196. flevMo. » uiMiu, ■ štitio, 26. avgnjh mi XUO. leto. »Slovenski Narod- velja: v Ljubljani na dom dostavljen: celo leto.......K 24*— pol leta.......9 12*— četrt leta ...... , 6*— na mesec......„ 2*— v upravnistvu prejemam celo leto.......K 22*— pol leta........11 — četrt leta......, 5*50 na mesec......, 190 Dopisi naj se franki raj o. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Enailova ulica si. 9 (v pritličju levo), telefon it 34. likala vsak dan svečar tsvsssssl nodelle In praznike. Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari. številna vel|a tO vinarjev. Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Narodna tlakemaM telefon st 88. .Slovenski Naiod* velja po pošti: za AvstroOgrsko: celo leto....... K 25 — pol leta . 13 — četrt leta...... » 6'50 na mesec...... • 2*90 za Nemčijo: celo leto.......K 26- za Ameriko in vse druge dežele-celo leto......K 30-• Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ah znamka Upravniatvo: Kuallova ulica št. 5 (spodaj, dvorišče levo), telefon Si. 85, Sve šestdesetletnici. Te dni praznujeta šestdesetletnico svojega rojstva dva izmed najboljših mož. kar jih je od pamtiveka naklonila mila usoda slovenskemu narodu. »Oba Ivana« — dr. Ivan Tavčar in Ivan Hribar! Oba želita praznovati ta pomembni dan v najožjem rodbinskem in prijateljskem krogu ter sta že spričo našemu preresnemu političnemu položaju hvaležno odklonila vsako širše slavje. Vzlic temu pa kot verni kronisti kulturne in politične zgodovine slovenskega naroda ne moremo molče mimo tega dvojnega jubileja. — Saj sta dr. Ivan Tavčar in Ivan Hribar brezdvornno najmarkant-nejši prikazni v zgodovini politične in kulturne renesanse našega naroda. In tako tesno je spojeno zlasti njuno politično delovanje, da zgodovinarju ne bo lahko mogoče ločiti njunih imen. Najintimnejša prijatelja izza dijaških let sta skoro istočasno stopila na politično po-zorišče in s tem tudi na čelo narodno-radikainemu in naprednemu gibanju. Z vsako narodno in kulturno pridobitvijo slovenskega naroda v zadnjih treh desetletjih sta neločljivo združeni imeni teh naših dičnih dioskurov. Roko v roki sta stala ob zibeli vseh najvažnejših naših narodnih in kulturnih organizacij, drug za drugim sta načelovala naši narodni gardi, slovenskemu Sokolstvu, drug za drugim sta zastopala našo slovensko prestolico v deželnem in državnem zboru in drug za drugim jej bosta županovala, — njej in napredni stranki! Blagoslovljena bodi v imenu narodnega napredka taka tekma! Poleg tega napornega javnega in obilice poklicnega dela pa je našel dr. Ivan Tavčar še časa za udejstvovanje svojega emineninega pisateljskega talenta, s katerim je obogatil našo pripovedno literaturo s pravimi biseri Z Jurčičem in Kersnikom tvarja on ono triperesnico, ki je prva oddala posetni-co slovenske pripovedne literature pri oni kulturni Evropi, kateri nas je bil malo preje predstavil pesnik France Prešeren. Ivan Hribar pa je razvijal tačas svoj odlični organizatorični talent na narodno - gospodarskem polju in sio-prav zgodovina bo vedela pravično ceniti zasluge, ki si jih je stekel ta mož tudi na tem polju za ves slovenski narod in zlasti za našo belo Ljubljano. S posebnim ponosom še konštatuje-mo (last not least!), da sta oba ta odlična slovenska junaka od mladeniških let in do danes zvesta in neumorna sotrud-nika slovenske napredne žurnalistike in da bi zlasti »Slovenski Narod« brez dr. Tavčarja nikdar ne bil mogel doseči onega viška, na katerem danes stoji. Ivan Hribar pa je storil največ, da je dosegla slovenska napredna žurnalistika v ostalem jugoslovanskem in slovanskem svetu sploh oni ugled, s katerim se danes lahko ponaša. Ko torej z vsega srca blagoslavljamo leto 1851., ki nam je rodilo dva taka moža - vodnika, navdaja nas iskrena želja, naj bi ju mila usoda ohranila slovenskemu narodu čila in čvrsta, kakor se danes veselita pomembnega jubileja, še dolgo, dolgo vrsto let! Nam v blagor, mladini v vzpodbujo! Živela bivši in bodoči primator slovenske prestoffce! Slovensko vseučilišče. Pretekli četrtek je priobčil zagrebški »Obzor« uvodnik o slovenskem vseučilišču. Članek je pisan s toliko toplino in s tolikim razumevanjem, kakor da bi bil izšel izpod peresa rojenega Slovenca. Zahvaljuje se piscu na obrambi slovenske zahteve po lastnem vseučilišču priobčil jem o ta članek v celoti, da spozna slovenska javnost, kako ume braniti naše postulate hrvatski list v nasprotju s slovenskimi klerikalnimi časopisi, ki smatrajo stremljenje po slovenskem vseučilišču za tako brezpomembno in nevažno, da si je celo drzneje javno bagra tel izovati, kakor je to storil pred kratkim »Slovenec«. Evo članka: »Nihče ne more Slovencem odrekati njihove politične in narodne individualnosti. Oni jo tudi pri vsaki priliki naglasa jo in uspešno kažejo pred javnostjo. Etniško in jezikovno je dokazano, da so narod za-se. Lic onim, ki črpajo svoje znanje samo iz mimogrede zbranih fraz in dnevnih strankarskih gesel, to ni /iiano, kakor jim vobee ni i>oznato mnogo tega, kar spada v znanstveno področje. Tem so Slovenci planinski Hrvati ne glede na to, ali oni to narodno ime sprejemajo ali ne. Na bučnih banketih se da to razumeti, ne trpi pa tega realni razvoj naroda, ki se razvija na temelju posebnih svojih tradicij in ki se bori za svojo narodno individualnost z uspešnejšimi sredstvi in z močnejšim odporom proti tujemu navalu, kakor tisti, ki hočejo, da s frazo Velike Hrvatske osvoje svet. Slovenci so danes močnejši od nas, analfabetizem je pri njih manjši, njihova narodna borba je intenzivnejša, ker se bore proti dvema velikima narodoma: proti Nemcem in Italijanom. V tej borbi so se okrepili in ojačili in ne samo da niso oslabeli, odnehali, marveč nadaljujejo to borbo z vso energijo. Vzpričo tega se ni čuditi, ako so že lansko leto prav z ozirom na te svoje uspehe ter smatrajoč se za enakopravne z Nemci ne samo na političnem, marveč tudi na kulturnem polju, stavili svoje zahteve gle: de pomnožitve ljudskih šol, gimnazij in realk ter glede ustanovitve slovenskega vseučilišča. Opiraje se na to, kar so dosegli s svojo lastno močjo brez glasnih da-vorij, a s tihim delom so pokazali in dokazali, da jim gre vseučilišče že zaradi tega, ker so že obstojala slovenska predavanja na vseučilišču v Gradcu in ker so že začetkoma 19. stoletja imeli visoko šolo s tremi fakultetami, ki jo je osnoval Napoleon po svojih namestnikih z namenom, da jo pntem dvigne na stopnjo vseučilišča. Ako že torej tradicija dokazuje, da so imeli Slovenci pred raalo-dane poldrugim stoletjem svojo visoko šolo, ako danes produkcija v slovenski inteligenci priča, da so kvalificirani za tak zavod, ako končno Slovenci čutijo tudi potrebo, da vzgojn je jo svojo inteligenco v narodnem duhu in v materinskem jeziku, kdo, ki je kulturen, se bo dvignil in rekel, da so slovenske zahteve neupravičene! Prepričani smo, da bi te pravice i mirno dušo ne mogel nihče odrekati Slovencem. Toda so ljudje, ki jim je ta uspeli trn v očesu, ker se je prvi korak za uresničenje teh zahtev storil v Pragi. Ti ljudje so se pojavili med samimi Slovenci v krilu slovenske klerikalne stranke v osebi dr. Šuster-šiča. Za njim so jo udarili tudi pri nas nekateri listi, ki so pritrjujoč dr. Šusteršiču, tolmačili imenovanje prvega slovenskega docenta ua češkem vseučilišču v Pragi kot korak, nai>erjen proti slovenskemu narodu, zlasti pa proti reciprociteti zagrebškega vseučilišča. Nihče, kdor le količkaj pozna dr. Šusteršiča in njegovo stranko, jih ne bo obdolžil, da so premalo Avstrijci, in vsakdo, kdor je poučen o programu te stranke, bo vedel, zakaj so prav slovenski klerikalci proti imenovanju slovenskega docenta na češkem praškem vseučilišču. Slovenski klerikalci se ne vznemirjajo radi tega, ker vidijo v tem odgoj i te v končnega realizovanja slovenskih visokošolskih zahtev, ne vznemirjajo se, ker je baje s tem preprečena reciprocitetazagrebškega vseučilišča, marveč slovenskim klerikalcem je ležeče samo na tem, da se Slovenci ne vzgojujejo v Pragi. Z neoprezno naivnostjo potrjujejo to tudi dr. Šusteršičevi branitelji, ker tudi oni so v modernem življenju kakor slovenski klerikalci al-hinosi. Torej samo za to, ker slovanska mladina ne sme črpati znanosti v Pragi. češ. da bi se s tem vzgojevala v modernem duhu, samo zategadelj naj ne bo slovenske doeenture, te prve etape slovenske univerze, če tudi bi se le-ta imela ustanoviti šele v daljni bodočnosti. In samo zaradi tega. ker je v nevarnosti reciprociteta zagrebškega vseučilišča, naj se prepreči imenovanje slovenskega docenta in vobee ustanovitev slovenske univerze. Naj se torej raje slovenska mladina še nadalje odtujuje svojemu narodu na nemških vseučiliščih, nego da pohaja v Prago, ker radi pomanjkanja reciprocitete ne more v Zagreb; naj Slovenci raje še nadalje ostanejo brez vseučilišča, ako se hrvatski univerzi neče priznati reciprociteta. Tako mislijo branitelji dr. Su-steršičevi tostran Sotle o slovenskih vseučilišnih zahtevah, še več, oni pravijo, da je že sama misel na slovensko vseučilišče vzpričo že obstoječega hrvatskega — luksus. A zakaj? Ker baje nimamo dovolj dušev- nega kapitala, da bi vzdržali na višini taka dva zavoda! Verujemo, da med našimi branitelji in zagovorniki dr. SuslerMča takega duševnega kapitala ni. To svojo iskrenost bi Juh ko zamolčali, ker stvar že rezultira \l tega, da se upirajo temu, da bi m mla dina vzgojevala v znanstvenem duhu. Tada v kakem duhu s** naj mladina vzgojuje, ako ne v znanstvenem! . . . Hrvati, ki se ne identificirajo s kulturnimi albinosi, žele Slovencem, da se iz vo ju jejo čim najpreje svoje vseučilišče in da potem zamenjavat-« hrvatsko in slovensko vseučilišče med sal>o profesorje, da bi se s tem čim najbolj poznavali ter njaj sabo tekmovali v luči znanosti, a ne o tem, kako bi se znanosti željna mladina potisnila v temo klerikaJizma pod krinko nacionalizma.^ Kolino le vredno Meri-bolno hvalo. .»Slovencu« in »Domoljubu« je od zadnjih drzavnozl>orskih volitev, zelo pri srcu bivši kočevski kaplan Kopitar, ki je pa zoaj uajzagrizenej-ši klerikalni fanatik. Predzadnji »Domoljub« piše: »Znano je, kako so kranjski liberalci še ne pred enim letom slavili gospoda kaplana Kopitarja, ki je ustanovil na Kočevskem izobraževalno društvo in imel zavoljo tega z Nemci opravka. »Naroda in »Jutro« sta o njem pisala uvodne Članke, ga slavila kot najidealnejše-ga slovenskega duhovnika, ga proglasila za narodnega mučenika. Zdaj pa beremo v ravno istem »Narod n< in »Jutru« skoro vsak dan najostmi-nejše napade na ravno istega kaplana Kopitarja, ki v Leskovem pri Krškem izvršuje svoje dušnopastirske dolžnosti tako kakor na Kočevskem, le s tem razločkom, da je tam imel za nasprotnike Nemce, tukaj pa liberalne Slovence. Pred nekaj meseci še naroden mučenik, je danes Izvržek vsega človeštva. Iz tega lahko vsak razvidi, koliko je vredna liberalna pohvala!« Toda ravno usoda kaplanu Kopitarja nam prav jasno dokazuje, koliko je vredna klerikalna hvala. Klerikalno časopisje je začelo kaplana Kopitarja šele v poslednjem času hvaliti, ko se je le-ta uvrstil med LISTEK. Društvo lepih lastnosti. Priobčil Blaž P o h 1 i n. Miklavž Peteršiljček je imel po štiriindvajset ur časa na dan in sicer takega časa, da je ž njim razpolagal po vsej svoji prosti volji. Miklavž Peteršiljček je namreč zadel glavni dobitek pri srečkanju in od takrat je bil sam svoj gospod. Preje se je ukvarjal s peresom v advokatski pisarni, kjer je moral skoraj krvavo zaslužiti mesečnih osemdeset kronic. Ko je pa potegnil kot za maslo lep kupček tisočakov, obesil je na kol svoj mukotrpni posel ter živel brezskrbno, kolikor je vedel in znal. V tej brezskrbnosti mu je pa postalo dolgčas in v tem dolgčasu se je porodila v njem velika ideja. Peteršiljček je bil vsikdar idealist In v svojem najskrajnejšem idealizmu je osnul »Društvo lepih lastnosti«. Kakor je bil idealen Miklavž Peteršiljček, tako je bilo idealno tudi to društvo. Smoter ali cilj njegov bi bil, da se zatirajo v članih vse strasti, goje pa samo dobre lastnosti. Vsakdo mora v tem oziru stremiti po čim večji popolnosti. Ker živimo dandanes v največjem navdušenju za društveno življe- nje in ker smo Slovenci vsikdar zavzeti za vse dobro in idealno, je tudi Peteršiljčkova ideja padla takoj na plodovita tla v ravnokar preorano in prerahljano zemljo, kjer je precej skalila. Miklavž Peteršiljček je hotel, da njegova ideja in njeni blagi nameni prodro čim prej v vse sloje milega nam naroda, zato si je izbral za odbornike osebe iz najrazličnejših stanov. Ko se je odbor sestavil, bil je Peteršiljček predsednik, mesar Štefan Cebriček podpredsednik, linto-maz Blaž Pohlin tajnik, krojač Juri Zmazek njegov namestnik, posestnik Damjan Ščurek blagajnik, učitelj Miha Strah njegov namestnik, odborniki brez portfelja pa branjevec Luka Korun, črkostavec Urh Sti-skač in uradnik Jernej Dundek. Do druge, odborove seje se je gibalo notranje drutveno življenje v najlepšem tiru. Pri tej seji so se pa pokazale v medseliojni vzajemnosti in ciljih društva strašne razpoke, kakor nam priča stenografični zapisnik, ki ga prinašamo tu verno po originalu. Zapisnik se namreč glasi: »II. odborova seja, ki je bila ob 8. zvečer dne 10. decembra 1910 v gostilni »pri mladi vdovi«. Navzoči gg. Peteršiljček, Cebriček, Pohlin, Zmazek, Ščurek, Strah in Stiskač. Korun in Dundek sta so opravičila. Prvega boli trebuh, drugega pa glava. G. odbornik Stiskač opomni pikro: »Bab se bojita!« G. predsednik otvori sejo, proglasi sklepčnost in pozdravi navzoče. K besedi se oglasi g. podpredsednik Cebriček. G. predsednik da g. podpredsedniku besedo. G. podpredsednik vstane, iz očesa mu pa pade debela solza. G. predsednik gospodu tajniku: »Prosim, da pride to v zapisnik!« G. podpredsednik začne z joka-jočim glasom in zroč v napol prazen oziroma na po! poln kozarec »Slavni odbor!« Nova svetla solza mu pridere iz drugega očesa in pade na tretji gumb telovnikov (opomniti je, da ima g. podpredsednik precej širok telovnik in dvojno vrsto gumbov). »Cenjeni navzoči!« G. podpredsednik izpije iz napol praznega oziroma napol polnega kozarca do dna. »Gospoda moja! — Ali sem jaz res osel!« Te besede učinkujejo kot električni tok. Vse se spogleduje zdaj na levo, sdaj na desno, zdaj preko mize. Nihče ne ve vzroka tem besedam, vse je zbegano — razen g. tajnika — g. odbornik Strah pa želi pomirjevalno vplivati na gg. soodbornike in ponavlja: »Le parlamentarično, le parlament arično!« Te besede vspodbodejo g. podpredsednika. »Ali mislite mene učiti, gospod Strah t« vpraša ves razljučen. G. Strah ne reče nič. G. predsednik: »Prosim g. govornika da se izrazi jasneje v svojih izvajanjih!« Splošno odobravanje in ploskanje. »Ali sem jaz osel?« vpraša g. podpredsednik in z zmagoslavnim pogledom premeri vse navzoče od g. predsednika naokoli do g. tajnika, med katerima sedi. »Kdo pa pravi, da si?« poseže tu vmes g. predsednik. G. podpredsednik strese z glavo, iz grla se mu pa izvije bridek vzdih. Dve debeli solzi se pokažeia v očeh ter se strkljata navzdol. »Gospoda moja!« nadaljuje g. podpredsednik in si briše z rdečim robcem pot s čela in solze is oči. Ko smo ustanovili to društvo, mislili smo, da smo izbrali v njega vodstvo najboljše moie, kar jih je bilo dobiti. A bridko smo se motili. (Obče začudenje in spogledovanje. Ogorčen medklic: Kam cika? G. Strah kliče: Le parlamentarično!) Glejte, ni vam vsem znano, kaj ee je dogodilo enoči, zato vam povem, da sodite potem o moji današnji razburjenosti. Sinoči smo krokali jaz, ter Ščn rek in Zmazek. In kaj se je dogodilo? Zmazek mi je rekel, da sem oscL« »Lažeš!« zakriči g. Zmazek, »la žeš, kot si dolg in širok.« »Kdo laže?« vprašuje srdito g. podpredsednik. »Ti!« odvrne g. Zmazek. »Ni res?« vpije g. podpredse*!* nik. »Res je!« kriči g. Zmazek. »Lažnik!« »Ti si lažnik!« »Ti si, cigan ušivi!« »Baraba umazana!« »Fej te bodi!« »škandal takle podpredsednik.* »Sramota tak odbornik.« » Pijanec la, »Krava!« »Bik kc »Tele J« »Osel!« »Ali slišite, da mi pravi oeer?* Kriči g. podpredsednik in vrže kosa. rec v g. Zmazka, da se mu razleti nt čelu in da tega obrije rdeča kri. G. Zmazek pograbi svojo četrt, k: je do polovjee polna oziroma prazna ter jo vrte v. gr. podpredsednika, k: ga zadene preko ust, da se razleti oV njegovih zobeh in da je čuti samo zar četek neke psovke najnovejšega ko ©ajhujše klerikalne priganjace in agitatorje, ko je postal nasilen ravno nasproti oni stranki, t. j. narodne-napredni stranki, ki edina ga je v Kočevju branila in ščitila. Nepobitno dejstvo je, da so klerikalci kaplana Kopitarja preganjali, da ^o g8 izgnali iz Kočevja, kjer je ravno nastopal kot Slovenec, ne pa kot pristranski klerikalni fanatik. Žalibože je pa kaplan Kopitar ravno tak značaj, kakor so vsi klerikalci. Prej navdušen narodnjak je postal čez noč strasten nenarode.n klerikalec, ki je z lažmi in najpodlejširn obrekovanjem napadal ravnoiste naprednjake, ki so ga pred meseci resili steklih Kočeveev. Navesti hočemo par jako značilnih mest iz nekega pisma, ki ga je pisal kaplan Kopitar nekemu navdušenemu naprednjaku. O napred-njakih pravi: »... napravil si mi vesel trenotek, da sem se živo spomnil na tvoje okrožje, pri katerem sem — izgnan in preganjan od takozvanoga duhovnega sobrata — tako zelo csamljen našel tolike vueme in umovanja. Uvidel sem, da nas narodna misel prav lahko edini, ako je poj-movana tako čisto in nesebično, kakor nas je edinila tam doli na Kočevskem.« O svoji prestavitvi piše: »Moralno sem bil silno poražen! Osebno izdan, na Sturgkhov pritisk dz Kočevja izgnan, sem bil ves obupan in poln maščevalnosti. Pa sem si premislil: V Ljubljani so mi krogi S. L. S. zatrjali. da »stranka ni Škot* in škof ni stranka« in »da ima minister Sturprkh do škofa... (!)... Ce ima torej cela stranka pri tej moji osebni zadevi tako malo vpliva pri škofu, kaj Šele ubog kaplanček. Jezilo me je le to. da je >Slovenee<: pisal, reete: lagal, da sem sam prosil proč iz "Kočevja. Še bolj nerodno se mi je to zdelo, da je »Slovenec« rekel, da sem jaz se izjavil, da je laž, da so me spremi je vali Sokoli. Še danes sem hvaležen gg. Cepinu in Oswaldu prav iz srca, da sta me tako pogumno in požrtvovalno krila in branila pred izbruhi kočevske nasilnosti! — V resnici občudujem »Slovenčevo« spretnost v zavijanju ... »Slovenec« se gotovo ne bo znosil nad škofom, kak kaplanček se pa mora dati ropotu n-knt i« kot quantite negligeable!red sodiščem zagovarjati zaradi svoje nasilnosti, katero dandanes uganja v Leskove u v ravno istem stiln, kakor so jo uganjali kočevski Nemci proti njemu. V»Sloven-cu« napada na najbolj nesramen način naprednjake — torej v listu, o "katerem se je sam izrazil, da laže in zavija. Torej pristen klerikalen značaj! Značilna je pa pred vsem tudi sodna kaplana Kopitarja o pisavi klerikalnega glasila »Slovenca <-. »len najhujih klerikalnih agitatorjev je torej priznal, da .ie »Slovenec« spreten v zavijanju in da laže — torej sodba, ki smo jo mi že opetovano izrekli. L—xc.~ " t- iTn.-::. i:. i r" • Gg. odborniki se razdele v dva tabora. Nekaj jih je za g. podpredsednika, nekaj pa za g. Zmazka. Začne se splošen boj s pestmi in steklenicami ter stoli. G. predsednik miri, g. Strah kliče: »Le parlamentarično!«, g. tajnik hiti pisati, a vse nič ne pomaga. V pretepu dobi g. podpredsednik s stolom udarec preko ušes, da omahne in pade ter prevrne mizo. V tem pridrvi v sobo policija, ki poseže vmes z golimi sabljami ter odvede seboj štiri gg. odbornike. Ker so samo trije še navzoči namreč g. predsednik, g. tajnik in g. Strah, je Meja nesklepčna, kar proglasi g. predsednik z obžalovanjem, da je prišlo do tako žalostnih posledic« Tako zapisnik, ki mu smemo do pičiee verjeti, ker ga je sestavil tako verodostojen človek, kot je Blaž Pohlin. Drugi del te krvave zgodbe kakih štirinajst dni nato pred sodiščem, kjer so stali gg. Cebriček, Zmazek, Ščurek in Stiskač zaradi telesnih poškodb in bili tudi vsak primerno obsojeni. S tem pa je tudi zapečatena usoda »Društva lepih lastnosti.« G. Peteršiljček je izprevidel, da nima to društvo življenjske moči, ker če je med najboljšimi močmi, na katere je stavil ves svoj up, prišlo do takih *zapletljajev«, potem res ni verjeti, da bi moglo obstajati. Zato pa križ čez njo! Iz tega piana se nam jasno slika in pravi značaj klerikalne stranke in njenega glasila. K Motln oMtostta Miniram i Kritem. Pri zadnjih drzavnozborskih volitvah smo mislili, da je nemogoče še povečati zbesnelo podivjanost Kristusovih namestnikov. Ali ljuto smo se zmotili. O tem pričajo priprave in delo klerikalcev za občinske volitve, ki se morajo, kakor je znano, izvršiti letos po vsej deželi kranjski na podlagi novega volilnega reda. Kaže se, da so vso svojo pozornost obrnili na Dolenjsko, ki je pri zadnjih drzavnozborskih volitvah ]X)kazala, da izginja tudi med kmečkim ljudstvom, moreča klerikalna tema in da je-napredni živelj pognal krepke korenine. Predvsem iztegujejo naši nasprotniki svoje grabežljive roke po posesti občine krške. Tu je ustanovil I »red desetimi leti takratni župan g. dr. Romih s pomočjo drugih za blagor občine vnetih somišljenikov občinsko hranilnico, ki se je v tej kratki dobi tako okrepila, da so pred par tedni dosegle njene vloge prvi milijon kron. In ta milijon klerikalcem diši. ker bi jim bil zelo dobrodošel, da bi razsvetlili z njim gosto t°mo, ki kraljuje v blagajni knezoškofa ljubljanskega! A manjka jim v dosego njih namenov poštenih sredsrev; zato delajo poštenjakoviei po svoji stari navadi s podlimi lažmi in obrekovanjem. .Teli so širiti med ljudstvom lažnjive vesti o baje slabem občinskem gospodarstvu, dasi je to vzorno in leži v rokah mož, ki vživajo po pravici vsestransko zaupanje. Take in enake lažnive vesti širita zlasti svetoduški župnik Jaka Žust in leskovški kaplan Andrej Kopitar, ki kažeta v svojem delovanju za »ljudski blagor« tako vnemo, da >mo v veliki zadregi, komu izmed obeh na i prisodimo prvenstvo. Ker pa ima. Žust kot tajmošter višjo Šar-žo, zato si oglejmo najprej, s kakimi lažmi bega on farane svoje župnije in sosednih far. Njegova fara mu je namreč premajhna, zato razširja svojo laži tudi po sosedni studeniški fari. kjer ima dobro oporo v osebi svojega duhovnega sobrata župnika Miška Horvata, znanega posili-pri-jatelja Ciril-Metodove družbe, ki ji je moral pred kratkim po posredovanju c. kr. okrajnega sodišča v Krhkem plačati 50 K. da mu je odpustil bivši državnozborski kandidat gosp. Bibnikar osebne žalitve. Tudi na obzirno leskovško faro je razširil ćaist svoj »delokrog«, kjer mu stojiUi zvesto ob strani dekan Sebvreiger in kaplan Kopitar, da ne omenimo njunih oprod, ki jih je posebno v Le-skovcu precejšnje število. Znanih je več slučajev, ki kažejo jasno, kako podlo zlorablja Žust verski čut kmečkega ljudstva v dosego ovojih namenov. Rekel je s priž-nice, da dela zoper cerkev in vero vsak, ki da pooblastilo za prihodnje občinske volitve kakemu naprednemu volilen in da stori s tem smrtni greh. Ravnotako dela zoper cerkev in vero in stori smrtni greh uidi tisti, ki ne da pooblastila njemu. Dalje straši Žust ljudi z grožnjo, da jih ob smrtni uri ne bo prišel obhajat in da jih ne no pokopal na blagoslovljeni zemlji, ako bodo napredno volili. O taki grožnji bi vedela povedati Marija Božič iz Palc, ki je podpisala pooblastilo naprednjaku. Končno omenimo še, da plaši Žust neuko ljudstvo s trditvijo, da bo morala občina plačati obstoječe dolgove vinorejske zadruge in telovadnega društva »Sokol« v Krškem, ako ostane občinski odbor v naprednih rokah« Povedali bi lahko še marsikaj o načinu, kako razumeva župnik Žust lepo nalogo dušnega pastirstva, a bodi za danes dovolj. Zato pa si oglejmo njegovega sobojevnika. Kopitarja, ki je na isti način, kakor župnik Horvat, z lepim doneskom pokazal Oiril-Metodovi družbi svojo naklonjenost. V kako virtnoznega lažnjivca je dozorel ta fant v lemenatu, kaže tale slučaj: Posestnica Šinkovec z Goleka je dala svoje pooblastilo naprednemu volilen. To je zvedel Kopitar, ki zanemarja svoje dolžnosti kot dušni pastir v največji meri, ne da bi to videl dekan Schweiger. Pač pa ima časa dovolj, da vohuni od hiše do hiše in z lažmi in s terorizmom nabira pooblastila za bodoče občinske volitve in preti s pogubljenjem onim, ki se ne pokore njegovi volji. Dejal je med drugim imenovani posest niči, da je s tem, da je dala svoje pooblastilo naprednjakom, podpijala dolžno pismo in se zavezala veliko plačati z« vinorejsko zadrugo in »Sokola« v Krškem. Zbegal je s tem ženo tako, da je bila popolnoma obupana in je hotela v tem svojem obupnem stanju skočiti v Savo* Ta slučaj kaže jasno, kake pro-paboe si vzgaja Škot v lemenatu. Gotovo je, da mora ljudstvo moralno padati vedno nižje, dokler ga vodijo duhovni falotje Kopitarjevega kalibra! _ Sliki i3zo volitev v kmečki oMnl. Moč klerikalne strahovlade temelji na kmetih, toda ako sploh kaj, kažejo ravno občinske volitve, ki se vrše letos po celi deželi, da gre s klerikalno stranko že skoro v diru navzdol; na zunaj še paradira s številom svojih zastopnikov in zastopstev, na znotraj se pa že vrši tisti značilni proces mas, ki je najboljši indicij tiste neozdravljive bolezni, ki ji pravijo zdravniki marasmus seni-lis... enaka na zunaj lepo pobarvani in čedno oblikovani, a na znotraj že popolnoma trhli stavbi... V vseh občinah rastejo protikl