PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNA FRONTI ZA SLOVENSKO PRIMORJE Marsikdo, ki ga tlačilo skrbi ln morda celo dvomi današnjih težkih dni povojnih težav, je začutil novo vero in nov optimizem ob nedeljski manifestaciji dela in ljudskega bratstva. ; Uto 1. štev. 141 • Cona 3.- liro TRST, sobota 27. oktobra, 1945 Urednlžtvo in uprava, Piasaa Goldoni St, 1-L Tei, jt^ 98S0M3^^ eSSOS.gRokopisl t%*sU Gonja proti 340 proti 430 ? U Esi odra^h Tržačani, Slovenci *n taft/ani, s* gotovo ie tiobt-o spo-"Aijajo dogodkov iz lata 19X0. Kot tood u userplo&M napad f>roti -vse-**» kar je v mestu in deaeh sjo-*'*hj(Mo na slovenstvo, se je za-časopisna ofenziva proti «tuj-°*>k». Ti »tuja**, hi so, sodno po *•% časopisju, 4« od leta 1919. xar ^6 preplavljati Trst, tt* roji koiri-to, te* so vedno bolj itov\tny It tali treti Trstu, ao prihajali od vsepov-tod, šotno ne od napada ali od juto. leteli so sem, it Avstrije, s Koškega, x Madžarskega, največ 'pa Seveda ie Jugoslavije. tftso se vostti semkaj z Siviitslci-*** vagoni, s katerimi so se od tu peljali tisovi naših beguncev in *OHOnc*o, pač pa so prihajali tem-kot veliki gospodje. «Skosi red-h mrežo demarkacijske vrte, ali to, bolj komodno, c ekspresnim in z avtomobilit> — piše™ toidtni Tržgčan Ghmta v enem svo-M tedamjih proglaeo-v — »se vtt-Stapljajo in spuščajo na to lepo hesto temna krdela propaganno stanje, ki je nastalo t *tot*u veleti pravega pravcatega na tolo. slovanskih elementov, M se od ' toaja sem menjavajo v iuntrše-| totijtt dejanj, katera naj bi ponor y*ia nacionalni enačaj pokrajin* za stotine in stotine oseb vseh hi se, dobro opremljene s 'toon^vitni sredstvi, »n zbrane v iz-organiziranih skupinah, v#i-7*bpljajo * vse sektorje javnega todjetija, da bi ponaredilo pomen "toMcegra političnega dogodka in pri-***®» »modo med narod, ki se ne njihrrvih umazanih manev Zenske dvomljivega obnašanja, to Htsnnjsjo v hotelih in v privat-jto stanovanjih in katerih razkoš-»ar9J Sežano, If oprčan, (toridan. | IJtotono, Bivačan, Porečam, Bene-l^šiilančan, Ziorentino, Rimljan, ^toteo, Skutijaneo, Batemitanec, ijkblttaneo, m ttujoi* so končno .tujci», to je tpji držav-S^i kakor so Avstrijoi, Madžari, in tudi Jugoslovani. pa je nekoliko razlike med v" temi etujoi*. Po na«em Vto**^n mnenju je z oviram, na *u * »»Mico manjši meri etujed* \'?yipa najlepšimi in najuvetlejži-mi sanjami onih, ki so prelili svojo kri, ko so se borili za nekaj boljšega. Za nekaj, kar bo prineslo našem ljudstvu Brečo to blagostanje. To veličastno stvar pa lahko dosežemo samo, de se bo ljudstvo Jugoslovanski mladinski delagacija odpotovali i London Beograd, 26. Tanjug Včeraj j« z letalom odpotovala v London Jugoslovanska mladinska delegacija, ki bo zastopate. Jugoslavijo na bližnji svetovni mladinski konferenci. Delegaciji načeljuje Slavko Komar, predsednik oerednjega odbora ZdrdSeeie zveze protifešlatlS. ne mladine Jugoslavije. Delegacijo tvori 20 članov. trdno oklenilo svoje vseljudske organizacije — ljudske fronte. V tovarišu Titu vidijo noša ljudstva jamstvo za svojo zmago, s zmago nese ljudske demokracije. V lmienu našega tovariša Tita, vidijo naša ljudstva tu tudi simbol zavezništva, prijateljstva ] to sodelovanja z bratsko Sovjetsko zvezo. Delna demobilizacija v Jugoslaviji Beograd, 26. Tanjug — Zakonodajni odbor začasne naJodne skupščine je sprejel zakonski načrt demobilizaciji najmlajših nabornikov, branilcev in ieoa iz Jugoslovanske armade. Prva skupina vojakov, ki bo demobilizirana po tem načrtu, bo odpuščena Iz armade 15, novembra. Pastirsko pismo v Dubrovniku Dubrovnik, 26. Tanjug. — Duhovniki v dubrovniškem okrožju v Dol, macijl so odklonili, da čitajo v cerkvi pastirsko pismo katoliških škofov. Tudi v Dubrovniku samem pismo ni bilo pračltaco. Muslimani za novo Jugoslavijo Beograd, 26. —- Glavni odbor muslimanov je izdal vollvnl proglas v katerem je med drugim rečeno Ml muslimani smo ponosni, da smo dali kri za svojo deželo. Svetla itoena naših prvoborcev - delavcev, kmetov in mladine, ki »o položili svoje življenje v temelje nove Jugoslavije, so pokazala pot muslimanom. Kljub izdajalcem v naših vrstah, smo v tej vojni povezali svojo usodo trdno s splošno bodočnostjo naše domovine, y kateri se je uresničila misel najboljših naših ljudi in najširših ljudskih slojev, da smo enakopravni, svobodni in de. živimo v bratstvu s Srbi, Hrvati in ostalimi narodi Jugoslavije. V bivši Jugoslaviji, ko .je. imela oblast v rokah peščica nenasitnih reakcionarjev, »o musllfhane s silo ppnlževall, jih _ jmktrajj ga državljane druge stopnje in Jih uporabljali kot orodje političnih karaU. Bolgarsko ljudstvo obsoja opozicijo Listina Združenih narodov v SZ Moekva, 26. Ase. Preše — Sovjetska vlada Je izdala 90.000 izvodov listine Združenih narodov, da bi krožili po vsej Sovjetski zvezi, m to posebno govornikom, poli. Učnim delavcem, knjižnicam, klubom to šolam. Vlada je poudarila, da bo izdala to listino v vseh jezikih Sovjetske Zveze. Beograd, 25. Tanjug. — Dopisnik Tanjuga javlja iz Sofije: V zvezi bližnjimi volitvami je minister brez listnice Aleksander Obov odgovoril na nekoliko vprašanj, ki so mu jih zastavili zastopniki tiska. »Pred kakšnimi nalogami stoji v»eh pet strank Domovinske fronte v zvezi z bližnjimi volitvami?* «Pri teh volitvah, na katerih ne nastopa opozicija, ki pa se bodo dejansko spremenile v plebiscit, smatram, da, Je glavne, naloga agitacije pojasniti ljudstvu pomen volitev in razkrinkati reakcijo, ki dviga glavo*. »Kaj mislite o sklepu opozicije, da ne bo sodelovala pri volitvah? Kaklnl so resnični razlogi za to odločitev to kaj Je hotela s tem doseči?