ŠTEV. (No.) 27
amerikanski Slovenec
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI
Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage 1 GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI,
ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH
(Official Organ of four Slovene Organizations)
Najstarejši in najbolj
priljubljen slovenski
list v Združenih Državah Ameriških.
CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 8. FEBRUARJA — THURSDAY, FEBRUARY 8, 1934
LETNIK (VOL.) XLIII
PARLAMENT DAL NOVI FRANCOSKI VLADI ZAUPNICO S PRETEŽNO VEČINO GLASOV. — ZMERNI ELEMEN. TI, PREVARANI V SVOJIH NADAH, ZAČELI Z NOVIMI POIZKUSI NEMIROV.
MILIJONDOLARSKI POŽAR
Pariz, Francija. — Politični položaj v Franciji je sicer še skrajno resen in napet, in nevarnost obstoja, da utegne priti do revolucije, vendar pa je mi-nisterski predsednik Daladier začasno še vladar položaja.
Prvo delo Daladierja je bilo, da je onemogoči! prevratnim elementom, da bi v torek, na dan, ko se je parlament zopet zbral k zasedanju in ko se mu je predstavila nova vlada, pričeli kak poizkus nemirov, kateri bi se utegnili razviti v revolucijo. Kakor je bilo že poro-čano, je dal v ta namen močno zastražiti celo mesto Pariz z vojaštvom. Ko je bil zasig.irran od dejanskih napadov od rAU-naj, je pa z drzno potezo odnesel popolno zmago tudi v parlamentu.
Nova vlada si je morala pridobiti zaupnico parlamenta. Daladier je vedel, da mu bo šla trda za glasove ob sedanjem razpoloženju francoske-k» prebivalstva, in, da prepreči Še večje razburjenje duhov, .'e napravil riskirano potezo: Predlagal je, naj se debata skrajša na ta način, da se omeji število poslancev, ki smejo staviti vladi vprašanja, od običajnih osemnajst na štiri. Zmagal je; celo levo krilo, socijali-sti, so stali za njim in po končani debati se je novi vladi izrekla zaupnica s 300 proti 217 glasovom.
Ta zaupnica pomeni močen udarec za takozvane "zmerne" elemente, med katere se štejejo konservativci, rojalisti, fašisti, kakor tudi veletrgovci. — Vsaka posamezna skupina je namreč pričakovala, da je zdaj prišla za njo prilika, da se polasti vlade. Zlasti škandal s Stavinskij'evim podjetjem so hoteli izrabiti. Posrečilo se jim je, da so vrgli prejšnjo vlado min. predsednika Chautempsa in na vse mogoče načine so nasprotovali tudi Daladierju, cla bi ne mogel dobiti zadostne zadostne večine za zaupnico. Daladier jih je pa ukanil na ta način, da je poiskal zvezo s so-cijalisti, ko so mu jo "zmerni" odrekli. Nade zmernih, da bi prisilili Daladierja k razpustitvi parlamenta in razpisu novih volitev, so torej padle v vodo in v torek zvečer so pričeli z lju-timi demonstracijami, da "pokažejo vladi voljo francoskega ljudstva," kakor pravijo... -o-
OPROSTITEV KRŠILCEV PROHIBICIJE
Washington, D. C. — Vrhovno- sodišče Zed. držav je v ponedeljek izreklo svojo odločitev glede tistih oseb, proti katerim je bilo vložena obtožba kršitve prohibicije in katerih obravnava se ni zaključila pred 5- decembrom, ko je bil razveljavljen 18. amendment. Sodile je odločilo, da se vse te o-sebe brez vsake nadaljnje ob-ravnave oproste, češ, da se je s preklicom prohibicije vzela *°dniji vsa moč, da bi nastopa-la in izrekala sodbo proti kršil-Ce*n. Takih oseb, ki so čakale
AVSTRIJA SVARI LIGO
Avstrijska vlada sklenila, da zaprosi ligo narodov za po meč proti nazijski propagandi.
Dunaj, Avstrija. — Avstrijski vlada bo izročila usodo svo je države v naročje Lige narodov. Ta sklep se je potrdil pretekli ponedeljek zvečer na seji avstrijskega vladnega kabineta. Po seji je vlada izdala sledeče poročilo:
"Kancler je predložil kabinetu materijal, ki se nanaša na konflikt med Nemčijo in Avstrijo. Vse dokaze je kabinet skrbno preiskal na kar je po razpravi enoglasno odločil, da se poveri kanclerju polna moč, naj stori, kar se mu zdi potrebno, da predloži zadevo pred narodov, kakor je bila o tem že obveščena Nemčija."
Konec besedila se nanaša na protestno noto, ki jo je nedavno poslala avstrijska vlada Nemčiji. Zadnji teden je Hitler odgovoril na to noto, a je površno omenil, da se Nemčija ne namerava vmešavati v delovanje nazijev v Avstriji. Odgovor za avstrijsko vlado ni bil zadovoljiv in obrniti se torej namerava zdaj na ligo narodov.
Besedilo, ki se bo poslalo na ligo, se je že začelo sestavljati in nota se bo bržkone izročila koncem tega tedna. Natančno se še ne ve, kaj bo vsebovala. Koliko pa se more doznati, bo kancler Dollfuss izrazil ligi svarilo, da je skrajni čas, da se zavzame za Avstrijo, kajti ta sama s& ne more več ustavljati gigantski nazijski propagandi, ki prihaja preko meje v Nemčijo. Ako Liga ne bo nič ne storila proti temu, je sigurno, da bo Avstrija izgubila samostojnost in postala del Nemčija.
Težko je napovedati, kaj bo liga storila. Bržkone nič, kajti Nemčija je svoječasno že naznanila svoj izstop in se torej proti njej ne bo moglo nastopati kot proti eni liginih članic.
ROOSEVELT IMA MALI PREHLAD
Washington, D. C. — Predsednik Roosevelt si je začetkom tedna nakopal mali prehlad, a je kljub temu prihajal vsak
Iz J%tg€»$Iavtfe«
STRAŠNA NESREČA MLADEGA RUDNIŠKEGA STROJNIKA ZARADI NEPAZLJIVOSTI IN NEPOKORŠČINE. — VELIK VIHAR IN SNEŽENI METEŽ NA HRVATSKEM. — SMRTNA KOSA. — DRUGE NEZGODE, NOVICE IN NESREČE.
Prizor iz mesta Fall River, Mass., ko je tam nedavno izbruhnil požar, ki je uničil osem poslopij in napravil škode za milijon dolarjev. V mrazu okrog ničle so se ognjegasci borili s plameni in eden od njih je pri tem izgubil življenje.
SVARILO BANKIRJEM
Akc ne bodo orii posojali pod-jetjim, bo vlada to storila.
—o—
New York, N.Y. — Predsednik Rekonstrukcijske finančne korporacije, J. H. Jones, je v ponedeljek izrazil svarilo bankirjem, da bo vlada prevzela njih nalogo in bo pričela posojati denar privatnem podjetjim, ako se bodo banke še nadalje branile to storiti. Povdaril je, da se mu čudno zdi, zakaj hočejo banke še vedno držati v svojih blagajnah kupe mrtvega denarja, ko se je vendar položaj toliko ustalil, da je posojanje popolnoma varno, in se spričo novega zavarovalninske-ga zakona za vloge tudi več ni bati ljudskega navala na banke.
-o-
CWA BO PRESKRBELA
DEKLE New York, N. Y. — Tukajšnji urad CWA je objavil, da bo tistim družinam, kjer je oče brezposeln in mora iti ven za delom, mati pa tako bolna, da ne more skrb ti za otroke, pre-skrbel in plačal kako nigrovsko deklo, katera bo dobila pa $12 na teden. Sprva bo določenih samo 200 takih dekel, ako pa se bo načrt obnesel, se bo njih število zvišalo na 1000.
GESLO
vsakega prijatelja in somišljenika katoliškega tiska med nami ta mesec naj bo: Pridobil bom enega novega naročnika listu "Amerikanski Slovenec"!
KRIŽEM SVETA
—	London, Anglija. — Iz poročila delavskega minister-stva se razvidi, da je v januarju znatno narastlo v Angliji število brezposelnih. Vendar pa jih je kljub temu pol milijona manj kakor isti mesec preteklega leta.
—	Washington, D. C.—Rep. poslanec Connolly je stavil v zbornici zakonski predlog, po katerem bi smela Amerika vzeti od Belgije radija v vrednosti 10 milijonov dolarjev namesto plačila v gotovini za obrok na vojni dolg.
—	Atene, Grčija. — Dva vladna zdravnika, ki jima je bilo naročeno, da preiščeta Samuela Insulla, sta v torek po-( dala poročilo, da je Insu 11 do volj trden, da lahko potuje. A-1 meriški ubežnik bo bržkone dobil od vlade ukaz, da se mo
RUSKA SKRB ZA SIBIRIJO
Obljuditi želi redko naseljeno pokrajino.
-0-
Moskva, Rusija. — Že par
mesecev deluje vlada na to, da preskrbi več prebivalstva redko naseljeni vzhodni Sibiriji, zdaj je pa vnemo za to pokrajino še podvojila. Izdala je odredbo, po kateri dobijo vladni nameščeni, kakor so vojaki, učitelji, inženirji in drugi, ki se prostovoljno nasele tamkaj, znatno višjo plačo. Kmetom pa je obljubljeno, da jim ne bo treba od treh do šest let oddajati nikakega žita vladi. --o-
Neprevidnost vzrok nesreče
Trbovlje, 20. jan. — Po vsej dolini se je davi naglo razširila tragična vest, da je na strašen način izgubil življenje strojnik rudnika in agilni tajnik NSZ., France Gačnik. Strašna nesreča se je pripetila tako-le: Ko je France Gačnik davi odhajal v službo na Plesko, si je skušal skrajšati pot na ta način, da je skočil na mimovoizeči voziček žične železnice, ki pa je bil napolnjen do vrha. Vožnje z vozički žične železnice so pri rudniku strogo prepovedane. Voziček je moral baš mimo menjalne naprave, nesrečni Gač- - r~etjtem nik pa je na to ali pozabil, ali' pa je mislil še pred napravo skočiti z vozička. Ko je voziček zavozil skozi menjalno napravo, pa je bil Gačnik še na
pa na sušaški.
Gmotna škoda je velika.