eri kalni glasovi kot gobe po dežju — le z najhujšimi nasilstvi in največjim naporom, ki meji že zelo ozko na zakonito dovoljena sredstva, se obdržme klerikalna stranka še na čelu posameznih občin, v drugih ji pa še to nič ne pomaga ... Tudi v veliki in lepi naši občini se opazuje ta zanimivi proces. Imamo že od nekdaj dve lokalni stranki, gornjo in spodnjo, od katerih hoče vsaka imeti svoj občinski odbor in župana iz svoje srede. Tok časa pa je naredil iz lokalnih politične stranke: kontingent za spodnjo dajo farovži in njih privesek, za zgornjo pa samostojni, večji del imovitejši in obenem najinteligeutnejši možje cele občim-. Ta farovski privesek pa sestoji: 1. Iz onih, ki so v gospodarski odvisnosti jetrenih klerikalnih podjetij: 2. iz najzabitejših ljudi cele občine, ki še niso drugega videli kot Višir-je, Brezje in farovž; 3. iz moralično popolnoma propadlih za vsako dejanje sposobnih ljudi, ki so vedno tam, kjer se da kaj dobiti. Za tistih p ir mož poštenjakov, ki se v dični tej družbi še nahajajo, je pa samo še vprašanje časa, kdaj da potegnejo svoje neomadeževano ime iz te mla-kuže. To je verna slika obeh strank, o kateri bo vsak poštenjak, tudi začasni klerikalec, pritrdil, da odgovarja resnici. Sicer so pa naši klerikalci pri teh volitvah tudi z dejanji dokazali, da so inoralično popolnoma propali element. Kot običajno, sta tudi letos obe stranki postavili svoje kandidate; gornja izkušene in previdne može, cvet cele občine, znane po umnem gospodarstvu, neomadeževanem imenu in vrlem značaju daleč naokrog, spodnja, klerikalna, pa do zadnjega dne skoraj ni mogla dobiti saj zakonu odgovarjajočih mož iz svoje srede ... Agitacija pa se je začela že en dober mesec poprej. Obe stranki sta obhodili neštevilnokrat celo občino, vzpodbujali svoje volilce in pridobivali omahujoče — najbolj skrita gorska koča ni ostala skrita agitatorjem obeh strank, zadnji hlapec je za-dobil svoj pomen, ker številno sta obe stranki približno enako močni. Ako bi bili ostali obe stranki samo pri tem poštenem delu, bi bilo to silno zanimivo, toda klerikalci so šli dalje. Šenčurski organist, — ubocra farovška para! — je moral iti za občinskim slugom in pobirati za njim glasovnice, da bi ne prišle nasprotnikom v roke; te je pobral tudi brez vednosti volilnih upravičencev, kar lahko s pričami dokažemo. Ali ni to tatvina? — Kar on ni mogel dobita, to naj bi bilo dobilo šenčursko kaplane, ki sliši na ime Kmet. Bilo yt tako nesramno to od naših žuljev živeče človeče, da je svoje hranitelje — kar je pač vsak davek plačujoč občan! — hrulilo z ničvrednimi ljudmi, ako se mu ni dalo glasovnic*. No. zato so mu pa tudi marsikje pokazali vrata, na sodni ji naj bi ga izročili, kar bi bilo edino pravilno. Velesov-ski župnik Brešar je oznanjeval maše, za dež, da bi s tem ljudi lovil, toda bil je mnogokrat tako od agitacije zdelan, da je maso zaležal, dečim so ljudje čakali v cerkvi na oznanjeno mašo. Med agitacijo pa je delovala re-klamacijska komisija, sestavljeua od klerikalnega župana. Ze volilni imenik je bil tako vestno sestavljen, da je cela vrsta volilnih upravičencev manjkala, seveda slučajno skoro vsi naši; reklamacijska komisija je potem tako nepristransko poslovala, da je naše pod istimi pogoji odklanjala kot klerikalne sprejemala. Okrajno glavarstvo seveda ni moglo biti kos celi vrsti takih slučajev. Kaj pa naj povemo šele o volilni komisiji, ki je bila sestavljena v direktnem nasprotju s §§ 20. in 21. obe. volilnega reda! Navzlie temu, da so imeli cel volilni aparat klerikalci v svojih rokah, navzlic temu jim menda že prirojena žilica ni dala miru, da so se morali nekoliko oprijeti goljufije. t Stvar je bila lahka; šenčurski organist jim je nanosil legitimacij skupaj, pa tudi mnogo drugih somišljenikov ga je v tem krepko podpiralo in na dan volitev so odprli takoj pri županovem sosedu svojo podpisarno, kjer so se fabricirale vse za volitev potrebne reči. Saj so imeli vse brez vsake kontrole na razpolago! Bledo še ne polnoletno lemena tarče iz Predoselj, napol jetičen na stroške Knafljeve štipendije živeč mediei-nec iz Suhe ter gimnazijec K. iz Predoselj so vstopili kot uradniško osobje v to fabriko. S svetom in dejanjem pa so jih podpirali velesov-ski otrobar Brešar, znani predoselj -ski žganj ar - kaplan Kavčič in šenčurski Kmet. Dva člana tega pisarniškega osobja sta se par dni po vo-litvi bahala v Olševku: »Premejkr-šenduš smo jih goljufali, pa nam ti hudiči nič ne morejo!« Vedeli smo, kaj se* godi v tisti podpisarni v Peterčevi hiši, ali dokazati jim tega celo dopoldne nismo mogli, dokler popoldne že niso preveč predrzni postali. Neki fali rani klerikalni opekar se je s pooblastilom neke odlične velenarodne d*ime pojavil na volišču, kjer je bila ta odlično izobražena splošno znana dama pod križa na. To je pa bilo, menda že tudi volilnemu komisarju preveč. Vpraša ga torej: »Za koga volite?« Opekar: »Saj je, notri zapisano!« Komisar: »Kdo Vas je pooblastil?« Opekar: »Gospod župniklc > Bravo, bravo.« se oglase naše straže. Komisar: »Na to ne boste volili — pride pred sodnijo!« Naše straže: »Ako ne daste Vi, pa damo mi,« na kar se je opekar kot polit kužek izgubil. Obrnili smo se nato ekspresno na dotično damo in ta nam je odgovorila, da niti ne ve, da so pri nas občinske volitve, da ni dobila nobenih legitimacij in glasovnic niti dala komu kakšno pooblastilo ter nam blagovolila dati to izjavo na poljubno razpolaganje. Bomo že preskrbeli, da bo sod-nija preiskala, kateri župnik je tu prizadet aH velesovski Rrešar ali šenčurski Šiška, kdo je po krivem kot priča fungiral in kako so prišle legitimacije in glasovnice od župana v opekarjeve roke. Za nas, ki poznamo razmere in klerikalne ljudi, seveda to ni nobena ugaujka in potrudili se bomo, da tudi sodniji ne bo! Navzlic vsem tem lumparijam od klerikalne strani smo dosegli na-prednjaki zelo časten uspeh. Skoro 40% od oddanih volilnih glasov je naših in v vsakem tem glasu leži zavednost in prepričanje, da je prihod-njost naša. ker pravica in poštenost sta na naši strani! Proti občinskim volitvam bi bili lahko vložili uspešen ugover, toda mi hočemo, da se ta moralno propala klika popolnoma izzivi in da naše vrste v hudem boju u jeklene, da bo od Zaplate in Štefanje gore pa doli do vrlega Kranja tem ponosneje za-plapolal prapor pravega napredka in svobode! Napreden šenčurski občan. Predprodala hmelja v Sa-vlnskl dolini. Slavno uredništvo! K izvajanjem gosp. dr. Florija-na Kukovca iz Ljubljane glede pred-prodaje hmelja v Savinjski dolini, dovolite mi kot piscu prvotnega članka nekoliko odgovora in pojasnil, katera so tem bolj potrebna, ker g. dr. Florjan Kukovec dejanskega in pravnega položaja ne pozna in bi utegnili hmeljarji, kateri bi, nanašajoč se na njegove nasvete, riskirali pravde, trpeti občutno škodo. Da so pogodbe, s katerimi kupi trgovec, ki je v konkurzu, hmelj v svojem imenu, neveljavne, je samo ob sebi umevno in vedo pri nas to tudi lajiki. Zato pa smo na stališču (glej prvotni članek), da so pogodbe v veČini slučajev neizpodbitne in veljavne. Gotovo bodo tu in tam kake pogodbe neveljavne. Taki slučaji bodo nastopili zlasti tedaj, kadar je kupec hmeljarja prevari I, kadar je prodala hmelj oseba, ki v to ni pooblaščena n. pr. sin namesto očeta, ali kadar se je sklenila pogodba pod gotovimi pogoji, ki niso nastopili. Zato pa sem poudarjal v svojem članku, kakor poudarjamo to dosledno na vseh sestankih napram hmeljarjem, da se mora vsak slučaj soditi zase in da se ne da splošno govoriti o vseh slučajih. Mnenje, da mož ni pooblaščen hmelj v naprej prodati, je popolnoma napačno in je g. dr. Florijan Kukovec pač prvi, ki ga je izrazil. Pred-prodaja hmelja nosi v nekaterih slučajih, to je tedaj, kadar je prodana cela letina in ne gotova množina, značaj pogodbe na srečo (ne igre!) vendar je tudi k taki prodaji mož brezdvomno upravičen, ker ga je imeti v smislu § 1238 spi. dr. z. za upravitelja ženinega premoženja, dokler žena ne oporeka. V smislu $ 1239 obč. dr. z. jamči mož iz take uprave samo za osnovno lastnino (Stammgut) in mu ni treba polagati o hasku (Nutzungen) računa, če se ni to izrecno naprej dogovorilo. Med hasek pa je šteti brezdvomno tudi letino, ker rabi zakon ravno v tu v po-stev prihajajočem § 1276 obč. dr. z., kjer govori o kupu upanja, izraz hasek (Nutzungen). Kako bi tedaj mož letine ne smel v naprej prodati, če zanjo sploh ni odgovoren. Po stalni praksi je mož celo legitimiran skupno posestvo brez dovoljenja žene y najem oddati. Sicer pa v veliki večini slučajev mož ni prodal vsega hmelja, ampak samo gotovo množino n. pr. 2 ali metrske stote, v katerem slučaju izgubi pogodba značaj pogodbe na srečo 1275 obč. dr. z.) Pripomniti je tudi treba, da je cena, katera se je v predprodajnih pogodbah obljubila za hmelj povprečno 2 K; torej odgovarja povprečno ceni hmelja v navadnih letih in je torej razmema v smisla § 1275 obč. dr. z. No glede na to, pa se bode v veliki večini slučajev, ako bi prišlo do pravde dognalo, da je mož ženi že pred jesenjo povedal o predprodaji, katero je sklenil, ker je pač navada, da si zakonski o takih zadevah medsebojno poročajo in so bila predprodajne pogodbe sklenjene večinoma že spomladi, deloma celo že pozimi. Trditve, da bi bil moral kupec v smislu § 1276 obč. dr. z. izrecno prevzeti nevarnost nase, da bi bila pogodba veljavna, z jurističnega stališča ni mogoče resne smatrati in nima v zakonu nikake podlage; ravnotako trditev, da je pogodba veljavna samo, če kupi kupec natančno določeno mero za primerno ceno. e je povpn no plačevala, reelna in odgovarja ceni v normalnih letih. Da je pa vsak slučaj soditi po posebnih okoliščinah, pod katerimi je bila pogodba sklenjena, je pa bilo naše stališče od začetka, kakor tudi, da je treba pri javnem dajanju nasvetov v gospodarsko tako važni zadevi, kakor je letos predprodaja hmelja, skrajne previdnosti in pred vsem poznavanje razmer in nanje se nanašajočih določb, ker bi se sicer uteg. nilo itak že dovolj hudo prizadete hmeljarje tirati v še večjo nesrečo. Celje, dne 25. avgusta 1011. Z odličnim spoštovanjem Dr, Ernest Kalan. 0 stanovski orianftaclll absolventov kmetskih Jol. (Referat g. Sanci na na shodu v Novem mestu.) »Slogom rastu male stvari i nesloga sve pokvari.«: Hrv. nar. poslovica. V organizaciji je zadel človek izborno sredstvo za samopomoč in napredek. Kdaj m v kakih okolici-nah se je to zgodilo, se ne da dognati, da je pa to od davna nam pričajo razne socijalne celote n. pr. cerkev, država, itd. Vendar naše novejše organizacije imajo ves drugači cilj nego stare, ker stremijo za tem, da se združujejo poedinci enakega stanu, enakega poklica, zasledujoči enake cilje, da dosežejo čim več uspehov. Na notranje se poglobijo v svoje stvari, a na zunaj se razširijo. Vsi, kateri smo šli v kmetijske ali gozdarske šole smo vstopili v iste s enakim namenom, da po dovršitvi delujemo v prid kmetijstvu oziroma gozdarstvu. Vkljnb temu, po dovršenih naukih, se je marsikateri izneveril prvotnemu namenu in se podal drugam, iskati potrebnega kruha. V največ slučajih se je zgodilo to brez lastne krivde posameznikov, ker so bili v to primorani vs trebuhom za kruhom«. Velika množina absolventov teh šol je ostala več ali manj zvesta svojemu poklicu. Vse te, kakor tudi naš naraščaj naj naša organizacija združuje. V njej morejo in morajo najti koristi vsi začlanjeni obeolveuti gospodarskih šol, brez ozira na to, ko so vstopili v javno življenje, gospodarijo na lastnih posestvih, so v službah v enakih panogah, ali so vstopili v druge stroke narodnega dela. Vsi potrebujemo pomoči in jo dosežemo edino trdno združeni. Interes organizacije se mora kriti z interesi poedincev. Naša organizacija ne sme biti le shajališče in zabavišče poedincev, ampak mora imeti široko demokratično ali ljudsko podlago. Zato se ne bo zavzemala samo splošno za naš stan, ampak tudi za posameznike in v posameznih slučajih. To tem lažje ako bo oprta na Široko ljudsko maso, ki si jo bo pridobila na svojo stran s pametnim in priljudnim ravnanjem v splošno korist kmetijstva. Naša organizacija ne sme smatrati, da je dosegla svoj namen, če je imela par občnih zborov (pri katerih je imenovala nekoliko častnih članov), če je imela količino poučnih predavanj in shodov, če je naročila par poučnih časopisov, ali če je zna-niti priredila nekoliko veselic z igro in plesom (saj to vendar ni zabavišče). Postaviti si mora širši in vzvi-šenejši cilj. Pomniti treba, da pri današnjem vseobčem napredku zamore izhajati le izobražen narod, a pra-težna večina našega naroda je kmet->>kega stanu in tega moramo izobraziti. Ne smemo se zadovoljiti s primitivno izobrazbo, katero nudijo našemu ljudstvu ljudske šole. ki še poleg tega prezgodaj nehajo vplivati na mladino, niti ne s tem. kar nudijo posameznikom gospodarske šole. Naše narodno gospodarstvo treba povzdigniti, ker edino od gospodarsko močnega naroda zamoremo pričakovati uspehov. To se da doseči edino s poukom in izobrazbo. V tak namen so potrebni kmetijski nadaljevalni tečaji ljudskih šol, katere naj bi obiskovali mladeniči in dekleta do dvajsetega leta. Dalje kmetijski po-nčni tečaji vodjeni po st roko vn jaki h, poučni izleti združeni s poljudnimi predavanji, ker vtisk iz njih ostane V spominu skozi celo življenje. Iz dosedanjega izvajanja se razvidi, da organizacija sama na sebi ni smoter, ampak je le socijalno sredstvo, za dosego smotrov. Cim večji je smoter, tem večji je pomen organizacije. Za uresničenje smotrov pa ;e edino sredstvo »delo«. Delo je treba porazdeliti na pojedince in vsi skupaj dosežejo postavljeni smoter z vstrajnun delom. Poleg skupnega smotra, ki je glavni pogoj za obstanek organizacije, prihajajo v poštev krajevne razmere, gmotna sredstva, javno mnenje, vse to ima velik vpliv na organizacijo. Te treba prilagoditi organizaciji oziroma organizacijo : jbn. Ko je organizacija zasnovana, treba, da vstrajno dela, ker edino z delom doseže svoj namen. Vsak član ne sme samo zahtevati od organizacije svoje pravice, ampak upoštevati in zvrševati mora vse dolžnosti, ki mu jih ona nalaga, in ravno zato se od vsakega člana zahteva, da dela. Sam program ni zadosten, če niso elani delavni in če ne gledajo, da se v vsakem pogledu in slučaju program točno izvršuje. Svoje pravice in dolžnosti bo vršil vsak Član, a treba da so mu te do podrobnosti dobro znane, zato treba da je vsak v svoji stroki v svojem predmetu dovolj pončen, dovolj izobražen. Vse to zavisi od duševne kvalitete poedineev, zlasti pa od njih eneržije, ki vodi od spoznanja kaj je potrebno in koristno do dela, t. j. od teorije v programu do praktičnega izvajanja. Da toliko organizacij propada ali ne uspeva je v največji meri vzrok pomanjkanje eneržije pri poedincih, posebno še če se trudijo samo nekateri, dokler duševno in telesno ne opešajo, velika večina je pa brezdelna in se okorišča z delom drugih. Nemalokrat je kriv propasti in neuspehov tudi egoizem poedincev, kateri bi hoteli vse le zase izkoriščati. Čestokrat je kriva neuspehov tudi neprava in ne na pravom mesto Izrečena kritika, ki bi bila na pravem mesta in prav uvedena lahko koristna. Moralna dolžnost vsakega člana pa je, da ne stoji mrtev sredi društvenega življenja, ampak da se ga udeležuje z besedo in dejanjem. Sveta dolžnost mora biti vsakemu, da izvršuje program organizacije, kateri pripada kakor član in da skuša dvigniti njeno društveno življenje in ugled. Vsakemu prva dolžnost bodi, da podredi svojo osebnost popolnoma organizaciji in njenim težnjam. Seveda je potrebno, da vsak zataji slabe strani svoje osebnosti, pred vsem duševno lenobo, komodnost in brezbrižnost, ki je društvu najbolj v kvar. Ko organizacija to doseže, se ni bati za njen obstanek in procvit. Politična kronika. Državni zbor bo baje že takoj po 10. septembru sklican. Vzrok temu je ta, da je sklicanje čekega dež. zbora otežkočeno, ker priprave za spravno akcijo dalj časa trajajo, kakor so to pričakovali. Baron Gautsch je že skoraj končal vse predpriprave za jesensko zasedanje. Tudi zbornični predsednik, dr. Svlvester se je izjavil za to, naj se zbornica tako kmalu skliče. Češki cesarski namestnik knez T h u n je imel včeraj opoldne daljši pogovor s ministrskim predsednikom baronom G a u t s c h e m. V tej konferenci je knez Thun informiral ministrskega predsednika o razpoloženju, ki vlada na Češkem glede spravnih pogajanj in ki je bilo vsled postopanja čeških radikalcev zelo skaljeno. Konferenca je trajala čez eno uro. — Glasilo čeških radikalcev »češke Slovo« zavzema v svoji včerajšnji številki zopet jako ostro stališče napram spravnim pogajanjem in izjavlja, da brez jamstva, da Nemci prenehajo z obstrukcijo v češkeih deželnem zboru, ni misliti niti na kaka predpogajanja. m m • Dr. FiedlcT odločno odklanja po informacijah češko - radikalnega glasila, sprejeti v sedanjih razmerah kak portfelj. Domnevanje, da bi ministrski predsednik dobil z dr. Fiedlerjem tudi večino čeških glasov, je napačno, ker danes niso niti agrarci, niti narodni socialisti za to, da bi kak češki posanec vstopil v kabinet. Glede narodne avtonomije meni korespondenca »Centruin«, da mora biti, kakor hitro bo uzakonjena na Češkem, uveljavljena tudi v drugih deželah, v prvi vrsti na Štajerskem in Tirolskem. »Deutsch - bohmisehe Koreespondenz« se tem protivi in izjavlja, da se ne more enotna formula za vse dežele vporabiti in da to, kar se postane na Češkem zakon, ne more biti merodajno za Štajersko in Tire lsko. Proti koncu svoje polemike pa proglaša, da bo nemško - nacionalna zveza vedno podpirala zahteve Nemcev s Češkega, ravnotako bodo pa tudi ti podpirali nemške zastopnike ostalih dežel v boju proti temu, da bi se narodnostne razmere v alpskih deželah ureddile na način, kakor se bodo morda na Češkem. Nemci so vedno enaki. V Čehih zahtevajo narodno avtonomijo, na Tirolskem, Štajerskem in Koroškem, kjer imajo v deželnem zboru večino, pa tega nočejo. • e Ogrsko - hrvaški državni zbor je tudi včerajšnji dan brezuspešno \ porabil. Seja je bila opetovano nesklepčna. Posl. Geza Pol on y i je napadel vlado zaradi prepoved: kol-portaže »A napa«. Ta afera je včeraj zadobila precej drugačno lice. Pred preiskovalnega sodnika v tiskovnih zadevah je prišel pisatelj Anton K a 1 m a r , bivši odvetnik v Sobotici, in izjavil, da je on spisal oni članek v »A nap« 18. avgusta, ki je bil zaradi razžaljenja veličanstva konfisciran. Kalmar je prevzel vre odgovornost za omenjeni Članek. Kalmar je bil že pred leti obsojen zaradi razžaljenja veličanstva, ki je je zakrivil v neki zgodovinski knjigi o Habsburžanih. m Med skupnim finančnim mini-sirom Burianom in novim načelnikom bosanske deželne vlade generalom Potiorckom je postal baje konflikt. Spor se je razvijal od tistega časa, ko je bil Potiorek imenovan za načelnika deželne vlade namesto generala Varešanina in je postal zadnje dni akuten. Med Burianom, ki je bil pred nedavnim ča-soin v Ilidžih na letovišču, in Po-tiorekom je prišlo baje tudi do ostrih prizorov v hotelu »Bosna«. Potiorek je takoj po prihodu v Sarajevo zahteval, da se morajo vse niti vladnega delovanja v Bosni zbrati v njegovi roki in da mora Sarajevo v resnici postati sedež bosanske vlade, ne pa da se vlada Bosna is Budimpešte. V sarajevskih krogih so bili f»resenečeauf da je V a r c-i a n i n po razmeroma jako kratkem času podal demisija, daširavno je bilo znano, da je imel mnogo za slombe v visokih krogih. Sedaj zatrjujejo, da je imel še Varešanin konflikte s civilnim adlatusom baronom B e n k o m , ki dosledno izvaja Burianovo politiko. Varešanin se je vpiral sistematični inadžariza-cijl v Bosni, pa ni mogel doseči uspeha, ker so ga povsod ovirali. To jo bil pravi vzrok njegove demisije. Potiorek je to vedel, pa je takoj pri pri-hodn pokazal, da noče biti samo za dekoracijo. Burianova avdienca pri cesarju je bila v zvezi s tem konfliktom. Pravijo, da je šel Burian tožit Potioreka v Išl. * e O nemški kolonizaciji v Bosni in Hercegovini sanjajo »Leipziger Neueste Nachrichten«. Pozivljejo nemške poljedelce, naj se izselijo v Bosno in okrepe nemško pozicijo v teh deželah. Ta list poudarja da je Številno izseljevanje inoharaedan-skega prebivalstva, ki se je začelo pred dvema letoma z aneksijo Bosne in Hercegovine, odprlo zelo ugodne kolonizačne možnosti. Poljske in češke banke so se poprijele ugodne prilike, nakupile turška veleposestva in jih še z velikim dobičkom parcelirala med poljske in češke poljedelce. Tudi za Nemce bi bilo tu še mnogo prilik, kar se tiče parcelacija, kakor tudi kolonizacije. Posebno južnoru-ski nemški kmetovalci, ki se radi izseljujejo, naj bi se raje izselili v Bosno, kjer se lahko pridružijo on-dotnim že obstoječim protestantskim in katoliškim nemškim kolonijam z nemško cerkvijo in šolo, nego v sil drske in turkestanske stepe. Pomorska pot iz Odese do Adrije je pripravna in cena. zemlja je rodovitna in rodi žito, vino in sadje.— Parcelacijske posle čeških in poljskih bank si je list seveda izmislil, da lažje dela štimun-go za nemško kolonizacijo. e e Poznanjski Nemci se zopet vmešavajo v notranje avstrijske razmere, oziroma galiske in sicer na jako provokatoričen način. Najprvo so provocirali Avstrijo s tem, a so izgnali s svojega ozemlja avstrijske podanike, zdaj so pa začeli celo d e-n u n e i r a t i in sumijo »Poljsko stražo«, da širi protiprusko agitacijo na avstrijskih tleh. S tem ščuvati jem hočejo najbrže prisiliti dunajsko vlado, da nastopi proti poljskim obrambnim društvom. Radovedni smo, kakšno stališče zavzamejo Poljaki in pa avstrijska vlada napram tej pruski provokaciji. • m m Francoski ministrski svet je imel včeraj sejo, v kateri je zunanji minister de S e 1 v e s razložil položaj dogovora med Francijo in Nemčijo. Ministrski svet je odobril splošne temelje pogajanja, ki se nadaljujejo. Obenem je pa tudi soglasno odobril instrukcije, ki jih je dal zunanji minister de Sel ves fraucoskemu poslaniku, C a m b o n u , glede teritorialnih kompenzacij v Kongu, ki se naj dovolijo Nemčiji, če ta brez oridržkov prizna pravice Francije v Maroku. Nemčija je menda pripravljena priznati francoski protektorat nad Marokem. Seveda ostanejo nedotaknjena prava Nemčija glede svobodnega trgovinskega in gospodarskega delovanja v Maroku. Fo avtentičnih poročilih iz Francije, je vsaka francosko - nemška komplikacija zdaj izključena, ker hoče Francija dovoliti Nemčiji zahtevane kompenzacije. Odhodnico vrlemu moža. (Dopis iz Škofje Lioke.) Našemu splošno priljubljenemu okrajnemu sodniku g. Oskarju Devu je tukajšnje meščanstvo in uradni-štvo priredilo v petek zvečer v okrašenem vrtnem salonu restavracije g. Josipa Deisingerja nadvse izborno uspelo odhodnico, ki se je je udeležilo kakih 130 oseb, gospodov in dam. Na odhodnico sta prišla poleg drugih Neločanov tudi častita roditelja g. slavljenea, ki sta s svojo navzočnostjo povzdignila sijaj celega večera. Ta večer je Škofja Loka pokazala, kako je ljubila svojega odhajajočega sodnika. Vrsto napitnic in nagovorov je otvoril mestni župan g. notar Niko Lenček. V svojem nagovoru se je pred vsem spomnil na 81 letnico rojstnega dne presvetlega našega vladarja, ki jo je ravno isti dan obhajal. Svoj naglDvor je zaključil z željo, da bi Bog ohranil nam vladarja še mnogo let čilega in zdravega — Za tem je v izbranih besedah proslavljal g. slavljenea mest. podžupan g. Lovro Sušnik. Omenjal je s kakim veseljem je pozdravila pred šestimi leti njegovo imenovanje Škofja Loka. Vedeli smo že pred njegovim prihodom, da si je znal g. sodnik Dev pridobiti srca vseh prebivalcev povsod, kjerkoli je služboval in tako je S tudi nas Skof jeločane mahoma imel na svoji strani. Škofjeločani so pa tudi vedeli ceniti njega in njegove zmožnosti ter so ga pri predzadnjih občinskih volitvah izvolili za mestnega odbornika. Žal, da nadaljne Izvolitve ni hotel več prevzeti, ker se je že pripravljal na odhod iz našega mesta. Sedaj nas zapušča. V naših srcih pa bomo ohranili trajen spomin na njega, ki je nam vsem bil tako ljub prijatelj, vrl družabnik in objektiven sodnik. — V imenu uradništva je vzel slovo od njega g. dr. Tanko Leskovec mesto nenadno obolelega g. deželnosodnega svetnika J. Šumra. Slavil nam je g. sodnika Deva kakor izbornega uradnika in tankovestnega, pravičnega sodnika, kateremu niso bile ljube dolge in drage pravde, ampak je na pravdajoče nasprotnike vplival, da so skoraj vedno sklenili poravnavo. Priznati se mu mora. da je kakor nialokateri drugi uradnik znal uljudno občevati s strankami in da je nialokateri sodnik dosegel med prepirajočimi toliko poravnav, kakor on. To ve danes celi nas sodni okraj. Tudi nasproti svojim stanovskim kolegom je bil vsikdar ljubezniv in tudi ti ga bodo pogrešali. — Vnovič se je oglasil g. notar Niko Lenček. Narisal nam je g. sodnika Deva kakor dobrega jurista. Sicer so od gotova strani letele na njega strupene puščice, očitajoč mu na skrajno krivičen način, da je kot sodnik pristranski, toda on je v vsem svojem delovanju dokazal nasprotno. Dokazal je, da mu je bilo vsikdar in pred vsem za resnico in pravico. V tem oziru je govornik lahko klasična priča, ker ima on kakor notar gotovo največ opravila s sodiščem. Govornik izjavlja, da so sodbe, ki jih je sestavil g. sodnik Dev bile veduo utemeljene po zakonih, kar so tudi potrdile višje sodne instance. — Gospod eksportni