P. b. b
svetovnih in domačih dogodkov
CELOVEC, DNE 17. AVGUSTA 19G1
Berlin v bodeči žiti
Zapadni ReilHn je minulo nedeljo bil preko noči spremenjen v velikansko mesto za žično ograjo. Vzhodnonemški radio je objavil sklep »ljudskega parlamenta«, po katerem je bil :v smisilu priporočil nedavnega posvetovanja sil Varšavskega pakta uveden okoli izapadnega Berlina sistem kontrol, »kot so običajne med suverenimi državami.« Vzdolž meje so se pojavili oddelki komunistične ljudske policije, pod katerih zaščito so delavci začeli vrtati s pnevmatičnimi svedri 'luknje v asfalt za nosilce bodeče žice. Do zob oborožene skupine policajev in vojakov so na 13 kontrolnih mestili uvedle strogo' kontrolo nad vsemi potniki. Za prehod meje je potrebna posebna izkaznica. Cestna ždleznica in podzemna železnica, ki sta prej vozili skozi vzhodni in zapadni del mesta, sta prenehali obratovati. Okoli 50.000 prebivalcev, ki so stanovali v vzhodnem Berlinu, a hodili vsak dan na delo v zapadni del mesta, so nenadoma izgubili službo. V nekaj urah je bilo mesto presekano na dva dela, ki ju loči vsaj na prvi pogled neprehodna meja.
V	Berlinu so ukrepi komunistične vlade Vzhodne Nemčije zbudila hudo mevoljo. Na vzhodu so ljudje poskušali nekaj časa pregovoriti »ljudske policaje«, da bi jih spustili čez, toda so se končno morali umakniti pred zijajočimi ustji brzostrelk. Oklop-ni avtomobili in tanki na vseh važnejših križiščih so nemo poučevali ljudi, da je vsak upor brezsmiseln ter da bi se samo ponovilo klanje iz leta 1953 ter grozote krvavih dni v Budimpešti leta 1956.
V	Zapadnem Berlinu so pa prebivalci izvedli vrsto manifestacij, da izrazijo solidarnost s someščani v vzhodnem delu. Ljudski gnev v Vzhodni Nemčiji je zelo nara-
ste!, tako da je celo zapadnonemška vlada pozvala po radiu prebivaJkvo vzhodnega Berlina in »Nemške demokratske republike«, da naj miruje, ker bi vsak upor bil vnaprej obsojen na neuspeh.
Trenutno so najbolj prizadeti zaradi novih ukrepov prebivalci vzhodnega Berlina, ki so hodili delati na Zapad, pa tudi prebivalci Vzhodne Nemčije, ki so prihajali v zapadni Berlin nakupovat vse tiste lepe in poceni reči, ki jih v »delavskem raju« v Vzhodni Nemčiji ni ali pa so tako drage, da si jih povprečen človek ne more nabaviti. Po drugi strani so pa vzhodnonemške oblasti strogo pazile, da je promet med Za-padnim Berlinom in Zapadno Nemčijo ostal nemoten ter tako vzele zapadnim silam možnost, da kaj ukrenejo. Namen te zapore Berlina je v prvi vrsti zajeti vedno bolj naraščajočo reko beguncev iz Vzhodne Nemčije, ki prihajajo v Zapadni Berlin in jih od tam odvažajo z letali v Zapadno Nemčijo. Kljub vsem najostrejšim ■ukrepom pa je v prvi noči zapore kar 800 ljudi na vsemogoče načine pobegnilo. Nekateri so se ponoči splazili skozi luknje, ki so jih s škarjami zrezali v žične ograje, nekaj sto jih je priplavalo po raznih kanalih iz vzhodnega dela mesta v zapadnega, ndkaj pa je uporabilo nočno kopel v reki Spree ter splavalo v svobodo. Vse to kaže, da so ukrepi komunistične vlade obupen korak, ki ne bo rodil pravega uspeha. Uspelo jim bo zadržati stare ljudi, ki ne morejo prenesti velikih naporov, toda tako dolgo, dokler ne bodo v Vzhodni Nemčiji ustvarjene vsaj primeroma znosne življenjske razmere za široke plasti prebivalstva, bodo ljudje bežali, in sicer tisti, ki so največ vredni, to je mladina.
Človeštvo šteje 3,7 milijoni duš
Na zemlji živi 3,7 milijard ljudi, med katerimi je 50,1 odstotkov moških in 49,9 odstotkov žensk, ugotavlja statistika Združenih narodov za leto 1960. Leta 1949 je bilo na Zemlji samo 2,9 milijarde preibi-valcev. Ta veliki porast prebivalstva je posledica povišanja števila rojstev ter zmanj-šanjia smrtnih primerov. Sedaj že prideta na en smrtni slučaj dve rojstvi. Polovica svetovnega prebivalstva živi v štirih velikih državah in sicer Kitajski, Indiji, Sovjetski zvezi in Združenih državah. Rodovitnost gre od 9,5 novorojenčkov v Zapadnem Berlinu do 55 v Lagosu (Afrika) na 1000 prebivalcev. Dve tretjini prirastka prebivalstva odpadeta na Azijo. Najbolj gosto naseljena država je miniaturna republika Monaco na francoski Rivieri, kjer pride na 1 kv. km. 15.000 prebivalcev; naijred-keje naseljena pokrajina pa je Grenlandi-
ja, kjer pride 1 prebivalec na 1000 kv. km. Svetovno povprečje znaša 22 prebivalcev na kv. km. Naj višjo starost doživijo Norve-Žani, kjer znaša povprečje 71 let za moške in 75 let za ženske. V Gvineji, na Haitiju, na Grenlandiji in Indiji pa sme novorojenček upati samo na 30 let življenja. Ženske so v večini v Evropi, Južni Ameriki, Združenih državah in Sovjetski zvezi; v Kanadi, Avstraliji, Novi Zelandiji, Srednji Ameriki in Aziji pa 'prevladujejo moški. Največja mesta na svetu so Tokio (Japonska) s 8,3 milijoni prebivalcev, New York (USA) s 7,8 milijoni, Šangaj (Kitajska) 6,9 milijoni, Moskva s 5 milijoni, Peking s 4,9 milijoni, Buenos Aires (Argentina) s 3,8 milijoni, Sao Paulo (Brazilija) s 3,7 milijoni, Chicago (USA) s 3,6 milijoni in London s 3,2 milijona.
J*o$tni urad Celovec 2 — Verlagspostamt KJagenfuit 2. H LETO XIII./ŠTEVILKA 33
Les v gospodarstvu
V	zvezi! z lesno razstavo Koroške kmetijske zbornice na letošnjem velesejmu v Celovcu objavljamo v izvlečku nekaj misli gozdarskega direktorja dipl.-ing. J. S a -m i d e o pomenu gozda in lesa v avstrijskem gospodarstvu.
Letošnja lesna razstava na Koroškem velesejmu ima za geslo „Les v avstrijskem gospodarstvu”. Že takoj pri vzhodu opozori gledalca na to osnovno misel razstave 10 metrov visoka skladovnica lesa.
Na ta način bi naj dobila vloga lesa v avstrijskem gospodarstvu poudarek, ki pripada lesu kot surovini. Da sc je namreč les od kurjave, gradbenega ■n oljdelovalnega materiala razvil tudi v surovino prve vrste, je danes pač splošno znano. Uvrstil se je celo med najdragocenejše surovine našega gospodarstva.
Cospodarski pomen in moč kake države presojamo na splošno po naravnih zakladih s katerimi razpolaga in po stanju njihovega izkoriščanja, kakor tudi po rodovitnosti njenih tal. Poleg gozdov in kmetijstva spadajo k najpomembnejšim naravnim zakladom rude, kovine, petrolej ter vodne sile. Posebno v sedanjem času razvoja industrijske družbe utegnejo naravni zakladi zadobiti prvenstveno vlogo, saj oni vplivajo na razvojno stopnjo ter življenjsko raven prebivalstva.
V	tem pogledu ima Avstrija sorazmerno ugodno vlogo, kajti poleg raznih rudninskih naravnih zakladov kot kovinske rudnine, premog, petrolej razpolaga tudi z izdatno zalogo vodnih sil ter visoko storilnim kmetijstvom in gozdarstvom z znatno gozdno površino s sorazmerno veliko lesno zalogo, ki jo smotrno izkoriščajo z vsakoletnim posekom.
Po podatkih avstrijskega lesnega popisa obsega gozdna površina skupno 3,351.912 ha, lesna zaloga »a korenu znaša 471 milijonov kub. m., pri čemer odpade na vsakoletni posek 8,5 milijonov kub. m. V tej zvezi je pa treba omeniti, da je v prvih povojnih letih bil posek znatno večji ter sc je gibal v višini okrog 11 milijonov kub. m. letno. Zato je treba vlogo lesa v avstrijskem gospodarstvu v tem času ocenjevati po količini dejansko posekanega lesa.
Izkoriščanje vsako leto posekane količine lesa 'ma zelo velik vpliv na celotno avstrijsko gospodarstvo. Odločilnega pomena za oceno vrednosti gozdnih zalog je pa tudi kakovostna sestava lesnih tvrsti. Ni namreč vseeno, ako gre za vrste lesa, po katerih je veliko povpraševanje ali pa za take, ki j'h je le težko spraviti v promet. Sestava avstrijskih lesnih zalog je v gospodarskem pogledu zelo ugodna, saj tvori 87 odstotkov avstrijskih višinskih gozdov igličasto, 13 ostotkov pa listnato drevje. Ta Ustava avstrijskih gozdov tudi zelo ugodno vpli-Va na industrijsko izkoriščanje lesa, saj je les iglav-eev zelo čislana surovina ter je zato stopnja nporabnega lesa zelo visoka.
I*o rezultatih posekov zadnjih let je odpadlo na nporabni les 7,5 milijona kub. m. (74 odst.), na kurjavo pa 2,7 milijonov kul), m. (26 odst.).
Razpoložljivost igličastega lesa je omogočila ustanovitev številnih predelovalnih naprav in obratov. Najpomembnejša med njimi je žagarska industrija, ki danes razpolaga s 6000 žagami ter zreže letno 7>2 milijonov kub. m. okroglega lesa. Industrije Papirja, celuloze, lesnih snovi in lepenke štejejo skupno 100 obratov in porabijo letno 2,7 milijonov kub. m. lesa. Rudarstvo potrebuje letno 300.000 kub. m., lesnopredelovalna industrija in obrtništvo l)a 400.000 kul), m. lesa.
Delež kurjave na celotnem poseku je v zadnjih Rtih zelo nazadoval, kar je zelo razveseljivo, kajti taradi tega se je skupna vrednost celotnega posekanega lesa stalno dvigala.
Predelava lesa v polizdelke in končne izdelke ter v druge visokovredne proizvode je avstrijskenni gospodarstvu vtisnila svoj značilni pečat, kajti lesna 'n lesno-prcdclovalna industrija zavzemata zelo v'dno mesto v celotni industrializaciji države.
Vsakoletno posekani les skoraj v celoti, to je 95 °dstotkov, predelamo doma, pač pa tako dosežene Rdelkc povečini izvažamo, dočim služi le neznaten del domači porabi. V trgovinsko-političnem pogledu je treba še omeniti, da gre pri izvoženih pro-Rvodih v veliki meri za visokovredne končne izdel-kc kot papir, celuloza itd. Izvoz okroglega lesa Pa je zelo skromen. Tako je v zadnjih letih bilo
povprečno izvoženih letno 3,462.000 kub. m. rezanega lesa in le 273.000 kub. m. okroglega lesa. Med visokovrednimi končnimi izdelki velja še omeniti izvoz zabojev, ki je znašal 669 vagonov (vagon — 10.000 ton), lesenih hiš 238 vagonov, trdih vlaknastih ploščic 646 vagonov, gradbenih in izolacijskih plošč 1057 vagonov.
Avstrijski lesni izvoz je dosegel svetovni pomen. Kljub mali gozdni površini v primeru z razsežnostjo gozdov na Zemlji zavzema Avstrija v izvozu rezanega lesa iglavcev peto mesto na svetu, za Kanado, Finsko, švedsko in Sovjetsko zvezo. Prav tako pomemben je tudi delež drugih avstrijskih industrij, ki predelujejo surovino les v visokovredne industrijske izdelke ter jih izvažajo po vsem svetu. V letu 19611 je vrednost izvoženega lesa znašala 3,9 milijona šil., lesnih izdelkov (papir, celuloza in vlaknaste plošče) 2,3 milijona šil., kar znese skupno 6,2 milij. šil. Delež lesnega gospodarstva pri celotnem izvozu je znašal v zadnjih letih
od 22—25 odstotkov, v prvih povojnih letih pa še celo več, namreč do 30 odstotkov. Ta padec ni posledica zmanjšanja izvoza lesnega gospodarstva, ampak sorazmerno večjega izvoza železarske in kemične industrije. Dejstvo, da je avstrijska zunanja trgovina pasivna ter da primanjkljaj krijemo z izkupičkom deviz iz tujskega prometa, daje lesnemu izvozu še večji pomen.
Veliki lesni izvoz je tudi bistveno pripomogel k obnovitvi avstrijskega gospodarstva.
Večkrat je slišati hude kritike zaradi prevelikega poseka ter nevarnosti zmanjšanja lesnih rezerv, ki da grozi zaradi »roparskega izkoriščanja” gozdov. K temu je reči le, da so zadosti močne sile že na delu, da to preprečijo.
Vendar bodo pa končno odločali gozdni posestniki sami, ki bodo morali priti do spoznanja, da si z uničenjem svojega gozda spodkopujejo lastni obstoj. Veliki in srednji gozdni posestniki so že zadostno dokazali, da se držijo pravil smotrnega
Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt
Dekleta,
gremo na Sedlce!
Sonce nam blizu bo, blizu nebo —
skoraj z roko ga objameš lahko.
V nedeljo 20. avgusta 1961 je običajni letni izlet bivših gojenk naših gospodinjskih šol č. č. šolskih sester iz Št. Jakoba in Št. Ruperta k Materi božji na visoke Sedlce.
Ker je isti dan na Sedlcah »pranga-nje« bo sv. maša za dekleta po pran-ganju (okrog lOh) Pripravlja se tudi lepa igra z nabožno vsebino, ki bo takoj po sv. maši pred cerkvico.
Tiste, ki morejo, naj se poslužijo privatnega vozila, sicer je pa sledeča možnost:
Prevoznik Sienčnik bo vozil:
iz Šmihela ob 7. uri iz Globasnice ob 7.15 iz Dobrle vesi ob 7.30
Iz Celovca pelje poštni omnibus ob 7.10 h izpred kolodvora do gostilne Trki pod Sedlcami. Tudi nazaj je dobra zveza z poštnim avtobusom, da ste do večernih vlakov lahko že v Celovcu.
Na veselo svidenje kliče odbor
»Zveze absolventk«.
-KRATKE VESTI -
Umrl je papeški nuncij nadškof Delle-piane na Dunaju, v 73. letu starosti, po kratki a 'težki bolezni. Bil je več deset let 'papeški predstavnik v Belgijskem Kongu, od leta 1948 pa predstavnik Vatikana v Avstriji. Večkrat je sprejel tudi odposlance koroških Slovencev. Avstrijska vlada je uradno izrazila sožalje. Posmrtne ostanke bodo na pokojnikovo željo prepeljali v njegovo rojstno mesto Genovo, 'kjer jih bodo položili k večnemu ipočitku.
Novi državni tajnik v Vatikanu je postal kardinal Amleto Gicognani, dolgoletni apostolski delegat v Združenih državah. Kljub svojim 78 letom je novi »zunanji minister Vatikana« in najožji papežev sodelavec pri dobrem zdravju. Slovi, kot globok poznavalec vprašanj vzhodne Cerkve, saj je pred imenovanjem za državnega tajnika bil predstojnik sv. kongregacije (vatikanskega ministrstva) za vzhodno Cerkev. Je tudi izvrsten govornik. Njegovih 3000 govorov, ki jih je imel v svojem nad 20-letnem bivanju v Združ. državah, je izšlo v knjigi.
gospodarjenja na dolgi rok, v kolikor sc pa to pri nekaterih malih gozdnih posestnikih še ni zgodilo, jim bo pa treba do tega spoznanja pomagati z ustreznimi agrarno političnimi ukrepi.
V tej zvezi je treba omeniti še nekaj že izvedenih ukrepov, ki dajejo upanje na še lepši raz-vpj avstrijskega gozdarstva. Veliko dejanje je brez dvoma bil popis gozdov, ki je ustvaril podlago za bodočo gozdarsko politiko. Ta popis je treba obnavljati in dopolnjevati s tekočimi gozdnimi inventurami, da bo tako ohranjen točen pregled dejanskega stanja gozdov. Parlamentu je bil predložen prečiščeni osnutek novega gozdnega zakona, kateremu bo nato sledil še pravilnik o izkoriščanju gozdov. Tako ho ustvarjen potrebni okvir za smotrni razvoj gozdnega gospodarstva. Kot stojita gozd in njegova gospodarska uporaba v tesni notranji zvezi, tako je celotno lesno gospodarstvo tesno povezano z državnim gospodarstvom kot celoto.
