Leto II!., štev. (81 V LfubUanf, četrtek dne 3. avgusta 1922 PoStnlna pavlaHrana. tfanasnja številka 1 Din - 3 R |gha|a ob 4 dntraj. Stane mesečno 7*60 Din za Inozemstvo 18'— m Oglasi po tarifu. Uredništvo: Miklošičeva cest* št. 16/L Telefon it 72. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko. Upravništvo: Ljubljana, Prešernova ul. št 61 Telet it36. Podružnice*. Maribor. Barvarska ulic* št L Tel št 22. Celje, Aleksandr. cesta. Račun pri poštn. čekor. zavodu štev. 11.842. Današnja števlka obsega osem strani in stane en dinar. _ Ljubljana, 2. avgusta. Za praznikom naše sokolske mladine evo zleta našega v sokolskem duhu nastopajočega dijaštva in vojaštva! Kakor v nazorni sliki gledamo lahko, kako prešinja sokolska ideja ves naš jugoslovanski narod od dece preko mladeničev in mladenk do zrelih mož tja do starcev, belolasih Sokolov. Ko gledamo te strumne čete, ki se vsipa-*jo v naše mesto znova in znova od Nevera in juga, se šele prav zavedamo, kako zdrava in narodna je bila zamisel Tvrša in Fiignerja: Krepiti telo, jekliti voljo, kovati značaj, močno telo m dušo pa poklanjati nesebično svojemu narodu in domovini! Mladina brez vsakršnega navajanja instinktivno sledi idealistom in idealnim programom. Zato se zbira okoli sokolskih praporjev čim dalje več in več naraščaja od najnižje starosti ter cim dalje več srednješolske in akademske omladine. Vesel je ta pojav. Saj nam jamči, da postane naš narod, po sokolski ideji prepojen, velik in priznan tekmec številnejšim narodom po svoji discipliniranosti in samozavesti. Zdrava, značajna, na svojo domovino ponosna, svojo materinščino živo ljubeča in goječa ter za svojo državo tudi na najtežje osebne žrtve pripravljena sokolska mladina, je ideal Jugoslavije, kakor je ideal Češkoslovaško Ničesar si ne želita ti dve bratski zvezni državi bolj, kot zasidrati svojo usodo v dušah in srcih mlado generacije. Ta naj dogradi pravkar osvobojeni dom na zunaj in znotraj ter ga utrdi tako, da bo neomajen napram domačim in tujim sovražnikom! In tako generacijo nam vzgaja Sokolstvo: boljšo, treznej-šo in močnejšo od vseh dosedanjih, ter svobodno kvarljivih vplivov slovanskih tisočletnih pačiteljev in po-hujševalcev. V čistem vzduhu narodne svobode porojena in odgojena naša mladina bo mogla svobodno razmahniti svoje fizične iu psihične sile, od nikogar zasmehovana in odrivana, ter 9 ponosom izrekati: «Sem jugoslovanski Sokol, a kdo je več?» Zato se veselimo in pozdravljamo drugi naš sokolski praznik s prav posebno razigranostjo svoje duše. Za telesno svobodo se nam približuje tudi osvoboditev misli in čustev, da postanemo končno znova nepotvorjen narod slovanski. Naš novi sokolski zarod uresniči docela vzor ustanoviteljev _pr-vprra slovenskega Sokola: z najvišjo telesno kulturo do najvišje kulturne volje in značaja. Iz Hrvatske, Vojvodine, Srbije, Bosne in Hercegovine hiti jugoslovanska sokolsko misleca, čuteča in delujoča diiaška mladež v Ljubljano, da ponov i s slovenskimi tovariši prisego: Vse za domovino! Naj se dodobra seznanijo vzorni naši mladeniči in mladenke s svoiimi brati in sestrami ter sklenejo trdne zveze za vse nadaljnje življenje! Naj se povežejo Srb, Hrvat in Slovenec v snopič. Id ga ne razlomi nobena sila na svetu! S posebno ljubeznijo pozdravljamo tudi naše vojaško sokolstvo. Iz raznih garnizij dospo Čete jugoslovanskih junakov v vojaških uniformah in s sokolsko dušo. Kolik prevrat! Vojak - Sokol pod poveljstvom častnika - Sokola! Mar smo mogli vsaj sanjati pred petimi leti. da bomo kdaj uživali tako krasen prizor? — A tudi to JiOt se nam ta čudoviti prizor še polepša: tudi češkoslovaški vojaki - legijonarji pod vodstvom svojih častnikov nastopijo v družbi našega vojaštva! Kakor na simbol vojnega pobratimstva Jugoslavije in Češkoslovaške bomo zrli v skupnem nastopu zastopnikov naše in češkoslovaške vojske. Puška ob puški, bodalo ob bodalu, a tudi srce ob srcu — vsi za isto idejo: za svobodo! Mladino in vojaštvo, dvoje idealnih borcev za vzore bratskih slovanskih držav, sprejme gotovo naš narod s tisto ponosno ljubeznijo in trdno vero, ki jo zaslužujeta. Zdravo, bratje in sestre! JADRANSKA BANKA. Trst, 2. avgusta. (Izv.) Jadranska ban-ka je bila sicer še danes zaprta, sprejemala pa je posamezne stranke skozi stranska, vrata v ulici San Nicolo. Pri preiskavi v banki so bile zaplenjene vse v ovadbi inkriminirane knjige in listine, ponarejena korespondenca in kakih 30 blagajniških prilog. Borba za uradniško s pragmaflko. OPOZICIJA ZAVLAČUJE NUJNO REŠITEV. - STALIŠČE VLADE. TRIFKOVIČ PRI KRALJU. da se to nikakor ne sme pripustiti. Ministra Pribičevič in Žerjav sta v vladi opozorila, da demokrati zahtevajo nujno rešitev uradniškega vprašanja. Zato Beograd, 2. avgusta. (Izv.) Minister za konstituanto Trifkovič odpotuje na Bled, da reierira kralju o uradniškem zakonu, ki se mora te dni staviti narodni skupščini na dnevni red. Del poslancev je mišljenja, da se o tem vprašanju razpravlja dali časa. Vlada je storila vse, da se ta zakon prouči temeljito. Ker je to vprašanje postalo aktualnejše, kakor sploh kedaj, želi vlada, da se ta zakon izvede v skupščini po skrajšanem postopku (Čl 133. ustave.) Proti temu se je v parlamentu pojavilo mišljenje opozicije, da je ta zakon treba rešiti rednim potom. Na ta način bi se rešitev še bolj zavlekla, ko je ta zadeva že itak trpela radi zapostavljanja za drugimi zakoni. Mnenja so v tem oziru razdeljena tako: Minister za konstituanto Trifkovič tolmači mišljenje vlade in smatra, da se mora ta zakon razpravljati po skrajšanem postopku, torej le v Zakonodajnem odboru, katerega sklepe plenum zbornice brez debate odobri ali pa zavrže. Zakonodajni odbor bi mogel svoje delo dovršiti tekom 20 dni in bi potem njegov predlog prišel kot prva točka po sedanjem zasedanju skupščine. Opozicija pa smatra, da se mora uradniški' zakon razpravljati po rednem postopku torej v odboru in dveh čitanjih v plenumu zbornice. Ako bi obveljala zahteva opozicije, potem je računati da se pragmatika zavleče še preko — novega leta! V demokratskem klubu se je danes poudarjalo, potuje minister Triikovič na Bled, da kralj spozna stališče vlade in opozicije. Minister Trifkovič bo razen tekočih poslov predložil kralju v podpis listo državnih svetnikov, ki jih je izvolila skupščina, ter listo svetnikov, ki jih predlaga skupščina, voli pa kralj. Končna redakcija -ragmatike. Beograd, 2. avgusta. (Izv.) Danes je bila konferenca pravosodnega in finančnega ministra o uradniškem zakonu. Določena je končna redakcija tega zakona. Vsi državni uradniki se bodo razdelili v tri skupine: V prvi skupini bodo oni uradniki, ki so dovršili fakulteto ali visoko šolo v rangu univerze, v drugi skupini oni, ki imajo zrelostni izpit ali najmanj strokovno šolo v rangu srednje šole, v tretji skupini pa oni, ki imajo vsaj 4 razrede srednje šole. Razen tega se bodo uradniki delili v posamezne razrede ter je določeno, do katerega razreda more napredovati uradnik iz ene od teh treh glavnih skupin. Projekt bo izročen preko predsedništva skupščine, zakonodajnemu odboru, ki naj še v parlamentarnih počitnicah prične razpravo. Medtem je opozicija zavzela glede razprave zakona stališče, da je skrajšani postopek nedopusten. onfrola nad poslovanjem borz in bank. ODPOR BEOGRA^IH BANK PROTI NOVEMU BOZNEMU KOMISARJU. — REVIZIJA POSLOVANJA ZAGREBŠKIH BANK Beograd, 2. avgusta. (Izv.) Vest, da je za komisarja na beograjski borzi imenovan g. Jakovljevič, generalni inšpektor ministrstva financ, je v beograjskih tr- govskih krogih izzvala splošno zadovoljstvo. Razumljivo je, da se banke g. Ja-kovljevida branijo, ker ga smatrajo za. zelo opasnega kontrolorja in strokovnjaka. zato pa se uvozničarji nadejajo, da se bo vrednost dinarja kmalu popravila, Uverjeni so, da banke z borznimi mahi-naeijami umetno držijo visoki kurz tujih deviz. Sedaj je naloga g. Jakovlje- vlča, da napravi tem mahinacijam konec Kakor doznava Vaš dopisnik, bo finančni minister dr. Kumanudi poslal inšpektorja svojega ministrstva v Zagreb, da pregleda tudi delo zagrebških bank, in to na zahtevo nekaterih beograjskih bančnikov, ki trde, da vso kampanjo proti dinarju vodi v prvi vrsti Eskomptna banka v Zagrebu, ki je tesno afiliirar na z LSnderbanko, enim od največjih dunajskih zavodov in se mora smatrati kot njena podružnica. Danes zvečer na slavnostnem prostora pod Tivolitem —dravni ve-*"sr dijaštva. Nagovc' gedba, petje. Ljubljančani, pridite v obilnem številu med našo mladino. Fašisfovske represalije proti sfavkttfoeim. FAŠISTOVSKA MOBILIZACIJA V POLNEM TIRU. — STAVKA JE LE DELNA! - PROMET SE VZDRŽUJE. - NAPAD NA TISKARNO «LAVORATORA>. ti, da se parnik potopi. Tako «Wilson» Rim, 2. avgusta. (Izv.) Iz glavnih mest Italije se poroča, da se stavka nadaljuje. Ker listi ne izhajajo, je vsaka kontrola razširjenih vesti nemogoča. Letaki fašistovskega vodstva slikajo položaj tako, da so se posledice stavke vsled njihovega nastopa paralizirale. V ospredju javnega interesa so represalije, s katerimi so zagrozili fašisti. Fašisti so bili ponovno pozvani, naj se opolnoči zberejo v polni vojni opremi na določenih zbirališčih. Ako stavka ne bo končana danes opoldne, bodo fašisti s silo privedli delavce v njihove delavnice. Faši-stovski poslanci zapuščajo svoja volilna okrožja, da dirigirajo izvršitev repre-salij. Tajni akcijski odbor stavkujočih dosedaj še ni izdal nobenih navodil za obnovitev dela. V splošnem se more sma-strati že sedaj, da se je splošna stavka izjalovila, saj poročajo od vseh strani, da stavka le del obratov. V Florenzi, Napolju in Bologni so razun tiskarni-škega osobja v stavki le posamezniki. Železniški promet je ukinjen samo na nekaterih manjših progah, na večjih progah ga vzdržujejo fašisti vsaj v skrčenem obsegu. Trst, 2. avgusta. (Izv.) Splošna stavka se nadaljuje, ali je tudi danes, kakor je- bila včeraj nepopolna in se v mestu niti ne opaža. Danes bi moral odpluti parnik Poslanec Giimbos je z dvignjeno pestjo v spremstvu drugih poslancev hitel proti klopem socialnih demokratov. Min. predsednik grof Bethlen je stopil pred njega ter ga potisnil nazaj. Skušal je s pomočjo posL Kuszarja pomiriti poslance vladne stranke. Tudi predsednik Gall, ki je med tem sejo prekinil, se je postavil z dvignjenimi rekami pred klopi soc. demokratov. Zbornica se je nato polagoma pomirila in socialni demokrati so ostali v dvorani Kova francoska nota Berlin, 2. avgusta. (Izv.) Nova grozilna nota Poin-aieja, ki je bila včeraj iz ročena nemškemu opravniku v Parizu, je danes dospela v Berlin. Takoj so se v uradu državnega kaneelarja pričela posvetovanja, pri katerih pa še ni prišlo do končnoveljavnih sklepov. Vendar pa se more reči, da bo ostalo stališče nemške vlade k francoskim zahtevam neiz-premenjeno. Ultimativna nota Poiucare-ja ni v nemških parlamentarnih krogih povzročila velikega presenečenja. Baje imajo dokaze za to, da namerava Poin-eare zapleniti v po Franciji zasedenem ozemlju nemške državne dohodke. Ali se bodo te odredbe nanašale tudi na zasebno lastnino še ni gotovo. Berlin, 2. avgusta. (Izv.) Državni kan-celar dr. Wirth je imel danes popoldne razgovor z voditelji frakcij koalicijskih strank ter nemjke ljudske stranke, nemških nacionalcev in neodvisnih, pri katerem so razpravljali o političnem položaju. Voditelji strank so soglasnega mnenja z vlado, da zahteva napeti notranji in zunanji položaj mirno odločnost vlade in vsega naroda. Podtafnsk 33 ffinsnžn© ministrstvo. Beograd, 2. avgusta. (Izv.) Ker je r nančni minister dr. Kumanudi, ki vodi začasno tudi posle notranjega ministrstva, preveč obremenjen z delom v dveh ministrstvih, je prosil ministrski svet, da se v finančnem ministrstvu imenuje podtajnik, ki bi v njegovi odsotnosti vcdil vse posle njegovega resorta. Obenem je dr. Kumanudi naglašal potrebo, da se" to imenovanje izvrši čimprej, ker hoče oditi na daljši odmor. Kot kandidata se s strani demokratov imenujeta dr. Svetislav Popovič m dr. Slavko Šečerov. Zdi se, da bodo radikalci to mesto zahtevali zase. RAZMEJITVENA VPRAŠANJA. Beograd, 2. avgusta- (Izv.) Danes popoldne ie ministrski predsednik Pašič sprejel Člana mednarodne komisije za razmejitev naše kraljevine z Albaniio polkovnika Jovanoviča, ki ie Pašiču podal izčrpno poročilo o dosedanjem delu komisije iu o prekinjenju razmejitvenih del Polkovnik Jovanovič je imel tudi daljši razgovor z našim poslanikom v Tirani Liubo Nešičem# Zagreb, devize: Dunai 0.16 — 0.175, Beriin 10.50 - 11.75, Budimpešta 3.5CI — 4, Bukarešt 56 — 57.50, Milan 375 — 377, London 372.50 — 375, Newyork ček 84.25 — 84.50, Pariz 680 — 685, Praga 206 — 207.50, Švica 1575 — 1600, valute: dolar 83.25 — 83.75, češke krone 202.50, madžarske 4.25, marke 12 — 14 leji 53. Trg. obrtna banka 62 — 63. Brodska banka 69 — 70. Hrvatska eskomptna banka 170 — 17i. Jadranska banka 425 — 450. Jugoslovenska banka 105 — 106. Ljubljanska kreditna banka 210. Siavenska banka 112.50 — 113. Praštediona 1145 — 1150. Srpska banka 152 — 152.50. Eksploatacija drva 120 — 130 Dubrov. parob. družba 1300. Goranin 105. Narodna šumska industrija 101 — 110. Našička industrija drva 125. Gutman 297. Slavonija 98 — 100. Union 560 — 600. Ljubljanske strojne tovarne 200 Trbov. premog, družba 300. Beograjska borza ie bila včeraj ra* di praznika sv. Ilije zaprta. Dunaj, devize: Zagreb 154^5 - 155.15 | Beograd t>19.40 — 620.60, Berlin 65.85 —. j €6.15, Budimpešta 22.46 — 22.54, Lon-| Jon 226.700 — 226.900, Milan 2290.50 — j 2301.50, Newyork 510.50 — 511, Pariz i 4137 — 4143, Praga 1249 — 1251, So-| fija 319.50 — 320.50, Varšava 777 — 783 • Curih 9693 — 9707, valute: 50.325 — • 50.825, levi 309 — 311, n. marke 65.75 — 66.25, funti 226.250 — 226.550, franc. franki 4115 — 4125, Ure 2278 — 2282, dinarji 616 — 618, poljske marke 770 — 778, rum. leji 344.50 — 345.50, švic. franki 9640 — 9660, češke krone 1246.50 — 1247.50, madž. krona 22.67 — 22.76. Curih: Berlin 0.68, Newyork 526.50, London 23.37, Pariz 43.6750, Milan 23.6750, Praga 13, Budimpešta 0.24, Zagreb 1.6250, Bukarešta 3.30, Varšava 0.0850, Dunaj 0.01. Berlin: Italija 3515.60 — 3524.40,London 3445.65 — 3454.35, Newyork 776.32 _ 778.48, Pariz 6267.15 — 6282.85, Švica 14.981.25 — 15.018.75, Dunaj 1-23 — 1.27, Praga 1871.65 — 1877.35, Budimpešta 31.96 — 32.04, Zagreb 890. Sofija 459.40 — 460.60. f Ova otiliCna mole. j f)r£avna svetnika dr. Stelan Sagadin in Ivan Skarja. V torek j« narodna skupščina opravila važno delo. Izbrala je 12 članov državnega sveta izmed 24 kraljevih kandidatov, sama je pa postavila 24 kandidatov izmed katerih jih kralj izbere 12. Ze v najbližjih dneh bo imenovanje novih članov našega najvišjega upravnega in ustavnega sodišča pu-blicirano in poslovanje Državnega sveta bo skoraj pričelo. Člani državnega sveta zavzemajo v naši drža vrni hierarhiji eno naj\išjih mest ter so v rangu neposredno za ministri in ostalimi prvimi zastopniki naše države. Njihova služba je stalna Jn uživa vse privilegije sodniškega (sva nja Od članov Državnega sveta sta dva Slovenca, dr. Štefan Sagadin in Ivan Skarja Oba sta odlična upravna juri-sta ter sta dosegla v razmeroma mladih letih visoko mesto drž. svetnikov. Dr. Štefan Sagadin se je rodil leta 1879. v Spodnji Poljskavi pri Mariboru kot sin kmetekih starišev. hrfdoHn KbvIM t. V Mariboru je po težki botezni Izdihnil polkovnik v pok. Fridolin Kavčič. Njegovo ime je bilo ugledno ▼ vo laških krogih zaradi izumov praktične" cene, in ako bi pokojnik ne bil Slovenec. bi bil pač dosegel najvišjo stopnjo a tudi velik imetek. Ti Izumi so: 1.) Vizirno zrcalo M. 95, t j. projn-ost ar,ara t za pregledovanje vrezov v puškini covi. Odkar obstoja ta Kavčičev izum, se lahko puške uporabljajo izdatno dalje časa Vizirno zrcalo je uvedeno pri raznih armadah. 2.) «Brzo-sedlar», t j. priprava, ki omogoča konja oscdlati ali razsedlati z enim samim prijemom. Za konjištvo torej velika olajšava in za konje prava dobrota. Izum je uveden pri raznih evro]>skih armadah in je tudi pri .severni ameriški kavaleriji obligatoren. 8.) Strelski periskop, mal. priročen aparat, ki omogoča streljati iz kritij in je uporaben na vsaki puški, a le pri jasnem vremenu. Uveden je bil pri armadah osrednjih evrojiskih držav. Fridolin Kavčič je bil rojen leta 1800. v Sevnici na Štajerskem, se je šolal v Ljubljani, stopil leta 1877. v 8. Ukrep aitnntrstra Ko —-------1 • - - », r _i _____ Javnosti veliko negodovanje In bojimo j gor Presse. piše i'Slanku pod tem na-• ^ A n r a Ka k ozdravlleniu slovom: «... A kakor maio in ie ne- mii _ Brotir Napredovanje Jurotfavtjfc «Fr»r[*** kaKpoi po i»T»WJ»« P" I ____ n________«1 X1n nl-11 I^v.l tntrY\ r\JI_ ' nAkiiDovaniu različnih potrebščin. Brati* se, da ne bo pripomogel k ozdravljenjuj slogom razmer ▼ naših sanitetnih xavodih. Narobe. Treba ga bo revidirati. Kakor čujemo se vrača dosedanll šel Zdravstvenega odseka dr. Krajec v mestno službo. Kdor pozna tega odličnega strokovnjaka, bo obžaloval, da mu nI bi- kaj posameznih držav v novi Evropi je mogla Jugoslavija krizo premagati iz lastnih bil. Danes lahko kouštatira-mo. da ozdravljenje razmer napreduje in da so močne krvavitvie gospodarskega telesa po večini agrarne države odstranjene. Jugoslavija Je kot ena l^ro eT udeTstra7svor; sposobno- pMh evropskih ^^ sti v ugodnejših razmerah. Dr Krajec j nila amer.