Poštnina plačana v gotovini.
KRALJEVINA |||| JUGOSLAVIJA
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Izhaja vsako sredo in soboto. — Naročnina: mesečno din IG'—, četrtletno din 48"—, polletno din 9G'—■, celoletno din 192'—. Cena posamezne številke po obsegu. — Plača in toži se v Ljubljani.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. — Tel. štev. 25-52.
52. kos.	v	LJUBLJANI	dne	29.	junija	1938.	Letnik	IX.
VSEBINA:
314. Navodila za sestavo proračuna mestnih občin za proračunsko leto 1939./40.
315. Pravilnik o delu pomožnega osebja v (zdravstveni). javni in privatni službi.
310. Pravilnik o fondu za izvajanje regulacije v mestni občini ljubljanski.
Uredbe osrednje vlade.
314.
Ministrstvo za finance kraljevine Jugoslavije proračunski oddelek.
,V Beogradu dne 1. junija 1938.; št. 6309/Vil.
Navodila
za sestavo proračuna mestnih občin za proračunsko leto 1939./10.*
Radi enotnosti pri sestavi mestnih proračunov predpisujem na podstavi § 124. zakona o mestnih občinah z dne 22. julija 1934. in § 88. zakona o proračunskih dvanajstinah za mesece avgust, september, oktober, november in december 1935. ter januar, februar in marec 1936. in o naknadnih in izrednih kreditih k proračunskim dvanajstinam za mesece april, maj, junij in julij 1935. in k proračunu državnih razhodkov in dohodkov za leto 1934./35., naslednja navodila za sestavo proračuna mestnih občin za proračunsko leto 1939./40.
I.	Poglavitna načela.
Občinski proračun je v glavnem načrt občinskega gospodarstva za leto dni naprej. Kot tak mora obsegati za to dobo vse prejemke in vse izdatke, ki se dajo predvideti. Najsi je proračun v bistvu neko predvidevanje, je vendar njegova najvažnejša lastnost ta, da je realen, oz. da mora biti razlika med preliminiranim in izvršenim
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije z dne 8. junija 1938., št. 126/XXXVI1I/30T.
proračunom kar moči majhna. Kolikor manjša je razlika med preliminiranim in izvršenim proračunom, toliko je proračun realnejši — boljši; kolikor večja je razlika, toliko je proračun nerealne,jši. Ce je ta razlika večja od 10 odstotkov, se smatra,' da proračun ni dobro sestavljen, da ni točen. Drugo poglavitno svojstvo proračuna je to, da mora biti uravnovešen, oz. da morajo razhodki bili kriti z dohodki, kakor določa tudi $ 116. zakona o mestnih občinah. Brez tega načela zgubi proračun vsakršno vrednost. V tem pogledu si je treba prizadevati, da ustrezajo dohodki in razhodki v proračunu kar najbolj pravemu stanju stvari. Proračunsko ravnotežje se mora izvesti predvsem s tem, da se znižajo razhodki.
Poleg teh splošnih svojstev veljajo tudi še naslednja načela dobrega proračuna: enotnost, popolnost in preglednost. Tudi v mestnem proračunu je treba izvesti načelo proračunske enotnosti. To je finančno-tehnični sistem, ki mu je namen enakomerna zadostitev vsem mestnim potrebam. Vsi.mestni dohodki so celota. Kot takšni se stekajo v eno občno, skupno mestno blagajno, iz katere se morajo poravnavali vse mestne potrebe, ki so tudi nedeljiva celota. Vsem vrstam mestnih potreb je treba zadostiti enako, 1. j. vsaki po njenem značaju in nujnosti. Za važnejše potrebe se izda več, za manjšo manj. V zvezi s lem načelom je Ireba stalno upoštevali tudi tako zvano načelo proračunske popolnosti. To pomeni, da terja pravilno budžetiranje, da so postavljene v proračun vse vrste mestnih dohodkov in razhodkov, in to v popolnem kosmatem (bruto) znesku, brez nikakršnega odbitka. To se nanaša zlasti na dohodke. Mesini dohodki se torej ne smejo deliti na važne in na postranske, da bi se zato ali pa prav zaradi tega, ker so postranski ali majhni, ne postavili v proračun. Takšen način gospodarjenja bi nasprotoval temu načelu budžeti-ranja. Ne zadošča pa samo postaviti vse dohodke in razhodite v proračun, ampak jih je treba postavljali po nekem sistemu, ki je najpraktičnejši in ki je obsežen v
teh navodilih. Proračun mora torej biti v svoji celoti pregleden. Obrazec, izdelan v teh navodilih, omogoča lahek in lep pregled mestnega proračuna. Kar je poleg preglednosti najvažnejše, je to, da mora biti proračun obenem tudi praktičen; kajti proračun učinkuje že s samim svojim izvrševanjem zelo tudi na knjigovodstvo, ki naj zapisuje vsako njegovo, tudi najmanjšo, izvršitev.
II.	Proračunsko in računsko leto.
Proračunsko leto po mestnih proračunih je tista doba, za katero je odobren mestni proračun, za katero so odobreni proračunski razhodki in dohodki.
Po § 116. zakona o mestnih občinah se začneta in končata proračunsko in računsko leto hkrati s proračunskim in računskim letom po državnem proračunu. Po predpisu § 86. finančnega zakona za leto 1933./34. traja državno proračunsko leto od 1. aprila do 31. marca; potemtakem velja ta odredba tudi glede trajanja mestnega proračunskega leta. Kar se tiče trajanja državnega računskega leta, je to predpisano v § 8. pod 1. finančnega zakona za leto 1938./39., ki se glasi: Po izteku proračunskega leta se krediti ne morejo otvarjati niti razhodki angažirati. Iz kreditov, otvorjenih do konca proračunskega leta, se smejo izdajati naredbe in izplačilni nalogi do konca tretjega, izplačila pa opravljati do konca četrtega meseca naslednjega proračunskega leta, toda samo po pravilnih likvidnih dokumentih. Po tem roku se iz proračunskih ali naknadnih in izrednih kreditov izplačila ne smejo opravljati. To velja tudi za računsko leto
1937./38. Ta določba se nanaša tudi na banovinske proračune. Po tem zakonskem predpisu traja državno računsko leto do dne 31. julija ali 4 mesece dalj ko proračunsko leto. Ker je pa mestno računsko leto v svojem trajanju po § 116. zakona o mestnih občinah izenačeno z državnim računskim letom, mora potemtakem tudi mestno računsko leto trajati 4 mesece dalj ko proračunsko, t. j. do dne 31. julija.
Glede pojma računskega lela samega vobče veljajo, ker ga zakon o mestnih občinah ne omenja izrečno, torej isti predpisi, kakor za računsko lelo po državnem proračunu, oz. navedeni predpisi člena 8. finančnega zakona za leto 1938./39. Poglavitno načelo, po katerem se je torej treba ravnati, je to, da se po preteku proračunskega leta ne morejo več angažirati razhodki. Angažiranje razhodkov (izdatkov) po mestnem proračunu vrši pristojni mestni organ z vsako svojo odločbo, ki ima za posledico izdatke za mestno občino, in z vsako svojo odločbo, ki ustvarja obveznost za mestno občino. Razume se torej, da se mora izdati odločba tega organa glede mestnega proračuna tudi takrat, kadar je ustvarjena obveznost z zakonom, uredbo ali sodno sodbo. Angažiranje pomeni torej odločbo pristojnega mestnega organa, naj se razhodek, določen v mestnem proračunu, izvrši. To ne pomeni obenem že njegove likvidacije in izplačila ustvarjene obveznosti. To svojo pravico angažiranja izvršuje pristojni mestni organ po mestnem proračunu samo do izteka tega proračuna, t. j. do dne 31. marca. Če se kakšen razhodek po odobrenem proračunu, ki je redno angažiran, ne izplača pred 31. marcem, se lahko izplača v breme proračuna, v katerem je angažiran, do 31. julija, a to samo takrat, kadar je izdana naredba za dejansko izplačilo pred 1. julijem, oz. do 30. junija. Po 1. juliju se torej tudi po redno angažiranih razhodkih ne more več izdati dejanska naredba za izplačilo v breme proračuna, s katerem se je angažiranje opravilo.
Glede trajanja računskega leta kakega proračuna je torej treba dobro razlikovati tri ločena dejanja. Prvo, angažiranje razhodkov, ki se lahko opravi do 31. marca, in to je podano, ko se ustvari za mestno občino obveznost; drugo, dejanska naredba za izplačilo angažiranega raz-hodka, ki se lahko izda do 30. junija, in to je posledica končnega obračuna, likvidacija ustvarjene obveznosti, ko se namreč natančno ve, koliko je treba izplačati; tretje, dejansko izplačilo, ki se lahko opravi najdalj do 31. julija, če je seveda angažiranje v redu in naredba za izplačilo izdana do 30. junija. Po 31. juliju se ne more opraviti nobeno izplačilo več v breme minulega proračuna. Po sklepu računskega leta se vidi iz zaključnega računa uspeh budžetiranja. Ostanek prebitka po poravnavi obveznosti iz prejšnjih let, ki ni potreben kot obratna glavnica po predpisih § 122. zakona o mestnih občinah, se sme vnesti po sklepu mestnega sveta v proračun in uporabiti za pokritje razhodkov.
III.	Tehnična sestava proračuna.
Na podstavi zgoraj navedene določbe § 88. zakona o proračunskih dvanajstinah za mesece avgust, september, oktober, november in december 1935. ter januar, februar in marec 1936. in o naknadnih in izrednih kreditih k proračunskim dvanajstinam za mesece april, maj, junij in julij 1935. in k proračunu državnih razhodkov in dohodkov za 1. 1934./35. je treba proračune mestnih občin tehnično izdelati tako, da se izkazujejo osebni razhodki vsakega podjetja in naprave med osebnimi razhodki kot posebna pozicija na kon'cu prve partije osebnih razhodkov; materialni razhodki pa se morajo za vsako gospodarsko podjetje in napravo izkazovati s posebno partijo izza »Mestnega gospodarstva«, pri čemer se označa številka partije z a, b, c, č itd., s potrebnim številom pozicij v tej partiji. Potemtakem morajo biti vsi razhodki proračuna mestnih občin celota tako, da je označiti partije z nepretrganimi zaporednimi številkami od začetka do konca. Kar zadeva dohodke gospodarskih podjetij in naprav, jih je treba izkazati pod nazivom »Dohodki mestnih gospodarskih podjetij in naprav« tako, da so z ostalimi dohodki celota, pri čemer je označiti partije z nepretrganimi zaporednimi številkami od začetka do konca. To vrsto dohodkov je izkazati pred partijo »Razni nepredvideni dohodki«.
Talca izdelava proračuna pa ne vpliva kar nič na bistvo in značaj gospodarskih podjetij in ustanov. T6 ostanejo torej še dalje z vsemi svojimi pravicami in obveznostmi gospodarskih podjetij in naprav, kakor to predpisujejo določbe, po katerih kot take obstoje.
Pri postavitvi osebnih in materialnih razhodkov mestnih gospodarskih podjetij in naprav med ostale osebne in materialne razhodke se mora napraviti vzpo-reditev tako, da se postavi znesek dosedanjih osebnih razhodkov v stolpec »Odobreno« k dotični poziciji med osebnimi razhodki, številka dosedanje partije ali pozicije za te razhodke pa navesti v stolpcu »Pripomba«. Prav tako je treba napraviti vzporeditev tudi za materialne razhodke, le da je v stolpcu »Pripomba« navesti številko dosedanje partije.
Proračune mestnih občin je treba sestaviti po § 117, zakona o mestnih občinah najdalj tri mesece pred pričetkom proračunskega leta, t. j. do dne 1. januarja 1939. Tako sestavljeni proračun je razgrniti 5 dni na vpogled občinstvu. Po tem roku je predložiti proračun s podanimi pripombami vred mestnemu svetu. Proračun je poslati z .vsemi sklepi sveta in s pripombami .vred po
§ 118. zakona o mestnih občinah nadzorstvenemu obla-stvn, ki ga mora poslati po pregledu ministru za finance poldrugi mesec pred pričetkom proračunskega leta, t. j. do dne 15. februarja 1939. če mestni svet pripomb nadzorstvenega oblastva ne usvoji, pošlje nadzorstveno oblastvo proračun ministrstvu za finance najdalj do dne 1. marca 1939.
A. Razhodki.
Po § 116. zakona o mestnih občinah se postavijo v proračun pregledno vsi razhodki po vrstah: osebni (prejemki mestnih uslužbencev, vplačila v pokojninski sklad, nagrade itd.) in stvarni, materialni (potrebščine uradov, davek od mestnih nepremičnin in podjetij, odplačevanje dolgov in obresti, vzdrževanje mestnih zgradb, cest, ulic, mostov, stroški za razsvetljavo, oskrba z vodo, zdravstveni ukrepi, šolske in policijske potrebe itd.).
Razhodki se delijo po značaju potreb, ki jili povzročajo, na redne in izredne. Redni razhodki so tisti, ki jih povzročajo mestne potrebe, ki se pojavljajo stalno, bodisi vsako leto bodisi obdobno. Dele se na osebne in stvarne, materialne. Osebni razhodki so tisti redni razhodki, ki izvirajo iz mestnih uredb, s katerimi so uravnana službena razmerja mestnih uslužbencev. V te razhodke spada tudi odškodnina predsednika in podpredsednika za opravljanje dolžnosti v obliki letne ali mesečne plače po § 83. zakona o mestnih občinah. Prav tako je treba postaviti med te razhodke tudi odškodnino svetnikom po tj 78. tega zakona. Stvarni (materialni) razhodki so tisti redni razhodki, ki omogočajo skupaj z osebnimi razhodki, toda v mejah stvarnih potreb, redno in stalno delovanje mestne občine kot urada, mestnega zavoda, naprave, podjetja itd. Izredni razhodki so tisti, ki jih povzročajo mestne potrebe, ki se pojavljajo občasno.
