PoStnina plačana v gotovini. ŠTEV. 110.
v L.JiJBUAM. sreda, 19. maja 1926.
Posamezna številka Din 1'—.
LETO IH,
NARODNI DHD/NIK
liha]*, vsak dan opoldne, fcvzensši nedelj in praznikov.
naročnina: V Ljubljani in po pošti.
Din 20’—, inozemstvo Din BO'—.	;
Keodvisen političen list
UREDNIŠTVO:
SIMON GREGORČIČEV A ULICA ŠTEV. 13.
TELEFON ŠTEV. 552. l/FRAVNIšTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tariiii.
Pismenim vprašanjem naj se priloži znamk* •za odgovor.
Uaftun pri poštnem ček. uradu štev. 13.83&.
Reklama SDS.
Ni mogoče reci, da bi pri reševanju nadnje krize igrala le ena stranka kako posebno vlogo. Teda tako žalostne vloge-
'a v01	’ Pa Prav gotovo ni igrala no-
bena stranka.
i ' kcUipcijski debati se je to vide-
o.	i a eni strani radikali, na drugi strani 'n. radičevci, samo sanio-eni0 a^ 30 nastopili s posebnim P e ogom. Ta ekstratura je imela naglasiti pripravljenost SDS, da gre s to ali drugo skupino. Toda naj je bila pripravljenost še tako niočnd povdarjena, ponudba ni prišla od nobene strani. Nihče ni imel niti najmanjše volje, da bi se pogajal s SDS, kakor da je splch ne bi bilo. VeS poslancev ko SLS ima SDS, toda celo pet zemljoradnikov je igralo v zadnji krizi večjo vloge. Ni bila več to samo popolna izolacija SDS, bil je to že splošen prepir stranke! Tako je bilo v Beogradu, malo drugače pa seveda v Ljubljani.
Tu je mislila SDS, da še vedno more prikriti svoj popolen poraz, tu je mislila, da se more rešiti z reklamo. Zakaj naj je izgubila SDS v Sloveniji svoje dobro ime in vso svojo reputacijo, naj se ji iz-neverjajo tudi najzvestejši pristaši, ven-darle ji je ostala ena stvar — njen tisk, njena reklama. Ta tisk je danes dejansko SDS in besedolomna SDS živi danes reklame, ki ji jo dela njen
Ni sicer ta tisk po svoji “kvaliteti nič
poseonega, toda s svojo vsiljivostjo prekaša vse druge. V tem pa je tudi njegova sila, ki se je' le premnogi ne znajo otresti. , Vse polno ljudi je, ki bi bili razžaljeni ce bi se jim reklo, da so pristaši SDS. To-ia o ne moti teh ljudi, da redno kupuje jo esdeesarski tisk, da v njem anonsi-1 ajc in ga tako podpirajo. In polno je tudi inteligentov, ki so ponosni na svoje pretiesdeesarsko stališče, ki pa se niti najmanj ne pomišljajo pisati v esdeesar-ske liste. In prepričani smo, da bi bili ti ljudje silno začudeni, če bi jim .rekli, da delajo za reklamo SDS.
Pa ne samo to. Vsi ti ljudje delajo pa tudi za vse one metode slovenske SDS, m so že toliko povzročile škode sloven-s lerau narodu. In ge ni danes slovenski na 10 , v»aj na zunaj, tako enodušen v boju proti korupciji, kakor bi po svojem notranjem prepričanju moral biti, je zopet krivda le onih ljudi, ki mislijo, da je častno delati za reklamo SDS.
Ampak med dvema stoloma se ne da sedeti niti v Beogradu in tudi ne v Ljubljani. Boj proti pasicevcem se bliža svojemu višku in če se vsa država opredeli se bo morala opredeliti m Ljubljana. Kadar gre za tako temeljne moralne stvari, je vsak kompromis nemoralen in to velja tudi za one, ki nevede ali pa jz kemoditete delajo za reklamo SDS.
Odigrala je SDS v Beogradu in odigrala je v državi, ker je njeno stališče tako napačno, da ni v vsej skupščini niti ene stranke, ki bi samo mislila na kakršnokoli sodelovanje z SDS. Tudi v Sloveniji je že odigrala SDS in samo njena reklama ji je še ostala.
