št. 40/14. februar 2014
' /[ MSaLT i-v
* T T -"-
JS& .JBL
PROSLAVA OB KULTURNEM PRAZNIKU ... STR. 3 JAVNI RAZPIS ZA KMETIJSTVO ... STR. 6	'
INTERVJU Z JANJO URANKAR BERČON ... STR. 12 INTERVJU Z MARKOM PAVČNIKOM ... STR. 18
Ki Vi!
m^ i M
" * v* JM^-' 1
1 t lI \\ V;

1 t f
^ v:i
VPIS V VRTEC ... STR. 35
v r u v v rv i ... «j i rv. j j	m
^ 4 1 r * r® * - ^
BLOUDKOVA NAGRADA ZA ROKA MARGUČA ... STR. 40

40 LET POHODOV PO POTEH XIV. DIVIZIJE ... STR. 43

^ULH Ji	¿r^i 1
P^L-nl -	TT f
' / 1	V	'	i'
L L ilr niT	^ffff i
1 / -Hi--"	I	yl
.t I
H i
T
M»
V'!
*
\
v


Osnovni podatki o glasilu
Odgovorna urednica:
Tanja Grabrijan
Pomočnica odgovorne urednice, oglasno trženje: Stanka Jošt
Tehnični urednik: Tomaž Koprive
Uredniški odbor:
Nina Pader, Klemen Grešak, Nika Košak, Miha Gartner, Tomaž Majcen
Izdajatelj: Občina Laško, Mestna uliea 2, 3270 Laško
Naslov uredništva:
Laški bilten - Občina Laško, Mestna uliea 2, 3270 Laško tel. 03 7338 712, faks 03 7338 740
internet: www.lasko.si
e-naslov: bilten@lasko.si
Lektoriranje: Nina Pader
Oblikovanje in grafična priprava:
Design Demšar, d. o. o., Kamnitnik 18, 4220 Škofja Loka
Tisk: Present, d. o. o., Dolenjska e. 43, 1000 Ljubljana
Naklada: 5.050 izvodov
Brezplačen izvod glasila prejme vsako
gospodinjstvo v občini.
Glasilo je vpisano v razvid medijev
Ministrstva RS za kulturo pod zap. št.
1191.
Fotografija na naslovnici:
Boris Vrabec: Zimska druščina
Naslednja številka izide 15. aprila 2014.
Prispevke in oglase je treba oddati do 31. marca 2014 na e-naslov bilten@lasko.si.
RADIJSKA ODDAJA ŽUPANOVA URA
Župan Frane Zdolšek je gost na Radiu Celje vsak prvi ponedeljek v mesecu ob 14.15. Morebitna vprašanja za župana lahko pošljete na elektronski naslov info@radioeelje.eom. Naslednja oddaja bo 3. marea 2014.
2
spoštovane občanke in
OBČANI!
Danes smo priča izdaji 40. številke glasila Laški bilten in mogoče je prav, da se spomnimo njegove prve številke, katere datum sega sedem let nazaj. Obveščanje občanov z glasilom je bila ena od naših predvolilnih obljub. Obljubo je vedno lažje dati kot uresničiti, vendar pa smo se izdaje prve številke lotili po načelu, da glasilo postane predvsem časopis občanov, namenjen občanom, kjer se bo obveščalo o dogajanjih, dosežkih, uspehih in tudi kritikah. Temeljni pogoj je bil, kako s čim manjšimi sredstvi to doseči. Ustanovili smo uredniški odbor, se nekako dogovorili o vsebini in postavitvi časopisa, poiskali prispevke o dogajanjih v občini, ga postavili v obliko in določili velikost časopisa, uredniški odbor je pregledal članke in kmalu smo bili priča izdaji prvega izvoda našega glasila.
Menim, da smo imeli s postavitvijo glasila kar srečno roko, saj še danes izhaja praktično v podobni formi in vsebinski zasnovi, le prispevkov je vedno več, zato je pridobil predvsem na debelini in količini objavljenih prispevkov. Mislim, da je glasilo bilo deležno toplega sprejema pri občanih, tako pri tistih, ki ga samo prebirajo, kot tudi tistih, ki ga soustvarjajo. V njem ne želimo politike, pač pa še naprej realne utrinke in dogajanja iz življenja v naši občini z vidika in z očmi naših občank in občanov. Uspešnost glasila lahko merimo tudi po tem, da ga želi marsikatera občina nekako kopirati, tako po vsebini kot po načinu izdaje, kar mi daje zagotovilo, da smo izbrali pravi način in pot našega medsebojnega obveščanja.
Na tem mestu se zato želim zahvaliti vsem, ki glasilo ustvarjate, uredniškemu odboru, predvsem pa vsem, ki v svojem prostem času pišete prispevke za naše glasilo ter s tem čutite, da je to naš časopis, ki poroča o naši občini, o vseh nas in je tako del našega dogajanja.
Časopisu in vsem, ki ga ustvarjajo in soustvarjajo, želim še naprej uspešno delo, vsem, ki ga samo prebirajo, pa obilo zadovoljstva z njim.
S spoštovanjem,
Franc Zdolšek, župan Občine Laško
najstarejše leseno kolo na
SVETU JE IZ SLOVENIJE_
Ali ste vedeli, da si Slovenci poleg najstarejše piščali iz Divjih bab lastimo tudi najstarejše leseno kolo na svetu? Mokra tla Ljubljanskega barja so več tisočletij pred propadom ohranila eno pomembnejših svetovnih arheoloških najdb -najstarejše datirano leseno kolo z osjo na svetu.
Najdba ni pomembna le zaradi starosti, pač pa tudi zaradi tehnološke dovršenosti. Kolo iz jesenovega lesa in os iz hrastovine, ki so ga izdelali in uporabljali koliščarji pred 5000 leti, sta namreč delo obrtniških mojstrov in tehnološko izredno dobro izdelana. Rokodelski mojster je upošteval celo razpone pri krčenju in raztezanju lesa ter uporabil dovršene tehnike spajanja elementov. Najstarejše leseno kolo z osjo je sedaj v oskrbi Mestnega muzeja Ljubljana, kjer je še do 20.
aprila 2014 na ogled na razstavi Kolo, 5200 let.
Razstavo Kolo, 5200 let si lahko ogledate v Mestnem muzeju Ljubljana, Gosposka 15, Ljubljana, od torka do nedelje, med 10.00 in 18.00, ob četrtkih do 21.00.
Več o razstavi si lahko preberete na: www.mgml.si in www.kolo5200.si.
OGLEJTE SI RAZSTAVO KOLO,
5200 LET
Bralcem Laškega biltena smo v sodelovanju z Mestnim muzejem Ljubljana pripravili brezplačne vstopnice za ogled razstave Kolo, 5200 let.
Prvima dvema bralcema, ki bosta pravilno odgovorila na nagradno vprašanje »Kje si lahko ogledate najstarejše leseno kolo na svetu?« in odgovor poslala na elektronski naslov Komuni-kator@mgml.si, bomo podelili družinsko vstopnico za ogled razstave. Vstopnice bosta prejela preko navadne pošte.
proslava ob kulturnem prazniku
PROSLAVA OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU
Na osrednji slovesnosti podeljena priznanja Antona Aškerca in priznanji zlatega možnarja_
7. februarja je bila v Kulturnem centru Laško osrednja slovesnost ob slovenskem kulturnem prazniku, na kateri so bila podeljena priznanja Antona Aškerca in zlata možnarja. Slavnostni govornik je bil Aleš Šteger.
Slavnostni govornik Aleš Šteger.
Povezovalka Nina Pader je na začetku slovesnosti na oder povabila slavnostnega govornika Aleša Štegerja, slovenskega pesnika, pisatelja, prevajalca in kritika. V svojem nagovoru je povedal, da ne moreš vse opisati samo v dveh stavkih. Spraševal se je, kam in zakaj je izginil dialog med ljudmi, kam in zakaj je izginila medsebojna pomoč, mar je res potrebna kataklizma, da človek skoči na pomoč sočloveku. Ljudje hitijo, čas hiti, vse hiti. Zaključil je z mislijo, da ljudje vendarle niso digitalna bitja, zato potrebujejo jezik, ki ni črno-bel. Zato so resnični stavki takšni, ki vodijo dalje, odprti na vse strani in narejeni za takšne, ki jim radi prisluhnejo.
V nadaljevanju pograma je vsem prisotnim na harmoniko zaigral Dejan Ku-šer, sledila pa je 25. podelitev zlatih mo-žnarjev, ki jih je podeljeval predsednik Zveze kulturnih društev Možnar občine Laško Vlado Marot.
Jože Hrastnik je prejel zlatega mož-narja za večletno ustvarjalno in prizadevno delo v Etno odboru Možnar in na področju etnografske dejavnosti v občini
Laško. Jožeta Hrastnika ni bilo potrebno posebej predstavljati. Znan ni samo po svojem prvotnem poklicu in delovnem mestu, ampak tudi po mojstrstvu na glasbenem področju, in sicer kot godec na harmoniki s starimi vižami in pritrkova-lec. Je zagotovo najstarejši, še aktivni pri-trkovalec na Sloven-skem. Pritrkavanje ali tudi »trjančenje« je umetnost ritmičnega igranja na cer-kvene zvonove, ki ima na Slovenskem dolgo tradicijo in zgodovino. Vrsto let je pritrkaval ob pomembnih cerkvenih praznikih, zlasti v Nadžupnijski cerkvi sv. Martina, na Šmihelu in na Krištofu. Svoje znanje pa z veseljem prenaša na mlade. Pred nekaj dnevi je praznoval že svoj 92. rojstni dan, za kar so mu prisotni v dvorani namenili velik aplavz.
Tudi Jože Kovač je prejel priznanje zlati možnar za večletno ustvarjalno in prizadevno delo v Etno odboru Možnar in na področju etnografske dejavnosti v občini Laško. Jože Kovač je znan kot rejec konj in skrbnik teh plemenitih živali ter tudi kot pobudnik za obnovitev nekdaj pristnega blagoslavljanja ali žegnanja konj v Laškem, ki se tako zdaj vsako leto, že 17 let, pripravlja na Štefanovo. Vrsto let je sodeloval v povorki Piva in cvetja pri organizaciji zastavonoš s konji. Zadnjih nekaj let pa je skupaj z možnaristom Vinkom Križnikom poskrbel za prevoz skulpture Možnarja. Nenazadnje je tudi aktivni član Konjerejskega društva Vrh nad Laškim.
Pred podelitvijo priznanj Antona Aškerca sta v čudovitem duetu nastopili Maja Glavač na violini in Nina Mole na klavirju.
Župan Franc Zdolšek je nato podelil priznanja Antona Aškerca, ki so najvišja občinska priznanja na področju kulturne dejavnosti. Priznanje so letos prejeli kar štirje nagrajenci.
Bogomila Košec Kajtna, ki je prejela priznanje za delovanje na področju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti, je članica KD Anton Tanc Marija Gradec že od leta 1993. Kot članica opravlja delo blagajničarke, bila je garderoberka, včasih vodi vaje, piše scenarije za koncerte društva, na nastopih pa je večkrat tudi v vlogi povezovalke programa. Izpostaviti je potrebno njeno skrb za ohranjanje ljudskih običajev, šeg in navad. Zadnja leta se je poglobila v oblačila Laškega, saj vodi projekt izdelave novih svečanih kostumov iz časa pred I. svetovno vojno. S svojim znanjem in odgovornim delom je od leta 2000 nepogrešljiva članica Etno odbora Jureta Krašovca »Možnar«, pomemben pa je tudi njen prispevek pri organizaciji martinovanja in projekta Ohcet po stari šegi na prireditvi Pivo in cvetje.
Travica Maleš Grešak je prejela priznanje za ohranjanje kulturne dediščine. Hči velikega slovenskega modernista Mihe Maleša vodi Galerijo Maleš, kjer skozi vse leto pripravlja odmevne dogodke, na katerih se obiskovalci lahko seznanijo z zapuščino »slikajočega pesnika« in z deli priznanih umetnikov. V lanskem letu je v sodelovanju z veleposlaništvom Češke republike omogočila izid ponatisa knjige Maj, češkega pesnika Karla Mache, sodobnika in prijatelja Franceta Prešer-
Predsednik Zveze kulturnih društev Možnar Vlado Marot je zlata možnarja podelil Jožetu Hrastniku in Jožetu Kovaču.
proslava ob kulturnem prazniku
Župan Franc Zdolšek je priznanja Antona Aškerca podelil Ivanu Kušerju, Franju Mačku, Travici Maleš Grešak in Bogomili Košec Kajtna.
na, katero je z ilustracijami opremil Miha Maleš. Ob lanskoletnih Dnevih evropske kulturne dediščine je z Društvom slepih in slabovidnih Celje ter Stikom omogočila postavitev razstave Umetnost na sotočju dobrega, ki je prilagojena ogledu za osebe z okvaro vida. Razstava predstavlja unikum v slovenskem prostoru in bo v letošnjem letu gostovala po celi Sloveniji.
Franjo Maček, ki je prejel priznanje za delovanje na glasbenem področju, je profesionalni glasbenik, zaposlen v Policijskem orkestru in član Alpskega kvinteta, enega vodilnih narodnozabavnih ansamblov v Sloveniji. Dolga leta je poučeval in vzgajal mlade glasbenike na glas-
beni šoli v Laškem, sedaj pa igra v različnih komornih zasedbah in skupinah. Vseskozi je član Laške pihalne godbe in je tudi zaslužen za uspehe, ki jih je ta orkester dosegel v zadnjih letih. Največkrat nastopa kot izvrsten solist na svojem inštrumentu. Prav na njegovo pobudo je začel delovati Big band Laško, katerega tudi vodi.
Priznanje Antona Aškerca je prejel tudi Ivan Kušer, in sicer za delovanje na področju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti. Ivanu Kušerju je bila glasba položena že v zibelko, saj se je z glasbo ukvarjal njegov oče in tudi njegovi trije bratje. Vztrajnost in glasbeni posluh sta ga obli-
Nagrajenec Franjo Maček s pihalnim sekstetom.
Kulturni program sta popestrili tudi Maja Glavač in Nina Mole.
kovala v odličnega harmonikarja. Leta 1986 je bil eden izmed ustanoviteljev takrat še Folklorne skupine Rečica, kjer deluje še danes. Poleg folklore je ustanovil in igral v različnih narodnozabavnih ansamblih, med drugim tudi v Rečiškem vokalnem kvartetu. Aktivno sodeluje tako na Rečica festu kot tudi na drugih različnih prireditvah. Svoje znanje je prenesel na sina, odličnega harmonikarja. S svojim preko 25 let dolgim aktivnim delovanjem pušča neizbrisen pečat na področju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti.
Prireditev je zaključil eden izmed letošnjih nagrajencev, Franjo Maček, s pihalnim sekstetom v sodelovanju s Primožem Razborškom, Gašperjem Salobirjem, De-janom Krajncem, Sebastjanom Podlesni-kom in Dejanom Taborjem.
Jasna Kermelj Foto: Foto Fleš
občinska uprava
INVESTICIJE
Infrastruktura Laško - jug_
Lokalna skupnost in država imata poslanstvo, da na teritoriju občine občanom zagotavljata kvaliteto življenja skozi realizacijo politik razvoja na segmentu gospodarstva, infrastrukture, sociale, izobraževanja, okolja. Najširše povedano mora biti smoter vsake sredine sožitje med subjekti družbe in posamezniki, kot element, na podlagi katerega in okoli katerega se vse dogaja, razvija in pridobiva na kakovosti družbe.
Temu posledično si lokalna skupnost v največji meri prizadeva rešiti posamezne infrastrukturne in okoljske probleme, seveda, kar je v njeni pristojnosti.
V te velike infrastrukturne in okoljske probleme ter projekte vlaga lokalna skupnost maksimalne napore, da pripravi osnove in izhodišča, da se posamezni veliki projekti uvrstijo na najvišja mesta uresničevanja na državnih nivojih.
Na tem mestu moramo izpostaviti problem poplavne varnosti ter ureditev državne cestne in železniške infrastrukture.
Na eni strani smo priča zaključku realizacije prestavitve Marij agraškega ovinka. Ob obisku ministra Židana v drugi
polovici decembra 2013 je vodstvo občine na čelu z županom predstavilo, da bi bilo potrebno v najkrajšem času pristopiti k nadaljnjim aktivnostim za povečanje poplavne varnosti v občini Laško. Občina je za gradnjo ustreznih protipoplavnih objektov pripravila prostorsko dokumentacijo in projektno dokumentacijo. Ministrstva bi morala te rešitve nadgraditi in pričeti izvajati dela na terenu.
Nadalje se lokalna skupnost zaveda problema povečanja prometnih tokov, ki negativno vplivajo na življenjsko okolje in bivanje ljudi v prostoru. V mesecu januarju 2014 so bili občini predani idejni projekti za gradnjo celotne infrastrukture Laško jug, ki vključuje gradnjo novega nadomestnega podvoza pod žel. progo, gradnjo dveh mostov preko reke Lahomnice, izvedbo krožišča, gradnjo povezovalnih državnih cest na območju Marij agraškega ovinka, gradnjo novega III. mostu preko Savinje ter gradnjo povezovalne ceste Marija Gradec - Rado-blje.
Celoten projekt v ocenjeni vrednosti dobrih 6 milijonov EUR bo vključen v spremembe prostorskega dokumenta, katerega javna razgrnitev bo potekala v I. polovici leta 2014.
Kot lokalna skupnost vlagamo vsako -dnevne napore v to, da se aktivnosti na obeh omenjenih projektih nadaljujejo in
najdejo svojo realizacijo z umestitvijo v proračunske dokumente Ministrstva za kmetijstvo in okolje ter Ministrstva za infrastrukturo in prostor.
Vračilo obrestovanih vplačanih sredstev za kanalizacijsko infrastrukturo_
Leta 2003 in 2004 je Občina Laško izdala odločbe o plačilu obremenitev uporabnikov za kanalizacijsko infrastrukturo po tedaj veljavnem Odloku. Kriterij za izdajo odločb po Odloku je bila poraba pitne vode v letih 2001 in 2002.
Z ustavno odločbo iz leta 2006 so bile preklicane posamične določbe tedaj veljavnega Odloka. Občina je vsem uporabnikom, ki so bili zajeti v območje, kjer se bo gradilo kanalizacijsko omrežje, podala rok 3 mesecev, da se odločijo, ali sredstva zahtevajo vrnjena ali pa jih pustijo v proračunu Občine Laško, zneski pa se jim obrestujejo in upoštevajo ob izdanih novih odločbah. V letu 2011 je bil sprejet nov Odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka na območju Občine Laško (nadalje Odlok).
Konec leta 2012 je bil na občinskem svetu sprejet sklep, s katerim se je podala možnost vrnitve vplačanih in obrestova-nih sredstev za predele, kjer so aktivnosti za realizacijo izgradnje fekalne kanalizacije v zgodnji fazi.
Ker se vsakodnevno v naših službah pojavlja čedalje več pobud in vlog občanov po vrnitvi vseh vplačanih in obrestovanih sredstvih, strokovne službe pripravljajo predlog sklepa, ki se bo obravnaval na občinskem svetu, in sicer, da se občanom, ki imajo svoja sredstva v občinskem proračunu, zagotovi možnost vrnitve sredstev brez omejitev.
V predlogu sklepa bo predlagano, da se sredstva z obrestmi vrnejo tistim, ki so jih vplačali na podlagi podane vloge. Omenjeni predlog sklepa bo obravnavan na dnevnem redu februarske seje občinskega sveta 26. februarja 2014.
Luka Picej
OBISK MINISTRA ŽIDANA
18. decembra je Občino Laško obiskal minister za kmetijstvo in okolje, mag. Dejan Židan. Glavna tema pogovora na srečanju z županom Francem Zdolškom so bili ukrepi za izboljšanje poplavne varnosti Občine Laško. Ob-
činska uprava je predstavila tudi aktivnosti pri pripravi Občinskega prostorskega načrta Laško in kolesarske povezave Celje - Laško. Minister in njegovi sodelavci so si na terenu ogledali izvedeno 1. fazo 1. etape protipoplavnih ukrepov na območju naše občine, in sicer prestavitev struge reke Savinje.
Sandra Barachini
5
občinska uprava
OBVESTILO O OBJAVI JAVNEGA RAZPISA O DODELJEVANJU POMOČI ZA OHRANJANJE IN RAZVOJ KMETIJSTVA IN PODEŽELJA OBČINE LAšKO V LETU 2014
Obveščamo vas, da je Občina Laško v Uradnem listu RS št. 6/2014, na spletni strani Občine Laško, na oglasnih deskah ter v medijih javnega obveščanja objavila Javni razpis o dodeljevanju pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja občine Laško v letu 2014. Sredstva v višini 72.000,00 EUR se bodo dodeljevala za naslednje ukrepe:
•	UKREP 1 - Naložbe v kmetijska gospodarstva za primarno proizvodnjo
•	UKREP 2 - Zagotavljanje tehnične podpore v kmetijstvu (rok za prijavo je že potekel)
•	UKREP 3 - Naložbe za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetijah
i. višina razpisanih sredstev za posamezne namene, upravičeni stroški in pogoji za pridobitev sredstev
Sredstva v proračunu so omejena. V kolikor sredstva na posamezni proračunski postavki ne bodo porabljena, se lahko v skladu s sklepom župana prerazporedijo na postavke, kjer se pokaže največja potreba.
1. NALOŽBE V KMETIJSKA GOSPODARSTVA ZA PRIMARNO PROIZVODNJO
Okvirna višina razpisanih sredstev znaša za:
•	posodabljanje kmetijskih gospodarstev 38.000,00 EUR
•	urejanje pašnikov, kmetijskih zemljišč in dostopov 11.000,00 EUR
PREDMET POMOČI:
1.1	Posodabljanje kmetijskih gospodarstev
z živinorejsko in rastlinsko proizvodnjo:
•	naložbe v posodobitev hlevov s pripadajočo notranjo opremo za prirejo mleka, mesa in jajc;
•	naložbe v skladišča za krmo s pripadajočo opremo;
•	nakup kmetijske mehanizacije in opreme;
•	nakup kmetijskih zemljišč, v vrednosti do 10% celotne naložbe, če je nakup kmetijskega zemljišča sestavni del celotne investicije;
•	prva postavitev ekstenzivnih travniških sadovnjakov ter prva postavitev oz. prestrukturiranje intenzivnih trajnih nasadov sadovnjakov, vključno z jagodišči;
•	nakup in postavitev rastlinjakov, plas-tenjakov vključno s pripadajočo opremo;
•	nakup in postavitev mrež proti toči.
1.2	Urejanje pašnikov, kmetijskih zemljišč
in dostopov:
•	naložbe v postavitev pašnikov za nadzorovano pašo domačih živali in obor za rejo gojene divjadi;
6
• naložbe v izvedbo agromelioracijskih del in ureditev dostopov (poljske poti, dovozne poti, poti v trajnih nasadih) na kmetijskih gospodarstvih.
2.	ZAGOTAVLJANJE TEHNIČNE PODPORE V KMETIJSTVU
•	Okvirna višina razpisanih sredstev znaša
8.000,00 EUR
PREDMET POMOČI:
•	stroški izobraževanja in usposabljanja, svetovalnih storitev, organizacije forumov, tekmovanj, razstav in sejmov, sodelovanja na tekmovanjih, publikacij in spletišč.
Podprte bodo vsebine, ki bodo prispevale k povečanju dohodka na kmetijah in dvigu samooskrbe na območju občine:
1.	Izboljšanje znanja kmetov na področju sonaravne/ekološke/alternativne reje;
2.	Spodbujanje in povečevanje pridelave zelenjave, sadja in poljščin, predvsem žit, zmanjševanje negativnih vplivov na okolje in prilaganje podnebnim spremembam;
3.	Spodbujanje predelave in trženja kmetijskih pridelkov, izdelkov in storitev;
4.	Dvig kakovosti življenja na podeželju.
V vsa izobraževanja se lahko vključi tudi izmenjava izkušenj ter ogled dobrih praks.
3.	NALOŽBE ZA OPRAVLJANJE DOPOLNILNE DEJAVNOSTI NA KMETIJAH
•	Okvirna višina razpisanih sredstev znaša 15.000,00 EUR
PREDMET POMOČI:
Predmet podpore so naložbe za sledeče vrste namenov:
•	predelava kmetijskih proizvodov (mesa, mleka, vrtnin, sadja, mlevskih in škrobnih izdelkov, rastlinskih in živalskih olj in maščob, pripravljenih krmil za živali, drugih živil, pijač, lesa), medu in čebeljih izdelkov, zelišč, gozdnih sadežev in gozdnih sortimentov);
•	neposredna prodaja kmetijskih proizvodov na kmetijah;
•	neposredna prodaja kmetijskih proizvodov izven kmetije;
•	turizem na kmetiji (gostinska in negostin-ska dejavnost - ogled kmetije in njenih značilnosti in ogled okolice kmetije, prikaz vseh del iz osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti, prikaz vseh del iz ostalih vrst dopolnilne dejavnosti na kmetiji, turistični prevoz potnikov z vprežnimi vozili, ježa živali, žičnice, vlečnice, sedežni-ce, oddaja športnih rekvizitov, oddajanje površin za piknike);
•	dejavnost (storitve in izdelki), povezana s tradicionalnimi znanji na kmetiji (oglar-stvo, tradicionalno krovstvo s slamo, skodlami in skriljem, peka v kmečki peči, izdelava drobnih galanterijskih izdelkov iz lesa, zbirke, izdelava podkev, podkovno
kovaštvo, tradicionalni izdelki iz zelišč in dišavnic);
•	pridobivanje in prodaja energije iz obnovljivih virov na kmetiji;
•	storitve s kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo, opremo, orodji in živalmi ter oddaja le teh v najem,
•	izobraževanje na kmetijah, povezano s kmetijsko, gozdarsko in dopolnilno dejavnostjo na kmetiji,
•	zbiranje in kompostiranje organskih snovi,
•	aranžiranje ter izdelava vencev, šopkov ipd. iz lastnega cvetja in drugih okrasnih rastlin.
ii. roki za predložitev prijav in način predložitve, datumi odpiranja vlog in roki za oddajo zahtevkov
Vlagatelji oddajo vlogo, ki vsebuje:
•	prijavni obrazec (1, 2 ali 3) za dodelitev pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v občini Laško v letu 2014,
•	obvezne priloge k vlogi, ki so predložene kot dokazila k posameznim ukrepom.
Vloge morajo biti oddane v zaprti ovojnici, z obvezno uporabo »Obrazca ovojnica«, opremljene z naslovom pošiljatelja, od začetka razpisa do v razpisu opredeljenih rokov za prijavo, in sicer na naslov Občina Laško, Mestna ulica 2, 3270 Laško.
V primeru, da upravičenec pošilja več vlog za več ukrepov (Ukrep 1.1, Ukrep 1.2, Ukrep 2 ali Ukrep 3), mora biti vsaka vloga v svoji ovojnici.
Roki za prijavo, datumi odpiranja vlog in roki za oddajo zahtevkov so naslednji:
■	Ukrep	Rok za	Datum	Roko za
		prijavo	odpiranja	oddajo
■			vlog	zahtevkov
1.	Ukrep 2	31. januar	4. februar	24. oktober
		2014	2014	2014
2.	Ukrep 1 in	11. april	15. april	29. avgust
	ukrep 3	2014	2014	2014
iii. kraj in čas, kjer lahko
predlagatelji dvignejo razpisno dokumentacijo
Brezplačno razpisno dokumentacijo je, od dneva te objave do izteka prijavnega roka, možno dobiti na spletni strani Občine Laško (www.lasko.si) ali pa jo v tem roku zainteresirani lahko dvignejo v Glavni pisarni Občine Laško in v Uradu za družbene dejavnosti, gospodarstvo in javne finance, Mestna ulica 2, 3270 Laško, pri Edini Memič, tel. št. 03/7338736, e-naslov: edina.memic@lasko.si, v času uradnih ur.
Upravičenci, pogoji za pridobitev sredstev in način obravnavanja vlog iz naslova tega razpisa so v celoti objavljeni na spletni strani in na oglasni deski Občine Laško.
Edina Memič
v
OBČINSKA UPRAVA
Občina Laško na podlagi Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/2007-UPB2, 76/2008, 79/2009, 51/2010 in 40/2012-ZUJF), Pravilnika o sofinanciranju prireditev in projektov v občini Laško (Uradni list RS, št. 20/2008, 110/2009, 104/2011) in Odloka o proračunu Občine Laško za leto 2014 (Uradni list RS, št. 112/2013), objavlja
JAVNI POZIV ZA SOFINANCIRANJE PRIREDITEV IN PROJEKTOV V OBČINI LAšKO ZA LETO 2014
1.	Naročnik javnega poziva: Občina Laško, Mestna ulica 2, 3270 Laško
2.	Predmet javnega poziva: je sofinanciranje prireditev in projektov s področja kulture, turizma, športa, dejavnosti otrok in mladine, ki niso bili predmet sofinanciranja iz proračuna Občine Laško, iz drugih javnih razpisov ali javnih pozivov ter pomenijo pomemben prispevek k zadovoljevanju javnih potreb ter prepoznavnosti Občine Laško. To so:
•	prireditve, za katere Občino Laško zaprosijo izvajalci prireditev za sofinanciranje in jih praviloma ni bilo mogoče prijaviti na ostale javne razpise ali pozive za sofinanciranje programov in projektov in dopolnjujejo kulturno, turistično in športno ponudbo občine;
•	večji projekti društev na področju organiziranja prostega časa, športa, vzgoje in izobraževanja otrok ter mladine, kulture, socialne, zdravstvene in humanitarne dejavnosti, ki niso predmet sofinanciranja iz proračuna Občine Laško oziroma iz drugih javnih razpisov ali javnih pozivov;
•	prireditve in projekti, za katere se Občina Laško na podlagi uresničevanja njenih interesov ali zadovoljevanje njenih potreb odloči, da bo pokrovitelj.
3.	Pogoji sofinanciranja:
Pravico do sofinanciranja največ dveh prireditev ali projektov v tekočem letu imajo:
•	društva, ki imajo sedež na območju Občine Laško in so registrirana v skladu z Zakonom o društvih,
•	krajevne skupnosti na območju Občine Laško,
•	javni zavodi s sedežem v Občini Laško.
Prireditve in projekti, ki bodo sofinancirani oziroma katerih pokrovitelj je Občina Laško, morajo:
•	biti izvedeni na območju Občine Laško ali pa morajo biti ustvarjalci občani Občine Laško, če gre za projekt ali prireditev, ki promovira Občino Laško,
•	biti odprtega značaja in dostopni širšemu krogu obiskovalcev,
•	imeti pregledno in jasno konstrukcijo prihodkov in odhodkov ter zagotovljene druge vire financiranja,
•	ne smejo biti sofinancirani iz drugih finančnih virov Občine Laško,
•	imeti svojo prepoznavno vsebino in značaj,
•	dopolnjevati kulturno, turistično in športno ponudbo Občine Laško.
4.	Merila in kriteriji: Za določitev višine sofinanciranja posameznih prireditev ali projektov bodo uporabljena naslednja merila:
1.	Promocija Občine Laško (0 - 20 točk)
2.	Kakovost, realnost in dostopnost prireditve ali projekta (0 - 40 točk)
3.	Preglednost, ekonomičnost in realnost finančne konstrukcije (0 -10 točk)
4.	Izvedba projektov in prireditev v preteklem koledarskem letu (0 -10 točk)
5.	Tradicionalnost in inovativnost (0 - 10 točk)
6.	Celovita promocija prireditve ali projekta (0 - 10 točk)
Višina sredstev se določi na podlagi doseženega števila točk in ocenjene vrednosti projekta ali prireditve oz. ocenjene vrednosti prijavitelja, če je le-ta manjša. Najvišje ocenjena vrednost je 5.000,00 EUR.
5.	Višina sredstev za leto 2014: 22.000,00 EUR
6.	Dokumentacija poziva: Dokumentacija poziva (obrazec za prijavo) je na voljo v prostorih Urada za družbene dejavnosti, gospodarstvo in javne finance Občine Laško in na spletnih straneh Občine Laško (www.lasko. si).
7.	Način prijave in oddaje: Posamezna prijava mora biti izdelana izključno na obrazcih za prijavo dokumentacije poziva naročnika ter oddana najmanj 8 dni pred izvedbo prireditve ali projekta.