akademik Jenko je imenom Sokola vzel slovo od g. slavljenea. Označil ga je kot modernega sodnika, ki razume tok časa in napredek naroda. — Kot zastopnik najstarejšega narodnega in kulturnega društva »Narodne čitalnice« je govoril g. Avg«i>t Nadilo. poudarja je, da je g. sodnik Dev bil ves čas svojega tukajšnjega bivanja čitalniški član ter da je zlasti kot večletni podpredsednik delal za povzdigo našega društva. Komaj je g. slavljenec prišel v Škofjo Loko, je imel že svoj mešani pevski zbor, s katerim je mnogokrat in vedno le z izvrstnim uspehom nastopal na društvenih koncertih in drugih zabavnih večerih. Žalibog", da mu je zlohotna roka podirala to, kar je on z veliko težavo zidal. Namerjal je tudi ustaviti salonski orkester, a isti vzroki so mu to ustanovitev ovirali. Podpiral je rad tudi Liudsko knjiž-nieo.Sosednemu Kranju čestitamo na pridobitvi tako izbornega družabnika. Govornik izreče željo, naj bi nas naš ljubljenec še večkrat posetil. saj ne bomo predaleč narazen. -— Imenom škofjeloškega trgovstva se je oglasil g. Rafael Thaler, ki je omenjal, da je g. sodnik Dev bil tudi trgovcem vedno naklonjen. G. Thaler je nato izročil g. slavljencu v sno-min lepo vazo cvetlic. — G. Leo Lavrič je uagovoril g. slavljenea kot dobrega Slovenca ter se je spominjal na navzoče brate »Junake« iz Bolgarije, ki so izvedeli o tej odhorluici ter so se je hoteli udeležiti. Napil jim je kot sorodnim slovanskim bratom. — Eden izmed navzočih bratov Bolgarov, ki so nam bili zelo simpatični, se je na napitnici zahvalil ter v bolgarskem jeziku slavil slovansko vzajemnost. Bolgari so postali svoboden narod in kot taki se razvijajo v kulturnem, političnem in gospodarskem oziru. Navzoči »Junaki« so se udeležili sokolskega zleta v Zagrebu in obiskali tudi našo domovino, v kateri so videli toliko lepega. Sedaj se vračajo na Bolgarsko. Napil je Slovencem. — Okrožni zdravnik g. dr. Karel Zakrajšček je v svoji napitnici omenjal, kako je našega današnjega g. slavljenea spoznal že na Dunaju in kako se je razveselil ob njegovi preselitvi v Škofjo Loko, da bo svojega dobrega prijatelja zopet videl in ž njim občeval. G. sodnik Dev je naše mesto poživil s svojim pevskim zborom. Lahko trdi, da takega sodnika še ni imela Škofja Loka in da tudi ne bo tako kmalu enakega dobila. Pri vseh slojih prebivalstva je bil priljubljen in njegov spomin bo ohranjen v vseh naših srcih. — Gdčna. Jerica Dolenc je nagovorila g. slavljenea kot izbornega pevca in mu želela, da bi v Kranju dosegel več uspeha kakor ga je pri nas. — Ga. Mileva dr. Zakrajsčkova je napila g. Devu v imenu vseh dam. — Nato se je g. slavljenec v svojem in v imenu svoje gospe soproge ter otrok zahvalil v obširnem govoru vsem govornikom ter vsem navzočim, ki so mu priredili tako lepo odhodnico. Slavil je lepoto škofjeloškega okraja, kjer so se rodili tako slavni Slovenci, kakor sta bila umetnika brata Šubie in slihar Grohar, učenjaki dr. Simon Šubic, jurist Doli-uar, pisatelj Cegnar, Dolinar, dr. Tavčar in drugi. Težko mu je slovo od tako lepega okraja kjer se je Že privadil in vzljubil njega prebivalstvo. Šest let je bil tu sodnik. A vselej, ko je moral soditi je vprašal poleg mrtvo črko zakona tudi živo čuvstvo srca, ali naj koga obsodi ali oprosti. V svojem nadaljneni govoru je g. slavljenec vpletel lepo vrsto narodnih pesmi, ki so mu vedno bile njegove ljubljenke. Za svoj navdušeni in krasni govor je g. slavljenec žel obilo hvale in priznanja — Ko je bilo vseh drugih napitnic konec se je še oglasil g. dr. Karel Triller iz Ljubljane, ki je tudi prišel na odhodnico svojega ljubega prijatelja. Veselilo ga je, da je čul iz posameznih govorov samo dobre lastnosti g. slavljenea in je prepričan, da niti ena beseda ni bila pretirana. Govornik je nato v lepih, navdušenih besedah poudarjal, da je g. sodnik Dev bi! vedno pravičen sodnik, dasi je, kakor je sam omenjal, stal večkrat pred težavno dilemo zakona in srca. Pri njem je gotovo tudi srce večkrat govorilo za oprostilno sodbo. Vse kar smo slišali, nam je dokaz o njegovi priljubljenosti med prebivalstvom škofjeloškega okraja. To mora razveseliti tudi oba njegova roditelja, ki sta slišala, kako so ga vsi nocojšnji govorniki hvalili in slavili. Na koncu je g. dr. Triller napi! staršema g. sodnika Deva, S tem je bil slovesen del odhodnice končan. Domači pevci so nato zapeli še par mičnih pesmic. Tudi bogarski »Junaki« so zapeli nekoliko svojih narodnih pesmic in želi za to obilo pohvale. — Popisali smo nekoliko obširneje odhodnico našega ljubega in dobrega prijatelja ter vrlega rodoljuba, g. sodnika Deva, ki nas sedaj zapušča. Žal nam je za njim, in kakor so razni govorniki v svojih govorih omenjali, šele po njegovem odhodu bomo spoznali, kaj smo zgubili z njim. — Omenjati pa moramo še, da je uradna »Laibacher Zeitung« v svoji št. 190 od srede tudi priobčila dopis iz našega mesta o tej odhodni-ci. Cenjene čitatelje opozarjamo na ta površni popis, ki naj ga z našim primerjajo, da izprevidijo, kako gotovim ljudem ni všeč javnosti poročati celo resnico. Štajersko. »Korita slovenskih liberalcev pri štajerski kmetijski družbi.« »Slovenec« fantazira zadnji četrtek o »koritih slovenskih liberalcev« v štajerski kmetijski družbi. List je, kakor vedno, o razmerah na Štajerskem skrajno slabo podučen. Kajti, če misli na tistih par slovenskih odbornikov osrednjega odbora, zadene z očitanjem koritarstva prav tako svoje pristaše kakor naprednjake. Kajti mi še nismo ničesar slišali, da bi bil šel dež. odbornik Robič med »liberalce«. Da so sploh ta odbora i -Ška mesta — korita, to smo prvič zvedeli iz »Slovenca«. Dotičnemu afcribentu so gotovo šle po glavi razmere pri kranjskem deželnem odbo ru in je zapisal par neumnosti, ki bodo »Slovencu« vzele na Štajerskem še tiste zadnje ostanke ugleda, ki ga morda vživa dozdaj pri lastnih pristaših. O deželnem kulturnem svetu za Sp. Štajer govore in pišejo sedaj zelo veliko naši klerikalci. Kakor čitamo v »Slovencu«, je postal sedaj tudi zahteva »vesoljnega slovenskega naroda«. No da — a tako zahtevo jc vendar treba tudi nekoliko bližje poznati. Kakor klerikalci o uredbi in delokrogu dež. šolskega sveta za Sp Štajer tako tudi o uredbi in delokro gu za naš kulturni svet previdno in modro molčijo. Vpijejo, da nekaj za htevajo kakor neumni otroci, ne ve do pa sami, kaj hočejo. To je sicer že stara slovenska napaka in klerikalei je imajo še veliko več ko naši hi\Ši narodni voditelji, dasi so klerikalci bojda Sp. Štajer že čisto »reformi rali«. Pred vsem pa bi bilo treba — računati, da bi se videlo, ali je za nas v materijelnem oziru boljša cen tralna uprava ali deljena? Naši Iju d je imajo namreč to lastnost, da sice? prav radi poslušajo lepe besede o gospodarski samostojnosti, a če bi pr" šlo do precej višjih plačil, bi pa po stavili klerikalne kričače z njiho» vim kulturnim svetom vred pod kap Torej na dan s stvarnimi članki ir podatki — potem šele bo imel ^Slovenec« pravico zabavljati. Za seda* imamo za klerikalne narodnostni frazerje le pomilovalen nasmeh. Svarilo. Iz znanega fonda za po vrdigo živinoreje se bode kupilo z;» Štajersko 64 stiskalnic za seno. Ceb akcijo ima v rokah štajerska kmetijska družba in morajo kmetijska društva zadruge in občine, ki bi takr eu« razglasil, da se naj prošnje za stiskalnico rabile, vlagati pročuje na Štajer, tla velja pri takih stvareh ne kaj tudi neka zakotna pisarna klerikalne ljubljanske Zadružne zveze v Mariboru. Velikoustno je v »Sloven cu« razglasil, da se naj projnje zi* take stiskalnice vlagajo v tej pisarni. Ker nam je na tem, da bi imel* prošnje naših rojakov tudi kak 41 i uspeh. ss*axrmo vsaicogai. da « se obračal v tej zadevi na Pučenjaka, Id nima sedaj oči v kino nobenega dragega pametnejšega dela kakor hujskanje proti staj. kmetijski družin. To se seveda v Gradcu primerno vposfeva, zato odločno svarimo pred vsakim stikom s Pušen jakom v zadevah, ki se tičejo štajerske kmetijske družbe. Iz Celja nam pišejo: Danes, v četrtek, zjutraj ob 5. uri je prebudil prebivalce Studenčne ulice nenadoma velik hrup na ulici. Neki kmet iz vojničke okolice je z bičevim držajem neusmiljeno pretepal konja in klel zraven kakor Turek. Ko so ga začeli ljudje z več oken kregati in klicati po redarja je divjak s svojim delom vendar prenehal. Nabralo se je sicer več ljudi okrog voza, policija pa nobenega ni bilo od nikoder kakor ni-koK ne, kadar se ga nujno potrebuje. Iz Celja. Povodom cesarjevega rojstnega dneva je daroval c. in kr. major ter graščak v Freienbergu pri Celju. g. Kamilo Ramel za uboge v občkii Celjska okolica 50 K. Občinski urad se za dar iskreno zahvaljuje. Obrtniško razstavo, združeno z razstavo vajenskih oddelkov, priredi zveza mestnih obrtnih zadrug v Mariboru jeseni 1. 1912. Ker bo razstava imela gotovo čisto nemški enačaj, se je slovenski obrtniki ne bodo mogli udeležiti. »Slov. Narod« in pred prodaja hmelja v Savinski dolini. »Slov. Narod« se je s svojimi poročili in članki o klerikalni gonji v zadevi hmelj-sfee predprodaje postavil na stališče vs©h pametnih in razumnih ljudi; brst obžaluje, da so se dali hmeljarji k predprodaji zapeljati, a je obenem prepričan, da se v teh trgovskih zadevah nicesnr ne doseže s pusto polit, bnjskarijo, temveč s trezno presojo cele zadeve in lepo besedo tam. kjer se edino da kaj doseči; pri hmeljnih trgovcih. Jezo onih fajmoštrov. ki so hmeljarsk. društvu navzlic prodali hmelj na svojo veliko škodo, rnzu-memo fn zato se psovkam, ki jih kar deži iz »Slov. Gosp.« in »Streže« na naš list, prizanesljivo smehljamo. Obenem registriramo tudi zatrdilo »Slov. Gosp.«, da se naš list zelo čita po Savinski dolini. Samo na eden naš nasvet še nismo nič čitali odgovora: na ta namreč, da bi darovali klerikalni poslanci svoje dijete in bogati fajmoštri svoje iz hmeljarjev namolzene tisočake ubogim. v sled predprodaje prizadetim hmeljarjem. Ko bodo videli liberalci tako lepe vzglede krščansko ljubezni do bližnjega, bodo dnrovali tudi oni . . . Edino na ta način bo hmeljarjem pomagano! Narodno-obrambna enketa v Celju. Spored enkete je ta-le: Dne 2. .septembra ob 11. dopoldue Miloš Stibler: Zadružništvo in narodna obramba. Ob 2. popoldne Ivan Pre-korsek: Slovensko šolstvo na Sp. Štajerskem. Ob 3. A. Roisman: Narodnostno stanje v Slov. goricah. Ob 5. Anton Hren: Zcromia Dravska dolina s posebnim oziram na raarcn-berški okraj. Ob S. zvečer Vane Ra-dej: Državnozborske volitve. — Dne 3. septembra ob 10. France Hrašo-vec: Ljudsko štetje. — Po vsakem referatu sledi debata. — Fnketa se vrši v Celjskem Narodnem domu in ima vsak Slovenec pristop. Želimo, da vidimo pri tej enketi tovari-Se abi-turijente, kakor tudi napredno slov. inteigenco irz Celja in okolice v kolikor mogoče velikem številni — Za spodnještajerska akad. ferijalna društva: »Klub naprednih slovenskih akademikov« v Celju. Klub napred. slov. akademikov v Celju priredi v zvezi z ostalimi akad. fer. društvi v nedeljo, dne 3. septembra t. 1. veliko ljudsko slu v-nost na vrtn gostilne Petrinčie v Zidanem mostu (pri Radeškem mostu.) Spored: 1. Ob 2. popoldne otvoritev javne ljudske knjižnice »Kluba najrred. slov. akademikov« v Celju pri g. Juvančiču v Zidanem mostu. 2. Ljudska veselica: Godba, petje, srečolov. Šaljiva posta, turska kavarna, panorama, ples, bitka s konfeti itd. Pri veselici sodelujejo: Narodne dame iz Zidanega mosta in RadeČ, na čelu gospa dr. Homanova, Radeški Sokol in Celjska Narodna godba pod vodstvom kapelnika gnftp. Seiferta. Začetek je ob 3. popoldne. Cisti dobiček je namenjen »Podpornemu društvu za slov. visokošolce v Pragi«. Veselica se vrši ob vsakem vremenu. — Opozarjamo na to veliko slavnost vse Posavje, želimo, da se vidimo Štajerci in Kranjci v obilnem številu dne 3. septembra v Zidanem mostu. Ker je zveza z vlaki zelo ugodna, upamo iz vseh krajev na mnogobrojno udeležbo, posebno zato, ker je dobiček namenjen v blagi namen! Klerikalci, mi in štajerska kmetijska družba. »Straža« se je silno razburila zaradi one notice v »Slov. Narodu«, v kateri smo postavili rovanje klerikalnih poslancev in agitatorjev proti štajerski kmetijski družbi a pravo luč. To je, kakor x ftinlnli siirčajfli vedno, sigurno znamenje, da smo govorili resnico. In nič nas ne moti in jeni, da je »Straža« notico raztrgala in jo v svojem uvodnem članku tako prikrojila, da bi se nam nekako pritisnil na čelo pečat narodnega izdajstva. Slavi najprej »težke boje« klerikalnih poslancev v Gradcu in trdi, da se je slovensko ljudstvo samo izreklo za ohstrukcijo v deželnem zboru. Potem pa se pokaže na nas in naše »izdajal-stvo« . . . Stvar je jako nerodna in naivna. Drugič bo treba bolje začeti, ljubi žiirnalisti okrog »Straže«! Posebno pa se ne bo smelo kar v isti sapi napadati slovenskega tajnika Staj. kmetijske družbe, za katerega smo se desetletja, brez podpore klerikalcev sicer, to je res, borili, predno smo ga dobili. Ta gospod se klerikalcem edino zaradi tega ne dopade, ker razpolaga s solidnejšim znanjem ko Pušenjaki U Žeboti in ker smatra štaj. kmet. družbo za nepolitično stanovsko organizacijo, katera ima resno delati ne pa po navodilih napol inteligentnih kaplanov hujskati in ščuvati edeu del kmetov na drugeora. Ker vsi pametni ljudje na Sp. Štajerskem ne puste, da bi imeli v kmetijski družbi besedo Pnšenjaki,£eboti in diverzni klerikalni analfabeti, zato jih »Straža« sumniči, da hočejo s tem edino pametnim in v naši deželi i ozirom na možnost kakih uspehov edino praktičnim stališčem oslabiti — klerikalne gospodarske »organl-zaeije« in okrepiti liberalno stranko. yStraža« je priobčila že veliko neumnosti, zato ji ena več ne more škodovati. Mi vztrajamo trdno pri stališču: v štajerski kmetijski družbi ni treba nobenih političnih hujskarij slovenskih klerikalnih kolovoljev! Iz Hudini pri Celju. Kdaj ho že vendar enkrat Ljudstvo spoznalo resnico ter slepoto od sobe zavrnilo!! Novoblacroslovljoni boROSlovee g. Kompolšek iz Št. Jurja ob Južni železnici se je pretekli teden, neposredno pred svojo primici jo v mnogih hišah, tudi po gostilnah naokoli oglašal ter ponujal svoj novomašniški ali škofovski žegen. Kakor hitro pa M je eden izmed gostov vrgel na kolena, takoj so vsi drugi kakor gosi po njegovem zgledu storili, vzdigali roke ter prosili za sveti »blagoslov«. Novomašnik pa je svoje »svete in blagoslovljene« roke dolgo časa držal nad njimi: kaj pa si je takrat mislil o njih, tega jim ni razodel. C"e se meče v prah pred takim fantičem nevedno in neizobraženo ljudstvo, se ni čuditi. Da se je pa tudi premožni in izkušeni gospodar J. V., ki se šteje med izobražene gospode ter si je že tudi nekaj sveta ogledal, pred mladim, neizkušenim, že zdaj politikujo-čim teologom kot prvi vrgel na kolena ter prosil z rokami za mladi žegen in- menda tudi za srečo pri hiši itd., to se zli človeku vendarle čudno. Pamet, kje si! Iz Ptnja. Moška podružnica družbe sv. Cirila in Metoda priredi dne 10. septembra t. 1. v proslavo svoje 251etnice veliko ljudsko veselico. Prvotno se je določil za to prireditev 3. september, ker se pa vrše tega dne veselice v Celju in pri Ruški koči, se je veselica preložila za teden dni. Pri veselici sodelujejo iz prijaznosti vsa ptujska narodna dru-tva. Pomoč je obljubilo tudi slov. akad. fer. društvo »Bodočnost«. Cisti dobiček je namenjen za najnujnejše krajevne potrebe, nam reč za ustanovitev otroškega vrtca, oziroma zgradlio sokolske telovadnice. Narodno čuteče občinstvo prosimo že danes za obilno udeležbo. Bočna pri Gornjem gradu. Tamkajšnja šolska mladina je priredila v nedeljo, dne 13. avgusta t. 1. veselico v prid šolarski knjižniei. Dvodejnnski igri »Lažnjiva Danica« in »Snegulčiea« sta se prav lepo proizvajali: vse priznanje malim igralcem! Različne troglasne pesmi so se pa pele s tako preciznostjo, da so poslušalce resnično navdušile; tudi deklamacije 00 bilo vzorne. — Obisk prireditve je bil povoljen; marsikoga pa je odvrnila huda vročina. Mariborski Sokol priredi dne 17. septembra t. 1. javno telovadbo ter veliko ljudsko veselico v vseh prostorih Narodnega doma. Natančne j i spored objavimo pozneje. Prosimo vsa sosedna društva, da se ozirajo na to prireditev. Drobne novice. Umrl je v Mariboru posestnik Janez Lorber v 87. letu starosti. Bil je tast deželnega odbornika Robiča. — Tatvina. 23. avg. ponoči so neznani uzmoviči ukradli posestniku Slani v Podgrad-ju, obč. Slamnjak, kravo in telico v skupni vrednosti 600 K. Krava je rdečk a z belo liso na glavi in z navzdol obrnjenimi rogi. Teliea je šekasta, 18 mesecev stara. — Iz Ptuja poročajo: Te dni je razsajal v tukajšnji okolici močan veter, ki je stresel mnogo še nezrelega sadja na tla in napravil na ta način veliko Škodo. Listje pada močno na tla in pokrajina ima že Čisto jesensko lice. — Bazpisano je mesto učitelja aH učiteljice v 6t. Petra pri Radgoni. Prošnje do srede septembra. — Is A t. J n r j a ob Jni šal. poročajo* Te dni je prevrnil učenec Kolar pri peku Bratušku, ko je Šel gledat, ali je peeivo že pečeno, petrolejko. Petrolej se mn je zlil na levo nogo in fant je bil naenkrat eel v plamenu. Pomočnik in mojster sta plamen komaj zadušila. Kolar je dobil strašne opekline. Spravili so ga v celjsko bolnišnico. — Kap je zadela v četrtek zjutraj stavbarja Ladislava Rotha v Celju. Pokojnik je bil rojen Poljak, a se je kazal v Celju za Nemca. — Zgorel jo v Slovenjgradcu 23. avgusta zvečer kozolec posestnika Kramarja. Požarna hramba je varovala edino Je sosedna poslopja, da niso zgorela. Roroiko. Velikovec. Danes, dne 24. avgusta popoldne je nastal ogenj pri Skrajniku v Mrzlivodi pri Veliko v-cu. Kako je nastal ogenj, se še ne ve gotovo; pravijo, da ga jo povzročil bencinov motor. Ker so prihitele požarne hrambe iz Velikovca, Sv. Štefana in drugod i, se je ubranilo, da se ni širil ogenj daje. Skrajniku pa je zgorelo vse: hiša, hlev s skednjem, čebelnjak in še neko drugo poslopje (kajža) ter tudi krma, žito, slama itd. Pri tem posestniku je pogorelo šele pred kakimi Gtimi leti in si je komaj šele dozidal. Ta dan se je opazil tudi ogenj na vzhodni strani od Velikovca in tudi v Goselni vasi je gorelo. Dražba. Dne 19. septembra ob 10. dopoldne se vrši pri okrajnem sodišču v Brezah, soba št. 24 dražba takozvane »Russhube« in »Knkerhu-be«. Obe nepremičnini sta cenjeni na 20.631 K 21 vin., od katere vsote od-T>ade 149D K na pritikline. Obe nepremičnini prideta skupno na draž-bo ter se izdražita vsaka posebe, samo če bi ne bilo nobenega kupca. — Najnižja ponudba znaža 13.754 K 14 vin., oziroma 674*2 K 36 vin. in 7011 kron 78 vin. Zopet Palese - Kavser. Na podlagi razprave z dne 8. avgusta in predlogov zastavnih upnikov konkurzne-ga sklada Nikolaja pl. Palese in Pavla A. Kavserja, je bil imenovan za posebnega upravitelja rudokopa So-nenberg Filip Streiner. župnik v Pocksteinu. Zrakoplovec Zablatnik. Koroški zrakoplovee Zablatnik se je dvignil dne 24. avgusta ob 5. in 7 minut zjutraj v Dunajskem Novem mestu, da nastopi potovanje po Nižjem Avstrijskem. Pri Pottendorfu je zapazil, da je motor nekoliko poškodovan, vsled česar se je zopet vrnil v Dunajsko Novo mesto ter ob 6. in 40 minut zopet vzletel. V Brucku ob Litvi se je Tistavil ob 7. in 15 minut za predpisanih 15 minut ter se nato zopet dvignil, da poleti v Laa ob Theyi, kamor je dospel ob 0. in 25 minut. Spotoma se je moral ustaviti zaradi slabih vetrovnih razmer v Zwingendor-fn, od koder je nadaljeval čez četrt ure svojo pot. Pa že pri Garsu se je moral spustiti na neko polje, ker mu je zmanjkalo bencina. Vsled prehitrega padca se mu je zrakoplov precej poškodoval, vendar pa namerava nadaljevati svoj polet, kakor hitro ho aparat popravljen. Poštena potnika. V bližini Beljaka sta našla dva potujoča delavca, brezposelna mizarska pomočnika, v obcestnem jarku torbico iz rjavega usnja. Pobrala sta torbico in jo vzela s seboj na potovanje v Celovec. Spotoma sta pogledala, kaj je v torbici in našla notri razne dragocenosti. — Potnika sta oddala torbico pri magistratu v Celovcu in zopet odšla na Kranjsko. Včeraj pa je bila policija v Celovcu telefonično poklicana z Dunaja ter so ji sporočili, da je oni, ki je torbico izgubil, položil 500 K nagrade najditelju. Torbica je najbrže padla med vožnjo iz nekega avtomobila. Škrlaiiea v Celovcu. Tekom treh dni je umrlo pred kratkim v Celovcu za škrlatico 7 otrok, in sicer 5 v deželni bolnišnici, eden v domobranski vojašnici in eden doma. Primorko. Imenovanje. Za predstojnika v vodstvu kurilnice na državnem kolodvoru v Gorici je imenovan višji strojni komisar v Pragi Oton Fried. Prebivalstvo v Gorici. V Gorici se je rodilo lani 825 otrok, umrlo pa je 800 oseb. Leta 1909 jih je umrlo 788. Porok je bilo v Gorici lani 107, za 29 več kakor leta 1909. Pomanjkanje taršlee. V goriški okolici čutijo hudo pomanjkanje tnr-šioe, katere letos sploh ne bo po nekaterih krajih. V Furlaniji je osna turšici 21 K kvintal, ogrska je nekoliko nižja v ceni. Streli Is revolverja na okrajnem sodišču v Gorici. Včeraj dopoldne so je imela vršiti na eksekucijakem oddelku okrajnega sodišča v Gorici dražba nepremičnin gostilničar)* Fantozaija. Tošltalj je trgovec Bozzi-ni. Zastopnik Bozzinijov je Ml dr. Battiggi, odvetniška koneipijsnt. g tem se jo rasgovarjnl Pantuzai, bo teč odložiti dražbo. Ker mn dr. Battiggi ni ugodil, je vnel Fantuazi revolver iz lepa ter ustrelil. Dr. Battiggi se je ognil. Strel ni zadel nobenega, tako tudi ne drogi strel. Navzočega mnogega občinstva se je lotil velik strah. Fantuzzi je hotel zbežati, pa so ga vjeli in zaprli. Zaradi suše. V goriški okolici se vrše komisijonalni ogledi, ki imajo konstatirati škodo, ki jo je napravila suša. Opozarjamo vsakega da o pravem času poskrbi, da bodo škodo prav cenili. Gre namreč za odpis davka onim, ki so bili po suši prizadeti. Patrone niso igrače. V Lokvah na Goriškem sta se hotela igrati 26-letni V. Cej in 171etni A. Krivec s patrono. Vtaknila sta jo v neko jamo v drevo in Cej je vzel železo ter z njim udaril po patroni. Patrona »e je razletela in zadela Ceja v trebuh. — Cej je obležal mrtev. Nesrečna ljubezen. Na Opčinah se je ustrelil z revolverjem v senco 26Ieini Karel Žigon iz Renč zaradi nesrečne ljubezni. Zaljubil se je bil v liišino neke tržaške rodbine in si je vzel življenje, ker ga ona ni marala Njegovo truplo so našli na njivi. Iz finančne službe. Imenovani so finančni komisarji dr. Marijan Podbernik, dr. Marijan Cnkar in Josip Postel za finančne tajnike v okolišu finančnega ravnateljstva v Trstu. Kolera. Iz Italije prihajajo vesti, da so se v Chioggiji in Benetkah zopet pojavili slučaji kolere. Te vesti so zelo verjetne, ker prihajajo od sorodnikov ljudi, ki so od tam doma ter nimajo fi nikakega interesa na tem, ad bi ne poročali resnice. Cbioggi«, je sploh ribiško gnezdo in tako nesnažen kraj, da ni nič čudnega, če se tam razširi kolera. Ker pa prinašajo iz Chioggije ribe na trg v Benetkah, je veriga sklenjena. Ribiči iz Chioggije pa pošiljajo svoje ribe tudi na trg v Trstu. Zato pozor! Revizija ljudskega štetja v Trsta se prične te dni. Naloga vsakega je, ko dobi vabilo, da se temu vabilu takoj odzove. Revizijska komisija bo poslovala ob takem času, ko ni dela, zato se tudi nobedem ne bo mogel izgovarjati, da ni imel časa, u radovala bo namreč ob nedeljah in praznikih. To je ena zahteva, druga pa je, da Slovenci govore v dotičnih sekcijah samo slovensko, kar zahteva že zdrava pamet. Poleg tega pa si je treba zapomniti, da so uradniki revizijske komisije državni uradniki in ne oni slovenožrci, ki so pri ljudskem štetju požrli toliko naših ljudi. Tretja naloga pa je, da vsak naznani vratarju svojega prejšnjega bivališča svoje sedanje stanovanje, če se je morda med tem preselil. Stavka tramvajskih uslužbencev v Trstu. Predvčerajšnjim ob 6. zvečer se je vršila konferenca pri žni>a-nu, katere se je udeležil tudi predsednik družbe dr. Fran conte Sordina, ravnatelj Josip Rovis, od strani uslužbencev pa Vidussi, predsednik komiteja stavkujočih, Slavnik v imenu delavcev v remizah, sekretar organizacije transportnih delavcev Remi šek in Todeschini. Posvetovanja so trajala do 9., do sporazum ljenja pa ni prišlo. Včeraj ob 9. dopoldne so imeli stavku joči zopet shod. ob 11. pa so se nadaljevala pogajanja. Popoldne je bil zopet ob pol 6. shod stavku-jočih. Stavka traja naprej. Po $ 2 so zborovali včeraj tudi nastavi jenci elektrarne, ter se posvetovali, ali naj oddajo danes še onim S tramvajskim vozovom, ki jih vodijo uradniki in inženirji, še električni tok. Prtinla do Nagih jrc! Trg Mokronog je zadela grozovita nesreča. Požar je v soboto, dne 19. avg. v Mokronogu ljuto razsajal, ter spravi! v par urah skoraj cel trg v pepel. Zgorela so stanovanjska poslopja, hlevi, kozolci, živina, obleka, krma, žito, denar in poljedelsko orodje. Beda je nepopisna! Prosimo torej vsa blaga srca, da priskočijo obupanim revežem blagohotno na pomoč, da se vsaj za prvi hip osuše solze onim, ki z obupom zro v pogorišča svojih domovanj. Vsak dar, bodisi v obleki, denarju, žitu ali hrani hode našel hvaležna srca nesrečnih pogorelcev. Počil jat ve hvaležno sprejema: Obbor sa podpore potrebne pogorel-ee v Mokronoga. Za odbor: Josip Tekavčič m. p., sodni predstojnik. Ivan Hutter m. p., sodnik. Fr. Arh m. p., davčni predstojnik. Frane 2ltnik m. p., kaplan. Ivan Plrnat m. p., nadučitelj. Josip Tratar m. p., učitelj. Ivan Zicherl m. p., trgovec. Pstu Strel m. Ps trgovec. Dnevne vesti. "-f* V strahu so. Nov občinski volilni red za Kranjsko je klerikalua večina deželnega zbora i zvarila tako, kakor si ji je zdelo potrebno, da si zasigura gospodstvo v vaeh občinah. Klerikalna stranka je računala, da bo na podlagi te občinsko volilne reforme zavladala na vsi črti in da ne bo na vsem Kranjskem niti ene občine, ki bi ne bila v njenih rokah. Toda klerikalci so obračali, ljudstvo pa je obrnilo. Dasi, je občinski volilni red prikrojen tako, da je v sedanjih razmerah resnično težko, da bi mogli v kmetskih občinah priti na površje napredni elementi, vendar so si vkljub temu volilnemu redu naprednjaki v celi vrsti kmetskih občin izvojevali zmago in dobili v svoje roke občinsko upravo. Ta pojav je za napredno stvar nad vse razveseljiv, ker dokazuje, da se je pričelo že v najširših masah živahno in krepko napredno gibanje, ki 1 noma prav, ako se klerikalci dolaio slepe, a še raje bi imeli, ako hi bili v resnici popolnoma slepi. V tem slučaju bi namreč vedeli, da je že njih konec blizu, saj je znan oni ^ rimski pregovor, ki pravi, da bogovi udari, jo s slepoto tistega, ki ga hoče j-upropastiti! Ljubljana zopet oškodovan« — pO zaslugi klerikalcev. Se vcera5 smo poročali, da so se celi vrsti me:\ Spodnjem Štajerskem? Vsak, ki sodi pošteno in nepristransko, mora priznati, da se stori tem za slovensko šolstvo neprimerno mnogo več, kakor pri nas na Kranjskem, čeprav .k tam deželni šolski svet v nemških, pri nas pa v slovenskih rokah. Na Štajerskem so malodane že popolnoma izginile enorazredniee, zadnja gorska vas že ima najmanj dvoraz-r^dno. ako ne že trorazredno šolo, povsodi se snujejo nove učilnice, a pri nastavljanju učiteljstva pa se gleda v prvi vrsti na sposobnost in kvalifikacijo, nikdar pa ne ali vsaj v toliki meri ne kakor pri nas na Kranjskem na politično prepričanje. Tn šolska poslopja tam in pri — razločujejo se kakor dan in noč! Ce smo vzpričo takih notorič-nih dejstev proti delitvi štajerskega deželnega šolskega sveta, je to ne-kaj povsem naravnega, ker pač neee-ui< . da bi slovensko šolstvo na Štajerskem padlo na tako nizek nivo, na katerem se nahaja sedaj žal naše kranjsko šolstvo. r-f- Vele važna jezikovna razsodba upravnega sodišča. Stanislav Muller je vložil na mestni magistrat v Opavi prošnjo v češkem jeziku za sprejem v občinsko zvezo. Magistrat je to prošnjo zavrnil s pri- ho, da je poslovni jezik občine :n::ški in da se v drugem jeziku pisane vloge rešujejo samo, ako jim je priložen nemški prevod. Muller se je proti tej odločbi pritožil na upravno sodišče, ki je izdalo sedaj to-le razsodbo: »Avtonomne oblasti ne smejo zavrniti vlog, ako so pisane v deželnem jeziku, ki ga v dotičnem uradnem okolišu govori, četudi sa-mo neznatna manjšina. Določitev uradnega in poslovnega jezika avtonomne oblasti je na sobi obvezna samo za korporacijo samo i u za njene organe, nikdar pa ne za jezikovno rabo tretjih, od nje neodvisnih oseb ali korporacij.