Naj bo ta reklama danes še tako mogočna, bankerot pride vseeno. Kakor propade trgovec, ki skrbi le za reklamo in Ue tudi za dobro blago, tako bo propadla tudi SDS, pa naj zmeče svoje zadnje solde za svojo reklamo. Morda ne bo to niti ^ko dolgo, ko bo to dejansko spoznala
dan iavnost in z nJ° tudi tisfi, ki mečejo _ ,sv°j denar in svoje dobro ime za lekJamo SDS.
Program zakonodajnega dela vlade.
Beograd, 19. maja. Včeraj popoldne je l ila seja vlade, ki je trajala do 8. zvečer Na tej seji je bil določen program sedanje kcalirane vlade. Po redu, kakor so ga določili, pride najprej na dnevni red zakon o podaljšanju roka za delo zakonodajnega odbora. Ta zakon izgubi namreč na osnovi člena 133 ustave svojo veljavo na letošnji Vidovdan. Minister za izenačenje zakonov je že predložil skupščini zakonski načrt, da bi se podaljšale odredbe zakona še za tri leta. Je še mnogo zakonov, ki jih je treba izenačiti.
Nato je vlada sklenila, da ostale zakone pripravi in predloži po temle redu: 1. zakon o centralni upravi, 2. izprememba določil finančnega zakona o invalidih, 3. trgovinske pogodbe ih konvencije, 4. zakon o izenačenju davkov, 5. sodni zakon, 6. zakon o odvetnikih, 7. zakon o izkoriščanju vodnih sil in 8. zakon o policiji. Ta zadnji zakon predloži minister za pra-vosodstvo in se smatra za dopolnilo kazenskega zakona o policijskih deliktih.
Vlada je nadalje razpravljala o vpraša-
nju korupcije in definitivno sklenila, da smatra, da so interpelacije popolnoma absolvirane (!). Vlada ste ji na stališču, da padec vlade ne more izpremeniti določb poslovnika, ki veli, da se mora interpelacija rešiti v enem dnevu. Ker je padec vlade onemogočil sprejetje resolucije, smatra vlada, da za to ni odgovorna in da sama proti sebi ne bo vlagala interpelacije. To je dano opoziciji na prosto voljo, ali hoče ponoviti interpelacijo ali ne. Stališče opozicije je znano. Opozicija je sklenila, da zopet sproži interpelacijo. Najbrž bo to storila takrat, ko bo skupščini predložen zakon o pobijanju draginja
Po seji vlade je dr. Srskič izjavil: Interpelacija o korupciji ni naša stvar in je za nas rešena. Opozicija lahko ponovi interpelacijo in zahteva, da se stvar ponovno razpravlja. Mi smatramo, da je odpravljena z dnevnega reda.
Na dvoru je bil dr. Nikič od 7. do 7. in pol zaradi resornih poslov.
Policijski pisarji izglasujejo ..nezaupnice" Jovanoviču.
Beograd, 19. maja. Radikali so započe-, 11 akcijo ,da bi posamezni odbori izrazili nezaupanje Ljubi Jovanoviču in njegovim ljudem.
Glede tega je podal Trbič novinarjem izjavo, v kateri pravi: Policijsko oblast-vo v Prilepu in Bitolju je izdalo najstrožjo odredbo, da je treba priti na konferenco, na kateri naj bi se meni izrekla nezaupnica in bi se obsodil moj vstop v Jovanovičev klub. Na to konferenco je prišlo kakih 100 ljudi. Sklicatelji so bili bivši policijski pisarji in so predlagali, da naj se obsodi moje postopanje in se mi izglasuje nezaupnica. Nekateri meščani niso hoteli obsoditi mojega dela in so sklenili, da počakajo na moj prihod in da od mene čujejo, zakaj sem tako delal. Sklicatelji konference pa so vzlic temu poslali svojim gospodarjem brzojavko, da
; je »narod« izglasoval nezaupnico. Jaz i sem popolnoma zadovoljen, da so moji meščani tako postopali, a moram opozoriti ministra notranjih del, naj pouči svoje podrejene organe, da vrše svojo službo. In v to službo gotovo ne spadajo konference za izglasovanje nezaupnice ljudem, ki so imeli čast in pogum, da so • zapustili korupcioniste.
