rudarsko delniško društvo iz Zagreba je tožilo Združene rudnike in topilnice d. d. iz Zagreba zaradi samovoljnega izkoriščanja rudniškega področja Sinda. Po tej tožbi so bili pri kopanju premoga načeti tuji rovi in ima zaradi tega Hrvatsko rudarsko društvo 359.000 Din škode. Razprava se vodi v Zagrebu, sodišču v Varaždinu pa so bili poslani vsi spisi, da bi strokovnjaki na licu mesta precenili škodo. Rudniško področje Sindo je pozneje kupil podjetnik Risto Daskalovič, lastnik znanega rudnika v Završju, zaradi katerega se je tudi v Varaždinu vršila dolgotrajna pravda. * 11 razprave proti sleparskim bankirjem. Pred sodiščem v fitlpu, ki vodi raz- pravo zaradi sleparij propale Viničke kreditne banke in njeniih voditeljev, je bil v petek zaslišan predsednik upravnega odbora banke Hristič, ki je začel svoj zagovor tako-le: Banka Je sama propadla, jaz m se m kriv. O bančnem poslovanju ne morem ničesar reči, ker sem nepismen človek. — Hristič se je povspel do predsednika bančne uprave kot bivši občinski stražniic. Tudi on si J« izposojal lz banka velike vsote. RESTAVRACIJA „SLON" w » Ker se mi Je posrečila namestitev izbornega vodje za mojo kuhinjo, priporočam cenjenim gostom prvovrstno pripravljanje jedil (francoske in dunajske kuhinje). Servirajo se tudi male porcife. Dalje priporočam svoja izvrstna stara in nova vina, kakor tudi »sladki ljutomerski mošt muškat«. Vsaki dan 4 različni večerni meni, ki bodo vsak dan objavljeni v časopisih Razen tega vsak petek morske in domače ribe, vsako soboto in nedeljo fine domače jetrne in krvave klobase. — Za poroke, seje, zaključne družbe, dineje je na razpolago posebna soba. — Za solidno in najskrbnejšo postrežbo jamči: SAŠA ROTH, restavrater. NEDELJA Din 14.— Domača klobasa z zeljem in krompirjem, torta. Din 14.— Dunajski zrezek, mešana solata in pražen krompir, sir. PONEDELJEK Din 14.— Ocvrti kotlet, kumarce, krompir, sir. Din 20.— Ruska jajca, telečji filet obložen, kompot. Din 20.— Cvetača z maslom, srnino stegno, brusnice, cmok, torta. Din 20.— Majoneza od rib, srbsko nabodalo, torta. Din 14*— Rižoto na tržaški način, mešana solata, torta. Din 20.— Omleta s sirom, dunajska bržola, pečen krompir, pesa, kompot. KROJE PO MERI po najnovejših žurnalih, ki so strankam na razpolago Izdeluje po najnižjih cenah modni salon ROZMAN Dvorni trg S, poleg Univerz« 11902 ♦ Iz vrtinca beograjskega društvenega življenja. Težko bo še najti kje na svetu kako mesto, kjer bi bilo toliko društev, ki združujejo ne ljudi enakih poklicev ali nazorov, marveč samo rojake posameznih krajev, kakor je to v povojnem Beogradu. Da so se v Beogradu združili v svojem društvu Slovenci, Hrvati, potem emigranti lz Julijske Krajine, dalje Dalmatinci, Bosanci in tako dalje, bi človek že še razumel Nenavadne pa so organizacije rojakov iz najrazličnejših krajev v državi. Društvu Užičanov so se sedaj pridružili s svojim društvom tudi nekdanji prebivalci Leskov-ca, ki ao se nastanili r Beogradu. Črnogorci so imeli že od nekdaj svoje črnogorsko društvo, sedaj so se pa rojaki iz one črnogorske pokrajine, kjer domujejo pripadniki starega plemena Vasojevičev, lz skupnega društva izločili ter ustanovili lastno društvo Vasojevičanov. Vsa ta društva Imajo namen ožjih zvez tn vzajemne pomoči med rojaki. Pri toliki društveni opredelitvi je seveda popolnoma razumljivo, da ao Be t svojem društvu združili tudi stari Beograjčani, ki »o živeli v Beogradu že pred invazijo Užičanov, Leskovčanov in vseh drugih. Vprašanje Je, kdo bi se še lahko organiziral med tolikimi društvi. Brezplačni Soto tečaj za začetnike! Prijave sprejema »DROGERIJA HERMES" Miklošičeva SO samo do 15. novembra t. L POUČUJE PROF. BJiKNIK. 11894 ♦ Bik usmrtil svojega gospodarja. Posestnik Stjepan Kokotovič is Ciglenika pri Novi Gradiški je vodil te dni bika na sejem v Novo Gradiško. 2 njim Je hodil tudi njegov sosed Gjuro Murgič. Na potu se je bik nečesa preplašil, je iztrgal ter Kokotoviča sunil na tla. Nesrečni seljak je obležal mrtev. Bik je napadel tudi Murgl-ča, ki pa so ga rešili lz nevarnega položaja drugi sejmarjl. ♦ Vabilo na ustanovni občni »bor Združenja avtotaksov in izvoščkov (flaaeri), ki se bo vršil 8. t. m. ob 14. r mali dvorani rOI v LJubljani. Vabljeni vsi avtotaksl in izvoščki iz srezov: ljubljanska okolica. Kranj, Kamnik, Laško, Brežic«, Novo mesto, Kočevje, Ribnica. Logatec ,n Litija. DAMSKI PLAŠČI 205.- Din Športni pluli 290.— Din ptefiS 1 btrfnnom, 342.- Din pfakSČ 1 kožohortno AN T. R R I S P E R Mestni trg 26 Stritarjeva ulica 1-3 LJUBLJANA * Prave varčevanje. Slabi časi nas silijo da znižujemo vse svoje Izdatke ln da Ste-dlmo pri vsem. Pri splošni štednji pa ne sms biti tudi uvedeno varčevanje v škodo zdravja, ker bi tako varčevanje pomenilo uničevanje največjega premoženja. Bolj ko so časi težki, bolj nam je potrebno zdravje, da lahko obvladamo vse težave. Denar, porabljen sa Škatlo Ovomaltine, je dobro naložen, ker dobimo zanj najboljše od najboljšega. Ovomaltlna vsebuje samo naj. plemenitejše za organizem najpotrebnejše redilne sestavine. Ovomaltina varuje in krepi zaradi tega naše zdravje ter miri naše živce. POSETITE TRG. UČNI ZAVOD, PRA2AKOVA 8.-II. * Gospodinjski koledar za leto 1934, uredila Utva, je po lanskem izostanku zopet pravkar izšel. Pred seboj imamo XIV. letnik t« praktične, vzorno urejene gospodinjske knjige, ki so jo lansko leto naše gospodinje zelo pogrešale. Kakor prejšnji letniki, je tudi ta vsebinsko bogat različnih gospodinjstva se tičočih člankov in sestavkov, ki so deloma opremljeni s slikami. To daje tej priljubljeni knjigi tudi ljubko ličnost. Meščanska kuhinja je zastopana s sestavki jedilnih listov za vsako nedeljo v mesecu; s temi bo marsikateri gospodinji ustreženo. Tem jedilnikom odgovarjajoči recepti, ki jih je tudi letos veliko število ( preko sto), so izbrani, raznoliki in kar je glavno — ceneni. Urednica je računala z današnjimi gmotnimi težko-čami in je s svojimi jedilniki in recepti pokazala pot, kako se s skromnimi sredstvi da pripraviti zdrava, okusna jed. Vsestransko vsebinsko bogat in zanimiv je Utvin »Gospodinjski koledar«, ki ne bi smel manjkati v nobenem gospodinjstvu. Uvažujoč, da je urejeno gospodinjstvo temelj rodbinske sreče, je troškovnik letos na prvem mestu. »Gospodinjski troškovnik in ura, to sta dva nujno potrebna predmeta, brez katerih dveh si ni mogoče misliti nobenega idealno urejenega gospodinjstva. Po uri razdeli gospodinja svoj čas, po troškovniku svoje prejemke in izdatke. Oba pa morata biti točna, sicer ni reda.« — To je mogoče vsaki gospodinji po skrbno in vzorno urejenem troškovniku Gospodinjskega koledarja. — Odlično so-trudništvo ge. Jerice Zemljanove, ge. Min-ke Govekarjeve, ki nas kratko a jedrnato obvešča o ženskem gibanju in snovanju javnosti, doma in na tujem, kakor tudi vsi ostali članki drugih sotrudnic pričajo, da ima koledar vse one prednosti in vrline, ki jih taka knjiga mora imeti. — Utvin koledar se dobiva v vseh knjigarnah in se naroča tddi pri urednici, Ljubljana, Mirje 27. Cena 20 Din. po pošti 22 Din. Vprašajte naše stare odjemalce, ako so z našo postrežbo zadovoljni. Odgovor, ki ga boste dobili, je nam v ponos. — Tudi vam ustrežemo! JO S. ROJ IN A, Ljubljana Aleksandrova cesta S. F0T0 AMATER JI!! Preglejte negativ« ■ Vaših potovanj ln dajte jih v povečavo strokovni tvrdkl JANKO POGAČNIK LJUBLJANA, Tyrševa (Dunajska) SO Oglejte al našo izložbo!! 11909 • Slabo vreme j« «p*t nastopil«!. »To Je res vreme revmatizma, ki s« pojavlja v sklepih, v križu in drugod tn ao bolečine mnogokrat tako silne, da se človek ne more gibati. V takih primerih pomagajo po vsemu svetu preizkušene in prignane »Be-yerjeve< tablete Aspirina. Tablet« Aspirina odpravijo in olajšajo bolečin« vseh vr«t ter nas obvarujejo pred prehladom, infiv-enco, angino In hripo. Pozor na varstveni znak! * Gospodinja mora varčevati! V tedanjih hudih časih je prva dolžnost gospodinje, da se v svojih izdatkih omeji do skrajnosti. Seveda potrebuje pri tem dobrega svetovalca. Tak svetovalec j« iluatri-rana revija za slovensko ženo »Žena in dom«. Te dni je iz&a 11—12. številka f nad vse pestro vsebino. Modni del lista prinaša pogovor v modnih novostih in lepe modele za pozno jesen in zimo. Ved vzorci so elegantni in moderni. Ta Številka prinaša tudi modele smučarskih dresov in toplih pižam za moža. Skrbno izbrani vzorci vezenin so namenjeni za cenena, v nad vse okusna božična darila. V rubriki »Gospodinjstvo« prinaša »Zena in dcwn« preizkušena navodila, kako se izdelujejo mesene klobase in krvavice. V »Kuhi« objavlja jedilni list za teden dni in nekaj dobrih receptov. Vrtna dela v novembru opisuje rubrika »Vrt«. »Vprašanja in odgovori« so nekakšna posvetovalnica. V »Vzgoji« obravnava vprašanje o otroških sanjah. V »Novih poklicih« daje migljaje, kako dobe otroci, ki so že izšolani, najprej zase primerno mesto. »Kako naj se ve-dem?« piše o vedenju, kadar zakosi v družini smrt V »Kotičku za zdravje« objavlja dragocene nasvete v bolezni. »Lepo-tičje« govori o moderni kozmetiki. V rubriki, ki se peča s športom, daje list materam navodila, kako naj poskrbe, da n« bodo otroci pri vseh panogah športa pretiravali. V literarnem delu prinaša »Žena in dom« novelo Vere Gogalove »Prepozno«. Ivan Albrecht se je oglasil s črtico »Rejenec Peter«. Duhovita je humoreska Kurta Tucholskega. L. Mrzel nadaljuje prevod romana »Marfa«. Milica Stupanova se je spomnila dneva miru. Vladimir Re-gally objavlja svoje vtise s potovanja po Južni Srbiji. Mila Scholle-Zupančeva piše o pisateljevanju Zofke Kvedrove v češkem jeziku. Novost v listu je štirtetranska umetniška priloga. Seveda nI pozabil list tudi malčkov, ki jim je posvetil kar tri strani. Objavljene so tudi nove nagrade za zimski nagradni natečaj. Ne menjka krojne pole, ki prav lahko tekmuje t dosti dražjimi iz inozemstva, priložena pa je tudi knjiga »Moj vrt in moje rože«. »Žena in dom« stane na leto z 10 krojnimi polarni in 5 gospodinjskimi knjigami 105 dinarjev. Če naročite še 10 leposlovnih knjig, doplačate 100 Din, vezava teh knjig stane 60 Din. Naroča se pri upravi v Ljubljani, Dalmatinova 10/L ♦ Obledele obleke barva v rarlMnfo barvah In pllslra tovarna JOS. REICH. • Začetek obratovanja. SE moderno napravo za pokromanj« ln pomikljanje j« začela obratovati tvrdka >Unitas< Int. Manda, šelenburgova 7, telefon 2219. Obrat je v tovarni Ljubljanska komercialne družb«. Celovška cesta 90a, telefon 29-44. ♦ Pri pomanjkanju teka, kislem vzp«-havanju, slabemu želodca, leni prebavi, črevesnemu zagatenju, napihnjeno«ti, motnjah presnavijanja, oporišča, srbečici osvobodi naravna »Franz-Jotefova« voda telo vseh nabavnih strupov gnilobe. * Bele ploščice za oblaganj« kuhinj, kopalnic, štedilnikov v prvovrstni kvaliteti se dobe najcenej« pri Material trg. dr. s o. z^ LJubljana, TjrrSeva cesta M. Opozarjamo na današnji oglas. Iz Ljubljane u_ Avstrijski državni praznik. Avstrijski generalni konzul g. dr. Fellz Orsini -Rosenberger in soproga bosta sprejemala na avstrijski državni praznik dne 12. t. m. od 5. do 7. popoldne v prostorih konzulata (Ljubljana, Tyrševa cesta 21-4) avstrijsko kolonijo in vse prijatelje Avstrije. u_ Z univerz«. Gospod privatni docent dr. Rudolf Sajovks, sodnik apelacijsire** sodišča, bo imel v ponedeljek 6. t m. ob 18. v zbornični dvorani na univerzi svoje nastopno predavanje. Predmet predavanja: »Nove smeri t razsodnem postopku«. u— Za inženjerja elektrotehnike je bil včeraj diplomiran na univerzi kralja Aleksandra g. Kranjc Karel is Ljubljane. Čestitamo! u_ JNAD »Jadran«. Notranj« društveno življenje se bo pričelo z novinskim tečajem. V sredo 8. t. m. bo predaval tov. V. Iskra »O svetovnem nazoru in nacionalni orientaciji«. V petek 10. t. m. bo predaval g. univ. prof. Evgen Spektorskij »O zgodovinskem razvoju evropskih univerz«. — V ponedeljek 13. t. m. bo predaval g. prim. prof. dr. Alojz Zalokar »O odnosu med starejšimi in mlajšimi akademiki g'ed« na naš državni in nacionalni položaj«. — V petek 15. t. m. bo predaval g. nadsvetnik inž. Mačkovšek »O našem manjšinskem vprašanju in mladini«. _ V ponedeljek 17. t. m. bosta predavala tov. Gosak »O socialno-gospodarskem -»prašanju ln mladini« ter tov. S. Bidovec »O razmerah na univerzi.« _ Vsa predavanja se bodo pričenjala točno ob 20. uri. Tov. novinci in starejši člani pridite polnoštevilno. — 1«. t. m priredi »Jadran« v Trgovskem domu proslavo 100 letnice rojstva Jovana Jova-noviča-Zmaja. Spored bo javljen pravočasno. _ Odbor. n— Izredni občni zbor »Solidarnosti«, reg. pom. blagajne v Ljubljani se bo vršil 7. t m. in bodo sprejeta nova pravila, sestavljena po navodilih banske uprave. Po uveljavi novih pravil se bodo spet sprejemali novi člani. Kreme za kožo: Crema normal »La Toja« Crema sin grasa »La Toja« pravkar« dospele! Te kreme vsebujejo učinkovite, kožo pomlajujoče snovi iz svetovnoznanega zdravilišča LA TOJA v Španiji. Generalno zastopstvo: »CHEMOTECHNA« družba z o. z., Ljubljana, Mestni trg 10. 11264 Radio kotiček Ljubljana, S. novembra. Z gimnastiko sa vse «e prične ob 8.90 današnji radioprogram, ob 9. se bo p« nadaljeval s verskim predavanjem dr. Cirila Potočnika. Potem nastopi vuA nadarjeni glasbenik, absolvent glasben« visoke šol« prof. Pavel Rančigaj 1 orgelskim koncertom. Sledilo bo zdravstveno predavanj« direktorja Higijenskega zavoda dr. K, Pe-triča, ki nam bo predaval o življenjski moči naroda. Ob 10.30 bomo slišali instrumenta^ ni in vokalni koncert, ki ga priredi radio-orkester ob spremljevanjj gdč. Sokove in opernega tenorista M. Jelačina, in riesr a) Operetna ura: Pri treh mladenkah Ur Viktorija in njen huzar, b) Slovenska uvertura (Petrič) in Mali ven ček (Pavčič). Popoldne ob 16. bo predavala gospa Jem-sova o francoskem kmetu, potem upriaori Deiakov dramatskl studio priljubljeno komedijo »Dobri vojak Svejk«, ob 20. nMtopt mani Brandl-trio s komornim koncertom, v.tem bo pa radioorkester nadaljeval koncertni program. Večer se zaključi s glasbo^ RIBJE OLJE vedno Bveie, priporoča drogerija RANO, Ljubljana, nebotičnik in židovska ulica. 11258 Velik vokalni koncert Učiteljskega pevskega ibora. Jutri, v ponedeljek 6. t m. bo v veliki unions&i dvorani prvi letošnji koncertni nastop izvrstnega UčiieljHkeea pevskega zbora. Tekom svojega delovanja si je pridobil Učiteljski pevski zbor za propagando jugoelovenake zborovske glasbe izrednih zaslug. Na v»eh svojih koncertih prinaša povečini nov moderen zborovski program, ki ga izvaja na absolutno umetniški višini. Ju-goslovensko peeem pa je ponesel tudi v V znamenju križa« y Elitnem kinu Matici. Ta veličastni film š« ni izgubil svoje privlačnosti, čeprav se že precej časa predvaja, vendar ima stalno mnogo obiskovalcev Nič čudne ga, saj je to največji in najznamenitejši kulturni film sedanjosti. Svetovna kritika ga je proglasila za delo neprekosljive vred nosti, ki x vso natančnostjo podaja običaje in življenje starega Rima za časa Nerona Film je primeren tudi za dijaštvo, ker je r njem kos zgodovine krščanstva. Cirkua Maksimus je tako podan, kakor da bi stal: pred pravo zgradbo. Film se bo predvajal samo še danes ob 11. Zato naj si ga ogleda vsakdo, ki doslej še ni utegnil. u_ šahovski brzoturnlr. V kavarni >Er. ropi« se je v petek zvečer odigral brzo-turmr Ljubljanskega šahovskega kluba ra mesec november. Turnirja se je udeležilo Li igralcev. Zmagal je Ludvik Gabrovšek x 12 točkami in je x izjemo dveh remijev dobil vse partije. Drugo mesto je zasedel Furlani x 11 toČKami (izgubil proti Hribarju, dve partiji remis), tretji je Longer x 10 točkami, ki je izgubil proti obema prvima in dve partiji remisiral. Zadnjo nagrado »i Je priboril zmagovalčev brat Julij x 9 in pol točke. Zmagovale* »o prejeli lepa darila: knjige, ki jih je poklonila knjigama Bamberg. Prvak Gabrovšek j® prejel Dostojevskega »Zločin in kazen«, Furlani irano de Bergeraca »Roustanda«, Longer Tolstega >Hadži Murat«, Julij Gabrovšek pa Vladimira Levstika >Gadje Inexdo<. u_ Starši! Udeležite ee dama»njega ob&- nega zbora »šola in dom«, ki je ob 9. t dvorani Delavske zbornice. u_ Občni zbor Društva prijateljev potj-•kega naroda se bo vršil z običajnim dlnevnim redom v ponedeljek 20. t. m. ob 18. v prostorih Slovenske Matice na Kongresnem trgu. u_ Tečaj poljskega jezika. Prva učna iira bo v sredo 8. t. m, ob tričetrt na 19. na mestni ženski realni gimnaziji (liceju) na Bleiweisovi cesti (pritličje tevo). Novi reflektanti se še vedno sprejemajo. Even-tuelne Informacije daje dr. R. Molž, licej. ODVETNIK a« r je preselil svojo pisarno na Kralja Peti« trg štev. 2 (pred sodnim parkom). SP*XJ1JALIST ZA UŠESA, NOS IN GRLO ne je preseli! v Gledališko niše© i&-n (Dukicev biok) ter ordtalra od 10.—12. in 8.—4. ure. 11183 MED. UNIV. 4 D. M. v Polju ordinira od 10.—11. in in od 2.-4. ure 11911 «— Zveza združeni goetilnifarskih obrti dravske banovine je preselila svojo pisarno v središče mesta. in sicer v Puharjevo ulico. I. hiša Dukičevega bloka, pritličje levo. Isto-!:am je tudi pisarna »Gostilničarske eam->Do-jmočK. n— Zavod za zaščito deee z Dečjim domoui krajice Marije odpre v tekočem mesecu praktični tečaj o negi. prehrani in higieni dojenčkov za mlade matere in bodoče mlade matere. Tečaj je brezplačen in prične 15. t m. Vpisovanje traja od 6. do 13. t. m. vsak dan v dopoldanskih urah v zavodu. Eden tečaj ee bo vršil popoldne, drugi v večernih urah po dogovoru. u— Zveza Maistrovih borcev za Ijubljan-iiko okrožje. Vabijo ee vsi, ki so bili pod komando generala Maistra 1. 1918. in 1919. v Mariborj in na Koroškem v vojaškem ali civilnem službovanju, da pridejo 8. t. m. v malo dvorano hotela Miklič na sestanek v Bvrho razgovora o organizaciji pododbora za ljubljansko okrožje. Informacije Dri g. šili-hu, Slovenija - transport, tel. 27-18. a— »Hlapci« na odru Delavskega odra v Ljubljani so pri premieri želi vsesplošno odobravanje in priznanje kot nekaj povsem no vetrn in svojevrstnega. Drevi ob 20. bo v dvorani Delavske zbornice repriza. Pridite! u_ Dr. Dereani, Kongresni trg 14, zdi a- ▼i zopet redno očesne in ušesne bolezni. ZVOČNI KINO DVOB Telefon 27-30 DANES!! DANES!! in njegov konj Tonny v velefilmu senzacij: Film lz življenja iskalcev zlata: Divji zapad kot je v resnici!! Danes ob 3., 5., 7. in 9. uri zvečer Cene Din 2.-. 4.-. 6.- in 8.-!! u_ Ko m bodo te dni pojavile v hrložbl Tiskovne zadruge Vodnikove knjige, pomislite, ali ste pravočasno uredili članarino, da ne bo pritožb, ako ne prejmete pravočasno knjig. Oni, ki žele še naknadno pristopiti, naj se zglase v >Tisk. zadrugi«. ali v »šentjakobski knjižnici«, kjer se člani te dni še sprejemajo! Vse člane prosimo, da potrpe, dokler ne pride pri ekspediciji njih poverjeništvo na vrsto! u_ Lutkarski odsek Československž Obce v Ljubljani priredi danes ob 16. v Narodnem domu prvo predstavo sezone 1933-34. Na sporedu krasna igra »Plemič Jurij«. Gostje dobrodošli! u— Jugoslovensko Siemens d. d. V poslovnem svetu se je v zadnjem časa razširila govorica, da namerava to društvo prenehati e poslovanjem. Kakor smo slišali od ravnateljstva Jugoelovenekega Siemensa d. d., ta govorica nikakor ne odgovarja resnici. Ne-povoljne gospodarske razmere so imele za posledico močno nazadovanje naročil, zaradi česar se je morala cela organizacija predru-gačiti. Ker so ee morali zaradi tega odpustiti nekateri nameščenci, je bilo to dejstvo sigurno povod zgoraj omenjeni govorici. Tvrd-ka Siemens pa pod nobenim pogojem ne bo opustila svojega mesta na jugoslovanskem tržišču, katero si je pridobila e tako velikimi žrtvami. Tudi za opustitev tvornice ni razloga, ker je ravno v zadnjih mesecih v razveseljivi meri zaposlena zaradi obsežnih in mnogoštevilnih naroči L L A R EIN E žanje uspehe v Ljubljani. Ne pozabite si ogledati te senzacije. Pričetek programa ob 10. uri zvečer. Vodstvo Odeon bara. u_ Lareine vleče. Komaj je prišla le »o jo hoteli videti vsi. Odeon.bar, kjer nastopa čudovita krasotica odnosno čudoviti krasotec, je bil sleherni večer nabito poln. Ne prihajajo pa, da, sj ogledajo in uživajo v nastopih Lareine samo Ljubljančani marveč tudi gostje z dežele. Program se prične vsak večer že ob 11. Lareine zabava vse! u_ Gostilna pri »Dolgem m o« tu« na Viču nudi prvovrstne domače krvavice in pečenice ter pristna štajerska ln dolenjska vina. Za obilen obisk se priporočata A. M. Kušar. u_ V Sokolskem domu na Viču se uprizori drevi ob 20. kot otvoritvena predstava narodna igra »Divji lovec«. Vsi bratsko vabljeni. u_ Nesrečni mladenič. V ljubljansko bolnico so včeraj pripeljali 28 letnega ml.-narja Mihala Stakneta ii Braslovč. Mladenič si je pretekli četrtek pognal doma v samomorilnem namenu v glavo kroglo iz samokresa. Vse to zaradi nesrečne ljubezni, odnosno zaradi družinskih razmer. Stakne bo sicer ostal pri življenju, vendar je v nevarnosti vid, ker si je ranil oba očesna živca. u— Tatinski berač. V hišo št. 21 na Tržaški cesti je prišel dopoldne kakih 20 let star moški, ki je berači! od stranke do straake. V stanovanju Josipa S. je našel kuhmjo nezaKlenjetio in tudi ni bilo nikogar notri. Berač se je tedaj hitro polastil srebrne enokrovne ure z verižico, ki jo je našel na kredenci, nakar je izginil, "dra je vredna 400 Din. u_ Zasledovan kradljlvec. V pritlično sobo Jakoba Trobca v Kozarjah je vdrl skozi okno tat in mu odnesel 615 Din gotovine in nekaj drugih predmetov. Tat je s plenom pobegnil, vendar so ga opazili sosedje in spoznali v njem 20 letnega Franceta Mevžlja. Fant je služi] v tamošnji okolici za hlapca, že prej je okradel svojega delodajalca Antone. Rotarj^ in mu nesel različno obleko r vrednosti okrog 1000 Din. n— »Tango 1934« se prične poučevati danes pri nedeljskem popoldanskem plesnem tečaju — Jenkove šole v Kazini od pol 4 do 7. zvečer Novi začetniški tečaj za vse plese se prične jutri v ponedeljek ob 20. Informacije in posebne plesne ure vsakodnevno. Vremensko poročilo Številke za označbo kraja pomenijo: l čas opazovanja. 2 stanje barometra. 3 temperatura. 4 relativna vlaga » %. 5 smer in brzin« vetra. 6 oblačnost 1_10 7 padavine v mm, 8 vrsta padavia Temperatu ra: prve številke pomenijo naj višjo, druge najnižjo temperaturo 4. novembra LJubljana 7, 758.5, 8.1, 91, NI, 10, 40.5, dež: Ljubljana 13, 759.1, 6.2, 82, S2, 10, dež; Maribor 7, 760.0, 6.0, 90, mirno, 10, 8.0 dež; Zagreb 7, 759.5, 7.0, 85, E3, 10, 6.0 dež; Beograd 7, 760.0, 11.0, 90, SE1, 9, 1.0, dež; Sarajevo 7. 758.8, 10.0, 90, mirno, 9. _; Skoplje 7, 762.3, 9.0, 90, NW1, 10, —, _; Split 7, 755.6, 16.0, 90, SE4, 10, 4.0, dež; Kumbor 7, 755.9, 17.0, 85, mirno, 9, 3.0, dež; Rab 7, 757.8, 12.0, 80, ESE3, 10, 7.0, dež; Temperatura: Ljubljana —, temperatura od 8. ure dalje pada, ob 13.30 5.8; Maribor 120, 6.0; Zagreb 15.0, 7.0; Beograd 18 0. 10.0; Sarajevo 16.0, 6.0; Skoplje 3.0 5.0; Split 19.0, 10.0; Kumbor _, 14 0; Rab 10.0.. Solnce vzhaja ob 16.41, zahaja ob 16.45. Luna vzhaja ob 17.13, zahaja ob 9.24. ŠOLSKI D0n<' Tel. 33-87 Paul Abrahamova opereta HALO BABY! Martha Eggerth, Herman Thimig, Fritz K ampera, Ernst Verebes. Ljubavni roman blagajničarke podzemske železnice in mladega pilota. Krasno petje! Očarljiva glasba! Dopolnilo nov zvočni tednik. CfcMfe. ■ 8,t)?,4QiM Predstave: v nedeljo ob S., 5., 7. in 9. uri v ponedeljek ob %7. in %9. uri Pride! VALČEK LJUBEZNI. Iz Maribora a— Starešine akademskega društva »Jadran« imajo svoj prijateljski sestanek v torek 7. t. m. ob 20. v lovski sobi hotela Orla. Tudi izven Maribora bivajoči tovariši naj se po možnosti udeleže sestanka. a— Prihodnja redna seja mestnega občinskega sveta bo v petek 10. t. m. ob 18. v mestni posvetovalnici. Na dnevnem redu so poročila predsedstva, predlogi in vprašanja ter poročila odsekov. a— Združenje vojnih invalidov, krajevni odbor v Mariboru vabi občinstvo, zlasti pa vse vojne žrtve k parastosu ali žalni maši v sredo 8. t. m. ob 9. v stol " cerkvi v spomin vseh padlih vojnih žrtev, umrlih vojakov in članov združenja. a— V dimnikarski stroki je bil imenovan za sodnega izvedenca pri tukajšnjem okrožnem sodišču dimnikarski moister g. Ludevit Pucelj. a— Včerajšnji trg za živila je bil kljub slabemu vremenu zelo dobro založen. Kmetje z Dravskega polja so pripeljali na t. 25 voz zaklanih prašičev ter 38 voz zelj-natih glav, 9 voz, čebule, krompirja in česna ter 6 voz grozdja, jabolk in hrušk. Na perutninski trg so prinesle okoličanke okrog 1500 kokoši, piščancev, rac in puranov. Prodajale so piščance po 10 do 15 Din, kokoši 20 do 35 Din, race 30 do 35 Din, purane pa po 35 do 60 Din. Cene zelenjavi se izza zadnje sobote niso spremenile. a— Dramatski krožek ZM1 bo vprizoril v sredo, 15. t. m. ob 20. uri v Narodnem gledališču Klabundovo igro treh v treh dejanj il »XYZ«. Režira g. M. Furijan. a— V torek 7. t. m. bo otvorjen angleški konverzacijski tečaj, ki ga bo vodila Miss Oxley ob torkih in petkih od 18. do 19. ure v »Vesni«. Na tečaj opozarjamo vse prijatelje angleškega jezika. a— Nezgoda. Predvčerajšnjim popoldne je v Miklošičevi ulici stanujoča zasebnica Alojzija Doklova padla po stopnicah. Pri padcu si je zlomila rebra na levi strani. Hudo poškodovano so reševalci prepeljali v bolnišnico. a— Izpred sodišča. Veliki kazenski senat okrožnega sodišča je obsodil pretekli petek 221etnega kovaškega pomočnika Ladislava Lorenčiča, ki je 10. sept. v nekem vinotoču v Famu ubil s kolom svojega tovariša Antona Šterna, na 8 let težke ječe in trajno izgubo častnih državljanskih pravic. Včeraj pa je stopil pred sodnike 28-letni kovaški pomočnik Štefan Lubej z Vrhloge pri Pragerskem, obtožen, da je ubil svojega tasta, že priletnega posestnika Simona Pleterška. V preiskavi se je skušal zagovarjati s silobranom, prav tako tudi pri današnji razpravi, toda senat mu ni verjel in ga je zaradi uboja obsodil na 8* let težke ječe in trajno izgubo častnih državljanskih pravic. Ža njim je sedel na zatožno klop pred veliki senat 211etni spla-var Jože Pušnik od Sv. Ožbalda pri Brez-nem, ki je bil obtožen ropa nad posestnikom Karlom Grubelnikom v ožbaltskem jarku. Kakor pri zaslišanju, je tudi pri včerajšnji razpravi svoj zločin odkrito in brez olenšanja priznal. Obsojen je bil na 3 le*- "-^ke ječo. Iz Celja e— Prod gradnjo zasilnega mosta. Ban- ska uprava je oddala gradnjo zasilnega moetu čez Savinjo v Celju tvrdki Dukič in drug. Stroški so bili proračunand na 215 tisoč dinarjev, tvrdka pa j« prevzela dralo za okroglo 170.000 Din in se zavezala, da bo zgradila most v 60 koledarskih dneh. Most bo širok 4 m, 3 metri bodo za enosmerni vozovni promet, 1 meter pa za hodnik za p?šce. Stroške bosta nosila ban-ska uprava in sreski cestni odbor v Celju. Zasilni most, ki bo stal približno pet metrov nižje od porušenega kapucinskega mostu, bo dograjen okrog novega leta. e— Nabiranje In vpisovanje članov za Vodnikovo družbo se bo v začetku prihodnjega tedna zaključilo. Kdor še želi prejeti letošnje knjige, naj se takoj prijavi v Tujskoprometoi pisarni v Celju poleg kolodvora in poravna članarino. e— Tujski promet. V oktobru je obiskalo Celje 117 tujcev (napram 1299 v septembru in 734 v lanskem oktobru), ln sicer 867 Jugoslovenov ta 250 inozemcev. med njimi 162 Avstrijcev, 29 Cehoslov*.-kov, 27 Nemcev, 16 Italijanov, 7 Madžarov, 5 Rusov ter po 1 Poljak, Belgijec, Grk in Turek. e— O vprašanju, ali Je naša volja svobodna, bo predaval Jutri ob 20. na Ljudskem vseučilišču v rlsalntcl meščanske šole predsednik akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu univ. prof. g. dr. Albert Bazala. Pričakovati je, da bo občinstvo iz Celja in okolice v velikem številu posetilo zanimivo predavanje tega odličnega znanstvenika in izvrstnega govornika. e— Planinsko predavanje, v četrtek zvečer je predaval v Celjskem domu pod okriljem Savinjske podružnice SPD predsednik SPD dr. Pretnar iz Ljubljane. Predavatelj je z opisom svojega potovanja po gorah južne Srbije vzbudil mnogo zanimanja zi gorske lepote najjužnejšega predela naSe domovine. Pokazal je tudi množico lastnih fotoposnetkov z našega Jug? v skioptični sliki. Udeležba Je bila obilna. Planinci si želijo še takih predavanj. e— Neabonenti dobijo vstopnice za predstavo »Roksi«. ki jo bodo v torek ob 20. uprizorili celjski igralci pod vodstvom režiserja j* Milana Košiča, še v knjigarni K. Goričaria vdove. e— Nasradno tekmovanje celjsltih aran-žerjev bo danes pod pokroviteljstvom Združenja trgovcev za mesto Celje. Tek- Neaadkrilfiv v selektivnosti, jakosti in točnosti reprodukcije. 