Vloge, ki ne bodo izdelane na predpisanih obrazcih naročnika oziroma bodo oddane kasneje, se zavržejo. Izvajalci morajo dokumentacijo poziva oddati po pošti kot priporočeno pošiljko, lahko pa jo prinesejo osebno v vložišče Občine Laško. Razpis-
na dokumentacija se pošlje v zaprti kuverti z oznako »Za sofinanciranje prireditev in projektov - ne odpiraj« na naslov OBČINA LAŠKO, URAD ZA DRUŽBENE DEJAVNOSTI, GOSPODARSTVO IN JAVNE FINANCE, MESTNA ULICA 2, 3270 LAŠKO.
8.	Rok poziva: Poziv se začne 15. 1. 2014 in konča s porabo razpoložljivih proračunskih sredstev.
9.	Posamezni izidi poziva: Vloge se obravnavajo praviloma enkrat mesečno do porabe sredstev. Popolna vloga se ovrednoti najkasneje v tridesetih dneh. O višini sofinanciranja prireditve ali projekta se izda sklep. Z izbranimi izvajalci bo župan Občine Laško sklenil pogodbo o sofinanciranju prireditve oziroma projekta. Izplačilo se izvede po prejetem končnem poročilu o izvedeni prireditvi ali projektu, ki mora obvezno vsebovati fotokopije računov. Če vrednost računov ne dosega dodeljene vrednosti, se znesek ustrezno zniža.
10.	Dodatne informacije: Na telefonski številki 03 733 87 20 (Jasna Kermelj).
Številka: 41010-03/2014 Datum: 14. 1. 2014
Župan Občine Laško Franc Zdolšek
Občina Laško, Urad za družbene dejavnosti, gospodarstvo in javne finance, Mestna ulica 2, 3270 Laško, v skladu z določili prvega odstavka 23. člena Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Ur. list RS, št. 14/2004, 34/2004, 62/2006, 11/2009 in 81/2011)
obvešča
udeležence Javnega razpisa za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem št.: 430-15/2013 z dne 10. 6. 2013 (objava na oglasni deski, spletni strani http://www.lasko.si/ in v Laškem biltenu št. 36/15. junij 2013), da sta na spletnih straneh Občine Laško pod rubriko Javna naročila, razpisi in nepremičnine objavljeni prednostni listi prosilcev za oddajo neprofitnih stanovanj v najem za obdobje 2014 - 2015.
Stanka Jošt
7
komunala
KOMUNALA s^ LAŠKO
Male komunalne čistilne naprave [MKČN]_
Na območjih, kjer ni predvidenega kanalizacijskega omrežja, morajo lastniki po Uredbi o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode (Ur.l. RS, št. 88/2011) zgraditi male komunalne čistilne naprave najkasneje do konca leta 2017.
Na spletni strani Gospodarske zbornice Slovenije, Zbornica komunalnega gospodarstva (http://www.gzs.si/slo/pa-noge/zbornica_komunalnega_gospodar-stva/55005), je objavljen seznam proizvajalcev malih komunalnih čistilnih naprav, tip ustrezne čistilne naprave, pooblaščeni prodajalec čistilne naprave ter učinek čiščenja KPK, BPK 5.
Ta seznam se sproti dopolnjuje, ko posamezni proizvajalec pridobi ustrezne A-teste na osnovi izvedenega testiranja. Uporabnik sam izbere tip čistilne naprave in dobavitelja. Komunala Laško kot izvajalec javne službe lahko pri tem izboru pomaga in svetuje ter po nakupu izvede montažo. Mala komunalna čistilna naprava (do 50 PE) lahko dobro deluje le na osnovi ustreznega vzdrževanja in primerne uporabe, k čemur največ pripomore lastnik sam.
Upoštevati mora predvsem sledeče:
1.	V kanalizacijo se ne smejo odmetavati snovi, ki se ne morejo hitro razgrajevati, to so cigaretni ogorki, palčke za ušesa, vate, plenice, vložki, ostanki hrane, karton idr.
2.	V odtoke se ne sme zlivati barv, vnetljivih snovi, kislin, razredčil, motornih in drugih olj ter tekočin.
3.	Količina čistilnih sredstev ne sme presegati 0,1 l / dan.
Za pranje perila in čiščenje je najbolje uporabljati isto vrsto pralnih praškov in čistilnih sredstev, priporočena pa so tekoča pralna sredstva in čistila, ker se lažje raztapljajo.
Uporabnik mora redno skrbeti za servisiranje male čistilne naprave, to je enkrat letno oz. tako, kot je to predpisano v tehničnih navodilih za vgrajeno čistilno napravo.
Mala komunalna čistilna naprava se šteje za ustrezno evidentirano pri izvajalcu gospodarske javne službe, ko uporab-
nik pridobi in preda izvajalcu gospodarske službe naslednje:
1.	Kopijo tehnične dokumentacije proizvajalca MKČN z Izjavo o skladnosti;
2.	Prvo oceno obratovanja, ki jo je lastniku dolžan izvesti proizvajalec MKČN.
Vsake tri leta je potrebno pridobiti
oceno obratovanja MKČN in poskrbeti za odvoz blata preko izvajalca JP Komunale Laško.
Suzana Kastelic Praznjenje greznic v letu 2014_
V letošnjem letu na osnovi Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode (Ur.l. RS, št. 88/2011) načrtujemo začetek odvoza grezničnih gošč, in sicer po že pripravljenem seznamu predvidoma v aprilu 2014.
Izvajalec javne službe je dolžan odpeljati greznične gošče iz obstoječih greznic in malih čistilnih naprav vsake tri leta.
Uporabnike bomo obvestili o datumu opravljanja obveznih storitev javne službe s priporočeno pošto, najmanj 15 dni pred predvideno izvedbo storitve.
Plačilo praznjenja greznice se bo obračunalo po veljavnem ceniku Komunale Laško, račun se izstavi po opravljeni storitvi na osnovi strojnega poročila, ki ga uporabnik podpiše ob praznjenju greznice. Greznične gošče se bodo odvažale na Čistilno napravo Modrič.
Izvzeta so registrirana kmetijska gospodarstva, ki že imajo RKG-MID kmetijskega gospodarstva in lahko na osnovi Uredbe o uporabi blata iz greznic in malih komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu (Ur.l. RS, št. 62/08) sami skladiščijo blato izključno iz svojih greznic oz. svojih malih čistilnih naprav.
Na kmetijskem gospodarstvu glav velike živine (GVŽ) morajo imeti kmetovalci vodo-nepropustne gnojne jame ter ustrezno število (stalež) GVŽ, večji ali vsaj enak številu stalno prijavljenih oseb.
Posameznik podpiše izjavo, s katero izjavlja in jamči, da ima vodo-nepropust-no gnojno jamo, kjer bo greznične gošče oz. blato iz male komunalne čistilne naprave zmešal skupaj z gnojevko oz. gnojnico ter skladiščil najmanj šest mesecev pred uporabo in nato uporabil za gnojilo v kmetijstvu. Podrobnejša navodila in dokumentacijo bomo objavili tako na naših spletnih straneh kot tudi v prihodnji številki Laškega biltena.
Suzana Kastelic Komunalni odpadki v letu 2014
Z januarskim računom za komunalne storitve so vsa gospodinjstva, ki so
vključena v sistem odvoza odpadkov, prejela dva kupona za brezplačno oddajo kosovnih odpadkov na zbirnem centru Strensko. Kuponi so bili razposlani tudi iz razloga, ker se kosovni odpadki še vedno odlagajo na napačnih mestih (na ekoloških otokih, pokopališčih, črnih odlagališčih ...), kar je nedovoljeno in kaznivo. V času uradnih ur lahko vsako gospodinjstvo s kuponom na zbirni center Strensko pripelje dvakrat po 1m3 kosovnih odpadkov letno. Vse ostale odpadke, ki nastajajo v gospodinjstvih (bela tehnika, mali gospodinjski aparati, tekstil, olje, ločeno zbrane frakcije, zeleni odrez) pa se lahko oddajo brezplačno, brez predloženega kupona.
V	spomladanskih mesecih bomo organizirali akcijo zbiranja nevarnih odpadkov iz gospodinjstev. Akcija bo potekala po ustaljeni praksi, občani bodo obveščeni na krajevno običajen način.
V	letošnjem letu nameravamo zaključiti prvo fazo širitve ekoloških otokov (KS Laško, KS Marija Gradec, KS Rečica, KS Sedraž, KS Rimske Toplice). Do zaključka širitve te faze je potrebno z ekološkimi otoki pokriti še relacijo v KS Sedraž. V nadaljevanju se bo izvedla širitev tudi na območja, kjer je manjša gostota poseljenosti prebivalstva. Z dokončno razširitvijo sistema bo vsem gospodinjstvom omogočena oddaja ločeno zbranih frakcij (papirja in stekla). V fazi dogovora pa je tudi postavitev namenskih zabojnikov za oddajo oblačil in obutve, postavitev se predvideva najprej za Laško in Rimske Toplice.
Do konca preteklega leta smo bili dolžni zapreti odlagališče nenevarnih odpadkov Strensko. Lahko rečemo, da nam je projekt uspel, saj smo prekrili celotno telo odlagališča z meter debelo plastjo prekrivnega materiala, uredili smo odvodnjavanje, končna rekultivaci-ja odlagališča pa se bo izvajala skladno z novim okoljevarstvenim dovoljenjem, ki vključuje sortirnico in kompostarno. Rekultivacija bo izvedena s pridelanim kompostom na zbirnem centru Strensko in dokončno zasaditvijo.
V	novem letu si predvsem želimo boljšega sodelovanja z družbami za prevzem ločeno zbranih frakcij. Trenutno imamo za lokaciji zbirnega centra Strensko še 100 ton mešane embalaže in 300 m3 odpadnih nagrobnih sveč iz preteklega leta, kar bo odpeljano v naslednjih mesecih.
Andrej Ilijevec
8
MljčM i
komunala/upravna enota
Potrjene stare - nove cene ravnanja z odpadki_
Občinski svet Laško je 18. 12. 2013 na svoji 20. redni seji na podlagi Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Ur.l. RS št. 87/2012 - v nadaljevanju uredba) obravnaval predlog Elaborata o oblikovanju cen izvajanja obvezne občinske gospodarske javne službe odlaganja določenih vrst komunalnih odpadkov, ki ga je pripravil SIMBIO d. o. o., in predlog Elaborata o oblikovanju cen zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov, ki ga je pripravila Komunala Laško d. o. o. Uredba, ki velja od 1. 1. 2013, določa metodologijo za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb ter prenaša pristojnost določanja cen na lokalno skupnost. Skladno z uredbo morajo občine uskladiti svoje predpise in sprejeti cene v skladu s predpisano metodologijo v 15 mesecih
po uveljavitvi te uredbe. Občinski svet Laško je potrdil oba elaborata in v zvezi s tem sprejel sklepe, iz katerih izhaja, da znaša cena gospodarske javne službe odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov 0,05194 EUR/kg (cena javne infrastrukture
0.02905	EUR/kg, cena storitve 0,02289 EUR/kg), cena gospodarske javne službe zbiranja in odvoza mešanih komunalnih odpadkov znaša 0,194 EUR/kg (cena javne infrastrukture 0,030 EUR/kg, cena storitve 0,164 EUR/kg), cena gospodarske javne službe zbiranja in odvoza bioloških odpadkov 0,214 EUR/kg (cena javne infrastrukture 0,056 EUR/kg, cena storitve 0,158 EUR/kg), cena gospodarske javne službe zbiranja in odvoza odpadne embalaže pa 0,354 EUR/kg (cena javne infrastrukture 0,012 EUR/kg, cena storitve 0,342 EUR/kg). Vse cene so brez DDV. Prav tako je Občinski svet Laško sprejel sklep, da se vse cene uveljavijo s
1.	1. 2014, kar za gospodinjstva pomeni,
da bodo spremembe po novem obračunane šele na januarskih položnicah, ki jih bodo prejela v začetku februarja. Za gospodinjstva, ki niso vključena v odvoz bioloških odpadkov, to pomeni, da bodo stroški na položnici nižji za približno 3%.
Po novem znaša cena za ravnanje z mešanimi komunalnimi odpadki 5,39 EUR z DDV na osebo (prej 5,55 EUR z DDV). Cena za ravnanje z biološkimi odpadki znaša 0,93 EUR z DDV na osebo.
Oba elaborata sta dostopna na spletnih straneh Občine Laško v rubriki Občinski svet (http://www.lasko.si/sl/vabila-s-sej-nim-gradivom/20-obcinski-svet/1114).
Elaborat o oblikovanju cen zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov pa je skupaj s tabelami za preračun dostopen tudi na spletnih straneh Komunale Laško pod rubriko Ceniki (http://www. komunala-lasko.si).
Tomaž Novak, direktor Komunale Laško
REPUBLIKA SLOVENIJA UPRAVNA ENOTA LAšKO
Informacija za izbrisane_
V Uradnem listu št. 99/2013 je bil objavljen Zakon o povračilu škode osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva, ki bo v uporabi od 18. junija 2014 dalje.
Za škodo, ki je izbrisanim nastala zaradi izbrisa, zakon ureja pravico do denarne odškodnine in pravico do drugih oblik pravičnega zadoščenja kot povračilo nastale škode.
Več informacij lahko pridobite na spletni strani Ministrstva za notranje zadeve: http://www.mnz.gov.si/si/me-dijsko_sredisce/teme_in_programi/ izbrisani/ ali na brezplačni telefonski številki 080 22 35.
Sprememba oziroma dopolnitev Zakona o graditvi objektov (ZGO-1e)
Sprememba oz. dopolnitev Zakona o graditvi objektov (Urad. list RS, št. 110/13), ki je stopila v veljavo konec preteklega leta, predstavlja dobro novico za lastnike »črnih gradenj«, saj uvaja prehodno obdobje (v zakonu točno določen čas), v katerem bo preprečeno rušenje takšnih objektov.
Črna gradnja je splošno uporabljen pojem za objekte, ki so zgrajeni brez ustreznih gradbenih dovoljenj (nelegalna gradnja), ali so zgrajeni v nasprotju z izdanim gradbenim dovoljenjem (neskladna gradnja), ali se uporabljajo brez predpisanega uporabnega dovoljenja.
Na podlagi uvodoma navedene spremembe zakona lahko sedaj »črnogradi-telji«, ki že imajo pravnomočne odločbe o rušenju, na gradbeno inšpekcijo vložijo vlogo, da se rušenje odloži. V prvem členu sprememb oz. dopolnitev obravnavanega zakona je natančno določeno, katera dejstva mora izkazati vložnik ob vložitvi tovrstne vloge pri inšpekcijskem organu.
Poudariti je potrebno, da ZGO-1e ne omogoča legalizacije »črnih gradenj«, ampak naj bi to omogočal Zakon o ravnanju z nezakonitimi gradnjami, ki pa še ni sprejet. Slednji naj bi omogočal legalizacijo neproblematičnih gradenj in to pod točno določenimi pogoji.
9
krajevne skupnosti
KS SENTRUPERT
V šentrupertu smo praznovali_
Kot vsako leto smo tudi letos v Šentrupertu pripravili kulturno prireditev ob dnevu samostojnosti. Organizator prireditve je Kulturno umetniško društvo Šentrupert, k sodelovanju pa povabi tudi ostala društva, ki delujejo v krajevni skupnosti. Ob tej priložnosti je tudi naše društvo praznovalo 15 let delovanja. Pravzaprav je bil večer v velikem merilu namenjen našim ljudskim pevcem, ki so praznovali 25 let delovanja. Na ljudske pevce smo v Šentrupertu še posebej ponosni, saj so zelo aktivni in tudi uspešni. Udeležujejo se območnih revij ljudskih pevcev, ki jih organizira Javni sklad za kulturne dejavnosti, območna izpostava Laško, štirikrat so se udeležili regij-
skega srečanja ljudskih pevcev, trikrat pa so bili izbrani za državno srečanje. Poleg tega sodelujejo na prireditvah v domačem kraju, marsikomu pa tudi polepšajo praznovanje ob kakšni okrogli obletnici. Večkrat jim lahko prisluhnemo na Radiu Ognjišče. Tako so bili ob jubileju deležni čestitk župana Franca Zdolška, Vlada Marota - predsednika odbora Jureta Kra-šovca »Možnar«, predsednika krajevne skupnosti Draga Pušnika in Erike Kra-
šek. Iz rok vodje JSKD OI Laško Ivana Medveda pa so poleg čestitke prejeli Ma-roltova priznanja za 25 let delovanja.
Tako smo skupaj preživeli en lep večer z bogatim kulturnim programom, v katerem so sodelovali Mešani pevski zbor Šentrupert pod vodstvom Marjete Fer-lež, domači ljudski pevci, Fušarji iz Male Breze in Ljudski pevci iz Trobnega Dola, v goste smo povabili Martine in Barbare iz Rečice ter Vaško godbo iz Vrha nad Laškim z Ivanom Medvedom na čelu, piko na i pa je dodala mažoretna skupina pod vodstvom Majde Marguč. Program je povezovala Lojzka Kapel. Vsem sodelujočim iskrena hvala.
Takšna prireditev je povezana tudi s finančnimi sredstvi, zato se iskreno zahvaljujemo Občini Laško, za sredstva, ki so nam bila dodeljena.
Anica Čadej Foto: Janez Pertinač
Posodobitev dela javne poti Konjice - Gradič, šentrupert -Zg. Bezgovnice in dela javne poti Gora - Sele
Krajevna skupnost Šentrupert in krajani Šentruperta se iskreno zahvaljujemo
županu Francu Zdolšku in občini Laško za investicije v cestno infrastrukturo, ki so bile zaključene v decembru. Prav tako se KS Šentrupert iskreno zahvaljuje vsem krajanom Šentruperta, ki so s svojim delom in prispevki omogočili napredek v posodabljanju cestne infrastrukture v Šentrupertu. Za pomoč pri investiciji se
prav lepo zahvaljujemo tudi Komunali Laško.
Otvoritev je potekala 13. decembra ob prisotnosti župana Franca Zdolška, občinskega svetnika Matjaža Centriha in krajanov. Za popestritev pri sami otvoritvi je poskrbel župnik Iztok Hanžič s svojim blagoslovom in pa vaška godba na pihala z svojim programom, za kar se jim prav iskreno zahvaljujemo. Zaključni del otvoritve je potekal v gasilskem domu, kjer so nas krajani pogostili z domačimi dobrotami in dobro kapljico.
Drago Pušnik
	Jfc v^SBSIll-'JyL ti -¡¡¡J^M ffL/^^B^H; jjH ^Bi^j^J
	
■ _iff" j «fl	JUp^'
	r . --Hfc ■ ■ «iJ^h Pv s ™ ■- ■
	. <.- ■
KS SEDRRZ
Nočni pohod z baklami
Gasilci in gasilke PGD Sedraž smo se 27. decembra z našimi mlajšimi člani in njihovimi družinami ter ostalimi vaščani zbrali na nočnem pohodu z baklami. Naš cilj je bil ogled novoletnih lučk pri družini Gumzej v Trnovem. Mihela in Drago Gumzej vsako leto, ob novoletnem času, poskrbita za pravljično okrašeno hišo z
okolico, ki privabi nemalo pogledov. Poho-dniki smo bili deležni toplega sprejema, za kar se lepo zahvaljujemo. Vseh 68 pohodnikov se je domov vrnilo zadovoljnih in z željo, da ob koncu leta nočni pohod z baklami ponovimo.
Martina Dornik S.
10
krajevne skupnosti
KS LAŠKO
Nova Telekomova podcentrala v Rifengozdu_
V sredini decembra 2013 so sodelavci Telekoma Celje v delovanje vključili novo podcentralo v Rifengozdu. Za to investicijo smo si v naši krajevni skupnosti prizadevali že več let. Tako sedaj z velikim zadovoljstvom vsem vaščanom
Rifengozda in Brstnika sporočamo, da od novega leta dalje lahko koristijo vse ugodnosti, ki jih ponuja Telekom Slovenije. To so predvsem t. i. paketi »Top trio«, ki omogočajo kvalitetno povezavo telefonskih linij, interneta in seveda sprejem precejšnjega števila televizijskih programov. Vse podrobnosti o ponudbi si lahko ogledate tako na spletni strani krajevne skupnosti kakor tudi na portalu Telekoma Slovenije. Za vsa vprašanja glede priključitve vam je pri Telekomu Celje
na voljo Marjana Polutnik na tel. št. 03 428 32 83 ali 051 675 259.
Ob tej priliki bi se s strani naše krajevne skupnosti želel zahvaliti vsem na Telekomu Celje, ki so kakorkoli prispevali k uresničitvi te investicije, ki je za našo krajevno skupnost izjemnega pomena.
Martin Kokotec, predsednik KS Laško
KS MARIJA GRADEC
Zahvala
Krajani Gabrnega bi se radi zahvalili za ažurno sanacijo plazu Trojno. Plaz je poškodoval cesto, po kateri se odvija tudi šolski prevoz naših otrok.
Še posebej bi se radi zahvalili predsedniku KS Marija Gradec Martinu Brečku, Aljažu Krpiču in županu Francu Zdolšku.
Krajani Gabrnega
KS VRH NAD LAšKIM
Novoletni pohod na Lisco_
Pohodniki z Vrha nad Laškim ter bližnje in daljne okolice so se že enajsto leto zapored takoj po novem letu podali na Lisco. In očitno je ta pohodniški izlet na prvo soboto v letu vedno bolj priljubljen, saj je iz leta v leto udeležencev več. Letos je spet padel rekord: na 948 metrov visok vrh se je odpravilo kar 67 pohodnikov.
Začeli so pri gasilskem domu na Vrhu, se spustili v dolino Gračnice, v tem času pa se je skupini priključilo vedno več energije polnih izletnikov. Pot jih je vodila čez Poreber in Paneče do Sel, kjer so se pred najnapornejšim delom poti še zadnjič odžejali in okrepčali, potem pa mimo cerkvice sv. Jošta zagrizli v hrib. Po kakšnih štirih urah zmerne hoje so tako osvojili Lisco, ki je bila ob njihovem prihodu resda zavita v meglo, a veselje ob doseženem cilju pri Tončkovem domu
kljub temu ni bilo nič manjše. Najmlajša udeleženka, 6-letna Nina, si je prislužila močan aplavz, utrujeni, a zadovoljni po-hodniki so se nasmejani postavili še pred objektiv, potem pa jih je v koči že čakalo obilno kosilo, s katerim so prišli toliko do moči, da so lahko še zaplesali in tako sklenili dan, ko so združili prijetno s koristnim.
Jasmina Štorman Foto: Damjan Kovač
** fff jjfrdr
Ifc . * ? - * T &


tr
| 1 I
'.'■'■ ■'■..','-- ■ -. í-;\ . ,: .r. .-■ .--i ' ",
fc S*; A b t^
GH "Jftr'
v*
¥ I

11
intervju
Intervju z Janjo Urankar Berčon, direktorico STIK-a
S SODELOVANJEM DO TRAJNOSTNEGA RAZVOJA TURIZMA
Janji Urankar Berčon delo v turizmu ni neznanka, saj je več let delovala kot vodja wellness centra v Thermani Laško. Zdaj se z novimi izzivi spopada kot direktorica STIK-a. Sodelovanje z akterji z različnih področij udejstvovanja v kraju je v nekaj mesecih že pokazalo nekaj uspešnih rezultatov, v prihodnosti pa Urankar Berčonova želi spoznati še več novih ljudi, s katerimi bodo lahko skupaj gradili nove cilje ter razvijali in ohranjali trajnostni razvoj turizma v kraju. »Vsak projekt, ki se organizira v mestu, je projekt vseh in ne samo organizatorja. če se bo delalo na takšen način, lahko pridemo daleč,« meni.
Na prejšnjem delovnem mestu ste pridobili mnogo vodstvenih izkušenj. Kako vam te izkušnje pridejo prav v STIK-u? Zakaj ste se odločili za spremembo?
V vodenju skupine sedemdesetih ali trinajstih so in niso razlike. Včasih je težje voditi manjšo, drugič večjo skupino. Ne glede na to, kdaj in koliko ljudi sem vodila, sem vedno prišla do istega zaključka - pri vodenju moraš biti na pol psiholog. Pri tem mi je veliko pomagalo znanje, ki sem ga pridobila pri študiju sociologije, na smeri kadrovski mene-džment. Poleg tega se vsak dan iz vsake situacije spet naučim kaj novega. Tisto, kar je najbolj pomembno v kakršnikoli skupini, je odnos. Je temelj, na katerem gradimo vse ostalo. Če je odnos dober, bomo lahko gradili dobro, če je slab, bomo gradili težje ali pa se bomo vedno znova vračali korak nazaj. Ne glede na to, kako velika je skupina, vedno se
pojavi različno razmišljanje in kot vodja moraš znati poiskati kompromis in se odločiti. Delo v Thermani sem imela rada. Bilo je zelo dinamično, zato sem ga po petih letih še vedno tako rada opravljala kot na samem začetku. Sprememb nisem iskala. Zgolj po slučaju se je pojavila priložnost in odločila sem se, da sprejmem nov izziv. Verjamem v to, da se vse pojavi z nekim določenim razlogom in verjela sem tudi, da že mora biti tako, če sem naletela na razpis in o njem nenehno razmišljala. Prepričana sem, da človek po petih letih potrebuje določeno spremembo, hkrati pa sem zagovornik dejstva, da »priložnost izgubljena ne vrne se nobena«.
Kaj vam pri delu predstavlja izziv?
Vsak nov dan in vsako delo mi predstavlja neke vrste izziv. Vedno poskrbim, da mi ni dolgčas. Zagovarjam dejstvo, da imaš dela toliko, kolikor hočeš. Vedno znova ga lahko najdeš in ne glede na naloge, ki jih vsebuje, lahko predstavlja velik izziv; odvisno od tega, kako si ga razlagaš in kako ga želiš opraviti. Ista naloga ima lahko isti cilj ali pa vsakič drugačen, boljši, višji ... Pri delu je treba uživati. To ne pomeni, da si deloholik, kot mene poimenuje tisti, ki me ne pozna dovolj dobro. Delo preprosto moraš imeti rad.
Laško je v lanskem letu dobilo nagrado Evropska destinacija odličnosti, kar dokazuje, da v kraju znamo poskrbeti za vse turiste. Pa vseeno bi se morda na določenih področjih dalo narediti še več - kje še vidite možnosti razvoja?
Nagrada EDEN dokazuje usmerjenost destinacije Laško v razvoj družbeno, kulturno in okoljsko trajnostnega turizma. Tema lanskega izbora je bila Dostopni turizem, izkazali smo se kot najboljši. Nova tema odličnosti za naslednji projekt je Turizem in gastronomija. Žal se ne moremo ponovno potegovati za odličje, kljub temu pa smo se odločili, da bomo v tem letu poskušali narediti največ, kar bo možno narediti na tem področju. Želimo si, da bi bila kulinarika ena glavnih prepoznavnosti kraja, zato smo sklicali iniciativni odbor za ustanovitev društva za ohranjanje tradicije priprave in uporabe pregrete smetane. Jedi, povezane s pregreto smetano, so namreč najbolj reprezentativne jedi našega okolja. Večji dogodek, ki ga načrtujem na to temo in ki pomeni nadgradnjo obstoječe kulina-
rične zgodbe Laškega, se bo zgodil konec maja. Sicer pa je žalostno to, da niti prebivalci sami ne vedo, kje v Laškem lahko dobro jedo. Drugi večji potencial, ki ga vidim, so razvojne možnosti trajnostne-ga razvoja turizma na podeželskih območjih. Blagodejnost v kozolcu, sanjarjenje v drevesni krošnji, okusi pristnih domačih dobrot ... To v Sloveniji že obstaja, sem pa prepričana, da bi takšne vrste sožitja z naravo tudi v naš kraj privabila marsikaterega novega turista. Korak naprej bi želela narediti tudi pri oživljanju aktivnosti v starem mestnem jedru, s poudarkom na Hotelu Savinja, kjer ne gre pozabiti na tradicijo pivovarstva in razvoj zelo pogrešane pivnice v pravem pomenu besede - pivnice, kot jo poznajo po svetu in zaradi katere se bodo gostje vedno znova radi vračali. Mislim, da bi na ta način lahko privabili velik del nemško govorečih turistov.
Kakšna je vaša vizija razvoja STIK-a?
V preteklosti je bilo narejenega veliko na vseh področjih delovanja STIK-a, kljub temu pa želim narediti še več, predvsem na področju aktivnega sodelovanja z vsemi zainteresiranimi. Prepričana sem, da je edino pravilno, da vsi akterji v občini delujemo in se predstavljamo kot celota, torej kot destinacija in ne kot posamezniki, kajti samo vsi skupaj lahko z nižjimi stroški dosežemo veliko večji in boljši učinek. Hkrati je pomembno, da smo v teh časih razdvajanj povezani in da stremimo k skupni strategiji.
Kakšna je vaša vizija povezovanja turističnih ponudnikov v Laškem? Kakšna je vloga STIK-a pri tem povezovanju?
Turistov je dovolj za vse in če jim bodo ponudniki svoje kolege predstavili v pozitivnem smislu in ne kot konkurenco, se bodo toliko raje vračali, saj bodo čutili, da se nahajajo v okolju, kjer vsak ponudnik živi in diha s krajem. STIK vsekakor igra vlogo mediatorja. Nekaj novosti na tem področju smo že uvedli (1x tedensko info kotiček v termah - predstavitev novih izletov ...). Po najboljših močeh se bomo trudili, da turistom predstavimo destinacijo Laško kot celoto in njihovemu oddihu ali rehabilitaciji pripišemo dodano vrednost.
Torej se ponudniki med seboj vidijo bolj v smislu konkurence kot možnosti skupnega sodelovanja?
12
intervju
To velja za celo Slovenijo, vendar bi v tako majhnem kraju kot je Laško, morali dihati drug z drugim - tu je to še toliko bolj pomembno. Med seboj lahko primerjamo terme, ki nimata iste ciljne publike. Že dvakrat sem se sestala s predstavnikoma obeh term in našli smo rešitev v skupnem oglaševanju in posledično pri porazdelitvi stroškov, kar je navdušilo obe strani. V tem primeru smo bili povezovalec, mediator med enimi in drugimi. Drugi primer so gostinski ponudniki, s katerimi smo se že prav tako sestali. Odzvali so se vsi in izrazili želje o skupnem načinu promoviranja. Vsak od njih lahko ponudi nekaj posebnega in zakaj ne bi nekdo, ki je v Laškem nastanjen, vedel, kakšno ponudbo imamo v okolici. Vsi se zavedajo, da je treba delati drug z drugim, in vsi si želijo tega, vendar ne vedo, kako in na kakšen način, zato se želimo povezati z njimi in jih skupaj promovirati. Med drugim načrtujemo izdajo publikacije, ki bi predstavljala skupno ponudbo kulinarike in kulinariko vsakega posameznika v kraju. Cilj je, da turist ne obtiči na eni točki. Ne vem, zakaj, je bila med turističnimi ponudniki takšna nastrojenost, ampak ugotovila sem, da že s pogovorom, pozitivnim pristopom in odnosom ljudi pripraviš do tega, da začnejo razmišljati drugače. Vsi vedo, če se med seboj ne bodo povezovali, podobno se to dogaja že v tujini, bo toliko težje priti do nekega cilja. Vedno bolj se zavedajo tega, da morajo delati kot celota. Tu vidim vlogo STIK-a kot mediatorja.
Laško turistom (in domačinom) nudi raznoliko ponudbo športnih dejavnosti,
ogledov turistično zanimivih destinacij,
kulturnih dogodkov itd. Kaj lahko Laško še ponudi, naj bo to domačinom ali turistom? Oziroma kje so še rezerve pri ponudbi?
Ponudba je ogromna, raznolika, privlačna. Bojim se, da je težava v tem, ker turisti zanjo ne vedo. Zato jih bomo skušali čim bolje informirati. Pripravljamo tudi nov promocijski material, v teku pa je prevajanje nove spletne strani destina-cije Laško -sotočje dobrega, www.lasko. info. Uskladiti bo potrebno še določene pomanjkljivosti - npr. turisti so razočarani, ker si ne morejo ogledati prečudovite sakralne dediščine, cerkve sv. Martina, saj je odprta le v času obreda. Verjamem, da bomo sčasoma našli skupno rešitev tudi na tem področju. Pri ponudbi za domačine pa pogrešam predvsem dogajanje za otroke. Odkar sem zasedla novo delovno mesto sem ugotovila, da podobno razmišljajo tudi v društvu Šmocl, s katerim smo začeli zelo dobro sodelovati. Z novo pridobitvijo - Mladinskim centrom - in novimi programi bo poskrbljeno tudi za to. Mladini bi radi prikazati vse tisto, kar je bilo pozabljeno oz. prikazati tradicijo skozi neke nove, bolj privlačne programe. Pozornost otrok pa bi lahko pritegnili z različnimi dejavnostmi, da bi začeli drugače razmišljati in spoznavati zgodovino kraja npr. z rojstnodnevno zabavo, v kateri je lahko vključeno marsikaj iz naše zgodovine - od Perkmandeljca, ki ga najdemo v pravljičnem svetu, do odkrivanja zaklada ali iskanje Farovške deklice pod gradom.
