TRST, četrtek 19. februarja 1959 k*o XV. . št. ;43 (4197) PRIHORSKI DNEVNIK Cena 30 lir Tel.: Trst 94-638, 93-808, 37-338 . Gorica 33-82 Poštnina plačana v gotovini "®®N!STVO: ,a- St 37 «0 U1* M°NTECCHI It. 8, 11. nad. — TELEFON 93-888 IN 94438 — PoStnj predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA St. 2« — NAROČNINA: ^UŠov- , ~ Podružnica GORICA: Ulica S. Pellico 1-11. — Tel. 3M2 — OGLASI; od 8. cto 12.30 Ri od 15. do 18. — Tel. 37-338 — CENE FLRJ: v tedni fe- ' z* vsak mm viSI-ne v Širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-u pravni 120, osmrtnice 90 Ur. — MALI OGLASI: 30 lir beseda. tržaškega tisk: mesečna 480 lir - vnaprej: četrtletna 1300 Ur. polletna 2500 Ur. celoletna 4900 lir — Nedeljska številka' mesečno 100 lir, letno 1000 to- tednu 10 dir. nedeljska 30 din, mesečno 250 din — Nedeljska: letno 1.440, polletno 720, četrtletno 360 din — Poštni tekoči račun. Založništvo tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT. DZS. Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1.. tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 600-70/3-375 ---------- _ —... ,--------.—— m n ■...rr——r Ali je Segni pravilno joziral» podtajnike? Kapitulacija levičarja Sulla - Pella čisti <(fanfanijevce» iz palače Chigi - Levica v PSI ni navdušena za spojitev z MUIS 18, - (Od našega dopisnika) vlada' • je bil° napovedano, je na današnji člani *®*novala 36 podtajnikov, ki bodo prav ta-»eda + e.’ Potem ko bodo jutri položili prisego. J . tudi za podtajniška mesta vladala huda *t°Pan. .strujami in lahko se reče, da so sedaj vse i ui da bodo odslej morda vendarle vsi po- tato. da bo Segni ;------------- tajnike imenoval za veleposlanike, veleposlanike pa za tajnike itd. Takoj ko se je zvedelo, da bo Pella v vladi •tttt pred parla- Sdnu strahu pred mo-„ 't Sp 'Prostimi strelci*. ‘ia je bilo «dozira- »iv. ' “uu »aozira-i« N w^ameznih strujah , a i^retno in da je Se-« razdelil pod- ko .^uukcije med «ve-'■ fant5e°vce>' «bassov-& jn Rujeve »iniciativi-«či^ge> čeprav na Vtonii- .§a tanfanijevca« •Jb tem ni vzel v poštev. ^Pnici s pa glasovanja ije t0 ?e vedno ni gotovo, ,olijvao?lranje Segni res - v° izvršil. lena 36 -ii». Podtajnikov so ^ fWr^sedstvo vlade: Vlw,,’ Creseenzo Mazza >ka- i? Magri; zunanja :i». lt)erto Folchi in De to i- notranje zadeve: ln sen. Spallino; ^ sen” |*n,- Bisori; pravo-D6 ■ SPallmo; proračun: !• f' is VaV08’ finar>ce: sen. 11 % jjvlsecchi; zaklad: De j i%4' wauro m Schiratti; CL«a!tjno, Bovetti in pjj o’ ?rt)SVl dela: sen. Spasari i in s ’ *metijstvo: Manin Farl ?ti; Promet: Gar-V* 1 in PTT: sen. Ro- kn. G2,nto«n i "i r°* Micheii; delo: ^'.VfteUi in Storchi; _8°vina: j jj, -sivina: sen. Spa- STža^^ornarica: Turna-vo D Udeležbe; sullo; ISsi« ria' A? Suho^denje 3e P°' ^iedneu? i* *pmtal' ' v vi«I levičar, na b *voje*^l' Pravijo, da je jS k'. •dvar>Se iz struje 11* »belo ,k?.ma) včeraj s!fdanie nl*g°» o vzro-, Pačn; enobarvne vlade Politiki, ki jo vo-r Pa , dstvo stranke. A Vs?n ^eriet,no, da bi Na j P>1 v vlado spo-struio. V, **nimP°dtajnikov je FV’ zn^,iV »scelbovec* |S (St Podjetni in Kltidi,afcelb0 v vU- i« v?11 je na^°'i Ustavo,b;1 v Zolijevi Hrs°v ministI~ fr, bre, J P v vlado pa p1 bonip.voma nadvse Si Ni kompromisa, I {? "ova „e,ga SMtav' »^*s°rj itiada- je podit trani«L]<: doni> nflj' D n v ? ministrstvu. ^Ntoiif. vladah: Pel' Segni,.1' Scelbovi, ,iPa ie in Zolijevi. |fhNlanL?Cel s čišče- "i Kot dev“ iz Pala" JsthetJ, Je znano, je 'Cila° o'Lmevo,uci>> ‘Utstv?, 3e v zuna 5tVu S tem, da je m inistrstvih ki uu« med »tru- zunanji minister, je tisk že začel napovedovati »kontrarevolucijo« v palači Chigi. Današnja uradna poročila nam vedo povedati, da je imenoval za načelnika kabineta državnega svetnika Erasma Cara-valleja, ki je bil doslej njegov načelnik kabineta v proračunskem ministrstvu in v palači Chigi. Za njegovega namestnika pa je imenoval Paola Molaionija. Generalni ravnatelj za osebje pa je postal dr. Pignatti Morano di Custoz-za. Za svojega posebnega tajnika je Pella imenoval knjigovodjo Afra Giunchija. Pri-čukujejo se nadaljnja čiščenja »fantfanljevcev« s ključnih položajev zunanjega ministrstva. Med ostalimi današnjimi političnimi dogodki pa je važno povedati, da je vodstvo PSI sklenilo sklicati zasedanje cen. tralnega komiteja za 3. in 4. marec, čeprav je bilo zasedanje določeno za konec meseca februarja. Odložitev zasedanja je v zvezi s parlamentarno razpravo o Segnijevem programu, ki bo do 3. marca verjetno že zaključeno. Hkrati pa bodo v vodstvu PSI imeli več časa za razčiščenje vprašanja spora, ki je nastala z levičarji, ki niso prav nič navdušeni z vstopom Matteottijeve in Za-garijeve MUIS v PSI. Med razlogi, ki jih navajajo, je v prvi vrsti bojazen pred »socialde-mokratizacijo« PSI, ki naj bi jo povzročil pristop nekdanjih socialdemokratskih levičarjev. Po sredi je tudi vprašanje sindikalne enotnosti, pri čemer sta se baje sprla podtajnik CGIL Santi in tajnik socialdemokratske UIL Viglianesi. Jutri bo sestanek vodstva MU IS, ki bo proučilo politični položaj in tudi sindikalno vprašanje. Z današnjega sestanka vodstva KPI pa javljajo, da sta poročala Longo in Togliatti: prvi o novi vladi, drugi pa o XXI kongresu KP SZ. Skle. njeno je bilo, da bo v nedeljo o obeh vprašanjih govoril na javnem zborovanju Togliatti. A. P. Zasedanje v Beogradu v glavnem zaključeno Sklepi bodo objavljeni verjetno šele v soboto Pričakuje se, da bo četrto zasedanje pomenilo korak naprej (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 18. — Mešani jugoslovansko - italijanski odbor je danes končal obravnavanje posameznih točk dnevnega reda. Jutri bo pričel s formuliranjem sklepov in zapisnika o zasedanju, ki bo podpisan verjetno v soboto. Zaradi rezerviranosti elanov odbora je malo verjetno, da bo pred soboto mogoče podati konkretnejše poročilo o rezultatih zasedanja. Iz dejstva, da je odbor zasedal deset dni ne vštev-ši nedeljo in da je imel vsak dan po dve sorazmerno dolgi seji, je lahko sklepati, da so člani odbora zelo temeljito obravnavali vprašanja, ki so bila na dnevnem redu Z druge strani pa sta že sami vprašanji dvojezičnosti in šolstva zaslužili in nalagali odboru temeljito obravnavo. čeprav je delo odbora potekalo v prijateljskem ozračju in v duhu precejšnjega medsebojnega razumevanja in dobre volje, se vendarle ne more pričakovati, da bi to zasedanje moglo dokončno izčrpati najbolj važni vprašanji posebnega statuta. Glavno je. da je vsako zasedanje mešanega odbora korak naprej. Kljub molčečnosti članov odbora imamo vtis, da bo tudi to zasedanje korak naprej pri realizaciji določil posebnega statuta. Odbor je danes končal skoraj tridnevno razpravo o šolstvu. Zaradi dejstva, da je bilo vprašanje postavljeno na dnevni red na predlog obeh vlad, je verjeti, da sta obe strani pokazali mnogo dobre volje, da se odstrani vse, kar daje povod za razne pritožbe Razume se, da so se zastopniki Jugoslavije v odboru med drugim posebno zavzeli za ureditev statusa slovenskih učiteljev in profesorjev v Trstu. Glede na ozračje, v katerem so o tem vprašanju razpravljali, nas ne bi presenetilo, če bi rezultati četrtega zasedanja napovedali ukrepe za ugodno neSitev tega vprašanja. Sinoči je vodja jugoslovanske delegacije, predsednik sedanjega zasedanja Berislav žulj priredil v hotelu «Metropol» večerjo na čast članom italijanske delegacije. B BOŽIC Zasliševanje razbremenilnih prič v Florenci Nadaljnji dokazi sodelovanja partizanov z vse Slovenske partizanske enote niso sodelovale le z italijanskimi partizani, temveč tudi s francoskimi in angleškimi protifašisti ter s tistimi karabinjerji, ki se niso do kraja udinjali okupatorju (Od našega posebnega dopisnika) FLORENCA, 18. — Nov dokaz sodelovanja med slovenskimi in italijanskimi partizanskimi enotami sledi iz današnjih izjav prič Sanzia Mommola in občinskega tajnika v šent Lenartu Pauletiga Izidorja; in oboje je benečansko ljudstvo oskrbovalo s hrano. Iz pričevanja Terlicher Rachele pa sledi celo, da so v bojih pioti nacistom in fašistom ter proti kozaškim izdajal- Izjave Hruščeva o povezavi med Zahodom in Berlinom Začetek streljanja Mogoč jo sporazum s takimi Obtožbe proti Turčiji, Angliji in ZDA, da so preprečile sporazum z Iranom - Izjave predstavnika Foreign Officea MOSKVA, 18. — Agencija TASS je oddajala danes včerajšnji govor Hruščeva v Tuli. Hruščev je med drugim izjavil: «Ni dopustno nobeno ogrožanje ozemlja Vzhodne Nemčije, v središču katere je Berlin, in to ne iz zraka ne po kopnem in ne po morju. Sleherna kršitev ozemlja bo prav gotovo dobila odgovor. Vi, gospodje zahodnjaki, lahko priznate ali pa ne nemško demokratično republiko; ta no bo prenehala obstajati.* Kar se tiče dostopa v Berlin s silo, je Hruščev izjavil, da »samo tisti, ki ne upoštevajo stvarnosti, lahko mislijo kaj takega. Znano je, da so sovjetske čete v Vzhodni Nemčiji in da niso tam, da bi igrale na krogle*. »Mislijo, da nas bodo ustrašili, ko pravijo, da bi nas odpor lahko povzročil streljanje. Za vsakogar je jasno, da, če bi se začelo streljati, bi to pomenilo vojno. Ce vi zahodnjaki postajate nervozni, pojdite pod mrzlo prho, pomirite se, ker drugače boste ogrožali mir.« Zatem je Hruščev izjavil, da so poizkusi letalskega mostu v primeru blokade Berlina, »krhki«. O Nemčiji je Hruščev izja- vil: «Ce se bo podpisala mirovna pogodba z obema nemškima državama ali pa z eno od njih in SZ, kar so tudi nekateri drugi zavezniki iz zadnje vojne pripravljeni storiti, tedaj bo nemška demokratična republika pridobila vse pravice suverene države. Te pravice bodo zajamčene z mednarodnim zakonom. Mi nočemo vojne in nimamo namena prekoračiti meje drugih držav; toda če bodo naše meje ali pa meje naših zaveznikov prekršene, tedaj ne bomo mogli ostati mirni.« Zatem je Hruščev izjavil, da so nekateri zahodni voditelji točno ocenili položaj, ter je omenil ameriškega senatorja Mansfielda, ki se je izre- * v f* otn1* 'l8enhower o uporabljanju sile s povezavo z Berlinom Ij :* jz|ave Hruščeva ni kotel naravnost odgovoriti iziavi|, da bo ostal državni tajnik, dokler bo sam 'V Sinoči je predsednik odpotoval v Mehiko Dullesu želel j-* tNN na Dulles j t«S]S' ko s s5,°j«m melj N, želel m ko kKNC S2*1- Dodal .Nit?1 im-.. tista oseba, je $ ?/ 'k1 V "beli 18 oset)B-V* K i hja za državne- ftH>VVa >i &aNii ri„°Kar koh. \V v LP°«aJ«nj» v ASS n'meru Odsotni. koni« prih«dnjih Oer«ncah. 0 i -v & odstopil, ne bi o izvrševa- ivoSe O Iv* tovoif kU° i« le- lW>atične’no' da b0 ■ 'A 6'&'Ver Ponov- ^•^ass i&sSr-* V VV>2 »0 1« tu- »J/ *dravni-n» d«"Ja Dul-K N .> škodila A/V pa m<>i- JIlW vj.-1. Pod rob V\ : ,V ftln- nJ‘h ir Izja- ^... . Vi **hodnim Vi vPr°sf pro-0,1 Potrebna sila. Zahodne države ne bodo uporabljale sile, da si odprejo pot v Berlin Se dalje pa bodo vršil« svoje poslanstvo. Ce bodo ustavljene s silo, tedaj se bodo odločile o najprimernejših sredstvih proti obstrukciji. S tem v zvezi ni hotel predsednik komentirati nedavnih iajav senatorja Mansfielda, ki predlaga neposredna pogajanja med Vzhodno in Zahodno Nemčijo. Predsednik je dalje dejal, da je Zahod vedno kazal željo pogajati se o nemškem vprašanju v celoti. Dodal je. da so zahodne države pripravljen« ugodno proučit: sleherno razumno rešitev, ki bi b.la sprejemljiva za vse. Ne želijo uvesti takega režima, o katerem bt SZ lahko upravičeno mislila, da ogroža njene meje. »Zahod, je nadaljeval predsednik, želi najti temelje za pravičen mir. Ne bo mogoč« doseč: tega smotra, dokler ne boata obe strani našli pametne rešitve za aktualna vprašanja. Do tedaj morajo zahodne države ostati močne, vendar pa morajo biti pripravljene nuditi roko nasprotni strani, če pride primeren trenutek« Glede Berlina je predsednik ponovil, da bodo zahodne dr žave še dalje vršile svojo odgovornost v tem mestu, i in je dodal, da bi morala SZ uporabiti silo, če bi hotela to preprečiti. Kar se tiče diplomatskega koledarja v prihodnjih tednih. je predsednik izjavil, da se je med včerajšnjim razgovorom z Dullesom sporazumel, da ne bodo vnesli nobene spremembe. Dulles je že obrazložil svoje stališče ameriškim zaveznikom m ima na svoji strani sposobne sodelavce. «V sedanjem trenutku ni potrebno nič drugega, nego njegovi možgani in njegovo srce in zaradi tega ne misli ameriška vlada spremenit: sedanjih načrtov«. V zvezi z obiskom Mac Mil’ lana v Moskvi je Eisenhower izjavil, da bo Mac Millan obrazložil sovjetskim voditeljem stališče angleške vlade do vprašanj ki se tičejo Evrope in sveta. Nocoj je Eisenhower odpotoval iz Wttsh:ngtona v Austin v Texasu; od tu pa bo iu-tri nadaljeval pot v Acapulco v Mehiki, kjer se bo sestal z mehiškim predsednikom Ma-teosom. a Dullfsovo zdravljenje WASHlNGTON, 18. — Današnji zdravniški bilten javlja, da bo Dulles začel v petek zdravljenje z žarki X. Predstavnik državnega departma)8 je s tem v zvez: izjavil, da bodo Dul lesa vsak dan zdravili s temi žarki, ki jih proizvaja poseben aparat, ki ga imajo v vojaški bolnišnici in ki ima jakost milijona voltov. kel za pogajanja med obema nemškima državama o združitvi. »Mi mislimo, da so ti predlogi upoštevanja vredni, je izjavil Hruščev. Sporazum ljudmi, ki upoštevajo ta pametna stališča, je mogoč, vendar pa pristaši hladne vojne napadajo Mansfielda in'ga obtožujejo, da daje koncesije Sovjetski zvezi.« Zatem je Hruščev izjavil, da bodo Mac Millana in Selwy-na Lloyda z veseljem .sprejeli v SZ in da bo sovjetsko ljudstvo z nj;ma gostoljubno.'«Ce prihajata k nam z dobrimi nameni, da se doseže sporazum in da se izboljšajo odnosi bodisi med našima dvema državama kakor tudi med Vzhodom in Zahodom, bomo mi s svoje strani napravili vse, kar lahko prispeva k okrepitvi svetovnega miru.« V zvezi s pogajanjem med SZ in Iranom je Hruščev izjavil, da je sovjetska delegacija odšla v Iran na vabilo iranske vlade. Obtožil je Turčijo, ZDA in Veliko Britanijo, da so pritiskale na šaha, zato da onemogočijo uspeh pogajanj. «S podpisom vojaške pogodbe z ZDA je šah pokazal svojo željo, naj bi ameriške čete branile njegov prestol; hkrati pa skuša dati vtis, da hoče braniti Iran pred Sovjetsko zvezo,# j« nadaljeval Hruščev. Predstavnik Foretgn Officea je danes izjavil, da izjave Hruščeva vsebujejo «običajne obtožbe, toda ne prinašajo nobenega novega elementa«. Pripomnil je, da je sovjetska vlada v svoji noti od 27. novembra že izjavila, da bi nemška demokratična republika lahko izvajala v celoti svojo suverenost na kopnem, na morju in v zraku, kakor vsaka druga neodvisna država. Prav zaradi položaja, ki je sledil sovjetskim notam od 27. novembra in 10. januarja, je pripomnil predstavnik, so za hodne države v svojem odgovoru predlagale sklicanje konference štirih zunanjih ministrov. V Londonu so medtem uradno javili, da bo Mac Millana in Šelwyna Lloyda spremljalo na poti v Moskvo okoli 30 ljudi. Med temi bodo strokovnjaki za razorožitev, za kulturne zadeve, za trgovino in za druga vprašanja. Mac Millan in Selwyn Lloyd bosta odpotovala iz Londona v soboto zjutraj z letalom »Comet IV« in bosta prispela v Mos kvo ob 15. uri istega dne. tudi desničarske »Stranke sve-bode« in KP A^true, vložili posebno vprašanje, v katerem se izraža «veliko začudenje« zaradi prepovedi +n poudarja, da je javno mnenje »vnovič opozorjeno na Hevzdržni po'lo-' žaj južnot.rolskega prebivalstva, kar'je bilo vzrok, da so južnotirolski predstavniki stopili, v stik z avjtrijsk# vlado, Vi mora jamčiti izvajanje pariškega sporazuma«. Vedri o slabsi kulturni im ^ociglni pogoji na Južnem Tirolskem se morajo takoj izboljšati. Avstrijska vlada pa mora skrbeti za izvajanje sporazuma. Zunanji minister mora čim prej poročati parjamentu e pateku sedanjih pogajanj glede Južne Tirolske«. skim nacističnim hlapcem s partizani sodelovali tudi nekateri Francozi in Angleži. Partizanska širokosrčnost giede sodelovanja z vsakim r.efašistom, pa je šla včasih tudi tako daleč., da se je vzpostavila zveza celo z nekaterimi karabinjerji, ki so bili sicer v službi Nemcev in ki so mogli prihajati v benečanske vasi, kot je to povedal med svojim pričevanjem neki karabinjerski 1 brigadir, še prav posebej pa sledi to dejstvo iz izjave Antona Durlija. Danes so zaslišali poleg obtoženca Durlija Antona še šest razbremenilnih prič. Durli An.' ton je bil član gospodarske komisije v Zgornji Mirsi partizan pa n; bil, ker ga je partizanski vojaški zdravnik oprostil vojaške službe, ker je bolehal na srcu. Partizanskim oblastem je