Leto VI., štev. 47 Llubljana, torek, 24. februarja 1925 Poštnina pavsallrana Cena 2 Din lahafa ob 4 zjutraj. Stane mesečno 25-— Din Sa inozemstvo AO— 9 neobvezno Oglasi po tarifo. Uredništvo: Miklošičeva cesta it 16/L Telefon it 72. Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko Upravnlštvo: Ljubljana, Prešernova ol.it. 4 in 54. Telet, »t 36. Podružnicis Maribor. Barvarska oL L Celje. Aleksandrova c. Račun pri poštn. čekov; aavodn štev. 11.842. Ljubljana, 23. februarja. Opetovano smo v našem listu poudarjali, da ima uradništvo v naši drŽavi, kjer prevladuje agrarni element, baš radi tega zelo težavno stališče. V Srbiji so uradniškemu vprašanju vsa tamošnje stranke radi svoje krepke agrarne primesi nekako enako naklonjene, pa naj bo to radikalna. Davi do-vičev ali srbska zemljoradniška stranka, Uradništvo se na žalost smatra večinoma kot organ, katerega je treba tretirati po principih splošne ekonomije, ki veljajo n. pr. za zasebne nameščence. Vsaka stranka v Srbiji gleda, da skrbi predvsem za ono uslužben-stvo, ki služi tudi njej, v ostalem pa se krepko pojavlja tudi v tej stroki odločitev po gospodarskem principu povpraševanja in ponudbe. To postaja za činovniški problem v naši državi naravnost usodno. Ko stopiš v Beogradu v katerokoli ministrstvo, te iznenadi število publiko, ki čaka v predsobah in po hodnikih. Res je sicer, da pri nas ministri sprejemajo vsak dan vsevprek v uradu, na cesti, v javnem lokalu, medtem ko si v rajnki Avstriji moral biti že dobrih starišev, da si prišel k ministru ob njegovem tedenskem sprejemu. A toliko navala, kakor je danes, je bilo komaj po prevratu. Večina posetnikov prosi za službo v državni upravi. Najprej za dobro službo, potem pa za vsako. Velik del ima razna priporočila seboj. Ti prosilci za-državajo ministre cele ure od koristnejšega dela, prete, prosijo, plačajo, obetajo. Danes se lahko reče, da na vsako službo in službico pazi več oseb, ki so brez službe. Vse, kar je zaničujoč či-novniško revščino po prevratu zapustilo državno službo, vse to rine danes nazaj vanjo. Bolniki so ozdraveli, strah pred premestitvami mineva in celo južni kraji so že zaželjeni. Pre-memba je velikanska. Med prosilci je mnogo vrlih in vrednih, a v masi se izgube in pritiski v prid slabejšim izpodrivajo vse skupaj. V privatnih službah je vsa konjunk tura odnehala. Le prvovrstne moči ostajajo ali pa take, ki imajo sorodstvene ali drugačne zveze. V privatni službi je dolo težko, v državni službi pa menijo korn peten ti, da je pravo počivališče. Treba pripomniti, da vse to ne velja za gotove stroke s kvalificirano izobrazbo. Vendar tudi tu že zagrinja val ponudbe potrebo. Na drugi strani pa se tudi v Beogradu bolj in bolj n videva, da je bila 1. 1923. izvedena redukcija površna ?n Pogajanja za konkordat pričnejo prihodnji teden KONFERENCE POSEBNEGA KOMITETA MINISTROV Z VATIKANSKIM POSLANIKOM SMODLAKO. Beograd, 23. febr. p. Dari je došel v Beograd naš vatikanski poslanik dr. Josip Smodlaka radi pogajanj, ki jih ima naša država izvesti v zadevi konkordata. Dopoldne je dr. Smodlaka konferiral z dr. Ninčičem, v sredo pa se bo vršila konferenca ministrov, ki ii bodo prisostvo. vali gg. Pašič, dr. Ninčič, Sv. Pribičevič, dr. Žerjav, Miša Trifunovič in dr. Smodlaka in na kateri se ima izdelati in odobriti načrt konkordata. Dr. Smodlaka se ie pred odhodom iz Rima sestal z vatikanskim državnim tajnikom Gasparrijem, ki je izrazil veselje sv. Stolice, da se v Beo-gTadu pristopa končnim pripravam za konkordat. Vatikanu je posebno ljubo, da se to vprašanje definitivno reši, ter upa, da se bo konkordat sklenil hitro in brez velikih težkoč. Smatra se, da bodo instrukcije za po- gajanja o kcnkordatu še ta teden izgo-tovljene nakar se posla® ik Smodlaka vrne v Rim. Pogajanja se bodo vršila v T.imu. Naše zahteve so papeški Stolici v glavnem znane. Izgleda, da pri pogajanjih ne bo veliko težkoč. Preccj težavno je vprašanje depoliti« zacije cerkve. Naša vlada je odločena, da v tem oziru vztraja pri zahtevi, da tudi ccrkcv sama sebe na primeren nas čin zaščiti pred z'ora'oo vere. ki jo uga= Obupno stanje na Bolgarskem UMORI KOT POLITIČNI ARGUMENTI. — OBSEDNO STANJE V OBMEJNIH POKRAJINAH. — SLUŽBENI DEMANTI BOLGARSKIH OČITKOV. Beograd, 23. februarja, p. Včeraj je prispel iz Sofije naš tamošnji vojaški ataše polkovnik Mil/kovic, ki je prinesel s seboj podrobna poročila o stanju v Bolgariji. Popoldne jc polkovnik Mil.kovič poročal Pašiču in Ninčiču. Po njegovih informacijah je stanje na Bolgarskem obupno. Beograd, 23. februarja, p. Po vesteh iz Sofije je stanje v Bolgariji obupno. Vsak dan se dogajajo politični umori. Na ta način se sistematično iztrebljajo politični nasprotniki z ene in druge strani. Zdi se, da so vse politične stranke prešle k naj- nja politikujoča duhovščina. S strani dr; hujšemu fizičnemu obračunavanju. Obla- žavc se ho storilo vse in podvzeti bodo primerni koraki, da se duhovništvo vrne k svojemu vzvišenemu poklicu. Naravno je, da vztraja vlada tudi pri zahtevi o uvedbi narodnega jezika mesto lntir>*čine pri službi uožji. Sporazum radi reškega pristanišča % dosežen ? PONOVNE IZJAVE 0UART1ER1JA. — KONFERENCA V FIRENZI BO KMALU KONČANA. — REŠKI GOSPODARSKI KROGI ZA BRZO UREDITEV REŠKEGA VPRAŠANJA. Beograd, 23. februarja, p. Nocojšnja «Reč» objavlja sledečo brzojavko ir Ri. ma: V izjavi, ki jo je podal predsednik italijanske delegacije na konferenci v Firenci senator Quartieri tukajšnjim li= stom, se v celoti potrjuje njegova infor. macija, ki jo je dal uredniku firenskega lista «Nuovo Giornale». Quartieri je po* novno naglašal, kako je bil v nedeljo do* sežen sporazum o sistemizaciji Reke v zvezi z železniškim in pristaniških vpra. šanjem. Ta sporazum je v skladu z inte« resi obeh držav, tako da bo Jugoslavija neomejeno mogla razpolagati s pristani' škimi napravami na Reki, na drvgi stra« ni pa bi Italija brez težav mogla razviti svojo trgovino po jugoslovenskih želez, niških progah. Na vprašanje novinarjev, kako dolgo bo še trajala konferenca, je Quartieri odgovoril, da upa, da se bodo pogajanja zelo brzo končala, da bodo pri nesla pozitivne rezultate in končno po« polni sporazum, sklenjen med Italijo in Jugoslavijo. Beograd, 23. februarja, p. Ministrstvo za zunanje stvari je bilo obveščeno, da je rimski presbiro izdal n*s«-opni komuni« ke: Javlja se z Reke, da so zistopniki tr» govine in industrije na Rek', ki predstava Ijajo vse reške gospod a rs1'^ kroge, imeli včeraj sejo, na kateri sc je poudarjala potreba Ioja'nega sodelov-iji Italije in sti se trudijo, da v listih preprečijo poročanje o tent, mnrjgi potniki iz Bolgarske pa pričajo o krvavih dogodkih. Beograd, 23. febiuarja. p. Danes se ponovno poroča, da se je na Bolgarskem proglasilo obsedno stanje v vseh krajih ob naši meji. Beograd. 23. februarja, p Bolgarska uradna agencija lavlja, da so oblasti dognale, da obstoli v Sofiji komunistična Čeka, ki je izrekala smrtne obsodbe. Teroristi so izvrševali smrtne obsodbe, ki jih je izrekla Čeka. Beograd, 23. februarja, p. Tiskovni oddelek ministrstva za zunanje stvari je Iz- dal nastopni komunike: V zadnjih dneh Bolgarska uporno objavlja v domačih in inozemskih listih poročila, v katerih želi predstaviti, da so bolgarski notranji nemiri in spopadi, ki se dogajajo v bližini naše meje, inscenirani od nas in pripravljeni na našem ozemlju od bolgarskih zemljoradnikov-beguncev, ki se nahajajo v naši državi. Pred vsem je treba vedeti, da se taki dogodki vršijo v Bolgarski vsak dan po vsem njenem ozemlju. Število bolgarskih zemljoradnikov-beguncev je v naši državi vsak dan večje ter jc od prvotnih 700 naraslo nad 2000, iz česar se lahko sklepa, da borba v Bolgarski ne ponenuje, marveč, da je vsak dait ostrejša. Naša država je po mednarodnem pravu dolžna sprejeti begunce, toda naseljuje jih daleč od meje ter jih raz-orožuje in oblastva imajo najstrožje na-redbe. da pazno motrijo njihovo delo in preprečujejo vsako njihovo politično podjetje. O možnosti njihovega fizičnega sodelovanja v bolgarskih notranjih razmerah torej ne more biti niti govora. Iz gornjih razlogov smo pooblaščeni izjaviti, da so vse vesti o bolgarskem in inozemskem tisku o dozdevnem organiziranju tamo-šnjih neredov na našem ozemlju izmišljene in očividno tcndencijozne. Labourparty v resni krizi VEDNO VEČJA NASPROTJA MED LEVIČARJI IN DESNIČARJI. — JAVNA BORBA V ČASOPISJU. — NEVARNOST RAZPADA STRANKE. London, 23. februarja, z. 2e dolgo ča« sa latenten spor v delavski stranki med onim, h komunizmu sc nagibajočim le« vim krilom pod vodstvom posl. Wheatle» ya in Macdonaldovim desnim krilom je izbruhnil zdaj tudi očitno pred vso jav» \ nostjo. \Vheatey je v svojih listih ostro Jugoslavije. Poudarjalo sc je, da je Re. napadel Macdonalda ,n njegove pristaše, ka člen verige, ki veže obe državi. Na sc da f°,v gospodarskih in soc.almh za« ji se je zahtevalo, da se čimprej reši de,vflh POP"*1^' kak°r sami llbe= mednarodni problem, da pride Reka do ra!cl ,n da na ta "acin so«ahzern narav, trgovskega in industrijskega -napredka, nost »"»čujejo. Zlasti ostro se bore le* ki od konfc ence v Firenci pričakuje po» poln sporazum g'ede gospodarskih funk« cij reškega pristanišča, Klavern sestanek opozicijonalnega bloka vičarji proti sistemu svobodne trgovine, kateremu dela Macdonald prevelike kon> csije. Razdor v stranki se je pokazal tudi v parlamentu, kjer so povodom glasovanja o kreditu za potovanje prestolonaslednik ka v Južno Afriko kljub sklepu klubovc* ga vodstva glasovali levičarji proti kredi« tu. Macdonald . im zato očita demagoško in neresno politiko, ki more stranko v očeh vseh resnih ljudi samo osmešiti. Kakor vsa znamenja kažejo, sega raz: dor vedno globlje in je le malo upanja, da bi še bilo mogoče premostiti vedno večja nasprotja med obema skupinama. Listi zato že resno razpravljajo o mož« nosti razpada Labourparty. Dijaški izgredi vRumuni ji Bukarešta, 23. februarja, s. Dijaški ne-i miri so se v zadnjih dneh zopet ponovili. Ameriški pritisk na upnike ZA VČERAJ NAPOVEDANA SEJA SE SPLOH NI VRŠILA - NOVI MANEVRI \ ^vki" V^ N februarJ'a" v", DRJA KOROŠCA? - ZEMLJORADN1K/ ODKLANJAJO SODELOVANJE Z učm^e jedilo za^o^ vojaštva* ^ se s"at zakonskim OPOZICIJSKIM BLOKOM. - KONFERENCA HRVATSKE ZAJEDNICE V ZA- g^^Jf^S^K Beograd, 23. februarja, p. Za danes j bila opozicijski blok, a so njeni napori' cfcuT^e JtraK mS dijald z^ge dosedaj niS0 8k,enile.z Ameriko nika" dopoldne je bila v Beogradu z velkim ostali dosedaj brezuspešni. kih pogodb glede svojih vojnih dolgov. J ^TiU' ; aopoiane je ona v Beogradu z velkim osiau aoseoaj orezuspesni. i strani do spopadov. Dva visokošolca in ^. nr«1v7«n nrr»« nezadostna. Uradi so zlasti v centra. p0mpom naznanjena seja šefov opozicij- Kar se tiče odnošajev Hrvatske Zajed-' ^ miadih srednješolcev je bilo težko I" pr5?,?g £ P**™«? Pr°JJ natrpani z ljudmi manjše sposobnosti skega 51oka. lz Zagreba sta res prjspela