INTERVJU VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE | Mag. Renata Zupanc Grom | Pogovor z dr. Simonom Slokanom: Integriteta in družbeno odgovorna vzgojno-izobraževalna organizacija | str. 26 - 27 | 26 26 Ni ve č vprašanje, ali je zaposleni v šoli lahko ali mora biti profesionalen pri delu. ZAKONITOST, STROKOVNOST IN ETIČNOST – TRIJE STEBRI PROFESIONALIZMA V tokratni tematski številki revije obja- vljamo zanimiv intervju z dr. Simonom Slokanom, glavnim inšpektorjem In- špektorata Republike Slovenije za šolstvo in šport na temo integritete v vzgoji in izobraževanju v povezavi z družbeno odgovornostjo javnih zavodov. Dr. Simon Slokan, kako vi vidite povezavo med integriteto in pos- lanstvom v javnih vzgojno-izo- braževalnih zavodih v lu či njihove družbene odgovornosti? Ali se vprašanje integritete kon ča tam, kjer se za čne družbena odgovor- nost vrtca, šole, fakultete, ali se tam šele začne?  Dejstvo je, da je v okviru zavedanja pomena družbene od- govornosti posameznega zavoda, institucije, organa itd. le-ta zmeraj povezana z nalogami in poslanstvom le-tega. Dejstvo je, da poslanstvo določa namen in vizijo, zakaj nekdo obstaja, naloge dolo čajo aktivnosti, kako se določene aktivnosti izvajajo, družbena odgovornost pa predstavlja cilj, ki ga zasledujemo oziroma želimo doseči – in enaka dejstva so v okviru vseh zavodov vzgoje in izobraževa- nja – od vrtcev do fakultet. Ob tem pa je treba poudariti, da npr. ZOFVI v 2. členu jasno dolo ča cilje vzgoje in izobraževanja, seveda pa so v zakonu opredeljene tudi naloge in namen VIZ. Glede na vprašanje, kako pa je le-to povezano z integriteto in kdaj se le-ta začne, pa je pomembno zavedanje, da se osebna integriteta začne pri posa- mezniku »graditi« takoj po rojstvu, ko mu starši, skrbniki, sorodniki, nato pa tudi okolje, strokovni delavci v vrtcih in šolah itd. dajejo »povratne infor- macije« o njegovem ravnanju, poda- jajo vrednostne sisteme ter ga ves čas opolnomočajo o tem, kar je prav in kar narobe. Tako si posameznik zgra- di osebnost in ljudje, za katere re če- mo, da imajo visoko stopnjo, pomeni, da ravnajo v skladu z normativnim okvirom, pozitivnimi vrednostnimi sistemi in da so skladni sami s sabo. Tako da če želimo narediti most med integriteto in družbeno odgovor- nostjo, je treba poudariti, da samo ljudje, ki se zavedajo poslanstva ter ravnajo v skladu z normami (ljudje z integriteto), dejansko lahko ustvar- jajo in dosegajo vse cilje v okviru družbene odgovornosti. Zadevo bom poskušal predstaviti v obratnem okviru – nekdo, ki nima integritete, ne ravna v skladu z normami in tudi ne sledi poslanstvu in viziji posame- znega organa, tudi ne dosega ciljev družbene odgovornosti. V povezavi z normativnim okvirom, ki ga omenjate, je pomembno vpra- šanje profesionalnega ravnanja za- poslenih v vzgoji in izobraževanju. Ali je strokovni delavec v šoli/vrtcu lahko profesionalec, in če je, kdaj deluje profesionalno in družbeno odgovorno? Kdo je, po vašem mne- nju najbolj odgovoren za profesio- nalno ravnanje vrtca ali šole?  V okviru omenjenega vpra- šanja bi sam poudaril, da se v VIZ ve č ne smemo pogovarjati o tem, ali je nekdo lahko ali mora biti profesi- onalec, ampak moramo kot družbeno odgovorna institucija zahtevati in pričakovati, da so vsi naši zaposleni – tako strokovnih delavci kot tudi tehnični delavci, pri svojem delu profesionalci. Pri čemer pa je treba segment profesionalizma razdelati oziroma razumeti v okviru treh enako pomembnih dejavnikov, in sicer: - zakonitost delovanja: da vsi za- posleni delujejo v skladu z nor- mativnimi okviri, ki so dolo čeni za njihovo delovno mesto; - strokovnost dela: da delujejo v skladu s strokovnimi smernicami in