« V smislu te razsodbe je bil mestni magistrat v Opavi zakonito obvezan rešiti češko prošnjo v roku, določenem v § 6. novele k domovinskem zakona, in je odločitev v tej stvari prešla, ker je magistrat rešitev odklonil, na predpostavljeno politično oblast. — To važno razsodbo beležimo v vednost in ravnanje Slovencem v Celju, Mariboru, Ptuju. Celovcu, Trstu, Gorici in po drugih mestih, kjer imajo nasprotniki v rokah občinsko upravo. -J- Dopolnilne volitve v pririob-ninsko komisijo III- in IV. razreda. N;» sestanku dne 8. t. m. ob navzočnosti zastopnikov slov. trg. društva »Merkur«, deželne zveze kranjskih obrtnih zadrug, gostilničarske zadruge, gremija trgovcev in slovenskega obrtniškega društva so se po-stavili za dopolnilne volitve v pri-dobninsko komisijo III. in IV. razreda sledeči kandidati: za člana v III. razredu: Fran Kavčič, gostilničar v Ljubljani, Privoa; Frane Levte, mesar v Ljubljani, Jurčičev trg; za namestnika v III. razredu: Josip Maček, gostilničar v Ljubljani, Krojaška ulica in Ivan Stritar, kavarnar v Ljubljani. Za člana v IV. razredu: Engelbert Franchetti, brivce v Ljubljani, Sodnijska uliee: Fran Še-ber, tapetnik v Ljubljani, Rožna ulica: »a namestnika v IV. razredu: Fran Kraigher, krojač v Ljubljani, Gosposka ulica; Matej Oblak, čevljar v Ljubljani, Kongresni trg. Volitve se bodo vršile za III. razred 30. t. m. za IV. razred pa 29. t. m. obakrat od 9. do 12. dopoldne v veliki dvorani Mestnega doma Voliti je na ta način, da volilci ob izkazu legitimacije glasovnice osebno oddajo ali pa, da pošljejo volilci izpolnjene glasovnice z legitimacijo vred po pošti. Ker so te volitve zelo važne, prosimo vse interesente, da se ali osebno udeleže volitve ali pa vpišejo na glasovnice omenjene kandidate in -podpisane glasovnice, katerim je priložiti tudi legitimacije, oddaio franki-rano in zaprto zanesljivo najkasneje ttadnji dan pred volitvami na pošto, in sicer na sledeči naslov: Blagorod-nemu gospodu volilnemu komisarju pridobninskih volitev III. razreda (ozir. IV. razreda) v Ljubljani, poštno ležeče. + Dan slovenske mladine. Dne 17. septembra se hoče slovenska Ljubijaua spominjati svoje visokošolsko mladine. Lepa in zdrava ideja je to, katere uresničenje bo imelo najblagodejnejše posledice za naše narodno ojačenje, zato pa je sovražnike naše narodno zavedne visokošolske mladine tako pretresel stran pred 17. septembrom, da že zdaj pro-rokujejo po nemških listih za ta dan krvave izgrede v Ljubljani in kliče-vlado, da stori dne 17. septembra za Ljubljano najstrožje odredbe. Povemo tem prismodam, naj bodo le brez skrbi. Naša mladina bi se preveč ponižala, ko bi ta dan onečastila z najmanjšo demonstracijo. Slovenska mladina je danes mnogo treznej-ša, kakor so ljubljanski kazinotje. in ve, da more svojemu narodu služiti najbolje s premišljenim duševnim, kulturnim delom. Slovenska javnost zna dobro ceniti vrednost svoje mladine, zato se je bo dne 17. septembra tudi nji primerno spominjala pa tako, da bo le nam v pravo korist, naše narodne sovražnike pa bo od tega grizla jeza. Za to bo poskrbela narodno zavedna Ljubljana, katere vzgledu morajo slediti tudi vse naše narodno zavedne postojanke. Narodne čitalnice, bralna društva, slovenski Sokoli, dne 17. septembra je dan slovenske visokošolske mladine, zato vsi na noge, delajte, da se bo tega dne naša visokošolska mladina z veseljem spominjala! Na stotine svojih viso-košolcev bo poslala domovina v jeseni na visoke šole v boj za slovensko univerzo. Odvzem i mo jim vsaj eno skrb, skrb za vsakdanji kruh, ker s tem ji damo novega poguma in oja-čenja za nadaljni, vztrajen boj, zato se bo dne 17. septembra za podporna d m št va v Pragi zbiralo povsod, kjer prebivajo narodno - zavedni Slovenci. -f Klerikalci in četrta božja zapoved. Pod tem naslovom smo včeraj poročali o sodni obravnavi, pri kateri je znani klerikalni tovarnar in posestnik Alojzij Večaj tako lepo obsedel. Izkazalo se je, da si tolmači bogati tovarnar in posestnik Večaj četrto božjo zapoved na prav poseben način. Njegova mati dobiva že trideset let mestno podporo po C K na mesec in mora po hišah beračiti, da se preživi, dočim sedi njen sin na polnih vrečah denarja. Slučaj pa ni zanimiv samo zaradi tega. ker izpričuje, kako zaničuje bogati krščanski Večaj eno nnjvzvišenejših krščanskih zapovedi, marveč še iz drugih ozirov. Če se Veča ju lastna mati ni smilila, kaj bi se potem čudili, da se mu niso smilili drugi reveži, ki jih je s tem oškodoval, da je njegova mati uživala podporo iz u bežnega zaklada, ko je vender toliko revežev. ki komaj čakajo na tako podporo. Zdaj pa naj ljudje pomislijo, kaj bf šele bilo, če bi klerikalci dobili mestno upravo v roke. Še pri revežih bi postali po izgledu bogatega Večaja in bi dajali podpore takim ljudem, ki bi jih lahko preživljali njihovi otroci, odrekali pa bi jih res potrebnim ljudem. -J- Idila v farovžu. Nekje na Kranjskem živi župnik, ki je videl že Abrahama in je bil vsled tega pač opravičen, da je vzel ondotno učiteljico k sebi na hrano in na stanovanje. Učiteljica ni samo vneta klerikalka, nego tudi v obče resolutna ženska in ker se je župnik vanjo zaljubil, ga je seveda kmalu imela popolnoma pod komando. Časih sta se celo kaj malega »popraskala«, ker ona nikakor ni trpela, da bi on po kaki drugi obračal oči. V nedeljo 13. t. m. je gospod fajmoeter po litanijah nekam dolgo učil Marijine hčere v cerkvi, kar je učiteljico zelo ujezilo. Ko je prišel župnik iz cerkve domov, ga je učiteljica poklicala na odgovor in nastal je prepir In menda celo pretep. Dejstvo je, da se je učiteljica s kuhinjskim nožem lotila župnika in da je župnik bezal pred njo iz hiše, kričeč: Pomagajte, pomagajte, zaklati me hoče! NaSel je pomoč Šele v drugi hiši, kamor mu je učiteljica sledila. Tam jo je gospodar ustavil in jo pahnil po stopntaah. Med župnikom in med učiteljico se je potem vnel pričo ljudi, ki so se zbrali, kaj zanimiv pogovor, poln pre-značilnih obdolžitev in priznanj tako delikatnega značaja, da jih ne moremo zapisati. Učiteljica je seveda takoj zapustila službeni kraj zagotov-ljaje, da se ne vrne več. Ogorčenje v celem okolišu je veliko in isto tako pohujšanje, a V ljubljanski škofiji se nihče za vse ne zmeni! Imena smo zamolčali, ker tudi klerikalni učiteljici ne maramo škodovati, obžalujemo pa, da se ljubljanski škof tako malo briga za početje gotovih duhovnikov! -f- Iz Krškega. Leskovški kaplan Kopitar pa zna! Agitira kar se le da! Sprva se je sam potil in trudil; pa kaj si izmisli brihtna glavica? Spomni se, da Človeku ni dobro samemu biti — tudi pri agitaciji ne! Gre in preslepi dražestno hčerko tukajšnjega uglednega meščana in hajd na lov! Ko kaplan obupa nad uspehom svojega nemalo spretnega jezika, takrat pa stopi v akcijo prelestna lepota dragom i le Mimice in uspeli je gotov! . . . Mi sicer kaplanu privoščimo vse vspehe kakor tudi družico, le to se nam čudno zdi, da to mimo gleda njen oče, ki se je do nedavno prišteval s ponosom med napredue meščanske kroge. -f- Iz šolske službe. C. kr. okrajni šolski svet v Litiji je prestavil dosedanjo provizorično učiteljico na Savi, Emo Kržičevo. na dvorazredno ljudsko šolo v Žalni, Marijo Schwai-gerjevo, dosedanjo suplentinjo v Velikem Podlogu, pa za provizorično učiteljico na tri razredni ljudski šoli pri Sv. Križu pri Litiji. — Lepaki v vsenemških barvah, ki vabijo na »Grazer Herbstmesse«, so nabiti na vseh vogalih. Kdo je dovolil nalepiti te plakate? Menda mestni magistrat. Ta je lepa, da se sme sedaj slovensko prebivalstvo že z dovoljcujem mestnega magistrata izzivati. Zahtevamo, da se ti izzivajoči plakati takoj oblastveno odstranijo. — Avstrijsko pomorsko društvo izdaja svojo korespondenco. V 33. številki te korespondence čitamo notico »Nove podružnice našega društva«, ki se glasi tako*-le: »Zadnjih dana osnovane su nove podružnice u Gradiškoj (Kranjska), Kufsteiivu i Kitzbiihelu. a prestoji sigurnu osmice podružnica u Klagenfurtu i n Villachu. Mi smo radosni, jer če broj naših podružnica ubrzo navršiti jednu stotinu, a tim se ne može podičiti skoro ni jedno drugo, pa još nepolitičko društvo, jer nije lasno toliko podružnica zadobiti.« ■— Učenjak glavni in odgovorni urednik te korespondence E. Muller prav gotovo ni, ker sicer bi moral vedeti: 1. da Gra-dišaka ni na Kranjskem, marveč na Goriškem; 2. da se »Klagenfurt« zove v slovenskem in hrvaškem jeziku »Celovec«, »Villach« pa »Beljak« in 3. da politična društva po obstoječih avstrijskih zakonih sploh nimajo in ne smejo imeti podružnic. — Novo letovišče na Golovcu. Gospod Anžič, trgovec in posestnik »pod razgledom« namerava sezidati vrh Golovca nov hotel ter s tem zgraditi zopet novo razvedriščo za ljubljansko prebivalstvo. Stavba bo popolnoma moderna in praktična. Z veseljem moramo pozdraviti to misel, ker s tem bo omogočeno, da se naše občinstvo začne zanimati tudi za zdaj precej zapuščeni Golovec. Zemljišče okoli stavbe se spremeni v lepe vrtove in šetališča. Iz hotela bo najlepši razgled. Upamo, da l>o ljubljansko občinstvo, pa tudi tujci znali vpoštevati podjetnost g. Anžiča ter prav pridno obiskovalo to novo raz-vedrišče »Na čarobnem razgledu«. — Razpisane srednješolske su-plenture. V zadnjem času so bili razglašeni sledeči razpisi: Dunaj VI., gimn., klasična filologija (do 3. septembra) ; Brno nem. dež. r., moderna filologija (Fr. D. in E. D., do 1. septembra); Gradec, realg., prirodopis (Ng. ni. nI., do 1. septembra); Pro-stejev realg., prirodopis (Ng. C, do 1. septembra); Dunaj VI. gimn., matera. - fizika (do 3. septembra); Gmunden realg., telovadba (do 5. septembra); Opava r., telovadba (do 3. septembra). — Prošnjo za su-plenturo je vložiti na ravnateljstvo dotičnega zavoda, kjer je mesto razpisano. — Edini pristni domači kavni pridatek je Kolinska kavna primes in sicer iz sledečih vzrokov: Kolinska tovarna v Ljubljani je edino domače podjetje te vrste na celem našem jugu, t. j. podjetje, v katerem jc investiran domaČ kapital. Saj je Kolinska tovarna podjetje združenega našega trgovstva. Kolinska tovarna ima v svoji službi samo domače slovensko delavce. Tudi surovine, ki jih rabi Kolinska tovarna za izdelovanje svojega blaga so vseskozi domačega izvira in sicer najboljše kakovosti. Zato je seveda tudi Kolinska kavna primes tako izvrstna. Poudariti je slednjič treba tudi to, da Kolinska tovarna z izdatnimi letnimi prispevki podpira vse naše važnejše kulturne in narodne korporacije, v pni vrsti našo prekoristno družbo sv. Cirila in Metoda — v tem je ona med vsemi podjetji te vrste edina. In zato edino Kolinska kavna primes po pravici zasluži častno ime »domačega blaga«. Iz tega pa sledi, da moramo edino to kavno primes našim gospodinjam priporočati kot pristno domače blago! Narodna dolžnost vsake slovenske gospodinje je, da kupuje samo Kolinsko kavno primes. Is Lip na Barju. Kakor čujem tuintam, je nastavljeno več organov v to, da skrbijo za snago in red naših jarkov. Toda v kakršnem stanu se nahaja potok ob občinski cesti iz Tomišlja proti Lipam, to presega vse meje. Iz vseh strani se struga zasipi je in tam pa, kjer bi morala biti struga snažna in brez vsakih ovir, tam pa leži že nekaj le1 stara vrba, ki ovira tek vode. Tomišeljski župan, ki je baje odbornik pri močvirskem odboru, ki se vozi vsak teden mimo, bi moral vendarle videti ta nered, ki vsakega zbode v oči. Tn ravno na Barju moramo imeti tako slabe jarke, ki vendar potrebujemo dober odtok. Drugod mešajo kašo, da bi pa pogledali tja, kjer je potreba, tistega pa ne. Možje Tomišljanje, povejte mi vendar, zakaj silite s takim človekom v ospredje, kakor je vaš župan, ki ni kos svojemu poklicu. Cigani. Z Barja nam pišejo: Tudi pri nas na Barju je ciganov vedno več, ki kradejo, nadlegujejo in goljufajo vaČčana na kakršenkoli način ga le morejo. Po cele gruče se jih vlači in beračijo pri nas, ki si že tako ne moremo mnogo pomagati, ker nam je povoden j spomladi skoro vse. poljske pridelke uničila. Zelo bi želeli, da bi se pospravila ta golazen na ta ali oni način 1 Barja, ker njih nadlegovanje ni mogoče več prenašati. Obsojen brat litijskega župana. Pri okrajni sodniji v Litiji je bil v sredo obsojen na 8 dni zapora radi razžaljenja časti Ljudovik B r i e, brat našega posili župana Jurčeta Kobilčarjevega. Ti ljudje mislijo, če je brat, oziroma sin župana, da smejo ljudi obmetavati s ponočnimi posodami in kar nekaznovano žaliti. Zopet požar. Včeraj popoldne je začelo goreti v Tomažji vasi pri Beli cerkvi. Ogenj je zapazila tudi novomeška požarna hramba, ki je takoj prihitela na lice mesta, kjer so že delovale požarne hrambe iz Škocijana, Št. Petra in Št. Jerneja. Vsled pomanjkanja vode ni bilo mogoče takoj stopiti v akcijo, vendar se je združenim močem posrečilo, omejiti požar, ki bi se bil gotovo razširil daleč na okoli na sosednja sela, ker je ob istem času pihal močan veter in razuašal iskre. ZgOTelo je 8 stanovanj in 11 gospodarskih poslopij, nekaj živine in v shrambah nakopičeni letošnji pridelki. Pri reševanju živine iz ognja, je zadobila hude opekline neka žena, ki so jo pripeljali v žensko bolnišnico v Novo mesto. Izmučene ogujegasce je pogostil gosp. Majzelj v Beli cerkvi, ki je tudi sam pri tej nesreči za dobil nekaj ran. Iz dežele čudežev. Zadnje rini trosijo sleparji in zlikovci, ki jim precej nosijo božja pota, med ljudstvom laži in izmišljene klobase o čudežih in ž njimi begajo nevedno in preverno ljudstvo. Par takih za zgled. Prvi čudež: Kmet gre na polje repo se jat, kjer mu pogine konj. Ves razjarjen zagrabi puško in ustreli v nebo. Ali glej, kazni božje. V hipu obvisi kmet v zraku. Pridejo ljudje iz vasi, da ga snamejo iz zraka;-toda kdor se ga dotakne, obvisi v zraku. Sedaj jih baje visi že cela re-šta in romarji vedo o tem pripovedovati dolge povesti. — Drugi čudež: Starši ne so novorojenčka h krstu. Ko pridejo v cerkev, se spremeni otrok v svečo in župnik ga noče krstiti niti za i>etak. Gredo domov. Drugi dan ga zopet neso v cerkev, kjer se spremeni v ribo in župnik ga noče krstiti niti za desetak. Gredo domov. Tretji dan se otrok spremeni v hlebec. Župnik ga krsti, češ, ker je krnh predpo-doba Gospodova. Otrok spregleda in izpregovori: »Ce bi me krstili kot svečo, bila bi suša 7 let in ogenj bi nuiČil vse. Ce bi me krstili kot ribo, bila bi povodenj 7 let. Ker ste me krstili kot hlebec, bo 7 let taka letiua kot letos. (Potemtakem ne bo posebno dobra.) — Tretji in Še najbolj verjetni čudež: V faro je priplavala po zraku velikanska klobasa, širša kakor domači župnik okrog pasa in prijetno je dišala skozi devet fara. Prišli pa so kmetje S kosami in vilami nad to klobaso. Iz farovške veže pa stopni župnik in jih posvari, da naj nc store hudega klobasi. In zgodi se tako. Klobasa pa odpre usta in izpregovori: »Prišli ste z vilami in kosami nadme in zaraditega me devet let ne boste okusili; župnik pa je prišel nadme s lepimi besedami in odpr- timi rokami in alušila Tin bom devet debelih, mastnih let, da bo če širši okoli pasa, kakor sem jaz klobasa.« Prebrisan kmet pa pravi: »Amen na vse večne Čase, to vemo mi brez le klobase.« Kopališče Toplice — Dolenjsko. Mesec avgust se bliža svojemu koncu, vendar je dolenjsko kopališče se vedno tako dobro obiskano, kakor ob tem času še nikdar preje. Velika sc-zija traja letos izredno dolgo. Gotovo jc, da je vzrok temu lepo vreme, mnogo pa tudi zdravilna moč vrelca. Koliko je tu gostov, ki dosedaj še niso poznali naših Toplic in ki ne morejo prelival iti vpliva vode in lepe okolice. Sedoj so tu med drugimi sledeči: Levstik Anton, nadučitelj iz Ljubljane, Mallv Lambert, Semen Albin, mag. komisar iz Ljubljane, Lakner C. z družino iz Pnlja, Reče I j Alojzij, učitelj iz Št. Jurja pri Celju, M i lave Jožef, c. in kr. podpolkovnik v p. iz Ljubljane, Lackner Karel, ravnatelj iz Brioni, Dolenc Ivan, c. in kr. kapetan iz Gorice, Linhart Ana iz Gradca, dr. P. Medveseek iz Gorice, Gajsek Jožef iz Kromeriža ob D., M. pl. Scherer, višji poštni kontrolor iz Gradca itd. Posebno hvaležen pa je dolenjskim Toplicam c. kr. poštni oficijal g. Jožef Zen-trjch iz Ljubljane, katerega je puti ka več let tako zek> mučila, da se je moral voziti z izvoščekom v urad, boditi pa je mogel le s pomočjo drugih. A sedaj je zapustil zdrav in vesel naše Toplice, obljubivši, da jih odslej vsako leto obišče. Občinski odbor idrijski je imel v torek svojo drugo redno sejo, katere se je deležilo 28 odbornikov, manjkala sta torej le od naprednjakov in socijalnih demokratov po eden. Pred prehodom na dnevni red se je župan spominjal pred kratkim umrlega prvega občinskega svetovalca Ivana Kokalja, in so se odborniki v čast njegovemu spominu dvignili raz sedeže. Za svetovalca je bil pri dopolnilni volit vi izvoljen v ožji volitvi Leopold Alič s pomočjo klerikalnih glasov, dočim je napredni kandidat Danilo Pire dobil pri vseh treh volitvah po 10 glasov. V ubožni odsek j* bil namesto pokojnega I. Kokalja izvoljen uaprednjak Fran Cuk. Iz tega sledi, da so naprednjaki opustili abstinenco v odsekih. Pri tretji točki dnevnega reda se je radi zgradbe nove mestne klavnice vnela dolga debata. Dasi je sklep radi gradbe nove klavnice že davno pravnokrepen, se je vendar razmotrivalo na dolgo in široko, ali se naj klavnica sploh gradi, kje in kdaj. Končno se je vendar pooblastilo županstvo, kupiti prostor in odobrilo pogoje stavbnega dovo ljenja okrajnega glavarstva. Sklenilo se je, opustiti nekdanji park, ker zahteva gozdna uprava drago zavarovanje obrežja. Park je tudi preod-doljen iz sredine mesta in dijaki ga več ne uporabljajo kot igrišče, ker jim je c. kr. rudniška uprava prepustila mnogo prikladnejši prostor za gojenje telesnih vaj. Električna ulična razsvetljava se razširi na predmestja »Sekirica«, »Na Lomeh« in »Za Sv. Trojico«, v celem za šest novih električnih žarnic, ki bodo letno obremenjale občino za 240 K. Med slučajnostmi je omenjal najprvo župan Stravs, da je bilo pri lokalnih ogledih po stavbnem odseku vloženih nad 70 prošenj za razna popravila potov, kanalizacije, vodovodov itd. Ce se bo hotelo ugoditi le najnujnejšim delom, se bo občinski proračun znatno prekoračil, predlaga torej, da se dovoli za naznačena popravila na knadno 4000 K. Soglasno sprejeto. — Zupan nadalje naznanja, da je konč no došlo dovoljenje od poljedelskega ministrstva za zajem vode na parceli gozdnega erar j a, ki bo služil,« za napravo novega vodovoda »Pod Gaii-cij«. Ta nujno potrebni vodovod se bc torej zgradil še letos. Klerikalec Iv. Kavčič interpelira župana radi oddaje občinskih del. Zupan odgovarja, da se je pri oddaji dela za prenov-ljenje občinskega poslopja popolnoma pravilno postopalo. Občinski svetovalec Andrej Primožič predlaga da občinski odbor priporoča prošnjo V. Lapajueta za avtomobilno vožnjo v ugodno rešitev obrtni oblasti. Sprejeto soglasno. Klerikalec Jakob Kristan, nekdanji socijalni demokrat, stavi končno skrajno nesmiselne predloge, tako da ga pri glasovanju puste celo klerikalci na cedilu, kajti za njegove predloge so glasovali le štirje klerikalci. Kakšni so bili ti predlogi, navajamo prvi del, ki se glasi: 1. »Da se morajo priredbe in uredbe, ki so od Njega Veličanstva potrjene, upoštevati.« Kaj je s tem hotel povedati brihtni možakar, naj-brže sam ne ve. Ostuden pa se nam zdi humbug, ki ga klerikalci uganjajo v tem pogledu. Vemo, da je Kristan imel svoj čas vse drugačne pojme, brezdvomno poštene jee, kakor pa odkar se je usužnil klerikalni politiki. — Javni seji je sledila tajna, ki je trajala skoraj do pol 11.. ura ponoči. Samomor. V četrtek zjutraj jo skočil v reko Idrijco pri tovarni za živo srebro rudar Tomaž Kogoj. Storil je to neopazen, zato je bila pomoč brezuspešna. Potegnili so ga iz vodo utopljenega in vsi poskusi, spraviti ga v življenje, so ostali brezuspešni. Truplo so prenesli v mrtvašnico na mestno pokopališče. Pokojnik, ki je bil star šele 50 let, je bil močno vdan pijači in se domneva, da je izvršil samomor v blaznosti. Umrla je v Grahovem pri Cerknici gospa Agueta Kraje roj. Drobnič. P. v m.! Požar. Včeraj zvečer je pričelo goreti pri Stembergarju v Vrbici pri Ilirski Bistrici, Ogenj je uničil hišo in gospodarsko poslopje. Stembergarju so zgoreli vsi poljski pridelki, zavarovan je bil le za jako malo vsoto. Ilirsko - bistriško gasilno društvo je prišlo z znano točnostjo in rešilo, kar se je sploh še rešiti dalo. Sploh so domačini in sosedje iz bližnjih vasi jako pohvalno delovali. Ameriške vesti. Samomor r o-j a k a. Franca Barago iz Tomaraeka, ki so ga pogrešali že dva tedna, so uašli mrtvega v nekem močvirju pri Tamaraeku, kjer se je ustrelil. Njegov revolver je ležal pri njem. — Rojak u m r 1. V Jolietu je umrl dne o. avgusta John Jerman v 46. letu. Rojen je bil y Strmcu, oziroma Petrovi vasi pri Črnomlju, kjer zapušča mater, enega brata in sestro. —-Slovenske poroke. Poročila sta se v Jolietu Jožef Muren in Frančiška Pečaver. Ženin je dorua iz Trebnjega, nevesta pa iz Semiču; istotako sta se ]>oročila Ivan Šimee iz Podzemlja in Marija Nemanič iz ^olieta. — Slovenka u m r 1 a. V Pittsburgu, Pa., je umrla dne 20. julija olletna Marija Flajuik, doma v Vinici pri Črnomlju. Pri kopauju je včeraj popoldne v IŠei utonil 161etni zidarski vajenec i/. Vrbljeu pri Ljubljani Peter Rebolj. Mladenič se je v vodi zapletel v traVO, iz katere se ni mogel več resiti. Že mrtvega je v vodi opazil posestnikov sin Alojzij Križmau ter o nesreči javil dalje. Na lice mesta došla policijska komisija je odredila, da so ponesrečenčevo truplo prepeljali v mrtvašnico k Sv. Krištofu. Sumljiv kolesar. Dne -2. avgusta je v Domžalah neki okoli 28 let star mladenič prodajal za 100 K »Preeio-sacc - kolo s številko 137.257 ter rekel, da je Fran Škrbine iz Nadgorice pri Črnučah, kar se je pa izkazalo za neresnično. Ker kolo izvira bržkone iz nepoštene provenijeiiee. naj se pravi lastnik obrne na orožni št v o v Domžalah. Prav za cirkus. V cirkus Taller je prišel neki nekoliko nadelani obiskovalec. Nenadoma vstane s svojega prostora in prilomasti v igralni prostor ter se začne z igralci šaliti ter jih prijemati. Ker se le ni hotel odstraniti, je ravnatelj pozval stražnika, da je storil svojo dolžnost. Občinstvo je imelo pri prizoru zabave, da že dolgo časa ne take, kajti zgodi se le redko, da prevzame v cirkusu obiskovalec vlogo Avgusta. Kolo ukradeno je bilo danes do-poldne v veži na Mestnem trgu št. 10 Trgovčevemu sinu Adolfu Golobu. Kolo je bolj nizko, še dobro ohranjeno, prostega teka. znamke »Kurier« in je vredno 140 K. Pneuinatiki sta prima iuksus«, kolesi imata rdeče obroče, sedlo je zelo nizko in temno-rjavo, govorna! je bolj širok in nekoliko vpognjen navzdol, zvonec je na jermenu, stopala imata pa nožnike. Pleska no je črno, policijska številka 362 je rdeča na belem polju. Pred nakupom se svari! Tatvina. Dne 14. avgusta je bilo ukradeno mizarskemu pomočniku Antonu Severju iz veže gostilne pri -Čebelnem panju« jopič, vreden 6 K in srebrna ura z dvojnim pokrovom, na katerem ima vrezane začetne črke A. S. — Dne 22. avgusta je bil pa ukraden istemu mizarskemu pomoč-niku vozno kolo »Preeiosa« iz veže vinotoča J. Jegliča, Pred škofijo, vredno 160 K. — Ce bi kdo kaj vedel o teh okradenih stvari, naj blagovoli naznaniti pristojni oblasti, ali pa [Antonu Severju v Stožicah 20, pošta Jezica. Izpod policijskega nadzorstva je pobegnil leta 1872. v Vogljah rojeni rn v Staro Loko pristojni že 24krat predkaznovani dninar Peter Svolj-šak. Navedenec je brez vsakih izkazov. Karambol. Danes dopoldne sta na križišču Stritarjeve ulice in Mestnega trga skupaj trčila dva kolesar, ja, pri čemur se ni zgodilo drugega, kakor, da se je enemu močno pokvarilo kolo. Lkradena zapestnica. Slugi Antonu Lovšinu je bilu v stanovanju ukradena zlata zaj>estuica z majhno tanko verižico, vredno 40 K. Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 20 Hrvatov in 10 Slovencev, na-azj je prišlo pa 7 Slovencev. Izgubil je izvošček Fran Terdina denarnico s srednjo vsoto denarja. — Posest nikova hčerka Ivana Janezova je izgubila bankovec za 20 K, posestnikova žena Marija Šubičeva pa 4 m blaga zajprajco. Najden prstan. Gospa Jožica Vučnikova je našla zlat prstan z rde« čo koralo. Lastnik ga dobi v Spodnji Šiški št 205, IL nadstropje. »Slovenska Filharmonija« kon-certira jutri v nedeljo v restavraciji in kavarni »Bellevue« (razgledu A. Zajec) v Šiški, in sicer ob vsakem vremenu in brez vstopnine. Začetek ob 4. popoldne. Ker se bodo pobirali prostovoljni prispevki za nesrečne pogorelce v Mokronogu, se vabi č. občinstvo na mnogobrojni obisk! Nova trgovina. Na Starem trgu št. 26 (prej urar Zajec) je otvorila gdč. A. Gorše trgovino s čevlji »Pri Dolenjki«. — Več današnji iuserat. Narodno obramba. Družba sv. Cirila in Metoda je prejela nov »kamen« 200 K, ki jej ga je poslala Ciril - Metodova podružnica v Mirnu kot venec blagopokojni gdč. Nataliji Jakilovi. To pokroviteljstvo bode časten in trajen spomenik plemeniti, nepozabni rodoljubki. Hvala! V Polju je zbrala dne 18. avgusta vesela družba slovenskih mornarjev 9 K 20 vin. za Ciril - Metodovo družbo. Imenovana noče biti, ali na dejamo se, da jo doseže naša tu zabeležena zahvala. Na odhodni večer okrajnega sodnika gosp. O. Deva v Škofji Loki dne 18. avgusta je nabral med svojimi znanci in prijatelji gosp. Iv. Tratnik, sodni oficijant 8 K 66 vin. za Ciril-Metodovo družbo. Hvala! Iz Štepanje vasi. Pogovor med Ljubljančanom in Štepanjcem. Ljubljančan: Pozdravljen, Touček! Kod hodiš, da te nisem že tako dolgo videl ? Menda se ne ganeš nikamor z doma. — Štepanjee: Lej ga no! Kaj pa ne prideš nič več v Stepanjp vas m iieiš samo med mestnim zidovjem V časi si vendar rad hodil. Saj se ti nismo kaj zamerili! — Ljublj.: Kaj ti ne pade V glavo! Veš, ue utegnem priti, ker grem vedno kam drugam, navadno tja, kjer je kaka veselica, ali kaj takega. Človek se mora tuintain malo razveseliti. — Št.: No, potem se pa gotovo vidiva prihodnjo nedeljo popoldne pri »Šoršu«. — Lj.: Kaj pa bo tam posebnega 1 — Št.: Hudirja, kaj še tega ne veš? Vedno si ves navdušen za svoj rod in tudi vsako novico izveš naj prvi, a sedaj še tega nisi vedel, da se vrši v nedeljo, dne 3. septembra pri »Šoršu« velika veselica nase Ciril - Metodove podružnice, ki bo naravnost nekaj imenitnega. — Lj.: Pozabi jiv sem že, pozabi ji v, dobro, da si me spomnil. A povej, zakaj bo ta veselica nekaj posebnega. — Št.: Le potrpi in ne bodi tako radoveden, kakor bizoviške perice. Vse izveš počasi. Povem ti, da se boš čudil, da je kaj takega mogoče v Stopanji vasi, ki je veljala pred nedolgim časom še za tako zaspano. A zdaj nismo Štepanjei več kar tako. Dosti se je že izpremenilo, pa se bo še več. A, da 1i povem o veselici! Predstavljaj si okusno okrašen vrt in veliko plesno dvorano, polno mladih parov; na kegljišču ropotauje krogel, na strelišču neprestano streljanje za dobitke itd. Povsod živahno vrvenje. Zlasti važno pa je, da postaneš na tej veselici lahko v trenotku zelo srečen, da se ti bo celo življenje dobro godilo. Res, res, le ne čudi se preveč! — Lj.: Povej no, povej hitro! Kako misliš to? — Št.: Tejra ti še ne smem povedati, ker je to še tajnost odbora. A povem ti prihodnjič. Saj gotovo priti oš še med tednom, da se kaj natančneje pogovoriva. Pa ne pozabi, povabiti na veselico svoje prijatelje in znanee! — Lj.: Ne boj se, ne pozabim. Zdravo Tonček! Vuhred ob Dravi. Tukajšnja podružnica Ciril - Metodove družbe je slavila dne 20. avgusta 251etnieo svojega obstanka. Sodelovale so pri prireditvi skoraj vse podružnice Podravske doline, kakor lehenška, lov-ronška, maril>orska, ribniška, vuze-niška, ter imele svoje šotore na vese-iičnem prostoru. Takoj začetka se je razvila živahna zabava pri šotorih, v katerih so kaj pridno razpečavaie narodne dame različno blago v korist družbi. — Urbančeva obitelj, ki pravzaprav reprezentira lehensko podružnico, je preskrbela svoj šotor i raznovrstnimi mrzlimi jedili in i izvrstnim vinom. Gospodične Urban-čeve so še zraven tega razpečavaie tudi cvetlice, konfeti, šaljivo pošto itd. Kes, častno je za celo obitelj, da v težavnih razmerah vsled oddaljenosti s takšno vnetostjo sodeluje pri vseh narodnih prireditvah v okolici ter dela izjemo od onih, ki se čutijo vsled vsake malenkosti užaljene, -ter se radi tega odtegnejo sodelovanju. Sprejmite tem potom našo najsrčnejšo zahvalo! — V kavarni ženske podružnice iz 6t. Lovrenca nad Mariborom si dobil izvrstno kavo, različno pecivo, likerje, malinovec itd. Kuhale in stregle so gostom gospodične Brezočnikova, Koglerjeva in Lešnikova iz Št. Lovrenca ter gospodična Zinka Podlesnikova iz Radeč pri Zidanem mostu, ki si je, kakor drugi, zaslužila našo zahvalo. — Mariborska podružnica je v svojem šotoru razpečavala različno narodno blago, ribniška je po dveh šaljivcih v muzeju razvedrila marsikoga, vu-zsniška je skrbela za šaljivo poŠto in konfeti. Čeravno je vreme zmotilo tok veselice, tako da je šele ob 6. bilo predsedniku podružnice g. županu Osrajniku možno pozdraviti goste in izročiti besedo gospodu Prekoršku, ki je na kratko orisal delovanje podružnice in družbe v minolih 25. letih, je vendar vsa slavnost uspela prav sijajno. Slavnosti se je udeležil tudi prvomestnik družbe gospod Senekovič. Zastopana je bila Še zraven že imenovanih tudi celjska moška podružnica po svojem predsedniku in tajniku. Dravska dolina je pokazala, da zna skupno nastopati; naj bi bil ta skupni nastop prvi korak k ustanovitvi pokrajinske zveze podravskih podružnic. — Vsem, ki so s sodelovanjem, z darili tli s posetom pripomogli k tako lepemu uspehu, izrekamo tem potom še enkrat srčno zahvalo. Društveno naznanilo. Odbor »napredno političnega in izobraževalnega društva za kolizejski okraj« je sklenil v svoji odborovi seji dne 25. avgusta, prostovoljno naturati milodare za pogorelce v Mokronogu. Opozarjamo slavno občinstvo ko-lizejskega okraja brez razlike na politično mišljenje, naj blagovoli priskočiti po možnosti obupanim pogo-relceni na pomoč. V to svrho se bode pričelo v ponedeljek pobirati od hiše do hiše s polo in vse nabrane milodare bodisi v blagu ali denarju, bode odl>or »napredno političnega društva« razdelil med ime pogorelce, kateri so faktično podpore potrebni. — Zato odbor »napredno - političnega in izobraževalnega društva za kolizejski okraj« še enkrat prav vljudno prosi slavno občinstvo tega okraja, da sigurno blagovoli po možnosti priskočiti revnim Mokronožanom na pomoč. Ce pa kdo hoče prostovoljno po društvu kaj nesrečnežem v Mokronogu darovati, naj blagovoli poslati na gosp. Bajžlja Ivana v Kolizeju, ki zbira darove. — Odbor »napreduo-političnega društva za kolizejski okraj«. Opozarjamo na občni zbor in sta-rejšinski večer akad. fer. društva »Sava« v Ljubljani, ki se vrši v četrtek, dne 7. septembra 1011 ob 8. zv. v restavracijskih prostorih »Narodnega doma«. Drugega dne t. j. dne 8. septembra bo dopoldne v ljubljanskem »Narodnem domu« skupščina »Organizacije svobodomiselnega narodno - naprednega dijaŠtva«. Več o tem je v današnjem »Dijaškem vost-niku«. Društvo slovenskih trgovskih so-trudnikov priredi za svoje člane v nedeljo, dne 3. septembra ob pol 10. dopoldne v hotelu »Ilirija« sestanek, na katerem se bo razpravljalo o letošnjih društvenih poučnih tečajih itd. Društvo slovenskih trgovskih so-truflnikov si bo dne 3. septembra ogledalo Kolinsko tovarno. To obeta biti jako poučno in zanimivo, zato opozarjamo vse trgovske sotrudnike, posebno one z dežele, da se tega udeleže. Zbirališče je ob 10. dopoldne v hotelu »Ilirija«. Gospode z dežele in nečlane prosimo, da nam obisk prej naznanijo. Planinska podružnica v Kranjski jrori opozarja na svojo veselico v nedeljo popoldne dne 3. septembra v hotelu »Slave« v Kranjski gori povodom položitve temeljnega kamna za novo kočo poleg vrha sedla med Mojstrovko in Vršičem. Natančnejši prograin se naznani pravočasno. Slovensko pevsko društvo »Pod-hrrška Lira« v Podbrezjah priredi v nedeljo, dne 3. septembra t. 1. veselico v prostorih gosp. Pavlina. Polovica čistega dohodka je namenjena v društveno korist, polovica pa za našo šolsko družbo sv. Cirila in Metoda. Spored je sledeči: »Trije tički«, burka v dveh dejanjih; Slavjanska, moški zbor; Slovenska dežela in Mladosti ni, mešana zbora. Dalje kegljanje na dobitke, šaljiva pošta in prosta zabava. — Vstopnina: Sedeži 1 krono, II. vrsta 60 vin., stojišče 40 v., otroci polovico. Začetek ob pol 4. po-poldne. — Komur je za prosveto našega kmečkega ljudstva in za blagor obmejnih bratov, naj nas poseti! Prosveto. Ravnateljstvo slovenskega deželnega gledališča poživlja s tem vse one p. n. gg. pevce in gdč. pevke, ki imajo veselje do gledališča in hočejo sodelovati v opernem in operetneni zboru v bodoči sezoni, da se zglase jutri, v nedeljo med 11. in 12. dopoldne v gledališki pisarni. P. n. abonentje na sedeže in lastniki lož v slovenskem deželnem gledališču, ki reflektirajo na svoje stare, oziroma katerekoli druge prostore za bodočo* sezono, se vljudno opozarjajo, da se čimprej zglase pri ge. Amaliji Cešarkovi, trafikanta! v Se-lenburgovi ulici, ali pa pri blagajni-šivu slovenskega gledališča (gledališka pisarna* vsak dan med S. ia 0. po. S poldne), katera sprejemata abonneme nt in dajeta vsa potrebna pojasnila. Pripomni se, da so cene lož in sedežev enake lanskim in da se bo željam in zahtevam p. n. abonentov skušalo po možnosti ugoditi. — Bla-gajništvo slovenskega gledališča. Rožne stvori * Kolera. V Bitolju se je pripetilo 12 novih slučajev kolere. Mnogo ljudi zapušča mesto, ker se boje, da se bolezen razširi, zlasti ker primanjkuje zadostnih higijeuičnih naprav. Le težko je namreč pregovoriti uio-hamedance, da za kolero umrlih ne umivajo kakor jim to predpisuje vera. V Carigradu je prišlo med županom in predsednikom predmestnega okrožja do konflikta, ker ga je hotel župan odstaviti, češ da je bil malomaren v boju zoper kolero. Nadomestiti ga je hotel z nekim uradnikom. Predsedniki večine predmestnih delov so sklicali zaradi tega shod in protestirali proti korakom župana, ker ti kršijo avtonomijo ljudstva. * Afera Seitz. Kakor so dognali, je defravdiral goljufivi dijak, »ehrenfest« Oton Salveter in kompanjon Seičevke, tekom zadnjih let 40.000 K. Oškodoval je zlasti dijak« in pravniško podporno društvo. * Knjiga ge. Toselli. »Matln« razglaša v svoji snočnji številki, da se mu je posrečilo dobiti v roke prvotno knjigo ge. Toselli brez krajšanj. »Matin« bo začel priobčevati »Memoire ge. Toselli« 2. septembra ter bo prinašal tudi poglavja o cesarju Viljemu in njegovi okolici ter opazke o nemški cesarici. Prinašal bo tudi opis življenja našega cesarja in poglavja iz drugih vladarskih hiš ter tudi njen razgovor z Ivanom Orthom, predno se je poslovil od K v rope. * Zrakoplovstvo in ženska. Pred par tedni je zapustila 19 letna hčerka nekega tovarnarja v Budimpešti, Lilly Steinschweider, domačo hišo in jo niso mogli najti. Pred par dnevi pa so dobili njeni starši iz Dunajskega novega mesta od nje pismo, v katerim jim sporoča, da jo je prevzelo nepremagljivo hrepenenje po letanju v zraku in da se pripravlja za izpit kot pilot ki ga misli napraviti v par dneh. * Stavke na Angleškem. V Li-verpoolu stavka še vedno 60.000 ljudi. Ker je bil stavkujočim neki obhod po mestu prepovedan, so napadli 3 tramvajske vozove in pobili na njih šipe. Policija in vojaštvo sta morala posredovati. Cestnoželeznične družbe so sklenile, odpuščene nastavljence zopet sprejeti. Potem bo stavka najbrže tudi v Liverpoolu končana. * L k rad ena Mona Lisa. »Cri de Pariš« pravi, da je v New Yorku velika družba, ki ima namen, oropati vse evropske muzeje, posebno pa slabo nadzorovani Luvre. List pa je tudi mnenja, da je bila prava Monna Lisa ukradena že leta 1910 in da jo je tat nadomestil z dobro kopijo. V starinarskih krogih se trdovratno vzdržuje vest. da so poslali tatovi sliko s tovornim vlakom v Belgijo, od koder so jo poslali naprej na Ho-landsko. Francoska vlada je naprosila amerikansko vlado, da naj odredi natančno preiskavo poslatev zlasti pa prtljage parnika »Champagne«, ki je odplul v torek v New York. Fotograf Morau, ki dela že 25 let v Lu-vru, noče verjeti, da je kdo izvršil tatvino, pač pa je mnenja, da je nekdo sliko poškodoval ter jo potem skril. Pred 10. leti se je zgodil podoben slučaj. Takrat je izginila Ruben-sova slika ter so jo čez nekaj dni zopet našli. Slika je bila poškodovana in oni, ki jo je poškodoval, jo je zopet popravil. Zelo interesantno je, kur poročajo iz Kodanja. Da dokaže, da uacijonalni muzej v Kodanju ni zadosti zastražen, je poslal tamošnji ilst »Rigct« nekega sotrudnika, s imenom Helsen, popoldne med navadnimi urami, ko je muzej dosto-]H?n, v galerijo, z naročilom, da odnese neko staro holandsko sliko. Hel-esu je izvršil svoje naročilo in nemoteno prišel iz muzeja. Ko je prinesel* sliko v uredništvo, so poklicali ravnateljstvo ter mu sporočili, da so slišali, da je izginila neka zelo dragocena slika. Ravnateljstvo se je zahvalilo za sporočilo in obljubilo, da bo takoj začelo stvar preiskovati. Ponoči je zopet zazvonilo v uredništvu in muzejsko ravnateljstvo je sporočilo listu, da ni izginila nobena slika in da je bil list brez dvojbe mistificiran. Nato je uredništvo poslalo sliko nazaj v muzej. * Boj za predsedstvo portugalske republike. Manuel de Arriaga je izvoljen, toda boj je bil hud, kar je razvidno iz števila kandidatov za predsedniško mesto. V soboto je bil še Braacamp Freire kandidat, ki je imel mnogo upanja, da zasede predsedniški stolec. Freire pa je odstopil in'Bernardino Machado je prišel na površje kot kandidat, ki bi ga bila volila republikanska večina. Toda proti njemu se je dvignila gruča, ki jo je vodil minister javnih del Ca-macho in ta gruča je postavila za svojega kandidata Manoela de Arriaga, 751etnega generalnega državnega pravdnika, ki je bil prej odvetnik in se je boril celo svoje življenje za republikanske ideje. V zadnji uri pa so postavili še več kandidatov in sicer sedanjega poslanika v Brmdju Alvesa de Veiga, ki je vodil revolucionarno ustajo v Oportu leta 1891, finančnega ministra Relvasa, notranjega ministra de Almeido in politika Duarta Leiteja. Poleg teh pa je bil kandidat še Magelhaes Lima, veliki mojster prostozidarjev. Kako srdit je bil boj, kaže jasno dejstvo, da so nasprotniki raznašali liste, da je ta ali oni kandidat nenadoma zbolel. Zgodilo se je celo, da so razglašali posebni letaki, da je kandidat Lima na smrt bolan, če ne že umrl. To mi-stifikaeijo, ali bolje rečeno sleparijo, so izvršili klerikalci, ker jih je bilo najbolj strah prostozidarja. Sedaj imajo predsednika Arriaga, toda že se čuje jo pomisleki, češ da je morda naklonjen klerikalcem. * Poročilo iz deželne porodnišnice v Zagrebu: Naravna Franc Jožef- ova grenČica se je mnogokrat in z najboljšim uspehom predpisovala pri poroduieah. Učinek je bil vsakokrat zanesljivo odvedljiv in se lahko sma-tia -Franc Jožefovo« grenčico kot najboljše odvajalno sredstvo y otroški postelji. Telefonsko in brzojavna poročna. Avstro - italijanska pogodba. Dunaj, 26. avgusta. »Wiener Z«/i t mig« objavlja državno pogodim z dne 26. novembra 1910 med A\ -stro-Ogrsko in Italijo, ki se bavi z železniško zvezo med Priiuolauom in Tezzem. Zrakoplovcc Zablatnik. Dunaj, 26. avgusta. Inženir Zablatnik je absolviral od Nižjeavstrij-skega razpisani ]>olet skozi deželo ter si priboril s tem 20.000 kronsko darilo. Revizija ljudskega štetja v Trstu. Trst, 26. avgusta. Revizija ljudskega štetja se bo vršila v prostorih državne ljudske šole. Revizija se prične že prihodnji teden in bo v rokah vladnih komisarjev. Kolera na Sušaku. Reka, 26. avgusta. Bakterolo-gična preiskava dejektov na sumljivih znakih kolere obolele Olge Je-Uneie, stanujoče na Krimeji v Sušaku, je dognala, da je Jelenčičeva obolela na pravi azijski koleri. Hmelj. Noriniberk, 26. avgusta. 130, oO zelo mirno, 260—260. Sestanki italijanskega zunanjega ministra. Milan, 26. avgusta. Italijanski zunanji minister San Giuliano se pastami po svojem obisku pri Beth-man Hohlwegu tudi z avstrijskim zunanjim ministrom grofom Aehrcn-thalom. Abdikacija kralja Petra? Belgrad, 26. avgusta. »Večernje Novosti« poročajo, da se bo prestolonaslednik Aleksander zaročil I neko rusko princezo. Ruski dvor pa je dovolil v zaroko samo pod pogojem, da prosi kraljevič Aleksander za roko princeze kot kralj. Iz t (»ga sicdi, da se bo baje kralj Peter že v najkrajsem času odpovedal prestolu. Riehter. Solun, 26. avgusta. Nemški inženir Riehter včeraj še ni dospel v Solun. Nemški konzulat je vprašal urad v Elasoni kaj je z Riehterjem iS je dobil za odgovor, da pričakuje Pichter tam svojo ženo. Nemški konzulat si ne more razlagati tega koraka inženirja Riehterja če je ta res> že prost. Monna Lisa. Pariz, 26. avgusta. Leon ar d ovc slike še niso dobili. Vedno bolj se utrjuje mnenje, da je izvršil tatvino neki odpuščen nastavljence. Grožnja, da bo storilce hudo kaznovan, je stavr še otežkočila. Govori se, da se je sestal ministrski svet in da je nkloail, da morata biti generalni konservator in konservator v Luvru odpuščena. Prvi paznik in paznik v »sale eare« bosta občutno diseipli-narično kaznovana. Ponarejene obligacije. Bruselj, 26. avgusta. V Bruslju *ii aretirali nekega kaninotiskarja in njegovega pomagača, ki sta bila natisnila 2000 lotnrinških obligacij po 500 frankov in jih že precejšnje število izdala. Železniška nesreča. New York, 26. avgusta Ko sa je vračal vlak iz Rochestra °^ neke veteranske slavnosti. se je podrl neki most in del vozov je padel v globino. V onem delu vlaka so bile večinoma ženske. Vzrok nesreče še ni znan. Most se je popolnoma podrl. Dosednj so našli 31 mrtvih in 50 težko ranjenih. Gospodarstvo. Zeleno ali snho cepljenje tri? (Konec) Stratificiran je trt ima pred zelenim cepljenjem sledeče prednosti: 1. Cepljenje se vrši v času, ko ni toliko dela kot v času zelenega cepljenja; 2. Za cepljenje, ki gre bi tro od rok ni treba lepega vremena in dragih gumijevih vezi. 3. Nabava cepičev je lahka, ker se suhi cepiči, to je enoletne mladike, ki spomladi odpadejo pri režnji, dobijo lahko povsodi. Ako želimo cepiti kake posebne vrste, dobimo cepiče lahko iz poljubno oddaljenih krajev, kar je pri zelenih cepičih nemogoče, ker se posnše. 4. Uspeh cepljenja ni odvisen toliko od vremena kot pri zelenem cepljenju, zato je skoraj vedno boljši kot pri zelenem cepljenju. 5. Kadar je vinograd enkrat asa jen, odpade vsako drugo, drago in zamudno delo, kakor obiranje divjih izrastkov, grubanje itd. pri zelenem cepljenju. 6. Vinograd, zasajen z dobrimi svežimi, na suho cepljenimi trtami kaže v drugem letu k večjemu 5 do lO^r odpadka, to se pravi, da se od sto zasajenih, cepljenih trt navadno samo 5, v najneugodnejšem slučaju pa 10 ne prime in jih je treba drugo leto podsaditi. Zato je vinograd zasajen s cepljenkami koj v drugem letu veliko bolj enakomeren kot pri zelenem cepljenju na mestu 7. Na morebitne ugovore, da zeleno cepljenje trte hitreje rasto in prej rodijo kot na suho cepljene, moram odgovoriti, tla to ni res. Če letos prisad i m cepljenko, bo v dveh letih ravnotako lepa. kot na zeleno cepljena trta. Pomisliti moramo namreč, da je r»ri zelenem cepljenju treba najprvo posaditi divjo, ameriško trto in potem dve leti čakati, prodno je za cepljenje. Potom suhega cepljenja si pa vzgojimo cepijenke lahko že leto prej, predno mislim rigolati, doma na vrtu in spomladi drugega leta, koj po rigolanju, ki sem ga pozimi izvršil, sadim že cepljene trte v vinograd in potem imam mir! Predno so obenem sajeni divjaki za cepiti, so te cepi jenke že dve do tri leta stare in Se nekoliko rodijo. 8. Neprecenljive vrednosti je pa suho cepljenje zlasti za kraje z bolj mrzlim podnebjem, kakor n. pr. žu- -nberški, radeski, zatiški, litijski in deloma tudi mokronoški in trebanjski sodni okraj. Vsled bolj mrzlega podnebja je ram mogoče Še-?e pozno (v drugi po-lovici junija ali še pozneje"* na zeleno cepiti. Pozno cepljenje se ne prime tako rado kot zgodnje, cepljenke dobro ne dozore in potem ali pozimi pozebejo, ali pa pogrnbane v zemlji segnijojo. To so že zdavno spoznali vinogradniki nekaterih naprednih občin teh okrajev, kakor Št. Janž, Tržišče, Mokronog, Št. Rupert itd. Marljiva mokronoška kmetijska podružnica cepi na leto 100.000 in več trt na ta način in še to ne zadostnje, kupujejo še drugod, kajti samo Št. Jmžka občina porabi na leto 50 do 70.000 frt. od tega pa veejidel na suho cepljenih, stratificiranih trt. Tuđi v drugih okrajih, zlasti v ivskem in trebanjskem sodnem kraju se bavi jo nekatera društva in tudi posamezni kmetje s pridelovanjem cepljenk potom stratificira-nja. To je gotovo posnemanja in bvale vredno. Zato naj bi se ta način cepljenja sploh povsod ndomacil. V to svrho prireja podpisani pri \ ni trtnici v Bršlinu vsako leto cepilne tečaje, pri katerih se lahko vsak vinogradnik temu cepljenju priuči. Žalibog je udeležba prav slaba, letos je na pr. prišel k tečaju samo en posestnik. Pri taki brezbrižnosti ni Čuda, da ne napredujemo! Po.ipi-sani je -pisal tudi knjižico o tem cepljenju, ki jo je izdala o. kr. kmetijska družba v Ljubljani. Naj vsi pripomočki, kakor tuđi fce-le vrstice vinogradnike privedejo do tega, da se poprhnejo suhega cepljenja in stratifieiranja fsiljenja) trt in da si s tem znatno olajšajo obit ev po trtni uši uničenih vinogradov. C. kr. vin. nadzornik B. Skaiicky. Zahvala« Neizbrisni vtiskl krasno vsnele slavnOftti 2t51etnega jubileja kranjske deželne kmetijske šole na Ormu nalagajo nam prijetno dolžnost, da se tem potom še enkrat vsem, ki so kakorkoli pripomogli k dostojni proslavi jubileja, najvljudneje zahvalimo. Predvsem zahvaljujemo se bla-fforodnenni gospodu ravnatelju Rohrmannu in ostalim gg. učiteljem, kakor tudi blagorodnemu gospodu županu Zure u za prisrčen sprejem, izvanredno gostojubnost. ter za ves trud, ki so ga imeli s to prireditvijo. Iskreno zahvalo izrekamo poat 1> no blagorodni gospe ravnateljevi za veliko skrb, za vzorno ter izvrstno pogostitev udeležencev. Zahvaljujemo se obenem vrlim gospicam go-jenkam gospodinjske šole v Šmihelu za prijazno postrežbo in končno tudi slav. občinstvu iz Novega mesta in okolice za izkazane nam simpatije. Za absolvente grmske kmetijske šole: R. Medle m. p. F. Medved m. p. R. Hladnik m. p. 99 Domovina" posreduje pri oddaji primernih sta-novanj za dijake. Zato prosimo vse one stranke, ki imajo oddati dijaška stanovanja, da javijo to čim preje odboru društva; ravnotako se lahko obračajo starši dijakov do društva, ki bode njihovim željam radevolje ustreglo. — Pojasnila daje gosp. prof. Anton Jug, Ljubljana, Dalmatinova ulica 3 I. Darila. Upravništvu naših listov so poslali za: Ciril Metodovo družbo Matilda Sebenikar, Unec pri Rakeku 10 K, mesto venca na krsto blagopokojne gospe Ivane Tomšič v Ljubljani, Leopold Kuhar, gostilničar pri Devici Mariji v Kolju 5 K 50 v, iz nabiralnika in Avgust Kuhar, gostilničar v Vevčah S K iz nabiraluika. Skupni 33 K 50 v. Odboru za podpore potrebnim pogorelcem v Mokronogu »Ljubljanska kreditna banka« 1U0 K, dr. Karel Triller, odvetnik v Ljubljani 30 kron in Hinko Franzl, tovarnar no-govic v Ljubljani 10 kron. Skopaj 140 kron. Živeli nabiralci in darovalci! Povodom Hribar - Tavčarjeve OOletnice je daroval g. dež. poslanec in odvetnik dr. Karel Triller ^Podpornemu društvu za slov. visokošol-ce na Dunaju« 50 K. Živel! Povodom Hribar - Bavčarjeve tiOletnice je daroval g. dež. poslanec in odvetnik dr. Karel Triller ^Podpornemu društvu zs slov. visokošol-ee v Pragi« 50 K. Živel! Povodom Hribar - Tavčarjeve GOletnice je daroval g. dež. poslanec in odvetnik dr. Karel Triller >Po€l-pornemn društvu za slov. visokošol-ce v Gradcu« 50 K. Živel! Izdajatelj in odgovorni urednik: Rasto Pustoslemsck. Umrli so v Ljubljani: Dne 25. avgusta: Marija Čeba-š^k, občinska uboga, 80 let, Radecke-ga cesta 11. — Jožefa Škrab, delavka, 44 let, Radeckega cesta 11. V deželni bolnici: Dne 22. avgusta: Janez Cengle, tovarniški delavec, 19 let. Dne 23. avgusta: Fran Zupane, kleparski pomočnik, 67 let. Borzna §9«*i°o£i!a. Ljubljanska „Kreditna banka v Ljubljani11. Uradni karzl dunajske borze 26. avgusta 1911 ■alaifcenl papirji. 