Poštnina plačana v gotovini.
4.	V Ljubljani, dne 11. januarja 1923.	Letnik V.
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev.
URADNI UST
pokrajinske uprave za Slovenijo.
Vsebina.:
Iz «Službenih Novin kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca«.
22.	Zakon o državnem nadzorstvu in državni upravi veleposestev.
23.	Pravilnik o razdelitvi pošt, brzojavov in telefonov v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev na vrste.
24.	Odločba, s katero se izpreminja člen 45. pravilnika za izvrševanje zakona o stanovanjih.
25.	Naredba o pobiranju občinskih trošarinskih d' klad v Ljubiiani.
26.	Naredba o pobiranju občinske davščine na prenočišča v Ljubljani. Razglasi osrednje vlade.
Razglasi pokrajinske uprave za Slovenijo.
Razglasi zdravstvenega odseka za Slovenijo.
Razglasi raznih uradov in oblastev. — Razne objave.
pri oddelku ministrstva za trgovino in industrijo v Ljubljani, za ministerialna koncipista v IX. cino v-nem razredu pri tem oddelku.
Objavi ministrstva za trgovino in industrijo, da se je sprejela ostavka, ki sta jo podala na državno službo dr. Mihael Kambič in Josip Čobal, mi-nisterialna koncipista pri oddelku ministrstva za trgovino in industrijo v Ljubljani.
Objave ministrstva za notranje posle, da so prepovedani v naši državi:
1.) listi: «Filatli Magyarorszag» (Budimpešta),
Iz „Službenih Novin kraljevine Srba,
Hrvata i Slovenaca“.
številka 1 z dne L januarja 1923.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja Aleksandra I. z dne 27. septembra 1922., s katerim se postavlja za inšpektorja I. razreda ministrstva za prosveto s. sedežem v Beogradu Fran V ajda, direktor gimnazije v Ptuju.
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja A le k s an- «Libre Serbie/ (¥eneva)7<<siobodna RfeŠ»~(A^eri-dia L z dne 19. septembra 1922., s katerim se po-; ba,), «Zajedničar» (Pittsburg), «Danica Hrvatska» stavljate na pravni fakulteti univerze v Ljubljani: i (New York), «Avtonomna Makedonija» (Sofija). «11 za izrednega profesorja za stolico^filozofije prava | Davoratore» (Trst), «Szabad Szo» (Budimpešte),
Szegedin Uj Nemzedek» (Segedin), «Kölnische (Köln), «Heimatbote» (Chicago), «Akroni Magyar Hirlap» (Akrona v Ameriki), «Za-j padno Eho» (Sofija), «Nakamine» (Berlin), «Hrvat-Ukaz Njegovega Veličanstva kralja A 1 e k s an-, >sgj jj^t» (New York), «Hrvatska Republika» (Pitts-d r a L z dne 21. septembra 1922., s katerim se burg), «Temesvari Hirlap» (Temešvar), «Jugoslo-postavlja za upravitelja H. razreda ženskega uči- j venski Svijet» (New York), «Uj Eiet» (Baja), teljišča v Mariboru Fran V o g 1 a r , profesor in j «Magyar Hirada» (Amerika), «Eoreda Villamos» \'0<lja tega učiteljišča.	:	(Budimpešta), «Vesnik Zemljodelca» (Sofija), «Ilin-
Ukaza Njegovega Veličanstva kralja Aleksa n- j dena» (Sofija) — vsi, ker pišejo zoper interese naše d ra 1. z dne 30. oktobra 1922,, s katerima se | države; nadalje vsi niški listi, ki izhajajo v Rusiji postavljajo pri narodnem gledališču v Ljubljani: za.: _ y interesu pobijanja komunistične propagande; ravnatelja opere v VI. činovnem razredu Friderik! 2.) brošuri: «A Honvedelmi Part Programja» Rukavina , dirigent opere tega gledališča; za! (Budimpešta) in «Uj Hiszekegy» (Budimpešta), ker ravnatelja drame v VI. činovnem razredu Pavel! nasprotuje njiju vsebina interesom naše države;
G o Ha, ravnatelj drame tega gledališča; za uprav-j 3.) koledarji: «Der Wiener Bote» (Dunaj), «Gro-nika v VI. činovnem razredu Matej H u b a d,! ßer Bücherkalender» (Budimpešte), nadalje vsi upravnik tega gledališča.	j	madžarski koledarji za leto 1923., natisnjeni v
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja Al e k san- Madžarski, ker obsezajo iredentične slike in članke;
z redom sv. Save IV. vrste: dr. Janko Debelak, direktor direkcije pošte in telegrafa v Ljubljani;
z redom sv. Save V. vrste Ernest Lovrenčič, odsek ovni šef ministrstva za pošto in brzojav; uradniki ljubljanske direkcije pošte in telegrafa Jakob N o v a k, Vladimir Fabijani, dr. Anton V a -gaja, Marij Os an a, Matevž Pogačnik, Anton W o 1 f in Ivan V i d m a r.
V
in državnega prava dr. Gjorgje Tasič, docent pravne fakultete v Subotici; za izrednega profesorja! vÖlkszeUun"» za stolico statistiko in ekonomske politike Mirko j Kosi č iste fakultete.
d ral. z dne 4. oktobra 1922., s katerim se postavlja za dramaturga narodnega gledališča v Ljub-
4.) zemljevid: «Karte des Südslawischen Staates SHS», ki ga je izdala firma Freytag & Bern;It na so na njej meje v Sloveniji netočno
Ijani v VI. činovnem razredu Oton Župančič, | Dunaju, ker
književnik in arhivar mestne občine v Ljubljani. toznamenovane, kar nasprotuje interesom naše dr-Objava ministrstva za trgovino in industrijo, da ' zave. je minister za trgovino in industrijo odobril ustano-1 Objave ministrstva za notranje posle, da so listi: vitov pooblaščene trgovinske agenture kraljevine j «Arbeiter-Zeitung» (Dunaj), «II Piccolo» (Trst) in Srbov, Hrvatov in Slovencev v Skadru s podružnico | «Sport im Bild» (Berlin) v naši državi zopet do-v Draču ter poveril njeno vodstvo Srbsko-albanski | voljeni, ker so izpremenili pisavo.
banki na Cetinju.	.............. | Zapisniki o 9., 10., 11., 12., 13. in 14. seji za-
Objave ministrstva za trgovino in industrijo, da j konodajnega odbora narodne skupščine z dne 20., so postavljeni: Janko J u v a 11 e c, začasni ravna-! 22., 23., 24., 27., 28. in 29. novembra 1922. telj strokovne šole za puškanstvo v Kranju, za de-
finitivnega ravnatelja te šole; Ivan Vogelnik,,	Številka 2 z dne 2. januarja 1923.:
začasni ravnatelj centralnega zavoda za ženski' Ukaz Njegovega Veličanstva kralja A1 e k s a n -domači obrt v Sloveniji, za definitivnega favna- J d r a I. z dne 1. decembra 1922., s katerim se pod-
telja tega zavoda; Leopold Cesar, začasni strokovni učitelj srednje tehnične šole v Ljubljani, za definitivnega strokovnega učitelja te šole; Drago Svetel, začasni učitelj trgovske akademije v Ljubljani, za namestnega učitelja te akademije; Jernej C11 n d r i č, začasni delovodja državne delavnice za usnjarstvo v Radovljici, za definitivnega učitelja usnjarskega obrta v tej delavnici; Jožef B r u 1 i h, puškar, za kontraktualnega strokovnega
predsednik Jugoslovenskega šumarskega udraženja Josip Lenarčič odlikuje z redom sv. Save III. vrste.
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja A 1 e k s a n -dr a I. z dne 1. decembra 1922., s katerim se dvorni svetnik direktor kr. direkcije šum v Ljubljani Josip R u s t i a in višji šumarski svetnik Anton Š i v i c odlikujeta z redom sv. Save III. vrste.
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja A1 e k s a n -
učitelja za celinarstvo na puškarski šoli v Kranju! dr a I. z dne 1. decembra 1922., s katerim se in-s prejemki stalnega učitelja; dr. Just Rožič, mero- j spektor ministrstva za šume in rudnike pri generalni izkusni nadzornik VIII. činovnega razreda v Ljub- direkciji šum Anton Ružič odlikuje z redom Ijani, za meroizkusnega nadzornika v VIL činovnem razredu ad personam; Boža Borštnik, komercialni adjunkt pri oddelku ministrstva za trgovino
sv. Save IV. vrste.
Številka 3 z dne 3. januarja 1923.:
in industrijo v Ljubljani, za komercialnega tajnika. Ukaz Njegovega Veličanstva kralja Aleks an-v X. činovnem razredu pri tem oddelku; dr. Gašper! dr a L z dne 10. decembra 1922., s katerim se od-P e k 1 e in Josip Dolinar, konceptna praktikanta: likujejo:
Zakoni in kraljevske uredbe.
22.
Mi
A lelcsstndLex» I.,
po milosti božji in narodni volji kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev,
proglašamo in objavljamo vsem in vsakomur, da jo zakonodajni odbor narodne skupščine kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev na podstavi člena 130. ustave sklenil v XXXVIT1. redni seji, ki jo je imel dne 28. decembra 1921. v Beogradu, da je naredbo ministra za agrarno reformo, izdano sporazumno z ministrom za poljedelstvo in vode in z ministrom za šume in rudnike, o državnem nadzorstvu in državni upravi veleposestev z dne 3. septembra 1920.. št. 14.082, «Službene Novine» št. 232/20.,* seznamka uredb ministrstva za agrarno reformo št. 15, «Službene Novine» št. 195/21., izpremeniti in da se glasi:
Zakon
o državnem nadzorstvu in državni upravi veleposestev.**
Člen 1.
Na podstavi §§ 9., 10. in 17. zakona za pripravo agrarne reforme in člena 2. zakona o prepovedi odsvajanja in obremenjanja veleposestev in zato, da se vzdržuje in pospešuje pridelovanje v prehodni dobi ter se zagotovi izvedba agrarne reforme, se postavljajo vsa veleposestva pod državno nadzorstvo in po potrebi tudi v državno upravo.
Člen 2.
Državno nadzorstvo nad veleposestvi izvršuje ministrstvo za agrarno reformo sporazumno z ministrom za šume in rudnike za gozdne komplekse in industrije in z ministrom za poljedelstvo in vode za komplekse poljedelske zemlje in industrije.
Ölen 3.
Veleposestnikom se puščajo proste roke, kako hočejo poslovati in gospodariti na vsej oni poljedelski površini posestev, ki se v zmislu zakonov, uredb in naredb ne prevzamejo za oddajo v začasid zakup, odnosno za končno izvedbo agrarne reforme.
* Uradni list pori št. 411 iz leta 1920.
** Razglašen v «Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvate i Slovenaca» št. 276, izdanih dne 9. decembra 1922. (Prilog XXXIX. —1922.)
Da pa se vzdržuje in pospešuje pridelovanje, morajo veleposestniki to zemljo normalno gnojiti ter jo po terenskih, lokalnih in prometnih razmerah čim intenzivneje obdelovati in čim umne je okoriščati. Vse one površine, ki se puščajo veleposestnikom v upravljanje nad maksimum, določen s členom 10. zakona i za pripravo agrarne reforme, morajo veleposestniki j
Člen 10.	j	Člen 14.
Cim dobi državni sekvester dekret ministra za j Vse prodaje poljedelskih proizvodov izvršuje agrarno reformo o postavitvi, naj se takoj predstavi j sekvester na običajni način sporazumno z lastnikom političnemu oblastvu I. stopnje onega kraja, kjer i ah njegovim pooblaščencem in z njegovo vednostjo, je veleposestnikov sedež (uprava); dotično oblastvo l kolikor se ti proizvodi ne prevzemajo za svrhe obče pa ga mora po svojem odposlancu uvesti v državno j uporabe po členu 20. tega zakona.
Prodaja lesa redne seče, kolikor se kdaj dovoli
obdelovaü s potrebi^ pzir^ na ^trabe občega |^^^^J^e^2VLSkaJr^e^^ i» eventualno ni potrebna za industrijo lastnika
pomena, zlasti na potrebe agrarne iiittustnje, \ prvi nn„h1„gt ; rin,.-r5in« -/nmi;..
vrsti sladkorne industrije, potem na vzdrževanje in ustanavljanje vzornih ekonomij in postaj, pepinier-«kih gojišč za živino, gojjišč za rastlinstvo in semenje, mlekarstvo in podobno.
