Domoznanski oddelek tp 07 SNEŽNIK 2009 070(497.12 Ilirska Bistrica) 2001370,221 COBISS e Avtocenter Dodič Podgrad 3, 6244 Podgrad Tel.: +386(0)5 705 00 00 Fax: +386(0)5 705 00 18 robert.dodic@porsche.si ( @ BANKA KOPER Ilirska Bistrica & Letnik XVII, št.: 221 {g februar 2009 m oo Cena 1,50 € m TISKOVINA z POŠTNINA PLAČANA (/) PRI POŠTI — 6251IL. BISTRICA-TRNOVO pišitenam sneznlk@kabelnet.nei muM 7—\ DAVČNO IN FINANČNO SVETOVANJE, D.O.O. TEIVFAX 05 710 14 99 GSM 040 838 520 Mudimo celovite računovodske storitve po konkurenčnih cenah za samostojne podjetnike, gospodarske družbe in društva. VOJKOV DREVORED 2, 6250 ILIRSKA BISTRICA GSM CENTER debitel Rozmanova ulica 2, 6250 Ilirska Bistrica TEL.: 05/71 00 333, MOB: 031/779 169 ® e-mail: maljevac@volja.net, www.gsm-kopija.si ♦ PRODAJA IN ODKUP RABLJENIH GSM APARATOV ♦ PRODAJA IN SERVIS GSM APARATOV TER DODATNE OPREME ♦ SKLEPANJE NAROČNIŠKIH RAZMERIJ ROmKvOFlIRANiE ‘NOVI PAKET “ITAK” - ZA VSE MLADE OD 15 DO 30 LET ‘VIKEND REVOLUCIJA-KLICI NA VSE MOBITELOVE ŠTEVILKE ZA 1 CENT ‘Možna vezava družinskih bonusov na Penzion paket ‘SOS ali SOS plus za vse zaposleni v Policiji in Slovenski vojski PONEDEUEK-PETEK 8“-12“ in 15°° • 19“ SOBOTA 8“ - 12“ ŠE BSCMEDŠB VEZAVA ZA GSM APARATE SAMO 12 MESECEV NOVI UM Wiib\i 7 Foto klub Sušeč vabi na potopisno predavanje , in otvoritev fotografske razstave članov foto kluba Sušeč, Katje Mihelj in Roka Godca s potovanja po Namibiji. Zanimiv večer za ljubitelje fotografije in potovanj bo v četrtek 26. marca 2009 ob 20.00 uri v baru Štirna v Knežaku. Vljudno vabljeni. s® KOREN JOŽKO Koseze 3, Ilirska Bistrica tel.: 040/240-118 URNIK 8.00 -18.00 sobota 8.00 -13.00 nedelja zaprto f m CERKVENIK IMA F* L. A C U sveže ribe ^ribe ” zamrznji * škoijk<0*inr~™ * “bacajain b^arjjbjc * arjeva 26, tel.: 05/71 44 579 POTUJOČA RIBARNICA tel.: 041/633 593 KAKOVOST JE PRVA Svetovanje, Prodaja, Proizvodnja, Montaža oken in vrat Vprašajte nas: tel:02/7200 330 fax:02/7200 340 www.interles.si info@interles.si H,"7T^koHmomlsRstemR°F,L ELEGANCE MHD 8J> interle Mlenart\ Slovenija l Interles d.o.o. Kraigherjeva 19a SI-2230 Lenart ■ ALU 2i njtojii linj: i inllliljitn Celoviti izvajalski inženiring DANA BESEDA OBVEZUJE g) kake zPapirnica TRGOVINA IN STORITVE d.o.o. -.- Titov trg 4, Ilirska Bistrica 05 / 71 00 695 ODPRTO 800 SOBOTA 800 jf RAČUNALNIKI OD 257,00 € EPSON * MONITORJI OD 140,00 € - SAMSUNG 19' «*!!£!**** * MULTIFUNKCIJSKI TISKALNIKI OD 64,00 € DALJE EPSON PRENOSNI RAČUNALNIK HP 6735s + TORBICA + PAPIR A4 + MULTIFUNKCIJSKI TISKALNIK ZA SAMO 599/00 € POOBLAŠČENA TRGOVINA POSLOVNI FAtRTEMjltE SKUPINE (BIRTS (g © g © ® © PEC NA PELETE ROSI (8 kW) ‘ 1.200,00 € z DDV L V OMEJENA KOLIČINA -PO RAZPRODAJE ZALOG PEC NA PELETE GRACIOSA 1.850,00 € z DDV PELETI - 190,00 € 1 TONA DOSTAVA, MONTAŽA IN PRVI ZAGON PO DOGOVORU RAČUNALNIŠTVO, PAPIRNICA, TELEFONIJA, PEČI NA PELETE 2 27. februar 2009 NE PREZRITE - AKTUALNO UVODNE BESEDE Kdaj in za koliko? mag. Milena Urh ••••• Društvo UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE Ilirska Bistrica Širimo obzorja -združujemo ljudi E Za društvo: Marica Gaberšnik. \ /erjetno vam ježe vsem jasno, da nisem zadovoljna z bistriško po-V liti ko, moram pa reči, da me je tudi Pahor strašno razočaral. Po 100-tih dnevih zgleda, kot da bi ga nekdo prežvečil in pljunil, Janša pa je izgledal kot rožica skoraj do konca svojega mandata. Ti Pahorjevi ministri delajo vsak po svoje in zanimivo je, da so kar naprej na obiskih v Sežani ali Postojni. K nam verjetno še dolgo ne bo nobenega, razen če ne pride ponovno do kakšne naravne ujme ali pa do kašne pi.... Tudi zadnja raziskava Vox populi jim je zabeležila velik padec v ocenah o delu vlade. Pa še slabše mu bo, saj je oblikoval predvolilno koalicijo, brez katere ne bi mogel priti na oblast, zdaj pa jim ne more porezati peruti. Zaradi tako imenovane recesije se nam obeta špara nje in mislim, da so projekti na katere računamo - nova upravna stavba, obvoznica, avtocesta... še pod velikim vprašajem. Bomo že kako in ljudje smo veliki optimisti, se pa znamo tudi pošaliti na svoj račun in to nas še najbolj »drži po konci«. Zadnjič so mi povedali vic in bolj o njem razmišljam, bolj vidim, da ni daleč od resnice. Dva Pivčana sta sedela za šankom. Seveda, ko sta kar nekaj popila in sta začela razpravljati o globokoumnih stvareh, pravi prvi drugemu: "Čuj, si ču, da prihaja vesoljni potop, kaj nam je za narjest?" pa odgovori drugi prvemu: Nič ne skrbi, gremo vsi v Bistrco, saj tam stvari pridejo itak 20 let za nami." Tako se nam obeta novo krožišče, samo problem je kdaj in za koliko? Obetajo se nam nove cone, samo kdaj in za koliko? Obetajo se nam nova stanovanja, samo kdaj in za koliko? Obeta se nam nov kulturni dom, samo kdaj in za koliko? Obeta se nam tudi vstop Hrvaške v Nato in EU, samo kdaj in za koliko? 1 Obeta se nam tudi nov župan, samo še vedno enako, kdaj in za koliko? Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo ter Ministrstvo za gospodarstvo v sodelovanju z GZS Območno zbornico Postojna Vas vljudno vabimo na Predstavitev javnih razpisov 2009 za RAZISKAVE IN RAZVOJ Minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, g. Gregor Golobič in njegovi sodelavci se bodo srečali z Vami v sredo, 11. marca 2009, ob 11.00 uri, v konferenčni dvorani objekta EPICENTER (Kazarje 10) v Postojni. Vljudno prosimo, da nam svojo udeležbo potrdite na: mateja.zitko@gzs.si, najkasneje do ponedeljka, 9. marca 2009. S spoštovanjem, Mag. Igor Blažina direktor Časopis Snežnik je nestrankarski časopis, ki izhaja na območju občine Ilirska Bistrica. Cena izvoda je 1,5 EUR Naslov uredništva: Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica tel. 05/71-00-320, fax. 05/71-41-124 e-pošta: sneznik@kabelnet.net \ Glavni In odgovorni urednik: Borislav Zejnulovič Strokovna svetovalka: mag. Milena Urh Tehnični urednik: Raymond Fabijanič Tisk: GA Commerce d.o.o. Naklada: 1.500 izvodov Nenaročenih člankov ne honoriramo. Rokopise in fotografije na željo vračamo. Ustanovitelj: Borislav Zejnulovič Izdajatelj: GA Commerce d.o.o. Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica Na podlagi zakona o DDV sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%. Medij Snežnik je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 347. r^vruštvena dejavnost 3. uni- Lv verze je v Ilirski Bistrici živa že 13 let. 2008. leta pa smo uradno pristopili tudi k slovenski zvezi. Idejo za ustanovitev sta iz Ljubljane prinesla ga. Anica Štemberger kot slušateljica in profesor g. Sergej Šlenc. Zamisel je takoj rodila sadove: ustanovljena je bila prva skupina za italijanščino. Kmalu zatem je začela delovati še druga italijanska skupina. Nekaj let jo je vodila ga. prof. Marija Šajn. Jezikovnim so se pridružile še nove skupine in tečaji ter delavnice, ki so upoštevali specifične interese našega okolja. Število članov se je večalo. Društvo je postalo prepoznavno tudi v širši bistriški okolici. Tretje življenjsko obdobje je namreč čas, ki ga zapolnimo z učenjem vsega tistega, česar v času polne zaposlitve nismo utegnili. S kontinuiranim učenjem ohranjamo lastno vitalnost, ohranjamo in poglabljamo prijateljske vezi in si na ta način izboljšujemo kvaliteto svojega življenja. Društvo ima tudi svoje organe: upravni odbor, nadzorni odbor in častno razsodišče. Vodi pa ga od ustanovitve predsednica ga. Marija Šlenc Zver. S svojo strokovnostjo, entuzijazmom in človeškim pristopom do skupine in posameznika uspešno krmari za društvenim krmilom. Vsako leto ima društvo tudi občni zbor. Letos smo se v lepem številu zbrali 6. februarja 2009 v okrepčevalnici grill pri Danilu. Z besedami iz naslova :" Širimo obzorja - združujmo ljudi " je zbor odprla in pozdravila predsednica gospa Marica Šlenčeva. Po izvolitvi predsedstva : Dora Kalčič, Jože Šajn in Marica Gaberšnik je občni zbor začel s svojim delom. Gospa predsednica je podala poslovno poročilo, iz katerega smo lahko ugotovili, da je društvo izpolnjevalo svoje cilje: 1. razvijalo, organiziralo in izvajalo je izobraževalne dejavnosti za odrasle: • učenje italijanščine ( 2 skupini) pod vodstvom Patricije Dodič, • angleščine, mentorica Nataša Zidar • učenje znanj za vsakdanjo rabo: kuharski tečaj, mentorica Slavica Smrdel. 2. razvijanje umetniške in kulturne dejavnosti: • umetnostna zgodovina, vodi Tina Renko • kulturna klepetalnica, vodja ga Zalka Šajn • umetnost urejanja bivalnega okolja - Polepšajmo svoj dom: mentorica Jeronima Kastelic 3. spodbujanje in posredovanje ponudbe in povpraševanja po strokovnih znanjih: • računalništvo: delo z internetom, mentor Sandi Bobek 4. ohranjanje kulturne dediščine • kleklanje: mentorica Jana Be-nigar 5. spoznavajmo svoje okolje • spoznavajmo svet in domovino: mentorica Marica Gaberšnik 6. skrb za zdravo življenje in ohranjanje psihofizičnih sposobnosti • pohodništvo: vodja Dora Kalčič • Tega živga vse toka: vodi Helena Strle Poslušali smo predavanje : Kako ravnati s svojimi čustvi, prof.psih. in ped. Katarine Lavš. 500-letnico rojstva Primoža Trubarja smo počastili z ekskurzijo Jaz pa pojdem na Dolenjsko. Vse dejavnosti v društvu, poleg osnovnega cilja: izobraževanja, preveva še želja po druženju in zlasti spreminja stereotip o starostnikih. Iz finančnega poročila ( Tatjana Belušič) je bilo razvidno, daje praktično edini vir naših dohodkov članarina in redke skromne donacije (Banka Koper). S sredstvi smo gospodarili skrajno gospodarno. Da je društvo delovalo gospodarno je potrdil tudi nadzorni odbor.(Anica Jedloučnik) Udeleženci občnega zbora so soglasno sprejeli poročila in niso imeli posebnih pripomb. Ga. predsednica je predstavila tudi program za letošnje leto. Obdržali bi vse skupine in dejavnosti iz minulega leta in zraven še raz- pisali tečaje: restavriranja, oblikovanja gline, vezenje in izdelovanje rešeljeja. Za skupno predavanje o domači zgodovini bomo prosili g.Toma Šajna. Sodelovali bomo s sorodnimi društvi. Načrt za I. 2009 je članstvo sprejelo in ravno tako predlog povišanja članarine. Stalna skrb bo tudi: pridobiti ustrezne prostore za delovanje vseh skupin. 3. univerza je izredno pomembna dejavna skupina ljudi. Zlasti v obdobju, ko se življenjska doba prebivalstva daljša, bi zaslužila širšo družbeno - tudi finančno-podporo, saj si precej ljudi želi, a žal finančno ne zmore privoščiti tovrstnih aktivnosti in s tem bogatiti svoje tretje življenjsko obdobje. Zbor so pozdravili tudi predstavniki sorodnih društev: upokojencev, diabetikov, invalidov, pevskega zbora upokojencev. Ugotovili smo, da se naše dejavnosti prepletajo in dopolnjujejo in ne nazadnje smo skoraj vsi člani vsaj dveh od imenovanih društev. Občni zbor so lepo zaključili naši "kulturniki": ga. Zala Šajn z bogatim nagovorom in Lanjščkovo Ne bodi tak kot drugi, Patricija Dodič s svojo prozo, Franc Gombač s Prešernovimi verzi in Dimitrij G rij s harmoniko, kateri so odgovarjali naši glasovi. Sledilo je družabno srečanje ob zvokih vedno zelenih melodij ansambla Nostalgija. "Bilo je lepo, da še nikoli tako!" Priključite se nam: starejši in mlajši. Za vse je še dovolj prostora. GRADBENI VIC Pravi Haso Muji: "Ajde Mujo, pomagaj mi sezidat hišo" Reče Mujo: "Ne mogu bolan, imam neozdravljivo spolno bolezen " Katero? - vpraša Haso. Boli me kurac za tvojo hišo! * - Kako se reče zdravilu, ki mnogim težko bolnim pacientom vrne voljo do življenja ? - Plača !!! NE PREZRITE - ZANIMIVOSTI 27. februar 2009 3 Osvojeno zlato v strežbi Doris Komen Zimski meseci se počasi poslavljajo in svetli dnevi ter moč sonca vse bolj spominjajo na pomladne, toplejše dni, ki prihajajo. Meseci v začetku leta, ki za gostinske ponudnike pomenijo manjše zatišje, kar se število obiskovalcev tiče, se prevešajo v mesece, ki med turističnimi in gostinskimi delavci zopet pomenijo višek sezone. Čeprav redko poudarjamo uspehe, ki jih dosegajo gostinci naše regije, je vsekakor omembe vreden zadnji, 55. Gostinsko turistični zbor Slovenije, ki je potekal v oktobru. Šlo je za največji strokovno- družaben dogodek s tega področja, ki je hkrati sovpadal tudi s praznovanjem 100- obletnice Turistično gostinske zbornice. Na zadnjem zboru je sodelovalo kar 57 turistič-no-gostinskih podjetij, 8 gostinskih srednjih šol in 2 višji strokovni šoli za gostinstvo in turizem. Vsekakor je pomembno omeniti tekmovanje znotraj katerega so tekmovali srednješolci, saj je zlato priznanje osvojila ravno ekipa Srednje gostinske in turistične šole Izola. Tri člansko ekipo je zastopal tudi Bistričan, Tomaž Primc, ki je o tekmovanju, svojih vtisih in delu gostinca povedal... Za kakšno tekmovanje je pravzaprav šlo (kako poteka tekmovanje, ocenjevanje)? Šlo je za tradicionalno, vsakoletno tekmovanje, kjer srednješolci tekmujemo znotraj raznih gostinskih panogah. Naša šola jetekmova-la v pripravi pogrinjka in postrežbi jedi, ki so jih pripravili naši kuharji. Tekmovali smo v tričlanski sestavi in sicer Debora Gulič, Tine Golob in Tomaž Primc. Naša naloga je bila pripraviti mizo, vse kar spada k mizi ter priprava menija za goste. Goste se je nato povabilo k mizi, se jih postreglo ter se jim predstavilo vina. Ocenjevala nas je šestčlanska strokovna komisija, katero so sestavljali razni profesorji in strokovni delavci. Kaj ti pomeni zlato priznanje oziroma tovrstna nagrada? Ta uspeh mi vsekakor veliko pomeni. Šlo je za nekakšen jubilejni, 55. GTZ, kjer smo za šolo prvič osvojili tudi prehodni pokal. Zlato so osvojili tudi naši kuharji in deležni smo bili torej velikega uspeha. Tako rekoč smo pobrali vse, kar se je dalo. Kaj pravzaprav obsega/ zajema delo gostinca? Marsikdo si naš poklic predstavlja kot nekaj samoumevnega, preprostega. Vsekakor gre tudi pri poklicu natakarja za kompleksnejša znanja in spretnosti. Poleg osnovnih tehnik strežbe, bontona, vsebinskega znanja o hrani in pijači je tu še veliko specifičnih znanj, ki prispevajo k dobremu delu nas, gostincev. Če se tukaj recimo konkretno osredotočim na delo natakarja, sta zanimivi predvsem dve vrsti strežbe. Poznamo namreč navado strežbo ter francoski način strežbe. Prvi način strežbe je verjetno vsem dobro poznan, zanjo je značilno, da se vse jedi nosi z desne strani, medtem ko so pri francoskem načinu strežbe značilne druge sestavine in je le ta zatorej bolj zahtevna. Vse jedi imamo na ploščah in tudi postavitev ter delitev le teh poteka z leve strani. Katere pa so tiste lastnosti, ki naj bi jih imel dober gostinec? Natakar mora biti vedno nasmejan, dobre volje in prijazen. Četudi se kdaj ne počutimo dobro oziroma nam je najtežje, se tega gostom ne pokaže. Pomembna je vljudnost, spoštljiv odnos in suveren nastop. Veljajo tudi v gostinstvu kakšni trendi? Se da govoriti o vrstah jedeh, ki so med gosti trenutno med najbolj zaželenimi? Tukaj bi lahko izpostavil nekaj značilnih povezav... Italijani radi jedo predvsem razne testenine ter jedi iz žara, medtem ko recimo Av- m e 1 e Na zadnjem zboru je sodelovalo kar 57 turistično-gostinskih podjetij, 8 gostinskih srednjih šol in A • VM V K • 2 višji soli strijci ali Nemci raje posežejo po domači hrani, kot so klobase, pečenice in podobno. Kakšno vlogo ima pri jedeh izbor vina? Vino ima pri hrani pomembno vlogo, saj se lepo poda k posameznim jedem. Primerno izbrano vino da jedi še dodaten čar. Pri belem mesu (piščancu, ribah...) priporočamo razna bela vina, pri rdečem mesu kot je svinjina ali divjačina pa vsekakor bolj prija rdeče vino. Vsekakor se v tem poklicu vsakodnevno srečuje z mnogimi ljudmi. Prilagodljivosti oziroma občutek za goste je torej zagotovo ena pomembnejših lastnosti. Je razlika v tem, ali se gosti nove goste, stalne obiskovalce, skupinska srečanja...? Na splošno ni razlik v tem, koga in kdaj strežeš. So določeni po- stopki, po katerih pristopaš k vsem gostom. Vsi gostje so obravnavani na enak način oziroma si zaslužijo vso tvojo pozornost in ustrežljivost. Vsekakor pa je lažje, bolj sproščeno postreči tiste goste, ki jih poznaš, ki so tvoji stalni obiskovalci in si seznanjen z njihovimi željami ter pričakovanji. Je možno govoriti o času v letu, ko je gostinska sezona na višku oziroma je le ta nekoliko slabša? Ponavadi so višek sezone vsekakor tisti najbolj poletni meseci, se pravi julij in avgust. Eden izmed bolj delavnih je tudi mesec december, obdobje praznikov in praznovanj, ko je izredno veliko zaključnih družb. V nekakšnem zatišju pa sta predvsem meseca po novem letu, torej januar in februar. Se ti zdi, da se mladi danes radi odločajo za tovrstne poklice? Je med mladimi moč opaziti navdušenje po gostinskih znanjih? Mislim,, da je bilo zanimanja po teh znanjih zagotovo veliko več, sedaj pa le to nekako zamira. Moje mnenje je, da se bodo tovrstni poklici in znanja vsekakor morala počasi spet obuditi, saj sta ravno turizem in gostinstvo tisti panogi, od katerih bo Slovenija v prihodnje živela. Ključni bomo torej ravno mi, strokovni kader s tega področja. Vidiš mogoče kakšno rešitev oziroma predlog, ki bi mlade spodbudil tudi k poklicem, vezanim na gostinstvo in turizem? Prepričan sem, da bi bilo že v času osnovne šole mladim smiselno bolje predstaviti te poklice. Res je, da ko so recimo drugi zaposleni prosti, gostinci ponavadi delamo, ampak je pa tudi nasprotna zgodba... ko drugi delajo, si ti lahko prost. Res je tudi to, da so ob posebnih praznikih, vikendih in podobnih izjemnih situacijah, plače v gostinstvu in turizmu veliko višje. Primerna motivacija mladih na tem področju bi bila vsekakor smiselna. Tomažu, ki zaključuje svoje štiriletno srednješolsko izobraževanje in prihodnje leto načrtuje nadaljevanje svojega šolanja na višji šoli, vsekakor želimo uspešno gostinsko kariero, kajti prepričani smo, da sta ravno turizem in gostinstvo ena izmed prioritetnih področij, ki sta potrebna za uveljavljanje in predstavitev naših krajev v regiji. SAJ NI RES, PA JE Ogorčeni gasilci? Na uredništvo smo prejeli namig, da je pri letošnjem podeljevanju gasilskih priznanj prišlo do zanimivega zapleta. Ker gre, seveda za javno osebo - predsednika Gasilske zveze Ilirska Bistrica in občinskega svetnika občine Ilirska Bistrica, je dogodek pritegnil našo pozornost. Odpravili smo se po sledeh namiga, ki se je glasil nekako tako: »Predsednik gasilske zveze Ilirska Bistrica gospod Anton Frank je izigral komisijo za odlikovanja in priznanja pri gasilski zvezi Ilirska Bistrica, ko je z ponarejeno, lažno listino o predlogu za imenovanje sam sebe predlagal za pridobitev državnega gasilskega odlikovanja GASILSKO PLAMENICO II stopnje.« Na komisijo, naj bi po besedah našega vira, poslal nepopoln predlog, z obrazložitvijo, da ga bo kasneje dopolnil s sklepom verodostojnega organa. Pri predsedniku omenjene komisije smo se pozanimali, kako je potekalo preverjanje predlogov in potrdili so nam, da je bil predlog za Franka nepopoln in so zato zahtevali dopolnitev. Komisija je za dopolnitev zahtevala in to na vlogi tudi dopisala, da mora biti vloga Franka dopolnjena s strani PGDI Piama. Predsednik komisije je izjavil: »V nekaj dneh sem preko telefonskega pogovora dobil zagotovilo, da so predlogi dopolnjeni in da ustrezajo zahtevam komisije, zame je bil postopek zaključen.« Na samem predlogu pa je še zanimivost in sicer, da je bil le-ta narejen po zahtevanem roku za oddajo predlogov, ki je bil! 0.1.2009, na predlogu pa je vpis 13.1.2009. Gasilsko zvezo Slovenije smo povprašali o načinu podajanja predlogov in poveljnik GZS Matjaž Klarič, nam je odgovorili tako: To ureja 35. in 36. člen pravilnika o odlikovanjih. Predlog lahko poda posameznik ali organ. O ustreznosti predloga odloča komisija za odlikovanja na posameznem nivoju (PGD, GZ in GZS), predlog pa potrdi vodstvo pristojnega organa. Primer: V PGD da predlog za odlikovanje posameznik ali organ. Ta predlog preuči komisija za odlikovanja na nivoju PGD. Če je predlog ustrezen ga na predpisanem obrazcu pošlje na nivo GZ, komisija na GZ preveri ustreznost predloga. Če je predlog v skladu s pravilnikom ga posreduje na GZS. Tu predloge pregleda komisija za gasilska odlikovanja. Če so predlogi v skladu s pravilnikom jih komisija da v potrditev upravnemu odboru GZS. Na podlagi sklepa UO GZS se izda odločba, diploma in ustrezno odlikovanje. Odlikovanja se v skladu s PS podelijo na priložnostnih prireditvah. Predsednik Prostovoljnega industrijskega društva Piama pravi, da se je kot predsednik društva strinjal in na korespondenčni seji predlagal članom UO, da potrdijo predlog. PIGD PLAMA PODGRAD in sam osebno, trdi predsednik, ni prejel s strani komisije za odlikovanja GZ II. Bistrica omenjeni predlog v dopolnitev. Po razgovoru, ki ga je imel predsednik PIGD s tajnico zveze, se je ta zahtevek izgubil na sedežu GZ II. BISTRICA z obrazložitvijo, daje zaradi primopredajnih del med tajnicama verjetno prišlo do prepusta posredovanja dopolnitve predloga PIGD PLAMA. Dejstvo pa je, da je na vlogi kot predlagatelj navedena GZ Ilirska Bistrica - številka 224, ne pa PIGD, zato je pristojni organ upravni odbor GZ, ne pa društvo. Pristojni organ, upravni odbor gasilske zveze, ki ga sestavljajo predstavniki društev, pa o tem predlogu ni bil nikoli obveščen, kaj šele, da bi o njem odločal, kar je razvidno iz zapisnikov sej odbora. Glede na navedeno in glede na listine s katerimi razpolagamo, lahko upravičeno mislimo, da je prišlo do nepravilnosti pri predlaganju priznanj in da je mogoče Frank sam sebe predlagal za priznanje gasilske zveze Slovenije - Gasilko plamenico II stopnje. O tem bo po vsej verjetnost razpravljal upravni odbor GZ, ki bo moral natančno preučiti postopke in načine kako je prišlo do predloga za to priznanje in z veliko mero modrosti odločati o morebitnih posledicah, saj kot navaja naš vir, ne le, da je tisti, ki je predlog dal izigral 1100 gasilcev na Bistriškem, ampak je popolnoma ignoriral temeljni akt gasilske zveze, ki točno navaja kdo lahko kaj predlaga, še več, če je to Frank res naredil na svojo roko, je zavestno kršil vsa pooblastila, ki mu jih kot predsedniku gasilske zveze le-ta dala. Pomembneje, da se upravni odbor GZ zaveda, da so lahko dejanja kot so: - da kdor koga preslepi o vsebini kakšne listine in jo ta podpiše, misleč, da se podpisuje pod kakšno drugo listino ali pod kakšno drugo vsebino ali - da uradna oseba, ki z namenom, da bi sebi ali komu drugemu pridobila kakšno nepremoženjsko korist ali da bi komu prizadejala škodo, izrabi svoj uradni položaj ali prestopi meje uradnih pravic ali - da uradna oseba, ki v uradno listino, knjigo, ali spis vpiše lažne podatke, ali ne vpiše kakšnega pomembnega podatka, kazniva dejanja in je s tega stališča njihova odločitev še težja. Svoje pa bo moral prav gotovo reči tudi nadzorni odbor Gasilske zveze Ilirska Bistrica. Zaključimo pa naj z besedami predsednika Gasilske zveze Ilirska Bistrica Antona Franka, ki jih je napisal na povabilu vsem društvom, da podajo predloge za priznanja: »Vsi skupaj moramo paziti, da ne bomo naših priznanj in odlikovanj razvrednotili in da bodo še naprej zahvala in stimulacija za naše delo. Pristojni organ o tem predlogu ni bil obveščen... 