Kamniški QbČAN 50. leto Kamnik, 8. april 2011 Prijazen in sodoben drugi dom 78 malčkov Na zadnji marčevski dan je novi vrtec Kamenček v prizidku OŠ 27. julij, ki je 78 otrok v svoje prijazne prostore sprejel 7. marca, tudi uradno odprl svoja vrata. Na slovesnosti so ob prisotnosti otrok, njihovih staršev, dedkov in babic ter drugih obiskovalcev slavnostni trak prerezali župan občine Kamnik Marjan Šarec, ravnateljica VVZ Antona Medveda Renata Hojs, direktor podjetja Jelovica Hiše Gregor Banič in generalni sekretar na Ministrstvu za šolstvo in šport Darko Krašovec. Da bi imeli »Kamenčki« kar najlepše spomine na otroštvo, so jim zaželeli njihovi sovrstniki iz kamniških vrtcev, ki so ob pomoči vzgojiteljic pripravili prisrčen program s pesmijo in plesom. Več na 3. strani. SASA MEJAČ Osrednje slovesnosti v spomin na generala in domoljuba Rudolfa Maistra Veselo ob odprtju pločnika in razsvetljave v Podgorju 29. marec je praznik kamniške občine. Kamničani smo pred šestnajstimi leti dan rojstva velikega Kamničana, Slovenca, generala in pesnika Rudolfa Maistra - Vojanova izbrali za svoj praznik. Vrsta različnih prireditev, ki so se zvrstile v zadnjih tednih, je »Rudolf Maister je bil tiste vrste človek, kije v sebi združeval žlahtnost, neustrašnost, odločnost in pogum, kar vse potrebuje človek takrat, ko ve, da mora za svoj narod, svojo državo, domovino narediti nekaj, kar narekujeta glava in srce, pa drugi za to nimajo dovolj poguma,« je med drugim v slavnostnem govoru pri spomeniku Rudolfa Maistra na Trgu talcev, kije našemu mestu v ponos od leta 1970, poudarila ministrica za obrambo dr. Ljubica Jelusič. SAŠA MEJAČ zaznamovala letošnje praznovanje. Osrednje slovesnosti v počastitev spomina na velikega Kamničana pa so potekale v ponedeljek, 28. marca. Tradicionalno slovesnost pred spomenikom Rudolfa Maistra na Trgu talcev, ki je našemu mestu v ponos od leta 1970, je napovedal promenadni koncert Mestne godbe Kamnik na Glavnem trgu. General Maister je s svojim značajem in vrednotami vzor Slovenske vojske, zato v slovesnosti že vrsto let sodeluje Častna enota Slovenske vojske. Ministrica za obrambo dr. Ljubica Jelu-šič in župan Marjan Šarec sta v spomin na velikega moža, Kamničana in Slovenca, položila venec k njegovemu spomeniku. Ministrica dr. Ljubica Jelu-šič je v svojem slavnostnem govoru spomnila na pogumna dejanja generala Maistra v letih 1918 in tudi druga pomembna dejanja pri oblikovanju slovenske države, tako v času druge svetovne vojne, kot osamosvojitvene vojne leta 1991. Več o praznovanju na 4. strani. ommerce- in p^miad Huht Dragi bralci, naslednja praznično obarvana številka Kamniškega občana bo med vami v petek, 22. aprila. Rok za oddajo člankov in fotografij je v petek, 15. aprila, zahvale in oglase pa lahko oddate še v sredo, 20. aprila, v uredništvu v Kamniku, Glavni trg 23 (stavba med občino in sodiščem), tel.: 01/83 91 311, 041/662-450, e-naslov: sasa.meiac@siol.net. Kamniški občan lahko prebirate tudi v elektronski izdaji na www.kamnik.si Zadnja pridobitev, pomembna za boljše življenje občanov, ki jo je župan Marjan Šarec odprl ob letošnjem občinskem prazniku, je pločnik in javna razsvetljava v Podgorju. Skupaj s predsednikom upravnega odbora Cestnega podjetja Ljubljana Stanetom Petričem in predsednikom KS Podgorje Alešem Stražarjem je minuli torek, 5. aprila, tudi uradno odprl novi pridobitvi, ki so je še posebej veseli krajani. Doslej so bili namreč zaradi velikih hitrosti na prometno zelo obremenjeni cesti še posebej izpostavljeni pešci in najmlajši udeleženci v prometu. Urejena cesta s pločnikom in otoki za umirjanje prometa pomeni večjo prometno varnost za vse udeležence, šolarjem pa varno šolsko pot. Več na 3. strani. SAŠA MEJAČ ****hoteloo,«o Malograjski dvor kamnik Maistrova cesta 13, Kamnik Tel.: 01 / 830 31 00 e-mail: info@hotelkamnik.si www.hotelkamnik.si PAX Bližajo se velikonočni prazniki in tudi letos smo za vas pripravili polno drobnih dodatkov za vaš dom. V tednu pred veliko nočjo, od 18. do 23. aprila, do 10% popust za program sveč. Prisrčno vabljeni tudi v svet čokoladnih dobrot! DeWni časi oi 8''-12'' in oi 14''-18\ soloia oA Sl'-lž'' TRADICIJA OD LETA 1701 - KORAK PRED DRUGIMI SVEČA LUNA 5 možnosti uporabe DAN UGODNOSTI ZA OBČANE KAMNIKA 18. 04. 2011 VRTNI CENTER ARBORETUM ODPRTO VSAK DAN www.arboretum.si 8. april 2011 AKTUALNO Kamniški ObČAN POMLADANSKE ČISTILNE AKCIJE V občini Kamnik, tako kot vsako pomlad, potekajo pomladanske čistilne akcije. V krajevni skupnosti Volčji Potok so prostovoljci čistili že v soboto, 26. marca, v krajevni skupnosti Perovo pa v soboto, 2. aprila 2011. Šole, vrtci in upravniki stanovanjskih blokov v mesecu aprilu izvajajo čistilne akcije v svojem okolju. Ribiška družina Kamnik organizira čistilno akcijo v soboto, 9. aprila 2011. Ribiči bodo čistili strugo in brežine Kamniške Bistrice in Nevljice, za kar je potrebna primerna oprema. Vabijo tudi prostovoljce, da se jim pridružijo in očistijo okolico brežin. Vsi udeleženci se bodo zbrali ob 8. uri na avtobusni postaji v Kamniku. Istega dne, v soboto, 9. aprila, bo čistilna akcija potekala v Kamniški Bistrici. Turistično društvo Kamniška Bistrica vabi prostovoljce, da se ob 10. uri zberejo na parkirišču pri spodnji postaji gondole na Veliko Planino. Vodstvo sveta Krajevne skupnosti Kamnik Center vabi prostovoljce na čistilno akcijo, ki bo potekala vsoboto, 16. aprila 2011. Zbrali se bodo ob 8. uri na Glavnem trgu, kjer bodo vsi udeleženci prejeli bone za malico, ki bo po končani čistilni akciji. Vsoboto, 16. aprila 2011, organizira čistilno akcijo tudi Krajevna skupnost Tunjice. Vabijo prostovoljce, da se jim pridružijo. Zbrali se bodo ob 8. uri pri Podružnični šoli Tunjice. Turistično društvo Tuhinjska dolina organizira v soboto, 16. aprila 2011, čistilno akcijo, združeno s hortikulturno ureditvijo potoka. Zbor udeležencev bo ob 8. uri pri Termah Snovik, zaključek pa ob 12. uri na terasi pri Termah Snovik. Istega dne, v soboto, 16. aprila 2011, bo čistilno akcijo organizirala Krajevna skupnost Kamniška Bistrica. Vabijo prostovoljce, da se jim pridružijo. Zbrali se bodo ob 9. uri pred Osnovno šolo Stranje. Vsi občani, ki se boste udeležili čistilnih akcij, boste na zbirnih mestih dobili rokavice in vreče za zbiranje odpadkov. Organizatorji vas bodo razporedili po terenu in vam dali ustrezna navodila glede zbiranja in odlaganja zbranih odpadkov. Priporočljivo je, da se ustrezno oblečete in obujete ter s seboj prinesete orodje in močnejše delovne rokavice. Občina Kamnik je poskrbela, da bo podjetje Publicus d.o.o. zbrane odpadke odpeljalo takoj po zaključku posamezne čistilne akcije. S skupnimi močmi poskrbimo za čisto in urejeno okolje v naši občini! OBČNA KAMNIK Nove turistične nastanitve v občini Kamnik v zadnjem času smo v kamniški občini opazili precej novih prenočišč, obenem pa tudi povečanje že obstoječih namestitvenih objektov. V zadnjih letih je Kamnik pridobil kar nekaj prenočitvenih kapacitet. Poleg hotela Malograjski dvor v centru Kamnika in povečanja ponudbe v hostlu Pod Skalo v neposredni bližini centra se je pojavilo kar nekaj manjših nastanitev v okolici. Predvsem se razvija ponudba v bližini Term Snovik in Velike planine. V Tuhinjski dolini smo bogatejši za kar dve apartmajski hiši. Na poti iz Kamnika proti Termam Snovik boste v Srednji vasi ob cesti zapazili Apartmaje Hribar po domače Domačijo pr' Ostan'k. Sodobno opremljene apartmaje so združili s pristnim kmečkim življenjem, kjer lahko opazujete domače pri kmečkih opravilih in se seznanite z domačimi živalmi na kmetiji. Po naročilu pripravijo tudi katero izmed domačih jedi, različni eko pridelki pa so na voljo tudi za prodajo. Poleg številnih možnosti za aktivnosti v okolici je nekoliko manj znana možnost smuke v neposredni bližini pri zasebnem žičničarju. Na voljo so štirje apartmaji, dva manjša za največ tri osebe in dva večja za šest oseb. Malo naprej po cesti skozi Tuhinjsko dolino se odcepi cesta proti vasi Pirševo, majhni simpatični vasici s prekrasnim razgledom na okoliške travnike in gozdove. Apartmaji Koncilija stojijo na koncu vasi, kjer gostje po-čitnikujejo v miru in tišini ter uživajo v sprehodih v prekrasni neokrnjeni naravi. Izbirajo lahko med dvema apartmajema, za dve ali pet oseb. V Tuhinjski dolini nudijo raznovrstne aktivnosti. Lahko se sproščate v naravi na sprehodih po okoliških hribih ali s kolesarjenjem. Prelepo naravo popestri tudi bogata kulturna zgodovina doline, katere korenine segajo že v čase Rimljanov. Nove nastanitve je Kamnik dobil tudi v dolini Kamniške Bistrice. Bogatejši smo za novo apartmajsko hišo in povečanje kapacitet že stare domače gostilne, ki svojim gostom poleg dobre hrane nudi tudi prenočišča. Na začetku doline, blizu pohodniške poti k Sv. Primožu in na Veliko planino stoji Gostilna Pri planinskem orlu. V zadnjem letu ponujajo tudi nove sobe višjega kakovostnega razreda, in sicer osem sob za dve in štiri osebe, v gostinskem delu pa lahko sprejmejo kar 120 gostov. Na voljo je tudi savna in masažna kad, ki jo lahko najame vsak, ne le gostje, ki prenočujejo Pri planinskem orlu. Na desni strani malo naprej od spodnje postaje žičnice za Veliko planino dobila novo podobo še ena počitniška hiša z apartmaji in sobami. Hiša Berdnik je popolnoma nova pridobitev, ki poleg nastanitev ponuja za goste tudi spa kotiček s finsko savno in masažno kadjo. Hiša je ravno prav oddaljena od glavne ceste, da je idealna tudi za otroke, ki se lahko v lično urejeni okolici ob robu gozda brezskrbno igrajo. Kamniška Bistrica s svojim draguljem Veliko planino ponuja veliko tudi v dolini. Primerna je za bolj ali manj aktivne počitnice in prijazna družinam. Bogata ponudba privablja goste, ki se vedno radi vračajo. Z razvojem Kamnika se povečuje tudi kamniška turistična ponudba, vse več je ne le enodnevnih izletnikov, ampak tudi počitnikarjev, ki v naših koncih preživijo več dni. Iz leta v leto se povečuje število turistov in povpraševanje po namestitvah. Veseli smo, da Kamničani vidijo prihodnost v turizmu in so vse pogosteje tudi sami del te ponudbe kot ponudniki namestitev, dobre hrane ali obojega. Urša Osolnik Agencija za turizem in podjetništvo Kamnik Prva tiskovna konferenca župana Marjana ©arca V ospredju projekt mestnih šol in zagotavljanje novih kapacitet vrtcev OBČINA KAMNIK objavlja JAVNA RAZPISA za: 1. sofinanciranje dejavnosti turističnih društev v občini Kamnik 2. sofinanciranje dejavnosti društev na področju kmetijstva v občini Kamnik Razpisna dokumentacija bo objavljena na občinski spletni strani www. kamnik.si oz. bo od 8. 4. 2011 na razpolago v vložišču Občine Kamnik. Kontaktna oseba: Martina Bajde (tel: 8318-106; e-pošta martina.baide@kamnik.si). Vloge je potrebno oddati najkasneje do petka, 22. aprila 2011. Marjan Šarec ŽUPAN V torek, 5. aprila, je župan Marjan Šarec sklical prvo tiskovno konferenco, na kateri je povzel aktivnosti in projekte, s katerimi se skupaj z občinsko upravo ukvarja v petmesečnem obdobju svojega županovanja od 10. novembra lanskega leta, ko je kot novoizvoljeni župan vstopil v občinsko hišo. Kot je izpostavil, največ pozornosti namenjajo projektu mestnih da bi imeli po prvotnem Planu A tako šola Frana Albrehta kot Toma Brejca premalo oddelkov, zato je preprojektiranje v vsakem primeru nujno. OŠ Frana Albrehta naj bi pridobila 4 oddelke, Toma Brejca pa tri, obe šoli bosta večji in racionalnejši. Kenda je ob tem pohvalil dobro sodelovanje vseh v projektu, tudi ravnateljev, ki so oblikovali fleksibilne šolske okoliše. Povedal je. dali vrtec Kamenček. Z upravo OŠ 27. julij in drugih osnovnih šol v občini se pogovarjajo o preselitvi 24 otrok s posebnimi potrebami, v šole, kjer so še proste kapacitete. Roko je že ponudila direktorica CIRIUS-a, možnost obstaja tudi v OŠ Stranje. V objektu sedanje OŠ 27. julij na Tomšičevi ulici bi lahko uredili 8 novih oddelkov in tja preselili tudi upravo WZ Antona Medveda z Novega trga vičenost tovrstnega projekta za celotno Slovenijo in opredelilo, kako sistemsko pristopiti k tej nalogi. Ker bi bile v primeru, da bi študija potrdila upravičenost sistemske rešitve na področju žičničarskega prometa v Sloveniji, potrebne tudi spremembe obstoječe zakonodaje, ki ureja promet, lahko pričakujemo morebitne rešitve tega problema šele konec leta 2012. Župan je poudaril, da Velika planina ne more biti v 100-odstot-nem lastništvu Občine in v celoti na njenih plečih, saj je potrebno vsako leto zagotoviti veliko vlaganj, meni pa, da mora Občina obdržati delež v lastništvu Velike planine in s tem nadzor. Na prvi tiskovni konferenci župa^ s sodelavci (z le^e): direktor občinske uprave Vh^imir Korošec, podsekretar za pospeševanje gospodarskega razvoja mag. Ivan Kenda, župan Marjan ©arec, podžupanja mag. Julijana Bizjak Mlakar in podžupan Robert Kokotec. šol, ki ga je podedoval. »Ni bilo vse tako, kot mi je projekt predstavilo prejšnje vodstvo z nekdanjim županom in naj bi bilo tik pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja. Kljub aktivnostim, ki jih peljemo tudi v smeri pridobivanja gradbenega dovoljenja za Plan 2008, ga še danes nimamo«. Na očitke, da z občinsko upravo ne podpira prvotnega Plana 2008 in ga želi zaustaviti, je poudaril, da je takoj, ko je stopil v občinsko stavbo, obstoječi projekt dal pregledati strokovnjakom, ki so ugotovili, da je projekt s skoraj 1.600 evri za kvadratni meter v današnjih razmerah zastavljen prebogato, neracionalno, zato je sprejel nadaljnje ukrepe. Tudi