Vsi osebni razhodki občine se izkažejo v proračunu zbrani, ne glede na strokovno vrsto, v katero spadajo, vendar pa tako, da se da jasno razvideti celotni znesek osebnih razhodkov posameznih strok (glej obrazec). Kar zadeva materialne razhodke, se je ravnati mimo ostalega povsem po pravilniku o trošenju pisarniškega in drugega materiala, rabi pribora in oprave v državnih uradih in ustanovah in o uporabljanju kreditov za poštno-telegraf-sko-lelefonske stroške št. 55.900/11 z dne 18. maja 1932. Ta pravilnik je razglašen v »Službenih novinah« št. 117/Lil 1/366 z'dne 25. maja 1932.*
Vsi razhodki po mestnem proračunu, tako osebni kakor materialni, morajo biti deljeni na proračunske partije, in to po zaporednih številkah. Partije se morajo deliti na pozicije (postavke), te pa na podpozicije, in se navedejo po redu in strokah tako v osebnih kakor v materialnih razhodkih, na primer takole:
(Obrazce glej na naslednjih straneh.)
Po tem obrazcu morajo postaviti mestne občine v svoj predlog proračuna po svojih potrebah vse svoje razhodke in dohodke, in to po vrstnem redu, označenem v obrazcu. Vse materialne razhodke je znižati pod zneske po proračunu za leto 1938./39. Zlasti je treba paziti na plačevanje odmene za električni tok, ker se pripeti, da plačujejo samoupravna telesa, dasi so med največjimi porabniki, više nego zasebniki, kar nasprotuje gospodarskim načelom; kajti kolikor je večja poraba, toliko nižja mora biti cena.
Pravilnik za izvrševanje proračuna je sestavni del proračuna po odstavku 3. § 108. finančnega zakona za
* »Službeni list « št. 440/47 iz 1. 1932»
leto 1937./38. in obsega samo določbe, ki so v lesni zvezi s proračunom. Mimo drugega mora določiti pravilnik tudi znesek odškodnine mestnim svetnikom po § 78. zakona o mestnih občinah, kolikor ni to že izvršeno.
IV.	Sklep.
Vsakemu mestnemu proračunu se morajo dodati naslednje priloge:
a) Zapisnik in sklep mestnega sveta o predlogu proračuna ob označbi skupne vsote razhodkov, dohodkov in predpisane mestne doklade s točno stopnjo.
b) Pravilnik za izvrševanje proračuna za 1. 1939./40., sestavljen v smislu odstavka 3. § 108. finančnega zakonu za leto 1937./38.
c) En primerek odobrenega proračuna iz minulega
leta.
č) Nadrobni pregled mestnih dolgov in terjatev za prejšnja leta.
d) Pregled opravljenih razhodkov in ostvarjenih dohodkov za tekoče leto, napravljen po partijah iu pozicijah.
e) Imenski seznam vseh mestnih uslužbencev s pregledom skupnih letnih prejemkov za tekoče leto.
f) Uredba o mestnih uslužbencih.
g) Poslednji odobreni zaključni račun.
h) Primerjalni pregled davščin, kolikor se spremene, ki se že pobirajo in ki jih namerava občina še pobirati.
i) Ekspoze: pojasnilo proračuna. Nadrobnejša obrazložitev vseh razhodkov za vsako partijo posebej.
j) Izkazi — potrdila davčnih oblastev o odmeri neposrednih davkov.
k) Aneksi-priloge k mestnemu proračunu, kakor: sklad odkupnine za osebno delo (kuluk); sklad za javna dela; sklad za izredno okoriščanje cest in drugi skladi, če jih je kaj pri posameznih mestnih občinah. Zneski teh skladov se ne zaračunavajo ne med razhodki ne med dohodki občinskih proračunov.
Predloge proračuna mestnih občin morajo poslali ministrstvu za finance samo kraljevske banske uprave v odobritev, in to če se s pregledom proračuna in vseh prilog ugotovi, da so se ravnale mestne občine povsem po § 118. zakona o mestnih občinah in po teh navodilih, če predlogi proračuna niso prav sestavljeni in niso v skladu s predpisi teh navodil, jih je dotičnim mestnim občinam vrniti, da jih spravijo v sklad z zakonskimi predpisi in določbami teh navodil.
Tudi ob tej priložnosti opozarjam na strogo varčevanje v njegovem osnovnem pomenu pri določanju potreb-, nih kreditov za vse dele mestne uprave. Splošne finančne razmere nalagajo neogibno, da se to stremljenje pri izdelavi mestnih proračunov dosledno izvede. To pa zato, ker se dajo s skupno akcijo v vseh vrstah javnih, državnih in občinskih financ najprej doseči pozitivni uspehi in se tako ostvari težnja kraljevske vlade, da se znižajo fiskalne obremenitve samoupravnih teles, predvsem mestne, do skrajne možne meje. Tudi med tem proračunskim letom se je pokazalo, kakor že med predhodnim, da se mestni proračuni zelo slabo izvršujejo, vse lo pa, ker je dohodkov manj, kot je bilo usvojenih. To dejstvo mora biti odločilno pri sestavi mestnih proračunov za leto 1939./40. Potemtakem je treba vsako potrebo najskrbneje oceniti in ni v proračun postaviti ničesar, kar ne bi bilo neogibno ali možno.
Tako krediti za osebne kakor tudi za materialne potrebe morajo vsekakor biti manjši od kreditov, odobrenih po sedanjem proračunu.
Predlog proračuna razhodkov in dohodkov
mestne občine ...................................................,	sreza	  ,	za	leto	1939./40.
Šte- vilka				Predlog za leto 1939./40.		Odo-	Razlika	3 , * O « w u » > «t;^ž2 «2	
.® X	a> 'S *N	I! n 7. h o d k i		Znesek pozicij	Znesek partij	breno za leto 1938./30.	predlaga za leto •1939./40.	7|"">NlO O tl 2 ' q=-S2 aSSc	Pri- pomba
a	a			dinarjev					
		A. RAZHODKI.							
		Redni razhoriki.							
1	i	A. Osebni r a z h o d k i. Prejemki občinskih uslužbencev: Občno upravno oblastvo Predsednik (odškodnina za opravljanje dolžnosti)	 . Podpredsednik (odškodnina za opravljanje dolžnosti)	 Beležnik (tajnik, sekretar itd.) . . . . Podbeležnik	 Blagajnik 	 ‘2 pisarja (po 9.000)	 Arhivar. . . 	 ‘2 služitelja (po 0.000)	 4 čuvaji (po 7.200)	 10 stražnikov (po 7.200) ’		24.000'— 18.000'— 18.000— 14.400'- 28.800'— 72.000'—	228.000	.i				
	2	Osebna in irnovinska varnost Predstojnik policije	 15 redarjev (po 12.000)		180.000'—	\ 204.000					
	3	Ljudska prosveta Direktor občinske gimnazije	 4 profesorji (po 24.000) 		 2 učitelja (po 18.000)	 Suplent	 Slnžitelj	* . . .	30.000'— 14.400'—	182.400					
	4	Gradbena stroka 2 cestna nadzornika (po 12 000) . . . . 5 cestarjev (po 7.200) '		24.000’—	00.000					
	b	Kmetijstvo, živinoreja in gozdarstvo Šef kmetijske posiaje	 Učitelj kmetijske šole	 Veterinar	 4 čuvaji gozdov — parka (po 12.000) . . 2 logarja (po 9.600)		24.000'- 18.000'— 24.000'- 48.000'— 19.200'—	133.200	*				
	6	Ljudsko zdravje Zdravnik Babica 		 Bolničar		 ,	30.000'— 12.000— 12.000'—	54.000					
	V	Socialno skrbstvo Upravnik hiralnice » Pisar — računovodja		 . 2 služitelja (po 7.200'—)	24.000'— 12.000'— 14.400'—	50.400					
	8	Trgovina, industrija, obrt in turizem 3 učitelji obrtnih in trgovinskih tečajev (po 18.000)	; . Učiteljica gospodinjske šole	 2 služitelja (po 6.000)			54.000'- 18.000'— 12.000'-	84.000					
o	9	Občinsko gospodarstvo Upravnik občinskih nepremičnih posestev Knjigovodja	 Nadzornik lovišča in ribolova . . . . Služitelj		 , . 5 dninarjev (po 6.000)		• 30.000'— 24.000— 18.000— 6.000'— 30.000'—	108.000	1,104.000	1,21X1.000	— 96.000		
		Pokojnine: > ‘ a)	Uradnikov		 . » b)	Služiteljev 		 c)	Čuvajev, stražnikov itd.	60.000'— 20.000'— 30.000'-	-	110.000	150.000	- 40.000		
		Za prgpos . ,					-136,QC>oJ |		
Šte- vilka			Predlog za leto 1939./40.		Odobreno za leto 1938./39.	Razlika se predlaga za leto 1939./40.	i o D w v 2 £ S £ 0>~ CD u > o t-b N C 2aOOiiBN>	
t>	je '5	R a z h o d k i	1 Znesek 1 pozicij	Znesek partij			^ E ON >N X) P z">Nie O oj s *r MfšS&sl 2 o,3»3 >	Pri- pomba
a a	o a		dinarjev					
3	1 o 3	Preneseno . > > Stanarina: Ljudska prosveta 				30.000 40.000	1,214.000 70.000	1,350.000	- 136.000 + 70.000		•
4 5	1	Napredovanja in periodični poviški: Kreditov za to vrsto razhodkov ni vnesti v proračun; marveč se je ravnati v tem primeru po § 263. zakona o uradnikih. Nagrade pogodbenim uradnikom in dne viličar jem: Občno upravno oblastvo Pogodbeni uradnik	 24.000'— Dnevničar		 12.000’—	36.000					
	2	Ljudsko zdravje Pogodbeni zdiavnik ........ 24.000'— Dnevničar — bolničar ....... 12.000'— Itd		36.000	72.000	81.000	- 9.000		
6		Posebno nagrade in doklade: Navesti jih je po vrstah in pozicijah, če jih je kaj, in po kateri zakonski osnovi in kakšne so nagrade ali doklade in odškodnina mestnih svetnikov po § 78. zakona o mestnih občinah.						
		Osebni razhodki skupaj . . .		1,356.000	1,431.000	— 75.000		
7	1 2 3 4 5 fi 7 8 9 10 11	B. Materialni razhodki. Občno upravno oblastvo: Potni in prevozni stroški	 Pisarniški material	 Kurjava pisarn			 Razsvetljava pisarn	 Službene novine	 Poštne, telegrafske in telefonske takse	 Vzdrževanje pokopališča	 Naborni stroški	 Vzdrževanje in nabava občinskih tehtnic	 Čiščenje pisarn	 Itd		20.000 6.000 14.000 6.000 600 6.000 2.0t)0 1.000 2.000 1.600	58.000	70.000	— 12.000		
8	1 2 3 4 5 6 7 8	Osebna in imnvinska varnost: Najemnine za orožniške postaje in njih vzdrževanje Porotniške dnevnice	 Razsvetljava ulic	 Prispevek v sklad za zidanje zgradb za sreska načelstva 		 Vzdrževanje gasilskih čet	 Prispevki gasilskim društvom	 Pokončevanje steklih in divjih živali		18.000 2.000 12.600 6.500 10.000 2.000 1.000	51.000	99.000	- 48.000		
9	1 2 3	Ljudska prosveta: Vzdrževanje šole (označiti ime ali kraj šole) — po proračunu te šole	.	 Vzdrževanje šole (označiti ime ali kraj šole) — po proračunu te šole		 			20.000 15.000	35.0(X	180.000	-145.000		
10		Finančna stroka: Anuitete Državni hipotekarni banki Tu je izkazati odplačila in obresti — anuitete — po občinskih posojilih in drugih obveznostih. Razen tega se mora v besedilu te partije navesti in izkazati: kdaj je dolg nastal; kolikšen je bil prvotni dolg; koliko je doslej odplačanega; koliko še ostaja in v katerem času je treba dolg popolnoma poplačati.		80.001	80.000	“		
		Za prenos , , ,		| 224.00C	)| 429.000	- 205.000		
Šte- vilka			Predlog za leto 1939./40.		Odo-	Razlika	arab-vzeto ) v leiu i dne nove-proraza fin.	
® tl a	.... ® :=> ® '5 o	R a z h o d k i	Znesek pozicij	Znesek partij	breno za leto 193S./39.	se predlaga za leto 1939./40.	Dejansko p< Ijeno in za’ (angažirano 1938./39. do predložitve ga predloga čuna min. v odobritev	Pri- pomba
a	a		dinarjev					
		Preneseno . . .		224.000	429.000	- 205.000		
<		Po tj 115. zakona o občinah so sinejo najemati posojila samo za izredne potrebe in praviloma za trajne namene, ki se ne dajo ostvariti iz rednih letnih dohodkov po občinskem proračunu. Posojila se torej ne smejo nikdar in nikoli sklepali za pokritie primanjkljaja po proračunu in za tisle razhodite, ki so v proračunu določeni. Pred sklenitvijo posojila mora najti občina potrebno pokritje in določiti vnaprej načrt, po katerem naj se opravlja anuitetna služba ali odplačevanje. Ko se eventualno prosi odobritev posojila, mora predložita mestno poglavarstvo razen sklepa mestnega sveta pristojnemu oblastvu tudi še lole: razpored posojila, načrt, kako je sklenjeno posojilo odplačevali, pregled prej sklenjenih in še ne poplačanih posojil, ostvarjene dohodke v tek. letu do dne, ko se prosi posojilo, pregled nezaloženih obč. dolgov, če jih je kaj, in končno, če gre za podjetje, od katerega se pričakuje znaten dohodek v najkrajšem času, donosnostni račun. Broz teh prilog se zahteve za odobritev posojil po pristoj- ' Tin’h oblastvih ne bodo obravnavale.						
