SkufcuM&t •Zasavski tednik«, glasilo SZDL Litija, Zagorje, Hrastnik in Trbovlje - Urejuje uredniški odbor - Odgovorni »tednik: Stane Šuštar - Tiska CP •Gorenjski tisk« v Kranju Vrnili so se s »Trakom revolucije« Te dni se je vrnila z dela na avtomobilski cesti »Bratstva in enotnosti« X. LMDB »Slavka Šlandra« iz Trbovelj. Brigada je štela 100 brigadirjev, na avtocesti ‘ pa so bili mesec dni. Za uspešno delo tako na cesti sami kot tudi v naselju ter za delo na vzgojno-političnem področju je brigada prejela najvišje priznanje za svoje delo »Trak revolucije«. Prav tako je bila brigada specialno pohvaljena in proglašena za udarno. Da je brigada pokazala lepe uspehe, nam pove tudi to, da je 20 brigadirjev prejelo udarniške značke. k Seja zbora proizvajalcev v Litiji LETO XIV. ŠT. TRBOVLJE, 21. SEPTEMBRA 1961 CENA 20 DIN Ležerno gledanje na rezultate gospodarjenja je lahko samo škodljivo Plenuma občinskega, odbora Socialistične zveze In občinskega sindikalnega sveta v Zagorju sta pretekli četrtek na razširjeni seji razpravljala o polletnem gospodarjenju in finančnem rezultatu v go-'Vodarskih organizacijah in ustanovah na področju zagorske občine. V razpravi je bilo med drugim °B«tovljeno: • Pri sestavljanju družbenega Piama so težila vsa podjetja, da se ital določijo nižje finančne postavke, češ da so novi predpisi o delitvi dohodka v gospodarskih teganizacljah taki, da jim bo osta-te manj ustvarjenega dohodka ka-fcor lani. Rezultati polletnega gospodarjenja pa kažejo, da je bila bojazen neutemeljena in je izvirala le iz površnih računovodskih analiz. • V poročilih o polletnem gospodarjenja, ki so taila predložena, te manjkalo marsikaj, kar bi ver-tetno bistveno razjasnilo razpravo ta privedlo do tega, da bi bilo to Plenarno zasedanje še uspešnejše. Gre namreč za to, da posamezne gospodarske organizacije niso do Pokov izdelale polletnih poročil, traven njih bi morale gospodarske organizacije predložiti tudi poslovna poročila. Dejstvo pa je, da te od 31 zagorskih gospodarskih organizacij predložila, poslovno potočilo le ena gospodarska organi-tacija, pa še to poročilo je imelo tamo tri strani, od tega pa dve tetami finančnih pokazateljev, ki je mogoče razbrati iz polletne *®»nce. Čudno je torej, zakaj je Letne konference osnovnih organizacij ZK v Zagorju od 6. do 10. oktobra Na področju zagorske občine so tabeli s pripravami na letne fcon-teence osnovnih organizacij Zve-' komunistov. Računajo, da bodo * v času od 6. do 20. oktobra, p^d tem bo 29. septembra na tlakah celodnevni seminar, na jteterem bodo govorili o novi vlogi “•anov Zveze komunistov, osnov-organizacij ZK in občinskega taniteja Zveze komunistov ter o Pripravah na letne konference. ' Zagorju želijo doseči s skrb-t“«u pripravami, da bi letne kon-Ptencc osnovnih organizacij ZK . “OJDI tenkretne Ne. najbolj uspele in sprejele programe za v prihod- (ma) služba družbene evidenee sploh vzela v obravnavo tako pomanjkljiva polletna poročila. Iz tega in še nekaterih drugih pomanjkljivosti dela te službe je razvidno, da ta ni odigrala take vloge, kot bi jo morala. • Sindikalne podružnice v gospodarskih organizacijah se letos v svojem delu v novih gospodarskih pogojih niso povsem znašle, čeprav je bil dosežen napredek v uvajanju spodbudnejših oblik nagrajevanja in v decentralizaciji delavskega samoupravljanja. • V večini gospodarskih organizacij so se povečali osebni dohodki. V uslužnostni dejavnosti so tako porasli na račun povišanja cen uslugam. Večina gospodarskih organizacij je namreč izkoristila priliko, ko je prenehala z delom tarifna komisija pri ObLO, in zvišala tarifne postavke, vzporedno s tem pa manjšala sklade. Zato nastopa vprašanje, kako bo nova delitev dohodka vplivala na stanje skladov, ker se je bati, da bo ostalo za sklade 2 ali 3 odstotke dohodka. • Ležerno gledanje na rezultate gospodarjenja je lahko samo škodljivo, zato je stalna dolžnost zanimati se za gibanje gospodarstva, ga kritično ocenjevati in prinašati predloge za nadaljnji razvoj. 9 Plenarni seji so bili dani na vpogled tudi rezultati gospodarjenja v ustanovah. V prihodnje bo treba tako vzporedno z gospodarjenjem v gospodarskih organizacijah obravnavati tudi gospodarjenje v ustanovah. • Ker mora Rudnik Zagorje člm-prej dati v obratovanje novo separacijo, je treba pospešiti dela pri dograditvi novih objektov separacije. 0 Obravnavajoč te in še nekatere druge probleme, sta plenuma sklenila predlagati zboru proizvajalcev tudi: — da naj imenuje komisijo, ki naj prouči vzroke nazadovanja proizvodnje ter možnosti za izvedbo programa razvoja; — da imenuje posebno komisijo iz zastopnikov Rudnika rjavega premoga Zagorje, občinskega ljudskega odbora Zagorje in Industrijske rudarske šole Zagorje za proučitev problemov Industrijske rudarske šole; — da naj svet za industrijo in obrt občinskega ljudskega odbora Zagorje pregleda stanje v obrtni in uslužnostni dejavnosti in - da se naj imenujejo člani komisije za pregled pravilnikov o delitvi čistega dohodka in osebnih dohodkov. Poudariti je, da je plenarno zasedanje uspelo, in je želeti, da M v tako širokem krogu še večkrat konkretno razpravljali o vseh problemih gospodarjenja v zagorski o^inl. M. Lipovšek V ponedeljek dopoldan se je v L ti ji sestal na seji zbor proizvajalcev. Najprej so odborniki razpravljali o polletnem poročilu o realizaciji družbenega plana za prvo polletje letos. Pri tem so Ugotovili, da se je fizični obseg proizvodnje v primerjavi z istim obdobjem lani zmanjšal za 2,2 odstotka, plan delovne sile je bil presečen za 0,5 odstotka, storilnost' dela je porasla za 5,9 odstotka, osebni dohodki pa so se brez odvisnosti od storilnosti povečali za 22 odstotkov. O nekaterih drugih stvareh pa bomo poročali v pri hodnji številki. Zbor proizvajalcev pa je razpravljal tudi o sestavi pravilnikov o delitvi čistega dohodka in osebnih dohodkov gospodarskih organizacij. Ugotovljeno je, da poteka izdelava pravilnikov še vse prepočasi, saj so samo v 6 gospodarskih organizacijah začeli pripravljati pravilnike, v 20 pa v zvezi z izdelavo pravilnikov še niso storili ničesar. Zbor proizvajalcev je zato sklenil, da naj v vseh gospodarskih organizacijah nemudoma začnejo s pripravami za izdelavo pravilnikov, gospodarske organizacije pa naj potem predložijo zbo- ZA BOLJŠI, SOLIDNEJŠI IN KULTURNEJŠI PREVOZ Se be Avtoprevoz Zagorje prikliufil k SAP-Turist biroja Ljubljana? Zadnje čase je v Zagorju vse pogosteje slišati številne in povsem upravičene kritike na račun poslovanja zagorskega »Avtopre-za«. Nemogoči odnosi znotraj podjetja, slab gospodarski položaj in nekateri drugi problemi so privedli člane kolektiva, da so uvideli, da ni prav nobenih izgledov več, da bi.lahko podjetje še vnaprej uspešno poslovalo. O tem je razpravljal tudi žg delavski svet in upoštevaje vse težave in stanje v podjetju sklenil, da se »Avtoprevoz« Zagorje pridruži SAP -TURIST BIROJU iz Ljubljane. -Istočasno pa je tudi upravni odbor rudnika rjavega premoga Zagorje sklenil, da prepusti SAP-TURIST BIROJU vse proge za prevoz rudarjev na delo in z dela. Dokončno je o tem sklepal zbor Lidija Šentiurceva v Hrastniku V ponedeljek je na povabilo občinskega odbora SZDL obiskala Hrastnik članica Zveznega izvršnega sveta in zvezna ljudska poslanka, rojakinja tov. Lidija Sent-jurc. Popoldne je članom sekretariata občinskega komiteja ZK In članom izvršnega odbora SZDL ter zastopnikom podjetij odgovarjala na različna konkretna vprašanja. Poslednji polet HAMMARSKJOLDOVA SMRT V KONGU — Generalni sekretar Organizacije p tetenih narodov Dag Hammarskj^kl se je ubil v letalski nesreči, ki se je ^Pctila v noči od nedelje na ponedeljek, 12 km od mesteca Ndole, na meji britanskim protektoratom Centralnoafriškc federacije in kongoško pokra-, Katango. Letalo so našli razbito v bližini Ndole. Potoval je iz Lcopoldvilla "^oljita. letalom neke švedske letalske družbe. Zraven razbitega letala so ' test trupel. V letalu je bik) deset ljudi — pet potnikov in pet članov *adke. Tri pogrešana trupla še vedno iščejo, medtem ko so iz razbitin \z ckoiU enega potnika, ki je bil še pri življenju in je sedaj v bolnišnici. r°ki nesreče še niso znani. potem pa je govorila širšemu političnemu aktivu o aktualnih mednarodnih vprašanjih in pomena konference šefov izvenbiokTrvskJh držav. V svojem izvajanju je nakazala škodljivost blokovske politike in poudarila pomen beograjske konference, ki je v ospredju svetovne pozornosti s posebnim poudarkom na vlogo Jugoslavije, ki jo je imela pri organizaciji In izvedbi te konference. Po izčrpnem izvajanju in orisu mednarodne politične situacije je tovarišica Šentjurčeva navzočim odgovarjala na vprašanja, ki so se nanašala na različne kritične mednarodne probleme. Ob zaključku Je pa tovarišica Sentjurčcva poudarila tudi pomen sprejetja nove ustave ter potrebo, da se o teh vprašanjih razpravlja na raznih sestankih in razgovorih, ki jih bodo v ta namen sklicali. proizvajalcev občinskega ljudskega odbora Zagorje na seji ta torek. Kazno je, da ima ta pridružitev lahko za posledico samo boljši so-iidnejši in kulturnejši prevoz potnikov, saj je ljubljansko podjetje SAP-TURIST BIRO znano kot solidno podjetje in se verjetno ne bo dogajalo več, da bi avtobusi izostajali od voženj ali vozili netočno po voznem redu, kot je zdaj mnogokrat - žal - slučaj. SAP-TURIST BIRO iz Ljubljane namerava v primeru, da se bo zbor proizvajalcev občinskega ljudskega odbora Zagorje strinjal s pridružitvijo Avtoprevoza k temu podjetju, ustanoviti v Zagorju samostojen obrat, podpreti turistično potovalno pisarno ter zgraditi in urediti garaže in mehanične delavnice. Razen tega bo podaljšal nekatere proge do Zagorja, Zagorje pa bo tudi začetna postaja za nekatere nove avtobusne proge, kot na primer Zagorje-Koper, Zagorje Maribor itd., ki jih bo odprlo to ljubljansko podjetje. (ma) ODSLEJ REDNO NA OSMIH STRANEH h b®d<> 11351 naročniki, bralci in prijatelji dobili I' Seveda pričakujemo, da boste v prihodnje sodelovali z nami Se bolje, nam svetovali in pomagali tako, da bo Zasavski tednik se bolj pisan in zanimiv. Seveda pa se bomo razveselili tudi takega vašega prispevka. In kar je najvažnejše; cena Zasavskega tednika bo navzlic povečanemu obsegu ostala ista. V kratkem bo pa začel izhajati ( uda nov roman, ki vas bo po vsej verjetnosti - kakor skoro vsi dosedanji - privabljal k branju. Pozabili pa ne bomo tudi na najmlajše prebivalce Zasavja. Prizadevali si bomo, da boste vsi kar najbolj zadovoljni! Potem ko boste prejeli in pregledali 40. številko Zasavskega t nika, ki bo izšla prihodnji četrtek, nam sporočite vaše pripom- 11 be glede urejanja lista in vaše predloge. Pričakujemo, da bomo poslej kar najtesneje sodelovali vami. Lep pozdrav! Uredništvo ZT II. občinski gasilski festival v Litiji Občinska gasilska zveza v Litiji je v počastitev 20-letnice revolucije priredila to soboto in nedeljo II. občinski gasilski festival. V 60-boto je bila slavnostna seja, na kateri so podelili značke in priznanja za dolgoletno delo v gasilskih organizacijah. V nedeljo dopoldne je bilo na Bregu občinsko tekmovanje najboljših operativnih enot, popoldan pa prav tam zbor operativnih enot in otvoritev novega gasilskega doma PGD Breg pri Litiji. * (ma) ru proizvajalcev v razpravo pravilnika. Zraven tega so določili tudi tiste gospodanske organizacije, ki bodo izdelale samo pravilnike o delitvi čistega dohodka. (ma) Rekordna proizvodnja premoga v avgustu Rudarji rudnika rjavega premoga Trbovlje—Hrastnik so v mesecu avgustu nakopali rekordno količino premoga — 102.300 ton, ali 7.800 ton več (8,3%) kakor je določal mesečni p« »Izvodili načrt. Omeniti velja, da take meaeč nc proizvodnje na trboveljsko-hrastmškem rudniku rjavega premoga še niso dosegli, saj je te-fe znašala n. pr. avgusta 1959 77.8M ton, avgusta lani pa 98.500 ton premoga. (ma) Mladinska politična šola v Hrastniku Občinski komite mladine v Hrastniku bo te dni razpisal vpis v mladinsko politično šolo, ki se bo začela predvideno v začetku novembra. Sola be trajala Seat mesecev ter bo v Radečah in v Hrastniku tedensko dvakrat po dve uri. Sprejetih bo nekaj nad 60 slušateljev. Po mladinskih aktivih hrastničke občine že zbirajo interesente za to šo' o Program za to šolo je že pripravljen. Seja tovar-l^ega komiteja ZK V soboto je. bda seja tovarniškega komiteja ZK v Steklai-ni Hrastnik. Razen razprave o konferencah v cenovnih organizacijah in o delu komunistov v tovarni so govorili tudi o poživitvi mladinske organizacije. Komunisti naj bi pomagali mladini organizirati 4 mladinske aktive, ki bi zajeli vso mladino v tovarni. O uvajanju uovih metod dela oo ugotovili, da sta dve osnovni organizaciji od petih v podjetju uspeli razviti zelo pozitivno dejavnost po novih metodah. \ Širše posvetovanje na ObLO Trbovlje V petek, 22. septembra, bo »a občinskem ljudskem odboru širše, ločeno posvetovanje s predstavniki stanovanjske skupnosti ter s predstavniki hišnih svetov. Razpravljali bodo o širši problematiki stanovanjskih skupnosti Trbovelj glede na to, da so le-te pokazale določen razvoj, potrebno bo pa proučiti nadaljnje delovanje in razvoj ter proučiti pereče