3 + 1 cevni Rešleks-Supe? s 7 vstavljenimi krogi in automatskim izenačenjem fadingov. s ORION BABI© 7131 dobiva se za gotov denar ln na odplačila pri večini radio trgovce*. napa nvovalo bo nad 30 celjskih tvrdk z izložbenimi okni. Ogled izložb bo danes od 7. do 20. Ob pol 11. dopoldne jih bo ocenila posebna komisija. e— Od doma sta. pobegnila že pred petimi tedni 12-ietni Rudolf Krajnc in njegov brat, 8-letni Viktor, doma na Cesti na grad št. 22. Doslej sta že večkrat izginila od doma, a sta se vsakikrat že v nekaj dneh vrnila, sedaj pa sta izginila brez sledu. e— Kino Union. Danes ob 16.15, 18.30 ln 20.43 ter Jutri ob 16.30 ln 20.30 zvečer film »Fantom Durmi torja« tn dve predigri. e_ Ne držite denarja doma. temveč nakupite blago in v primeru, da istega takoj ne potrebujete, sprejmem denar tudi na račun za poznejši nakup proti visokim obrestim. Stermecki _ Celje. Iz Tržiča 6— Ugotovitev. Občinska uprava opozarja na pomoto v poročilu o prvi občinski seji po volitvah, ki je bilo objavljeno 1. t. m. Ugotavljamo, da sta tudi občinska odbornika gg. Padar in Seiko glasovala za brzojavko g. ministru dr. Kramerju. Iz Kamnika ka— Iz prve delovne seje novega občinskega odbora. Novi odbor je imel že v ponedeljek prvo delovno sejo, kateri je tudi to pot prisostvoval sreski načelnik gospod Voušek. Zupan g. Kratnar je najprej zaprisegel odbornika g. Pavliča in g. Ster-garja, ki sta bila na zadnji seji odsotna, nato pa se je prešlo na konstituiranje odsekov. Soglasno so bili osvojeni že izdelani predlogi občinske uprave za odbor šolskega, tujskoprometnega, cestnega, gradbenega in ubožnega odseka. ka— Kriza naše gostilniške obrti. Že iz stalnega padanja občinske trošarine lahko sklepamo, da naša gostilniška obrt v težki meri občuti današnjo krizo. Ker se je zadnja leta pričela živahna propaganda za povzdigo tujskega prometa, je večina kamniških gostilničarjev in restavraterjev vložila precejšnje vsote za povečanje, popravilo ali olepšavo svojih lokalov. Prava žrtev pričakovanega tujskega prometa je postal v tem oziru restavrater g. Rode, ki je popolnoma prezidal znano restavracijo v najmodernejše urejen hotel z vsem kom-fortom. Toda pričakovanega obiska ni in investicije se ne morejo amortizirati, kar se občuti tudi pri kamniškem kopališču. Tujsko-prometno društvo se resno bavi tudi s problemom, kako odpomoči mestu ▼ tej smeri. ka— Vodovod peša. 2e dalje časa nam vodovod nagaja in obravnavanje tega pere čega vprašanja je skoro stalno na programu občinskih sej. Pritisk, ki je bil včasih okrog 25 atmosfere, ne doseže zdaj niti 1.8 atmosfere, tako da voda ne doseže več drugega nadstropja kamniških hiš. Vsi znaki kažejo, da je nastalo pri glavnem cevovodu od rezervoarja v Stranjah pa do Grabna več razpok, kjer uhaja voda. — Najbrž Je pokvarjenih tudi več stranskih cevi v mestu snmem. Novi občinski odbor »i je nadel kot eno prvih nalog, da spravi vodovod v dobro stanje. Seveda bo za to potrebnih najmanj 20.000 Din, saj bo že preiskava glavnega cevovoda stala 8400 Din. Mestna občina se pogaja z dvema ljubljanskima strokovnjakoma, ki bo6ta oskrbela preiskavo. Iz Kranja r— Pevsko društvo Ljubljanski Zvon bo koncertiralo v sredo 8. t. m. zvečer ob pol devetih v župnijski cerkvi mesta Kranja. Na sporedu orgelske skladbe (g. H. Svetel), dve Marijini pesmi ter L pi. Zaj-čev oratorij »Oče naše ln njegovo kantato »Uskrsnuče Isusovoc. Sodelujejo soMsti, celokupni društveni zbor, pri orglah g. H. Svetel. Dirigent: Zorko Prelovec. Kranjčane na ta zanimivi glasbeni dogodek opozarjamo ln Jim obisk koncerta priporočamo. Vse podrobnosti na lepakih. Z Jesenic ■_ Ustanovitev krajevnega sdbora Jadranske straže bo danes ob 10. v riealnici osnovne šole- Govornik pride iz Ljubljane. K ustanovitvi vabimo zavedno občinstvo, ki naj napolni risalnico do zadnjega kotička. n— »Fantovski klub* priredi v Sokolskem domu na Jesenicah plesno šolo pod vodstvom priznanega plesnega učitelja iz Ljubrane. Prva vaja bo v sredo 8. t. m. ob 20. uri. Vpisovanje bo vsak dan v hotelu »Paar« pri g. Dežmanu ali pa od 17. do 21. ure pri g. Ogrinu v Sokolskem domu. Prijatelji lepega plesa vljudno vabljeni. Čifajte tedensko revijo ŽIVLJENJE IN SVET Poslano. V 10. številki letošnjega letnika »Pohode« je bil priobčen dopis iz našega kraja, v katerem napada nekdo gospoda dr. inž. Horovica, ravnatelja tovarne za celulozo v Goričanah, uradništvo te tovarne, uči-teljstvo in poštno upravo. Izjavljamo, da nimamo nobene zveze s tem neosnovanim napadom, s katerim se absolutno ne strinjamo in ga odloči.o obsojamo. 1820 Uprava sokolskega društva v Medvodah. Repertoar * A RODNEGA GLEDALIŠČA ▼ LJUBLJANI DRAMA ZaSMek ob 20. Nedelji, 5. ob 15.: Mlinar hi njegov* hSL 1» ven. Znižane cene. Poslednja uprizoril tev. — Ob 20.:. Turške kumare. Pr» Ui>ra. Izven. Ponedeljek. 6.: Komedija zme?njav. B. Torek. 7.: Zaprto. Sreda. 8.: Tartulfe. Sreda. 01'KRA. Začetek ob 30 Nedelja, 5.: Havajska roža. Izven. ZniSu« cene. Poflereliek. 6.: Zaprto. Torek, 7.: Samson in Dalila. C. Sreda, 8.: CH - 01. Začarani ptič. JL »Mlinar tn njegova hfk se "opri nori ps slednjič v sezoni danefe ob 15. Na predstavo opozarjamo zlasti občinstvo z dežele In okolice. Cene so znižane. Burko »Turške kumare«, ki se uprizori drevi v drami, sta napisala znana komedio-grafa Neal in Ferner, avtorja »Treh vaških svetnikov«, ki so par sezon zabavali naš« občinstvo. Nad vse zabavne situacije in komični zapletljaji, v katere zaide veletrgovec s kumarami Vrbek, in pa posrečeni tipi odlikujejo to veselo delo. Poles e. Cesarja, ki kreira Vrbka. nastopajo: s?. Kralj v ulogi njegovega zeta nadučitelja Picka, ga. Medvedova in ga. Mira Danilova pa igrata njiju ženi. Tretje dejanje se vrši na gradu Monrepoju, katerega je podedoval Vrbek od turškega paše in v katerem stanujejo odalidke, katere igrajo: gdč. Boltarjeva, Slavčeva in Kuk-čeva, zastražene od višjega evnuha Abdule-Bratine Predstava »e bo vršil« izven abonmaja in opozarjamo že danes, da ne pride v redni repertoar letošnje sezone, ki ]© namenjen abonentom. Kupujte sedeže v pred-orodaji! Rezervirajte sedeže telefoni&o 2231 in 2306! »Komedija smešnjav«, ki Svrkne mim« gledalca z vsemi sto zapletljaji in zamenjavami, je ena najbolj veselih in prisrčnih Shakeepearejevih komedij in se uprizori po daljšem presledku zopet v ponedeljek 6. t m. v drami. Predstava bo za red B. vendar opozarjamo, da je za vse predstave še mnogo sedežev vseb vrst na razpolago. Kdor želi duhovite in ljubeznive zabave, naj posetni »Komedijo zmešnjav«, ki se s kinematografsko naglico odigra. Opereta »Havajska roža«, H se js zaradi prekrasnih melodij in vsebine izredno priljubila občinstvu, se ponovi v nedeljo 6. novembra zvečer ob 20. v naši ooeri. Za predstavo veljajo znižane operne cen«. S^TJAKOBSKO GLEDALIŠČE Mestni dom. Začetek ob 20.15. Nedelja, 5.: Deseti brat. A * Drevi bo r Šentjakobskem gledalifta repriza Jurčičevega »Desetega brata«. Poleg dam Pirčeve. Matulove. Meletove in Viran-tove, sodelujeio v vodilnih ulogah KošaJs, Kune, LavriS, Moser in K a ms ter celokupno osobje odra. Igra je prepletena z Izvrstnim humorjem ter krasnim petjem. Nove dekoracije je naslikal s sodelovanjem članov po o-snatkih režiserja g. Jerom. Pridite pogledat to lepo narodno igro. Vstopnice se dob« od 10. do 12. in od 19. ure d*lje pri gledališki blagajni v I. nadstropju Mestnega doma. Mariborsko gledališče Začetek ob 20. Nedelja, 5. ob 15.: Gospoda Glembajevi. Znižane cene. — Ob 20.: Pod Čira in pop Spira. Ponedeljek. 6.: Zaprto. Torek. 7.: Rože v snegu. A Nedelja v mariborskem gledališču. Da si tudi okoličanskemu občinstvu omogoči obisl učinkovite in nsoele Krleževe drame »Go spoda Glembaievi«. ki jo je naštudiral najboljši incroslovenski režiser dr. Br. Gavella rvmove to dramo danes ob 15. To delo j» tudi v Maribor,i doseglo ponoln uspeh! — Drevi bo prva ponovitev »Pop Čira in poj Spi rac Iz življenja na deželi Iz Hrastnika h— Sestanek narodnega delavstva se Je nedavno vršil v Roševi gostilni ob številni udeležbi. Že pred leti je bila pri nas ustanovljena Narodna strokovna zveza, a je zaspala Na sestanku je bil izvoljen pripravljalna odbor, ki naj pripravi vse za izredni občni zbor, ki se bo vršil v nedeljo 12. t. m v Roševi gostilni. Na tem zboru bo razložil g dr. Bohinjec iz Ljubljane pomen narodnega pokreta med delavci Na dnevnem redu bodo tudi volitve novega odbora in sprejemanje novih čla- nov. h— Železniški most pri steklarni, čez katerega drži industrijski tir h kemični tovarni, se mora na zahtevo uradne kom sije ojač;ti Sredi potoka se bo zato postavi! železobetonski podpornik in vrhu pod trač nicam' se bo zbetonirala železobetonska plošča S tem bo zavarovan železniški most pred morebitno poškodbo ali nesrečo, ki bi se lahko pripetila pod veliko pezo vagonov in lokomotive. Delo je prevzela gradbena družba »Slograd« iz Ljubljane. h— Rudnik napoveduje za tekoči mesec 17 delovnih dni, torej za štiri več kot v septembru, oziroma dva več ko v oktobru Sicer pa tudi zaslužek teh dni ne bo zadostoval za pošteno preživljanje. h— Sodi naših gostilničarjev so že uradno doma zmerjeni. Delo je izvršil mero-izkusni uradnik g. Svetličič iz Celja v splošno zadovoljstvo. Šestnajstim gostilničarjem je bilo izmerjenih 157 sodov, ki so vsebovali 482 hI. h— Kino Sokol predvaja danes film kriminalne vsebine »Cinker izdajalec« in zvočni tednik. Iz Zagona »fltevni novfič« na pokopališču. Na dan vseh svetnikov je Društvo za varstvo otrok in mladinsko skrb pobiralo na pokopališču števni novčič za revno in ubogo deco. la dobrodelni poizkus se ie zelo dobro obne-sel. kajti v nabiralnike so nanosili obiskovalci nič manj kot 966 novčičev v vrednosti 1426 Din. za kar 6e društvo v imenu revne dece vsem naitopleje zahvaljuje Mnogo med njimi je bilo tudi takih, ki so dali zadnji belič iz žepa. To je dokaz, da ima zagorsko orehi valertvo. čeprav je gospodarsko zelo izmoz-gano. dovoli razumevanja za take humanitarne akcije in jim z zadnjimi sredstvi, ki jih ima na razpolago, priskoči na p^moč. Ko je zagorska javnost uvidela in priznala z omenjenimi darovi vzvišeno humanitarno delo društva, je še vedno premajhno število članov Društva za varstvo otrok, ki s eferjin-no članarino podpirajo veliko delo. Upamo in želimo, de se v društvo T>iše sleherni Za-gorjan, ki lahko žrtvuje na leto vsaj 12 Din. V ta namen se bo v prihodnjih dneh zglasil pri občanih blagajnik g. Sobar. Odbor prosi, nai nihče ne odbije prošnje za vstop v nepolitično humanitarno društvo. z— Na seji novega občinskega odbora se je govorilo o pravični razdelitvi davkov TPD na posamezne občine in ne o »ugotovitvi dobičkov«, kakor je pomota pokvarila poročilo. Pravilno se mora stavek torej glasiti, da bo treba na merodajnih mestih ponovno zahtevati pravično razdelitev davkov TPD na posamezne občino. Iz Trbovelj t— Organizacija jugoslovenskih emigrantov v Trbovljah priredi tudi leto« akademijo v spomin na rapallsko pogodbo. Akademija se bo vršila v soboto 11. t. m. ob 20. v Sokolskem domu z naslednjim sporedom: 1. P. V B. Zemlja naša jugosloven-ska, zborna recitacija članov celjske »Soče«, 2. Govor predsednika akad. podružnice GMD Ljubljana g. V. Iskre, 3. Ivo Pregelj: »Ubit zvon«, recitira član Orjema, 4. Istarske narodne pesmi, pojeta člana Sokola III. iz Zagreba, 5. Drago Baiec: Pesem primorskih emigrantov, zborna recitacija članov »Oriema« Trbovlje, 6. Alojz Gradnik - A. Makarovič: »Poi bolesti«, prizor izvajajo člani celjske »Soče«, 7. Istarske narodne pesmi, pojeta člana Sokola III. iz Zagreba, 8. Karel Širok: »Kako je bilo Tebi '.Arija ~ri srcu taki„t«, recitacija člana »Orjema«, 9. Slovan na dan, simbolična slika, izvajajo člani »Orjema« s sodelovanjem moškega zbora »Zvona«. Is Ptuja j— Mestna organizacija JNS v Ptuju bo prirejala redne prijateljske sestanke članov JNS. Prvi bo v ponedeljek 6. t. m. ob 20. v Narodnem domu. Vsi somišljeniki in prijatelji vabljeni! j— Kino predvaja danes ob pol 19. in pol 21. uri komedijo »Mala hohštaplerica« z Dolv Fhasovo i i O. NValburgom. j— Izredni občni zbor Muzejskega društva, ki se je vršil 31. t. m., je na predlog predsednika g. dr. Komljanca izvolil soglasno za častna člana podbana g. dr. Ot-mnrja P;rkm.-; ia in banuvinske^a konser-vatorja g. dr. Franca Steleta. Muzejsko društvo šteje sedaj 11 živečih častnih čla- nov. Po občnem zboru »e je takoj vršila odborova seja, na kateri se je razpravljalo o pripravah za proslavo -lOletnice obstoja društva, ki se bo vršila 19. t. m. Ob tej priliki izide tudi slavnostna številka »Časopisa za zgodovino in naravoslovje«. j— Sejmi v novembru. Konjski in goveji sej m' bodo 7., 21. in 25. t. m., svinjski sejmi pa 2., 8., 15 in 29. t. m. Dne 25. t. m. bo veliki Katarnin sejem. j— Z nožem v trebuh. Te dni je bU kmečki fant Alojz Rakuša od Sv. Barbare v Halozah na obisku pri Neži Vidovičevi, kjer ga je sunil z nožem v tTebuh neki Kelc Jakob Zadal mu je tako veliko rano, da so mu izstopila čreva in so ga morali nemudoma prepeljati v ptujsko bolnico. Njegovo stanje je zelo opasno. Kakor izpoveduje ranjenec, ga je Kelc zabodel iz starega sovraštva. j— Nezgoda pred svatbo. Železniški ključavničar Dolenc Ludvik iz Subotice je prišel vabit v svoj domači kraj na poroko starše in sorodnike, ki naj bi se vršila v soboto 4. t. m. Domov grede v Gorco pri Račah pa mu je na poti zaradi polzke poti spodrsnilo Pri padcu si je obrezal na steklenih drobcih, ki so bili na cesti raztreseni, žile na desni roki. Sam je pravočasno prišel v bolnico, saj bi bil lahko izkrvavel. Poroko je seveda moral odložiti na poznejši čas. Iz Novega mesta n_ Tatinski trlo. Novomeškim orožnikom se je po vztrajnem zasledovanju posrečilo izslediti cigansko trojko, ki je drznimi podvigi vznemirjala vso našo okolico Trio, sestavljen od 25 letnega Jožeta Brajdiča, 22 letnega Alojzija Brajdiča ln 16 letne Juike Brajdlčeve, je bil vlovljeti, dobro skrit na nekem skednju pri Dolnji Straži. TaW imajo na vesti poleg neS^ tih tatvin tadi več vlomov. Jožeta pri vsem tem še dolže, da je zagrešil tudi neko razbojništvo. Trlperesna deteljica, ki je bila strah okolice, je bila izročena v zapore okrožnega sodišča. Philips - radio vodi! Zato si nabavite le tak aparat, ki ga dobite tudi na obroke, edino pri 1188S M. Wachter, urar. — Novo mesto. Iz Gornje Radgone gr— Osebna vest. 31 oktobra se je poslovil od nas vsesplošno priljubljeni družabnik tukajšnji dolgoletni sodnik g. Stanko Schweiger. Odšel je na novo službeno mesto kot agrarni sodnik k sreskemu sodišču na otok Pag v Dalmaciji. Na novem službenem mestu mu želimo mnogo »reče in enake priljubljenosti! gr— Poštni urad posluje od 1. novembra dalje v novi hiši g. Karla Baumgartnerja na Spodnjem grisu v pritličju. gr— Gasilno društvo. V smislu novega zakona o gasilstvu se je vršil v nedeljo občni zbor trškega gasilnega društva Gornja Radgona. Predsednik nove uprave je dosedanji načelnik g. Joža Hrastelj, trg >vec, načelnik pa g. Kor >šec F> nc mL, trg>vec. Ker so z imenovanima člani društvene uprave, večinoma oni iz dosedanjega društvenega odbora ter ugledni tržani-posest-niki, nam je bodoči uspešni razvoj društva zajamčen. Iz Dravograda dg_ Premestitev postajenačelnika. 28. oktobra se je poslovil od Dravograda po-stajenačelnik g. Blažon Franjo, ki Je premeščen kot višji kontrolor v direkcijo državnih železnic v Ljubljano. Služboval je v tem kraju kot šef postaje devet let. časa svojega bivanja je deloval več let kot odbornik tukajšnjega Sokolskega društva, bil pa Je tudi član drugih narodnih društev. Njegov vrt pred postajo je vzbujal vsem letoviščarjem veliko pozornost, zakaj v njem si našel od preproste rože, do vseh vrtnic in nageljev, do krasnih dalij, ki so bile v polnem cvetu ravno ? njegov odhod, kakor bi se hotele posloviti od svojega skrbnega vrtnarja in njegove gospe soproge, ki je bila velika ljubiteljica cvetja. Tudi na novem službenem mestu želimo g. Blažonu in gospej mnogo zadovoljstva. dg_ Smrt dobrega očeta. 2. L m. smo pokopali delavca državnih železnic ln posestnika g. Lužnika Jožefa, ki je umrl za posledicami operacije slepega črevesa. Bil je delaven in marljiv železničar, zaveden narodnjak m vesten družinski oče, ki je v narodnem duhu vzgojil svoje otroke. Pokojnemu Lužniku lahko domačo zemljo, preostalim naše sožalje! dg— Vselitev v novo carinarnico. V poslopje velike nove zgradbe tukajšnje carinarnice so se vselili uradi in že se v prijavnih pisarniških prostorih vrši redna Jznko F. Srfmšeh: petnajsto obletnico osvobofenla Ne bodi tako trd! Česa se bojiš? Za tri dni! Nobenih sitnosti ti ne napravim. V miru prespvš te štiri noči. Jutri zvečer odidem. V petek zjutraj bom nazaj. Prinesem vsega, kar premore naša hiša. Trgovci smo doma štacunarji. Ničesar ne j potrebuješ? Seveda ne! Vam je lahko. V j kancelijah ste vsega siti. Mesa in kruha, j ln denarja nosite polne žepe. Pijete in j kvartate cele noči. Kdo bi se meril z va- I mi? Da! Ampak poslušaj! Mati me čaka j doma. Stara. Nebogljena Edinec sem. ■ Trikrat sem bil na fronti Na dopustu še \ ne od same mobilizacije Ranjen sem bil. V stegno, v levo, sem jo prestregel z bajonetom Rana še ni zaceljena. Ei. Rava-Ruska! Rnva-Ruska! Človek, kaj si res brez srca?« »Nemogoče, Janez! Stari je vse dopuste preklical N;si sl šal nocoj v poveiju? Na raportu jih je ljudem dovol i Ko sem mu dopustn ce predložil v podpis, jih je raz-česnil. Brzojavko smo dobili tik pred dvanajsto !z Gradca Iz vojne komande. Novo marškomnan;jo bomo sestavljali. Pravim t' da N podtakni! staremu Naknadno te vnisa' v ranrrrtno knjigo Toda se ne da' Resnično- ne. fant'« »Mat; m je pisala Rada bi me videla Jokala je Na papirju se poznajo so'ze Tri dni! Samo tri dni! Kaj je to? Nič! Nihče ne bo vprašal za me. Zmešnjava je v četi. Deset odstotkov ljudi manjka. Storiš, če hočeš. Dopustnice so pod tvojim ključem. Pečat prit.sneš brez težave. Podpiši kogarkoli Stotnika. Adjutanta. Gospoda še sama ne znata tako, kakor ju podpisujete vi v kanceliji, kadar na tihem česa potrebujete. Dopustnico vrnem tebi. V lastne roke. Kakor mutec bom molčal. Samo da se na železnici prepeham skozi kontrolo. Orožniki doma me poznajo. Celo prijavim se jim ob prihodu. Daj, prosim te! l*sm:li se! Če ne mene, nje, reve. se usm li. Krščen si. Tudi ti imaš mater!« »Se mi zdi, da noriš, fant! Veš, kam mi odpiraš vrata? Za pet let v trdnjavski zapor ako ne na strelišče. Tatvina uradnih vojaških dokumentov in ponarejanje podp sov so čedne stvari. Še posebno v vojnem času. Nekoliko čednejše, mislim, kakor mačje »olze! Razumeš?« Fant me je pogledal iz obupno razširjenih punčic Zinil. Zamlel z ustnicami. Poveznil glavo na m ?o in zajokal. » »Čez sedem let vse prav pride, je rekel tisti, ki je na cesti pobral žrebelj —« sem govoril s seboj približno teden dn-° pred gornjim pomenkom z Janezom Kostanjev-cem, c. in kr. lovcem, ko sem v pisarni na- sluftba. Tttdi uradniki eo zavzeli stanovanjske prostore. Carinarnica je zgrajena tik ob železniški postaji lz kaldrmraskega fonda in Je za zgraditev mnogo pripomogel bivfii generalni direktor carin g. dr. Konrad fimid, ki j« tukajšnji ožji rojak, želeti bi bilo samo, da bi se izvršila tudi že kmalu licitacija za montiranje električnih svetiljk, zakaj v moderno zgrajeno artavbo »pada tudi luč modernega časa. KOČEVJE. Sokolsko društvo priredi dane« ob ll. dopoldne pod okriljem Zveze kulturnih ■ društev predavanje g. drž. tožilca dr. Feliacherja o položaju slovenske manjšine v Avstriji. Ker Je predavanje zelo aktualno, vabimo občinstvo. FONCKVA OB JU2. ZEL. Dane* popoldne bo v &oli ustanovni občni zbor »Društva kmetskih fantov ln deklet«. Pripravljalni odbor z g. Milkom Podgorškom na čelu je v agilnih rokah. — Na okrožnem streljanju za prvenstvo celjskega strelskega okrožja v Sm?.rju pri Jelšah si je priborila naša družina drugo mesto ter prejela za nagrado srebrn okvir s sliko Nj. Vel. kralja. _ Telovadni ln prosvetni odseki sokolskega društva so si sestavili načrt za čim slovesnejšo proslavo 1. decembra. _ V smislu novega gasilskega zakona in reorganizacije gasilstva je sklican za prihodnjo nedeljo izredni občni zbor gasilskega društva. odlikovano terpentinovo mtto Izdelano na bazi čistega olivnega olja HRANI VAŠE PERILO. POSKUSITE I PREPRIČAJTE SKI SEVNICA. V Ljubljeno je premeščen na lastno prošnjo tukajšnji sodnik g. Fran Orožen. V evoji skromnosti ni hotel imeti poslovilnega večera, ki eo mu ga nameravali prirediti številni prijatelji in znanci, dasi vsi Sevničani hvaležno priznavajo, da še niso imeli pred njim sodnika, ki bi bil užival med njimi tako splošno priljubljenost in spoštovanje. V 10. letih slažbovanja si je pridobil ta idealni, pravični in tudi izven urada delavni sodnik arca V9ega poštenega prebivalstva brez razlike stanov in mišljenja, da-sl je bil vedno v naprednih vrstah. Kot poverjenik Jadranske straže je dosesrel izredno lepo število članov, ker je imel povsod ugled in velik vpliv. Vsi bomo zelo pogrešali ljubeznivega družabnika in sodelavca pri narodnih društvih. Želimo mu v Ljubljani iste uspehe ln neskaljeno sredo. umorjenega Valentina Trdina Preiskava naglo napreduje — Razprava že v decembru T Zagorje, 4. novembra. črni Graben je dolga soteska, ki se med kopastimi griči vijuga v smeri od Krašne proti Vranskemu in Celju. Črni graben kaže največjo vzpetino blizu Trojan pri vasi Učak. Nižje proti Ljubljani je malo naselje St. Ožbalt s starinsko cerkvijo in nizkim obzidjem, kjer je pokopališče z grobom žrtve Valentina Trdine. Se nižje se dolinica odpre. Nekaj streljajev za vasjo sameva obnovljena zgodovinska kapelica, kjer je bil izvršen napad na francosko blagajno, znano iz »Rokovnjačev«. Kopaš ti hribi na obeh straneh... Temna nasičeno zelena barva smrekovih gozdov visoko gori med zlatimi in bakrenasto rdečimi bukovimi gozdi. Spodaj se mimo podnožij žuboreče preliva potoček Trojanščica, Na levi strani Široke banovtasks co-ste stoji mala domačija Trdinov, po domače »Pri Tonlcevih«. Kakor večina hiš v Črnem grabnu, tako je tudi podmilj-ska hiša št 1, stara nad sto let, hišica z mlinom, ki je videl še rokovnjaškega Naiideta. Tik pod cesto je gospodarsko poslopje s hlevom, kjer prežvekuje pet krasnih rdečih krav, videti je, da je tod gospodarila pridna ln umna roka rajnkega gospodarja Tinčka. Na gnojišču brskajo mladi beli petelini, svežnji frat-ja so naloženi v sklade okoli nizke hišice, okrog je majhen vrtiček, ob stenah, sprednji in stranski, se vzpenjajo visokodebelne vrtnice, še v listju im z rdečima sadovi Okna so v rešetkah, levo gleda v notranjost mSina na dve kolesi Vernih duš dan je, vse je spokojno tiho, vrata zaklenjena, mučna, grozotna tišina. Svakinji ustreljenega gospodarja sta odšli v St. Ožbalt na pokojnikov grob. Ves je še svež. Dopoldne sta s pomočjo njegovega brata Jožeta namestili beto-nast okvir, okrasili grob s papirnatimi cvetovi vrtnic, črnili in temnoplavih na vencu iz jelkovih vejic. Okoli po božji njrvi stoji nebroj v črno oblečenih ljudi Tudi oni strmijo v grobove, nepremično, sklonjenih glav. Tudi nje je prizadelo — vas FodmJdj je v sramoti Teta Liza m osirotela hčerkica Tinca sta odšli neznano kam. Mlinski kolesi zadaj za hišo sta obstali, mimo njiju de- »Pri Tonlcevih« — PodmilJ St. 1. Zgoraj za desnim oknom je spal Tone, spodaj desno pa umorjenec Valentin ln njegova žena Tončka Trdin. rs roda po raki Na vrtiču pred hišo sameva velik podolgast grm zelenike, kakor škropilo pred ogromno rakvijo. Iz zida, v katerega je vdelano, gleda po-praje s primitivno izklesano žensko glavo, najbrž ostanek iz rimskih časov, saj so šle rimske legije tod mimo, čez Trojane, Adrante na Celeio in Petovio... Okna zapadne stene so zaslon jena z rjavimi oknicami. Nobena reč ne izdaja, da Je tam za desnim oknom zgoraj spal in j koval črne naklepe Tone, da sta spodaj dolgo časa delila zakonsko postelj njegov brat Tinček in žena Tončka. Potem seveda, je prišlo vse drugače... V jesensko polnoč so na zgornjem ovinku samotnega klanca pod Trojana- ' j"'-..\<"V BBmZElaiMi jjjr; , 'U :. ' L i ;?i>> ' ^ £ ^, fr^^VV^ : V,' mM mm^mm m ■ i i! SŠi: V---''V > -va > Mmm. Motiv iz Črnega grabna. Kapelica blizu Podmilja pod št. Ožbaltom, kjer njači uplenili francosko blagajno. bo rokov Hi&ica morilca Pepčeta Herleta v Kotre dežu. Kjer je križ (X), Je bila zakopan« pločevinasta kaseta z orožjem, ki so * nagli orožniki nri odjeknili smrtonosni streli k B ma pištole Steyer. V noči od 14. na 15. ok bober je bila zaključena žaloigra: po< potjo je izkrvavela žrtev pohlepa po de narju in bližnjega ženi, Tinče Trdin morilec pa je pobegnili po samotni] hribskih stezah domov v Kotredež, pre< hišo zakopal orožje ki legel spat, kako« da ga nič več na svetu ne bo mogli vznemiriti, poiskati in potrkati na trd no zaklenjene duri njegovo vesti Mor da ne bo nikoli mogoče dognati, od ko4 Je zrasla vsa grozota zločinskega ravno, vesja morilca Herleta, saj Ima človei Ptis, da je izvršil svoj posel mirno, ka-kor nekaj nujnega, kar spada k vs&kda-njim opravilom Preteklost njegova > temna, o njegovem žMjenju v Holaa ji, kjer je bil rudar in pozneje taksi j lastnim avtom, bi vedela povedati mardi le kaka petorica ljudi ki jih sedaj 5« nih5« ne pozna. Svoje dete je odpravil '»irno in brezskrbno, da so ga zateii M na sveži sledi Med tem ko je Tinček bropel v neOo-reških mukah in krikai brez glasu t mrzlo noč, ki jo je počasi pobelila prvi slana, sta na oni strani v mHnu pokoja« čakala novega dne zasnovatelj umor« Tone in umorjenčeva žena Tončka, dne ki naj bi ju sedaj, ko je glavna oviri (mož) odstranjena, združil za vedno Pa je le vse tri združil v zaporu. V Ljubljani zdaj baje jočejo vsi trije. Pri-znavajo zločin in preiskava gre nagle od rok. Kolikor se more presoditi ba glavna razprava že v decembru. Za staro pravdo V pičlem letu Imamo v rokah Se drug« ljudsko igro izpod peresa Ernesta Tirana, šolskega upravitelja v Ljubečni pri CeHo, Medtem, ko je »Razbojnik Guzaj« več ali manj lokalna povestnica našega naroda, J« »ednja petdejanska drama Ernesta Tirana »Za staro pravdo« last celotnega naroda to in onstran Sotle in Krke. S prijetnimi ženskimi »mam jami« t« uvede piaatelj v Žalostno usodo tlačenega ljudstva v letih 1570—1573. Prav lepo raz-grinj a pred nami mehko kmetsko nrav, ki pa natumo vzkipi pri ponovnih krivicah. Pri tem ne pozna več mej, nato pa nastopi reakcija — sramuje ae. In Se enkrat zavrfl v fadnjem dejanju po ponižanih trpinih z vso ailo. Od dejanja do dejanja spremljaš kmeta po tedanji trnjevi poti. Oneča-ščena Anka jo verna slika takratnega n«i-•ilja. Drama J« dovolj tefka. Ls malo oseb —■ vseh je nad trideset — ima samo postransko ulogo. Najtežje pa je gotovo neto dejanje, kjer jetniki — puntarji instinktivno čutijo, da bo prišel veliki dan vstajenja preprostega ljudstva. U ver j en »cm, da bo Sla drama čes ve9iao naših odrov in da bo imela gotov usneh tudi na vseh naših mestnih odrih. Saj m Se sedaj trgajo za redke tipkane izvode. In ie nekaj. Igre naj vzgajajo ttroke m*-se ljudstva. Ne samo burke, treba nam J« vzgojnih dram, pa četudi nastane nevarnost, da ne bodo naše dvorane natrpane, česar se pa pri tej zgodovinski drami absolutno no bojim. — D. domestne stofcnije 7. lovskega bataljona pomaknil tri pare praznih dopustnic in jih spravil v žep. Seveda nisem stari modrosti dodal konca, da se je oni srečni človek čez sedem let na svoj cvek obesil. Dopustnice sem vedno nosil s seboj in stikal za priložnostjo, - da najdem še glavno stvar v komandantovi pisarni: stotnijski okrogli pečat. No tudi ta se je v roke porinil sam. Takoj naslednje dopoldne po Janezovih solzah. »Pridite, lovec,« me je povab'1 nadpo-ročnik-adjutant v svojo sobo. »Mudi se! Važen dopis zvršiva. Rad bi ga še do dvanajstih oddal na pošto!