občinski svet je na izredni seji obravnaval problematiko mestnih šol in na podlagi mnenj strokovnjakov sprejel sklepe, ki omogočajo racionalizacijo. Racionalizacija ne pomeni nujno sanacije, možna je tudi novogradnja OŠ Frana Albrehta, če bo ekonomsko upravičena, torej če ne bo bistveno dražja od sanacije, in če bodo izpolnjeni pogoji. Z občinsko upravo iščejo čim bolj racionalne rešitve šol, tako iz podedovanega Plana A kot na letošnji seji pred-stavljenga Plana B (o obeh smo v prejšnjih številkah Kamniškega občana že obširno pisali), lahko pa bo oba združil racionaliziran Plan C. Da mesec dni po izredni seji zadeve peljejo do rešitve mestnih šol, je povedal tudi podsekretar za pospeševanje gospodarskega razvoja mag. Ivan Kenda, ki se s projektom šol intenzivno ukvarja od prihoda na Občino Kamnik v začetku leta. Kot je pojasnil, je demografska študija pokazala, da bodo s projektom kandidirali na razpis za statično sanacijo šol, ki ga je razpisalo Ministrstvo za šolstvo in šport. Nadejajo se kar nekaj državnih sredstev, v pripravo projekta za razpis so vključili pripravljalce in projektante. Potekajo tudi aktivnosti s pripravljal-cem ureditvenega načrta območja, projektanti se usklajujejo glede zunanjih ureditev, ki bi zagotovile čimbolj usklajene prometne tokove, varne poti ... Raste vrtec Trobentica, nove prostore vrtca bi lahko uredili tudi v OS 27. julij V zvezi z vrtcem Kamenček v prizidku OŠ 27. julij ki so ga z nekaj mesečno zamudo uradno odprli prejšnji četrtek, je župan Šarec izpostavil, da je tudi projekt vrtca ob prevzemu mandata kazal drugače, a se je pokazal problem z ograjo in zunanjo ureditvijo. V pogodbi, ki jo je podpisalo nekdanje vodstvo, ni bila predvidena postavitev nove ograje, kar je bilo nujno, saj bi obstoječa, dotrajana ograja ogrožala varnost otrok. S pogajanji so nato dosegli, da je podizvajalec nujno potrebno ograjo postavil v najkrajšem možnem času. Trenutno potekajo zaključna dela zunanje ureditve, ki jo mora izvajalec zaključiti do 30. aprila. Kot je povedal župan, pa se še naprej intenzivno ukvarjajo s problematiko otroškega varstva in iskanjem novih kapacitet. Raste sedem oddelčni vrtec Trobentica pri rondoju na Fužinah (pri KIK-u). Odpira se možnost, da bi prostore vrtca lahko uredili tudi v zgradbi OS 27. julij, ki so ji prizi- OBVESTILO Občina Kamnik obvešča, da je od 31. 3. 2011 na spletni strani Občine Kamnik www.kamnik.si objavljen javni razpis za sofinanciranje programov športa v občini Kamnik za leto 2011. Marjan Šarec, l.r. ŽUPAN ter s tem v centralnem vrtcu pridobili še dva oddelka. Župan je izpostavil tudi problem Tise na Duplici, za katerega so doslej videli rešitev le v zaprtju sežigalnice. Ko so na Občini pregledali lokalni energetski koncept so ugotovili, da ta predvideva, da Tisa oskrbuje z energijo okoliške prebivalce. Tisa ima namreč 9 mega vatov moči, ki ni izkoriščenih, ni dovolj odjema, zato nastaja problem in kuri neustrezno kurivo. Vodstvo Občine se je sestalo s predstavniki Tise. Dogovorili so se za vodenje stalnega monitoringa s postavitvijo table, ki meri stopnjo onesnaženosti. Ker pa je to velik finančni zalogaj (100.000 evrov), je vodstvo Tise zagotovilo, da bo pridobili sponzorja za zagotovitev monitoringa. Občina naj obdrži delež v lastnišvu Velike planine Tudi Velika planina je eden izmed perečih, večnih problemov v občini. Občinski svet je sprejel sklep, da mora Občina Kamnik stopiti v stik z morebitnim kupcem. Kot je poudaril župan, ni v interesu Občine, da se strojnica ustavi, zato se zaključuje razpis za izbiro izvajalca obnove strojnice. Podžupanja mag. Julijana Bizjak Mlakar je opisala sestanek vodstva Občine na Ministrstvu za promet o vključitvi nihalke in žičnic na Veliki planini v državni projekt javnega prometa. Pobudo za sestanek je dala Občina Kamnik. Predstavnikom občine Kamnik je bilo na sestanku pojasnjeno, da obstaja tudi na državni ravni interes za takšno rešitev žičničarskega prometa, kot jo je predlagala občina Kamnik. V ta namen naj bi se v letu 2011 pripravila študija, s katero bi se ugotovilo morebitno upra- Razgrnitev Občinskega prostorskega načrta predvidena jeseni O Občinskem prostorskem načrtu je spregovoril podžupan Robert Kokotec. Intenzivno potekajo vse aktivnosti, razgrnitev je predvidena jeseni. Naročena je poplavna študija, ki bo pokazala, kje je smiselno graditi in kje ne. Podžupan je povedal, da tedensko potekajo sestanki s podjetjem Locus d.o.o., pred razgrnitvijo pa je želja vodstva izpeljati okroglo mizo oziroma delavnice za zainteresirano javnost. Župan se je na kratko dotaknil še nekaterih projektov: ureditev parkirišča pred Zdravstvenim domom, ki mora biti namenjen obiskovalcem doma, ne pa dnevnim migrantov, kot se to dogaja sedaj, v izdelavi je projekt obnove avtobusne postaje, sanacija je namreč nujna, saj so armaturne plošče že poškodovane. Glede projekta Mamut je pojasnil, da glede na finančno situacijo ni uresničljiv, saj ta hip ni mogoče zagotoviti 100.000 evrov za livarja, prav tako pa ni enotne odločitve glede lokacije postavitve. Glede ureditve Maistrove sobe v njegovi rojstni hiši na Šutni, o kateri se je ob prazniku občine ponovno govorilo, je poudaril, da je ureditev sobe predvidevala že pogodba iz leta 2002, sklenjena med župniščem in Občino Kamnik, da pa skupaj z občinsko upravo intenzivno dela na vseh podedovanih projektih, a če nekdanjemu vodstvu stvari ni uspelo rešiti v desetih letih, je nerealno pričakovati, da bo njemu uspelo v petih mesecih. Nekdanjega župana Toneta Smolnikarja pa je ob tej priložnosti javno povabil na pogovor ob jutranji kavi. SASA MEJAČ iCiimnišisi Občan - Izdajatelj Bistrica, d.o.o., Kamnik, Ljubljanska cesta 3/a. Odgovorna urednica Saša Mejac, univ. dipl. ekon. Na podlagi mnenja Ministrstva za kulturo sodi časopis med proizvode informativne narave. Medij Kamniški občan je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 333. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 15.000 izvodov. Naslov uredništva: Kamnik, Glavni trg 23 (zgradba med obcino in sodiščem), tel.: 01/83-91-311, 041/662-450, fax: 01/83-19-860, e-mail: sasa.mejac@siol.net Uradne ure: ponedeljek in petek od 9. do 15. ure, sreda od 9. do 12. in od 13. do 17. ure. Nenaročenih člankov in fotografij ne honoriramo. Tisk Set d.d., 7. 4. 2011. Vrtec Kamenček tudi uradno odprt Prijazen in sodoben drugi dom 78 malčkov Na zadnji marËevski dan je novi vrtec KamenËek v prizidku O© 27. julij, ki je 78 otrok v svoje prijazne prostore sprejel sicer že 7. marca, tudi uradno odprl svoja vrata. Na slovesnosti so ob prisotnosti otrok, njihovih staršev, dedkov in babic ter drugih obiskovalcev slavnostni trak prerezali župan občine Kamnik Marjan ©arec, ravnateljica VVZ Antona Medveda Renata Hojs, direktor podjetja Jelovica Hiše Gregor Banič in generalni sekretar na Ministrstvu za šolstvo in šport Darko Krašovec. Da bi imeli »Kamenčki« kar najlepše spomine na otroštvo, so jim zaželeli njihovi sovrstniki iz kamniških vrtcev, ki so ob pomoči vzgojiteljic pripravili prisrčen program s pesmijo in plesom. »Kljub vsem nevšečnostim, ki so spremljale odprtje vrtca, danes ni čas za negodovanja, temveč čas veselja in radosti, da bo smeh in veselje odmevalo iz tega vrtca vsak dan, tako kotprvi dan, ko so bili otroci sprejeti vanj« je izpostavil kamniški župan Marjan ©arec. Kot je povedal, je ta vrtec prvi izmed uspelih skupnih projektov z gospodarstvom, da pa ima občinska uprava na področju otroškega varstva se veliko nalogo in bo potrebno odpreti se kar nekaj vrtcev glede na število čakajočih otrok. Renata Hojs, ravnateljica VVZ Antona Medveda, pod okrilje katerega sodi enota Kamenček, je poudarila, da je bil novi vrtec težko pričakovan in potreben in simbolično položila k vratom vrtca na Tomšičevi 9 še zadnji kamenček k igri srečnega otroštva. Gregor Banič, direktor podjetja Jelovica Hiše, ki mu je bila zaupana izgradnja objekta, pa je predstavil prednosti nizkoenergetske gradnje. Malčkom in vzgojiteljicam je zaželel prijetno bivanje v vrtcu, da bi bili tu srečni in bi imeli na obdobje v vrtcu kar najlepše spomine. Za prijetno in razgibano bivanje v vrtcu so poskrbeli tudi nekateri »sponzorji«. Ivan Sušnik, vodja kamniške izpostave Zavarovalnice Triglav, je »Kamenčkom« podaril zaščitne brezrokavnike, da bo njihova pot čim bolj varna. Da bodo »Kamenčki« razgibani in prijetno utrujeni so jim iz podjetja Alp agency d.o.o. podarili otroški steper, občinski svetnik Tone Iskra pa jim je podaril glasbeni stolp. V znak zahvale in veselja ob odprtju novega vrtca in prejemu daril, ki bodo obogatila igro in učno okolje, so otroci iz kamniških vrtcev pripravili prisrčen program s pesmijo in plesom. Zapeli so tudi sosedje novega vrtca - učenci OŠ 27. julija, ki so v svoj prostor nesebično sprejeli vrtčev-ske prijatelje. Kamenček je enota javnega vrtca VVZ Antona Medveda. Ima pet oddelkov: tri oddelke za Slovesno odprtje pločnika in razsvetljave v Podgorju Zadnja pridobitev, pomembna za boljše življenje občanov, ki jo je župan Marjan Šareč odprl ob letošnjem občinskem prazniku, je pločnik in javna razsvetljava v Podgorju. Skupaj s predsednikom upravnega odbora Cestnega podjetja Ljubljana Stanetom Petričem in predsednikom KS Podgorje Alešem Stražarjem je minuli torek, 5. aprila, tudi uradno odprl novi pridobitvi. Poleg zahvale vsem prisotnim v projektu je župan ©arec v svojem nagovoru poudaril varnost na naših cestah, saj lepe ceste ne pomenijo nič brez pametnih in preudarnih voznikov in dodal: »Ureditev te ceste bo zagotovo bistveno pripomogla k izboljšanju prometne varnosti na območju Podgorja, kjer smo v preteklosti beležili prometne nesreče s hudimi telesnimi poškodbami. Tako bo nova šolska pot postala varnejša za naše najmlajše udeležence, saj lahko ugotovimo, da so se, v primerjavi s preteklostjo, hitrosti z izgradnjo ulVrtec, otroci, občina - ali res občina in vrtec delata v dobro staršev« navedla nekaj informacij glede plačil vrtca, ki pa niso točne, zato smo se odločili, da odgovorimo na zapisano v dveh sklopih: 1. Plačevanje cen programov v vrtcih Starši na začetku leta dobijo nove odločbe o višini znižanega plačila glede na program vrtca. Odločba praviloma velja za koledarsko leto in določa, v kakšnem odstotku so starši dolžni plačevati ceno programa vrtca, v katerega je vključen njihov otrok. Razliko do polne cene programa krije občina stalnega bivališča. Trditev v omenjenem članku ne drži, saj otrokom, ki s septembrom preidejo iz prvega starostnega obdobja v drugo starostno obdobje, od dneva prehoda dalje zaračunavamo ceno programa za drugo starostno obdobje. Že iz besedila odločbe je jasno, da starši plačujejo v odstotku od cene programa, v katerega je vključen otrok. Sklep o določitvi cen programov za predšolsko vzgojo v Občini Kamnik določa cene dnevnih programov za naslednja starostna obdobja: - oddelki prvega starostnega obdobja, - kombinirani oddelki, - oddelki drugega starostnega obdobja. Starši vedno plačujejo v odstotku, ki jim ga je določila občina stalnega bivališča z odločbo, od cene programa za starostno obdobje, v katerega je vključen otrok in ne prihaja do nikakršnega zamika med šolskim ter koledarskim letom. 2. Stroški neporabljenih živil v času uvajanja otroka V vrtcu Antona Medveda smo problem, ki ga navaja gospa Natalija Berlec glede uvajalnega obdobja, pred septembrom 2010 rešili tako, da smo na ravni zavoda določili uvajalno obdobje, ki traja od vstopa otroka v vrtec pa do dneva, ko otrok ne poje vseh obrokov, pripravljenih zanj, vendar največ do 14 dni. V času uvajalnega obdobja staršem odštevamo znesek neporabljenih živil. To dokazuje, da skušamo pomagati staršem, seveda v skladu z veljavno zakonodajo. Zato bi bilo korektno s strani gospe Natalije Berlec, da bi se o stvareh, ki jih je zapisala v članku, prej informirala. Vse informacije glede plačil vrtca lahko pridobite pri računovodji vrtca Vesni Jeglič Mandeljc (vesna.ieglic-mandelic@vrtec-kamnik:.si) in knjigovodji oskrbnin Maruši Lampret (marusa.lampret@vrtec-kamnik.si). RENATA HOJS, ravnateljica VVZ KULTURA IN NASA DEDIŠČINA 8. april 2011 Razstava o pomembnem, a premalo poznanem kamniškem glasbeniku Maksimilijanu Skalarju Maksimilijan Skalarje bil priznan in cenjen glasbeni pedagog, violinist in izdelovalec violin. Poseben sloves mu je prinesla obnova originalne Tarti-nijeve violine, ki jo je usposobil, da so na njo lahko ponovno zaigrali. Ob 103. obletnici njegovega rojstva je Matična knjižnica Kamnik s pomočjo sodelavk Duške Težak in Milene Glušič in v sodelovanju s Skalar-jevimi hčerkami v dvorani knjižnice postavila razstavo o delu in življenju tega priznanega, a premalo znanega glasbenika, pedagoga in violinista. Kot človek je bil skromen, a kot učitelj violine velik ter cenjen strokovnjak in svetovljan. Razstava je v dvorani knjižnice postavljena še do četrtka, 14. aprila, nato pa se 21. aprila seli v avlo občine Kamnik, kjer bo mesec dni na ogled vsem obiskovalcem občinske hiše. Ob odprtju razstave je o ustvarjalnem življenju svojega očeta spregovorila prof. Darka Skalar, ravnateljica Glasbene šole Kamnik. Ska-larjevo inovativnost in prispevek k razpoznavnosti JKamnika je v svojem govoru poudaril tudi kamniški župan Marjan Šarec: »Kamnik je upravičeno ponosen na svoje pomembne ustvarjalce. Hvaležnost so jim naklonili bolj v drugih krajih, kjer so nadaljevali z ustvarjanjem, kot v rojstnem Kamniku. Tudi v primeru Maksimilijana Skalarja je bilo tako. Trudimo se napako popraviti.