Laško se pogosto predstavlja na različnih sejmih. Kakšno je povpraševanje oz. odziv obiskovalcev sejmov?
Odziv je pozitiven. Pride sicer kdo, ki išče točno določeno stvar, ampak če na sejmu predstavljaš destinacijo, če si tam kot informator, ki pozna vse v nekem kraju oz. destinaciji, mu to lahko ponudiš. Večina današnjih turistov je takšnih, da jih ob prihodu na neko lokacijo ne zanima samo ena stvar, ampak tudi vse
ostalo, kar se dogaja v okolici. STIK je tisti, ki te informacije ima. Ljudje na to gledajo pozitivno. Res je, da kjerkoli omeniš Laško, sta prvi asociaciji termalna voda in pivo. Vendar obiskovalci ugotovijo, da lahko ponudimo še več, torej neko celoto.
Laško je kraj, kjer je tradicija velikega pomena. Kako tradicijo predstaviti turistom in jo narediti zanimivo zanje ter kako jo približati domačinom, da bi jo negovali še naprej?
To že delamo oz. delajo tudi ponudniki sami, in sicer zelo dobro v sodelovanju s termami, kjer so turisti navdušeni nad delavnicami, ki jih organizirajo ponudniki iz okolja v sklopu projekta Ustvarjaj-mo. Vezano na domačine imamo odprtih še veliko možnosti. Med drugim bi želela poglobiti sodelovanje z vrtcem, šolo in etno društvi. Eden večjih projektov, ki ga imam v mislih, je pustovanje s tradicionalnimi maskami, značilnimi za naše okolje. Letos je za to premalo časa, bomo pa v začetku jeseni začeli s pripravami na naslednje pustovanje. Priprave bodo vključevale tako predavanja za tiste, ki bodo sodelovali pri izdelavi mask, kot tudi za tiste, ki bodo prišli zgolj na ogled. Tako bodo predhodno pridobili informacije, kaj vse si bodo lahko ogledali in kakšen bo pomen posamezne maske.
Kako je s povezovanjem z drugimi občinami?
Trenutno dobro sodelujemo z občino Žalec. Na enem izmed sejmov sem spoznala tudi direktorico Centra za idrijsko dediščino, Sanjo Peelis. Pri njih je znan festival žlikrofov in ker imamo letos namen začeti s praznikom pregrete smetane (in mogoče naslednje leto z njim nadaljevati) sem razmišljala, zakaj se ne bi z njimi povezali, s čimer se je strinjala.
V	končni fazi je to lahko primer dobre prakse - oni pridejo k nam in obratno.
V	sklopu Veselega decembra so pri nas že imeli stojnico, mi pa smo naslednjič vabljeni k njim. Na ta način se povezujemo in promoviramo. Pogovarjamo se tudi s Šentjurjem oz. Razvojno agencijo Kozjansko in Ptujem, kasneje pa upam, da bomo šli tudi izven slovenskih meja. Povezani smo že s Plitzhausnom, katerega predstavniki nas bodo obiskali konec maja, ko bo v teku praznik pregrete smetane. Tudi to bo dobra promocija, ki jo bodo lahko prenesli v Nemčijo in jo širili naprej. Reklama od ust do ust je še vedno najboljša. Seveda pa se mora povezovanje najprej začeti znotraj kraja, da lahko gremo naprej.
Nika Košak
13
stik
st>TK
STIK - CENTER ZA ŠPORT, TUflIZEM.
INFORMIRANJE IN KULTURO LAŠKO
8. veseli december v Laškem_
December je minil v znamenju številnih prireditev na različnih prizoriščih. V STIKU smo skupaj z Občino Laško in ostalimi soorganizatorji pripravili štiri sobotne in tri petkove večje dogodke na prostem, in sicer Miklavžev sejem, Okuse domačih dobrot, Božični sejem, Novoletni sejem, Slovesno prižiganje novoletnih luči, Predbožično rajanje in Slovo od starega leta.
Sobotni dogodki so se odvijali med 9. in 12. uro, na lokaciji Savinje (spodnji vrt in pivnica), petkovi pa različno, od 17. ure dalje, na lokaciji Savinje (spodnji vrt) in občinskega dvorišča. Na omenjene dogodke smo povabili veliko domačih društev, skupin, zborov ... Žal se prireditev niso mogli udeležiti vsi, saj so imeli že prej načrtovane nastope na drugih lokacijah. Tekom vseh dogodkov se je na spodnjem vrtu Savinje zvrstilo več kot 300 nastopajočih. Prireditev Predbožično rajanje na občinskem dvorišču je pripravilo več kot 160 učencev in otrok Vrtca Laško ter osnovnih šol Primoža Trubarja Laško in Antona Aškerca Rimske Toplice, skupaj z učitelji in vzgojitelji.
Celotno dogajanje je spremljala božično-novoletna glasba, poskrbeli pa smo tudi za najmlajše, katerim smo v toplem prostoru pripravili ustvarjalne delavnice. Otroke so razveselili vsi trije dobri možje - Miklavž, Božiček in dedek Mraz, ter jim razdelili simbolična darila. Na sejmih smo gostili ponudnike različnih izdelkov (domača in umetnostna obrt, pridelki in dobrote s podeželja, modni dodatki, izvirno pripravljena darilca ...). Skupno se je zvrstilo 43 različnih ponudnikov.
Slovo od starega leta je potekalo ob nori zabavi s skupino Kingston pozno v noč. Dogodek je vključeval še županov govor in razdelitev 60 steklenic šampanjca. Obiskovalci, nabralo se jih je med 1000 in 1500, so bili zelo očitno navdušeni nad dogajanjem.
V Kulturnem centru sta bile poleg abonmajskih prireditev izpeljana še božično novoletni koncert Majde in Marjana Petana z gosti - Moškim pevskim zborom Laško ter film za otroke Božičkov vajenec.
Vsaka prireditev je skupen projekt celega kraja, ki zahteva učinkovito dogovarjanje, povezovanje in sprejemanje kompromisov, rezultat pa je običajno v veselje vsem nam. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo vsem sodelujočim, tako organizacijskemu odboru in tehničnemu osebju kot tudi nastopajočim, ponudnikom na stojnicah in sponzorjem.
Alenka Škorjanc Foto: Boris Vrabec
I T M%
'•fm
. v V	.^fTOff^S^^^^-^	> p.: •/
*.i' i ."•::*.' .	' '	*4 '	'	" "	I - • - ■ '¡š

i**- h J «	'1 v- 'vvi V/
'•5 ir\s	S1 Ti:- &Š < rff - 5
'	-	.... vV fi" ,1 J '
t
14
Obisk TIC-a v letu 2013
V letu 2013 smo v TIC-u Laško organizirali dnevne izlete za nekaj manj kot 5.500 izletnikov. Večina izletnikov se je odločilo za obisk Pivovarne Laško z ogledom Muzeja Laško in degusta-cijo, nekatere skupine pa so izlet po ogledu pivovarne nadgradile še z obiskom katere od okoliških znamenitosti. Večinoma si oglede le-teh skupine organizirajo same. Pripravljeno imamo tudi ponudbo izletov za posamezne obiskovalce, ki se lahko prijavijo na razpisane termine. Le-tem smo v decembru dodali še posebno ponudbo in sicer obisk jaslic v Jurkloštru ter večerni sprehod skozi mesto z obiskom muzeja.
Največ izletnikov smo beležili oktobra in novembra, mesečno po 900 izletnikov, prav tako so dobro zastopani že tradicionalno pomladni meseci. Celotna izletniška ponudba je sicer vključena v našo redno promocijo na turističnih borzah in sejmih, ostalih podobnih dogodkih, študijskih turah za turistične agencije in novinarje ter preko različnih medijev.
Že nekaj let beležimo tudi obiskanost TIC-a. V letu 2013 kljub selitvi nismo zaznali padca obiskanosti, zaradi določenih dejavnosti v času Piva in cvetja pa se je obiskanost še povečala. Letos smo tako zabeležili več kot 9.000 obiskovalcev, vsaj tretjino od njih predstavljajo tujci. Skozi celo leto nas je tako skupno obiskalo 14.500 obiskovalcev.
TIC Laško
TIC Laško, foto: Domen Grögl
Razstava Gregorja Pratnekerja v razstavišču kulturnega centra_
V januarju in februarju je v razstavišču Kulturnega centra Laško na ogled razstava nagrajenca Majskega salona Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov za leto 2013 in prejemnika nagrade Društva likovnih umetnikov Maribora, akademskega slikarja, profesorja likovne umetnosti, mag. Gregorja Pratnekerja.
Nekaj poudarkov o umetnikovem delu iz zapisa likovnega kritika Maria Berdiča: »Blaga oblikovna deformacija in žareč, toplo-hladno moduliran, bolj ali manj domišljijsko navdihnjen kolorit, posredujeta likovni celoti izrazito ekspresivno, mestoma psihološko poglobljeno učinkovanje, navezujoč sicer na prizore iz stvarnega sveta, ki pa ga umetnik reinterpretira v smislu optimistične, nekoliko zasanjane vizije življenja ... Podobno učinkujejo tudi vedute slovenskih cerkva in domače gozdnate pokrajine ali parki v vseh letnih časih. V kontinuiranem ciklu portretov je uspel odraziti specifična razpoloženja, ustrezajoča bodisi posameznim karakterjem ali trenutnim stanjem zamaknjenosti, z očitno simpatijo do svojih upodobljencev, s poudar-
stik
kom na kolegih likovnikih. Najnovejšo ustvarjalno fazo, ki jo je samostojno predstavil v Miheličevi galeriji na Ptuju s krajinsko, predvsem gozdno motiviko, označujeta sinteza in hkrati nadgradnja dosedanjih izraznih premen . Zadnja faza tako uvaja vehementnejšo potezno modelacijo znotraj oblikotvornih ploskev z bolj ali manj izrazitimi konturami, ob akcijski uporabi dripinga in posipanja granulatov, kar sicer z drugačnimi sredstvi znova posreduje učinek migotanja slikovne površine ter hkrati poglablja globinsko prostorsko iluzijo gosto prepletajočih se dreves, vejevja in podrasti, zakrivajoč osamljene koče in sproščene sprehajalce, ki skupaj s prekipevajočo naravo tvorijo misterij neskončnih variacij življenja.
Gregor Pratneker v Kulturnem centru Laško prvič razstavlja slike velikih, dvometrskih formatov, kjer kombinira krajino s figuralnimi kompozicijami sproščenih ljudi med rekreacijo, ki pa so prerasli svoje nekdanje majhne, štafažne dimenzije ter tako končno postanejo enakovredni objekti in subjekti narave, črpajoč življenjsko energijo v sožitju z njo ...«
Tomaž Majcen
Vitrina meseca v Muzeju Laško_
V Muzeju Laško smo letos pričeli s predstavitvijo eksponatov, ki jih hranimo v depojih naše zbirke, za Laško pa predstavljajo pomemben del njegove zgodovine. Projekt smo poimenovali Vitrina meseca. Vsak mesec bomo v posebnem delu naših razstavnih prostorov na ogled postavili kakšno našo posebnost.
Januarska Vitrina meseca je bila posvečena laškemu grbu, ki še vedno vzbuja zanimanje in pozornost obiskovalcev našega
v

15
muzeja pa tudi Laščanov, njegov izvor in morda tudi pomen pa sta zavita v skrivnost. Vsi, ki jih je v prvem mesecu letošnjega leta pot pripeljala v Muzej Laško, so občudovali upodobitev laškega grba na oljni sliki iz 18. (morda 17.) stoletja ter v kratkem opisu spoznali razvoj našega grba in napake, ki so se skozi zgodovino pojavljale pri njegovih upodobitvah. Nadvojvoda Ferdinand II. je v privilegiju z dne 16. 7. 1598 Laščanom potrdil pravico do volitve trškega sodnika, ki jim jo je podelil že nadvojvoda Karel leta 1581. Istočasno je, da bi mogli trški sodniki potrjevati razne listine, Laškemu podelil grb: ščit modre ali lazurne barve in v njem tri bele ali srebrne dvojne lilije, razporejene po načelu 2:1.
Meseca februarja je v Vitrini meseca na ogled postavljena trška roka pravice, ki so jo v preteklosti zgodaj zjutraj na dan sejma obesili na poslopje nekdanje mestne hiše. Postavitev lesene roke, ki je držala meč, so oznanili s pohodom po mestu, s piskačem, bobnarjem in strelom iz možnarja. Vse dokler je bila roka v času sejma izobešena, so smeli prodajati izdelke le določeni trgovci, ko pa so jo opoldne sneli, so smeli trgovati vsi.
V marcu si bodo obiskovalci lahko ogledovali nekaj umetelno okrašenih likal-nikov na žerjavico iz muzejske zbirke in izvedeli podrobnosti o njihovem nastanku in uporabi.
Vabljeni v Muzej Laško na ogled Vitrine meseca, ki vam bo vsakič postregla z novimi spoznanji o našem kraju.
Tomaž Majcen
Blejski fotograf Benedikt Lergetporer je fotografiral Laško in Kamniško-Savinjske Alpe že pred letom 1892_
V drugi polovici 19. stoletja je nastala množica pokrajinskih fotografij današnjega slovenskega ozemlja. Posneli so jih predvsem trije fotografi: učitelj risanja in fotograf Johann Baptist Reiner iz Celovca, dvorni fotograf Alois Beer, ki je leta 1879 od Reinerja kupil njegov celovški atelje, in Benedikt Lergetporer z Bleda, fotograf, izdelovalec maket gorovij in planinec.
Lergetporer se je rodil leta 1845 v Salzburgu. Leta 1884 se je z ženo Marijo in tremi hčerkami iz Zell am See-ja na Solnograškem preselil na Bled, kjer je odprl prvi fotografski atelje. Ni se posvetil samo fotografiranju oseb v ateljeju in dogodkov, ampak je s težko kamero obhodil Julijske Alpe, Karavanke in Kamniško-Savinjske Alpe. V objektiv je ujel tudi številne doline, kraje, mline, mostove, cerkve, gradove, slapove, jezera, zdravilišča in še marsikaj drugega na Gorenjskem, Primorskem, Dolenjskem in v Istri. Na Spodnjem Štajerskem je fotografiral Laško z okolico in Logarsko dolino.
Leta 1892 je dal v Ljubljani natisniti prodajni katalog z naslovom 1000 fotografskih pokrajinskih posnetkov B. Ler-getporerja, Bled na Gorenjskem. V njem je navedenih 31 fotografij Laškega in okolice. Poleg več pogledov na trg Laško je Lergetporer poslikal Franc Jožefove toplice, zdraviliški salon, dom in park, termalne vrelce, glasbeni paviljon, nekatere vile in cerkev na Marija Gradcu. Katerega
Ojstrica s Klemenškove planine. Fotografiral B. Lergetporer 21. 9. 1887. Zasebna zbirka D. Božiča.
leta je bil v Laškem, še ni ugotovljeno. Od teh fotografij Muzej Laško ne premore niti ene. Morda ima katero Univerzalni muzej Joanneum v Gradcu, kjer pa obsežno fotografsko zbirko še urejajo. Enega od dveh posnetkov cerkve v Marija Gradcu ima Helfried Seemann, zbiralec in lastnik fotoantikvariata na Dunaju.
Številne posnetke je napravil Lergetpo-rer tudi v Kamniško-Savinjskih Alpah, in sicer tako v gorenjskem kot v štajerskem delu. Poslikal je Logarsko dolino, slap Rinko, vrhove Ojstrico, Planjavo in Skuto, Kamniško sedlo, koči na Korošici in Okrešlju.
Tudi čas nastanka teh fotografij ne bi bil znan, če ne bi bil v spletni Digitalni
16
knjižnici Slovenije odkril poročilo o večernem sestanku kranjske sekcije Nemškega in avstrijskega planinskega društva dne 5. decembra 1887, ki je bilo natisnjeno v ljubljanskem tedniku Laibacher Wochenblatt. Na sestanku je imel predsednik sekcije Dragotin Dežman, bolj znan kot kustos Kranjskega deželnega muzeja Rudolfinuma, daljše predavanje o Savinjskih ali Kamniških Alpah. Neznani dopisnik poroča, da je na sestanku prisotni fotograf Lergetporer z Bleda v tistem letu ustvaril bogato zbirko fotografskih posnetkov v mestecu Kamnik in v tamkajšnjem visokogorju. Od posameznih posnetkov navaja kot posebno zanimive na primer celo serijo pogledov na Ojstrico, tako s kranjske kot s štajerske strani. S slikovitimi pogledi, nadaljuje pisec, je zelo bogato zastopana Logarska dolina s slapom Rinko in z mogočnimi vršaci Rinko, Skuto, Brano, Veliko Planjavo, ki jo Štajerci imenujejo Baba, in Ojstrico.
Benedikt Lergetporer je okrog leta 1897 odprl še zimski fotografski atelje v Malem Lošinju na otoku Lošinj, umrl pa je leta 1910 na Bledu.
Ljubitelji fotografije in Laškega, vabljeni v petek, 28. februarja 2014, ob 18. uri, v Savinjo Laško na predstavitev življenja in dela fotografa Benedikta Lergetporer-ja. Morda nam skupaj uspe razkriti še kakšno skrivnost o njegovih obiskih v Laškem.
Dragan Božič
Vpišite 21. marec na svoj koledar
Vse dobre stvari so tri, pravi ljudska modrost. Trije so tudi razlogi, zakaj je 21. marca 2014, ob 19.30, dobro priti v Bidermajer salon Zdravilišča Laško. Prvi razlog je otvoritev razstave Umetnost na sotočju dobrega, ki je oblikovana tako, da je njen ogled dostopen tudi osebam z okvaro vida, hkrati pa vsem - tudi videčim, omogoča boljše in bolj podrobno spoznavanje grafičnih tehnik. Drugi razlog je obeležitev svetovnega dneva poezije, ob katerem bomo spoznali, zakaj je potrebno govoriti o likovnem na pesniški način. Tretji razlog je povezan z virom življenja - kako, boste izvedeli na samem dogodku, na katerega vas vljudno vabimo organizatorji: Galerija Maleš, Thermana Laško in Stik Laško.
Marina Bezgovšek
Kulinarika Prešernovega časa_
Tako kot vsaka umetnost ima tudi kuharska svoje sloge in dobe, svoj razcvet,
svoje mojstre in genije, svoja pravila in posebnosti. V februarju, mesecu kulture, so recepti iz knjige Kuharica v Prešernovem času, ki jih je po zapiskih Katharine Werderdus pripravil dr. Boris Kuhar, navdihnili kuharske mojstre iz Laškega, sotočja dobrega. Oblikovali so slastne menije in pripravili izbor posameznih posebnosti in specialitet.
Povabljeni k odkrivanju in okušanju dobrot, po katerih so slovele ljubljanske gostilne in kranjske krčme; dobrot, v katerih je - o tem ne gre dvomiti, nekoč užival tudi sam prvak slovenskega Parnasa. Nekatere jedi so bile na jedilnikih gostinskih ponudnikov destinacije odličnosti le v času praznika kulture, spet druge so vam na voljo še cel februar. Slastne "Fige Prešernove« Čokoladnega butika Dobnik iz Pongraca pri Žalcu pa vas čakajo v TI-
C-u Laško. Še namig: Preden se odpravite na kulinarični potep po 1. polovici 19. stoletja poglejte na www.lasko.info, kjer lahko pod rubriko Gastronomija preverite ponudbo. Dober tek in na zdravje!
Marina Bezgovšek
omoči
kotiček
VTIC-u LAŠKO vsako sredo od 10.00 do 13.00
Vsako sredo vas med 10.00 in 13.00 vabimo v TIC Laško, kjer lahko kupite in
poskusite domače dobrote in izdelke neposredno od ponudniko™
V sredo, 19. in 26. februarja 2014 se bodo predstavili Kmetija Krašovec z mlečnimi izdelki, Kmetija Primož z dobrotami iz krušne peči in zelišči ter Kmetija Vidmar s suhomesnatimi izdelki.
Vabljeni k obisku in nakupu! TIC Laško, Valvasorjev trg 1, 3270 Laško, T: 03 733 89 50, E: tlc@stlk-lasko.sl, I: www.stlk-lasko.sl
17
intervju
Intervju z Markom Pavčnikom
»KUHARJI SE NAJBOLJ IZKAŽEMO, KO NAM GOSTJE ZAUPAJO.«
Zgodba o uspehu Marka Pavčnika se je začela v 6. razredu osnovne šole, ko se je odločil, da želi postati kuhar. Skozi leta se je razvil v osebo z visokimi cilji, ki ve, kaj hoče, in ki v kuhinji uživa, kar ga je postavilo v sam vrh slovenske kulinarike. Pred tremi leti je z odprtjem lastne restavracije na gradu, ki jo uspešno vodi skupaj z ženo Katjo, uresničil željo, za katero sicer stremijo mnogi kuharji, pred kratkim pa je odprl še novo gostilno v Celju. Na svojih lovorikah ne počiva, saj pravi, da mora posel opravljati vse do pokoja in da bo šele takrat verjetno lahko rekel, da mu je uspelo.
Nazadnje smo govorili ob odprtju vaše restavracije na gradu. Kaj se je v tem času spremenilo?
Spremenilo se je marsikaj. Začetek je bil ekstremno težak, je pa zdaj bistveno lažje. Imamo stalne goste in promet, tudi prepoznavnost je dobra. Ekipa je utečena in trenutno dobro funkcioniramo. Vsak ve, kakšne so njegove naloge. Zato sem si lahko privoščil odpreti še eno gostilno.
Danes je kuhanje čedalje bolj popularno, izdaja se veliko knjig, ogromno je kuharskih oddaj. Kakšno je vaše mnenje o tem, da je kuharski poklic vse bolj popularen?
Zdi se mi super. Lepo je, da je tako, saj je bil v zadnjih letih upad, tudi pri vpisu v gostinsko šolo, zdaj pa se mi zdi, da gre počasi na bolje. Pred kratkim sem govoril s profesorjem v srednji šoli, ki je rekel, da se je vpis popravil, da se vpisujejo tudi odličnja-ki. Tisti, ki si želi postati kuhar, to lahko postane. V praksi nastopijo tudi težave, saj je to naporen poklic. Tisti (kuharji), ki jih vidimo na televiziji, so večinoma uspešni ljudje in tudi tisti, ki gredo na gostinsko šolo, želijo biti uspešni. Če hočeš biti eden izmed njih, pa nastane težava, ker je treba garati, najmanj 12 ur na dan. Treba je delati, delati, delati, tudi 14 do 16 ur dnevno. Edini ključ Marko in Katja
do uspeha je delo - ni bližnjic, ne obstajaj°.
Širša javnost vas je spoznala kot komentatorja v resničnostnem šovu Gostilna išče šefa. Glede na to, da tudi vaše delo ocenjujejo, kako se je bilo postaviti v kožo komentatorjev? Zakaj ste se odločili sprejeti ta izziv?
Rad počnem nove stvari. Bil sem strokovni komentator, kar se mi zdi super vloga, ki mi je zelo ustrezala, saj sem lahko bil to, kar sem. Nihče mi ni rekel, kaj moram reči in kaj ne. Rekel sem tisto, kar sem zagovarjal, torej stroko.
Kako bi opisali in strnili izkušnjo sodelovanja po zaključku šova? Kakšna se vam zdi njegova vsebina?
Vsebina mi je všeč, zato sem tudi pristal na sodelovanje. Že od začetka se mi šov zdi zanimiv, ker ima pravi koncept in ker ga vodijo pravi ljudje. Z Binetom (Volčič, op. p.) sva govorila že o lanskem šovu, o tem, kako stvari potekajo. Šov dejansko pokaže sliko gostinstva takšnega kot je, brez olepšav. Zanimivo ga je bilo gledati in spremljati. Zanimivo je tudi videti, kako se odločajo gledalci, ampak zmagovalec je na koncu pravi.
Torej ste kot komentator stvari videli drugače (oz. imeli drugačno mnenje) kot gledalci.
Pavčnik
Seveda. Poudarjam, da sem šov gledal s strokovnega vidika - kaj je prav in kaj narobe, kako so se tekmovalci v kuhinji obnašali, saj gre navsezadnje za posel in za zmožnost, kaj lahko človek naredi v določenem trenutku. Če na primer sam izbiram sodelavca, moram gledati, s katerim se bom najbolje ujel, da ima lastnosti, ki bi jih najbolj potreboval.
Za našo komercialno televizijo ste rekli, da so ljudje po zaslugi šova dobili vpogled v delo v kuhinji, ki ni enostavno. Kaj pa vam v kuhinji predstavlja izziv?
V osnovi rad kuham. Izziv mi je vsak dan priti na grad in kuhati, ker to rad počnem. Da vsak dan skuham bolje kot prejšnji dan, da sam sebe kdaj presenetim s kakšno stvarjo, da jo dobro naredim in da sem zadovoljen. Prijeten izziv so torej nove jedi, ko komaj čakaš, da bo pomlad, ko narava začne zeleneti, ko začneš nabirati divjo hrano, ki me zelo navdušuje. Vsak letni čas ti prinese svoje surovine in z njimi ustvarjaš. So pa izziv tudi vse ostale stvari, ki spadajo k mojemu poslu in ki jih je zdaj, ko imam svoji gostilni, ogromno, torej stvari, ki niso povezane s kuhinjo.
Koliko časa potrebujete za ustvarjanje novih jedi in okusov?
Trenutno sem v kreativni krizi, ker imam preveč ostalega dela. Za to, da skre-iraš in ustvariš nove jedi potrebuješ čas in mir, da se sprostiš, usedeš, začneš razmišljati, da greš v naravo in da ne razmišljaš o ljudeh in o poslu, saj vse to zavira kreativnost. V tem trenutku želim čim hitreje spraviti v red stvari glede vodenja mojih gostiln, da bom lah-
18
ko spet začel nazaj kreirati. Sicer ustvarjam nove jedi, ampak ne takšne, kot bi si jih želel. Kriterije si postavljam sam, ti pa so vedno višji.
Si kuharji, chefi med seboj pomagate?
Tudi. Z Binetom sva nazadnje debatirala o tem, ali smo si kuharji podobni ali ne. Slovenija je majhen prostor, v katerem je malo res dobrih gostiln, zato je nevarno, da bi si med seboj začeli postajati podobni. Vsak poskuša do rešitve priti po svoje
-	ne zaradi tega, ker drugega ne bi želel klicati, to je namreč najmanjši problem, saj vsak z veseljem pomaga, ampak zaradi tega, da si ne bi postali podobni. Sicer so precej velike razlike, ampak moramo paziti. Če naletiš na težavo, ki je ne znaš rešiti sam, govorim na primer o novih tehnikah, takrat pokličeš kolega, drugače pa raje ne.
Kaj loči odličnega kuharja od dobrega kuharja? Katere lastnosti mora imeti?
Če govorimo zgolj o hrani, potem mora vsak krožnik biti perfekten. Nobeden ne sme biti povprečen in nikoli ne rečeš: »To je pa v redu.« Če ni tak, kot hočeš, da je, potem delaš toliko časa, da si zadovoljen in od tega ne odstopaš. To je razlika.
V	kolumni za Dnevnik ste zapisali: »Bistveno bolj se splača delati povprečno ali slabo. Biti kreativen in kvaliteten je sicer v užitek in svojevrstno zadoščenje, niti slučajno pa to ni dovolj cenjeno. In kaj naj rečem mladim fantom, ki se urijo v moji kuhinji? Oči imajo uprte v tujino, a niso povsem prepričani. Kaj naj rečem? Naj ostanejo doma?« Koliko je poklic kuharja, chefa cenjen v tujini in koliko doma?
V	tujini je poklic mnogo bolj cenjen. Funkcija enega človeka, pa ne, da ima svojo gostilno, ampak da hodi v službo in je chef kuhinje v dobri restavraciji, gostilni ali hotelu, je na visokem nivoju, kar pomeni visoko plačo. Pri nas je stvar precej drugačna, tudi kupna moč ni enaka. Situacija ni rožnata - biti kreativen se finančno ne izplača, zato smo se tudi širili v Celje. Na gradu sicer lepo funkcioniramo, zaposleni imajo plačo in tudi za nas nekaj ostane. Vendar tudi vidim, kako je delati z gostilno, v kateri imaš dobro hrano, ki pa ni tako zelo kreativna
-	bolj enostavno je napolniti gostilno, saj tudi cene niso visoke, dnevna kosila so cenovno ugodna, so pa cene pri ostali a la cart ponudbi primerljive tem na gradu, čeprav je hrana bistveno manj kreativna.
Pravite, da se finančno ne izplača biti kreativen. Zakaj vztrajate?
Ne morem drugače. Vseeno mi je, če se izplača ali ne. To moram početi, drugače bom nesrečen. Imel sem službo, ki ni bila tako kreativna. Čeprav je bila plača dobra, nisem užival in tega nisem mogel početi. Enostavno sem se počutil nekoristnega, da nisem opravljal tistega, kar bi lahko. Bilo mi je škoda samega sebe.
Razlika v ceni med restavracijo na gradu ali katero drugo restavracijo se pozna.
Seveda se pozna, ampak to je opravičljivo. Trik je v tem, da so surovine, ki jih kupujemo, najboljše in najdražje. Posledica tega je, da to vpliva na ceno. Vse je sveže in drago. Ne kupujemo zmrznjene hrane, ki je poceni. Hkrati za delo v kuhinji potrebuješ človeka, oprema v kuhinji, krožniki, pribor ... stanejo, zato so naši stroški ekstremni. Nobene stvari in izdelka ne kupimo. Če imamo za poroko 50, 60 ljudi, mora par ljudi za to delati 2 do 3 dni. V kakšni drugi gostilni, z drugo hrano, sem sam sposoben priti 4 ure prej in skuhati za 60 ljudi, enega pa potrebujem, da hrano razdeli. Tu vse naredimo sami, kar pa traja in stane. Drugi te stvari kupijo vnaprej in samo skuhajo. Tu je razlika in zaradi tega smo dražji, vendar pa oni bistveno več zaslužijo, ker so cenejši
- zmrznjena roba je cenejša, ampak zelo dvomljiva za zdravje.
Z gosti imate tudi osebni pristop, če je le mogoče pristopite do miz. Kako pomemben je takšen pristop za kuharja?
Zelo je pomemben. To je ena ključnih stvari. Naš tip gostilne ni takšen, da bi se prišel k nam (le) najesti, ko si lačen, k nam prideš na doživetje. To ponuja tako ambient kot hrana. Vedno res nimam časa in nisem vedno na gradu, ampak če je le mogoče pridem vsaj pozdraviti. Rad poznam svoje goste, rad z njimi podeba-tiram, da mi povedo vtise, da dobim odziv in obratno.
Če se vrneva nazaj na vaše kolumne. Ena izmed njih je bila naslovljena »Naročite si... presenečenje!«, torej da kuhar sam ponudi in izbere hrano za gosta.
Na gradu v večini primerov počnemo prav to. Pri nas, če ne naročite, dobite tisto, kar je najbolj sveže in najboljše. Kamorkoli grem, sploh h kakemu kolegu, nikoli ne naročim, ker je ravno čakanje na to, kaj bom dobil, kot bi odpiral darilo. Če nimaš težav in če poveš, kaj ješ in kaj ne, potem je to to. V gostilno greš v prvi vrsti, da se naješ, v drugi pa, da nekaj do-živiš. Biti takšen kot vsi ostali je brezveze, biti moraš drugačen. Vsak gre k nekomu zaradi nečesa posebnega, ne zaradi tistega, kar dobiš povsod. K nam hodijo zato, ker jim je všeč način kuhanja. Kuharji se najbolj izkažemo oz. damo največ od sebe takrat, ko nam gostje zaupajo. Če bomo naredili napako, bo to slabo za nas, saj nam gostje ne bodo več zaupali. Vedno damo od sebe maksimum.
Nika Košak Foto: Rok Deželak | RD2.si
Ekipa gradu z gostujočimi kuharji na enem izmed kulinaričnih večerov.
19
Knjižnica Laško je imela lani 5.095 aktivnih članov
Pravijo, da je statistika velika laž. Vendar računalniki beležijo natančno, pa tudi knjižničarji se trudimo za točnost. Zavedamo se, da le objektivne številke nekaj povedo, še zdaleč pa ne vsega. A ker jih sami knjižničarji zelo pozorno opazujemo in jih moramo pošiljati na različna mesta, bomo na nekatere številke opozorili tudi vas, knjižnične obiskovalce in potencialne obiskovalce. Za tiste, ki vas bi knjižnično delovanje zanimalo podrobneje, pa bomo v marcu objavili poslovno poročilo na naši spletni strani.