pokazal potrdilo, ki mu ga je izstavil vojaški zdravnik v bolnišnici v Chie-tiju in na temelju katerega je dobil tik pred 8. septembrom šestmesečni bolniški dopust. Obtožnica bremeni Durlija za ista dejanja kot Zdravljiča, zraven pa še za nekatere aretacije oseb, med njimi tudi karabinjerja Spinazzija Marina in Tomasetig Terese. Vse te obtožbe je Durli odločno zavrnil. Na vprašanje, če mu je znano, da so vaščani govorili, da je Spinazzi kradel^ je Durli dejal da mu je Ciachig A-medeo pravil, da mu je Spinazzi ukradel košaro hrušk, govorilo pa se je tudi, da je kradel grozdje. Na vprašanje, če je slišal, da bi bilo treba Spinazzija prijaviti partizanskim oblastem in da je treba za to zbrati vsaj tri podpise, je Durli dejal, da se je to res govorilo, a o treh podpisih da mu m nič znanega. Na vprašanje predsednika, če so mu znani razlogi zaradi katerih je bil Spinazzi aretiran, je Durli dejal, da je bil Spinazzi v nemški službi in da je bilo njegovo službeno mesto pri mostu pri Sv. Kvirinu. V vas da je prihajal v uniformi in da je stanoval pri svojem dekletu. Na vprašanje, kaj pravi k temu. da ga Jurman Lojze dolži, da je ovajal partizanom ljudi, ki so jih partizani pozneje aretirali, je Durli dejal, da se je Jurman znesel nad njim, ker je nekega dne prišel v vas s skupino partizanov oborožen in popolnoma pijan in da je Durli svetoval partizanom, naj ga razorožijo, ker bi Sicer utegnila nastati nesreča. Na vprašanje odvetnika Fortune, kako je gledalo prebiv-istvo na karabinjerje, ki niso stopili v nemško službo po 8. septembru, je Durli dejal, ua so bili odnosi najboljši. Neicateri karabinjerji so pomagali kmetom pri ijelu na pplju, mnogo jih je bilo v Sent Lenartu. Galiardi je sodeloval s partizani, eden pa je bil celo v OF. Nato so zaslišali razbremenilno pričo Fauletiga Iziaorja, .občinskega tajnika v Sent Lenartu ki )« pričal v fronat obtoženega Angela Čelom;«. Dejal je, da Ceioni ni bil nikoli v vojaški enoti, da .je svoje naloge opravljal doma. (Iz prejšnjih pričevanj vemo, da je bil Ceioni pri narooni zaščiti.) Na vprašanje, če mu je znano, da je Ceioni dobil priznanje za svojo partizansKo preteklost, je Pauletig dejai, da so mu to priznanje izstavili garibaldinci. Na začudenje predsednika je Pauletig pojas nil, da so se pri Celoniju o-glašali tako slovenski partizani kakor tudi garibaldinci, ki so prihajali v vas po hrano. Lauretig Alberto, kmet iz Praprotnega pri Sent Lenartu, je izjavil, da je Fico Ni-cola delal pri njem, da so ga partizani večkrat mobilizirali, da pa se je vedno vračal k njemu na delo, čim mu je u spelo zbežati. Po vojni da je odšel v Neapelj, pozneje pa je delal pri njih še dve leti, to so ga končno morali odpustiti, ker niso imeli več sredstev. Marinig Leopoldo je pričal v korist Erneste Vogrigeve poročene Maffei. Tistega dne, ko so partizani odpeljali občin, ske arhive je bil v Spodnji Bridi (kjer je stanovala tudi Vogrigeva), ker je moral pomagati materi pri delu, ker so Nemci odpeljali v Nemčijo njegova dva starejša brata, o-stali bratje pa so bili premladi, da bi mogli materi pomagati. Ob tej priliki je imel priložnost večkrat videti Vo-grigevo in zato izključuje, da bi istega dne mogla biti v Klodiču. Sdraulig Ilario je zaposlen pri podjetju SAICI - Torvisčo-sa. Ve sicer, da je bil Ceioni partizan, ne more pa reči, če je bil v kaki vojaški enoti. Glede drugih obtožb, ki bre-mene Celonija, ne more nič povedati. Na vprašanje odvetnika Fortune, ali je bil partizan, je Sdraulig dejal, da je bil v neki slovenski partizanski enoti, kateri pa ne ve imena, ve le, da je njen komandant bil neki Matija, politični komisar pa neki Srečko. Na vprašanje istega odvetnika, če se je v tisti čnoti govorilo ali poznalo «beneško četo«, je Sdraulig dejal, da ni o tem nikoli nič slišal. Na vprašanje, če ve za boje med partizani in Nemci na tem področju je dejal, da je bilo več spopadov, predvsem pro-tj koncu marca 1945, proti koncu aprila pa so se Nemci že vdajali. Na vprašanje od- 50 mrtvili v Brazzavillu kjer neredi še trajajo Pristati opozicije se borijo proti pristašem krajevne vlade, ki podpira francosko kolonialno politiko BRAZZAVILLE, 18. — V Brazzaville je ozračje še vedno zelo napeto in spopadi se nadaljujejo. Zvečer so uradno javili, da je do sedaj bilo 50 mrtvih. Spopadi so se ponavljali vso preteklo noč in danes ves dan. Spopadale so se manjše skupine oborožene z noži. Ponekod so nastali tudi požari. Brazzaville je glavno mesto Srednjega Konga, ki je UlllllllllllllIlllIllIllllllMIHIIIIIIIIIHIHIIHIIINnirilllllllllllllHIIIIIIlMItllllllllllltllllMIIIMIIlIlSlIlllllllllllltlllllllllMIIIIinilllimailllllllimflllMIII Makarios ne odobrava vseh točk grško turškega sporazuma o Cipru Včeraj so bila ves dan dolga pogajanja ■ Danes nova plenarna seja LONDON, 18. — Po celodnevnih privatnih razgovorih med posameznimi udeleženci konference o Cipru in po popoldanskem sestanku zunanjih ministrov Velike Britanije, Turčije in Grčije so nocoj sklicali plenarno sejo, katere sta se udeležila tudi nadškof Makarios in dr. Kučuk. S tem je prenehala nego- Ju/na Tirolska pred avstr, parlamentom DUNAJ, 18. — Ze včeraj je kancler Raab poročal na sej: vlade, da so italijanske oblasti, prepovedale vstop v Italijo predsedniku severne tirolske »Volkspartei« in nekaterim drugim avstrijskim državnikom, češ da so znani iredentistični hujskači. Na da* našnji seji parlamenta ps so predstavnik, vladnih ljudskih strank in socialistične, kakor tovost, ki je trajala ves dan glede nadaljnje tisode konference. Vztrajno so se namreč širile govorice, da je prišlo do razdora med nadškofom Makariosom in grško delegacijo in da Makarios ne misli več sodelovati na konferenci. Po nocojšnji plenarni seji so v britanskih krogih izjavili, da konferenca ni zašla v siepo ulico, vendar pa niso še dosegli sporazuma. Jutri bo nova plenarna seja, toda niso se še odločili, ali bosta navzoča tudi predsednika grške in turške vlade. Predstavnik Foreign Officea je izjavil, da so bili razgovori koristni, toda sprejet ni bil še noben dokončen sklep. Ra seji je Makarios podrobneje obrazložil svoje stališče kakor na včerajšnji seji. Predstavnik Foreign Officea je izjavil, da je bila njegova izjava zelo kratka in je bila komentar k predloženim predlogom. Makarios ni povedaj svojega mnenja o štirih temeljnih točkah, ki jih je včeraj obrazložil Selwyn Lloyd. Govorili so zatem trije »u-nunji miniliri in dr. Kučuk, toda predstavnik Foreign Officea nt hotel povedati, kaj so izjavili.- - 1 Poleg treh , zunanjih ministrov so bili na seji navzoči tudi britanski minister za kolonije Lenn«x Boyd, -državni minister v Foreign Otficeu lord Perth, državni podfa.inik v ministrstvu za kolorttje Ju-lian Amery in ciprski guver- ner Foot. Turški zunanji minister Zor-lu je izjavil, da se bodo jutri morda sporazumeli in da bodo v tem primeru zadevne listine podpisali v petek. Grški zunanji minister Averof je tudi pokazal optimizem. Nocojšnjo sejo so sklicali, da rešijo spor, ki je nastal med Makariosom in Averofom. V poučenih krogih zatrjujejo, da je spor nastal, ko je Averof ponovno pozval Makariosa, naj sprejme zueriški sporazum in naj ne oporeka kompromisu med Grčijo in Turčijo Makarios je baje zavrnil to zahtevo, v kateri je videl «ultimat». Baje je tudi poudaril. da beseda grške vlade ne obvezuje Ciprčanov, ki jih on predstavlja, in je izjavil, da v takih okoliščinah postaja sodelovanje z grško vlado nemogoče. Prav v zvezi s tem so popoldne že govorili o popolnem razdoru med Makario-sem in grško vlado, kar so pozneje na obeh straneh zanikali. Pobudo za nocojšnjo plenarno konferenco je dal turški zunanji minister Zorlu, ki je na popoldanskem sestanku zunanjih ministvpv poudaril, da je taka seja nujno potrebna. Trije zunanji ministri ao popoldne končali razgov*re 0 posledica!? in tehničnih težavah v zvezi z uveljavitvijo sporazuma o neodvisnosti Cipra. Razgovori so bili prekinjeni včeraj po nesreči, ki se je zgodila z Menderesovim letalom škof Makarios se je davi raz-govarjal s ciprskim guvernerjem Footoih in se je nato posvetoval s svetom etnarhije. Voditelj ciprskih Turkov dr. Kučuk je davi poslal Makario-su dolgo pismo, s katerim ob-razložuje svoje stališče o notranji upravi neodvisnega Cipra. Dr. Kučuk zavrača zahtevo Makariosa, paj bi znova pregledali zueriški sporazum. Dr. Kučuk pravi, da o tem sporazumu niso mogoča nova pogajanja, ker predstavlja že kompromis med grškim in turškim stališčem Židi se, da Makarios poudarja, da angleška suverenost nad vojaškim: opo. rišči ne bi smela biti trajna pač pa bi morala dobiti obliko zakupa za dobo 99 let. Poleg tega ugovarja Makarios vetu, ki bi ga imeli voditelji muslimanske skupnosti do nekaterih postavk v proračunu; dalje ugovarja upravni ločitvi dveh etničnih skupnosti v večjih občinah otoka. Makarios nasprotuje tudi, da bi v u pravni službi imeli Turki 30 odst. mest, in bi ta odstotek hotel znižati na 20 odstotkov. Zdi se tudi, da nekateri predstavniki ciprskih Grkov vztra. jajo, naj bi o slehernem načrtu o prihodnosti Cipra razpisali ljudsko glasovanje, ker ciprsko ljudstvo ne bi bilo vezano na sklepe, ki bi jih sprejeli, ne da bi ga vprašali zs mnenje. Voditelj ciprskih Turkov dr Kučuk Je danes obiskal predsednika turške vlade Mende-resa v bolnišnici. Po obisku je Kučuk izjavil, da mu je Menderes zagotovil, da načrti o Cipru redno napredujejo «po določenem programu« Menderes bo morda, zapustil bolnišnico v petek. Iz Nikozije pa javljajo, da so Angleži izpustili danes drugih 41 zaprtih r:rUov Baje je v sestavu francoske Ekvatorialne Afrike. Kakor že javljeno, je do spopadov prišlo med pristaši vladne stranke in pristaši opozicije. Podrobnosti niso znane. Vendar je treba omeniti, da je do 28. novembra lanskega leta bil predsednik krajevne vlade voditelj ljudske stranke Opangult. V zbornici je imel samo en glas večine. Omenjenega dne so nasprotniki podkupili enega izmed poslancev, tako da je glasoval proti Opangultu, in je s tem omogočil, da je oblast prevzel voditelj afriškega demokratičnega združenja Ful-bert Zulu, ki podpira francosko politiko. Temu udaru so sledili neredi. Opozicija je sklenila, da ne bo v skupščini več glasovala, dokler se ne izvedejo nove volitve. Tako se je opozicija tudi v ponedeljek vzdržala pri glasovanju o proračunu in zahtevala, naj se glasovanje odloži. Temu pa se je Zulu uprl. Vsekakor je treba sedanje dogodke postaviti v okvir bor. be tamkajšnjega prebivalstva za osvoboditev izpod kolonialnega jarma. Pri tem se prebivalstvo mora boriti tudi proti domačim hlapcem imperialistov, ki se vzdržujejo na oblasti s pomočjo francoskega orožja. Tito odpotoval iz Port Sudana na obisk v ZAR Ze popoldne so v grških in _ Makariosovih krogih zanikaMjr... „ —„ govorice o sporu med Maka- sedaj zaprtih še 1020 ciprskih riosom in grško vlado. Nad-j Grkov. HARTUM, 18 — Predsednik republike maršal Tito s soprogo in ostalimi člani jugoslovanske delegacije je udpo-toval danes iz Port Sudana na obisk v Združeno arabsko republiko. Pred odhodom iz Port Sudana je maršal Tito priredil na »Galebu« kosilo, katerega so se s sudanske strani udeležili predsednik vojaškega sveta general Abud in druge ugledne sudanske vojaške m politične osebnosti. Predsednik TMo, predsednik Abud in druge jugoslovanske in sudanske osebnosti so prispele v Port Sudan z letalom iz glavnega mesta Sudana. Prebivalstvo je navdušeno pozdravilo jugoslovanske goste pred odhodom iz Hartuma in ob prihodu v Port Sudan. Včeraj ie bilo v Kartumu objavljeno skupno poročilo o obisku predsednika Tita v Sudanu in o njegovih razgovorih z generalom Abudom. V teh razgovorih sta poglavarja obeh držav ugotovila, da o-bstaja široka osnova za soglasje in sodelovanje v mnogih aktualnih mednarodnih vprašanjih. vetnika Fortune, če je njegova formacija obstajala tudi pred marcem 1945, je Sdraulig dejal, da je obstajala že prej, da pa ne ve, od kdaj. Dodai je še, da se je v tej četi vršil pouk o tem, kako se je treba braniti in kako napadati, o kaki propagandi za priključitev pa ni slišal nikoli. Za njim so zaslišali Titteum Rachelo poročeno Terlicher, rojeno v Franciji, kjer se je njen mož, ki je hodil tja na delo, z njo spoznal in sedaj bivajočo v Zgornji Mirsi pri Šent Lenartu, kjer ima trgovino z mešanim blagom. Tudi ona je pričala v korist Celonija. Videla ga je, da je bil partizan, dasi ni nosil uniforme in ne more reči, če je bil v kaki vojaški formaciji. Meni pa da ne, ker ga je videla pri razdeljevanju mleka. Z majhno pripombo nam je dala sliko tedanjih razmer. Dejala je namreč, da je bil tedaj takšen kaos, da so se morali. le partizanom zahvaliti, da so dobili vsaj tistega četrt litra mleka. Cim partizanov ni bilo, tudi mleka ni bilo. Tudj Z8 Durlija je dejala, da ga je videvala le v civilu. Na vprašanje odvetnika Fortune, če ji je znan dogodek z Jurmanom, je dejala, da se tega še dobro spominja: da je bil Jurman povsem vinjen in da je sploh malo vreden; zapustil je svojo družino in tudj njej je ostal dolžan za blago, ki ga je pri njej vzel na upanje. Na vprašanje odvetnika Della Pergole, če ji je znano, da so Nemci bombardirali Podsrednje, je dogodek opisala in omenila, da so se takrat zatekli v vinograde; več hiš je bilo porušenih, dve ženski pa sta izgubili življenje. Na vprašanje predsednika, kdaj se je to zgodilo, je dejala, da je to moralo biti nekako po.J dolinJki Občini in je prav tako dobro u-spela. Bilo pa je tudi govora, da bodo priredili krajevne razstave vin tudi v zgontški ali repentaborski, oziroma na-brežinski občini, toda do sedaj ta pobuda še ni prišla do izraza. Vsekakor pa bi bilo ko-riatno, če bi na Krasu napravili '-vsaj v enem kraju razstavo„domačih vin Take razstave niso samo koristne zaradi izboljšanja vinogradništva in kletarstva, am-1 pak služijo tudi za uveljavitev domačih yin. Rekli smo, da prijatelji dobre kapljice znajo ceniti naša domača vina, toda zadnja leta je opaziti vedno hujšo konkurenco tujih vin, ki spodrivajo domača, ne zaradi boljše kakovosti, ampak zaradi večjega zaslužka, ki ga pri tem imajo trgov- ci na debelo, kakor tudi gostilničarji. Dogaja se, da v nekaterih vaških gostilnah Jo- .posvečati večja, pozornost, jn čijo tuja vina, tako ' da ost a- [skrb. Sporočilo MUIS KtiiiiiiiiHitimiimiifiiiiitiiiiiHiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiitNiiiiiiiiiitMiiiiitHiiiiiiitiiiiiiiiiimiiiiiiHH Padec prometa z masovnim blagom Zakaj se je v januarju pristaniški promet znižal Posledice padca pristaniškega prometa občutijo Javna skladišča, špediterji, trgovci in pristaniške družbe Ktrt smo včeraj že poročali, I ga. železne rude in žitaric in je promet tržaškega pristani-1 ne dobavlja teh surovin v to- lpa dosegel v januarju 312.842 ton in je bil torej za 27,2 odstotkov nižji od prometa doseženega v januarju 1958. leta, kp so prepeljali 420.642 ton blaga. Padec prometa v višini 117 tisoč ton je izredno občuten, zlasti če upoštevamo da je že lanski januar zabeležil določeno znižanje prometa odnosno, da ae Je lani končala ugodna konjunktura tržaškega pristanišča. Negativne posledic ce tega stanja so zelo občutne tako za Javna skladišča kot za razne pristaniške družbe, špediterje, trgovce itd. in jih je težko oceniti v denarno vrednosti. Ni pa dvoma, da gre za milijardne zneske, odnosno za v.sok dohodek, s katerim Trat zaradi padca prometa več ne razpolaga. Po morju so v januarju pripeljali 217.242 ton blaga in med njimii 193.713 ton masovnega in 23.529 ton raznega blaga, medtem ko so lani pripeljali 332.527 ton masovnega in 27.374 ton raznega blaga. Iz teh podatkov je raizvidno, da se je v prvi vrsti znižal promet z masovnim blagom, kar v določeni mer: omiluje zgor-nje ugotovitve o padcu dohodkov, ker je znano, da promet s premogom, žitaricami in rudami ne nudi pristanišču visokih zaslužkov. Vendar pa je treba ugotoviti, da imamo tokrat opravka s pravim katastrofalnim padcem prometa z masovnim blagom in da imamo tudi prvikrat opravka > padcem dovozov raznega blaga. Predvsem se je v izredno občutni meri znižal promet s premogom, ki so ga v letošnjem januarju prepeljali 31.086 ton, medtem ko so ga lani 110.571 ton; prav tako občuten je tudi padec prometa z rudami, katerih so letos pripeljali v pristanišče 29.232 ton (lani 72.058 ton) Končno je treba še npvesti promet z žitaricami, ki je letos dosegel komaj borih 8.039 ton, medtem ko je znašal v lanskem januarju 67.521 