strokovnim razvojem podro čja INTEGRITETA IN DRUŽBENO ODGOVORNA VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNA ORGANIZACIJA Pogovor z dr. Simonom Slokanom Pogovor z dr. Simonom Slokanom je vodila mag. Renata Zupanc Grom Integrity and Social Responsibility in Educational Institutions Interview with dr. Simon Slokan INTERVJU | 2022 | št. 3-4 | VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE 27 oziroma vsebine, za katero so za- dolženi; - etičnost: gre za odnos v posamez- nem okviru, znotraj katerega pa so tudi primerna komunikacija, pozitivni vrednostni sistemi, tran- sparentnost itd. Seveda v skladu z delovnopravno za- konodajo lahko od svojih zaposlenih zahtevamo samo zakonito in stro- kovno delovanje. Kot steber družbe, kar sistem vzgoje in izobraževanja gotovo je in še bolj mora postati, pa se moramo zavedati, da se eti čnost sicer od nas pričakuje, vendar gre za tako pomemben element, da v sodob- nih družbenih okvirih moramo le-to poudarjati na vsakem koraku. Za samo zavedanje celotnega okvira segmenta profesionalizma je v prvi vrsti odgovoren vsak posameznik, in sicer v odnosu do sebe – svoje integri- tete in nato do družbe in okolice, kjer živi in dela. Seveda pa so ravnatelji in direktorji tisti, ki morajo skrbeti tudi za razvoj organizacije, kot tudi za osebni razvoj vseh zaposlenih, tako da je tudi njihova odgovornost, da v vsakem trenutku skrbijo za razvoj omenjenega področja. Odsotnost profesionalizma, tako pri posamezniku kot tudi v samem VIZ, se pokaže v slabih medsebojnih od- nosih, neprimernem komuniciranju z javnostjo, v nezadovoljstvu tako zaposlenih kot preostalih deležnikov, ki vstopajo v posamezen odnos v do- ločenem VIZ. Posledi čno pa lahko to tudi pomeni pomanjkanje kadrov, ot- rok, tudi pritožb nad samim delom ali pa tudi najhujše oblike neprimernih ravnanj, kot so tudi kazniva dejanja. V sistemu vzgoje in izobraževa- nja v Sloveniji smo se odlo čili za avtonomijo šole in avtonomijo učitelja/vzgojitelja. Kaj ali kdo ogroža u čiteljevo avtonomijo in kaj ali kdo jo krepi? Učitelji imajo pogosto ob čutek, da se na njihovo delo »vsak spozna« oziroma da so najpogosteje starši tisti, ki ogroža- jo njihovo strokovno avtonomijo in jim na splošno zbijajo ugled? Kje je meja partnerstva med šolo in starši oziroma meja partnerskega sodelovanja šole z deležniki? Kako lahko šola odgovori na razli čna pričakovanja deležnikov, ne da pri tem ogrozi svoje poslanstvo in tvega, da dobro sodelovanje preide v nezaupanje?  Sam to zgodbo razumem širše, in sicer ravno v okviru druž- bene odgovornosti in poslanstva šol oziroma vseh VIZ – dejstvo je, da je temeljno poslanstvo ter posledi čna družbena odgovornost VIZ ravno segment vzgoje in izobraževanja. To pomeni, da se je družba odlo čila, da bo posameznemu sistemu podelila druž- beno vlogo, da bo dolo čen segment ljudi vzgajal in izobraževal po enakih strokovnih konceptih, po dolo čeni filozofiji itd., in sicer z vidika enakosti in po enakih strokovnih na čelih za vse. Ob tem pa je sam koncept zmeraj narejen tako, da je treba v tem procesu sodelovati z razli čnimi deležniki, tako strokovnimi kot tudi nestrokovnimi, ki pa imajo dolo čeno vlogo, znanje itd. In v tem delu sam vidim ta odnos šole z vsemi deležniki, ki vstopajo v šolski prostor, ter pomembnost zavedanja avtonomije – vendar tudi tu ne mo- remo mimo integritete vsakega posa- meznika, profesionalizma in družbene odgovornosti – ko se zavedamo pome- na vseh omenjenih okvirov, bo vsakdo, ki vstopa v šolski prostor, vedel, da je strokovna avtonomija vzgojiteljev/ u čiteljev/profesorjev tista, ki dela te ljudi strokovnjake. So časno pa se vzgojitelji/u čitelji/profesorji v okviru profesionalizma, morajo