4 27. februar 2009 NE PREZRITE - OD DRUGOD Dogajanja v klubu Jadran - Avstralija Za "Jadran": Marija Iskra. Štefanovo Tradicionalno 'Štefan o vanje' so nam popestrili mladi gostje iz Slovenije - člani glasbene skupine Kristina in Lado Polh, Ana Baša, Vida, Anica in Fabio ter drugi.... Tudi oni so, s svojo prisotnostjo, s svojimi nagovori in prijaznostjo, doprinesli k lepšemu vzdušju- je tudi za hrano. Za prijetno popoldne so poskrbeli s svojimi glasbili, gostje sami. V množici obiskovalcev že dolgo ni bilo toliko mladine, zato je bilo vzdušje še bolj veselo in 'OSMINKA; doma iz okolice Ilirske Bistrice. Med obiskovalci je bilo lepo število tudi mladine iz druge in celo iz tretje generacije. Plesalo, pelo, pilo in jedlo se je do poznega popoldneva. Torej, bilo je enkratno. Silvestrovanje Tudi 'silvestrovanje' je v klubu 'Jadran"že tradicija. Zbralo seje kar lepo število rojakov, da to najdaljšo noč v letu preživijo lepo in veselo med prijatelji in znanci.Za prijetno zabavo je poskrbel znani ansambel "TEMPO - 6". Kuharice: Mirna Kalčič, Marica, Surina, Bruna Burlovič in Marica Valenčič so z odlično večerjo poskrbele za lačne, natakarja: Toni Zanetič in Nino Burlovič pa za žejne. Dora Zadel in Marta Ogrizek so stregle ljubiteljem kave in peciva, Draga Vadnjal -doma izTrpč - pa jeza sladokusce pekla nadvse okusne krofe. Mimogrede rečeno, ona to dela že vrsto let. V naši sredini smo imeli tudi lepo število gostov iz stare domovine; največ jih je bilo iz Primorske: Poslovilni popoldan Pobudnik za poslovilno popoldne za naše mlade goste iz Slove- prijetno. Vključili so se tudi v petje ob spremljavi mladih muzikantov "Osminke". Ko so zapeli v angleškem jeziku pa so se jim pridružili tudi prijatelji Avstralci. Mi, starejši smo jih gledali in po- nije - člane skupine 'OSMINKA' ter slušali ter uživali, saj to se ne zgodi Sando Mrak in Sylvijo Iskra in druge, pogostokrat, je bil STOJAN BRNE, drugače doma Hvaležni smo vsem skupaj! iz Zabič pri Ilirski Bistrici. Poskrbel Pa lep pozdrav! Veličasten e spomin na »PARTIZANSKO OLIMPIJADO« J. Ljubič ••••• I etošnje že 32. spominske tekme »PARTIZANSKE SMUČINE, CERKNO- L45«, ki so izvedene v soboto 31. januarja na smučišču Črni Vrh nad Cerknom, so bile deležne številnih presežnikov. Predvsem je presenetila izjemna udeležba, saj je presegla 500 tekmujočih. V sklopu teh prireditev so poleg tekmovanja borcev in članov ZB, izvedena še pred tem tekmovanja šolske mladine, v soboto pa še: odprto tekmovanje veteranov vojne za Slovenijo Severnopimorske, ki so se ga udeležili veterani iz cele Slovenije; tekmovanje pripadnikov Slovenske vojske in tekmovanje članov Slovenske organizacije vojakov gornikov z udeležbo predstavnikov sosednje Italije. Tudi ekipa našega območnega združenja borcev je zabeležila nekaj po- membnih stvari. Najprej lahko rečemo, da smo bili najštevilčnejša občinska ekipa, da se nam je letos priključilo še pet novih tekmovalcev, da smo med člani dosegli prvo in šesto ter nekaj drugih dobrih uvrstitev, da so naše članice prismučale vsa mesta od 2-7, da smo se letos desetič udeležili teh tekem in v tem času prigarali več kot trideset uvrstitev »na stopničke« in da smo se vsakokrat vrnili iz teh srečanj bogatejši s spoznanji o pomenu teh enkratnih dogodkov iz naše NOB, saj se s takimi medvojnimi dogodki ne more pohvaliti nobena od nekdaj zavezniških vojska. Med nosilci medalj iz dosedanjih tekmovanj je vsekakor najuspešnejša Mikuletič Ivanka, nato pa Poročnik Danica, Šircelj Nija in Zadel Miram, od tekmovalcev pa Prosen Dušan, Mikuletič Avgust, Šircelj Teo in letos še Rozman Darko, ki si je že pri prvi udeležbi priboril zlato. Naj ne zamerijo ostali udeleženci, ki jih nisem omenil, saj je bilo še precej nehvaležnih četrtih in drugih visokih uvrstitev. Na koncu hvala Tomu Kakež, ki se nam je letos na tekmah uspešno pridružil in z enim kombijem podprl naš prevoz. Udeleženci se veselimo tudi odločitve da bo v naši ekipi tekmoval novoizvoljeni predsednik naše borčevske organizacije Vladimir Čeligoj, ki si je prismučal petnajsti čas. PIŠITE NAM sneznik@kabelnet.net V r SIB INŠTALACIJE d.0.0. SIB InStaladJe d.0.0. Jablanica e. GBSO Idrska Bistrica tal- 05 714 BS IS. fak: 05 714 BS IS. GSM: 041 714 394 omail: siblst@sioi.net www.instalacije-sib.sl .mrntmmam ogrevanje, vodovod, plin prezračevanje, klimatizacija weishaupt VIE|MANN Eurotherm Unical Ordinacija IL, BISTRICA Gregorčičeva 8 ponedeljek 1300- 1930 in torek T- 1330 tel. 711 21 36, 711 21 40© — ^ — Ordinacija POSTOJNA Prečna ulica 2 torek 1400- 2O30 m sreda T- 1330 tel. 726 50 04, 726 54 01© NE PREZRITE - INTERVJU 27. februar 2009 5 NIKA JENKO, prof. defektologije, dobitnica Prešernove nagrade za študente Dimitrij Bonano..... l”Xne 12. februarja 2009 je iz rok !_✓ dekana Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani, prof.dr. Janeza Kreka, prejela Prešernovo nagrado za študente za leto 2008 mlada profesorica defektologije Nika Jenko, za delo Ustvarjalne in sprostitvene dejavnosti za otroke z malignimi obolenji. Na Pedagoški fakulteti je diplomirala julija lani in je poleg omenjene prestižne nagrade pred tem prejela tudi posebno priznanje Univerze: Svečano listino za študente za izjemen uspeh na dodiplomskem študiju. Ni veliko naših študentov, ki bi se lahko pohvalili s takimi odličji. V času, ko potrošništvo dosega vrhunec in so najbolj privlačni poklici, ki »nosijo«, pa sta tovrsten študij in delo še posebej dragocena. Ob obisku na domu nad trnovsko papirnico, sem se Nika vrača nekajkrat mesečno, sta me sprejela mlada ženska in njen oče, ki ni skrival ponosa in zadovoljstva nad uspehom. Ob kavici je potekal pogovor, ki ga objavljamo: Ali si spadala med ljudi, ki so že zarana vedeli, kakšen bo njihov poklic? Ne, tudi v zadnjem letniku na postojnski gimnaziji sem omahovala. Vedela sem samo to, da me bolj kot ekonomija in pravo zanimata področji družboslovja in humanistike. Med brskanjem za informa- cijami o fakultetah, sem naletela na defektologijo, o kateri nisem vedela ničesar. Pomembno je na moj izbor vplivalo moje sodelovanje na prostovoljnem taboru za otroke s posebnimi potrebami v Belgiji. Udeležila sem se ga brez kakršnegakoli posebnega pričakovanja. Tam sem se seznanila z najosnovnejšimi informacijami o delu z otroki s posebnimi potrebami. Potem je bil tudi izbor fakultete lažji. Kdaj si se srečala z okoljem, v katerem opravljaš svoj poklic? Kako si opravljala prakso? Brez praktičnega dela seveda ne gre. Prakso sem opravljala v II. Bistrici in v različnih ustanovah v Ljubljani. V Ilirski Bistrici sem imela priložnost spoznati delo v bistriškem VDC-ju in na osnovni šoli Antona Žnideršiča. Tako sem dobila uvid v različne plati, ki spadajo v isti okvir, v področje defektologije. Na naši fakulteti se v okviru dodiplomskega študija nekoliko bolj osredotočamo na določene skupine otrok s posebnimi vzgojno-izobraževalnimi potrebami, npr. otroke z motnjami v duševnem razvoju, gibalnimi ovirami, govorno-jezikovnimi motnjami itd. Manj pozornosti je namenjene skupini dolgotrajno bolnih otrok in obravnavi vplivov zahtevnega in dolgotrajnega zdravljenja na otrokove čustvene in vzgojno-izobra-ževalne potrebe. Zato sem slednje izbrala tudi za temo svoje diplomske naloge: raziskati pomen različnih ustvarjalnih dejavnosti za bolne otroke in »izmeriti« njihov vpliv na otrokovo počutje, kvaliteto bivanja v bolnišnici... Namen naloge je bil tudi oblikovati primerne »pripomočke« za merjenje tovrstnih vplivov. Torej si orala na tem področju ledino!? Pristop, ki sem ga izbrala v svoji raziskavi, res v diplomah redkeje srečamo, morala sem biti zelo iznajdljiva in do uspehov sem se dokopala po dokajšnjem trudu. Pri tem mi je pomagala in me hrabrila mentorica doc. dr. Mojca Lipec Stopar. Pomanjkanje prepotrebnih informacij me je napotilo v Zagreb, kjer sem dobila mentorja, prof.dr. Miroslava Prstačiča.Tu sem pridobila več znanja, literature in vpogled v delo defektologov v bolnišnici. Pridobljeno znanje sem kasneje uporabila pri načrtovanju in izvajanju praktičnega dela diplomske naloge, kije potekalo na Pediatrični kliniki v Ljubljani. Vse ugotovitve so opisane v diplomskem delu, ki je prav zaradi obširnih raziskovanj dokaj zajetno. Kako se »zasluži« Prešernovo nagrado? Recepta ne poznam, saj med pisanjem diplomske naloge nisem razmišljala o kakšni nagradi. Vem, da obstaja posebna komisija, ki obravnava prijave na podlagi precej zahtevnih kriterijev, te pa vsakdo lahko najde na spletu. Ali Tvoje ukvarjanje z glasbo kaj pomeni za Tvoj poklic? Veliko strokovnjakov se ukvarja s terapevtskimi zmožnostmi likovne, glasbene, dramske umetnosti, izražanja z gibom... Sama nisem specialist za terapijo z umetnostjo, zato ta področja vključujem v svoje delo z drugačnimi cilji, predvsem kot dopolnitev in obogatitev osnovnih metod. Kako je pri nas organizirano šolanje otrok z daljšim bolnišničnim zdravljenjem? Pri tem moram izpostaviti OŠ Ledina. To je šola, ki v svojem okviru združuje bolnišnično šolo in skrbi za šolanje vseh otrok, ki se dolgo-trajneje zdravijo v Ljubljani. Svoje prostore ima na Pediatrični kliniki v Ljubljani. Za mojo diplomsko nalogo je bila zelo pomembna, saj mi je omogočila izvajanje praktičnega dela na kliniki. V letošnjem letu pa sem v BŠ tudi redno zaposlena. Tudi pri delu z dolgotrajno bolnimi otroki je velik poudarek na timskem delu medicinskega osebja, psihologov, pedagoških delavcev, staršev... Hudo bolan otrok po zakonu pridobi status učenca s posebnimi potrebami in ima pravico do učne pomoči na domu. Tvoji načrti? Zaenkrat se nameravam posvetiti predvsem delovnim obveznostim v službi, vpisala sem tudi Kako se »zasluži« Prešernovo nagrado? Recepta ne poznam... podiplomski študij. Skupaj z mentorico nameravam o ugotovitvah v diplomski nalogi pripraviti tudi članek za objavo v strokovni literaturi. Vrsta strokovnjakov se odloči nadaljevati študij v tujini. Tudi Ti? To vprašanje bi lahko primerjala z uporabo interneta: Tu je na razpolago neizmerna množica informacij, na tebi je, da izluščiš le tiste, ki so potrebne, sicer se v tej poplavi izgubiš. Za morebitni študij v tujini bi se želela najprej dobro pripraviti in jasno določiti študijski cilj. Kaj je s Tvojo glasbo, spomnim se dekletca v prvi vrsti našega pihalnega orkestra in Tvoje flavte. Znana si bila kot talentirana učenka. Pouk pri prof. Adnanu Zubčevi-ču sem »vlekla« do lani. Ni šlo več. Dnevi so postali prekratki. Sicer pa rada obiskujem koncerte v Ljubljani, posebno tiste, ki jih odlikujejo nove glasbene ideje s svežimi pristopi. Kljub temu da mi časa zmanjkuje, je glasba še vedno moja velika ljubezen... V spomin na Mimi Ivica Smajla. 1 /eder nasmeh, toplina v V očeh, prijateljski stisk roke, tolažilna beseda, ko je bolelo-to si bila Ti, draga Mimi! Hvaležna semTiza nesebično in iskreno pomoč pri mojo negotovostjo. Hvaležna sem Ti za vse napotke in poduk o tem, kako priti do ranjene človeške duše. Mogoče se najde še kdo v teh mojih razmišljanjih in najde v njih svoje prve korake. Bila si pogumna žena, močna in vedra. Pogumno si tudi odšla med zvezde, kjer si spočij od bolečin. Moje srce in srca veliko ljudi, ki si se jih dotaknila, pa bo grela Tvoja dobrota! Jože Brenčič s.p. INŠTALATER ENERGETIK ® * HKUBEDIl Prihodnost je obnovljiva! S toplotnimi črpalkami cTc prihranite de 707. kurjaiel *VODOVOD •SOLARNI SISTEMI •CENTRALNI •TOPLOTNE ČRPALKE ZRAK (VODA)/VODA •OGREVANJE SESALNI SISTEMI •PREZRAČEVANJE •VRAČANJE TOPLOTE Kettejeva 4, Ilirska Bistrica e-pošta: brencic@siol.net tel: 05 714 16 91 mob: 041 830 408 PLAMING SKUPINA Plaming skupina, projektiranje in izdelava tehnološke opreme, d.o.o. ul. Nikole Tesla 5, p.p. 68 6250 Ilirska Bistrica tel.: +386 (0)5/70-410-00 fax: +386 (0)5/70-410-55 e-mail: info@plaming.si 6 27. februar 2009 NE PREZRITE - POLITIKA 21. seja Občinskega sveta »ZA 0 - PROTI 0« 1 seja Občinskega sveta JL. I .Občine, je potekala 29. januarja 2009. Najprej so svetniki obravnavali predstavitev lokalnega energetskega koncepta Občine Ilirska Bistrica, ki ga je predstavila Urša Kmetec iz podjetja Eco Consulting. Ve č o tem si lahko preberete v prispevku Ada Barbiša z naslovom: LEK - lokalni energetski koncept. V nadaljevanju seje so svetniki obravnavali Občinski podrobni prostorski načrt (OPPN) za stanovanjsko sosesko »TOK«. Katjuša Vadnjal, s strani občine in Viljem Fabčič iz StudiaB sta predstavila variantno rešitev 10 za izdelavo osnutka OPPN. Na podlagi razprave, ki se sledila so se odločili, da se nadaljuje z delom na varianti, ki je bila predstavljena OS. Grbec: Zakaj komisija, ki je bila imenovana za oblikovanje novega predloga za občinska priznanja, predsednik pa je Igor Štemberger, ni opravila svojega dela Sledila je informacija o podjetju Snežnik, kjer je župan svetnike obvestil o aktivnostih občine v zvezi s sklepom OS o prodaji navedenega podjetja in napovedal, da bo OS na naslednji seji obravnaval izdajo soglasja k prodaji podjetja Snežnik. Vprašanja in pobude z 21. seje Rok Jenko, je dal pobudo, da glede na primer stekline, ki seje pojavila v Jablanici in glede na to, daje bila okužena domača žival, ugotavlja problem povečanega števila lisic v urbanih sredinah, v mestnem središču in apelira na občinsko upravo, da ustreznim službam posreduje pobudo, da se regulira število lisic. Mirjam Francetič je opozorila, da ob zadnjem snegu oziroma ledu Gubčeva ulica, kjer živi, ni bila splužena niti posuta. Cesta je bila nevarna predvsem za starejše ljudi. Kljub temu, da so po petih dneh urgirali pri podjetju EURO MB, so ulico posuli šele šesti dan. Dala je pobudo, da občina pri njih urgira, da korektno opravljajo svoje delo in da se v prihodnje to ne bi več dogajalo, saj so po njihovih besedah dobro plačani s strani občine. Bernarda Oblaka je zanimalo kje se zatika pri prenosu dvorane oziroma trgovine na Baču na krajevno skupnost. Miroslav Štemberger je dal pobudo, da bi bilo prav, da bi pri projektih za kanalizacijo, sodelovale tudi vaške oziroma krajevne skupnosti. Branka Počkaj je dala pobudo, da seje na cesti do mejnega prehoda Starod ob zadnjem ledu oziroma vremenskih neprilikah na določenih ovinkih krušilo kamenje na cesto, kar je povzročilo kar nekaj nesreč. Cestno podjetje, naj se obvesti, da v prihodnje sanira brežine cest tam, kjer se kamenje sipa na cesto. Vojko Mihelj je dal pobudo, da bi z občinama Pivka in Postojna za 140-letnico Kalca organizirali svečanost na državnem nivoju, pri čemer bi morala Občina Ilirska Bistrica nositi posebno težo, saj grad Kalc stoji v naši občini. Ado Barbiš je opozoril, da je dne 11.12.2008, ko je reka Reka poplavila, jeza sabo pustila odpadke. Dal je pobudo, da se pripravi odlok s katerim bi prepovedali metanje odpadkov v Reko. Robert Šircelj je opozoril, da v stavbi v občinski lasti na Jurčičevi cesti 1 pušča na severni strani. Dušana Grbca je zanimalo, zakaj se ne popravi jaška na križišču Gubčeve ulice in Ulice 7. maja, ker pušča. Zanimalo ga je tudi, zakaj komisija, ki je bila imenovana za oblikovanje novega predloga za občinska priznanja, predsednik pa je Igor Štemberger, ni opravila svojega dela. Želel pa je vedeti tudi, kdaj bo občinski svet obravnaval zaključni račun za leto 2008. V nadaljevanju seje so svetniki potrdili še vlogo za izdajo soglasja k planu investicij predvidenih s sprejeto strategijo razvoja Kraških lekarn v obdobju 2007 do 2010. Občinski svet Občine je še predlagal, da svet zavoda Kraške lekarne Ilirska Bistrica in direktorica pripravita v letu 2009 načrt investicij oziroma strategijo razvoja zavoda do leta 2013 in to posredujeta v potrditev vsem ustanoviteljem. V 10. točki so svetniki zavrnili program dela za Razvojni center Ilirska Bistrica za leto 2009 in okvirni plan dela za leto 2010, ki ja je predstavila direktorica Majda Sanabor, ter javnemu zavodu predlagali, da dopolni svoj program dela z razvojnimi programi in tako dopolnjen program posreduje občinskemu svetu ponovno v obravnavo. V naslednji točki so Razvojnemu centru zavrnili tudi predlagane spremembe cenika turističnih vodenj v Občini Ilirska Bistrica za leto 2009. Župan je predlagal, da Razvojni center Ilirska Bistrica dopolni oziroma spremeni cenik turističnih vodenj. Pri premoženjsko pravnih zadevah so svetniki sklenili, da se Razvojnemu centru Ilirska Bistrica, v brezplačno uporabo odda nadomestne poslovne prostore v pritličju levo, v poslovni stavbi Gregorčičeva 2.Tudi Javnemu skladu RS za kulturne de- Pozidava: V idejni zasnovi ureditve območja je nakazana možnost pozidave z večstanovanjskimi objekti. OPPN bo določil gradbene parcele in prostorsko izvedbene pogoje, podrobnejša ureditev bo prepuščena arhitekturnim rešitvam. Pripravljeni so izračuni potencialov stanovanjskih kapacitet glede na dopustno etažnost objektov in izhodiščno povprečno velikost stanovanjskih enot (289 - 503 stanovanj). Predvidena je pozidava z izključno večstanovanjskimi objekti (poleg trgovskega objekta), na temu tudi temelji prometna zasnova, da se zagotovi mirno stanovanjsko sosesko v središču mesta, vendar ob obsežnih mestnih zelenih površinah. Varianta 10b: Tu je predstavljena prostorska rešitev v primeru brez trgovskega objekta. Pozidava z dodatnimi večstanovanjskimi objekti. Predstavljena je varianta povezave na notranjo ulico med objektoma f in h, ki je morda smiselna v primeru ukinitve povezave na glavno ulico med objektoma e in f (v varianti 10a je ta povezava samo za potrebe intervencije). Predstavljena je varianta ureditve zunanjih parkirnih površin za objekt j. Konfiguracija terena onemogoča ureditev zunanjih parkirnih površin za ta objekt na strani glavne ulice, zato je v varianti 10a predstavljena rešitev z izključno notranjim parkiranjem. javnosti-lzpostavi Ilirska Bistrica, se v brezplačno uporabo odda poslovni prostor-pisarno v poslovni stavbi Gregorčičeva 2, Ilirska Bistrica. Pred koncem seje so svetniki še sprejeli sklep o spremembah in dopolnitvah sklepa o soglasju k sistemizaciji delovnih mest v enotah vrtec, sprejeli letni program športa v Občini Ilirska Bistrica za leto 2009 ter obravnavali Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o dodeljevanju denarnih socialnih pomoči v Občini Ilirska Bistrica. Z imenovanji se je zaključila seja. Občinski svet je imenoval Mirjam Francetič, roj. 22.9.1962, iz Ilirske Bistrice, Gubčeva ulica 1 b, za članico odbora za urejanje prostora in infrastrukturo za preostanek mandatnega obdobja do leta 2010 oziroma do izvolitve novega občinskega sveta. Občinski svet Občine je imenoval Igorja Batisto iz Zarečice 29a, 6250 Ilirska Bistrica, za člana Upravnega odbora Komunalnega podjetja Ilirska Bistrica za preostanek štiriletnega mandatnega obdobja upravnega odbora, ki ga je Občinski svet Občine Ilirska Bistrica imenoval na 5. seji 22.3.2007. V Upravni odbor Razvojnega centra Ilirska Bistrica so kot predstavnike Občine Ilirska Bistrica imenovali: 1. Danila Štembergerja iz Ku-teževega 30,6250 Ilirska Bistrica, 2. Emila Rojca, Ulica Toneta Tomšiča 12,6250 Ilirska Bistrica, 3. Dejana Bašo iz Velike Buko- vice 27,6250 Ilirska Bistrica. Mandat članov traja od 1.2.2009 do 31.1.2013 z možnostjo ponovnega imenovanja. V Upravni odbor Razvojnega centra Ilirska Bistrica so kot predstavnika zainteresirane javnosti imenovali: Marijana Čeligoja, Kosovelova ulica 11,6250 Ilirska Bistrica in Janeza Rojca iz Dolnjega Zemona 93 b, 6250 Ilirska Bistrica. Zanimivo pa je bilo glasovanje o preostalih dveh kandidatih kot predstavnikih zainteresirane javnosti Alešu Zidarju in Zorku Šabcu, saj »ŽA« predlagana ni glasoval nihče, »PROTI« pa tudi ni glasoval nihče, kar seje prvič pojavilo na sejah občinskega sveta. NE PREZRITE - ENERGETIKA 27. februar 2009 7 LEK- lokalni energetski koncept Ado Barbiš, dipl ing str..... Izhajajoč iz Energetskega zakona Iso občine dolžne izdelati Lokalni energetski koncept: mestne občine do 1. januarja 2009, ostale občine pa do 1. januarja 2011. OS občine IL. Bistrica je na 21 seji OS dne 29.1.2009 sprejel LEK, ki ni idealen, vendar dovolj dober, saj jasno obravnava trenutno stanje na področju energetike v naši občini. V nadaljevanju pa nakazuje potrebne smernice in predloge ukrepov za prihodnje. Izvajalec Eco-Consulting. Sprejem LEK pomeni velike aktivnosti občine in občanov, ki bomo v skladu s prioritetami in finančnimi možnostmi prisiljeni iskati racionalne in tehtne odločitve na področju energije in varovanja okolja v prihodnje. Vsekakor pa zaradi številnih težav, ki pestijo našo občino in kroničnega pomanjkanja finančnih sredstev LEK ne sme končati v predalu. Predvsem občina, pa tudi občani smo odgovorni, da LEK zaživi in ga bomo po potrebi premišljeno in skrbno dopolnjevali. Energetski zakon • Energetski zakon (Ur. I. RS št. 79/99 in 8/00) • Zakon o spremembah in dopolnitvah energetskega zakona (Ur. I. RS št. 51/04) • Energetski zakon - Uradno prečiščeno besedilo (Ur. I. RS št. 26/05) • Zakon o spremembah in dopolnitvah energetskega zakona 2 (v pripravi • Energetski zakon (EZ-UPB2,-Uradni list RS, št. 27/2007) • Nacionalni energetski program-NEP (Ur. I. RS št. 57/04) Cilji NEP s področja okolja 1. Povečanje učinkovitosti rabe energije do 2010 glede na 2004 • v industriji in storitvenem sektorju za 10%, • v javnem sektorju za 15 %, • v stavbah za 10%, • v prometu za 10 %, • podvojitev deleža el. energije iz soproizvodnje do 2010 2. Dvig deleža OVE v primarni energetski bilanci na 12 % 2010 • pri oskrbi s toploto z 22% v 2002 na 25% do 2010, • el. energije iz OVE z 32% v 2002 na 33,6% do 2010, • do 2% delež bio goriv za transport do konca 2005 Pomembnejši členi iz ENERGETSKEGA ZAKONA 4. člen lokalni energetski koncept: je koncept razvoja lokalne skupnosti na področju oskrbe in rabe energije, ki poleg načinov bodoče oskrbe z energijo vključuje tudi ukrepe za učinkovito rabo energije, soproizvodnjo toplote in električne energije, uporabo obnovljivih virov energije in odpadkov. 17. člen Izvajalci energetskih dejavnosti in lokalne skupnosti so dolžni v svojih razvojnih dokumentih načrtovati obseg porabe in obseg ter način oskrbe z energijo in te dokumente usklajevati z nacionalnim energetskim programom in energetsko politiko Republike Slovenije. Poleg naloge iz prejšnjega odstavka, so lokalne skupnosti dolžne usklajevati z nacionalnim energetskim programom tudi svoje prostorske in druge plane razvoja. 66. člen Lokalne skupnosti izvajajo programe učinkovite rabe energije in izrabe obnovljivih virov energije v okviru svojih pristojnosti na osnovi izdelanih lokalnih energetskih konceptov. Za izvajanje teh programov lahko lokalna skupnost pridobi državne spodbude, če ima izdelan lokalni energetski koncept. PURES - Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah -Na podlagi drugega odstavka 10. člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 - uradno prečiščeno besedilo, in 14/05 - popr., 92/05 - ZJC-B, 93/05 - ZVMS, 111/05-odi. US in 126/07) Glavne značilnosti PURES-a 2008 • Zahteve za ovoj stavbe • Zahteve za prezračevanje • Zahtevana kakovost naprav za KG H • Gretje • Hlajenje • Klimatizacija PRAVILNIK o metodologiji izdelave in izdaji energetskih izkaznic stavb (Uradni list RS št. 27/07 uradno prečiščeno besedilo EZ-UPB2) Pravilnik o metodologiji in obveznih vsebinah lokalnih energetskih konceptov. V skladu z 28. členom pravilnika je LEK obvezna strokovna podlaga občinskih prostorskih aktov. Lokalni energetski koncept je dokument, ki skladno z nacionalnim energetskim programom popisuje zatečeno stanje, podaja predloge za zboljšanje stanja in končno strategijo oskrbe z energijo celotne občine. Lokalni energetski koncept je dokument, ki se sprejema v celoti s prilogami, je vedno živa stvar, kar pomeni izboljševanje in dopolnjevanje z jasnimi smernicami in vizijo razvoja občine II. Bistrica. Energetska politika občine se mora razvijati v smeri uporabe okolju prijaznih in obnovljivih virov energije. Istočasno pa v smeri varčevanja in čim manjše porabe in vseh vrst energije. V skladu z usmeritvami Resolucije o nacionalnem energetskem programu Slovenije, zahtevami Energetskega zakona ter potrebami po razvojnih pro- LEK ne sme končati v predalu jektih morajo občine-lokalne skupnosti izdelati lokalni energetski koncept občine. Cilj EU in naše države je URE in uporaba čim več OVE. Da so cilji z proizvodnjo in oskrbo občine uresničljivi je nujno potrebno izdelati dokument - LEK, ki je pomemben pripomoček pri načrtovanju razvoja občinske energetske politike in gospodarjenje z energijo v občini. V njem morajo biti poudarjeni načini in ukrepi, s pomočjo katerih občina zagotavlja svojim objektom, občanom in podjetjem učinkovite, gospodarne in okolju prijazne energetske storitve. V skladu z veljavno zakonodajo in predpisi mora LEK vsebovati tri zaokrožena vsebinska področja: Prvo področje: V okviru energetskega koncepta mora kot izhodišče biti analizirano stanje na področju rabe in oskrbe z energijo v celotni Občini II. Bistrica. V začetni analizi zatečenega stanja rabe energije v Občini II. Bistrica se na podlagi statistične baze podatkov najprej pregleda stanje v gospodinjstvih oziroma ogrevanje stanovanj v občini, ki se ogrevajo individualno. Evidentira in popiše se Analizira in evidentira se vse potencialne porabnike energije: gospodinjstva, javni objekti, promet, javna razsvetljava, kmetijstvo in gozdarstvo, industrija... Drugo področje: Po celotni analizi zatečenega stanja na področju rabe energije se prične drugi del energetskega koncepta v katerem delu mora biti napravljena strategija in primerjane možne alternative oskrbe z energijo. Pregleda se potencial vseh možnih obnovljivih virov energije v občini, oceni Martinčič d.o.o -na strehi nameščeni 4. sprejemniki sončne energije, v kotlovnici 5001 bojler. se tudi potencial prihrankov pri rabi energije, ki jih lahko dosežemo z učinkovitejšo rabo. Glede na razpoložljive resurse s katerimi razpolaga občina morajo strokovne službe predvideti optimalne rešitve za področje celotne energetske oskrbe. Občina kot lastnica javnih zavodov in drugih objektov je dolžna pristopiti k izboljšanju energetske učinkovitosti objektov, ki so v njeni lasti. Izraba lokalnih virov energije lahko bistveno pripomore k zanesljivosti oskrbe občine s toploto in električno energijo. Učinkovita raba energije pa lahko že z dokaj nizkimi vložki privede do bistvenih prihrankov. Nato sledi analiza rabe energije v podjetjih, javnih stavbah in v objektih, ki se ogrevajo iz skupnih kotlovnic. Podatki za analizo rabe energije pri teh uporabnikih se pridobijo na različne načine. Kot izhodišče bi moral župan s strokovnimi službami proučiti hitro in učinkovito, kaj in katere so naše priložnosti v naslednjih letih, ko bo energija vse dražja, poleg tega pa bo obremenjevanje okolja sankcionirano. V energetiki velja pravilo: razmeroma dolgo časa se obravnava in melje, proučuje, kakšen način proizvodnje energije in v kakšnih objektih bo pro-izvajana. Ko pa pride do končne odločitve in s tem realizacije projekta, potem ponavadi 15-20 in več let ni v teh energetskih objektih nobenih novosti ampak le redna vzdrževalna in preventivna vzdrževalna dela na energetskih objektih in napravah. Po moji oceni ima II. Bistrica, kot ena najbolj bogatih slovenskih občin z lesno biomaso zagotovo dovolj energenta ta potrebe po toplotni energiji naših gospodinjstev in javnih objektov. Podatki kažejo, da je letni prirastek mnogo večji od o d reza. Veliko neizkoriščenih možnosti je na področju izkoriščanje sončne energije. Pravilne in smotrne odločitve bi po mojem prepričanju pripomogle k ustvarjanju marsikaterega prepotrebnega delovnega mesta. Obremenjevanje narave s toplogrednimi izpusti, nas že in v naslednjih letih nas bo še bolj kaznovalo.Trenutek, kdaj bo zaradi neprimernega in neodgovornega početja človeka