Politični teden
Po svetu ...
Ves svet gleda na Berlin
Ukrepi komutiLstične vzhodnonemške vlade v Berlinu so napetost zadnjih tednov v zvezi z bivšo nemško prestolnico še povečali m izzvali naravnost mrzlično diplomatsko delavnost, predvsem na Vzhodu.
Sovjetski ministrski predsednik Hruščev je s svojo zahtevo po podpisu mirovne pogodbe z Nemčijo še letos ter grožnjo, da bo — a!ko glede tega ne pride do sporazuma z zapadinimi silami, Sovjetska zveza sklenila separatno pogodbo z Vzhodno Nemčijo ter samolastno spremenila Berlin v »svobodno mesto«, očividno naletel na večji odpor in manjši strah na Zapadu, kot je morda računal.
Ameriška vlada je na njegove grožnje odgovorila s povečanjem izdatkov za oboroževanje ter pripravami za vpoklic rezervistov, kar praktično pomeni pripravljenost na oboroženi 'konflikt. Na grožnje iz Moskve o »uničevalni atomski vojni«, ki da grozi, je ameriški predsednik konnedy odgovoril, da Združene države te vojne ne bodo nikdar začele, če jo bo pa kdo drugi, bodo pa vrnile milo za drago. Velika Bri-'tanija pa je minuli teden izvedla sklop, 'ki pomeni prelomnico njene politike zadnjih 200 let. Zaprosila je namreč za sprejem v Evropsko gospodarsko Skupnost »šestorice« (Francija, Zapadna Nemčija, Italija, Belgija, Nizozemska in Luksemburg). Pogajanja so 'že v teku in še to dejstvo pomeni ojačitev Evrope tostran zavese. Najhuje pa je sedanja napetost prizadela Nemce, in sicer ipredvsem Vzhodno Nemčijo. Vzroka sta dva in povsem razumljiva:	prebivale:
Vzhodne Nemčije se boje, da utegne s Sklepom separatne mirovne pogodbe med Sovjetsko zvezo in Vzhodno Nemčijo biti zaloputnjeno edino okno v svobodni svet — Berlin, in — kar pa je še huje — v primeru oboroženega 'konflikta Ibi Nemčija zopet postala bojišče in sicer glavno, najprej v vojni s takozvanim »običajnim orožjem«, iki bi se pa mogla prej ali slej kljub vsem nasprotnim izjavam z Vzhoda in Zapada spremeniti v atomsko. Izkušnja namreč kaže, da se ve kako se vojna začne, nikdar pa kako se bo končala, najmanj pa vedo to tisti, ki jo začnejo. To so morali izkusiti ne le vojaški diletanti kot nemški cesar Viljem II. in Hitler, ampak tudi eden izmed najgenialnejših vojskovodij vseh časov, Napoleon.
Če ne gre zgrda, zna tudi zlepa ...
Vse kaže, da poskuša sedaj Hruščev s širokopotezno diplomatsko akcijo doseči to, kar mu z grožnjami ni uspelo. Indijskemu predsedniku Nehruju — najuglednejšemu nevtralistu — je pisal 14 strani dolgo pismo, kjer mu podrobno opisuje svoje predloge glede nemškega vprašanja in z njim povezane berlinske afere. Prav tako posveča veliko pozornost diplomatom zapadnih sil. Na sprejemu, Iki ga je minuli petek priredil na čast romunskemu ministrskemu predsedniku Gheorghiu Deju v Kremlju, je Hruščev dvakrat 'poklical na stran britanskega, francoskega in kanadskega veleposlanika ter jih prepričeval, da zaradi »Berlina, ki šteje samo 2 milijona prebivalcev ne kaže začenjati vojne, v kateri bi utegnilo umreti več sto milijonov ljudi«. Pohvalili je generala De Ganila in britanskega ministrskega predsednika Mc Milla-na, pa celo ameriškega predsednika Kenne-dyja, da so vendar ljudje »z zdravo pamet jo«. Celo Adenauerja se je spomnil, kajti sovjetski poslanik v Bonnu je po dolgem presledku zqpet zaprosil za razgovor z Adenauerjem.
Izgleda, da je Hruščev ujetnik zanke, ki si jo je sam nastavil, ko je slovesno naznanil svoj »program« do konca tega leta. Sedaj ne more nazaj, ve pa, da je nevarno iti naprej.
Na zapadu so ohranili hladno kri. Ameriška vlada je sicer pripravila vse potrebno za mobilizacijo, noče pa poslati v Evropo novih vojakov, ker bi to izzvalo ojačanje sovjetskih čet v Vzhodni Evropi, ki so dobile novega poveljnika, v zadnji vojni izkušenega maršala Konjeva, o katerem se v zadnjih letih ni nič slišalo, kajti postal je preveč priljubljen med ljudstvom, kar pa strankarskim funkcionarjem ni všeč.
Potem, ko je sovjetska vlada naznanila, da ne bo izvedla napovedanega zmanjšanja svojih oboroženih sil, je sedaj ameriška vlada zadržala v službi 26.000 mornariških
častnikov in podčastnikov in vojakov, ki bi morali tc dni iti v civil.
Kazno je, da sicer nihče ne namerava začenjati vojne, a vendar računajo s tem, da utegne izbruhniti in se za ta primer na obeh straneh pripravljajo.
V jeseni bodo diplomati potovali
Letošnja jesen bo za diplomate precej naporna in razgibana. Na vzhodu je napovedan sestanek zunanjih ministrov Varšavskega pakta, na katerem bodo izdelali osnutek nemške mirovne pogodbe. Slišati je, da med komunističnimi bratci samimi niso mnenja povsem edina o konkretnih določbah, posebno na gospodarskem polju. Vzhodni Nemci namreč le s težavo prena-
šajo žrtve, ki jih morajo doprinašati za »skupni blagor socialističnega tabora«, a na račun lastnega življenjskega standarda. Čeprav je ta mnogo nižji kot na Zapadu, pa je še vedno mnogo višji kot v Sovjetski izvezi in drugih satelitskih državah.
Na Zapadu se pa tudi pripravljajo na posvetovanja v okviru Atlantskega pakta kako nastopiti proti morebitnim sovjetskim oboroženim grožnjam, ki še utegnejo priti, posebno v zvezi z Berlinom. Poleg tega si na zapadu še niso edini glede skupnega stališča na morebitnem novem »vrhunskem sestanku« (ob udeležbi Sovjetske zveze), ako utegne do tega priti. Kljub rožljanju z o-rožjem na obeh straneh in bodeči žici v Berlinu pa se zaenkrat še ni bati hujšega, kar kaže mir britanskega ministrskega predsednika Mc Millana, ki je »po temeljitem študiju« poročil iz Berlina« odšel za praznike na deželo — ribe lovit.
... in pri nas v Avstriji
Oberhammer na počitnice za vedno ...
Kljub počitnicam je bilo notranjepolitično življenje minuli teden zelo razgibano. Namesto »kuloarske« po slovensko (hod-niške) politike po dunajskem parlamentu, ministrstvih in strankarskih tajništvih so se pletle niti med raznimi letovškimi kraji, kjer ministri uživajo svoje več ali manj zaslužene dopuste. Te miti so se zadrgnile okoli vratu načelnika tirolske OeVP Ober-hammerja, poleg Gschnitzcrja najbolj merodajnega politika glede Južne Tirolske.
Oberhammerjev položaj je postal zelo težak istočasno z zagato, v katero je zašla avstrijska zunanja politika glede Južne Tirolske po valu dinamitnih atentatov, ki so jih teroristi izvedli na Južnem Tirolskem. Oberhammer je pa zadevo še poslabšal z raznimi neprevidnimi izjavami tujim novinarjem, v katerih je izražal simpatije »borcem za svobodo« na Južnem Tirolskem ter zahteval »samoodločbo« za Južne Tirolce, kar Italijani tolmačijo kot odcepitev Južne Tirolske od Italije. Oberhammer je svoje izjave sicer zanikal, ameriška poročevalska agencija, ki ji jih je bil podal, pa je vzjtrajala pri svojem. Zunanji minister Kreisky se je postavil na Oberham-merjevo stran ter izjavil, da mu verjame. Kljub temu so pa celo v socialistični stranki prevladali krogi, ki jim — podobno kot nekaterim v OeVP — preseda sedanji brez-izgledni kurz avstrijske južnotirolske politike. Minuli teden je — med tem, ko jc bil zunanji minister Kreisky na dopustu na Švedskem — glasilo SPOe »Arbeiter-zeitung«, prineslo uvodnik z naslovom »Konec z Oberhammcrjem« ter zahtevalo njegov odstop.
Kaj bo s Kreiskim?
OeVP je na to takoj reagirala na način, kot ga SPOe najbrž ni 'pričakovala. Oberhammer je namreč obdolžil socialiste, da hočejo menjati sedanjo smer zunanje politike glede Južne Tirolske — ali skratka pustiti Južne Tirolce na cedilu — ter v znak protesta ponudil svoj odstop, češ da pri takem početju ne mara biti zraven. Oberhaimmcrjeva lastna stranka OeVP je s presenetljivo naglico njegov odstop sprejela, kar kaže, da ni bil tako zelo prostovoljen, kot je na zunaj izglodalo, istočasno pa je bvpjevsko časopisje postavilo zahtevo »Če konec z Oberhammcrjem, potem tudi konec s Kroiskym«, posebno ko se je Krei-sky colo s svojega letovišča ponujal, da se
v zadnjem trenutku ponovno postavi za Oberhammer j a.
Zadrega pri socialistih ni majhna, kajti ne gre zgolj za osebo dr. Kreiskega, ki je podpredsednik SPOe in uradni »prestolonaslednik« dr. Pittermanna, temveč je v zraku tudi samo zunanje ministrstvo. Kroiskemu poleg južnotirolskega neuspeha očitajo tudi zavoženo gospodarsko politiko glede EFTA in EWG, kar se je najbolj očitno pokazalo sedaj, ko je ustanoviteljica in glavna članica EFTA Velika Britanija, sklenila, da vstopi v EWG (Skupno evropsko 'tržišče). Tako iz prestižnih kot. tudi iz stvarnih razlogov bo pa, kot vse kaže, SPOe bolj solidarna z dr. Kreiskym 'kot je bila OeVP z dr. Obcrhammerjcm.
Spor med obema koalicijskima partnerjema postaja vedno globlji in tudi ta vozel bo prej ali slej razvozi jan, če ne prej pa na prihodnjih državnozborskih volitvah.
Kmetje zopet potegnili kratko
Finančni minister dr. Klaus pa še doslej ni mogel dokončno urediti novega državnega proračuna, ki je v glavnih črtah že gotov. Potem, ko je dosegel v bistvenih točkah sporazum s socialisti, pa postaja odpor v lastnih vrstah, in sicer predvsem v kmečkih krogih vedno močnejši. Novi proračun bo predvidoma za pet milijard šilingov višji od prejšnjega, toda v njem ne bo niti groša več za kmete, se pritožuje osrednje vodstvo Bauernbunda. Predsednik Walliner je napovedal — po vzoru francoskih kmetov — protestne pohode na Dunaj, ako ne bo vlada ugodila vsaj nekaterim najbolj nujnim kmečkim zahtevam. Grožnje z demonstracijami zbujajo neprijetne spomine na velike kmečke pohode na Dunaj iz leta 1932. Kmetje se pritožujejo, da je drugim stanovom, kot delavcem, nameščencem, uradnikom itd, samo treba zahtevati, pa že dobijo, kar hočejo, dočim kmetom vlada vedno figo pokaže. Glavne zahteve so 300 milijonov šil. za »zeleni načrt« za pospeševanje kmečke kmetijske proizvodnje, nadaljnih 75 milijonov za podporo proizvodnje sira ter poceni državne investicijske kredite za modernizacijo kmetijskih obratov. Ker se v več deželah, med njimi tudi na Koroškem, bližajo volitve v Kmetijske zbornice in se pojavljajo razne skupine nezadovoljnežev s težnjami po odcepitvi, si vlada ne bo mogla tako trdovratno tiščati ušesa pred zahtevami kmetov.
Kmetijska šola v Tinjah
bo v začetku novembra 1961 začela s poukom, ki traja do konca marca 1962.
Starše prosimo, da dobro premislijo, kam botlo poslali sina, da si pridobi gospodarsko izobrazbo. V Tinjah si pridobi, če hoče, poleg gospodarske izobrazbe še umsko-srčno izobrazbo.
Ti fant pa, ne zamudi zadnje prilike, da si pridobiš še najnujnejše znanje za življenje!
Prijavo ali pa vprašanja naslovite na: Kmetijsko šolo v Tinjah —
B. Bildungshof, Tainach.
Vodstvo Kmetijske šole v Tinjah
SLOVENCI
doma in po laetu
Triglavski narodni park ustanovljen
S posebnim sklepom slovenskega parlamenta je bila Dolina sedmerih jezer v Triglavskem pogorju proglašena za narodni park. Vsi prijatelji naravnih lepot tega edinstvenega koščka slovenske zemlje, ki mu ni primere drugod, so ta korak pozdravili z navdušenjem. Triglavski narodni park je glede rastlinstva celo bogatejši od švicarskih narodnih parkov. Postavitev poti naravno zaščito pomeni, da bo izključen sleherni poseg v naravno stanje, prav tako tudi lov in ribolov.
Bojan Štih — ravnatelj ljubljanske Drame
Za novega ravnatelja Drame Slovenskega narod-nega gledališča v Ljubljani je bil izbran publicist Hojah Štih, dosedanji direktor filmske tlruf.be „Triglav”. Štih spada v generacijo mlajših' kulturnih delavcev, ki je sicer politično pravoveren”, pa si je vendar včasih v kulturnih zadevah privoščil svoje mnenje, zaradi česar je celo zašel v težave, a se je vendar zmazal.
Dosedanji direktor Slavko Jan je pa postal rektor Akademije za igralsko umetnost v Ljubljani. Njegovo delo v Drami je v zadnjem času bilo predmet precej ostre kritike.
Slovenske noše na kanadski slavnosti
V slavnostni povorki skozi ulice Toronta ob državnem prazniku Kanade jc bila tudi skupina slovenskih narodnih noš. V okviru televizijske oddaje Okoli po svetu v Torontu, pa je govoril slovenski časnikar Vladimir Mauko o Sloveniji.
Novi slovenski univerzitetni profesor v USA
Dr. Jože Planinšič, ki je dokončal pravno fakulteto v Ljubljani ter doktoriral iz političnih ved na univerzi v Rimu, jc po preselitvi v Ameriko dovršil še podiplomske študije na univerzi v Čikagu. V jeseni začel predavati politične vede in ruščino na katoliški univerzi Duqucsnc v Pittsburghu.
Slovenska poroka v Clevelandu
V cerkvi sv. Vida slovenske župnije v Clevelandu sta sklenila življenjsko zvezo dr. Milan Pavlovčič in gospodična Barbka Hren. Nevesta jc hči predvojnega župana na Vrhniki, ženin pa je po rodu Ljubljančan. V Clevelandu votli sedaj slovensko radijsko uro. Pred dvema letoma se je dalj časa mudil na Koroškem____
Še o carinikih
V ljubijansikem dnevniku »DELO«, ki je uradno »glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije«, neka 70-letna ameriška Slovenka, ki |je po 40 letih bivanja v 'tujini prišla na obisk v svoj rodni kraj,, opisuje srečanje s cariniki na obmejni postaji Kozina v bližini Trsta, ko se je dva dni po prihodu v Jugoslavijo spot namenila preko meje na kratek, obisk k sorodnikom v Trstu:
Carinski organi, ki so službovali v Kozini L junija, so mi pojasnili, da mi to pot ni treba prijavljati denarja, ki ga nosim s seboj, temveč naj le pokažem vstopno prijavo. Da bi prijavo poiskala, sem odprla svojo torbico, v kateri sem nosila ves svoj denar, tistih 55 dolarjev, ki jih še nisem utegnila razdeliti tistim, katerim so bili namenjeni, poleg tega pa še 30.000 din gotovine, katere mi je na nesrečo dan prej izročil moj nečak, da bom imela za drobne izdatke, ker prvi dan bivanja v Sloveniji še nisem utegnila zamenjati dolarjev. Seveda so carinski organi postali takoj pozorni na denar in mi odvzeli vse, kar je bilo več od prijavljenih 200 dolarjev.