« Svojo glasbeno nadarjenost in ljubezen do glasbe sta z obiskovalci delila Skalarjeva hËi, profesorica za violino na Akademiji za glasbo v Ljubljani, Monika Skalar in vnuk Tim Skalar Demšar, dijak Konserva-torija za glasbo v Ljubljani. Skalarjeva življenjska pot Maksimilijan Skalar se je rodil 9. 2. 1908 v Ljubljani oËetu Ivanu in mami Ani, predniki izhajajo iz Kamnika. Leta 1912 se je družina preselila v materin rojstni kraj na Južno Tirolsko. V Meranu, slikovitem mestecu z bogato kulturno in umetniško tradicijo, je Maksimilijan preživel lepo mladost, obiskoval je osnovno in meščansko šolo. V tem obdobju se je seznanil z inštrumentom lutnjo, nato pa se je začel učiti igranja na violino. Že kot mlad violinist je bil obetaven, saj je igral v Meranu, Padovi in v Benetkah. Glasbena šola Kamnik vabi na Baletni koncert učencev plesa in baleta Glasbene šole Kamnik in dijakov Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana v Domu kulture Kamnik v torek, 19. aprila, ob 18. uri. Vstop je prost, iskreno vabljeni vsi ljubitelji baleta, predvsem otroci! Maksimilijan Skalar, priznan in cenjen glasbeni pedagog, violinist in izdelovalec violin. V Kamniku se je rodilo veliko pomembnih ljudi. Ob razstavljenih Skalarjevih predmetih so se jih spominjali (z leve): Vladka VremSak, hči prof. Sama Vremšaka, dr. France Malešič, Miha Kač - kamniški kipar in avtor bronastega odlitka Maksimilijana Skalarja, in častni občan občine Kamnik dr. Niko Sadnikar, ki je kljub častitljivim 95. letom nizal natančne podatke o življenju in delu znamenitih kamniških meščanov. Po prvi svetovni vojni je bila Južna Tirolska in z njim mesto Merano priključena Italiji. Družina Skalar se je zaradi osebnih in političnih razlogov preselila v Beograd, glavno mesto tedanje Jugoslavije, kjer so vsi trije glasbeno nadarjeni sinovi nadaljevali s šolanjem. Mladi Maksimilijan je obiskoval tamkajšnjo Akademijo za glasbo, kjer je diplomiral leta 1928. Njegov profesor violine je bil Karel Holub. Glasbeno izobraževanje je nadaljeval v Pragi. Sprejet je bil na Mojstrsko šolo državnega konservatorija, kjer ga je poučeval eminentni pedagog in violinist Karel Hoffmann, ki je bil med drugim kar 42 let prvi violinist znanega Praškega kvarteta. Studij na konservatoriju je Maksimilijan uspešno zaključil leta 1930. V praškem obdobju je pridobil tudi prvo goslarsko znanje. Leta 1930 se je vrnil v Beograd in se tam leto pozneje zaposlil kot profesor violine na Glasbeni šoli Stankovic, kjer je bil do začetka druge svetovne vojne leta 1941. Njegovo pedagoško delo se je že na samem začetku izkazalo za zelo kvalitetno. Ob rednem delu je intenzivno koncertiral, samostojno in kot član Beograjske filharmonije in opernega orkestra. Kakor v poklicnem, so se tudi v njegovem zasebnem življenju dogajale velike spremembe. V tem obdobju je sklenil zakon s Hermino Becker, leta 1934 pa dobil hčerko Sabino. Vojna usmeri ustvarjalno pot Maksimilijana Skalarja v Maribor, nato v Salzburg Ob začetku druge svetovne vojne se je mlada družina Skalar preselila v Maribor, kjer je Maksimilijan jeseni 1941 začel poučevati violino na Glasbeni šoli. Februarja naslednje leto se je zakoncema rodila druga hčerka Olga. Zaradi političnih razlogov je bil Maksimilijan premeščen v Salzburg, kamor se je družina Skalar preselila aprila 1942. Tam je služboval kot učitelj violine na Salzburškem učiteljišču. Svoje glasbeno znanje je nadgrajeval pri profesorju Theodorju Mullerju in priznanem profesorju Mozarteuma Walterju Doellu. V tem obdobju je več časa namenil izdelovanju violin, kar je bilo poleg službe pomemben vir dohodkov. Povojna vrnitev v Slovenijo Takoj po drugi svetovni vojni se je Maksimilijan Skalar s hčerko Sabino vrnil v Slovenijo, v Ljubljano. Od leta 1945 do 1954 je bil violinist pri orkestru Radia Ljubljana. Poučeval je v Glasbeni matici, v Srednji glasbeni šoli in Glasbeni šoli Vič. Bil je tudi član Slovenske filharmonije. V obdobju delovanja v Ljubljani se je poročil s Filo-meno Kramberger, po rodu iz zdravniške družine iz Lenarta v Slovenskih goricah. Filoména je bila učiteljica, poučevala je razredni pouk in violino. Leta 1954 se jima je rodila hči Darka, najmlajša Monika pa se je rodila v Kopru leta 1958. Koprsko obdobje in razcvet pedagoškega dela na Ptuju Zaradi obljubljenih boljših delovnih pogojev, dohodkov in stanovanja se je Skalar leta 1955 z družino preselil v Koper in se kot profesor violine zaposlil v Glasbeni šoli Koper. Istočasno je poučeval v Glasbeni šoli Izola in Piran. Opravljal je tudi funkcijo inšpektorja za violino na primorskih glasbenih šolah. Vendar pa obljube vodstva šole niso bile izpolnjene, zato je Skalar sprejel vabilo s Ptuja in se tja preselil z družino. 1. septembra 1962 je nastopil službo profesorja violine na Ptuju. V letih od 1962 do 1968 je honorarno poučeval violino tudi v Mariboru in na Srednji glasbeni šoli v Ljubljani. V letih delovanja na Ptuju si je pridobil izredno spoštovanje med domačini, kot profesor pa je bil vedno bolj cenjen. Zaslužen je za oživitev komornega in orkestralnega muziciranja. Na Ptuju je izšel učbenik za začetnike Violinska šola I in II. Učbenik je izšel v samozaložbi, zaradi kvalitete pa se še danes uporablja. V obdobju delovanja na Ptuju je ustanovil in vodil šolski godalni orkester, s svojimi učenci pa je sodeloval na radijskih in televizijskih snemanjih. Selitev v Kamnik Sledila je selitev bližje Ljubljani. Družina je dobila stanovanje v Kamniku, kjer se je Skalar leta 1969 zaposlil v Glasbeni šoli Kamnik in se dve leti pozneje upokojil. Tudi po upokojitvi je ostal aktiven v svojem pedagoškem delu. Med leti 1971 in 1978 je honorarno poučeval na Glasbeni šoli v Kamniku, Glasbeni matici v Trstu in na ZGBI Ljubljana. V tem obdobju se je aktivno posvetil izdelovanju violin. Uspešno pedagoško delo MaksimUijan Skalar je izdal več učbenikov, ki jih je uporabljal pri svojem pedagoškem delu, s katerim je začel v Beogradu. Uporabljal je učne pripomočke, ki so plod njegove iznajdljivosti in znanja: lokovod - naprava za pravihio vodenje loka učencev začetnikov, pikice na ubiralki za čisto intonacijo pri začetnikih, tapecirani podbradniki in domiselni mostički. Za najmlajše učence je izdelal violino, manjšo od šestnajstinke. Iz vseh obdobij in krajev njegovega pedagoškega dela so izšli znani in kvalitetni glasbeniki, ki so delovali in delujejo tako v Sloveniji kot v tujini. ajt-si nO Ob odprtju zanimive razstave v Matični knjižnici Kamnik o bogatem ustvarjalnem delu Maksimilijana Skalarja - z leve: direktorica MKK Breda Podbrežnik Vukmir, kamniški župan Marjan ©arec in Skalarjeva hčerka Darka Skalar, ravnateljica Glasbene šole Kamnik. Maksimilijan Skalar je bil priznan izdelovalec violin oziroma goslar. S to dejavnostjo se je srečal v času študija v Pragi, ko je zaradi vzdrževanja svoje violine zahajal k enemu tamkajšnjih goslarjev. Umetnostna obrt ga je navdušila, zato se je vpisal na seminar pri Karlu Pariku, Čehu z Dunaja. Skalar se je z izdelovanjem violin intenzivno ukvarjal v času službovanja v Salzburgu. Tam je svoje violine uspešno prodajal. Z gos-larjenjem se je ukvarjal tudi v obdobju službovanja na Ptuju in tam uvedel didaktične pripomočke za violiniste začetnike. Nadaljeval je v Kamniku, kjer je opravljal svojo zadnjo službo pred upokojitvijo. Svojo glasbeno nadarjenost sta z zbranimi delila Monika Skalar, profesorica za violino na Akademiji za glasbo v Ljubljani, in njen sin Tim Skalar Demšar, dijak Konservatorija za glasbo v Ljubljani - violina in klavir. Virtuozno sta zaigrala na violini, ki ju je izdelal njun oče in dedek Maksimilijan Skalar. Učenci iz ljubljanskega obdobja (1945-1954) so: Rok Klopčič, pokojni profesor na Akademiji za glasbo, Marjeta Gajeta Bole - Simfonični orkester RTV Slovenija, Majda Zupančič Korban, Borut Rode - Slovenska filharmonija, Dušan Lipovšek, Marija Percl - Operni orkester Ljubljana, Marjetka Korošec, Breda Koch, Emil CarU, Sabina Skalar, Olga Skalar. Iz zadnjega obdobja njegovega poučevanja v Kamniku znani učenci, ki nadaljujejo glasbeno pot: so naslednji znani učenci: Janez Klobčar, Emil Spruk, Dunja Spruk, Monika Skalar in Anja Skalar Blažič. V violinsko igro je vpeljeval tudi Mirjano in Saša Matičiča, Francija Klobčarja, Vlada Motnikarja, Dušico in Ksenijo Jesenik, Sla-vico Micev por. Matičič ... Pomemben izdelovalec violin-goslar, njegov opus obsega 232 violin in 10 violončel Avtorici razstave Duška Težak (na desni) in Milena Glušič sta navdušeni nad bogatim življenjem glasbenika Skalarja. Tudi med njegovimi kamniškimi učenci so znani glasbeniki: Janez Klobčar, Emil in Dunja Spruk, Monika in Anja Skalar Maksimilijan Skalar se je goslarjenju povsem posvetil v zadnjem obdobju življenja, po upokojitvi. Violine je izdeloval na Krasu, v hiši v Štanjelu, saj je bilo tamkajšnje podnebje zelo ugodno za goslarjenje. Nazadnje je goslaril v delavnici v Kamniku. Njegov opus obsega 232 violin in 10 violončel. Godala so opremljena z lističi, kjer so napisani kraji izdelave: Beograd, Ljubljana, Koper, Ptuj, Štanjel in Kamnik. Odmevno Skalarjevo restavriranje Tartinijeve violine Poleg izdelave novih violin se je mojster lotil tudi restavriranja starejših. Nedvomno je najbolj odmevno njegovo restavriranje Tartinijeve violine. V času druge svetovne vojne so jo Italijani vzidali v stopnišče občinske palače, kjer je v vlažnem prostoru razpadla na 36 kosov. V takšnem stanju jo je dobil piranski muzej, ki je k restavriranju povabil Maksimilijana Skalarja. Zahtevno restavriranje mu je vzelo več kot mesec dni, violina pa je zopet dobila svoj prvotni zven. Violina je na ogledu v Tartinijevi hiši v Piranu. Ljubezen do glasbe se prenaša že v tretjo generacijo družine Skalar Družina Skalar je glasbeno nadarjena družina, njihova ljubezen do glasbe se prenaša že v tretjo generacijo. Maksimilijan Skalar je svojo ljubezen do glasbe prenesel na vse svoje štiri hčerke: Sabina Skalar, rojena 1934 v Beogradu, deluje kot violinistka, koncertni mojster New York City Ballet Orchestra; Olga Skalar Littmann, rojena 1942 v Mariboru, je bila dolga leta koncertni mojster Beethoven Orchestra v Bonnu; Darka Skalar, rojena 1954 v Ljubljani, je ravnateljica Glasbene šole v Kamniku in tam tudi profesorica violončela; najmlajša Monika Skalar, rojena 1958 v Kopru, je bila dolgoletna koncertna mojstrica orkestra RTV Slovenija, sedaj pa je profesorica violine na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Karla Urh, glasbena pedagoginja in članica občinskega sveta občine Kamnik, si je v vitrini ogledala Skalarjevo violino iz kamniškega obdobja in njegovi priznanji Mestne občine Ptuj: častno priznanje in posmrtno priznanje iz leta 1998 - Plaketa za njegov pomemben prispevek k obogatitvi glasbene kulture na Ptuju. Po poti znanega glasbenika stopajo tudi njegovi vnuki. Barbara Litt-mann, hči Olge Skalar Littmann, je profesorica violine v Nemčiji. Anja Skalar Blažič, hči Darke Skalar, rojena 1977 v Ljubljani, je profesorica violine na Glasbeni šoli v Ljubljani. Simon Skalar, sin Darke Skalar, rojen 1982 v Ljubljani, je glasbeni pedagog in pianist, ukvarja se s kompozicijo. Najmlajši med glasbeniki, Tim Skalar Demšar, sin Monike Skalar, rojen 1995, obiskuje Konservatorij za glasbo in balet v Ljubljani, predmet violina in klavir. Besedilo in fotografije: VERA MEJAČ 8 8. april 2011 NASA PRAZNOVANJA Kamniški ObČAN Rožice perovskih »rožic« Na prijetno izletniško Limbarsko goro -tokrat po nagelj člani Društva krajanov Limbarske gore so s prisrčnim pozdravom in rdečim nageljčkom za vsako žensko gostoljubno pričakali pohodnice in po-hodnike že vse od zgodnjih jutranjih ur v nedeljo, 13. marca. S tem tradi-donalnim srečanjem in podarjanjem nageljčkov želijo opomniti, da marec ne prebuja le narave, temveč tudi zavest o ženski in njeni vlogi v življenju. Moravske rekreativno-družabne prireditve na 773 metrov visoki izletniški točki, do katere vodi več prijaznih pohodniških poti, z vrha pa se odpira čudovit razgled na Moravško dolino, Cmi graben. Ljubljansko kotlino, fem-niške planine, zasavske in dolenjske hribe, pa tudi na Julijce s Travom... se vsa leta udeležujejo množice, letošnje prireditve pa kar 18.000 obiskovalcev. Organizatorji že 23. pohoda po nagelj na Limbarsko goro so bili enako veseli tistih, ki so se prvič podali tja gor, kot tudi tistih, ki so bili tam že večkrat, nekateri celo na vseh 23 pohodih. Deklice, dekleta in žene s Perovega so se na prvi pomladni dan zbrale v gasilskem domu Kamnik. V prijetnem vzdušju so ustvarjale cvetlice iz krep papirja. Ob sproščenem klepetu in prigrizku domačih dobrot ter slanega peciva so nastajale rožice s cvetovi različnih oblik in pestrih barv. Ustvarjalne Perovljanke so ob delu spremljale misli kako bodo s poklonom ročno izdelanega cvetja razveselile svoje mame, babice in prijateljice. Druge so sanjarile kako bodo s šopkom polepšale svoj dom, tretje kako bodo še naprej izdelovale narcise, tulipane, vrtnice ter tega naučile tudi svoje drage sestre, hčerke, vnučke. Četrte so ustvarjale in razmišljale v svojstvenem svetu tišine. Udeleženke ustvarjalne delavnice »Naredimo si darilo same«, ki jo je vodila Helena Sterle, so nasmejanih obrazov ugotavljale ter se dogovarjale, da morajo s prijetnim druženjem nadaljevati tudi v bodoče. »To je krasen način za vključitev v okolje, v katerem živimo, za kovanje novih poznanstev, ohranjanje starih znanstev in hkrati kvalitetno preživljanje prostega časa,« se je slišalo iz njihovih ust. Helena je