zavedati, da morajo imeti odnos, in to primeren odnos, z vsemi, ki imajo kakršen koli interes, ter da morajo transparentno in jasno lo čiti med strokovno avto- nomijo in pogovorom z deležnikom, ki sprašuje posamezne stvari – kar pa pomeni, da morajo tudi vedeti poja- sniti, kje se kon ča splošna razprava in se začne strokovna izmenjava mnenja. In v tem okviru ugotavljamo, da pri- haja do najve čjih težav – strokovni delavci si avtonomijo predstavljajo tako, da »delajo, kar ho čejo«, in da od- govarjajo samo sebi. Ko pa jih nekdo kar koli vpraša, pa se hitro spomnijo na avtonomijo in odlo čijo, da ne bodo ničesar povedali. Tako bi lahko rekli, da si zmeraj sami gradimo oziroma krepimo ugled, strokovno avtonomijo in profesiona- lizem in tudi sami si lahko le-to »zru- šimo«. Osebno v tem okviru zmeraj zaključim razpravo z dejstvom – za vsako ravnanje je treba prevzeti tudi odgovornost. Lahko šola/vrtec dela zelo kakovo- stno, vendar če ne delujejo transpa- rentno oziroma javno, ali lahko re če- mo, da ravnatelj, u čitelj in vzgojitelj uresničujejo svojo družbeno vloge znotraj poslanstva vzgojno-izobra- ževalnega zavoda? Kakšna je vloga pedagoškega vodje pri ohranjanju integritete vrtca/šole?  Kot sem poudaril že prej, sem prepričan, da nih če ne more zagota- vljati poslanstva oziroma družbene odgovornosti, če ni pristen, če nima integritete oziroma če tega ne izvaja na javen, zakonit in formalen na čin. Vse preostalo bi bilo nepristno, opor- tunistično in lahko tudi nezakonito. Ravnatelj kot pedagoški in upravni vodja je prvi, ki mora skrbeti za zako- nitost delovanja celotnega zavoda in vseh zaposlenih, seveda pa to pome- ni, da mora sproti izvajati razli čne ak- tivnosti, da se vsi zaposleni zavedajo in opolnomočijo, kaj je sprejemljivo, kaj je zakonito, kaj kdo mora po četi, kako itd. V organizacijski kulturi je najbolje, da se ljudje poistovetijo s poslanstvom, vizijo, vrednotami posamezne institucije, saj bodo tako laže razumeli, zakaj je nekaj treba delati na določen način itd. Kako vidite prihodnost vodenja vzgojno-izobraževalnih zavodov v povezavi z integriteto in ali je ta lahko notranji regulator sistema oziroma ali jo vidite kot samore- gulator profesionalnega ravnanja?  Osebnostna integriteta vsakega posameznika v dolo čeni in- stituciji daje skupek organizacijske integritete institucije, kar posledično pomeni, da se tako predstavlja tudi javnosti – tako notranji kot zunanji. To pa seveda lahko pomeni tudi regu- latorni sistem. Sam sem prepri čan, da tam, kjer imajo vodje visoko stopnjo integritete in zavedanja pomena po- zitivnih vrednostnih sistemov, priha- ja do samoregulacije vseh procesov in vseh odnosov na dnevni ravni, to pa enostavno pomeni tudi razvoj, ve čjo kakovost tako dela kot odnosov ter gotovo tudi ve čjo učinkovitost. V enem od soavtorskih člankov z dr. Robertom Šumijem ste zapi- sali, da se eti čnost vedno izpla ča. Koliko je etično ravnanje odraz strokovne avtonomije zaposlenih v vzgoji in izobraževanju in zakaj je se izplača etično ravnati v šoli/ vrtcu?  Kot sem navedel pri prejšnjem vprašanju in tudi pri vprašanju o pro- fesionalizmu – če nekdo ravna eti čno, s pozitivnimi vrednostnimi sistemi, je profesionalec itd., prihaja do vseh pozitivnih učinkov v določeni organi- zaciji, posledi čno pa to pomeni tudi ve čjo prepoznavnost tudi zaradi kako- vosti dela, večjo učinkovitost izvajanja posameznih aktivnosti, ve čje zado- voljstvo »odjemalcev« naših storitev, in če gledamo z ekonomskega vidika, se potem, le-to izpla ča ne glede na to, kje oziroma kaj delaš. Seveda pa se ob tem krepi tudi strokovna avtonomija zaposlenih ter pove čuje ugled in zave- danje pomena strokovnega dela.