Martin naj bo suh. 'pozimi raste kruh. Murska Sobota, 8. november 2007, leto LIX, št. 45, odgovorni urednik Janez Votek, cena 1,29 evra Vreme Sprva bo sončno, nato paofifacqp * s padavinami. Murina uprava korak pred eksplozijo Moreč z eno nogo na cesti? Milica Makoter s sodbo vrhovnega sodišča dokončno oproščena Zavita v molk, o tožbi ničesar STR. 16 Ob dnevu mrtvih na tone odpadnih nagrobnih sveč Sveče, ki gorijo zaradi živih in ne mrtvih str. 5 - OŠ Ivana Cankarja in PD Cvetka Golarja vzorni v samoizpopoinjevanju kolektiva Ko je pomembno, kaj otrok zmore Kako izboljševati prenos znanja in pomoči pri razvoju in vzgoji otrok str. 7 - Vseslovenska civilna pobuda Dimnik poziva k nepokorščini Nova uredba o dimnikarski službi Zdravnika si lahko izbereš, dimnikarja pa ti izbere država, Če je slab, je uporabnik brez moči, pravijo v civilni iniciativi STR. 18 - Nova knjiga o domačih jedeh Marije Fras Stare prleške in prekmurske jedi za naše dni str. 23 - Jaka Žilavec »Kelneraj je ena takšna fajna zadeva« Igralstvo v krvi NAROČNIK AKTUALNO g. november 2007 - VESTNIK Sporna proslava V duhu proti reformacije Predsedniške volitve Na polno za prvo mesto Državna proslava ob dnevu reformacije je sprožila številne kritike s tem, ko so eno od osrednjih vlog na njej namenili liku Tomaža Hrena, ki je bil kot ljubljanski škof na začetku sedemnajstega stoletja med drugim odgovoren za sežiganje protestantskih knjig, z izjemo Dalmatinove Biblije, za katero je dobil papeževo dovoljenje. Poleg predstavnikov Evangeličanske cerkve so protest izrazili tudi v Slovenskem protestantskem društvu Primoža Trubarja. Oboji menijo, da lake proslave ne smejo postati povod za nove delitve. Predsednik koordinacijskega odbora za državne proslave Aleksander Zorn je očitke zavrnil in jih označil za smešne ter teološko inkvizicijske. Zorn prav tako poudarja zasluge, ki jih je imel škof Hren za ohranitev in razvoj slovenskega jezika, ter da bi njegova izključitev iz zgodovine pomenila neko vrsto cenzure. Kljub temu se predsednik društva Primoža Trubarja Viktor Žakelj v izjavi ob dnevu reformacije zavzema, da ne bi prišlo do delitve duhov« izpred sto let, in že sedaj poziva vse odgovorne, da naslednje leto primerno zaznamujejo 500. obletnico rojstva enega največjih Slovencev. Poslanec SD Feri Horvat je imel občutek, da je šlo bolj za proslavo protireformacije, pri čemer ga je še posebno motila vloga Tomaža Hrena v predstavi. Za slednjega sicer meni, da ni nič narobe, če bi bil omenjen, ni pa sprejemljivo, da se poleg vseh vrednot, ki jih protestantizem predstavlja, kot je npr. protestantska etika, prav njemu namenja glavno vlogo. Po njegovem mnenju so za to odgovorni pripravljavci programa in politika, ki stoji za njimi. Tudi Janezu Kodih, inšpektorju Evangeličanske cerkve v puconski cerkveni občini, sc zdi vključitev Hrena sporna, kritičen pa je tudi do slovenskih medijev, ki so protest označili kot protest prekmurskih evangeličanov, saj je po nje- ’ govern mnenju to vseslovenski problem inme le problem prekmurskih evangeličanov. Timotej Milanov Janez Kodila: »To ni samo problem prekmurskih evangeličanov, temveč vseslovenski problem.« Kdo bo tretji predsednik? V nedeljo, 11. novembra, bo znan tretji predsednik republike v samostojni Sloveniji. V drugem krogu se bosta pomerila Alojz Peterle in Danilo Turk. Medtem ko kandidata ohranjata navidez mirno kri, dogodki v ozadju kažejo, da se volilna tekma zaostruje. Tiirka, ki ga pri kandidaturi poleg SD podpirata še DeSUS in Zares, je pred drugim krogom podprla še LDS, ki je v prvem krogu podprla Mitjo Gasparija. Končni sprint V času med obema krogoma volitev so se po nekaterih pričakovanjih spec prebila v ospredje ideološka vprašanja, ki jih volivci, četudi se neposredno nc nanašajo na volitve, zaradi bližine slednjih z njimi povežejo, skrivne agende iz ozadja pa seveda ostajajo predmet vsakokratnih špekulacij. Tokrat je bilo še posebno aktualno razmerje med cerkvijo in državo. Najprej omemba premiera Janše, da je bila namensko lansirana tema o škofu Rožmanu v predvolilnih soočenjih pred prvim krogom. Nato ponesrečena proslava ob dnevu reformacije, kjer je bilo čutiti predvsem nezadovoljstvo nekaterih prekmurskih volivcev, nejevoljni pa so tudi na desnem bregu, saj nekaterim v Veržeju ni po godu, da imajo volišče kar v dvorani župnijskega urada. Občinski tajnik Bojan Ferenc odgovarja, da je bil prostor volišča določen na predlog občine, ker je bilo treba zagotoviti invalidom primerna volišča, drugih primernih prostorov pa po njegovih besedah v občini ni. Da prostor nima vpliva na volivce, po njegovem mnenju dokazuje že to, da je prejel v prvem krogu v Veržeju največ glasov Zmago Jelinčič. Pri kandidatu Lojzetu Peterletu pred drugim krogom najbolj odmevata odstop Marka Lojze Peterle Danilo Turk Pogorevca z mesta vodje volilnega štaba in izdaja manifesta, s katerim opozarja na preveliko socialno razslojevanje, zavzema pa se tudi za sprejetje zakona o udeležbi delavcev pri dobičku. Odstop Pogorevca naj bi bil povezan z napovedjo o negativni kampanji stranke Slovenija je naša proti Peterletu, katero pa so umaknili, ko so odstranili Pogorevca z mesta vodje štaba in na njegovo mesto postavili Roberta Ilca. MZZ za Peterleta V ponedeljkovem soočenju na nacionalni televiziji se je še najbolj zaostrilo pri vprašanju vloge kandidatov pri osamosvojitvi, ko je Peterle Turku očital, da je bil v tistem času v Ženevi v jugoslovanski delegaciji za človekove pravice. Turk je očitke zavrnil z navedbami, da je bil tam kot strokovnjak OZN-a in da je dela! za Slovenijo, vendar so naslednji iUji dan na ministrstvu za zunanje zadeve sporočilo, v katerem so potrdili iniofu1*-’ Lojzeta Peterleta. Nekateri vidni podpori kandidature Danila Tiirka so reakcijo min15 Stva že označili za vmešavanje v kampB^u V Pomurju je dosegel Peterle v pri krogu relativno dober rezultat z Lendavi in Murski Soboti, ža glasove, jih prejela v prvem krogu Mitja Gas" „ Zmago Jelinčič, so si analitiki enoto1« . bodo šli v korist Turka, in po teh pravi Turk tokrat lahko slavil tudi v Pomurju, _ dar se tovrstne kalkulacije ne izkažejo z raj za pravilne. Medtem ko je veljal v prvem krogu P°’ nomnenjskih raziskavah za favorita . Peterle, te tokrat skoraj do odstotka en in zelo veliko prednost pripisujejo D’'J Turku. Se lahko pripravljavci javnOm skih napovedi še enkrat zmotijo? Timotej Pred nedeljskim referendumom Boj za Triglav Ker vladajoča koalicija ni upoštevala mnenj in predlogov opozicije in veta državnega sveta, se bodo o zakonu odločali državljani na referendumu Ko bodo državljani Slovenije na Martinovo nedeljo volili novega predsednika republike, se bodo istočasno na referendumu odločali tudi o lastninjenju največje slovenske zavarovalnice, Zavarovalnice Triglav. Da je do referenduma prišlo, niti ne preseneča, saj je vladajoča koalicija kljub nasprotovanju opozicije julija novelo zakona o lastninjenju zavarovalnic sprejela, državni zbor pa tudi ni upošteval veta državnega sveta na ta zakon in ga je septembra še enkrat potrdil. Državni svet je tako izkoristil možnost, da je vložil zahtevo za naknadni zakonodajni referendum, ki bo skupaj s predsedniškimi volitvami prihodnjo nedeljo, 11. novembra. Na referendumu se bodo volivci odločali o prihodnosti svoje lastnine v Zavarovalnici Triglav, ki je po grobih ocenah vredna približno milijardo evrov, kar je več kot tretjina vrednosti celotnega Triglava. In o čem se pravzaprav ves čas krešejo mnenja v zvezi z omenjenim zakonom? Vladna koalicija želi, da sc ta del Triglavovega premoženja prenese na Kapitalsko družbo, saj je po njenih trditvah to edini način za ohranitev stabilnega pokojninskega sistema, medtem ko opozicija temu odločno na- sprotuje. Pa ne, da ne bi bila za prenos tega premoženja na Kad, pač pa zato, ker zahteva zakonsko omejitev za prosto razpolaganje Kapitalske družbe s tem premoženjem. Takšno varovalo, da Kad teh delnic ne more prodati, je bilo že predlagano, vendar je pozneje v zakonu izginilo, zato ostaja bojazen, da bi se pri prodaji premoženja Triglava dogajalo podobno, kot se je pri prodaji državnih deležev v Mercatorju, ki so bili prodani pod ceno. Zakon o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic smo dobili leta 2002, boj za Triglavovo premoženje pa traja celo že dlje. Z omenjenim zakonom so dobile poleg takrat že znanih lastnikov možnost za lastništvo Še pravne osebe, osebe javnega prava in fizične osebe. Za vse, razen za slednje, je lastništvo žc urejeno, le fizične osebe ostajajo še vedno v negotovosti. Zanje je bilo namreč določeno, da na morebitno lastništvo lahko računajo tisti, ki so bili leta 1990 zavarovanci Triglava, to pa naj bi uredili s posebnim zakonom Tega' se je lotila sedanja vlada, ki je v prvi polovici letošnjega leta sklenila, da nekdanji zavarovanci Triglava neposredno premoženja ne bodo dobili, pač pa bo tretjinski delež, ki je zdaj v skrbništvu Kapitalske družbe, tudi dejansko prešel v njeno last. 750 tisoč fizičnih oseb, ki bi bile upraviče tega premoženja, bi tako ostalo praznih rok, dajoča koalicija zatrjuje, da takšna razdelitev P si ne bi bila izvedljiva. Vendar takšne raz vzdržijo, saj tudi procesi denacionalizacij potekali enostavno, so jih pa vseeno izpe)J razdelitev med fizične osebe ne bi bila naj nejša, zatrjujejo tudi nekateri ugledni eko110 ki podobno kot opozicija predlagajo Pf I Kad, vendar z omejitvijo pri razpolaganju 1 . Nesmiselno bi namreč bilo, da bi Kad te । . |t prodal že zdaj, tudi če bi kupnino nameni P^ ninski blagajni, saj je krizo pokojninskega ’ pričakovati šele Čez nekaj let . Kakšna bo usoda 35 odstotkov premožeor rovalnice Triglav, do katerega so upravK nc osebe, bo jasno po nedeljskem referi Žal pa je tudi okrog referendumskega P , t(f veliko nejasnosti in mnogi volivci ne v bodo glasovali. Bistvo referenduma bi j,jh'1 sniti državni zbor in vlada, ker pa to ne prid stališčem vladne koalicije, tega nis^0 Tisti, ki so na oblasti, namreč ne želijo« da volivci informacije, na osnovi katerih h1 pl-i’ prod uveljavitvi zakona, državni svet pa J v proračunu predvidenih posebnih ste Ludvi* Vprašanje, ki bo zastavljeno na referendumu, se glasi; Ali ste za gl uveljavi novela zakona o lastninskem preoblikovanju zavarovali”^ Jo Je državni zbor sprejel na seji 11. septembra 2007? Če boste v nedeljo na referendumu glasovali za novelo zakona, boste omogoči1’ Pfe 35 odstotkov premoženja Triglava v dejansko lastništvo Kada, ki bo z njim pr°st0 razpolagal. Če boste glasovali proti, pa bo obveljala dosedanja zakonska ure^' kateri bo morala vlada predlagati proceduro za tehnični in specialni zakon, ki določil, kako lahko fizične osebe (zavarovanci) uveljavijo svoje pravice do lasti”5 Zavarovalnici Triglav. Odločitevje torej v vaših rokah. VESTNIK ■ uw!|S IZHAJA OB ČETRTKIH. Uredništvo: Ima Benko (direktorica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), A. Nana Rituper Rodei, Andrej Bedek, Bernarda Balažič Peček, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše (nw|(l r. ■ (fotografinja), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šomen (tehnična urednica), Robert J. Kovač {računalniški prelom). Naslov uredništva In uprave: Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel, št: 538 17 20 (naročniška služba), n. c. 538 17 10,538 1? Venera (trženje) 53817 10, st. telefaksa 538 1711. Nenaročenih rokopisov m fotografij ne vračamo Trimesečna naročnina 16.25 evra (3.894,15 sit), letna naročnina 65,00 evra (15.576,60 sit), letna naročnina u naročnike v tujini 158,60 evra naročnina za delovne organizacije, podjetja in obrtnike 48,10 evra (11.526,68 sit). Izvod v kolportaži 1,29 evra (310 sit), celoletna naročnina za internetno Izdajo 52 evra (12.461,28). Transakcijski račun za naročnino pri Raiffeisen Krekovi banki 2“^, P , Tisk: Podjetje za usposabljanje invalidov SET Vevče. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Za kona o davku na dodano vrednost, Uradni list 23.12.1998, št. 89, m Zakonom o izvrševanju P’u ^,.<1^ Izdaja: Podjetje za informiranje, d. d., M. Sobota Slovenije za leto 2002 in 2003, Uradni list 17. 12. 2001, št. 103. Naklada: 14.600 izvodov. Elektronska pošta: Vestnik: vestni k@p-inl.si, Venera: venera^p inf.si. naročniška služba: oglasi.vestnik@p-inf.si, www-stran: 1 VESTNIK-8. november 2007 AKTUALNO Murina uprava korak pred eksplozijo Bo Moreč zapustil družbo? ^oj odstop naj bi že Zadnja dogajanja In posegi na ka-tovsko področje v soboški Muri burijo duhove ter sprožajo 2lične govorice in ugibanja. To Wzaprav niti ne preseneča, saj še vedno zaposluje blizu štiri delavcev, kakršni koli pretre-। T*em največjem pomurskem de-kolektivu pa bi imeli posle-1' ža več tisoč pomurskih družin. ^e> da do konfliktov prihaja v i^žjem vodstvu družbe, kjer naj bi po °tfnacijah, ki prihajajo iz dokaj do-r° obveščenih virov, zaradi različnih etesov »trčila« predsednik uprave Kumperščak in Milan Moreč, ki je ■ clan uprave odgovoren za proizvo- napovedal predsedniku nadzornega sveta dno kooperacijo. Po nekaterih informacijah naj bi Milan Moreč napovedal svoj odstop, vendar uradnih informacij o tem Še ni. S svojo namero naj bi le ustno seznanil predsednika Murinega nadzornega sveta, v sporočilu, ki smo ga prejeli iz Mure, pa so nas obvestili, da Uprava Mure, d. d, še zmeraj deluje v sestavi: Aleš Kumperščak kot predsednik uprave, Milan Moreč kot član uprave za proizvodno kooperacijo, Marinka Glavač kot članica uprave za finance in ekonomiko in mag. Cvetka Peršak kot delavska direktorica in članica uprave za notranjo kontrolo in družbeni standard. Če bo prišlo do kakšnih koli spre- memb, bo uprava Mure, d. d, javnost o tem pravočasno obvestila, so še zapisali v sporočilu. Kako se bodo zadeve razpletale, bo znano v prihodnjih dneh, saj so se v obratu moških oblačil šele vrnili s kolektivnega dopusta, medtem ko je Milan Moreč še ostal na dopustu. Svoje napovedi o odstopu s položaja nam v pogovoru ni ne potrdil ne zanikal. Tudi vzroka za njegov morebitni odhod s položaja drugega moža Mure nam ni uspelo ugotoviti, posredi pa bi lahko bili tudi pritiski lastnikov, čeprav je Murino lastništvo še vedno preveč razpršeno. Ludvik Kovač tej razburkanosti in alpski odjugi bo razmere v soboški Muri težko stabilizirati. Že to, J :je ustna napoved možnega umika Milana Mdrca predsedniku nadzornega sveta v javnost, kaže na to, da so trenja znotraj Murine uprave velika. Ob tem preseneča Vnanje nadzornega sveta, ki ob tej krizi stoji ob strani in ne ukrepa. Ob dejstvu, da Moreč še ni podpisal individualne pogodbe, bi mu lahko bila zadosten znak, da ni uglašena. Sicer pa na zgodbo lahko pogledamo z dveh plati. Lansiranje Mce v javnost iz Murinih krogov lahko pomeni ustvarjanje pritiska na Morca, da svojo spoved uresniči in s tem ne bo več »moteč« element. Druga pa je neposredno Rezana z Milanom Morcem, ki je vtem primeru z napovedjo svojega odhoda pritisnil Ns, da mu znotraj uprave utrdi položaj in moč, ki jo je imel in ki so je bili vajeni imeti ^ktorji nekdanje »težke« znotraj Murinega vodstva. Skokovita rast cen rdeči poslovanje, bolnišnice Ministrica terja mesečna poročila direktorjev Vučak: Poslovna misija Nemogoče ali izguba je neizbežna Rast cen je ujela v svoj primež tudi poslovanje murskosoboške bolnišnice. Podražilo se je vse po spisku, zdravila, energija, medicinski material, živila, ob tem pa so na poslovanje neugodno vplivali še zdravljenje večjega števila nepremičnih bolnikov, zagon nove porodnišnice, večja vzdrževalna dela in plačevanje obresti za najeta posojila zaradi velikih likvidnostnih težav zaradi izgub v preteklosti. Vse to je prispevalo k polletni izgubi, ki je znašala 400 tisoč evrov. Nova ministrica za zdravje Zofija Mazej Kukovič je z namenom sprotnega spremljanja poslovanja slovenskih bolnišnic že uvedla sistem mesečnega poročanja direktorjev bolnišnic o delu in poslovanju, toda pričakovanja Ljubljane glede pozitivnega poslovanja javnih zavodov do koncu leta Štefan Vučak, pomočnik direktorja murskosoboške bolnišnice za poslovne zadeve, imenuje poslovna misija Nemogoče. »Kako naj poslujemo, Če cene rastejo veliko bolj, kot nam plačnik priznava rast stroškov, porabe pa ne moremo zmanjšati. Izguba bo, kajti za pozitivno poslovanje ni realnih možnosti,« je bil jasen sogovornik. Ob valu podražitev pa je slovenske bolnišnice zadela še pretekla veljavnost sklenjenih pogodb z dobavitelji medicinskega potroŠnega materiala in zdravil, za katere je skupne javne razpise pred časom vodilo zdravstveno ministrstvo. Nad skupnim naročanjem navdušenja že nekaj časa ni več kazal prejšnji minister in tudi nova ministrica Še ne ve, kako naj se o tem odloči, bolnišnice pa so se zaradi neveljavnosti sklenjenih pogodb znašle v situaciji, da se morajo za nadaljnje pošiljke z dobavitelji pogajati same. Murskosoboška jim je poslala anekse k pogodbam, po katerih naj bi jim zagotovili nespremenjene cene do sklenitve nove pogodbe, vendar je na to pristala le polovica dobaviteljev. Nekateri na predlog bolnišnice sploh niso odgovorili, drugi pa zahtevajo višje cene. »Cene nam hočejo povečati za deset, petnajst, petindvajset in celo osemdeset odstotkov. Na to pa ne moremo pristati, ker za nas pomeni izgubo,« je povedal sogovornik. V času skokovite rasti cen namreč plačnik storitev javnega zdravstva javnemu zdravstvu priznava le rast materialnih stroškov, in to v skladu z rastjo življenjskih stroškov (od dva do dva odstotka in pol), ki pa je neprimerljiva z rastjo cen. Vodstvo murskosoboške bolnišnice se ta čas trdo pogaja z dobavitelji, pri katerih želijo doseči, da bi si tveganje zaradi dviga cen pri proizvajalcih vsaj delili. .. Velik problem za bolnišnico je tudi rast cen zdravil. Če zdravstvena zavarovalnica v celoti plača zdravila, izdana na recept, po ceni, kakor jo določa pravilnik o oblikovanju cen zdravil, je za bolnišnico strošek nakupa zdravil v skupni vreči priznanih materialnih stroškov. Ob vsem pa hočejo doseči višje cene tudi dobavitelji hrane, javni razpisi bolnišnice pa tudi ne pritegnejo cenejših ponudnikov, in to običajno zato, ker ne morejo izpolniti zahtevanih visokih standardov HAC-CAP-a. Majda Horvat ^ovi zapleti okrog »hrama kulture« v občini Moravske Toplice Art center se je brez vednosti občine preselil v Ljubljano ^Pan Franc Cipot »Te poteze ne bodo prinesle nobenega rezultata« ^^1 sk,a<1 odst°p^ od h^he ° jari kači, imenovani Art v $redišče, nikakor noče biti ko-’ 'nL‘f oktobra je bila na sobo-predvidena javna dražba S; । ^nine Art center v izvršilni za-■ Javni sklad RS za regional-> ’'I to ohranjanje poseljenosti slo-podeželja Ribnica proti ■k 11 kri center, zavod za kulturo, ■ ■, j,'' »n razvoj. A tega dne so vrata ^jt, dvorane Št. 25 ostala zak-■‘l :.sal je le nekaj dni prej sklad hi'1 Društva za prekmursko ' ^nej za preložitev dražbe. So-' iu Prošnji ugodilo. Onej je v tem ^v^d'Ski Art center že pripojil k ^g^rtovljenemu zavodu z istim r-.'i _ Metelkovi v Ljubljani. In to ki ■' n°sti občine Moravske Topli-^°segla lani decembra sodno objektov v Središču, ker naj v 1 društva Onej prostore spreme-ebno bivališče, poleg tega pa naj ne bi poravnavali računov za člek-triko, telefon ipd. Zupan moravskoto-pliške občine Franc Cipot je bil nad takšnim potekom dogodkov neprijetno presenečen: »Art center je res težek vozel, ki ga z enim zamahom ni bilo mogoče presekati. Tako se je zgodilo tudi zdaj, ko smo že imeli tak občutek in bili prepričani, da bo na sodišču padla zavesa, se pravi, da bo občina odkupila Art center in s tem končala zgodbo, a je prišlo do spremembe. Sodišče je na pobudo upnikov dražbo preklicalo in zdaj se menimo z javnim skladom, da bi od njega kupili Art center po ceni, ki je smiselna in ki zajema poplačilo dolgov temu skladu. Ali bo prišlo do tega ali ne, v tem trenutku ne morem reči. Upam, da sklad pri tem nima nobenih zadržkov, naša občina pa si želi končati to zgodbo. Ravno zato se zdi zelo čudno, da so poskušali akterji dosedanjega Art centra obiti celotno zadevo na ta način, da so ustanovili nov Art center v Ljubljani, brez vednosti sedanjih ustanoviteljev priključili obstoječi Art cen ter in naredili kar precej potez, ki na koncu ne bodo prinesle nobenega rezultata.« Občina upa na direktno pogodbo Občina, ki ima za nakup soglasje občinskega sveta, je pripravila tudi svoje protiukrepe. »Zdelo se nam je neverjetno, da dan pred začetkom dražbe nekdo odstopi, hkrati pa ima še vedno terjatev do Art centra in noče, da se mu ta poplača. Prek svojega odvetnika smo zahtevali, da se postopek razišče oz. ponovi, če v vmesnem času ne bi prišlo do direktne pogodbe. Kolikor vem, bo to v enem mesecu tudi narejeno, če pa bo prišlo že vmes do podpisa pogodbe, pa to sploh ne bo več umestno.« Naj dodamo, da je medtem predsednik uprave ribniškega sklada Velislav Žvipelj že izjavil, da je sklad zavedel predsednik društva Onej Zdravko Pravdič, poudaril pa je, da je sodišče preklicalo dražbo, ni pa ustavilo izvršbe. Takole je bilo decembra 2006 ob prisilni deložaciji Art centra, foto: n j. 130 ali 168 tisoč evrov? V medijih se je pojavila številka 168 tisoč evrov, kolikor naj bi znašal dolg zaradi neodplačane glavnice, obresti in zamudnih obresti. Cipot je bil seznanjen z nekoliko nižjo ceno: »Za to Številko sedaj prvič slišim. Mi smo se pogovarjali o okrog 130 tisoč evrih, kar je polovica izklicne cene.« Ko bo občina odkupila Art center, bo po županovih besedah v njem potekala enaka dejavnost kot doslej: »Navsezadnje so bila za to porabljena evropska sredstva in je obveznost tistega, ki bo prevzel te objekte, da nadaljuje to dejavnost.« Tomo Koles LOKALNA SCENA 8. november 2007 - VESTNIK Pomurski upokojenci o aktualnih temah Projekt Starejši za višjo kakovost življenja doma Bojan Vogrinčič, direktor LEA Pomur- je: »Zagovarjam bio-pliname v razumnih mejah. F teh primerih je manjkalo sprotnega obveščanja, vse je šlo preveč na hitro. Investitor seje obrnil na nas, toda šele takrat, ko ježe prišlo do jav- nih polemik. Sele takrat so nas poklicali, pre- dhodno pa nas niso vključevali. Bioplinama mora biti zgrajena prvenstveno z namenom uničevanja odpadkov, ne pa da bi bila ona povzročitelj odpadkov.« Milan Ošlaj, Murska Sobota: »Žal je bil petelin že star in je poginil, tako da moram sedaj kolesariti sam. Ne le po mestu in okolici, temveč se s kolesom vozim tudi v vinograd, ki ga imam v okoli 15 kilometrov oddaljenih Filovcih. Imel sem Na sestanku Pomurske pokrajinske zveze društev upokojencev, ki je bil v hotelu Diana v Murski Soboti, je potekala razprava o opravljenem delu v minulem obdobju in nalogah v prihodnje. Po besedah predsednika Mirka Le-bariča so lahko zadovoljni z doseženim, saj je za njimi vrsta akcij v kulturi, sociali, športu in drugje. Tako je v izvajanje projekta Starejši za višjo kakovost življenja doma vključenih že deset upokojenskih društev v Pomurju, v prihodnjem letu pa računajo še na vključevanje tudi avtomobil, toda zame je kolo zakon« Dušan Korc iz Radence, upravnik Aerokluba Murska Sobota: »Človek leti iz lastnega užitka. To je šport in je vrsta adrenalina. Predvsem je ljubiteljsko, omogoča sprostitev, tridimenzionalni prostor, panoramo, svobodo ... kot ptič.« novih društev. Ponašajo se tudi z revijo upokojenskih pevskih zborov, slikarsko kolonijo v Ljutomeru in predstavitvijo literarnih ustvarjalcev v Gornji Radgoni. Govor je bil tudi o pripravah na izdajo druge številke glasila Naši odmevi, ki bo izšlo decembra. Pri tem so poudarili dobro sodelovanje z lokalnimi skupnostmi in njihovimi župani, ki so marsikje pristali na določeno obliko donatorstva. To velja tudi za nenehno skrb za starejše ljudi. Sicer pa so predsedniki pomurskih upokojenskih društev izrazili solidarnost s sindikati in študenti Ekološki center v Kuzmi Kdo je neresen? Matjaž Gaberšek, generalni sekretar AMZS: »Gospodu Bažiki smo sicer poslali dopis in ga povprašali o očitkih, vendar njegovega odgovora nismo prejeli. Nimamo nobene moči, da bi lahko ukrepali. Anonimni pisec naj zadevo prijavi policiji ali davkariji, ker vemo, kako in kaj je z anonimkami.« Marija Fras: »Do današnjih dni seje ohranilo nešteto pristnih domačih jedi, kot so kaše, žganci, zlivake, gibanice, krapei... Vse do konca druge svetovne vojne se je ohranil starodavni način prehranjevanja, koso ljudje uporabljali predvsem doma pridelana živila. Nekako po letu 1950je močno začela vplivati na našo prehrano sodobna mednarodna kuhinja. F prehrano so se začele uvajati velike količine mesa, slaščic in manj sadja, zelenjave in ogljikovih hidratov, gospodinje pa so opuščale pripravo tradicionalnih jedi. Na srečo to ni Po besedah župana Jožefa Ška-liča naj bi se v Kuzmi že nekaj časa govorilo o projektu izgradnje ekološkega centra, ki predvideva postavitev solarne elektrarne, izgradnjo ekoloških hiš in tudi obnovo obstoječih stavb, v katere bi namestili čistilne naprave, jim naredili novo izolacijo ter vgradili peči na lesne sekance. Ta projekt bi spremljale še dodatne aktivnosti, kot so izgradnja športnega objekta in zobozdravstveni turizem. Kljub zanimivi idejni zasnovi obstajajo resni dvomi pri nekaterih akterjih v projektu o izvedljivosti le-tega. Osrednje ime pri temu projektu je v Berlinu živeči Slovenec Franc Peterlin, ki že dlje časa proučuje možnosti postavitve takih centrov v jugovzhodni Evropi. Kot eno od možnih lokacij mu je Kuzmo omenil Pavel Sijanta iz slovaškega prodajnega in poslovnega centra. Za tak projekt, za katerega bi bilo med občani treba izvesti referendum, bi sredstva priskrbela tuja podjetja, zbrana v konzorciju za ta namen, sredstva pa bi se dalo po Peterlinovih besedah pridobiti tudi iz evropskih skladov. Peterlin si je v Kuzmi že ogledal možne parcele za postavitev solarne elektrarne ter parcele, za nakup katerih se je menda zanimalo okrog dvajset nemških družin. Vendar od takrat po Peterlinovem mnenju občina Kuzma ni storila ničesar, saj mu niso pravočasno priskrbeli vseh podatkov o zemljiščih pa tudi izogibali so se sestankom. v času, ko je bil v Pomurju. Direktor občinske uprave Milan Matiš na te očitke odgovarja, da so glede teh podatkov lahko delovali samo v skladu s slovensko zakonodajo. Franc Peterlin je po svojih besedah znanje o solarni tehniki pridobil od enega največjih strokovnjakov na tem področju prof. dr. Klausa Thiessna in dela kot samostojni svetovalec, kot sam pravi, najvišjih možnih struktur v Nemčiji. Zavzema se tudi za organizacijo tridnevnega seminarja v Moravskih Toplicah na to temo. Bojan Vogrinčič iz lokalne energetske agencije za Pomurje dvomi, da je tak projekt v Kuzmi možno izvesti, in to že zaradi moči tamkajšnjega električnega omrežja. Previsoka se mu zdi tudi investicijska predpostavka za ta projekt, ki znaša 60 milijonov evrov. Na agenciji v sodelovanju s Peterlinom proučujejo še druge možne lokacije za ta projekt v Pomurju. Timotej Milanov trajalo večno in so gospodinje spet začele pripravljati domače jedi, odkrili pa so jih tudi domači in tuji gostje.« Rudi Čačinovič: »Drugi ponarejevalec novejše slovenske zgodovine, celo provokator prekmurskega slovenstva, pa je lendavski madžarski manjšinec Lazslo Gon-cz, ki prikazuje madžarsko okupacijo Prekmu- rja v resnici skozi pisa- nje in citate iz različnih objav madžarske okupacijske policije. Takšno je prikazovanje okupacije v njegovi novi knjigi, ki je izšla v oficialni izdaji organizacije madžarske manjšine. Stroški so verjetno plačani iz slovenskega proračuna, morebiti tudi z madžarsko podporo. F tej provokativno napisani madžarski knjigi je prikazana okupacija Prekmurja tako rekoč izključno s citati okupacijske policije in z dodatki različnih izjav madžarskega okupacijskega priganjača Har-tnetja, zagovornika in uresničevalca leze, da smo Prekmurci sicer še vedno slovensko govoreči Madžari, katerih govorico pa je treba čim prej zamenjati z madžarščino.