No, izgubila sem zaradi svoje nevednosti precejšnjo vsoto, čeprav trdim, da denarja nisem imela namena utajiti in da jc prišlo tako le zaradi nepoučenosti in po nesreči. Toda to razumem in pripravljena sem nositi škodo ,ne da bi sc čez koga pritoževala. Če bom še kdaj potovala, bom že bolje vedela. Hudo pa mi je in tega ne bom mogla nikoli pozabiti, da so bili carinski uslužbenci tako neprijazni in so vsa moja pojasnila tako grobo zavračali, da sem se počutila kot navadna „šver-carka”, med tem, ko me je bilo vse življenje sram najmanjše nepoštenosti. Da pa je bila mera polna, me je uslužlrenka odvedla v sosedno sobo in jnc še telesno preiskala. To me je zadelo tako hudo, da mi jc od sramu postajalo slabo in mislila sem, da se bom zgrudila. Nikdar nisem mislila, da l>oin morala kaj takega doživeti na svojo starost, in to prav v svoji rojstni domovini!
Saj nimam več besed. Mislim pa, da bo marsikdo lahko razumel moje občutke in razočaranje, razen morda tistih neprijaznih carinskih usluž-bencev na postaji Kozina.
Jozefina Gerbca, Ljubljana.
Ha Sedkak svetim stop
(Za 10-letnico romarske cerkvice v senci Košute)
Prihodnjo nedeljo, dne 20. avgusta, bomo praznovali prvi jubilej romarske cerkvice na Sedlcah nad Selami, pod mogočno Košuto, in sicer njeno 10-letnico. Doslej so v ljubki leseni cerkvici na mali jasi sredi šumečih smrekovih gozdov darovali 220 svetih maš, podeljenih je bilo 5000 sv. obhajil, romarjev pa je bilo skupno že nad 20.000. Med njimi so bili verni Korošci, pa tudi tujci iz daljnega sveta. Prihodnjo nedeljo bo na Sedlcah pranganje. Med drugim bo maševal tudi nek poljski duhovnik, ki je med vojno trpel v koncentracijskem taborišču Dachau. Izpod peresa č. g. Alojzija Vautija, župnika Selškega, je naslednji sestavek o zgodovini nastanka romarske cerkvice na Sedlcah.
Sedlce so malo sedlo v gozdu nad Šajdo, prelazom med Selami in Obirskim.
Poletje pred 100 leti, leta 1853., se že umika rani jeseni. Po gozdovih in goličavah nad Meležnikovo kmetijo se pase čreda ovac. Zvonec ovna — vodnika pozvanja pri vsakem gibu živali. Tam spodaj na Kališču ali pri Kvadniku imajo kosce.
Pastirček, devetletni Meležnikov Urhej, pa ni nič kaj vesel. Sam brez druščine mora pasti. Strgane platnene hlačke mu opletajo po nogah in groba hodna srajca tudi kaže na rokavih precejšnje luknje. Fantek je lačen. V platneni torbici preko ramen ima Se nekaj skorjic in drobtin ovsenega kruha. Boren je ta kruh, drobi se in dosti res je v njem. Nič drugega ni dobil s seboj na pašo. Oče se briga le za gospodarstvo, mati pa ga nič ne mara. Sestra Lona mu večkrat pripoveduje, da so prej imeli drugo mater. Tam v Kortah pri Smrtniku da je bila doma in je po poroki prišla sem na Šajdo k Meležniku k očetu. Dobra je bila in rada je imela otroke: Lono in Tevžeja in Tin-čeja. Tudi še dve sestri, Burgico in Lenčko, je Urhej imel, pa sta že umrli in sta zdaj v nebesih. Pa tudi mama je umrla in šla k njima v nebesa. Takrat je Urhej bil še čisto majhen. Zato čisto nič ne ve, kakšna je bila mama. Oče so potem dobili drugo mamo. Iz Borovelj je prišla, pa Urheja nima nič rada; pa tudi nad Lono in bratom se samo krega. O zakaj ni vendar prva mama ostala pri njih! Kako rad bi jo imel in dobro bi mu bilo pri njej .. .
V take misli zatopljen Urhej ne opazi, da sonce na zapadu že tone za Orlovec. Hlad ga vzdrami in opomni, da se bliža mrak in bo treba gnati domov. Odpravi se, da zavrne ovce, ki so se medtem že precej oddaljile. Brzih nog hiti tja na rob, kjer se stikata selska in obirska stran. Nenadoma mu zastane korak. Malo nad njim stoji čudovita postava: vitka, mlada, belo oblečena žena; njene mile oči so sočutno obrnjene nanj. Roke drži prekrižane na prsih, nato jih razprostre in govori: »Fantek, tebe čaka še huda bolezen. Pa spomni se takrat name in me kliči na pomoč!« Roki dvigne, kot da ga jemlje pod svoje varstvo. Urhej strmi v čudovito ženo. A še preden more izgovoriti besedo, prikazen nenadoma izgine.
Tisti večer je Urhej izredno zamišljen. Ko ga sestra Lona vpraša, kaj mu je, jo potegne za seboj v samoten kotiček in ji po tihem pove na uho: »Lonej, našo prejšnjo mamo sem videl!« Začudena sestra ga vprašuje, Urhej ji pa vse pripoveduje. Sestra, 12 let starejša od njega, premišljuje nekaj časa, potem pa objame Urheja in ga stisne k sebi: »Urhej, to ni bila naša rajna mama, bila je nebeška mati Marija! Srečen si, Marijo si videl!«
Minilo je nekaj tednov. Hladna jesen priganja gorjance, naj kmalu spravijo zadnje pridelke, naj se oskrbijo s steljo. Tudi Me-ležnikovi imajo dela čez glavo. Urhej pa ne pomaga, tudi pase ne. Ne more. Leži bolan. Sam leži. Drugi nimajo časa brigati se zanj, le sestra Lona zdaj pa zdaj prihiti pogledat k njemu. Bo že boljši, pravijo domači. Urheju pa le ni bolje, ampak dan za dnem huje. Tako ga tišči v grlu, da ponoči komaj diha. Jesti ne more nič, od slabosti se komaj more obrniti v postelji. Lice mu bledi, oči postajajo kar motne. »Umrl bom«, šepeče Loni, ki čuje ponoči ob njem. »Urhej, kaj pa ti je Marija na Sedlcah povedala? Vidiš, zdaj ti je res hudo, zdaj jo kliči na pomoč! Pomagala ti bo!« Blažen smehljaj se komaj vidno prikaže na njegovih ustnicah, oči zažive, težko, a zaupno šepeče za Lono: »Marija, pomagaj! Marija pomagaj!« Zadremlje. A še spečega sliši Lona šepetati: »Marija, pomagaj!«
Zjutraj je Urhej vstal. Bil je popolnoma zdrav: Marija je čudovito pomagala.
*
Taka je zgodba o Marijini prikazni na Sedlcah, kakor jo vedo povedati stari ljudje. V župnijskih zapiskih pa o tem dogodku ni nič zapisanega.
Na kraju, kjer je Urhej videl lepo gospo, so Meležnikovi postavili lesen križ v zahvalo za naglo ozdravljenje. Preprosta slika na deščici je spominjala na nekdanjo prikazen. Meležnikovi in sosedje so radi obiskovali ta kraj in se v raznih stiskah obračali k Mariji za pomoč. In ne zaman.
• Leta so minevala. Križ je trohnel in tablico sta razjedala dež in sneg. Leta 1939 je na Šajdi razsajala otroška bolezen. Spomin na nekdanjo Marijino pomoč je spet za-
Prva božja daritev na Sedlcah pred 10 leti
živel. Namesto strohnelega križa se je dvignilo malo lično znamenje s kipom Marije, delivke milosti. Častilci Marijini so stene prenatrpali z raznimi podobami in tablicami. Ob blagoslovitvi tega novega znamenja je bilo navzočih okoli 400 ljudi. Romanje na Sedlcah je naraščalo. Maja je tam vsak dan precej ljudi opravljalo šmarnično pobožnost, v nedeljah in praznikih popoldne pa so pri-
hajali romarji iz bližnje in daljne okolice. Med vojno so se dan za dnem izlivale pred Marijo glasne molitve; petje Marijinih pesmi se je razlegalo po tihi gozdni samoti. Ko pa je hitlerjanska nestrpnost prepovedala slovensko govorico in pesem, so glasne molitve sicer utihnile, srca so pa tem iskreneje govorila z Marijo.
Zadnji vojni leti zaradi bojnega stanja med partizani in policijo ni bilo varno obiskovati kapelice na Sedlcah. Po vojni pa se je romanje k tihemu gorskemu svetišču zopet začelo v večji meri. Misel, da bi namesto malega znamenja postavili večjo kapelo, je bila z navdušenjem sprejeta. Zavzel se je zanjo tudi veleposestnik bližnjih gozdov, kapelski grof Thurn, ki je daroval za stavbo tudi potrebni les. Sekanje, spravljanje lesa, žaganje, vožnja lesa, kopanje, betoniranje temelja, vse to so pa vneti Saj dar ji izvršili sami brezplačno. Stavbo pa je čisto po svoje zasnoval in izvršil domačin Jernej Travnik. Cerkvica je vsa lesena. Zunanje stene so obdane z macesnovimi deščicami, prav tako je odprt prostor za večjo množico romarjev, kor in nad njim 10 m visok zvonik. Cerkvica je z lopico vred 7 m dolga in 4 m široka. Sprejme pod svojo streho 100 ljudi. V svetišču stoji oltar s tabernakljem, nad njim kip Fatimske Marije, ki je bil kupljen in blagoslovljen v Fatimi. V dveh vdolbinah ob strani pred oltarjem sta kipa sv. Jožefa in sv. Antona. Nad zakristijo je sobica — »župnišče«. Prostor okoli cerkvice je ograjen, pred njo pa je odprt prostor za večjo množico romarjev. Po gozdu je speljana pot za procesije.
Jijiihezi n med metulji
Ena največjih znanstvenih zagonetk je pojav, da samice nekaterih vešč in metuljev privabijo samce iz velikih daljav. Pri poskusih so na primer dognali, da samice kitajske sviloprejke pritegnejo samce celo iz razdalj do enajst kilometrov. Ker se je izkazalo, da samice 'tedaj, če jih vtaknejo pod nepropustno stekleno posodo, nimajo nobenega učinka na samce, čeprav so ti le nekaj decimetrov vstran, so biologi sklepali, da samce privlači duh neke snovi, ki mora biti silno močan in tako specifičen, da pritegne le samce dotične zvrsti.
Pred kratkim se je znanstvenikom posrečilo najti to snov, in sicer na sviloprejkah. Slo je za množično znanstveno delo, katerega so opravili biologi na znanem Zavodu za biokemijo »Max Planck« v Miinchenu pod vodstvom Nobelovega nagrajenca, biologa Adolfa Butenandta.
Iz Japonske in Kitajske so uvozili nič manj kot en milijon zabubljenih sviloprejk. Bube so odprli in najprej ločili 310 tisoč samic od samcev. Nato so skrbno vsaki izrezali neznatno majhne dišavne žleze in še to snov razdelili na odseke. Po vznemirje-
nosti samcev, ki so jih opazovali, so sodili, v katerih delih žleze je skrita skrivnostna privlačna snov. Končno se je posrečilo izolirati, kar so iskali. Bila je to rumenkasta, maščobna snov z lahnim duhom po usnju, kemično pa formula C16-H30-0, kar je nek alkohol. Milijon bub je dalo skupaj samo 1,6 miligrama te snovi.
Novo odkritje utegne biti pomembno za kmetijstvo, in sicer za boj proti škodljivim žuželkam. Večina vešč v odraslem stanju sicer ni škodljiva, 'toda pri mnogih vrstah njihove ličinke uničujejo poljske rastline in drevesa. Dosedanja uničevalna sredstva ali »insekticidi« uničujejo škodljivce in obenem tudi koristne žuželke. Če pa se bo posrečilo izolirati in sintetično izdelovati neodoljive spalne dišave te ali one zvrsti žuželk, 'bo moč privabiti, ujeti in uničiti samce brez škode za druge, koristne žuželke. S tem bi bilo onemogočeno, ali vsaj močno omejeno razmnoževanje škodljivih vrst žuželk, ne da bi same mogle razviti odpornost proti uničevalnemu sredstvu, kakor se je na primer zgodilo z znanim sredstvom DDT.
PRAN ERJAVEC:	323
koroški Slovenci
(III. del)
V takem »redu« je bilo važno mesto odkazano tudi duhovščini, ki jo je skušal povsod neomajno vladajoči Jožefinistični duh seveda izrabljati za svoje reakcionarje namene in je zato v Avstriji kakor tudi v Angliji, Prusiji in Rusiji še nadalje .tudi Cerkev trdno držal v 'tesni odvisnosti od absolutistične države.
Za zagotovitev takega trajnega miru in ohranitve take zakonitosti; pa seveda niso zadostovali zgolj zaključki dunajskega kongresa, temveč je bilo treba tudi sredstva, ki bi vse to učinkovito varovalo. Ta potreba se je lepo skladala tudi z mesijanskimi težnjami ruskega carja, ki je želel veljati pri evropskih narodih za nekakega jjihovega zaščitnika in rešitelja izpod Napoleonovega jarma. Njega je neka ijako znana in vplivna tedanja ruska mistikinja opominjala, da se je treba zahvaliti tudi Bogu za izkazano pomoč. Car sam je postal po drugem zavzetju Pariza prepričam o pravi milosti božji, da se je zaveznikom posrečilo dokončno uničiti revolucionarnega zmaja. O tem je z lahkoto prepričal še avstrijskega cesarja in pruskega kralja in tako je prišlo dne 26. IX. 1815 do podpisa še druge pogodbe. V njej so se eesar Franc L, car Aleksander I. in kralj Friderik Viljem Hi. najprej zahvaljevali nebeški Previdnosti za izkazane dobrote, nato pa v 3 členih v smislu vzvišenih naukov, ki jih »uči vera Boga-Odrešenika«, slovesno izjavili, da se bodo glede uprave svojih držav in političnih odnosov do drugih vlad ravnali zgolj po zapovedih »svete vere, prepisih pravičnosti, ljubezni do bližnjega in mi-toljubnosti... Po besedah sv. pisma, ki zapoveduje vsem 'ljudem, da se smatrajo za brate med seboj, ostanejo tudi vsi trije 'vladar j ^podpisniki združeni z vezmi resničnega, Neločljivega bratstva in ... si bodo v vseh prilikah in 'povsod nudili medsebojno pomoč ter podporo, da se bodo smatrali nasproti svojim podložnikom in armadam kot očetje svojih družin, ki jih bodo vodili v
istem duhu bratstva, s katerim so prežeti sami za zaščito vere, miru in pravičnosti... (in da) se zavezniški trije vladarji smatrajo zgolj za pooblaščence 'Previdnosti, da vladajo tri veje iste družine, to je: Avstrijo, Prusijo in Rusijo... (in) priporočajo torej svojim ljudstvom ..., da se vsak dan bolj utrjujejo v načelih in v izpolnjevanju dolžnosti, ki jih je božji Odrešenik učil...« — Končno so vse države, ki so voljne »slovesno priznati ta sveta načela«, vabili, naj se pridružijo tej »Sveti aliansi«.
Ta čudna in po svojem značaju edinstvena 'pogodba novega veka, mešanica meglenega sanjaštva, romantične vernosti in reakcionarne miselnosti, je »v imenu presvete in neločljive Trojice« povezovala 'katoliškega cesarja, pravoslavnega carja in protestantovske kralje. Objavljena je bila šele naslednje leto i'n je mnoge navdajala celo z velikimi upi (n. pr. samega Goetheja). Car jo je ukazal proslavljati po vseh ruskih cerkvah kot pravo zmagoslavje vere; ko jo je pa poslal še v Rim papežu s prošnjo za odobritev, jo je ta nezaupno zavrnil. Večina drugih povabl jenih držav ji je v čisto neobvezni obliki sicer izjavljala svojo naklonjenost, a Anglija je trdno vztrajala le na četverni zvezni pogodbi ter na vzdrževanju mednarodnega ravnotežja sil, dočim Sveti aliansi ni zaupala in jo je smatrala za goli nesmisel. Metternich je aliansi pozneje sam priznaval le »vrednost in pomen v verski plašč ogrnjenih človekoljubnih teženj«, dočim so gledali svobodoumni duhovi v njej le prispodobo reakcije'0. Car jo je bil zamislil kot nekako zvezo narodov, a cesar Franc L in Metternich sta jo hitro pokvečila v nekako mednarodno policijsko ustanovo, ki naj bi krotila uporne narode in jamčila za trajnost vzpostavljenega reakcionarnega absolutizma.
