Leto VI., štev. 299 Ljubljana, nedelja 27. decembra 1925 Poštnina pavšal Irana. Cena 2 Din =a l«hll» Ob 4. »]»tr»j. =» Stane mesečno Din «5 —; sa ino-terastvo Din 40-— neobvezno. Oglasi po tarifo. Uredništvo 1 Dnevna redakcija: Miklošičeva cesta itev. 16/I. — Telefon Štev. 7*. Nočna redakcija: od 19. ure naprej ▼ Knaftovi ul. št. 5/L — Telefon St. 34. Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko Upravništvo: Ljubljana, Prešernova ulica it. 54. — Telefon št. 36. loieratnl oddeieki Ljubljana, Prešernova ulica št. 4. — Telefon št. 49« Podniinid: Maribor, Barvarska ulica St 1. — Celje, Aleksandrova cesta. Račun pri poštnem ček. zavoda 1 LJubljana št. 11.842 . Praha čislo 78.180. Wien,Nr. 105.241. Današnja številka obsega radi praznika samo 8 strani in velja 2 Din. Ljubljana, 26. decembra. Spori v vladi RR postajajo od dne do dne hujši. 23. t. m. je prihrumel v Beograd gosp. Stjepan Radič, da izsili, da bi tudi dr. Kežman (poslanec HSS) zastopal našo državo v Ameriki skupaj s finančnim ministrom Stojadinovičem in ostalimi delegati pri pogajanjih radi ureditve naših vojnih dtolgov. A ko je prišel tiakai. ie kmalu videl, da je vgrlz-nil v kremen. Javno sicer niso povedali, zakaj dr. Kežman ni mogel postati delegat, a istina se zakriti ne da. Gosp. Kežman je bil zastopnik Stjepana Radiča med ameriškimi Hrvati. Ves čas jih je hujskal proti naši državi, obetal njen razpad in ustanovitev hrvatske republike z Radičem kot predsednikom. Lahkoverni možaki v Zedinienih državah so se dali vjeti in so pošiljali dolarjev na kupe. O tem ni nihče polagal računa, pač r>a je bila proti dr. Kežmanu izdana tiralica radi zločina veleizdaie. Gosp. Radič je bil s svojim zahtevkom sramotno odbit. Umaknil se je in užaljen odšel v Zagreb. Stvar pa jc vzbudila veliko zanimanje radi tega, ker je Radič kot aktiven minister obenem napadel vlado na način, ki more kreditu države v inozemstvu zelo škodovati. In to baš v hipu. ko se bomo z Zedinjenimi državami pogajali, da se nam medvojna posojila deloma popuste. deloma na odgode na plačila v dolgoletnih malih obrokih. Topot so vsi listu v Beogradu brez izjeme Radiča obsodili talro odločno, kakor še nikdar. Finodušno so povdarMi, da je Radič neznosen in da ž njim mirno delo m mo-Soče * V tem pa je bila završena tudi žalo-jgra ministra saobračaja gosp. Ante Ra-dojeviča. Dne 24. t. m. je bil pozvan od ministrskega predsednika Pašiča. da poda ostavko, ker je izgubil zaupanje svoje stranke. Radojevič pa se ni hote! vdati iq tako je prišk). da je bil razrešen na predlog ministrskega predsednika brez ostavke in na njegovo mesto imenovan gosp. Krsta Miletič, dosedanji minister poljoprivredc. Gosp. Radojevič ni bil slab minister saobračaja. Pokazal je obilo inicijative in živahne delavnosti. Bil ie mož nagle odločitve in je pri tem lahko kdaj tudi pogrešil. Res je v marsikoji smeri pretiraval. a glavna smer jc bila pravilna. Njegov boj zoper zlorabe z brezplačnimi kartarrn in zoper gotove mogotce Generalne direcije, še bolj pa zoper Brodarski sindikat je bil širšim krogom simpatičen. Seveda je način, kako ga je vodil, bil v marsičem ponesrečen in prenaglien. in tako je bila dobra misel pokvarjena. Razlogi ostavke niso javnosti še zadostno vidni. Vsekako je njegovo postopanje ogrožalo obstoj radikalne stranke, ki se je nazadnje odločila, da ga izkrca. Angažman g. Radiča za novi brodarski projekt gosp. Rado-ieviča je dogodke ie še pospešil. Oblika, kako je ta minister izginil s površja, pa je tako nenavadna, da bo gotovo imela še zelo neprijetne posledice. Radojevič ni mož. ki bi se dal kar potlačit;, ako ni kriv. javnost pa hoče vedeti. kaj ie zakrivil. Na Radojevičevo mesto je stopil gospod Krsta Miletič, ki uživa nedvomno poverenje g. Pašiča. o katerem pa se trdi, da je v hudem sporu z ministrom no traniih del g. Božo Maksimovičem. Na Miletičevo mesto prihaja kot minister posl. Vasa Jovanovič, kot oseba iakn simpatičen in sploh izobražen mož. Tudi to imenovanje ima svoje posebno politično obeležje. G. Vasa Jovanovič je znan radi konflikta, ki je nastal radi Radičevega govora v Ženevi in zavzema napram voditelju HSS vrlo kritično stališče. Z največjo napetostjo se je v beograj. skih političnih krogih pričakovalo, kako bo reagiral St. Radič na oba udarca. Še sinoči so politične osebnosti, ki sicer pravilno ocenjujeio položaj, izražale domnevanje, da Radič n., današnjem svojem godovanju v Zagrebu izvrši protiudarec in razbije situacijo. Ta domneva ni računala z dejstvom, da Radič sam ne bo izpustil moči iz svoie roke. In tako so danes hrvatski seljaki. ki so prišli čestitat svetega Štefana, videli pred seboj ne užaljenega in bojevitega voditelja, temveč zadovoljnega prijatelja g. Pašiča. ki je potrdil, da je bilo to. kar je Pašič napravil, dobro in pametno ... In da se paradoksnost situacije pritira do vrhunca, ie bil edini radikal, ki je poslal g. Radiču čestitko za god — glavom sam g. Pašič . . . Vesti o nemirih v Solunu Atene, 26. decembra, r. Prekinjenje tele« fonske zveze med Atenami in Solunom je povzročilo, da so se razširile neutemeljene vesti o delavskih nemirih v Solunu, ki so se baje vršili v času bivanja min. p poroča iz Beiruta, da so bili poskusi fran* coskih oddelkov, ki so hoteli spoditi upor* nikc iz okolice Damaska, brez vsakega uspeha. Neprestano dohaiaio nov-i francc* ska ojačerja. Pazi na novi cestni red! Od 1. januarja vozi desno, prehitevaj na levo! Turški zunanji minister BMSBBHBB rado Beograd, 26. decembra, p. Včeraj popoldne je prišel na svojem povratku iz Ženeve z zasedanja Zveze narodov v Beograd turški zunanji minister Ruždi beg, M se je ustavil v prestolici za en dan. Na kolodvoru so ga pozdravili zastopniki zunanjega ministrstva. Ritž-di beg potuje domov s svojo ženo jn dvema bivšima turškima ministroma, Šukri begom in generalom Džavi-dom. Tekom včerajšnjega in današnjega dne je imei Ruždi beg več sestankov z zunanjim ministrom dr. Ninčičem. Zvečer je sprejel novinarje, ki jim je podal nekaj izjav. C' muslimanih je dejal turški minister, da je njegova država sedaj domovftia turškega plemena in da se ne zanima za pan-slamizem. Glede muslimanov v Jugoslaviji je rekel minister, da so sedaj naži državljani in da se Turčija sedaj ne briga več zanje. Olede Rusije je izjavi! minister, da Je pogodba med Turčijo in Rusijo, sklenjena v Parizu, dopolnilo k moskovski pogodbi. Ta pogodba ne prinaša nič novega, ampak ugotavlja le že obstoječe stanje in razmerje med obema državama. Ropodba predvideva za vse moreMtne spore me>d obema državama nrimo rešitev zadeve. Glede Mo-sula je Izjavil Ruždi be«, da Turčija za nobeno ceno ne more prepustiti te pokrajine BSaKfi J m*?, k&Z *? ki je znana kot najuspešnejša gropagaradna m reprezentančna številka v celem letu, se je priglasijo ogromno število podjetij, trgovcev, obrtnikov, gostilničarjev in hotelirjev, da priobčijo v njej svoje ni slove. Kljub temu, da se novoletno „3utro" razpošlje vsem trgov* skim uradom, podjetjem in zavodom, se vedno še naknadno oglasi cela vrsta raznih reflektantov za to številko, iz katere si poiščejo na enostaven način dobavnih virov, izpopolnjujejo evidence naslovov itd. Zato je v interesu vsakega pri-dobitnika, da naroči uvrstitev svojega naslova v novoletno „3utro*' Radi prezaposlenosti v tiskarni prosimo vse one, ki nameravajo naročiti priobčitev naslova svoiegg obrata, da to čimprej store, da nam bo mogoče niih naroatev še izvršiti. Priobčitev naslovov je naročiti v Oglasnem oddelku uprav-ništva »Jutra" Ljubljana. Prešernova ulica štev. 4. Nedelja. 27. XII. 1925. 2 « JUTRO* št 299 Pazi na novi cestni red! Od 1, januarja vozi desno, prehitevaj na levol Reorganizacija italijanske vojske Mussolini bo kot vojni minisier preuredil vojsko, mornarico in zrakoplovstvo, — Konec zadnjih liberalnih in opozicionalnih listov. Rim, 26. decembra, e. Radi božičnih praznikov je zavladalo v političnem življenju popolno mrtvilo. Prihodnji pondeljek se vrnejo v Rim vsi člani vlade ter bodo pripravljali dnevni red za se- jo ministrskega sveta, ki je napovedana za 30. t. m. Ministrski svet se bo bavil s preuredbo vojske, mornarice in zra-koplovstva. V vojaških krogih vlada za nove odredbe veliko zanimanje, kajti ministrski predsednik Mussolini hoče v prvi vrsti ojačiti vojsko, mornarico in zrakoplovtvo. Predvideni ukrepi, ki se tičejo reorganizacije vojske, upoštevajo zlasti potrebe italijanske države in zahteve državnega proračuna. Iz Napolja poročajo, da je konzorcij iista «11 Mattino* ustavil dnevnik »Cor-riere di Napoli» ln dnevnik «11 Mattino». Konzorcij Vettori, ki je lastnik jakinske-ga lista «L' Adine*, je odstopil svoje podjetje anonimni fašistovski družbi. S 1. januarjem prevzame vodstvo lista fašistovski podtajnik poslanec Mazzolini. fz Tridenta poročajo, da preneha z novim letom izhajati liberalni dnevnik «La Liberta*, ki je zastopal strogo opozicijo.* nalno stališče. Ameriški pogoji za udeležbo na razorožitveni konferenci Zedinjene države niso interesirane na razorožitvi evropskih držav, ampak le na sološni pomorski razorožitvi. Washington 26. decembra, d. Časopisje se bavi obširno z udeležbo Zedinjenih držav na razorožitveni konferenci v Ženevi in priobčuje pogoje, pod katerimi more Amerika sodelovati paralelno z Zvezo narodov. Ti pogoji, ki so bili soglasno sprejeti v Beli hiši. so nastopni: Zedinjene države niso interesirane na konferenci za razorožitev na kopnem. !ci je izključno evropska zadeva. Nadalje niso interesirane na varnostnih pogodbah med evropskimi državami in nimajo namena, da bi jamčile za te po- godbe. Ravno tako nimajo Zedinjene države namena pridružrfi se pogodbam ali dogovorom, ki so bili sklenjeni pod avsoicijami Zveze narodov in kojih izpol njevanje se mora v slučaju potrebe izsiliti. Isto velja za pogodbe, ki dajejo Zvezi narodov pravico do event. sankcij. Na predkonferenci v Ženevi bo zastopal Zedinjene države njihov poslanik v Bernu Gibson. Sestava ameriške delegacije še ni definitivna, ker predsednik Coolidge še ni imenoval načelnika delegacije. Finančna in režimska borba v Franciji Novi finančni načrt levičarskega kartela je nenavadno zmeren. Pred kongresom socialistične stranke. — Briand pripravlja novo večino. Pariz, 26. decembra. Francoska finančna kriza se nadai'uje. Finančni minster Doumer ^e ni priše! na dan z vsemi svojimi predloni za ozdravitev javnega gospodarstva. Med tem se je že zvedelo za finančni projekt onih, ki že!i;o na vsak način ozdraviti in za življenje usposobiti stari levičarski kartel. Ta načrt r.e vsebuje nobene pogumne reforme, ničesar novega. Njegov edini čili je, da zagotovi ravnotežje v proračuna. Predlog obstoia v obsegu zakonov Iz I. 1914. in 1917. Skuša samo razširiti temelj sedanjega dohodninskega davka, da obseže čim več ie število davkoplačevalcev. Načrt vztraja pri načelu prinudne davčne prijave, razširja pa delokrog davčnega nadzorstva. Predvidene so težke kazni proti vsem, ki ne bodo pravilno prijavili svojih letnih dohodkov. V svrho boljšega funkciiotiiran'a davčnega aparata, se je izdelal načrt reforme za uradniški kader pri pobiranju neposrednih davkov. Oovori se tudi o prodaji raznih državnih doslej neporabnih nepremičnin, iz katerih nai bi državna blagajna črpala nove dohodke. Pristojbine na borz- ne kupčiie naj bi se postopno zvišale. Vendar to zvišanje ne bi smelo presegati na Inozemskih borzah običajnih pristojbin. F nncoskim rentam bi se priznala ugodnost. Dalje bi se uvedla pristojbina esko-mptne kupčije in pristojbina, ki nai bi Izednačila meniaini kurz na izvoz. Poskrbelo bi se zla st! za hitro izterjatev davka na vojne dobičke. Zvišale bi se postopno tudi davčne postavke na poljedelske obrate. Z napetostjo se pričakuje kongres socialistične stranke, ki se vrši 13, januarja, od katerega sicer ne zavisi usoda vlade niti bodočnost parlamenta, pač pa usoda levičarskega kartela. Če bi se sociialisti odločili za vstop v vlado bi se moralo računati z močno ofenzivo kartela zoper Brlandovo vlado. Vendar dosedanje perspektive ne ka žejo, da bi večina socijallstov pristala na vstop v vlado. Do tega dne ima Briand dovoli časa. da izvede svoj načrt, ki gre za sestavo nove trdne vladne koalicije Iz zmerne večine levičarskega kartela in republikanske opozicije. Pustite naše visoke šole pri miru Veleinteresanten članek prof. Negovana o našem vseučiliškem problemu. — Pomen risoke šole v Ljubljani. Povodom konference zastopnikov naših visokih šo'. ki jo je sklical minister Radič na dan 28. t. m., da pokrene vprašanje redukcije univerz je napisa! znani strokovnjak prof. dr. Vlad Negovan v božični števil ki zagrebške »Riječi« velezanimiv članek, v katerem je še s posebnim povdarkon ocenjeno naučiio delo in pomen ljubljanske univerze. Dr. Negovan pravi med drugim: Splošno se smatra, da imamo preveč fakultet in visokih šc!. To mišljenje ie pogrešno. Danes se računa, da je za vsakih 3 do 4 milijone ljudi potreben po eden popoln kompleks visokih šo!. Seveda je treba vzeti v obzir procent analfabetov. Zato nam bo iasno, zakaj baš naši Slovenci tako krepko branijo svojo univerzo. Oni nimajo skoraj nobenih analrabetov, dočim raste anaKabetizein pro ti jugoiztoku v strašni progreslji. Visokošolske institucije, ki jih imamo treba za enkrat vse obdržati. Treba je počakati še nekaj let, da moremo presoditi njihovo vrednost. One ki niso sposobne za življenje bodo usahnile same od sebe. V Interesu stvari je, da imamo za isto stroko po več institucij. Baš tekma in primerjanje med njimi nam bo šele dalo merilo za presojo njihove kvalitete. Geografski institut v Beo gradu n. pr. ima svetovni glas. za geografski Institut v Zagrebu nihče ne ve. Kemični institut poljoprivredne fakultete v Beogradu ima navzlic reparacijam le par epruvet in čepov, kemični Institut univerze v Ljubljani so namestili v kleteh realke, a je danes sve tovni centrnm za proučavanfe škroba! Osno vali so ga I. 1919. ko so pospravili iz kleti drva in premog, da so mogli na starem pre-vrnjenem zaboju pričeti z znanstvenim delom. A eno od prvih del. Izvršenih v tej kleti, je biio publicirano v Izvestjih francoske akademije v Parizu! Kakšna razlika med tem Institutom in zavodom za eskperi-mentaino patologijo !n farmakologijo v Zagrebu! Ljubljanska ie dostojni tekmec zagrebški tehniki! Takih paralel navaja pisec ?e celo vrsto povdarjajoč, da ima vsaka od treh univerz svoje prednosti in priznavajoč, da je na naših šolah še mnogo nezadostnega. Toda vsako našo institucijo moramo čuvati. kakor zenico v očesu. Kar ni zdravo moramo lečiti, če je neozdravljivo bo samo ugasnilo. Kdor pravi da imamo preveč visokih šol, ta je kratkoviden. Ne vidi, da je danes potreha za male narode, kar je bilo pred vojno luksas. Povsod se snujejo nove tmiver ze. a mi ki smo sredi Evrope, naj bodemo med zadniimi? Saj smo vendar talentiran narod! Avtor našteva celo vrsto jugisloven skih učenjakov svetovnega glasu ln navaja m. dr. tudi Slovenca inž. Mirka Roša. pred stojnika velikega znanstvenega instituta v Curihu, ki slovi kot eden naiodllčneišlh sta-tlčarjev in graditeljev železnih mostov. Res je, v mnogih naših krajih seijak nima večje potrebe nego kruh. raklio, slanino in tobak. Toda materijaino kulturo bodemo povzdignili z dobro upravo, z organizacijo prometnih sredstav vsake stroke, z ustvarianiem tovarn za produkcijo vseli vrst predmetov, potrebnih kulturnemn človeku, s tem. da našega človeka priučimo na uporabo modernih proizvajalnih sredstev in potrebščin kulturnih liudi itd. Zato potrebujemo legije strokovno Izobraženih ljudi, ki nam jih morajo daiati naše fakultete. Ne bojimo so nadprodukcije solidno naobra-žene Inteligence: še mnogo časa bodemo po trebovali. da izpolnimo vakuum, ki pri nas še obstoja. Tehtni in stvarni argumenti drja Negovana zaslužijo pažnjo celokupne jugoslovenske javnosti. Posebej treba še povdaritl objektivno oceno ljubljanskih znanstvenih institutov, ki dokazujejo, kako veliko spošto vanje ie že pridobila naša mlada univerza v najresnejših znanstvenih krogih. Odhod naše delegacije v Ameriko Izjave finančnega m'n:stra dr. Stojadl-noviča. V četrtek popoldne je odpotovala naša delegacija za ureditev našega vojnega dolga Ameriki pod vodstvom finančnega ministra dr. M'lana Stojadi-noviča preko Pariza v Washington. V delegaciji so: dr. Gjorgje Gjurič. naš poslanik v Londonu, Radisav Avramo-vič, bivši pomočnik ministra saobračaja, dr. Milan Radosavljevič. načelnik ministrstva za trgovino in industrijo, bivši generalni konzul dr. Ivan Shvegel in zagrebški fin. strokovnjak dr. G. Stei-nitz. Delegaciji so pridcljeni Pavle '^a-rovič. naš konzul v Newyorku kot glavni tajnik, kot tajnika Jovan Novakovlč in Dobrivoje Stoševič ter kot posvetovalni član prof. dr. Mihajlo Pup:n, vse-učiliščni profesor v Newyorku. Pceaia- I nja pa bo prisostvoval tudi naš poslanik ' v Washingtonu dr. Tresič Pavičfc. Pred svojim odhodom je podal financ, ni minister dr. Stojadinovič novinarjem sledečo izjavo: «Naša javnost je mnenja. da čakata našo delegacijo dve jako težki nalogi: ugodna rešitev vojnih dolgov in zaključitev novega posojila v Ameriki. Pripomniti moram takoj, da ne gremo v Ameriko rad! novega posojila, temveč da uredimo stare dolgove. Temeljni naš dolg Združenim državam S. A. je znašal približno 51 milijonov dolarjev, vendar pa Je vsota radi neplačanih obresti narastla sedai že na 66 milijonov dinarjev. Glede velikosti dolga se popolnoma strinjamo z ameriško vlado. Treba je doseči le sporazum gle_ de pogojev in načina odplačevanja dolga. Upamo, da se bodo ozirali na trpljenje našega naroda med vojno, kakor tudi na naš sedanji trud za obnovitev prometa in produkcije v naši državi. Prepričani smo, da se davčna bremena, ki so že sedaj tako občutna, po washing-tonski konferenci ne bodo več poveča'a. Ekonomska kriza, ki jo sedaj preživljamo. bi se pretvorila v ekonomsko katastrofo. ako ne bi bila v Ameriki naša plačilna zmožnost pravično ocenjet.a. Odhajamo v Ameriko s polno vero v vi soki čut pravičnosti ameriške komisije za reguliranje vojnih dolgov.