udarilo in kako močjo ne vemo. Zagotovo nas narava z neobičajnimi in nevsakdanjimi ekstremnimi vremenskimi pojavi opozarja že nekaj časa. Za izboljšanje E-nergetske učinkovitosti objektov v naši občini je potrebno: • Sanacija in toplotna zaščita zgradb (za našo klimatizacijsko cono je to med 12 in 15cm ustrezne izolacije obodnih zidov in 20 dO 30 cm izolacije podstrešij). • Zamenjava energetsko neučinkovitih oken in vrat (U< 1,1 W/m2K) • Izdelati in izvajati ustrezno prometno politiko, • Proučiti in ublažiti vpliv mejnega prehoda Jelšane na kvaliteto zraka v občini, • Proučiti in ublažiti vpliv industrije na kvaliteto zraka v občini, • Vpliv kmetijstva v občini je trenutno zanemarljivo, • Proučiti in sanirati javno razsvetljavo v občini, • Na področju II. Bistrice imamo preko 2500 h letno sončnega sevanja, kar je velik izziv in priložnost za javne objekte, stanovanjske bloke in seveda za individualne objekte. Glede na investicijo je vračilna doba v te sisteme trenutno med Sin 7 let. • Proučiti in analizirati geotermalne potenciale v občini, ki so lako na posameznih delih občine ekonomsko upravičeni. • Proučiti možnosti za postavitev lesne elektrarne... Primer: Štiričlanska družina izven ogrevalne sezone porabi cca 350-4501 ELKO ali ekvivalent drugega energenta za pripravo tople sanitarne vode. 1 Kg goriva pri popolnem zgorevanju proizvede med 2.5 in 3,5 kg C02. Kašne so proizvedene količine C02 za ogrevanja javnih zgradb, stanovanjskih objektov, rabi električne energije, prometa, kmetijstva...ni težko izračunati. Slovenija je sprejela vrsto zavezujočih dokumentov, iz katerih je razvidno za koliko in do kdaj je potrebno zmanjšati emisije C02 in drugih toplogrednih plinov. Tretje področje: V zadnjem delu pa morajo biti podani ukrepi za učinkovito izboljšanje stanja na področju rabe in oskrbe z energijo v široki rabi. V tretji fazi projekta morajo biti podani predlogi za izboljšanje stanja na področju energetike, tako na strani rabe kot tudi na strani oskrbe z energijo. Občina si ob poznavanju trenutnega energetskega stanja in na osnovi pridobljenih podatkov o potencialu obnovljivih virov energije ter možnostih uvajanja ukrepov učinkovite rabe energije, zastavi konkretne cilje na tem področju. Na osnovi zastavljenih ciljev se izdela akcijski načrt, ki vsebuje aktivnosti oziroma projekte, ki omogočajo doseganje teh ciljev. Nesporno dejstvo je, da je proces izdelave dobrega lokalnega energetskega koncepta tesno povezan s sodelovanjem strokovnih služb občine, strokovnjakov in predvsem občanov. Uresničevanje ukrepov, ki jih energetski koncept podaja, pomeni izboljšanje delovnih in bivalnih pogojev za vse občane in državljane. Hkrati pomeni tudi nove razvojne možnosti, poživitev lokalnega gospodarstva in odpiranje novih delovnih mest. Proces izdelave in izvedbe energetskega koncepta je uspešen le takrat, ko občina pripravi jasne in nedvoumne smernice za izvajanje energetske politike, katere se lahko tudi dopolnjuje. Zelo pomembno je da se tudi občani zavedamo, da oskrba in raba energije v občini nista le stvar župana in občinske uprave, ampak nas vseh. Skupaj z roko v roki lahko uspešno izpeljemo velike in obsežne projekte, ki so dobra popotnica vsem ostalim aktivnostim in dejavnostim občine in občanov. Občinske strokovne službe bi morale po moji oceni povabiti k sodelovanju zainteresirano javnost, da v zvezi z omenjeno tematiko pošlje svoja mnenja, predloge oziroma pobude na sedež občine. Poglavitni cilji izdelave in izvedbe lokalnega energetskega koncepta občine IL. Bistrica bi moralo biti: - Priprava strokovnih podlag (nadgradnja sprejetega LEK), ki bi sam po sebi vključeval pristope iz Energetskega zakona in spremljajočih predpisov, kot tudi EU predpisov. - učinkovita raba energije pri vseh uporabnikih, s poudarkom na javnih zavodih, katera lastnica je v glavnem občina in kot taka bi s svojim pozitivnim pristopom bila kot vzor in primer dobre prakse vsem drugim uporabnikom v občini, - sanacija ovoja stavb in streh na javnih in drugih objektih, - uvajanje lokalnih obnovljivih virov energije (lesna biomasa, sončna energija, geotermalna energija, bioplin), -vpeljava in začetek izvajanje ener- getskega knjigovodstva v javnih objektih, - postopna zamenjava ogrevalnih sistemov na fosilna goriva z sistemi na OVE - uvajanje sistemov daljinskega ogrevanja, - zmanjševanje vseh oblik obremenjevanja okolja, vključujoč sanacijo že starih okoljskih bremen, - izvajanje energetskih pregledov v javnih in stanovanjskih objektih, (obstajajo možnosti visokih prihrankov že z minimalnimi vlaganji), -proizvodnja zelene električne energije, - soproizvodnja električne in toplotne energije, -informiranje, svetovanje in izobraževanje javnosti o vlogi in pomenu učinkovite rabe energije, - zmanjšanje stroškov za energijo v občinskih javnih stavbah in zmanjšanje rabe energije pri vseh porabnikih - povečanje in hitrejše uvajanje lokalnih obnovljivih virov energije (lesna biomasa, sončna energija itd.), Dva primera dobre prakse pri URE in OVE v naši občini sta na fotografijah. Nekaj spletnih povezav: http://www.aure.si/ http://www.gov.si/aure/eknjiznica/ IL_5-01.PDF http://www.uradni-list.si/1Zindex?- edition=200893 http://www.mss.gov.si/si/splosno/ cns/novica/article/55/5980/5743b6c3- 54/ Menim, da je iz predstavljenega vsakomur v naši občini nedvoumno jasno, da je nujno potrebno, da čim prej napravimo miselni preskok, da se ne ukvarjamo sami s sabo. Za doseganje napredka in hitrega razvoja moramo preiti iz obstoječih in ustaljenih poti, po katerih smo že mnoga leta prepoznavni v širši Sloveniji k novim izzivom in priložnostim naproti. Občina II. Bistrica meri 480 km2. Površina resda predstavlja IL. Bistrico, še stokrat večja površina mi ne predstavlja nič, če ni v njej čutiti utripa in razvoja ljudi. Utrip občanov in občank, ki se nahajamo znotraj te površine predstavljamo občino tako navzven, kot navznoter. Prav občani in občanke lahko s svojim znanjem, delom pripomoremo k hitrejši in racionalnejši realizaciji skupnih ciljev. Samogradnja sprejemnikov sončne energije cca 8m2 in postavitev na čebelnjaku, cevi speljane v kotlovnico v dolžini cca 70m, bojler 3001 Frlež Janko iz Jasena. 8 27. februar 2009 NE PREZRITE - KMETIJSTVO GENSKO SPREMENJENI ORGANIZMI (GSO) v Tamara Urbančič ••••• enetsko onesnaženje je nekaj vj povsem drugega kot kemično onesnaženje, ki smo ga po svoji neumnosti povzročili v za-dnjih 50 letih. Kemikalije se namreč ne razmnožujejo same. In tudi še tako veliko kemično onesnaženje s sčasoma zmanjša. Pri genskem onesnaženju pa je ravno obratno, saj se DNA teoretično lahko razmnožuje sama. (iz filma: Življenje uhaja izpod nadzora) V letu 2007 je bilo z GSO posejanih 114 milijonov hektarov zemljišč na svetu, od tega 98% v ZDA, Argentini in Kanadi. V EU je bilo I. 2007 z GS koruzo posejanih le 11-0.000 ha od tega polovica v Španiji. Gojenje GS koruze (ime: MON 810) je dovoljeno tudi v Sloveniji. Kaj so geni in kaj je genska tehnologija? Osnovna enota dednosti je gen, droben del molekule DNK, ki je nosilka dedne informacije in se nahaja v vsaki celici. Geni so delčki kromosomov, ki se nahajajo v verigi DNK znotraj celice. Zaporedje vseh genov imenujemo genom. Genomi preprostejših organizmov vsebujejo nekaj tisoč različnih genov, človekov genom pa naj bi jih vseboval nekje med 70.000 in 100.000. Gene sestavljajo različne kombinacije in zaporedja osnovnih gradnikov DNK - nukleotidov. Enostavno povedano: Človek se od bakterije razlikuje zaradi različnega zaporedja in različnega števila kombinacij enakih nukleotidov. Geni so odgovorni za nastanek beljakovin, ki gradijo živa bitja in tako določajo značilnosti vsakega živega organizma, ki se prenašajo iz roda v rod. DNK vseh živih bitij (od živali do bakterije ali rastline) je torej v osnovi iz enakih gradnikov. Genska tehnologija tako omogoča izolacijo genov ter nenaraven način njihovega kombiniranja in prenašanja na katerikoli organizem, ne glede na vrsto. Zato so Američani lahko prenesli podganji gen za rast v DNK solate: dobili so solato, ki hitreje zraste in dobiček seje povečal. Same tehnike prenosa genov pa še zdaleč niso natančne; z njimi namreč ni možno natančno določiti mesta, kamor se bo tuji gen vgradil in posledice so nepredvidljive. Moramo pa ločiti uporabo genskega inženiringa v kmetijstvu in prehrani od uporabe v medicini in farmaciji. Pri slednji je tveganje manjše, saj poteka genski inženiring v skrbno nadzorovanih zaprtih sistemih, problem pri kmetijstvu je, da imamo opravka s težko obvladljivimi odprtimi sistemi. Kaj je gensko spremenjen organizem (GSO)? Z razvojem biotehnologije so začeli v gene rastlinskih celic vnašati tudi gene različnih mikroorganizmov, bakterij, živali. Ta poseg v naravi ni mogoč, ker se med seboj oprašujejo in križajo samo rastline iste družine. Gensko spremenjen organizem je torej organizem, v katerega je z uporabo sodobnih metod biotehnologije vnesen gen za neko lastnost iz drugega orga- nizma. GSO danes uporabljamo predvsem v prehrambeni in farmacevtski industriji, v zadnjem času pa tudi v poljedelstvu. Nekaj primerov GSO rastlin: največkrat so gensko spremenjene: soja, koruza, bombaž in oljna repica, krompir in paradižnik. Vendar Američani zauživajo tudi veliko vrst gensko spremenjene zelenjave. Gensko spremenjene so tudi jablane, slive, tobak, prašiči, ribe, vinska trta, oljke, jagode, nageljni... res želite vedeti za vse? Krompir: Iz bakterije Bacillus thuringiensis (Bt), ki živi v prsti in proizvaja insekticid, prenesejo gen, ki je odgovoren za proizvodnjo strupa, v osnovno celico krompirja . Ko rastlina iz te celice zraste, vsaka (!) njena celica proizvaja strup proti žuželkam. Ko hrošč nekajkrat ugrizne v rastlino, pogine, zato ni potrebno uporabljati insekticidov proti hrošču, kar je cenovno ugodno. Glede uporabe gomoljev pa še ni dokazov ali so zdravi, kajti toksin obstaja tudi v celicah gomoljev. Največji absurd pa je, da so določeni hrošči že razvili odpornost in se veselo razmnožujejo naprej. Američani sami ugotavljajo, da bodo čez deset let spet morali uporabljati insekticide. Tokrat na GS krompirju. Torej bodo ljudje za uživali dva strupa namesto enega. Koruza: koruzna vešča in koruzni hrošč delata veliko škodo predvsem na poljih, kjer se iz leta v leto sadi le koruzo (monokultura). Škodo zaradi vešče in hrošča bi drastično omejili, če bi uporabljali kolobar. Vendar se Američanom bolj splača koruzo gensko spremeniti tako, da - podobno kot pri krompirju - vsadijo gen bakterije Bt, ki proizvaja strup, v DNK koruze. Tako vsaka celica koruze (tudi zrnje in cvetni prah) proizvaja strup proti škodljivcem in je celotna rastlina 10-00x bolj strupena, kot če bi bila škropljena z insekticidom. Z deli koruze pa se seveda hranijo tudi druge žuželke in poginjajo (npr. metulji monarhi, talni organizmi, polonice, vešče, celo pajki, katerih plen je živel na taki koruzi). Problem je tudi v tem, da se cvetni prah z novo genetsko zasnovo širi z vetrom na običajne koruzne rastline. Tako nastajajo nekakšni križanci, ki so grožnja ekološki pridelavi in semenski pridelavi. Ta koruza se pojavlja pod imenom MON 810 in je trenutno edina za gojenje dovoljena genetsko spremenjena rastlina v EU. Soja in oljna ogrščica: obe sta največkrat genetsko spremenjeni tako, da imata vgrajene gene na odpornost proti herbicidom. To pomeni naslednje: ko kmet poškropi njivo s totalnim herbicidom, tako uniči vse plevele in rastline, razen soje oz. oljne ogrščice, ki sta odporni. Na ta način si poenostavi delo, hrana pa ni nič bolj zdrava kot prej in okolje nič manj onesnaženo. Problem se spet pojavi, ko veter raznaša predvsem seme oljne ogrščice na druga polja, kjer ni zaželjena. Zaradi odpornosti na herbicide je neuničljiva in se veselo razmnožuje in širi kot najbolj trdovraten plevel. Olje GS oljne ogrščice se najpogosteje uporablja za predelavo v margarino in njegova uporaba v prehrani v EU je dovoljena. Prašiči, ki so jim vsadili gen za posebne rastne hormone (da bi hitreje pridobivali na teži), obolevajo za sklepno revmo, zato so te poskuse ustavili. Z genom, ki izloča poseben rastni hormon, lahko lososi in postrvi zrastejo štirikrat hitreje. Vendar so ljudje zaradi nezaupanja v takšno hrano preprečili gojenje teh rib. Tako imenovane transgene živali zaenkrat redijo le v znanstvene namene. GS rastline kmetom doslej niso prinesle vidnih koristi in tudi dobiček za kmeta ni nič večji. Če morda prihrani pri določenih stroških, pa so semena in škropiva toliko dražja. Večina okoljskih in tehnoloških težav pa ostaja enaka. Obljube višjih pridelkov in manjše porabe pesticidov se niso uresničile. Še vedno ne obstaja nobena komercialna GS rastlina, ki bi imela višji pridelek, bila odporna na sušo ali slanost. Za slovenske kmete bo konkurenčna prednost v tem, če jim bo potrošnik lahko zaupal, da GSO ne bodo uporabljali. Kajti, več kot potrošniki vedo o GSO, bolj se želijo izogniti GS živilom. GSO in okolje GS rastline lahko s cvetnim prahom kontaminirajo običajne rastline na velike razdalje. Širitev gensko spremenjenih Bt - hibridov koruze (v Sloveniji dovoljena uporaba GS koruze MON 810) pomeni nevarnost kopičenja Bt-toksina v okolju. Mnoge GS rastline imajo vgrajen gen »terminator«, kar pomeni, da seme nove GS rastline ni več kaljivo. Kmetje so tako postali odvisni od multinacionalk, širitev takih genov v okolje (npr. s cvetnim prahom), pa ima lahko nepredvidljive posledice za ekosistem. Zadnje raziskave kažejo celo, da gensko spremenjene gojene rastline prepuščajo toksine iz korenin v zemljo. S tem škodijo talnim organizmom in porušijo naravno ravnovesje. Uradni podatki glavnih držav pridelovalk ZDA, Brazilije in Argentine potrjujejo, da se z gojenjem GS rastlin poraba pesticidov povečuje, vključno z rabo strupenih kemikalij, ki so v nekaterih evropskih državah prepovedane. Zakaj je veliko ljudi, tudi strokovnjakov, proti uporabi GSO v kmetijstvu in prehrani? • Ker jih skrbijo nepredvidljivi stranski učinki, ki jih lahko ima prenašanje genov iz enega organizma na drugega (predvsem možnost alergijskih reakcij zaradi sinteze novih beljakovin, ki jih telo ne prepozna). • Ker so gensko spremenjeni organizmi nekaj, kar v naravi ni možno. • Ker se gensko spremenjene rastline razmnožujejo med seboj in oplojujejo tudi običajne rastline, s tem pa je ogroženo semenarstvo in ekološko kmetovanje. • Ker so ti procesi neobvladljivi, saj cvetni prah in semena veter raznaša kilometre daleč. • Ker škodljivi učinki GSO na človeka niso raziskani! • Ker imajo od GSO koristi samo in izključno proizvajalci GSO, kmetje in potrošniki nimamo nikakršnih koristi. • Ker se človek ne bi smel igrati Boga. Ali zauživamo hrano z GSO? Po pravilih mora biti gensko spremenjena hrana označena. Vendar ni potrebno označevati vsebnost aditivov iz GS rastlin. Tako je npr. soja lecitin v čokoladi lahko narejen iz GS soje, pa tega ne vemo. Prav tako lahko pecivo in omake izdelujejo iz GS soje. Pri juhah, omakah in picah pogosto uporabljajo GS paradižnik. Margarina je lahko narejena iz olja GS ogrščice.... Posredno GS hrano zauživamo tudi preko mesa, mlečnih izdelkov in jajc. Naša zakonodaja namreč dovoljuje, da se GSO uporabljajo v prehrani živali, proizvodov živalskega porekla pa ni treba označevati. Tako slovenske mešalnice krmil uporabljajo predvsem GS sojo, kajti ta predstavlja skoraj celotno svetovno proizvodnjo soje. Tudi encimi, ki se uporabljajo v živilih kot pomožna tehnološka sredstva pri proizvodnji kruha, žganja, piva, sadnih sokov, sira, majoneze ..., so izdelani s pomočjo genskega inže- niringa (60% encimov). Nekateri v tem vidijo nove, skrivne povzročitelje alergij. GSO in zdravje Tega, kako uživanje GS rastlin učinkuje na človeško zdravje, ne preverjajo nikjer na svetu! Znanstvene raziskave o dolgoročnih učinkih GS na zdravje ljudi niso bile opravljene, opravljenih pa je bilo nekaj raziskav na živalih. Avstrijci so ugotovili, da imajo miši hranjene z GS koruzo manj potomcev. Prav tako so miši hranjene z GS grahom (odpornim proti graharju in herbicidu) zbolele za vnetnimi bolezni mi dihal, zato so v Avstraliji prekinili raziskovalno delo z GS grahom. V Angliji so v letu 1995 začeli raziskave vpliva GS rastlin na živali. Raziskovalec dr. Arpad Pusztai ugotovil, da krompir z genom zvončka pri poskusnih podganah povzroča oslabljen imunski sistem. Izjavil je, da GS krompirja ne bi za užival, ker je zdravju nevaren. Zato je dobil javno priznanje in hkrati odpoved v službi. Podobno se je zgodilo še vrsti znanstvenikov. Zakaj takšna gonja, če gre za »popolnoma varno« hrano? Dejstvo je, da seje v obdobju 10 let proizvodnje GS rastlin, število alergij podvojilo. Alergije izzivajo nove tehnične beljakovine, ki so telesu tuje in nikoli niso obstajale v verigah prehranjevanja. Še hujši je nenehni porast imunosti na antibiotike, pri čemer GS hrana igra veliko vlogo. Dr. Stanley Evven je objavil rezultate, da prehrana z GS hrano povzroča na poskusnih živalih poškodbe na vitalnih organih: želodcu, ledvicah, vranici, ščitnici in možganih. S tem je podprl dr. Arpa-da Pusztaija. V letu 1999 te raziskave je podprlo še 22 znanstvenikov in zahtevalo javno objavo rezultatov. Kako nepredvidljivo je prenašanje genov pokaže naslednji primer: v GS krompir so vnesli gen lešnika, tako da je oblikoval GNA lektin, ki ima insekticidni učinek. Sam lektin iz lešnika sesalcem ni škodljiv, večje količine lektina izGS krompirja pa so za sesalce toksične, zato predvidevajo, da je ob prenosu DNK prišlo do sprememb v GS krompirju. Vnos tujih genov v kmetijske rastline lahko povzroči pojav novih strupenih snovi ali nevarno koncentracijo sicer nenevarnih snovi, ki jih najdemo tudi v poljščinah, pridelanih na klasičen način! Kdo ima koristi od GSO? Izključno samo proizvajalke GSO. Največja med njimi je ameriška družba Monsanto (90% tržni delež), ostale so: BASF, Bayer, Syn-genta. Syngenta je sicer švicarsko farmacevtsko podjetje, vendar Švi- NE PREZRITE - KMETIJSTVO 27. februar 2009 9 kmetijstvu in prehrani ca ni nikoli dovolila uporabe GSO niti v kmetijstvu, niti v prehrani. Syngenta je tudi proizvajalka zelo strupenega pesticida Atrazina, ki ni bil v Švici nikoli dovoljen! Švicarji že vedo zakaj! Običajna praksa je, da korporacije razvijejo GS rastline, ki so odporne na herbicid, ki ga tudi same proizvajajo. Patentirano imajo vse: seme, rastline in njihovo potomstvo ter pesticide, brez katerih GS rastline ne uspevajo. Kmet ne more več sam odločati niti o prodaji pridelka. Samo 1% genskih sprememb je bilo doslej usmerjenih v doseganje značilnosti, ki bi potrošniku prinesla koristi (npr. boljša ali bolj uravnotežena hranilna vrednost pridelkov). Gensko spremenjeni organizmi od ZDA preko EU do Ilirske Bistrice To izjavo je podpisalo že 79 slovenskih občin, med njimi: Cerknica 28.6.07, Koper 19.7.07, Sežana 27.9.07, Postojna 16.10.07, Hrpelje-Kozina 18.10.07, Pivka 2.4.08... občina Ilirska Bistrica izjave do danes, ko pišem ta članek (16.2.2009) še NI podpisala. ZDA je največja pridelovalka GS rastlin v kmetijstvu in pridela več kot polovico svetovnih GS poljščin. Ameriška družba Monsanto je največji svetovni pridelovalec GS semen. Hkrati trži pesticid Roun-dup, ki se prodaja skupaj s semeni. Prihodki podjetja naj bi se od leta 2007 do 2010 zvišali z 8,6 na 14,9 milijarde dolarjev! Zaradi tolikšnih dobičkov skušajo čim več držav in kmetov prepričati v gojenje GS rastlin. Tako so v Argentini pred nekaj leti prepričali kmete naj kupujejo njihovo seme GS soje. Ker je seme zelo drago in ker k temu semenu sodijo specifični pesticidi, ki so tudi zelo dragi, so morali kmetje najeti kredite. Pridelek soje ni bil nič več- ji, je pa cena močno padla, saj največji kupec soje (Japonska) ni hotel kupiti GS soje. Zaradi padca cene kmetje niso mogli vrniti kreditov in so izgubili cele kmetije. Po ocenah je stradalo 40.000 argentinskih otrok. Evropska unija seje dolgo upirala gojenju GS rastlin, a je v letu 2004 evropska komisija pod pritiskom svetovne trgovinske organizacije nazadnje le popustila in umaknila prepoved pridelovanja GS kmetijskih rastlin (in z njo Slovenija kot del EU). Uveljavila je zakonodajo, ki omogoča pridelovanje GS rastlin. Vendar je v Evropi (v nasprotju z ZDA) še vedno obvezno označevanje živil, ki so izdelana iz GS rastlin. Švica, ki pa ni podvržena EU politiki, neomajno vztraja pri prepovedi GSO v kmetijstvu in prehrani in je za obdobje 5 let prepovedala celo uvoz GS hrane. V Evropski uniji je trenutno dovoljeno gojiti le eno rastlino - koruzo MON 810, ostale gensko spremenjene rastline pa poskusno pridelujejo v večini članic EU. Skupno ima 24 GSO dovoljenje za uporabo kot živilo ali krma. Zakonodajo za gojenje GS rastlin lahko države članice EU sprejmejo same, vendar pa ZDA preko veleposlaništev pritiskajo na države za širitev gojenja GSO rastlin. Tudi v Sloveniji je ameriško veleposlaništvo že organiziralo posvet in reklamiranje GSO. Hkrati se po Evropi vrstijo protesti potrošniških in okoljevarstvenih organizacij proti GSO. V Evropi so že razglasili cone brez GS rastlin in hrane v več kot 160 regijah, 3500 mestih in občinah ter na deset tisoč kmetijah. Francija je z gojenjem GS rastlin prenehala v letu 2008. Po uradnih podatkih v Sloveniji doslej še ni bilo komercialne pridelave GS rastlin. Vendar pa kmetje - z izjemo ekoloških kmetij - živali krmijo zlasti z GS sojo. Slovenija je zaradi razdrobljene kmetijske strukture in razmeroma ohranjene narave še posebej neprimerna za gojenje GS rastlin, saj veter in žuželke cvetni prah GS rastlin prenašajo kilometre daleč. Slovensko ministrstvo za okolje je bilo v letih 2006-2008 že večkrat pozvano, naj uvede moratorij za gojenje koruze MON 810, vendar tega ni storilo. Kljub mnogim nasprotovanjem so se poslanci odločili, da bodo v letošnjem letu po nujnem postopku sprejeli zakon o soobstoju GS rastlin z drugimi kmetijskimi rastlinami. Predlog zakona govori tudi o vprašanju odškodnin v primeru nenamernega mešanja tovrstnih rastlin z drugimi rastlinami. Predlagani sta dve različici: oblikovanje odškodninskega sklada ali izplačilo prek proračunske postavke. To pomeni, da bodo kmetje lahko sejali GS rastline, vendar bodo npr. ekološki kmetje v primeru prenosa GS peloda (npr. koruze) na ekološko poljščino, dobili odškodnino, saj njihov pridelek ne bo ekološki. Domiselno, ni kaj! Sprašujem se, čemu sploh ta zakon, saj GS rastline sploh niso prinesle takšnega uspeha kot so pričakovali - razen Monsantu. Inštitut za trajnostni razvoj je aprila 2007 vsem občinam poslal dopis o GSO in v podpis izjavo, s katero se občina zavezuje, da na svojih zemljiščih ne bo dovolila gojenja GSO ter da bo spodbujala ostale lastnike zemljišč, kmete in politike proti gojenju GSO rastlin. To izjavo je podpisalo že 79 slovenskih občin, med njimi: Cerknica dne 28.6.07, Koper dne 19.7.07, Sežana dne 27.9.07, Postojna dne 16.10.07, Hrpelje-Kozina dne 18.10.07, Pivka dne 2.4.08... občina Ilirska Bistrica izjave do danes, ko pišem ta članek (16.2.2009) še NI podpisala. Bo pa izjava v obravnavi na naslednjem občinskem svetu. Sama vidim razvoj bistriškega kmetijstva v smeri čim bolj zdrave, neoporečne hrane. Zato, ker je tako čiste zemlje in vode, kot jo je najti v Ilirski Bistrici, v Evropi vse manj in bo slej ko prej zelo iskana. Sosednje občine se tega zavedajo! Ne zapackajmo svojega okolja! Kako vem, da živila niso gensko spremenjena? Hrana, ki vsebuje več kot 0,9% GSO, mora biti po zakonu označena. Izjema so aditivi, npr. soja lecitin v čokoladi, kijih ni treba označiti. Pri izdelkih živalskega izvora (mleko, meso, jajca...), ni potrebno označiti, ali so bile živali krmljene z GSO. Kontrolira se le, ali so označene vsebnosti GSO v izdelkih, in to takrat, ko so le-ti običajno že na policah v trgovini. Sama dvomim v razne kontrole in nadzore običajne hrane, ker je ob tolikšnem številu pridelkov in izdelkov ter uvoza skoraj nemogoče imeti vso hrano pod nadzo- rom. Zaupam pa ekološki kontroli živil, ker so tovrstne kontrole redne pri vsakem proizvajalcu ekološke hrane tako v Sloveniji kot tudi v tujini. Ekološka pridelava zajema tudi kontrolo na prisotnost GSO, saj v ekološkem kmetijstvu GSO niso dovoljeni. Če pri kmetu najdejo GSO, pesticide ali umetna gnojila, tako v pridelkih kot tudi na kmetiji sami, mu nemudoma odvzamejo certifikat in se z ekološko pridelavo ne more več ukvarjati. Tudi ekološke kokoši, prašiči in ostale ekološke živali ne smejo zauživati hrane, ki ni bila pridelana na ekološki način. Kdaj bomo začeli tako kontrolirati hrano naših otrok? Kaj lahko naredimo sami? Kdor ima možnost in voljo, naj si čim več hrane pridela doma. Tudi čejevtrgovini hrana cenejša in bolj pri roki. Doma pridelana hrana bo zagotovo bolj zdrava, okusna in hranilna. Kdor pa nima te možnosti, naj izbira ekološka živila, živila brez oznake »gensko spremenjena« ali pa kupuje pri bližnjem kmetu, ki ga pozna in mu zaupa. Pomembno je, da se informiramo in podvomimo o hrani, dodatkih in reklamah, ki nam jih dnevno vsiljujejo veliki proizvajalci. V današnjem času prav nikomur ni mar ali bomo zboleli ali ne, pomemben je le dobiček. Velike farmacevtske družbe proizvajajo velike količine pesticidov od katerih ljudje zbolevajo, nato pa jim prodajajo zdravila. Tako dvakrat zaslužijo. Samo Bayer je v lanskem letu prodal v Sloveniji za 20,4 mio EUR pesticidov! (Kmečki Glas, 21.1.09) Seveda Bayer prodaja tudi zdravila. In GSO. Na spletni strani inštituta za trajnostni razvoj (www.itr.si) lahko najdete povezavo za ogled filma Življenje uhaja izpod nadzora, ki nazorno prikazuje posledice uvajanja GSO. Prikazan je vpliv GSO na kmete in biotsko raznovrstnost ter učinek GSO na okolje. Zaključek V zgodovini človeštva je propadlo že veliko uspešnih civilizacij - tudi zaradi uničevanja okolja na prostoru, kjer so živele. Očitno se iz zgodovine nismo naučili nič. Pomembno je le, da imajo elitni posamezniki ogromne zaslužke na račun navadnih ljudi. Nedopustno pa je, da kujejo dobičke tudi na račun zdravja otrok! Otroci naj bi bili naše največje bogastvo. Kako, če pa jih hranimo s hrano, ki jo niti ekološki prašiči ne smejo zauživati! Naslednjič: Aditivi v kruhu. Viri: Inštitut za trajnostni razvoj: www.itr.si, Zveza potrošnikov Slovenije, knjiga Gensko spremenjena hrana založbe Didakta, www.umanotera.org, revija Bio-daršt.3/2006, Kmečki glas št.7/20-09 Nova postaja na reki Reki www.park-skocjanske-jame.si /~\ b svetovnem dnevu mokrišč, V./2. februarja 2009 sta v Škocjanu minister za okolje in prostor Karl Erjavec in generalni direktor Agencije RS za okolje dr. Silvo Žle-bir odprla novo avtomatsko vodomerno postajo na reki Reki. Vodomerna postaja Škocjan je ena izmed 45 avtomatskih vodomernih postaj, s katerih se posredujejo podatki v omrežje Agencije RS za okolje v realnem času. Posredujejo se podatki o gladini in temperaturi vode v razmaku 10 minut. Spremljanje hidroloških parametrov in proučevanje hidroloških režimov je postalo v zadnjih letih, ko so pogostosti poplavnih in sušnih dogodkov kot posledica podnebnih sprememb vedno bolj opazne, vse bolj aktualno. Analiza trendov hidroloških parametrov nam za porečje Reke izkazuje .upadanje srednjih letnih pretokov, kar nas še dodatno navaja k skrbi za količinsko in kakovostno stanje Reke, zlasti v sušnih mesecih leta. Hidrološka študija porečja Reke, ki jo pripravljamo na Agenciji RS za okolje, bo gotovo pripomogla tudi k lažjemu odločanju pri gospodarjenju z vodo in vodnimi viri. Vodomerna postaja Škocjan pa bo ponovno pripomogla k ugotavljanju hidroloških značilnosti Reke v njenem ponornem delu, preden preide v podzemno vodo Krasa. Podatki o pretoku Reke z nove vodomerne postaje Škocjan pred Mahorčičevo jamo bodo podlaga količinski oceni zatekanja Reke v kraški vodonosnik, ko ta priteče iz slabo prepustnega Hišnega območja na razpokan in zakrasel apnenec in podlaga količinski oceni površinskega toka Reke v sistem Škocjanskih jam. Meritve na vodomerni postaji Škocjan bodo velikega referenčnega pomena za spremljanje naravnega hidrološkega režima Reke, sedanjega sistema bogatenja Reke iz akumulacij Klivnik in Mola ter načrtovanje morebitnih novih regionalnih vodooskrbnih sistemov. Z vodomerno postajo Škocjan Park Škocjanske jame pridobiva referenčne podatke o ohranjanju površinskega dela napajanja Unescove svetovne dediščine v Sloveniji. ■SPI ZZj/sij a- _ ^ y. V:--:W^;: : ■.' ' / - -'1^. »: • H . 