V vseh naših knjižnicah je bilo v letu 2013 aktivnih 5.095 članov, kar je 28,6 % prebivalcev občin Laško in Radeče. Članstvo v knjižnicah je bilo v Laškem 31,4%, v Radečah 28,1%, v Rimskih Toplicah tudi 31,4%, v Zidanem Mostu 21,3%, v Šentrupertu 14,6% in v Jurkloštru 13,7%. Slovensko tovrstno povprečje je bilo leto nazaj 24,1 %. Med aktivne člane sodijo v tekočem letu vpisani člani, ki so si izposojali knjižnično gradivo. V to število niso všteti obiskovalci, ki so prihajali samo v čitalnico, k računalnikom ali so le obiskovali prireditve. Člani so si na dom izposodili prek 216.000 enot gradiva. Naše knjižnice so imele lani 92.772 obiskov, skupaj s prireditvami pa 103.900. V vseh knjižnicah smo pripravili 414 prireditev, od tega 373 za otroke in mlade ter 41 za odrasle. Udeležilo se jih je 11.136 obiskovalcev, 8.685 otrok in 2.451 odraslih. Na vseh področjih še beležimo rasti, čeprav ne v vseh knjižnicah enako.
Za vse knjižnice smo v lanskem letu kupili 3.780 enot knjižničnega gradiva, kar je za skoraj 250 enot manj kot leta 2012. Nakup nam že nekaj let upada, in sicer predvsem zaradi nižjih sredstev Ministrstva za kulturo. Seveda moramo pri pridobivanju novosti izbirati, pri čemer pa vas ne želimo prikrajšati za dobre vire informacij, za izobraževalna gradiva, kvalitetno leposlovje in nenazadnje tudi za nekaj, včasih močno potrebnega, sprostitvenega čtiva. Zelo se trudimo, da bi vendarle kupili vse, kar naj bi imeli v knjižnicah našega tipa, da ne bi izpustili česa pomembnega in da bi čim bolje ustregli vašim potrebam in željam.
Metka Kovačič, foto: Tomo Jeseničnik
Izposojevališča Knjižnice Laško in predavanje v jurkloštrski Pristavi_
Ena izmed osnovnih nalog splošne knjižnice je omogočanje enakomerne dostopnosti knjižničnih storitev. Knjižnica Laško pokriva veliko in redko poseljeno območje. Dostopnost zagotavlja tudi z izposojevališči v Jurkloštru, Šentrupertu in Zida-
20
nem Mostu. Odprta so po dve uri tedensko. Oskrbujemo jih s knjižničnimi zbirkami, ki krožijo po izposojeva-liščih, nato pa jih vključimo v stalni fond enega izmed njih. Poleg tega se z dopolnjevanjem zbirk z gradivi iz knjižnic v Laškem in Rimskih Toplicah skušamo čim bolje odzivati na potrebe članov. Tako otrokom, starejšim in drugim, ki dnevno ne migrirajo v večje kraje, omogočimo izposojo knjižničnega gradiva ter uporabo računalnika, interneta in cobissa.
V	izposojevališčih redno potekajo pravljične urice, včasih pa pripravimo tudi kakšno prireditev za odrasle. V decembru je v novo obnovljeni kartuzijski Pristavi v Jurkloštru študentka Tja-ša Pertinač, ki opravlja izposojo v Šentrupertu, lepo predstavila svoje zanimivo diplomsko delo o pomembnih jurkloštrskih menihih in plemiških družinah, povezanih s kartuzijo. Žal nam je, da se predavanja ni udeležilo večje število krajanov.
V	zadnjih letih je delovanje izposojevališč nekoliko boljše, še vedno pa malo preskromno. V Šentrupertu in Zidanem Mostu so rezultati malce boljši kot v Jurkloštru. Sicer pa želimo, da vsi, ki gravitirate na izposojevališča, vzamete te knjižnice bolj za svoje ter povečate obisk in izposojo knjižničnega gradiva v njih.
Matej Jazbinšek
Pobuda »Živeti zdravo«_
Že v prejšnjem biltenu smo napovedali, da se bo po predavanju »Lokalna oskrba je dobra izbira« kmetijske pospeševalke Mojce Krivec na to temo zgodilo še kaj več. In res se je. Predavateljica je povabila k sodelovanju zavode oz. službe, ki bi po
njenem mnenju lahko kaj doprinesle k njeni pobudi sicer neuradno imenovanega projekta »Živeti zdravo«. Gre za aktivnosti osveščanja ljudi glede zdrave domače hrane in spodbujanja različnih oblik povezovanja med našimi pridelovalci hrane in potrošniki. Povabilu smo se odzvali predstavniki Kmetijsko pospeševalne službe Laško, STIK-a, Oddelka za gospodarstvo pri Občini Laško in Knjižnice Laško. Dogovorili smo se, da bomo
knjižnica
v knjižnici, enkrat pa tudi v Thermani, do polletja mesečno organizirali predavanja, ki jim bodo na drugih lokacijah sledile podrobnejše predstavitve pridelovalcev, pa tudi prodaja. Predavanje Mojce Krivec »Lokalna oskrba je dobra izbira« je bilo zelo zanimivo in je dostopno tudi na naši domači strani. Bilo je lepo obiskano, sledilo mu je tudi prijetno druženje. V soboto, 25. januarja, pa se je kar nekaj pridelovalcev hrane predstavilo v prostorih STIK-a, kjer smo lahko dobili precej informacij in se tudi oskrbeli z nekaterimi domačimi dobrotami. V knjižnici že načrtujemo srečanje za mesec marec. V goste bomo povabili Mišo Pušenjak s predavanjem »Pomladanski vrt«, na katerem bo govorila o pomladanskih opravilih na vrtu, o kolobarjenju, semenih, sadikah ipd.
Metka Kovačič
Otroške prireditve v Knjižnici Laško in enotah_
V letu 2013 smo dosegli najvišje število in obisk otroških prireditev doslej, in sicer se je 373 prireditev udeležilo 8.685 otrok. Ta številka je visoka, predvsem zaradi rednega sodelovanja z vsemi vrtci v občini s pravljičnimi uricami in predšolsko bralno značko. Obiski v dopoldanskem času potekajo dvakrat tedensko v Laškem ter po enkrat v Rimskih Toplicah in Radečah. Tudi s šolami se trudimo za redne bibliopedagoške ure, pri katerih predstavimo knjižnico, izvajamo informacijsko opismenjevanje, sodelujemo pri projektu Rastem s knjigo in rešujemo Megakviz. Lani smo prvič pripravili domoznanski kviz o Laškem za učence 5. razreda.
Ob tem smo uvedli še redne mesečne popoldanske pravljične urice, precej pa smo bili aktivni ob 50-letnici knjižne zbirke Čebelica in razstavi ilustratorke Mojce Cerjak v knjižnici v Laškem, ki jo je obiskalo veliko skupin otrok. Od preteklega šolskega leta izvajamo predšolsko bralno značko v vseh podružničnih vrtcih in vsaj enkrat s pravljično uro obiščemo podružnične šole. Za učence podružnic pripravljamo knjižnične nahrbtnike, ki so bili
sprejeti z navdušenjem. Moramo se pohvaliti, da so tudi popoldanski dogodki v knjižnicah lepo obiskani, še posebej v Rimskih Toplicah in v manjših krajih, kjer si jih res želijo.
Za doseganje zgoraj omenjenih številk je z naše strani potrebnega veliko truda in inovativnosti. Večinoma sta zanje zaslužni Martina Ajdnik in Valentina Pavlinc, ki pogosto poskrbi za spremljavo na klavirju, večkrat tudi skupaj zapojeta, ob tem pa se jima pridružijo otroci in starši. Dober odziv in zadovoljstvo otrok sta naša največja motiva za delo v prihodnje.
Matej Jazbinšek
S kvizom do znanja o starih Rimljanih_
Lani smo v biltenu že pisali o domoznanskem kvizu, s katerim želimo knjižničarji osnovnošolcem približati Laško. Širše, med vsemi slovenskimi knjižnicami in šolami, pa z dolgoletno tradicijo učenci višjih razredov rešujete tudi knjižnični kviz, imenovan Megakviz. Letos nam ta približuje Rimljane na naših tleh in ponuja pet sklopov vprašanj z različnih področij, vezanih na to antično civilizacijo, ki je tudi del učnih vsebin pri urah zgodovine: Rimski imperij, Rimska mesta v današnji Sloveniji, Rimsko mesto Emona, Rimski vsakdan ter Kultura in dosežki Rimljanov.
Vabimo vas, otroci, da opazite promocijski pano Megakviza v knjižnici in se preizkusite v poznavanju Rimljanov, tudi družinsko. K reševanju kviza vas vabimo vse do konca aprila!
Barbara Rančigaj
Prireditve, ki jih načrtujemo v prihodnjih dveh mesecih
V času nastajanja biltena bomo v knjižnici poslušali predavanje dr. Nika Boriča o srčno-žilnih boleznih, ki ga bo s svojim nastopom popestril Komorni moški zbor Celje, v katerem poje tudi nekaj Laščanov. Ob kulturnem prazniku bomo prisluhnili dr. Karlu Gržanu in predstavitvi njegove knjige »Le kaj počne Bog v nebesih, ko je na zemlji toliko trpečih?«, drugo prireditev pa bomo namenili predavanju dr. Nataše Coklin Terbovšek o javno izrečeni besedi, javnem nastopanju in komuniciranju. Potopisi so pri nas vedno lepo obiskane prireditve, katerim letos posvečamo spet nekaj več pozornosti. Januarja »smo bili« na Filipinih, konec februarja bomo v Rimskih Toplicah »poromali« v Camino, v marcu pa bomo v Laškem »potovali« v Malezijo. Sicer bomo v marcu bolj praktični. Poslušali bomo vrtnarsko predavanje priznane strokovnjakinje Miše Pušenjak, v Rimskih Toplicah pa Slavka Zgonca, ki bo predaval o sobnih rastlinah. Konec meseca se bomo malo nagradili s predavanjem Katje Škrabar, namenjenem predvsem ženskemu spolu, in sicer o obrazni aerobiki in samomasaži obraza, ki ga bomo obogatili z nekaj pesmimi iz ženske poezije. V začetku aprila bo pri nas zelo brana pisateljica in psihoterapevtka Sanja Rozman, ob dnevih knjige pa bo naš gost zdravnik, imunolog in pisatelj Alojz Ihan s svojimi zelo odmevnimi Državljanskimi eseji. Točni datumi prireditev so na koncu biltena.
Povabilo v bukvarno_
Kot že večkrat doslej, smo v prvem nadstropju knjižnice pripravili bukvarno. Izbirate lahko med knjižničnim gradivom, ki smo ga iz različnih razlogov odpisali iz naših zbirk. V glavnem gre za zastarelo gradivo, med katerim pa lahko vseeno najdete kaj zanimivega ali koristnega.

kultura
41. BOŽIČNO-NOVOLETNI KONCERT LAŠKE PIHALNE GODBE Z MAŽORETAMI
Kulturno društvo Laška pihalna godba je v prazničnih dneh preteklega leta organiziralo že tradicionalni 41. božično-no-voletni koncert Laške pihalne godbe z mažoretami, s katerim vsako leto proslavijo tudi praznik samostojnosti in enotnosti. Dvorana Tri lilije je bila po pričakovanjih nabito polna, kar dokazuje, da smo Laščani ljubitelji dobre glasbe in plesa.
Laški godbeniki so z dirigentom Gašperjem Salobirjem izvedli še posebej zahteven glasbeni program, ki je zavzemal vse, od koncertnih skladb, filmske glasbe, zabavnejših melodij in koračnic do prazničnih popevk ter dokazali, da vsako leto napredujejo in še izboljšujejo svoje glasbeno znanje.
Za pravo glasbeno poslastico sta poskrbela tudi gosta večera - Mitja Drčar in Nina Pušlar. Mitja Drčar je pevec skupine D'Neeb in vokalist, s katerim je Laška pihalna godba že večkrat sodelovala, Nina Pušlar pa je priznana slovenska pevka, ki se jo verjetno najbolje spominjamo po zmagi na Bitki talentov leta 2005.
Večer seveda ni mogel miniti brez Mažoret Laško, v okviru katerih je nastopilo vseh 60 deklet v treh starostnih skupinah. Prvič se je predstavila skupina cici mažoret, ki so očarale s svo-
Laški godbeniki in mažorete se torej še posebej zahvaljujejo dolgoletnemu sponzorju Pivovarni Laško in podjetjem ter ostalim donatorjem, ki so omogočili organizacijo koncerta. To so: Thermana, Komunala Laško, STIK, Monting SK, Egal PB, M&M Tours, EEA Medved, Caj-hen d. o. o., Keramičarstvo Zoran Kerin s. p., Milan Šantej s. p., ŠMOCL, Laški akademski klub, PGD Laško, Gostišče Čater, Gostilna Bezgovšek, Kmetijska zadruga Laško, Urbanov hram, Cvetličarna Palaška, RD2 Photography, Jože Senica in Pekarna Bistrica.
Sabina Seme, mentorica Mažoret Laško Foto: Rok Deželak | RD2.si
jim prikupnim in še rahlo sramežljivim nastopom, prav tako pa sta s svojima samozavestnima nastopoma navdušili skupini kadetinj in seniork pod mentorstvom Sabine Seme.
V okviru koncerta so se člani kulturnega društva poslovili od dolgoletnega predsednika Gorazda Šetine, kateremu je spominsko darilo ob slovesu izročil zdajšnji predsednik KD Laška pihalna godba Matej Oset.
Nazadnje pa je za presenečenje večera poskrbel laški kaplan Klemen Jager, ki je ob spremljavi godbenikov zapel skladbo Sveta noč in s tem zaključil prelep praznični večer.
Dogodek je bil izpeljan na visokem organizacijskem nivoju, k čemur so pripomogla tudi številna laška podjetja, ki so društvu namenila donatorska sredstva za izvedbo koncerta.
LIKOVNO DRUŠTVO LAŠKO
Slikajo te barve, duša je paleta, v neskončne črte barvica opleta...
Končno smo jo dočakali. Pravo zimo. Radost otrok, vsem ostalim pa olajšanje, saj smo dočakali prepotreben mraz, da se narava umiri. Narava se umirja, mi pa s polno paro nadaljujemo s svojim delom. Tokrat smo si za svojo temo izbrali zimo. Pod budnim očesom mentorja osvajamo
22
vse odtenke snega. Kot vsako leto, smo si tudi letos zadali cilje, naredili letni načrt in že smo se lotili dela. Naše prve zimske izdelke bomo razstavili v Pivovarni Laško, kjer si jih boste lahko ogledali v
naslednjem mesecu. Sicer bomo naše načrte odkrivali sproti v programu prireditev, na ogled našega ustvarjanja pa vas z veseljem vabimo že sedaj.
ZIMA
Ko pride zime čas, so spravljeni sadovi zemlje -narava dremlje.
V hišah gretje, vse poti so bele, v duši prijazne besede nas bodo grele.
Naj vas grejejo prijazne besede!
Likovno društvo Laško
KD PREŽIHOV VORANC JURKLOŠTER
Božiček v Jurkloštru_
V soboto, 21. 12. 2013, nas je zopet obiskal Božiček. Njegov prihod je najavila gledališka skupina gledališča KU-KUC z izvirno predstavo Prazniki na mlečni cesti, v kateri smo uživali mlajši in tudi nekoliko starejši otroci. Tisti najmlajši iz naše krajevne skupnosti pa so se seveda zelo razveselili Božička, ki je zaradi pomanjkanja snega pristal bolj hrupno. Letos je otroke kljub krizi, ki še kar vztraja, s pomočjo donatorjev bogato obdaril. Otroške oči so sijale v pričakovanju in potem v sreči, ko jih je Božiček povabil na oder in tudi tisti najmanjši so s svojimi kratkimi ročicami poskusili objeti darilo in ga stisniti k sebi brez pomoči staršev.
Veseli smo, da smo tokrat lahko izvedli prireditev v novi dvorani, čeprav smo nekateri
pogrešali konjsko vprego, s katero se je običajno pripeljal Božiček. Prav tako pa z zadovoljstvom ugotavljamo, da se je na našo prošnjo po donatorskih sredstvih odzvalo kar nekaj donatorjev. Za darila
je tako največ prispevala naša Krajevna skupnost Jurklošter, sredstva pa so do-nirali še Občina Laško, Drago Guček s. p., ENER PRO, Danijel Medved s. p., Asfalt Kovač in Ferdo Hercog, za kar se jim iskreno zahvaljujemo. Glavna božičkova pomočnica pa je bila tudi letos, tako kot že več kot 20 let, Darja Horjak, ki je ob pomoči trgovine Akvonij svojo nalogo res odlično opravila. Tako je naše društvo letos prvič samostojno organiziralo prireditev, za katero pa smo tudi prispevali načrtovana finančna sredstva.
Posebna zahvala velja tudi Mihi Hli-šu ter Nini in Jaku - oni že vedo zakaj, prav tako pa tudi Franciju Gračnerju, ki nam vedno z veseljem priskoči na pomoč in zdaj že kar sam ve, kje je potreben.
Z zadovoljstvom ugotavljamo, da nam je uspelo pripraviti in izvesti prijetno prireditev in da smo kljub težkim časom bogato obdarili preko 60 najmlajših krajanov.
V letu 2013
Leto 2013 smo v našem društvu začeli zelo delovno. V sredini januarja smo imeli premierno uprizoritev igre Toneta Partljiča Politika, bolezen moja. Sledilo je kar nekaj ponovitev oziroma gostovanj na odrih, na katere so nas povabili, tudi na odru Kulturnega centra v Laškem, nadaljevanje gostovanj pa smo morali opustiti zaradi nadvse veselega dogodka pri eni izmed igralk. Vmes smo ob kulturnem prazniku prvič v organizaciji našega društva izvedli kulturni večer, kjer so se predstavili sami domači ustvarjalci. Sledila je tradicionalna prireditev Pokop pusta, ko smo obiskali kar nekaj naših krajanov, ki so nas, tako kot vsako leto, nestrpno pričakovali. Tako smo kljub hudi zimi, ki je pust ni pregnal, tudi lani uspeli z nadaljevanjem našega običaja. V začetku marca smo imeli redni letni zbor članov, konec marca pa že spet našo tradicionalno prireditev Marca praznujemo, kjer se je na druženju zbralo rekordno število krajanov. Ob godu sv. Florjana so nas razveselili naši pevci Florjanovci, ki s podmladkom skrbijo za to, da se običaj ohranja iz generacije v generacijo. Junija smo se udeležili košnje v Trobnem Dolu, julija pa so naši člani zastopali društvo tudi na paradi Pivo in cvetje. Avgusta so se naši mladi člani uspešno preizkusili na kmečkih igrah v Šentlenartu. Sledile so priprave na prikaz starih ljudskih
šeg in delovnih opravil, ki je v Trobnem Dolu potekal na temo rudarske dediščine. Seveda pa so nam največ časa vzele priprave na otvoritev dvorane in krajevni praznik. Najprej so naši pevci sodelovali na otvoritvi Orionove poti. Končno pa je v avgustu nastopil trenutek, ko smo prerezali trak in namenu predali popolnoma novo dvorano, ki se nahaja v kartuzijski Pristavi. Tega 30. avgusta zlepa ne bomo pozabili. Po končani otvoritvi so se v dvorani že šestič srečali jurkloštrski pevci in godci. Tudi ta prireditev nam je odlično uspela, a kaj, ko smo morali rajanje zaključiti, saj smo naslednji dan sodelovali na prireditvi ob krajevnem prazniku, ko smo v dopoldanskem času gostili borce s Kozjanskega na njihovem tradicionalnem srečanju, popoldan pa smo sodelovali na prireditvi ob krajevnem prazniku, kjer je bil poudarek na obeležitvi 80-letnice PGD Jurklošter. V septembru so se naši pevci udeležili občinske revije ljudskih pevcev v Trobnem Dolu. Oktobra so naši člani zopet „kožuhali" pri Bevc, tako kot že nekaj let zapored. Konec oktobra pa smo člani gledališke skupine spoznavali značilnosti Dalmacije in tudi tam predstavili naše delo. Skozi vse leto je dejavno na vseh prireditvah v kraju in tudi izven kraja delovala otroška folklorna skupina, ki sicer deluje v okviru šole, a ji naše društvo že nekaj let pomaga predvsem s finančnimi sredstvi. Tako
so v preteklem letu opravili kar okrog deset nastopov. Leto pa smo tako, kot že mnogo let do sedaj, zaključili s prireditvijo Božiček, ki je bila lani prvič v samo naši organizaciji. Prav ob koncu leta pa smo se člani izvršnega in upravnega odbora poslovili od nadvse uspešnega leta na družabnem srečanju, ki smo ga skupaj s krajevno skupnostjo organizirali v naši prelepi dvorani.
V Jurkloštru imamo končno kulturne pogoje za delo. Hvala vsem, ki ste k temu pripomogli. Seveda pa bi kulturni utrip v kraju kaj hitro zamrl, če ne bi bilo vseh prizadevnih članov, ki so vedno in povsod pripravljeni sodelovati. Hvala vsem za tvorno sodelovanje, še posebej pa vodjem vseh skupin, in sicer Darji Horjak za vodenje otroške folklorne skupine, Janezu Semetu - gonilni sili za etno dejavnosti in Janezu Lesičarju, ki je vedno pripravljen poprijeti, Francu Horjaku za vso angažiranje okrog pevskega zbora in Marjeti Lesičar za pomoč pri vodenju gledališke skupine ter preglednemu vodenju naših financ. Mariji Vrečko pa velja zahvala, ker nam pogosto posladka življenje z domačimi dobrotami.
Leto 2013 smo uspešno zaključili. Upam, da bo tudi novo leto vsaj tako uspešno in da nam še ne bo zmanjkalo energije za delo.
Magda Stopinšek, predsednica KD Prežihov Voranc
23
kultura
KD OFIROVCI
Mi se imamo »fajn«_
Z veseljem in ponosom se oziramo nazaj na pretečeno leto 2013. Saj je bilo, tako kot vsa leta nazaj v času našega delovanja, za nas zelo plodovito in uspešno. Novo leto pričnemo s kole-dovanjem, kjer običajno najprej obiščemo Hišo generacij. Tam se zberejo prostovoljke Hiše generacij, na obisk pa pridejo naši malčki iz Vrtca Laško. Skupaj pojemo božične in ljudske pesmi, zaplešemo in si voščimo sreče in zdravja v novem letu. Vmes včasih tudi malo zajokamo, pa saj mamice vedo, da je po vsakem umivanju v solzah življenje naših malčkov še lepše. Ob slovesu se seveda tudi malo posladkamo. Tako poskušamo prenesti naše stare ljudske običaje na naše potomce. Radi sprejmemo vabila krajevnih skupnosti, kjer s pesmijo, vriskom in harmoniko prispevamo k dobremu vzdušju ob njihovih krajevnih praznikih. Nekajkrat letno obiščemo domove starostnikov v občini
Laško kakor tudi širše po celjski regiji. Tu običajno prikažemo običaj »ofiranja«, tako kot se je to počelo pred petdesetimi in več leti, ko še ljudje nismo praznovali rojstni dan, ampak smo praznovali svoj god, saj rojstni dan sploh ni bil pomemben. Ko spomini oživijo, se po licih naših babic in dedkov razleže blažen smeh, ki ga mnogokrat okrasijo biseri solz sreče,ki se lesketajo na njihovih licih, saj jih pesmi njihove mladosti zopet oživijo in nahranijo njihove duše. Nas pa navda z občutkom, da smo naredili res plemenito delo. In to je plačilo, ki ga ne odtehta noben denar. Sodelujemo tudi na turističnih in ostalih prireditvah v okviru občine Laško, kot so Pivo in cvetje in novoletni sejmi. Tako se vsaj malo oddolžimo za finančno podporo, ki nam jo nudi Občina Laško. Tudi z JSKD vzorno sodelujemo in veseli smo, če se lahko pokažemo na odru Kulturnega centra Laško. Mnogokrat nas povabijo, da pridemo zapet slavljencu na dom kot presenečenje in to je lepo darilo in pozornost družinskemu članu ob njegovem osebnem prazniku. Pojemo, igramo, plešemo, se veselimo in se imamo lepo pozno v noč. In tako leto hitro preteče in zopet je božič in koledovanje pred vrati. Koledovati se sme od božiča pa do sv. treh kraljev. Zopet obiskujemo domove ostarelih in se družimo z našimi starimi prijatelji. Koledujemo pri družinah širom po naši občini. Zelo lepo je koledovati tudi na kmetijah, kjer živijo dve ali tri generacije pod isto streho, v sožitju. Vedno nas vabijo, naj se drugo leto zopet oglasimo. Res se imamo lepo. Letos nam je ena gospa po obisku pri njihovi družini rekla: »Ta dan, ko ste nas obiskali koledniki, je bil za našo družino eden najlepših dni v letu.« Takšnih pohval smo še posebej veseli. Tako smo lansko leto zaključili s 53 nastopi in s prav toliko vajami, na kar smo zelo ponosni.
V imenu KD Ofirovci in koledniki Laško
Valentin Deželak
KD ANTON AŠKERC RIMSKE TOPLICE
Ali je Aškerčeva domačija na Senožetah lahko raj?_
Kot vsako leto je tudi letos KD Anton Aškerc Rimske Toplice pripravilo literarni Aškerčev večer na dan rojstva velikega pesnika balad in romanc Antona Aškerca. Letos je večer obogatila amaterska pesnica in slikarka Cvetka Berginc iz Laškega, ki je predstavila pesniško zbirko Košček raja in svoje likovno ustvarjanje.
Številni obiskovalci so se v četrtek, 9. januarja, zbrali v hiši ob topli peči na Aškerčevi domačiji na Senožetah z namenom, da prisluhnejo pesmim, ki jih je v pesniško zbirko zvezala Laščanka Cvetka Berginc, amaterska pesnica. Dobili pa so veliko več, saj so lahko spoznali tudi njeno drugo ljubezen, slikarstvo. O tej plati izražanja je z njo pokramljala Nevenka Fantinato, ki je »kriva«, da se je Cvetka podala tudi na to pot.
Na likovnem področju je še posebej uspešna, saj je razstavljala na številnih skupinskih razstavah, velik uspeh je dosegla na tradicionalni prireditvi likovnega ex-tempora Sladka Istra v Kopru. Največ pa ji pomeni samostojna razstava na gradu Strmol.
In skozi pogovor smo odkrivali pesnico, strastno planinko, rahločutno osebo, ki se napaja in nabira moči z drobnimi trenutki in z lepoto narave.
Vso lepoto in vsa občutenja smelo upodablja in tudi svojo zbirko pesmi Košček raja je obogatila s svojimi likovnimi deli. Nekaj pesmi je tudi doživeto prebrala in branje pospremila s podrobnostmi o nastanku posamezne pesmi.
V posvetilu, s katerim je pospremila svoj pesniški prvenec v svet, se ji je zapisalo:
» ... vsa moja pota pod soncem zemlje so s srcem blagim zaznamovane moje pesmi - dragim dane.« Večer je nepričakovano popestril gospod Jelinčič iz Trente, ki je s seboj prinesel citre in zaigral nekaj pesmi iz rodnega kraja. Je tudi amaterski slikar, tako da sta si imela z gostjo veliko povedati, še posebej potem, ko je gospa Cvetka povedala, da je njen oče po rodu iz Drežnice in da je tam našla navdih za marsikatero sliko in pesem. Kako je svet majhen!
Zagotovo bi poslušalci v prijetni sobi, ki je bila topla tako zaradi peči kot tudi zaradi prijetnega druženja, domačega čaja in pogače, kar so prispevali vedno gostoljubni člani družine Aškerc, z lahkoto pritrdilno odgovorili na vprašanje, ki je zapisano v naslovu.
Ja, na Aškerčevi domačiji na Senožetah smo doživeli vsak svoj košček raja, ki so se spremenili v popoln večer. In bilo je prelepo.
M. Suhodolčan
24
kultura
KD RIMLJAN
25. Miklavževanje v Rimskih Toplicah_
Decembra nas je obiskal sv. Miklavž v Rimskih Toplicah. Pripeljal se je s kočijo, s seboj pa je prinesel kar 200 daril, katere je razdelil pridnim otrokom. Spremljali so ga angelčki in hudički. Poleg tako bogatih daril, so otroci dobili tudi šibo, kot se spodobi. Ker pa smo člani KD RIMLJAN že 25. pričakali sv. Miklavža, nas je ob prireditvi spremljal tudi zelo lep ognjemet. Vsem, ki ste kakorkoli pripomogli k pripravi prireditve, se lepo zahvaljujemo, saj nam brez vas ne bi uspelo videti toliko veselih in nasmejanih obrazov tako otrok kot njihovih spremljevalcev.
Kulturno društvo Rimljan Rimske Toplice_
Že devetič zapovrstjo smo člani KD Rimljan na predbožični večer v Rimskih Toplicah pripravili žive jaslice. V prav čarobnem parku, pri Purgu v Šmarjeti, je bil prikazan prihod Marije in Jožefa v Betlehem, kjer se je rodilo božje detece. Prikazano je bilo življenje v vasi, kjer so pastirji pasli ovce in koze, na obisk pa so prišli tudi trije kralji, ki so ob rojstvu Jezusa prinesli bogata darila.
Slovo od leta 2013 z KD Rimljan
Konec decembra smo se Rimljani zbrali v večnamenski dvorani gasilskega doma v Rimskih Toplicah, kjer je bila prireditev ob zaključku starega leta. Skupina Rimski ljudski pevci in godci je
pripravila zabaven program. Zapeli so stare ljudske pesmi in prikazali, kako so se v starih časih zabavali na vasi. Zaplesali so »rašpljo«, nato so »rihtarje stavili«, pa »petelinčke klicali« . Na prireditvi so sodelovali tudi gostje: Katja Lipovšek je igrala na kitaro, Maja Rutar na harmoniko, zelo hrabra pa je bila Lucija Gartner, ki je recitirala svojo priljubljeno pesem. Tudi Zlatko Teršek in Jože Tanšek sta pripomogla s svojo točko.
Prireditev sta vodili Ines Pavčnik in Kristina Skerbiš, KS Rimske Toplice in Občina Laško pa sta pripomogli k temu, da smo ob zaključku prireditve lahko skupaj nazdravili s kozarčkom penine. Vsem sodelujočim hvala za pomoč.
V letu 2014 pa želimo vsem veliko sreče, zdravja in lepih trenutkov.
Štefanija Pavčnik
Veseli december tudi na Vrhu nad Laškim_
Vaška godba Vrh nad Laškim je v decembru v večnamenski dvorani gasilskega doma na Vrhu prvič v svojem petletnem delovanju pripravila praznični nastop v prazničnem decembru. December je mesec, poln pričakovanj in vsepovsod se da občutiti to praznično razpoloženje, zato so hoteli svoj delček k temu prazničnemu razpoloženju dodati tudi člani Vaške godbe.
V programu so sodelovale mažorete Majde Marguč - za nekatere najmlajše mažorete je bil to prvi nastop, ljudski pevci Ofi-rovci iz Laškega, z godbo so zaigrali mladi harmonikarji »fraj-tonarji«, Silvestrski poljub pa je zapel Zdravko Belej. S čestitko in dobrimi željami je vse prisotne pozdravil tudi župan Franc Zdolšek.
Zahvala je namenjena vsem poslušalcem, ki ste s svojo prisotnostjo polepšali ta dogodek. Opravičilo vsem, ki žal niste uspeli dobiti prostora v dvorani, saj je bila za tokratno prireditev premajhna.
Vabljeni na praznovanje 5. obletnice delovanja Vaške godbe Vrh nad Laškim, ki bo v nedeljo, 23. marca 2014, v športni dvorani Tri lilije, kjer boste prav gotovo na svoj račun prišli vsi ljubitelji »pleh muzik«. K sodelovanju so povabili citrarko Janjo Br-lec, mažorete Majde Marguč, Kvintet Dori, Okrogle muzikante, Laško pihalno godbo z mažoretno skupino, Radeške mažorete, Pihalni orkester Pošte Maribor in še se bo našel kdo, ki bo polepšal to praznovanje.
Jožef Knez, predsednik KD Vrh nad Laškim
25
literarni kotiček
SANJE
Če imaš nekoga rad, ki ti bil je kot zaklad in naenkrat več ga ni, še v sanjah te boli.