I nic6 napram Hrvatski-seljački republi-j ^jrnr DvajS visokLLv je bilo Frandji ki se Up,rata konŽtU m še maniso delovolmosti. Delo za-' at d^ha d^a-.a c-..,;____ i-onct; cti-oni-i »Kcini-, :ir«n. .. .. in še manjše delovoljn^ti. Delo zastaja kljub pretiranemu številu nameščencev. Nova Tednkcija, vendar po racionalnejših načelih je neizbežna, V luči vseh teh nič kaj po voljnih dejstev dobiva Činovniško vprašanje v Beogradu težavnejše oblike. Izgleda kakor da njega materijalni del izgublja na aktualnosti in akutnosti. Zanimivo je tudi, da so centralne organizacije na-meščenstva pravzaprav vse brez moči in bolj na papirju. Mi smo svo.ie principiielno stališče, ki se od stališča v ostalih pokraiinah države precej razlikuje, že neštetokrat obrazložili. Pojasnjeno ni bilo pred volitvami le vse to v posebni brošuri, namenjeni državnemu uslužbencu, marveč je bilo tudi našteto, kaj so si zadnjih šest let zlasti takozvani »prečan-ski» demokrati Pribičevičeve in dr. Zerjavove stranke prizadevali v prilog uradništvu. Vsepovsod se je poudarjalo. da zavisi nadalma usoda uradniškega vprašanja v veliki meri od tega, kako močno bo zastopstvo slovenskih in hrvatskih poslancev v Narodnem blokn. A kaj so pokazale volitve? Mesto, da bi državni nameščenci v enotni fronti šli v boj za nacionalno in državno idejo, so dr. Polič in Pavle Radič, iz Sarajeva je prišel dr. Hrasnica — drja Korošca pa so pričakovali zaman. Mesto seje so se vršila posvetovanja, ki so pa potekla brez rezultata. O glavnem predmetu, ki bi imel biti rešen, t j. o ustanovitvi enotnega parlamentarnega kluba »Narodnega sporazuma® se zastopniki bivšega opozicijskega bloka niso mogli sporazumeti. Cez dan so opetovano telegrafično vprašali po drju Korošcu, toda odgovora ni bilo. Nervoznost «šefov» je razvidna iz večernih »Novosti*, ki sprašujejo »Kje je gospod Korošec® ter razmotiivajo možnost, da se dr. Korošec bavi z načrti, ki nikakor niso v skladu z enotnostjo »bratskega sporazuma*. Ako pride Korošec jutri se bo seja opozicijskega bloka vršila, če ne pa bo odložena na nedoločen čas. V ostalem se ve, da je opozicija vse preje nego složna v svojih pogledih. Iz najzanesljivejšega vira je Vaš dopisnik izvedel, da večina Davidovičevega kluba odločno odklanja vsako ožjo zvezo z radičevci ln klerikalci, dokler stojijo ti na separatističnem stališču kanski stranki, obstoja med obema stran-1 aretiranih. kama popolna soglasnost v naziranju, ki bo trajala vse dotlej, dokler ne bo hrvatski problem rešen v smislu hrvatskih zahtev. Dr. Polič je poročal o svojih političnih razgovorih v Beogradu, posebno 6 Paši- Moskva, 23. februrarja, v. Se^rna občem in Ljubo Jovanovičem. Dr. Trumbič, letnica Rdeče vojske se je v Moskvi je karakteriziral položaj po volitvah sle- j praznovala s svečano vojaško parado, ki deče: združenih strank JDS., NRS. in SKS. ta mariborsko oblast so na posvetovanju dne 22. februarja 1925. v Mariboru pod predsedstvom g. dr. Franjo Lipolda premo!r'li dani politični položaj in soclasno ugotovili, da je bila tvorba »Narodnega blnka» srečna in uspešna In da se je vsled tera skupnega delovanja dosegla častna izvolitev skupnega nosilca liste g. Ljndevita Pivka. Soglasno je bilo sklenjeno, da te preglasi volilna koalirija navedenih strank ra trajno ter je bil za vodstvo sknpn»ea dela te?ra Narodnega bloka določen akcijski odbor, v katerem sodelujejo vse navedene stranke in ki ga vodi predsedstvo. nji vrsti z občinskimi volitvami v Ljubljani, glede katerih so se upi klerikalne stranke, radi zmage Narodnega bloka pri skupščinskih volitvah, znatno zmanjšali. In da I ubezen klerikalcev napram ruskim emigrantom n! tako čista, kakor jo n. pr. slika »Slovcncc., dokazuje tudi to, da jih še vedno smatra kot goste, dasi so se v dolgih letih popolnoma asimilirali našim razmeram ter so si mnogi pridobil! tudi naše državljanstvo. Napredna slovenska javnost je ruske emigrante vedno smatrala za enakopravne ne samo radi svojega slovanskega gostoljubja, ampak tudi zato, ker se dobro zaveda, da je slovanska Rus'ja žrtvovala vse za osvoboditev zahodnih Slovanov Izpod tujega jarma. Ravno zaradi zadnjega vzroka je Jugoslavija priznala ruskim emigrantom vse državljanske pravice. najnežnejših otrok. G. župnik v Stranjah naj bo prepričan, da to ni naša zadnja beseda! -f- Prazni upi, ki jih goji opozicija z raznimi kombinacijami o zbližanju radi« kalne stranke z nekaterimi cpozicionalni« mi strankami, sc kažejo z vsakim dnem bolj neutemeljeni. Glavno glasilo radikal« ne stran'*c »Samouprava« piše z ozirom na vest »Pravde*, da se že'e radikali pri« b.ižaii Hi. "S in da so baje potom dr. Surnrna ponudiii Radiču revizijo usta« ve, to»ie: »Take kombinacije so zares ze« lo neumne. Radikalni stranki, ozirom« Narodnemu bloku potrebno, da bi se komu iz opozicije približeval. Narodni blok je dobil večino pri volitvah in sicer na programu, ki je antipoden po.itiki opo zicije. posebno pa zahtevam in načrtom St Radiča. Narodni blok nima nobenih vzrokov, da bi sc vezal s katerokoli sku« j pino iz opozicije in še za ccno načeintga »Slovenec«, ki dobro ve, da Rusom ni i popuščanja. Narodni blok nima nič proti Konvencija o direktnem železniškem prometu z Madžarsko Tarifna pogodba, k! je bila v nedeljo parafirana med našo državo in Madžarsko (za 5 let), ima značaj konvencije za vzpostavitev direktnih znižanih tranzitnih tarif kakor tudi direktnih tarif za promet iz ene države preko ozemlja druge države. Povprečen popust, ki ga predvideva pogodba, znaša 30 odst. od normalnih lokalnih tarif. Za nas je ta tarifna konvencija važna pridobitev za promet s severnimi državami preko Madžarske, posebno za promet med Vojvodino in Češkoslovaško. Madžarske tarife so po zadnji regulaciji znašale okrog 12 odst. nad zlato pariteto ter je bila našemu Izvozu zaradi tega konkurenca na češkoslovškem trgu zelo otežkočena. Nasprotno pa so zaradi porasta dinarja naše tarife ovirale madžarski tranzit na Reko in Trst kakor tudi v balkanske države. Zato so se že lani vršile razne konference med obojestranskimi zastopniki v Trstu, na Dunaju In v Budimpešti, katerih končni rezultat je sedanja konvmcija. S to pogodbo Madžari niso dosegli niti zdaleka svojih prvotnih aspiracii. da bi dobili za izvi.z sirovin iz naše države znižane tarite in lstotako za uvoz svojih fabrlkatov v našo državo. S tem bi se bila le pojačila n iliova konkurenca na vojvodinskih tržiščih, kjer sc že itak v tarifno-političnein oziru v neprimerno ugodnejšem konkurenčnem položaju, kot je n. pr. oddaljena slovenska Industrija, neznano protislovansko in protirusko stališče klerikalne stranke pred vojno in med vojno, skuša s tem, da označuje Ruse še vedno kot goste, vplivati nanje, da bi se ne posluževali svojTh državljanskih pravic pri volitvah. V tem smislu so pisani vsi tozadevni »Slovcnčevi. članki. Nikakor ne nasprotujemo morebitnemu namenu ljubljanskega škofa dr. JegPča, uvesti posebno dobrodelno akcijo Za pomoč ruskim bcguncem pri nas, ml jo celo pozdravljamo, ker se lahko na ta način tudi klerikalci nekoliko oddolže ruskim bratom za n ihove žrtve v boju za slovansko stvar, na drugi stiani pa popravijo to, kar so s svojo gonjo proti bednim ruskim bcguncem zakrivili zadnja leta. Na«e mnenje je le, da prihajajo zelo temu, ako se mu opozicija ali pa kdo iz opozicije približa, vendar pa sc to mora zgoditi pod pogo:cm, da izpremeni svoja dosedanja stališča v glavnih vprašanjih, ki so na dnevnem redu«. Ta poduk, ki ga da:e vodilno glasilo radikalne stranke opoziciona1cem, jc menda dovolj temeljit. -f-Gentrk fantazira. Zagrebški »Jutan« nji list» je znan po r.csolidnostl svojih po'i:ičnih informacij. Njegovi beograjski telrg-ami se v političnih krofih čitajo na« pol kot ša'c, napol kot znamenja or.e brez^lavosti, ki sc je po 8. februarju po« Iasti'a blokaških krogov. Po svojem še« fu r. Evjenu Dc.u-troviču jc »Jutr. listo dobil v i.~vejš:m či-u ime o Gen ček«. Vsai dan sedaj Genček servira svojim čitatelje n kakšno brihtno, ki se tem ve« selejše čita, ker jo opremUa z označbo pozno na dan s svojo krščansko ljubezni- «sa naročite strane« ter tiska z velikimi jo in da je bilo treba šele strankarsko- ' črkami. V nedeljo ima čez celo prvo političnih nsgibcv, da so to ljubezen izsledili v scoi. S pn®hiega korza stopanju nekaterih predsednikov volišč i oh,tniefe fspodov: dr. Franjo I ipoM, in o drueih volilnih nepravilnostih br dr- KarI Kodrrman, dr. Fer. Miiller in imela odločati Narodna skupščina pri j Drotenik. verifikaciji mandatov. i Soglasno je tndi sklenjeno, da se k so- Ljubezen do nase velike domovine delovanja v Narodnem bloka povabijo vse in globoko umevanje nujnih gospodar- ; one stranke, skupine in posamezniki, ki Zato so naše gospodarske organizacije gkih potreb mariborske oblasti sta ro- i stojijo na temelju državrera in narodn—a : 'ani koncem septembra na zadevni kon- I dili sklep da se proglasi volilna koali-' edir.stva in ki hočejo delati na kons-k- j fercnci v ministrstvu zunanjih zadev ener-elja uvodoma omenjenih strank za traj- rentni provedbi vldovdanske ustav na s^no zahtevale, da se najprej urede naše bo. Bil je že tudi izbran akcijski odbor, sistematični iz-rraditvl mariborske ob'a»t- notranje tarife, preden se pristopi k skle-ki "ima nalogo, voditi delo Namdnega ne samooprave in na ureditvi gospodar- Panju tarifnih zvez z inozemstvom, bloka do izvedbe njegovega programa.' skih potreb te oblasti> ) Tarifna konvencija z Madžarsko je za pojačan e tranzitnega prometa na naših progah važna pridobitev, katere finančni efekt se bo pokazal v bližnji bodočnosti. Na podlagi načelnih določb bodo železniške uprave izdelale direktne tarife, ki , , ., , .,„ , , bodo stopile Istočasno v veljavo v obeh kov: 1 vinogradi, ako so bili zasajeni državah> sicef na;kasneje |cto dni z vzdržljivo trto, na deset let; ako pa ratifjkaciji sporazuma. Kot minimalen do- •e trtje propadlo rad. f.Ioksere ln je bilo hodek na tono jn kilometer sl zajaItlču_ ponovno zasajeno na peščenih tleh. za je(a obc državI ,r| zlate ,ant!me. 30odstot Cftrt Int • 7 •omliif^n l/Al/\tiiefotr r> rt iv»_ ni popust je razumeti kot nekako načelno povprečno mero, ki se bo glede na važ- Izenačenje davkov in reforma davčnega sistema Beograd, 22. februarja. Priprave za reformo našega davčnega sistema in Izenačenja davkov trajajo pri nas že par let, a je šele sedanji ojačeni politični položaj omogočil da se bodo mogle v kratkem uspešno zaključiti. Stremljenje vlade pri reformi davčnega sistema ne gre za povečanjem davkov, temveč za tem, da se izenačijo neposredni davki, s čemer bi sc izravnale vse nepravilnosti ln nepravičnosti pri obdavčevanju v posameznih panogah narodnega gospodarstva in v posameznih pokrajinah. V finančnem ministrstvu je sedaj izdelan načrt, ki naj služi kot osnova za končno izdelavo projekta o izenačenju in reformi davkov. Ta projekt temelji na tkzv. mešanem sistemu, ki naj bi tvoril šest iet; 2. zemljišča kolonistov po posebnem zakonu. 