Strah, ki ga je za par mesecev povsod povzročil Napoleonov povratek v Francijo, je pa dal zaveznikom tudi povod, da so sklenili shajati se še nadalje ob primernih prilikah dm skupno obravnavati vsa pereča tekoča vpra-
i6) Sveta aliansa je postala polagoma tako znana celo med našim kmečkim ljudstvom, da so jo upodabljali celo na končnicah čebel n ih panjev (gl. Malovo ..Zgodovino slov. naroda”, str. 277).
Sanja, čeprav so bili sklepi dunajskega kongresa in določila četverne zvezne pogodbe postavljeni seveda na čisto drugačne stvarnosti, se pa vendarle tudi ti pogosto povezujejo s Sveto alianso in se navadno sploh vsa reakcionarna politika, ki je nastopila odslej v Evropi, istoveti s Sveto alianso.
Vodilni duh te politike je bril avstrijski kancler Metternich, ki je najbolj čutil slabosti svoje države in nevarnosti, kri' bi ji grozile z vsakim nemirom v kaki sosednji državi. Tega se je dobro zavedal celo cesar Franc L sam, ki je v svojem omejenem cinizmu izjavil: »Moji narodi so si čisto tuji med seboj: tem bolje ... Njihova medsebojna mržnja ustvarja red in na njihovem medsebojnem sovraštvu temelji mir.« Za vzdrževanje tega »reda« je bilo treba nadzorovati Nemčijo, brzdati Madžare, tlačiti Italijo in krotiti Poljake, a vsi vladarji naj bi v tesnem vzajemnem sodelovanju vodili čim strožjo protirevolucionarno politiko, odklanjali vse napredne reforme in preganjali vse liberalne duhove. Tako je postala Sveta aliansa, zasnovana prvotno kot nekaka bratska sanjarija, pod Metternichovrim vodstvom že zgodaj zgolj zveza reakcionarnih policijskih vladavin proti naprednim težnjam in silno orožje v rokah Avstrije za vzdrževanje njene hegemonije.
Na narode in ljudstvo se tedanje vladavine niso prav nič ozirale, kajti Metternichova miselnost je poznala le države in njih vladarje, dočim narodov in njih zahtev po narodnostnih in socialnih reformah sploh ni priznavala; še manj seveda kake njihove praVice glede soodločanja pri vladnih poslih, še na zapadu je bilo tedaj le par mest, ki so presegala 100.000 prebivalcev, a čim dlje proti vzhodu se je šlo, tem bolj je značaj dežel kazal čisto kmečko obeležje; krotki1 kmet, do skrajnosti naveličan dolgotrajnih vojn, pa ni imel druge želje, kot živeti v miru, zlasti ker so bile skoro vse države, v katere je segel vpliv napoleonskega zakonika, prisiljene ukiniti vsaj staro kmečko nevoljništvo ter bolj ali manj omiliti tudi podložništvo, kar je potem kmeta tudi gospodarsko dvignilo (v srednji Evropi je bilo v tem pogledu storjenega še najmanj v habsburški monarhiji).
(Dalje prihodnjič)
MEDGORJE - PODGRAD (Razne novice)
Angel smrti je v tem letu pogosto obiskal našo faro in poklical precej ljudi v večnost življenja.
Najprej je umrla Knapičeva mati v začetku leta stara nad 80 let. Bila je verna žena in skrbna gospodinja, Ikti je vse svoje življenje delala na svojem velikem pose-sitvu prav do smrti. Umrla je naglo, zadeta od srčne kapi, a pripravljena na smrt.
Komaj smo pokopali Knapičevo mater, je prav tako nenadoma umrl Novinov oče, mož star 80 let. Več let je vdano prenašal svojo bolezen na bolniški postelji in vsaki prvi petek je prejdl svete zakramente.
Na Rutah je umrla Koračejeva mati. Že dalje časa je bolehala, vendar nihče ni mislil, da je njena bolezen tako resna. Tudi Koračejeva mati je umrla hitro, vendar je še malo prej prejela sv. zakramente.
Nato je angel smrti poklical Sukano-vega očeta. On kot njegovi domači so upali, da bo v bolezni še ozdravel, a ni bilo več pomoči. Na prvi petek v mesecu je izdihnili svojo dušo, 'Pogosto je prejemal v svoji bolezni svete zakramente.
V	Medgorjah pa je umrla Sogijeva mama, Amalija. Samo tri mesece je iskala v bolnici pomoči v svoji kratki bolezni, a zahrbtna bolezen — rak — je bila že v zadnjem stadiju in tako je — previdena s sv. zakramenti — po težkem 'trpljenju odšla v večnost, samo šest mesecev po smrti svoje matere, ki je umrla pred božičnimi prazniki tudi zaradi raka.
V	Celovcu v bolnici pa je umrla Meta Kribitz iz Rut in so jo pokopali v Celovcu. Bila je verna žena, čeprav je bila blizu devetdeset let stara, je vendar kljub temu, da je slabo videla, prišla vsako nedeljo k sveti maši, doma pa je kar cel dan molila rožni venec. Gotovo pri Bogu prosi za svoje in še posebno za domačo župnijo.
V	sosednji Podkrnos pa so se preselili pred svojo smrtjo Suzana Nusser in Marija Adlinger, ki sta obe prejšnji mesec umiril in sta pokopani v Podkrnosu.
V	Spodnjih Medgorjah pa je umrl najstarejši faran Anton Maček, po domače 'Pavel, v 89. letu starosti. Zadnja leta svojega življenja je bolehal, vendar je bil v svoji bolezni še vedno korajžen in vesel. Pogosto je prejemal svete zakramente in veliko molil. V svojem trpljenju je bil vdan v božjo voljo. Imel je tlep pogreb, saj so ga poznali daleč naokrog.
Sedaj pa še nekaj veselih novic.
Privasnikov Nanti si je poiskal nevesto v sosednji radiški fari pri Bizovnikovih. Po slovesni poroki je bila svatba v gostilni pri Mauthnenju. Na družinsko pot življenja želimo obema obilo sreče.
Sredi meseca julija se je poročila Rov-njakova Mici, hči našega cerkvenega organista in pevovodje. Poročila se je s Siegfriedom Piskernikom. Ženin je iz Enclne vesi iz gališke župnije. Tudi ta svatba je bila pri Mauthnerju. Bog jima daj srečno družinsko življenje!
Cerkveni pevski Zbor iz Medgorij je imel letos lepo in daljše potovanje na Južno Tirolsko. Peljali smo se po dravski dolini preko Lienza v Italijo. Obiskali smo Bri-xen, Ogledali si zanimivosti stolnice in mesta, nato smo se peljali v Bazen in dalje proti Merami. Imeli smo ,s seboj tudi več odličnih gostov, med njimi ravnatelja Kmetijske šole v Tinjah, ki nam je razlagal med vožnjo življenje, običaje in še posebno gospodarski položaj južnih Tirolcev. Spremljal nas je v Lano, kjer smo si ogledali veliko Vinarsko 'zadrugo in še veliko drugih poučnih 'zanimivosti. Drugi dan našega potovanja pa smo se vračali preko Bočna in Gredenske doline skozi Dolomite. Peljali smo se štirikrat čez 2000 m visoke prelaze v Dolomitih. Z lepimi vtisi in spomini smo se vrnili po dvodnevnem potovanju srečno veseli domov.
Cerkveni moški zbor iz Podgrada in cerkveni mešani zbor pa sta opravila lepo potovanje, ali bolje romanje, v Italijo na Staro 'goro pri Čedadu. Imeli ismo v tej lepi Marijini cerkvi sveto mašo s pridigo, med sveto mašo pa je ubrano prepeval polnoštevilni moški cerkveni zbor. BiH smo deležni gostoljubnosti očetov kapucinov, za kar smo jim zelo hvaležni. Po cerkveni pobožnosti pa smo nadaljevali naše poto-
wmvi.nas naMrnkem
vanje v Gorico, kjer nas je čakalo pripravljeno kosilo, ki smo ga imeli pri čč. šolskih sestrah. Popoldne pa smo si z grada ogledali mesto Gorico in okolico v obeh državah. Nato smo si še ogledali res veličastne spomenike padlim vojakom m prve svetovne vojne ter se proti večeru v naj-lepšem razpoloženju vrnili proti domu. Radi bi še obiskali Svete Višarje, a ker je že bila noč, ko .smo se peljali po Kanalski dolini, smo sklenili, da pojdemo še enkrat — 'tedaj pa tudi skupno na Svete Višarje.
Našemu moškemu pevskemu zboru v
Podgradu gre vse priznanje, ne samo ta lepo petje na Stari gori, na našem potovanju in romanju, ampak predvsem za lepo ubrano petje v domači farni cerkvi; ne samo ob večjih slovesnostih in praznikih, ampak še posebno na prve nedelje v mesecu, saj je vsaka prva nedelja pri nas tako 'slovesna in evharistična kot Velika noč in vsaka sv. maša na prvo nedeljo peta — (slovesna! Le po vemih možeh in materah bo cvetelo versko življenje v družinah in fari. Le tako naprej, možje in fantje-pevci v Podgradu.
Skupno romanje petih župnij
Na prvo soboto 5. avgusta in nedeljo 6. avgusta so fare Medgorje, Radiše, Podgrad, Podkrnos in Žrelec imele skupno vsakoletno farno romanje.
V	soboto zjutraj ob 5. uri smo se odpeljali z avtobusi. Lepo vreme in veselo 'razpoloženje je vse naše potovanje naredilo prav posebno prijetno.
Že ob 7. uri 'zjutraj smo izstopili v St. Andražu in šli v Marijino cerkev. Zbrali smo se pred oltarjem Loretske Matere božje in jo pozdravili z molitvijb in pesmijo. Prav tedaj je pristopil k oltarju Matere božje duhovnik. Med sveto mašo smo prepevali. Mogočno je odmevalo ljudsko petje v lepi Marijini cerkvi, ki je znotraj in zunaj vsa prenovljena. Po sv. maši smo nadaljevali naše romanje preko (prelaza Pack in Gradca k Mariji Trost. Tam so nas že pričakovali prijazni patrii frančiškani. Najprej so romarji opravili sv. spoved, medtem pa so se vrstile poroke pred milostnim Oltarjem, nato smo limeli skupno romarsko sveto mašo, ki jo je daroval preč. g. Jauk, župnik iz Radiš. Ker je bila prva sobota, smo pred Marijinim oltarjem skupno molili sv. rožni venec. Ob 12. uri smo zapustili romarsko Marijino cerkev in se odpeljali v Gradec, na krajši oddih in o-
Po oddihu smo nadaljevali pot proti Mariji na Selu (Mariazell). Na Seebergu smo izstopili in zadihali višinski zrak, toda le za kratek čas, kajti mudilo se nam je. Čez pol ure smo res prišli na svoj cilj in že odložili svoje osebne reči v za nas pripravljenih sobah ter se umili, da smo tako po dolgi in v vročini precej utrudljivi vožnji se malo osvežili.
V	Marijinem Selu nas je z vso gostoljubnostjo sprejel preč. g. prior in izkazal nam slovenskim koroškim romarjem v vsem posebno prednost in pozornost. Veličastno nočno procesijo z gorečimi svečami je vodil preč. g. župnik Jauk, ki je po procesiji in pridigi v baziliki podelil sv. blagoslov.
V nedeljo 'zjutraj smo imeli skupno sv. mašo /. ljudskim petjem. Za to sv. mašo so romarji napolnili do kraja prostorno baziliko lin tako prisluhnili našemu lepemu slovenskemu ljudskemu petju. Pri milostnem oltarju je imel našo skupno sv. mašo preč. Jauk, pridigo pa medgorsiki gospod.
Naši romarji so zapeli z dušo in srcem, čutili smo se srečni pri Mariji, res doma! Poleg ljudskega petja smo imeli zborno sv. mašo, pri kateri smo skupno odgovarjali duhovniku med sv. mašo. Zborna sv. maša z ljudskim petjem je res nekaj lepega, je po končani sv. maši rekel preč. pater prior. Še lepše pa je to, da so naši romarji skupno prejeli sv. obhajilo, saj so se vsi na to že prejšnji dan pripravili, ko so pri Maria Trost opravili sv. spoved. Tako smo imeli res duhovno doživeto romanje — po Mariji 'k Jezusu. Preostali čas so mnogi ostali v molitvi v cerkvi, drugi si pa ogledali zakladnico in ostale zanimivosti. Ob 1. uri smo se zopet zbrali pri Marijinem oltarju in se z molitvijo in pesmijo poslovili od kraja milosti. Vsi zadovoljni z najlepšimi vtisi in spomini smo se vračali po novi polti, to je preko Judenburga lin Brez proti domu. Vožnja ni bila predolga, saj so se vrstile med vožnjo pesmi, vse smo prepeli kar pač znamo.
Ko je zahajalo večerno sonce smo izstopili pri Gospe Sveti, da pozdravimo našo koroško Gospo. Imeli smo za sklep našega uspelega romanja litanije in zapeli več pesmi pred in po blagoslovu. Že je legala noč na zemljo, ko smo dospeli v domače fare in se hvaležno poslovili od naših voditeljev romanja in se jim zahvalili za vso skrb in organizacijo, da je vse romanje tako lepo uspelo. V srcih vseh pa je ostal sklep: držali bomo vsako leto svojo obljubo, poromali borno in še v večjem številu zopet k Mariji na Selo, Veliki Materi Avstrije, kot jo je imenoval pokojni sv. oče Pij XII.
„Champ” amcriSka krava pasme Herc lord zbuja zanimanje na Koroškem velesejmu.
Farna mladina v Št. Janžu
priredi
v nedeljo 27. avg. ob 8h zvečer pred farno cerkvijo ljudsko igro
„Divji lovec"
FR. KS. FINŽGAR Jsikreno vabljeni!
CELOVEC
(W. Berg razstavlja v Galeriji 61)
V času od 19. avgusta do 9. septembra 1961 bo v »Galeric 61«, Bahnhofstrasse 24, razstava novih lesorezov mednarodno znanega slikarja Wernerja Berga, ki živi na Rutarjevem v Mohličah pri Galiciji sredi Podjune ter upodablja podjunsko pokrajino in njene ljudi v svojih umetninah.
Razstava je odprta vsak dan od ponedeljka do sobote od 10. do 12. in od 17. do 19. ure. V veži stopite v dvigalo (Aufzug), ki vas popelje v 5. nadstropje. Vsem obisk razstave toplo priporočamo!
filmska aetna
Bistrica v Rožu. — Sobota, 19. 8.: Die Rachc der Borgia (III). — Pustolovski film iz srednjeveških časov. — Nedelja, 20. 8.: Du blst die Rose vom Wdrt.hcr.scc (IVa). — Zgodba z ne baš razveseljivo vsebino. — Sreda, 23. 8.: Die Verschvvorenen (III)-
—	Dramatična zgodba. Mlad ubegli kaznjenec se v življenju uveljavi po pravem prijateljstvu in ljubezni.
Borovlje. — Sobota, 19. 8.: Salambo, Aufstand der Legionen (IV). — Zlagan, dolgočasen film iz rimske dobe. — Nedelja, 20. 8.: Schlagerrakcten (Ila). — Film z mnogimi popevkami. — Torek,
22.	8.: Aufstand im Morgengrauen (IV). — Mlati Irec zaide v krog nacionalnih teroristov in le s pomočjo prijateljev uide njihovi maščevalni sodbi.
—	četrtek, 24. 8.: Die Seeteufel von Cartagena. Divji doživljaji mladega Holandca med morskimi ro-parji.
Dobrla ves, — Sobota in nedelja, 19. in 20. 8.: Unternehmen Petticoat (IV). — Ameriška vojaška 'veseloigra. — Sreda, 23. 8.: Held der Maske (IV).
—	Film iz divjega zapada, vsebina pod povprečjem.
Miklavčevo. — Nedelja, 20. 8.: Lass die Finger
von der Dame (IVa). — Kriminalni film z oporečno vsebino. Za odrasle s premislekom. — četrtek, 24. 8.: Timibuktu (IV). — Pustolovski film. Radi grozljive vsebine ni za mladino.
Pliberk. — Sobota in nedelja, 19. in 20. 8.: Der griine Bogenschiitze (III). — Kriminalni film. — Torek in sreda, 22. in 23. Woruber man nicht spricht. Maturantinja rodi nezakonskega otroka. Film odsvetujemo.
št. Jakob v Rožu. — Sobota, 19. 8.: Me,in Mad-chcn ist cin Postillon (III). — Princ se zaljubi v poštno uradnico. — Nedelja 20. 8.: U 47 — Kapi-tanleutnant Prien (IV). — Odsvetujemo. — Sreda,
23.	8.: In ihren Augen ist immer Nacht (VI). — Odsvetujemo.
Ameriška kmetijska razstava na Koroškem velesejmu
Posebnost letošnjega Koroškega velesejma je potujoča ameriška razstava živinskih krmil. Prišla jc na Koroško iz Danske, ene izmed najnaprednejših kmetijskih dežel na svetu, kjer si jo je ogledalo 200.000 ljudi.