27. februar 2009 NE PREZRITE - IZ NAŠE KULTURNE DEDIŠČINE /Z ZAPUŠČINE WMM Vili Gombač • Josipa Nadoslava Potepana-Skrljovega, župana Doljnega Zemna in Jablaniškega Nadžupana ( 1848 -1893) V današnji številki časopisa predstavljamo nadaljevanje Pote-panovihzapisov o kmetovanju za mesec FEBRUAR oziroma SVEČAN, kot je drugo staro slovensko ime za ta mesec. Zapisi vsebujejo njegove napotke za vsa dela in priprave na kmetiji, ki naj se opravijo v tem mesecu ( iz koledarja SvJeronima 1874). Ker je bil v svojem delovanju prisoten na različnih področjih, bom v nadaljevanjih osvetlil njegovo delo pri županovanju in pomenu za domačo vas Dolnji Zemon in širšo oko- Celo cesar FrancJosip I. je prispeval 250 goldinarjev lico. Že v prešnji številki sem omenil njegovo zavzemanje za Kranjsko kmetijsko šolo, ki so jo kot prvo tako šolo odprli leta 1888 v Novem Mestu ( Kmetijska šola GRM). Zavedal seje koliko je pomebno znanje in da otroci redno obiskujejo šolo, zato je bil eden glavnih pobudnikov za zgraditev šolskega po-slopjana Dolnjem Zemnu . Šolo so svečano odprli v letu 1878 . Šolsko poslopje je stalo 1600 goldinarjev - nekaj denarja je zbral z davki, 700 goldinarjev pa je prispeval deželni šolski odbor. S svojim ugledom je dosegel, da je celo cesar (njegovo veličanstvo) Franc Josip I. prispeval 250 goldinarjev. Šolo je v prvem letu obiskovalo 156 otrok, 82 dečkov in 74 deklic . V prvih letih so v šoli poučevali priznani učitelji -gospodi Maks Merk, Jernej Kos in Josip Ramrot, kot pomožni učitelji pa g. Franjo Zaman, Josip Kostanjevec in Andrej Lah. Šolo so obiskova- 1 y - a - - / zf V . « * ^ >7v V yzŽ^L*' z^e Ar JI'd AOs/sP'' KOT UMEN POSESTNIK IN KMETOVALEC JE PREBIRAL VSO DOSTOPNO LITERATURO O NOVOSTIH V KMETIJSTVU IN PRAVILNEM DELU NA KMETIJI. ZATO SI JE V KOLEDAR ZA VSAK MESEC POSEBEJ ZAPISAL VSA OPRAVILA, KI JIH JE POTREBNO OPRAVITI V HIŠI IN DVORU,HLEVU, NA POLJU in TRAVNIKIH,NA VRTU,V ČEBELNJAKU (bučelnjaku), V VINOGRADU, V SADOVNJAKU ,V GOZDU in VSE O LOVU . li tudi otroci iz sosednjih vasi. Prav šole na Doljnem Zemnu spodnje gotovo pa je nam najbolj poznana dve slikice iz začetka 20.stoletja. učenka te šole pesnica Maksa Samsa . Naj bodo v spomin na zlate čase Lep pozdrav do prihodnjič Saluti da SEemon di Soito La Scuola NE PREZRITE - REKA REKA 27. februar 2009 11 Poplavljanje reke Reke -»Vj Ike Uvode« Ado Barbiš, dipl ing str..... N lekaj let praktično od 2004 -IN do decembra 2008 smo občani pozabili na podivjano reko, katera se ob razlitju po svoji muhavosti dotakne vsakega in vsakemu naredi večjo ali manjšo škodo, za katero so lahko dolgoletne posledice. Reka Reka je poplavljala že v preteklosti. Kot primer velike stoletne vode je vklesana oznaka na objektu mlina v Kraju Pila na Topol-cu z letnico 1917. Leta 1992 reka postavila nov rekord in sicer kar dobrih 10 cm višje. V decembru 2008 ji je do rekordne vrednosti manjkalo cca 30 cm, v februarju 2009 pa le nekaj cm. Nekaj o reki Reki in njenih pritokih • Reka Reka, tudi Notranjska reka, je največja slovenska reka ponikalnica. Izvira na nadmorski višini 720 m, na južni strani pobočja Snežnika na Hrvaškem v kraju Dleto, kot potok, ki se na svoji poti do izliva v Jadransko morje. Na svoji poti od izvira si dodatno opomore z velikimi količinami vode iz številnih potokov. Teče skozi kraje Zabiče, Kuteževo, Trpče, Jablanica, Vrbica, Vrbov, Jasen Koseze, Ilirska Bistrica, Topole, Mereče, Smrje, Dolnja in Gornja Bitnja Prem, Ribnica Buje, Vreme in Škofije do Škocjana, kjer ponikne v Mohorčičevo jamo v Škocjanskih jamah. Povezuje tri države Hrvatsko, Slovenijo, Italijo. Njena struga se vije skozi občino II Bistrica, Pivka in Divača (Slovenija). • 33 km dolg podzemni tok Reke je moč videti še v Kačni jami in La-bodnici, ponovno pa pride na površje v izviru reke Timave blizu kraja Štivan v občini Devin - Nabrežina v Italiji. Površinski tok reke Reke meri 54 km, porečje pa obsega približno 365 km2. Pritoki reke Reke: levi pritoki: Zala Zlebina • Bran-šček • Ivanšček • Molja • Posrtev (s pritokom Gnojevec) • Brejščkov potok • Potok * Brški žleb • Pa dež • Sušica desni pritoki: Kolaški potok • Malinšček • Sevšček • Postenjšek • Merejski potok • Šentovnik • Ratov-ski žleb • Jermenščica • Mrzlek s pritokom Sušica Reka Bistrica Bistrica je najmočnejši pritokVe-like vode. Na stiku apnenca in fliša je nastal značilen zatrep s prepadnimi stenami, majhnimi melišči in obrhom Bistrice, najmočnejšim kra-škim izvirom v porečju Velike vode. Ob srednji in visoki vodi izvira Bistrica tudi višje v jami, od koder pada v manjšem slapu. Mestno jedro Ilirske Bistrice je nastalo tik ob vodi, tako da je rečica kot ulica speljana med hišami. V strugi so še vidni ostanki vodnih koles in drugih pogonskih naprav, saj je Bistrica gnala nekdaj številne mline in žage. Potok Sušeč V starem delu mesta, Guranji kraj, je skrita stezica, ki vodi k slapu Sušeč. Sušeč je kraški izvir v apniških stenah, pada v skočilnikih in manjših slapovih. Pojavi se le ob večjih deževjih, medtem ko v sušnem ob- ■ Obvladovanje nevarnosti poplav je namenjeno zmanjševanju verjetnosti in škodljivih učinkov poplav. dobju presahne. Ko je vode dovolj, se iz strme stene zliva vodna pahljača enega najlepših slapov, zelena podlaga maha in belina razpenjene vode pa mu dajeta posebno milino. Njegovo posebnost še bolj poudari redka pojavnost. Vzroki in razlogi poplavljanje reke Reke • Poplavljanje rek nastopi, kadar naravni ali umetni drenažni sistemi niso kos količini vode, ki nastane ob velikih padavinah, ob hitrem topljenju velike količine snega, zaradi zasipanja struge L+ D, zaradi neurejanja struge, zaradi premalo strokovnih in nepremišljenih posegov ali kadar odpovejo obrambe pred poplavami. • za plemenitenje vode reke Reke sta bila v preteklosti zgrajena dva jezera, v primeru izpusta se nivo v kraju pila dvigne cca 1/2m, v primeru zelo velikih vod se zapornice jezu dvignejo zaradi varnostnih razmer. • nepremišljene regulacije reke Reke v gornjem toku, v prejšnjih letih, učinkovita regulacija bi morala potekati o Vremske doline proti Zabičam, • dva velika nasipa pri tovarni Lesonit, • iz-gradnja mostu v kraju Rečica z doti a t n i m i kolonami, • golosek v Dletu, • regulacija struge Koseze, Zabovca, • komasacijska dela na parcelah iz vasi Jasen proti Zabičam, • zaraščenost v Lojeh na Topol-cu, • vpliv nasipa in izpusta iz KČN v reko Reko, • preusmeritev struge pri Posrt-vici in nanos naplavin v zadnjih 50 letih; po pričevanju očeta so naši predniki vsako leto ob nizkem vodostaju odstranili med 20 in 30m3 nanešenega materiala, • naravne ovire ob strugi in v strugi reke Reke (pri Posrtvici in Premskem mostu v sami strugi raste večja količina jelš in vrb, podrta drevesa), • zaraščenost ob strugi L+D najmanj 30 do 50 m v kraju Loj e, kjer so bile v preteklosti • obdelovalne površine, • večje število podrtih dreves, ki so v strugi ali so nagnjena nad njo v razdalji med 5 in 10 m Od Trnovška proti dolnji Bitnji, • nenadzorovano zasipanje z odpadnim izkopanim in gradbenim materialom Lin D dela struge vzdolž celotne struge, ki v kritičnih razmerah zmanjšuje pretočnost. • spremembe klimatskih razmer, Zaradi navedenih razlogov se je ob poplavljanju reka Reka razlila po površinah, kot še nikoli do sedaj. Človekovo ravnanje nesporno dokazuje, da ima iz leta v leto večje vplive na naravo. Izjemni vremenski dogodki ogrožajo življenja ljudi in premoženja. Vedno pa za seboj zapusti večjo ali manjšo materialno škodo. Poplavljanje rek se znatno razlikuje glede na obseg in trajanje. Pri velikih rekah, se poplave lahko pojavijo dolgo po deževju in lahko trajajo več dni, tednov ali celo mesecev. Po drugi strani pa so ne- nadne poplave navadno posledica čisto lokalnih, zelo močnih nalivov. Nenadne povodnji lahko povzročijo vsesplošno uničenje, zlasti če nastopijo istočasno kot drugi naravni pojavi, kot so drsenje blata. Nenadne povodnji so precej pogoste v Sredozemlju in na gorskih območjih; zlasti so nevarne ljudem, saj nastopijo naglo in brez opozorila. Nekaj predlogov za obvladovanje nevarnosti poplav Obvladovanje nevarnosti poplav je namenjeno zmanjševanju verjetnosti in škodljivih učinkov poplav. Glede na moje dosedanje izkušnje je najučinkovitejši pristop k izvedbi celostne študije obvladovanja nevarnosti poplav, ki vključuje naslednje dejavnike: • preprečevanje škode, ki jo povzročajo poplave, tako da se izogibamo gradnji hiš in industrije na sedanjih in bodočih poplavnih območjih; • prilagoditev bodočega razvoja nevarnostim poplavljanja • spodbujanje ustrezne rabe zemlje in ustrezne kmetijske in gozdarske prakse • varstvo: sprejetje strukturnih in nestrukturnih ukrepov za zmanjšanje verjetnosti poplav in/ali škodljivih učinkov poplav na določenih lokacijah; • pripravljenost: informiranje prebivalstva o nevarnostih poplav in kaj storiti v tem primeru; • ukrepi za primer nesreče: razvoj načrtov ukrepov za primer nesreče v primeru poplav; • vrnitev v prejšnje stanje in pridobljene izkušnje: čim hitrejša vrnitev v normalne pogoje in ublažitev socialnih in ekonomskih vplivov na prizadeto prebivalstvo. ProDent zobna ambulanta dr. Surina Ilirska Bistrica Župančičeva 5 tel.: 05 7141 986 URNIK po., če.: 13h - 19h to., sr., Pe.: 8h - 13h Družinske skupine AL-ANON Skupnost svojcev in prijateljev alkoholikov Je pri vas doma problem alkohol in potrebujete anonimno in brezplačno pomoč? Pokličite avtomatski odzivnik 01 251 3000, GSM 041 590 789. Lahko obiščete tudi našo spletno stran: http://al-anon-drustvo.si ali nam pišete na e-naslov: alanon@email.si COMMERCE GRAFIČNE STORITVE IN TRGOVINA d.o.o. Bazoviška 40 6250 Ilirska Bistrica tel.: 05/71-00-320 fax: 05/71-41-124 radio capris dobra družba •^ostoVev* 12 27. februar 2009 NE PREZRITE - KULTURA Babilonski stolp Jožko Stegu M itro razvijajoče se svetovno I gospodarstvo zadnjih let je spominjalo na svetopisemsko zgodbo o zidanju mogočnega mesta in stolpa v Babelu, ki so se ga tamkajšnji podjetni ljudje odločili sezidati do neba, "da bi si naredili ime,"a ga niso uspeli dokončati; Bog naj bi jim pomešal jezike, da se niso mogli več sporazumevati, ter so se potem razkropili po svetu. Sedanjemu človeku pa je za dograditev stolpa zmanjkalo zidakov oziroma kupcev, ki bi pokupili vse, kar je nagrmadila njegova mogočna industrija. To pa v glavnem zaradi tega, ker je kapital na veliko začel služiti samemu sebi, se pravi dobičku in ne potrebam človeka, zaradi česar je prišlo do hitro naraščajočega nesorazmerja med ponudbo trga in kupno močjo prebivalstva, kar je pripeljalo do globoke gospodarske krize. Če bi se lastniki kapitala prej streznili od svoje pijanosti zaradi dobičkov in jih del namenili za plače svojih delavcev (bodočih kupcev), bi bila gospodarska rast sicer precej počasnejša, a posledice krize manj boleče in tudi krajše. Tako pa so se ob "popotresnem recesijskem valu," ki je iz Amerike obšel vso zemeljsko oblo, zamajali vsi svetovni finančni stolpi in mnogi celo porušili. Nihče od strokovnjakov si ne upa napovedati, koliko časa bo trajala kriza. Eno je že mogoče reči, in sicer, da je - če ne za vedno, pa vsaj za dlje časa - konec zlate dobe naše civilizacije, ki jo sicer bolj ogrožajo podnebne spremembe kot pa porušeni finančni trgi; le-te se da v določenem času sanirati, medtem ko se vremena ne da. Glede tega pa (predvsem glede izpustov toplogrednih plinov) človeštvo nikakor ne najde skupnega jezika, ker se je nerazviti svet naveličal biti večno reven in seje podal na tvegano pot hitre industrializacije svojih dežel. Zanje je glavni cilj čim prej rešiti se revščine in lakote, čemur so pripravljene žrtvovati tudi svoje okolje, od katerega, po pravici povedano, niso imele kake oprijemljive koristi, če jih ni moglo dostojno preživljati. Pri tem je treba dodati še visoko rodnost, ki gre navadno vštric z revščino, in novi zapleti so tu. V neki TV-oddaji sem zasledil osupljiv podatek, da bi človeštvo s tako visokim prirastkom prebivalstva, kot ga ima sedaj, in s tako ambicioznimi načrti, kot jih goji, potrebovalo pet planetov, če bi hoteli vse uresničiti. Ker vemo, da imamo na razpolago samo enega, se bomo morali na globalni ravni čim prej sporazumeti o še dopustnih vrednostih obremenitve našega skupnega ozračja in vode ter seveda to tudi upoštevati pri načrtovanju prihodnjega razvoja, sicer se bomo vsi skupaj podušili. Časa za premislek je vse manj. Poti tudi, ker smo se tokrat vsi znašli na isti barki, s katero vsi potonemo ali pa izplavamo v mirnejšo in svetlejšo prihodnost. Nobena država se ne more več iti svojih reševalnih ukrepov, ker je svetovno gospodarstvo danes tako med seboj preple- teno, da je postalo nerazdružljivo. Pri nas so začeli nekateri že skoraj na glas sanjati o zlatih starih časih socializma, ko smo vsi približno enako malo imeli, a bili skoraj vsi zaposleni. Pozabljajo, da tedaj tudi kapitalistični zahod skoraj ni poznal brezposelnosti in je na veliko uvažal delovno silo iz jugovzhodnih držav. Med njimi tudi številne naše delavce, predvsem iz Štajerske in Prekmurja, od katerih je precejšen del v tujini pričakal tudi penzijo in s svojimi deviznimi prihranki dolgo zalagal naše deviz vedno lačne banke. Dejstva so takšna, kot so, in nič ni zlato, čeprav se od blizu ali od daleč še tako sveti, dokler se tega s karati ne izmeri. Isto velja za družbene ureditve, ki so vse pomanjkljive in podvržene razpadanju, čeprav so si, kot recimo nacizem in tudi komunizem, obetale najmanj tisočletno vladanje. Kaj je od njihovih idej in sistemov ostalo, smo videli. Vsekakor pa se je pokazalo, da niso bile kos zakonitostim kolesja razvoja, ki se včasih zavrti drugače od pričakovane smeri - kot recimo sedaj, ko smo namesto v vzponu že na drugi strani vrha na poti k dnu. Upajmo, da ga bomo hitro prešli... Boh do prihodnjič NASI OBIČAJI Sveče za pevce Alenka Penko...... Od nekdaj je bila v Harijah navada, da so se na dan svečnice cerkvenim pevcem simbolično oddolžili s svečo. Običaj je za nekaj časa zamrl. Pred leti so ga ponovno izbrskali iz pozabe člani društva KETŠD Alojzij Mihelčič. Običaj je dobil nove razsežnosti, saj se ob tej priložnosti s svečo oddolžimo tudi drugim dobrotnikom. Za krasitev letošnjih sveč v letošnjem letu sta posebej zaslužni članici društva Jožica Zadnik in Suzana Vrh.Hvala tudi Srečku Sanaborju, ki je priskočil na pomoč. RECENZIJA__________ Misel o knjigi... PTIČJA PESEM, Zrna modrosti iz svetovnih verstev... Antony de Mello, tretja izdaja, Ljubljana 1990 (The Song of a Bird) Gujarat Sahitya Prakash, Anand, India, 1982 Prevod: Alenka Klemenc "Nihče ne more namesto tebe najti tvojega smisla. Niti učitelj ne." "Kako bi ti bilo všeč, če bi ti kdo ponudil sadje, pa bi ga prežvečil, preden bi ti ga dal?" Pravzaprav tako delajo mnoge živalske mamice svojim mladičem. Se mi pa zdi, da nam "ljudkom" (bi rekla moja draga Lana) to nekako ne bi šlo. Kdo od nas se že kdaj v svojem življenju ni vprašal, kdo je Bog? Ali je podoben kobilici? Zakaj ptica poje? Kdo sem? Zakaj živim? In podobne fore. Mene vseskozi zanima zgodba. Kot življenje. Kot kamen. Kot čudenje. Kot smisel. Vseksozi me spremljajo v življenju knjige. Nikoli nisem imela najboljše prijateljice. Ali najboljšega prijatelja. Vsi so ali bili prijatelji ali pač le znanci. Nekdo mi je bil oz. mi je bližje, drugi manj. Nekoga začutim, nekoga manj. Lahko pa rečem, da je knjiga zares moja najboljša prijateljica, odkar vem zase. In vsakdan se spomnim stavkov, ki sem jih srkala vase, sporočil, ki so mi jih nosile. Eden izmed njih je misel, da si harmoničen v sebi takrat, ko slišiš hojo kobilice v travi. Ali da si srečen takrat, ko namesto slabih misli, za sabo ali pred sabo mečeš rože. Da sreča pride k tebi, ko sediš in ne misliš na nič. V vsaki, čisto v vsaki knjigi iščem ali besedo, ali stavek, morda misel, sporočilo za moje življenje, za mojo bit."Ko pogledaš v drevo in vidiš drevo, drevesa v resnici ne vidiš. Ko pa pogledaš drevo in vidiš čudež, šele tedaj zares vidiš drevo."Saj to je tako jasno, Anthony. Pa je res? Omenjeno knjigico, pravi avtor, je napisal za ljudi vsakršnega prepričanja, religioznega ali nereligioznega. Tudi sam, kot katoliški duhovnik, trdi, da se včasih zaveda omejenosti in ozkosti cerkve, da pa se zaveda tudi tega, da ga je oblikovala in naredila tisto, kar je postal. V omenjeni knjigi, ki ste jo morda že prebrali mnogi, pa se mi vendarle zdi vredno pisati o njej, so zbrane budistične, krščanske, hasid-ske, ruske, kitajske, hindujske, sufijske, budistične-zen, starodavne in sodobne zgodbe, ki jih odlikuje posebna lastnost, kot pravi De Mello: v nas lahko spodbudijo duhovno rast. Zgodbo lahko preberete enkrat in vas vzradosti. Lahko jo preberete večkrat in o njej razmišljate. Jo primerjate s svojim življenjem. Poiščete v sebi, kar je dobro in kar bi bilo potrebno spremeniti. Lahko njeno vsebino pripovedujete in se delate pametni. Lahko ste tiho in jo v sebi premlevate in ste vseeno pametni. Lahko jo predajate naprej, jo po svoje predelate. Lahko ste tiho in poslušate, kaj vam ima sama povedati. Kakšna je njena globina. Kakšen je njen pomen onstran besed in razmišljanj. Lahko jo občutite. Zavohate. Lahko jo zatipate v srcu in osebno, duhovno rastete. Večini zgodb je dodana razlaga. Lahko jo vzamete kot svojo, lahko si jo razložite kot hočete. Ne zadovoljite se z razlago drugega, da vas ne omeji preveč. Ne iščite v zgodbah napak pri drugih, poiščite jih v sebi. Lahko jih berete po vrsti ali pa "naključno". Vsekakor: začutite globlji pomen. Pustite, da se v vas karkoli zgane in če je potrebno, da vas spremeni. V neki drugi knjigi je avtor zapisal, da še tako dejavno življenje, če hoče biti skladno in resnično ustvarjalno, mora uveljaviti svojo razsežnost sprejemanja. Sami smo tisti, ki življenje delamo ali dobro ali manj dobro. Če veliko naredimo iz sebe, črna postane bela in tišina lahko ne boli in otoško čudenje se lahko preseli v naše oči. V naše srce. Učitelj je lahko vsakdo. Lahko ste to sami sebi. Morda je v vas neskončno modrosti, ki še čaka, da jo odkrijete. Morda boste skozi zgodbo izvedeli, da je "najlepši jezik tisti, ki ga ne izgovorimo, in najlepše dejanje tisto, ki ga ne storimo, in najlepša sprememba tista, ki ni hotena". V omenjeni knjigi so zgodbe, skozi katere se zrcali modrost sveta. Morda odkrijete lastno resnico in seji po tihem in z nasmehom začudite. Naj vam omenim le eno, za pokušino. Rešitev po opičje:"Kaj pa vendar počneš?" sem rekel opici, ko sem videl, da je potegnila iz vode ribo in jo obesila na vejo bližnjega drevesa. "Rešila jo bom, da ne bo utonila" seje glasil odgovor. Nauk: kar je temu zdravilo, je onemu strup. Sonce, ki daje orlu vid, oslepi sovo. Naj se moje pisanje zaključi z mojo drobno zgodbo. Z drobno zahvalo vsem, ki ste povzročili v meni veliko srečo, spremembo v srcu in priznam, nekaj solz. Sreča ostaja, sprememba je večna, pravijo, solze pa so tu in tam. Z mano ste delili rojstvo rojstvo moje knjige. Morda nekomu prinese majhno modrost. Ali pet minut blaznosti. In če nič drugega - kakšno besedo, stavek, v kateri se najdete. Hvala vsem, ki ste bili, ste in boste. Hvala moji fami-Iji, čudoviti glasbeni skupini "Jst srn forti" in Silvotu, hvala Aleksandru, Mirjani, obema Helenama, Gjilten, Lei, Marjanu, Tomeksu, Igorju (in JSKD-ju), Milošu, občini, obema Andrejema, hvala vsem vsem, ki ste prišli na predstavitev in ki sem jih morda izpustila (nikakor tega ne delam namerno). Res. Iz srca. Večer je bil prekrasen. V meni bo za vedno. Tako kot vi. In želim vam iz srca vsaj toliko sreče, kot jo je bilo v meni tisti večer. Brez osladnosti. Iz vsega srca. Hvala in objem, Patricija NE PREZRITE - KULTURA 27. februar 2009 13 POEZIJA -J—_ Predstavitev pesniške zbirke Patricije Dodič-Patre Pet minut blaznosti RAZMIŠLJANJE Avtoritete Dimitrij Bonano•••• Qriznam, da zame pomenijo avtoritete pretežno tiste osebe, katerih I ugled izhaja iz moralnih vrednot, znanstvenih dosežkov, umetniških vrednosti in podobnega. Malo pa mi velja ugled, ki ga ima nekdo na podlagi denarja ali oblasti. V take reči sem vedno dvomil. Nikakor ne morem razumeti da imajo, recimo, pri nas še vedno veliko »težo« besede, ki jih plasirajo politiki, ki so na sceni že več kot 40 let. In nasproten primer: Le kdo se v Franciji še spomni nekdanjega francoskega predsednika Chiraca?! Malokdo, opravil je svoje in odšel v zgodovino. In po mojem je to demokracija, ne pa tisto kar živimo pri nas. Kako naj do naše demokracije oziroma do države s takšno demokracijo čutim neko spoštovanje, in seveda do tistih, ki nas vodijo? Pa si oglejmo, kako je s temi rečmi pri naših bogataših. Ne mislim razglabljati o načinu, kako so prišli do bogastva: neki z borznimi transakcijami, drugi s pomočjo države, pa z iznajdljivostjo in dobrimi poslovnimi potezami, neki pošteno, drugi ne. Če so se Hrvatje pokorili Tudjmanu in se sprijaznili z njegovo idejo, da bo Hrvatom vladalo 200 družin, se je podobno, le veliko bolj maskirano in z manj hrupa zgodilo pri nas. Kakorkoli že, bogataši niso posebno priljubljeni in v večini ne vzbujajo spoštovanja, prej strah, saj je veliko človeških usod odvisno prav od njih. V našem sistemu veliko stvari šepa in jih poskušamo popraviti na različne načine. Z donatorstvom, na primer. Spomnimo seTuša ali Šrota: koliko dobrih stvari sta prispevala za svoje mesto, ali našega Piama Pura in drugih naših podjetij ali Italijana Agnellija in njegovegalorina, ali Carnegyja v ZDA, morda Billa Gatesa, Sorosa ...Vsi so na različne načine pokazali veliko mero solidarnosti do okolja v katerem živijo in iz katerega so, nenazadnje, črpali svoje bogastvo. Ne bom zavlačeval, omenil bom nekaj naših uspešnežev in Jožko Stegu....... Se zbudiš neko jutro in imaš že sto sedem let. Prebiraš pesmi in si misliš: še ena stran. Stojiš le pet minut in požiraš stoletja. Nato srkneš malo zelenega čaja /.../ /.. ./prekrižaš roke na knjigi in samo za pet minut zamižiš. Odletiš v svojo oker savano. /.../ /.../Razbijaš štiri strani sveta. Narišeš mušice in zeleno jaso. Rdeči mak in potok in hiše. Narišeš človeka, zajebano maso, posilstva in vojne, zavist in pohlep./.../ /.../ Na mizi pustiš besedo mir. /.../ /.../Se sprašuješ, kako izprazniti praznino. Če je čas albatros, razprt v med-vrstico. /.../ /.../ Med strune dihaš drobne tišine. In ko hodiš tri korake naprej, tri nazaj, kje je čas? In zakaj z