* »Opozicija ne bo sodelovala pri volitvah, ker zagotovo ve, da bi doživela grozen poraz. Vsa njena stališča to izjave nimajo namena, da bi zgradila zavest državljanov, marveč hočejo varati javno mišljenje v svetu. Opozicija se je v svojih računih Zmotila. Ljudstvo hoče aktivno in pozitivno družbeno delavnost ter obsoja protlljudsko delo opozicije*. r- Dopisnik Tanjuga javlja iz Sofije, da je bil v nedeljo, istočasno, ko je v Plovdivu vrSil velik predvoliv-ni miting Domovinske fronte, kjer je bilo navzočih nad 40.000 ljudi, prirejen tudi miting pristašev voditelja opozicionalne skupin* po-poljedelcev, Nikole Petkova ter vo ditelja opozicionalne skupine social, demokratov Koete Lulčevo. Miting bi »e moral Vržlti na velikem trgu, ker pa js bilo. prisotnih i« malo ljudi (o-koli 1.000), se je vršil v doma Domovinske fronte. Potek mitinga opozicije »e Je vrlll popolnoma svobodno. Dopisnik Tanjuga iz Sofije poroča: »Ob priliki velikih predvolilnih zborovanj Domovinske fronte, ki jim je prisostvovala ogromna množica di Pavijanov, so opozicijski ča. soplsi pisali, da so državljani in predvsem delavci in nameščenci prisiljeni prihajati na Zborovanja. Zaradi tega. klevetaiškega pisanja so delavci in nameščenci v posameznih sofijskih podjetjih in to-vamah imeli posebne konferenft, na katerih so obsodili pisanje opozicijskega tiska ln spletke, ki se jih poslužuje opozicija, da bi izpodkopala avtoriteto ljudskih oblasti in škhdila bolgarskemu narodu. Tako so delavci toVame Pejev imeli protestno zborovanje proti tej obreko. vsi«! kampanji, a nameščenci direkcije «Hranoiznos» so sprejeli resolucijo v kateri zahtevajo kazen za tiste, ki pišejo izzivalne članke proti delavcem to nameščencem vsega, bolgarskega naroda. Vsi delavci tiskarne Sklada vojnega založništva, kjer tiskajo časopis »Narodno Zemedelske* Izjavljajo v svojih resbliicljl, da opominjajo, da ne bo. do hoteli tiskati časopisa, oko »e bodo nadaljevala ta Izzivanja, s katerimi se zlorablja svoboda ttslta, to ako ta izzivanja ne prenehajo, ker so dali toliko dragocenih žrtev za zmago Domovinske fronte. Prav tako resolucijo so »prejeli dsleuvoi in tipografi ter knjigovezi v tiskarni Stojama Caračkijeva. Prav tako so delavci, uradniki in nameščenci glavne direkcije za Izgradnjo in ob- • ’ ■*■ . j.."' . novo prestolnice protestirali v ovoji resoluciji. Opozicija meč*. bl|a to na delavce .in nameščence, Pteyj[ resolucijo, v kateri pozirajo vlada Domovinske fronte, da podvrama energične ukrepe proti t«*nu obrekovanju. . _ ^ Jrotest rumunske mladine Beograd, 25. Tanjug..— Dopisnik Tanjuga poroča, da j* zvez*-proti* fašistične zveze Rumunije lsračM angleški misiji v Bukarešti pismo za britanskega zunanjega ministra Bevlna, v katerem izrekajo -nezadovoljstvo, ker zastopnikom pot milijona protifašističnih mladincev mladink Rumunije nt davoljtn prihod v Anglijo ln Ker jo onemogočena udeležba rumunskega mlos d inskega zastopstvo ns. ..aveiOMO imiadiiteki konferenci v Lordoma Čiščenje nacistov London, 26. Reuter.' ^ V- Prfrtzu so objavili, da so na- frank*skdift zasedbenem področju v NtaMUe vršili korenito čistko vsel\. nacističnih elementov. v. . . Posledica čistk* je bil« pr?j«U s pripravljenostjo to navdušenostjo deloval škora oseh rudnikov v Srbiji. ročono — eo prispela sedaj poročila o vključenju še sedmih rudnikov Srbije v to tekmovanje. To so Tresibaba, Podvis, Grašac, Oplenač, Vrbica, Klenovnik, Vrška Cuka in Jelasnlca. Srbski rudarji so se odločili da v 8 mesečnem tekmovanju, ki. bo trajalo do konca decembra, store vse, da izkopljejo čim večje količine premoga, da bi tako ustvarili predpogoje za popolno obnovo našega gospodarstva in prometa. Mnogi rudniki, ki so bili v vojni popolnoma poškodovani.in do sedaj niso mogli pričeti z normalno proizvodnjo, bodo v toku tega tekmovanja popolnoma usposobljeni tako, da bodo dosegli kapaciteto, ki bo najmknj enaka predvojni. Obnova tobačna tovarne na Reki Beograd, 25. Tanjug. — Uspeh napornega dela delavcev tobačne tovorne na Reki »e kaže v tem, da je končana obnova tovarn« tor da jo povečana proizvodnjo. V mesecu septembru je tovarna izdelala 26 milijonov 192.000 komadov cigaret V prvi polovici oktobra bo delavci povečali proizvodnjo za 29% in izdelali 16,804.000 cigaret. Po mnenju strokovnjakov bo proizvodnja v mesecu oktobru za 80% večja od proizvodnje v septembru. Ehrenbura v Zagrebu Zagreb, 36. Tanjug — Znameniti sovjetska pisatelj Dija Ehrenburg, Id je prebil več dni v Beogradu, kjer je imel dve predavanji,, je prispel v Zagreb, kjar bo čoaa dalje Vprašan " smb' mreineetd' kVrnm -Operaia*, • kakšne- nNieer ■ jr Smet -v nedelje o restmm^imamuaik dinirM at*og b* gr stala pretekla nedelja w spominif-kot pomemben datum, kajti Trst je prvič v svoji zgodaviaj _ vidfl sprevod industrijskih-An poljedeljskih delavcev, Italijanov In, SipufO-oev, v strnjenih vrstah in pripravljene na borbo za svoje prathcg, ki so pravice tudi vsega dAlonjntga ljudstva pokrajine. , . - - • „jC Enotni sindikati sc se e tern prepričali, da gredo po pravi potj, da svoje delo opirajo na bratstvo med italijanskim *n slovanskim IjU4c stvo m ter ljudske oblepiti, Mndmoe, ki so se zbrale na trgu Go/dote ,tp trgu Impero, so potrdile to., naše prepričanje in odobrile naše c Obenem so nas tu^i ^ppodjj) na maši poti in razkrinkale s katerimi reakcija skuša po9) demokratičnost Enotnih sindikaiov. Vprašali smo tov. Draga Pahorja, prosvStns-ga referenta "prt -tthd-škem MOA-u,-kakšni so-kili oi utiri pri nedeljskem* Tov. Pahor je izrazil svoje posebno notriudettje nad spontOuo»t)o>4^-ga sprevoda, katersntop'sš js'Mljvib odlični organizaciji In disciplini na vsakem koraku poznala, da zo-jpi-vrele nanj mnoiiot čisto spontano. »če bi jaz moral v naprej oetvru,-rirati poedtne žive slike .sprehoda, bi morda 'imel »a eno ali drugo svoje estetske pomisleke. Vjudje io vse to prikazali v svoji š*h* pristnosti in terne ni vselej.edtetgkd »£-dovoljevala; toda ravno~v tej prl padnosti se je kazala itva spontanost festivalnega sprevoda.) ^ Nadalje je tov. Pahor^ouSdrd silni dajem o saverii delovnih rnno-kic, Id mu ga je vzbudil ta veličastni sprevod. Marsikdo, ki g*'tlačijo skrbi in morda celo dvomi dA-naknjih težkih dni, je začutU-nO^e vero in optimizem ob tej-mogočni manifestaciji dela im Ijudakeft bratstva. Svoje pOSSbna.