Največja zanimivost je vsekako krava pasme Hereford, ene izmed najboljših ameriških plemenskih živali, v nadnaravni velikosti. Visoka je štiri metre in dolga pa 6 metrov ter si jo obiskovalci lahko ogledajo tudi od znotraj in se poučijo o delovanju vseh najvažnejših organov. Razstava je zelo smotrno urejena ter nudi kmetovalcu nazoren pregled najvažnejših živinskih krmil, ki jih proizvajajo v Združenih državah in izvažajo l>o vsem svetu, med drugim tudi v Avstrijo. Posebna pažnja jc posvečena kvaliteti krmil ter njih smotrni uporabi v živinoreji in perutninarstvu. Koruza, ječmen, soja in druga krmila so prikazana v naravi. — S pomočjo velikih fotografij je obrazložena njihova uporaba. Posebnost so serije diapozitivov, ki se vrstijo v posebni kin od vola ni z ustrezno razlago. Poleg tega so kmetovalcem na razpolago tudi ameriški kmetijski strokovnjaki za posebna pojasnila.
MALI OGLAS
Letos ne razstavljamo na Koroškem velesejmu, pač pa nudimo šivalne stroje Borlctti in Phoeni* po cenah od S 1.280.—, pralne stroje od S 1.790.—. liladilniike od 1.590.—.
Te posebne cene veljajo do 31. avgusta pri vašem koroškem strokovnem trgovcu Max Kirehholer, Klein St. Paul, Gbrschitztal.
AVTODROM
brez konkurence; 20 avtomobilov z gumijastimi odbijači. — Navečja 'varnost (tudi za male otroke.
PR E C H TL
Koroški velesejem veselični prostor
ŽIVALSKA RAZSTAVA
A t r a L c 1 j e :	Orjaški slon Jonny, ki igra har-
moniko in trobento ter še 84 drugih, še nikdar, razstavljenih živali.
NEKOLIKO LEPEGA VEDENJA:
rO hotel poidemo . . .
Sedaj je višek poletne sezone in čas potovanj, počitnišikih letovanj dn bivanja izven 'domačega krova. Posebno v naši deželi štejemo ves tujski promet predvsem po številu prenočevanj ipo hotelih in podobnih tujskoprometnih ustanovah.
Tudi mlad zakonski par se je odločil, da pojde na počitnice na Vrbsko jezero. V Vrbi hoče preživeti nekaj dni, da bosta tudi onadva lahko povedaila znancem, da sta bila v Vrbi, kjer se ustavljajo le imenitnejši in bogatejši.
Že vso pot sta se kar glasno prepirala — kar mi ostallo prikrito sopotnikom — ali naj gresta v izbran hotel prve ali druge vrste. Pa je vendar zmagala boljša polovica, to je zgovorna ženka, ki ni hotela, da bo možiček na tem edinstvenem potovanju skoparil. Takole je govorila in ga prepričevala: »Veš, ljubi možiček, danes sva prvič na tako imenitnem potovanju, zato hočem stanovati v prvovrstnem hotelu. Saj veš, da sem boljša dama!«
Zaskrbljeni možek se je popraskal za ušesi, ko sta izstopila z vlaka, im je poklical taksi. Mislil si je pač: »Kamor je šla krava, naj gre še tele.« Naročil je šoferju, da naj ju odpelje v najboljši hotel. Rečeno, storjeno! Ko sta izstopila iz avtomobila, je že priletel postrežijivi strežnik in jima odnesel kovčke v hotel. Tudi hotelski vra-tar ju je z čilo prijazno sprejel in jima odkaizal zelo lepO sobo. Že je hotel možek vprašati za ceno, a ženka mu je pošepetala, da se za boljše ljudi to ne spodobi. Vesela je bila, da so se okoli njiju vrteli strežniki, ki so kar tekmovali v vljudnosti in postrežljivosti.
V sobi je skrbna ženka odprla kovčke in kar vse razmestila po mizi, stolih, največ pa po posteljah, kot bi nameravala ostati vsaj teden dni v hotelu. Nato pa je postavila na mizo pečeno 'kokoš in pojedina se je pričela. Seveda je skozi ovojni papir udarila mast tudi na namizni prt, a kaj zato, saj bosta sobo plačala. K mastni piški se prileže kozarec vinca. Hitro stopi mož na vrt im glasno zakliče sobarico, ki je vsa preplašena prihitela in naročilo hitro izpolnila. Prijazna ženka povabi uslužno dekle na kokoš in se je kmalu zapletla z njo v zaupen pogovor.
Po dobri večerji se mlada zakonca po-dasta k jezeru in se šele pozno v noč vrneta v hotel. Ker sta bila razigrane volje, sta precej glasno govorila po hodnikih. Kaj zato, če so drugi gostje že davno v posteljah! Naj ved6, da sta tudi onadva v Vrbi na 'letovišču. Pa tudi v sobi sta bila precej glasna. V sosednjih sobah so se pričeli gostje jeziti im trkati na stene. Na vrata je Potrkal vratar in ju vljudno prosil, naj utihneta. A naša gosta sta bila užaljena. Drugo jutro sta se zato znesla nad vratarjem in sosedi. V tej užaljenosti sta pobrala svoje kovčke in hotel zapustila, še bolj sta pa bila razočarana, ko jima je pred odhodom vratar predložil račun. 'Mož je ostr-niel nad visokimi številkami im grdo pogledal vratarja in ženko. Uslužbenci so pričakovali napitnino, a mlada zakonca jih niti 'pogledala nista. Z glasnim godrnjanjem sta jezno zaloputnila vrata in šla ...
Papež naj odloči
Ko letos obhajamo 70-letniico izida prve socialne okrožnice »Rerum novarum«, je prav, da se vsi katoličani, posebno pa še mladina, čimbolj zanimajo, kaj Cerkev o teh perečih vprašanjih uči in kaj je za rešitev delavskega vprašanja tudi naredila.
Treba je pomagati
V	dobi pred 70 leti so bili vsi zavedni katoličani: naziranja, da je treba glede delavskega vprašanja nekaj storiti. Delavstva ni bilo mogoče več brez zaščite prepustiti gospodarskemu 'liberalizmu, ki je pod krinko svobodnega gospodarstva nečloveško izrabljal delavske moči.
Najbolj so se tega krivičnega stanja zavedali delavci sami. Vedno bolj so se zavedali, da je gospodarski red —- kapitalizem kriv teh krivic, ko jim ne da tega, kar jim po pravici gre. Zato se tudi niso mogli zadovoljiti z miloščino — podporami dobro-miislečih in so vedno glasneje zahtevali, da se odpravijo krivice gospodarskega sistema.
Postajalo je vedno bolj tudi jasno in o-čitno, da bo rastoči vpliv prevratnega socializma, katerega so z velikimi uspehi širili Marksovi učenci, pognal delavske mase v upore in revolucije. Pri tem pa se ti delavci, ki so sledili Marksovim naukom, niso obračali s sovraštvom samo proti kapitalizmu, marveč tudi proti Cerkvi, kateri so očitali, da se veže s kapitalisti.
Kako pomagati?
A katoliške vrste, ki so sicer hotele pri ozdravljenju teh razmer pomagati, niso bile edine glede načina, kako najti pravo pot do rešitve. Tesno vključeni v tedanji način gospodarjenja mnogi niso mogli doumeti, da je treba temeljite spremembe v gospo-darsikem sistemu izpeljati in spremeniti 'osnove gospodarskih načel. Pred katoličani je torej stalo veliko vprašanje: kako se lotiti delavskega vprašanja, da bo vodilo k uspehu.
V	tej razdvojenosti so se oči vseh pričele obračati v Rim k svetemu očetu, s prošnjo, tla on, ki je kot -božji namestnik varuh večne resnice, spregovori odločilno besedo. Socialno vprašanje je namreč v prvi vrsti nravno, potem šele gospodarsko vprašanje: je to vprašanje, kako preurediti človeško družbo in nje gospodarstvo, da bo ustrezalo načelom pravičnosti in ljubezni. Ker pa nravna vprašanja spadajo pod sodbo Cerkve, zato je naravno, da se v zmedah in dvomih katoličani obračajo na papeža. Tega pa se zaveda tudi Cerkev sama, zato s polno avtoriteto izdaja tozadevna navodila in odloke, po katerih sc morajo katoličani ravnati in jih upoštevati.
Tej splošni želji katoliškega sveta je dalo
poseben poudarek trikratno romanje francoskih delavcev v Rim v letih 1887 — 1891. Teh romanj se je udeležilo skupno nad 30.000 delavcev, ki so papeža iprosili, naj se zavzame zanje v njih težavni usodi.
Papež Leon XIII.
Sveto Cerkev je takrat vodil veliki papež Leon XIII. Malokdo je tako poznal težke razmere tedanjega časa kot prav on, zato je sam osebno temeljito proučeval socialno vprašanje. S tem vprašanjem se je že seznanil, ko je kot papeški nuncij služboval v Bruslju. Tamkaj v Belgiji je prišel v stik z industrijskim delavstvom, pa tudi s katoliškimi krogi, ki so se trudili najti rešitev teh najtežjih problemov tedanje dobe.
Ko je 'postal nadškof v Peruziji, je s študijem perečega socialnega vprašanja nadaljeval in ostal v stiku s katoliškimi sociologi, posebno s škofom ‘Ket-telerjcm in De-curtiusom. Takrat je namreč bilo več u-glednih katoliških duhovnikov in laikov, ki so na znanstven način ter na 'podlagi evangelija -skušali prispevati k pravilni rešitvi -delavskega vprašanja.
Škof Ketteler — oče delavcev
Med katoliškimi sociologi v tem času zavzema prvo mesto moguški škof Ketteler, ki je leta 1864 napisal knjigo »Die Arbei-terfrage und das Christentum«, v kateri se je z apostolsko vnemo zavzel za delavske stanove in tudi že podal prvi krščanski socialni program. V nemškem državnem zboru in tudi na konferencah nemških škofov je bil škof Ketteler neustrašen branilec delavskih pravic. Njegov vpliv je segel na vse strani in ga po pravici moremo imenovati očeta krščanskega socialnega gibanja.
V	Avstrijo sta idejo krščanskega delavskega gibanja po naukih škofa Kettelerja zanesla sociolog Karel von Vogelsang, ki je vodil neizprosno borbo proti 'liberalizmu in kapitalizmu, ter dominikanec Albert Maria Weiss, profesor na univerzi v Fri-bourgu v Švici.
Drugi najožji sodelavec in svetovalec Leona XIII. je bil poslanec Caspar De-curtius. Izdajal je posebno sociološko revijo za socialno reformo in bil je tudi ustanovitelj socialnega gibanja v Švici. Leta 1884 je bila po njegovi iniciativi v Fri-bourgu ustanovljena znamenita sociološka šola, ki je združevala največje katoliške sociologe v tej dobi, in kjer je v vsej celoti prišel do izraza ves tedanji socialni katolicizem. V tej šoli se je praktično izoblikovala tudi okrožnica '»Rerum novarum«, saj je bil Leon XIII. v neposredni zvezi s to socialno šolo.
V	letu, preden je postal papež, je izdal
(fbzCsUa mladina na HocošUem
Tesne prijateljske vezi vežejo katoliško mladino iz Primorske in Koroške, zato se prav radi -med seboj obiskujejo. Saj jih veže skupna materinska beseda.
Pa še druga vez veže slovensko mladino v zamejstvu; to je katoliško prepričanje in krščanska kultura, ki gradi na temeljih, katere so gradili veliki slovenski učitelji kot Sr> bili Janez Ev. Krek, škof Jeglič, škof Mahnič in župnik Poljanec. Kakor imamo na Koroškem lepo delujoča katoliška prometna društva in podobna -katoliška udru-ženja, tako deluje tudi na Primorskem katoliška mladina v svojih organizacijah. Dc-t° vseh teh je izredne važnosti za kulturni, verski in narodni obstoj ljudstva.
Med najbolj -razgibana prosvetna dru-stva na Goriškem spada brez dvoma »Slo-vensko katoliško prosvetno društvo« v šte-verjanu v Brdih. V tej fari, ki šteje nekaj I1;,d tisoč prebivalcev in je popolnoma slo-v<-*nska, je prosvetno delo že v tradiciji, '^ko/i 40 let deluje v njej župnik Sedej, ki Jc nečak velikega goriškega škofa Sedeja, ^orna iz Cerknega nad Idrijo. Vso svojo mladost in vse svoje moči je žrtvoval pred-v‘sem za mladino, dokler ni pred leti izčrpan omahnil in je končno -moral v pokoj.
To njegovo delo nadaljuje novi upra-ritelj župnije, gospod Oskar Simčič, ki je
že nekaj let kot kaplan vzorno vodil mladino. To je pokazal tudi dvodnevni izlet na Koroško, katerega so v kar dveh velikih avtobusih priredili zadnjo soboto in nedeljo. Sami so zapisali v »Kat. glasu«, da bodo prišli na »Koroško, da si mladina ogleda in spozna od blizu prvo domovino Slovencev«.
Povedati pa še moramo, da velik del te mladine ni prvič na Koroškem. Ko -so v le-toš-nji pomladi priredili primorski Slovenci v Kolpingovi dvorani veliko kulturno prireditev, smo z občudovanjem 'poslušali mogočen zbor goriške Kat. prosvete pod vodstvom prof. Fileja. Pri tem zboru pa je -sodeloval tudi števerjanski mešani zbor, ki ga sestavlja sama mladina. Vedeti moramo namreč, da je — kot pri nas — tudi na Primorskem slovenska pesem ena izmed najmočnejših vezi in sredstev, ki združuje in budi naše ljudi v ljubezni do domovine.
1 udi mladina iz Doberdoba, ki je znan iz prve svetovne vojne kot »slovenskih fantov grob«, se je 'pridružila temu izletu pod vodstvom gospoda župnika Breclja iz rodbine znanih Brecljev iz Vipavske doline. Tudi na doberdobskem Krasu je še mnoge zavedne in katoliškim načelom zveste mladine. čeprav je tudi tukaj marksizem pritegnil že mnogo 'ljudi, ki so zaposleni v
ladjedelnicah v Tržiču. Takoj po vojni je med do-berdobsko mladino začel orati ledino sedan ji gospod dekan Kretič iz Devina In -kmalu je mogel ugotoviti uspehe, na katerih gradi vztrajno naprej sedanji gospod župnik.
Že v soboto so se mladi Steverjanci in Doberdobu podali na pot — brez strahu radi avstrijsko-italijanskih zapleljljajev, saj so 'podobnega že vajeni — in prav po načrtu so obiskali najlepše in za Slovence najbolj zgodovinsko važne kraje na Koroškem. Pot jih je vodila preko Beljaka ob Vrbskem jezeru do Celovca, nato do Gospe Svete in vojvodskega prestola. Prenočili so v Celovcu, v nedeljo pa prepevali pri slovenski službi božji v cerkvi novega bogoslovja. Po maši pa -so nam pred cerikvijo zapeli še nekaj slovenskih umetnih pesmi. Nato jih je vodila krožna pot -skozi Podjuno. Kot zadn ja postaja je bila St. Janž v Rožu. Tam so hoteli obiskati svojega starega znanca in prijatelja, gospoda župnika, ki je pred leti -deloval v njihovi 'soseščini. Žal, ga niso našli doma, ker je šel s šentjanško mladino k Celovški koči, pa -so zato obiskali »Marijo v ognju« in ob njej opravili pobožnost s petimi litanijami. Nato so se •ustavili pri Tišlerju, kjer so se nekoliko okrepčali in se ob veselem petju zadnjič na Koroškem razveselili. Upamo, -da so srečno prišli domov.
pastirski list, v katerem so izražene že o-snovne misli poznejše okrožnice »Rerum -novarum«. Zato upravičeno trdimo, ta je ta socialna okrožnica osebno delo papeža samega. Papež je osebno proučeval duh časa in potrebe človeštva, tako da je -njegova okrožnica izšla »prav tedaj, ko je bilo najbolj primerno, da, nujno potrebno, podati človeštvu varne smernice, kako rešiti težko socialno vprašanje.« (Pij XII.).
V času, ko se je pripravljala nadvse važna socialna okrožjnica, ki naj bi na osnovi evangelija pokazala, kako mora biti urejeno 'sožitje med stanovi po krščanski pravičnosti in kakšna načela morajo voditi gospodarstvo, da so -dobrine zemlje v blagostanje vsej človeški družbi, je papež Leon izdal še celo vrsto drugih okrožnic. V njih uči, kakšna mora biti 'krščanska družina, ki je osnovna celica družbe (Arcanum), in v čem ima oblast svoj izvor in svojo moč (Diuturnum); proti protikrščanskim načelom socialnih naukov, kot jih uči jo marksisti-, komunisti, anarhisti, je izdal posebno -okrožnico leta 1878; o Ureditvi držav in o dolžnostih državljanov pa razpravlja v dveh posebnih okrožnicah.