4°/» majeva renta . . . . 4'2°/, srebrna renta . . . . 4° o avstr. kronska renta . . «•/• ogr. „ . . 4% kranjsko deželno posojilo *"•/• k. o. čeSke dež. banke . Srećke. Srečke iz i. 1S60 ■/, . . . u »i i» l^fr!..... ii tiske...... ii zemeljske 1. izdaje »» »j 11* »t • „ ogrske hlpotečne . . u dan. komunalne • ii avstr. kreditne . . . i, ljubljanske . . . . „ avstr. rdeč. križa . . n ogr. ,, ff . . ii bazilika..... n turške ...... Delala«. Ljubljanske kreditne banke . Avstr. kreditnega zavoda . . Dunajske bančne družbe . . Južne železnice..... Državne Železnice .... Alplne-Montan..... Češke sladkorne družbe . . Zivnostenske banke. . . . Yalute. Cekini........ Marke •••••••• Franki........ Lire......... Rub! jI......... Denarni I B ovni 92*05 9580 92- 05 91*— 94- 10 93- 65 414 -600 -310 — 296-— j 280-50 i 24775 510*— 501— 86 — 7075 47 £0 3575 250-50 476-653 — 545-75 121*10 741*— 833-50 323*— 280-50 1137 117*22» 95- 25 9465 253-75 92*25 96-— 9225 91 20 95-10 94 65 426 -612--322-302 — 286 50 25375 522 -511 — 92 — 76 75 53 50 3975 253 50 47850 654-— 54675 12210 742 — 834 50 326-— 282*— 11-41 II7-425 95-35 94*85 254-75 Žitne cene v Budimpešti. Dne 26. avgusta 1911. T a r m i n. Pšenica zaoktober 1911. . za 50 kg 11*57 Koruza za okt. 1911 .. za 50 kg 8*42 Koruza za maj 1912 . za 50 kg 8i5 Oves za oktober 1911 . . za 50 kg 8 92 E f a li 11 v. Vzdržno. Zrl 12 GEL! •Dun*f» ▼Ho- Tako se sme ime- ^aiovar * sevati bolesti utesujoče, mišice in živce krep- 'JZSk čnjoče, kot mazilo d^™™ JUQ*» ^.sTS?^ ta s#l", katero se rr jiairjiiu iluuui in uspešno porablja pri trganju po udih in pri drugih nasledkih prehlajenja. Cena steklenici ■ 1"—. Po poštnem povzetji razpošilja to mazilo vsak dan lekarnar c. in kr. dvorni zalagatelj na Isukan t. V zalogah po deželi [e'izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varstveno znamko in podpisom. 2 18 TOVARM£l| •PRACA •K4ATOVV PERH© Zfl GOSPOOtV ■M-J95SaI0WLNSTl aliMHi UFERANTI-PRACA: Kašljajoče opozarjamo na inse-rat o Thvmomel Scillae, preizkušen izdelek, ki ga zdravniki večkrat priporočajo. Cigaretni papir in cigaretne stročnice ABADIE PARIZ Dobe se v vseh trafika Vpliv suše na industrijo. Zaradi stilne vročine in suše je voda skoro po vseh strugah tako upadla, da mnogi industrijalci le z največjo težavo zdržujejo obrat. Ker ima popolno u stavljenje obrata, kakor je vsakemu znano, lahko zle posledice, je hitro priskrbi jen je rezervne moči toplo priporočati vsem lastnikom vodne moči. Kot taka je v prvi vrsti pripravna patentna vročeparna ventilna lokomobila, ki jo svetovno-znana tvrdka Henrik Lanz v Mann-heimu (avstrijska prodajna pisarna Emil Honigmann, Dunaj IX./4.) gradi v največji meri. Te Iokomobi-le se dobavljajo iz zaloge prav hitro in v nekaj dneh se že lahko spravijo v obrat. Delajo z vsakim kurivom in sicer tako varčno, da glede na obresti »vanje, amortizacijo, postrežbo itd. pač ne more z njimi konkurirati kakšna naprava v kraju samem ali kakšen eksplozijski motor. Majhna poraba prostora, velika reserva moči, dolga trajnost in priprosta postrežba so Lanzovim lokomobilam povzročile prodajo, kakršne ne more izkazati nobena druga firma kontinenta. KCVCLES K.C.L. ^ Priznano močna, lahko tekoča solidna in neprekosljiva so KINTA kolesa. fcjobsirnejiHMStvo. Ilustrovani ceniki breiplafna. ICa Camernik Ljubljana, Dunajska cesta 9. Špeclal. trgovina s kileani pisan. leli. Izposoje vanje koles. Cez ga ni! Po njem ti jed diši, Želodec ne boleha In glava ne boli! Zahtevajte izrecno „FL0RIAN"! Zavračajte ponaredbe 1 Ljudska kakovost liter K 2-40. Kabinetaa kakovost „ „ 4#80. Naslov za naročila: „FLORIAN", Ljobljaaa. Prebavila naj se varujejo, ker ga človeško telo nima organa, čigar še tako nepomembna motenja bi t/iko obsežno vplivala na vse organe in jim lahko povzročila najhujše nasledke. Varujejo se pa prebavila, če jim skušamo olajšati delovanje, s tem, da zbujamo funkcije prebavil z lahko odvajajočim sredstvom. Tako sredstvo imamo v že 40 ietih predol.ro preizkušenem drja. Rose balzamu za želodec iz lekarne B. Fragnerja, c. kr. dvornega dobavitelja v Pragi. Dobiva se tudi v tukajšnjih lekarnah. MeteoroloSIčno poročilo. Visina n*d morjem 306-2. Srednji zračni tUk 730*ft>n« avgusta jI Čas opazovanja Stanje barometra v mm E 5 *— — Vetrovi Nebo 25 2. pop. 7344 265 si. jzah. lasno n 9. zv. 736 1 198 brezvetr. del oblač. 1 26. 7. zj. 7370 i 14*3 si. jjvzh. soparno Srednja včerajšnja temperatura 20*4°, norm. 178'. Padavina v 24 urah 00 mm. E 2 slikana in 1 Marii 2885 sprejme Jernej Urbas, slikarski in pleskarski mojster, Jesenice. F=li Cilka Otdhalova roj. šmidova :: Josip Oiahal, inženir :: poročena* Mesto posebnega nazucmila. k -pili red z dne 23. maja 1873 štev. 119 državnega zakonika z dodanim in drugimi zakoni in uka^i kazenski postopek zadeva-jočimi. Trdo vezan 5 £ 60 v., po pošti 5 K 80 v. Minama v Ljubljani. Prodajalka dobro izurjena ▼ modni trgovini, stara 23—26 let, 2897 se sprejme takoj. Kje, pove upravniŠtvo »Slov. Naroda«. Ugodna prilika! Naprodaj je po zelo nizki ceni 2896 velik hlev obsegajoč veliko množino lesa in stavbnega materijala. — Natančneje se poizve na „Stari posti" pri Grosupljem. IG j L 0 želi dobiti v najem izvežban gostilničar. 2899 Naslov v upravništvu »Slov Naroda«. =11=-ir= <9 oo OO Ženinu ponudba! Mlad trgovec simpatične zunanjosti se želi tem potom seznaniti z gospico od 17 do 20 let staro, ki bi imela veselje do trgovine in nekaj premoženja. — Stroga tajnost zajamčena. — Pisma s sliko, ki se vrnejo, naj se blagovolijo poslati pod „P. T. 1830" Ljubljana, :-: poštno leteče. :-: Gramofone najboljše vrste po najnižji ceni avtomatične, posebno za gostilničarje pripravne priporoča ^ Ivo Bajželj Ljubljana Marije Terezije cesta 1» (Kolizej). Ravnokar so došle najnovejše slovenske plošče a K 3*50. — 1000 igel K 2*—. 271 P. n. Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem otvorila na Starem trgu Štev. 26 (prej urar Zajec) pod naslovom : „Pri Dolenjki" trgovino z raznovrstnimi čevlji za dame, gospode in otroke od najfinejših do najpriprostejsih ter z vsemi v to stroko spadajočimi predmeti. Potrudila se bodem cenj. odjemalce postreči z najboljšim blagom in solidnimi cenami. Za mnogobrojen obisk se priporočam spoštovanjem 2880 A. Gorše. Potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naša srčno dobra in iskreno ljubljena soproga oziroma mati, stara mati, prastara mati, sestra, tašča in teta, ga. Agneta Kraje roj. Drobnič danes ob pol 4. zjutraj po dolgotrajni, zelo mučni bolezni, previđena s sv. zakramenti za umirajoče, v starosti 73 let v Ljubljani mirno zaspala v Gospodu. Truplo predrage raj niče se prepelje v Grahovo pri Cerknici, kjer bo v nedeljo, dne 27. t. m. ob 6. uri popoldan položeno na domačem pokopališču k večnemu počitku. 2900 Maše zadušnice se bodo služile v več cerkvah. Predrago pokojnico priporočamo v blag spomin ! GRAHOVO pri CERKNICI, dne 26. avgusta 1911. Matlta Kraje, trgovec in posestnik, soprog. — Alojzij Kraje, vele-tržeč in veleposestnik. — Matija Kraje, deželni stavbni nadkomisar, sinova. — Joaiplaa Bartt, roj. Kraje, vdova. — Ama Tur k, roj. Krajo. — Amalija rafdlgs, roj. Kraje. — Jmllja lerko, roj. Kraje, hčere. - Tertlija Trudeu, roj. Drobalć, sestra. - Josip Tark, c. kr. okr. šolski nadzornik. — fraa rajalga, c. kr. poštar in posestnik. — Allrsa doktor med. in phil., zett — Sorka Kraje, roj. Isgsr, sneha. Vnuki, vnukinje in pravnuk. Postavno varovano. 7 37 91 Gozdni biser brez alkohola, daje z ohlajeno sodarieo aH mineralno vodo oajkraaaejeo osveieralno pijaco. MOKI C lAW, ladllcvilni— — mSJp .bisera Brne-Haeevie*. 1907 Hlall JL 31 Cenjenim svojim odjemalcem in slavn. občinstvu vljudno naznanjam, da^ današnjim dnem preložil svoio sem z današnjim dnem preložil svojo trgo lje i jrz. o & e s St. Patra cest« t v Prešernovo ulico št. 48 (nasproti trgovine Kitar l »jat), -s* Priporočam obenem bogato zalogo raznovrstnih obuval domačega in tvor-niškega izdelka, kakor tudi največjo izbiro sokolskih in dijaških telovadnih Čevljev. Popravila se ceno in točno izvršujejo v lastni delavnici na Elizabetni cesti št 5. Zahvaljujem se slavnemu občinstvu za dosedanjo naklonjenost ter se tudi v bodoče toplo priporočam. Velespoštovanjem Franjo Medic, zaloga obuval in čevljarski mojster HsH= in -J AlpTnA Priznano največja, resnično domača, že 25 let obstoječa eksportna tvrdka. Fr. Čuden urar v Ljubljani. Prešernova ul. 1 samo nasproti Frančiškansko cerkve je delničar največjih tovarn švicarskih ur »UNION« v Genovi in Bielu :•: on torej lahko po originalno ttorniJkiti cenah :-: garantirano zanesljive, v vseb lep;ah in temperaturah po njegovem astronomičnem .*. regulatorju regulirane, svetovno znane .\ Alp ina ure z matematično preciznim kolesjem — v zlatu, :-: tula, srebru, niklju in jeklu :-: prodaja. Nedosežno velika izbira. — Večletno jamstvo. Ceniki zastonj in poštnine prosti. Lasne kite uajtiBoje kakovosti po 9, 7, t in lt krosi — vso vrsto lasno poslano in mrežico — lasulje, krade In trebicine sa maskiranje vso po zmernih cenah priporoča S. Strmoli, brivec in lasnični* £jnbljana9 pod Jrančo št. 1, (zraven čevljarskega mosta). Izdeluje vsa lasnićsrsks dela solidno in okusno. Cena za delo kite 3 K. Kupuje zmedene in rezane ženske lase po najvišjih cenah 1788 KASLJAJOCIM otrokom in odraslim zapisujejo zdravniki z najboljšim uspehom TH9M0HEL SCILLAE pomoček, ki razkraja in odločuje slez, lajša in pomirjuje dušljivi kašelj, odpravlja težkoče dušljivosti in zmanjšuje njih število. — Na stotine zdravnikov je že oddalo mnenja o presenetljivo točnem učinek Thvmomel Scillae pri oslovskem kašlju in drugih vrstah duŠljivega kašlja, aar* Prosim vprašajte svojega zdravnika. 1 steklenica 2*20 K. Po pošti franko ako se pošlje naprej 2*90 K. 3 steklenice ako denar naprej 1,— & 10 steklenic ako denar naprej za 20-— K. Izdelovanje in glavna zMoga Bi Fragnerja lekarna c. kr. dvorni dobavitelji aaaaaa Praga III., št. 203. - Pazite na ime izdelka, izdelovalca in na varstveno znamko. V Ljubljani v lekarnah. Jos. Mayr, dr. 0. Piccoii in Jos. Čižmaf. Telefon Stav. 237. Zajec & Horn Ljubljana, Dunajska cesta 73. Beton in železo-beton. Fundamenti. Stropovi. 908 Mostovi. Vzidava turbin. Stopnice. Tlakovi. Ksllollt, umetni kamen s okraski za fasado, obhajilne mize, balnstrade. I H. Kristofič-Bućir j LjubljaBa, Stari trg štev. 28 ca Krasne :i^WJit Q>y^ BLUZE, V fine KOSTIME, KRHA. plasće, pelerine, noćne halja, predpasnika, perilo, tudi po meri, otroške oblekice, čepice, potrebščine za novorojenčke, moderce, pasove, nogavica, rokavice, moške srajce, ovratnike in drugo modno blago. Pošilja se na ogled po pošti. Več lepih 2746 80 t ali O j Odda s kuhinjo ali brez kuhinje. Ribarstvo, kogar veseli, drva, kolikor se jih požge, popolnoma prosta, v hiši je gostilna, pekarija, kopališče, kegljišče, ledenica, jako dobra voda, zraven lepo gozdno izprehajalisče in sveži zrak, blizu kolodvora na deželi. Odda se po jako ugodni ceni- — Več se izve pri upravništvu »Slov. Naroda«. u?elir, trgovec z urami ter zapriseženi sodnijski cenilec. 236 £jubljana, Volfove ulice št. 3. Velika zaloga juvelov, zlatnine in sre-brnine, različnih ur, uhanov, prstanov, verižic in očal itd. Blago prve vnfe. Solidna postrežba. Cene na jnižje. Pozor 1 PreS€ilt£V. Pozor 8 Fr. P. Zajec, Ljubljana Velika ralona pravili šini m. zlat« is Asi. kate Mi gramolono« is pioii. Tem potom vljudno naznanjam, da sem preložil svo|o trgovino seda} na Starem trgu it. 26 na Stari trg štev. 9, isto popolnoma na novo uredil, ter povečal in mi bo mogoče svoje cenjene odjemalce v vsakem oziru v zadovoljnost postreči. — Osobito opozarjam slavno občinstvo, kot prvi in edini slovenski upravičeni to obrt izvrševati, oblastveno izprašani optik in strokovnjak na svoj J po najnovejšem sistemu z električnim obratom urejeni, ter imam vedno v zalogi najnovejša ščipalnike, očala tudi Rotenstockove; toplomere, zrahomere, bygrometre, daljnoglede vseh vrat, kakor Zeis, Soerz, Busch itd., raznovrstne totatnico sa žganje, mleko itd. Vaa popravila izvršujem v svoji lastni, dobro urejeni delavnici točno in solidno. — Zahvaljujem :-: se za dosedanje mi izkazano zaupanje, ter prosim, da mi isto ohranite tudi v bodoče. >: z velespoštovanjem Fp. P. Zajec, Ljubljanaf Stari trg št. 9 Jako ugodna prilika! V najem! Na prodaji Takoj ae odda prodajalna pozneje tudi gostilna v trgu v sredini Sa* vinske doline na Spodnjem Štajerskem. Poslopje stoji ob križišču dveh prometnih cest. Poleg hiše nova ledenica, zraven dobra pitna voda, vrt z mladim drevjem zasajen, stavbišče, ena njiva. Arandirano in ograjeno ugajalo bi tudi za penzionista, ker je sosed graščak. Se tudi takoj proda; kupnina K 22.000; plačilni pogoji dogovorno. Naslov se izve pri upravništvu „Slo-venskega Naroda*'. 2859 3£ 3 TJ a o »o ca £ o X3 a. O Specijelna mehanična pletilna industrija in trgovina za površne in spodnje jopice, moderčke, telovnike, nogavice, rokavice, posebne obleke zoper trganje, pletilni materijal itd. na drobno in debelo. Šivalni stroji od 70 K naprej; pletilni atro) patent „Wedermann" je edina in najuglednejša prilika za dober zaslužek, poduk brezplačen, trajno delo zagotovljeno; ker se ne poslužujem agentur. so cene veliko nižje. 232 Ljubljana, Sodna ulica St. 3. CD 3 O W a O Vi m a O "D o a rt* E o Sacherlin pomaga čudovito kot aoini „uaiftevalae amrceea". wr pristen somo v steklenicah. Naprodaj, kjer so obešeni plakati. 3329 558064 Q2 DHaikI vestnih. Organizacija hrvaške in srbske napredne omladine. Pred tednom se je vršil v Splje-tu sestanek hrvaške in srbske napredne omladine, ki se je organizo-vala docela podobno slovenski »Organizaciji svobodomiselnega narodno naprednega dijaštva« (O. s. n. n. d.). Najva^nejvše spletsko določbe grlede organizacije hrvaško-srbske napredno omladine (H. S. N. O.) in v zadevi glasila ^Napredni Djak« so sledeče: Organizacija H. S. N. O. je notranja in zunanja. Notranja ureditev se prepušča vsaki poedini organizaciji, da jo izvede po konkretnih razmerah in potrebah. Zunanja ureditev organizacije H. S. N. O. pa je sledeča: Odborniki vsake poedine organizacije tvorijo centralni pokrajinski odbor v dotični pokrajini. Odborniki pokrajinskih centralnih odborov tvorijo glavni centralni odbor v Zagrebu. Ta odbor je pooblaščen, da V dogovoru s pokrajinskimi centralnimi odbori vodi naprednjaski pokret, da reprezentira H. S. N. O., za njo nastopa in da posreduje med pokrajinskimi centralnimi odbori. Na csa-ki univerzi, na kateri so napredni Hrvati in Srbi, se ima osnovali organizacija napredne hrvaške in srbske omladine. Vsaka organizacija pošilja svojega zastopnika v glavni centralni odbor. Vsak član naprednih dijaških organizacij obvezan je plačati v organizacijsko blagajno v svrho organizacije prispevek, katerega določi vsaka organizacija zase. V vsaki napredni dijaški organizaciji ima obstojati odsek za anti-klerikalno propagando. Naloga onega odseka je vršiti kulturno borbo na znotraj in zunaj, širiti antikleri-kalno literaturo, prirejati speeijalna protiklerikalna predavanja in na vsaki drugi način dajati sredstva za antiklerikalno borbo. Posebno bo tak odsek posvečal svojo skrb ajrita-« iji med mladimi tovariši v organizaciji in izven nje. Organizacije H. S. N. O. so obvezane stati v rednem medsebojnem stiku potom dopisovanja, obveščanja o delu in razmerah itd. (.'lede glasila H. S. N. O. se je oklenilo: Pričetkom šolskega leta 1911/12 prične v Zagrebu izhajati glasilo hrvatsko srbske napredne omladine ?>Xapredni djak«. Format lista je i asniški. Izhajal bo dvakrat mesečno na S straneh. Cena izvodu je 10 vinarjev. Vsebina lista je bojno propagandist iona. Beletristika je prinu-scena, v kolikor je tendencijozna. Pismenke so v glavnem latinske, po možnosti tudi ćirilske. Vsaka organizacija je obvezana, da pošilja v list dopise (članke, dopise, bilježke) in to za vsako pojedini številko. Vsak član naprednih dijaških organizacij je obvezan naročiti, oz. kupovati »Napredni Djak«. »Napredni Djak« mora na vsak način imeti redno rubriko »Kulturna borba« in »Narodna samoobramba«. Noben član naprednih dijaških organizacij ne sme dati niti vinarja za na>protniški tisk. Iz opisanega sledi, da ima H. S. N. O. z O. s. n. n. d. soroden organizacijski in kulturni program. Veseli smo, da tudi na Hrvatskem prodirajo ideje, katerim smo na Slovenskem priborili zmago. Sicer to ni čudno, kajti njihova praktična vrednost je zanje najboljše priporočilo, ali važno je, da prodirajo naši kulturno-politični nazori, ki so se obnesli tudi pri ukrajinskem dijaštvu. O. s. n. n. d. častita in se veseli iskreno tega p°.iava pri hrvatsko-srbskem dijaštvu. Da pa se pokrepi jugoslovanska napredna misel in se poveča odporna moč proti koaliraae-mu slovensko - hrvaškemu klerikalizmu bo vseslovenska »Organizacija svobodomiselnega narodno - naprednega dijaštva« na svoji letošnji skupščini dne 8. septembra 1911 v Ljubljani takoj sprejela konkretne predloge glede skupnega delovanja in zveze O. s. n. n. d. in H. S. N. O., ki se bo do pričetka šolskega leta konstituirala po svojem statutu. Izven vsakega dvoma je, da bo to zbližanje hrvatske, srbske in slo-,venske akademske mladine obče koristi, kajti to dejanje bo nov korak k udejstvitvi našega velika namena s sinotrenim realnim delom zbliževati in zjediniti Jugoslovane, s skupnimi silami izvrševati, svoj narodni in svobodomiselni program in dovesti do končne vseobčne zmage naše napredne ideje. V to ime naj živi H. S. N. O.! • . • — Značilno! Jubilejna številka »Zore« ob lOletniei »slov. akad. ka- toliškega društva »Zarje« iz Gradca« pripoveduje na svoji 13. strani to le zgodbico: »Na vseslovenskem dijaškem shodu dne 20. avgusta 1. 1898., ki se je vršil po zaslugi »Danice« (pač pod vplivom vseslovenskega istrsko - hrvatskega shoda 14. septembra 1. 1897., ki je osnoval slovenski narodno - politični program na podlagi narodne avtonomije), je nastopil A. Breeelj kot drugi govornik krščansko - mislečega dijaštva, ter predlagal, da naj se v pravila akad. ferijalnega društva »Sava« pristavi, da »deluje društvo na krščanski podlagi in naj se postavi »Sava« na stališče programa vseslovenskega in istrsko - hrvatskega shoda; kar pa je shod zavrgel z vsemi glasovi proti 13 glasovom manjšine. V tem shodu je pribil A. Rrecelj ad perpetuani meni orla m, da je veČina dijaštva javno izpovedala, da ne mara krščanstva.« — Mi le pristavljamo: Tako bodi! — 8. septembra se vrši v ljubljanskem Narodnem domu dopoldne ob poln 10. skupščina O. s. n. u. d. Vsi od velenjenih društev delegirani zastopniki naj se naznanijo nemudoma predsedstvu O. s. n. n. d. v Ljubljano, Ilirska nI. 25. Predlogi se morajo, da se sprejmo v dnevni red, poslati predsedstvu do konca tega meseca. — Te skupščine se lahko udeleže vsi narodno - napredni dijaki in imajo na nji posvetovalen glas. Kdor bi želel brezplačnega čili cenenega prenočišča, naj se takoj prijavi predsedstvu O. s. rt. n. d. Na dnevnem redu bodo poleg? drugega točke glede organizacije in propagaude, dijaškega podpornega vprašanja, o zvezi s H. s. n. o., o srednješolskih razmerah itd. — Občni zbor akad. fer. društva »Sava« v Ljubljani se vrši obenem s starejšinskim večerom v četrtek, dne 8. septembra zvečer ob 8. v restavracijskih prostorih Narodnega doma. Ker pride občni zbor »Save« na predvečer skupščine O. s. n. n. d. se vabijo udeleženci skupščine tudi na občni zbor akad. fer. društva sSave«. Rednim članom pripominjamo, da z neopravičenim izostankom od občnega zbora preneha članstvo v »Savi« ipso faeto. — Cvetlični dan v korist »Rado-goja< . Kakor smo že pred tednom ]K>ročali. je sklenila »Organizacija svobodomiselnega narodno - naprednega dijaštva« prirediti s sodelovanjem narodnih dam v Ljubljani koncem septembra cvetlični dan v korist dijaškega podpornega društva »Radogoj«, katerega dosedanii prispevki niti daleč ne dosezajo ono višino, ki bi bila potrebna, da se vsaj za silo pomore absolutno potrebnim akademikom. Čut samoohranitve in zavest kolegijalne dolžnosti sta vodile O. s. n. n. d. k ideji prirediti cvetlični dan in vsled ume van ja važnosti inteligentnega slovenskega naraščaja bo gotovo ta edino humanitarna akcija našla prijazen odmev pri narodnih Slovencih. Znak bestijalnosti in barbarstva je, če »Grazer Tagblatt« in njegova priloga »Deutsche Stimmen« na najpodlejši denuncijantski način skušata ovirati to prireditev, katere tako srdito napadanje le dokazuje, da je v resnici važna in slovenskemu dijaštvu tako potrebna. — Glede na prireditev cvetličnega dne je dobilo akad. fer. društvo »Sava« dopis akad. fer. društva »Presveta« v Ljubljani, v katerem se »Prosveta« obrača na »Savo« z željo, naj bi obe društvi skupno priredili veliko veselico v korist podpornih društev in naj se v ta namen osnuje skupen komite. iit Proti 168 lil izborno delnfe dobro znana antiseptična Melusine ustna in zobna voda ki utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo is asi i steklenica z navodilom 1 krono. Deželna lekarna Milana Leusteka ▼ LJubljani, Resl|eva cesta štev. t poleg Franc Jožefovega jubilejnega mostu. V tej lekarni dobivajo zdravila tudi člani bolniških blagajn jnž. železnice, c. kr. tobačne tovarne in okr. bol. blagajne v Ljubljani. Melusine-nstna in sobna voda. Sunja, Hrvaško, 22. februarja 1908. Blag. gospod lekarnar! Prosim vljudno, pošljite mi zopet tri steklenice Vaše Izborno delujoče antiseptične melusine-ustee sobne vode, katera je neprekosljivo sredstvo zoper zobobol, utrja dlesno in od-stranja neprijetno sapo iz ust. Za ohranjenje zob in osveženje ust jo bom vsakomur kar najbolje priporočal. Spoštovanjem Mato Kaurinov. ić, krpo5te meštar. A. KUNST i Židovska ulica štev. 4. j Velika zaloga obuval lastnega Udelna in otroke je v * in otroke je vedno na isbero. Vsakršna naročila se izvršujejo točno in po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in zaznamujejo. — Pri zunanjih naročilih naj JJ se blagovoli vzorec poslati. 40 £ ^aftmnmvtmmmmn L F. prvi in edini slovenski oglaševalec la trgovec glasovirjev Ljubljana, Poljanska c. 13.1. Prodajam in po-sojujemglaeo- virje, planine in harmonije izključno le iz najslovitej-ših tovaren, neprekosljivo dobre kakovosti po glasu. Solidne cene! Tudi na delna odplačila in brez zadatja! Pismeno jamčim 10 let za vsak pri meni kupljen instrument. Oglaševanje izvršujem špecijelno sam osebno, brez pomagača ali posredovalca ter vsa popravila. — »Glasbeni Matici« in drugim slovenskim zavodom uglašuje edino le Nove dvostranske slovenske Cena K 4-— in po K 2*50. Grumiifonl od 25 kron naprej. Dobi se tudi na mesečne obroke. Zahtevajte takoj brezplačno cenike gramofonov m raznih ploft. FR. P. ZAJEC Ljubljana, Stari trg štev. 9. Specialna trgovina finih ročnih del IONI JAOER v LJubljani, Židovska ulica ste«. 5, I Predtiskarija [Tamburiranj e Montiranje :-: I Plisiranje :-: :~ Josip Stupica jermenar in sedlar v Ljubljani, Slomškova ulica št. 6. j Priporočam svojo bogato zalogo najrazličnejših konjskih oprav kakor tudi krasno opremljene kočije, druge vozove in najrazličnejšo vprežno opravo katero imam vedno v zalogi, kakor tudi vse druge v sedlarsko obrt spadajoče potrebščine kakor tudi že obrabljene vozove in konjske nprave. □IDOnininininin Stampilijc vseh vrat aa itd. Anton Cerne la lsdeJovaielj UiiUjnifl. stan tri zo. 235 Grofovski 2818 kolegij Vfaldsee Gorica. Edini moški zavod z nemško ljudsko šolo koncesijonirano od c. kr. šolske oblasti. Sprejmejo se tudi mladeniči, ki obiskujejo v mestu srednjo šolo. — Letna pensija 500 K za ljudsko, 700 K za srednješolske učence. — Natančna pojasnila daje ravnatoljatvo. urar in trgovec z zlatnino in srebrnino 1954 zapriseženi cenilec Ijubljana, Jurčičev trg 3. Zahtevajte moj ravnokar izšli najnovejši cenik. JlaroSna knjigarna v £jttbljani Prešernova ulica štev. 7. ■ priporoča CSB5S kanceliski, konceptni, dokumentni, ministrski, pisemski, ovitni in barvani papir «» O I k k k k k k m k k k k k k k k k Kasete s pisemskim papirjem. ■c* A trgovske knjige v vseh velikostih, črtane z eno aH z dvema kolonama, vezane v papir, platno ali polusnje. e> <■ Oajemalne knjižice pocS^£nJh Zaboga šokih zvezkov in risank« Zavitke za urade v vseh velikostih. e e -Velika izber- vseh pisarniških po trebit in, svinčnikov, perss, p sv senikov, radirk, kamenčkov, tablic, gobic, crnila Itd. JarVC za Sole in umetnike. e> :: se išče za vetje ljubljansko podjetje.:: Znanje obeh deželnih jezikov pogoj. Ponudbe z zahtevo plače in navedbo referenc samo od delazmožnih gospodov na upravništvo »Slov. Naroda« pod :: »Samostojen knjigovodja'*. :: Važno za vinske trgovce. več sto komadov, prav močni in zdravi iz hrastovega lesa, od 400—800 1 se dobivajo po prav nizki ceni 2545 pri tvrdki JU. Rosner 16'. v Ljubljani, ts Važno za vinske trgovce. Lastniki tovare za opeko ii cement zahtevajte samo stroje preizkušenega sestava tvrdke K. Novotiri Specijalne tivnu stnjn za brnita ii lima Praga-Visočany Opreme n krmi peči, traismlstje, p*~ Svie za haprtfaomte lepenke 11.1. Na vpogled mnogo priporočil. 