Slično je izjavil Jovan Altiparmakovič, ki je rekel: Mene ni iznenadil sklep srez-kega odbora v Bitolju. Srezki odbor ni pristojen sklepati, ker sem narodni posla-! nec, ki je samo lahko izključen iz poslanskega kluba. S tem, da sem izstopil iz kluba, še ni rečeno, da sem izstopil iz stranke. Vem, da ne morem računati na ta edbor, v katerem sede osebe, ki gledajo na radikalno stranko kakor na kakšno delniško družbo, ki deli dividende.
IZJAVA UZUNOVIČA.
Beograd, 19. maja. Ministrski predsednik Uzunovič je sinoči ob 9. po odhodu iz predsedništva vlade izjavil novinarjem, in sicer na vprašanje, kaj je z interpelacijo. Vlada se ne interesira za interpelacijo, ta je stvar opozicije, vlada ne bo ea-!-nt8ebe interPelirala. Če koga zadene bi hn Zl°’ 5leda’ da se Sa reši. »Kakšen tvi intern /°^na dnevni red pri obnovi-kal4 Kr;J?i Ne vem * *“* *e vem, mnil eh , PelaCija’ >KaJ Prav«e h ko-HSrS, ,• ga jVzdal demokratski
jektivno fn S°,Cf° StVar Prili“° «b'
C«;°„vaS nm zelo',,,'di pri
STALIŠČE JOVANOVIČEVCEV
Beograd, 19. maja. Ugleden član HSS je izjavil novinarjem, da predsednik vlade Uzunovič uživa popolno zaupanje se-ljaskega poslanskega kluba, ker je odkrit in iskren človek, poleg tega pa tudi jako agilen.
Neki pripadnik Jovanovičeve skupine je izjavil, da so netočne vesti, ki pravijo, da bo Jovanovičeva skupina v opoziciji. Oni bodo podpirali Uzunovičevo vlado v vseh vprašanjih, ki bodo koristna za državo. Zavarujejo pa se proti temu, da bi hoteli podpirati škodljivo delovanje posameznih radikalskih korupeionistov. Če bi pa predsednik vlade pri reševanju interpelacij o korupciji nasprotoval njihovemu naziranju, bi se oni izjavili proti njegovi vladi.
PROGRAM DR. ŠIBENIKA.
Beograd, 19. maja. Politična situacija se stopnjema normalizira. Vlada nadaljuje s pripravami za delo v narodni skupščini.
Med radikali in radičevci je dosežen sporazum za nadaljnje skupščinsko delo. Novi minister za agrarno reformo je izjavil: Vprašanje agrarnih posestev bom uredil na ta način, da bodo faktično siro-masni ljudje debili zemljo v večji količini in se vsemi močmi si bom prizadeval, da se eno izmed naših najvitalnejših vprašanj, to je 'vprašanje kolonizacije, izvede z največjo pozornostjo in obzirnostjo.
V političnih krogih se je včeraj trdilo, da bo prišel na mesto Šibenika za podpredsednika narodne skupščine Preka, med tem ko bo opozicija kandidirala dr. Šumenkoviča.
NOVI PRORAČUN.
Beograd, 19. maja. Finančni minister je izdal službeni razpis, ki se objavi tudi v Službenih Novinahc in s katerim se pozivajo vsa ministrstva, naj do 20. t. m. (?) izdelajo predloge za nov proračun za
1.	1927/28 in jih predlože finančnemu ministrstvu.
SEJA VLADE.
®e«grad, 19. maja. Danes popoldne bo seja vlade. Na seji se bo razpravljalo o konvencijah, ki so bile v zadnjem času zaključene.
Bethlen pred sodiščem.