« Sprejem za naj ženski in doktorico Župan občine Puconci Ludvik Novak je pripravil slavnostni sprejem za letošnjo naj prostovoljko v turizmu Marto Horvat iz Moščanec, kmetico leta 2007 Marto Sever iz Šala-meneč in Danielo Zavec Pavlinič, kije letos postala doktorica tehničnih znanosti s področja tekstilne tehnologije. Obe Marti smo v Vestniku že podrobneje predstavili, navsezadnje sta tudi kandidirali za Pomurki meseca, nekoliko mlajša Daniela pa seje rodila leta 1974. Doma je iz Kuštanovec, srednjo šolo pa je obiskovala v Murski Soboti. Že vrsto ietživi v Mariboru, kjer je študirala na Fakulteti za strojništvo mariborske univerze in tam letos tudi doktorirala. V ospredju njenega proučevanja je odnos med oblačilnim inženirstvom in tekstilnimi materiali oz. interakcija vročine, vlage in napetosti na tekstilnem materialu - oblačilu. Ob županu in podžupanih so slavljenkam čestitali tudi predstavniki njihovih domačih krajevnih skupnosti. T. K. glede sodelovanja na delavskih demonstracijah 17. novembra v Ljubljani. Upokojenci podpirajo zahteve po višjih plačah zaposlenih, ki so zdaj pod evropskim povprečjem Prav tako so izrazili podporo nevladnim organizacijam, ki so naslovile zahteve glede zakona o šolstvu na državni zbor in poslance. So namreč proti razslojevanju šolstva in prevelikemu številu zasebnih šol v prime-WL1K rjavi z javnimi. Hkrati soglašaj0’ spremembami Zakona o preobilic vanju Loterije Slovenije Gre zavpn sanje števila članov posameznih^ manitarnih organizacij, kjer rJ>l najo na ustrezen delež sredstevt* v upokojenski organizaciji Ob koncu sestanka so navrgli t* vrsto pobud za pripravo progta®9 dela Pomurske pokrajinske društev upokojencev v letu 20' Izhajajoč iz stališč Zveze upokojencev Slovenije bodo na p°Ll lagi razprave na sestanku Spfrirl'1 stališča še dopolnili. Milan 1°^ Otvoritev cest v Gabrcu in na Stari Gori V občini Sv. Jurij ob Ščavnici so minulo nedeljo slovesno predali namenu (tudi blag vili) asfaltirana odseka cest Gabrc-Kutinci in Stara Gora-Vršič v skupni dolžini b-lZ^ kilometer. Ob kulturnem programu, ki so ga pripravili krajani in Godba na pihala 5»^ ob Ščavnici, je s sodelovanjem svetnikov občine in predstavnikov vaških odborov , odprl tamkajšnji župan Anton Slana. Ob tem je dejal, da sta odseka, čeprav meriena „ metrih, enako pomembna za prebivalce kot bi predajali namenu kilometre asfalta- Komentar Šola naših otrok p' Polemike o javnih in zasebnih šolah, ki naj bi bile v prihodnosti tudi v Sloveniji kot evropski državi nekaj samoumevnega, potekajo kot v začaranem krogu. Rešitve, kompromisa ali vsaj delnega dogovora ni na vidiku, kajti vsaka skupina ima svoj začarani krog. In v tem krogu svoje resnice nočejo niti slišati, kaj govorijo drugi. Tako imajo svoje resnice strokovnjaki, učitelji, starši (ti in oni) pa politiki in tudi tisti, ki sploh ne vedo, za kaj gre. Najprej vprašanje politikom: zakaj bodo zasebne , i1 šole, če si bo država s sofinanciranjem še naprej ža- go ta vljala n adzor nad njimi- kakšn a bo potem • ', 111 ■11' sploh razlika med, zasebnimi in javnimi šolami? In vprašanje vsem « da je javna šola razklana med podjetništvom in katekizmom: alise > ■ ■ drugačnosti, verskih šol civilne iniciative? Da, dokler bosta na voljo le" _ nativi (waldorfsko in katoliško zasebno šolstvo), res ne moremo gov°‘ iF stri izbiri in konkurenci. In še vprašanje za zagovornike zasebnih ■" prepričani, da boste ob obveznem upoštevanju vseh Šolskih normativ^1 , vilnikov (kar bo obvezno s sofinanciranje^i države) lahko imeli dovolj ■ celovito izgradnjo človeka v znanstvenem, umetnostnem in duhovnerh .^0- Če se bodo uresničile besede ministra Milana Zvera, naj bi spretne^ jtf gočile tudi ustanavljanje zasebnih poklicnih šol, ki naj bi jih usta#a’ djetja. Če se bo to uresničilo, bomo lahko rekli, da so bili nekateri p’' p' ( stranski in glasni po nepotrebnem. Toda: ali so podjetja sploh sezn^^ti1 možnostjo In kaj čaka poklicne šole v šolskem letu 2008/2009? Zaka) • polemizira o tem? Use bolj dvo mim, da vsi ti, ki tako glasno zagoriš / ., 1 proti, sploh imajo stik z osnovnošolsko mladino, ali da sploh vedo, ' učenci. Je otroke sploh kdo vprašal za mnenje ali pa lahko oni ■ -' ( svojih pravicah, prostem času, drogah, ekologiji, pomoči drugim... 1 j ki jim jih nekdo določi. Ali minister ve, kakšno šolo si želijo otrod, 11 učitelja? Presenečen bi bil, ko bi izvedel, da si učenci želijo predli ( učitelja, ki ima čas zanje, ki se zna pogovarjati, ki zelo dobro obvid^ nik, internet in nasploh digitalno tehnologijo,... učitelja, ki ne bo dil knjigi in večkrat nepotrebnim delovnim zvezkom, ampak sebO' , H: , skim obveznostim zanimal tudi za to, kaj si želijo in počnejo njega1' " Nekaj takih učiteljev je prav gotovo tudi danes - v javnih i šolah. „ Bernarda P' WSTNIK-8. november 2007 LOKALNA SCENA 5 OŠ Ivana Cankarja in PD Cvetka Golarja vzorni v samoizpopolnjevanju kolektiva Ko je pomembno, kaj otrok zmore teko izboljševati prenos znanja in pomoči pri razvoju in vzgoji otrok - Vključevanje otrok s posebnimi potrebami je odvisno od Novega celostnega funkcioniranja Klun, psihologinja na Osnovali Ivana Cankarja Ljutomer in ^oižnični šoli Cvetka Golarja, kjer ^’tije oddelki šolskega programa, , * oddelka vzgoje in izobraževanja ^Mi podaljšano bivanje v obeh Jelkih, je ena od pedagoških dela-*2 v Pomurju z najdaljšim stažem ’’kovanja v raznih projektih raz-./* šolske dejavnosti in šolskega si-7™a- Že več kot 30 let je v šolskem *e®u in dolga leta sodeluje v raz-Projektih, kajti njeno načelo je, 1 Ce nič ne delaš, stagniraš. Ljuto-šola je najprej sodelovala ‘Huvajanju integriranega pouka in octnjrvimjn v trrb ocenje-Jdh obdobjih. Šola je bila kar ne-? let vključena tudi v Sorošev pro- Izobraževanja, Soroš pa je ve-vlagal tudi v izobraževanje uči-Zaradi česar so veliko prido-1Ha metodično-didaktlčnem po-Zadnja leta so se izobraže-it; y okviru iniciative Pedagoškega HJnhrtft z naslovom Z branjem in ■ gojeni do kritičnega mišljenja, to ločevanje aktivnih oblik v osno-' šoli. Ta čas poteka še izobraže-delavcev, tako da je ce-šolski kolektiv usposobljen za vne oblike metod dela s kritič-®"dko mišljenja, poleg tega so se vičili tudi v inovacijske projekte. O'J|.H projekt ni prvi, Ima pa kar ^"-Hl kv Občasno in trajno vklju-' otroka s posebnimi potrebami, 13,16/16.45/kg 2,38/kg Večzrn; 1,10/kg 4,13/kg oz. 0,25/kos vrst 2.92/4,38/kg 1,83/kg 4,38/kg 6.91/kg Hofer trgovina d.o.o. www.hofer.si Masleni čajni keksi več vrst, 250 g/200g • malireali •gozdni sadeži iz zamrzovalnika. 750g/a00g Pletenica • navadna ali • z rozinami 500 g Brloši z nugatovim polnilom 230 g J Polnjena pletenica • z makom ali • z lešniki ali •šarilo 500 g MI1FINA Sadni jogurt 12% sadni delež. 3,246 maščobe • nhVPl limona ali • gozdni sadeži ali • malina ali • banana ali • jagoda ali • vanilija ali • češnja ali • borovnica iz hladilnika, 180 g biotični tekoči jogurt 0,1% maščobe, iz hladilnika, 500 g Krofi M 4 x 80 g 4,03/kg oz. 0,32/kos GARtEHKRONE Sadne mešanice •' !®lil mango- Hofer za zavoi Hofer Hofer sporoča N O VO^ 'a»wvkc.i&'.ah.običainihzagowdini^ •< Oekoracipkih dodatkov. Cene so v evi ih in vkliučuieja DDV. Za napake vi 1 oe 1 1 *yenj Gradec, Pohorska g 18 J dašo novo poslovalnico, kjer vas Čaka enkratna otvoritvena ponudba! podrobnejše informacije na www.hofer.si! ki je vključen v program vzgoje in izobraževanja v proces poučevanja pri posameznih učno-vzgojnih predmetih v prilagojen program z nižjim izobrazbenim standardom. Že pred dvema letoma so sodelovali s projektom Vključevanje otrok s posebnimi potrebami v program s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo. To je bilo v Času, ko so se začeli učenci s posebnimi potrebami vključevati osnovno šolo. To je bila na eni strani naloga, na drugi strani pa izziv za strokovne delavce, saj je pri tem projektu sodelovalo kar 24 učiteljev predmetne in razredne stopnje. Učitelji so posvetili akcijski raziskavi ogromno Časa, kajti hoteli so razviti model primerne prakse, ki bi ga lahko izvajali v njihovem šolskem okolju. To jim je tudi uspelo in ta model zdaj poskušajo uvesti v prakso. Lanski projekt je bil namenjen učencem s posebnimi potrebami, vključili so tudi starše in učitelje in na osnovi vseh rezultatov pripravili model dobre prakse, ki ga izvajajo na njihovi šoli. Letošnji projekt pa se ukvarja z občasnim vključevanjem otroka z zmerno motnjo v duševnem razvoju -prilagojen program z nižjim izobrazbenim standardom Zanj so se odločili, ker v njihovem konceptu izhajajo iz interaktivnega modela izobraževanja, ki poudarja celostni pristop, torej je uspešno vključevanje otrok s posebnimi potrebami odvisno od njegovega celotnega funkcioniranja, poleg tega pa tudi od okolja in količine moči, ki jo dobil. Pri tem izhajajo iz tega, kar otrok zmore, in ne iz tega, česar otrok ne zmore. Pomembna so otrokova močna področja in njegove dejanske potrebe. Zagovarjajo, da je potrebno za otroka organizirati kontinuum (stalno) pomoči, le tako lahko dosega optimalen uč-no-vzgojni in psiho-socialni razvoj. Vida Klun je opisala ugotovitve, ki bodo koristile tudi mnogim drugim s podobni- ... V vsakem primeru pa sta sodelovanje in razpoloženje v šolskem kolektivu izjemno pomembna. Vsak učitelj, ki je sodeloval pri teh projektih, je strokovnjak. Meni kot vodji pa se zdi pomembno, da to, kar je dobro, tudi povem... mi problemi »Mi smo imeli v tem šolskem letu otroka z zmerno motnjo v duševnem razvoju in na drugi strani strukturo skupine, v katero so vključene nekoliko starejše deklice - prvo, drugo in tretjo stopnjo. Ena ni govorila, druga je imela težjo govorno motnjo. Rejniki so nas opozorili, da je otrok posnemal obnašanje in govorno motnjo teh deklic v skupini. Kot strokov- goročne, Ko smo se lotevali teh sprememb, nisem nikoli rekla, da nekaj moramo narediti. Vsak naj dela tisto, kar zna delati najbolje. Veste, učitelj se nenehno razdaja, troši. Potrebni so bili številni pogovori in predavanja, da seje počasi vendarle spreminjalo. Šele ko sl zelo dolgo v šolskem sistemu, vse te spremembe zares opaziš.« Foto: b. b. p. na skupina smo iskali možnosti, kako bi mu pomagali, ga korektno obravnavali, zato smo ga z namenom, da bo optimalno razvijal svoje sposobnosti in močna področja, vključili v drugi program To je program s prilagojenim znanjem z nižjim izobrazbenim standardom pri posameznih predmetih - pri matematiki, slovenščini, likovni vzgoji, glasbeni vzgoji in socialnem učenju vsaj eno uro na dan, je pa bil vključen v to drugo skupino tudi pri podaljšanjem bivanju. Rezultat po enem letu kaže, da smo dosegli pozitivne spremembe pri razvoju otroka in njegovem obnašanju, zato to obliko dela ocenjujejo kot primerno za reševanje tovrstnih problemov. Otrok je bil deležen več govornih in socialnih izkušenj, vrstniki so mu bili tudi starostno bližji, lahko je razvijal svoja močna področja, spremembe so opazili Vida Klun, psihologinja na OŠ Iva-. na Cankarja Ljutomer in PŠ Cvetka Golarja: »Če nenehno ne rasteš, nekaj ne delaš, ne moreš biti zadovoljen na delovnem mestu. Bila sem vodja študijske skupine, aktiva, vključena v izobraževanje muItiplika-torjev, skratka vedno sem našla neki izziv. Imela pa sem to srečo, da so bili taki tudi učitelji in ravnatelj. Šolstvo je zelo občutljivo za spremembe, tu so spremembe dol- na govornem, socialnem in psihomotoričnem področju.« Pomembna je tudi izkušnja skupine .otrok, ki ga je sprejela pozitivno, se z njim družila tudi v prostem času, mu pomagala - gre namreč tudi za spoštovanje drugačnosti. Najvidnejši napredek je bil na področju govora, bolj je bil motiviran za šolsko delo, dalj časa je vztrajal, pridobil si je delovne navade, nekaj samostojnosti in razvil odgovornost za tisto, kar je delal. Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami v 13. členu govori o prehajanju med programi, vendar se v praksi te le redko izvaja. Seveda je to dodatni napor za učiteljice, potrebno je več strokovnega dela, toda pri tem se drug od drugega veliko naučijo. In če so pri tem zadovoljni starši, predvsem otrok, je trud upravičen. Bernarda B. Peček 6 GOSPODARSTVO 8. november 2007 - VESTR« fkon1au odnosi z javnostmi jr. tržno kornunicironie .ronhd.w INQUA kraotivn^ rešitv» n oblikovanje wwvHnqua.s! FRONTLAB spletne bJtqdIIo ■ *yMnrf rr-«nhc»b si Imo-Real gradi stanovanja v središču Murske Sobote C-d-M^todOMu d... saj je bila zamenjava narejena krivično«, ugotavlja predsednica krajevne skupnosti Gornji Lakoš Gizela Štampar. Svet krajevne skupnosti Gornji Lakoš je zato sredi aprila poslal direkciji dopis s prošnjo, da jim pojasnijo, zakaj takšno razločevanje in po kakšnem ključu so določene hiše vključili v zaščito, drugih pa ne. Zamenjavo oken so opravili pri šestinštiridesetih hišah, sedemnajst prav Zaradi krivične protihrupne zaščite so krajani ob najbolj prometni magistralni cesti dosegli, da bodo od Lakoša do Hotize opravili nove meritve. Foto: m. h. tako blizu ceste pašo izpustili. V začetku maja so prejeli odgovor, v katerem so jim z direkcije predstavili metodologijo, pri tem pa se sklicevali na opravljene meritve hrupa pred tremi leti, in da je zaščite pred hrupom lahko deležna samo tista hiša, pri kateri znaša hrup 60 decibelov in več. Ker krajani s pojasnili niso bili zadovoljni tudi zato, ker nekaterih hiš sploh niso vključili v meritve, so se predstavniki krajevne skupnosti s problemom obrnili na občino. Ta je potem pozvala vse krajevne skupnosti od Dolnjega Lakoša do Hotize, da pripravijo sezname hiš, ki so bile vključene v zaščito, in tistih, ki so jih izpustili, ter v Ljubljano poslala nov dopis z zahtevo po podrobnejšem pojasnilu opravljenih meritev. Sredi junija so v Lendavo prejeli podrobnejše poročilo, ki pa je razkrilo, da zaščite niso opravili tudi pri hišah, kjer je znašal izmerjeni hrup več kot 59 decibelov, a manj kot 60. Sveta krajevnih skupnosti Gornji in Dolnji Lakoš sta zato prve dni septembra sestavila nov dopis, v katerem so predlagali, da bi pri protihrupni zaščiti morali upoštevati določen odklon od mejne vrednosti, opozorili so na izjemno povečan to- I k0*0 vorni promet od takt* bile opravljene zadnj« n hrupa, opozorili p*s° določila v Uredbi o nostih kazalcev hrup* jr kjer znaša za tretje obn* f voljena nočna mejna' ^0, hrupa 50 decibelo* kakor so upoštevali Odgovorne so tudi jim sporočijo termi11' (|( „ lahko prišli na zbor bi prizadetim pojasni* vnanje. Na slednji •1,14 vora niso prejeli, se j° i vski župan Anton B* * rektorjem Direkcije K ^tv'3' in predstavniki ceste dogovoril, da b" ^iO**1 gistralni cesti opravi I po" meritve. Zaradi dvo013 _ jjefi’ o korektnosti doslej meritev bodo k pol*1* tvam, ki naj bi jih družba, pozvani tuu’J ^p in se posveča vnukinji, ki 1447 tako kaže željo po risanju. Ob prilož-tudi kaj prebere, bodisi dnevni čašo-P’S kakšno dobro knjigo. Pozno popol-sledi hoja s prijateljicami, najraje z Takimi palicami Marija gre tudi enotedensko na telovadbo. Zvečer, ko se »miri, si v svojem prostoru, ki ga ima Cenjenega za likovno izražanje, pripra-8J«sbo in ob njej se izraža na platnu s y4™i, kot sama pravi, živimi barvami. , 'r'" je, da so njene slike nekaj posebne-'■ drugačnega z intenzivnimi, močnimi S ponosom pove, da je razstavlja-’'elenju in Mariboru, da je vključena v Mozaik, likovno sekcijo Društva upokojencev Murska Sobota, in da je članica Likovne sekcije Likos pri Kulturno-umet-niškem društvu Štefana Kovača. Najbolj je ponosna na samostojno razstavo v knjižnici v Murski Soboti, katere otvoritev je bila pred nedavnim. V času službovanja je bila ves čas kreativna s svojimi otroki v vrtcu z izdelovanjem voščilnic in novoletnih okraskov. Tudi pri slednjih Skledar-jeva ne miruje, saj jih Še zdaj izdeluje v upokojenskem društvu. Dekoracije so njena strast, mnogokrat se spomni, kakšen užitek je bil, ko je lahko pripravila novoletne okraske v službi, sedaj pa pomaga pri okraševanju prireditev v sklopu društva upokojencev. »Likovno izražanje je del mojega življenja,« pove in že nadaljuje, da je aktivna tudi v društvu bolnikov osteoporoze, kjer se vključuje v različne dejavnosti, izobraževanja, različna predavanja, druženja, pohode, vsako leto pa se udeležuje skupnega letovanja s člani društva v toplicah in na morju. Da gre v korak s Časom, je dokaz tudi tečaj računalništva na ljudski univerzi, ki Njena vnuka sta ponosna na babico. Foto: L. L ja je obiskovala, rada pa bi se vpisala še na tečaj italijanščine. Potrebo po umetnosti zadovoljujejo tudi predstave, ki jih obiskuje v Soboti kot abonentka. Skledarjeva rada pravi; »Vsaka jesen življenja je lahko lepa, le odeti jo je potrebno v prave barve.« Lea Lehner Milica Makoter s sodbo vrhovnega sodišča dokončno oproščena Zavita v molk, o tožbi ničesar ^ovno sodišče je zavrnilo pritožbo tožilstva in oprostilo prleško podjetnico ^Vrnjeno pritožbo tožil-h J vrhovno sodišče do- 1 oprostilo Milico Ma-'i'1 Po osmih letih od q '°ra moža je prleška po-sedai °Pr°ščena ob-’ da stoji za njegovim raketnim napa-L na hišo svaka Jožeta Ma-4 in bombnim napa- U 'J1 ljutomersko polici- ^2 ^oterjeva se je po raz-'Thovnega sodišča za-u v molk, brez odgovora m dl vprašanje, , " tožila državo zaradi ll*^avičenega pripora, v 'In je preživela 42 me- j je vrhovno sodišče sle-sv tavnanju višjega maribor-’ Sodišča, kjer je nemški ' 'h izvedenec dobil pred-drugačne metodolo-obravnave bržkone . dokaznega materiala samolepilnih lističev i.|r'.'" di za uporabo mobilne-ki jih jr prrirl po-L/ pri dejanjih Darko itn, ^folog Borut Pogačnik iL^nju namreč dejal, daje ^rjetnost, da je Makote-Ijfl^^rica zapisov, Axel Ke-'' da Makoterjeve ni mož-v/niti ne z dovolj viso-fe/^nostjo potrditi, da je ' navodila. dni : ■ । 1' ovnici pritisnimo uka- ■ , c in Ctrl + p. Dobimo »ie besedilo: Janka Mako- terja, podjetnika, kasača in nekdanjega policista, umorijo v noči na 26. september 1999. Morilca ga večkrat zabodeta in ustrelita. V noči na 7. november „2000 se zgodita bombni napad na ljutomersko policijsko postajo in raketni napad na hišo Jožeta Makoterja, takratnega komandirja postaje in brata umorjenega Janka Makoterja. Decembra 2000 preiskovalni organi priprejo Milico Makoter, Bojana Žalika in Ladislava Olaha. 10. julija 2001 se na soboškem okrožnem sodišču pred senatom sodnika Deziderja Novaka začne sojenje trem priprtim ter Darku Šinku, Brigiti Recek in Karmen Kocbek. 19- novembra je izrek sodbe: Milici Makoter in Bojanu Žaliku prisodijo 30 let zapora, Ladislavu Ola-hu 16 let zapora, Darko Sinku osem let zapora, Karmen Kocbek pet mesecev zapora in Brigiti Recek tri mesece pogojnega zapora. Maja 2002 višje sodišče v Mariboru potrdi prvostopenjsko razsodbo. Januarja 2003 vrhovno sodišče zaradi procesnih napak razveljavi sodbo Milici Makoter. Novo sojenje je predvideno za 1. april, vendar obramba poskuša izločiti Člane sodnega senata - Milica Makoter ima še zdravstvene težave ■ do sojenje ne pride: po dveh letih jo 12. junija 2003 izpustijo iz pripora. Marca 2004 višje sodišče odloči: ponovljeno sojenje bo v Mariboru. Milica Makoter 16. septembra zaradi zdravstvenih težav ne pride na sodišče. Iz ormoške psihiatrične bolnišnice jo premestijo v pripor, kasneje pa na mariborsko psihiatrijo. Sojenje se začne 14. okto- bra. 13- decembra 2004 sodni senat sodnice Maše Butenko Milico Makoter znova obsodi na 30 let zapora. Med pritožbeno Barometer Milan Moreč naj bi v petek odstopil kot član uprave Mure, vendar je o tem samo ustno seznanil predsednika NS. Tega, da resno razmišlja o odhodu iz Mure, ne zanika. Dr. Vida Mohorčič Špolar z Andragoškega centra Slovenije je poskrbela za strokovni obisk skupine učiteljev z univerze v Bocvani, v sklopu katerega so se ustavili tudi na ljudski univerzi in knjižnici v Murski Soboti. spotoma: 26. septembra je minilo ? let od umora Janka Makoterja. Potem ko je prejela oprostilno sodbo vrhovnega sodišča, se je prleška podjetnica Milica Makoter zavila v molk. Tako tudi ni znano, ali bo morda tožila državo zaradi neupravičenega pripora, v katerem je preživela kar 42 mesecev. »Ne da se opisati, kakšni so bili občutki, ko se je prvič v medijih pisalo o tem, takrat, te reči v medijih... To bo ostalo,« pa je izjavila ob sodbi višjega sodišča lani julija. Foto: A. B. Kdo stoji za enim najokrutnejših zločinov v Sloveniji, torej še vedno ni znano. obravnavo na višjem sodišču jo 26. oktobra 2005 spustijo iz pripora. 3. julija 2006 tričlanski senat sodnika Branka Reismanna Milico Makoter oprosti vseh obtožb. 2. novembra 2007 vrhovno sodišče Milico Makoter dokončno oprosti, ko potrdi sodbo višjega mariborskega sodišča. Namesto epiloga Bojan Žalik in Ladislav Olah sta umorila Janka Makoterja, vrgla bombe na ljutomersko policijo, spustila raketo na hišo Jožeta Makoterja, takrat prvega prleškega moža postave. Tako je namreč razsodilo sodišče. Višje Instance so razsodbo kasneje potrdile. Milica Makoter ni kriva naročila umora moža Janka ter bombnega in raketnega napada. Tako je namreč razsodilo sodišče. Višje instance so razsodbo kasneje potrdile Kdo stoji za enim najbolj okrutnih zločinov v Sloveniji, torej še vedno ni znano. Bržkone pa bi to lahko razkril Žalik - prvi v državi je bil obsojen na 30 let zapora -. saj je že večkrat napovedal, da bo povedal pravo resnico v primeru Makoter, kajti policija in tožilstvo naročnika zločinov, ki so imeli za posledico sodni proces stoletja, ne bosta več iskala. Andrej Bedek Boris Banfi, prvi kriminalist v pokrajini ob Muri, je skupaj s sodelavci stopil na prste peterici Prlekov, ki je gojila in trgovala z več kot 70 kilogrami konoplje. Stanislav Škalič, direktor Mu-ralesa, na pohištvenem sejmu utrjuje položaj podjetja na trgu, saj se predstavlja s kakovostnimi in oblikovno zanimivimi izdelki, ki so tudi cenovno dostopni. Jože Gerenčer je s pevskim zborom Vita iz Lendave osvojil srebrno medaljo na 21. mednarodnem srečanju pevskih zborov Praga Canta 10 OSEBNI PEČAT 8. november 2007 - VESTNIK Ob rob velikim delavskim demonstracijam v Ljubljani V znamenju zahteve zaposlenih »Gremo po večje plače!« Velikim protestom se bodo pridružili tudi pomurski delavci Pri delavskih demonstracijah za višje plače, ki bodo 17. novembra v Ljubljani, gre v glavnem za neposredni konflikt med delom in kapitalom. Vsa leta doslej so slovenski sindikati pristajali na povečanje plač, ki je zaostajalo za rastjo produktivnosti dela. Pri tem so se dobro zavedali, da se moramo pri nas marsičemu odpovedati, če želimo priti v krog najrazvitejših evropskih držav, ki imajo denarno valuto evro. Zdaj, ko smo v Evropski uniji in v evro območju, je prišel čas, da se plače dvigujejo po evropski formuli. Pri takem povečanju plač pa se morata upoštevati inflacija in rast produktivnosti. Delodajalci na to formulo, zlasti na rast produktivnosti, ne pristajajo, v čemer je osnovni konflikt. Čeprav to ni konflikt z vlado ali politiko, so se nekateri politiki že vmešali V Pomurju je bila leta 2006 povprečna plača 866 evrov bruto, v Sloveniji pa 1.118 evrov. To pomeni, da so na državni ravni plače rasle po petodstotni stopnji, v Pomurju pa po 2,9-odstotni. Najvišje plače so prejeli zaposleni v finančnem posredništvu, poslovanju z nepremičninami in najemu poslovnih Zanimivo je, da so se plače po kolektivnih pogodbah od januarja do junija letos povečale za osem evrov, plače po individualnih pogodbah pa za 94 evrov. To pomeni, da se plače po kolektivnih pogodbah niso povečale niti za rast inflacije, kaj šele za rast produktivnosti. Štefan Žiško Silva Pučko Posebno težke razmere so v tekstilni in usnjarski industriji. Posebne pozornosti so deležne pogodbe o delu za določen čas, saj se v praksi pojavljalo številna izigravanja pri izplačilu plač. Delavci očitno vse težje shajajo V pogovoru z nekaterimi zaposlenimi nas je zanimalo predvsem to, kako gledajo na sedanje razmere v svojih kolektivih in širše, zlasti z vidika plač, in kaj mislijo o načrtovanih delavskih demonstracijah, ki naj bi prispevale k odpravljanju številnih težav v vsakodnevnem življenju. Štefan Žiško iz poslovne enote Lesnine v Murski Soboti pravi: »Delavci dobivajo večinoma minimalne plače, s katerimi zelo težko shajajo, to velja predvsem za tiste zaposlene, ki imajo šoloobvezne otroke in študente. Opažam, da se povečujejo socialne razlike med njimi in premožnejšimi sloji ljudi. Nezadovoljstvo med zaposlenimi je kar veliko, saj jih večina zahteva dvig osnovnih plač. To, kar dobi delavec, mu komaj zadošča za pokritje minimalnih potreb. V mislim imam plačevanje hrane, stanovanja in položnic. Tako mu na ne upaš stopiti niti iz stanovanja. Dejansko mislimo, da za tako nizko plačo od nas zahtevajo preveč. Očitno ne gre več za delovno mesto za vsako ceno, če država misli, da je bolje, če smo na zavodu za zaposlovanje, in pokriva stroške. Dolgoročno' se to zagotovo ne bo obneslo. Zato se povsem strinjamo z delavskimi demonstracijami. Te so nujne in prav je, da se je sindikat zanje odločil. Če je socialna podpora 200 evrov, bi morala biti moja plača vsaj enkrat ali dvakrat večja. Ob odtegljajih, ki jih imam, dobim mesečno le 320 evrov neto. Ker moram preživljati dve hčerki, ki sta študentki, živimo zelo težko. Moraš biti pravi »umetnik«, da preživiš s tako nizko plačo. Zaenkrat je v našem kolektivu prijavljenih 110 delavcev, ki bodo šli na demonstracije v Ljubljano.« »Delodajalcem jasno pokazati, da tako naprej ne gre!« Tudi zaposleni v kmetijsko-živilski industriji so zelo obremenjeni z delom, saj se dela skoraj vse dni v tednu, ponekod tudi ponoči in ob koncu tedna ter med prazniki. »V našem podjetju so plače na ravni kolektivne pogodbe Kljub temu smo nezadovoljni, saj smo od vstopa Slovenije v Evropsko unijo pričakovali več. Zato se bomo v velikem številu udeležili delavskih demonstracij v Ljubljani. •* jGRmo PGVEČJ PLAČE? NA DELAVSKE DEMONSTRACIJ V UVBUANO I 7. novembra 2 Ml Zvem svobodnih siiutikatov^JSloviiA Radojka Zakič storitev. Po drugi strani pa so bile plače v predelovalnih dejavnostih povsem na repu. Pri njih je namreč znašala povprečna plača v letošnjem juliju le 1.060 evrov bruto oziroma 715 evrov neto, čeprav je 1 175 gospodarskih družb v Pomurju doseglo lepe poslovne rezultate. Dobička je bilo za 39 milijonov evrov, izgub pa za 1,3 milijona evrov. Potemtakem ni problem v denarju za višje plače, ampak v bojazni, da bi se na ta račun zmanjšali dobički delodajalcev. Če k temu dodamo še podatek, po katerem je znašala letošnje poletje povprečna plača v Sloveniji 1.979 evrov bruto oziroma 833 evrov neto, od tega so znašale plače po kolektivnih pogodbah, ki jih je 478.000, 1.104 evre bruto, individualne plače, ki jih je bilo 21.154, pa kar 3-341 evrov, je podoba jasnejša. Danilo Šipoš, sekretar Območne organizacije ZSSS Pomurja, ugotavlja, da so prav na širšem pomurskem območju razmere še slabše kot sicer v državi. Veliko delavcev ima minimalne plače po zakonu, kar znaša le 538 evrov bruto. Zato v sindikatih resnično ne vedo, kako naj človek s tem preživi. koncu meseca ne ostane skoraj nič za kaj drugega. Želimo si, da bi se plače ustrezno zvišale v primerjavi z rastjo inflacije in da bi se vsaj približale tistim, ki jih imajo delavci v Evropski uniji. Če so že naše cene na evropski ravni, bi se temu morale prilagoditi tudi nase plače Vsekakor se bomo v večjem številu udeležili delavskih demonstracij v Ljubljani, kjer bomo izrazili svoje nezadovoljstvo s trenutnimi razmerami.« »Moraš biti pravi ‘umetnik', da preživiš s tako nizko plačo!« Na vse slabše razmere in položaj delavcev, med katerimi je večina žensk, opozarja sindikalna zaupnica Silva Pučko iz obrata Mure v Ljutomeru, »Zelo nezadovoljni smo s plačami glede na to, da moramo delati po deset ur dnevno in še marsikatero soboto za povrh, za kar dobimo le okrog 380 evrov mesečno, v kar so všteti tudi potni stroški. Starejši delavci smo že iztrošeni, nimamo pa skoraj nikakršnih pravic. Če si na bolniškem dopustu, si še bolj prikrajšan Zaradi internih kontrol Ljudje so potisnjeni v revščino, še hujša pa se zdi psihična nestabilnost, saj preprosto ne vedo, kako preživeti z zgolj 400 evri mesečne neto plače. Pri tem podpiramo vodstvo Zveze svobodnih sindikatov Delodajalcem želimo dejansko pokazati, da ne bo šlo tako naprej! V pomurski živilski industriji namreč plače že krepko zaostajajo za gospodarsko rastjo. Žal naša panožna kolektivna pogodba, ki je ena boljših v tej dejavnosti, delavcem ne omogoča mirnega spanca Plača delavcev v proizvodnji je le okrog 600 evrov bruto, kar je premalo za normalno življenje. Hkrati so v ta znesek všteti tudi razni dodatki iz naslova preveč izplačanih ur. Tudi enkratno letno izplačilo stimulacij za uspešnost ne zadostuje,« zvemo od Radoslave Zakič iz soboškega Ag-romerkurja. »Staviti na pravo karto« Dokaj kritičen do sedanjih razmer je Franc Klobasa tudi Franc Klobasa iz PRM Gornja Radgona (.nekdanji MIR): »V naši mesnopredelovalni industriji sem zaposlen že 27 let. Največ nas je uvrščenih v četrti tarifni razred, plače pa se gibljejo od 650 do 700 evrov bruto. Tako znaša osnovna plača z vsemi dodatki približno 500 evrov neto. Zato so delavci, ki opravljajo najtežja dela, dejansko prikrajšani. Delamo tudi po 12 in 15 ur na dan in potem imamo tudi proste dni, ko v bistvu koristimo presežek ur. Naš 24-članski kolektiv, ki je večinoma vključen v sindikat, se bo več kot 90-odstotno udeležil načrtovanih delavskih demonstracij v Ljubljani. Vse, kar se bo tam iztržilo, bo vrhunec tega, koliko lahko pritisnemo na delodajalca, kajti zapisano v kolektivni pogodbi zanje ne velja nič. Ob sprejemanju novih kolektivnih pogodb bi bilo treba staviti na to karto, da bi bilo čim ugodnejše za delavce.