Ko se v sanjah prebudiš, si poljuba zaželiš, to spomin je za nazaj, v sanjah kličem ga sedaj.
Če usoda sen vznemirja, je čas tisti, ki pomirja, da življenje gre naprej brez grenkobe kot poprej.
Stanko Gotar
NAS DOM
Dom je bogastvo sreče, ceniti ga vsakdo ne zna, brez njega zelo je boleče, saj tu je ljubezen doma.
Dom je kot lepa roža, cveti in žlahtno dehti, ko mamina roka te boža na svetu lepšega ni.
Dom je kakor poletje, tu je toplina doma, nikoli ne usuje se cvetje, je sonce, ki sije z neba.
Vsakdo domov rad se vrača, tam prvič zagledal je svet, mu zibelka tiho je tekla, v njej zibal kot nekdaj bi se spet.
Stanko Gotar
CAS
Čemu vse tako hiti, le kam se vsem tako mudi.
Nihče več časa nima za pozdrav, kaj šele, da bi roko ti podal.
Ustavi se, prijatelj moj, vsaj malo pokramljaj z menoj.
Besedico ali dve nameni ti zame, kajti jutri je lahko prepozno že, nikoli se ne ve.
Marija Janc
DRAGI
HUDA ZENA
1.	Je vzela žena za moža sosedovega Franceljna. Je v hiši že nastal prepir, komande prave pa nikjer.
2.	Mož hodil je pijan domov, nad ženo se je hudoval. Zakaj se iz hiše ne kadi, zakaj na mizi večerje ni?
3.	Mu žena rekla je »hallo«, brez tebe bi mi bolje šlo. Če hodil boš pijan domov, naj vzame vrag te še nocoj.
4.	Odslej mi boš denarce dal, drugač' pri men' ne bodeš spal. V gostilni več ne boš sedel', doma boš meni pesmi pel'.
5.	Je mož pogledal v nebo, Boga poprosil je lepo. Pomagaj večni, prosim daj, da hlače jaz dobim nazaj.
6.	Je žena prošnjo slišala, moža k sebi stisnila.
O, ti skesani možek moj, brez hlač boš spal z menoj.
Stanko Gotar
JS
DROBNE SNEŽINKE
Dlani sem razprla, v nebo sem se uzrla.
Snežni kristalčki po zraku letijo, kot da drug drugega v vetru lovijo.
Nekaj pa na mojih dlaneh je pristalo, samo za trenutek, in že jih je pobralo.
Kot lepe sanje so se izgubili, le mokre sledi na dlaneh so pustili.
Marija Janc
SANJE O LUNCI
Se lun'ca na nebu prijazno smeji,
meni, tebi, vsakomur, kdor pač to videt'
želi.
S svojo svetlobo nas ponoči budi in njeno ljubezen nam v sanjah deli.
Ponoči, ko večina Zemljanov že spi, ona še vedno nad nami bedi.
Kot skrbna nam mati boža obraz, brezmejna je njena ljubezen do nas.
Včasih je tako velika, pa spet tako mala, v sanjah si zaželim, da ji roko lahko bi podala.
Žarek njene svetlobe na sebi imam, nežno ga božam, a potem gre drugam.
In prav je tako, da vsak jo poboža lahko, pa čeprav le v sanjah mogoče je to.
Marija Janc
Dragi,
naj poljubim dlani ti, ki božajo mi lica,
kadar žalostna sem in ranjena kot ptica. Dragi,
naj poljubim ustnice ti,
ki tople mi besede govorijo,
ko v duši hlad je in misli težke mi rojijo.
Dragi,
naj stisnem k tebi se v objem, da začutim, kako se še imava rada, kot takrat, ko sva oba bila še mlada.
Hermina Palčnik
VRTNICA IN SLAK
Vrtnica dišeča tam ob plotu je cvetela in z drobnim slakom v objem se je ujela.
Mar slak zaljubljen je v njo, da objema jo tako močno.
Vrtnica ta lepotica, sploh ni opazila, da sovražnika k sebi je spustila.
Nobene nežnosti on v sebi ni imel, ne vem, zakaj se nanjo je povzpel.
Zaljubljen že ni bil v njo, ker stiskal jo je premočno.
Še smrt bi v objemu slaka revica lahko storila, če ne bi pravočasno je rešila.
Marija Janc
lu
4. J
26
TO«! ti«
J])'
zdravstvo
dr. BORIS LELJAK, D.D.M.
Spoštovani občani in občanke!
V Zdravstvenem domu Laško smo ponovno začeli z ambulanto za ultrazvočne preiskave, ki jo izvaja Mitja Četina, dr. med., spec. radiolog.
Preiskave, ki so pri nas možne, zajemajo ultrazvočne preglede trebušnih organov. Posebej se lahko ugotavljajo morebitne bolezenske spremembe na jetrih, žolčniku, ledvicah, sečnem mehurju, prostati in testisih. Ultrazvočne preiskave pa so pri nas možne tudi za pregled ščitnice in dojk. Ultrazvočne preiskave
so pacientom prijazne, ne zahtevajo kompliciranih priprav in so povsem neškodljive. Pisni izvid in slike dobijo pacienti po opravljenem pregledu.
Za naročanje
in ostale informacije je na voljo naše tajništvo Zdravstvenega doma Laško na telefonski številki 03 734 36 00 ali po e-pošti: tajnistvo@zd-lasko.si .
Vljudno vabljeni!
Mag. Janja Knapič, v. d. direktorica ZD Laško
Vabljeni k vpisu v koncesijsko zobozdravstveno ambulanto v Laškem, ki se nahaja v dvorani Tri lilije!
Dr. Leljak in dr. Maksimovičeva kot dolgoletna strokovnjaka zagotavljata vrhunsko kakovost storitev in materialov, slovimo pa kot ambulanta z najkrajšimi čakalnimi dobami v državi! Zato pohitite in se vpišite čim prej! Vabljeni so tudi vaši otroci, da jim pokažemo pravilno higieno in z njimi vzpostavimo dolgoročen zaupen odnos!
Pokličete nas lahko na 040 505 711 ali 051 609 284, pišete na masadezelak@gmail.com in sledite preko Facebo-oka na Zobna poliklinika Leljak Dental.
Vljudno vabljeni!
RAK NA DEBELEM ČREVESJU IN DANKI
V današnjih časih se odkriva vse več raka na debelem črevesju tako pri moških kot pri ženskah. Moškim in ženskam, starim od 50 do 69 let, je namenjen državni program Svit - t. j. program presejanja in zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki. Program Svit omogoča odkrivanje prikritih krvavitev v blatu in po potrebi še natančnejšo preiskavo črevesa, ki pojasni vzrok prikrite krvavitve in načrtuje takojšnje učinkovito zdravljenje odkritih bolezenskih sprememb. Program Svit lahko na leto reši življenje najmanj 200 prebivalcem Slovenije, mnogim pa prihrani veliko trpljenja, ki ga povzroči zahrbtna bolezen. Zaradi pravočasne odstranitve polipov v debelem črevesu in danki bo vsako leto v Sloveniji vsaj 300 obolelih za to obliko raka manj.
Ko dopolnite 50 let, dobite na dom vabilo SVIT-a, na katerega napišete podatke in priložite vzorec blata. Vsa navodila so priložena, prav tako so priložene plastične posode za vzorec blata in naslov,
kam vzorec poslati. Tega vabila nikakor ne zanemarite, saj je namen SVIT-a, da se rak na debelem črevesju odkrije čim prej, da še ni prepozno. Krvavitve iz črevesja ne moremo vedno videti s prostim očesom, zato je preiskava, ki jo opravijo strokovnjaki, zanesljivejša in točna.
Raka na debelem črevesju je, kot sem dejala, čedalje več. Zakaj? V večini je razlog genetika, torej, če so naši sorodniki v prvem ali drugem kolenu imeli te težave, jih bomo imeli tudi mi. Razlogi pa so tudi naslednji:
1.	Zelo hiter tempo življenja, kjer nimamo časa pravilno in zdravo jesti ali pa sploh kuhati vsakodnevne obroke, kljub temu, da je danes ogromno kuharskih oddaj in še več informacij v časopisih, celo v reklamah.
2.	Danes je življenje zelo stresno, nimamo pravega časa zase, kaj šele za to, da bi zdravo živeli. Zdravo življenje je zdravo v vseh pogledih, tako fizično kot psihično.
3.	Nikakor ni vse, kar se danes dobi v prodajalnah, dobro. Potrebno je imeti ogromno časa in seveda znanja, da na policah poiščemo tisto, kar je za nas zdravo, obenem pa ne predrago.
4.	Finančni razlogi nas pahnejo v nakup
cenenih izdelkov, za katere mislimo, da so v redu in zdravi. Niti pomislimo ne na to, kaj smo naredili s tem, ko smo kupili cenen izdelek. Seveda pa ni nujno, da je vse, kar je poceni, nezdravo.
5.	V izdelke se industrijsko dodajajo maščobe, ki so rakotvorne, ker so najcenejše. Te najdemo skoraj v vseh sestavljenih jedeh (sladkih izdelkih in mesnih izdelkih itd.).
6.	V žitne izdelke so dodane sestavine, ki seveda tudi škodijo, še posebej, če je žito neprimerno in nekontrolirano obdelano z raznimi dodatki.
Črevesje se mora dobro gibati, da je odvajanje blata normalno. Ni v redu, da ste zaprti, četudi zaprtje traja le en dan. Problem je lahko tudi premalo gibanja, Črevesje se mora gibati, da je peristaltika taka, kot mora biti. Danes vse preveč sedimo. Ljudje se začnemo po 40. letu premalo fizično delati. Običajno so hiše ali stanovanja že urejena in takrat nastopi obdobje, ko je treba energijo porabiti kako drugače, z drugačnim načinom gibanja.
Preventivna hrana, ki ščiti, je seveda domača, pridelana doma, v zdravem
27
zdravstvo
okolju. To hrano je potrebno bolj ceniti. Vsakodnevno ali pa vsaj trikrat tedensko naj zlasti moški jedo zelje, repo, fižol, korenje, stročji fižol, marmelado, cvetačo (po možnosti domačo). To je varovalna hrana, ki omogoča črevesju normalno delovanje. Marmelada ima veliko pektina in nase veže strupene snovi. Ni pomembno, iz katerega sadja je. Naj bo seveda domača. V tem primeru ni pomembno, če je sladkana.
Izogibati se moramo mastnim jedem. Če pa, kot vemo, to ne gre, je potrebno po vsakem mastnem obroku pojesti vsaj eno jabolko. Tudi nedeljska goveja juha
ni izvzeta. Tudi po njej je potrebno pojesti jabolko, in NE mandarine, banane itd.
Meso, ki ga pripravljamo, mora biti odležano, tudi odležano v loncu. Starejši ljudje vedo povedati, da so kuhali govejo juho, meso iz juhe pa so jedli naslednji dan. Meso se pri pripravi soli po peki ali kuhanju. Ne soli se surovo, torej preden ga daste v lonec, ker postane preveč trdo in za črevesje težje prebavljivo.
Nazadnje pa, kot opažam, se dajejo potice in kruh, ki se ne porabijo, v zamrzovalnik, nato pa se zamrznjeno daje v mikrovalovno pečico ali pa na peč. Po-
tic, kolačev, kruha in ostalega pekovskega peciva ne dajemo v zamrzovalnik. Vsekakor je bolj zdravo, če presušen kos potice ali kruha pojemo z belo kavo ali čajem, kot da ga odtajamo in potem jemo. To nikakor ni dobro za črevesje.
Bela kava iz proje in ječmena ali pa želoda, je vsakodnevna dobra obloga za želodec in črevesje. Daje nam tudi moč in potrebno energijo, ki jo potrebujemo vsak dan. Zatorej repa, korenje in zelje za zdravo življenje ... zraven pa še malo marmelade.
Tomislava Kordiš, mag. man. in vzg. za zdravje
IZBOLJSAJMO SVOJ VID
Da dobro vidimo, morajo biti naše oči sproščene, brez slabih navad, brez umetne svetlobe in prekomerne uporabe elektronskih zaslonov. Napetost očesnih mišic povzroči, da so oči bolj toge, kar preprečuje njihovo normalno gibanje. Ameriški oftalmolog dr. William Henry Bates je že v začetku 20. stoletja osnoval metodo za krepitev očesnih mišic, ki ostrijo vid. Tudi joga in fitnes za očesne mišice, tečaji Leo Angarta z Danske dokazujejo, da si lahko dober vid povrnemo po naravni poti, z vajami.
Pri svojem delu v Zdravilišču Laško sem se srečala z bolniki s poškodbami očesnega živca, pri katerih smo med drugim izvajali tudi posebne vaje za spodbujanje delovanja očesnih mišic. V zadnjih letih pa sem na delavnici Feldenkrais "Videti spregledano" pridobila tudi nova znanja za izboljšanje vida.
Osnovni položaj
Ležimo na hrbtu s pokrčenimi in rahlo razmaknjenimi nogami. Roki stegnemo proti stropu in se dotikamo z dlanmi in z rokami naredimo trikotnik.
mikamo v levo, temu sledijo oči in hkrati tudi glava. Usmerimo se na usklajenost gibanja rok, oči in glave, dihanje ter na to, koliko ponovitev nam ustreza. Ko sta roki v izhodiščnem položaju, počivamo.
Ponovno nagibamo trikotnik iz rok v levo in zadržimo glavo pri miru. Z očmi sledimo gibanju rok in občutimo, do katere točke je prijetno, da nam roki ne ui-deta iz vidnega polja. Gibanje in dihanje naj sproščeno sledita gibanju.
Ta trikotnik iz rok nagibamo v levo in pogled usmerimo v dlani. Ko roki pre-
Oči usmerimo v izbrano točko na stropu. Trikotnik iz rok nagibamo v levo in glava sledi gibanju rok. Opazujemo, kakšen je gib glave sedaj, ali je enakega ali manjšega obsega, kako se glava giblje okoli zrkel, kako občutimo gibanje glave v območju oči. Ko imamo ponovitev dovolj, počivajmo. Vse vaje naredimo še v desno stran.
Oči zapremo, jih pokrijemo z dlanmi, ki jih oblikujemo v skodelici, da ne izvajajo pritiska na zrkli in preprečijo svetlobi, da bi prišla do oči. Opazujemo, kaj vidimo pod zaprtimi vekami, kakšna je teža zrkel v očesnih jamicah, kako vleče gravitacija zrkla proti vidnemu centru. Sprostimo očesne mišice in zrkla ter opazujemo, kaj vidimo na očesnem ozadju, ali postaja temno polje vedno večje in temnejše?
Odkrivanje in spreminjanje motoričnih vzorcev je individualni proces. Od posameznika je odvisno spreminjanje določenih gibalnih navad. Po metodi Fe-ldenkrais se preko ozaveščenega gibanja zavedamo celotnega telesa in občutimo povezanost oči z ostalimi deli telesa.
Veseli smo, da je ob petkih, ob 19. uri, v telovadnici Zdravilišča Laško vedno več udeležencev, ki cenijo izjemno znanje prve verificirane učiteljice Feldenkra-is metode v Sloveniji, Nuše Romih--Masnoglav iz Rakitne.
Vsem, ki izvajate vaje ob mojih napisanih člankih, želim v prihajajočem letu vse dobro, da se pridno udeležujete vseh organiziranih vadb, nordijske hoje, pohodov, sprehodov, ki krepijo naše zdravje.
Majda Anžin, fizioterapevtka Foto: Darja (telovadka Kaja)
28
sociala in humanitarna dejavnost/upokojenci
OBMOČNO ZDRUŽENJE RDEČEGA KRIŽA LAŠKO
Laški akademski klub je polepšal praznično vzdušje
V predprazničnih dneh se običajno odprejo srca in omehčajo duše. Tako bi lahko rekli tudi za mlade laške in radeške občine, povezane v Laškem akademskem klubu - LAK Laško, ki so razmišljali o dobrodelnosti in jo tudi uresničevali. Konec novembra so pripravili dobrodelni koncert, zbirali igrače in oblačila ter na ta način dali svoj prispevek za naše upravičence.
Preko 250 zbranih lepih igrač, nekatere od njih so bile celo nove, smo pri Območnem združenju RK Laško med drugim namenili za akcijo »Laško združuje dobre želje«, zbrana sredstva dobrodelnega koncerta in drugih njihovih aktivnosti v višini 2.000 EUR pa smo po skupnem obisku vseh petih družin laške in radeške občine, ki imajo tudi dijake oz. študente, namenili zanje. Za vsako v višini 400 EUR, v obliki plačil stroškov. Z njihovo pomočjo smo njim in še komu zagotovo polepšali praznično vzdušje.
Od LAK-a smo prevzeli igrače in oblačila.
Dobre želje združujejo misli in dejanja_
Pred božičnimi prazniki nam je znova uspelo pripraviti dobrodelno prireditev »Laško združuje svoje želje«, skupaj z Območnim združenjem Rdečega križa Laško, Občino Laško, STIK-om Laško in društvom Sožitje občine Laško. Letos je bila to že 16. prireditev zapovrstjo.
Prireditev je namenjena članom društva Sožitje in učencem šole z NIS, njihovim staršem in skrbnikom oseb s težavami, vse zato da jim naredimo malo veselja in odvrnemo od velikih, vsakdanjih skrbi. Ob tem pa smo v mislih tudi z vsemi tistimi našimi občani, ki jih ni z nami, pa bi bilo lepo, če bi bili. Tokrat smo medse povabili tudi člane društva »Vesele nogice« iz laške občine.
Znova je domala polna dvorana obiskovalcev Kulturnega centra Laško spremljala program, ki so ga pripravili učenci Osnovne šole Primoža Trubarja Laško iz Oddelka NIZ z njihovima mentoricama Romano Pohar in Lidijo Podmenik, Aleš, član društva Sožitje z mažoretno palico, Vaška godba Vrh nad Laškim pod vodstvom Ivana Medveda in Mažoretna skupina Majde Marguč ter igralska skupina Kulturnega društva Zidani Most. Zbrane je med drugim pozdravil in nagovoril župan ob-
čine Laško, Franc Zdolšek. Prireditev je prvič povezovala Mateja Hrastnik in dobro opravila svoje delo. Vsi nastopajoči so se z veseljem odzvali našemu povabilu, njihov nastop pa pomeni brezplačni prispevek k omenjeni prireditvi.
Hvala vsem 29 donatorjem, ki ste, vsak po svojih močeh, prispevali k omenjeni akciji, da je »Dobri mož« lahko razdelil lepa in bogata darila. Na seznam donatorjev ste se zapisali: Občina Laško, društvo Sožitje občine Laško, STIK Laško, Območno združenje RK Laško, Therman, d. d., Pivovarna Laško, d. d., Laški akademski klub LAK, AGM Nemec, d. o. o., Zobozdravstvo BENEDEK, d. o. o., EEA Medved Danijel, s. p., MONTING SK, d. o. o., ŠPICA PIZZERIJA - Jože Sadar Laško, MERCATOR, d. d. Ljubljana, Elektro FRIGO, d. o. o., Janez Remškar, Janez Hrastnik, Krajevne organizacije Rdečega križa Jurklošter, Laško, Marija Gradec, Rečica, Rimske Toplice, Sedraž, Šentrupert in Vrh nad Laškim, Pekarna in trgovina ZRNO, Marko Vu-drag, s. p., FOTO FLEŠ - Maja Štih, s. p, Robi in Nataša Cepuš iz Vrha, Majda in Petra Velikonja iz Laškega, Nina RAVBAR AMSTETTER in Trgovina MODENA Laško.
Člani organizacijskega odbora, nastopajoči in donatorji ste nas znova prepričali, da prireditev opravičuje svoj naslov in dober namen. Vsem res iskrena hvala.
Dobri mož je tudi letos delil dobre želje in darila.
V domovih v Loki in Laškem opravili skupni obisk_
Konec leta smo pripravili seznam varovancev bližnjih in daljnih domov, v katerih prebivajo naši občani. Zbrali smo podatke in ugotovili, da v domovih živi vsaj 191 občanov občin Laško in Radeče, kar je največ v zadnjih desetih letih. Od tega jih je iz laške občine kar 150.
Ker jih je v Trubarjevem domu v Loki in Domu starejših Thermane največ, smo se skupaj z obema občinama, krajevnimi skupnostmi in društvi ter organizacijami iz krajev, od koder so doma, tudi tokrat ob izteku leta dogovorili in podali na skupni obisk. Takšni obiski so trenutek za obujanje spominov in podo-življanje dogodkov iz njihovih krajev, saj nekateri v domovih prebivajo tudi preko 10 let. Za individualne obiske pa je časa še vseh preostalih 364 dni v letu.
Najprej smo se podali v Dom starejših Thermane Laško, kjer smo z njihovo pomočjo dogovorili tretji skupni obisk naših občanov. V njem je nameščenih 44 občanov laške in 2 občana ra-deške občine. Program so nam popestrili učenci z mentoricama iz POŠ Sedraž, zbranim pa so poleg podžupana Občine Laško, g. Klemna Grešaka, in vodje programa oskrbe starejših, Janje Podkoritnik Kamenšek, voščili in jih pozdravili predstavniki krajevnih skupnosti, društev upokojencev, organizacij Rdečega križa in društva invalidov. Za tem pa smo jim v imenu vseh poimensko izročili še paket pozornosti. Vse, ki niso uspeli biti z nami, so prostovoljci obiskali po sobah.
29
sociala in humanitarna dejavnost/upokojenci
Varovanci Doma starejših v Laškem so bili veseli našega obiska.
Podoben dogodek pa smo že 4. leto pripravili tudi v Trubarjevem domu v Loki pri Zidanem Mostu. V tamkajšnji večnamenski dvorani so se zbrali varovanci iz laške in radeške občine. Tudi zanje smo pripravili program, v katerem so sodelovali pevski zbor Loški slavčki, vokalno instrumentalna skupina Pit mi dej in recitatorka Zlata Strel. V tem domu imamo 42 občanov občine Laško in 30 občanov občine Radeče. Njih sta pozdravila in jim voščila županja občine Radeče, Rafaela Pintarič, in župan občine Laško, Franc Zdolšek, prav tako pa tudi vsi navzoči predsedniki krajevnih skupnosti laške in radeške občine, Rdečega križa, društev upokojencev in društva invalidov obeh občin. Tudi zanje smo pripravili skupno darilo, vsi prisotni pa so vsakemu varovancu posebej stisnili roko in ga pozdravili. Direktor Trubarjevega doma v Loki, Robert Potočnik, se je vsem zbranim zahvalil za obisk in organizacijo lepega dogodka, mi pa njim in gospe Mojci ter gospe Mateji za logistično podporo.
Poleg že omenjenih dveh domov so prostovoljci Rdečega križa obiskali še svoje krajane v domovih v Hrastniku, Impoljci, Sevnici, Celju, Štorah, Vojniku, Šentjurju, Šmarju in drugod.
Skupni obisk varovancev v Loki je posebna prireditev samo zanje.
Prostovoljci Rdečega križa obiskali naše krajane_
V predprazničnih dneh so naši prostovoljci po krajevnih organizacijah Rdečega križa obiskovali njihove starejše, bolne in osamljene člane. Poleg voščil in lepih želja so jim izročili skromno darilce pozornosti, ki smo mu tokrat dali ime »Ob skodelici čaja«. Obiska je bilo s strani Rdečega križa skupaj deležno 476 občanov laške in radeške občine. To je kar precejšen logistični zalogaj, saj mora biti večina daril pri nas pravočasno sestavljenih in potem tudi razdeljenih. V darilno vrečko smo vložili tudi lepo izdelane voščilnice, ki so nam jih pripravili pri krožkih Rdečega križa na naših šolah.
Z NAŠIMI SLAVLJENCI
Z obiski naših slavljencev, ki bodo letos praznovali okrogli, 90-letni jubilej, bomo nadaljevali. To tradicijo v laški občini negujemo že 18. leto. Letos imamo kar 34 slavljencev, poleg njih pa bomo pozornost namenili še občanki, ki bo slavila svoj 100. rojstni dan in se spomnili naše najstarejše krajanke Ane Centrih iz Šentruperta, ki stopa v 101. leto svojega življenja.
Tudi letos se bomo k vsem, ki bodo to želeli, podali družno z županom, predstavniki krajevnih skupnosti in krajevnih organizacij RK, od koder so doma, ter društev in organizacij, katerih člani so.
V letošnjem letu smo imeli že štiri slavljenke, za kratko predstavitev pa nam je ostal še zadnji slavljenec lanskega leta Miha Romih, ki je praznoval sredi decembra.
Miha ROMIH iz Trobnega Dola_
Na soboto po njegovem rojstnem dnevu, 10. decembra, so mu praznovanje pripravili v Kulturnem domu Trobni Dol. Poleg župana Franca Zdolška so mu voščili še Drago Pušnik, Vinko Knafelc, Mirica Zeme, Vinko Zeme, Cvetka Flisek, Vlado Marot, pevci KD Trobni Dol in sorodniki. K njemu pa je prišla tudi skupina ljudskih pevcev Curnovčani, v kateri je dolga leta prepeval tudi sam in mu s svojim glasom dodajal redko slišani, t. i. »cvik«, ki smo ga lahko znova slišali. Miha je bil šesti od 10 otrok in naneslo je tako, da je ostal za naslednika »Gmajnarske« domačije. Skupaj z ženo Miciko sta kmetovala, razmere so bile slabe, saj denarja ni bilo, zato sta poleg domačega dela veliko hodila v »tavrh«, da sta odslužila usluge in najete njive. Miha je v zimskem času veliko izdeloval izdelke iz lesa, od grabelj do košev in »cajn«. Zelo dobro mu je šla od rok tudi »cimermanka«, s katero je tesaril in pomagal pri sestavljanju ostrešij. Zaznamovala ga je druga svetovna vojna, saj je bil leta 1941 kot mladenič mobiliziran v nemško vojsko, bil na ruski fronti in se iz nje vrnil šele sredi marca 1946.
Slavljenec Miha se dobro drži. Še danes po svojih močeh z ženo gospodarita, rad zapoje, naredi kakšno košaro, če ima na razpolago dovolj lesa, sicer pa z veseljem povesta, da sta hvaležna sinu Ivanu z družino, ki jima pri težjih delih veliko pomaga.
Za prijetno razpoloženje je na praznovanju skrbel godec Jože Rezec, ki nas je s svojimi duhoviti pripovedmi še dodatno razveseljeval.
Slavljenec Miha je rad v dobri družbi.
V letošnjem letu pa so 90. rojstni dan že praznovale Anica Cerovšek, Marija Pušnik, Matilda Jakopič Romih in Eva Kosmus. Od omenjenih smo obiskali prvi dve, medtem ko smo Matildi iz Marija Gradca in Evi iz Spodnje Rečice v imenu vseh poslali le voščilnici ter tako upoštevali njuni želji.
30
sociala in humanitarna dejavnost/upokojenci
Anica Cerovšek iz Mestne ulice v Laškem_
Najprej smo se namenili k Anici in izkoristili priložnost, ko so zanjo pripravili tudi družinsko praznovanje. Posebno obeležje pred hišo na Mestni ulici je mimoidoče že od daleč opozarjalo, da imajo pri hiši slavljenko. Anico, ki sicer izhaja iz Čateža ob Savi, zagotovo marsikdo pozna, saj že dolgo let živi v Laškem in je precej časa bila kuharica na osnovni šoli v Laškem. V njej se je zaposlila 1958 in postala njihova prva kuharica. Pred zaposlitvijo v vrtcu Laško je opravljala delo gospodinjske pomočnice, strežnice, nekaj časa je bila tudi »dekla«, saj se je po končani osnovni šoli kar morala postaviti na lastne noge. Tudi Anica se dobro drži in še sedaj skrbi zase. Še vedno rada kuha, vrtnari, pogleda televizijo in prebere dnevni časopis. Čeprav njeno življenje ni bilo enostavno, pravi, da je za dolgo življenje potrebno biti delaven in vedno v gibanju. Zato je župana po uradnem vo-ščilu hitro prijela za roko, da sta zaplesala. V zakonu s pokojnim možem Jožetom so se rodili trije otroci. Hčerki Irena in Darja z družinama sta ob njej vedno, ko ju potrebuje.
Anici so za jubilej postavili znak za omejitev hitrosti.
Marija Pušnik iz Radobelj pri Laškem
Ob slavljenki Mariji se v njeno čast zbrala prijetna druščina.
Druga naša letošnja slavljenka pa je Marija Selič. Ko smo obisk opravili pri gospe Anici, nas je pot še isti dan zanesla k »Trankoski Micki« v Radoblje. Njen rojstni kraj je bil nedaleč stran v Plazovju, oziroma Gorišcah. Bila je tretja od šestih otrok, od katerih poleg nje sedaj živi le še štiri leta mlajša sestra Fani-ka. Zaposlena nikoli ni bila, je pa zato opravljala razna gospodinjska dela, večkrat tudi pri imenitnih, premožnih družinah v Laškem. Kasneje je hodila pomagat v soseščino, da je odslužila najem kakšnega kosa zemlje. S pokojnim možem Antonom, ki je bil 42 let železničar, sta 1955 kupila parcelo z nekaj zemlje in
si uredila svojo domačijo. V zakonu sta se jima rodila sin Anton in hčerka Jelka, njen rod pa se je sedaj povečal za enega vnuka in dve vnukinji.
Marija sicer ni gostobesedna. Misel na delo je pri njej vedno v ospredju in kot pravi sin Anton z družino, ki živi skupaj z njo, jo ob lepem vremenu kar vleče ven, da bi še kaj postorila. Rada se spominja časov, ko se je veliko pelo in se je slišalo fantovsko petje iz nasprotnega hriba - Strmce.
Projekt Živimo zdravo v šentrupertu uspel_
V Šentrupertu nad Laškim je od sredine oktobra do 20. decembra lani potekal projekt »Živimo zdravo«, katerega izvajalec je bil Zavod za zdravstveno varstvo Celje, Območno združenje Rdečega križa Laško pa ga je pripravljalo v sodelovanju s krajevno skupnostjo in ostalimi organizacijami ter društvi v kraju Šentrupert. Okrog 30 krajanov omenjenega kraja se je udeleževalo tedenskih delavnic in skozi različna področja spoznavalo ter odkrivalo marsikaj zanimivega v skrbi za lastno zdravje.
S priložnostno slovesnostjo in kulturnim programom smo sklenili omenjeni projekt, opravili evalvacijo programa in si ob tem zastavili še kakšne cilje ter usmeritve za delo na tem področju v prihodnje. Podanih je bilo kar nekaj idej in predlogov. Zavodu za zdravstveno varstvo Celje in Nuši Konec Juričič, dr.med., ki nas je prva vzpodbudila k izvedbi projekta, ter Marjeti Peperko, koordinatorici, smo se še posebej lepo zahvalili za njun trud.
Na zaključnem srečanju v Šentrupertu je bilo še posebej veselo.
Vsi ljudje smo potencialni darovalci in prejemniki krvi
Kdo lahko daruje kri?
Vsi zdravi, stari od 18 do 65 let, ki tehtajo vsaj 50 kg. Na darovanje lahko za nekaj časa pozabijo tisti, ki so se pred nedavnim tetovirali ali si naredili piercing, pa tudi tisti, ki so bolni, odvisniki prepovedanih substanc in sodijo v nekatere rizične skupine, ki so trajno odklonjeni. Kri mora biti varna za tistega, ki jo bo prejel. Ženske lahko darujejo kri vsake 4 mesece, moški vsake 3 mesece.
Naš cilj: Želimo in pričakujemo, da bomo tudi na letošnjih 10 krvodajalskih akcijah v laški in radeški občini ali darovanjih krvi na transfuzijskem oddelku dosegli ali presegli število 1200 darovanj. Lani je kri darovalo 1205 krvodajalcev.
V februarju in marcu lahko kri darujete na naslednjih naših akcijah, in sicer v četrtek, 20. februarja, na Osnovni šoli Antona Aškerca Rimske Toplice od 7. do 10. ure, v sredo, 26. februarja, v Radečah in 27. marca v Pivovarni Laško, prav tako od 7. do 10. ure. Vabljeni!
Vlado Marot
31
sociala in humanitarna dejavnost/upokojenci
KORK REČICA -ŽIVAHEN KONEC LETA
Konec leta je v Krajevni organizaciji RK Rečica minil ob delu in ustvarjalnosti. Ob tem, da nam je v avgustu ponovno lepo uspela krvodajalska akcija, smo za krvodajalce pripravili srečanje s starejšimi člani KORK Rečica. Zahvaljujemo se donatorjem, ki so pripomogli k temu, da sta obe akciji minili v prijetnem vzdušju. Srečanje sta popestrila mlada harmonikarja Žiga in Lucija, zapela in pesmico recitirala je Anja, našemu vabilu se je prijazno odzvala tudi skupina »Ofirovci in koledniki« iz Laškega, ki so se pomešali med naše krajane in nas razveseljevali še po nastopu. Vsem se lepo zahvaljujemo.