Napad in nesreča
V Grabrcah pri Rogaški Slatini je napadel 59-letnega dninarja Jurija Berka njegov pastorek, ga vrgel doma s peči in udaril s stolom po glavi. — Po nesreči je neki delavec, ki je imel derze na nogah stopil 23-letnemu drvarju Albin Robniku iz Raduhe pri Lučah na nogo in mu jo preluknjal.-
-o-
Novi sneg dela ovire
Poročajo iz Ljubljane, da ko so na Hrvatskem divjali hudi sneženi viharji, sneg ni prizanesel Sloveniji, da so imeli vlaki občutno zamudo. Tako ^e je moral tržaški brzo-
, .	^.vlak s hudo sneženo burjo Čez
iijern m.v..hipu. ga. je naravnost	..... .	,
, , Tr . ■ , .v -i , Notranjsko, da je prispel nad strlo. Ko ie prispel voziček na -,„.„•	• T-
LICENCE ZA MLEKARNE
Chicago, 111. — Po odredbi poljedelskega morajo vse mlekarne, ki zalagajo z mlekom chicaški teritorij, nabaviti licence. Glavno ; določilo je to, da morajo mlekarne plačati farmarjem za mleko najmanj po 3.8 centov i za kvart, ozir. 2.7 centov za mleko, ki je določeno za izdelovanje masla. Farmarjem morajo plačati vsakega 1. in 15.
je prispel cilj je padel nesrečnež z njega popolnoma razmesarjen.
France Gačnik še ni dopolnil niti 30 let, zdrav in močen je bil kot malo kdo, imel je mnogo prijateljev in je zaradi tega njegova tragična smrt še bolj pretresla ves okraj, ker je bil nesrečnež delaven in poln življenja. Zapustil je mlado ženo in par mesecev starega otročič-ka. Tudi NSZ je zadel z njegovo smrtjo hud udarec, saj je bil njen najagilnejši sodelavec, marljiv in vesten tajnik, ugleden in spoštovan od vseh. -o-
Velika škoda vsled viharja
Ljubljana 19. jan. — Ze vče-departmenta si . raj so poročali o silnem viharju,
ra takoj izseliti.
--o-
iv mesecu, za kar morajo nolo-
I
i žiti bond.
MRS. ROOSEVELT KRITIZI RANA
Washington, D. C. kratkim se je Mrs. Roosevelt, soproga predsednika, izrazila, dan v urad. Glavno pozornost i da se t,0j ko bo tudi v District
of Columbia preklicana prohi-bicija, serviralo gostom v Beli
NADALJNI KREDIT ZA CWA
Washington, D. C. — Samo eden edini glas se je oddal pro-i ti temu, da bi vlada še nada-Pred iievaia s svojim programom za
dve uri pozneje v Ljubljano, kakor sicer. Veliko snega je padlo tudi po Gorenjskem in drugod v Sloveniji. V okolici Celja in Ptuja je sneg napravil občutno škodo na električnih in brzojavnih napravah. Od Slov. Bistrice do Maribora je najpoprej močno snežilo, nakar je začelo deževati in naposled je padala debela toča.
obrača točasno predsednik novemu denarnemu programu in pa dvomiljardnemu- stabilizacijskemu zakladu.
na obravnavo in so zdaj oproščene, je širom dežele kakih 13,000. Med oproščenimi so tudi tisti, kateri so bili prej obsojeni, a so vložili priziv in sodnija njih priziva še ni obravnavala. Osebe, ki so bile obtožene, da so kršile suhaško postavo kake države, seveda ne spadajo med te oproščence, kajti z njimi nima federalna sodnija nič opraviti.
civilna dela in za federalni re lief, ko je pretekli ponedeljek prišla ta zadeva na glasovanje v poslanski zbornici in se je za nadaljevanje tega programa hiši tudi vino. Na to svojo izja-jodobril nadaljnji znesek 950 vo pa je prejela od vseh strani ™1^01^ dolarjev. Poslanec, dežele število pisem, v katerih se jo kritizira. Eden od njih
pravi, da bo to slab vzgled za ameriško mladino, ako se bo v Beli hiši pilo vino. Mrs. Roosevelt pa pravi, da se ne bo dosti
ki je glasoval proti, je bil G. B. Terrell iz Texasa.
-o--
RELIEFNI IN CWA URAD V
ISTEM POSLOPJU
Chicago, 111. — V svrho, da ozirala na vsa ta pisma. Tistim, j se poenostavi delo reliefne ko-ki se strinjajo z idejo, se itak misije za državo Illinois in ad-zdi serviranje vina nekaj tako ministracije za eivilna dela, naravnega, da se jira ni zdelo bosta oba urada nastanjeni v vredno, pisati glede tega po-[istem poslopju, namreč na sebno pismo priznanja. Pisali; 1319 So. Michigan Ave. Po-
SKRB ZA POTUJOČE BREZPOSELNE
Chicago, 111. — Tukajšnjj urad reliefne komisije države Illinois vzdržuje posebni oddelek, v katerem se poskrbi za osebe iz drugih držav, ki potujejo po deželi za delom in pridejo semkaj brez sredstev, Večina takih potujočih moških prihaja iz sosednjih držav, do-čim pri ženskah prevladuje število tistih, ki so prišle iz oddaljenih držav, kakor Kalifornija in New York. Urad stopi pismenim potom v zvezo z domačim mestom takih oseb in tako se poskrbi za nje, da se morejo vrniti domov. Večina takih potujočih oseb, moških in žensk, je starih manj kot 25 let.
so torej samo zabavljači.
Islopje se predeljuje, da bo od-
govarjalo potrebam in, kakor hitro bo dovršeno, se bo izvršila preselitev.
ki je v noči od torka na sredo divjal po Hrvatskem, v Slavoniji in na Primorju. Zagrebška meteorološka postaja je ugotovila, da je ta vihar krajevnega značaja.
Iz Koprivnice v Podravini poročajo,'da je 16. t. m. zvečer nastal velik snežni metež. Vihar je bil tako hud, da je sredi Koprivnice potrgal telefonske in brzojavne žice. Ker so potrgane žice padle na električno napeljavo in mestna elektrarna je ustavila obrat, da je bilo vso noč do srede opoldne mesto brez luči. Okrog Koprivnice je vihar vrgel 1.0 brzojavnih drogov. V sredo je bilo vse v ledu.
Iz Osijieka v Slavoniji poročajo, da je tam vihar začel v torek ob 10, uri ponoči in je divjal do jutra. Takega viharja in snežnega meteža še ne pomnijo. Vse hiše so se tresle, tako je butalo vanje. Vse telefonske napeljave je seveda pokvarilo. Vsi vlaki so imeli velike zamude.
Posebno pa je divjal orkan na progi Zagreb—Belgrad. Med postajama Brod-^-Andri-jevci je v razdalji več kilometrov polomilo 200 brzojavnih drogov. Pri tem je bilo poškodovanih več kmečkih hiš, ker je izruvane drogove metalo na strehe hiš. — Tudi na liški progi je bil strašen metež, manj
Smrtna kosa
V	Ljubljani je umrla Ivana Seunigova, ugledna hišna po-sestnica. — V Trbovljah je umrl Dominik Kokalj, restavra-ter. — V mariborski bolnici je umrl Franc Letnik, viničar star 77 let. — V Ljubljani je umrl Josip Flere, poštni ravnatelj v pokoju.
-o-
Ob nogo
46-letni raznašalec Matevž Zetič iz Križ pri Tršiču je že meseca novembra utrpel hude poškodbe, ko ga je podrl neki avtomobil. Šele pred kratkim je pa prišel v ljubljansko bolnico v tako slabem položaju, da mu bodo morali odrezati nogo.
-o-
Rebra si je polomil
V	mariborsko bolnico je bil pripeljan 50-letni pekovski mojster Franc Ornik od Sv. Jurija ob Pesnici. Pri padcu na poledenelih tleh si je zlomil več reber.
Nevarno orožje
Posestnikov sin, 18-letni Janko Zavrl iz Spodnjega Bitnja, je pregledoval flobertovko, za katero ni videl da je bila napolnjena. Naenkrat se je orožje sprožilo in strel je Janka zadel v levo koleno..
-o-
Brezposelni naraščajo
Iz Celja poročajo, da je od novega leta do 10. jan. zopet narastlo število brezposelnih. Ob novem letu je bilo priglašenih 985 brezposelnih, deset dni pozneje pa že 1049. -o-
Lep zaslužek vam nudi kampanja "Amer. Slovenca"!
Stran 2
•AMERIKANSKI SLOVENEC'
Četrtek, 8. februarja 1934
AMERIKANSKI SEOVENEC
fcftrf fct najstarejši slovenski list v Ameriki. a«t*m>vljen teta 1W1.
Uhaja vsak dan razun nedelj, pon«-taljkov in dntvov po praznikih.
Izdaja In tiska!
CD iN OST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in oprava: »9 W. Cermak Rd., Chicago
Telefon: CANAL 5544
Naročnina:
_$5.00 _ 2.50 . 1.50
Ca celo leto_____
Ca pol leta__________
£a četrt leta_____
Za Chicago. Kanado in Evropo:
ta celo leto___$6.00
Za pol leta______3.00
Za četrt leta__1.75
The first and the Oldest Slovene Newspaper in Ameriem. Established 1111.
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays.
Published by:
EDINOST PUBLISHING CO.
Address oi publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago
Phone: CANAL 5544
Subscription:
For one year____
For half a year--
For three months
_$5.00 _ 2.50 _ 1.50
Chicago, Canada and Europe:
For one year_______$6.00
For half a year---3.00
For three months____1.75
	
»JJU!! ' ' , / W1 OO OUR f»A«T	Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo Številko ▼ tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez pod-piia te n« ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača.
	Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
X.:
Katoliški Slovenci in katoliški tisk
Mesec februar je mesec katoliškega tiska. Po vseh katoliških župnijah v Ameriki živahno agitirajo za razširjenje katoliškega tiska. Ali ne bo prav, da se tudi ameriški katoliški Slovenci zganemo ta mesec in vprizorimo močno agitacijo za svoje slovensko katoliško časopisje?
Nasprotni tabor je na delu noč in dan. Zavedajo se, da rešitev je samo v močnem in neodjenljivem delu, zato delajo. Ali se mi katoliški Slovenci tega zavedamo. Smo mi tako agil-tii za svoje katoliško časopisje, kakor nasprotniki? Prav je, da gremo te dni vsi sami vase in o tem malo razmišljamo.
Ni prav in ni na mestu, da pravimo, češ, slabi časi so, nimamo toliko, kakor smo imeli v dobrih časih; ne moremo podpirati tudi dobrih stvari, kakor smo. Res so slabi časi in slabe razmere. Toda tega, kar smo zgradili s tolikimi žrtvami, ne smemo pustiti, da pade. Dolžnost naša je, da žrtvujemo kar največ moremo za vse, kar je našega, osobito za naše katoliško časopisje.
Katoliški Slovenci v Ameriki! Vam veljajo te besede. Ne preslišite jih ! Mesec katoliškega tiska je tukaj. Zavedajte se svoje velike dolžnosti do svojega tiska. Storite kar največ morete za svoje katoliško časopisje.