11	1 2 3 4 6 6 7 8 9 10	Gradbena stroka: Vzdrževanje in poprava občinskih cest	 Vzdrževanje in poprava občinskih moslov .... Vzdrževanje in poprava občinskih zgradb .... Vzdrževanje občinskih parkov	 Vzdrževanje in nabava telefonskih jamborov in drugih objektov in naprav	 Poprava ulic	 Poprava trgov in tržnic	 Poprava in uvedba vodovoda 	 Čiščenje rek, potokov, vodnjakov itd. ...... Itd		30 000 15.000 20.000 10.000 10.000 10.000 5.000 10.000 6.000	116.000	120.000	— 4.000		
12	1 2 3 4 5 6 7 8 9 10	Kmetijstvo, živinoreja in gozdarstvo: Vzdrževanje kmetijskih šol in tečajev	 Kmetijske in živinorejske razstave, ekskurzije in tečaji Pospeševanje kmetijstva		 Pospeševanje živinoreje		 Pospeševanje sadjarstva	 Pospeševanje vinogradništva 	 Pogozdovanje goličav	 Zatiranje živalskih, sadnih in trtnih bolezni . . . i Pokoričevanje divjih živali in drugih škodljivcev . . Itd.			20.000 20.000 20.000 10.000 5.000 5.000 5.000 6.000 2.000	92.000	95.000	- 3.000		
13	1 2 3 4 5 8 7 8 9 10 11	Ljudsko zdravje: Vzdrževanje občinskih bolnic in ambulanc ...» Nabava zdravil in obvezilriega materiala	 Dopolnitev zdravniških instrumentov	 Boinični stroški (v drugih bolnicah)	 Zatiranje raznih kužnih bolezni	- Stroški propagande za ljudsko higieno	 Asanacija vasi	 Vzdrževanje studencev, vodn jakov in drugih vodovodov Stroški za pošiljanje v Pasteurjev zavod	 Podpora Rdečemu križu		40.000 10.0(K) 8.000 7.000 10.000 10.000 15.000 5.000 10.000 2.000	125.000	135.000	- 18.000		
11	1 2 3 4 5	Socialno skrbstvo: Vzdrževanje hiralnic	 Podpora invalidom			 Podpora siromakom in nezaposlenim	 Podpora človekoljubnim društvom in napravam . . Itd		30.0(K) 2.000 5.000 1.000	38.000	60.000	- 22.000		
15	1	Trgovina, industrija, obrt in turizem: Vzdrževanje obrtnih, trgovinskih, gospodinjskih in vajenskih sol in tečajev 		40.000					
		Za prenos , , ,	40.000	687.000	839.000	- 252.000		
Šte- vilka			Predlog za leto 1939./40.		Odobreno za leto 1938./39.	Razlika se predlaga za leto 1938/39.	> O W 2 V .H d <D > T3 O u n c a w	
L	tEJ* ‘5	R aih o d k i in dohodki	Znesek pozicij	Znesek partij			“"»■»"»-•S o 2 . .2 ~ t S ^.2, n & u « 3	Pri- pomba
rt CL	a		dinarjev					
	2 3 4 5 6	Preneseno . . . Podpora trgovinskim, obrtnim, gospodinjskim in va- jenškim šolam in tečajem	 Najemnine za šolska poslopja	 Nabava šolskih potrebščin	. . Pospeševanje turizma		40.000 10.000 12.000 8.000 2.000	687.000 72.000 37.000	839.000 95.000 75.000	—	252.000 —	23.000 —	38.000		
16	1 2 3 4 5 6 7 8 1 2	Občinsko gospodarstvo: Vzdrževanje in obdelovanje občinskih zemljišč . . > Vzdrževanje občinskih gozdov	 Vzdrževanje in ukoriščanje kamnolomov	 Vzdrževanje lovišča	 Vzdrževanje ribolova		 Davek na občinska posestva 		 Takse				10.000 10.000 6.000 5.000 4.000 1.500 500					
17		Štipendije in subvencije: Štipendije		92.000	92.000	98.000	— 6.000		
18	1 2	Nepričakovani razhodki: Kredit za nezadostno preliminirane materialne raz- hodke po vseh delih proračuna	 Kredit za nepričakovane materialne razhodke po vseh delih		30.000 20.000	50.000	50.000			
		Iz te partije se ne morejo vršili osebni razhodki, razen novih pokojnin s sklepom sveta po S 120. zakona o mestnih občinah.						
		Materialni razhodki skupaj . . .		838.000	1,157.000	— 319.000		
		Razhodki skupaj			2,194.000	2,588.000	- 349.000		
		B. DOHODKI.						
		Ko se izdeluje predlog proračuna dohodkov po § 116. zakona o mestnih občinah, je treba ravnati z največjo pozornostjo in obzirnostjo. Zajamčeni morata biti znosnost in pravičnost bremen; zalo je treba strogo upoštevati plačilno moč občanov. Za merilo v tem pogledu rabijo ostvar-jeni dohodki v 1. 1938./39. in samo v mejah teh zneskov se je gibati. Stopnja doklad ne sme biti nikdar in nikoli večja od stopnje, ki je odobrena za tekoče leto. Da bi se uvedle nove davščine ne bo odobreno; nasprotno, tudi pri obstoječih se izvrši revizija in se tiste, ki so pogosto in večinoma previsoke in ne ustrezajo vrednosti proizvodov in storitev, za katere se pobirajo, ukinejo ali znižajo. Vse vsote v proračunu dohodkov morajo biti realne. To se nanaša zlasti na zaostale in neubrane dohodke in doklade iz prejšnjih let. Računati je samo s tem, za kar se zanesljivo ve, da se dd izterjati. Mestne davščine se od ol ir ujejo samo ob proračunu. S prav nobenim izgovorom se ne smejo odobravati davščine ne pred odobritvijo ne po odobritvi proračuna.						
1		Redili dohodki: Doklada (primanjkljaj dohodkov proti razhodkom, ki se mora pokriti z mestno doklado)			1,200.000	1,658.000	- 458.000		
		Za prenos , , ,		1,200.000	1,658.000	- 458.000		
Šte-
vilka
SS
e.
Dohodki
Predlo«: za leto 1939./40.
Znesek
pozicij
Znesek
partij
Odo-	Razlika
bren n	se
za leto	predlaga
1938./39.	za leto
	1939./.40
' OUjPkJ rt u ., G O 1. **“
N “ c Q, 03
aa?°"5N»
n C TJ > on ■1 £ o _ P
.id £ On > N 13
(n"">NtAO<u o
Sgfžl^s?
o .H rt S G M 3 . d	a-ofl>o	>
dinarjev
Pri-
pomba
Preneseno
1
2
3
4 6 6
7
8 9
10
11
12
13
14
15
16
Takse:
Tržpina...............................
Od živinskih potnih listov . . . .
Tehtarina....................  ,	.	,
Zavzemanje hodnikov .	,	,	.	>
Manipulacijska taksa..................
Taksa na pse .........................
Taksa na	lovske karte .	.	.	■	>
Taksa na	ribolovske karte	.	.	.	.
Taksa na	prevozna sredstva	.	.	«
Dimnikarska taksa.....................
Od bobna (taksa)......................
Od tramvajskih in avtobusnih kart
Od mesarskega zakupa..................
Od tobačnega zakupa...................
Po zakonu o taksah....................
Itd...................................
Trošarina:
Na alkohol (vino. žganje, špirit, rum, liker in druge
alkoholne pijače)........................................
Na brezalkoholne pijače (sadne sokove idr.) ....
Tlakarina...................................................
Trošarina na vse ostalo blago — predmete . , . ,
Dohodek od iinovine:
Od zemljišč............................................  .	.
Od lovišča..................................................
Od ribolova................................................
Od najemnin za občinske zgradbe in druga posestva
Od zakupa pravic in posestev...............................
Itd........................................................
Razni nepričakovani dohodki:
Subvencije, darila, podpore, dohodek od prodane Občinske iinovine itd., ki jih je izkazati po vrstah v posebnih pozicijah.
Dolgovani dohodki:
Dohodek od neizterjane občinske doklade iz prejšnjih let................................................
Dohodki skupaj . .
REKAPITULACIJA:
A. Razhodki skupaj dinarjev
B. Dohodki skupaj dinarjev
60.001
15.000
30.000
95.000
20.000 10.000
7.000
3.000 20.000
5.000
2.000 8.000
15.000
10.000 10.000
190.000
20.000
10.000
70.000
180.000
20.000
6.000
15.000
10.000
1,200.000
310.000
290.000
230.000
164.000
1,658.000	- 458.000
270.000
330.000
250.000
f 40.000
— 40.000
20.000
80.000-f 84.000
2,194.000	2,588.090 — 394.000
2.194.000
2.194.000
2.588.000
2.588.000
394.000 — 394.000
Posebno pozornost je obračati na osebne razhodke. V predlog proračuna se ne smejo postavljati nikakršna nova mesta ali nepopolnjena prazna mesta po sedanjem proračunu. Ce se pa med izvrševanjem proračuna kakšno mesto izprazni, se mora za popolnitev tega mesta pred nastavitvijo zaprositi odobritev pristojnih oblastev. To je treba določiti v pravilniku za izvrševanje proračuna za leto 1939./40. Razen tega je treba skrbeti, da se vse nepotrebne in odvisne osebe iz mestne službe izločijo. Oddelke in odseke, ki nimajo značaja neogibne potrebe, je ukiniti, sorodne pa spojiti, in tako tudi osebne razhodke znižati. To znižanje je doseči poglavitno s tem, da se zniža število osebja. Znižanje osebja je opraviti poglavitno pri nekvalificiranih uslužbencih in pri osebju na delu v službi mestne občine. Zaradi važnosti in velikega pomena tega znižanja tako za proračunsko ravnotežje kakor tudi za koristi mestne administracije je neogibno, da se ukrene že sedaj vse, česar je treba, da ne bi nastale ob izvedbi tega znižanja težave, ko stopi novi občinski proračun za leto 1939./40. v veljavo.
Če naj se virmira ali troši odobreni kredit iz ene partije za potrebe druge partije, preliminirane v proračunu, je potrebna poleg sklepa mestnega sveta tudi še odobritev ministra za finance. Potemtakem mora imeti sklep sveta vse potrebne podatke, iz katerih je jasno razvideti prenos kredita iz ene partije za potrebe druge partije kakor tudi znesek, ki naj se v tem primeru virmira. Virmirati se more po proračunu samo med proračunskim letom.
Za naknadni kredit, ki se sme povečati bodisi iz razpoložljive obratne glavnice ali pa iz novih dohodkov, je poleg odobritve mestnega sveta potrebna tudi še odobritev ministra za finance. Odobritev za naknadni kredit se sme dati samo za kredite, ki so določeni v proračunu z nezadostnim zneskom. Zato se razlikuje ta kredit od izrednega kredita, ki se odobruje samo za potrebe, ki v proračunu niso preliminirane.
Tako za eno kakor za drugo, torej tako za naknadne kredite kakor za izredne kredite mora navajati sklep: 1. znesek kredita, ki se zahteva bodisi za zvišanje obstoječe proračunske partije ali potrebe bodisi kot izreden kredit za novo potrebo, ki v proračunu ni izkazana. (Pri sklepu za izredni kredit je treba navesti številko nove partije ali pozicije, ki se ustvarja in ki jo je izkazati pri tistih razhodkih, ki so izkazani novi potrebi najbližji); 2 namembo kredita, za katerega se zahteva naknadni ali izredni kredit; 3. pokritje zahtevanega kredita ali vir, iz katerega naj se zahtevani kredit poravna, kakor tudi njegov znesek. (Tu je treba navesti pri naknadnem kreditu partijo dohodkov, ki se zvišuje, ali pri izrednem kreditu novo partijo dohodkov, ki se otvarja, ali pa navesti, da se poravnaj potrebščina iz obratne glavnice, najsi se zahteva odobritev za naknadni ali izredni kredit); in 4. pristavek, da se vpiše ta sprememba proračuna v zaključni račun tistega leta, za katero je bila odobrena.
Gotovina v denarju ali vrednostnih papirjih, ki je v blagajni ob zaključku računskega leta, se ne vnaša v proračun dohodkov. Kolikor ta gotovina ni angažirana in je mestna imovina, služi prvenstveno za povračilo neupravičeno pobranih dohodkov, za razne odpise, za izredne razhodke in za plačilo obveznosti iz prejšnjih let po § 122. zakona o mestnih občinah.
Pristojni organi, ki so pooblaščeni za pregled in odobritev proračunov mestnih občin za leto 1939./40., morajo paziti, da ne bo odstopkov od teh navodil. Drugače nosijo odgovornost po zakonu o uradnikih.
Ta navodila naj se natisnejo v »Službenih novi-nah«, banovine pa zaprosijo, naj opozore v svojem območju mestna poglavarstva, ki so omenjena v § 2. zakona o mestnih občinah, da se morajo strogo ravnati po teh navodilih.
Proračunski oddelek ministrstva za finance naj skrbi za natančno izvrševanje teh navodil in naj daje potrebna tolmačenja, če se pokaže za to potreba.
Minister za finance Letica s. r.
• mm
315.
Na podstavi § 48. zakona o strokovnih šolah za pomožno osebje v socialni in zdravstveni službi predpisujem tale
pravilnik
o delu pomožnega osebja v javni in privatni službi.*
1.	Splošne določbe.
člen 1.
Med pomožno osebje v socialni in zdravstveni službi se štejejo sestre pomočnice, zdravstveni pomočniki-ce (laboranti, nadzorniki živil, dezinfektorji), babice, otroške negovalke in bolničarji-ke.
Člen 2.
V javno ali privatno službo v zdravstvenih napravah ali izven njih se sme sprejemati tako osebje samo, če ima kvalifikacijo, predpisano in pridobljeno po veljavnih zakonskih določbah.
Člen 3.
V privatni službi izven zavodov in naprav se smejo samcstalno zaposlovati sestre pomočnice, otroške negovalke in babice; toda tudi to osebje je glede svojega dela pod stalnim nadzorstvom organov javne sanitetne službe, dela pa neposredno po navodilih zdravnika, ki oskrbuje bolnika ali varovanca.
Zdravstveni pomočniki-ce in bolničarji-ke opravljajo svojo službo v ambulancah, napravah, laboratorijih, ordinacijah itd. pod neposrednim vodstvom strokovnjakov.
Člen 4.
Vse pomožno osebje v javni in privatni službi mora varovati tajnosti svojih bolnikov. Samo ob kaznivih dejanjih sodnega postopka in v primerih, določenih z zakonom, je dolžno obvestiti pristojno oblastvo o bolezenskem stanju. Razen tega je to osebje prav tako dolžno prijaviti po zakonskih predpisih vse primere nalezljivih bolezni, zavezanih prijavi, za katere pri svojem delu in v službi zvedo.
Temu osebju je prepovedano sprejemali v svojem stanovanju bolnike in osebe na pregled, in to tudi, če opravlja svoj posel sainostalno izven naprav.
Člen 5.
Strokovno pomožno osebje je dolžno dali v nujnih primerih prvo pomoč.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije< z dne
10.	junija 1938., št. 128/XXXlX/323.
Člen G.
Ob elementarnih nezgodah ali med vojno sme minister za socialno politiko in ljudsko zdravje pozvati na delo v javno službo vse osebje, ki je na delu privatno in izven naprav.