-mdOVOi/r stvo pa je našel tom .ptssvem ar ferent nad pristnim, izrazom itajhr jansko-šlovenskegti bratstva. «24* se mi, da je to prvi in doslej «4% stvon primer takšnsga izrofoud* bmdstvZ delmmih množic £*><&, Sosednjih narodov*, je zaključil fot\ Pahor. PRIMORSKI DNEVNIK — 2 — 27. oktobra 1945. Hočemo to, kar nam pripada! Sestanek roditeljskih svetov Trsta in okolice 38. oktobra so se sestali roditeljski sveti Trst* in okolice. Šesta* nek je otvorll predsednik Pokrajin, ekega akcijskega odbora «Za našega dijaka«. Poudaril je, da je zasluga naših ljudi, večinoma naših roditeljskih svetov, ki so pogumno to neštetokrat protestirali pri zavem iSkem referentu v Trstu, ako imamo danes v šoli večinoma naše učitelje. Glavne naloge roditeljskih svetov, ki jih je začrtal tov. Škerl so: 1. zahteva po odstranitvi belogardističnih učiteljev in profesorjev. 2. zahteva, da se uvede italijanščina kot neobvezen predmet, to pa zaroda enakopravnosti s slovenščino, ker ima ta podoben položaj v italijanskih šolah. 3, zahteva, da se v naših šolah poučuje tudi zgodovin* naše osvobodilne borbe. Tov. Škerl je poudaril spoštovanj* do vaeh jezikov, posebno pa do jezik* bratskega italijanskega narod*, ki se skupno z našim bori za svoj* osnovne človečanske pravice. Poudaril p* je tudi, da primorski Kovanci ne moremo dopustiti, da hi se uvedel samo v slovenske šole obvezno italijanski jezik in ne tudi v Italijanske šole obvezno slovenski. Prosvetni referent pri tržaškem MOS-u tov. I>r*go Pahor je nato objasnil, d* ne odklanjamo sode- Ustanovni občni zbor Prosvetne soseske Franceta Mesesnela bo v ponedeljek, 29. t» m. ob 20. uri v pritlični dvora, ni v ulici Carducci 6. lovanja z ZVU, vendar nas nihče n* more prisiliti k sodelovanju pri isti mizi z ljudmi, kot je profesor Baraga. Toda naših zahtev niso hoteli sprejeti to hoteli so nas celo odstraniti iz naših uradov. Velik problem Je tudi vprašanje šolskih prostorov. Sola v tržaški okolici je pričela, toda v večini primerov v zelo pomanjkljivih proetorih. Vendar je razveseljivo, da je večina učiteljstva disciplinirana in prežeta z duhom naše osvobodilne borbe. Tudi srednje šole smo dobili šele, ko so spregovorili starši. »Na-ša borba je čista, zato pa se moramo boriti še naprej, dokler ne do-sejsmo tega, kar nam pripada«, je končal tov. Pahor. Tov. Kosovel j* poročal o akciji »Za našega dijaka« tostran in onstran demarkacijske črte. Veliki gmotni uspeh te akcije je tudi arealo velike zavednosti primorskega ljudstva. Snuje se dijaška matica. Zaenkrat sicer še ne bo dijaškega doma, zato naprošamo vse starše, da pomagajo pri razmeščanju dijakov po privatnih stanovanjih. Ta skupščina roditeljskega sve-t* js gotovo izrednega pomena za prosvetno borbo našega ljudstva v Trste ta okolici. Prisotnost preko 120 staršev ta večjega števila uči-toljstva nam govori, kako zelo os naše ljudstvo zaveda pomena na- Trst, 26. oktobra — Tržaška reakcija se pripravlja spet na eno svojih »velikih« dejanj. Ze sedaj so se pričele priprave, ki naj bi trajale celih 10 dni in ki naj bi se od dne do dne stopnjevale, tako da bi vrvalovale vse njihove »ogromne množice« in proslavile četrtega novembra ob 27. obletnici prihoda i-talijanskega rušilca v Trst, obletnico za praznik priključitve Trsta k Italiji. Priprave naj bi se bile pričele v obliki študentovskih demonstracij, z italijanskimi zastavami brez zvezde, z italijanskimi znaki na prsih. Dejansko se je davi okrog 10 zbrala neznatna gruča študentov na Viale 20 Settembre. Po zidovih bo se ponekod pojaviti lepaki v italijanskih barvah, mestoma z napisi »Viva 1’Italia«. Toda prav kmalu so letaki izginili ah pa so bili prekriti z drugimi, takimi kakor odgovarjajo v resnici razpoloženju vsega pravega tržaškega prebivalstva. Do pravih incidentov ni prišlo, na pcziv nekaterih naprednih študentov pa so reakcionarji -kmalu pokazali pete, poskrili svoje znake in se razpršili. Proti večeru so reakcionarji znova poizkusili svojo srečo, tokrat se jim je »demonstracija« še bolj MMMMteva soseska V ponedeljek zvečer bo ustanovni Obdat zbor »Prosvetne soseske Franceta Mesesnela«, kulturne organizacije, ki jo snujejo tržaški u. metni to znanosti. Društvo bo ime-metniki to znanstveniki. Društvo bo kasto v (plodnem namen širita ljudsko presveto to jo posebej bogatiti in ata ljudskih umetnikov in znanstvenikov. Društvo sl bo prizadevata S načelnih vidikov vplivati na teurt naših likovnikov, književnikov, glasbenikov, reproduktivnih u. metili kov, znanstvenikov, publicistov na primorskih tleh, na njihovo delovanj*, jih pri tem podpirati, tako, da bo njih umetnost in znanost v čim večji meri sluiila najširšim množicam našega ljudstva. Soseska seftih kulturnih delavcev bo v taksni primeru postala nedvomno sfeajshžže vseh naših ljudi, ki se poklicno ali drugače po svojih posebnih usposobljenostih posvečajo kateri koM panogi naše kulture. Težnja njenih ustanoviteljev je, da bi soseska postala, ne v organizacijskem, marveč izključno v idejnem pogledu središče vseh naših kulturnih tvorcev, iz katerega bi se v duhu kulturnih načel našega občega, nagradnega demokratičnega ljudskega gibanja črpala resnična vse. bi na kulturnega izživljanja primorskih ljudskih množic. šega prosvetnega dela. Uspehi so tem pomembnejši, ako pomislimo, da je treba v sedanjih razmerah, posebno na Primorskem, kjer ves čas fašizma ni bilo možnosti za slovensko šolstvo, popolnoma na novo ustvarjati solsko organizacijo in prirejati učne knjige v našem jeziku jeziku ter demokratičnem duhu. Naše prve šolske knjige so nastale iz narodno osvobodilne borbe. Zaman skus’ajo nekateri, ki jim ta borba morda ne gre v račun, istovetiti borbeni duh tega našega mladinskega čtiva s fašističnim militarizmom. Tako pouk zgodovine naše slavne narodno osvobodilne borbe, kakor vse, kar j« s tem v zvezi, spada med naša največja narodna bogastva. In ravno uspehi dosedanjega dela so nam jamstvo, da bo znalo