Budimpešta, 19. maja. V ialzifikator-skem procesu je bil včeraj popoldne ob 5. zaslišan ministrski predsednik grof Bethlen. Njegovo zaslišanje je izzvalo ogromno senzacijo. Diplomatske lože so bile polne. Bethlen je imel svoje izpovedbe napisane na listu papirja, s katerega jih je čital. Priča je bil nemiren in bled in tresla se mu je roka.
Bethlen je najprej opisal prejšnjo zgodovino fabrikatorske afere. Leta 1924. je izvedel od Telekija, da se bavi princ Windischgraetz z mislijo ponarejanja francoskih novčanic. Še prej, predno je bil Teleki pri ministrskem predsedniku, je pri njem zaprosil za avdienco princ Windischgraetz, ki mu je razložil obsežen načrt za iredentistično propagando. Bethlen da mu je izjavil, da bi to moglo pri sosedih izzvati nezadovoljstvo. Resneje je Teleki Bethlenu sporočil, da je princ Windischgraetz začel s falzificira-njem krivih bankovcev. Bethlen je bil po tem sporočilu — kakor trdi sam — zelo hud, toda Teleki da ga je pomiril. Kljub temu je Bethlen zahteval od Na-dossyja, da onemogoči prinčeve načrte.
Do konca 1. 1925. po tem Bethlen ni dobil nobenega obvestila o ialzifikater-jih, zato jih on seveda tudi ni mogel podpirati. — V svoji izpovedi je Bethlen označil narodnega poslanca Hira za navadnega pustolovca, princa Windisch- _ graetza pa za pravega gentlemana.
Izpovedbe ministrskega predsednika so v političnih in diplomatičnih krogih napravile mučen utis. Govorilo se je celo, da je Bethlen sokrivec v vsej aferi in da bi moral tudi on biti klican na odgovornost po določbah kazenskega zakona.
GENERAL HALLER SESTAVIL SVOJO VLADO.
Pariz, 19. maja. Po nemških informacijah je general Haller v Poznanju sestavil posebno vlado, ki bo nastopila proti Pilsudskemu.
Dunaj, 19. maja Iz Varšave prihajajo protislovne vesti. Po nekaterih vesteh namerava general Haller s 27.000 mož udariti na Varšavo, druge vesti pa to odločno zanikajo in trde, da namerava Haller proglasiti avtonomijo zapadne Poljske.
RUSKE ČETE SE ZBIRAJO NA BES-j	ARABSKI	MEJI.
i Bukarešta, 19. maja. Z besarabske meje prihajajo vesti o zbiranju ruskih čet. Rumunska vlada je zaradi tega odredila delno mobilizacijo.
NOVI UKAZI.
Beograd, 19. maja. Minister za prosveto in zastopnik ministra za vere je bil sinoči od pol 8. do pol 9. v avdienci na dvoru, kjer je predložil kralju v podpis več ukazov.
BALUGDŽIČ ODŠEL DANES V RIM. Beograd, 19. maja. Včeraj je naš poslanik v Rimu Balugdžič posetil pred svojim odhodom v Rim ministra zunanjih poslov dr. Ninčiča. — Od dr. Ninčiča je dobil instrukcije za končno izvršitev pogajanj med našo državo in Vatikanom v vprašanju sklenitve konkordata. Dobil pa je tudi navodila, kako naj se spravijo z dnevnega reda sporna vprašanja, ki so se zadnji čas pojavila.
Po tej konferenci z dr. Ninčičem je bil Balugdžič nekaj časa z italijanskim poslanikom Bodrerom, a opoldne je odšel na dvor, kjer ga je kralj pridržal na obedu.
Dr. Pestotnik contra Železnikar.
RAZPRAVA PRELOŽENA.
Včeraj v torek, dne 18. t. m. se je pričela razprava o tožbr bivšega prosvetnega šefa v Ljubljani dr. Pavla Pestotnika proti glavnemu uredniku »Narodnega dnevnika« Aleksandru Železnikarju. Za razpravo, ki je bila že enkrat preložena je vladalo v vsej javnosti veliko zanimanje. Razpravi je prisostvovalo mnogo občinstva, zlasti iz učiteljskih krogov. Med poslušalci sta bila tudi bivši predsednik UJU g. Luka Jelenc in pa tožitelj dr. Pavle Pestotnik.