ško posojilolOOm^onov je svoječasno prevzel vodstvo Zdravst- dolarjev, in ker jo njen gopodarski venega odseka na željo zdravniške or-j blagor odvisen od njene Us£e žetve ganizacije, ki nI marala za njegove ugo-lter notranje sile, ne pa odJe veoštovai:je. Za njegovo delo pri pripravi zakonov je odlikovan z redom sv. Save III. razreda. Dr. Sagadin je tudi literarno delaven. V mnogih revijah se nahajajo njegove državno pravne študije, ki so pisane z globokim poznanjem materije, širši javnosti je dr. Sagadin znan po svoji predustavni študiji .Naš sedanji ustavni položaj«, ki je izšla v založbi Tiskovne zadruge. Ivan Skarja, šef splošnega oddelka gradbene direkcije v Ljubljani, je bil rojen dne 10. maja 1879 v Mirni na Dolenjskem. Po končanih srednješolskih študijah v Novem mestu, je odšel leta 1898. na Dunaj, kjer je absolviral juridična študije leta 1903. in stopil takoj v službo deželnega odbora v Ljubljani, in sicer v splošni oddelek. Leta 1908. je postal prezidijalni tajnik in zapisnikar v deželnem z.boru, naslednje leto j>a vodja finančnega referata v čegar področje spadajo finančne zadeve, ustanovitev deželne banke, melioracije, mostovi, regulacije rek itd. V svetovni vojni je prišel kot artilerijski kapetan ob prevratu v laško vjetništvo, odkoder se je decembra 1919 vrnil kot invalid v svobodno domovino, kjer je prevzel najprej mesto šteti ne more, ako dr. Krajec sedaj za pušča državno službo ter se vrača v svoj pravi tako uspešni poklic fizikata. in hrvatskih Ne le njegovi stanovski tovariši, temveč j ignoriramo, tudi široka javnost vž, s koliko požrtvovalnostjo in s kolikim samozatajeva-njem je dr. Krajec izpolnjeval svoje mesto. Razmere mu niso dale doseči uspehov svojega prednika, po delu ln vnemi pa Je bil vreden naslednik drja Oražna. - desetletje napredovanja!« — Tako pise češki li>t! Zato lahko hujskanja naših kvaražugonov* mirno Po svelu na zletne znake! Duplikat; s* □e bodo Izdajali. Sokolsko društvo Ljubljana n. vabi vse člane, ki si doslej &e niso nabavil-zletskega znaka da to nemudoma store Znak stane 21.50 Din ter se dobi pri bratu matrikarju v društveni sobi na realki ob pondeljkih, torkih, četrtkih in sobotah od 18. do 20. ure. — Bratje, ki iuiajo kroj, uai se udeleže redovnih m; še v četrtek dne 8. in četrtek dne 10 avgusta, da dobe od brata načelnika po _ trdilo o vežbanju ▼ redovnih vajah. brez katerega ne bo smel nihče nastopi ti v kroju ob priliki vsevokolskega zlata pravnega referenta pri gradbeni direkciji v Ljubljani, pozneje pa vodstvo pravnega oddelka poverjeništva za javna dela. Od leta 1921. dalje je šef splošnega oddelka gradbene direkcije in od leta 1920. docent na tehniški fakulteti, kjer predava upravno pravo. Gosp. Skarja slavi kot odličen jurist, /.lasti v vprašanjih finančnega prava. Oba državna svetnika bodeta kar naj-dostojnejša reprezentanta slovenskih pravnikov v našem najvišjem upravnem sodišču. Ljubljani in se nato nastanil v Mariboru. Opisal je delovanje cele vrste Slovencev v domoviiu neznanih, a odličnih kulturnih delavcev med tujimi narodi; te Kavčičeve biografije so izhajale v .Ljubljanskem Zvonu» v letnikih 1895., 1896. in 1898. Opisal pa je tudi v tlovenskih naprednih dnevnikih razne odlične vojake slovenske krvi, spomine na razno litorate L dr. Pokojnik je bil ua Dunaju v slovenski družbi velepriljubljen družabnik. Večkrat j« predaval v društvu .Zvezda*. Kot častnik ni nikoli skrival, da je Slovenec in naprednjak. V Ljubljani je imel mnogo prijateljov. Njegova hči edinka je omožena z orožniškim kapetanum, sinom mag. ravnatelja v pok. Ivana Vončine v Ljubljani. Vrlemu, do smrti marljivemu možu ostani v naši kulturni zgodovini ohranjen Časten spomin! Tako «e gre c!aHe. V Topolščici je nekaj obstlnatnlh pa-cljentov, ki menijo, da se Jim ni treba držati hišnega pravilnika in da smejo uravnati svoje zdravljenje po lastni pro-vdarnosti. Sefzdravnik mora uporabiti vso svojo avtoriteto, da drži zdravilišče v redu. Dotlčnl pacijenti pa Imajo .zveze. in tako se je zgodilo, da je bil včeraj nenadoma suspendiran šefzdravnik državnega zdravilišča Topolščica dr. Drobnič brez vsake navedbe zakaj In da je moral takoj izročit! posle v zdravilišču se nahajajočeinu pacijentu nekemu drju Saviču. Ministrstvo narodnega zdravja pa je zamerilo tudi ljubljanskemu Zdravstvenemu odseku, da brani v državnih zdravstvenih zavodih red in avtoriteto. Začelo je .urejevati razmere, v Topolščici in to ga je očividno pobudilo, da jih uredi tudi v Zdravstvenem odseku. Odkar je šef dr. Krajec na dopustu, vodi odsek dvorni svetnik dr. Mayer, kateremu moramo priznati, da je v kritični dobi zadnjih bolnlšniških težkoč pokazal mnogo energije in smisla za inicijativo. Razumeti bi se dalo, ako bi pri Izbiranju naslednika drju Krajcu našlo ministrstvo moža, ki bi bil nekaj izrednega v orga-nizatoričnem in upravnem oziru, talent, o katerem bl šel glas, da je zmožen izvršiti čudeže. Ako bi bili našii takega iudodelnika, bl se dalo opravičevati, da se ga brez odloga imenuje za šefa naše zdravstvene oblasti, še predno je dosedanji šef — penzljoniran in da se prezre tudi provizoričnega voditelja urada, ki z vnemo in požrtvovalnostjo vrši svojo službo. Toda za šefa Je odrejen penzl-jonirani sanitetni referent iz Zagreba dr. Katičič, ki je gotovo dober uradnik, katerega moči pa so Izgleda izčrpane, ker bi sicer ne bi! že umirovlien. Politične bElež^B -f- Zmaga Jugoslovanske državne misli. »Zagreber Tagblt.» piše v uvodniku pod tem naslovom: .Zdaj smo že v četrtem lotu svojega osvobojenja in ujodinjenja. Ako se ozremo, moramo priznati, da smo vzlic težkočam, ki so jih valili na nas notranji in zunanji sovražniki, ustvarili že mnogo velikega. Misel nacijonalnega edinstva kaže naravnost sijajno uspehe. Korak za korakom prodira dalje, se utrjuje in stO|>-njujo tudi v najširših ljudskih slojih. Svatbene svečanosti v Beogradu so bil« sijajna slavnost složnosti in edinstva Jugoslovanov. In sokolska slavnost v Zagrebu je manifestirala našo trdno, neomajno voljo, da hočemo biti en sam narod bratov, ki se nočejo ločiti ne v bedi ne v nevarnosti. Ni več daleč dan, ko bomo gledali na vsakršen separatizem ali republikanizem kot na zanimiv petrefakt. Jugoslovanska državna misel stopa zmagovito naprej. To je dejstvo vzlic tuljenju in besnenju v taboru državnih protivnikov. In naravnost komično vpliva, ako se sklicujejo na inozemstvo. Zakaj prav inozemstvo jim dokazuje, da veruje v bodočnost naše države in da je o nji j prepričano.* -f Tržaška bančna afera ln konvencija z Italijo. Beograjska .Pravda« priobčuje daljše poročilo o tržaški bančni aferi in pravi na koncu: .Dogodek s samo banko nas pušča poginoma indiferentne. Ako in koliko je ona kriva, bo nosila ona s svojimi ljudmi odgovornost. V tem slučaju nam gre samo za to, da v afero ne tx> vmešana naša država Zato mislimo, da j« dolžnost naše vlado, da radi ugleda naše države prekliče konvencijo, na podlagi katere se je kaj takega moglo zgoditi. Banke, ki dovajajo državo v dvom, ne zaslužijo, da se država za njih briga. Zato naj se še danes odpove ta konvencija ln sklene naj se nova. po kateri naj se zavarujejo najprej zahteve našega naroda v Primorju. — Se nekaj je pri celi zadevi, kar se mora omeniti. Gosp. Ryl>ar je član narodno - socijalne stranke, a »Jadranska banka* je nedavno kupila v Ljubljani P .»kov list .Jugoslavijo* za 4 milijone dinarjev. l)a se to ni storilo s tem denarjem? Ako je temu tako, zakaj so je dr. Rybaf angažiral v Rimu za banke in ne za zadruge? On je nedavno izjavil na nekem mostu, da ga je v to pooblastil gosp. Pašič. In formirali smo se in izvedeli, da to ni resnica. Na koncu hočemo omeniti še to, da je dr. Rybar določen za reško komisijo. Dokler se ta afera ne razčisti, ga je treba odstaviti s tega polo žaja.* — Kakor nam poročajo iz Beograda. je tja dospel dr. Ilvbar, da izjasni, zakaj je bila pri rimskih pogajanjih upoštevana Jadranska banka, dočim so zadrujro odšle praznih rok. — Mednarodni mirovni kongres v Londonu. Na kongresu, ki se je otvoril 25. Julija zastopa 500 delegatov 20 narodov. Predsednik Plscher (Anglija) je v otvoritvenem govoru predlagal, naj se vseh civiliziranih državah prepove Šport Lahka atletika v drugih državah Zadnje dni so se vršile v raznih držb.- uporaba samokresov, ker je to orožje v j vah lahkoatletske tekiue, deloma za pr volni nerabno, v miru pa služi samo za- ! venstvo dotičnih držav. Tako so »e vr rotmkom m teroristom. — Angleški tednik v AvstrijL V začetku meseca septembra prične izhajati na Dunaju velik angieški tednik pod naslovom .The European Commercia!.. Tednik bo prinašal Informacije o ekonomskih prilikah srednje in vzhodnje Evrope, posebno pozornost pa bo posvečal gospodarskim razmeram novoustanovljenih držav na Balkanu in Rusiji. le v Colombesu letošnje prvenstvene tekme Francije, ki so prinesle nastopne rezultate: Tek na 100 m: 1. Mourlor. 11 sek. Favorit Loiraii.. ki jo prejšnji tedej premagal angk>i ■ prvaka na tej progi, se je mogel p'.;,hirati lo na četrtem mestu. Tek na 200 m: 1. Momloc 22.2. Tudi na tej progi Lerrain dosegel le četrto mesto. Tek na 400 m: 1. t'erry 00.8. Tek na 800 m: 1. Baudb, 1:58.8. Tek na 1500 m: 1. Pele 4:08.8. Tek na 5000 m: 1. Heuet 35:43.4. Skok na višino: 1. Lewden 1.87 m. Skok v daljavo: 1. Wilhelme 6.66. Metanje krog Narodno dramsko gledališče v Ljo- ; ^ , paoU lg ^ Metanje k0pia: 1. Pi-bljanL Dramska sekcija .Preporoda, v .. .. Ljubljani vprizori v petek dne 4. avgusta ob 8. uri zvečer .Favn*, komedijo Prosvcia ca i d 48.65 m. Skok s palico: 1- Vantier 3.29 m. Rumunske prvenstvene tekme so 8o angleškega pisatelja E. Knoblaucha. Iz ! vrfUe y TemeSv aru in so končale z ne- prijaznosti sodeluje tudi gospa Juvano va. članica kr. Narodnega gledališča v Ljubljani, v glavni ženski vlogi — Lady Aleksandra Vancev — ki je ena izmed njenih najljubših vlog. Cenjeno občinstvo opozarjamo na omenjeno prireditev, ki bo nudila res obilo umetniškega vžitka. Med odmori svira godba Dravske divi-zijske oblasti v Ljubljani. Predprodaja vstopnic v trafiki gospe Dolenc-Hubado-ve, Prešernova ulica. Razstava umet. kluba .Grohar* v Mariboru. Po poročilu iz Maribora se prvotno kot samostojno mišljena razstava umetniških slik kluba .Grohar, pridruži kot poseben oddelek pokrajinski obrtni razstavi. Klub razpolaga i lepim Številom izboruib slik, znatno izpopolnjenih od 7.ndnje samostojne razstave. Einstein v Jugoslaviji. Sloviti profesor Einstein pride prihodnji teden v Beograd, kjer bo, kakor tudi po drugih večjih mestih Jugoslavije, predaval o gvoji relativitetni teoriji. slednjimi izidi. 100 m: Steinfeld (Hakoal:. Arad) 11.2. 200 m: Steinfeld 24.2. 400®: Steinield 52.o .timuiiski rekord). 800m: Kozovvich 2:10.2. 1500 m: SchtvellengTS-ber 4:41. 50C0 m: Buko^inskv 17:23 (romunski rekord). Skok v višino: Pa! 1.70m. Skok v daljavo: Fischar 6.12tc. Skok s palico: Wejna 3.10 (romunski rekord). Metanje krogle: Morar 1£.«5« m. Metanje diska: Uilaki 44.38 (rumunsk: rekord). Metanje kopja: Ujlaki 48.61 m — Večina zmagovalcev je iz novih po krajin Rumunije. Tudi v Trstu «o merili svoje mcy"i Italijanski lahki atleti iz vse kraljevir,*-Tekme sicer niso bile prvenstvene, vendar so se do»egli dokaj lepi rezultati. 100 m: Tomasini (Trst) 11 sek. 400 m: Alfredi (Bologna) 51.4. 1500 m: Brega (Rim) 4:16.6. 5000 m: Brega (Rim) 15.56. daljavo: Giovaimi (Zagnano'? Skok v 6.58 m. Sokolstvo Vstopnice za sokolske dneve se na/l vse pričakovanje urno razprodajajo; zlet-na pisarna in ostale prodajalniee vstopnic imajo dela čer. glavo, da ustrelejo točno vsem naročilom. V najkrajšem času bodo vstopnice popolnoma razprodane. Kdor torej Ae morda nima vstopnice, naj hiti in si jo oskrbi čim preje, zakaj zadnji teden vstopnic ne bo več na razpolago. Prehranjevalni odsek vsesokolskcga z leta bo imel širšo sejo dne 8. avgusta 1922 v restavraciji Narodnega doma ob 20. uri. K tej seji vabimo člane odseka in vse one, ki hočejo sodelovati pri raz- j delitvi prehrane telovadcem in cetelo- ! vadcem v zletnih dneh. Zdravo! Zletni lepaki v zmanjšanem merilu so se pojavili v izložbenih oknih raznih ljubljanskih trgovin. Ti lepaki nosijo na- j pis: '.Tvrdka je Sokolstvu naklonjena., j Bili naj bi članom sokolžkih društev re- | Jugoslovanski nogometni scvez opozarja vsa včlanjena društva da smejo z ozirom na to, da J. N. S. do danes^ še ni dobil odgovora na svoj dopis Ceško-slovenskeinu svazu footballovem v Pragi v zadevi tekme Češkoslovaška : Jugoslavija, Igrat! z moštvi češkoslovaškega saveza le s predhodniim dovoljenjem J. N. S. Slovenski plavači v Beogradu. Danes in jutri odpotujejo v Beograd oni slovenski plavači, ki se udeležijo plavalne tekme za prvenstvo Jugoslavije dne 5. in 6. t. m. Tekmovali bodo tile n3Ši športniki: S. K. Primorle: Kern Sicčko (200 in 400 m prsno). Sancin Savo (I0C m hrbtno), Debelak Milutin (.100 m hrbtno), Vrečko Karel (100 m sprint). Pre-tnlč Marta (100 in 300 m dame) in Ja-kil Joško (4U0 m prosti stil). LSK.: Trn-koczy Dalibor (200 In 400 m prsno). Na-vlnšek Emil (100 m stransko), Grilc Bogomir (skoki). S. K. Ilirija: Kavšek Ivin Kordelič Srečko (skoki), ing. Ravnik Franc (100 m stransko). Pri besgraiskšli sokoSižiH na Pred nekaj dnevi smo poročali o svetovni skautski organizaciji, ki se je razvila posebno na Angleškem in v Ameriki. Češki skauti so praznovali letos desetletnico svojega obstanka in ob tej priliki se je ustanovila tudi Zveza slovanskih skautov. Najbolj je doslej skautstvo razvito med Cehi in Poljaki. Tndi pri nas se je nameravala ustanoviti samostojna skautska organizacija — sklenilo pa se je, da se bo ta smer telesne in duševne vzgoje mladino bolj gojila v sokolstvu. Posebno srbska sokolska društva eo uvedla v naraščaj tudi skautstvo, to je življenje in delo mladine v preprosti naravi. Tako so beograjski sokoliči-skauti prihiteli letos na Bled. Tam v pri.'a vii Zaki pod kc šato Osoj-nico so si izbrali s- oje mseto. Od ene strani se dvigajo »trme skale, ki tvorijo visoko steno nad taborom, od dru-• e strani oa se razprostira prelepa io-5na Zake. Na gnčku, kJ se d-dui med skalnim obronkom in med dolmo je kot nalašč primeren prostor za taborišče. , ,. . j« V-o greste po cesti okoli jezera do i^inožja .OaoiDice, sam w bo teiko najti taborišča. Med lepimi smrekami opazite napis: .Tabor beogradskih s0-količa*. Ako hočete pogledati življenje v taboru, potrudite se navzgor. Sokoliči so napravili pot do vrha Na najvišjem vrhu vas že od daleč pozdravlja bel šotor z državno trobojnico. To je šator komandanta, br. Laziča. Odtod je krasen razgled po taboru. Beli, precej veliki šotori stoje po vrsti in vsak nosi svoje ime: med njimi čitamo poleg srbskih imen: »Oražen*. .Murnik«, .Brat Kenda* itd. Brat Kenda je namreč dal sokoličem na razpolago prostor in še marsikaj drugega. V šotorih je prostora za več prebivalcev. Ob kraiu stoje žel ;zne posteljice, po sredi so stoli in mize. Povsod je najlepši red in snasra. Okoli šotorov so sokoliči zasa-dili cvetke, tu in tam male gredice, pri enem vidimo na vsaki strani p-edieo v obliki srca, znotraj pa iz rožic črki _ A in M. Vsak takoj razume, kaj pomenita ti dve začetni črki. Na koncu tabora je velik šotor z napisom »pozorište*. Do sedaj še menda ni bilo predstav, ker oder še ni gotov. Tabor ima celo svoj avtomobil, ki sicer ni prvovrsten, a vozi menda dobro. V til>oru so dečki in deklice, pod nadzorstvom starejših članov in članic. Tu vlada stroga disciplina Vstajajo ob i/2 7 zjutraj, na to so skupne vaje, med tem da ža v to določeni «kuliarii» nri-i pravi ja jo zajuterk. Nato »e prečita dnevni program in se razdeli delo. Na vrsti so vaje, igre, izleti, kopanje. Osojnica ln nje okolica nudi mladini krasne gozdne izlete. Poseben oddelek izleti tu in tam kam bolj daleč. Vse delo opravlja mladina. S posebnim vozičkom prijieljejo živil, mleka, vode, drv itd. Deklice pomagajo pri kuhi in pri pranju. Lepo je videti, kadar se napolni dolnji breg jezera s kopajočo se mladino. Naravno je, da se goji tudi veslanje itd. Mladina je zdrava in vesela. Prebivanje na svežem zraku, v prirodi. gibanje in telovadba, vse to ugodno vpliva na vzgojo mladine. Mnogi, ki so prišli jiogledat to veselo življenje sokoličev v taboru, so si mislili: zakaj neki tudi mi ne živimo tako? V Ameriki se sploh uvaja t. zv. .rn- tinsr* (življenje v prirodi). Vsa družina odide iz mesta v kak lep gozdnat kraj in preživi tam počitnice. Naša domovina je bogata na takih krajih, ki bi bili primerni za taborišča: Kamniška Bistrica, Kokra, okolica Stola in Golice, Bohinj, pa tudi Gorjanci, Krim itd. Morda se bo v bodoče tudi pri nas bolj gojilo te vrste počitniško življenje. Grb nase države. j kvadrat srebrn in ne rdeč; tako le se-! stavljen hrvatski grb n. pr. na streh. Kmalu bodo že štiri leta, odkar ima- j sv. Marka v Zagreba V spodnjem pol-mo Jugoslavijo, pa skoro še nisem videl j krožnem polju je znak Slovenije. To ie prav naslikanega državnega grba. Niti j srebrn polumesec (prevzet iz starega na bankovcih in na raznih državnih pa- j ilirskega grba), nad njim pa tri šesterc-pirjih ne. To smatram za veliko malo-i krake zlate zvezde (grb celjskih gro-marnost, ki bi je ne smelo biti. Zato naj j f0v), postavljene trikotno tako, da su mi bo dovoljeno, da popišem natančneje zgoraj dve, spodaj pa ena: vse to je na naš državni grb, da se bodo po tem ravnali oni, ki ga slikajo. Grb Kraljevine Srbov. Hrvatov In Slovencev je bel dvoglavl orel s povešen.