Če se pojavi kaka večja epidemija, smejo prvostopna občna upravna oblastva na predlog sanitetnega referenta pozvati to osebje v službo radi zatiranja nalezljivih bolezni in zdravljenja bolnikov, laka dodelitev na delo pa ne sme trajati več ko mesec dni; če pa je potreba večja, sme podaljšati kraljevska banska uprava rok še za dva meseca.
Tako pozvano osebje dela po navodilih pristojnega organa ob nagradi, ki jo ima tako osebje v državni službi. Če taka oseba pri tem delu umre ali se onesposobi, ima vse pravice državnega uslužbenca iste kategorije, določene po zakonskih predpisih.
Člen 7.
Pomožno strokovno osebje se ne sme uporabljati za administrativne dolžnosti, razen kolikor je njegovo strokovno delo združeno z administrativnimi posli, kakor n. pr. pisanje poročil, voditev kartoteke ipd.
člen 8.
Osebje v državnih, banovinskih in občinskih zdravstvenih napravah se mora pri svojem delu in občevanju vselej pokoravati zakonskim predpisom in hišnemu redu teh naprav. To velja tudi za osebje, zaposleno v napravah privatnega značaja.
Osebje, zaposleno v privatni praksi izven naprav, se je dolžno ravnati po vseh zakonskih predpisih, ki veljajo za dotično stroko.
Člen 9.
Za osebje, ki dela privatno izven naprav in zavodov, določi ban za posamezne banovine po krajevnih razmerah in po zaslišanju banskega sanitetnega sveta takse, s katerimi se plačujejo posamezne storitve. Za Beograd jih določi ministrstvo za socialno politiko in ljudsko zdravje.
člen 10.
Pomožno osebje mora pri delu in med delovnim časom sploh imeti na sebi predpisano obleko. Ta obleka je zaščitena in je drugo osebje nikakor ne sme nositi. Kroj in obliko obleke predpiše ministrstvo za socialno politiko in ljudsko zdravje po zaslišanju Društva jugoslovanskih diplomiranih sester ali podobnih društev drugega osebja, če jih je kaj.
Nošenje te obleke je obvezno tudi za osebje v privatni službi izven naprav. Javna naprava zalaga svoje osebje z delovno obleko brezplačno.
Člen 11.
Strokovno pomožno osebje ustanovi svoja strokovna društva za pospeševanje stroke in za varstvo stanovskih koristi. Za eno stroko sme biti samo eno društvo za vso državo; sme se pa deliti po banovinah na sekcije. Članstvo v teh društvih je obvezno.
Vsako strokovno društvo mora dobiti poleg dovolitve za delovanje po veljavnih zakonskih predpisih tudi še soglasnost ministrstva za socialno politiko in ljudsko zdravje in je tudi pod njegovim nadzorstvom,
II.	Poslovanje osebja.
člen 12.
Osebje na delu v javnih napravah mora voditi o svojem delu dnevnik in mora obvestiti vsak dan svojega prvega predstojnika o vseh poslih svojega področja in o vseh obdobnih nalogah.
Osebje v privatni službi izven zavodov in naprav mora voditi poseben delovni dnevnik, ki ga predpiše ministrstvo za socialno politiko in ljudsko zdravje in smejo posamezne banovine ali krajevna oblastva raz-predelke poleg minimalno določenih tudi še pomnožiti. Delovni dnevnik mora imeti razpredelke, iz katerih se razberejo: ime, priimek, roditelji, opravilo in starost, naslov, zakaj se je napravil obisk, in kaj je bilo storjeno pri bolniku ali varovancu.
člen 13.
Vse osebje, tako v javni kakor v privatni službi, v napravah ali izven njih, je dolžno najvestneje vzdrževati osebno higieno, opravljati poverjene posle vestno in redno, biti pri svojem delu uslužljivo in požrtvovalno in pri tem vselej strogo uporabljati znanje, pridobljena v šolah, in delati natančno po navodilih predstojnikov.
Najstrože je temu osebju prepovedano, priporočati ali dajati zdravila, razen tistih, ki jih določi zdravnik.
Člen 14.
Osebje, zaposleno pri kužnih bolnikih, se mora kar najvestneje ravnati po vseh odredbah, ki so predpisane z zakonskimi določbami za te primere.
Bolniško sobo kužnih bolnikov ne sme zapustiti, preden ne opravi dezinfekcije, pri čemer se mora povsem ravnati po veljavnih predpisih o tem.
člen 15.
Ob vsakem poslabšanju, nevarnosti ali nestalnosti v poteku bolezni poverjene mu osebe mora takoj obvestiti pristojnega zdravnika. Če bolnik umre, je osebje dolžno to takoj prijaviti pristojnemu zdravniku ali organom javnega oblastva.
Člen IG.
Negovanje in opazovanje bolnikov v privatni praksi izven naprav se mora izvajati natančno po navodilih, ki veljajo za negovanje bolnikov po bolnicah in po dru-^ gib zdravstvenih napravah.
Člen 17.
Osebje, zaposleno v bolniški službi, se mora povsem pokoravati določbam pravilnika o organizaciji, notranjem redu in vzdrževanju službe v državnih bolnicah.
Člen 18,
Za poslovanje babic veljajo poleg prednjih določb povsem tudi še predpisi navodil, izdanih za babice, ki določajo posebne dolžnosti in način dela tega osebja. Po teli navodilih vodijo babice posebno zapisno knjižico, predpisano zanje namesto delovnega dnevnika iz čl. 12.
Člen 19.
Osebje, ki neguje bolnike po privatnih hišah, mora imeti: dve beli halji čisti in neuporabljeni od poslednjega perila, dve čisti brisalki, kos mila za roke, škarje in pilo za nohte, ščetko za roke, 50 g lizola, maksimalni
termometer, dve različni pinceti, večje škarje, 200 g alkohola, 100 g bencina, 100 g hidrogena, 20 g jodove tinkture, 500 g čiste vate, 3 metre čiste gaze, irigator s potrebnimi sestavinami, 10 sublimatovih pastil, par platnenih čevljev, sterilne posode za odvzemanje kužnine iz grla, izmečkov in stolice in torbo za spravljanje teh potrebščin.
Na delo nosi to osebje vse, kar je potrebno za negovanje.
Clen 20.
Bolnike v privatnih hišah sme negovati tudi organizirana skupina diplomiranih sester pod vodstvom odgovorne sestre. Taka skupina sme sodelovati z raznimi napravami in zdravniki, pri čemer pa se mora v svojem delu držati vseh predpisov iz tega pravilnika. Ta organizirana skupina oziroma njena sestra voditeljica se mora prijaviti sanitetnim oblastvom.
Člen 21.
Sestri pomočnici kot glavni sestri pri negovanju bolnikov v napravah je naloga, nadzirati bolničarje-ke in jim dajati navodila za delo in povsem skrbeti za izvrševanje naredb zdravnika, ki mu je podrejena glede oskrbe bolnikov in čigar delo mora povsem podpirati.
Člen 22.
V napravah, kjer dela več sester, se določi ena za prednico, ki prevzame vlogo strokovnega vodstva pri delu njej dodeljenih sester bodisi za posamezne oddelke bodisi za vso napravo. Odgovorna je neposrednemu starešini za ves poverjeni posel.
Člen 23.
Otroške negovalke, bodisi v napravah ali izven njih, morajo povsem vzdrževati osebno higieno in se držati vseh predpisov za negovanje in higieno otrok in za zatiranje otroških nalezljivih bolezni. Delovati smejo izključno le po napravah in pri negovanju dojencev in malih otrok.
Člen 24.
Otroške negovalke, če so zaposlene samosialno v privatnih hišah, so dolžne vzdrževati zvezo z najbližjo napravo za negovanje in varstvo otrok. Če so zaposlene pri zdravih otrocih, morajo ukreniti vse higienske odredbe za zaščito njih zdravja in posvečevati posebno skrbnost vzgoji in higienski vzreji njim poverjenih otrok.
Člen 25.
Zdravstveni pomočniki opravljajo poverjene jim dolžnosti po stroki, za katero so se opredelili ali za katero so odrejeni. Nadzorniki živil se smejo pooblastiti za odvzemanje ogledkov, laboranti za odvzemanje materiala, dezinfektorji za pregled prostorov ali stvari, določenih za dezinfekcijo. Vsi ti delajo pod vodstvom pristojnih zdravnikov, pri čemer se drže povsem predpisov tega pravilnika in drugih zakonov in uredb, ki se nanašajo na njih delo.
Člen 2(1.
Zdravstveni pomočniki so v svojem delu, če ga opravljajo izven naprav, dolžni podajati natančne referate o najdenem stanju in se povsem ravnati po zakonskih predpisih, ker je to delo prav pogosto lahko združeno s hudimi posledicami ne samo v zdravstvenem marveč tudi v gmotnem pogledu.
Člen 27.
Dolžnosti sesler pomočnic pri preventivnem zdravilstvu so: higienska propaganda z vsemi sredstvi, negova-
nje poverjenih jim zavarovancev, priredba stanovanj in izboljšava hišnih razmer, sodelovanje z gospodinjskimi šolami, izvajanje socialno-higienskih akcij in uporabljanje vseh sredstev zdravstvene zaščite. Ta posel opravljajo kot organi naprave, pri kateri so postavljene; morejo ga pa opravljati tudi samostalno po naliki posla iz členov 20. in*
III.	Registracija osebja in druge določbe.
Člen 28.
Uprave šol po zakonu o strokovnih šolah za pomožno osebje v socialni in zdravstveni službi pošljejo po končanem šolanju ministrstvu za socialno politiko in ljudsko zdravje in Rdečemu križu seznam vseh absolvi-ranih učencev-čenk z navedbo imena, priimka, predhodne kvalifikacije, rojstnega kraja in leta in uspeha, radi vpisa v register.
Register po gorenjem odstavku in v zvezi z naslednjimi členi se vodi ločeno po strokah in službi.
Člen 29.
Strokovna društva imajo pravico voditi o svojih članih registre in kartoteko in jim morajo oblastva za te potrebe vselej dati potrebna pojasnila in eventualne
prepise.
Člen 30.
Osebje, ki želi izvrševati po členu 3. privatno prakso, mora imeti za to delo dovolitev kraljevske banske uprave oz. uprave mesta Beograda. Ta dovolitev se daje na podstavi pridobljene predpisane kvalifikacije in po vpisu v register po členu ‘28.
Člen 31.
Vsaka naprava, organizacija, vsak zdravnik in strokovnjak mora, če ne gre za javne naprave in organe, v 15 dneh po sprejemu tega osebja v službo obvestiti pristojno bansko upravo oz. upravo mesta Beograda z vsemi potrebnimi osebnimi in strokovnimi podatki radi odobritve postavitve po členu 2. tega pravilnika. Prav tako je treba poslati tudi odjave o prenehanju službe z navedbo vzrokov, zakaj se je to zgodilo.
Člen 32.
Kraljevske banske uprave in uprava mesta Beograda pošiljajo po teh podatkih in drugih ugotovitvah obdobno in po potrebi poročila o svojem osebju ministrstvu za socialno politiko in ljudsko zdravje in Rdečemu križu, radi vpisa v register.
Osebje v javni službi je v razvidu po zakonskih predpisih; vse spremembe se pošljejo ministrstvu za socialno politiko in ljudsko zdravje in Rdečemu križu dvakrat na leto.
člen 33.
I
Zdravstvena kontrola osebja po tem pravilniku ja stalna in obvezna v mesecu maju in mesecu novembru. Dvakrat na leto se mora to osebje pregledati v najbližji javni zdravstveni napravi in izdati o tem pregledani osebi potrdilo, v prepisu pa poslati ministrstvu za socialno politiko in ljudsko zdravje in Rdečemu križu, radi vpisa v register. Vse javne in privatne naprave in vse osebe, ki vzamejo tako osebje v službo, oziroma vse osebje, ki je na delu privatno, morajo na zahtevo pristojnih oblastev vselej predložiti potrdilo o svojem zdravstvenem stanju.
* Nepopolno tudi x izvirniku, = Op. ur,
Člen 34.
Ureditev delovnega časa in letnega odmora za to osebje se mora ravnati po vrsti posla in napornosti njegove službe, tako da je njegovo zdravje pri tem zavarovano.
Če pristojni organi ugotove, da se osebje iz tega pravilnika ne ravna po veljavnih predpisih, je odgovorno po zakonskih predpisih. Če se ugotovi, da njegovo delo ne ustreza znanju, ki se pridobiva v Soli, se sme pozvati na ponovne tečaje ob lastnih stroških.
Člen 35.
Ta pravilnik stopi v veljavo z dnem razglasitve v »Službenih novinalu.
,V Beogradu dne 27. maja 1938.; S. br. 11.368.
Minister za socialno politiko in ljudsko zdravje Dragiša Cvetkovič s. r.
Razne občeveljavne odredbe.
316.
.VI. št. 26.936/38.
Pravilnik
o fondu za izvajanje regulacije v mestni občini ljubljanski.
Člen 1.
Na osnovi § 126. gradbenega zakona in sklepa mestnega sveta z dne 3. maja 1938. se ustanavlja regulacijski fond mestne občine ljubljanske.
Člen 2.
Namen regulacijskega fonda je, da se iz dohodkov, ki se stekajo v ta fond po čl. 4. in 5. tega pravilnika, omogoči izvajanje regulacije po odobrenem regulacijskem načrtu in po uredbi o njega izvajanju. Regulacijski fond se ne sme porabiti v noben drug namen.
Člen 3.
Za regulacijski fond se otvori v računovodstvu mestne občine ljubljanske posebno knjigovodstvo, kjer se bo vodila vsa imovina in vse poslovanje fonda. Imovina regulacijskega fonda se nalaga v Mestni hranilnici ljubljanski, kolikor ne bi bila potrebna za proračunsko gospodarstvo fonda.
Člen 4.