Zdelo se je, da je bil čas dozorel in so razmere dopuščale upanje, da bodo narodi hvaležno in poslušno sprejeli glas svetega očeta o ureditvi krščanske družbe. Tako je izšla 15. maja 1891 okrožnica »Rerum novarum« o delavskem vprašanju.
DCai hoče mladi tod?
Saj nam je poznan ta izraz: »nora -leta«. Mladostnike od 15. do nekako 19. leta postavljamo v to dobo; torej mladino, -na katero stav-ljamo vsa svoja upanja. Saj je to doba v življenju mladostnika, -ko mu je življenje eno samo hrepenenje, dejavnost in polnost načrtov. Raz obraz teh -mladostnikov sije veselje, lepota; glava- jim je polna pogledov v bodočnost, celo premajhna je, da bi objela vse -sanje... in te ljudi, ki toliko obetajo, ljudska sodba označuje kot ljudi v »norih letih«.
Vedno je mlad človek veljal za skrivnost in vsi njegovi prijatelji ob njem z neko bojaznijo pričakujejo nadaljnjega razvoja: ka j bo iz tega fanta ali iz tega dekleta?
Mladi ]j udje zelo radi sumničijo odrasle, zlasti starše in predstojnike, da jih ti'ne razumejo. Mlad človek -misli, da kljub vsem izkušnjam -starejši ljudje izgubljajo izpred oči nove čase, da se zanimajo le za zgodovino in živijo vse bolj v preteklosti. Mladega človeka pa preteklost le malo zanima; po zgodovinskih knjigah brska le iz radovednosti, a je prepričanja, da za praktično življenje vse to nima nikakega pomena.
Katoličani smo izgubili mnogo mladine, ker smo jo preveč držali v preteklosti. Živ-Ijenje je šlo svojo pot in mladina je zdrvela za njim, dostikrat -seveda v napačno 'smer. O mladini se mnogo govori in piše: večina knjig, ki jih dobimo v roke, ne pove mnogo novega. V -bistvu je mladina vendar vedno enaka. Resnice življenja so ne-izpremenljive. Toda kako mladim -ljudem to resnico življenja podati in predložiti, jc pa drugo vprašanje. Mladinoslovje mora odgovoriti na to vprašanje in to prav kmalu. In k temu »kako« moramo vsi prispevati.
Kaj mladina danes hoče? Saj ni mogoče odgovoriti na to vprašanje. Ona hoče, kar je mlad človek vedno hotel im to je: Ljubiti in živeti življenje!
To življenje pa hoče živeti na tem svetu. Če nepristransko in brez vsega farizejstva opazujemo mlade ljudi, bomo z lahkoto opazili, kako malo zanimanja kaže mlad človek za smrt ali večnost. Pa radi tega nikakor noče veljati za brezbožneža. Saj kljub temu dobro razume mlad fant, -da ni prav, če prelomi božje postave. Njemu je dovolj, če se greha varuje in pošteno živi; prepričan je, da je s tem storil svojo dolžnost. Prepričan je pa še vse bolj, da daje človeku vrednost predvsem to, kar je dobrega storil v tem življenju. Torej je prav to življenje odločilne važnosti, nadvse zanimivo in vredno, -da ga živimo. Postavati se mora človek v to življenje in v njem izpolniti poslanstvo po božjem poklicu.
Dobrine sveta hoče mlad človek uživati in nikakor ne more doumeti, da bi tako uživanje-sveta bilo leglo grešnosti. Ni mu težko doumeti, da je pred Bogom ta svet ničev, če ga človek zlorablja za greh; če pa stvari na tem svetu porablja 'pošteno in v mejah zdrave pameti, potem pa ni res, tla je vse ničevo, potem je vse zelo važno in vsaka stvar more pomagati k lepšemu življenju.
Dotelie- cas- Uideta mleka
Komu se v poletni vročini ne prileže posoda kislega mleka in kos domačega, črnega kruha? Kislo mleko je čudežna jed, ki človeku daljša življenje in daje našemu telesu zdravje -in moč.
V	teh mesecih je -po kmečkih domovih dovolj mleka. To so pa tudi dnevi naj težjega dela na polju. Družina je v resmdi potrebna dobre, izdatne in predvsem zdrave hrane in prav -tako tudi zdrave in osvežujoče pijače. No, in prav mleko je prvo in drugo, hrana in pijača. To velja že za sladko mleko, še mnogo -bolj pa za kislo.
V	čem pa smo pravzaprav na boljšem, če uživamo kislo mleko namesto sladkega?
Sladko mleko se mora v želodcu najprej sesiriti. Sesirjenje -povzroča solna kislina, ki jo vsebujejo želodčni sokovi, če torej uživamo kislo mleko, smo želodčnim sokovom prihranili mnogo dela. Namesto njih so mleko skisale bakterije, ki jih je vse polno v mleku. Zato bi ljudje, ki sladkega mleka ne prenesejo, lahko s pridom uživali kislo mleko, če bi se nanj navadili.
V	kislem mleku so ohranjeni vsi vitamini. Mlečne beljakovine so v njem že neko-'liko -razkrojene, tako da želodec laže prebavlja kislo kakor -pa sladko mleko. Mlečna kislina -pospešuje izločanje prebavnih sokov in preprečuje razna gnitja v črevesju. Zato so 'ljudje, ki redno uživajo kislo mleko, zdravi, itrdni, ostanejo sveži in mladostni tja do visoke starosti.
Kislo mleko je -torej -tako koristna jed in pijača, da ga ne bi smelo manjkati v nobeni družini.
- Vsako kislo mleko pa ni enako dobro in zdravilno. -Posebno se moramo čuvati kislega mleka, -ki izvira od dri-skavih živali ali pa ni dovolj čisto.
Dobro kislo mleko si pripravimo iz sladkega, zdravega in snažnega mleka, ki ga nalijemo v čiste ilatvice ali v -porcelanaste in steklene posodice in jih postavimo na primerno topel prostor. Posode pokrijemo s čisto krpo ali tenčico, da ne pada vanje prah in mrčes, še boljše pa je, ako mleko najprej nekoliko pokuhamo in cepimo z dobrim kislim mlekom prejšnjega dne. Za en liter -mleka zadostuje jedilna žlica starega kislega mleka.
Dobro kislo mleko je -gosto, otrdelo, ne izloča sirotke, ni zrnato in ima lahno kisel aromatičen okus.
Najbolj dobrodošlo in gotovo tudi najbolj izdatno je kislo -mleko kot malica v vročih poletnih mesecih. Kdor je lačen, si nadrobi vanj kruha, kdor je žejen, pa ga z žlico premeša in popije. Toda tudi pri glavnih obedih -bi lahko v poletnem času jedli več kislega mleka. Ljudje prihajajo k mizi razgreti, žejni in brez vsakega teka. Vsakdo naj -bi dobil pred jedjo skodelico kislega mleka, ki pogasi žejo in vzbuja tek. Kadar pa ni pretežkega dela, je kislo mleko lahko sestavni del kosila ali večerje. Na primer, krompir v oblicah ali zmečkan
s kislim mlekom, vsakovrstni žganci s kislim mlekom. Lansko leto so mi postregli v neki kmečki hiši kumare, ki so bile zalite -s -kislim mlekom. Zlepa še nisem jedla boljše solate.
Izkoristimo pa tudi posneto mleko. Posneto mleko sicer ne vsebuje tolšč, pač pa visokovredne 'beljakovine, mlečni sladkor in rudninske snovi.
Kmečke žene, ki si še -same delajo maslo, dobro poznajo pinjenec in ga cenijo kot visokovredno pijačo. Kot pijača nam pinjenec v polni meri nadomešča kislo mleko, pri kuhi -pa -tudi kislo smetano, oziroma potrebujemo znatno manj kisle smetane, če imamo pinjenec.
V krajih, kjer zaradi prevelike oddaljenosti kmečke gospodinje ne morejo oddajati mleka, delajo na razne načine in z raznimi pripomočki maslo. Marsikatera gospodinja misli, da bo dobila -tem boljše maslo, čim bolj -spretno -ga -bo znala -izdelati. Toda sama spretnost ne zaleže dosti, kakovost maši a je odvisna največ od tega, kako -smo pripravili smetano.
Maslo izdelujemo iz sveže sladke ali iz okisane smetane. V kmečkih gospodinjstvih bomo iz praktičnih razlogov raje delale maslo iz okisane smetane. Smetana- se najlepše okisa na toploti 20 stopinj Celzija. Ko mleko molzemo, ima okrog 35 stopinj Celzija. Ako -ga -takoj -po molži -posnamemo na ‘posnemalniku, bomo lahko po občutku ugotovili, za koliko naj se -smetana ohladi, da bo primerna za kisanje.
Kisanje pospešimo, ako dodamo smetani malce dobrega kislega mleka, kisle smetane ;il-i -pinjenca, -ki pa -mora imeti -popolnoma čist vonj in okus. Smetana se naj kisa v popolnoma čistem prostoru, -ker mlečna tolšča hitro vsrka vase vse vonjave iz okolice. Smetana je dovolj okisana, če mešalnik podržimo nad posodo in vidimo, da se smetana odceja kot gost sirup. Sladka smetana je redko tekoča, prekisla pa trda 'in morda celo že izpušča sirotko. Ko je smetana dovolj okisana, jo močno ohladimo, vsaj izpod 15 stopinj Celzija. Imeti moramo prav mrzlo studenčnico ali votlo iz prav -dobrega vodovoda. Najbolje je, ako postavimo posodo s smetano v -tekočo vodo ali pa vodo večkrat menjamo. Smetano umetemo -pri -toplini 15 -stopinj Cel-zija.
Sušenje' sadja i*t ^eith>iai/e>
Sušenje je najstarejši način konzerviranja sadja in zelenjave, hkrati pa tudi najnaravnejši- Živilu odtegnemo s sušenjem pretežni del vode, s čimer odstranimo tudi pogoje za razvoj škodljivih klic, ki se razvijajo -le ob zadostni Vlagi. S sušenjem pa ohranimo vse rudninske snovi in v veliki meri tutli vitamine. Žal pa uporabljajo pri nas ta način konzerviranja sadja in zelenjave še zelo malo, zato tudi o tem danes nekaj besed.
Sušeno sadje in zelenjava ima prijeten okus Je, če je bilo sušenje pravilno. V -poletnih dneh, ko je še dovolj toplo, sušimo na soncu, sicer pa v brczdimnih sušilnicah, manjše količine pa tudi v pečici štedilnika ali v krušni pečici po peki kruha, če hočemo imeti okusen in lep izdelek, ne sme temperatura preseči 50 stopinj Celzija. Po-gostorna sušimo tudi predolgo in izsušimo shranke -tako, da zgube vso prožnost in -so zaradi -tega neokusni. Sušenje moramo stalno nadzorovati, odbirati sproti suhe plodove z lese.
Nekaj -nasvetov za sušenje:
Fižol v stročju: Vzamemo mlado, nežno stročje z nerazvitim zrnjem in -brez niti, ga obrežemo na koncih in ga operemo. Vržemo ga za nekaj minut v malo osoljeno vrelo vodo, ga poberemo na suh, čist prt, zbrišemo in še toplega naložimo na leso.
Suho stročje spravimo v vrečico iz redkega bla-ga. Pred kuho ga operemo in namakamo čez noč. Skuhamo ga v isti vodi, kjer smo -ga prej namočili. Iz -suhega stročja lahko pripravimo solato, omako, jidio in tako -dalje. Tako sušen fižol po okusu prav nič ne zaostaja za svežim.
Ham frceda naši šilUifri?
Ker je čevanju
zadnje čase toliko -govora o var-javnimi sredstvi, gotovo marsikoga zanima, kaj se pravzaprav godi z mnogimi milijoni šilingov, ki jih kmetje vplačujejo za svojo -starostno rento. Navsezadnje človeka le 'briga, kam gredo šilingi, ki jih vplačuje z namenom, da bo imel zagotovljeno starost.
-Naj najprej opozorimo tu kratko na zbiranje sredstev za kmečko rento. Mnogi že vedo, da obstojijo v ta namen trije viri: L zvezni davek, 2. individualni prispevek in 3. državni prispevek. Zvezni davek znaša sedaj 15 odst. zemljiškega davka in ga pobirajo finančni uradi od vseh lastnikov zemljišč, torej tudi od verskih skupin, delniških družb itd. Individualni prispevek plačuje kmet -zase in svoje otroke, ki delajo na kmetiji, kakor tudi za vnuke, adop-tiramce in pastorke, če so zaposleni na kmetiji. Za kmeta znaša letno 240,— šilingov, za otroke pa 120.— šil. Te vsote obračunava kmetijska zavarovalnica za dodatne rente. Zavarovanci finansirajo z davki in individualnim -prispevkom dobršen del kmetijske starostne zavarovalnine. Država primakne isto vsoto, ki jo zberejo zavarovanci, vsako leto dodatno. Če so torej zavarovanci v enem letu vplačali za -starostno zavarovanje recimo 140 milijonov šilingov, da država iz svojih sredstev na razpolago isto vsoto v ta namen.
Kam gredo torej šilingi iz kmečkega zavarovanja leta 1961? Po kalkulaciji -kmetijske zavarovalnice za dodatne rente za to leto bodo kmetje na davku prispevali v ta namen 84 milijonov šilingov in z individualnimi prispevki 70 milijonov šilingov, kar je skupaj 154 milijonov. Isto vsoto -bo položila na mizo država, tako da znesejo trije najvažnejši viri skupaj za to leto 308 milijonov šilingov. Od teh 308 milijonov šilingov bodo izplačali skoro 300 milijonov šilingov 110.000 rentnikom kot dodatne rente. 2 milijona šilingov uporabi zavarovalnica kot kritje stroškov za bolne kmete in kmetice, -ki morajo v zdravilišča.
Iz tega je vsakomur razvidno, da od 100 šilingov, ki jih kmet izda v kakršni koli obliki za starostno zavarovanje, pomaga 98 šilingov njegovemu bolnemu in ostarelemu sobratu v obliki rente ali drugačnih ugodnosti. Stroški uprave v okviru kmetijske zavarovalnice za dodatne rente znašajo komaj 2 odstotka. Trdo zasluženi šiling, ki -ga kmet izda za zavarovalnino, gre torej pravo pot: pomaga starim in bolnim.
Morda boste sedaj z drugimi očmi gledali na odločbe finančnega urada ali na položnice socialne zavarovalnice, ker ste spoznali, da je zavarovanje naših starejših potrebno in da šilingi, ki jih v ta namen plačujete, vršijo svojo predpisano nalogo.
Grah v stročju sušimo kot fižol.
Grahovo zrnje, mlado in zdravo, mešamo s ščepcem sladkorja v kozici, da dobi zeleno barvo, nakar ga razgrnemo po lesi.
Dišavnice porežemo prvič pred cvetjem, nove poganjke pa v jeseni še enkrat. Rastline z drobnimi listki sušimo cele, večje liste-pa osmukamo. Suhe zmeljemo ali zdrobimo z valjarjem, jih presejemo in shranimo v vrečicah iz celofana, v steklenih ali pločevinastih posodah, ki se dobro zapirajo.
Gob pred sušenjem ne peremo, očistimo jih le z nožem. Najlepše jih posušimo na soncu. V preveč vroči pečici -porumene. Hranimo jih v suhem prostoru v vrečicah iz tkanine, še boljši je celofan.
Sadje sušimo celo, razkrhljano, oziroma narezano v ploščice. Ravnamo se po velikosti plodov. Pri sadju, ki vsebuje večje količine vode, naj bo začetna temperatura nizka, da sadeži ne popokajo in se iz njih ne izcedi sok.
KAKO SI POMAGAMO:
OcUttato{e.vah.{z tnade-žei/
Sadni sokovi puščajo na -tkaninah madeže, ki jih z navadnim pranjem le težko odstranimo. Jezimo se zlasti -nad namiznimi prti, otroškim perilom in oblekami, ki so polne rumenkasto rjavih madežev. Pri pripravljanju sadnih konzerv nam porjave -tudi roke in jih po več dni ne moremo sčistiti.
Odstranjevanje sadnih madežev z belih tkanin: Zamazano (tkanino zmočimo in to v čisti vodi, jo pogrnemo na travo in pustimo, da vplivajo -nanjo sončni žarki. Tkanina mora biti vedno mokra, večkrat pa jo -tudi obrnemo.
Sveže madeže nadrgnemo z močno slano raztopino ali z -limoninim sokom. Tako jo pustimo nekaj časa, nato jo izperemo v mllačni vodi. Tudi topla mešanica glicerina in alkohola uspešno učinkuje. Po čiščenju moramo tkanino preprati v -čisti vodi. Mešanico segrevamo v loncu s -toplo vodo, da se nam -pri štedilniku ne zgodi nesreča.