navdušenim Perov-ljankam zato obljubila, da si pred prihajajočimi velikonočnimi prazniki lahko obetajo nove, z zajčki obarvane ustvarjalne delavnice. Katja Trotosek Red je ... Prireditev ob materinskem dnevu! Učenke in učenci ter njihove učiteljice iz podružnične osnovne šole Mekinje se tudi letos ob materinskem dnevu niso zadovoljili samo s šopki za svoje mamice in babice. Pripravili so jim že tradicionalno proslavo ob materinskem dnevu, letos z naslovom Red je... ter ponovno napolnili dvorano ŠKD Mekinje do zadnjega kotička. Letos jim je bil datum naklonjen, saj se je proslava lahko odvila prav na materinski dan, to je bilo v petek, 25. marca. Kot je v navadi so si tudi letos izbrali osrednjo temo - Red je..., preko katere so nas z raznimi vložki opozorili, da mora biti red tako med ljudmi, živalmi in tudi v okolju, v katerem Kot je povedala Francka Toman, ki jo je predsednik Društva krajanov Limbarska gora Franc Lipovec predstavil kot najbolj delovno članico in zaslužno za to prireditev, poleg podpredsednika društva Francija Logaja, je Moravče in Rokodelci Moravske doline, Gorsko reševalno službo Ljubljana, sponzorji in prostovoljci pripravili izredno pester kulturni in zabavni program, v katerem so sodelovali: Polka bend, Grajski oktet, moravški otroci, Leseni rogisti, V znameniti baročni cerkvi sv. Valentina na vrhu romarske gore je navdušil koncert Grajskega okteta. Osem mladeničev z Vrhpolj pri Moravčah, ki pojejo skupaj sedmo leto pod vodstvom Petra Pirnata, je z ubranimi glasovi v šest ladijski cerkvi navdušilo poslušalce. Na prireditvenem prostoru so se oglasili rogovi Lesenih rogistov. Oče teh mojstrov in oče inštrumentov je Jože Setničar. Glasbo je vzljubil vsako leto več obiskovalcev te tradicionalne družabno-rekreativ-ne prireditve. Kljub hladnemu in vetrovnemu vremenu je Limbarsko goro na letošnji praznik obiskalo rekordnih 18.000 ljubiteljev narave in druženja. Prizadevni krajani -člani Društva krajanov Limbarska gora so v sodelovanju z moravški gasilci, Društvom podeželske mladine Moravče, Turističnim društvom Jožica Mavsar - dolenjski slavček, Moravški trio in ansambel Rubin. To množično prireditev, edinstveno v počastitev obeh praznikov žensk, je že četrto leto vodila Bernarda Mal, učiteljica slovenščine v OS Moravče. Do vrha gore je v zgodnjem dopoldnevu prišel tudi župan občine Moravče Martin Rebolj in na ta praznični dan nagovoril zbrane. v 3. razredu, leta 1996 je izdelal prvi unikatni leseni rog. Nato so nastajali novi in bilo jih je za cel orkester. Kar je ljubezen rojevala v delavnici, je moralo dobiti tudi igralca, ki si je upal zaigrati na ta nenavaden rog. Pogumno so Leseni rogisti prvič javno zatrobili 18. aprila 1998 v Litiji. Danes s ponosom razkazujejo unikatne inštrumente doma in v tujini in čakajo, da do- bijo glasbeno besedo. Nedavno so se vrnili s švicarskega ledenika, kjer so bili na povabilo švicarske lovske zveze častni gostje na koncertu lovskih rogistov na najvišje ležečem prizorišču, na ledeniku Jung Frau z nadmorsko višino 3560 m. Koncert je bil organiziran z namenom, da bi se dosežek 300 lovskih rogistov na koncertu na ledeniku s 3560 metri nadmorske višine vpisal v Guinessovo knjigo rekordov. Oder so poleg drugih zavzeli tudi mladeniči, ki sestavljajo Moravški trio. Fantje v letih še niso dosegli dvajsetice, v glasbi pa jeseni praznujejo pet let delovanja. V ansamblu igrata brata Klemen in Primož Logaj, fanta, ki sta zrasla in rasteta na Limbarski gori, zato domačini z velikim ponosom spremljajo njun napredek. Žametni glas v ansambel prinaša Robert Koderman z Dol pri Krašcah. Vsak naravni talent obrusi glasbeni učitelj, mentor, ki glasbenika vzgoji in nauči razviti tisto, kar mu je dano ob rojstvu. Z Moravškim triom je glasbena polja oral Milan Kokalj, kitarist v ansamblu Franca Miheliča, glasbenik in umetnik od glave do pete, z dušo in srcem, s poslanstvom v domačem kraju. Ni dvoma, da so mentorstvo zaupali pravemu človeku in je pred njimi še obetavna prihodnost. »Veseli smo in zahvaljujemo se vam, da ste prišli ustvarit tako lepo vzdušje, ki naj vas plemeniti vse leto, do naslednjega snidenja.«, so pohodnikom v slovo izrekli organizatorji tradicionalne moravške prireditve, posvečene predvsem ženam in materam VERAMEJAČ Popoldan po žensko živimo! Seveda pa zaradi same zgodbe niso zapostavljali slavljenk, ki so ob prihodu dobile darila, nato pa uživale v odličnih predstavah mekinjskih otrok, ki so s plesnimi, glasbenimi in recitacijskimi točkami pripravili res zanimivo in nadvse prijetno prireditev. Učenk in učencev ni bilo sram pokazati, kaj so se naučili v učilnicah - njihovi glasovi se med petjem niso tresli in v številnih točkah so se nam pokazali v najboljši luči. Ob zaključku te, res lepe prireditve si lahko samo želimo in upamo, da bo takih in podobnih v prihodnosti samo še več. Ob zključku prireditve se je vodja POŠ Mekinje Jana Svetec zahvalila prisotnim, ravnatelju šole Frana Albrehta Rafku Lahu in Športno kulturnemu društvu ter krajevni skupnosti Mekinje za pomoč pri izvedbi prireditev. Za ©KDM Jure Ftičar Izšla znamka ob 770-letnici Perovega Kot majhna deklica sem ljubiteljsko zbirala znamke. Nekaj otroškega veselja do filatelije je ostalo v meni vse do danes. Domislila sem si, da bi v letu, ko mineva 770 let od prve omembe Perovega, izšla (prva?) perovska poštna znamka. Pošta Slovenije nam že kar nekaj časa omogoča naročilo osebnih poštnih znamk, zato izpolnitev te moje zamisli ni bila težka. Rodila se je znamka Pero-vo - 770 let. Ker 'je' perovska znamka izšla v zgolj eni poli, torej le dvajset znamk z motivom graščine Pero-vo (Janežičeve graščine), ki jo je naslikal Janez Vajkard Valvasor v 17. stoletju, je njena vrednost visoka. Prejeli jo bodo tisti, za katere vem, da imajo radi Perovo (na levem in desnem bregu Bistrice) in da delajo v dobro Perovega. Z njo se bo lahko pohvalil tudi perovski arhivski album. KATJA TROTOŠEK V mesecu marcu je vsekakor več pozornosti namenjene ženskam, kot druge mesece v letu, pa naj nam bo prav ali ne. Tudi kamniške upokojenke si že vrsto let v marcu privoščijo prijetno žensko popoldne. Članice ženske sekcije DU Kamnik so se letos srečale 10. marca v društvenih prostorih na Kolodvorski ulici. S seboj so tudi tokrat prinesle obilo dobre volje in darilca za medsebojno obdarovanje. Predsednica sekcije Anica Blejc je zbrane toplo pozdravila, jim s stiskom roke čestitala za praznik in jih razveselila z nageljčki. Ženska sekcija pri DU Kamnik je bila na pobudo Ljudmile Dolenc ustanovljena pred 29. leti. Ljudmila je bila kar nekaj let predsednica, za kratek čas jo je nasledila Marjana Repolusk, nato je predsednikovanje prevzela Nežika Drovenik za 6 let, zadnjih pet let pa žensko sekcijo, v katero je vključenih 30 upokojenk, vodi dobrovoljna in delovna žena Anica Blejc iz Šmarce, ki je tudi poverjenica v KS Šmarca in prostovoljka v projektu starejši za starejše. Članice ženske sekcije Kamnik se sestajajo vsak drugi in četrti četrtek v mesecu, razen v juliju in avgustu, v prostorih DU Kamnik, na Kolodvorski ul. 5 ob 16. uri. Čas namenijo literarnemu izobraževanju - pesmi in prozi, izmenjujejo si zdravstvene izkušnje in kuharske recepte, seznanjajo se z zelišči, prispevki o zdravju in zdravem življe- Ženskih srečanj se še posebno razveselijo najstarejše članice (z leve): I-va Bergant - 77 let, Anica Kalan - 79 let, Anica Koderman - 79 let, Ivanka Tonin - 82 let, Mihelca Ulaga - 83 let, predsednica ženske sekcije pri DU Kamnik Anica Blejc -71 let, Rezka Slapnik - 80 let in Marija Kolar - 77 let. Na žensko sekcijo prinesejo veliko dobre volje in razigranosti, spremljajo jih recitacije, pesmi, ples, vici... Tokrat je meh harmonike raztegnila Nada Zajc, na perivnik pa jo spremlja Danica Kočar. nju, pol ure namenijo klepetalnici ob čaju Na dva meseca praznujejo rojstne dneve, takrat je priložnost za sladkanje z domačimi dobrotami, ki jih napečejo slav-Ijeiike. Ženske sekcije in druge oblike druženj pa delujejo tudi po drugih krajih naše občine. V Srednji vasi se članice sestajajo vsak prvi torek v mesecu ob 16. uri v Kulturnem domu v Srednji vasi Vodi jih Ani Jericijo, poverjenica v KS Srednja vas. V Smartnem v Tuhinju se srečajo vsako drugo sredo v mesecu ob 18. uri v Kulturnem domu Šmartno. Vodi jih Francka Petek, poverjenica v KS Šmartno. V Tuhinju se sestajajo vsak prvi torek v mesecu v Zdravstvenem domu Laze; zimske mesece ob 16. uri, ostale mesece ob 18. uri - poleti so počitnice. Imajo tudi pohode ob vsaki polni luni. Vodji sta Justi Šuštar in Mimi Kadunc, poverjenici v KS Tuhinj. Na Selah se člani in članice sestajajo vsak prvi četrtek v mesecu ob 14. uri (v zimskem času), ostale mesece pa ob 15. uri v Gasilskem domu Sela, razen med počitnicami. Vodi jih Joži Šuštar, poverjenica v KS Sela. V Stranjah se srečujejo vsak drugi torek v mesecu v prostorih OŠ. V dnevnem centru na Duplici se srečujejo tako upokojenke kot upokojenci vsak torek od 9. do 12. ure, razen ob praznikih ter julija in avgusta. VERA MEJAČ Kolesarimo s Hempijem Kolesarska sezona je že v popolnem razmahu. Nasploh je bila letošnja zima zelo prijazna do kolesarjev, ki so lahko prve kilometre naredili že januarja ob zelo zmernih temperaturah (sicer povsem neobičajnih za ta letni čas). V zadnjem času pa je toplo in sončno vreme privabilo na dan večino ljubiteljev kolesarjenja, tako tistih na gorskih kolesih kot na specialkah. In prav specialkarjev je iz dneva v dan več, cestno kolesarstvo je tudi v Sloveniji v razcvetu, vse več kolesarjev dojema bistvo kolesarskega užitka. Jeseni smo pisali, da bomo spomladi kolesarili z Andrejem Hauptmanom - Hempijem in zdaj je že skrajni čas, da obljubo uresničimo. Kot pravi sam, so naši konci odlično izhodišče za kolesarske ture, tako za resne treninge kot tudi za rekreativno vrtenje pedal v prijetni druščini - moški in ženski. Kajti tudi žensko cestno kolesarstvo je v popolnem razmahu, vse več je ljubiteljskih, pa tudi profesionalnih cestnih kolesark. Medtem, ko so moški še pred časom pogosto spustili kakšno neprimerno pripombo na račun deklet na specialkah, so danes cestne kolesarke omajale vladavino moškega cestnega kolesarstva in marsikateri dobro treniran kolesar mora pošteno pritisniti na pedalko, da jim lahko sledi. Nekateri smo s Hempijem letos že kolesarili. Med 11. in 13. marcem je bila slovenska obala kolesarsko obarvana. 120 kolesarskih navdušencev, od tega kar tretjina kolesark, se je odzvalo vabilu na Kolesarski vikend z Andrejem Hauptmanom v Stranj anu. Dva dni druženja in kolesarjenja z enim najboljših slovenskih kolesarjev vseh časov in drugimi izkušenimi kolesarji je bU dogodek, ki bo po besedah organizatorja KD Rog in števikuh pohvalah udeležencev najverjetneje postal tradicionalen Program se je pričel v petek zvečer, ko smo prisluhnili predavanju dr. Knapa o športni prehrani, zmagovalec zadnjega Maratona Franja Primož Čerin pa je predstavil športno prehrano Proaction Na sončno sobotno jutro nas je pred prvim skupnim kolesarjenjem mehanik kolesarske ekipe Radenska Boštjan Kavčnik podučil o vzdrževanju kolesa, predvsem dekleta pa še o zamenjavi zračnice, kar običajno raje prepustimo moškim rokam. Kolesarih smo v skupinah po različnih trasah glede na pripravljenost. Prvo najhitrejšo skupino je vodil Jure Kocjan, kolesar ameriške ekipe Team Type 1, ki je svoje varovance peljal proti hrvaški Istri, ki je bila najbolj privlačna za večino skupin. Glavna zvezda vikenda je bil seveda Hempi, okrog katerega se je zbrala najštevilčnejša skupina. Zvečer nam je na skupnem srečanju predstavil svojo tekmovalno pot in odgovarjal na številna zanimiva vprašanja o uspehih, načinu treniranja, dirkah, doživetjih, zdravstvenih teža- Na kolesarskem vikendu z Andrejem Hauptmanom je v kolesarjenju in odlični druščini uživalo kar 120 kolesarjev - med njimi tretjina žensk. Prihodnji petek pa se vsi ljubitelji cestnega kolesarstva dobimo na »kamniški rundi, ki svojo pot začenja ob 17. uri pred športno dvorano v Kamniku. vah ter sedanjih aktivnostih, ki so vse povezane s kolesarstvom, brez katerega, kot pravi, enostavno ne more živeti. Andrej je športni direktor Kontinentalne kolesarske ekipe Radenska, poleg tega svetuje tekmovalcem in rekreativnim kolesarjem pri nakupu cestnih koles in opreme pri podjetju A2U bikes, pripravlja treninge za rekreativce in aktivne tekmovalce, pred dvema letoma je ustanovil športno rekreativno društvo Protim. »Že od nekdaj sem imel željo, da bom tudi kot upokojen kolesar kolesaril za dušo. Ker na kolesu uživam in se obenem tudi rad družim, sem se na predlog prijateljev odločil, da ustanovim športno rekreativno društvo. Tim, ki bo imel v svoji vrsti tudi nekaj »profijev«, za za- četek enega in nekdanjega. Zato tudi ime PROTIM. Glavni dejavnosti društva sta kolesarjenje in druženje v krogu prijateljev in somišljenikov. Ker se zavedamo, kako pomembno je ob današnjem tempu telesno vzdrževanje kondicije, kako koristno je športno udejstvovanje na svežem zraku in kako lepo je to početi v dobri družbi«, z nalezljivim navdušenjem razlaga Hempi. To navdušenje bomo lahko z njim delili tudi mi, saj društvo Protim začenja s »kamniško rundo« (včlanite se lahko tudi na srečanjih). Na prvem »spoznavnem« srečanju se dobimo prihodnji petek, 15. aprila, ob 17. uri na parkirišču pred kamniško športno dvorano. Vsi, ki radi vrtite pedala v druščini, ste lepo vabljeni, pri- dite s specialkami in v kolesarski opravi »Trase bom izbiral glede na pripravljenost skupine, saj