Katoliški dnevnik "Ameir. Slovenec" je vaše najpomembnejše orožje. Jačite te dni to vaše orožje. Vsak naročnik in prijatelj lista j<e iskreno vabljen, da pridobi listu' v tem mesecu kakega novega naročnika. Rojaki, delajte za svoj katoliški dnevnik, dokler ga imate in da ne ostanete brez njega prodani na milost in nemilost brezverskega tiska.
Tekom meseca februarja agitirajmo vsi za katoliški dnevnik "Amerikanski Slovenec"!
VABILO NA PUSTNO ZABAVO
Chicago, 111.
Ilejsasa, hopsasa, pustna nedelja, lan sem bil krofov sit, letos bom zelja. — Tako poje narodna pesem, pa pesem laže. Naša nedeljska veselica dne 11. febr. to dokaže. Lani smo bili zelja, kislega zelja polni, letos bomo vseh sladkih dobrot. Zato prav prijazno vabim vse slovenske rojake v naši naselbini in po soseščini, da se nam prihodnjo nedeljo pridružijo in z nami na slovesen način pokopljejo pusta.
Maškeradna zabava bo. Ne pozabite, pridite v svojih kostumih. Pripravljeni imamo dve muziki, za starejše in mlajše. Izkupiček te zabave bo šel za šolski sklad šole sv. Štefana. Na svidenje vsi, od vseh strani.	P. Aleksander.
Pomen katoliških univerz
O vzgoji je govoril na sociološkem kongresu v Jeni 10. ja-arja profesor Eirnst Kieck in med drugim povedal tudi to-le: "S prehajanjem rodov v rodove, s stalnim in neprestanim spreminjanjem rodov se nahaja vsak narod v vseh svojih sestavnih delih v neprestanem toku. Vzgajati, kaj se pravi to? Vzgajati m pravi — v luči te resnice — potomce, ki predstavljajo nekaj čisto novega, polagoma vzgojiti v obstoječi red, v obstoječe oblike reda ter tako vzdržati neprekinjeno zvezo med minevaj očimi stopnjami zgodovinskega razvoja naroda. Ako mladina potrdi ta red, potem je življenja zmožna, ako ga odkloni, potem ustvarja z revolucijami nove rede, nove oblike sožitja ter skuša po prelomu naslednji mlajši rod vzgojiti v te nove oblike. Od vseh sestav narodnega telesa, od vseh vzgojiteljev naroda pa je najbolj važna družina. Zdrava družina rodi zdravega človeka. Šola prihaja pozneje, ker daje samo nekaj vsebine duši, ki jo« je izoblikovala družina.
Vse vzgojne reforme in revolucije bo prestala zgodovinska nujnost, da sta vzgojitelja otroka oče in mati, ki sta ga rodila."
ŠE NEKAJ O KAMPANJI
Pueblo, Colo.
Na tem mestu' se prav lepo zahvaljujem vsem mojim prijateljem, ki ste meni dali pripisati glasove vaše naročnine za Amer. Slovenec. Lepo se mi vidi, ker je bilo več naselbin meni tako naklonjenih. Vse te bi rada osebno poznala in bi se z njimi prijateljsko pogovorila, ko bi mi bilo mogoče. Trdno upam, da mi boste šli na roko, prav do zadnjega dne sedanje kampanje in mi tako pripomo-gl vsaj do zmage na tretjem mestu. Tukaj pošiljam zopet malo "bombico", da me bo nekoliko gori držala, dasi morda ne veliko. Pa kaj hočemo, ko je človek težak in ga vse skupaj le k tlom vleče. To pa rečem: gorje vam kandidatje, če jaz pridem na vrh. Nobeden izmed vas ne pride potem več na svoje mesto'. — Nikar mi ne zamerite, malo se pa treba pošaliti. — Čas kaj hitro beži. Še par tednov se trudimo, potem bomo pa zopet malo počivali in se oddahnili. To vam pa vsem povem, da jaz v tej kampanji najtežje delam, ker sem v resnici težka za hojo. Pa naj bo, saj se bomo vsi tam odpočili, v Abrahamovem naročju. — Prosim vse cenjene naročnike v naši naselbini, kateri niste šea obnovili naročnine, da to prav gotovo storite. Ze mnogi so storili to svojo dolžnost in po pravici potem, da je za nekatere bilo res težko. Žrtve so pa potrebne, ker le z žrtvami se da kaj doseči. Delujmo še te zadnje dni kampanje vsi za naše ideje. Koliko se marsikatera gospodinja nauči iz tega lista, kar je potrebno za hišo in dom, koliko zanimivega in podučlji-vega se vedno čita v tem listu. Zlasti naš listek je tako zanimiv, da če mi pismonoša pravočasne ne prinese lista, bi se
najraje odpravila kair na pot v Chicago in si tam sama vzela list, da bi nadaljevala tako zanimivo povest. — Vedite, da če človek nič ne bere, tudi ničesar ne ve, kaj se okoli njega godi po svetu, kaj je novega po naših naselbinah. Le potom lista Amer. Slovenec bomo izvedeli vselej največ novic iz naših slovenskih naselbin, kakor tudi novic iz ostalega sveta.
Pa boste morda rekli: Kako je vendar ta ženska sitna. — Morda bo celo kdo rekel, da tratim čas brez potrebe, a kakor se vidi, ga ne,- ker je že precej novih naročnin prišlo iz naše naselbine. Vsa čast novim naročnikom in prav srčna hvala vsem, ki mi niso odrekli naročnine, ko sem prišla k njim. Bog vas živi! — Bodimo vsi zvesti naročniki Amer. Slovenca, ki je edini katoliški slovenski dnevnik v Ameriki, in če tega izgubimo, ga nikdar več ne dobimo nazaj.
Živijo, živijo! .Kalifornija se je preselila k nam v Pueblo. Mačehce nam že cvetejo in tudi muhe še niso pomrznilc, da jih moramo vsak dan pobijati. Tako je sedaj v zimskem času pri nas v Pireblo. Kako je pa kaj drugod? — Prav lepe pozdrave vsem cenjenim črtate« Ijem tukaj in drugod.
J. Meglen, zastopnica.
KAKO SE IMAMO V SOUTH CHICAGI
So. Chicago, III.
Kaj pa je s So. Chicago v tem letu, da ni nič novic v svet
—	jeli ob ftlichiganskem jezeru zamrznila voda ? Morda so dopisovalci oziroma je naš novinar sam zmrznil? Ali morda ni novic pri nas? Jaz bi skoro gotovo rekel, da se novinar preveč . peča s "pinakljem" in mu sreča ni mila, zato je slabe volje, da še pisati ne more. — Nekaj bomo morali ukreniti z našim novinarjem in s Tonetom s hriba, tako smo ugibali South-chicažani in Jolietčani pri g. Duši v Jolietu, kjer smo si pred kratkim duše privezovali z ječmenovcem. Najboljše bo
—	smo rekli — da jima obljubimo slamnate žene za pust, da jih malo podregajo, da se bosta bolj pogosto oglašala. Ako pa to ne bo pomagalo, bomo pa njihove sosede naprosili, da jih od časa do časa zbude iz spanja.
14. januarja smo se prav prijetno imeli pri Mr. in Mrs. M. Toporsh, ko sta obhajala srebrno poroko ali 251etnico zakonskega življenja v krogu svoje lepe družine in nekaj ožjih prijateljev. Bog naj jima podeli svoj blagoslov in srečo naj sip-lje nad njiju kakor tudi nad njihove otroke še mnogo, mnogo let.
27. jan. se je poročila Miss Rose Link z Mr. Stanley Hurtz. Poroka se je vršila v naši slov. cerkvi sv. Jurija, ženitovanje je pa bilo pri ženinovih stari-ših, kjer smo se prav dobro imeli. Udeležba je bila na ženi-tovanju prav lepa in dobro zastopana po naših znanih St. Florian Boosters. To pa največ zato, ker je nevesta podpredsednica Booster kluba, ženin pa brat "catcherja" St. Florian Boosters Baseball Teama. Tudi novinar je bil poleg v prvem kakor v drugem slučaju, pa je morda preveč ko-feta pil, kar mu najbrže ni preveč dobro napravilo, zato se nič ne oglasi, ker, kar je res, je res, da novinarja najbolje potritate, če mu ponudite kavo.
Ker sem že pri naših fantih .Boostarjih, naj še omenim, da se bo> v kratkem izročil obljubljeni znesek, katerega so zloži, li skupaj tukajšnji starejši "boostarji" zato, ker so v zadnji baseball sezoni naši fantje tako sijajno zmagali na celi črti, da kaj takega še ne pomni zgodovina naše naselbine. Vsa čast jim. — Sedaj v zimskem času igrajo takoimenovani Basketball in mi vsi upamo, da tudi v tej igri odnesejo zmago nad vsemi drugimi. Dne 10. in 11. febr. jo pihnejo kar tja v daljni Cleveland, slovensko1 metropolo v Ameriki, da še tam ' .poskusijo svojo srečo.
Z delom tukaj se še ne mo-i remo kaj posebno pohvaliti, J ker dela se še vedno enako razen tistih, ki delajo za državo, pa so to večina le druge narodnosti, naših Slovencev je le par pri tem delu. Delajo pa, kateri delajo seveda, večina po tovarnah in sicer eni več, drugi zopet manj. Drugače se pa življenje pri nas v So. Chicagi vrti po danih razmerah. Veseli smo še vseeno, če prav nas depresija še vedno tare. Seveda, sedaj marsikateri misli, da nam bo Mr. Roosevelt nadrukal dosti bankovcev in s tem pregnal slabe čase. Mislim pa, da bomo morali še dobro delat in povrh še davke plačevati, če bodo denar še dolgo časa tako razšipa-vali. Bilo bi povsem drugače, če bi imeli vsaj deset tisoč Mr. Rooseveltov, ki bi nadzorovali vse delovanje pomožne akcije, potem bi se v resnici doseglo to, kar želi naš, predsednik Roosevelt. Toda, dokler so stari graftarji še na važnih političnih mestih, bodo to izrabljali v svojo korist, kakor se vidi vsaki dan po časopisih, da delajo sedaj. — Naj bo stvar še tako plemenita, graftar se že kako vrine notri, da srka mozeg davkloplačevajcev, kajti davkoplačevalec bo moral vse to navsezadnje z obrestmi vred plačati in to ne bo lahka reč. Miljarde in miljarde ljudskega denarja gre iz državne blagajne, pa mogoče niti polovico tistega ne pride res tja, za kar predsednik želi, namreč za potrebne. Predsednik Roosevelt se v resnici trudi, da bi deželo potegnil iz blata, za kar mu da čast ne samo vsa Amerika, am-
pak večina celi svet. Bog daj, da bi se mu to posrečilo in milijoni in milijoni mu bodo za to hvaležni.