V regulacijski fond se stekajo:
1. zadostne dotacije, določene z občinskim proračunom,
2. dohodki od parcelacij, razlastitev, komasacij, gradbenih taks po pravilniku o gradbenih taksah (§ 103. gradbenega zakona),
3. dohodki od prodaje občinskega posestva, in sicer najmanj 25% prodajne cene; kvoto določi mestni svet ob prodaji (otujitvi),
4. prispevki posestnikov za kritje efektivnih stroškov za napravo hodnikov (čl. 5., odst. 4., pravilnika o hodnikih v mestni občini ljubljanski),
5. dohodki od denarnih kazni po §§ 100. in 101. gradbenega zakona, in sicer:
a) za gradnje brez gradbene dovolitve,
b) za gradnje proti gradbeni dovolitvi in tehničnim predpisom,
c) za gradnje zoper izdano prepoved po § 93. gradbenega zakona,
č) za uporabo zgradbe brez odobritve po § 91. gradbenega zakona,
d) za uporabo zgradbe po § 94. gradbenega zakona.
Člen 5.
Toleg dohodkov po čl. 4. se stekajo v regulacijski fond tudi dohodki, katere določi mestni svet z odobrenim proračunom.
Člen 6.
Iz regulacijskega fonda se plačujejo samo dela za regulacijo mesta na osnovi programa za izvajanje teh del v določenem letu oziroma na osnovi uredbe o izvajanju regulacijskega načrta. Program teh del je razviden iz proračuna mestne občine.
Člen 7.
Razen stroškov po čl. 6. se plačujejo iz tega fonda vsi stroški za izdelavo ureditvenih osnov po gradbenem zakonu.
Člen 8.
Iz regulacijskega fonda se plačujejo na osnovi pravilnika o gradbenih taksah po § 103. gradbenega zakona tudi stroški za posle gradbenega odbora in komisij po gradbenem pravilniku. Ta izplačila ne smejo presegati vsote plačanih gradbenih taks za označene posle.
Člen 9.
Izplačila iz regulacijskega fonda se vrše po nalogu predsednika občine. Vsak izdatek mora biti izpričan s predlogom tehničnega oddelka.
Računski zaključek regulacijskega fonda je sestaviti istočasno z računskim zaključkom proračuna mestne občine ljubljanske. Denarni presežki, izkazani v računskem zaključku, tvorijo obratno glavnico, kolikor ne bi bili potrebni kot proračunski dohodki.
Člen 10.
Ta pravilnik stopi v veljavo, ko ga odobrita mestni
svet in ban dravske banovine.
Mestno poglavarstvo Ljubljana,
dne 3 .maja 1938.
Zastopa predsednika mestne občine podpredsednik:
Dr. Ravnihar s. r.
V. No. 5500/1—1938.	T'
Odobrujem ta pravilnik na podstavi § 126. gradbenega zakona.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani,
dne 14. junija 1938.
Ban:	>
Dr. Natlačen s. r.
Izdaja kraljevska banska uprava dravske banovine; njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska in zalaga tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani; njen predstavnik: Otmar Mikalek v Ljubljani,
SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Priloga k 52. kosu IX. letnika z dne 29. junija 1938.
Razglasi kraljevske banske uprave
I. št. 6196/1.	1859
Razpis.
Na osnovi § 31. zakona o banski upravi se razpisuje v območju okrajnega vestnega odbora Črnomelj službeno mesto banovinskega cestarja, in sicer: ou km 32'500 do km 37'150 banovinske ceste II. reda (Kočevje) zveza z drž. cesto št. 52 Brezovica—Črnomelj.
Prosilci za to mesto morajo izpolnjevati pogoje iz čl. 2 uredbe o službenih razmerjih drž. cestarjev in njih prejemkih in ne smejo biti mlajši od 23 in ne starejši od 30 let.
Lastnoročno pisane in z banovinskim kolkom za 10'— din kolkovanc prošnje, opremljene s pravilnimi in zadostno kolkovanimi prilogami (rojstni in krst-n: list, domovinski list, zadnje šolsko spričevalo, dokazilo o odsluženju kadr-skega roka, zdravniško spričevalo, nravstveno spričevalo, potrdilo pristojnega oblastva, da niso bili obsojeni zbog kaznivih dejanj iz koristoljubja, eventualna dokazila o strokovni usposobljenosti), je vložiti najkasneje do 10. julija 1938. pri okrajnem vestnem odboru v Črnomlju.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani
dne 14. junija 1938.
*
L št. 6494/1.	1858
Razpis.
Na podstavi § 31. zakona o banski Opravi se razpisuje v območju okrajnega vestnega odbora Kamnik službeno mesto banovinskega cestarja, in sicer: za progo od km 6’000 do km 13'100 banovinske ceste št. 11/126 Cerklje—Vodice —Tacen.	•
Prosilci za to mesto morajo izpolnjevati pogoje iz čl. 2. uredbe o službenih razmerjih drž. cestarjev in njih prejemkih in ne smejo biti mlajši od 23 in ne starejši od 36 let.
Lastnoročno pisane in z banovinskim kolkom za din l(l-— kolkovane prošnjo, opremljene s pravilnimi in zadostno kolkovanimi prilogami (rojstni in krstni list, domovinski list, zadnje šolsko spričevalo, dokazilo o odsluženju kadr-skega roka, zdravniško spričevalo, nravstveno spričevalo, potrdilo pristojnega oblastva, da niso bili obsojeni zbog kaznivih dejanj iz koristoljubja, eventualna dokazila o strokovni usposobljenosti), je vložili najkasneje do 15. julija 1938. pri okrajnem vestnem odboru V Kamniku.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani
dne 14. junija 1938.
I. št. 6307/1.	1855
Razpis.
Na podstavi § 31. zakona o banski upravi se razpisujejo v območju okrajnega vestnega odbora Krško tri službena mesta banovinskih cestarjev, in sicer:
a) za progo od km 10'000 do km 14'000 banovinske ceste št. 1/17 (Kadeče—Radna—Krško do zveze z državno cesto št. 2) in za progo od km 0'000 do 0TO0 banovinske ceste II. reda št. 11/289 (Krško—Videm—Globoko);
b) za progo od km 23'000 do km 28‘000 banovinske ceste št. 1/17 (Radeče—Radna—Krško — do zveze z državno cesto št. 2);
c) za progo od km 0 000 do km 6'171 banovinske ceste št. 11/335 (Kostanjevica—Osterc—Črneča vas).
Prosilci za ta mesta morajo izpolnjevati pogoje iz čl. 2. uredbe o službenih razmerjih drž. cestarjev in njih prejemkih in ne smejo biti mlajši od 23 in ne starejši od 30 let.
Lastnoročno pisane in z banovinskim kolkom za din 10'— kolkovane prošnje, opremljene s pravilnimi in zadostno kolkovanimi prilogami (rojstni in krstni lisi, domovinski list, zadnje šolsko spričevalo, dokazilo o odsluženju kadr-skega roka, zdravniško spričevalo, nravstveno spričevalo, potrdilo pristojnega oblastva, da niso bili obsojeni zbog kaznivih dejanj iz koristoljubja, eventualna dokazila o strokovni usposobljenosti), je vložiti najkasneje do 26. juliji) 1938. pri okrajnem vestnem odboru v Krškem.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani dne 14. junija 1938.
*
I. št. 6309/1.	1852
Razpis.
Na podstavi § 31. zakona o banski upravi se razpisuje v območju okrajnega vestnega odbora v Laškem službeno mesto banovinskega cestarja, in sicer za progo od km 19‘500 do km 22'913 banovinske ceste št. 11/188 Laikova vas— Marija Reka—Trbovlje—Zagorje do Izlak.
Prosilci za to mesto morajo izpolnjevati pogoje iz čl. 2. uredbe o službenih razmerjih drž. cestarjev in njih prejemkih in ne smejo bili mlajši od 23 in ne starejši ml 36 iet.
Lastnoročno pisane in z banovinskim kolkom za din 16'— kolkovane prošnje,
opremljene s pravilnimi in zadostno kolkovanimi prilogami (rojstni iu krstni list, domovinski list, zadnje šolsko spričevalo, dokazila o odsluženju kadr-skega roka, zdravniško spričevalo, nravstveno spričevalo, potrdilo pristojnega oblastva, da niso bili obsojeni zbog kaznivih dejanj jz koristoljubja, eventualna dokazila o strokovni usposobljenosti), je vložiti najkasneje do 10. juli-
ja 1938. pri okrajnem vestnem odboru v Laškem.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani
dne 14. junija 1938.
I. št. 6636/1.	1857
Razpis.
Na podstavi § 31. zukona o banski upravi se razpisujejo v območju okrajnega vestnega odbora Litija štiri službena mesta banovinskih cestarjev, in sicer:
a) za progo med km 9'856 in km 15000 banovinske ceste št. 1/11 (Grosuplje—Krka—Žužemberk—Podturn),
b) za progo od km 0'000 do km 3'500 banovinske ceste št. 11/175 (Rob—Rašica—Krka) in od km 0'000 do km 2'050 banovinske ceste 11/179 (Stična kolodvor—Stična kraj) ter za dovozno cesto na kolodvor Stična,
c) za progo od km 47'940 do km 51'899 banovinske ceste št. 11/181 ( Ljubljana—Besnica—Šmartno—Selšek —Moravče do Velike Loke) in od km 0'000 do km 3'1U5 banovinske ceste št. 11/134 (odcep na Moravče),
č) za progo od km 8'932 do km 15'000 banovinske ceste št. 11/186 (Radeče— Brezovo).
Prosilci za ta mesta morajo izpolnjevati pogoje iz čl. 2. uredbe o službenih razmerjih drž. cestarjev in njih prejemkih in ne smejo biti mlajši od 23 in m* starejši od 36 let.
Lastnoročno pisane in z banovinskim kolkom za din 16'— kolkovane prošnje, opremljene s pravilnimi in zadostno kolkovanimi prilogami (rojstni in krstni list, domovinski list, zadnje šolsko spričevalo, dokazilo o odsluženju kadr-skega roka, zdravniško spričevalo, nravstveno spričevalo, potrdilo pristojnega oblastva, da niso bili obsojeni zbog kaznivih dejanj iz koristoljubja, eventualna dokazila o strokovni usposobljenosti), je vložiti najkasneje do 26. julija 1938. pri okrajnem vestnem odboru v Litiji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani dne 14. junija 1938.
I. št. 6461/1.	1876
Razpis.
Na osnovi § 31. zakona o banski upravi se razpisujejo v območju okrajnega vestnega odbora v Ljutomeru štiri službena mesta banovinskih cestarjev, in
sicer:
a) za progo od km 47.500 do km 52.500 banovinske ceste Sl. 1/24 (Ormož— Ka-monščak—Ljutomer—Gornja Radgona do Cmureka);
b) za progo od km 3.500 do km 7.500 banovinske ceste št. 11/241 (Ljutomer— — meja savske banovine za Pristavo— —Draškover) in od km 0 000 do km
2.000	banovinske ceste št. 11/239 (Pri*
stava—Veržej—Stara in Nova vas z od: čepom veržejski most);
c)	za progo od km ‘2.000 do km 8.G80 banovinske ceste št. 11/242 (Sv. Jurij— —Bučečovci);
č) za progo od km 1.500 do km 7.500 banovinske ceste št. i 1/244/245 (Loga-rovci — Godemarci—Radislavci— Moravci—Zagorci).
Prosilci za ta mesta morajo izpolnjevati pogoje iz čl. 2. uredbe o službenih razmerjih drž. cestarjev in njih prejemkih in ne smejo biti mlajši od 23 in ne starejši od 30 let.
Lastnoročno pisane in s kolkom za 10’— din kolkovane prošnje, opremljene s pravilnimi in zadostno kolkovanimi prilogami (rojstni in krstni list, domovinski list, zadnje šolsko spričevalo, dokazilo o odsluženju kadrskega roka, zdravniško spričevalo, nravstveno spričevalo, potrdilo pristojnega oblastva, da niso bili obsojeni zbog kaznivih dejanj iz koristoljubja, eventualna dokazila o strokovni usposobljenosti), je vložiti najkasneje do 20. julija 1038. pri okrajnem cestnem odboru v Ljutomeru. Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 14. junija 1938.
I. št. G4G0/1.	I	1854
Razpis. „
Na podstavi § 31. zakona o banski upravi se razpisuje v območju okrajnega cestnega odbora Logatec službeno mesto banovinskega cestarja, in sicer za progo med km 0'000 in km 5'000 banovinske ceste št. 11/153 (Dolenji Logatec—Planina) in dovozno cesto k železniški postaji Logatec v dolžini 562 metrovl.
Prosilci za to mesto morajo izpolnjevati pogoje iz čl. 2. uredbe o službenih razmerjih drž. cestarjev in njih prejemkih in ne smejo biti mlajši od 23 in ne starejši od 30 let.
Lastnoročno pisane in z banovinskim kolkom za din 10’— kolkovane prošnje, opremljene s pravilnimi in zadostno kolkovanimi prilogami (rojstni in krstni list, dombvinski list, zadnje šolsko spričevalo, dokazilo o odsluženju kadrskega roka, zdravniško spričevalo, nravstveno spričevalo, potrdilo pristojnega oblastva, da niso bili obsojeni zbog kaznivih dejanj iz koristoljubja, eventualna dokazila o strokovni usposobljenosti), je vložiti najkasneje do 15. julija 1938. pri okrajnem cestnem odboru y Logatcu.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani dne 14. junija 1938.
^ >
J. št. 0193/1.	1877
Razpis.
Na osnovi § 31. zakona o banski Upravi se razpisujejo v območju okrajnega cestnega odbora Novo mesto tri službena mesta banovinskih cestarjev, in sicer:
a)	za odsek od km 4.500 do km 8.500 banovinske ceste št. 1/33 (Novo mesto— Kandija—Valta vas—Soteska z odcepom na Toplice);
J>), za odsek od km 13.000 do 17.628
banovinske ceste št. 11/314 (Mokronog— —Šmarjeta—Kronovo);
c)	za odsek od km 0.000 do km 5.000 banovinske ceste II/323 (Bršlin—Gor. Straža—zveza z banovinsko cesto št. 1/33) in dovozna cesta k železniški postaji Novo mesto v dolžini 0.206 km.
Prosilci za ta mesta morajo izpolnjevati pogoje iz čl. 2. uredbe o službenih razmerjih drž. cestarjev in njih prejemkih in ne smejo biti mlajši od 23 in ne starejši od 30 let.
Lastnoročno pisane in z banovinskim kolkom za 10'— din kolkovane prošnje, opremljene s pravilnimi in zadostno kolkovanimi prilogami (rojstni in krstni list, domovinski list, zadnje šolsko spričevalo, dokazilo o odsluženju kadrskega roka, zdravniško spričevalo, nravstveno spričevalo, potrdilo pristojnega oblastva, da niso bili obsojeni zbog kaznivih dejanj iz koristoljubja, eventualna dokazila o strokovni usposobljenosti), je vložiti najkasneje do 10. julija 1938. pri okrajnem cestnem odboru v Novem mestu.