ne bo v ospredju tekmovalnost in brezglavo drvenje, pač pa športno druženje ob povprečni hitrosti zmernih 25 do 30 km/uro. Iz runde v rundo si bomo nabirali izkušnje vožnje v skupini, pravilnega položaja na kolesu, čim boljšega izkoristka moči, seveda pa se bomo udeležili tudi kolesarskih maratonov ali preživeli kakšen vikend na kolesarskem taboru«, obljublja Andrej, ki je v slovenskem kolesarstvu pustil velik pečat. Postavil ga je ob bok svetovnim velesilam in z njegovo medaljo na svetovnem prvenstvu in petim mestom na olimpijadi smo se Slovenci z velikimi črkami zapisali v zgodovino cestnega kolesarstva. Zato ne preseneča, da Občina Domžale želi cestno kolesarsko dirko za Pokal upravne enote Domžale preimenovati v kolesarsko dirko za Pokal Andreja Hauptma-na, kar Andreju veliko pomeni. Na štartu letošnje rekreativne kolesarske dirke po krajih upravne enote Domžale, ki šteje tudi za Pokal Slovenije za kategorije amaterjev, mastersov in žensk, bo 23. aprila tudi Andrej Hauptman, ki izkušnje profesionalca prenaša na nove rodove kolesarjev. Na dirki, ki je odprtega tipa za vse rekreativne kolesarje, pa organizatorji (Zavod za šport in rekreacijo Domžale in Kolesarski klub Hrast Dob) pričakujejo čimveč ljubiteljev cestnega kolesarstva. SAŠA MEJAČ Rekorder proge Sebastjan Zarnik in Petra Race najhitrejša na 16. gorskem teku k Sv. Primožu Rekorder proge Sebastjan Zarnik in Petra Race najhitrejša na 16. gorskem teku k Sv. Primožu V soboto, 26. marca, je Ivan Urh pod okriljem KGT Papež organiziral 16. gorski tek k cerkvici Sv. Primoža. Na dolgi in kratki progi je teklo skupaj 152 tekačev. Na kratki progi (600 m, višinska razlika 30 m) je teklo 39 dečkov tudi absolutni zmagovalec kratke proge, izboljšal pa je tudi svoj lanski rekord. Sledijo Rok Sušnik, Luka Uranič, Matej Šlebir, Nejc Uršič, 7. Miha Oražem, 9. Grega Zagorc. V kategoriji dečki l. 2002 in mlajši sta 1. in 2. mesto zasedla člana KGT Papež: Igor Cosič (2:19), Miha Podbregar, tretji je V kategoriji deklice 2002 in mlajše je bila zmagovalka Tjaša Čirovic (KGT Papež) pred Nežo Mohor Gradišek in Taro Mandic (obe TK Trisport), od 4. do 8. mesta so si sledile Tjaša Uršič, Iza Škrtič, Ana Kreč, Ela Uršič (vse KGT Papež), Maja Uršič (12.), trinajsta pa je bila najmlajša tekačica - petletna Iris Sitar. Skupinska fotografija zgoraj: Kar 14 najmlajših tekačev KGT Papež se je veselilo zasluženih pokalov (foto: Miran Škrtič). in deklic za Pokal Calcita. Vsak najmlajši tekač je dobil spominsko darilo, medaljo in priznanje. Predstavnik Calcita d.o.o. Mohor Vrhovnik je prvim trem v kategorijah podelil bogate praktične nagrade. V kategoriji dečki l. 2000/2001 so prvih pet mest zasedli tekači KGT Papež: zmagovalec je bil Klemen Golob (2:07), ki je bil bil Žiga Podgoršek (TK Trisport), na 4. mestu je bil Aleš Prelovšek, Žan Uršič in Žan Grčar pa sta bila na 7. in 8. mestu. Med deklicami letnik 2000/01 je suvereno zmagala Ana Milovic (2:08), najboljša med deklicami na kratki progi. Sledile so ji Manca Oražem, Sara Pšeničnik, Iris Kreč, Neža Grčar (vse KGT Papež). MO^NI ©OTIK N-fl ffîIîllON NA KAMNIŠKI OBVOZNICI , PEROVO 26, JE ODPRL VRATA NOV MODNI BUTIK, KJER LAHKO NAJDETE OTROŠKA, ŽENSKA IN MOŠKA OBLAČILA, SVEČANE,OBHAJILNE IN MATURANTSKE OBLEKE, MODNE DODATKE... ...MALO DRUGAČE KOT STE VAJENI!!! PRIDITE IN SE O DRUGAČNOSTI PREPRIČAJTE SAMI! DELOVNI ČAS PON-PET 09:00-13:00 15:00-19:00 SOB 08:00-13:00 Na dolgi progi je teklo 113 tekačev in tekačic v različnih kategorijah. V petnajsterici najboljših absolutno je bilo kar pet tekačev KGT Papež. Zmagovalec je bil Sebastjan Zarnik (KGT Papež) s časom 16:22, ki pa ni izboljšal svojega rekorda proge (15:42) iz leta 2005. Že v spodnjem delu pod kmetijo v vasi Praprotno je ušel Simonu Aliču (Sčrin MMB), ki je bil drugi, 3. mesto pa je zasedel Peter Lamovec (SD Tabor Žiri). Vsi trije so bili tudi zmagovalci v članski kategoriji. Prejeli so zaslužene pokale, praktične in denarne nagrade. Na odličnem 4. mestu je bil Gašper Bregar (KGT Papež), na 7. pa mladinec Domen Zupan, 9. Bojan Ambrožič in 14. Metod Bregar. V deseterici najboljših v ženski kategoriji so bile kar štiri iz KGT Papež. 1. mesto je zasedla Petra Race (AD Bled) s časom 21:27, na odličnem 4. mestu je bila Ana Majnik, sicer deklica l. 98, na 6. mestu pa Karmen Orehek (tudi deklica l. 97), na 8. Nuša Uranič (deklica l. 99). in na 9. Ela Tonin Mali, ki je bila med članicami na 2. mestu. Na dolgi progi so tekli tudi dečki in deklice l. 1998/99. Med dečki je zmagal Tine Hren (TK Smarnogorska) s časom 22:56, pred Domnom Obreza (Trisport), Maticem Osolnikom (Calcit Bike-team) in Urošem Čirovicem (KGT Papež). Med deklicami je bila prvakinja Ana Majnik (23:25), ki je izboljšala tudi svoj osebni rekord, 2. mesto je pripadlo Nuši Uranič (obe KGT Papež), tretje pa Evi Jagodič (Calcit Biketeam). V kategoriji dečki/dekUce 1. 1996/97 je zmagal Aljaž Božič (21:02) pred Matevžem Skrtičem (oba KGT Papež). Na 5. mestu je bU Leon Obreza (Trisport), šesti pa Anže Kuret (Calcit Biketeam). Med deklicami je zmagala Sara Jesenko (ŠD Tabor Žiri) s časom 22:12, od 2. - 4. mesta so ji sledile Karmen Orehek, Suzana Orehek in Diana Kotnik (vse KGT Papež). V kategoriji mladinci je zmagal Domen Zupan (KGT Papež) s časom 17:53, njegov klubski kolega Aljaž Kožuh je bU četrti. Pri mladinkah je slavila Tina Kozjek (TK Smarnogorska) s časom 24:31. Med mlajšimi veterani je zmagal Lado Kveder (ŠKD Mekinje) s časom 19:05, tudi letošnji zmagovalec zimske Lige. Sledila sta mu Metod Bregar (KGT Papež) in Tomo Petek ( SD Šmartno). Odlični četrti je bil Franci Teraž, začetnik gorskih tekov, reprezentant in udeleženec številnih svetovnih in evropskih prvenstev. V kategoriji veteranov je zmagal Ivan Urh, prizadevni organizator vseh tekov k Sv. Primožu, legenda gorskega teka, trener v klubu KGT Papež. Dobitnik srebrne medalje je bil Tone Klemene (KGT Papež), bronaste pa Zvone Kemperl (PD Komenda). Pri starejših veteranih je zmaga pripadla Tonetu Petku (ŠKD Mekinje), tretji je bil Kam-ničan Miha Horvat (Suld Kamnik). Pri starejših veterankah je zmagala Mihaela Tušar (ŠD Nanos) s časom 22:40, Mira Orehek (KGT Papež) je bila deseta. Na razglasitvi rezultatov, podelitvi priznanj, medalj, pokalov ter praktičnih in denarnih nagrad je o smernicah za gorsko-tekaško sezono 2011 spregovoril tudi član AZS Tomo Šarf, ki je tudi predsednik Odbora za gorske teke. Dušan Papež, predsednik KGT Papež, pa je vsem tekačem čestital, zahvalil pa se je tudi Ivanu Urhu in prizadevnim pomočnikom, ki vsako leto pomagajo, da tek uspe v zadovoljstvo tekačev in organizatorja. Zahvalil se je tudi trenerjem KGT Papež za odlične rezultate najmlajših, saj jih je od 33 nasto- pajočih kar 14 stalo na zmagovalnih stopničkah. Vsem še enkrat iskrene čestitke! MIRA PAPEŽ Foto: Mohor Vrhovnik O teku so povedali: Sebastjan Zarnik (KGT Papež), zmagovalec teka in rekorder proge: Začeli smo razmeroma hitro. Tako se je naredila selekcija že po dobrih petih minutah teka. Odtekel sem v svojem ritmu, le na koncu sem malce bolj pospešil. Zamenjal sem tudi trenerja, sedaj sem varovanec Romana Kejžarja. Vrhunec pripravljenosti tempiram čez dva meseca. Zmaga na tem teku mi veliko pomeni in je dober pokazatelj moje psihične in fizične kondicije. Sicer pa je bila organizacija kot vedno odlična, služilo je tudi vreme. Tomo Petek (ŠD Šmartno), dobitnik bronaste medalje v kategoriji mlajših veteranov, tudi sam organizator Miklavževega teka, dobitnik bronastega priznanja Občine Kamnik za aktivnosti na področju gorskega teka: Zelo sem zadovoljen z uvrstitvijo, dosežen čas je sicer počasnejši od osebnega rekorda, je pa najhitrejši v zadnjih štirih letih. Organizacija teka je vedno na najvišjem nivoju. Ivan Urh, dobitnik zlate medal e v kategoriji veteranov, prizadevni organizator vseh šestnajstih tekov k Sv. Primožu, legenda gorskega teka, trener najmlajših v klubu KGT Papež (na fotografiji v sredini): Z današnjim tekom sem zelo zadovoljen. Vse je teklo kot namazano, vreme je bilo odlično. Moji zvesti pomočniki in matični klub mi vsako leto stojijo ob strani in mi pomagajo, tako da sem kljub funkciji organizatorja lahko tudi tekel. S svojo uvrstitvijo sem seveda zadovoljen. Vesel sem, da so tekači zadovoljni. Hvala vsem, ki ste mi pomagali, pa tudi sponzorjem, predvsem Calcitu d.o.o., ki je naš sponzor že vseh šestnajst let. 8. april 2011 ZANIMIVOSTI - IZ DRUŠTEV Iz poslanske pisarne Pred nekaj dnevi sem pred pisarno na hodniku parlamenta srečala tri gospe v živahnem pogovoru s poslanskim kolegom Andrejem Magajno. Andrej me je povabil, da se jim pridružim. Gospa s kratkimi črnimi lasmi se mi je predstavila kot Mateja de Reya, direktorica Zveze društev Sožitje. Tudi ostali gospe sta bili iz Sožitja. Skupina je tavala po hodnikih parlamenta in iskala poslance, ki bi ji prisluhnili. Članice Sožitja v parlamentu Zveza društev Sožitje je organizacija, ki v 52 društvih združuje osebe z motnjami v duševnem razvoju in njihove družine. Ljudje z motnjami v duševnem razvoju so povsod najbolj ranljiva družbena skupina. Prijateljstvo s staršema deklice, ki bo vse življenje ostala otrok, je tudi mene privedlo v to društvo. Ker sem tudi sama članica društva Sožitja iz Kamnika in sem zaradi vabila na okroglo mizo že dva tedna pred tem srečanjem proučevala zakone, ki obravnavajo osebe z motnjami v duševnem razvoju, me je zanimalo, kakšna stiska je članice Sožitja pripeljala v parlament. Povabila sem jih v svojo pisarno in ugotovila, kakšne bodo težave družin oseb z motnjami v duševnem zdravju, v kolikor bi 1. junija 2011 pričele veljati nekatere določbe Zakona o socialno varstvenih prejemkih, ki je bil sprejet pred skoraj letom dni. Določene pomisleke je imela skupina iz Sožitja še pri predlogu Družinskega zakonika in pri predlogu Zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami. Kakšni so predlogi Zveze društev Sožitje? Prvi izmed navedenih zakonov je posegel v spremembo statusa invalida, zato bi osebe z motnjami v duševnem razvoju postale prejemniki socialne pomoči z vsemi posledicami, ki jih ta sprememba prinaša. Socialna pomoč je po zakonu kredit države, ki ga ne dobiš, če imaš premično premoženje ali denarna sredstva na računu nad določeno vrednostjo. Kdor ima nepremično premoženje, ga ne more odtujiti, iz njega pa si po smrti prejemnika denarne socialne pomoči, država poračuna dano denarno pomoč. Predlog Družinskega zakonika bi po mnenju društva potreboval spremembo nadomestnega odločanja v podpornega, pri čemer bi morale biti spoštovane pravice, volja in želje oseb z motnjami v duševnem razvoju. Zakonodaja na področju osnovnošolskega izobraževanja izloča šoloobvezne otroke z motnjami v duševnem razvoju iz redne osnovne šole. Člani Zveze društev Sožitje si prizadevajo, da bi bili otroci z motnjami v duševnem razvoju vključeni v redno osnovno šolo. Za te svoje zahteve so člani Zveze društev Sožitje zbrali okoli 10.000 podpisov, ki jih nameravajo izročiti predsedniku Državnega zbora RS skupaj s svojimi zahtevami. Morda sem imela sama še največ težav z razumevanjem zadnje zahteve Sožitja. Težko sem si predstavljala kakovostno izobraževanje v prenapolnjenih oddelkih naših šol, v katerih bi bili tudi otroci z motnjami v duševnem razvoju. Podroben pregled pripomb Sožitja na predlog zakona pa pove, da bi šlo v primeru upoštevanja predlogov Sožitja za zahtevno organizacijo pouka, vendar bi se pouk dalo organizirati. Prepričale so me tuje izkušnje tovrstnega pouka. Reševanje problemov Da bi rešila navedene probleme, sem organizirala sestanek štirih poslancev SD s predstavniki Sožitja, poslanska skupina SD pa je predloge proučila. Ugotovili smo, da so zahteve zveze Sožitja utemeljene. S stališčem poslanske skupine SD smo seznanili pristojne ministre in jih zaprosili za pripravo sprememb zakonov. Ko to pišem, še ne vem, kakšna so stališča ministrstev in ali bo možna sprememba Zakona o socialno varstvenih prejemkih še pred 1. junijem tega leta, ko naj bi pričele veljati sporne določbe. Potrebujemo budno civilno družbo Nekaj pa je jasno. Zveza društev Sožitje bi se lahko izognila mukotrpnemu zbiranju podpisov in organiziranju okroglih miz, če bi se že pred letom dni aktivno vključila v razpravo o Zakonu o socialnih transferih. Ostala dva zakona sta še v fazi priprave, zato bo možno že zdaj, pred sprejemom zakonov upoštevati predloge Sožitja. Ljudje se premalo zavedajo, da včasih pišejo zakone birokrati, ki si niti ne predstavljajo vse posledice posameznih določb zakonov. Tudi poslanci včasih brez stroke ne vidimo vseh posledic posamezne zakonske določbe. Budno oko javnosti je tudi za delo poslancev izjemno pomembno. mag. Julijana Bizjak Mlakar, poslanka DZ RS OTROCI IN PROMET V marcu so na Osnovni šoli Šmartno v Tuhinju organizirali tehniški dan z namenom, da otroke seznanijo z nevarnostmi v prometu in s pomembnostjo pripenjanja varnostnega pasu. Učence in otroke iz vrtca so gorski reševalci seznanili z reševanjem v gorah, policisti so pokazali svojo opremo ter jim predstavili policijske pse in konje. Reševalci so jim pokazali notranjost reševalnega vozila, gasilci so pokazali uporabo maske v zaščiti pred dimom, ZŠAM Kamnik pa jih je opremil z letaki o reakcijskem času pri različnih hitrostih in varnem ustavljanju vozila. Vsi so na zabaven in poučen način našim najmlajšim želeli pokazati kaj pomeni biti reševalec, policist, gasilec in kaj pomeni, da smo previdni, tako zaradi sebe in drugih. Otroke je obiskal tudi Pasavček, ki