probleme hišnih svetov, ki se ne morejo sami vzdrževati. Pri stanovanjskih skupnostih bedo tudi proučili problem ustanavljanja skladov ter problem poživitve dela socialne službe in dela z državljani. ek Obširen dnevni red na seji obeh zborov občinskega ljudskega odbora v Zagorju V torek je bila v Zagorju 35. seja občinskega zbora in 40. seja zbora proizvajalcev občinskega ljudskega odbora Zagorje. Na skupni seji so odborniki razpravljali o polletnem poslovnem poročilu podružnice OZSZ Zagorje, o polletnem poročilu gospodarskih organizacij in ustanov, o gradnji ceste skozi Sklendrovec ter poslušali poročilo komisije za volitve in imenovanja. o potrditvi zaključnega računa za leto 1960, o odloku o določitvi gozdnega sklada ObLO Zagorje, o dodelitvi voda na območju zagorske občine Ribiški družini Zagorje, o pripojitvi »Avtoprevoza« k Sap-Turist biroju, o nekaterih poroštvenih izjavah, o soustanoviteljstvu Gostinske šole v Zagorju in o nekaterih drugih zadevah. Več o tej seji občinskega ljud- nTv, u Skega odbora Igorje bomo poro- Na ločenih sejah pa so sklepali čali v prihodnji številki. (ma) i I |gWHmrrmmiiBiimwiiii)imHiiHiimoi]«i«miiiBuiiiiiii]iiii)iiiiiHjiiiiiiiimiiHimiiiiiimimitinitinnrtiii!iiinitmiiimiimiri sreč pripetilo doma, a• so zavaro- zdravila. Kdo to plača: spet za- j : vanci sh kljub temu se v službo, vod za socialno zavarovanje. — j I jj;! tam neka je bila na trasi nove Zasavske ceste r Zagorju slovesnost ob zaključku letošnjih del. -nl tostje, ki »o se tega dne zbrali v Zagorju, so si najprej ogledali novo traso od Zagorja do Kklcndroveu In »Tolmunov«. - O slovesnosti prinašamo reportažo na 3. strani VjJ’ ‘ta; Številni gostje si skupno z generalnim podpolkovnikom JLA Radom 1’ehačkmm in sekre-01 republiškega sekretariata IS za prom** Bojanom Polakom ogledujejo novozgrajeni odsek OBRAZI « n * Sl ! II II 4 "'T osam, tako mor a,o potem gospodarske Wr KJ0 J i« II K “Ohodek v celotnem znesku (brez organizacije plačati poseben pri-W f ® 1 v Odbitkov, sicer pa v primeru bo- spevek zaradi prekoračenja ste- lerm ah nesreče doma v delno V,U dovoljenih bolezenskih in časa delali in . . se > ; pripetila nesreča pri delu. Pač zato, da bodo prejemali osebni •.v »rčasa delali in potem oj mili nadzorniku, da se jim je Lahko pa se tudi dogodi, da gre- j do prav ti bolezenski izostanki j nad dovoljen odstotek bolnih in i tako morajo potem gospodarske j Ha čigav račun? nezgodnih izostankov. Zdravniki v ambulantah take primere poznajo. Tudi na zavodih za socialno zavarovanje ver- večino takih = nasta- E jajo poškodbe zaradi družinskih p _ , ------, — ,.. ---- ,r- ... _____ „„ tepežev. Zato bi bilo prav, da bi j* _ bližno isti ravni kot lansko leto. nastopajo poškodbe zavarovan- šimprej napravili konec obema s H $ jričo znatnb zvišanih stroškov cev po prepirih in pretepih med pofavoma. Oboji naj bi namreč v s S zdravljenja in večjih sredstev, ki zakonci. V vsaki občini v Zasavju takih primerih sami plačali stro- §§ = 50 P" zavodi za socialno zavoro- bi lahko našteli nekaj primerov, ške zdravljenia in zdravila. Me- S van>e v* gospodarske organizacije ko zakonec poškoduje zakonca, nimo, da bi jih to dovolj spame- I namenile za službo higiensko-teh- To se ne zgodi samo enkrat na tavalo, da v prihodnje ne bi več § mčne zaščite pri delu, predstavlja leto, saj so v nekaterih družinah poskušali kaj takega, hkrati pa bi § “ *aVOde prtce,sn>e tak.‘ '« Potepi kaj pogost bilo na voljo tudi nekaj več sred- 1 pojav. Poškodovani zakonec išče štev za druge deji foarobnejsa proučevanja kaže-potem zdravniško pomoč. Potreb- financirajo iavodi zavarovanje. Po podatkih, ki jih objavljajo zmanjšanem znesku). Razliko mo- ietn0 vedo vsaj za večine posamezni zavodi za socialno za- ra seveda tako kriti zavod za so- primerov, kjer na primer varovanje v Zasavju, je število cialno zavarovanje, nesreč oziroma obolenj na pri- Cesti pa so tudi primeri, da ni kot lansko leto. nastopajo poškodbe zavarovan- e im prej napravili konec obema —.11 :l -'—»t—--------— .......... ■ VOHU ............. > pr. žara jo, da st je precej obratnih ne- no je zdravljenje, potrebna so iuinHiHtitti!iiiiniitHiiiuniiumiiiuiimniiiitiuiim!ttNiniiiiuiiin)i(imRiHiiKuiiiiiiiitiDuuimiiRmitniiownn)iimimmiiiiiiui štev za druge dejavnosti, ki jih g za socialno §| (ma) j iiniiiiiiiniiiiiiuiHiiiiiiimiiiiiiiiiiMiiiiiiinnMiinaMi V GRADBENEM PODJETJU V HRASTNIKU NISO SLEDILI NAČELOM DRUŽBE Mozaik sebičnosti I PLENUM OBČINSKEGA SINDIKALNEGA SVETA BO RAZPRAVLJAL O ANALIZI SAMOUPRAVLJANJA Več razprav Medtem ko so na zboru proizvajalcev občinskega ljudskega odbora v Hrastniku ugotovili, da je Splošno gradbeno podjetje preseglo finančni plan za 24 odstotkov in povišalo realizacijo za 35 odstotkov in se sprijaznili s tem, da podjetje odpušča delavce zaradi dolgov investitorjev in da iz istega razloga znižujejo zaloge materiala, so nastali v podjetju vznemirljivo napeti odnosi. Med delavci so začele krožiti govorice o velikih vsotah, ki so si jih razdelili v krogu vodilnih uslužbencev. Spraševali so se. kako je to mogoče v času, ko podjetje odpušča delavce in je zaskrbljeno zaradi svojega obstoja, do katerega je privedla znatna omejitev gradenj v letošnjem letu. Prišlo je do tega, da je morala posredovati komisija občinskega ljudskega odbora. Položaj se je začel naglo jasniti. Komisija je, poslužujoč se zapisnikov o poteku zasedanj delavskega sveta, upravnega odbora podjetja, plačilnih seznamov za čas od 1. januarja do 31. julija, knjigovodskih prilog in finančnih kartic ter obračunov za opravljeno oziroma izplačano nadurno delo in razgovorov ugotovila: vabila za sklic sej in zapisnike zasedanj delavskega sveta podpisuje v glavnem sekretar podjetja Jože Ostanek za predsednika delavskega sveta; • zadnjemu zapisniku seje DS je bil naknadno pripisan še odstavek ad 3., ki vsebuje sklep o najetju posojila v znesku 5 milijonov din, kljub temu, da DS o tem ni razpravljal: O delavski svet je vedoma sprejel nezakonit 6klep o jzpla-čanju terenskega dodatka vsem zaposlenim v podjetju, čeprav večina delavcev In uslužbencev dela v kraju, kjer je sedež podjetja in tam tudi stanuje; upravni odbor je sprejel sklep, da se izplača direktorju Jožetu Balantinu in tehničnemu vodji Antonu Mencinu razlika v stroških za službene prevoze z osebnimi avtomobili od X31"odhodno odobrenih 25 din za kilometer na 40 din, in sicer z retroaktivno močjo sklepa od 1. januarja 1901 dalje. Upravni odbor je sprejel ta sklep 1. avgusta 1961, pri NB v Hrastniku je bilo izvršeno izplačilo 3. avgusta 1961, delavski svet je predlog upravnega odbora potrdil žele 22. avgysta 1961; A sklep UO o izplačilu ' povišanih osebnih dohodkov gradbenemu tehniku Jožetu Bebru od 1. aprila 1961-■dtl.ieljdiOpoMil sekretar podjetja, ki je nalog podpisal, in sicer tako, da 6e razlika v plači izplača od 1. janurja 1961 dalje; 4D povprečni mesečni osebni dohodki v neto izplačanem znesku so znašali za delavca 26.332 din, za uslužbence pa 43.687 din (povprečna plaža 6 vodilnih uslužbencev pa je znašala 81.000 din); • v prvih sedmih mesecih so imeli vodilni uslužbenci naslednje prejemke: — direktor Jože Balantin 715.674 din (povprečno na mesec 102.239 din), — tehnični vodja Anton Mencin 756.179 din (108.025 din), — gradbeni tehnik Jože Beber 676.474 din (96.639 din), — računovodja Rihard Trost 522.389 dan (74.627 din), — sekretar podjetja Jože Ostanek 425.196 dim (66.742 din), — uslužbenka v računovodstvu Erika Sergan 364.209 din (52.029 din); • vsi uslužbenci in delavci v večini primerov neupravičeno prejemajo znatne zneske od 150 dinarjev do 391 dinarjev v obliki terenskih dodatkov. Kljub temu, da je delavski svet sprejel sklep o obveznem zmanjšanju dela v nadurah, uslužbenci prejemajo izplačila za storjene nadure r.a dostoval pavšal samo 700 km). V času od 13. aprila 1961 da 13. maja 1961 je bil v bolniškem staležu, pa je kljub temu v aprilu prevozil 900 km, v maju pa okrog 1400 km itd. In še nekatere druge zanimivosti: Medtem ko ob odpuščanju delavcev ni bilo večjih pomislekov, se v podjetju nikakor niso mogli zediniti, koga od uslužbencev bi odpustili. Komisija delavskega sveta se je pokazala nemočna, vsem pa je jasno, da je en uslužbenec na šest delavcev nesorazmerje, ki ga ne morejo ohraniti. Vprašanje je torej, katerih osem uslužbencev bodo odpustili, ali pa, če vprašanje drugače obrnemo, je bilo nujno odpustiti delavce? Na naslednje vprašanje bi morda lahko odgovorili s pripombo, ki je navedena v začetku: denarja ni od dolžnikov, ki so dolžni čez 120 m li-onov din. More- svet je bil praktično v rokah sekretarja podjetja, kot izjavlja predsednik DS. Predsednik delavskega sveta pravi, da ni bil seznanjen z dnevnimi redi in da je bil delavski svet večkrat postavljen pred dejstvo. Predstavniki delavskega upravljanja in družbenih organizacij v podjetju so izjavili, da posamezniki niso pomišljali izsiljevati določene ugodnosti zase in posredno tudi za svoj ožji krog. Ker so si zaradi materialnih koristi tako vzajemno vezali roke, je razumljivo. da je vodenje podjetja vo-denelo v škodo podjetja samega. Splošen položaj zadnjih dni, ko vodilni ljudje v podjetju položaju v podjetju n'so bili več kos, to jasno dokazuje. Vsa ta in druga dejstva kažejo, da Gradbeno podjetje v Hrastniku ni dosledno 6ledilo načelom družbe, v kateri živi. Za posameznike, ki so najbolj prizadeti, biti pa bi bilo tudi to vprašanje > pa se lahko z začudenjem vpra- Anlnn Ki r r *vrw<1_ ' c n mo Irolr/v OA m Arrl 1 AnrrKcmo in- rešljivo, vsaj delno, če bi v podjetju posvetili več pozomesti te osnovi pavšala in nezadostne do-| mu osnovnemu problemu, ne pa kumeutacije obračunov. Delavski svet je tudi odobril vsem tehnikom v podjetju mesečni pavšal 40 nadur. > Ta pavšal se izplačuje brez vsake obrazložitve za oprav-J ljeno delo, čeprav je delavski met sklenil, da morajo tehniki predlagati obrazložitve. Tako se je na primer ugotovilo, da je gradbeni tehnik Jože Beber delal vse dni v mesecu povprečno po 13 in pol ur na dan; • na zahtevo lastnikov osebnih avtomobilov direktorja Jožeta Ba-lantina in tehničnega vodje Antena Mencina je delavski svet sprejel sklep o izplačilu razlike za kilometrino za službena potovanja od 25 na 40 din za prevoženi kilometer. Balantin je tako prejel 140.040 din, Mencin pa 64 tisoč 995 din. Ob tem delavskemu svetu ni bilo pojasnjeno, da gre to izplačilo v breme osebnih dohodkov in da je treba pri tem obračunati tudi 63 odstotkov prispevkov, za kar se zmanjšajo tudi skladi oziroma vsota za izplačilo osebnih dohodkov; • prvotne tarifne postavke za delavce ,ki 60 določene individualno na osnovi ocene posameznega delavca, in ne na osnovi dela, ki ga na tem mestu zaposleni delavec opravlja, so bile na osnovi sklepa delavskega sveta od sekretarja podjetja popravljene na podlagi prošenj posameznikov, ki so jih naslovili na tarifno komisijo. Ta komisija pa se po izjavi predsednika QS Franca Bezjaka sploh ni sešla: 9 direktor Jože Balantin uporablja svoj osebni avtomobil za službena potovanja. Delavski met mu je odobril mesečno 1400 km pavšala (čeprav je ugotovljeno, da bi sedanjemu obsegu del za- vpraJaniem, ki so potem vzbudili hudo kri v kolektivu. Ob nekoliko drugačnem upravljanju podjetja bi gotovo našli dovolj pobud za ohranitev kolektiva. V nekem manjšem podjetju hrast n iške občine je bil na primer kolektiv pripravljen delati nadure brezplačno in delati tudi ob 80 odstotnih plačah v času najhujšega položaja. Tako prinesena žrtev daje kolektivu vsekakor moralno vrednost in vse vrline, ki iz tega izhajajo. V gradbenem podjetju, o katerem govorimo, pa primanjkuje prav tega. Delavski Samo, kako so mogli družbene interese tako močno podrediti svojim sebičnim nagnjenjem? Ce je niz gospodarskih ukrepov prizadel podjetje, in no nastopile teža- Komisija ObSS Trbovlje za delavsko in družbeno samoupravljanje je pretekli teden izvedla širšo analizo delavskega samoupravljanja v trboveljskih gospodarskih organizacijah. Analiza je bila izdelana na podlagi ankete, ki jo je občinski sindikalni svet razpisal v vseh podjetjih in na katero naj bi-odgovorili delavski sveti raznih podjetij ter njihove sindikalne podružnice. Iz zbranih podatkov je bilo mogoče dobiti jasnejšo sliko o organizacijskih oblikah samoupravljanja in o stopnji razvoja na področju poglabljanja delavskega samoupravljanja. Iz te razčlembe je razvidno, da so se v nekaterih podjetjih resneje lotili razglabljanja in proučevanja raznih oblik uveljavljanja kolektiva pri upravljanju podjetja. To ni bilo težko doseči tam, kjer so brez pomislekov zaupali v kolektiv kot nosilca upravljanja, zaupali v njegove ustvarjalne in gospodarske sposobnosti. Tam, kjer pa tega ni bilo mogoče doseči, se pa odražajo pripombe o nujnosti obstoja vmesnih organov še 'vnaprej, o potrebi enotnosti podjetja, prav tako je bilo ponekod slišati mnenja o ne- ve, na katere sicer v kolektivu l zrelosti nekaterih mlajših članov niso bili vajeni, je normalno pri- | kolektiva za upravljanje in podofo-čakovati, da bodo predvsem vo- 'ne pripombe, dilni uslužbenci zastavili vse svoje sile in ves svoj vpliv v to, da bodo ves