Kralj, banska uprava dravske banovine.
.V Ljubljani dne 14. junija 1938.
&
I.	št. G420/1.	185G
Razpis.
Na podstavi § 31. zakona o banski upravi se razpisuje v območju okrajnega cestnega odbora v Slovenjem Gradcu službeno mesto banovinskega cestarja, in sicer za cestno progo od km 37'800 do km 38'500 banovinske ceste št. 1/14 (Dravograd—Slovenj Gradec— Velenje—Šoštanj—Letuš—Sv. Peter v Sav. dol.) ter od km 0'000 do km 2'000 banovinske ceste št. 11/194 (Velenje— Črna), nadalje od km 0'000 do km 2'000 banovinske ceste št. 11/197 (Velenje— Št. Ilj—Polzela).
Prosilci za to mesto morajo izpolnjevati pogoje iz čl. 2. uredbe o službenih razmerjih drž. cestarjev in njih prejemkih in ne smejo biti mlajši od 23 in ne starejši od 30 let.
Lastnoročno pisane in z banovinskim kolkom za din 10'— kolkovane prošnje, opremljene s pravilnimi in zadostno kolkovanimi prilogami (rojstni in krstni list, domovinski list, zadnje šolsko spričevalo, dokazilo o odsluženju kadrskega roka, zdravniško spričevalo, nravstveno spričevalo, potrdilo pristojnega oblastva, da niso bili obsojeni zbog kaznivih dejanj iz koristoljubja, eventualna dokazila o strokovni usposobljenosti), je vložiti najkasneje do 15. julija 1938. pri okrajnem cestnem odboru v Slovenjem Gradcu.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani dne 14. junija 1938,
H-
I.	št. 6308/1.	1853
Razpis.
Na podstavi § 31. zakona o banski upravi se razpisuje v območju okrajnega cestnega odbora v Slov. Konjicah službeno mesto banovinskega cestarja, in sicer za progo od km 7.000 do km 12'000 banovinske ceste št. 1/16 Zgor. D olič—y itanje—Vojnik.
Prosilci za to mesto morajo izpolnjevali pogoje iz čl. ‘2. uredbe o službenih razmerjih drž. cestarjev in njih prejemkih in ne smejo biti mlajši od 23 in ne starejši od 39. let.
Lastnoročno pisane in z banovinskim kolkom za 10'— din kolkovane prošnje, opremljene s pravilnimi in zadostno kolkovanimi prilogami (rojstni in krstni list, domovinski list, zadnje šolsko spričevalo, dokazilo o odsluženju kadrskega roka, zdravniško spričevalo, nravstveno spričevalo, potrdilo pristojnega oblastva, da niso bili obsojeni zbog kaznivih dejanj iz koristoljubja, eventualna dokazila o strokovni usposobljenosti), je vložiti najkasneje do 10. julija 1938. pri okrajnem vestnem odboru v Slov. Konjicah.
Kraljevska banska uprnva dravske banovine v Ljubljani dne 14. junija 1938.
*
II.	št. 18.550/2-1938.	1S74
Razglas.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje s tem po odredbi ministrstva za promet G. Ž. št. 9098/38 od ‘28. maja 1938. na podstavi predpisov § 16. ministrske naredi e od 25. januarja 1879., avstr. drž. zak.. št. 19, §§ 57. in 61. vodopravnega zakona kranjskega in na podstavi stavbnega reda kranjskega o načrtu dela železniške proge Črnomelj—Vrbovško, ki bo na območju dravske banovine (od km 0+000 do km 22+000), politični obhod v zvezi z vodopravno in stavbno razpravo.
Omenjeni del proge je v črnomelj-skem srezu v kat. občinah Črnomelj (upr. občina Črnomelj-mesto), Loka in Dobliče (upravna občina Črnomelj-oko-lica), Tanča gora, Golek, Dragatuš (upr. občina Dragatuš), Stara Lipa, Belčji vrh, Hrast in Učakovci (upr. občina Vinica).
Komisijske poizvedbe in razprave se bodo vršile v dneh 14., 15. in 16. julija
1938.,	po potrebi tudi še naslednje dni, in sicer:
1. v četrtek dne 14. julija 193S. v kat. ebčinah Črnomelj-mesto, Loka in Dobliče. Sestanek komisije ob 8. uri zjutraj pred kolodvorom v Črnomlju;
2. v petek dne 15. julija 1938. v kat. občinah Tanča gora, Golek in Dragatuš. Sestanek komisije ob 8. uri v Tanči gori pred gostilno Panjan;
3. v soboto dne 16. julija 1938. v kat. občinah Stara Lipa, Belčji vrh, Hrast in Učakovce. Sestanek komisije ob 8. uri v vasi Stara Lipa.
Načrti za projektirano progo so od dneva objave tega razglasa do 13. julija 1938. razgrnjeni med uradnimi urami pri sreskem načelstvu v Črnomlju.
O tem se obveščajo vsi interesenti z opozorilom, da morajo svoje morebitne ugovore zoper načrt vložiti pismeno ali ustno do 13. julija 1938. med uradnimi urami pri sreskem načelstvu v Črnomlju, najkasneje pa na dan razprave do njenega zaključka pri vodji komisije. Poznejši ugovori zoper načrt se ne bodo upoštevali.
Opozarja se, da razlastitveni postopek ni zvezan s tem političnim obhodom. Izveden bo kasneje posebej po izvršenem političnem obhodu. Predmet razprave tudi niso morebitni odškodninski zahtevki, glede katerih bo odločalo pristojno sodišče.
(Glej tudi sledeči razglas zap. št.lS83.) Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 25. junija 1938.
•J*
II.	št. 18.550/3.	1883
Razglas.
Ministrstvo za promet je z naknadnim razpisom št. 11.646 od 25. junija 1938. odredilo, da se ima politični obhod o načrtu železniške proge Črnomelj— Vrbovško izvršiti tudi v zvezi z razpravo o razlastitvi po določilih §§ 11., 14. in 15. zakona od 25. februarja 1878., avstr. drž. zak. št. 30. Zato sc tukajšnji razglas II. št. 18.550/2 od' 25. junija 1038. v omenjenem smislu spremeni oziroma dopolni.
Politični obhod, odrejen na 14., 15. in 16. julij 1938. in po potrebi tudi za naslednje dni, bo združen ne le z vorlo-pravno in stavbno razpravo, temveč tudi z razpravo o razlastitvi.
Razlastitveni pripomočki za projektirano progo so od dneva objave tega razglasa do dne 13. julija 1938. med uradnimi urami razgrnjeni pri krajevno pristojnih upravnih občinah (Črnomelj-me-sto, Črnomelj-okolica, Dragatuš in Vinica), kjer jih morejo interesenti vpogle-dati.
O tem se obveščajo vsi interesenti s pristavkom, da morajo svoje morebitne ugovore tako zoper načrt kakor tudi zoper zahtevane razlastitve vložiti pismeno ali ustno do 13. julija 1937. med uradnimi urami pri sreskem načelstvu v Črnomlju, najkasneje pa na dan razprave pri vodji komisije. Poznejši ugovori se ne bodo upoštevali.
Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 27. junija 1938.
Vlil. No. 3906/1.	1825-2-2
Razglas.
Kranjske deželne elektrarne v Ljubljani nameravajo zgraditi priključek vasi Rovte in okolice na provizorno transformatorsko postajo na Gradišču pri Rovtah in prosijo za odobritev daljnovoda 10.090 voltov, ki poteka v dolžini 2'7 km od že obstoječega daljnovoda Žiri—Vrhnika, pare. št. 40 k. o. Podlipa, v južni smeri na Gradišče do provizorične transformatorske postaje na parceli 811/1 k. o. Rovte.
Zato se na osnovi §§ 109. in 122. ob. z., §§ 84. gradbenega zakona iz leta
1931.,	§'§ 9. in 90. zakona z dne 25. oktobra 1875., kranj. dež. zak. št. 26, čl. 1. zakona z dne 5. decembra 1931. (Sl. 1.
616/81) odrejata komisijski ogled in obravnava na kraju nameravane gradnje
na torek dno 12. julija 1938.
£ sestankom komisije ob 9. uri pri nameravani transformatorski postaji.
Interesenti se obveščajo, da so načrti nameravane naprave na vpogled do
dneva obravnave med uradnimi urami pri kralj, banski upravi dravske banovine, oddelku VIII., v Ljubljani in pri sreskem načelstvu v Logatcu. Obenem se interesenti pozivajo, da prijavijo morebitne ugovore pri omenjenem oddelku kr. banske uprave do vštetega 9. julija 1938. ali najpozneje pri obravnavi sami. Poznejši ugovori se ne bodo upoštevali in se bo naprava dovolila, kolikor ne bo javnih zadržkov.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani, dne 21. junija 1938.
d>
V. No. 332/24.	1875	3—1
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine razpisuje za razširitev centralne kurjave v banski palači v Ljubljani I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 23. julija 1938. ob 11. uri dopoldne v sobi št. 4 tehničnega oddelka banske uprave v Ljubljani, Stari trg št. 34/1.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na znesek odobrenega uradnega proračuna, ki znaša din 239.162'25. *
Predpisana kavcija znaša din 24.000 za naše državljane.
Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti povračilu napravnih stroškov med uradnimi urami v pisarni tehničnega oddelka banske uprave v Ljubljani, Gledališka ulica 8/11.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 24. junija 1938.
*
V-No. 5587/31—1938.	1826-3—2
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za dobavo dežnih plaščev za državne cestarje
11.	javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 11. julija 1938. ob 11. uri dop. v sobi št. 4 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti plačilu napravnih stroškov med uradnimi urami pri tehničnem oddelku, Gledališka 8/II.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na znesek odobrenega proračuna, ki znaša: za 1 plašč din 500'—, torej za 37 plaščev din 18.500'—.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa na razglasni deski tehničnega oddelka kraljevske banske uprave in tehničnih razdelkov.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani,
dne 22. junija 1938.
*
V. No. .4857/57.	1778-3-3
Razglas o licitaciji.
bavo litoželeznih cevi in armatur za vodovod v št. Vidu pri Stični V. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 6. julija 1938. ob 11. uri dop.
v sobi št. 47 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila se dobe med uradnimi urami istotam, soba št. 46.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na znesek odobrenega proračuna, ki znaša din 145.742'—. Upoštevale se bodo le ponudbe nižje od din 134.855’80.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani dne 17. junija 1938.
*
V. No. 238/67.	1779-3-3
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine razpisuje za oddajo gradbenih del za preložitev banovinske ceste I. reda št. 2 v odseku Podvin—Lesce ponovno I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 15. julija 1938. ob 11. uri dopoldne v prostorih terenske tehnične sekcije za modernizacijo banovinskih cest v Ljubljani, Bleiweisova c. 3/1.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na znesek odobrenega uradnega proračuna, ki znaša din 8,936.978'19.
Predpisana kavcija znaša din 497.000.
Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti povračilu napravnih stroškov med uradnimi urami istotam.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani dne 14. junija 1938.
*
V.	No. 87/57.	1795-3—3
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za napravo betonske vodilne zgradbe na obmejni Muri pri Crnureku in za ureditev 11 mlinarskega kanala
1.	javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 16. julija 1938. ob 11. uri dop. v sobi št. 47 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila se dobe med uradnimi urami istotam.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na zneske odobrenega proračuna, ki znaša:
a)	za napravo vodilne
zgradbe ....	din	794.241'55
b)	za ureditev 11 mlinarskega kanala .	„	648.90519
skupaj . .	din	1,443.14674
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani dne 18. junija 1938.
VI.	St. 16588/1.	1844
Sprememba
v imeniku zdravniške zbornice za dravsko banovino.
Dr. Klasinc Karol, zdravnik v Pragerskem, je bil vpisan v imenik zdravnikov zdravniške zbornice za dravsko banovino.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani dne 21. junija 1988.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
Og 20/38—3	1837
Uvedba postopka na proglasitev mrtvim.
Felkar Anton, rojen 14. junija 1886. v Serdici št. 60, sin Franca in Katarine,
roj. Zl im, pristojen v občino Rogaševci, srez Murska Sobota, posestnik v Serdici št. 60, je odrinil takoj ob začetku svetovne vojne k 18. honvedskemu p. p. v Koszeg na Madžarskem, od tam pa v Šopronj, od koder je bil kmalu poslan na rusko fronto. Od takrat pa ni več pisal in se pogreša.
Ker je potemtakem smatrati, da bo nastopila zakonita domneva smrti v smislu § '24. o. d. z., se uvaja na prošnjo njegove žene Felkar Agate, pos. v Ser-
Uvedba postopka za proglasitev mrtvim.	1733
Okrožno sodišče v Ljubljani je uvedlo postopek, da se proglase spodaj navedeni pogrešanci za mrtve, ker se more o njih po § 24. o. d. z. oziroma § 1. zak. z dne 81. marca 1918., drž. zak. št. 128, domnevati, da so umrli. Vsakdo, ki bi kaj vedel o katerem koli teh pogrešancev, naj to sporoči sodišču ali skrbniku. — 1’ogrešance navedeno sodišče pozivlje, naj se zglase pri njem, ako še žive, ali naj nui dajo to kako drugače na znanje. — Po preteku spodaj označenega roka in po sprejemu dokazov bo sodišče razsodilo o dokazu smrti.
Ime, rojstni dan, stan in zadnje bivališče pogrešanca	Bistvene okolnosti, na katere se opira predlog	Uvedbo postopka predlaga	Ime in bivališče skrbnika	Dan in opr. štev. oklica	Oklicni rok poteče dne
Mlinar Janez, rojen 12. avgusta 1894. v Ravnah, 6amski, pos. sin v Ravnah št. 1, občina Žiri, srez Logatec.	Sredi decembra 1914. je odšel s 27. domobranskim p. p. na gališko fronto. Zadnje sporočilo o njem je dospelo kako leto po odhodu na fronto od R. k., da je v ruskem ujetništvu v Sibiriji. Od tedaj je brez sledu izginil.	Mlinar Jakob, pos. v Ravnah št. 1, obč. Žiri.	Mlinar Jakob, pos. v Ravnah št. 1, obč. Žiri.	20. aprila 1938., Og 23/38—3	15. junija 1939.