Bom skončal. Če se pa nobeden ne bo nič oglasil od nas, bom pa jaz še kaj sporočal, zlasti če naši fantje odnesejo zmago basketball igre v Wau-keganu, kjer danes in jutri, 3. in 4. febr., igrajo, kar jim želim; povrh jim pa še želim, da bi zmagali tudi v Clevelandu in se s ponosom vrnili domov. Do tedaj pa vsem bralcem A. S. ro-jaški pozdrav.	F. J.
-o-
VESELA PRIREDITEV ZA
CERKEV
Walkerville, Mont.
Vsem rojakom blizu in daleč se naznanja, da priredimo na pustno nedeljo 11. febr. v tukajšnji Holy Savior dvorani veliko maškeradno veselico s plesom in takoimenovanim Barbecue lunchem. Vabljeni ste, da pridete v velikem številu, ker se bo servirala tudi dobra večerja. Letos je predpust kratek, zato moramo hiteti, ker post je tukaj m razigranega pustnega veselja bo hitro konec. Pridite vsi, veselja bo na tej maške-radni veselici na koše. Vsa prireditev, oziroma čisti dobiček prireditve je namenjen za korist cerkve sv. Odrešenika, zato več ko vas pride, lepši bo izkupiček in več bo pomagano cerkvi.
Pri nas je vedno več žalostnih novic kakor veselih. Smrt je zopet posegla s svojo mrzlo roko in odpeljala v dolgo večnost Mrs. Mary Balkovez in Mrs. Katarino Berkopec. Obe sta bili stari nad 60 let in zapuščate že odraščene otroke, ki za njimi žalujejo. Mrs. Katarina Berkopec zapušča edinega sina Matha, ki tudi leži v bolnici bolan na smrt. Zaposlen je bil že več let na kortu za kler-ka pri county commissioner. — Oče mu je umrl že meseca avgusta lanskega leta. sedaj ga je pa se mati zapustila, Tar ga je še bolj potrlo v njegovi bolezni. — Obe umrli ste bili tukaj jako priljubljeni. Mrs. Balkovez je bila pokopana iz cerkve sv. Ane, Mrs. Berkopec pa iz cerkve sv. Jožefa. Obe so na zadnji poti spremljali številni znanci, prijatelji in sorodniki, na Holy Cross pokopališče. — Obema pckojnicama želimo mir božji, bolniku Mr. Math Berkopec pa ljubega zdravja.
Naročnica.
NAŠI GRADUANTJE IN DRUGE VESTI
Barberton, O.
Iz tukajšnje višje šole so graduirali sledeči: Mary Ber-toncel, Helen Gainer, Christine Tancek, Anthony Šabec, Henry Stritar, Alice Zalar in Frank Merkun. — Vsem tem želimo vse najboljše.
Zopet se nam obeta par veselih uric na vestdicah, ki so v tem časvr običajne,ker vse mora biti, da se človek malo povese-li in pozabi vsakdanje križe in skrbi. Kdo bi se tudi vedno (Dalje na 3. strani.)
Tehten razlog. — Kako to, da je ostala služkinja pri vas nad leto dni?
—	Bili smo na počitnicah na otoku, kjer sem čoln priklenil, a naša služkinja ne zna plavati.
* * *
Če mož laže. — Izgubljen sem. Ponoči so bili vlomilci v moji pisarni.
—	Kaj so te oropali?
—	Nekaj so res odnesli, toda to je malenkost v primeri s tem, kar me čaka. Z eni sem namreč dejal, da bom vso noč
delal v pisarni.
* * *
Priporoča se. — Naš hotel so vam torej priporočili zaradi dobre hrane?
—	Da, moja prijateljica je stanovala pri vas 14 dni in
shujšala je za 15 funtov.
* * *
Pred sodiščem. — Obtoženec, če je bila vaša vest čista, kakor trdite, zakaj ste zbežali skozi okno, čeprav so bila vrata odprta?
—	Ker je stal pred njimi redar, gospod sodnik.
Mlada gospodinja. — Kako se je posrečil tvoji ženi prvi obed?
—	Nikar me ne vprašuj! Celo kuharsko knjigo je prismo-dila.
* * *
Nikoli zadovoljen. — K bogatemu radodarnemu bankirju pride siromašen nečak in ga prosi, naj mu da nekaj denarja za potovanje. Bankir mu da $1000. Nečak hitro spravi bankovec v žep in ostane široko odprtih ust pred bankirjem.
—	No, kaj bi še rad ? — eil vfrW^ank'ih
—	Dragi striček, rad bi še $100 za potovanje.
—	Saj sem ti jih dal $1000.
—	Da, toda nerad bi menjal
tako velik bankovec.
* * *
Nevarno sredstvo. — Moži-ček, bila sem pri zdravniku, pa je samo pogledal moj jezik in mi predpisal krepčilno sredstvo.
—	Križ božji, pa vendar ne za tvoj jezik!
* * ip
Jasno. — Mislite si, otroci, da podedujete po nekom 100 tisoč dolarjev in da je vas sedem sorodnikov. Koliko dobi vsak?
—	Nič, gospod učitelj, ker pospravijo vse sodišča in odvetniki.
* * *
Dober svet. — No, ženica, letos pa ne bo nič z morjem. Misliti moramo na neporavnane račune.
—	Ali bi jih ne mogla napraviti še nekaj na morju?
-o-
Širite amer. slovencas
TARZAN V NOTRANJOSTI ZEMLJE
(Metropolitan Newspaper Service)
Napisal: EDGAR RICE BURROUGHS
1®.
/	jp KM
Visoko, na več sto let starem drevesu je stal Tarzan. Prisluhoval je in vonjal. Začul je namreč v globoki džungli neki čudni ropot in šum ia daljave, katerega bi navadno človeško uho še ne čulo. Nekaj novega in tujega jc moralo priti v džungelski svet. Kaj naj bi zopet motilo mirno džungelsko življenje si je mislil Tarzan. Takoj je uganil, da morajo biti ljudje, ker nihče drugi razun ljudi ni motil džungle.
Nosorogi, veliki levi, leopardi in druga zver-jad je križala vedno semintja po džungli. A Tarzan se je malo zmenil za te živali, ker bil jih je vajen, kakor drugi ljudje psov in mačk. Toda sedaj je zaduhal človeški duh, duh zamorcev in začul je stopinje bosonogih zamorcev. Zraven je zaduhal tudi belega človeka, znamenje, da skozi džunglo potuje skupina'ljudi, morda zopet v kake pustolovske namene. Tarzan se jc bližal in opazoval.
Kmalu se je prikazala iz gošče kolona potnikov. Pred zamoTsko gTtipo nosačev je šel beli človek, za njim pa dolga skupina zamorskih nosačev, ki so nosili vsak svoj zavoj na rami. Tarzan je imel od narave posebni nagon poznanja, da je takoj vedel ob pogledu na človeka kake namene ima, slabe ali hudobne in zahrbtne. Mladi belec se mu je zdel prijazen in človek odprtega značaja, da ga je Tarzan na pogled vzljubil.
Tarzan ni hotel na mestu iznenaditi potujočo skupino. Zavihtel se je ncopaženo na visoko drevo in po drevju je brzel kako dobro miljo pred skupino. Na nekem ovinku pota se spusti na tla in čakal na skupino. Zamorci so bili iz tujih krajev, ki Tarzana niso poznali. Ko so prišli izza grmovja in zapazili orjaškega Tarzana so so vsi silno prestrašili in so začeli šepetati. Tarzan pa jih nagovori: "Jaz sem Tarzan od opic, kaj delate v moji deželi?"
^>0000000000<KKK>00<K><KKK>0<K><><HK><><>000000y
POGLEJTE NA DATUM POLEG VAŠEGA NASLOVA NA LISTU!
Ako je poleg Vašega imena številka 2-34, je to znamenje, da se je vam iztekla naročnina. Pri pošiljanju naročnine se poslužite spodnjega kupona. Obnovite naročnino čimpreje, ker izdajanje lista je v zvezi z velikimi stroški.
AMERIKANSKI SLOVENEC. 1849 W. 22nd St., Chicago, 1U.
Priloženo vam pošiljam svoto $.................. za obnovitev moje naročnine za "Amer. Slove.»ca".
Im«
Naslov
Mesto
»ooooooooooooooooooooooeooooiK^^
Četrtek, 8. februarja 1934
'AMERIKANSKI SLOVENEC'
Stran 3

;Jo letos že 1. aprila, torej že čez par tednov
Darila za velikonočne praznike svojim domačim lahko pošljete preko nas. Denar pošiljamo po dnevnem kurzu, računajoč po ceni istega dne, ko denar prejmemo.
VČERAJ SO BILE NAŠE CENE:
Dinarji:	Za izplačila v dolarjih
............. . 100 Din	Z a $ S.00 poslj.tc............$
................. -200 Din	Za .$10.00 pošljite...........SI
................ 300 iiSn'	7.a $15.00 pošljite............$1
................. 400 Din	Za $25.00 pošljite..........$2
.............. 500 Din	Za $40.00 pošljite............$4
............... 1080 Din
Vsa pisma in pošUjatve naslovite na
JOHN JERICH
1849 W. CERMAK RD,
CHICAGO, ILLINOIS
Jacob Gerend Furniture Co.
704-706 West 8th Street. Sheboygan, Wit.
Priporočamo naš pogrebni zarod. Dobite nas podnevi in ponoči mamo tudi vsakovrstno pohištvo po zmernih cenah.
Telefon: 377-J — 4080-W.
nich, Cleveland, O., 1 novo naročnino, kar da 500 glasov. Skupaj 830 NADALJNIH GLASOV.
KANDIDATI ZAVZEMAJO NASLEDNJE POZICIJE:
Mr. Jože Fajfar, Chicago, 111...............................40,259	glasov
Rev. Victor Rcgulj, Milwaukee, Wis...................36,525	"
Mrs. Josephine Meglen, Pueblo, Colo..............28,113	"
Mr. Martin Težak, Joliet, 111...............................26,424	"
Rev. Milan Skje, Cleveland, Ohio .....................24,426	"
Rev. Odilo Hajnšek, Johnstown, Pa...................23,649
Rt. Rev. Matija Bilban, Gilbert, Minn................13,954
Mrs. Mary Kotze, WaUcerville, Mont................... 6,525	"
Mrs. U. Ivšek, Rock Springs, Wyo.................... 4,590	"
Mrs. Ivanka Mohar, Sheboygan, Wis............... 3,440	"
Mr. Frank Radež, Indianapolis, Ind................... 3,077
Mrs. Joseph DrasSer, North Chicago, III............. 2,812	"
Mrs. Mary Malnarich, Cumberland, Was. .......... 2,750	"
Rev. Paskal Esscr, La Salle, iU............................. 2,513
Rev. A. Murn, Willard, Wis........................ ....... 1,825
KDO BO NA VRHU LISTE PRIHODNJIČ? KDO?
IZ KATERE NASELBINE PRIFRČI NAJVEČJA BOMBA PRIHODNJIČ? IZ KATERE?