3. Vsled elementarnih nezgod uničeni gozdovi na več let z ozi- j rom na obseg škode. Pogozdena zaseb-' na zemljišča na deset let in pogozdena nost posameznih vrst blaga in prometa v tarifi po potrebi zvišala ali zmanjšala. Tarifna pogodba velja v naši državi za občinska zemljišča na dvajset let Zem- ce,Q drJ železnf5ko mrežo In za one Ijišča, ki so s posebnimi investicijami za-' varovana od poplav, uživajo istotako razne olajšave. Davek za poslopja se plačuje za vse a v Madžarski za državne proge kakor tudi za lokalne žcleznice, ki jih izkorišča država; to so: proga Donava-Sava-Ja- zgradbe na ozemlju kraljevine, ki so na- j dransk^ morie; pro(Ea Gy6r-Sopron-Eben menjene za stanovanja ali kako drugo trajno svrho. Na račun davka na zgradbe se plača 30 odst. najemnine ali na.em-ninske vrednosti po odbitku stroškov za prehod k sistemu čistega obdavčenja po vzdrževanje, upravo in amortizacijo. Ra osebni dohodnini, ki bo mogoč, kadar se d> Pravilnega obdavčenja zgradb sc bo gospodarske in valutarne prilike v naši j 'zdelal kataster. državi povsem normalizirajo. Glavna | V krajih, kjer vlada pomanjkanje sta-prednost sedanjega projekta je, da se iz- j novanj, se oproščajo začasno tega davka furt, zedinjene proge Arad-Csanad. proga Mohacs-Pecs in lokalna proga Dcbre-czin-NIrbator. Klerikalna ljubezen za ruske begunce Bili so časi. ko je klerikalno časopisje nove zgradbe in novi deli obstoječih s »Slovencem* na čelu ovajalo avstrlj-zgradb. Omenjeni objekti se oproščaio od skjm oblastem vsakogar, kdor je potoval tega davka: L Ako imajo izključno mala j v Rusijo na slovanske kongrese, na kate-stanovanja. In sicer: a) na 15 let, ako rit, se je razpravljalo o kulturnem in pose dovrše do konca L. 1?25., b) na 10 let. Utičnem zbližanju zahodnih in vzhodnih ako se dovrše do konca L 1927. — 2.) Slovanov. Gonja proti takozvanim »pan- ________________________ ___ Ako ima,o samo stanovanja brez ozira na slavistom«, ki jih je klerikalno in nemško djalni davki: davek na dobiček dekliških ; velikost na 12 oziroma 10 let, in 3.) ako časopisje der.unciralo kot veleizdajalce, družb in davek na tantijeme. I imai° P°le£ poslovnih prostorov pretežno je bila na dnevnem redu tega tiska. Davčna osnova za zemljiški davek te; stanovanja, na 10 oziroma 5 let z oz!- j Tudi v letih po prevratu se nI izpreme-po novem projektu čisti katastrski pri- N3"1 "a zgoraj označeni rok, v katerem , nlla miselnost klerikalnega časopisja. To hod, preračunan po kakovosti In kultur! « zgradba prišla pod krov. j časopisje ni bilo niti najmani naklon.eno Davek na podjetja in obrt plačujejo od j ru$kim beguncem, ki so našli v naši dr- stran ntc'cv cOvako ne može da ide. t ko!« To so namreč besede Pašičcve, ki jih je Genček slišal v neki ministrski sc« ji. Stvar namreč ni tako enostavna ka« kor izgleda prvi hip. Genček je od »r.aro; čite strani« deljil obvestilo, da sta zadnja dva dne^a bila naravnost usodepolnega političnega pomena. Na eni strani je nam reč politična s:tuacija iz Eeograda prene» iena naravnost v Zagreb, kjer sc — pra> vi Genček — sicer nič važnega nc godi, ali je politično življenje »iza toga« (to» rel po prenosu situacije) postalo poseb« no živahno. No na drugi stran: pa sc je v Beogradu zgodii velepomemben inci« dent. ki »baca reflektorsko svet o« na današnje politične prilike. V neki ministr« ski seji je namreč minister Lukinič pred« la^al. naj se banska palača v Z.:g*ebu pre tvori v g:mnazijo! In takrat se je og'asil stari Pašič, udaril po mizi ter dejal: »Ova ko ne može da ide, tako!« Prizor je bil strašen in Genček ga popisuje z verza!« kami! uitateljc Genčekovih informacij pa je v nedeljo ves dan tresla vročica od same groze in vse je prepričano, da sto« iimo tik pred opasno krizo. Na srečo je bila proš a nedelja pustna nedelja in i Genček ie govoril s svojo »naročito stra« i no« očividno na sobotni maškeradi, že precej po — polnoči. 4- Jugostoveni v Italiji o 'zidu naših volitev. »Istarska riječ«, ki izhaja v Tr- — tw-T--------- stu prinaša v številki od 12. t, m. poro- PnnflPriA i ei,° 0 »olitvah » Jugoslaviji ter ugotav- 1 UllUVfiiV UClC£iVv ij^ da je ideja narodnega edinstva tudi -f Originalna ideja. Nekateri disidenti to,Pot trmmfiraia s sijajno zmago Na-radikalne stranke, ki jih jc NRS izkju« rodnega bloka. List ugotavlja, da .* počila po večini radi raznih umazanih afer. |,ožai *«odnega * f.™* aa so bi i z« volitve postavili svoje kandidat i "f^« rodila daljšo dote usodo i i- . vr . .. j .. mlade jujroslorenske države. Naglasa, aa ske hste. Naravno so vsi ti demontirani B • ., ... . . . ,.,.. . ji- i Domenja izid vo.itev ojačeme Narodnega cpolitiki« propad i na uprav slovesen na« ; r_ _ .. ' :. MURN Valuta brez vrednosti. čin. Sedaj so nekateri izmed njih prišli na originalno idejo, da skiičejo poseben sestanek propadlih disidentskih kandida« tov, na katerem nameravajo skupno to« žiti nad svojo nes.-ečo. Gre torej za ne« kako poiitično pogrebno sedmino. »Slo« vencu« so v njegovem jadnem tigrovsko« mačkastem razpoloženju Pera • komita, i bloka, ki bo nastavil vse sile za politično, kulturno in gospodarsko povzdigo mlade države. Z orirom na to »e je ogled Jugoslavije te dn. zelo poveča! v zuna-n' . *L J skorjtco kruha, ki so je bili deležni ru- \ rej politiko ne samo v cerkev, ampak tu« fciVfZa KUtlOmill OrUStCV ski brgunci pri nas, v zločin, zahtevalo 1 di v šolo. G. župnik priznava, da je otro« | v prihodnjih dneh se vrše naslednja ______ j J_ _ _ L n t. t? ____ 9_ 1 i______tr____ 1 __ 1»!. M - U r. • a * M n M* ___1 _ &_ I neprestano, da se žrtve boljševizma iz-žene iz Jugoslavije m malo je manjkalo, da klerikalci preganjan a ruskih beguncev niso proglasili za versko dolžnost Kjer so klerikalci mogli so pokazali svojo krščansko brezsrčnost proti Rusom na najogabnejši način tudi v dejanjih. Se je v svežem spominu njihova sramotna kampanja proti ruskim dijakom v Ljubljani, ki je končala s tem, da so pognali revne ruske dijake iz bornih mestnih kvartir-iev na Gradu. Oorje ti, če sl branil ruske ke spraševal v šoli, ali bero ^Domovino« plavanja: ln da je nato nestopil v cerkvi proti onim : Panegj T' tonjk r ^^ ob 5 ^ staršem, ki so na »Domovino« naročeni, padava t Trbovljah Anton Podbev*ek. V svojem dopisu ne pove prav nič o tem (Nadaljevan da bi otrokom splošno prepovedal čite« j ' v nedel o L marca predava v Srjem nje političnih listov, nag asa samo, da je ^n k,et nl(1z. Gombač o vinograd-n»stopil proti »Domovini« v šoli in cerk« njS(VU) v R0gaškl Slatini prof. Stanko Sivi. Hinavsko vprašuje, ali je »Domovi. la 0 svetovnem nazoru in verstvu, v gkof-na» za nedolžne otroke in pravi, da radi 3 Lok, prof Fran poUan 0 vesoljnem tega še ni zločinec, če nastopa proti po« potopu. (Ura na plakatih). Na Vrhn kl hujšljivcem. Mi pa vprašamo, aii je mo« predava g. prof. dr. Kuščar, o razvojni goče protidržavno in hujskajoče pisanje teoriji ob 8. pop., v Zagorju tudi ob 3. _T IamaI i »iK d «1 ftfimeftlA f rr\* iffl C ___ i % b v, * begunce! Oklcvetali so te kot carista ln 1 »Domoljuba« primemo za otroke in s pop dr joža R0hin'ec. (Delavstvo in Wranglovega krvoločneža, proglasili za reakcijonarca In pas.o dušo! Takrat Jim je bil boljševizem »luč vzhoda«... Zato jc tem bolj sumljiva nenadna Iju čem more dokazati pohujšljivost »Domo« strokovne organizacije), vine«, kateri glede dostojnosti »Domo« j jfa ru ta predavan« vPudno opnzar-ljub« še čevljev ne more odvezati. Delno I jamo in vabimo nanje vso sloje prebi^ai priznanje župnika ia Stranj kaže, da ni i stva ter pristaše vseh strank. Odlikovanje kamniškega župana dr. Riharda Karbe Gospod dr. Rihard Karba, župan v Kamnika, je znan delavec na nacijonal-nem polju. Kot navdušen Sokol je se kot mlad zdravnik na Vranskem vzpodbujal ljudi k narodnemu delu. Ni se strašil ne truda, ne stroškov, da je 8 svojimi prepričevalnimi besedami mogel koristiti narodni stvari. Tem več;a je pa še njegova delavnost v naši mladi državi, katero skušajo poleg tujh še domači sovražniki — separatisti raztelesiti v male delce, od katerih nobeden ne bi imel življenskega pogoja. Te dni je srezki poglavar dr. Ogrin v svojem uradu slovesno izročil g. dr. Kar-bi red sv. Save 4. razreda. Pri si a vnos t i go bili navzoči gg. oficirji smodnišnice, zastopniki uradov in društev ter prijatelji odlikovančevi. Srezki poglavar se je v svojem govoru najprej spominjal odli-kovančevih zaslug, nato pa z navdušenimi besedami vzpodbujal k skupnemu delu vseh stanov za odpravo nedostatkov v naši mladi državi. Ko je g. srezki poglavar omenil še neprecenljive zasluge dinastije Karadjordje-vičev za na£e ujed'njenie, zlasti še zasluge kralja Aleksandra, je pozval navzoče, da zakličejo trikrat »Slava* kralju Aleksandru! Dr. Karba se je iskreno zahvalil gosp. srezkemu poglavarju za izročitev odl ko-vania ter ga prosil, da sporoči Nj. Vel. najudaneišo zahvalo k visokemu odlikovanju. Mariborska nedelja Maribor, 23. februarja. Dolgočasna, prazna, celo brez luči, v luži in snegu, ki je po dveh dneh prišel s Pohorja tudi nad Maribor. Tn tako kronistu ne preostaja druzega, kot da poseže nazaj v sobotni večer, v nedeljo pa v komunalno in veleindustrijsko godrnjanja Lahno opozorilo časopisov onim Slovencev, ki se smukajo s srcem in brez srca med Nemkami, je precej zaleglo. To pot ,«o bili Nemci ogorčeni že pred roaškerado nad nezaslišnim terorizmom — beseda »tercr» je tudi v Mariboru precej moderna —, ko jim niti zabave pri nemškem Rapidu ne privoščimo. Eni so še vedno tako hlapčevskega duha, da se jim zdi nemški bal bolj nobel. d mri mislijo, da pri Gotzu pač lažje uidejo očem stroge morale, kot v Narodnem domu. Obračun pride ob pravem času in na pravem mestu. V Narodnem domu ni nihče jokal za njimi. Edini smo si pa v tem vsi, da za ras na nemških zabavah in prireditvah sploh ni mesta dotlej, dokler bodo uganjali naši bivši germanizatorji v Mariboru šovinistično politiko. Tudi oni doslpdno ignorirajo naše prireditve — poglejmo samo v gledališče. Kdor naših tega ne uvidi, mu bo treba pač malo močneje posvetiti Sokolska maškerada v Narodnem domu je bila torej sijajno obiskana in beleži krasen moralen in tudi lep mate-rijalen uspeh. Kader Sokolov in Soko-lic je bil že r;ar dni neumorno na delu. Vsa čast takšni nesebični požrtvovalnosti. Posebno pa nas veseli, da postaja Sokol pod novim smotrenim vodstvom napet ognjišče naprednega in nacionalnega življa v Mariboru. Nedelja pa je prinesla vsaj onim. ki niso ves dan prespali maškeradne noči, same neprijetnosti. Neusmiljeno je na-letaval gost in vlažen sneg, da so bile ulice polne mokrote in luž. Včasih so sicer v Mariboru sneg sproti odkida-vali, a sedaj pod »katoliškimi županom moramo seve strogo čuvati nedeljski počitek, da si v itak grešnem predpustu ne nakopljemo še novih nepotrebnih grehov. Mogoče se pokaže v par dneh solnce in opravi delo zastonj. Če pa se par