V novembru so potekale ustvarjalne delavnice na temo božiča in novega leta. Članicam odbora so se pridružile še naše zveste podpornice Stanka, Jelka, Jožica in Maja, ki nam posredujejo nove ideje. Izdelke smo s privolitvijo trgovine Tuš prodajali v njihovem centru v Debru, del denarja smo namenili družini iz Rečice, da je lepše pričakala novo leto, del sredstev pa smo namenili za nakup prehrambenih artiklov, ki jih bomo delili v prvih mesecih novega leta.
Konec preteklega leta smo socialno ogroženim delili pakete iz rezerv EU in FIHO pakete, obiskali smo naše starejše člane, ki se niso udeležili srečanja, in krajane, ki večinoma ne gredo več od doma zaradi slabega počutja, ter skupaj s poverjeniki Društva za ohranjanje vrednot NOB in KS Rečica tudi njihove starejše
člane. Ob tem smo jim izročili pakete pozornosti, za katere sta sredstva doni-rala tudi KS Rečica in Društvo za ohranjanje vrednost NOB. Veseli so obiskov in vemo, da bi morali večkrat k njim na klepet. Klepetali pa smo še z našimi jubilanti ob njihovih 80-letnicah in 90-letni-cah. Ob 80. jubileju smo voščili Tereziji Deželak iz Zg. Rečice, Veroniki Urankar iz Sp. Rečice in Štefaniji Ulaga iz Slivne-ga. Gospa Štefanija je zelo živahna, polna spominov in v glavnem skrbi sama zase. Tako dobro se držijo skoraj vsi naši slav-ljenci, želimo jim veliko zdravja.
V preteklem letu se nam je Izpolnila velika želja, saj je na podružnični OŠ Rečica pričel delovati krožek RK. Učiteljica Irena Grešak je prevzela mentorstvo, za kar smo ji zelo hvaležni.
Marija Šmauc
ČLANI KRAJEVNE ORGANIZACIJE RDEČEGA KRIŽA SEDRAŽ MED UČENCI IN NAJMLAJšIMI
V času pred vstopom v novo leto je običaj, da nas obišče dobri mož Božiček ali dedek Mraz. Člani KORK Sedraž smo imeli prijetno nalogo, da smo se na zadnji šolski dan pred najlepšim časom v letu družili z učenci podružnične šole Antona Aškerca Rimske Toplice Sedraž in enoto Vrtca Laško v Sedražu ter z njihovimi učiteljicami in vzgojiteljicami. Obiskali smo naš mlajši, vendar zelo zvest in nadobuden podmladek, ki nas ob vsaki prireditvi razveseljuje in pričara nasmeh na obraze krvodajalcev, starejših občanov in ostalih prisotnih. S simbolnim darilcem smo se jim zahvalili za vso njihovo pomoč, sodelovanje na naših prireditvah in gojenje pomena naše dejavnosti. Vsaj ta dan smo jim lahko vrnili nasmeh in veselje, ki ga običajno darujejo nam. Z mladostno nagajivostjo in igrivostjo širijo zavest in prenašajo namen in pomen našega dela med ljudi. Seveda so za ta uspeh zaslužne učiteljice podružnične šole Antona Aškerca Rimske Toplice Sedraž in vzgojiteljice enote Vrtca Laško v Sedražu, za kar smo jim neizmerno hvaležni. Ob tem ne smemo pozabiti na osnove pomembnosti solidarnosti, humanitarnosti, ravnanja s starejšimi in posebej ranljivimi skupinami, ki pa nam jih podajo naši starši. Člani KORK Sedraž smo veseli in hkrati zelo ponosni na naše učence in najmlajše in samo upamo lahko, da bodo že pridobljene zametke naše dejavnosti skrbno negovali, jih širili, se aktivno vključili v našo krajevno
32
organizacijo in nekoč podajali znanje naslednjim generacijam. Hvala učiteljicam podružnične šole Antona Aškerca Rimske Toplice Sedraž, vzgojiteljicam enote
Vrtca Laško v Sedražu, hvala staršem in seveda hvala vam, učenci in najmlajši, za vaš prispevek k širjenju pomena humanosti, nepristranskosti, nevtralnosti, neodvisnosti, prostovoljnosti, enotnosti in univerzalnosti.
KORK Sedraž
sociala in humanitarna dejavnost/upokojenci
KK ZLATOROG ZA VESELI DECEMBER
Center za socialno delo Laško se iskreno zahvaljuje Košarkarskemu klubu Zlatorog Laško, ki je v decembru nagovoril svoje člane in obiskovalce treh decembrskih tekem, ki so se odvijale v dvorani Tri lilije, da so namesto plačila vstopnine darovali za socialno ogrožene otroke v občini Laško. Plišaste igrače, družabne igre, knjige, zvezke, pisala, oblačila, sladkarije in
druge drobne pozornosti smo na pokalni tekmi Zlatorog - Grosuplje prevzeli iz rok kapetana Zlatoroga Gorana Juraka. Pripravili smo 38 paketov, ki so jih otroci prejeli v času decembrskega obdarovanja. Ekipa košarkarskega kluba Zlatorog je tako ponovno dokazala, da ni potrebno storiti velikih korakov za dosego plemenitih ciljev.
V imenu otrok in njihovih družin, katerim ste polepšali praznične dni, še enkrat EN VELIK HVALA.
CSD Laško
HIŠA GENERACIJ LAŠKO V LETU 2013
Ko delaš z velikim zanosom, ko delaš s srcem z ljudmi za ljudi, potem se je dobro ustaviti in pogledati na svojo prehojeno pot, zato da bo nadaljevanje le-te še boljše in kvalitetnejše za vse, ki so skupaj na tvoji poti.
Medgeneracijski center Hiša generacij Laško že 9. leto deluje kot program Centra za socialno delo Laško, ki ga financira občina Laško. Program je namenjen vsem generacijam od blizu in daleč, ki si želijo
kvalitetno preživeti svoj prosti čas, kot naši obiskovalci ali kot naši prostovoljci. V preteklem letu smo pripravili 512 aktivnosti, ki so razdeljene na dopoldanski in popoldanski čas. V dopoldanskem času so se pri nas odvijale ustvarjalne delavnice, klekljarska skupina, občasni posebni dogodki ter računalniški tečaji. Popoldanski čas je bil namenjen predavanjem, razstavam, kulturnim prireditvam (kjer že od samega začetka uspešno sodelujemo z vsemi vzgojno-izobraže-valnimi institucijami, društvi, organizacijami in posamezniki v občini Laško), klubu družinskih oskrbovalcev, Skupini za starše, Skupini za zdrav način življenja, dvema medgeneracijskima skupinama Zvončki in Klepet v dobri družbi ter seveda nordijski hoji ter telovadbi. V letu 2013 smo tako zabeležili 7.237 obiskov, od teh smo jih 60 odstotkov zabeležili na dopoldanskih ustvarjalnih delavnicah, katere je preko celega leta mesečno pripravljalo 29 prostovoljcev, ki so tako naredili 1656 prostovoljskih ur, za kar se jim iskreno zahvaljujem. Dragi naši prostovoljci, ponosni ste lahko na svoja nesebična dejanja, znanje ter spretnosti, ki ste jih pripravljeni deliti z drugimi.
Seveda pa ne delujemo le na lokalni ravni, svoje delo radi predstavimo tudi
drugje; tako smo sodelovali na 14. festivalu prostovoljstva v Ljubljani, »posadili« drevo upanja v sklopu Socialnega tedna, ki ga pripravlja Socialna akademija Slovenije, raziskovali Naše korenine v sklopu Dnevov Evropske kulturne dediščine, se spoznavali z osnovami računalnika v času Simbioze 2013, naredili 30 različnih src za hišo Hospica v Ljubljani ter zbrali 3 velike škatle sladkarij, ki smo jih podarili Piki Nogavički, da je osrečila otroke, ki si v teh težkih časih ne morejo privoščiti posladka.
Koledniki (KD Koledniki in ofirovci iz Laškega) so nam 6. januarja zaželeli vse dobro v novem letu, v katerega vstopamo bogati, saj kot je zapisal mislec: »Razdajati se, naučiti se biti strpen, upoštevati druge in jim izkazovati priznanje, ohranjati duhovno gibkost za zorenje in učenje - vse to poraja srečo, harmonijo, zadovoljstvo in ustvarjalnost. To so lastnosti bogatega življenja.«
Vabljeni v Hišo generacij Laško (Savinjsko nabrežje 6) tudi v letu 2014. Za več informacij smo vam na voljo na: center.starejsih@siol.net, 03/734-18-80, 051-436-240, najdete pa nas tudi na fa-cebooku.
Petra Šuster, koordinatorka aktivnosti
DRUŠTVO UPOKOJENCEV LAŠKO
Aktivni tudi v jeseni življenja_
Društvo upokojencev trenutno šteje okrog 600 članov. V svoje vrste želimo privabiti čim več mlajših upokojencev, zato želimo delovanje in aktivnosti društva predstaviti še ostalim upokojenim Laščanom, ki jih zanima družabno in aktivno preživljanje prostega časa. Aktivni smo na različnih področjih življenja v občini Laško. Najbolj so dejavni člani našega društva na področju pohod-
ništva, saj se vsak mesec odpravijo na pohode. Ti so lažji ali zahtevnejši. Vsak si lahko izbere turo, ki je primerna njegovi telesni pripravljenosti. Tudi na športnem področju smo kar uspešni, vendar si želimo pomladiti naše vrste. Lahko balinate, kegljate na vrvici, mečete pikado, šahira-te ... Vse je na dosegu roke. V okviru kulturne sekcije deluje MePZ jesen, ki ga že šesto leto uspešno vodi Jožica Soko. Svojo
kreativnost in ustvarjalno žilico pa lahko izrazimo v brezplačnih delavnicah v Hiši generacij. Radi bi se zahvalili vsem, ki so kakor koli pripomogli k izvajanju naših dejavnosti in vsem, ki so najzvestejši udeleženci naših prireditev.
V skrbi za naše člane sodelujemo s humanitarnimi organizacijami, obiskujemo svoje člane na domu, svetujemo, pomagamo. Na tem področju bi bili
33
upokojenci
radi uspešnejši, zato prosimo naše člane, spoštovane upokojenke in upokojence, naj se obrnejo na nas in sporočijo svoje želje. Svetovali in pomagali bomo po svojih najboljših močeh. Tu smo zaradi vas - najdete nas na Savinjskem nabrežju 6 (tel. št. 03/5730 334).
Spoštovani upokojenci, člani našega društva in tisti, ki boste to še postali, želimo si dobrega sodelovanja in krepitve medsebojnih vezi med vsemi društvi in seveda lepih doživetij. Prizadevamo si, da je našo skrb za prijetno, športno in zdravo življenje naših članov občutiti skozi vse leto. Ker so gibanje, rekreacija, druženje, zabava in pesem hrana za naše fizične in psihične sposobnosti, želimo, da bi bilo tega v tem letu na pretek in jesen življenja bo prav gotovo lepša!
Irena Flis
Aktivnosti v letu 2014
IZLETI
•	april: Madžarska
•	november: martinovanje
POHODI (vsak drugi petek v mesecu)
•	februar: Topolšica LOM Topolšica
•	marec: Pristava - Tinsko
•	april: Križna Gora - Vipava
•	maj: Nebesa - Šentrupert
•	junij: Stari vrh nad Škofjo Loko
•	julij: Snežnik
•	avgust: Peca
•	september: Velika planina
•	oktober: Šentiljska pot
•	november: Trška pot - Martinov pohod
•	december: v neznano
LETOVANJA
•	junij: Izola - Hotel Delfin (24. 6.-1. 7. 2014)
TELOVADBA
•	vsak torek v OŠ Laško
•	vsak četrtek v Hiši generacij Laško
•	vsak ponedeljek na Marija Gradcu
ŠPORT
•	šah
•	balinanje
•	nordijska hoja vsak torek ob 15. uri
•	rusko kegljanje in pikado vsak torek in četrtek ob 16. uri
KULTURA
•	vsako sredo med 17. in 19. uro se lahko pridružite pevskemu zboru Jesen
•	svojo kreativnost in ustvarjalnost pa lahko izrazimo v brezplačnih delavnicah v Hiši generacij Laško
VESELI DECEMBER V TDU LOKA PRI ZIDANEM MOSTU
Tako kot vsako leto smo se tudi v preteklem letu trudili, da je bil program za stanovalce pester in zanimiv. Veseli december smo začeli s prižiganjem prve svečke na adventnem venčku. Na prihod sv. Miklavža smo se pripravili tako, da smo pod vodstvom pekovskega mojstra g. Planinca iz Radeč napekli slastne par-keljne, katerih omamen vonj je ponesel
prazničnost adventnega časa po celem domu. 5. decembra zvečer smo pričakovali sv. Miklavža s spremstvom, ki je v skladu s svojimi načeli skromnosti in ponižnosti za vsakega prinesel darilo. V decembru smo organizirali tudi praznovanje za vse stanovalce, ki so v zadnjih dveh mesecih imeli rojstni dan. Krašenje novoletnih smrečic smo organizirali tako, da smo povabili otroke iz OŠ Loka, ki so svojo razigranost in kreativnost združili z modrimi nasveti stanovalcev. Ob tem druženju so nastajale čudovite ideje okrasitve, ki so v vsej svoji lepoti zasijale v
decembrski noči. Po pravljični okrasitvi doma je sledila novoletna zabava, na kateri nam je igral ansambel »Še pa še«. Seveda se lažje zapleše, če se prej okrepčaš, za kar je poskrbela odlična kuharska ekipa. Božične maše se je tradicionalno udeležila večina stanovalcev. Zelo nas je razveselil tudi obisk Božička. Z nastopom ljudskih pevcev z Blance smo z decembrskimi prireditvami zaključili in skupaj z direktorjem doma Robertom Potočnikom nazdravili prihajajočemu letu.
Romana Lončarič, dipl. delovni terapevt
34
vzgoja in izobraževanje
V pričakovanju dedka Mraza_
Mesec december je bil v našem vrtcu lep, vesel, prazničen in poln presene-
čenj. Da smo prihod praznikov otrokom še bolj približali in jim omogočili še več radosti v tem času, smo v torek, 17. 12. 2013, otroke skupaj s starši povabili na parkirišče pred vrtcem, da skupaj z jelenom, medvedom in zajčkom poiščemo dedka Mraza. Ko so starši z otroki prihajali na kraj dogodka, so se tri vzgojiteljice že pripravljale na svoje vloge. Kmalu so se prižgale luči in otroci so lahko opazili zajčka in jelena, ki sta se veselo zibala na gugalnici. Sledila je igra, kjer zajček in jelen iščeta dedka Mraza. Ker sta pri tem potrebovala pomoč, sta prebudila medveda,
da ga skupaj poiščejo. Ker jim ni uspelo, so živali povabile otroke in starše, da pri vzgojiteljicah vzamejo praznično okrašene lučke, ki so jih otroci izdelali v vrtcu. Nato so naši junaki prišli bližje k nam in skupaj smo naredili sprevod z lučkami po mestnih ulicah. Naše živali so se ustavljale in vneto iskale dedka Mraza, prav tako so spraševale ljudi, ki smo jih srečevali, ali morda oni vedo, kje bi ga našli ... ampak dedka Mraza ni bilo nikjer, zato smo se vsi skupaj vrnili k vrtcu. Tudi tam smo ga klicali in s skupnimi močmi nam ga je vendarle uspelo priklicati. Otroke je lepo pozdravil, jim povedal zgodbo, nato pa se jim je približal, z njimi rajal, se pogovarjal in jim delil bonbone. Prav tako jim je povedal, da jih pride v naslednjih dneh obiskat v njihove igralnice. Odrasli in otroci smo se posladkali, spili čaj, poklepetali, nato pa se poslovili.
V vrtcu Laško smo na takšen način prvič organizirali popoldansko srečanje s starši in otroki. Iz strani staršev smo dobili pozitiven odziv, zato smo se vzgojitelji odločili, da bomo s tem načinom pričakovanja dedka Mraza nadaljevali tudi v prihodnje.
Jana, Maja, David in otroci iz skupine Metuljev
VPIS V VRTEC
Vrtec Laško vabi k vpisu v vrtec za šolsko leto 2014/2015 (od 01. 09. 2014 dalje) vse otroke od 11. meseca starosti.
Izbirate lahko med naslednjima programoma:
•	dnevni program (6 - 9 ur)
•	poldnevni program (4 - 6 ur, od 7.00 do 13.00)
V enoti Laško organiziramo tudi popoldansko varstvo od 12.00 do 20.00.
Prijave sprejemamo na vseh enotah Vrtca Laško do 15. 03. 2014.
•	Laško, Cesta na Svetino 2A, tel.: 734 30 10
•	Debro, Poženelova 24, tel.: 734 30 70
•	Rimske Toplice, Cankarjeva ul. 14, tel.: 573 61 97
•	Zidani Most, Zidani Most 14, tel.: 568 38 06
•	Sedraž, Sedraž 21, tel.: 734 32 54
•	Jurklošter, Jurklošter 23, tel.: 573 51 77
•	Šentrupert, Šentrupert 89, tel.:573 82 86
•	Rečica, Zgornja Rečica 27, tel.: 051 410 882
•	Družinsko varstvo Gradišnik, Tevče 31A, vpis v vrtcu Laško,
tel.: 734 30 10
Otroka vpišete v vrtec tako, da izpolnite ustrezen obrazec, ki ga dobite v vseh enotah Vrtca Laško in na spletni strani www.vrtec-lasko.si.
O vpisu oz. sprejemu otrok v vrtec boste starši obveščeni na prvih roditeljskih sestankih v aprilu.
Prosimo, da upoštevate rok prijave, ker bomo naknadne vpise upoštevali le v primeru nezasedenosti oddelkov.
Vrtec Laško
OSNOVNA lOlA PRIMOŽA Tf?U8Al?JA
LAtKO
Velik uspeh učencev na državnem tekmovanju iz biologije_
Z učenci OŠ Primoža Trubarja Laško se že vrsto let zelo uspešno udeležujemo tekmovanj iz znanja biologije na najvišji ravni. Organizira ga Prirodoslovno
društvo Slovenije. Vsako leto razpiše temo tekmovanja, izmenoma s področja botanike in zoologije.
Tekmujejo lahko učenci osmih in devetih razredov. K tekmovanju povabim učence, ki si želijo več znanja, kot ga nudi redno šolsko delo, in so pripravljeni žrtvovati veliko prostega časa. Kljub temu motivacija ni težava, saj se osnovne ravni tekmovanja vsako leto udeleži več kot 50 učencev.
Bronasto Proteusovo priznanje osvo-
jijo učenci, ki zberejo 70 odstotkov ali več od vseh možnih točk. Letos je bilo takšnih učencev rekordno število, kar 19. Vstopnico za državno tekmovanje pa pridobijo tisti, ki dosežejo najmanj 80 odstotkov ali več od vseh možnih točk.
To je letos uspelo devetim učencem. Tekmovanje je bilo decembra v OŠ Antona Aškerca v Velenju.
Udeležili so se ga Ana Blatnik - 9.aL, Aljaž Grejan - 9.bL, Katjuša Tratar -8.bD, Larisa Knap - 9.bL, Matjaž Cepuš
35
vzgoja in izobraževanje
-	9.bL, Mitja Dergan - 9.aL, Saša Klezin - 9.bL, Tina Kramar
-	9.bL, Petra Maček - 9.bL. Letošnja tema je bila zelo zanimiva
-	Kače Slovenije. Predelati je bilo treba ogromno strokovnega gradiva. Za uspeh na državnem tekmovanju pa ni dovolj le fak-tografsko znanje, učenci morajo pokazati razumevanje snovi, povezovanje podatkov, sklepanje, predvidevanje in iskanje no-
vih rešitev. Našim učencem je uspelo več kot odlično.
Vsi, ki so se udeležili državnega tekmovanja, si zaslužijo pohvalo. Ne samo, da so redno prihajali na priprave, včasih tudi po dvakrat tedensko, seveda izven rednega pouka, ampak so se tudi doma vestno pripravljali. Čeprav smo že takoj po tekmovanju vedeli, da bodo rezultati dobri, smo vseeno težko pričakovali uradne rezultate, ki so nas zelo razveselili. Dosegli smo izjemen uspeh, saj smo osvojili kar dve zlati in štiri srebrna Proteusova priznanja. Zlato Proteusovo priznanje sta prejeli Larisa Knap -9.bL in Ana Blatnik - 9.aL. Srebrno Proteusovo priznanje pa so osvojili Aljaž Grejan - 9.bL, Mitja Dergan - 9.aL, Saša Klezin -9.bL in Tina Kramar - 9.bL.
Pohvale veljajo tudi Katjuši Tratar iz PŠ Debro, ki se je edina od osmošolcev uvrstila na državno tekmovanje ter Petri Maček in Matjažu Cepušu iz OŠ Laško, ki sta prav tako pokazala veliko znanja.
Majda Podbevšek
Lovec na obisku
Lisička je prav zvita zver, podskalco ima svoj kvartir. A lovec pa na skalc sedi, nabito puško v rok' drži...
Takole pravi slovenska ljudska pesmica, če pa je vse v pesmi res, nam je povedal lovec, ki smo ga povabili v goste. Peter Cestnik se je prijazno odzval našemu vabilu in nas obiskal. Učenci 1.A in 1.B razreda MŠ Laško smo srečanje začeli s petjem, lovec pa nas je seznanil s svojim delom. Opisal je lovsko opremo, izvedeli smo, kaj je delo lovcev, kako skrbijo za živali pozimi in za bolne živali. Predstavil nam je lovski krst in nas seznanil, da se tudi lovci morajo izobraževati. S sabo je prinesel nekaj lovskih pripomočkov, ki smo si jih ogledali in nekatere tudi preizkusili. Na koncu je lovec Peter prijazno odgovoril še na nekaj naših vprašanj. Prijetna urica je hitro minila, za obisk smo se mu zah-
valili in obljubili, da bomo tudi mi poskrbeli za ptičke pozimi, v gozdu pa spoštovali gozdna pravila.
Učenci 1.A in 1.B razreda MŠ Laško in učiteljice Petra Velikonja, Ivica Kumberger, Lojzka Kapel in Karolina Teršek
Snežinka Potepinka
V nedeljo, 22. decembra 2013, smo učenci iz Oddelka z nižjim izobrazbenim standardom OŠ Laško nastopili na prireditvi Laško združuje dobre želje, ki jo je organiziralo društvo Sožitje. Predstavili smo se z igro Snežinka Potepinka. S predstavo smo nastopili tudi v Domu starejših občanov Thermane Laško.
Učenci in učiteljici oddelka z nižjim izobrazbenim standardom
Učenci Oš Primoža Trubarja Laško v Strasbourgu_
Učenci debatnega kluba OŠ PT Laško so med 21. in 24. januarjem, pod okriljem Informacijske pisarne Evropskega parlamenta v Sloveniji ter Zavoda za in proti, obiskali sedež Evropskega parlamenta v Strasbourgu. Tam so skupaj z dijaki iz vseh držav Evropske unije sodelovali v programu Evrošola, v okviru katerega so se preizkusili v vlogi evropskih
poslancev. Neprecenljive in nepozabne izkušnje na potovanje, mesto Strasbourg ter osupljive zgradbe evropskih institucij so bili lepa nagrada za uspešno delo v debatnem klubu, katerega vrhunec bo državno debatno prvenstvo za učence osnovnih šol, ki ga bomo 5. aprila organizirali na OŠ PT Laško.
Marjeta Ocvirk, mentorica debatnega kluba
36
Rdijo 2013, zdravo 2014!
V začetku decembra smo se vrnili v preteklost. Daleč nazaj, pravzaprav v prazgodovino. Bruci so 7. decembra na tradicionalnem brucovanju v ŠMOCL--u izumljali ogenj, se borili z mamuti in se preizkušali v preprostih nabiralniških opravilih. Na koncu jim je vendarle uspelo izpeljati vse preizkušnje, ki smo jih pripravili za njih, tako da je njihova preobrazba iz neumnih brucozavrov zdaj približno na polovici.
Veseli december pa seveda ni mogel miniti brez LAK-ovega druženja ob kuhanem vinu. Letos smo poleg tradicionalnega kuhančka v Ljubljani, izpeljali enega tudi v Mariboru. Mariborčani so se zbrali v lepem številu in tako vrgli žogico Ljubljančanom, ki so na svojem stalnem prostoru na Ribjem trgu ponovno množično nazdravljali ob kozarčku te dišeče pijače.
Leto smo zaključili - kot že nekaj let doslej - v tujini. Z eno izmed turističnih agencij se je 24 LAK-ovcev odpravilo silve-strovat v slovaško prestolnico, ki smo jo poimenovali Partyslava. Štirje dnevi so kot običajno minili prehitro, saj Bratislava ponuja tako privlačne turistične znamenitosti, ki smo si jih ogledali, kot seveda široko paleto nočnega življenja. Skupaj smo doživeli nepozaben skok v novo leto, ki bo ponovno polno raznolikih dogodkov, ki jih v LAK-u pripravljamo za naše člane.
Začeli smo s tradicionalnim bowling turnirjem, in sicer 17. januarja. Letošnje podiranje kegljev je zaznamovala visoka udeležba tekmovalcev, izmed katerih sta dva srečneža ponovno odnesla domov pokala za najboljša v ženski (Barbara Knez) in moški (Benjamin Žgank) kategoriji.
In kaj nas čaka po izpitnem obdobju?
22. februarja gremo prvič skupaj na indoor karting v Celje. Pred nedavnim odprto prizorišče je kot nalašč za indoor karting turnirje, zato smo se odločili za spremembo lokacije letošnjega turnirja. Konec izpitov bomo proslavili tudi na poizpitnih žurih - 25. 2. v Ljubljani in 11. 3. v Mariboru. Smučarski navdušenci bodo na svoj račun prišli 1. 3., ko se odpravljamo na enodnevni smučarski izlet v Bad Kleinkirchheim, za ljubitelje smučarskih skokov pa bomo ponovno organizirali navijanje v Planici, 22. 3. Teden kasneje se bomo že vrteli na 56. akademskem plesu. 16. 3. je pomemben datum za vse fotografe, ki nameravajo sodelovati na letošnjem jubilejnem, 10. natečaju kLAK, saj se takrat zaključi rok za oddajo fotografij. Več o natečaju pa v spodnjem prispevku.
Spremljajte nas na spletni strani www.drustvo-lak.si, Facebo-ok (Društvo LAK) in Twitter (@DruštvoLak) profilu.
Barbara Zorko
Razpis za 10. fotografski natečaj KLAK_
Laški akademski klub že desetič razpisuje tradicionalni fotografski natečaj KLAK, letos na temo GIBANJE.
Fiziki gibanje opisuje kot pojav, kjer se s časom spreminja lega telesa glede na druga telesa. Danes si zelo težko predstavljamo življenje brez gibanja, saj je prisotno na vsakem koraku. Če se ustavimo za trenutek in ozremo okoli sebe, lahko opazimo ogromno stvari, ki se gibajo, npr. ljudje, vozila, gibanje narave. To so le nekateri predlogi, kjer lahko opazite gibanje.
RAZPISNI POGOJI:
•	Natečaja se lahko udeležijo vsi fotografi, ki bodo do zaključka predpisanega roka in v skladu z razpisnimi pogoji poslali svoja dela;
•	kategorija posameznih fotografij: avtor lahko predloži največ dve fotografiji, nagrajeno pa je lahko le eno delo istega avtorja;
•	kategorija opusov: avtor lahko predloži največ dva opusa z največ tremi fotografijami, nagrajeno pa je lahko le eno delo istega avtorja;
•	isti avtor lahko predloži maksimalno dva smiselno zaokrožena avtorska prispevka (dve fotografiji ali dva opusa ali eno fotografijo in en opus), nagrajeno pa je lahko le eno delo istega avtorja;
•	avtorji lahko pošiljajo le fotografije, ki še niso bile razstavljene in niso sodelovale v kakšnem drugem fotonatečaju;
•	fotografije so lahko črno-bele ali barvne, poslane v poslane v digitalni obliki z minimalno resolucijo 1600 x 1200 pi-kslov (pri razmerju slike 4:3) ali 1600 x 1050 pikslov (pri razmerju slike 3:2) ali v analogni obliki (priporočena velikost 18 x 24 cm in 30 x 40 cm);
•	fotografije po želji opremite z naslovi in komentarji in jih pošljite na naslov: natecaj.klak@gmail.com ali LAŠKI AKADEMSKI KLUB, Trubarjeva ul. 3, 3270 Laško, s pripisom »Za KLAK«, najkasneje do 16. 3. 2014.
OCENJEVANJE DEL:
•	Žirija ne bo obravnavala prispelih del, ki ne bodo ustrezala razpisnim pogojem. Vse odločitve žirije so dokončne in nepreklicne. Fotografij ne vračamo;
•	vsa prispela dela bo pregledala in ocenjevala žirija v sestavi: Žiga Gričnik (fotograf, EFIAP, KMF FZS), Nika Damjano-vič (diploma iz umetnostne zgodovine in primerjalne književnosti) in Rok Deželak (fotograf, RD2 Photography);
•	žirija bo ocenjevala posamezno sliko oz. opus kot celoto, pri ocenjevanju prispelih del pa bo upoštevala ustvarjalno in kritično stališče, tehnično dovršenost, izpovednost in originalnost del ter estetska merila.
RAZSTAVA IN PODELITEV NAGRAD: Žirija bo objavila rezultate razpisa in podelila denarne nagrade ob otvoritvi razstave, ki bo v petek, 11. 4. 2014, ob 20. uri, v Muzeju Laško. Vsi podatki bodo objavljeni tudi na spletni strani (www.drustvo-lak.si), udeleženci pa bodo obvestila prejeli tudi po elektronski pošti, zato pošiljatelje prosimo, da priložijo svoje kontakte.
Več o temi, pogojih in ocenjevanju del si lahko preberete na spletni strani društva, uradni strani natečaja http://klak. webs.com/ in na naši Facebook strani www.facebook.com/ drustvo.lak.
37
šport in rekreacija
LAšČANKE POD OKRILJEM PLESNE ŠOLE URŠKA CELJE NADALJUJEJO Z USPEŠNIMI NASTOPI NA TEKMOVANJIH
Plesalke iz Laškega, ki trenirajo v Plesni šoli Urška Celje, so tudi letos zelo aktivne. Za njimi sta že dva pokalna turnirja v modernih tekmovalnih plesih.
Prvi pokalni turnir je potekal 9. in 10. 11. 2013 v Ljubljani, kjer je v pionirski kategoriji v disciplini disco parov Neja Turn-šek (v paru z Celjanko Tio Brance) osvojila 2. mesto.
V	mladinski kategoriji je v disciplini disco solo India Karlatec zasedla 1. mesto, Pia Vrbovšek - Plahutar 6. mesto in Manja Le-skovar 17. mesto, v disciplini disco pari pa je Pia Vrbovšek - Plahutar (v paru s Celjanko Emo Turnšek) osvojila 4. mesto.
V	članskih kategorijah je v disciplini disco solo Siria Karlatec osvojila 3. mesto, v disciplini disco pari pa sta India Karlatec in Siria Karlatec priplesali 1. mesto.
Drugi pokalni turnir pa je potekal 18. 1. 2014, prav tako v Ljubljani, kjer so Laščanke spet dokazale, da sodijo v sam slovenski vrh. Tako sta med pionirkami v disciplini disco pari Neja Turnšek in Celjanka Tio Brance osvojili 3. mesto.
V	mladinski kategoriji je v disciplini disco solo India Karlatec osvojila 1. mesto, Pia Vrbovšek - Plahutar 12. mesto in Taja Pa-dežnik 18. mesto. V disciplini disco pari pa je Pia Vrbovšek - Plahutar (v paru s Celjanko Emo Turnšek) zasedla 1. mesto.
Med članicami sta tokrat v disciplini disco pari India Karlatec in Siria Karlatec zasedli 2. mesto.
V	letošnji sezoni so še trije turnirji, ki določijo pokalnega zmagovalca, hkrati pa naše tekmovalke pridno nabirajo točke,
ki so potrebne za udeležbo na državnem prvenstvu v modernih tekmovalnih plesih 2014. Prav živahen plesni pozdrav!