-mi krili, kakor ga po večini pravilno slikajo. Na prsih ima ščit, na katerem so znaki Srbije, Hrvatske In Slovenije. Ta ščit je ploskev, ki je zgoraj pravokotno, spodaj pa polkrožno zaključena. Razdeljena je z vodoravno črto v dve oolovici, zgornjo četverokotno In spodnjo polkrožno. Zgornja polovica Je zopet razdeljena z navpično črto v dve polovici, ki sta vsaka za sebe kvadrat v prvi kvadrat pride znak Srbije, kakor ga vidimo skoro povsod pravilno naslikanega. To je srebrn križ na rdečem polju, v vsakem rdečem kvadratu pa Ima po j poaiagi modre barve. Pripomniti Je trt-ba, da je v heraldiki zlata ln srebrna barva Istovetna z rumeno ln belo; seveda pa se ne sme na istem grbu ol»ie mešati, tako da bl bilo nekaj belegu In nekaj srebrnega ali poleg srbskega križa v beli barvi motda zlate celjske zvezde. Barva mora biti aH zlat-* in srebrna ali pa bela in rumena. Beli orel Je na ščitu rdeče barve. Nad njim plava zlata (oziroma rumena) kraljevska krona. Vse skupaj pa je obd.no od rdeče, s hermelinom podložene drj-perije, k! ima na vrhu kot zakPuček drugo, nekoliko večjo kralievsko krono Toda ta draperija ni več bistven de! grba in se lahko izpusti. Ne tajim, da je niš grb v ustavi pc- eno srebrno ognjilo (Feuerstahll, t. j. | pisan silno netočno ln pomanjkljivo ,n kos železa zakrivljenega v obliki črke; se samo na podlagi tcca pop-.sa sp.oa C Od tod napačno mnenje, da so to! ne di brezhibno sestaviti Kdor pa po-cirllske črke C (samo sloga Srbina spa- zna srbsk- m hrvatski znak s;cer :n kdor si) V drugem kvadratu je hrvatski znak, vč, kako je nastal znak Slovemic, ga pa to' Je šahovnica s 25 srebrnimi in rde- vendarle lahko pravilne sestavi, ičimi kvadrati. Poudariam. da ie prvll Priloga „Jutru,s št. 181, dne 3. avgusta 1922. Politični odmevi. K vprašanju narodnih manjšin Vedno znova se vrača vprašanje narodnih manjšin pred ta ali oni forum mednarodne politike. Kakor stoje stvari sedaj, je pričakovati, da se bo ta zadeva tndi v bodoče še zelo pogosto razpravljala med diplomati. Bilo je že večkrat čuti mnenje, da nova politična razdelitev srednje Evrope ni prinesla konca narodnostnih sporov, kakor se je prej obetalo. Ta očitek prihaja posebno z angleške strani. Bes je sicer, da je ostalo tudi po izidu svetovne vojne preobilo netiva za narodnostne spore in pritožbe manjšin, ki se čutijo zapostavljene v novem stanju. Res je nadalje, da so se nove državne meje pouekod potegnile v očitnem nasprotju z narodnostjo, primer zato je naše slovensko Primorje z Istro. Toda v glavnem se nove meje prilegajo narodnostni ločnici. Da pa so ostali spori in pritožbe kljub temu, to pa leži v bistvu obmejnega ozemlja samega Ti spori pa bodo le kratkotrajni, kajti tu se bodo razmere uredile in se bo sporni materijal najhitreje odstranil. V splošnem lahko ločimo tri manjšinske tipe v sedanji srednji Evropi. Prvi je tip kompaktne narodne manjšine, kakor ga nam predstavlja že navedeno slovensko Primorje z Istro, nahajajoče se v italijanski oblasti. Enake vrste je slovenski del Koroške, ki ga je nesrečni izid plebiscita prepustil Avstriji, dalje vzhodna Galicija, obrobni deli bivše kraljevine Češke, mnogi poljski predeli v vzhodni pruski provinci in v Šleziji itd. Ti predeli bodo seveda najdalje vir nerednosti in sporov, morda tudi vojn. Razlikovati pa nam je pri tem pokrajine z narodno probujenim in zavednim prebivalstvom od onih z malo zavednim in samozavestnim prebivalstvom, kakor je naš Korotan, vzhodna Rusija, kjer so Poljaki tako rekoč sklenjeno glasovali za Nemčijo. Draga vrsta so tako imenovani narodni otoki, ki so nastali še pred stoletji; sem nam je šteti: Kočevce, Šva-be, Slovake in Madžare po Vojvodini in Sremu ter ostali Slavoniji, Nemce po Moravski, Poljake po vzhodni Galiciji, Turke in Arnavta v južni Srbiji itd. Po prirodnem razvoju se število prebivalstva na teh otokih stalno manjša, včasih trudi absolutno, vedno pa relativno, to je v primeri z okolnim kompaktnim prebivalstvom. To je naravni razvoj, kakor ga izpričuje statistika: državna narodna politika pa ga more nekoliko zadržati ali z umetnimi sredstvi celo izpremeniti, kakor kažejo uspehi mad-ž&rizacije in germanizacije izpred vojne dobe. Tretji tip narodnih manjšin je najnovejšega datuma. Tvorijo ga priseljenci med tujerodno prebivalstvo iz polpretekle ali celo sedanje dobe. Nam najbolj znan vzgled so bili Nemci v naših štajerskih in koroških središčih, bistveno okrepljeni po domačih renegatih. Bolj izrazit primer so bili Madžari v vojvodinskih mestih, kamor iih je pošiljala peštanska vlada po programu in sistematično, dalje Nemci po poljskih provincah predvojne Nemčije. Ta tip narodnih manjšin, sestoječ pretežno i? uradniškega aparata, je najbolj nestalen; najlažje ga je odstraniti, ker še ni prav nič ukoreninjen, toda ob odstranitvi najbolj kriči, ker sestoja iz inteligentnih slojev. Druga vrsta najnovejšega tipa narodnih manjšin pa so oni sto tisoči delavstva, ki se priselju-jejo v tujerodna mesta in rudarska ter industrijska okrožja. Primer za to so Čehi na Dunaju, Poljaki v Berlinu in na Westfalskem itd. Te manjšine se najhitreje raznarodujejo, ako pridejo v močno tujerodno sredino, toda favorizirani od istorodnega upravnega aparata morejo postati temelj osvajanju mest, ako je tujerodna sredina manj trdna, zlasti ako leži na narodni periferiji. V naši državi imamo zastopane le nenevarne tipe narodnih manjšin. Število pripadnikov državne narodnosti bo napram njim stalno rastlo, neglede na notranjo kolonizacijo, ki bo mogla biti vpričo zaprtja v Ameriki dolgo zelo izdatna Kako Mehikanci pobijajo klerikalizem »The New York Times« izdajajo mesečnik cCurrent History* {^Sodobna zgodovina*), ki objavlja zelo zanimive članke političnega značaja- V aprilski številki 1.1. je priobčil dr. N. Andrevv N. Cleven, profesor na univerzi v Pittsburgu, študijo cReligious aspects of Mexico's constitu-tion* («Pogledi na mehikansko ustavo v verskem oziru»), ki nam kaže, kako energično pobijajo Mehikanci klerikalizem z ustavnimi določili. Temu članku posnemamo ter priobčujemo, kar se nam zdi najvažnejšega. , V zadnjih 25 letih se je v Mehiki pričel znatno razvijati nacionalizem. Voditelji tega pokreta so hoteli doseči svoje cilje zlasti s sekularizacijo vzgoje in verstva, ali vsaj vzgojnih in verskih naprav. Narod je izkusil, kako se je duhovništvo rimskokatoliške cerkve udeleževalo političnega življenja in sedanji politični voditelji so opažali, da se duhovniki pogosto družijo z reakcionarci in sovražniki politične in verske svobode. Vsled tega se je razvila splošna in globoka nevolja zoper klerikalizem vsake vrste, tako da je narod zahteval od svojih zastopnikov v zakonodajnih telesih odpora in zakonov za kontrolo prav ob virih te moči. Mehikanska ustava iz leta 1917. določa v členu 27.: « Vsakemu je prosto, priznati se k veri, ki jo izbere, ter udeleževati se vseh svečanosti, verozakonskih dejanj in običajev svoje vere, bodisi na krajih za javno bo-gočastje ali doma, to pa pod pogojem, da se z njimi ne zakrivi dejanje, ki je kaznivo po zakonu. — Verozakonska dejanja javnega bogočastja sa smejo opravljati samo na krajih, ki so za javno bogočastje določeni in ki bodo vsekdar pod vladnim nadzorstvom.« Ta določila jamčijo, kakor vidimo, versko svobodo, vendar pa le v omejeni meri. Ustava pa prepoveduje kongresu zakonodajo glede ver, zakaj člen 130. določa: ^Kongres ne sine skleniti zakona, ki bi se z njim postavila ali prepovedala katerikoli vera.« Agrarni problem v Mehiki je tesno združen z verskim. Cerkvene organizacije so v Mehiki kakor tudi v drugih državah pridobile mnogo sveta in s tem veliko premoženje. Ko se je Španija v IG. stoletju polastila Mehike, jc rimsko - katoliška cerkev razširila svojo moč tudi na to deželo ter skoro tri stoletja izvrševala monopol na verskem polju. Aleksander Humboldt je cenil cerkveno premoženje na 46,500.000 piasfrov. Pod republikanskim režimom, zlasti v teku zadnjih 75 let, je narod izkuš-l sekularizirati cerkveno premoženje, ali šele po revolucijah, ki so se vršile v desetletju 1910 do 1920, se je rešil ta verskoagrarni problem. Ustava iz leta 1917. urejuje pravno sposobnost, pridobivati lastnino na zemlji in vodah v Mehiki, in sicer se glasi člen 27. takole: «1.) Samo Mehikanci po rojstvu ali naturalizaciji in mehikanske družbe imajo pravico v Mehiki pridobiti lastnino na zemlji, vodah in pritiklinah ali doseči koncesije za izkoriščanje rudnikov, voda ali mineralnega kuriva. Narod sme isto pra- vico priznati Inozemcem, ako v uradu za zunanje zadeve privolijo, da se jih glede take lastnine smatra za Mehikance, da torej ne bodo klicali svojih lastnih vlad za varstvo glede te lastnine, to pa pod kaznijo, da pridobljena lastnina zapade narodu, če bi prelomili obljubo. V obsegu 100 km od mej in 50 km od morskega obrežja ne sme inozemec pod nobenim pogojem pridobiti direktne lastnine na zemlji in vodah. • 2.) Verske naprave, kl so znane pod imenom cerkev, nimajo — ne oziraje se na katerokoli veroizpovedanje — pravne sposobnosti, pridobiti, imeti ali podeljevati lastninsko pravico na nepremičninah ali posojila na nepremičnine. Vse nepremičnine ali posojila, ki bi jih imenovane verske inštitucije sedaj imele, bodisi v lastnem imenu ali po tretjih osebah, pripadejo narodu in vsakdo ima pravico tako lastnino naznaniti... Javnemu bogočastju namenjeni kraji so lastnina naroda, kakor ga predstavlja Zvezna vlada, ki določi, kateri kraji naj še naprej služijo svojemu sedanjemu namenu. Škofijske stolnice, župnišča, semenišča, sirotišnice ali dijaški domovi verskih organizacij, konveuti ali katerakoli druga poslopja, zgrajena ali določena za upravo, propovedovanje ali učenje verskih zakonov kateregakoli ve-roizpovedanja pripadajo odslej naravnost narodu zato, da služijo javnim namenom naroda ali države v območju njiju oblasti. Vsi kraji za javno bogočastje, ki se odslej osnujejo, bodo last naroda. 3.) Javni in zasebni dobrodelni zavodi za bolnike ali ubožce, za znanstveno raz-iskavanje ali za razširjanje znanosti, vzajemna podporna društva ali organizacije, ustanovljene za katerikoli zakoniti namen, ne smejo.. biti niti pod pokroviteljstvom, ravnateljstvom, upravo, varištvom ali nadzorstvom verskih korporacij ali zavodov, niti duhovnikov katerekoli vere ali njih uameščencev.s. Prvi odstavek je sicer le posrednega ali vendar znatnega pomena, zakaj onemogo-čuje, da bi inozemski duhovniki ali cerkvene organizacije naravnost ali po ovinkih pridobile zemljo v Mehiki. Tretji odstavek pa izraža odločno voljo mehikanskega naroda, preprečiti, da bi katerakoli verska skupina v kakršnemkoli oziru izvrševala politično oblast. Člen 130. ustave se glasi: ^Zakon ne priznava juridične osebnosti verskim institucijam, ki so znane pod imenom cerkev. Duhovniki se smatrajo kot osebe, ki izvršujejo kak poklic, iu so neposredno podvrženi o tem predmetu izdanim zakonom. Državna zakonodajna telesa imajo izključno pravico, določiti največje število duhovnikov vsake vere, ki je za vsak kraj potrebno. Samo Mehikanci po rojstvu smejo biti duhovniki katerekoli vere v Mehiki. Preden se nova svetišča izroče javnemu bogočastju, se mora izposlovati dovoljenje oddelka za notranje zadeve (Go-beruacion), ki o predmetu zasliši guvernerja dotične države. Vsak kraj za javno bogočastje oskrbuje in vzdržuje oseba, ki je pravno odgovorna za predmete, ki služijo bogočastju iu zato, da se na tem kraju zakoni glede izvrševanja verskih vaj in obredov točuo izpolnjujejo. Občiuska oblastva morajo oddelku za notranje zadeve po državnem guvernerju vsakokrat naznaniti podeljena dovolila za otvoritev novih bogočastnih krajev in izpremembe v osebah oskrbnikov. Darila se snieio sprejemati samo v notranjih prostorih bogočastnih krajev.* Posebno energična in dalekosežna so pa določila člena 130. v obrambo zoper vmešavanje duhovništva in cerkev v politično življenje mehikanskega naroda: -■Noben duhovnik ne sme niti v javnih ruti v zasebnih zborovanjih ali med bogo-častnimi dejanji ali verskim propovedo-vanjem kritizirati državnih osnovnih zakonov, vlade sploh ali oblastev posebe; duhovniki ne smejo niti voliti niti voljeni biti, nKi se smejo zbrati v politične namene. Perijodične publikacije, kl so po svojem stališču, naslovu ali samo po svojem občem praven verskega značaja, ne smejo niti političnih poslov naroda razpravljati, niti priobčevati poročil o činih oblastev ali zasebnikov, kolikor imajo le-ti posla z javnimi zadevami. Strogo prepovedana so društva, ki fci v njih imenu bila katerikoli beseda ali označba, katera bi kazala na katerokoli versko izpovedanje. Zborovanja političnega značaja se ne smejo vršiti na krajih, ki so določeni javnemu bogočastju. Noben duhovnik kateregakoli verskega izpovedanja ne sme niti v lastnem imenu niti po pooblaščencih ali drugače podedovati nepremičnin, ki jih posedujejo družbe za versko propagando ali dobro« delne namene. Duhovniki so pravno nesposobni, po testamentu podedovati pd duhovnikih istega veroizpovedanja ali po zasebnikih, s katerimi so do četrtega ko lena v sorodu. Vse premičnine in nepremičnine, kl sej lastnina duhovnikov ali verskih inštitucij, so podvržene, kolikor prihaja v poštev njih pridobitev po zasebnikih, določilom člena 27.:, Glede vzgoje določa člen 3. takole: cPouk je prost; pouk v javnih učnili zavodih je posveten. Osnovni pouk višje ali nižje stopnje, ki se podaja v zasebnih zavodih, ie tudi posveten. Niti verske družbe niti duhovniki kate-J regakoli verskega izpovedanja ne smejo I ustanoviti ali voditi šol za osnovni pouk.> Kulturni pregled Skupina svobodnih na beograjski razstavi Kontrast med mladimi in starimi gotovo nikjer ni večji, kakor pri Srbih. Razstavili so v srbski »Ladi* in v »Sku-pini svobodnih umetnikovi. »Lada je poprečno najnižje umetniško stoječa skupina na razstavi, ki preseneti poleg tega tudi po silni zaostalosti za časom. Največ njeuih članov se še danes trudi najti umetniškega izraza srednji in zadnji tretjini preteklega stoletja, ostalim pa tudi absolutno ne gre očitati sodobuo-sti. Nasprotno pa je takozvana Bijeliče-va skupua »Svobodnih« najekstremnej-ša skupina na vsej razstavi, ki jo umetniško kvalitativno gotovo vredna uva-ževanja Evrope. Kubizem, pravijo, je otročarija, pustolovstvo in igračkanje. Pa ni čisto tako. V času aeroplanov, brezžičnih brzojavov in čudovitih iznajdb, v času, ko si vse znanosti iščejo matematično mašinelnih, novih metod, danes logično tudi v umetnosti prevladuje tisti »kako« nad »ka-jem* iz XIX. stoletja in prejšnjih — kdo dvomi danes, ali je današnja umetnost, ki hoče znanstveno utemeljenih rezultat tov s sredstvi, v skladu z dobo ali ne? Barva iu linija sta dobili povsem nove vrednote v očeh naše dobe, praktična poteza časa se kaZe tudi v umetnosti — slikarji danes rešujejo problem, kako naj spravijo v sklad trodimenzionalen objekt in dvodimenzionalno ploskev platna, ki jim je zakon — skratka izrazna tehnika je stopila danes v umetnosti v ospredje. Zato pa ljudje, ki še vedno iščejo v umetnosti anekdotične vsebine, ne najdejo v .sodobnih umetninah nobenega zadoščenja in kažejo s tem, da zabavljajo čez nje Earno svojo zaostalost za časom. Sava Šumanovič je študiral v Parizu pri Lotteu. V njegovi veliki in resni umetnosti faktično vibrira naša doba z vsem svojim individualizmom. L' art de conception — ustvarjati je Picasso-va kakor tudi Šumanovičeva deviza nasproti 1' art d' imitation. No zadostuje mu več sama reprodukcija naravo in z njo duševnih doživetij — Šumanovič hoče graditi. Narava mu je nesmiseln kaos, jaz mu je vse. Ne slika objektov, kakršno mu nudi narava, ampak samo njihovo cerebralno kvinteserico, slika pojave, kakor mu iih intelekt abstraktno formulira v matematično smiselno in geometrično utemeljeno kompozicijo. Sama arhitektonika, odtehtanost kvalitet in kvantitet posameznih barvnih ploskev mu no zadošča več: geometrična in konstruktivna zakonitost slike se mu mora stopnjevati do matematično enoumne formule in tako radikalno izraziti suvereni absolutizem intelekta nad naravnim redom, katerega korigira človek po svoji volji. Na razstavi ima pet del, dve pokrajini in tri figuralne kompozicije. Na sredi pokrajine »francoska vas« teče voda, nad njo most, okrog pa stoje drevesa in hiše kakor lesene igrače. Vse linije na sliki so dosledno urejene v eni izmed obeh diagonalnih, ali navpične ali bo-ricontalne tendence, takoj na prvi po-glsd začuriš instinktivno nek logičen red, neko smiselnost v kompoziciji, ki učinkuje čisto na svoj način. Barvne plo-kve na sliki so vse preračunjene na učinek korespondiranja po svoji intenzivnosti, obrisi se dobro odražajo, kubična eksistenca detajlov je izborno simbolizirana v prostoru, kar je ena izmed najredkejSih kubističnih vrlin v slikarstvu. V sliki -Kompozicija« je postavil slikar na morsko obrežje dve sedeči ženski, mehanistično konstruirani iz ploskev in polkrogel. Primarnega pomena je ritem giba in linije. Anatomič-na pravilnost ostentativno ne igra vloge, pač pa konstruktivna funkcionalnost: roka je izvod, noga steber, ki noti itd. Stegna so neusmiljeno povdarje-na in nečloveško ravna. Zato da izražajo funkciji arhitektonskega dela telesa in bodejo v oči s svojo tendenco, svojim ritmom, ki se nadaljuje v padcu strme gore in končno v oglu slike v veji drevesa, ki je prečudno odlomljena. Talija Šumanovičeva umetnost. Menim, da bi se temu steoriziranemu, abstraktnemu igačkanju dalo poiskati analogij v metodah naših modernih nad. Šumaničeve barve kriče v opeka-stordečih in cinoberskozelenih akordih in pripomorejo k sirovi zdravi vitalnosti, ki ji izžarevajo njegova dela. Druge naj predstavim krajše. Veljko Stanojevič je tudi pristaš kubistične teorije kakor Šumanovič, ki jo propagira tudi z besedo in peresom. Kubizem obeh je konstruktiven, Apollinaire, ki razločuje štiri vrste, bi mu rekel cubis-me physique. Stanojevič emiljujo trde, strogo geometrične oblike v konstruktivne like, kakršne ravno rabi. Njegovi štirji akti in obe pokrajini, pri katerih je rešil problem prostornega izraza, podobno kakor Cezanne, so arhitektonsko že tako popolna in enotno organizirana dela, da so vzbudila lani v letni razsta/-vi pariškega »Salona d' Automne« vse-občo pozornost in zaslužila, če se ne motim, tudi nagrado. Jovan Bijelič, po katerem se skupina med umetniki tudi fmenuje, je eden izmed najbolj simpatičnih umetnikov na vsej razstavi. Poleg silnega znanja razpolaga z nenavadnim kolorističnim talentom. Njegove slike so na vsej razstavi gotovo najbolj barvne. Sania harmonija ga je, tega slikarja, ki zna biti v svojih barvah tako skladen in sugeiti-ven, da učinkuje njegovih pet slik kakor glasba Njegove tri pokrajine is sem pri maši zaduš-nici vse to razmišljal... Vrhovnik ma-šuje, Podkrajšek ponije v bolnico. Od Matice ni nikogar itd----, Govekar, Zupančič... le privatniki: Lukanov gosDod in sespa, Vone-ina. Petek. Cvet- iiič, Javorše!:, nekaj gospa: Šubičeva. Foersterjeva svakinja. Furlanova, Fri-schovra in vsa moja rodbina... Od avstrijsko-srbskega konflikta se nisem udeležil nolsene parade, nobene slavnosti, niti pogreba ne. Običajno pridejo tja — cilindraši in njim__enaki neuradni ljudje; nolo me videri iis ;-a-rem; nolo videri inter nos es.se com-mercium (Nočem. Ja bi se zdelo, kakor da sem jim enak; nočem, da bi se zdelo, kakor da smo se pobotali)... Danes sem prvič bil žalovat za — Go-spodiuoin... Dr. 