sto meščanov pri gazeaju snega naleze bolezni, tudi »e bo v škodo zdravnikom in lekarnarjem. Te županove logike eo se oprijeli tudi hišniki, pa smo zato lahko tudi čez trotoarje promenirali bolj v mehkem. Mestni konji — razven onega para, ki je vozil črno kočijo — so torej s snežnimi plugi vred pokojno uživali pustno nedeljo. Če spijo na magistratu. — čemu bi ne počivali tudi mi. so si mislili pri električnem podjetju in na Fali. Pa smo ob mraku zastonj odkiepali in zavirali elektriko, ki bi samo motila idilo zasneženega Maribora. Samo iz kavarn so brlele svečke, po stanovanjih še teh ni bilo, ker so ob nedeljah k sreči tudi trgovine zaprte. Samo iz predmestnih kotov je še tuintam odsevala plinova svetiljka in spominjala na zlate čase, ko nas je še osrečevala, samo malo bolj redno kot Fala, mestna plinarna Manjkal nam je samo še srednjeveški klicar s helebardo in leščerbo. ki bi ga itak rabili, da bi nam klical ure, ker nam je nad stolno cerkvijo nočejo popraviti. Proti večeru je postajalo mesto vedno bolj zmedeno. Vesoljni počitek so si privoščili tndi na pošti. Telefoni so postali mutasti in se niso zganili, če si še tako silovito razbijal in tako nihče ni vedel, kdaj bo konec egiptovske teme. Če si se ob zidoviu pritinal do pošte in z dobrimi čutili prišel čez stopnice v drugo nadstropje, ti je gospodična telefonistka prijazno sporočila, da že celo popoldne — iščejo napako pri slavni falski elektriki. Pred biografi so se gnetle množice in čakale rešitve. Pa ni nič pomagalo, čeprav so imeli v Grajskem kinu znameniti »šla ger» KSnis^mark. ki vleče Mariborčane skoro tako kot o Božiču prelestna goloroka Helena. V gledališču so pripravljali premite-ro ruske drame. Samo dve drobni lučki sta brleli v vestibulu, nagnetenem nestrpne publike. Blagainičarka .je tolažila: Ob 8. pride luč. Pa smo čakali še pol ure. da so nam končno rekli: »Lahko noč» in zaprli vrata za nami. Ko smo pričofotali domov, smo se lahko vlegli ob električni razsvetljavi. Vsa čast gospodom, če ne podnevi, vsaj v temni noči so iztaknili napako. Mariborski tatovi so se prezgodaj veselili temne noči. ampak naš gledališki in-tendant je robantil, oštirji nič manje. Pavlov prednostni dogodek Liubljana, 23. febrnari«. Bog jima ni dal otrok in oba sta žive« ls tjavendan, brez prevelikih skrbi, v iz« gledni vzajemnosti. Ona je bila posebno mila in krotka in on si je potiho večkrat čestital, da mu je usoda nak'onil« zs življenjsko družico tak biser. V 15 letih zakona ni prišlo med njima do nikakih diferenc, dasiravno je znal biti mož v tujih damskih družbah izredno zabaven in podjeten. V nedeljo zvečer je vzel najboljšo obleko in se postavil pred zrcalo. Takoj nato pa se je obrnil do žcnice, ki ga je opazovala nekam dopadljivo, saj tako sc mu je zdelo, jo prijel nežno za okrogli podbradek in vprašal: «Milica, torej res ne greš?« Ona se je nasmehnila trudno in ga udano pogledala z očescema mo« drima kakor dva šopka potočnic. iS top i in poglej kar sam dragec. Glej, trudna sem in mene ne mičejo take zabave .. .1» On se je nasmejal in ni si mogel kai, da ne bi poljubil ženice na kipeče ustni« ce in vzkliknil: «0 ti skromnosti® Nas to se je ozrl še na po stolih razmetane kose svoje obleke, nakar je krenil proti izhodu. Ona mu je pomignila še z belo roko v slovo in že ga je čula na stopnji, cah žvižgati živahno običajno popevko. Po par skokih čez blato, po previdnem stopicanju po mokrem trotoarju, se je kratek čas nato znašel gospod Pavle v razkošno dekorirani dvorani, razsvetljen ni v raznobarvnih lučicah. Kot bi trenil ga je zajela valujoča množica, ga vrtela in drobila po prostorih. Pav'e se je raz. grel, izpil par kozarcev na dušek in pri« čel koketirati. Postajal je podjeten in razigran. Naslonil se je za hip na steno in v duhu so hitele mimo posamezne sli. fce — doživljaji prejšnjih let. O ta pust pred časi! Spomnil se je s'adkega greha z vročekrvno Španjolko, mično bajade« ro, indijsko princeso itd. Hipoma je pre« geka'a viziie druga prikazen, udana skromna Milica. Gospod Pavle je zopet pil in zamrmral: Da sem te tako gol ju« fal. Dobil je skoro solzne oči. V tistem hipu pa je priskakljala mimo skupina mičnih mask, graciozno se giba. jočih v bokih. V gospoda Pav!« ie ne« nadno zopet p'anil vrag in zapodil se je za njimi. Godba je zaigrala očarljiv val. ček, gospod Pavle se je priklonil pred prvo. Toda maska, t« navihana maska ga je udarila s pahljačo narahlo na nje« govo mogočno plešo in se zavrtela z drugim. Na gospoda Pavla razgretem in potečem se obrazu se ie pojavil bolesten izraz in priklonil se je pred drugo. Mo« ralo je biti m'ndo s'adko dekletce, iskro kot vragec S tankimi, nežnimi prstki ga je potegnila za ščetinaste brke, se glas« no zasmeiala in se že vrte'a z baiacem, ki mu jo ie potegnil izpred nosa. Go« spod Pavle se ie priklanjal naprej in po« staja! pijan. Po grlu ga je peklo in šel je gasit žejo v kot. Nasproti so prihajale Z rabo „Neosan" kreme se trpežnost obutve znatno poveča. 89/* Ves moderni svet ki uporal'1'a t srn jih nradih pisalne stroje, rna ceniti vse izredne vrline ms s ERIKA in ELIDA pisalnih strojev The Rex Co., Ljubljana nove maske in skozi izrezke na obrazih so sijale navihane oči in kresale iskre. Gospod Pavle je postajal hudoben. «Ahs«, je mrmral, «ta ki se obeša na poba, o katerem se ne ve, kaj je, ta je gospa X. Ona druga, ki boža brivskega pomočnika, je gospa Y. Vražje ženske!« Nalil je, zopet izpil, zatisnil oči in okrog srca se mu je priplazilo nekaj mehkega. «Uboga moja Milica, ta zvesta ženica! In kakšen vrag me je premotil, da sem goljufal to sladko bitje!® Nakrat ga je objela do nje ogromna hvaležnost, ob« enem pa se ga je polotil čuda bridek kes. Naposled se jc odločil, da odide do: mov, pade pred njo na kolena in jo po« prosi odpuščanja. V plavi so sc mu jele porajati čudne mehke in jokave misli. Zamajal se je preko dvorane in kot bi trenil ga je zopet zaje' vrtinec. Zakrilil je z rokami in hote še enkrat pozabiti na obljube, toda po par zmešanih zavrt« ljajih je stal sam ir> samcat pri vratih. Zato ga je prejšnje nežno razpoloženje objelo še silneje, oblekel je suknjo in se odmajal domov. Po g!av: mu je brnelo tisoč zmešanih misli Pred hišo ie le s težavo dvigni' težke g'avo in opazil v ok. nih svojega stanovanja zasenčen blesk luči. Poskuša' jc odpirati in nakr^' za« pazil, da nima ključa hišnih vrat. Dež je pada' gosteje ir Pavle sr je odločil, da opozori s kamenčki nase svojo drago že« nico. Čez čas se je odprlo eno izmed oken in čul se ie lahen krik. «Revica, kako skrbi zame!« ie pomislil gospod Pav'e in v glavi mu je vrelo vsled zavži« te pijače. Čakal je potrpežljivo, navse« zadnje pa je le zaškripal ključ v vratih in gospod Pavle se ie opoteke! v vežo. Mimogrede je začutil nekaj v boku, ka« kor lahen sunek in ko se je s težnvo ozrl, se mu je zdelo v temi kot da nekdo beži in gospod Pavle bi rad instinktivno poklica! po imenu svojega najboljšega priiatelja Jančeta. Mimogrede pa je že vse pozabil in se odzihal do stanovanja. Tamkaj ga je pričakala ženica nekam l preplašenega obraza, drhteča po vsem te« j lesu. Gospod Pavle je prestopil par ko« rakov, nato pa se vrgel na kolena in •Vznih oči izpovedal svoje davne velike grehe. Gospa Milic« se je sklanjala nad njim, ga božala po obrazu in jecljala, v<< dobra: »Vse dragec, vse ti je odpu« I ščeno...!« V pondeliek zjutrai je gospodu Psvlu vedno težko brnelo po g!avi. Šele, ko ie lezel v svoje ttrrt hlače, je nakrat r^-kočil kot da gn «» pičil gad. Gospodu P^vlu so je zapodila v glavo vsa kri, kaj« ti dolgih hlačnic ri hotelo biti kraj«. Za« klel je divje, da zašklepetale šipe v oknih, kajti lezel je v Jančetove hlače ... Dopisi ZAGORJE. Udruženje voj. invalidov SHS, podružnica Zagorje, ima v nedeljo dne 1. marca v prostorih ge. Kovač na Toplici ob 14. uri redni občni zbor. Čla« ni in članice, udeležite se ga polnošte« vilno. PODNART. Podružnica Jugosloven. ske Matice je uprizorila dne 22. t. m. ša« loigro »Španska muha«. Dramski odsek podružnice ima majhno dvorano v osa« meii lepi baraki, ki pa je skrbno oprem« Ijena. K lepemu uspehu so pripomogle dobro izbrane moške vloge in to zlasti vloga g. Cekina. Za ženske vloge pa naj velja: le več poguma. Gledalci so bili ja< ko zadovoljni, čeprav jim je pred igro kvaril veselje sneg. SV. MARJETA PRI MOSKANJOH. V nedeljo dne 15. t. m. je priredila šol« ska mladina v šoli krasno uspelo mladin« sko predstavo. Izvajali sta se igri: «Ši» vilja Klara* in »Zakleti grad«. Bila je divota gledati naše malčke, kako točno in v vsem zadovoljivo so izvajali mesto« ma težke vloge. Videlo se je, da jc na« še učiteljstvo z ljubeznijo in požrtvoval« nostjo pripravljalo to prireditev. — Po« sebej je treba omeniti dekoracijo odra in kostume igralccv. Gosp. naduč. Čok! je zopet enkrat pokazal, da jo v efektnem dekoriranju neprekosijiv. Spretno mu je pri tem šlo n« roko ostalo učiteljstvo. Scenerije in kostumi so bili naravnost sli« koviti. Splošna želja vseh jc, da nam nas še učiteljstvo še večkrat priredi takšen užitek. SLOVENJGRADEC. Izborno zabavo nam je priredil Dramat. odsek »Čitalnice« na pustno nedeljo. 2e dolgo ni bilo pri Golu toliko smeha kot tokrat, ko nam jc podal naš priljubljeni g. Kranjc »Karlovo teto«. Njegove neprisiljene kretnje. dov« tipi in «tragični» nastopi so spravi/i vso dvorano iz ravnotežja. Zvesto sta mu stala ob strani Jakob (g. Vrane) in Kari (g. Senica), ki sta podala prav dobra štu« denta s svojima izvoljenkama (gdč. Iva« nec in Kopušar). Nič manj dobro sa rc« šili vloge vsi ostali in sicer ga. Romo!d in Kranjc ter gg. Debelak, Kaučič in Štruc. Z vestno natančnostjo je vodil igro g. Dobrnik. Tudi godb« g. Zivka vsestransko ugajala. Obisk je bil dober in bost« Sokolski dom ter Orjuna s pre« jemki lahko zadovoljna. Želimo še več takih večerov, ki nas spravijo iz dnevnih skrbi v veselo razpoloženje. Pride! Pride! Pride! Salam.. ? i Pride: Prida! Pride! Prida! S pustnega korza ELITNI KINO MATICA Samo Se danes BISCOT-ov šaljivi večer Za večjo zabavo sodeluj« nri večernih predstavah originalni „Jazz-Band Siurica* it Emona-Ban Jutri 25. febr. pride LYA MARA, ki nas dame iu gospode vse očara Gospod Teiseglav v skega poslanca. ljuldjan- £kof Jeglič ket zaščitnik Rusov in njegov ministrant «socljalist» dr. Perič. Kulturni pregled Vsa gledališča ostanejo danes radi pustnih prireditev zaprta. »Veronika Deseniška" v Celju Kakor smo 2e poročali, so uprizorili celjski igralci v torek 17. t. m. Zupančičevo . Vse te igrice imajo groteskno - humoristično vsebino. Prva nam slika zakonski par. ki si v svoji preprostosti želi nemogočih stvari. Ko ji naključje prinese čudodelni prstan, pa iz-blekne take neumnosti, da mu pridobitev nič ne koristi. Druga stvarca nas vodi v Gašperčkovo domačijo, kjer preizkušuje naš Pavliha zvestobo svoje iene. Tretja nam odkriva Gašperčkovo hudomušnost, ki je ljudem v nadlego in jezo. Vsi trije