Z gozdno površino je treba gospodariti strogo racionalno in vztrajno, po zakonih in predpisih, ki veljajo za gozde, kateri so pod posebnim javnim nadzorstvom, odnosno v javni državni upravi.
Člen 4.
Ministrstvo za agrarno reformo izvršuje po svojih oblastnih organih stalno nadzorstvo o tem, ali poslujejo veleposestniki v zmislu člena 3. tega zakona; v ta namen zahteva zaradi proučevanja od veleposestnikov njih gospodarske osnove, posetvene prelirmnarje, račune inventarja in druge potrebne podatke. Oni organi ministrstva za agrarno reformo,
pooblaščenca ves inventar, t. j. površine zemlje zgradbe in naprave, živino, stroje, priprave, človeško in živalsko hrano in vse materialije, dele industrij s sirovinaini, blagajne, vrednostne papirje in ostale vrednosti, seznamek dolgov in terjatev itd.
Inventariziranje se izvrši na podstavi računskih ; knjig o inventarju, zalogah in blagajni; po prevzemu se vse knjige zaključijo, podpišeta pa jih lastnik ali njegov pooblaščenec in državni sekvester. Po zaključku se računske knjige redno vodijo dalje pod nadzorstvom državnega sekvestra.
Ako bi se državni sekvester uveril, da se računske knjige niso redno vodile po inventarju, da se vrednost inventarja ni pravilno označevala in odpisovala, sestavi komisija strokovnjakov, omenjena a' členu 20., nove račune o inventarju; oceni pa ga tako, kakor je to odrejeno v istem členu,
ki so jim poverjena ta opravila, • poslujejo pri tem! jemaje za podstavo invontarski račun najbližjega sporazumno z okrožnimi (županijskimi), ekonom- i pravilno upravljanega veleposestva, skimi in gospodarskimi referenti.
samo
Člen 5.
Veleposestniki morajo ves potrebni inventar kvalitativno in kvantitativno obdrževati v popolnem obsegu; z deli inventarja, ki bi bili zaradi izvajanja agrarne reforme odveč, je ravnati po členu 20. tega zakona.
Oblastni organi ministrstva za agrarno reformo se morajo po svojih odposlancih overjati, ali poslujejo veleposestniki po predloženi gospodarski osnovi in ali obdržujejo inventar v zmislu tega člena.
Kjer se postavi državni sekvester gozde, se prevzame samo oni inventar, ki spada h gozdnemu gospodarstvu; v tem primeru skrbi ] tem zakonom ne rušijo, državni sekvester samo za gozdno gospodarstvo.
Gozdno gospodarjenje in interno uradovanje sekvestra samega nadzira pristojni gozdni tehnik okrožnega (županijskega) oblastva.
gozda, ki je vezana na dotično gozdno posestvo, se vrši samo na javni licitaciji; pogoje zanjo sestavi državni sekvester, zaslišavši lastnika ali njegovega pooblaščenca, ter jih na običajni način objavi v «Službenih Kovinah» in v časopisih gozdne industrije vsaj mesec dni pred licitacijo.
Licitacijo votli državni sekvester, ki pozove nanjo lastnika ali njegovega pooblaščenca in odposlanca oblastnega urada za agrarno reformo, j Zapisnik o licitaciji podpišejo razen navzočnih treh oseb vsi licitanti.
Ako se glede prodaje ali pogojev za licitacijo ne doseže sporazum med državnim sekvestrom in lastnikom ali njegovim pooblaščencem, izda o tem odločbo minister za agrarno reformo, ki mu v takih primerih državni sekvester predloži poročilo obenem s pismeno objavo lastnikovo ali s pismeno izjavo njegovega pooblaščenca,
Oti skupne prodajne cene gozdnih proizvodov gre 5 % ministrstvu za agrarno reformo za kritje stroškov agrarne reforme in kolonizacije.
Dolžnosti dosedanjih servitutov in bremen se s
Člen 15.
Člen 11.
I Cim se je prevzelo veleposestvo v državno | ; upravo in se je postavil državni sekvester, izgubi j lastnik tega posestva, odnosno njegov namestnik
j Minister za agrarno reformo sme sporazumno z i ministrom za šume in rudnike dovoljevati sečo v i gozdih tudi preko sečne osnove, toda samo, če to I zahtevajo važni javni državni interesi in če je to j v prilog izvedbi agrarne reforme in kolonizacije.
Člen 16.
Državni sekvester mora voditi upravo gozdov iu
Ti Ä 55Ä 25 »JSÄ. •** r	»V« *"«**! i «TS* S	»
revizijo segregacij in za preskrbovanje interesentov
za državnega sekvestra člen 18 tega zakona	! z imovino in dohodki tega posestva, Te pravice
Izvrševanje gozdnega gospodarstva kontrohrajo j,laMnikove preidejo na (Mavnega sekvestra, ki jih
tudi gozdni tehniki politične uprave.
Člen 6.
One poljedelske površine veleposestev, ki naj se razlaste v svrhe agrarne reforme, se smejo — kolikor se ne dado poljedelcem ali poljedelskim zadružnim organizacijam v začasni zakup —• za čas, dokler se faktično ne uporabijo v te svrhe, dajati v obdelovanje onemu veleposestniku, ki so mu pripadale do teclaji; oddajajo pa naj se mu ob pogojih, ki mu v vsakem primeru tudi na teh površinah omogočajo umno obdelovanje, do tistega časa, ko se uporabijo v omenjene svrhe; dotični veleposestnik jih mora v tem primeru do tedaj umno obdelovati.
Člen 7.
izvršuje po predpisih državljanskega zakona in
zornike, višje šumarje, šumarje in glavne knjigo-V državno upravo se vzame veleposestvo in ob j vod.^ razrešiti minister za agrarno reformo na njegovih stroških se imenuje poseben državni se-; obrazložen predlog državnega sekvestra, ostalo kvester	j osebje pa državni sekvester.
za gozdne in poljedelske komplekse velepose- j	se osebje razreši ne izgubi pravice, ki si
z drvmi in pašo. 0 upravljanju takih kompleksov ( m začasnem drvarjenju in o paši izda minister za tega zakona. Vendar se lastniku še nadalje pušča ■ agrani0 reformo sporazumno z ministrom za šume pravica, da se pritoži zoper izvajanje agrarne re- j in rudnike posebno naredbo, forme; to pravico lahko uporabi samostalno ali pa i
sporazumno z državnim sekvestrom.	Člen 17.
Državni sekvester mora skrbeti ne samo za
člen 12.	I umno gospodarstvo na njemu poverjenem vele-
„ . .	.	■	, vi i	, posestvu, nego tudi za vestno upravljanje dohodkov
Osebje m vse njegove usluzbenske razmere na '	,	^ ^	gc postavita
sekvestriramh veleposestvih ostanejo neizpremet e-1	iu (M ,ekvester, se stekajo vsi do-
ne; osebje se «me razrešiti samo, ce ne -n-su e , J v ,klll,10 bla,alno: v tem primeru sta za njih svojih dolžnosti po odredbah državnega sekvestra,,	upravljanje oilgovorna oba sekvestra,
če postane odveč, ce je ta razrešitev v občem;	d^ki poravnavajo sekvestri v svojem izjavnem interesu in v interesu neoviranega vodstva,	v»e izdAe, ki so potrebni za redno vodstvo
gospodarstva. V takih primerih sme glavno ura(|‘ | gospodarstva. K'tem izdatkom spadajo: običajno niško osebje (direktorje, upravitelje, gozdarske nad-|^nj(> liaturalij jetniku za primemo vzdrževanje
ste\':
a)	katerih lastniki ne bi hoteli ali ne bi mogli poslovati po členih 3. in 5.;
b)	katerih lastniki ali njih uprave bi hoteli s kakršnimkoli postopanjem preprečiti izvedbo agrarne reforme ali bi ovirali to izvedbo;
c)	ako bi bila državna uprava potrebna v javnem državnem interesu in v interesu neoviranega izvajanja agrarne reforme.
člen 8.
Odločbe o jemanju veleposestev v državno upravo izdaja minister za agrarno reformo. Istočasno postavlja minister za agrarno reformo državnega sekvestra, in sicer za gozdne komplekse kvalificiranega gozdarskega strokovnjaka sporazumno z ministrom za šume in rudnike, za poljedelske površine pa kvalificiranega strokovnjaka sporazumno z ministrom za poljedelstvo in vode.
Enemu državnemu sekvestru se lahko poveri državna uprava tudi na več veleposestvih. V.tem primeru in ako je treba, se mu dorlele pomožni organi.
Člen 9.
Plače, nagrade in druge štroške državnih sekve-etrov in njih pomožnih organov odreja minister za agrarno reformo; pokrivajo pa se iz dohodkov sekvestriranih veleposestev.
Kadar upravlja en sekvester več posestev, se porazdeljujejo stroški državne uprave sorazmerno s površinami in dohodki dotičnih veleposestev.
njegove rodbine, potem davki, javne davščine, zavarovalnine, obresti za dolžne glavnice, dospela odplačila glavnice itd. po vrsti, kakor je vse to vpisano v javnih knjigah. Ako nastane spor, katere terjatve naj se izplačajo prvenstveno, mora napotiti
Člen 18.
jo -je do tedaj pridobilo s svojim službovanjem : a | sekve,t01. kranke na ledno pravdo, dotičnem veleposestvu na podstavi pogodbe ali; Za važne izl.e,ine posle in stroške mora izpodo-službene pragmatike. Ce take pogodbe ali pragma- vat- sekvester (iovolitev ministra za agrarno re-tike ni, odredi minister za agrarno reformo uradni-* fo|.mo '
kom primemo odpravnino v breme lastnikovo, uva- i	jetui prebitek daje sekvester, ko je zazevaj« pri tem službena leta in službeni položaj j	račune odobril minister za agrarno reformo,
dotičnega uradnika. Vendar pa imajo pravico do; jn' na j^dstari njegove odobritve lastniku na raz-take odpravnine samo oni uradniki, ki bi bili raz-;	kolikor ni razpolaganje s tem prebitkom
rešeni brez svoje krivde.	j omejeno z drugimi predpisi.
Odredbe tega člena o odpravnini uradnikom veljajo tudi za uradnike na nesekvestriranih i>o : sestvih, ki bi jih razrešili veleposestniki zaradi ne-; Državni sekvester mora skrbeti za to. da ostane potrebnosti. Te odredbe se morajo vobče uporabljati. zara(|i iapolnjevanja predpisov 0 agrarni reformi tudi tedaj, kadar je bil uradnik že razrešen zaradi; očuvana snoviua in celokupnost sekvestriranega izvedbe agrarne reforme.	;	veleposestva. Minister za agrarno reformo sme za-
i tegadelj r azvezati vse sklenjene pogodbe in raz-j g	j polage. ki bi bile kvarne posestvu ali bi bile zapreka
1 za izvedbo agrarne reforme; državni sekvester pa Dolžnost državnega sekvestra je, da po členu je dolžan, proučiti vse prej sklenjene pogodjbe in 3. jrospešuje pridelovanje na njemu poverjenem; razi>0lage ter o njih poročati ministru za agrarno veleposestvu, da ščiti njegove interese in da pri | reformo. Preden se eventualno razvežejo take potem ustreza zahtevam, ki se stavljaju na vele-; g0cibe in razpolage, je zahtevati .pimnene izjave po^e-stva ob izvedbi agrarne reforme. Državni se- j prizadetih strank o dotičnem predmetu. Ako bi bila kvesiter na gozdnih kompleksih naj skrbi za to, da j zaradi izvedenih investicij razveza takih pogodb in se vodi gozdno gospodarstvo po javnih predpisih j razpolag kvarna tej ali oni pogodbeni stranki, ji
za gozde, a pri večjih kompleksih po osnovi, ki so jo odobrila pristojna gozdarska oblastva.
Državni sekvestri morajo o svojem poslovanju predlagati občasna poročila oblastnim organom- ministrstva za agrarno reformo, ki neposredno nadzirajo poslovanje državnih sekvestrov.
pripada proti drugi stranki regresna pravica za oni del pogojenih investicij, ki še ni amortiziran, ko se razveže pogodba ali razpolaga. Vse spore, ki bi glede zahtevkov med pogodbenima strankama nastali iz razveze takih pogodb, rešujejo pristojna sodišča.
Člen 19.