PROBLEM PRISELJENCA
Nikake spremembe v prišel je. vanju
VPRAŠANJE: Ali se je kaj spremenilo, kar se tiče prišel je.
V Rad bi spravil sem brata in njegovo družino.
ODGOVOR: Priseljevanje iz evropskih dežel je takorekoč ustavljeno, razun kar se tiče bližjih sorodnikov ameriških državljanov. Ni bilo dosedaj nikake spremembe glede na-redbe, ki nalaga ameriškim konzulom, da morajo strogo preiskati, da li ne obstoja mogočnost, da prosilec za vizo iv-tegne postati "public charge" vsled obstoječe brezposlenosti. Vaš brat in njegova družina ni majo nikakega upanja, da bi dobili priseljeniško vizo, razen ako razpolagajo s takimi sredstvi, da se morejo vzdrževati brez dela za dolgo dobo.
Nezakoniti vstop po letu 1924 je prestopek
VPRAŠANJE: Ali je inoze-mec, ki so ga zasačili, da je prišel sem nezakonitim potem, tudi podvržen kazni poleg de-portacije?
ODGOVOR: Vse je odvisno od časa, ko je sem prišel. Vsi oni, ki so prišli nezakonito po 1. juli ju 1924, so podvrženi dj-portaciji. Oni pa, ki so prišli nezakonito po 4. marcu 1929. niso le podvrženi deportaciji, marveč tudi kazenskemu postopanju, kajti tega dne je zakon stopil v veljavo, ki določa, da nezakoniti vstop je kazen-
ski prestopek (misdemeanor), ki se kaznuje z globo ali z zaporom, na kar sledi deporta-cija.
"Prvi" in "drugi" papir
VPRAŠANJE: Prišel sem v Združene države pred dnem 29. junija 1906 in znam za dan prihoda, kakor tudi za ime ladije. Ali morem takoj zaprositi za "drugi papir"?
ODGOVOR: Ne morete zaprositi za "drugi papir", ako nimate "prvega papirja" (De. claration of Intention) že vsaj dve leti. Datum, ki ga omenjate, je važen le v tem pogledu, da oni, ki so prišli pred dnem 29. junija 1906, ne potrebujejo takozvariega Certificate of Arrival, kar pomenja, da jim ni treba plačati $5 pristojbine, ka dar_ vlagajo prošnjo za državljanski papir, niti jim ni treba znati, katerega dne in s kakim parnikom so prišli, ako le mo.
rejo dokazati, da so prišli pred onim dnem. Ker vse naturali-zacijsko postopanje stane navadno $20, namreč $5 za Certificate of Arrival, $5 za "prvi papir" in $10 za drugi papir, si oni, ki so prišli pred 1. 1906, prištedijo $5. Pr;šel je pod drugim imenom
VPRAŠANJE: Prišel sem v Zdr. države 1. 1912 s paspor-tom svojega bratranca. Storil sem to radi vojaščine. Znam za dan prihoda, za ime parni-ka in seveda za ime, pod katerim sem prišel. Pred dvema mesecema sem zaprosil za prvi papi>; in rekli so mi, da moram poprej vložiti prošnjo za registracijo. Ker pristojbina za to je $20, je to malo preveč za mene, ko potem moram še plačati za prvi papir. Ali ni pomoči?
ODGOVOR: Na srečo so pred kratkim spremenili pravi-ila v tem pogledu. Oni inozem-ci, ki so prišli pod drugim imenom pred dnem 22. maja 1918 (ko je'stopil v veljavo zakon o pasportih), ne bodo več prisiljeni zaprositi za registracijo in jih ni treba skrbeti, ako so prišli pod drugim imenom, razen ako so tako prišli v kršitev ameriških zakonov. Večinoma pa so ljudje prišli pod tu jim imenom radi vzrokov, ki nimajo nič opravljati z ameriškimi zakoni. Kdor pa je prišel po 22. juniju 1918 (ali pred 3. junija 1921), mora zaprositi za registracijo, ako je prišel pod drugim imenom. Sorodniki kot priče pri naturalizaciji
VPRAŠANJE: Ali sme mož biti priča ob naturalizaciji žene? Kaj pa brat, sestra, stric, itd. ?
ODGOVOR: Boljše je imeti za priče ljudi, ki niso v sorodstvu. V nekaterih naturalizacij-skih okrajih ne pripuščajo sorodnikov za priče, v drugih pa
Varujte vaše oči
Ako vas nadleguje glavobol; ako vam solzijo oči in se hitro utrudijo; ako imate krivogled; tedaj je to znamenje, da morate dati vaše oči preiskati.
DR. JOHN J. SMETANA
OPTOMETRIST
— Zdravnik za oči — 25 let skušnje v zdravstvu za oči.
1801 SOUTH ASHLAND AVE.
CHICAGO, ILL.
Telefon Canal 0S23 Uradne ure: Od 9. ure dopoldne do 8:30 zvečer.
Nenavadna slika, vzeta v džungli v Bengaliji in kaže borbo rta življenje in smrt med indij, skim levem in bengalskim tigrom.
Potrtih src naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da nam je dne 24. januarja iztrgala smrt iz naše srede našega predragega soproga in brata,
John Bevšek-a
Pokojnik je umrl za srčno hibo na svojam domu 6314 W. Chambers St. Smrt je prišla nepričakovano ter pretrgala nit mladega življenja. Pokojnik je bil rojen pred 37 leti na Ljubnem v Savmski dolini na Štajerskem. Še kot mladenič je prišel v Ameriko s svojimi stariši leta 1912. Tukaj zapušča ženo, dva brata ;n eno sestro. S temi skromnimi vrsticami se želimo zahvaliti vsem, ki ste nam na kakoršen koli način nudili pomoč ali tolažbo v teh žalostnih urah. Posebna hvala naj bo izrečena Mrs. Katarina Ko-pušar. Mary Walte in Mr. in Mrs. Jack Plesnik za vso dano pomoč. Nadalje bodite zahvaljeni vsi ki ste drage volje darovali automobile za pogreb kakor tudi vsem darovalcem krasnih venc ;v katere ste poklonili pokojniku in sicer posameznikom in družinam: Frank Bevšek, Joe Bevšek, Anna Bevšek, Mrs. Anton Bevšek, Frank Sedmak, Anton Remsko, Fannie Koss, Maks Kodel, Albin Zaleznik, Anton Razbornik, Joe Lesjak, John Friškovitz, Jack Plesnik, Albin Gloyeck Jr., Jack Cirej, Frank Kopushar, John Ko-pushar, Frank Korpnick, Frank Kaytna, Tony Ludvig. Louis Leonard, Tony Robnik, Peter Schircel, Frank Simonz, John Sušnik Frank Sušnik, Thomas Petek, Steve Plesec, Jack P!esec, Martin Walte, Antonia Walte, Frank Vratanar, John Bačun, John Brat a-nič, Math Matko, Antonia Gradišnik, Frank Kov-;. Marv K -i-sko, Frank Perko, Mike Hud'aj, Maks Dešman, Ft- nk Hadalo-Tony Turk, Math Ferkovich, John K alt, Frank Ennenc, Dab-nick's Flower Shop, Slov. Pev. Klub Zvon in društvu Bratje Svobode štev. 7, JPZS., enako tudi darovalcem sv. maš in sicer: Martin Primož, John Friškovitz, Jack Plesnik, Jennie Punccr, Anton Vodušek- John Stuller, Frank Remšak, Tereza Jacob, Leo' Heron, Martin Herman, Rudolf Žagar, Anten Wacak. — Najlopšn hvala članom pev. kluba Zvon za krasne v srce segajoče žalostinko, članom društva za tako obilo udeležbo pri pogrebu, sobratu Math FcrkoviC-u za nagrobni govor, nositeljem krsta, gosp, župniku Rev. Luke Gladek-u za cerkvene obrede in nazadnje tudi pograb-niku Frank Ermenc-u za vestno izvršitev pogreba.
Še enkrat vsem skupaj najlepša hvala in Tabi, dragi soprog in brat, pa naj bode lahka ameriška gruda, katera Te je objela v šc prerani mladosti. Spomin na Te, pa ostane v naših srcih do konca naših dni.
CHICAGO ŠE VEDNO NA VRHU
Za Rt. Rev. Matija Bilbar.a, Gilbert, Minn., je pripeljal od Mr. Fr. Cimperman, Virginia, Minn., 9 starih naročnin, kar da 450 NADALJNIH GLASOV.
Za Rev. Paškala Esser, La Salle, 111., je pripeljal od! Mrs. M. Furar, La Salle, 111., 25 glasov; od Mr. Antona Štrukel, La Salle, fll., 75 glasov, kar da skupaj 100 NADALJNIH GLASOV
Mr. Ježe Fajfar, Chicago, 111., je prejel te dni cd Mrs. Mary Fajfar, Aurora, 111-, 100 glasov; od Mr. K. Germek, So. Chicago, III., 60 glasov; od Mr. A. Bakše, So. Chicago, 111., 30 glasov; od Mr. J. Poljak, Summit, 111., 100 glasov; od! Mr. J Blatnik, Canada, 15 glasov; od Mrs. Rose Bokal, Pullman, 111.. 170 glasov; od Mr. Martina Kremesec, Chicago, 111., 60 glasov; od Mr. J. Diešček, Chicago, 111., 50 glasov; sam je dobil 2 novi in 9 starih naročnin, kar da 1340 glasov. Skupaj to pot je dobil 1975 NADALJNIH GLASOV.
Mrs. Mary Kotze, Walkerville, Mont., je prejela od Mr. Marko Gornika, Butte, Mont., 50 NADALJNIH GLASOV.
Mrs. Jos. Meglen, Pueblo, Celo., je dcbila od Mr. Mihaela Kapsch 2 novi in 6 starih naročnin, kar da 850 glasov; Mrs. Meglen sama je poslala 2 novi in , starih naročnin, kar da 565 glasov; cd Mrs. Mary Železrtikar, Basrberton, Ohio, 90 glasov. Skupaj to pot 1505 NADALJNIH GLASOV.
Mrs. Ivanka Mohar, Sheboygan, Wis., od Mr. John Udcvi-cha, Sheboygan, Wis., 5 starih naročnin, kar da 140 glasov; Mrs. Mohar sama je dobila 75 glasov, kar da skupaj 215 NADALJNIH GLASOV.
Rev. Anzelm Murn, Willard, Wis., je prejel cd Mrs. Jere Česnik, Willard, Wis., 25 NADALJNIH GLASOV.
Rev. Odilo Hajnšek, Johnstown, Pa., je prejel od Mr. Steve Potočnik, Detroit, Mich., 50 glasov; od Mr. Franka Perovšek, Willard, Wis., 25 glasov; Mrs. M. Ušeničnik, Morgan, Penna., 1 novo in 1 staro naročnino, kar da 287 glasov; Mr. Jos. J. Pe. shell, Ely, Minn., 110 glasov; Mrs. Mary Grum, Forest City, Penna., 75 glasov, kar da skupaj 574 NADALJNIH GLASOV.