ton. Kicupno je pristanišče pri prometu s premogom, žitaricami in železno rudo izgubilo v januarju 181 tisoč ton prometa. Razlogi za to občutno izgubo so v bistvu enaki. Avstrija je namreč sklenila s Sovjetsko zvezo vrsto sporazumov o dobavi premo- likii meri več jz prekomorskih dežel. Seveda pa je treba poudariti dejstvo, da prihajajo tudi preostale pošiljke vedno v manjši meri v Trst, ker se je izredno zaostrila konkurenčna bitka drugih pristanišč. Ugodnejšo sliko pa nudi a-naliza blaga, ki so ga iz pristanišča odpeljali1. Tako ugotovimo, da so se odhodi povečali za 27 odstot., saj so letos v Trstu vkrcali na ladje 95.500 ton blaga, medtem ko so ga lani 69.741 ton. To povečanje odhodov gre na račun prometa s petrolejem, lesom, mag-neziifom in rudami, medtem ko so pošiljke raznega blaga ostale v primerjavi z lanskim letom enake. nejo izletniki,, ki pridejo na podeželje in si Želijo pristnega domačega vina, razočarani. Tako ravjianje gostilničarjev škoduje domačim kmetom in posredno tudi občipam, ki bi lahko imele večje dohodke od trošarine na vino. Kakor smo že pred časom poudarili, bi bilo zelo koristno, če bi prišlo na našem področju do večje selekcije in tipizacije vin. Dejstvo je namreč, da imajo marsikateri vinogradniki različne vrste trt, pridelek pa ni take kakovosti, kot bi bil, če bi imeli le nekaj bolj priporočljivih vrst trte. Morda se bo ta pomanjk. Ijivost s časom odpravila, zlasti če bo prišlo do ustanovitve vzornega kmetijskega posestva, kot ga predlaga kmetijsko nadzorništvo. Kot je znano, predvideva zadevni načrt, da bi to posestvo imelo tudi svojo trsnico. Tako bi naši vinogradniki laže prišli do priporočljivih vrst trte, ki bi bile najbolj primerne za naše področje. «»— red vprašanje domačega cvetličarstva. kateremu bi morali Seja komisije za mestni promet Sinoči je bila na tržaškem županstvu seja komisije za promet, ki je v glavnem razpravljala o vprašanju ureditve prometa na Trgu Goldoni ter o preusmeritvi trolejbus-ne proge številka 18. Glede te proge je omenjena komisija sestavila dva predloga, ki ju bo predložila Vodstvu A-čegata. Organizatorji pri županu Potek priprav za razstavo cvetja Tržaški župan*- je te dni spredel na razgovor organizatorje mednarodne razstav« cvetja, ki bo spomlad« v Fo- “prski, Ppsigji y Trstu, Zupan, je pohvalil delovanje organizatorjev, ki so ,mu .sporočili, da, se uspešno 'nadaljujejo priprave za razstavo, na kateri bodo sodelovala razna italijanska- ih inozemska pbdjetia in cvetličarne, prvič pa tudi domači cvetličarji. Mednarodna razstava cvetja, ki spada v okvir tržaškega velesejma, je dobila že svojo tradicijo in ugled tudi v inozemstvu, zlasti v Avstriji, Švici in Angliji, kjer je veliko število ljubiteljev cvetlic in se mnogi ukvarjajo z gojitvijo redkih vrst raznih rastlin in cvetja. Trst pa je zaradi svojega geografskega položaja s trgovskega vidika prav nalašč za tako mednarodno razstavo. Poleg tega je iz statističnih podatkov razvidno, da so tudi Tržačani veliki ljubitelji evetlic, saj ob vsaki priliki kupujejo šope cvetja, svoje domove pa krasijo z rastlinami in cvetlicami. Kakor smo omenili, bodo letos poleg večjih tržaških cvetličarn prvič lahko razstavili svoje rože tudi naši cvetličarji s podeželja. Glede tega bo seveda prednjačil Prosek, kjer se je cvetličarstvo v zadnjih letih lepo razvilo in bi se še bol), (e b: bilo rešeno vprašanje vode. Upati je, da bo prav ob priliki mednarodne razstave prišlo na dnevni PLANINSKO PREDAVANJE priredi Slovensko pla-ninsko društvo danes 19. t. m. ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani v Rimski ulici 16-11. Predava znanj slovenski planinec univ prof. -Or France Avčin ob spremljavi prelepih barvnih diapozitivov. OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA, SMRTI IN POROKE v petek 21. t Dne 18. februarja 1959 se Je v U1, Roma 15'U' Trstu rodilo 6 otrok, umrlo je 15 oseb, poroke pa ni bilo nobene. UMRLI SO: 57-letnl Antonio Barbarlch, 81-letna Evelina Rota vd. Braeehetti, 87-letna Luigia Zorzenon vd. Biaggini, 51-letnt Silvio Ive, 77-1 etnI Mario Cor-rentl, 81-letna Angela Lazzari vd. Miehelstavdter, ŽZ-letna LHIanS Moratto, 54-letni Alberto Driussl, 85-letni Giuseppe Del Conte, 73-letna Gtovanna Stein por. URni, 27-letnl Francesco Mavrovich, 75-letna Maria Predonzani por. Cuc-chint, 89-letna Ernesta Pigholo vd. Hohl, 86-lelna Natalta Toma-sini vd, Bragagnolo, 84-letnl Vin-cenzo Bertollzio. m. ob II. url v Valute Muan nun Zlati funt 3,950,— 6 150 — Marengo 4.500.— '4.650 — Dular 1 620 — 623.— Frank franc. 1 123.— 123,— Frank Ivica: 143.75 143.— Sterlifig 1 725 — 1,750 — Dinar 73,— 77,— Sil'n* 1 23.73 24.25 Zlato , ; 706.— 708 — Zah n marka 1 148 50 149.50 ( UEIMKA l*R4>NVKTA ) Izvrlnl odbor Slovenske prost etne zveze v Trstu bo imel sejo «»- VČERAJŠNJE cene NA TRGU NA DEBELO (V prvem stolpcu so naj-nižie cene, v drugem naj-višje, v 3. prevladujoče) p omaranCt; »taroechi« , . . »rdeče« »more« . . . . «svetle»........ limone ........... mandarini 1. . . mandarini 11. . . jabolka: «»bbondan7a» I. »abbundanza« II. «(le'lzia« t *dolizia» II. . . »imperatorl« i . «mongheduft» I . hruške ...... hruškice . . . artičoke (1) zelje i . cvetača z Usti ohrovt . .... cikorija.......... repni vršički . , . čebula koromač .......... razna solata . , . krompir .......... zeleni radič . . rdeči radtč . . . špmača 94 165 141 85 135 108 94 141 135 52 82 65 59 100 94 106 185 118 53 82 71 41 41 41 18 35 24 71 118 138 47 50 53 29 53 38 59 94 71 04 141 129 35 82 71 27 45 35 65 71. 71 35 «4 65 47 71 59 35 53 41 53 82 71 30 41 35 35 100 82 52 350 137 27 56 38 250 1200 312 300 562 388 87 250 125 motovilec ........... 312 582 437 Večina blagu se prodata po prevlad, ceni (3. stolpec). Pokrajinsko tajništVo MUIS sporno^, da se je tudi v -Miljah ustanovna sekcija MUIS. Pobudo sta dala Salvino Drio-li in piero Robba, ki je tudi občinski svetogalec. V prihodnjih dneh bo seja iniciativnega odbora, ki bo imenoval vodstvo sekcije in začrtal smernice za organizacijsko in politično delo. V nedeljo ob 10.30 pa bo na sedežu v Ul. Sv. Frančiška 4 skupščina Mladinske socialistične federacije, ki je pristopila k MUIS. Danes v Dolini občinska seja Danes ob 18. uri bo na županstvu seja dolinskega občinskega sveta. Seja je javna in se je občani lahko udeležijo. O «Fe.Ge.Mare» in «FILM» pozivata člane, da se udeleže predkongresnega zborovanja, ki bo danes ob 16. uri na sedežu v Ul. Duca d’Aosta 12. R X D I O J ČETRTEK, 19. februarja 19» RADIO THST A 7.00 Jutranja glasba; 11,30 Brez-obvezno, drobiž od vsepovsod... in predavanje »O počasnem., polžu«; 12.10 Za vsakogar nekaj; 12.45 V svet« kulture; 12.55 Orkester Car. 16 Pacchioti; 1350 Lahke melodi- je; 17.30 Plesna' glasba; 18.00 Z začarane police — Marija Polak: »Kje je mladi lovea našel- svojo srečo«; 18.10 Richard Strauss: «Ta,ko j« govoril Zaratustra«, simfonična pesnit*v, opus 30; 18.45 Fred Buscaglione in njegovi «A-sternovas«; 19.00 Sola in vzgoja — Ivan Tlfeuerschub; »Otroška neubogljivost«; 19.20 Pestra glasba: 20.00 šport; 20.30 Orkester Franco Russo, pojeta Jelka Cve-težar in Majda Sepe; 21.15 Orkester George Melachrino; 21.30 »Potovgr^e na ; Mesec«, radijska zgodba, ki 'jo je napisal Charles Chilton, prevedel pa Mirko Javornik — 14. slika — igrajo člani Radijskega Odra, vodi Jože Peterlin; 22.15 Prokofjev: »Poročnik Kije«, suita; 22.40 Vokalni kvartet iz, Ljubljane; 23.00 Balade in romance; 23.30 Polnočna glasba. TRST 12.10 Tretja stran: 18.05 Eno uro v fonoteki! 19.35 Stari motivi — klavirski duet Cergoli-Safred. II. PROGRAM 13.00 Ping-pong: 14.00. Gledališče Ob dveh; 15.00 Glasbena panorama; 16.00 Tretja strah; 17.00 Koncert operne glasbe; 21.00 »Hiša strelovoda«, radijska drama. RADIO KOPER Poročila v italijanščini; 12.30, 17.15, 19.15. 22.30. Poročila v slov.: 7 30, 13.30, 15.00. 5.00-6.15 In 700.7.15 Prenos RL; 7.15 Glasba za dobro Jutro; 12.00 Glasba po željah: 13.40 Kmetijska univerza; 13.50 Igrajo Veseli planšarji; 14.00 Glasba po željah; 14.40 Zabavala vas bosta orkester Radia Beograd In kvintet Robert Radia Beograd in kvintet Roberta Heuberja; 15.10 Zabavna glasba, vmes reklame: 15.20 Slovenske narodne: 15.40-17.00 Prenos rL; 17.00 Glenn Miller igra za poslušalce; 17.30 Odlomki iz oper (Mozart, Boito, Puccini, Verdi in Mascagrvi); 19.00 Zabavne melodije; 19.30-22.15 Prenos RL; 22 15 Orkester Duke Ellington; 22.40 Glasba za lahko noč. SLOVENIJA 327.1 m, 292,1 m. 212,4 m Poročila: 5.00, 600, 7.00, 8 00, 10.00, 13.C0, 15.00, 17.00, 19.30. 2200, 22.55. f . j c 5.00-8.00 Dobro jutrol; 8.05 Poje Ljubljanski komorni zbor p.v. Jožeta Hanca; 8,20 Alpski napevi; 8.40 Potopisi , ih spomini; 9.00 Ork«stralBa matfciej% — W. A-Mo*»rt: <3efman*ka plesš — A. Rubinstein: Melodija — Ev Grieg: Srčne rane — C. Cul: Tarantela I, Albenlz: Trlana -7- J^, JStifl: Rom*!*-« za vteltno ič orkester — 1. Perlšlč; Llndžo, simfonično kolo; 9,40 Prijjubljenl pevci zabavne glasbe; 10.10 Iz opernega svfla -T- A. Adam; Uvertuga ,K operi Ce bi bil kralj — V, B9i-lini; Arija Elvlna in dvospev El-vl-na in Amine Iz I dej. opere Mesečnica — L Delibes: Duet Iz II, dej. opere Lakrrte — F. von Flotovv: Odlomek Iz opere Marta — G. Verdi: Arija Ferranda iz opere Trubadur — L. Janaček: Duet Jentiife In cerkovnlce Iz opere Jenufa — R. Strauss; Valček iz II. dejanja opere Kavalir, z rožo; ll.OG Iz filmov |n glasbenih revij; 11.30 Oddaja za cicibane; 12.00 Nastopajo Štirje fantje; 12 25 Zabavne melodije: 12.45 L. M. Škerjanc: 10 mladinskih skladbic (pri klavirlu avtor); 13.30 Emil Adamič: Ljubljanski akvareli: 13.36 Slovenske narodne pesmi poje Mariborski komorni zbor p. vd. Rajka Sikoška; 1600 Sprehod po fonoteki zabavne1 glasbe; 17.10 aiasbene ogrnite: 18 15 Zabavna ruleta; 18 43 Radijska univerza — Dr. Mlroflav ZeJ: Naši zimski zaspanci; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — Sodelujejo: Zadovoljni Kranjci j pevci Danico Ftllpllč, Gretb 1,0-žar In Stojanom Venetom, Vokalni kvintet Anton Neffat In Vaški kvintet 1 Bcžotn In Ml. škom; 20.50 Ptica v zenici sonca — II (Ijrika primitivnih ljud- SNU v TRSTU V petek 20. t.m v kino dvorani v SKEDNJU MADEŽI NA SONCU ?i 12 * V 'petek 20. t.m. Ob 2^ v Prosvetni dvorani OPČINAH 110 Si f«jai GIGI % igra 6 dveh dejan^ dramatiziral*1 ANITA LOOS po novelli pisat*™ COLETTE hjj. V soboto 21. t.m na ob H'1 KONTOVBbU Marija Holkova PEPELKA slovenska^ PROSVETNA v Trst« Bit*1 vabi vse rojake >z in okolice na Prešerno^0 proslavo ki bj v n®de!l°’ uri bruarja ob 10; , ^pr dvorani na stadi vi maj». * Vcfnnnina 100 i® n tv J* «10 k rn *«ro »t eIP, h te le be! 'k V [ OLEPAtl' TEATRO NU0V°(l!!f6 Danes ob 21. uri pj na*». Napisal Salvatorc^, i ^ como, režiser Sandro ws, ne; 600, 400 in 250 jky( C k i 1 Excelslor. 16.00: «Crna . Sophia Loren Antf>° Lpj.. Fenlce. 16.00: «Otok Carl Mohner, Anore Shelley. . , ir)<’ . Nazionale. 16 00: «DieS , “ Roose, L. Movin. jt T« Arcobaleno. 16.00: rcobaieno. 16.00: «I'T2er. i1 i« lja vroča«, Gacy C°w j«1 ^ Supercinema. 15'Wl %,iic0l£, ry v 3. krogu«. T®. j ! Filodrammatico. °°'-v V* J1 Sl Zapada«, J. Grattacielo 16.00: * £0\W te«, P. Newman, • Woodward. 3 r!l Cristallo 15.30: hj„ dvakrat živela«. -tevvJhj| ij0 Kirn Novak in JR V Capitol. 16.00: «us9Nm), (Sissi - tretji color. ,-10. Astra Roiano. !*L 'VD*’ 1 lij ovinek«, C. VVilde. . Technicolor. ,7.nsW’ P . Alabarda. 16.30: L dvakrat živela«. , jA idUdrud. lo.vv- TMa>' U dvakrat živela«. . J Novak in J. steW Aldebaran 16.00. „ Aldebaran, 16.UV c‘ Cf^j (I0 zver«, J. Derek ["pr3ttn J Ariston. 16.00:. «E,e M* njač«, Dirk Bogate. j njac«, uirK p, .* Lockvvood. ...luni«, l k Aurora. 16.30: ‘^varj^f , V reau. Odkriva P° dr11* Ui vri Čl. io.ov. - , M,nris- , na> reau. Odkriva PpK -jru2i”- 4 (u dine iz gospos Princ(5V L Garibaldi. 16.00: «PU" \ kova, S Brady. v Id^fVoO: .Ben**# f tl«, 'A. Sordi, M. * p % Sehoener. _Mda», , ft Impero. 16.00: »O' J (^ in R. Havvvorth v i»y -Italta. 15.30: »Obraz ^ N,, A Franclosa, *• f *, Grlffith. »PosDjlV k Moderno. 16.30: «F Fle^tj j,, gata«. G. FO’'dl A,brzfnVC S Marco. 16 00: kU',11, 'rilo«, Laure! udu J Stack. .„«11 stev Severne hi Juin^ Amerike); ' dni 2130 Pri »papami« Havdnu (oddaja njegove kdmorne glalbet; 22.15 Po »vetu jazza; 23 10 V za-havnem tonu do konca oddaje TELEVIZIJA 14,00 Šolska ura; 17.00 Otroika oddaja. 18.30 Poročila; 18 45 Stari in novi šport; 19.00 Potni list »t. l; 19.30 znanost m fantazija; 20.00 Kmetijska oddaja; 2030 Poročila; 21.00 Odnehaš ali nadaljuješ*): 22 00 cl.e divine«; 22 43 Umetnost In znanost; 23.05 Poročila. PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO! Stack. „.,*JI tifVft, Savona. 16.00: »M ^ f. , ■ Košana. A. r» rfK.e 1 IP Via1«. 16 00: »M^uiiin«*' W Hofaen, A- ° uonH nlcolor. l6 15: Vittorio Venete,1 tf Aj, (j* žensk« in smol*18;, poj« « , Lane, U. TOt*?** J \ dugno «va' elvcdere. 15,A°' Marlsa AllasTo. , „„ 2100: »Odnehaš vetef .„ Marconi. iS.OOt^ brati«, D. B e ...S Tani * H v3tidd®ii ) ... \ a L* iro, rllr 81.i94-duccl 30, tel. »* V b is JOSEF FRIEDERICH loroški Slovenec Cjr-*ki s°iz *' sijale P’’lkoTakale ali se v rnojo mladost, to,"10 Pr'Ptem oko pa Ti« lahne pote- ,iiko ieie u. feije Bil ’* d°)0 prauo »enj.' !i* *° kmetje iz * Url , 3berka m dr- fr u t fJlubelja, bili so H tori 5. Sn»arjete in j d. °*a* 1«' so priha- *irl lht na *od aijo in »n v «ali . *** •mou: ne da bi hoteli, metnim neprisilje- \^Cstvom’ za fcjr . ,0fi,a r°da in po* * h‘med i« n>ojen. blst,,u popolna fr i*®« naroda na Ko- 'nCdC- P“ i2' lflfQja 9a m zveste- CL*° ®W0*li isto ■ko otrnJ*036’ uendar je wC?d mar* Melodiji'”aune °dten-’ njej , njihove g0vo-Nda j ? “taiala du- * stoje J"Jla*. fci niti p •1.°, omB , <*». ni o^o-•»id „ ^ *e UoIjno ob‘ , ” B?eb Prilikah iip-ie j„?c 2nir °Jna{ 06 'f! ‘it !?e,l«ko0nn ie vedno t n z, t*' V i ^est v 9 tem si i .\ 0 na ' j, Poi° pravo (f\>«ti,j 0ro,lcem je /C" oi ,n *daj je :^v'^ r,ca nje°°- j V “ude Jo sli« f1 k.%' 6 njej na Ko- ',X lio«j j J* lum‘j° A<2' Strjs domači **ni go* :% /S Sk 'Ojenic. S|oten ,0 **deI« ,N^„U-a. i* Roia (Odlomki) m svobodneje zajema sapo in fu gorovje ne mrači s svojo senco, morejo ljudje prav do kraja razviti vse svoje sile, vse darove telesa in duha; in tu lahko tudi vsak vidi, kako so svojo nalogo izvršili. Podjunski Slovenec se obračuna ne boji. Obdelal je svojo grudo, kakor jo more obdelati samo človek, ki se neprenehoma trudi od zore do mraka; gruda pa mu že od nekdaj donosa stoteren sad, ki ga tudi zasluži. In bo mizi, ki bi jo lahko obložil z razkošnimi jedili, je Podjunčan o-stal skromen. * * * Tako je pač z narodom, ki je bil že od takrat, ko je vstopil v zgodovino, narod kmetov in pastirjev. Kakor je razvil vse načine zemeljske obdelave v teku stoletij v globok življenjski smisel in pa sčasoma pretopil v lastno varavo, tako ga je tudi zemlja sama s svojo skrivnostno dediščino preobraževala, da je šele v čaru njenih magičnih, neminljivih utripov postal njegov lik popoln. Ce ne bi bilo tako, zakaj potem dih podeželskega življenja Slovenca nikoli ne zapusti, kjerkoli in karkoli je. Nemec s Kgroškega se ga hitro iznebi, ko postane meščan, Slovenec pa je v mestu vedno le kakor mimogrede, njegovo srce si želi od tam v tišino svojega kmečkega doma. Odkod bi prišlo, da se zunaj v svetu tako kmalu spoznaj o med seboj in si tovariško pomagajo vsi tisti, ki so doma z istih slovenskih kmečkih tal? Odkod naj bi vznikla skoraj kot vera iskrena gorečnost, ki priklepa koroškega Slovenca na domačo grudo. Res je podeželski človek v splošnem zemlji v zagonetno večji meri naklonjen kakor pa tržan, meščan, koroški Slovenec pa ji je naravnost zapadel. Ta divja, vroča ljubezen, ki ni podnetena, ampak vre iz najglobljih virov njegove bit-nosti, je dajala koroškemu Slovencu moč, da tudi v najtežjem času ni podlegel, in da je z vero v poslanstvo tudi svojega naroda živel in še živi po- zgledu očetov, in žilavo in poln potrpežljivega upanja ohranja njihov jezik in njihove običaje. Kjer so koroški Slovenci mejili nji Nemca in se dotikali njegovega prostora in duha, so v stoletjih izgubili marsikoga in marsikaj. Pa tudi preko mejnih krajev je silil neprestano nemški duh v narodovo telo, odtujeval je mlačneže in omahljivce slovenstvu in ni dal, da bi se zopet drugi svojega slovenskega porekla zavedli. Pogajanju v prirodi, ki daje prednost močnejšemu, se je pridružilo še ropanje duš. Tako se je zabloda napuh-njenega časa pregrešila nad malim narodom. Ta pa je zbudil sile, ki jih čuti v sebi vsako zasledovano bitje, dokler ga še ne objema mrak pogina, razpostavil je svoje ustvarjalne silake po nevidnih okopih v boju za narodnost in jih tam tudi izgubil, in čakal svojega zgodovinskega dne, ki ga enkrat dočaka vsak narod, da si takrat vzame, kar je bilo od nekdaj njegovega, njegova pravica je osnovna pravica človeštva, ki se bo morala nekega dne zganiti, da jo poišče tudi za Slovence na Korožkem. Tako imajo Slovenci res prav vzvišenega zagovornika. * * * Dolgo časa moja duša in moje uho nista bila zmožna, da bi sliiala skrivne zvoke drugega jezika v deželi, in da bi slutila vso toplino in razgibanost, ki ju izžareva -' V pj^ona ,rdo ka' % *• ul*'o ’ p«- *Veni t.