komadi 60 bili podani s primerno pustno razposajenostjo, dasi eo šale v njih me- gleda'išču za odrasle. Prešestovanje s j slovnico je treba brezpogojno odpraviti, i Tej nalogi je vodstvo Marijonetnega gledališča pač doraslo in je želeti, da bi jo izvajalo. Ljubljansko gledališče je imelo v ne« deljo prav srečen dan. Opera je igrala popoldne »Trubadurja«, v katerem sc je odlikoval g. Kovač, ki jc izzv«l ponoven aplavz in je moral »stretto* celo ponovi« t ti. Obisk je bil prav dober. V drami so ! igrali popoldne sicer že tolikokrat igrano j a še vedno dovolj privlačno burko »Da« j nes bomo tiči«, zvečer pa so prvič ponav« | ljali sijajno Golarjevo komedijo »Vdovo Ro^inko«. Glcdulišče je bilo natrpano in sc je zopet treslo od srca prihajajočega in odrešujočega smeha. Igralci in režija so bili kakor pri premijeri tudi pri tej prvi reprizi na višku, zato tudi burnega aplavza in cvetja ni manjkalo. Zagrebški listi e Golarjevi komediji. Zagrebški . Pisatelja imenuje slovenskega Čehova in zelo hvali njegovo komedijo, režijo ter nosilce glavnih vlog. Cerkveni koncert v Zagreba. Pevka Lila Mnsatova priredi dne 4. marca v cerkvi Srca Jezusovega v Zagrebu koncert s sodelovanjem hariistke Luize Ho-lubove, mezzosopranistke Drage Kauf-manove, violinista Josipa Holuba, barito-nista Bogdanovida in mojstra na orgijah prof. Franja Dugana. Na koncertu se bodo izvajala dela skladateljev: Duboisa. Pug-nanija, Čajkovskega, Faureja. Masseneta, Fibicha, Stradelle. Mendetesohna, Luzzia in Gounoda. Repertoar beograjskega Narodnega gledališča obtega ta teden opere: Mignon, Othello. Traviata in Carmen; drama igra Veseliuovičevo veseloigro GjiJo, Adreje-vo dramo cMisel>, Strindbergovo Bliskavico.. Knobiauchovega cFaunii, štiri Ce-bovove enodejanke in Predičevo dramo . Mestna subvencija oeiješkem« odra. Mestna občina v Osijeku je nakloaOa oei-ješkemu gledališču za leto 1925. podpor« 400.000 Din. Lani je znašala gledaUSVa podpora 100.000 Din manj. Domače vesti S postnega korza taktiki društva hišnih posestnikov se je vnela burna debata, istotako tudi o novem stanovanjskem zakonu. Sprejeta je bila resolucija, ki zahteva, da se držav-nim namežčencem ln oficirjem prizna primerna stanarina, hišnim posestnikom pa vrne svoboda, da lahko po svojem preudarku oddajajo stanovanja. • Himen. V Čadramu sta se poročila posestnika Obrul Frane s posestnlkovo hčerko Malčko Povhovo iz Markečiee in Mlakar Anton s poseetnikovo hčerko Marijo Leekovarjevo, p. d. Globusovo iz Zlo-gonske gore. Mladima paroma obilo sreče! * Smrtna kosa. V Ljubljani je umrla gdč. Darinka Salbrrjer, gojenk« driavne trgovske šole, pridna dijakinja in vzorna hčerka. Pogreb bo danes ob 4. popoldne iz Gosposke ulice St. 8. — V splošni bolnici je preminula v nedeljo gospa Marija Strniša, roj. Zakrajšek, soproga posestnika in sodarskega mojstra. Tokojnica je bila skrbna mati in blaga Jena. Pogreb bo danes ob 3. popoldne iz bolnice k Sv. Križu. — V št. Vidu pri Stični je umrl v nedeljo ▼ 58. letu svoje starosti g. Anton ' Rojee, trgovec in posestnik ter načelnik tamoSnjega prost, gasilnega društva. Po kojnik je bil izredno umen gospodar, ki si je ustvaril s svojo marljivostjo lepo cvetoče podjetje. Pogreb bo danes ob pol I 10. dopoldne iz hiše žalosti na Šentviško ! pokopališče. — Pri Sv. Ani v Slov. gori * Nove aretacije v komunistični aferi ▼ Beograda. Včeraj Je bilo izvršenih v zvezi z odkritjem tajne komunistične tiskarne in komunistične blagajne v Beogradu veliko število novih aretacij. Lis>ti poročajo istočasno, da bodo sledile Se seuzacijo-nalne aretacije. Pri hišni preiskavi pri nekem Študentu so našli potrdilo o prejemu 100X100 Din, ki jih je prejel neki ugleden komunistični funkeijonar. V zvesi z beograjskimi razkritji je bil včeraj aretiran v Zagrebu urednik komunističnega glasila , Kamilo Horvat in, ki je Istotako dobival podporo od b»;c * mazanje nog. V trenutku je bila žena v Pro51ih vojnah kot podofictrju kaplarji in redovi odlikovani z vojaškim redom cKsradjordjeve zvezde«. Vsled tega se poživljajo v poštev prihajajoče osebe, da se s potrebnimi dokumenti zglasijo ose.ino pri vojaškemu oddelku mestnegi magistrata celjskega najkasneje do 'ne 1. marca med uradnimi urami od 9. do 12. o— Gre nij trgovcev v Celju naznanja, i ds je po obvestilu tukajšnje carinarnice, geners na direkcija carin v Beogradu pod plamenu. Ko so prihiteli sosedje na pomoč, je bila vdova le mrtva. • Avtomobilska nesreča v Beogradu. V Knez Mihajlovi ulici v Beogradu je včeraj dopoldne tovorni avtomobil angleškega petrolejskega društva povozil nekega mladega trgovca. Nesrečnežu so šla kolesa direkstno preko glave in je obležal na mestu mrtev. • Vlom t žage. Pred dnevi je nepoznan Cbr. 6791 od 14. febr. odobrila, da sme zlikovee vdrl v zaklenjene prostore žage j tukajšnji carinski odde'ek cariniti vse lesnega trgovca Rudolfa Zupana v Pod- | blago kakor carinarnice I. reda, razen zla« kušah in ukrade! enocevno repetirno pu- j te in srebrne predmete, igralne karte in in je na mnogih lokalnih progah ustavljen j Sko z daljnogledom kaliber 12 mm tn no-. domine. promet. 1 kaj nabojev. Škoda znaša 3G30 Din. Danes, na pustni torek Ljubljanskega Sokola v narodnem domu It Ljubliane n— Slavčevr maSkarada ie, kakor je eah je umrl te dni g. Vinko Baninan. bilo itak pričakovati, ▼ nedeljo večer do župnik v p. in posestnik. Bi! Je vzor du- zadnjega kotička napolnila vse prostore hovnika, vnet sadjar in izvrsten lovec »Uniotia« t restavracijo in kavpmo vred. — V nedeljo, dne 22. t. m. Je umrl po Tako so dobili najlepše zadoščenje požr-daljši bolezni g. Vinko Natek, posestnik v tvovalnj in marljivi prireditelji, ki so res Št. Jurju ob Taboru. Pogreb se vrši dn- velikopotezno pripravili prireditev in dvo-nes dne 24. na župno pokoprlišče v Sv. rano pestro in bogato dckorirali. Mask Jurju ob Taboru. — V celjski javni bol-! vseh mogočih kategorij — mnogo origi- nicl je umrl dne 22. t. m. g. Anton Močnik podpreglednik finančno kontrole v Apačah, doma iz Ponikve ob juž. žel. v starosti 28 let. Pokojnikom blag spomin, preostalim pa naše iskreno sožnljel * Radarsko in industrijsko podjetje ▼ Zenici je te dni definitlvno prešlo r last naše države. Podjetje je odkupilo državno šumsko podjetje cDrvarstvo Doberlln*, ki Je nakupilo akcije za vsoto 25 milijonov dinarjev. Celokupno podjetje se bo v kratkem reorganiziralo. • Vinski viorčni sejem priredi cVino- nalnih in okusnih vmes — je blo izredno veliko Število, gotovo kakih 500. Večer je temu primerno potekel tudi nad vse živahno in ra7posajeno. vendar pa na čast Ljubljančanom v takih merah, da najstrožja gardedama ni imela povoda za zgražanje. »Slavcu* lahko na prireditvi odkrito čestitamo. u— Maškarada ljubljanskega Sokola. Zanimanje za našo prireditev narašča vedno bolj, tako da je tudi letos pričakovati ogromnega navala. Da pa ne bo prevelike gneče, smo letos število vstopnic omejili. Zato opozarjamo vse interesente, gradniško društvo za Belo Krajino* dne 12. marca v Metliki v prostorih g. Zalo- si stopnice preskrbe v predprodafl. karja pri kolodvoru. Razstavljena bodo ki 5« danes 0(1 5-—7- T d™1*™"' M-sam« belokranjska vina posebno iz oko- boroTi *ob' r Narodnem domu. Vstopnina Gospod Pucelj kot velikan (na štirih ijre Metlike. Sejem ie nadaljevanje v««- " ?!an« 20 n!n te"™ T predprodaji), za ramenih kluba petih srbskih zemljo- kolegih vinskih vzornih sejmov, kl jih, nečlane pa 25 Din Prireditveni od«ek radnikov.) prireja tamkajšnje vinogradniško dru-L Z" ljubiteljice modernih damskih nem popisovalnem uradu na Ijub>wnsk»-m --' švo Trgovci in gostilničarji se vabijo k k'ollukov priredi modni sslon Alojzije miuri«trjitu, Galetova hiša. II. nadstropje, • Minister Gjnrifič v Zagrebu. Včeraj številni udeležbi. I Vlvod . Mozetič. Pred škofijo 21. II. uč. j soba št. 4«. Istotam je treba tudi popisa- dopoldne je minister za socijalno politiko j • Naši polki dobe nore zastave. Po od- I1 te?'J , ,Un °7cvno) " lzd,e,7° vsakega psa, ki je došel v mestno ob- ve.išega prepričanja so vsi navedeni prijavili veseličnemu odseku Mestne Or.tune v Ljubljani svoj obisk na »Ori entalsko noč» v torek, dne 24. t. m. oh 20. v Areni Narodnega doma. kjer bodo pojaRnili svojo zadnjo metamorforo. Poživljamo zavedno nacronalno občinstvo, da v Čim večjem številu poseti to prired tev, kjer bo lahko ponoeno izkazalo našim borcem svoje neomajno zaupanje. u— Darilo. Povodom poroke svojega sina Rajka je daroval gosp. Josip Turk, gerent mestne občine liubljanske, 300 di« narjev za mestne reveže. u— Bolniška blagajna mestnih usluž. bencev ima občni zbor v petek dne 27. t. m. ob 7. uri zvečer v dvorani mestnega magistrata. u— Danes pri Draščeku domača ve« selica. 390 n— Društvo državnih računskih uradnikov v Ljubljani se iskreno zahvaljuje vsem. ki so na kateriko'1 način pripomogli. da ie njegova priredtev uspela tako dobro. Obenem prosi, da ostane občinstvo društvu naklonjeoo tudi v bodoče. — Na-čelstvo. u— Lastniki psov se opozarjajo, da morajo letošnje znamke svojih psov prijaviti v gvrho točne razvidnosti v mest- j damskih klobukov. Ns enostaven, lahko močje. u— Umrli v Ljubljani. Zadn:a dva dneva so bili prijavljeni sledeči smrtni slu- dr. Marko Gjuričič posetil Osrednji urad redbi ministra vojske In mornarice odda-, , za zavarovanje delavcev in mu je gene- jo vsi polki, ki so se v vojni proslavili,! un)!»v ,način ™ ***** udeleženka v ralni direktor Milan Glaser pri tej priliki; svoje zastave vojnemu muzeju v Beogra-1 tečaju tzgotovila klobuk, k, ne b0 zaosta. razložil najnujnejše potrebe delavskega 1 du, da se ohrani spomin na junaške čine i J®1 T »vršl™ » kupljenim klobukom, čaji: Fndenk Hlebi, rejenec, 5 mesecev, zavarovanja. Deputacija uradnikov je po-, še poznim rodovom. Pri tej priliki se pri-1 Mesto da 81 ka?>xdamf k,o!?uk; SJ *a sa' I "~ H'nko N,k"lai Dehelak inv^Hlov s n. jasnila g. ministru slabo stanje nameščen- redi v Beogradu velik, narodna manifesta- ™ 'zaotovl v * 'H V , i° ~ ^ abitunjentka na cev urada za zavarovanje defavcev in ga cija. Na svečanost, kl s. bo vršila mese- pnhran.ls, ker s. ,,h bo lah« učite j šču « let. - Tvsn Jamtek no- ^^^"^rna^kc avne b^nrcc. prosila, da odobri nabavni prispevek. Mi- ca julij,, bodo povabljeni tudi vsi rezerv, i k® i^Bot.vl,-Ia. Pnj.ve sprejema vorojenček, 3 dni. - Marm Stoje, žena darn. zdravnik manbonk ,avn«i b^n.ce^ a. C,--IfJ, , , m „ hit? l navedeni modni salon do 1. marca. 