Rev. Victor Rogulj, Milwaukee, Wis., prejel od Mrs. Lu-c'je Gregorčič, Milwaukee, Wis., 1 novo in' 3 stare naročnine, kar da 625 glasov; od Mr. Fr. Bovitz, Rauch, Minn., 50 glasov, da skupaj 675 NADALJNIH GLASOV.
Rev. Milan Slaje, Cleveland, Chio, prejel od Mr. Jakoba lesnik, Clevelend, Ohio, 145 glasov; od Mr. J. Adamiča, Bur-toi», Ohio, 25 glasov; od Mr. Lawrence Leskcvec, Cleveland, 5 starih naročnin, kar da 160 glasov; od Mrs. Mary Poz-
težko najti 'gostom z izbranimi jedili in na-takarjce bodo tolažile žejne z najboljšim pivom in drugimi
da. Ako vam je prič, i i niso sorodniki, vp.ru-ajte tam, kjer ste vložili prošnjo, da li smete pripeljati so-rodnika kot pričo. Dižavljaroivo in stiri-osine poke jnine VPRAŠANJE!: Prišel sem v Zdr. države 1. 1910. Vzel sem si prvi papir 1. 1916, ali nikdar nisem zaprosil za drugi papir. Seveda znam, da prvi papir več ne velja. Sedaj mi je 70 let in rad bi zaprosil za starostno pokojnino (old age pension). jver set". Kdo
Ali si moram papir in potem čakati Ive leti, da zaprosim za drugi papir'.' Ali je pa kaka krajša pot?
ODGOVOR: Ne glede na to, koliko let je kdo tukaj, mor;:, dobiti prvi papir in potem ča-dve leti
J dobrotami. — Torej, Barberton, Ken m ore in vsa bližnja o-[kolica in tudi daljna, ste prav (prijazno vabljeni, da pridete v 'soboto večer 10. 1'ebr. k nam. jCelo iz Clevelanda so nam obljubili, da nas obiščejo za ta |večer in ravno tako iz Gerarda. Torej dobrodošli vsi. Ob tej priliki bo gospa sreča enemu naklonila krasno darilo, "sil-vo, koga bo sre-'ridite k nam in R.
ZMEDA MED POLICIJO
Slid icy, 111. -vas ima naenkrat
kati vsaj zacijo.
iz si ji v. nmm
(Nadalje :>" !p z ?- >*tran» >
veselje pa žalost. |
kisle držal, ko je pa vselej bolj luštno kot To veselje, ki ga imam v mislih, pa pripravlja tukajšnji društvo Srca Marije štev. 111 KSKJ., ki priredi veliko miške-radno veselico v soboto 10. fe bruarja v dvorani društva Domovina. — To društvo je eno največjih društev v naši naselbini, ki se lepo razvija in napreduje. Kdor zasleduje, naše Glasilo KSKJ., j<e to društvo vselej, kadar je bila razpisana kampanja, dobilo častno mesto v jednotini zlati knjigi. Čast našim marljivim delavkam. To društvo torej priredi veselico v korist društvene blagajne, zato ste prav prijazno vabljeni, da se v velikem številu udeležite te zabave, za kar bodite zagotovljeni. da vam ne bo žal. Ob tej priliki boste tudi imeli priliko slišati naše mile slovenske pesmi, za kar bosta skrbela dva pevska zbora, namreč pevsko društvo Javornik in pevsko dr. Naš dom iz Kenmore, Ohio. Za igranje valčkov, polk in drugih poskočnih je tudi izvrstno preskrbljeno, za kar je povabljena godba Pudista in boste samo videli, kako vas bodo pete srbele ob tej godbi. Kar se pa tiče kuhinje, vam povemo, da so najboljše kuharice, ki so se zavzele, da bodo postregle
Tukajšnja uva policijska d-epartmenta in vaščani za naturalr- 'zdaj ugibljejo, kateri je pravi.
I Vaški župan je prt I kratkim odpustil dosedanjega policijskega načelnika Maroka, kakor tudi vse njegove policiste ter I imenoval novega načelnika z | novo četo. Stari načelnik pa I enostavno ni hotel odstopiti in tako zdaj oba načelnika trdita, da je njih služba zakonita. Vse to pa je rodilo čudne zmede. Neki vaščan se je pritožil nekemu policistu starega načelnika, da ne ve, kateri policist je pravi in kateri ni. — Vsled tega ga je policist aretiral. Ta vaščan pa je vložil proti temu policistu pritožbo in občinski redar je v:;si policistu uniformo in zvezdo. Zdaj je pa zopet nastopil policist sam in [vložil proti redarju pritožbo in tako je bil končno še redar aretiran. Vaščani z zanim:mjoTu opazujejo, kakor se bo r :-i)a ta zmeda.
•-o-
" 'Amcr. Sloverscc' je barometer našega verskega in narodnega gibanja. Kaže nam
rast ali padec, kakor že nanese naše delovanje."—Rev. Černe.
Lemcne za revmatizem
.prinesejo prijetno
Ako se želite i znebiti revmatičnih »li iicu-ritičnih boleč n? Ali se želite počutiti dobro. 7,h letu mlajši, in »e zopet veseliti življenju? Dobro, samo poskusite to poceni in učinkovito zmes iz lemonskega ai}kn. Dobite si zavoj IMS V PRESCRIPTION. Raztopite ra doma v kvartu vode, dodenite sok štirih lemon. Stane vaa samo par centov na dan. Ako ne boste oproščeni bolečin in se ne boste počutili bolje tekom treh ali H t. i rili dni, potem lahko dobite denar nazaj. Na prodaj, priporočano iti garantirano od vseh vodilnih drUKistov.
Ako s;a vaš lekai*nar ua nima v zalogi, lahko dobite. zavoj ''Rev^'Proscription" pO O.O.P. od Homix. Inc., .VJ W. Illinois St., Chicago, ill. Plačate $2.00,, ko se vam dslavi.
VSE POZICIJE SO ZAVITE V NEKAKO TAJINSTVENO ME. GLO. — ZDI SE, DA VSI SKRIVAJO SVOJE KARTE, DA JIH VRŽEJO NA MIZO KOT ZADNJE TRUMFE, DA Z NJIMI ZMAGAJO. — NAPOLEON SE ZADNJI TEDEN NI NIČ OGLASIL; KER GA POZNAMO KOT SPRETNE GA VOJSKOVODJO, SE NAM ZDI, DA NEKAJ SNUJE, NAMREČ NAPAD, S KATERIM BO PREMAGAL VSE DRUGE.
SlJv<
Te dni je vozil naš ekspresni vlak enca" iz sledečih naselbin:
Boji zadnjih dni na naši kampanjski fronti so le bolj po dobni značaju igranja. Tupatam poči kak kanon, kaka bomba, a resnega inl hudega boja ni. Vse to sličii stanju, v katerem sovražniki eden drugega metijo, medtem se pa vsi silovito pripravljajo, namreč munlcijo, težke bombe in šrjapnele, katere bodo začeli spuščati vsak čas, v veliko iznenadenje drugih. — Težko je še ugibati, kje bo počila največja bomba.
Vsled zanimivosti bomo objavili tu par vrstic iz pisma ene. ga naših naročnikov iz Milwaukee, ki nam piše to-le:
"Vi, g. urednik, ste s tiste fare, kakor sem jaz. Ne vem pa ne, če ste poznali tisto "ta močno Ano'' iz Rakovnika pri Stranski vasi. Tista ženska se ni bala nobenega moškega. Z vsakim se je šla metat, pa je tudi. vsakega vrgla ob tla. Bila je močna kot ne vem kaj. To vam, g. uredriik, le za primero podajam, rsaftjreč, da ne bote Vi preveč Vaše Chicage v tej kampanji ba-hali, da bo zmagala. Jaz poznam Milwaukee in našo vrlo agi-tatorico Mrs. Gregorčič. Stavim, da bo Vaš chicaški kandidat
v	tej kampanji padel pred njo kakor snop. To si le zapomnite, kakor tudi, kdo Vam je to pisal. Kaj mislite, da se Milwaučani Chicažanov bojimo? Nikdar! Brez zamere in dosti uspeha! —Vaš naročnik."
Tako razpoloženje torej, vlada med našimi bojevitimi na. selbinami. Seveda je treba razumeti, da je to vse le za šalo, ali kar se tiče agitacije, je pa vse gola resnica. Zdaj, ti zadnji dnevi, bodo odločili, katera naselbina bo zmagala, kam bo šla krasna trofeja zmage, kdo bo maršal vseh naročnikov "Amer. Slovenca". Najsigurnejši zmage bo oni, ki bo te zadn'je dni stalno agitiral in nabiral nove naročnike' za Amer. Slovenca. Novi naročniki so, ki štejejo desetkrat tolike, kakor glasovi od starih naročnikov. Zato vsak, ki si želi zmage, naj posveti vse svoje moči, da pridobi čim več nbvih naročnikov. S tem bo vsak največ koristil sebi in listu "Amer. Slovenec".
Kakor smo priporočali že mnogokrat preje, ponavljamo zopet: zastopniki(ce) in vsi prijatelji in somišljeniki katoliškega tiska, organizirajte močno agitacijo po vseh vaših naselbinah za nove naročnike. Pridobite vaše prijatelje in znance, da vam pomagajo pri agitaciji. Vsak pravi prijatelj rad pomaga svojemu prijatelju. Zakaj ne bi naprosili za tako sodelovanje
vi	vaše prijatelje. Poskusite, radi vam bodo pomagali. Po-služite se vsake prilike, samo da bo rodila vaša agitacija čim. večji uspeh.
Naznanilo in zahvala.
Žalujoči ostali:
MARY BEVŠEK (roj. Sem), soproga; FRANK in ]OE BEVSEK, brata; MARY WEIRBECK, sostra.
Milwaukee, Wis., 5. februarja 1934.
' Stran 4
•AMERIKANSKI SLOVENEC'
Četrtek, 8. februarja 1934

M
črni moz
99
POVEST IZ PRETEKLIH DNI
Spisal K. M.


"Najprej se bo treba iznebiti Črnega moža samega. To ne bo težavno. Potem se postavim k k vhodu in odmerim vsakomur, kdor pride, toliko, da bo imel dovolj. Toda niti to ne bi bilo treba. Odjezdiva rajši lc okrajnemu glavarju, ki bo moral potem sprejeti pod svojo streho — jetniško — vse tihotapce. Naj on odloči, kaj bi bilo najbolje storiti.Če ga hoče ujeti na cenen način, ko se bo čutil varnega bom zraven, če ga pa hoče dobiti pri delu, me pa tudi ne bo manjkalo."