« »Pričakujemo konkretne rezultate« Pa še mnenje Jožeta Kopinje iz Nafte Lendava: »Nekoč paradnega konja, Jože Kopinja. Foto: Milan Jerše hii kot so omenjali našo firmo, lf n ba kasneje sanirati zaradi hud11 iz katerih smo se danes na ^re lep- Dejstvo pa je, da smo bih " plačami krepko nad slovenski prečjem, in sicer za okrog kov. Zdaj smo za tolikšen ods«^^ tem povprečjem. Pozdravljati10 Zveze svobodnih sindikatov, t mo, da je že skrajni čas za tiskov za spremembo trenutni*'p-in zahtev v svojo korist. Dosc ‘ vfT kušnje so pokazale, da nastopa^^ja noma takrat, ko je treba nekaj kar nam druga stran oporeka-dobra priložnost, da tudi u" ph pokažemo z našega zornega k , ( smo aktivni, in želimo P0,T1*^rtrf l jemu članstvu. Storiti moram0 । ||h rak za izboljšanje socialnega F jr delavcev. Zato se bomo monstracij udeležili v čim ve pri Koncertu avtoria Pa se ie kim solistom na klavirju pridružil mladi Andreas Domja-nič. Sledil je Bachov Koncert v d-molu, pri katerem sta sodelovali Sara Domjanič in Lalita Svete na violini. Ob koncu prvega dela je občinstvo slišalo še Koncert Št. 3 Luigija Boccherinija in kot solistko še violončelistko Žito Varga. V drugem delu so Zagrebški solisti zaigrali še Pintarchiano za godala Borisa Papandopula, s Chopinovim Koncertom št. 1 v e-molu pa sta se na koncu predstavila se Anja Xiaoxing Cui in Jure Goru-čan na klavirju. Sedaj že legendarni Zagrebški solisti so bili ustanovljeni leta 1953 v okviru Radiotelevizije Zagreb pod umetniškim vodstvom slovitega d i fige n ta Antonia Janigra. V desetletjih vztraj- ne in iskrene predanosti glasbi so postali ena vodilnih komornih zasedb na svetu. Igrali so že v najbolj znamenitih dvoranah na svetu, kot npr. v Carnegie Hallu v New Yorku, Teatru Real v Madridu in Operni hiši v Sydney«, prejeli pa tudi najvišje nagrade in priznanja. Njihova zanimivost je v tem, da od leta 1968 nastopajo brez dirigenta, ampak pod vodstvom koncertnega mojstra kot prvega med enakimi. Tokrat je to Borivoje Martinič - Jerčič. V Lendavi pa se je slišala še ena zanimivost. Sicer ni običaj, da se ploska že po vsakem stavku posamezne skladbe, ampak zakaj pa ne, če je to posebnost kraja. T. K. Kdaj so začeli v cerkvah in hišah postavljati jaslice, ne vemo natančno. Gre za tridimenzionalno, največkrat miniaturno prikazane prizore Kristusovega rojstva, poklonitve pastirjev in treh kraljev. Za vse to so potrebne figure, navadno tudi označitev kraja in okolja. Najverjetneje so nastale vil. stoletju. Znane so tudi jaslice, kjer ob Kristusovih jaslih krotko ležijo volk, panter, lev in medved. Prve cerkvene jaslice so postavili jezuiti v Ljubljani leta 1644, nato so se širile po župnijskih in samostanskih cerkvah. Priljubljene so bile tudi tako imenovane odrske jaslice, v katerih so bile figure izža-gane iz desk in poslikane. Jaslice so začeli izdelovati doma na podeželju Šele v začetku 19. stoletja. Vestnik vas poziva, da sami naredite jaslice. Takšne, kot jih je nekoč doma z veliko Iju- bežni naredil vaš oče ali dedek. V soboto, 15. decembra, jih prinesite v dvorano veroučnih učilnic, poleg stolne cerkve svetega Nikolaja v Murski Soboti. Tam bodo razstavljene od 16. 12. do 22.12. Najlepše jaslice bomo nagradili. Nagrada je potovanje v Rim za dve osebi z ogledom polnočnice v baziliki s vetega Petra v Vatikanu. Polnočnici v baziliki svetega Petra lahko vsako leto prisostvuje samo 7000 -ljudi z vsega sveta. Ob prijazni pomoči urednika slovenskega radia Vatikan - gospoda Janeza Srake - nam je uspelo dobiti sto vstopnic za polnočnico. Gospod Sraka je obljubil, da bo izdelovalec najlepših jaslic v spremstvu ene osebe prisostvoval tudi avdienci pri papežu Benediktu XVI. Za potovanje se lahko prijavite v turistični agenciji EurovaL RIM in polnočnica v Vatikanu 2007 Odhod: 23.12. 2007 iz Murske Sobote PROGRAM POTOVANJA 1. DAN: MURSKA SOBOTA-R1M (odhod avtobusa ob 20 30) 2. DAN: RIM IN NJEGOVI TRGI Trg Navona s prelepima fontanama in cerkvijo sv. Neže, znameniti Panteon z največ)o prosto stoječo kupolo na svetu, Fontana di Trevi, kjer vržemo novčič za srečo, španske stopnice pod cerkvijo Sv. trojice, sprehod po ulici modnih kreatorjev in trgovinic za petičneže - ViaCondoti... Nastanitev in zgodnja večerja. Nato se podamo proti Vatikanu. Mi se bomo z avtobusom skušali približati mestu dogodka do najbližje točke, nato pa se podamo do Vatikana peš. Prisostvovanje polnočni maši v baziliki sv. Petra. Ob dogovorjeni uri se podamo proti avtobusu in se popeljemo v hotel. Prenočitev, 3. DAN: OGLEDI V RIMU IN VRNITEV V SLOVENIJO Zajtrk v hotelu. Po zajtrku se bomo podali na oglede v mesto. Obiščemo grič Kapitel z ostanki antičnih templjev in trgov, si Ogledamo veličastni Kolose) in cesarske trge, ki tvorijo ostanke nekdanje bleščeče podobe antičnega Rima. Nekaj časa prosto, lahko pa se po želji odpravimo Še do prelepe cerkve sv. Petra v verigah Popeljali se bomo še proti mestni rimski katedrali na Lateranu ... Nato vožnja proti obrobju mesta in pot proti severu Italije... mimo Firenc, Bologne in Mester... Na poti bo nekaj postankov, med njimi tudi kakšen daljši za večerjo, ki si jo boste lahko privoščili na kakšnem od večjih avtocestnih postajališč. Prihod v Slovenijo v jutranjih urah, predvidoma ob 03 00 zjutraj. Slovo v Murski Soboti. DELOVNI ČAS: ptmederjek-pelsk 9.00-12.30,13 30-18.00 sobota 8.00-12.00 Lendava ul. 15,9000 Murska Sobota Tel: 5213580,051614852 Ceni: 160 EUR (pri najmanj 45 plačanih potnikih v posameznem avtobusu). Možnost plačila na DVA (2) obroka. Cena vključuje: prevoz s popolnoma novim in izjemno udobnim turističnim avtobusom SCANIA Irizar po programu, cestnine In parkirnine v Italiji, nastanitev v hotelu’' ■ na območju Rima z enim polpenzionom v dvoposteljni sobi, strokovno vodenje vodnika agencije Euroval z ustrezno licenco GZS, stroške organizacije potovanja, nezgodno zavarovanje potnikov, ddv. Cena ne vključuje: vstopnin, voženj z metrojem in drugih osebnih stroškov. Zavarovanje rlzlka odpovedi: 4 % od cene potovanja. Splošni pogoji Euroval, d. o. o., so sestavni del potovanja in so na voljo v agenciji. Število mest je omejeno. Čim prej se oglasite v turistični agenciji in si rezervirajte sedež za polnočnico v baziliki sv, Petra v Vatikanu. 12 INTERVJU g. november 2007 - VESTNI Ustanovili Nacionalni konzorcij energetskih agencij Javne stavbe energetsko najbolj potratne V drugem programskem obdobju naj bi bilo v te namene rezervirano ogromno denarja, toliko, da ga verjetno niti ne bomo mogli porabiti. Toda problem je lasten delež. Občine nimajo sredstev za takšne obnove oziroma jih o tem zaenkrat ne moremo prepričati... Okoljski minister in šest lokalnih energetskih agencij v Martjancih podpisali pogodbo o ustanovitvi konzorcija - Vzajemno na lokalni in nacionalni ravni V minulih letih je bilo v Sloveniji ustanovljenih šest lokalnih energetskih agencij, pri čemer so jim finančno pomagali Evropska komisija s programom Inteligentna energija Evrope (EIE), občine ter ministrstvo za okolje in prostor. Med prvimi je bila marca 2005 ustanovljena LEA Pomurje kot zavod za promocijo in pospeševanje trajnostnega energetskega razvoja, ki ima od letos sedež v Bistri hiši - Smart House v Martjancih. Zato ni čudno, da je bila prav LEA Pomurje konec oktobra gostiteljica slavnostnega podpisa pogodbe o ustanovitvi Nacionalnega konzorcija energetskih agencij, ki se je je udeležil tudi okoljski minister Janez Podobnik. Pogodbo so podpisali še predstav niki EnergaP - Maribor, GOLEA Nova Gorica, KSSENA Velenje, LEA Dolenjska in LEA Spodnje Podravje. Direktor LEA Pomurje Bojan Vogrinčič, ki smo mu postavili nekaj aktualnih vprašanja, je postal tudi koordinator konzorcija LEAS. Kakšno nalogo bo imel konzorcij? »Lokalne agencije smo že do sedaj sodelovale pri pripravi projektov Konzorcij bo tisti krovni okvir delovanja, v okviru katerega bi uresničevali regionalno poslanstvo in doseganje ciljev. Sicer pa konzorcij ni pravna oseba, ne nastopa na trgu, nima svojega računa, nič. Konzorcij bo predstavljala vsakokratna agencija kot zastopnik, direktor te agencije pa je koordinator konzor Tudi zasebniki se obračajo na LEA Pomurje, predvsem ko se odločajo za podjetniško postavitev npr. solarnih elektrarn in o vrsti posojila, ki naj bi ga za to najeli. cija LEAS. Vsakih šest mesecev se bo zastopstvo menjalo.« Torej konzorcij ne bo prijavljal projektov? »Ne, cilj konzorcija so skupni okviri delovanja in uresničevanje zastavljenih prioritet, tudi prenos znanja od enega do drugih, iskanje lažjih poti za dosego zastavljenih ciljev na regionalni ravni. Konzorcij za svoje delovanje ne bo porabil nič sredstev, pomagal naj bi agencijam. Vzpostavili bi radi neko rdečo nit delovanja pri uresničevanju nacionalnih ciljev, da bi s pomočjo konzorcija lažje prenesli uresničevanje ciljev s prve na drugo stopnjo agencije na regionalno raven. Lažje bi tudi primerjali dosežene rezultate, skupaj ustvarili energetsko bazo, saj si pripravljamo enotno podlago za vodenje energetskih podatkov posamezne regije, in končno se bodo lahko na nacionalni ravni črpali ti podatki tudi za druge uporabe. Zdaj je namreč nemogoče dobiti podatek, koliko šol se ogreva s kurilnim oljem. Sami tega za posamezne regije ne bi mogli uresničiti, s pomočjo konzorcija pa se bo to dalo.« Za Pomurje ima torej LEA že zbrane podatke o energetski učinkovitosti ali neučinkovitosti? »Za Pomurje imamo zbrane podatke, vendar so ta trenutek že zastareli, ker so iz lanskega leta; z obnovami se namreč podatki spreminjajo. Ker pa imamo že izdelan sistem za zbiranje podatkov, se lahko sedaj druge regije prilagodijo temu našemu sistemu. Mogoče bodo našle celo boljšo rešitev, tako da bomo podatke prenesli in naredili skupno osnovo, toda čez nekaj let bomo dobili prav gotovo tudi nacionalno bazo podatkov. Iz tega bodo vidni vsi kazalniki izkoriščanja energije in energetske učinkovitosti.« Kakšna bo moč teh lokalnih energetskih agencij? Ko bodo ustanovljene po vsej Sloveniji in ko bo izdelan natančen pregled, bo mogoče na primer doseči, da bi bili vsi javni zavodi energetsko varčni, saj gre vendarle za denar občanov in državljanov? »V drugem programskem obdobju naj bi bilo za te namene rezerviranega ogromno denarja, toliko, da ga verjetno niti ne bomo mogli porabiti. Toda problem je lastni delež. Občine nimajo sredstev za takšne obnove oziroma jih zaenkrat ne moremo prepričati zanje, čeprav bi z energetsko obnovo dolgoročno privarčevali veliko proračunskih sredstev za druge namene. Dejstvo je, da so vse javne stavbe energetsko potratne, tako velika javna zgradba kot ogrevalni sistem! Veliko energetskih bilanc smo naredili in pokazalo se je, da so to najbolj potratne stavbe, kar jih je - po navadi so to velike in visoke stavbe z velikimi okni, s slabo izolacijo. Nobena občina pa nima denarja, da bi investirala v energetsko učinkovitost.« Občine bodo morale imeti do leta 2010 narejeno energetsko zasnovo, so se že vse lotile te naloge ali s tem še vedno odlašajo? »Ja, vsaka občina bi to morala imeti... še vedno se tega niso lotile občine Turnišče, Crenšovci, Odranci, Ljutomer, Razkrižje, Veržej, Sv. Jurij. Slovensko povprečje občin, ki tega še nimajo, je Bojan Vogrinčič, direktor LEA Pomurje in konzorcija LEAS: »V obveščal in ozaveščanju dajemo največji poudarek energetski učinkovitosti111 varčevanju z energijo, kajti tu je večji potencial kot izkoriščanje obno^J' vih virov energije.« Foto: Nataša Juhnov precej višje, torej ima Pomurje to precej dobro pokrito, čeprav mi (LEA Pomurje) nismo pripravljali vseh zasnov. Nekaj časa res še imajo za to, toda do sedaj so za izdelavo te zasnove občine lahko pridobile nepovratna sredstva, bojim pa se, da v prihodnje to ne bo več mogoče. To zasnovo bodo občine enostavno morale imeti. Tiste, ki so do sedaj že pristopile k temu, bodo še dobile sredstva, druge pa si bodo morale to verjetno kar same financirati.« £ katerimi aktualnimi zadevami se boste kot zastopnik konzorcija najprej ukvarjali? »Zdaj je aktualno usklajevanje aktivnosti za projekt Interreg Slovenija ■ Avstrija, potem prenos naših izkušenj z vzpostavitvijo skupine ENIDO tudi v drugih agencijah na nacionalni ravni, saj se je to izkazalo za nadvse pomembno za sprotno informiranje uporabnikov. Vsak posameznik se lahko včlani v skupino in dobiva sveže inform^' po mailu, na primer ministrstvo fbh razpis, mi ga takoj razpošljemo i'P°( nikom, pošiljamo pa jim tudi ob ve imo pa jim tudi obveS seminarjih, novih tdi _______. . .___nimW o delavnicah, —— ■- logijah Druge agencije tega Še nii”, _ vzpostavljenega, zato bi bilo sini* narediti konzorcijsko povezavo ka informacij.« Kakšno je vaše mišljenje o teh * L letih okrog bioplinarn v PoWr 11 vi jih verjetno zagovarjate? L »Zagovarjam bioplinarne v ra^^C vih mejah. V teh primerih je iflibr sprotnega obveščanja, vse je šlo pl* | l. JU s obrnil"«^ na hitro. Investitor se je Gm..— toda šele takrat, ko je že prišlo doJ^ nth polemik. Šele takrat so nas p° ( li, predhodno pa nas niso vkljuc^,1 Bioplinarna mora biti zgrajena p stveno z namenom uničevanja „ dkov, ne pa da bi bila ona povzt° odpadkov« Bernarda B' Začetek tednov čezmejnega sodelovanja Od Potrne (Laafelda) do Cankove V nedeljo (4. novembra) so potekale v Pavlovi hiši v Potr-ni (Laafeld) v Avstriji in na Osnovni šoli Cankova prireditve, ki spadajo v okvir tednov čezmejnega sodelovanja. Organizatorji so Avstrijski kulturni forum Veleposlaništva Republike Slovenije v Ljubljani, Avstrijski znanstveni institut Ljubljana, Alpe-jadranski center za čezmejno sodelovanje in drugi. V drugi polovici novembra bodo tudi v resnici ukinjene meje med Avstrijo, Italijo in Slovenijo in ti tedni naj bi opozarjali državljane vseh treh obmejnih držav na skupno prihodnost v Evropski uniji. S predavanji, okroglimi mizami, koncerti, razstavami in drugimi prireditvami želijo prireditelji v okviru tednov čezmejnega sodelovanja opozoriti na skupno evropsko prihodnost, zlasti na področju znanosti, umetnosti in kulture, pri tem pa si prizadevajo pokazati pozitivno vlogo, ki jo imajo pri teh čezmejnih projektih narodne manjšine. Prva iz niza prireditev in hkrati otvoritev dogodkov od Četrtega do 15. novembra je bila minulo nedeljo v Potrni (Laafeld), kjer so pripraviti pred ogledom razstave o manjšinah krajši kulturni program, v katerem so nastopili pevci mešanega pevskega zbora Cankova, govorila pa sta veleposlanika Valentin Inzko in Ernest Petrič. Nato so se gostje podali preko mejnega prehoda Cankova, kjer so simbolično s skupnimi močmi dvignili rampo, v nadaljevanju pa so na Osnovni šoli Cankova odprli razstavo del učencev iz Gradca, Šentilja, Maribora in Cankove na temo Skupna evropska prihodnost, na tej prireditvi pa sta nastopila Pevski zbor Pavlove hiše iz Potrne in Zbor OŠ Cankova. V nadaljevanju bodo prireditve v okviru tednov čezmejnega sodelovanja še v Novi Gorici, Ljubljani in Mariboru. Bernarda B. Peček Blagovne znamke Kdo je ubil Milko Babovič? »Dvostruki aksl Sande Dubravčič, da, da, da da...«bi lahko bil znameniti stavek, katerega smo pred dvajsetimi in več leti lahko slišali in je odmeval iz črno-bele televizije. Nakar se je gospa, kije za tiste čase zelo emocionalno, a vseeno v neki »šik* maniri, kot prit iče prenosu prvenstva v drsanju ali Zlatne Piruete iz Zagreba, lotila razlagati, katere barve in material nosi posamezna drsalka ali par, ter s svojimi komentarji obenem tudi vrednotila tako videz kot tudi tehnično izvedbo drsalnega nastopa. Sledil je komentar ocenjevanja, kar je posebno zabavalo gledalca, saj je poleg ocen posameznih sodnikov za tehniko in »umetniški dojame ponavadi sledilo Še poveličevanje ali omalovaževanje sodnika na nacionalni ravni v stilu »zna se, to je francoski sudac« In če nismo prenosa tudi gledali ali se poznavalsko poglobili v tekmo, ni bilo čisto jasno, ali je pomembnejša izvedba »dvojnega aksla in dvojnega tolupa Sande Dubravčič« ali je pomembnejša -šljokica- ali »haljina berlinsko plave boje Sande Dubravčič«. Za Milko Babovič lahko rečemo, da je uspela narediti iz umetnostnega drsanja na čmo-beli televiziji vrhunsko napet dogodek. Into z glasom. Vse skupaj je bilo podobno Hitchcockovim filmom, ki nas prav tako držijo v napetosti brez ene vidne prelite kaplje krvi. Če Milki Babovič dodamo še Mladena Deliča, je tandem popoln in televizija sploh ne potrebuje ne slike, še manj pa barve. Vse, lahko rečemo, je bilo narejeno samo z glasom. In prav glas oziroma zvok je listi element prepoznavnosti, ki ga mnogo blagovnih znamk zanemarja. Slika je vsekakor najpomembnejši element komunikacije in kot laka zelo enostavno prepriča. Predvsem na semantični ravni pove tisto, kar je zelo težko opisati z besedo in je za tovrstno sporočanje vsekakor najprimernejša oblika. Vendar je tudi zvok lahko zelo koristen element gradnje blagovne znamke, saj nam na sicer drugačen, a vendar lastno prepoznaven način omogoča, da vzpostavimo prepoznavnost tudi takrat, ko gledalec, bralec ali poslušalec ni stoodstotno koncentriran na sporočilo. Zvok je najmanj obremenjujoč element za sprejemnika predvsem takrat, ko je osredotočen še na neko drugo stvar. Kot primer lahko navedemo že dejstvo, da med vožnjo brez težav po- , slušamo radio, gledanje televizije pa lahko kar hitro puts>1 1 ® i|t, f sen konec filma in nikakor ne bi bilo primemo početje, p>’0d' prehitevaš kolono tovornjakov. Da je z zvokom mogoče •«' • ■ i> poznavnost in unikatno identiteto, sta dokaz prav Milka od Mladen Delič s svojimi na trenutke že bizarnimi komentidj sem v tako imenovanih težkih situacijah, ko so »naši« boW’ vali ali izgubljali. Ob pomoči zvoka je vsekakor težje doseči S1 p n vendar nam dolgoročno lahko prinese mnogo koristi. Tako’ drugih elementih, je tudi tukaj najpomembnejša konsisteht^ vljanja na dolgi rok. Gradnja identitete na osnovi značild' . značilnega aviza ali značilne barve jezika je lahko zelo r' iv uporabno početje, saj lahko zvok apliciramo tako skozi dij, na prireditvah in odprtih prostorih, ob pomoči nosiK^f CD, DVD, po televiziji kot podlagi slike, po internetu ali v -1 času kot zvonjenje mobilnih telefonov. Čeprav je pred časoth da »video ubija radijske zvezde«, lahko rečemo, da ‘ zmanjšali pomen zvočnega medija, izgublja zelo poceni ih ■ $ to komunikacijsko orodje. Zvok je vsekakor lahko zelo ment razlikovanja in prepoznavnosti in se lahko vpiše med tako kot glas Milke Babovič, Mladena Deliča ali Radičev f'~' tove koline Milka Babovičje z eno svojo opazko uspeld^,^ vsekakor več kot tisoč slik in tudi zaradi teh opazk je San' včič ostala prej zapisana v zgodovino zaradi »šljokic« kot ^ir nega aksla. Trojnega menda itak nikoli ni izvajala. F*' matej.fiser@anlase WSTNIK - 8. november 2007 KMETIJSTVO 13 Dogajanja v območni Kmetijsko-gozdarski zbornici za Pomurje Peter Vrisk odpoklical Jožeta Meolica bo boj med območno in republiško zbornico še bolj razplamtel? Konfliktom med Kmetij-gozdarsko zbornico Slo-in njeno območno faoto v Murski Soboti še ni ' ^,fi konca. Začeli so se J^vzaprav že pred časom, °so začeli člani sveta ob-^ne zbornice opozarjati : »^pravilnosti in odnos ^ničnega urada do po-®ur$kega kmetijstva. Po-namreč zatrjujejo, da "a račun druge osi Progra-a razvoja podeželja za ob-200^-2013 veliko izgu-Hpo, zbornica pa je naredi-Premalo za zaščito intere-’ pomurskega kmetijstva, ^tu območne kmetijsko-’■"■darske zbornice niso za-j^ini tudi s porabo sred-. p ki se zbirajo s članarino ^tijsko-gozdarski zbor-i( saj trdijo, da »m po članu namenja , »»go manj sredstev kot v । "8^ območnih zbornicah. ^“Spreminjanju zakona o et*jsko-gozdarski zborni-Avenije se zato zavzema- navalcl kmetijstva . Pomurju se bosta v teh dneh zvrti ’ Kar dva dogodka, pomembna za fe^'JStVO. V Radencih se danes za-. »jajo že 16. tradicionalni Zadravec-^Mevi dnevi, v Zdravilišču Morali Topiice pa se bodo zbrali sloven-> 1 ^farni ekonomisti na svoji četrti ^erenci. J^Iavec-Erjavčevi dnevi so namenjeni 1^' * »' seznanjanju čim Širše strokovne »$> z novostmi v živinoreji, dvodnevno j^etOvanje pa je namenjeno predvsem ^/an| domačih živalih. Od načina krm-bvaii namreč odvisni gospodar-^^rL'lc ier kakovost in varnost živil, poba sta od načina krmljenja o.dvisna L P°Seljenost podeželja in videz krajine, izsledke na tem področju bodo ;1| _M:'S ili domači in tuji strokovnjaki, ki ' It Avstrije in Nemčije. ,M"TnsLi agrarni ekonomisti pa bodo go-in jutri v Moravskih Toplicah preši- '° ekonomskih in razvojnih vprašanjih ^Kega kmetijstva, živilstva in podeželja »■ Osrednja tema konference bo razpra-Perspektivi skupne kmetijske politike v ■. ' ■s srednjeročnim pregledom ter o perspektivi kmetijstva v državah Balkana, osvetlili pa bodo tudi 'Ptakmu. ki zadevajo ekonomske in it|. vidike kmetijstva in agroživilstva . ^»f podeželja. L. Kovač K Kje KOZS-zavod MS, Ulica Stefana Kovača 40, MS f^l Murska Sobota jo za večjo samostojnost območnih zbornic, ki naj bi postale pravne osebe in bi tudi same razpolagale z zbranimi sredstvi. Med najbolj glasnimi pri teh zahtevah je bil v zadnjem času predsednik sveta območne kmetijsko-gozdarske zbornice Jože Meolic, kar pa, kot kaže, ni bilo po volji vodstvu Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije, to pa so potrdili tudi zadnji dogodki. Predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Peter Vrisk je namreč minuli torek sklical svet območne zbornice, na katerem so člani največ Časa namenili prenehanju mandata Jožetu Meolicu in potrditvi mandata novemu članu sveta območne zbornice. Predsednika Vriska na sestanek v Mursko Soboto ni bilo, zato je očitkom na račun dela republiške zbornice in njenega predsednika moral prisluhniti mag. Miran Naglič, so pa člani sveta zahtevali, da se v čim krajšem času sestanejo z vodstvom Sočni kiviji iz Črešnjevec Koje pred kakšnimi desetimi leti v kmetijski prodajalni v Gornji Radgoni kupila tri sadike kivija, danes 72-letna Elza Novak iz Črešnjevcev niti ni sanjala, da bo kmalu postala velika »pridelovalka« tega zanimivega in sladkega sadeža. Elza je kupila dve ženski in eno moški sadiko, ki so dobro napredovale. »Rasle in razraščale so se, tako da pravzaprav nisem več vedela, kam naj jih napeljem. Najprej je nastala prava brajda, potem pa sem veje speljala tudi proti hiši in najprej čez balkon proti strehi. Čeprav jih nenehno -obrezujem, v enem letu zrastejo tudi deset in več metrov,« nam je pripovedovala Elza. Kljub bujni rasti skoraj pet let ni bilo omembe vrednih sadežev, v zadnjih treh letih pa so poleg Elze presenečeni tudi vsi drugi, ki so videli, kaj se dogaja ob njeni hiši. »Letos seje vreme nekoliko hitreje ohladilo, tako da sem v strahu pred pozebo večino sadežev, približno 150 kilogramov, potrgala hitreje kot običajno. Potem pa sproti, kot so dozorevali, in sedaj jih je na vejah lese malo. Nekaj kivija sem letos uspela prodati, večino pa sem (ali bom) razdelila znancem, sosedom in prijateljem,« nam je pripovedovala skromna in dobrosrčna zenica, ki Je znana tudi kot aktivistka v medobčinskem društvu invalidov in še nekaterih društvih. 0. B. Nashi v Žepovcih Upokojeni trgovski poslovodja Hinko Režonja iz Žepovcev na Apaškem polju gotovo sodi med tiste ljudi, ki tudi v pokoju ne morejo brez različnih aktivnosti. Poleg dela in aktivnosti v različnih društvih, zlasti pri ribičih, lovcih in gasilcih, ter poleg kuhanja bograča in drugih značilnih jedi je Hinkova največja ljubezen sadovnjak. In če dela z ljubeznijo, potem tudi narava vrača z ljubeznijo in uspehi so zagotovljeni. Je edini na tem koncu, ki mu je uspelo vzgojiti azijsko hruško nashi. Pred sedmimi leti je dobil pri prijatelju v Turnišču cepič in ga sam cepil na hruško. Že čez dve leti sta zrasla prva dva lepa sadeža nashija, predlani jih je bilo na eni sami veji okoli 50, letos pa je dosegel rekord. Nashi je sicer za naše kraje novejša sadna vrsta, ki izvira iz Azije. Po okusu ter obliki drevesa in listov spominja na jablano. Znanih je več sort nashija, ki se med seboj razlikujejo po obliki in barvi mesa, kije lahko rumeno ali rjavo rumeno. Nashi raste v podobnih talnih razmerah kot hruška. Najbolje uspeva v humoznih tleh na toplih vinogradniških legah. 0. B. Predavanje - prikaz 3-dnevni tečaj (12-urni, cena 105 EUR) Predavanje iz čebelarstva Člani sveta območne zbornice so za novega predsednika izvolili Franca Režonjo, Po odpoklicu Jožeta Meolica je njegovo mesto v svetu območne kmetijsko-gozdarske ki je bil doslej podpredsed- nik tega sveta. Vlaju. Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije in skupaj razčistijo nekatera vprašanja. Prenehanje mandata Jožetu Meolicu je sicer upravičeno, saj mu je po upokojitvi in predaji kmetije že 1. januarja 2006 prenehalo obvezno članstvo v kme- Teme Uvodni tečaj iz računalništva Kako prepoznamo in prijavimo hudo gnilobo čebelje zalege? zbornice pripadlo Borisu tijsko-gozdarski zbornici, nerazumljiv pa je postopek, kako so odpoklic izpeljali. Po Nagliče-vih trditvah v Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije enkrat letno preverjajo Članstvo, zato preseneča, da so prenehanje Članstva Jožetu Meolicu ugotovili Začetek ob 15.00 ob 18.00 Kritikam, ki so bile naslovljene na delo zborničnega urada in na predsednika Petra Vriska, je moral tokrat prisluhniti Miran Naglič, vendar so člani sveta zahtevali, da ' se čim prej sestanejo tudi z vodstvom KGZS in njenim predsednikom Vriskom. šele zdaj, po skoraj dveh letih od takrat, ko dejansko ni več član zbornice. Nekateri Člani sveta območne zbornice, ki tudi tokrat niso mogli mimo ostrih kritik na račun dela zborničnega urada in predsednika Petra Vriska, so bili zato mnenja, da je prišlo do odpoklica predvsem zaradi konflikta med območno zbornico in njenim predsednikom Meoiicem ter republiško zbornico in njenim predsednikom Vriskom. Slednji naj bi namreč po njihovem mnenju obračunaval z vsemi, ki niso njegovi somišljeniki, zato jih ne bi presenetilo, če bi v prihodnje še prišlo do podobnih obračunov. Del krivde za odpoklic je treba pripisati tudi Jožetu Meolicu, saj bi lahko poskrbel, da ostane član zbornice, ki omogoča tudi prostovoljno članstvo, vendar sam pravi, da ob vseh aktivnostih, ki jih je opravljal v zbornici, na prenehanje članstva niti ni pomislil. Sicer pa bi Jožeta Meolica kot funkcionarja zbornice na pre- pa n vita KRMNE IN MINERALNO-VITAMINSKE MEŠANICE Živite brezskrbno - živite s Panvito! Par vita, Proizvodnja krme d.c>o. Lipovž 251,9231 Beltinci i T: 02 54 22 100 | F: 02 54 22 120 E; j b ww.paiwta.eu i parata Jože Meolic, dosedanji predsednik sveta območne zbornice: »Funkcijo predsednika sveta sem opravljal skoraj Še dve leti po tistem, ko nisem bil več član zbornice, to pa pomeni, da sem jo opravljal nelegalno. In čeje bila moja funkcija nelegalna, potem je bilo ta čas nelegalno vse, tudi delo zbornice, zato bi tudi predsednik Peter Vrisk moral razmisliti o svojem odstopu.« nehanje članstva lahko opozorile tudi ustrezne zbornične službe in mu predlagale vključitev v prostovoljno Članstvo, vendar kaže, da te želje ni bilo in je šlo resnično za obračun z njim. Člani sveta območne kmetijsko-gozdarske zbornice za Pomurje so se s prenehanjem mandata Jožetu Meolicu seznanili in potrdili mandat Borisu Vlaju, ki mu namesto Meolica pripada mesto v svetu, izvolili pa So tudi novega predsednika sveta območne kmetijsko-gozdarske zbornice za Pomurje. To funkcijo bo do konca mandata opravljal dosedanji podpredsednik Franc Režonja, podpredsedniško funkcijo pa so zaupali Francu Kučanu. Ludvik Kovač 14 IZ NAŠIH KRAJEV 8. november 2007- VES1W Obnovljen materin kip Na pokopališču v Lipovcih je dal Karel Jakob leta 1945 postaviti svoji materi Tereziji Jakob, rojeni Tudjan, kip v naravni velikosti. Kip je delo umetnika Franca Kuharja. V teh dneh so ga obnovili. Prihodnje leto pa bodo proslavili stoletnico Jakobovega rojstva. Za to priložnost bodo ob kapelici sv. Petra in Pavla v središču vasi postavili Jakobov doprsni kip. V Lipovcih so namreč ponosni na svojega rojaka, kije postal velik slikarski umetnik. J. Ž. Dvaindvajset vdov in en vdovec V organizaciji Krajevne organizacije RK Črešnjevci in Območnega združenja RK Gornja Radgona je bilo pred kratkim v vili Hold v Črešnjevcih srečanje krajanov, starih 70 in več let, z območja krajevne skupnosti Črešnjevci -Zbigovci. Po krajšem kulturnem programu so bili vsi vabljeni deležni prigrizka in napitkov. Matildi Špindler IzZbigovec kot najstarejši udeleženki, ta je nedavno dopolnila 85 let, pa so izročili manjše darilo. Naj še zapišemo, daje bilo med udeleženci srečanja kar 22 vdov in le en vdovec. F. KI. Matjaž Zemljič rad igra na harmoniko Učenec sedmega razreda Osnovne šole Gornja Radgona Matjaž Zemljič iz Črešnjevec se v Glasbeni šoli Gornja Radgona že četrto leto uči vse o harmoniki. Poučuje ga učitelj harmonike Slavko Ahlin. Z dosedanjim pridobljenim znanjem se Matjaž rade volje predstavlja na raznih prireditvah. Še posebno rad se odzove klicu organizatorjev druženja starejših ljudi. Tako je doslej s svojim igranjem razveselil že številne gasilce veterane in druge starejše ljudi. Zaigra pa tudi mladim, še posebno ob raznih proslavah in prireditvah na gor-njeradgonski šoli. Pred kratkim smo ga »izsledili« na srečanju starejših občanov krajevnih skupnosti Negova in Spodnji Ivanjci. V pogovoru nam je mladi harmonikar povedal, da ga je za igranje harmonike predvsem navdušila mama, ki igra na kitaro. Njen oče, to je Matjažev dedek, pa je organist in pevovodja v župniji v Benediktu. Pa tudi dva strica (mamina brata) se veliko ukvarjata z glasbo. Oče, ki sicer nima posebnega nagnjenja do glasbe, pa ga pri tem močno podpira, spodbuja k učenju in ga tudi vozi na nastope. F. KI. Dušan Korc iz Radenec se je navdušil za letenje Svoboden v zraku kot ptič Njegovi učenci ga radi pohvalijo, da je en najboljših inštruktorjev v Sloveniji-Je vodja letalske šole in upravnik Aerokluba Murska Sobota Letenje je pri Dušanu že v družini. Njegov brat je bil poklicni pilot pri Ad-rii in Swisairu in ga je že kot sedemletnega dečka vzel s sabo v zrak. Pravi, da za letenje ne potrebuješ navdušenja -to enostavno počneš. Danes je Dušan vodja letalske šole in upravnik Aerokluba Murska Sobota ter eden najbolj priznanih slovenskih inštruktorjev, Najprej je opravil osnovno jadralno šolanje, potem motorno licenco v Aeroklubu Murska Sobota, motorne zmaje se je učil leteti v aeroklubu Prlek, potem si je pridobil licenco za ultra lahko motorno letalo v Murski Soboti in nazadnje še poklicno licenco CPL za poklicnega pilota v Avstriji pri Austro co n-troli. Da je danes inštruktor, je moral na vsaki vrsti letal preleteti vsaj 200 ur. Do sedaj je skupno preletel okrog tri tisoč ur. Ponosen je na delovanje domačega Aerokluba Murska Sobota, ki se udeležuje vseh državnih tekmovanj, na katerih pogosto zasedajo katera od vodilnih mest; imajo pa državnega, evropskega in svetovnega prvaka. »Letenje je namenjeno širši populaciji. Nekdaj je bil veliko večji osip, saj sta šolanje subvencionirali država in vojska. Danes stane od 2.000 do 8.000 evrov, odvisno od vrste in potrebnih ur. Pa tudi nakup plovila danes ni več tako drag. Tudi v Pomurju je precej la- Katja Kodba Foto: K. K. Srečali so se nekdanji učenci Na priložnostnem srečanju so se zbrali nekdanji učenci, ki so pred tridesetimi leti končali OŠ Beltinci. Obudili so spomine na šolske klopi, si pnpoved0*^^!, življenjske zgodbe... Srečanje so začeli z mašo, ki jo je v beltinski cerkvi sv. Ladislava daroval njihov sošolec, danes pomožni škof v škofiji Maribor Pete' kijih je med mašo tudi nagovoril. Foto: J. Ž. Gobarska sreča Če kdo konec oktobra najde jurčke, potem lahko rečemo, daje imel gobarsko srečo. To je doživel Božidar Elbi iz Gornje Radgone. Kot kaže naša fotografija, je našel Božidar dva zdrava in precej velika jurčka in se ju seveda zelo razvese lil. L. Kr. stnikov plovil « Osnovno šolanje npr. za jadralnega ali pilota ultra lahkega motornega letala obsega 60 ur teorije, 10 do 15 ur letenja z učiteljem in 30 ur samostojnega učenja pod nadzorom učitelja. V klubu ponujajo poleg šolanja za pridobitev licence športnih pilotov panoramsko letenje. Korc pravi, da je naša pokrajina sicer dokaj nerazgibana, saj je pretežno ravninska, so pa zelo lepi jesenski preleti nad gozdovi, ki menjajo barvo, lepi sončni zahodi, zelo lepo se vidijo tudi prekmurski gradovi, turistom pa ponudijo tudi ogled Panonskih term. »Človek leti iz lastnega užitka. To je šport in je vrsta adrenalina. Predvsem je ljubiteljsko, omogoča sprostitev, tridimenzionalni prostor, panoramo, svobodo ... kot ptič.