3820 64 018 D$3B 0N B$57B 2 vsako z 2 sobama, kabinetom in vsemi ptirJklinami. 2894 Kje, pove upravniŠtvo »Slov. Naroda«. Kontorlst z večletno prakso ift primerne sme. Cenjene ponudbe pod „H** na upravniŠtvo »Slovenskega Naroda«. 2882 za enega gospoda, s posebnim vhodom, se takoj odda. 2888 Gledališka ulica 6, III. nadst., soba št 12. Otroški ! blagoslov po želji ob naročitvi mojih j 2200 obl. varovanih j I fliomlitot 3 vzorci 1 K«6 vzorcev K1 80, | : ipclldJlleL 12 vzorcev K 340. — Katalog gratis in franko. — Higien. manufaktura 1 Jgllj Singer. Dunaj I.. Wiesiogerstrasse 8 F. i Prodajalka se sprejme s 15. oktobrom ▼ glavni tobačni zalogi na deželi. Prosilke, ki so vešče šivanja, naj to v ponudbi pripomnijo. 2839 Kje, pove upravniŠtvo »Slov. Naroda.» Ceno češko posteljno perle! 5 kg novega skubljenega K 9 60, boljega K 12- , belega, jako mehkega skubljenega K 18—, K 24-—, snežno belega, mehkega, skubljenega K 30*—, K 36*—. Pošilja se franko proti povzetju. Tudi se zamenja ali nazaj vzame proti povrnitvi poštnih stroškov. Benedikt Sachsel, L obe s 35. pri Plznn na Češkem. 2847 Don dijobti iz boljših hiš spreme na hrano in stanovanje uradniška rodbina, v Novom mestu. Kopalna soba, vrt in park na razpolago. Pojasnila daje iz prijaznosti uprav. »Slov. Naroda.« 2214 Ločeni ki bi se najkrajšim potom radi 2881 zopet poročili naj se zaupno obrnejo na zavod „Pannonia", obl. konc. informacijska pisarna v Buda-Pešti, VI. Szondvg. 89 a. Strogo pošteno. — Honorar šele po dovršitvi* !! Pozor kolesarji!! Namesto kron 110-— samo po kron 80-—, sprostim tekom »Torpedo" po kron 95"— prodajam za reklamo nova vozna kolesa prve vrste, znamke sStyrian-Gradec", modeli 1911 z dveletnim jamstvom, sveži močni plašči po K 5'—, 6*—, 7*—, gumijeve cevi po K 3*50, 4'—, 5'—. Vse potrebščine, poprave, emajliranje in poniklanje najceneje ! Razpošilja se po povzetju. Kupčije na obroke izključene. Cenovniki graus in franko. TvorniSka zaloga voznih koles :-: in Šivalnih strojev. :-: A. VVeissberg, Dunaj II. Untere Oonaustraste 23. IV. 1377 „Ottoman" papir za eigarete in cigaretne stročnice se hvalijo same, „ reklame zanje ni treba. „ ^ | Sprejme se 2890 prodajalka. Tudi nemškega jezika vešče imajo prednost. Kje, pove upravniŠtvo »Slov. Naroda«. star 28 let, neoženjen, vešč popolnoma nemškega in slovenskega jezika s petletno prakso, išče primerne službe Nastop takoj. 2825 Ponudbe pod naslov: „ZvestOba 20" poštno ležeče, Jesenice, Gorenjsko. Izvrsten, skoro nov avtomobil se zaradi rodbinskih razmer za 3500 K proda 28*3 event. tudi na obroke. — Vprašanja pod „Silno cono" na upravniŠtvo :-: »Slovenskega Naroda«. >: Orehova debla ;-; a iščejo za zdaj io za pozneje v nakup. :- Kupi se tudi 2884 večja množina oglja. Ponudbe z naznanilom množine, cene, dolžine in debelosti debel naj se naslove: ./Trgovec Z lesom IviĆ" na upravn. „S1. Naroda". Posredovanje se nagradi. : Najlepša prilika nakupovanja : his z gostilniškimi koncesijami. :: Jako ugodne cene. :: Natančnejša pojasnila daje k len leUnan 2874 Ponudbe pod F. R. poste restante, Ljubljana. Ljudevit Borovnik p u tka r v Borovljah (Fer-laoh) na Koroškem. se priporoča v izdelovanje pesek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predelalo stare samokresnice, sprejema vsakovrstna peprevlla. ter jih točno in dobro vivriuie. Vse puške so na c kr. preskuše-zamiei in od mene preizkušene. — llustro-57 van I oenlkl zastonj. V; Heby g tj* 2 >" Upskof^sf Po Olanzlnn je UkanoV perilo nallepse. rit ShoIJa ulica št. 10. (ToleSon 155). Resna ženitna ponudila! Iščem za svojega sorodnika, ki je že več let vdovec in oce 2 otrok v starosti 6 in 10 let, s premoženjem, bivši trgovec, živi sedaj privatno — vsled ženitve gospodično ali vdovo, izobraženo in ki ima veselje do trgovine ali druge obrti in ne pod 30 let stara. Želi se tudi nekaj premoženja. — Le resne ponudbe se prosi pod šifro „Štajersko 45a na^ upravn. „Slov. Naroda".g CN Ijana poni na novo delo sprejme Andrej Klafora Bovec, Soriško. 2764 Sprejme se imi v trgovino i moianim blagom in deželnimi pridelki. 2736 f. Skušek, Metlika, Dolenjsko. Dobro ohranjen 2892 obstoječ iz 3 izložb, 2 vrat z brušenimi šipami in z lesenimi zapiralnimi vrati u proda skupaj ali posamezno po zelo nizki cen1 zaradi prenovitve. — Poizve se pri tvrdki Ani. Kriapor v LJubljani- Nedolgokar nova hiša, enonadstropna s šestimi stanovanji, ki se lahko rud spremene v tri večja stanovanja, v lepem in mirnem kraju, 10 minut od Ljubljane se proda Prijeten bi bil ta prostor za kake letovi carje. — Naslov se izve v upravništvu »Slov. Naroda« Posredovalci izključeni. 2695 Uradno dovoljena, te 15 let obstoječa najstarejša ljubljanska posredovalnica stanovanj m G. Flux Poljanska cesta št 6, pritličje (preje Gosposka ulica štev. 6), priporoča in namešča le boljše kakor privatno trgovsko In gostilniško o sob je Izbira r azUčnib slnteb, zlasti za ženske Vestna ln kolikor motno hitra postrežba zagotovljena. 2891 Pn vnanjita vprašanjih se prosi znamka za odgovor NARODNA TISKARNA V LJUBLJANI se priporoča v izvršitev vseh tiskarskih del, kakor: časopisov, knjig, tiskovin za urade, hranilnice in posojilnice, cenikov, okrožnic, računov, jedilnih listov, mrtvaških listov, kuvert, vizitnic itd. Istotam izhaja dnevnik „Slovenski Narod", tednik „Slovenski Dom" in mesečnik „Ljubljanski Zvon". Telefon štev. 85 W7 V Telefon štev. 85. m Proda se 300—400 mi stiiefih smrek. Naslov v upravništvu »Slov. Naroda«. £epo stanovanje z 2 sobama, kuhinjo in pritiklinami ao odda za novembrov termin na Tržaški cesti št. 13. 2838 2862 Učenca i primerno šolsko naobrazbo sprejme ;: A. Sušnik, Ljubljano, Zaloška testa.: Da se takoj v najem pekarija v zelo prometnem kraju. Drva prosta, voda v pekariji. — Več v upravništvu »Slov. Naroda«. 2745 Kontoristinja ki Službuje pri večjem podjetju, stenogra-finja in vajena korespondence, izurjena v strojepisju, 2853 želi sedanjo službo premeniti Cenjene ponudbe se prosijo na upravniŠtvo „Slov. Naroda" pod šifro „Eontorlstln|a" V sredini mesta Ljubljane so proda poč jako agoOnirai pogoji :: hiša :: v kateri je dobro vpeljana gostilna, Poizve se v upravništvu »Slovenskega Naroda«. 2810 z 11000 kvadratnimi metri v Tržiča na Primerskem in večje zemljišči s 111 orali v Istri 80 proda. Obe zemljišči ležita ob narodni meji. — Naslov pove upravniŠtvo »SI. Naroda«. Ugodne prilike 2300 za nakup graščin (ki se dajo z velikim dobičkom razkosati), velikih kmetij, trgovin, hotelo«, gostilen, vodnih sil, vil, na Bledu, v Rog. Slatini, pri Ljubljani itd. Cene graš Činam, ki merijo nad 200 oralov sveta, eo 110— 160.000 K. Pri eni je tudi vodna sila 700 konjskih sil. Plačilni pogoji povsod ugodni. Dobiti je tudi več dobrih trgovin v najem. — Ponudbe pod l9A. K. B." na uprav. „Slov. Naroda". Priložiti je znamko. platnino in pavolnino kupite naravnost pri izdelovalcu najceneje. novosti finih flanel in Mitov. Zgotovljeno perilo. Popolne opreme za neveste in opreme za hotele, zavode itd Vzorci gratis in franko. Ttalift Britje Knjur. Dobrim 91 teško. Dinamo stroji in električni motorji. Naprave za električno razsveflfavo in prevajanje električne sile. Električni obrat vseh vrst. Ventilatorji. Tur-bogeneratorU, električne železnice in lokomotive, žerjavi in dvigala. Ob-ločnice in žarnice vseh vrst. preje Kolben in dr. Praga-Vyso6any 3377 Vodne turbine vseh sestavov (Francis, Pelton). Točna, cena in hitra popravila vseh električnih strojev drugih tvrdk. Vse potrebe za lnstslirsni*. Odlitki iz Siemens-Martinovega jekla, ameriška kovna litina iz lastnih velikih Kvaren in jeklaren. (Za vele- in malo obrt.) i nw 608 .E9 4Y 7N2 34 2 6741 94 54 Zidan MU mode. V naših časih je popolnoma, nemogoče, da bi si kdo pridobil neomejeno, od vseh priznano avtoriteto v stvareh mode in načina življenja. Vladarji v kraljestvu mode so izumrli Ijahko se par posameznik še povzpne do neke veljave, ali absolutne veljave si ne more nihče pridobiti. Zadnji kralj mode, najvišja vsestransko priznana avtoriteta v stvareh okusa, je že davno mrtev. Ta kralj mode je bil »lepi Brummel«, Georg-e Brvan Brummel, nezmotljivi tiran na polju mode za časa angleškega kralja Jurija IV. Brummel ni bil visokega rodu, ni bil telesno lep in vse prej kakor duševno pomemben človek, a v zadevah družabnega življenja je odločeval suvorensko in je bil v tem oziru mogočnejši in vplivnejši, kakor je rimski papež v verskih in cerkvenih zadevah. Ves au-g lesk i dvor s kraljem vred se je brez ugovora podvrgel Brummelovim odločbam, najvišja aristokracija se je dala od tega plebejca tiranizirati in ves moški svet velike Britanije ga je molil, kakor kako božanstvo. Sto in sto mladih lordov, potomcev slavnih očetov in lastnikov velikanskih premoženj bi bili žrtvovali kdo ve kaj, če bi bili smeli enkrat prisostvovati Brummelu, kadar se oblači. A v celi Veliki Britaniji je bil en sam mož, ki je smel Brummelu ministrirati, kadar se je oblačil, in ta mož je bil kralj ang-leški. Tudi kralj, ki je bil sam znamenit specijalist v modnih vprašanjih, se je brezpogojno klanjal Brummelovi avtoriteti. In Brummel se je toliko domiš-ljeval na svojo modno avtoriteto, da nekega dne kralja ni hotel pozdraviti in je na očitanja dvorjanov z nedo-ssezno ošabnostjo izjavil: Kar je kralj 7xiaj, to sem jaz iz njeg-a napravil in jaz ga lahko tudi odstavim! Brummel je bil modni ideal svoto dobe. Toda gospodstvo po milosti krojaoev ni dolgotrajno. Dolgovi so Brummelu grenili življenje. Dolgovi njegovi so bili veliki, njegovega ponosa pa niso uklonili. Ko so ga upniki najhuje preganjali, je rekel nekemu prijatelju: »Upam zanesljivo, da angleški narod ne bo pozabil moža, ki je vpeljal stoječe ovratnike.« In •angleški narod, ta resni, delavni in vse prej kakor nečim ur u i narod res ni pozabil svojega Brummela. Smatral ga je pač za majhen del vsega tega, kar je tvorilo slavo augleško. Lordi so napravili kolekto, kralj se je prvi podpisal, tudi državna blagajna je prispevala znatno vsoto, kakor da so bile Brummelove hlače zadeva državnega pomena in v nekaterih dneh so bili Brummelovi velikanski dolgovi do zadnjega vinarja plačani. Vse to so zgodovinske resnice. Naravno je, da je že marsikoga mikalo uganiti vzroke čudovitih uspehov, ki jih je imel ta, na sebi vendar popolnoma brezpomembni mož. Angleški, francoski in nemški kulturni ».jrodovinarji so že reševali ta problem, a rešiti ga niso mogli. Zbrali pa so ogromno gradiva, tako da si je mogoče napraviti sliko o značaju slepega Brummela«. Brummel ni bil nič in ni nič imel, a občeval je z vsakim človekom, kakor da je še manj kot nič. Se. * kraljem je govoril in občeval tako, kakor občuje kak kralj s svojim logarjem. Kolikor več je kdo bil, toliko nesramuejse se je napram njemu nbnašai Brummel. A vse kaže, da ni bil Brummel pri vsi svoji nesramnosti nikdar sirov. Njegova nesramnost je bila virtuozno nijansirana. S polenom ni nikdar delal, vedno le s finim stiletom. Znal je ljudem z naj-izbranejšimi besedami dovršeno vljudnosti zmetati v obraz najhujša saI.ienja: znal je z mehko roko gladiti in obenem strgati cele kose kože. V mladih letih je bil Brummel oficir, a je zapustil službo, da se posveti dostikrat silno napornemu le-nustvu. Prijateljstvo, sklenjeno pri vojakih s prestolonaslednikom, mu je odprlo vsa vrata. Vendar je moral Brummel imeti posebna svojstva in posebne talente, da si je znal pridobiti tako velikansko, skoro nenaravno in čisto nerazumljivo veljavo. Od leta 1799. do 1814. je bil Brummel na vrhuncu svoje veljave, ^oje moči in svojega vpliva. Vsaka njegova beseda je bila tedaj v modnih stvareh uvaževana kot razodetje. Ze, leta 1816. pa je bilo konec Brummelove slave. Ko je zaigral zadnji denar, ki ga je še imel, je, zapusti vši ogromne dolgove, pobegnil na Francosko. Iz tujine je še nekaj Časa vladal angleško modo, sle,] kakor prej apostol stoječih ovratnikov in živeč od podpor starih prijateljev, toda bolj ko so stari prijatelji odmirali ali se izpametovali, slabše se je godilo Brummelu. Umrl je še-le leta 1840. v neki blaznici v Normandiji, a tedaj je bil ze davno odstavljen kot modni kralj in je živel kot vladar okusa samo še v karikaturah. To je bil zadnji resnični kralj mode. _ s£b »Conam moijor" Španska etiketa — to je pojem, o katerem imajo dandanes ljudje precej humoristične pojme. Sicer se je tekom stoletij tudi španska etiketa prav znatno modernizirala in se bistveno premcnila, a v veljavi je kolikor toliko še dandanes na različnih dvorih. V minolih časih pa je bila španska etiketa nekaj naravnost groznega. Sloneč na načelu, da je vladar nekako polbožanstvo, je španska etiketa uvedla take ceremonije, da jih človek našega časa, če je zdravo pameti, kar ne more razumeti. Za spoznanje španske etikete naj navedemo le en sam predpis in sicer po pismih, ki jih je pisala kneginja Ursius, ki je bila »camarera mayor«, to se pravi doslovno: »velika hišna«, v resnici pa seveda rrva dvorna dama na dvoru kralja Filipa V. Kneginja Ursius je bila politična dama prve vrste in vplivala je v največji meri na vse državne in politične razmere. Ko je bila kraljica Marija Lujiza v odsotnosti kralja regent inja, je njena »velika hišna« sedela poleg nje v ministrskem svetu. Govoriti sicer »velika hišna« med sejo ni smela — toliko več pa je govorila i>o seji in menda prav pametno. V političnem spletkarenju je bila vredna svoje prijateljico ma-dame de Maitenou, ljubice francoskega kralja. Razloček je bil le ta, da je mada m a de Maintenou imela le kralja za ljubimca, kneginja Ursius pa je svoje ljubimce jako pogostoma menjavala. Ta kneginja Ursius, ena politično najvplivnejših žena svoje dobe, ki je umstveno kralja Filipa in kraljico Marijo Lujizo visoko nadkriljevala, pa kot prva dvorna dama ni imela samo reprezentativne dolžnosti, marveč ji je španska etiketa nalagala tudi dolžnosti, ki jih dandanes tudi na največjih dvorih opravljajo le posli. Po španski etiketi si kraljica ni smela sama sleči nogavic, marveč je to morala storiti camarera mavor; kraljica se ni smela sama razpraviti in v postelji pokriti, marveč je morala tudi to storiti camarera mavor. Kneginja Ursius je imela vsaj humor in se je znala sama norca delati iz dolžnosti, ki jih jej je španska etiketa nalagala. Svoji pariški prijateljici maršalici Noailles je pisala pismo, v katerem je rečeno: »Gospa de Maitenou bi se gotovo smejala, če bi spoznala posameznosti mojega poklica. Prosim Vas. recite ji, da sem jaz tista, ki sprejme ponoćno suknjo, kadar gre kralj v posteljo in da mu jaz podam copate, kadar vstane iz postelje. A preneumno je, kar so zgodi, kadar hoče kralj pri svoji ženi spati. Take večere mi izroči grof de Benevent kralja meč, svetilko in ponočno posodo in tako oborožena moram iti naprej in spremiti kralja do postelje njegove soproge . .. To je moral biti res prizor za bogove, ko je šla prva dvorna dama, oborožena s kraljevim mečem, svetilko in ponočno posodo pred njegovim veličanstvom in ga spremila v j>o-steljo kraljice ... Ta slučaj menda zadostuj" za spoznanje španske etikete in velike važnosti, ki jo je imela služba »velike kamerjere«. __L._ Svila za neveste od 1 K 35 vin. meter naprej v vseh barvah. Franko in žr omrlnjeno se pošilja na dom. Bogata izbira vzorcev se posije s prvo poŠto. Toisrss za a vila Ilen-neber*, Ziirleti. 3 62 dela i^oKre ki£h.vlažna stanovan)b~*ajaVHCPrio suha • * vir 'Pinti Avsrr pafe^ ^3SP'k" 7a$t:m. Avsrr.ceresftaa druibai« i Dunaj.XYIH/i MarHns Snassejrr Telefon 22288. ! Mnogo je preizkušena kislina pri kamenu in boleznih mehurja fcot sredstvo spojHno s sečno kislino, Perje za poatelje in puh i priporoča po najnižjih cenah I*\ HITI Pred Škofijo štev. 20. Zasanja naročila se točno izvršujejo. i zlatar v Ljubljani nasproti glavne poŠte priporoča staja trgnin »sakovrstai zlatnine ter praislih žepnih ar. lastna Delavnica. iro. Cene zmerne. Solidna in reelna postrežba. Ustanovljeno 1645. I Parno barvarstvo ter kemično čiščenje in snaženje oblek. Apretura sukna. J0S.REICH i X | Poljanski nasip - Ozka ulica it. 4. ■ Sprejemališče Selenburgova nlica št 3. Postrežba točna. Solidne cene. Velika zaloga stchlenine, porcelana! svetilki zrcal, šip, kozarcev, vrčkov Ltd. gostilniška in kavarnar-ska namizna posoda po najnižjih cenah. lf Vatno! za Važno! " oosnodinie, trgovce In živinorejce. noJDolJso in nojcenelia postrežba za droave, kemikalije, leliaca cveti a, korenina it«, tadl po Knelpnn, sitna voda in solmi prašek, ribja ol]e, rodilne is posipala« moke sa otroke, dišave, mila in sploh vse toaletna predmeta, fotografieae aparata in potrebščine klrnrgićaa obvesila vsake vrste, sredstva sa deotalakollo, vosek in paste sa tla Itd. — Velika zaloga nn|finel*6*a rama in konjaka. — Zaloga svežih salaeralnik vod la aoU za kopel. Oblastv. konc. oddaja strupov. Za živinorejce 'S I ► posebno priporočljivo: grenka not d volna sol, souter, analan, kolaoi, krmilno apno itd. - Vnajija naročila se izvršujejo ločno in solidno. Drogerija ANTON KANC S Ljubljana. ar Kapate ne eA (rof e), tretje, Židovska ulica $t. 1. natvtt|l oonl run zelišča korenine. i ■sjeel|se odvračalno sredstvo proti inlak- težkočam v selodea in ter kot sssslllas ali slatinami zredčena, izvrstno služijo KONJAKI Srtl Kefllavicli tatvin utMai = (Grofa Štefana Keglevicha nasl.) == ti konjaki so bili v tuzemstvu in inozemstvu odlikovani izključno s Častnimi diplomami in se dobivalo povsod. 2807 lilč ne pomaga! Ljubljana ;mi Sodnijska ulica št. 5. V Ameriko in Kanado J pripravna, cenena in zanesljiva voin.a Cunard Line. Odkod Is domaČega pristanišča Trsta: Saxonia, dne 12. septembra 1911. Pannonia, dne 26. septembra 1911. Carpathia, dne 10. oktobra 1911. Is Llverpoola: 274 Največji in najlepši parnik sveta. Lusitania, 9. septembra, 7. 28., oktobra, 18. novembra 1911. Mauretania, 2., 23. septembra, 21. oktobra, II. novembra 1911 Pojasnila in vozne karte pri v Mnblianl, Slomškova ulica stav. 25, poleg cerkve Srca Jezusovega. Vozna cena Trst-New York III. razred K 170 za odraslo osebo z davkom vred in 100 K za otroka pod 10 leti z davkom vred. SALVATOR gumijevi Svetovna znamka jfedosežni na trpežnosti Klavna zaloga: Anion Krisper. Ljubljana. :: Dobiva se povsod, s IstnnllM leta 1860. M. Ljubljana, Kongresni trg 7. Predttskarlja. tisarski atelij Hisinije. tatirirnje. Datiranje. I Tutarimjciflmm urota] Maivscja salega ieaaklh i-tf nMh tel . in vsakovrstnega materijala. Pozor! I Pozor! Odda ne tevllarska delavnica z vso opravo na zelo prometnem kraju v mestu pod jako ugodnimi pogoji; tudi na letno odplačevanje. — Kje, pove upravniStvo »Slovenskega Naroda« Jld. Rosner & C2 : neležgaliiia sadnega Ha: v Ljubljani priporoča v lastni žganjarni knhano 2544 Slivovko : Tropinovec Brinjevec Hrušovec Vinsko žganje zanesljivih kakovosti. ~ Josip Božič, vlnotržec v Sp. Slski priporoča slavn. občinstvu, društvom gg. gostilničarjem in hotelirjem priznano dobra in pristna vina 2875 kakor! ljutomersko, goriško, istrsko, dolenjsko belo in rdeče. — Fino ljutomersko vino v buteljkah. Cene nizke. V mestu dostavlja na dom. :: Kleti pri Antoku v Sp. Šiški. :: Uradne nt o.S.ijatraj do 7. rt t ter OSTftEDHf BANKA P1A2ZA 1^1 JTVSSv« P0HTEIM3 Osrednja bank. seskih hx»milnic. VLOGE RA WIV1 PREMIM VLOGE 414 /o s 4 /4 /o VLOGE V TEKOČEM Uli in VLOGE FIKSNE NAJUGODNEJŠE. j^^^Uelek vadile In kav Uradne ure od g.ijatraj do 7. zvečer rcije. mwM Zajai ičen vspeh sicer denar nazaj. 2661 Zdravniška priznanja o izvrstnem učinku Med. dr. A. Rina krema za prsi. Neškodljivo porabno oa zenaj, traje, se.ucio.alea aspeh. Bujne prsi, polne, krepke telesne oblike, za vsako starost v kratkem časa. Poizkusni lonček 3 K, velik lonček 8 K. Zaporne kocine v obrazu odstrani v 5 minutah dr. A. Rixa odstranjevalec kocin. Cena 4 K. Zajamčene neškodljivo. Vsa zdravniško oblastv eno preizkn- šena lepotila. Ko imet laboratorij IX., Bergg Razpošiljanje diskretno po povzetju :: franko če se vsota naprej pošlje. dr. a. Uxa Dunaj e 17 s. ali Ranitve vseh vrst saj ee skrha* » armija vsake«a n iUtliaJi. ker «e s tem lahko najmanj ta rankev raivijc do prav hudih, teiko criiivih ran. Ze «o let t prvaka 4oantaee mašilo obnaša kot oaež^joie obv«*il»o sredstvo, ki vle£e is rane. Varuje rase, lajia vnetje in bolečine, hladi In pospetaje zaraiCenje in sacelitav. SJSST* rm wmšn so »oetHa vssk au. ^BSBl Cel lonček 70 hel. Kdor posije po poftti naprej S K 16 h dobi 4, kdor 7 K pa 10 lončkov poštnine prosto na vsako poaaajo Avstro-Ograk«. ps ia s. B. FRAGNER, c. fc. STs^i#eb«rite»Jit ZtUegt po vtek ukarn*k Astre-Ofrtkš. v visstfoii issss^ans smp> *»• a nim 4026 ♦ 105 BFU 5214 8893 FF 84 38 71 3293 Knijsk«. Dolenjske železnice postaja Straža-Toplice. 1604 Akratoterme 38* Celzija, pitno In kopamo zdiavljeaje. Izredno Mčmtovtto aa protta, nevralgijo kolne In ženske boieznL VeHkf kopalni basial, oddel|ene kopeli ia ni Udobno opremljene tajske, Igralne in drnlabnt sobe. Zdravo podnebje. ^dovasia okolica. Dobra in restavradja. Sezi js od 1. maja do 1. oktobra. Prospekti in pojasana brezplačno pri zdmvtnsnl spravi. ORIGINAL W^ MOTOREN la svetfml pita, Pazite: osfe sist< Zahtevajte specialni prospekt 5011* S Specialni oddelek: Stroji sa lago ia oodoiov Popolse opreme is* is miianric .1 LANGEN &VV0LF, WIEN. X Julija w Prešernovih ulicah štev. S. R« zilm milil, anln ti itnttu Mil Mm u Im-tmi: h pihnit mm uran Mfa. Elegantna ia lak* skrbna izvršitev po vseh cenah. 8271 |^lD^©©|a||a][S][n|Ijjjg[jg ■ Isl i KONFEKCIJSKA TRGOVINA " MAČEK & KOJHP. i FRANCA JOŽEFA CESTA ŠTEV. 3 HI fal 0 ED (s) tal Isl m s SE PRIPOROČA SLAVNEMU OBČINSTVU. :: STROGO REELNA POSTREŽBA. NAJNIŽJE CENE. Isl m Isl IŠI □iiDiioiiuiEaiiaiiaiioiialloiiallo Nič ved nisem mogla probavljati. Gospa Pellerin, 52 let stara, je živela ločena od svoje rodbine in se je bala za usodo svojega sina, ki je bil v vojni na Madagaskarju. Ni trajalo dolgo, in je opasno zbolela. »Ves tek sera izgubila", je pisala, in nisem mogla ničesar več prenavljati. Ce sem le kako malenkost zavžila, me je začela boleti glava in zdelo se mi je, kakor bi bila v želodcu napihnjena: sledilo je temu aB bljuvanje aii pa močni želodčni krči, ki so provzročili grozne bolečine. Ker nisem ničesar več mogla prebaviti, sem grozno oslabela, shujšala in postala sem čisto melanholična. Od neke prijateljice sem izvedela o čudovitem učinku oglja Belloc pri želodčnih boleznih ter sem sklenila, da jih takoj poskusim. Vzela sem po vsakem kosilu po dve žlici tega praška in že po 4 dneh nisem čutila v Želodcu ne tiščanja ne težav; lahko sem prebavljala pečeno meso in moj prejšnji tek se mi je zopet povrnil. Mesto da sem hujšala, sem se jela zopet rediti in kmalu sem bila zopet obilna, kot preje: ravnotako sem poštam zopet dobre volje. Ko sem se aa ta način zdravila 10 dni, sera popolnoma okrevala. Od tistega časa nisem več bij uvala, nisem imela več želodčnih krčev in moje zaupanje v to zdravilno sredstvo je brezmejno. Marija PELLERIN, Argentan (Creuze), Francosko, 3. februarja 1896. V resnici zadostuje, da se uživa oglje Belloc po vsakem kosilu po 2—3 žlice, da se v nekoliko dneh ozdravijo želodčne bolez:.:, da, celo zastarele bolezni in take, ki se zoperstavljajo vsakemu drugemu zdravilu. Oglje Belloc provzroča prijeten občutek v želodcu, daje tek, pospešuje prebavo in odstranjuje telesno zaprtje, oglje Belloc je neprenosljivo sredstvo proti težavam v želodcu po jedi, proti migreni, ki je posledica slabega prebavljanja, proti gorečici, proti vzpehavanju, kakor tudi proti vsem živčnim boleznim želodca in čreves. Naj pri proste jše sredstvo vživati oglje Belloc v prašku je, da se v kupici na čisti aH poslajeni vodi pomeša in naenkrat ali v presledkih spije. Oglje Belloc lahko samo koristi, škoditi pa ne more, v kakršnikoli množim ga rabimo. Dobiva se po vseh lekarnah. Poskušali so oglje Belloc ponarejati, ali so te ponaredbe brez učinka in ne ozdravijo nič, ker so pač slabo pripravljene. Da se izognete vsaki pomoti, pazite natančno na to, da |e na vsaki steklenici ime* BeUoc In naslov laboratorija: Maison L. Frere 19, rue Jacob, Pariš. Oni, ki se ne morejo privaditi ogljev prašek požirati, naj vzamejo raje pastilje Belloc* 2—3 pastilje po vsaki jedi in kadar nastopijo Želodčne bolečine, zavzeti zadostujejo popolnoma, in imajo isti gotov učinek. Pastilje vsebujejo čisto oglje Belloc. Zadostuje v usta jih dati, in s slinami, ki jih raztopi, požreti. 1989 Dobiva se v Ljubljani: Lekarna br. Piccoll, lekarna Sušnik, lekarna U. pl. Trnkoczv itd Gospa PELLERIN. Anton Bajec umetni in trgovski vrtnar f unnji si. a. a. rttastn, M u nahaja »jun cvetlični salon Pod Trančo. Uddovaije ispkn, mm. Iraku Hi Okusno delo in zmerne cene. Zunanja naročilo toča«. UltUfijl HliatU Bili H.M. AlttttkpK Ustna* 8. f (t Trmo) senravtja Is presaja sode Blaž Jesenko LJubljana, Stani trg 11 priporoča cilindre, čepice itd. najnovejša fmaono po najnižji ceni« Hastrovani cesiki zastonj is poštnine prosto. domačega izdelka priporoča tvornica dežnikov in solnčnikov Jos. Vidmar Ljubljana Pred SkoHjo 19, Stari trg 4, Prešernova ulica 4. Mz&rf JU&jo Aut***, po cmtfin J. X. JCaiser „ i IMal Idtstapt ifet It 6 priporoča stojo bogato zalogo raznovrstsln pušk in samokresov mas ssstt, s* m ms mm kakaa. tm*i ---' azaatalai ogeaj po najnižjih cenah. Pil urili ust, »tiran ii C kn priVa tovarna za cement priporoča v vedno i" arhitektov dofecese predpise glede " dobroti kakor tadl svoje primano 3438 rasnih nradov in naj slovi tej ših tvrdk so na razpolaga Centralni urad: Dunaj, I., Maximflianstrasse 9. Krasna umetniška reprodukcija v vet barvan ... namenite Groharjeve slike .