* Otvoritev nove železnice Niš-Prokuplje Danes, v nedeljo, se vrši slovesna •otvoritev nove železniške proge Niš-Prokuplje. Nova proga je dolga 22 km. Ne vodi direktno iz Niša. marveč se odcepi od glavne železnice Niš - Sko^lie pri sedemnajstem kilometru od Niša pri po-sta:i Dolievac. od'v-d?r vodi no široJ.i dolini Toplice dn Prokuplia. Že1ezn:ška proga je v gradbenem oziru zelo enostavna. ker lima razen dveh železnih mostov čez reko Toplico nikakih večjih obiektov. Nova proga Niš - Prokuplje ie del one znamenite železnice, ki se je pod imenom Transbalkanska ali Jadranska železnica prolektira'a pred svetovno, oziroma še pred balkansko volno pod političnim vodstvom Rusije: ta proga nai bi vezala južnozapadno Rusiia preko Bukarešte, Prahova. Niša. Prištine z Jadranskim morjem pri Medovi ali Draču ter nudila v avstrijskem oklepu vjeti Srbiji vsai gospodarski dostop do morja. Del te velike železnice je tvorila proga Niš - Kniaževac, ki je bila otvor-iena pred tremi leti. Trasiranie proge Niš - Prokuplje se ie pričelo še 1914. leta. Delo na njej pa se je začelo šele v maiu letošnjega leta. Železnica ie veljala okrog 20 milijonov dinarjev. Izroči se v promet že takoi 28. decembra, in sicer vsled tega tako naglo. ker prebivalstvo silno težko čaka tega modernega prometnega sredstva: sicer bi z otvoritvijo počakali še nekai časa. V načrtu je. da se železnica zgradi še nadal'e v isti smeri, kakor je bilo v prvotnem načrtu, to je preko Kuršumlije in Prepolca na Prištino na Kosovskem polju. S tem dobi Kosovo polje in njega prostrana okolica direktno zvezo z Nišem in Beogradom, da ne bo treba več po velikem ovinku na Skoplje. Hkrati se zveže po železnici ogromen kompleks, ki doslej še ni imel nikakc železniške zveze s svetom. Doslei se ie že pričelo trasiranje železnice Prokup-lie - Kuršumliia: tu bo potreben razen mostu čez Toplico en predor. Upajo, da bo koncem prihodnjega leta tudi Kur-Šumlija že zvezana z železno cesto. Mesto Prokuplje. ki postane sedai končna postaia nove železnice, šteje 5390 prebivalcev. Ves okrug Toplica, ki več ali manj participira na koristih t»ove proge, pa šteje 107.731 prebivalcev. __ Volilcem v Delavsko zbornico Reklamacijsko postopanie za volitve v Delavsko zbornico je pričelo z včerajšnjim dnem .dne 26. t. m. Volilni ime. niki so od tega dne naprej razgrnjeni pri ekspoziturah Osrednieea urada za zavarovanje delavcev in pri bratovskih skladnicah. V Ljubljani so volilni imeniki razgrnjeni v dvorani OUZD na Miklošičevi cesti. Volilne imenike vsakdo lahko pregleda ali prepiše. Volilni imeniki so pregledno sestavljeni po podjetjih ln poštah. Imeniki so napisani ločeno za delavce in privatne nameščence. Reklamacvisko nostonanie traia od 26. tega meseca do 4. jannarja 1926. Popravek se mora zahtevati ustmeno ali pismeno pri organih zavarovanja, kjer je imenik razgrnjen. Ko se z:»bfe-va popravek, se moraio predložiti dokazi, da ima dotlčna oseba glasoval.io pravico v smislu § 31. teh pravil, ali ne. O utemeljenosti ponravka sklepa krajevni volilni odbor. Sklepi se moraio izdati v teku 48 ur. odkar se Je ronravek zahteval, sklep pa se mora pismeno sporočiti osebi, ki je ponravek zahtevala. Proti tej rešitvi ie dopustna v teku 24 ur po prejemu pritožba na glavni vo. lilni odbor. Odobrene iznremembe se vpišeio takoj v volilni imenik. Pozivamo vse volilce. da se nrenri-čaio ali so vpisan' v imenik, če niso, naj zahtevaio ponravek. Vsa navodila glede volitve se dobijo v strokovnem tajništvu NSSZ. Liublja-na. Narodni dom. pritličje, desno, ki je za čas volitev centralna volilna p:*irna »Neodvisne delavske liste*. Obračajte se pismeno ali ustmeno na tajništvo. Glavni volilni odhor Neodvisne delavske stranke. Zvestoba m zvestob (Na delo za „Domovino"I) Celokupni cerkveni aparat je na delu. Ne za cerkev in vero. ampak za — škofove časopise. Pekel in vice. odpustki in odveza, vse. kakor v srednjem veku. Trguje se z vero v 1. 1925 kakor se ba-ranta za fižol in steljo. Kaj bo enkrat iz tega. sledi iz resnice starega pregovora: Vera gre po duhovnih gor, po duhovnih dol! Tačas pa mi ne smemo stati prekri-žanih rok. Mnogo zahtevamo političnih uspehov m čudežev. Čakamo jih. da sami padejo z neba. Te dni je še bolj. kakor sicer dolžnost vseh naprednih liudi, da zatirajo ljuliko sovražnega časop'sja z naše njive. Kdor se zoner to ,ie bori s podobnim delom od hiše do hiše. ne more reči. da ie storil svoje dolžnosti. Ob novem letu bodi (eden posvečen Širjenju našega časopisja. Vsak v svoji okolici, vsak med znanci ustno in pismeno! Ne le v kraiu. kjer stanuje, tudi izven njega, kjer ima pri-iatellske in poslovne zveze! Ali ste čez praznike premislili, za katerega svoiega znanca na deželi naročite »Domovino«? Za mlekarico. ki pride vsak dan v hišo. za voznika, za sorodnika na Doleniskem. za mladega vojaka v Južni Srbiji, za bivšega učenca. za znanca s sejma in gostilne, z izleta in za znanca svojih sostanovf>'cev! Neizmerno je polja vsakemu possn:. niku. samo ako hoče. Naša fronta ie dobra, a treba, d: širša. Danes ne odločajo tisoči, str..: či morajo inarširati. če naj se zc-.;i pošteno potrese. Zanesemo se na pomoč naših žena in deklet. ki prav lahko veliko niti spredeio za razširenje »Domovine*. Tudi ve, Ljubliančankc, Celja!;'cl*. Ptujčanke, Mariborke in ostale meščanke: vsaka ima zvez in znancev, u , jih izrabi in izvojuje uspeh za ni.ioj; »Domovin* in da se odvrne ljud-od klerikalne garieve kuge. Le pr. slite vsaka zase. 7 Din 50 para za 3 mesece. 15 Din za pol leta. Celo prosiak bi mogel utrgati si J.-Din na mesec za našo ljubo čebelico »Domovine?!. Kmečka dekleta in fanti, delavski naraščaj zmore ta mali znesek, ki se mu bo obilo izplačal. Velikanska ie moč organizacije. Nc pustite, da delab samo nekateri. V-i smo poklicani, da gradimo liuasko ps:. -čo duševne samostojnosti Slovencev. Zdravo! Ljubljana. 26 decembra 1925. Dr Gregor Žerjav, narodni poslanec. Iz demokratske stranke Krajevne organizacije SDS (poverjeništva) poživljamo, da skličejo pred 31. t. m. izredno seio vs^h odbornikov, pomnoženo z odličnimi somišljeniki z dnevnim redom: 1.) Sirienje našega časopisja. 2.) Kako nai nadomestimo nasprotni tisk z našim. 3.) Naslovi novih naročnikov »Domovine«. ki se pošliejo Upravi »Domovi-ne» v Ljuhliano s položnico ali nakaznico (ali pozivom, da se Vam pošlte položnica). 4.) Naslovi novih naročnikov »Domo-vine. za katere plačajo naši somišljeniki naročnino. V tem slučaju se pošlje naročnina upravi, obdarovanim naročnikom pa organizaelie. oziroma dotičnl naši požrtvovalni prijatelji ustno ali pismeno javijo. O izidu sei naj se na kratko ;>omča tainištvo SDS v Ljubliani. oziroma v Mariboru. Primerno ie. da se vršita dve seji: na Prvi se delo razdeli, dva dni nato se poroča o uspehu. Ljnbljana, Maribor, 25. decembra 1925. Predsednika oblastnih organizacij SDS: dr. Llpold s. r. dr. Žerjav s. r. Gojenci političnih šol SDS! Ta teden ste pozvani pod orožje. Naloga Vaša je odbiti naval sovražnega tiska. Na njegovo mesto ln tja. kjer je še praznina, mora naše časopisje. Pozor na sovražne agitatorje! V ostalem imate dolžnost, da do 1. januarja poročate tajništvu: 1.) kaj ste opazili v svoji agitaciji za naše čar jugoslovenskega moža. Poprei ie služil v Kopru in v Gorici. kier je bil povsod član in delaven sotrudnik tarodnih društev, posebno pa Sokola. Leta 1919. je prišel v Maribor kot begunec in tudi tukaj takoi vstopil k Sokolu kot marljiv in delaven brat. tako da so ga kmalu poklicali v odbor. kjer že več let vestno sodeluje, pa tud telovadbe ne zanemarja. Mariborč?.' : na ga poznamo predvsem kot zastavonošo jezdnega odseka Sokola. Kadar o i' slavnostnih dneh zapoiejo sokolske fanfare čez državni most nad Dravo, takrat nas pozdravi nainrej Vidmar s sv io lepo vihraiočo zastavo na koniu ir vedno vedrim, dobrodušnim obrazom, ki tako ubrano harmonira z rdečo sokolsko srajco. In tako se ves jugoslovenski Maribor veseli z bratom Vidmarem. da ie prišla pravočasno in na pravo mesto sreča v nesreči. Želimo le. da mu tudi v -ček kmalu ozdravi! Ljubljančan obsojen v Gorici na 30 let jece Radi umora veleposestnika Kregaua Ročinju. Med najzanimivejše porotne obravnave, ki so se vršile v Gorici po vojn . spada nedvomno umor veleposestnika Franca Kregana iz Ročinja. Kreiran je bil star samec in čudak ter je živel sani zase v svoji hiši. Vsi so vedeli o njem. da je zelo bogat. Sloves o njegovem bogastvu se je še bolj razširil, ko se je izvedelo, da je dobil precej denarja na račun vojne odškodnine. Letos dne 17. marca pa ni bilo Kregana več na spregled iz njegove hiše. Liudje so se začeli čudno spogledovati. Ker so nekateri opazili na tleh sledove krvi, so takoj za čeli sklepati, da se je mora! zgoditi zlo čin. Oblast je preiskala stanovanje, toda nI našla lastnika nikjer. Sledniič so našli pokojnika v greznici stranišča, V--nor so morilci vrgli truplo po izvršenem zločinu. Kregan je imel na glavi rano. ki mu jo je no sodbi strokovnjakov prizadejala sekira. Glava pa je bila zavita v vrečo. Umor je zbudil splošno pozornost in orožniki so takoj začeli iskati krivce. Aretirani so bili: takratni občinski 'ai-nik v Ročinju Rajmund Cargo. posestnik Anton Jug, niegov sin Lovrenc ter 31 letni Ignacii Kos iz Ljubljane. Prvi trije obtoženci so bili s Kreganom v sorodu. Kos pa je užival posebno naklo-n;enost Kregana, zato je padel sum po dal.iši preiskavi samo nanj. Ostale tri obtožence: Ra.imunda Carga, Antona Juga in Lovrenca Juga so oblasti izpustile iz ieče. ker jim niso mogli ničesar dokazati. V preiskovalnem zaporu je ostal kot zadnji Ignacii Kos. On se je tudi moral zagovarjati radi roparskega umora. Ignacij Kos je rodom iz Ljubliane. Njegov oče je umrl I. 1912. v Liubliani na Studencu, mati pa je preminul-' v begunskem taborišču v Kromerižu na Češkem. Po voini je bil Kos nekai časa v Jugoslaviji, nozneie ie prišel v Ročinj. kjer ie dobil službo pri ondotni stavbni zadrugi. Že v Jugoslaviji je prišel navzkriž s kazenskim zakonom, radi česar so ga zasledovali orožrrki. Umaknii se jim je s tem, da ie prekoračil italijansko mejo. Kosov zagovor pred goriško poroto je bil sicer gladek, toda ne brez protislovij. Obtoženec ni vede! pojasniti važnih stvari in ni vedel povedati, kje ie dobil denar, ki so ga našli pri njem ter odkod krvavi sledovi na njegovi obleki. Sodni dvor je imel s to razpravo mnogo. težkega dela. Rešiti je mora' nebro.i vprašanj, ki so bila silno komplicirana. Po petdnevnem zasliševanju o' toženca in prič. je bila končno proglašena razsodba. glasom katere je obsojen Ignacii Kos na 30 let leče ter na poravnavo ško de in povračilo stroškov. Stroga kazen, katero ie izreklo sodišče v tem primeru, ie napravila na vse ljudi globok vtis, kajti goriška porota ni že davno izrekla tako stroge sodbe. Božič v Ljubljani Ljubljana, 26. decembra. Poteke! je v znamenju miru tn nedolžnega veselja otročičev, kljub izredno težkim časom tudi v znamenju nekake notranje harmonije, duševnega odmora in razvedrila. Vreme se nas je usmililo, prizaneslo nam je z dežjem in snegom in nam privoščilo skozi meglo vsaj toliko soinca, da je malo osušilo luže in blato in odprlo poti v Tivoli, na Rožnik, na Posavje in v ostalo okolico. Tisoči so zapustili mesto; uradniki in uradnice, študenti in študentke, učenci in učenke so odhiteli v domače kraje, da prežive sentimentalno božično noč v krogu svojcev, pod rodnim, čeprav cesto skromnim kmečkim ali delavskim krovom. Dom je dom. pa naj bo še tako ubog. Odšli so tudi drugi, ki nimajo doma ne v Ljubljani, ne drugod. Šli so ga iskat v naravo, ven med naše večno kras ne gorenjske velikane; mnoge planinske koče so za te dni zopet odprle svoje duri in božičnice med njihovimi stenami so bile lepše kakor v marsikaterem razkošnem mestnem salonu. Tisoči so odšli, a tisoči so tudi prišli; Ljttbljančanje, ki službujejo d m god, a tudi taki, ki si žele Ljubliane, zlasti nje nih gledališč, a drugače nimajo časa in prilike, da si jih privoščijo. In tako so bili vlaki prenapolnjeni v vseli smereh, v Ljubljano in iz Ljubljane. Brezhiben razvoj tega res ogromnega prometa priča o visoki strokovni usposobljenosti našega železniškega osobja. a tudi o naraščajoči disciplini potujočega občinstva. Ljubljanske ulice so v sredo iu četrtek vrvele, kakor redkokdaj. Smrečni gaj na Kongresnem trgu, ki je bi! letos izredno bogat, je v četrtek popoldne iz. ginif, trgovine vseli vrst pa so bile oblegane do večera. Ljudje so z nasmehom na izmučenem obrazu žrtvovali zadnje dinarje, da narede veselje svoji deci, svojim dragim, da vsaj za božične dni pozabijo na težke skrbi žrvlienskega boja. V večernih urah so ulice izumrle. Le tu in tam so odmevali osamljeni koraki, v gostilnah in kavarnah posedevali red ki samci, ki nimajo svojcev ali vsaj znancev, in skupine pravoslavnih, ki imajo svoj Božič šele kasneje in niso vedeli, kaj nai počno ta večer, ko je vse počivalo. V toplih sobah Pa so smre čice zalesketale v svitu lučic in blesku okraskov in Božiček ie stopil v hiše in ooiaga! darove, bogate in skromne, malim in velikim otrokom. Zvonovi so proti polnoči pričarali na ulice novo življenje. Z visokih lin so odmevali oznanjujoč ljudem veliki dogodek. Opolnoči se je rodil Krist, prinašajoč mir in srečo vsem, ki so dobre volje. In ko so zadoneli zadnji akordi orgel, so se množice zgrnile potem je zopet vse zamrlo. Na Sveti dan dopoldne je imel vso oblast še rodbinski krog, opoldne pa je prevzelo žezlo že zopet mes-to. Promenada je oživela, se spremenila v bogato modno razstavo in mamečo revijo mlade lepote m koketnosti, kinematografi so na široko odprli svoja vrata in bili vsi polni, dobro obiskane so bile tudi gledališke predstave, prenapolnjene pa gostilne in kavarne. Enako je bilo danes na Štefanovo, morda le še za nijanso bolj živahno in pestro. Božični mir se ie umaknil vsakdanjemu življenju. Sv. Štefan je točil po Štefanih in vzbuja! pivske in pevske žilice. Toda Bacchovi vojščaki se niso dali kar tako premagati. Kajti čakajo jih še težki boji, težki dnevi: Silvestrovo in vrh tega je jutri še tepežen dan in nedelja. Iz Maribora Štefanovo, 1925. iele sredi praznikov smo, pa jih je že preveč, kakor vsake sladkosti. Ne veš, kaj bi in kako. So!ncc greje in suši vinograde nad mestom, na palači onstran mosta celo zidajo in vendar ni velika noč, božič pa še manje. V naravo smo hoteli, pa ne moreš ne s sankami na hribe. ne z drsalkami na led. Kakšno življenje bi bilo sicer te dni na ribnikih! Tako pa so baje samo smučarji odrinili na Pohorje, ki je vsaj od daleč še malo sneženo in belo. Mi pa ne moremo niti na deželo, ker so se ceste pod tem božjim solncem prav pohotno razmehčale. Morali smo torej izčarati praznično idilo za mestnim zidovjem. Božičnih idi! pod drevesci je bilo dovolj, samo večni samci so takrat pre-sedevali po kavarnah, še pozno v noč in notri v jutro so se polnile. Vendar letos v tej zapuščenosti ni bilo toliko tragike. Manikala sta pač sneg in mraz. Sploh pa Mariborčani nismo preveč sentimentalni. Včeraj smo imeli 70 spremembo ne v Veliki kavarni, amnak v stolnici modno revijo. Oni. ki trdijo, da imamo v Mariboru mnogo premalo cerkva, so hodili dvignjenih glav, zmagoslavno. Mi fantje in možje snloh nismo mogli počastit v revščini, pod slamnato streho in na slami poro;ene?;a deteta. vsa četverna vrata stolnice so bila do stopnic zabasana novih oblek in klobukov, hočem reči deklet in žena. In še kako so bile našopirjene, pa krila samo do kolen. Pozneje, ko je škof končal svojo veliko Mašo. smo videli prav mnogo lepih nog v Gosposki ulici, mladih in starih. Ja, škof! Njega danes ne smemo pozabiti. Tudi on se nas je spomnil z lepim božičnim pismom v «S!ovencu». Ljubljanski Bonaventura je dobil konkurenta. Tudi lavantinski verniki bomo odslej zvedeli iz časonisov, kako se naj izogibljemo nezmernosti, nečistosti in kje vasujejo razne druge Velikanski uspeh! Ogromen naval na blagajne! Razprodane predstave 1'Veliko ljudi ostalo brez vstopnic! Velefilm, kolosalna komedija iz življenja nekdanjih avstr. oficirjev Ljubimkanje u garnizi" je po izjavah vseh kino-obiskovalcev najboljša do sedaj pred-va:ana burka te sezije. Har»ry Liedtke jn srčkana Lilian Harvey ter lepa Mary Kid so v svoji izvanredni igri nepre- kosljivi. Predstave danes ob: 3., po! 5., 6., pol 8. in 9. , jutri ob: 4., pol 6. pol 8. in 9. Prvovrstni umetniški orkester svira pri vseh predstavah sledeče komade: J. Strauss: Lagunen, valcer — Lehir: Plava mazurka — Kahnann: Grofica Maritza — P. Linke: O »pomlad, si ti tak' lepa - Tufek: Marš dragoncev in Moj kamerad — Fr. Suppe: Lahka kavalerija. Ce želite dobro zabavo in obilo smeha, hitite danes v Elitni Kino Matica vodilni kino v Ljubljani (Telefon 124.) Kulturni pregled Gledališki repertoarji Ljubljanska drama Nedelja, 27.: ob 3.: »Vdova Rošlinka*. Ljud ska predstava po znižanih cenah. Izv. Ob S.: »Druga mladost*. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izv. Pondeljek, 28.; Zaprta Torek, 29.: c Veronik a Deseniška*. D. Sreda, 30.: «Za narodov blagor*. F. Četrtek, 31.: Zaprto. (Začetek predstav, ako ni drugače označeno ob 8. zvečer.) Liublianska opera Nedelja, 27.: ob 3.: »Rigoletto*. Ljudska predstava po znišanih cenah. Izv. Pondeljek, 28.: Zaprto. Torek, 29.: «Srce Iz Iecta», «Poziv na ples*, aCapriccio espagnole*. Pantomimičmi ba* leti. B. Sreda, 30.: «Eva». C. (Začetek predstav, ako ni drugače označe« no, ob poJ 8. zvečer.) Gostovanje gdč. Žaludove v Ljubljani. Lani je gostovala gdč. Zaludova prvič v Ljubljani in sicer v paTtiii »Alde«, Kritika in publika sto jo sprejeli z navdušenjem, ker gdč. Zaludova je izredna pevka umetnica, kakršnih poznamo na slovanskih odrih prav malo. Veselili smo se, da postane naslednica ge. Zikove, a angažiral ie obe Zagreb. Snoči je gostovala gdč. Zaludo va kot Marinka v »Prodani nevesti«. Zopet je bila kot pevka največjega znanja, sijajnega glasu, briljantnih višin in lepe Igre zlasti od IT. dejanja dalje na višku. Slišali bi Jo 5e ralši v kaki serloznejši partiji. Poleg nje je gostoval g. K n 1111, že dobro znan rutiner, odlično muzikalen mož ugledne preteklosti. Kakor vedno, je tudi snoči g. Betetto s svojo mojstrsko kreacijo Ke-cala itrrponiral ter žel poleg gdč. Žaludove vihamo priznanje. G. Betetto je bil pevski in igralski izvrstno razpoložen ter je spravi! celo žalostno Marinko, ne le publiko, do smeha. Vse praznanje gre tudi g. Kovaču za njegovega Priznano izborne- nerednosti. Ampak kaj, ko so naše ženske ob času ogabnega materijalizma že tako prešerne in oslepele, da iščejo pez. dirja v očesu drugega, mesto da bi iz-ruvale bruno. Kaj so vam govorile včeraj, ko so se občutljivejši zaljubljenci ljubosumno tožili dulcinejam radi prekratkih krilc, prekričavih svilenih nogavic z rožnatimi pentljami? Srček, po. glej škofa, v kakšnem sijaju je prepeva! danes «Sursum corda» in kak in v kakšnem špalirju se je vračal iz stolnice v škofijo. Vijoličast plašč težke Žide ga je ovijal vsega in še za njim se je vlekel, da so mu ga morali nesti brhki, mladi teoiogi. Me, od narave predestini-rane nositeljice lepote, pa se naj v to-žičnih dneh zanemarjamo in skrunimo harmonijo objemanja zadnjih žarkov zimskega soinca? Ne, takšna logika in argumentacija mora zmagati. Tudi naši kavalirji so molče trobentali hosano lepoti svojih devic. Mi, ki stojimo izven nečimernosti in še verujemo, da so na svetu pošteniaki, ki jim lahko, četudi brez besed, potožimo svojo dušno bol. smo šli mimo te nečistosti in nezmernosti v oblekah in smo obiskali skromno in dobrosrčno «TrnjuIčico» v gledališču. To je bi! Božič! Sredi popoldneva, pa je bilo vse trikrat vsaj toliko naroda, kot je policijsko dovoljenega prostora. Vsakemu je sede! vsaj še eden črviček na krilu, ali pa kar dva. Kakor takrat, ko je nebo posejano zvezd in zvezdic, tako je svetilo iz gledališke teme. Plameni isker so se mešali z vzdihi in zvonkim. čistim smehom. Včasih pa je prvi vijolin'«* naše vojaške godbe nastavil lok in struna je zazvenela v nedolžna srca. Na odru je hodil kraljic, pa kuhar, strodesetletni starček in pijani Peter, struna je pela naprej, mehko in nežno, da je razgibala tudi mamicam in vsem onim, ki so se se gnetli na galeriji, šepetanje na ustnice .. . biti dober, samo dober. Še pod večer in v sanjah je šenetala struna to mehko tajnost otroške Trnjulčice. a. r. Železniška katastrofa v Novem Marcfu Strahoviti prizori na kraja nesreče. Dva mrtva, 15 ranjenih. V četrtek, ob pol 4. zjutraj, je zad;I na postaji Novi Marof na Hrvatskem iz Varaždina --;haiajoči potniški vlak, ki prihaja v Zagreb ob 6.30. v tovorni vlak iz Zagreba. Udarec je bil naravnost strahovit. Obe lokomotivi sta bili v trenutku popolrroma razbiti in 10 va-spnov dobesedno zmečkanih. Iz poškodovanih vozov so rrihaial; v srce pro-tresujoči klici ranjencev, ostalih potnikov pa se je polastila nepopisna panika. Liudje so pustili svojo prtljago v vozovih in poskakali skozi okno. da vidijo, kaj se je zgodilo. Kakor blazni so tavali v nočni tmini naokrog, šele potem, ko je poseglo vmes železniško osobje in napravilo red. ie bilo v splošni zmešnjavi mogoče misliti na prva reševalna dela. Le z največjim naporom s>o potegnili ponesrečence iz razbitih vagonov in našli v niih tudi več potnikov, ki so osta !i na naravnost čudežen način popolnoma nepoškodovani. Približno čez dve uri je bilo mogoče dobiti že jasno sliko o strahotnem obsegu nesreče. Med ponesrečenci sta bila dva mrtva, 15 pa več ali manj težko ranienih. Ranjence so prenesli takoj v romožni vlak. ki jt prišel iz Varaždina in iih prepeljal v tamkajšnio bolnico. Mnoge izmed njih so morali takoj operirati. Dva imata zelo težke poškodbe, da je le malto upanja, da bi ostala pri življenju. Iz Zagreba je prišel kasneje še en pomožni vlak s številnimi delavci. Proga e bila seveda popolnoma zatrpana z razbitimi ostanki vozov obeh vlaknv in se ie mogel vršiti promet le s prestopanjem. Delavci so delali na progi v četrtek ves dan in vso noč. Proga je bila očiščena šele v petek popoldne, nakar je mogel pričeti zopet redni promet. Pri katastrofi sta smrtno ponesrečila nolletna Silvija Tausslg. hčerka proku-rista iz Vukovara. Ko so jo pntegnili izpod razvalin, ni dala od sebe nikakih znakov življenia in ie že na potu v bolnico umrla. Njena mati Marija Taussig ie bi!a k sreči le lahko ranjena. Druga smrtna žrtev ie bil kn;;Tovodia Jurij ga Vaška. Škoda, da gledališče zaradi praz rika ni bilo razprodano. Naši publiki je tako ušla gdč. Zaludova, ki bi med tednom gotovo žela vsesplošno zanimanje in pohvalo. Želimo, da jo uprava čim prej povabi zopet Fr. G. Mariborsko gledališče: »Trnfcilčlca«. V sredo, dne 23. decembra se je uprizorila v Mariboru kot božična predstava za naše malčke, pravljica s petjem in plesom »Tr-njulčica«. Igrica sama ie precej šibka stvar, ima čedne domisleke. ki se pa žal, prehitro razblinijo. Tudi odersko je igra precei mrtva ter bi se snov dala pestreiše In zabav nejše obdelati. Režija g. 2 e I e z n i k a bi bila miprerna za kakšno ljudsko romantično igro, za bajko je bila odločno prešablon ska, premrzla, brez one poetične fantazije, ki jo zahteva in išče otroška duša. Lepa in posrečena je bila edino četrta slika, ki* je podčrtala pravljično razpoloženje scene. Igralo se ie precej dobro, zlasti če upoštevamo. da so vloge večinoma mrtve in tipične; tudi začetniki so se držali častno. Volaki (zadnji štirje) v prvi sliki bi bili lahko smelejši v nastopu. Ekstemporiranje pa naj bi se zlasti pri otroških igrah opustilo! Plesi druge slike nimaio nič oraviiič- Vogt iz Varaždina. Od vlakospremnega osobja so bili štirje železničarji težko ranjeni, najtežje Luka Vukovič. ki mu je odtrgalo desno no~- in Josip Maier-hoier. ki je tako težko poškodovan, da ie le malo upanja, da bi okreval. Lahko ranjen je železničar Mato Cerovečki, trgovec Liudevit Granič in njegova žena Albina iz Čakovca. učitelj Anton Ko-vačevič in njegova žena Zdenka, kon-dulcter Vekos!av Vragovič in dva gojenca učiteljišča v Cakovcu. ki sta se peljala na božične počitnice k svojim starišem. Železniška nesreča sc is zcMila vsled napake na signalnem aparatu. Oba vlaka sta zapel iaia istočasno v postajo in iih kljub najhujšim naporom obeli strojevodij. ki sta »opazila pretečo katastrofo. ni bilo mogoče več pravočasno ustaviti. Škoda znaša več milijonov dinarjev. _ Nesreča na Savi pri Krškem Meseca novembra je napravil mizarski mojster, Josip Vrščaj iz Gunt pri Krškem, ogromen splav iz smrekovih hlodov. Vsled takratne povodnji in nezadostne vodilne moči je splav sredi Save pri Blanci nasede! na sipino in kasneje, ko je pritisnil mraz. tamkaj obtičal. Le z največjo težavo je spravil lastnik, ki si je nameraval zgraditi lasten dom. polovico lesa v bližino stavb, nega prostora, da ga potem čimprej spravi iz vode. V noči od 20. na 21. t. m. je nastopilo nenadoma južno vreme z dežiem. Narasla Sava je dvignila splav in ga odnesla. Kljub življenski nevarnosti pa ga je Vrščaj dohitel s čolnom že pod krško bolnico in ga pritrdil potem na žico. Sp!av pa je že po kratkem času trči! z enim koncem v škarpo ter se začel zopet obračati. Fant. ki je gosno-darju pri delu pomagal v čolnu, je prišel nenadoma v silno nevaren položaj. Bati se je bilo, da splav čolna ne zdrobi. V odločilnem trenutku je fant žico izpustil, nakar se je začel čoln oddaljevati. Da reši fanta, se ie vrgel Vrščaj pogumno v savske valove, dosegel še v pravem času čoln ter tako preprečil hujšo nesrečo. Medtem pa se je splav že popolnoma oddalji! od brega in ga je voda končno odnesla proč proti Hrvatski. Premočena splavarja sta se vrnila, da rešita vsaj še drugi del lesa. ki se je nahajal na sipini pri B!anci. Toda tudi tega je Sava že vzdignila m trgala kos za kosom. Splavar Josip Vrščaj je prišel na ta način v par urah ob vse svoje imetje, s katerim si je po večletnem trudu hote! napraviti lasten dom. Prišel je kar čez noč na beraško palico in ima nad 20 tisoč dinariev škode. V skrajni bedi se obrača do usmiljenih src s prošnio, naj mu priskočijo na pomoč. Hvaležen bo za vsak. tudi najmanjši dar. Veiibi Gaumont film Nevarnost poplave minila Naše reke, ki so vsled nenadnega južnega vremena in deževja naglo naraščale, so za božične praznike dosegle večinoma kulminacijo in pričele potem naglo padati, tako, da je nevarnost poplav in povodnij že popolnoma odstranjena. Ugodno je vplivalo na to tndi nekoliko hladnejše vreme zadnjih dveh dni. V naših krajih sicer že spočetka ni bilo nobene posebne nevarnosti, ker so se vode naglo odtekale proti jugovzhodu. kritičneiši pa je bil položaj v nekaterih delih Hrvatske. Bosne in tudi Srbije, kjer so vode ponekod narasle za več metrov. Največja nevarnost je grozila od bosanskih rek, ki v slučaju naraščanja močno vplivajo na porast Save. Toda tudi vse reke v Bosni so te- j kom včerajšnejga dne znatno padle, ra- I zen Drine. Pri Zagrebu Sava sicer še vedno na- ! kralj biciklistov Veseloigra iz športnih krogov. Nedosegljiva komika „Biscota". — Prekiasni posnetki iz Francijo. Izven programa i Berlinski Deulig Journal 48. Predstave ob nedeljah ob pol 11. dop, in ob 3, pol 5., 6. pol 8. in 9. uri. Kino , »Ljubljanski dvor" Telefon 730. rašča, vendar pa mesto ni v nikaki nevarnosti. ker so vode v Sloveniji le še nekoliko nad normalo. Največ je Sava narastla pri Sisku, Jesenovcu in Brodu. Tu je bila zelo visoka in se ie približala že maksimu. Pri Sisku je narastla v četrtek za pol metra in dosegla globočino 670 cm, pri Jesenovcu 752, pri Brodu 677 cm. Le na nekaterih krajih je voda prestopila bregove in se razlila po sosednih njivah in travnikih, ne da bi napravila posebno škodo. Opasen je bil položaj tudi že pri Sremski Mitrovici. Tu je grozila celo povodenj, toda k sre. či je v noči od četrtka na petek voda z isto brzino pričela padati, kakor je zadnje dni naraščala. V Srbiji sta le reki Kolobara in Tamnava stopili iz bregov in poplavili več vasi, ki so še vedno pod vodo. Vse ostale reke pa so tako polagoma naraščale, da sploh ni pre. ti!a nobena nevarnost. Gašper Vuk f Pismo naprednjaka znancu na kmetih Na drugem mestu objavljamo poziv cJutrovim« naročnikom, da pomagajo širiti «Domovino», edini napredni tednik. ki s svoiimi članki, zabavnimi povestmi in podučnimi razpravami ter s svojo krasno ilustrirano prilogo spada v sleherno slovensko hišo. Pismo, ki ga je pisal odličen naprednjak svojim znancem na kmetih in ki ga priporočamo vsem našim prijateljem v posnemanje, se glasi: Velecenjeni! Ker vem, da še niste naročnik «Do-movine», sem jo za Novo leto jaz naroči za Vas ter sem tudi poravnal naročnino v znesku 30 Din zn celo leto. Zal Vam je lahko, da tega izvrstnega in nad vse zanimh>ega časopisa še nimate v hiši. Videli boste, koliko koristnega in zabavnega bodete vsak teden našli v «Domo-vini* in kako lepa je priloga s slikami. Želim Vam vesele praznike in srečno Novo leto ter obilo zabave pri čitanju «Domovine». Pozdravlja Vas in vso družino Vaš Anion 2. G. Ž. nam istočasno poroča, da bo ostal v stalni zvezi z naslovniki svojih pisem ter jih vzpodbujal, da ostanejo zvesfti «Domovini» in da se ne udajo nobenemu sovražnemu pritisku. Darujte za Sokolski Tabor Danes! Danes! z Marijo Corda znano iz »Kraljice sužnjev" in „Tragedije na Habsburškem dvoru" in Mihael Varkonyi. Predstave dop. ob pol 11., popoldne ob: 3., pol 5., 6., pol 8. in 9. uri. Kino Ideal I nega na sebi in niso z dejanjem v nobeni ' organski zvezi. No — deci je stvarca zelo ugajala — in to je glavno. Prvenstvo sta odnesla vsekakor Marjetica In Pavfiček. Dr. I. Vidic. Uprava »Zborov«, mesečne revre za novo zborovsko glasbo, katero izdaja pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« v Ljubljani opozarja vse, ki se nameravajo na list naročiti. da store to takoj, ker se bo glasbeno književna priloga tiskala le v gotovem številu naklade in je pozneje ne bo mogoče več dobiti. Dosedanji naročniki »Zborov« naj nakažejo naročnino v znesku Din 40 po zadnji pošlliatvi priloženi položnici, novi naročniki pa naj se javijo po dopisnici na to čen naslov: Uprava »Zborov«, pevsko društvo LjubPanski Zvon v Ljubljani. Brata Kralja v češkem tisku. Praška grafična revi;a »Veraikon« prinaša v svoji zadnji dvojni številki (11—12) devet repro dukcij del bratov Franceta in Toneta Kralja. Na prvem mestu vidimo Tonetovo »Kalvarijo« iz leta 1921.. dalje Francetovo plastiko »Jezus pridigar« iz ieta 1923., Tonetovo sZadnjo večerjo«, olje iz !. 1922., Tonetova »Delavca pred tovarno^, olje iz . 1. 1924. Francetove »Jaičarice«-, olje iz 1. I 1925. (prodano na zadnji razstavi »Kluba mladih« v Splitu). Francetovo »Magdaleno« olje iz 1. 1922., Tonetovo »Zapaščeno«, olje iz 1. 1925„ Tonetovo plastiko »Zločin« iz !. 1918. ter Francetovo olje ^Snemanje s križa« lz 1. 