v slovenski akciji Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu najmlajše opozarja na nujnost pripenjanja varnostnega pasu. Ob tem moram posebej pohvaliti vodstvo OŠ Šmartno in učitelje, ki so pripravili in organizirali dogodek. Prepričan sem, da se je več kot 200 najmlajšim za vedno vtisnil v spomin in smo jim vsi udeleženci pokazali, da promet ni le nekaj za odrasle, ampak so v njem udeleženi tudi sami. Menim, da so take akcije nujno potrebne, saj preko njih prometno ozaveščamo otroke in starše. Franc Pivk, predsednik ZŠAM Kamnik in predsednik SPVCP občine Kamnik Občni zbor Turističnega društva Gora sv. Miklavž, Šmartno v Tuhinjski dolini Tudi letos preplet prireditev in sodelovanja z društvi v dolini V nedeljo, 20. marca, je imelo Turistično društvo Gora sv. Miklavž že osmi občni zbor. V mežnariji na Gori se je zbralo 42 članov društva, medse pa so sprejeli še deset novih članov. Predsednik TD Jože Korošec je poročal o lanskoletnem delovanju in aktivnostih društva, ki so se pričela zgodaj spomladi s čistilno akcijo na Gori, kjer je bila udeležba številčna. Zahvalil se je tudi g. Miliču, ki vsako leto pripravi okusen bograč. Dobro je uspelo tudi praznovanje 1. maja s kresovanjem. Na predvečer dneva državnosti se na Gori pridružijo pohodniki iz doline. V počastitev praznika je bil pripravljen lep kulturni program, dogodek je popestrila slikarska razstava iz likovne delavnice Kamnik. Uspešno smo izvedli še dvodnevni prikaz »kmečkih opravil« v oktobru, miklavževanje v decembru z obdaritvijo 50 otrok. Kljub visokemu snegu je dobro uspel Miklavžev tek, kjer TD Gora pomaga ©D Šmartno pri organizaciji množičnega teka iz Snovika do Gore. Mežnarija je bila odprta Delovno predsedstvo TD Gora sv. Miklavž. za obiskovalce ob sobotah in nedeljah, člani društva so dežurali po predlaganem seznamu. Prireditve, sprejem raznih skupin, šolskih planinskih društev in drugih društev so se lani zaključile na silvestrov večer z zahvalno mašo g župnika Simona Lorberja. Dobro smo sodelovali tudi z drugimi društvi: Športnim društvom Šmartno, Turističnim društvom Tuhinjska dolina, Kulturnim društvom Srednja vas, turistično Zvezo Slovenije, Lokalno akcijsko skupin-LAS. Javljali smo se s programi na razpise in tudi uspeli. Vodja pohodniške skupine g. Milič je spomnil na dvodnevna in enodnevna planinska pohoda društva. Člana društva sta tudi gorska reševalca, tako da so pohodi dobro organizirani in varni. Korošec je pohvalil, da je bilo lansko leto zelo delovno. Spomladi so obnovili stolp v protiturškem obzidju. Porušili so staro drvarnico in nadzidali del obzidja. Na novo je postavljen stražni stolp po načrtih Zavoda za spomeniško varstvo Kranj. Finančna sredstva za stolp sta v celoti prispevala Občina Kamnik in župnija Šmartno. Tudi na dvorišču, kjer je stala drvarnica, se je jeseni začela gradnja nadomestnega objekta - lesene kašče, ki je že pokrita. Oba objekta sta pokrita z opeko-bobrovcem, kar se lepo sklada z okoljem. Tudi ta objekt se izdeluje po načrtih in navodilih Zavoda za spomeniško varstvo. Podžupan občine Kamnik Robert Kokotec je ob tej priložnosti pohvalil dobro delo društva in zaželel, da bi tako delali še naprej, saj bo tudi Občina finančno pomagala društvu pri njegovih prizadevanjih. Tudi predsednik Turističnega društva Tuhinjska dolina Ivan Hribar je pohvalil društvo in povedal, da s povezovanjem in širino lahko dosežemo večjo prepoznavnost Eko turizma in Tuhinjske doline. Še posebej ja namenil pohvalo predsedniku Jožetu Korošcu za dobro vodenje društva z željo, da bi s skupno sinergijo dosegli čim boljše rezultate. Ker je letos volilno leto, je bil na Občnem zboru razrešen prejšnji Upravni odbor in izvoljen nov, v katerega so bili izvoljeni vsi dosedanji člani odbora. V nadzorni odbor pa je bil izvoljen nov član. TD Gora bo tudi v letošnjem letu aktivno na področju prireditev in sodelovanja. Pohodniška sekcija pričenja z aktivnostmi v aprilu s tridnevnim izletom v Dalmacijo in BIH. Mežnarija bo za obiskovalce tudi letos odprta do začetka decembra ob sobotah in nedeljah od 14. ure do mraka. ©TEFKA LEGEDIČ Občni zbor PD Kamnik Pomembna sta vzgoja in sodelovanje z mladimi planinci Na rednem občnem zboru PD Kamnik se^ je v petek, 18. marca, v jedilnici Šolskega centra Rudolfa Maistra v Kamniku zbralo več kot 130 članov, da bi pregledali delovanje društva v letu 2010. Pred uradnim delom so v kulturnem programu, ki ga je pripravila Vladka Vremšak, nastopili planinsko-dram-ska skupina OŠ Stranje pod mentorstvom Stanke Kočar in Mire Papež, mlade citrarke Oddelka za citre pri Glasbeni šoli Kamnik Sara Marinko, Maja Vrabec in Eva Poglajen pod mentorstvom Tomaža Plahutnika in kvartet Rakar. Za ozvočenje je tudi letos poskrbel Rok Bohte. Občni zbor je vodila Irena Mušič Habjan. »Društvo je kot dobro vino, z leti postaja vse ilahtnejše. Dejstvo je, da vsako leto pride v nase društvo mnogo mladih... Skušamo vzgojiti dobre planince, alpiniste, športne plezalce, vodnike, markaciste ...« so bile uvodne besede predsednika društva Ivana Resnika. V nadaljevanju je poročal o delu društva, ki je bilo lansko leto, kljub slabši poletni sezoni, uspešno. Kot vsako leto je društvo organiziralo prireditve (Dan Kamniških planin, Rokovnjaški pohod, Smučka in cepin, druženje s prijatelji iz pobratenega mesta Trofaiach, kulturnozgodovinski izlet, postavitev plezalne stene na Kamfestu in panoramske plošče na Grintovcu). Opravljena so bila določena dela na Kokrskem sedlu (obnovitev pritrdilnih jeklenic vetrnice) in na Koči na Kamniškem sedlu (obnovitev dela strehe) ter nujna vzdrževalna dela tovornih žičnic (zamenjava podpornih koles, obnovitev temeljev stebrov). Izven sezone je bila koča na Kamniškem sedlu s pomočjo prostovoljcev odprta ob lepih koncih tedna. Velik zalogaj za društvo je tudi obnova Kamniške koče na Kamniškem sedlu, ki se je pričela jeseni 2010 in mora biti zaključena do letošnje poletne sezone. Vodniški odsek je svoje izlete izpeljal po načrtu, športnoplezalni odsek je organiziral dežurstvo na plezalni steni v času poletnega festivala, nekateri alpinisti so se udeležili odprav v tuja gorstva, poleg tega je bilo v alpinističnem odseku opravljenih precej kvalitetnih vzponov. Ne pozabimo na posameznike, ki so za svojo dejavnost dobili priznanja: Marko Prezelj (dobitnik nagrade Eiger), Tone Škarja (dobitnik Blo-udkove nagrade za življenjsko delo v športu), Tadej Krišelj (dobitnik priznanja KA PZS). Markacisti so skrbno vzdrževali kar 107 kilometrov planinskih poti. Razveseljivo je, da je v planinskih skupinah po osnovnih šolah vključenih čez sto mladih planincev, pri tem pa imamo tudi dobre tekmovalce v športnem plezanju med mladinci in državnega prvaka med cicibani. Skupaj je bilo opravljenih preko 2000 ur prostovoljnega dela, od tega so četrtino ur opravili mar-kacisti. Sodelovanje društva s PZS, Občino Kamnik in z Društvom GRS Kamnik je bilo zgledno. Načrti za naprej so: vzdrževanje obeh koč in plezalne stene, skrb za planinske poti, kontinuirano delo alpinističnega in športnople-zalnega odseka, sodelovanje s planinskimi skupinami na osnovnih šolah, dokončanje obnove koče na Kamniškem sedlu. Organizirane prireditve in izleti se bodo tudi v letošnjem letu izvajali po načrtu. Med razpravo o poročilih je prišlo do pobude za ohranitev neokrnjenosti spominskega parka v Kamniški Bistrici in spodbujanje sproščenosti in humorja v gorah. Občni zbor je na predlog upravnega odbora PD Kamnik za posebne zasluge pri delovanju društva ter dolgoletno skrbno in prostovoljno delo za častnega člana PD Kamnik imenoval Zdravka Markuša. Občnega zbora so se udeležili in pozdravili gostje: Bojan Rotov-nik, predsednik PZS, Julijana Bizjak Mlakar, podžupanja Občine Kamnik, predsednik Društva GRS Kamnik, predstavniki Športne zveze Kamnik, Društva upokojencev Kamnik, pevskega društva LIRA ter predsedniki oziroma predstavniki planinskih društev iz okolice (PD Drago Bregar, PD Komenda, PD Domžale, PD Železničar, PD Mengeš, PD Blagovica). Na koncu zbora sta Bojan Ro-tovnik in Ivan Resnik podelila priznanja kamniškim planincem za delo v društvu: srebrni častni znak PZS (Miran Jereb, Miro Urš-ič, Ivo Rostan) in bronasti častni znak PZS (Marko Petek, Magda Kladnik, Marko Trobevšek, Irena Mušič Habjan - predlagalo uredništvo Planinskega vestnika). Ivan Resnik je podelil tudi priznanja PD Kamnik: zlato značko PD (Jožica Kališnik), srebrno značko PD (Franc Pohlin), bronasto značko PD (Vladka Vremšak, Irena Mušič Habjan, Janez Urankar, Vida Proje, Simon Gregorc, Mira in Dušan Papež, Samo Resnik, Uroš Resnik). Predsednik vodniškega odseka PD Kamnik Lojze Jerman in predsednik Ivan Resnik sta podelila tudi priznanja vodniške komisije pri PZS: za več kot petletno delo v vodniškem odseku PD Kamnik (Miran Jereb, Alojz Jerman, Jože Klenc, Marjan Kobav, Matevž Košir, Saša Lindič, Franc Obreza, Katja Taber-nik, Miroslav Uršič), priznanje PZS - zaslužni vodnik za več kot petnajstletno delo v vodniškem odseku PD Kamnik (Zdravko Markuš; enako priznanje sta na Zboru vodnikov novembra 2010 prejela Bojan Pollak in Stane Simšič). Planinsko društvo se za gostoljubje in prijazen sprejem zahvaljuje vodstvu Šolskega centra Rudolfa Maistra ter vsem, ki ste pomagali pripraviti občni zbor. IRENA MUŠIČ HABJAN 12. občni zbor Združenja ekoloških kmetov Zdravo življenje prvič v občini Kamnik Nazaj k naravi in doma pridelani hrani V Združenje ekoloških kmetov Zdravo življenje Lukovica so vključeni ekološki kmetje iz šestnajstih občin širšega območja osrednje Slovenije, tudi iz Kamnika. Vodstvo si zato prizadeva, da bi vsako leto občni zbor pripravili na drugi lokaciji. Letos so izbrali kamniško območje. Tako so se v četrtek, 12. marca, Pri Čibru v Tuhinjski dolini zbrali številni člani združenja Že na začetku jih je pozdravil župan gostujoče občine Marjan Šareč, ki je poudaril pomembnost gibanja nazaj k naravi. Zavedajoč se, da bo tudi kamniška občina morala dati dodatno vzpodbudo za delovanje in razvoj na tem področju, je Združenju zaželel uspešno delo še naprej. Iz obširnega poročila predsednika Janeza Ocepka je razvidno, da je bilo Združenje v preteklem letu zelo delavno. Sodelovalo je na raznih prireditvah, sejmih lokalnega značaja, pa tudi večjih, kot je Narava in zdravje. Organiziralo je Na občnem zboru združenja ekoloških kmetov (z leve): dr. Janko Rode - KGZS, Pavla Pirnat - strokovna tajnica združenja, Bojan Andrejka - podžupan Občine Lukovica, Marjan ©arec - župan Občine Kamnik, Janez Ocepek - predsednik združenja (foto: Jože Ocepek). izobraževanja, uvajalne in druge tečaje, seminarje, strokovno ekskurzijo na SV del Slovenije in v Švico. Skrbelo je za obveščenost članov, promocijo, se javljalo na razpise, izdana je bila predstavitvena zgoščenka. Sodelovalo je tudi z Zvezo združenj ekoloških kmetov Slovenije. Predstavljeni sta bili še poročilo nadzornega odbora s pohvalami izvršnemu odboru za delavnost, strokovnost in natančnost ter finančno poročilo. Podobno, le še bolj intenzivno, bodo aktivnosti potekale tudi v letošnjem letu. Odpira se še nekaj lokalnih sejmov, kjer bo možno sodelovanje, na Kisovcu je od lani odprta ekološka trgovina, ki kliče po večji ponudbi. Poskusili bodo vzpostaviti partnersko kmetovanje in organizirano izmenjavo izkušenj ter povečati sodelovanje s šolami in fakultetami. Organizirani bosta strokovni ekskurziji po Sloveniji z različnima temama, prenovili bodo internetno stran. Prisotni so izpostavili glavna problema ekoloških kmetov: ne- ustrezno trženje in poplava poceni hrane, ki premamlja slovenskega potrošnika, ki bi ga morala v tej smeri izobraževati država. Zaskrbljujoče je tudi, da se je rast ekoloških kmetov zaustavila. Pohvalno pa je, da poleg lukoviške tudi ostale občine počasi spoznavajo pomembnost ekološkega kmetovanja. Podporo občine Lukovica je tudi za naprej zagotovil podžupan Bojan Andrejka in pohvalil dobro delovanje društva. Dr. Janko Rode, koordinator za ekološko kmetijstvo na KGZ Slovenije, je poudaril, da ekološko kmetijstvo ima prihodnost, vendar ni dovolj, da je taka kmetija samooskrbna, treba je tudi na tržišču ponuditi zdravo in lokalno pridelano hrano. Interes trgovcev namreč je, da odkupijo slovenske ekološke pridelke in izdelke, vendar ni dovolj ponudbe, zato ekološko hrano uvažajo. Rešitev vidi v povečani pridelavi, ki bi izenačila posledično nižjo ceno, vendar bi bila zaradi tega zdrava hrana dostopna širšemu krogu potrošnikov. Po uradnem delu je sledila pogostitev in prijeten družabni klepet ter nepogrešljiva izmenjava izkušenj, nasvetov in mnenj, brez katerih po zdravi kmečki pameti ne gre. FRANCKA TOMAN Ledena doba in dinozavri v Arboretumu Volčji Potok Uspeh mladih saksofonistov V Arboretumu Volčji Potok si lahko poleg pisanega pomladnega cvetja ogledate dinozavre, ki so se do 15. junija vrnili v naš park. Tokrat niso prišli sami - s seboj so pripeljali še velikane iz ledene dobe. Razstavo dopolnjujejo dogodki in zanimivosti - glavna atrakcija so nočni ogledi. Na popotovanju skozi čas v začetke življenja na Zemlji boste na posebej pripravljenem prizorišču spoznali številne zanimivosti o dinozavrih, njihovem izumrtju, vzrokih ledene dobe in prilagoditvah živali na mraz. Na ogled so tudi novi eksponati. Najmlajše bodo nedvomno zanimale Urice zavrologije, ki jih bodo izvajali v sodelovanju s Prirodoslovnim muzejem Slove- nije, Narodnim muzejem Slovenije, Turističnim društvom Tržič, Muzejem Velenje, Medobčinskim muzejem Kamnik in Cambridge Museumom Slovenija. Zagotovo