LIST ZA OBVEŠČANJE ČLANOV ZVEZE MLADINE SLOVENIJE GORENJE TGO VELENJE
25. maj 1974	št. 4
DAN MLADOSTI-DAN GORENJA
Proslavljamo 25. maj. Proslavljamo rojstni dan predsednika Zveze komunistov Jugoslavije in predsednika Socialistične federativne republike Jugoslavije Josipa Broza Tita. Proslavljamo velik praznik državnika, ki si neumorno prizadeva k ohranitvi miru in varnosti v svetu in k vzpostavljanju tesnejšega sodelovanja med državami.
25. maj je tudi praznik vseh mladih ljudi naše socialistične skupnosti, ki si je ta dan izbrala za Dan mladosti. Tudi mladina združenih industrijskih podjetij Gorenje si je ta dan izbrala za svoj praznik. Iz leta v leto se bodo najboljši mladi delavci in športniki srečevali ob svojem prazniku, iz leta v leto v drugem kraju.
Zato vas, spoštovane sodelavke in sodelavci velenjskega Gorenja, vabimo na prireditve v okviru našega praznika "DAN MLADOSTI - DAN GORENJA". Mladinkam in mladincem, športnicam in športnikom združenih industrijskih podjetij Gorenje iz Subotice, Mute ob Dravi, Slovenj Gradca, Gornje Radgone in Šoštanja izrekamo iskreno dobrodošlico in želimo prijetno bivanje v Velenju!
Predsednik mladinske organizacije Miro Travner
Predsednik sindikalne organizacije Valter Cimperc
SPOŠTOVANE MLADINKE IN MLADINCI - DELAVCI GORENJA!
Skupaj z vami kličem našemu tovarišu Titu še na mnoga zdrava leta in želim, da bi še dolgo uspešno vodil naše delo.
Tudi vam, drage mladinke in mladinci Gorenja, prisrčno čestitam k vašemu prazniku. Dnevu mladosti. Praznujete ga v sreči in mladostni radosti!
Ko pa se boste vrnili na svoja delovna mesta, se spomnite, da boste tovarišu Titu poklonili najlepše darilo za njegov praznik, če boste vestno izpolnjevali svoje delovne dolžnosti.
Zal verjetno ne bom mogel prisostvovati prireditvi, ki ste jo pripravili, zato vam naj na tem mestu izrazim svoje zadovoljstvo nad poubod in aktivnostjo, ki ste ju pokazali in naj vam še enkrat zaželim, da bi vam ta dva praznična dneva ostala v lepem spominu.
ZDRUŽENA INDUSTRIJSKA PODJETJA "GORENJE” VELENJE
POSLOVANJE V LETU 1973 IN PLAN ZA LETI 1974 IM 1980
Doseženo
1973
Število zaposlenih 30.4.74	10. 700
Povprečno zaposleni	10.030
Celotni dohodek v mio din	2.754,0
Družbeni proizvod v mio din	772,4
Povprečni mesečni neto OD	1.896
Izvoz v mio dolarjih	32,7
"GORENJE", TOVARNA GOSPODINJSKE OPREME, VELENJE
Predvideno Predvideno 1974	1980
11.031
3.966,8
990,0
2.415
54,3
15.970
11.412,8
3.401,9
6.930
166,9
Doseženo
1973
Predvideno Predvideno 1974	1980
Število zaposlenih 30.4. 74 Povprečno zaposleni Celotni dohodek v mio din Družbeni proizvod v mio din Povprečni netto mesečni OD Izvoz v mio dolarjih
5.955
5.580	6.100	9.130
2.072,4	2.907,5	8.012,0
517,8	612,9	2.033,9
1.992	2.500	7.150
26,0	42,9	120,4
Svečana proslava 20-letnice Gorenja, 19. maja 1973 v Velenju. Delavcem je govoril predsednik Centralnega komiteja ZKS France Popit.
Tudi v TOZD malih gospodinjskih aparatov predstavljajo	Volitve 28. marca 1974. Prvič v duhu nove ustave. Na vo-
mladinke in mladinci pomemben del delovnega kolektiva	lišču v obratu zmrzovalnih skrinj.
NAŠA ZAVEST IN DELO
Pred nedavnim je revija „Mladina" zapisala o naši mladinski organizaciji, da je vanjo včlanjenih 3200 mladink in mladincev v štirinajstih aktivih. Poudarjeno je bilo, da tesno sodelujemo z ostlaimi družbenopolitičnimi organizacijami ter da se povsod vključujemo v samoupravljanje in poslovno odločanje.
Tako torej so napisali drugi o naši mladinski organizaciji, ki s svojimi leti dajemo mladost vsemu kolektivu. Povprečna starost šest tisoč članskega kolektiva je 26 let.
Mladinska vodstva v Gorenju, v devetih temeljnih organizacijah združenega dela, si prizadevajo za izboljšanje vseh stvari, najsi gre za povečanje produktivnosti in varčevanje z materialom, najsi gre za izobraževanje ali sodelovanje pri samoupravnem odločanju.
Mladinsko organizacijo drži pokonci ..delavska" mladina. Tudi to je mnenje drugih o organizaciji, ki je mladinska.
Takšne besede so nam lahko v spodbudo, čeprav se lahko danes pohvalimo še z večjimi uspehi. Vse to pa še ne pomeni, da smo naredili dovolj, in da smemo v aktivnosti popustiti.
V prihodnje si moramo prizadevati, da bomo imeli takšno organizacijo, v kateri bo aktivno sodeloval vsak član in v kateri bo lahko uresničeval svoje samoupravne interese.
Mladi stremimo k temu, da nam tudi praksa vsak dan dokazuje, da bi bil vpliv naše zavesti na naše delo in ustvarjanje še večji.
Mladi v neposredni proizvodnji in ob njej trdno in enotno premagujemo vse težave ter vztrajno delamo, da bi povečali proizvodnjo, delovno storilnost, povečali izvoz, racionalizirali proizvodne postopke in povečali delovni in družbeni standard vseh zaposlenih.
Nedvomno izpolnjujemo to, kar nam veleva naša samoupravna družba. Kar nam veleva lastna pot v socializem. Kar smo dolžni naši domovini in ljudem v njej. In zavedati se moramo, da gradimo za vse naš boljši jutrišnji dan.
Jože Krebl
Gorel je kres.daleč naokoli največji. . .
Mladinke in Mladinci iz starega Velenja so pripravili kulturni program ob tem veličastnem kresu.
Počastiti je treba spomin na vse tiste, ki so nam priborili naš delavski praznik, naš PRVI MAJ! Takšno slavje si zaslužijo. Ob svetlobi svojeglavega in razplamtelega ognja se je v breg stiskala množica ljudi. Pod njimi so gorele, se prižigale in ugašale tisočere mestne luči. Švigajoče rakete in topovske salve so oznanjale jutrišnji praznik.