Sekvestar mora iiajkesneje v 80 dneh po odpravljeni eekvestraciji ali, če traja sekvestracija če» leto dni, po preteku vsakega poslovnega leta sestaviti zaključni račun in g’a vročiti lastniku posestva ali njegovemu pooblaščencu, ki lahko v 14 dneh priglasi svoje prigovore; po tem mora sekve-ster račun z eventualnimi prigovori vi-ed po oblastnem organu ministrstva za agrarno reformo poslati ministru za agrarno reformo, da ga preizkusi in odobri.
člen 20.
Ker je v interesu vzdrževanja normalnega pridelovanja v prehodni dobi, da se vrši likvidacija veleposestev stopnjema, sme izvrševati državni se-kvester likvidacijo veleposestev samo v oni meri, v kateri se deli veleposestev izločajo za namene agrarne reforme. Ves čas likvidacije mora državni sekvester potemtakem ves ]X»trebni inventar kvalitativno in kvantitativno obdrževati v popolnem obsegu.
Ker je inventar (živi in mrtvi) po bistvu stvari sestavni del veleposestva kot produkcijskega objekta, prevzema ministrstvo za agrarno reformo s stopnjema izvrševano likvidacijo veleposestev tudi oni del inventarja, ki je zaradi izvedbe agrarne reforme odveč. Za inventar, ki se prevzame, se plača odškodnina po ocenitvi posebne cenilne komisije. Inventar naj se uporabi v prvi vrsti za namene agrarne reforme in kolonizacije; kolikor pa bi ga preostalo, naj se uporabi za obnovo zemlje in za obče poljedelske svrhe. Oni del inventarja, ki se ne bi prevzel, se prepusti prosti razpolagi državnega sekvestra na korist lastnikovo, odnosno prosti razpolagi lastnika samega, čigar posestvo ni pod državnim sekvestrom. Ako se inventar ne bi takoj uporabil v omenjene svrhe, ga mora državni sekvester, odnosno veleposestnik sam, ohranjati v redu do dejanskega prevzema.
Cenilno komisijo tvorijo trije strokovnjaki, izmed katerih imenuje dva oblastni organ ministrstva za agrarno reformo, enega pa veleposestnik. Pri cenitvi sme biti navzočen lastnik posestva ali njegov pooblaščenec. Za osnovo cenitvi strojev in orodja je treba vzeti inventarsko ceno, od katere se mora do dne cenitve odbiti njen amortizirani del; pri delovni živini je vzeti gospodarsko uporabno vrednost, a pri drugi živini mesno prodajno ceno; pri semenju, človeški in živalski hrani za oni del gospodarsko potrebe, ki odpada na izločeno površino zemlje, ceno v višini proizvodnih stroškov, a za ostalo zalogo, namenjeno retini prodaji, borzno ceno, odnosno ceno velike prodaje v tem času; za vrednost neobranih pridelkov je treba po omenjenem načelu vzeti vrednost povprečnih pridelkov in od nje od-račiiTiiti normalne stroške za vsa dela, ki so potrebna, da; se pridelki popolnoma pospravijo v skladišča.
O	prevzemu inventarja in o njegovi ocenitvi se mora sestaviti zapisnik v dveh izvodili, od katerih obdrži enega državni sekvester, drugega pa izroči cenilni komisiji. Če lastnik zahteva, se mora tudi njemu dati prepis tega zapisnika.
Na isti način se ocenja in prevzema inventar na posestvih, ki niso pod državnim sekvestrom.
člen 21.
Na vseh veleposestvih, kjer so poljedelske industrije, sme dajati minister za agrarno reformo take industrije v zakup prvenstveno poljedelskim zadružnim organizacijam, ako bi se s tem zagotovilo in pospeševalo pridelovanje. Gozdne industrije, ki so vezane na stanovitno gozdno površino, se smejo prvenstveno dajati v zakup zadrugam malih obrtnikov, ki se bavijo s predelovanjem lesa, in sicer 'sporazumno z ministrom za gozde in rudnike.
člen 22.
Ce ukrene veleposestnik z vrednostmi veleposestva od dne, ko stopi ta zakon v veljavo, kakršnekoli razpolage, ki jim je namen, zaprečiti ta zakon, posebno če karkoli odsvoji, se nabavijo odsvojeni objekti na račun dohodkov veleposestva, če pa to ni mogoče, na račun odškodnine za razlaščene dele tega veleposestva, kolikor se ne more povrat v prejšnje stanje izvršiti po členu 18. tega zakona.
Člen 23.
Državna nadzorstvo nad vsemi veleposestvi se prične z dnem, ko se razglasi ta zakon; vsi veleposestniki ali njih pooblaščenci morajo zaradi neoviranega izvrševanja državnega nadzorstva in eventualne državne uprave v čim krajšem času uvesti v vso svoje računske knjige srbško-hrvatslo-d o venski jezik.
Člen 24.
Ta zakon stopi v veljavo z dnem, ko se razglasi v «Službenih Novinah».
Našemu ministru pravde priporočamo, naj razglasi ta zakon, vsem Našim ministrom, naj skrbe za njegovo izvrševanje, oblastvom zapovedujemo, naj postopajo po njem, vsem in vsakomur pa, naj se mu pokoravajo.
V Beogradu, dne 20. maja 1922.
Aleksander s. r.
Videl in pritisnil državni pečat čuvar državnega pečata minister pravde:
dr. L. Markovič s. r.
Namestnik predsednika ministrskega sveta in ministra za zunanje posle, minister priprave za ustavotvorno skupščino in izenačitev zakonov;
M. N. Trifkovič s. r.
(Podpisi ostalih ministrov.)
Uredbe osrednje vlade.
23
Pravilnik
o razdelitvi pošt, brzojavov in telefonov v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev na vrste.*
člen 1.
Skladno s členom 26. uredbe o organizaciji ministrstva za pošto in brzojav in poštno-brzojavne in telefonske stroke se dele vse državne pošte, vsi državni brzojavi in telefoni v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev po obsegu prometa in važnosti kraja na štiri vrste.
Člen 2.
V	katero vrsto naj spadajo posamezne pošte, posamezni brzojavi in telefoni, odreja minister za pošto in brzojav ob njih otvoritvi ali kadar spozna to za potrebno.
Člen 3.
Skladno s členom 33. uredbe o organizaciji so glavna pošta, glavni brzojav in pošta na kolodvoru v Beogradu izvzeti ter stoje nad vrstami.
Člen 4.
Prve vrste so glavne pošte, glavni brzojavi in glavni telefoni na vseh ostalih sedežih oblasti iz člena 1. uredbe o razdelitvi države na oblasti. Ti sedeži so:
Bitolj, Banjaluka, Bihać,
Vukovar, Valjevo, Vranje,
Dubrovnik,
Zagreb, Zaječar,
Kragujevac, Kruševac, Karlovac,
Ljubljana,
Maribor, Mostar, Mitroviča Sr.,
Novi Sad, Niš,
Os jek.
Požarevac, Priština,
Ruma,
Smederevo, Skoplje, Split, Sarajevo.
Tuzla, Travnik,
Užice,
Cetinje,
Oačak,
Štip, Šabac
in poleg njih: glavni telefon v Beogradu, brezžični postaji v Beogradu na Banjici in Sarajevu, poštno-cariiisko skladišče, pošta Maribor 2, Celje, Zagreb 2, Varaždin, Veliki Bečkerek, Vinkovci, Zemun 1, Pančevo, Sombor, Subotica 1 in 2, Podgorica, Šibenik, Split 2, Metković, Kotor, Bosanski Brod in Leskovar.
Člen 5.
V	drugo v r s t o spadajo te-le pošte, ti-le brzojavi in telefoni:
Beograđ-Sava, Beograd-borza, Brčko. Bjelovar, Beograd-Vračar,
Velika Kikinda, Vršac 1, Veles,
* Razglašen v «Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» št. 284, izdanih dne 18. decembra 1922.
' Gospić, G rož.
Debar, Doboj, Dervema,
Žombolja,
Zidani most, Zagreb 4,
Jagodina,
Kraljevo, Kumanovo,
Ljubljana 2,
I	Mitroviča (kosovska),
Novo mesto. Negotin (krajinski). Nikšić, Niš 2, Ogulin. Ohrid,
Ptuj, Požega (slavonska), Petrinja, Pirot, Prizren, Peć. Prijedor, Prilep,
I Sisak, Slavonski Brod, Senta, Stari Bečej, Sinj,
! Sarajevo 2,
Trebinje, Tetovo.
Čakovac,
Herceg Novi.
Člen 6.
V tretjo vrsto spadajo te-le pošte, ti-le brzojavi in telefoni:
j Apatin, Arandjelovac, Aleksinac, Andrijevica, Beograd-skupščina, Bela crkva, Bar, Berano, Bi-i jelo polje, Bugojno, Bosanski Šamac, Bosanska ! Kropa. Bosanska Gradiška, Bosanska Dubica, Bi-! jeljina,
‘	Virovitica, Veliko Gradište, Vrnjci, Visoko,
;	Gornji Milanovac, Gračanica,
Drvar,
Djakovo, Djevdjelija, Djakovica,
Zavidovići, Zenica,
; Jajce,
Kranj. Križevac, Koprivnica, Kula, Knjaževae, Kavadar, Kolašin, Korčula, Krapina, Knin,
Ložnica, Livno,
Mladenovac,
Nova Gradiška, Novi Vrha*- 1.
' Novi Pazar, Nevesin je,
Otočac, Obrenovac,
Požega (srbska), Paraćin, Palanka, Prokuplje, Prijepolje, Plevlje,
Senj, Sremski Karlovci, Stara Palanka, Svilaj-nac, Stramiea, Sarajevo 4.
Foča,
Carl brod.
Čapljina.
Člen 7.
Vse ostale pošte, vsi ostali brzojavi in telefoni spadajo v č e t r t o vrsto, in sicer:
Ada. Aleksandrovac (kruševški), Aleksandrova« (požarevški), Arilje, Ali paši n most, Aleksandrova« (bosenski), Äzanja,
Beograđ-observatorij, Brza Palanka, Boljevac, Bor. Bogatić, Bosiljgrad, Bilanovica, Bagrdan, Ba-točina, Bačina, Bajina bašta, Bela Palanka, Babuš-nica, Brod (južni), Bros, Blace, Bujanovac, Berovo, Bioče, Boan, Boljaniči, Busovača, Brezovo polje, Bratunac, Braževo, Bosanski Svinjar, Bosanski Novi, Bosanska Kostajnica, Bosanski Kobaš, Bilječa, Brijeg, Brestovačka banja,
Vranjska banja, Velika Palanka, Veliko Orašje, Varvarin, Vlasotinci, Veliki Boljinci, Vladičin han, Vlasina, Vučitrn, Valandovo, Velimlje, Vladimir, Virpazar, Viluse, Vis (daljnji), Varcar Vakuf, Var-dište, Vareš, Vareš Majdan, Velika Kladuša, Više-grad, Vitina, Vlasenica, Vladimirci, Vranište, Veliki Popovič,
Gornja Radgona, Grocka, Goluhae, Guča, Gradsko, Gostivar. Giljane, Goranjsko, Grahovo (črnogorsko), Gueinje, Gradačac, Gornji Vakuf, Goražde, Glamoč, Gacko, Gabela, Grahovo (bosensko), Ga-ličnik.
Donji Milanovac, Draginac, Despotovae, Dojran, Danilovgrad Duvno, Drinjača, Domanovići, Dobr-Ijin, Donji Vakuf, Dubravica,
Žabari, Žitkovac, Žagubica, Žepče, Zabijale,
Zlot, Zvornik.