'Fr. I. ?aak, kako treba »Preneumno! Ljubezen pride sama in nikomur se ni treba učiti, kako treba ljubiti.« Tako poreče marsikdo. Prav ima, a zelo se moti. Ako bi res znali vsi ljudje ljubiti, bi ne bilo na svetu toliko nesrečnih zaljubljencev, starih samcev in ločenih zakonov. Kaj*i če človek natančno pomisli, se je moral vendarle učiti v.-ega, _ predno je znal dobro in pravilno detajle celo naj-primitivnejšega opravka; a da je urad kaj izvrstno, posebno ulično, recimo zmagovito, do te stopnje mu je bilo treba mnogo vaje. individualne umetnosti in prebrisanosti. Tudi ljubezni se je torej treba učiti. Kajpada po vzorcih. Tako n. pr. je bila Ninon de Lenclos izredna umetnica lju- bezni. Kako n. pr. je bil genijalen umetnik ljubezni Casanova. Ninon je bila zelo modra, izkušena v psihologiji ter izredna poznavalka mož in žen. Njena pisma dokazujejo, da je poznila človeško dušo s pravcato psihoanali-j tično točnostjo. Te vede si ni pridobila, de sama in z lastnimi možgani. Zivda j je v najduhovitejšem stoletju in njen italon je bil zbirališče najbistrejšit glav tedanje Francije. Najbolj živahni moški možgani so se borili za lepotico Ninon in vpričo nje so se kresali najbolj elegantni duha svetli meči ter so švigale najčarobnejše duševne rakete. In Ni-nona, ki je bila po naravi nadarjena in sprejemljiva za delikatese razuma, srca in okusa, je zbirala v svoji glavici bisere najsijajnejših domislekov ter jih je izdajala in razdaj?Ia le še mičneje kakor jih je prejemala sama. Zdaj je izšla zbirka njenih izjav o ljubezni, o moških in ženskah. Zbirka ie sestavljena po njenih neštevilnih piri javni telovadbi. Prispeli bodo tudi I.uksenburžani, Rumuni, mod katerimi je 12 moških in 12 ženskih članov, Poljaki s [-osebno deputacijo, Anglež J. Kotas iz Londona kot zastopnik Antrleške »Amateur Gymnastic Asoci-ation* V Lrubljano pa prispejo tudi telovadci L'Avant Garde D"Alger, societe Franco-Arabe. pod vodstvom profesorja telovadilo Omar ben Mahmouda iz daljna Afrike, ki nastopijo s posebnimi točkami pri javni telovadbi, ali pa pri akademiji pod Tivolijem. V dopisu, v katerem javljajo svoj prihod, poročajo, da so krasni plakati za jugoslovanski vsebokolski zlet naleplje-ni tndi v Afriki f>o Algiru, kjeT vzbujajo veliko pozornost. Pri telovadbi bodo ti telovadci izvajali |>od vodstvom svojega j»rofe-sorja francosko-Jugoslovana Ki balet, piramidne skupine in proste vaje, ki so se izvajale v Cannesu. Zleta se udeležijo tudi zastopniki amerikanskega sokolstva, deputacije mesta Prage in Beograda Češko sokolstvo pride v Ljub.jano 12. avgusta v 5 posebnih vlakih pol vodstvom staroste COS dr. Scheinerja in načelnika Vanička. Večja deputacija Cehov [>a pride v Ljubljano pod vodstvom br. dr. Stepaneka že poin-ej. da uredi vse potrebno za češko sokolstvo. Zvečer se bo vršil v hotelu Tivoli velik koncert vojaške godbe na čast mednarodnim tekmovalcem. V petek. 11. avgusta zjutraj se bo vršila tekma članic društev JSS, ob 8. uri i>a se prične sedma mednarodna tekma V eoboto, 12. avgusta prihajajo v Ljubljano številni gostje in domača sokolska društva. Zjutraj se bo vršila tekma članov društev JSS. ob 8. uri pa je nadaljevanje mednarodne tekme. Zvečer se bodo vršile številne prireditve nied katerimi omenjamo danes le najvažnejše. Ob 20. uri se bo vrši! na vrtu Kazine pozdravni večer mednarodnim tekmo alcem. v veliki dvorani hotela Union simfonični koncert Sredo-češke filharmonije iz Kladna. na raznih drugih mestih pa se bodo vršili številni koncerti, pevskih zborov ln vojaških godb. V n-^lelio, 13. avgusta zjutraj se bo do vršile 'skušnje Češkoslovaškega n; jugoslovanskega sokolstva. Ob devet, uri pa se poda sokolstvo iz pred Narodnega doma na grob velikega Soko la pok. br. dr. Oražna. Tudi ta dan se bodo pred p A! ne vršili koncerti. Po-[»oldne se bo vršila prva javna telo- popoinltvrio, M le prav tako važna, ks- kor le vain.: duševna izobrazba. Naša javnost pa bo gotovo s priznanjem kvi-tirala prizadevanja našega, za vse lepi ln dobro navdušenega dijaštva. vadi«*, kjer nastopi naše ln čežko sokolstvo. Zvečer se bo vršila v Tivoli telovadna akademija gostov ln društev JSS; ob 21. uri pa j-ozdravni večer starešinstva reprezentanci gostov v dvorani Kazine. V ponedeljek, 14. avgusta se bodo zjutraj zopet vršile skušnje, popoldne pri javni telovadbi pa nastopijo tudi naši in češki vojaki ter moški in ženski naraščaj, člani podoficirske šole v Zagrebu in mornarji z vesli. Zvečer se bodo vršili koncerti; ob [*>1 11. uri zvečer bo veličastna serenada na gradu v čast sokolstva, ob tej priliki bo nasto pilo nad 1200 pevcev raznih pevekih zborov. V torek dne 15. avgusta se zaključijo sokolski slavnostni dnevi z veličastno |>ovorko sokolstva, narodnih noš in pevskih zborov, ki bodo korakali po ljubljanskih ulicah. Po|>oMne pa se vrši poslednja javna telovadba. S tem smo navedli v glavnih obrisih program glavnih zletnih dni, natančnejše [»odatke bomo pravočasno objavili Upamo, da bo Ljubljana dostojno preživela slavnostne dneve, ki se nam bližajo. Spored dijaškega in vojaškega zleta A. DIJAŠTVO. 1.avgusta prihod ln nastanitev dijakov; 2._5. avgusta vsak dan dopoldne in popoldne izkušnje; 3.avgusta zbor dijaštva na slav. nostnem prostoru in pozdravni vvv čer dijaštvu; 6. avgusta ob 15. uri popoldne po-vorka dijaštva od Mestnega doma na telovadišče; — ob 16. uri javna telovadba: 1. rajal™ nastop vseh učencev ln učenk: 2. proste vaje učencev nižji-ga oddelka; 3. vaje z zastavicami učencev nižjega oddelka; 4. proste vaje učencev višjega oddelka; 5. proste vaje učf-n-cev višjega oddelka: 6. orodna telovadba in igre učencev. B. VOJAKI. 6. avgusta ob 6. uri tekma vojaštva; ob 8. uri izkušnje vojaštva; ob 15. uri povorka vojaštva o i Mestnega doma na telovališč:: ob 16. uri javna telovadba: proste vaje vojakov s puško. Po telovadbi zbor vojske v Tivoliju na slavnostnem prostoru (letno telovadišče Sok. društva Ljubljana.) Šport Dan dijaštva in vojaštva Težko pričakovani dan dijaštva ln vojaštva bo že prihodnjo nedeljo dne 6. avgusta Ne dvomimo, da bo ta dan pohitelo vse na zletno telovadišče, da vidi telovadbo našega vojaštva in dijaštva in da Jima na ta način tudi pokaže svoje simpatije. Udeležite se pa tudi ostalih prireditev na slavnostnem prostoru v Tivolskem drevoredu In na vrtu bivše nemške trdnjave Kazine, ki bo to pot prvikrat odprt slovenskemu občinstvu. Nad vse primerno je, da ga s svojo prireditvijo otvori prav naše Sokolstvo In z njim v zvezi naše vojaštvo ln dijaštvo. Vojaške vaje s puškami so bile ena najlepših točk lanskega sokolskega zleta v Osijeku in vojaštvo, ki je nastopno, je bilo predmet viharnih ovacij, ki so ostale gotovo vsakemu udeležencu osiješkega zleta v neizbrisnem spominu. Na drugem predzletnem dnevu I. jugosloven-skega sokolskega zleta v nedeljo dne 6. avgusta nastopi naše vojaštvo zopet s svojimi valami s puškami. Prepričani stro, da bodo tudi letos te vaje ena najlepših točk sokolskega zleta in da bo tudi to pot naše vojaštvo predmet pre srčnih ovacij; zakai naše vojaštvo j tista nepremagljiva bramba, ki nam pred vsem Jamči nemoteni In neodvisni obstoj In razvoj naše mlade kraljevine. Današnje naše dijaštvo baje nima nobenih Idealov več — tako slišimo pogosto tožiti ljudi, ki so dali slovo dijaškim letom že pred vojno in so se v svojih študentovsklh letih z mladeniškim navdušenjem udeleževali tega In onega dijaškega pokreta. Resnica je, da le v mladih srcih divja vojr.a doba uničila marsikak Ideal, al! na razvalinah prejšnjih časov i", klije novo življenje. Na novo vstajajo Ideal! v mladih dušah — saj drugače niti bit! ne more. Na dru-Kcm pred/letnem dnevu dne 6. avgusta bo naše dijaštvo stopilo pred širšo jugo-slovensko Javnost, da JI pokaže eno panogo svojega povojnega dela. da ji pokaže usrehe svojega truda za telesno Iz- Lahkoatl. miting v Pragi med Češkoslovaško, Poljsko in Jugoslavijo. Kakor smo ie pred časom poroča,: se vrši 5. in 6. t. m. v Pragi lahkoatlet-ski miting, katerega se bodo udeležili najboljši lahki atleti Češkoslovaške, Poljske in našo države. Po službeni objavi Jugoslav. atletskega saveza odidejo na ta miting nastopni naši lahki atleti: 100 m ln štafeta 4x100: Popovič (BLA1". Uvarfas (VAS). Spahič (ZAS) in Jefta-novid (ZAS). 200 m: Popovič (BLAP; in Grujič (VAS). 400 m in štafeta 4X400 ur. Kojid (ZAS), Miškovič (\'AS). Betl2H (VAS), Buranid (ZAS), Grujič (VASj. 800 m: Miškovič (VAS), Schneller (ZAS. in Butkovid (ZAS). 1500 m: Miškovič (VAS), Butkovid (ZAS) in Schneller ZAS) 300b tn: Stefanovid (BLAP), Sze horesy (ZAS), Načevič (BLAP). Hoja na ">000 m: Dobrin in Betini (oba ZA> Skok v višino: Telesko (VAS), Zgaga ZAS) in Joanovič (ZAS). Skok v da Ijavo: Telesko (VAS), Bogdan (VAs,-Spahič (ZAS) in Popovič (BLAP). Skok s palico: Wagner (VAS) in Kovale ,Z\S). Troskok: Jakupid (Z.\b), Telesko 'VAS) in Ga>par (ZAS). Metanje diska: Ambroži (VAS), Narančid (ZAS)_ in Joanovič (ZAS). Metanje krogle: isti ko. /a metanje diska. Metanje kopja. ben. u: in GaSpar (oba ZAS). Tek na 110 m z zaprekami: Ferkovid in Jakupid «'o; a ZAS). BLAS znači Beograjski lahko-atlef?-" savez, ZAS Zagrebški atletski savez •> VAS ojvodinskl atletski savez. Slovenci v tej reprezentanci niso z »topanl Menimo, da bi prav lab';o pr!??; v poštev pri teku na 100 in 200 metro-r Perpar. Poljsko moštvo, broječe 17 mož, je dospelo v Prago. Upamo, da bodo tudi naši atleti častno zastopali naš spori v bratski Češkoslovaški O izidih tega ve-lezanimivega mitinga bomo seveda poročali jati vdsk, kakor da je le graciozna igra. «Ne zadošča, da ljubimca le brezmejno ljubiš, ako ga hočeš trajno nase navezati. Treba ga je ljubiti z modrostjo in zdržnostjo, zamolčiiivostjo in iskritostjo. Zato je sramežljivost najbolj genijalen izum modrih ljudi*, piše na nekem mestu. »Štedljivost v čustvih je v ljubezni morda edina pametna metafizika*, piše na drugem mestu. S tem hoče reči, da treba v ljubezni izdajati le drobiž, a velike bankovce modro skrivati; da je preveč odkritosti vedno nevarno, ker prinaša hitro bankrot: da treba glavni kapital hraniti vedno kot rezervo in da je skratka v ljubezni voziti zelo previdno 111 zelo počasi. Sicer se konjički urno zasopejo ali splašijo in zvrnejo voz v jarek. In daljše piše: »Kaj naj počne zaljubljenec po preteku daljše dobe z osebo, ki je le nežna in le lepa?* — Reči hoče, da se moški lepih in sladkih punčk kmalu naveličajo, ako nimajo z njimi ničesar pametnega govoriti ako se ljubice ne zanimajo tudi za živijenske resnosti in bridkosti. Ničesar se človek hitreje ne objž nego sladkarij in najprijetnejša igra postane kmalu dolgočasna, ako je ne prekinja duhovit dialog. Ninona pa ima prav slabo mnenje o ženskah, zato piše: -Bitje ki mish na tej zemlji o ženskah najslabse, je ženska sama.* - In žensko bistro označuje z besedami. ^Lakota ljubezni je ženski naravi nriroiena: sramezluvost spada le k zunanji opremi ženske.* Kot izkušena [»esimistka trdi: »Bodite poštene v ljubezni in — ste že prevarane!* — O moških sodi vobče prav ugodno in laskavo. »Moškim se sicer ne dobrikam rada.* piše, »toda docela sem prepričana, da so v ljubezni skoraj vedno odkritosrčni.* A trpko dostavlja: »In če so se dovolj namučili, se prenasičenju umaknejo ter postanejo potem prav tako odkritosrčno nezvesti. kakor so poprej odkritosrčno pri-e"-ali večno zvestobo.* Za ljub"z"n velja"izrek Bena Akiba: Vse se je ž" zgodilo! In ničesar se ni treba čuditi, pač pa vse razumeti in vse odpuščati. Zvonimir Kosem: Crešnje 1. Z levico se je bila oklenila njegovega vratu in prsti so ji brodili po njegovih črnih kodrih — nad njenim nagnjenim obrazom se je smejalo iz njegove privzdignjene desnice troje čre-šenj, smejalo se njenim napol odprtim ustom. »Bi rada, Olga?* »Daj, Minko!* Njegova delnica pa se je dvignila še više nad njene ustnice, nad njene izza napol zatisnjenih trepalnic žareče oči. »Dosczi jih!» Ona pa se je hipoma vzravnala. »Minko. ti me mučiš!* In njena levica jn pnžela njegovo glavo k sebi, njene ustnice so planile na njegove, njemu pa 90 i>adle črešnjc iz roke na tla. IL V sosednji sobi je igrala Palmira na k,avir- W X 1 1 »Nazaj grem. da me n« bo čakala.* je šepnil Minko, žareč v lica. »Tebi. Olgica. sem prinesel črešenj, da se ne boš name nič več jezila ...» Njena levica pa se je še tesneje o vila njegovega vratu. »Nikamor ne pojdeš — tu ostani, Minko. tu pri meni! Ko ima Mozarta na vrsti, pozablja Palmira na vse.* »In tudi name, misliš?* »Na vse.* Sam ni vedel, kdaj je sedel z njo na zofo. »Vedno se mi je zdelo, da si moja sovražnica, Olga . -.» In če bi bila, Minko?* Videl je kako je |k>drhtevala pred njim oblint njenih ramen, hotel se je dvigniti, toda ob njenem vročeni pogledu, ob njenem razkošnem smehu se ie zlomila njegova volja. »Otrok si. Minko, o, kakšen velik otrok ... Objemi me!* Omamljen, težko dihajoč, je omahnil v njenem naročju. »A če odpre Palmira vrata in na.ju vidi? Saj veš, da ljubim samo njo, Palmiro, tvojo sestro--* «Moj si, Minko, samo moj! Obieini me! Ti otrok, otrok!* Skozi široko okno je dihala v so>k> prostranost morja, in bleščava neba je v&lrgetavala nad zofo, na Olginih lak-teh, na njenih žoltih laseh. Se je ležal v ozračju vonj njegovih poljubov, njegovih objemov. Njeni pogledi so krenili proti steni, odkoder so še vedno doneli glasovi klavirja. . »Maščevala sem i* — zdaj mi je odleglo.* , , , Vstala je. gibka in polna, in se ozrla skozi okno. Ena sama jadrnica z visokimi razpetimi jadri se je svetila s sinje morske planjave, z blestečih, od vetra nasvaljkanih valov. Po poti od vile navzdol proti mestu, proti morju, pa je hitel on, Minko-- IV. Klavir je naenkrat utihnil, vrata v «obo so se odprla in vstopila je Pa.-mira, z iščočimi očmL v desnici krožnik s črešnjami »Kam je šel? Ali ni bil pn tebi, Olga?* Sestri sta si stali nasproti. Mislila sem, da je pri tebi, Olga... Tako dol r je moj Minko. C e J mi je prinesel danes, ker bo jutn m °°«Tudi meni je prinesel črešenj, Palmira ...» »Tebi črešenj, Olga?* Palmira je planila pokcncu, treščila krož.iik s črešnjami na mizo in se se-sedia na sloL Olga je sklonila in pobrala s >*! one tri črešnje. »Tu so še. Palmira, glej!* Pri vila se je do sestre, prav tinoma, a pobranimi črešnjami v iztegnjeni desnici. smehljaj na licih ji je ugasn, . ustnice so ji vzdrbtele — v dno Pai-mirine duše 1« je pričela sikati: »Ali veš. Palmira, da ti ne zavidam nič več? Pa sem te sovražila, prav d«; te ure sem te sovražila. Kadar si sr ti »mejala z njim v sobi, sem se jaz v .