Gorel je velik kres. . .
Ob njem smo zapeli nekaj pesmi. Glasovi so se spajali s plamenom, ki je bil zdaj že venomer manjši. Prasketanje ognja je pojemalo in postajalo je vse tiše, vse temneje. Tiho smo odhajali navzdol po strmini skakalnic in se počasi razšli. V bregu je še vedno tlelo, tišina pa je bila vse večja in večja . .
Ostal je globok spomin na velik kres, ki je gorel nad mestom. Ostal je spomin na plodno sodelovanje in ostala je velika želja, da tudi naslednjo leto skupno proslavimo naš PRVI MAJ.
J. Šoto še k
BILJE VELIK KRES
Veliko mladih nas je bilo, ki smo gojili skrito željo. Nekega aprilskega dne smo končno na sestanku aktiva TOZD štedilniki II. sklenili, da bomo s sodelovanjem vaškega aktiva pripravili velik kres. Tedaj se nismo vprašali, kdaj bomo našli prosti čas. Morda je bila želja večja. Zato smo vsak dan prihajali. Prihajali smo od blizu in daleč. Veliko ur smo prebili skupaj. Veliko kapelj znoja smo prebili ob rastoči grmadi. Kovali smo nova spoznanja in prijateljstva. Prav dobro smo se razumeli in doživeli veliko novega. Vsak dan, vsak večer smo z novimi vtisi odhajali. In naslednji dan smo se vračali še z večjim pričakovanjem.
Grmada pa se je dvigala k nebu . . .
Ob nošenju premočenih drv in klad smo se smejali šaljiv-kam, ki jih ni manjkalo. Bili smo mokri od dežja. Bili mokri od znoja. Tako so minevali dnevi.
Grmada je bila z dneva v dan višja. Težko smo dočakali trenutek, ko smo v mraku zakurili v tla izsekano veliko peterokrako zvezdo. V spominih nas je goreča peterokraka zvezda popeljala v preteklost. Ne moremo in ne smemo pozabiti trpljenja naših ljudi v drugi svetovni vojni in trdih borb delavskega razreda za svoje pravice.
Nad plamtečo zvezdo je končno le zagorel velik ogenj. Zublji so sikali v nebo in plameni poplesavali v vetru, dokler se niso spremenili v tisočere iskre, ki so ugašale nekje daleč nad nami. . .
Mladinci Gorenja so se 21. aprila 1974 že drugič udeležili mladinsko-športne prireditve „IXV. taborniški tek"na Gradišču nad Muto. Uspešno so nastopali v spomladanskem krosu in na turnirju v malem nogometu.
Aktiv TOZD MG A Nazarje pridno dela. Aktivni so tudi na športnem področju v občini Mozirje. Pred letom dni so zmagali v nogometni ligi in osvojili lep pokal.
"GORENJE”
"SEVER, SUBOTICA
Število zaposlenih 30.4.74 Povprečno zaposleni Celotni dohodek v mio din Družbeni proizvod v mio din Povprečni mesečni neto OD Izvoz v mio dolarjih
SEVEROVIH 50 LET
4. marca 1923. leta je bila ustanovljena najstarejša in ena izmed najbolj poznanih tovarn elektromotorjev „Sever".
V	tej tovarni je bil proizveden prvi elektromotor v Jugoslaviji.
Podjetje je začelo kot obrtniška delavnica. V času splošne ekonomske krize se je število 30 zaposlenih zmanjšalo na 11, medtem ko sta dva druga proizvajalca elektromotorjev bila celo v likvidacijskem postopku. Ob koncu svetovne vojne je bilo v podjetju zaposlenih 51 ljudi.
Delavci Severa, čeprav maloštevilni, so sodelovali v borbi delavskega razreda. Že 1925 leta so stavkali zaradi slabih pogojev dela in nizkih plač. Leta 1927 so sodelovali v splošni stavki subotiških delavcev. Dosegli so, da je uprava podpisala kolektivno pogodbo z delavci.
Delavci so v vojni vihri obvarovali svojo tovarno. Odredbe za evakuiranje strojev, naprav in materiala delavci Severa niso izvršili. T a ko j po končani vojni so se vključili v obnovo porušene domovine.
V	času od 1944 do 1953 leta se proizvodnja od 100 ton elektromotorjev poveča na 494 ton. To je 5.877 motorjev v letu 1953, število zaposlenih pa je že 381.
Dne 11. septembra 1950 leta je bil izvoljen prvi delavski svet v podjetju in s tem so delavci prevzeli upravljanje tovarne. Že prej, v razdobju od 1948 do 1950 leta, so izvršili tehnično pripravo in položili temeljni kamen industrijski proizvodnji.
S postopnim odpravljanjem administrativnega vodenja gospodarstva in uvajanjem delitve dohodka so delavci Severa sami krenili proti svoji bodočnosti. Od leta 1955, ko je bil izdelan prvi investicijski program, do leta 1969 so v tovarni izvedli štiri večja obnovitvena dela in v novih pogojih gospodarjenja dosegli prve večje rezultate. Tako se je proizvodnja motorjev povečala od 8.530 kom v letu 1955 na 333.638 kom v letu 1969, število zaposlenih pa od 414 na 1.628.
V	tem času so obnovili proizvodno opremo s klasično opremo in nabavili so tudi namensko visoko produktivno o-premo za elektromotorje. ,,Sever" se je prvič pojavil na zunanjem tržišču leta 1954.
Ob koncu leta 1969 je bilo na referendumu odločeno, da se tovarna integrira s tovarno gospodinjske opreme Gorenje Velenje. To je gotovo najpomembnejši dogodek v razvoju ..Severa". Z integracijo 1.1.1970 so se odprla nova obzorja in nove perspektive. Sever je krenil po poti hitrega napredka. Že leta 1973 doseže proizvodnja vrednost 500 milijonov din, število zaposlenih pa je 2.500.
Danes je Gorenje — Sever največji proizvajalec elektromotorjev v Jugoslaviji. V skupni domači proizvodnji in prodaji je zastopan z okrog 45 — 46 % v kilovatih. Najkvalitetnejši domači elektromotorji nosijo oznake ..Gorenje — Sever". Dokaz za to je zvezna zlata plaketa za kakovost, ki je bila dodeljena tovarni septembra 1973. Okrog 30 % proizvodnje je namenjene izvozu in proizvode z oznako ..Gorenje — Sever" prodajamo danes na vse celine sveta.