1923. Reprodukcije so prav lepo uspele. Besedilo, ki spremlja slike in tolmačil pokret mladih v slovenskem slikar stvu, ie povzel iz monografije o bratih Kra Ijih ter ga izpopolnil Emil Pacovskv, urednik in Izdajatelj »Veraikona«. Nov odbor sarajevske filharmonije. Zadnje dni je imela saraievsk-i filharmonija svoj redni občni zbor. Na zborovanju Je bila izvoljena nova uprava, kateri stoji na čelu sarajevski policijski ravnatelj Branko Zegavc. Podpredsednik je pomočnik ravnatelja sarajevske pošte Klement Menšik, arhiv društva pz upravlja nastavnik glasbene šole v Sarajevu, Beluš Jungič. Dve novi slikarski razstavi v Zagrebu. Akademska slikaricn ga Zora Preradovi-čeva razstavi v torek, dne 29. L m. v zagrebškem umetnostnem salonu pri Ullrichu kolekcijo slik iz prošlega leta. Slike predstavljajo tihožitja in krajine. Takoj po božičnih praznikih pa jc razstavil pri Schlrl v Zagrebu kipar Rudoli Spiester svoh d«fa- Domače vesti * Jutrova božična zbirka knjig je razpro dana in je bila oddala s 24. decembrom zaključena. Oni, ki so knjige že naročili pa iih še niso prejeli, iih dobe po Novem letu, ker so vezane knjige popolnoma pošie. * Odlikovanja odličnih planincev. Na predlog ministra trgovine in industrije so bili odlikovani: predsednik SPD. odvetnik dr. Fran Tomlnšek v Ljubljani in župnik na Dovjem Jakob Aljaž — oba z redom sv. Save III. razreda; nadučitelj v p. Fr. Kocbek z redom sv. Save IV. razr. ter učitelj v p. Davorin L e s i a k v Rušah z redom sv. Save V. razreda. * Odlikovanje iugoslovenskega znanstvc nika. Francoska akademija znanosti je na ^voji letošnji giavnl skupščini podelila Val-povo nagrado g. Vojislavu Miškoviča, astro nomu observatorija v Nišn za njegove razprave o stelami astronomiji. Miškovič je bi! nedavno imenovan za izrednega Profesorja astronomije na filozofski fakulteti beograjske univerze. * Novi Komandant vojnega pristanišča Boka Kotorska. Kakor smo Ze omeni!!. Je bi! dosedarri komandant prve obalske komande na Sušaku admiral Metod Koch, Imenovan za poveljnika tretje obalske komande in vojnega pristanišča Boka Kotorska. Admiral Koch je že nastopil svoje novo službeno mesto. * Iz šolske službe. Profesor ptujske gimnazije g. M. Gorše je nastopi! daljši dopust ter se poda v Franciio, kjer bo nadaljeval Studii francoskega jezika in francoske književnosti. * Inženjerski izpit iz strojno-elektrotehni-ške stroke je napravi! 18. t. m. na tehniški visoki šoli v Brnu g. Karel Skala, sin ugled nega meščana in trgovca v Kamniku. Čestitamo! * Za komisarja za agrarne operacije v 5. skupini I. kategorije je imenovan dr. Franc 5 p i I! e r-M u y s. * Otvoritev nove železniške proge. Novo zgrajena železniška proga Niš-Prokuplje se danes na svečan način izroči javnemu prometu. Proga je dolga 22 kilometrov ter se 17 kilometrov od Niša na postaji Dolje-vac odcepi od proge Niš-Skoplie. ° Muzej kraija Petra. Za ureditev prostorov in nabavo pohištva za muzej kraiia Petra v Beogradu je v proračunske dvanaj-stine sprejeta svota 150.000 Din. * Nagrade in potnlne učiteljem in katehe-tom. Veliki župan ljubljanske oblasti vabi veroučitelje, učitelje na ekskurendnih šolah in oddelkih za oddaljene otroke in nestalno nastavljene učiteljice ženskih ročnih de!, naj predložs vsaj do dne 20. ianuarja prijave za nagrade in potnlne (vsako na posebni poli) v smislu razglasa bivšega cVIšiega šolskega sveta« v Uradnem listu S iz leta 1923 s to razliko, da navedejo samo eno raz dobje in sicer čas od 1. septembra do 31. decembra 1925. Prijave je poslati po srezkih šolskih referentih na velikega župana. * Pobiranje prenosne takse. Ker se prične dne 1. januarja 1926. petletna taksna perioda za plačevanje dopolnilne prenosne takse, je finančni minister odredil, da nai se ta taksa do 31. decembra '930. pobira v višini odmere za minulo taksno periodo. * Zaklad rodbina Petrovič-Njegoš. V Dubrovniku ie bil dne 22. decembra aretiran iMico Petrič, za katerim je bila beograjska policija izdala tiralico. Ko so ga preiskali, so našli pri njem razne brošure in medalje, izvirajoče iz rodbinskega zaklada dinastije Petrovič-Njegoš, ki so bile ugotovljene kot last vovode Plamenca in ki so vredne približno 30.000 dinarjev. Plamenac ie od nekaterih članov dinastije Njegoš preje! omenjene predmete, ko je bil še črnogorski ministrski predsednik. * Ogromen most med Beogradom In Pan čevom. Finančni odbor ie sklenil, da se gradnja novega mostu, ki bo veza! Beograd s Pančevom, odda nemški tvrdki Hometz 6 Dillinger. Most bo zgraen na betonski podlagi v železni konstrukciji ter bo služil železniškemu, cestnemu in osebnemu prometu. Doig bo poldrug kilometer ter bo eden največjih mostov v Evropi. Z gradnjo se prične prihodnjo pomlad. * Volitve za apotekarsko zbornico v Beogradu je ministrstvo za narodno Zdravje potrdilo. Za slovenske lekarnarje ie izvoljen v upravo zbornice mag. pharm Rudolf Ra-mor, lekarnar v Ljubliani, ja njegovega namestnika Pa mag. phar. Ivo Vidmar, lekarnar v Mariboru. * Slovensko vino v Gradcu. S prvim januarjem bo otvorila v Gradcu svojo gostilno znana Štajerska hranilnica, ki bo točila tam samo vino iz svojih obširnih vinogradov med Mariborom. Ptujem. Ormožem in Liutomerom. Ima samo prvovrstna vina, ki so bila odlikovana tudi na razstavi vin v Nenadkriljivo v vsakem gospodinjstva "^ezplačno in reobvezno predvajanje Vara pove zakaj? Efektro-Lim Centrala: ZagTeb, Strossmayerjeva 8. Prodajalna: Ljubljana, Dunajska c. 22. Teleion 247, Ljutomeru. Vinogradi so sedaj pod nadzorstvom in vodstvom slovenskega ravnatelja, medtem ko je bil poprej seve tudi na tem mestu Nemec. * Dijaške štipendije. Giasom odredbe ministrstva prosvete znašajo državne štipendije r.a visokih šolah v Beogradu. Ljubljani Skoplju in Subotici po 1000, v Zagrebu pa (z ozirom na tamkajšnjo dijaško menzo in dijaški »Dom«) samo 750 Din mesečno. * Nove apotekarske takse. V ministrstvu za narodno zdravje je bila sestavljena strokovna komisija, ki izdeluje novo uredbo o apotekarskih taksah. Ta komisija bo izgotovila novo farmakopejo za vse apoteke v naši državi. * Jugoslovenskim skladateljem! Rok za razpis 3 nagrad mesečne revije *Zbori» na nove zborovske skladbe poteče dne 1. januarja 1926. * Kino zopet v Ptuju. Mariborska družba kinopodjetij Guštin & Roglič je prevzela od Dramatičnega društva kino in ga zopet otvorila. Napisi bodo baje dvojezični, kakor so še tudi v Mariboru. * Na Češkoslovaško! Vse priglašene učitelje (ice) vabim na sestanek v torek, 29. t. m. ob 11. dopoldne, hotel Miklič pri glav nem kolodvoru. — S. Mrovlje. * Želodčne bolečine, tlščanje v želodcu, slaba prebava bo odstranena z naravno Franc Jožefovo grenčico. Kapacitete na polju medicinske znanosti izjavljajo, da je smatrati Franz-Jožefovo grenčico kot naibolj vztrezajoče domače sredstvo, ki ga Je naitoplete priporočati. Dobi se grenčica v vseh lekarnah in drogcri.iah ter trgovinah z mineralnimi vodami. Stranssov Zadnji valcer IBS U Anita Serber ]e predi auprns Elitni Kino Matica * Norveško ribje olje (Dorsch) in emulzijo, garantirano pristno, medlclnalr.o. priporoča lekarna Bahovec, LJubljana (pri Cev Ijarskem mostu). * Koče na hitrljl. Pošto ;e na 1. decembra bio državni blagdan, to se Je preneslo vu-čenje na 5. decembra. Prije vočenja pročl-tao je predsjednik lutrijskog odbora gospo-din Josip Fran Opava plan vučenja. iz ko-jeg proizlazi. pošto je bilo rasprodano samo 18.000 srečaka, to če se vuči 2 I 3 zgodi-tak kao što i ostalih 100 zgoditaka. da bi se uzmoglo izigrati sve zgoditke. moralo bl biti prodano naimanje 25.000 srečaka. Kupci srečaka zahtievaii su. da se svi zgoditci izigrati imadu, usiljed toga zatražio ie predsjednik lutrijskog odbora od ministarstva Pnljoprivrede i Voda. da se rok vučena pro dulii, kojemu je rešenjem od 9. decembra 1925. br. 46806-1 izdalo, da se vučenje pro-dulji na 1. maj 1935. Osim toga dolazl kao 104. zgoditak dar Njegovo« Ve!, kraiia L krasan muški sat. U slučaju, da se potrebnih 7000 srečaka prije rasprod-a biti če odmah prevedeno vučenje. te pirtem novina objavljeno. — Josip Fran Opava, predsjednik Iu- i Skbi časi so, a veaSsr se !?hVo po ceni čo sifeta na'ei, ako uživaš _J?e>atel^_ Iz Ljubljane u— Silvestrov večer ljubljanskega Sokola v tetovjdnici Narodnega doma obeta izredno zanimive novost'. O m en jamo predvsem prvi nastop naše moderne plesalke gdč. V-dmarjeve, učenke slavne Mary NVd-nnnn. Plesala bo na naše narodne pesmi. Poleg tega bodo naši najboljši telovadci pokazal! še vrhunske simultane vaje na treh krogih, skupine na sHih članice pa pokažejo krasne vaje. Tradicionalni marmornati kip' tudi letos ne bodo manjkali na sporedu. Godba, petje itd. b^tb Izpopolnjevati program. Za v osebje In zabavo bodo skrbele komične točke, posebno znameniti bnfcs-match dveh svetovnih mojstrov. Spored znk'"JuS! alegorija. Po polneči prosta zabava in pies. Kdor hoče lepo in zadovoljno pričakati novega leta, naj poh'ti v Narod n' dom k staremu matičnemu Ijvbljansfcemu Sokolu. 2433 u— Sokol Liubliana I!, priredi danes, v nedeljo v rea!5ni telov?dn'cl točno ob pol 16. uri svojo ob!čajno bož:čnieo s sledečim se>orrdom: Nagovor, deklamaclje, petje, društvenega pevskega zbora, dramatični Igrokar. telovadne točke, fcož-'čno drevesce ter obdarovanje naraščaja in dece. K mnogoštevilni udeležbi vabi predvsem starše ln ostato Sokolu naklonjeno občinstvo odbor. Zdravo! 2423 m Le za odrasle so izšle v slov. prevodu sve'ovno znane novele ki jih je spisal itai. pisatelj Boccaccio. Dekarneron je knjiga ljubezni, knjiga žgoče salire na nemoralno življenje duhovništva in menišlva, knjiga smešnih a čudovitih doživljajev iz meščanskih in plcm ških krogov v XIV. stoletju, Dekarneron je okrašen z 33 ilustracijami. Za mladino je knjifja neprimerna, Broširan velja Din 56'—, v celo platno vezan Din 72'— Luksuzna izda a Din 100"— Izdala Knjigarna Tiskovne zadruge w LjubEjani Učitelj v šoli maje z glavo „S3j kašljate kakor za s avo! Svetu em Vam vsem od kraja Naj Vam mati skuha .Buddha' čaja! Iz Maribora a— Krasen obisk v gledališča. Na prvi dan božičnih praznikov je bilo Narodno gledališče v Mariboru tako dobro obiskano, da sta bili obe predstavi, popoldanska, otroška (»Snegulčtoa*) in tudi večerna, opeTeta c Vesela vdova«, razprodani. Opereto so da'j žc osmič in celo izven abonmaja. Ba/je je ta večer doseglo mariborsko gledališče rekordno število dohodkov. Tudi včeraj, na Štefanovo Je W'a popoldanska preds tava d-bro obiskana od preprostega ljudstva. Obe stojišči in galerija so b!!e nabito polne. Zvečer jc bilo gledališče zopet razprodano pr: opereti »Stambulska roža«. Tudi danes, v nedeljo, sta dve predstavi a— Plesne vaje za starejše danes ob po! petih popoldne v Narodnem domu. zdrknil s ceste v globok prepad. Tam se je avtomobi! prevrnil in pokopal šoferja pod seboj. P.ibar je bi! na mestu mrtev. * Drzna žepna tatvina. 6olctnega Anton« Fuglja. trgovca iz Ajdovščine, so te dni okradli, ko je hotel stopiti v avtomobil na Opčinah. Fugelj je prišel v gnečo in to priložnost j; porabil neznani žep2r, da mu je cd- sel I tnico s 3300 lirami gotovine. * Božič slovens,-ih listov v Julijski Krajini. Naši listi v Julijski Krajini so imeli za Bo- 5 r'abo srečo: tržaška prefektura je zaplenila «Novice» radi voščila pod našlo« v*"-n »Srečen Božič > ter »dstarsko Riječ«> ra di član* - »Poslan je bil angeli Gabrijela. Goriška podprefektura pa ie zaplenila o-Go« riš':<" Stražo«. Tako je obiskal cenzorski Božiček i T st i Gorico. * Kruh v Italiji zopet dražji. Združeni pekarski mojstri v Gorici so baš za božič« ne prazni* zvišali - .no kruhu. Navaden kruh ie sedaj po Lit 2.20. boljši pa po 2.40 in 2.60 Lit. trijskog odbora. 2429 ! * 50 letnica trojčkov. Petdesetletnico svo >ega rojstva so praznoval! dne 21. t. m. trojki Neža Kresnik. soproga nadsprevod-nika v pokoju. Antonija Dernovšek, posest-nica v Hrastniku tn Miha Koritnlk v Pod-kraiu pri Hrastniku. Še mnoga leta! * Cvetice ra Božič. Ob nastopu astrono-mične zime nam ie gospodična Anda LaoaJ netova iz Cerkell pri Kraniu poslala šopek »mačeh« ki jih je nabrala na domačem vrtu iz Velikih La?č pa gospodična Pavla Ramovševa nekoliko cvetočih trobentic Obema Iskrena zahvala za nežne oznanje-valke pomladi. * Požar uničil v Beogradu deset filmov. V palači Metropol v Dečanski ulici v Beogradu, kier se nahaja tudi pisarna zastopstva Amerikan-filma za Jugoslavijo, >e nastal v četrtek zvečer vsled slabega električnega izolatorja požar, ki se je naglo razširil. Pla men Je obie! v sobi najprej pisalno mizo in nato se ostalo pohištvo. V eni Izmed omar Je bilo tudi veliko število filmov. 10. jih je postalo žrtev ognia. Podjetje jih le prejelo šele zadnje dni cd svoje tvornice. Skupna škoda se ceni na 4 milijone, uničeni filmi pa na 250 tisoč dinarev. * Skrivnost osiješke trdnjave. V Osijeku so te dni delavci pri kopanju na terenu stare trdnjave naleteli na neki svod. podoben kanalu. Ko so ga prebili so spoznali, da Je to zidan hodnik, ki vod! izpod železniške proge v smeri proti stari trdnlavi. Delavci In tnženierli so se zanimali, kaj to pomeni. Inžerjer Kopf se je podal v zagonetni hodnik. Ugotovil ;e, da Je hodnik približno dva metra visok, zgraien iz starinske opeke in čist kakor soba. Hodnik je brezdvomno služi! kot taien izhod iz trdniave. Bankovec za 1000 Din je izgubi! reven deček na poti po Tržaški, B!ci\veisovi in Celovški cesti do gostilne Keršič. Pošten najditelj se prosi, da ga odda v upravi lista proti nagradi. * Cerkveni rop pri Semiču. Pišejo nam: Dne 20. decembra so neznani malopridneži vlomili v cerkvev sv. Roka. Prišli so skozi zamrežet;o okno ter odnesli kelih. pateno in nekaj drugih predmetov. Orožniki so odšli takoj na delo in malopridneže po tridnevnem zasledovanju aretirali in jih izročili oblastim. Tudi oropane predmete so našli Ir. sicer približno po! ure od Semiča zakopane v gozdu. Znižane cene do bon pramiKov v mM Mesti! Jos. Rojina - Ljubljana i je pred durmi Elitni Kine Mrliča. u— Tamburašk! odsek »Bratstva« priredi Silvestrov večer v Mestnem domu. Spored zelo bog3t. Koncertne in zabavne točke. Sodelujejo čiani naT. gledališča in vsi odseki aBratstva«. u— Sllvestrova noč pevskega društva ■•Ljubljanski Zvon« v zgornjih prostorih Narodnega doma bo kakor vsako leto tudi letos nudila posetnikem Izbrane orkestralne (»Sloga«) in pevske ročke, izredno bogat srečnlov tn trmoro zabave Ples. V paviljonih tovrstna jed:!a in Izborno vino. Ker je čisti d-rfrčcft prireditve namenjen fondu za izdajo novih skladb in »Zborom«, pričakujemo, da bo udeltvba velika. Vs! prijatelji petja in Ljubi). Zvona iskreno dobrodošli. Vstopnina 10 Din. u— Tatvina kolesa. V noči na 24 t. m. je zmanjkalo izpred tTgovine Karla Preloga. trgovca r,a Oalhssovem nabrežju, črno ple-s-k?mo dv-ikoJo, znamke «TrS>ujia». vredno i 1500 Din. Koto Je odpeljal tat, ko se Je go- j spod ar mudil po opravkih v trgovini. k— Nezvesti hlapec. Jo=šp Leskovšek, hlapec pri premojtarju Vinku Kržetu v Trnovskem pristanu, je vneil kor običajno, po mestu premog tn ga oddajal naročnikom. Nabrai Je 775 Din, ki bl Jih moral zvečer od račun a ti gospodarju. Toda Le »ko v i ek Je pusti! v Šiški konje tn voz brezbrižno na cesti, sam pa še! z veselo druščino popiva*. Konje je pripeljal zvečer lastniku tamkaj službujoči stražnilk, nezvestega hlapca pa so naslednjega dne tzsledtli na stanovsnju neke vdove, kjer ie pregajij-.l mačka. Za praznike so ga seveda spravili v zapor. u— Klobase za praznike. V četrtek d-rpoi-dne je prišel k Mtroslava Urbasu. izdelovalcu klobas v Slomškov! ulici, nepoznan mla-denlč in naročil za restavraterja M«kli-ča v Kolodvorski ulici 20 mesenih klobas, ki ]>h Je tudi dobil. Ker Je Miklič sta'en odjemalec l7derVov tvrdke. seveda Urbas n! zahteva! plačila ta^coj. Popoldne Je priše! mlrvdemlč za Mikllča zopet po 50 k!r>b?s. naslednjega dne pa neki starejši mo5ki. ki iih Je zahteval dvnjset. Komaj pa ie ta klobase odne«e!, je prišla k Urbasu Mfk'ičeva dekla z denarjem tn zahtevala tudi več klobas. Urbnsu se ie pričelo tedaj svltati da Je nasedel dvema prevrtanfma go'juf?ma, ki sta napravila za or^orrke na r.Jesrov račun sijalno kupčijo. Na podlagi opisa enega izmed zlfkovcev ie bil v oetrebu{c 0. Bernat mm je predi durmi EHtni K»no Matica. a— Zmrznjeni hlapec. Iz hleva gostilne «Trst» pri Rapocu so včeraj odpeljali leta ISS3. rojenega hlapca Jožefa Zemljiča od Št. Petra, ki Je leža! tam že osem dni z zmrznjenim stopslom na nogi.'