-a mot'i jokala. Čutila eem na njecovem vratu tvoje roke in sovražila sem t»\ In na tvojih očeh sem čutila njegov pogled in tudi njega sem sovr&žila Kakor da je za vse na svetu ljubezen, samo zame ne... Pa so se nasmehnile tudi meni enkrat nad ustnicami češnje ... in dosegla sem jih ... In odmaknila je od sestre roko, nagnila glavo in si vrgla zviška or" tri črešnje v usta. Palmira je planila pokonci trešči^ ob tla krožnik, da se je razbil in so se lazletele črešnje po kotih, kriknila ii. stekla iz »obe. VL Ko sta se srečala še tisti večer Palmira in Minko v mestu, so se njuni I »ogled i križali kakor pogledi tujcev. Olga pa je slonela mirno ob oknu svoje" sobe in gledala, kako so se vzdi-gali na morju valovi, kako so se zibala v naraščajočem vetru jadra. Gospodarska vprašanja Nove izpremembe v izvozni carinski tarifi Ministrski svet je z odlokom od 28. ju-3ja znova povijal nekatere izvozne carinske postavke, deloma pa je na nekatere predmete, k! so do sedaj bili prosti od izvozne carine, znova določil sarino. Zdi se nam, di je to pouovno menjanje izvorne carinske tarife v oxki sveži s finančnim zakonom, oziroma letalni proračunom, ki vsled neugodnih amandmanov, ki so jih naknadno predložila razna ministrstva, zahteva novih Tirov Z3 kritjo teh novih izdatkov. Sli Ji ie pa tudi, da so cclo »ami izvozničar-aki krogi zahtevali delno povišanje Izvoznih carin, ker bi radi Se prej, ko se laflne prava Izvozna sezona, bili na jasnem glede kalkulacije prodajnih cen, ki jim je za sklepanje velikih kupčijskih pogodb z inozemstvom neobhodno po-Vebna. Ze sedaj odrejene carine jim omogočajo tako kalkulacijo, dočim bi jim določevanje izvoznih carin t teku izvozne sezone in po sklepu kupčijskih pogodb stvarjalo velike neprilike ln jih aSkodovalo tudi materijalno, ker inozemski kupci navadno ne marajo neposredno nositi bremena tako Izvozne carine. Vsekakor zelo simpatična pojava, če je j zares potekla i* samih izvozničarskih krogov. Z ozirom na sedanje naše valutamo stanje nismo protivniki izvoznim carinam posebno še zaradi tega, ker gre velik del našega izvoza v države z boljšo valuto, ki teh izvoznih carin ne bodo niti občutile. Mislimo pa, da se je v dv nem slučaju moralo postopati konsek-ventno tudi glede drugega Izvoznega blaga. Ne moremo n. pr. razumeti, zakaj se ne poviša izvozna carina tudi na živa goveda, ki se danes v ogromnih množinah izvažajo posebno r Italijo ln eelo r Francijo in Švico, seveda i ogromnimi dobički inozemskih trgovcev, med tem ko naša mesna industrija komaj životari, ker ne more pod normalnimi cenami priti do potrebnih sirovin za predelavo. Karakteristično je, da se danes naše domače industrijske klavnice bolj pečajo * Izvozno trgovino z živo Sivino kot pa » produkcijo v njihovih podjetjih. Ni pa to edina naša gospodarska Skoda, važnejša je še izguba, ld jo posebno domača usnjarska industrija trpi ▼sled tega, ker se i živimi govedi za bagntelno izvozno carino izvozijo ogromne količine kož, ki jih naša industrija posebno iz Italije zopet kupuje nazaj — seveda ne v dinarjih, ampak v lirah, če ae celo v frankih. Tu bo potreba začeti z drugim pra-vJlnejšim sistemom. Mirnega srca lahko povišamo izvozne carine na živa goveda tia najmanj dvakratni dosedanji znesek «500 dinarjev po komadu) — da3i pre-aesejo še več — favorizirali bomo s tem klanje živine ▼ domačih klavnicah in si ohranili tudi kože in ostalo odpadke, ki Jih deloma rabimo sami, deloma pa jih lahko za lepe denarje vnovčimo v inozemstvu Bojazen, da bi na ta način bil oškodovan naš producent - kmetovalec, je prazna, ker tudi sedaj, ko so izvozne sarine malenkostne, glavni dobiček od visoke prodajne cene ne gTe v njegov zu — ln imajo tudi take osebe pravico na povračilo položene carine oziroma garancije. Ce povratno ekspedlcijo Izvrši druga oseba, a ne ona, ki Je kavcijo ozlr. carino položila, mora v svrho povračila carine ozlr. kavcije predložiti posebno pooblastilo dotične osebe. Kavcije vračajo same carinarnice. Ljubljanski velesejem Zavarovanje privatnih paviljonov In razstavnega blaga na sejmskem prostoru ljubljanskega velesejmna proti požaru in proti vlomu. Vsi lastniki privatnih paviljonov na sejmskem prostoru so prirnorani zavarovati svoj paviljon proti požaru. Zavarovanje preskrbi na željo tudi sejmski urad koncerna zavarovalnih družb, katerega vodilna družba za ljubljanski ve-lesemenj je zavarovalna zadruga »Croa-tia», podružnica v Ljubljani. V »vrho pravilne informacije in pregleda poda-jamo dotičnim interesentom praktično piimero stroškovniki!. Ako zavaruje raz-stavljalec evoj paviljon za svoto od K 100.000— plačal bode za dobo 1. leta sledečo premijo: Premija 7.50 % K 750.—. pristojbina K 220.—, 2 % kolekovina K 19.40, 3 % ognj. prispevek K 29.20, skupaj K 1018.60. Onim razstavljalcem, kateri razstavijo svoje predmete v zgradbah, ki so last ljubljanskega velesemnja, je zavaro vanjo njihovega blaga dano na prosto, vendar jim pa isto toplo priporočamo. Pripominjamo pa, da ima zinisel zavarovati poleg proti požaru, tudi proti vlomu samo za one razstavljalce, kateri so si najeli prvi prostor, to je v popolnoma zaprtih paviljouskih zgradbah. SlužI naj Vam praktična primera stroškovnika. Ce zavaruje razstavljalec .svoje blago proti požaru za čas od 20. julija do 20. oktobra 1922. na sejmišču Ljubljanskega ve-lesejma za vsoto od K 300.000.—, plača sledečo premijo: Premija 3 % K 900.—, pristojbina K 242.—, 2 % kolekovina K 22.84, 3% ognj. prispevek K 34.36, skupaj K 1199.20. Ako pa zavaruje razstavljalec svoje biago za vsoto od K 300.003.— proti vlomu sa prej omenjeno dobo, bi plačal: Premija K 900.—, pristojbina K 842.—, kolekovina K 23.—, skupaj K 1105.—. Drobne vesti ■= Mariborsko sejmsko poročilo (28. julija). Pripeljalo se je 97 svinj, 8 koze in 1 kozlič Cene so bile sledeče: mladi prašiči 5 do 6 tednov stari, komad 400 da 600 kron, 7 do 9 tednov stari po 700 do 1100, 8 do 4 mesece stari 1500 do 1800, 4 do C mesecev stari 2700 do 8000, 8 do 10 mesecev stari 3500 do 8800, 1 in pol leta stari 4000 do 4500 kron, 1 kg žive leit 70 K, koze komad 500 kron. — Vagoni in lokomotive na račun reparacij. Dosedaj je naše prometno ministrstvo prejelo iz Nemčije na račuu reparacij: 5514 pokritih in odprtih vagonov, 25 vagonov-cistern in 98 lokomotiv. Do konca tega leta bodo prejele naše železnice iz Nemčije še: 408 lokomotiv za normalni tir, okoli 4000 odprtih va-gonuv in 200 sanitetnih vagonov. Doba- Sep, marveč v žep inozemskega kupca, Qy ^ lokomotiv 07.k0tirne ki nam niti svojega davka ne odiajra, j se bo prlčcia pričctkom drugega kakor bi ga nam moraL Italijani vodijo IJ^^ - tem oziru mnogo boljšo politiko, ker j _ prIde,ck fepe ,n -,ta y VoJvod|nl favorizirajo uvoz klavne živine, in sicer samo v ona mesta, ki imajo industrijske klavnice, med tein ko z visokimi uvoznimi carinami zadržujejo pot v njihovo ozemlje sveZemu mesu in mesnatim izdelkom. Tu se bo piej ko slej moral najti protiutež, sicer nam preti nedvomno velika gospodarska Izguba. V ostalem nas nove izpremembe v izvozni tarifi več ali manj zadovoljujejo. Prav je, da se je povišala izvozna carina na pšenico in ječmen (na 50, oziroma 20 Din), zdi se uain pa, da med izvozno carino na pšcnico in na pšenično moko (20 Din) ni pravilnega razmerja in da se bo vsled tega vseeno bolj iz kazala pšenica kot pa moka, kar bo zopet na škodo domači mlinski produkciji. Otrobi se lahko prosti od carine izvozijo. Izpremembe v izvozni tarifi smo »bjavili v 169. Številki »Jutra« od 20. julija. Glede prehodnih določb velja odlok finarčnega ministra, ki smo ga priobčili v 17S. številki »Jutra* od dne 25. julija. Olajšave glede carinjenja blaga, ki se uvozi ali izvozi začasno in zopet vraža. V čl. 74.. 75. in 99. car. zakona le do-bčeno, da se carina, ki se je pri carinarnici deponirala v svrho osiguranja po-vratka začasno uvoženega ali izvoženega blaga, vrača samo lastniku blaga, t. j. onemu, ki je vložil svoječasno car. deklaracijo ozir. koji je blago svoječasno uvozil ozir. Izvozil. Ta Interpretacija omenjenih zak odredb pa se je v praksi izkazala kot nepravilna posebno pri »ačasnem uvozu ozlr. izvozu pohištvenih vozov, kjer nrkdar uvoznik in izvoznik ni ena in ista oseba. Finančni minister je zato omenjenim Odredbam dal novo interpretacijo v tem smislu, da se pod sopstvenikom — lastnikom blaga v takih slučajih ima smatrati vsakdo, ki ima pravico razpolagati z blagom, torej tudi oni, ki ob enem z deklaracijo za povratno car. ekspedi-ciio predloži tudi duplikat deklaracije, ki je na temelju nje bila izvršena car. eks-pediciia pri začasnem uvozu ozir. izvo- Po dosedanjih poročilih o stanju setev, bo Vojvodina Uihko izvozila 150 tisoč vagonov žita. Po kvaliteti bo žito malo slabše od lanskega leta, Sladkorna repa se dobro razvija. Pridelalo se bo po dosedanjih izgledih 22 do 25 tisoč vagonov sladkorne repe. Letošnja kvaliteta sladkorne repe jo za 20 odstotkov boljša od lanske. Slaba letina na štajerskem, rišejo nam. Žetev je po vsem slovenskem Štajerskem, izpadla mnogo slabše, nego lani. Povprečno je dala pšenica koinaj polo vico toliko, kakor lani, dasi je pšenica v splošnem boljše rodila, nego ostali žita. Koruza je zdrava, a zelo potrebuje dežja, zlasti v peščeni zemlji. Suša je napravila zlasti mnogo škode v Savinj-.-ki dolini, kjer je vzela vsaj že eno četrtino hmeljskega pridelka in skoro vso otavo. Tudi sadje odpada Dež. ki je padel v pondeljek ponoči, je neprecenljive vrednosti, čeprav ga je še mnogo premalo. = Dobavo 30.000.000 škatljlc iveplenk in sicer 25.000.000 v navadni obliki s 50 po vzore«, raspUnJe nprara flrfavnlh monopolov kraljevine SHS, odelenje eko-nomno, v Beogradu. Ofertalna licitacija za to nabavo se bo vršila dne 5. avgusta 1922 ob 11. uri dopoldne v pisarni uprav nika državnih monopolov. Podrobuejši podatki, kakor tudi splošni pogoji te licitacije »o Interesentom na vpogled pri trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani — Graški vzorčni sejem (28. avg. do 3. sept.) Iz Gradca nam poročajo: Drugi gra&ki vzorčni velesejem, ki se letos vrSi koncem poletja, ima eličen smoter kot lanska prireditev, ki je končala s tolikim uspehom. Letos ima graški sejem veliko važnost vsled tega, ker se bodo znatno razširile in povečale vse strokov-oe skupine, ki eo namenjene poljedelskim potrebščinam, zlasti torej oddelki za poljedelske stioje, naprave in orodja. Tako se bo osnovala v velikem, obsežnem sejmu z vzorci posebna prireditev: poljedelski sejem, ki bo posebno zanimiv za naše poljedelske kroge. Ta posebna prireditev bo tvorila velik, do najmanjših podrobnosti popolen arsenal vseh onih strojev, kakor tudi vseh orodij, ki jih potrebuje jugoslovanski kmetovalec. Isto lahko trdimo tudi o onem oddelku poljedelskega sejma, ki se tiče mlinarstva in vinogradništva. Na sejmu bodo posetniki kupili lahko tudi vse potrebščine za gozdarstvo in lesno industrijo, predvsem raznovrstne žage itd. Sejmski urad smatra za največjo važnost, da pride kolikor mogoče veliko posetnikov in trgovskih interesentov iz Jugoslavije, da se tako utrde gospodarski odnoSaji med obema narodoma. — Izgledi žetve v RumunlJI — nova ureditev Izvoza. Žetev v Rumuniji je že skoro končana. Pšenic* je dobra, ječmen in oves izvrsten. Pridelek pšenice bo ta ko velik, da bo krita domača potreba in dolg, ki ga ima Rumunija v Franciji in Švici od lanskega leta ter bo ostalo Se nekaj zaloge. Od te zaloge se bo izvozilo kakih 10 do 15 tisoč vagonov. Ječmena in ovsa se bo lahko izvozilo kakih 100.000 vagonov. Koruza je vsled suše slabše obrodila, kljub temu po bo mogoče izvoziti 150 do 200 tisoč vagonov. Ministrski svet je tudi korigiral izvozno carino. Dovoljen je izvoz ječmena, ofvsa, fižola, graha, leče; carina znala za 100 kilogr. 400 lejev. Izvoz pšenice je prepovedan. — Povišanje ležarlne na nekaterih romunskih postajah. Rumunsko prometno ministrstvo je poviSalo lolarino za va, gone na postajah Braila, Gaiac in Con-st&nza na 50 lejor za uro in vagon. — Izvoz moke lz Madžarske. Nedavno se je vrSila velika konferenca madžarskih izvozničarjev, na kateri sta bila prisotna tudi minister trgovine in poljopri-vrede. Eksperti so konstatirali, da bo Madžarska izvozila leto* lahko 100.000 vagonov moke St. a = Uvoz vina In likerjev v Ameriko prepovedan. Ameriška vlada je prepovedala uvažanje vina in likerjev za zdravniško porabo, dokler se ne porabi sedanja obstoječa množina. — Inflacija bankovcev v raznih državah. Obtok bankovcev v Avstriji je naraste! za 84 milijard ter znaša sedaj 617 milijard. — Po poročilu nemške Narodne banke (Reiehsbank) je izdala Nemčija pretekli teden 2700,732.000 mark. Celokupna cirkulacija nemških novčanic znaša 175.437,418.000 mark. — Obtok bankovcev v Češkoslovaški je padel za 220 milijonov. Obtok vseh bankovcev znaša sedaj 9509 milijonov Kč. = Žetev v Ameriki. Iz Amerike poročajo. da t>o letošnja žetev za 16 milijonov metrskih ceutov večja od lanske žetve. Kanada in Japonska stojita pred zelo povoljno žetvijo. živi v do 55 žvepenkami v Skatljici, kakovost Petrogradu. PREBIVALSTVO NEW . YORKA. Od celokupnega newvorškega prebi valstva je koinaj 35 odstotkov pravih Ainerikancev. Od 00.000 prodajalcev je komaj 6000 Američanov iz New Vorka. a vsi drugi so tujci. V mestu je 12.000 prodajaloev cvetlic, a skoro vsi so Grki, 2972 prodajalcev sadja, ki so po narodnosti deloma Grki, delonm Italijani, 17.311 mesarjev, ki so veti nonia Nemci, Rusi in Italijani, 6(13!» slaščičarjev, ki so tudi po večini Grki. 440 mlekarjev in 332 kavarnarjev, katerih lastniki so sami tujci. Sest milijonov prebivalcev živi v 177.0000 hi šah za eno rodbino, v S7.344 hiSah za dve rodbini in v 107.192 hišah z več stanovanji. Nemcev je v Ncw Vorku 789.000, Ircev 720.000. Rusov 994.350 Italijanov 802.803 itd. Po tej statistiki New Yorku več Rusov nego v Vremensko poročilo lijublana. 2 avgusta 1922. Ljubljana 306 m nad moriem Kraj opazovanja Ljubljana . Ljubljana . Ljubljana . Zagreb . . Beograd . i i un a; , , Prag* . . Inomost. . ob 7. 14. 21. 7. 7. 7. 7. 7. Zračni tiak 7H1 5 757-5 76O0 7512 760-2 7607 Zračna temperatura 184 27 8 21 0 20-0 190 180 Veter vzhod jug. zap. jug. vzh. brezvetra ser. Tih. sev. sap. Oblačno 0-10 jasno del. obl. pol obl. j MIKI več jasno oblačno Padavine mm 30 V Ljubljani barometervišji. temperatura normalna Solnce vzhaja ob 4'4l. zabaja ob 19 30 Proda se zemljišče v Dravljoh v obsegu 45.000 m1 z dovlačnico, dolgo 150 m, in kretnico, zelo pripravno za industrijsko podjetje. Obvezne ponudbe je noslati do 15. avgus+a na poštni predal št 166 Liubliana. Halo odgovora nadzorniku poklicnega gasilstva. V dnevniku »Jugoslavija« z dne 30. 'daleč, da ri tasti tmS orodje prottimilJJ nega gasilnega društva, daslravno mor* vedeti, da sta orodje in oprava last gasilnega društva, četudi je občina morebiti julija 1922. se je razkoračll »nadzornik prispevala k nabavi. Prostovoljno gasil-poklicnega gasilstva, ter servira Javno- j sko društvo, ki je bilo dosedaj vsekakor sti nekaj, kar so mu natvezlli nemški kos svoji nalogi in katerega zavedno inštruktorji po Gradcu ln Dunaju in kar ljubljansko občinstvo spoštuje, se sedaj le mogel v naglici razbrati lz dragocene . po načrtu »nadzornika poklicnega gasil-nemške literature, katero so mu balej stva. sistematično uničuje in se ga hoče dali s seboj. Da Ljubljana narašča ln Je središče Slovenije, Je resnica. Resnica Je tudi, da se Je že nekaj časa sem tako v občinskem svetu, kakor v Javnosti razmotri-valo vprašanje reorganizacije gasilske straže v Ljubljani. Razrnotrivalo pa se Je le o reorganizaciji obstoječe gasilske straže, to le prostovoljnega gasilstva. Oasllski veščakl so stavili tozadevne predloge tako, da H reorganizacija ne padla ie v breme mestni občini. Koalicija v bivšem občinskem svetu pa ]e hotela imeti na vsak način tudi v tem oziru nekaj modernega, naj stane kolikor hoče, in brez pomisleka, Jell to res potrebno in izvedljivo v današnjih razmerah. Ve-ščaki prostovoljnega gasilstva so uvideli drzen, nepotreben in težko izvedljiv ugonobiti, da bi bila potem mestna občina prisiljena vzdrževati številno poklicno gasilstvo in seveda tudi še par »nadzornikov poklicnega gasilstva.. Da ne pride čez noč do tega, Je dolžnost vseh merodalnih faktorjev, da stvari posvete nekoliko več pozornosti in nikakor ne prepuščajo več proste roke »nadzorniku poklicnega gasilstva«. S kakimi finančnimi težkočami se ima boriti mestna občina, je danes znano vsakemu. In v teh razmerah razmetavati popolnoma po nepotrebnem z denarjem, le naravnost greh. Prostovoljno gasilstvo stalo je mestno občino silovito malo, ali bolje rečeno nič. Redne podpore dajala mu je po voini 5000 K letno. In društvo je vzdrževalo vežbalca in do zadnjega časa tudi 2 usiužbenca rešilne skok, ki ga namerava izvesti koalicija, j postaje. Kakšen velikanski skok v stre-ter so se s svojimi predlogi umaknili na- ške pa je storila s to ponesrečeno gas:--zal v vrste prostovoljnega gasilstva. Po-j sko akcijo koalicija, razvideio se Je iz magalo ni ničesar, koalicija je šla brez zadnjega proračuna in videlo se bo še pravega načrta naprej in za kažipota se j bolj iz bodočih proračunov. To pa ni ie ji Je ponudil naš »nadzornik poklicnega > stvar magistrata ali morda »nadzornika gasilstva«, ki se je menda rodil v Mestnem domu In preživel ondl tudi svoja otroška ln mladeniška leta ter preživel skoraj 20 let v hiši, kjer imajo svoja zbirališča gasilci; Je in mora biti torej umljlv gasilski strokovnjak in sposoben, da kaže koaliciji pot ter napravi LJubljani nekaj novega, modernega. Pri tej priliki omenjam, da ml kot članu bivšega obč. sveta nI ničesar znanega o kakem imenovanju »nadzornika poklicnega gasilstva, in kakor čulem si je nadel ta lepo zveneči naslov sam, daslravno danes Ljubljana š* nima niti enega poklicnega gasilca. K stvari sainl omenjam, da mesto LJubljana ne potrebulc poklicnega gasilstva, in ga tudi vzdrževati ne bo mogla brez dolga. Bližnja bodočnost nas bo prepričala o velikanski napaki, ki jo je zagrešila koalicija na tem polju. De-iila se Je brez načrtov in brez sporazuma z obstoječim prostovoljnim gasilnim društvom. Prostovoljno gasilstvo, ki je nad pol stoletja požrtvovalno varovalo Ljubljano, Je potisnjeno ob stran ln na njegovo mesto stopi: »nadzornik poklicnega gasilstva. s 6 poklicnimi gasilci. Mestni