Doseženo	Plan	Plan
1973	1974	1980
2.648		
2.182	2.725	3.445
322,4	625,0	1.726,0
110,2	214,1	711,9
1.465	2.390	7.001
5,1	8,9	30,4
MLADI V NAŠEM KOLEKTIVU
V našem kolektivu omogočamo mlademu človeku, da se izkaže tako na delovnem mestu kot v družbeno—političnih organizacijah in samoupravnih organih. Posebno pozornost smo posvetili sprejemu mladih v organizacijo Zveze komunistov. Trenutno je polovica članov ZK prav mladih delavcev. Pri Delavski univerzi je ustanovljen marksistični center mladih (MCM), ki omogoča mladim komunistom da spoznajo marksizem, politiko ZKJ in samoupravljanje.
Ta predavanja obiskujejo novosprejeti mladi komunisti, pozneje pa obiskujejo tudi politično šolo. Pred nedavnim je bil ustanovljen aktiv mladih komunistov, od katerega pričakujemo velik vpliv na mlade in njihovo idejno politično vzgojo. Pri nas bomo vsakega mladinca, dobrega delavca in samoupravljalca, če bo izrazil željo, tudi v bodoče radi videli v vrstah Zveze komunistov.
Pri zadnjih volitvah samoupravnih organov je bilo mladim izkazano veliko zaupanje. Zastopani so v delavskem svetu, v raznih komisijah, kakor tudi v delegaciji za zbor združenega dela. V delavskem svetu Združenega podjetja so mladi zastopani s tremi mladinci, v delavskem svetu ..Gorenje — Sever" s petimi, itd.
Od mladih samoupravljalcev samih je odvisno, če bodo izpolnili izkazano zaupanje.
Razen družbenih aktivnosti in aktivnosti na delovnem mestu, mladi v našem kolektivu svoj prosti čas izpolnjujejo s športnim in kulturnim življenjem. Vsak mlad človek ve, da ga oblikuje njegovo prizadevanje na tistih področjih, ki ga zanimajo. No, ne moremo biti zadovoljni, če gledamo kulturo — zabavno življenje kot celoto. Na to vpliva mnogo činiteljev; že za samo strokovno izobraževanje, za kar so dobri pogoji, porabimo dosti časa. Družbene aktivnosti vsekakor ne smemo pustiti vnemar ker je to tudi eden izmed vzrokov, da za kulturno — zabavno življenje ne najdemo dovolj časa. Kljub temu je bilo dovolj storjenega. Sama otvoritev kluba je prvi pogoj za vsebinsko kulturno — zabavno življenje. Za vse kulturne manifestacije v Subotici imamo brezplačne vstopnice, kar tudi vpliva na razširitev dejavnosti na tem področju. V vseh športnih aktivnostih so zastopani mladi ljudje, kar priča, da se z voljo marsikaj doseže.
Se posebej so se izkazali v nogometu, rokometu, streljanju in šahu. O njihovem velikem entuziazmu pričajo doseženi rezultati. Nogometna ekipa nastopa v subotiški področni ligi, v kateri trenutno zasedajo drugo mesto na tabeli. V sezoni 1970/71 so bili prvaki področne lige, v naslednji sezoni pa so nastopali v nogometni ligi Vojvodine.
Uspehi v rokometu ne zaostajajo za nogometnimi. Rokometaši tekmujejo v rokometni ligi Vojvodine, skupina „Sever", zasedajo pa drugo mesto v tabeli. V sezoni 1972/73 so osvojili prvo mesto medobčinske lige, a v sezonah 1971/ 72 in 1972/73 so osvojili pokal medobčinske lige.
Tudi v strelskem športu je veliko mladih, ki se aktivno ba-vijo s streljanjem. Leta 1971 je na tekmovanju „Bratstvo — jedinstvo" v Kraljevu Kiš Janoš osvojil prvo mesto.
Prav gotovo vsi ti rezultati služijo kot spodbuda za nadaljnje delo in za doseganje še boljših rezultatov.
SUBOTICA
Subotica leži na severu naše domovine, v bogati Panonski nižini. To je tipično panonsko mesto z mestnim središčem in prostranim predmestjem. Prepletanje raznih stilov daje mestu živopisno in svojstveno podobo, spomeniška Mestna hiša pa predstavlja izredno arhitektonsko vrednost.
Sadovnjaki in vinogradi na bližnji Peščari krasijo okolico, a Paličko jezero v tej panonski stepi tvori izredno dragocen vodni biser.
Čeprav leži mesto ob državni meji z Madžarsko, je Subotica pomembno prometno križišče, ki povezuje Jugoslavijo z državami Srednje in Vzhodne Evrope. Skozi mesto teče mednarodna avtomobilska cesta in železniška progra Beograd — Budimpešta. Poleg tega je Subotica povezana s cestami in železnicami z več mesti Vojvodine.
Subotica ima preko 100.000 prebivalcev raznih narodnosti. V mestu je več kot 30.000 zaposlenih, več kot polovica v gospodarskih organizacijah. Zgrajene so bile velike in sodobne tovarne, kot so ,,Sver", ,,Zorka" ,,29. Novembar", ,,Solid", „8. Mart", ,,Fidelinka", ,,Bratstvo" i mnoga druga, a na bogatih in plodnih poljih imajo posestva močni poljedelski kombinati.
Uspešno razvijajo prosveto, kulturo, šolstvo, zdravstvo, v zadnjem času pa so dobili tudi Ekonomsko fa ulteto in nekaj višjih šol. V Subotici pritegnejo pozornost izletnika zgodovinski in kulturni spomeniki kot so: Mestna hiša, Muzej, Narodno gledališče, trdnjava pri Franjevački cerkvi, Spomenik padlim borcem na Trgu žrtev fašizma in drugi.
Iz leta v leto postaja Subotica vse bolj moderno mesto, a ko se bo čez nekoliko let končala sanacija Paličkega jezera, ne bo samo dosegla nekdanjo, ampak bo tudi presegla svojo staro turistično slavo.
Delavci Severa na proslavi SO-letnice tovarne Gorenje - Sever
V klubu mladih v Subotici
Število zaposlenih 30.4.74 Povprečno zaposleni Celotni dohodek v mio din Družbeni proizvod v mio din Povprečni mesečni neto OD Izvoz v mio dolarjih
»MUTA«
Začetki tovarne na Muti segajo v zadnjo polovico 16. stoletja. Pogoji za razvoj fužinarstva na Muti so bili dani: reka Bistrica, ki teče skozi Muto, je dajala pogonsko energijo, na Pohorju so našli nahajališča železove rude, bogati gozdovi pa so dajali potrebno oglje. Fužinarstvo na Muti se je razmahnilo, ko je Marija Terezija izdala fužinarski red. Ta je urejal razvoj spodnještajerskih fužin. Še poseben razcvet doživlja tovarna na Muti v letih gradnje koroške železnice (1855—1864), ko se je preusmerila na proizvodnjo orodja za gradnjo železnic.