« »Po vaši zapovedi, gospod nadporoč-nik!« sem vstal. In se z držalom, ravnilom in pivnikom preselil v adjutanturo. »Vzemite papir! Pol pole. Za koncept. Piš-te!« Diktat je bil dolg. Stotnik, ki je z nama sedel v isti sobi, je tu in tam vanj dovrgel besedo. Ponekod prikrpal celo pol stavka. Nervozno popravljal nadporočn:kov slog. Ko smo skončali, se je osnutek, sestavljen z združenimi močmi četnega poveljnika, adjutanta in lovca-pisarčka, lahko po nosno pobahal, da je zvesta podoba av strijskega vojaško-službenega macafizlja »Čistopis, lovec na celo polo! Pazite na rob! Ne korigirajte! Ne mažitel Podložite , lenuhar št. 3! Ne uhajajte v vrstah navzgor in navzdol! Radirko v miznico! Kratko: pokažite svojim predpostavljenim česa ste zmožni!« »Razumem gospod nadporočmk!« Prep soval sem debele pol ure Prvo in drugo stran V polovici tretje sem iz čr-niln ka potegnil muho in predno sem jo s prati otrebil, je nesrečna samomorilka »polzniila s peresa in cepnila naravnost v sredino še nepopisane tretje atranL »Abgeblasen!« tem vskliknil in skočil, da je stolec zaropotal pod menoj. Stotnik in nadporočnik, ki sta stala pri oknu in šepetaj e o nečem debatirala, sta ae obrnila. Kaj je, lovec?« Je zahreSčal stotnik. »Pokorno javljam — muha — gospod stotnik —« Stara navada, gospod stotnik,« je zadel v besedo adjutant Kadar največ zahtevaš od njega, ti gotovo vse pokvari. Vsi so taki! Cela pisarna, gospod stotnik!« se je slinil in mesil pred komandantom. »Hribar, nadlovec — babjek! Turk, računski — pijanec! Hren četovodja, oboje v eni osebi in še kvartopirec! Kakršni so starejši, taki so mlajšil .Pokorno bi predložil, gospod stotnik — v novo marškompanijo vtaknemo za računskega podčastnika Hribarja —« »Odredil sem že Pitzmausa — Tega starega tatu se moram iznebiti — Vem. da ne za dolgo — Niti do Krakova ne bo dospel — Razboli se in s prvim vlakom se bo zopet vrnil--Pri njem ostane — Herr Oberleutnant. kaj je s pošto?« Adjutant se je zmedel. »Sofort, Herr Hauptmann! Sofort! — Prepišite še enkrat, lovec! — Ka—li—gra—fič—no! Tintnik izperite! Novo pero vtaknite v držalo! — Gospod stotn;k, pokorno prosim — S popoldanskim vlakom odpošjlemo to poročilo Jutri zjutraj do osmih bo v Gradcu — Na pošto odhajam, pokorno javljam —« »Hvala! Dobro! Dobro!« se je otresel stotnik in sedel za svojo mizo. »Loveči Se enkrat vam zabJčujecnl zite! Ne bodite raztreseni! — ~ fič—no!« »Na službo, gospod nadporočnik! dil se bom!« Stari se je nemirno premaknil na žu. Nadporočnik je s kupom pisem m poštno knjigo po prstih apolznif iz adjutanturo. Zložno sem si prlpravM sveS p«p4r in pero. S svinčnikom izbrskal iz črnila por krilatih utopljenk. Nato iz žepa potegnil robček in se spoštljivo useknil. »No« se je zasmejal stari, to je pametno. Tudi dimnik ste očistili Und jetzt tapfer los, Kleiner — mit dem Oberleutnant seiner — Kaligraphie —« »Befehlen, Herr Hauptmann —« »Vraga!« — je zamahnil stotnik. »Kaj sem hotel reči! Davi ste bili če se ne motim, na raportu?« »Da gospod stotnik —« »Nove hlače ste prosili?« »Da —-« • »Napišite službeni Ust onemu norcu v skladišču — »Dem Jager — so und so — ist eirie neue Hose auszufolgen — Bluzo imate, Sie Schmierjockel —?« »Gospod stotnik — pokorno prosim —« »Tudi novo bluzo naj vam dal Čevlje?« »Skoraj bos sem —« »Pi-av! Nove čevlje! Lahke! Iz boksa! In garnituro novega perila!« »Gospod stotnik — pokorno se zahvaljujem —« ».....« je prebil stari: »Tole je četni pečat.« je vzel iz miznice štampiljko. »Podpišem čim se vrnem. — Želodec mi nagaja — Vrag ve, kaj je Schneider.c — Schnei- Sokolstvo Kako deluje Celjska sokolska župa Sokolska misel se je med Slovenci ie mnogo prej ukoreninila In si sedaj polagoma, toda pravi sigurno krči pot tudi v naselja, kjer popcej še niso bili podani pogoji zd njen obstanek in razvoj. Zato je številčno napredovanje poedinih žup v dravski banovini počasnejše od drugih t državi in se je mora edino iz tega stališča tudi presojati. Celjska sokolska župa, ki je bila osnovana 1910 kot del Slovenske sokolske zveze je sprva združevala društva vse Spodnje štajerske. L. 1913. se je od nje odcepila iu ustanovila mariborska župa. Danes obsega celjska župa že &3 društev in 10 čet in bi moralo, sodeč po predvojnem merilu, nastati tukaj že kakih sedem žup. Zato pa deluje danes na župnem pom©riJu pet okrožij, ki so v tehničnem smislu velika opora župnemu vodstvu. Okrožja so v Celju, št. Jurju, dalje savinjsko spodnje in zgornje posavsko. V vsakem okrožju deluje kako društvo kot središče vsega okrožnega delovanja. Srce župe pa je staro celjsko društvo, eno najjačjih sokoiskih društev v Sloveniji. Celjska Sokolska župa je štela 30. junija letos v 53 društvih in 10 četah 4157 moškega ln 1776 ženskega članstva ter 5666 oseb y mladinskih oddelkih, t. j. 11.599 pripadnikov Sokolstva. Telovadečih je bilo skupno 7031, in to: 883 telovadcev, 485 telovadk, 674 naraščajnikov, 539 naraščaj-nic ter 2307 moške in 2146 oseb ženske dece. Slavnostnih krojev ima 482 moških ln 51 ženskih. Najjačje društvo župe je Sokol v Celju, ki šteje 1132 ali deseti del vseh pripadnikov. Večja sokolska središča so še v dolenjem Posavju stari sokolski trdnjavi Brežice in Krško, prvo s 322, drugo s 445 pripadniki; v zgornjem posavskem okrožju pa ne smemo pozabiti na izredno močnega sokolskaga centra v Trbovljah, ki šteje že 1471 pripadnikov, vrli Zagorjani pa 384 pripadnikov. Tik Celja je močno društvo v Laškem, ki si je letos postavilo svoj lastni dom, nad Celjem so krepke postojanke r St Jurju te>- Šmarju pri Jelšah, t Savinjski dolini pa so društva Žalec, Gornji grad, Šoštanj in Velenje poleg drugih prav dobro razvita. Cela vrsta manjših edinic predstavlja pravi tip podeželskega eokol-»kega društva, vsa pa prav lepo delujejo, manjkajo le primerni prostori in strokovno sposobni vodniki telovadečih oddelkov. To so pa vendarle krepke edinice, s pestro k godovi no, ki niso klonile, četudi je bil pritisk nad vse jak. In če je celjska župa dvignila število svojih edinic na 63, večinoma v manjših trgih in vaseh, je to iep dokaz za uspešno sokolsko delo kjerkoli. Danes deluje poleg že naštetih telovadečih oseb po raznih društvih 39 knjižnic m 40 gledaliških odrov, 15 pevskih zborov in troje lutkovnih gledališč. Goji se glasba t odlični meri: ustanovljenih je bilo nekaj pihalnih godb, tako v Trbovljah, deluje 8 salonskih orkestrov ter 5 tamburaških zborov. Nekatera društva Imajo v svojih prostorih kino, deloma celo zvočni. Lastni dom Ima 12 društev, dva doma pa sta v gradnji. Ostale edinice telovadijo po šolskih telovadnicah ali pa kar v razredih; nekaj jih je navezanih na privatne prostore, tri društva pa nimajo zimskega telovadnega prostora. 18 društev Ima svoja zemljišča, nekatero so si tudi že primerno uredila letna telovadišča, število letnih vežbališč pa vsako leto narašča. 24 društev ima celo svoja otroška igrališča, želimo, da bi jih polagoma imela vsa društva. Zupni prednjaški kader ima 37 bratov in 18 sester z žup.nim prednjaškim izpitom. Cela vrsta je predjakov z društvenim izpitom in onih, ki so še vaditeljski pripravniki. število vaditeljev se bo čim bolj povečalo, ker je od dobrih p«ednjakov odvisno povsod uspešno delo. Zato prireja župno vodstvo skoraj vsako leto po več tečajev, da se pripravi primerno število članstva za vaditeljsko delo. članska telovadba se je gojila skoraj v vseh edinicah, le v Rogatcu izmed društev ter v četi Trbovlje-Ljubečno zaenkrat ne. članice so vežbale razen v 13 edinicah povsod drugje, vendar je njihovo število mnogo manjše od članskega, zato se bo moralo povečati, saj je od sokolsko vzgojenih mater odvisna tudi vzgoja mladine. Moški naraščaj ni bil zastopan po vseh društvih, še manj pa ženski naraščaj. Vsako društvo naj bi imelo vse telovadeče kategorije, saj je to povsod izvedljivo, kjer je le zadosti zanimanja in volje. V celjski župi manjka moški naraščaj v 11 društvih in 9 četah, ženski naraščaj prav tako, samo, da je njegovo število tudi tamkaj, kjer že deluje, manjše od moškega naraščaja, nekod celo povsem neznatno. So društva, ki nimajo mladinskih oddelkov, ko bi dece ne bilo dovolj. Ze ako bi vsi člani Sokola pošiljali svojo deco v telovadnico, bi naras- li mladinski oddelki marsikje pr&T izdatno. Tako pa so društva, ki sploh nimajo deških oddelkov, ali pa. so zelo maloštevilni. Delovanje celjske župe je bilo tudi letos dovolj razgibano. Saj je priredila celo vrsto okrožnih izletov, raznih tekem t vseh mogočih panogah, udeležila pa se J« po zelo velikem številu pokrajinskega zle. ta v Ljubljani. Tudi javnih telovadb društev ni bilo malo: 42 edinic je pokazalo med letom koliko se je delalo, Število akademij pa je kar razveseljivo in znaša v zadnjem statističnem razdobju 56, kar znači, da se je skoraj sleherno društvo in četa potrudila, da pokaže, kar more. Nič manj kakor 280krat pa so si pohitela po-edlna društva drugo k drugemu v goste. In to je tudi lepo, da se edinice vedno med seboj podpirajo, ker se z medsebojnim spoznavanjem goji tudi pravi bratski smisel za skupnost. ISSK Maribor v Ljubljani Prvenstvena: ŽSK Hermes : I SSK Maribor Danes ob 14.30 gostuje v Ljubljani pod-savezni prvak in znani mariborski športni predstavnik. To pot bo nastopil v prvenstvenem boju na igrišču Hermesa proti Hermesu. Maribor se bo moral zelo potruditi, če bo hotel nadoknaditi zgubljene točke proti CSK. Zanimivo je, da so v jesensdd sezoni stopili v ospredje, ali kakor se pravi: da so zasedli vodeča mesta v tabeli vsi trije novinci v podsavezni ligi, t j. ČSK, Celje in Hermes. Zato bodo morali dosedanji vodeči vložiti precej truda in volje v preostalih prvenstvenih borbah, če bodo hoteli nadoknaditi zgubljeni teren. Tekma se bo vršila ob vsakem vremenu na igrišču 2SK Hermesa s pričetkom ob 14.30. Ob 13. bo predtekma. Ostali nogometni program Slovan j Jadran. Danes ob 10. dopoldne se srečata v prvenstveni tekmi na igrišču Hermesa Slovan ; Jadran. Slovan, zlasti po zmagi nad Grafiko, ima več izgledov na zmago. Pa tudi točke so mu zelo potrebne, ako hoče doseči ugoden placement v tabeli jesenskega nogometnega prvenstva IL razreda. Niso pa izključena iznenadenja od strani Jadrana. Vstopnina minimalna. SK Zalog : SK Svoboda Vič. Tekma se prične ob 14.45 na igrišču Primorja. čeprav bo to le drugorazredna borba, vendar bo zelo zanimiva ter zasluži dober poset. V predtekmi se bosta spoprijeli rezervi obeh klubov. Ker se rekrutirata kluba iz delavskih vrst, je predvsem delavstvo vabljeno, da tekmo v velikem številu posetl in kluba tako moralno, kakor gmotno podpre Pokalne tekme rezervnih moštev. Danes se odigra drugo kolo tekem rezervnih moštev za pokal SK Ilirije m sicer v temle redu: ob 8.30 igrišče Hermesa Slovan : Grafika, sodnik Mrdjen, službujoči Dorčec. Ob 10. na igrišču Ilirije Ilirija IL : Reka, sodnik Giobelnik, služba Drašler. Ob 10. igrišče Korotana Ilirija 1. : Korotan, sodnik Galič, služba Božič. Opozarjamo moštva, da je treba prinesti na igrišče uporabljivo žogo. SK Celje : SK Rapid. Danes ob 15. se prične na Glaziji v Celju ligina prvenstvena nogometna tekma med Celjem in Ra-pidom iz Maribora. To ie zadnja letošnja ligina tekma, ki jo igra SK Celje na domačih tleh. Letošnjo zadnjo Ligino tekmo bo igral Celje danes teden v Mariboru z železničarjem. Današnja tekma bo gotovo zelo zanimiva tn napeta. Ker sta obe moštvi v dobri formi, je izid tekme negotov. Vsekakor pa bodo morali Celjani pokazati danes tehnično in kombf.natorno boljšo igro, nego preteklo nedeljo . proti Iliriji, če bodo hoteli doseči časten rezultat. Tekmo bo sodil g. Dsržaj iz Ljubljane. — Ob 13.30 se bo pričela na istem igrišču prijateljska tekma med tezervama Celia in Olimpa, v interesu igre mora vodstvo SK Celja danes takoj poskrbeti, da se zaradi deževja razmočeni teren primerno posuje in popravi. SK Olimp : SK Jugoslavija. Danes ob 10-30 dopoldne se prične na Glaziji v Celju drugorazredna prvenstvena nogometna tekma med Olimpom tn Jugoslavijo Iz Celja. Tekma bo gotovo prav zammdv<±. Sodil bo g. Och3 iz Celja. Zimskosportnl program Smučarskega kluba v Celju za 1. 1933/24 je naslednji: Od 27. decembra do 2. januarja otroški Kakor imo uvodoma omenil!, napredek ▼ Številkah pri celjski župi ni velik in znaša morda le nekaj odstotkov napram lanskemu letu. Toda nagi as iti moramo, da i up a ieto previdno postopa pri anov&nju novih edinic, ker ne dopušča, da bi se ustanavljale edinice tamkaj, kjer ni za sokolsko delo ie prav nobenih pogojev. Zato pa tudi ▼ celjski iupl ie več let ni bila črtana nobena četa, pač pa se jih je 2e več razvilo v samostojna društva, ki danes prav z uspehom delujejo. To je znak, da je iupna organizacija dobro izvedena ln da predstavlja danes celjska kopa trdno povezan »okolek 1 organizem ob Savi, Savinji, v Šaleški dolini ln tamkaj ob Sotli. In to velja! Nova sokolska brošura. Jugoslovenska sokolska matica je izdala lično delo br. E. Gangla, ki obravnava pod naslovom *Tyr-ševo poslanstvo« v 8. poglavjih vse one najvažnejše poteze Tvrševe ideologije, ki jih mora vsak pravi Sokol poznati. Brošuro naj si nabavi vsak član, cena samo 3 Din. Natisnila se bo tudi v srbohrvaščini in bo s tem tašla pot v sleherno sokolsko društvo in cc-to. Primorja., Imajo smučarske vaje redno četrtek od 19.30 do 21. v telovadnic*, ženskega učiteljišča. Domski lahkoatletaki miting TKD Atene, ki bi se knei vršiti danes na igrišču Primorja, se zaradi neugodnega vremena prenese na poznejSi termin. T smučarski tečaj. Dne 6. Januarja 1934 otroške smučarske tekme pri g. Petri6ku v Liscah. Od 6. do 14. januarja smučarski tečaj za začetnike in izvežbane pod vodstvom saveznih smučarskih učiteljev za člane kluba na Smrekovcu na Mozirski planini. Dne 14. Januarja klubova tekma (klubsiki dan). Dne 4. februarja podsavez-no prvenstvo v slalomu pri Celjski koči v izvedba Savinjske podružnice SPD v Celju, popoldne medklubski slalom za dame v izvedbi Smučarskega kluba v Celju. Dne 11. februarja mednarodne skakalne tekme na Kugyjevf skakalnici v Liscah pri Celju. Dne 2. aprila tekma v smuku s Savinjskega sedla na Okrešelj. Termin za skakalno tekmo za prvenstvo Celja bo odločen pozneje. Smučarsko-gimnastične vežbe v priredbi Slovenskega planinskega društva se vrže letos v telovadnici gimnazije na Poljanah. Vhod je ie Ciril-Metodove ulice. Prijave sprejema pisarna SPD, palača Grafike, oz. pred telovadnimi urami na mestu. Tečaj traja sedem tednov, in sicer ob sredah za gospode in ob petkih za dame od 20. do 21. Udeleženci se opozarjajo, da prihajajo k vajam točr^ ob času. Obleka lahka, najbolje telovadna, predvsem pa copate. Jugoslovenskl Tourlng klub. Jugosloven-ski Pouring Klub ima svojo redno glavno skupščino v Beogradu 29. t. m. ob 17. v prostorih Jadransko-podunavske banke z običajnim dnevnim redom. ASK Primorje (nogometna sekcija). Danes ob 9.30 morajo bit! vsi igralci ligine skupine v garderobi. Igramo ob vsakem vremenu. SK Ilirija (nogometna sekcija). B moštvo igra danes ob 10- na igrišču Korotana pokalno tekmo. Zato naj se zber-i imenovani ob 8.30 na našem igrišču, kjer dobe opremo: Malič, Rihter, Cernač, Lah n., Ro-haček, Glušič, Ilovar, Zadel, Kos, Aijančič, res. Pungerčar. Rezerva B igra ob 10. na našem igrišču pokalno tekmo proti Reki. V garderobi ob 9-30: fikerl, Kocih, SrimSek, Cvirn, Gogala, Glušič Egon, Smerkolj, Sca-gnetti, Primožič, Pečan, rez. Franzot. Prvo moštvo, ki potuje v Maribor, naj se zbere točno ob V. na glavnem kolodvoru. Plenarni sestanek članstva nogometne sekcije jutri v ponedeljek ob 20. v restavraciji pri Novem svetu. Udeležba je za vse aktivno članstvo zaradi važnosti dnevnega reda obvezna, vabljeni pa so tudi vsi prijatelji sekcije, ki so pripravljeni na kakršenkoli način podpreti delo v sekciji. — (Boks sekcija.) Vabijo se vai člani, da se gotovo udeleže sestanka v ponedeljek ob 19.30 v prostorih Velesejma. Važno zaradi državnega prvenstva in trenerjevega poročila SK Svoboda, Vič. Za današnjo prvenstveno tekmo z Zalogom morajo biti na igrišču Primorja v klubovi garderobi točno ob 14.: Gorenc, Vinšek I., Vinšek F.. Zemljak, šmid, Jenko, Lado, Mihelin, Pe-trič, Jakše, Korošec, Zupet, ob 12.30 pa Dovgan, Povh, Jančigar, Gruden, štajda-har, Rihar, Hedenik, Dečman, Samar, Bur-nik, Luznar, Dežman in Resnik. Vsak igralec mora prinesti svojo opremo. Zlasti pa si naj oskrbi rezerva hlačke in dokolenke. SK Slavija, Danes ob 8.30 morajo hiti na igrišču Ilirije Pogačnik, Milan, Franta, Mirko, Ori, Maškl, Makso, Pupo, Viki, Leo, Smo, Lojze, Panora, Kuharič, kapetan Pogačnik TKD Atena. Napovedani miting se zaradi neugodnega vremena danes ne vrši. Skupni sestanek vseh čCanic se pa vrši ob vsakem vremenu danes ob 10.30 na našem igrišču. Smučarke, članice sekcije ASK Atlet jeseni Večkratni svetovni rekorder in znani nemški atlet dr. Oton Pelzer je nanizal o treningu atletov v jeseni naslednje misli: Zastarelo Je mnenje, da je jesen za atleta doba počitka po poletnih nastopih. Daljši odmor in brezdelje sta za vsakega atleta škodljiva Najbolj trenirani športnik ni več dovolj prožen in vztrajen in potem ni čudno, če se spomladi ne more povzpeti preko rezultatov, ki jih je imel že leto dni prej. Kako pa je v tem pogledu v Ameriki ali drugod? Kdor tamkaj goii lahko atletiko, ni samo enostranski atlet, ki se udeležuje svojih mitingov poleti ter se zdaj pa zdaj pokaže na tekališču, temveč mora delati vse leto v katerikoli drugi panogi. Znanih je mnogo dobrih atletov, ki so prav tako odlične sile v drugih spor enih panogah. Tako sta n. pr. Indijanec Jim Thorpe, olimpijski prvak v desetoboju iz 1. 1912 in olimpijski zmagovalec James Brauch že pred zmagama na olimpiadi igrala v profesionalnih rugby-moštvih, za kar je moral Thorpe celo naknadno vrniti zlato kolajno. AmeriSki atleti igrajo razen rugbya še basket-ball, angleški najbolj hockey, francoski pa kot ameriški. Razen tega prirejajo velike gozdne teke (jeseni in spomladi), tako, da so atleti stalno v treningu, posebno koristnemu za srce in pljuča. Nemci gojijo deloma hockey, deloma pa rokomet, panogi, 'd sta zelo prikladni, ker se ni treba bati nevarnih poškodb kot pri bolj bojnih igrah. Važno je neprekinjeno delo atletov jeseni in spomladi najbolj zaradi tega, da si na splošno utrdijo iu razvijejo notranji organi, najbolj srce in pljuča. Kajti veliki uspehi se dajo doseči samo s treniranim srcem in dobro delujočimi pljuči. Znan Je n. pr. nedosegljiv Nurmi, ki ni nikoli nehal trenirati. Vsaka mišica, tudi srčna oslabi, če 14 dni ni v vaji. Trening si mora atlet urediti tako, da ne neha, če se čuti utrujenega temveč vztraja dalje. Takšen trening ima šele pravo vrednost za nadaljnji razvoj organov in mišic. Kdor ne dela tako, ostane na isti stopnji, kar je najbrže že marsikdo opazoval na sebi. Jesenski tr -"ing naj bi obsegal: v sobotah popoldne gozdni tek, v nedeljo hockey ali rokomet, večerni trening v kritem prostoru in vztrajnostni tek na prostem. Pod streho naj se atlet umakne šele tedaj, če je trening na prostem zaradi vremena res nemogoč. Sicer pa veljaj, pravilo: Stalno v treningu. Gospodična sodnik ... Nogometna zgodba iz Brazilije Sodniški posel pri nogometu ni posebno hvaležno delo; o tem vedo sodniki povedati mnogo slabega in le redko se kdo pohvali, da gre rad med razne manj ali več »divje« umetnike z žogo. Prav posebno težka — in včasi celo življenjsko nevarna — je sodniška naloga v južni Ameriki, kjer se vsaka nogometna tekma ob kriku ln viku vročekrvnih gledalcev in temperamentni igri 22 igralcev razvije v zelo razburljiv dogodek. Navdušenje in ogorčenje se kaže na tamkajšnjih igriščih v oblikah, pri katerih bi začeli mirnemu Evropcu vstajati lasje. V teh okoliščinah si lahko mislimo, kako debelo so gledali ljudje, ko se Je nedavno pri važni prvenstveni tekmi med moštvom univerze v Riu in neko provincialno enaj-storico pojavil sodnik, v katerem je publika kmalu razkrila žensko. V svileni jopici in kratkih hlačkah je prevzela sodniško funkcijo gdčna. Colona, prvi ženski nogometni sodnik in znana dama iz Ria. Publika jo je pozdravila z burnim pleskom. Ko so začeli, se je kmalu videlo, da stvar ne gre slabše kot če bi sodil moški. Vztrajno je gospodična hitela za žogo, piskala in svarila, če se j" kdo spozabil nad nasprotnikom. Pri vsem tem pa se je tako ljubko snnhljala, da je vsak igralec, če je bil še tako razvnet, postal pohleven kot jagnje. Saj se ni mogel ubraniti tega smehljaja, še sam se je nasmehnil in odnehal. Disciplina je bila na višku. Tako je šlo gladko brez gola do pet minut pred koncem. Zdaj pa je prišla za ljubkega sodnika huda preskušnja! Branilec je »podrl« nasprotnega napadalca in treba je bilo odrediti — enajstmetrovko. Sodnik, ki bi v Riu — če je rezultat izenačen — prisodil enajstmetrovko, bi moral skoraj skleniti z življenjem. V naslednjem trenutku bi ga prijatelji kaznovane enajstorice lin-čali kot najhujšega razbojnika. Tudi zdaj, ko je gospodična ustavila igro, se je dvignil na tribunah silen vik in krik. Ljudje so začeli vstajati, tedaj pa so igralci obstopili gospodično. Mirno je stala med njimi s piščalko v ustih in nasmehom na Belo kot sneg in svežeduhteče naj bo Vaše perilo. To lahko dose* žete brez vsakega truda in muke, če uporabljate PersIL To odlično sredstvo za pranje se dobiva v vseh trgovinah. '•■i -vV'' V'- ■ • njih. Nato pa je odredila — enajstmetrovko. Nihče ji ni rekel žal besede, dasi je domače moštvo samo po tej enajstmetrovki izgubilo igro. Brazilska nogometna zveza se zdaj resno bavi z mislijo, da bo svoj sodniški zbor povečala še z nekaterimi posebno ljubkimi zastopnicami nežnega spola... Pomoč poplavijencem V Sklad osrednjega pomožnega odbora za poplavi j ence dravske banovine »o darovali: občina Lesce pri Bledu 1033 Din, občina Šoštanj 900 Din, drž. osnovna iola Sv. Trojica v Slov. goricah 409 Din, uredništvo sreskega načelstva Šmarje pri Jelšah 300 Din, Hranilnica in posojilnica v Radencih 300 Din, šola pri Sv. Andražu v Slov. goricah (zbirka učiteljstva in šolske mladine) 251 Din, šola Runeč, pošta Ivanjkovci 146 dinarjev, osnovna šola Puconci 121 Din, šola Sv. Bolfenk v Slov. goricah 110 Din, Posojilnica v Rušah 100 Din, šola Majšperk 86 Din, šola Sv. Rupert v Slov. goricah 81 dinarjev, Ludvik Jožica, poštarica, MaJ-šperg 25 Din. Nadalje so darovali: občina Koroška Bela 2000 Din, občina Slovenj-gradec 1000 Din, Češkoslovenska Obec Ljubljana 500 Din, osnovna šola Pilštanj 100 Din, davčna uprava Kozje 40 Din, osnovna ola Gi rje 60 Din, oddelek finančne kontrole v Boh. Bistrici 33 Din, osnovna šola Kapele, p. Dobova 20 Din in SviHgoj Olga, Marija Snežna 30 Din. Iskrena hvali! Štiri žrtve nesreče Ptuj, 4. novembra. Huda nesreč* m je zgodila v četrtek v bivši dominikanski vojašnici, kjer je tudi mestni Ferkov muzej in kjer »o nastanjene v cerkvenem traktu razne delavnice. Iz cerkvenega trakta, kjer se vršijo adap-tacijska dela nove tekstilne tovarne, se je moral seliti Adalbert Sirec, mizarski mojster. Imel je v sprednjem delu svojo mizarsko delavnico, v katero se je prišlo po zasilno napravljenih lesenih stopnicah z zunanje strani. Njegov pomočnik Žnidarič Franc in mizarski vajenci Vladimir Plohi, Vladimir Mojzer in Štefan Horvat »o bi M zaposleni s selitvijo mizarskih strojev in drugih predmetov. Po demontiranju stroja za struganje so vsi štirje odnesli železno ploščo, težko 200 kg, po zasilnem stopnišču. Tu so vijaki, s katerimi je bilo stopnl-če pritrjeno, zaradi velike teže popustili v trenutku, ko so se vsi nahajali ravno na sredi stopnišča. Vsi štirje so padli v globino, kjer sta dva vajenca obležala s strtima desnima nogama, en vajenec in pomočnik pa sta dobila hude notranje poškodbe. Na kraj nesreče je takoj prihitel reševalni avto, ki je vse ranjence nemudno odpeljal v bolnico. DAMSKI PLAŠČI Se vedno najceneje pri TOMŠIČ SV. PETRA CESTA ŠTEV. 88. Oglejte si cene! 11256 der je bil njegov sluga — »davi nasvinjal v kavo — O - oh!« Za komandantom so se zaprla vrata. Prisluhnil sem. Na hodniku so se odprla druga. — Kakor bi trenil, sem iz žepa potegnil dopustnice — In — Pritisni! Pritisni! Dvakrat! Štirikrat! Šestkrat — kompanij-ski pečat na ukradene papirje. Pa zopet po bliskovo ž njimi pod bluzo — Pod sam telovnik — »Boš šel na dopust, Janez Kostanjevčev! Boš! — Vriskaj! Vriskaj, fantič moj —!« Stotnik in adjutant sta se vrnila istočasno. »Ste gotovi, lovec,« je vprašal nadporočnik. »Sem! Prosim!« »Hvala Bogu!« se je oddahnil adjutant, ko je pregledal čistopis. »Res, brezhibno! Zadovoljen sem! Odidite!« Stotnik je med tem podpisal službeni nalog za četni magacin in mi ga izročil. »Lahko si greste po monduro takoj. In recite onemu — tam — v skladišču —« Zag'ed«il se je v hribe onstran odprtega okna, kjer se je smejalo poletje, in ni končal stavka -- • Po opoldanski menaži je Kostanjevčev Janez rezervni lovec, spet jokal. Ali ko sem molče razgrnil po mizi — stanoval sem s komandantovim dovoljenjem v privatnem stanovanju — dopustnico, jo po polnil z njegovim imenom in ostalimi podatki za tri dni. podpisal — adjutanta in mu izroč'1 so se njegove solze izpremeni-e v smeh »Kaj tvegava oba. fant, veš! Ne bom ti jnavljal. Ničesar več govoril. — Pamet v možgane! — Pot pod noge! Vlak odhaja ob pol treh —« * Četrta točka v četnem povelju tistega večera se je glasila: »Zaradi končne popolnitve nove marš-kompanije naj gospod poročnik Schlesm-ger tekom jutrišnjega dopoldneva pregleda in točno ustanovi številno in kvalitativno stanje celokupne rezervne stotnije in naj mi o rezultatu predloži poročilo do enajstih. Nadzorni nadlovec Rebec naj sporazumno z zapovedniki posameznih oddelkov uredi službo tako--itd. Četo vod j a Hribar je povelje leno tipkal na pisalni stroj. »Niti narekovati ne znaš! Glasno in razločno govori! Za večerjo se kuha golaž, da! Se ti že zdaj zbirajo sline v gobcu?« Kakšen golaž! Kakšne sline! Kakšna večerja! Vlak, ki je ob pol treh odžvižgal s postaje proti kranjski strani, je ta čas dr-dral tam nekje blizu Celja. In v njem se je na tridnevni dopust vozil moj lovec Kostanjevčev Janez--Veselo se vozil — Veselo pel — Mene pa je ob čitanju četrte točke dnevnega če"tnega povelja oblivala smrtna zona--- Naslednje jutro ob osmih je v četno pisarno privihral poročnik Schlesinger zari-pel in rdeč kakor kuhan rak Njemu za petami kakor polit cucek službujoči nadlo-vec. »Svinje ste vsi skupaj!« je grmel poročnik in pene so mu iz ust letele naravnost v obraz obupanega nadlovca »Svinje vi in vaša nadomestna stotnija! To naj bo služ- ba? Taka? Gospodu stotniku se pritožim. V arestu se najde tudi za podčastnike prostora! — Trije ljudje manjkajo! — Trijel Pomislite!« »Gospod poročnik —« je jecljal službujoči — »Mir, dokler jaz govorim — Trije faki-ni se klatijo nekod po belem svetu in vam ni ničesaT znanega o tem--Te svoje papirje —« zalučil je nadlovcu pod noge sveženj spiskov in imenikov — »si zataknite za čepico in si pri prvi priložnosti obrišite ---ž nj<:mi! Računski! Dajte, ?jvejte mi vi —« se je obrnil k nadlovcu. urku — »kje se nahajajo — Kako se imenujejo? — So eine gottverfluchte, dreeki-ge Kriippelbande —« Službujoči je pobral papirje. »So to lovci France Trstenjak — Lovre Globočnik in Janez Kostanjevec. Morebiti so na službenem potovanju. — Mogoče v bolnišnici ter me vodniki niso obvestili o odhodu —« »Da-a-a!« se je porogal poročnik. »V bolnišnici —! Na potovanju —! V mestu so, vam pravim! Glavo mi odrežite, če ni takol V javni hiši I Pri vlačugah--« je odbrusil smeje. Nadlovec Turk je iskal po knjigah. »Tu morajo biti, gospod poročnik. V četi. Za odhod pri meni niso razvedem.« »■Kaj bo rekel stari? Ej, pripravite se, fantiči!« Poročnik je zbezljal na hodnik. Na šolskem vrtu — šolo so bili preuredili v vojaške pisarne — je cvetela magnolija Široko in vejnato drevo s kelihasti-mi. rožnato nadahnjenimi cvetovi. Zdel sem v kotu za svojo mizo ob odprtem oknu. Kupček nesreče. »Kristus pade v drugič pod križem!