dom, k| Je nudil nad 20 let streho prostovoljnemu gasilstvu, mu Je sedaj odvzet in i njim razpoiaga »nadzornik poklicnega gasilstva.. Le treznosti in razsodnosti vodstva prostovoljnega gasilstva se imamo zahvaliti, da se ni to društvo takoj razšlo, ko Je stopil »nadzornik poklicnega gasilstva, v Mestni dom ter Jcl izpodrivati iz njega društvo. V smislu še vedno veljavnih predpisov je razpolagalo gasilno društvo z gotovimi prostori v Mestnem domu. Vsi ti prostori so mu sedaj odvzeti, prepustili so mu milostnim potom in začasno le del orodišča. »Nadzornik poklicnega gasilstva. gre v svoj! Izkušenosti celo tako poklicnega gasilstva., ampak zadew vsega ljubljanskega prebivalstva. In naposled — se-!i more LJubljana res zaupati strokovnjaku »nadzorniku poklicnega gasilstva, in njegovim ravnotako izvežbanim poklicnim gasilcem? Kot dolgoletnemu načelnku »Ljubljanskega prost. gas. in reš. društva* mi lahko verujete, da je to popolnoma izključeno. G. »nadzornik poklicnega sasilstva« se bo mogoče izgovarja! na pomoč prostovoljnega gasilstva. Na to pomoč pa žal pri sedanjem postopanju s prost, gasilstvom ne moremo računati, kajti prostovoljni gasilci odklanjajo vlogo hlapcev ln bodo ostali lepo pri svojem delu, v dobri veri, da bodo opravili plačani poklicni gasilci s svojim nadzornikom, kar bo potrebno. Meni kot članu prostovoljnega gasilnega društva gre pa pri tem tudi za obstoj ljubljanskega prostovoljnega gasilnega društva. Da za mesto Ljubljano ni vseeno, če likvidira imenovano društvo, sem deloma pojasni!; ni ln ne sme biti pa vseeno niti ostalim prostovoljnim gasilnim društvom Slovenije, kajti znano je da Je matica gasilske organizacije Ljubljana. Z združenimi močmi moramo torej delovati nato, da ljubljansko prosto voljno gasilno in reševalno društvo osts-ne; vsestransko ga moramo podpirat! in mu pomagati, da s! zgradi člmpreje svoj lastni gasilski dom. k! bo obenem dom celokupne gasilske organizacije v Sloveniji. »Nadzorniku poklicnega gasilstva, pa svetujemo, na! se nikar ne izpostavila s svojo učenostjo, katero Itak do dobrega poznamo kot poznamo tudi tije-govn nridnost in vztrajnost. Josip Turk podstžrosta gasilne zveze In bivši načelnik »Ljubljanskega prostovoljnega g£ silnega !n reševalnega društva.. »•n«|« M SO b*t*tfl CM m. S*—, vitkih »adiimilli S c««»dl I Din. — Trgov*kl (gOsI, dopliovnts. R»-trrnmlAnln« da 20 b»««d< 6 Din., .aaklk aadallntlk 6 beaaa. ak« '« #praftan)a prlloian. anamka va odgovor. — Plača zelo dobra Hrana stanovanje v hiši. Iičem službo pri kaki tvrdki ali drugem pod etju; iščem mesto p uar-ui>kega sluga ali skladišč-uega pnzuika, 2i>Ietni postni slu^a. Službo zameniam radi male plače. — Naslov povč uprava «Jutra.. 2394 Mlad državni uradnik želi prestopiti t zasebu" službo kateiekoli stroke. Ima uekaj let prakse, vešč v> kega pisarniškega dela, ves'eu iu delaven, pozna štiri jezike. Ceuj. pouuube pod »Privatno, ua upravo »Jutra*. 239Š Išče sa služkinja. t pomoč in nadomestilo go spodiuji. Opravljala bi vsa hisua dela in t kuhiaji t prijaznem kraju. \ poštev pridejo le resue osebe od 3ii let naprej. Nastop takoj, oskrba dobra, nlača 600 do 1000 K. J>a>loT t upravi »Jutra.. 2397 Meiarikl pomočnik se takoj sprejme. Hraua in ■tanoTauje v biti. Ivan Gantar, mesar, Dol. Logatec. Bioib« 2393 za popoldanske ure iSčeta v komercialni službi 'ibro iz-ur ena železui.-kt ur-dmka t kaki pisaru;. Ponudbe pod »Popoldanska služba št. 2393. na upravo »Jutra.. Brusača 2398 Elektrotehnik 2384 iz viSjih semestrov išče službe v kaki večji elektrarni ali drugem elektroteh. podjetju za eno etiio prskt čno delovanje. Ponudbe s pogoji je vposlati pod , Ljub- j Ijaoa. Kralja Petra te« 8.' Preprosta mlatllnio* na električen pogon, v dobrem stanju, se kupi. Ponudbe pod št. 817 aa upravo »Jutra«. Klad trgoveo 238-'. prosi posojila na debro idoče trgovino do Din 26.000 proti visokim obrestim in gotovem varstvu. Spreime tudi dru-žabuika, ki b: pomagaj trgovcu. Ponudbe pod <25.000 kron« na upravo Jutra«. Plavalno pasove iz plutoviue izdeluje tovarna j zamaškov Jelaciu & Kom p., J Ljubljana 86 Slatinska princesa. Dnevnik neznanke. Izdal dr. Iv. Lah. Poslovila sem se pozno in ko smo se vračali domov, ie še vedno govoril o svoiih mladih silah. Vi vsi mislite, da smo stari, ie govoril; «Tako sodijo tudi naši sovražniki o naši državi! toda mi smo mladi, v nas je še sila življenja. Položili smo ga v posteljo in smo šli v svoje sobe. Pol ure nato je zapel zvonec. Vedela sem takoj, da je to napad. Sluga sam ga ni mogel pomiriti. Vstala sem in sem odšla k njemu. Šla sem mimo Vaših vrat. Nisem Vas hotela buditi, kajti v takih trenutkih slabosti ni hotel videti okrog sebe tujih ljudi. In vendar sem bila v tem trenutku tako slaba in sem želela Vas imeti poleg sebe. Mogoče sem bila utrujena od pota. Bilo mi ie tudi neprijetno, kajti bila sem v nočni obleki in moji lasje so bili razpuščeni; mslila sem, da mu bo kmalu bolje. Odšla sem v njegovo sobo: ležal ie vznak, .stiskal je pesti in je škripal z zobmi. V takih trenutkih je bil strašen. Toda to je traialo le malo časa. Posmejal se je, dvignil ie glavo, za-preiil je sovražnikom v daljavi in je obležal slaboten in onemogel. Navadno je kmalu nato zaspal. To noč pa je bilo huje in jaz sama sem se ia bala, ko je izkušal premagati svojo slabost s pijanim pogumom. Ko se je za trenutek pomiril, sem stopila iz sobe in na hodniku si stal Ti kot temna senca, ožarjena od svetle mesečine. Bila sem v obupnem razpoloženju. Najrajše bi bila stopila k Tebi in bi bila naslonila svojo utrujeno glavo na Tvoja prsa. Ti pa si stal mirno in resno in .vprašal si tako hladno: «Kako mu je?» Tisti trenutek sem obstala in sem se te bala. Bila sem tako sama in zapuščena. V temi so se nehote vjele najine roke. Čutila sem Tvojo toplo dlan, razgreto od mlade krvi. Tvoj dih, poln gorkote, in Tvoje oči, polne žgočega ognja. Toda kaj bi bil pomislil o meni, da sem v tem trenutku iskala zavetja pri Tebi! Rekla .sem Ti, da ni nič hudega in da se je pomiril. Stisnil si mi roko in odšla sem v svojo scbo. Dolgo nisem megla zaspati Zdelo se mi je, da sloniš na oknu in gledaš v noč. Moj dragi! In, takrat mi je prišla misel: kako bi bilo, ko bi se naenkrat odprla vrata in v sobo bi vstopila njegova črna senca. Ne rekla bi niti besede. Bila sem tako brež sil Hrepenela sem po tem, da bi me nekoliko obje! in odnesel iz tega utrujenega sveta- Črtila sem vročico v glavi, vse ie gorelo v meni in hotela sem odpreti okno. Toda bala sem se, da bi Ti to zapazil in potem... Ne, ne, Ti nisi vedel, kai se je godilo z menoj ta večer. Oče se je pomiril in zaspal. Spal je po taki« nočeh navadno zelo dolgo; zato se mi je zdelo, da sem svobodna iu da bi lahko odšla ven na vrt. Toda, kaj bi Ti sodil o gospodični, ki v mesečni noči zapusti svojo sobo in odide na vrt? In zunaj je bila tako lepa noč! Še v polspanju se mi je zdelo, da si potrkal ua moja vrata. Pa čemu bi trkal? Zdelo se mi je, da so se vrata odprla in Tvoja senca je stala v sobi. Skoraj sem slišala korake, kako se bližaš moji postelji. Potegnila sem v nepoznanem strahu odejo čez obraz. Ko sem se čez trenutek zopet ozrla, sem videla, da sem sama v svoji sobi. Vem, dragi moj, Ti si bil kavalir in ne bi storil kaj takega. In vendar je bilo vse to mogoče... Vzbudila sem se utrujena. Zjutraj sem se utrujena. Zjutraj sem Te našla na hodniku, kjer si se udano poklonil in si vprašal, kako sem spala. Sluga mi je sporočil, da oče Se spi, zato sva šla sama na zajuterk. Ali še veš, dragi, kako sva sedela v sobi in sva se krepčala. Tudi Ti si bil videti utrujen. Rekel si, da si imel težko noč, ker Te je skrbelo, kaj se je zgodilo. Rekel si, da izgledam dobro, in to me je potolažilo. Ob devetih sva odšla navzgor: oče se ie prebudil v dobri volii in je rekel, da odidemo šele opoldne naprej. Spremljal si me po mestu, da sva nakupila nekaj stvari za kopališče. Kako prijetna je biia ta pot po mariborskih ulicah! Vse se mi je zdelo, kakor v sanjah. Zdi se mi, da nisva mnogo govorila, a vsaka beseda je bila kakor odmev iz neskončne skrivnostne daljave, kjer se skriva raj nebeške radosti in ljubezni. Vrnila sva se pozno. Oče ie že sedel za mizo in je naju pozdravil s veselim smehom. Tak smeh je imel navadno po prepitih uočeh. Odšla sem v sobo, da pospravim svoje stvari. Prišel si za menoj in si obstal ua hodniku, kakor da si ne upaš prestopiti praga moje sobe. Kako si bil lep v tem trenutku! Zdelo se mi jc, da si moj, tako moj in sanjala sem, kako bova potovala nekoč sama, sama v širni lepi svet... msnBt To ie bil krasen pomladanski dan, ki ga ne bom nikoli pozabila. Ko smo pustili za seboi prijazni Maribor, nas je vodila cesta sredi zelenih poli in travnikov proti daljnemu gorskemu grebenu, ki skriva v sebi prečudne zemeljske zaklade: tam se dviga temni širokopleči Boč in daleč na drugi strani osamljeni sveti Donat. Pod njima vro čudotvorni vrelci, ki prihajajo v Slatini na dan. Vozili smo se precej hitro in ker je bil moj oče utrujen po nemirni noči, je pustil naju, da sva se vozila v svojem vozu naprej, on pa je zaspal v svoji kočiji in se ni zanimal za krasoto narave, ki naju je obdajala. Kako srečna sem bila na tej poti s Teboj! Ves svet okeli mene se je izpre-mecii v eno same visoko pesem ljubezni in moje srce je s hvaležnostjo pozdravljalo slehernega ptička, ki je prepeva! na drevesu ob c- * i. Mogočni pohorski gozdi so odmevali v pomladanski pesmi, zeleni vrhovi so se svetili v zlatin žarkih, veter ie vel preko polj in nad njivami so žgoleli škrjančki svoje solnč-ne pozdrave. Sedel si poleg mene in v Tebi je odsevala vsa ta mlada radost življenja in opojnosti- Kako sem te ljubila v teh trenutkih! Bila sem utrujena cd prečute noči in sem hotela nasloniti svojo glavo na Tvoje rame. Toda bil si hladen kakor samoten hrast na polju, in samotna jelša je zaman hrepenela odpočili si ob njegovih krepkih vejah. Da, prijatelj moj, jaz sem vedela, da še ni prišel moj čas in da moram čakati na trenutek, ko bo vse jasno med nama. Zato si mi pripovedoval zanimive stvari. Ko smo se vozili proti Račjem, s! me opozori! na Tattenbachov grad in si mi pripovedoval o njegovi usodi. Komaj da sem razumela to povest. Zdela se mi je stara in sem mislila, da ne spada v ta lepi pomladanski dan. Ti si imel o tem svoje nazore: pravil si, da pravzaprav ni bilo vse v redu v tistih časih in da si je cesar lastil preveč pravice. Vidiš, vse sem si zapomnila. Saj mi je bila vsaka Tvoja beseda draga in sveta; poslušala sem, kakor otrok, kadar mu kdo pripoveduje bajke. Da, rajše bi bila poslušala o drugih stvareh. Kolikokrat sem Te ustavila in s<-m Ti pokazala cvetoče rože na polju, Ti pa si se ozrl in si nadaljeval svojo povest. Tako smo prišli do Poljčan, pod Boč. Ustavili smo se v gostilni in smo se odpočili. Moj oče je krepko zaspal. Ni si mogel misliti, da smo tako hitro prevozili to dolgo pot. Tudi meni se je zdelo, da je trajala prekratko. Vesebla sem se, da je še daleč do Slatine. Odpočili smo se v gostilni, konji so se okrepčali, mi pa smo sedeli v zeleni lopi na vrtu in smo vzbujali spomine na preteklo noč. O, da bi Ti bila mogla povedati, kako čudna je bila ta noč! Toda naša pot nas je . idila v Slatino, in jaz sem sanjala o nočeh, ki pridejo. Nikoli r.iso prišle..; In sedaj se je pričel najlepši del naše vožnje. Solnce se je že nagibalo, ko smo pognali. Cesta se je vila po belih klancih navzgor, polna vedno novih, izpre-minjajočih se krasot. Konji so stopali navkreber in ped nami se je razgrinjala široka ravan dravskega polja. Ves večer je oživel v zapadajočein solncu in vsi gozdi naokoli so se izpreminiali v sanjavo, nerazumljivo lepo pesem. Voz se je nagibal na desno in levo kajti ceste so bile izprane od pomladanskega dežja. V takih trenutkih sem se nehote naslonila na Tebe in Ti si nehote prijel mojo roko. Bila sem zasanjana in omamljena. Hotela sem tako zaspati ob Tebi in sanjati. Ozirala sva se po čudovito krasnem svetu okoli nas in sva iskala novih besedi svojemu občudovanju. In vendar: najkrasnejši so bili oni trenutki, ko sva obstala z roko v roki in obmolknila. Tako smo se pripeljali po strmih klancih na vrh in tam se nam je odprl nov svet dolina rogaške Slatine. Glej, dragi moj, hotela sem Ti opisovati pot, kakor smo se vozili letos, saj vse to, kakor smo se vozili lani, veš sain! Toda moje potovanje letos je bilo le ponavljanje lanskih spominav. Niti ne vem, kako smo se vozili, kje smo se ustavili, kaj smo videli. Vse to potovanje ie bilo brez pomena. Jaz sem se v mislih vozila s Teboj in pri slehernem kamnu sem se spomnila, kai smo govorili lani ob tem času na tem kraju. Kajti letos, dragi moj, sem potovala brez T:be in vsa pot se mi ie zdela pusta in prazna. Nisem videla pomladanskih njiv, ne ptičev ob cesti, ne škrjančkov nad poljem, ne zlatih žarkov v zelenih vrhovih. Vsa moja vožnja je bila en sani sen o Tebi in moja duša Te ie klicala z najslajšimi iineni ln Te je izpraševala: ali še veš, aH še pomniš? Kje si sedaj?... Hotela bi Ti popisati to pot, toda kaj je bila ta pot v primeri r. ono vožnjo s Teboj! Oče je bil bolan in ie ležal v kočiji: jaz pa sem gledala v pusti svet okoli sebe in sem mislila na Te. D^, zdelo se mi je, da sem se samo enkrat vozila v Slatino in da je to samo vožnja lz onega sveta: vozila sem se v spominih. In ti sa bih tako shdkL Ali še veš, kako sva vzkliknila, ko se je odkrila nova dolina pred nami in je kočijaž pokazal v ono stran: tam ie. Slatina. Tam, tam, je bil svet mojih sanj, tam je imela priti k meni vsa ona sreča, ki sem jo vozila s sebdj. Konji so hiteli 'lizdoli po belih klancih med zelenimi gozdi. Za daljnimi gorami je zapadalo solnce in je zlatilo nejasne vrhove. Skozi mrak je šumela večerna pesem: na vzhodnem nebu so se že prižigale prve zvezde. Hladen veter je vel skozi večer. Bila sem utrujena od krasote In ljubezni. Zavila sem se v svoj plašč in sem molče gledala v rajski svet pod seboj. Tudi Ti si umolknil. Bog ve, kaj se ie dogajalo v Tvoji duši. Pogledala sem li v oči in Ti si me pogledal tako žalostno. Zdelo se mi ie, da odseva iz njih žalost za to, ker Ti je bilo določeno preživeti tako malo časa v tej tihi sreči. Toda sreča se ne meri na čas, ona ie neizmerna. Zato sera prijela Tvojo roko, da bi pregnala bolest iz Tvojega srca. Ti pa si opazil cerkvico na gori in si mi razlagal imena gor, kakor da nisi čutil moje tihe prošnje. Tako smo drdrali navzdol in po dolini je ležal že mrak, ko smo se bližali Slatini. Bilo mi ie žal, da se bliža konec te lepe vožnje. Najraje bi se vozila tako naprej do konca sveta. Zavili smo v tiho dolino in utrujeni konii so stopali počasi. Kako bi bilo lepo voziti se tako naprej neznano kam skozi zvezdnato noč ob Tvoji strani, moj dragi, in sanjati o sreči, o ljubezni, o življenju... (Dalje prihodnjič.) IF. DEBELJ&K (prej A Rasberger) Li&a&Uana, Sosžrsa uSica 5 prodaja zaupljivim kupcem na obroka gramofone, plošče, zvočaice, igle, peresa m vse gramofonske dele. 37,1 V Gospodinje, ki kupujete testenine, makarone, zahtevajte samo Testenine, tudi same makarone, iz staroznane tovarne ŽNIDARŠ1Č & VALENČIC, Ilirska Bistrica, se dobe povsod. Zaloga: R. Bane & dpug, Ljubljana, Celje, Maribor. V Najfinejša ljutomerska vina. ima v zalogi Lovro Petovar, Ivanjkovci lasxnik vinogradov v Jeruzalemu. 2329 flcl ss proda, tudi posamezno. Ponudbe na „Kurir", anemona pisarna v Subotici. 