#a p**»e- Brž- Čin "* *°- ' % Jn se J j«, k* iib- ~s- A h. 3 ln Pted- V •' že obli- JC3 *«slu- i »r" *- " h n„ *me. To •j bV rpV'> ,>.t s *nr">. ve- J’ |X .^''isk.h ^ icS. a*ta,n;“j iSNt da todan« y,da>li *° *dt r‘Di , enost »n ,** M *° »daj p« “ase, sebi ^ ^ krJ^tal'1'*90 BTO-: um , »jiko« *• danes. hj Kf,. reun| ‘f tjk«t>iti ’M •« I« bon Pokrajini n° Hroko slovenska narodnost. A zdaj sem v spominu na mnogotere ljudi in dogodke prisluhnil; to doživetje me je tako prevzelo, da je postalo trajno in mi narekuje, da izpovem: Brez koroškega Slovenca bi bila Koroška revnejša; to lahko trdim, ker vem, da bi brez njega tudi moje življenje bilo bolj siromašno. Ce zaprem oči in prikličem nje, ki so vtisnili svoje sledove v mehki vosek mlade duše in jo v marsičem izoblikovali, potem romajo mimo mene sošolci in sosedje, ljudje, kakršni morajo biti in posebneži, puškarji, žičarji, kmetje in vozniki, pevci in pretepači, bahači in skopuhi, nesrečniki in nepridipravi, spo-dobneži in neugnanci. Dosti -ih je bilo med njimi, ki so govorili slouenski in so v slikanico mojega življenja nakapali mnogo barv. Slišim jih pripovedovati in peti. Bil je prijeten čas, ko se je to godilo, ker ga je v nemaii meri vedrilo njihovo mladostno razpoloženje, ki ga še niso skrivale mračne sile počasi razkrajajočega sveta. Tudi duha dežele bo koroški Slovenec prepojil s svojimi čistimi izvirki jn ga prevel s šumenjem svojih temnih lip. Dajte mu prostor pn vaši mizi, dragi rojaki, in ponovite njegov lepi običaj: Položite predenj hleb kruha in postavite zraven poln vrč! — Ben, Mihec, ma u nedelo boš pej pršu h svetmi Ivani gledat, ka-ku je Prosvetna zveza na Gabrijelo od šavoja, zatu ke se je mislu; Ita-Ijanke so vse puhne o-trok, tle be moglo ratat. prpraula Prešernovo proslavo! Pravejo, Ma mu je vse frderbou Vatikan, ke je de bojo pojali peuski zbori, de bojo reku, de žegna ne da, če ne bojo vsi plesali, brali pesmi jen vse sprte. otroci krščeni po katoliško. Perzici so — M a za ke se gre glih za Prešerna, bom pej pršu, a. Mene se prou jorte dopade, de plešejo kašne fejst mule. Kej bojo plesali tudi hula-hup? — Ma dej, dej Mihec! Bojo plesali folklorne plese, tiste ke so anbot plesali. — A, ma je lepu za videt. Bom pršu, bodi brez skrbi. — Poslušej, kej rečeš ti od tega, de so letos zbrali za ludske sodnike, tiste ke sodejo pr korte da-šiže, same Furlane jen de ni vmes nanka ang a Trještina? — Znaš, tiste sodnike zbirajo ku numare od tombole. Denejo vsa jeme-na u an žaklič jen pole vlečejo. Tako je pršlo, a. — Ma kej ni čudno, de so potegnili ven same udineže? Jest be reku, de zatu, ke na Trještine se ne fedirajo dosti jen jeh nečejo jemet nanka za sodnike. Več ku gvišno jerhen od Trje- . štinou nanka ni u tistem žakli. Zatu ke če be biu kašen, be pr deseteh sod-nikeh vselih pršu ven saj aden. Ma čudno, de nobeden Trještin ne zgleda zadosti pameten, za bet sodnik! Kej nas jemajo res za taku zabite? — Ma kej se čudeš! Kej nimamo tudi štiri poslance u parlamenti jen nanka aden ni rojen u Trsti? Sej nanka žepana nismo Jemeii Trještina. Uni Bartoli je biu Istrjan, ta zdej je pej Furlan. Zakej be mogli bet glih sodniki Trještini? — Ma meni tu ni dosti mari, mene me bol skrbi perziski šah. Kolko uan bacelira, de be duabo anga prestolonaslednika jen mi neče ratat na nobeno vižo! Provira s to, provira z uno, jen zmiri neč. Zdej je mislu pej turške vere jen more bet njeh kapo tudi njeh vere. Jen taku perzi-skemi krali ne more neč nucat an sin katolik. Jen je forte u skrbeh, kej bo s Perzijo, če bo ostala serota brez krala. — Prava reč. Bojo jemeii pej republiko. Ma jest rečem, de ana ženska z našeh krajeu nanka ni za perzjance jen za turško vero. Zatu ke uani, če ana baba nardi kome, jo denejo u an zakel jen jo utopijo. Pr nas pej za take reči ne baceliramo tolko. Vidi, una padovanka je dobile za ane «kor- ne», ke de jeh je nardila mozi samo šternajst dni pržona jen ano liro multe. — A tu je tista od siringe, ke je šla proč od moža jen pole se je strila naredet an injeejon za jemet otroka? — Tista ja. Na ta prvem procesi so jo spestili, ma zdej je biu apelo. Jen sodniki so rekli, de ni gvišno, de je nardila tisto reč ses siringo. Jen neč ni pomagalo, de so avokati prauli, de za naredet korne je treba dva jen de more bet zraven tudi libido, če ne ni neč. — Pej kej je tu: libido? — Tu je ana reč, ke te bom povedem pole, de ne bojo slišali uredniki. Inšoma so rekli, de uana more plačat moži škodo za roge. Jen to škodo so prešacali, de je vredna ano liro. Jen jo- bo mogla benke plačat. — češ reč, de za naredet roge je multa ana lira? — Ja, ana lira. — E, ma tu je vredno znat! Vsaj ana reč, ke je poceni. SEDAJ, KO SE BLIŽAMO POMLADI... Napotki za odstranitev odvečne zaloge tolšče ------- ■■ ------------- Nepravilna shujševalna kura je lahko tudi nevarna Pozimi se po navadi vsi nekoliko debelimo, ker imamo več teka, ker že samo podnebje zahteva zaradi mraza več kalorij in s tem tudi zauživa-nje maščob in ker se manj potimo. Naravno je, da si pomladi zlasti ženske rade zopet pridobijo morebitno izgubljeno «linijo», saj se bliža tudi čas za kopanje, ko se razkazujejo čari. Vsaka debelost je posledica preobilne hrane, kar pomeni, da uživajo debele osebe več kalorij, kot jih potrebujejo. Seveda je treba včasih pripisati debelost tudi bolezenskim vzrokom, kar pa je izjema. Ko govorimo o debelosti, mislimo torej predvsem na posledice premočne prehrane, medtem ko motnje v preosno-vi povzročajo pravzaprav de-belušnost. Razumljivo je, da se vsakdo vprašuje, kakšne so posledice debelosti in ali shujševalna' kura škoduje zdravju. Znano je, da debeli .ljudje se prej postarajo in da živijo mani let. V mnogo večjem odstotku podležejo splošnim degenerativnim procesom ift imajo še posebno razpoloženje za sladkorno bolezen, zvišan ................................................ lunini.. NE POVSEM SENTIMENTALNA ZGODBA IZ TOKIA Princ in «mlinarj Generalni direktor cesarjeve pisarne je razblinil lepo zgodbo o «ljubezni na prvi pogled», ki naj bi se bila porodila na teniškem igrišču TOKIO, sredi februarja. — Tam daleč pri vas v Evro pi Je dolga leta premlevate romantično zgodbo o princesi Margaret’ in polkovniku Town-sendu. Mislite, da je to edin stvena ljubezenska zgodba v svetu, toda kaj je ta vaša zgodbica v primeri s tem, kar se dogaja tu pri nas? 2e nekaj tednov se tu pri nas v Tokiu in v vsem svetu na dolgo in široko piše, govori in razpravlja o romantični zgodbi med nažim prestolonaslednikom in »skromni mlinarjevi hčeri«. Govori se in piše o vroči ljubezni, ki je nastala »na prvi pogled* in ki je v temeljih zamajala 2600 let stari dvor, njegovo tradicijo, protokole in vse ono, kar spada v tolikšno razdobje, kajti »mlinarjeva hči* naj bi v kratkem postala žena sedanjega prestolonaslednika in bodočega cesarja »dežele vzhajajočega sonca* — Japonske. Začnimo kar od začetka; Sin japonskega cesarja Hi-rohita, princ Akihito, je star 26 let. Torej zrel je za ženitev. Ko je nekega dne lanskega leta kot po navadi stopil na teniško igrišče, se je zna-tel pred mladim dekletom Mi-šiko Soda. Njej je bilo 24 let. Čeprav je princ Akihito dober teniški igralec, ga je dekle potolklo. Namesto da bi se dekle nad zmago veselilo, se je z globokimi pokloni o-pravičevalo, kajti premagati sina tolikšnega cesarja zares ni lepo. Princ pa je na stvar gledal drugače. Nič ni bil u-žaljen. Nasprotno, telefon »skromne mlinarjeve hčere* je večkrat na dan zazvonil in na igrišču sta se teniška i-gralca pogosteje srečavala. Kmalu se je med njima raz vnela vroča ljubezen, ljubezen «na prvi pogled* bi vulgarno rekli. In ko je vest o tem prišla na ušesa staršem, je na eni strani nastal poplah, na drugi pa razburjenje. Kako tudi ne; Akihito je princ in bodoči cesar, Mišiko Soda pa je »skromna mlinarjeva hči*. Sicer si pa to »skromnost* oglejmo pobliže Dekletov oče — mlinar — Ei zaburo Soda. je vse kaj drugega kot lastnik mlina ob potoku ali majhni reki. Njegovi mlini so največji mlini Japon. jke in nosijo ime »Nišin Sei-tun*. Pravzaprav je to nekak koncern mlinov, ln fiodo »cenijo* tu na poldrugo milijardo jenov, kar je zelo zelo mnogo. Poleg toga j* »mlinar* tudi direktor japonskega industrijskega patronata, predsednik Zveze ekonomskih podjetij in še marsikaj. Eden njegovih bratov je lastnik cele vrste bank, drugi je profesor na univerzi, tretji je rektor u-niverze, četrti spet industrialec. Skratka, »skromna mlinarjeva hči* ni iz skromne družine. Toda tu smo na Japonskem in čeprav premožna družina Soda, ne spada med onih »pet družin* stare japonske aristokracije, iz katerih so si v 2600 letih japonski cesarji izbirali žene. Zato ni nič čudnega, da ie že misel, da bi »mlinarjeva hči* mogla postati cesarica — žalitev. Od tod na dvoru razburjenje. Proti poroki Akihita in Mi- umetnica Eva Bartok ki Je zaslovela tudi zaradi »vojih stikov s princem Šivom, « T 5. ££ i^Sui «iiniiiiiiii n tiiiiiiiiaif n iiiiaiMiiiiiiiiiivitiiiiatiiiaittiiii Izpred sodišča PRAVIČNA KAZEN za ščuvanje in obrekovanje Obsodili so odgovornega urednika lističa, ki je prežet s fašističnim duhom omejile na prikazovanje svojih zahtev. FIOM je v svojem programu zahtevala poleg gmotnih zboljšav za delavce tudi ved svobode za delavce v podjetju. Dovoli naj se širjenje sindikalnih časopisov, z zakonom naj se prizna veljavnost notranjih komisij in delovnih pogodb. Zahtevajo se nove investicije, ki naj omogočijo podjetju konkurenco in zajamčijo nova naročila. Le v tem je mogoče poiskati možnost za zaposlitev okoli tisoč suspendiranih delavcev ter vajencev, ki jih je v podjetju vedno manj prav zaradi dosedanje zmotne politike. Medtem ko se FIOM poteguje za zaupanje delavcev, jim obenem obljublja, da bodo njeni predstavniki v notranji komisiji vsepovsod vztrajno branili interese delavcev in podjetja. Seja pokrajinskega odbora Pokrajinski odborniki so na torkovi seji rarzpravljali v glavnem o običajnih upravnih vprašanjih, kot so manjši izdatki za nekatera javna dela, pomoč bolnikom v umobolnici, razprave o privatnih zemljiščih ob pokrajinski cesti Gorica—Fara, itd. Med drugim so odborniki razpravljali tudi o vprašanjih, ki so na dnevnem redu sobotne seje pokrajinskega sveta. V Ul. Buffolini odpravili ozko grlo Izlivanje strupa na Slovence in Jugoslavijo je postalo dnevno opravilo za nekatere ljudi v naših krajih. Ker se je tukajšnje dnevno časopisje nekoliko pomirilo in se na stvar vrača le od časa do časa, smatrajo nekateri ezulski in desničarki listi za svojo sveto dolžnost kričati proti Slovencem, kar se kričati da. Med tovrstne liste moramo prištevati mesečnik «Sentinel-la d’Italia», ki izhaja v Tržiču in ki je prežet z mussolinije;-skim duhom iz časa fašistične socialne republike. Odgovorni urednik je 33-letni Antonio Guenn bančni uradnik v Tržiču. Sotrudniki tega lista pa se ne zadovoljujejo samo s šču-vanjem na sovraštvo, marveč se ukvarjajo tudi z obrekovanjem posameznikov tn organizacij. Včeraj se je moral Gue-rin zagovarjati na treh procesih zaradi obrekovanja. Gospa Fanica Beltram in njena hčerka por. Guglielminetti iz Ul. Valdirivo 3 v Trstu, sta ga tožili, ker je neki njegov nepodpisani sotrudnik napisal dolg članek, v katerem ju je dolžil, da sta si nabrali bogastvo s tihotapljenjem med Jugoslavijo in Italijo in da so jima pri tem poslu pomagale tako jugoslovanske kot italijanske obmejne oblasti. Zaradi tega je bil Guerin obsojen na osem mesecev zapora in na plačilo 66.000 lir kazni, medtem ko je javni tožilec zahteval leto dni zapora in sto tir soč lir kazni. Na dveh drugih procesih pa se je Guerin rešil. Na prvem, v katerem ga je tožila neka druga gospa iz Trsta zaradi obrekovanja, »o ga oprostili. Na drugem pa je sodišče odločilo, da se ne more razpravljati, ker je obtožnica nezadostna; tožila ga je namreč organizacija «Rotary Club«, a ker niso obtožnice podpisal: vsi člani organizacije, marveč le vodilni odbor, je obtožnica neveljavna. «»------ IZ SOVODENJ Obvezno cepljenje goveje živine Občinski zdravnik dr. Vida bo v prihodnjih dneh cepil govejo živino proti slinavki v sovodenjski občini. Cepivo je brezplačno, živinorejec to plačal 100 lir zdravniku za delo ter 10 lir njegovemu pomočniku. Cepljenje, ki je obvez-ro za vso živino, bo po sledečem urniku: Sovodnje 21. februarja, Ga-brije in Rupa 23. februarja, peč 24. februarja in Vrh 26. februarja. Vztrajne 4 zahteve prebivalstva Ul. Buffolini so vendarle uspele prepričati županstvo, da se mora zaradi varnosti prometa ulica razširiti. Zato so pred kakim tednom pričeli delavci županstva odstranjevati murve in zasilne o-graje v dolžini okoli 30 m na levi strani ceste. Na tem delu je bila cesta tako ozka, da sta se komaj srečala dva avtomobila. V tem tednu bo delo opravljeno. Prebivalstvo želi, da bi zgradili tudi kanalizacijo in cesto asfaltirali, ker je po njej zelo velik promet. objavljena imena kandidatov za usposobljenost (abilitazio-ne didattica), ki so na osnovi člena 7 zakona št. 1440 od 15. decembra 1955 dobro o-pravili nadzorstvo in so pri-puščeni k ustnemu izpitu. Nenadna slabost Včeraj popoldne ob 15. uri je nenadoma v Drevoredu XX. septembra bilo slabo 41-letnemu Guidu Eppi s Tržaške ceste. Z rešilnim avtomobilom ZK so ga peljali v bolnišnico Brigata Pavia na zdravljenje. Pozzagli je še vedno v nezavesti Zdravstveno stanje trgovca Pozzaglija iz Moše, ki se je predvčerajšnjim hudo poškodoval po glavi pri padcu z motociklom v Ulici Catterini, je še vedno izredno resno, ker se od takrat še ni osvestil. Zdravniki imajo zelo malo upanja, da se bo ponesre-čenčevo zdravje obrnilo na boljše. jih ob sončnih popoldnevih ljudje nabirajo v cekarje in nosijo domov. Zima namreč še ni mimo. d«------- Pričetek gradnje vodovoda v Gradiškuto Občinska podjetja so nam sporočila, da bodo pričeli danes 19. februarja kopati jarek za vodovod, ki ga bodo napeljali v Gradiškuto. Dela bodo trajala 40 dni, med tem časom pa bo zaprta za promet cesta, ki pelje v Gradiškuto čez kraj Trebes. Padec z mize Ko je obešala na zid sliko je padla z mize 78-letna Marija Nana iz Ulice Parker 16. Z rešilnim avtomobilom Zelenega križa so jo odpeljali v bolnišnico Brigata Pavia, kjer so jo pridržali na zdravljenju zaradi zloma desnega zapestja m kolka. «»------- Mlada tatova Dne 12. februarja zvečer sta iz avtomehanične delavnice v Ulici Alfieri 12 ukradla dva mlada zlikovca dva tisoča lir, dva zavojčka avtomobilskih svečk Jn nekaj drugega materiala. Vse blago, razen denar-ja, sta mladeniča zapustila pred kolodvorom, ker jima je sledil neki nočni čuvaj. Po nekaj dneh iskanja ju je policija našla. Tatova sta 20-letni M. S. in 16-letni G. F., ki so ju naznanili sodnim oblastem. CORSO. 17.00: »Grešniki v blue jeans«; P. Petit in J. Carre. Mladoletnim prepovedan vstop. VERDI. 16.30: »Pariš Palače Hotel« in varietejska predstava. VITTORIA. 16.30: »Skoro gola resnica«, P. Selleres in D. Priče. CENTRALE. 16.30: »Dober dan, prva ljubezen«, C. Villa. MODERNO. 17.00; »Upornik v mestu«. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj so na goriškem letališču zabeležili najvišjo temperaturo 14 stopinj ob 14 uri, najnižjo pa —3,6 stopinje ob 7. uri. Resolucija delavcev na skupščini v ILVA Na skupščini delavcev livarne ILVA so sprejeli resolucijo, v kateri zahtevajo da se izvedejo bistvene izboljšave pri zdravstvenem skrbstvu INAM v Trstu in to tako glede zdravniške kot gospodarske pomoči. V tej zvezi ponavljajo zahtevo, da je treba povečati dnevno hranari-no, katero je treba plačevati tudi prve tri dni bolovanja. Glede zdravniško-sanitarnili vprašanj pa zahtevajo, da se uvedejo v Trstu tisti ukrepi »male reforme INAM«, ki bi pomenili stvarno izboljšanje. Seveda pa morajo ostati v veljavi vse že obstoječe prednosti, ki veljajo v Trstu in ne v drugih pokrajinah. Končno delavci protestirajo, ker v Trstu niso uvedli svobodne izbire zdravnika, kar se je u-radno zahtevalo že julija 1956 in kar je v veljavi v vseh drugih italijanskih pokrajinah. Delavci so prepričani, da teh izboljšav ni več mogoče odlašati in so pripravljeni, da prično s sindikalno akcijo če bo prišlo do ponovnih odlašanj in zavlačevanj. Po sprejeti resoluciji v občinskem svetu Politični manevri okoli D za demokratizacijo upr^ V bodočem upravnem svetu naj bi štirje od devetih članot f ^ stavljali občino, pokrajino in «Banca del Lavoro» ■ Spletk6^ Pretekli teden je tržaški občinski svet soglasno sprejel resolucijo o demokratizaciji uprave Delavskih zadrug. V resoluciji je izražena zahteva. naj se čiimiprej omogoči izvolitev upravnega sveta, kv naj nadomesti sedanjo komisarsko upravo, ki jo je imenovala državna oblast. Delavske zadruge so ustanovili tržaški delavci že pred prvo svetovno vojno, da bi se borilii proti zvišanju cen jestvin. V kratkem času so poistale velika zadružna ustanova, ki je imela veliko vlogo pri uravnovešanju cen na drobno. Upravni svet Delav- iimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiimiiMHimiiiiiiHimiiiiiiiiiiiiiiinHiiniiiimiMiiiimmiiiiimiii Zagotovila pokrajinskega predsednika prof. Gregorettija Še letos začetek gradnje poslopja za slovenske srednje šole v Trstu V šolskem letu 1960-61 bi bil pouk že v novih šolskih prostorih Mnogokrat smo že ugotovili, da potrebujejo slovenske višje srednje šole novo šolsko poslopje. Vladni komisariat je že pred dvema letoma nakazal 180 milijonov lir za zidanje nove šole. Zemljišče in načrte za to šolo pa je morala poskrbeti pokrajinska uprava, ki mora vzdrževati in upravljati poslopja višjih srednjih šol. Zato je bilo tudi v pokrajinskem svetu večkrat govora o tej zadevi. Slovenski svetovalci so predočili odboru zlasti položaj slovenske gimnazije, ki je nastanjena v neprimernih prostorih v Ulici Lazzaretto Vec-chio. Predsednik pokrajine prof. Gregoretti se je osebno prepričal, da so sedanji prostori slovenske gimnazije neprimerni in da je treba ošmprej zgraditi novo šolo. Zato je bilo zidanje nove šole predvideno že lani. Toda iskanje zemljišča, odobritev načrtov po pristojnih tehničnih uradih in razne druge birokratske formalnosti so zidanje tako zavlekle, da jo bodo začeli graditi baje šele letos. Ob zaključku razprave o letošnjem proračunu je pokrajinski predsednik glede nove slovenske kimna-zije izjavil, da je pokrajinska uprava že kupila zemljišče, da je •lllllflAIIIIHIIIIIIIHIIIIUIIIIIIIIIIIIimimimiimilUlllllllimUlHIIMIlMIUUMMMIIIHIIIIIMIIIIHMIlimillllllllllllllllllllllllHIHMIIIIIIinitlHIIIIflHI Kazensko sodišče Nepoboljšljivi tat in vlomilec obsojen na 4 leta Specializiral se je zlasti za vlome v cerkve . Obsojena tudi vrsta zatajevalcev ukradenega blaga in neprevidnih nakupovalcev Sreča ni bila nikoli mila Didaktična usposobljenost Danes so na oglasni deski šolskega skrbništva v Gorici 25-letnemu Edoardu Corsiju brez stalnega bivališč. Ko je fant dorasel, je iskal delo in ker ga ni dobil, je skušal iti, celo v tujsko legijo. Ko se mu je to ponesrečilo, je hotel najti rešitev vseh nadlog v smrti. Končno, ker ni hotel živeti na račun očeta, je začel krasti: spočetka le malenkostne vsote denarja, dokler se ni specializiral za vlome. Vselej so ga ujeli in ga spravili pred sodišče. Poslali so ga celo v neko kaznilnico, a tu je skušal zbežati. pa čeprav je bila kaznilnica na samotnem otoku. Sedaj je zopet padel v roke policijskim organom, ki so med zasliševanjem izvedeli o številnih tatvinah, ki jih je fant izvršil v raznih krajih Avstrije in Nemčije, kjer je vlamljal v stanovanja in gostilne in kjer je kradel vse, kar mu je prišlo pod roko: Bodeča žica čez Ul. sv. Gabrijela v Gorici, kjer Je bila zaradi slabe vidljivosti in nezadostnih opozorilnih znamenj v nedeljo ponoči že tretja prometna nesreča, ki se Je na srečo zaključila z manjšimi poškodbami motociklista. Svoj čas so se predstavniki obeh držav za vprašanje osebnega obmejnega prometa raztovarjali o možnosti otvoritve bloka na tem mestu za propustnice. od denarja pa do cigaret, jestvin itd. Tudi v Trstu je fant vneto »deloval«, vlamljal je v gostilne, stanovanja in tudi v cerkve. Na piko si je fant vzel razne gostilne v Ul. Ko-štalunga, kot na pr. gostilno «Kačun«, za katere je vedel, da se iz njih ne bo vrnil praznih rok. Obiskoval je tudi cerkve, seveda v nočnem času, ko so bile prazne. V cerkvi na Ul. Commerciale je ukradel poleg denarja tudi hostije, v ške-denjski cerkvi se mu je posrečilo ukrasti kakih 2.000 lir, v Ul. Manzoni pa si je spravil v žep za pol milijona lir denarja in zlatnine. Fant se je moral zagovarjati tudi zaradi nezakonitega prehoda meje, ker je julija lani odšel brez potnega lista v Avstrijo. Corsi pa ni bil sam na zatožni klopi, z njim je bilo se 13 oseb, ki so bile obtožene zatajevanja ukradenega blaga in neprevidnega nakupa. S Corijem, ki je številne tatvine priznal, tožilec ni bil mil: sodnikom je predlagal, da bi ga obsodili na 7 let ječe ip na 80.000 lir globe ter na 6 mesecev pripora. Hudo obsodbo je zahteval tudi za 51-letnega Francesca iz Ul. Lamarmora, ki je skušal razprodati, seveda proti primernemu plačilu zlatnino, ki jo je Corsi ukradel v cerkvi v Ul Manzoni. Zanj je predlagal poldrugo leto zapora. Za vse ostale pa je manil, da bo kazen od 4 do $ mesecev zapora zadostovala, da bodo drugič bolj pazljivi pri nakupu sumljivega blaga. Prati večeru s« sodnilei izrekli razsodbo: Corsi je seveda dobil največjo kazen, in sicer 4 leta zapora in 24.000 lir globe, 2 meseca pripora in 12 tisoč lir denarne kazni. Tud: kažen za nekatere zatajeval-ce ukradenega blaga niso bile ravno mile: Francesco Ra-potec iz Ul. Lamarmora in Giovanni Moratto iz Ul. Pon- dares sta bila obsojena na 9 mesecev ječe in 9.000 lir globe, Tullio Baselli iz Ul. Biaso-letto in 44-letm Omero Zorze-non iz Ul. Machlig pa bosta morala presedeti vsak po 6 mesecev za rešetkami koronej-skega zapora in plačati po 6 tisoč lir globe. Vsi ostali so bili obsojeni na manjše kazni: Giorgio Brsetti iz Ul. Madon-nina na 20 dni zapora in 4.00Q lir globe, kar velja tudi za Bruna Cerquenija iz Istrske ulice, le s to razliko, da so slednjemu priznali pogojnost kazni, Emilija Demarka ravno-tako iz Istrske ulice so obsodili na poldrug mesec ječe in na 4.500 lir globe, Qrella Skorjo iz Ul. Campanelle pa na mesec dni zapora in na 6.000 lir globe. Tudi temu so sodniku priznali pogojnost brez vpisa kazni. Vsi ostali so bilii spoznani za kriv* obtožbe neprevidnega nakupa ukradenega blaga, zaradi česaT bo moral Rocco Rizzi s Sprehajališča sv. Andreja plačati 20.000, Jolanda Del Maschio iz Ul. Toti, Lidia Hoenigmann por. Landsmann iz Ul. Ponzia-nino pa po 5.000 lir denarne kazni. Na plačilo 20.000 lir kazni je bil obsojen tudi Rodolfo Zezlina iz Ul. Molino a Vento. Giuseppino Nori iz Ul. Bec-cherie, za katero J* tožilec predlagal oprostitev zaradi pomanjkanja dokazov, pa so sodniki popolnoma oprostili vsakršne krivde. Preds. Corsi, toi. Vtisalli, zapisnikar Rachelli. Neprevidnost je šoferja spravila v bolnišnico Med ritensko vožnjo s pol-tovornikom v garaži za svojim domom pri Sv. M M. Sp„ Je ®^etn> kmetovalec Zvonimir Tončič držal vrata vozila in gledal, da bi avto spravil čim bolj zidu. Pri tem pa so mu vrata stisnila dva prsta leve roke ob zid. Tončič se je odpravil v bolnišnico, kjer je ostal s prognozo okrevanja v 20 ali 30 dneh na ortopedskem oddelku. bil načrt za zidanje šole poslan v odobritev ravnateljstvu za javna dela, da ga je ta ustanova že vrnila pokrajini z -nepomembnimi pripombami in da ga je pokrajinska uprava že vrnila z ustreznim; korekturami. Zato se pričakuje, je dejal predsednik, da bo načrt v najkrajšem času dokončno odobren. Hkrati je poudaril, da je pokrajinski odbor večkrat posredoval pri ravnateljstvu za javna dela, Daj čimprej odobei načrt, za zidanje te slovenske šole." Poleg tega je prof. Grego-re*ti tudi zagotovil, da bo nova šola zgrajena do konca letošnjega leta. Pouk v novih prostorih pa se bo lahko začel šele leta 1960. ——«»----- IZ KOPRSKEGA OKRAJA Zanimiva predavanja V tem tednu je bilo v Kopru več zanimivih predavanj, ki so jih priredila različna društva. V ponedeljek je bilo v mali dvoran; gledališča v Kopru predavanje Planinskega društva Koper o kraških vodah. Naslednji dan je imel zanimivo predavanje Franc Potočnik o razvoju trgovinske mornarice. Društvo inženirjev in tehnikov pa je imelo v svojem krogu predavanje Jožeta Pintarja, ki jim je pripovedoval o vtisih in gradbeni dejavnosti Švice. Vsa predavanja so bila dobro obiskana, želeti je le, da bi se čimvečkrat priredila, saj so ljudje s svojo udeležbo dokazali, da si takih predavanj vedno bolj žele. • • ♦ Franc Pucer iz Padne je vozil vespo po cesti skozi Portorož. Pri vožnji je bil dodaj nepreviden in je zadel v sprednji levi del osebnega avtomobila Sergeja Vecchieta iz Trsta, ki je ravno v tistem trenutku hotel s svojim vozilom zaviti na parkirni prostor. Telesne poškodbe motorista in avtomobilista niso bile hude, na obeh vozilih pa je skupaj za 35.000 dinarjev škode. VAZNO ZA ŽIVINOREJCE Pšenična moka za krmljenje živine Zaradi lanskega pičlega pridelka sena je ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo odredilo, da se tudi v na«i pokrajini razdeli živinorejcem določena količina pšenične moke za krmljenje živine. V naši pokrajini Je bilo poverjeno razdeljevanje Pokn jtnskemu kmetijskemu zoreiju, ki bo prodajal pšenično moko po 4.190 lir stot. Krmilo, ki se bo prodajalo v vrečah po 50 kg (2.065 lir), je bilo denaturirano z 1-odst. rastlinskim ogljem. Vsi interesirani kmetovalci se lahko obrnejo naravnost na Pokrajinski kmetijski konzorcij, Trst - Ul. F. Filzi 15. — «»-—. Posledice padca Zaradi precejšnje rane na glavi so morali včeraj popoldne sprejeti 6I-letnega upoko-jenca Natala Della Grazio iz UJ. Caprin na II. kirurškem oddelku. Mož, ki se bo moral zdraviti verjetno le 10 dni, je izjavil, da se je med hojo nedaleč od doma spotaknil ob rob pločnika in padel. Podlegel poškodbam Kakor so zdravniki predvidevali, so bile notranje poškodbe 31-letnega Franca Mav-rovlča iz Ul. Galleria prehude, da bi ga mogli regiti smrti. Mavrovič je postal preteklo soboto žrtev prometne nezgode, pri kateri si je hudo poškodoval vranico. Kljub skrbni negi je Mavrovič včeraj o-koli 4. ure zjutraj izdihnil, skiih zadrug so izvolili člani, kar jim je jamčilo, da bo deloval v korist vseh delavcev. V letih po prvi svetovni vojni so se Delavske zadruge tako razvile, in gospodarsko okrepile, da so postale velika gospodarska ustanova v delavskih rokah in važen čini-telj v razvoju zadružništva na Tržaškem, v Istri im tudi v Furlaniji. Ko je prišel na oblast fašizem, ki je v kratkem času uničil vse svobodne delavske organizacije, se je spravil tudi nad Delavske zadruge in se jih je polastil. Razveljavil je demokratični statut in proglasil to veliko delavsko zadružno ustanovo za «moraino ustanovo«. S tem je fašizem postavil hipoteko nad vso imovino in nad upravo. Delavci so bili s silo izrinjeni in niso mogli več odločati o svoji ustanovi. Zanemarjenje imenovane fašistične uprave je v nekaj letih spravilo Delavske zadruge v velike finančne težave. Da bi postopoma popolnoma izrinili stare člane iz Delavskih zadrug in zmanjšali tudi njihov moralni vpliv, ki so ga formalno še vedno imeli kot lastnik vloženih deležev, je tedanja fašistična uprava predlagala občini, pokrajini in «Banca del Lavoro«, naj vložijo vsaka po 1.500.000 lir, da »preprečijo stečaj«. Na ta način so fašisti vrinili v Delavske zadruge obe javni ustanovi in banko, ’ki so bile popolnoma v njihovih rokah. Po končani drugi svetovni vojni so člani upravičeno zahtevali vrnitev svoje imovine. Zasedbena anglo-anjeriška oblast je formalno razveljavila fašistični statut, ki je do tedaj veljal in uveljavila starega. Toda do izvolitve upravnega odlbora do sedaj še ni prišlo. Demokristjani in druge italijanske nacionalistične stranke so preprečile demokratizacijo te ustanove, ker niso hotele, da bi ponovno prišla v delavske roke. Imenovane komisarske uprave so postopoma prehajale vedno bolj v roke samo nekaterih nacionalističnih strank in zla. sti demokristjanov, kji imajo sedaj v Delavskih zadrugah naj večjo besedo. Vsa dosedanja leta niso hoteli uveljaviti starega demokratičnega statuta, dokler se niso sedaj spomnili, da se bo le dalo speljati delavce na led in hkrati ohraniti »demokratično izvoljeno upravo«. Demokristjani so prepričani, da. bi zgubili vpliv v Delavskih zadrugah če bi prišlo do svobodne izvolitve upravnega sveta. Zato so se sedaj začeli potegovati za »demokratično« upravo, v kateri pa naj bi po njihovem načrtu imeli delavci oziroma dejanski stani člani manjšino. Zaradi tega že sedaj govorijo, da bodo morale biti občina, pokrajina in «Banca del Lavoro« «ustrazn0» zastonane v bodočem upravnem svetu. Baje je že pripravljen načrt, ki naj bi določil tem ustanovem štiri od devetih članov bodočega upravnega sveta. Seveda bi bili ti člani posredno imenovani kot zastopniki u-stanov, ki imajo svoje deleže v osnovnem kapitalu Delavskih zadrug. Ostali člani u-pravnega sveta pa naj bi bili neposredno izvoljeni. Ce pomislimo, da imajo namen tudi predsednika posredno izvoliti, potem bi ostala dejanskim lastnikom možnost, da neposredno izvolijo samo štiw ri od develih članov upravnega sreda. K temu je treba še dodati, da so v zadnjih desetih letih demokristjani s kampanjo .v druge, mnogo svo-ljudi, da bi lahko tudi ne- posredno izvolili jega predstavnika, čin si hočejo toviti oblast v - - , drugah, ker Je **", da predstavniki tr ne bodo predstavi cev. In to potem »demokratično izvoli®?, va Delavskih zadrt*" «»—’ ;ODlS IZPRED S< Poceni se je ^ 26. januarja let°s „ -ali policijski orga,.^ seško cesto na vr- „ je prišlo po 1. ur. pretepa med skupi nov in Gaetanom zijem iz Benetk. , Sicer J. Te«- j del le Edvarda Pl« , vice, ki je bil tist*f( družbi zaT0'ce^l{i(^ Tavčer, Renata^ namenjeni v^ Marije Grazie J bili stanovanje, a .." ,iedi ugotovili, da j'1* na neznancev. _ _ Ko so domačini ^ po ulico, kjer je .(|| stanovanje, so i tujci. Tu pa je Tettomanzija m g* hod3' c!a iz ulice ni lZ"aZti( • Tettomanzi se Je je Plesa sur°v_°. p,* mu raztrgal plasc-ši napadalca, se )e ^ ran jem stranišč« ^ g« stanovanja ,a imel miru. Teu ({1i grozil in kasneje 1 ^ 1 žalil ,Ples°v° Sporu so polief, napravili konec Tettomanzija, Pr° vložil tožb?; 1 j ples jobt čitve telesnih P01 jC pico » - , rtctli pod pbtožbo^P^h1.” i in groženj. jn,ei Be-ečan Pa Jknil »H ker je Ples umak^ f radi česar je postopek za obtežb; tve telesnih P°^8(e ? Obtožbe o k- _ zenj. uuiu^v Tettomanzi 0Pr. doka rt';. pomanjkanja ^joJ1 janost pa Je. jB mesec dni PripCjk()v, čilo sodnih st£,°vCiu, ( hf^odv. Atfatati * * * i! Coslevaz C3-io_rdan^ sttijske ulice Je 8j Avstraliji: to Pa si(iis*jj razprave za?adl,„karte vare v škodo do katere je P«*1® 1955. leta. 13- 4 . *d<*- je mož predloztt y dr. Italicu Boi« recept za zdrani » zdravnik ;e k oj izročiti: * „^1 ^ | da je nekdo ukr ,y. nevrološki ceptov v i v Ul. Farneto, ^: • Lis nit usi“ bi morali blt1.,, a kam previdnejši- Zdravnik se J ^ J recepta iz^oV°V^ii j va nečitljiva, jtasa se moral vrnl,aj p*, zdravila. Za sedal J ral pustiti njert^^ Laznico. Mož 1 z(jr»v'rl' ročil in tako 1? „ šel do točnih P sleVs , . . z ;u CO ^ .-a 0 lagi katerih so ~ v » tirali in ga s^oSieva*J tatvine. Toda i7coV»ri l,! jnnje da ga je neki terim se je srečal ’ p naprosil, da _bl -e| i^ zuravila. On i* je vrnil, da priP vedel, da kasneje, ni , po 4 Zato tudi m .aVe I Te njegove izja -.d p strirali med v . !In r d iskavo in to )* „ *<> -eIi *£Sj V lo pa je daVin 20^( 2 meseca^ Jjr ra ter na 6 Jiine na predvaja danes 1». t. m z začetkom ja oanes iv. i. m. z zacci**'— Univcrsal cinemgscope barvni 11 Maščevanje poročnika (La vendetta del tenente Pr° Igrajo: RORY CALHOUN, BEVERUV. LAND in JOHN LABC» ia runda Naphal Ahmed Baha el Din, urednik kairske-4° tednika «Rose el Jusef» in' član delegacije ZAR na konferenci v Akri runda borbe z ®P®paliamom v Afriki je Gre za borbo proti neusmiljeni in naj-linri surovi obliki imperia-«a in kolonializma. j. -- kolonializma. foii se moglo razumeti, rvse mora Afrika trpeti; . ®>voli. če čitatelj ve, da Bri?orali nekateri delegati n«* i1 a konferenco v Akri > da so prehodili na tilu® *ilj skozi džunglo in S, J® rek, ker so jim raz-in niih°vih državah .njihova borba za osvo-f!.rlrev onemogočile, da bi Potne liste in. da. bi st ^Ipžili prometnih sred-Mšii begati pa so dat!