« se mi je v ušesih kro- hotal sovražen glas in v drugič so se zbirale težke znojne srage na čelu, zalivale oči in prale obraz. Onemoglo sem strmel venkaj v sončni dan, kakor bi pričakoval, da se bo v svetlem okvirju nenadoma pojavila bela postava Veronike, prinesla mi prtič in ž nj;m obrisala vse muke, vse gorje in ves strah, ki ga je bila zvrhano polna moja duša--- * štiri popoldne istega dne. Nadporočnik adjutant je v svoji piisarni porinil kos papirja pred me in ukazal: »Pišite brzojav-j ko!« In nato diktiral: »Orožniški postaji Mirna Peč — Sporočite takoj brzojavno, ali se je Janez Kostanjevec, rezervni lovec 7. bataljona iz vaše vasi nahajal pred tremi tedni doma —« Adjutant je prevrnil list v debelem aktu, ki ga je držal v rokah, in dodal: »Uši-vec je pred petimi tedni dezertiral iz bataljona na fronti. TiraPca--Kaj vam je, lovec? — No! Slišite! Lovec!--—« Črna noč se je poveznila na me — Slišal nisem ničesar več-- Nekaj minut pozneje me je v pozeleneli obraz bodril nadporočnik: »Pokonci glavo. lovec! Vraga! Če ste bolni, zakaj ne marodirate! — Bo sedaj dobro?« »Bo, gospod nadporočnik — Na prsih sem bolan — Ze dolgo — Pljuča —« »Takoj k zdravniku! Na mestu! Recite mu. da sem vas jaz poslal — Od njega naravnost v četo — V posteljo — Če vam ne bo bolje, bom zahteval, naj vas odpre-mijo v bolnišnico —« »Hvala, gospod nadporočnik —« »Pojdite! — Aha! — Stojte! Vzemite tole brzojavko in jo domov grede oddajte na pošti. Recite gospodični, da je nujna! Pordilo mi prinesite jutri zjutraj — Danes je že dosti kasno —« Zlomljenih kolen sem se odzibal is ad-jutanture. ■ * Na mizi komolce, v dlaneh glavo sem med zidovi svoje sobe premišljeval: »Kaj sedaj? Kako? Kam?« Tri si in belil glavo, da je pokalo in se lomilo v prenapetih možganih. Ali — moj Bog — rešilne misli od nikoder. Samo ura budilka je tiktakala enakomerno. Požirala minute in četrtinke z neobrzdano naglico. In muhe so brenčale po kotih in se vrtoglavo zaletavale v umazana stekla za zapaženih oknih. Pred menoj je ležala adjutantova brzojavka »Tri četrt na pet! Kristus križani! Kaj naj storim?« sem se zagnal s sedeža. — »Kaj — —?« Odprl sem oknice in vrata, da je v ostrem prepihu zatrepetalo celo telo. Stisnil cigareto r..ed suhe ustnice, prižgal jo in globoko v prša potegnil požirek rezkega dima. S težavo zakolovratil od mize do vrat — Od vrat do mize — In se je nepričakovano zasvetilo za raz-bolenim čelom — »Oj. bedak! Tako enostavno! Tvegano, res! Ali vsaj za dan. dva si podaljšam rok! Prigrabim časa! Časa! Časa! Edino tako pojde. če pojde! Drugega izhoda ni! Vsaj za sedaj ne! Podpisal sem ga enkrat, nad-poročniica. podpišem ga še v drugič! Ako se posreči, dobro! Ako ne — Izgubiti ne morem n;česar več! Samo hitro! Brez slehernega odlašanja! Na nepopolnjenih s četno štampujko žigosanih dopustnicah. fci sem se bil 2 nji- Maršal Marmont, guverner Ilirije (Po Costovem dnevniku In spisih Kornelije Scholl- mayr-Costa) Ceaar' Napoleon Je ustanovil z oktobrskim mirom leta 1809. v Scbonbrunnu Ilirijo, katero meje so segale proti severu v Tirolsko, proti jugu pa dol do črne gore. Nove francoske province, ki jih je pridobil svoji kroni, so obsegale Kranjsko, Goriško, Trst, beljaško okrožje, del Tirolske, Istro, Hrvatsko do Drave, Reko, Dalmacijo, Dubrovnik in Boko Kotorsko. Prebivalcev je bilo v novih pokrajinah do 2 milijona, in sicer Slovencev, Hrvatov. Srbov. Nemcev, Italijanov, Albancev in vseh mogočih narodnosti v Trstu. Mešanica tako različnih pokrajin, šeg in navad je potrebovala previdnega vodstva in umne organizacije. Zakaj eno je bilo potrebno podeželskemu prebivalcu, nekaj drugega zopet tržaškemu veletržcu. Vse drugače je bilo ravnati s kranjskim plemstvom kakor z rudarji v pliberku in Idriji ter z dalmatinskimi mornarji. Vodstvo novih provinc'je moral vsekakor zavzeti guverner, ki je bil za tako odgovorno mesto sposoben. Napoleon je mislil, da bi bil pravi mož za to maršal Mar-mont, ki je bil že poprej v Dalmaciji dokazal svojo izredno administrativno sposobnost. Kakor se je pozneje pokazalo, je bila izbira srečna, zakaj Marmont sam je zatrjeval, da ga ni Napoleon v dobi njegovega bivanja v Iliriji niti enkrat grajal, pač pa mu je dal pri nastopu vlade v novih provincah edino inštrukcijo, »da naj stori najboljše«. Na drugi strani so mu ohranili prebivalci Ilirije časten spomin, za kar je prejel v poznejših letih marsikateri dokaz. Ko se je v marcu 1811 vrnil v Pariz, je Napoleon hvaležno priznal njegov trud za zakonodajo, politiko in administracijo Ilirije. Tudi pozneje, ko Je dobila Avstrija svoje dežele zopet nazaj, Je visoko cenil cesar Franc njegovo piodonosno delovanje in mu je tudi on priznal od Napoleona naklonjeno dotacijo 50-000 frankov iz državnega zaklada. To je bil Marmontu v starosti edini dohodek. Maršal Marmont je imel kot ilirski guverner polnomočje suverena, bil je podkralj, čigar oblast je bila brezmejna. V Ljubljano je prišel 16. novembra 1809. To mesto je buo določeno kot sedež vlade in glavno mesto Ilirije zaradi bližine avstrijske meje, četudi bi bil obljudenejši, bogatejši in pomembnejši Trst za to bolj primeren. V LJubljani je razdelil maršal svoje življenje v delo in zabavo, kar je umel zlahka združiti, pri tem je izhajal iz prav posebnih maksim. Nikdar ga niso zanimali malenkostni detajli, temveč bil je prepričan, da more rešiti veliko nalogo le tedaj, ako sam ustvari temelje, da direktive in oceni izvršeno delo, v ostalem pa izbere za delo in izvršitev sposobne može. Smatral je tako vlogo za edino, ki sodi visokemu dostojanstvu. Na ta način je pridobil čas za razsojo in premislek in ohranil vedro glavo v posesti vseh svojih sposobnosti. Nikoli ni odlagal na prihodnji dan, kar je mogel in moral izvršiti takoj. Vsak dan ob treh popoldne Je bilo delo dokončano vse naredbe določene, vsi akti podpisani, nato pa so prišle zabave na vrsto. Kranjska je Imela zelo staro ln ponosno plemstvo. Marmontova naloga je bila, da bi si ga pridobil, kar je tudi dosegel, in sicer tako, da ni nobena druga Franciji pridobljena provinca dokazala tako naglih in trajnih simpatij kakor Kranjska, kljub temu, da je, kakor pravi Marmont »svojo podedovano in večkrat dokazano ljubezen po vsej pravici izkazovala avstrijski hiši«. Mnogo avstrijskega visokega plemstva ga je gostoljubno častilo na svojih lepih posestvih, med drugimi knez Auersperg, ki je prirejal v Kočevju love na medvede, katerih je bilo v oni dobi tamKaj še mnogo. Prvo administrativno delo guverner-nerjevo je bila teritorijama razdelitev novih provinc, četudi pri tem ni zametaval starega, temveč je spoštoval čuvstva naroda, ki nerad prenaša novotarije, vendar je imel pri tem dva principa: prvi je bil ta, da mu pri razdelitvi dežele ni bilo me-rodajno število prebivalstva, temveč teritorij; drugI pa, da ni določeval mej po rekah, katere naj bi združevale, ne pa ločile, dočim jih je smatral popolnoma na mestu kot državne meje. Ni se čuditi, da je posvečal stari vojak Marmont posebno pozornost vojaški upravi ilirskih provinc. Častno moramo omeniti, da je dosege! izplačilo pokojnin invalidom in oficirskim vdovam po avstrijskem pokojninskem zakonu iz prejšnje dobe Ni smatral za umestno, da bi nosili odlikovanci svoje meda- lje, ki so si jih pridobili v vojnah proti Franciji, tudi v dobi okupacije, zato je zahteval in dosegel izmenjavo odlikovanj za križ častne legije. V Ljubljani je ustanovil rezervno stot-nijo iz dosluženih avstrijskih oficirjev in vojakov, ravno tako tudi polk treh bataljonov s kolikor mogoče mncgo domačih oficirjev. Ta polk, ilirski imenovan, je kmalu odšel v Italijo. Posebno pa se je brigal za graničarske polke, institucijo, ki jo je imenoval pravo mojstrsko delo In jo prav posebno občudoval. Pogumno se je boril proti njihovi razpustitvi, ki so jo hoteli doseči iz Pariza. Porabil je vsako priliko, da se je kolikor mogoče pohvalno izražal o tej ureditvi. O njej je poročal tudi v Rusiji ob priliki kronanja carja Nikolaja, ; ki je po tem zgledu ukazal ustanovitev ta-; kih graničarskih polkov. Ta se je pa pone-; srečila, ker je temeljila na napačnih osno-§ vah. Zakaj, namesto da bi naredili iz Kmetov vojake, je bilo obratno, iz vojakov so hoteli napraviit kmete. Graničarji so imeli od maršalove naklonjenosti največjo korist- V prejšnji dobi je gojila avstrijska vlada za svojo neprijetno sosedo, Turčijo, veliko obzirnost in popustljivost, pri čemer je bil obmejni narod seveda vedno na slabem. Sedaj pa se je čutil očuvanega od krepke roke. Marmont je imel dovolj vzrokov, da si je pridobil Hrvate, ki jih je poznal kot izvrstne vojake. Za polkovnika prvemu, li-škemu graničarskemu polku je imenoval polkovnika Slivariča, oficirska mesta je razdelil na enaka dela med Francoze in Hrvate. Med njimi je nastalo živahno tekmovanje. Hrvatski oficirji so se čutili poprej v avstrijski armadi zapostavljene, soda j v francoski vojski pa ponosne in počaščene njene člane. Ko je Marmont zaj.u-stil Ilirijo, je zatrjeval Napoleonu, da bo imel v prvi bodoči vojni od Hrvatov največjo korist Napoleon je po povratku iz Rusije priznal, da v resnici nikdar ai imel pogumnejših in boljših vojakov kakor so bili graničarji. Tudi je Marmont dosegel pri Napoleonu, da je sprejel dve sto oficirskih in podoficirskih sinov iz Hrvatske v francoske šole in liceje, kjer so jih vzgajali na državne stroške. Nalezljivo bolne graničarskega polka v Ogulinu so oddali v lazaret na Reki, tam izolirali in zdramili. Tako je bilo 3000 bolnikov polagoma ozdravljenih. Francoske pravilnike so prevedli na hrvatski jezik, Hrvate pa so tekom poletja toliko poučevali v francoskem jeziku, da so se mogli vežbati skupno s francoskimi četami in tudi sami francosko poveljevati. Po starem pruskem sistemu je Marmont razdelil 1200 artiljerijskih konj med Kmete, in sicer pod pogojem, da so morali, Kadar je bilo potrebno, te ali enake dostaviti vojni upravi. Teritorij ilirskih provinc je bil na nekaterih mestih zelo ozek in so bile zato meje seveda zelo v dolžino iztegnjene. To je privedlo Marmonta na misel, da je ustanovil narodno gardo kot obalno stražo, zlasti za luke in obrežje. Izvrstne narodne straže so obstajale že v Zadru, Kotoru in Dubrovniku; Marmont je uspešno pritegnil še Trst in Istro. Uvrščenje med gardiste se je smatralo kot odlikovanje. Garde so se uniformirale na lastne stroške, razdeljevali so jim le kruh, mez- Spomenik maršalu Marmontu, vojvodi dubrovniškemu, v Trogiru lijon 500.000 frankov v večjih mestih, za kar je bila zastavljena kranjska zemljiška renta. Napoleon Je sicer obsojal to odločitev, vendar Je moral končno uvideti potrebo in je razbremenil provinco s tem, da je odposlal največji del čet lz Ilirije v Italijo. Velika množina papirnatega in bakrenega denarja, ki je prešla skupno z deželami od Avstrije na Francijo, je povečala denarno stisko in privedla do novih zmešnjav, kajti ta denar v Istri, Dalmaciji, Dubrovniku in Kotoru ni bil v prometu. Da bi ga vzeli iz obtoka, zato je manjkalo potrebnih fondov. Pomagali so si na ta način, da so določili tečaj papirnatega goldinarja niže, kakor je bil na Dunaju To je seveda zopet vplivalo, da je potoval papirnati denar v Avstrijo. 2e več desetletij so strahovale Istro številne roparske tolpe, ki Jih popustljiva italijanska vlada ni mogla za,treti. Marmont je segel po energičnih sredstvih, v teku treh tednov Je zajel nad šestdeset takih roparjev, ki jih je dal vse na mestu obesiti. Na ta način je zavladal mir v deželi. že v dobi svojega bivanja v Dalma-dji je posvetil Marmont veliko pozornost črni gori, ki bi jo kaj rad podredil francoskemu orlu. Ko je postal guverner Ilirije, je obnovil ta poizkus. Toda črna gora Je imela rajši protektorja, čigar država je bila oddaljena tri sto milj, nego takega, čigar dežele so mejile na njo. V svojem položaju si je sicer želela opore, dobrotnika, ne pa gospodarja, kakršnega si je mislila Napoleona. Da bi vsaj omejil vpliv črne gore na Dalmacijo v cerkvenih zadevah, je Marmont ustanovil v samostanu blizu šibenika pravoslavno škofijo, s čimer je odtegnil dalmatinske pravoslavne vernike črnogorskemu vladiki. Po prijaznem dogovoru z zagrebškim škofom je bil dodeljen na desnem bregu ležeči del zagrebške die-ceze ljubljanskemu škofu. Kolikor se tiče šolstva one dobe, Je bila ustanovljena v Ljubljani in Zadru po ena centralna šola in osem licejev v večjih mestih, potem dve umetni in obrtni šoli ter osnovne šole v vseh občinah. V višjih šolah so poučevali latinščino ln francoščino, matematiko in fiziko. Tudi so izdelali načrte za višjo organizacijo šolstva v Ljubljani in Zadru. Ves ustroj šolstva skupno s štipendijami, toda brez osnovnih šol, je veljal 250.000 frankov. Marmont je vedno in povsod hvalil učne osebe in uspehe ljubljanskega liceja V šolske namene je ustanovil boatnični vrt. Veliko pažnjo je posvečal pošti, tobačni in solni režiji ter prodaji smodnika, kakor tudi Izdaji vladnega lista v štirih jezikih. Posluževal se je tudi trezne cenzure. V prizadevanju, da bi služIl francoskemu narodu in mu priboril še večji sijaj, je sestavil poklonilo deputacijo iz novih provinc Napoleonu. Sijaj cesarskega prestola in Pariza naj bi odseval tudi na nove podanike in jim nudil pojem o veličini Francije. Zato naj bi bila deputacija čim Številnejša. Vsaka provinca je poslala po enega zastopnika in vsak grantčarski polk zase je štel kot provinca, polkovnik Slivarič je bil voditelj vojaške deputacije šestih polkov. Vodja cele deputacije pa je bil in-tendant Trsta in Istre, CalafattL Vsi člani so kar plavali v sreči in veselju, zlasti pa Calafatti, ki mu je bilo to potovanje največji dogodek življenja. S seboj Je vzel ženo Id hčerko, cela družina Je tonila v nepopisni sreči. Toda vrnil se Je kot pohabljenec! žena in hčerka sta postali žrtvi požara na znani nesrečni slavnostl kneza Schwarzenberga v Parizu, on sam pa Je izgubil obe nogi! V dobi Marmontove vlade se je tevrSllo tudi pustolovsko izkrcanje Viljema Avre-lija d' Amitia Iz Stuttgarta na dalmatinski obali. Ne da se dognati, koliko je resnice na tem, da sta ga poslala sicilski kralj in kraljica Zanj je bil končni uspeh edino ta, da so ga najprej Internirali na ljubljanskem gradu, potem eskortirali v Rupla Pariz, kjer je bil do restavracije Tempiu. Večne denarne ganizacija pravosodstva bo povzročile, je Marmont moral odpotovati v Pari*. Koncem februarja 1811. je odšei, ke Je btt poprej izročil vodstvo provinc in' čet v Iliriji generalu Delzonu Začetkom marca J« dospel v Pariz. Napoleon ga Je sprejel s»~ lo prijazno. Vsa poročila, ki jih je dobival iz Ilirije, so ga silno zadovoljila. Marmont je porabil imperatorjevo dobro dispozicijo, da je dosegel pomilostitev vseh Dalmatia-cev, ki so bili tekom vojne obsojeni zaradi političnih prestopkov, za Ilire« pa do-voljenje obalne plovitve. ki je bila doslej izključna pravica Italijanov. Takrat Je to-di prvič videl novo cesarico, ki mu je zelo ugajala. Marmont ae nI več vrnil v IHrtJo^ temveč so mu poverili vrhovno poveljstvo čet v Španiji. Cesar Franc Je v 8atl rekel knecu Mst-ternichu, ko je v poznejši dobi ogledoval dalmatinske ceste: »Skoda, da ni ostal Marmont še tri leta v Dalmaciji!« Resnih no je, da bi daljše Marmoratovo bivanje ▼ ilirskih provincah ne bilo brez dobrih sadov. Marmont Je bil mož Inciative, poln krepkih dejanj, pri vsem pa plemenit«, koncilijantna narava. Rudolf DostaL Koncert violinista Karla LJubljana, 4. novemU«*, Snoči Je bil v dvorani Filharmonična družbe koncert violinista prof. koDS. Karla Rupla, ki ga je spremljala prof. Zora Zarnikova. Ta dvojica si je bila priborila spoštovanje kritike in publike pri svofjem lanskoletnem koncertu v Zagrebu. Tudi to pot se je izkazalo, da tvorita odlično vigra-no enoto, pri kateri se zna pianistinja a posebno tenkoslušnostjo podrediti solistu. Kot spored sta si izbrala — prav hvalevredno — za polovico večera jugosloven-ske glasbe. Josip Slavetnski (gtolcer), Mi-hovil Logar in Fran Lhotka so bili zastopani. Prvi z mestoma silovito, dokaj efektno, a navznoter tudi dosti puhlo Sonato op. 5, kjer še nI vse logično povezalo in strnjeno, kakor bi bilo za naslov potrelv no, drugi z Arijo, ki pa je maJo kratko-sapna in neenotna v slogu, tretji pa a efektnima, folklorističnima jugoslovenski-ma rapsodijama »Slepačka« in »žetelačkac. Drugo polovico sporeda sta izpolnila Francoza Cčsar Franck in Edouard Lato. Prvega sonata je pač eno najlepše zgrajenih del te vrste. Skoraj monotematična skladba, polna vsebine in čudovito vzvišeno konstruirana, vsebuje tudi dokaj mest, ki predvidevajo bodočega Debussyja. Ni čuda, da velja kot priljubljena točka vsakega poglobljenega violinista - umetnika. Lalojeva španska simfonija (odkod se Ji vzeJa na sporedu čudovita ortografljaj Simphonie esspagnole?) Je hvaležna, efeikt-na sklaxiba, ki uporablja nastrojenje, katerega smo vajeni označevati kot ^pfinflkf^ Značilno je, da so se ga posluževali pred vsem Francozi. Na navdušen aplavz publike, ki je dokaj dobro zasedla dvorano, ja vioflinist dodal še nekaj komadov. Prof. Rupel razpolaga z izdatnim, pojo-čim tonom, briljantno, bravurozno tehnika ln se od koncerta do koncerta vidno po« glablja v notranjost Izvajanih akladb. Kot edlnl naš violinist, ki nastopa na samootoi-nih koncertih, nosi na ramah tudi največ« odgrm>rnost, saj Je edini, ki nas seznanja z violinsko literaturo. Njegovi sporedi so vestno Izbrani ln posebno omembe vredno je, da daje rad prostora tudi domači produkciji. Tudi pri tem koncertu so prfSM poslušalci »na svoj račun« ln j« daj*, danes riskamtao prirejati samostojne koa. certe, upamo, da sta tudi Rupel in Zarni-kova v vsakem ozlru bila zadovoljna S svojim snočnjim uspehom in da bosta za-Dočeto de*o enako navduSeno nadaljevala, L. M. B. mi preskrbel, je bilo za dobrega pol ped nja čistega prostora. Pečat je bil udarjen v spodnjem desnem kotu. Za razne manjše dopise in brzojavke smo v adjutanturi tro-šili vsakovrstne stare tiskovine. Štedilo se je pri soldatih tiste dni tudi na papirju, ne samo na hrani in kruhu. Z živo naglico, da »o mi škarje dvakrat spodletele, sem iz dopustnice odrezal rietiskani kos in brez daljnjega ugibanja napisal nanj sledečo brzojavko: »Orožniški postaji Mirna Peč — Na dopustu se nahajajoči lovec nadomestne čete 7. lovskega bataljona naj prekine svoj dopust in se nemudoma vrne h kadru. — E. K. F I. B. 7. —« Z občudovanja vrednim mirom in sigurnimi potezami sem poleg četnega pečata sopet podpisal — gospoda adjutanta. »Pet! Na pošto! Vsak trenutek je dragocen!« Tristo sekund pozneje je poštna gospodična klepala na morzejev aparat mojo brzojavke, med tem ko se je prva — nad-poročnikova — grela v mojem prsnem žepu --- Dva tisoč in sto sekund za svojo brzojavko sem v poštnem uradu oddal nad- poročnikovo--- * Takole sem tehtal in sklepal: Orožniki »o službeni ljudje. Točni in vestni. Na patrolah in za pisalnimi mizami V svojih poročilih še posebno. »Bodite kratki in jedrnati!« je vedno in vedno zahteval od njih p;sarniški konjiček Taki bodo, ker morajo biti, tudi oni žandarji v Mirni Peči. Pride jim torej moja brzojavka prva v roke »Razumem!« bo rekel gospod straž-mojster. In bo poslal svojega podrejenega h Kostanjevčevemu Janezu, lovcu »na dopustu«. da mu pove: »Gospod soldat, dopust ti je skrajšan! »Augenblicklich« se poberi v kasarno nazaj! Nič izpraševanja ne trpim! Služba je služba! Klobase in krvavice se jedo samo za Božič in pustne dni! S prvim prihodnjim vlakom — marš!« In Janez pride. In mu vzamem dopj*t-nico. In jo sežgem. Usta mu pošteno zamašim. Naprej naj gleda sam! Na drugo — nadporočnikovo — brzojavko se bo štražmojstrov odgovor, če so moje predpostavke pravilne, glasil: »Lovca Janeza Kostanjevca pred tremi tedni ni bilo doma!« Oziroma, če je fant resnično bil vojni begunec: »Lovec Janez Kostanje-vec je bil pred tremi tedni doma!« Niti besed;ce več gospodje orožniki v svoj' točnosti ne bodo dodajali svojemu poročilu Ker bodo ne samo iz same dopustnice temveč tudi iz vsebine moje brzojavke jasno videli in vedeli, da nam v četni komandi sedanji Janezov dopust ni nobena skrivnost. Če je Janez bil pred enaindvajsetimi dnevi v Mirni Peči ali ne, to ni moja skrb Poglavitno je in ostane, da komanda ne izve, da je sedaj na ob;sku pri materi Ker bi v tem slučaju moral gospodu stotniku in še drugim razložiti in raztolmačiti jaz, na kakšen način in s čigavim dovoljenjem se je fant podal na tridnevno rajžo. Z ognjem se igral. S požarom. Z življenjem Na eno edino oko na kocki, ki se je v pričujočem slučaju službena točnost aH netočnost varnostnih organov imenova la. sem stavi) vse! Vse in ničesar! V mreži, iz sto zank povezani, sem se valjal brez moči kakor ujet sulec in mogočnosti, da se iz nje osvobodim, razen te ni bilo. Ako de so dobivale muho ob ispremembi 4uC-benega kraja. Veibole so m v streljanju s puškami in topovi. Tako je Imel Pulj 40 topov v oskrbi garde. Po hrvatskem vzorcu Je hotel Marmont ustanoviti tudi dva dalmatinska graničar-ska polka, v poznejših letih Je hotel pridobiti za to misel tudi cesarja Franca, ki je sicer priznaval njihovo umestnost ln potrebo, a se za to ni mogel odločiti. Napoleon je hotel iz Ilirije napraviti popolnoma trdno mejo med Italijo ln Avstrijo, zato je hotel te province utrditi Marmontov projekt je temeljil na dveh glavnih utrjenih točkah, ti sta bili: Malborget in Kobarid. Utrjena kraja drugega reda sta bila: Kranj, v obrambo savskih bregov, in Ljubljana, v oporo prehoda armade čez Savo. Trdnjava pred Postojno naj bi bila zaključek obmejne utrditve. Kratka doba Marmontove vlade v Iliriji nI dovršila vseh določenih načrtov. V Trstu zaplenjene Štiri ruske ladje so vzbudile v Napoleonovi glavi vedno čuječo misel na zgradbo ilirske mornarice. Mornarjev je bilo v ilirskih pokrajinah dovolj, ni pa bilo za zgradbo ladij potrebnega denarja. Ruske ladje tudi niso bile več sposobne za plovitev ln so jih porušili, razen fregate, ki je bila na novo armirana in je dobila dalmatinsko pomorsko posadko. Posebno skrb je obračal Marmont trgovini, zlasti oni s Turčijo. Celinska zapora je odtegnila Franciji dovoz bombaža, kar so zelo občutile nove tovarne. Cenena transportna sredstva v Turčijo so vzbujala upanje, da bo nastala uspešna konkurenca s pomorskim transportom. Zato je Marmont posebno gledal na to, da je skrbel za dobro varstvo turških karavan, zlasti pri prehodu skozi Ilirijo. V Kostajnici na Hrvatskem je ustanovil velik lazaret in magacine ter ogromna skladišča v Sisku. Zelo se je brigal tudi za prometne zveze in ceste iz Kostajnice v Trst. Da bi preprečil prevoz bombaža iz Carigrada skozi Črno morje po Donavi na Dunaj in odtod skozi Strassburg v Francijo, je določil v Strassburgu za materski stot bombaža 200 frankov carine. Tako je ostala Ilirija naravna trgovska pot za prevoz bombaža, ki je prihajal iz Smirne in bil določen na Francosko Trst je postal glavno skladišče, opremljeno z vsemi trgovskimi privilegiji. Tržaška trgovina je nenavadno zacvetela, 2e v septembru 1810 so dospele po tem potu prve pošiljatve bombaža v Trst. Leta 1811. je prišlo že 60.000 tovorov in je pozneje to število naraslo na letnih 200.000. To je bila velika pomoč za francosko industrijo, za Trst in za vse sosedne dežele pa pravi blagor. Ta način je zelo omilil nesrečne posledice monstrozne Napoleonove ideje — celinske zapore. S sodelovanjem odličnih tržaških trgovcev je bila zasnovana in izvedena praktična carinska tarifa Ilirija je trpela še na nesrečnih vojnih posledicah, manjkalo je živine in žita. Toda zaradi boljših odnosov med Francijo in Avstrijo po Napoleonovem drugem zakonu so se razmere tudi v tem pogledu izpremenile. Avstrijska vlada je dovolila 1200 ogrskih volov in prost Izvoz žita. Največjo skrb sta delala guvernerju Ilirije počasna pravna organizacija in veliko nedostajanje denarja. Kljub vsem pritiskom nisc rešili v Parizu pravnih načrtov. In tako so morali ustanoviti na Hrvatskem provizorični mešani tribunal, da se ne bi popolnoma ustavilo redno poslovanje pravosodstva. V ostaiih pokrajinah pa, ki so bile pod dunajskim sodstvom, je vladala prava zmešnjava. Nikdar ne občuti človek blagoslova urejenega pravosodstva bolj nego takrat, kadar je tega oropnn. Druga nesreča, prazne blagajne, je bila tem večja, ker je Napoleon zahteval nemogoče. Določil je, da se dajatve v novih provincah na noben način ne smejo povečati, na drugi strani pa je zahteval, da se mora Ilirija gospodarsko sama vzdrževati. Po natančni cenitvi bi znašali dohodki za leto 1810. v očigled vojnim izgubam največ pet milijonov, medtem ko so bili pre-liminiranl izdatki, skupno z onimi za francosko vojsko, ki je štela 24 bataljonov in 12 švadronov, na devetnajst milijonov. Tudi za prihodnja leta niso pričakovali na dohodkih več kakor 12 do 14 milijonov, in tako je še vedno ostal deficit okroglo pet milijonov. Izredni pomožni viri, kakor državne domene na Kranjskem, ki so bile tretjina te dežele, dalje svinčeni rudnik v Pliberku in živosrebrni v Idriji, 2e zaradi tega niso mnogo dajali, ker Jih je določil Napoleon za dotacijo. Zlasti dohodki lz Idrije naj bi prispevali k dotaciji reda »trois — troison«, trojnega zlatega runa, ki je bil ustanovljen v spomin dvakratnega zavzetja Dunaja in okupacije Madrida Vendar je to ostalo samo pri načrtu, vsi davčni načrti so, obetali pomoč samo za bodočnost, zato so v nujni sili segli dvakrat po posojilu, in sicer prvič v trenutni potrebi za 500.000 brec v Trstu, koja vsota se je morala takoj kriti, nato pa 1 mi- se bo odgovor orožnikov glasil drugače — recimo, da fanta svoj čas ni bilo doma, temveč da je sedaj na dopustu; in morda še celo dostavek, da so ga žandarji v zvezi prve »četine« brzojavke odpravili nazaj h kadru — Potem — Seveda — Potem , — Napijem se kakor žival — Doma pa — na zidu — visi moja puška — Tudi se- ženj vrvi bo zadostoval — * Ob enajstih dopoldne sem pred šolo prestregel pismonošo. »Za nas? Za komando? Brzojavka?« * »Da.« »Morda iz Mnrne Peči? Čakamo jo že od davi!« »Honigstein — Tako je!« »Dajte! V adjutanturo ne morete! — Offiziersbesprechung!« »Vzemite! Potrdilo nam vrnite po ordo-nancu —« »V redu!«--- V zaklenjenem stranišču sem trepetaje odlepil brzojavko. Prebral jo z zamegljenim' očmi. »Bog moj če si kje na svetu ali v nebesih — hvala ti! Hvala!« Odgovor je bil »kratek« »Jedrnat«. Točno po prejetih navodilih pisarniškega konjička: »Lovca Janeza Kostanjevca pred tremi tedni ni bilo doma na dopustu.« — Stop! Podpis! Z arabsko gumo. ki sem si je bi! že ob osmih ob prihodu v pisarno pripravil >te-kleničico in del v žep sem brzojavko pre vidno zalepil in odnesel adjutantu — — * Četrtega dne zjutraj je na stezi pred šo lo sta! postojen raport V prvem nadstropju so na hodniku zažvenketale ostroge. »Habt Acht!« Tedaj se je za ovinkom na cesti utrnil bled in prepaden Kostanjevčev Janez, lovec, z nahrbtnikom na plečih in kovčegom v rokah Pridirjal do raportne vrste 'n se brez besede s celim svojim bremenom postavil na skrajno levo krilo. »Kakšen hudič —«, je skočil službujoči nadlovec Rehec nad prišleca — »Odkod je tebe prineslo? Česa iščeš tu? Kako se pišeš? Kdo te je odredil na raport?« »Lovec Kostanjevec — Dopust —« je za-blebetal nesrečnež — »Nazaj sem prišel — Žandarji —« »Marš v četo! Tod za oglom! Po vrtovih — Doma me počakaj! — Marš! — Marš!« Nadlovčeva desna noga je trdo zadela v vojakovo zadnjico, da je Janez ualik splašenemu zajcu izginil za poslopjem. »Herr Hauptmann. ich melde gehorsamst — —« je zabrnel nadlovčev glas — — »K menaži grem.« sem se javil pisarniškemu starešini, pobegnil skozi zadnja vrata in jo ubral za Janezom-- * Nadlovec Rebec je bil duša in pol. Iz Sentpetra na Krasu doma. V mojem stanovanju sva mu z Janezom priznala vse. Čisto vse Debelo Je gledal in si cel čas grizel brke »Pa —?« se je na koncu zagledal v mene s svojimi lepimi črnimi očmi »Gospod nadlovec — V vaših rokah 'ež' naj;na usoda — Vi odločite!« »Žveplenke!« Pred mma je sežga' dopustnico. »Hudičev dečko si!« m- je reke! s senco resničnega priznanja v glasu »Za tikie kravji burovž« — je pokazal na Janeza si greš — in tako naprej* Samo dve m'nut pozneje naj bi se bil pojavil v raportui Kje bi bila sedaj oba?« »V železju!