334 m.tniškega nadzornika 43 let. s- Finančno okrajno ravnateljstvo v c— Brezplačni državni embulatorlj sa spolne '--lezni javlja, da so sprejemne ure odslej naprej od 8. do 9. ure zjutraj , in ne več od 11. do 11 Ob nedeljah sc pacijenti ne sprejemajo. e— Trgovske zadeve. Po dolgem in z mnogimi stroški spojenim delom se je podjetju Javno skladišče in prevozna družba d. d. v Celju posrečilo doseči, da sc od 23. t m. nnprej Ishko v Celju za« carini vse blago, izvzemši srebrnino, zlat« nino, igralne karte in domino. Vsem pod jetnikom iz celjskega okoliša sc pripo* roča, da se poslužujejo tega podjetja, kl je nastalo in se vzdržuje z velikimi žrt» vami. e— Redni sestanek JDS za mesto Ce« Ije se vrši v sredo dne 25- t. m. ob 20. uri v k'uhovi sobi Celjskega doma. c— Redni občni zbor krajevne organi: zacije JDS za celjsko okolico se vrši v četrtek dne 26. t. tn. ob 19. uri v Sokol* skem d ;mu v Gabcrju. Članstvo naj srna trs za svojo dložnost, da se občnega zbo* ra ude eži. e— Sokolska maškerada, ki se je vrši« la v nedeljo v Narodnem domu je bils prav dobro obiskana iz mesta Celja in okolice. V" okusno dekorirani dvorani je vladalo ves čas prav animirano pustno razpoloženje. Za dekoracije sta si stekU prav posebne zasluge br. Kramerja in slikar Holobar. Plese je vodil s prizna« nim razumevanjem predsednik kluba p!e= sovodij iz Ljubljane g. Černe. Pridno jc svirsla celjska železničarska godba. V šotorih so p» požrtvovalno strcj.e Sokol« stvu naklonjene dame. Žal, da leios ni bi« Io toliko originalnih mask, ki!:or prej« šnja leta. Primanjkuje pač densrja. c— Ugotovitev. Na tozadevno prošnjo ugotavljamo, da g. Fr. Koštomij. brivec in vlasuljar v Celju ni identičen niti so» roden s rr. Koštotr.ajcm, ki p marca meseca radi uboji pred celjsko poroto. Iz Maribora a— Nov zdravnik v Mariboru. Na Ko« roški cesti 15 se jc naselil g. med. univ. dr. Jože Sekula, dosedaj dve leti sekun- nister Gjuričič je obljubil, da bo vnovič razmotrival o tem vprašanju. Popoldne je posetil ambulatoriie Osrednjega urada, delavsko zbornico in eanatorij Breslovae. * Naš konzul r Dflsseldorfu nn-fl. V nedeljo je umrl v DOsseldorfu naš tamkajšnji generalni konzul Leonida čunlč. * Imenovanja v šolski službi. Imenova- ni oficirji, invalidi in bojevniki, ki so bili odlikovani s Karagjorgjevo zvezdo za zasluge v vojni. Polki dobe nove zastave. 0 Pod klerikalnim klobakom. Nedeljski <11 ust rov?, ni Slovenec* je prinesel slike voditeljev ljubljanske (samoupravne zveze*, in sicer dr. Slanovnika, dr. Ravnihar-ja, dr. Periča ln Deržica. Da se dokumen- ni so: za šolskega upravitelja v Kalobju tira klerikalna komanda nad Ravniharje-Karel Hribernik, doslej šolski upravitelj j viml, Peričevimi in Deriičeviml tsomiš- v Ljubečni; za šolskega upravitelja v špitsliču (pri Motniku) Peter Loparnik. doslej učitelj v Polzeli; za stalno učiteljico v Št. Vidu nad Ljubljano Marija Elenc, doslej učiteljica v Kropi. • Dr. Ljndevit Pivko v češčini. Pivkova knjiga Carzano Je izšla v Pragi v češkem prevodu dr. Fr. Roubika ckot doslej najboljši v tisku izšli prispevek k zgodovini udanega sodelovanja Jugoslovenov s Če-hoelovaki.* * Izpremembe v poštni službi. V področju ljubljanske poštne direkcije so premeščeni naslednji oradniki, oziroma uradnice: Fran Erčulj iz Semlča v Videm- Ijenikl* je dr. Stanovnik na sliki pokrit s klobukom, ostsli trije klerikalni zavezniki pa so odkriti. S tem je »Slovenec* res dobro pogodil razmerje, ki vlada v klerikalni samoupravni zvezL • Svoboda prepričanja. Medtem ko se n?Ua. nmrlo j, bolj bolelo kot pa bi jim bilo ljubo. Zato ,fl moSkjh ,o J(,nsk) ,knpaj torej 8, Mesarski pomočniki zid ng« ns V «o bol o je Rarllf izjavil, da se mu ni niti sanjale, da so v resnici vsi Srbi za Pašiča In Je pristavil: kooklieii sem šivilja. Rojena sem — Ana Vircrinlia Levassor je stano- je zopet naraslo na isto višino, kakor ga je štela Yokohama pred potresom. Pač občudovanja vreden vzgled vztrajnosti in požrtvovalnosti, kakršnih bi pri nas v Evropi iskali zaman! X Nesreča na morju. V hudem viharju se je v torek potopil španski parnik «San Nicolas« pri vhodu v pristanišč« Larache. Kapitan in en kurjač sta se rešila, ostala posadka je izginila v valovih. X Nova platinska ležišča. V geološki komisiji Južnoafriške unije je naznanil predalnik, da so se našla v okraju Muidenlierg obširna ležišča pla- -----M • OKruJ" »luuicinierg uosinia lezc-ca |>i*»- Tala v nasi hiši od leta 1913. Bila je, t!na ki ^^ l(l]o vplivala na razvoj pndna m snažna šivilja, a zaprta 1 ^podarskega življenja v Južni Afri-pram vsakomur. Pojrosto se je r*Hcv, kJ Gre za najvažnejše najdbe kovin, ževala nad zločesto dedSčmo. ki ji jo je j w s0 jih nat>r!)vi|j v .tnxni Afriki, od-osta vil njen oče. V ; ^ sestro. Kdo jo bo kamer?al, če jo je j y ^,,„3 ka5a 0 aT,, je odgovorila carica. Svojo trmoglavost sta cesar in cesarica ime ji je Anais. Stanujem v Penthičv-reski ulici št. 2, peto nadstropje. Policiiski komisar se ie takoj podal na označeni naslov in tam je v resnici našel Anais Levassor mrtvo v nada- X Neverjeten dokaz jaoonsVe ener- srtfe. Našim čitnteliem ie strašni potre*, ki je t. septembra uničil ga komisarja, mu je ta cinično odvrnil: smrti raztelesili, so našli v njem nad j »Ml ostanemo na vladi toliko časa, do-en kilogram ja jc. Doživeli smo že, da j kler bo živel lc en Rus še in en bolj- ševik*. Kakšni so bili naši predniki? Znanost si še danes ni docela na jasnem kaki so bili naši predniki. Eni trdijo — in teh je večina — da je bil prvi človek napram nam pravi velikan, drugi pa so mnenja, da je prarod človeštva obstojal iz samih palčkov. To drugo teorijo zagovarja med drugimi Dart, profesor Wit-watersrandske univerze. Kot argument mu služi, kakor poroča londonski list «Daily Mail», črepinja. ki jo je odkril v apnečevi usedlini pri Taungsu v Južni A/riki. Profesor trdi, da je bilo bitje, koje čre-pinjo je našel, na višji stopinji inteligence kot šimpanz ali gorila, ter da je znalo tudi govoriti. Kako in koliko? To je pa drugo vprašanje. Ce smemo verjeti poročilu, ki ga je profesor Dart poslal antropologu siru Arturju Kcitu, je bil »austialopithecus atricanus* — tako so namreč krstili človeka, kojega okost.e je bilo najdeno — prej opici sličen človek kakor obratno. Ta najdba je pomembna za znanost tudi radi tega, ker tvori toliko časa zaman iskani člen v verigi, ki spa.a človeka z opico. Angleško časopisje, ki poroča o najdbi profesorja Darta, jo komentira na različne načine. Nekateri so mnenja, da stvar n! prevelike važnosti, drugi pa pravijo, da se mora, predno naj se izreče končna beseda, nesporno ugotoviti, da-li pripada najdena črepinja kakemu nedoraslemu otroku ali pa odraslemu človeku. Ce se potrdi druga verzija, utegne biti najdba epohalne važnosti. S tem bi se znova pojavilo vprašanje izvora človeškega rodu in ojačila b! se hipoteza, ki jo zlasti zagovarjata antropologa Pinguey In Cliurch *ards. Omen.ena znanstvenika trdita namreč, da je tekla zibka človeštva v južni Afriki. Zdi se tudi siccr, da je ta teza precej verjetna. Južna Afrika je zelo bogata na predzgedovinskih najdbah človeških okostij, in tudi v Evropi so že na mnogih mestih našli ostanke negroi-dov, ki so v daljni, daljni dobi kvarterja, pivzročena od strelnega orož>a Na stražnici je Ana Virdala novinarjem pretresljivo sliko o žalostnem rodbinskem življenju obeh sester. Ihte je pripovedovala: — 2e dve sestri sta mi umrli, obe na obolenju hrbtnosra mozjra. Edina, ki mi je še ostala, je bila uho®ra Anais, ki pa je že od svojega 14. leta trpela na scoliosi. Bolezen se ji je pozneje poslabšala v kostno tuberkulozo. Dan za Odlična ruska revolucijonarka o boljševizmu ka; toda za nas so žive osebnosti, z vsemi svojimi strašnimi hibami. Bitka, ki se b! e med Trockljem In Zl-novjevom, je vam le epizoda iz velike — Nikar, me je sestra vedno in vedno rotila, nikar me ne spravi zopet v bolnico! Raje me ubij, samo v bolnico nikar! Lahko si mislite, kako so mi besede bedne moje sestre segle v srce. Kak" pa naj io obvarujem pred bolnico, ko pa je hišni gospodar potreboval njeno soho, in jo je »klenil na lastno pest od peljati v bolnišnico? — Ubij me! mi ie neprestano ponavljala nesrečnica. Boljša smrt kot bolnica! . . . V sohoto sem se ohrabrila Sklenila sem napraviti konec. Najprej ubijem sestro, potom pa še sebe. Kupila sem si revolver, popisala šest velikih pol o svoji nesreči in brezkončnem ohupn. objavila svojo poslednjo voljo in na-leoila papir na steno svoie sobe. Danes proti poldnevu mi je Anais rekla: — Si se odločila? Če si se, ustreli, a srle}. da ne izprešiš! Objela sem sestro, jo polinbila. nato na sem stopila zadaj za njo in izpro-žila. Po prvem strelu je sestra odkimala. Nisem je zadela do smrti, Se je živela. Uvideti morate tudi, da boljševikl ne Iščejo denarja in posojil zato, da bi po- magali nesrečni Rusiji, marveč le, da morejo vzdrževati propagando v inozemstvu. Kaj bi se zgodilo, če bi oni ne dobIH denarja, ki ga vedno In vedno zahtevajo? Vojna! Boljševikl to odkrito priznavajo: «Ce nam ne daste denarja, smo prisiljen! da napademo Poljsko ali pa Rumunijo, in potem bomo raznesli vojno po vsem svetu.* Breskovskaja se za trenutek zamisli, kakor, da v duhu izmerja vso dalekosež-nost pravkar izgovorjenih besedi. Potem pa nadaljuje z bolestnim, pridušenim glasom: Vojna? Kdo bi me mogel obtožiti, da si želim vojnih strahot? Toda, vidite: izmed dveh zčl. izmed dveh katastrof, na eni strani razšir.enje boljševizma, na dru- *Trocki] — megaloman diktatorske narave.* »Zinovlev — razuzdanee.» Oospa Breskovskaja, »babica ruske revolucije«, kakor jo nazivajo, je eno iz- j epopeje, epizoda Iz največje revolucije. . , med tistih redkih bitij, ki se lahko laska, ki jo je kdaj doživelo človeštvo. Nam dnem. leto za letom sem morala Sleda- 1 da pozna ruske razmerc do najsubtilnej- pa je ta bitka več. ml vid:mo v njej hoj ti trpljenje uhopre moje sestre. Ko s« sih potank,)Sti. Bila je v tesnih vezeh z za gospostvo nad Rusijo. Trocklj je d:k-je njeno stanie poslabšalo, sem jo dala ri|sko rcvo|uc!jo in je sodelovala pri tatorski temperament, on je megaloman, prenesti v hiralnico, k jer ie o-tala 21 ustvarjanju ve| ke ruske republike, tiste ki se čuti pokl cantga za vladan e nad mesecev. Ot. lanskem Rožiču pa sem republikt;i kl je bila e nagnati motor in avto ga je odpeljal v brzem pogonu daleč, daleč k obzorjem. Iz neznanega povoda je gospod za-povedai avto ustaviti in je izstopil. Znašel se je sredi divjega plemena Ašanti-jev, ki so plesali svoj vojni ples. Ob robu gozda so se podili mali črnčki, ka. brez hektične mesečnosti Schuman-1 premetavali se, bili, lasali, da so se še želel upravljati mojo nesrečno domovino. Ameriški listi so zadnjič prinesli vest. da se ]e Kerenskij sporazumel z boljše-viki. Vedeli so celo povedati, da se nahaja neposredno pred povratkom v Rusijo. Ko se je poslednjič mudil v Parizu — stalno se namreč nahaja v Berlinu, kjer izda a neki ruski list, pa me pride včasih v Prago obiskat —, sem mu pomolila pod oči tisto vest. On se je zasmejal tako od srca. kakor ga še nisem slišala sinejatl se, odkar je zapustil Petrograd. Zatrdil mi je. da bi bilo lažje spojiti ogenj z vodo, kakor da bi on sodeloval z boljševikl. Povrnil se bom v Rusijo, ml Je dejal, takrat, ko bo tam upostavljena konstitucijonalna vlada In ko bo narodna skupščina podelila deželi ustavo. Takrat se bom vrnil v Rusijo, a ne kot vodja stranke, tudi ne kot šef vlade, marveč kot navaden državljan. Kakor Kerenskij tako npam tudi Jaz, da se bom nekega dne lahko vrnila v Rusijo. 