V	času I. svetovne vojne je tovarna delala za potrebe vojne. Poraslo pa je tudi povpraševanje po poljedelskem orodju. Gospodarska kriza v obdobju med obema vojnama je močno prizadela tudi obrat železarstva na Muti.' Takrat je bila tovarna pred finančnim polomom. Novi lastnik je obnovil proizvodnjo in rešil železarstvo na Muti pred propadom.
Med II. svetovno vojno je nastopila zopet stagnacija, proizvodnja je padla, v modernizacijo za izboljšanje tehnologije niso vlagali ničesar.
Po vojni je podjetje v glavnem nadaljevalo s proizvodnim programom iz predvojnih let. Železarna ni bila tako hudo prizadeta za posledicami vojne, bila pa je tehniško zastarela.
V	zgornji vodni kovačiji (v sedanji vilami) so bila postavljena vodna kladiva - repači. V strojni kovačiji pa je obratovala lokomobila. Vodna centrala je proizvajala istosmerni električni tok za potrebe železarne in kraja, obratovala je tudi spodnja kovačija z vodnima kladivoma desno od sedanje livarne Muta.
Sredi leta 1947 se je dotedanji obrat Litostroja, podružnica Muta ob Dravi, priključil železarni Muta, ki se je preimenovala v tovarno poljedelskega orodja in livarno Muta.
Leto 1948 je bilo težavno. Livarna je sicer plan presegla za 25%, v kovačiji pa so še vedno čutili pomanjkanje surovin in delovne sile. Zaradi nizkih osebnih dohodkov so mnogi odhajali. Zaposlenih je bilo 280 delavcev.
Leta 1950 so izvolili prvi delavski svet in upravni odbor, to pa je pomenilo novo obdobje za nadaljnji razvoj podjetja.
Pionirke in pionirji so zapeli svojim očetom - livarjem in kovačem ob jubilejni proslavi 400 - letnice tovarne Gorenje — Muta.
Doseženo	Plan	Plan
1973	1974	1980
1.059		
1.046	1.075	1.840
144.8	191,0	662.9
67.2	79,5	308.4
1.949	2.300	6.200
0.7	1.4	11.4
Zaradi dograditve HE Vuhred je veliko akumulacijsko jezero začelo poplavljati obrat livarne. Začele so se priprave za gradnjo nove tovarne. Lokacija je bila izbrana v Vuzenici, nižje od HE Vuzenica zaradi bližine železnice.
V livarni so pričeli s proizvodnjo grelnih plošč za električne štedilnike, v kovačiji pa so začeli osvajati in izdelovati vrtno orodje -KRT«.
Leta 1956 je bilo v podjetju že nad 400 zaposlenih, dogradili so livarno in stanovanjski blok.
Da je lahko podjetje vkljub težavam, s katerimi se je vseskozi bojevalo, šlo v korak s časom, je redno izboljševalo tehnološke postopke. Tako so v kovačiji pričeli valjati poljedelsko orodje in razne odkovke. Uredili so peči na kurilno olje. Namestili so nove kupoine peči, elektropeči, montirali konvejer, transportne trakove in bunkerje za kaluparski pesek, novo pripravo peska, itd.
Leta 1969 so se pričele obširne priprave za združitev s TGO Gorenje Velenje. Tovarna Muta se je na referendumu odločila, da se s 1. 1. 1971 pripoji k TGO Gorenje Velenje.
Podjetje je pričelo skokovito dvigati plane in se pogumno lotevati težjih investicij in osvajanja novih proizvodov.
POROČILO O DELU TOVARNIŠKE KONFERENCE TOVARNE GORENJE MUTA
Tovarniška konferenca zveze mladine je bila ustanovljena 18.10.1973. Takrat je bilo delo mladine postavljeno na nove temelje. Tovarniška konferenca ima v svojem sestavu 4 aktive mladinskih organizacij in sicer:
—	aktiv mladine v obratu kladivarne
—	aktiv mladine v obratu livarne Vuzenica
—	aktiv mladine v obratu livarne Muta in caravaning
—	aktiv mladine učencev v gospodarstvu.
Vsi navedeni mladinski aktivi so združeni v tovarniško konferenco zveze mladine tovarne Gorenje Muta.
V	tovarni Gorenje Muta je zaposlenih 1059 delavcev, od tega je 457 ali 47,8 % mladih.
Po decentalizaciji organizacije zveze mladine v tovarni Gorenje Muta je delo izredno zaživelo.
V	obdobju od novembra 1973 do maja letos smo mladi v podjetju izvedli lepo število uspešnih akcij.
Ustanovljena je bila konferenca mladih proizvajalcev, ki sproti rešuje vse probleme mladih delavcev v proizvodnji in zunaj.
Še posebno smo bili aktivni v času volitev, saj smo mladinci vselej sodelovali na predkandidacijskih in kandidacijskih konferencah.
Uspeh te zavzetosti v času volitev je ta, da smo uspeli pomladiti delegacijo v zbor združenega dela in delegacijo v zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Radlje ob Dravi. Tudi v občinsko predsedstvo zveze mladine smo delegirali svoje predstavnike.
V	preteklem letu sta bila v tovarni dva sprejema v Zvezo komunistvo. Organizacija je podvojena in sprejeti so bili predvsem neposredni delavci iz vrst mladine.
Naglasimo naj, da je sedaj v teku formiranje konference za splošni ljudski odpor.
V	nakazanem obdobju smo bili mladi v tovarni Gorenje Muta aktivni tudi na športnem in kulturnem področju.
Posebno razgibana je bila tovrstna dejavnost v okviru praznovanj 400-letnice tovarne Gorenje Muta.
V	letošnjem letu pa smo pomagali pri organizaciji proslave v okviru dneva žena. Skupno s sindikalno organizacijo tovarne Gorenje Muta smo pripravili tudi proslavo v okviru 1. maja, praznika dela.
V	prihodnje si bomo morali z vsemi silami prizadevati, da bomo več storili tudi na idejno političnem področju.
Organizirati bomo morali razne idejno politične seminarje in tečaje, organizirati bomo morali razgovore med mladimi, še posebno pa bomo morali poskrbeti za še tesnejše sodelovanje z drugimi aktivi v okviru združenega podjetja Gorenje Velenje.
Odbojka je priljubljen šport med delavci tovarne Gornje Muta.