ogledalom pod brado lahko zgrmiš v nebo? Zadnja stran norosti/.../ Usoda nam spleta čudne mreže. /.../ X Z petek, 13. februarja, smo V pospremili v javnost prvorojeno pesniško zbirko naše sicer že kar nekaj časa tudi v širšem prostoru uveljavljene pesnice Patricije Dodič-Patre. Za spremembo se to ritualno dejanje ni odvijalo v knjižnici, ampak v lokalu nasproti nje (v gostilni Tomex), ki si ga je avtorica izbrala za predstavitev. Pa ne zato, ker bi imela kake predsodke do knjižnice, ampak zaradi domačnega ambienta, ki ga ta lokal nudi. In resje bil zelo primerna kulisa za dogajanje tistega večera. Tega pa je bilo veliko, kakor tudi občinstva, ki seje komaj »speštalo« noter. Najbolj glasni in tudi številčno zastopani sodelujoči so bili člani pivške glasbene skupine "Js sm forti," ki so nam za uvod in tudi vmes zaigrali ter zapeli nekaj znanih »komadov«. Na koncu pa je vodja skupine Silvo Čelhar na željo avtorice izrekel še nekaj besed, in sicer v šegavost zavitih trpkih resnic o pesništvu in pesnikih, ki jim že od Prešernovih časov sem nenehno sreča laže kot tudi javnost osle kaže, da pesnik še zmerom živi in umre brez d'narja kakor tudi brez javnega priznanja. Da pa je kljub temu to, kar počnejo pesniki in z njimi Patra, nekaj velikega in pomembnega, čeprav ni z mastnimi črkami zabeleženo v medijih. Citiral je verze Toneta Pavčka, ki pravi o človekovem poslanstvu: Na svetu si, da gledaš sonce, na svetu si, da greš za soncem, na svetu si, da sam si sonce in da s sveta odganjaš sence. Ob tem se je Patri zahvalil, ker nam pomaga odganjati sence s svojimi pesmimi. Sam bi k temu dodal še svojo misel, da niso pesniki tisti, ki vnašajo v svet sence in otožnost, ampak razmere in časi, v katerih se pesmi rodijo. Kjer so namreč sence, morata biti tudi luč in svetloba, ki jih zarisujeta. Meja med obojim pa je tistih nekaj trenutkov blaznosti (pot do sebe in resnice), o katerih nam govorijo Patrine pesmi. Jaz pravim tem prebliskom trenutki božanskega videnja Lepote, ki so dani pesniku ob »napadu« navdiha na stičišču svetlobe in teme. Zanj je pesnjenje hkrati slast in muka, plezanje v večno zasledovani, a nikoli osvojeni smeri Lepote, h kateri se neprestano vrača kot mesečnik in hodi čez njene nevarne previse ... Kako zgleda njegovo prebujanje v vsakdanjo resničnost, so v zaključni točki uradnega dela programa povedali oziroma zapeli glasbeniki s Kreslinovo pesmijo, ki se začne takole: "Sence so zginle, težko je zaspat, jutri pa z njimi moral bom vstat"... To vstajanje pa je ponovno odpravljanje v sivo steno dneva in iskanje obraza Lepote v vsem, kar nam pride nasproti. Knjiga je tematsko razdeljena na tri sklope. V prvem je Patrino splošno videnje življenja, drugi obsega erotiko, tretji pa socialno vsebino, v katero je vtkala vse, kar jo v odnosu z družbo prizadeva, tudi negativne oziroma temne plati medčloveških odnosov in življenja. Rdeča povezovalna nit vseh treh sklopov je po njenem ljubezen do življenja, brez katere so vse stvari, ki jih počnemo, mrtve. Še nekaj podatkov o sodelavcih, ki so se s Patro vred trudili pri nastajanju knjige. Za oblikovanje in prelom strani je poskrbel Marjan Krebelj, za lektoriranje Helena Pirih Rosa. Spremno besedo je prispeval Zoran Pevec, ilustracije Lea Benčič. Knjigo je izdalo Literarno društvo Ilirska Bistrica, izid pa je sofinancirala Občina Ilirska Bistrica; natisnila jo je tiskarna Mljač iz Divače. Dobite jo lahko v knjižnici Makse Samsa ali v knjigarni Kakež. Naj še povem, da so na predstavitvi poleg Igorja Štembergerja, vodje bistriške izpostave J SKD, ki je povezoval program in se pogovarjal z avtorico, sodelovali še Aleksander Borenovič, Mirjana Ujčič, Helena Strle in Gjilten Šali, ki so vsak prebrali po eno pesem, slednja prepesnjeno v albanski jezik. Za konec pa v avtoričinem imenu vabilo na še eno Patrino prireditev, in sicer odprtje razstave "Starešine,"ki bo v prostorih Občine Kozina, 13. marca, ob 18. uri. povedal kaj pričakujem od njih: Lesonit je v lasti industrialca, ki prihaja iz Italije. Že to, da je nekdo iz te države prišel k nam v takšni vlogi, je sporno: Bistrica in Brkini bodo še dolgo veljali za posebno občutljivo območje zaradi bremena zgodovine, izhajajočega iz zadnje svetovne vojne, pa naj si to priznamo ali ne. Zato predlagam, da se usedejo za F3 R M D.O.D. STUD R LJ PROSTORSKO URBANISTIČNO KRAJINSKO IN ARHITEKTURNO NAČRTOVANJE Vojkov drevored 2 625D Ilirska Bistrica TEL-: + + 3B6 (0)40 783 9 43 e-mail: iNRn@vPRasTonu.si v □ D IDEJE DD NAČRTA — ARHITEKTURA Izdelava vseh vrst projektov za pridobitev GRADBENEGA DOVOLJENJA IN Z NJIM POVEZANO SVETOVANJE URBANIZEM Izdelava prostorske in urbanistične dokumentacije TER STROKOVNIH PODLAG Zato je pred nami velik vprašaj o od- [j[Q govornosti in morali tistih, ki so to omogočili. Samemu lastniku tovarne ne morem zameriti odpuščanj delavcev, saj gre za nehuman proces, vendar običajen v zahodnem svetu. Zamerim pa mu, oziroma njegovemu tukajšnjemu direktorju, da se obnaša malodane kolonialistično: za potrebe Bistrice je do sedaj prispeval bore malo; menda za nogomet, čeprav se sliši, da je za svoj kraj v Furlaniji zelo radodaren ... Tudi v Banki Koper je novi vodja Italijan. Takoj je poudaril, da se intenzivno uči slovensko. Če namero uresničuje, ne vem. Je pa z izjavo pokazal spoštovanje do ljudi in okolja v katerem živi; naš direktor pa po nekaj letih še vedno za še tako nezahtevne pogovore potrebuje prevajalko. Pa še to: prava sramota je, da Lesonit okolico, še posebej prebivalce Rečice, še vedno zvočno onesnažuje ... Osebno menim, da tovarna v tem okolju nima kaj iskati. A to je že druga zgodba. Drugi uspešen poslovnež je Drago Simčič. Nekdanji član ZK je bil po pisanju časopisa Finance pred recesijo težak 24 milijonov evrov. Vsaj delček svojega bogastva je črpal iz Lesonita, kjer je bil zaposlen. Nedvomno inteligenten, kot ostali omenjeni, izhaja iz spoštovane družine in bi bilo pričakovati, da bo za svoj kraj storil kaj koristnega. Kolikor vem, do sedaj nič kaj omembe vrednega. Veliko bolj medijsko izpostavljen je Franc Lipolt, uspešen podjetnik, ki je kot fizična oseba bil po pisanju Financ pred recesijo lastnik daleč preko enega milijona evrov vrednih delnic v naši znani banki. Nekdanji direktor Lesonita in drugih podjetij, župan, član ZK je podpiral naš nogometni klub in kulturne dejavnosti. Glede na njegov potencial bi verjetno lahko napravil veliko več. Najslavnejši bogataš bistriškega rodu je Igor Štemberger, prvi mož lli-rike . Njegovo bogastvo merijo z nekaj sto milijoni evrov. Pred leti naj bi tu poskušal nekaj investirati, pa je baje prišlo do nesoglasja med njim in lokalno oblastjo. Če bi hotel za svoj kraj narediti koristnega (prav tako zase) seveda to ni opravičilo. Takih ljudi in podjetij, kot sem jih omenil zgoraj, je še veliko. Izgovor, da si bogastva še niso konsolidirali in da trpijo zaradi krize ne držijo. Zato predlagam, da se usedejo za mizo, privabijo še druge, in ustanovijo sklad. Če ne vedo, čemu bi služil, naj se obrnejo na lokalno oblast, morda na zdravstveni dom ... Možnosti in potreb je nešteto. Morda jim bom potem priznal, da so moralne avtoritete, pa ne samo jaz, z drugačnimi očmi jih bo gledalo še veliko ljudi ... Pa še to: Naj ne zahtevajo naše dosmrtne hvaležnosti, kakšnih medalj in pohval ali pa nazivov očetje naroda. Bilo bi zelo kičasto, časi pred nami pa resni. —\ ^7 -q PIŠITE NAM sneznik(a)kabelnet.net Področno finale Kuharica Marina 3. razred OŠ Jelšane, novinarji z mentorico N. Pirih To je naša kuharica Marina. Vsak dan nam pripravi malico in kosilo. Je prijazna in hiti, kar se le da. Vedno želi skuhati nekaj dobrega, mi pa včasih nismo zadovoljni. Takrat je kuharica Marina zelo žalostna. Toda kaj hočemo, ko pa smo tako izbirčni. Zelo smo jo pogrešali, ko je bila bolna. Takrat smo spoznali, da naša kuharica marina, pravzaprav od vseh kuharjev najboljše kuha. Najboljše kosilo je pomfri ali cmoki z marmelado. Novinarski krožek, OŠ Rudolfa Ukoviča Podgrad < Na osnovni šoli Rudolfa Ukoviča v Podgradu seje 27. januarja odvijalo področno finale v malem nogometu za dečke letnik 1994 in mlajše. V finalnih tekmah so se med seboj pomerile: Osnovna šola Košana, OŠ Ivana Cankarja izVrhnike, OŠ Notranjski odred in OŠ Rudolfa Ukoviča. Po izločilnih tekmah sta za tretje mesto zaigrali ekipi osnovne šole Košana in OŠ Notranjski odred iz Cerknice ( 6:5), za prvo mesto pa OŠ Rudolfa Ukoviča in Ivana Cankarja Vrhnika (3:1). brezplačen -12 urni tečaj osnove računalništva ©šola V GIMNAZIJI ILIRSKA BISTRICA PRITLIČJE, UČILNICA št. 5 tečaj je namenjen začetnikom prijave so možne vsak dan razen sobote od 15h do 19h Tel.: 711-11-14 Glede na zanimanje, bomo termine prilagodili po dogovoru Svoje znanje iz eko znanja pa lahko na spletni strani eko kviza preiz- Predavanje x veterinarke Urška Celin in Ines Šestan, 7. in 8. razred, OŠ Podgora Kuteževo ••••• \ /ponedeljek, 2. februarja, smo imeli pri izbirnem predmetu učite-V Ijice Vere Frank raziskujmo živa bitja v domači okolici predavanje o veterini. Prišla je gospa Maja Simonič, ki je po poklicu veterinarka, in nam na kratko'predstavila osnovne stvari, ki bi jih morali vedeti o živalih. Najprej nam je povedala, da se živali delijo na divje in domače. Domače so lahko hišni ljubljenčki ali pa živali za rejo; slednje so krave, koze, ovce, prašiči itd., pod hišne ljubljenčke pa spadajo mačke, psi, morski prašički, hrčki, zlate ribice ipd. Gospa Maja nas je poučila še o boleznih, ki jih lahko dobijo živali. Posebej nam je predstavila infekcijske in neinfekcijske bolezni. Pod prve spadajo bolezni, ki se jih človek lahko naleze, kot so npr. gliste, bolhe itd. Neinfekcijske bolezni pa so praske,vreznine ...-ne moremo se jih nalesti. Veterinarka Maja je še mlada, vendar zelo izkušena. Povedala je, da veterinarji ne zdravijo samo živali, skrbijo tako za njihovo kot tudi za človeško zdravje. Če ima žival bolhe ali gliste se jih lahko naleze tudi človek. Rekla je še, da ljudje, ki se vpišejo na veterino mislijo, da bodo le zdravili živali, vendar temu ni tako - delajo še veliko drugih stvari. Šolska ura je bila zelo zanimiva in poučna, vendar se je prehitro končala. x_ Po končanih tekmah je bil vrstni red takšen: Ekipa osnovne šole Rudolfa Ukoviča iz Podgrada se je uvrstila v četrtfinale državnega prvenstva. Vsem nogometašem in njihovemu trenerju g. Zdravku Kirnu iskreno čestitamo. Obiskal nas je lovec Rozi Prosen, 2. razred, OŠ Podgora Kuteževo. Qri pouku smo se pogovarjali o zimi. Otroci uživamo v zimskih radostih, veliko slabše pa se godi gozdnim i živalim. V ponedeljek 19.1.2009 je učiteljica povedala, da nas obišče skrivnostna oseba. Ni nam bilo težko ugotoviti, kdo nas bo obiskal, saj uganka, ki nam jo je zastavila, ni bila pretežka. Radovedno smo gledali proti vratom, skozi katera je prišel lovec Miro Uljan. Veliko nam je povedal o življenju gozdnih živali. Čeprav smo mislili, da lovci le streljajo živali, jim tudi pomagajo. Pokazal nam je pripomočke, s katerimi kličejo živali. Ogledali smo si fotografije, ki jih je lovec posnel pri opravljanju svoje službe. Nekatere živali smo videli prvič. Ker tudi sami radi skrbimo za ptice, smo se dogovorili, da ga bomo obiskali v njegovi lovski koči v Pa-dežnici. MESTO 1. 2. 3. 4. ŠOLA RUDOLFA UKOVIČA IVANA CANKARJA KOŠANA NOTRANJSKI ODRED ZM.-PO. 2:0 1 :1 1 :1 0:2 GOLI 6:1 6:7 10:10 5:9 Pripravljamo se na EKO KVIZ Učenci OŠ Dragotina Ketteja ••••• \ /letošnjem šolskem letu smo na OŠ Dragotina Ketteja prijavili na eko V kviz dve ekipi. Eko kviz je del projekta Ekošola kot način življenja. Učenke podrobneje spoznavajo tri področja varovanja okolja: - odpadki -energija - podnebne spremembe 27. februar 2009 IZ ŠOLSKI H KLOPI Učenci 3. razreda z učiteljico Romano Kompan............... \ /petek, 6. 2. 2009 smo učenci od 1. do 5. razreda, skupaj z učiteljica-V mi Vesno, Romano, Nives in Karmen imeli tehniški dan »Izdelajmo si glasbilo«. Najprej smo si ogledali CD o izdelavi ljudskih glasbil, nato pa smo se dela lotili še sami. Najprej smo si izdelali NUNALCO. Zanjo smo potrebovali trstiko, celofan, elastiko, rafijo in brusni papir. Na sredini trstike nam je učiteljica izdolbla luknjico za ustnik, mi pa smo vse dobro pobrusili. Nato smo eno stran cevi zaprli s celofanom in elastiko ter nunalco okra- sili z rafijo. Instrument je bil narejen in takoj smo ga preizkusili. Nunalco z obema rokama prisloniš k ustom in mrmraje poješ v luknjico. Melodija, ki jo poješ v glasbilo, ima brenčeč prizvok, zato smo v razredu uprizorili pravo avtomobilsko dirko. Le-te so se udeležile tudi učiteljice, tekmo pa je vodila učiteljica Nives Pirih. Zadovoljni in navdušeni nad nunalco, smo se lotili izdelovanja lončenega basa. Lončeni bas je bil nekoč zelo razširjen po Sloveniji. Mi smo ga izdelali iz kozarca. Čez odprtino smo napeli plastično vrečko za opno. V sredino opne na notranji strani, pa smo močno privezali paličico iz trstike. Na lončeni bas smo zaigrali tako, da smo ga postavili predse na mizo in drsali po paličici gor in dol. Roke pa smo si prej navlažili z vodo. Ob koncu pa smo si izdelali še brenkalo. Nad svojimi izdelki smo bili zelo navdušeni in veseli. Tehniški dan pa je dobil vrhunec ob koncu dne, ko sta našo šolo obiskala multiinštrumentalista Alojz Studen-Luj in Danijela Jerkovič. V besedi in zvoku sta nam predstavila bogato zbirko ljudskih glasbil iz različnih delov sveta. Predstavila sta nam široko paleto manj znanih in nepoznanih ljudskih glasbil: bina, šanaj, indijski banjo, ameriški banjo, harmonij, tarabuki, različne bobne, rainmaker, karatale, kraguljčke ... Ob koncu pa sta nas povabila, da smo se še sami preiskusili na igranju bobnov ter da smo predstavili še svoje inštumente. Naš dan smo zaključili s himno Žive naj vsi narodi in tako obeležili naš prihajajoči kulturni - Prešernov dan. Priprave na pust Učenci OŠ Dragotina Ketteja Na OŠ Dragotina Ketteja smo se nestrpno pripravljali na pust. Iz odpadnega materiala smo si izdelali kostume in klobuke. Izdelajmo si glasbilo 041/869 727 ^GRADBENIŠTVO SAFTIC I SAFTIČ ZDENKO s-p. JELŠANE 73, tel.05/788-55-98 j www.gradbenistvo-saftic.si Obisk sovrstnikov na Siciliji Mateja Kokošar, ravnateljica OŠ Toneta Tomšiča Knežak, Fotografije: Mateja Kokošar Z"\Š Toneta Tomšiča Knežak in Scuola media »F.Guglielmino« Acicatena sta izpeljali medkulturno izmenjavo učencev, kije potekala v okviru projekta "Od Etne do Krasa". Konec novembra 2008 je bil organiziran pripravljalni sestanek v Acicateni, mestu, ki leži ob Jonskem morju, s čudovitm pogledom na delujoči vulkan Etna. Na Sicilijo sta odpotovali Marjeta Marinčič, ki sodeluje s šolo kot zunanja sodelavka in ravnateljica Mateja Kokošar. Na gostiteljski šoli sta dogovorili vse potrebno za obisk učencev OŠ Knežak, ki je bil izveden od 30. januarja do 4. februarja 2009. V času od decembra 2008 do konca januarja 2009 so se učenci skupaj z Marjeto Marinčič pripravljali na potovanje tako, da so se enkrat na teden srečevali in v skupnem druženju spoznavali Sicilijo, njene naravne in kulturne posebnosti in začeli pripravljati vse potrebno za izvedbo projekta, ki je imel v prvem delu naslov "Od Knežaka do Etne". Na Sicilijo naj bi odpotovalo enajst učenk in učencev, in sicer Nejc Konjevič; Ana Sedmak, Saman- ta Poklar, Andreja Maslo, Gaja Udovič, Miha Urbančič, Brina Urbančič, Kaja Bevčič , Dominik Bevčič, Luka Stare in Darja Šenkinc , vendar sta slednja dva zaradi bolezni ostala doma. Tako se je potovanja udeležilo devet učencev. Izmenjava je potekala po zastavljenem programu, ki ga je pripravila šola v Acicateni. Gostitelji so učence in spremljevalke pričakali na letališču v Catanii in jih z vso prijaznostjo sprejeli v svoje domove. V petek, 30. januarja 2009 jih je sprejel in pogostil tudi župan mesta Acicatena, ki je OŠ Knežak po- delil spominsko priznanje in knjižna darila. Učenci OŠ Knežak so skupaj učenci gostiteljske šole prihajali k pouku in sodelovali pri različnih šolskih urah. Spoznavali so njhov šolski vsakdan, delovanje šole in se v medsebojnem druženju, ki je potekalo v angleškem jeziku, spoznavali med seboj. Skupaj so odpotovali v mesta Catania, Acireale, in druga, obiskovali muzeje in razstave, predvsem pa so spoznavali mestni utrip sredozemskih mest, kjer v tem času dozorevajo pomaranče, limone in mandarine, v obilnem cvetenju pa so že mimoze in kamelije. Seveda pa je bil najpomembnejši vzpon na Etno, ogled kraterjev in strjene lave. V tem času je bilo na vrhu polno snega, delovalo je tudi smučišče. Izkoristili so tudi priložnost za skupno kepanje. Učenke in učenci kneške šole so spoznali gostoljubne siciljanske družine, začela so se prijateljstva, ki bodo zagotovo še dolgo trajala in ne bodo nikoli pozabljena. Vsi skupaj pa so doživeli izkušnjo, ki jih bo bogatila in povezovala med seboj. Učenke in učenci šole iz Acicate-ne bodo OŠ Knežak obiskali v drugi polovici meseca aprila. Celotno organizacijo projekta in priprave učencev na medkulturno izmenjavo je vodila Marjeta Marinčič, v projektni ekipi pa so sodelovali še Serafma Brischetto s sodelavci, Klavdija Sotlar in Mateja Kokošar. Proslava ob Kulturnem dnevu______________________________ Leja Logar in Lara Jagodnik, učenki 5. razreda OŠ Podgora •• \ /nedeljo, 8. februarja, smo Slovenci praznovali kultur-V ni praznik. Tudi na naši šoli smo se v petek, 6. februarja, spomnili našega največjega pesnika Franceta Prešerna in obeležili 160 let njegove smrti. Proslavo, ki jo je vodila učenka Andreja Jaksetič, smo začeli s petjem Prešernove Zdravljice, slovenske himne. Učenci smo se predstavili z zanimivimi točkami. Učenci 2. razreda so povedali pesmico Nika Grafenauerja Pedenjped-muzikant, učenci 3. in 4. razreda so se predstavili z zgodbico o Prešernu, šestošolci so deklamirali pesem Mrož, osmošolci Povodnega moža, učenke 7. razreda pa pesem Soči (na sliki). Nato smo si ogledali zanimive fotografije s kulturnega dne, v okviru katerega smo obiskali Kranj, Vrbo in Žirovnico - kraje povezane s pesnikovim življenjem. Proslavo smo zaključili z razvedrilnim programom, saj smo se učenci med seboj pomerili v kvizu. IZ SOLSKIH KLOPI Dobra volja je najbolja Kulturni dan osnovnošolcev iz Pregarja Novinarji OŠ Jelšane z mentor. N. Pirih X /vrtcu OŠ Jelšane smo V se tudi letos udeležili projekta »PUNČKA IZ CUNJ« za dobrodelno organizacijo UNICEF. Odločili smo se, da bomo izdelali lutko slavnega slovenskega Kekca. Ja, prav ta pravega. Večkrat smo si ogledali film »KEKEC«, izdelali plakate, risali in se naučili Kekčevo pesem. Tudi pisali smo pismo v Kekčevo deželo. Potem pa smo se lotili izdelave tega našega hrabrega fanta. Pod spretnimi rokami pomočnice Marice Udovič sta nastala kar dva Kekca. Eden bo potoval k otrokom v njihove domove, družine in tako bo nastal tudi Kekčev dnevnik. Drugi Kekec pa gre v organizacijo Unicefa, tam ga bodo dali na dražbo, ga prodali in z denarjem zagotovili enemu afriškemu otroku cepljenje proti šestim nalezljivim boleznim. V ZNANJU JE MOČ Tečaj računalništva Neta Vergan ••••• X /eč kot deset let je že mi-V nilo, ko sem zbrala dovolj poguma za pisanje in objavljanje člankov v časopisu Snežnik. Ni bilo lahko. Dvom je bil, in je še vedno prisoten v prispodobi črvička, ki gloda in pospešuje učenje. Bistri misli, da se te povežejo v smiselno in razumljivo sporočilno celoto. Program Microsofft VVord je sodobno računalniško orodje za pisanje in urejanje besedil. Elektronska pošta pa je hiter dostavljavec odposlane pošte. 2e lani sem se namenila, da se bom pozanimala kje in kdaj bo kakšen tečaj računalništva. V računalništvo obstajajo veščine, ki te jih lahko nauči nekdo, ki to že zna. Današnjim otrokom in mladini računalniki niso nikakršen bau, bau. Radovednost in želja po sodobnem računalniškem znanju mi ni dala miru. In glej ga zlomka, Slava iz Podgrada mi je povedala, da jev časopisu Primorske novice videla objavo Ljudske univerze za šezdeset urni tečaj računalništva. Ničesar nisem prepustila slučaju. Že prvi delovni dan sem poklicala Ljudsko univerzo in sem se pravočasno prijavila. Tečaj je bil organiziran preko Ministrstva za šolstvo in šport. Financiral pa ga je Evropski sklad za računalniško pismenost za odrasle. Brezplačno nam je bilo podano učenje, ki je za današnji čas še kako pomembno. Brez tega znanja se mi starejši lahko in upravičeno počutimo prikrajšane in ne kako zaostale. Lahko pa trdim, da se vsakdo ne glede na leta nauči osnov računalništva. Recimo; pisanja, pošiljanja elektronske pošte in vodenja Net banke in plačevanja računov prek nje. Naš tečaj je vodila in nas čudežno poučila osnov računalništva in malih skrivnosti le tega, učiteljica Tatjana Vičič. Devetega januarja 2009 smo z izpitom zaključili šezdeset urni tečaj računalništva, ki nam gaje podaril evropski sklad. Zelo sem zadovoljna z pridobljenim znanjem, predvsem pa da sem se še vedno zmožna naučiti kaj novega. Moj računalnik me potrpežljivo čaka, da ga uporabim kadar koli hočem, predvsem pa da utrdim pridobljeno znanje. Radovednost mi ne da miru in že se oziram kje je še kakšna veščina, ki bi seje lahko in rada naučila. Ne vem če obstaja še kakšna bolj dragocena veščina kot je pisanje in branje. Človek, ki je osvojil tovrstno veščino se nikoli ne počuti osamljenega, in nikoli mu ne more biti dolg čas. Knjige in sodobni računalniki z internetnimi vsebinami mu omogočajo dostop do ne slutenih poti samo izobraževanja. Pa naj še kdo reče, da se v Bistrici nič ne dogaja. Novinarski krožek OŠ Pregarje.... Qredi januarja smo se učenci ^iz OŠ Rudija Mahniča-Brkinca Pregarje veselili kulturnega dne, ki smo ga preživeli v Ljubljani. Sprva je bil odhod načrtovan v sredo, 14. januarja, vendar nam jo je nekoliko »zagodlo« vreme. Zaradi žledu nismo mogli priti niti v šolo, kaj šele, da bi se odpeljali v Ljubljano. Na naše veliko razočaranje smo morali načrtovani kulturni dan prestaviti, vendar ne za dolgo. Čez tri dni, torej v soboto 17. januarja, smo se zares podali v Ljubljano. Najprej smo obiskali Narodno galerijo, ki velja za osrednjo nacionalno ustanovo za starejšo umetnost v Sloveniji, saj hrani največjo zbirko likovnih del od srednjega veka do 20. stoletja. Tam nas je prijazna kustosinja popeljala skozi razstavne prostore galerije ter nam na zanimiv in prijeten način približala slovensko moderno v slikarstvu in likovna dela njenih predstavnikov: Ivana Groharja, Riharda Jakopiča, Mateja Sternena in Matijo Jamo. Ob koncu vodenega ogleda po galeriji smo se preizkusili še v kratki likovni delavnici, kjer smo morali ob izbranih slikah ugotoviti, kateri del dneva in letni čas predstavljajo ter kakšno razpoloženje v nas budijo. Celoten obisk galerije je bil poučen, povrhu vsega pa tudi zabaven. Prava zabava pa nas je pravzaprav šele čakala. Najprej smo šli na prigrizek v McDonaldi, da smo si napolnili želodčke, nato pa je za nas učence sledil vrhunec tega dne - ogled animirane komedije Madagaskar II v Koloseju. Oboroženi s kokicami smo se podali v dvorano in se prepustili dogajanju na filmskem platnu. Bilo je nepozabno. Vsega lepega je enkrat konec, kljub temu smo se polni vtisov radi vrnili v šolo in domov. Naravoslovni teden - dom AJDA I čenči 8.a in 8.b razreda s U spremljevalkama Natašo in Darinko z OŠ Antona Žnideršiča iz Ilirske Bistrice smo se odpravili na preživetje šole v naravi v dom Ajda na Libeliški gori. Dom Ajda leži na razglednem pobočju Libeliške gore (občina Dravograd). S terase se odpira lep razgled na Dravsko dolino z vasjo Libeliče, prek Drave pa na mejno goro Košenjak (1522 m) in avstrijsko Štalensko goro (Magda-lensberg). V zaledju leži gozdnata Strojna (1054 m) z raztresenimi gorskimi kmetijami. Bližnja okolica ima vse tipe življenjskih prostorov, primernih za naravoslovno delo, bogato kulturno dediščino in lepe primerke ljudske arhitekture. V šolo v naravi smo se odpravili v začetku meseca februarja, ko nas je narava obdarila z obilico snega. Pot je bila dolga, saj je trajala skoraj štiri ure. Na vrh Libeliške gore smo prišli v pravo zimsko idilo. Kljub temu da je bilo obilice snega smo večino dela opravili na terenu. Izdelovali smo bivake s snega, ogledali smo si Libeliški muzej stare kmečke opreme in Kostnico. Šli smo po gozdni učni poti Velike uharice in proučevali listavce, iglavce ter lišaje v naravi. Udejstvovali smo se tudi športnih aktivnostih od športnega plezanja po umetni steni, lokostrelstva in orientacije v naravi. Z Libeliške gore smo odšli polni novih vtisov in novih znanj, poleg tega pa smo se naužili snežnega vzdušja, ki nam ga lahko narava ponudi. Nataša Olenik IZ ŽIVLJENJA DRUŠTEV 27. februar 2009 17 Srečanje pevskih zborov Ivica Smajla, foto: Petar Nikolič. 