Čeprav je gostilna nasproti bolnice, so reveža vendar pustili ondi ležat! toliko časa. Hlapcu so mora«! sedaj v bolnici odrezati nogo. a— »Jutro« v božičnih praznikih v Mariboru. Čeprav smo ga naročil! za Maribor par sto številk več kot druge nedelje, je bilo vewlar »Jutro« za Božič že prvi dan po vsem mestu razprodano. Vsi njegov! či-tatelil ti prijatelji so seve pridno iskali mariborskega kovača, Id je bil v sredo ob 14. dan v promet v knjigarni Werx!. Doslej ga baje še ni n^hče našei v Mariboru. s— Na božični večer so se stepli v Sp. Radvanju, odkoder so pripeljali z razbito glavo v mariborsko bolnico nekega Franca Ip3herja. Iz Trboveli t— Proračun trboveljske občine za I. 1926 je zm«ni*«l sedanji gerentski sosvet za okoli 500.000 Din od prejšnifga, tako da znašajo postavke, ki sc nanašajo na dohod* ke: dozdevni prebitek tekočega leta 60C ti« soc Din: iz občinskega premoženja 15.000 Din: iz podjetij občine 135 400 Din: iz pri» stoihin in odredb 14.200 D:n: iz samostal« nih občinskih risvkov 3000 Din; iz prosto, vollnih podarkov 14.660 Din, iz posojil 25 700 Din: skupai 808.460 Din. Postavke stroškov pa znašajo: za ohranitev, za upo« rabo in upravo občinskega premoženja 111.000 D;rv za snlošno uporabo 328.560: za podjetia 7,2 000 Din: za varnostno redar« stvo 171.160 Din: za selmsko redar=fvo 3360 D'n: za požarno brsmho 13 500 Din: za zdravstveno oskrbo 2^4.466 Din: prida vek ohčinsV-e blagaine k nboJnemu ?akladu 68 t'sn? n:n: stroški /a eestne in vodne stavbe 317.500 Din: za poljedelstvo 180 000 Din: ra hn"n- za druge zadeve 107000 Din: skupaj 4 036.246 D'n. Primanjkliai zna ša 3.227.7*6 Din, ki se bo pokril z doklada« mi od državne tr/lfnine na vino in vinski mošt ter z doki a dam i od neposrednih dr» žavnih davkov. t— Srerko glavarstvo v Laškem ponovno razglaša, da lehko uredi trboveljsko občin« stvo svoie zad-ve. ki so v zvezi z glavar« stvom. ob uradnih on^h glavarstva v Tr» bovliah. Poleg rarn:h zid"v, ki jih labko rešilo v Trbovliah, ne da bi bilo potrebno voziti se v Laško, navaja: potne zadeve, orožne liste, lovske karte, stanovanjske deve, obrtne, društvene, -zborovalne itd. t— .Va zadnji seli prrenfskcPa sosveta jc prediagM g. Avsenek, da bi se nrestavil do« sedanji tržni prostor in kupil v to svrho prostor g. Juvana. Proti temu so bili vsi sosvetniki. ker ne ustrera ta prostor trž« nemil prosforu in bi imela v slučajo odkti« pa občina precej sitnosti, ki bl b;le v zve« zi s to kup*'io. Na.bol} fev.ilfrna H čs<« nrimpma balična in nowo'etna darila so 12502 a \wm ie oblačila. Lz nu:! denar nabavite vse vrste (stih eclinole v de-trgovin* konfekcijske tovarne F RAM DERE33A & CiE., LJU3LJAKA, Oradiiče «3 Tel in! 249 Eritvčeva cesta 2 Iz Primoria ker se blago radi svoje kva-li*ete in cene samo priporoča. --- Pri hafarjih sečne cevi (-.uetrtH ), mehurja :yst t sV „bs- ih kotanj in kelhov (pjrolltls), ptmac.i Kader« *ka voda, ker raztaplja in izplavlja sluze. • Smrtne kosa. V škedniti pri Trstu ie umrl v 60. letu svojega živi len ja posestnik Josip Oblak. Pokojnik ie bil zaveden Slo« venec in je posebno podpiral d-uštveno gi« banie gospodarskega značaia. Storil je na tem poli-! mnogo dobrega. V sanatorlju sv. Justa v Gorici ie preminul Anton Stanislav Kalan iz Kobarida. Pokopali so ga na Bo« žič v Kobaridu. Pokoj njegovemu pepelu. preo-tal:m naše sožalje. • Smrtna nesreča r. avtomobilom. V pondeljek se jc pripetila v bližini rtbeljskih rudnikov smrtna nesreča z avtomobilom. ?oter Mihael Ribar je /ašel s svojim vozi« iom v sneg in meglo ter jc radi poledice Razstava kanarčkov v Ljubljani Za božične praznike je priredilo Društvo ra varstvo in vzgojo ptic pevk v telovadni« ci liceja v Ljubljani I. jugoslevensko raz« staro kanarčkov in žlahtnih vrvivcev. Ude« ležba razstavljalcev je zelo častna in je upati, da se sčasoma tudi v tej panogi pri« družimo večjim narodom. Čim prestopiš prag glavnega vhoda, te pozdravijo drobne ptičice s prijetnim žvrgolenjem, v razstavni dvorani pa si, kakor sredi raja. Okoli tisoe ptic pevk je razstavljenih, najrazličnejši glasovi se zlivajo v prijetno harmonijo. Pri blagajni je ptičica v kletki, namenjena Z3 dobitek. Na kletki je napis: oProsimo hrane!® Nehote se spomniš strašnega mrzlega vala. ki je pretekle tedne uničil na stotine ljubkih živalic, ki so nas celo leto razve« seljevale s svojim petjem. Zelo mična ic tudi razstava ptičjih kletk ia razne zdrave ptičje hrane. Za lastno vzrejo so bil odlikovani sledeči gojitelii ptic: I. darilo (zlata velika kolajna) E. Sever, 17 frlata velika) R. Rako« vec, IIT. (srebrna velika) A Piskar, IV (srebrna velika) Ž. \VoMfahrt, V. in VI. (src« brna mala) Fr. Omahna. Za razne ptice so bili odlikovani: I. da« rilo (7.!ata velika kolaina) Drago Kramar« šič, IT. (zlata velika) Andrej Lang iz Bačke. I ITI. (srebrna velika'* Fdvard Sever. TV. (sre brna velika) Rudolf Jerše. V. (srebrna ma« la) Andrej Lang in VI. (srebrna mala) Dra« go Riedl. Vss čast Društvu za vzgojo in varstvo ptic«oevk za zanimivo razstavo. Razstava je odprta le še danes ln priporočamo, nai si vsak !j"hitelj drobnih ptic ogleda ta mični raj ljubkih živalic. Božični pozdravi naših vojakov GJenovlč, mornarji torpedisti: Janko Pretnar z Bieda, Janko Čič iz Zagorja ob Savi, Franc Me!e in Janez Titršič iz Ccrk-p.ice pri Rakeku, Franc Žitko, Josip šibe-rok in Matevž Križaj Lz Logatca. Ivan Spo-ijar In Ivan Žrrdaršič iz LJubljane, Franc Hribar iz Vodic, Ivan Zaje iz Čepelj. Josip Brleč iz Velike Lašnje, Fiorijan Tcrkar iz Konjic, Ludvik Škrinjar iz Senrča in !yan Jacmenovič iz Gradca v Beli Krajini. Rakoš v Južni Srbiji, orožrriška stanica: Ludovik Prinčič, Orožniška stanica Rakoš, pošta Istok; Ivan Zorzut, or. stanica Ereč. pošta Ždiakovica; Josip Volčič, or. stanica Kučište in vsi ostali orožniki v okrožju Me tohlja. Šlbenik, mornarji na minonoscu «Ga!e-bu-»: pod-nnredntki I\-an Jtrvan Lz Ljubljane, Karto Urbič iz Cc'>ia Ivan Knapič iz Ljubljane, Pavle Žvan rz Kamne Gorice, Ivan Kri!tč iz Orebič. Ivo Mišid iz Mline, Viljem Lovreačič iz LJubljane ter mornarja Franjo Zelezmk in Stanko Novak iz Horjula. Dehar. slovenski fantje rz štaba 12. p. p. »Cara Lazar?«- Ivan Brank iz Vodic, Stanko Murkovič iz Sv. Marjete nižje Ptuja, Franjo Pianinc iz Trboveli. Josip Skrinjir iz Ivanjkovcev pri Ormožu, Avgust Pihlc iz Ivanjkovcev, Lovro Kuharič iz Lešnice pri Ormožu in Franjo Mlinarič iz Središča. Podgorica v Črni gori, sloven=ki fantje železničarskega bataljona, zaposleni pri gradnji 20 km dolge železniške proge od Skadarskega jezera do Podgorice: Vertač-nik Franc in Prešeren Stanko iz Ljubljane, Franc Senica iz Vranjskega. Leopold Cestnik in Adolf Bo!a iz Trbovelj, Josip Debelak iz Arje vasi pri Celju, Ivan Tišni-kar iz Vitanj pri Celju, Ivan Neuwlrt iz Grušove pri Mariboru, Herman Oorjup iz Malih Up!len pr! Grosup'jem, Maks Erste te Trcbncga pri Novem mestu, Anton Ko-stelac :z Radovice pr: Met'iki, Viktor Toma zin iz Št Jerneja na Dolenjskem, Ciril Tonč'č iz Pobrežja pri Mariboru, Oskar Trbus iz Središča ob DravL Češkoslovaška narodna banka Ustanovitev novega emisijskega zavoda v Češkoslovaški se splošno smatra kot krepka ooora dejansko že stabilizirani češkoslovaški valuti. Kakor je znano, ie doslej ooravlial posle emisijskega zavoda v Češkoslovaški bančni urad finančnega ministrstva, čegar spretna valutna politika je dvignila in stabilizirala češkoslovaško krono. Jasno te seveda bilo. da ori tem bančnem uradu ni moglo ostati. Za^o se ie sedaj ustanovil 00 vzgledu drugih držav delniški emisijski zavod, čegar ustanovitev ie bila skleniena že pred leti. Notni privilegij Češkoslovaške narodne banke traia 15 let: niena glavnica znaša '2 milijonov zlatih dolarjev (120 tisoč delni? po 100 zlatih dolariev no-minale). Izdaia delnic se te izvršila samo v domači državi. Od vseh delnic je prevzela država sama 40000. Delnice se glase na imena in so prenosljive le z dovoljenjem bančnega sveta. Ker je bančni urad (00 izkazu 15. novembra t. !.> razpolagal samo s kovinskim kritjem 1781 miliionov Kč (103? milijonov efektivna podloga. 750 milijonov v dev:zah\ se ie morala potom velike posoiilne transakcije nove notne banke Drihavitš odgovariajoča kovinska podloga. 7 neko ameriško - n:zozemsko skurino sklemeno 7.5Jstot-n'tr kovinskim kritiem. Z izda;o druge tranže omenienega posojila se jio krit-veno razmerje še znatno zboljšalo. Gospodinjski tečaj v Litiji Gospodinjski tečaji so za naše kmet-sko ženstvo velike važnosti. Naša kmet-ska tla zahtevajo krepkih jedrnatih žena. delavnih močnih rok. Zato dajte kmetskirn dekletom več izobrazbe; naj naše ženstvo najde smisel življenja v delu na domači grudi. Kmetska gospodinja tvori glavno oporo kmetskesa gospodarstva in »podpira tri vogle pri hiši*. Ko je pred leti pognala vojna furija večino mož in fantov od doma na bojne poljane, so ostale na kmetih povečini le matere in dekleta. Same so orale, sejale in gospodarile ter vzdržale do konca, a obenem nestrpno čakale, da se vrnejo dragi domači zopet pod rodni krov. Vrnili so se po dolgem času težko pričakovani, a ne vsi. Da svetovna vojna je bila grenka preizkuš. nja za naše gospodinje. Ako hočemo dvigniti kmetsko gospodarstvo, se moramo v prvi vrsti zainteresirati za primerno izobrazbo kmet-skega ženstva. 2e v ljudski šoli naj bi dekleta dobila podlago za svoj poklic, pa tudi več veselja in ljubezni do rodne grude in domače hiše, da ne bi letela za lahkim zaslužkom v bližnja mesta in zaprašene tovarne. Na deželi nam itak manjka stanovsko vzgojenih gospodinj. V predvojni dobi so se prirejali po deželi š pomočjo bivšega deželnega odbora dvomesečni gospodinjski tečaji, ki se sedaj po preobratu hvalevredno nadal.iu. je.io. Žal. da imamo v to svrho samo par garnitur na razpolago. V bližnji bodočnosti, ko dobimo oblastne in srezke skupščine, bi bilo potreba. da bi se v teh kolikortoliko avtonomnih korporacijah z vso vnemo dela-lo na to. da se osnujejo tako zvani leteči tečaji po srezih ter naj bi se kar največ pozornosti posvečalo izobrazbi kmetskega ženstva. V takih tečajih se nauče kmetska dekleta kuhanja, predvsem pa reda in pre-potrebne snage v kuhinji. Kuhinia naj ho svetišče, tempelj gospodinje. Toda. ali naj bodo v kmetski hiši redno dan za dnem kaša, močnik in zelje na mizi? Ali se ne da z istimi in še manišimi stroški spremeniti jed? Pomislimo le. ko bi naše gospodinje posvečale več pozornosti zeleniadarstvu. kako lahko bi od rane pomladi do pozne jeseni črnale pridelke z domačega vrta za družino. Kako izborao se da uporabiti vkubano sadie za prehrano! Pa tudi boljše kuhe in finejšega peciva se nauče gojenke v takih tečajih, da pride ob večjih praznikih in svečanostnih prilikah tudi kmetu kai boljšega pod zobe. In higijena v kmetski hiši? Kolika vrzel nam zija v tem pogledu nasproti! Kako malo se drži na red in prepotreb-po snago! Naša kmetska sela so za časa epidemij pravcata gnezda za pospeševanje nalezljivih bolezni. Koliko ljudi pomrje. ker si zaradi nevednosti ne vedo pomaeati. Zdravnik je drag in oddaljen. Kako malo se polaga važnosti na zračenie in čistost ob taki priliki. Koliko dojenčkov pomrje v prvih letih, ko si matere iz nevednosti ne vedo pomagati. V tečaju predava zdravnik o zdravstvu. o snagi, redu in negi za časa bolezni ter o prvi pomoči ob takih prilikah. Pouk . o prehrani in vzgoji dojenčka je za dekleta kot bodoče matere prav vitalnega pomena. Gojenke dobe tudi potreben pouk o vkuhanju sadja, mlekarstvu, izdelavi domačega sira, živinoreji in ostalih predmetih kmetskega gospodinjstva. Tak gospodinjski tečaj se je vrši' od I. oktobra do 20. decembra t. I. v Litiji. Tega tečaja se je z vidnim zanimanjem udeleževalo 22 deklet. Nekatera so prihaiala dnevno poldrugo uro daleč s hribov. Tečaj je vodila gospa Odlaz-kova, ki ie s svojim priznanim strokovnim znanjem m primerno disciplino z učiteljico gdč. Roglievo dosegla hvalevreden uspeh. O zdravstvu ie predaval zdravnik-strokovnjak iz Ljubljane. Pri zaključku so priredile goienke pod vodstvom svoiih učiteljic dobro r—elo razstavo ročnih del. Tu je imelo mno-gobrotno občinstvo priliko prepričati se o pomenu in koristi tečaja, ki ie za kmetska dekleta izredne važnosti. Fran Jereb, drž. ekonom. Hmelj Žalec, 22. decembra. (Poročilo Hmeljarskega društva v Žalen.) Razpoloženje le prijaznejSe. Zaradi naDredovania kvalitete so postale cene stanovitr.ejše. = Seja carinsko - prometnega odseka Zbornice za trgovino, obrt ln industrijo v Ljubljani se ie vršila v ponde'jcškos!ova5ko po češkoslovaškem prometnem davku kaikor tvdi na popuste, ki bi se smeli dovoliti pri sklerca-niu potrebe glede na glavne izvozne predmete Češkoslovaške, to Je tekstilno blago, oteklo in keramično blago, ne da bi se pri tem oškodovali interesi naše industrije. Končno se ie govorilo tudi o dopolnilnih predložili za sestavo vo-znega reda za prihodnjo sezono. = Naša lesna trgovina s češkoslovaško. Iz Prage poročajo, da ie Češkoslovaška uvozila iz Jugoslavije v septembru t. 1. 175 ton okroglega lesa v vrednosti 332.000 Kč. = Vprašanie Izsel^eniške banke. Na načrt Ljtfbomira St. Kosierja o ustanovitvi Pooblaščene izseljeniške banke izjavlja UcItu-žen:e vojvodinskih bank, da se ne strinja s tem načrtom. Po mišljenju Udruženia izvršitev tega predloga ne bi prinesla po-volinih rezultatov v pogledu zbirania hranilnih vlog r.aših emigrantov. Namesto te hanke predlaga Udruženje, naj bi naša dT-žava vzdrževala stike z izsel:encl preko izsel'eniškf!i komisarjev po vzgledu Anglije. Ti komisarji bi bili podrejeni izssljeni-Skemu odseku ministrstva za zunania dela ali pa ministrstvu za sociialno politiko. = Pojasnilo o pobiranju žlgovlne na kon-ve .v katerih se Izvaža mleko. Finančni minister je dal carinarnicam naslednje pojasnilo: Na konvah, v katerih se izvaža mleko, ki pa se potem vračajo. Je treba postavljati carinske zalh-ke In pobirati žigovino samo ob prvem izvozu; v bodoče pa naj se crfi izvoizu in povratku samo ugotovi, ali imajo konve zalivke fn ali so te zalivke nepoškodovane. Korrve se moTaio ob uvo-zu in izvoza prijavljati ločeno po številu, teži In tarifnem imenovanju. Carinarnice naj se od-slen ravnaiio po tem priobčilu. = Naredba o pobiranju prenosne takse. Zadnji »Uradni list* prinaša naredbo finančnega ministra dr. Stojadinoviča. po kateri se bo pobirala dopolnilna prenosna tniksa v dobi od 1. Januarja 1936. do 31. decembra 1930. v višini odmere za minilo taiksno pe-rijodo. = Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 29. decembra ponudbe glede dobave svinčenih cevi, odlitkov iz armaturnega brona, signalnega orodja, lese nih škafov in veder, žične vrvi in odlitkov iz sive Utrne. Predmetni posoii so pri ekonomskem odelenin te direkelie vsak delavnik oci 10. do 12. ure na vpogled. = Italijanski cariniki na^avek ie znašal za ta teden 379 lir (100+379 lir). = Prašk! aknrd o predvojnih dolgovih. Dne 15. decembra ie potekel rok za ratifikacijo pogodbe, sklenjene v Pragi, ki predvideva ureditev dela predvojnih dolgov b:v še Avstro - Ogrske Nobena signatajnih držav ni preklicala svojega podpisa na. tej pogodbi, fcl stopi s t?m v veljavo. = Ogromna naroč;la pri tvornicah Skoda. Iz Prage poroča'o, da presegalo naročila. ki so iih dobile tvornice Skoda v tem letu, vrednost ene milPadde Kč. = Češkoslovaški stroii za ukrajinske sladkorne tvornice. Ukrajinska zveza sladkornih tvomic kmetijskih zadrug ie te dni sklenila dogovor z vodilnimi češkoslovaškimi industrijskimi obrati glede dobave strojnih naprav za nekatere sladkorne tvornice v Ukraiini. Naročilo predstavlja vrednost več miliionov Kč. = Dobro zaposlenie Alpinske montanske dražbe. Z Drnia'a poročajo, da ima Alpin-ska montanska družba sedaj naročila za tr! mesece. = Ustanovitev židovske velebanke v Pol'ski. S podporo ameriških finančnikov se bo, kakor poroča časopisje, v kratkem ustanovila v Varšavi velika židovska banka s podružnicami po vsej Poljski. = Pred notiranjem červonca na dtmajski borzi Avstrijska narodna banka Je naslovila na Rusko državno banko pisanle. v katerem izjavlja pripravljenost za dovolitev rotiranja červonca pod posoii, ki so enaki kakor za druge jdevize. — Švicarski kapital za Slovaško. Iz Prage poročajo, da ie r.eka švicarska skupina z veliko švicarsko banko nakupila tri velika slovaška gozdna posestva ter več žag. Borze radi božičnih praznikov niso noslova'e. Sokol Občni zbor Sokolskega društva n« Bledu se bo vršil v soboto 2. januarja ob 20. uri v Sokolskem domu. Ohčni zbor Sokolskega društva v Ribnici na Dolenjskem se bo vršil v sredo, dne 6. januarja ob 2. popoldne v društveni dvorani meščanske šole z običajnim dnevnim redom. Šport Nekoliko o težki atletiki Težka atletika je šport, ki je pri nas ta* korekoč še v povojih in ki se ga vobče ve« l:ko premalo upošteva. Kakor svoj čas pro« ti telovadbi, pozneje proti nogometu, tako vlada tudi še sedaj ne samo med lajiki, ampak tudi pri športnikih in zdravnikih proti temu športu velik predsodek, ki izvi« ra seveda iz nepoznanja športa. Sicer pa velja o tem športu, kakor o vsakem dru« gem: izvajaj ga zmerno, primerno lastnim telesnim močem, živi temu primerno in nu» dil ti bo zdravje, moč in veselje do življe« nja. Žrtve pa zahteva vsak šport, bodisi smučanje ali drsanie, turistika ali plavanje, telovadba in nogomet itd.; vendar ne gre, radi takih slučajnih nezgod zametavati ta šport, ampak je treba obračati pažnjo ca to. da se dotični šport smotreno goji Težka atletika obseg« tri discipline in si« cer dviganje uteži in pcz, rokoborbo in pa boks. Pri diipanjii uteii rabimo železne ročke, in sicer kratke za cnoročno, oziroma oho« jeročno dviganje v ločeni teži, ter dolge, slednie v prvi vrsti za obojeročno dviganje. Izmed raznovrstnih vaj z ročkami omenjam na tem mestu samo one. ki se pri tekmova« njih mednarodno ocenjujejo, in sicer: po» teg z eno in z obema rokama (Reissen), eno« in obojeročni sunek in eno ter oboje« ročno tezno dviganje. V na^lcdniem navedemo svetovne rekor« de v teh vaiah. in sicer radi pomanjkanja prostora samo absolutne brez ozira na raz« redno težo. Ti so: Poteg enoročno: 101 kg, Francoz R:"onlot. poteg dvoročno: 128 kg, Francoz R:gouIot. sunek enoročno s prostim dv •gorn na prsi: 113.30 kg, Švicar Hunen« berger, sunek enoročno z oberočnim dvi« Rom na prsa: 121 kg, R:rs Lurich. sunek obo jeročno s prostim dvigom: 161.50 kg. Fr. Rigotilot, sunek obnieročno s postopnim dvigom: 1S5.60 kg. Dunaičan Svoboda, tez« r.i dvig obojeročno s prostim dvigom: 120 kg, Francoz Alzin, tezni dvig oboieročno s postopnim dvigom: 160 kg: Dunaičan Svo« hoda. Kar se tiče dviganja, nošenja in dr« žania bremen, so se v tej panogi posebno odlikovali bratje Sacon, Rusi Lurich. Zai« kin in Paddtibni in Francoz Cadine ter Ka« nadčan Louis Cve poleg veliko drugih. V ta oddolek sp^da na pr. dviganie topa. no« šenje knnja (Kari Abs) po vzorcu Milina Krotonskega dviganie celega avtomobila, obteženega z več ljudmi ali držanie obte« /enega avtomobila na kolenih in ramah itd. Pri roknborbi ie razločevati grško«rimski stil in prosti stil (Catch»as Catch«can). Pr« vi se izvaia v Evropi, drugi pretežno v Ame riki. Razlika med obema je v tem, da velja« io pri grško«rimski rokoborbi prijemi od glave do bokov, dočim je pri prostem stilu dovoljen vsak pri i.