naše svobodoljubno šolstvo z enako silo in ljubeznijo vcepljati otrokom miroljubni duh obnove, kakor jih je doslej znalo vzgajati v duhu borbenosti za svojo svobodo in osnovne človečanske pravice. Tržaška reakcija poskuša ■ BS ponesrečila. Zanimivo pa je, da so zvečer trije sumljivi elementi lepili italijanske lepake z geslom cViva lTtalia« na poslopje Rossettijevega gledališča. Ljudje so se čudili, da lepijo lepake J jud je, ki govorijo med seboj slovensko in ki Italijanom niti ndeo znali odgovoriti v njihovem jeziku. Vsak se je lahko prepričal, da eo bili to tujci. Ljudje vedo povedati, da so bili oboroženi. Na intervenoijo skupine tržaških naprednih mladincev so se v nagli, ci porazgubili, takoj za njimi, so z zidov izginili tudi lepaki. Šovinistična dejanja V Gorici še ni nehalo razbijanje slovenskih tabel od neofašističnih organiziranih skupin. Tako je v noči med 24. in 25. oktobrom izginila tabla z slovenskim in italijanskim napisom iz mlekarne Zimic na korsu Vittorio Ema. nueie št. 37. Se en dokaz, da je vse to organizirano in načrtno rovarjenje je dejstvo da so table v slovenščini strgali v noči od 22. do 23. oktobra tudi na Korsu Vittorio Emanuele at. 48, kjer so uradi »Zavoda ljudskih hd£ za Goriško pokrajino«, ki je sicer avtonomen zavod, in je imel razglasno tablo v italijanščini in slovenščini. Delovanje zadruge vojnih oškodovancev v Gorici Delovanje zadružne organizacije vojnih oškodovancev se vrši v glavnem v sestankih, predavanjih, organiziranju podružnic po podeželju in nabiranju članov — vojnih oškodovancev. To delovanje je sedaj v polnem teku, zlasti po gori-ški okolici in bližnjih vaseh, v mirenskem okraju in po Krasu, kjer pristopajo oškodovanci v polnem številu. Prijavilo se jih je ie več tSoč. Težje je delo po soški dolini, v Brdih in po oddaljenejših krajih zaradi pomanjkanja prevoznih sredstev. To onemogoča tesnejši stik u-radov z oškodovanci. Zanimanje za to vrsto zadružništva je ogromno, saj se Je samo v goriški okolici prijavilo nad tisoč članov. Oškodovanci s* dobro zavedajo, da imajo v zadrugi predvsem organizacijo, ki jim bo omogočila nastopati v zadevah vojne »kode kot celota, kar je že velikega pomena. Zadruga jim je svetovalec v odškodninskih zadevah, jim pomaga pri popisu, objavi in cenitvah. Tehnični odseki pa pomagajo z načrti in tehničnimi predlogi ter posredujejo pri oblasteh za pravilno izvajanj* zakonov in uredb pri pri-Adevanju za obnovo, ki jo pripravljajo sedaj zavezniške vojačke oblasti. Vlom v nedeljo 21. oktobra, kjer jo bilo odnešenih vse polno pripravljenih spiskov, ves arhiv ta drugi material, Je povzročil pri delu zadruge velike težkoče, ker bo potrebno za uspešno delovanje zadruge popolnoma obnoviti administracijo in ostale spiske. Vendar vlom, ki j« imel gotovo namen prekiniti delovanje te organizacije, ne bo zavn delovanja, ki se bo še bolj razširi,'o ta povečalo. Veliko zborovanje v Idriji slavi ji. Vzklikali so: «Mi hočemo našega Tita«, «Zivela naša vojska«, «2ivelo bratstvo slovanskih narodov«. Zbrana množica je odločno zahtevala združitev Slovenskega Primorja s federativno in demokratično Jugoslavijo. Ko je govornik Poverjeništva P. N. O. O. v svojem govoru omenil, da se delegacija ruske mladine nahaja že v Ljubljani, je ljudstvo odločno zahtevalo, da hoče videti v svoji sredi zastopnike požrtvovalnega in nesebičnega hratskega ruskega naroda. Ker jim ni možno priti v naše mesto, zato je odpotovala delegacija ZMS, da jim pokloni razna darila. Volitve v Herpeljah 23. oktobra eo se vršile volitve v vasi Herpelje. V povor z zastavo na čelu se je naše ljudstvo v veselem razpoloženju pomikalo proti volivnemu prostoru. Ne samo mladina, ampak tudi noben starček in stara mamica niso hoteli izzostati, ne da bi se udeležili tega pomembnega praznika naše vasi. Na predlog mladine, eo volili pfvi starejši, kateri so ginjeni od veselja stopili ponosno naprej, in so prvič v svojem življenju svobodno volili, svoje ljudi, kateri bodo razumeli njih težnje in potrebe. Ko so volitve končale, so se vsi stari in mladi udeležili proste zabave. Naša beseda Začetnica za slovenske šole v Primorju bo izšla začetkom novem, bra t. 1. Naša mladina, ki vstopa v ljudsko šolo, bo dobila učno knjigo za prvi pouk v čitanju. Začetnica »Nošo besedo« je lepo slikana, da bodo imeli otroci z njo veselje, je pa tudi izraz slovenskega duha, sestavljena iz prispevkov naših pisateljev in pesnikov. »Nošo besedo* tiska Zadružna ti. skarna v Trstu. Pogrebni spored žrtev tržaškega procesa lz leta 1941 V nedeljo, 28. t. m. bo v Trstu svečan pogreb tovarišev: Pina Tomažiča Simona Kosa Ivana Vadnala Ivana Ivančiča Vika Bobka, ki jih je 14. dec. 1941. leta fašistično izredno sodišče obsodilo na smrt. Trupla bodo prenesli 28. t. m. iz Fontana Villorba. Krste bodo dospele v Trst ob 10.30. Njih prevzem bo v istem času na Velikem trgu (Piazza Unita). Duhovščina bo napravila verske obrede, slovenski in italijanski pevski zbor zapojeta žalo-stinke, slovenski in italijanski zastopnik SIAU-a pa bosta imela priložnostni govor. Nato se razjnje sprevod v temle vrstnem redu: a) nosilci vencev b) godba in pevci c) duhovščina d) krate, ki jih nosijo delavci. Za krstami stopajo sorodniki, njim sledijo procesni tovanši petih žrtev, za njimi delegacije, nato pa vsi ostali, ki se udeleže pogreba. Sprevod krene po Korzu, Piazza Goldoni in po ulici Barriera do bivšega trga Impero. Tu se krate naložijo na furgone. Tomažičevo truplo se prepelje na tržaško pokopališče; Vadnalovo, Kosovo, Ivančičevo in Bobkovo pa v njihove rojstne kraje, kjer bodo krajevni Odbori preskrbeli za svečan pokop. Vabimo vse ljudstvo in antifašistične organizacije, da se udeleže žalnih svečanosti. Slovensko in italijansko ljudstvo bo gotovo počastilo spomin tovarišev, ki so tako nesebično žrtvovali svoje življenje v antifašistični borbi. Nove osebne izkaznice Izdajanje osebnih izkaznic za tržaško prebivalstvo od 18. leta dalje se nadaljuje. Vsi, katerih