pa so glavna atrakcija nočni ogledi sveta dinozavrov in ledene dobe, ki jih zaznamujejo posebni efekti in skrivnosten ambient parka. Vsak četrtek, petek in soboto lahko park obiščete v večernih urah in se sprehodite med eksponati v soju luninih žarkov. In še nekaj zanimivosti, ki bi vas navdihnile k obisku razstave. Ali ste vedeli, da je bil tirano-zaver dovolj visok, da bi lahko pogledal skozi okno v drugem nadstropju hiše, da so bili zav-ropodi največji dinozavri in naj- večje živali, ki so takrat živele na Zemlji, da je torozaver imel največjo ovratnico med cerato-pi, da so v času ledene dobe po Zemlji hodile povsem drugačne živali, za katere so bila značilna majhna ušesa, kratek rep, gost kožuh in gosta poddlaka. Naj omenimo le najznačilnejše predstavnike ledene dobe: mamut, smilodon, megaterium - orjaški lenivec, jamski medved itd. O Rudolfu Maistru v besedi in glasbi V petek, 25. marca, je v Vre-mšakovi dvorani v Glasbeni šoli Kamnik pod vodstvom Katarine Zore potekala kulturna prireditev v spomin na velikega človeka in generala Rudolfa Maistra. Kot se spodobi za kulturno prireditev, se je tudi ta začela s slovensko himno. V uvodnem nagovoru je ravnateljica Osnovne šole Toma Brejca Mojca Rode Škrjanc pozdravila udeležence. Zbrane je nagovoril še kamniški župan Marjan Šareč. Sledil je kulturni program z besedili o Rudolfu Maistru in glasbenimi točkami. V besedilih so učenci Osnovne šole Toma Brejca predstavili življenje Rudolfa Maistra od šolanja v vojaški šoli do upokojitve in obdobja v njegovem življenju, ko se je po upokojitvi zatopil v pisanje pesmi. Zgodbo o življenju generala, pesnika in ustvarjalca, ki je svoje delo posvetil Sloveniji in je s svojim pogumnimi odločitvami vplival na potek zgodovine, so učenci glasbene šole Kamnik spremljali z glasbenimi točkami; klavir, balet, klavir in flavta, citre, violina, flavta, saksofon in nato trobenta, violončelo, flavte, pevski zbor, za konec pa še tolkala s pesmijo Mission impossible. Da pa ne bi bila prireditev samo strogo resna, so učenci Osnovne šole Toma Brejca uprizorili srčno kap Rudolfa Maistra ter pripravili skeč o tistem obdobju življenja Rudolfa Maistra, ko je bil zatopljen v pisanje pesmi. Naše druženje je z lepimi mislimi zaključila ravnateljica Glasbene šole Kamnik Darka Skalar. Jakob Kamnik v ___ Vesnine igrarije na OS Frana Albrehta Šolarji petkrat tedensko guli-jo šolske klopi in se skupaj z učitelji in starši trudijo, da bi dosegli zahtevane cilje. Da šola ne bi bila le delo in obveznosti, ampak tudi zabava in predvsem »nekaj, kar imamo radi«, se učitelji trudijo s popestritvijo pouka in različnimi oblikami in metodami dela. Včasih to zahteva dodatne učne pripomočke in vsak nadstandard je povezan tudi z denarjem. Tega se dobro zavedamo tudi predstavniki učiteljev in staršev, ki tvorimo Upravni odbor šolskega sklada. Starši otrok, ki obiskujejo OŠ Frana Albrehta, vsako leto prostovoljno prispevajo nekaj denarja za Šolski sklad. V šoU maja organizirajo Sejem za prosti čas, na katerem potekajo prodajne razstave izdelkov učencev, ki jih naredijo pri pouku ali na raz- ličnih delavnicah. Izvedemo tudi srečelov in celo prodajo peciva »naših« mamic (babic, očkov, tet,...) Letos smo zelo »na hitro« dodali se športno aktivnost, ki smo jo poimenovali Vesnine igrarije. Slovanska boginja pomladi nas je navdihnila in iz prvotne ideje, da bi pripravili tek netekmoval-ne oblike, na katerem bi otroci tekli skupaj s svojimi starši, se je srečanje razširilo na orientacijo, ples in igre v telovadnici. Petinsedemdeset družin se je odločilo, da podpre našo idejo in s simbolično štartnino prispeva k bogatejši blagajni Šolskega sklada. Največ udeležencev se je preizkusilo v orientaciji, ki jo je vodil Nejc Zorman. Zanimivo je bilo opazovati, kako so se posamezne skupine organizirale in jasno je bilo, kdo je glavni v družini. V telovadnici sta učiteljici Tamara Bračič in Jana Svetec spodbujali male in velike, da so se pomerili v hokeju, badmintonu in preizkusili spretnosti na različnih poligonih. Nasa prireditev ne bi bila čisto prava, če se ne bi tudi plesalo. Za animiranje in učenje plesnih korakov v eni od skupin sta poskrbeli plesni učiteljici Ana in Maja iz plesne šole Šin Šin Sokol Kamnik. Tudi teklo se je; družinsko, v štafetah, posamezno... Celo 800 metrov dolg krog je postal utrujajoč. Poleg omenjenih smo za uspešno izvedbo Vesninih igrarij poskrbeli predsednik sklada Rok Krt in člani Metka Bizjak, Natalija Rak, Miha Flis in Nataša Planko. Sobotno dopoldne je doseglo svoj namen in ljudje dobre volje, ki so se kljub nekoliko oblačnemu sobotnemu dopoldnevu odločili, da se razgibajo v dobri družbi, so nam pomagali narediti korak na višjo stopničko. Z denarjem Šolskega sklada bomo tudi to leto pomagali socialno šibkim družinam in z nakupom švedske skrinje, blazine za skok v daljino, desk za ravnotežje, stojala za sušenje risb, digitalne kamere, didaktičnih pripomočkov za dodatno strokovno pomoč, pripomočkov za poskuse in delo na terenu (naravoslovje, fizika, biologija in kemija), prosto stoječega koša za košarko, kompletov Lego kock ali družabnih iger, bele premične obojestranske table ter celo bobna, prispevali h kvalitetnejšemu vzgojno izobraževalnemu procesu naših otrok. za Upravni odbor Šolskega sklada OS F. Albrehta Nataša Planko Priprave v Piranu vzeli zares Selekcije U9, UlO in U12 so se v sredo, 2. marca, odpravile proti že tradicionalni pripravljalni bazi v Kran, kjer jih je pričakala močna burja, ki je tudi odpihnila prvi trening priprav. Vendar pa se je vreme že proti večeru umirilo in selekcija U12 je odigrala prijateljsko tekmo proti domačinom iz Pirana. Tekma se je končala v korist Kamničanov, ki so pokazali, da so kljub slabim pogojem za vadbo v zimskem času dobro trenirali in bili veliko boljši nasprotnik na igrišču. Letošnje priprave je ekipa dva-najstke izkoristila predvsem za navajanje na igro 11:11 na celotnem igrišču, kar je za igralce pomenilo še dodaten izziv, saj so vsak trening vzeli zelo resno ter dobesedno odgarali celotne priprave. Pri selekciji U9 in UlO je tik pred pripravami prišlo do zamenjave trenerja, saj dosedanji trener Tomaž Švajger zaradi službenih obveznosti ne zmore več opravljati dosedanje vloge. Njegovo vlogo je prevzel Matej Drenik, ki se je vrnil v trenerske vode. Tako so bile priprave tudi priložnost za spoznavanje fantov z novim trenerjem. Tudi selekciji U9 in UlO sta odigrah prijateljske tekme proti domačinom in pokazali lepo igro ter iz tekem izšli kot zmagovalki. Fantje pa so poleg prijateljskih tekem opravili še 8 treningov v petih dneh, ki so dvignili pripravljenost igralcev in z optimizmom lahko pričakujemo prve prvenstvene tekme. Filip Majcen, Ana Špoljarič z njuno profesorico Darjo Seliškar. V soboto, 26. februarja, je v Beogradu potekalo Mednarodno tekmovanje pihalnih instrumentov Davorin Jenko. V kategoriji pihala -saksofon sta se pomerila tudi Kamničana Filip Majcen in Ana Špoljarič, ki obiskujeta saksofon v Glasbeni soli Kamnik. Pod strokovnim vodstvom priznane pedagoginje prof. Darje Seliškar sta oba dosegla zavidljiv uspeh, saj sta prejela zlati priznanji. S svojim nastopom sta navdušila tako ocenjevalno komisijo kot tudi publiko. Nivo igranja saksofona je bil izredno visok, saj se kriteriji iz leta v leto dvigajo. Filip in Ana navdušujeta tudi s svojimi nastopi na Glasbeni šoli Kamnik in drugje, na snemanjih in drugih tekmovanjh ter projektih. Mladima obetavnima saksofonistoma iskreno čestitamo. Želimo jima, da bi se v letih glasbenega šolanja neprenehoma izpopolnjevala, kalila na nastopih in tekmovanjih ter še naprej razveseljevala svoje poslušalce. Ravnateljica: DARKA SKALAR Na deževni strani Gledališka ustvarjalnost srednješolcev je v torek, 29. marca, ponovno napolnila dvorano Doma kulture Kamnik. Rudolfi, gledališka skupina Šolskega centra Rudolfa Maistra, so namreč premierno uprizorili sodobno dramo Na deževni strani avtorice Žanine Mirčevske. Drama, pravzaprav sosledje večih zgodb, se ukvarja s hrepenenjem in iskanjem. Glavni junaki zgodb iščejo življenjsko pomembne reči - staro maturantsko obleko, v kateri je všit listek s šifro trezor-ja, ob rojstvu odvzetega otroka, zlato verižico s štiriperesno deteljico, aktovko s pomembnim arhivskim dokumentom - vendar so na deževni strani obsojeni na neuspeh. Mladi igralci so skupaj z mentoricama prof. Marjo Kodra in prof. Tanjo Kropivšek pripravili odlično predstavo, ki je gledalce navdušila s prepričljivo ter doživeto igro in zanimivo scensko postavitvijo. Kljub temu, da so v ospredju tragične družinske in žalostne osebne zgodbe, predstava ni izpadla moreče. Na odrskih deskah so tako obračunali z nenehnim pehanjem, na katerega je obsojen moderni človek. Avtorica je izhod, pobeg z deževne strani, našla v pravljici; mala Alica, ki tokrat ne pade v čudežno deželo, ampak v vročo aleksandrijsko puščavo, v dar prejme prav prej naštete iskane stvari, a z njimi nima kaj početi. Naučiti se dobiti v izgubiti, se pomiriti v nenehnem iskanju je glavno sporočilo zgodbe. Ali kot Alici pripoveduje Gnom: »Izgubiti oči, vid, luč, sliko, barve je morda dobiti boljši sluh. Prav tako kot je izgubiti lahko tudi osvoboditi se.« TJAŠA PETROČNIK Foto: Jan Pipan 20h BESA / režija: Srđan Karanović / 2009 / ljubezenska drama / Srbija, Slovenija, Francija, Madžarska, Hrvaška /106 min sobota, 9. april | 17h ZLATOLASKA / režija: Nathan Greno, Byron Howard / 2010 / Tangled / animirana komedija / ZDA /100 min 20h BESA / režija: Srđan Karanović / 2009 / ljubezenska drama / Srbija, Slovenija, Francija, Madžarska, Hrvaška /106 min ponedeljek, 11. april | 20h UBIL SEM SVOJO MAMO / režija: Xavier Delan / 2009 / J'ai tué ma mère/drama/Kanada/96 min torek, 12. aul | 20h NIČ OSEBNEGA/režija: UrszulaAntonlak/2009/Nothing Personal / drama / Irska, Nizozemska / 85 min petek, 15. april | 20h TAMARA DREWE / režija: Stephen Frears / 2010 / komedija / Velika Britanija/109 min sobota, 16. april 17h ČAROBNO SREBRO / režija: Roar Uthaug In Katarina Launing / 2009 /Julenatt I Blâfjell / družinska avantura / Norveška / 83 min / 20h TAMARA DREWE / režija: Stephen Frears / 2010 / komedija / Velika Britanija/109 min MESTNI KINO DOMŽALE se nahaja v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, Ljubljanska 61 rezervacije: tel. 722 50 50 www.kcl-domzale.si 12 8. april 2011 SPORT Kamniški ObĆM KOŠARKARJI CALCIT BASKETBALL Z ZMAGO ZAKLJUČILI SEZONO Kamniški košarkarji so v predzadnjem krogu v soboto, 26. marca, odšli v goste k ekipi iz Nazarij in nepričakovano izgubili. Čeprav se je tekma začela z desetminutno zamudo, to Kamničanov ni zmedlo. Tekmo so odlično začeli in po prvi četrtini vodili za devet točk, vendar dobre igre niso nadaljevali. V naslednjih treh četrtinah so domači počasi izničili zaostanek in na koncu zmagali z rezultatom 69 : 68. S tem porazom so košarkarji zapravili možnost osvojitve končnega petega mesta na lestvici. Vendar pa jih to v zadnjem krogu v letošnji sezoni ni preveč potrlo. Pred domačimi gledalci so se v petek, 1. aprila, udarili z ekipo Posavje iz Krškega. Čeprav sta manjkala dva pomembna člena ekipe, Matičič in Maleš, se to v igri ni poznalo. Odličen začetek in vodstvo z osmimi točkami sta napovedala dobro igro v nadaljevanju, vendar se gostje iz Krškega s tem niso strinjali in so vsal mesto uvrstil Drago v kategoriji veterani kate -i- 50 let. Tekmovalki pa sta se uvrstili na 5.-6. mesto v kategoriji veteranke do 50 let kate. V maju tekmovalce čaka še mednarodno tekmovanje v Postojni, nato pa izpiti za vse člane za pasove in v juniju piknik z družinskimi člani. B. S. jftvT"^! Mateja je v lanski sezoni z italijanskim klubom osvojila naslov državnih prvakinj v štafetnem duatlonu. Na zmagovalnem odru v Antalyi. GK Arboretum in Urša Orehek -mejnik slovenskega golfa Urša je postavila nov mejnik golfski igri v Sloveniji. Sedemnajstletna Domžalčanka, članica GK Arboretum, je osvojila odlično drugo mesto na ORANGE BOWLU - neuradno svetovno prvenstvo do 18 let v golfu. Urša v lanskem letu A ■ . - , t-' Zmagovalca v Moravcih: Max Popovič in Max Golob. ni blestela samo na ameriški tekmi. Na Bledu je premagala mednarodno konkurenco z rekordom igrišča - 7 udarcev pod parom igrišča. Na odprtem prvenstvu Nemčije je v močni konkurenci osvojila odlično peto mesto, v Avstriji pa je na mladinski tekmi premagala mednarodno konkurenco. Učenka športne gimnazije si je z odličnimi rezultati doma in v tujini odprla vrata v hram golfa. Dobiva športne ponudbe za študij v golfsko razviti Ameriki in vabila na tekme najvišjega ranga. Da pa Urša ni osamljen člen GK Arboretum, pričajo večletni rezultati šole golfa, ki deluje v sklopu kluba. GK Arboretum je že šesto leto državni ekipni prvak v mladinski konkurenci. Domžalčan Domen Slabe je bil državni mladinski prvak, Martin Stanič pa prvak v kategoriji starejših mladincev. Imamo pa četico najmlajših: Taj-do, Urško, Kristjana, Jana in dva Maksa, ki hitro in uspešno sledijo vzornici Urši. Kristjan Burkelca je bil sedmi na evropskem prvenstvu na Škotskem in prvi na mednarodnem prvenstvu Švice. Max Popovič je bil deveti na EP in zmagovalec na tekmi v Moravskih Toplicah. Max Golob pa je bil državni prvak pri dečkih do sedem let. V lanskem letu je šola golfa dobila odlično opremljeno zimsko vadbišče z vsemi potrebnimi aparaturami (kamere, analizator igre - udarca) za še boljše pogoje dela z mladimi golfisti. Šola golfa odlično sodeluje z OŠ Radomlje, naša želja je, da bi sodelovanje razširili