« tem poniknil glavo. »Upajmo vsi trije — tudi jas sam * onimle —« je pokazal na pepelnate oa tanke ponarejene dopustnice, — »postal vaitn m iTfu-,^ j® s tem P«8«11 končana! Molčal bom! Moja častna beseda! Tudi vi-dva mi »ezita v roko!« je izprožil dlan. Posegla sva za njo. Oba v isti hip AH je nisva ujela. Ker je dvakrat neusmiljeno počilo po mojem in Janezovem licu. »Za-stonj jih zaradi vaju ne bom požirali Zapomnita »i!« se je nasmejal nadlovec in nadaljeval »Ti boš jutri —« je ukazal Jar nezu — »na raportu izjavil, da si se brez dovoljenja potepal po mestu — Da te je sestra prišla obiskat — ujec ali satan — Deset dni zapora prestreže! za to, če ne več 1 Bog plačaj zanj! reci njemu,« je pokazal na me. »In meni!« »Janez je salutiral in se loti! nahrbtnika »Gospod nadlovec — pokorno prosim — Sunka — Cela — Doma prekajena — Ako dovolite —« »Za pijačo dam jai _ Vino ali pivo —« »Pivo!« »Cel sodček, gospod nadlovec'« »Mi je prav!« • Petnajst let in več počiva na tej zgodbi. Resnična je od črke do črke. kakor je resnična beseda, ki pride iz ust božjih. Verujem, da je mnogo njenih junakov še živih Veselih in zdravih Če jo dobe v roke in jo bodo brali naj v spominih na pretekle čase poiščejo med že napol zabri-sanimi podobami tudi moj obraz. Vsaj za trenutek dolgo Hvaležen jim bom iz vsega srca. Obljubljam! Na resničnost zaoV sanega obljubljam! Kraljestvo mode Iz starega kožuha Cesto se ae moremo odločiti, kam bi » starim, le oguljenim kožuhom. Leto za letom smo ga skrb-no čuvali pred molji, jesena pa ga zopet privkče-mo na dan in si ga ogledamo, če je še za rabo. In vedno izno-va se prepričamo, da je že preveč obrabil en in nemoderen, da bj ga še oblekli. Tako ga z obžalujočim vzdihom zakoplje-rno v globine podstrešne omare. AH ni mnogo bolje, da kratkomalo »žrtvujemo« tak že leta in leta neraben kožuh, m sicer tako, da ga razdelimo ter sešijemo te dobre kože v bogato opremo za zimski plašč? Zlasti letos, ko je krzneno okrasje tako moderno, marsikateri dami pa ne dajo sredstva, da bi sledila tej modi, je upora'ba stare kožuhovine najbolj idealna rešitev tega vprašanja. Krznene opreme »o letos tako raznolične, 3a ie vsako krzno uporabno, le znafcj ga moramo pravilno sestaviti. Barvni kontrasti »o letos jako priljubljeni, zato priporočamo sestavo živobarvnega blaga s temnim krznom ali pa temnega blaga s svetlovzor-časrm krzno-m. Krzno rabi plašču bolj v okras, kakor pa nas ščiti pred mrazom. Zato vidimo pogosto plašče, fci sploh nimajo krznenega ovratnika, a so na rokavih bogato okrašeni s kožuhovino. Seveda je tak način precej nelogičen, toda kdaj se je moda še ozirala na logiko? Na naši sliki vidimo štiri stare, nerabne kožuhe, ki jih moremo predelati v lepe krznene opreme. Z ostanki starega perzljanskega plašča obrodimo moderen kep, ki je še vedno pri- ljubljen okras popoldanskega plašča. Prva skica nam pokaže, kako harmonično združimo razkošen krznen ovratnik s krznenim robom takega kepa. Izrazito vzorčasto krzno, kakor ttgirovo aH leopardovo, uporabimo za promenadni plašč iz živobarvnega blaga, kaj ta to krzno se izvrstno prilega k zeleni, rdeči, slivna-to modri aH krepki rjavi barvi. Na drugi skioi opazimo takšen plašč z nenavadnim ovratnikom, žepi in lijakastimi rokavi jz leopardjega krzna. Dolgo časa nismo znati uporabiti starega kožuha i* »seala«, kajti ta vrsta kožuhovine je prišla povsem iz mode. Letos pa se Je seal naenkrat spet pojavil, in sicer kot bogata oprema zimskih plaščev. Najlepše se uveljavlja v oblfki široke, po sredi plašča naš'te krznene proge ter originalnih cev-natih rokavov (3. skica). Progasto izdelan star kožuh sestavimo v okrogel kep ln širok nruf in moremo takšno garnituro nositi k vsakemu plašču ali kostumu. Oprema učinkuje še lepše, če okrasimo plašč s poševnimi robom te enake krzna (zadnja skica). Modni salon ROZMAN Izdeluje _ KROJE po meri od Din 18.— naprej po najnovejših žurnalih, ki bo istotam na razpolago. — DVORNI TRG 8 (POLEG UNIVERZE) Ovratnik v podobi žarkov je priljubljen motiv novih pop. oblek. Ovratnik te vrste izdelamo tako, da Izrežemo ob vratu tesno se prilegajoče temne oble- ke okence v obliki žarkov, ki jih podložimo i naravno barvno čipko. Na ta način žarki še bolj Izstopi*}, a celotni učinek obleke je originalen in vendar diskreten. ©d leta 1813 odličen bel iiSen. Moderno torbico opazimo zaradi njene nenavadne in čudne oblike. Napravljena je iz hrapavega aH poroznega usnia. ki je že samo na sebi dovolj Krznene Jopice, plašče, bizam, fohlen, murmel I. t. d. ter razna krzna za ovratnike nudi po solidnih cenah OT krznarstvo LJUBLJANA, MESTNI TRG ŠTEV. 5. nenavadno. Izmed vseh novih komadov so nedvomno najbolj originalne torbice v obliki Hre, iz rjavega usoja i medeninastim ročajem ter torbice v obliki krogle (iz črnega tvoriva s poirikljanim ročajem). Izdelki „LA TOJA« Edinstveni na sveta! Milo, krema za britje, Sham-poo, Locion al limon, Aceite radico (olje za kožo) Zaloga za Maribor: »Sahisc d. či» angleška ?ksped1ciia. da do-žene, kaj je resnice na teb vesteh.. bo ras take, da stari kulturni u rodi s« zmorejo velikih is bovških mojstrov. Čim starejša kultura, tem pohlevnejši šahovski uspehi. Največ mojstrov nastaja v razvijajočih ss deieiah. 6ah i« ometnost mladina. To velja u posameznika, velja p« tudi z« narod«. Arabci so v srednjem veku prinesli fah v Španijo. Ob prelomu srednjega v novi vek » je Španija razcvetela. Takrat J« imela svoje šahovske mojstre Ruy Lope« je i« danes iiv med nami s svojo otvoritvijo. Ko p« fe Amerika pripomogla Spancem do bogastva in oblasti. Je Sah med njimi začel propadati. Mojstrov nam Španija ie zelo dolgo ni dala več. V Italiji «o se le arodat pojavljali fchov-Ai mojstri. Toda v novem veku tndi Italijani niso ve? zmogli vodilnih iahistov. Kj« f« is Muzio, kje Polerio, k]« Ponzisnl? Kar J« v zadnjih desetletjih Iz Italije priflo na mednarodne lahovsk« turnirje. J« v«« dale? pod najpohlevnejšo mero. Francozi so še ob početkn najnovejše dobe imeli velike mojstre. Kasneje, ko no dobili mednarodne mojstrske turnirje, ntao vet imeli svojih pristnih zastopnikov. Porns-srali so si t inoeerael. Dolgo vrsto le*t so imeli Janovskega. Sedaf lih zastopa Aljehin. Angleži so ob za?etkj tega stoletja imeli vsJiks mojstre: Burna, Blaekburnea. Po svetovni vojni m ostali bres njih. Tata« al bil nikdar velik mojster. Sedaj tudi on mrtev. Angleški prvak je Indijec Sultan-Khan. Tudi Nemčija nhna po svetovni vojni «o-bens velike iahovske glav« vet Tudi Nemci so prestari is lah. Slovani, Madžari, Zldje polnijo dandanes mednarodne arene. Pred sto leti Je bil svetovni prvak Francoz, za nJim Anglež. Sledil mu j« Nemec. Od tedaj ai vej mpsdns Evropa vladarica v Šahovskem sveto. Paul Morphj. svetovni prvak, ki |« iztrgal lezlo Nemcu Anderseou, J« bil Američan. Stelnitz, ki mu je sledil, avstrijski 2id. Lasker, svetovni prvak od leta 1804 do Ista 1921, Je nemški 2id. Capeblsnea Je prišel iz Kabe, dr. Aljehin Je Rus. To vse mi Je ilo po glavi, ko sera Btal Imena mojstrov, ki se udeleže pariSkega mojstrskega turnirja, francoskega nacionalnega turnirja: Aljehin, Baratz (romunski Zid), Odklennann (poljski 2id), Frenta (T), Gromer, Lezard (menda edini Francoz), Lilienthal (madžarski Zid), Rajzmann (polh skl 2id), Snosko-BoroTOski. Tartakower. Naslednjo posvetovalno partijo so igrsK 22. majnika t L v Pariza. Beli: dr. A. Alje- Crsi: dr. S. Tartakow«r hin In Madame de In L. de ViHeneuvs Gosschin I. e2—e4 Sr6—16 Aljehinka. 1. e4—e5 9f8—<18 S. c2—©4 Sd5—b6 4. d2—d4 d7—d« 5. e6Xd6 — — — Važnejša Je poteza 1 it—M. I.--------tfXd6 8. Sbl—e8 Lf8—«7 7. Lfl—d8 Sb8—e6 8. Lcl—eS 0—0 9. Ddl—h5 ____ Beli J« otvoritev medlo igral, sato lovi malenkosti. G rs mu m oslabitev kraljevega krila v črnem taboru. Poteza pa trati dragocen čas. 9.--------ffl^fi To ts boH hotaL 10. Dh5—dl --- Na 10. Dh5—h6 M «rnl ■ 10. — — — Sc6—b4 dobil kmeta. 10. - _----8c5—M II. LdS—s2 Lc8—® 12. Tal—el Ls7—g5! Tartakower ie napadal 18. a2—a8 Sb4—e6 14. f2—f4? _ - _ Napaka Bell J« moral igrati: 14. Sgl—(8, I*5Xe8 15. f2X«B. Dd8—e7 16. Kel—f2 ta se braniti Po igrani pote«! zgubi kmeta. 14. —---. Tf8-e8! Izvrstno! 15. f4Xg5 --- Boljše poteze bob zima. 15.--------Te8Xe8 16. Sgl-fB Lf5-?4! Grozi razmestrlti kraljevo krilo (L^4 Xf3). 17. 0-0 Lg4XB 18. Le2X!8 Dd8Xg5 19. Sc8—d5 Sb6Xd5 20. c4Xd5 --r — Beli izgublja menda namenoma drugega kmeta. 20. _----Sc8Xd4! 21. DdlXd4 TeSXf3! 22. Tfl—el —--. Seveda ne: 22. TflXf8 zaradi Dg5—cl Beli ima sedaj pa? zelo lepo pozicijo, toda dveh kmetov p« vendarle nI vredna. 22.------Tf3—f5 23. TclXc7 Tf5Xd5 24. Dd4—c4 b7—b5 25. Dc4—c6 Ta8—f8 26. Tc7Xz7 Dg5—d2 Črni je vrnil snega kmeta za napad. 27. Dc6—c8 Dd2 XcS 28. b2Xc8 Td5—d3 29. Tel-bi Tf8—e8! 30. Tbl-fl --- Grozilo Je Te8—e2 30. —----17-15 31. Tfl—bi --- Beli Je f7—f5 tesilll In se ne boji več. ker ie Črni krali privezan na 8. linijo. 31. — _ — Te8—e2! 32. b2—h4 Td3—e3 33. TblXb5 T23Xe2 + 34. Ksl—fl Te2—f2 + 35. Kfl-el Tf2—b21 Grozi Tg2—gl mal 36. Tb5Xb2 Te2Xb2 37. aS—a4 Tb2—h2 38. a4-a5 Th2Xh4 39. a5—a6 Th4—a4 Bitka ie odločena, beli bi se mirno lahko vdal. Seveda je bilo svetovnemu prvaku težko 2e 2ato, ker se je z njim borila dama Kai le hotel? leral Je še celih 18 potez brez nade. brez možnosti. Potem pa Je polomil orožje. Tartakower 'Je partijo Izvrstno Igral. Kmalu na to le v Folkstoneu vnovič porazil svetovnega prvaka Tartakower Je očividno ie vedno stari razbofnlk. Alfehin pa prav ovitovn nI to kar 'p bil Pristopite k „Jadranski Iz in sester® čutov Znani monakovski živalski psiholog profesor dr. Schmidt Je s celo vrsto eksperimentov dokazal, da imajo psi poseben orientacijski čut. Kmetskega psa je dal n. pr. prepeljati v zaprti košari z avtom in po ovinkih v oddaljeni, popolnoma tuj kraj, kjer ga je izpustili v megli. Pes je zlezel nezaupno iz košare, nato se je začel obračati proti vsem štirim stranem neba, kakor da nekaj intenzivno išče. hipoma pa je planil proti strani, kjer je ležala njegova domača vas in jo je dosegel v dolgem, neprestanem teku po najkrajši možni poti. Da si je izbral res najkrajšo pot, je profesor Schmidt ugotovil s številnimi opazovalci, ki jih je porazmestil od kraja, kjer je psa izpustil, do njegove vasi. Z istim rezultatom so potekli številni drugi poskusi s kmečkimi in mestnimi psi. Izjemo so delali sa-mo skopljeni psi, ki v podobnih okoliščinah niso našli poti domov. Kakšen je čut, po katerem se psi v teh Civilizacija nas )e oropala za čut orientacije okoliščinah ravnajo, de ni prav znano. Običajnih petero čutov jim tu gotovo nič ne pomaga ali le prav malo, morda tedaj, ko so v že znanem jim ozemlju. Mogoče jih vodi neka posebna občutljivost za lokalne elektromagnetske sile, po katerih se po vsej priliki ravnajo golobi pismonoše. ki se zmedejo v svoji smeri pri letanju mimo kakšnega brezžičnega oddajnika. Zanimivo je, kar smo nedavno tega 2e poročali, da Ima tudi človek ta šesti, orientacijski čut, vsaj primitivni človek, kajti civilizirani je imel dovolj prilike, da ga izgubi. Pred nedavnim ga je ugotovil ameriški raziskovalec King z vso jasnostjo pri beduinih Libijske puščave, ki se usmerjajo z jasnovidno gotovostjo proti daljnemu cilju, ne da bi se zanašali pri tem na zvezde ali druge orientacijske možnosti. Najboljši vodniki skozi puščavo so celo slepci, bržkone zato, ker se jim z izgubo vida čut za orientacijo še posebno razvije. Pigmejci in pračlovek Pred nekoliko dnevi smo poročali o zanimivem predavanju, ki ga Je imel sloviti raziskovalec pritlikavega plemena prof. Schebesta na zagrebški ljudski visoki šoli. Isti učenjak je imel o tem predmetu isto-tam še drugo predavanje, v katerem se je ta vil z izvorom pigmejcev in njihovo civilizacijo. Po njegovem mnenju in po mnenju novejše zadevne znanosti so pigmejci direktni potomci nekega pračloveškega rodu, Id ga je ta ali oni vzrok v sivi pradavnini prisilil, da si je poiskal novo domovino po eni strani v pragozdju Konga, po drugi strani v težko dostopnih predelih Zadnje Indije. Tu v Indiji se je pleme v teku časa pomešalo malo z drugimi plemeni, d očim se je ohranilo v Afriki čisto. Tako je opaziti pri obeh vejah poleg mnogih enakosti tudi razne divergence, n. pr. že v barvi, ki Je pri afriških pigmejcih nenavadno svetla, pri azijskih pa črna. Obojim je skupno neko zanimivo sožitje (simbioza) z okoliškimi poljedelskimi ljudstvi drugih plemen, o čemer smo govorili že v prejšnjem članku. Pigmejci sami so pragozdni nomadi, ki se preživljajo z lovom na divje živali in nabiranjem divjih sadežev. 2ive v majhnih skupinah, ki so na večnem potovanju skozi pragozd. Temelj te skupine ni družina, ki bi se težko preživljala sama v tamošnjih okoliščinah, temveč nekakšna zadruga sorodnih družin. Možje zadruge hodijo na lov, žens-ke gradijo vsakokratna taborišča z značilnimi, panjem podobnimi kočami (v Afriki) ali s skupnim primitivnim krovom (v Aziji) ter skupno nabirajo rastlinsko hrano. Orodje in orožje pigimejcev je zrfo primitivno, v Afriki imajo n. pr. kot glavno orožje lok in puščico, v Aziji dolge pihalnike, s katerimi spuščajo svoje majhne, toda zelo nevarne puščice v "žrtev. (V prejšnjih sto- Zanimiv človeški rod v Afriki letjih so tudi azijski pigmejci uporabljali lok.) Oboji kalijo svoje puščice v zelo hudem strupu. Ogenj si pripravljajo oboji z drgnjenjem trdega in mehkega lesa, toda na različen način. Domačih živali ne poznajo razen psa, ki ga rabijo za lov. Afriški pritlikavci mu obešajo okrog vratu lesen zvonec, da mu lažje sledijo. Zanimive so družinske uredbe, žena je absolutna gospodarica koče in sme iz nje napoditi tudi moža, če se ta potepa n. pr. dalj nego je dopustno izven doma. Po drugi strani se sme mož ločiti od žene, a to je silno težka procedura, ker se sme pripadnik ene zadruge poročiti le z žensko iz druge zadruge ln mora prva dati ob tej priliki drugI kakšno svoje dekle v zameno. V primeru ločitve jo dobi nazaj, to pa lz raznih vzroko (n. pr. če živi zamenjalna ženska v drugI zadrugi že »srečno zakonsko življenje«) ne gre tako lahko. Vsekakor zastavljata obe zadrugi v takšnih primerih ves svoj vpliv, da ne pride do ločitve. Zanimive so verske predstave. Pigmejci verujejo v enega ali več bogov, ki so postavili določene zakone, katerih človek ne sme prestopiti. Za prestopke ee mora pokoriti, da ne nakoplje zadrugi Jeze užaljenega božanstva. Amuleti, čarovniki itd. imajo seveda veliko vlogo. Duša po smrti živi dalje in sicer v boljši ono-stranostl, kjer se ovenča z rdečimi cvetlicami in se oprosti vseh muk in skrbi. V otalem ima duša pri živem človeku svoj sedež v zenici. Med verskimi ceremonijami zavzema veliko vlogo ples, katerega se v Afriki udeležuje vse, staro in mlado, fensko in moško, v Aziji pa plešejo samo ženske. Kultura teh zanimivih in kakor smo videli prastaiih ljudstvec je kar se da primitivna, toda povsem človeška, nič kani-balskega ni na njej. V marsikaterem oziru prekaša celo "kulturo dosti civiliziranejših ljudstev. Najlagiovitejše ljudstvo pod soncem so rdesekoži Indijanci ▼ Ameriki Navzlic gospodarski krizi in depresiji, ki tlači vse države sveta, hoče Amerika še vedno veljati za deželo superlativov. Pravkar so namreč ugotovili, da živi v Ameriki najimovitejše ljudstvo na svetu. Vest je vrgel v svet »Indijanski urad« v Washingtonu. Ta urad je nekakšno ministrstvo za indijanske zadeve, njemu so podrejene vse stvari, ki imajo kakšno zvezo * Indijanci. Statistika pravi, da cenijo celokupno premoženje Indijancev na 15 milijard dolarjev. In ker je vseh Indijancev samo 350.000, pride na vsakega rdečekožca osebno 43 tisoč dolarjev. Statistika, ki je odkrila to največje povprečno bogastvo na zemlji, pa je zanimiva še po neki drugi strani. Splošno je namreč razširjena legenda, da Indijanci izumirajo. številke iz Wa.shingtona pa pravijo, da se je indijanski rod kljub svojemu »izumiranju« od 1. 1870 do danes pomnožil za 50.000 duš. Indijanci, ki živijo v velikih ameriških središčih, seveda ne spadajo med najimovitejše ljudi sveta. Oni so siromaki, kakor n. pr. črnci, in žive borno življenje parij. Tem bolje pa se Imajo naseljenci v rezervacijah. Ko so proti sredi 19. stoletja v Ameriki vedno bolj prodirali beli pionirji v gotova ozemlja notranje Amerike, se je zdelo, da bo Indijancev vsak čas konec. A čez noč se je njihov položaj spremenil in se obrnil na bolje. Na kamenitih tleh, ki so Jim bila odločena v bivanje, so odkrili petrolejske vrelce. To Je bila njih sreča. Začela se je tekma za blaginjo in v tej tekmi je zmagal rdeči mož proti belokožcu. Slednji Je sicer skušal napeti vse sile, da bi Indijanca oškodoval in izrinil, toda ni mu uspelo. S prognanstvom ni bilo nič. Indijanci pa so začeli kupičiti petrolejske dobičke in danes ni med indijanskimi poglavarji niti enega, ki bi ne bil bogat. Bogastvo ostaja v rodbinah, ki se dobro množe in polagoma razdirajo bajko, da bo njihov rod prišel na ničlo. Srednji vek v Sevilji Umor ženske, ki je »uročila" otroka Pred porotniki v Sevilji se je vršil te dni proces, ki spominja na srednjeveške čarovniške procese. Obtožena sta bila kmet Rodrigo Soredo in njegova žena, da sta umorila svojo sosedo, neko Siadabovo. Pred nedavnim je Soredovim obolela sedemletna hčerka najbrž za pljučnico. Siadabova je nato sosedam nasvetovala, naj pokličejo zdravnika na pomoč. Toda Boredova. ki nlnmta zaupanja v zdravnike, ata se obrnila rajši do neke vedeževalke lz sosedne vasi. ki 1« prišla ki za drag denar ugotovila, da )e otroka uročila neka ooprntaa. Tr«b* jo j« najti ln prisiliti, da otroka odroči floredovs ata dolgo ugibala, kdo bi bila ta fiarovntca in sta se končno zedlnila, da oi to nobena druga n#go Sladab. Zvabila «£« Jo pod aoko pr*tveao v svojo hišo, zaprla ata aa »jo vrata tn navalila nanjo, naj po^rn« otroku »dravje. Nesrečni ca jima aevada b< mogla pomagati, a zaman je Uto *»tr>»v**K Aa nima o čarovništvu niti pojma. Privezala sta jo k otrokovi postelji in tam sta jo tako dolgo časa obdelovala s palicami, da se je zgrudila mrtva. Morilca sta se morala sedaj zagovarjati pred sodniki. A vse prizadevanje teh, da bi jima odprli oči o strahotni zablodi njiju prazno-verstva. je bilo zaman. Neprestano sta ponavljala. da je bila Siadabova čarovnica in da je kot takšna zaslužila svojo usodo. Moža so končno obsodili na dosmrtno ječo, ženo pa na 20 let robijs. Prava dobrota današnjih dni so izborna oblačila in izvrstni štofi za gospode v tako fini kvaliteti in po tako nizkih cenah kakor jih nudi tvrdka Drago Sehwah v Ljubljani. Moškim Je težko ustreči Pred nekoliko meseci js vrfmjala v Pragi veliko senzacijo tožba za ločitev zakona, ki io je vložil neki odvetnik proti svoji leni, ker se ji je telesna teža v dvajsetih letih zakona dvignila od 100 na 250 funtov. Mož je navedel, da je že davno pred modo vitke linije in dolgo časa iskal žene, ki bi glede telesne teže ustrezala njegovim estetskim zahtevam, danes pa ne morejo zahtevati od njega, da bi s«e zadovoljil z debelo ženo. Sodniki so mu ustregli in so zakon ločili. Da so pa zakonski možje glede telesne teže svojih boljših oolovic lahko diametralno nasprotnih nazorov, nam dokazuje pravda. ki je tekla te dni v Budimpešti. Tam je neki trgovec Aladar PatakT zahteval od sodnikov, naj ga rešijo žene, ki je od prvotnih 160 f.mtov. s katerimi mu je nekoč ugajala, ix) krivdi »znorelo trmaste moderne kure za shujšanje« padla na pičlih 1C0 funtov. Tudi v tem primeru so sodniki zakon ločili. čeS da moža res ne morejo prisiliti, da bi živel skupno življenje »z boljšim skeletom«, če si želi zastavnejše polovice. Painlevčjevo zadnje itivo Pokojni veliki francoski učenjak in državnik je bil velik prijatelj Croethejevih del. Kakor poročajo, je delal Se zadnji večer pred smrtjo na svojem prevodu Goetheje-vega »Fausta«, potem pa t« čital iz neke nove nemške izdaje tega dela, ki jo je bil pravkar prejel. Nato je zaspal, ne da bi se več prebudil. Pred lastnim spomenikom Charles Lindbergh si je te dni v Parizu ogledal spomenik samega sebe. Spomenik stoji na Le Bourgetu, kjer Je Lindbergh pristal, ko je premagal Atlantski ocean Pil glavobolu, omotici, šumenju v ušesih porušenem spanju, slabovoljnosti, razdraženosti sezite takoj po staropreiz-kušeni »Franz Josefovi« grenčici. Poročila višjih zdravnikov v zdraviliščih za želodčne in črevesne bolezni poudarjajo, da je »Franz Josefova« voda izborno učinkujoče naravno odvajalno sredstvo. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Mase) ljudske pozabljivosti Skladišče dežnikov in palic, Id ao Jih našli v Londonu na vlakih ln tramvajih čudežni strup karare Iz ameriških potopisov poomamo v* strašni strup kurare, Id ga pridobivajo Indijanci iz soka nekih rastlin in v katerem kalijo svoje puščice. Ena sama malenkost koncentriranega strupa je na njihovih osteh, toda človek, ki ga zadene takšna ost, mora umreti strašne smrti. Kurare učinkuje namreč mrtvilno na vrhnje mišičevje človeškega telesa, živci, možgani, zavest ostanejo do zadnjega trenutka nedotaknjeni, zastrupijenec pa pade na tla, ker mu roke in noge odpovedo službo. Polagoma ga zajame grozotna negib-nost, negibne mu postanejo tudi mišice, Id dvigajo prsni koš pri dihanju. Kakor želeeen oklep obda človeka, dihanje je čedalje težje, žrtev si zaman prizadeva, da bi ujela dovolj zraka za dihanje. Na zadnje se zaduši pri polni zavesti. Takšni so učinki kurareja kot morilnega sredstva. Toda to morilno sredstvo se je zdaj mahoma spremenilo v blagodejno točilo za nešteto trpečih ljudi, ki Jim zdravniška veda v večini primerov do dene« ni vedela pomoči. Dva španska zdravnika, VUlanova in Canalis, poročata v nekem strokovnem medicinskem listu, da sta začela uporabljati kurare v silno majhnih, absolutno ne- škodljivih količinah n adravljenje tres-lJVvcev, nesrečnežev, ki so po kakšni živčni ali drugi bolezni, radi kakšnega duševnega pretresa aH tudi radi starosti, alkoholizma itd. v žalostnem položaju, da Jih obvladuje neprestano, nepremagljivo tresenje bodisi samih rok ali vsega telesa. Dosti takšnih tresljivcev vidimo na cesti — znamenje, kako malo uspeha Je imela s njimi zdravniška znanost. Toda kurare ozdrav-Ija po zatrdilu omenjenih španskih zdravnikov to bolezen popolnoma aH pa jo vsaj silno olajša, ne glede na to, kakšen JI je vzrok. Posebno učinkovit pa je za tresenje, ki izvira od kakšnega duševnega pretresa. S stališča logike bi bili takšni ndravilni učinki na zadnje razumljivi, kajti če kurare omrtviči v večjih količinah gibanje zdravih mišic, potem je naravno, da bo v m&njfeth količinah moral ustavljati tudi abnormalno mišično delovanje in ga reducirati na normalno. Količine strupa, ki jih uporabljata odkritelja pa so res majhna V posameznih injekcijah Je kurare 200-krat razredčen. Zadostuje običajno pe.r Injekcij za ozdravitev, posamezni bolniki pa so v teku daljših kur prenesli skupaj do 40 centi gramov kurareja absolutno brez vsake škode. m »Vzorci Se nekatere podrobnosti ZffllCfl^ o ruskem poletu v stratosfero Ruski Usti prlObčujeJo še vedno poročila o stratosfemem poletu pilota Birnbauma, frvf. Godunova in komandanta Frokofjeva. Med novimi podrobnostmi navajamo naslednje: Balon se Je začel dvigati deset minut potem, ko so hermetičsao zaprft gondolo, t J. ob pol 9. Ob 9. je bil v višini 6000 m, osem minut pozneje pa že v višini 12.000 metrov, ob 9.25 v višini 17.200, ob 10. v Višini 17.500 m, ob 12.45 v višini 19.000 m, nakar se ni več dvigal. Dve uri Je ostal v tej višini, 50 km jugozapadno od izhodišča. Posadka je bila skoraj nepretrgano v brezžični zvezi z zemljo. Ob 18.05 je pristal pri Kolomni v bližini Moskva, potem ko Je za las ubegnfl padcu v reko Moskvo. Posadka Je bila v tem pričakovanju že ponovno zaprla vsa okna, ki eo Jih odprli pri padanju v višini 5000 m. Med tem ko Je balon plaval v višini 19.000 m in je bilo treba čakati, da se zaradi sončnih žarkov močno sregretl plin shladl, da bi mogli spet na zemljo, so le- »krutnost civilizacije Lov s puško naj nadomesti fotografska kamera Bilo bd nepravilno, če bi hoteli zvaliti krivdo za izumiranje dragocenih velikih živalskih vrst samo na po edinega člo veka in na njegovo lovsko strast. Najhujši sovražnik velike divjadi v Afriki, v Aziji in povsod, kjer je še nekaj eksistira, je neprestano razširjanje obdelanih tal. Marsikomu je žal, da iaganja povodni konj, merjasec, slon ali krokodil, toda obdelovalec bombažnih ali sladkornih nasadov bi se lepo zahvalil za obisk povodnega konja, felahi, ki se kopljejo v Nilu, ne bodo prav nič objokovali izumiranja krokodilov, živinorejec v Afriki, Aziji, Ameriki mora v lastno korist prepoditi vso mesojedno zverjad in z njo mora odpoditi tudi antilopo, zebro in bivola, kajti njih navzočnost prinaša domačim živalim bolezni. Tudi slon v bližini človeških naselij nI noben prijeten sosed. Tako ne more nobeno stremljenje po ohranitvi zanimivih živali zapirati oči pred vprašanjem, da-li so človeku v direktno korist ali v škodo. Po drugi strani pa je seveda potrebno, da jih ne iztrebimo, če je kakšna možnost za njih ohranitev. Najlepši vzgled je dala v tem oziru Amerika z ustanovitvijo obsežnih zaščitnih ozemelj, v katerih se človek ne sme naseliti, a še manj preganjati živali, ki so našle tu svoje zadnje zatočišče. Mnoge živalske vrste, ki so bile že popolnoma na robu propada, so se tako ohranile in so Ameriki v ponos, znanosti pa v korist. Takšna zaščitna ozemlja so nastala potem po drugih deželah, tudi v Evropi, a še vedno ne v takšnem številu, kakor bi bilo potrebno. Zato s e bo sestala te dni v Londonu mednarodna konferenca, ki Ji je namen ustvariti mednarodno pogodbo, po kateri se bodo po vsem svetu zaščitile redke ln edinstvene žival! in rastline, zlasti pa v Afriki in Aziji. Skoraj vse dežele sveta so posllale na to konferenco svoje zastopnike, ki se bodo v tem vprašanju predvidoma lažje sporazumeli nego na vseh dosedanjih konferencah, kjer je Slo za zaščito — človeškega rodu pred vsemi nevarnostmi, ki mu grozijo. Med drugim bo konferenca predložila načrte za nova zaščitna ozemlja, kolonialne vlade bo pozvala, naj izdado zakone, ki bodo pod pret-njo težkih kazni prepovedali trgovino z lovskimi »trofejami« in vsakršen lov, ki bd ne bil nujno potreben. Mnogi primitivni rodovi se n. pr. še danes preživljajo samo z lovom in lovskim plenom, zato pa še ni potrebno, da bi zavoljo nekoliko slonove kosti pobili toliko in toliko slonov in prepustili njih trupla črvom. Lov domačinov je tudi neredko brez potrebe grozovit. Zlasti bo konferenca nastopila proti pastnim jamam ln pastem, ki živali samo težko poškodujejo in jo puste trpeti. Kazni v zaščito živali naj veljajo seveda tudi za belokožne divjake, ki delajo neredko brez nujnosti še večjo Škodo nego domačini, pri čemer se s svojim koanodnim morilnim orodjem niti ne morejo pobahati s kakšnim posebnim junaštvom. Lov zavoljo športa je sploh sramota za civiliziranega človeka in ga Je treba prepovedati. Več junaštva, spretnosti in bistroumnosti pokaže lovec, ki ujame iz življenja živali v prirodi značilen in zanimiv prizor s fotografskim ali kinematografskim aparatom, nego če živali, ki mu ni storila hudega, ubije iz udobne daljave. Ce konferenca s svojimi predlogi ne uspe, tedaj je pričakovati, da bo razširjanje obdelanega ozemlja ln »modernizacija« lova iztrebila vrsto za vrsto živali, ki jih imenujemo danes še »divje živali«, a ki so v resnici samo uboge begunke pred smrtjo. Človek se mora razširjati po zemlji, ker je to v njegovem življenjskem interesu, toda zavoljo tega mu Se nI treba uničiti živalstva, ki ima kot delo stvarstva istotako pravico do življenja. Zemlja pa je dovolj velika, da bi našli tudi za žival dovolj prostora na nji, namestu da bi njene lobanje in kože hranili po zaprašenih lovskih sobah. talci pozaJtrkovaH. Ves čas so se počutili dobro, za kair gre hva&a tudi kisikovim aparatom, ki so Jim ol&žali dihanje. Ko so pri padanju odprli okna, je Godunov kot prvi pomolil glavo ven. Ker je opazil, da se je vrv za spuščanje plina oddaljila od okna, Je splezal ven in jo spravil v red, nakar je šlo spet navzdol Zaradi majhndh oken Je bfilo v gondoli nekam temno, toda udeleženci so v najvišjih višinah lahko opazili, da ima nebo temnovioletno Tmrvo, kar so registrirali tudi z barvno tabelo. Balon se je v marsi-kakšnem oziru razlikoval od Piccardove-ga balona in je bil dosti popolnejši. V primeru nevarnosti bi se dal hitro spremeniti v padalo. Zveza med balonom in gondolo je bila takšna, da je mogla posadka vsak hip pregledati notranjost balona. Kovinski (aluminijasti) kosi so bili med se-boj skovani, kar Jim je dajalo večjo prožnost. Nekaj novega so bile svojevrstne steklenice za napolnitev s stratosfemim zrakom. Izdelane so bale tako, da so se v določenih višinah same odprle in potem avtomatično zaprle. Tako je ekspedicija prinesla na zemljo o=lo vrsto »zračnih vzorcev« iz raznih višin. Znanstveni materiali, M si ga je nabrala ekspedicija, še davno ni predelan, a Je zelo bogat to važen. ANEKDOTA Napoleon med velikim delom ni Imel dosti časa za ljubezenske stvari. Nekega dne se je javila dama, s katero sta se bila zmenila za galantno dogodivščino, pa js povsem pozabil nanjo. »Recite gospodični, naj pride ob petih,« je zarenčal Korz, »toda točno! Ob petih in deset minut moram na sejo. In najljubše bi mi bilo,« je dodal po kratkem premisleku, »če bi šla ta stvar sploh brez mene!