63
Kaznovana predrznost
Da-si ae sneg lcži po naših domačih gorah in nam veter krivec Se vedno mralo brije okoli ujes. vendar ne miruje prettidna moč narave. ki jo vjbiiji vesela pomlad. Ta prefndna moč dela nevtrudeno, da nam prinese vsati dan kaj notega ter nas tako razveseljuje s svojo prijetno menjavo. Solnčna stran našib gora je nž6 slekla sneženo obleko in z gorkoto napojena livada nam nže deli prijetne Šopke temno-zelene tratnice. Iz atarega mahovja pa se drigajo gota, sočnata in po ped visoka stebeJca črnega teloha (schwaite Siresffnra), ki ima debelo, črno koreaino, iz katcre požen6 pri tleh stojeii listi- Užž na prvi pogled se nain ta rastlhia ne zdi nič kaj prijetDa, ter nas nehoti opominja na hndobnega in sovražnega Sloveka. In uijsmo se varali! — Ta rasllina je lmdo strnpena in cveti uže zgodaj v pomladi. Ako se njena črna korenina posuši ia v prab stoiče, ter se ta prah ponoslja, naredi strašoo kibanje.
Gospod učitelj so otroke v Soli natanko podučili o tej raBtlini, ter je svahli pred bjo ; a to je bilo že vae premalo, da bi ne bij sosedoir Jožek po-kusil Dekoliko njenega strupenega praha. Iz šole dora6? prišeUši, tak6j gre 7 MižDji gozdičels, da si ondu izraje uejtoliko telohovib korcnin, katiTe doma na peči posuši jn v prali zmelje. To se zna, da njegovi sUriši uijso nifi vedeli o tem.
Druzega dne je bilo vreme prav ugoclno za triSbljeuje in plemeoitenje drem; zatorej gred6 Jožkori stariši v sadovnjak, da otrebijo ovoSno drevje, Iz hiše gred<JS naroSajo .ložkn, naj ostane v gorkej izbi ia se jgra s svojimi mlajSimi bratci in sestrami. To je bilo Jožku zeW všeč, ker je mislil pri-pravijeni pnth aosJjati. Ja resl kom&} stnriši &Lide|& tz hjše, vžš inja Jtfžek strupani prab v rokah, noslja ga, in ga tudi svojiin bratcem in sestram po-nndi. Ali jojnjini! uže v malo minutah se pokažejo uasledki predrznega noslanja stmpenega prabii. Otroci se spogledajo in začn6 kibati, da je bil« st.-ab iii groza. To ae zna, da so se iz začetka drug dcazemu smijali, ali kmalu se zui-iio jokati in v pomoe klicati. Slariši prihitč v bišo, da vidijo zakaj se otroci jokajo. In kako se ustrasijo, videč kihajoče otroke, ki ne mo-rejo povedati od kod jim je to kilianje. Prestrašeua mati uruo prinesii polno posodo mrzle vode, s katero otrokora glave uinivajo. To je pomagalo. Zua se, da je zdaj moral Jožek svojo predrznost izpovedati. Oee ga ostro posvarč in rek6, da se naj otroci danes Se posebno svojema augelu viruhu zahvalijo, ker on je skrbel zato, da jim je še o pravem časa priSla pooKir. Kako lehko bi jim bile vsled hudega kihanja Cnttte žilice popokale ia Jožkova prcdrznost bi bila njihove prezgodnje siurti kriva.
Otroci, ne bodite predreni, ker predranost se sama kaznuje. — Vijemite in storite to, kar vam modri in izkušeni ljndje sovetujejo. Kdor neiie drugih. posluSati. mors sam iikušati. a lastna iztušuja rada prese-ja. Kdor za dobre nauke ne mara in samega sebe za modrega ima, tak človek gre v pogub-ljenje tea' sam sebe vara,
^____^_                                   Ognjeslav Cizelj