-m. Prva ne nudi tedaj skoraj nikakih nevarnosti za telo. nima ni« kakih surovih prijemov in jc za simetričen razvoj telesa najidealnejši šport, ker razvi« Ja enakomerno vse mišice telesa. Pri pro« stem stilu se pa ravno radi tega, ker so vsi prijemi dovoljeni, nc da izločiti surovih prijemov, ki so ali veksatoričnega ali štran« gulatoričnega značaja, ki torej nasprotnika s tem, da mu onemogočijo dihanje ali mu povzročijo kako drugo bolečino, prisilijo, da se uda, kakor na pr. zloglasni palčni pri« jem slavnega amerikanskega rokoborca Fr. Gotscha, ki je s tem prijemom premagal ce« lo vrsto svojih nasprotnikov, med temi tu« di herkuličnega Rusa Gcorga Hacken« schmieda. Glede načina in prijemov se hočem ome« jiti samo na glavno. Borba se vrši stoje in na tleh. Zmagovalec je tisti, ki položi na« ^protnika na obe rami in ga v tem položaju obdrži par sekund. Poglavitni prijemi so: 1'odprijera od spredaj, od zadaj, od strani in od zgoraj, poteg za roko, koleb čez ra« mo, poteg od strani, razne vrste kravat in ključev, polu»ne!son in double>r.eslon itd. Najboljši rokoborci mednarodne veljave so: Rusi Poddubni, Zaikin, Hackenschmied, Lurich in Aberg, Nemci: Koch, Ebcrle, Siegfried, Bahn, Karvan iu Westergaard, Francozi Constant Ie Boucher, Raoul le P.oucher, Constant le Marin, Beancaisois, Ainiable de U Calmette. Paul Pons, Belgi« jec Omcr de Bouillon, Srb Antonič, Bol« gar Petrov, Turki Kara Ahmcd. Mahmout, Nourlah in slavni Jussuff, ki je izgubil svo« je življenje povodom katastrofe parnika Bourgoigne. Med jugoslovenakimi rokobor« ci je omeniti T. Govorčina. znanega tudi ljubljanskemu občinstvu in Zagrebčana Pe» ro Koppa. Kot najboljši tehnik pa velja Italijan Massimo Rajčevič, ki smo ga pred vojno imeli priliko občudovati tudi v Ljub« ijanu KUNE 100%na Ssta mast iz kokozovih orehov. zajamCeno izOftena in Nglieni&ia, se zopet dobiva v vsih trgovinah. Slednjič ie bokt. Ta je ▼ Evropi, irvrem« ši Angleško, to klasično defclo boksa, ie zelo malo razvit Na Nemškem In v Avstri« ji so ga pričeli gojiti šele pred vojsko. raT« no tako na Francoskem. Najbolj priljubljen in razvit pa je boks r Ameriki in t Avstra« liji, ki štejeta tudi najboljše boksarje, bo« disi belce, bodisi črnce. Najbolj (nameniti so Jack Johnson ln Jim Jeffries, kojib bor« ba za prvenstvo se je predvajala v filmu po vsem sveti:, Battling Siki. Joe Jeannette, Sam Langford, Sam Mac Vea, v zadnjem času pa Dempscy, Spanec Paolino, Francoz Carpcntier in Italijan Erminio Spalla. Pri boksu, ki se izvaja s teikimi usnjati« mi rokavicami, 90 udarci namerjeni proti glavi, prsim in želodcu nasprotnika kakor tudi v ledvice: premagan je oni. ki ga na« sprotnik z udarcem podere na tla, tako da obleži najmanj 10 sekund (knock«out). Naj boljši bokserji so črnci. Vzrok je enoata« ven: imajo namreč daljše roke, torej tudi daljši in občutnejši udarec in debelejšo Io« banjo, ki je puoti udarcem veliko bolj od« porna kakor glava arijca. K. Češkoslovaška : Italija Nogometna tekma med reprezentancama imenovanih držav je sedaj definitivno določena za 17. januar in se bo vršila v Turinu. Češkoslo« vaško moštvo za to tekmo je topot sestav« Ijeno brez igralcev Sparte, in aicer najbrže takole: Planička, Fr. Hojer, Jenišek ali Sei« fert Plodr. Carvan, Mahrcr, NVimmer, Sol« tys, Silny, Puč, Jelinek. .4rne Bor g in Weissmtiller sta na svoji nedavni turneji po Zedinjenih državah po« stavila celo vrsto novih svetovnih rekor« dov. Dosedaj so javljeni nastopni: \Veiss« miiller 100 yardov 0:51.1, 150 yardov 1:25, 220 yardov 2:10 in 250 yardov 2:37J. Borg 400 yardov 4:26, 500 vardov 5:27 in S80 yar« dov "9:57. Motoklub *Slovenija» v Ljubljani, ima svoj redni občni zbor v torek, 29. t. m. ob 8. zvečer v salonu pri Mikličo, hotel «Južni kolodvora. Kolodvorska ulica v Ljubljani z običajnim dnevnim redom. Člani se na« prošajo, da se občnega zbora polnoštevilno udeleže. Iz ZNS sekcije Ljubljana. (Slaibeno.) ZNS je javil sekciji sledeče sklepe uprav« nega odbora z dne 15. t. m.: »Noben savez« ni sodnik ne more dobiti izkaznice za leto 1926„ dokler nc pošlje zboru potom sekcije svoje fotografije, na katere zadnji strani mora biti čitljivo označeno ime in priimek ter številka dosedanje sa vezne izkaznice. Priložiti je takso 10 Din. Vsak savezni sod« nik je dolžan nabaviti si potom sekcije znak ZNS (cena 30 Din).» — Z ozirom na te sklepe in na predidoči poziv sekcije se naproša £lane«savezne sodnike sekcije Ljub liana, da zadoste do 30. t m. zaključkom ZNS»a ter javijo obenem tajniku sledeče f »oda tke: rojstno leto, poklic, klubska pri« padnost, stalno bivališče. — Prosim toč« nostil — Tainik. 5. K. Ilirije nogometne in lehkoatletska sekcija obveščata tem potom svoje član« stvo, da se bo pričelo po božičnih praznikih z rednim kondicijskim treningom r jahalni« ci. — Odbor. 7z LHP. (Službeno). Seja upravnega od« bora v pondeijek 28. t m. ob 20. uri v ka« varni Emona. Prosim točne udeležbe. Pred« sednik. Mladinska drsalna tekma, razpisana za danes, je preložena vsled neugodnega vre« mena na praznik 6. januarja 1926. — JZSS. Nogometna sekcije S K. Ilirije ima ju« tri v pondeijek ob pol 20. ori v Prešernovi sobi restavracije «Novi svet» važen cesta« nek. na katerem jc potrebna polnoštevilna udeležba vseh nogometašev. Dnevni red: Volitev načelstva sekcije za 1926.; razgo--vor o prihodnji sezoni; zimski trening. — Opozorite tovariše na sestanek! — Odbor. Imenovanja v politični službi Na predlog velikega žopaua v LiuMjarf so bili Imenovani: Za vladne tajnike v I. kategoriji, 7. zropt srezki komisarji Anton Krajšek v Novem me stu, Ivo Aničič v Kastvu, Dominik Dereani v Kočevju, Adolf Moric pri vel žnpann v LJubljani ter Ivan Baudek v Kran;u. Za revirne nadzornike v III. kategoriji, 2. skupini Jakob Podreberšek. Josip Grude«, Anton Barlč, Marij Močnik in Franc Zajdela vsi pri policijski direkciji v Liubliani Za policijske oficijale v Ul. kategoriji, 3. skupini Maks Jurca, Zvoninrir Gregorič, An ton Jurca in Rudolf Mislej. Za arhivske uradnike v IIF. kategoriji, 2. skupini Josip Antončlč, kanciist v BrežloaM. Janko Kolbek, kandist v Črnomlju, Antoti PlaninSek 6reski tajnik v Kranju, Valentin Flis kanciist v Litiji, hran Šabec oficijai pri velikem župane v Ljubljani, Franc Jenko srezkl tajnik v Laškem, Franc Krek, srezki tainik v Novem mestu, Viktor Erker, kanciist v Kočevju, Dominik Zaplotnlk oficijai pri vel. župana v Llubijani, Anton Pelozs, kanciist v Kastvu. Kamilo Kratohvil. kanciist pri okrajnem glavarstvu v Ljubljani, Fr. Piesničar, kanciist v Litiji in Josip Zadiri-kar. kanciist pri vel 2upattu v Liubliani. Za srezkega nadzornika varnostne stra-že v II. kategoriji 4. skupine ie Imenovan Dragotin Grf! pri polic, direkciji v LjnMjan:. • * Izpremembe v državni službi I.nenova na sta: dr. Anton Leveč za okrožnega zdravnika v Planini pri Sevnici ta Josip Z o r k o za pravnega praktlkanta v področja višjega deželnega sodišča v Ljubljani. — V višjo plačilno stopnjo so pomaknjeni: Vla dislav Fazan, inšpektor v oblastnem hidro tehničnem oddelke v Ljubljani; Karel Š t n r m. Inšpektor v okrajnem hidrotehnič-nem oddelku v Ljubljani, ter Inšpektor Ivan Petrič v Ljubljani — vsi v 4. skupino I. kategorije; nadalje inšpektor inženjer Oskar J n r a n v oblastnem hHrotehn. oddelku v v Maribora v 5. skupino L kategorije: hidro tehnik Emil Podkrajšek v LriMjaci v 3. skupino li. kategorije. Inženjer Feliks C e I e s t i n v Mariboru v 7. skuplso L kategorije In inžen'er Albin Pltamic v Krškem tudi v 7. skupino I. kategorije. Milanu Koželja, rudniškemu pripravniku pri finančni prokuraturi v Ljubljani, sc ie priznala stalnost od dne 5. junija 1924. • * Vojaška imenovanja. Kakor nam naknadno poroča io, so bili povodom rojstnega dreva kralja v naši avijatiki imenovani naslednji Slovenci za tehnične poslovodje 4. razreda: Fran Vognar, tvaai Cotman. Peter Hermonko, Josip Jurečič, Eniest Tcrko. Iv. Šimenc Fran Mihevc in Anton Rudi. 2431 Izjava /Ci ozirom aa izjavo Andreja Mezeta v «Jutrc» od 23. t m. izjavljamo, da Andrej Meze sam nima nikakega kredita, ker je pod sodnim nadzorstvom in ne potrebuje, mo od njega nobenih kreditov. Pranje, Viljem, Marija Mete. 2430 Izjava Podpisani Jožef Procenak, posestnik in župan v Tepanjah, izjavljam, da sem Eliza« beto Bremec, tesarjev© soprogo v Tepa« r.jah, docela neutemeljeno dol žil tatvine. Obžalujem to žalitev in se ji zahvaljujem, ca jc odstopila od zasebne obtožbe proti meni ter mi s tem odpustila sodno kasen. Kontice, 23. decembra 1925. foief Pmenak, Le. Smrt nestorja francoskih parlamentarcev Te dni je umrl bivši ministrski predsednik Jules Meline, čigar ime ie bilo starejši francoski generaciji simbol, dočim se sam v zadnjih treh desetletjih ni udeleževal političnega življenja izvzem-šj kratko dobo v Briandovem voinem kabinetu. Meline jc bil šef parlamentarne večine, ki je leta 1889. sprejela zaščitno carinsko tarifo, ki je povzročila carinsko vojno s Švico. Delo Napoleona III. se je ponesrečilo v glavnem po pokojnikovi zaslugi. Meline. ki je bil v vladi Jules Ferriya poljedelski minister, je obdržal to listnico tudi kot ministrski predsednik. Njegove zasluge za poljedelstvo in za kmete, med katerimi je ostal popularen do zadnjega, so velike. Svoja načela o poljedelski politiki je poda! v knjigi «Le retour a la terre». Ustanovil je red za poljedelske zasluge. Meline pa je bii tudi velik patrijot. Njegovo intransigentno stališče v začetku Dreyfusovc afere ic povzročilo padec njegove viade. Kot značajnega moža so ga vedno spoštovali tudi politični nasprotniki in še najbolj oni. ki so mu bili najbolj nasprotni. Paid Doumer Francoski finančni minister. Ob nevarnih pečinah francoske finančne krize so se razbile ladje priznanih iinančnih in gospodarskih strokovnjakov CaiIIauxa, Painieve.ia in Loucheurja; Za. to je bilo treba precej poguma, da je prevzel vodstvo v hudi zagati se nahajajoče francoske finančne uprave go- spod Doumer, ki se ne more opirati na enak renome in ugled kakor njegovi ne. posredni predhodniki. Njegova situacija nikakor ni zavidanja vredna. Paul Doumer, ki ie stopil v politično življenje kot republikanski poslanec, ie bil pred tremi desetletji eden prvih po-bornikov za dohodninski davek. Leta 1893. ga je imenoval Melinov kabinet za guvernerja Indokine. Na tem položaju se je izkazal kot izboren administrator. Ko se je zopet vrnil v parlamentarno življenje, je bil po padcu Combesove vlade izvoljen za predsednika poslanske zbornice. Zanj je glasovala desnica in centrum. Oslanjajoč se na te struje. je kandidiral za predsednika republike proti Falličresu. toda propadel je za nekaj glasov. Pozneje ie bil izvoljen v senat, kjer se je odlikoval v komisijah kot finančni strokovnjak. Po vojni ie bil kratko dobo tudi finančni minister. V zadnjih letih se ie zopet približal levici in bil pod drugim Poincarejevim kabinetom eden najod-ločnejših nasprotnikov vladin:" finančnih predlogov v senatu. V zadnii vladni krizi je predsednik republike tudi njemu poveril mandat za sestavo vlade, a vrniti ga je moral brez uspeha. V interesu Francijez je želeti, da bi imel kot finančni minister več sreče. Božične vremenske katastrofe V naši državi smo imeli za božične praznike lepo, milo južno vreme. Solnce je popilo snega v par dnevih in narasle so le večje reke. Velikih povodnji topot ni bilo, katastrofe so šle mimc nas. Bolj neusmiljeno ie bilo vreme v drugih deželah. Na Madžarskem, kjer so se pričele taliti velike množine snega, sta silno narasli reki Tisa in Korfls. Obe vodi sta preplavili polja v širokih pasovih. Vzdolž železniške proge Koros-Gyoma je stopila voda tako visoko čez breg, da so morali ustaviti železniški promet. Prizorišče neprijaznega vremena sta bili dalje srednia in zgornja Italija. Narasle vode so razdejale več mostov, poškodovale števi!ne naprave ob koritih rek in preplavile nekatere kraje. Na za-padnem morskem nabrežju ie morje izstopilo ter se valilo proti naselbinam, ki so vsled tega precej poškodovane. V Berlinu so imeli močan tornado, ki se ne da primerjati s sličnimi pojavi v zadnjih letih. Težki viharji so obiskali tudi Francijo. V Bordeauxu je nevihta pomela obalne kavarne in restavracre ter jih pometala v morie. Ladje v pristanišču so bile v veliki nevarnosti in pomorščaki so imeli težko opravilo, da iih ni vrgla nevihta na kopno. V Inki Le Havreiu so morali številni pamiki od-goditi odhod na široko morje. Velikansko škodo so napravile poplave v Pi-kardi.ii, Normandiji in na Lotarinškem. Tudi v Španiji so začele vode naraščati. Sevilja je deloma ped vodo. V Angliji so bili zadnje dni hudi snežni meteži z viharji. Slednji so potrgali telefonsko omrežje med Londonom in Parizom ter onemogočili zveze z Ho-landijo. Najbolj obupna poročila pa prihajajo iz Japonske. Severni kraji so posebno težko prizadeti po velikih neurjih in nesreče so zelo številne. V nekem pristanišču je vihar uničil 25 ribiških bark z ljudmi. Skupno pogrešajo v japonskih lukah zadnje dni 150 ladij. Otok Yap. del španskih Zapadnih Ka-rolinov v Tihem oceanu je baje ponol-noma izginil v morskih valovih. Kakor sodijo japonska in angleška poročila, se je posrreznil. Ob tej priliki ie našlo smrt v valovih okolu desettisoč človeških življenj. V noči od 20. na 21. t. m. je nastopilo nenadoma južno vreme z dežjem. Narasla Sava je dvignila splav in ga odnesla. Kljub življenski nevarnosti pa ga .ie Vrščaj dohitel s čolnom že pod krško bolnico in ga pritrdil potem na žico. Splav pa je že po kratkem času trčil z enim koncem v škarpo ter se začel zopet obračati. Fant. ki ie gosno-dariu pri delu pomagal v čolnu, je prišel k nakupu zadnjih daril se spomnite, da je najugodnejši nakun vseli modnih potrebščin: kar je vsem Ljubliančanom dobro znano pri tvrdki Drago Schwab - Liubi j ana nenadoma v siino nevaren položaj. Bati se je bilo, da splav čolna ne zdrobi. V odločilnem trenutku je fant žico izpustil, nakar se ie začel čoln oddaljevati. Da reši fanta, se je vrgel Vrščaj pogumno v savske valove, dosegel šc v pravem času čoln ter tako preprečil hujšo nesrečo. Medtem pa se ie splav že popolnoma oddaljil od brega in ga je voda končno odnesla proč proti Hrvatski. Premočena splavarja sta sc vrnila, da rešita vsaj še drugi del lesa. ki se je nahajal na sipini pri Blanci. Toda tudi tega .ie Sava že vzdignila in trgala kos za kosom. Splavar Josip Vrščaj je prišel na ta način v par urah ob vse svoje imetje, s katerim si je po večletnem trudu hotel napraviti lasten dom. Prišel je kar čez noč na beraško palico in ima nad 20 tisoč dinarjev škode. V skrajni bedi se obrača do usmiljenih src s prošnio. naj mu priskočijo na pomoč. Hvaležen bo za vsak, tudi najmanjši dar. Henrik Haeberlin Novi predsednik švicarske republike. Švicarska zvezna skupščina je namesto Musyja, čigar oblast je dotekla. izvolila 17. t. m. za predsednika konfederacije Henrika Haeberlina, zveznega ju-stičnega ministra. Haeberlin, rojen 1. 