« VSAK DAN ENA Mačja godba po notah Gospodarstvo in dohodki v prvih 6 mesecih proračunskega leta 1933»*34» Izdatki državne administracije v septembru letos so znašali skupno 513.98 milijona Din (▼ proračunu predvideno 582.49 milijona Din), kar značl, da je bilo od zneska, predvidenega v proračunu, izrabljeno le 88.24%. Od izrabljene vsote je bilo izdano za osebne izdatke 290.79 milijona Din ali 97.55% od zneska, predvidenega v proračunu v to svrho Na materialne izdatke odpade 223.19 milijona Din ali 78.40% od vsote, predvidene v ta namen. Prihranek nasproti proračunu znaša torej v septembru 68-51 milijona Din. Dohodki v septembra so znašali 595.62 milijona Din (v proračunu predvideno 582.49 milijona Din). Iz tega izhaja, da so dohodki prekoračili proračun za 13.13 milijona Din. Prebitek dohodkov nad izdatki je dosegel 81.64 milijona Din. V vsoti dohodkov pa še ni vštet dohodek državnega gospodarstva: državnih posestev Belja in Topolovca in Državne hipotekarne banke, ker se čisti dohodek teh ugotavlja na koncu proračunskega, odnosno ekonomskega leta. Od skupne vsote dohodkov v septembru (595.62 milijona Din) je bilo izročeno glavni državni blagajni 559.20 milijona Din za poravnavo splošnih državnih izdatkov; ostanek je bil delno izročen v oktobru, delno pa zadržan začasno od gospodarskih ustanov za poravnanje izdatkov v naslednjem mesecu. Izdatki za prvih šest mesecev proračunskega leta 1933.-34. (od 1. aprila do 30. l ?-tembra letos) so dosegli 2642.81 milijona Din ali 75.62% od zneska, predvidenega za to dobo v proračunu (3494.95 milijona Din). Od porabljene vsote je bilo izdano za osebne izdatke 1881.85 milijona Din, kar predstavlja 105.22% vsote, ki je bila predvidena v to svrho (1788.54 milijona Din). Na materialne izdatke odpade 760.96 milijona Din ali 44.59% zneska, ki ga je proračun namenil v to svrho (1706.41 milijona Din). Dohodki za prvih šest mesecev so znašali 3023.55 milijona Din, to je 86.51% od zneska, predvidenega v proračunu (3494.95 milijona Din). Prebitek dohodkov nad izdatki v prvih šestih mesecih znaša 380.84 milijona Din, kar pa je le računski prebitek. Iz dohodkov tekočega proračunskega leta so bili izplačani do konca avgusta še mnogi računi iz proračunskega leta 1932-33. Ti izdatki, ki znašajo več sto milijonov, pa niso v tem računu upoštevani. Ob koncu avgusta je znašal višek dohodkov nad izdatki 299.19 milijona Din. V teku septembra je bil ta višek povečan za 81.64 milijona Din, tako di. bi moral znašati na koncu septembra 380.83 milijona Din. Moral pa se je zmanjšati za znesek 0.09 milijona Din, to je za višek izdatkov nad dohodki pri državni tiskarni v Sarajevu v mesecu septembru, čisti prebitek je torej kakor rečeno 380.74 milijona Din. Od vseh dohodkov v prvih šestih mesecih v znesku 3023.55 milijona Din je bilo izročeno glavni državni blagajni za poravnanje izdatkov splošne administracije 2793.40 milijona Din; ostanek v višini 230.15 milijona Din so skoro ves začasno zadržala gospodarska podjetja. Stanje Narodne banke Po izkazu Narodne banke z dne 31. oktobra se je skupna podlaga nasproti stanju 22. oktobra zmanjšala za 3.38 milijona na 1910.15 milijona Din. Znižalo pa se je tudi stanje deviz, ki se ne štejejo v podlago, in sicer za 20.45 nrlrjona na 29.29 milijona Din. Dalje je nižje stanje kovanega denarja v srebru in niklju, ki je bilo 22. oktobra po daljšem času spet naraslo. Zmanjšal se jo kovani denar za 29.55 milijona na 190.52 milijona Din. Po zadnjem občutnem skrčenj j so menična posojila spet malenkostno narasla. Prav tako se je neznatno dvignil lombard. Obtok bankovcev se je povečal za 49.72 milijona na 4342.52 milijona Din. Obenem pa »o se obveznosti na pokazanje zmanjšale za 00.81 milijona na 1025.70 milijona Din. Skupna vsota obtoka bankovcev in obveznosti na pokazanje je torej nasproti 22. oktobru popustila za 11.09 milijona na 5368.22 milijona. Znižale so se dalje obveznosti z rokom za 22.77 milijona na 1096.30 milijona Din. Razmerje kritja se je malo izboljšalo. Kritje obtoka bankovcev in obveznosti na pokazanje v zlatu in devizah je poraslo od 35.57 na 35.58*/», a zlato kritje samo od 33.36 na 83.43®/«. Stanje na dan 31. oktobra je bilo naslednje (v milijonih Din; v oklepajih razlike nasproti stanju 22. oktobra): aktiva: podlaga 1910.15 (_ 8.38), od tega v zlatu 1794.91 ( + 0.005), v valutah 0.03 (— 0.30) in v devizah 115.20 (— 3.08); devize, ki se ne štejejo v podlago 29.29 (— 20.45); kovani novci 190-52 (— 29.55); posoiila na menice 1875.10 ( + 0.31); lombard 309.89 (+ 0.39); stari državni dole 1718.77 (+ 0.40); začasni državni avans 600.00 (—): pasiva; obtok bankovcev 4342.52 (+ 49.72); obveznosti na pokazanje 1025.70 (— 60 81), od tega nasproti državi 5.12 (— 9.58), po žirovnih računih 567.93 (— 64.36) in po rajnih računih 452.65 (+ 13.13); obveznosti z rokom 1096.?"1 (— 22.77)._ Gosoodarske vesti =. Seznamki oseb. zavezanih pridohnini, katerih davčne osnove za davčno leto 1933. se bodo obravnavale pred obema davčnima odboroma za mesto v Ljubljani v časa od 20. t m. do vštetega 9. decembra, bodo razgrnjeni na vpogled davčnim zavezancem v pisarni mestnesa načelstva v Ljnbljani v čaeu od 6. do vštetega 13. t. m. med običajnimi uradnimi urami. 0 predlogih davčne unra-ve bodo davčni odbori razpravljali v splošnem v istem vrstnem redu in na dan, ki ga navaja razgrnjeni seznamek. V prvi vr*ti se pa bodo obravnavali primeri onih davčnih zavezancev, ki bodo morebiti čakali pred razpravnim prostorom. O tem obvešča davčna urava za Ljubljano vse pri^obnini zavezane stranke, da v lastnem inieresu oreale-dajo davčno osnovo, da morejo morda osebno ali pa po pooblaščencih pred davčnim odborom na dan razprave zastopati svoje interese. Zadevni zakonski predpisi se giase: Seje odbora so tajne. Prisostvovati jim sme 9amo davčni zavezanec ali njegov zastopnik, odnosno pooblaščenec. Kot zastopnik davčnega zavezanca sme priti pred davčni odbor: mož za ženo. žena za moža. oče ali mati za otroke in otroci, starši od 18 let, za starše kakor tudi vsakdo, ki se "ne bav: obrtno ali za plačo s takim poklicem. t >da s pravilnim pooblastilom. Po tej določbi ne morejo zastopati strank pred davčnim odborom n. pr. zakotni pisarji. Pač pa smejo kot pooblaščenci s pravilnimi pooblastili pred davčnim odborom zastopati davčne zavezance: olvetni-ki, javni beležniki (notarji) ali pooblaščeni finančnonravni zastopniki. Za pravne osebe smejo prihajati pred davčni odbor njih predstavniki, odnosno pooblaščenci predstavnikov, za osebe pod skrbstvom in mase, vobče pa niih skrbniki, zastopniki, ali braniteiji (konkurz upravniki). Razpisane razprave se ne bodo odložile, ako bi jim davčni zavezanci ne prisostvovali; tudi se določeni red za razprave ne bo v nikakem Drimeru izpre-menil. Podroben vrstni red razprav za posamezne stroke davčnih zavezancev in tudi pričetek seje sta razvidm iz pregleda pri mestnemu načelstvu v Ljubljani in tudi pn tej davčni upravi. Vodnikov trg 5/II.. pred razpravnim Dro^lorom. — Plačilo kupnine za nepremičnine Državne hipotekarne banke z vrednostnimi paplrfi. Državna hip^ekama banka javlja, da morejo kupci nepremičnin, ki so postale bankrna svojina. plačati kupoprodajno ceno namesto v gotovmi tudi z naslednjimi vrednostnimi, papirji: s 7odstotnimi ">ložnicami Državne hipotekarne banke "Tvsije Seligman) s 7odstotnimi in 8 od- ' fnimi obveznicami državnega zunanje- ga posojila v zlatu (emisije Blair), z obveznicami 7 odstotnega investicijskega posojila in z obveznicami Vojne škode. Kot obračunski tečaj založnic in obveznic se jemlje borzni tečaj papirjev na dan licitacije; vrednost kuponov se istotako obračuna z dnevom licitacije. V poštev pridejo samo oni papirji, ki kotirajo na domačih borzah. Iz glavne podružnice Državne hipotekarne banke v Ljubljani. •AHegro« ml je postal neobhodno potreben fi pravi »vm.(vvim> /Jia.ni kn.mik moded Standard t-družuj-e v anern »parado apwM.ja.lni kamen u iwnje za brušenj«, ostri avtom&tebo v»e britvi« Pomiljan Dim 260.— čnn Dim 805.— NOVO! A II e g f o ! SpeojaJaf moiie! — format za po.tova.nj« — za brotvic« na dive rosi. — Pomiki jan Dim 130.—. Dobava ae ▼ nožarnah in parfuunerijaji ter dragih trgovinah te strok«. = Držama hipotekama banka je odobrila mestni občini ljubljanski zadnji obrok posojila za palačo Trgovske akademije v višini 2.5 milijona Din. kateri znesek bo izplačan v prihodnjih tednih. Celotno posojilo znaša 6.5 milijona Din. Želeti bi bilo, da bi Državna hipotekama banka tudi v bodoče pokazala enako naklonjenost v pogledu komunalnih posojil Liubljani. ki zaradi kreditne krize nima možnosti, da bi pri ljubljanskih zavodih najemala dolgoročna posoiila. = Novo preiisedništvo Trgovinsko - industrijske zbornice v Zagrebu. Minister za trgovino in industrijo je razrešil dolžnosti vse sedanje svetnike in namestnike kakor tudi sedanje predsedništvo Trgovinsko - industrijske zbornice v Zagrebu. Za novega predsednika zbornice je postavljen g. dr. Milan Vrba nič. ravnatelj Hrvatske sveopče kreditne banke v Zagrebu, a za podpredsednika g. Ivan Prpič, trgovec z mešanim blagom v Zagrebu, in g. Annin Schreiner, predsednik »Zagorke«, d. d. za gradbeno industrijo v Zaarebu. Razen tega so imenovani tudi novi svetniki in njihovi namestniki. - Rišni posestniki, ki niso vložili prijav dohodkov od zgradb za leto 19S4. obenem s spiski najemnikov in podnajemnikov v oktobru 1. 1933., se opozarjajo, da jih vlože vsaj do 15. t. m. ter obenem v priiavi sami opravičijo zamado, da se izognejo s tem predpisu kazni po členu 137. zakona o neoosred-nih davkih. = Izprememba predpisov glede zavarovanja carinskih dajatev. Finančni minister je odredil, naj se odstavek drugi člena 12. navodil za izvajanje zakonskega načrta o splošni ari neki tarifi z dne 20. juli ja 1925 izpre-meni in naj se glasi: »Ker v carinskih predpisih glede zavarovanja carinskih dajatev ni izrecno predvideno, da jih je treba položiti v gotovini, se pooblaščajo carinska oblastva, da od deklarantov lahko sprejemajo tudi državne ali od države zaiamčene vrednostna papirje po aradnih tečajih, ki se od časa do časa določajo na podlagi odstavka 2., člena 12.. finančnega zakona za leto 1932./33.« Po dosedanjih predpisih, v katerih ni bilo izrecno predvideno, da se lahko zaradi zavarovanja carinskih dajatev položi tudi gotovina. so mogle carinarnice sprejeti poleg državnih del ali od države zajamčenih vrednostnih papirjev tudi garantna pisma domačih denarnih zavodov, pooblaščenih za kupčije z dev'z«mi in valutami, in vložne knjižice teh denarnih zavodov. — V trgovinski register se je vpisala tvrd-ka Anglo-Jugoslavensko petrolejsko dionič-ko društvo za rafiniranje i promet petrolejem i inim bitumenskim pr-oizvodima. po-dražnica v Liubljani. Izbrisala se je tvrdka Borgodac & Co„ družba z o. z. v Ljubljani (končana likvidacija). = V zadružni register se je vpisala Jugo-sloveneka vzajemna zadruga, registrirana zadruga z omeieno zavezo v Ljubljani. Izbrisala se je Prva radnička pekama kao zadruga s. o. i. v Zagrebu, podružnica v Ljubljani. = Oddaja dnevne dobave mesa za čas od 1. oktobra letos do 31. marca 1. 1934. bo z javno ustno pogodbo 4. t. m. pri komandi dravske div'zpjske oblasti v Ljubljani Oglas v Zbornici za TOI, pogoji pri komandi. = Prodaja vreč. Direkcija državnega rudnika v Velenju sprejema do 16. t. m ponudbe glede nrodaje 700 jutastih vreč. Pogoji pri direkoiji. Hmelj + Žalec, 4. t m. Mirno raupok)4enje vlada nadalje na našem tržišču. Nakupujejo se le neznatne količine po neizpremenjenih cenah od 60 do 68 Din za kg. Opaža se, da imetniki blaga vztrajajo m po teh eenah zaenkrat ne oddajajo blaga. + Ž&tee, 4. L m. Nadaljnje povpraševanje in večji nakupi po 1700 do 2100 Kč za 50 ktf. Kupuje pa se tudi pod temi cenami. Položaj na naSih borzah Ljubljana, 4. novembra Na ljubljanski borzi je znašal devizni promet v tem tednu 2.35 milijona nasproti 3.79, 3.49, 7.81 in 2.36 milijona Din v prejšnjih štirih tednih. Deviza na New York je dalje oslabela in notira zdaj srednji tečaj z všeto premijo 47.09 nasproti 48.83 ob koncu zadnjega in 51.40 ob koncu predzadnjega tedna. Na efektnem tržišču ljubljanske borze je bila mlačna tendenca z malenkostnimi tečajnimi izpremembami. Od državnih vrednot je bil zaključen 7 odst Blair po 35.75, a od zasebnih vrednot Kranjska industrijska po 305. Majhen je bil promet tudi na zagrebškem efektnem tržišču, kjer enako ni bilo posebnih izprememb. Vojna škoda je ostala na prejšnjem nivoju in se je na koncu tedna zaključevala po 245 in 246. Položaj na lesnem tržišču ljubljanske borze je v glavnem neizpremenjen. Tendenca je zaradi znatnega povpraševanja živahna. Zaradi nizkih cen pa ni bilo mnogo kupčije. Zaključenih je bilo le pet vagonov testonov. Cene so ostale čisto ne-izpremenjenc. Devize Cnrih. Pariz 20.20, London 16.1250, New-vork 332.50, Bruselj 71.9750, Milan 27.1650, Madrid 43.20. Amsterdam 208.20, Berlin 123.15, Dunaj 72.77 (58), 9tockholm 83.20, Oslo 81.10, Kobenhavn 72.10, Pr^a 15.33. Varšava 57 90, Atene 2.95, Carigrad 2.48, Bukarešta 3.05 Dnnaj. (Tečaji v priv klirinpu.) Beograd 11.59, London 28.41. Milan 47.80, New7ork 582.54, Pariz 35.51, Praga 25-69, Curih 175.78. 100 S v zlatu 128 S pap. Efekti. Dnnaj. Državne železnice 16, Trboveljska 12.75, Alpine-Montan. 9.65. Blagovna tržišča ŽITO + Chicago, 4. t. m. Začetni tečaji: plenica: za december 85.875, za maj 89, za jub'] 86.750; turščica: za december 33.750, za maj 40.125, za julij 41.750; rž; za december 67, za maj 63. + Winnipeg. 4. t m. Začetni tečaji: pSe: niča: za december 63.50, za maj 67. 4- Novosadska blagovna borza (4. t m.) Tendenca nespremenjena. Promet 73 vagonov. Pšenica: baška. okolica Novi Sad. 102 _ 104; okolica Sombor 101 — 103; srednjebaška in slavonska 103 — 105; gor-njebanatska HCW do 103; srednjebanat-ska 100 — 102; južnobanatska 94 _ 96; baška potiska in baška ladja Dunav, Bege j 105 — 106; baška, ladja Tisa 106 do 108. — Oves: baški. eremski in slavonski 51 _ 53. Ječmen: baški. sremski. 64/65 kg 62 — 64. Koruza: baška. sremska 72 _ 74; slavonska 74 — 76; banatska 69 — 71; baška ladja Begef 74 — 76; ladja Dunav Tisa 75 — 77; baška, sremska, nova, sušena, za november, pariteta Indjija 62 — 64; baška. sremska. za december - januar 54 do 56 Moka: baška. banatska »Og« in >0gg« 195 - 215; >2« 175 _ 195; >5« 165 - 175 >6« 112.50 - 122.50; »7< 82-50 - 92.50. »8« 65 — 70; sremska, slavonska >0g« m »Ogg« 185 _ 200. >2« 165 _ 185; »5« 145 - 165. >6« 107.50 - 117 50: .7« 77.50 do 87 50; »8< 65 — 70. — Otrobi: baški. sremski 48 — 50- banatski 46 — 48 Pižol: baški sremski beli 130 — 185 VINO. + Vinsko tržišče v dravski banovini (4. t. m.) Trgatev je v splošnem končana in delno 90 mošti tudi že pokipeli. Blago niti nI tako pomanjkljivo, kakor se je splošno pričakovalo. Dobijo se celo mošti, ki glede kakovosti ne zaostajajo mnogo za lanskimi. Le kislina prevladuje, a se bo že po prvem pretoku znatno zmanjšala. Kupčija z novimi vini razen s portugalko se še ni razvila. Kupilo se je le tu in tam nekaj malega. Izpraznile so se pa skoro vse stare zaloge in je oktobra poskočila cena za 100"/«. Za navadne mo-šte zahtevajo 3.50 do 4.50 Din, za boljše 10 in llodstotne 5 do 7 Din. Največ se giblje cena med 4 in 5 Din. Dobra domača portu-galka se plačuie po 5 do 6.50 Din. + Vinsko tržišče v Vršcu (4. t. m.) Letošnja trgatev je bila zelo slaba. V veliki večini vinogradov ne znaša dobljeni pridelek povprečno nad 25 hektolitrov. Edina uteha vinogradnikov je nekoliko boljša cena moštu, ki je povprečno za 50% višja od lanske. Kakovost letošnjega mošta je splošno slaba. Povprečno ima mošt 14 do 16 stopinj, a z boljših leg 18 do 20 stopinj. Cene moštu se gibljeio od 1.20 do 2 Din liter. Tržišče v novem gospodarskem letu ne bo preobremenjeno ne s starimi zalogami in ne z novim oridelkom. Skupna zaloga letošnjega vina v Vršcu bo znašala okoli 800 vagonov. Tako majhne količine Vršac že ni imel dolgo vrsto let. Cene vinu v Vršcu so naslednje: navadnim belim vinom 2.60 do 3.20, navadnim rdečim vinom 2.80 do 3.30. kvalitetnim vinom 3 do 5 Din liter. ŽIVINA. + Mariborski svinjski sejem (4. L m.) Pripeljali so 322 rilcev. Kupčija ie bila zelo živahna in je bilo prodanih 172 živali. Cene so bile naslednje: 5 do 6 tednov stari 100 do 115. 7 do 9 tednov 120 — 150, 3 do 4 mesece 200 _ 250. 5 do 7 mesecev 350 — 400, 8 do 10 mesecev 450 — 52o in 1 leto stari 580 — 650 Din. Kilogram žive teže so prodajali po 6 do 8. mrtve oa 9.50 _ 10.50 Din 4- Mariborski iivinski sejem. Na sejem 31. oktobra so prignali 392 glav živine. Kupčija je bila dobra in je bilo prodanih 218 glav. Cene za kg žive teže so bile naslednje: debeli voli 3.75 do 4, poldebeli 2 do 8, plemenski 1.75 do 2, biki za klanje 8 do 4. krave debele 1.50 do 2.25. krave kloba-nrice 2 do 2.25. molzne in breje krave 2 do 2.75. mlada živin« 3 do 4, teleta 5 do 6 Din. Cene mesu: volovsko meso I. 10 do 12, II. 8 do 10, meso bikov krav in telic 5 do 7, teieti-na I. 14 do 16. II. 8 do 10. svinjina sveža 10 do 18 Din kilogram. Drago Bojanec: Zgodba gospoda okrajnega glavarja TY> zgodbo mi je pripovedoval star zna. nec, ki Je bil med svetovno vojno v Galiciji. Godila se je ▼ predvojni dobi ▼ tamkajšnjem mestecu MieJou. Okrajni glavar v tam mestu, Jan Gostz-czyftsfci, Je bil robat in ošafceu mož. Pri ljudeh nI bdi priljubljen, ker je Ml z njimi surov in Jih Je izžemai, če Je le mogel. Po. leg te lastnosti, ki mu je priborila velik ugled med bogatimi meščana, pa bo dlčiie gospoda Go6&Key£u9lkega de mnoge druge manjše napake. Tako je baje iskal' pol le, ta po vseh zgodovinskih arhivih, ki so mu prisil pod roke, dckler nI našel nekje zapisanega imena nekega plemenitega Gosz-czynakega. Na tega svojega »prednika« se Je od sedaj naprej sklicevali gospod okrajni glavar, češ, tudi jaz sem plemenitega rodu. Poleg tega pa je imel Goszczyft£ki še to navado, da Je zelo rad zahajal v go-stilnice. Da pa se je izognil vsem nami. gavanjem in opazkam na svoje pijančevanje od zgornjih strani, si je poiskal varno, zapuščeno krčmo blizu mesta. Največji ponos gosipodu Goszczyftskemu pa je bila njegova košata brada m gizdavo štrleči brki. In prav ta brada mu je pripomogla, da je postal tako znan med širšimi ljudskimi plastmi. Nekoč Je prišefl namreč okrajni gflavar k brivcu, ta ga je napačno razumel — in, glej ga zflcmka, načel mu je z britvijo brado. To pa je silno razkačilo gospoda Gkez. czyAskega, ki bd rajSi videl, da bi .mu odrezal prst na roki kakor brado, saj mu je bila tista lepa brada ves ponos in dika. In sedaj mu jo je ta podlež načel! Nemudoma se je obrnil na sodišče iskat zadoščenja. Razvila se Je znamenita in. srdi ta pravda za brado okrajnega glavarja. Po hudi borbi je sflednjič zmagal Goszczyfiski. Nesrečni brivec Sklav.micz mu je moral plačati težko globo. Od tedaj dalje sta ai bdla z brivcem smrtna sovražnika. Kakor sem že povedal, je gospod Gosiz-ozjrfiska zelo rad pil. Neko nedeljo popoldne se je odpravil iz mesta v gostilmico, v katero Je zahajal po navadi. Na svoje začudenje je našel tam skoro vse izbe zasedene. Sedel je v kot in v miru užival svo_ jo kapljico. Toda vino mu je kmalu zlezlo v glavo. Postal je vesel in dobre volje. Pomeša! se je med kmečke fnate, ki so sedeli pri sosednji mizi. Pričelo se je popivanje na življenje in smirt. Proti koncu popoldneva pa se Je gospod ~oszozyftski dvignil, kajti začutil je, da ima za danes dovolj. Opotekaje in opletaje s težkimi nogami Jo Je odkolovratil iz izbe. Na svežem zraku je z glasnim ohža_ lovanjem občutil vso težo svojega obilnega telesa. Vsak čas loveč ravnotežje je odko-bacal po cesti. Najmanj petdesetkrat je gospod okrajni glavar premeril z nesigur-ndmi koraki široko cesto, najmanj stokrat je preklel vse vimo ln žganje ter vse go-stilmice. kar jih šteje Galicija. Končno se Je do smrti utrujen zvrnil na rob občinske ceste in tam zasmrčal Kmalu nato pa so prlkolovratni i* krčme pijani kmečke fantje z muziko na čelu. Pri .ležečem okrajnem glavarju so se ustavili. Nekdo je stopil iz vesele gruče in ga nekoliko sunil z nogo. »He, slišiš, vstanilc Goazczyftski se nI niti zganil. Mirno 1« smučal dalje. »Ta se ne bo dbudil zlepa,« Je vipffl fant in se obrnil k tovarišem. »Ali ga kdo pozna?« »Kaj ga ne bi!« se Je oglasil nekdo. »Ta Je tisti Goszczy6skl, ki je vodil pravdo zaradi svoje brade. « »Hoo!« se je čudil fant, »čakajte, temu Jo bomo zagodli! Tmn kdo kakšno britev in Škarje?« Kmalu je dlobil željenl stvari. »Tepec,« se je obrnil h Gostzczyfiskemu, »še se boš pravda! za svojo brado, še!« In brez pomišljanja mu je segel s škarjami v košato brado ln jo odrezal. Okrajni glavar se nI n»t« zganil. »še brke,« je mrmral fant. Tovariši so se smejali. Ko so bili brk; odrezani, je fant namočfil britev v cestno lužo in pričel beri ti. Kmalu nato je leža' gospod Goszczy6^ki lepo in gladko obrit na robu ceste. »Za pustno šemo ga napravimo,« se je smejal fant, »saj se tako ne bo zbudil.« »Počakajte,« se je režal nekdo, »doma Imam staro meniško kuto.« »Hitro se vnai!« je vpil fant. »Jaz pa mu napravfan medtem tonzuro.« Prijel je Škarje in "rastrigel na temenu okrajnemu glavarju v krogu lase. Gosz-czyžski se ni predramil. Fantje so se režali na vso moč. »Brivec« pa se ni zmenili, ampak je mirno delal naprej. Kmalu se Je vrnil fant s kuto, v katero so nato oblekli Gcszozy6skega.' »V samostan ga nesimo!« »o skleciM vsi soglasno in ga na ramah odnesli proti bližnjemu samostanskemu poslopju. Pri vratarju so pozvonili. Začuden jiim je odprl. »Pobožnega brata smo vam pripeljali,« so se smejald novodošli. »Na cesti smo ga našli že vsega izmučenega od dolge poti.« »Ja, pa to ni naš,« se je v zadregi hah-ljal vratar. »Ta bo od drugod.« »Zaradli tega mu ne boste pred nosom zapirali vrat,« se je zadri eden iizmed fantov. »S predstojnikom se domenite, pa naj spi pri vas eno noč, če ni drugače.« »Bom že, bom že,« se je praskal po gla_ vi vratar in trdo prijel pijanega mentfha za roko. Goszczvfiaki je nerazumljivo mrmral predse in poskušal prepevati. Fantje so smeje se odšli, vratar pa je zaklenil vrata in posadil piljanca na klop. Nato je odhitel v prvo nadstropje in izginil za nekimi vrati. »V eno izmed celflc za goste ga dajte!« se je zaslišal robat glas. Vratar se je vrnil h Gr0szczy6fkemKam pa kam*, »Auto-moto*, »Kapital«, »V najem*, »Posest«, »Lokali« »Stanovanja odda*, »Strok*, »Vrednote*, *Informacije*, mživali*, »Obrt* in »Les« ter pod rubrikama »Trgovski potnikic ki »Zailu-iek*, če se z oglasom nudi sasluitk, oziroma, če se tiče potnika. Kdor si pa i>od tema rubrikama iiie zaslužka ali službe, plača w veako baaado 50 par. Pri vseh oglasih, ki te zaračunajo po Dim Ista fc—do, te zaračuna enkratna pristojbina Din 5.— ta Ufro aH ta dajanje naslova. Vsi ostali oglasi socialnega značaja se računajo po 50 par ta vsako besedo. Enkratna pristojbina ta Ufro aH aa dajanja naslova pri oglasih, ki »e zaračunajo po 50 par ta vsako besedo, znaša Din 3.—. ifajmasijgi znesek pri oglatih po 50 par ta besedo, je Din HI > pri oglasih po 1 Din ta besedo pa Drn 15i/—. Vse pristojbine ta male oglase je plačati pri predaji naročil*, «■*» po»na jih je vposlati r pisma obenem t naročilom. Politehnični Institut v Parizu Jugoslo venska sekcija VTija tehnična dola piermenega pouka v jugoslovenskem jeziku vpisuje vsakodnevno za poklice monterjev, nadzornikov, pomočnikov inženjerjev in inženjerjev v elektro-strojnem in stavtmo-arhltektonskem odseku. Za vsa pojasnila in brezplafien program pouka se obrnite na naslov: Institut Polytechnique 53 ter Bd. Sucfaet, Pariš (16e). 94 Plačilna natakarica išče službe. Nastopi lahko takoj. Ponudbe na »glasni oddelek »Jutra« pod »Do bra soriievala«. 90963-8 Kuharica iS6e lapositve pri aajao- «tK>jnem gospodu, event. vdovcu. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod Šifro »Vestna moč«. 40960-0 Vsaka beseda 09 par; la -lajanje na«i)o»a ari m Ub* pa • Dia. fl) Čevljar, pomočnika u fina Šivana dela »prejme takoj Anton 7s-r\M, Olije, Gosposka mi. it. IS. 40604-1 Žagarja-gaterista feu-jenega to veičega bra-ienja žag — fcer dobrega Žagar, lorreisera rolr tna aai&v.toj-nega — je Ml kot tak le zapo- «'en. sprejmem s 1- decem b.-om. Ponudbe a plačilnimi irahtevami na naslov: M. BaltA, Orikvenlca- 40737-1 Dekle p-lin«, anatno m poSteno teikoj sprejmem k mali drt-limi. Ljubljanska ulica 17s r bližini Kolin ske to rama. ' 40957J Služkinja pridna to pošten«, vešča v kubi, dobi mesto. N«dk*v t igkasneim oddelku »Jntra.«. 40966-1 V pomoč za hišniška dela »; ■ -e jm«n spretno ta zanesljivo osebo za vilo v o^ntra Ljubljane. Vprašani a poda-ki n« og'a»n1 oddelek »Jutra« pod šifro »L. M « 40853-1 Prodajalec popolnoma vešč konfekcijska »troke, dober prodajalec ta vojaščine prost, dobi mesto v vefcji konfekcijski trgovini. Ponudibe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Konfekcija«. 40066-1 Brusača in polirerja (Sohieifor tmd PoMener) per-"cktnega, t večletno prakso, iMamo. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Galvanizacija«. 40972-1 Trg. pomočnika mlaijšeja, sposobnega, t la referemcami. sprejme manu-faktunna veletrgovina. P:«; men« ponudbe na oblami oddelek »Jutra« pod šifro »30-30«. 41009-1 Kuhar za klej fLelmkocher), ki J« strokovnjak za Izdelovanje kleja lz kož dobi takoj stalno službo. Ponudbe ooslati na Er-vin Moster, Industrija laka, Zagreb, Sajmišna ulica 50. 41023-1 Prodajalka t 5000 Dta kavcij« v goto vini, dobi takoj dobro mesto. ronudbe na ogla«, oddelek »Jutra* pod anačko »Poštenje«. 4dC66-l Kravarja ki sca dobro moleti ta op™ v! jati dru-sa poljedelska dola, sprejmem « i. januarjem. — Pismene ponudbe s yvr.fi spriJeTaJ d-t-odaujih služb na osiss. odd<4ek »Jut.ra« pod 8W-o »K—ivar«. i 632-1 Domačo učiteljico s ->ecfektn:ra znanjem n«m-8k«ga ta franivske^a jori-k« ter klavirja, prejme t*'"oj u^Vdma rodlbina v Prilepn, Vardarska ban>o-wovin» — za poučevanje t r; Tva 'spleta e 4»W'ee (£r*na-HflT^tfnieV ^ne'ov v o?l. old.Jkn' »Jj'rs«. 40651-1 Natakarico nrado. pridno. ^anosH-ivo, vajeno tnd; doma?'h bifi nili de!. iSče Domiuik Ko-k«.ij. restavracija pri kolo ivoru. Trbovlje. ' 409H2-1 Mesar, pomočnika v Hffe-tr« v eekaimin in klanci. 'ščern za stalno. Pogoj: polteno«* ta pridnost. — Ivan Zrimee, mesarija, Bled 66. 40916-1 Delavca za torbice tei fino usnjeno blago i. Ponudbe na Zagreb I. Pre-»fcrac 230. 409U-1 Pisarniško moč teli zaistnieo. le od1:?na-k njo »lov. tngo^cke iole »H trgovske akademije, s p-^oolnim snanjem nemS?i-'n obeh atenografrj ta-kyj sprejmem. Ponudbe na og\esni oddelek »Jutira« ji'■'d »tnduisfcrvsko p^d: et j« r Ljubljani«. 40041-1 Pekar. pomočnika ma»o€it«jtiMra d«l«vna. ii{-e p>>karn« Wi3fa«i, Tt4i«. 40900-1 Mlada natakarica frrn-t*, T«Sfa tadi neko(i-ne, x nekaj kav-e je. dobi m«to v mei&an-»ki gostita; na deželi. — Ponudbe na oglas, oddelek »J-j>ta« pod z.na6ko »Pri-k reo' iiva 80«. 