"To vam rad verjamem. Sploh bi si bili morali izbrati puško namestu pluga in lopate. V vas bi bil dobil dobrega tovariša. Če pomislim, da je bil ves naš trud zaman, čeprav nas je bilo toliko, in da se je vam brez tuje pomoči posrečilo oviti trdno zanko okoli njegovega grešnega vratu. . ."
"Božja volja, gospod nadporočnik, in nekaj
spretnosti!"	*
"Zaradi mene! Da, spretno izrabljene vsake lepe priložnosti je zmeraj največ vredno. Tudi četo vodja je bil pri rudniku kakor vi; toda vi ste bili mojster in ste se znali izmazati, on pa še zdaj tiči v pasti. Uporabljiv je že, toda go-bezdav preveč in zaradi svojega jezika mora zdaj trpeti. Kazen je sicer huda, a zaslužil jo je."'
Potem sta se nehala pogovarjati. Prijezdila sta že v trg in se morala pred carinarno ustaviti. Danilo se je. Krčmarji so že odpirali, da pogoste zgodnje voznike.
Obstala sta pred neko krčmo, oddala konja v hlev in naročila vroč čaj, da se pokrepčata. Potem sta krenila na glavarstvo in se javila pri okr. glavarju. Sprejel ju je zelo slabe volje.
"Ali je vajina zadeva tako važna, da sta me morala na vse zgodaj zbuditi?" je vprašal.
"Črnega moža imamo!"
Ob teh besedah je obstal glavar kakor prikovan. Usta so se mu odprla in nemo je strmel v svoja obiskovalca, ki nista mogla zadržati smeha, ko sta ga gledala.
"Kaj pravite ,gospod nadporočnik? Ali je to res? Ali je mogoče? I, seveda, saj mora biti, če vi tako pravite."
"Drži, drži, gospod okrajni glavar. Črni mož sicer še ni v verigah, ker smo sklenili počakati tako dolgo, da se odločite, na kakšen način naj ga primemo, toda uiti nam ne more več. Z njim vred imamo tudi vso njegovo tolpo. To bo pisanja! Naposled bo le padel pravici v roke."
"S tem ste dali najboljši dokaz za svojo veliko sposobnost, gospod nadporočnik, in iz srca sem vesel, ko vam lahko povem, da sem jaz predlagal, naj pošljejo vas nadenj. Boljšim rokam ga nismo mogli zaupati."
"Žal pa so te roke šele danes mogle poseči v boj, gospod okrajni glavar. Vidite, tale gospod je sam, brez pomoči in na lastno pest rešil težavno nalogo. Jaz sam do danes nisem mogel niti s prstom migniti."
"Ali, kako?" se je začudil uradnik in počasi dvignil glavo. Jel je meriti Rajka od glave do nog, kakor bi ga bil šele tedaj opazil. "Njegovo ime sem menda že čul, toda pozabil sem ga že. Prosim vas, gospod nadporočnik, da mi moža še enkrat predstavite."
Rajko, ki so ga te besede spravile v dobro voljo, častniku ni pustil časa. Stopil je nekaj korakov bliže in dejal:
"Jaz sem Potočnik Rajko, gospod okrajni glavar, mojega očeta pa poznajo v vsem gorovju po imenu Golijat. Drugače mu nihče ne pravi."
"Tako, tako!" je odvrnil okrajni glavar, in podzavestno, kakor iz strahu pred to orjaško
postavo, stopil prestrašen nekaj korakov nazaj. "Golijata pa poznam po imenu. Črni mož ga je oslepil in ustrelil njegovega starejšega sina."
"Prav zato sem moral črnuha dobiti. Ali ga hočete imeti. Privedeni vam ga."
"No, pravi Golijatov sin si, to se ti vidi," je nekako pokroviteljsko dejal okrajni glavar. "Da, da, prekajeno meso in krompir delata na deželi čudeže. Duh ni potreben, če telo dobro uspeva."
"Prav narobe kakor v mestu, gospod okrajni glavar," se je nasmehnil Rajko. "Tam mora zrasti duh do nebes, kajne?"
Položil je možičku, ki je bii slabotne rasti, roko na ramo in ga zviška pogledal z nekakšno prijaznostjo, ki je okrajni glavar ni doumel. Ta pa je odstopil še korak nazaj, da je Rajkova roka zdrsnila po njegovih prsih, in se obrnil k častniku:
"Ali bi mi hoteli povedati, gospod nadporočnik, kako je prav za prav bilo. Zelo me zanima. Kar sedita, saj se vama morda ne mudi?"
"Ne mudi se nama baš ne. Toda, ali ne bi bilo bolje, če bi to prepustila mojemu prijatelju. On vso stvar dobro pozna, medtem ko jaz tega ne morem trditi.".
"Vaš prijatelj ?" je začudeno odgovoril okrajni glavar. "Rad imam kratko, jedrnato pripovedovanje, za katero pa manjka deželanom potrebne šolske izobrazbe."
"Gospod okrajni glavar, vzlic temu bi vas prosil, da prepustite pripovedovanje kar lepo meni," se je oglasil Rajko, ki se je odločil, da pošteno zagode domišljavemu uradniku. "Saj ste sami rekli, da delata prekajeno meso in krompir čudeže. Pri meni je podkrepilo ta čudež še pet let vseučilišča. To bo menda dovolj, ali ne, gospod? Poizkusil bom torej govoriti kratko in jedrnato."
Začel je. Okrajni glavar, ki je spoznal, da je v besednem dvoboju podlegel, je umolknil. Jezilo ga je, da se je pustil tako potegniti. Toda kmalu je svojo jezo pozabil. Rajko je pripovedoval tako napeto in jasno, da se ni mogel zadržati. Vzkliknil je:
"Vi ste pa tak človek, da se vam moram čuditi. Zakaj ste me vlekli za nos. Govorite kakor knjiga, pozna se vam, da ste videli dosti sveta, toda oblačite se kakor kmet in govorite prav tako."
"Moja obleka se podaja le poklicu, ki sem se mu zdaj posvetil, in gorjanski jezik ima iste pravice kakor vsi drugi. Že ko sem bil otrok, sem ga govoril in domači me najbolje razumejo, če ga uporabljam. Govoril bom tako, dokler bom sploh govoril. Toda zdaj se vrnimo kistvari!"
Začel je iznova nadaljevati svoje poročilo in ga vzlic napetosti povedal nemoteno do konča. Tedaj pa je skočil okrajni glavar pokoncu.
"Torej je res Poljanec zasovraženi Črni mož. No, potem ga bomo pa že ujeli! Že zdaj ste zaslužili razpisano nagrado in jo boste takoj po prijetju zločinca prejeli. Razen tega vas čaka tudi še posebno priznanje."
"Dobro, vzel jo bom," je odvrnil Rajko, ki je začel zdaj spet po domače govoriti, "toda ne zase, ampak za reveže v vasi, kjer prebivam. Zdaj pa prosim, da daste navodila, ki jih potrebujemo. Ponje sva namreč prišla."
Okrajni glavar je jel premišljevati in rekel:
"Najprej moramo ugotoviti, kakšen je dejanski položaj. Črni mož ima svoje skrivališče v rudniku, kamor lahko pride s treh strani. Skozi skedenj, skozi vodnjak in skozi vdrti lijak. Njegovi tihotapci poznajo samo poslednji dohod — vsaj zdi se mi tako. Najlaže bi jih torej dobili, če bi se nastanili v rudniku ter drugega za drugim prijeli in zvezali.
>
TISKARNA
Amerikanski Slovenec
izvršuje vsa tiskarska dela točno in po najzmernejših cenah. Mnogi so se o tem prepričali in so naši stalni odjemalci.
Društva — Trgovci — Posamezniki
dobijo v naši tiskarni vedno solidno in točno postrežbo. Priporočamo, da pred-no oddate naročilo drugam, da pišete nam po cene. Izvršujemo prestave na angleško in obratno. Za nas ni nobeno naročilo preveliko, nobeno premalo.
Amerikanski Slovenec
1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL.
i
COLUMBIA PLOŠČE
25000-F—Ribniška	korajža, petje, duet
Kranjski piknik, petje, duet..................................75c
25001-F—Na	of četi
Juhu polka, harmonika ..........................................75c
25002-F—Juhu	valček
Domžalska polka, harmonika ................................75c
25005-F—Kaj ne bila bi vesela
Sirotek, ženski duet................................................75c
25011-F—Pokšotiš
Zapeljivka, valček, harmonika, Lovšin ..................75c
25014-F—Planinsko veselje
Čevljarska polka, kmetska banda ........................75c
25019-F—Stiglic,	valček
Gorica, polka, slov. tercet......................................75c
25020-F—Stari	kranjski valček
Štajerska, harmonika ............................................75c
25027-F—Sobotni večer, valček
Nedelja, polka, harmonika in ksilofon ................75c
25033-F—Gor čez Izaro
Oj tam za goro, moški kvartet ..............................75c
25036-F—Slovenski	valček
Radostna, polka, harmonika, kvartet ..................75c
25037-F—Sloji,	stoji Ljubijanca
Sinoči je pela, slovenski kvartet, petje ................75c
25039-F—Na	poti v stari kraj, 1. in 2. del
Ti si moja, valček, Hojer trio ................................75c
25040-F—Hojer	valček
Pečlarska polka, instrument, trio ........................75c
25041-F—Veseli	rudarji, koračnica
Sladki spomini, valček, Hojer trio ......................75c
25042-F---Daleč	v gozdu, valček
Večerni valček, orkester ......................................75c
25043-F—Polka	štaparjev
Burja, koračnica, orkester ....................................75c
25044-F—Coklarska	koračnica
Triglavski valček, Hojer trio ................................75c
25045-F—Mazulinka
Ptičja ohcet, šotiš, Hojer trio ................................75c
25046-F—Ljubezen	in pomlad
Slovensko dekle, petje, moški kvartet..................75c
25047-F—En	starček je živel
Sijaj solnčice, moški kvartet..................................75c
25049-F—Zadovoljni, Kranjec
Prišla bo pomlad, moški kvartet ..........................75c
25051—Vzajemnost,	šotiš
Kukavica, valček, Columbia kvintet ........................75c
25052—Na	Adriatskem bregu, valček
Na veseli svatbi, polka, harmonika duet..................75c
25055—Vi	gred se povrne
Oj dober dan, moški kvartet......................................75c
25056—O	mraku
Dolenjska, moški kvartet ..........................................75c
25057—Slovenec	sem
PeHce, moški kvartet ................................................75c
25059—Jaka	na St. Clairu, polka
CIčvelandski valček, inštr. trio ..................................75c
25060—Ziben	šrit za ples
Šuštar polka, harmonika ..........................................75c
25061—Žužemberk	polka
Zadnji poljub, valček, harmonika duet ..................75c
25062—Povšter	tanc
Ribenška polka, harmonika in kitare .....................75c
25063—Ančka	pojd plesat, valček
Tromplan za ples, harmonika in inštr.....................75c
25064—Ribenška,	I. del
Ribenška, II. del, moški kvartet ..............................75c
a«f»5—Saško še enkrat, valček
Ven pa not, polka, inštrumentalni trio ....................75«
25066—Kranjski	spomini, valček
Luna valček, orkester ................................................75c
25067—Fantje	se zbirajo, moško petje,
Na planine, petje, zbor "Jadran" ............................75c
25068—Črne	oči, valček
Fantje se zbirajo, moški kvartet ..............................75c
25069—Stari	šotiš
Odpri mi dekle kamrico, trio s petjem ....................75c
25070—Al'	me boš kaj rada imela
Carlota valček, orkester ............................................75c
25071—Regiment	po cesti gre, s petjem
Sebelska koračnica, harmonika ................................75c
25072—Štajerska
Moj prijatelj, polka, moški kvartet..........................75e
25073—Zveličar	se rodi
Zakaj svetlobe. Poje moški kvartet Jadran............75c
25074—Sokol	ska koračnica
Kje je moja, harmonika in kitare............................75c
25075—Slovenske	pesmi
V slovo, ženski duet in klavir.....................................75c
>5076—En let' in pol
Ljubca moje, ženski duet in klavir............................75c
X5078—Dunaj ostane Dunaj
Neverna Ančka, harmonika in kitare ......................75c
'5079—Danici
Domače pesmi, ženski duet in klavir........................75c
'5080—Oberštajeriš
Slovenski poskočni šotiš, godba ................................75c
'5081—Nemški valček
Čemiška polka, godba ..............................................75c
<5082—Bod' moja, bod' moja
Nebeška ženitev, Anton Shubel bariton.................75c
M»nj. kakor TRI plošče ne razpošiljamo.