0esem ne pozna meja, ne različnih jezi- I kov! Da bi se izpela, so ji dovolj note, strune glasilk in odprto srce. Na srečanju pevskih zborov 14. februarja na Vidmu , sem začutila prav to. Med nami so bili pevci zonkraj Hrvaške in italijanske meje, a vsi smo peli vse pesmi, čeprav jih sprva nismo obvladali. Neverjetno, kako postanemo eno po nekaj urah petja! Gostoljubni Jasenci in Premske pevke s svojimi slaščicami ter Kerglci izpod Ahca smo pripravili gostom nepozabni večer. Kar težko smo se poslovili, kot bi se bali prekiniti magičnost trenutka. Prav gotovo se bomo še srečali in v spoštovanju drug do drugega, s pesmijo povezali narode med seboj, saj je melodija najmilejša pot od srca do srca! NOVOSTI IZ SAMOSTANA »Slavi ga, slavi ga, ko se zbuja jutro, ko zvoni opoldne, slavi ga, slavi ga, kadar zvezde zažare." (NN) Učimo se vse življenje Pripravila s. Martina Radež. “Tudi v letošnjih zimskih počitni-I cah smo pripravili delavnice za otroke in se s skupino otrok zbirali od ponedeljka do četrtka od devetih dopoldne do treh popoldne. Udeleženci so bili v glavnem otroci prvega in drugega razreda. Zbirali smo se, da skupaj preživimo čas in se naučimo tudi česa novega. Delavnico smo začenjali s pesmico Slavi ga, da smo se Bogu zahvalili za novo jutro. Gibi, s katerimi smo spremljali besedilo, so nas predramili in v nas prebudili veselje in navdušenje. Sledil je „kino" kratka zgodba, v kateri so otroci, oblečeni kot angeli, snemali sebe na počitnicah pri dedku Silvestru, kjer se pri- Helena Urh, ki je bila vse štiri dni z nami. Z velikim veseljem smo oblikovali tudi piškote, si pripravili sadno solato, jabolčni in skutni zavitek, še z večjim veseljem pa smo to in še kaj drugega pojedli. V vztrajnosti so se vadile tudi klekljarice, ki so se pod vodstvom s. Ivanke učile klekljanja, ene na novo, druge pa so nadgradile dosedanje znanje. Želja, naučiti se nečesa novega, kar sem si morda že dolgo želel, pa ni bilo priložnosti in koraki, ki jih naredim, da to željo uresničim kažejo, da v srcu ostajam mlad, čeprav se mi je nabralo že lepo število let. povedujejo svetopisemske zgodbe. Gledali smo, pa vendar poslušali pripovedi o Noetu in vesoljnem potopu, o Jezusovem rojstvu, o svetih treh kraljih in o usmiljenem očetu. Ne izdelan film ali risanka, ampak poslušanje zgodbe otroku omogoča razvoj domišlije, ki je dragocen gradbeni kamen v zgradbi duha in duše. Uživali smo v pogovarjanju, barvanju in risanju in se veselili dokončanih izdelkov. Učili smo se, da je za lep dokončan izdelek potrebna vztrajnost in natančnost in da na koncu spada zraven tudi pospravljanje za seboj. Z vztrajnostjo in ljubeznijo nas je učila in spodbujala /krojiš TIK I TAK IRENA KOŽMAN ,.p. 6250 IL. BISTRICA, Cankarjeva 8 tel/fax: 05/71-454)59 NOVA kolekcija ženskih in moških hlač ELKROJ Zimske bunde za hladne dni - UGODNO Maturantke! - za vas kreacije domače oblikovalke MOJCE CELIN Kvalitetno spodnje perilo za njo in njega italijanskega proizvajalca COTONELLA Majčke ■ T-SHIRT - Mehkoba perila, ki “dihajo z kožo", namenjena je vsem, ki želijo vsakdanjo kakovostno brezšivno lagodnost za ugodno ceno Nakit BR0SWAY izdelan iz antialergijskega kirurškega jekla, obogaten z 18-karatnim zlatom NOVO NOVO NOVO NOVO Vabilo s? Foto klub Sušeč vabi vse ljubitelje fotografije na začetni tečaj fotografije. Dobimo se 19. marca 2009 ob 20.00 uri v prostorih Foto kluba na Vilharjevi 35 - Teles d.o.o.. Tečaj bo potekal v treh delih - teoretični del; praktični del - fotografiranje na terenu in analiza posnetih fotografij. Tečaj je brezplačen. Za dodatne informacije pokličite na: 041 /616 411 Andrej ali 031 /209 629 Rihard. Vljudno vabljeni in dobro luč. w 2004 S plesom, petjem in igro ... Tanja Blažek.... Po slabem pol leta delovanja, smo se člani KD Tuščak odločili, da naše aktivnosti predstavimo tudi širši javnosti, predvsem starejšim domačinom, krajanom krajevne skupnosti Knežak in Šembije. Starejši ljudje, ki so naši stebri zgodovine, so velikokrat prikrajšani za družabno življenje, smeh, kulturno bogastvo, ki je mladim, predvsem zaradi prevoza, na dosegu rok. Prav zato, smo se odločili, da v sodelovanju z JSKD Ilirska Bistrica organiziramo kulturno prireditev ob 8. februarju. V polni telovadnici OŠ Toneta Tomšiča Knežak se je predstavil ženski pevski zbor Tuščak, otroška folklorna skupina Tuščak ter skupina še- stih domačink, ki so z igro o Vaških klepetuljah poskrbele, da seje marsikomu v dvorani od smeha utrnila solza. Za popestritev programa je poskrbela folklorna skupina Gradi-na in gospa Danica Pardo, ki je večer obogatila z izborom dveh pesmi iz njene velike in bogate pesniške skrinje. Program, ki je bil prepleten z izborom Prešernovih verzov, je z žametnim in toplim glasom povezovala Bernarda Udovič Tomšič. Ob tej priložnosti, se v imenu članov KD Tuščak iskreno zahvaljujem vsem nastopajočim. Dokazali smo, da se s skupnimi močmi veliko naredi in obogatili ta velik dan za slovensko kulturo. Brezova metla Alenka Penko Ob poplavi vseh mogočih čistilnih pripomočkov, se na brezove metle še redko kdo spomni. Mogoče pa nam bo prišla ta spretnost v recesijskih časih še prav! 18 27. februar 2009 IZ ŽIVLJENJA DRUŠTEV Dobra reklama Alenka Penko Za reklamiranje brkinskih dobrot je potreben pravi kader. Brez lepih žensk ne gre! Klub študentov Ilirska Bistrica Doris Komen ••••• l/Jub študentov Ilirska Bistrica z novo predsednico redno sestankuje j l\in za svoje člane pripravljamo številne zanimive dogodke, ugod- j nosti in aktivnosti. Ker je ključna ideja ta, da bi bistriškim dijakom in študentom kar najbolj olajšali čas njihovega šolanja, jim skušamo ponuditi čim več priložnosti in ugodnosti ter organizirane zabave in ostalih aktivnosti. Še enkrat opozarjamo na novosti, ki jih imajo člani možnost » izkoristiti... KŠIB se je v začetku meseca februarja zaradi slabih pogojev v prejš- | njih klubskih prostorih preselil na novo lokacijo. Pomembno je torej obvestilo, da se NOVI PROSTORI KLUBA ŠTUDENTOV SEDAJ NAHAJAJO NA BAZOVIŠKI 38 (prostori nad Avtoshopom). • Še vedno velja termin uradnih ur in sicer vsak petek med 19.00 in : 21.00 uro. Člani lahko izkoristijo številne ugodnosti kopiranja, printanja, vezav, surfanja po internetu, mesečnih vozovnic..., hkrati pa vse dijake in študente vabimo k včlanitvi v to veliko »bistrško družino«. • V športni dvorani OŠ Antona Žnideršiča vsako soboto od 16.30 do | 18.00 poteka rekreacija. Možno je izvajanje številnih aktivnosti (košarka, odbojka, plezanje, namizni tenis, nogomet), poleg tega pa je vsekakor ključno druženje in vzdušje, ki ga zna ustvariti energije polna mladina. • V času teh zimsko - pomladnih dni, ko mladina potrebuje čas za sprostitev in užitek, ponujamo svojim članom tudi cenejše karte za obisk Koloseja. • Eden izmed pomembnejših dogodkov pa je vsekakor naša tradi- j cionalna Brkinska fešta, ki se bo zgodila v četrtek, 5.marca v klubu K4 f v Ljubljani. Vabimo vse člane, da se pridružijo zabavi, ki bo v znamenju naše tradicionalne pijače ter dobre glasbe. Zabavali nas bodo Equino-xes Bend, Plava Jabuka in Zablujena Generacija. Vstop za vse člane Kši-ba je prost, na zabavo pa bo organiziran tudi prevoz iz Ilirske Bistrice in Obale. Za vse formalnosti je torej poskrbljeno in razlogov, da se ne dobimo na največji bistrški žurki, torej ni! Pri nas je torej precej pestro in vabimo te, da postaneš del doga- I janja, ki ga nudimo. Vse aktualne novice lahko spremljate tudi na naši spletni strani... www.ksib.si. koUSter Dolenje 2a, 05/788 6010 Prodaja vozil OPEL, 05 / 788 60 09 PE Ilirska Bistrica, 05/710 14 30 iejm lUMfi POLNJENJE KLIMATSKE NAPRAVE Merjenje izpušnih plinov, optična nastavitev podvozja POOBLAŠČENI OPEL-0- SERVIS IN PRODAJALEC VOZIL OPEL# m delovni čas od 8. do 19. ure, v soboto od 8. do 14. ure. CERKVENI PEVSKI ZBOR HARIJE Če ja na Pavla dan jasno nebo, dobra letina bo Q ta rod šteje nekaj manj kot pet-Odeset prebivalcev, kljub temu se ponaša z dvema lepo vzdrževanima cerkvama. Cerkev sv. Jožefa, ki datira v leto 1668, se nahaja v vasi, nekoliko starejša cerkev ( iz leta 1688), posvečena sv. Pavlu, pa se nahaja na pokopališču, tik ob cesti, ki pelje proti mednarodnemu mejnemu prehodu s sosednjo Hrvaško. V nedeljo, 25. januarja je podgrajski župnik Ivan Furlan daroval shodno mašo za vse župljane in dobrotnike cerkve v nabito polni Pavlovi cerkvi, kar ni naključje, saj prav letos praznujemo Pavlovo leto. Praznovanje so uvodoma popestrili mladi igralci iz Harij z glasbeno- gledališko predstavo Božični večer, ki jo je režirala Jadranka Boštjančič, za tem pa so družno zapeli sta roj s ki, podgrajski in harijski cerkveni pevci, tako, da je Pavlova pesem zvenela res veličastno. Še posebej je navdušil pevec solist Pavel Goja iz Krkavč s staro pes- mijo o apostolu Pavlu in izbranimi besedami ter lepimi mislimi. Star pregovor pravi, da če je Pavlov dan oblačen, bo trebuh večkrat lačen, če pa je na Pavla dan jasno nebo, dobra letina bo. Na letošnjo Pavlovo nedeljo je bilo zelo mraz, a imeli smo jasno nebo, zato verjamemo, da nam med letom ne bo hudega. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo župniku Ivanu Furlanu in vaščanom Staroda, g. Pavlu Goji pa čestitamo ob osebnem jubileju, ki ga praznuje prav v letu, ko se spominjamo spreobrnitve apostola Pavla. Gršče senior Ansambel Osminka v Avsta liji Brne Stojan iz Zabič, ki tam živi že vrsto let; za namestitev in prenočiš- Starejši Slovenci se ne IVonec lanskega leta so se člani Ivansambla Osminka (Miha in Nevio), s prijatelji iz okolice Ilirske Bistrice in Ljubljane odpravili v Avstralijo. Njihov prihod in namestitev je organiziral njihov član David Dovgan Gršče, ki se je tam mudil že od poletja. Obisk so izrabili za ogled turističnih zanimivosti ter obisk sorodnikov. Med avstralskimi Slovenci, ki prihajajo iz krajev Jasen, Zabič, Novokračine, Rupa..., so bili toplo sprejeti. Posebno doživetje so bili nastopi ansambla Osminka v slovenskem klubu Jadran. Starejši Slovenci se skoraj ne pomnijo kdaj se je nazadnje zbralo toliko mladine. Z veseljem v srcu so opazovali, poslušali, uživali in marsikateremu je potekla solza. Druženje so popestrili tudi s petjem v angleškem Člani odprave v Avstraliji jeziku kateremu so se pridružili tudi Avstralci. Nastop ni ostal neopazen, saj so bili povabljeni na intervju za slovenski izseljeniški radio. Pri pripravi druženja se je zelo potrudil Člani Osminke v družbi izseljencev pomnijo kdaj se je nazadnje zbralo toliko mladine če pa Vlado in Frenk Baša. Iskreno pa se zahvaljujejo g. Romani Zetko, g. Mariji Iskra in vsem slovenskim izseljencem za lep sprejem in pogostitev. Člani ansambla so ob prihodu v Slovenijo, zatrdili, da v prihodnje načrtujejo ponovni odhod v Avstralijo. IZ ŽIVLJENJA DRUŠTEV 27. februar 2009 19 Priznan fotograf delil svoje znanje Doris Komen, fotografije: Marjan Krebelj, Denis Komen, Marko Prelc fotografski krožek v Ilirski Bistri-rci ima že skoraj petdesetletno tradicijo. Po začetkih z mentorjem Vojkom Čeligojem in Hinkom Poročnikom le ta, v zadnjih letih, deluje pod mentorstvom Marjana Kreblja. Krožek deluje na Gimnaziji Ilirska Bistrica, šteje od pet do dvanajst članov, ki se sestajajo enkrat tedensko ter med vikendi, ko se izvajajo delavnice oziroma načrtovana fotografiranja. Zadnjo soboto v januarju so fo-tokrožkarji gostili priznanega slovenskega fotografa, Matjaža Očka ter z njim imeli fotografsko delavnico. MARJAN KREBELJ (mentor fotokrožka) Kaj je pravzaprav poglavitni namen fotokrožka? Kaj lahko mladi v okviru takšnega krožka spoznajo, se naučijo, pridobijo? Namenov je več... Eden od njih je zagotovo izobraziti mladino glede fotografskega medija. Drugi namen pa je ponuditi na gimnaziji neko dodatno umetniško-kreativno aktivnost ter s tem, za sabo pustiti nekaj fotografskega znanja in zave- danja o fotografskem mediju. Sicer pa se udeležujemo tudi državnih in mednarodnih extemporov ter razstavljamo na gimnaziji. Krožkarji se v okviru naših sestajanj naučijo skoraj vse kar je pomembnega pri fotografskem mediju. Seznanijo se s samo pripravo na snemanje, izvedbo snemanja in kasneje post-pro-dukcijo. Obdela se vse fotografske stile... od študija, glamurja, beau-ty-a, do reportaže in naravoslovne ali pa športne fotografije. Se da, glede na dolgoletne izkušnje s tega področja, začutiti oziroma opaziti potenciale med mladimi, ki bi lahko kasneje nekaj obetali? Absolutno, to se takoj vidi. Mislim, da sta skoraj iz vsake generacije eden ali dva posameznika, ki gresta iznad ostalih, tako po interesu kot tudi po rezultatih, ki jih dosegajo. Je pa seveda razumljivo, da ne mo- reš nobenega izmed krožkarjev prisiliti v dobro delo, saj ene področje zanima bolj, druge manj in je zato z vsakim potrebno individualno delati. Je možno izpostaviti lastnosti, ki opredeljujejo dobrega fotografa? Ni tipičnih lastnosti, ki bi opredeljevale dobrega fotografa. Ena pomembnejših stvari je to, da je oseba entuziast na tem področju. To je edina skupna točka, vse ostalo si vsak po svoje zamisli. Vsak ima svojo vizijo fotografije, kot ima tudi vsak svojo vizijo kateregakoli početja. Kateri žanr fotografije je med mladimi najljubši, kaj ne marajo fotografirati? Letos, s tem novim semestrom, v prvi polovici 2009, smo začeli z individualnimi projekti. Vsak krož-kar si torej izbere eno področje zanimanja in ga temeljiteje obdela. Ponujene so bil čisto vse fotografske zvrsti in skoraj vse so mladi fotografi tudi zasedli. Delajo na reportažni fotografiji, na naravoslovni fotografiji, športni in pa tudi studijski ter komercialni fotografiji. Vsak bo torej predelal eno področje in čist vsa področja so izjemno in po svoje zanimiva. Za popestritev oziroma pridobitev dodatnih znanj in izkušenj je bila za krožkarje konec januarja organizirana tudi posebna delavnica. Zakaj so tovrstni obiski potrebni in pomembni? Noben ni popoln in tudi jaz ne obvladam vseh fotografskih žanrov enako dobro. Prav zaradi tega, imamo trikrat do štirikrat na leto zunanje mentorje, ki so specialisti na posameznih področjih in definitivno med najboljšimi v državi. Konec januarja smo torej gostili Matjaža Očka, ki je studijski fotograf. Imeli smo že Andreja Korenča, ki je reportažni in dokumentarni fotograf. Spomladi pa bomo imeli naravoslovno delavnico z Iztokom Geistrom.To so vsekakor ljudje, ki dejansko prinesejo tisto dodano vrednost. Četudi bi v končni fazi oni razložili iste stvari kot jih svojim krožkarjem razlagam sam, jih oni kot strokovnjaki razložijo na povsem drugačen, bolj refiniran način, ker so specialisti. MATJAŽ OČKO (fotograf, vodja delavnice) Katere so tiste lastnosti, ki naj bi jih imel dober fotograf? Poglavitna lastnost je predvsem ta, da je oseba prilagodljiva oziroma kar se tiče komercialne fotografije, čim bolj skuša upoštevati želje naročnikov. Pomembno je, da posameznika čim več zanima, da ima tisto raziskovalno žilico, da poskuša najti svoj stil in neke nove ideje. Ključno je to, da posameznik spremlja trende, saj v nasprotnem primeru obstane na neki mrtvi točki, ki nič ne obeta. Kaj bi priporočili fotografom začetnikom, kateri je prvi korak za bodočega fotografa? Na začetku je vsekakor pomembna volja pa nekaj tehničnega znanja oziroma to, da posameznik vsaj približno pozna zakonitosti fotografije. Potem pa oprema pravzaprav sploh ni več tako pomembna, ker kot vidimo v kakšnih spletnih galerijah, marsikdo naredi dobro fotografijo že s kompaktnim fotoaparatom, medtem ko se nekateri obremenjujejo s tem, da morajo imeti čim dražjo opremo, kar pravzaprav sploh ni tako pomembno. Je zdaj, ko so fotoaparati napredovali, lažje narediti dobro fotografijo? Predvsem gre tu za hitrejše učenje. Včasih je bilo potrebno čakati, da je film razvit, pa šele potem si doma videl, kaj si naredil narobe.Ta oprema nam torej sedaj omogoča predvsem hitrejše učenje, torej hitrejši napredek, pa boljše rezultate. Tehnično so torej fotografije napredovale, ampak mogoče se pa malo manj sedaj gleda na samo zgodbo. Kakšen vtis ste dobili po obisku bistriških fotokrožkarjev? Se vam zdi, da me mladimi zanimanje za fotografijo narašča? So vas le ti s svojo zavzetostjo navdušili? Zdi se mi, da je vedno več teh mladih fotografov. Kot sem opazil, vsaj po njihovih fotografijah sodeč, so bistriški krožkarji zelo zelo hitro napredovali. Imajo tudi zelo dobrega mentorja, zatorej so resnično na zares dobri poti. Večina jih je pač že tako dobrih, da bi se lahko začeli uveljavljati recimo v komercialni fotografiji, ampak dvomim, da je to njihova trenutna pot. In kako so dogajanje na delavnici s fotografskim strokovnjakom povzeli udeleženci, bistriški fotografi... Daša Veliko smo novega spoznali predvsem glede luči, postavitev, fotografskih nastavitev... . Seveda je delavnica koristna že s tega vidika, da spoznamo širši spekter fotografskega ustvarjanja, da mi spoznamo strokovnjaka ter on nas. Če se bomo kdaj resno torej ukvarjali s fotografijo, bomo imeli že določene izkušnje in stike. Denis Tovrstne delavnice so vsekakor velika popestritev oziroma dodatna pridobitev znanj in izkušenj. Zanimivo je bilo prisostvovati napotkom znanega fotografa, predvsem praktično delo pod njegovim nadzorom in vrednotenje le tega pa je bilo tisto, iz katerega se dobi največji občutek ter znanje. Pogled na svet je po zagotovilih fotografskih navdušencev in strokovnjakov povsem nekaj drugega. Mladim je to pomembna oblika izražanja, kreativnosti in svojevrstnega doživljanja, zatorej je tovrstno udejstvovanje vsekakor smiselno izpostaviti, spodbujati in obeležiti s pozornostjo. rr doM ______,JSt NAJEM VOZIL -NAJEM VOZILA (1+8) -IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH (obnova vozniškega znanja) - NAJEM UClLNKi Bazoviška 4a, 6250 Ilirska Bistrica, gsm: 031 644 242, 041 457 125 KARATE Tamara v Parizu Shotokan karate klub Muha Špela Ilirska Bistrica. O istričanka TAMARA KOVAČEVIČ si je tudi letos priborila mesto vkadet-Dski in mladinski reprezentanci za nastop na 36. mladinskem evropskem prvenstvu za kadete, mladince in mlajše člane, ki je od 30.01.2009 do 01.02.2009 potekalo v Parizu v Franciji. Tokrat je nastopila v kategoriji kate ekipno, in sicer skupaj z Moniko Brovč iz MONchi in Tjašo Kranjec iz karate kluba Olimpija Ljubljana. Na Evropsko prvenstvo je odpotovala 40 članska delegacija, od tega 25 tekmovalk in tekmovalcev. Dekleta so se na evropsko prvenstvo pridno pripravljale že od novembra, in sicer poleg vseh treningov, ki so jih opravile v matičnih klubih, so garale tudi na skupnih reprezentančnih pripravah ter kontrolnih tekmah, ki so bile od novembra pa vse do evropskega prvenstva na sporedu vsak vikend. Evropsko prvenstvo, na katerem je nastopilo 777 tekmovalcev iz 45 evropskih držav, je potekalo tri dni in prav zadnji dan so na blazinah barve Slovenije zastopala dekleta v katah ekipno. Letos je bila športna sreča, kar se tiče žreba, na naši strani, saj so bila dekleta v 1. kolu prosta, v nadaljevanju pa jim je bila odprta pot vse do medalje. V 2.kolu jih je čakala zmagovalna ekipa med Rusijo in Avstrijo. Že na ogrevanju so naša dekleta pokazala, da so dobro pripravljene in da so sposobne seči po dobrih rezultatih. V 2. kolu so jih čakale predstavnice Rusije. Na prvi pogled so naša dekleta celotni nastop izpeljale dobro, po svojih najboljših močeh in bolje od Rusinj, vendar jih je želja po dobri uvrstitvi, ki so jo imele na dlani, presenetila. Dekleta so naredile napako, a kljub tej napaki je naša ekipa ostala v očeh sodnikov in dobila 2 zastavici, a za zmago in napredovanje bi v našo korist potrebovali 3 zastavice. Naša ekipa je svoj nastop tako zaključila s porazom 2:3 v korist Rusije. Ruska ekipa si je s to zmago priborila nastop v polfinalu ter na koncu svoji la 3. mesto. Tako rekoč smo imeli dobro uvrstitev oziroma celo medaljo na pladnju, saj je bila naša ekipa boljša od ruske, ampak, kot pravijo v športu, se lahko vsak trenutek rezultat obrne in tako nas je kljub dobremu natopu od medalje ločila ena sama napaka. Tako blizu in hkrati tako daleč. Generalno gledano se je slovenska reprezentanca v Parizu dobro odrezala, vsi so na blazinah pokazali svoj maksimum in se tako v Slovenijo vrnili s tremi 5. mesti (Borislave Tešanovič, Aljaža Vesenjaka in Timoteja Umeka), s štirimi 7. mesti in enim 9. mestom. V imenu Shotokan karate kluba Muha Špela Ilirska Bistrica in v imenu Tamare Kovačevič, bi se radi iskreno zahvalili naslednjim donatorjem, ki so pomagali pri projektu: kadetsko in mladinsko evropsko prvenstvo Pariz 2009! Še enkrat hvala: TRAMPER d.o.o. Ilirska Bistrica, EURO MB d.o.o. Ilirska Bistrica,TOMEX cf.o.o. Ilirska Bistrica, DEŽELAK EMA-GOSTILNA POTOK Dolenje ter GRAFIČNI ATELJE ZEJNULOVIČ ALMA Ilirska Bistrica. Članice zlate, malčice srebrne \ /soboto, 14.2.2009, je v visoko-V šolskem centru v Velenju potekal 4. Mednarodni karate turnir pokal Nestla Zganka. Na tekmovanju je sodelovalo 443 tekmovalcev ter 26 ekip iz 46. različnih klubov iz 4. držav (Češka, Italija, Hrvaška in Slovenija), ki so se pomerili v naslednjih kategorijah: kate posamezno, kate ekipno, športne borbe ter v ekipnih bojih. Omenjenega turnirja so se pod vodstvom trenerke Špela Muha udeležile tudi štiri Bistriške tekmovalke. V kategoriji malčice, kate posamezno, so prvič na tako veliki tekmi svoje znanje prikazale PIA JENKO, ki je svoj nastop zaključila v drugem kolu, NIKA BLOKAR, ki seje uspela Dekleta so svojo nalogo opravile suvereno uvrstiti v repasaž oziroma nadaljni boj za 3.mesto in je osvojila 7.me-sto ter AJŠA TOMŠIČ BAZINA, ki se je odrezala še bolje in za las zgrešila 3.mesto ter tako pristala tik pod zmagovalnimi stopničkami na 5. mestu. V kategoriji mlajše deklice, kate ekipno pa so vse omenjene deklice imele še eno priložnost, ki so jo pridno ter sebi v prid tudi izkoristile. Deklice so v tej kategoriji osvojile odlično 2.mesto, se povzpele na stopničke in tako okusile kako je biti na vrhu v krogu najboljših. V mladinski konkurenci (16-17 let), v katah posamezno je nastopila TAMARA KOVAČEVIČ, ki je osvojila 3. mesto. Tamara pa je skupaj z ekipo, ki je nastopila na nedavnem kadetskem in mladiskem Evropskem prvenstvu v Parizu, nastopala v kategoriji članice kate ekipno. Dekleta so svojo nalogo opravile suvereno ter z veliko prednostjo premagale vse konkurentke in tako v svojo zbirko rezultatov zabeležile še eno zmago. Čestitke! [pacO[E0S[LD^\ PARK TEL.: 71 45 144 RAZLIČNE VELIKOSTI PIZZ RAZVOZ PIC JE CEL DAN 9 - 22 URE PVC OKNA - VRATA - SENČILA Kešetovo 10, 1420 TRBOVLJE Tel.: 05/904 85 41 Fax: 05 / 904 85 40 www.janosch.si e-mail: j.j@s5.net - SVETOVANJE, DOSTAVA IN MONTAŽA PVC OKEN - VRAT - tende - žaluzije - rolete stegeuz/pf nfgajpod eu efugrajži eujepB/op 8£T - 6Z8 - TPO -P/Jjs/g II a jbsiajbs u/ jbiuoim ‘" MOUaO + 0070j - 'i/ohžm vn vrvaoud - sjAjds ui efupeJŽA ‘ efepojd J9d0)i 0009 d/Z eAdfJdigag m muzo An uj mudoisez ABJdeU BU/ipi ®U&D ®}jj&fpš(iy OIUOSBUBJ Smsix» ki«*' Čestitke celotni ekipi! 040 620 540 KOŠARKA___________________ »Vse končano je, naša Piama zopet prva je« Doris Komen ••••• se končano je, naša Piama zopet prva je« je eden od vzklikov zagretih Dvvjih Ja pod o v, ki so v soboto (7. februarja) v domači dvorani pripravili pravi spektakel. Četudi je šlo za drugoligaško tekmo, odigrano v 17. krogu, ko tekma praktično ni odločala o ničemer, je bil vtis ter vzdušje v dvorani precej Dvorana osnovne šole je bila polna, kot že dolgo ne. podobno tistim najbolj pričakovanim vrhunskim bojem. Šlo je namreč za derbi ilirskobistriške Plame pur in ekipe iz Idrije. Po porazu naših košarkarjev v prvem delu tekmovanja, ko so v gosteh, proti Idriji izgubili za le nekaj točk, seje tokrat obetala zanimiva povratna tekma. Dvorana osnovne šole Antona Žnideršiča je bila polna, kot že dolgo ne. Košarkarski klub Piama pur je poskrbel za pravi spektakel. Številni športni navdušenci so bili poleg košarkarskega dvoboja deležni tudi plesnih nastopov, revijalne tekme mlajših pionirjev, predstavitve kluba in pa energije zvestih Dvvjih Japodov. Zmagovalno je bilo torej že samo vzdušje na tekmi in uspela organizacija dogodka. Kako pa seje odvijala sama tekma... Ekipa Plame pur je s svojo igro prevladovala od prve minute tekme in konstantno vzdrževala visoko prednost. Zasluženo slavje ob koncu, so domači košarkarji slavili s svojo publiko, ki je pričarala neverjetno vzdušje in se veselila pete zaporedne zmage domače ekipe v letošnjem letu. PLAMA PUR: IDRIJA 2000 (21:11,24:11,21:31,27:25) 93:78 VEČ O DOGAJANJU, FOTOGRAFIJE IN REZULTATI VSEH SELEKCIJ na ... www.plama-pur.si! KARATE Bistriškim karateistom 18 medalj Shotokan karate klub Muha Špela Ilirska Bistrica K I ajmlajši člani Shotokan karate 1X1 kluba Muha Špela Ilirska Bistrica so se pod vodstvom trenerke Špele Muha udeležili tekmovanja, ki ga je v dvorani Mors v Ljubljani organiziral karate klub Kimon iz Ljubljane. Tekmovanje je bilo namenjeno predvsem začetnikom in mlajšim tekmovalcem, saj so se lahko v prijetnem prijateljskem duhu pomerili s svojimi vrstniki. Tekmovalci so se lahko preizkusili v naslednjih kategorijah: KIHON (prikaz osnovnih tehnik karateja) KATA posamezno (boj z namišljenim nasprotnikom) KATA EKIPNO (izveba kate v trojkah) KIHON IPPON KUMITE (enoko-račni boj) JIYU IPPON KUMITE (polprosti boj) KUMITE (prosti boj) Tekmovanja se je udeležilo kar 14 bistriških karateistov, ki so skupno nastopili v 30. posameznih in 4. ekipnih nastopih. Bistričani so se na tekmovanju odlično odrezali, saj so domov odnesli kar 18 medalj ter v skupnem seštevku za najboljši klub osvojili odlično 2.mesto. Osvojili so naslednje rezutate: KIHON (1998-2000, fantje) 2. mesto JURE JURIČ 3. mesto MARKO PRIMC KIHON (2001-2008, fantje) 1.mesto JAKA BLOKAR KIHON (1998-2008, dekleta) 2. mesto NINA PAVLOVIČ 3. mesto LORI ZADNIK KATA (1998-2008, dekleta) 2. mesto NINA PAVLOVIČ 3. mesto LORI ZADNIK KATA (1998-2000, fantje) 2. mesto JURE JURIČ KATA (1998-2000, dekleta) 3. mesto NIKA BLOKAR 3. mesto AJŠA TOMŠIČ-BAZINA KIHON IPPON KUMITE (1998-2000, dekleta) 1.mesto NIKA -f m <• i • |>lt n I u r 'ijvtiP > I . i ■ ■■« I ?X1 4 p ji ■“f Ji ir~~ -Ffci —, L BLOKAR Nika, Pija in Lori 3.mesto PIA JENKO 3.mesto LORI ZADNIK TEVŽ LEVER BOŠTJANČIČ, TIMOTEJ BENIGAR) KIHON IPPON KUMITE (1995-1997, dekleta) 2.mesto VERONIKA DOVGAN KATA EKIPNO (1998-2008, fantje, dekleta) 2. mesto (JAKA BLOKAR, MARKO PRIMC, JURE JURIČ) 3. mesto (VERONIKA DOVGAN, KATA EKIPNO (1998-2000, dekleta) 1 .mesto (PIJA JENKO, NIKA BLOKAR, AJŠA TOMŠIČ BAZIN A) 2.mesto (NUŠA VALENČIČ, LORI ZADNIK, NINA PAVLOVIČ) Iskrene čestitke mladim športnikom! -mn Futsal Kalc Vojko ••••• Enotna zvezna liga U21 zahod V tekočem letu je naša ekipa odigrala tri tekme. Doma z ekipo Izole in po odlični igri in vodstvu 6:4 po tridesetih minutah, v samem zaključku tekme popustila in izgubila z rezultatom 6:10. Na tej tekmi so v polčasu popestrile vzdušje članice navijaške skupine PUME. Zbralo pa se je tudi 70 gledalcev. Nato smo gostovali v Ajdovščini. Dve minuti pred koncem so naši fantje držali neodločen rezultat, nato pa prejeli zadetek in izgubili z rezultatom 5:4. Zadnja domača tekma je bila odigrana proti ekipi TOMI PRESS BRONX. Tekma je bila atraktivna, razburljiva in napeta do zadnjega sodnikovega žvižga. V zadnjih minutah so naši »žogobrcarji« uspeli doseči tri zadetke in zmaga je ostala doma, rezultat pa je bil 6:4. Naslednja tekma bo predvidoma v soboto 7.3. ob 15h. KONJENIŠTVO Konji so moja obsesija Petar Nikolič ••••• |/o govorimo oziroma pišemo o strastnih ljubiteljih konj, bi bilo krivič- l\no ne omeniti lastnika in jahača Jožeta Samso iz Jasenske pile. Človek rojen v »Sibiriji«, v starem delu Ilirske Bistrice, se s konji druži že od leta 1954, ko je kot 18-letnik postal članTVD Partizan, sekcija za konjeniški šport. V društvu, ki je sredi šestdesetih let ugasnilo nas je bilo štirideset, od tega več kot polovica članic nežnejšega spola. Jože nadaljuje: » V konjeniškem športu smo vsi uživali. Imeli smo kondicijska, pa tudi tekmovalna jahanja. Po razpadu društva sem se priključil džokejem iz Lipice. V oazi miru in čistega zraka, seje delalo po šolsko. Poleg obveznega jahanja smo se učili tudi raznih figur, ki so nekoč, pa tudi še danes navduševale občinstvo.