- 04 konferenco zave-J? Se popolnoma, da se ,, .°°d° mogli več vrniti v ..1° domovino, ker bi dej-11 ’ ki so jih na konferen- 'n i^Va^a'i in resnice, ki ai- P°vedali, imeli za po-n ■aco smrt na vislicah ali ne ^"Prtno ječo. In kakš-Čelh resnice smo zve- Jnekaterih afriških de- Dpib Ziv* deset tisoč Evro-(uj^v. in deset milijonov •načinov. Toda deset ti-iih Evropejcev drži v svo-Vtn r°kah vso industrijo, «v “govino in vse kmetij-ti.« ?. dežele. Ti belci so ki vladajo in zanje Iržava svoj proračun, 01 zajamčila zdrav- N dnni°-anie' Deset milijonov ®acinov pa ne dobiva Prav nič! V boljšem ko so tisti> ki delajo lav«- aP°i m kmečki de-h;PJ, zelo nizko plačo po I m poljih belcev. vj„t,Pa so bili — kot se 'lini! 1!ete ~ kolonialisti UsUvf^ivi* in so dovolili ti.. ovitev predstavniške-i'ai fana, ki je «predstav-75 V el°, tedaj je vsakih Vr°Pejcev izvolilo po j\tri,a zastopnika, sto tisoč i sjm„ noev Pa prav tako ta n ?Pe§a zastopnika! Na iijJrpm so zastopniki 10 os „Evr°Pejcev številnejši tako da so domačini prisiljen' ' ‘ ^cin so zastopniki 10 - Evropejcev številnejši zastopnikov, ki pred- AfnJai° deset milijonov hsancev! n. državah, kot je %k& udezija' Je okupa-Pt0e]. .polast z zakonom lastni vso zemljo za Žarg^1' britanske krone. Zeitnu "eSa domačini svojo t!° ‘ahko obdelujejo sa-tijskp dovoljenjem okupa-tteni 2 asti- To hkrati po-hkt,’„ te zemlje ne sme-tfaio.P?vati in tudi ne pro- eni delati poceni za svoje izkoriščevalce, medtem ko so beli v položaju, da popolnoma nadzorujejo vse bogastvo dežele . Stališče' imperializma do konference- v Akri je btto dvojnp. Po eni shrani so konferenco zelo napadali in preprečevali objavljanje kakršne koli resnične vesti, medtem ko so po drugi strani imperialistične lutke poskušale usmeriti razpravo v napačno smer in udeležencem vsiliti ideje ter pojmovanja, ki vodijo k slabitvi nacionalističnih gibanj. Imperializem je na primer poskušal pripraviti konferenco do tega, da «Afrikanec» pomeni samo črnca, ne pa prebivalca Afrike in da je prava Afrika samo tista, ki leži Južno od Sahare. Kar pa se tiče narodov, ki živijo severno od Sahare in na obalah Sredozemskega morja, so trdili, da gre za potomce osvajalcev, ki so prišli v Afriko pred tisoč leti. Spričo takih koncepcij poskušajo imperialisti izolirati Združeno arabsko republiko, Libijo, Tunizijo, Alžirijo in Maroko od Afrike zaradi tega, ker so te države bolj razvite in laže podpirajo, nacionalistično gibanje v srcu Afrike. Imperializem je prav tako poskušal prepričati predstavnike afriških narodov, da bi ignoriral} azijsko-afri-ško solidarnost z izgovorom, da Azija živi v svojih razmerah, ki se bistveno razlikujejo od afriških. Namen tega manevra je, da se razbije azijsko-afriška solidarnost, ki je bila uresničena lani na konferenci v Kairu, kakor tudi njeno Stalno tajništvo, ki nudi pozitivno pomoč vsem narodom, ki se botijo za neodvisnost na obeh kontinentih. Imperialisti so najbolj skrbeli,* da bi pripravili konferenco, da sprejme izjavo, v kateri naj bi se ugotovilo, da se odpor proti imperializmu more nuditi samo z miroljubnimi metodami in ne s silo. S tem so hoteli zadati, udarec nekaterim narodnim uporom, kakršen je tudi hi da jih kolonialna 'irih nA ahko razseli z do ■torav °čij zemlje, ki jo cenlJ° Popustiti Evropejko vv, J^ka A,j!? hi najbolj črna ha n V Južni Afri-Ae še bele manjši- '^nieJ!0 zadovoljne z izurim, .Politike rasne evair» Je. temveč za- 'N k.,. Popolno ločitev Nec,, hh in črnimi. To v* Potim °bstaiata tam J1 v eni J0™3 ločeni druž-h W šb rzavi> kar pa ni-» dv» jne Pomeni, da sta Nom Pmžbi tudi enaki. r tlfžiin°Atako sestavljeni, '■hi črnce v brezprav- h0?!i n^ ^u> da ne bi Hln« ati »nevarni* za belcev-, oh ... *° rasni predsod-, 'ahv.1 Priliki očitni, >o skrčijo na eno stv0. *elo enostavno dej-1 he s a izkoriščanje ve-' manjšine. Be- . držijo večino ^"h». * in siromaštvu, težnji loti prišle do-izraza. Vsak napor proti tem težnjam ja odletel kot slamica v vetru. Konferenca je sklenila, da je vsa Afrika zedinjena v borbi za svobodo in da je afriško-azijška solidarnost tista sila, ki afriškemu gibanju pomaga ter da mora biti odpor proti kolonializmu tak, kakršnega zahtevajo razmere vsakega posameznega naroda. Nekoč je neki raziskovalec dejal, da je Afrika »stara kot Sfinga in moderna kot uranij». To je točno, kajti ta kontinent, ki je videi rojstvo najstarejših civilizacij in na katerem so še vedno neraziskana neizmerna področja, razpolaga danes z največjimi rezervami surovin na svetu kot so boksit, železo itd. Zaradi tega se imperializem tako krčevito .drži Afrike. In zaradi tega se njeni narodi borijo za svobodo in pravico. AHMED BAHA EL DIN #. T * č' - ' 3$V>\ / , mm. ■ir ■■■- ■ ,. •1. ' -r ? X - '•-n-f- r. Ameriški načrti glede vsemirskih raket Nameni z vesoljskimi raketami gotovo niso vedno miroljubni Američani upajo, da bodo lahko i Vanguardi ugotavljali jedrske poskuse d SZ WiASHINGTON, 18. — Vče- menjenih proučevanju metfo-. Raketa Vanguard z meteorološkim satelitom je pravkar odletela t svojega podstavka v Cape Canaveraln. raj” izstreljeni VanguSrd H deluje brezhibno. Hitrost satelita je jia njegovi n^jbližji točki Zemlji 29,600 km ha uro in pot okrog Zemlje napravi satelit vsakih 125,9 minute. Oddaljenost satelita od Zemlje se spreminja od 528 do 34ČO m ’ " John Hagen je izjavil, da bi se lahko meteorološki sateliti, kot je Vanguard II, uporabljali za odkrivanje poskusov, ki bi jih morda delali v SZ z jedrskim orožjem. To je Hagen izjavil, ko je odgovarjal na vprašanja v komisiji za vsemirska vprašanja v zbornici. Dejal je. da bi taki sateliti lahko fotografirali velike motnje, kot jih povzročijo jedrske eksplozije. Direktor načrtov -za vsemirska raziskovanja ameriške vojske Roy Johnson je danes prikazal program glede raket, ko je govoril pred odborom za vsemirska vprašanja pri predstavniškem domu. Johnson je izjavil, da je že blizu dan, ko bodo ZDA imele v vsemirju velikansko število raket in satelitov.; Se pred letošnjim junijem, je dodal, bodo izstrelili še drugo meteorološko raketo vrste- «Vanguard» in kmahi zatem bodo slediie nadaljnje. Se pred koncem leta bodo izstrelili novo vrsto raket, na- roloških razmeri ki naj zagoto. ve varnejše letalske razmere v sve1;u. Prihodpje leto bodo Strokovnjaki skušali nadaljevati z načrtbm ((Atlas«, da bi z njegovo poiitiočjo ustvarili nekakšno poročevalsko mrežo v vsemirju. Kot vemo, je raketa «Atlaš» med božičnimi prazniki oddajala posebno poročilo predsednika EisenhO-werja. Priprave Kurdov na nove nerede? DUNAJ, 1«. — Zahodni diplomati, akreditirani na Dunaju, danes potrjujejo informacije, ki že nekaj dni krožijo glede tega, da bo prišel iz Moskve v Bagdad vodja sirske komunistične partije Kha-li Bagdaš. Iz istih virov povzemamo, da ga pošiljajo v I-rak s točno določeno nalogo, naj organizira kurdska plemena za nove nerede na Srednjem vzhodu. Kurdi že dolgo časa predstavljajo delikatno vprašanje za države tega področja. Teh je milijon 600 tisoč v Turčiji, 800 tisoč v Iranu, 500 tisoč v Iraku in kakih 30 tisoč jih živi v Sovjetski zvezi. Po informacijah, ki jih imajo zahodni diplomati na Du- naju, naj bi na nekem tajnem sestanku, ki je trajal dva alt tri dni in do katerega je prišlo ob koncu preteklega leta v Odesi, pripravili načrt za neposredno borbo proti bagr dadskemu paktu. Na tem sestanku naj bi bil po teh vesteh prisoten tudi člaft cen tralnega komiteja sovjetske komunistične partije Mučidi-nov ter predstavniki Kurdov iz Turčije, Irana in Iraka. Na sestanku, ki mu je prisostvovalo kakih 40 delegatov, naj bi bili postavili temelje »gibanju za svobodno državo Kurdistana*. Ob tej priložnosti se je ustanovil tudi poseben odbor za propagando ki naj bi imel svoj glavni sedež v Pragi. to>------- Zaradi žalitve ustrelila ljubimca PALERMO. 18. — V kraju Scillato je 34fletna Giovanna Bruno ustrelila s pištolo svojega ljubimca Gaetana Cera-mija, nato pa je zbežala. Danes so jo karabinjerji prijeli blizu vasi in jo bodo odpeljali v ženski zapor v Termini I-merese. Zenska je ubila ljubimca na trgu sredi vasi. Pri zasliševanju je izjavila, da se je maščevala nad Ceramijem zaradi neke žalitve. iiiuiimmiiHiNiiiHiiMiiiiiniiiiiiiMiMiiMiiiuHniiiiiiniiiHHHniiiiiiiiitiiMiiuiiiiiiiiiiiniiiiiiiMUia Velika kriza v belgijskih premogovnih bazenih Socialistični sindikat je p naj danes stopijo v protestno Že včeraj zvečer je bilo 50.000 rudarjev v stavki - Stavka tudi 40.000 obmejnih delavcev, ki Hodijo delat v Francijo BRUSELJ, 18. — Izvršni odbor sindikata rudarjev belgijske zveze (socialistični) dela je danes zvečer pozval vseh 137.000 belgijskih rudarjev, naj jutri stopijo v stavko v protest proti programu vlade, da zapre nekatere rudnike. Danes ob 11. uri so stavkali v 21 rovih v rudnikih na področju Charleroi v Belgiji. Od vre do ure narašča število stavkajočih delavčev jn^fču-najo, da bo nocoj zapustilo delo 30.000 rudarjev. V Mdnsu so sindikalne organizacije sklenile, da bodo proglasile dvodnevno stavko v podporo ru» dar jem. Na obmejnem bloku Erquelinnes je prišlo davi do incidenta. Stavkovne straže so popolnoma ustavile promet med Francijo in Belgijo. Kasneje so morali intervenirati celo orožniki, da so ponovno vzpostavili promet. Danes zvečer je balo v Belgiji okoli 5000 rudarjev v stavki, katerim je treba prišteti še nekaj tisoč delavcev v industriji, ki so v pokrajini Hai-naut prekinil; delo v protest proti vladnim načrtom. Iz solidarnosti z rudarji v Borina-geu, ki kot neposredno prizadeti že vej dni stavkajo, so danes pričeli stavkati tudi rudarji iz drugih premogovnih bazenov. Položaj pa je še težji tudi zaradi istočasne stavke (ki traja že tri tedne) 4000 belgijskih delavcev, t.j. tistih, ki hodijo dnevno na delo v Francijo in ki protestirajo, ker se francoska in belgijska i' i s< K» l ri \i """ 1,111111 letalski nesreči turske delegacije r Londonu N smrtnimi žrtvami minister še več turških osebnosti / ^lem ko je ministrski predsednik Menderes dobro prestal noč, L pa je stanje še dveh drugih ponesrečencev zelo resno •iNozoC' ~ Iz uradnih k>’ bij0 •*• turška delega- *W vtr »»• ■«- Ni' r«vna!lrUnku(mKly in V L * tiskovne a- i* jNoriu '“>» Eris Arzik. so sporočili, da V ,pl>'Lednik Men. .V ^'niki mirno S v^ho ,!e Klob°ko spal. * is 'kisi. )e hivših tur-Anta ^ E nun a Kalafa-\ »Osi etnirrera, ki stu VLlt'rtvin,°!!ros 15 mrtvih. !, Ihihis!paa'i bi bil- ,udl za tisk in ra- anca v.N ?!pk Pa je zelo res- ami. ki so ostnle omenjenih Se k ' dl«, V“*enjenin se Ni j^Oln ,°mattke osebno-iNami ° Sl> me,l smrt-NjNstr. . P0lp« omenje-»An,. ravnatelja a-razni ■ »oii •ahati ,novinarji 'JV , I'at'zlra področje, , -«i. -un« . . -•* nesreča, ,lnipektorji mi-letalstvo 0,'li v!nnkp ,et*U- da ^fjih N1* r"‘,r*če v* esteh je pred- stavnik turškega veleposlanl-1 štva izjavil, da je bilo na letalu M oseb. Doslej sb našli 13 trupel od skupnega števila 16 smrtnih žrtev. Ni se ubil pri padeu iz 17. nadstropja NEW YORK, 18. — Deček, star 11 let, je včeraj padel iz sedemnajstega nadstropja ne-kega poslopja Iti si je »šmo zlomil roke. Malega Jamesa Bella je zaprla v «obo njegova mati, ker Je vzet 25 centov. Ko se j* vZnila malo pozneje v aobo. ni bilof več dečka nikjer. Skočila je k oknu in videla sedemnajst nadstropij mše gručo .ljudi, zbranih .pkrog sing, K,«r pa je deček podel na neki močvirnati travnik, se ni ubil. ‘ -L— »n —j , Komaj rešen iz lovk polipa T.TVORNf), 18." Oteliu Ba- cigalupu, staremu 82 let, iz Li vorna, se je pripetila včeraj I koli.s zelo dramatična dogodivščina. Sel Je namreč na obrežje lovit polipe. Pri tem ga je nenadoma zagrabil velik polip in se s svojimi' ovijalkami oklenil njegovih nog. Mož se ni mogel polipu upirati ter je udaril z glavo v skalovje, se onesvestil in padel v morje. Izmed nekaterih oseb, ki so videle grozni prizor, je neki Si-rio Pellegrini skočil V morje in rešil Moža. 1 —a»— Dawn Addanis vztrajno zahteva ločitev od Massima LONDON, 18.— V intervju. Ju listu «Daily Herald« v Parizu je Davvn Addnms izjavila, da njeni odvetniki skušajo njenega moža Vittoria Maa-ijima prepričati, naj prosi papeža da pristane na razveljavitev zakona, kar bi bilo v Interesu obeh. Kar se tiče sina Stefana, ki je pri očetu Mas-»imu v Italiji, je Addams izjavil*: «Borila se bom do kraja zanj, pa naj se zgodi kar- vlada še nista sporazumeli, kako olajšati tem delavcem posledice razvrednotenja francoskega franka. V premogovnem bazenu Bo-rinage so praktično pretrgane cestne in železniške zveze. Vlaki ne vozijo predvsem po dveh važnih progah, ki vežeta Bruselj in Pariz ter Mon* in Valeneiennes. Ne delujejo nekatere signalizacijske naprav* in v bližini postaj so straže stavkajočih. Tudi cestni promet je omejen zaradi številnih ovir, ki so jih zgradili stavkajoči. Goeta megla nad pokrajino povzroča, da je položaj še hujši. Za jutri je v Borinageu napovedana splošna stavka. Belgijski minister za gospodarstvo Van der Schueren bo odšel v petek v Haag n« konferenco s svojim holandskim kolegom Zijlstro. Verjetno se bosta pogovarjala o krizi v premogovni industriji. V belži)ski poslanski zbornici je bila dan*« burna debata o premogovni krizi v deželi. Prišlo je do takega vzdušja, da je predsednik sejo prekinil. Številni poslanci so že takoj v začetku seje postavili vladi vprašanja o položaju v Borinageu. Socialisti so opozorili vlado, da je njena politika spravila delavce v obup. Zahtevali so nacionalizacijo rudnikov in preklic vladnih načrtov za zaporo nekaterih rudnikov. Ko je začel govoriti minister za gospodarstvo Van der Scheuren, so ga socialisti prekinjali in hrup je zlasti narasel, ko Je govornik dajal, da Eysk*nauva vlada nikakor ni edina odgovorna za premogovno krizo Ker predsednik zbornice ni mogel hrupa pomiriti, je sejo prekinil. Se prej so z galerije odstranili nekega rudarja, ki Je Van der Scheurena prekinil z medklicem; »Zastrupili »te zrak v Borinageu«. Glasovanje o raznih predloženih resolucijah bo jutri. Medtem pa se J* začela ukvarjati s krizo, ki je nastala zaradi velikih zalog premoga, tudi Evropska jeklarska in premogovna skupnost. V ta namen proučujejo načrt skrčenja premogovne proizvod rje Londonski »Financial Times* piše o možnosti, da viaoka oblast Evropske jeklarske in premogovne skupnosti sprej me zahtevo belgijske vlade za proglasitev »stanje očitne krize* v premogovni industriji z zadevnimi omejitvenimi posledicami v zamenjavah. Med drugim pa list poudarja; »V Bruslju so prepričan!, da bo v primeru, če bp res proglašeno stanje krize, visoka oblast italijanski vladi prej zagotovil«, da dovoljenje Za uvažanje premoga .z ZDA ne bo odvzeto brez dovoljnega vzroka*. —■i—«»-— Prekop Ajja Kana KAIRO, 18, — Aga Kan IV je prišel včeraj v Kairo na poti v Asuan, kjer bo prisostvoval ceremoniji prekopa trupla njegovega deda Aga Kana III. in prenosu v mavzolej na griču ob Nilu. Ceremonije se bo udeležilo na ti- f1 ■ ’ NADŠKOF MAKARIOS na londonski konferenci o Cipru m MILAN, 18. — Preiskovalni sodnik dr, Modigliani in namestnik državnega pravdnika dr. Felicetti nadaljujeta v milanski palači preiskavo o »primeru Fenai^jlj*. Očitno gre za ponovno zaslišanje nekaterih prič. Najprej so zaslišali Redae-lija, moža okrog 50 let, ki so ga zvoj čas sodniki že izpraševali. Redaeli pa je samo pričal o nekaterih postranskih zadevah v zvezi s svojimi stiki z družino Inzolia. Za njim so davi zaslišali tudi Berna-sconija, impresarija varietejskih umetnikov, ki je bil v začetku preiskav* zaprt in so ga nato izpustili. Bernasconi-ja so poklicali na milansko todišče iz Turina. Kot je znano, je bil ljubimec Inzoliove, preden je ta postala Fenaroli-jeva ljubimka. Proti pjemu je družina Inzolia vložila tožbo zaradi članka, ki ga je objavil v nekem milanskem tedniku In v katerem je govoril o življenju Fenarolij* in družine Inzolia. Po zaslišanju nj hotel Bernasconi nič povedati novinarjem. ; . . c. Tudi danes so prišle na vr-, sto »skrivnostne* ženske. Slo Turški ministrski predsednik Menderes (desno) si med po- je namre< „ neko gospo, sred-stankom na letališču Ciampino pri Rimu pač ni mislil, da njjj, ]e{ , »ivim pletenim klo-se bo njegov polet v London tako nesrečno