priimki se pričenjajo s črko C do K, se morajo javiti v ulici S. Carlo (gledališče Verdi) od ponedeljka 29. t. m. do sobote 3. novembra, in sicer,- od 8. do 12. ta od 15. do 18. ure. Vsakdo naj po možnosti prinese s seboj dokazilo o istovetnosti in bivanju v Trstu. C* nima potrdila o istovetnosti ali bivanju, mora pripeljati s seboj dve priči, ki sta ie dobili osebno izkaznico. Dne 18. oktobra t. 1. se je nenadoma zbrala več tiaočglava množica ljudstva na trgu maršala Tita m manifestirala ter odločno zahtevala takojšno priključitev k Jugo- WwwwwwMWMw^^^wvwwywww vwwtfwvwww,čMWWwwwww,čwvwwywwvsvwwwwvwwwywwwčwwywwy^ Zveza primorskih partizanov Obveščajo se vsi garibaldinci, ki spadajo k tržaškemu odseku in njegovim ^pododsekom, kakor tudi oni, ki bivajo v Istri in ki so bili pri diviziji Garibaldi »Natisone«, da se sedaj podvzamejo koraki zaradi izplačila zaostankov za ves čas, ko so služili v diviziji «Natisone«. Vsled tega se morajo vsi imenovani nujno javiti na tržaškem sedežu z odpustnico, da tam izpolnijo tiskovino, za oblasti, ki bodo plačilo izvršila. Vsi partizani, ki bivajo v Trstu in želijo izkaznice Zveze primor« skih partizanov, naj se Javijo na sedežu in prinesejo s seboj dve fotografiji ter partizanske dokumente. Uradne ure: od 10. do 12. in od 16. do 18. Sprejemni izpiti na slovenski srednji šoli v Gorici Obveščamo vse dijake, ki želijo posečati prvi razred slovenske nižje srednje šole v Gorici, da se bodo sprejemni izpiti začeli v ponedeljek, 29. t m., v Šolskem domu v Via Croce 3, in sicer po abecednem redu: 29 okt. črke A, B, C; 30 okt. črke C, D, E, F; 31. okt. črke G, H, I, J; 3. nov. črke K, L; 5. nov. crke M, N, O; 6. nov. čsrke P, R; 7. nov. črke S, S, T; 8. nov. črke U, V, W, Z, Z. Začetek izpitov vsakokrat ob pol devetih, Vsak dijak naj prinese s seboj: polo črtanega papirja’, polo risalne, ga papirja^ pero, črnilo, svinčnik ta radirko; potrdilo o vplačani iz. pitni taksi, ki se plača po poktnl položnici na registracijski urad (Ufficio del registro) v Gorici. Taksa znaša L. 110.— za dečke in L. 150.— za deklice. Razen tega je treba vplačati pred izpitom v ravnateljstvu L. 25,— v gotovini za izpitne pristojbine. Prejeli smo: Mirenske žene - ljubljanskim Zahvaljujemo se za pozdrave ljubljanskih sena. V veselje nam je, da si želite dopisovanja z nami, preprostimi ženami Primorske, Pri nas je vojna vihra zelo razdejala in opustošila naše domove ter pustila za seboj mnogo sirot, katerim je sedaj posvečena naša glavna skrb. Imamo velike težkoče, a vendar smo polne upanja da jih bomo u-spesno premagale. . Ena največjih naših želja pa je, da se dimprej združimo z vami v veliki domovini Jugoslaviji. PRIMORSKE MATERE Dijaki protestirajo Včeraj se je pričel pouk na srednjih italijanskih šolah v Trstu. Dijaki gimnazije »Francesco Petrar-ca > in Industrijskega tehničnega inštituta »Alessandro Volta« so de. monstrirali proti fašističnim profesorjem, ki so se spet vrnili na svoja mesta. Na zidovih obeh šol so se pojavili lepaki z gesli »dol s fašističnimi profesorji«, «dol s squa-dristi«, »hočemo čistko med profesorji«, »zahtevamo apolitično šolo« in mnogo drugih gesel, s katerimi študenti zahtevajo, da se šole očistijo fašističnega duha. Tržaški dijaki še dobro poznajo svo. je profesorje iz časa fašističnega režima in se zavedajo, da bo brez pravilne čistke postala šola spet gojišče novega fašizma, ki si skuši^ pridobiti izgubljene pozicije. Prvi *b@r volivcev v Selani Dne 24. oktobra 1945 ob 7. uri zvečer se je vršil v Sežani prvi zbor volivcev krajevntgo N. O. O. za Sežano. Poleg Okrajnih so bili navzoči tudi zastopniki Okrožnega N. O. O. tov. Grmek, Macarol in Može. Zanimanje je bilo veliko, saj je bila dvorana nabito polna volivcev. Prvi je spregovoril predsednik kraj. N. O. O. tov. Gulič, ki je na kratko orisal delovanje prvega odbora. Prosil je vsa navzoče, naj iznesejo svoje težnje in pritožbe vpričo vseh. Poudarjal pa je, naj se odboru oprosti,če je storil kako manjšo nepravilnost, ki Jo bo skušal v bodoče popraviti. Nato ie prevzel besede tajnik okrož. N. O. O., tov. Grmek Alfonz, ki je obrazložil ves potek naše borbe za dokončno dosego svobode in naše narodne oblasti. Sledila so poročila posameznih referentov K. N. O. O. Pri tej točki se je pokazalo veliko zanimanja za našo narodno oblast, saj so volivci skoraj pri vseh poročilih zahtevali pojasnila. Marsikaj ni bilo Jasno predvBem glede davkov. Zato je tudi v tej zadevi tov. okrajni ref. za finance dal potrebna pojasnila. O šolstvu pa je poročala tov. Nuša. Domačini so sklenili tudi popraviti razne vaške koti. Izvolili bodo komisijo, katera bo zbirala vse strelivo, raztreseno po okraju. Pri slučajnostih so obravnavali razne zadeve, predvsem pa nove volitve K. N. O. O. Kljub temu, da je le malenkostno število navzočih volivcev zahtevalo nove volitve, je odbor sem pristal in prosil, naj se volitve izvedejo v najkrajšem času, kar se bo tudi zgodilo. Na tem zboru volivcev se je opazilo, da so posamezniki obravnavali tudi stvari, ki ne spadajo na taka zborovanja. Zlasti bi bilo priporo, čljivo, da nekateri opustijo razna osebna sovraštva. Natečaj za otroško igro Slovenska prosvetna zveza za Primorje ta Trst razpisuje natečaj za otroško igro. Delo naj bo po možnosti: 1.) zajeto iz naših narodnih motivov, pripovedk itd.; 2.) naj ima vzgojno socialno jedro; 3.) naj bo na umetniški višini. Igrica ima lahko tudi veder, šaljiv znača, primeren in dostopen mladini. Dela naj se predlože Slovenski prosvetni zvezi, ul. Carducci 6-III do 1. decembra t. 1. Dve najboljši deli se nagradita z lir 5000 oziroma lir 3000. Slovenska prosvetna zveza bo najboljše delo izdala in še posebej honorirala. Igrico je predložiti v 2 izvodih (6 do 8 strani natiskanih s strojem) anonimno, z geslom, v zaprtem ovit. ku (kuverti) Slovenski prosvetni zvezi v Trstu, ul. Carducci 6-III do 1. decembra t. 1. Maše prosvetno živlienie 10. t. m. je bilo v Ozeljanu ustanovljeno