ogrožen kolektiv reševali. Zgodilo pa se je žal prav nasprotno: z mislijo na svoj izkupiček, so ga začeli zapuščati. Normalna je torej posledica, da so izgubili zaupanje kolektiva in njegovo grajo in seveda negodovanje vse javnosti. Viktor SIREC,Marijan LIPOVŠEK Ali ne bi bilo bolj umestno, da bi vsi tisti, ki so postavljali taka črnogleda vprašanja, storili boljše, če bi postavili v ospredje potrebo po organizaciji družbenega in splošnega izobraževanja, ki je kaj- tovitvah navedene komisije P0 ObSS Trbovlje, ki opozarjajo na dognanja te analize in kažejo na neposredne naloge družbenih «r" ganizacij pri nadaljnjem poglej" Ijanju samoupravljanja, predvsep) v sindikalnih organizacijahj ki '•j morale storiti mnogo več v tel smeri. Res je sker, da danes še ni mogoče pritegniti vsakega čin«* kolektiva v upravljanje podjetja-res je pa i)a drugi strani, da je med člani kolektivov obilo inteligentnih delavcey, ki to nalog« prav dobro razumejo, stoje pa žal ob strani. Naloga sindikalnih Podružnic bi bila, da take delavce poiščejo v kolektivih in jih zberejo na posvete. Na takih posvetih bi lahko napravili neštet« konkretnih predlogov v korist boljšega upravljanja le-teh. Vec ljudi več ve — naj bi bilo vodilo na takih sestankih in posvetih, ki bodo prav gotovo rodili koristne sadove povaod. Da se povrnemo k analizam k«" misije. Kakšne splošne ugotovitve se opažajo? Prvič to. da so rrazprave o decentralizaciji preveč zožene in se s člani kolektivov o teh vprašanjih vse premalo razpravlja, premalo sindikalnih podružnic se angažira na tem področju, nepravilno se pojmuje pomen 311 vloga ekonomskih enot in se zamenjujejo potem za običajo« obračunske in poslovne enote išd- Ko bo ObSS obravnaval nadaljnje naloge sindikalnih podružn>c pri poglabljanju samoupravljanja, bo sporedno svoje analize in P1*' pak eden prvih pogojev za hitrej- I poročila dostavil zboru proizvajal* še uveljavljanje kolektiva v uprav- | cev pri ObLO, ki naj tudi spregovori o tem važnem vprašanju kb* Ijanju podjetja. Prav je. da seznanimo naše Idružbeni bralce — člane kolektivov o ugo- 1 komuni. organ proizvajalcev f 1 Razprava o pravilnikih o delitvi dohodka Pravilniki o delitvi dohodka ▼ hrastniški občini v glavnem še niso končani. Od 29 podjetij jih ima 13 pripravljeno dokumentacijo, 9 podjetij se Je šele lotilo pripravljanja pravilnikov, 2 podjetji imata zgotovlje-n pravilnik Nova poslovalnica Zaradi tega, ker je bila špecerijska poslovalnica trgovskega podjetja »1. junij« -neprimerna in ker ni ustrezala sodobnim potrebam, je trgovsko podjetje dobilo nove proetore v nekdanjem lokalu »Železnine«. Prost or eso preuredili in opremili delno z novim inventarjem, delno pa preuredili star inventar, Jako da sedaj ta poslovalnica ust reva potrebam. Nova špecerijska poslovalnica je začela že poslovati v ponedeljek, 18. septembra. ek NE SAMO OBČINSKI LJUDSKI ODBOR, TUDI GOSPODARSKE ORGANIZACIJE naj štipendirajo potreben kader V šolskem letu 1960/61 so štipendirali na področju občinskega ljudskega odbora Litija skupno 49 dijakov in študentov, od tega kar 31 občinski ljudski odbor, ostale pa Predilnica (6), Lesna industrija (2), »Gradbenik« (4), Tovarna usnja in krzna Šmartno (1), Kme- Priprave za praznovanje občinskega praznika v Litiji V gospodarskih organizacijah tijska zadruga Litija (1), Kmetijska zadruga Dole-Gabrovka (2) in Narodna banka Litija (1). Dijaki in študentje, ki jih štipendira ObLO Litija, prejemajo povprečno mesečno 4757 dinarjev štipendije, tisti pa, ki jih štipendirajo gospodarske organizacije ali pa kmetijske zadruge, 7250 din. Štirje štipendisti so ob koncu šolskega leta končali s šolanjem (3 na učiteljišču in 1 na dvoletni administrativni šoli). Zdaj ostane ObLO Litija za na- pa naj bi litijske gospodarske organizacije prevzele tiste štipendiste, ki jih zdaj štipendira občinski ljudski odbor ne le zgolj za potrebe ObLO. S tem bi gospodarske organizacije občutno razbremenile proračun občinskega ljudskega odbora. Priporočljivo pa bi bilo ,da bi litijski Zdravstveni dom čimprej začel sam štipendirati kader, ki ga potrebuje. (ma o delitvi dohodka, in eno podjetje že tudi pravilnik o delitvi čistega dohodka. Značilno je, da v glavnem velja nagnjenje -k temu, da pripravljajo najprej pravilnik o delitvi osebnega dohodka in šele nato pravilnik o delitvi čistega dohodka s pri pegi bo, da so zajeti osnovni elementi delitve či- Rekonstrukcija Tovarne kemičnih izdelkov v Hrastniku poteka normalno Rekonstrukcija Tovarne kemičnih izdelkov v Hrastniku je bila v začetku tega leta ogrožena, vendar 6e je ob prizadevanju delovnega kolektiva in komune lahko doslej nemoteno nadaljevala. Kot smo že poročali, je prišlo do združevanja sredstev v okviru občine in je v tem smislu prispevala steklarna Hrastnik že 50 milijonov dinarjev. S papirnico v Radečah pa bodo dokončno razpravljali o načinu pomoči v teh dneh. Poseben prispevek 50 milijonov dinarjev posojila pa je Tovarna kemičnih izdelkov v Hrastniku dobila od Tovarne dušika Ruše. Ta prispevek gre pravzaprav ra račun proizvodnega sodelovanja po liniji proizvodnje fosforne kisline. Ko bo Tovarna dušika v Rušah dogradila svoj obrat za proizvodnjo termične fosforne kisline, bo kemična tovarna v Hrastniku njen največji odjemalec za proizvodnjo svojih fosfornih soli. °r in društvih litijske občine so pri- daljnje štipendiranje 27 dijakov in študentov, od tega 17 na učiteljišču, 2 na ekonomski srednji šoli, 1 na visoki šoli za telesno vzgojo, 1 na ekonomski fakulteti, 1 na medicinski fakulteti — stomatološki oddelek, 1 na višji dvoletni stomatološki šoli, 1 na pravni fakulteti, 1 na gozdarski fakulteti, 1 na visoki šoli za telesno vzgojo in 1 na medicindti fakulteti. V letošnjem proračunu občinskega ljudskega odbora Litija je predvideno za štipendije 1,820.000 dinarjev. Ker so končali s šolanjem 4 štipendisti, ostane zato 126.000 din/ Menijo pa, da je treba ta denar porabiti za zvišanje štipendij tistim, ki prejemajo štipendije v manjših zneskih in imajo tudi sicer na volj°* ideološke in kadrovske komisij' da bo politična šola strnjena tn trajala 33 delovnih <žni po šest _ dnevno. Slušatelji bodo za ta * oproščeni in razbremenjeni v"® funkcij ter se bodo lahko poOte' till študiju. Sola bo pričela z delom 1. d** cembra tega leta in bo sprejela 43 slušateljev, vodil jo bo pa ben šolski odbor, ki je bil na imenovan. Na kratko po domovini PLENUM CK. LMS JE RAZPRAVLJAL O VLOGI MLADINE Prejšnji teden je zasedal plerutm CK LMS, ki je razpravljal o vlogi Ljudske mladine pri uveljavljanju šole kot samostojne družbene ustanove. Na plenumu so med drugim sklenili, da bo Vil. kongres LMS 26. in 27. januarja 1962 v Kranju. Izvolili so tudi novo vodstvo LMS: za predsednika CK LMS Francko Strmole — Hlastečevo, dosedanjo sekretarko LMS, za sekretarja pa je bil izvoljen dotedanji predsednik obratnega komiteja Ljudske mladine v Kranju Zdravko Krvina. Dosedanji predsednik LMS Stane Kranjc odhaja na novo dolžnost. 1 2 RUDARJI ZADELI PRI VRTANJU NA MINO t V rudniku Bognvma v zaječarskem okraju so se čili trije rudarji. Ko so s svedrom vrtali razpoke, v ^ so vtaknili razstrelivo, je močna detonacija pretresla V preiskavi so ugotovili, da jc prejšnja izmena r.*iri4 puntih v. žili nerazstreljeno mino. Ker je njihova 'z . .jj končala prej, preden so utegnili razstreliti vse mine, so "" podatke o nealetivirani mini v posebno knjigo. Ni še z kako je prihodnja izmena rudarjev ta zapisek prezrla- USPEH PRISTANIŠČA KOPER V koprskem pristanišču imajo letos skoraj podvojen promet. V avgustu je bilo 19.107 ton prometa. V osmih mesecih povprečno po 19.728 ton prometa v primerjavi z lanskimi 11J892 tonami povprečno vsak mesec. 3 4 OBRAT AVTO-ELEKTRIKA GORICA — SAMOSTOJNA TOVARNA .. ijsr Delavski svet tovarne »Iskra* v Kranju je na tvoji ni se/i sklenil osamosvojiti dosedanji obrat za avto-r>l_ v Novi Gorici, ki s tem postaja samostojno podjetje^m • j( kopravni član skupnosti »Iskre*. Tovarna v Novi ‘'^V i* v poldrugem letu po svoji ustanovitvi tako na pred ov* ’j(„t je matično podjetje lahko • izpolnilo obljubo gl0j,r»! osamosvojitve. Samostojnost bosta nadalje doh* ^ »Iskre* v Otočah in obrat v Novem mestu ter ob** komunikacij v Sežani, OD 24. DO JO. SEPTEMBRA » . , TEDEN BORBE PROTI TBC • • * Jugoslovanski Rdeči križ organizira od 24. do JO. septembra tega leta po vsej državi teden borbe proti tuberkulozi, ki bo letos pod geslom »Naša mladina v borki proti tuberkulozi*. Po vseh občinah bodo organizirali razgovore o tem vprašanju ter pripravili zbiralne akcije. Mladino bodo^ seznanili i pomenom beseriranja, fluorogralisanja in drugimi mi mbrrfu m borbi prot* tej bolezni. 5 AKTUALNA TEMA ZA RAZPRAVO i I' 1» i I' i> i i i i )' I' 1» <> V petek so slovesno zaključili z delom na novi zasavski cesti Nova €esta bo. omogočila Zasavju se hitrejši gospodarski razvoj je poudaril v svojem govoru predsednik OLO Ljubljana, tovariš Boris Mikoš. vr*iti nalogo, ki so jo dobili. Zraven njega so se slovesnega zaključka del na letošnjem odseku nove Zasav- jubilejnem ^M^ietu devolucije ske ceste udeležili še generalni podpolkovnik JLA, Rade Pehaček, sekretar Iz- pripadniki jla - sradite- vršnega sveta za promet Bojan Polak, predsednik OO SZDL Ljubljana inženir dolžili z opravljenim delom do- Vitja Rode, republiška ljudska poslanca Jože Kladivar-Leon in Humbert Gač- sovini in narodom Jugoslavije. •i i, * __ ___ _ j# i* • v . x .v . i. .v Hkrati pa je naglasil, da je tudi nik, direktor Uprave za ceste LRS Rudi Cimolim, številni predstavniki pohtic- zasavska cesta cesta bratstva in nega in javnega življenja vseh štirih zasavskih občin, projektanti ceste, zastop- *e niki SGP »Slovenija ceste« in drugi govoril še o velikem pomenu Beograjske konference. Potem vi, ko je poudari!, da je naša naloga, da zastavimo vse svoje prijateljstvo in bratstvo med prebivalci Revirjev in pripadniki JLA. Pripadnikom JLA so bili nato prebrani še ukazi o pohvalah in nagradah, ki sta jih izdali komanda ljubljanskega vojnega .ocsobncsti, da čimbolj razvije- področja in komanda poligona. (I r.o našo proizvodnjo in gospodarstvo in da ustvarimo vse ego j e za še večji napredek in menil pri tem prav!car opravljeno delo pri gradnji nove Zasavske ceste, je najtopleje čestital k doseženemu uspehu pri-padnikm JLA in jim zaželel še mnogo uspehov in osebnega za- Predsednik ObLO Zagorje, Dušan Kolenc, pa je nato razdelil enotam in posameznikom nagrade, ki so jih pripravili Uprava za coste LRS in vsi štirje zasavski občinski ljudski odbori. Med nagradami za enote so bili tudi televizijci sprejemnik, radijski sprejemniki, o’ačevalci itd. Vsi pripadniki Med slovesnostjo dovoljstva ter da bi se še kdaj vrnili v Zasavje, skupaj z že- JLA pa so dobili v spomin tudi nami in družinami, da se bodo nalivna peresa z vgraviranimi . ponovno veselili delovnih uspe- besedami Zasavska cesta. SfttTcrfS ** polnjena Odsek nove Zasavske lje prebivalstva Zasavja, da bt _ Tolmuni pa bo skupaj z odse-C9le> dob,1‘ to Pomembno cestno zve- kom Pasjek _ Renke za prebit Tako so pripadmki JLA z0 Pohvali! je prizadevno delo vet3w> v scominu ^m pr.ebival- v jubilejnem letu .9. obletnice pripadnikov JLA in govoril o revolucije pustili prebivalcem prijateljskih stikih, ki so jih Zasavja trajen spoijnin na joj e. r,avczai; v tem času pripadniki JLA — graditelji Zasavske ceste, s prebivalci Zasavskih ru- cem Zasavja. Marijan LIPOVŠEK Zbranim pripadnikom JLA je spregovoril tudi predsednik _________ _ ^________ _________ __ OLO Ljubljana, Boris Mikoš. danskih revirjev. Potom pa se je v imenu vseh štirih zasav-\skih občinskih ljudskih odborov zahvalil pripadnikom JLA za Naglasil je, da so pripadniki JLA — graditelji Zasavske ceste, letos v štirih mesecih od- ____________ _____________________ ____ kopali in razstrelili 60 tisoč ku- opravljeno delo, hkrati pa izra-bičnih metrov materiala, 28 ti- še posebno željo, da bi spet soč kubičnih metrov materiala v i deli pripadnike JLA v Zasavju pa nasuli ali vgradili v nasipe, prihodnje leto. V petek opoldne je bila na Tako so v dolini, kjer so pred Za dosežene velike delovne gradbišču nove Zasavske ceste sto leti pokali biči savskih bro- uspehe in za požrtvovalno delo v Zagorju prisrčna slovesnost darjev in voznikov in kjer je je čestital vojakom in stareši->1 ob zaključku letošnjih del pri- že pred dvajsetimi in več leti j, a m v imenu Izvršnega sveta TT A 1»; „ A__Vlofoz/ 7 rtTkC p In P f?A 1__ _ 1____i._Tf____________ Na železniškem razpotju Zidani most Že večkrat sem hotel pisati o Zidanem mostu. Vselej sem obstal na železniškem razpotju. — Spraševal sem se, ali naj pišem zgolj o kraju? Ali naj govorim o železnici? Morda pa o obojem hkrati? Kljub temu, da sem bil večkrat v Zidanem mostu in sem zbral kopico raznih zanimivih podatkov, sem še zdaj v zadregi: Kraj in železnica naj bi predstavljala celoto, vendar se mi zdi, da ni tako in vendar je tukaj večina družin železničatskih, ;y sicer s tako tradicijo, da lahko govorimo o rodovih železničarjev — kot lahko na Jesenicah govorijo o rodovih železarjev. Rekel sem torej: napisal bom reportažo o enem dnevu življenja