409.^4-1 Pekovski pomočnik delavec pri tabli (mlšer) po možnosti z lastnimi odjemalci se 166e. Ponudbe pod »malo pecivo« na ogl. odd. »Jutra«. 41028-1 Dekle samostojno pri kuhanju, snažno In dostojno, 15če mirna rodbina 3 oseb. Javilo naj se le gornjim pogojem odgovarjajoče osebe. Naslov v ogl. odd. »Jutra« 41035-1 Pekovski pomočnik prvovrsten delavec pred pečjo ln pri tabli, sposoben za poslovodjo, dobi mesto. Samo moči z dobro prakso ln referencami nai se Javijo na ogl. odd. »Jutra« Dod Šifro »Resen«. 41027-5 Posk*vodinJo za deželo v specerljsko trgovino sprejmem. — Kavcija takoj 5000 Din Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Po-slovodklnja«. 41028-1 Izurjeno pletiljo takoj sprejme M Lazar, Rimska oe*ta 21/a,. 41066-1 Natakarico poite-no ta zanes'jli'Vo, iitwn za takoj. Krakovski nasip, ?os>tilna »Trnovski zvon«. 41065-1 Damskega frizerja veščega železne ln vod ne ondulaclje, bubl stucanja ter dobrega tudi v mož ki postrežbi ISče Lisac, Trbovlje. 41105-1 Prodajalko M trafiko, samostojno, a 4000 Ertn kavcije, sprejmem takoj. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 41124-1 Boljšega brivskega pomočnika ki Je tuuM dober oradxAsr, a p r e j m e Avgust Eet>i{, Ljubi jama, Tyr6eva e. 88. 411216-1 Več čevljarskih pomočnikov m 9do M«, to tatel.ig-entne učence 3>refme K. VukaSioontt r aribortt, Al«ksamdvtaa«. 40803-2 Slaščičar, pomočnik iSčo mesto za takoj ali pozneje. Ponudbe na naslov: Mihael Ambrozv — Brestova«, Ba.na t. 40746-2 Natakarica i86e »aposlenja, prevzame tudi gostilno aH vtaotoS na račun ali v najem. Ponudbe na og'asni oddelek »Jutira« pod »prim kavcija«. 40956-S Zobotehnica z nekaj prakse ta znanjem nemščine, išče mesto. Po-nndbe na og^sni oddelek »Jutra« pod »Kjerkoli«. 40905-2 Sobarica M m pospra.v1i'aitt ftoe sobe in 5iva+i. išče me»to v kakem mairšeim hotelu «W pri privatni družni. — Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 40899-2 Trgovski pomočnik sedaj odslužili vojake, popolnoma verzirao v vseh panogah m e S a n e stroke, prvovrstna moč. vešč slov; to nemškega jezika, želi službo v SlioveniH. Cenjene ponudbe na naslov: M. J., Zemun, Stevana Markovi**« br. 2. 40894-2 Prodajalka- poslovodltv^ boljSa moč. žeM premeni^ mesto. Pomudbe aa oglasni oddelek »Jutra« pod Šifro »Mešan o delo«. 40744 2 Občinski tajnik z veSletmo prakso, i v»o potrebno prediTobrazbo in s posebnim izpitom. iSče mesto. Dopise na pod^r?. ».Tmt.Ta« v Celju pod 5vf,ro »S;».^obein«. 40806-2 Abiturient s popolno sredmieSolsko 1t-ob-arbo. išče kakrSnokoli službo. Tndi b^pec bi biil bol'"M tokor kdio dm^ri. — Naslov v oglasnem »Jntra«. 40W<5-2 Mlada orodajalka prosi kakrSnokoH stavbo. Pnnudlbe na ogVs. oddelek »Jnitra« pod »Delavna«. 4O9I50J2 Dekle za vsa hišna in gospodinjska deta, ki zna tnidi Šivati, želi skržlbo « 15. novembrom. — Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 40028-2 SluzkMa vaijena kuhe ta hišnih del, ki govori nemško, iSče slitSbo. Naslov pove og*". oddelek »Jutra«. 40848-2 Mlada vdova Seli službo pri starem sa-mosf-n vn em gospodu aH pri vdoven z en;m ot^Vom. Ponudbe pod »Kuharica« na og'asni oddelek »Jntra«. 40944-2 Samostoj. ktiharica išče mesta gospodtaje. Ponudb ni oglasni oddelek »Jutra« pod »Dobro kuham«. 40045-2 Kdo bi sprejel samo za hra.no in stanovanje «Miesfljiveaw fa.n-t«. — Narfov v oglasnem od/»-'ku »-Jutro.«. 40969-?. Več gospodinjskih pomočnic railičmiih sposoiraosti priporoča gospodinjam posredio-vajndca v Selenburgovi udi-ci 7/1. Brerpoeelaa dekleta dobe pnenoičišče. Na.roč« se list »Goepodinjiska po-moJtaica«. 40927-2 Natakarica i večletaio prakso, poltena in zanesljiva, išče staž/bo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutna« pod značko »Tudi i*ven Ljubljane«. -U002-2 Službo gospodinje k eo.mostoj.nemn gospodu a'i vdovcu ieli poštena go-spod:čna, dobra gospodinja Ponudbe na oglas, oddelek »Juitra» pod »Dobra gospodinjo«. 41003-2 Kot natakarica aH hotelska sobarica ifičem službo. Nastopim lahko takoj. Govorim tudi nemško. Naslov v ogesnem oddelku »Jutna«. 40035-2 Izobražena gospa Išče službo kot upravitelj ica trgovine mil gospodinjskega podjetja. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Samostojna«. 41040-a Absolvlrana učiteljica Išče službe, naj raj« kot vzgojiteljica aU ▼ pisarno. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Učiteljica«. 41045-2 Dekle z dežele ki zna nekotiko kuhati, krpati ta vsa druga hišna dela opravljati. ®5e »Inžbo Ponudbe na ogla«, oddeiek »Jutra« pod Šifro »Pošteno dekle«. 40864-2 Prodajalka Pridna ln poštena, vajena tudi gospodinjstva, zmožna kavcije, želi kjerkoli mesta. — CenJ. ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Poštena prodajalka«. 41049-2 Mesto blagajnlčarke aH prodajalke Išče pridna, zanesljiva in vestna gospodična, v svojem poslu vsestransko verzlrana, ki bi rada svoje sedanje mesto za-menlala z boljšo prakso. Ponudbe na oglasni odd. »Jutra« pod »Zanesljiva moč 1000«. 411X6-3 Mesarski pomočnik vešč vseh v mesarsko stroko spadajočih del, nakupovanja živine ln sekanja išče službe. — Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 41103-3 Pletilja želi stalno zaposlen Je s hrano ln stanovanjem v hiši. Gre tudi na deželo. Ponudbe na podr. »Jutra« v Trbovljah Dod »Marljiva«. 41104-2 Kolarskl pomočnik rmoiSen evoijeg* ta Športnega del«, iSče zaposlen je. — .Tereb, Ljubljana, Star« pet 1. 41081-2 Nemška korespondentlnla f«mostojn«. dobra stenogra-ftaja. rodom Slovenka, želi oelodmeroo aili dopoida.ns.ko za pojenje. Dopise n* ogl. oddelek »Jutira« pod snačiko ■Prvovirsiina«. 411107-3 Kot oskrbnik hiše ali enako mesto išče vsestransko izurjena oseba. Ponudbe proel na ogl. odd. »Jutra« pod »Vesten 35«. 41085-3 Manufakturist 24 let star, vojaščine prost, želi premenlti dosedanjo službo zaradi več let servlranja pri eni ln isti tvrdki s prav dobrimi spričevali! Naslov v ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Prvovrstna in zanesljiva moč«. 41073-3 Uradnica s večletno pr&icao v lesni industriji, obvladajo-ča slovensko, nem&ko ln srbo-hrvatsko korespondenco, Imo« primerne službe t Celju, Mariboru ali Ljubljani. Ponudbe prosi na podru2nlco »Jutra« v Celju pod značko: »Marljiva ln vestna 805«. 41311-2 Kuharica iS6e mesto pri majhni družini. Naslov pove oglami oddelek »Jutra«. 41166-2 Gospodična miada. Aedtna, knjigovodki-nja, srtjenogra.fisiAa to strojepiska ifcče mesta. Grem tndi n prodajalko, evetvtu-eino sa -nse skupaj. Potožim kaveiijo. Ponudbe pod »>rada« na oglasni oddelek »Jutra«. 41B003 Šivilja mlada, marljiva., Jtte nest«. Bvenrtuelno gre tad( k otrokom.. Ponudbe na po-(Ituiž. »JnAra« v Oeiju pod xnsučrko »Marljiva«. 41B3S5 Kuhati • bi M rada lsuMIa Sl-letna dekle prt boljši družini. Grem brezplačno m bi opravljal* tudi druga dela. izve ae: Gajšek, Maribor. Tat-tenbachova IS/TO. 41306-2 Absolvent trg. šole z večmesečno prakso, žeU primerno službo. Ponudb« n* ogl. oddelek »Jutra« pod »Boljše mesto«. 41170-2 Gospodična inteligentna ln Izobražena, simpatična in prijazna, prosi nameščen J a v kakšni pisarni, buf-fetu kot blftgajnlčarka ali podobno. CenJ. tvrd-ke v slučaju potrebe res dobre ln vestne moči sporočite naslov na ogl. odd. »Jutra« pod šifro: »Poštena moč«. 41207-2 Blagajn ičarka poŠte®a, rmoftna kavcije, išče mesto za takoj ali pozneje v trgovini ali kjerkoli. — Ponudbe na podružnloo »Jutra« v - Celju pod značko »Zanesljiva moč«. 41229-2 Zaslužek Kdor ti«« ptefe aa 50 par; M Bajtar a* Hh* t Dta. - Kdor • ■ 4 i tariniak, pa m vsal:« besedo 1 Din. m dajanje »artava iril ■a Mre pa S Dia. (8) Pozor! Kdor M detetf to dobro zaslutiti, naj m prijavi ha oglas, oddelek »Jutra« pod tnsdko »Lahka ta rada«. 40637-3 Entlanje 1 m 1 Pin ažur 1 m 2 Din plasiranj«, montaža bridge ator, pranj« to Likanje v«-ženin, ročno vezenje, mo nog rami, strojno vezenje ta predtdsk najmodernejših vzoreeor. — Dunajska cesta »t. Ia/IV. 155-3 Maserka ln babica eredojiii tet, M priporoča cenj damam po zmižoni ceni. 0»trelifi, Goeposvetska oeeta štev. 18 — vrata 19. 40971-3 Dober zaslužek nudim onenvo, U bi prodajal sir po gostilnah in vi-notočlh. Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod šifro »Sir«. 41102-3 Bomn!« 1 Din; aa dajanj« naslona aH H «fro S Din. Dijaki, ki K6ej« toatrakeije, pla-Sajo vsako besedo 80 par: sa šifre afi ia dajan je naslova 3 Dim. (4) Pri fini šivilji aH damskem krojaču želim službo pomočnice v svrho spopolnltve. Ponudbe prosim pod šifro »Volja do dela« aa ogl. odd. »Jutra«. 41159-3 Postrežnlca v*ii«na kuhe ta vseh pospo-dtaijlskih poslov, iSče čez dan zaporfenre. — Ponudbe na o?T«sni odde'ek »Jutra« »od »Gre tudi k otrokom«. 41020-2 šofer kavči, je ta poipra-vil. zanesljiv vozač, prost vo!aščine, želi priti k tovornemu ali osebnemu avtu. Naslov: Alojatij Ahlin, M. Mlačevo 17. Grosn.pl:e. 40946-2 Gospodinja išče fluiSbo kjerkoli, ere rudi k samosto^fTnu sro-»podu aili gospei. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 40953-2 Dekle iTu/eno gostilniške ob-t i. vaieno vseh i»osipnd';n,'sk^h del in neko,'.'Vn Vnh». ;šče mesta v boliš' hiši. Neg« anataja vsaka beseda 50 par: o dajanj« naslova «■ ta ttb« pa S Dia. (7) Jamski les (3cMeMbo1*) smrekov — s jiagvoč 10 % hojevegs, m z tabo te !«t» 1994, kupi večje vagooake maožine to-v»rniSka nakupna postaja R. Fmii, Vuhred ob Dravi 39547-7 Telefonski aparat dobro ohranjen, moderen, namizni, kupim. R-o&na pekarna, Rožna dolina, cesto D/14. 40895-7 Voz dlro na peresih ali posamevoe dele knpim. Ponudbe na oglasni oddeiek »Juitra« pod »Diro«. 40017-7 Pletenke (Korbflasche) za oca 80 I kapi Jančigaj, Ljubljana VE, Vodnikova 54. 40909-7 4 traverze za most dioilžtaa ld.10 m, profil 98 cm aii tudi več, kttpi obč. ViSnjavas pri Celju. 40924-7 Parni kotel stojte, oca 15 m«, kopi Pranjo Gerkman, Laško. 40099-7 Od boJiše daine elegamtne, vis.oke, bi statao kupo\ial« dobro ohranjene fia^če ta obleke. Ponudbe na og^smi oddelek »Jutra« pod »Zdrava«. 41125-7 Opremo za mlekarno dobro ohranjeno, kupim. — Naslov v ogIa«iem oiidelkn »Jutra«. 4M71-7 Otriaoi ttg. i nagaja po 1 Din beseda; ta da janje naslova sil sa 5ifr« 5 Din. — Oglasa socialnega značaja vsa ka beseda 50 par; sa dajanj« naslova ali m Sitno p« S Din. (6) Otroški vozički najmodernejši ln najcenejši v t-vanii otroških vozič kov S'.anko Kucler, Ljub ijana VII. Celovška e. 42 252-6 Sadna drevesa v veliki itbin to po najugodnejših cenah se dobijo pit Ba n j vinski trsnicj to drevesni« v Kapeli, pošta Slatina Radenci, Zahtevaj te ponudbol 40576 6 Sadna drevesa visokodebefcna in tudi prl-tiič.na, od najboljših vrst v prima kvaliteti nudi naj-povolneje Banovinska trsni-ca ta drevesnica v Kapeli, pošta Slatina-Radenoi. Zahtevajte ponudbo! 40547-6 Perje Gosjo belo fcohano kg 36.— mvo fcohaoo kg 36— 6i»ti beli puh kg 280— sivi puh kg 1S0.— Din. Razpošiljam po poštnem povzetju. L. Brozovič, Zagreb, Biča 82. &12-6 Železno posteljo •rfoBjivo, aa dv« osebi, po ninki cetii proda AndJovic, Komenskega ulica štev. 34. 41090-6 ' tra«. Železno posteljo novo, z blazino in umivalnik ugodno prodam. Naslov v ogl. odd. »Ju- 41140-6 št. 53. Otroški vozički igrata: vooički to trfe'kl na.jiH»v«j*i modeli, nidke o« ne. M. TomAič, Sv. Petra t 4114» .■■-• '• ' •.••-'■•:•■- / .v.-; ^- ^ •.-..r^^^u- •• . ■kv; XV.- rf-.-.-n- ^jajjg^.-fv;" ivaviv/.-.v.v/.v^.v mm sprejema M Zahtevajte Je danes neobvezno .„ z^s ^ - Prog- oglas po 1 Din beseda; za dajanje na slova ali za šifro 5 Dr Ogiasi socialnega zna čaja vsaka beseda 50 par; za dajanje naslov« ali za šifro 5 Din. (13) Hranilne knjižice Kmetske posojilnice do 80.000 Din kupim. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« Dod »Kmetska« «1029-16 Kompanjona za matematično Idejo iščem. Hitra podvojitev kapitala. Ponudbe pod »Izvanredno 100.000« n» ogl. odd. »Jutra«. 40995-16 S 150.000 Din gotovine ličem eksistenco ml nude^« podjetje. — Po nudbe pod »Inozemec« na ogl. odd. »Jutra«. 40996-16 Vložne knjižice zavodov, včlanjenih pri Zvezi slovenskih zadrug LJubljana, kupim. Ponudbe pod »Dober te-Ca1« na ogl. odd. »Jutra«. 41052-16 Serija oblek francoskih modulov za de klice od 5—15 let, naprodaj v Stritarjevi ufvci "r III 40649-13 Damski zim. plašč dobro ohranjen, naprodaj. Naslov v oglasnem pdd+-iku »Jutra«. 40790-13 Moške obleke dobro ohranjene, predam. Naslov v oglasnem oddel.ku »Jutra«. 41,117-113 Žakč rtkara-j n,ov, na-prodaj. Naslov piTve oglasni odd» ek »Jutra«. 41074-13 Zimsko stiknio zelo dobro ohranjeno, za srednjo postavo, ugodno prodam. Naslov v ogl. odd. »Jut^a«. 41142-13 Železničarji, pozor! Zimski p'a5č m kratka _zim-<=,ka euiknia naprodaj v Hrenovi uiioi štev. 3/1. 41205-13 Dežni plašč fpoliVrskil n«,proda i na Poljanski cesti 54. vre,'« 34. 41213-13 Zimsko suknjo za srečni o postajo, črno, prodam za 140 dlnar^v. Naslov v ogl odd. »Jutra«. 41206-13 Vsaka bese Šifro pa 5 Din (121 Lepe spalnice lz trdega ln mehkega lesa, kuhinje in drugo pohištvo po nizki ceni prodaja Josip Kurnik. strojno mizarstvo, Zg. Šiška 51 pod hribom. 38304-12 Razno pohištvo dobro ohranjeno, prodam. Naelov v oglasnem oddelku »Jutra«. 40958-13 Pohištvo Na obroke. — Na hranilne knjižice, šperane orehove poli-tirarae spalnice in črešnjeve masrv ne poli tii rane spalmvce. — Spera.ne spalnice • 30al-nico ln kuhinjo prodam. Naslov v ogl. odd. »Jutra«, 41046-13 Moderno iedilnico po ni-flki ceni proda LaflooS D.. Woif^va 12. 41,169-12 Pohištvo «kor» j novo naprodaj v Gledaližiki ulici 18. pritličje ■ 41331-12 V Rožno dolino k mostičku (Pahor-Mi-klavčič), kjer imaš domačo zabavo, dobro pijačo ln iln zagri/ek za mal denar. 41138-18 Gostilna Kramar Dolenjska cesta vabi na domačo zabavo. Nudi domače koline. 41128-18 Prava dobrota današnjih dni so mlečni izdelki »več mleka — več zdravia« Prvo vrstne mlečne Izdelke toplo mleko, domač kruh nudi mlekarna zadruge »Naklo«. Er-lavčeva ul. n«sprot1 Drama. 41100-18 Vsaka bes«ia [ Din. i «» lajanj« naslov« «]; ! z a šifrn p« R Din (161 s Družabnika s primernim kapitalom. » ali brez sodelovanja sprej meni k opekarni v »vrbo povečanja produkcije. Po nu.ibi- ne oglasni oddWek »Jutra« pod šifro »S;gnrnn •20 %«. 40868 16 Hranilne knjižice kupite aH prodajte, ter >m bar dira te posojila naj-ku.lantnej« pri: Poslovni tavod d. d.. Zagreb. Praška i:l-oa 6'TI. Za odigovor priložiti znamko za S Din. 40610-16 Posodo v^čio vsoto, proti ;ž-b; na prvo mesto dragocenega -veftjega posestva in še osebnemu ;ami*tvu. K5č"m Ponud:h» na oglasni oddelek »Jot-n« pod »Absoint-no varno«. 40919-16 Katera eospodin'a rabi družabnika za posestvo. crosH:'no ali trgovino0 Ponud;h» na; po^lie na ogi-asni oddelek ».Tmtira« pod »Kapital«. 40933-16 D n 500— plača drž. urednik onemu, ki mil prosk-^bi posoiilo Din 27.000. Vrača Din 11)00 mesečno. Jomči z lastno hiSo. Ponudbe na og:asni oddelek »Jutra« pod »Dobro obresti«. 40059-16 Kdor posodi 40.000 do 50.000 Din proti vknKžbi. dobi popolno do smrtno oskrbo. Naslon pov" oglasni oddelek »Jutra«. 40992-1« Kupim knjižice kateregakoli zavoda ln vsak) znesek Ponudite na ogl. r>dd »Jutra« Dod »Knjižice 12«. 41053-15 Zbirko znamk dam onemu, ki ml posodi 11.000 Din, katere vrnem v mlečnih obrok! h h po 400 Din. Po-nndbe na ogl. oddelek »Jutra« »od »Zr>a*nKe«. 41033-1« Družabnike Iščem v moderno ur«' Vn mizarski obrat. — Ponudbe na oel. odde-»Jutra« pod »Val. 12«. 41114-16 Kniižico Mestne hrpi'l"ice Hub-Manske, p-lh!!*no 20 000 dinarjev ugodno nro-dam. St-ara vloga. Vprašati na oo-i. oddali »Jutra« pod rftara vloga«. 41198-16 i Vsaka beaeda 1 Din: | u dajanje nasiov« ali 1 z« šifro pa 5 Din. (IT) Pekarno oddam z decemb-om r najem. Pogoje pove lastnik, kitereg« naslov se izve v oglasnem oddelku »Jutra« 40758 -17 Trgovino z meš. blagom. z vso potrebno opremo in stanovanjem. brez zaloge, oddam v najem 1. januarja 1934. Dopise na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Gorenjske Jesenice«. 40482-17 Dvosob. stanovanje ali hišo 1 vrtom event. posestvo blizu železniške postaje Zal>g D. M. v Polju ali S'. Vid vzamem takoj v najem. Ponudbe na švalj, postaja Kranj, 40914-17 Brivsko podružnico dam v najem, prodam aii sorejmem takoj poslovodjo. FVip Reieer. brivec Preval jo. 40938-17 Veliko trgovino t meš blagom v lepem Industrijskem kraju oddam :e zmožnemu in podjetnemu trgovcu i zalogo vred v najem. Ponudbe pod ši fro »Velik promet« na ogl. ■ddelek »Jutra«. 40918-17 Skladišče-delavnico Mizu g'avnega kolodvor« oddam v na.jem. Naslov v ►glasnem oddelku »Jutra«. 40975-17 Gostilno tudi z maihnim posestvom vzamem takoj ali pozneje v najem ali na račun, na prometni točki. Ponudbe pa osrlas. oddelek »Jutra« pod » Gostiln ičarka «. 40998-17 Trgovino dobro vpeljano, na prometnem krani vzamem ta.koj v najem. Pooudbe na oglasni '-Kldeleik »Jutra-« pod šifro Gorenjsko«. 41099-17 Vsak« beaeda 1 Din: M dajanj« naslov« »Ii «1 šifro p« 5 Din. (19; Trgovski lokal lep vogalni, na Kongresnem trgu štev. 8 takoj ugodno oddam. -— Vprašati med 10. in 16. uro pri Kirbi&chu ietotam. 40600-19 Suh trgovski lokal odda Mihael Majoen. Ižanska cesta št. 3 (pri dolenjskem mostu). 40362-19 Trgovski lokal se odda s 1 nov v palač™ »Dunav« v Beethovnov- ul. Vsa pojasnila pri SploS nem jugosl bančnem iru štTvu. pod ružnica Lju bi j« na. t pa-lač' »Dunav«. 39337 19 Lokal novooprem'ljen za mefctno trgoviino, e pripadajočim skladiščem takoj poceni "ddam na dobri točki r Veirovškovi ulici štev. 56. 40867-10 Brivski lokal o stanovanjem na prometnem kr«,'u takoj oddam. Trbor'ce, Loke 49. 40931-19 Trsrovski lokal na prometnem krajn, pri-pravem za vsako obrt. odda™ takoj. Poteve se: Papež. Radeče. Zidani most. 40966-19 Lokal 7. vodovodom ln Be eno o**'"o, orpravpr- za vsako obrt za 300 Din odda Rea'1t?»tna pl«arp" Grašek. Masarvkova 12. 41057-19 Gostilno dobro idočo. zelo prometna točka, lep vrt. s t>r!kl.1učenlmi prostori bodisi za mesarllo aH specerilo ali tudi brez teh oddam. Ponudbe t>od »Oostilna s koncesijo 231«. 41202-19 l oka! tv>lec ooSte takoj oddam. Popra?*,ti pri hišniku. šelenbn>rgova 6. Sobico v pritličju sa 6evt jarafco obit iti« Pe-pelojak, Trnov«, Koi«rij eia ulica 16. 41087-1» Mesarijo dobro ldočo, ugodno prodam. Naalor t ogl. odd. »Jutra«. 41089-19 Podjetni trgovki dam žensko konfekcijo ▼ komisijo. Ponudtoe na ogl. oddelek »Jutra-c pod šifro »Vsake vrste«. 40729-19 Lokal na dvorišču pri Figove« odda takoj ▼ n a j e m L K ne«, Lj-ubljana, Goerpoevet-ska cesta 3. 4li 1)36-19 Vinotoč lep, vogalni, s stanova nJem oddam takoj. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 41157-19 Pozor! Oddam lepo ln svetlo skladišče v mestu blizu kolodvora, primerno za vsako blago ali delavnico po zelo nizki ceni, Za daljšo dobo tudi na knjižico. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Skladišče ali delavnica«. 41146-19 Obcestni lokal na zelo prometni točki in enega dvoriščnega oddamo Tvrševa 31H.. telefon 3245. 41203-19 j Va»ka beaeda 1 'Din; 1 za dajanj« naslova »lj j u ftifro pa 6 Dia. (20) Staro hišo petetano^anjsko, 1 rrbom. v sred,iui Ljubljane ugodno prodam. Pouudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Deloma hranilne knjižic«« 40695-20 Enonadstropna vila v Rožni dolini, noro, s 5 sobami in 1 mansard.no sobico, balkonom, parket! rana, t vsemi pnitikinami ter ko[«alnico ugodno na prodaj. Poizve se pri tvnd ki Ivan Jax in »in. Ljub Ua,na, Goepoevetoka c. 8. 40984-20 Lepo posestvo oddaljeno 2 km od kolodvora Sevnica, ob glavni cesti, ki sestoji ii njiv, travnikov, eadonosnikom. gospodarskim poslopjem in pred 5 leti zidano hišo, na prodaj za 68.000 Din. Obrniti se j« na Derenda Leopold, Sevnica. 40961-2<> Dvostanovanj. vilo novo. lepo. * vrtom, v Ljubljani, prodam brez posredovalcev za 450.000 Dim. Hipoteka 173.000 Din. ostalo v gotvKvini. — Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«. 40983-20 Enonadstropno hišo šeststanoTO-njsko. s trgovino in vrtom. prwdam. Ponudb pod »Resen krapec« na podružnico »Jutra« v Mariboru. 40897-CO 2 gospodar, poslopji zelo lepi, vsako e 6—7 johi zemlje. 1 gozd. 25 johov. proda Hanson. Trate požt« Mani j« Snežna. 40740-20 Posestvo v krasni legi. e hišo. novimi gospoda,rskimi poslopji 12 velikih njiv, 3 gozdovi. 1 travnik, kjer se "edi 5 glav povej« živine in poljubno število prašičev. za na ; n i ž "o ceno Din '00.000 proda R S n 1 e r. S m srca št. 8. pošta Kamnik. 40738-20 Enodružinsko hišo v L;iib!'an1 na zelo pro-memi cesti ta pripraven nrostmr za event. novo tr-2-ov«ko stavbo usodno naprodaj. (Brez posredovalcev.) Nas'ov v oglasnem oddelku »Jutra«. 40fl37 Stanovanjske hiše '»0 35.000 Diin, drv« sobi, kuhinja, prittikline, veranda. po enotnem sistemu i1 lesa. Solidnoet in trpežmio«t ernaka zidani. Kompletno iagotovljena v treh mesecih po naročilu. Skioe ter popis stavbe se dobi proti predplačila Din 50.— pri stavbni trvrdki Marko Stu-bec, Onrnož. 4098e-:t! Večja parcela nad 4500 m* prt kolodvoru ▼ Kranjski gori naprodaj. Ponudbe pod »Letovišč« 34« nm ogl. odd. »Jutra«. 41097-20 Enodružinsko hišo do 10 1«* «t«ro, kupim t Ljubljani (proti Viču). Pomni be na og!««mi oddelek »Jutra« pod >80.000 gotovine«. 4u 166-4)0 Ugodna pril&a! Rodovitaio poaesvvo, ve«sn:!a daje Marija Rathej, Ra.ihenfonrg — ali Merbar, Bretice. 40991-90 Nad 200 hiš tudi za knj^ice, cen« od 18.000 Din dalje, proda Realltetna pisarna Grašek, LJubljana. Masarykova 13. 41058-20 Leoo hišo na Viču 3 sobe, kuhlnla. pralnica Itd., velik vrt. ta-kol prodam. Hipoteka 50.000 Din, ostalo gotovina ln knjižice. Naslov v ogl. odd. »Jutra« 41218-20 Hišo 2 do 4 stanovanjsko, v ceni 120 do 150.000 Din kupim. Delno pia*«m takoj, delno prevzamem hipoteko. Ponudbe poslati na ogl. odd. »Jutra« pod »Hiša«. 41191-30 Veliko stanovanle obstoječe i« 8 sofc. s pritl-klimami. kopalnico itd., r I. nadftropju Soberbaum-ov«g* dvora se odda t dnem 1. decembra v najem. VpraSati pri Mariborskem kreditnem uvodu — Sobenbaumov dvor. 40896-81 Stanovanje sobe in kuhinj« takoj oddam. Naslov v oglasnem od>ls'kn »Jute««. 40904-2B Dvosob. stanovanje a pritiklinami oddam stranki bre« otrok takoj. Hrenova ni. 12. 4D951-21 Stanovanje c4istio»e6e fa vdSje sobe te kabineta ter pritSkilte oddam takotj v Kolodvorski ulioi 81. 40936-31 Enosob. stanovanje oddam takoj »11 «1. decembrom 3 odraslim osebam v Grablovičevi ulici št. Ig. 41001-21 Enosob. stanovanle • pritfflriinami takoj oddam — Istotam oddam tudi sobo prtme aH opremljeoo. — Moste, Ciglarjeva oliea 17. 4097)5-91 Dvosob. stanovanje s prttlklinam! oddam. — Istotam sprejmem tudi abonente na dobro domaičo hrano. Gline«, cesta IX itev. 30. 41007-211 Enosob. stanovanje 'epo. ta 880 Din takoj od dam v Povšetovl ulici 37. Kodeljevo. 41166-91 Več stanovanj takoj pooeol odda TViboč. Glino«, THSaka cesta Bt 6. telefon «006. 411-18-« Stanovanje sobe, kuhinj« te pri tik,'in oddam takoj manjši družini v mirna legi v Zgornji Šiški. Vodnikova »tov. 184. 41096-21 Trisob. stanovanje lopo, • kopalnico, oddam t decembrom ali pozneje. — Vprašati pri hižnioi v Pru-lah M. 19. 41072-21 Trisob. stanovanje a kopalnico, t L nadstr. oddam v Klumovl ulica lž, Kodel.jovo. 41069-21 Trisob. stanovanje i vsemi pririfclteaiml oddam • februarjem. — Vprašati v palafti »V^ctoria« na Alek-eadrovi cesti. 41054-31 Krasno stžmovanje solnčno, novourejeno s 4 sobami ln pritiklinami v lepi hiši v centru z novembrom oddam po zmerni ceni čisti, mirni. stalni stranki, tudi lep lokal oesten, zelo prometna lega, za vsako obrt. — Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 41075-21 Malhno stanovanje oddam takoj poštenemu zakonskemu paru brez otrok. Cena 150 Din. — Naslov ▼ ogl. oddelku »Jutra«. 41118-31 Dvosob. stanovanje lepo, kopalnica, kabinet zaradi premestitve oddam za Januar. Bežigrad, Suvoboraka 19. 41115-21 Štirisob. stanovanle solnčno, zračno, prltlk-line v novi vili oddam. Naslov t ogl. odd. »Jutra«. 41129-21 Trisob. stanovanje s kabinetom, plinom ln kopalnico ▼ centru mesta oddam. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 41093-21 Enosob. stanovanje oddam 1. decembra v Rožni dolini V19. 41224-31 Dvosob. stanovanje * kotita jo te priHVItaami "ddara « SiSki, Aljaževa cesta St. «. 41183-21 Stanovanje sobe, kuhinje in pritikMa, oddam eni, oziroma dvema osebama. Poiive »e v trgovini Kamenšek, Erasplier-jeva ulica — ca Bežigradom. 4M36-21 Stanovanje sobe te kuhinj« oddam odrasli družani — točnemu plačniku v Sp. SiSki, Kav-škova cesta 5. 4L130-3! Elegantno stanovanje d d a m solidni stranki (dri. namešč.) e 1. februarjem v Hotimirovd nt št. 11, Spodnja Šiška. 4wes^i Sobo In kuhinjo takoj oddam t Vodmatu — Slapniičarjerva uJioa št. 7. 41096-S1 Solnčno stanovanje 3 lepilh sob te manjše kuhinje, oddam s 1. decembrom starejšima zakoncema po nizki ceni t Staničevi ulici 10. 4H109-21 Enosob. stanovanje solnčno, s pritiklinami, zraven univerze, oddam s 1. decembrom. Vprašati Židovska steza 4/JU 41126-21 Enosob. stanovanje oddam 2 do 3 osebam za 300 Din. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 41158-21 2 stanovanji eno. ln dvosobno, par-ketlrano, solnčno, s pritiklinami. oddam za december. Sp. šiška, 2e-leznlkarjeva 10. 41314-31 Dvosob. stanovanje zračno, podstrešno, pripravno za obrtnlka-co. odda Clgllč, Mestni trg št. 11, za 500 Din mesečno. 41192-21 Štirisob. stanovanje r vito. 8 minute od glavne poŠte oddam e februarjem. Informacij« daj« dir. Zalar-Sv. Petra oesta štev. 2. 41171281 Opremljeno stanovanje 8 sob te kuhinje, v sredini mesta -oddam. — Gledališka ulioa itev. 18 — pritličje. 41330-21 Enosob. stanovanje takoj poceni odda Buča.r v Zg. Šiški 841, Pod hribom. 41(18^31 Trisob. stanovanje sotočno, na novo urejeno, i veliko verando v II. nadstropju, Oopova ulica itev. 31 se odda takoj. Poirve »e pri Karlu Junnanu, optiku v Selen-burgovi ulici. 41001-31 2 stanovanji eno enosobno, eno dvosobno za takol odnosno december oddamo. — Vprašati Tvrševa 31 /XX., telefon 3245. 41204-21 Stanovanja Vsak« beneda SO par: M dajanj« naslova »M m šifre S Din. (21-a) Dvosob. stanovanje s kuhinjo ® pritiklinami po primerni ceni. iščem ta stalno u febnia,nsk: termin Ponudbe na oglae oddelek »Jutra« do 6. t m. pod scačko »Kalturo! delavec« 40671 21/a Stanovanje dveh sob. kabineta, kopalnice in kuhinje, v mirni hiši iščem za februarski te-min. Ponudbe e ceno na oglas, odde ek »Jutra« pod značko »Dve oeebi«. 40670-31/a Vdova dria/vmega uradnika brez otrok išče enosobno stanovanj« v mestu. Dopise pod fcfro »Čisto« na ogiasni oddelek »Jutra«. 40987-31 a Stanovanje sestočeče i« 3 &ob s pritiklinami v vila v Rožni dolini ua&eim g 1. L 1934. Ponudibe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko •ViLa v Rožni dolini«. 40988-21« Opremljeno sobo lepo, solnčno, e posebnim vhodom oddam. Bežigrad 15, vila »Ro®inka«. 40050-28 Stanovanja ali dvosobno s pritiklinami išče boljSa stranka v mirni hiši za 1. december. Porudbe « cen o na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Dve osebi 1963». 40916-21 a Stanovanje ii&ela mati ta gin. Ponudbe pod »Febr. ali pozneje« na otg.aeci oddelek »Jutra« 409J8-31« Sobo in kuhinjo ta takoj aH pozneje, v Trnovskem, oznr. Šentjakobskem okraju iščeta dve osebi v mirni hiši. Nasl-ov in ceno na og asni oddelek »Jutra« pod »Mati in sin«. V Domžalah Iščem stanovanje dveh sob in pritiklin. Ponudbe pod: »December« na oel. odd. »Jutra«. 41051-218 Dvosob. stanovanje čedno, bolj v sredini, Išče točna stranka dveh oseb. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Točen«. 41084-21a Enosob. stanovanje •i66e uradnica. Ponudbe na oglas, oddelek »Juitra« pod ši-fro »Imam novo pohištvo« 41220-2C/a DijaikeMobe* Vsak« beseda 50 par: ta dajanj« naslov« ali ta Htr« 3 Din. (22) Nlžješolca sprejmem v boljšo popolno oskrbo ter zračno, svetlo in toplo stanovanje. Klavir, kopalnica, poimoč pri študiju. Vprašati pisn.eno pod »Dobri šolski uspehi« na oglasna oddelek Jutra. 40559-22 2—3 dijake (inje) sprejmem v vso oskrbo po 700 Din mesečno. Kopalnica, centra,Ima kurjava, klavir, nemščina, dvigalo, cen-trum. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 41063-22 Sobo odda Vsaka beseda 50 par: m dajanj« aosfova ali ta štfr« f Djn, (g^ Enosob. stanovanje s kuhinjo, iščem v okolici Tabora. Ponudbe Da ogla«, oddelek »Jutra« pod iifro »Točno plačam«. 