Prosvetno društvo »Zarja«. Ustanovnega zborovanja se je udeležilo številno prebivalstvo, prav posebno zanimanje pa je pokazala mladina. Vsi prisotni so dokazali, da hočejo sodelovati z vsemi močmi na tem važnem vzgojnem polju. Prebivalci hočejo, da bo mladina v okviru tega društva zaživela novo življenje in si pridobila to, kar ji je fašistični okupator s 25 letnim kulturnim suženjstvom onemogočil. * Dne 7. t. m. je nastopilo prosvetno društvo »Simon Gregorčič« iz Oseka Vitovelj s pestrim sporedom v Selu na Vipavskem. Prireditev je otvorll domačin Stanko Gleščič. ki je recitiral svoji pesmi »V spomin desetim žrtvam« in »Bratušu«. Sledil je štiridejanski igrokaz »Zaklad«, ki ga je uprizorila društvena igralska skupina. Mešani pevski zbor je zapel «Pesem o svobodi«, «Zrtvam», »Oj hišica očetova«, moški zbor pa je nastopil s pesmijo «Oj Triglav«, «V boj« in »Iz bratskoj«. S tem gostovanjem se je ponovno pokazalo ozko sodelovanje med raznimi kraji našega Primorja. S takimi in podobnimi nastopi bomo samo vzpodbujali drug drugega na s*e večjo kulturno aktivnost. S tem bomo tudi učvrstili čut bratske medsebojne ljubezni. V nedeljo 14. t. m. je imelo v Vremski dolini svojo prvo prireditev prosvetno društvo »Vremsica«. Ob tej priliki je nagovoril prisotne član okrajnega odbora tov. Ivo, ki je prikazal naš sedanji politični položaj. Med odmorom pa je stopil na' oder okrajni šolski nadzornik tov. Paganelj, in govoril o novi šoli, k: se ravno sedaj ustanavlja. Pozval je mladino, naj se oklene prosvetnih društev, kjer bo s pomočjo predavanj in večernih tečajev pridobila, kar je zamudila v času fašističnega zatiranja. Nato je mešani pevski zbor zapel Venturinijevo »Mi smo ubežniki«, moški zbor pa je nastopil s pesmijo »Pogled v nedolžno oko« in narodno »Srečno ljub’ca moja«. Mladina Skofelj je nastopila z rusko enodejanko »Zadnje srečanje« in z »Vdovo Rošlin-ko». Občinstvo je nagradilo igralce in pevce z ovacijami in ploskanjem. Dobiček prireditve je šel v korist «Dijaškemu podpornemu fondu«. 14. t. m. je priredilo prosvetno društvo Podrage lepo predstavo. Ob tej priliki so prihiteli v vas sivolasi starčki in brezskrbni otroci iz bližnje okolice. Dvorana je bila natrpana do zadnjega kotička. Predstava je pričela s himno »Naprej«. Nato je govoril politkomisar strelskega bataljona tov. Jože. Sledila je Gregorčičeva deklamacija «Prstan>>. Ugajala je tudi Gregorčičeva pesem »Na nebu zvezde sevajo«. Lepo podana igrica »Zori« je v gledalcih obudila spomin na preteklo krvavo življenje. Sledile so ^e deklamacije »Pismo materi iz groba« in »Primorska vstaja« ter enodejanka «Snubač». Uprizorjeni sta bili tudi burki »Zdaj gre sem, zdraj gre tja« in »Fotograf«, nakar j« bil miting zaključen. Dne 15.'t. m. so pionirji imeli prireditev v Skopem. Povabljeni eo bili tudi tovariši iz IV. bataljona OJA. Prisotnim je spregovorila tov. Nuša. Nato je sledilo dvanajst točk. Mala pionirka je prisrčno podala «Moj očka partizan«. Prikorakala je četa pionirjev s komandantom na čelu. Prepevali so partizanske pesmi. Komandant, komisar in deeetarka so četi govorili o svojih dolžnostih. Sledile so deklamacije, petje, razni prizorčki in igre. Dne 14. t. m. je bil v dvorani Narodnega doma v Cerknem ustanovni občni zbor obnovljenega prpsvetnega druitva. Prisotnih je bilo nad 150 članov in veliko število mladine. Tovariš Gabrijel Bevk je obrazložil prisotnim pomen prosvete in kulture ter podal izčrpen zgodovinski pregled kulturnega delovanja na Cerkljanskem, in to od prvih početkov pa do največjega razmaha in žalostnega konca pod fašistično Italijo. Podal je tudi načrt kulturnega dela za bodočnost. Prosvetno društvo bo ustanovilo odsek za petje, glasbo, dramatiko in telesno vzgojo. Z velikim navdušenjem je bil sprejet sklep, da se bo obnovljeno društvo imenovalo «Siqjon Gregorčič«. Soglasno so bili izvoljeni tudi predlagani kandidati za upravni odbor in razsodišče. Dne 20. t. m. ob 7.30 zvečer je kulturno prosvetno drurftvo »Pre- šeren« iz Boljunca s sodelovanjem šolske mladine organiziralo uspelo kulturno prireditev, ki se je vršila v nabito polni dvorani prosvetnega krožka «Ivan Zol« v Skednju. Prvo je nastopilo pevsko društvo »Prešeren« s pesmima »Pozdrav« in «Pesem o svobodi«. Nato so pionirji podali igrici »Na senožeti« in «Pogovor v gostilni«, mladina pa trodejanko »Dekle z rožmarinom«. Pevski zbor je med odmori zapel nekaj pesmi. Prireditev se je zaključila z rusko »Katjuša« in s pesmijo »Partizanska«. V soboto 20. t. m. je bil v Postojni učiteljski Študijski sestanek, na katerega je bilo povabljeno tudi učiteljstvo okoliških šol. Okrožni šolski nadzornik je podal P°l^j tični pregled, potek borbe jugoslovanskih narodov in podčrtal zgodovinsko važnost osvoboditve Beograda. Tovarišica Olga Horvat, u-čiteljica na osnovni šolj v Postojni, je z vzornim nastopom v svojem razredu .praktično pokazala moderni osredotočeni način pouka, pri katerem so posebno tovariši pripravniki mnogo pridobili. Po na- stopu se je razvila debata in kritika, pri kateri je tovarišica žri® splošno pohvalo. Sestanka sta s® udeležila tudi tov. podpredsednik IO Grobler in prosvetni referent tov. Rotar. Ti študijski sestanki s® bodo vršili vsak mesec. Njiho'' glavni namen je predvsem pedagoška in politična izgradnja naeeg-učiteljstva. Edino s tako izgradnji bo naše učiteljstvo lahko v svoj®:-šolskem in izven šolskem i*-! vložilo vse sile za sirjenje prosve in vzgajanje mladine v duhu i': ničnega bratstva. Zanimanje za strokovno šolstvo V delavskih krogih vlada velik zanimanje za strokovno šolstvo. N1 včerajšnji sindikalni konferenc Enotnih sindikatov, ki se je vrs’lf-v ulici Imbriani 5, so delavci in ei®' dikalni referenti razpravljali 0 podaljšanju urnika knjižnice in c tečaju za esperanto, da bi Is-bk® stopili v zvezo z vzemi delavski®’ organizacijami na svetu. Zahteva-so tudi obvezne tečaje za mehanik® ŠPORT* Nogomeine. tekme primorske mladine Turnirja se bo udeleiilo 