"GORENJE” - "FEGRO”, SLOVENJ GRADEC
Število zaposlenih 30.4. 74 Povprečno zaposlenih Celotni dohodek v mio din Družbeni proizvod v mio din Povprečni mesečni neto OD Izvoz v mio dolarjih
NAŠA TOVARNA
Tovarna kovanih izdelkov ,,Fecro", s prvotnim imenom Tovarna kos Slovenj Gradec, je bila ustanovljena leta 1772 kot obrtniška delavnica, katere glavni proizvod so bile vseskozi kose. Zgodovinski viri pričajo tudi o izdelovanju hladnega orožja za takratno gosposko (meči, sulice, noži itd.), vendar je .bila ta proizvodnja kmalu opuščena, kose pa so se ohranile v proizvodnem programu Fecra vse do danes. Fecro tudi po vojni ni dosegel večjega razvoja, saj je v svoji proizvodnji še do nedavnega uporabljal kot glavni energetski vir vodo, ki je poganjala vodna kolesa za re-pače (vodna kladiva). Umazane kovaške delavnice z maloč mehanizacije in ozek proizvodni programo — to je bilo vse, kar je kolektiv po vojni premogel, takšno stanje pa se je ohranilo vse do leta 1968. Takrat so pričeli uvajati v svoj proizvodni programo še nerjavečo klavniško opremo, vendar ta proizvodnja ni dosegla večjega obsega zaradi slabe tehnične opremljenosti in zaradi neraziskanih potreb tržišča.
Koncem leta 1971 je prišlo do združitve v družino ,,Gorenje", istočasno pa je bil izdelan tudi sanacijski program Na tej osnovi so bili odobreni tudi investicijski krediti za izgradnjo nove proizvodne hale za nerjavečo gospodinjsko opremo. Tu naj bi v začetni fazi pričeli s proizvodnjo nerjavečih pomivalnih korit, kasneje pa bi se proizvodni program razširil še na ostale nerjaveče izdelke za potrebe gospodinjstev (razna posoda, kuhinjski pribor itd.).
Proizvodnja v novi hali je že stekla, čeprav je bilo z aktiviranjem te investicije veliko težav. Te so bile predvsem posledica nefunkcionalnosti stiskalnic, ki jih je za potrebe Fecra izdelal naš dobavitelj. Stiskalnice še do danes niso povsem usposobljene, tako da mora podjetje stiskati na-
Doseženo	Plan	Plan
1973	1974	1980
313		
269	360	450
32,5	90,5	338,5
14,6	31,9	106,8
/. S93	2.300	6.850
0,1	0,5	1.6
ležne plošče pomivalnih korit v IMV-ju Novo mesto, kar pa izredno podražuje njihove izdelke.
Kljub vsem tem težavam pa so rezultati združitve že vidni. Letos načrtujejo proizvodnjo v višini 90,793.000,- din, kar bi pomenilo trikratno povečanje obsega proizvodnje v primerjavi z lanskim letom. Kljub takšnemu povečanju proizvodnje, pa se število zaposlenih bistveno ne bi povečalo.
Vzpodbudno je tudi dejstvo, da se v Fecru zaposljuje vedno več mladih kadrov . Kolektiv se tako iz leta v leto pomlajuje, s tem pa je med kolektivom čutiti vedno več elana in tiste zagnanosti, ki jo je ta kolektiv vseskozi pogrešal.
Objekti tovarne Gorenje - Fecro v lepo urejeni okolici.
MLADINA V NAŠI TOVARNI
Kot je znano, je tovarna kos v Slovenj Gradcu nastala že v letu 1773. Majhna tovarna, katere glavni proizvodni predmet je bila kosa, je životarila skozi dve stoletji. Prva modernizacija proizvodnje je bila izvedena šele 1958, ko je vodna kolesa zamenjala električna energija. Takrat je štela tovarna okrog 110 delavcev. Toda kljub temu elektrifikacija ni rešila podjetja, ki je ves"čas bilo v finančnih težavah. V letu 1968 se je uvedel nov proizvodni program — nerjaveče klavniške opreme, ki pa zaradi pomanjkanja strokovnih kadrov ni prinesel rešitve za tovarno.
Koncem leta 1971 pa je prišlo do integracije TGO Gorenje Velenje. Spremenil se je zunanji videz prej skromne tovarne v lepo in modernizirano tovarno. S tem/azvojem je povezana tudi naša mladinska organizacija. Če primerjamo število zaposlenih mladincev v letu 1971 in v letu 1972 vidimo, da je poraslo kar za trikrat (od 33 na 100). Zato je naš mladinski aktiv lahko pričel z uspešnim delom šele takrat, ko je imel v podjetju dovolj mladih delavcev. Na kratko poglejmo delo, uspeh, pa tudi težave našega mladinskega aktiva in mladine nasploh.
Kot je bilo že omenjeno je zaposlenih v podjetju okoli 100 mladih delavcev. Pretežen del izhaja iz delavskih in kmečkih družin, kar ima nedvomno velik vpliv na delo mladinskega aktiva. To pa zaradi dveh razlogov in sicer zaradi dela na kmetijah in zaradi oddaljenosti od podjetja. Kljub temu pa se rednih mladinskih sestankov udeležuje več kot 50 % mladih, ter je tako obstoj in uspešno delo aktiva omogočeno. Največ uspehov smo dosegli na športnem področju, kar je dokaz razumljivo. Mladinski aktiv je bil iniciator pri ustanavljanju strelske družine in nogometnega kluba. Na teh dveh področjih smo dosegli tudi največje uspehe.
Žal pa smo pri tem zanemarili kulturno dejavnost, predvsem pa izobraževanje mladih delavcev.
Mladinka pri svojem delu v tovarni Gorenje - Fecro
To napako poskušamo popraviti tako, da bomo letos poslali v večerne šole več mladih delavcev kateri si bodo lahko le tako pridobili interne kvalifikacije, nekateri pa tudi dopolnili osnovno šolo. Problem izobraževanja nas zaskrbljuje še predvsem zato ker je od vseh zaposlenih kar 40 — 50 % delavcev z nepopolno osnovno šolo.
Na področju družbenopolitične dejavnosti smo precej aktivni. Mladi smo zastopani v vseh samoupravnih organih, v ZK pa je včlanjenih 10 mladincev od skupno 15. Z razširitvijo novega proizvodnega programa (pomivalna korita) bomo zaposlili v letu 1974 še 40 — 50 delavcev predvsem mladih. Vsekakor je to uspeh za podjetje in mladinsko organizacijo, ki bo črpala potrebne moči prav iz teh mladih delavcev, ki bodo pomagali graditi lepšo bodočnost.
SLOVENJ GRADEC
Slovenj Gradec je staro mesto, ki je zraslo v kotlini med hribovitimi predeli zahodnega Pohorja, Plešivca in Graške gore. Celotna občina šteje 18.000 prebivalcev in leži na 186 km2 površine.