2368 Maribor—Tel. int. št. 207 se vrši clsse lovzi>el na višje ležeče stojišče, je ustrelil 5 kozlov, kraljica na nižjem stojišču dva kozla v hudem diru. Kralju jo došlo na 30 korakov naenkrat 40 gamzov b mirno postalo pred stojiščem. Kralj je došel na lov v lovski obleki, z zelenim gorenjskim lovskim klobukom, okrašenim z lovci. Visoka dvojica je bila izredno vzradoščena nad krasnim lovom in izletom v romantično Krmo. • Gradič Suvobor, letna kraljeva rezidenca na Bledu, je postal v soboto 29. julija definitivno kraljeva last. Pogodbo 3ta podpisala kraljev osebni tajnik Vlado Petrovič - Njeguš in doktor Karel Triller kot pravni zastopnik bivSega lastnika kneza Otona Win-dischgraetza. Kralj namerava v bližini dvorca zgraditi |*>slopje za dvorske oficirje ln činovnike. kasarno za gardiste in zimsko garažo. • Pozdravni večer dijaštvu. Danes, dne 3. avgusta ob 8. zvečer se vrši [k> idravni večer dijaštvu, spremljevalcem in staršem na slavnostnem prostoru v drevoredu Tivoli i>oleg vela-sejina. Ker se nameravani koncert dne 4. avgusta na vrtu Kazine zaradi tehniških ovir n^ more vršiti, se združita oba pozdravna večera na S. avgusta. Na sfiorodu je koncert godbe dravske divizije in pevski koncert »Ljubljanskega Zvjna* ter telovadba. Bratska društva in prijatelje dijaštva vabimo, da v čim večjem številu posetijo večer, ki bo nudil vsem lep umetniški užitek in jirijotno zabavo. Za okrepči-ia bo v polni meri preskrbljeno. • Sokolstvu naklonjeno občinstvo vljudno prosimo, da daruje dobitke za STečolov. Sprejemamo jih vsaki dan v ■Narodnem domu v pisarni Jugosloven skega Sokolskega Saveza. — Odsek za prireditev srečolova ob priliki I. jugo-slov. vsesokolskega zleta. • Beograjski sokoliči, ki tabore na Bledu, so naredili v torek skupni izlet skozi Vintgar. Dečki in deklice so bil vsi navdušeni od romantičnih slik. ki so se iim nudile v tej krasni soteski. • Nai učenjak častni doktor praške univerze. Češka univerza v Pragi je te dni po češkoslovaškem konzulu v Zagrebu izročila akademičnemu »enatu zagrebške univerze diplomo, * Katero češka univerza promovira zaslužnega historika profesorja Vek osla va K 1 a-i d a za častnega doktorja filozofije. Tozadevno promocijo je predvčerajšnjim izvršil rektor dr. Variček, ki je prof. Klaiču pri tej priliki izročil diplomo kot odlikovanje za njegovo uspešno delovanje. • Poslanik dr Rakič, zastopnik naše države v Sofiji, ki se je te dni vrnil iz Londona, kjer je bil vodja naše delegacije na londonski konferenci, se je včeraj zoj>et podal na svoje mesto v Sofijo. nastavljencev tudi skupčlnskl poročevalci vseh beograjskih in zagrebških listov in inozemski dopisniki. Ker je bila novinarjem odkazana neka stranska soba, kjer naj bi bili sami zase, so zbrani novinarji izja\ill, da smatrajo tako ravnanje za žaljivo ln so korpo-rativno zapustili lokal. Incident je vzbudil v Beogradu splošno pozornost. Vsi listi se obširno pečajo ž njim ln protestirajo prod takemu omalovaževanju novinarjev, ki jih merodajni krogi upoštevajo samo takrat, kadar potrebujejo od njih pomoči. Beograjski novinarji nameravajo sklicati radi incidenta konferenco, na kateri bodo predlagali, naj se toliko časa ničesar ne poroča o delu skupščine, dokler se predsedništvo skupščine ne opraviči. * Se vedno nista odšla v Trst gospoda Kamenarovič in Kaid, da pojasnita tamkajšnjim oblastem, da so fal-zifikacije knjig v Jadranski banki le interne »naknadno izpremembe«, ki se nikogar ne tičejo. Cosp. Kamenarovič se nahaja v Ljubljani, gosp. Kaič pa na Bledu. Dolžnost olich bi bila, da se nemudoma javita preiskovalnemu sodniku ter omogočita, da se aretirani uradniki, ki ]*> njunih izjavah niso storili nič zlega, takoj izustijo na si obod o. Potrebne konference lahko opravita naknadno. Gospoila bi ne smela špekulirati na pomanjkanje izročitvenih konvencij med Italijo in Jugoslavijo. Nujno jima tudi svetujemo, da naj preprečita drzno varanje javnosti od strani Jadranske banke, zlasti v zagrebškem časopisju. Včerajšnji «Ob-zor» prinaša namreč »izjasnilo* o tržaški aferi, ki mu ga je poslala zagrebška |>odružnica Jadranske banke in ki se glasi tako - le: «Na koncu pripominjamo, da o malverzacijah v tržaški Jadranski banki ne more biti niti -Tovora, a ravno tako ni res, da je banka zajffta, ker ona nemoteno posluj« naprej.* Tako debelih laži v svrho varanja javnosti bi Jadranska banka pač ne smela objavljati. * Okrevališče «Jadran» okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani Kakor smo svoj čas poročali, jo kupil Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani za svoje zavarovance na otoku Rabu nahajajoči 3e sanatorij bivšega Društva avstrijskih skontistov. Sanatorij ima 14 popolnoma in udobno opremljenih sob s 36 posteljami. Zern-Ijcknjižni prepis se je te dni izvršil. Pri tej priliki sta se dva zastopnika okrožnega urada podala na Rab, da ukreneta vse še potrebuo in da pred vsem izpo-slujeta izselitev obmejne čete, ki je bila nastanjena v izjiraznjenih pritličnih sobah sanatorija. Po daljših obravuavah z merodajnimi Lokalnimi faktorji, ki so bili projektu od vsega pričetka naklonjeni, se je doseglo, da se Četa preseli že s 1. avgustom. Treba bo le še nekaj adaptacij in preureditve kuhinje, nakar bo poslopje že od letošnje jeseni naprej na ra-polago potrebnim bolnikom. Sanatorij se je pri tej priliki prekrstil v Okrevališče »Jadran* Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani. Okrevališče leži v krasni legi v zalivu sv. Evfemije ter je od mesta Raba ločeno po obsežnem senčnatem parku, v katerem rastejo košate pinije. ki napajajo zrak R svojo prijetno vonjavo. — Tekom svojega bivanja na Rabu sta imela odposlanca okrožnega urada priliko, prisostvovati lepi slavnostl V starodavno. v benečanskem slogu zgrajeno in ob obali ležečo hišo se je vzidala plošča v spomin na osvoboditev izpod italijanskega jarma po preobratu. Slav- '"Ju- nosti je prisostvoval rabski Sokol z na- * Kongres za ujedinjenje cerkev. raS5a;em ter 0l>ilen krog domačega ob- Včeraj so odjiotovali na kongres za ...... ujedinjenje cerkev v Kodanj srbski vladika Hilarijon Radonjič, arhiman- naflePši"biser jadranskih otokov. Z ve drit Valerijan Pribičevič in rakovački in.jm navdušenjem sprejeti slavnostni župnik dr. Vojislav Janjič. * Znak novinarske nedostojnosti je, da so listi, katerim komandira * Ja- i zavesa. na kar je navzoče občin dranska banka*, v svoj uredniški del j fttvQ lo €Bože pravde,. »Lepo našo sprejel grde napade m lažnjive kleve- domovlno> in »Naprej*. Mramornata te proti slovenskemu^ novinarju radi plo,ča ima napis ^ ovu obalu) dall XXIII. aprila MCMXXI (iskrca se junuč-ka vojska) prvog jugoslavenskog kraija činstva ter letoviščnikov, pred vsem Cehov, ki posečajo v velikem številu ta najlepši biser jadranskih otokov. Z velikim navdušenjem sprejeti slavnostni govor jc imel 7 okna občinske hiše župan Galzigna. Med grmenjem topičev je vestne vršitve poročevalske slu?.'.)J. Naš tržaški dopisnik ni sotrudnik »Ere Nuove», niti toliko, kolikor je g. X. sotrudnik »Tages;>ošte» ali g. Y. sotrudnik »Pester Llovda*. Ljubljanske in zagrebške redakcije tudi dobro vedo, da njegov odhod iz «Edino>sti» ni v zvezi z nobeno nečastno zadevo. (Petra Karagjorgjeviča) osloboditelja) i rastrga lanec »toljetnog robstva (.Juna-cima na slavu) potomcima na uspomecu (občina Rab). * Himen. Poročajo nam iz Hrastnika: Končno je potovanje našega dopisnika v nedeljo dne SO. julija se je poročd na-»s cSero* v žepu* v Ljubljano haluci-i 2elnik dolskega sokolskega odseka br. naciia prestrašenih gospodov, ki ne j Katjine z gospodično Pirkerjevo, v pon-, . ,. . /loiiul- itns 31 nibi.i na ie bila noroka ------p.. -------.------ „ _ ,---, — vedo, kako bi se izvili iz težke ter mučne situacije, v kateri se nahajajo. Naš tržaški dopisnik ni storil nič dru-zfiga, nego da na« je redovnim potom obvestil o enem največjih škandalov, ki so se zadnja leta dogodili v Trstu, kjer on vrši svojo novinarsko dolžnost. Sramota, za naše novinarstvo, da dopušča tam, kjer ima ono odločevati namreč v uredniškem delu svojih listov, blatenje svojih kolegov, katerim »e hočejo osvetiti kompromitirani ban-karii za objavo resnice. Potem pa se novinarji čudimo, če si v javnosti ne moremo ohraniti ugleda, ki nam gre po paši službi in važnosti našega po-la. Slučaj našega poročevalca predložimo novinarskemu udruženju. 4 Incident med beograjskimi novinarji in predsedništvom skupščine. Predsedništvo narodne sku|<ščine je priredilo v torek v prostorih hotela «Pet'Ocrrad» parlamentarno večei.jo. na Iratero sa bili povabljeni poleg članov vladie. noslancev in skupinskih deljek dne 31. julija pa je bila poroka hrastniškega načelnika br. Fajdige s sestro Ano Sorčanavo. Čestitamo! * Zlata poroka. Iz Trbovelj nam poročajo: Prošli teden smo slavili redko ■slavje zlate poroke. Rudniški veteran Anton Mam, 80!etni starček in njegova žena Katarina že dolgih 50 let nosita breme in veselje zakonskega in roditeljskega življenja. Skoraj 45 let je oče Marn delal nepretrgoma pri rudokopu, dokler mu moči niso popolnoma opešale. Nakopal si je v rovih neozdravljivo bolezen, na duhu pa je ostal čil in zdrav, kakor tudi njegova zvesta družica. Zlata poroka se je vršila na posebno slovesen način v župni cerkvi ob udeležbi mnogih gostov, zastopnikov uradov in korpora-cij. Zlatoporočenea ?t» bila obdana od svojih dragih otrok in vnukov. Eden njunih sinov je profesor Josip Mam. hčerka se jo pripeljala iz daljnje Amerike, da še enkrat vidi dobre starše in proslavi z njimi ta. lep praznik življenja. Čestitkam, ki sta jih prejela zlatoporo- SSseft, M prMnrffmo ttffi n»- ifsj Jima bo sreflen in zadovoljen zaton Uvljenjal * Nov InSenjer. Na ladjedelski tebuikl ▼ Berlinu-Charlottenburgu je preteklo soboto napravil inženjerski diplomski izpit g. Fianc Domladiš is Ilirske Bistrice na Notranjskem. Čestitamo! * Pogreb umrlega Fridollns Kavčiča bo danes ob 18. uri na pokopališče v Pobrežje t vojaikimi častmi. Pogreba se udeleži tudi Sokol v kroju, da Izkaže zadnjo čast svojemu članu. * Izpremembe v državni službi. Magistralni tajnik ▼ Ptuju Rudolf Hat« je imenovan za pomočnika komisarju obmejne policije v Mariboru. Kakor nam poročajo i* Ptuja, izgubi magistrat i tem enega najboljših uradnikov, pevci pa dobrega tenorist*. — Absolvirani slušatelj poljedelsko-gozdarske fakultete v Zagrebu Ciril Jeglič je Imenovan za pisarja tretjega razreda pri ministrstvu za poljedelstvo In vode. — Stalno so upokojeni- Mihael Mihor, inšpektor oblastne inšpekcije dela ▼ Ljubljani: Cirila štebi, roj. Pleško, tajnica pri pokrajinski upravi, oddelku za socialno politiko v Ljubljani; Viktor Sega, katehet na državnem zavodu za gluhoneme ▼ Ljubljani in Josip Zldari«, carinik t Celju. — Ostavko na državno službo so podali: Bogdan Ferlinc, asistent poljedelske preizkuševal-ne in kontrolne postaje v Topčideru in Otokar Zorn, carinik v Kozaršah. — lz državne službe sta odpuščena carinika Roman Paljaga v Ljubljani in Marko Zorko v Gornjem Cmureku. * Učiteljice za gospodinjske šole. Ministrstvo za prosveto pošlje začetkom prihodnjega šolskega leta zaradi Študij na gospodinjskih šolah na Češko 12, v Slovenijo pa 4 učiteljice osnovnih šol. Interesentinje opozarjamo na dotični razpis v 80. številki »Uradnega lista*. * Učiteljstvo za gluhonemo deco. Po odloku ministrstva za prosveto se pošlje začetkom prihodnjega šolskega leta na Češko pet učiteljev in pet učiteljic osnovnih šol zaradi študij na šolah za gluhoneme otroke. Ti učitelji morajo prebiti na študijah leto dni ob svoji plači in ob prejemkih, ki so jih imeli na kraju poslovanja: potni in vozni troški pa se jim izplačajo iz proračuna ministrstva za prosveto. Po končanih študijah morajo opraviti izpit na dotični šoli. Pred odhodom na študij pa se morajo pismeno zavezati, da bodo po končanih študijah služili na šoli za gluhonemo deco. Pravico do natečaja imajo vsi stalni učitelji, oziroma učiteljice, ki so napravili usposobljenostni izpit ter nimajo nad 10 let stalne učiteljske fduž-be. Prošnje je vložiti do dne 15. avgusta. * Razpisana so učr.a mesta na meščanskih šolah v Celju (dekL), na Jesenicah, v Dolnji Lendavi, v Krškem, v Ljubljani (I. in n. dekl., I. in II. deška), v Ljuto ineru, Mariboru (nemška in slovenska de kliška deška) v Murski Soboti, v Ptuju (dekl.), Ribnici, SlovenjgTadcu, Šoštanju in Tržiču. Rok za prošnje poteče dne 20. avgusta Interesente opozarjamo na razpise v »Uradnem listu* in najbrž tudi v »Učit. Tovarišu*. * Zakon o zaščiti delavcev. Izdala Tiskovna zadruga v Ljubljani 1922. Strani 70. Cena (! Din, po pošti 50 para več. Zgoraj omenjeni zakon, ki je za obrti in industrije velevažen, je pravkar izšel in se naroča pri Tiskovni zadrugi v Ljub Ijani, Prešernova ulica 54. * Premirje v tiskarnah. Včeraj so se nadaljevala predvčerajšnjem pričeta po gajanja med tiskarnarji in tipografi. Pri šlo jo do provizoričnega sporazuma, p" kateiem so se včeraj popoldne vrnili stavci v vseh ljubljanskih tiskarnah na delo. Do sobote je sklenjeno nekako premirje, ki se bo izpiemer.ilo v mir. ako se' do tedaj doseže sporazum glede knjigoveznic. * Zaprisega osobja ljubljanskega do-bodarstvenega urada. Včeraj ob 8. uri zvečer se je vršila v veliki magistratni dvorani slovesna zaprisega 86 preglednikov, prejemnikov in nad paznikov mestnega dohoda rstvenega ali trošarin-skega urada. Zaprisegel je osobje, ki inu je prečita! opomin mag. nadsvetnik Janko BIeiweis Trsteniški, vladni komisar dvor. svetnik dr. B. Senekovič. Danes priseie se 18 paznikov. * Ustavljeno delo pri palači delavske zavarovalnice« Pred par dnevi je bi! od »Osrednjega urada delavske zavarovalnice v Zagrebu* razpuščen gradbeni odbor 73. /.gradbo palače delavske zavaro-vabiice v Ljubljani. Včeraj pa je dobilo i gradbeno vodstvo nalog, Aa naj takoj začne odpuščati delavce tako, da bo vse i delo do sobote ustavljeno. Danes se vrši i seja ljubljanskega ravnateljstva delavske zavarovalnice, na kateri se bo razpravljalo o tozadevnih odredbah osrednjega urada. Seje se bosta udeležila tudi g. Viljem Bukšeg, predsednik osrednje delavske zavarovalnice ter ravnatelj Bauer. — Ustavitev dela pri palači delavske zavarovalnice je vzbudilo v Ljubljani veliko razburjenje. * Zveza tobačnih založnikov Slovenije. Iz Celja nam poročajo: V nedeljo dne 30. julija so se sestali v Celju tobačni založniki Slovenije. Osnovali so lastno društvo: »Zveza tobačnih založnikov Slovenije* s sedežem v Celju. V odbor so voljeni gg.: Elsbacher, Laško: Finž-ger, Celje; Ceh. Murska Sobota; Geč, Maribor; Jaklič, Radovljica; Dolinar. Ra- ' deče; gospa Pompe. Ljubljana in Ander-luh, Šmarje pri Jelšah. Pri sestanku se je ugotovilo, da trpi večina tobačnih založnikov vsled nedostatkov pri plačanju in efektuiranju tobačnih naročil ter vsled zvišanja železniških tarifov in drugih j pristojbin ogromno škodo. Mnogo založ-1 cikov" vsled ničlib dohodkov ae more krili reTTje. tmusuk) M oflo, da | monopolska in finančna uprava v tej stvari nujno potrebno ukrenota. Bolniška blagajna Južne železnic«. Včeraj se je sestalo ravnateljstvo ln nadzorstvo Bolniške blagajne južne železnice, ki je bilo prejšnji teden imenovano od ministra za socialno politiko, da se konstituira. Volitve je vodil šef oddelka za socialno politiko g. Adolf Ribnikar. Za predsednika ravnateljstva je bil izvoljen centralni nadzornik juž. žeL g. dr. Aleksander Fatur, za I. podpredsednika pri>tav g. Mirko Heren, za II. podpredsednika pa višji nadzornik juž. želez. g. Avgust Ludvik. Za predsednika nadzorstva je bil izbran višji revident g. Davorin Topolovec. za I. podpredsednika nadzorstva g. viš. revident Fran Gnezda, za II. podpredsednika nadzorstva pa pij. eksp. g. Jos. Prijatelj. • Ns progi LJubljana-Vrhnika vozijo dne 12., 13., 14. in 15. avgusta razen onih po voznem redu redno vozečih vlakov š« večerna vlaka 1487 in 1-138. Vlak 1487 odhaja iz Ljubljane gl. kol. ob 22.20, vlak 1438 pa odhaja iz Vrhnike j ob 20.40. • Slike s severne granlce. Poročali smo že. da pripeljejo naše mejne straže vsak dan v Maribor nekaj tičkov. ki hočejo prestopiti našo mejo brez potrebnih potnih listov. Včeraj so jih ujeli orožniki 7, štiri moške pa je aretirala železniška policija v vlaku. Med prvimi so bili tudi 4 Cehi, ki so bili šele pred nekaj dnevi izpuščeni od vojakov v P.rati-slavi, a so se vsled industrijske krize na Češkem podali s trebuhom za kruhom v našo državo. Takih potnikov je zadnje čase vedno več. Dalje je policija privedla 4 rudarje iz Trbovelj, ki so izjavili, da niso zadovoljni s trboveljsko menzo lo da hočejo na Gornje Štajersko. Dosedaj je bilo aretiranih na meji zaradi pomanjkanja potnih listov že okoli 250 oseb. • Errata corrlge. Naše včerajšnje poročijo o seji mariborskega občinskega sveta je bilo vsled nesporazuma pri telefonski transmisiji deloma netočno. Prošnja nogometnih športnikov za odpust občinskega davka ni bila odklonjena, ampak sprejeta, in je glasoval proti samo župan g. Grčar. ki mu »brcanje* žoge ne ugaja. • Roparji na Kočevskem nadaljujejo svoje dtlo. Komaj se je dodobra zaznalo o roparskem napadu na dva rajndolska posestnika med Mozljem in Livoldom. ki so jima s samokresi v roki odvzeli nad 0000 kron gotovine in listine, že se je izvršil nov zločin. Dne 1. avgusta je bil namreč na enak način napaden in izro-pan trgovec, g. Ivan Mihelič iz Starega trga pri Črnomlju, ko se je peljal po opravkih v Kočevje. Napad je bil izvršen v gozdu pri Knežji Lipi. K sreči je trgovec Mihelič, ki ga je neka ženica opozorila na zadnji roparski napad, shranil večjo vsoto denarja drugje. Roparji so mu odvzeli ves denar, ki ga je imel pri sebi v listnici. Kakor se nam poroča, gre tu za dva roparja brez vsake maske, ki sta srednje dobro oblečena n govorita hrvatsko. Oblasti zasledujejo z vso vnemo javno varnost ogrožar joče elemente. • Griža se zopet pojavlja. Z novim sadjem se je v raznih krajih pojavila stalna spremljevalka prvega sadja — rriža. Bolezen je zelo nalezljiva in zato nevarna. Najlažje se obranimo griže s .-nago: umivanje rok pred jedjo, umivanje sadja pred zavžitkom itd. V slučaju obolenja je treba takoj klicati zdravnika. Človeške odpadke je treba razkužiti z živilu apnom, lizolom ali sličnimi raz-kuževalniini sredstvi. Jestvine je treba pokrivati pred muhami, ker muhe pra\ lahko prenašajo bacile. • Avtomobilska nezgoda. Kakor poročajo celjski listi, je zet veieindustrijalca ■r. Majdiča v Celju, gospod -'okši*, v družbi soproge in svakinje napravil te dni na avtomobilu izlet v mestno okolico. Jokšič. ki je sam šofiral. je na nekem ovinku zavozil v neko skalo, vsled česar se je avto razbil. Gospa Jokšiče-va je bila pri tej nezgodi težko ranjena, dočim so bili ostali člani družbe le lahko poškodovani. • Utonil je v nedeljo v Savi pri Sevnici gimnazijec - otmošolec Tomanič iz ptujskega okraj?., ki je prišel na obisk k svojemu stricu v Ssvnico. • Z lestve je padeL Peregrin Jaklič, zidai n* južni zeieznici. je delal na dt set metrov visoki lestvi pri železniškem predoru na Martinovi cesti r Ljubljani. Pritrjeval je neki vijak. Mimo lestve je nenadoma pridrvel neznan kolesar, se 7adel vanjo in jo podrl. Jaklič je odle-tel z le.