68 meitev Opčine : G. Zol, na Proseku poldne ob 11. uri; Esperia : Cebulez, na Opči®*^ predpoldne ob 9. uri; Fabbrica Macchine : Prosek, ®a Opčinah popoldne ob 15. uri; Roianese (B) : Bazovica, igriš* C.R.D.A. predpoldne ob 9. uri; Rosandra : Dougulin, igrišče R.D.A. popoldne ob 15. uri; Servolana : Barkovlje, na OP41 nah predpoldne ob 11. uri; Capodistriana : Muggesana, Kopru popoldne ob 13. uri. 58 | Nikolaj Ostrovski | Ketko se je kalilo jeklo (Roman) taert* * belimi Foljald se je končal*. Rdeče armad«, ki so bile še pred zidovi Varšave, so ne umaknita, Itor eo porabile vse svoje mate-rtata* ta fizične moči, bil« odvoje-a* od svojih baz tn niso mogle zzvzsti poslednje mej«. Zgodil se je «dude* n* VisM«, kakor imenujejo Poljaki tonik rdečih od Verčeve. Bela gosposka Poljska pa j« obstajal* •• »prej. Sen o Poljaki sovjetski socialistični republiki se za sedaj ni mogel izvršiti. Zemlja prepojena s krvjo, je teista počitka. Pavl« se m mogel irsuata a svojimi, ker so mesto Septeovko zopet aavaeli beli Polja. M ter js nastal* tukaj začasna boja* črta. Vrtal* to m pogajanja m mir. Dneve ta noči je prebil Pavl« * izredni komiteji ta tevr. toval rasna salo«*, živel je v Fjo. dneovt sobi. Ko je zvedel, da so Poljaki z*vpeli mestece, j* Pavla objsia žalost »Torej Fjodor, to naj pomeni, da bo mati ostala onstran meje, če se bo premirje končalo s tem.« »Toda meja bo sigurno šla preko Gori n ja, ti pravim. Tako bo mesto ostalo nsm. Hitro bomo zvedeli.« S poljskega bojišča so se na Jug premikale divizije. Z zatišjem pa se je okoristil Ven gel ta se pojavil s Krima. V času, ko Je republika posvetila vse svoje sile poljskemu bojišču, eo Vrangelovci odšli z Juga proti severu ob Dnjepru in se prebijali proti Jekaterinoslavski guberniji. Da bi likvidirali tudi to poslednje proti evolucionarno gnezdo, so se okoristili a tem, da se je konča, la vojna s Poljaki in vrgli vse svoje armade na Krim. Preko Kijeva eo se na Jug premikali transporti natovorjeni z ljudmi, vozovi, kuhinjami in topovi. V Kvartovski transportni četi so mrzlično delali. Vsa ta hitrost j« natrpala proge. Takrat so bile železo lJke postaje prepolne im je promet zaradi tega zaostajal, ker ni bil prost niti en tir. Aparati pa so izločevali vedno nove trakove z ultimativnimi brzojavkami. Prihajala so povelja, da se sprosti proga za to in to divizijo. Stekali so se brezkrajnl trakovi z mnogimi črticami ta na vsa. kem izmed njih j« bilo: »Preko rednega... v smislu vojnega povelja... takoj osvobodite progo...«. In gotovo e* Je v vsakem Izmed teh povelj opominjalo, da bodo krvied če ae povelje ne Izvrši, izročeni revolucionarnemu vojnemu sodišču. Odgovorna za te zastoj« pa je bila kvartna transportna četa. Sem so prihajali ta mahali z biči komandirji odreda in zahtevali, da njihov transport odide takoj naprej z vzezi s tem in tem telegramom komandanta armade pod to in to številko. Nihče izmed njih nd hotel niti sli. sati, da je to nemogoč«. »Pusti nas naprej za vsako ceno!« In cule sc se strašne kletvic«. V posebno zapletenih primerih so hitro poklicali Zuhraja. In tedaj so se razjarje- ni in pripravljeni, da streljajo, takoj pomirili. Zuhrajeva trdna postava, hladen, spočit in odločen glas, ki ni nikdar dopustil, da bi se mu kdo uipiral, jih je prisilil, da so že izvlečene revolverje spravili v torbic«. Pavle je odšel lz sobe na peron z bolečino v glavi. Škodljivo je vplivalo na živce delo čekistov. Nekoč je na stopnicah vagona, polnega municijskih zabojev, Pavle zagledal Serjoio. Bruzžak se je vrgel nanj a stopnic, malo je manj. kalo, da ga ni podrl na zemljo in ga močno objel. — Pavka! Vraga, takoj sem ts spoznal. Prijatelja nista vedeta, kaj naj se vprašata, o čem naj govorita. Tako sta preživela ta čas. Vpraševala sta se ta n« da bd čakata odgovora, sta si odgovarjala sama. Preslišala sta sirene. Sele tedaj, ko so as vagoni že počasi premikali, sta se spustila iz objema. Kaj sta mogla? Srečanj« j« bito prekinjeno, vagon je šel vse hitreje, hitreje. Da ne bi ostal, j« Serježa zadnikrat nekaj zaklical prijatelju, stekel preko perona ta se lovil za odprta vrata transportnega vagona; prijelo ga Je nekaj rok iti ga izvleklo ven. Pavle je stal in gledal za njim in šele tedaj se j« spomnil, da Serjoža še ni nič ne ve o Valjl-ni mučeniški smrti. Seveda Serjoža še ni bil v svojem rodnem kraju. Pavle mu tega ni povedal, ves presenečen od srečan ja. «Naj potuje mirno, boljše je, če ne ve«, je mislil Pavle. Niti slutili ni, da vidi svojega prijatelja zad. njikrat. Tega ni vedel niti Sergej ki je stal na strehi vagona in izpostavljal svoj« prsi sunkom jesenskega vetra ter šel smrti nasproti. — Sedi Serjoža, ga Je nagovarjal Voroščenko, rdečearmejec z pregorelim plaščem na hrbtu. — Ne skrbi, jaz in veter sva prijatelja, naj piha — je odgovarjal smehljaje Serjoža. In čez teden dni j« padel v prvi borbi, v Jesenski ukrajinski stepi. Od daleč je priletela Izgubljena krogla. Stresel se je od udarca- Napravil je korak nasproti ognjeni bolečini, ki mu je trgala prsi, zavrtal se js, ni kriknil, objel je zrak, si moč. no pritisnil roke n* prsi in se svil, kakor da se pripravlja za skok. Udaril je ob zemljo s težkim telesom, njegove modre oči pa so se nepremično uprle v brezkrajno stepo. O Delo v čeki, polno nervoze, je slabo vplivalo na Pavkovo zdravje. Množil« so se bolečine ta nazadnje je po dveh neprespanih nočeh izgubil zavest. Tedaj je rekel Zuhraju: — Kaj mislit Fjodor, ali ne bi bilo pametneje, da preidem na drugo delo? 2!elo sl želim oditi v glavne delavnice, da nadaljujem svoje delo, posebno Še, ker občutim, da nisem spodoben za to. Komisija mi je rekla, da sem za vojno službo nesposoben. Toda tukaj Je hujše kot na bojišču. Glej, ona dva dne. va, ko amo likvidirali Sutirjevo bando, sta me uničila. Moram se spočiti od streljanja. Ti, Fjodor, razumeš, da sem slab čekAst, saj se komaj držim na nogah. ZuhraJ Je zaskrbljeno pogledal Pavla. — Rea je, izglodaš precej slabo. Morali