41018-21/a Petsob. stanovanje iščem za takoj ali februar. — Ponudbe pod »Solnčno« na ogl. odd-»Jutra«. 41021-21» Opremljeno sobo visokoprltličoo. »epariirano takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. _40879-28 Kabinet dobro opremljen, oddam s 16. novembrom za 900 Din mesečno. Ogledati v Knaf-Ijevi ulici 13/2. 40764-28 Opremljeno sobo s posebnim vhodom, oddam eni aH dvema stalnima osebama. o®ir. zakon-ekemu paru takoj ali pozneje. — Istotam oddam sobico e posebnim vhodom, t vso oskrbo, solidni stalni gospodični. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 40840-33 Na stanovanje sprejmem gospoda aH gospodično. Breg 16/ITT. 40947-23 Opremljeno sobo separirano, lepo, soimčoo, čisto, cent«-, oddam « 15. novembrom dvema boljšima gospodoma. Naslov T oglasnem oddelku »Jutra«. 40954-33 Gospoda sprejmem kot sostanovalca. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 400TO-28 Opremljeno sobo s parketom, elektriko ln posebnim vhodom, oddam takoj. Nasl-ov pove oglasni oddelek »Jutra«. 41016-88 Sobo lepo opremljeno, s posebnim vhodom, oddam boljM osebi v bližini Tivoli — Rutarjerva št. 4, podpri-Ulfej« 40674-28 Sostanovalko poSteno in solidno sprejtm« starejša gospodična. Vprašati popoldne v Grabiovčo-vi ulia št. 30. 41005-3» Prazno sobo e poeeb. vhodom to elektriko oddam era! osebi ▼ Rožni ulici 3601. 408&4-28 Sobo e posebnim vhodom, praoo« ali opremljeno o d dam r Rcfoi dolini, cesta Vm/22. 41082-38 Dva gospoda tudi dijaka, sprejmem T lepo iin solnč.no sobo po ni®ki ceni, bii^zu u/niverto. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 41050-28 Manjšo sobo prazno aii opremljeno oddam v Maistrovi uiiici 14. 41068-?! Trisob. stanovanje lepo oorem-ljeoo, t elektrii- no razsvetljavo, takoj poceni Vidam solidni osebi r Sp. Šiški, Aljaževa št. 17/1 levo. 4,1066-28 Opremljeno sobo v centru, e kopalnico jn centralno kurjavo, lift, oddam z vso oskrbo po 750 Din mesečno 2 osebama- — fetotam oddam s bran« majhno sobico za 500 Din. Naslov v ogi. oddelku »J-utna«. 41062-28 Prazno sobo oddam ev. dvem osebam 15. novembra, električna luč, parket, vhod skozi kuhinjo. Šiška, Pod gozdom 4. Ogledati popoldne 1 41119-23 Gospodično sprejme na siamovanj« Bučar, Pred škofijo itev. 31/11 41181-33 Opremljeno sobo snažno, takoj oddam. Naslov pov« oglasmi oddelek »Jutra«. 411132-88 Sobo z 2 posteljama oddam v bližini kokiidv&ra. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 41-185-28 Sobo lepo opremljeno, v fcKitat forenjskega kolodvora od-a.m "takoj. Naslov t ogl. oddelku »Jutra«. 41181-23 1—2 solnčnl sobi opremi j emi. vezani, s posebnim vhodom s stopnji«, oddam skupno »H posamezno na Napoleonovem trga št. 6/n. 41096-33 2 sobi za pisarno oddam v centru. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 41153-23 Sobo v centru oddam eni ali dvema gospodičnama — najraje sestram, državni ali privatni uradnici. — Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 41154-23 Opremljeno sobo SoLuino, najraje dvema ruoko6olitama (vlsoko-•oicema.i oddam takoj »11 pozneje z ali brez oskrbe. Gledališka 4/III 41185-23 Prijazno sobo • posebnim vhodom oddam solidni osebi po smerni ceni. Naslov pove ogl. odd. »Jutra«. 41221-23 Sostanovalca ■projEit-.ni po ni/tki o* ni, i •»•o oskrbo t iraAno sobo. Istotua sprejmem tnidi več abonentov VMjinAt ni k* it. 41445-33 2 opremljeni sobi s kuhinjo boij*<»mu iai<***» M para r Gledališki aJiv r 0(r'-a*. <*M«jkti »Jutra«. 41H74-23 Opremljeno sobo §Jst», jwfcno 1^-teAo, i T bo i srtopojie, takoj oddani jMtag Tabor« — Vr-Vvvft^vu u,Mca 9/1, d*«n». Tri sobe «r tTfr&rni SH«ta, t I. nadstropja Drimerra« n pfc-nm w tako; oddajo. — Povp-\*.4»\ ^ pri Josio JH5f»k. « 41161-33 Leno sobo aa 1 0«»bi sa 250 Din takoj oddam. Na razpolago v sobi Šivalni stroj. Gorska ul. 31. Sp. Slška ob goi-»n1sk1 ieleenlc!. 41219-23 V*a>_» beoeda 50 par; m daiaaj« naslov« ali i la Jiiro J Di»- (23-a) j Prazno sobo f strogo separiTanim vhodom in elektriko, iščem H. B-efognadvm. Ponudbe na o«'aem >>ddelek >Jutra« pod lifro >200«. 40961-23/a Prazno sobico a eiefctriko in pečjo — t sred/in: me>*ta iŠč-e i« takoj aH pozneje štel«! gospod. Ponudbi n« o-g^ni oi^ei^it > J iitra« pod 4:fro • Drago 91«. 40635-SS/a Sobo • eeps«4T. vhodom. Wiit Ponudbe na ogla«, oddelek •Jutra« pod Šifro »Soba«. 40997-28/a Sobo s štedilnikom prazno ai< opremljen«. t eerni 100—150 Di.n iščem. PoraudSe na oglas. oddelek •Jirtna« pod -Enafiko »V mestu«. 41(64-23/» Sobo s t»oi oskrbo. iii« a&ade-■A. Pocnidbe i navedbo e-eoe na --sgl. oddejek Jutra po«i jm«?ko »Lapa »oba«. 41044-33/a Konservatoristka i*obo t o«?krbo Iti Tnpoimbo klavira. Ponudbe na ogvi^ni odde'ok »Jutra« pod »Mirna«. 41162-23/a Vaika beseda 2 Din; j ta dajanj« naalova ali fcfc-e pa 5 Din. (S4) Samostojna gdčna 1*6« partnerja na povečanj« pfeenih vaj. — DopiM pod »-Dober plesalec« na ogla«« odd-elek »Jutra«. 40981-34 Mlada gospodična dedci rumanjoeM, i&če dobrega gospoda, ki bi ji pomagal fea z'm o preživeti. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »D"bro-MoosU. 4085-2-34 Z dobro smučarko Selim iranja t »Trho skupnih 'Tietov. Cenjene dopise • sliko na podrui. »Jutra« t O-Ijn pod tnafko »Alpi-n*«t«. 40KKJ-24 Gospodična IS?,e inanja t uSiteljein t Ljub!;«ni do 38 I^L Ponud be na og'aMi oddelek »Jitra« pod »Harmonija 80«. 40949 24 Mlado gospodično i man:<-m francoskega ie-ciika. iWem la 2—3 meeoce Itto S! oven in«. Dopw na oddeiek »Jutra« pod »na^ko »Snmec«. 41017-24 Želim spoznati Tieja g^«spod« v rrrbo tftrtpne Tnbave. Ponudbe tt« -odd»->k »Jittra« pod lirfre. »331-elna imtMgenrka«. 41076-24 Mlado dekle li dobre družine Išče akademsko Izobraženega gospoda. na1ra'e zdravnika, za družbo. — V s vrh o spoznavanja naj-preie korespondenca — Ponudbe na o^l. oddelek »Jutrat pod šifro »Dolga zima 18.616v. 41101-24 Vsaka beseda 2 Din: | sa dajanj« iiasl. Rr«n« pogodbe s sliko na oddelok »Jutra« pod »Poroka«. 40665-» »Fortuna« L>Db!j»na. po*tni predal 4t. 261. pisarna sa loaitoo po»red-OT»nj« Vam pošlje prof|ir4ct proti predplačilu 10 Din. 282-33 Privatna uradnica a premoiemjein in pravico do poboj®™«, ieli poro6iti do 45 let starega inačaj-nega gospoda. Zeleiniški anakaj prihrankov aH pa kaj svojega, radii ekncme.gra gwT>od«istva. — Ponudbe s sliko na oglas, oddelek »Jutra« pod »Do-bor napred-ek«, 4l"©26-25 Gospod s doblčk&noanlm podjetjem, želi poznanstva z vdovo, staro 40 do 50 let, katera Ima 14 do 20 let starega sina. kateri bi pozneje prevzel pod-1etje. Za nrospekte posilite 10 Din. »Fortuna«. Llitbljana. poštni predal 221. 41060-25 Simpatična lastnica dobro vpeljanega »trojnega pletlljstva želi spoznati zrelega, sposobnega trgovca visoke postave zaradi event. možitve. Resne dopise ood »Podkev« na ogl. odd. »Jutra«. 41149-25 Vaaka beseda 50 par: sa dajanj« naslova aH ra Šifro pa 8 Dvn. (28) Prstan v etuiu j« bi'i i?.giio!j«a v parku pred »odn.ijo. Proti nagradi ga j« oddaiti na Sv. Petra cesti 79. 41066-28 Znana oseba M Je vzela 3. t. m. nov dežnik v elaSčlčarnl Strltlh, se poživlja, da ga vrne lstotem. 41130-28 Očala velika b roženim obodom sem 4. t. m. zgubil na Miklošičevi cesti. — Najditelja prosim, da Jih odda proti nagradi na ogl. odd. »Jutra«. 41147-28 Kdor je zamenial raglan na občnem zboru zveze selekcljsklh zadrug naj se javi v osi. odd. »Jutra«. 41178-28 Vsaka besed* 1 Din; m lajanj« naslova ali u šifro pa 5 Din. (27) ■ 2 para papagajev In valera poceni naprodaj t Rofei dotrai, oeata IV itev. 16. 40877 27 Maček 1 belim,!, črnimi in nuae-niimii Utvami, star 8 mt*e-oe, se je igubil. Najdnt-elj se naproša, naj ga odda proti nagradi Aleksandrova U/L 40913-27 Spaniele 2 meseca stare proda Inkret. Sinkov turn, p. Vodic« nad Ljubljano. 41)179-27 Vsaka !>»»ed* 1 Din; j m dajanj« oaalova aa I | *a Šifro p« B D»a. (26) J i ' Pianine moderna konst: ukclja, angleška mehanika, od 10.000, harmonije od 2000 dobavlja tvornlca Iv. Kacin, Domžale. Zahtevajte cenik! 40493-26 Klavir roamenlte znamk« »Glflkovskl« prodam. Naslov v ogl. odd. »Jutra«, 41150-26 Klavir starojSega inpa, prair iobra obranj«n, poraben u ia-6etmik«, pocotti naprodaj. Naalov v ogiaancm oddaikn »Jutra«. 40814-26 Kratek klavir mamke »Srisigi«, toio bro ohr«uaj«ji, naprodaj. — Naelov v oglasnem odideiku »Jutra«. 41070-26 4 nove harmonije lep planino, motor, 1 ka, vrtilni tok, proda Jenko, št. Vid nad LJuto-ltaao 41088-2S Bas - gitaro xa inumei, poconi prodam. — Kuipim pa štiri voitivi akumulator za radio HOT-er, Wolfov« ulica 1/11. 40848-26 Obrt Vsaka beseda 1 Din; m dajan}« msIot* ali «frs pa 5 Dtn. (90) Stermenszky Julij eploino kljufe-vničarstvo na Glimcaii pri Ljubljani, Tržaška c«sta i ter. 46. Telefon 28-12. — Iidclovaaj« itediinikorv in eroajii ranih peči. A»togeničoo va^renje. 40993-30 Vsaka beseda 1 Din; ta dajanje naslova ali za Šifro pa 3 Din. (82) Javna dražba najdenih predmetov ie bo vršila 7. decembra ob 9. url n« glavnem kolodvoru T LJuolJanl. 41031-33 Sredo 8. novembra popoldne od 2. ure naprej prodaja starinskega pohištva, slik. porcelana, ogledal, knjig, svetilk, preprog Itd. na GUncah, Tržaška cesta 6, hiša Trlbuč. 41111-32 t>eeeda 1 Din; ■a dajanj« naslov« ali ta Pfro pa 5 Dta. (35) Srebrne krone staro zlato ln srebro kupuje rafinerija dragih kovin t Ljubljana. ILimka ulica »ter. 36 — vhod ii Vidovda neke oeste — pri goettlnii Moiioa. 70 Vsakovrstno zlato kupuje po naj-viijik eonab CERNE — luvelir Ljubljana, Wolfov« ulica 3 Zlato, srebro, platin kupuj« po aajrvišjiJ) dner nih cenah Mariborska afi nerija »lata — Maribot, Oroinova ulica 8. 230-35 StroH Vsaka besed*. 1 Din; la dajanje nastara ali m Šifro t>* 5 Din (29) Pletitol stroj 8/90. r iajam6eno dobrem stanju pa niiki eemi prodam radi opustitve diela. — Naslov t ogias,. oddele-ku »Jutra«. 40831-29 PletHnl stroj dobro ohranjen — najraje il. 8/80 ali 1W80 kupim takoj. Ponudbe na naslov: M Znpa.n&ič, strojno plo-tenje, Ptuj. 40741-29 I. ta Valvasor II. izdaja in pMni stroj naprvlij. Iiaslov T oglasnem odid^ka »Jutra-; 40910-29 Stružnica močna, na nožni pogon, 50 krat 15, prodam. — Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Stružnica«. 41043-29 Skobelni stroj ku/piimo. Ponudbe na ogi. oddelek »Jutra« pod Šifro »Dobro ohranjen 1933«. 40673-29 Kombiniran stroj k rodna žaga, vrtalmi stroj, reskalni stroj, s priključenima drvetna eiektr. motor-jeroa p-odamo — tudi proti hranilmi knjižici. M:i«.r»tT& »Sava«, Kolodvorska ni. 16 41018-29 »ZEPHIR« - PEČ •dCbol ekonomični Saturn mo.aS-negra in hlgienlčnega nalaganja drv. Nenadkriljive v pogledu Stedljlvostl, udobnosti, higiene ln snage. lO kg drv sodo ur eno sobo ProliTodi „Z E P H I RM tvornlca peči d. d., Subotica Zahtevajte brecpla^M prospekte 1 Tovarniško zastopstvo: Ljubljana, Venčeslav Breznik Celje, D. Rakusch Maribor, Pinter & Lenard 10085 Pletilni stroj firme »Pop« »t. 10/60, po-oeoi naprodaj t Ljubljani, Gruberjevo nabretje it.. 16. 4io>u-ae Motorno žago m žaga®;« drv, proda Zupane, viiji strojnik mestne klavni««. 411038-20 Pletilni stroj 13/27 t miio naprodaj. Mir j«. Boig:5ičeva 4/L nad B. 40042-T- Pletflnl stroj kompleten. 8—50, ugodno prodam. Kolodvorska ulica 18, Rozman. 41133-29 »-••••v- ■■ - ' ■•'-«•' Informacije Vsaka beseda 1 Din; ta dajanje naslov« aH n šifro pa 5 Dm. (91) Prekllcujem da }• vae, kar sem rila o Brni Weber-jervi, no-reeinično in se ji zahvaljujem, da j« odstopila od toibe. — K ris ta Homan. Vsaka Ot*»eda 1 Din. M dajanje naslova ah aa Šifro pa 5 Dim. (34) Zimska jabolka sortirana f tabojčkih, So sadna drevesa za jemmsko sa-liter. vieo ka \a niizk^dobnlna, dobit« prt Kmetijski drolbi v UnMjaai. Nov trg »L S S9997 84 Pridelki Vsaka beseda 1 Din; I aa dajanj« našle*« aH ! m Mfr» pa S Di*. (33) Kislo zelje repo, sanno prvovrstno v sodih, po najnižji cerl dobavlja Homan. Sv. Petra c. 83 39169-33 Jedilni kostanj izbran po Dim L75 kg nodi Peter 9 e t i n a. Radrf-e — Zidani most- 4100^88 Čebulo In rreia zelje razpoUlja t vsaki množini K. Bezjak. Zabov« — Ptuj. 41il76-SS Vsaka beseda 1 Dm. sa dajanj« naslov« a£ za Sifr« pa 6 Dia. (37) Psihografolog RARMAH Ljubljana, hotel »Soča« Obisk« sprejeima od 9. do 18. ie od 2. do T. Oetadi« v Ljubi jami sa-kljo&no do & t. m. — ker nato potuj« r Inozemstvo. Odgovarja na korespondenco. U817 ki krepi tn sdravi edin! proizvajalec LOVKO SEBENTR LJubljana VIL Posojila dajem« aajkniactaieje do vsakega zneska na vio-ge velebank, državne papirja, vojno škodo, državne bon«, fedan« za nazns dobav«, kakor tudi aa korantos blago. Pučka itedlona, Zagreb, Mednlldsiva Sli. »0-06. TeJefco laeee VATO v tablah In ca odeje. Preden krijete svojo potrebo, zahtevajte moje vzorce in cenik! ARBEITER Maribor 9965 Pomoč v vseh sadevah nudi »Jutrov« mali oglasnik. Gobe na slanici mal«, eveie in »trii«, kupuj« po najvi4j4 seni Pet« Se-.ina, Radeče. 88610-33 Čebulo prvoTrstmo raapoillja vsako mrnožino po 63 Din 100 k* Uršič, Moškanjoi. 4073*88 Kislo zelje noro. prvovrstno rewnc ln cele glavice ea sar-mo. v sodčlh, v vsaki množini dobavlja pc brezkonkurenčnl ceni Gustav Krklavee. Ljubljana. Kodeljevo 10. telefon 23-91. »8-33 Bučno seme oreh«, suhe gobe kupujem« po najviijii dmervni oe>ni M. Oerfek & Oo., L,Wbliiana. 40986-33 Vino izvrstno staro belo, 6rao in radefte, letnik 1982, ta moAt 1938, na prodaj it vinograda prt Bizeijekema. Naslov v oglasnem "odmiku »Jutra«. 40920-33 STROKOVNJAK ZA KUHANJE KLEJA la kož, dobi stalno službo. Ponudbe poslati na: ERVIN MOSTEIt, Industrija laka, Zagreb, Sajmišna ulica 50. 11901 Bi * - ■ • - *' r^i r * v* - - - \s \ f-; ••• m. " »'.- . "'J;- V- fp: • ^ipti*?;-.; .v ^^r-mišm mm Zapustil naa je za vedno na5 iskreno ljubljeni, predobri atek, gospod ernot predmetni učitelj v pokoja na dvorazrednl trg. Soli v Ljubljani danes dne 4. L m. ob y212. uri dopoldne, previden s tolažili sv. vere. Pogreb dragega, nepozabnega pokojnika bo v ponedeljek, dne 6. novembra 1933, ob 4. uri popoldne iz mrtvaške veže, Stara pot štev. Z, na pokopališče k Sv. Križu. V LJubljani, dne 4. novembra 1933. Žalujoči ostali, Apartne la KLOBUKE kupujejo dame v modnem salonu pri Ani Stauber MARIBOR Ulica 10. oktobra Štev. 4. 11140 Veliko v Beogradu, poleg Donave, % lastnim Industrijskim tirom, z zgradbami za skladišče, dajemo v najem. Zelo pripravno za vskladiščenje ali majhno industrijo. Pojasnila daje Jugom os se, Beograd. Pošt. pret. 409 pod »246«. 11302 VSEM CENJENIM NAROČNIKOM PRESELITEV IZ PROSTOROV ALOME JAVLJAM v(iRE6ORčlČEV0ul.17t ZA DRAMSKIM GLEDALIŠČEM • KJER BOM V LASTNIH PROSTORIH SAMOSTOJNO VODIL GRAFIČNI ATELJE. SE PRIPOROČA »MIKO« I. MTKT.A-VEC 11903 Dražba premičnin spadajočih ▼ konkurznl sklad Fr. Trdina, se bo nadaljevala v ponedeljek ob Vfe9. opozarjajo interesenti. Prodale na kar se se bodo: kompletna jedilnica iz ma. ompletna spalnica, kompl« trdega lesa in kuhinjska o etna opre-11908 ITHOVRO SNAHI SWWfl CA. MKAl Cendte de ros€ tat rooge mandarine BOUI^OIS PARFUMEUR-PARIŠ modeme dame, Id ae alkdar ae dajo doseCL Slab« potvorbe bi vam mogle povzročiti huda razočaranja. Bottrjois • Parfnmetir iaddovalee modemih kreacij parfemov: •OIR DE PARIŠ, PR1NTKMP8 DE PARIŠ, MON PARTUM, VTANCCE. POZOR! Proda se več dobro ohranjenih motorjev in koles pri Alojziju Zajcu, trgovina koles. Dev. M. v Polju, Zgornji Kašeli 1117« Dev. štev. 105. ZAHVALA. Za izraze sočutja ob krutem udarcu usode povodom nenadne smrti nad vse ljubljenega, nenadomestljivega, predobrega sina edin ca FRANJA RUSA VAZD UHOPLOVNEGA KAPETANA L KLASE PILOTA LOVCA se najiskreneje zahvaljujem. Posebno se zahvaljujem g. dlvlzijonarju generalu Cukavcu, g. generalu dr. Ruvidiču, kap. I. klase g. dr. Studiču, častniškemu zboru, oo. Frančiškanom vsem darovalcem krasnih vencev in cvetja ter vsem, ki so spremili prerano umrlega na zadnji poti. Maša zadušnica se bo brala dne S. t. m. ob T. uri v Frančiškanski cerkvi. ( V LJubljani, dne S. novembra 193S. 11913 Globoko žalujoča mati. Zopet znižane cene Veliko veeelje bo celo leto v rodbini, ako al nabavite manufakturao blago v trgovskem domu Stermecki, ker tu so cene zelo nizke, Izbira ogromna, blago pa Izvrstne kakovosti. Zahtevajte vzorce platna, grad-la, flanele, barhenta, ceflrja, eukna, kamgarna, volne, svile, klota, popll-na, kretona, tlskanlne, sploh vse ma-nufakturne robe. TRGOVSKI DOM tmnecM CELJE štev. 20 V zorel tn eenlk zastonj. P. H.: 18 Življenje— film Roman »Nič — več — nisem mogla,« zašepeta ona. »Ko sem vas zagledala — sem se zbala —« In omahne. V njegovo naročje. Njeni prsti se mu zagrebejo v ramena. In zastrmi vanj kakor verno dete. »Iskali ste me —?« Milkovič drhti in čuti utripanje njenega srca, v grlu mu je tesno, nič drugega ne more kakor pokimati. »Tako zelo — me — ljubite?« »Bolj kakor življenje--« In zdajci mu je jasno, zakaj je bežala pred njim, zakaij se je vobče spustila na to blazno vožnjo. Njen obraz, njene oči, njena usta mu izdajajo resnico. Njegoše roke jo ovioejo. »Ljubim te, Olga Nikolajevna —« Glava ji omahne nazaj. Njene oči so široke, polne sijanja. »Peter —« Prešine ga kakor električni stresljaj. Ni še pozabila njegovega imena! Tiho je okoli njiju, brezbrežna gorska samota. Sinje nebo jima negibno stoji nad glavama. In tiho, tiho zašepeče Olga Nikolajevna — kneginqa Melikova, ki jo je še majhno božal pokojni ruski car in jo imenoval svoje ljubo dete — tiho, tiho zašepeče zdasj kakor izgubljena ptička: »Peter. ljubim te.« Njena usta se mu vzdignejo naproti. Nikoli še niso ustnice tujega moža poiliubile teh ust. Nikoli noben mož še ni smel govoriti ponosni Olgi Nikolajevni o ljubezni. Zdaj je tudi njej napočila ta ura. Peter Milkovič se nagne k njenemu obrazu. Čudeži se dogajajo, misli sam pri sebi, samo poiskati jih moraš znati. Najlepša ženska tega sveta sloni ob mojem srcu! Nato jo poljubi. Trepet izpreleti njene ude. Čudno, skrivnostno kipenje se zdrami v njeni krvi, im Olga Nikolajevna za trenutek strme prisluhne, kakor da bi stregla na šum brezmejnega morja. Nato mu v divji strasti ovije roke okoli vratu. Tako stojita — objeta-- Dva človeka, sama na svetu. Dva — sama pod višnjevim južnim nebom. 4. poglavje. »Morda bi bflo bolje, da tega ne napraviva, MfhajJo.« »Kaj? Strahopetnost te obhaja?« »Pha! Poglej mi v oči in reci, ali me imaš za strahopetca.« Obraz Vladimirja Sokolova je res da poln brazgotin, ki jih niso začrtale bolezni. Vsa pristaniška mesta južne Francije pozna; eden tistih je, ki bi še dušo prodali za denar. Malopridnež in pustolovec. 0 da, tudi Nizza ima svojo senčno stran. Ulice ima, kjer ne stanuje noben mednarodni potnik. Brloge, kjer se skrivajo temni ka" vali rji, kakor v vseh mestih tega s veta. V eni teh ulic stanuje Mihaelov, ki bi moral biti prav za prav že na Ruskem. V zakajeni beznici je srečal Sokolova. Bivšega poroč" nika v Petrovljevem polku. Gar.iavo ovco. Čudno je bilo to srečanje. Nič dolgo ni trajalo, pa sta si podala roke in jela pripovedovati drug drugemu svoje spomine. Šimen Sirr.nu gode. Zdao sedita v pivnici Marcela Ricauta. Družba, ki zahaja semkaj, ni najboljša. Petrolejke se zibliejo nad mizami. »Natanko mi raz povej vso reč, Mihajlo-v.« »Tako mi kazanske Matere božje, Volodja, po denarju diši! Kneginja Melikova je bogata.« »In to je vse, kar veš?« Mihajlov govori s tišjim glasom. »Saj sem ti že povedal, za kaj gre. Sam bi bil že poizkusil — pa nisem pravi človek za takšno reč.« »A? Nu — po tem takem bi šlo za nekaj, kar navadno imenujejo Izsiljevanje,« se zmrdne Sokolov. »Seveda, kdor se da zasačiti, ko pleza čez plot... Kdo je bil tisti človek?« »Nekakšen Jugoslovan. Pozneje sem ga zalezoval do hotela. Neki dr. Milkovič. Jugoslovani so prostodušni ljudje, he, he!« »Ne vem — z vojne pomnim samo toliko, da so pogumna kakor levi,« de Sokolov. »Nu, nadaljuj.« »Ta monsieur Milkovič je zdaj prijatelj Melikove. Nedavno tega sem ju videl, ko sta se skupaj peljala v Monte Carlo. Zal dečko je, ha, ha — lepši od polkovnika.« Mihajlov premolkne in se pokriža. >Pokoj njegovi duši! Ostal sem jima za petami.« »Lepo senco sita imela.« »Hvala, bratec Volodja. Vsa čast tvojim brazgotinam, a mkar si ne domišljaj, da si ti krasotec.« »Vem, da nisem, Mihajlov. Nadaljuj. Ati me nisi botel poslati nekam na obisk?« »Da. na obisk. Ti lahko greš podnevi. Pravijo da je tako bolj spodobno in pošteno.« »Pošteno? Lepa beseda. Cfoveku res dobro de. A da ti tvoj« lepe in poštene besede ne bodo šle talko nerade z jezika, pžj še kozarček žganja. Prava ruska vodka sicer ni, ampak vtihotapijena danska žitovka. V slast gre pa vendarle. Hej, Ricaut, še dva kozarca!« Rlcaut brez naglice pristopi s steklenico ta naflfe. »Dobro naj teikne, gospoda.« »Tako, Mihajlov, pripoveduj.« »Da, tored — nemara je bilo dobro, da me je takrat ta človek zasačil. Olga Nikolajevna me pozna in ve, da sem bil Petrovičev sluga. Morda bi bila pse naščuvala name ali me predala policiji, ali bi me bila pa z bičem po obrazu. Bedak sem, bratec Volodja. Vendar, če pojdeš tja — stoj--« ELIGIJ EBER, Ljubljana, Kongresni trg 7 Moderna konfeksija kožnhastih plaščev, jopic, večernih jopic in kepov, mufov, krznenih garnitur po najnovejših pariških ln dunajskih modelih. Moderniziranje kožuhovin. .NTZKE CENE! DOBRO BLAGO! SOLIDNA POSTREŽBA Najbogatejša izbira polarnih lisic srebrnih lisic Persianerjev Astrahana Bisamov Nutrie in vseh ostalih vrst krzna. Kokošje, purje, gosje in račje, navadno, s stro^m čiščeno in čohano. Po znatno nižjih cenah. Vzorci se pošiljajo brezplačno in franko. DOBAVLJA V VSAKI MNOŽINI E. VAJDA - ČAK0VEC Telefon 59, 60, S, 4. Grd nos j lakaj, da M Vam jrenfl ifcrljenje? — 2 aparatom (»ORTHGDOR« popravote uneeljivo jakrivLjeoi, d*-l oel. žir&k., dolg, s&diast, top, £OOM>ljaat no« itd. Ia taste obra-zn tako lep io plemeait iiraz. »OrtbodOT« 1 s-e da preorano prilagoditi) vsaki oblaki im veliko«ti ix»u dame. gospoda in d-ece. 90 Din. Rdečico no su fo obraza odpravite dane« tako »n-Očtavn« tu taneal^vo • »pecfjaln« kremo ia pobledenje »Ac Din 50.—. Originale SOHRODER SCHENKE razpošilja >0ilNIA<. oddelek 1/6, Zegreb. G-n.nd.u-liičeva 8/1. Poštnina pri pla&iiu v naprej Din 6.—, po povzetju IS Din. Zahtevajte brezplačno ilustrirane cenike. Dds>««fcjtg!l!HUW Največja stalna razstava otroških vozičkov v Jugoslaviji. Cenik s slikami brezplačno. Naročeno blago pošljemo franko postaja naročilca, brez zaračunavanja omota in vozarine. Nepovoljno zamenjamo. »AVALA« tovarna otroških vozičkov Beograd, Knez Mihajlova 47. 11217 Tovarna I. I. NAGLAS, Turjaški trg št. t priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnega pohištva po najnižjih cenah. Vložna štev. 3822. R A Z P 11303 AVE Za nabavo kuriva v času od 1. januarja 1934 do 31. marca 1934 se razpisuje ustna licitacija, ki se bode vršila po določilih čl. 86 do 98 zakona o državnem knjigovodstvu in pravilnika za izvrševanje istega soglasno s §§ 4 do 9 pravilnika za nabavo bolničnega inventarja in sicer dne 11. decembra 1*953 za 250 m" suhih bukovih drv. ,tam. Licitacija se bo vršila ob 11. url v pisarni za trg. ponudbe. Pogoji in navodila za udeležbo pri licitaciji se dobijo isto- UPRAVA DRŽ. ZDRAVILIŠČA ZA TUBERKULOZO v Topoišici, dne 1. novembra 1933. IZ ROK V ROKE, da se ne izgube vsem koristne dobrine, posreduje »Jutrov« mali oglasnik. angleškega En češkega sukna! BOGATA IZBIRA1 DO PREKLICA JEMLJEMO V RAČUN TUDI HRANILNE KNJIŽICE TUKAJŠNJIH PRVOVRSTNIH DENARNIH ZAVODOV. A. & E. SKABERNfi LJUBLJANA OROŽARNA J. PASTUOVIC ZAGREB, Zrinjevac 15, telefon 88-49 Za vse orožje, municijo in lovske potrebščine znatno znižane cene. Zahtevajte brezplačni cenik od oktobra t. 1. 11205 MOŠKI, POZOR! Sjpolno slabost odstrani te z uporabo neškodljivega sredstva za okrepitev »L,a Eros« Deluje v vsaki človpSfci dobi s presenetljivim uspenom. Vzdržuje seksualne moč do gloocke starosti. Na tisoče priznanj. Ceua 60 Drn. močnejSa 100 Din. — Ospeb zajamčen v nasprotnem slučaju vrnemo d<*nar Havelkova ordinačni laboratof Praiis 65 Nusie Bo4etechova ui. 10'3b J L. C. S R Raznovrstne knjigoveške potrebščine platno, nanje, marmor-papir, zlato, sukanec itd. Vam nudi po najnižjih cen ah A. JANEŽIČ LJUBLJANA, Florjanska nlic~ štev. 14 Telefon 32-20 /r mm samo ^ « f&nslti GLAZfcILA kei> so najpopolnejša, in najcenejša, ppavijo tisoče in tisoče mojih stponka Violine od Din 77.- da?f^9 Havajske gitare, Gitare - -748,- - I klavtpske harmonike. Mandoline--98.- - \sak3ofoni, troblje in td. Harrmanike -75 - - I po najnižjih cenah KA5VEČOj\ DOMAČA STROKOVWO ODPREMNA TVRDKA GLA.ZBILA KRALJEVSKI DVORNI OOBAVITELJ F.SCHNEIDER PROIZVOD GLAZBIL IS POTREBŠČINA jgA&rHEB, Nikohčeva u/. 12./c. ZAHTEVAJTE CENIK VSAK GOSTILNIČAR IN RESTAVRATER postrezi s pristnim B E R M E T* VINOM Dobi ga že v sodčkih od 501 naprej pri MARINKOV, SREMSKI KARLOVCI Najizvrstnejše zdravilno vino z Fruške gore prodaja GOSPODARSKA ZVEZA v Ljubljani 11146 žične vloge po 109 Din 2ične vloge iz izvstnreuno trde žice Din 159. Plačljivo vnaprej, franko vsaka železniška postaja. Preprodajalci dobijo popust. Pri naročilu se prost, da se navede natančna notranja mera postelje. „WEKAU, MARIBOR 9. Ves svet ni prevelik za mene pravi posestnih FhHipsovega sprejemnika 039 In jaz dobim Evmp@f Avstralijo, z eno besedo: ves svet. Ne dvomite, nego se prepričajte sami o tem. Zahtevajte ln ml Vam sprejemnik na Vašem domu brezobvezno predvajamo. PHILIPS RADIO VODEČA IN NAJVEČJA INDUSTRIJA EVROPE PHTTiTPS ZASTOPSTVO. H. SUTTNER Ljubljana, Tyrševa c. 1 Prodaja tudi na mesečne obroke. PHILIPS -1 rt. "*••- -.".t v"; l-v? - . ■ * , - • ■ > PLOŠČICE za oblaganje kuhinj, kopalni«, Štedilnikov najceneje pri MATERJJAL, trg. dr. z o. s. |||g LJUBLJANA, TyrSeva SfL ^S PERJE kg Din 7.—, 10.—, sivo čohano Din 16.—, 24.—, belo čohano kg Din 44.—, belo čohano gosje s puhom kg Din 64.—, 84.—, Beli puh Din 160.—. Blazina, polnjena, 40 X 50 Din 20.—, 60 X 80 Din 27.—, 35.—. Pernica polnjena 120X180 Din 90.—, 135.—, a ružičastim ali plavim inletom. Vzorci brezplačno. Odprema po povzetju. Naročila preko Din 350.— pošljemo franko. Odeje, polnjene z vato ali puhom. Neodgovarjajoče blago zamenjamo ali vrnemo denar. 267 „Posteljina" H. Weiss, Zagreb, niča 76-e »TKIBUNA« F. B. L., tovarna dvokoles in utrošklh vozičkov, Ljubljana, Karlovčka c. 4. Najnovejši modeli dvokoles, otroSkih in lgrač-oih vozičkov, prevoznih tricikljev, motorjev in gival-aih strojev. Velika Izbira- Najnižje ce-ae. Ceniki franko. SPOLNE BOLEZNI sffiUe, kapavlea, bel! tok so ozdravljive brez strupenih Injekcij, brez Sivega srebra in saivarzana, priprostim, toda radikalnim potom. Tisoči žen in mož se zahvaljujejo za popolno ozdravljenje in trajno zdravje ravno tej kuri. Tisoči zahvalnih pisem. Uspeh v vsakem sluCaju zajamčen. Kura je zdravju neškodljiva. Ne trpite dalje! Pišite nam in mi Vam pošljemo zastonj razpravo, kako se iznebite bolezni. In tako se boate Šteli med srečnike. Laboratorij Havelka, Praha 65-Nusle, Božetechova ulica 10, J. 17. CSR. v j62 NA VAŠ INSTRUMEHT JE ZABAVA; tako pravijo mrniki. Ogkjk si iorej kmefric naš tetoog. prednohje kaj kupite <" HARMONIKE ttn 69-MAND0UHE - 99r GITARE " 146: TAMBURfCE - 68: Naša spjojaliieta so bromalične in slavirsfee harmonije i.W ;&HTEVA7T£ 8ttaPlAČHIKATAL06 TV0DNICA 6LAS81LIIIHABM0NIK MEINEU HEROIN PRQD.P033.KARSBGR& >01 j Zaie/hihopi damo bmplač-1 pismeni v smranh Neveste S Gospodinje! x»il«p« okras TOw« doma J. perilo, »t«*, po-steljc* prejfnnjai*. — N»jfin<>jSe in M.jtrp«4ne»p m okrnite i rmva&m od tvrdk« Matek & Mikeš, Ljubljana, poieg hitela Štrukelj Iid«inJemo Rumbntce, preb»4amo iablooe, prod-a«kuj«no 614» ieo. roi. del«, imamo »pecijilni eo-1» !>bi>-i« in volane. aiu.rLrg.m-o ia entlemo. Viikd« Je ve, da "mamo aajveijo fo najnw)d«r- o-e^o vezitoioo. Ker sami d*lo prejemamo, ga gami nadztramfl iir-ft tridl najVrijSe ooctreiPino. 79 BORZA ROBE, PELA IN POSESTI »Jutrov« mali oglasnik donaša vsakomur velike koristi. Urejuje Davorin ftavljen. Izdaja sa konzorcij >JuUra« Adoii iiibmkar. Z,a Narodno tiskarno d. d. kot uskarnarja Fzanc Jezer&sk. Za inaeratni del je odgovoren Alojz Novak. Vsi v LjubljanL *