Bavec Jurij. roj. 13. IV. 1900. na Vrhu 3, samski, pos. sin na Vrhu 3, občina Stari trg pri Ložu, srez Logatec.	Leta 1918. je odšel s svojim oddelkom na italijansko fronto in je baje padel ter brez sledu izginil.	Bavec Marija, pos. na Vrhu št. 3.	Pozni k Viktor, jav. notar v Ložu.	15. septembra 1938., Og 29/38—2	15. junija 1939.
Pesjak Mihael, rojen 25. septembra 1875. v Gor. Lipni-jci št. 5, oženjen, pos. v Gor. Lipnici št. 5, občina Kanina gorica, srez Radovljica.	Meseca avgusta 1914. je odšel z bivšim 27. p. p. na rusko bojišče. Zadnjič je pisal v začetku meseca septembra 1914. leta. Od tedaj dalje ni nobenega glasu več od njega. Bil je baje v mesecu septembru 1914. ranjen ter je brez sledu izginil.	Pesjak Jože, pos. sin v Gor. Lipnici št. 5.	Pegan Alojzij, jav. notar v Radovljici.	15. septem-bra 1938., Og 30/38—2	15. junija 1938.
Štraus Alojzij, rojen 19. junija 1891. v Stari Oselici,samski, pos. v Stari Oselici 09, občina Oselica, srez Škofja Loka.	Odšel je v letu 1918. s 7. lovskim bataljonom na tirolsko fronto in je bil ob prevratu od Italijanov ujet. Zadnjič je pisal domov na poli v ujetništvo. Od tedaj dalje ni nobenega glasu več od njega, tudi poizvedbe po R. k. za njim so oslale brezuspešne. Izginil je brez sledu.	Bogataj Frančiška, roj. Sl ra us, pos. žena na Srgd. Brdu šl. 4.	Bogataj Frančiška, pos. žena na Sred. Brdu št. 4.	7. junija 1938., Og 33/38-2	15. junija 1939.
Puntar Franc, rojen 8. februarja 1882. na Uncu, oženjen, po«, na Uncu št. 30, občina Rakek, srez Logatec.	Ob izbruhu svetovne vojne je odšel s 27. domobranskim p. p. na fronto v Galicijo in je od tam zadnjič pisal 18. oktobra 1914., od tedaj dalje ni nobenega glasu več od njega ter je brez sledu izginil.	Puntar Jošefa, pos. žefia na Uncu št. 30.	Puntar Jožefa, pos. žena na Uncu št. 30.	7. junija 1938., Og 28/38-3	15. junija 1939.
Setnikar Janez, rojen 25. maja 1877. v Praprečah št. 14, oženjen, posestnik v Praprečah št. 14, olič. Polhov Gradec, srez Ljubijanu-okolica.	Odšel je ob izbruhu svetovne vojne s 17. p. p. na rusko bojišče. Zadnjič je pisal domov leta 1915., od tedaj dalje ni nobenega glasu od njega, tudi poizvedbe R. k. so bile brezuspešne. Izginil ju brez sledu.	Setnikar Janez, pos. sin v Praprečah št. 14.	Setnikar Janez, pos. sin v Praprečah št. 14.	10. junija 1938., Og 31/38-2	15. junija 1939.
Vrhovnik Mihael, roj. 16. septembra 1889. v Topolah 20, oženjen, po«, v Dapali vasi št. 19, občina Domžale, srez Kamnik.	Odšel je v avgustu 1914. s 17. p. p. na bojišče v Galiciji, od lam je zadnjič pisal v maju 1915. leta in sporočil, da je hudo ranjen; od tedaj ni nobenega glasu več o njem ter je brez sledu izginil.	Vrhovnik Helena, pos. žena v Depali vasi št. 19. •	Zevnik Anton, jav. notar v Kamniku.	11. junija 1938., Og 39/38—2	15. junija 1939.
					
dici št. 60, postopek za proglasitev mrtvim ter se izdaje poziv, da se o pogrešanem poroča sodišču ali s tem postavljenemu skrbniku, g. Nemcu Viktorju, viš. pis. ofic. okrajnega sodišča v Murski Soboti.
Felker Anton se poziva, da se zglasi pri podpisanem sodišču ali drugače da kako vest o sebi.
Po 20. juliju 1939. bo sodišče na vnovično prošnjo odločilo o proglasitvi mrtvim.
Okrožno sodišče v Murski Soboti, odd. IV.,
dne 21. junija 1938.
S 57/38.	1872
Razglasitev preklica.
S sklepom okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 16. maja 1938. — Os 5/38 je bila Podgoršek Katarina ml, iz Kamni-ka-mesto 41 zaradi slaboumnosti popolnoma preklicana.
Za skrbnico je bila postavljena njena mati Podgoršek Katarina st. od istotam.
Okrajno sodišče v Kamniku, odd. I., dne 23. junija 1938.
S 73/38-2.
*
1867
Razglasitev preklica.
S sklepom okrožnega sodišča v Celju z dne 3. maja 1938., posl. št. I H 69/38—2, je bil Fijavž Jožef, pos. sin v Breznem štev. 14, zaradi umobolnosti popolnoma preklican.
Za skrbnika se postavi Fijavž Jožef star., posestnik v Breznem štev. 14. Okrajno sodišče v Slov. Konjicah, odd. I., dne 15. junija 1938
S 69/38—2.
*
18GS
Razglasitev preklica.
S sklepom okrožnega sodišča v Celju z dne 12. aprila 1938., posl. št. 1 R 65/38—2, je bila Zajko Ana, rojena leta 1894. na Prihovi, zdaj v bolnici za duševne bolezni v Novem Celju, prej stanujočo v Spodnjem Grušovju št. 6, zaradi umobolnosti popolnoma preklicana.
Za skrbnika je bil postavljen Zajko Anton, posestnik v Spod. Grušovju št. 6. Okrajno sodišče v Slov. Konjicah, odd. I., dne 6. junija 1938.
$
S 18/38-6.	1847
Razglasitev preklica.
S sklepom okrožnega sodišča v No-yem mestu z dne 27. maja 1938., opr.
R II 138/38—2, je bila Skube Marija, Pos. iz Budganje vasi št. 30, zaradi umobolnosti popolnoma preklicana.
Za pomočnika je bil postavljen Sku-be Franc, pos., Budganja vas št. 30. Okrajno sodišče v Žužemberku dne 13. junija 1938.
1 524/38	*	1885
Dražbeni oklic.
tihv,6 avPus^a 1938. ob d e v e -1 n bo pri podpisanem sodišču v sobi
št. 4 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Domžale vi. št. 176.
Cenilna vrednost: din 47.890'—.
Najmanjši ponudek: din 31.926'67.
Varščina: din 4.789'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kamniku, dne 17. junija 1938.
•j.
I 472/38.	'	1846
Dražbeni oklic.
Dne 2. avgusta 1938. ob osmih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Homec vi. št. 333.
Cenilna vrednost: din 35.722'—.
Najmanjši ponudek: din 17.890'34.
Varščina: din 3.572'20.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kamniku dno 15. junija 1938.
*
I 1046/37-14.
1755
Dražbeni oklic.
Dne 3, avgusta 1938. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 2 dražba nepremičnin vi. št. 73 k. o. Leskovec.
Cenilna vrednost: din 146.585'05.
Vrednost priteklin: din 7770'—, ki je že zgoraj všteta.
Najmanjši ponudek: din 97.723'36.
Varščina: din 14.658'50,
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja ya dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Krškem, odd. III.,
dne 7. junija 1938.
•I*
I 1047/37—16.	1756
Dražbeni oklic.
Dne 3. avgusta 1938. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 2 ponovna dražba nepremičnin vi. št. 1229 k. o. Ravno.
Cenilna vrednost: din 7617'—.
Najmanjši ponudek: din 5078'—.
Varščina: din 761'70.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri druž-
benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski lega sodišča.
Okrajno sodišče v Krškem, odd. III.,
dne 8. junija 1938.
$
I 1175/37—8.	’	1839
Dražbeni oklic.
Dne 2. avgusta 1938. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Beričevo ena tretjina vi. št. 34.
Cenilna vrednost: din 3.233'50.
Najmanjši ponudek: din 2.156'—.
Varščina: din 324'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. V.,
dne 14. junija 1938.
I 93/38-9.	'	1887
Dražbeni oklic.
Dne 2. avgusta 1938. dopoldne ob d e v e t i h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba ene šestine nepremičnin zemljiška knjiga Trnove vi. št. 180.
Cenilna vrednost: din 374'54.
Najmanjši ponudek: din 24975.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Sevnici, dne 23. maja 1938.
*
I 697/37—loa.	1886
Dražbeni oklic.
Dne 2. avgusta 1938. o h d e s e -t i h ho pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Stranje vi. št. 38.
Cenilna vrednost: din 31.376'60.
Vrednost pritekline: din 195'—, ki je v gornjem znesku že všteta.
Najmanjši ponudek: din 20.91772.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Sevnici, dne 23. maja 1938.
I 523/38.	1814
Dražbeni oklic.
Dne 2. avgusta 1938. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 10 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Sp. Gasteraj vi. št. 111.
Cenilna vrednost: din 16.80170.
Najmanjši ponudek: din 11.24112.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražiteija, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče Sv. Lenart v Slov. gor., odd. II.,
dne 11. junija 1938.
*
I 136/38—7.	1665
Dražbeni oklic.
Dne 3. avgusta 1938. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 19 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Ješovec vi. št. 191 in 195 do poiovice.
Cenilna vrednost: din 234570.
Vrednost pritekline: din 110'—.
Najmanjši ponudek: din 1563'80.
Jamčevina: din 235'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, jo priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražiteija, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa sc opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Šmarju pri Jelšah, odd. II.,
dne 25. maja 1938.
#
I 616/37-14.	1819
Dražbeni oklic.
Dne 2. a v g u s t a 1938. ob osmih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Bistrica ena četrtinka vi. št. 105, hiša št. 5 v Vodičah z gospodarskim poslopjem, svifijakom in leseno drvarnico — 24 parcel travnikov, njiv, pašnikov in gozda.
Cenilna vrednost: din 40.446'50.
Vrednost pritekline: din 81’25.
Najmanjši ponudek: din 26.965'—.
Jamščina: din 4045'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražiteija, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
I 120/38-7.	1888
Dražbeni oklic.
Dne 1. avgusta 1938. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Založe vi. št. 8, 184, 204, zemljiška knjiga Polzela vi. št. 237, 373.
Cenilna vrednost: din 106.536'50.
Vrednost pritekline: din 7.389'50.
Najmanjši ponudek: din 71.024'33.
Varščina: din 10.654'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražiteija, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče na Vranskem,
dne 11. junija 1938.
Vpisi v zadružni register.
Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih zadrugah:
653.
Sedež: Litija.
Dan vpisa: 25. maja 1938.
Besedilo: Okrajna posojilnica v Litiji, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Na občnem zboru dne 10. aprila 1938. so bila sprejeta nova pravila v smislu zakona o gospodarskih zadrugah z dne
11.	septembra 1937.
Besedilo: Okrajna posojilnica v Litiji, zadruga z neomejenim jamstvom.
Namen: Zadruga ima namen pospeševati gospodarske koristi svojih zadružnikov, zato:
1. sprejema in obrestuje hranilne vloge na knjižice in na tekoči račun;
2. pridobiva nadaljnja potrebna denarna sredstva z najemanjem kredita;
3. daje svojim zadružnikom kredite;
4. po potrebi posreduje za svoje zadružnike nabavo gospodarskih potrebščin, komisijsko vnovčevanje njihovih proizvodov in zavarovanja.
Zadruga razglaša svoje priobčitve na razglasni deski, nameščeni na vidnem mestu v svoji poslovalnici. Javne razglase, zlasti vabila na skupščine, mora razglašati tudi v enem dnevnem časopisu, ki ga določi upravni odbor.
Upravni odbor sestoji iz 6 zadružnikov.
Zadrugo zastopa nasproti sodiščem, ostalim oblastvom in drugim osebam predsednik upravnega odbora ali tisti, kogar pooblasti upravni odbor.
Za zadrugo se podpisuje tako, da se pod njeno firmo svojeročno podpišeta po dva člana upravnega odbora ali po en član upravnega odbora in po en nameščenec, ki ga po predhodni načelni odločbi skupščine pooblasti upravni odbor.
Pleničar Franc, posestnik in uradnik v Litiji, Berdajs Vladko, posestnik na Savi.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 23. maja 1938.
Zadr. I 48/58 *
654.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 9. maja 1938.
Besedilo: Podporna zadruga državnih policijskih nameščencev in upokojencev dravske banovino v Ljubljani, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Izbrišejo se člani načelstva Pregelj Ivan, Obradovič Nikola in Žižmond Ivan, vpišejo pa se člani načelstva: Kužnik Adolf, stražnik, blagajnikov namestnik, Dolinar Martin in Smolnikar Ivan, vsi pri upravi policije v Ljubljani. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III.,
#dne 7. maja 1938.
Zadr. X 185/12.
*
655.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 17. maja 1938..
Besedilo: Skupni dom v Ljubljani, regi trovana zadruga z omejeno zavezo.
Izbrišeta se člana načelstva Gomezel Vinko in Prijatelj Josip, vpišeta pa se člana načelstva:
Sterle Bernard, eleklrodelovodja v Ljubljani, Židovska steza 4, načelnik, in Kristan Rlaž, upok. železničar v Ljubljani VIL, Černetova ulica 6.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 16. maja 1938.
Zadr. VIII 243/19.
*
656.
Sedež: Loka pri Zidanem mostu.
Dan vpisa: 31. maja 1938.
Besedilo: Hranilnica iu posojilnica v Loki pri Zidanem mostu, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Izbriše se zbog smrti član načelstva Čarnar Anton, vpiše pa se Rus Janez, posestnik v Loki 6.
Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. II., dne 31. maja 1938.
Zadr. II 24/41
*
657.
Sedež: Maribor.
Dan vpisa: 12. maja 1938.
Besedilo: »Zadružni dom«, obča koristna stavbna in kreditna registrovana zadruga z omejeno zavezo v Mariboru.