bi te ie preje osvoboditi, toda kriv sem jaz, ker nisem polagal na to painje. j Se nadaljuje) Tekme za mladinsko prvenstvo v nogometu za Julijsko krajino bodo začele za tržaško cono v nedeljo 28. oktobra. Na sestanku predstavnikov tekmovalnih moštev, ki se je vršil v torek 23. t. m., se je izvršilo žrebanje in moštva so se razdelila v dve skupini. V kratkem bodo začele tekme tudi v goriški coni in v coni B, ki je tudi razdeljena v dve skupini. Za prvenstvo se bo borilo 68 moštev. Po končanem turnirju v vseh 4 conah, prideta po dva zmagovalca vsake cone v finale. V nedeljo 28. oktobra bodo v tržaški coni sledeče tekme: Nabrežina : Sv. Križ, na Proseku popoldne ob 15. uri; S. Vito : Primorje, na igrišču_C. R.D.A. predpoldne ob 11. uri; Roianese : Rozzol, na igrišču Kolon ja popoldne ob 14. uri; Preloien občni zbor Občni zbor za organizacijo trgovine, ki bi se moral vršiti v nedeljo 28. oktobra 1945 v via Carducci, 6 ob 9 uri, se iz tehnični razlogov odgodi na nedoločen čae. Pripravljalni odbor Prosvetni krožek Skorklja Danes ob 20. uri bo predaval tov. Zidar »O početkih demokracije« v prostorih Vicolo delPOspedale mi-11-tare 2. Vabljeni so člani in simpatizerji. Športni klub Barkovlje Danes ob 19. in jutri v nedeljo ob 18. je plesna prireditev. Enotni sindikati Sindikat bančnikov, zavarovalnio in privatnih uradnikov. Dne 25. t. m. je bil izvoljen ta-le odbor: Nor-bedo Emesto, predsednik; Sergi Luciano, tajnik in blagajnik; Mat-tiaseich Pietro, tajnik bančnikov; Novelli Riccardo, organizacija deta, Marega Carlo, kultura, tisk in propaganda, Pick Renato, zadruge; Sgurdeoe Giovanni, socialni asistent. Šolska zadruga. Zadruga sindikata za šole opozarja vse člane, da je 26. t. m. pričela delitev raznih živil in vina. Za vino naj vsak prinese v seboj posodo. Zadruga ima sedež v ul. Mazzini 44 (dvorišče). Pokrajinska umetniika razstava začetnikov. Odsek za kulturo pri Enotnih sindikatih organizira prvo umetniško razstavo za začetnike, Vabi se, da interesenti predložijo svoja slikarska, kiparska in druge dela v ul. Imbriani 6, I., od 4 do 10. novembra t. 1. Pogreb partizana v Podsabotinu Dne 30. t. m. bodo svojci prepeljali posmrtne ostanke Zimica Mirka (Mira), ki je padel v Reziji, in Graunar Dragota, padlega v Brdih (Koibane). Pogreb se bo vršil v »rado 31, t. m. ob 14. ur na domačem pokopališču v Podsabotinu. Zahvala Podpisani Angel Starc se iskreno zahvaljuje vsem vaščanom, ki so za časa njegove odsotnosti pomagali njegovi družini. Angel Starc, Kontovelj. TRŽAŠKI RADIO Spored za nedeljo, ts. 7.00: Napoved časa ta veeela glasba; 7.10: čitanje sporeda v slovenščini; 7,16: poročila v slovenščini; 7.30: poročila v Italijanščini; 7.45: koledar, vesela jutranja glasba; 8.30: pol ure italijanskemu kmetu; 9.00: karakterističen kmečki sekate t; 9.30: slovenska kmetijska pol ura; 10: sv. Maša; 11.00: pridiga v slovenščini; 11.15: glasben spored za nedeljo; 12.00: (Videm) poročita B.B.C.; 12.15: (Videm) zveza z B.B.C.; 12.45; poročila v slovenščini; 13.00: poročila v italijanščini, napoved česa; 13.16: glasbena fantazija; 14.00: najnotfejee vesti ta predavanje v Itallj; 14.30: pol ure za italijanske otroke; 15.00; ura za pionirčke; 15.30: zaključek. 16.30: 2 uri v zvezi z Vidmom; 18.30: obvestila svojcem; 19.30: *-vangeljeka služba božja; 19.30: za češkoslovaški praznik; 20.00: napoved časa, poročita v slovenščini; 20.15: poročita v italijanščini; 20.30: sopranistka VoltOlin* in Medlcua; 21.00: športne vesti; 21.10: slavni solist; 31.30: slušna Igra v ltalj.; 32.16: večerna glasba iz Vidma; 23: napoved časa; zadnj* vesti v ital J.; 13.10: zadnje vesti v rtov."; 23.30: nočno zabavišče. Tekme v košar«1 in odbojki f V sredo, 24. t. m. ob 19. uri * se zbrali predstavniki moštev, so se vpisala za turnir Zveze Šj. štev za telesno vzgojo v ko&“ in odbojki. Na tem sestanku se je oi da bo začel turnir v nedelj? oktobra. Zato se vabijo vsa na moštva, da bodo v nedelj® 8. uri pripravljena za tekme igrišču C. C. Tommasi, ulica ^ 5. Ob tem času se bo izvršil® banje in takoj nato začnejo tejj® Tekme v košarki za moške i ne skupine bodo začele v četrt®1* novembra, za ženske skupine P* nedeljo 4. novembra. Vsi zastopniki tekmovalnih čtev ne koiarko tw vabijo o* stanek, ki bo v ponedeljek 29. t.^ ob 19. url v Zvezni pisarni. Tari do dobili zadnja navodila za tek«1' Zborovanje lastnikov gostinskih obrti Prihodnji ponedeljek 29. t. bo ob 10. uri pri sedežu Trg°vSj zveze, v ulici 9. Augusta št. 1*. zborovanje lastnikov restavr* ■ gostiln in krčem v goriški P° jmi. 3, Vsi zainteresirani so vabljen’' se udeleže zborovanja, ker se vršile volitve predstavnikov P5 meznih vrst. Odgovorni urednik STER CIRIL Poizvedbe MARC ALOJZ, roj. 21. 12-bil v IX. brig. XVni. div., **V vesti iz Novega mesta. Kdo® jf ve, naj javi družini Marc, s 1 pri Sežani, Trst. -ta Z A H V A J A Ganjeni se zahvaljujemo cfty mu dekanu za častni sprejeta,*^, cem iz SežSne za ganljive PTjp-tovarišu za ganljivi govor, zareki Nadi in njenim tovarišicariVj. stričnam, tovarišicam sosedari, ^ tom in dekletom, možem In iP za darovane vence in vserrt. yT IP na kateri koli način počas**^ spremili k večnemu počitku našega nepozabnega HERMANA. »j Dane pri Sežani dne 25. g Žalujoča družina JELAJ^^ MALI OGLAj!» " \rd£$' VELIKA IZBIRA VSAKOV^g) NEGA MOŠKEGA IN ZENSb^ i BLAGA, dežnih plaščev, kri rprtfl krojačnici Miro Mozetič, piazza Garibaldi^ 11.__ HIŠA V NABREŽINI in zemljišča, ceno prodam. Tr ’ ^ ret, via Bolitario 1. : MOŠKO KOLO WANDEHJjrfSt novimi gumami, naprodaj. via Glulla 15, vratar. _____ Lisjak Giovanni, Sv. KrlŽ- * jp» dne 25. t. m. od 1-2, via f, Gegha, denarnico, doku m .^1] razne papirje. Poštenega ®'ta]p P proel, naj pridrži denar. ® r»K®* vrne na upravo cPrni* dnevnika » AS^ KRAVO teletom prodam. Lonjer KATOLIŠKA TISKAŠ najemniki Zal®*®** j*' •»Primorski Dne# GORICA j.V RIv« Pinezutta 1* * ^ ---- Tlaka vsakovrstne 7, v *•* brošura, šaaopiaa ** ^jlJ* ali barvah P* ceni