Katarina Maček, Plesna šola Urška Celje
BRONASTA MEDALJA ZA ROKA ZDOVCA V TEKU NA 60 METROV
Sredi januarja letos se je v Slovenski Bistrici na Državnem prvenstvu v dvorani za pionirje/ke v kategoriji U14 v teku na 60 metrov na zmagovalne stopničke povzpel Rok Zdovc, učenec 7.c razreda OŠ Primoža Trubarja Laško. Že v predtek-movalnem teku je izboljšal svoj osebni rekord in se je med 40 nastopajočimi uvrstil v finale, kjer je svoj dosežek le še stopnjeval in zanesljivo osvojil 3.mesto ter zabeležil novo osebno »znamko« 8.25 v teku na 60 metrov.
Rok vadi atletiko v Tekaški šoli Živko in nastopa za AD Kla-divar Celje. Pred tremi leti se je z družino iz Slovenskih Konjic
preselil v Laško, kjer je pred tem prvo leto vadbe osvajal atletsko abecedo pod vodstvom trenerja Romea Živka, ki je takoj prepoznal mladi talent. Njegovi osnovni treningi potekajo dvakrat tedensko v Laškem (ponedeljek in četrtek) v telovadnici PŠ Debro in dvakrat tedensko v Celju (torek in sobota) na velikem atletskem stadionu. V Laškem ima izredno dobre pogoje vadbe. V zimskem času v telovadnici šole brusi tehniko teka, vaje za koordinacijo, gibljivost in kar pri Roku ter skupini mladih atletov največ šteje - Vedno se najde čas za igro z žogo!
V toplejšem obdobju leta se vadba preseli na zunanje igrišče ob šoli, kjer vsakič na novo trenerka Anica Živko pripravi jamo za varne skoke v daljino, saj otroci , tudi tisti, ki niso vključeni v Tekaško šolo Živko, radi »šprintajo in skačejo«. Skoki pa so Roku še posebej ljubi, saj je že pred dvema letoma postal državni prvak v skoku v daljino na prostem v nižji kategoriji pionirjev U12.
Tako kot je Rok zgled najmlajšim pri vadbi v Laškem, tako se na atletskem stadionu v Celju njegova vloga spremeni, ko se uči in pridobiva izkušnje od boljših. Roku tudi v družinskem krogu sledi mlajši brat Luka. Seveda pa vseh teh odličnih rezultatov brez podpore staršev, ki trenutno nosijo vso finančno in tudi časovno obveznost, ne bi bilo. Poleg treningov se letno nabere kar nekaj tekmovanj in tekaških taborov, ki se jih rad udeležuje.
Za mladega športnika je izrednega pomena celosten razvoj kot tudi dobra organiziranost in delavnost, saj zaradi športnega udejstvovanja šola ne sme trpeti. V skupini vadečih je na srečo ob Roku vedno pisana druščina otrok, kjer je za mnoge atletika zgolj sprostitev ob šolskih obveznostih, spet drugi se spogledujejo s tekmovalnimi rezultati, za tretje pa kot dopolnitev ali nadgradnja vadbe k ostalim športom kot so tenis, košarka, odbojka,nogomet in plezanje.
Trenerka Anica Živko, Tekaška šola Živko
38
šport in rekreacija
MLADI LAŠČANI OBISKALI IN OSVOJILI SARAJEVO
Tretji teden v januarju je v Sarajevu potekal mednarodni košarkarski turnir za pionirje, na katerega sta se družno kot lansko leto v Beograd odpravili tudi dve slovenski ekipi, in sicer KK Zlatorog Laško ter KD Zagorska dolina.
Fantje so se na svojem potovanju najprej ustavili v Banja Luki, kjer so odigrali prijateljski tekmi z banjaluško podružnico beograjskega Partizana, s katerim Laščani aktivno sodelujejo že drugo sezono zapored. Naslednji dan pa je moštvi čakala pot do Sarajeva, s krajšim postankom za ogled čarov zgodovinsko pomembnega mesta Jajce v centralni Bosni. Ob prihodu v Sarajevo je sledila nastanitev v hotelskem kompleksu Hollywood, v dvorani katerega je tudi potekal omenjeni košarkarski turnir. Moštvi Zlato-roga in Zagorja sta bili na turnirju Mini Basket Kup Ilidža zastopani z moštvoma starejših dečkov (2002),in skupno ekipo mlajših dečkov (2003).
Ekipi sta v predtekmovanju z lahkoto opravili z vsemi nasprotniki in se uvrstili v polfinale, kjer pa sta prav tako premagali močni nasprotni ekipi in finale je bilo povsem slovensko. V finalu so na koncu slavili laški košarkarski nadebudneži, ki so blesteli tudi pri podeljevanju posamičnih nagrad. Najboljši strelec turnirja je postal Anže Medved, naziv najboljšega igralca turnirja pa je, kljub dejstvu, da je dve leti mlajši od svojih soigralcev, pripadel Valentinu Gartnerju.
Žiga Jug, trener moštva Zlatorog:
»Udeležba na sarajevskem turnirju pomeni neprecenljivo izkušnjo za vse vpletene. Organizatorji so nam nudili odlične pogoje, tako da smo se res lahko osredotočili na košarkarsko pomembne zadeve. Resnično lepo je bilo videti, kako so fantje naših dveh selekcij in zagorskega moštva med seboj spletli pravo košarkarsko bratstvo, ki bo, predvidevam, trajalo še leta. Pohvalil bi tudi naše starejše košarkarje, ki so pod okrilje vzeli mlajše in jih z pozitivnim zgledom usmerjali tako na kot izven igrišča. Takšno mentorstvo se nam bo obrestovalo v prihodnjih letih, ko bodo ti fantje na naslednje generacije prenesli podoben odnos. Ob priložnosti bi se tako rad zahvalil Gregorju Baleku in košarkarskemu klubu
Zlatorog, občini Laško, KK Zagorski Dolini, Denisu Bezgovšku in ostalim staršem, ki so nam s svojim trudom omogočili nepozabno dogodivščino.«
Gregor Balek, vodja KŠ Zlatorog in trener KD Zagorska dolina: »Tako kot lansko leto, ko smo se udeležili festivala v Beogradu, tudi letos nadaljujemo s tem, da našim najmlajšim omogočamo stik in pridobivanje izkušenj s tujimi ekipami. Zato smo se letos udeležili turnirja v Sarajevu, kjer je bilo odlično poskrbljeno za nas. Veseli me, da so vse tri ekipe pokazale dobre in lepe predstave, uspešno zastopale barve Laškega in Zagorja ter konec koncev tudi Slovenije.«
Matej Firm, KK Zlatorog Laško
PLEZALNI KLUB LAŠKO
I
WWW.PK-LASKO.SI
Plezalni klub Laško je zaključil še eno uspešno plezalno leto. Naši plezalci so v letu 2013 tekmovali v različnih plezalnih ligah - Vzhodni ligi, ligi Alpe Adria, na državnem prvenstvu ... in osvojili kar nekaj vidnih rezultatov, za katere jim iskreno čestitamo in upamo, da se bodo zanje trudili tudi v prihodnje, da bodo dobro trenirali in osvajali podobne ali še boljše rezultate.
REZULTATI DRŽAVNEGA PRVENSTVA: Skupno težavnost:
Cicibanke: 19. Liza Novak, Cicibani: 11. Aleks Brižič, 19. Lan Mastnak
Mlajši dečki: 3. Nik Golej Kadeti: 3. Tim Unuk Člani: 19. Tim Unuk
Skupno balvani:
5. Liza Novak, 13. Aleks Brižič, 18. Lan Mastnak, 10. Nik Golej, 17. Tim Unuk, 2. Mateja Hohkraut.
REZULTATI VZHODNE LIGE:
Mlajši cicibani - absolutna in enotna skupina: 2. Lan
Mastnak, 10. Aljaž Majdič, 16. Tit Zeme, 24. Urban Levičar, 34. Enej Hartman, 49. Luka Pavčnik
Starejši cicibani - šibkejša skupina: 6. Aleks Brižič (9. absolutno), 12. Arnož Siljan (15. absolutno), 30. Jakob Pirš (35. absolutno)
Mlajše cicibanke - absolutno in enotna skupina: 3. Liza Novak, 6. Sara Čopar, 8. Nika Zupanc
Starejše cicibanke - šibkejša skupina: 12. Maruša Zdouc Mlajši dečki - močnejša skupina: 4. Nik Golej (5. absolutno), šibkejša skupina: 3. Martin Grešak (12. absolutno), 7. Ambrož Romih (19. absolutno)
Starejši dečki - šibkejša skupina: 8. Tilen Zorko (12. absolutno)
Starejše deklice - šibkejša skupina: 17. Anja Pavčnik (32. absolutno)
Kadetinje - absolutno in enotna skupina: 7. Tina Levičar
39
šport in rekreacija
Še enkrat se je pokazalo, da v klubu delamo dobro in da delo z mlajšimi kategorijami prinaša uspehe.
Plezalni klub Laško se je med letom udeleževal tudi različnih drugih dogodkov, kot so Želodkov dan, pohod na Šmohor v okviru projekta Pivovarne Laško Gremo v hribe ter LAK-ov plezalni vikend, kjer so trenerji in inštruktorji plezanja udeležencem -študentom predstavili plezalno premo in vse čare plezanja.
Uspešno smo zaključili tudi plezalni tabor za otroke, ki je bil izpeljan v Logarski dolini in na Okrešlju, kjer so se otroci seznanili tudi s skalo in bili ponovno navdušeni.
V nadaljevanju bi se radi čim več posvečali otrokom in temu, da bodo rasli v športnem duhu in imeli možnost čim bolje spoznati vse lepote narave in plezanja kot takega.
Ob tej priložnosti bi se vsem našim članom in privržencem zahvalili za delo, ki ga opravljajo skozi vse leto, predvsem pa hvala našim dobrim trenerjem, ki skrbijo, da delo v klubu poteka nemoteno, da so naši najmlajši in nekoliko starejši člani zadovoljni in da se vedno znova radi vračajo na treninge oziroma rekreacijo.
Vse, ki se želite preizkusiti v plezanju, vabimo, da nas v telovadnici OŠ Laško obiščete ob ponedeljkih, sredah in petkih,
med 18. in 20. uro. Obiščite tudi našo spletno stran www.pk-la-sko.si.
BLOUDKOVA NAGRADA ZA ROKA MARGUČA
Konec lanskega leta je deskar Rok Marguč zaključil s prejeto zlato plaketo Olimpijskega komiteja Slovenije, letošnje leto pa začel z Bloudkovo nagrado za leto 2013, najvišjim državnim priznanjem za šport, za vrhunski mednarodni športni dosežek. »Prejeta Bloudkova nagrada je samo potrdilo za trdo delo v preteklih letih ter motivacija in spodbuda za delo v prihodnje. Nekako sem po tihem pričakoval nagrado, saj sem pred dvema letoma prejel plaketo. Vsekakor pa sta me obe priznanji zelo razveselili, saj je dobro vedeti, da ljudje vidijo in spodbujajo uspehe,« se je nagrade veselil Rok. Uspešno športno kariero je Rok na lanskem SP v kanadskem Stonehamu dopolnil z naslovom svetovnega prvaka, pred tem pa je
leta 2011 že osvojil srebrno in bronasto kolajno na SP v La Molini.
V letošnji sezoni so deskarji na snegu imeli le šest tekem za svetovni pokal; eno izmed njih so organizirali tudi na Rogli, kjer so imeli slovenski tekmovalci kljub slabemu vremenu veliko podporo s tribun. Rok pojasnjuje, da je število navijačev od prizorišča do prizorišča različno: »V središču Moskve nastopamo tudi pred občinstvom, ki šteje več kot 15000 ljudi in je vzdušje enkratno, pa vse do prizorišč, kjer deskanje ni najbolj popularno. Na Rogli se je letos kljub slabemu vremenu zbralo lepo število gledalcev.« Hkrati je pohvalil tudi organizatorje, ki so kljub dežju uspeli pripraviti dobro progo. »So dober pokazatelj ostalim, da se tudi v tako težkih razmerah da izpeljati odlično tekmo. Dobre kritike prihajajo tudi iz tujih taborov.«
Glede nizkega števila tekem v letošnjem svetovnem pokalu Rok pravi, da bi si
vsekakor želel več tekem. »>Kljub temu, da je bilo malo tekem, pa so bile te skoncen-trirane večinoma na januar, kar nam je omogočalo, da smo držali tekmovalno formo vse do OI. Je pa res, da imamo vsako leto manj tekem, včasih smo imeli tudi več kot 15 tekem na sezono. Recesija se pozna tudi v športu, saj ni primernega sponzorja, ki bi pokrival celotno deskanje.« Po kratki tekmovalni sezoni v svetovnem pokalu, ki se je zaključila 1. 2. v nemškem Sudelfeldu, je Rok končal na 8. mestu v skupnem seštevku paralelnih disciplin.
Vseeno sezone še ni konec - deskarji na snegu in ostali športniki v zimskih disciplinah se trenutno borijo še za olimpijska odličja v Sočiju. Olimpijsko izkušnjo Rok že ima iz Vancouvra in po štirih letih na največje zimsko športno tekmovanje potuje kot aktualni svetovni prvak, za kar pravi, da mu daje še dodatno motivacijo. »V preteklih štirih letih sem izredno napredoval in nabral izkušnje, ki jih potrebujem za nastop na OI. Tako psihično kot fizično sem bolj stabilen in bom lahko vso svojo pozornost preusmeril na tekmi, ki me čakata. Ni več dejavnikov, ki bi mi lahko odvrnili pozornost,« je na olimpijsko tekmovanje osredotočen Rok.
Olimpijske igre so v polnem teku, vendar navijanja za naše športnike še ni konec. Pesti za Roka (in seveda tudi ostale deskarje) bomo stiskali 19. 2., ko bo na sporedu paralelni veleslalom, in tri dni kasneje, 22. 2., ko se bodo deskarji pomerili še v paralelnem slalomu.
Nika Košak Foto: Miha Matavž
PLAN POHODOV PLANINSKEGA DRUšTVA LAšKO ZA LETO 2014
Januar	Pohod	Organizator	Zahtevnost
1.	Novoletni pohod na Babe	Andrej Mavri	LP
S.	24. tradicionalni pohod na Govško brdo	Tone Šterban	LP
11.-12.	Dražgoše	Andrej Mavri (XIV)	LP
Februar			
7.-9.	Po poteh XIV. divizije	Andrej Mavri (XIV)	LP
15.	Čemšeniška planina	Marjan Klemenčič	LP
Marec			
1.	Občni zbor PD Laško	UO	
16.	29. marčevski pohod na Šmohor	UO	LP
29.	Staničev pohod	Jurij Videc	LP
April			
12.	Dobrča (SPP)	David Lapornik	LP
19.	Pohod na Hum	STIK Laško	LP
21.	Oplotnica - Črno jezero	Tomaž Krašek	LP
Maj			
1.	Tradicionalno srečanje na Šmohorju	Oskrbnica doma	LP
31.	Velika planina	Manja Frece	LP
Junij			
7.	Nočni pohod na Babe	Marko Mavri	LP
21.	Turska gora, Brana, Kamniško sedlo (SPP)	Marko Mavri	ZZP
28.	Rečiška krožna pot	Tomaž Krašek	LP
Julij			
2G.	Pot spominov	Andrej Mavri	LP
26.	Mangart (Belopeška + Slovenska)	Jože Videc	ZZP
Avgust			
9.-1G.	Prisojnik - Razor - Kriški podi (SPP)	Marko Mavri	ZZP
23.-24.	Dolomiti	Videc, Lapornik, Mavri	ZZP, ZP
3G.	Zlatorogova transverzala ponosa Šmohor	Pivovarna Laško	LP
September			
13.	Krofička - Strelovec	Jože Krašek	ZP
2G.	Pot treh cerkva	STIK Laško	LP
27.-28.	Dolina Triglavskih Jezer (SPP)	Urška Sojč	LP
Oktober			
4.	Vremščica - Škocjanske jame (SPP)	Manja Frece	LP
18.-19.	Pohorje (SPP)	Gregor Zajc	LP
November			
8.	Po trških mejah Laškega	UO	LP
16.	Vrtovčeva pot	Jože Krašek	LP
December			
6.	Miklavžev pohod	Tone Košir, M. Mavri	LP
2G.	Izlet v neznano	Urška Sojč	LP
LP-Lahka pot; ZP-zahtevna pot; ZZP-zelo zahtevna pot
LAšKI RIBICI LAšCANOM IN PRIJATELJEM RIBIšTVA
Ribiška družina Laško že več let zapored 26. decembra ob prazniku samostojnosti in enotnosti oziroma na Štefanovo v okviru novoletnih prireditev občine Laško za Laščane in prijatelje ribištva prireja prav posebno gostijo. Že šesto leto na ta dan po Laškem diši po slastnih ribah. Laški ribiči so tudi letos v duhu dobrodelnega veselega decembra pripravili brezplačno ribjo pojedino, s katero so na parkirišču pri kulturnem centru razveseljevali občane in ostale obiskovalce ribiškega piknika.
Dogodek je bil poleg srečanja z domačini tudi odlična priložnost za druženje ljubiteljev ribolova. Povabljeni so bili člani pobratenih ribiških družin, in sicer RD Zagorje ob Savi, RD Ludbreg in RD Novi Marof iz sosednje Hrvaške. Slednji so bili zelo aktivni in so pomagali pri peki rib ter pripravi odlične ribje čorbe po domačem receptu. Z obiskom so nas počastili tudi predsednik Ribiške zveze Slovenije, dr. Miroslav Žaberl, predsednik Zveze ribiških družin Celje, Peter Solar, župan in podžupan Laškega, Franc Zdolšek in Klemen Grešak ter veliko ribiških prijateljev.
Poleg gostije pa je kot dodatna atrakcija na obrežju Savinje od kulturnega centra do Špice potekalo tekmovanje v športnem ribolovu s plovcem. Tekmovanje je bilo tokrat bolj družabnega značaja, ribiči iz Laškega in pobratenih ribiških družin pa so z božičkovimi kapicami razveseljevali mimoidoče gledalce. Ribe, ulovljene med tekmovanjem, so seveda ob koncu tekmovanja veselo odplavale po Savinji.
Tiste ribe, ki so jih naši ribiči pekli za obiskovalce pa so, kot je v navadi, trikrat plavale. Prvič v Savinji, drugič v olju in tretjič v laškem pivu, za kar se moramo zahvaliti Pivovarni Laško. Prijazno so nam posodili tudi gostilniško opre-
mo in dežnike, ki so varovali naše goste pred malo slabšim vremenom. STIK-u Laško se zahvaljujemo za možnost uporabe dela prostorov v kulturnem centru, ki so nam jih dali na voljo, zahvala pa gre tudi pekarni Geršak in pekarni Toni-pek za kruh, s katerim smo lahko pomazali krožnike.
Laški ribiči smo bili nad obiskanostjo ribje pojedine zelo zadovoljni. Dogodek je z vsakim letom uspešnejši in pridobiva na prepoznavnosti. Kljub temu, da smo ribiči znani po pretiravanju, lahko tokrat brez olepševanja povemo, da smo razdelili približno 1000 brezplačnih porcij rib. Na krožniku se je znašlo veliko različnih vrst rib, ki jih ponuja Savinja: platnica, podust, klen, som in krap. Laščanom in ostalim prijateljem ribištva smo dokazali, da tudi v našem revirju plavajo dobre, kvalitetne in zdrave ribe. Delavnost in pridnost članov RD Laško pa sta bili nagrajeni s pohvalami obiskovalcev, ki so bili navdušeni tako nad pripravljeno hrano kot tudi nad splošnim prijetnim in veselim vzdušjem.
Vidimo se prihodnje leto.
Anton Sojč
41
društva
KOMETA NI BILO, ZVEZDE PA SO!
In tudi knjiga o zvezdah, ki jo zdaj že sedmo leto zapored oskrbi Astronom- WM sko naravoslovno društvo Graščina Širje. Vsa leta je njen naslov GLEJ JIH, ZVEZDE - najlepši prizori na nebu za opazovanje s prostimi očmi. Letos je izšla že novembra 2013, ker so vsi pričakovali komet po imenu ISON in celo upali, da bo med najlepšimi v 100 letih. No, kometa ni bilo, ali bolje rečeno, komet je bil, samo veliko šibkejši, kakor so pričakovali. Zgodilo se je namreč tisto, česar so se astronomi bali in to kar lepo napoveduje tudi knjiga GLEJ JIH, ZVEZDE. 28. novembra 2013 je komet na svoji tirnici prišel tako blizu Sonca, ki ima na površju več tisoč stopinj Celzija, da ga je stopilo. Kometi so namreč večinoma velike kepe ledu in kamenja in, če pridejo preblizu Sonca,
mimo katerega vsi letijo, vendar v različni oddaljenosti, se jih veliko enostavno stopi. Če pa to približevanje ognjenemu žarišču preživijo, jim Sonce s svojo energijo izpiha pline in del druge snovi, ki jih sestavlja. Zato imajo lahko lepo vidna dva repa in Slovenci zato kometu tudi rečemo repatica.
Knjiga, o kateri govorimo, nas vse leto vodi skozi nebesne pojave, ki se jih skoraj več ne zavemo, ali pa bi jih spregledali. Brez kakšnega vnaprejšnjega znanja astronomije spoznamo vseh pet s prostim očesom vidnih planetov, prepoznamo ozvezdja, izvemo, kaj se dogaja z vesoljskimi sondami ipd.
V	naslednjih kratkih poglavjih so opisani februarski dnevi, ko je mogoče ob Luni najti kakšen planet, za katerega bi morda sicer mislili, da je zvezda. V oklepaju je navedeno, na kateri strani knjige GLEJ JIH, ZVEZDE je v obliki fotomontaže prizor fotografiran. Naj ob tem omenimo še, da je knjiga polna prečudovitih barvnih fotografij, ob katerih boste res uživali!
V	soboto, 1. februarja, eno uro po
sončnem zahodu, je krajec še ne cela dva dni stare Lune nizko nad zahodnim obzorjem, še niže pod njim pa planet Merkur. Ta se na nebu prikaže samo nekajkrat letno, zato te priložnosti ne velja zamuditi (str. 29) .
V	ponedeljek, 10. februarja, kmalu po sončnem zahodu, plava nizko nad zahodnim obzorjem v ozvezdju Dvojčka vedno bolj okrogla Luna po prvem krajcu, nad njo pa skozi večerni mrak sije svetel Jupiter (str. 30).
V	soboto, 22. februarja, po 6. uri je Luna v zadnjem krajcu nad južnim obzorjem in ima na svoji desni planet Saturn, na levi, nekoliko niže, pa rdečkasto zvezdo Antares (magnituda 1) v Škorpijonu (str. 32).
V	sredo, 26. februarja, po 6. uri, nizko nad jugovzhodnim obzorjem, bo Luna skoraj v celoti zakrila Venero-Jutranjico. Pogled bo zelo lep s prostim očesom, še večji užitek pa bo, če boste uporabili vsaj lovski daljnogled (str. 33).
Če knjigo naročite do konca februarja po telefonu št. 04 280 200 ali po elektronski pošti prodaja@narava.si, vas bo stala samo 15 € (poštnina je všteta v ceno).
ČLANICE GZ LAŠKO V LETU 2013
Članice GZ Laško so preteklo leto zaključile uspešno. Sodelovale so na izobraževanjih v okviru GZ Laško, opravljale nadaljevalni tečaj za gasilce, tečaj za NGČ, ki sta ga opravili dve gasilki (iz PGD Rečica in PGD Šentru-pert) in tečaj za varno uporabo dihalnih aparatov pri reševanju, ki ga je opravila članica PGD Rečica. Nekaj članic se je udeležilo parade in Florjanove maše ob XVI. kongresu Gasilske zveze Slovenije 25. maja v Kopru. Članice so aktivno sodelovale pri operativnih in taktičnih
GASILSKA MLADINA REČICE
Leto 2013 je bilo polno raznih aktivnosti. V februarju smo na povabilo PGD Šentrupert in GZ Laško prišli v zasneženi Šentrupert na sankanje. Kmalu smo dan sankanja ponovili v Rečici. Konec aprila smo sodelovali na kvizu v Zidanem Mostu, kjer so se mladinci uvrstili na regijsko tekmovanje. V maju smo se udeležili orientacije v Sedražu in dosegli dobre uvrstitve. Avgusta naj bi ponovili tabor iz prejšnjih let, a nam je ponagajalo vreme, tako da smo raje izvedli dva počitniška dneva, in sicer prvega na igrišču v Hudi Jami s športnimi igrami, odbojko
vajah društev ter pri intervencijah. Oktobra je potekala taktična vaja pod vodstvom Špele Kragolnik iz PGD Rečica, ki je zelo dobro uspela, a je na žalost imela nizko udeležbo. Uspešne so bile tudi na tekmovanjih - na srečanju GERES junija v Sečovljah je ekipa članic PGD Rečica osvojila 1. mesto in s tem prehodni pokal, tri ekipe iz GZ Laško (Sedraž,
in obilico zabave, ter drugega za noč čarovnic, ko je bil izveden pohod, začinjen z ustvarjalnimi delavnicami (izrezovanje buč, izdelava svečnikov za čajne lučke ...) in zaključen z najokusnejšimi palačinkami izpod rok naše Mojce. Septembra smo šli na regijsko orientacijsko tekmovanje. Tam so pionirji in njihov mentor Marko posegli po uvrstitvi na državno tekmovanje. Mesec oktober je prinesel občinsko tekmovanje s pričakovanim velikim uspehom vseh rečiških ekip. Na regijskem tekmovanju v Zrečah pa je bila na svoje mladince upravičeno ponosna mentorica Mojca. Mladinci so sodelovali tudi na treh pokalnih tekmovanjih celjske regije, kjer so dosegli skupno 2. mesto, novembra pa so na regijskem kvizu dosegli 3.
Zidani Most in Rečica) pa so se uvrstile na regijsko tekmovanje v Zrečah. Ekipa članic Rečice si je z odlično izvedeno vajo in prvim mestom zagotovila pot na državno tekmovanje, ki bo predvidoma v prvi polovici junija 2014. V avgustu so sodelovale tudi na 4. memorialu Rudija Cestnika. Oktobra pa so našle čas še za prijetno rekreacijsko-družabno srečanje v Sedražu. Leto 2013 so sklenile s srečanjem, katerega gostitelj je bilo PGD Vrh nad Laškim. Tu so izvedle krajši sestanek, na katerem so strnile utrinke leta 2013 in se družile ob prijetnem klepetu ter izdelovanju voščilnic.
Sabina Šmauc
mesto. Oktobra smo zbrali toliko novih članov, da je z vajami lahko pričela ekipa pionirk. Leto se je lepo zaokrožilo v veselem decembru z druženjem ob ustvarjanju vabil, peki piškotov in prireditvijo mladincev za najmlajše člane. Dan so jim polepšali s kratko dramsko predstavo in razdelitvijo daril.
Sabina Šmauc
GLEJ HH.
Zvt^Dli!
42
društva
40 LET POHODOV PO POTEH šTIRINAJSTE DIVIZIJE
Pred 70 leti - v februarju 1944 - je v naših krajih bila hude boje z okupatorjem XIV. divizija. Iz Bele krajine je po enomesečnem pohodu preko Hrvaške prispela na Štajersko 6. februarja v Sedlarjevem, kjer je prečkala Sotlo. Od 8. do 10. februarja je imela bitke na Bohorju, 12. 2. spopad z okupatorsko kolono v Gračnici pri Rimskih Toplicah, 13.2. se je spopadala s sovražnikovimi patruljami v Oleščah in Kanjucah. Potem pa je pot nadaljevala preko Štor, Dramelj do Konjiške gore. Prihod te divizije je pomemben za nadaljnji razvoj narodno osvobodilnega boja na Štajerskem in za končno osvoboditev domovine. Zato so številne povojne generacije to divizijo spoštovale in ji pripisovale velik pomen.
Prvi pohod po poteh te divizije so mladi iz naše občine organizirali leta 1974. Ob 30-letnici prihoda Štirinajste na Štajersko so organizirali tridnevni pohod od Senovega, preko Bohorja, Okroglic, Gračnice, Vrha nad Laškim do Laškega. Naslednje leto so šli po stopinjah svojih vzornikov iz Laškega preko Svetine, Dra-melj, Črešnjic, Lindeka do Dobrne. Tretje leto - leta 1976 - so v velikem snegu opravili pohod iz Dobrne, preko Paškega Kozjaka, Graške gore, Belih Vod do Rečice ob Savinji. Vse do letos so v glavnem hodili del poti te divizije od Sedlarjevega preko Bohorja, Okroglic, Lokavca do Gračnice.
Na pohode ni pohodnike silil nihče v t. i. totalitarnih časih, nihče jih ne sili danes. Na pohode gredo preprosto zato, da uživajo v lepotah narave, da se družijo s prijaznimi kozjanskimi ljudmi in da izkažejo spoštovanje, pozornost in zahvalo tistim, ki so v odločilnih letih vojne pomagali osvoboditi domovino. V teh 40 letih je na pohodih sodelovalo preko 3000 pohodnikov samo iz naše
občine. Vsako leto pa se jim pridruži še pomembno število pohodnikov iz drugih delov Slovenije, predvsem pa iz kozjanskih občin. Prvih 20 let so hodili na pohode in pomagali pri logistiki vojaki in starešine JLA, po osamosvojitvi pa so v pohodni koloni vojaki Slovenske vojske.
Pohodniki so leta 2003 ustanovili »Društvo za ohranjanje spomina na pohod XIV. divizije Laško«, ki šteje okrog 200 članic in članov. Društvo je letos ob 70. obletnici prihoda Štirinajste na Štajersko in 40. obletnici organiziranih pohodov po njenih poteh pomagalo Muzeju Laško pripraviti razstavo »Po poteh XIV. divizije«. Razstava s številnimi fotografijami z vseh štiridesetih pohodov zgovorno prikazuje vzdušje na teh pohodih. Odprtja razstave 5. februarja se je udeležilo veliko število obiskovalcev, med njimi je bilo mnogo pohodnikov, posebno čast dogodku pa sta s svojo prisotnostjo dodala tudi partizana, borca XIV. divizije, Rudi Simčič in Alojz Dolničar, predsednik Odbora skupnosti borcev XIV. divizije, ki je društvu v imenu borcev podelil priznanje. Ob priložnosti so v muzeju predvajali polurni dokumentarni film s prikazom pohodniških doživetij zadnjih 40 let, ki si ga je po mnenju pohodnikov pa tudi drugih vredno ogledati. Večer se je zaključil s prijetnim klepetom, polnim spominov na pretekle pohode in veselega pričakovanja prihodnjih.
Hkrati z razstavo je sovpadala tudi predstavitev zbornika »Po Kozjanskem od Sotle do Gračnice 1974 - 2014«, v katerem so opisani vtisi s pohodov, razlogi, zakaj te pohode organizirajo, in mnenja domačinov, ki pohodnike gostoljubno sprejmejo na poti mimo njihovih domačij. Posebnost tridnevnih pohodov je, da potekajo v prvi polovici februarja, ne glede na vremenske razmere, na kar se nanaša tudi podnaslov zbornika - Pohodi v soncu, dežju, vetru, snegu in metežu. Čeprav je pohod zelo zahteven prav zato vsakemu pohodniku ostane za vedno v spominu. Na številnih zanimivih fotografijah v zborniku se lahko najde
marsikdo od naših občank in občanov, ki je v tem 40-letnem obdobju enkrat ali večkrat prehodil pot od Sedlarjevega do Gračnice. Občani, ki bi želeli imeti ta zanimiv zbornik, naj pokličejo na telefon 031 609 324.
Ob zaključku zbornika so pohodniki zapisali:
»Med Sotlo in Gračnico živijo čudoviti kozjanski ljudje, ki se radi pogovorijo s popotniki, ki pridejo skozi njihove kraje. Ponosni so na svoje kraje in svojo zgodovino. Bralke in bralce zbornika vabimo, da obiščete te kraje in da ob tem skušate iztrgati iz pozabe legendarni pohod XIV. divizije na Štajersko v zimi 1944. Seveda se lahko udeležite, če vam zdravje dopušča, tudi vsakoletnega februarskega pohoda od Sedlarjevega do Gračnice in v prijetni družbi domoljubnih ljudi različnih generacij - od dedkov do vnukov - spoznavate lepote in zgodovino tega območja. Februarski pohodi potekajo v mrazu in včasih tudi v metežu, mnogo lepše in prijetnejše pa je obiskati te kraje spomladi, ko cvetijo kozjanska jabolka, ali jeseni, ko se narava prebarva v čudovite barve. Skratka, Kozjansko je vredno obiska, pohod XIV. divizije pa dogodek, ki se ga je vredno spominjati. Srečno na poti med Sotlo in Gračnico!«
Tako so pohodniki tudi letos, že 40., prehodili pohod po poti legendarne divizije od Sedlarjevega do Gračnice in tudi letos so bili med njimi vojaki Slovenske vojske, ki jim je pomagala z logistiko. Tako kot pred 70 leti, so tudi letos morali pohodniki gaziti kar debelo snežno odejo, še posebej čez Bohor. V Gračnici so se po zaključni spominski svečanosti pri spomeniku narodnemu heroju Iliji Bado-vincu in otrokom »živega zidu« razšli s pozdravom - na svidenje na pohodu prihodnje leto.