že-Icztrčar;ev. Ko sem gledal na postaji, kakšen dim ustvarja tistih 160 vlakov, ki gredo dnevno skozi Zidani most, in koliko hrupa gre z njimi med te hribe, sem to lahko mirno primerjal z dimom tovarn v kateremkoli izmed zasavskih mest. Tudi število železničarjev, ki se sučejo okrog svojih strojev in prog. a to nc presega številko 610, lahko primer;am s številom kateregakoli podjetja ali tovarne v Zasavju, razen morda Rudnika. Človek bi lahko sodil, da gre tudi tukaj za dohodek, ki ga ustvarjajo v vrednosti milijard, Vendar vam prav o tem dohodku ne morem ničesar povedati, kajti o tem ne vedo ničesar niti železničarji sami. Trenutno še vedno delajo tako, kot sc na železnici delali vselej. Istočasno pa v javnosti njihovi predstavniki skupnosti železnic ugotavljajo prav ta, Predsednik OLO Ljubljana Boris Mikoš padnikov JLA, ki eo gradili to odmevala kletev brezposelnega slovenijo sekretar IS cesto. Gostje so najprej odšli po zasavskega proletarca - rudar- mek Bojan Polak. za pro- i | trasi nove Zasavske ceste mimo ja, zgradili novo pot, cesto, lmm/nr« Ha TVtlrmt- L« rtoilrraiii TVTii T>OV PZi •-Cesarskih kamer« do Tolmunov. Spotoma so jih starešine JLA seznanili z opravljenim delom pripadnikov JLA na Zasavski cesti. Po končanem ogledu nove trase, so se gostje vrnili nazaj na poligon, < kjer so jih Generalni podpolkovnik JLA, Rade Pehaček, je pohvalil vse pripadnike JLA — graditelje Zasavske ceste zato, ker so dobro delali, in zato, ker so iz- Generalni podpolkovnik JLA Rade Pehaček bo po najkrajši poti povezala Zasavje z ostalo Slovenijo in tako omogočila Zasavju še večji in hitrejši gospodarski razvoj. Zraven tega pa se bodo tako lahko tudi litijska in vse drug? zasavske komune še bolj zbli-pričakali zbrani pripadniki JLA žale in laže skupno reševale — graditelji nove Zasavske ceste, svoje probleme. Tako so pri-Major JLA Miloš Jokič je ra- padnilti naše JLA z opravlje-portiral generalnemu podpol- nim delom pri gradnji nove Za-kovniku Radu Pehačku, potem savske ' ceste prispevali, da se pa je major Stupar v imenu bo še en predel naše domovine pripadnikov JLA pozdravil lahko hitreje razvijal. Tovariš zbrane goste, generalnega pod- Mikoš je tudi poudaril, da v polkovnika Rada Pehačka, se- času, ko ee velike sile obračajo kretarja IS za promet Bojana k vojni, ku tekmujejo v oprav-Polaka, predsednika OI/5 Ljub- ljanju vesoljskih poletov in ko % ljana Borisa Mikoša, predsedni- vsak dan eksplodira vsaj' ena gj ka OO SZDL Ljubljana, inž. atomska bomba, slavimo skupaj || Vitja Rodeta, republiška ljudska s pripadniki JLA delovno zma-poslanca Jožeta Kladivarja-Leo- go, ki bo omogočila delovnim ?aaB na in Humberta Gačnika, direk- ljudem lepše življenje. To pa torja Uprave za ceste LRS Rudi- simbolizira tudi našo celotno ja Cimolinija, številne predstav- politiko - je naglasil tovariš nike političnega in javnega živ- Mikoš — ki se je tudi v lastni 1 j en ja vseh štirih zasavskih ob- praksi odrekla vojni in sili kot . .. , _ . . čin, projektante ceste, zastopni- nujnosti za reševanje probie- Predsednik ObLO Zagorje Dušan Kolenc predaja nagrade ke SGP »Slovenija - ceste« in mov. Tovariš Mikoš je zatem mostu? Brez teh podatkov je namreč sedanji družbeni plan te občine nepopoln» Ali lahko pričakujemo, da bo železnica k svojemu naselju urejevala tudi vse potrebne komunalne naprave, za katere je doslej skrbela (in poskrbela) krajevna skupnost? In tudi o tem, ah bo železnica lahko omogočila 'krb tudi za prosvetne in druge kadre v taki meri kot sploh gospodarske organizacije, ki gradijo stanovanja tudi za potrebe drugih služb, rte le za svoje potrebe? In še vprašanje, ali bo oatal predpis, da železničar ne sme dajati nobenih izjav o železnici brez vednosti šefa postaje oziroma samo šef postaje? Mar ni nekoliko neprijetno za železničarja, ki je član Tjudskcga odbora ali drugega foruma, če mora kot tak zastopati stališče tega odbora, ki železnici ne ustreza? — tedaj najbrž na zboru volivcev ne more povedati vsega. Od namena — naphati reportažo o enem dnevu na železnici, torej ni ^ ostalo ničesar, čeprav sem zvedel, s da gre skozi postajo dnevno 160 -vlakov, torej vsako 10. minuto eden, da za lokomotive porabijo dnevno < 100 ton premoga, da porabijo zanje 12.000 kubičnih metrov vode, • da se je v 112 letih obstoja križi- $ šča povečal promet za 1000 */•, da i bi potrebovali večje križišče, pa ga{ nimajo med temi skalami komi širiti, da so storili že prvi majhenS ukrep za elektrifikacijo žeieznict-l tudi tukaj, da se je hitrost prevozov znatno povečala z uvedbo die-sel lokomotiv, da prepotuje dnevno da je potrebno sistem gospodarjenja ,e‘ ^Kommro.aa prepotuje onevrm tudi tranzitnega blaga, da prevozi kurjač s strojevodjo v enem dnevu tudi do 4000 km m ... načelom gospodarjenja, ki veljajo za vse ostale gospodarske organizacije. Ali bomo lahko v kratkem času zvedeli kaj. več o tem, kakšne dohodke ustvarja takšna ekonomska enota železnice kot je vozlišče Zidani most? Ali bo železnica v bodoče lahko prispevala v Zidanem mostu tudi za komunalno in drugo dejavnost v kraju, kot to na primer lahko vidimo v primeru Papirnice v Radečah, ki je tamkaj edina močna gospodarska organizacija, in kot je to z ostalimi gospodarskimi organizacijami v posameznih krajih v Zasavju? AH lahko pričakujemo, da bo ambulanta železničarjev v Zidanem mostu dostopna tudi ostalemu prebivalstvu, ki sc trenutno mara obračati v Radeče po zdravstveno pomoč? Ali bomo lahko kmalu vključili v družbeni plan občine Hrastnik tudj go- spodarjenje na železnici v Zidanem trenutno. Skratka: železničarji v Zidanem , mostu so prav tubo pridni ‘kot vsi j delavci na svojih emaonib mestih H m tudi ponosni so na svoje delo in -svojo vlogo v družbi. Njihovo delo je zelo važno in v mnogočem žeto naporno in odgovorno, vendar ... o njihovi vlogi kot gospodarjev lahko govorimo le v prihodnjem času, vsaj v takšnem pomenu, v kakršnem o tem pojmu lahko zidaj govorimo v tovarnah. Ko bodo tudi tukaj, v Zidanem mostu v okviru 650-članskega delovnega kolektiva o potrebah svojega življetrja v svojem kraju lahko tako razpravljali, kot na primer delavci v Papirnici o Radečah, potem ho tudi Zidani most kot kraj zaživel v dokaj drugačnem razpoloženju, kakor pa živi Viktor Streč KAKO ZMANJŠATI ZALOGE DROBNIH VRST PREMOGA V SLOVENSKIH RUDNIKIH ! Za rediteiše obratovanje termoelektrarn najboljšim enotam in posameznikom PreteUd teden j« bil v Ljubljani sestanek predstavnikov slovenskih premogovnikov, termoelektrarn In elektrogospodarstva. Na sestanku so govorili o zalogah premoga pri rudnikih in o možnosti za večji odvzem premoga drobnih vrst za potrebe elektrogospodarstva v prihodnjih štirih mesecih. Glede na predvideno proizvod- Kova cesta na Mrzlico. Po njej je mogoč prevoz z vsemi motor, vozili V Tovarni kemičnih izdelkov pripravljajo ustanovitev ekonomskih enot V Tovarni kemičnih izdelkov ucafitnik trenutno še vedno pla-®bjejo delavce po obračunskih **°tah po kompleksnem nagra-•*vanju. Uvedba ekonomskih enot v proučevanju, in sicer za-?*** velike različnosti proizvod-V**' Pogojev te tovarne, ki bo lete® z rekonstrukcijo imela obrat ®liko produktivnosti, ki bo te-"teljila na modemi strojni opre- ^a*prava o delu zavodov bi!^ Ponedeljek, 18. septembra. Je sk^ *^a lzvrSnega odbora občln-ega odbora SZDL Trbovlje. 80 ° aktualnih pro-(Der *ol®lva. o delu zavodov «u»vaVska univerza, Zavod za sta- * ®r*dl,j<> ,n >,ru**) ter • v** »pektlvali združevanja sred- mi, in pa obrat z zastarelimi in dotrajanimi srtroji, v katerem bo storilnost ostala temu primemo nizka. Dva kemična obrata te tovarno sta torej v velikem razkoraku ,kl ga označuje velika rentabilnost novih postrojenj in problematična rentabilnost starih. Zaradi tega bodo pripravili sistem nagrajevanja, ki bo moral nujno temeljiti na izhodišču v analitični ocenitvi delovnih most, ki bo omogočila enako nagrajevanje za isto količino dela, vlsženega v proizvodnjo. Poseben problerrt tovarne pa je obrat apnenic, ki bo ne glede na stanje kemičnih obratov postal samostojna enota z lastnim obratnim delavskim svetom in lastnim sindikalnim odborom. Obračunavanje po ekonomskih enotah predvidevajo, da bo povsem Orno- Po novi cesti na Mrzlico Narava riše v teh dneh že svojo jesensko paleto barv. Gorski mir motijo udarci krampov in žvenket lopat, temu se je pridružil še trušč buldožerja, ki neutrudno grize in para deviško zemljo in dela lepo široko cesto, ki bo v bodoče povezovala sedlo na Podmeji z izletniško točko Mrzlico in njenim prijaznim planinskim domom na višini 1119 metrov. Davna želja trboveljskih planincev se uresničuje, naš planinski dom dobiva dovozno cesto, ki bo omogočila tudi vsem avtomobilom, da dosežejo to lepo razgledno točko že v nekaj minutah. Delo je rodilo uspeh, cesta je zgrajena, in ta uspeh se je pridružil mnogim dosedanjim, vse od prvih zametkov planinstva v Trbovljah v letu ,1912, ko je kakšnih petdeset planincev ustanovilo Planinsko društvo Trbovlje oziroma podružnico predvojne SPD. Življenjska doba tega društva je bila zaradi izbruha prve svetovne vojne kratka. Ponovno je bilo društvo v Trbovljah ustanovljeno leta 1928 in je tedaj štelo 223 članov. Število članov je pa nenehno rastlo. Dne 20. septembra 1931 je bil odprt nov planinski dom na Mrzlici, ki je nadomestil leta 1899 postavljeno Hausenbichlerjevo kočo na tej gorski postojanki. Leta 1935 je takratno planinsko društvo slavilo svoj drugi veliki in pomembni uspeh — dom na Mrzlici je dobil pitno vodo. Vojna vihra v letih 1941—1945 pa ni pnrzanesla lepemu planinskemu domu na Mrzlici, ki je bil upepeljen. Po vojni smo postavili že leta 1946 nov dom, ki pa spričo velikega razvoja turizma postaja nnetoeen in se sedal že dela na njegovi razširitvi. Razširitev Je nujna zaradi vedno večjega obiska turistov, katerim se pridružujejo še motorizirani turisti. Zaželeno je ustreči tudi vsem tistim, ki žele obiskati dom in vrh Mrzlice z bogatim in razsežnim razgledom z različnimi motornimi vozili. Dokaz: preteklo nedeljo je bilo pri domu devet tovornjakov, ki so vozili op>eko in pesek, ter vrsta osebnih avtomobilov, med njimi šest avtomobilov Fiat 600 domače proizvodnje. Vsekakor lep uspeh. Med temi obiskovalci pa je bila še vrsta tistih, ki jim ni še dano, da bi se sami popeljali na vrh Mrzlice. Kjer je volja, tam je p>ot — je zapisal znani planinski občudova-vec gora. Mi pa pravimo: — Tam, kjer ee trudijo, tam so tudi uspehi. Da bi pa se ti uspehi čimbolj častno in lepo proslavili, je Planinsko drušlvo Trbovlje sklenilo, da bomo slavili svoj praznik v mesecu septembru, ker večina pomembnih datumov in uspehov sovpada v ta mesec. Letošnji planinski teden bo od 23. septembra do 1. oktobra z naslednjim programom: dne 29. septembra ob 17. uri bo slavnostna seja, ob .17.45 pa otvoritev slikarske razstave v Delavskem domu v Trbovljah. Razstavljena bodo dela planinskega slikarja, tov. Miloša Vastiča. Slike so prikaz lepot planinstva In so primeren okras za naše stanovanje in pisarne. Kakor smo zvedeli, bo slike mogoče kupiti. Razstava v veliki veti Delavskega doma bo odprta vsako popoldne do 1. oktobra. V nedeljo, 24. septembra bo izlet v Bohinj na znani »Kravji bal«, katerega organizira društvo skupaj s Turistično-informativnim birojem v Trbovljah, ki ima svojo pisarno v restavraciji Turist na Trgu revolucije. Ta izlet obeta izredno lepo doživetje, zlasti še, ker se bodo izletniki z avtobusom na povratku oglasili tudi na Pokljuki v tamkajšnjem Športnem hotelu. Dne 29. septembra, v sredo, bo ob 16. uri otvoritev ceste od P^d-meje do Mrzlice. Dne 1. oktobra, v nedeljo, bo pa zaključek planinskega tedna s skupnim izletom na Mrzlico, kjer se bo vsakdo lahko vključil v delovno akcijo na razširitvi doma. , Tak bo program za naš praznik, obenem bomo pa izvršili obljubo, ki smo jo sprejeli na občnem zboru, da bomo opravili določeno število udarniških ur pri novem domu na Mrzlici. Vem, da se. ne bodo val vključili v udarniško delo. pač pa smo prepričani, 3a bo še marsikdo posnemal tov. Engelber-ta Burjo, dentlsta iz Trbovelj, ki je prispeval k gradnji 1000 din in se mu po tej poti zahvaljujemo v želji, da bi našel še več posnemal cev. V oktobru bomo organizirali Izlet na Gorjance pod naslovom »Dolenjska v jeseni«. O podrobnosti bomo pa članstvo obvestili preko naše oglasne omarice na Trgu revolucije^ S'tem načrtom bomo v glavnem zaključili letošnjo sezono. Mladincem sporočamo, da smo na željo in že pokazane uspehe ponovno ustanovili alpinistični odsek. Interesent! dobijo vse informacije v društveni pisarni v hiši Anice Bergerjeve (nad slaščičarno Kozi-rst). vhod z dvorišča, vsak torek in petek od 17. do 19. ure, kjer se lahko poravna tudi članarina. njo se bodo v slovenskih premogovnikih zaloge drUutnlh vrst premoga povečale do konca leta na okrog 550.000 ton. Termoelektrarne pa bi lahko ob normalnih pogojih obratovanja ter pri povečanju zalog za 70 dni obratovanja kupile do konca leta največ 329.000 ton premoga, odprto pa ostane vprašanje prodaje 230.000 ton drobnih vrst premoga. Dodati Je treba, da bi v pzfcneru sušnega vremena lahko termoelektrarne porabile okrog 120.001 ton premoga več, tako da bi v tem primeru ostalo rudnikom le 110.090 ton premoga drobnih vr t. Nekoliko teže pa bi bilo, če bi termoelektrarne zaradi zades nih količin dežja zmanjlalc proizvodnjo. Tedaj bi ostalo rudnikom na zalogi okrog 350.000 t;n drobnih vrst premoga. V raz.