Ivanjica, Ilidža, Istok,
Jabukovac, Janja (bosenska), Jablanica (bosenska),
Kamenica, Koviljača banja, Kučevo, Kraljevo selo, Kuršumlija, Klisura, Kruševo, Kriva Palanka, Kratovo, Kočane, Kičevo, Kačanik, Kulen Vakuf, Kupreš, Krnjeuša, Kreševo, Kreka, Kozarac (bosenski), Kotor varoš (bosenski), Konjica, Ključ (bosenski), Kladanj (bosenski), Kiseljak (bosenski), Ka-linovič, Kakanj,
Lešnica, Lapovo, Lazarevae, Lebane, Lijeva rijeka, Lozna. Lašva (bosenska), Lukavac, Lauša, Lipljan,
Ljubovija, Ljubuški, Ljubija, Ljubinje (hercegovsko),
Mionica, Majdan Pek, Matečevo, Manastir Mo-rača, Modriča, Mojkovac, Maglaj, Mitroviča (šabška), Mataroška banja, Mark ovac,
Natalinci, Nova varoš (prijepoljska), Negotin I (vardarski), Nova Topola (bosenska), Novo selo ‘ (strumiško),
Njeguši,
Osjek 2, Orahovac (srbski), Otoka (bosenska), Ostrošac, Oštrelj, Orašje (bosensko). Olovo. Odžak, Ostros (črnogorski),
Petrovaradin, Prahovo, Priboj, Podujevo, Pre-ševo, Preljina, Plav, Plavnica, Paračić, Prozor, Pr-njavor (bosenski), Prača, Posušje, Petrovo polje, Pazarić, Petrovac (srbski), Petrovac (bosenski), Prilike (srbske),
Rudnik, Rogačica, Rekavac, Rača (kragujevška), Ražanj, Radujevac, Raška, Rostuša, Rosan, Rado-vište, Rijeka Cmojevića, Rožaj, Rača (bosenska), Ravno, Rogatica, Ribarska banja,
Stalać, Sopot, Senjski Rudnik, Saraorci. Salaš, Soko banja, Svrljug, Surdulica, Sjenica, Suva reka, Struga, Sv. Nikola, Sv. Naum, Stari Bar, Sarajevo 3 in 5, Srebrnica, Stari Majdan (bosenski), Stolac, Sanski most,
Turski Bcčej, Trstenik, Topčider, Topola. Tekija, Tutin, Tuzi, Tešanj, Teteč, Trnovo, Turbe,
Ub, Umka, Uroševac, Ulcinj. Uvac, Usora,
Fojnica,
Han Pijesak, Han Kumpaniji Vitez, Hvar.
Cma taava. Carevo selo. Cazin,
Cićevac,
Cevo, Čajnice, Čitluk (bosenski),
Ša\itik, Šahoviči.
Člen 8.
Ta razdelitev na vrste stopi takoj v, veljavo ter naj se ob,javi v «P. T. Vesniku» v nadaljnjo ravnanje.
V Beogradu, tlne 18. oktobra 1922.; št. 64.214.
Minister za pošto in brzojav;
dr. Ž. Miladinovič s. r.
24.
Odločba, s katero se izpreminja člen 45. pravilnika za izvrševanje zakona o stanovanjih.
Na podstavi pooblastila člena 10. zakona o stanovanjih odrejam:
Člen 45. pravilnika za izvrševanje zakona o stanovanjih se izpreminja ter se glasi:
«Za prejšnje ozemlje Srbije in Črne gore in za Vojvodino je ustanoviti pri ministrstvu za socialno politiko stanovansko sodišče kot stanovansko oblaste o II. stopnje, za ostale pokrajine pa je ustanoviti stanovanska sodišča pri pokrajinskih upravah.
Vsako sodišče je sestavljeno iz predsednika in potrebnega števila sodnikov. Po potrebi in obsegu posla pri sodiščih je ustanoviti enega ali več odsekov. V vsakem odseku odločajo trije člani. Po potrebi in na predsednikov poziv zborujejo ti člani sodišča v skupni seji, da sklepajo o načelnih vprašanjih zaradi enotnega postopanja.
Predsednik in člani teh sodišč morajo ali imeti kvalifikacijo za sodnike rednih sodišč ali pa morajo biti državni uradniki z dovršeno pravno fakulteto.
Predsednika in sodnike pri ministrstvu za socialno politiko postavlja minister za socialno politiko, pri pokrajinskih upravah pa jih postavlja pokrajinski namestnik.
Postavitev velja za leto dni.
Ko se ukinejo pokrajinske uprave in se ustanove oblastne obče uprave, ustanove ta sodišča oblastni veliki župani, sodišča pri ministrstvu za socialno politiko pa ostanejo še nadalje.
Sodišče pri ministrstvu za socialno politiko uporablja pomožno osebje, vložni zapisnik in register občega oddelka, pri pokrajinskih upravah, odnosno oblastnih upravah, pa pomožno osebje, vložni zapisnik in register oddelkov za socialno politiko pri teh oblastvih.
Predsedniku in članom teh sodišč gre honorar, ki obremenja državno blagajno. Višino honorarja odreja minister za socialno politiko, pokrajinski namestnik ali oblastni veliki župan.»
V Beogradu, dne 30. decembra 1922.; št. 16.181.
Minister za socialno politiko:
dr. Ninko Perič s. r.
------ - ■ ------------
Uredbe pokrajinske uprave za Slovenijo.
Naredba pokrajinskega namestnika za Slovenijo o pobiranju občinskih irošarinskih doklad v Ljubljani.
Na podstavi § 81. občinskega reda za mesto Ljubljano dovoljujem dogovorno z delegacijo ministrstva; financ v Ljubljani, da sme mestna občina ljubljanska v delno kritje občinskih potrebščin tudi še preko dne 31. decembra 1922. do preklica pobirati dosedanjo trošarinsko naklado na vino v sodih po 100 Din od hi in na vino v steklenicah po 2 Din 50 p od steklenice.
Nadalje dovoljujem dogovorno z delegacijo ministrstva financ, da se smejo pobirati v letih 1923., 1924. in 1925. trošarinske naklade, ki jih obseza nastopna
Tarifa o trošarinskih nakladah za mesto Ljubljano.
1 Tar. post.	Predmet, zavezan mestni trošarini	Merilo za obdačitev	« Stara tarifa		Nova tarifa	
			Din	p	Din	P
1 ; ...	Rum, arak, esenca za punč, rozolja, liker in vse oslajene opojne pijače	; . . . . Pripomba: Sem spadajo tudi dišeča žganja, 1 parfumi, tinkture, esence in sploh vse one tekočine, mešane z ingrediencami, v katerih je špirit poglavitni sestavni del.	1 hi	250		250	|_ ;
: 2	Špirit in žganje		1 liter alkohola	2	50	2	50
3	Denaturirani špirit, pokosti (firneži) in vse vrste					
	mizarskih politur kakor tudi kisova esenca . .	1 hi	125	—	125	- !
4	Vino v sodih		 •	1 hi	100				100	1 - i
	Pripomba: Sem spadajo vino, vinski mošt,					
j	vinska brozga in medica.					i
	Vino v steklenicah		1 steklenica!	2		50	9	50
	Pripomba: Postavka za steklenico velja za					
	vse vrste steklenic do 750 kubičnih centimetrov					
	prostornine. Za vsakih nadaljnjih, tudi samo					
	pričetih 750 kubičnih centimetrov prostornine					
! .	je vplačati vnovič Din 2'50.					i
j .	Ako se polnijo steklenice v mestu, se plačuje					
i	naknadna naklada v izmeri razlike med na-					[
!	klado za vino v steklenicah.					1
j 5	Sadni mošt, vino iz jagod, malinovec in vsi drugi	F				" j
1	sadni šoki		1 hi	5		25	— i
: 6	Penina		1 steklenica	20	—	20		 j
			25	-	25	— 1
8	! Kis		1 hi	-2	50	10	— j
9	Goveda:					i
i	a) nad 350 kg žive teže		glava	12	50	15		 j
i	b) od 250 do 350 kg žive teže			10	—	12	50 j
j	c) od 50 do 250 kg žive teže		r,	5	—	6		 :
	d) (teleta) do 50 kg ali 45 kg zaklane ....	11	9	50	3-	- j
j 10	Ovce:					!
	a) ovni, koze, koštruni, jagneta hi kozlički na					
	10 kg v živem stanju ali 8 kg zaklanih . .	glava	1		1	50
	b) kozlički in jagneta do 10 kg v živem stanju					
	ali 8 kg zaklanih 			n	—	(i0	1	20
1 H	Prašiči:					
	a) oddojniki od 10 kg žive teže ali 8 kg zaklani	glava	—	50	1	—
	b) mladi prašiči od 10 kg do 60 kg žive teže ali					
j	8 do 45 kg zaklani				—		—
!	c) prašiči nad 60 kg žive teže ali 45 kg zaklani	M	5	—	10	—
i -	■■ j 12	Sirovo meso vseh vrst, nadalje nasoljeno prekajeno	•				
	in osoljeno meso in vse vrste mesnih izdelkov	100 kg	5		10	—
	Pripomba: Od živali, katerim se odvzamejo					
	le posamezni deli, n. pr. glava ali noge, jo treba					
	plačati trošarino za vso živino po za to odmer-		'			
i	jeni tarifni postavki.					
13	Ribe in lupinarice iz morja, jezer, rek in ribnja-					
	kov, sveže nasoljene, marinirane ali v olje vlo-					
	žene in raki vseh vrst, polži in žabe ....	100.kg	r>	—	25	—
: 14	Sadje:					
j	a) sveže, užitne jagode, kostanj in orehi do-		.			
	mačega izvora		100 kg		50	5	—
	b) suho sadje domačega izvora; opraženo, posu-					
	šeno in vloženo sadje, marmelada, kompoti in					
	omake		100 kg	2	—	10	—
i	c) južno sveže in suho, kakor: citrone,pomaranče,					
	fige, rožiči, rožičeva moka, rozine, cibebe, man-					
		100 kg	i	-	50	—
1 15	Oves v zrnju, otrobi, seno brez razlike, mešana					
	klaja, slama rezanica, stelna slama in tropine	100 kg		30	—	60
	Pripomba: Žito v bilkah se smatra za					
	slamo.				'	
Tar.
post.
T
Predmet, zavezan mestni trošarini
Merilo
za
obdačitev
~
f
Stara tarifa Nova tarifa
Din
T
Din

Moka od žita, krompirja in sočivja vsake vrste, mleto pšeno, ječmenova in ovsena kaša, ajdova moka in ajdovo pšeno, prosena kaša, škrob, j lasni in zobni prašek, kruh in pecivo; nadalje vse vrste testenin, prepečenca in poprnjaka. .
100 kg

75
17 j Riž in sir vseh vrst.............. • • •	• ■	100 kg
1 Svinjska mast, sirovo in topleno maslo, olje vseh i vrst (jedilna, zdravilna in rastlinska gorilna olja), ! vse živalske maščobe v sirovem ali topljenem stanju, stearin in stearinove sveče, parafin in ! parafinove sveče, voščene sveče in glicerin . . i 100 kg
Milo navadno, dišeče, oljnato, in glicerinovo itd., i
lug, soda in pralni praški ...................... 100 kg
50
5 i —
čokolada, kakao in vse kanditno blago, tako tuji
kakor domači izdelki....................... 100 kg —	—	100	| —
V Ljubljani, dne 30. decembra 182'2.
Pokrajinska uprava za Slovenijo.
Oddelek za notranje zadeve.
Zastopnik pokrajinskega namestnika: dr. Baitič s. r.
26.
Naredba pokrajinskega namestnika za Slovenijo
o pobiranju občinske davščine na prenočišča v Ljubljani.
Mestni občini ljubljanski se dovoljuje na podstava § 81. občinskega reda za Ljubljano dogovorno z delegacijo ministrstva financ v Ljubljani, da sme davščino na ohrtoma izvrševana, prenočišča, uvedeno z naredbo bivše deželne vlade za Slovenijo z dne ■4. januarja 1921., Ur. 1. št. 18, in zvišano s tukajšnjo naredbo z dne 21. marca 1922., Ur. 1. št. 81, pobirati z veljavnostjo od dne 1. januarja 1923. 1 > konca tega leta v izmeri 20 % (dvajset odstotkov) kosmate oddajne cene oddanih prostorov, L j. vštevši vse običajno postranske pristojbine za perilo, razsvetljavo, kurjavo itd.
Od celotne inkasirane davščine mora mestna občina odstopiti 22 % šolskemu skladu osrednje zveze gostilničarskih zadrug v Ljubljani za. ustanovitev redne gostilničarske šole.
¥ T. j u b 1 j a n i, dne 5. januarja 1923.
Pokrajinska uprava za Slovenijo.
Oddelek za notranje zadeve.
Pokrajinski namestnik: Iv. Hribar s. r.
Pravico voliti imajo v aktivni šolski službi na ! javnih srednjih šolah in učiteljiščih nameščeni rav-I natelji, profesorji in suplenti, za srednje šole in uči-I teljišča usposobljeni telovadni učitelji iu učitelji j glasbe.