-tve in padel tako nesrečno na tla, da .je dobil težke notranje poškodbe OkrslsMn fl»o % TlU— na so se zbrali ljudje vseh slolev. To s« bil! kmetle, delavci, uradniki, ndtelJl.H-lo je mn0R0 med njimi otrok. Njih jasne, nedolžne oči so iskale ves čas f. Toma-na, da mu izraziio to ksr so čutila njih nedolžna srca. Oodba »Dravske divizije* je popoinjevala s svojimi mogočnimi akordi to nenavadno harmonijo veselja in hvaležnosti. Senca, ki Je padala od nasproti stoječe visoke mračne hiše nI niti zs trenutek omračlla tega Jssnesa dneva v življenju g. Tomana, ki mu kličemo ob tej priUki: ie mnoga leta! U ZGORN1A POLSKAVA. V nedeljo smo imel! tu dve prireditve- Dopoldne so imeli klerikalci shod. ki so ga napovedovali že več tednov. Obljubljenega govornika posl. 2ebota, seveda ni bilo, zato pa Je mesto njega v navzočnosti 30 -40 poslušalcev vseh strank govor!! neki Novak, k! le seveda prek m prek udrihal po ministrih ln vladnih poslancih, "o^lušalci so bili kmalu siti njegovih neslanosti ln so pričeli odhajat! Iz lokala Ko pa Je za nllm pričel kvas!« baje neki dobrovoljec o beli in črni roki v Beogradu, je tudi zadnje poslušalce minila potrpežljivost ln so odšU domov. Sc tiabšl uspeh sta imela oba govornika v Sp. Polskavl, kjer so jima kmetje krepko odgovarlall. — Popoldne pa smo imeli veselejše urice. Šolski otroci so namreč povodom zaključka šolskega leta priredili lepo prireditev s pevskimi točkami In igro. Na koncu so zapeli državno himno. Dvorana Je bila nabito polna in je ljudstvo viharno ploskalo priljubljeni mladinL Dopisi MORAVČE. 30. t. "" so Moravčanl praznovali 20letnico pevskega društva •Moravče« in 401etnico učiteljevanja nadučitelja g. Tomana. Slavnostl se niso udeležili samo Moravčani okoličani, temveč bilo ------- udeležencev iz drugih krajev Slovenije. Iz LJubljane, Maribora, Litije, Oorenjskega so prihiteli mnog!, posebno učiteljstvo, da stisnejo roko moža, ki je posveti! svoja najlepša leta delu za narod, ki Je 40 let neumorno deloval na kulturno-prosvetnem In političnem polju v Moravčah. Nepotrebno bi bilo govoriti o tem, kaj vse je Mori! g. Toman za Moravče in okolico, zdi se mi, da mu je bila slavnost v nedeljo najlepši dokaz, da n?rod zna ceniti njegove velike zasluRe in obenem najboljše plačilo za njegovo neumorno, nesebično štiridesetletno delo Na lepo V uvsže vanie stariiem Savez grafičnih Tadnika in Save,-udruženja grafičnih poduzeča v Jugoslaviji sta sklenila tarilno zajednico za medsebojno zaščito obojestranskih interesov. Eden nalvažnejšth med temi skupnimi Interesi Je dobra strokovna izobrazba graličnega naraščaja, ki se mi je doslej posvečala premala pažnjt-Razne male tiskarne, zlasti po deželi, s<> sprejemale v uk dečke brez potreba kvalifikacije in Jih oproščale mnogoknn neizučene, tako da so ostal! ti mladenič, potem često brez službe ali se moraii cclo vrniti med učence, na drugi stran; pa so trpela veliko škodo tud! grafična podjetja. Saj mnog! izmed gori omenjenih podietnikov jemljejo vajence ie, da jim opravljajo razne hišne posle, po po-leku učne dobe pa jih pomečejo brez sočutja na cesto. Kričeč primer take brezvestne ekspio-ataclje se le dogodil nedavno v Osijeku. kjer je tlskarnar Legradič oprostil po poltretjem letu učenja svojega koma? !„-letnega vajenca, samo da ga Je mogel potem takoj odpustiti, ln to čeprav je znano, da Je treba za izučenje črkostav-stva naimanj 4 leta. in čeprav g. L. splor. nima pravilne tiskarne. Da se preprečijo taki dogodki. opozat> jata oba Saveza vse cr.e stariše v Jogo slavij!, ki hočejo izučiti svoje otroke v: grafičnem poklicu, aa ne more biti nihče priznan za kvalificiranega grafičnega delavca, kdor ni izučen v podjetju, ki - tojl v tarilnl zajednici obeh Savezov. Po tarilnl pogodbi more biti zaposlen v grafičnih podjetjih Jugoslavije samo ilan Saveza grafičnih radnika. enako kakor tudi noben član SOR. ne more sprejeti dela v podjetju, ki ni včlanjeno v 5NGP. Ker SOR. odslej ne bo spreie! za svojega člana nikogar, ki se ie izuči! v kakem neorganiziranem podjetju, takt mladenič! po izučen.iu ne bodo mogli dobiti službe in bodo morali ali stradati a ' pa se posvetiti drugemu poklicu. Zat naj se vsi roditelji informirajo a'i pr delavski ali pri podjetniški organzaciii, kako in kje lahko puste svojo deco izučiti v grafični obrti. Enako naj se informirajo tudi oni stariši, katerih otroci se že uie v kakem grafičnem podjeti (tiskarna, knjigoveznica, Utograflja), je-li - podjetje organizirano ali ne. Ako ri organizirano, naj vzamejo svoje dele i. podjetja, ker bodo drugače sami kriv' ako otrok po dovršeni učni dobi ne bo mogel priti do kruha. V Zagrebu, 31. julila 1922. S OZ ude^r-ia prnftrlnih ped"''*'';!. Savez grafičnih radnika Jugoslavije. Obfave i * Jugoslovansko akademske društvo Tisk Delniške tiskalne, (i d. v Ljubljani. Hči papeža " — Lukrecija Borgia Lukrecija zamahne z roko in ena izmed da.m donese v zavoju škrlatnega baršuna zlat lovorov venec. Lukrecija ga dvigne in položi na Cezarjevo glavo. »Poklanjam zmagovalcu lovorov venec. Pošilja ti ga po meni borgijski Rim, jaz pa, tvoja sestra ti dajem za dobrodošlico iskren poljub!* Pred vsemi, ki so prisostvovali prizoru, objame Lukrecija Cezaija krog vratu in s svojimi polnimi rdečimi ustni vroče poljubi njegova usta. Nato stopi nazaj, zbegana in zarudela kakor mlada nevesta. Ako je Cezar Borgia do tega trenutka morda še vedno dvomil o iskrenosti Lukrecije in je za njenim prijateljskim in ljubeznivim obnašanjem vi-dei past — v tem hipu, ko so njegove ustnice po dolgi dobi zopet občutile ustnice lepa sestre, je izginila iz srca vsaka sumnja. Bil je čvrsto uverjen, da je Lukrecija ukrenila pametnejše, iia se je odločila živeti novo življenje, morda tako, kakor nekdaj v razkos-nosti in uživanju, kar ji lahko pridobi moč in bogastvo, življenje, ki ga je živela pred poroko z Alfonzom aragon-skim. Ko je papež Aleksander VI. podelil svoj blagoslov vsem, ki so bili zbrani v preddverju palače, se je podal s Cezarjem in Lukrecijo v svoje dvorane. «To je eden najsrečnejših dni mojega življenja!» vzklikne Aleksander VI. in tsede v visok naslonjač, «ker ti, dragi moj sin Cezar, stojiš pred mano, obkrožen z zmago in slavo. S čvrsto roko si spokoril mnoge naše sovražnike in si tako dokazal svetu, da velja v tej deželi samo ena volja — volja Borgij-. cev. A tebe gledam, ljubljena moja Lukrecija, kako divna in lepa stojiš pred menoj, odkar si prebolela veliko bol in se povrnila življenju. Najbolj me pa osrečuje, da vaju, otroka, vidim skupaj, pomirjena in popolnoma složna. Verjemita mi, samo dokler so Borgijci čvrsto združeni v slogi, se lahko_ hrabro upirajo sovražniku, premagajo ga in upropastijo. Resnično, rečem vama, da je naše delo dovršeno šele na pol, ter moj duh ee vije k visokim ciljem in na bi želel leči v grob, dokler slavno ne dokončam življenske naloge.» Sprejme se spreten «Pogled na to zemljepisno karto vama, draga otroka, razjasni, da ne smemo pustiti, da nam zarjavi meč. Obilo posla te še čaka, Cezar moj, pa tudi ti, draga hčerka, mi moraš pomagati, da izvedem svoje načrte.® «Oče moj, kako jaz?» vpraša Lukrecija. «Jaz sem vendar le slabotna ženska. Da, ko bi se mogla povzpeti do junaštva svojega brata Cezarja, ko bi znala kakor on ravnati z orožjem ... tedaj bi Aleksander VL in sveta Cerkev našla v meni nevtrudno branilko, toda ni mi sojeno, nositi oklep in stopati v boj, ker je tudi Borgijska hčerka le slabotna ženska...» Smehljaj favna je zaigral krog papeževih ust. «Draga moja hčerka Lukrecija,* odvrne, ^ženska slabost doseže v svetu več, kakor moška hrabrost, ker ženska slabost zmaguj« to hrabrost. Pot katero nam s krvjo krči tvoj brat Cezar, lahko ti izgladiš z ljubavjo... toda o tem pozneje. Najprvo, Cezar, ti moram, razložiti naloge, ki te še čakajo.* Aleksander VL je s svojimi uvelimi, tresočimi rokami razprostrl pred seboj na mizi velik zemljevid Italije, ki je bil zelo skrbno izveden. Področja, ki jih jo Cezar že osvojil, in ona, ki s_o tfe prej bila v posesti cerkve, kar je bilo takrat istovEtno s posestjo obitelji Borgia, so bila začrtana z rdečo barvo. j Vse to,* reče Aleksander VL in pokaže z zlatim pisalom na ta področja * pripada nam in nam ne bo več oteto. Toda tukaj nas čaka še mnogo posla, ker tu rastejo naši dohodki. Tu ic Ri-mini, tu Faeuza. a najprej moramo proti Pesaru, središču Giova.nnia Sforze, mojega nekdanjega zeta. Zdi s« mi zelo važno, zavzeti njegov grad in njegovo deželico. Mali Sforza je namreč postal vnet zaveznik naših sovražnikov. ker je v kratki dobi, kar je spadal k naši obitelji, opazil dovolj in preveč naših slabosti, izvedel je naše tajnosti in se ni bal izbrbljati vse, kar je ve-del.» «Z Giovannijem Sforzo imam še star račun,* vzklikne Cezar, -'pa tudi Pesa-ro je eno najlepših mest in področij, kar si jih, dragi oče, pokazal ca karti. Nadenj hočern najprvo in zaklinjam se..., da bom Sforzo obesil na prvo drevo, ako ga le dobim v pest!* Pri teh besedah preleti Cezar s pogledom Lukrecijino lice, a ne more za^ pazit! niti najmanjše izpremembe v njenih potezah. Aleksander VI. podpre glavo z rokami, globoko se skloni nad karto o pogledom, vprtim na neko točko. «A tu. glej, je mesto mojih skrbi in noči brez spanja,* vzdihne globoko. •tFiorerza. lepa, vesela Fiorenza. v kateri imamo skoro toliko sovražnikov, kolikor ima mesto prebivalcev. Plameni, ki so se strnili nad glavo razkolnika Savonarole. so sicer vpelili njegovo telo, toda prekletega semena, ki ga je raztrosil "on, niso mogii zamoriti Mržnia zoper Borgijce raste v Fiorenzi še nadalje, to mesto je središče vseh mahinacij, ki so naperjene proti nam. O, sin moj, da ti uspe ukleniti v verige florentinske odpadiiike... Cezar, ne smehljaj se prezirr.o, ker ob zidovju Fiorenze se bo odločila usoda Borgij-cev. Ako se nam ne posreči spokoriti ponosnih Florentincev, tedaj ne bomo nikoli mogli v miru uživati plodov svojih dosedanjih zmag.* < Ukrotil ga bom. odpornega fioren tinskega leva.* reče Cezar odločno, c Nikar ne dvomi, oče, da ne bi ugnal te oduadnike. Le potrpljenja je treba. Drug za dragim pridejo vsi na vrsto. Nobeden se nam ne bo umaknil, nobeden, ki se je kdaj osmelil, dvigniti roko proti nam. Vendar je treba izpolniti ue-katere predpogoje, ako si pri tem novem vojnem podjetju hočemo zagotoviti uspeli. Mojih osem tisoč Francozov in dva tisoč šitancev gotovo že šest tednov ni dobilo plače. Te ljudi je treba na vsak način zadovoljiti. In tudi za nadaljne tri mesece potrebujem denarja.- »Sin moj, sredstev ti ne primanjkuje. Zapovem cerkvenemu blagajniku, da ti takoj izplača vsako zahtevano vsoto.* »Toda si li popolnoma siguren, da kardinal?ki kolegij ne bo ugovarjal?* vpraša Cezar. »Kolikor vem iz zanesljivega vira, so gospodje z rdečimi klobuki nezadovoljni. Ni jim prav, da se cerkvena blagajna upotrebljuje za utrditev naše obitelji. Kakor da bi cerkev in Borgia ne bilo isto!* iZ srloboko bolestjo,* odvrne Aleksander VL pretvarjaje se, »skoro z globoko sramoto moram žalibog potrditi tvojo trditev. V svetem kardinal-skem kolegiju je nastalo neko neraz-položenje, ki nikakor ne odgovarja vzvišeni službi visokih cerkvenih do- stojanstvenikov. Sicer je večina kardinalov še na moji strani in k sreči poznam kolovodje, ki sicer v posvetovanjih kolegija ne iznašajo svojega pravega mnenja, ali tajno konspirirajo proti ' meni, pontifeksu, najvišjemu predstojniku.* »Kdor pozna svoje neprijatelje, oče, pa jih ne uniči, ta pozneje ne sme tožiti. ako oni uničijo njega. Mislim, oče, da daje zgodovina papežev dovolj navodil, kako je treba postopati z upornimi kardinali. Odpri kroniko in eitaj. kako so v takih slučajih ravnali tvoji predhodniki na Petrovem prestolu. Daj se poučiti od Pija II , Inocenca VIL in od ostalih, kako je treba ukreniti z neposlušnimi podložniki.* »Ne potrebujem pouka,> odvrne papež s trdim glasom. »Vse življenje sem se držal pravila: Samo mrtev sovražnik ni več sovražnik! Bodi brez skrbi, sin moj, tudi te neprijatelje bom znal ukloniti s poti. Preden se mesec trikrat pomladi, bodo trije nosilci rdečih klobukov položeni v grob in zaklenkal jim bo mrtvaški zvonček. To so kardinal Ferrari, kardinal Michiel in Adrian de Corneto. In glejta, ljubljena otroka, i izredna sreča je. da so baš ti tri je kar-' dinali najbogatejši v celem svetem kolegiju. Nakopičili so si ogromne zaklade, pa jo vsekakor pravično, da vse njihovo krivično pridobljeno bogastvo pripade paprški blagajni. A tudi narod radi smrti treh kardinalov ne bo Izne-naden, ker po ljudskem verovanju vselej umira trojica kardinalov skupno ia ob istem času.* »Dovoli mi. ljubljeni oče, da se globoko poklonim pred teboj.* se veselo smehlja Cezar Borgia. »ti razumeš svoj posel, kakor nihče drug. Lahko takoj spojimo koristno z ugodnim. Ti torej prevzameš nase nezadovoljneže iz kar-dinalskega kolegija, jas privoščim svojim zvestim vojščakom še par dni potrebnega odmora in krenem nato proti Pesaru. Mali Sforza bo prvi, s katerim otvorim novo slavno razdobje svojega življenja.* (Dalje orihodniič.) r Priporoča se špedicija ^ R. RANZINGER ^ Ljubljana — Jesenice. 33 J POZOR! 2407 Sofeoslikarska in pleskarska dela i sprejemam ter jih izvršujem lepo, trpežno in po najnižji ceni Ant. Stsplošek, LJubljana, Rožna ulica 13, ~7i~r\gumijev po&pefnik in ohranjata 1/ašs čuvalo f trpežno ln sle manufakturist, za večjo trgovino na deželi Prednost imajo izložbeni aran-žerjL Stanovanje in cela oskrba v hiši. Ponudbe na upravništvo „JutraB pod „št. 500". 2402 sprejme 2396 Josip Kpegar tesarski mojster Ljubljana, Cesta na Kodeljevo. Plača po dogovoru. po najvišjih dnevnih cenah. 2387 Štefan Strmeli Ljubljana, Ped Tranco 1- One-step, Fox-trot, chimmy, Bostan-vaise, Amarican tango, Yass-Band, g, T. nčenloi rn3k:h artistov carskih | gledališč BEedeUaskega ln Jakov-ijeva, ki je dovršila šolo modernih salonskih plesov v Cardifiu (Angleško), ritmično telovadbo in plastična vaie, prida v mesecu septembru in prosi, da bi so tekom meseca j avgusta osebo, ki se žeie učiti, vpisali v i upravništvu »Jutra*, kjer se izvedo tudi pogoji. 2386 s trgovskim lokalom v Ljubljani, zelo na prometni ulici v sredini mesta se takoj proda. Ponudbe je poslati na glavno pošto, restante Nikoisburg. 2b99 Suhe polsB, lipovo Gretje, feri-njeso olje in polis^s pridslHe plača najbolje tvrdka 20 3IRC-RAMT, KRAKU, telef. int. St. 9, in nudi no najnižjih cenah na debelo sladkor, riž, olje. kavo Ud. G©stMiarJ5, PSE©?! Priporočamo- svojo veliko zalogo raznovrstnih via iz tukajšnjih goric, Bizeljsko. Sromlje, Pišece, in sicer rdeča vina od K 22'— naprej, dobra bela vina od K 24- — naprej. Zbrana tina sladka vina, Rizling , K 30-— do 32-—. Točna in solidna postrežba lin tudi sodi na razpolago „<51ot)izs",_trg. ' dr. z o. z., Brežice ob Savi. 2353 BEESON-K9JJGUS, d. d. Zagrab, Wil30HGV trg 7. Največja Izbira intnnin |}|njip j|njrQ]7|PI Ornštvo krovaklh mojstrov za LiUjiOjllU^UliU slcv6J,ij0 s sedežem v Ljublja-nl ln rokavio pri tvrdki i opozarja vso cenjene hišna posestnike, go- A. E. Skaber.ne ggg*fZt- Ljubljana, Bleztnt trg 10. rezan, tesan ali okrogel, dobavlja najkulantneje 2330 Evonko A. Mesaric, trg. z lesom, Selnica ob Dravi, žel. post. Ruše. šlopjib raznim elementom in krpucar;em, kakor se je to t večji meri dogajilo do 6edaj. Taki ljudje pokvarijo, strehe tako da jih strokovnjaki za njimi popravljati ne morejo. Tudi bode odslej dalo društvo taka nekoncesionirane kvaritel e streh ra vsak slučaj policijsko zasledovati ter jim tako n* mestu ustaviti delo. V Ljubljani, dno 25. julija 1922. J, Križnar, Grli, predsednik. tajnik. 2372 Samostojen, bilance zmožen j igo vodja in kores zmožen popolnoma slovenskega in nemškega jezika in pisanja, rso možnosti izvežban v železninski trgovini, se išče za žslezninsko podjetje na Gorenjskem. Podrobne ponudbe dobro priporočenih prosilcev naj se vpošljejo pod „Že5eznmska tovarna" na upravo .,Jutra". Delniška glavnica: Dia 60,000.000 —. Rezerva: Din 30,000.000'—. Podružnice: Bled, Cavtat, Celje, Dubrovnik, Hercegnovi, Jelša, Jesenice, Korčula, Kotor. Kranj, Ljubljana, Maribor, Metkovič, Frevalje, Sarajevo, Split, Šibenik, Tržič, Zagreb. Amerikanski oddelek. 36/22 Naslov za brzojavke: JADRANSKA. Afiiiirant zavodi: Jadranska banka: Trst, Opatija, Wien, Zadar. Frank Sakser State Bank, Cortlandt Street 82 New-York City. Banko Togoslavo de Chi!e, Valparaiso, Antofagasta, Punta Arenas, Puerto Natalos, Porvenir. Ob prerani in prebritki izgubi našega nadvse ljubljenega nenadomestljivega soproga, očeta, oziroma tasta in starega očeta, gospoda dr. Josipa Furlana. nam je došlo od vseh strani toliko dokazov prisrčnega m iskrenega sožalja, da nam manjka izraza zahvale zanje ia za uteho, s katero so nam lajšali našo neizmerno bol. Vsem, ki so se nas sponmili v teh najtežjih arah, darojrali krasno cvetje, oziroma spremili blagega pokojnika na njegovi Doslednji poti, osobito čč. gg. duhovnikom vrhniške dekanije, g. pokrajinskemu namestniku ministru Iv. Hribarju, odvetniški zbornici ljubljanski, g. direktorju ar. B Senekoviču za mestno občino ljubljansko, gg. zastopnikom ljubljanskih sodišč, okrajnega glavarstva, Zveze mdustrij-cev Društva slovenskih sodnikov, Društva odvetniških kandidatov, gasilnemu društvu na Vrhniki itd., se zahvaljujemo najiskreneje iz dna srca. Na Mirkah, dne 1. avgusta 1922. 2401 Šalujoo! ostali. Delniška glavnica: K 20,000.000'- LJUBLJANA, Šelenburgova uiica štev. 1. Rezervni zakladi: 6*500.000'— 1478 Q PODRUŽNICE: Noto mesto, Rakek, SSavenjgratiec Xz-src?šiaje -arse bančne posle najtočneje £rt rstajli^Iasatneje Telefoni št. 146, 458 Brzojavke: E S K O M PTN A ----------------------------..!