-ravi je bilo poudarjeno, da ni mogoče reliti kritičnega stanja enostavno s povečanjem zalog pri Ir 1 noeickirarnah. Rešitve pa iudi nc gre iskati v orae-varju proizvedli; premoga. Zato je bilo predlagano, da bodo skušali letos rešiti vprašanje zalog drobnih vret premoga s polnim obratovanjem termoelektrarn za izvoz električne energije. V celo« bo mogoče rešiti vprašanje obsega proizvodnje drobnih vrst premoga, ko bo rešeno tudi vprašanje rednejšega obratovanja termoelektrarn. Dogovorjeno je bilo, da bedo termoelektrarne rešile problem zalog premoga v nekaterih manjših premogovnikih, in sicer v Kočevju, Laškem, Zabukoviri in Kanižarici, id so bili letos izločeni iz spiska dobaviteljev termoelektrarn, tako da jim bodo do konca leta prevzeli polovico zalog. Na sestanku so nadalje sklenili ,da se bodo ob konca oktobra ponovno sešli, med tem časom pa bodo poizkušali doseči pri pristojnih organih, da podaljšajo rok vrnitve kreditov za obratna sredstva termoelektrarn. A. P. NAROČAJTE IN KUPUJTE ZASAVSKI TEDNIK! I »Rudis" iz Trbovelj na Zagrebškem veleseimu Na letošnjem mednarodnem jesenskem velesejmu v Zagrebu razstavlja med številnimi drugimi podjetji tudi RUDIS iz Trbovelj (Rudarska industrijska skupnost) skupno s svojimi elani: Strojno tovarno iz Trbovelj, podjetjem »Varnost-« iz Zagorja in »Elektrosignalom« iz Ljubljane. Strojna tovarna iz Trbovelj razstavlja jamske stojke domačega izvora tipa »Valent«, transporterje in udarne drobilce. Največ zanimanja vlada za udarne drobilce, izdelka STT, katerih je večje število odkupljenih. Tudi podjetje »Varnost« iz Zagorja vzbuja veliko zanimanja s svojimi raz-stavijemmi izdelki. ZVIJAČA Z DATUMOM DOBAVE NI USPELA 600 kg pokvarjenega mesa v hladilnici Te dni so inšpekcijski organi občine Hrastnik raziskovali kvarjenje 600 kg mesa v podjetju Klavnica in mesnica Hrastnik. — Po mnenju komisije so vzroki v tem. da je bilo meso predolgo v hladilnici, ki razen tega ni delovala brezhibno in bi torej morali meso prej predelati. Ta količina pokvarjenega mesa je del količine mesa in drobovine, ki so jo za podjetje pripeljali v navadnem kamionu, prekritem z navadnim platnenim pregrinjalom dne 10. avgusta iz obrtnega proizvajalnega podjetja »Mesnina« v Ptuju. Ob vskladi« ščenju mesa in drobovine, teže 1600 kg je bilo meso še neoporečno in užitno po izjavah prisotnih, vendar ni bilo veterinarsko pregledano. Vskladiščeno je bilo v hladilnico na Logu. Vsa zgodba je trajala šest dni. Meso je bilo ves čas pod kontrolo upravnika podjetja Klavnice in mesnice v Hrastniku, ki trdi. da je bil zelo pozoren pri pregledovanju stanja mesa iz dveh vzrokov, zaradi velike vročine tistih dni in zaradi tega, ker ni preveč zaupal delovanju hladilnice, katere avtomat ni deloval. Meso in drobovina sta bila ves čas v prodaji, dokler ni upravnik podjetja ugotovil, da je (14. avgusta) meso že sluzasto. Naročil je delavcem, naj odrežejo slanino s prašičev, ki še niso bili razkosani prejšnje dni. Delavci so izrezali pokvarjene dele mesa. Izločili so iz uporabe 319 kg mesa, 281 kg preostalega mesa pa so nasolili z namenom, da ga uporabijo za predelavo v salame. Nekateri so bili že tedaj mnenja, da je potrebno o stanju obvestiti inšpektorja. vendar veterinarja nihče ni poklical do 16. avgusta. Takrat je to storil telefonično sam upravnik. Sporočil je veterinarju, da je meso prispelo prejšnjega dno in da je pokvarjeno. Veterinar je takoj izločil 319 kg mesa. ki je bilo že kislega vonja in sivkaste barve, za ostalo količino pa je vzel vzorce in jih poslal živinorejsko - veterinarskemu zavodu v Celje na bakteriološki oddelek. Od tam je bil obveščen, da tudi to meso ni užitno in tudi ne za predelavo ter je zato izločil teh 281 kg mesa. je pa zanimivo dejstvo, da upravnik ni vedel pojasniti vzroka, zakaj ni obvestil o tem, da ima takšne količine mesa pokvarjene, vsaj dan prej, preden je to 6toril, torej tedaj, ko je ugotovil, da 3® meso neuporabno. Tu ne smemo spregledati tudi dejstva, da se tak oziroma podoben primer ni zgo" dil prvič, čeprav so bili prejšnji primeri neznatnejši. Ker je bilo delovne sile v podjetju takrat dovolj, bi bilo mogoče dobavljene količine mesa pravočasno predelatL Da hladilnica, zlasti taka, na katere delovanje se človek ne more zanesti, ne more zagotoviti nepokvarljivo-sti čez določeno dobo, bi morali strokovnjaki vedeti. Vse kaže na to, da leži krivda na odgovornem uslužbencu, ki ni poskrbel, da bi bilo meso pravočasno predelano. Kako bo zaključen postopek glede s tako veliko količino pokvarjenega mesa, -bomo v doglednem času zvedeli. V nobenem primeru pa ne moremo biti zadovoljni z dejstvom, da se kaj takšnega v podjetju lahko zgodb — Vsekakor 'UCUMNK.A! 10 J£ »ILC St c*' (tOTO**Vro /s\ouo- v. •---^ MITI I CCB,PA t* Bi' V?, V-------]7La L£Po p»l« • 2C»>W9e OflPfW£VA*\ C sreT,VKA<,I,KAKOR s» ) /J uti CBLOOBtL ALI ve? J J/j le vAjA^i IZ IZKUŠENJ S SESTANKOV DELOVNIH KOLEKTIVOV OB POLLETJU O Izpolnitvi polletnih planov podjetij so ▼ hrastniški občini razpravljali T vseh podjetjih na sestankih delovnih kolektivov. V večjih tovarnah so b*H H sestanki sklicani po skupinah, ▼ manjših podjetjih pa po ves kolektiv skopaj. Značilno za te sestanke je, da so sc letos delavci manjših podjetij mnogo resneje oglašali v razpravi kot prejšnja leta. Kaže. da so letošnji gospodarski ukrepi našli v članih ter delovnih kolektivih resen odmev. Razprava je bila še bolj prizadevna zategadelj. ker so se odkrivale nekatere pomanjkljivosti pri sestavljanja polletnega obračana gospodarjenja, na osnovi katerih so nekatera podjetja izkazovala sicer. manjšo, vendar opazno izgubo. Po ugotavljanju vzrokov teh izgub pa se je izkazalo, da skoraj v vseh primerih niso bile v bilanci prikazane nekatere zaloge, in je zato stanje bilo slabše, kot pa v resnici. Člani nekaterih delovnih kolektivov pa so nakazali javnosti tudi določene slabe moralne kvalitete nekaterih celo odgovornih uslužbencev. Ker je v kolektivih očiten interes za gospodarjenje v podjetjih ,je občinski sindikalni svet, ki je preko svojih podružnic tudi organiziral sestanke kolektivov, mnenja, da je treba takšne sestanke sklicevati pogosteje. Zlasti velja to za večje kolektive, katerim so ob takšnih prilikah pred oceni mnogo obsežnejši pregledi gospodarjenja, kot na primer v manjših kolektivih, kjer so mnoge podrobnosti gospodarjenja očitne iz vsakodnevnega dela. Prav zaradi kompleksnosti polletnih pregledov izpolnitve plana in proizvodnega procesa in gospodarjenja nasploh je bila v večjih kolektivih možnost razpravljanja tudi znatno težja. Ob tem vprašanju gre ugotoviti, da so v Steklarni. Rudniku in Papirnici sestanki kolektiva redko sklicani, medtem ko je očitno uspešna praksa Tovarne kemičnih izdelkov, kjer sklicujejo kolektiv mesečno enkrat, »n sicer po obratih. Ti sestanki so delovni in kratki, in so sklicani vedno med dvema izmenama. Sestanki delavcev v razpravljajo o izpolnitvi plana za pretekli mesec in o nalogah, ki jih sprejemajo za prihodnji mesec. Razen tega so informirani o napredovanju rekonstrukcije in težavah v zvezi z njo. Na ta način spoznavajo delavci Tovarne kemičnih izdelkov celotno gospodarjenje podjetja, ker so mesečno enkrat obveščeni o izpolnitvi plana celotnega podjetja za tisti mesec ,in potem posebej o izpolnitvi plana lastnega oddelka. Sčasoma je na ta način mogoče razpravljati tudi o podrobnostih, do katerih v dveh razpravah letno ni mogoče priti. Ker se je ta način spoznavanja delavcev z gospodarjenjem izkazal kot zelo umesten, ga bodo v kratkem osvojili tudi v vseh ostalih večjih tovarnah. Pomanjkljivost teh sestankov je morebiti le v tem, da jih sklicujejo sindikati, a jih vodijo obnrtovod-je in delovodje. Nemara bi bHo bolje, če bi sindikalna podružnica usposobila svoje člane tudi za vodenje takih sestankov, tako da M se obratovodje in delovodje vsak mesec posebej (vključevali ▼ razpravo na isti Tone Hndarin - šestdesetletni* Tc dni bo praznoval 'šestdesetletnico življenja znani trboveljski kapelnik, ki ga poznajo ne le v revirjih, temveč po vsej Sloveniji, tovariš Tone Hndarin. Njegova življenjska pot se vseskozi prepleta z glasbo. Rodil se je 25.9. 1901 v Trbovljah. 2e kot trinajstleten fant je prvič začutil draži glasbe, ko je na nekem praznovanja na Partizanskem vrhu prvič javno nastopil. Glasba ga je pritegnila s tako silo, da se od me ni mogel več ločiti. Postajala /no odšel v partizane, kjer je ustanovil m vodil znano partizansko godbo. Vsepovsod, kamor so prišli njegovi fantje — godbeniki, je zavladalo nepopisno veselje. Po osvoboditvi je tovariš H udari n poučeval na Glasbeni šoli v Trbovljah, prav tako pa mlade godbenike v svoji delavski godbi. Leta 1958 je tovariš Tone Hu-darin dobil za svoje delo na kulturnem področju najvišje republiško odlikovanje — Prešernovo nagrado — prav tako je pa dobil tudi odlikovanje Zveze Svobod I. stopnje. Našteti bi lahko še nešteto uspehov, nagrad in priznanj, hi jih je dosegel on in njegovagodba ob raznih jnilikah, nastopih in tekmovanjih, toda za to hi morati popotni cele liste. Naj zadostujejo za njegov lepi življenjski jubilej te skromne vrstice. Tovarišu Tonetu Hudolinu čestitajo k njegovi šestdesetletnici iz srca vsi, ki ga pozna jo /in cenijo, ter mu želijo še mnogo zdravih in srečnih let, prav tako pa tudi, da bi še dolgo z uspehom vodil širom po državi znano in priljubljeno Delavsko godbo iz Trbovelj. način kot vodilni uslužbenci, ki zgolj pojasnjujejo probleme, ki delavcem očitno niso jasni. Po informaciji, da je meso dobavljeno prejšnjega dne, je sodil veterinar, da je bilo meso dobavljeno že iz Ptuja pokvarjeno, in da gre pač za to, da podjetje s tožbo zahteva povrnitev škode. — Zaradi tega ni delal zapisnika ali kako drugače ukrepal. Izdal je potrdilo o tem, da je meso pokvarjeno in uničeno, kar je podjetje zahtevalo zategadelj, da je lahko to količino mesa odpisalo. Ob tem kolektiv? smo upravičeni pričakovati ukrepov, ki bodo sledili temu dogodku v podjetju v prid njegovega dobrega imena v prihodnjem. Ni dvoma o tem, da je za javnost zanimivo vprašanje odnosov v podjetju oziroma učinkovitosti delavskega upravljanja, ki je v tem podjetju kolektivno, saj je ves kolektiv delavski svet. V kakšni meri se čuti s tem prizadel ves Viktor Sirec Kmalu začetek del na odseku ceste Sušnik - železniška postaja Zaradi zelo slabega stanja ceste na odseku Sušnik - železniška postaja, ki ne ustreza več potrebam in vedno večjemu prometu, ker je preozka in popolnoma izruvana, so odborniki LO že na eni zadnjih sej sprejeli sklep, naj se začne s popravljanjem in asfaltiranjem te ceste. Toda, da bi se vsa dela lahko izvajala po predvidenem načrtu, hitro ip solidno, je potrebno najprej začeti z odkopi zemlje zaradi razširitve ceste, umestno bi pa bilo, da se spomladi ueecfi kanalizacija. Zelo slaba je cesta tudi na odseku Trg F.Takma—Kurnik (Gaberške). Pred leti položen zasilni asfalt j« že popolnoma popustil,, na nekaterih mestih je pa razpočil «H je pa že . čisto , izrabi jen in je nujno čhmprej popraviti tudi ta odsek. Zaradi obeh zgoraj omenjenih cest je bila minuli teden na terenu strokovna komisija, ki si je ogledala obe omenjeni cesti. Komisijo so sestavljali: direktor Okrajne uprave za ceste, direktor 9CP »Zasavje«, zastopnik Investicijskega biroja iz Trbovelj ter predstavnik ObLO Trbovlje. Ugo- Urejevanje kanalizacije V Litiji so pričeli urejevati kanalizacijo od Predilnice do naselja »Stavbe«. To delo urejuje sklad za gradnjo komunalnih naprav pri ObLO Litija. StroSki za kanalizacijo bodo predvideno znašali 2,200.000 dinarjev. tovili so, da ne bi da bi pri rekonstrukciji ceste na odseku Sušnik—železniška postaja sodelovali kar trije izvajalci, in sicer Okrajna cestna uprava, ki naj bi posnela del odvečnega makadama, SGP »Zasavje«, ki naj bi opravilo potrebne izkope in spodnji ustroj cestišča, ter podjetje »Slovenija ceste«, ki naj bi uredilo zgornji del ceste. Ker je (4a praksa »Slovenije ceste«, da v bilo umestno, primeru, ko izvaja dela le na enem delu cestišča, ne daje za ta dela nobenih garancij — izgovarja se na kvaliteto na spodnjem delu, bo po V6ej verjetnosti izvajalec del podjetje »Slovenija ceste«. Vsa dela na rekonstrukciji tega odseka bo finansiral ObLO Trbovlje. Z zemeljskimi deli pa bo podjetje SGP »Zasavje« začelo 'čim-prej, spomladi pa bodo uredili'kanalizacijo. EKONOMSKE ENOTE IN DECENTRALIZACIJA DELAVSKEGA SAMOUPRAVLJANJA V Elektrotehnični delavnici Hrastnik V Elektrotehnični delavnici v Hrastniku, podjetju, ki je obrtno-uslužnoslnega značaja, a pričakuje velik razvoj v kratkem času, so že marca letos sprejeli pravilnika o delitvi čistega in osebnega dohodka. Nad tričetrt čistega dohodka so namenili za krepitev skladov, s čemer so si zagotovili sredstva za lastno udeležbo v investicijah gradenj In za nakup osnovnih sredstev. V pravilniku o delitvi osebnega dohodka so opazni