« Četudi Dušan preživi veliko časa na letališču, še vedno najde čas za smučanje ali plavanje. Dušan se vedno razveseli novih interesentov in ponosno pove, da letalska šola letno izšola štiri do pet kandidatov na jadralnih letalih, tri do štiri na ultralahkih, enega do dva na motornih in štiri do pet padalcev. Ponosno še doda, da vsaj 80 odstotkov izšolanih leti še naprej. V klubu so ponosni na svoje tri ženske članice in se veselijo novih, saj letenje ni le moška stvar. Dušan Korc: »Za letenje ne potreb^ navdušenja - to enostavno počne Dva zlata para V Bratoncih so pripravili sprejem za zakonska para, ki letos p o roko. To sta M i c ka i n J ozef B a I azi c t e r Cea I ija i n Štef a n Za ।1 &1 V p f t r , so jim prebrali čestitko, katero jim je namenila s priložnostnim • t sedmea Krajevne skupnosti Bratonci Jožica Kumm (na posnet^ Čestitkam so se pridružili župan Občine Beltinci Milan Kerman ' Janez Mujdnca, Lojze Podgrajšek in Marija Sreš. J. Ž. VESTNIK - 8. november 2007 IZ NAŠIH KRAJEV 15 Sobočan Milan Ošlaj je zelo zanimiv človek Svojega kolesa ne bi dal niti za avtomobil Staro kolo iz leta 1951 je največji Ošlajev ljubljenček in konjiček ' J Milana Ošlaja, 58-letne-11 Sobočana, nekateri meni-Ma je prijazen in preprost ' za druge je čudak, za nenavadnež, zanesljiva je zanimiva osebnost. Ošlaj, ki je bil sicer ro-™leta 1949 v Dobrovniku, V 35 leti pa se je preselil v ^sko Soboto, ima še brata ki je krvodajalski krat) rekorder. sogovornik je trenutno še ponosen na svoje kolo, an Ošlaj s svojim kolesom, ki ga ne bi zamenjal za avtomobil. Foto: o. b. ^emarjena ^rceia iHj avskih Toplicah, nedaleč od thwbr je zapuščena par-Vadbenim in drugim odpad-,naiahm>1 ki zelo kazi podobo ^UMi gostje, ki prihajalo v ' ie Moravsko Toplice inTer-Iv. sl> sprašujejo, kako je mo- °'1I** uglednem in znanem hT 11,3111 ,etw zaPu^e<> del ih, la-bedeli smo, daje zapušče-^lt|L^la Šiftarja, kije 1 ; °bčinskem svetu ter celo 1^ ^znjega penziona in okre-^bor106 '' Moravskih Toplicah. To-' Pričakovali, da bo pome-lastnim pragom. Za zadevo 6:111 ll:dl na občini. Ali res ne . " nič ukrepati? N. N. ki ga je dobil pred dvema letoma od sinovega tasta iz Švice, cer na »mornarsko« značko za kapo, ki je še starejša. Kolo je nekaj posebnega, saj je letnik 1951 in je samo dve leti mlajše od njega. »Moram priznati, da smo skupaj stari kar 190 let -jaz, moje kolo in moja značka, ki sem jo dobil od mame, ki je bila nekoč, natančneje leta 1939, v Franciji,« nam pove Milan, ki je doma v ulici Matije Gubca v Murski Soboti in tudi kot ljubi Veliko okusnih mandarin Katarina Simon iz Petišovec se poteg domačih opravil med letom ukvarja tudi z vzgojo južnih sadežev. Pred šestimi leti je po naključju v trgovini v Lendavi kupila sadiko mandarine. Letos seji je trud bogato poplačal - na drevesu je zraslo kar 75 okusnih rumenih mandarin. Že 15 let vzgaja tudi limone (letos jih je zraslo čez 200), usposobila pa se je še za razmnoževanje mladih cepljenk. J. Ž. telj živali obkrožen š štirinožnimi prijatelji psi. Naš sogovornik je bil leta 1970 v Mariboru vojak v Jugoslovanski ljudski armadi, nato se je zaposlil v soboški Muri, že pred tem pa je spoznal tudi svojo življenjsko sopotnico Emo, s katero je poročen od leta 1972. Takrat se je tudi preselil v središče mesta Murska Sobota. Ustvarila sta si skupni dom, imata pa tudi tri otroke, dve hčerki (34-letna Dragica in 25-letna Darja) ter 30-letnega sina Boštjana, ki je poročen in živi v Švici. Imata tudi 14- letnega vnuka in 12-letno vnukinjo. Pred leti so Milana Ošlaja mnogi Sobočani in Prekmurci posebej poznali zaradi petelina, ki se je z njim vedno peljal na kolesu. »Žal je bil petelin že star in je poginil, tako da moram sedaj kolesariti sam. Ne le po mestu in okolici, temveč se s kolesom vozim tudi v vinograd, ki ga imam v okoli 15 kilometrov oddaljenih Filovcih. Imel sem tudi avtomobil, toda zame je kolo zakon. In ko bom šel čez dve leti v pokoj, bom Še naprej kolesaril, se zadrževal v vinogradu, malo na vrtu, okrog hiše ipd. Vsekakor mi ne bo dolgčas,« pravi Milan, ki nam je tudi pojasnil, zakaj ima na kolesu, ki ga, kot pravi, ne bi dal niti za avtomobil, Štiri zastavice. »Zastava Švice je tukaj zaradi tega, ker je kolo iz Švice, zastava EU pomeni, da smo v Evropski uniji, v Sloveniji in Murski Soboti pa živim, zato sta tukaj tudi državna in občinska zastava,« pravi Milan, ki ima na kolesu tudi poseben »prtljažnik«, ki je opremljen s »prvo pomočjo«, pravzaprav z okrepčili, malo žganja, malo vina in podobnih reči... Oste Bakal Gregor nadaljuje... Tisti ma lo starejši se še spomnijo Časov, ko so jim kot otrokom starši s pro-ščenja ali žegnanja prinašali lectovo srce, punčko (»Uliko«), konjička in druge izdelke iz medenega testa. Če so bili z njimi, pa so jim kupili tudi medico. V našem okoiju ohranjajo lectarsko obrt te potomci družine Štefana Celeča iz Murske Sobote. Tako Je postal lectartudl njegov vnuk Gregor. »Že kot otrok sem spremljal dedka pri njegovem lectarskem delu. Zdelo se mi je, da bi lahko bil to moj poklic. Tako sem se po osnovni šoli vpisal v Srednjo živilsko šolo v Mariboru in postal slaščičar. Ko sem opravil zaključni izpit iz medičarstva, sem po dedku leta 1995 prevzel obrt. Imam priznanje domače obrti, naslov obratovalnice pa je Medičarstvo Gregor Celec, Štefana Kovača, Murska Sobota. Vesel sem, da sem se odločil za poklic, ki me veseli. Ob meni Ima delo tudi moja sopotnica Vlasta. Deloje zelo zanimivo...« Gregorje ponosen tudi na certifikat domače in umetnostne obrti, ki gaje prejel za svoje ustvarjanje in ohranjanje te redke obrti. L. Kr. Brat Džouži Kolesarska steza* med Dokležovjem in Lipovci Občina Beltinci sl je zadala tudi skrb za večjo varnost udeležencev v prometu, in sicer z izgradnjo kolesarskih stez. Program gradnje je potrdil Občinski svet Občine Beltinci. Doslej so že uredili stezo med Lipo in Beltinci, v prihodnje jo bodo zgradili v Partizanski ulici v Beltincih (stezo in dvostranska pločnika), septembra pa so že začeli z gradnjo kolesarske steze med Dokležovjem in Upovci. V prvi fazi bodo še letos uredili 1.300 metrov, celotna dolžina pa je okoli 2,5 kilometra. Gradbena dela so začeli pri vasi Dokležovje proti Lipovcem. Gradbinci naj bi asfaltno prevleko položili v teh dneh. Z deli bodo nadaljevali prihodnje leto, ko bo zgrajeno tudi krožišče v Lipovcih. Predviden rok za dokončanje drugih kolesarskih stez je do leta 2010. J. Ž. Ci bi napravili referendum, ali se naj Martinovo praznuje ali nej, bi gvušno Martin gvino. Bole zavoio nouvoga vina kak pa zavelo pečeni gousk. Okouii gousk bi verjetno vegetarijanci skočili prouti klanji. Samo Bela pravi, ka goseče mesou lejko vegetarijanci tudi jejo zatou, ka gouske so gorspovane z rastlinsko! hranof. Bela se ešče spouti, ka so njegova babica gouske šopali s kukarčnin zrnjon, ka bi te bole debele bile, gda bi na red prišle za prehrano. Gnjes den ji pa nafudnejo z nekšimi vitaminskimi dodatki, ka so zadosta debele. Nede dugo, pravi Bela, ka do ji pouvali z računalnikom Pa si je spopejvo: Ka povejte zdaj na to, skoro de martinovo, čas ii hitro tak leti, ka ne dohajamo ga mi. Letos Martin pa junak, gouske do kapaie v znak, pivci vina se ne vej, či kapali do naprej. Mi pa mislimo zdaj to, kak brez gousk bi vse fkiip Šlo, činasujobi pili, se med seufspoklali bi. Zatou je boukše ka naprej gouske klati II trbej, zeleni lejko jejte tou, ka gouske jejo tuj sinou. REPORTAŽA 8. november 2007 - VESTNIK Poleg Portugalske in Poljske je Slovenija največji porabnik nagrobnih sveč. Letno je v Sloveniji v prometu okoli osem tisoč ton nagrobnih sveč. Ob dnevu mrtvih na tone odpadnih nagrobnih sveč Sveče, ki gorijo; zaradi živih * in ne mrtvih J L'! Napovedano okoljsko dajatev spodnesli lobiji Ožarjena črnina nad pokopališči je bila še nedavno od tega nekaj čudovitega in nekaj enkratnega samo v noči prvega novembra. Dan, ki je prišel po tem, je bil običajno siv in meglen ali hladen, kakor mu je pač namenila pozna jesen. Na grobovih je le tu in tam gorela še kakšna sveča, ki so jo otroci na poti iz šole še z ostanki nedogorelih sveč, pobranih po gomilah, hitro pospravili v žep. Potem so se za kakšno ograjo ali v svinjski kuhinji bolj skrivaj kot z dovoljenjem odraslih še sami nekaj dni šli svečarje. Prižiganje sveč, belih in tankih, po dvajset v kartonasti škatlici, in potem njiho vo zabadanje v zemljo jim je bila dovoljena otroška radost le za dan vseh svetih. Pozneje sveče niso smeli jemati v roko. Dovoljeno jim je bilo tudi to, da so prvega novembra zvečer stali v notranjosti kroga od raslih teles, ki so obstopila grob, da veter ni odpihnil plamenčkov, nad katerimi so si greli prste. Vekotrajnost Spominski dan vseh mrtvih je imel zaradi posvečenosti zgolj enega dneva v letu poseben čar, ki pa se je razblinil, ko je nekdo na gomilo postavil prvo svečo z rdečim plastičnim ovojem in kovinskim pokrovčkom. S pobito svetlobo je potem gorela še dan po noči in zaradi obljubljene vekotrajnosti so jo ljudje na grobovih začeli kar prižigati dneve prej in dneve pozneje, brez pre-stanka. Otrokom so ukradli veselje. Nekoč ožarjenost pokopališč, ki jih je moj prijatelj z Goričkega dolgo v noč občudoval s hriba domačije, je z novodobnimi svečami potonila v zamolkli sij, pa čeprav so sveče gorele, ne da bi jih pred vetrom varovala telesa ali okoli gomile nabodeno in v zastirko spleteno zelenje. Biti brez sveč je pogum Sveče v plašču škrlatne plastike in s plehko krono so nas potegnile vase. Kot kisik, brez katerega ne morejo goreti. In pokojni s tem nimajo prav nič. Človek bi najprej mislil, da s prižgano svečo izpričujemo spomin na umrlega, toda na tisoče in tisoče sveč, s katerimi v dneh okrog prvega novembra zasujemo grobove, nam govore povsem nekaj drugega, torej, da imamo opraviti z nami živimi. To je skoraj tako kot z »žalujočimi ostalimi« po pokojnikovi smrti. Žalovanje in potem pogreb je namreč veliko prej potreba živih kot mrtvih, prežeta s skrbjo, kako se bomo s tem obnesli pred družbo, da bo vse skupaj primerno, dostojno, odmevno, pohvalno, častno. Koliko sveč prižgem na grobu, se ne tiče mrtvih, ampak mene in tega, kako me bodo videli drugi. Opozorilo, ki manjka: »Ne spreminjajte pokopališč v kičasta smetišča.« Fotografije: Nataša Jutnov Skrb za pokojnika je le navidezna, prava je skrb za žive. Tako kot sta žalovanje in pogreb podoba živih, tako je tudi z grobovi, okrasjem na njih in svečami. Kaj torej tisočere sveče po grobovih govorijo O nas živih? Priznani strokovnjak za človeško čustvovanje in duševnost ter poznavalec prekmurskega Človeka v današnjem času je označil zasipavanje grobov s svečami z narcistično nevrozo, pretirano zaskrbljenostjo za lastno podobo in veljavo v okolju. Koliko sveč prižgem na grobu, se torej tiče mene in tega, kako me bodo drugi videli na pokopališču, torej, kako me bo interpretirala okolica. V onstran sklanjani obraz prvega novembra je torej tostranska refleksija ali popačenka živih v soju tisočerih sveč. Dan, ko bomo spoznali, da je med tistim, kakršnega se delamo, in tistim, kar v resnici smo, grozljiv prepad, pa je še daleč. Kajti narcisizem je, tako vsaj pravijo učeni, glavna nevroza današnjega časa, tako kot je bila histerija v časih Sigmunda Freuda. Če torej ni pričakovati skorajšnjega spreobrnenja po tej poti, ker so v nas samovšečje, samoljubje in samoobčudovanje, nas bo morda spametovala ekologija. Bolj cena zanjo. Predvideni okoljski davek izničil uredbo Lani tega časa je okoljsko ministrstvo zagrizlo v problem, ki ga je izmerilo s podatkom, da v Sloveniji zaradi uporabe nagrobnih sveč letno nastane tri tisoč ton odpadkov, parafina, plastične mase in kovinskih pokrovčkov. Največ v novembru, ko se jih zavrže sedemsto ton. Čeprav nagrobne sveče spadajo v nenevarne komunalne odpadke, ima njihovo odstranjevanje z odlaganjem na odlagališča škodljive vplive na okol je. Zaradi razkrajanja poliviniik*011' ali plastike (PVC) sc na odlagali* 1 . munalnih odpadkov sprošča v o10' izcednimi vodami klor, ca pa kol pen plin nastane tudi, če bi '■ ‘‘ žigali. Ker torej nagrobne sveče najbolj primerne za odlaganje > gališčih komunalnih odpadkov goče pa jih je reciklirati, so na stvu spisali uredbo o ravnanju z nimi nagrobnimi svečami. so njihovo ločeno zbiranje že na P pališčih, prevzem in predelavo plačevali z uvedbo okoljske daj1 ( Izračunali so Judi, da bi ta tolarjev za kilogram nagrobnih g 12 tolarjev za srednje veliko sv®' naj bi predstavljalo 250 milij01*' larjev ali okoli šest odstotkov vre celotnega prometa z nagrobnih11 । mi. In zaradi tega so pogrnili črti. Ob predstavitvi predloga ur ^|(t so sicer napovedovali, da bi ’ plačevanja okoljske dajatve ।1 koncesionarja ali več koncesij stekel v drugi četrtini leta, v tudi prevzem odpadnih nagrobnl” a je po starem minil še edenfJ-. vember. In lanska izjava Radova' ;|i zesa, da je priprava uredbe P^b’ razmeroma počasi, »saj so bili p p-različni pogovori med razlik biji«, se je izkazala kot izjed" goživa. Pripravljeno uredbo, dvidevala uvedbo okoljske |J^ spodnesli tako komunalci kot izvajalci sveč, ki da so ob ob1 ekonomije ukleščeni še v ItK"''|Pi * ge. In zato so danes oglasi z u. ji ' prodajamo nagrobne sveče pO P dni ceni... ob nakupu večje vam jih dostavimo na dom ■ -ii' " katerem se ob mrtvih še vedd°' , varno kot živi? VESTNIK - 8. november 2007 KRONIKA 17 Sojenje peterici mladih za pretep in rop 67-letnega Franca Pučka iz Ljutomera Za 80 evrov padale brce h podvigu so jih policisti hitro prijeli F^d senat sodnice Natalije Pavlič Goldinskij so stopili v dvo-^ soboškega okrožnega sodišča 23-ietni Branko Pintarič, 19-dvojčici Saška in Maja Makovec in 22-letni Marko Cimer-^n- Pred sodnike jih je poslal tožilec Branko Murmayer. obtožnica četverico mladih (peti obtoženi mladoletni ■ k .se zagovarja na oddelku za mladoletnike, op. nov.) breda so 26. maja 2007 okoli pol desetih zvečer na želez' 'H postaji v Ljutomeru pretepli in oropali Franca Pučka. zMunnayerjeve obtožnice tako sledi, da so napadalci od Pučka naj-zahtevali denar. Žrtev jim denarja ni želela dati, zato so padli udarno je žrtev obležala na tleh, so sledile še brce, medtem pa mu je °d predrznežev iz žepa vzel 80 evrov in mobilnik. Po pobalin’ napadu je peterica pobegnila, vendar so jih nato policisti hitro leli-Tožilec Pintariču - edini med napadalci je v priporu - tudi oči-118 je slab mesec po napadu na Pučka oropal in skušal oropati se dve ženici. Prvoobtoženi Pintarič in S. Makovec se na sojenju ne za-^rjata. prav tako ne odgovarjata na vprašanja. Druga obtožena sta se Jwarjala: njuni izpovedi sta se razlikovali od obtožnice ter od izjav *V|dcev. Pavlič Goldinskijeva je na koncu sojenje preložila na nedo-' ^tas, kajti zaslišati bodo morali še Franca Pučka, ki ga v ponedeljek , na sodišče, obe strani - tožilstvo in obramba - pa sta tudi pred” nekaj novih dokaznih predlogov. Andrej Bedek °' venskih in avstn? skih partnerjev Še zadnjic Evropski pohod čez mejo « jpr( V soboto se je vaško-gasilskim derovcih peti Evropsk11^ na začetku pohoda pa^y vorniki z obeh strani n udarili, da se bodo m tos dejansko zadnjič n ti ustaviti na mri™'n' du v Gedcrovcih mejnem prehodu »a .pl saj naslednje leto na prehodih ne bovct l tov, ki bi jih preverjali j< dolg dvanajst kiloni jir bil tudi letos organih * delovanjem partn^V strani meje, in sicer O» . ga kova in Tišina, dkcrsburg in občine sburg Umgebung čjo Športnega drust nec Cankova. Okroga sto petdes dnikov iz Slovenije10 ^.>1-se je čez mejni pre ° vilo do Sicheldorfa* J’ do Bad Radkersbufs ’ (j/ serijski strani pa s« vili pogostitev v me. Potem so pol ° do Zeltinga in tez n1 ni prehod do CankoV’ li pa sogavvaškO-8 p* domu na Cankovi s‘;ip lico in glasbo doma , raške skupine Odp j, www.vestfl’^f VESTNIK november 2007 ŠPORT 19 Visoko priznanje Antonu Tončku Kosu Plaketa Judo zveze Slovenije v pravih rokah Judo zveza Slovenije praz-nt|je letos 55. obletnico delo-¥anja, ki so jo proslavili v prostorih Fakultete za arhitekturo rLjubljani. Ob častni obletnici ** se zahvalili številnim trene-sodnikom in športnim Bavcem, ki so zaslužni za raz-v°j tega športa, pa tudi šport-n®uin in športnicam, ki so z kitati poskrbeli, da je ta ple-^nita borilna veščina prav v 'fbu slovenskega športa. tej priložnosti so nagradili "^ne Športne delavce s priz-C“r‘|i za zasluge, ki so jih imeli za te zvrsti športa pri nas, in ^sezadnje za rezultate, ki so vsi hunski v svetovnem merilu, Po-। ■ so več kot 70 priznanj: za 15 । gela bronasto priznanje, za 25 Srebrno in za 35 let delovanja v u zlato priznanje. ■ ^5 let dela in truda pri raz-. to ,er prispevek k slovenskemu j 'u W prejeli nagrajenci plaketo too zveze Slovenije. Med pre- Dobltnik plakete Anton Tonček Kos. Foto: n. n. jemniki plakete je tudi Anton Tonček Kos iz Murske Sobote, dolgoletni predsednik Judo kluba Murska Sobota. Kot piše v obrazložitvi, so mu visoko priznanje podelili za njegovo 45-letno prizadevno in ve- stno delo v judo organizaciji ter za širjenje m popularizacijo judo športa v Republiki Sloveniji. Čeprav je nagrajenec dejaven na mnogih področjih, je 65-letni Anton Tonček Kos svoje življenje pre- dvsem zapisal judu. V sekcijo Judo kluba Murska Sobota se je vključil že 1. marca 1963; najprej kot tekmovalec, po izgubi vida pa je nadaljeval kot predsednik kluba. Med svojo dolgoletno kariero si je pridobil tudi naslov diplomirani trener judo mojster 6. dan. Kot funkcionarje bil 16 let član predsedstva Judo zveze Slovenije, v letih 1985 in 1986 pa celo predsednik Judo zveze Jugoslavije. Tako je bil kot edini Prekmurec na čelu katere od športnih zvez v Jugoslaviji. Za svoje prizadevno delo je prejel tudi Številna priznanja. Med drugim se ponaša z Bloudkovo plaketo, ordenom zaslug za narod, re-, dom dela s srebrno zvezdo SFRJ pa tudi s plaketami evropskih držav in posebnim priznanjem svetovnega prvaka iz leta 1964 Antona Gessinga. V njegovih vitrinah sta na vidnem mestu tudi priznanji Mestne občine Murska Sobota in Športne zveze Murska Sobota. Milan Jerše Epilog vdora navijačev na igrišče v Fazaneriji Tri tekme brez gledalcev in 3.520 evrov Disciplinski sodnik NZS Jernej Klarič je zaradi nešportnega vedenja navijačev, ki so po prvenstveni tekmi 2. SNL med domačo Muro 05 in Krškim (1 :2) vdrli na igrišče in fizično napadli glavnega sodnika Janeza Babnika iz Šentjurja, izrekel ostre kazni. ND Mura 05 bo moralo tri naslednje domače tekme (Zavrč, Rudar in Zagorje) odigrati brez prisotnosti gledalcev (pred praznimi tribunami). Na tekmi, ki mora biti organizirana in varovana po vseh predpisih NZS, so lahko Je uradne osebe in predstavniki obeh ekip. Poleg tega mora soboška drugoligaška ekipa plačati 3-120 evrov denarne kazni. Trener Mure 05 Edin OsmanoviČ je bil zaradi nešportnega vedenja, ker je po tekmi žaljivo komentiral in obsojal sojenje glavnega sodnika, kaznovan z 200 evri. Tolikšen znesek mora plačati tudi klub zaradi nešportnega vedenja domačih igralcev, ki so na tekmi prejeli kar pet rumenih kartonov. Kot je navedeno, je bila tekma pomanjkljivo organizirana, saj varnostna služba ni v celoti opravila svojega dela, ni preprečila vdora navijačev na igrišče, prav tako pa ni zaščitila glavnega sodnika in obeh njegovih pomočnikov. Najbolj pa bode v oči dejstvo, da jo je glavni sodnik Janez Babnik, ki je s svojimi nerazumljivimi odločitvami povzročil incident, odnesel brez kazni, za »nagrado« pa je že konec minulega tedna sodil na prvoligaški tekmi med Primorjem in Nafto v Ajdovščini. Po sredini tekmi v Lendavi, ko je glavni sodnik Ponis iz Kopra na tekmi Nafta - Hit Gorica močno oškodoval Lendavčane, se lahko upravičeno vprašamo, ali ni morda posredi kaka zarota proti prekmurskemu nogometu. Mar je pokrajina ob Muri, ki jo označujejo kot slovensko Sibirijo, postala res glavna tarča vseh, ki so blizu prestolnici in v njej? Milan Jerše Vestnik lahko kupite tudi na večini pošt v Pomurju, bencinskih servisih ter skoraj v vseh trgovinah in trafikah. ■. - .i ; Bona jj ^0’ a velik uspeh mladih plesalcev PK Urška Pomurski plesalci med najboljšimi na svetu Odlični rezultati TS Radenska .' izjemen uspeh na petdnev-.1,1 svetovnem prvenstvu v mo-.. plesih vseh starostnih sku-J1 naslovom Hip Hop Days v ^.etonu so dosegli mladi pomur-Ptaalci. Na svetovnem prven-9^ je nastopilo skupno več ’•STO tekmovalcev iz 34 držav n, celin, so plesalci Plesnega t|t '' ^tška iz Murske Sobote, ki ,nh1 vodstvom Dejana H^toča, nastopili prvič. Toda to . pomurskih fantov ni moti-a te ne bi odlično odrezali. a Najpomembnejšem tovrst-,,l tekmovanju je sodelovalo 13 'h pomurskih plesalcev, ki so . 1,1 odlične rezultate. V kate-i ^’^ance so zasedli mJa-toi b1 k Urška ekipno 3. mesto. V Op/^Soriji je mladinec David , /' Ctmi11 zasedel 18. mesto po-Hi / nL ekiPa članov pa več kot ' । - mesto. Hkrati je Dejan if me j tekmovalci Hip hop-t[C(,Zasedel 22. mesto, v kategoriji (i- boogie-solo pa je bil mla-,|/penis Vrbanec 21. ačinci so tako dodali naslo- Radgončanom pomurska jadralna regata ^rLp^Jhzaciji jadralne sekcije '1 SD Triglav Predanovci je n< J dalmatinskimi otoki 6 (lr’ 1 jadralna regata, ki je Že 1 ’I Prerasla regijski okvir. Na 'ita ekipa Radgončanov. Foto: n. n. Soboška plesna skupina. Foto: o. e. vu državnih in evropskih prvakov (letos poleti v avstrijskem Gradcu) še medaljo s svetovnega prvenstva. Z rezultati smo zelo zadovoljni, saj se je večina ekipe udeležila svetovnega prvenstva prvič, tako oktobrski regati je sodelovalo kar 41 posadk, ki so opravile pet plo- plovilih v razredih od 34 do 37 če-vb; tri navigacijske in dve teh nič- ’ , , ,. ni. Navigacije so bite dolge od 11 • ležencev. do 16 navtičnih milj, tehnične plo- »Tekme so bile naporne, saj je da naslednje leto lahko pričakujemo podobne, če ne Še boljše rezultate,« nam je povedal po vrnitvi iz Nemčije vodja ekipe Dejan Ze-čeviČ. Oste Bakal vbe palest navtičnih milj. V 41 vljevje sodelovalo skoraj 300 ude- burja dosegala tudi pet boforjev in več, tako da je bilo obvladovanje plovil pri polnih jadrih zahtevno početje. Tehnično zahtevne plove je spremljal mednarodni sodnik Baldo Morožin iz Biograda. Regata je bila izvedena v sodelovanju z Yacht klubom Zadar,« nam je po vrnitvi z Jadrana povedal član zmagovite ekipe iz Gornje Radgone Aleš Ravnikar. Radgonska jadralna posadka JNNI sailing team, ki je nastopila s hrvaškim komaj 21-letnim skippe-rjem, je zasedla absolutno prvo mesto. Člani zmagovite ekipe so: skipper Teo Piasevoli, Ivi Šebjanič, Aleš Ravnikar, Jani Dokl, Jure Ju-rjovič, Darko Muc in Željko Domjan. Ta posadka je že z lanskim četrtim mestom nakazala, da se bo letos borila za na j višja mesta. Oste Bakal Letošnja tekaška sezona je doživela svoj vrhunec v nedeljo, 28. oktobra, na 12. Ljubljanskem maratonu, ko se je zbralo na ljubljanskih ulicah več kot 7000 tekačev in tekačic iz vseh koncev in krajev sveta Med njimi je bilo tudi 60 tekačev iz Tekaške sekcije Radenska. Na polmaratonu so v hladnem in.deževnem vremenu v svoji kategoriji dosegli odlično tretje mesto Bojan Brus (skupno 17. mesto med 2.666 tekači) ter Matjaž Soklič Četrto, Karlo Vrbnjak, Člani TS Radenska v Ljubljani. Foto: D. M. Po kasaški kazni Dawsona MS Državni prvak Je postal Leonidas OZ Epilog afere z dopinško kontrolo po kasaški dirki 9 septembra v Ljutomeru, ko so bili testi 3-letnega konja Dawsona MS (lastnik in trener Marko Slavič, KK Ljutomer) pozitivni, je znan. Sodniška komisija pri Zvezi društev kasaške centrale Slovenije (ZDKCS) je v skladu z določili Pravilnika o kasaških dirkah izrekla kazni. 69-letni Marko Slavič je prejel denarno kazen 1.000 evrov in prepoved nastopanja kot trener in tekmovalec za obdobje 90 dni, in sicer od dneva izreka kazni do konca tekmovalne sezone 2007 v Sloveniji, preostanek pa od prvega uradnega tekmovalnega dne sezone 2008 do izteka celotne kazni. Enaka kazen velja tudi za vse konje, ki jih je morebiti imel po evidenci ZDKCS Marko Slavič 9. septembra 2007 v lasti ali soiasti. Dawson MS je bil kaznovan z 90-dnevno prepovedjo nastopanja doma in v tujini, odvzamejo se mu tudi uvrstitve, rezultati, praktične nagrade in pokali. Lastnik Dawsona MS je dolžan na sedež ZDKCS vrniti vse pokale in praktične nagrade ter morebitne že prejete denarne nagrade. Tako je Dawson MS moral prepustiti zaradi diskvalifikacije najvišji naslov v tej dirki drugouvrščenemu Leonidasu OZ (KK Slov, gorice Lenart), lastnika in rejca Zvonka Osterca iz Križevec pri Ljutomeru. N. Š. udeleženec svetovnega prvenstva v avstralskem Sydneyu v teku na 42 km ter dveh evropskih veteranskih prvenstev v maratonu na 42 in 21 km v Podstamu in Regensburgu, drugo in Izidor Klemenčič četrto mesto v svojih kategorijah. Predsednik TS Radenska je dejal, da so letošnji rezultati tekačev zavidanja vredni. Odlično so se izkazali na vseh pokrajinskih pokalih in CERR-cu-pu Na svetovnem veteranskem prvenstvu v maratonu v Italiji sta zasedla v svojih kategorijah Lojzka Bratuša 2. mesto in Polde Dolenc 4. mesto. Zdravko Mauko je letošnji trikratni balkanski veteranski prvak v teku z ovirami na 100 m in 400 m ter v štafeti 4 x 400 m, imamo odlična ultramaratonca Zdravka Čufarja in Mirka Režonja, ki tečeta na vseh tekmovanjih, kjer so proge daljše od 42 km, ter triatlonca Slavka Gomzija, ki se bo 10. in 11. novembra udeležil mednarodnega tekmovanja - 24-urnega plavanja v avstrijskem Bad Radker-sburgu. Dani Mauko V SPOMIN Miroslavu Fi rmanu Kot strela z jasnega je odjeknila novica o smrti priljubljenega športnika in učitelja Miroslava Firmana. Njegovo srce je prenehalo biti v 67. letu po dolgi neozdravljivi bolezni. Skupaj z Ladislavom Vučakom je bil leta 1961 začetnik juda v Lendavi. Sprva je bil tekmovalec, nato pa je kot trener vzgojil veliko dobrih športnikov. Miro je bil tudi član vodstva TVD Partizan Lendava in kot učitelj na STŠ v Lendavi in Murski Soboti zelo cenjen. Mira bomo ohranili v trajnem spominu, Še posebno ljubitelji judo športa in njegovi sodelavci. F. H. M. 20 ŠPORT 8. november 2007 -- VESTNIK MINULI TEDEN JUDO Na mednarodnem tekmovanju v slovaški Galan ti je nastopilo 650 judoistov iz desetih držav Spet so se odlično odrezali mladi predstav nikiJK Murska Sobota. Zmagali so Adrian Gomboc (do 46 kg) in Damir Miholič (do 50 kg) pri ml. dečkih ter Sašo Starčevič (do 38 kg) pri st. dečkih. Tretja sta bila Filip Tratnjek in Tim Kovačič. Na mednarodnem turnirju za pokal Helidis v Celju je bila Maja Uršič (do 70 kg) druga, kadetinja Karin Kerec (do 57 kg) tretja, Katja Rudaš pa peta Na JrŠičevem memorialu v Mariboru je sodelovalo 105 tekmovalcev iz treh držav. Tretja mesta med kadeti so zasedli Uroš Kavčič (do 60 kg). Luka Barber (do 66 kg) in Jon Jerebic (nad 90 kg). Med člani je bil Tilen Apšner peti. (M. J.) Na mednarodnem tekmovanju v Osijeku je sodelovalo 177 tekmovalcev, med njimi tudi predstavniki JK Lendava. Izkazala se je kadetinja Tadeja Hozjan, ki je bila dvakrat prva: v kategorijah do 70 kg in nad 70 kg. Katja Kavaš je bila druga (do 57 kg). (F B.) TENIS V I krogu kvalifikacij mednarodnega turnirja W7A v kanadskem Quebecu z nagradnim skladom 175.000 dolarjev je Andreja Klepač, članica TK Radenci, premagala Američanko Hayneso-vo s 6 : 2 in 7 : 6, v 2. krogu pa njeno rojakinjo Gambalovo s 6 : 0 in 6 : 0 V 1 kolu glavnega turnirja je Klepačevo izločila Estonka Maret Ani s 6:2, 2 :6 in 6: L (M. J.) BADMINTON Na Grand Prixu Madžarske v Budimpešti je sodelovalo 178 tekmovalcev iz 34 držav, med DVORANSKI HOKEJ Na Dunaju je bil mednarodni mladinski turnir, na katerem je sodeloval tudi Triglav Predanovci. Med 9 klubi iz 4 držav so bili najuspešnejši v starostni kategoriji U-12, kjer so s 4 1 premagali Munchen in s 4 : 2 zagrebško Jedinstvo, igrali 2 :2 z dunajsko ekipo WAC, izgubili pa so s Stuttgartom, Dunajem in dunajskim Postom. Ekipa U-10 je ostala brez zmage, ekipa U-14 pa je enkrat zmagala in petkrat ' izgubila. (M. J.) NAMIZNI TENIS namizni tenis Težka zmaga Sobočanov V 5 krogu 1. SNTL za člane sta bili po pričakovanju uspešni obe pomurski ekipi. Sobočani so proti Melaminu zaigrali slabše kot na prejšnjih srečanjih, posledica tega pa je bila, da so gostje nepričakovano povedli s 3 : 2. Kocuvan je izgubil prvi dvoboj v ligi proti Vidmarju, najbol jši gost Jazbec pa je premagal Rondija in Žibrata. V nadaljevanju so dosegli s tremi zmagami pričakovano zmago. V naslednjem krogu gostujejo v Ljubljani. Pucončani pa so na gostovanju v Velenju dosegli visoko zmago. Zlasti je razveseljivo, da je spet dobil priložnost mladinec Škrabam ki jo je tokrat dodobra izkoristil, saj je dosegel dve zmagi. Premagal je tudi prvega igralca domačinov Slatinska, ki je pred tem dosegel edino zmago za Tempo, ko je premagal Ropošo. V naslednjem krogu gostijo Prevent. Sobota - Melamim 5: 3 (Žibrat - Vidmar 3 :0, Kocuvan - Vodušek 3 :0, Roudi - Jazbec 2:3, Kocuvan - Vidmar 1 :3, Žibrat - Jazbec 0: 3, Roudi - Vodušek 3:1. Kocuvan -Jazbec 3 :0, Roudi - Vidmar 3 :0): Tempo - Kerna Puconci 1 : 5 (Kljajič - Škraba n 0:3, Slatinšek -Ropoša 3:2, Rose - Horvat 0:3, Slatinšek - Škraban 0 : 3, Slatinšek - Ropoša 3: 2, Rose ~ Horvat 0 : 3, Pomemben delež Rondija (levo) k novi zmagi Sobote. Foto:jure zauneker Slatinšek - Škraban 1: 3, Kljajič -Horvat 1: 3, Rose - Plohl 0 : 3). Slovenci povprečni Na mednarodnem kadetskem prvenstvu Slovaške v Bratislavi je nastopilo skoraj 200 igralcev in igralk iz 25 držav. Pri kadetih sta nastopila med četverico igralcev slovenske reprezentance dva igralca Kerne, Ervin Železen in Luka KrušiČ. V ekipnem delu je Slovenija A, za katero je igral Železen, premagala Romunijo B z 2 : 0, izgubila pa s Francijo A z 0 : 2 in Madžarsko B z 1 . 