82 let imam; petdeset let sem čakala, da je Izginil carlzem, ln teh 50 let sem preživela v ječah, v Sibiriji, v Izgnanstvu. Sest let že čakam na padec boljševizma, te velike katastrofe za Rusijo in človeštvo. O, ko bi vedeli, koliko Je v meni domotežje po domovini, In kako goreča želja me navdaja, da bi se zopet vrgla na delo po svojih slabih močeh n srečo in mir mojega bednega naroda! Solze so zablestele na ruoranetn lic* ruske revolucljonarke. — VI nas niste nikdar mogli razumeti, kalo: „Naš gospod pleše," jetniki so si V časih carstva ste nas zavidali ker ste misel — žarka kot brizg krvi, žarka kot: nazdravljali: „Sl2va, slava, slava, ro- mislili, da smo ml Rusi srečni, mogočni pljuskot zornih valov, — misel: „0, dilo se je solnce!" Hiše so oživele, gruče i In veliki; danes nas pomllujete, ker aas so naraščale, že so se zbrale v proce- j fmate za nesrečne. Toda nikdar niste sije... tedaj: — tedaj se je diplomatu ' znali Izmeriti in se poglobiti v malo n^ posrečilo ugrabiti plesavca in ga odve-! srečo, v kateri smo živeli do včeraj. In r sti. Redarji so mirili in razdvojevali veliko katastrofo, ki jo preživljamo da-množice... letaki so jih poživljali k re- nes. du... neki zelo učeni pismouk jim je celo v predavanju zabičeval, da je bil vse skupaj le privid... Zaman... kajti zapeljevalo. V predsobi so bili zbrani diplomati, generali, skratka, pismarji in učenjaki vseh vrst. Čakali so ukazov, razlag, načrtov. Nenadoma jih je presenetil čuden bližali črnčki in ga radovedno obstopili. j ropot, ki ga ie preglaševalo zateglo Sprva boječi, so se kmalu ojunačili in vpitje. Spogleaali so se... čez nekaj najstarejsi ga je v skoku zagrabil za trenutkov so nasilno vdrli in: — veliki ob silnem hrušču in trusču razposajen-cev. Ohrabreni po tem uspehu so se mladi nasilneži brezobzirno lotili modrega tujca, ki je bil hitro ob suknjo, ob naočnike, ob palico. Ni se še docela zavedel neverjetnega dejstva, že je rajal čne dece — nerodno stopicajoč, ves preplašen, pobledel. Oči so mu izstopile, roke so mu trepetale, lasje so se mu jezili, iz prebujene podzavesti je kriknila gospod se je divje vrtel po sobi, sunkovito bil okrog sebe, široko se je krohotal in v strasti praradosti razbijal... trgal je telefonske žice, trgal državne listine, metal ob stene žarnice, prejemala, knjige, skrinjice z dragocenostmi... „Na pomoč, na pomoč," so vpili odre-veneli dostojanstveniki. Prepozno... veliki gospod je priplesal na balkon in njegova radost se je pobrezmejila. Promet na cesti je obstal. Ljudstvo je vzkli- kaaj sem bil tudi jaz tak, kot ti ljudje " In je zajokal. Ko so videli, da pada, so ga izpustili in ga položili na trato... In spet se je zgodilo, da je ugledal avto in voznika, ki ga je nem posadil na voz in oddirjal... Gospod s cilindrom si je pomel oči „Sanjal sem," ga je prešinilo. „Toda, pomembne sanje," je pristavil, kajti še vedno ga je burila kri, ki jo je razbičal dozdevni ples. Zunaj Je naletaval sneg; velke snežinke so frfotale v zraku nallk koščkom pa-videli so, "da 'je gospod plesal in nišo ' pirja raztrgane knjige. V moji duil pa se več verovali v premocrtnost... Tedaj je 1 je raztrgalo zagrinjalo, k! Je galvlvalo ..Kaj, če bi vnovič poizkusU." ea je, nastooilo sedem črnih let oričakovania. i resnico o ruskem buUievlzma. Znižana izvozna tarifa za les / Po mirovnih pogodbah eo ao vzpostavile jadranske zvezne tarife za promet med Avstrijo in Jadranom, posebno s Trstom ter med Češkoslovaško in Jadranom. Pri vzpostavitvi teh tarif so imeli Italijani emžnenten interes, da dado čim največje popuste na svojih progah, ki so pri nekaterih predmetih Sli do 80 odst pod normalno splošno lokalno tarifo. Te tarife so bile vzpostavljene v lirah in so imele namen pritegniti ves promet severno od Murzzusehlaga na Jadransko morje ter postaviti konkurenco Hamburgu. Naša država je bila radi nerešenih političnih vprašanj tudi v železniškotarlfnem oziru v brezpogodbenem stanju z Italijo in smo morali za naš izvoz na Trst plačevati polno lokalno tarifo, dočim so Avstrijci in Cehosiovaki uživali za proge od Postojne do Trsta zgoraj omenjene popuste. Posledica tega lomljenega računanja polnih lokalnih tarif za izvoz iz naše države je bila, da je 11. pr. avstrijski les prihajal ž« predlanskim iz Gradca ceneje v Trst kakor naš les iz Maribora ali Polj-žan. Ko pa ee je začel dinar dvigati, odnos-no lira nazadovati, pa je postalo to razmerje za našo konkurenco v Trstu vedno neugodnejše in je že lani jeseni prišel les iz Mtjrzzuschlaga ceneje v Trst kakor n. pr. iz Poljčan, dasi so Poljčane za skoro 200 km bližje Trsta. Zato so merodajni krogi, posebno ljubljanska Trgovska in obrtniška zbornica opetovano opozarjali prom. min. na pojave za naš izvoz in ga prosili, da zniža izvozno tarifo za les za naša glavne obmejne izvozne postaja Ta naša zahteva je bila sprejeta na konferenci o krizi Sum-Bke industrije in lesne trgovine, ki jo je sklical 12. januarja t. 1. minister za šume in rudnike dr. Žerjav v Beogradu in priporočena prometnemu ministru. Kakor doznavamo, je ministrstvo odobrilo to tarifo, kar pomeni znatno omiljenje kritičnega položaja našega lesnega izvoza. Prva hrvatska štedionica Na ravnateljskj seji Prve hrvatske Ste-dionice, ki se je vršila 21. t. m., se je sklenilo predložiti občnemu zboru, ki se skliče 14. marca t. I., bilanco za 1. 1924, ki zaključuje 20,533.275.09 Din čistega dobička, oziroma s prenosom iz 1. 1923. 540.551.12 Din a čistim dobičkom 21,073. 826.21 Din. Iz poročila ravnateljstva je razvidno, da je prekoračil blaga jniški promet vsoto = Vprašanje prisilne poravnave. I* od 29 milijard 425 milijonov dinarjev, a i Beograda poročajo: Zaradi zlorab ustano-cetokupni promet 68 milijard 140 milijo- |V0 prisilne poravnave je ministrski svet nov dinarjev. | 3klenil, da se Izvrši njena revizija ter da Zlasti ja zabeležiti velik porast vlog v j M podvzamejo vse mer«, i katerimi bi t« prošlem letu, ln sicer »o porasle vloge za ! te 7j0rabe onemogočile. Sestavljen je bil 264 milijonov dinarjev, tako da znašaj* posebni komite ministrov, v katerem M celokupne vloge Prve hrvatske štedlonl- nahajajo ministri za finance, za pravdo ee 813 milijonov dinarjev. Ta porast v }n za trgovino ter Industrijo. Komite bo kemijski proizvodi najnižji (v decembru 537.52). Od vseh 125 proizvodov, od katerih se sestavljajo te indeksne številke, jih pokazuje samo 17 padanje cen, a 85 na« raščanje. V poslednjih treh letih se ni še v nobenem mesecu pokazalo tako vir soko število podraženih predmetov in ta« ko majhno pocenjenih kakor v decem« bru leta 1924. Ako primerjamo cene decembra Ista 1924. s cenami 1. 1913., opožamo, da je skok cen po posameznih predmetih ja« ko različen. Eden edini predmet sc ni podražil niti za 200 odst.; pri sedmih va« riira podraženje med 200 in 300 odst., pri dvajsetih med 300 in 400 odst, pri tri« intridesetih med 400 ln 500, pri sodem« intridesetih med 500 in 600, pri enain« dvajsetih med 600 in 800 odst., pri petih med 800 in 1000 odst Za en sam pred« met (volna za industrijo) beleži skok cen preko 1000 odst Kupna moč lire, izračunana na osnovi cen, je padla v decembru L 1924. na 16.85 od 17.29 v novembru. Tako nizko število že ni bilo zabeleženo štiri leta. To pomeni: za eno liro se je moglo v de« cembru nabaviti samo 16.85 odst. od one ga, kar se je moglo kupiti z isto edinico v L 1913. Povprečna kupna moč lire je padala od 19.44 v L 1921. na 18.84 v letu 1922., na 18.67 v L 1923. in na 18.08 v le« tu 1924. Tržna poročila Novoaadaka blagovna borza (23. t. m.) Pšenica: baška, 4 vagoni, 465; baška, pol odstotka kasa, 4 vagoni 455. Tur« Sčica: baška, marcapril, 15 vagonov 215; marčaprii ladja, 6 vagonov 215; marcapril, 100 odst. kasa, 2 vagona 200; sremska, marcapril, 4 vagoni 200. Ten« denca nestanovitna. S hmeljskega tržišča. (Poročilo Hme« Ijarskega društva za Slovenijo.) 2atec, (CSR), 19. februarja. 2e v zadnjem poro« čilu smo javili, da se je zopet oživela hmeljskg kupčija, kar velja tudi za ta te« den. Prodanih je bilo 300 - - 400 stetov hmelja srednje kakovosti po 3900 do 4000 Kč za 50 kg. Za prvovrstno blago se je zahtevalo do 4200, vendar ni prišlo do kupčijskega zaključka. Danes je cena za hmelj 3900 — 4200 Kč za 50 kp. Cene so torej pridobile 100 — 150 Kč. Povpraše« vanje je enako ponudbi. 100 stotov prvo« vrstnega tranzitnega hmelja se je proda« lo po 2500 — 2700 Kč za 50 kg. Pri še mirnem prometu je končno razpoloženje zelo čvrsto, cene pa pomalem se dvigu« joče. v znesku 3,712.038 Din razdeljena med delničarje. = Podržavljenje Zenice. Iz Beograda poročajo, da je veliko rudarsko in industrijsko podjetje v Zenici prešlo t« dni definitivno v državne roke. = Pogodba a Češkoslovaško glede odkupa tobaka. Uprava državnih monopolov je ponudila višek prvovrstnega her-cegovinskega tobaka Češkoslovaški ter sklenila z njo kupno pogodbo za ta tobak. Glavna kontrola je to pogodbo odobrila. = Položaj na tržišču jajec je v zname-iniu obilne produkcije. Posebnih spre-I memb v zadnjem času ni. Cene so stalno I nizke, in sicer se gibljejo za nakup med 85 do 95 par komad. Na inozemskih tržiščih so ogromne količine blaga raznega izvora; Na Dunaj prihajajo celo turška jajca. = Dobav«. Uprava barutane v Kamniku sprejema do 2. marca ponndhe glede dobave 100.000 do 150.000 komadov plomb iz pločevine, do 4. marca glede dobave 10.000 vrečic iz manilakartona za pakovanje smodnika. Dne 4. marca se bo vršila pri npravi barutane v Kamniku ofertalna licitacija glede dobave 1000 kg olja za mazanje strojev. — Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejema do 10. marca ponndhe glede dobave osovin za olje. — Dne 21. marca se bodo vrš le pri direkciji državnih železnic v Sarajevu naslednje ofertalne licitacije: glede dobava bukovega lesnega olia ter koksa, glede dobave hakren h peči in glede dobave glicerina. Predmetni oglasi so » Trgovski in obrtniški zhomie: v Ljubljani na vpogled. = Povečinje števila lnsot-'-nc v češkoslovaški. Po podatkih f«JVo«1ovaškega statistične?* nrada se je "<-ed'o r ja-nnarjn t. 1. 2SO poravnalnih postopanj (v decembru 1024. samo 1W Od t*ga odpade: na Češko 11S Me.