Zastarele madeže odstranimo z mešanico superoksida in salmiaka; -nazadnje operemo -tkanino še v mlačni vodi. Zelo trdovratne madeže pa očistimo z vrelo raztopino klorovega apna in vode: vzamemo 4 grame klorovega apna na en iliter vode. Delati moramo hitro, ker klor tkanino razjeda; nato jo moramo še dobro oprati v mlačni milnici in izprati v veliki količini čiste vode.
Madeže na svetlih oblekah odstranimo s čistim alkoholom, na pisanih pa s salmia-kom, vendar moramo najprej preizkusiti, če je barva stanovitna, in to na -krpidi istega blaga. Uspešno sredstvo je -tudi kislo mleko. -Madež namakamo v njem nekaj ur, da se zmehča, nakar pridenemo mleku nekaj boraksa in madež zmencamo. Ako tkanina še ni popolnoma čista, zdrgnemo umazana mesta še s špiritom.
Od sadja porjavele roke zdrgnemo s plovcem ali limono. Močno umazane pa namažemo z mešanico boraksa in limoninega soka. — Kar velja za druge madeže, velja tudi za sadne. Čim manj časa so v tkanini, tem laže jih odstranimo.
Šoferski kotiček
KAJ VESTE O FILTRU?
Večina voznikov pozna podatke o porabi goriva v svojem motornem vozilu, le malo -pa jih ve nekaj več o drugem najpomembnejšem činitelju za delovanje motorja — o porabi zraka. Da ima zrak za delovanje motorja pomembno vlogo, spozna voznik najprej na gorskih prelazih, kjer začne motor pešati zaradi redkejšega zraka.
Običajno porabijo motorji dandanašnjih motornih vozil -pri zgorevanju enega litra goriva tudi okoli 12 litrov zraka, -to pomeni, da porabi motor, ki troši 5,1 lit. goriva, na 100 km toliko zraka, kolikor ga je v ■srednjeveliki sobi. To veliko množino zraka vsesa motor skozi filter, ki je pred raz-plinjačem.
Filter naj -bi — kot znano — zaustavil delčke umazanije, ki bi lahko ovirali delovanj e motorja. Pri tako imenovanih mokrih filtrih — sestavljajo jih naoljene kovinske mrežice, obvisi umazanija v olju. Ko -se nabere preveč umazanije na -takem filtru, je otežkočen dovod zraka. Tedaj je treba filter očistiti z bencinom in ga na -novo naoljiti. Poznamo 'tudi -tako imenovane oljne filtre: umazanija mora najprej skozi olje in šele potem zadene na kovinsko mrežico. Ti filtri so še jx>sehno kvalitetni. Toda tudi zanje je potrebno vzdrževanje; od časa do časa je treba menjati olje. Povsem drugače delujejo suhi filtri, ki sestoje iz specialnega papirja, čigar pore so izredno majhne in merijo le -tisočinko milimetra. Teh filtrov nikakor ne smemo pre-mazovati z oljem. In tudi nasploh -vlaga škoduje dobremu delovanju. Papirnate vložke teh filtrov je treba od časa do časa zamenjati. Trajanje teh filtrov pa je odvisno od njihove površine, moči motorja in čistoče oziroma nečistoče zraka.
Kako pa sploh opazimo, da je kak filter potreben zamenjave oziroma vzdrževanja? Najboljši -znak je popuščanje -moči motorja brez kakih drugih -tehničnih vzrokov. Strokovni priročniki o filtrih pa vedo povedati, da je filter treba premenja-ti, oziroma vzdrževati na vsakih 3.000 do 10.000 kilometrov vožnje, odvisno pač od vrste filtra, ki ga -imamo v svojem motornem vozilu.
MRTVA TOČKA
Vozilo, ki pelje z brzino 80 km/h, prevozi v eni sekundi 22 m. Preden voznik ob hipni nevarnosti pride do zaviranja, pelje njegovo vozilo z nezmanjšano -brzino še najmanj 20 m. To pa je-tista nevarna mrtva točka, ki povzroči -tolikokrat tako grozne nesreče. Zato naj vsak pazi, da tudi med vožnjo v koloni ne vozi pretesno za svojim prednikom. Na vsak način je treba držati naslednje razdalje: brzi-na 30 km/h najmanj 10 metrov brzima 50 km/h najmanj 15 metrov brzina 60 km/h najmanj 20 metrov brzina 80 km/h najmanj 25 metrov brzina 100 km/h najmanj 30 metrov Če pa -držite še večjo razdaljo, 'bo možnost, da se 'boste -zaleteli v prednika, seveda še -toliko manjša.
V ZDA SO STROGI
Če dobi voznik v ZDA v dveh letih 8 kazenskih točk, oziroma v treh letih 12, ga povabijo pred odgovorne organe na zagovor. Po preteku odvzema vozniške legitimacije, ki je terminsko določen glede na t-ežino prekrškov, -morajo Američani ponovno polagati vozniški -izpit. Kdor v Ameriki n. pr. ne -prižge luči pri srečanju, kdor napačno zavija ali pa pri -zavijanju prepozno nakaže sVojo namero s smernim kazalcem, dobi po eno kazensiko točko, za drvenje z avtomobilom pa celo 3 kazenske točke itd.
NEKAJ TOLAŽBE
Eden odgovornih v francoskem ministrstvu za transport in javna dela je na p0" svetovanjm o teh in takih -problemih opozoril vozače današnjih dni na naslednje nesoglasje: Vsi avtomobilisti bi radi kar vozili z vozili, kakršna bodo jutri, očitno p3 pozabljajo pri tem, da sedijo za krmil0111 danes na cestah, ki so še od včeraj.
P # |	* /\ * j\l * O * B * R * /\ * |NJ * J * E
r/)o m or ju jaz vu slam . . .
(S svojimi popotnimi spomini nadaljuje raj/ovec t. g. Vinko Zaletel)
Prihod v Buenos Aires
Še isti večer me hočeta videti mo ja bivša farana iz Trnovega v Ljubljani. Ker ni prometnega sredstva, sta si sposodila kolesi in prišla 8 km daleč semkaj na obisk. Kaj pravim: 8 km daleč! To je tukaj blizu! Saj je veliki Buenos Aires 35 km širok. Veliko naših ljudi se vozi z avtobusom ali kolektivom uro daleč na delo! To presega vse naše pojme! Mesto, ki bi pri nas segalo od Šmihela do Celovca ali od Baškega jezera do Celovca. Mesto, ki ima sedem milijonov ljudi, skoro toliko kakor vsa Avstrija. Ena tretjina vsega prebivalstva ogromne Argentini j e, ki je za dve Evropi, živi v tem mestu. Mesto, v katerega bi spravil 150 Celovcev! V tem mestu naj se sedaj spoznam in obiskujem ljudi, ki žive raztreseni po vsem mestu!
Buenos Aires pomeni v našem jeziku »dober zrak«. Jaz sem prišel prav tedaj v najslabši zrak. Tako vlažen, da je bilo v njem 100% vlage: brez dežja je tako kakor bi deževalo. Nič se ne posuši, prav vse je vlažno. Sredi zime je, pa toplo 16° C. Spati ne morem nič. Mislim, da radi črne kave (seveda prave, ne iz vo-grškega župnišča). Pa me vedno bolj boli glava, zjutraj je taka, kot bi imel svinec v glavi, da sem komaj odmaševal.
Takoj zjutraj, prvo jutro v B. Airesu največja letalska nesreča, kar jih je imela Argentina. Blizu letališča je treščilo na tla letalo argentinske letalske družbe. 67 mrtvih, prav nihče ni ostal živ. Vzrok: pravijo, da to slabo vreme. Pravega vzroka pa nihče ne ve.
Prihodnjo noč je razsajala strašna nevihta z bliski in gromom in je deževalo kot bi iz škafa vlival. Hvala Bogu! Nevihta je pregnala meglo in vlago, veter je prinesel mraz, pa tudi suho zimo. Mraz je tukaj le tedaj neprijeten, kadar je vlažno, tedaj gre v kosti.
Nekaj vsakdanjega, običajnega so v Argentini stavke. Prišel sem v splošno delavsko stavko. Ker je promet obstal, zato tudi otroci in učitelji niso mogli v šolo in torej tudi šole ni bilo. Sedaj se pripravlja splošna delavska stavka za nedoločen čas. Pravkar je končala enotedenska mlekarska stavka. Ker je mestna občina zahtevala, da sme priti v mesto samo sterilizirano mleko, so mlekarji začeli stavkati in jih nič ne brigajo otroci, ki mleko nujno rabijo. V Cordobi, kjer je tudi precej Slovencev, pa sedaj Polici ja stavka. Mesto ima zasedeno žen-darmerija, ki mora razganjati demon-strante-policaje. Kljub policijski stavki
so zločinci zelo mirni, ker se bojijo, da bi nastopilo vojaštvo in preki sod (naglo sodišče), če bi bilo preveč ropov in zločinov. Zato čakajo na boljše čase, ko bodo policaji nehali stavkati.
Od 1. do 7. avgusta bodo stavkali vsi učitelji po celi Argentini. Ako ne bodo s to stavko dosegli povišanje plače, bodo potem stavkali za nedoločen čas. Lani je n. pr. medicinska fakulteta stavkala kar celo leto. S 1. avgustom bodo podražili vožnjo na železnici in železničarji se že pripravljajo na stavko, da dosežejo povišanje plače. Če traja stavka le en dan, kot na dan mojega prihoda, ima država 220 mil. pesosov zgube. Danes bi morala biti stavka elektrikarjev, pa so jo včeraj preprečili. Če ni elektrike, potem poleg vsega drugega tudi ni vode in ne odtoka iz stranišč, ker je vse urejeno na električni pogon.
Primer, kako gre v Argentini: v parlamentu so se nekateri opozicionalni poslanci pritožili, da policija pri zasliševanju uporablja mučenja. Policija seveda protestira. Ko sta bila pri nekem roparskem napadu ubita dva policaja, so napravili slovesen pogreb skozi mesto. Ko so šli mimo parlamenta, je nekaj policijskih oficirjev stopilo iz vrste in začelo streljati v parlament. To streljanje je fotografiral neki časnikar-repor-ter; ko so policaji-pogrebci to videli, so ga pretepli, mu vzeli in razbili aparat — jih je pač bilo sram, da bi bilo streljanje naslikano. Sedaj so pa v protest stavkali vsi časnikarji in zato naslednji dan ni
Pred mnogimi desetletji je v barsfkem pristanišču zapustil črnogorsko kopno devetnajstletni hribovec Ivo Andrijan Rolo-vič ali po domače Ivan Andrejevič. Bil je to lep mladenič, postaven, žarečih oči in črnih skodranih las. Pripovedovanja o ljudeh, ki so se iz tujih dežel vračali s skrinjami, polnimi zlatnikov, so ga zapeljala, da je zapustil revne Ormnice in se odpravil v svet.
No, ni ravno odšel na konec sveta. Ustavil se je kar v Carigradu in se zaposlil pri nekem francoskem podjetju. Toda kmalu se je seznanil z nekim uslužbencem ruskega poslaništva v Carigradu in le-ta ga je pregovoril, da se je kot vratar zaposlil pri ruski diplomatski misiji. In Ivan je slekel svojo slikovito črnogorsko narodno nošo
izšel noben časopis. Škodo so pa imeli ne policaji, ampak časopisi sami in prodajalci. Dobro, da mene ni bilo zraven, ker jaz bi prav gotovo fotografiral, pa bi mene pretepli in še adijo aparat.
Na vsak korak občutim v Južni Ameriki, da nisem v Evropi. Z našimi pojmi se tu ne da živeti. Razlike v mišljenju in načinu življenja so velikanske. Pa tudi v verskem življenju. Novonaseljeni Slovenci so se tu uveljavili, skoro vsi imajo že svoje hiše, četudi je tu v mestu združeno to z velikimi stroški, živijo materialno bolje, kot bi v Evropi, toda starejši hrepenijo po Evropi. Deloma radi vremenskih prilik, neugodne klime, predvsem pa radi načina tukajšnjega življenja. Rešuje jih le medsebojna povezanost in pa slovenske verske in kulturne organizacije.
Južno Ameriko si predstavljamo kot deželo diktatur. Vsem je še v spominu Peron s svojo božansko Evito. Po mestu je še mnogo napisov: »Peron vuelve« — Peron se vrne. V resnici je tu mnogo preveč svobode, ker ljudje niso zreli zanjo. Tu se mi ni treba nič prijaviti, kje stanujem. Tu lahko odpreš trgovino ali obrt brez koncesije, kadarkoli in kjerkoli hočeš. Lahko propagiraš, kar hočeš, lahko stavkaš. Včeraj so po mestu kričali in letake delili pristaši kubanskega diktatorja Fidel Castra — nihče jih ni motil. Lahko obogatiš hitro, seveda znati moraš in ne smeš imeti krščanskih pojmov o pravici in poštenosti. Tu je dežela neomejenih možnosti, toda boriti se moraš z življenjem, da ne podležeš. Slovenci se uveljavljajo s pridnostjo in iznajdljivostjo, domačini pa z vsemi sredstvi, tudi s takimi, ki jih mi po krščanski vesti odklanjamo. Prav zato je Argentina tudi dežela bogastva in revščine.
(Dalje prihodnjič)
in si nataknil uniformo, kakršno so nosili sluge po ruskih diplomatskih predstavništvih.
Ivo si je hitro pridobil zaupanje svojih predstojnikov in kmalu postal diplomatski kurir za balkanske dežele. Od svojega sorodnika Nika Roloviča, ki je dolga leta opravljal isto službo, je zvedel za vse dobre in slabe strani poklica ter za morebitne nevarnosti, tako da ni imel posebnih težav in se je že po nekaj mesecih uveljavil kot prizadeven in zanesljiv uslužbenec, pri katerem so ruske diplomatske listine povsem na varnem.
Konec leta 1894 pa so Iva premestili v notranjost Male Azije, v mesto Kanjidu. Delal je pri konzulu Leviokemu. Tudi nje-
mu se je mladi Črnogorec kmalu zelo priljubil. Ko je nekega dne leta 1895 moral Levicki na službeno potovanje v Carigrad, je tako Ivo Andrijan Rolovič ostal na konzulatu kot njegov zastopnik. Toda kaj, ko so dan po konzulovem odhodu iz Kanjide v mestu nastali nemiri, prava majhna vojna med Turki in Armenci, ki se je kaj hitro spremenila v pravi pokol armenskih prebivalcev. Podivjani Turki so pričeli ubijati mladoletnike in otroke, posiljevati ženske in dekleta ter pleniti in razbijati po četrti, v kateri so živeli Armenci. Med vladavino norega sultana Abdula Hamida so bili taki pokoli sicer na dnevnem redu, toda kljub temu so že tedaj menili, da je bil pogrom Armencev v Kanjidi eden najhujših.
Armenci so zapuščali svoje hiše v plamenih in v skupinah tekli k odrešilnim vratom ruskega poslaništva. Ivo jih je sicer odprl, toda ko je videl, da lahko v stavbo sprejme le manjši del nesrečnih Armencev, je potegnil sabljo in se pognal pred zasledovalce. V imenu ruskega carstva je zahteval, da se Turki umaknejo in da končajo svoje krvavo divjanje.
Toda posredovanje je bilo brezuspešno. Turki niso odnehali. jPa se je domislil zadnjega sredstva. Stekel je v konzulat in čez nekaj hipov razobesil rusko zastavo.
Po tedanjih običajih in dogovorih pa je izobešanje zastave pomenilo formalno vojno napoved Rusije Turčiji!
V mestu so se najprej začudili, potem pa prestrašili. Takoj so nehali s pogromom. Zavladala je panika. Nihče si ni želel vojne z močno Rusijo. Mestni valija je takoj poslal svojega častnika-ordonanca na ruski konzulat. Toda Ivo se ni hotel preveč pregovarjati. Postavil je ultimat: takoj naj nehajo ubijati in pleniti Armence, v mestu mora takoj zavladati red in mir. Armencem pa morajo povrniti škodo.
Vest o »napovedi vojne« je bliskovito prišla v Carigrad in Petrograd. Vladi obeh carstev sta nemudoma zahtevali pojasnila od svojih diplomatskih predstavništev. Ko je konzul Levicki prihitel v Kanjido,. je ruska zastava še vedno plapolala na konzularnem poslopju. Glavni krivec za »novo vojno« dveh carstev pa je mirno sedel pred zgradbo in kadil pipo. Prepričan je bil, da bratska Rusija Armencev ne bo pustila na cedilu in da bo res, če ne bo šlo drugače, napovedala vojno Turčiji.