Čeprav ima občina dobre pogoje za hitrejši razvoj, se je v preteklem obdobju zelo počasi razvijala. Tako jo danes prištevamo med srednje razvite občine, ki ima zelo razdrobljen svoj industrijski potencial v številnih podjetjih, ki skupaj ustvarjajo le okrog 115.000.000.- din družbenega proizvoda.
Industrijska miselnost je zelo počasi prodirala na tem območju, zato so številna podjetja vse do nedavnega obratovala kot obrtniške delavnice brez večjih vlaganj in večjih industrijskih objektov. Vse to je privedlo slovenjgraško občino do tega, da je pričela na široko odpirati svoje meje razvitejšim sosednjim občinam, še posebej pa velenjski. Pričeli so se integracijski procesi, ki naj bi v prihodnje prinesli hitrejšo gospodarsko rast tej občini in tako ustvarili pogoje za razvoj ostalih sekundarnih interciarnih dejavnosti. Rezultati teh procesov so že vidni, saj se je v obdobju od leta 1969 do 1972 dvignil družbeni proizvod v industriji za 17,3 %, v naslednjih obdobjih do leta 1977 pa se pričakuje rast družbenega proizvoda kar za 296 %.
Čeprav je predvideni indeks porasta zelo visok, pa je takšen razvoj možno doseči, saj je treba računati, da zaradi pomanjkanja delovnih mest dnevno migrira na delo izven občine 1.400 delavcev, poleg tega pa je v tujini zaposlenih 220 delavcev. Če bi zaradi povečanih proizvodnih kapacitet zajezili to migracijo, ne bi pridobili le številčno več delovne sile, pač pa bi se izboljšala tudi kvalifikacijska struktura delovne sile. Izven občine je namreč zaposlene precej delovne sile s srednjo, višjo in visoko strokovno izobrazbo, medtem ko je sedaj v sami občini kadrovska struktura izredno slaba. V letu 1971 je bilo na tem območju zaposlenih le 100 delavcev z visoko izobrazbo, 111 z višjo in 477 s srednjo, kar je le nekaj nad 10 % od skupnega števila zaposlenih.
Realno je pričakovati, da se bo z gospodarsko rastjo izboljšala tudi kadrovska struktura. Hitrejšo gospodarsko rast pa naj bi med ostalimi zagotovili tudi integracijski procesi, ki so se razživeli predvsem v obdobju zadnjih dveh let. Rezultat takšnih procesov je bila tudi združitev Tovarne kovanih izdelkov ,,Fecro" Slovenj Gradec v družino „Gorenje" v decembru leta 1971.
Število zaposlenih 30.4. 74 Povprečno zaposleni Celotni dohodek v mio din
Družbeni proizvod v mio din
, Povprečni mesečni neto OD Izvoz v mio dolarjih
NAŠ PODJETJE
Ljudski odbor mestne skupščine Gornja Radgona je 14. julija 1955 sklenil ustanoviti,,Obrtno podjetje za izvrševanje elektrotehničnih del" v prostorih bivših elektro—radio delavnic. 23. novembra 1955 se je podjetje konstituiralo in ima naziv ,,Elrad". Poslovna dejavnost: elektroinstalater-stvo, radiomehanika, elektromehanika, premetavanje in popravljanje strojev ter polnjenje akumulatorjev.
Vse poslovanje je bilo v zgradbi ,,Slon" — to je sedanja upravna zgradba. Podjetje je zaposlovalo 7 ljudi.
Leta 1960 je bil dograjen del zgradbe ,,Slon" s prostovoljnim delom članov kolektiva. Podjetje je takrat zaposlovalo že 80 ljudi. 21.9.1960 seje poslovanje razširilo na poslovanje vseh vrst sprejemnih in oddajnih anten in vsega pripadajočega montažnega pribora. Takrat je podjetje dobilo tudi nov naziv: ,,Obrtno podjetje za izdelovanje anten in pribora ,,Elrad" Gornja Radgona". Istega leta se je začelo galvaniziranje v prenovljenih prostorih nekdanjih hlevov „Admonda".
Naziv ,,Industrijsko podjetje za izdelovanje anten in pribora ELRAD Gornja Radgona" je podjetje dobilo 26.6.1961. Istega leta je bil kupljen tudi prvi stroj za ekstrudiranje kablov in 29. novembra je bila dograjena ter predana v obratovanje hala ,,C". Takrat je podjetje zaposlovalo že 107 ljudi.
Leta 1962 je bila podrta žganjarna „Admonda" in na njenih temeljih zgrajena orodjarna — strojni oddelek. Podjetje je zaposlovalo že 155 delavcev.
Prvi prizidek hale „C" je bil zgrajen 1963. leta in je bilo v njem skladišče polizdelkov in kontrola.
Leta 1963 je celoten „Admond" prešel v last našega podjetja. 5. decembra istega leta je podjetje razširilo poslovanje na proizvodnjo kablov. Tega leta je bilo zaposlenih poprečno 188 delavcev.
Leta 1964 je podjetje kupilo poslovno zgradbo, ki služi za delo razvojno projektivnega inženiringa (RPI) in je v njem z zaposlenih 9 ljudi.
Leta 1965 je podjetje dogradilo tudi tretji prizidek hale ,,C", v katerem je ročna mehanska obdelava.
Leta 1966 je podjetje razširilo svojo proizvodnjo na tuner-je. Takrat je bilo zaposlenih že 343 delavcev.
Leta 1968 je bila montaža velikega plastinjektorja in je proti koncu leta stekla proizvodnja plastične embalaže v Boračevi, leta 1970 pa se je proizvodnja razširila še na kooperacijo z Ankerjem, to je podjetje za proizvodnjo registrskih blagajn in računalnikov. V podjetju je bilo tedaj zaposlenih poprečno 381 ljudi.
Leta 1971 je bila predana v obratovanje „nova hala", kjer je razvojni sektor, kabelski, elektronski in profesionalni oddelek. Podjetje je zaposlovalo že 430 delavcev. ,
Leta 1972 je bil uspešno izveden referendum o dograditvi nove hale za obrat galvaniko, pripravo in sestavo anten. Istega leta je bilo na referendumu odločeno o pristopu v TGO Gorenje Velenje, s katerim je bil podpisan samoupravni sporazum o združitvi v Združeno podjetje Gorenje in o ureditvi medsebojnih razmerij v ZP in sicer 16.3.1973.