Razpravi je predsedoval višji sodni svetnik Mladič, prisedniki so bili sodni svetnik dr. .Mohorič, dr. Gradnik in dr. Avsec. Tožitelja dr. Pestotnika je zastopal dr. Knaflič. Toženca pa skl zagovarjala dr. Vladimir Ravnihar in dr. Drago Marušič.
Ko se prečitajo generalije obtoženca, prečita 'predsednik senata
OBTOŽNICO,
kii jo je vložil tožitelj v smislu čl. 85. zak. o tisku radi pregreška klevete v smislu čl. 52. zak. o tisku, storjenega s tem, ker je obtoženec na način čl. 1. zak o tisku objavil v št. 261. »Narodnega dnevnika« leto II. z dne četrtek 13. avgusta 1925 na drugi strani III. članek pod dvokolonskim naslovom '»O bivši prosvetni upravi v Ljubljani«, kjer pravi:
»Pod pretvezo državotvornosti in narodne prosvete so se uganjale največje krivice. Učna mesta so oddajala pravzaprav tajništva samostojne demokratske stranke, ta so tudi postavljala učitelje in profesorje, kateri se niso slepo uklonili, kakor se je ljubilo. V Ljubljani je imel je imel vso oblast v rokah poverjenik ali šef dr. Pestotnik, eksponent SDS. Srezki prosvetni referenti, dasi njegovega političnega naziranja, niso imeli nobene besede. Prav tako ni imel jiobene besede oblastni referent Gangl. Veliki župan ni imel na prosvetno upravo nobenega vpliva. Tako je delal dr. Pestotnik po mili volji svoji in svojih par ožjih političnih pristašev in strankarskih voditeljev. Posameznih kričečih slučajev ne navajamo, ker so dovolj poznani naši javnosti vsaj površno. Za vse grde zahrbtnosti in intrige, katerih še javnost ne pozna, je pa še vedno čas.«
Predi a g a m, da se razpiše glavna razprava v smislu čl. 85. zak. o tisku in da se toženi radi pregreška čl, 52. zak. o tisku kaznuje v smislu čl. 54. in 56. zak. o tisku, da se mi v smislu čl. 62., z uporabo zadnjega stavka tega člena prizna odškodnino ter da so v smislu člena 63. uki-že, da se sodba v celoti na stroški obsojenca objavi na čelu lista »Narodni Dnevnik .
Razlogi :
Toženi odgovarja v smislu tl. 35. zak. o tisku in je prevzel odgovornost. Izrečeni očitek je brezdvomno kleveta, ker očita, da sem
pod pretvezo državotvornosti in narodne pro-. svete uganjal krivice, da sem bil le organ strankinega tajništva, katero je pravzaprav ukazovalo in preko mene oddajalo mesta _ in prestavljalo učitelje in profesorje, ki se niso slepo uklonili, jaz sem srezki m prosvetnim referentom vzel besedo, pravtako oblastnemu referentu in velikemu županu in sem delil po mili volji svoji in svojih pristašev, ter^ so hioji čini bili polni zahrtnosti in intrig. Ožita se mi torej zloraba uradne oblasti, očita se mi politična pristranost najhujše vrste, očitajo se mi grde zahrbtnosti in intrige, očitajo se mi torej brez navedbe določenih dejstev, vendar pa v smislu drugega in petega odstavka čl. 52, da postojijo neka dejanja, na katera bi se z«orajšen očitek nanašal, katera dejanja bi bil jaz zakrivil, in v katerih dejanjih bi bil jaz storil razne kaznjive čine, celo zločine, in katera dejanja so razven tega sposobna siko-dovati mi na časti, dobremu imenu in druzab-nemu ugledu.
Vse, kar se mi očita je pa neresnično, lo-ženi je sicer ponudil dokaz resnice. Sodišče je pr.i tem izredno milo tolmačilo njegove navedbe. Dasiravno toženec ni ponudil dokaza resnice za svoje očitke in dasiravno se je branil v čisto drugi smeri, kakor sem bil napaden. so .se vendar vsi njegovi dokazi dopustili. Vkljub temu se je dokaz resnice popolnoma ponesrečil.