2 ter na k«*’ zasedla 17. do 24. mesto. Sloven* B, za katero je igral KrušiČ, je P stala na 38. mestu. Med posaiff niki se je Žeiezen uvrstil v inj3 skupino, kjer je izgubil z R*15, r Gruzdovom z 0 : 3. Mirko UnŽeI njimi tudi Lendavčani. Iztok Utroša in Miha Horvat sta zasedla v igri dvojic odlično tretje mesto Na poti do brona sta v L kolu premagala Šveda, v 2. kolu .Madžara, v J, kolu pa Francoza. Šele v boju za polfinale sta tesno izgubila (19 : 21,20 : 22) proti Indonezijcema Med posamezniki je Utroša izpadel v drugem, Nika Koncut pa v prvem kolu kvalifikacij. (F B.) STRELSTVO Na 1, preglednem tekmovanju z zračnim orožjem za sestavo slovenske reprezentance, ki je bilo v Ljubljani, je v streljanju z zračna puško pri članih zmagal Izidor Hreščak (Vremščica) s 588 krogi. Drugi je bil Rajmond Debevec (Olimpija), tretji pa Željko Moičevič (Grosuplje), oba po 58"’. Robi Markoja (Turnišče), 583, je M peti. Mladinke: 1. Repič (Kamnik) 387, 3. Ratnik (Tišina) 386. (M. J ) KOŠARKA 4. krog 1. B SKL: Konjice -Radenska Creativ Sobota 70: 75 (21:24,13:20,23:14,13: 17). Strelci. Dominko 22, A. in T. Novak po 15, Balažič in Pok po 7, Maje 5, Juteršnik in Barbarič po 2. Vodita Postojnska jama in Parklji (4 : 0), tretja pa je Radenska Creativ Sobota (3 : 1). Ta bo igrala v 5. krogu (sobota ob 17 30 v OŠ I) s kranjskim Triglavom 7 krog 1. SKL pionirke U-14 vzhod B: Merkur Celje -Pomurje Skiny 33 :66 (Kerčmar 24). (M. J.) KEGLJANJE Na 2. mednarodnem turnirju Sandorja Darabosa vZalae-gerszegu so Lendavčani (3212 kegljev) v superligi in 3. državni ligi zasedli šesto, Radenčani (3169) pa sedmo mesto. Zmagali so domačini (3448). Posamezno: 1 Horvath (Gravitacio) 605,10 Simon (Nafta) 566. V 2. kategoriji je bila Radenska II (3114) druga. (F. H. M.) ROKOMET St. učenke ŠZ Ljutomer -skupina A: Cezanjevci - Križevci 0 : 5, Stročja vas - Cezanjevci 7 : 0, Križevci - Stročja vas 4.3; skupina B: Ljutomer - Razkrižje 3 2. Za 3. mesto: Stročja vas - Razkrižje 3 4, za 1. mesto: Križevci - Ljutomer 2 : 4. (M. J). 3 krog rekreativne lige Rebel ŠZ Puconci: Finki bar Brezovci - Animus Markišavci 9 :1, Sebeborci - Zenkovci 10:0, Kerna veterani - Čobi bar Beltinci 5 : 5, Life bonus Lendava - Meho Bakovci I 6:4. Še zaostala tekma 1 kroga: Finki bar Brezovci - Sobota veterani 9:1 Vodita Čobi bar Beltinci in Kerna veterani s po 5 točkami. (M. J.) INVALIDSKI ŠPORT V Kranju je bilo prvenstvo ZDSSS v plavanju, na katerem so uspešno nastopili tudi predstavniki Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Murska Sobota. Silva Mlinarič je bila v kategoriji B2-B3-B4 druga na 50 m prsno (01:07,2), Ladislava Hozjan je bila peta, Marija Jerič pa šesta. Anton Topolnik je bil četrti na 50 m prsno (00.58,0). (A T. K.) ŠAH V Slovenj Gradcu je bil drugi del tekmovanja v 3- slovenski ligi vzhod. Do konca so Še tri kola. Med 23 ekipami vodijo Hoče s 26 točkami, 5. Lendava 21.15. G. Radgona 17. Izidi - 4. kolo: Lendava - Slovenj Gradec 1 : 5, G Radgona - Ruše 3 :3; 5. kolo: Lendava - Dravograd 5 : 1, G. Radgona - Ponikve 1,5 :4,5:6. kolo: Lendava - Ruše 3,5 : 2,5, Malečnik - G. Radgona 3,5 : 2,5 Na pokalu treh dežel v Dolnjem Seniku je sodelovalo 56 šahistov iz Madžarske in Slovenije Zmagal je Szabo (Sombotel) s 7,5 točke. Osmi je bil Denis Gjuran (6), 13. Jernej Buzeti, 15 Matej Grah (prvi z ratingom 1.800 do 2.000). oba po 5,5,18. Mitja Kovač (prvi z ratingom 2.000 do 2.100), 5, vsi Radenska Pomgrad. Prva sta bila tudi Barbara Skuhala (Jetnik 1996 in mlajši) in Jernej Skuhala (letnik 1998 in mlajši). (M J.) šah Pomurski prvak je Denis Gjuran V klubskih prostorih ŠD Radenska Pomgrad je potekalo 20. prvenstvo Pomurja v pospešenem Šahu (30 minut na igralca). Nastopilo je rekordno Število 28 šahistov Po 9. kolih švicarskega sistema je zmagal mojster FIDE Denis Gjuran, 21-letni študent fizike iz Dokležovja. Kot prvopostavljeni šahist je upravičil vlogo favorita. Z drugim mestom je prijetno presenetila edina ženska Šahistka Lea Števanec, tretji pa je bil mojstrski kandidat Mitja Kovač. Lea Števanec, Denis Gjuran in Mitja Kovač. Foto: m.j. Končni vrstni red: 1. Denis Gjuran, 7,5 točke, 2 Lea Števanec, 7, 3 Mitja Kovač, 6,5, 4. Robi Radosavljevič, 5. Matija Gabor, 6 Boris Kovač, vsi po 6,7, Alen Kelemen (najboljši nižjekategornik), 5,5, 8. Jože Glavač, 9. Milan Jerše, 10. Evgen Ružič, vsi po 5 točk itd. Zanimivejši rezultati - 2. kolo: Režonja - Gjuran remi, Vučko - B Kovač 0 :1, Grah - Radosavljevič remi, Glavač - Lea Števanec 0 :1, Gabor - Ružič 1 : 0, 3. kolo: Gjuran - Grah 1 :0, M. Kovač - B. Kovač remi, Gabor - Lea Števanec 0:1, Vučko - Jerše 0:1; 4. kolo: Lea Števanec - Gjuran 0 :1, B. Kovač - Radosavljevič 0:1, Režonja - M. Kovač remi, Jerše - Gabor remi, Ružič - Glavač 0 : 1, 5- kolo: Gjuran -Radosavljevič 1 :0, Režonja - Lea Števanec 0:1, M. Kovač - Glavač 1: 0; 6. kolo: M. Kovač - Gjuran remi, Lea Števanec - B. Kovač 1: 0, Radosavljevič - Gabor remi, Glavač - Režonja 1 : 0; 7. kolo: Lea Števanec - M. Kovač 1:0, Gjuran - Gabor 1:0, Ružič - Radosavljevič 0 :1, Jerše - B. Kovač 0:1,8. kolo: Gjuran - Glavač 1:0, Radosavljevič - Lea Števanec 1: 0, B. Kovač - Režonja 1 : 0, Grah - M. Kovač 0 :1; 9. kolo: B. Kovač - Gjuran remi, M. Kovač - Radosavljevič 1: 0, Jerše - Lea Števanec 0:1, Glavač - Gabor 0:1. Milan Jerše odmev Z uspehi se stalno dokazujejo V uvodnem delu članka o proslavi 10. obletnice NTK Kerna Puconci je bila navedba:»... pa so pogrešali predstavnike Namiznoteniške zveze Slovenije, ki se jim ni zdelo vredno čestitati ob tem jubileju « Nanjo so se odzvali v Namiznoteniški zvezi Slovenije. »V pisarno NTZS je vabilo za proslavo prispelo v torek, 9. oktobra 2007, dopoldan. Proslava je bila 12. oktobra 2007. Kljub velikim prizadevanjem nam ni uspelo, da bi se kdo od članov izvršnega odbora udeležil proslave. Predsednica NTZS Silva Č mu ge) j je o tem 10. in 11 oktobra po telefonu govorila s predstavnikoma NTK Kerna Mirkom Ungerjem ml. in Robertom Smodišem. Povedala je, da v tako kratkem času nismo mogli zagotoviti udeležbe, čestitala za jubilej in prosila, da opravičilo sporočita udeležencem proslave. Omeniti moramo, da so bili mnogi člani NTZS tudi zelo dejavni na evropskem prvenstvu za invalide v namiznem tenisu v Kranjski Gori, ki je potekalo od 10. do 21. oktobra 2007.« M. J. odbojka Sobočani prijetno presenetili V 6. krogu 1. DOL za moške je pripravil soboški Galex Mir precejšnje presenečenje z zmago 3 : 2 (13, 13, 22, -16,12) na vročem gostovanju v Kanalu, kjer je bil tekmec Salonit Anhovo. Pred 600 gledalci v tamkajšnji športni dvorani sta sodila Stegnar (Novo mesto) in Sever (Brezovica). Salonit Anhovo: Paravan, Ber-' don, Purificacao, Berlot, Komel, Kovačič, Mengozzi, Orel, Savičič, Vinčič. Galex Mir; Fujs, Flisar, Perišič, Kovačec, Čeh, Pavič, Kerec, Tot, Grut, Marič. Tekmeca sta od niza do niza pokazala zelo različno igro, od vrhunske do praktično povsem podrejene. Dvoboj so bolje začeli Sobočani, ki so imeli pri prvem tehničnem odmoru pet točk prednosti, pri drugem že osem, niz pa končali kar s 13 točkami razlike. V 2. nizu je bila slika na igrišču povsem enaka, te v spremenjenih vlogah. Gostitelji so si priigrali hitro vodstvo 8 : 3 in 16:8, niz pa kom Kamnik 6 6 0 16 Salonit 6 4 2 14 Prvačina 6 4 2 12 Triglav 6 3 3 10 Galex Mir 6 3 3 8 Krka 6 2 4 7 Olimpija 6 2 4 5 Svit 6 0 6" 0 čali s 25 : 13. V 3, nizu so Pob^ spet prevzeli gostje, ki so sO'0 stvo z 2 :1 v nizih zagotovili® , končnici po odlični igri Fujsa; 4. niz so spet dobili 1**^ ni, tako da je o zmagovalcu n _ local 5. skrajšani niz. Ekipi »7 menjavali v vodstvu, nakar s° bočani povedli z 8 :6. ZarJil' ® točnosti domačinov so predi*1-'’ povečevali in izkoristili tretjo '' go za nepričakovano zmago Preostali izidi 6. kroga: OliuL \ - Astec Triglav 0: 3, Svit Ut®'*’ - Krka 1 : 3, Calcit Kamnik - । chiol Prvačina 3 : 2; 7. krog Pr na sporedu že sinoči (Gale* * Olimpija), v 8. krogu (v sob®1 ' ’ bodo gostili Svit Unimetal. 4. krog 2. DOL (ž); DŠR Sobota - Formis Bell Tomaž ■ 9, 20, -16,-19). 5. krog: Koč^1 DŠR MS. 4. krog 3. DOL vzhod (d*)14 j. tomer - Šoštanj Topolšica11'. p 13,-18, -20), Beltinci -Brasi«"' : 3 (-18,-21.-18) ju 4 krog 3. DOL vzhod (Z7 , ( Murska Sobota II - Ecom 0(13,24,23), Svit Unimetai' ma Puconci 0:3. p V 4 krogu slovenskega P' la za članice je DŠR bota I izgubilo z Alianso iz ” tra z 0:3 (-20,-25,-22). so Sobočanke premagal [j Šoštanj s 3 0 (23, 18,20)- 0‘ . Mlla^ S tekme soboške drugoligaške ekipe. Foto: jure zaun«^ VESTNI K november 2007 NOGOMET 21 Mali nogomet '1. krog PL: Nemčavci -C,<če 2: 2, Old Boys -°okležovje 3 : 0, Trnje - Bulls 7 4 Meteor - Krajna 2 :2, Suhi ’rti - Mladinec 7:2. B-krog TA: Satahovci -‘Mnica 3:2, Kupšinci -Ročnost 10: 2, Vivat -^ovci 4:1, Tišina - Tropovci ' wejci 3; 3 Dobel -"delavci 3:3, Večeslavci -“W 5 : 3. Vodi Dobel, 27. ^og AA: Ropoča - Mura -““83 3, Rakičan - Lipovci 2 : "Kerenčičeva - Odranci 1: 3, poišče - Slovan 9 :1, Beltinci 'NK 137:4. ' krog KMN Puconci, .'“Pina A: Pečarovci -T^rilM.Puževci-10:2, Šalamenci -^anovci 2 :7, Prosečka vas -: 4, Strukovci - Vaneča Košar o vci - Radovci 14: 'lupina B: Triglav -nkovci 9:1, Dankovci - , 'na 2 :6, Lemerje - Vadarci ’■Mačkovci-Vidonci 12:3, ’^"'tci - Bodonci 2 :2, Izvir ‘"loščanci 3 : 2. > ’kogLMNM. Toplice: - Filovci 6: 5 Pro-"Jakovci - Sebeborci 2 : 6, Fjnovci - Noršinci 4:2, Jurjevci - Vučja Gomila 2: l^ihnci - M. Toplice 3:3. -j ^r°g MLMN Križevci: > 1 »rovci - Kalinovjak 1: 4, Muci-MRD 1 : 1, Bunčani-:5» Berkovci - Vučja j./: 7, LO - KO - Frizerstvo "ilena 1:2. mednarodne « Jenske lige: Stanjevci - G. H: 4, All Stars Monošter .£^13: 0, Tromejnik Oldys /ženska ves 1:3, G. Senik -.Banovci 2:2, Srebrni breg -Banovci 3:i, kratko k^t081. mladinske lige: Kranj - Mura 05 1:2 Kranjc). Vodi. |. 35, pred Muro 05,26. L 2^8 1 kadetske lige: Kranj - Mura 05 2 :1 lu ' (^. 1. lige U-14 vzhod: ' Vvr)r i 2 : 0, Radgona - : 2, Mura 05 - Dravo-fk* 11 Ljutomer - S. 1( p,°n 1:1. Vodi Mura 05,35. 1- MNL Lendava: tani Tuš Žalik - Turnišče 1 ’ KaPca 5: l- Mostie %Clica 1:1 čentiba -\ 3 :1. Jesenski prvak je Tv, Z'27' 'K t MM Murska '.it. a’ Serdica - Hodoš i: 1, “ Ljutomer 3 :2, W ' Dokiežovje 5:3, ^ir, " 10 0, Bogojina - 'f,'" ' Radgona -' ° : 3 Jesenski prvak Ij ^hna, 28. K Murska i J Motvarjevci - Rotunda % ^at°nci - Križevci 3:0, i, ■' 11.Jesenski prvak ,lnci, 21. ^aga Nafte v Ajdovščini ' ,|r stadion v Ajdovščini, 600 ’'ih0' so<*n'k Babnik (LJ), '^/^lEterovičfŽj.O^Ete-1 : 2 Bunderla (78). ■ "^ni r,Oni ' ■ Repina,Kalin,Teinovič, Nenezič, Cvijanovič, (Kreft), Ostojič, Teinovič *l'J Zatkovič, Bunderla, . , mač, Kalin Džuzdano- m, • Kuzma, Repina (Vinko), Bunc, Čeh (Čav-li ?’,“c Kocsardi, Matjašec, *R°vec, Zemljič. Pomuije remiziralo s Krko MINULI TEDEN Rezultati 8. kroga 1. ŽNLs Pomurje - Krka 1 : 1 (0 : 1), Senožeti Škale - Slovenj Gradec 1 : 6, Olimpija Bežigrad - Ljudski vrt Ptuj 5 : 0 (2 :0). Derbi srečanje z vrha prvenstvene lestvice med domačim Pomurjem in novomeško Krko se je končalo neodločeno. Pred 100 gledalci je tekmo sodil Aleš Žekš (Mačko Matejo Zver (levo V ospredju) SO gostje dobro Čuvale. Foto: Jure Zauneker vci). Zanimivo je, da sta oba zadetka dosegli domači igralki, V 23. minuti so povedle gostje po avtogolu Milkovičeve, v 83- minuti pa je izenačila Tibautova. S tem je Krka ohranila prednost 6 točk pred zasle-dovalkami. Dodajmo, da je večina teh nogometaše igrala za slovensko reprezentanco, ki je v Dravo- Krka prepla vila Muro Stadion v Portovalu, 200 gledalcev, sodnik Goričan (Loče pri Poljčanah). Strelca: 1:0 Juršič (9), 2 : 0 Fabjan (56). Še en neuspeh Sobočanov. Na gostovanju v Novem mestu so proti zadnjeuvrščeni Krki izgubili z 0: -2 (0 : 1). Postava Mure 05: Kamnik, Kljajič, Gobec, Toplak, Benkič (V. Horvat, 58), Slavic, M. Balažič, Kulčar, Bozgo, Sreš (Šiško, 71), Fajfar. Že v peti minuti je zrela priložnost Slavica splavala po vodi. Dve minuti kasneje je Murina obramba naredila veliko napako, kar je izkoristil Juršič. Domačini bi lahko rezultat povišali, vendar so bili nespretni. Že v prvem napadu v drugem polčasu domačini vnovič ne izkoristijo idealne priložnosti. Toda v 56. minuti domači napadalec na levi strani preigra Benkiča, nato še Toplaka, nakar Fabjanu iz bližine ni težko zatresti mreže. V 71. minuti se je znašel po podaji Kulčarja z desne strani v izredni priložnosti Slavic, vendar je z desetih metrov streljal čez vrata. Tudi Bozgo v 83- minuti s petih metrov ni bi! natančen. M. J. Kljub odsotnosti nekaterih standardnih igralcev so Lendavčani prijetno presenetili svoje privržence. Že v 2. minuti so povedli. Čeh se je odločil za strel pri vratom, odbitek pa je spravil v mrežo Eterovič. Po zadetku Kosmač ni uspel ugnati Kuzme. Nafta je dosegla po boljši igri prek Eteroviča še drugi zadetek ob koncu prvega polčasa. Po odbiti žogi Škerjanca z glavo je ta prišla do Eteroviča, ki je z volejem z roba kazenskega prostora dosegel pravi evrogol. Gostje so rezultat znizali šele ob koncu tekme. F. H. M. Krka 8 7 1 0 71:3 22 Velesovo 7 5 1 1 37:5 16 Pomurje 8 5 1 2 39:10 16 Olimpija 8 5 0 3 27:22 15 Sl. Gradec 8 4 1 3 51:11 13 Ptuj 8 2 0 6 8:71 6 Senožeti 8 1 0 7 15:46 3 Maribor 7 0 0 7 0:80 0 1. LIGA TELEKOM SLOVENIJE OGROMNA PREDNOST DOMŽAL 16. krog: Nafta - Hit Gorica 1:1 (1:0), Drava - Koper 1:0 (0: 0), Interblock - Domžale 0:2 (0:2), Primorje - Maribor 0 : 0, MIK CM Celje - Livar 1:2 (0:1). 17. krog: Maribor - Interblock 0:1 (0: 0), Koper - Hit Gorica 1:0 (1:0), Domžale - MIK CM Celje 2 :1 (1:1), Primorje - Nafta 1 :2 (0: 2), Livar - Drava 4: 2 (2 :2). Pari 18. kroga: Nafta - Koper (sobota ob 14. uri), Interblock - Primorje, MIK CM Celje - Maribor, Hit Gorica -Livar, Drava - Domžale. Domžale 17 13 2 2 39:13 41 Koper 17 8 6 3 31:21 30 Gorica 17 8 4 5 23:19 28 Celje 17 7 3 7 23:18 24 Interblock 17 7 3 7 23:20 24 Nafta 17 5 8 4 24:31 23 Maribor 17 5 5 7 26:26 20 Primože 17 5 3 9 23:22 18 Drava 17 5 3 9 22:37 18 Livar 17 3 1 13 20:47 10 2. SNL KDO 80 JESENSKI PRVAK? 13. krog: Krka - Mura 05 2 :0 (1:0), Bonifika - Aluminij 0:0, Zagorje - Bela krajina 2 : 2 (0:0), Rudar Velenje - Triglav Gorenjska 6; 0 (1; 0), Zavrč - Krško 4:0 (0:0). Pari 14. kroga: Mura 05 - Zavrč (nedelja ob 14. uri), Bela krajina - Bonifika, Krško - Rudar Velenje, Aluminij - Krka, Triglav Gorenjska -Zagorje. gradu izgubila kvalifikacijsko tekmo za nastop na EP s Francijo 0:2. Vrstni red: Francija in Islandija po 9. Srbija, Grčija in Slovenija po 3. Pomurje: Vuri, Ljubeč, Nagy, Milkovič, Tibaut, Špur, Zver, Zel-ko, Gabor, Kozic, Vrabel (Vogrinčič, 78). Krka: Kneževič, Bogolin, Povh, Niki, Benak, Miklavčič, Mi- lenkovič, Krznarič, Govek, Garič, Salkovič. Rumeni kartoni: Špur, Zelko; Bogolin. Pari 9. kroga: Senožeti Škale -Pomurje, Krka - Velesovo Kamen Jerič, Maribor - Olimpija Bežigrad, Ljudski vrt Ptuj - Slovenj Gradec. M. J. S Ponisovo pomočjo B. krajina 13 7 3 3 22:12 24 Triglav 13 7 2 4 19:17 23 Bonifika 13 6 4 3 21:10 22 Aluminij 13 6 4 3 19:13 22 Rudar 13 6 2 5 31:20 20 Zavrč 13 4 4 5 16:13 16 Mura 05 13 4 4 5 13:16 16 Krško 13 3 6 5 11:18 15 Zagorje 13 2 5 6 21:29 11 Krka 13 1 4 8 8:33 7 Športni park v Lendavi, 800 gledalcev, sodnik Roberto Ponis (Koper) Strelca: 1: 0 Eterovič (36), 1 : 1 Šuler (52). Rumeni kartoni: Lunder, Gerenčer, Se-bok, Ošlaj; Dedič, Šuler, Demi-rovič. Rdeči karton: Sebok (94). Nafta: Kuzma, Bunc, Gerenčer (Čavnik), Lunder, Čeh, Sebok, Eterovič (Repina), Kocsar-di, Ošlaj, Bukovec (Ortiz), Zemljič. Hit Gorica: Pirih, Dedič, Nikolič, Šuler, Komel, Jogan, Kovačevič, Živec. Demirovič, Osterc, Velikonja (Epoki). Solidno srečanje je pokvaril izredno pristranski sodnik Ponis iz Kopra. Prvi so zagrozili gostitelji. Strel Seboka z 20 metrov je zadel vratnico, na drugi strani pa Velikonja ni bil dovolj priseben pred vrati Kuzme. Najlepšo priložnost za zadetek je zapravil Kocsardi v 26. minuti Njegov strel z glavo je Pirih izbil v kot. Domačini so povedli v 36. minuti Po kotu je Ošlaj podal do Eteroviča, ki je usnje spravil v desni kot Pirihovih vrat. V nadaljevanju so gostje izid izenačili po kotu, ko je dosegel Šuler zadetek z glavo. Razburljivo je bilo spet ob koncu srečanja, za kar je poskrbel sodnik Portis. V 94. minuti je Repina dosegel zadetek, vendar ga je Ponis razveljavil na pobudo stranskega sodnika zaradi domnevno nedovoljenega položaja. Pomožni trener Nafte Štefan Škaper: »Srečanje je bilo ves čas zanimivo. Škoda, da sodnik ni dosodil enajstmetrovke po prekršku nad Sebokom, na koncu pa nam ni prisodil zadetka.« Trener Hit-a Gorice Darko Milanič: »Srečanje je bilo zelo razburljivo. V prvem delu nam je nagajal veter. Poleg zadetka smo v drugem delu imeli še tri priložnosti.« Feri Horvat M. 3. SNL VZHOD VELIK NASKOK ŠENTJURJA 13. krog: Paloma - Odranci 3:0, Roma - Malečnik 0: 2, Kovinar Štore - MU Šentjur 1 :0, Šmartno 1928 - Pohorje 2 :2, Dravinja - Črenšovci 0:0, Trgovine Jager Š.J. - Tehnostroj Veržej 3:3, Koroška Dravograd - Stojnci 1; 1. Pari 14. kroga: Odranci - Stojncij Dravograd - Tehnostroj Veržej, Trgovine Jager Š.J. - Črenšovci, Dravinja - Pohorje, Šmartno 1928 -Šentjur, Kovinar - Malečnik, Roma - Paloma. BREZ ZADETKA Igrišče v Slovenskih Konjicah, 100 gledalcev, sodnik Roman Glažar (Ptuj). Črenšovci: Vučko, R. Horvat, Gone, Maučec (Mi. Balažič, 62), Lackovič, T. Horvat, M. Zver (Kolarič, 76), P. Gerenčer, Šajt, Slana, L. Ivanič (Virag, 69). Rumeni karton: Slana. ODLOČILEN PRVI POLČAS Igrišče v Vanči vasi, 150 gledalcev, sodnik Andrej Tratnjek (MS), strelca: 0:1 Mandič (10), 0:2 Čuček (44). Roma: An. Baranja, G. Kovač (š. Cener, 84), B. Kokaš, L. Pestner, 1. Cener (D. Kokaš, 39), Grebenar, Ad. Baranja, S. Baranja, D. Kovač, Bogičevič (Gomboc, 11), Mo. Kovač. Rumeni kartoni: G. Kovač; A. Horvat, Nešič. PORAZ Z IGRALCEM MANJ Igrišče v Sladkem Vrhu, 120 gledalcev, sodnik Asmir Sagrkovič (Vrhnika), strelci: 1:0 Mori (14), 2 :0 Burian (22), 3 :0 Burian (44) Odranci: Ščančar, Erjavec, Tkalec, D. Zlatar, Žerdin (Kociper, 75), Jerebic, J. Borovič (Zadravec, 46), Kerec, M. Kovač, Jančar, Halas (D. Borovič, 87), Rdeči karton: M. Kovač (25), rumeni kartoni: Korat, Mon; Halas, Zadravec, Erjavec. POL DUCATA ZADETKOV Igrišče v Šmarjah, 50 gledalcev, sodnik Davor Drečnik (Zagorje), strelci: 1:0 Asllanaj (8), 1:1 Vogrinčič (29), 2:1 Hernavs (59,11 m), 2:2 Kreft (75), 3: 2 Vraničar (77), 3:3 Živič (84) Tehnostroj Veržej: Šalamun, Kreft, Živič, Baler, Rihtarič, Vidmar, Osterc, Kaučič, Vogrinčič (Duh,- 79), M. Vinkovič (Rebernak, 63), D. Vinkovič (Grah, 63). Rumeni kartoni: Križanec, Kos, Kidrič, ČakŠ, First; Osterc, Baler, POMORSKA LIGA VODI ČARDA Zaostala tekma 11. kroga: Polana - Grad 3 :1.12. krog: Čarda -Šalovci 4:1, Tišina - ZMG Gančani 1: 0, Grad - Kerna Puconci 3:1, Hotiza - Polana 0; 0, Petišovci - Tromejnik 11 Ambienti 1: 2, Aqua Ižakovci - Dobrovnik 0: 2, Virs Bistrica - Rakičan 2 : 0. Pari 13. kroga: Rakičan - Čarda, Dobrovnik - Virs Bistrica, Tromejnik II Ambienti - Ižakovci, Polana - Petišovci, Kerna Puconci - Hotiza, ZMG Gančani - Grad, Šalovci - Tišina. čarda 12 9 3 0 33:12 30 Rakičan 12 9 1 2 32:12 28 Šalovci 12 7 2 3 17:9 23 Tromejnik 12 7 1 4 19:15 22 Tišina 12 6 3 3 20:14 21 Gančani 12 5 3 4 14:11 18 Polana 12 5 3 4 16:20 18 Ižakovci 12 5 0 7 19:25 15 Grad 12 4 1 7 18:18 13 Hotiza 12 3 3 6 20:25 12 Petišovci 12 4 0 8 19:24 12 Dobrovnik 12 3 2 7 12:19 11 Bistrica 12 2 2 8 12:2,4 8 Kerna 12 2 2 8 10:33 8 M. J. Rebernak. Šentjur 13 10 2 1 34:8 32 Šmartno 13 6 4 3 22:18 22 Dravinja 13 5 6 . 2 23:13 21 Paloma 13 6 2 5 17:20 20 Malečnik 13 5 4 4 20:17 19 Šmarje 13 5 4 4 21:19 19 Odranci 13 - 5 4 4 19:20 19 Črenšovci 13 5 3 5 22:22 18 Kovinar 13 4 5 4 29:25 17 Veržej 13 4 5 4 21:19 17 Stojnci 13 4 4 5 24:22 16 Dravograd 13 4 4 5 20:18 16 Roma 13 1 3 9 14:40 6 Pohorje 13 1 2 10 12:37 5 Milan Jerše 22 saR^e cmošTva 8. november 2007 - VESTNIK Z gumpiči se učimo tujih jezikov LiSC Kdaj je v šoli lepi List je eden pomembnejših organov rastline. Vsako drevo ima svojo obliko lista in prav po listih jih najlažje spoznamo. Pa čeprav niti en list z istega drevesa ni enak drugim listom. Vsako jesen listje z dreves odpade in vsako pomlad poženejo novi listi. Imamo tudi list papirja, ribo list, žagin list. Čudovito je jeseni iti v gozd ali park in nabirati pisano listje. Toda previdno. da ne pohodite kakšnega gumpiča. Ste se jeseni, ko se narava obarva v najlepše barve, že vprašali, le kdo jo obarva? Gumpiči seveda, ki poskrbijo, da mrzlo in belo zimo prikličemo v naj toplejših barvah. V šoli je lepo, ko se dobre ocene pojavijo, ko s prijatelji razumeš se, in vidiš, da rešitev je. V šoli je lepo, ko s sošolci se imamo radi, in ko konec spraševanja je. To je v šoli lepo... Janja Jerebic, OS F. Prešerna, Črenšovd Prevode besed pripravljajo učitelji tujih jezikov z Ljudske univerze Murska Sobota, gumpiče pa ilustrira mag. Marjan Vaupotič. Izgovorjavi lahko prisluhnete na Murskem valu v oddaji Mali radio, ki je na sporedu vsak četrtek od 18. do 1?. ure. Ekološka tržnica v Stročji vasi V Vrtcu Stročja vas so imeli pomemben dogodek. Pobirali so jesenske sadeže, ki so zrasli na 'T tčevem igrišču: orehe, lešnike, jabolka in grozdje, z zeliščnega vrta pa pobrali zelišča, ki jih h0'1' posušiti in pridno uporabljali v mrzlih zimskih dneh Iz sadežev so pripravili sadne napitke, tiste najlepše pa so razstavili na ekološki tržnici. Ker pa je veselje treba deliti, so nanjo povabili starše «i z njimi preživeli prijetno popoldne. »S svojimi aktivnostmi so otroci spoznavali, da jim uživanje različne zdrave hrane pomaga ohranjati zdravje in da si z različno prehrano pridobivajo nav*" zdravega prehranjevanja,« je povedala Silva Zakovšek, vodja projekta Zdravo življenje v vrtcu S.1 angleški jezik: a leave (Hv) nemški jezik: das Blatt (das blat) italijanski jezik: la foglia (la folja) francoski jezik: la feuille (la foj) španski jezik: la hoja (la oha) madž arski jezik: level (level) Fizika je pojem res širok in vsak od nas ga, ne vedoč, spoznava dan in noč. Preseneča z mnogimi pojavi, nam vsak dan težka vprašanja postavi. Je silno zanimiva veda, za mnoge pa le »strašna« beseda. Razlaga nam težnost, silo, moč in hitrost, kaj je kapljevina in kaj tekočina. Kako deluje magnet in zakaj kroži planet. Pa tudi to smo že spoznali, da morje slano je zelo, zato nikoli zmrznilo ne bo. Da ptic ne strese elektrika, ko na žici stojijo, ker venomer le ene se držijo. Za iglo magnetno ve že ves svet, da na sever obrača se spet in spet, ker noro privlači jo Zemljin magnet. Ko Einstein se s slike vame zazre, teorija njegova se mi že odpre. Res je pravi frajer bil, relativnost je odkril! Ves svet ga spoštuje, med nobelovci Albert kraljuje Fizika pa tudi to pove, da le z mnogo energije lahko dosežeš cilje vse. Petra Novak, DOS I Lendava Otroci! Pohitite z glasovanjemlTzrežite napis VESTKOV KOTIČEK, ga prilepite na dopisnico in napišite številko izbranega Vestka. Do 23. novembra pošljite na naše uredništvo! Nagrade čakajo! Dobro poglej buče! Enako pobarvaj tiste, ki imajo enako vrednost! Volk in lisica V gozdu sta lisica in volk lovila zlatega fazana. Lisica je bila spretnejša od volka in je prej zgrabila zlatega fazana. Volk je rekel lisici: »Pred dnevi sem lovil hitrega zajca in sera še vedno utrujen. Prav bi bilo, če bi tudi ti, lisica, malo tekla, recimo tja do reke in nazaj, in boš našla v grmu darilo, zlatega fazana.« In lisica je res stekla do reke Ko se je vrnila nazaj, ni bilo več niti volka niti zlatega fazana. Nauk: »Hitrejši izgubi pred pametnejšim.« Emanuel Šoš, dopisni krožek DOS I Lendava Otroci iz vrtca Filovci Luka, Kaja, Ajda, Vanesa, Valentin in Tim so si ob pomoči vzgojiteljice Marije Ivanič iz darov narave pričarali botro Jesen. Že ob zbiranju različnih buč, jabolk, kostanjev, Čebule, koruze in še česa otroci neizmerno uživajo, se o jesenskih plodovih pogovarjajo, se jih dotikajo in tudi poskušajo. Tako počasi iz različnih sadnih in zelenjavnih delov nastane čisto prava botra Jesen, ki jo lahko otroci ob vstopu v vrtec vsak dan opazujejo. Včasih kaj odvzamejo in kaj dodajajo. Pravijo, da jih obišče vsako leto in da je vsako leto vsaj malo drugačna, Knjiga za vas Richard Hammond- Ali čutiš sil®7 & RICHARD HAMMOND Fizika je eden najbolj tečnih in nerazumljivih predmetov, ki jih lahko dajo na šolski urnik. Se strinjate? Ponavadi sc učimo o stvareh, ki ji ne razumemo. Da ni ravno tako, ampak da je fizika življenje, nas želi naučiti knjiga Ali čutiš silo? avtorja Richarda Hammonda, ki je pred kratkim izšla prt Pomurski založbi. V knjigi spoznamo, da se s fiziko srečujemo doma, v kuhinji, na cesti, pov- /“111 CUV" sod okrog nas. S pomočjo JvLL V, IV LIJ g litij. -J 111AJV-JVJ 11| H«" ■ te knjige lahko ugotovimo, kaj zares poganja ta svet zavira. Dobimo tudi odgovore na vprašanja, ki nam ,h po glavi, kako lahko muhe hodijo po stropu, jiK'11 skakuje in pes ne, zakaj je slon težji od peresa, kak“ zakoni delujejo na nas in okoli nas. A ne dobite odgovora na prav vsa vprašanja - 7 tudi fizika sta namreč še vedno polni skrivnosti, ki1 . lahko tudi vi pomagali odkrivati. Le kdo ne bi stop1 Galileu, Einsteinu, Ncwtonu ... S pomočjo navodil' c ' se, ki jih najdete v knjigi, pa boste lahko spoznali. k’ . pP ’ delujejo. Na koncu je še slovarček izrazov, ki vam 1F p tako pri fiziki kot v življenju zelo prav. Torej, pred vb H p ' ga Ali čutiš silo?, ob kateri boste imeli fiziko še rajši na novo vzljubili X' VESTNIK - 8. november 2007 --------------------------------------------Na s@em---------------------------------------------------------» Jaka Žilavec »KelneraJ Je ena takšna Fa j na zadeva« bralstvo v krvi sledeh očeta Janeza, amater-s*ega igralca in humorista, ter bra-'a Gorazda, ki se z igralstvom uk poklicno, stopa tudi on in se ^preizkušati na odrskih deskah, kritem ko je bil za obisk očetovih Predstav še premajhen, je bratove krino obiskoval, vendar takrat še 11 vedel, da se bo tudi sam podal v ^ske vode. Za to se po njegovem tlenju odločiš tisti trenutek, ko stojiš na odru pred publiko 10 se oblikujejo občutki. »Takrat ali je to to.