Doseženo	Plan	Plan
1973	19741	1980
569		
539	600	805
73,8	119,8	551,8
28,2	39,9	200,8
1.759	1.960	6.960
0,4	0,4	3,3
S tem samoupravnim sporazumom se je določil namen trajne koordinacije dela in ciljev v okviru enotno dogovorjenega razvojnega in proizvodnega programa, na podlagi katerih se ustvarjajo pogoji za doseganje optimalnih ekonomskih rezultatov ter uresničevanje drugih skupnih interesov.
Odraz pristopa v Združena podjetja Gorenje oz. podpisa samoupravnega sporazuma se je že takoj v začetku izkazal v pozitivnem smislu tudi glede na udejstvovanje in medsebojno sodelovanje v družbeno—političnem pogledu.
Po tem vprašanju so se izkazali vidni rezultati v tem, da se je razmahnilo družbeno—politično delo v skladu z osnovnimi smernicami, ki jih je nakazovalo ZP Gorenje Velenje. Tu je mišljena medsebojna povezava, ki zagotavlja skupne interesne cilje in perspektivno enoto družbeno—politično dejavnost, da ne govorimo o tem, da si je s tako enotno družbeno—politično in poslovno politiko podjetje žago -tovilo večjo poslovno varnost in večjo socialno varnost delavcev.
Iz vsega navedenega izhaja, da je podpis samoupravnega sporazuma o združitvi oz. o združevanju v sestavljeno organizacijo združenega dela prispevek k večjemu uresničevanju in doseganju skupnih interesnih ciljev obeh organizacij združenega dela, tako na ekonomskem kot družbenopolitičnem področju.
MLADINA V NAŠI TOVARNI
Kot vsako leto, smo tudi leta 1973 na redni mladinski letni konferenci sprejeli okvirni program dela za naslednje leto. Udeležba na konferenci je bila zadovoljiva. Imenovano je bilo tudi novo vodstvo mladinskega aktiva Gorenje — Elrad. Na konferenci so sodelovali tudi člani družbeno—političnih organizacij, samoupravnih organov, predsednik OK ZMS in član predsedstva.
Okvirni program dela za leto vsebuje naslednja poglavja:
1.	Izobraževanje
2.	Mladi pred kongresom
3.	Volitve — politični sistem ,
4.	Sodelovanje v pripravah na volitve
5.	Predkongresna dejavnost
6.	Informiranje
7.	Splošni ljudski odpor
8.	Sodelovanje z DPO v podjetju
9.	Delovne akcije
10.	Mesec mladosti
11.	Rekreacije, športne dejavnosti
12.	Kulturne dejavnosti
13.	Povečanje aktivnosti v samem podjetju
14.	Izdelava predračuna
Uresničevanje postavljenega programa je že v teku. Vključili smo šest mladincev v večerno politično šolo, kjer redno obiskujejo predavanja. Sodelovali smo na konferenci mladih delavcev, katero je pripravila občinska konferenca zveze mladine. Udeležili smo se tudi akcije „Mladi delavci pred kongresi". V samem podjetju pa smo organizirali sindikalna tekmovanja v naslednjih športnih vrstah: rokometu, nogometu, odbojki, streljanju in šahu.
Tekmovanja so prav zdaj v teku. S potekom tekmovanja smo zelo zadovoljni, saj smo pritegnili zelo širok krog ljudi. Zanimivo je to, da so se pojavili na igriščih sodelavci, ki še doslej niso nikdar igrali, nogometa ali rokometa. Tekmovanja se vršijo med oddelki, najboljši bodo dobili pokale in druga priznanja.
Imeli smo tudi priprave za srečanje Združenih industrijskih podjetij Gorenje. S tem smo pritegnili velik del mladih ljudi, moramo pa se zahvaliti podjetju in sindikatu, ki nam je pomagal iz denarnih težav.
To leto še nas čaka veliko dela, potruditi se bomo morali, da bo vse steklo po pravih tirih. Naše podjetje se zadnje čase zelo spreminja, ogromno se gradi, nekaj je že končanega, drugi del pa je še v gradnji. Morali bomo organizirati delovne akcije, s katerimi bomo pomagali podjetju in prav tako tudi sebi, da bomo delali na boljših delovnih mestih in z boljšimi delovnimi pogoji.
V podjetju že več leta dela planinska sekcija, katere člani so v glavnem starejši sodelavci. V zadnjem času smo pridobili tudi nekaj mladincev. Na prvem izletu, ki je bil nekoliko lažji od ostalih (zaradi navajanja na daljše ture), so bili zelo navdušeni in so se takoj vkčlanili v planinsko društvo, željni zopet novega pohoda.
Letos imajo v načrtu naslednje pohode:
Oljševa - iz Črne
Okrešelj — Grintavec, Rinka, Tarska gora Kotliči, Kamniško sedlo Obir — Pliberk v Avstriji
Vršič — Vrata, Prisojnik, Pogačnikov dom. Luknja, Bam-bergova pot, Triglav, Kredarica, Vrata
Program je zelo dobro izbran. Zato upamo, da bo udeležba na vseh teh pohodih zelo velika.
Sčasoma je začelo življenje naše mladine potekati po boljših poteh in upamo, da se bo ta pot še tako nadaljevala.
Predsednik aktiva ZMS Milan Klemenčič
GORNJA RADGONA
Gornja Radgona je turistični obmejni kraj ob Muri, ki ga povezuje novi most z mestom Radkersburg na oni strani reke. Most je bil zgrajen leta 1969, odprla pa sta ga predsednik Tito in predsednik Jonas.
Stari del mesta Radgone je pod strmim hribom, na katerem stoji mogočen srednjeveški grad. Grad iz 13. stoletja je baročno prezidan, obnovil pa ga je grof Herbersein in sicer leta 1775.
Kužno znamenje iz leta 1600 stoji pri mostu čez Muro. V parku pri gradu je drevored divjih kostanjev (kitajski žle-zavi pajesan). Na Radgonskem pokopališču je postavljen nagrobni spomenik padlim Jugoslovanom, Rusom in Bolgarom v letih 1941 — 1945; znane so tudi spominske plošče borcem za severno mejo in sicer J. Kerenčiču in J. Ta-lanyu.
Zelo zanimiva okolica skriva vile in gradiče, parke z eksotiki in mnogimi kamnitimi znamenji.
Radgonski kmetijski kombinat je prva jugoslovanska ižde-lovalnica šampanjca.
Septembra vsako leto imamo Pomurski sejem, ki postaja po strukturi razstavljalcev mednaroden.
Radgona ima 1000 metersko peščeno stezo za speedway dirke. Pred kratkim 12. maja, smo imeli četrfinalno svetovno prvenstvo, na katerem so sodelovali znani dirkači, med njimi tudi svetovni prvak iz Velike Britanije.
Te dirke, ki so privabile okrog 20.000 gledalcev, so bile generalka pred finalom svetovnega prvenstva, ki bo leta 1975 tudi v Gornji Radgoni.