1S66. v Rhein-feldnu v kantonu Piiurgau. jc po poklicu advokat. Politično pripada radikalni stranki. Leta 1920. je bil izvoljen za zveznega svetnika, predsedoval je tudi že v vladi. Novi predsednik republike jc trden značaj, priprost, ljudomil in simpatičen. Čeprav levičar meščanskega ko\a, se vendar odločno upira socijalističnemu izseljevanju. Haeberlin je tudi izvrsten hribolazec. V lepem vremenu gre navadno sam, turistovsko opremljen, v gore. Njegov naslednik bo drugo leto Motta. sedanji zunanji minister. Haeberlin je švicarski Nemec, Motta italijanski Švicar. Haeberlinov prednik Musy pa je doma iz francoske Švice. Grofica Botlimerjeva na svobodi Berlin, 22. decembra. Danes je bil pred vzklicnim sodiščem v Potsdamu zaključen drugi proces pro ti grofici Eleonori Botlimerjevi. Razpra va se je vršila na zahtevo branitelja obtoženke, ki se je pritožil proti odmeri previsoke kazni. Kakor znano, se je vršil drugi proces v znatno težjih okoliščinah kakor prva razprava. Grofica se je zaplela v številna protislovja in več prič, ki so v prvi razpravi izpovedale za grofico ugodno, je v drugem procesu odreklo sodelovanje. Braniteli grofice se je koncem druge razprave z vsemi sredstvi zavzemal za to. da bi bila njegova klljentinja oproščena. Opravičeval jo je z njeno erotičnostjo. Botlimerjeva je baje ljubila nekega mo ža (očividno stotnika Hefteria) s tolikim žarom, da se ni mogla odreči denarju. katerega je morala imeti, če je j hotela doseči svoj cilj. Obtoženka, kateri je dalo sodišče j pred zaključkom razprave priliko, da j se še enkrat brani, je poudarjala, da ji i sedaj, po velikem škandalu, ki ga jc i morala doživeti v svojo sramoto pred javnostjo, ni nič več do življenja. Zatrjevala pa je, da je nedolžna, čeprav je prišla ob svoj dom, moža, otroke in svojo čast. Sodišče je nato izreklo novo sodbo, s katero jc revidirala prvi krrvdorek. Obsodilo je grofico na sedem mesecev ječe. Odštejeta se obtoženki dva meseca preiskovalnega zapora, ker pa ni verjetno, da bi mogla obsojenka v sedanjih razmerah pobegn:*i, se začasno izpusti na svobodo. S tem je zadeva tatinske grofice vsaj zaenkrat ustavljena in ijudje bodo začeli njeno zgodbo polagoma pozabljati. X Težka nezgoda rta nemški motorni ladji. V Rotterdamu na Holandskem je tc ! dni eksplodiral kotel nemške motorne lads ! je aFrithjof«. Posadka, ki sc je nahajala j na krovu, je deloma ubita, deloma p.-, sc i jc potopila, ker je bi' zračni pritisk ob eks» ploziji tako močan, da je vrgel moštvo da--Ieč v valove. X Sleparski princ. Policija v Parizu ie t- tirala in zaprla princa Karla Mihaela Murat. Murat je ponare^^ ček in je hote! oflnlinf neko veliko pariško banko za znatr>-> vsoto. X Dvnaiski listi umirajo. Kakor javljajo z Dunaia. oreneha izhajati dne 1. januarja 1926. list «Das Neuc SsUhr Blatt« ter in bilo je veselje gledati naše malčke, kako so jim žarela lica radosti. Skratka bilo je lepo mladinsko popoldne in žeftnro. da bi viski Sokol priredil v zimski sezoni več takih popoldnevov mladini v veselje, sebi pa v zadoščenje. Zvečer ie bila bažičnica za odrasle, ki je tudi prav lepo uspela. ŽELEZNIKI. Bralno društvo tukajšnjega Sokola je priredilo 19. in 20. t. m. Meškovo dramo «Maiti». Pod spretnim vodstvom režiserja. g. upravitelja Primožiča, je igra nad vse dobro uspela. Igralcem se je videlo, da razumejo igro in so se tudi temu primer no uživeli v vloge. Le žal, da mnogi ne pojmujejo njihovega truda !n se odtegujejo, mesto, da bi čim številnejše posečali prireditve. Ne ostajaimo veliki samo v besedah, ampak pokažimo se tudi v d-ejarejih, kajti le na ta način moremo pričakovati usipehcrv in bomo lahko tudi s ponosom zrli na svoje delo. — Zdravo! ŠMARJE PRI GROSUPLJEM. Odkar je vodstvo našega gasilnega dTuštva v klerikalnih rokah, so zavladale v društvu žalost ne razmere. Starejši resni člani, katerim je dobrobit društva več kakor politika in sa-moljubje pploh mmajo nobene besede. Klerikalci nimajo nikakih pomislekov in se puste voditi le od poiirične strasti. Toda zapomnijo naj si, da jim to ne bo nikdar uspe io. Začetek konca se že kaže! Dne 22. decembra je bila zvečer skušnja za igro «Do-men->. Pri tej priliki jc prišlo med člani igralci in g. F. Š., ki hoče imeti glavno besedo, do prepira in baje celo do pretepa. Le taiko naprej, bo poorej konec; ko pride čas, bodo člani temeljito po medli. Pri tej priliki nai omenimo še to. da nikakor ne gre, da se pošiljajo strankam vabila brez znamk, da mora stranka potem na pošti pla če-.-a ti kazen. Vidi se pač povsod, da vodstvo nikakor ni v pravih rakah. — Poznavalec rarmer. STRAŽIŠCE PRI KRANJU. Sokolski oder uprizori danes, tinc 27. decembra ob 4. uri popoldne burko «Avtomobiltsit», ki vzbuja salvo smeha. Ne zamudite ugodne I £ Tako kekor Vam lahka 'kamna vašega irvotka (steznika) zadostno Ščit: ra* ! pred solneem, zrakom. vročino ah mrazom. ter ohrani Vat: kož: belino, mthno m rahlost. prav tako očnva lahna . uporaba Simonovega Draška (Poadrc Simon) vaJ obraz pred vplivom premočnih vremenskm izorimemb ter ohrani obličje mlado in lepo. tPoudre de J^'3 S'mon. fin lepljiv, slastno oddavljen. r.i samo nekva-ren, ampak ceio dobrodelen m blažilen ter ne povzroča sajenja hoče. Se prodaja povsoi: CREME. POUDRE & SAVON SIMOM ..i...................................................i.....i...;i..,.n Parfumer-.e Simon. 59 Fg. St. Martin. Para. prilike in poseti te igro v obilnem številu! Iz prijaznosti sodeluje orkester Narodne čitalnice v Kranju. Številnega obiska pričakuje — odbor. BLED. Silvestrov večer priredi Sokolsko društvo v vseh prostorih zdraviliškega doma. Najboljši plesalci in pari dobe premije. Igra salonski orkester. Začetek cb 20. uri. KOČEVJE. Glasbeno društvo v Kočevju priredi dne 5. januarja ples v hotelu «Trst v Kočevju ob 20. uri. ŽALEC. Na petraszrednl osnovni šoli v Žalcu se je vršila v nedeljo, dne 20. decembra za ubožne otroke božičnica, spojena z roditeljskim sestankom. Obdarjenih je bilo 4S otrok s čevlji, suknenim blagom in perilom. Bodi izrečena vsem šolskim dobrotnikom, zlasti Savinjski posojilnici v Žalcu. g. Francu Robleku, veleposestniku, g. Vinku Vabiču, veletrgovcu v Žalcu ta graščakoma g. Ratnerju tn g. grofu Furmanu na Plevni najprisrčnejša zahvala. — Šolsko npravitelj-stvo. SV. ŠTEFAN - ŠMARJE PRI JELŠAH. Tudi pri nas smo lepo proslavili rojstni dan našega vladarja. Naši malčki so že dolgu prej pripovedovali, kako lepo bo ta dan v šoU. In zato smo se te slavnosti tem raje udeležili Takoj po slovesni maši smo se zbrali v šoli, kjer so izvajali učenci in učenke vseh treh razredov prav !epe, domoljubne deklamacije. Ko je mali Vinko Brglez deklamiral svojo »Domovini« in posebno «Tiho. tiho jc ob Soeb, ie marsikomu zaro-silo oko. Ganljiv je bil prizorček < Domov i-ni», v katerem ie nastopilo sedem učencev. Šolarji so zapeli več ljubkih pesmi in proslava se je zaključila z državno himno . Bože pravde*. Vsa zahvala gre našemu vrlemu učrteljstvu, ki dokazuje s svojim delom, da se trdno okleplie gesla: Življenje naj bo ti delaven dan! ŠOŠTANJ. Občinski odbor je v svoji red ni seji imenoval gospoda Alojzija Trobeja, osnovnošolskega ravnatelja, ob priliki nje= govc upokojitve za častnega člana v pri? znanje njegovih zaslug tekom 40Ietnega d;» ' —anja v korist okraja. Ker sta obe tukaj* šnji šoli potrebni temeljite poprave in zu* nanje občine niso kazale dobre volje, da b: sorazmerno prispevale, je mestna občil!;' sklenila, da ustanovi svoj krajni šolski svet, se izloči od sedanjega okoliša in si sezida novo šolsko poslopje. Žalostna izjava, da zunanje občine nimajo smisla za meščansl.o šolo. je delo hujskanja vodje tukajšnje kles rikalne stranke. K-tcor sc sliši namerava mestna občina za omejitev stanovanjske bede spomladi zidati nekaj stanovanjskih hiš. kar jc res rujna potreba. SV. URBAN PRI PTUJU. Tukajšnja šolska mladina je priredila v nedeljo, dne 0. decembra igro »Miklavžev večer*, pred igro pa se jc vršila proslava državnega praznika narodnega ujedinjenja z dcklamr.cij..-na iti s petjem domoljubnih pesmi. Mladina je dovršila svojo nalogo v popolno zadovoljstvo, nastopala je srčka-.io in sigurno. Cisti dobiček je bi! namenjen za nabavo šolskega odra. LUTVERCL Dne 20. decembra sc je zc svetil naš kraj prvikrat v električni luči. Delo je izvršila tvrdka Brown » Bovcri i/ Ljubljane jako vzorno pri najhujšem nm. 7 pod preizkušenim vodstvom g. Rudo!: Leneka v najkrajšem času. Zasluga 7a do sego električne luči gre v prvi vrsti gc. p. županu in njegovemu namestniku, ki st.) sHenila ugodno pogodbo z dobaviteljem ele*ctr'"ne moči z Meinlom. KRI2EVCI * PREKMURJE. Na kraljev rojstni dan nam je gdč. učitcljica .Vida. Ki: harjeva v šoli v krasnih besedah očrtaia /i\ • Ijenje in zasluge kralja za ujedinjer.jc ir povedala tudi nekaj lepih zgodb o njegovi dobrotljivosti, nakar so sledile -5o in meso.. V Medua"skcm pristanišču je zavlada! mir svetega večera. Tisoči beguncev so molerli na mrzla tla nod streho neizmer- nega neba. Blaga smrt ie »rebaiala neslišno od enega na drugega in delila odrešen ie . . . Nad morjem ie bila gosta megla. Kraj moria. no oobočiu brda ie stala koča iz kamna zidana. V nicj je gos~--dari1 čika Pera. naš meh a ud ž i ia. Pri mem smo se sestali na sveti večer Ilnata tla so bila pokrita 7. begunci, ki $n se stiskali tesno drug k dnisremu. da ^e ogreiejo. Na tisoče uši je bilo na teh telesih in nasla-rale so se na poslednji kaplji krvi . . . Posedli smo okrog mize na roTomlie-ne klopi. Sredi nvze ie brlelo luč in je metala svoio medlo svetlobo na naše mršave, z dolgo dlako obraščene obraze. Iz pločevinaste nosode smo vlivali vase rakiio: pol špirita, pol vode. Z rokami srno si oodpirali utrujene glave in topo zrli pred sebe. A kje so bile misli obuoancev na ta sveti večer, kdo ve kje? . . . Oj Drago. Tone. Jože in vsi moji prijatelji trpini, kako je bilo? Prišla ie polnoč. Pozabili smo na Kristusa, na njesrovo rojstvo in trpljenje. Kajti kaj ie bilo trpljenje enega človeka proti trpljenju tiaočev ljudi pri umiku čez Albanijo. Glave so klonile na mizo in sanjale. Zunaj se je razpršila megla, pokazalo se ie zvezdnato nebo božičnega dne. Še smo videli 'titramo zvezdo, ko smo stopili iz koče. Pred tolikimi leti je pokazala Iiudem pot v hlev. kier se je rodil odreše.iik. A kic je naš odrešenik?.. Le poč?s? io r)rfln;°'a noč v dan. Ledeno mrzla buria ie divjala po pristanišču in stresala nnš0 :zne-nogla telesa. Ob morju smo hodili gor in do! in čakali na ladjo - odrešenico To smo delali vsako jutro in danes ie bilo že enaisto. Pristala ie tu pa tam po koia ladia in ponoči ie odplula tiho i.i hinavsko kot tat. brez nas; spreiela »e le do sto ljudi s protokci^o. Daleč na morju smo zag'edali dim. nato dimnik in končno celo ladjo, ki se ie čim dalie boli bližala obali. S kakšnim veseljem v srcih smo pozdravljali ladjo, vse svoje upe smo gradili v njo. Saj ona se nas mogoče usmili in pripelje na kraj. kjer bo konec našega trplje-.ija. kjer pozabimo na umik. na Albani-io.^na vse. na vse . . . Še osem sto metrov približno in pristala bo. Počasi in onrezno se je pomikala; zdelo se ie. da nekai sluti .. . Naenkrat zaslišimo močan, zamolkel pok. ki ie prihnial v smeri oa ladje. Udarila je na mino. Zndnii del ladje se je začel dvigati, sprednji potapljati. Lc še nekoliko trenutkov in smrtno zadeta ladia ie izgini'a v ledenih valovih. V ne-kolilnp nrnntali ie bilo vse končano. Kon čano ie bilo tuši uoanie stotin liudi. ki so na obrežju čakali, da nozdraviio ladjo. navale nanjo in prisililo, da iih od-pelic na krai rešitve . . . Od obale je odplrlo pet. šest čolnov, vsi. kar iih ie bilo v pristanu, proti kraiu nesreče Kmalu so se vračn'i rroolnieni z bro-dolomci. Sami smo izgledali kot naiveč-'i mučeniki. toda nri pogledu na preplašene obraze teh nesrečnikov, ki so trepetali od mraza in orest-mega strahu, smo se stresli po vsem telesu in v nas se ie zbud;I čut največjega pomilovanja .. . «Odkod. kam. o nesrečniki.* so izpre-govorila našn usta. «Tu smo. gol; in brez vseh sredstev, vse nam je požrlo morie. Potapljali smo se in v zadnjem trenutku, ko nas je zahtevalo morje v svo*e "-'obočine. so prišli čolni in nas rešili. Toda ne vseh Cez tristo iih manjka . . . Dobrovoljci smo :z Amerike. Vkrcalo se nas T'e štiristo Jugoslovenov. da pridemo na pomoč iznemogli Srbiji Ze več kot dva meseca smo na potu, umikali sino se in skrivali pred podmorniki. ki so stregli po našem življenju. Iu kor.č no smo dospeli po mukapohcin potovanju v to pristanišče. Še samo osemst.i metrov nas je ločilo od svoiih troočiii bratov: vzlrčeni smo prikovali, da se ž njimi zatrrlimo. da noliubimo nrng svo ie rodne srrude. Tn zd;;i ie končano. Cv tristo velikih jugoslovenskih src počiv: v hladnem morskem grobu. Ni iim bil' sojeno, da vas objamejo in da store-skupno z vami zadnji korak na Golgoto . . .» Tak ie bil naš božič ored desetimi leti. « Je, da se prepričate, da edeii par nogavic z žigom in znamke (rdečo, medro ali zlatoi Temo bodočnosti prodreti nam ni usojeno, ali to je gotovo da bodočnost nervoznih, nespečth in lahko razdražljivih ne more biti prijetna, ako pra vočasno ne mislijo na jačanje in pomirjenje svojih živcev. Umivanje in drgnjenje z že 27 let priljubljenim domačih sredstvom «FelIerjevim» blagodišečim iElsaflujdom» umiruje, daje zdravo spanje, krepi živce in mišičevje, olajšuje bolečine v glavi, zobeh m licu, ter se izkaže vedno kot izvrsten kosmctikum. Vedno zopet slišimo hvaliti Fellerjev aElMtlnjds, kot zanesljivo doma« če sredstvo zoper revmatične bolečine. Moč nejšega (n boljšega delovanja kot franco« sko žganje. 6 dvojnatih ali 2 veliki speci* jalni steklenici za 63 Din. 12 dvojnatih ali 3 specijalne steklenice za 90 Din. 36 dvoj* natih ali 12 specijalnih steklenic ra 250 D"'n žc obenem z zabojem in po&t nino raiposil.i« po povzetju lekarnar Eugen V. Feller * Stubici Don j?. Elsa trg 245. Hrvatska. MfiH oglasi, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par* Najmanj*! znesek Din 5'—% Ženitve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din s Najmanjši snesek Din 10*—v Dvokolesa otroški vozički in livalni stroji s« sprejemajo v popolno popravo in prenovo pontktoranje in emajli-ran j? t ogr.jem ter cb rani jo Jez iimo najceneje (poseb-ni oddelek) »Tribuna« F B L., tovarna dvokoles in 0t70ik»b vozičkov. Ljublja k, Karlovska cesta št 4 31217 Vulkanizira ge vrst*- gomila parna alkanizacija P Škafar v LJubljani Rimska tsata 11 270 Modna sivi!ja Marija Krmelj. Ljubljana, 3ethov«ova ul;ea štev •'!! izdeluje po mer? večerne ter prom^nadne obleke, kostum«1 plašie, Muce. vu popravila ter modernizira- 2'a Cerre zmerre 531 Prodajalka dobro izurjena starejša vnoč se sprejme. F. M. Schmitt. Ljubljana. £2863 Krojaški vajenec se sprejme Več pove Ant. Prestar, Sv. Petra cest3 14 32851 Poslovodjo v«i2eg3 Čevljarskih strojev sprejme tvornica Čevljev v Zagreba z nastopom 1 jan. Ponudbe z rahtevo plače, navedbo družinskih razmer !n referenr poslati: Zagreb. p«3t. pretinae 286. Reflek-tira se samo na prvovrstno moč. 32839 Kuharico ki bi opravlja!« tudi vsa dmera domača dela (perila ne pere\ iščem k manjši ooitelji Nastop do 31. jan., p!;t£a 400 Din Javijo na; i£ samo tiste, ki Zale »talnega me«'?. Naslov: ljubica Jagodič, Novska. S'.', vonlja. 82938 Prodajalka nsamfakt tirne »troke. samo z dobrimi referencami se sprejme v veletrgovini R. Stermecki v Celju. 32334 Potnik ki bi obiskoval trgovce v mestih in vaeeh se I s 5 e proti proviziji Ponudbe na postni preda! 4-1 v Zagrebu £2252 Mizarskega vajenca krepkega. *p»»»jmem. Na-lov r»ve u-pr. »Jutra*. 3S05S Strojevodjo za ozkotirno železnico iščemo. — Naslov oove uprav.% »Jutra*. * 33044 Starejšemu potniku agilnema. ki obiskuje ljubljanske trgovce se nudi !ep postranski zaslužek. — Ponudbe na upravo «Jntr?» ped »Lena provizija U5?77» 33065 Mesarskega in pre-ka;eva!skega pomočnik a in vajenca iSČem. Ponudbe na cnravo e pod «150.000» na upravo «Jutra*. 