Odgovornost toženca je brezdvomno dejanski stan pregreška klevete potom tiska podan, dokaz resnice poizkušen in ponesrečen, vsled česar je zgorajšnji predlog v celoti utemeljen.
Dokazila, priče in listine, kakor so navedene v spisih. Osebni prihod prič se ne zahteva, razven priče Engelberta G a n g e 1 n a, oblastnega prosvetnega referenta v Ljubljani, kateri naj se osebno pozove na glavno razpravo.
V Ljubljani, dne 23. aprila 1926.
Dr. Pavle Pestotnik.
ZAGOVOR TOŽENCA.
G. Železnikar povdarja uvodoma, da se ne čuti krivega. Notorično dejstvo je bilo, da so se persekucije učiteljstva iz strankarskih vzrokov vršile, dolžnost vsakega pravega novinarja pa je, da nastopi v obrambo1 pravice. Samo to pa je tudi storil toženec.
Že pred izidom tega članka je bilo premeščenih brez vsake službene potrebe in brez disciplinarne preiskave samo od Slomškove zveze 69 učiteljev in učiteljic.
Časopisje SDS je na široko pisalo, da je treba učitelje, pristaše SLS kot protidržavne premeščati. Niti v enem slučaju pa se ni dokazala — in tudi ne poizkusila dokazali — protidržavnost teh učiteljev. Vsa protidržav-nost je obstojala vedno le v tem, da se je istovetilo SLS s protidržavno stranko. Pa tudi SLS ni imel® niti enega procesa, v katerem bi se njena protidržavnost dokazala.
Pa ne samo učitelji, pristaši SLS, nego tudi učitelji, ki so bili pristaši Narodno radikalne stranke, torej stranike, o kateri pač nihče ne bo dejal, da je protidržavna, so se preganjali.
Za protidržavne so se smatrali tudi pristaši SKS. Značilna je v tem oziru dr. Pestotni-kova izjava ministru Puclju. Odkrito mu je povedal, da ima nalog preganjati vse protidržavne elemente in tudi one od SKS. In odkrito ga je vprašal, če je še veliko pristašev SKS med učitelji, ker tudi ti pridejo na vrsto.
Ves tisk SDS je pisal o protidržavnih elementih in o potrebi, da se proti njim nastopi z močno roko. Signal za to pa je dal dr. Gre-! gor Žerjav, ki je dva dni pred volitvami pisal, j da je zmaga nacionalnega bloka zasigurana in da se bo napravil obračun s protidržavnimi elementi. »Slovenski Narod«, ki ga izdaja tiskarna, katere ravnatelj je dr. Pestotnik je pisal med drugim sledeče:
»Zavedamo se pa vsi, da ima sedanji šef oblastne prosvete jasno začrtano pot, ima program, ni igrača v rokah trenutnih razpoloženj,-vodi z jekleno roko svoje posle, se ne udaja nikakim pomehkuženim nazorom in zahtevam in da brani % vso energijo narodne, državne interese in koristi prave kulture. V naši upravi potrebujemo jakih oseb. ki se ne skrivajo, ki so sposobni govoriti jasno in točno, ki se ne tresejo vsak trenutek v strahu pred »bodočnostjo«. Dr. Pestotnik ne išče nikjer popularnosti, se zaveda, da je borec ideje in vršilec dolžnosti, ki mu jih nalaga iskrena ljubezen do države in pravega prosvetnega napredka. Ako bo nova vlada zahtevala izmeno v osebi, bo dr. Pestotnik z isto mirnoduš-nostjo zapustil urad, s kakršno ga je nastopil. Drugo vprašanje pa je, ako bo s tem ustreženo dobri stvari in ako dobi naslednika, ki bo sposoben posvetiti toliko marljivosti in skrbi tej panogi naše uprave.«
Ako se iz tega članka izpusti ves »zoss, potem se vidi, da so se preganjanfa v resnici vršila in ta tudi odobravala.