To bo v Jugoslaviji največja športna prireditev speedwaya na peščeni stezi in organizatorji upajo, da bo prireditev lepo uspela.
Iz Gornje Radgone so zelo dobre prometne zveze z Mariborom in Mursko Soboto.
Samo šest kilometrov iz Gornje Radgone, Radenci, znano zdravilišče in rekreacijski center za celotno Pomurje. V Radencih je na voljo plavalni bazen, štiristezno avtomatsko kegljišče, mini golf, igrišča, lov in ribolov.
Iz Radenc vodi lepa asfaltirana cesta na Kapelo, v Negovo ter v druge kraje, ki so prav tako vredni ogleda.
Murko Mira
GORENJE - ELRAD: Ob traku ...
Število zaposlenih 30.4.74 Povprečno zaposleni Celotni dohodek v mio din Družbeni proizvod v mio din Povprečni mesečni neto OD Izvoz v mio dolarjih
»LESNA«
Podjetje »Lesna« je pod firmo, oziroma nazivom Lesnoindustrijski kombinat »Lik« Šoštanj nastalo leta 1954 z združitvijo štirih takrat samostojnih obratov in sicer:
obrata za žagarsko proizvodnjo, obrata za proizvodnjo lesne volne, obrata lesne galanterije in obrata mizarske proizvodnje.
Med I. in II. svetovno vojno se je promet z lesom v Šaleški dolini razvijal v dveh smereh, - promet S tesanimi trami in promet z rezanim lesom, lesno-mizarski obrati v Šoštanju pa so bili v lasti zasebnikov.
Vsi omenjeni obrati so v obdobju po drugi svetovni vojni do leta 1954 poslovali samostojno, kot popolnoma ločena proizvodna podjetja. Obrati so premalo vlagali v razširitev ali modernizacijo, zato je bila ukinjena proizvodnja galanterije in proizvodnja sobnega pohištva. Mizarska proizvodnja se je preusmerila v stavbeno-mizarske izdelke po posebnih naročilih oziroma projektih. Na žagarskem obratu in obratu lesne volne pa je program proizvodnje do danes ostal nespremenjen s tem, da se je iz leta v leto večal le količinsko.
Doseženo	Predvideno	Predvide
1973	1974	1980
156		
150	171	300
28,7	33,0	121,6
12,0	12,8	40,1
2.053	2.170	6.900
0,2	0,2	0,2
Bistveno pa se v letih razvoja podjetja spreminjajo razmere na področju proizvodnje stavbnega pohištva. Ta se iz leta v leto povečuje, ker je proizvajalcev stavbnega pohištva po naročilih in projektih vedno manj. Z razvojem stavbeništva je povpraševanje za to vrsto proizvodnje vedno večje.
V	zadnjih letih se je močno uveljavila proizvodnja lesene industrijske embalaže, saj obrat »Lesna« za potrebe TGO Gorenje letno proizvaja ca. 8.000 m3 embalaže.
V	letu 1970 se »Lesna« z referendumom odloči za pripojitev podjetja »Stix« iz Velenja in s tem razširi svoj proizvodni program na kuhinjsko pohištvo.
Za industrijski način tovrstne proizvodnje so potrebni novi prostori in sodobna oprema. Ker se proizvodni program kuhinjskega pohištva v celoti ujema z razvojnim konceptom TGO Gorenje, se vršijo skupna vlaganja v novi obrat, ki postane po integraciji Gorenje/Lesna leta 1971 sestavni del matične tovarne.
V	sklopu Združenega podjetja Gorenje, se nadalje iščejo novi programi, ki že omogočajo organizirano industrijsko proizvodnjo.
DAN MLADOSTI - DAN GORENJA
RAZPORED ŠPORTNIH TEKMOVANJ
KEGLJANJE
Petek, 24. maja ob 10,00 uri v kegljišču hotela Paka. Nastopajo ekipe Gorenja, Fecra, Mute in Severa.
Način tekmovanja: borbene igre — 6 tekmovalcev po 6 lučajev na vseh 4 stezah. Žrebanje bo izvršil sodnik pred pričetkom tekmovanja.
MALI NOGOMET
Predtekmovanje v petek, 24. maja, s pričetkom ob 14,30 uri, na igriščih I. in III. osnovne šole v Velenju.
Finale tekmovanja v malem nogometu bo v soboto, 25. maja, s pričetkom ob 13,20 uri na igrišču I. osnovne šole. Nastopajo ekipe Gorenja, Fecra, Mute, Severa, Elrada in Lesne. Način tekmovanja: moštva se izžrebajo v dve skupini in igrajo v okvirju skupine vsako z vsakim.
STRELJANJE
Tekmovanje v petek, 24, maja, ob 14.30 uri na strelišču tovarne usnja Šoštanj. Nastopajo ekipe Gorenja, Mute, Fecra, Severa, Elrada in Lesne.
Način tekmovanja: zračna puška Einschitz 20 + 6 strelov v moški in ženski konkurenci.
ŠAH
Tekmovanje v petek, 24. maja, ob 14,30 uri v restavraciji Nama Velenje. Nastopajo ekipe Gorenja, Mute, Severa in Lesne. Način tekmovanja: moštveno vsak z vsakim, čas za razmišljanje 10 minut za igralca. Posamezno — vsak z vsakim čas za razmišljanje 5 minut za igralca.
ROKOMET'
Tekmovanje v soboto, 25. maja, ob 9,00 uri na igrišču osnovne šole I. Nastopajo ekipe Gorenja, Mute in Elrada. Način tekmovanja: vsak z vsakim.
NAMIZNI TENIS
Tekmovanje v soboto, 25. maja, ob 9,00 uri v novi telovadnici RŠC Velenje. Nastopajo ekipe Gorenja, Mute in Severa.
Način tekmovanja: ekipo sestavljata dva igralca in ena rezerva. Igra vsak z vsakim, na dva dobljena niza. Dvoboj se igra na tri dobljene igre.
ŽREBANJE za razvrstitev v skupine za nogomet, šah in namizni tenis bo ob 8 uri v restavraciji Gorenje.
VELENJE
LEGENDA
5 - Hotel Paka 23-1. osn. šola 24 - III. osn. šola 31 - Restavracija Gorenje
TELEX - List za obveščanje članov Zveze mladine Slovenije GORENJE TGO Velenje. Izdaja: Tovarniška konferenca ZMS GORENJE TGO Velenje. Naklada 4000 izvodov. Tiska Dom kulture Velenje, 1974. Glavni urednik Hinko Jerčič, odgovorni urednik Miro Travner. Oproščeno plačila prometnega davka po pristojnem sklepu 421 /1-73.