« nasmehom se spominja prvega na-^,opa v srednji Šoli, ko sta s sošolko 'Pnzorila skeč v lipovskem kulturnem za katerega je besedilo napisala |mati. Kljub vsem okoliščinam je ta nastop že nekatere gledališke ' ^nte, kot so oder, publika, reflek- *D igra po scenariju. Občinstvu v ( eKrnurju je dobro znan tudi kot osre-akter soboških impro predstav, v fu'Cr|h sodeluje že od srednješolskih . 1,1 preko katerih je prišel do prvih stikov s samostojnim gledališ-,1,1 ustvarjanjem. Z impro predstavami ■ "adaljeval udi na študentskem pr-v Ljubljani z ekipo Pentomatik, usoda pa je žal negotova. Prek-,,!,tski študenti se ga spomnijo tudi , L?ast°Paiočega na lanski Buj ti repi v v "’Janški dvorani Tabor z Vitomirjem gričem. prekinitvi študija se je eno leto 'Pravijal na maturo in opravljanje ^kmnih izpitov na ljubljanski AGRFT. ■' tem si je denar služil tudi kot na-po njegovih besedah tudi to delo, ^gotavlja nenehni stik z ljudmi, lah-dj’. s’ pozoren, pripomore k temu, , ■' nabereš zalogo raznih stereotipov t^etipov, kar lahko kasneje pri igri ll. nporabiš. Čeprav so nekateri uspe-, 11 ‘gralci tudi brez akademije, je po 8oyem mnenju dobro, da jo imaš, . ta podvrže večletnemu »muČeni-1*^ ^er se in pripraviš na karie-Falca Vendar je na koncu vse odvi-'idil-"11CK:t ^ko te publika sprejme. Z " 'občinstva je namreč nepomemb-। ’a * ima igralec akademijo ali ne, Usta talent in zmožnost pranja v raznih odrskih situacijah. 1111 tev na Akademiji za gledališče, r^' Gim in televizijo igralcu po duši ;. e*a poguma, temveč mu je bila iz-v««Jr &a je privedlo do enako mi-"BO. D. I. teatru, kjer so lansko t ■'" ;l vodstvom režiserja Secuma-st4„ Gotideja uprizorili odmevno pred-Jo k beograjska trilogija, ki je nastala 'I ' ^diln srbske avtorice Biljane Sr->0R l,V1C’ Želel je tudi, da bi s predsta-*scb°St°Valiv Murs^i Soboti, saj je po ‘L,zanimiva tudi za srednje-K 1 vendar zaradi raznih zapletov go-‘■'l',. ’nibi|o ’ 8 gledališke igre ga že dlje časa tudi filmska igra, kjer se je že "(D ^ot igralec v proslavljenem fil-llidj Baše Voda v očeh, kije bil ^'.^jen na Festivalu slovenskega ' Li, ।' oktobra na sporedu Iju-u' u vga kina Dvor. Po njegovih be-pri tem filmu za posebno ■,' Saj so se zadeve na začetku loti-^Pavšalno in bi bil lahko film na 'h boljši. Tudi v prihodnosti ga r-,j. /Rimsko ustvarjanje, vendar se bl odrekel in tudi v sloped / 11 prostoru ni izrazite ločnice ^0a|.Ritimi in gledališkimi igralci. V ^'1|K'J Pravi’ potrebuješ za pre-e nastope več prakse. Pri ustvar- Jaka Žilavec: »Na koncu je vse odvisno od lega, kako te občinstvo sprejme.« Foto: T. M. janju filma se lahko snemanje določenih kadrov večkrat ponavlja, medtem ko je pri gledališki predstavi samo ena priložnost in tu po njegovem mnenju pride do izraza tudi sposobnost improvizacije. Zadnje čase se ukvarja predvsem z ustvarjanjem v šoli uporabnih umetnosti Famul Stuart, kjer je poudarek na digitalnih medijih, kot so animacija 2D in 3D, videografika, spletno oblikovanje, film in fotografija. Tja ga je pritegnila predvsem želja po ukvarjanju s filmom, saj je treba po programu šole na koncu semestra obvezno predložiti kratki film, ki ga posnameš v sodelovanju z mentorjem. Ukvarjajo se tudi s scenaristiko in drugimi filmskimi elementi. Pred tem je obiskoval tudi filmski seminar, kjer je prišel na intenzivnih predavanjih uveljavljenih ustvarjalcev do raznih spoznanj o slovenski filmski sceni. Tam je spoznal tudi Majo Šest, absolventko komparativistike, ki Okoljska vzgoja od vrtca do srednje šole vse o žitih s sviT-om Lendavski dijaki se že šesto leto potegujejo za ekozastavo Dvojezična srednja Šola Lendava že peto leto uspešno sodeluje pri projektu Ekošola kot način življenja. Ta mednarodni program načrtno in celostno uvaja okoljsko vzgojo v osnovne in srednje šole ter vrtce, poteka pa v okviru Evropske fundacije za okoljsko izobraževanje in ozaveŠČanje. Njegov osnovni namen je, vnašati v pouk poleg znanja o okolju predvsem vzgojo o okolju in za okolje, saj prinaša v šolo sveženj novih zamisli in pobud, kako še bolj obogatiti pouk in obšolske dejavnosti. Mladim pomaga graditi čustven in strokoven odnos do zmogljivosti okolja, skrbi za povezovanju ciljev okoljske vzgoje in posameznih dejavnosti med Šolami v Sloveniji in z drugimi državami Evrope in sveta ter omogoča izmenjavo in bogatenje idej med šolami različnih držav. S tem postaja pomembno in potrebno sodelovanje med različnimi Šolami, različnimi kulturami in navadami, ki sta jih prinesla Čas in razvoj ob dejstvu, da skrb za okolje in varovanje narave ne pozna meja. Pri projektu sodelujejo učenci, učitelji, vodstvo šole, svet šole, dijaška skup- ga je povabila k sodelovanju pri kratkem filmu z naslovom Zadoščenje, ki bo premierno predvajan letos decembra na Filofestu v Ljubljani. Da bi spoznal proces produkcije, pa je sodeloval tudi pri ustvarjanju nekaterih mladinskih oddaj na RTV. Vzore med gledališkimi igralci išče predvsem v domačem prostoru, pri čemer omenja Alojza Sveteta iz ljubljanske Drame, na filmskem platnu pa mu je všeč igra Al Pacina. Všeč so mu tudi bosanski nadrealisti s konca osemdesetih in pa predvsem drama kot žanr. Brata Gorazda, ki mu je zmeraj pripravljen pomagati z nasveti, vendar so zaradi natrpanega urnika te priložnosti redke, označuje kot zelo dobrega igralca, sam pa želi delati predstave, ki so nekoliko drugače zasnovane. In ravno ti zanimivi projekti, s katerimi se Žilavec ukvarja, so verjetno prava pot do src občinstva. Timotej Milanov nost in svet staršev s predstavniki lokalnih oblasti. DSS Lendava se letos poteguje za pridobitev ekozastave že šestič, zato se tako kot vsako leto vključuje v 'mnoge V lendavski dvojezični srednji šoli so pripravili dijaki skupaj z ekološkim centrom SVIT zanimivo razstavo o žitih. Foto: arhiv DSSŠ Obisk iz Bocvane v Murski Soboti usposablj nje za opismenjevanje odraslih Andragoški center Slovenije je pripravil v dneh od petega do desetega novembra strokovni obisk delegacije učiteljev in učiteljic z Univerze v Ga-baronu (orig. Gaborone«, op. p.) iz afriške države Bocvana. Obisk je posledica in nadaljevanje strokovnega sodelovanja pri usposabljanju učiteljev za opismenjevanje odraslih v letu 2005, ki ga je vzpostavil Andragoški cen- ter s pomočjo Unescovega programa participacije z univerzo iz prestolnice Bocvane. Center je bocvanski delegaciji predstavil svoje delo, programe in se z njo pogovoril o skupnih izhodiščih izobraževanja odraslih. V torek so Afričani obiskali tudi Ljudsko univerzo v Murski Soboti, kjer so jim predstavili program PUM in svetovalno središče, sprejel pa jih je tudi direktor soboške občinske uprave Bojan Pe-trijan. Nato so si učitelji iz Bocvane ogledali Še Pokrajinsko in študijsko knjižnico. »Bocvana je po naših standardih revna država, ima pa v povprečju 800 dolarjev prihodka na prebivalca, kar je za afriške razmere zelo veliko. Toda njen veliki problem je nepismenost in ravno zato se je naš center odločil za sodelovanje pri usposabljanju njenih učiteljev za opismenjevanje odraslih. Od njih pa se lahko tudi mi marsikaj naučimo, predvsem kritičnega in neposrednega pogleda na stvari, ki se nam zdijo v tej modernizirani družbi povsem samoumevne,« je povedala dr. Vida Mohorčič Špolar z Andragoškega centra Slovenije. Po besedah Članov delegacije jim je bilo doslej v Sloveniji zelo všeč. Ena od učiteljic, Constance, je imela še posebno lepo mnenje; »Slovenija je za nas zelo zanimiva. Lahko smo videli morje in sneg, ljudje tukaj pa so zelo prijazni.« Tomo Koleš Delegacija učiteljev in učiteljic iz Bocvane si je ogledala tudi Pokrajinsko In študijsko knjižnico. Foto. Nataša Juhnov Vestnik lahko kupite tudi na večini pošt v Pomurju, bencinskih servisih ter skoraj v vseh trgovinah in trafikah. projekte znotraj šole in zunaj nje. Tako bodo med drugim letos sodelovali pri nakupu božično-novoletnih ekovoŠČil-nic; projektu Ekobralna značka; projektu Revščina po svetu in pri nas; v akciji mlsnnkanje. d. d,, UL srti, Unvi*« 13, Murska Soboto zbiranja izrabljenih tonerjev, kartuš, odpadnih baterij, odsluženih mobilnih telefonov in odpadnega papirja; sodelovali bodo na državnem ekokvizu za srednje šole; pri potujoči razstavi, vse leto sodelujejo z ekološkim centrom SVIT, društvom za zdravo življenje Mavrica, Zavodom za zdravstveno varstvo Murska Sobota in ekološkim društvom Dolinsko; ob ekodnevu, ki je ponavadi ob dnevu Zemlje, obiščejo Komunalo, Deponijo, Čistilno napravo, Nafto in Lek, s katerimi sodelujejo tudi med letom; pripravljajo in organizirajo razna predavanja, tako so 6.11. 2007 gostili gospo Sanjo Lončar s temo: Kaj nas zdravi in kaj nas uničuje? Tačas je v avli šole na ogled razstava z naslovom Žitarice, ki so jo pripravili v sodelovanju z ekološkim centrom SVIT, s katero želijo opozoriti, kako polnovredna žita in njihovi izdelki pozitivno vplivajo na zdravje. Razstava je na ogled do konca meseca. Vsakoletna pridobitev ekozastave kaže, da dosega DSŠ Lendava najvišje standarde v izobraževanju in upravljanju okolja skladno z evropskimi standardi. 24 f *r- * * » 0ETI 8. november 2007 - VESTNIK Prevzem Merkurja Prevzemna zgodba družbe Merkur je že dolgo visela v zraku. Konzorcij Merkurjevih lastnikov na čelu z družbo Merfin, ki je v lasti Merkurjevih menedžerjev, je objavil prevzemno ponudbo za Merkur Prevzemniki imajo že sedaj v lasti 78,5 odstotni delež Merkurja, želijo pa postati 100-odsotni lastniki dražbe. Prevzemna ponudba se izteče 1. decembra, za delnico ponujajo 405 evrov, enotni tečaj delnice na borzi pa trenutno znaša okroglih 400 evrov. Torej igra za male delničarje je bolj ali manj končana in ni več pričakovati presenečenj. Glavni akter prevzemne zgodbe družba Merfin želi družbo Merkur v prihodnjih mesecih umakniti z borznega trga. Dogajanje okrog družbe Merkur je delno tudi pripomoglo k pozitivnemu dogajanju na borznem trgu. Osrednji borzni indeks SBI 20 je v preteklem tednu pridobil 1,7 odstotka pri aktualni vrednosti 11.872 indeksnih točk, tako da je sedaj tudi tehnična slika kratkoročnega borznega dogajanja pozitivna in nakazuje možnost nadaljevanja rastočega trenda. Indeks SBI TOP je pridobil dva odstotka pri aktualni vrednosti 2.602 indeksnih točk. Med največjimi družbami so bile v ospredju delnice družbe Save, ki so se podražile kar za 12,3 odstotka pri aktualnem enotnem tečaju 680,3 evra. Delnice družbe Gorenje beležijo rast v višini 2,5 odstotka in trenutno stanejo 45,7 evra Dober poldrugi odstotek pribitka beležimo pri trgovanju z delnicami telekomunikacijske družbe Telekom, ki sedaj stanejo 429,5 evra Dober odstotek pa so pridobile delnice družbe Petrol, ki sedaj stanejo 972,5 evra. V negativni smeri izstopa trgovanje z delnicami družbe Luke Koper, ki so se pocenile za 3,6 odstotka pri aktualni vrednosti 95,4 evra. V isti smeri so se gibale tudi delnice Istrabenza, ki so se pocenile »a 1,7 odstotka pri trenutni vrednosti 110,4 evrov Na prostem trgu bi veljalo omeniti zdrs delnic družbe Helios, ki so se pocenile za 3,8 odstotka pri trenutnem enotnem tečaju 1.504 evrov V negativni smeri moramo opozoriti še na triodstotni zdrs delnic družbe Juteks pri enotnem tečaju 130,9 evra. Indeks investicijskih družb PIX je pridobil pol odstotka pri aktualni vrednosti 6.945 indeksnih točk. V izraziti pozitivni smeri se je trgovalo z delnicami družbe KD ID, ki so se podražile za 2,1 odstotka pri trenutnem enotnem tečaju 14,78 evra V prihodnjem trgovalnem tednu pričakujemo na domačem trgu trgovanje v pozitivni smeri. Prispevek izraža osebno mnenje avtorja in ne nujno tudi podjetja, v katerem je zaposlen Članek ne daje nakupnih in prodajnih priporočil. Štefan Kerčmar, KD Finančna točka, premoženjsko svetovanje, d. o. o. Dodatne informacije: tel.: 040 424 817 oz. 041 798 466 ali po e-mailu: stefan.kercmar@svetzavarovanj.sl. Aktualne informacije s tujih kapitalskih trgov lahko spremljate tudi na strani: http:www.sveVfinanc.si. Ne govorite! V fitnesu je pogosto slišati: »Vsak dan opravim 3Ominutni trening priporočene aerobne vadbe, toda še vedno ni opaznih sprememb « Težava je v tem, da ne veste, kako zavzeto morate vaditi. Če želite »pokuriti« odvečno maščobo, potem morate vsaj polovico dnevnega treninga opraviti tako zavzeto, da se med vadbo ne boste sposobni z nikomer pogovarjati. Če iz dneva v dan vztrajate pri enakem vadbenem programu, ne pričakujte čudežnega izginjanja maščobnega tkiva. Zato priporočajo zavzetejšo vadbo ali daljše izvajanje posamezne vaje. Popolnoma nove vaje, drug šport ali samo tek po spremenjeni poti vas bodo znova spodbudili in navdušili za gibanje, pri spremenjenem treningu pa boste uporabljali tudi druge mišice. Za mladostni videz Če boste pravočasno poskrbeli za primerno prehrano in telovadbo ter občasno razvajali svoje telo, boste dlje ohraniti mladostni videz. S staranjem običajno izgubljate mišično maso in pridobivate telesno tezo. Dobro je vedeti, da mišično tkivo v primerjavi z maščobnim porabi več kalorij za delovanje, zatorej so mišice najpomembnejše, če želite ohraniti telesno težo oziroma se izogniti pretiranemu kopičenju kilogramov. Čeprav ste različno stan in je tudi vaš vadbeni cilj različen, svetujejo vsaj 30 minut vadbe na teden. Najboljši je sestavljeni trening (to so vaje, pri katerih uporabljate več mišičnih skupini hkrati). Privoščite si knajpanje Doma si privoščite knajpanje, ki pospeši krvni obtok in izboljša videz kože Pri prhanju izmenično uporabljajte toplo hladno vodo, telo zdrgnite z gobo, tako odstranite odmrle celice, nato pa se zdrgnite še s suho brisačo, da koža pordeči. Po prhanju telo namažite z mlekom za telo, ki ste mu dodali nekaj mandljevega olja. Koža bo postala gladka in sijoča, tudi počutje bo boljše. Nekajkrat na mesec pa si privoščite tudi savno. Izbira je velika, od najbolj vroče finske savne do turškega hamama ali najbolj nežne biosavne. Poskusite! POMURSKE LEKARNE www po m u rs ke-l eka rne .si Zaprtje Zaprtje ni bolezen, ampak simptom. Kadar se pojavi nenadoma, je nujno treba odkriti vzrok, saj je lahko znak resne črevesne bolezni. Pogosto pa je posledica neprimerne prehrane, premajhnega vnosa tekočin, telesne neaktivnosti, stresnega načina življenja ali tudi posledica uživanja določenih zdravil ali neprimerne uporabe odvajal O zaprtju govorimo, kadar iztrebljamo manj kot dvakrat na teden, kadar ga spremljajo napetost in krči v trebuhu, bolečina pri iztrebljanju, občutek nepopolne izpraznitve črevesja, kadar je blato kepasto ali zapečeno. Akutno zaprtje se pojavi nenadoma, kadar pa traja več kot tri mesece, govorimo o kroničnem zaprtju. Glavni vzrok za zaprtje gre iskati v sodobnem načinu življenja, predvsem v prehrani s premajhno vsebnostjo vlaknin (sadje, zelenjava, stročnice, neo-luščena žita), ki se v prebavilih ne presnavljajo. Ostajajo v črevesju, vežejo vodo, večajo volumen blata in tako omogočajo mehkejše in rednejše iztrebljanje. Za svoje delovanje potrebujejo veliko tekočine, pogosto pa je ljudje ne zaužijejo dovolj. Vnos naj bi bil vsaj dva litra na Prometni kotiček Pripravimo avto za zimo Ker se približuje zima, bi se tokrat lotili opreme našega jeklenega konjička za zimo, ki po zakonu šteje čas od 15.11. do 15. 3. naslednje leto. V tem času so vozne razmere občutno slabše in se jim moramo zelo prilagajati, da ne bi imeli nevšečnosti. Sneg, poledica, mokro vozišče zaradi plundre, veter, Ivje. Vse to so dejavniki, ki vplivajo na vozne razmere in kaj hitro so vzrok, poleg neprilagojene hitrosti in Nimate časa za vadbo? Čas vas spet strahotno priganja, tako da ne utegnete na telovadbo, čeprav dobro veste, da bi vadba znižala vaš krvni tlak in napetost. Imate srečo, kajti znanstveniki z Univerze Indiana pravijo, da so lahko gospodinjska opravila enako koristna. dan za zdrave ljudi (ledvični in srčni bolniki morajo upoštevati nasvet zdravnika). Zaradi pretežno sedečega na čina življenja so naše trebušne mišice oslabljene, črevesno gibanje upočasnjeno, zaradi pomanjkanja časa pogosto preslišimo »klic narave« in zavestno zadržujemo blato, ki se v črevesju čezmerno zgošča, defekacijski refleks pa zamre. Tudi uživanje določenih zdravil lahko povzroči ali poslabša zaprtje, npr.: zdravila za blaženje močnih bolečin, določena zdravila proti depresiji, železovi preparati, zaviralci izločanja želodčne kisline, antacidi, ki vsebujejo kalcij in aluminij itd Pri kroničnem zaprtju najprej poskušamo urediti prebavo s spremembo prehranjevalnih navad in življenjskega sloga. Uživamo hrano z veliko balastnih snovi, pijemo dovolj tekočine, več se gibljemo. Kadar pa to ne zadošča, posežemo po odvajalu. Pri njegovi izbiri je treba upoštevati, ali gre za akutno ali kronično zaprtje, in komu je namenjeno (starostniku, kroničnemu bolniku, otroku, nosečnici...) Pri kroničnem zaprtju vedno najprej izberemo volumenska odvajala (otrobi, seme indijskega trpotca, laneno seme, metil-celuloza), ki redkeje kot druga zmotijo normalno delovanje občutka za plin ter zavoro, da imamo na cesti težave. Tudi temnejša barva vozila vpliva na večjo varnost pozimi, ker smo prej opazni (sneg, ivje). Odpadlo jesensko listje ter blato iz sicer lepo obdelanih njiv so pasti, ki prežijo na nas, predvsem pri nas v Pomurju. Če pustite vozilo zunaj, odmaknite brisalce od stekel, da čez noč ne zamrznejo na steklo, zaradi česar se poškodujejo gumice na metlicah brisal- Izbrali so 28 ljudi, ki so en dan izvajali svoje običajne dnevne dejavnosti. Naslednji dan pa so jim dali nalogo, da pri dnevnih dejavnostih pokurijo dodatnih 150 ka torij. Ko jim je to uspelo, so pri tistih s previsokim ah mejno visokim krvnim tlakom ugotovili padec krvnega tlaka podobno, kot če bi se držali stroge diete. Kot je razkrivajo zdravilne skrivnosti črevesja. Čeprav delujejo počasi, povečana masa blata spod buja naravno krčenje črevesja, fhehkejše blato pa se lažje izloči. Zahtevajo dovolj velik vnos tekočine. Lahko se uporabljajo dalj časa. Osmozna odvajala (magnezijev sulfat, lak tu loža) prav tako zaužijemo z veliko količino tekočine. V debelem črevesju zadržujejo vodo, blato naredijo mehkejše in povečajo njegov volumen. Pogosto povzročajo krče in vetrove. Učinek nastopi v nekaj urah ali dneh. Pri akutnem zaprtju uporabimo stimulativna odvajala, ki dražijo črevesno steno in tako pospešijo gibanje črevesa (listi šene, skorja krhlike v zeliščnih čajih in tabletah). Delujejo po šestih do 12 urah. Povzročajo krče in nelagodje v črevesju. Njihova prepogosta uporaba lahko vodi v dehidracijo in motnje elektrolitskega ravnotežja, polenite v črevesja, ki stanje zaprtja še poslabša. Črevesje se nanje navadi, zato so primerna le za občasno uporabo. Če pride do nenadnega akutnega zaprtja brez pravega vzroka in ga spremljajo še bolečine v trebuhu, če se v blatu pojavi kri ali občutek nepopolne izpraznitve črevesa in če so težave dolgotrajne, je treba obiskati zdravnika. Nina Ošlaj, mag. farm. cev, tudi zadnjega. Ob zagonu hladnega motorja vedno ugasnite luči ter stisnite sklopko, da ne porabite preveč električne energije za zagon motorja, VIDIJIVOST iz vozila zagotovimo z dobro očiščenimi stekli, vzvratnimi ogledali, z luči odstranimo sneg in dolijemo tekočino proti zmrzovanju za čiščenje vetrobranskega stekla. Stekel ne smemo dodatno za bilo pričakovano, osebe z normalnim krvnim tlakom niso občutile nobenih sprememb. Med nakupovanjem naredite dodaten ovinek, hodite po stopnicah, namesto da se vozite z dvigalom, sprehodite psa po daljši poti. Zmanjšali boste napetost in krvni tlak - morda pa tudi izgubili kakšen kilogram. Striženje nohtov Nohte na nogah bi si vedno odstriči naravnost, Bk9 se izognete njihovemu vraščanju in okužbam, ki jih to povzroči. Te so lahko uevaf ne, če niso pravilno zdravi ne, in povzročijo zaplete, c ste sladkorni bolnik in itnak težave s krvnim obtokom Nevarna pokovka Se tudi vi zvečer radi Jdd te pred televizorjem, pa postavite veliko skledo Prl vkar pripravljene pokovke je res tako, o izbiri svojega p1’ grizka še enkrat temeljito^ mislite. Raziskave so nanit pokazale, da hlapi, nastajajo ob pripravi pokovke, oboga* ne z maslom, škodujejo vju. Zaradi njih kašljamoi0* že dihamo. Za vse to naj biw kriv diacetil, snov, ki je v d slu in nastaja kot stranski P’' dukt fermentacije. temniti s luhpimi. vezane na kratke luči in po*'' no stikalo - prižgemo le ob gli in zmanjšani vidljivosti i"|K vedno. Ob plundri ne šW’ mo drugih, prej in pravoča*'* odmaknemo nogo s plina m B' zaviramo z zavoro, temveč z torjem, še posebno ob GUME, ne pretrde, so ■ & avtomobila. Nosimo ljudje kc čevlje pozimi in poleti ' pri vozilu velja enako. V opremo spadajo: zimske ga!' (M + S) z vsaj štirimilinietr profilom na vseh kolesih »d} ne gume z vsaj trimilimetr4 profilom in ustrezne prtljažniku, ki jih po zmontiramo na pogonska1 . sa. Kdaj montiramo Ko guma zaradi oprijemal0" se snega nima več stika s go in za nami ostaja sled L' V vozilu priporočam,1 -1h’ pozimi tudi manjšo lopat’ , ko, vžigalne kable ...Tudi se v snegu slabše znajde, pazimo pri vožnji skozi Kot že rečeno, bomo 1 skih razmerah »pustih doma« in zavirali z zato pravočasno odmak1” nogo iz plina. |P Pot ustavljanja je v siv ledu daljša, zato povečajm ' nostno razdaljo me^ li, zmanjšajmo hitrost >n p (J mo POZORNI na dog0^, in ob cesti. Razumeti da imajo nekateri udeleJt r. prometu (pešci, kolesar/ ' da še težje razmere fd ° sedimo v toplem vozi|,h 1 M zato večkrat manj u^^l mski plašč, dežnik), z jr pozorni in zaviti v insko kapo čez ušesa- *1 svetujem pozimi bdi vrhnja oblačila, da jih Vl"^l® prej opazijo, Še poseh^f kim otrokom in tudi ker so počasnejši. jif SREČNO VOŽNJO vad1, USTNIK-8. november 2007 UUDKU JE V EUE II 25 Združenje potrošnikov Pomurja svetuje Rja in garancija Potrošnik, ki nas je prosil za nasvet, ima oseb-11 vozilo z desetletno garancijo na prerjavenje *Ozila Minila so štiri leta od nakupa in na ploče-*'n' je opazil napake v obliki manjših mehu-Prepričan je, da ne gre za fizične poškod-61 »tnpak za notranje rjavenje. Napako je rekla-lniral prodajalcu oz. serviserju, vendar je le-ta Zgovornost proizvajalca na podlagi garancije jsvrnil. Zanima ga, kaj o tem pravi zakon in naj ukrepa? Če je proizvajalec zavrnil od-^'ornost iz naslova garancije, bo moral njego-zmoto dokazati z neodvisnim mnenjem, Sve-Ovali smo mu, da si pridobi mnenje sodnega ^denca in cenilca avtomobilske stroke, ter na Podlag, tega mnenja uveljavi svoje pravice iz n®lova garancije. Najbolje bo, da napiše pisno ^rnacijo, priloži kopijo neodvisnega mnenja lni° pošlje po pošti s povratnico. V večini pri-^tov se reklamacije na ta način tudi rešijo. Če ’Proizvajalec napak kljub neodvisnemu mne-oe bi hotel brezplačno odpraviti, mu ostane ’ sodna pot. Združenje potrošnikov Pomu- Tfg zmage 4, p. p. 207,9101 M. Sobota. Andrej Čimer Mte petkrat 113 dan pa kdaj vsi doživljamo napad popoldan-lakote. Svojo telesno težo ohranjamo s pra-da jemo vsake tri ure. V življenju sreču-Miko preveč ljudi, ki pojedo tri obilne d ro|te na dan, čeprav bi bilo veliko pametneje, " 'dli tako kor naši predniki - več manjših I čez dan. Mobilni obroki nas naredijo veliko bolj lač-■ nam razširijo želodec. Če pa pri tem še na hitro »zmečemo« vase, se stanje Še posla-^vrotransmiterjem v želodcu namreč ne dovolj Časa, da bi registrirali’ ali smo se že h- Zato pojemo veliko več kot bi v resnici Pri zajtrku pojejte vsaj en sadež, saj a',jnje vlaknine, ki vas bodo dodatno nasitile, ^^■^ke med glavnimi obroki sestavite iz hra-E? '"'i jo sicer pojedli pri glavnem obroku, 1*4$ l)r na’ne vsebujejo dodatnih kalorij. Pri ^'Uživajte. Pripravite lep pogrinjek, uporabijo P pribor, lepo oblikovane kozarce, zelenja- 1 Sadje pa zrežite v fantazijske oblike. Kdo sem jaz? Kozmična Bit, ki se razlikuje od individualne duše po svoji neomejenosti, je svetloba življenja in je kot takšna v vseh živih bitjih. V sanskrtu se imenuje kozmična Bit Atma. Odnos med kozmično bitjo in posameznim živim bitjem, duhom in zavestjo lahko po besedah Paramhansa Swami j a Maheshwaranande primerjamo s svetilko kozmična bit je svetloba, živo bitje pa žarnica. Žarki, ki pri tem sijejo iz svetilke, pa predstavljajo duh, ki se v angleščini imenuje spirit of the soul in s tem kaže, da izhaja iz duše. Duh je lahko jasen ali nejasen, šibek ali močan, bister, ustvarjalen in še bi lahko naštevali. Teh lastnosti kozmična bit nima. Njo lahko primerjamo z jasnim nebom, mirnim morjem, belim platnom. Zato oblaki na nebu, morski valovi, film, predvajan na platnu, predstavljajo dražljaje, ki vznemirjajo duha. Človekova zavest se najpogosteje enači z njim in se ne zaveda svojega ozadja, torej kozmične Biti. Paramhans Swami Maheshwaranande zavest primerja s senčnikom svetilke, pri čemer je svetloba odvisna od moči žarnice in senčnika. Če je senčnik prašen ali umazan, prodre skozenj manj svetlobe kot takrat, ko je čist. V skladu s tem duh in zavest nista človekova Bit, temveč le njeno žarČenje, izražanje. Svetloba Biti je nespremenljiva, bleščeča in čista. Po besedah Paramhansa Swamija Maheshwaranande je količina svetlobe, ki prodre skozi zavest, odvisna od kakovosti zavesti. Zavest pa oblikujejo misli, občutki, lastnosti in dejanja. Slabe lastnosti in neznanje so velika ovira za prodor svetlobe, posameznika pa osvetlijo znanje, modrost in ljubezen oz. dobre lastnosti. Čim bolj je zavest razvita (Čista, jasna in prosojna), tem močneje sije skoznjo svetloba Biti. Če je zavest popolnoma čista, posije svetloba Biti v vsej lepoti in sijaju. To je razsvetljenje. Notranja Bit je bistvo kozmične Biti, telo čutila, razum in duh pa so orodja Biti. Narava Biti je blaženost. Kitajska filozofija poudarja, da ljudje vsebujemo vesolje in vesolje vsebuje nas. Če se vprašamo, kdo sem »jaz«, potem je »jaz« jin in jang v navzkrižju in enosti. »Jaz« je pet elementov, ki porajajo drug drugega, »jaz« je izvirni dih, ki poraja elemente in sile jina in janga. »Jaz« je drobec vesolja in je posledica Prijazno ozračje za kožo Vedno več otrok in odraslih trpi zaradi kožnih encemov. Hkrati je videti, da ima skoraj polovica odraslih občutljivo kožo. Življenje v sodobnih stavbah lahko te težave še poslabša ah jih celo povzroča. Kako omilite težave? Redno sesajte oblazinjeno pohištvo, saj se v Šivih in zgibih rade zbirajo pršice. V stanovanju so pršice glavni povzročitelj alergij. Prah s pohištva in televizorja obrišite z vlažno krpo. Tudi v zavesah se zadržuje prah, zato jih redno sesajte in perite. Preproge so prava gojišča pršic in spor plesni, ki prav tako povzročajo alergije. Namesto preprog pokrijte tla s ploščicami, laminatom, toplim podom ali parketom. Kožo in oči lahko dražijo tudi sredstva za čiščenje. Najslabša so belila, zato raje uporabljajte naravne snovi, kot sta kis ali jedilna soda bikarbo-na, ki ju razredčite z vodo. Pri čiščenju si zavarujte roke z gumijastimi rokavicami. Izogibajte se mi- vsega, kar je bilo, in »jaz« je vzrok za vse, kar bo. Vloga »jaza« je tako individualna kot kozmična. Freudovska psihologija govori o dveh temeljnih procesih za filtriranje in povezovanje duševnih informacij, in sicer sta to; - primarni proces ali id, ki je načeloma nezaveden - svet sna, sanj, nezavednih vzgibov, govornih spodrsljajev, potlačenih spominov itd.; - sekundarni proces, svet zavesti ali ego, ki je popolnoma logičen, razumski in linearen. Danah Žohar z nevrološkega vidika trdi, da ta dva procesa podpirata vzporedno oz. povezovalno mišljenje (primarni proces) in zaporedno mišljenje (sekundarni proces). Glede na zgradbo možganov pa obstaja še tretja vrsta mišljenja, t. i spajajoče mišljenje (terciarni proces). Glede na to, da obstajajo - tri temeljne človeške inteligence (razumska, čustvena in duhovna), - tri vrste mišljenja (zaporedno, povezovalno in združevalno), - trije temeljni duševni procesi (primarni, sekundarni in terciarni)in - tri ravni jaza (središče - transpersonalna raven, sredina - povezovalna raven in obrobje - ego) lahko uporabimo lotos kot simbol duhovno inteligentnega jaza. Mag. Simona Šarotar Žižek Vir: Zohar, 2000,121 lom in penečim se kopelim, saj poškodujejo zaščitno plast povrhnjice, in jih nadomestite z blagimi čistili in olji. Živali z dlako, posebno daljšo, niso priporočljive, saj prhljaj z njihove kože povzroča ekceme, živalsko krzno pa je zelo primerno okolje za razvoj pršic. Psi in mačke vsekakor ne sodijo v spalnico, ampak naj imajo svoja ležišča, ki jih morate redno prati. O besede mode Ali plašč M/samo nosimo ali r ga nosi naš ponos? Izbiranje oblačil je več kot samo pokrivanje telesa ali razkazovanje pravega videza vsemu svetu. Vodijo nas čustva, ki jih ne znamo razložiti, lahko pa jih pokažemo na prav poseben način. S pravim izborom oblačil, ki jih nosimo s ponosom. V teh hladnejših dneh prihaja v ospredje plašč. Kateri je pravi, ko se odločamo za novega? Vsi si želimo, da nas oblačila lepšajo na prav poseben način. Realnosti se pogosto upiramo, saj je imamo zadosti prav tukaj in zdaj. Naše želje so zmeraj povezane s sanjami in torej ni čudno, da moda ponuja (prodaja) predvsem sanje. Normalno je hrepeneti po harmoniji vtem Še kako stresnem svetu. Zatekamo se k vsemu, kar nam ponuja zaščito. Velikokrat smo pripravljeni plačati več od predvidenega samo zato, ker smo pri pomerjanju novega oblačila v stenskem ogledalu začutili na ustnicah mrmranje stavka: »To je to!