končal, Sam | bukom, ki ni hotela povedati Je sicer ostal pri življenju in z njim še d. vet drugih članov svojega imena. Zdi pa se, da delegacije, toda 15 se jih Je ubilo. ■ gre za neko gospo Bianconi. soče izmailitov iz Afrike, Indije, Pakistana, Burme in Sirije. Princ Karim se bo jutri sestal tudi a predsednikom Naserjem. «»- Preklic razsodbe t • zaradi kraje : etrušeanskih starin RIM, IS. — Pred četrtim odsekom kazenskega sodišča so preklicali razsodbo, po kateri bi moralo priti 18 oseb pred sodišče zaradi kupčevanja z etruščanskimi vazami in drugimi starinskimi predmeti. Nekateri izmed teh obtožencev, ki so povečini kmetje, bi se morali zagovarjati zaradi tatvihč in prikrivanja ukradenega blaga, ker so se polastili arheološkega materiala, ki so ga našli v Gornjem Lazlu v krajth Montalto, Di Castro in Cerveteri. Druga skupina trgovcev in starinarjev pa je bila obtožena, da je ^upila ta material, namesto dla bi ga bili izročili uradu za varstvo spomenikov. Sodišče je sprejelo zahtevo obrambe in preklicalo razsodbo, ker ni preiskovalni sodnik vključil med obtožence Američana Harolda Parsona. Zato bo iporal preiskovalni sodnik vso stvar ponovno proučiti. Kreisky j« tožil v zvezi z mejo na Južnem Tirolskem DUNAJ, 18. — Zadeva Južne Tirolske je imela tudi posledice pred sodiščem in sicer v zvezi s trenjem med avstrij.' sko ljudsko stranko in š'ocia-listi. Podtajnik za zunanje zadeve Kreisky je vložil tožbo proti nekemu majhnemu družinskemu časopisu avsirijske ljudske stranke. Pretekle jese-’ ni je ta družinski list «Nieder-oesterreichische Heimat Zei-tung» — potem ko je poročal, da je na kongresu tirolske socialistične stranke v Innsbruk-ku podtajnik Kreisky označil brenersko mejo kot »nesprejemljivo dejstvo* — nadaljeval s sledečim komentarjem: »S tem se dokazuje, da so vodstveni krogi socialistične stranke pripravljeni prepustiti ljudstvo te dežele samim sebi*. Podtajnik Kreisky je list tožil zaradi »žalitve javnega funkcionarja pri izvrševanju njegovih dolžnosti*. Na sodni obravnavi, ki je bila včeraj, je podtajnik Krei-sky izjavil — in enako je izjavil neki poslanec socialistič. ne stranke — da na konferenci v Innsbrucku ni rekel, »da je meja na Brennerju nesprejemljiva*, ampak da nekoč, ko bodo vse meje v Evropi izginile, mora meja na Brennerju »biti prva, ki bo postala nevidna*. Predstavnik toženega časopisa je predložil izvod tirolskega glasila socialistične stranke, v katerem je bila. objavljena izjava, ki se pripisuje podtajniku Kreiskyju. Sodnik je časopis oprostil obtožbe in izjavil svoje prepričanje, da podtajnik Kreisky v Innsbruk-ku ni govoril kot član vlade, pač pa kot politični človek svoje »tranke. Državni tožilec je vložil priziv. k en demanti v zvezi z Gabriello RIM, 16. — Odv. Falcone Lucifero, bivši minister bivše kraljevske hiše, je izdal danes zjutraj naslednje poročilo; «V nasprotju z novimi trditvami določenega italijanskega in tujega tiska o potovanju Marie Pie Savojske in njenega moža Aleksandra v Teheran *e poudarja, da nima s tem potovanjem prav nobene zveze bivjii kralj Umberto, kakor tudi ne vsa bivša savojska kraljevska družina.* V tisku so se namreč pojavile vesti, da sta se Aleksander in njegova žena pogajala s perzijskim šahom o njegovi morebitni poroki s knežno Gabriello. 1*------ Vsak kadilec podvržen raku NEW YORK, 18. — Poročilo zdravniškega združenja za boj pfoy raku pravi, da je vsak kadilec podvržen pljučnemu raku. To pdročilo je objavila revija «Reader’s Digest*. Po mnenju zdravnikov je možnost obolenja za rakom toliko večja, čim več človek kadi. Svež sneg na jugu CGSENZA, 18. — Ponoči in danes zjutraj je zelo močno snežilo v vsej pokrajini Co-senza, sneg pa je rahlo pobelil tudi samo mesto. Zaradi tega so številne skupine smučarjev zapustile zjutraj mesto in odšle na planoto Sila. iiiiiiMiiiiiiitiiiiitiiiMiimiitiMmiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiHNiMiiMtiMuiiiiiiimiitiiiiiiniiiiitiimiiiin Spet v Milanu preiskava v «zadevi Fenaroli» Ni mogoče reci, premaknila če »e je vsa stvar z mrtve točke Kmalu za njo je prišlo v sodno palačo neko lepo dekle med 20. in 25. letom starosti. Zdi se, da gre za neko bivšo ljubimko Carl« Inzolie. Medtem pa sta odvetnik* Franz in Vladimiro Samo predložila zahtevo, da se imenuje nov svetovalec, in sicer industrijski izvedenec Ruggero Marini iz Milana, ki je strokovnjak /a tehnografijo, znanstveno fotografiranje in mikrofilme. Pozneje se je zvedelo, da sta domnevno bivšo ljubimko Carla Inzolie preiskovalni sodnik in namestnik državnega pravdnika pridržala v sobi do 13.40. Ko Sta ob tej uri zapustila znano sobo 214, sta jo zaklenila, V njej pa je o-stalo dekle z nekim funkcionarjem, ki je prišel skupno z njima iz Rima. Deset minut kasneje je neki agent v civilu pregledal hodnike, kakor da bi se hotel prepričati, če so novinarji odšli. Nato so dekle odpeljali skozi vhod v Ul. Freguglia, kjer jo je čakal avtomobil, ki je na razpolago sodniku in tožilcu. Nato se je avto, v katerega so se usedli neki funkcionar, agent in še neki tretji gospod, naglo odpeljal. Dr. Modigliani in dr. Felicetti morata h>tf jutri v Rimu zaradi pregleda mikrofilmov na inštitutu znanstvene policije. v fumetih* Nekdo se je Izmislil, da bi se Svfifo pismo lahko uporabilo za efu-mete* in se je tega posla lotil. In ker so danes «fumeti» duševna hrana znatnih plasti prebivalstva, gre verjetno biblija v »fumetih* lepše v denar kot v knjižnih izdajah. Toda vsa stvar je zelo malo simpatična Zidom, ki so izdali poročilo, v katerem se nad dejstvom zelo zgražajo. Pri tem še poudarjajo, da niti noben prevod na noben jezik ne more verno podati besedilo Svetega pisma. Tem manj je seveda «knjiga vseh knjig* primerna za fumete. Na koncu poziva poročilo, ki sta ga podpisala prof. Toaff in dr. Pipemo, o-blasti, da se prepreči nadaljevanje takega objavljanja biblije, ki žali ne samo verne ampak tudi tiste, ki občudujejo biblijo kot odlično u-metniško delo. Flynn obtožen kot požigalec Errol Flynn, mani filmski igralec, si je hotel s kubansko revolucionarno borbo napraviti nekaj reklame. Sporočil je v svet neke vesti, po katerih naj bi bil v času borbe važna o-sebnost. Pozneje se je vse to izkazalo za laž in združenje igralcev je Flynna krepko kaznovalo. Sedaj pa je kubanska sodna oblast Flyn-na obtožila, da je povzročil požar. V hotelu, kjer je bival kot »posebni poročevalec*, je povzročil požar s cigaretnim ogorkom. Lastnik hotela zahteva povračilo škode, kj znaša nad 6000 dolarjev. Čudna skrb po 26 letih Neka ženska zahteva 26 let po smrti svojega sina, naj grob odpro in ugotovijo vzrok smrti. Sin je umrl v italijanski koncesiji v Tjencinu na Kitajskem. Reklo se je, da je napravil samomor. Toda mati je dobila nekake dokaze, da sin ni napravil samomora, temveč da ga je u-strelil nekdo drug. Ko so ga po smrti prepeljali domov v Ancono, ni imel nikjer od spredaj nika-kega znaka rane s strelom; tako trdi mati. Ce se izkaže, da je bil ranjen zadaj, tedaj je gotovo, da se ni ranil in ustrelil sam. Sin je bil zelo veren, pravi mati, in je vedel, da katoliški nauk prepoveduje samomor. In prav samo zaradi religioznih vzrokov je mati začela vso to preiskavo, da bi namreč imela zanesljiv dokaz, da si sin ni vzel sam življenja in da torej ni ravnal proti katoliškemu nauku. Vprašanje pa je, če bodo njeni zahtevi ugodili, kajti kaj naj se po 26 letih no sprhnelem truplu še pozna. Ženo prodal njenemu ljubimcu Ce Jo' te pustim drugemu, zakaj bi jo pustil zastonj, si je mislil Gio-vanni Penella iz Turina. Ko je videl, da ima neki Sicilijanec, ki j* prišel stanovat v stanovanje, kjer je prebival p*, nella z ženo, 30.000 Ur, mu je ponudil ženo in stanovanje, če mu da ta denar. Ze doslej sta zakonca živela največ od zaslužka ženine »dejavnosti«, toda taka prodaja se je ženi zdela vendar nekoliko preponiže-valna in moža je obtožila izkoriščanja. Ta pa se je zagnal vanjo z nožem, a jo je le rahlo ranil. Huje jo je skupil Sicilijanea ,ki je prihitel ženi na pomoč. Vse j* končno prišlo pred sodnijo in mož, ki j« hotel ženo prodati, j* bil obsojen na 12 let ječe, medtem ko sta ostala dva dobila vsak po eno leto. Športniki na pla , Razmere rias silijo, da so povračamo k irpraganju šport- , ne dejavnosti med našo mladino. Pred meseci so mladinci spontano, iz notranje potrebe, sprožili pravi val navdušenja za športne nastope, ki so dali nekaj zelo levih, ' kvalitetnih in predvsem važ- ■ tlih. organizacijskih in tehnič- ' flih rezultatov. Dobili smo >tis, da se bo iskra, ki je tle-al pod pepelom razvila v I >lamen, ki bo dolgo časa po-■el in'“ogreval vse, ki ljubijo iport, pa naj si bodo to minili ali stari. Ta vtis je ibil toliko bolj upravičen, ker je fiilo govora o obširno zasnovanem programu, o načrtnosti njegove izvedbe in dejansko tudi že zaradi deln ega njegovega izvajanja v zadnjih tnesecih minulepa leta. Toda napovedana »zlata doba» našega športnega življenja, je bila (in veseli bi bili fe bi se varali) samo »pozlačena* in njen blesk je kmalu izginil. Kje so vzroki takemu stanju? Ko kakšna dejavnost t"mre, se navadno meče kriv-to na mladino. V iiriem pojmu besede je to tudi točno, pe pri športu stvari ne tete- io kot bi morale, je temu riva predvsem mladina. Toda katera mladina? Mar tista, ki je s takim navdušenjem polnila telovadnico na Stadionu ab raznih nastopili (ping-pong, odbojka, atletike, nogomet itd.) ali pa tista, ki se je tako množično udeležila prvega strelskega tekmovanja pri Sv. Jakobu? Ne, ta mladina prav gotovo ne (ali pa le v manjši meti) pač pa tista, ki je stvar prevzela organizacijsko, konkretno tisti ožji krog «prtio-borcetr*, ki so se združili v jakoimenovani »pripravljalni Odbor«, ki so tako uspešno jzvedli «Prvi slovenski športni teden« in še nekaj drugih hasterpov in ki so potem speljano zaspali v zimskih mesecih kot medvedi v svojih brlogih. Ce smo prav obveščeni se ia odbor že dalj časa ne sestaja, iz česar bi mogli sklepati, da mu primanjkuje iznajdljivosti, pobud, morda pa tudi volje. Ce je tako, potem je «bolezen» resnejša. Mi pa Vemo, da je odbor tudi v času svoje največje dktiunosti in največje volje, naletel na itevilne objektivrle otiire in težave in zato smo mnenja, da ne gre za resnejšo »bole-Zen«, pač pa morda le za tre-putno malodušje ki ga je boozročila nepremostljioost nekaterih težav, v prvi vrsti seveda težav gmotnega značaja. Toda med pravimi športniki malodušja ne sme biti in njihov športni duh se manifestira prav v zagrizenem premagovanju vseh težav. Vato je skrajni čas. da se »pripravljalni odbor*, v katerega ima naša mladina prav otovo še vedno zauoanje OOLev ~ w ------------------- - Jci si pa je pridobil z uspelem startom, povrne k delu. In če se je pokazalo, da so določene programske postav-k» bile preobširno zasnovane, potem se je treba pač tudi v teh postavkah omejiti. Glavno je dinamičnost 'glavno je gibanje in delovanje. Važni so seveda tudi načrti, razumni in primerni načrti, ki pa jih je treba potem tudi izvajati, kar pa brez dinamičnosti ni mopoče. Vse to pa seveda ne velja samo za vodilni kader, o katerem smo govorili doslej, pač pa tudi za vsa posamezna društva, za vse športno kolektive ki morajo vodilnemu kadru pomagati s tem, da vztrajno pritiskajo nanj pa tudi s tem, da da-jajo sami pobude za razna tekmovanja in nastope. Zanašanje eden na drugega je škodljivo. Ni važno odkod pride pobuda, plavno je, da do nje pride in da se jo potem uresniči. Te misli smo hoteli povedati p raj sedaj, ko se bliža idealna sezona za nastope na proitem in ko je istočasno še vedno (as za nekatere prireditve v zaprtih prostorih. V tem in morda še v drugem mesecu so možne prireditve v namiznem tenisu, v streljanju, že v tem in še bolj v prihodnjem mesecu pa je čas za razne krose, za teke čez drn in s trn, za taborniške igre, za prve atletske mitinge, za ekipne pohode, za košarko in odbojko na prostem itd. Zvedeli smo, da pripravlja društvo »Sl. Škamperle» veliko meddruštveno strel-ko tekmovanje, dobro pa bi bilo, da bi da! kdo pobudo tudi za prvi letošnji namizno-ten ški tu\ tir. Ce se ne motimo, bi moral biti po pravilniku prvi turnir že 6. januarja, ki pa je že davno mimo. Vsako odlašanje bo povzročilo natrpanost programa v poletni sezoni kar bo imelo za posledico padec kvalitete. Decembra smo zapisali »Tako ne more dalje* in takrat smo mislili predvsem na pomanjkanje tekmovalnih prostorov in naprav. Danes pa ponavljamo takratni naslov vendar ga naslavljamo vsem aktivnim športnikom in vodilnemu kadru zaradi nastalega mrtvila v prepričanju, da bo razumel našo iskreno željo po ponovni oživitvi dejavnosti, _ ki naj pokaže da znamo začeto delo tudi nadaljevati in izpolniti. V okviru priprav ~a dvojno srečanje s Španijo A reprezentanca - Mladi 2:0 Ma Projvetno društvo SLAVKO SKAMPEftLE priredj v soboto 21. t. m-in v nedeljo 1. marca Strelsko tekmovanje za moške in žfenske ekipe PROGRAM: v soboto, 28. t. m. ob 20. uri stoje v nedeljo, 1. marca ob 9. uri klečeče Vpisovanje v sredo 25. in četrtek 2*. t m. v društvenih prostorih od 20.30 do 22. ure Vpisnina: 400 li^ za vsako ekipo N a t r a d e : Prva ekipa dobi pokal Prve tri ekipe pa kolajne Za ženske: Prva ekipa dobi kolajne z goloma Galli j a in Barisona Sodnik razveljavil gol Bresolina zaradi offsidea. Barison najnevarnejši napadalec A moštva FLORENCA, 18. — V današnji trening tekmi A in «mla-de» reprezentance v okviru priprav za dvojno srečanje s Španijo, je A reprezentanca premagala »mlado« reprezentanco z rezultatom 2:0 Odigrana sta bila dva polčasa po 42 oz. 30 minut. Strelca golov za A reprezentanco sta bila Galli v 17’ prvega in Barison v 3’ drugega polčasa. Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah: A reprezentanca- Buffon; Robofti, ,. ,Catšellettl; Zaplio. BernascOni, Šegato; Ghiggia, Boniperti, Brighenti, Galli, Barison. «M!adi»: Anzolm; Capra, Guarnieri; Micheli, Janich, Bolchi; Staccliini, Fogli, Bre-solin, Di Giacomo, Petris. Tekmo je vodil zvezni trener Giovanni Ferrari. Ze takoj v začetku je A reprezentanca igrala zelo razgibano in živahno, čeprav se premalo zaposleni Ghiggia nikakor ni mogel vključiti v akcije Brighentija, Gallija in Bo-nipertija. Prvi strel na vrata »mladih« je izvedel Brighenti, toda mimo, drugi strel Gallija z glavo pa je Anzolin u-branil. Napad «mladih»s te, i*i vedel prvo ofenzivno akcfjff šele v 13’. Di Giacomo je podal Petnjsu, ki je po izmenjaj. mimo vra^ Takoj nato je Bre-saj m z mofcim štrkom zadel ;ndM^T.;h-.^UGfoi oriinlrt# ien> »osetafro v Zaključnih fazah in v 17’ je Bri-ghetrti- fnthgml brareHr« »mla- dih« in centriral, Na žogo je skočil Galli :n jo i» palebrata poslal v mrežo. 1:0 za A reprezentanco« j , j t f* Protinapad »mladih« se je zaključil z zgrešenim strelom Di Giacoma in z nevarnim strelom Petrisa, katerega pa je Buffon prestregel. V zadnjem delu prvega polčasa so »mladi« zaigrali bolje predvsem po zaslugi Bol-chija na sredini igrišča in Fo-glija, ki je sicer igral kot zveza, toda pretežno na polbžaju stršnskčga krilca V protina- padu je Aoaolin ubranil Ba-risonov itrel’ in ttiffl kot, ki ga je izvedel Ghiggia, je o-stali neizkoriščen. ,Nato Ja Anzolin ujel žogo, ki jo je usmeril v mrežo Barison z glavo na dolg predložek odličnega Zaglia, ki se vedno bolj uveljavlja kot eden najboljših italijanskih krilcev. Polčas se je .................................... Svetovno študentsko smučarsko prvenstvo Mueller (Nem.) in Moser (Avst.) v veleslalomu in v kombinaciji Raimeroma slabi plasmaji Italijanov 7.KLL AM SBE, 18. -f/Nemec Mueller in Avstrijec Moser sta zmagala v veleslalomu in v skokih za kombinacijo na svetovnem študentovskem smučarskem prvenstvu v Zeli am See. Moser si je zagotovil tudi prvo mesto v kombinaciji, za katero ni tekmoval noben Ita-lijan. Proga za veleslalom je bila ista kot za ženske, le da je bila daljša in da je imela drugače razporejena vratca, katerih je bilo 42 Zaradi nenadne odjuge med »ekmotanjgm samim so bili prvi tekmovalci nd boljšem in so tudi dosegli boljše čase. Najbolj oškodovani so bili Italijani. Sgheao-ne, ki je voail zdlo hitro iv zaključnem delu proge, počasneje pa v srednjem dehi, se je moral zadovoljiti s šestim mestom za tremi Švicarji, katere je sicer že večkrat premagal. Viola, od katerega se je mnogo pričakovalo, je zašel s proge, De Sternich pa se je celo z glavo zaril v snežni zid, a je na srečo ostal nepoškodovan. Jutrj je na programu smuk za moške, katerega se bodo u-deležili tudi Italijani Berto-laia, Vigliani, Vipla, De Sternich in Schenone. Vdestilarn 1. Mueller (Nem.) 1’45"4, J. Lei* (Nem.) JIM’*, Rey (Sv.) 1’50”3, 4. "Burncftier (Sv.) 1’s0”7. 