Sploh pa naj se prečitajo vsi predloženi citati iz časopisja SDS, ker se iz njih vidi, da je bila persekucija učiteljstva na programu SDS.
Da so se vršila premeščanja učiteljstva brez stvarne potrebe, se vidi tudi iz tega, da je ] prosvetna uprava ljubljanske oblasti preko- j račila kredit za selitvene stroške za preko 1CO.COO dinarjev.
Da pa niso bili za premestitve učiteljev in j učiteljic merodajni službeni oziri, se vidi iz j tega, da je moral premeščeni učitelj čakati j tudi mesece, da se mu je naredilo prostor, j Tako je bila učiteljica D i e t z v Zidanem mo- j stu premeščena dva in pol meseca pred kon- j cem šolskega leta in ves ta čas ni bila imeno- j vana na njeno mesto nobena nova učna moč. j Še značilnejši je slučaj učitelja F i r m, ki je bil skupno z ženo prestavljen s štirirazredni-ce v Hočah na dvorazrednico v Olinilje in je bila posledica te premestitve ta, da so bili potem na dvorazrednici v Oliinljah štiri učne moti, na š t ir irazr ©Unici v Hočah pa samo dve.
Vse te premestitve so rodile velik odpor v učiteljskih vrstah in v prvi vrsti vsled teh perseikucij, se je pričelo jjibmve <leklarnš<»v. Reči se more, da je dr. Pestotnik povzročitelj j učiteljske deklaracije. Predlagam, da se pre- j črtajo vsi članki Učiteljskega tovariša •, ko j piše o učiteljskih persekucijah.
Bil pa je dr. Pestotnik tudi inkonsekventan. S Dejal je, da preganja protidržavne elemente,,! niti enemu pa ni krivde dokazal. S tem je te j elemente dejansko samo okrepil.
Iz poizvedb prič se vidi, da sloni inkrimi- j nirani članek »Narodnega dnevnika« na res- i nic-i in zato ise naj tožba dr. Pestotnika odbije.
ZASTOPNIK TOŽITELJA
dr. Knaflič pravi, da se je pustila tožencu vsa 1 prostost, da pa se mu vseeno ni dokaz res- ! nice niti najmanje posrečil.
Vprašanje o podeljevanju štipendij ne spa-da sem, ker je popolno ingerenco imelo tu le : prosvetno ministrstvo. Razpravljati o tem je j tu čisto odveč. Zaradi dijaških štipendij ni j mogel dr. Pestotnik nič vplivati. To bi se j moglo tikati le tajništva SDS o katerem se j trdi, da je vplivalo na podeljevanje štipendij. .
DR. RAVNIHAR	!
povdarja, da je to samo majhen del tega, kar .j se je tedaj dogajalo. Ni zadosti, če se osvetli j samo delovanje dr. Pestotnika, temveč po- j trebno je, da se osvetli ves tedanji režim, j Zato naj se pride tudi glede štipendij na j jasno. Iz Beograda so bile poslane štipendij- ] ske prošnje tajništvu SDS v Ljubljani in dr. j Rape je nato označil strankarsko pripadnost i prosilcev in pa njegovih označbah so bile po- j tem podeljene štipendije.
Po učiteljiščih je bila razposlana okrožnica o sprejemu v učiteljišča. Strogo naj se pazi, da bodo v učiteljišča sprejeti samo otroci sta-rišev z državotvornim političnim prepričanjem. Tudi ta dokaz je potreben, da se razvidi ves režim, čegar eksponent je bil ravno dr. Pestotnik. Zato naj se zaslišijo vse klicane priče.