83009 Kdor posodi mlademu gospodu, ki se nahaja v težkem položafu Din 700, tnu vrnem tekom treh mesecev 1000 Din. Na.*'ov poslati na upravo »Jutra* pod značko »Za takoj*. 33061 Družabnik e 30.000 Din se sprejme v telo dobičkanosno obrt v Ljubljani. Pismene ponudbe pod »Visoke obresti 16277» na upravo »Jutra*. 18277 Doberman mlad, častokrven. se proda v Celju, Gaber je 21. 33051 - v / Vdovec 47 let star, trgovec, želi znanja z boljfo vdovo nad 40 let staro, zdrave, močne postave, stanujočo v Ljubljani. Dopise pod značko »Stroga tajnost* na upravo «Jutra*. 32871 «Završnik» Dvignite p I a m > v upravi »Jutra*. 83013 Brezupno nesrečen zelo simpatičen, mlad Inte-ligent se želi popolnoma darovati ljubczniietjtii dami. kjerkoli izven Ljubljane. Varana, trpeča ali prezira-na dana, ki ji ie tudi vsakdanji gost obup in gorje — pa si Želi sočutnega zavetja na ljubečem srcu moža, naj pošlje sliko in naslov na upT. »Jutra» pod šifro »Reši me smrti». 33050 Pejd domov! Dolgčaa. — Kdaj svidenje? Služkinje ni! — Poljulčke. 33041 Dva fejst gospoda diskretna in zna^ajna, želita znanja mladih, samostojnih go<-podičen iz Ljubljane (okolice). Pisma pod •Gustav*, oziroma «Z lenko 16279» ra upravo »Jutra* 33070 V upr. «Jutra» naj se dvi^ncio pisma pod nastopnimi šiframi: Ana. B. S. A , Brinetka, Ripoteka, Idealna, Jelka. Kuharica s posestvom. Lokal Št. 46, Macedonec 25, H. B. P., Nemščina. Ne-deHa. Odkrit in plemenit. Osamljen 15722, Paglavka 36983, Pi«alni stre i, Per-fekten. Stroinik 16010, Srečen Božič. Strto srce. Salon. Stroj SMO. Sanke. Tiha sreča 150. Suknja 26. Veeeta, Vroča ljubezen, Za-vršnik. Vrtnica. Zelo ugodno, Neža Spular. Gospodična ki ?e poslala anonimno božično darilo v trg. Turk, naj javi natančno, rli je za Vladota a'i za T.n^vika. siccr bo darilo naprodaj. 83060 Gospodična srednjih let. trgovsko na-obražena, dobra gospodinja z gotovino in kompletno balo išče znanja v svrho ženitve z zna čaj n1 m gospo dom nad 40 let starim tr-govcem ali Se!, uradnikom. Dopise r.a npravo «Jutra► j pod «Podjetna». 32844 Gospod dobro tituirar, v fctaroeti 28 let, s kapi t.vlom 70.000 Din išče družico. Oglasi naj so le resna gospodična z majhnim imetjem. DopU« z navedbo naslova do 1. jan. 1926 na upr. «Jutra» pod «Resnort 1626*. JTaj nost zajamčena. Mlada gospodična popoln, samostojna, ceotaa-deževane preteklosti, vso-stransko naebražena, dobra gospodinja, zelo dobrosrčna, z lastno trg#vino ln hišo v večjem mestu Slovenije, se že'J v svrho takojšnje ženitve seznaniti s gospodom, ki poseduje večji kapital v gotovini, starost 5:V-60 let. Vdovci z otroci ali invalidi niso izključeni. Dopise na upravo «Jutra» pod »Skupni dom in mirna starost». 53045 Izgubila se je v noči 28 —29. novembra na potu od hotela Beograd do trgovine Stiger dvovrstna biserna ovratnica z zlato zaponko, rdečim kamnom ln dvema biseroma. Pošten najditelj se na-proSa, da to odda proti na-crradi 1000 Din v trgovini F Stirei t on v Slovenski Bistrici. 3f857 Harmonike nova in stare, lastnega ter tujega Izdelka po {ako nit-kih cenah naprodaj. — Fr. Vodišek, Sp Šiška, Polako-va ulica 11. 52897 Klavir telo «lohro ohrtnjen. dob«? jrla?. ra-li r»imei P'1 porpnl pro-la. N»sIo. pore uprav« «Jatri». .13055 Harmonika trivmr.a «b po nirodri coni proda T Zg. Si*ki »t«T. tt sseu Klavir kratek, trr, dobro ohranjen, >•«»0 naprodaj. Sadov pore uprava «Jutr«». KiOM Brezalkoholna gostilna [toiiUtca io okrepčevalnic«) re ptlpnro'a clavnemn ob-iin.tvu. Vsak dan odprta, ukurjeni prostori. Poftr»l-ba tofca. Ljubljana, Vplete j a:, Ijittennsnno. drevored. ---- Dojenčka vetJegB ali manj&epa sprejme v lanesljvo ln skrbno rejo dobrosrčna ženska — Kdor bi reflektiral, naj pUe pod .Materinska oskrba, na npravo .Jntra.. S29S9 V gostilni »KorošM dom» se toMjo pristna lujerska in dalmatinska vina. Cei ulico 1 Din ceneje. Se pri-porofa Kati Koroiec. 52X0 Zahvala Vsem snancem tn prijateljem. ki so M spomnili moje dolgotrajne bolezni • podporo, te naJ«ri!Beje la-hv al ju jen. Mihael Bosak. £3062 Otroka In teto (Urefu vxaaen takoj v oskrbo. Saalov uprav) Oura> „Jntrov" roman imm katerega skoziKskoz .:a eta vsebina, prepleten-s fantastičnimi zapletljaj o j začetka do konca, ki r>rincSajo nsvduSe.te-. u čitatelju t interesarstr.ir razmotavanjeai vsak hi? nrestnefenja, ki mu i• s'edl razočaranje in kon-stemacija In zopet presenečenje tako, da jO fltateljl nestrpno prič.: kovali vsako nadaliev.i nje romana, je izše! ir se dobiva pri upravi .Jutra' v Ljubljani Vsi ki so ga čitali n oni, ki niso imeli te prilike, naj si pa takoj naročeza svoje domače knjižnice. Bolj zabavai? Vas ne morr nobena knjigo vezana stane Dia 5" Broširana pa Din -55 n»,»«»ee>»»»»»«» Zahtevajte povsod čokolad? - ftakao - bonlione znamenite svetovne tovarne „TOBLER" (Benn-Švica) Cntnhn artontij hi sktiIHMMMIHHIM»MMHMI»HM>IIIMI icllsko poMe .Jugoport* Zastopstvo Slavijo In Čehoslavlje. LJUBLJANA, Tavčarjeva ulioa Stev. 3. s podružnicami na Su&akis, Jesenicah In Rakeka se pri tiorora vsem cenj. trgovcem In Industrijalcem za vse Spedidjske In carinske posle. Za selitve so pohištveni vozovi na razpolago. Vsakojake in-formadie brezplačno. Kupci, pozor! Proda se lena zbirka raznih zabavnih In znanstvenih knjig, med t?ml .Valvazoi- ter več letnikov .Ljubi anske?« zvona* in .Dom tn sveta*. Istotam je tudi naprodaj dobro obranjen harmonij. Cene ugodne. Natarčnei53 pojasnila se dobe pri g. Ivanu Debelaku, načelniku gasilskega društva v Skofji Loki. 12738 JAKOB PERHAVEC tovarna xa Izdelovanje liker« lev, dezertnlh vin In tlruoov Maribor, Meljska cesta 3 Ml a priporoča svoje najfinejše likerje v*eh vrst, dc^ertna vin«, kakor Vermuth, Maršala in Marsaleta. Istotako je v zalogi vedno pristna slivovlca, biinjevec, rum ter konjak Orožnik 27 let star, naobražen. pri-ktipljive zunanjosti. želi znanja v svrho poznejše ž "ntn. NaJr^j «,ae|l» tvrdk« Jugoslavl)«! Nova bleščeča luč za izložbena okna. razstavne prostore, delavnice in isto- ptsarne. Največja svetlobna moč pri časnem štedenju toka. Zahtevajte popis „Bel. 402" poleg cenika in referenc pri zastopniku Fernando Bove, Beograd, Knez Mihajlov Venac 13/14. jARL/tiSr i C R E V A vsakovrstna, po najugodnejši ceni kakor vsako leto vedno v zalogi. Kapim tudi surovi In stopljeni loj in ga plačam po najvišji dnevni ceni. Jos. BERGMAN, Ljubljana, Poljanska c. 85. 7 1 vv .v f ,« e Za dorascajoco mladino in odrasle je izšel za božič Bon ton Knjiga o lepem vedenju, govorjenju iB oblačenju v javnem in zasebnem žh'» Ijenju. — Sestavljena po lastni izkušnji in na podlagi najnovejših Bon tonov velikih narodov. — Strani 280. Broširana velja 65 Din, • celo platno vezana 80 Din. Knjigo je izdala Knjigarna Tiskovne Zadruge v Ljubljani, nssoroti Glav. pošte i. §tjepu3*n Sissk prtporote boljše tam borlce «tru ne. [vrtita lote in i^tale po :rebSfilae ta elaa nagrobni križi, vrtne ograje iz litega železa, vsi odlitki iz sive železne litine od Din 5 za 1 kg dalje. K. & R. JEžEK, tovarna strojev, livarna železa in kovin Maribor, Melje 103. sa doma&o r&to šivilje, krojafe ta čevljarje — Mamic«, lit, iauiU'IUv prilike si opled t i velilie izbire vsakovrstnih modelov po iadovits nizklb eooac I DvoVo'efa Igračnl vozički tn stolice za otroke H ntankerji .Motorji Ci •-'vokoltsa. motorje in otroSke vozičke lz najbolj-fih nemSkih, francoskih in angle&kih tovarn, na veliko in maJo. »esteo raitaBih «tuh.i Sprejemajo se popravila! 1 ftajcenej« i a najvtčja zaloga i-- Mehanična delavnica Posebni oddtdek ia popravo dvokoles motorjev, ii-valnib 6trojev. otroških vo-i zi^kov itd Emajliranje z j Ognjem — Staia dvokolesa i te popolrona prenove ia i shranijo čez zimo ] Tridklji In maji dvr>fro»esa iicikr ia dekllre od 4 do S let s« dobijo po mi oiikj ceni. .Prera. f> ae<1eike maakt * ntofi; velika ta- Mn po kofikarecSnfh eerah. Znižane cene siolijive kot scolick ta milica u se aCiti Hoditi — l^rsici vozftici ve5 vrst v poljal.ai veliko, ti se dobijo po lastno tniiaai ceni , CENIKI dvokol««, motorjrr, otn-skih ta igrata!* voaitkov, ivalnih strojev ta delov fratko. Prodaja aa obroke. u dec!* ta ieluu^, aa kro,ljiffoib leHKlh. a veri-gn. tsdelana kot oormatna Svoko!e»a v maajsl obliki. Delniška glavnica Din 50,000.000*— Rezervni zaklad okolii Din 10,000.000__ CENTRALAi LJUBLJANA, DUNAJSKA CESTA PODRUZNICEi Brežice, Celje, Črnomelj, Gorica, Kranj, Maribor, Metkovi6, Novi Sad, ===== Ptuj, Sarajevo, Split, Trat, agencija Logatec ''s i Brzojavni naalovi Banka Ljubljana Telefon fttev. 261, 413, SOS, S03 la 804. se priporoča sa vse v bančno stroko spadajoče posles Rohmer: 5- poglavje. Vrata se odprejo, Ouentin Gray in Seton sta prišla iz restavracije. Oba sta molila, Seton pa si je prižigal dolgo črno viržinko. — Kai če bi stopila v kak variete? je predlagal Gray. Bil je izborne volje, veselo je gledal mimohitečo množico, in vsa .ijegova prejšnja razburjenost je izginila. Seton paša je vrgel vžigalico na tla in deial: — Moj program za danes je izčrpan. Današnjo nadaljno usodo polagam popolnoma v tvoje roke. — Dobro, torej... je začel Graj-, a nenadoma umolknil. Dolg, mogočen avto, zadržan od avtobusa, Id je vozil preko cestnega križišča, je obstal tri korake pred njima. Gray je krepko stisnil Setonovo roko. — Seton, je dejal in glas mu je drhtel od silnega razburjenja. ro: r i e j I Monte Irvin je tu! — V avtu? — Da! In dva stražnika ž njim! Seton! Kaj naj to pomeni? Voz je med tem oddrčal in zavil sredi ogromnega prometa na desno v prazni Old Bond Street. Rdečica je izginila z Ouentin Grayevih lic in smrtno bled je dejal Setonu: — Za božjo voljo! Riti se je moralo nekaj zgoditi! Ne meneč se za svojo osebno vamost, je začel teči po sredi ceste za Irvinim avtomobilom- Prijatelj mu je sledil in na oglu Old Bond Streeta ga je ujel za roko. Gray se je jezno obrnil, toda Seton ga ni izpustil, ostro mu je pogledal v obraz. — Moj Bog, Seton, ne zadržuj me! Moram zvedeti, kaj se je zgodilo. — Stoj, Gray! Ouentin Gray je zaškrial z zobmi. — Čuj me, Seton, zdaj ni časa, da se vmešavaš, jaz... — Dragi, zdi se mi, da se hočeš vmešati v neko umazano zadevo m zato ti ponavljam: stoj! Saj bomo prav kmalu zvedeli vse. kar se da zvedeti. Kaj te skrbijo rodbinske zadeve gospoda Monte Irvina! — Ce se je Riti kaj zgodilo, ubijem prokletega Pynea. — Ali res misliš napraviti dve neumnosti mesto ene? Ali ne u vidiš, da ne ves, kaj govoriš v svoji razburjenosti? Toda Gray ni hotel poslušati svojega prijatelja. — Jaz grem tja, kajti vedeti hočem, kaj se je zgodilo, je rekel s hripavim glasom. — Pravi. Računaj name. toda vedi sc kot možak dobre družbe in ne kot blaznež, če ne, se bova pošteno sprla. Ouentin Gray jc spet zaškrtal z zobmi, toda hladni pogled njegovega tovariša ga ie malo pomiril. Končno se je Seton prijazno nasmehi ja1 in rekel: — Saj te razumem, ljuba duša! Toda uvideti moraš, kako važno je pri vsaki zadevi, da jo človek čisto hladnokrvno uredi. Pri teh besedah ga ie prijateljsko prijel pod pazduho. — Seton — Gray je od razburjenja jedva govoril — žal mi je. Vem samo to, da se mi blede, toda bil sem v njeni družbi še pred eno uro, in sedaj... — In sedaj se prikaže na pozorišču njen mož, v spremstvu policijskega nadzornika in stražnika. V kakšnem razmerju si z gospodom Monte Irvinom? Med razgovorom sta hitela naglo po Bond Streetu. -— Kaj misliš s tem vprašanjem? je vprašal Gray — Nič drugega kot to, ali mu je prav tvoje prijateljstvo z njegovo ženo, ali pa se ti shajaš ž njo na skrivnem? — Na skrivnem? Nikakor ne! Baš sem nameraval obiskati Irvi-nove, ko sem srečal Rito s Pyneom. — To sem hotel vedeti. Prav. ker hočeš zadevo zasledovati, nama bo tvoja izjava zelo olajšala stališče. Tu je njegov avto. — Pred vrati Kazme! Kaj za božjo voljo naj to pomeni? — To pomeni, da naju nikakor ne bodo sprejeli z veseljem, ako se približava. Vprašaj šoferja- Toda Gray se mu je že bil približal. Ta ga jc spoznal in se dotaknil čepice z roko v pozdrav. — Kaj se je zgodilo, Pattison? je vprašal ves zasopel. Ravnokar sem videl policijo v vašem vozu. — Da, gospod. Toda pravzaprav ne vem. za kaj gre. Peljal sem gospoda Irvina z doma do ogla Old Bond Streeta. Ni še četrt ure od tega. Naročil mi je, naj počakam, a kmalu se je vrnil in mi naročil, naj ga zapeljem v Vine Street na policijo. Sedaj so vsi v tej hiši. Govoril je razburjeno, a ni še končal zadnjega stavka, ko je prišel stražnik iz veže in dejal Setonu in Grayu: — Kaj stojite ru? Idite naprej! — Oprostite, stražnik, je vzkliknil Gray, toda ce gre .;a g.o;x> Irvin, vam bom menda lahko marsikaj razjasnil. Stražniak ga je natančno pogledal in opazil, da sta oba elegantno oblečena in je takoi postal uljuden. — Vaše cenjeno ime. gospod? je vprašal. Povedal ga boni nadzorniku. — Ouentin Graj*. Javite gospodu Monte Irvinu, da želim govoriti ž njim. — Prav, gospod. Nato se je obrni! k šoferju in mu dejal zapovedujoče: — Dajte mi kovčeg, ki sem vam ga izročil v Vine Streetu. Pattison se ie sklonil skozi vrata v sprednjem delu voza in potegnil iz njega velik usnjat kovčeg. Stražnik ga je vzel in izginil ž njim v veži. — Zdaj pa že ne moreva več nazaj, jc dejal Seton jezno, pa naj bo že karkoli. Gray ni odgovoril, nemirno je hodil po hišnem tlaku pred vrati, v mrzličnem razburjenju in strahu. Slednjič se je stražnik spet prikazal. — Prosim, sledite mi!« ie dejal. Stopal je naprej, po stopnicah navzgor. Seton in Gray sta mn sledila do vrat Kazminega stanovanja. Štirje možje so stali tu iu štirje pari oči so bili obrnjeni vanje. Monte Irwin. smrtno bled. :e spregovoril: — Vi ste. Gray? Gray skoraj ni spoznal njegovega glasu. — Hvala lepa, da mi nudite svojo pomoč- Silno sem je potreben. Ali ste bili v Ritini družbi nocoj? Kaj se je zgodilo? Kje je? — Sam Bog ve, kje je sedaj! je vzkliknil Gray. Zapusti! sem jo tu v tem stanovanju malo po sedmi nri. Prenehal je. kajti opazil je Brisleya, kojega ostre oči so sc vsesale vanj. Gleda! ga je, kakor gleda pes na bič. — A, ie deial Gray, če se ne motim, ste vi oni tič. ki mi je, iz vrag ve katerega vzroka, sledil ves večer. Stopil je naprej k majhnemu rjavolasemu možaku, toda Irvin ga je prekinil. — Motite se Gray. Kriv sem jaz. Na moje povelje je sledi! moji ženi. a ne vam. Povejte mi naglo: Zakaj je šla sem? Gray je začudeno dvignil roko: v izložbah v veži ff damskega perila in vezenin elenburaova ul. 1. Zahvala. Qb priliki prebridke izgube naše matere, sestre, tete, svakinje, stare matere in tašče, gespe roj. izrekamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so nam v neizmerni boli in žalosti tolažilno stali na strani tem potom najiskrenejšo zahvalo. Posebno pa se zahvaljujemo darovateljem prekrasnih vencev in šopkov in vsem onim, ki so blago pokojnico spremili na njeni zadnji poti. Ljubljana, dr.e 24. decembra 1925. Žalujoči ostali. Ocarinjenje seli uvoznih, izvoznih in tranzitnih pošiljk oskrbi hitro, skrbno in oo najnižji tnrifi Rojko Turk, carinski nosrednik Ljubljana. Masarvkova cesta 9., na-•proti carinarnice. Vse informacije brezplačno! V nafeai se odda v prometnem kraju Pogoji ugodni. Pismene ponudbe pod „ Dobro" na ALOMA C O M P A N Y, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 1.12551 a Zahvala. Vsem sorodnikom, mnogobrojnim priiateljem in znancem, ki so nam ob priliki smrti naše nadvse drage, nepozabne skušali ublažiti preveliko bol, se najprisrčnejše zahvaljujemo. Posebno pa izrekamo najtoplejšo zahvalo zdravnici g. dr. Strnad iz Železnikov, katera se je z vsem trudom zavzela, da blagopokoj-nico ozdravi, odnosno ublaži njeno težko bolezen, istotako tudi čč. duhovščini, Sokolskemu društvu, Bralnemu društvu in njegovemu pevskemu zboru, vsem darovateljem prekrasnih vencev in cvetja ter vsem, ki so tako polnoštevilno spremili našo ljubljeno pokojnico k večnemu počitku. Najiskrenejše se zahvaljujemo tudi vsem, ki so nam v naši preveliki žalosti izjavili ustmeno ali pismeno svoje sočutje v tako velikem številu, da nam je nemogoče, se vsakemu posebej zahvaliti. Cešnjica pri Železnikih, dne 22. decembra 1925. Žalujoča rodbina Jos. Demšarjema. Valovite lase, naravne in le->3 kodre, ralne ia dolgotrajne doee->ežcte t «Iso!de» • okom proti \ lagi in vsakemu slabemu vremena. Steklenica zadostuje za več mesecev in stane 55 Din Lepe in sijajne oči dobite 6 čistim, vegetabilnim sokom «Dia-mant*. ki je garantirano neškodljiv ter gtane 50 Din Nenadkriljiv azijski sok za rast lepih obrvi in trepalnic etane 45 Din.