elementi analitske ocene, delovnih mest. V kolektivu pa razpravljajo še o možnosti uveljavljanja stimulativnejšcga načina notranje delitve v obstoječih treta ekonomskih enotah. Kljub V v# Šestdesetletnih Anton Hndarin, trboveljski kulturni delavce tn kapelnik Delavske godbe, skupaj • svoji« pi—očidhmn v nsi VOHUN NA LETALIŠČU VLM .teveM TOJtOtUUIZ. um EL A NNH MMrti temu, da je ena ekonomska enota sestavljena Iz le 7 do 8 delavcev, so se odločili za decentralizacijo delavskega upravljanja in so določili pristojnosti svetom proizvajalcev. Sveti proizvajalcev, ki predstavljajo ožji kolektiv, samostojno formirajo in delijo dohodek, vodijo disciplinsko .kadrovsko in delno tudi proizvodno politik® samostojno, za sedaj pa še ne razpolagajo s skladi. Uprava podjetja je izločena iz sistema ekonomskih enot in so zalo prejemki njenih uslužbencev odvisni od celotnega povprečja. Vse ostalo pristojnosti si je še pridržal delavski svet, to je, celotni kolektiv. or Adaptacija učilnice v Konjščici V Konjščici pri Litiji adaptirajo učilnico in učiteljsko stanovanje. Za ta' dela je ObLO Litija prispeval 750.000 din, domačini sami so pa prispevali prostovoljna dela. Tako so predvsem sami opravili prevoz materiala in opravo iz Polšnika do Konjščice. Mimo tega, da bo učilnica lepo urejena, je občinski ljudski odbor nakupil novo, sodobno opravo za šolo, ker je bila stara že obrabljena. Ekonomsko in družbeno izobraževanje bo zajelo ves kolektiv V Steklarni Hrastnik so že lani uvedli uspešno gospodarsko-druž' beno izobraževanje, katerega s® je udeležilo veliko število članov kolektiva. Letos bodo s tem.izobraževanjem nadaljevali na osnovi izpopolnjenega programa. Sodelovanje komunalnih podjetij Ker komunalna podjetja v z*' savskih občinah nimajo zadostnih sredstev za nakup raznih sodobnih vozil (za škropljenje cest, za °f'" važanje smeti in fekalij), s® zastopniki komunalnih podJ®W občin Hrastnik, Trbovlje in Zagorje dogpvorili o skupnem 6®' delovanju. Tako je na primer lahko opaziti, da je škropilni avto l2 Hrastnika večkrat škropil ceste 9 Trbovljah, ker trboveljski š»r°' pilni avto ni več uporaben jo žč 25 let). Avtomobil za odv°* fekalij pa uporabljajo vse tri za' savske komune. ek Obveščevalec Tedenski športni pregled Mali oglasi Prodam stroj za pobiranje zank. — Naslov v upravi lista. Dne 14. tega meseca sem na poti od knjigarne do Rudarja izgubila očala. Prosim poštenega najditelja, da jih proti nagradi vrne: Kokalj, Ul. 1. junija 34, Trbovlje. • Prodam novo nemško klavirsko harmoniko, 80 basov, 5 registrov. — Naslov v upravi lista. De župna služba zdravnikov v Hrastniku Od 25. septembra do 1. oktobra dr. Jože Toplak. ZAHVALA Ob bridki izgubi naše drage mame IVANKE STERNISA se prisrčno zahvaljujeva vsem, ki so ji med njeno boleznijo stali ob strani in ji pomagali prestati poslednje ure. Zahvala tiaj velja zdravnikom in strežnemu osebju Splošne bolnice v Trbovljah, dalje bolnicam bolniške sobe, kjer je dotrpela, sind. podr. uprave rudnika in obrata Separacije, Planinskemu društvu Trbovlje, sorodnikom in vsem ostalim darovalcem cvetja, govorniku ter septembra jugoslovanski film NE BOS UBIJAL; 26.-28. septembra sovjetski film DRZNI PODVIG »Svoboda — Trbovlje II«: 23. —25. septembra jugoslovanski film NASILJE NA TRGU; 26. in 27. septembra ameriški barvni film DEJVI CROKET. Predstave ob 17. in 19. uri “Svoboda — Zasavje« v Trbovljah: 22.-25. septembra ameriški barvni film BENI. GUDMAN; 30. septembra do 2. oktobra ameriški barvni VV film ISKALCI “Svoboda II« v Hrastniku: 21. septembra francoski barvni film SESTANEK S HUDIČEM; 23.-25. 23.-25. septembra ameriški barv. CS film STARI ZUCA; 27. septembra poljski film VLAK; 28. in 29. septembra ameriški barvni CS film 2121 . - sibmijb jPRBBiunurrva TRBOVLJE Rojstva: Berta Majcen, Trbovlje — dečka; Pavla Rozman, Izlake — deklico; Ana Kokot. Trbovlje — deklico; Cirila Relič, Zagorje — dečka; G: zel a Sladič, Trbovlje — deklico; Ruža Sihur. Hrastnik — deklico: Ivana Magister, Trbovlje — deklico; Magdalena Gričar — Hrastnik-Kmice — deklico; Ana Ocepek, Zagorje-Jablana — dečka; Gabrijela Klan-čišar, Kal — dečka; Marija Tre- Smrti ni bilo. vsem, ki so jo spremili na njeni bušak, Zagorje — deklico; Stani- zadnji poti, nam izrazili sožalje in sočustvovali z nami. Žalujoči sin Tone in Rudi z družinama hibo j ; „ v ' " “Delavski dom« v Trbovljah: 21. septembra ameriški barv. film ZDRAVO PRIJATELJI; 22. - 25. slava Rataj, Trbovlje — deklico; Emilija Klarer._ Trbovlje — deklico; Marija Bregar, ‘Čebine — deklico; Ana Maglič, Trbovlje — dečka. Poroke: Jože Hočevar, rudar, Trbovlje in Albina Ferlič, gospodinja, Trbovlje; Jože Krajšek, ključavničar, Trbovlje in Jožefa Zagorc, ■ delavka, Trbovlje. Smrti: Ivana Strniša, roj. Kastelic, upokojenka, Trbovlje — stara 75 let. HRASTNIK Rojstev (na domu) ni bilo. Poroke: Martin Marinko, dela- i vec,' Rečica pri Laškem in Frančiška Napret, gosp. pomočnica, Krištandol; Karel Grešak, rudar, ( Krišiandol 1 in Martina Mejač, < gesp. pomočnica, Turje 14; Milan ( Žveplan, pleskar, Hrastnik 374 in (J Slava Možanič, delavka, Hrastnik £ št. 374. <[ ZAGORJE |» Rojstva: Marija Luzar, Dolenja i I vas — deklico. # Poroke: Leon Grošelj, rezkar, . * _____ ,___________, - ... Kisovec 29 in Anica Mladenič, f Nogometaši reprezentance Gvineje in Rudarja na stadionu v Trbovljah pred tekmo, »nrpaa s sotnnsEO j delavka, Dolenja vas 40; Ivani1 trojico m odborniki Rudarja, v imenu katerega je tov. inž. Petrič podaril gostom v spomin rudarsko Pavlič, rudar, Šemnik in Julija-11 na Pikelj, delavka, Ravne 22; I Franc Strmljan, uslužbenec, Ko-I' lovrat 27 in Vera Laznik, oskrb- c niča, Doberljevo 12; Alojz Kreže, I* električar. Jesenovo 17 in Slavica* Novak, pletilja, Dolenja vas 22. * Smrti: Ignac Drnovšek, rudar. V upokojenec* Zagorje, Ulica talcev J svetilko Težko priborjena zmaga v Celje št. 2 — star 81 nik, rudar, let. Testi iz naših krajev Seja sekretariata Obk LMS Zagorje Na zadnji seji sekretariata občinskega komiteja Ljudske mladine v Zagorju so razpravljali med drugim o organizaciji delovne akcije v Sklendrovcu, kjer sta pred leti hudo neurje in vihar razdrla cesto. Zato so mladinci sklenili, da skupno S pripadniki JLA uredijo cesto iz Šklendrovca do Podkuma. Te akcije, ki je bila prejšnjo nedeljo, se je udeležilo okrog 1J>0 mladincev. Na seji, na katero sta prišla tudi sekretar okrajnega komiteja LMS Ivan Stebla j ter predsednik ideološke komisije Gojko Staniš, so nadalje razpravljali o konferencah aktivov in o štiridnevnem seminarju za nova vodstva aktivov, katerega predavatelji imajo predvidene naslednje teme; LMS pred kongresom, statyt in programska načela, idejno - vzgojno delo, delovne akcije ter društveno in družabno življenje. Imenovali so tudi novega predsednika ideološke komisije. Treba bo urediti še mnogo stvari Prejšnji teden je bilo na ObLO Trbovlje posvetovanje e predstavniki komunale. Namen posvetovanja je bil, ugotoviti, kako se predvidena dela izvajajo ter da se ugotove morebitna manjkajoča sredstva. Na posvetovanju so ugotovili, da je potrebno na Šuštarjevi cesti odstraniti nasio, ki ovira promet na zgornjem delu ceste, ter urediti prostor pred skUd!ščem “VI-taminke«, ter glede na STS, ki bo imela učne prostore v IRS. napraviti še*kratek priključek ceste, tako da bi bil tudi sem omogočen dostop z avtomobili. Prav tako so razpravljali o načrtu ureditve hudournika v Globušaku, ki dela ob vsakem večjem deževju veliko škodo oziroma o ureditvi celotnega potoka. Za ta dela bi bda potrebna vsota štirinajstih milijonov dinarjev. Da bi pa preprečili ponovno sprožitev plazu, so zajezili Izvir in tu bodo kmalu končali z deli. Potrebno too pa okrepiti zid pri “Železnini«. Za novo .pokopališče je tudi že določeno zemljišče v Gabrskem, potrebno bo pa še urediti vprašanje odstopa tega zemljišča. Verjetno bodo že drugo leto začeli z urejevanjem. Cimprej bodo morali začeti z deli na regulaciji Tr-boveljščice nasproti stadiona, ker bodo tu začeli pripravljati teren za nove stanovanjsko stolpiče STT. tJsoešnl sestanki V Steklarni Hrastnik so se ob pregledu polletnega gospodarjenja na skupinskih sestankih delovnega kolektiva odločili, da bodo v prihodnje Imeli take sestanke a celotnim kolektivom vsak mesec. Do tega sklopa je prišlo *»tcgadelj, ker se je izkazalo, da so delavci z resnostjo sodelovali pri predlaganju o premestitvi težav v proizvodnji. Na sestankih je bilo namreč sprejetih 15 predlogov za izboljšanje proizvodnje, torej za -učinkovitejše gospodarjenje. Sindikalna organizacija tovarne je te prgjlloge že posredovala v izvedbo odgovornim na posameznih mestih, katerih se predlogi tičejo. or Mladinske konference so se začele V hrastniški občini so bile doslej že mladinske konference izvedene v aktivu Komunalnega podjetja, Tovarne kemičnih izdelkov in v Zidanem mostu. Na področju krajevnega komiteja mladine v Radečah pa bodo konference mladinskih aktivov te dni. Konference mladinskih aktivov tovarniških in rudniških komiteja so bile doslej centralne. Letos bodo v posameznih aktivih v podjetju ločeno in skupna konferenca za vso tovarno oziroma rudnik pa bo temeljila na delegatih, izvoljenih iz posameznih aktivov. Na ta način, želijo poglobiti delovanje mladine in podrobneje spoznati probleme in nagnjenja mladine v kolektivu. Seja sveta stanovanjske skupnosti v Zidanem mostu V Zidanem mostu je bila v po- nedeljek razširjena seja stanovanjske skupnosti, na katero »o bili povabljeni predvsem člani vodstva krajevne organizacije SZDL. Razpravljali' so o poročilu sveta stanovanjske skupnosti na bližnjem zboru Volivcev in o perečih kadrovskih vprašanjih pred volitvami novega sveta. Razen o tem so govoril) tudi o delu šolskega odbora in gradnji športnega parka ,ki ga gradi zlasti mladina v okviru stanovanjske skupnosti, ki ta objekt tudi finansira. Športni park naj bi bil letos zgrajen. Stanovanjska skupnost je tudi sklenila, urediti cestno razsvetljavo od cementarne do csnovne šole. Za to delo bo dal* potrebnih 200.000 din. or Ureditev ceste na Dobovec Rekonstrukcija ee.de na Dobovec poteka zadovoljivo. Investitor je ObLO Trbovlje. Cesta na Dobove: bo predvsem služila gozdarstvu, kmetom z Dobovca !n okolice ter tur'stom. Ce bo šlo vse po sreči, bo cesta že letos urejena do Dobovca. Toda ob tem se poraja vprašanje, č« ne bi bilo smotrno, urediti cesto na Kum, da bi s* tako v polni meri izkoristila sedaj mrtva cesta — gozdna cesta — v katero Jo bilo vloženo 15 milijonov dinarjev. Ta cesta bi se lahko uredila kot sedanja, v istem o Diegu, do smu?«n»ke koč«, me-hjjo v Ot>t.O, od tu bi se pa priključila na novo cesto. O izvedbi Ve zamisli so predstavniki ObLO Rudar (Tr.) : Celje 4:3 (1:1) Za las je" manjkalo, da ni Ru-11 let; "Leopold Vrtač-J dar ju iz Trbovelj v nedeljo prvič Colniše 1 — star 48 J spodletelo v tekmovanju sloven-teke conske lige v Celju proti mo-Jštvu “Celje«. Belcerjeva četa je BREŽICE J bila trdno odločena, da si csvoji Rojstva: Elizabeta Gulič, Sent- * vsaj točko, če že ne dve. Toda lenari 38 — deklico; Ana Urbanč,»žoga je okrogla. Številni gledalci Gržeča vas 21 — dečka; Alojzija šso bili priča dramatični borbi za Omerz1!, Arnovo selo 16 — dečka; 11 točke, ki je dobila svoj zaključek Ana Piperkovič, Senkovo — de-jtz odločilnim strelom Opresnika. klico; Martina Kink, Bučerca 42|i]k .drugoga jjolčaisa se je pričel, po Rudarjevcih, ki so povzeli pobudo, toda brezuspešno. Prvi so se znašli domačini, ki so re- Trbovlje že razpravljali s predstavniki krajevnega odbora Dobovec, ki so se strinjali s to zamislijo. — Ta cesta bi služila v veliki meri tudi RTV Ljubljana, ki ima na Kumu 6voJe naprave, do katerih je sedaj zelo težak dovoz, prav tako pošta in gozdno gospodarstvo. Ce bi ta podjetja bila pripravljena,, da bi prispevala nekaj finančnih sredstev za ureditev te ceste, bi bil dostop na Kum veliko boljši kot sedaj. V ta namen bodo' že. ta teden razgovori s predstavniki omenjenih podjetij. Vsekakor je uresničitev tega osnutka odvisna od rezultatov teh razgovorov. ek Plenum ObK ZK v Hrastniku V petek je bila seja občinskega komiteja Zveze komunistov v Hrastniku. Razpravljali so o pripravah na letne konference osnovnih organizacij Zveze komunistov, o vsebinskih, kadrovskih, tehničnih in drugih vprašanjih s tem v zvezi. Odločeno je, da bodo konference osnovnih organizacij ZK ves mesec oktor. ber in november. Najprej bodo konference terenskih osnovnih organizacij'; potem OO ZK v go-| spodarskih organizacijah in nato j va.