I Profesorji in učitelji zasebnih srednjih šol in učiteljišč imajo volilno pravico le, če poučujejo najmanj 14 ur na teden. Za presojanje volilne pravice je merodajen urnik, ki je bil določen ob pričetku šolskega leta, v katero pade volitev. Ravnatelji imajo volilno pravico tudi, če imajo manj učnih ur ali če so pouka prosti.
I z vo 1 j e n a sta tista dva za zastopnika in za namestnika, ki imata največ g 1 a s o v.
Skupina B.
V skupini učiteljev meščanskih i n ljudskih šol voli vsak upravičenec dva zastopnika in dva namestnika.
Pravico voliti imajo v aktivni šolski službi na javnih meščanskih in ljudskih šolah nameščeni ;üi šolskim oblastvom prideljeui učitelji javnih meščanskih ali ljudskih šol z zrelostnim izpitom, nadalje učitelji na zasebnih meščanskih šolah, ki poučujejo najmanj 18 ur na teden, končno učitelji na zasebnih ljudskih šolali, ki imajo zrelostni izpit in jim je poverjen popolni razredni pouk.
Za zastopnike so izvoljeni tisti trije. ki imajo največ g 1 a s o v. Enako se izvolijo n a m e s t n i k i.
Vadniški učitelji in učitelji meščanskih in ljudskih šol, ki poučujejo začasno na srednjih šolali in na učiteljiščih, volijo v skupini B. Tudi učitelji na posebnih zavodih za gluhonemce, slepce, za zanemarjeno ali slabo nadarjeno deco volijo v skupini B, dokler je šola podrejena nadzorstvu višjega šolskega sveta.»
Glasuje se samo z uradnimi glasovnicami, ki jili
ranih vrednostnih papirjih, komisiji za izvršitev prodaje pa mora ob predaji ponudbe vročiti originalno priznanico o položeni kavciji.
Kavcija se polaga pri 4'. sekciji odseka za sekvester ministrstva pravde — oddelku za upravljanje neprijateljske imovine.
Po odobreni prodaji položi kupec polovico kupnine takoj, drugo polovico pa v enem letu.
Izplačilo druge polovice izlicitirane cene mora kupec zavarovati razen & položeno kavcijo še z ga- _ nuitnim pismom ene izmed prvovrstnih domačih; tei s svoi™ «radnim pečatom opremi oddelek bank; zato mora vsak ponudnik v ponudbi označiti, i za. prosveto in vere pri pokrajinski upravi za Slove-V kakšnih rokih misli izplačati drugo polovico kup- j mJ°- Glasovnice imajo za vsako skupino različno nine in kako misli do izplačila zavarovati to vsoto. • *)an'° ter nosijo tekoče številke.
Dražitelji ne smejo biti osebe, izvzete po členu	*	*	*	•	;
40. uredbe o imovini neprijateljskih državljanov; v zmislu člena 7. razpisujem volitve ter odrejam, zato mora vsak ponudnik ob predaji ponudbe pred- j da smejo ravnateljstva srednjih šol, učiteljišč in ložiti dokaze o sposobnosti za licitiranje.	;	meščanskih šol in vodstva ljudskih šol sprejemati
Prodaja velja, ko jo odobri gospod minister : glasovnice do dvanajstih o p o 1 d n e d n e pravde.	| 2 2. j a n u a r j a 1 9 2 3.
Natančnejši pogoji «e lahko vpogledajo vsaki Ob dvanajstih opoldne je volitev zaključena, delavnik med uradnimi urami v odseku za sekvestre, i Ravnateljstva in šolska vodstva pa morajo volilne Kneginje Ljubice ulica št. 14. (Ul. nadstropje), popis ! imenike in glasovnice tako odposlati volilnima od-I imovine in imovina, ki se prodaja, pa na licu mesta.! boroma pri oddelku za prosveto in vere pri pokra-! iz pisarne ministrstva pravde, odseka za sekvestre, | idrski upravi za Slovenijo v Ljubljani, da dospejo
v Beogradu,
dne 1. januarja 1923.; Sbr. 35.
Razglasi osrednja vlada.
60
Razglas.
Po odločbi gospoda ministra pravde z dne 1. januarja 1923., S br. 35, bo odsek za sekvestre dne 5. februarja t. 1. na ofertalni licitaciji prodajal vso premično >n nepremično imovino tvornice za sladkor v Beogradu na Čukarici.
Prodaja obseza vso tvornico za sladkor na Čuvarici z vsemi njenimi priteklinami, zgradbami in pripravami, zemljišči in premičninami tako in toliko, kolikor in kakor je sedaj na licu mesta.
Imovina sestoji [>o popisu iz leta 1919.:
1.	) iz zemljišča v površini 17-5 ha;
2.	) iz zgradb, poslopij in kanalov za izplakovanje pese;
3.	) iz strojnih priprav;
4.	) iz. ročnega skladišča:
5-	) iz raznega materiala;
6-	) D. normalnotime železniške proge od glavne proge do tvornice.
Pfemene ponudbe se bodo sprejemale v odseku e ministrstva pravde, Kneginje Ljubice i’1- nadstropje, označenega dne med
ponudbe*
,,1	° Ppmidmkov ali nuli zastopnikov.
1 0nll(. )noiaJ° biti zapečatene in opremljene s predpisanim kolkom; na zavitku mora biti poleg naslova zapisano: «Ponudba za tvornico za sladkor v Beogradu na Cukanci».
Začetna cena za. licitacijo je 20,000.000 dinarjev.
Vsak ponudnik mora pred licitacijskim dnem ali pa na dan licitacije položiti kavcijo 10 %, začetne cene v gotovini ali v državnih ali državno garanti-
Razglasi pokrajinska «prave za Slovenijo.
3—1
za sekvestri ulica št 14
Št 22.
Razpis volitev zastopnikov učiteljstva srednjih šol in učiteljišč in meščanskih in ljudskih šol za višji šolski svet v Ljubljani.
Izza dne 1. februarja 1921. posluje na ozemlju Slovenije višji šolski svet v Ljubljani, ki je sestavljen po določilih kraljevske uredbe z <Inc 23. janu-j arja 1921. («Službene Novine» št. 40 iz leta 1921.).
Po členu 10. te uredbe, ki je bila predložena zakonodajnemu odboru ter je v zmislu člena 130. ustave za kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev z dne 28. junija 1921. postala zakon, ker ni izdal odbor v postavljenem roku o njej nobene odločbe, poteče poslovna doba višjega šolskega sveta in članov in namestnikov, ki se v zmislu te uredbe imenujejo ali volijo samo za dvoletno dobo, z dnem 31. januarja 1923.
Med člani, ki se volijo, sta v zmislu člena 2., točki 6„ dva zastopnika srednjih šol in učiteljišč in «o l>o členu 2., točki 7., trije zastopniki učiteljev meščanskih in ljudskih šol. Za te člane se volijo v zmislu zadnjega odstavka člena 2. tudi namestniki.
člen 6. pa določa:
«Zastopiki učiteljstva se volijo v dveh skupinah.
Skupina A.
V skupini učiteljev sre d n j i h šol in učiteljišč voli vsak upravičenec enega zastopnika in enega n a mest-n i k a.
najkesneje d o dvanajstih o p o 1 d n e d n e i 3 0. j a n n a r j a 1 9 2 3.
j Učitelji, ki začasno službujejo pri oddelku za pro-I sveto iu t erc, pri višjem šolskem svetu, pri knjigo-vodstvu deželne vlade, okrajnih šolskih svetih ali j drugih javnih uradih in v interesu države delujočih ; korporacijah, nadalje učitelji, ki so na dopustu za-I radi študij, izroče glasovnice osebno ali jih pošljejo ]>o pošti pristojnemu volilnemu odbora do d vali a j s t i h o p o 1 d n e dne 31. januarja 1923.
Da smejo izvrševati svojo volilno pravico, morajo naznaniti imena in naslove oddelku za prosveto in vere. ki jim pošlje glasovnice.
Ob dvanajstih opoldne dne 30. januarja 1923. jc sprejemanje glasovnic, predloženih po ravnateljih in šolskih vodstvih in oddanih naravnost po učiteljih, popolnoma zaključeno.
Ravnateljstva , šolska vodstva in posamezni učitelji, ki oddado svoj glas po ravnokar navedenih določilih, morajo poslati volilne imenike in gii-sovrpee priporočeno s povratnim r e c e -p i s o m.
1.	) oddelku za prosveto in vere v Ljubljani, B 1 e i w e i s o v a cesta, vladna palača, II. nadstropje (volilni odbor za v i š j i -S o 1 s k i svet. skupina A).
ali
2.	) o d d e 1 k u za prosveto in vere v Ljubljani. B1 e i w e i s o v a cesta, vladna palača, II. nadstropje (volilni odbor
za višji šolski svet, skupina B).
Člani volilnega odbora za skupino A so gospodje:
1.	) dr. Janko Bezjak, višji šolski nadzornik;
2.	) dr. Ivan K a r 1 i n, okrajni glavar;
3.	) profesor Ferdinand Marolt, glavni učitelj na državnem moškem učiteljišču v Ljubljani;
4.	) Josip Osa na, profesor na I. državni gimnaziji v Ljubljani.
Člani volilnega odbora za skupino B so gospodje:
t.) Engelbert Gangl, višji šolski nadzornik;
2.) dr. Ivan Karlin, okrajni glavar;
3.) Julij S1 a p š a k. vođja ljudske Iole v Mck 1471. 1472, 1477. 1480, 1482, 1495, 1507, 1526, 1537,
stah;
4.) Franc Škulj, učitelj na FVr. mestni deški ljudski šoli v Ljubljani.
# * *
Vse druge odredbe, ki >o potrebne za pripravo volitev, izda ravnateljstvom srednjih šol in učiteljišč in okrajnim šolskim svetom predsedstvo višjega š o 1 s k e g a s v e t a v Ljubljani, ki tudi pošlje potrebno število ura-dnih glasovnic.
V Ljubljani, dne 3. januarja 1923.
Pokrajinska uprava za Slovenijo.
Oddelek za prosveto in vere.
1547, 1616, 1624. 1630, 1635, 1638, 1640, 1653, 1669, 1670, 1697, 1700. 1703, 1709, 1710, 1721, 1723, 1739, 1734, 1737, 1742' 1752, 1759, 1761, 1771, 1772, 1773, 1777. 1784. 1803, 1814. 1818, 1819, 1828, 1831, 1839, 1858, 1862” 1887. 1891, 1898, 1908. 1962, 1964, 2015, 2144, 2853, 2857, 2938. 2948, 2951, 2954, 2965.
V L j u b 1 j a n i, dne 3. januarja 1923.
Pokrajinska uprava za Slovenijo,
oddelek za notranje zadeve, odsek za likvidacijo kranjske deželne imovine.
Št. 4.	63
Razglas.
Pokrajinski namestnik: Iv. Hribar *■. r.
Št. 45.704.
Razglas.
Za vidiranje potnih listov portugalskih državljanov se zahteva odslej 62 (dvainšestdeset) dinarjev.
V Ljubljani, dne 30. decembra 1922.
Pokrajinska uprava za Slovenijo.
Oddelek za notranje zadeve.
Po naročilu pokrajinskega namestnika: Kremenšek s. r.
Št. 3.	62
Razglas.
Dne 2. januarja 1923. so bile izžrebane nastopne obveznice 4%nega deželnega posojila bivše dežele Kranjske iz leta 1888., in sicer:
4 obveznice po 5000 Dui št, 12, 28, 72. 93:
4 obveznice po 2500 Din št. 26, 30, 57, 93;
90 obveznic po 500 Din št. 2, 31, 57, 64, 66. 67, 70, 72, 81, 120, 139, 175. 215, 244, 296. 303, 320, 332. 333, 334, 338, 353, 356, 363, 378, 389. 395. 39S, 463, 488, 538, 577, 594. 644, 649. 683. 709, 725.” 740. 808, 817, 838, 940, 994, 995, 1178, 1180, 1213, 1232, 1242, 1259, 1264, 1278. 1292, 1323, 1357. 1423, 1428, 1434, 1445, 1448, 1454.” 1457, 1480. 1532,” 1560, 1609! 1614, 1619,” 1630, 1644”'1706, 1711, 1721, 1773. 1830. 1835” 1985, 2000. 2019, 2026, 2058. 2071, 2118. 2159, 2162, 2165, 2176, 2198, 2199;
98 obveznic po 50 Din št. 58. 66, 131, 166, 409. 449, 456, 499, 515, 522, 579. 627, 698. 730. 738, 790, 825, 861, 904, 947, 948, 996, 1152, 1156, 1185. 1190. 1244, 1262, 1327, 1344, 1351, 1364, 1385. 1395, 1410, 1414, 1425, 1485. 1498, 1545, 1569, 1591. 1595, 1615. 1680, 1695, 1754, 1755, 1823, 1827, 1838; 1844,” 1845, 1880, 1894' 1907, 1909, 1917, 1930, 1932, 1974, 1983. 2073, 2118, 2127, 2130, 2136, 2160, 2172, 2196. 2202, 2227, 2295^ 2333, 2348, 2354, 2364, 2374, 2405, 2456, 2457, 2493, 2501, 2548. 2618, 2693, 2712.” 2734, 2740. 2760, 2769, 2776, 2779, 2815.” 2817, 2878' 2886, 2952!