Andrej Mavri
Razstava o pohodih bo v Muzeju Laško na ogled do 3. marca 2014.
43
zavetišče za male živali/policija
ZAVETIŠČE ZA MALE ŽIVALI_
Tik pred iztekom leta 2012 je bilo v Sevnici ustanovljeno in registrirano zavetišče za živali, ki deluje v sklopu novo zgrajene Veterinarske postaje Sevnica. Zavetišče je manjšega lokalnega značaja. Opremljeno je s petimi boksi za pse in skupnim prebivališčem za mačke. Urejeni so boksi za izolacijo in stacionarno zdravljenje bolnih živali, strokovni nadzor opravljajo delavci veterinarske postaje.
Zaposleni na Veterinarski postaji Sevnica s pomočjo prostovoljcev in ljubiteljev živali po najboljših močeh skrbijo za dobrobit zapuščenih in onemoglih živali. Sicer pa je dobro vedeti naslednje: Kot najditelj živali ste po zakonu v roku 24 ur (vsekakor pa čim prej) o najdbi dolžni obvestiti najbližje zavetišče, zato ne bo odveč podatek, da je omenjeno zavetišče
pristojno za občine Sevnica, Hrastnik in Laško. Telefonska številka, na katero lahko pokličete v primeru, da naletite na zapuščeno, izgubljeno ali poškodovano žival, je 07 81 60 210.
Živali, ki na svoje (stare ali nove) skrbnike čakajo v zavetišču, si je možno ogledati na spletni strani zavetišča www.vete-
rina-sevnica.si. Pasji in mačji azilanti se oglašujejo tudi na lokalnih televizijah in na Facebook profilu zavetišča. Potencialni posvojitelji so v zavetišče vabljeni v času uradnega delovnega časa, in sicer ob delavnikih od 7. do 18. ure, ob sobotah pa od 7. do 8. ure.
Veterinarska postaja Sevnica
Kužki Iščejo dom
Pes je večje rasti, najden pa je bil v Mali Brezi. Približna starost: do 2 let.
Velik in postaven mešanec, ki je bil najden v Doblatini, je vesele narave. Potreboval bi lastnika, ki je že imel izkušnje z velikimi pasmami ter prostor za gibanje. Približna starost: 1 leto.
Igriv in simpatičen mešanec je bil najden na Valvasorjevem trgu v Laškem. Zrasel bo v psa velikosti nemškega ovčarja. Približna starost: 1 leto.
POLICIJSKA POSTAJA LAšKO
Obvestilo za vse lastnike psov
»Skrbnik živali mora z ustrezno vzgojo in šolanjem oziroma z drugimi ukrepi zagotoviti, da žival ni nevarna okolici. Skrbnik psa mora na javnem mestu zagotoviti fizično varstvo psa tako, da je pes na povodcu«. (Zakon o zaščiti živali, člen 11)
Na tukajšnji policijski postaji skoraj vsakomesečno obravnavamo prijave o gonjenju divjadi s strani psov, ki nimajo zagotovljenega ustreznega fizičnega varstva in to delajo posamezno ali združeni v trop. Nekateri lastniki psov so kot
skrbniki psov nevestni in pse puščajo, da se prosto gibljejo po poteh in naravi. Kolegi iz lovskih družin nam sporočajo primere, ko na travnikih ali gozdu najdejo pokončano divjad, poškodbe pa nedvoumno nakazujejo, da so to storili psi. Vse občane pozivamo, da poskrbite za varstvo psa, še posebej, če živite v okoliških krajih, blizu narave in gozdov, kjer se divjad giblje. Policisti ukrepamo skladno z Zakonom o zaščiti živali (izreče se globa lastniku), v kolikor se ugotovi lastništvo takšnega psa.
Zavedati se moramo tudi, da čedalje več ljudi različne okoliške javne in gozdne poti uporablja za sprehode in kolesarjenje. Zgodi se, da pes, ki ni na
vrvici, napade drugega psa, sprehajalca ali kolesarja, kar lahko pusti hude posledice. Nekateri sprehajalci psov bodo morali začeti upoštevati dejstvo, da poti v naravi niso namenjene samo njim, temveč tudi sprehajalcem brez psov, družinam z otroki, starejšim, za katere srečanje z velikim, renčečim psom, ki prosto teka brez nadzora lastnika, ni prijetna izkušnja.
Lastniki psov bi morali poznati določbe Zakona o zaščiti živali, pa ne samo zaradi varnosti sebe in drugih, ampak tudi zaradi tega, ker ravnanje v nasprotju z navedenimi določbami zakona pomeni prekršek, za katerega zakon določa tudi kazen, globo, ki znaša od 200
44
blis31
policija/razno
do 400 evrov. V primeru, da že pride do posledice (na primer ugriza) je potrebna takojšnja zdravniška oskrba. Takšen pes se zavede v evidenco nevarnih psov.
Skrbniki nevarnih psov morajo zagotoviti fizično varstvo psov na enega izmed naslednjih načinov:
-	da so psi na povodcu in opremljeni z nagobčnikom,
-	da so zaprti v pesjaku ali objektu,
-	da so v ograjenem prostoru z ograjo, visoko najmanj 1,8 m, ki je na vhodu označen z opozorilnim znakom. Nevarnega psa ni dovoljeno zaupati v
vodenje osebam, ki so mlajše od 16 let. V kolikor pride do ogrožanja nevarnega psa se izreče globa v višini najmanj 800 evrov.
Vodja policijskega okoliša Bojan Šipek
KLENOVšKOVA KAPELICA NA PLEšU NAD ZIDANIM MOSTOM JE OBNOVLJENA
Nad krajem, kjer Savinja pod tremi zaporednimi mostovi svoje vode preda večji Savi, se vzpenja skoraj tisoč (993) metrov visoko Veliko Kozje. Sava z juga, Savinja iz severozahoda ter Gračnica iz severovzhoda omejujejo strma pobočja, ki se proti vzhodu malce spustijo do Lovrenca in končajo na okoli 50 metrov nižji Lisci. Tam na sredi proti južnemu soncu izpostavljenega pobočja že stoletja leži razpršena vas Čelovnik. Vključen je tudi zaselek Pleš, ki predstavlja najbolj severozahodni del sevniške občine. Najpomembnejši objekt v vasi je podružnična cerkev sv. Duha iz 14. stoletja, ki obsega pravokotno, ravno krito baročno ladjo, gotski prezbiterij in kasneje prizi-dan zvonik. Freske so iz začetka 16. stoletja (avtor znan kot čelovniški mojster). Ostanki poslikave na severni strani (po-
RUDARJI PRI SVETI MAšI
Vsako leto se na prvo adventno nedeljo Rudarji iz Rečice in Sedraža nad Laškim odpravijo k sveti maši. Tako je bilo tudi 1. decembra. Farni župnik gospod Stanko Domanjko je rudarje pospremil v prečudovito cerkev Martina Slomška v Zgornji Rečici. Daroval je sveto mašo za vse umrle, ponesrečene in žive rudarje. Po opravljenem mašnem obredu so se družno odpravili v prijetno hišico pod cerkvijo. Ob obilno obloženi mizi so si rudarji nazdravili z domačo rujno kapljico in izmenjali nekaj spominov. Na
klon sv. Treh kraljev) so bile restavrirane leta 1971. Že stoletja tu živi dobrih deset kmetij, ki so cestno povezavo ter vodovod dobile šele slabih 40 let nazaj. Večinoma kar s svojim prostovoljnim delom in denarjem. Občinska meja (Sevnica, Laško) je pogosto otežila njihovo sofinanciranje. Poštar jih obišče šele zadnja leta. Strme kmetijske površine še danes otežujejo kmetovanje in zahtevajo veliko ročnega dela. V z bukovimi gozdovi poraščenim strminami med skalnimi osamelci kraljujejo gamsi in kraljeva roža, okoli kmetij že poldrugo stoletje stari sadovnjaki. Kdo ve kakšna bi bil podoba vasi danes, če ne bi druga svetovna vojna in interes trboveljskega rudnika ustavila poskusno kopanje rjavega premoga.
Anton Runovec je kmetoval na »gruntu« z lepim razgledom od Kuma preko Čemšeniške planine do Kopitnika. Tam daleč na severozahodu je bilo mnogokrat videti tudi Kamniške Alpe. Pisalo se je leto 1890, ko se je s parom volov odpravil preko Save v Šentjanž, da jih na sejmu proda. Nace, njegov 86-letni vnuk pravi, da je vole uspel dobro prodati. Z veliko denarja za tedanje čase se je preko Brun-ka vračal domov. Verjetno kar z nekaj strahu, saj so bili kraji poznani po napadih rokovnjačev. Le ti so očitno na sejmu opazili, da je bila prodaja uspešna in so ga čakali v zasedi. A Anton jim je z denarjem vred uspel pobegniti. Doma na Plešu, kot se imenuje zaselek Čelovnika, je v zahvalo svojemu patronu sv. Antonu še isto leto iz dela prisluženega denarja postavil kapelico z njegovim kipom v njej.
Dve leti kasneje se mu je rodila hči Jožefa, njegova naslednica na kmetiji. Z njeno
god svete Barbare, 4. decembra, pa so se rudarji zbrali v Sedražu pred gasilskim domom. Rudarje so v cerkev sv. Jedert pospremili nadškof Stanislav Lipovšek, dekan Rok Metličar in farni župnik Stanko Domanjko. Po opravljenem mašnem obredu so se zbrali v telovadnici podružnične šole Antona Aškerca Sedraž. Rudarjem sta se pridružila župan Franc Zdolšek in predsednik etno odbora Mo-žnar Vlado Marot. Zbranim rudarjem sta izrekla veliko spodbudnih besed ob njihovem praznovanju sv. Barbare in jim zaželela vse najlepše v novem letu. Ru-
poroko ter smrtjo Antona (1929) je priimek Runovec zamenjal Klenovšek, a po domače je kmetija in s tem tudi kapelica za domačine še vedno »Rujevčeva«. Čez leta je bil izginuli Antonov kip nadomeščen s kipom Marije z Jezusom v naročju. Razen manjših popravkov sicer kapelica v 123 letih ni doživela večjih posegov. Do lani, ko je Nace v dogovoru z Marico, ženo pokojnega brata Jožeta sklenil, da jo obnovi. Preko njene vnukinje Špele je namreč spoznal vsestranskega Janeza Orešnika iz Šentjanža. Le ta je v domači delavnici restavriral kip, skupaj s pomočjo družine Maričine hčerke Jožice pa tudi kapelo. In kapela je zasijala kot verjetno še nikoli prej. Pa tudi privabila številne ljudi k ogledu.
Zaključek obnove se je zgodil lanskega 13. oktobra z njenim blagoslovom. Lepa jesenska nedelja je privabila preko 50 ljudi. Obred je vodil mnogim Slovencem poznan župnik Janez Furman, ki je nedavno prevzel loško župnijo. Obred je zaključil Nace, ki kljub temu, da je najstarejši mož daleč naokoli, še vedno rad zapoje. Harmoniko, njegovo drugo ljubezen, pa je na druženju v nadaljevanju raztegnil prijatelj Niko. Ker je iz Poldeto-vega kotla in bogato obloženih pladnjev prijetno dišalo, je druženje prijateljev in znancev trajalo vse tja do večera. V veliko zadoščenje Naceta, ki je izpolnil zaobljubo staremu očetu Antonu in materi Jožefi, ter poskrbel, da bo kapelica še naprej krasila hribovsko kmetijo. Tudi kot opozorilo vsem vrstam rokovnjačev, da tod žive kleni ljudje.
Dušan Klenovšek Foto: Damjan Cigole
darska godba Hrastnik je rudarje z igranjem koračnic zabavala še dolgo v noč.
Drago Podreberšek
45
napovednik
FEBRUAR
Petek, 14. februar
•	Večnamenski dom Rimske Toplice: Prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku - gledališka predstava režiserja Saše Jovanoviča - Palčica; v izvedbi Alje Kapun (ob 18.00)
Sobota, 15. februar
•	Planinsko društvo Laško: Pohod na Čemšeniško planino (Marjan Klemen-čič)
•	Kulturni center Laško: Kaj pričakovati, ko pričakuješ; romantična komedija -film (ob 20.00)
Nedelja, 16. februar
•	Kulturni center Laško: Lepotica in zver, muzikal v izvedbi Vokalne skupine Lilija
-	ponovitev (ob 17.00)
Sreda, 19. februar
Kulturni center Laško: Samostojni koncert Okroglih muzikantov z gostjo Aleksandro Križan (ob 19.30)
Četrtek, 20. februar
•	Rimske Toplice, Aškerčeva domačija na Senožetah: Območno srečanje literatov
-	predstavitev revije Mentor (ob 18.00)
Petek, 21. februar
•	Hiša generacij Laško: Tečaj peke krofov pod mentorstvom pekovskega mojstra Francija Planinca (obvezne predhodne prijave in prispevek za sestavine 10€; ob 16.00)
•	Kulturni center Laško: Poštar Jakec, komedija KUD Veseli oder (19.30)
•	Knjižnica Laško: dr. Nataša Terbovšek Coklin: Javno nastopanje in komunikacija (strokovno predavanje; ob 19.00)
Torek, 25. februar
•	Hiša generacij Laško: Prva pomoč (predavanje KORK Laško, z velikim poudarkom na praktičnem delu vseh udeležencev, kako pravilno ravnati pri nesrečah, ki se nam pogosto pripetijo v domačem okolju; ob 17.00)
Sobota, 22. februar
•	Dvorana Tri lilije: Košarka na invalidskih vozičkih - ligaško klubsko tekmovanje, IV. Kolo (ob 9.00, 11.00, 13.00)
•	Dvorana Tri lilije: Košarkaška tekma, Liga Telemach KK Zlatorog : KK Tajfun Šentjur (ob 19.00)
Petek, 28. februar
•	Hiša generacij Laško: Tečaj peke krofov pod mentorstvom pekovskega mojstra Francija Planinca (obvezne predhodne prijave in prispevek za sestavine 10€; ob 16.00)
•	Savinja Laško: Fotograf Benedikt Ler-getporer in stare fotografije Laškega, predavanje dr. Dragana Božiča (ob 18.00)
• Večnamenski dom Rimske Toplice: Mir-jana in Valentin Steblovnik - Camino (potopisno predavanje; ob 18.00)
MAREC
Sobota, 1. marec
•	Laziše - Podružnična osnovna šola: Ples v maskah (ob 20.00)
Torek, 4. marec
•	Rimske Toplice, »pri Purgu«: Pustovanje (ob 18.00)
•	Knjižnica Laško: Zoran Furman - Malezija in Indonezija po otoku Borneo (potopisno predavanje; ob 19.00)
Petek, 7. marec
•	Trubarjevo nabrežje: 45. Laški sejem (od 8.00 do 15.00)
Sobota, 8. marec
•	Savinja: Popustno rajanje za otroke (od 9.00 do 12.00)
•	Hotel Hum: Popustni ples v maskah v Humu (ob 20.00)
Ponedeljek, 10. marec
•	Kulturni center Laško: Udar po moško 2, komedija Špas teater (ob 19.30)
Sreda, 12. marec
•	Kulturni center Laško: Območno srečanje otroških in mladinskih zborov Pozdrav pomladi (ob 17.00)
Četrtek, 13. marec
•	Dvorana Tri lilije: Območno srečanje Vrtec poje (ob 17.00)
Petek, 14. marec
•	Kulturni center Laško: ABC abonmaj-ček (dopoldan)
•	Večnamenski dom Rimske Toplice: Proslava za dan žena in mučenike (ob 18.00)
Sobota, 15. marec
•	Dvorana Tri lilije: Mednarodno tekmovanje v karateju World cup v organizaciji Karate zveze Slovenije
Nedelja, 16. marec
•	Start Gasilski dom Debro: Tradicionalni marčevski pohod na Šmohor (ob 8.00)
•	Dvorana Tri lilije: Mednarodno tekmovanje v karateju World cup v organizaciji Karate zveze Slovenije
Torek, 18. marec
•	Knjižnica Laško: Miša Pušenjak - Spomladanski vrt (strokovno predavanje v okviru pobude Živeti zdravo; ob 19.00)
Sreda, 19. marec
•	Kulturni center Laško: Mavrica polk in valčkov - ansambel Saša Avsenika in Alfi Nipič (ob 19.30)
Petek, 21. marec
•	Večnamenski dom Rimske Toplice: Slavko Zgonec - Sobne rastline (strokovno predavanje; ob 18.00)
Nedelja, 23. marec
•	Dvorana Tri lilije Laško: Prireditev ob 5. obletnici Vaške godbe z Vrha nad Laškim (ob 15.00)
Ponedeljek, 24. marec
•	Hiša generacij Laško: Odprtje klekljar-ske razstave klekljarske skupine Hiše generacij Laško Kitice (ob 18.00)
Torek, 25. marec
•	Rimske Toplice, Aškerčeva domačija na Senožetah: Aškerčev večer (ob 18.00)
Četrtek, 27. marec
•	Knjižnica Laško: Katja Škrabar -Obrazna aerobika in samomasaža obraza (strokovno predavanje in praktični prikaz; ob 19.00)
Petek, 28. marec
•	Kulturni center Laško: Koncert Adija Smolarja (ob 19.00)
Sobota, 29. marec
•	Planinsko društvo Laško: Staničev pohod (Jurij Videc)
Ponedeljek, 31. marec
•	Kulturni center Laško: ABC abonmaj-ček, Metuljček Cekinček (dopoldan)
APRIL
Torek, 1. april
•	Knjižnica Laško: Sanja Rozman (strokovno psihološko predavanje; ob 19.00)
Sreda, 2. april
•	Hiša generacij Laško: Predavanje patra Karla Gržana: Moč sočutja v času preizkušnje (ob 15.00)
•	Kulturni center Laško: Območno srečanje otroških folklornih -skupin Se igramo, pojemo in tudi zaplešemo (ob 17.00)
Petek, 4. april
•	Trubarjevo nabrežje: 46. Laški sejem (od 8.00 do 15.00)
•	Hiša generacij Laško: Tečaj peke kvašenih velikonočnih dobrot pod mentorstvom pekovskega mojstra Francija Planinca (obvezne predhodne prijave in prispevek za sestavine 10€; ob 16.00)
Nedelja, 6. april
•	Kulturni center Laško: Območno srečanje odraslih folklornih skupin (ob 17.00)
Petek, 11. april
•	Hiša generacij Laško: Tečaj peke kvašenih velikonočnih dobrot pod mentorstvom pekovskega mojstra Francija 1 Planinca (obvezne predhodne prijave in S prispevek za sestavine 10€; ob 16.00) Š
46
križanka/oglas
samostAn-
tropsko
veslačtul
sredoz. zimzelen
jmi.
svinčev oksid
slov. hokejist,
očrt
vojske
priprava za
racman, račji samec
tovalecv
posevek
zemiiisce
slikarska
zlato
luknja za zračenje
žensko ime, edita
občutek
izrazanje
okada, jap. samuraj
del obale za privezo
kroglasta
vesoljsko plovilo
vojaška
iridij
korist
jedrnat
zagrada
stevnik
tenisacica, chris
krajša
premoženje
tekla klein-
GESLO
seznam
ce
Križanke
obrazi
POSEBNA ZIMSKA IZDAJA
Že v prodaji!
NAGRADNI SKLAD:
1.-3. nagrada: knjiga ali CD
Ime in priimek:
Telefon:
NAGRADNI KUPON
Kupon izrežite in ga izpolnjenega pošljite do 31. marca 2014 na dopisnici ali v kuverti na naslov: Nova komunikacija d.o.o., Stegne 7, 1000 Ljubljana.
REŠITEV												
												
												
Nagrajenci iz prejšnje številke:	
1. Neža Leljak, Sp. Rečica 17, Laško	
2. Cirila Suša, Pod gradom 1, Laško	
3. Jože Hrastnik, Strmca 70, Laško	Nagrajenci bodo nagrade prejeli po pošti.
Vabljeni, da se pridružite jutranjim terapevtskim vajam, ki se izvajajo v bazenu medicinskega centra Valetuda v Rimskih termah, vsak dan med tednom ob 8. uri. Rezervacije in informacije: 03 574 20 70 ali 03 574 20 70, www.rimske-terme.si
fcdlsli)1
47
o >
> =
ifi
f IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH - LAŠKO Šolski center Slovenske Konjice - Zreče
VABI V:
- 25-urne tečaje VARJENJA - 16-urni tečaj POSLOVNEGA KOMUNICIRANJA - 20-urne intenzivne tečaje ANGLEŠČINE, NEMŠČINE, ITALIJANŠČINE in RUŠČINE - Osnovni tečaj RAČUNALNIŠTVA
... programe za pridobitev izobrazbe s področja
EKONOMIJE, PREDŠOLSKE VZGOJE, GASTRONOMIJE,
STROJNIŠTVA, BOLNIČARJA in TEHNIKA VAROVANJA.
Informacije in prijave: Valvazorjev trg 4, Laško Telefon: (03) 734 12 80, GSM: 041611172 e-pošta: sic.lasko@siol.net internet: www.sc-koniice-zrece.si
48
oglasi
»Ni debate - v Gorenje Surovino dajte stare aparate!«
Spoštovani krajani, obveščamo vas, da bomo v kratkem začeli veliko nagradno akcijo zbiranja odpadne električne in elektronske opreme. Zbirali bomo vse, kar je priključeno na elektriko in vse, kar se napaja na baterije. V akciji bodo sodelovale osnovne šole, ki bodo zbirale omenjeni material tudi z vašo pomočjo. Zmagovalna šola bo prejela koncert znanega slovenskega glasbenika, med vas, ki boste sodelovali, pa bomo razdelili veliko lepih, novih, malih gospodinjskih aparatov. Odpadno elektroniko boste lahko prinesli na naše enote v Laškem in Žalcu. Pokažimo svojo odgovornost in ločujmo odpadke, ki spadajo med nevarne, na pravo mesto. Več o akciji spremljajte v lokalnih medijih.
Gorenje Surovina, d. o. o.
FRIZERSTVO "ZLATKA"
Iuenjene stranice! Obveščamo vas, da lahko sodelujete v nagradni igri, ki bo potekala do 2.4.2014. Potegujete se lahko za različne storitve v frizerskem salonu. Kupone za sodelovanje dobite v frizerskem salonu do 31.3.2014.
V marcu posebna akcija: Ob barvanju ali pramenih brezplačno striženje!
Posebna ponudba za stranke, ki se barvajo doma: Cena barvanja COLOR US = 9 EUR (cena se spreminja glede na dolžino las).
Vsem strankam se zahvaljujemo za izkazano zaupanje in se priporočamo še naprej.
Kolektiv Frizerstva »ZLATKA« tel. št. 03/573 1120
NAJAMEM ZAPUŠČENO KMETIJO ali KMETIJSKO POSEST.
Tel. 041/846-570
IŠČETE LOKACIJO ZA GRADNJO SVOJEGA DOMA?
Na privlačni lokaciji v Sp. Rečici ob robu urejenega naselja stanovanjskih hiš prodamo dve zazidljivi parceli, velikosti 692 m2. Prostorni parceli v mirnem in zelenem naselju, izven mestnega hrupa in hitrega ritma življenja, vam ponujata odlične pogoje za mirno družinsko življenje.
Več informacij na mobilnem telefonu 040 753 763.
49
oglas
DEMIT Termoščit
Toplotnoizolacijski premaz - učinkovita zaščita proti zidni plesni
V osnovi se premaz uporablja za pre-mazovanje (beljenje) notranjih sten z namenom, da se prepreči kondenziranje vlage na stenah in s tem pojavljanje alg in plesni. Premaz pa ima še številne druge dobre lastnosti, kot so dodatna toplotna zaščita prostora, ustvarjanje ugodne bivalne klime, reguliranje vlage v prostoru, zaščita površin sten pred prehitro obrabo, ustvarjanje prihrankov energije za ogrevanje in hlajenje. Premaz tudi dobro prekriva, se enostavno nanaša in se lahko poljubno niansi-ra. Vse te izjemne lastnosti premaza zagotavlja njegova sestava. Narejen je namreč iz drobnih votlih steklo keramičnih kroglic, med seboj povezanih z akrilno disperzijo in dodatki.
toplotni
izolator
Drobne kroglice, v katerih je vakuum, so odličen toplotni izolator. Ta učinek je prva koristila ameriška vesoljska industrija za zaščito plovil pred ekstremno visokimi temperaturami pri vstopu plovil v atmosfero. Kasneje, s pocenitvijo proizvodnje, pa se je tehnologija prenesla v običajno industrijsko rabo in se danes uporablja na mnogih področjih. V Laškem, kjer se profesionalno ukvarjamo z razvojem toplotnih izolacij, smo spoznali prednosti tega materiala in razvili poseben toplotno-izolacijski premaz za notranjo uporabo, saj vsi drugi toplotnoizolacijski materiali zahtevajo precej obsežne in drage posege ob tem, da še zmanjšujejo neto površino prostorov. DEMIT Termoščit, kot smo ta premaz v Demitu poimenovali, pa je zelo enostaven za nanos, izredno tanek in učinkovit toplotni izolator. Razne meritve in predvsem praksa ter izkušnje uporabnikov so pokazale, da se zgolj s premazom prostora lahko zagotovi do 12-odstotni prihranek energije potrebne za ogrevanje tega prostora. Manjšo porabo energije zagotavlja predvsem optimalnejša temperatura sten in stropov, ki omogoča nižji temperaturni nivo zraka v prostoru. Dodaten prihranek pa zagotovi še refleksijska sposobnost s premazom zaščitenih površin.
učinkovita zaščita proti algam in plesnim
Alge in plesni so v slovenskih domovih zelo pogost pojav, ki zaradi svojega vide-
za lastnikom stanovanj greni življenje, lahko pa vpliva tudi na njihovo zdravje. Večina alg in plesni v prostor oddaja strupene spore, ki lahko preko zraka zaidejo v človeška pljuča in povzročijo razna
obolenja, kot so alergije, astme ali resnejše okvare srca in ožilja. Pogoj za razvoj alg in plesni je stalna prisotnost vlage, zraka in hranilnih snovi. Takšni pogoji pa nastajajo v posebnih prostorih s povišano vlago, kot so kopalnice, pralnice ali celo kuhinje, ali na slabo izoliranih stenah, ob toplotnih mostovih ali ob nepravilno izdelanih gradbenih detajlih. Na teh površinah, ki so praviloma znatno hladnejše od okoliškega zraka, se intenzivno izloča vlaga iz toplega, s paro nasičenega zraka. Ta vlaga skupaj s ostalimi komponentami tvori idealno gojišče plesni in drugih mikroorganizmov. Da pojav preprečimo, je potrebno odpraviti vzroke oz. stene ustrezno izolirati in zaščititi. Ker pa so ti posegi zelo dragi, je kot cenejša rešitev možna lokalna sanacija z algami napadenih površin in zaščita saniranih površin s toplotnoizolacijskim premazom in seveda tudi pogosto zračenje vlažnih prostorov. DEMIT Termoščit je zato idealno sredstvo za hitro, enostavno in v večini primerov tudi trajno rešitev problema. Zaradi visokega toplotnoizolativnega učinka premaza so stene površinsko toplejše in se zato vlaga iz zraka na njih ne utekočini oz. ne kondenzira. S tem pa je odpravljen osnovni pogoj za rast alg in plesni oz. je ta pojav zavrt ali celo trajno odpravljen.
ugodje bivanja
Toplotnoizolacijski premazi, kot je na primer DEMIT Termoščit, zaradi uvodoma navedenih lastnosti, znatno vplivajo tudi na ugodno in zdravo klimo v prostoru.
Toplejše stene, na katere je nanesen toplotnoizolacijski premaz, zmanjšajo gibanje hladnega zraka ob steni navzdol in s tem se odpravi za mnoge ljudi zelo moteč občutek stalnega prepiha. Zadrževanje ljudi ob toplejši steni je neprimerno ugodnejše kot ob hladnih stenah. Tople stene pa oddajajo toploto tudi v obliki sevanja, podobno kot toploto seva sonce, kar povzroči še dodatno ugodje. Premaz pa ima še sposobnost prepuščanja in vpi-janja določene količine vodne pare, kadar je zrak z njo prenasičen, in oddajanja vlage, ko je zrak v prostoru suh. S tem se zagotovi bolj optimalna vlaga v prostoru oz. bolj zdravo in prijetnejše bivanje.
dekoracija in mehanska zaščita sten
Notranje stenske in stropne površine je potrebno zaključno obdelati predvsem iz dveh razlogov - dekoracija in zaščita. Premaz DEMIT Termoščit omogoča, enako kot druge na trgu dosegljive notranje barve, dekorativno uporabnost, saj se lahko poljubno niansira z ustreznimi pigmenti in nanaša v različnih strukturah (od gladke do reliefne), običajno v dveh slojih z valjem ali čopičem. Zaradi steklo-keramičnih kroglic v premazu, pa je le-ta tudi odpornejši na drgnjenje in mehansko obrabo, zato je primeren tudi za zaščito stenskih površin v predsobah, hodnikih, na stopniščih in v otroških sobah.
Prednosti toplotnoizolacijskega premaza DEMIT Termoščit so torej očitne in raznovrstne. Zato se uporaba premaza priporoča že kot osnovna barva predvsem v objektih, ki so slabše izolirani, in na stenah, ki so mehansko bolj obremenjene. Seveda pa je neizogiben v vlažnih prostorih in na stenah, ki so napadene s plesnimi. Razen dekorativnih in zaščitnih učinkov premaza pa z njim še prihranimo in si zagotovimo zdravo bivalno klimo v našem domu.
DEMIT
50
Več informacij na recepciji Termalnega Centra: 03 734 8900, 03 734 8901
THERMAMA Laško
Informacije: www.thermana.si | info@thermana.si | 03 423 21 00 | 080 81 19
POČITNIŠKE AKTIVNOSTI V TERMALNEM CENTRU
(17.- 21. 2., 24. - 28. 2., 28., 29. in 30. 4.)
Cena 16 € vključuje:
•	varstvo otrok od 07.00 - 16.00,
•	delavnice, igre, animacija v vodi in v telovadnici,
•	dve malici in kosilo.
Počitniških aktivnosti se lahko udeležijo otroci od 6. do 15. leta starosti.
Obvezne so predprijave, minimalno število prijavljenih za izvedbo programa je 5 otrok dnevno.
Na ceno ni dodatnih popustov, velja pa 10 % popust na drugega otroka iz iste družine ter 15% na tretjega oz. vsakega
naslednjega. Možen je nakup darilnega kupona.
Skupaj stopimo v vodni svet in svet sprostitve.
Samo za krajane občine Laško smo pripravili nore ugodnosti
1.	Posebna cena letne vstopnice za vse bazene Thermane Laško: namesto 705 €, samo 300 €!
2.	20 o/o popusta na kopališke, zdravstvene in wellness storitve (ne velja za tajske masaže).
Predhodna rezervacija mize je obvezna. Sprejemamo tudi rezervacijo brez naročila menuja. Informacije in rezervacije na 03 423 21 00, info@thermana.si, www.thermana.si
iiir-i"
PUSTOVANJE z ansamblom PEPELNJAK
1.3.2014 ob 20. uri, restavracija hotela Zdravilišče Laško.
Najboljše maske bodo nagrajene. Cena menuja: 15 € na osebo
Več o ugodnostih na www.thermana.si in na 080 81 19.
. jjVIK MBj ,
ODA
IZVIRSKA VODA
SKRITA
GLOBOKO POD KROŠNJAMI NEOKRNJENEGA GOZDA. POD TISOČLETNIMI DOLOMITSKIMI SKLADI, KJER SE PRETAKA V VSEJ SVOJI ČISTOSTI IN NESKONČNI DRAGOCENOSTI.
t
"V
i
- i
■"1»	y
DA°
ODA. LE VODA.
URADNA VODA OLIMPIJSKE REPREZENTANCE SLOVENIJE
OLIMPIJSKA REPREZENTANCA SLOVENIJE
pi»U»«R1Ia
H^iro
1825
SPONZOR