ških. Občinski komite bo pripravil splošen koncept za delo ;z Ljubljane, konferenc, cenovno snov konference pa bodo izbrale osnovne organizacije same. Konference naj bi skozi spoznavanje novega gospodarskega sislema v praksi privedle do uveljavljanja novih metod dela v osnovnih organizacijah. Konference bodo zastavile vse 'sile za to, da bodo komunisti nastopali predvsem kot oblikovalci in ne le izvajalci stališč v življenju. or HRVATSKO-SLOVENSKA KOŠARKARSKA LIGA Triglav : Rudar 75:54 (36:32) Košarkarji Rudarja so v minulem kolu gostovali v Kranju. Takoj v začetku igre je Rudar s silovitimi napadi 'in ostrim tempom povedel igro. Do 10. minute je bil Rudar boljše moštvo, in šele ko so domačini uredili svoje vrste, je Rudar klonil. Do konca prvega dela igre je uspelo domačinom, da so do konca prvega polčasa pridobili prednost šestih točk. Medtem. ko so bili gostje v prvem delu igre enakovreden nasprotnik, so v drugem delu tako popustili, da so zmagali Kranjčani kar z 21 koši razlike. Rudar; Viri 8, Simomčič 2, Vidic 2, Pinter 4, Otepal 21, Bola 17. Triglav: Rus II 25, Petrič 8, Klavora 3, Belehar I 20, Soklič 1, Rus I 12, Belehar II 6. Tekmo sta vodila R( rač in Tršar zultat povišali na 2:1. Toda Rudarjeva enajsterica, ki ji je pripadala igra v drugem polčasu, ni popustila ter je Knaus v 65. min. igro izenačil. Najlepši gol dneva je dosegel HaligaliČ v 82. minuti z glavo. Toda veselje številnih Trboveljčanov, ki so prihiteli v Celje, ni trajalo dolgo. Hude napake obrambe Rudarja je Celje v 86. minuti izenačilo po Regner-ju. Vse je že kazalo, da bo prišlo do delitve točke, če ne bi zaradi nepazljivosti vratarja Celja, ki je preveč zapuščal vrata, Opresnik ne izkoristil položaja, ki je v 83. minuti lepo pognal žogo v mrežo nasprotnika. Zmaga za Trboveljčane je bila težka, toda po sami igri bi ustrezal neodločen rezultat. Zma- Občinski strelski odbor v Litiji je zasedal Občim*i strelski odbor v Litiji je imel dne H. tega meseca razširjeno sejo, katere so se udeležili tudi vsi predsedniki strelskih družin. Na seji so pregledali dosedanje delo in si zadali naloge zn jesensko sezono. Na dnevnem redu je bilo tudi vprašanje razdelitve dotacij strelskim družinam. Dotacije so razdelili po ak« tlvnosti in uspehih strelskih družin. B- D- Sprejem šolske mladine z osemletk v LMS V hrastniški občini pripravljajo sprejem novih članov na vseh osemletkah v občini. V tem smislu že pripravljajo ■ to mladino sestanke. Ob priložnosti razdelitev nagrad in pohval najboljšim mladinskim aktivom in posameznim mladincem 28. novembra bodo povabili. nu slovesnost tudi nove člane. AŠK — Tivoli : Proletarec 68:37 (42:6) Košarkarji Proletarca so gostovali v Ljubljani. Kljub optimističnemu razpoloženju, ker v moštvu AŠK Tivoli niso igrali nekateri najboljši igralci, se je moral Proletarec vrniti domov poražen. — S slabo in nepovezano igro, zlasti v prvem polčasu, je Proletarec dovolil domačinom izdatno premoč v prvem delu igre. V drugem delu igre so pa Zagorjani uredili svoje vrste, toda bilo je prepozno. — Zmaga domačinov je zaslužena. ek Ljubljana : Proletarec 39:44 (27:21) Košarkarice Proletarca so gostovale v Ljubljani. Z lepo, 'hitro in smiselno igro so gsstje premagale domačinke in se tako povzpele na šesto mesto na lestvici. ek • Jesenice : Rudar 20:0 Zenska košarkarska ekipa ' Rudarja »e Je na Jesenicah udala domačinkam. Slaba, nezanimiva in raztrgana igra enih kot drugih ter zlasti nezainteresiranost in ležernost gostij je prinesla zmago domačinkam. Košarkarice Rudarja so v republiški košarkarski ligi zasedle zadnje mesto. S 14. kolom je bilo zaključeno letošnje tekmovanje v žemrdci republiki košarka tulci ligi. Naslov prvaka LRS za leto 1961 so ponovno osvojile košarkarice Olimpije z 28 točkami. de Bratstvo : Grafičar 4:6 (1:4) Z malo več sreče in pa če bi se domačini tako prizadevali v prvem delu igre, kot so si v drugem, bi lahko ostala vsaj ena, če ne že obe točki doma. Igra je bila zanimiva in borbena. Medtem ko je bil v pbvem delu igre boljši Grafičar, je drugi del igre pripadel domačinom. ek Bratstvo : Grafičar 2:1 1 " •Rudar : Eksport drvo (Rijeka) 8:9 (4:3) V nadaljevanju rokometnega tekmovanja so v soboto gostovali % Trbovljah rokometaši Export-drvo z Reke. Približno 800 gledalcev je bilo priča slabi in grobi igri. Kljub temu, da so gostje povedli igro, je uspelo Rudarju, ki je v prvem delu pokazal lepo in hitro igro, izenačiti rezultat in prvi del igre odločiti v svojo korist. Drugi del igre je pripadel gostom, ki so z grobo igro — sodnik je poslal na dvominutno “Ohlajevanje« kar devet igralcev — poskusili izenačiti, kar jim je končno tudi uspelo. Zarodi grobosti je sodnik dosodil kar pet sedemmetrovk, od katerih sta bili dve zastreljani. Pohvaliti je treba oba vratarja, ki sta dala vse od sebe, posebno Lopan, ki je rešil Rudarja od morebitnega večjega poraza. Rudar: Lopan 2, Klančišar 1, First,' Žagar, Ačkun 5, Škrinjar. Erportdrvo: Ugrin, Petrovič, Ka-šič, Pahlija, vsi po 1, Kosanovlč 2, Amančič 4. Sodnik iz Zagreba je sodil z večjimi napakami. ek Republiška rokometna Uga Partizan (B) : Partizan (S) 27:10 (13:5) Rokometaši Iz Breržic so z izdatno zmago odpravili Sentvid-čane. Pri gostih se je opazilo, da (še nimajo dovolj rutine in rokometnega znanja. Zmaga Brežiča-nov je zaslužena. ek Partizan (K) : Partizan (Tržič) 21:19 (12:9) Domačini so v zelo razburljivi in hitri igri popolnoma nadigrali goste iz Tržiča. Toda kljub prednosti domačega igrišča in publike so bili gostje trd oreh. saj so domačini zmagali le z dvema goloma razlike. ek Zasavska rokometna liga Rudar : Partizan (R) 12:19 (6:12) V solmi o so se pomerili rokometaši Rudarja in TVD Partiza- go pa seveda odločajo goii, tako da je bilo stanje 4:3 ob koncu v korist Rudarja. Sodnik Pliberšek iz Maribora je sodil dobro, medtem ko mejna sodnika nista bila najboljša. V predtekmi so mladinci Rudarja premagali sovrstnike Celja z visokim rezultatom 10:1. V nedeljo bo Rudar igral doma s Kladivarjem iz Celja. ar. Reprezentanca Gvineje : Rudar 4:4 (2:4) V četrtkovi mednarodni prijateljski tekmi, kateri je prisostvovalo nad 3000 gledalcev, sta se pomerila moštvo Rudarja in re- i prezentanca Gvineje. Gostje so pokazali zelo. hiter in zadovoljiv nogomet. Zlasti dobri _so bili v startih na prvo žogo, tako da je: imela obramba Rudarja veliko' dela. Zanimivo je, da so prvi! štirje goli padli v prvih šestih minutah igre. Rahla terenska in tehnična premoč Rudarja 6e je kmalu razbila v hitrih- napadih in startih na prvo žogo gostov. V drugem delu igre so bili gostje; ki so uspeli končno izenačiti rezultat, celo boljši. Trboveljski ljubitelji nogometa so bili zadovoljni s prikazano igro gostov. Sodnik Jakše iz Ljubljane je zadovoljivo vodil srečanje. ek Rudar B : Proletarec 4rl (4:1) V predtekmi Rudar : Gvineja sta se v prijateljski nogometni tekmi srečali moštvi Rudarja B in Proletarca. V zanimivi igri je uspelo mladincem Rudarja, da so premagali ribgometaše Proletlbca. Medtem ko eo bili domačini"te?jši v prvem delu igre, so gostje popolnoma >t>i%yladali v druge®"delu. '' P&' -Rudarju je bil na5slat>ši Potokar. ek Proletarec : Rudar (Hrastnik) 3:2 (3:1) Ljubitelji nogometa v Zagorju so to pot prišli na račun. Čeravno je Proletarec tesno zmagal nad hrastniškim Rudarjem, je bila lc-ta vendar zaslužena. Igra je bila tipično prvenstvena. Domače moštvo je v prvem delu igre že postavilo rezultat in je v drugem polčasu precej popustilo, tako da bi nogometaši iz Hrastnika z malo več sreče lahko cd-r.osli iz Zagorja eno točko. — Gole za Proletarca so dali v 4. minuti Starc, v 17. minuti Mitič in v 31. minuti Kordeš. Tekmo je prav dobro'sodil sodnik Sever iz Kočevja. , V predtekmi so mladinci Proletarca premagali svoje sovrstnike Rudarja z 2:1. Litija : Sava (Tacen) 3:2 2:6 V zelo živahni in borbeni igri so domačini prepričljivo premagali goste iz Tacna. Kljub terenski premoči domačinov, so imeli tudi gostje nekajkrat priložnost, da bi ogrozili' vrata domačinov, toda v odločilnih trenutkih se ni nihče odločil za strel. Pri domačinih je bil najboljši Domadenik, ki je dosegel vse tri gole. Mladinci Litije pa so premagali svoje soVrstnike moštva Save z rezultatom 4:1. B. PIONIRJI Radeče : Litija 2:3 Svoboda (K) : Kočevje 4:0 (0:0) V prvenstveni nogometni tekmi na iz Radeč. Vdepi igri, ki »o jo , ljub]jan''ke P^Zjmze je enajstori-pokazali predvsem gadje, eo za- | J* Svobode iz Kisovca na doma- služeno Radeč. zmagali rokometaši iz ek Tekma strelcev Usnjarja Iz Šmartna V nedeljo, 10. tega meseca, je bilo v Zagrebu v okviru usnjarske industrije republiško prvenstvo v streljanju z zračno puško. Na tekrpovanju je sodelovala tudi strelska družina Usnjarja iz Smarlna pri Litiji z dvema petčlanskima ekjpama in zasedla II. in III. mesto. Prva ekipa, ki je zasedla drugo mesto, je bila samo za en krog slabša cd zmagovalne ekipe. Danijel Jug, član ekipe Usnjarja iz Smartna, je desegel najboljši rezultat med posamezniki in zasedel prvo mesto. čem. igrišču premagala Kočevje s 4:0. Igra je bila precej slaba. V prvem polčasu so bili gostje v rahli premoči, čeprav so domačini Imeli nekaj stoodstotnih priložnosti, za dosego gola. Gostje so pa celo za-gtreljali enajstmetrovko. V začetku drugega'polčasa je bila Igra še bolj bleda in raztresena, potem so pa domačini uredili svoje vrste in v pičlih štirih minutah dosegli tri gole. Pri domačinih je predvsem izstopala zanesljiva obramba. Strelci: VozeJJ v 89. minuti. Strmšek v 67., Grčar V 69. in Lipovšek v 85. minuti. V predtekmi so mladinci Svobode premagali svoje sovrstnike iz Kočevja z rezultatom 5:0 (1:0). Ja um m Atili©, Ponte Rosi Se nekaj minut ja de odhoda brzovlaka. Potniki na železniški postaji v Tnstu nestrpno čakajo na trenutek, ko bo potegnil vlak. Kam? Seveda proti jugoslovanski meji! Se z večjo nestrpnostjo pa . pričakujejo tisto, kar sledi potem, I . pred cariniki in pregledom, začne računati, koliko ji bo »vrgel« ta izlet. Sešteva, računa in glej! Vsakokrat pride na znesek blizu 100.000 din. Ja to mogoče, ali ne? — Je, saj mora biti. polovice, saj je hotel prav vsak kupiti nekaj »kvalitetnega« blaga. Sicer ne bi nosil čez mejo cigaret' (čeprav jih mnogi od njih nikoli ne kadi), surovega in čajnega masla, telečjega in suhega mesa, klobas in marsikdo tudi dinarjev, Carinik je vzel obrazce, ki so mu jih dali potniki v kupeju, in odšel. Cez čas se je vrnil. Temu ali onemu potniku je pregledal prtljago in ugotavljal, če se ujemata vsebina kovčkov, torbic in druge prtljage s podatki, ki so jih bili potniki napisali na obrazce. Ko je šel carinik mimo potnice, ';i bi ji človek prisodil morda 30, rorda pa 40 let (vseh potnikov ariniki res ne morejo preglodati, ;er bi sicer lahko stali vlaki po .tekaj ur na obmejnih postajah), ;e je oddahnila. — Samo, da se ne bi vrnil carinik! Carinik se ni vrnil. — Oh, kako sem srečna! Pa kako ne bi bila srečna. »Izlet v Italijo z namenom, da si ogleda zanimivosti Benetk in Trsta«, je povsem uspel. Cez nekaj dni si bo ta potnica lahko zadovoljno mela roke. Za .~koro 100.000 din bo bogatejša. In to na račun ljudi, ki jim bo prodala blago, ki ga je bila kupila na trgu Ponte Rosi, ki slovi zakadi »kvalitete« in »nizkih cen«. Zadovoljno si bo mela roke, ker :o ljudje še tako naivni. In še posebej zadovoljna, ker turistično društvo organizira take I »izlete«. Zato bo prav gotovo sklenila, da se bo še kdaj udeležila takega »izleta«. France KOPAČ P. S. - m ^ - ko zapelje vlak' na jugoslovanska tla. Seveda — carinski pregled! In tedaj se začne nova zgodba, ki se pa včasih konča tudi tako, kakor se sicer naj ne bi končala. Vlak je potegnil___ Zbrana druščina se je posedla po kupejih. Vsak še enkrat v mislih preleti vsebino kovčkov, potovalnih torbic, mrež in druge prtljage. Je dobro skrito? Ne bo našel carinik več blaga, kakor je sicer dovoljeno? Bo šlo po sreči? Bo uspel »izlet«? Bo torej uspel izlet? Izlet, ki ga je organiziralo turistično društvo, sicer pod zvenečim imenom »za člane turističnega društva v Trst in Benetke z ogledom tamkajšnjih zanimivosti«, a vendar z drugimi nameni izletnikov, da prenesejo čez mejo v Italijo kar največ našega in drugega denarja ter nekaterih drugih proizvodov — tam vse dobro zamenjajo v italijanske lire — potem nakupijo novo blago, in ga po sreči, mimo carinikov, prinesejo v domači kraj. v Vge kaže, da je organistaci ja ta-Rlh izletov za »člane turističnega društva« (tudi za take, ki se včlanjuj v članstvo TD Sele tedaj, ko •e prijavijo za izlet) in za samo turistično društvo kaj donosna, sicer se ne bi ti izleti ponavljali te meseca v mesec, no, ta tudi že lahko rečemo — iz leta v leto! Po vsem tem sodeč, bi kazalo v registru društev spremeniti tudi dejavnost tega Turističnega društva in namesto postavke — skrb za razvoj turizma in olepšave kraja vstaviti novo postavko — skrb za organizacijo izletov v Italijo (v Trst in Benetke) z namenom, da si člani turističnega društva tam ogledajo zanimivosti (seseda prekupčevalskega značaja). Brzovlak drvi proti jugoslovanski meji. Se nekaj minut. Srca bijejo vse hitreje. Tudi ženski, ki bi ji človek prisodil morda trideset, morda pa tudi šRridoset let. Vsa zbegana ogleduje sopotnike v kitpeju in se za hip zazre tudi proti prtljažniku. — Bo, ali ne bo? — Morda pa le bo? V mislih se pogovarja sama s seboj. Ko za hip prežene strah Se enkrat se domisli vseh predmetov, ki jih je kupila, in zneskov, ki jih bo dobila za predmete potem, ko jih bo prodala v domačem kraju. Vsa mogoča roba se je znašla med prtljago te potnice. Ponajveč taka, ki jo je kupila sjcupaj z ostalimi » izletniki — člani turističnega društva« na trgu Ponte Rosi v Trstu. Prodajalci in krošnjarji s tega trga so bili zelo veseli nove skupine teh »izletnikov«, saj so vedeli, da bo spet cvetela kupčija. In popustili so tudi za nekaj lir, pri tako »kvalitetnem blagu«, pač zato, ker so prišli kupci iz Jugoslavije. Stojnice so se po njihovem odhodu izprazjiile skoro do skritih, kdo ve kje. Kupčija na Markovem trgu v Benetkah in na trgu Ponte Bosi v Trstu cvete. Včasih gredo cigarete, maslo, meso in klobase tudi pod ceno. Toda to za »izletnika« ni toliko važno. Glavno je, da dobijo lire! Za lire se pa da kupiti marsikaj. »Zdravo!