18
Kovčeg
(Salliva zaodbica.) Lojze Poljanec
Brzovlak je drvel z veliko naglico, ko je našel sprevodnik v kupeju 2. razreda prehod v sosednji voz zaprt z velikim kov* čegom, ki je stal na poti sredi hodnika. Ob oknu zraven je pa slonel ravnodušno neki gospod in zrl v mimodrvečo pokrajino. Sprevodnik je bil malo nejevoljen. ker ni mogel takoj odpreti vrat, zato je ne ravno posebno vljudno rekel poleg stoječemu tujcu:
»Postavite, prosim, ta kovčeg drugam!«
Gospod je pa od strani po« gledal sprevodnika in malomar= no odgovoril:
»Še v glavo mi ne pade!«
Sprevodnik je znova pov= zdignil glas in z ogorčenjem zahteval:
»Takoj mi odstranite kov* čeg!«
Toda neznani gospod je z isto ravnodušnostjo kakor prej odvrnil:
»Še v glavo mi ne pade!«
Ves zelen od jeze je tekel sprevodnik iz voza in se vrnil z uradnikom, ki je spremljal vlak. Ta je že v precej ostrem tonu zapovedal tujcu:
»Gospod, takoj vzemite ta kovčeg proč!«
»5e v glavo mi ne pade!« je zopet odvrnil gospod in se ni dal   spraviti   iz   svoje   mimosti,
čeprav sta ga oba   uradnika   obdelovala   na   vse   mogoče načine  in znova in znova zahtevala, naj odstrani oviro.
Na prihodnji postaji sta poklicala postajenačelnika — nastalo je prerekanje in pred vozom se je nabralo precej ljudi, ki so opazovali zanimivi prizor.
»Vzemite takoj kovčeg s hodnika!« je zavpil postajenačelnik nad potnika.
»Še v glavo mi ne pade!« je rekel gospod prav tako mirno kakor prej.

Šli so po postajnega stražnika. Prišel je s sabljo, revolverjem in gumijevko. S pogledom je ošvrknil neznanega gospoda in z gromkim glasom zavpil:
»V imenu zakona — vzemite kovčeg s hodnika!«
»Še v glavo mi ne pade!« je bil tujčev trmoglavi odgovor.
Tedaj je pa stopil priiazen, star mož iz množice in je vljudno vprašal neubogljivca:
»Povejte mi, gospod, zakaj pa nočete spraviti kovčega s hodnika?«
»Ker sploh ni moj!« se je krepko zasmejal tujec in odšel na svoj sedež.