« Da, lepota nas zmeraj pozitivno preseneča. Daje nam priložnost, da se čudimo. »Moda se spreminja, stil je večen,« je rekel pokojni Yves Sl Laurent. Vse ženske s stilom, kot so bile Audrey Hepburn, Marilyn Monroe, Jackie Kennedy Onassis, so znale ali so si dale svetovati, kako modo vpeljati v svoj način oblačenja. A-linijo si je izbrala prav Jackie, saj ji je čudovito pristajala. Je ze res, ko pravijo za nekoga s stilom, da se je tak najbrž že rodil; vendar se da zelo veliko priučiti. Tudi zgoraj omenjene osebe so imele stiliste, ki so jih skrbno poslušale. In kateri plašč je zame? Moda na eni strani spoštuje tradicijo in se spogleduje z osemdesetimi leti prejšnjega stoletja. Nove rešitve so predvsem sad spogledovanja in novih tehnologij. Veliko je kratkih plaščev v A-li-niji, ki se začenja zelo visoko. Mesto pod pasom ponuja različne oblikovne rešitve. Ravne linije plaščev so povezane z uniformami in velikimi gumbi ter epoletami. Krzna, bodisi naravna bodisi umetna, se ne kombinirajo samo z ekskluzivnimi volna-mi, temveč tudi s tkaninami iz mešanic poliestra in poliamida Poseben sijaj jim dajejo I mični premazi ali narava tkanin. Plašč izberimo po meri svojega telesa. Pomislimo na garderobno omaro in možnosti novih kombinacij. O ceni razmislimo v navezi s kakovostjo. Boli, kadar plačujemo, vendar bolečina lahko izgine sorazmerno f hitrogledenaveselje 7 in ponos, s katerim nosimo oblačila. Tatjana Kalamar Morales Mnlka . ' mojster ?n Lovenjaku ^pašteta v testu 200 g moke, 80 g masla, 1 jajce, 2 cl ]^esni nadev: 400 g gosjega mesa brez ko-^u, k 8 svcže slanine, 100 g mesne slanine \ .. r8er), 5 cl konjaka, sol, poper, maja-^4’ake. kr 20 cl perutninske osnove, 15 g Iv^ ' P'mjnui počivati pol ure, nato ga razvaljamo ’t._u" ': modela. Položimo v pomaščen pekač, na |'l | "'l Hod biti toliko več testa, da lahko nadev Testo obložimo z rezinami mesnate sla-' nanje naložimo mesno maso (gosje meso Znqeljemo, pretlačimo, dodamo začimbe in 'd|h ^T':' premešamo). Rob testa premažemo ,J* janim jajcem. Nadev prekrijemo s testom, . Pa naredimo z modelčkom za izrezovanje Prt|ni za odvod pare. S preostalim testom poljubno dekoriramo in premažemo z jajcem. Pečemo v pečici 40 minut pri 160 ’C. Ohlajeno pašteto zalijemo skozi odprtino z aspikom in pustimo, da se ohladi in strdi. Zvrnemo iz modela in ohlajeno narežemo na rezine. Zraven ponudimo brusnično omako. .■ Paradižnikova juha s kozličkovimi žličniki 100 g čebule, 3 cl olja, 800 g pelatov, 10 cl rdečega vina, 20 cl zelenjavne juhe, peteršilj, listi mete. Za žličnike: 240 g mletega kozličkovega mesa, 30 g belih drobtin, 2 cl vina, 2 rumenjaka, sol, poper, koriander, meta. Mesu dodamo drobtine, vino in rumenjake ter začinimo s soljo, poprom, koriandrom in sesekljanimi listi mete. Vse mešamo pet minut, da dobimo gladko maso. Za kratek čas postavimo na hladno. Čebulo olupimo in narežemo na kocke. Olje v kozici segrejemo, na njem posteklenimo čebulo, zalijemo z vinom in zelenjavno juho ter dodamo pelate z lastnim sokom. Kuhamo 15 minut. Nato juho pretlačimo. Ponovno pristavimo, začinimo s soljo in poprom ter po okusu sladkamo. V tako pripravljeno juho zakuhamo kozličkove žličnike, ki jih kuhamo deset minut. Juho popestrimo s sesekljanim peteršiljem in listi mete. Ocvrti jagnječji medaljon v omaki 600 g jagnječjega stegna, 30 g moke, 2 jajci, 100 g šunke, 120 g drobtin, sol, poper, olje za cvrenje. Za omako: 60 g masla, 160 g čebule, 30 g peteršilja, sol, poper, timijan, lovorjev list, 40 cl perutninske juhe, 80 g svežih šampinjonov, 50 g sveže rdeče paprike, 60 g svežega zelja, 60 g šunke. Jagnječje stegno v hladni vodi splahnemo, s krpo osušimo in na deski narežemo 50-gramske medaljone. Rahlo jih potolčemo, solimo in popramo. Nato jih povaljamo v moki, razžvrkljanih jajcih, ki smo jim primešali zmleto Šunko, in nazadnje v drobtinah. Tako pripravljene medaljone ocvremo v ne prevročem olju do zlato rumene barve. Ocvrte polagamo na papirnato servieto, da popivna odvečno maščobo. Postrežemo z omako. Omaka: Maslo v ponvi razpustimo, na njem prepražimo sesekljano čebulo in peteršilj ter zalijemo s perutninsko juho. Začinimo s soljo, poprom, timijanom in lovorjevim listom. Dodamo polovico narezanih šampinjonov, narezano rdečo papriko, polovico sesekljane Šunke in narezano zelje. Vse skupaj dušimo 30 minut, nato omako pretlačimo. Ponovno pristavimo in zakuhamo na drobne kocke narezane šampinjone in preostanek šunke. Dušena prosena kaša z Janežem 5 cl olja, 80 g čebule, 250 g Janeža, 100 g prosene kaše, 50 g rozin, 50 g skute, 20 cl vode, sol, poper. Olje v kozici segrejemo in na njem prepražimo na drobne kocke narezano čebulo in janež. Dodamo proseno kašo, malo prepražimo, dodamo rozine in skuto ter začinimo. Premešamo in zalijemo z vodo. Pokrijemo in na grelni plošči dušimo 20 minut. Odstavimo in serviramo k mesu. Rulada z vinsko kremo 4 jajca, 100 g sladkorja v prahu, 1 zavitek vanilin sladkorja, 100 g moke, 30 g škrobne moke, 1/2 pecilnega praška. Za nadev: 15 g želatine, 70 g sladkorja, 25 cl belega vina, 2 cl limoninega soka, 25 cl sladke smetane. Rumenjake penasto zmešamo s tremi centilitri vode, sladkorjem v prahu in vanilin sladkorjem. Beljake stepemo v trd sneg, ki ga z moko, Škrobno moko in pecilnim praškom previdno vmešamo v rumenjakovo maso. Biskvitno maso damo v pekač, ki smo ga obložili s papirjem za peko. Pečemo 15 minut. Pečen biskvit zvrnemo na prt, odstranimo papir, s prtom zvijemo in pustimo, da se ohladi. Ohlajen biskvit razvijemo, položimo na papir, premažemo z vinsko kremo, zvijemo in postavimo na hladno. Ohlajeno rulado posipamo s sladkorjem v prahu in narežemo. Nadev: Želatino zmehčamo v hladni vodi. Vino, sladkor in limonin sok zavremo, Želatino ožamemo in v vinsko-sladkorni mešanici raztopimo ter postavimo na hladno. Smetano stepemo in vmešamo v ohlajeno želimo maso. 8. november 2007 - VESTNIK 26 KrWU Udatri Rovet* PF Pioneer fi®El LUflffDtOtf? 4 toeMRnns*Worker L 272» LbzemOairg.Č^Kl iJopine P»3n«r kT»WlmentJ pjpne (1r>MjXfC >* i jo-uMT 4inki Sawvjd n d in v» npr* pest** enote skiao n«) 6«tb produ*« 1 * njuj vkvA-n v .^irtemb Ki ve lp ra depOTH Sanka ne ra tfcnosncst načrt*; s» Me hvt*** • skaj s rveganc pn cene iiwtrw iwramj gladka Reagan Drew doncu use zapjhvij ra d»iCGE v pnbxjnBii frao 9®ar, .rmnodnei ntwroei da vtdgafen v coucCju varčevanja os n^M im vseh sredstev. »icženin v rr^^kj jWafi Tekoči podaji n!iam*a na etn^n mvj 'ihfOnir Banka dd StnarfntsM 140 Si • WijuNieM WWW.UNICREOITBANKSI S polnimi jadri odkrivamo morje finančnih priložnosti. Izkušeni upravljavci investicijskih skladov skupine Pioneer Investments že od leta 1928 raziskujejo tržišča širom po svetu in odkrivajo najboljše priložnosti za oplemenitenje vašega premoženja. V UniCredit Bank smo obstoječo ponudbo obogatili z novimi krovnimi skladi, med katerimi vam borno z veseljem pomagali izbrati najprimernejšega. PIONEER Investments’ & UniCredit Bank Vrtiljak, www.vestnik.si ’Wl-t ercator Center Mursl Naš naročnik je mlado podjetje z jasno vizijo, ki išče nove sod^ v zabaviščnem centru na območju Murske Sobote, in sicer. • PROGRAMSKEGA VODJO - m/ž (zahtevana vsaj VI. stopnja izobrazbe in marketinške izkušnje), • UPRAVLJAVCA KINODVORAN IN B0WLINGA - m/ž (zahtevana vsaj V. stopnja izobrazbe tehniške smeri) in • ANIMATORJA - m/ž (zahtevana vsaj V stopnja vzgojiteljske, pedagoške ali druge ustrezne smeri in izkušnje z animiranjem otrok). Izbranim kandidatom ponujamo delo v dinamičnem okolju !■’ motiviranem kolektivu, ki spodbuja osebni in profesionalni svojih članov. Zaposlitev je za nedoločen čas s 3-mese' poskusnim obdobjem, Prijave zbiramo na naslovu: Adecco H. R.f d. o. o., Ciril-Met^j: ul. 34, 9000 Murska Sobota, ali na elektronskem katja.rogan@adecco.si. Rok za prijavo je 20. 11.2007. y VESTNIK - 8. november 2007 RAZVEDRILO 27 Nagrade za , Lebane reševalce nagrada: knjiga Lahko jem, mag. Branislava Belovič * nagrada: paket presenečenja " nagrada: majica Svilno rešitev - označena polja - napišite in Peljite na dopisnicah na uredništvo Vest- Ulica arhitekta Novaka 13,9000 Murska ^bota, do petka, 16. novembra 2007. Britev priimek ^lov I ---------- ■ L I ________________________________________i h i^ajenci Vestnikove ^anke št. 43 (25.10.2007) križanke: LIČKANJE KORUZE, SEJALEC L r KNJIGA LAHKO JEM, mag. T^nislava Belovic Števanec, Tropovci, Kolesarska ul. 14, 51 Tišina & ^ada paket presenečenja Forjan, Lipovci 267,9231 Beltinci nagrada majica Men, Ledavsko nas. 16,9000 M. Sobota . “Wunir Koltaj, Berkovci 1,9207 Prosenjakovci k Flisar, Mojstrska ulica 1,9000 M. Sobota u Grebenar, Dolenci 77 a, 9204 Šalovci । ,f|' 1 Horvat, Bratonci 45,9231 Beltinci boste prejeli potrdila oz. nagrade po pošti. HOROSKOP ri'Vor"«! HOROSKOP W ONA: Le zakaj se zapirate In oddaljujete od resničnega življenja? Poskusite se raje malo JB razveseliti in ne bo vam žal. Vaše glavne možnosti so predvsem v posteljnih rečeh, kjer ste trenutno resnično brez konkurence. ON: Spozabili ste se nad osebo, ki si tega ne zasluži, zato bi bilo zelo dobro, če bi se potrudili in popravili storjeno napako. Ta oseba vam sicer ni zamerila, vendar ste ji vzbudili senco sumničenja. ONA: Delo, ki se ga boste oprijeli, bo zahtevalo J 22 celega človeka in popolnoma proste roke, zato raje o vsem še enkrat premislite. In nikar se ne spuščajte v celotno zadevo brez predhodnega načrta, saj vam lahko to zmanjša možnosti za uspeh. ON: Prišlo bo do navzkrižja Interesov, vendar se bo na koncu izkazalo, da ste imeli prav vi, ne pa nasprotna stran. To vam bo precej dvignilo samozavest, poleg tega pa si boste pridobili tudi nekaj novih prijateljev. ONA: Videti boste brezskrbno in samozave-" , stno, vendar bo v vas divjal pravi vihar Ijubosu-| {I I mja. Poskusite se obrzdati, če ne, bo to nekdo pošteno izkoristil za uresničitev svojih ciljev, ki nikakor niso v vašo korist. ON: Ljubosumni boste, dokler ne boste našli načina, kako uresničiti svoje hrepenenje. Hitite počasi in delajte bolj z glavo kot srcem. Je že res, daje ljubezen zelo lepa stvar, vendar je to le ena plat medalje... ONA: Zašli boste^ rahlo finančno stisko, ven-j • darvam bo ljubljena oseba hitro pregnala skr-(«Mr) bi. Seveda na svoj način. Pravje, da poskrbite tudi za duhovno plat svojega življenja, saj denar ni vse. ON: Vaše pretirano angažiranje je sicer lepo, vendar je to za vašo kondicijo in vaše duševno razpoloženje prehudo breme. Pojdite raje v naravo in si privoščite daljši sprehod, ki vam bo zelo koristil. r ONA: Zaman boste čakali svojega princa iz sanj, saj so takšni princi samo v pravljicah. Še vedno 'Ol vam bo ostal nekdo, ki sicer ni ravno princ, je pa zato njegova ljubezen toliko bolj iskrena in resnična, ON: Kritizirali bodo vsi povprek, pomagali pa boste le vi in tako razrešili sicer izgubljeno poslovno situacijo. To bo precejšnje napredovanje v vaši karieri, kar se vam bo pošteno obrestovalo tudi na denarnem področju. ONA: Spoznali boste osebo, ki bo precej vpli-™ I vala na vaše življenje, torej se potrudite in naJ redite nekaj tudi zase. Čaka vas prijeten konec tedna, poln zabave, ljubezni in majhnih presenečenj. Uživajte, dokler še lahko! ON: Poslovno se vam bo trenutno sicer izšlo, vendar se na obzorju že zbirajo črni oblaki. Poskrbite za morebitna presenečenja, ki niti niso tako nedolžna, kot se vam je dozdevalo na prvi pogled. ONA: Vaša ljubezerfska zveza bo na hudi preizkušnji, saj se bo kar nekaj stvari zarotilo proti vam. Toda nikar ne obupujte, saj je popolnoma jasno, daje to le trenutna hiba vaše ljubezni, ki bo minila prej ali slej. ON: Potrudite se in pokažite resnična čustva svoji partnerki, ki sl želi, da zgladita nesoglasja iz preteklosti. Težek bo le prvi korak, nato bodo čustva preplavila oba. (■Ol ONA: Partner bo naredil precejšnjo zmedo v vaših poslovnih načrtih, kar se vam lahko še zelo maščuje. Nekdo vas bo poskušal prepričati, daje prav on najboljša izbira, vendar se boste prepričali predvsem o nasprotnem. ON: Ne smete se več zanašati le na eno osebo, ampak se boste morali v prihodnje obrniti tudi na druge, saj boste na ta način uspeli veliko hitreje kot običajno. To velja tako za ljubezen kot tudi za vaše poslovne načrte! ONA: Končno prihaja obdobje, ko boste dobili priložnost, da popravite nesporazume, ki ste jih • 49 ustvarili s svojimi prehitrimi odločitvami na poslovnem področju. Uspel vam bo veliki met, in to predvsem po zaslugi prijateljev. ON: V ljubezni boste igrali na karto presenečenja in s tem tudi dosegli tisto, kar se vam je tako dolgo Izmikalo. Vaša nova partnerka bo sicer nad takšnim pristopom precej presenečena, vendar ne bo imela prav nič proti. * ONA: Povsem nepričakovano se boste znašli v X prijetni družbi, ki jo boste kar nekako očarali s aM svojimi domislicami in komentarji. Bodite pozorni na neznanca, ki se bo kot po naključju venomer znova znašel v vaši bližini. ON: Končno boste dočakali konkretno potezo prijateljice, ki se že preveč dolgo obotavlja izraziti svoja čustva do vas. Prve besede bodo sicer precej nerodne, a se bosta kaj hitro nadvse dobro ujela. ONA: Teden boste preživeli v prijetnem razpoloženju, kar vam lahko prinese veliko koristi -predvsem v ljubezni, pa četudi bo imel vaš partner sto in en vzrok, zakaj ne. Nikar si ne delajte skrbi -na svetuje veliko ugodnih priložnosti. ON: Pomagali boste prijatelju v stiski in mu s tem naredili ogromno uslugo, kije dejansko sploh ni pričakoval, tako bo presenečenje le še lepše. Proti koncu tedna se vam obeta obisk, ki bo prinesel dolgo pričakovane novice. ONA: Če boste hoteli prisiliti partnerja, da bo živel po vaših pravilih, ga boste kaj kmalu izgubili. Poskusite biti vsaj malo strpnejši in mu ponudite kompromis. Zadnja beseda bo vseeno vaša . ON: Vaše ljubezensko razmerje se bo popravilo, tako da enostavno ne boste mogli verjeti svoji sreči. Očitno je kritično obdobje dokončno za vami m se lahko nadejate počasni vrnitvi zadev v mirne tokove. Igro rešiš tako, da izpolniš tabelo kjer bo: vsaka vodoravna vrstica, vsak stolpec in vsak 3 x 3 kvadrant vseboval številke od 1 do 9. Ali ste vedeli... ... da posebna vrsta rac, ki živi v ekvadorskih Andih, lahko laja, ... da je najmanj polovica ljudi na svetu videla vsaj en film o Jamesu Bondu, ... da je v drugi svetovni vojni maček z imenom Oskar preživel kar tri torpediranja nemških in angleških ladij ter nato mirno živel do svoje smrti leta 1955, ... da je na svetu Še vedno več kot 40 vojnih stanj med dvema ali več državami, ... da je ruski revolucionar Leon Trocki svoj priimek povzel po šefu čuvajev v zaporu v Odesi, kjer je bil zaprt, ... da je bila prva ilustrirana knjiga za otroke objavljena že leta 1658 v Nemčiji, ... da so povprečno najvišja nacija na svetu pripadniki plemena Watusi v državi Burundi, ... da je na svetu vsako leto v povprečju 13 tisoč potresov, da je Pepsi Cola na začetku nosila ime Brad’s Drink, ... da je bil medved prva reklamna podoba, in sicer na britanskem pivu Bass Pale Ale leta 1876, ... da je svoj patent za telefon že eno uro pred Alexandrom Grahamom Bellom prijavil Elisha Gray, ... da je povprečna starost štiristo najbogatejših ljudi na svetu 63 let? 28 8. november 2007 - VESTNIK LUDVIK KOLOŠA s. p. v stečaju, Avtoprevozništvo, Ivanovci 7, 9208 FOKOVCI na podlagi pravnomočnega sklepa stečajnega senata Okrožnega sodišča v Murski Soboti St. 31/2006 - 39 z dne 29.10.2007 objavlja JAVNO DRAŽBO za prodajo naslednjih nepremičnin, in to do ene polovice posamezne nepremičnine, ker je stečajni dolžnik lastnik le polovice vseh nepremičnin: Zap, Opis K. o. VI. št. Št. Površina Izklicna cena Zap. Opis K. o. VI. št. Št. Površina Izklicna cena št.nepremičnine parcele v m2 v EURO št. nepremičnine parcele v m’ v EURO Stanovanjska 28. vinograd 1.073 588 72,46 hiša, 1. gospodarsko Ivanovci 6 1094 620 1.752,00 poslopje in dvorišče Ko živela sem, ljubila sem vas vse. Zdaj, ko mene ni, ljubite me v spominu vi. ZAHVALA V 88. letu je zaspala draga mama, babica, prababica in sorodnica KATALIN TOTH 2. gozd 307 1.211 120,70 3. gozd 323 1.013 100,78 4. gozd 327 1.129 111,66 5. gozd 824 1.475 144,12 6. gozd 840 3.826 456,46 7. gozd 855 3.369 394,70 8. gozd 879 497 49,89 9. gozd 1.064 130 12,54 10, gozd 1.238 1.658 163,22 11. travnik 933 1.073 76,78 12. travnik 936 15 0,81 13. travnik 941 201 10,78 14. travnik 993 357 25,54 15. travnik 996 1.561 11-1,70 16. travnik 1.029 1.378 169,82 17. travnik 1.031/2 468 74,41 18. travnik 1.035 558 88,74 19. njiva 1036 1.533 188,90 20. vinograd 1.039 574 70,74 21. njiva 1.040 2.284 281,45 22. njiva 1.060 1.691 208,38 23. njiva 1.062 1.988 244,97 24. travnik 1062 286 30,13 25. njiva 1.064 1.418 174,74 26. njiva 1.067 1.522 160,33 27. njiva 1.072 1.736 182,86 29. njiva 1.075 2.590 272,83 30. travnik 1.096 466 57,44 31. njiva 1.097 4.918 606,02 32. travnik 1.098 1.067 131,48 33. sadovnjak 1.099 4.158 661,14 34. travnik 1.100 3.275 403,57 35. travnik 1.104 1.678 266,80 36. gozd Ivanovci 67 316 1.042 102,34 37. gozd 517 1.767 178,41 38. gozd 829 447 42,55 39. njiva 1.071 1.077 113,44 40. travnik 1207 221 19,34 41. njiva Ivanovci 174 1.095 6.531 804,78 42. gozd Andrejci 112 43 3.973 511,00 iz Gaberja Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prija-teljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, izrekli sožalje ter darovali cvetje, sveče, za svete maše in prispevke za zvonove. Hvala župniku gospodu Šantaku za pogrebni obred in pevkam za odpete žalostinke. Žalujoči: hči Katarina, vnuk Štefan z ženo Marjano in Mihaela Prababica, pogrešamo te - Bojan, Darko, Nejc in Živa Motorna vozila najem.Tel.: 031 25S474. m005520 VOZILA NA POLOŽNICE ROVAŠI IZBIRI - Z MINIMALNO DOKUMENTACIJO (možnost brez Haska). AVTO FILIPIČ , PLINARNIŠKA UL. 1, MB. 02 22S 30 00.02 228 30 20 m005404 Kmet, pridelki FIATTIPO, čm, letnik 1994, kot nov, ugodno prodam. Tet 041717 049. m005483 VOLKSWAGEN VENTO, VOLKSWAGEN GOLF VR 6 spuščen prodam. Tel.. 041 231 769. m005511 ŠTIRIKOLESNIK, skoraj nov. prodam.Tel: 041 795 507. m005512 SUHE BUČNE GOLICE kupijo po 2 evra za kilogram. Pridejo na dom. Tel.: 041 358 960 'm 005364 VARAŽDINSKO belo in rdeče zelje prodajamo. Na željo tudi brezplačno naribamo Martin Duh, Melinci 142, tel.: 541 22 03. m005278 KROMPIR za ozimnico prodajo. Tel.: 051 271 744, zvečer, m005517 TRAKTOR f END 308, traktor univerza! 64, kombajn klassdominator86 prodam. Tel.: 041357 448. m 005518 Kmet, mehanizacija RENAULT CUO 1.2 BEBOP, 1.1996.82.850 km, registriran do maja 2008, odlično ohranjen, prodam. Tel'.. 031 337 612. m005528 Živali PSE, bele višavske terierje, čistokrvne mladiče z rodovnikom, cepljene, prodam. Tel.: 031 516 687. m 0055 00 PUJSKE prodajo. Tel.: 051 209 634 m005503 6 PUJSKOV, težkih od 25 do 30 kg, prodajo. Tel : 548 10 12. m005504 PUJSKE, težke od 25 do 30 kg, prodamo. Šiftar, Strukovci 1, tel.' 549 10 77. m005516 DVE PSIČKI, dalmatinki. čistokrvni, stari 9 tednov, prodajo. Tei:. 555 11 ?0.m005525 Posesti KUPIM traktor IMT, Ursus, Zetor in razne kmetijske priključke Tel.: 041 679 937 m005283 FINANCIRANJE GRADBENE IN KMETUSKE ME-HANIZACUE, RAZLIČNE OPREME, STROJEV, VILIČARJEV, POČITNIŠKIH VOZIL, TOVORNJAKOV ... PLAČILO NA POLOŽNICE: POSREDOVANJE. AVTOMOBILI P. R„ INDUSTRUSKA UL 9. MB, Tel.: 228 30 20. m005393 TRAKTOR MASSEY FERGUSON MF 265, letnik 1985, 65 KS prednji pogon, ogrevana kabina, hidravlični priklop, 4100 del. ur, odlično ohranjen - prodam. Tel.: 554 10 47. m005478 STROJ ZA POBIRANJE BUČ s pralnico, mulčar, 150 cm širine, 3-brazdni obračalni plugLan-sberg, 2-redni obiralnrk koruze Zmaj prodam. Tel.: 041 866 095,570 17 07, m005506 CISTERNI ZA GNOJEVKO, 3500 in 55001, drobilnik lesa in sekalnik vejevja, trosilnik hlevskega gnoja, mulčar, širine 2 m, cepilnik drv, 25 t, mešana ali bukova drva, prodam. Te!.: 041969 553. m005507 VISOKOPRITLIČNO HIŠO z 10 a parcelo in sadovnjakom v Podigracu 16, Zg Kungota, prodam. Tel : 656 23 11,031 228 099. m00548? NJIVO, 25.40 ara. v Gančanih prodam. Tel.: 041921247. m005501 TRAKTOR STEYR 80-70, brez prednjega pogona, ugodno prodam. Tel.: 041 647 079 m005513 STANOVANJE v okolici Moravskih Toplic damo v STANOVANJE v Bakovci h damo v najem. TeL: 041334 581. m 005521 TRIBRAZDNI OBRAČALNI PLUG ZNAMKE FOGEL-NOT in dvoosno prekucne prikolico prodajo. 1. Javna dražba bo 20.11.2007 ob 14.00 v sobi št. 12 Okrožnega sodišča v Murski Soboti. 2. Na javni dražbi lahko sodelujejo domače fizične in pravne osebe ob pogoju, da vplačajo varščino v višini deset odstotkov izklicne cene na transakcijski račun stečajnega dolžnika pri NLB, d. d., Ljubljana, št. Sl 56 0234 0025 6489 141. 3. Kupcu, ki bo na dražbi uspel, se bo varščina vračunala v kupnino, drugim pa bo vrnjena brez obresti v osmih dneh po dražbi. 4. Kupec mora skleniti pogodbo najpozneje v 15 dneh pojavni dražbi in plačati kupnino najpozneje v 15 dneh po sklenitvi pogodbe. 5. Prenos lastništva prodane nepremičnine se izvrši po popolnem plačilu kupnine. 6. Vse stroške v zvezi s pogodbo, prenosom lastništva in vse davščine plača kupec. 7. Prodaja poteka po načelu videno - kupljeno. 8. Ogled prodajanih stvari je možen po predhodnem dogovoru s stečajnim upraviteljem Martinom Srešem (telefon: 041624 788). V CENTRU MURSKE SOBOTE, v mirni okolici, bližina šole in vrtca, prodajo stanovanjsko hišo. Tel: 522 13 09. SLOVENSKO DRUŠTVO H OSP! C OO MURSKA SOBOTA 041 23B 465 Tel.: 03 1 201 825. m005527 KUPIM JERMEN ICO za traktor IMT. Tel.: 031 466 767. n>005530 POCINKANO CISTERNO. 36001, TRIBRAZDNI OBRAČALNI PLUG 2 + 1 Lemken in sejalnico 2,20 Isalia prodajo. Tel.: 041 816 269 m005531 VALNICA -z dolgoletnimi izkušnjami In velikim številom članov. Posredujemo partnerja za občasna srečanja ali resno zvezo, izključno za nevezane resne člane iz vse Slovenije. Posredovalnica v -Zdravilnem dotiku«, Majda Šiftar, s. p., Gederovske 14, Čemeiavci, M. S., tel.: 521 14 28, 041285 615. m005523 TRAKTORSKO PRIKOLICO, PREKUCNO, dobro ohranjeno, prodam. Tel: 041 747 346. m5529 Storitve Razno CENTRALNO PEČ na kurilno olje in bojler, rezer-voarza gorivo, 2000 I, ugodno prodam. Tel.: 041330 993. mQ05508 KREDITI DO 10 LET - NA PLAČO ALI POKOJNINO (TUDI 09), MOŽNOST KREDITA TUDI ZA DOHODKE POD 325 EUR (78.000 sitjl OBREMENITEV TUDI DO 50*1 ODPLAČILO STARIH KREDITOV1 POSREDOVANJE. AVTOMOBILI P. R„ INDUSTRUSKA UL. 9, MB, tel.: 228 30 20. mD05371 NOVO ZAKONSKO POSTELJO z jogijem in 2 nočni omarici prodam. Tel.: 522 19 76. mO05515 Delo REDNO ZAPOSLIMO DVE UREJENI in komunikativni dekleti za samostojno delo v strežbi pijač. Urejen delavni čas in stanovanje. Bar pn Reziki, Pučnikova 1, Maribor, tel.: 040507 999. Zdenka Škraban, s. p. mOO5479 MB-95 Krog, d. o. o.. Vodnikova ulica 6, Krog, razpisuje prosto delovno mesto DIREKTORJA, d. o. o. Kandidat naj izpolnjuje naslednje pogoje: da ima visoko ali višješolsko izobrazbo tehniške smeri, da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj na vodilnem položaju, znanje tujega jezika (nemščina), da izpolnjuje psihofizične zahteve. Vaše vloge in prijave pričakujejo v 15 dneh po objavi, m 005491 V redno delovno razmerje (30 ur/teden) sprejmemo prodajalko tekstilnih izdelkov. Kraj dela: trgovski center Murska Sobota Potencialni kandidati lahko posredujejo prošnjo z življenjepisom na naslov Nina Kambič, s. p., Sprehajalna pot 1,2000 Maribor. m0C5505 POTREBUJETE DENAR, NISTE KREDITNO SPOSOBNI, IMATE PA VOZILO? POSREDUJEMO REŠITEV. PLAČILO NA POLOŽNICE, VOZILO VAM OSTANE! AVTOMOBILI P. R„ INDUSTRUSKA UL. 9, MB, tel.: 228 30 20. mOO5382 PONUJAM pomoč na domu starejšim, bolnim in invalidom. Tel.: 031 882,444, N. Kaučič, Šolsko n. 2, M. Sobota. m005476 Čestitka Ljubi hčerki Tjaši Novak iz Murske Sobote želijo vse najboljše za 11. rojstni dan, veliko zdravja, sreče in uspehov v šo!I ter lepo in brezskrbno otroštvo: mama Helena, biat Denis in ati Bojan, m005475 73. rojstni dan praznuje dragi mož, oče in de dek Geza Krenos Iz Čemelavec. Vse najboljše terše veliko srečnih, zadovoljnih in zdravih let med najdražjimi mu želijo: žena Sida, hčerka Brigita i možem in vnukinja Sanja, ki se dedku zahvaljuje za vso dobroto. m005486 Srečanja 1 9LOVCHSKO □nušTva w HOfPK OO MURSKA.SOBOTA Q51 Ade B3B SMO PRIJAZNA IN ZELO USPEŠNA POSREDO- KOMPLETNE POGREBNE STORITVE, VZDRŽEVANJE POKOPALIŠČ IN ZELENIC, BREZPLAČNI PREVOZI KRST NA DOM, BREZPLAČNI PREVOZI DO 40 KM. PLAČILO TUDI NA VEČ OBROKOV BREZ OBRESTI DAMIR BANFI «.p., veščicaiz, TEL.: 02 S J 4h 060, FAKS: 07 52 51 1 70, 9000 MURSKA SOBOTA KOMPLETNE POGREBNE STORITVE UREJANJE POKOPALIŠČ IN ZELENIC Brezplačni prevozi opreme na dom, brezplačni prevezi do 40 km, plačilo na več obrokov brez obresti Vladimir Hozjan, s. p. Šultnci 87 a Tel.: 02 55 69 046, GSM: 041 712 586 IJRfDrTEV DOKUMENTOV OBJAVA OSMRTNIC V JAVNIH MEDUI8 UREJANJE ZELENIC PLAČILO NA VEČ OBROKOV BREZ OBR®' D. E. POGREBNIŠTVO NMoni M 511 31M KOMUNALA Jim pndlaujn, d. n. ll Ž KOMPLETNE POGREBNE STORfTVE UGODNA PRODAJA POGREBNE OPREME ' BREZPLAČNI PREVOZI DO 30 km PRODAJA VENCEV IN DRUGEGA CVETJA 24-URNA DEŽURNA SLUŽBA, GSM: 041 631 443 Nagrobni spomeniki, tlaki, stopnice, okenske police' kamnite mize, pulti, vaze in drugi izdelki iz granita m marmorja Tel: 02 542 1024, faks: 02 542 2024, GSM: 0318763« KEB - kamnoseštvo Erjavec, Marjan Erjavec, s. P-, Ribiška not 1 a, 9231 Beltinci 4IDRO-GEOLOŠKO VRTANJf saniranje vrtin in vodnjakov vgradnja črpalk in namakalnih sistemov priprava dovoljenja in dokumentacije Informacije: 051 669 9^1 KURILNO OLJE, PREMOG UGODNE CENE IN MOŽNOSTI PLAČILA! Tel.: 57 88 200 KURIM ■ PREVOZ, JMiK Bojn, i. p,, 0. BHtnu 11 Trgovina BALA se je presej Obiščite jih na tržnici, v Kocljevi ’TSfii Velika izbira hišnega tekstila po ugodni^- Bala, d o. o Letališka cesta 34, 1000 Ljubljana GEO-VRTINA P. O. I ObrlH alko 43,9000 Mursko Soboto, 02 530 06 70, GSM: (zdel™ vrtin m vodnjakov za zojem podzemnih voda m ogrevanj*'' črpalko, oskrbo s pitno vodo, zalivanje kmetijskih površin, pani^t £&enje vodnjakov, vgradnja potopnih črpalk, izdelavo hidrogeda^ I VESTNIK-8. november 2007 Žalostni smo... V 91. letu nam je umrl naš dragi Koloman Cigiit, univ. dipl. ing. Od njega smo se poslovili 24.10 2007 v Zagrebu. Hvala vsem, ki ste bili z nami in z nami sočustvovali. Žena Irma, hči Nada, sin Boris, vnuki Jan, Rene ter Gorazd in Mateja z družinama Čeprav utihnil je tvoj glas, spomin nate greje nas. Usoda je tako hotela, da tebe nam je vzela Tvoj večni dom le rože zdaj krasijo in sveče ti v spomin gorijo. V SPOMIN 3. novembra je minilo leto žalosti od takrat, ko nas je zapustil dragi mož, ofe, dedek in tast Ernest Cipot iz Polane 25 Hvala vsem, ki mu prinašate cvetje, prižigate sveče in se z lepo mislijo ustavite ob njegovem grobu. Njegovi najdražji Spočij si trudne zdaj oči, za vse še enkrat - h vala ti. V SPOMIN 8. novembra mineva petnajst žalostnih let od takrat, ko nas je zapustil dragi mož, oče in stari oče Mirko Žido iz Čepinec 63 Hvala vsem, ki se ustavite ob njegovem grobu, mu prinašate cvetje in prižigate sveče. Tvoji najdražji ZAWiMJk V 80. letu starosti nas je zapustila draga mama, tašča, stara mama in prababica Marija Dominko Iiz Lendave, Trg Ljudske pravice 8 kraljujemo se vsem, ki ste darovali vence, cvetje in sveče ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči vsi njeni najdražji Nešteto sveč ti je zgorelo, nešteto solz se je izlilo, a nič več te ne zbudi, samo vsak dan bolj boli, ker te več med nami ni. V SPOMIN 11. novembra je minilo eno leto od takrat, ko nas je zapustil naš dragi mož, oče, brat, dedek in svak Janez Sukič iz Dolnjih Slaveč Nvala vsem, ki se ga radi spomnite, prižgete svečo ali na grob položite cvet. Tvoji najdražji V SPOMIN Ne žalost večna in ne sveče, ne solze in ne cvetje vaju ne zbudijo več iz spanja, ki zdaj ga mirno v grobu spita, Kje zdaj sta duši vajini, ne vemo. Vemo le to, da v srcih, naših Še živita! Novembra minevata dve leti žalosti od takrat, ko je za vedno Naspala naša draga mama, babica, prababica in tašča Ivanka Zemljič s Tišine 1 Hvala vsem, ki se je spominjate v svojih molitvah in ji prižigate sveče. Hčerka Milica in sin Vlado z družinama 29. novembra bo minilo deset let od takrat, ko je za vedno odšel v mirni pokoj Ivan Bračko $ Tišine 1 Spominjamo se te vsi, ki smo te imeli radi in te spoštovali ।