Navedene obveznice bo izplačevala deželna blagajnica v Ljubljani izza dne 1. julija 1923. v imenski vrednosti; izplača pa jih tudi s kupom vred :ri mesece pred doteklim rokom proti plačilu 4%ne eskomptne pristojbine.
Od prej izžrebanih obveznic 4%nega deželnega posojila so doslej neizplačane nastopne obveznice:
Dne ž. januarja 1923. so bile izžrebane nastopne obveznice 4^%nega deželnega posojila bivše dežele Kranjske iz leta 1917., in sicer:
2	obveznici po 2500 Din št. 37. 114;
24 obveznic po 500 Din št. 10, 28, 100, 144, 207, 317, 392, 395, 431, 475, 489, 524, 544, 569, 674. 697, 813, 867, 874, 897, 978, 995, 1045, 1046; '
17 obveznic po 250 Din št 6, 21. 26. 50, 183, 207. 275. 289. 375. 402. 416, 487, 578. 616.” 718, 740, 763;
24 obveznic po 50 Din št. 11, 69. 71, 189, 190, 267, 312. 343, 375. 377. 412, 444, 445,' 453. 485, 510, 604. 661, 666, 698, 821, 822, 865, 957.
Navedene obveznice bo izplačevala deželna blagajnica v Ljubljani izza dno 1. aprila 1923. v imenski vrednosti; izplača pa jili tudi s kuponi vred tri mesece pred doteklim rokom proti plačilu 4%%ne eskomptne pristojbine.
Od prej izžrebanih obveznic 4%%nega deželnega posojila so doslej neizplačane nastopne obveznice: po 500 Din št. 1035; po 250 Din št. 742, 744. 747; po 50 Din št. 21, 41, 322, 910, 941, 948.
V L j u b 1 j a n i, dne 3. .januarja 1923.
Pokrajinska uprava za Slovenijo,
oddelek za notranje zadeve, odsek za likvidacijo kranjske deželne imovine.
Razglasi zdravstvenega odseka za Slovenijo.
Št. 70.
Razpis.
Zdravstveni odsek za Slovenijo v Ljubljani razpisuje službo okrožnega zdravnika za zdravstveno okrožje Kranjsko goro z letno plačo 2000 Din in pripadajočimi draginjskimi dokladami.
Prošnje, opremljene s potrebnimi svedočbami o kvalifikaciji, dosedanjem službovanju in fizični sposobnosti. naj se vlože do dne
15. f e b r u a rja 1 92 8. pri podpisanem odseku.
Zdravstveni odsek za Slovenijo v Ljubljani,
po 5000 Din št. 52, 57, 77, 98;
IX) 2500 Din št, 81, 95, 99, 100; po 500 Din št. 247, 307, 330, 341, 383, 388, 393. 407, 425,	434, 448, 456,	464,	484,	585.	592,	608, 659,
708, 730,	733, 741, 801, 862,	865,	878,	914,	921, 923.
956, 960, 969, 975, 979, 980, 983, 1004. 1015, 1085. 1099, 1109,	1120,	1130,	1131,	1132,	1141.	1145,	1146,
1182, 1199,	1202,	1209,	1217,	1225.	1227,	1229,	1289.
1299, 1309,	1312,	1315,	1332,	1339,	1344.	1361,	1369.
1400, 1414,	1420,	1438,	1443,	1444.	1491,	1530,	1540.
1546, 1611,	1708,	1719,	1723,	1748,	1776.	1778,	1779,
1783, 1784,	1785,	1863,	1867,	1869,	1901,	1903,	1910.
1921, 1930,	1956,	1962,	1975,	1977.	2001,	2020,	2037.
2045, 2055, 2060;
po 50 Din št. 5, 13, 17, 24, 25, 61, 64, 68, 72, 73, 77, 133, 140, 163, 178, 190, 196, 201, 202, 205. 212, 222, 224,	237, 243, 262,	270,	282.	288,	289.	290, 296,
298. 300,	304, 305, 306,	313,	323,	346,	350.	354, 355.
357, 360,	364, 374. 416,	420,	422,	432,	458!	485. 493”.
517, 526,	589, 612' 616,	650,	651,	733.	748,	762,' 763,
766. 767,	803, 806. 807,	808,	818,	822.	826,	841, 850,
860, 867, 894, 925, 1004, 1018, 1019, 1020, 1021, 1023, 1045,	1060,	1079,	1091,	1095,	1101,	1104,	1105,
1107, 1111,	1112,	1115,	1116,	1130,	1138,	1139,	1140,
1160, 1169,	1173,	1176,	1180,	1186,	1187,	1189.	1191,
1193, 1198,	1200,	1226,	1227,	1235,	1295.	1299'	1302,
1306, 1307,	1310,	1314,	1317,	1337.	1338,	1347,	1361.
1369, 1380.	1387,	1391,	1394,	1396.	1420.	1421.	1422,
1432, 1434.”	1436.	1440^	1441.	1451.	1453.	1457.	1459^
dne 3. januarja 1928.
Št. 99.
Sanitetni šef: dr. K a tičiš s. r.
Razglas.
Ministrstvo za narodno zdravje je odredilo b odlokom št. 33/23, da morajo vel oni, ki so po § 3. zakona z dne 14. aprila 1913., drž. zak. št, 67, dolžni, naznanjati nalezljive bolezni, javljati izza dne 1. januarja 1923. nalezljive bolezni, med katerimi so:
1.) Trebušni tifus. 2.) Paratifus. 3.) Pegavica. 4.) Griža. 5.) Škrlatinka. 6.) Davica in knip. 7.) Koze (osepnice). 8.) 'Tifus rekurens. 9.) Malarija. 10.) Ošpice. 11.) Dušljivi (oslovski) kašelj. 12.) Vnetje pri-ušesne .slinavke (mumps). 13.) Bubonska kuga. 14.) Kolera. 15.) Influenca (gripa). 16.) Encefalitis letar-gika. 17.) Otrp tilnika (Meningitis cerebrospinalis epidemica). 18.) Epidemični otrp pri otrocih (Poliomyelitis). 19.) Ušen. 20.) Otročniška vročica. 21.) Trahom. 22.) Norice. 23.) Očesna kapavica pri novorojenčkih. 24.) Pasja steklina. 25.) Antraks. 26. Te-tan. 27.) Smrkavost. 28. Ehinokokus. 29.) Aktino-mikoza. 30.) Trihinoza. 31.) Kačji pik.
Naznanila se izvršujejo tako, kakor je določeno z zgoraj omenjenim zakonom.
Zdravstveni odsek za Slovenijo v Ljubljani, dne 3. januarja 1923.
Sanitetni šef: dr. Katičič s. r.
Št, 36.
Tedenski izkaz o prenosnih boleznih na ozemlju pokrajinske uprave za Slovenijo»
(Od dne 17. do dne 23. decembra 1922.)
Okraj	Ostalih	Na novo obolelih	Ozdravljenih	Umrlih	Ostalih v nadaljnji oslabi
Trebušni tifus (Typhus			abdominalis).		
Brežice		1				1
Celje okolica . . .	2	2	i	i	>
Kamnik		1	1			2
Kranj		1	1		•	2 !
Krško		1		i		
Ljubljana okolica .	1		1		
Ljubljana mesto. .		i			1 i
I Litija		4	i	2		3
Ljutomer		1				1
Maribor mesto . .	1				i
Novo mesto . . .	2		2		
Murska sobota . .	2	•		.	2
Griža (Dysenteria).					
Celje okolica , . .	i	•	•	•	1
Kranj ......	2	•	2	•	, -
Ljubljana mesto. .	1	■	•	•	t j
Škrlatinka		(S c a r I a t i n a).			
Brežice		9	16	9	1	15 i
Celje okolica . . .		1			l
I Celje mesto . . .	i				l
Kranj			3		2	i j
j Krško		4		3	i	
i Kočevje		4				4 I
Konjice			4			'4
Ljubljana okolica .	i		i		
Ljubljana mesto. .	5			1	4 i
Litija		14		4	•	10
Ljutomer		4	13		1	16
Maribor okolica . .	6	.			6
Ptuj okolica . . ,	2	2	1	•	3
Radovljica ....	3	1	.		4
Slovenjgradec. . .	5	4			9 !
Prevalje		.	4	2	•	2 j
Logatec		•	2	•	1	i
Davica (D i p h t e r i a).					
Celje okolica . . .	.	2	2		•
Celje mesto . . .	1		-		i i
Kamnik		1		.		t
Kranj		i	4	1		4
Ljubljana mesto. .	3		1		2
Ljutomer		2	i	.		3
Maribor mesto . .	1		•		i !
Novo mesto . . .		i	■		1 i
Ptuj okolica .	2			i	t !
Slovenjgradec. . .	13	2	7	•	3 i
	Trahom.				i
Črnomelj		•	i	•	.	i I
Kamnik		2		1	.	! j
Kranj		1			•	i
Ljubljana mesto. .	4	.	2	•	2
Radovljica ....	1	•	■	.	1 i
	Ošpice.				!
Črnomelj			i		.	ä !
! Slovenjgradec. . .	12	•	12	•	. 1
Opomba: V okraju krškem 1 osebo ugriznit ] Stekel pes. — V okraju ljutomerskem 2 osebi po-I padel stekel pes.
Zdravstveni odsek za Slovenijo v Ljubljani,
dne 2. januarja 1923.
Sanitetni šef: dr. Katičič s. r.
Razglasi drugih uradov in oblaste*.
Freds. 2869/5/22—1.
Razglas.
Višje deželno sodišče v Ljubljani jc imenovalo Ivana Grudna, profesorja na trgovski soli v Ljubljani, za tolmača za italijanski jezik pri deželnem sodišču v Ljubljani.
Predsedništvo višjega deželnega sodišča v Ljubljani, dne 27. decembra 1922.
Dr. Rogina *. r.
Preds. 1275/13/22—19.	66
Razglas.
Dr. Ivan Stojan, sedaj notar v Trebnjem, zapusti službo na tem mestu dne 31. decembra 1922.
Ne I 172/22—3.
Uvedba amortizacije.
ter prične poslovati na novem službenem mestu v Ljutomeru dne 2. januarja 1923.
Predsedništvo višjega deželnega sodišča v Ljubljani, ^	^ Gregoröigovej služkinje
dne 31. decembra 19—.	v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 49, se uvaja posto-
Br. Rogina s. r. j panje za amortizacijo nastopne hranilne knjižice, ki
U V 237/22____23.	~	26 | jo lastnici ob eksploziji v Bitolju dne 13. aprila 1922.
.	, baje zgorela: Hranilna knjižica Kmetske posojilnice
V imenu Njegovega Veličanstva kralju, j ljubljanske okolice v Ljubljani št. 12.669. za 1816K
Podpisano okrožno kot vzklicno sodišče je raz-! 57 v, glaseča se na ime: Ana Gregorčič, sodilo z razsodbo z dne 28. novembra 1922., opr.! Imetnik se pozivlje, naj uveljavi svoje morebitne št. BI. 473/22—5, da je Rudolf S t e r m e c k i, I pravice do te hranilne knjižice tekom šestih me-
T.
Okrajno sodišče v Ljubljani, oddelek L,
dne 18. decembra 1922.
A. Vpisi v trgovinski register.
Vpisale so se nastopne firme
star 46 let. po poklicu veletržec v Celju, kriv pre-1 s e c e v od dne tega oklica, ker bi se sicer hranilna stopica po členu 8. zakona o pobijanju .draginje živ-! knjižica po tem roku izrekla za neveljavno.