« Kot član Partizana, kobilarne Lipica ima še danes v hlevu poslušnega Luja. Ubogljivi Luj tudi danes, na raznoraznih prireditvah, pod blago komando svojega gospodarja, dela figuro mešana levanda, ki sejo je Luj na večurni dresuri naučil. Trenira tudi kapriolo, toda zaenkrat ostaja samo na treningu. Brez konja ne gre. Konji so moja obsesija. Jože Samsa na svojem Luju MALI NOGOMET Krka še vedno zelo dobro Primož Hočevar, upravljavec premoženja, ILIRIKA Borzno posredniška hiša d. d. < -Tudi v tem mesecu se je nada-I Ijeval padec borznih tečajev. Pri tem so indeksi v Ameriki padli celo nekoliko bolj, kot evropski. Na območju evra seje v zadnjem četrtletju gospodarska rast skrčila za 1,5 odstotka, preračunano na celoletni nivo. Pri tem je bil še zlasti izrazit padec BDP-ja v Nemčiji, kjer je znašal kar 2,1 odstotka. Tudi podatki o prodaji na drobno in trgovinski bilanci niso bili vzpodbudni. Še vedno narašča tudi brezposelnost. Zato vlagatelji od evropske centralne banke pričakujejo znižanje obrestne mere na naslednjem sestanku, ki ga bodo imeli 5. marca. Vendar pa nižanje verjetno ne bo tako radikalno, kot v Ameriki in za pričakovati je, da se obrestna mera na daljši rok ne bo spustila pod en odstotek. V ZDA pa je bil po nekaj zapletih le sprejet eden izmed največjih svežnjev za reševanje ameriškega gospodarstva v zgodovini, vreden 787 milijard dolarjev. V njem so davčne razbremenitve za podjetja in fizične osebe v vrednosti okrog 300 milijard dolarjev, za neposredno pomoč posameznikom in zveznim državam je namenjenih okrog 300 milijard, za javne naložbe pa naj bi šlo 200 milijard dolarjev. Sveženj naj bi spodbudno vplival na gospodarstvo, po napovedih pa naj bi z njim ohranili ali na novo odprli 3,5 milijona delovnih mest. V Sloveniji je indeks rahlo drsel navzdol, čeprav lahko opazimo, da je v zadnjem času vseeno prišlo do določene stabilnosti trga. Na borzi v zadnjem času tako ni videti prodaj delnic za vsako ceno, kot je bilo to primer v prejšnjih mesecih. Novomeška Krka je konec meseca januarja predstavila celoletne rezultate poslovanja, ki so bili zelo dobri. Prihodke so povečali za 20 odstotkov, čisti dobiček pa je bil v okviru planiranega, to je 160 milijonov evrov. To je tudi eno izmed redkih slovenskih podjetij, ki so dosegla boljše rezultate, kot leto poprej. Iz Gorenja pa so sporočili, da so se naročila v INSTALACIJE Kovačič Stojan s.P. Koseze 69/a 6250 Ilirska Bistrica Tel.: 05/71 00 370 Fax.: 05/71 00 371 GSM: 041/642 868 DOBAVA IN MONTAŽA STROJNIH INSTALACIJ: * CENTRALNO OGREVANJE * VODOVODNE INSTALACIJE * PLINSKE INSTALACIJE * KLIMATSKE NAPRAVE POOBLAŠČENI MONTER IN SERVISER OGREVALNE TEHNIKE Buderus cfc vie|mann letošnjem letu znižala za četrtino, v nekaterih vzhodnoevropskih državah pa tudi za 90 odstotkov, zato bodo . potrebovali hitro državno pomoč.Tudi na Hrvaškem seje ob nizki likvidnosti nadaljeval padec tečajev. V Srbiji pa imajo dodatno težavo v vrednosti valute, ki v primerjavi z evrom stalno pada. Trenutno je evro vreden že 95 dinarjev, Narodna banka Srbije pa skuša z deviznimi rezervami zadrževati nadaljnje padanje tečaja. Na trgih se nadaljuje voiatilnost tečajev, vendar so zaenkrat nihanja omejena znotraj določenega pasu. Do sedaj so že večkrat indeksi obrnili na približno enakih nivojih, je pa res, da so vrhovi čedalje nižji, kar je načeloma znak medvedjega trenda. Je pa tudi res, da slabe novice ne vlivajo več bistveno na borzo, kar je po drugi strani pozitiven signal. Kaj od tega bo prevladalo, je težko reči, čisto možno pa je, da ne bo izrazite smeri in da bodo indeksi še naprej nihali v omejenem območju. Za dolgoročnega vlagatelja pa je pomembno tudi, da vedno gleda na potencial, ki ga ima na obstoječem nivoju delnica za rast in za padec. V tem trenutku je kar veliko naložb, ki imajo veliko več prostora navzgor, kot navzdol. Je pa vsekakor smiselno, da preverimo osnovne podatke o poslovanju podjetja, da se izognemo kakšnim negativnim presenečenjem. | ANTARA V INTERSPORT Sodelujte v nagradni igri! Če bo sreča na vaši strani boste za eno leto prejeli ključ nove Opel Antare Intersport. ISTRA AVTO Koper tel.: 05/66 82 433,66 82 444,66 82451 AVTOCENTER TAVČAR Sežana tel.: 05/73 01 440 ISTRA AVTO IN KALISTER tel.: 05/78 86 009 Opel Antaro INTERSPORT. Odkrijte nadstandard tl in strmini. Kjer se šport začne I ^ g iti •• V V eg Polca alavne naarade Opel Antare Intersport lahko osvoiite se številne druge privlačne nagrade Za sodelovanje v nagradni igri izpolnite podatkovno kartico in jo oddajte v skrinjico na prodajnih mestih Intersport ali jo pošljite na naslov ~ , .................. P P P j j - Športni temperament in vrhunska zmogljivost Opel Antare INTERSPORT, v zimskih mesecih dopolnjena z dodatno smučarsko opremo: ;i> odlične Elanove smuči z vezmi Speedvvave za moške ali *WaveMagic za ženske ter tfs bonitetna kartica Opel Antara INTERSPORT, s katero lahko v prodajalnah INTERSPORT izdelke po rednih cenah kupujete dve leti z 10“o popustom. Opel Antara INTERSPORT. Več o nagradah in nagradni igri si preberite na www.opel.si in www.intersport.si ______________________ ________________________________ __________________ »PUST JE PRŠU« Tudi letos je na pustno nedeljo, 22. februarja, v Ilirski Bistrici potekal I tradicionalni pustni karneval. Še nikoli do sedaj ni bilo toliko obiskovalcev in toliko pustnih mask. Na njem se je predstavilo preko 1.000 mask iz Slovenije in Hrvaške, karneval pa je ohranil svojo značilnost, to pa je prepletanje med avtohtonimi starodobnimi pustnimi liki ter novodobnimi maskami, ki predstavljajo aktualne dogodke. Vse čestitke organizatorju -Turističnemu društvu Ilirska Bistrica. Suma inženiring dao. PROIZVODNJA KOVANIH ELEMENTOV, IZDELAVA OGRAJ, REŠETK IN VRAT PO NAROČILU tel.: +386(0)5/71-10-244 01C Trnovo Vilharjeva cesta 47, 6250 Ilirska Bistrica ; tel./fax: 05/71-10-242 PUR*V^TEX * REZANA POUURETANSKA PENA Podgrad 110, 6244 PODGRAD Tel.: 05/783-62-10 centrala 05/783-62-11 direktor Fax: 05/783-63-20 GSM: 041/611-395 e-mail: purplatex@siol.net PIVOVARNA IN GOSTILNA Danilo Čekada s.p. Dolenje 2, 6254 Jelšane tel.:+386 (0)5/788 50 29 gsm: +386 (0)41 / 363 443 e-mail: pivovarna.pek@siol.net ODPRTO 10-22 :7;v a k,'7n > CENIK OBJAV: 1 stran: 500,75 EUR 1/2 strani: 333,83 EUR 1/4 strani: 166,92 EUR 1/8 strani: 125,19 EUR OSMRTNICA: 1/8 strani brez slike: 20,87 EUR 1/8 strani s sliko: 25,04 EUR Cenik zakupa prostora velja za oglaševanje ter za politična sporočila.Objave na zahtevanih straneh ter na prvi in zadnji strani so višje za 30%. Cene ne vsebujejo DDV. N r esirmi- Q©dhm©0©@57 CcgcDctaa Boo [pxs8sw3d][ii(js <3o®=0= ESIMIT technology d.o.o. Vojkov drevored 14 6250 Ilirska Bistrica n.c. telefon: 05/711 02 00 telefax: 05/711 02 10 e-mail: esimit@esimit-tech.si TEHNIČNA TRGOVINA Z NAJVEČJO IN CENOVNO NAJUGODNEJŠO IZBIRO TRANSPORTNIH KOLES j BLAGOVNE ZNAMKE LIV HIDRAVLIKA IN KOLESA, d.o.o. Naša kolesa se vrtijo v vaše zadovoljstvo. GRADBENI CENTER Miro Iskra s.p. Vojkov drevored 28 6250 Ilirska Bistrica tel.: 05 / 71 00 756 fax.: 05/71 00 757 GSM: 031 /328 746 e-mail: qciskra@volia.net URNIK 7.00-19.00 sobota 7.00 -12.00 10% popust na določene artikle DOSTAVA NA DOM HXMl S Cankarjeva 25, Ilirska Bistrica tel.: 05 / 71 41 500 mam »METRAŽNO BLAG) *ČIPKA m »TEPINI 76 x 1001 »DOLOČENA POSTELJNINA \ »VZGLAVNIKI in veliko drugega po ugodnih cenah mmmmsm ODEJA ŠKOFJA LOKA široka ponudba * izdelanih zaves * dekorativnih zaves * metraže (brezplačno šivanje po naročilu) ŠIRŠI PROGRAM: široka ponudba * posteljnine * brisač * prešitih in navadnih odej * posteljnih blazin in pregrinjal NOVOST V PONUDBI: * plastificirani prti * umetno usnje - skaj * karnise *PRESITE ODEJE ^VZGLAVNIKI tpREGRINJALA 11 lil URNIK NON-STOP 8-18 SOBOTA 8-12 NEDELJE IN PRAZNIKI ZAPRTO NE PREZRITE - NASVETOV IN OBJAV 27. februar 2009 NE PREZRITE OBJAVE Mlli«gllll J ZDRAVNIK ZA ŽIVALI SVETUJE e Tako pa mi igramo in pojemo v nedeljo, 8. marca, bo v Domu na Vidmu potekala dobrodelna prireditev za pomoč zdravstvenemu domu pri nakupu srčnega defibrilatorja. Pesmi skupine Lojzeta Bajca in prijateljev so zanimive zaradi šegave lokalne, pretežno kočanske tematike Predstavile se bodo domače skupine, ki igrajo narodnozabavno in zabavno glasbo. Med nastopajočimi bodo: Snežnik, skupine s Sasom Boštjančičem, Tonetom Škrljem, pa Nostalgija, Osminka in drugi. Vstopnice po 5 evrov dobite v Oazi. Kakovostne storitve na podlagi večletnih izkušenj. SPLOŠNO ZIDARSTVO Stanko Iskra s.p. Novokračine 23 6254 Jelšane Telefon: 041/655 710 zidarstvo.stanko@siol.net Trgovina in proizvodnja Logar Sebastijan s.p. Bazoviška 19,6250 , ilirska Bistrica GSM : 040 848 940 - ' ; - -c . • .* 1 Vse informacije na tel: 040 848 940 e-mail: sebastijan.logar@gmail.com www.kovastvo-logar.si Majhne nadloge, velike preglavice Maja Simonič, dr.vet.med., Veterinarska ambulanta Ilirska Bistrica Q ližajo se vse toplejši dnevi, ko D se narava prebuja. Z njo pa na dan prilezejo tiste majhne živalce, ki nam s svojim brenčanjem, lezenjem, pikanjem in grizenjem gredo na živce.Tudi našim štirinožnim prijateljem ti drobni prebivalci našega planeta niso ravno po godu. Kot ste najbrž uganili so tokratna veterinarska tema zunanji zajedavci pri psih in mačkah. Nekje v okolju ali globoko zariti med dlako živali so preživeli tudi letošnjo zimo. Pri psih in mačkah so najpogostejši zunanji zajedavci bolhe in klopi. Te lahko vidimo s prostim očesom. Pojavljajo pa se tudi uši, garje, pršice in drugi kožni zajedavci. To- III Bolh se najtežje znebimo, na svetu pa živi več kot 200 različnih vrst krat bomo namenili nekaj besed bolham in klopom, naslednjič pa še kaj več o ostalih kožnih zajedavcih. Bolhe Bolhe so kljub svoji majhnosti zagotovo tista nadloga naših ljubljencev, ki se je najtežje znebimo. So žuželke brez kril, s telesom, ki je ob straneh stisnjeno. Bolhe odlično skačejo, saj se z lahkoto v samo nekaj kratkih trenutkih preselijo z enega dela telesa živali na drugega, skočijo na žival s tal ali pa preskočijo z ene živali na drugo. Na svetu živi 200 različnih vrst bolh. Med seboj se razlikujejo glede na Pri bolhah poznamo štiri razvojne oblike: jajčece, ličinke, bube in odrasle bolhe. Če se jih želimo uspešno ubraniti, moramo zatirati vse razvojne oblike hkrati. Izležena jajčeca zaradi gladke površine večinoma zdrsnejo z živali na tla, kjer ostanejo, dokler ne odrastejo, oziroma se ne razvijejo v bolhe. Iz jajčec se izležejo ličinke, ki se zabubijo. Venem tednu do pol leta se kot zadnja oblika iz bub razvijejo odrasle bolhe. Odrasla bolha je velika do 2,5 mm. Njihova življenjska doba je različna, bolšje samice lahko živijo tudi po več mesecev. Ena samica lahko na dan izleže 20 - 50 jajčec. Bolha, ki napade gostitelja, ga ugrizne in se prehranjuje s krvjo kot na primer komar. Bolšji ugriz, ki nastane zaradi natančnosti malih sulic na glavi bolhe, na koži gostitelja praviloma ne pušča sledi. Se pa včasih zgodi, da na mestu ugriza začasno ostane rdeča lisa brez otekline. Bolšji ugrizi povzročajo srbež. Pri nekaterih živalih lahko zaradi bolšje sline ali stadijev: od jajčeca prek larve in nimfe do odrasle živali. Za pse in mačke so neprijetni in moteči, poleg tega so prenašalci nekaterih bolezni (borelioza, erlihi-oza, babezioza, klopni meningoen-cefalitis). Za okužbo z eno ali več izmed naštetih bolezni je dovolj že en sam okužen klop. Velika količina prisesanih klopov naenkrat pa lahko pri živali povzroči pomanjkanje rdečih krvničk (anemijo). Klopa odstranite takoj, ko ga _____________________ ___________ opazite. Prej kot klopa odstranite, drugih izločkov pride tudi do lažjih manjša je verjetnost, da bo prišlo do in hujših oblik alergij, vnetja kože, prenosa bolezni. Bo relija potrebuje ekcemov, začasnega izpada dlake okoli 24 ur, da preide iz klopovega oziroma pojava gole kože na posa meznih delih telesa (najpogosteje na področju križa). Obisk veterinarja je zato ne le priporočljiv, pač pa celo nujen, saj bo z ustreznim črevesja v njegove slinske žleze. Pomembno je, da klopa ne polivate ali mažete z alkoholom, oljem ali topili, saj ob tem klop začne sproščati snov, ki povzroči odpuščanje od gostitelja, kjer se najhitreje in najbolje razmnožujejo. Po njem dobijo tudi ime, npr. pasje bolhe, mačje,... ipd. Bolhe se praviloma dobro počutijo na vseh toplokrvnih bitjih. Pri nas je najpogostejša mačja bolha, ki je med vsemi vrstami najbolj prilagodljiva. V primeru potrebe bolha napade tudi človeka. Ker seje bolh zelo težko znebiti in ker to traja dolgo, se moramo le-tega lotiti temeljito in vztrajno. Dobro moramo poznati bolhe in vse, kar je povezano z njimi. Hrano, razmnoževanje, odpornost, neodpornost,... zdravljenjem še kako pomagal tako gostitelja in ponavadi vsebuje pov-našim ljubljencem, kot nam. zročitelje klopno prenosljivih bolez- Bolhe sicer s prostim očesom ni. S takim načinom odstranjevanja lahko vidimo, vendar jih pri maj h- torej močno povečate možnost za nem številu težko najdemo na ko- okužbo s klopno prenosljivo bolez-žuhu našega štirinožnega prijatelja, nijo. Če pri odstranjevanju ostane Lažje je opaziti bolšje iztrebke, ----------. . predvsem na svetli koži in d la-ki. To so drobna črna zrnca. Če jih postrgamo na bel papir in kanemo kapljico vode ali alkohola ter pomešamo, pustijo rdečkasto sled. Bolhe že same povzročajo veliko nevšečnosti, lahko pa so prenašalke drugih povzročiteljev bolezni (virusov, mačje trakulje ipd.). Za zatiranje bolh obstaja na tržišču veliko različnih pripravkov. Uporabljajo se insekticidni šamponi, posipi, pršila, ovratnice, zelo priljubljene so t.i. kožne kapljice ali ampule za nanos na kožo. Vsako sredstvo ima svoje prednosti in slabosti, zato je potrebno natančno upoštevanje navodil in predhodno posvetovanje z veterinarjem. Klopi Klopi so kožni paraziti toplokrvnih živali. V Sloveniji živi 15 vrst klopov, pri psih na našem področju pa najdemo predvsem klope vrste lxodes ricinus in Rhipicephalus san-guineus. Na živalih in človeku poleg odraslih klopov zajedajo tudi njihove razvojne oblike. sioaa i 'asMro&iau. Bolšji iztrebki Njihov razvoj poteka skozi več košček klopoveka ustnega aparata v koži, je to manj nevarno, kot pustiti potencialno okuženega klopa na koži, zato ne odlašajte z odstranjevanjem klopov. Ker so klopi načeloma bolj odporni na nekatere insekticide kot bolhe, je na tržišču manj učinkovitih proizvodov za zatiranje klopov. Vsekakor je priporočljivo po vsakem sprehodu temeljito pregledati in prečesati dlako psa in odstraniti nezaželjene obiskovalce. Želim vam uspešen boj proti nadležnim in nevarnim prebivalcem vaših psov in mačk. 27. februar 2009 26 NE PREZRITE - TUDI VAŠA MNENJA ŠTEJEJO Nekaj gnilega je v deželi Danski Valenčič Matija, Gregorčičeva 1A "T"udi na to vprašanje imam od- I govor kaj, in obrazložitev, vendar ga ne povem kajti ta je bil njegov in naj ostane njegov - od mojega starega - dobrega prijatelja Franeta Jankota namreč, in ga je odnesel s seboj v grob in naj tako tudi ostane. K pisanju meje zopet spodbudilo srečanje nekdanjega znanca oziroma prijatelja na Sviščakih prof. Magrisa velikega ljubitelja in poznavalca naših znamenitosti in lepot snežniškega raja. Z njegovo, žal mnogo prerano, pokojno ženo, prav tako profesorico na Tržaški univerzi sta mnoga leta prihajala k nam v planinski dom na dopust in uživala lepote Snežniških gozdov. Imela sta dva, nadpovprečno inteligentna takrat še, otročička, ki sta danes že visoko izšolana in gresta po njunih stopinjah. Profesor Magris je napisal polno svetovno priznanih knjig, seveda za pismene ljudi, tudi o naših krajih, spomnimo se samo knjige Fiume verde, pa še mnogo drugih, ki so prevedene v slovenski jezik in so dostopne v knjižnici Makse Samsa -za nepismene vstop prepovedan. In ta sreča in veselje sta trajala kar nekaj časa, z nami in z našo gostoljubnostjo so bili zadovoljni, predvsem, ker so se s pokojnim očetom in z mano lahko sporazumevali v njihovem jeziku in tako smo jim pokazali še marsikatero znamenitost, da so se vedno radi vračali. Navedem naj, da so se po gozdu vedno sprehajali PEŠ in niso nikoli uporabljali prevoznih sredstev in niso motili nikogar. Divjadi, namreč, kakor sojo motile motorke, traktorji, razno miniranje, pokanje in današnji preuveličani in hrupni JEEPI. Toda, ker se vsaka pravljica ne konča srečno, se ni tudi ta. Nekega lepega sončnega dne je družinica prisopihala k nam v planinsko postojanko oziroma gostilno, vsa prestrašena in prebledela, tako da so že začeli pakirati kovčke, da smo jih komaj ustavili in jih naprosili, naj nam pojasnijo kaj se je pripetilo. Po postrežbi nekaj močne pijače, katere običajno niso uživali, otrokom pa čaj, so prišli do besede in spregovorili. V revirju Okroglina, natančneje v Črni dragi, jih je napadlo neko kosmato bitje, povrh - na žalost - še oboroženo in v njim neznanem jeziku kričalo in krililo z rokami ter dajalo znake, naj izginejo iz njihovega raja oziroma iz njihove posesti, ker vznemirjajo divjad, predvsem pa njega. Ko se je situacija malo pomirila in so normalni ljudje prišli do sape, sem jim mirno razložil, naj se ničesar ne bojijo, saj to je le ena vrsta pol razvitega primata, ki ima življenjski habitat na področju revirja Okroglina, v bistvu pa ni nevaren. Taki vrsti celo grozi izumrtje in naj se nanj ne ozirajo - baje obstajajo samo še dva ali trije takšni primeri in naj jih ljudje pustijo pri miru. Tudi mislim, da se ne razmnožujejo več, zato so z zakonom zaščiteni. Ker so to bili visoko inteligentni ljudje sem jim izdal tudi latinsko ime, ki se glasi »Vlakovodius Vulga- ris« alias Prifuknus. Tega primata so naučili celo uporabljati mobitel, tako da je telefoniral in se mešal v resor za katerega ni bil kompetenten, pa saj ni nič čudnega, saj so ROMI naučili medveda plesati. Na svoje oči sem videl kako. Zakurili so mu pod železno ploščo poleg pa igrali harmoniko, ko gaje peklo pod podplati je medved prestapljal. Drugič je pre-stapljal, ko je samo slišal harmoniko, ampak pustimo to, to so že Romske skrivnosti. Toliko dragi bralci v tem odstavku in o teh primatih, pa ne bojte se jih preveč, kajti menda so se odselili nekam prosti severu, tako da tukaj ne strašijo normalnih ljudi več, vseeno, če pa še kdaj naletite nanj ga vseeno pustite živeti, ker kakor sem že prej navedel so že ogrožena vrsta. Kot sem sedaj seznanjen so jih nadomestila visoko inteligentna bitja. Ta odstavek sem napisal naslednjim rodovom v poduk, da se ne spustijo na njihovo stopnjo razvoja. Zdaj se pa moram na žalost lotiti druge teme, kajti v tej naši državici oziroma mali Švici, oziroma zgodbi o uspehu je še precej gnilega. Samo, za primer, naj povem o dogodku nekega dne, katerega smo v družbi stali pred znano Bistriško gostilno, zaradi kajenja seveda in razpravljanja o sedanji recesiji apropo ter pa o današnjih astronomskih plačah nekaterih posameznikov, seveda za nagrado, ker so zafurali podjetja pa še o večjih astronomskih odpravninah oziroma nagradah za uspešnost. Kadar sem prisotnim omenil, da bi bilo potrebno iti nazaj v partizane, ne boste verjeli, dragi bralci, so se vsi prisotni , naj omenim, da nas je bilo iz vseh različnih slojev družbe, enoglasno strinjali z mano. Takrat sem se spomnil in jim tudi povedal mišljenje mojega starega profesorja, žal že dolgo pokojnega, ing. gozdarstva Mazija, ki je bil na naši šoli deklica za vse. Tako je enkrat vskočil in nadomeščal učitelja, ki nas Neta Vergan..... IZ riža je ideja, ki označuje neko i\družbeno stanje, stanje zmede in kaosa. In prav to doživljamo zdaj. Kriza živi in diha z nami od kar se je začel čas. Kriza je namreč zmes nerazrešenih konfliktov in težav, ki jih je ustvarila naša družba. Težav, kot so vojna in glad, ki pa jih nismo uspeli ali pa jih nismo hoteli rešiti. Bila so obdobja, ko se je potuhnila, ko pa je zavel drugačen veter, in je človeštvo potrebovalo spremembe, se je prebudila in zaplesala svoj strah vzbujajoči ples. Nič ji ni sveto, pomendra in potepta vse, kar ji pride pod noge. Še vedno se bojujemo in še vedno na milijone ljudi gladuje, kljub temu, da dobrota in obilje zemeljskih darov lahko nahrani vsa živeča bitja na njej. Bog daj, da bi se iz sedanje krize kaj naučili. Predvsem je učil SAMOUPRAVLJANJE S TEMELJI MAKSIZMA, saj se še spomnite tovariši, da je bil predmet obvezen v vseh šolah. No, ko nam je zrecitiral kar nam je moral in je bil konec šolske ure me je poklical na stran in mi dejal: »Veš kaj, Matija, za Balkanca je bič, ne samoupravljanje.« To lahko danes jaz trdim za današnjo demokracijo, ker se nam danes lepo kaže. Pa, da ne bi mi pametni »slovenčki« mislili, da mi nismo Balkanci, smo samo skrajni sever Balkana, ampak še vedno BALKAN, kar se lepo pokaže pri naših novodobnih multi milijonarjih in ostalih drugih špekulacijah, ter nikoli raziskanih aferah, da o drugih stvareh sploh ne govorimo. Ostalih 90% Slovencev pa tolče revščino in so na robu preživetja in ne bodo nikdar sedeli, kaj šele se peljali, v Falkonu ali da bi okusili na primer neko poslansko malico, kije s ceno primerljiva malici pri Špehu, ki je znana po odličnih vampih. Ljudje božji, do kdaj bomo še prenašali in poslušali te neumnosti in se imeli vleči za nos ali res nimamo več jajc, da bi temu naredili konec in rešili kar se rešiti da, oziroma kar je še ostalo od te male kokoške. Saj smo imeli priliko videti, kaj se je zgodilo z veliko kokošjo farmo v Beogradu, ki jo je vodil oziroma ustanovil naš vrli politik, po izobrazbi kmetijski pospeševalec, danes desna roka Jožka Jorasa, ki lije grenke solze na njegovem dvorišču, še tistih kokoši ni mogel čuvati in pobrati zlata jajca, ne pa da bi očuval to slovensko kokoš, da ne govorim o raznih sposobnostih na Telekomu, ki niso bile politične namestitve, te so bile izobrazbi primerne, ker tam nujno potrebujejo kmetijskega pospeševalca za direktorja. Tudi za takšne tičke poznam latinski izraz. Ta se glasi: Tajkunis Vul-garis alias Prevarantus. Slava jim. Toliko za ta mesec v premislek. Lep pozdrav do prihodnjič pa tega, da smo kot človeška vrsta eno z vsem kar živi in diha na prelepem planetu Zemlji. Bomo zbrali dovolj poguma in zaupanja, da bomo popustili trdno zategnjene zavore sebičnosti in pohlepa, ki nas neusmiljeno potiskata v obup in razočaranje. Zavedanje o minljivosti sveta v katerem dozdevno živimo, in to le kratek čas, nas bo osvobodilo strahu, ki je najhujša ovira spoznanja »kdo smo«. Res je,«le kdo smo«? Brat brata ubija in mu ne dovoli jesti iz mize zemeljskega obilja. Dodobra si oglejmo svet v katerem živimo in se vprašajmo ali je to svet, ki ga res hočemo gledati. Vesoljska bitja tega nam zagotovo niso zakuhala. Lahko kar mirne duše požremo svoj civilizacijski napuh in si priznamo, da smo ga krepko polomili. Sveta ne moremo spremeniti, lahko pa spre- Kriza. Koalicija za Volovjo reber SPOROČILO ZA JAVNOST Za takojšnjo objavo! 