5. Mounnier j(Sv.) 1’50”8, 6. Sche-none (It.S 1'£178, 7. Rehm (Nem.j *. Koestinger CAv*tr.> l’»2”, 9. KegloVics (Avstr. ► 1W'1, 10. Vigliani zaključil v 42’ z rezultatom 1:0 za A reprezentanco. V drugem polčasu je Sarti zamenja! Castellettija, Cam-pana pa Gallija, ki se je pomaknil na mesto Bonipertija. V formaciji mladih je Albertosi zamenjal Anzolina v vratih, Gasperi pa se je izmenja-ival z Michelijem in Tagliavi-nijem na položaju srednjega krilca V 2’ igre je Bresolin s krasnim strelom dosegel gol, ki ga pa sodnik Ferrari ni pri-Iznal zaradi offs.da napadalca Triestine. Odgovorili so A reprezentanti s hitrim prodorom Brighenti-Barison. ki se je -a-ključil z dvema lepima streloma Barisona. prvega z glavo je Albertosi ubranil, drugi pa je obtičal v mreži kljub skrajnemu poskusu odličnega Albertosija, da bi žogo zaustavil. V 3’ igre je bil rezultat 2:0 za A reprezentanco. »Mladi« so takoj reagirali s Foglijem in Di Giacomom, toda Foglijev strel je Buffon prestregel. Takoj nato so izvedli napad mušketirji prek Gallija in Bonipertija, najbolj nevarni pa so še vedno bili vdori Barisona, čigar dva za-poredna strela je Albertosi u-branil. Proti koncu polčasa so A reprezentanti izvedli še nekaj napadov po lepih kombinacijah,' v katere se je zaman skušal vključiti tudi Ghiggia Brighenti je zapravil dve lepi priložnosti, Galli pa je poslal čez prečko predlo-iek, ki mu ga je poslal Ghiggia. Tekma se je zaključila z rezultatom 2:0 za A repiczen-tanco v 30’. Od »mladih« se je pričakovalo kaj več, posebno od napadalne vrste, vendar pa ie treba upoštevati odsotnost Rozzonija in vidno “tremo srednjega napadalca Triestine Bresolina. Polagoma sta se uveljavila Di Giacomo in Fogli, posebno v najnevarnejših akcijah. V ožji obrambi je bil izvrsten Guarnieri, med kril-cj pa se je odlikoval Bolchi od Interja Po treningu član komisiie za reprezentance Mocchetti ni bil preveč zgovoren, dejal pa ie, da je s treningom še precej zadovoljen in da bo enaj-storica, ki bo nastopila 28. t. m. na olimpijskem stadionu proti Španiji, če ne bo prišlo vmes kaj nepredvidenega, naslednja: Buffon; Hobotti, Castelletti; Zaglio. Bernasconi, Segato; Ghiggia, Boniperti, Nicole, Galli. Barison. Kot rezerve pridejo v poštev: vratarja Panetti ali Sarti (Fiorentina), za ostala mesta pa Sarti (Sampdoria) in morebiti Brighenti, David, Campana ali Bergamaschi. Za končno selekcijo v sredo 25. febr. bo v Florenco pozvanih največ 14 ali 15 nogometašev. Za »mlado« reprezentanco je Mocchetti dejal, da bo skoraj gotovo naslednja: Anzolin; Capra. Guarnieri; Micheli, Tagliavini, Bolchi; Stacchini, Fogli, Rozzoni, Di Giacomo, Petris. Rezerve: Albertosi, Janich, Gasperi, Bresolin. NOGOMET Juniorji in diletanti zbrani v Florenci FLORENCA, 18. — Pri zveznem tehničnem centru v Co-vercianu so se nocoj zbrali nogometaši, ki so bili izbrani za juniorsko nogometno reprezentanco, kj bo v soboto igrala proti reprezentanci Avstrije v Veron, in izbrani nogometaši za diletantsko reprezentanco, ki bodo 19. marca nastopili v Rimu proti reprezentanci Nizozemske. Jutri bodo juniorji imeli lahek trening, v petek 20. febr. pa bodo odpotovali v Verono. Jutri bodo trenirali tudi kandidati za diletantsko reprezentanco, ki bodo odigrali tekmo na dvoje vrat. NOGOMET Romunija in Indonezija na olimpijskem turnirju RIM, 18. — S prijavo Romunije in Indonezije se je število udeležencev olimpijskega nogometnega turnirja 1960 v Rimu povečalo na 27. BIELLA, 18. — V zaostali nogometni tekmi A skupine C lige je Biellese premagala Pordenone z rezultatom 2:1. Gole so dosegli: v prvem polčasu v 13’ Galli (B.), v 18’ Lugo (P.); v drugem polčasu v 45’ Vizia (B.). -«»- MADRID, 18. — Španska nogometna reprezentanca, kj bo 28. t. m. igrala v Rimu z reprezentanco Italije, bo odpotovala iz Madrida 26. februarja z letalom. HOKEJ NA LEDU MALMOE, 18. — Reprezentanca Kanade je premagala reprezentanco Malmoea s 17:2. OLIMPIADA Predolimpijski sestanek 19. maja v Rimu RIM, 18. — Tajništvo mednarodnega olimpijskega odbora je organizacijskemu odboru olimpijskih iger v Rimu sporočilo, da so udeležbo svojih predstavnikov na sestanku med izvršno komisijo mednarodnega olimpijskega odbora in predstavnikov nacionalnih olimpijskih odborov, ki bo 19. maja v Rimu zagotovili odbori 43 držav in sicer; Zahodne Nemčije, Vzhodne Nemčije, Nizozemskih Antilov, Španije, Finske, Francije, Avstrije, Belgije, Bolgarije, Cila, Formoze, Kube, Danske, Anglije, Grčije, Angleške Gvajane, Nizozemske, Madžarske, Iraka, Izraela, Indije, Japonske, Libanona, Luksemburga, Norveške, Pakistana, Peruja, Filipinov, Portorika, Poljske, Portugalske, Romunije, Švedske, Švice, CSR, Tajlandije, Tunizije, Turčije, ZDA, Urugvaja, Vietnama, Sirije in Italije. KOŠARKA SOFIJA, 18. — Bolgarski prvak «Akademik» iz Sofije je v srečanju za pokal evropskih košarkarskih prvakov premagal izraelskega prvaka »Ma-kabija« z 69:50 ( 35:19). Disciplinski ukrepi razsodisčne komisije FIGC Sanlelli in Brac Trieslina in T Štiri diskvalifikacije za eno nedeljo v A ligi MILAN, 18. — Razsodiščna komisija nacionalne nogometne zveze je v zvezi » tekmami 15. febr. 1959 izrekla naslednje disciplinske ukrepe, proti moštvom in posameznikom: Globe moštvom: 150.000 lir Reggiana, 100.000 lir Catania, 90.000 lir Bari in Sanjpdoria, 80.000 lir Casertana, 79.00« Ur Triestina, 60.000 lir Pordenone, 55.000 lir Inter, 40.000 lir Bologna tn Forli, 35.000 lir Marzotto in Zenit Modena, 30.000 lir Como, 25.000 lir A-quila in Cosen2a, 5000 lir Pescara. Izključitve: za 2 efektivni nedelji, Luosi (Cremonese), Pizziolo (Casale); za eno e-fektivno nedeljo: Comaschi (Napoli), Cucchiaroni (Sampdoria), Blason (Padova), Bo-nifaci (Tal. Torino), Dreossi (Sambenedettese), Am*dei (Forli), De Corta (Maršala), Biechierai (Lecco), Spaghi (Varese). Strogi opomin: Lucchi (Spal), Villa (Spal), Pagliari (Arez-zo), Braccini (Carbosarda). Navadni opomin: Colombo (Juventus), Molino (Lazio), Virgili (Torino), Bolchi (Inter), Manente (Udinese), San-telli (Triestina), Girardo (A-lessandria), Brach (Triestina) Boccardi (Atalanta) itd. Globe zaradi protestov proti sodnikom: 12.M* lir Tortul (Triestina), Svorenich (Mar-zotto), 6000 lir Di Giacomo (Napoli), Vincenzi (Sampdoria), Invernizzi (Inter) itd. «« Trening Triestine Triestina je včeraj popoldne na občinskem stadionu nadaljevala # pripravami za nedeljsko tekmo v Florenci proti Fiorentini. Namesto običajne trening tekjne na dvoje vrat, so prisotni titularci izvajali najprej atletske in telovadne vaje, nato pa so odigrali kratko tekmo, ki je trajala »kupno 40’, v prečni smeri igrišča s 6 igralci na vsaki strani. Treninga se je udeležilo 9 prisotnih titularcev in trije mlajši igralci iz vrst mladincev. Manjkali so Bresolin, ki je bil pozvan na trening mlade reprezentance v Florenco, Degrassi, Del Negro, Rumich in Cazzaniga, ki so bili vključeni v B moštvo, ki je gostovalo v Mestrah ter Szoke in Tulissi, ki sta v slabi fizični kondiciji zaradi poškodb med nedeljsko tekmo z Romo Danes se bo trening titularcev nadaljeval. (Jlede formacije, ki bo nastopila v Florenci, se_ tu: trener Trevisan odločil šele v oetek alj morda celo v soboto, že zdaj pa je gotavo, 'da se bosta v enaj-storico povrnila Del Negro, ki je prestal diskvalifikacijo in Degrassi. Prvi bo zamenjal Siokeja, drugi, pa Tu^jssija, ki zelo verjetno ne bosta okre- vala pravočasno ia ki sta tu- eD di sicer potrebna počitka. KOŠARKA Reprezentanca-Udinese 104:59 (54:26) Danes odhod v Budimpešto VIDEM, 18. — Italijanska košarkarska reprezentanca, ki je zbrana v Vidmu in ki bo jutri ob 21. uri odpotovala z vlakom v Budimpešto, kjer se bo srečala s košarkarsko reprezentanco Madžarske, je nocoj pod vodstvom zveznega trenerja prof. Paratoreja odigrala zadnjo trening tekmo proti moštvu Udinese. Odigrana sta bila dva polčasa po 30’ zmagali pa so reprezentanti z rezultatom 104:59 (54:26). Tekma je bila odigrana za zaprtihni vrati. Po njej je prof. Paratore dejal, da ie v glavnem zadovoljen s formo reprezentantov, ki so nastopili v naslednji formaciji (v oklepajih število doseženih košev): Contj (2), Pieri (7), Volpa-to (15), Calebotta (9), Canna (7), Gambini (10), Lucev (10), Marchionetti (4), De Carli (22), Vianello (6), Velluti (5), Rocchi (7). BOKS Psrez zmagal v Tokiu Tt)KIO, 18. — Pred okrog 5000 gledalci je svetovni prvak mušje kategorije Argentine Pascual Perez premagal po točkah v 10 rundah Japonca Kenjija Yonekuro. Dvoboj ni veljal za naslov. Perezova zmaga je bila nesporna. Boksal je izvrstno in v drugi in tretji rundi se je zdelo, da hoče izsiliti zmago s k. o. Njegovi udarci so bili briljantni, toda premalo močni. PORTLAND, 18. — 20-let-ni ameriški boksar srednje-lahke kategorije Denny Mo-yer je preteklo noč dosegel svojo 20. zaporedno zmago, ko je po točkah premagal Vin- Iceja Martineza. NEW YQR*„,18. — 6. mar ca se bo Nemec Stefan Redi, kandidat za evropsko prvenstvo srednjelahke kategorij^ boril v Madison Square Gar-denu z Mehikancem Gašper -jem Ortego. NEW YORK, 1». — Verjetno je, da bo junija dvoboj za svetovno prvenstvo sred-njetežke kat. med prvakom Moorejem in Robinsonom, ki je sedaj svetovni prvak srednje kategorije. Otvoritev cestne kolesarske sezone V nedeljo prva etapa 2. dirke po Sardinijj 6 etap v skupni dolžini 939 km RIM, 18. — Organizacija 2. kolesarske etapne dirke po Sardiniji je v zaključni fazi. Vrstni red etap z urami star tov in prihodov je naslednji; 1. etapa — nedelja, 22. febr.; Rim-Civitavecchia (152 km). Start ob 11.39, prihod ob 15.16 s ciljem na cesti; 2. etapa — ponedeljek, 23. febr.; Olbia-Alghero (156 km). Start ob 9.30, prihod ob 14. s ciljem na cesti; 3. etapa — torek, 24 febr.: Alghero-Oristano (165 km). Start ob 10., prihod ob 14.30 b ciljem na cesti; 4. etapa — sreda, 26. febr.; Oristano-Cagliari (108 km). Start ob 13., prihod ob 15.30 na dirkališču stadiona Amsi-cora; 5. etapa — četrtek, 26. febr.: Cagliari-Nuoro (206 km) Start ob 8., prihod okrog 14. ure s ciljem na cesti: 6. etapa — petek. 27. febr.: Nuoro-Sassari (153 km). Start ob 11., prihod okrog 15.15 s ciljem na dirkališču stadiona Torre. Nagrade v denarju za končno zmago, za etapne zmage, za nosilca rumene majice in za gorsko nagrado znašajo skupno 7 milijonov lir, razen tega pa bodo med dirkače razdelili še mnogo praktičnih nagrad raznih ustanov, društev, časopisov itd. * * # FLORENCA, 18. — Kolesarska dirka po Toskani, ki bo veljala za kvalifikacijo za italijansko cestno prvenstvo profesionalcev, bo 21. junija na progi Florenca, Empoli, Ponte-dera, Pisa, Traforo San Giu-liano, Lucca, Bagni di Lucca, Popiglio, San Marcello Pisto-iese, Monte Oppio, pistoia, San Baronto, Chiesanuova, Florenca. • * * PARIZ, 18. — Roger Rivier bo 17. aprila skušal zrušiti rekord v enourni vožnji na zimskem dirkališču v Parizu, ki pripada sedaj Francozu Louisu Aimaru od 23. marca 1942 s 44.900 km. is* LONDON. 18. — Možno je. V tekmi za prvenstvo rezerv Mestrina-Triestina 2:1 Rezervni vratar Triestine Buggini edini krivec nezasluženega poraza • Slaba igra Del Negra MESTRE, 18. — V tekmi za prvenstvo rezerv je moštvo Mestrine premagalo moštvo Triestine z 2:1 (1:0). Enajsto-rici sta nastopili v naslednjih postavah: Triestina: Rumich (Buggi- ni), Modolo, Simoni; Rocco, Merkuza, Degrassi; Auber, Pu-ia, Clemente. Cazzaniga, Del Negro (Attilli). Mestrina: Ceschia; Costanti-ni, Villiani; Sartori, Zanzaro, Monari; Busso, Bellemo, Zor-zan, Bassi, Depoli. Strelci: v 33' Busso (M.); v drugem polčasu v 17’ Clemente (T.), v 41’ Zorzan (M ). Vse je že kazalo, da se bo tekma po dokaj živahni in e-nakovredni igri končala neodločeno, toda v 41’ je prišlo do nesrečnega dogodka pred vrati, kj je Triestino »pravil ob več kot zasluženo točko. Bellemo je ušel svojemu direktnemu nasprotniku in podal žogo soigralcu na sredino. Buggini, ki je zapustil vrata, je žogo ujel, potem pa jo je spet spustil oz. jo enostavno prepustil nasprotnemu napadalcu Zorzanu, kj jo je brez težav plasiral v mrežo. In če pri tem ponlisliino, da je vratar domačih Ceschia v prvem polčasu izvrstno ubranil skoraj neubranljiva strela Cazzanige in Clementeja, da se bo Coppi s številni*11 US os_ uv 7 •• U* drugimi znanimi kolesarji deleiil 17. junija cestne ke na otoku Man. DRSANJE_______- Svetovno prvenstvo v umetnem drsanju COLORADO SPRINGS' ^ 11 držav bo zastopan* £ svetovnem prvenstvu v u drsanju, ki bo od iKrnorio TTotel nem _ 28. februarja v Hotel ^ v Colorado Spnnf moor Te države so: Italija, ZDA, Japonska, Francija, zozemska, V. Britanija, strija, češkoslovaška, in Zah. Nemčija. Program prvenstva Je slednji: . jaj 24. febr.: prvi obvezni za ženske; . „viiUl- 25. febr. — zjutraj: zaKJ ženske, f ni obvezni liki za čer — dvojice; . <>b' 25. febr. — zjutraj. Pr^' ^ vezni liki za moške: zve prosti liki za ženske; .,:u{-57 fehr — ziutraj: za*« 27. febr. — zjutraj: za« ni obvezni liki za moške. čer — proti liki in P* • stj 28. febr. - zvečer. ples in prosti liki za * Meddeželno prvenstvo in prvenstvo diletanto», Rezultati 28. kola nega nogometnega Prv . »S- •Pellizzari - Bassano '«lajc!i idera - Dolo 1:1, *CRD \jers' Vobarno 1:0, ‘Belluno 3:1, no 2:0, »Trento - Miranes 5.j •Bolzano - Portogru,ian» Pro Gorizia - "P™ 4:2, 3:1, »Audace - Ro^.e l:*' •Schio - Vittorio eVneio Lestvica: b ie, Bolzano Audace 20 14 3 3 401* Saš CRDA Pellizzari Falck Vob. Belluno Schio Portogruaro Miranese Rovereto Bassano 20 10 1 z «2« 52 Pro Gorizia 20 11 5 4 - g 36 20106 4 33 i ,4 20 7 10 3 221. 20 9 6 5 26 20 $ 20 05 6 27 J 5 20 6 9 5 3021 ^ 20 5 9 6 25,<) 1* 20 «6 0 27 2- „ 20 5 8 7 28 20 5 8,7 212* Danemu “ i a m 71 * c P. Mogliano 20 * ® io 27 39 i4 20 ?22 35 ' 20 6 3 11 22^. ,5 20 3 9 8 -' d Edera V. Veneto Dolo’ Merano Trento 20 5 i 11 il 3* 20 2 6 12 31 Kup'' potem je bilo nerazpoloženje igralcev Triestine do lastnega vratarja povsem upravičeno in razumljivo. V prvem polčasu je bila Triestina z Rumichem v vratih zelo zanesljiva v obrambi, tako da se je lahko sprostila v napadu, kjer pa ni imela sreče. Zamenjave v drugem polčasu so tržaško enaj-storico ošlbile in niti Attilli kljub prizadevnosti ni mogel koristiti. Odlikovala pa sta se Cazzaniga in Clemente. Izpod običajne forme so igrali Rocco, Merkuza in Del Negro. V vodstvu je prešla Mestrina v 33' prvega polčasa z golom, ki ga je po srečnem naključju iz gneče pred vrati Triestine dosegel Busso. Triestina je izenačila v 17’ drugega polčasa po Clementeju, ki je z glavo usmeril v mrežo izvrstno izveden kazenski strel Cazzanige. Drugi gol do-' mačih smo opisali že v začetku, minuto kasneje pa je Puia v brezupnem napadu Triesti-ne zadel v drog. UDINESE - VENEZ1A 2:8 VIDEM. 18. — V tekmi za prvenstvo rezerv je Udinese premagala Venezlo z 2:0 (0:0). Gola za videmsko enajstorico sta dosegla v 20’ Di Benedet-to in v 28' Minto. Rezultati 18 kola j* ’ ne prvenstva diletantov- ^ ‘Fiumicello - Crem03,.-jilo-»Libertas - CRDA 1-1. n8 Fortitudo 1:1, *MU-vij!11®' Pieris 1:1, ‘Ronchi - Le 3:1, Aqui!eia - *Sa« jur i 2:0, *Gradese * jjtn* Ponziana no vanni mana 4:1 1:1. Lestvica: Muggesana Ponziana Fiumicello Fortitudo Libertas C. Romana Cremcaffe Pieris Turriaco Gradese CRDA 1812«5 18 1?« I le 18 19 18 9 6 3 jj- j4 18 1°2 6 8236 18 92 l 291« ;i; ;i! s * l f4 scoii,. ..i 15 {«}SSj !i«»sS5 18 3 5 1» 53jl MODERNI BlATHbOX Aquileia Ronchi Aiello Istria Cervignano MOSKVA, 18. S v modernem biathlo jtal1-potovalo iz MoslcVetv0, k1 na svetovno Prvenslv«0štvo vanj. Mož in otroci — vsi so tukaj pokopani z* - še prostora pri njih«. po^jfV »Ni sile, mati. Zdaj so mladi na vrsti. Sami s* ^ f »I kajpada se — mladi, mladi. Toliko jih Pa kaj pravite: ali ne bo še konca?« , .„i s Pf »Ta edini ve, kdaj bo konec«, Je župan pokaz» < proti nebu. »Pri nas so šele začeli«. -j«4** »Saj pravim, saj pravim«, Je mrmrala žen*8 „ leho, ko Je župan odhajal. ,f Ob košatem vrbovju, rastočem kraj poto*£’ tleh v soncu na pokošeni travi sključena postava N8 b|»zw v človeka Je ležala dolga, spodaj okovana, zg°r»J .^jr' M rgla. Človek se J« ” iKio badal p dolga, spodaj okovana, zg°r8J polkrožec končavajoča se bergla. Človek se Je ^fi*1 vim komolcem na tla, z desnico pa Je zabadal levi hlačnlk nad kolenom, in natezal dolgo y 1ri /»kUl/v... 11 I » (, sl*