1 jenskih potrebščin in brezvestne spekulacije, storjenega s tem, da je prodal v svoji trgovini v Celju dne 5. januarja 1922. Mariji K einer je vi 21/2 m rdečega blaga po ceni 260 K, dne 15. marca 1922. pa % m enakega blaga Tereziji Dolžanovi po ceni 400 K. torej zahteval za življenske potrebščine, naštete v členu 1. spodaj citiranega zakona, višjo ceno. nego je ona, ki zajamčuje običajni in dovoljeni trgovski čisti dobiček, kateri nikoli ne sme biti; !• Sedež: Hoče pri Mariboru, večji od 25 %. S tem je zakrivil prestopek po členu! Besedilo firme: «Sana», tvornica čokolade, druž-8. zakona o pobijanju draginje 'živijenskih potrebščin j ba z o. z.
in nečiste spekulacije z dne 30. decembra 1922., I Obratni predmet: Dražba izdeluje čokolado, ka-Ur. 1. št. 6/22.	j kao, bonbone in kandite, nadalje vse izdelke, spa-
Zaradi tega je bil obsojen po členu 8. zgoraj dajoče v to stroko, kupuje in prodaja za to potrebne navedenega zakona na 3 tedne zapora in na 8000 sirovine, polizvode in gotove izdelke na debelo.
Din denarne kazni, ki se izpremeni ob neizterljivosti " Družbena pogodba z dne 3. decembra 1922., v nadaljnjo kazen treh mesecev zapora.	i posl. št. 1898, sklenjena za dobo 10 let.
Višina osnovne glavnice: 675.000 Din, od katerih
65:	Obratni predmet: trgovina z delikatesami, spe»
j cerijskim in mešanim blagom.
Družbena oblika: javna trgovska družba izza dne 25. septembra 1922.
Družbenika: Vladimir Vračarič in Rudolf Šorn, trgovca v Mariboru, Jurčičeva ulica št. 11.
Pravico, zastopati družbo, imata oba družbenika samostojno, vsak zase.
Finna se podpisuje tako, da podpisuje eden izmed družbenikov svojeročno njeno besedilo: «Vračarič & Šorn».
Maribor, dne 6. decembra 1922.
Okrajno sodišče v Celju, oddelek V.,
dne 24. decembra 1922.
U VH 1559/22—7.	38
V imenu Njegovega Veličanstva kralja!
Anton Kunstek, rojen dne 1. junija 1892. v Št. Vidu pri Stični, tja pristojen, samski, trgovec v Ljubljani, WoJfova ulica št. 6, je kriv, da ni, imel dne 23. avgusta 1922. popoldne v izložbenem oknu svoje trgovine v Kopitarjevi ulici v Ljubljani na
je v gotovini vplačanih 247.000 Din.
Poslovodja: dr. Fero Müller, odvetnik v Mariboru.
Namestnik poslovodji: Maks Herman, bančni ravnatelj v Mariboru.
Pravico zastopanja ima poslovodja ali njegov namestnik.
Firma se podpisuje tako, da pristavlja poslovodja ali njegov namestnik njenemu natisnjenemu, žigosanemu ali napisanemu besedilu svoj podpis. Družbene objave se priobčujejo r «JugoSlovan-
5.	Sedež: Ptuj.
Besedilo firme: Cvikl & Ribič.
Obratni predmet: trgovina z manufakturnim blagom.
Družbena, oblika: javna trgovska dražba izza dne 1. februarja 1922.
Družbenika: Janez Cvikl in Rudolf Ribič, trgovca v Ptuju, Krekova ulica št. 6.
Pravico, zastopati družbo, imata samostojno oba družbenika, in sicer vsak zase.
Firma se podpisuje tako, da podpisuje eden izmed družbenikov svojeročno njeno besedilo: «Cvikl & Ribič».
Maribor, dne 6. decembra 1922.
6.	Sedež: Rogaška Slatina.
Besedilo firme: I. Ferleš & F. Berner.
Obratni predmet: pekarstvo.
Družbena oblika: javna trgovska družba izza dne 1. decembra 1922.
Družbenika: Ivan Ferleš, pekarski mojster in posestnik pri Sv. Križu pri Rogaški Slatini, in Fritzi Berner, posestnica v Rogaški Slatini.
Družbo zastopa in firmo podpisuje družbenica Fritzi Berner sama.
Celje, lue 6, decembra 1922.
. f
7.	Sedež: Rogaška Slatina.
Besedilo firme: Stoinschegg & Sichert, družba za izdelovanje in razpečavanje sredstva Sand-Banum za drobljenje in preprečevanje kotlovnega kamna.
dveh parili čevljev označenih cen tako. da bi ju bil I s.ke“ L|oydu*.v Zfgr?bu ab z vpisanimi dopisi
vsakdo lahko razločno videl	| ‘pTbči v °Lopisu 'tUi ^ldo jSlk ^	I dneD^Sotoa ^22 trf °VSka/lfba izza
S tem ie zagrešil prestopek po členu (>. zakona o ,	1 ,	, 1	, .	1	5 i trne 26. oktobra 1922. na podstavi družbene po-
pobijanju 'draginje z dne 30. decembra 1921.. Ur. lPbiem 0bcn6ga abora vsaJ sedem dm- ,	(godbe z dne 26. oktobra 1922.
št. 6 iz leta 1922., in zato se obsoja po istem členu i Maribor, dne 20. decembra 1922.	j Družbenika: Avgust Stoinschegg, trgovec in j>o-
citiranega zakona o pobijanju draginje na 12 ur za-i ^ v , . ...	sestnik, in Josip Sichert, strojni obratovodja — oba
pora in 100 Din denarne kazni, ob neizterljivosti j>a na nadaljnja dva dni zapora, in po § 389. k. pr. r. na povračilo stroškov kazenskega postopanja.
Po členu 19. citiranega zakona je to razsodbo razglasiti v «Uradnem listu pokrajinske .uprave za Slovenijo».
Okrajno sodišče v Ljubljani,
dne 19. decembra 1922.
Cg 1. a 955/22—1,
Oklic.
£oper Marijano K u r a 11 o v o iz Zgornje Senice št. 5 pri Medvodah, katere bivališče je neznano,1
je podal pri deželnem sodišču v Ljubljani Anton ,,	. , D . . . .. „, in
Kuralt posestnik v Zgornji Senici St. 5 pri Medvo- ,ul i)uiia-,u- L Rotenturm,^trasse 1J.
i	V. « r V/	I'i,.,, P/U/-Y rr • 4 /-> WO T 4 !• 1 IO oh Arrw*
2.	Sedež: Ljubljana.
Besedilo firme: slovensko: «Elite», Perles, Freudenthal & Bachwitz, Gorup, družba z o. z.; nemško: «Elite», Perles, Freudenthal & Bachwitz, Gorup,
Gesellschaft m. h. H.
Obratni predmet: proizvajanje in razpečavanje j damske konfekcije na debelo in na drobno, trgo- j vina z moško in otroško konfekcijo na drobno in ' izdelovanje obleke po meri.
Družba temelji na družbeni pogodbi z dne 6. novembra 1922.. posl. št. 1546.
Osnovna glavnica znaša 300.000 K ter je popolnoma vplačana.
Poslovodje: Drago Gorup in Franc Perles, oba trgovca v Ljubljani, in dr. Siegfried Frisch, trgovec
dah. tožbo zaradi ločitve zakona
Na podstavi tožbe sc določajo spravni poizkusi na dan 18. in 2 5. j an u ar j a in na dan 1. februarja 1 9 2 3.. vsakokrat ob pol devetih v sobi št. 124.
'V obrambo pravic Marijane Kuraltove se postavlja za skrbnika dr. Stare, odvetnik v Ljubljani.
Deželno sodišče v Ljubljani, oddelek I. a,
dne 2. januarja 1923.
Družbo zastopajo trije ali več poslovodij.
Firma se podpisuje tako, da podpisujejo ali trije poslovodje kolektivno ali pa poslovodji Drago Gorup in Franc Perles s postavljenim prokuristom kolektivno pod njeno napisano ali natisnjeno besedilo vsak svoje rodbinsko ime.
Ljubljana, dne 9. decembra, 1922.
3. Sedež: Ljubljana.
Besedilo firme: Lesna industrija «Kras», družba z o. z.
Ne vili i?.-/oo—o----------~~	«o i 0bratni Fredmet: vsakovrstno izdelovanje lesa,
ir	4.	o a _ izvozna ju uvozna trgovina z lesom in z lesnimi iz-
Amortizacija.	j delki vsake vrste.
T, . v	. .i I Družbena pogodba z dne 25. novembra 1922.
i. , 11 l,10snji Petra Dolinarja, posestnika naj višina osnovne glavnice: Osnovna glavnica zna-7« m1.-81, 15 (vulg0 Plešk°)’ se uvaia postopa j ša 200.000 K ter je povsem vplačana v gotovini. .„:/0It!zacB0 nastopne hranilne knjižice, ki je bila Poslovodja: inž. Ivan Müller v Ljubljani, Poljan-
prosilcu baje ukradena: Hranilna knjižica Kmetske T-jubljanske okolice št. 29.253 v vred-t ^ K 50 v, glaseča se na ime: Peter Dolinar. i:nv/n8 ajk te hl/l|dlne knjižice se pozivlje, naj uve-a»	TT tekom	‘‘ meslcev od
Ü«ill3.&n]6gä ÜI16, ker hi	, i • r I j	^ —r-----------—i'
da nima hranilna knjižica v% ^ ^ r°kU lzrek °‘ j tisnjeno besedilo samostojno svoje ime.
- moči.	j Postavljeni prokurist podpisuje s pristavkom,
j ki označuje prokuro.
dne 9. decembra 1922.
ska cesta št. 29.
Družbo zastopa po eden ali več poslovodij, vsak samostojno.
Firma se podpisuje tako, da postavlja vsak po-I slovodja pod njeno napisano, štampiljirano ali na-
Okrajno sodišče v Ljubljani, oddelek VIII.,
dne 16. decembra 1922
Ljubljana.
4. Sedež: Maribor.
Besedilo firme: Vračarič & Šorn.
v Rogaški Slatini.
Firmo zastopa in za njo podpisuje vsak družbenik samostojno.
Celje, dne 15. novembra 1922.
II. Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih firma h :
8.	Sedež: Ljutomer.
Besedilo firme:	Martinušič in drug, tovarna
usnja v Ljutomeru.
Obratni predmet: izdelovanje usnja na tvor-niški način:
Prokura se je podelila Ivanu Stattinu. zasebnemu uradniku v Ljutomeru.
Prokurist podpisuje besedilo firme samostojno s svojeročnim podpisom: «J. Stattin» in s pristavkom «p. p.».
Maribor, cine 6. decembra 1922.
9.	Sedež: Maribor.
Besedilo firme: Alois Hobacher.
Obratni predmet: trgovina s hodnim blagom: Besedilo firme odslej: Alois Hobacher, trgovina s hodnim blagom in špedicija v Mariboru.
Obratni predmet odslej: trgovina s hodnim blagom in špedicija.
Prokura se je podelila Viljemu Hobacherju v Mariboru. Cankarjeva ulica št. 30.
Prokurist podpisuje besedilo firme samostojno s pristavkom «p. p.».
M a r i b o r. dne 6. decembra 1922.
10.	Sedež: Maribor.
Besedilo firme: «Melistroja», mariborska električna inštalacijska in strojna dražba z o. z.: Izbrisal se je poslovodja Ciril M. Toman, ker je izstopil.
Maribor, dne C. decembra 1922.
11.	Sedež: Maribor.
Besedilo firme: «Melistrc-ja», mariborska električna, inštalacijska in strojna družba z o. z.:
I Izbrisali so se dosedanji poslovodje dr. Fran Ir-I golič. Karel Worsche in Ferdinand Vincetič, vpi-! sala pa sta se nova poslovodji Berta Grioni, soproga
konjiškega kapetana v Mariboru, Grajski trg št. 8, i in Edvard Nikodem. trgovec z avtomobili v Krče-: vini št. 50-51.
Prokura se je podelila Rudjeru Grioniju, konjiškemu kapetanu v p. v Mariboru. Grajski trg št. 8.
Maribor, dne 13. decembra 1922.
■ ■ !
12.	Sedež podružnice: Maribor.
Besedilo firme: Prva hrvatska štedionica.