Izbriše se dosedanji član načelstva Ošlak Josip, vpiše pa novoizvoljeni član načelstva Vidovič Stanko, strokovni tajnik v Mariboru, Slovenska id. 37. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III., dne 12. maja 1938.
Zadr. IV 18/12.
Sedež: Mokronog.
Dan vpisa: 3. junija 1938.
Besedilo: Okrajna posojilnica v Mokronogu r. z. z n. z.
Izbriše se izstopivši član načelstva Uhan Jožef in vpiše novoizvoljeni član načelstva Jevnikar Franc, mlinar v Mokronogu št. 127.
Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, odd. II.,
dne 3. junija 1938.
Zudr. 1 15/35 *
65».
Sedež: Murska Sobota.
Dan vpisa: 19. maja 1938.
Pesedilo: Prekmurska posojilnica v Murski Soboti, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Izbriše se zbog smrti dosedanji član načelstva Koder Anton, vpiše pa novoizvoljeni član načelstva Kunaver Joško, uradnik okrož. Urada v Murski Soboti. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. HI, dne 19. maja 1938.
Zadr. 11 83/37.
*
660.
Sedež: Podkoren.
Dan vpisa: 17. maja 1038.
Besedilo: Kmetijsko društvo v Podkorenu, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Izbriše se član načelstva Petraš Janez, vpiše pa se član načelstva Hribar Janez, posestnik v Podkorenu št. 56.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dno 16. maja 1938.
Zadr. II 1/74.
*
661.
Sedež: Sv. Jurij ob j. ž.
Dan vpisa: 3. maja 1938.
Besedilo:	Živinorejska	in nilečno-
kontrolna zadruga v Sv. Juriju ob j. ž., registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Izstopil je iz načelstva Kačičnik Franc, vstopil pa Lubej Franc, posestnik, Repno, Sv. Jurij pri Celju.
Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. III., dne 3. maja 1938.
Zadr. III 201/18.
Sedež: Žiče.
Dan vpisa: 3. maja 1938.
Besedilo: Hranilnica in posojilnica v Žičah, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Zbog smrti se izbriše član načelstva Skale Jožef, na novo pa vpiše Kračun Franc, posestnik v Žičah 28.
Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. I., dne 3. maja 193S.
Zadr. I 329/55.
Izbrisala se je nastopna zadruga:
663.
Sedež: Sv. Jurij pri Celju. ' r Ban izbrisa: 24. maja 1938.
. Besedilo: Mlekarna v Sv. Juriju ob 3- z. reg. z. z o. z. v likvidaciji.
Zaradi izvršene likvidacije.
Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. II, dne 24. maja 1938.
Zadr. II 114/57.
Konkurzni razglasi
664.	1850
Konkurzni oklic.
Razglasitev konkyrza o imovini Con-radija Riharda, trgovca v Slovenski Bistrici, ker je postala pravnomočna odločba, s katero se je ustavilo poravnalno postopanje pod opr. št. Por 4/38.
Konkurzni sodnik: dr. Muhič Franc, starešina okrajnega sodišča v Slovenski Bistrici.
Upravnik mase: dr. Pučnik Josip, odvetnik v Slovenski Bistrici.
Prvi zbor upnikov pri okrajnem sodišču v Slovenski Bistrici dne 8. julija 1938. ob 9. uri.
Oglasil veni rok do 20. avgusta 1938.
Ugotovitveni narok pri okrajnem sodišču v Slovenski Bistrici dne 3. septembra 1938, ob 9. uri.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 23. junija 1938.
St 5/38-1.
Razglasi raznih uradov in oblastev
Št. 7672/1938.	1892
Razglas.
Mestna občina celjska razpisuje ofert-no dobavo sledečih količin kuriva za proračunsko leto 1938./1939.:
70 ton premoga kosovea za peči uradnih prostorov in šol,
150 ton premoga koekovca za mestno zavetišče in parne kotle v mestni klavnici,
150 ton grahovca za mestno kopališče (del. azil),
170 ton koksa za centralne peči v osnovni šoli in uradnih prostorih.
V kolkovanih ponudbah, ki jih je predložiti do vključno 30. julija do
12.	ure, je navesti ceno za 1 tono kuriva franko posamezna skladišča kuriva. V tej ponudbi je navesti tudi event. nižjo ceno za primer, da bi se med proračunskim letom izkazala potreba povišane dobave kuriva preko razpisane množine.
Ponudbe se morajo vložiti pri mestnem poglavarstvu v Celju v zaprtih ovojih z napisom »Ponudba za dobavo kuriva«. Ponudniki morajo staviti posebne ponudbe za dobavo premoga in posebne za dobavo koksa.
Ponudniki so na ponudbe vezani do 30. avg. 1938. ter bodo do tega dne o event. sprejemu ponudbe pismeno obveščeni.
Podrobnejši dobavni pogoji so na razpolago pri mestnem poglavarstvu soba štev. 47.
Mestno poglavarstvo Celje, dne 20. junija 1938.
Predsednik:
Al. Mihelčič s. r.
Narodna banka 1879 kraljevin#* Jugoslavije Stanje 22. junija 1938.
Aktiva.	dinarjev
Podloga . . . 1.829,140.953-38 (+593,586 67-—) Devize, ki niso v podlogi 395,262.616-46 (+53,630.636-18) Kovani novec 455.946.696-— ( + 1.3,670.936'—) Posojila . . . 1.521,664.518-53 (— 7,509.252-85) V reduostni
papirji . . . 209,801.481-19 Prejšnji predjerni
državi ... 1.641,029.290.33 (+	57.499-91)
Začasni pred|emi gl.
drž. blagapii 600,000.000-—
Vrednosti re-
zervn. tonda 201,860.278-33 Vrednosti ostalih ton-
do» ....	35,376.940'—
Nepremičnine .......... 176,992.930-35	(-	160.059-99);.
Razna aktiva 2.208,778.420-24 (-58,309.882-26) 9.275,854.130.81 Pasiva.	dinarjev
Kapital . . . 180,000.000-—
Rezervni
tond .... 202,588.258-50 (+	531.223-53)
Ostali fondi .	35,405.838-21
Novčanice v
obtoku . . 5.837,768.600--(- 78,595.200--) Obveze na
pokaz 2.607,536.473-05 (+64,045.296-46) Obveze z rokom ....	50,000.000-—
Razna pa3iva 36-1,556.461-05 (+15,392.143'G7)
9.275,854.130-81
Oblok in obveze .... 8.445,305.073-05 Celotno k ritje .... 27"83 Kritje v zlatu .... 27-58°/,
Obrestna mera:
po eskornptu ..»>••<••> 5% po zastavah: na zlato in varante •»>»»»• 6% na vrednostne papirje	6%
*
V.	No. 837/5.	1851
Razpis.
• Na podstavi čl. 2. in 3. uredbe ministrstva za gradbe o službenih razmerjih državnih cestarjev in njih prejemkih z dne 21. maja 1928., št. 14.633, se razpisujeta 2 mesti državnih cestarjev delavcev za odseka med km 502 do km 5U6'500 in med km 515—519 državne ceste št. 2 z mesečno plačo din 541'44 in mesečno stanovanjsko doklado din 80‘24.
Pravilno kolkovane prošnje, opremljene s potrebnimi kolkovanimi prilogami, je vložiti v smislu §§ 3. in 5. zakona o uradnikih pri tehničnem razdelku sreskega načelstva v Novem mestu,
do 24. julija 1938.
Upoštevali se bodo le prosilci, ki so odslužili kadrski rok in niso mlajši od 23 in ne starejši od 30 let.
No. 2830.	1871
Razpis.
Uprava občino Teharje, sre/, Celje, razpisuje pogodbeno mesto občinskega pomožnega tajnika-zvaničnika.
Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z listinami po čl. 7. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih, je vložiti v roku 15 dni po objavi tega razpisa v »Službenem lisliK pri tej občini.
Uprava občine Teharje dne 25. junija 1938.
*
ER št. 443C.	1797—3—3
Razglas.
Na podstavi odloka ministrstva za socialno politiko in ljudsko zdravje z dne 7. junija 1938., O. št. 9107, ter ostalih zakonskih določil razpisuje obča državna bolnica v Ljubljani za bolnične potrebe do 30. sept. 1938. v skrajšanem roku 10 dni IV ustno licitacijo za dobavo mleka in mlečnih izdelkov dne 4. julija 1938.
Licitacija se bo vršila ob 11. uri dopoldne v pisarni upravnika bolnice. — Pogoji in vsa druga pojasnila z navedbo višine potrebne varščine za posamezne vrste blaga se dobe pri ekonomatu bolnice.
Uprava obče državne bolnice v Ljubljani
dne 18. junija 1938.
*
St. 8449/38.	1849
Razpis.
Državni rudnik Velenje razpisuje na dan G. julija 1938. neposredno pismeno pogodbo za dobavo raznih barv, lakov, tirneža in drugo. Ostali pogoji pri podpisanem rudniku.
Direkcija drž. rudnika v Velenju dne 23. junija 1938.
Razne objave
1870
Vabilo na XXXVII. redni občni zbor
Okrajne hranilnice in posojilnice v Škofji Loki, r. z. z n. z.,
ki se bo vršil v torek dne 12. julija
1938.	ob 18. uri v hranilnični posvetovalnici.
Dnevni red:
1. Potrditev letnega računa za leto 1937.
2. Razdelitev čistega dobička.
3. Sprememba pravil po novem zakonu.
4. Volitev upravnega in nadzornega odbora.
5.	Slučajnosti in predlogi po § 36. pravil.
§ 35. pravil: V primeru, da bi občni zbor ob določeni uri ne bil sklepčen, se vrši čez pol ure na istem prostoru in z istim dnevnim redom drug občni zbor, ki sme brezpogojni) sklepati , ne glede na število navzočih zadružnikov.
V Škofji Loki dne 25. junija 1938.
Načelstvo.
*
1882
Vabilo na 65. redni občni zbor
delničarjev Stavbne družbe d. d. v Ljubljani,
ki bo v petek dne 15. julija 1938. ob
11.	uri v prostorih Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo v Ljubljani.
JI n e v n i red:
1. Konstituiranje občnega zbora.
2. Poročilo upravnega svela in predložitev zaključnih računov zn poslovno leto 1937.
3. Poročilo revizorjev za poslovno leto 1937.
4. Sklepanje o zaključnih računih za poslovno leto 1937.
5. Absolutorij upravnemu svetu in revizorjem.
6. Volitve upravnega sveta in revizorjev.
7. Slučajnosti.
Vsi delničarji, ki imajo, pravico do glasovanja, so vabljeni, da polože svoje delnice z nezapadlimi kuponi najpozneje do vštetega dne 9. julija 1938. pri blagajni Stavbne družbe d. d. v Ljubljani ali pri Kreditnem zavodu za trgovino in industrijo v Ljubljani, nakar prejmejo potrdilo in izkaznico za pristop k občnemu zboru.
V Ljubljani dne 25. junija 1938.
Upravni svet. Računski zaključek z dne 31. decembra 1937.
Bilanca:
Aktiva: Objekti in zemljišča din 1,922.982 90, inventar din 1,267.999-87, material din 652.234 15, nedovršene stavbe din 2,600.726-44, dolžniki dinarjev 4,664.786-38, vrednostni papirji din 242.973-—, gotovina din 81.60111, prehodne postavke din 33.193-94, izguba (prenos izgube iz 1.1936. din 892.304-02, dobiček v i. 1937. din 49.12070) dinarjev 843.183*32, skupaj din 12,315.684-11.
Pasiva: Delniška glavnica dinarjev 1,500.000'—, rezervni sklad dinarjev 1,006.721*13, upniki din 9,808.902-98, skupaj din 12,315.684*11.
Račun izgube in dobička.
Dati: Prenos izgube iz leta 1936. din 892.304*02, režija din 464.020-89, obračunane stavbe din 41.981-29, obresti din 139.038*10, skupaj din 1,537.344-30.
Imeti: Stavbe din 436.569-12, material din 41.074*45, opekarna Vič din
186.904-99, objekti in zemljišča dinarjev 1.516-50, vrednostni papirji dinarjev 24.591*—, dohodki in stroški stanovanjskih hiš din 3.504-92, izguba (prenos izgube iz 1. 1936. din 892.304-02, dobiček v 1. 1937. din 49.120-70) dinarjev 843.183-32, skupaj din 1,537.344-30.
*
1817-3-2
Poziv upnikom.
Vinaria, delniška družba vinogradnikov v Ptuju, je po sklepu delničarjev na izrednem občnem zboru dne 20. junija 1938. stopila v likvidacijo. Likvidacijo vršita na izrednem občnem zboru izvoljena likvidatorja Vidmar Franc, ravnatelj Mestne hranilnice v Ptuju, in dr. Fermevc Ivan, odv. v Ptuju.
Upniki družbe se pozivajo, da pri- ■ ; javijo v teku treh mesecev svoje terjatve na naslov: »Vinaria«, delniška družba vinogradnikov v Ptuju v likvidaciji.
Likvidatorja:
Vidmar Franc s. r.,
Dr. Fermevc Ivan s. r.
1827-3-2
Poziv upnikom.
.Tadransko-posavska čevljarna d. z o. z. v Kranju je prešla v likvidacijo in poziva event. upnike, da prijavijo svoje terjatve.
Anton Štele, splošno čevljarstvo,
likvidator,
Kranj.
•i*
1878
Objava.
Izgubil sem odpustnico drž. osnovne šole pri sv. Petru v Ljubljani z dne 28. junija 1924. na ime: Dovč Maks iz Ljubljane. Proglašam jo za neveljavno.
Dovč Maks s. r.
* 1880
Izgubil sem evid. tablico št. 842 za avtomobil in jo proglašam za neveljavno.
Jelenko Milan s. r., trgovec, Št. lij v Slov. gor.
*
1881
Objava.
Izgubil sem prometno knjižico za kolo *• j (evid. tablica št. 133263) in jo proglašam za neveljavno.
Krašovec Alojzij s. r., Ježica 12.
❖
1895
Objava.
Izgubil sem odpustnico drž. narodne šole v Mostah pri Ljubljani na ime: Vižintin Alojz z Dola pri Gorici. Proglašam jo za neveljavno.
Vižintin Alojz s. r.
Izdaja kraljevska banska uprava dravske banovine. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani, diska in zalaga Tiskarna Mer^	I»i,	njen	predstavnik:	Q.	Mikalek	v	Ljubljani.	(