Naročilom priložite potrebni anesek. Pri naročilih -manj akor 6 plošč, računamo od vsake plošče po 5c ca poštnino. Ako naročite 5 ali več plošč, plavamo poštnino mi. — Pošilja-ijo tudi po C. O. D. (poštnem povzetju), za kar računamo za itroAke 20c od poiiljatve. — Naročila blagovolite poslati na-
mml itn
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 WEST CERMAK RD..	CHICAGO, ILLINOIS
Ernest Ter pin:
MOJE MNENJE NA 'VABILO
K RAZPRAVI'
Nedavno je bilo citati v tej koloni nad vse zanimivo povest o "Apionu", katera nam je v jasnih obrisih naslikala, kako daleč lahko zaide slovenska narodna zavest. Bil je to en sam vzgled, izmed neštetih, ki pa je vseboval imenitno lekcijo, ki jo naše narodno življenje pravično in pošteno zasluži. Čemu tedaj še nadalje razpravljati, ko nam že ta vzgled popolnonfa zadostuje, da se razprava zaključi. Toda narodni čut se temu protivi da bi baš sedaj utihnila zadnja beseda, ko takih povestnic najbolj potrebujemo, ki bi nas bodrile ne samo od zime do pomladi, ampak vse dni vsakega leta. Iz drugega vidika bi pa trajni molk pomenil, da se je razprava zaključila, še predno se je pravzaprav pričela. Vsaka razprava služi kot nekakšna kritika, iz katere se izčisti in izslušči, kar je ovrglji-vega ter sprejme, kar je sprejemljivega,na ta način vrše vsi, ki se spuščajo v razpravo, veliko narodno delo. Naši predniki so nam sicer začrtali pot, po kateri bi se moralo hoditi, dali so nam na razpolago tudi pripomočke: slov. društva, jednote, časopise, domove, župnije in šole, s katerimi naj bi se vzgajalo narodno-zavedno mladino; toda zdi se, da nismo docela sledili njihovim stopinjam, in da je bil celo njih opomin, glas vpijočega v puščavi; kajti sedanja mladina jasno pričuje, da se je nekje morala dogoditi krivda ter da se je prvotna sled nekje morala zabrisati. Slovenska Amerika vsekakor dolguje svojim pionirjem častno priznanje; največje priznanje bi bilo pa to,ko bi se zamogli a-merikanski Slovenci sklicevati na svojo mladino: "Glejte, našo mladino, kako je narodno-zaved-na,kako je versko-nravno vzgled-na ,to je naš ponos, naša dika!" — Toda danes se sliši le 'jamra-nje" in tarnanje čez novodobno mladino, ki se čimdalje bolj potaplja v objemu tujih elementov.
Slovenski narod ima krog in krog vse polno velikih in malih sovražnikov, ki zalezujejo zlasti slovensko mladino ter jo odtujujejo narodnemu čutu.
Angleški jezik to ni noben narodni sovražnik, kakor se nam navidezno dozdeva, temveč je celo imeniten pripomoček k obči blaginji. Čeprav povzročuje isti mnogo preglavic slovenskim staršem, ki ne morejo tekmovati z gladko, tekočo angleščino svojih otrok, vendar pa to nikakor ne opravičuje, da bi se mladina odtujevala slovenski narodnosti v toliki meri, kakor se to dandanes dogaja; po vseh pravilih slovenske tradicije, bi bilo tembolj za pričakovati, da bi mladina takih staršev morala biti bolj narodna, bolj zavedna, kakor pa deca takozvanih "kranjskih An gležev". Jezik tedaj, najsibo nemški, najsibo španski ali angleški, ni noben vzrok da bi se morala mladina odtegovat narodnemu čutu, kakor se to pojavlja pred našimi očmi. Ta pojav ni več nobena tajnost, temveč je že predmet splošnega mnenja, s katerim si belijo glave vodilni narodni krogi.
Kadar je usoda kakšnega naroda postavljena na preizkušnjo, tedaj se veliki, izvežbani generali ne vprašujejo, kako velika je armada, marveč skušajo predvsem izslediti, kakšen duh vlada v tej armadi, in kakšna je njena moralna sila. Ni toliko tedaj na tem, koliko nas je, ampak nad vse važno je vedeti, kakšni smo. Tozadevno se večkrat povdar-ja, da smo le majhna, neznatna skupina v morju velikih narodov, brez sredstev, brez za-slombe, sami sebi pripuščena..., toda imamo vse predpogoje in pravice, da živimo krepko narodno življenje. Obkoljeni od žiinatijlh sovražnikov*^ rf mo za boriti še z neprijatelji v lastni hiši, kakor so n. pr. krajevne in časovne razmere, cep-lj£nje duhov, kosanje narodne-
Slednjič bi bilo za pomisliti, 'g,a telesa v stranke in strančice, ali bi bilo prav, da bi zapustili j razredni boj, k temu se še pri-bolnika na smrtni postelji—če-,taknejo janičarji, ki žive kot
mur se naša narodna zavest lahko primerja — ter bežali od njega v najbolj kritičnih trenutkih ; ali ni mar naša dolžnost, da se
paraziti na slovenskem narodnem telesu ter ga razjedajo, itd.
, , , v ,	, Nekl sloveč govornik je re-
takemu bolniku streže ter priso- i, ■ ■ , .. .	. ..
. . „ . . , , ,.	kel, da je hišni sovražnik na]-
stvuje m ce je treba tudi zazvo-,, „_.,_„_„ ,	,
. , , J .	bolj nevaren, kajti pred zuna-
ni—kakor se spodobi!	Li;™ i„v,i,„ „„i , -	,
........ i v , v. 'njim se lahko zakleneš, pred
Ali bi bilo to v cast našim	, ___, ' \
, .,	.... , , ..domačim te pa noben kliuc ne
prednikom, našim starsem, ko bii ____T , . ,.
,..	. more zavarovati. Iz tega sledi,
nas poklicali na zagovor, naj po- i •	- , ,
, . . .	, ... da se ima nas narod predvsem
Kažemo, kako smo gospodarili z , ...	...... . , . . .
...	boriti z neprijatelji v lastni hi-
narodnimi dobrinami, ki so nam V , , ,. ., ,.
. ,.,. , , , .	'Si, ker so le-ti najbolj nevarni,
jih oni zapustili; kako bi se mi j
skušali opravičiti, ko stojmo!
pred vprašanjem: Kdo je temu kriv, da ni sedanja mladina narodno zavedna?" — V tem vprašanju tiče raznovrstni odgovori, ki tvorijo skupno težak a zelo važen problem, kojega ugodna rešitev bi pripomogla, da se otrpnelemu narodnemu telesu, če druzega ne — vsaj podaljša življenje. Mogoče, da se medtem odprejo kakšna vrata, skozi katera bi bil pripuščen dotok novih moči, ki bi ohromelemu čutu vdihnili novo življenje. To je pač slaba tolažba, a kdo garantira, da bodo od danes dvajset-petindvajset let še obstajale slovenske župnije, slov. časopisi ter slovenska podjetja!
Moja roka je preokorna, da bi zamogla globoko poseči v tako komplicirana vprašanja; to bi bilo ogromno delo, kakšnega sociologa, kakšnega vzgojeslovca-veščaka, ki bi zahtevalo mnogo truda, časa in prostora, da bi razkosal ter razcefral ta kompleks v posamezne drobce ter spravil te predelbe v pravilno skladbo; trebalo bi narodno telo temeljito preiskati, pretresti, a-nalizirati, da se pronajde krivce in sokrivce narodne krivde. Za enkrat nam drugega ne preostaja, kot da tešimo to narodno zlo s hitrimi in nujnimi pripomoiflri, kot je bila, n. pr. že rečena "A-pionova povestniee" imenitna injekcija.
"Največji, najnevarnejši hišni sovražnik je brezboštvo v vseh svojih panogah, ki se je ugnez-dilo ter udomačilo po naših hišah, domovih in družinah, ta nevarna in strupena kača zalezuje našo mladino s sladkimi, prilizljivimi besedami, ter jo zajame še predno se ista zaveda. To moderno zlo je bolj nevarno kot najhujša epidemija ter je glavni vzrok, da je narodna zavest pri sedanjem rodu že tako ohromela, da skoro ni najti več izhoda. Očedimo tedaj naše hiše tega nevarnega vsiljivca!
Črni križ pri Hrastovcu
je velezanimiva zgodovinska povest iz zelenega Štajerja. Napeta vseskozi za vsakega čitatelja. V kratkem začne ta interesantna povest izhajati v listu Amer. Slovenec. Ljubitelje lepega, zanimivega čtiva že sedaj opozarjamo, da naj pazijo na začetek te povesti, da jim ne bo pozneje žal. Opozorite na njo tudi svoje prijatelje i" sosede in nfegovorite jih, da se naroče tudi oni i>a list Amer. Slovonec, da bodo tudi oni deležni te zanimive zgodovinske slovenske p°~ vesti.