-. Primoža Trubarja ostanovitelja slovenske književnosti ssua M asa Ia Stroka 55 cm je najlepši okras vsake slovenske hiše. Ta reprodukcija je sploh najlepša in najdovrsenejsa kar jih imamo Slovenci = Cena a pošto It 3.20. = Rflilll 10 11 Dobiva no 111U v ii, Prešernova nI 7. Redni odbadf neišfcik irrtb ta »sitnili panUkov. Odpremanje potnikov v vso dole svota posebno aa pregib Hamburg-Hew-York Hamburg-Fiiadelfija Ha mbarg-Argentina Hantarg-Brazinia Maantmrf- Kasana Haiabarg-JCtva Havsurs-Octrsik« Ma«afconj.AfrfTt« Hamburg - A ng MM Hambcrj-Francija § 9 Zabavna pomorska p snovanja: Okoli sveta; na izhod (Orfjeatl; v sredozentaatiu morfg; v zahodno Indho. v južne Amariko; na aavar do DronttieJma, Islanda, Severnega Kapa, io Bakama I potovanje na Nilu. Infomjacije dajejo In po&iljaio se brezplačno. Hamburg-Amerika Linie, Abtoilung Pvraonenvarfcetir, Hamburg. "Zastopnik v Ljobljani: Hamburg-Amerika Linie, gen. sasiopstvo xa Kranjsko, Kolodvorska nllca 2S. Kiiioe s iii za Deca roma okrog doma, broš Nase domače živali, brol . . m Noetova barka broš.....„ Kaj pripoveduje čarovnici, broš. „ w n n na lepenki , Podobe iz živalstva, broš. . . 9 w n n (Leporello) „ Pavlnsa in nuša....... Palčki Poljana Radost malih, broš. Snegnlčica. broš. . I ; ; . . m na lepenki J * • 9 Trnjeva rožici Veseli mladiiuu broš. • t • • » Vesela družbia ....... Zlati radost . „ (Leporello) • • • 9 Živili niše prijateljice, broš. . , Modri Janko.......• Knjige za alikanjei Tuckov, Zaklad za otroke . . K » Otroški vrtec . . . , » Za kratek čas . . L , » Mladi umetniki . . . „ Mtosfinaki apiaii Amicis: Srce. 4 zvezki a 40 h K Andersen: Pravljice Zl m Itd i SO, vez.........m Brinsr: Medvedji lov. ClkOVl gostiji, kart ...... Campe: Odkritje Amerike . . „ Cegaar Fr.: Babica. Povest. . . Cigier Janez: Sreči v nesreči . a Frenenfeld Jos.: Venček pnvljic ia pripovedk.....„ Gingl Eog. Pisanice . . . . M » » Zbrasi spisi za mladino » Hubad Fran: Pripovedke zi mladino L in n. sv. k 40 h . „ —•24 —•40 1-50 1- 20 2- 40 —•80 1-50 1-60 3- 60 —•40 1- 20 2- 40 —•60 —.80 —•70 —•40 1*50 —•70 2.40 140 !•— —•80 2-— 1-20 —•76 —•40 —•50 Iv— —-80 V Knjižica za mladino 21,24 sv. a 13,14,26,29,30, 31 zve*, a 27 in 28 zvezek a . . %* Kapitan Žar ali klet v tihem morju, vez...... Koće v ar F: Mlinarjev Janez. Zgodovinska povest . Kosi An t.: Zlate jagode. Zbirka basni, vez,..... Spisi Krištofa Šmida: Ljndevit Hrastar. Gobček . Jozafat: Kraljevi sin Indije . Pridni Janezek in hudobni Mihec Kanarček. Kresnici. Kapelici v gozdu Stavček . . ; ; : * I J Ferdinand I Jagnje. Starček z gore . : Pirtii. Ivan turski suženj. Krščanski obitelj..... Bmeijevo cvetje. Marijina podoba Ludovik, mladi izseJjeneec . Najboljša dedsčina. Les ni križ Rozi Jelodvorski, brosa m m vezan . . Sveti večer...... Sto malih pripoved za mladost Nedolžnost preganjani in poveli-čini....... Nove pravljice iz 1001 noč, ves. Spisi Mišjakovega Jalčka, ves. Rapi A.: Mladini, vez. . . » » Dane, ves. . . • Trošt Ivo: V srci globini. Povest; vezana ...... Ni rakovo nogo, ves. . . . Zupančič Oton: Pisanice. Pesmi za mladino . . • • . —.50 1 — 2-— 1-20 —'80 1 — —•80 —•80 i — —•60 —•00 —•90 —•80 —•80 —•80 —•80 —•60 —.80 2-— —•80 —•80 —•40 IS-!•— 1— 1.— Usp —•80 - - 80 Narodna knjigarna v Ljubljani ■HM fttev. 7. .GF ^754 TC .C *A I.tf.t.v.t«*! »•«•• Frana VmJm UaMjan, KoMreraka riki 25 lato VOZOV. Uica 40 G. Skrbit, Zagreb Hiea 40 Z električnim pogonom ars|eas. Iv sanica ia-luij, ieleznm bi ImmUi retot u rini tn trgovine, vseh vrsi platnenih ln lesenih tkanin roleti lz platna, rtaiaasia, graela, naften, rlpia itd. — Cerjovniki in proračuni na zahtevo zastonj. —— Telefon štev. 492. 2426 Telefon sto«. Ml. Brata taH, lakirana, stavbia Prodajalnica s Miklošičeva ulica št. 6. nasproti hotela „Union". EBERL • • • 243 Delavnica i Igriška ulica štev. 6. Električna sila. □ □□□□iDlaininininlnlnlnlalnlalnio □ □ □ □ □ □ □ □ O SO is ssssai sjca i»o*viasmSl*Ja*mfsm vode so zsm lastnike vodnih sil vročeparne lOkOHIObile Henrika Lanz v Mannheimu hitro v obrat spravljiva, cenena, izredno varčno delujoča, za vse vrste kuriva pripravna ganr- reserva močiš -jajrjg Avstrijska prodajalna pisarna: Emil Honigmantij Dunaj 9X4, ELoblichg. 4« Int. telefon 15594. :-: :-: Obisk inženirja brezplačno. L5I! E|Q|D|np|D|Dpppp □ □ □ O □ □ □ □ □ □ Slovenski optični zavod ZAJEC ^ Ljubljana, Stari trg štev. 9 pr. poroča veliko zalogo raznih o6al, SČipsJcOV, tOplOBtOr|OVv teZHHBlOiTOV, daljnogledov itd. — Očala in ščipalci se napravijo natančno po zdrami :em receptu. V strokovnjaško dobro urejeni delavnici se vstavljajo nova stekla v očala in v ščipalce in izvršujejo vsa optična popravila dobro in ceno. Zlatnina, razne ure, prstani, uhani, verižice, naprsne igle ii). L Fr. ŠevčlkMaii p tiskar priporoča svojo raznovrstnih 56 pušk in samokresov lastnega izdelka, kakor tudi bolfijasdh, noiskib in caalda a troga) preizkušenih pušk, za katere jamčim za dober strel Posebno priporočam lahko trooevko in puška ITank s Kruppovimi cevmi za brez- dimni smodnik. — Priporočam tudi veliko zalogo vseh lovskih potrebščin iv po najnižji!! oanah. Popravila la narocka aa izvršuj aje Canovnlki as sshtsvssjs aaetonj la »• la lanaalflve. Ključavničarstvo Ig. Faschinga vdova PeJJansU nasip st S. RaieKova hiia. itadllnlk ognjišč, Cana ■ i la ftte. Popravila a sto izvs-sUsjejo. i i HM attia utatt it iUfiniHl otroških vozičkov ta\ navadna do najfinejše žime. NLPakič v LjnbljsnL nantfiiksa ti Mulja i imetja. Josip Rojina krojač prve vrste se nahaja sedaj t lastni hiši 1 1 konkurira z največjimi tvrdkami jj| glede finega kroja in ele- pj gantne izvršitve. Lij Tfomiška zaloga Hjfiaeji aogl I ii frant. snedjaJItet blaga. : Zavod ze Doiformiranie.: Najboljši kosmetiški predmeti za olepšanje polti in telesa so: m**19 po 80 n, da zz Bffenthol a estna voda po ssssssn 1 K; solmi prasak po OOh; za ohranitev in rast las: lasna voda po 1 B; lasna pomada t K. Ti izdelki ,AdaB, ki so oblastveno varovani, so naprodaj lev a ■ i a i Phe Mr. Josip Čižmar v Ljubljani. Kopajte zaupno te domače izdela e! Odlikovana Prva kranjska tvornico Mriev Ljubljana Hilšarjeva ulica 5 Recherjeva hiša Priporoča svoje prva vrste, zs vsa podn solidno narejene pla " - tudi rt Poprave in uglalevanja se izvršujejo točno m računijo najceneje. Katvaefa m iett pirovarno v Oeakih Budejevicah. To ja izborao, M plzenjaki naOin «■ lalese: L|aM|aaa: V. S. Bonrssan. Trst: Sahmldt S PalesL Pastelna: Šaril pL SamrelH. Pnlf: Lacke Krit. Trnove: BndeU ,1825 valaaele. Beka-Sasaki nate SaMIch. Združeni čevljarji V Ljubljani« Wolfova ulica št. 14. Smmovaafas priporočajo bogato zalogo obuval za poletno aezeijo. Vse vrste o škili, damskih ia Otroških COvljOV lastnega in tujega izdelka. Svati xo po te, vrvica, zaponko, ciatUa itd. vedno v največji izberi. Specialiiti ia pravo gorsko ki lovske čevlje. Izdeluje se po meri v lastni delavnici, sprejemajo se tudi popravila. Postrežba točna, cene solidne. — Zunanja naročil, proti povzetju. Zahtevajte cenike. «~o KXX9CXKXKKKi cm dolgat 70 cm Sir. 4 K 50, 5 K 20, 5 K 70, spodnja pernica iz močnega, črtastega gradla, 180 cm dolga, 116 cm Sir. 12 K 80,14 K 80. Raspoiilja •« po i>ovset£ od 12 K naprej franko. Lahko se franko zamenja xa nea^ajaioče ne vrne denar — Natančni cenovniki gratis in franko. 3 Benlsch, Desenlca at. 707, osško. Edina zaloga izvirnih ameriških čevljev, i zalogo tevlfev v Ljubljani poleg kavarne „pri Slonu". Pazite natančno na firmo. Mil S Kleni _ avtomobili Zmagovalci Dirka Opčine: darilo team in rekordno darilo, 5 prvih daril. Cestna dirka Komoran-Schonbninn: prvo in drugo darilo. Dirka na sto vrst Moskva: prvo in drugo darilo. 2660 Laurin & Klement, A-0., Mlada Boleslav. 'Jslanovlicno leta 1900- Odlikovana: Londona 1905. 3954 _ FR. IGLIC Slav. občinstvu v mestu in na deželi vljudno priporočam največjo zalogo krasnih nagrobnih vencev in trakov z napisi. Zunanja naročila n izvršujejo hitro in točno. Cene brez konkurence. V zalogi je vedno do 500 kosov od 2 K do 60 K komad, tako da si vsakdo lahko izbere Ljubljana Mestni trg 11-22. Najnovejša iznajdba! Velik požar se zamore lahko in naglo pogasiti samo s Smekalovimi brizgalnicami s 40 delavske sile pomanjsanim ravnoteiem nove sestave, ki od desne in leve strani vlečejo in mečejo vodo. — V vsakem položajo delujoče kretanje brizgalnic nepotrebno. Na Kranjskem so dosedaj naročila te vrste brizgalnic sledeča gasilna društva Krško, Kostanjevica, Bohinjska Bistrica, Metlika, Šenčur, Soroska Bela Hrušica, Zgornja Slika, Dravlje, Spodnja Idrija, Predoslje, Bora, Stoto Trzin, labnica, Rovte, Velika Loko, Kamna gorico, Stotice, Valta vas ŠL Peter na Dolenjskem. . A. SMEKAL v Zagrebu skladišče vseh gasilnih predmetov, brizgalnic, cevi, pasov, sekiric, aekalk in gospodarskih stro-jer ter motornih mlinov. Odplačevanje na obroke 129 odlikovanj! " Šivalni stroj 20. stoletja. Kupujte samo v naših prodajalnicah ali od njih agentov Slnger Co. dela. dr. šivalnih strojev. Ijubljana Kranj Kočevje Jtovo mesto 14U Petra cesta 4. Glavni trg 53. Glavni trg 79. Velki trg 88. krojač Ljubljana, Sv. Petra c. 16 priporoča svojo veliko zalogo gotovih oblek za gospode in dečke, jopio in plasčev za gospe, nepre-močljivih havelokov itd. itd. Obleke po meri se po najnovejših vzorcih in najnižjih cenah izvršuje ju wr Pišite po vzorce, Kopali«! MMH (teto) 11 Hj|f|j[(!|[ JU lf j| Hlii^ Izvozna trgovina modnega ia platnenega blaga 2423 priporoča v najboljših kvalitetah: Modno blago — sukno. Cejirje — }(avličkove tkanine barhenfe — flanele. Jesen 1911. _ Oprave za neveste. 1 zavoj -SO m pr franko po povzetju. ________ r»B»l#«~ nalboljO« blago. iinlk o*ta«kov, okusno izbranih as IS kros — Od teh se ne pošiljajo vzorci. Samo pn nas dobite prave. sladoled in ledena kava Ustanovljeno 1853. G.T0p!iinmCo. družba z omej. zavezo tvornica za stroje in železolivnica j^.-n Dana] Xjt, Gadranstr. 159 grade za specialiteto: polne jarme vseh vrst za parne in vodne žage, rse stroje za obdelovanje lesa S krožne žage, trakovne žage Stroje za obla nje, stroje za sk obijen je (Frasmaschine), stroje za luŠčenje furnirja, stroje za upognjeno pohištvo, stroje za sodarje, transmisije. Prospekti: proračuni stroškov obisk inženirja aastonj. 192 §. Čadcž v Ljubljani Mestni trg št. 14 poleg L'rbančeve manuf. trgovine priporoča klobuke slamnike čepite, razno moško perilo, kravate, ovratnike itd. itd. Blago imam solidno, cene zmerne. Postrežem točno. □IDlDlDiaiDlDIO J xxxxxx xxacxxx XX" XX XX XX Nainiiie cene. aHiSC ara xxxxxx co m a o "5 Ljubljana, Turjaški trg štev. 7. 237 XX XX XX xxxKxx za spalne ln Jedilne sobe, salone tn sobe. Preproge, zastor)!, modroci ilmnatl modroci, otroški vozički gosposke vzmet Itd. XX XX __s& IXXXXXX IXXXXXH o? a I najcenejša in oajnitreiša vožnja v Ameriko s paniki Jeveroneiniiieoa Ua*' 3267 ieke. .. tovarna Voznikov Ljubljana, Mestni trg □IDIDIDIDIDIDIO i Bremna NewYork s cesarskimi brzopainiki „KA1SER vFILHELM", „KHOHTE wiLmiJarl mKaiser vilhelm d. grosse*4. Prekomorska vožnja traja samo 5 do 6 dni.; Natančen, zanesljiv pouk in veljavne vozne listke za parni ke gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v LJubljani edino le pn EDVARDU AH. Kolodvorska ulita m. 2 nasproti občeznani gostilni »pri starem Tislerju". Odhod ll Ijnbljane je vsak torek, četrtek ia soboto. — Vsa pojasnila, ki M tikajo potovanja, točno ia brozplaoao. — Postreisa pasteas, roolna ia solidna. Potnikom, namenjenim v zapadne države kakor Colorsds Meksiko, Kaiiforaijo Arizoia, Utafc, Vleailg. Nevasa, Oreson is Wasaiagtoa nudi nas* 4mštvo posebno ugodno in izredno ceno če* Satisalsn. Odhod aa tej prosi ia Bremna enkrat mesečno. 1 se dobivajo pa tudi listki preko Balrimoratn na vse ostale dete sveta kakor SraslUje. Kase. Bsesos-Airea, Colonst, Sla* astre t Avstrah> itd. 0002 0 61 0634 65 Voznih koles tvornica Janus. 3 letno jamstvo. NafDoliSl nakupni vir za vozna kolesa, Šivalne stroje, pnevmatike in pritikline. Kolesa „Janus" s triletnim jamstvom od K 95-— naprej Plašči od K 4*50, zračne cevi, prima, ne iz več kosov, od K 3*—, acetilenske svetiljke od K 2*—, kolotečni zvonci od K 1*—, ročni zvonci od 30 vinarjev naprej. Držalniki od 30 vin., verižice, prima od K 270 naprej. Pro-stotečna pesta, sedla, torbice, osi in kone za vse sisteme, kolčniki, cevi vseh razsežnosti itd. najceneje. Lastni zavod za popravila, po-nikljanjc in emajliranje. Vsak dan se razpošilja po pošti. Zahtevajte krasni katalog 1911 gratis in franko. Uvozna tvrdka za industrijo voznih koles 605 MAKS SKUTEZKV, Dunaj, I. Stubenring 6. Vinko jKajou: i in v (Kranjsko). Največja proizvajanja priznano naj boljših pšeničnih raok in krmnih izdelkov, ki izvirajo iz najbolj izbranih pšeničnih vrst Proizvodi vzamejo jako veliko vode v sc in dado kvantitativno nedosegljiv pridelek, kar je zlasti za gospode pekovske mojstre neprecenljive vrednostf. Zastopstva in zaloge: 66 V Ljubljani: Podgradu, Trnovem, Kočevju, Trstu Gorici, Celovcu, Beljaku, Bolcanu, Inomostu, Tri-dentu, Zadru, Spljetu, Ercegnovem, Kotoru, Sarajevu in Pulfn. Brzojavi: Valjčni miiu, Kranj. uperfosfati mineralni in animalni najbolj preizkušeno najbolj zanesljivo josforovo - kislinsko gomilo za vse zemlje Vsebina strogo zajamčena. Jamstvo za najhitrejši učinek. Najvišji donos, a Za jesensko setev neutrpljivo. %%. Mj mM »E s amanijakeve. Kalijeve in solitraie superfosfate dobavljajo vse tvornice h umetna gnojila, kunćevalci, kmntrjske zadruge in društva. Pisarna v Pragi, Pfikopy štev. 17. Zbirka v slovenskem jeziku. E I. zvezek: Bazenski zakon o hudodelstvih, pregreških in prestopkih z dne 27. maja 1862 št. 117 drž. zak. z dodanim tiskovnim zakonom z dne 17. dec, 1862 št. d, z. ex 1863 in drugimi novejšimi zakoni kazenskopravnega obsega. V platno vezan 6 K; po pošli 6 K 20 vfn. jXarodna knjigama v Ljubljani. □lin Svoj izdelek ostro jg— strojne zidne in zarezane strešne prve vrste prve vrste priporoča 442 J. KNEZ V LJUBLJANI. Sprejme tudi zastopnike za razprodajo zarezanih strešnikov. Skušnjave Tomaža Krmežljavcka so ravnokar izšle v u?eh zvezkih, ki obsegata skupai 456 strani. Oba zvezka velja:« broširana 2 K 40 v, vezana 3 K 20 pošto 20 v več. Pošilja so samo po povzetja ali še ao denar naprej pošlje. Narodna kuj i »arna, I^jval3ljaxx». Optični zavod k h Bolttin alnbllaaa, Pod trančo 1 priporoča svojo bogato zalogo naočnikov sčipalnikov, daljnogledov in vse v to stroko spadajoče predmete. 1893 2514 Cigaretni papir Oltoman pristen samo s to .liko. P. n. kadilci in interesenti naj izvolijo vzeti na znanje, da se vsako ponarejanje- predobro znanega, splošno priljubljenega sodno zasleduje. Edino pristni papir Ottoman nosi vedno samo to sliko. (Turško glavo.) 2282 Cigaretni papir Ottoman pristni samo s to sliko. za pode. izvrstne specijalitete, kise hitro suši in jih lahko vsak uporablja. Zaloga tovarne lakov ludvika Jffanca. Depst pri ¥ liuim.: Od leta 1868 se ~anj[ Berger jevo medicinsko kotranovo milo n ga priporočajo odlični zdravniki, skoro v vseh evropskih državah z odličnim uspehom uporablja proti vsake vrste izpuščajem zlasti proti kroničnim lišajeffl in para?, izpuščajem, dalje proti rdečici na nosu, ozeblinam, potenju nog, luskinam na glavi in v bradi. Bergerjevo kotranovo milo ima v seM 40 odstotkov lesnega kotrana ta se razlikuje bistveno od vseh drnplh kotranovih mil, ki se nahajajo v trgovini Pri poltnih boleznih rabite jako uspešno Bergerjevo kotranovo žvepleno milo. Kot blažje kotranovo milo za odpravljanje vse nesnage s polti, proti spoščajetn na polti in glavi pri otrocih, kakor tndi kot acaadkriljivo kosmeticno milo za umivanje in ko* panje za vsakdanjo rabo sluzi Bergerjevoglicerinovo-kotranovo milo, v katerem je 35 odstotkov glicerin, in ki je parf.movano. Kot odlično sredstvo za glavo se rabi dalje z izvrstnim nspeaoa Bergerjevo boraksovo inilo i. sicer proti cer proti ogrcem,. oaorenju, peoain mO-zoljem in drugim neprilikom aozo. Cena komadu vsake vrsto s navodilom o uporabi 80 vin. Zahtevajte po lekarnah in zadevnih trgovinah izključno Bereierjeva korranov znaa in pazite na poleg stoječo varstv enoanrlmko in na polegstoječi finnin podpis "* 6. Hell A Co. na vsaki etiketi. Odlikovan s častno dvorno na Dnnaja 1883 in z zlato-- svetinjo na svetovni razstavi v Parizu1900 Vsa druga medic, in higien. mila znamke Berger so aasicu v navodilu, ki se prid ene vsakem« milu. Na debelo: 6. Hell & Comp., Duna j, I., Biberstrasse 8. V Ljubljani se dobiva v lekarnah: Milana Leustka dediči, PH. Mr. Josip Čizmar, J. Mayr, G. Piccoli, Ubald pl. Tmk6zy in v vseh drugih lekarnah na Kranjskem. 1190 (pilji! v Drnišu v Dalmaciji sprejema hranilne uloge od K 2>— do K 100.000'— proti 50 0 obrestovanju, ter povrača zneske do K 5000-— brez odpovedi, zneske do K 20.000-— proti prijavi 8 dni, večje zneske po dogovoru. — Za polletno izplačevanje obresti izdaja na zahtevanje obrestne knjižice. — Dopisovanje v slovenskem in hrvaškem jeziku. 2240, Za varnost hranilnik vlog ki njih obrestovale jamči občina Drnla. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. Delniška glavnica K 5,000.000. Stritarjeva ulica štev. 2. Rezervni fond 610.000 kri Podružnice v Spljetu, Celovca, Trsta, Sarajevu in Gorici. Sprejema vlogo na knjižico in na tekoči rattn ter jih M, L®|_Knpnje ii prodaja srefte in vrtfnostne papirje vseh vrst obrestuje od one vloge po fistih 2 O po dnevnem torzu. Brzojavke: Prometbanka LJubljana, ometna banka podružnica Lj Centrala na Dunaja. — Ustanovljen «64. — 2* pootožnk. Stritarjeva nlica it 6. preje J. C. Mayer kapital in reservt 52,000.000 kron. Preskrbovanje vseh bankovnih transakcij, n. pr.: Prevzemanje „. mamin« knjižice brez rentnega davka, kontovne knjige ter na konto-korent z vsakodnevnim vedno ugodnim obre-stovanjem. — Denar se lahko dviga vsak dan brez odpovedi. — Kupovanje in prodajanje VTsnaSOalnih papirjev strogo v okviru uradnih kurznih poročil. — Shranjevanje in upravljanje (depoti) vrednostnih papirjev in posojila nanje. --- Uatmonn In pismena pojasnila In nasveti na hranilne l Najkulantnejše izvrševanje bsi mik naroeil na vseh tuzemskih in inozemskih mestih. — Izplačevanje kuponov in izirebanje vrednostnih papirjev. — Kupovanje in prodajanje deviz, valut in tujih novcev. — Naiemodaja varnih predalov samoshrambe (safes) za ognjevarno shranjevanje vrednostnih papirjev, 1'Stin, drtgotia itd. pod lastnim zaklepom stranke. — Brezplačna revizija izžrebanih vrednostnih 1 papirjev. — Promese za vsa žrebanja, izplačila i* aakamila v AsMrika ln tu IsieHke 1660 osah v kanone) stroko saoelajoolh trnnsnkot|ak vaokntavr bt-aapia&fK- ......-- 48 62 Modna trgovina 3101 v Ljubljani Stritarjeva ulica &t. 7. Solidno blago. Nizke cono. fzord pottnlne orosio. Novosti konfekcije za dame in deklice, bluze, modno blago za dame in gospode, delen ceffir, batist, kreton, platno, sifon, gradi, preproge, zavese, garniture, odeje, pleti, šerpe, rute in n žepni robci. n Šolske akvarelne barve Vzorci za alikarje redno najnovejši Oljnate firneževe barve za plBtarji, startne in poliiltnie mlzane. nifte iMBftiU m h tona Hrano Dusseldorfske oljnate barve za umetnike Oljnate študijake barve Firneži, olja in retn&i za umetniško slikani« Kranjsko laneno olje In firnež Entajlne glazure Lake za vrtno pohištvo Štedilno voščilo za pode priznano najboljše Jantarjeva glazura za tla Marijin trg št 1. Vse vrste čopičev Dolžnost natega zavednega Slovenca in Slovenke je da rabi Izključno lo Olje za stroje Suhe kemične. prstene in rudnin, barve Prašno olje za pode (krema) za čevlje In usnje katero je priznano na|bolfse. Skatljica stane 24 vinarjev. Zahteva naj se isto po vseh trgovinah ter vsak drug manj vreden izdelek odločno zavrne. M= M mjmk le čistilo v tej ■■■O obliki in z zamko PAT vseli dežela izposluje inženir 35 MJfSm oblastveno avtor, in zapriseženi patentni odvetnik no Dunaju VI-, Harlahilferstrassc št. 37. i do 2 vinarja obratnih stroškov motOlleiD Z 100(0110 Wl' na uro in HP z mojim pat. "•»■■i««« • "•••■i« «i tiskom m za sirovo olje od 16 H P naprej; 4 do 5 vin. pri mojih petrolinskih motorjih in petrolinskih lokomo-bilah, dalje 2—10 HP tudi stoječe motorje. Tvornica motorjev I. VARCHALOVSKI Dunaj III-, Paolnsga so i. Na tisoče motorjev v ratu. Cenovniki gratis. Ugodni plačilni pogoju V zalogi tudi že rabljeni petrolinovi motorji Attol! iporoča ptmann prva kranjska tovarna za oljnate barve, Jirneže, lake in steklarski klej. Zahtevajte cenike! Zahtevajte cenike I 4306 se prodaja v piiil ni sv. oa in Metoda. glavna zaloga in kemična tvornica Ivan Keber Ljiiasa, Poljanska m si 15. Prva največja eksportna Ma ur. zlatnine in srebnine UTTNER Jana, Mestni tro (nasproti rotovla) in Sv. Petra cesta 8 Nikelnasta moška ura z verižico od K 4*50 naprej Prava srebrna- „ „ „ „ 9'70 „ 14 kar. zlata . • • m 44*— ,a Nikelnasta damska „ z verižico „ „ 8*50 M Prava srebrna „ „ „ „ 9 „ 9-50 H 14 kar. zlata....... „ „20*— M Uhani zlato na srebro . . . „ M 1*80 „ 14 kar. zlati uhani..... „ „ 4*50 'it 49 7i0 Lastna tovarna ur v Švici. Tovarniška znamka „Iko". Teon št. 273. Telefon at 237. .8 Kralj Jfi Zgodovinska povest; spisal Fr. Remec. Cena 2 K, s pošto X 2*20. Pravkar je izšla v drugi izdaji prekrasna zgodovinska povest »Kralj Matjaž«, ki spada med najbolj čitane knjige in po kateri občinstvo vsdno znova vprašuje. Čez trnje do sreče. Spisal Senčar. Cena broš. K 1*20, vez. K 2*20, s posto 20 v već. Zelo zanimiv roman, poln interesantnega dejanja. Rdeči smeh. Spisal Leonid Andrejev. Preložil Vladimir Levstik. Cena broš. K 1-40, vez. E 2*40, s posto 20 v već. V tem „odlomku najdenega rokopisa" so popisane strahote vojne in iz nje porajajoče se pijanosti krvi in blaznosti Ljubljana Spisal V. BeneŠ-Suma\ ^ky. Cena bros. K 1-50, vez. 2*50, s posto 20 v već. Ta odlični roman podaja zanimivo in pretresljivo sliko iz narodne n življenja in priča, kako nemška žena uničevalno vpliva na slovanskega moža. Undina. Spisal An dre Theuriet Cena 00 v, a poŠto 10 v već. Eden najljubeznivejših francoskih pisateljev je V tej knjigi podal dražestno povest, ki jo jc svetovna kritika uvrstila med nesmrtna dela. V ŠfiiMovsi HM. Roman; spisal Fr. Remec. Cena bros. K 1*50, ves. S 2-50, s posto 20 v vso. To je ginljiv roman iz ljubljanske preteklosti, slika življenje iz tedanjih malomeščanskih in gosposkih krogov, tragedija dekleta, ki je vzraslo v Stu-dentovskih ulicah, a je pogledalo v aristokratske kroge Gospodskih ulic in to poplačalo s svojo živijensko srečo. Lira nos a mi. Zgodovinski roman; spisal Vladimir Vesel. Cena S 1-40, ves. K 2-20, a poŠto 20 v već. Koncem 15. stoletja se je pripravljal na Slovenskem kmetski punt. Kmetsko ljudstvo je takrat strahovito trpelo in vrh tega so duhovske in posvetne oblasti trpinčile ljudstvo zaradi domnevanega čarovništva. Ponekod so požgali vse prebivalce kake vasi, ker so bili osumljeni čarovništva. Vse to nam popisuje pisatelj v tem velezanimivem romanu. garna Strahovala Mali lord. dveh kron. Spisal Fr. Lipič. Cena bros. K 2-—, ves. K 4*—, s pošto 40 v već. Velezanimiv roman izza časa velikih bojev med pomorskimi razbojniki, turškim cesar s tro m in beneško republiko. Spisal F. H. Burnett Cena bros. K 1-60, ves. 2-00, s posto 20 v već. To knjigo veselja, kakor je kritika imenovala to presrčno povest, so po izgledu mestnega šolskega nadzornika sprejeli v šolarske knjižnice vsi šolski voditelji, ki jim je res mar, da mladina kaj dobrega čita. Zadnji rodovine jjenalja. Spisal Fr. Remec. Cena E 1*50, s posto E 1'70. Velezanimiv zgodovinski roman iz časa rokovnjaškega gibanja na Kranjskem. Cona —'tO v, fes. K 1-80, s posto 20 v već. Ta mična ljubezenska povest se je občinstvu prav posebno prikupila. Dejanje se vrši za časa zadnje avstrijsko-turške vojske, ki jo je vodil princ Evgen. V povesti je popisano, kako izvrši strahopeten človek občudovanja vredna junaštva, samo da bi se opral pred tisto, ki jo ljubi. Spisal Ivan Cankar. Cena bros. K 1-50. vas. E 2*50, s posto 20 v več. Najbolj ljudska in ena najlepših povesti, kar jih je spisal Cankar. o narodnem gospodarstvu. Spisal Valentin Zun. Cona e 3-—, s poste e 3-ao. To je najpopolnejše in najtemeljitejše delo o narodnem gospodarstvu v slovenskem jeziku. Ta knjiga je absolutno potrebna za vsakega, kdor deluje na narodnogospodarskem polju, zlasU za vsakega posojilnicama. Roman; spisal Fr. Remec. Cena bros. B 1*50, ves. E 2-50, s posto 20 v več. Ozadje tega romana je zgodovinsko. Dejanje se vrši v Ljubljani in njeni okolici v časih Napoleonove Ilirije, v krogih francoskih in domačih aristo-kratov, med katere je stopilo slovensko dekle, ki v svetosti svoje ljubezni doprinese plemenite žrtve, dokler se naposled tudi njej ne nasmeje sreča. Vesela povest iz ljubljanske preteklosti. Cena bros. E 1-—, ves. E 1*00, s posto 10 v več. Kdor se hoče prav od srca nasmejati, naj čita to knjigo, ki je polna drastične komike in prešernega humorja. Prešernova ulica 7 o Ljubljana L*atnlna In tlak »Narodno tiskarne«. 3991 KD 88^1 75 64 42