« Glas carinika je potnico zbudil iz razmišljanja. Niti se ni zavedala, kdaj se je vlak ustavil. S tresočo roko je izročila cariniku obrazec, na katerega je napisala, kaj nese s seboj iz Italije. Na spisku so se znašle razne malenkosti, tako kemični svinčniki, glavniki, rute in druge stvari, katerih skupna vsota ni presegla dovoljene vsote. Vsaka podobnost, s katerim od turističnih društev v Zasavju in s tovarišico, ki ima morda 30, morda pa celo 40 let, je povsem slučajna. Nemški vojaki v Wa!esu Kot je znano pošilja Zahodna Nemčija svoje vojake na vežbali-šče v druge zahodne države. Pred kratkim je prva nemška enota prispela preko La Mancha na angleški otok in se nastanila v Wa-lesu. Tamkajšnje prebivalstvo je na različne načine sprejelo nemške vojake: z radovednostjo, ravnodušno, nekaj pa jih je, kot poročajo uradni krogi, sprejelo nemške vojake celo ljubeznivo. I 20 LET mucu Franc Tomažič Spomini na ustanovitev I. revirske čete (Nadaljevanje in konec) Se naprej sem razmišljal, kako bi rešil to vprašanje. Spomnil sem se, da imam v Ljubljani sorodnike (družina višjega finančnega svetnika Ivana Volčiča). Ker v Ljubljanski pokrajini tedaj še niso imeli prebivalci osebnih izkaznic, sem tako nemoteno prišel v Ljubljano. Uspel sem s posredovanjem Volčiča in dr. Fetiha, da so sprejeli Alojza Pirca v Jožefov dom onemoglih, kjer je potem po nekaj mesecih S umrl. Sam sem nekaj časa še ostal v Ljubljani. Ko sem že mi- H slil oditi, sem srečal prijatelja Toneta Čufarja. Na Resljevi = cesti pa som srečal tudi Toneta Tomšiča. Ta mi je svetoval, § naj »e ne zadržim več dolgo v Ljubljani, ker je že vse polno S italijanskih detektivov. Potem sem res odšel na Dolenjsko g proti Velikim Laščam. Ker mi je zmanjkalo denarja In sem g medpoioma še zbolel — bil sem tudi bos — sem se zatekel g h kmetu v bližini Ortneka. Imel sem srečo. Tam sem dobil g čevlje ta nekaj obleke. Kmalu sem dobil tudi zvezo z Ljubom Šercerjem. Ko sva j se pogovarjala o tem, da bi se pridružil njegovi skupini, ki g se je tedaj zadrževala v okolici Črnca in Sv. Gregorja, mi je g to odsvetoval. V noči od 29. na 30. september je bila minirana železni- g ška proga blizu Ortneka. Italijani so bili vznemirjeni, saj je g bil cel bataljon črnosrajčnikov nastanjen komaj 500 metrov g vstran od kraja, kjer je bila izvršena sabotaža. Vse poteved- g be niso rodile sadu. Prebivalstvu so celo grozili,. da bodo za- g prli vse moške v starosti od 16 do 60 let, če ne bodo našli sto- | rilcev. Čeprav storilcev niso našli, tudi grožnje niso uresničiti, g Y vasi sem imel v tem času dvoje predavanj o Sovjetski S zvezi, ki se jih je udeležilo veš mladih fantov. Istočasno sem g jim tudi povedal, zakaj se bori naš narod. Mnogi fantje so =g bili zelo dostopni in sem pri njih že v kratkem času pridobil g precej ugleda. Na področje, kjer sem bil jaz, je kmalu prišlo več borcev g iz Ljubljane. Sicer so se le-ii izdajali, da so begunci iz Sta- §§ jerskega, pa so komaj čakali na trenutek, da se pridružijo g partizanom. Prišlo pa je tudi nekaj borcev te Revirjev, te jg Zagorja in Trbovelj, tudi te 1. revirske čete, v kateri sem g bil tudi sam. Takoj sem stopil z njimi v stik. Ker smo bili slabo oblečeni ta ker smo bili tudi vsi brez g denarja, smo se dogovorili, da se bomo za nekaj časa zapij- g slili v kočevskem rudniku, potem pa na pomlad odšli v par- g g tizane. Tako sem odšel v Kočevje ta se o tem dogovoril g g s tovarišem Seškom ta Jožetom Heglerjem, na rudniku pa g g sem srečal tudi prijatelja Miklavca. Z njim sva potem ob pla- g H čil Tli h dneh zbirala prispevke za o F ta pripravljala rudarje g | za odhod v partizane. Sicer je šlo nekoliko teže, potem ko so g aretirali tovariše Heglerja, Cuka in Južniča in ubili po izdaji S g tovariša Seška. Kljub temu pa naše delo ni bilo zaman. Ze v marcu 1942 je odšla v partizane prva skupina ra- g | darjev s kočevskega rudnika. Samo malo kasneje pa tudi mi. g H i n KiiimmniiHiraHiui«niHinHi»nMii»mwmiuii)itui!iHiumiiiHitiiuiu»iiimiiinuiiiiiiiimiiiHiumHuiiiiHiiHi!iummmimiiiiij PO DELU RAZVEDRILO Koncert harmonikarskih orkestrov Prihodnji teden. 27. septembra, bo v Trbovljah zanimiva glasbena prireditev. Svet Svobod In prosvetnih društev okraja Ljubljana prireja skupno z DPD Svobodo Iz Šentvida koncert harmonikarskih orkestrov pod naslovom »Po delu razvedrilo«. Na tej glasbeni prireditvi sodelujeta DPD Svoboda Ljubljana—Šentvid ln svetovno-zn&ni orkester NBrnbergcr Accor-deon Orchester. Dne 25. septembra bodo harmonikarji nastopili ▼ Ljubljani, 26. septembra v Velenju, v sredo, 27. septembra bodo pa koncertirali ob 20. url v Delavskem domu v Trbovljah. Na sliki levo: harmonikarski, orkester DPD Svoboda Ljubljana - Šentvid. Človekov Izgled Znani ameriški antropolog Harry Shapiro je objavil članek, ki govori o tem, kako bodo ljudje iz-gledali čez 100.000 let. Znanstvenik smatra, da bodo največje spremembe na človeku nastale na rokah in na glavi. Roke človeka bodo postale slabše in tanjše, ker ljudje vse bolj poredko uporabljajo sekiro in lopato in vse bolj pogosto pritiskajo na gumbe in prelistavajo listine. Pri primerjavi zadnjih 1000 generacij so opazili, da se spodnji del obraza zmanjšuje. To dejstvo pripisujejo načinu prehrane, kajti človek v zadnjih stoletjih ne je več surovega mesa in rastlinske hrane. Možgani postajajo pri človeku vedno večji. Predpostavljajo, da se bodo možgani še naprej večali in bo človek zato imel v pr!hodno«!i vse večjo lobanjo. Na žalost p a bodo ljudje imeli na lobanjah vedno manj las, ker lasje človeku niso več potrebni kot zaščitni sloj. Ljudje večino časa preživljajo v stanovanjih in v tovarnah, po cestah pa hodijo pokriti. kta Rit ten 27 Cisto blizu njenih so bile sedaj njegove ustnice. Tedaj je pa godba utihnila. Ves čar, ki je Silko zaješ. Je naenkrat izginil. Nevesta Je odprla oči. RAdiger je pa takrat opazil v njenem pogledu ko-pmjenje, ki ga je pretreslo. »Hvali ti,« ji je zašepetal na uho ta vzdignil njeno roko k svojim ustnicam. Nato jo je izpustil, Sifka ga je pa nežno pobožala po obrazu, ko jo je prijel za roko. Služinčad, Id je stala okrog ženina in neveste, id upala plesati, ko Je Bteffen nakazal godbi zaigrati poskočno polko. Vsi, ki so videli valček mladega para. so si Mii edini v tem, da tako lepega prašnika še niso obhajali nikdar ▼ življenju. Niti umrla gospa Felicita ni zmogla tega, kar je znala mlada grajska gospa. Nihče izmed ljudi ni vedel pozneje povedati, kdo je prvi opazil na nočnem nebu nenavadno svetlikanje. Nekdo je zakričal mednje strašno besedo: »Požar!« Tisti, ki »o staM pri vratih pristave, so rinili venkaj, medtem ko Je Maks Steffen vneto dirigiral polko ta gledal plesalce. Zdelo se mu Je, da je danes na višku svoje umetniške slave. Njegovi godbeniki so trobili na svoje trobente, kar je duša dala. Bil je ponosen na vaško godbo ta ves jezen, ko ga je nekdo pograbil za komolec. »Nekje gori, Maks!« Je zatulil Chrischan, krčmar vaške gostilne. Drug za drugim so godci začeli odlagati svoje Instrumente, hrup in trušč Je pa postal še večji, ko so zaslišali besedo: »Ogenj!« »Kje?« Steffen ni dobil odgovora. Ljudje so rinili na ulico, kajti hiše v vasi so bile po večini vse pokrite s slamo fai so gorele kot smola. Iz te razdalje id hHo mogoče ugotoviti, katera domačija je ▼ plamenih. vol so se pa zavedali, da je treba pohiteti ta pomagati: če se da kaj rešiti. Stika je stala zraven Rfldi gorja ob grajski pristavi. Njene zamaknjenosti je Mio konec. Spet je stala pred kruto vsakdanjostjo. Mož jo je prijel pod roko ta pričel teči. »Pojdi y hišo, Siika. jaz moram v vas!« Mlada Žena ga,je plašno pogledala, »Bodi pameten.« ga je tiho prosila. Mož jo je tolažeče pogladil po laseh. »Bodi brez skrbi, pomisli pa — da ne živim več samo zase...« »To je zelo lepo povedal,« si je mislila Slika, ko je odhitela v svojo sobo, ni pa ostala tamkaj, ampak se v naglici preoblekla In pohitela venkaj na dvorišče. Na pristavi Je bilo vse divje razmetano; mize ta stoli sn stali prevrnjeni, pisane, oklnčane svetilke na stropu so se pa zibale sem ta tja med neštetimi papirnatimi girlandami trakov ta ostalim okrasjem prostora. * »Hitro sl bom osedlala konja, potem Jih bom pa kmalu dohitela,« sl je mislila Slika. Toda konjski hlev Je bil popolnoma prazen. Kmetje ln ostali gostje so zajahali neosedlane konje ter z. njimi zdirjali na pogorišče. Žarenje ognja v daljavi je postalo vse močnejše. Cm dim se je mešal med plameni ter pokazal, da gori neka kmečka domačija s hlevi ta ostalimi gospodarskimi poslopji. »Da se le Rfldigerju ne M kaj pripetilo,« sl je mislila Slika ta pričela teči proti vasi. Sama «1 ni Mia na jasnem, zakaj se je zdaj naenkrat tako bala zanj. Saj je bil vendar mož in ve, kaj dela. Toda ona Je vendar trepetala za njega, ker je vedela, da bo tvegal, če bo treba, za rešitev drugega tudi lastno življenje. Žrtvovati se za druge in odgovornost za vse, kar se zgodi, mu je ležala v krvi. V tem pogledu je bil podoben njenemu očetu, ki nekoč pri nekem požaru na posestvu T(*rrldMen tudi ni mislil nase ln ga je neki goreči leseni steber bodo ožgal. S to podobo pred očmi je Slika tekla v mesečno noč. Poznala je tukaj že vse poti in si je preko travnika hotela skrajšati pot. Skočila je preko malega potoka ta se zelo ustrašila, ko je iz teme zaslišala neko stokanje. »Jaz sem, gospa.« je rekel neki moški, ki je ležal na tleh. Bil je Maks Steffen, ki se je drgnil po bolečem gležnju na desni nogi. »Jahal sem konja, pa me je ta vrag vrgel s sebe« — je stokal. »Ko bodo ljudje nehali gasiti, mi pošljite nekaj ljudi semkaj, ker ne morem hoditi. Ta prekleta konjska mrha!« je zmerjal žival, se pa takoj nato opravičil: »Veste, sam sem kriv. zdrknilo mi je s konja.« Mlada žena je videla, da mož stiska zobe. Prav gotovo ga je morala noga hudo boleti. »Je že dobro, gospod Steffen.« ga Je potolažila. »Takoj bom poslala nekaj ljudi.« Siika je urno skočila na Steffenovega konja in odbrzela z njim. Bližala se je pogorišču ln s stisnjenimi očmi gledala predse. Ogenj je razsvetljeval celotno okolico — gorela je domačija občinskega predstojnika! »Ubogi Steffen,« sl je mislila Siika. »In prav pri gasitvt požara na lastni domačiji ne more pomagati.« Moški in ženske so poskušali, da omejijo ppžar. Toda ko je Siika pri.Ua k njim, je videla, da je bil ves trud zaman. Ogenj se Je že razširil s pritličja hiše v prvo nadstropje, tako da sr je zadnji drl strehe že zrušil in tudi stopnice v prvo nadstropje so bile v plamenih. Živina v hlevu je mukala in Slika je vsa prestrašena gledala, kako kokoši slepo skačejo v ogenj in s tem v pogin. Kje je ROdiger? Stal je na nekem sodu zraven hiše, držal ▼ rokah brizgalno cev ter poskušal, da M pogasil vsaj ogenj na strehi hleva. Nekaj moških je že vdrlo v hlev, da bi spravili neko kravo na varno, toda žival se Je na vse pretrge branila. »Hvala bogu,« je rekla neka Zenska, »da id nikogar v biti; vsi so MU danes na gradu, tudi otroci.« »Dleter!« se je tedaj spomnila Siika. Fantek je prav lepo zdeklamirai neko pesem in potem pojedel neznansko kosov potic. Kolena, so sc Silki zašiMla, ko se je spomnila, da ji je Stcffenova žena na gradu pripovedovala, da bo otroka takoj po večerji spravila domov. — »Otrok je truden Jn nam bo tu še zaspal.« »Otrok!« je zavpila Siika. Z grozo v očeh j® strmela v plamena. Neka velika roka jo je pograbila za ramena, nakar se je obrnila. Danijel je stal zraven nje in se sklonil k njenemu obrazu. »Kakšen otrok?« Jo vprašal s tako mirnostjo, da ji je bila ob divjanju požara skoraj nerazumljiva. »Dieter vendar! Po večerji so ga spravili domov ta je gotovo že spal. Ali si ga kje videi? Pet 1®*. je star ta svetle lase Ima.« Kričanje žensk je ustavilo njene besede. Ljudje so kazali na neko razbito okno v prvem nadstropju-Otrok! Slišati je bilo, kakor da nekdo ječi. Za trenutek so vsi videli otroka. »Gospod!« je zaklical Danijel tako močno, da j® prevpil ostale glasove. Kazalo je, da je bil Danijel edini, ki je ostal hladnokrven. Poklical je Bfldi-terja k sebi ta mu nekaj zaklical, kar Slika razumela. UHdSger Je skočil s soda. zdirjal proti pročelni steni hiše in naravnal brizgalno cev s curkom vode na vhodna vrata hišo. Danijel je s svojo mogočno postavo in krepkim' pestmi udrl skozi goreča vrata. Za trenutek jc ° vhodu obstal. Rildigrr je nanj naravnal curek. Siika je skoraj omedlela, ko je videla, da jc nijcl izginil v hišo. Zadnja stena poslopja se ■ zrušila. Slika si je z roko zamašila ušta, da n® zakričala. Čudno tiho je vse poslalo tedaj. Nihče i»l ** nvtalll na gašenje. Neki človek — otrok J® bil v ** Ijenjskl nevarnosti! Ne eden - dva sta bila ta zgubljena. Bila je blaznost, kar je hlape« «*»rH- (Dalje prihodnji«