Diplomatski incident so potem hitro iz-gladili z obojestranskimi opravičili. Iva Andrijana Roloviča pa so kaznovali z ukorom zaradi »prekoračenja pooblastil«. Toda istočasno ga je ruska vlada tudi odlikovala z zlatim redom za hrabrost.
In, kar je najbolj neverjetno, še Turki so kasneje odlikovali Roloviča z zvezdo »medjidijo«.
Črnogorec napovedal vojno Turčiji
Visoška kronika
53.	Dr. Ivan Tavčar
In res se je Marks Wulffing na vse spomnil. Prav natančno je razložil, da neko noč, ko je luna sijala in ko je ležal v hlevu, ni mogel zaspati, ker se mu je ves čas dozde-valr>, da v zraku nekaj brenči, nekaj kruli. Vstal je in pri lini na svislih pogledal pro-h jasnemu nebu. Kmalu je opazil tam gori Viri .pike in da so te pike krulile. Potem So se spustile na visoško streho, potem so Se ondi kakor lastovke igrale med sabo, nakar so tri odjezdile, ena pa se je spustila na domače dvorišče. Tam je skočila s pra-seta, ki je kar sam drlo v svinjak. Njo je natančno spoznal: bila je prav gotovo Agata Sclnvarzkoblerica — če bi je ne bil spo-2nal na drugem, spoznal jo je zanesljivo na rumenih laseh. — Ko se je pri Debelja-kovih preja razdirala, ga je udarila Agata 2 mko. Pri tem udarcu je kar čutil, kako se mu je zanetil ogenj v levi nogi, in sicer y meči. Od tistikrat mu je tičala v levi nogi %a žerjavica in pretrpel je muke, kakor 'Ei mu kdo preobračal razbeljeno železo °krog piščali. Peklo in žgalo ga je, otekala pa mu noga ni, kar se mu je videlo nekaj prav čudnega, ker je vendar nemo-£oče, da bi ne otekalo meso, če se bolehna pase v njem. O vsem tem ni pravil nikomur, ker bi mu nihče ne bil hotel ver-joti, (ia ga gaj .boli, ko se nič poznalo ni. ^oko nedeljo v noči pa so bile bolečine
pregrozovite. Vstal je in z ostrim nožem zarezal globoko v mečo. Iz zareze pa se je zvalil robat kremen, dve igli in dva bodeča žreblja, kar je že itak predložil gospodom. Kri ni posebno tekla, kar se mu je zopet zdelo čudno.
Ljubljanski asesor je vzel v roke malo vrečico in jemal iz nje košček za koščkom. Govoril je: »Tu je kremen, tu sta igli, tu sta žreblja; vse je prepojeno s človeško krvjo, kar je gotovo dokaz, da je Marks Wulffing govoril resnico.«
Urša Prekova pa mu ni pritrdila. Obrnila se je k Neži Bergantovi ter jo glasno vprašala:
»Neža, ali si že videla človeka, ki bi bil tako lagal, kakor je lagal ta Jeremijev plašur?«
Točno je Urša odgovorila:
(»Nikjer, nikoli!«
Marks se ni dal ugnati. Sklonil se je, odvezal je na levi nogi nogavico, odkril mečo in pokazal svetlo 'brazgotino, rekoč: »Tu je rana.«
Na sodnike je pogled na to rano močno vplival, zatorej so vprašali Agato, ali ima kaj ipripomniti k Marksovi izpovedbi. Pa je le odgovorila, da ni res.
Glavar Mandl pa je izpregovoril:
»Tako, s pričami smo pri (kraju! Hitreje je šlo, nego sem mislil. Kaj pa sedaj?«
Zopet se je moral prvi oglasiti stari Fruehcrgcr, ki je silil v ospredje in se delal imenitnega, da se mi je studil kakor garjev pes, če skače v človeka.
»Da pride sedaj izpraševanje s trpinčenjem, je čisto gotovo, ker se drugače o pošteni sodbi govoriti ne bi moglo«! — tako je nergal ta Frueberger. — »Če se malo pod viza,mo in če naš pomočnik tu za nami,« — tu se je starec ogledal po frajmanu — »svoje delo opravi, kakor se spodobi, lahko še danes vse končamo v božjem imenu.«
'»Malo šlabotna se mi vidi,« se je oglasil v 'skrbeh črni iz Ljubljane, »mučenega izpraševanja bi ne mogla dolgo prenašati. Pritrjujem pa, da brez takega izpraševanja sodbe ni. Morda bi le kazalo, da prenesemo vse na jutri, da se grešnica čez noč nekoliko okrepča?«
Silno je bil nezadovoljen gospod Fme-berger. »Kaj, da bi izgubili celo današnje popoldne? To ne gre! Čemu smo asesor-ji? Če že danes nočemo malo zakuriti pod obtoženko, da sc ji razgrejejo udje, imamo vendar druge pripomočke, katerih se bomo morali poslužiti. Slučaj je res težak — kakor vselej, če tiči hudič vmes. Naj se v božjem imenu preloži mučno izpraševanje na jutri, alli danes popoldne ne smemo ostati brez dela, ker smo vendar vestni sodniki! če bi šlo po mojem, bi napravili kako poizkušnjo, recimo s šivanko. Po mojem prepričanju ne pojde brez igle,« je meketal kakor hripav oven. ».Nadelprob,’ .Nadelprob,’«1 je zatulil parkralt ta ostudni starec in oči so se mu napele pod čelom.
»'Kaj je to?« je vprašala Rozala, žena mlajšega Fruebergefja, ki je tičala med
množico, Mihola Schvvaiffstrigkha, slonečega tik nje ob ograji.
Miliči Schwaiffstrigkh je važno odgovoril:
»Stvar je ta, da jo slečejo, da ji vzamejo vso obleko — e, kaj ti bom prikrival — da jo slečejo do golega. Ker ima vsak človek znamenja na svojem telesu, ji bodo zabadali v ta znamenja iglo, da vidijo, ali je kaj krvi v nji ali ne.«
Ženstvo je kar otrpnilo in gotovo bi bilo prišlo do hrupa, da ni pričel govoriti go-spodar glavar. Le-ta je izrekel mnenje, da poi/.kusnja z iglo ne spada na javen prostor in tudi ne gre, da bi Otroke in mlajše ljudi puščali k takemu.
i»Pojdimo na grad,« je menili Frueberger, »tam že dobimo primeren prostor.«
Morda hi se bili še prepirali, ker se mi je zdelo, da se je črni iz Ljubljane že tudi pripravljal, nekaj vmes zarenčati, kar je vstal prošt Urh Falenič s svojega sedeža ter se približal sodnikom. V roki je nosil veliko in debelo zapečateno pismo. To pismo je položil na mizo, rekoč:
»Od presvetlega lin previsokega gospoda škofa.«
!) „Nadelprobe” in ,,Wasserprobe” sta bila običajna prva pripomočka, s kactrim se je skušala v čarovniških procesih dognati krivda ali nedolžnost obdoiženk. Zadnje sredstvo je bila natezalnica in drugo mučilno orodje.
(Dalje prihodnjič)

STADLER

cOMMER-SCHL’JSS-VERKAUF IM KAUFHAUS SAMONIG • VIEL GUTES FUR WENIG GELD • SObAhT -SCHLUSS-VERKAUF IM KAUFHAUS SAMONIG • VIEL GUTES FUR V/ENSG GELD • SOMMER-SCHLUSS-VV,-KAUF IM KAUFHAUS SAMONIG* VIEL GUTES FUR WEN1G GELD • SOMMER-SCHLUSS-VERKAUF IM KAUE-
HAUS SAMONIG • VIEL GUTES FUR WEN!G &"------'"~**»-CčtlLUSS-VeRE<AUF IM KAUFHAUS SAMONIG
VIEL GUTES FUR WEN!G GELD • SO*^'"	"",lFHAUS SAMONIG • VIEL GUTES FUR
WENIG GELD • SOMMER-SCHI1^	- VIEL GUTES FUR WENIG GELD
SOMMER-SCHLUSS-VERKAUr SCHLUSS-VERKAUF IM K' VERKAUF IM KAUFHA' KAUFHAUS SAMO K
Besuchen Sle uns unbedingt aul der
KKRNTNER HESSE
vom 10. bis 20. Augusf 1961
Wir zeigen Ihnen in unserem reprasenfativen, 300 qm groBen
EIGENEN MESSEPAVILLON
eine eindrucksvolle Schau moderner Raumkunst
VViinschen Sie sich was
Wir konnen Ihre Einrichtungsvvunsche erfullen: In unserer grofien M6belauswahl finden Sie vom Ein-fachen bis zum Ausgefallenen alles, was Ihr Herz begehrt. Und das Schone dabei ist, dafi Sie Ihre gesamte Einrichtung bei uns auch auf begueme Teil-zahlung kaufen konnen. Nach einer kleinen Anzah-lung liefern wir sofort frei Haus.
a Unsere Ijcste Reklame ist die stiindig steigende Zahl zufriedencr Kunden. q Die Austvahl ist uniibcrtroffen.
q Wir fiihren nach wie vor das gunstigste Volks-Schlaf-zinuner.
BS Uesithtigcn Sie unsere neue Teppich- und Vorhang-stoffe-Abtcilung.
D Beratung durch unsere Architekten und Zustellung mit eigenen Mobelautos kostenlos.
U Kreditgewalirung zinsenfrei durch Eigcnfinanzierung und S\V-Kredit bis 30 Monate.
Diese Vorteile bietet Ihnen Ihr
Haus der gufen Mobel
KLAGENFURT, Theatergasse 4 . Tel. 50-24,52-62
WER
SAMONIG’
Schaufenster im
SAMONIG • VIEL '
VIEL GUTES FUT VVENIG GELD SOMMER-SCf VERKAUF IM KAUFHAUf/
SAMONIG GUTES F/
VVENIG/
SOMMF VERKAf/
KAUFH SAMO GUTEfi'
GELD I SCHUJ!
VERKA!
KAUFH SAMOv GUTES \
GELD *,
SCHLUSi VERKAUl KAUFHAL SAMONIG GUTES FUR\
GELD ° SOMr SCHLUSS-VERK.
IM KAUFHAUS V SAMONIG • VIEL v GUTES FUR V/ENIG GELD • SOMMER-SCFb.
SCHLUSS-VERKAUF IM Kr VERKAUF IM KAUFHAUS SA^.
KAUFHAUS SAMONIG • VIEL ^
SAMONIG • VIEL GUTES FUR WENf&^
GUTES FUR VVENIG GELD • SOMMER-SCHltr^^^«-**;*«^	FUR VVENIG
GELD • SOMMER-SCHLUSS-VERKAUF IM KAUFHAUS SAMONIG • VIEL GUTES FUR VVENIG GELD * SOMMER SCHLUSS-VERKAUF IM KAUFHAUS SAMONIG • VIEL GUTES FUR VVENIG GELD * SOMMER-SCHLUSSVERKAUF IM KAUFHAUS SAMONIG • VIEL GUTES FUR VVENIG GELD • SOMMER-SCHLUSS-VERKAUF IM KAUFHAUS
Smmet-ScMufl-tfeefauf
nicht gesehen hat, betriigt sich selbst!
Itesecaie mit ioUlen Uo*ute*t nicUt atlcs $aqe*t!
Deshalb besichtigen Sie unsere SCHAUFENSTER und urteilen Sie selbst
SAMONIG
VILLACH
AM SAMONIG-ECK
^jR WENIG GELD • SOMMER ^EID • SOMMER-SCHLUSS ■^-SCHLUSS-VERKAUF IM KAUF IM KAUFHAUS <FHAUS SAMONIG ^ VIEL GUTES FUR 7 VVENIG GELD MER-SCHLUSS VERKAUF IM KAUFHAUS TIG • VIEL UTES FUR VG GELD »CHLUSS AUF IM 1FHAUS l • VIEL VEN3G )MMER JIHLUSS UF IM 'fHAUS VIEL ENIG OMMER ŠCHLUSS /KAUF IM iAUFHAUS /NSG • VIEL /FUR VVENIG ID • SOMMER /1LUSS-VERKAUF yf IM KAUFHAUS SAMONIG • VIEL a; GUTES FUR VVENIG ,<^10 GELD • SOMMER ^ELD • SOMMER-SCHLUSS MER-SCHLUSS-VERKAUF IM LUSS-VERKAUF IM KAUFHAUS IM KAUFHAUS SAMONIG • VIEL
fi
!fh
£
iOM
^cHLUSS
Mali oglasi
Passap pletilni aparati priznane kakovosti: PASSAP AUTOMATIC - PASSAP P 12 - PASSAP DUOMA-TIC — na KoroSkem velesejmu v lopi (Halle) II pri Fa. SATTLER.
Passap pletilni aparati uživajo svetovni sloves:
PASSAP DUOMATIC je edini pletilni aparat z vgrajenim avtomatom za vzorč-kanje — na KoroSkem velesejmu v lopi (Halle) II pri Fa. SATTLER.
Perlon - popelin - terylen in lodnaste plašče za dame in gospode
nudi poceni
TOaLchez
KLAgENFURT, 10. Oktoberstr. 2
Jahm imšek
ŠT. LIPŠ - TIHO JA 2 posta Ebemdorf — Dobrla ves
Kolesa, motorna kolesa vseh vrst (Roller, Moped)
RADIO-APRATE
ELEKTRIČNE PEČI - ŠTEDILNIKE
Hladilniki — pralni stroji GLASBILA Gramofoni in plošče Otroški vozički
Vsi gospodarski in poljedelski stroji, traktorji in motorne žage ter vsi nadomestni deli. — Tudi na obroke!
Telefon 04237 - 246 Cenike dobite brezplačno!
Največja izbira! Najnižje cene!
Polefno blago in perilo pri
L IlUuUee
Klagenfurt Alter Platz 35
Auto-iHledm
VILLACH
FUR JEDEN DAS PASSENDE FAHRZEUG
PKW 500 bis 2300 ccm LKW von 1,1 bis 8 Tonnen
Sattelschlepper bis 26 Tonnen
Raupen von 40 bis 80 PS, mit Planier- und Ladeeinrichtung
Hubstapler 0.6 bis 3 Tonnen, elektrisch und Diesel
Karnfner Messe — Block K
Radioaparati Šivalni stroji Kolesa
V VELIKI IZBIRI
(IZadL&kaiu
KERN
Klagenfurt. Burggasse
Ugodna plačila na obroke
ObISčite nas na velesejmu
Qledališče v Celovcu
LETNA SEZONA 19(11
Petek, 18. avgusta: Gostovanje „Wiener Wer-kel” z „Hereinspaziert”, kabaret. — Sobota 19. avg.: Der Fiirst von Monterosso”, opereta. — Nedelja, 20. avg.: Der Furst von Monterosso, opereta. — Sreda 23. avg.: Einc etwas sonderbare Dame, komedija. — Četrtek 24. avg.: Der Fiirst von Monterosso, opereta. — Peter 25. avg.: Spitzenhaubchen und Arsenik, komedija. — Sobota 2G. avg.: VViener Blut, opereta. — Nedelja 27. avg.: VViener Blut, opereta.
ZaZotek vseh predstav ob 20. uri.
SLOVENSKE ODDAJE V RADIU
PONEDELJEK, 21. 8.: 14.15 Poročila, objave. Pregled sporeda. — Zvočni obzornik. 18.00 Pot? do smisla življenja. — TOREK, 22. 8.: 14.15 Poročila, objave. — Otroci, poslušajte. — SREDA, 23. 8.: 14.15 Poročila, objave. — Za našo vas. — Kar želite, zaigramo. - ČETRTEK, 24. 8.: 14.15 Poročila, objave. — I. Grafenauer: M. Majar Ziljski. — PETEK, 25. 8.: 14.15 Potočila, objave. — Od popevke do popevke. — SOBOTA, 20. 8. 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca. 18.25 Oblaki so rdeči. — NEDELJA, 27. 8.: 7.30 Duhovni nagovor. — S pesmijo in glasbo pozdravljam in voščimo.
EutaaaiaBssssiEa
n
S Najnovejši
■
a
■
■
■
H
MODELI BLUZ
v najboljši kvaliteti in največji izbiri
<r
Klagenfurf, BahnhofstraBe 9
saraEHasmmKissiEnBHHmEaaEESsaBiflfl®80
List izhaja vsak četrtek. - Naroča se pod naslovom: „Naš tednik - Kronika", Celovec, Viktringer Ring 20. - Naročnina mesečno 7.- šil., letno 80.- šil., za inozemstvo 0 dolarjev letno. - Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. - Odgovorni urednik: Janko Tolmajcr, Radiše, p. žrelec. - Tiskarna Družbe sv. Mohorja, Celovec, Viktringer Ring 20. - Tel. štev. uredništva in uprave 43-58.
aHMMBaH9BBaB«Banw