6. februar 2009 Elektro primorska izgubila še eno tožbo za Volovja reber V sodbi, ki so jo preko odvetnika Tomaža Petroviča na DOPPSu prejeli danes, je Upravno sodišče pravnomočno razsodilo, daje treba ponoviti postopek presoje vpliva vetrne elektrarne Volovja reber na okolje. Agencija RS za okolje (ARS0) je sklep o obnovi postopka izdala oktobra 2007, vendar postopek do dane ni stekel. Elektro Primorska si na vse načine prizadeva, da do korektnega presojanja vplivov vetrne elektrarne na Volovji rebri nebi prišlo. Tako je zoper sklep o obnovi postopka najprej vložila pritožbo na okoljsko ministrstvo, ko je bila ta zavrnjena, pa maja 2008 še tožbo na Upravno sodišče. S sodb, ki smo jo ravnokar prejeli, je sklep ARS0 o obnovi postopka postal pravnomočen. Gre še za eno pomembno sodbo, s katero se je možnost, da bi bila vetrna elektrarna Volovja reber kdaj zgrajena, močno oddaljila. Naj spomnimo, da je bila ARS0 dolžna obnoviti postopek presojanja vplivov na okolje, ker DOPPSu ni bila dana pravica do položaja udeleženca v postopku. Dr. Primož Kmecl, vodja varstveno ornitološkega sektorja na D0PPS poudarja: »Na DOPPSu smo razočarani nad ravnanjem Elektro Primorska. Namesto da bi v transparentnem in argumentiranem postopku investitor poskušali dokazati domnevno neškodljivost vetrne elektrarne za okolje, vso energijo vlagajo v to, da do korektnega tehtanja argumentov sploh ne bi prišlo. Česa takega si javno podjetje ne bi smelo privoščiti.« Kaj pomeni sodba za usodo VE Volovja reber: • Okoljevarstveno soglasje za gradnjo VE Volovja reber, ki je bilo izdano junija 2006, ostaja zadržano, brez tega pa investitor ne sme začeti z gradnjo. • Zdaj se bo postopek presojanja vplivov na okolje, ki je bil formalno obnovljen že oktobra 2007, končno lahko začel. • V Koaliciji smo prepričani, da bo morala ARSO izdajo okoljevarstvenega soglasja zavrniti. Konec sporočila! menimo svoj pogled in odnos do njega. V Ameriki jez vzniknilo zaupanje v nov in boljši jutri, kajti Amerika je simbol v smislu nemogoče je mogoče. Radost in zaupanje je z novim predsednikom Bara ko m Obamo pregnalo temo strahu, ki je družbeno tkivo razjedal po enajstem septembru dvatisočena. Mnogi so že izkusili velika razočaranja, ko so delniške vrednosti vloženega denarja zdrsnile strmo navzdol. Nihče ni varen pred izgubo. Čez noč lahko izgubimo vse kar smo z leti z trudom in odrekanjem vkup spravili. V zaupanju bomo uzrli moč, ki nam bo usmerila pogled v to kar imamo zdaj. Verjetno nas čaka presenečenje, kajti do sedaj smo se utapljali v bridki preteklosti ali pa smo si kreirali varno, zdravo in srečno prihodnost. Za »zdaj« ni bilo nikoli dovolj časa. Prvo in pošteno vprašanje naj bo, kolikokrat sem bil-a hvaležna za darove nebes in zemlje, ki sem jih prejela. Za en sam samcat neprecenljivi dar, ki mi ga nihče ne more vzeti, da sem kar sem. V univerzumu z veliko začetnico izpisani »Jaz sem«. Kriza vsebuje odgovore, ki so potrebni, da se izvlečemo iz nje. Ne spoštovanje univerzalnih zakonov, ki so za vse enaki se v sistemu ne enakosti slej kot prej sesujejo. Kriza nam sporoča le to, da se te lekcije še nismo naučili. Popravnega izpita ne bo. NE PREZRITE - OD VSEPOVSOD 27. februar 2009 27 ŠOLA ČUSTVENE INTELIGENCE Faze partnerskega odnosa Boštjan Trtnik, www.cdk.si/sci, Šola čustvene inteligence. Ljudje se poročajo zato, da bi skupaj reševali probleme, ki jih prej niso imeli. WoodyAllen Zaljubljenost Ko spoznamo partnerja in se odločimo za skupno zvezo, je med nami slepa romantična zaljubljenost, ki nas žene skupaj. Na višku zaljubljenosti smo evforični. Čustveno smo obsedeni drug z drugim. Hodimo spat in zbujamo se z mislijo na ljubljeno osebo. Komaj čakamo, da se spet vidimo in ko smo skupaj - kot da bi lebdeli v oblakih. Ko smo zaljubljeni, je v naših očeh partner popoln. Njegove slabosti zmanjšujemo ali pa jih sploh ne vidimo. Drugi, ki niso v takem stanju, nas lahko opozarjajo na napake in slabosti partnerja, vendar zaman, saj je ljubljena oseba v naših očeh brez napak in mnenje drugih brez pomena. Energija, ki se razvija na tej stopnji odnosa, prihaja sama od sebe, brez truda in želimo si, da bi trajala večno. Srečali smo osebo svojih sanj in zgodila seje čarobna sprememba. Streznitev Nato, še preden se dobro za- vemo, čarobni občutek izgine in naše sanje se razblinijo. Doleti nas streznitev in sestop resničnost. Zelo pogost je stavek: "Imela sva se neskončno rada in potem je naenkrat ljubezen izginila." Pristanemo na trdih tleh realnosti. Naenkrat pričnemo opažati napake in slabosti druge osebe. Ugotovimo, da nas partner zna tudi prizadeti, razjeziti, naenkrat zaslišimo ostre besede in kritike.. Nenadoma se zavemo partnerjeve sebičnosti, neobčutljivosti, brezbrižnosti. Kakor da bi oblaček, v katerem smo živeli, počil. Partnerja ugotovita: "Nisem se poročila s princem na belem konju." ali "Mogoče pa ona ni ženska mojih sanj."Tema dvema bi lahko rekli: "Dobrodošla v realnosti odnosa (zakona)!" Bojevanje Tako se premaknemo v tretjo fazo partnerskega odnosa: v tekmovanje in borbo za prevlado. To je svet, kjer lahko pogledi ubijajo in besede ranijo. Intimni ljubimci lahko postanejo tudi smrtni sovražniki. Večina partnerjev se na tej stopnji odnosa razide ali ostane skupaj brez upanja, da bi se dalo kaj izboljšati. Zajame nas razočaranje in počutimo se jezne in prevarane. Kritiziramo, se umikamo, obtožujemo, grozimo, jokamo. Da bi ponovno našli občutek izpolnjenosti, se posvečamo delu v službi, delu doma, otrokom, različnim hobijem ali celo skačemo čez plot. A boleča praznina ostaja. Epilog Iz borbe za prevlado so v partnerskem odnosu možne tri poti: - sprijaznitev s stanjem v odnosu, nezadovoljstvo in vztrajanje v odnosu takšnem, kot je, ne da bi karkoli spremenili - prekinitev odnosa oziroma ločitev ter iskanje več sreče in ljubezni v drugem odnosu - odločitev za osebni razvoj v partnerskem odnosu ter trud za učenje izražanja prave ljubezni V preteklosti so ljudje večkrat ostajali nezadovoljni v zakonih, danes se hitreje ločujejo. Gotovo pa je najbolj smiselno izbrati tretjo možnost, torej pot učenja in rasti v partnerskem odnosu. Pot ni vedno lahka, saj se na njej srečamo z mnogimi nepredelanimi vzorci in čustvenimi ranami iz otroštva, vsekakor pa je to tista pot, ki nas lahko pripelje v zrelo partnerstvo, ki je izraženo v zavezi: skupaj v dobrem in slabem, dokler naju smrt ne loči. OBISK V KOPRU KRONIKA POROČANJE O DOGODKIH NA OBMOČJU PP ILIRSKA BISTRICA ZA OBDOBJE 16. 1. 2009 DO 15. 2. 2009 Po pooblastilu komandirja Policijske postaje, Marko ROTAR POMOČNIK KOMANDIRJA POLICIJSKE POSTAJE POLICIJSKI INŠPEKTOR lil ..... policisti PP Ilirska Bistrica so v navedenem obdobju obravnavali 19 X kaznivih dejanj in sicer 7 kaznivih dejanj tatvine, 4 kazniva dejanja poškodovanja tuje stvari, 1 kaznivo dejanje ogrožanja varnosti, 2 kaznivi dejanji prepovedano prehajanje meje ali ozemlja države, 1 kaznivo dejanje kršitve nedotakljivosti stanovanja, 1 kaznivo dejanje goljufije, ter 3 kazniva dejanja vloma. Pri varovanju državne meje so policisti prijeli 38 oseb, katere so na nedovoljen način vstopile v R Slovenijo in se tako izognile mejni kontroli. O tega je bilo 17 kršiteljem izrečene globe, zoper 2 kršitelja sta bila podana obdolžilna predloga na pristojno sodišče. Po končanem postopku je bilo 24 oseb izročenih hrvaškim mejnim organom, 14 oseb pa je podalo vlogo za azil. Policisti so obravnavali tudi 4 kršitve javnega reda in miru, od tega 2 kršitvi na javnem kraju in 1 kršitev v zasebnem prostoru. Kršiteljem so bili za ugotovljene kršitve izdani plačilni nalogi. Na območju naše policijske postaje seje pripetilo 13 prometnih nesreč, ena prometna nesreča seje končala z lažjimi telesnimi poškodbami, v 12 prometnih nesrečah pa je nastala samo materialna škoda. Obravnavali smo tudi 5 poškodovanja osebnih vozil na parkirnih prostorih in 5 primerov povoženja divjadi. Na področju Zakona o orožju je bilo najdenih 8 nabojev, ki so bili predani pristojnim službam. Obravnavali smo tudi en napad psa in kršitelju izdali plačilni nalog. V omenjenem obdobju smo na območju Snežnika izvedli tudi iskalno akcijo pogrešane osebe, kije bila uspešno najdena. Prav tako smo obravnavali še en požar na osebnem avtomobilu, en požar v stanovanjski hiši in eno delovno nesrečo. Zaradi vožnje pod vplivom alkohola pa smo v omenjenem obdobju pridržali 5 kršiteljev. V Kopru so nas z navdušenjem sprejeli Alenka Penko ••••• n\an pred \-J slovenskim kulturnim praznikom smo obiskali mesto Koper. Gostoljubje nam je nudil tamkajšnji Mercatorjev trgovski center. V štiri ure trajajočem programu je obiskovalce zabavala Brštulin banda iz Harij. Članice KETŠD % OKREPČEVALNICA TRNOVO Tel.: 05/714 12 07 041/424 974 GOSTILNA s prenočišči M H I Ema Deželak s.P. Dolenje 64, 6254 Jelšane tel.: +386 (0)5/71-42-648 GSM: +386 41 747 657 Alojzij Mihelčič iz Harij so obiskovalce pogostile z domačimi jedmi in pijačami ter pripravile vrsto delavnic. Olga Pirnat je poučevala in izdelovala cvetje iz krep papirja, Zlatka Primc je gospodinjam prikazala čiščenje fižola, Magda Ujčič in Milica Boštjančič sta »slačili frmjnto«. Društveni podmladek pa je izdeloval punčke iz ličevja. Obiskovalci so se lahko poučili tudi o spretnosti opletanja steklenic s špago, za kar je skrbela Jožica Zadnik in kraše-njem sveč, s pomočjo Suzane Vrh. Tudi moški del društva ni za- ostajal. Danilo Zadnik je poučeval o popravilu orodij in izdeloval metle iz brezovja. Obiskovalci so bili več kot navdušeni, posebno mlade mamice in otroci, ki so določena opravila videli prvič v »živo«. Tega dne sta bili z nami kmetija Sanabor iz Harij in Vinska klet Prodan iz Semedele, ki sta skrbeli pred- vsem za tekoče užitke. Vsem, ki so nam omogočili nastop, sodelovali z nami ali nas obiskali - iskrena hvala ! Brezplačna številka društva Kala 080 18 16 Vsi, ki si želite pogovora s strokovnjakom o okužbah s HRV, raku materničnega vratu in cepljenju, pokličite Modro številko društva Kala 080 18 16. Strokovnjak bo brezplačno odgovarjal na vaša vprašanja vsak torek med 14. In 16. uro. Spletne strani društva Kal Informacije o društvu in cepilnih mestih najdete ' na novih spletnih straneh društva www.kala.si. NAGRADNA IGRA ■ H zmagovalec nagradne igre ie: Oseba na fotografiji jeTULIO FURLA-NIČ, nekdanji pevec skupine Faraoni. Nagrado pa prejme: VOLK NATAŠA Zabiče 29 c 6250 Ilirska Bistrica 28 27. februar 2009 NE PREZRITE - SPOROČIL IN OBJAV BERNARDA PROSEN Cerkveni pevski zbor Harije ••••• I eta 1948 je v zubljih plamena poniknil »horijski farouš«. Škoda ni bila Lle gospodarska, saj je požar uničil tudi ves arhiv in kroniko, ki sojo vsa leta skrbno vodili tamkaj službujoči duhovniki. Pozneje sicer v Harijah ni bilo več požara, a želja po novem, drugačnem in bolj modernem, je uničila še marsikaj, kar bi bilo vredno ohraniti.Le redki posamezniki so razmišljali drugače. Eden izmed teh je bil Rudolf Polh, ki je v stari skrinji hranil vse, kar se mu je zdelo pomembnega. Slednjo je pred smrtjo izročil hčerki Bernardi in tako seje ohranila do današnjih dni. Rudolfova hčerka Bernarda, po domače Nada, sije poiskala življenjskega sopotnika v rojstni vasi. Omožila seje na veliko kmetijo, a kljub trdemu delu ohranila ljubezen do starega, lepega in poezije. Tudi sama večkrat prime za svinčnik in papir in napiše kakšno pesem. V svojih pesmih opisuje rojstno vas, Brkine, kmečko življenje in se poigrava z utrinki iz narave. Njene pesmi so lahkotne, melodične in prijetne za uho, kar ni naključje, saj Nada že vse življenje prepeva v harijskem cerkvenem pevskem zboru. Nepogrešljiva pa je bila tudi v vrstah MePZ Alojzij Mihelčič, v času delovanja zbora. Pred kratkim je praznovala okrogel življenjski jubilej, zato ji ob tej priložnosti želimo še veliko zdravih, zadovoljnih in srečnih let, veliko lepih pesmi in da bi še dolgo prepevala z nami. V mesecu kulture tudi Likovno društvo Franca Pavlovca Tekst in foto: Petar Nikolič \ /mesecu februarju - 32. mesecu kulture, je na bistriškem kar pestro. V Likovno društvo Franceta Pavlovca, ki ga vodi dolgoletni predsednik in ustanovitelj Rajko Kranjec, se v sklopu prireditev vključuje že od svojeustano-vitve. Tokrat so v Domu na Vidmu pripravili razstavo 25 likovnih del dvanajstih članov društva. V programu pri otvoritvi raz- Veliko zanimanje za razstavo. stave so sodelovale pevke pevske skupine Kalina, pod vodstvom Janje Konestabo. Na drsanju v Tivoliju štvo Bistre za otroke, ki obiskujejo atletski krožek, organiziralo drsanje v dvorani Tivoli v Ljubljani. Drsanja se je udeležilo 8 članov krožka, na veselo ledeno rajanje pa smo povabili tudi nekatere druge otroke. Pod budnim očesom vaditeljev atletskega krožka, Vesne in Dragota, so otroci okusili, kako izgleda drsenje po ledu, ki je vse nekaj drugega kot tek. Nekateri od otrok že začeli uganjati drobne vragolije, izredno navdušeni, tako da drugo so pokazali veliko mero talenta, ter Vsi, prav vsi pa so bili nad izletom leto izlet zagotovo ponovimo. \ /sredo, 25.2.2009 V je Tekaško dru- PRIDRUŽITE SE NAJBOLJŠEMU POSLU NASVETU! S povprečno slovensko plačo zaslužite v aktivni dobi približno 500.000 evrov. Koliko ste jih prihranili do danes in koliko mislite, da vam jih bo uspelo ohraniti na vašem računu do upokojitve? Kako lahko z dodatnimi 6 urami dela na teden v kratkem času zaslužite še eno mesečno plačo? Za več informacij se obrnite na tel. št.: MARJANCA ČEKADA s.p., 040 473105 Traktor LABINPROGRES TUBER40, motor 3 valjni, 40KM, vodno hlajen, hitrost 40km/h, pogon 4x4, varnostni lok, slovenska homologacija, na zalogi. ■H in motokultivatorji Labinprogres bencinski in disel, ročni ali akumulatorski zagon, različnih moči in različni priključki, na zalogi. Na zalogi tudi nadomestni motorji in rezervni deli od A-Ž. AGROSERVIS Vode, Osredke 44, Dol-Ljubljani tel: 01 / 563 93 20 www. aaroservis-vode. si MALI OGLASI Mali oglasi Cenjene bralce obveščamo, da nam lahko mali oglas pošljejo do zaključka redakcije za naslednjo številko Snežnika. Mali oglasi so brezplačni, objavljeni pa bodo le enkrat - za ponovno objavo je potrebno oglas ponovno poslati. Oglase sprejemamo izključno preko e-pošte: sneznik@kabelnet.net ali redne pošte na naslov uredništva. Obvezno morate priložiti Vaš naslov in telefonsko številko (ni za objavo). V najem dam stanovanje - 48 m2 na Gregorčičevi ulici - cena po dogovoru; info: 00385 51 274 047; V najem dam enosobno stanovanje v II. Bistrici; info:041 637 165; Prodam avto Opel Corsa 1.2, letnik 97, metalno zlate barve, registrirana do oktobra 09, info: 031 804 662 (Matjaž) v središču II. Bistrice na zanimivi lokaciji-avtobusne postaje, oddamo v najem poslovne, 48m2, info: 7141720 V središču II. Bistrice (nad lekar- no) prodam 2-sobno stanovanje 57m", centralna kurjava, klet, obnovljena streha, cena:75.000€, info :041 740592 V družinskem -domu/ kliniki- v Lovra n u, možnost 24 urne oskrbe za starejše, bolne in onemogle. pokličite:(00385) 51 294984-iri-na V Ilirski Bistrici prodamo poslovno stanovanjsko hišo ob glavni cesti; 750m2, starejša, meščanska, dvonadstropna z visokim podstrešjem, vseljiva, vrt, dvorišče, parcela 800 m2, primerna za več družinsko stanovanjsko hišo s poslovnimi prostori v pritličju 300 m2. Tel.: 05/714 50 53. Inštruiram italijanščino, lektoriram diplomske naloge, 040378888, Patricija; Montažna hiša Marles Atris - bivalne površine 235 m2, na parceli 829 m2 - v celoti podkletena ter dve zazidljivi parceli 872 m2 in 91-3m2 prodam. Cena 219.000 eur; info: 040 609 815; NE PREZRITE - V SPOMIN 27. februar 2009 29 V spomin na Jožico Fatur Darinka Žbogar....... »Ni te na pragu, ni te v hiši in v nobenem mestu svet, nihče tvojih korakov ne sliši, nihče s teboj ne klepeta.« To pesem je posvetil svoji materi. Pesnik, prevajalec in vsestranski umetnik Bogomil Fatur se je rodil let 1914 na Premu. Na rojstni hiši, leta 2000 je spominsko ploščo odkrila njegova hči Lea. Zelo lepo je zapel Moški pevski zbor Dragotin Kette. Spremne besede in njegov življenjepis, ob odkritju plošče, sem s ponosom prebrala. Sloves- nosti seje udeležilo veliko ljudi tudi njegova sošolka Ivanka Colja iz Trsta. Pesnik Bogomil je umrl 1990 v Ljubljani. Da je bil ta človek na vseh kulturnih področjih vsestransko uspešen je gotovo zasluga njegove življenjske sopotnice Jožice, ki seje rodila 1919 v Pustem polju, znanemu trgovcu z lesom in posestniku. Neki dan je pomagal pri velikem gozdnem požaru v Lačji vasi, se prehladil, dobil pljučnico in 1937 umrl. Njena mama pa je umrla leta 1965. Njuna hči Jožica, vsestransko izobražena, seje leta 1941 poročila z gimnazijskim profesorjem Bogomilom Faturjem. Rodila sta se jima sin Vladimir in hči Lea. Ženo Jožico je odlikovala najlepša človeška lastnost dobrota - dati in pomagati ne le svojim najbližjim, ampak tudi drugim, pomoči potrebnim. Njena velika želja je bila, da bi si ogledala Prem in spominsko ploščo njenega moža, a seji žal ni uresničila. Zadnjega januarskega jutra je prenehalo biti njeno plemenito srce. Vsi se moramo spomniti in častiti spomin na kulturnike iz naših krajev, saj bomo le tako ohranili našo dediščino. Mir božji objema doline, gore, ko v cerkev hitimo ubogi ljudje, da Bogu potožimo svoje gorje! ZAHVALA V 92. letu starosti nas je zapustila stara mama, mmka ALOJZIJA POLH strina Pvvšterjova iz Harij (24. 9.1917- 14.2.2009) Iz srca hvala osebju Doma starejših občanov iz Ilirske Bistrice za vso skrb in nego ter vsem, ki ste jo obiskovali v domu. Hvala prijateljem, vaščanom, znancem in sorodnikom Kastelic iz Do-bropolj, ga. Nevenki in gdč. Rebeki Tomšič, družini Volk izZarečice in ga. Ivanki Penko ter vsem tistim, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Hvala za besede sočutja, darovane sveče, cvetje in molitve, posebej družini Možina sTopolca, Barbiš - Frank iz Ilirske Bistrice, g. Alojzu Kovačiču, ga. Ivanki Kastelic in ga. Edi Dolgan. Iskrena hvala župniku g. Janezu Premrlu za pogrebni obred; cerkvenim ključarjem in starešinam; Cerkvenemu pevskemu zboru Harije; Jasenskim pevcem; ŽePZ Prem; PS Kalina; zborovodjem g. Alojzu in g. Sašu Boštjančiču, g. Vilku Majeriču, ga. Ireni Rep in gdč. Janji Konestabo; govornici ga. Danici Pardo za občutene besede slovesa; članom KETŠD Alojzij Mihelčič Harije; Območno obrtno-podjetniški zbornici Ilirska Bistrica; sosedom Kovačevim, posebej ga. Mileni in ga. Jadranki ter vaš-čankam: ga. Olgi, ga. Milki, ga. Dragici, ga. Jožici, ga. Silvani, ga. Milici, ga. Magdi, ga. Pavči in družini Tomažič. Še enkrat vsem iskrena hvala. Vnukinja Alenka z družino ZADNJE PREJETO MM Plamen sveče je razsvetljeval temo že v davnih časih Alenka Penko.... Z~lovek je bil s V—svečo že od nekdaj povezan, saj je bila sveča ob oljenki in petrolejki do prihoda elektrike najpogostejši vir svetlobe. Globok simbolni pomen je ohranila vse do danes, saj jo prižigamo ob vseh pomembnih življenjskih in verskih mejnikih: rojstvu, krstu, rojstnem dnevu, obhajilu, birmi, poroki, smrti, maši, praznikih, ob molitvi, svečanih trenutkih.... Ime svečnica izhaja iz blagoslova sveč, kajti vsakega 2. februarja v cerkvi blagoslovimo sveče. Na svečnico blago- pevce simbolično poplačali s sve- dili člani tamkajšnjega društva Aloj- slovljeni sveči pripisujemo poseb- čo, ker pa tega dne zaključujemo zij Mihelčič. no moč, zato jo prižgemo v stiski ali božični čas, je slednje sovpadalo z Letošnje sveče, s sporočilom: ob hudi uri, da bi njen plamen od- začetkom prodaje cerkvenih stolov. »Če svečana mačka na soncu leži, v gnal gorje. Običaj prodaje cerkvenih stolov se sušcu rada na peč pribeži«, so aran- je ohranil do današnjih dni, običaj žirale članice društva Jožica Zadnik, Po stari tradiciji so v Harijah poplačila s svečo pa jeza nekaj časa Suzana Vrh in Olga Pirnat, blagoslo-včasih na dan svečnice cerkvene zamrl. Pred leti so ga ponovno obu- vil pa jih je dekan Gabrijel Vidrih. Zdravo življenje Koordinatorica ekošole: Vanja Delost.... l /okviru Ekošole smo se odločili, da letos na naši šoli več pozornosti po-V svetimo zdravemu življenju. Skozi celo šolsko leto se trudimo navajati učence na zdrav način življenja, kar pomeni zdrav način prehranjevanja, zadostna mera gibanja, higiena,... V sredo, 21.1.2009, pa smo v znamenju omenjene teme izvedli tudi ekodan. Prvo šolsko uro smo se vsi učenci in učitelji šole zbrali v šolski telovadnici, kjer smo najprej prisluhnili mladinskemu pevskemu zboru, ki nam je zapel ekohimno. Nato so učenci 2. in 3. razreda zaigrali igrico po knjižici Flupi in zrak (VVilfried Vandaele), ki nas je opozorila o prekomernem onesnaževanju ozračja. Ob koncu igrice smo povabili vse učence in učitelje, da povejo svojo zaobljubo-kaj bodo storili, da bi bilo okolje manj onesnaženo. Sledilo je delo po učilnicah, kjer so se učenci z razredniki pogovarjali o zdravem življenju, izdelali različne plakate in reševali naloge. Učenci 8. in 9. razreda so se v novi gospodinjski učilnici preizkusili tudi v peki rženega kruha. Nekaj časa smo želeli nameniti skrbi za zobe, zato smo si ogledali zanimivo risanko o tem, kaj škoduje in kaj koristi našim zobem. Zadnjo šolsko uro smo načrtovali pohod za zdravje po ulicah Knežaka. Ker pa je bil dan zelo deževen, smo se namesto sprehoda zbrali v šolski telovadnici, kjer je vsak razred predstavil svoje delo v učilnici. Učenci so tako preživeli zanimiv dan in prejeli veliko novega znanja, ki so ga odnesli v svoje domove. 30 27. februar 2009 NE PREZRITE fonire® kraiišee? X /četrtek 19. februarja je svetni-V kom, na seji občinskega sveta, bila predstavljena idejna zasnova prometne ureditve »Zdravstveni dom - OŠ Dragotin Kette - Dom na Vidmu«. Najprej so predstavili probleme tega območja, ki so: - šibka prometna ureditev, - pomanjkanje parkirišč - neugoden dostop iz glavne državne ceste, - neurejeno šolsko dvorišče, - neurejen dostop za prevoz osnovnošolcev, - nemoten promet reševalnih vozil, - neurejene zelene površine in - dopolnitev ali novogradnja športnih površin. V nadaljevanju so predstavili še zahteve po parkiriščih, ki so po posameznih dejavnostih sledeče: OSNOVNA ŠOLA DRAGOTIN KETTE Stanje: S40 učencev in 48 zaposlenih; trenutno razpolagajo s 17. parkirnimi mesti; Zahteve: 35 parkirnih mest in urejen dostop tudi za javni prevoz; LEKARNA Stanje: 10 parkirnih mest in eno za invalide ter souporaba s stanovanjskim delom; Zahteve: 10 parkirnih mest ZDRAVSTVENI DOM Stanje: 60 zaposlenih od tega 35 v dopoldanskem času; 7 službenih vozil brez garaže; 24 parkirnih mest za zaposlene, paciente in službena vozila; Zahteve: 30 parkirnih mest za paciente ter 30 parkirnih mest za zaposlene; GREGORČIČEVA 8A IN 8D Stanje: 37 stanovanj, poslovna prostora; 5 garaž; 15 parkirnih mest; Zahteve: 50 parkirnih mest; DOM NA VIDMU Stanje: dvorana s cca. 300 sedeži ter dodatni program Zahteve: 40 parkirnih mest popoldne in 20 parkirnih mest dopoldne POKOPALIŠČE Stanje: 90 parkirnih mest ter 4 parkirna mesta za invalide; Leon Belušič, predstavnik izdelovalca zasnove podjetja Atelje Villa d.o.o. je natančneje predstavil idejno zasnovo in variante predlogov. Povedal je, da gre za območje centralnih dejavnosti, ki pa na obstoječe stanje niso usklajeni in se med seboj slabo združujejo. Njihova želja je bila povezati tri celote v enotno območje. Gre za šolski program s športnimi površinami in parkom, kulturni program in zdravstveni program. Sledile so predstavitve posameznih variant: VARIANTA: Malo urbano krožišče na Gregorčičevi cesti, ki rešuje dostop do šole, vzpostavitev pretočnosti, dostop do zdravstvenega doma ter umestitev parkirišč; VARIANTA: Zavijalna pasova na Gregorčičevi cesti; VARIANTA: Krožišče na Gregorčičevi cesti; VARIANTA: Nova Župančičeva ulica s krožiščem; Pri tej opciji so naleteli na velik problem s povezavo na strukturo mesta in iz Gregorčičeve na Župančičevo, ker niso rešili čistega obvoza proti osnovni šoli. Pojavil se je nov cestni križ in umestitev novega trga, ki združuje vse otoke - šolski, kulturni in zdravstveni; Nastal je nov problem kako oblikovati parkirišče in nastali so sledeči predlogi: VARIANTA: Nova Župančičeva s semaforiziranim križiščem; VARIANTA: Vzpostavitev nove Župančičeve in trokrakega križišča med kulturnim domom in stanovanjskim delom; Kot najboljša rešitev pa seje pokazala VARIANTA: Vzpostavitev štiri- krakega krožišča, pri kateri pride do rušitve stanovanjskega dela - dveh hiš na ovinku z Župančičevo in ene hiše na Bazoviški 1. S to varianto se predvideva še zunanji plato za 120 parkirnih mest ali pa izgradnja 2 nivojskega parkirišča, ki bo omogočil ohranjanje več zelenih površin. V nadaljevanju so predstavniki izdelovalca bolj podrobno predstavili krožišča in tudi tukaj se je kot najboljša varianta - prometno gledano- izpostavila rešitev 4 krakega krožišča, ki bo omogočila večjo varnost in boljše vključevanje v promet s tem pa ne bi smelo prihajati do zastojev. V razpravi, ki je sledila so svetniki, v večini primerov, izpostavili pomanjkljivo gradivo, ki so ga prejeli oziroma, da gradiva sploh ni bilo, vsi pa so bili mnenja, da naj se pripravi strokovno gledano najboljša varianta, ki se jo bolj podrobno predstavi s finančnim ozadjem vred na eni izmed naslednjih sej. Ker gre za zelo radikalen poseg v prostor, bo po tem, ko bodo na občinskem svetu izbrali eno rešitev, potekala tudi javna razgrnitev predloga, kjer se bodo lahko ponovno zbirali dodatni predlogi in rešitve, vsekakor pa je potrebno upoštevati vse parametre, ki lahko vplivajo na izbor najboljše rešitve. BLT1D.D.D. I U Rli INDUSTRIJSKA, GARAŽNA, POŽARNA IN ZRAKOTESNA VRATA ULICA SV. BARBARE 6 52BD Idrija tel.: (0)5 374 36 60 N.C. Faks: (0)5 377 09 45 E-Pdšta: blt@blt.si www.blt.si PONOVNO ODPRT Mapkc Kinkala 1/BIVŠI VIDEOTEKI VIŠNJA NASPROTI ŽELEZNIŠKE POSTAJE v ulici Toneta Tomšiča 24, II. Bistrica 041 /848 046 ODDAMO DVA POSLOVNA PROSTORA-PISARNE - 26 m2. LASTEN VHOD, PARKING, SANITARIJE Info: 041 / 671 125 AVTofoB Bazoviška 38, II. Bistrica