Sedež glavnega zavoda: Zagreb:
Člani upravnega odbora podružnice, ki so upravičeni, podpisovati za podružnico v zmislu točke
8.	a sklepa okrožnega kot trgovskega sodišča v Mariboru z dne 24. maja 1922.. opr. št. Firm. 375/22 Reg. B 1 27/1, obenem z upraviteljem ali njegovim namestnikom, so ti-le: Gjuro Džamonja, ekonom: Drago Kobi, trgovec; Ferdo Potočnik, tvorničar: Ivan Roglič, podžupan; Josip Rosenberg, industri-jee; Gustav Scherbaum, industrijee — vsi v Mariboru.
Maribor, dne 6. decembra 1922.
Obratni predmet: Zadruga ima namen, zgraditi • in vzdrževati «Sokolski dom» v Središču.
Zadružna pogodba z dne 1. oktobra 1922.
Opravilni delež znaša 100 Din ter se mora plačati ob vstopu v članstvo zadruge.
Vsak zadružnik jamči s svojim opravilnim deležem in pa z njega trikratnim zneskom.
Načelništvo sestoji iz 5 zadružnikov; člani na-čelništva so: Franjo Kočevar, trgovec in veleposestnik v Središču; Jakob Klemenčič, veleposestnik v Središču; (b-. Josip Tavčar, okrožni zdravnik v Središču; Anton Kolarič, posestnik v Središču; Anton Tkalec, posestnikov sin v Obrežu.
Pravico, zastopati zadrugo, imata dva člana na-čelništva.
Podpis firme: Besedilo firme podpisujeta skupno po dva člana načelništva.
Razglasitve, osobito vabila na občni zbor, se izvršujejo s pismenimi obvestili zadružnikom ter se morajo vselej xrociti vsaj 14 dni pred občnim zborom. Vabilo mora navajati kraj, uro in dnevni red občnega zbora.
M a r i b o r dne 13. decembra 1922.
13.	Sedež: Maribor.
Besedilo firme: Slavenska banka, d. d., podružnica Maribor:
Prokura se jc podelila Kazimiru Terpinu, bančnemu uradniku v Mariboru.
Maribor, dne 6. decembra 1922.
14.	Sedež: Žiri.
Besedilo firme: Strojarna in usnjarna v Žireh, družba z o. z.:
Finna je osnovno glavnico, ki je bila prvotno v družbeni pogodbi z dne 6. junija 1920. določena z zneskom 215.000 K v gotovini in je bila vplačana, na občnem zboru dne 23. aprila 1922. zvišala za nadaljnje, v gotovini vplačljive vloge v znesku 285.000 K; zaradi tega znaša sedaj družbena osnovna glavnica v gotovini 500.000 K, ki je popolnoma vplačana. Skladno s to zvišbo in izterjavo so se izpremenili §§ 6.. 7. in 8. družbene pogodbe.
Ljubljana, dne 9. decembra 1922.
59 B. Vpisi v zadružni register.
1. Vpisali sta se nastopni zadrugi:
15.	Sedež: Maribor.
Besedilo firme: «Svoj Dom», registrovana zadruga z omejenim poroštvom.
Obratni predmet: Zadruga namerja preskrbovati članom poceni lastne domove; zato
1.	) nakupuje in posreduje pri nakupu stavbišč za elane;
2.	) nabavlja potrebni gradbeni material za člane;
3.	) zida članom hiše ob njih stroških in le v izrednih primerih tudi v lastni režiji, nadalje lastna stanovanska poslopja članom po sistemu kolonijskih zgradb;
4.	) posreduje pri nakupu stanovanskih hiš za člane;
5.	) poizkuša izposlovati v te namene čim višje javne in zasebne podpore, nadalje državna in zasebna brezobrestna ali nizkoobrestna posojila.
Zadružna pogodba z dne 10. novembra 1922.
Opravilni delež znaša 1000 Din ter se mora plačati ali takoj ob vstopu v članstvo zadruge ali pa tudi v obrokih, ki jih določi načelništvo.
Vsak zadružnik jamči s svojim opravilnim deležem in z njega dvakratnim zneskom.
Načelništvo sestoji iz 7 zadružnikov; člani načelništva so: dr. Ljudevit Valjavec, finančni svetnik (predsednik); Julij Fischer, višji kaznilniški ravnatelj (podpredsednik); dr. Rudolf Perharc, profesor; Rudolf Pleskovič, načelnik okrožnega urada za zaščito dece; Anton Dolenc, višji gradbeni komisar; dr. Mihael Podlesnik, okrajni zdravnik; Ivan Vesenjak, profesor —• vsi v Mariboru.
Pravico, zastopati zadrugo, imata predsednik, odnosno podpredsednik in en član načelništva.
Podpis firme: Pod napisano ali s pečatom natisnjeno besedilo firme se podpisujeta predsednik, odnosno podpredsednik, in en član načelništva.
Razglasitve, osobito vabila na občni zbor, se izvršujejo z objavo v «Našem Glasu», če pa ta preneha, v Uradnem listu, najmanj osem dni pred občnim zborom.
Maribor, dne 13. decembra 1922,
16.	Sedež: Središče.
Besedilo firme:	Stavbena zadruga «Sokolski
dom» v Središču, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
II. Vpisale s o s e i z p r e m e m b e in dodatki pri nastopnih zadrugah:
17.	Gospodarska zadruga za Prekmurje, Mursko polje in Slovenske gorice, registrovana zadruga z omejeno zavezo v Gornji Radgoni:
Izprememba zadružnih pravil v § 29., št. 1.
Maribor, dne 13. decembra 1922.
i
18.	Zadruga za rejo bikov v Lučah, registrovana zadruga z omejeno zavezo:
Dosedanja pravila so se v vsem obsegu izpreme-nila in nadomestila z novimi pravili z dne 30. julija 1922.
Firma se glasi odslej: Pašniška in bikorejska zadruga v Lučah, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Obratni predmet zadruge je sedaj, pospeševati govedorejo pri svojih članih. Zaradi tega zadruga
1.	) nakupuje in jemlje v najem pašnike za člane,
I zlasti planinske pašnike ter jih oskrbuje;
2.	) sprejema na zadružne pašnike živino članov ; na pašo;
3.	) skrbi, da se skupni pašniki primerno izbolj- i ! šujejo in urejajo, ter vzdržuje vse dotične naprave; I
4.	) nakupuje in vzdržuje za člane plemenske {
bike marijodvorske pasme;	j
;	5.) skrbi za strokovno naobrazbo svojih članov
j s predavanji, shodi, razstavami itd.;
6.) ukrepa vse, kar bi moglo povzdigniti umno govedorejo.
Vsak družbenik jamči s svojim opiavrlnim dele- j žem in pa še z dvajsetkratnim zneskom deležev.
Oznanila se izvršujejo z nabitkom na zadružni deski. Poleg’ tega pa sme zadruga svoja oznanila razglašati drugače ter zadružnikom ob važnejših' prilikah pošiljati posebna pismena obvestila.
Načelništvo sestoji iz 7 zadružnikov.
Zadrugo zastopata in njeno firmo podpisujeta po dva člana načelništva skupno.
Iz načelništva so izstopili Franc Podbrežnik, Franc Prepadnik, Janez Plaznik, Jože Kosmač, Franc Lekše in Anton Pustoslemšek; v načelništvo pa so vstopili Lenart Riher, kmet v Raduhi št. 10; Franc Polanšek, kmet v Poveži št. 3; Janez Voler, kmet v Strmcu št. 19; Jakob Kosmač, kmet na Konjskem vrhu št. 28.
Celje, dne 15. novembra 1922.
19.	Strojna zadruga v Pongercah, registrovana zadruga z omejeno zavezo:
Po sklepu občnega zbora z dne 5. novembra 1922. se je vpisala izprememba pravil v §§ 7., 22., 28. in 37.
M a r i b o r , dne 13. decembra 1922.
20.	Nabavljalna zadruga državnih nameščencev in upokojencev za Ribnico in okolico v Ribnici,
registrovana zadruga z omejeno zavezo:
Izbrisal se je dr. Josip Lavrič kot načelnik, na čigar mesto je izvoljen dosedanji član upravnega odbora Franjo Zbrizaj; obenem sta se izbrisala člana upravnega odbora Mihael Vrbič in Ferdo Wigele.
Vpisal se je novoizvoljeni član upravnega odbora Andrej Horvat, podpreglednik finančne kon-I trole v Ribnici.
Izbrisala so se dosedanja pravila ter vpisala nova pravila nastopne vsebine:
Besedilo firme: Nabavljačka zadruga državnih službenika za Ribnico in okolico.
Namen zadruge: Zadruga nabavlja zadružnikom življcnske potrebščine in ostale predmete za njih osebno in hišno upotrebo. Zadruga daje nabavljene potrebščine samo zadružnikom, in to za gotovino. Samo izjemoma, kadar je v zadružnem skladišču blaga več, nego ga rabijo zadružniki, sme upravni odbor tako blago prodati nezadnižnikom. (Člen 2. uredbe.)
Zadružna firma se podpisuje tako, da pristavljata njenemu napisanemu, natisnjenemu ali štampiljira-nemu besedilu dva člana upravnega odbora svojeročno svoj podpis, ali pa eden od njih in prokurist, ako je za. to po upravnem odboru pooblaščen in prijavljen zadružnemu registru, prokurist s pristavkom p. pa.
Zadružna pogodba z dno 1. decembra 1022.
Zadružni delež znaša 100 dinarjev; vsak zadružnik jamči z vplačanim deležem in še z njega dvakratnim zneskom.
Vse objave zadruge je razobešati na vidno mesto v zadružnih prostorih.
Prejšnja pravila zadruge pod točko V. § 9. in točko VI. § 17. so Izpremenjena tako, da sestojita upravni odbor in nadzorstveni odbor iz po 3 in ne po 5 članov.
Novo mesto, dne 27. decembra 1922.
21. Remontenzuchtgenossenschaft für die Gerichtsbezirke Marburg und Windisch - Feistritz mit dem Sitze in Schleinitz, registrovana zadruga z omejeno zavezo:
S sklepom občnega zbora z dne 1. oktobra 1922. se je zadruga razdražila ter je prešla v likvidacijo.
Likvidator je dosedanji načelnik Anton Lobnik.
Likvidacijska firma:	Remontenzuchtgenossen
Schaft für die Gerichtsbezirke Marburg und Win-disch-Feistritz, mit dem Sitze in Schleinitz, registrirana zadruga z omejeno zavezo v likvidaciji.
Podpis firmo: Likvidacijsko firmo podpisuje likvidator Anton Lobnik.
Maribor, dne 13. decembra 1922.
Št. 6.	67 3—1
Razpis notarskega mesta.
Notarsko mesto v Šmarju in tako mesto v drugem kraju, Id bi se izpraznilo po premestitvi v okolišu te zbornice, se razpisuje.
Prošnje sprejema do dne 2 6. januarja t. L podpisana zbornica.
Notarska zbornica v Celju,
dne 8. januarja 1923.
Razne objave.
Št. 8285/111—1—1922.	34
t
Razglas o novih dodatnih dostavnih rokih za prevoz robe po železnici.*
Vsled izrednih prometnih razmer se določajo z odobritvijo ministarstva saobraćaja št. 33.048 z dne
6.	novembra 1922. na podstavi odredb § 75. (3) 5 železniškega obratnega pravilnika in § 6. (3) 2 izvršilne odredbe k členu 14. mednarodnega dogovora v železniškem tovornem prometu iz leta 1890. za vse pošiljke, predane ali oddane v področju družbe južne železnice in državnih železnic v prevoz, in za vse pošiljke, ki tranzitirajo preko teh prog, z veljavnostjo izza dne 1. januarja 1923. ti-le novi dodatni dostavni.
roki:	T „	,
• I. B r z o v o z n a roba.
a)	Za žive živali za vsakih pričetih 200 km .
b)	Za pošiljke živil, sveže meso za vsakih
pričetih 200 km.........................
c)	Za vso ostalo robo za vsakih pričetih
200 km..................................
II. Sporovozna roba.
a)	Za žive živali za vsakih pričetih 200 lan .
b)	Za pošiljke živil, sveže meso za vsakih
pričetih 200 lan........................
c)	Za vso ostalo robo za vsakih pričetih
200 km..................................12 dni
Obenem se istega dne razveljavljajo začasni dodatni dostavni roki, razglašeni v «Uradnem listu» 40 z dne 24. aprila 1922., stran 259.
V Ljubljani, dne 5. januarja 1923.
Družba južne železnice
za vse železniške uprave v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev.
3 dni 3 dni 6 dni
6 dni 6 dni
Natisnila in založila Delniška tiskarna, đ. d. v Ljubljani.