lahko kupite tudi na večini j st v Pomurju, bencinskih servisih skoraj v vseh trgovinah in trafikah. PcmJme ta NifoHihMiif g, ijho Norah* 13. W»"*M Pr išel je čas, ko si izmučeno srce zaželelo je le spati, odšel si tiho, brez slovesa tja, kjer ni več bolečin. ZMHlMJk V 72. letu nas je 23. oktobra zapustil Evgen Šparaš iz Gorice 74 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili k zadnjemu počitku, izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče ter prispevke za mrliško vežico. Hvala g. duhovniku Balažiču za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku g. Poredošu za besede slovesa in pogrebništvu Banfi. Žalujoči vsi njegovi Vsa leta si delal, skromno, pošteno živel, potem pa izmučen si tiho zaspal, srce je om agalo, dih je zastal, a spomin nate bo v srcu za vedno ostal. ZAHVALA V 78. letu nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, dedek, tast, brat in sorodnik Jožef Pertoci iz Tropovec, Jordan 26 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, darovali vence, cvetje, maše in v druge namene. Hvala gospodu župniku za opravljen pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, gasilcem, govornici za izrečene besede slovesa, sodelavcem iz Pomurke ter pogrebništvu Banfi. Žalujoči vsi najdražji Življenjsko pot je sklenil naš dragi Franc Zupančič 1931-2007 Poslovili smo se 24. oktobra 2007 na pokopališču v Murski Soboti. Hvala vsem sorodnikom, prijateljem, dobrim sosedom, znancem in žalnemu zboru, ki je pokojnika pospremil na zadnji poti Lepa hvala za vso moralno in drugo pomoč žalujočim, za darovano cvetje, sveče in prispevke za bolnišnico v Rakičanu, za izražena pisna in ustna sožalja. Iskrena hvala Prekmurcem za odpete pesmi, za zaigrano žalostinko ter gospema Herd in Veren za ganljive besede slovesa. Prav tako lepa hvala zdravnikom in medicinskemu osebju internega oddelka bolnišnice v Rakičanu in pogrebništvu Komunala iz Murske Sobote. Posebej hvala svojcem, prijateljem in sorodnikom iz rojstnega kraja Jevnica. V žalosti njegova družina Murska Sobota, 24. oktobra 2007 Pse odhaja kakor tiha reka, le spomini spremljajo človeka. V SPOMIN 30. oktobra 2007 je minilo leto žalosti in solza od takrat, ko je prenehalo biti plemenito srce našega dragega Štefana Šukarja iz Bodonec 161 Iskrena hvala vsem, ki obiščete njegov grob, prižigate sveče ali položite cvet. Vsi tvoji najdražji Ljubila si delo in življenje, v življenju si vse nam dala, kar si zmogla, kar si znala, a v tihem popoldnevu utrujena in nemočna tiho si zaspala. ZAHVALA V 98. letu nas je za vedno zapustila draga mama, babica in prababica Rozalija Gerič rojena Kolenko iz Gornje Bistrice 56 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku. Hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem, govorniku, pogrebnemu zavodu Ferenčak in molitvenim skupinam. Hvala za sv. maše, vence, sveče, darove za cerkev in prispevke za CT. Prav tako hvala zdravnikom in sestram v bolnišnici na intenzivnem oddelku. Še enkrat hvala vsem, ki ste se z lepo mislijo še zadnjič poklonili njenemu spominu. Žalujoči otroci z družinami Vse življenje boriti si se znal, vso bolečino v sebi si držal. Težki bolezni in trpljenju se dolgo nisi vdal, utrujen in nemočen za vedno si zaspal. ZAHVALA Po težki in hudi bolezni nas je v 86. letu starosti zapustil dragi oče, tast, dedek, pradedek in sosed Franc Gider iz Rogašovec 71 a Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem,ki ste nam stali ob strani, nam pomagali pospremiti našega očeta na njegovo zadnjo pot, mu darovali vence, cvetje, sveče in za svete maše ter nam izrekli sožalje. Zahvaljujemo se g. župniku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Posebej se zahvaljujemo dr. Ani Gomboc za zdravljenje med njegovo boleznijo, patronažnim sestram Zdravstvenega doma Rogašovci in zdravstvenemu osebju pljučnega oddelka bolnišnice v Rakičanu. Hvala tudi elanom Zveze borcev in pogrebništvu Banfi. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči vsi njegovi k 30 OGLASI 8. november 2007 - VESTNIK mebbi/ WINTERNATIONAL METTIS INTERNATIONAL, d. o. o. Koroška cesta 62, 2000 Maribor, je proizvodno podjetje, ki izdeluje gasilske nadgradnje in obnavlja gasilska vozila. Zaradi nenehne rasti obsega poslovanja išče več delavcev za določen in nedoločen čas v podružnici Gornja Radgona: • avtoličarje • ključavničarje ■ varilce TIG • avtoelektrikarje ■ montažerje • avtomehanike Delavcem ponujamo prijetno okolje, urejene razmere in stimulativno nagrajevanje. Od kandidatov pričakujemo naslednja znanja in sposobnosti: - III. in IV. stopnja izobrazbe, - delovne izkušnje od 1 do 2 let. Pisne prijave z dokazili o doseženi stopnji strokovne izobrazbe, ustreznih delovnih izkušnjah in s kratkim življenjepisom pričakujemo v 15 dneh od dneva objave na naslov: Mettis international, d. o. o., Ljutomerska cesta 6, 9250 Gornja Radgona, ali na elektronski naslov: vodstvo@mettis-int.si.' IN GROZDJE JE POSTALO VINO. Sejem kletarske opreme, VINA, TURIZMA IN OBRTI (KOVITO) PRIKAZ KRSTA MOŠTA PO STAREM LJUDSKEM OBIČAJU PROGRAM ZA OTROKE KULINARIČNA PONUDBA WWW.JERUZALEM-ORMOZ.SI riblja čorba Gibonni zaklonišče prepeva ČUKI IN DRUGI Radio Murski val - 94,6 Mhz in 105,7 MhZ ZAIGRAJMO IN ZAPOJMO PO DOMAČE » Iztekel se je mesec posebnih ugodnosti pod nazivom Oktober je dober.« BREZPLAČNA GLEDALIŠKA PREDSTAVA Našim zvestim komitentom podarjamo predstavo Duohtarpod mus, ki bo v nedeljo 11. novembra 2007 ob 19. uri v Zvezi kulturnih društev Murska Sobota. Obiščite naše poslovalnice, kjer Lahko dvignete brezplačne vstopnice. Število kart je omejeno! brezplačna Številka © 080 17 50 www.nkbm.si Vsi, ki boste obnavljali obvezno avtomobilsko zavarovanje (AO) ali zavarovanje voznika (AOplus) in ste v zadnjem letu imeli 50-odstotni bonus, ste odslej upravičeni do 55 % bonusa. 1OO % ZAVAROVANJI? Odkup bonusa pri prvi škodi Z dodatnim zavarovanjem za odkup bonusa pri prvi škodi kljub povzročeni prometni nesreči v tekočem zavarovalnem letu ne izgubite bonusa Brez točk! Če se vam zgodi, da naberete najvišje število izrečenih kazenskih točk in vam odvzamejo vozniško dovoljenje, vam z zavarovanjem Brez točk! krijemo stroške ponovnega opravljanja vozniškega izpita. Martinovanje v Ormožu 8. - 11. NOVEMBER 2007 POMURSKO DRUŠTVO ZA CEREBRALNO PARALE M prostovoljne prispevke nakazujte na račun: 02496-0092393969 www.vestnik.si Pnd-rtff ril in^tmui.inH' rl fl .Uf Ihtwnk.i B.™- g SttHU.i PAKET UGODNOSTI OKTOBER JE ŠE DOBER X^Nova KBM F!NAMAKA SKUPINA Nastopili bodo: ANSAMBEL LOJZETA SLAKA, AT0MIK HARMON^' PTUJSKIH 5, TURBO ANGELS, HALICANUM, MAJDA PETAN, HAZAR0’ ŽANA, DOMEN KUMER, MANCA ŠPIK, ŠPELCA, ZAPELJIVKE, MODRU^1' BOŠTJAN KONEČNIK, SAŠA LENDERO, ČUKI, BRENDI, KORA00’ PIJAMAS, URŠKA IN TURBO TEENS, DUŠKO LOKIN, PREDSEDNIK Nagrade za obiskovalce: potovanja v Bolgarijo, Nizozemsko, Špa1 ''' Hrvaško podarja RELAX Murska Sobota; rabljen avtomobil podarja Agrosen/is; božični Dunaj; akustični api^’ Glavni pokrovitelji; Triglav, Zlatama Mari, Mercator, GMT, Kompas Pomurje, Teme Lendava, Nova Ljubljanska Servis in trgovina Tratnjek, Radgonske gorice, Adriatic Slovenica, IL Ambienti, Agroservis, NLB leasing, Mobitel, Vestni* Pravna zaščita vozniškega dovoljenja in 24-urna pomoč na cesti za samo 1 cent Ob sklenitvi AO in AOplus si lahko samo za 1 cent doplačila zagotovite pravno zaščito vozniškega dovoljenja in 24-urno pomoč na cesti. Denar na roko Poškodovanci v prometnih nezgodah svoj škodni primer rešite v enem dnevu! www. ZavarovalnicaMaribor.s' 080 19 20 ftruMlem Ormož W5 d. d, Ormož • furini^io drirS-tvo Ormož * OhmaCms o^rni CbOMiCd Orm&l* lavna razvojna afltndjs oMi« OrmaJ - Tl C Ormož • Jjvr-i Afarf RS u kulturne dejavnosti - Ol Ormož s kuJcurnimi dMtvi obilne Ormož, Sredic ob Dravi m Sveti Tomat ■ DruStvo vinogradnikov Slovenije * KCZ Zavod Ptuj - upasikvo Ormož V športni dvorani pri osnovni šoli III v Murski Soboti v petek, 16. novembra, ob 20.00 v w w w Voditelj Geza, ki se zeza . Predprodaja vstopnic v Kompasu, v knjigami Dobra knjiga v Murski Soboti in Pubu Geza v Beltincih h I VESTNIK - 8. november 2007 NAPOVEDNIK Spored radia Murski val UKV 94,6 MHz in 105,7 MHz, SV 648 KHz 9. november - 00.00 SNOP - 05.00 Dobro jutro, in Marjan 07.40 Mariborsko pismo, Asja Matjaž -W Poročila -08.15 Kaj bo konec tega tedna... - 09.00 ~ 09.30 Kultura in Sport ob koncu tedna - 10.00 - 10,30 Mali oglasi ■ 11.00 Poročila - 11.15 Za-^tjtnci - 12.00 Evropske novice - 12.05 Obvestila -‘tO Od petka do petka -13 00 Poročila - 13151. oseba •nine - 13.20 Predstavljamo vam -14.00 Poročila - Obvestila - 14.30 Romskih 60 - 15.30 Dogodki in '”t*i -16 |S Napoved sporeda -17. 00 Osrednja po- ” 3o Murski val nagrajuje -17.40 Mali oglasi -" di boom -18.30 Radijski knjižni sejem (Nevenka 19.00 Poročila -19.15 Mladi val - 20.00 Zadnja po-*4 - 20.05 Zimzelenčki (Ugasni TV!) (Bojan Peček) - 1,1 'J.(. nih ^calker - 05.00 Dobro jutro in dva dni - 08,00 Poročila - 08.30 Mali oglasi - 09.00 Poroči-J I ‘. Biba buba baja, Tešanovci, ponovitev sredine - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10.30 Pote- 2 nami- 11.00 Poročila - 11.15 Potepajte se z 12.00 Evropske novice - 12.05 Obvestila - 12.30 ')vtte\ oddaje Od petka do petka -12.45 Nagrada te- (■-niev oddaje ud petka do petka -12.45 Nagrada te-ns^ga sponzorja - 13 00 Poročila - 13.15 1. oseba ed-JIC a । iii U/v j 1 a _ 1 /1 A£ fb|iL4fXi£"t-i 1*1 _ 1A J' 11 OB Poročila - 14.05 Obvestila -14.15 Oddaja . M Martinova pot - 15.00 Literarni drobci - 15.30 *° poročila - 17.30 Murski val nagrajuje - 17.40 ■ 18.00 Pesem našega srca, narodnozabavna , i r ,,|rj 1 'J 110 Pumi' ilj | u i s Kdor poje... oddaja o zbo-petju, nato Najlepše želje s čestitkami in pozdra-■ ■ r' Zadnja poročila - 20.05 Slovenija, od kdaj lepo-(Bojan Rajk) - 24.00 SNOP CJ|1 Ja 11. november - 05.00 Dobro jutro - 07.00 1 jutranja kronika - 07.30 Skupaj, egyut, vkiiper, ■ o porabskih Slovencih in prekmurskih Madžarih * r' " ^00 Misel in čas, duhovna misel pomur-. 'Mhovnikov - 08.30 Zamurjenci - 09.00 Izbor pesmi ’ 09.30 Srečanje na Murskem valu - 10.30 Ne-kuhinja: Stanko Čurin, legendarni vinogra-*"1 Vinar s Koga - 12.30 Poročila - 12.35 Obvestila c Minute za kmetovalce (Silva E6ry) - 13-30 Cesti-"r ' M l'"> Na n4rotlfl’ farmi ' 1900 Poročila in jr । ^- 2007 -19.10 Ponovitev oddaje Literarni drobci Ponovitev oddaje Vse poti vodijo v Evropo - 20.00 i *lh pWuCila - 20.05 Samo za vas, glasbena oddaja P^DEIjeK, 12. november - 05.00 Vedro v dobro . Brna, Boštjan - 07.40 Pismo iz Porabja, Marijana llHOn Poročila - 08.30 Šport, porodnišnica-09.00 09.15 Aktualna tema -10.00 Poročila - 10.05 (stila - 10.15 Peti potač, oddaja o avtomobilizmu 4U d'0 Murski val - 94,6 Mhz in 105,7 Mhz srednji val 648 kHz <1^5* NARODNOZABAVNE GLASBE sa* Našega srca j.^'Botastniki - Krajcarji l/^deČva-Kavnik t, bi' imeti vse - Spev S-V , _ Polka punce 1 *e peljem na Dolenjsko - Ans. Lojzeta Slaka " j - Poet ’ pod pajčolanom - Modrijani । OBMURSKE ZABAVNE GLAABE 11 .?* ,Dflla ljubljena - Dušan Horvat Vajta L M'ti tisti _ vlado Poredoš & Pajdaši I |{r *J i J h e gledate postrani - Hebi ll/^-Rock*n’Rom ^kih daljin - Poslednji kongres ^OUA d' 'Avantura k, srca mi - Adriana L M Nagrado glasbene založbe Mandarina iz l-Jubljane prejme Erika Sabotin iz Prose-»Jakovec 87. SkJkupone pošljite do ponedeljka, 12. no--007, na naslov: Murski val. Ulica arhitekta ’• 9000 Murska Sobota, za glasbene lestvice. J^Pon Št. 45 - glasujem za skladbo Sij našega srca: ■ tyu'^obmurske ' n5 ghsbe; S 5ftWiwli! hlov: (Miha Horvat) -11.00 Poročila -1115 Športna oddaja -12.00 Evropske novice - 12.05 Obvestila - 12.30 Anketa - 13 00 Poročila - 13.15 1. oseba ednine - 13.30 Mali oglasi -14.00 Poročila - 14.15 Za zdravje - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.15 Napoved sporeda-17.00 Osrednja poročila - 17.20 Obvestila - 17.30 Murski val nagrajuje -17.40 Mali oglasi - 18 00 MV DUR - 19.00 Poročila -1915 Krpanke, oddaja o kulturi - 20.00 Zadnja poročila - 20.05 Kak je inda fajn bilou „M Milan Zrinski -24.00 SNOP TOREK, 13. november - 05.00 Vedro v dobro jutro! Vida, Bojan - 07.40 Ljubljansko pismo Aleša Kardelja -08.00 Poročila - 08.30 Besede, besedi - 09.00 Poročila -09 15 Med dvema ognjema ■ 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10.30 Mali oglasi -11.00 Poročila - 11.15 Kratki stik - 12.00 Evropske novice -12.05 Obvestila - 12.30 Potrošniški nasvet, Andrej Čimer - 13 00 Poročila - 13.15 1. oseba ednine - 14.00 Poročila -14.15 Sedem veličastnih, oddaja o domači zabavni glasbi, pogovori z najboljšimi - 15 30 Dogodki in odmevi -16.15 Napoved sporeda ■ 17.00 Osrednja poročila - 17.20 Obvestila - 17.30 Murski val nagrajuje - 17.40 Mali oglasi - 18.00 Srebrne niti, oddaja za upokojence (Anica Kološa, Bojan Rajk) - 18.40 Prebiranja, drugačen pogled pomurskih avtorjev - 19,00 Poročita -19 15 Eti ta je muzika - 20.00 Zadnja poročila -20.05 Jukeboks (Boštjan Rous) - 24.00 SNOP SREDA, 14. november ■ 05.00 Vedro v dobro jutro (Ga-bika in Duško) - 07.40 Peter Potočnik iz Beograda - 08.00 Poročila - 08.45 Džoužijevo pismo - 09 00 Poročila ■ 09 15 Vse poti vodijo v Evropo - 09-55 Poročita - Obvestila - 10.00 Poročila - 10.15 Specialiteta tedna • 10.30 Mali oglasi - 11.00 Poročila - 11.15 Trn v peti, pritožbe, mnenja, prošnje poslušalcev - 12.00 Evropske novice - 12.05 Obvestila - 12.30 Intervju - 13 00 Poročila - IS IS 1. oseba ednine - 14.00 Poročila*- 14.15 NST-SNMV, lestvica tuje zabavne glasbe - 15 30 Dogodki in odmevi - 16,15 Napoved sporeda ■ 17.00 Osrednja poročila - 17.20 Obvestila - 17.30 Murski val nagrajuje -17.40 Mali oglasi - 18.00 Biba buba baja 19 00 Poročila -19 15 Panonski odmevi - 20.00 Zadnja poročila - 20.05 Mursko-morski val (Simona Špindler) - 24.00 SNOP ČETRTEK, 15- november - 05 00 Dobro jutro, Nataša in Dejan - 07.40 Zagrebško pismo, Iva Konjevod Lukačič -08.00 Poročila - 8.15 Kmetijski nasvet - 09.00 Poročila • 09 15 Kuharski nasvet - 10.00 Poročila 10.30 Mali oglasi -11.00 Poročila - 11.15 Reportaža tedna - 11.45 Šport za vse - 12.00 Evropske novice - 12.05 Obvestila - 12.30 Vaš sosed znanstvenik-13.OO Poročila - 13.15 1 oseba ednine - 14.00 Poročila - 14.15 Domača plošča, lestvica -15 30 Dogodki in odmevi ■ 16.15 Napoved sporeda - 17.00 Osrednja poročita - 17.20 Obvestila - 17.30 Murski vat nagrajuje - 17.40 Mali oglasi ■ 18.00 Mali radio - 19.00 Poročila - 1915 Bilo je nekoč (Milan Zrinski) - 20.00 Zadnja poročila - 20.05 Geza se žeza (Geza Farkaš) - 24.00 SNOP Kino Murska Sobota Četrtek, 8. novembra: ob 18.00 ameriška komedija Gasilca pred oltarjem (Adam Sandler, Kevin James, Jessica Biel, r.: Dennis Dugan), ob 20.00 ameriška grozljivka Planet terorja (Rose MacGowan, Bruce Willis, Freddy Rodriguez, r.: Robert Rodriguez) Petek, 9. novembra: ob 18.00 am e risk o-avstralska psihološka kriminalka Neustrašna (Jodie Foster, Terrence Howard, Naveen Andrews, r.: Neil Jordan), ob 20.00 Gasilca pred oltarjem Sobota, 10. novembra: ob 18.00 Planet terorja, ob 20.00 Neustrašna Nedelja, 11 novembra: ob 18.00 Gasilca pred oltarjem, ob 20.00 Neustrašna Ljutomer Sobota, 10- novembra: ob 19.30 britansko-atneriška domišljijska romantična pustolovščina Zvezdni prah (Charlie Cox, Claire Danes, Sienna Miller, r.: Matthew Vaughn) - Nedelja, 11 novembra: ob 19-30 slovenska romantična komedija Petelinji zajtrk (Primož Bezjak, Pia Zemljič, Severina Vučkovič, r.: Marko Nabcršnik) Gornja Radgona Petek, 9- novembra, ob 19.00: slovenska romantična komedija Petelinji zajtrk (Primož Bezjak, Pia Zemljič, Severina Vučkovič, r.: Marko Naberšnik) Sobota, 10. novembra, ob 19.00; Petelinji zajtrk r-------------------------------------------1 Delimo vstopnice za kino - kupon št. 45 Šund, Stekli psi in Ubila bom Billa so bili vaši najpogostejši naslovi filmov i režiserja Quentina Tarantina. Našo nagrado - dve kinovstopnici - pa dobi Karel Huber, Gornji Slaveči 83,9263 Kuzma. Čestitamo! Naslednje na- I gradno vprašanje je; Ali igra v filmu Zvezdni prah tudi Robert de Niro? | Odgovore pošljite do torka, 13. novembra, na naš naslov; Vestnik, Ulica arhitekta i Novaka 13,9000 Murska Sobota, ali po e-pošti: tomo.kole$@p-inf.si. I___________________ __________________________________________________________________l Napoved prireditev 31 Napoved prireditev OTVORITEV IJUTOMER V četrtek, 8, novembra, ob 17. uri bo v galeriji Anteja Trstenjaka otvoritev razstave likovnih del akademskega slikarja Marijana Kozamernika. Otvoritev bo v sklopu prireditve ob obletnici Društva upokojencev Ljutomer. MURSKA SOBOTA V četrtek, 8. novembra, ob 18. uri bo v razstavišču Pokrajinskega muzeja otvoritev razstave E~mc2 o najslavnejši formuli na svetu. Razstavo, ki jo pripravljata Pokrajinski muzej Murska Sobota in Tehniški muzej, bo odprl avtor in direktor Tehniškega muzeja dr. O rest Jarh. V ponedeljek, 12. novembra, ob 18, uri bo v Pokrajinski in Študijski knjižnici otvoritev jubilejne razstave ob 10-letnici Fotokluba Murska Sobota. LENDAVA V petek, 9. novembra, ob 17. uri bo na gradu otvoritev razstave likovnih del umetniškega združenja »Siklosi Szalon-. Pozdravni nagovor bo imel direktor Galerije - Muzeja Lendava Franc Gerič, razstavo pa bo odprla umetnostna zgodovinarka Maria Angyal. Razstava bo na ogled do 9 januarja. KONCERT IJUTOMER V četrtek, 8. novembra, ob 17. uri bo v kulturnem domu 9. Martinov koncert ob 60-letnici Društva upokojencev Ljutomer. V petek, 9. novembra, ob 18. uri bo nastopil na tržnici v okviru prireditve Martinovanje 2007 ansambel Štrk. Ob 22. uri je na vrsti glasbena skupina Skuter, V soboto, 10. novembra, ob 18. uri bo zaigra! ansambel Frajkinclarji, ob 23. uri pa Turbo Angels. V nedeljo, 11. novembra, ob 12. uri nastopa ansambel Svetloba, ob 15. uri ansambel Štrk, ob 20. uri pa Vlado Kalember. MURSKA SOBOTA V petek, 9- novembra, ob 21.30 bo v MIKK-u koncert leta skupin Alabama Thunderpussy (Richmond,'Virginia, alter metal) in Firebird (London, hardrock blues). Skupini prihajata na svoj edini koncert v jugovzhodni Evropi, to pa je njuno prvo gostovanje v Sloveniji. Cena vstopnice na dan koncerta je 8 EUR, v predprodaji v MIKK-u pa 6 EUR. GORNJA RADGONA V soboto, 10. novembra, ob 16. uri bo v dvorani Glasbene šole predstavitev kitarske produkcije glasbene šole. GLEDALIŠČE BELTINCI V četrtek, 8. novembra, ob 20. uri bo v kulturnem domu ponovitev gledališke predstave Nebo nad Ženavljami avtorja Milana Vincetiča v izvedbi gledališke skupine Slikepaprijlike KUD-a Beltinci LENDAVA V petek, 9. novembra, ob 17. uri bo v gledališki in koncertni dvorani lutkovna predstava za otroke, starejše od treh let, z naslovom Miškolin v izvedbi Mini teatra. Cena vstopnice: 2,50 EUR ČRENŠOVCI V nedeljo, 11. novembra, ob 18. uri bo v kulturni dvorani predstava Rifletov Šuštar v izvedbi Špas teatra iz Mengša. Cena neabonmajske vstopnice je 7, otroške pa 3,50 EUR. LITERATURA MURSKA SOBOTA V petek, 9- novembra, ob 19. uri bo v kavarni hotela Diana podelitev večernice 2006, nagrade Večera za izvirno otroško in mladinsko literaturo. V torek, 13. novembra, ob 18. uri bo v galeriji Kluba PAC predstavitev novega romana Pesmi od ljubljenih avtorice Karoline Kolmanič. PREDAVANJE MURSKA SOBOTA V petek, 9-. in v soboto, 10. novembra, bo v Pokrajinski in študijski knjižnici znanstveno posvetovanje Panonski prostor in ljudje ob dvojni tromeji, ki ga prirejata Inštitut za narodnostna vprašanja in odbor SAZU za proučevanje narodnih manjšin. Vsak ponedeljek ob 18. uri se začne na OŠ II delavnica Zunanji videz, bonton, javno nastopanje. Vodja delavnice je Saša Županek. Info: sasa.zupanek@gmail.com. DOGODEK MURSKA SOBOTA V četrtek, 8. novembra, ob 18. uri bo v dvorani Pokrajinske in študijske knjižnice predstavitev knjige Stres in bolezni avtorja prof. dr. Radovana Starca. V nedeljo, 11. novembra, ob 10.30 bo v centru Mercator umetniški dogodek Živi kipi. V torek, 13. novembra, ob 17. uri bo v Pokrajinski in študijski knjižnici predstavitev knjige Šolar na poti k sebi dr. Viljema Ščuke. MURSKA SOBOTA/PETANJCI V petek, 9- novembra, ob 13. uri bo v dvorani Pokrajinske in študijske knjižnice predstavitev zbornika Dnevi spominov in tovarištva. Na predstavitvi bo podana tudi informacija o akciji zbiranja sredstev za gradnjo in o gradnji raziskovalne postaje ZRC SAZU v Vrtu spominov in tovarištva na Petanjcih. Ogled Raziskovalne postaje Prekmurje bo ob 11 uri. DOBROVNIK V petek, 9. novembra, ob 16. uri bo slavnostna otvoritev Tropskega vrta Ocean Orchids, ki se je bo udeležil tudi veleposlanik Kraljevine Nizozemske John C. M. Groffen. V soboto, 10. novembra, ob 14. uri (Strehovske gorice), in v nedeljo, ob 14.30 (cerkev sv. Jakoba) se bo začela prireditev Martinovanje v občini Dobrovnik. MOŠČANCI V soboto, 10, novembra, ob 9 30 se bo začel pri Španovi domačiji 11. Martinov pohod občine Puconci. Startnina za odrasle je 7, za otroke pa 4 EUR, v ceno so vključeni tudi topli obrok, vse pogostitve in druženje ob zvokih naj harmonikarja občine za leto 2007. Informacije: 545 96 70 ali 041 326 51 ] RADOVCI V soboto, 10. novembra, od 10. do 16. ure bo pred gasilskim domom in informacijsko pisarno L kmečka tržnica s prodajo jesenskih pridelkov (možnost nakupa ozimnice) ter pokušnjo mošta in mladih vin domačih vinogradnikov. Pripravlja Društvo za promocijo turizma občine Grad »Skouriš«. GORNJA RADGONA V soboto, 10, novembra, od 10. ure naprej bo v Radgonskih goricah na Jurkovičevi ulici tradicionalno martinovanje s kulturno-zabavnim programom, skupino Toti Štirje, krstom mošta v vino in bogato Martinovo ponudbo na stojnicah. MALA NEDELJA V soboto, 10. novembra, bo pri gostilni Slekovec prireditev Martinovanje, ki ga prireja Društvo vinogradnikov Mala Nedelja. FILM MURSKA SOBOTA V četrtek, 8. novembra, ob 20. uri bo v grajski dvorani predstavitev filma Val režiserjev Vitomirja Kaučiča in Marka Wolfa. Ponovitev filma bo v soboto, 10. novembra, ob 20. uri. RAZSTAVE MURSKA SOBOTA V Galeriji je do 10 februarja na ogled razstava Evropski trienale male plastike Murska Sobota 2007 z naslovom Šala, satira, ironija in globlji pomen. V Galeriji PAC je na ogled razstava del akademske slikarke Saše Bezjak. V MIKK-u je na ogled razstava črno-belih fotografij avtorice Tatjane Kopač iz Murske Sobote. V Pokrajinski in študijski knjižnici so razstavljena novejša dela Antona Tončka Černija. V predprostoru grajske dvorane je na ogled razstava Iskanja avtorja Antona Tončka Černija. LENDAVA V Glavni ulici Št. 52 je na ogled stalna muzejska zbirka Meščanstvo, tiskarstvo in dežnikarstvo Lendave, ki so jo organizirali Galerija ■ Muzej Lendava in Narodna knjižnica Szechenvi iz Budimpešte. BELTINCI V prostorih gradu je na ogled prvi del stalne razstave Zgodovina zdravstva v Pomurju. PUCONCI V občinski stavbi je na ogled razstava slikarskih del domačih avtorjev. GORNJA RADGONA V avli kulturnega doma je na ogled razstava likovnih del slikarja Lojzeta Veberiča. POTRNA/LAAFELD V Pavlovi hiši je do 24. novembra na ogled razstava VirtuAibania (the resistant eco) - Sodobna umetnost iz Albanije, kjer se predstavlja sedem albanskih avtorjev. Kurator razstave je Alban Hajdinaj. PTUJ V Centru interesnih dejavnosti (Osojnikova 9) je do 20. novembra na ogled skupinska razstava mladih Članov Likovnega društva Gornja Radgona S slikami, grafikami in fotografijami se predstavljajo Eva Žula, Matjaž Geder in Aleksandra Fekonja. Napovedi vaših prireditev lahko pošljete tudi na elektronski naslov: tomo.koles@p-inf.si. Vabila in napovedi za prireditve sprejemamo najpozneje do torka do 15. ure! 32 ZADNJA STRAN 8. november 2007 - VESTNIK VESTNIKOV KOLEDAR Č 8. november BOGOMIR P 9. november TEODOR S 10. november ANDREJ N 11. november MARTIN P 12. november EMIL T 13, november STANISLAV S 14. november NIKOLAJ 11. novembra bo sonce vzšlo ob 6. uri in 57 minut, zašlo pa ob 16. url in 34 minut. Dan bo tako dolg 9 ur in37minut. 10. novembra ob 0.04 bo na nebu nastopil mlaj. Akcija: policisti stopili na prste Prlekom, ki so trgovali z drogo Streljali na gobarja, ker so menili, da jih bo okradel V preiskavi, kise poteka, zasegli kar 73 kilogramov konoplje NI Tečajnica Banke Slovenije - referenčni tečaji ECB 6. novembra 2007 X enot nacionalne valute za 1 evro 1 Država Valuta Ozn. val. Šifra val Tečaj ZDA ameriški dolar USD 840 1,4547 Hrvaška hrvaška kuna HRK 191 7,3434 Madžarska madžarski forint HUF 348 252,22 Švica švicarski frank CHF 756 1,6658 V. Britanija angleški funt GBP 826 0,69685 NOČNO KOPANJE in OBISK SAVNE V TERMAH RADENCI ob petkih in sobotah do 22.00. kopanje po 18.00 že od 6 eu« naprej. Cd26.10. 2007 dalje SPROSTITVENE KLASIČNE MASAŽE V TERMAH od 12,90 6un (od četrtka do popoHne lOLAin.1 7,70 tim .-.‘TTOiiki 02S20 28 00 mi www.tem»-radertoka Boris Banfi, načelnik pomurskih kriminalistov, je sijal od zadovoljstva, ko je včeraj predstavljal izkupiček štirih hišnih preiskav po Prlekiji, v katerih so njegovi možje skupaj z ljutomerskimi policisti zasegli 73 kilogramov konoplje in tudi puško, pištolo z dušilcem in 68 kosov streliva. Preiskava sicer še poteka, vse nepridiprave, ki so imeli opravka z drogo in orožjem, pa čakajo ustrezni ukrepi v obliki kazenskih ovadb. Pri treh moških - 23, 36, 47 let, vsi so z ljutomerskega konca - so policijski preiskovalci zasegli 53 sadik konoplje, ki je rasla v lončkih na balkonu in vrtu. »Nekatere sadike so zrasle celo do tri metre visoko,« je dejal Banfi. Poleg sadik so zasegli tudi okoli 25 kilogramov posušene konoplje. »Osumljenci med seboj niso povezani, 36-letnik pa je že končal v naših evidencah,«je še pojasnil prvi kriminalist pokrajine ob Muri. Največ dela pa so imeli preiskovalci, ko so prejeli prijavo človeka, ki je bil dobesedno ugrabljen, ko je šel nabirat gobe, ker so bili zlikovci prepričani, da jim bo ukradel drogo. »Šestnajstega oktobra smo obravnavali osumljenca, ki sta skupaj z zaenkrat še neznano osebo protipravno odvzela prostost občanu, z njim grdo ravnala, mu povzro- V štirih hišnih preiskavah so kriminalisti zasegli 73 kilogramov konoplje ter tudi puško, pištolo z dušilcem in 68 nabojev. Foto: PU MS čila lahko telesno poškodbo, mu grozila s puško in pištolo ter streljala v bližino njegovih nog in za njim streljala tudi potem, ko je uspel pobegniti,« je opisal sogovornik. Preiskovalci so menili, da bodo med preiskavo našli le orožje, vendar jih je na podstrešju gospodarskega poslopja čakalo presenečenje: 11 sadik konoplje in 48 kilogramov posušene konoplje. V akciji so zasegli tudi puško, pištolo z dušilcem in 68 nabojev. »Proti obema bomo vložili ovadbe za več kaznivih dejanj, medtem ko tretjega vple- tenega še vedno iščemo,« je končal Boris Banfi, načelnik tukajšnjih kriminalistov. Andrej Bedek Moščanci V Moščancih so se odločili za obnovo zvonika, ki je del mrliške vežice na tamkajšnjem pokopališču. V njem sta nameščena dva zvona. Namenjena sta za pogrebe umrlih, uporabljajo pa ju tako katoličani kot evangeličani. J. Ž. SESTAVITE SESTAVLJANKO Vsi, ki boste 25. oktobra ter 1., 8. in 15. novembra 2007 zbirali sličice (skupaj 4) in jih pravilno sestavili ter jih zlepili, boste iahko do konca letošnjega leta pri blagajni kopališkega kompleksa Terme 3000 uveljavili 50-odstotni popust za eno celodnevno kopalno vstopnico. ^»MORAVSKE TOPLrCE Foto: D. Z. Bilo je v Lendavi V Kolodvorski ulici v Lendavi so imeli kostanjev piknik. Udeležilo se gaje okrog 40 ljudi in seveda ni manjkalo ne kostanjev, ne dobrega divjega mošta, nepajanogakruha. Še posebej seje potrudila Hilda Adorjan, kije prinesla na piknik sveže, še tople kifline, kasneje pa jih je presenetila še z iangaši. Tudi za glasbo in ples je bilo poskrbljeno, saj imajo v ulici take, ki znajo igrati na harmoniko pa tudi na kitaro. Veselje je trajalo dolgo v noč. J. G. Naročam VESTNIK za najmanj eno leto (do preklica) Ime in priimek. Ulica: Poštna številka in kraj: Davčna številka ali rojstni podatki Datum: Podpis: Naročnino želim plačevati (označi); □ po položnici - letno 65,00 evrov □ po položnici - polletno 32,50 evra □ po položnici - trimesečno 16,25 evra Več informacij: 02 53817 20. Pozornost novemu naročniku, ki se na časopis naroča PRVIČ: Vestni kova majica V Mostju se zadržuje štorklja V Mostju je ostal v gnezdu mladič štorklje. Mogoče ima poškodovana krila ali je »zaostal« in se konec avgusta ni pridružil jati štorkelj, ki so odletele na dolgo pot v tople kraje. Podnevi se »potepa«, zvečer pa se vrne v svoj dom, kjer smo ga ujeli v objektiv 26. oktobra. Prebivalci Mostja se bojijo, da ne bo preživel mrzle zime, če mu dobri ljudje ne bodo našli varnega zatočišča. J. Ž. Kmetijski knežje v to^ ^ zal ureditev razmer med P tožniki v Murski Sobo i čeii ječati, ko so ur£ ^ zevanje svoje ti1;' ka pa ni višja, povratnega ufl£^ nobenega. 0tern'' ,eSelc spuntallalip^^ vriskali, še niso sprejen tve. * * * Posebna razvojna naj bi odšla na >apo^ tovili so namreč, dtalnice dvignile m v ■ -moznicari zbistrile uvozili školjke bisernice । li gojiti bisere. * * * Znani specialist za nadzor si0-nikacij in tekstila je kJ ? vnemo zatonu njegov^ ciusa deležen visoke.. kojedobilvzname h ^.o3 deusu dobro sluzb očka«1’ njegovih uslužbencev^,, ko umije, pravijo, toda niki razvojnega kong.c nad tem naj ne bi navdušeni. * * * Potemeljitemi 'rirj'1-skega kraka avtocest , povedan za «tede . sKe ufi' tovilo ali držijo inž d^a|a tovitve, da cesta ne novih obremenitev in odločilo, ah bod n e. konstruirali m s liko delovno zmago *-tovornjaki se napiJ • stari cesti. Je pa s jjjoS nost, dajo dodatno presedi gline, kije* cesto. * * ♦ c Po zaprtju ste v naravi minuli teden ^vl| počil čas za selitevme^^ za butične zidove, a gr visoka moda začela-rt kalnih pistah že ta te * * * it Specializirana organ^ razvoj in raziskave v km se je te dni okrepča strokovnjakinjo.laK nega skrbela za dobro čebelic. matska nihanja pnZa^K. je napovedal nepre* * * * „7. K' Obrat za proizvodnjo^ ga je moravska obe ored prodajo, bo P vem temeljna organ-turnega dela hold” g« rava. * * * če " Občani Beltfnec^^ bodo uspeli s podp^ vitevsveta, pois^^X institucijo. kibooP zivnitečajpsihoj sledično poskusa^ di duha elite. V Stročji vasi n* bi ta lokalna cesta pr J rala v avtocesto * tem rešen problem no znano. KESHA dl