na vse šole v okolici Arboretuma. Letno organiziramo do deset športnih Mateja v akciji. in upam, da bo tako še nekaj časa. Kako potekajo treningi v zimskem pripravljalnem obdobju? Zaradi vremenskih razmer v Sloveniji pripravljalno obdobje delim na dva dela. V prvem, ki traja približno od oktobra do januarja, se foku-siram predvsem na plavanje in tek. V tem času treniram večinoma v Sloveniji približno 15 ur na teden. Ostali čas pa namenjam študiju, raznim trenerskih tečajem ter družini. V drugem delu pripravljalnega obdobja, od februarja do aprila, se pridruži še kolo, zato se obseg ur hitro poveča na do 30 ur tedensko. Večino tega časa preživim na pripravah, letos sem se dvakrat udeležila klubskih priprav na Gardskem jezeru ter slovenskih reprezentančnih priprav v Medulinu. V naslednjih dveh mesecih me zagotovo čakajo še kakšne. Kako da si se odločila za nastop na tekmi za svetovni pokal v daljni Avstraliji? V bistvu je zgodba preprosta. Prijavila sem se na razpis svetovne triatlonske organizacije (ITU), s katerim je organizacija želela podpreti 6 triatloncev in triatlonk iz vsega sveta. Potek izbora je bil dolgotrajen, poleg tega sem bila prepričana, da imam malo možnosti, da me izberejo, zato sem tekmo postavila v drug plan ter se odločila za nastop na Evropskem pokalu v Turčiji. V začetku marca pa so me obvestili, da sem bila izbrana. Izredno sem vesela 27. mesta v Avstraliji, še posebno ker pogoji niso bili dobri. Start je bil s plaže, morje pa je bilo zaradi močnega vetra izredno valovito. Plavanje je izgledalo bolj boj z visokimi valovi, vendar sem preživela v skupini. Na kolesu (7 krogov, na vsakem krogu 500 m dolg vzpon z dveh strani) sem vozila v drugi skupini tekmovalk. Oviral nas je močan veter, zadnja dva kroga pa še dež. Na teku sem v vsakem krogu le še pridobivala mesta. Po prihodu iz Avstralije potuješ takoj na tekmo evropskega pokala v Turčijo. Nastopaš na tekmah najvišjega ranga v želji, da se kvalificiraš na Olimpijske igre v Londonu? Da, to je moj cilj, pri tem me podpira tudi italijanski klub. Sistem točkovanja in kvalifikacij za nastop na OI se meni osebno zdi izredno krut, predvsem pa naravnan v prid velikim triatlonsko bolj razvitim državam. Kako se je sploh mogoče kvalificirati za nastop v triatlonu na OI? Sistem kvalificiranja se v vsakem olimpijskem ciklusu spremeni Trenutno so pravila izjemno zakomplidrana, na splošno pa gre za kvalifikacijsko obdobje dveh let (do 1. junija 2012), v katerem se tekmovalec udeleži čim več tekem najvišjega ranga (svetovno prvenstvo, tekme za svetovni pokal, kontinentalna prvenstva, kontinentalni pokali - vsak rang tekmovanja je drugače ovrednoten) ter poskuša osvojiti čim več ITU točk. Na koncu se šteje 14 tekmovanj in se naredi poimenski seznam oMmpijcev. V Londonu bo tako izbranih 53 tekmovalk, 2 pa bosta povabljeni. Te bomo to sezono lahko videli tudi na kateri od domačih tekem? V prvem planu so gotovo mednarodne tekme za točke ITU in državno prvenstvo v oMmpik triatlonu v Velenju, verjetno pa se bom udeležila tudi Blejskega triatlona. Za ostale tekme pa trenutno še ne vem Veliko zvenečih imen vrhunskih triatloncev in triatlonk, ki nastopajo ali so nastopali na olimpijskih razdaljah, izredno uspešno nastopa tudi na polovičnih IRONMAN in IRONMAN distancah. Te je že kdaj zamikalo, da bi nastopila na katerem tovrstnih tekmovanj? Trenutno mi 'olimpik' čisto zadostuje in mi bo program tekmovanj vzel preveč energije, da bi sploh razmišljala o daljših oblikah triatlona. Pa čeprav me mika kakšno polovičko poskusit... Na tekmovanjih se tekmovalcem pripeti marsikaj, imaš tudi ti kakšno zanimivo anekdoto? S samega tekmovanja ravno ne, se mi je pa zgodilo med kolesarskim treningom pred svetovnim prvenstvom v Mehiki v Cancvmu, da sem skoraj povozila 3-metrskega pitona, ki je prečkal glavno cesto, zvečer na tekaškem treningu pa skoraj padla zaradi polmetrskega kuščarja. Ko se Mateja vrne iz Turčije, jo čaka še nekoliko dragačen izziv. Prepričan sem, da bo tudi z zagovorom diplomskega dela univerzitetnega študija biokemije opravila z odliko. Kar se tiče kvalifikacij za 01 v Londonu, pa Mateji sporočam, da za njo stojimo, držimo pesti in navijamo vsi, ki imamo radi šport. Triatlonska sezona se v Sloveniji začne z duatlonskimi tekmami v začetku aprila. O Matejinih rezultatih in rezultatih drugih tekmovalcev TK Trisport bomo poročali v prihodnjih številkah Kamniškega občana in na www.trisport-klub.si Urša Orehek odlična druga na ORANGE BOWLU. dni na temo golf za mlade z namenom, da pokažemo, da ta lepa igra v naravi ni šport elitizma. Otroci do desetega leta starosti, ko osvojijo osnovne veščine golfa, lahko od letos igrajo na golfskem igrišču Arboretum brezplačno. MIRAN ŽEBALJEC ZADNJA NOVICA: Mateja Simic je tekmo v turški Antalyi končala na odličnem 2. mestu in se tako prvič zavihtela na stopničke na tekmi za evropski pokal. Zaostala je samo za Irko Aileen Morrison, tretja pa je bila Nemka Anne Haug. Mateja je po tekmi povedala: »Plavanje je potekalo v zelo razburkanem morju. Tri tekmovalke so si priplavale manjšo prednost, ki pa jo je skupina petnajstih tekmovalk, v kateri sem bila tudi sama, ujela že na prvem krogu kolesarjenja. Na kolesarjenju ni bilo nobenega interesa za hitro vožnjo in vse se je odločilo na teku, kjer sem začela zelo odločno in nadzirala ostale tekmovalke. Drugo mesto danes mi ogromno pomeni, saj je to dokaz da sem na pravi poti. Prav tako pa sem zelo vesela novih točk, ki vodijo v London.« TOMAŽ PLANKO RAČUNOVODSKE STORITVE za družbe, s.p. in društva PRVI MESEC BREZPLAČNO MIBOS d.o.o. Zikova ul. 4, Kamnik e-mail: mibos@volja.net tel.: 01/831-45-15, 031/305-451 odbojkarskih vrst CALCITOVKE V VELIKEM FINALU Odbojkarice Calcit Volleyballa so se pričakovano uvrstile v veliki finale letošnjega državnega prvenstva pri dekletih, a v polfinalu niso imele lahkega dela. Igralke Alianse, ki so že z uvrstitvijo v polfinale DP dosegle največji uspeh kluba, so v obeh tekmah zaigrale sproščeno in Kamničan-kam povzročile kar nekaj sivih las pred finalom. Na obeh tekmah, tako prvi v Šempetru kot drugi v Kamniku, so Calcitovke povedle z 2 : 0. Šempetrčanke pa se niso predale in na obeh tekmah gladko dobile tretji set. Tudi v četrtem setu se je odvijala podobna zgodba na obeh prizoriščih. V Kamniku so gostje povedle celo s 16 : 11, a za domače to ni bilo dovolj in v sami končnici so dokazale, da so vendarle boljša ekipa, in se zasluženo uvrstile v veliki finale, kjer se bodo tudi letos borile z ekipo Nove KBM Branik, ki v dragem para ni imela Jelena Strel Kosmač v napadu. večjih težav s Koprčankami. Prva tekma bo v soboto, 9. aprila, ob 18. uri v Mariboru, druga in tretja pa v Kamniku v sredo, 13. aprila, ob 20. uri in v petek, 15. aprila, ob 17.30. Obe tekmi bosta tudi v neposrednem televizijskem prenosu. CALCITOVCI IZBOJEVALI TRETJO TEKMO Odbojkarjem Calcit Volleyballa kljub dobrim predstavam marec rezultatsko ni bil preveč naklonjen. Že v modri skupini so nekaj tekem izgubili šele v končnicah setov, najbolj boleč pa je bil poraz v zadnjem krogu proti Salonitu, ko so pred očmi že imeli zmago s 3 : 0, a so na koncu izgubili s 3 : 2 in posledično izgubili ugodno drugo ali tretje mesto pred končnico. V četrtfinalu se zato merijo z neugodno ekipo Marchiol Vodi iz Prvačine, ki je v prvi tekmi v Novi Gorici premagala Calcitovce s 3 : 0. Slednji so jim vrnili v povratni tekmi v Kamniku, čeprav po prvem setu ni kazalo najbolje. A so se domači le sestavili in naslednje tri sete dobili in tako prestavili odločitev o polfinalnem nasprotniku ACH Volleyja na sredo. Glede na prikazano igro so Kamničani vendarle boljši nasprotnik v tem paru in pričakuje se lahko veliki derbi z ACH Volleyjem. IZJEMNI REZULTATI NAJMLAJŠIH EKIP Najmlajše ekipe Calcit Volleyballa nadaljujejo zmagoviti pohod k vrhu slovenske odbojke, kar samo priča o odličnem delu v kamniškem klubu tudi z mladimi ekipami. Igralke v mali odbojki so na turnirju v Ljubljani dokazale, da upravičeno pričakujejo uvr- stitev v finale, saj so brez težav dobile obe tekmi in se v polfina-le, ki bo v začetku maja, uvrstile kot prve. Da ne bi bile edine, jim vztrajno sledijo tudi igralke v mini odbojki, ki so se kot prvo-uvrščena ekipa turnirja v Ljubljani prav tako brez težav uvrstile v polfinale, ki bo sredi maja. Ob teh uspehih ne smemo pozabiti na odlično delo trenerk Žive Cof in Barbare Novak. Za fantovsko čast pa so poskrbeli mini odbojkarji pod vodstvom Jureta Sitarja, ki so se prav tako brez težav, sicer preko ^ repasaža, kot prvi na turnirju v Žužemberku uvrstili v polfinale. Ekipa v mali odbojki pa zmaguje v tekmah za mesta in so na dobri poti k osvojitvi devetega mesta. Starejši dečki so v A-ligi na zadnjih dveh turnirjih zabeležili tri zmage, se povzpeli na lestvici in ob zares ugodnem razpletu na zadnjih dveh turnirjih lahko upajo na veliki finale. Realne možnosti za finalni turnir pa imajo tudi starejše deklice v A-ligi, a bi morale do konca zmagati vse tekme. Druga ekipa starejših deklic je na turnirju v Kranju v B-ligi zabeležila dva poraza. Slovesno na zadnji tekmi v 3. DOL S tekmovanjem v 3. DOL v letošnji sezoni pa so zaključili igralci druge ekipe Calcit Volleyballa. Kljub porazu s 3 : 2 proti Ach Volleyu 2 pa so fantje na koncu zadržali osmo mesto, kar pa niti ni pomembno, saj tekmovanje v tej ligi služi predvsem kot priprava Dalibor ©mitran v napadu. kadetske in mladinske ekipe. Kadeti bodo namreč v maju poskušali osvojiti končno peto mesto v državi. Na sami tekmi je bilo še posebno slovesno, saj se je od aktivnega igranja poslovil Matej Berlec - Memi. Za klub pa je pomembno, da se je odločil ostati v klubu kot trener in je že doslej nesebično pomagal. Takšnih odločitev so v Calcit Volleyballu še kako veseli. CICOl. Napovednik prihajajočih tekem FINALE DP ženske 2. tekma finala - Calcit Volleyball : Nova KBM Branik, sreda, 13. april, ob 20. uri v ŠD Kamnik. FINALE DP ženske 3. tekma finala - Calcit Volleyball : Nova KBM Branik, petek, 15. april, ob 17.30 v ŠD Kamnik. Iz Calcit Bike Teama Zupančič drugi na mednarodni tekmi v Avstriji Peter Zupančič, ki v tej sezoni tel. GRADBENA DELA Adaptacije ali novogradnje, od izkopa do vselitve, urejanje dvorišč, ASFALTIRANJE in tlakovanje dvorišč, delo s kamnom, slikopleskarska in pečarska dela, čistilni servis objektov. S. BOR RASTODER d.o.o. Klavčičeva Kamnik, tel. Odl/yQO-Oyï OPTIKA OČESNA AMBULANTA HGiGna DolinsGk s.p. Samostanska 14, Kamnik TeI.:0I/83I7-005 Breznikova 15. Domžals TEl.:OI/7Sie-43e fBp^za CEntfp) Vinko- 03I/795- 960 k Stomatološka ordinacija Strehovec dr. Jagoda Aljaževa 30, Ljubljana Tel.: 0599 37 081, gsm: 040 703 517, 070 736 727 www stomatoloaiia si infoiastomatoloaiia si Sodobna zobozdravstvena ordinacija, ki vlaga v tehnično opremljenost in strokoven pristop, nadaljuje dobro prakso s področja bolezni zob, ustne votline in čeljustnega sklepa iz Domžal na novi lokaciji v Ljubljani, na Aljaževi ulici. Še poseben poudarek namenjajo * implantologiji - zobni nadomestki, ki se vnradiio v kost kot nadomestna korenina naravnega zoba, * protetiki * beljenju zob.. Sodobno naročanje preko telefona, sms sporočila ali elektronske pošte. Delovni čas: ponedeljek, sreda, četrtek od 131^ do19^ torek in oetek od gi" do 14''. V petek, 8. aprila, med 10. in 17. uro in v soboto, 9. aprila, med 10. in 15. uro. KONTAKTNA ŠTEVILKA 041/909-811 ^ Razgledi Perovo^Q^nik arhitektura prijetnega bivanja www.razgledi-perovo.si OSKRBOVANA 5TAN©VANJA V KAMNIKU I želimo vam zagotoviti varno in mirno starost. DOLENJGRAD Gradbeno podjetje, d. o. o. Pod Hruševco 30,1360 Vrhnika Telefon: (01)750 72 00 Fa» (01) 750 72 10 E-pošta: tajniitvo@dolenjgrad.si Internet: www.dolenjgrad.si tip Stanovanja Garsonjera Enosobno Dvosobno površine stanovanja 29,87 m= od 47,98 m' naprej kupnina v EURzDDV od 63.215,00 EUR + parkirno mesto od 94.588,43 EUR + parkirno mesto od 56,52 m^ od 108.568,54 EUR naprei + parkirno mesto • Stanovanja so skrbno načrtovana in prilagojena starejši populaciji. • Dodatno udobje prispeva tudi 24-urna nujna pomoč prek klicnega centra pa tudi socialna in zdravstvena oskrba. • Vsako stanovanje ima balkon ali atrij in parkirno mesto v podzemni garaži. • Lokacija je umaknjena iz mestnega vrveža v naravo, a je hkrati le 5 minut hoje do centra Kamnika. • Parkirno mesto 10.000 EURzDDV • Lokaciia ie v neposredni bližini doma stareiših občanov Kamnik. Ob zaključku del na objektih Oskrbovana stanovanja Kamnik Vas vabimo, da se nam ponovno pridružite na Dnevu odprtih vrat 6. in 7. maja med 10. in 16. uro. Na ogled bodo vzorčno opremljena stanovanja. S predstavniki znanih slovenskih proizvajalcev pohištva, ležišč in dekorativne notranje opreme boste imeli priložnost za dogovor glede opreme stanovanj kar na sami lokaciji. Pomagali vam bodo z gradivom in vzorci, s pestrim in modnim programom izbire blaga ter poskrbeli za vaše prijetno počutje. S storitvenim programom svetovanja, izmer, šivanja in montaže bodo z vami od začetne ideje do končne postavitve v prostor. ZELENA JEKLENKA PODARJA 10 LET BREZPLAČNEGA PLINA Izpolnite in pošljite nagradni kupon, ki vas skupaj z opisi vseh nagrad in drugimi informacijami čaka na spletnem naslovu www.butanplin.si, pri vseh pooblaščenih prodajalcih Zelene jeklenke, ob dostavi na dom in na brezplačni številki 080 2005. IMCrtDIUlAn IE IM MADrtřil c\ ^nan onntz ^BÛTAN PUN M y» hiša oríiazne eneraiie Kamniški Vaš časovis že 50. leto grč an ^ 01/83 91 311, 041/662 450 www.křimnik.«!