-embra 80), na Moravsko in Slezilo «5 (S5), na Slovaško 45 f26) in na Podkarpatsko Rusiio 7 (S). V 224 n gotovi's čas je predsednik pazno sledil razpravam in pogosto prekinil govornika z dostavki in lastnimi nazori. Med drugim je sprejel prez.ident vabilo k otvoritvi Tvrševega doma. Priporočal je Sokolstvu. da bi pojili sistematično in premišljeno državljansko vzgoio vseh pripadnikov od dece do najstarejšega članstva. Informiral s* je, zakaj Sokolstvo bolj ne zainteresira žurnalistike. kar je dalo povod, da se ;e tudi o tej stvari razvila debata, ki je ugotovila, da >e » športom uniči vse zanimanje za ostale panoge telesne vzgoje po 6aeopi«ju. Navdušeni nad prijateljskim In bratskim .občevanjem rosp. prezidenta, so zanustili za sto t m ;k i češkega Sokolstva skromno opremljeno študijsko sobo najvišjega državljana češke republike in se veselili demokratičnega ponašanja. ki pa i« kazal prezident pri sprejemu. posebno pa iih je vz.radostPo za nima nje, ki ga je kazal predsednik republike za Sokolstvo. Načelnik JSS br. Miroslav Ambrožič je povabljen k seji predniaškega zbora COS v Prago, kp|niS|;e 'i«karitfi. i. d. v Lpihl -i Žrtvi vlomilcev Na francoski rivljeri vlada veliko razburjenje zaradi zločina, ki se je pripeta pred kratkim v Cannesu. It del) Časa Je v Cannesu in tudi Monte Carlu na poslu vlomilska tolpa, pred katero ni nihče varen. Ko se je bančnik Chretien vračal ponoči z izleta, ki ca ie napravil z avtomobilom ob morju, v svojo vilo Oasis pri Cannesu, je naletel na vlomilce, ki so vdrli vanjo lr. jo marljivo plenili. Ko je stopil s svojo ženo in služabnikom v hišo, so mu veleli za hip presenečeni zločinci, naj na mestu dvigne roke. Isti hip pa je padlo sedem strelov, ki so jih Iz-palili vlomilci- Chretien je bil na mestu mrtev, njegova žena pa težko ranjena. Vlomilci so pobejtnUi in pustili na lica mesta vlomilsko orodje in suknjič, v lu-tcrcm je bilo več pisem. Na podla*! pisem upa policija, da bo priSla zločincem na sled in jih spravila pod gi! otlno, kamor že dolgo spadajo. Mali oglasi, ki služijo v posredovalne in socialne namere občinstva, vsaka beseda TO par. Najmanjši znesek Din 5-—. Ženilve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda nin I-—. Najmanjši znesek Din 10-—. Slike za legitimacije fzd-lttje najhitreje fotneraf Hugnn H I b S e r. Ljubljana. Valvasorjev trg. 69 Moderna šivilja okusna, prevzame stare obleko v premoderniziranje. Izdeluje tudi fino perilo. — Naslov je pustiti t upravi .Jutra, pod e oa upravo _Jntra" pod Šifro ..Dravska violina". 4114 Deklica 1 dietna, teli vstopiti kot Tajnika v trgovino. Ima dvorazredno mehansko Solo. — Naslov v upravi . 4168 Fina perica »e i35e za pranje ia iikanje perila na enojem doinu. Ponudbe pod Fina neriea. na upravo »Jutra*. 4167 Trgoski pomočnik fzvežban v manufakturi, in prodajalka začetnica se sprejmeta. Ponudbe pod .Dobra moč/2031* ns upravo «Jutra». 4230 Vajenec s primerno šolsko izobrazbo, se tprejme v večjo trgovino z mešanim blagom v Ljubljani. Hrana in Etanovanje v hisL Naslov pove uprava .S5 z na boji vred, biblioteka z več sto knjigami, !fi zvezkov llivt-r jeveega konvers. leksikona, kopirna sti-.kalnica, močna, v prav dobrem stanja, pisalni pult za tri oaebe (StehpultJ z rolo. 4220 Komolotne smučI z Tlel-eri stremeni poceni naprodaj. — Poizve se v Jen' nvi ulici 6. 4189 2 krasni maski (Bahv kostum), zlatornmen, se proda. — Ogleda se v trgovini Dobrič, Prešernova ulica. 42U7 Polenovka namoPena, na pepclntčno sred* v Špecerijski trgovini Kovačič in Japeij, Kongresni trg. Krompir 15 ton, rdečkast, izbrano blago, pe IG.") Din franko Ormož, nudi Josip Lak, Velika Nedelja. 417» %uplm Prazne .Odol' steklenice k n p o J • drogerlja Antnu Kane, elituva. Židovska >|l I ao Hi?« v ^"'dgori pri Kamntku, se po nlrVl nnl proda. — Vprašanja p< J ..fgiilno 1947" na upra.o ..Jutra". 4094 Posestvo tn vse gospodarsko orod> ss proda >4 ižanski eosti 90 4166 Pozor, $rostiin'Č3rii! vltiičar'ja, vinograd preko 1."» lil, l-aSnik, njiva, nekdaj vinograd, proda za ceno J£.t»00 Din Anton Cene, Loče pri 1'oijčanab. 4174 Kdor želi kupiti ali prodati velepr.sestvo, priSčino, po.estv®. l.iSo. vilo, tovarno, trgovino ali obrt itd. naj se cbnm ua .Gospod:.rsko pisarno*, d. z o. z. v Ljubljani, \Volfova ulica I'II. 81 Dve hiši na-rodaj, 10 minut od postaje Poljčane, ob cesti Slovenska Bistrica—Rogaika Slatina, prodam vsako posebej, pritlična hiSa ima tri orale zemljišča, •nonad.tropna pa vrt sadonos-nik in vinograd, vsega skupaj meri dva snl-t. Vse v d"brem stanju. Stanovanje na razpota-ro. Več rove iv-an Potočnik, Zgornje Foljčane St. 72. 4176 fportil nrostor 8000 m', v sredini mesta, M da v najem. Pojasnila dale ..Split", d. d. v Ljubljani. 40J3 Mlin in žaga na veliki, stalni vndi «Krkt* se proda. Melje in žaga se lahko skozi vse leto, ker ne ovira ne majhna in ne velika voda. 416t> Srebrne krone i« kupijo. Ponndbe na upr. ,J utra" pod ..Krone 1900 '. 4149 Vreče In krpe Iz Jtite ln papirnate za embalažo, kupi ..Konku-renclja", LJubljana Vil. 4066 Deček 9 primemo Šolsko Izobrazbe, i poštenih staršev, se sprejme kot j vajenec v trgovino z mešanim | blagom. Ponudbe naj se pošlje- i jo na: Iv Grabrijan, trgovina z mešanim blagom v Metliki. 4183 Pozor krojači! Proda M po nizki ceni i* akuro nov ..Slnger" krojaški Šivalni stroj. Ogleda se pri Francu Ogrinu. flosposv et«w a cesta 14, dvoriSč*. 4104 Šofer izvelban, mehanik, te sprejme takoj. Prednost ima. ki pozna ali je le vozil »Ford*. — Nado? T upravi sa u)>r;ivo cJutra». i#Jb ! ISče se suha klet ea. 15x.> m, po možnosti v me-, sto. Ponudbe pod «klet/l8M. j na opravo .Jutra*. 8uoo ; i Mlad zakonski par brez etrok išče gostilno na račun na prometnem kraj i. Pre-I vzame si5. majfm. — , onudbe ; pod «15. maj 1101» na upravo 1 O utra*. 4119 Išče se lokal es prometnem kraju za takoj. — Cen,ene ponudbe pod «Lokal 500* aa upravo .Jutra*. 4192 Trgovski lokal se ed'7 Sobo prazno ati opremljeno, ltf"»i nri hipnem £»»«T,ndtrjn. — P-j-: udbe poti «Miren gospo J» i.a upravo «Julra», 4lttJ Lepa m^blovam *oba zračna, z električno rav«*etlja ro in separatnim vhodom, .e odda boljšemu pospodu • prvim mnreem. — Naslov pri upravi «J uira». 41K« Stanovflnj2 zantonj in len zasluiek ▼ prostem f.isu d"bi Jena ielezni^ar-ja. Pojasnite Vato razmere na naslov Ccglar, poste reatante. Ljubina I. 41'Jo Ele£. opremljene sobe s klaviijcm odl.iro finemu za-konnkeinu paro. Naslov w upravi «Jutr f -apodu. — Naalov v upravi «Jutra». 4 Elegantno sobo z s»!o\tri'mo rav>vetljavo in v*o oskrbo, itEče tehnik, po m<>itin»ii v bližini tehnike. — Ponudbe na upravo «Jutra» pod ■'icht:* 2025». 4.90 Sobo išče mfren goapod. — Ponudbe pod «£oba takoj» aa upravo «Jutra». 42uy Na stanovanje se takoj sprejme goapod. Ns slov pove uprava «Julra*. 4210 MUDr. Tože Sektila Maribor, Koroška cesta 15/1 Telefon št. 17 Ordinlpa: dopoldne od 9. do II., popoldne od 2.(14.) do 4.(16.) 101 * LZuJ.lL Stare gosli knpoj'n. tudi ^l.ibSera Izvora. — Prlne»o naj se v trgovino M. llulič, fteleuburgova ulica A. 4003 Cifre dobro ohranlene, ect»o prodat". — Naalov povo upra^n ..Jutia4*. 4128 Klavir eleganten, kratek, črn. j« naprodaj sa reno 8000 Dia. -Naslov povs uprava .Jutra*. 4225 Klavir fcraaeu, mnlo rabljen, so vsled daljne preselitve pmda za 4«XK) dinarjev. — iNijaanlla daj'e gn spod Pevec, pekarna, St. Jurij ob jui. iel. 4180 Ažurira in entla volno v vseh barvah 1903/a Toni Jager-Cerne Ljubljana, Dvorni trg št. 1. t nneliaoo stroinoključavnliarsko delavnic« 10 takoj prustiin tanovaujem f industrijskem kraja se proda. 8o?a Pon dbe na upravoižtvo e.lutia* pod «Ugcdni pogoji*. Lep doberman J teti star. dobro dresiran, se TO zelo ugodni eeni proda v dobre roke. — Reflektanti naj blagovolijo Javiti cenjeni naslov pod tir™ «l)obertnaa 100* na upravo »Jutra*. 4172 Lepa soba zračna, sotnčna. s električno ruzavetljavo. s. odda s 1. marcem. — Kje, pove uprava „ J utra". 408« Boljši star. gospodični s. odds opremljena, prijazna soba « posebnim vhodom ia električno litčjj. — Ponudbe aa upravo .Jutra, ped «00». 41'J8 Redi; o priliko postranskega zaslužka nudimo osebam vsakega stanu. PutiJUhe, katerim je prllo-titl 10 Din v znamkah ra navodilo In vzorce sprejema uprava ...lutra" p '1 znamko ..Siguren uspeh 177»". 8783 Jugoslovanska zavarovalnica išče pod ugodnimi pogoji mestnega zastopnika za Celje in mestnega zastopnika za Maribor Preilnost imajo trgovci in lastniki pisarn v sredini mc*ta v svrho poslovnega lokala. Tunudbe ua upravo Jutra pod aMestno zastopstvo." 1043 & Avtorske prsvlr. In patent. k ■ puje ln prirtlnjs. oz. itosre-do Je njih nakup In prodajo Gospodarska pisarna, I družba z o. s. v Ljubljani, VViilfova ulica 1, II. nadet r. 82 2000 Din posojila Kino-Buffet se odda. Pouudbe na Elitni Kinu Muttia, LJubljana. 8600 Zastopstva za Ljubljano in okolico, event. tudi za vso Slovenijo sprejme dobro vpeljana in v vseh stre- hrast, ponudite tvrdki , mt!arlm bUffom , trafnt() In 8. Kupnlk, Podplat. 4111 g0stiinifko koncesijo M prod. Zagrebu, Tkalčičeva ulica «1. rabim za lakoj. Cei pol leta k"'' verziran. m«č. - Cenjoae >tuem tuOO liln. - Ponudbe ' «"■"•""' P"« aslopatva/J"l na upravi. ..Jutra" pod Sllro "a opravo .Jutra*. 4177 ..SiSurnoet 1832". 4080--------- Vse postne dni Družabnika | poteanvks s kislim zeljem ter v najem trgovina mešanega bla- | iomač. ta morsk. ribe kakor ga na dež.Ti na z. lo prometnem ! O"1' Prvovrstna vina prtt.oroča Kraju. - Ponudbe pod «>leSa- g"''i'na Vidmar, 6v. Jakoha ao blagu* aa opravo «Jutra». 4182 Ženitovanja poereduj. ..Fortuna", ko«« poaredo,alul biro > Saraja-vj. Zatitevajta nalančurjsia pojaauli. trg i. 41«! Hrano dobro, samo opoldanske fjnbo. pečenko, dve prikuhi, močnato jed) iSčem. — Ponudbo pod • Hrana* na opravo .Jutra* do vitevši četrtka. 41'J6 Rirlične trame In bordoTiale od 4 dn 12 m dolžin., kupim. Ponudbe na upravo ..Jutra" pod značko ..Takojfinje plačilo 1S51". SD4S i iiih i tii i "mi m> f.V; Trt " 1. 7 '/Tj fTT Stanovanje takoj aa raznolsgo. 4201 Srbsko S73T trgov, korespondenco izvrSuja trgovskim tn tehničnim podjetjem akademik z znanjem srbske tehnične terminologije.— Ponudbe pod «Srbijaaec* na upravo «J utra*. 4194 Posestvo s 3 poslopji, 2 stanovanji (1 takoj prosto). 1 oral zemlje a vodno močjo, pripravno za vsako hrt, v Savtnskl dolini, se po nizki ceni proda. Marija Bob, Trbovlje I. S722 Dijak se sprejme na stanovanj* In brano. Strogo nadznrstvo m tpatrjkctja v hiši. Naslov v upravi „Jutm". 411C ii dioničko društvo ia plovidba Suša, k. Redni potniški promet iz Sušaka v Jažno Ameriko. Parobrod testa aribaldi odrine iz Sušaka 12. marca M Infarmacifc se dobivajo: * aa Sni&fen v p< slovalnici druStva «Vesna, v Zv^ nimirnvi ulici 101, I. kat; pri za^tor ništvih: ▼ Zagreba: SrediSnji Savei Hrvatskih Sotjačkih Zidruga, putnički odjel, Mi-h.inovičrva ulica 2; ▼ Llnbl|anl Zadružna zveia, n.inajska cesta 2«; v Sarajevu Srediinji S.vez Hrv. belj Zadruga zi Bosnu i Hercegovini, Ale-ksandrr va ulica ; v Beograda Damjan Rran'. 4200 v* ■ '. :•■ ■< 10M-a Otroka > tedne starega, da pod šilro «11 od tirna stavba*. 413S Cenjene pomidba na upravo ..Jutra" pod ..Mlad doktor". 4082 Pismo leti v upravi » e Jutra« pod šifro s \,R 1925" Stanovanje obstofeč« k najmanj dveh sob s pritiklinami. v stari ali sovi j Stil, tiče takoj družina brez j otrok, ki plača do 12.">0 Din nic- , sečno. Oatalo po pogodbi. — Ponudbe na opravo (J atra* pod ] značko «Staaovanje*. itioi i Mlad gospod e srednješolsko izobrazbo fn s >»mo«tojno vpeljanim podjetjem v Sloveniji želi znanja z 2