Dr. Knaflič ugovarja ter meni, da bi bila razprava preobširna, ako bi se ves dokazilni materijal ponovno obravnaval, ker niso nekatere priče izpovedale nič bistvenega. Povabi pa naj se na razpravo dvorni svetnik Engel-bert Gangl. Okolnosti, pod katerimi bo vsaka predlagana priča izpovedala bodo najbrže te, da bo vsaka gledala zadevo lastne premestitve s subjektivnega stališča. V nobeni od teh izpovedb pa se ne bodo našli fakti, ki bi govorili proti tožitelju, da je storil nekaj, kar bi služilo obtožencu v obrambo. Dr. Knaflič je zato, da se zaslišijo priče, predlaga pa, naj bo pri teh pričevanjih navzoč g. Gangl, ki bi pri vsaki priči navedel kaka je bila službena potreba, da je bila premeščena. Tožitelj bi se lahko skril za plot zakona in starega kranjskega zakona za šole, ki določa, da je prosvetni šef odgovoren le notranji prosvetni upravi. Vendar se on noče skriti za ta plot, nego hoče doikazati, da je vedno konkretno postopal. Kadar se hoče napadati režim, je to le govorjenje skozi okno in namenjeno publiki in pristašem. Toženec se more braniti le s subjektivnimi izpovedbami prič. Taka priča more kvečjemu povedati, da ima utis, da je bila premeščena brez vzroka in so si
vse take izpovedbe med seboj enake. Zato zahteva dr. Knaflič, da se po vsaki priči zasliši g. Gangl, ki bo povedal službeni vzrok premestitve.
Iz ravno istih vzrokov naj se zasliši poleg od toženca predlaganega dr. Bevka še g. dr. Puc. Če se zasliši uradnik v prosvetnem oddelku Zima, naj se zasliši še g. ravnatelj Juvanec in glede priče g. Macarola naj se zasliši ponovno g. Gangl.
Ako je tožencu na tem da se dožene resnica, mislim, da se bo v svojem interesu pridružil mojemu predlogu, kajti g. Gangl bo povedal le to, na ikar boste obe stranki lahko pristali.
ODGOVOR ZAGOVORNIKA.
Dr. Ravnikar se protivi predlogu dr. Knaf-liča, ker je proti vsem načelom kazenskega prava, da bi kaka priča poslušala pričevanje drugih pne. Ugovarja mnenju dr. Knafliča, da bi bilo razpravljanje o režimu samo go-voijenje iskozl okno. Tožba je bila že davno vložena, nad 70 prič je dalo svoje izpovedbe \ zapisnik in nasprotni zagovornik je imel dovolj prilike, da bi se o njih poučil, najmanj pa od takrat, ko je dobil obtožnico v roke. Tedaj bi lahko seciral te izpovedbe.
Nasprotna stranka ne navaja nikakih dokazov sebi v prid in ne navaja nikakih protidokazov. Ne proti vi mo se proti dokazovanju, samo če nasprotna stranka nastopi z njim.
TOŽITELJEV ZASTOPNIK.
Dr. Knaflič vztraja na tem, da se zasliši poleg prič tudi g. dvorni svetnik Gangl. Dokazovanje toženčeve stranke ni dosedaj dokazalo niti enega fakta. Kar je pisalo časopisje, to tožitelju ni nič mar. Tudi okrožnica po učiteljiščih ga nič ne briga, ker odgovarja le z;> to, kar je sam delal.
Glede premeščanja učiteljev je stvar sle- j deča: Vsakdo, ki je bil premeščen se sklicu- i je samo na svojo dobro kvalifikacijo in da je ! bil po nedolžnem premeščen. Krivica se ni ' zgodilo nobenemu. V vsakem slučaju je bila J za premestitev službena potreba.
Ostali dokazi resnice naj se zavrnejo, ker j nimajo najmanjšega stika z razpravo.
PREDLOGI DR. RAVNIHARJA.
Na izvajanja dr. Knafliča je reagiral dr. Ravnihar. Zahteval je, da se vsi članki SDS časopisja v celoti prečitajo in o njih razpravlja.
Zahteva predvsem, da se prečita ves inkriminirani, članek, kar je nujno potrebno, ker 'inkriminira tožitelj odstavke, ki se njega ne tičejo. Inkriminirani članek govori najprej i-:plošno, potem pa pride na dr. Pestotnika. In s it mo to, kar se direktno nanaša na dr. Pestotnika, je treba dokazati. To so besede: V Ljubljani je imel vso oblast v rokah poverjenik ali šef dr. Pestotnik, eksponent SDS. Srez-ki prosv. referenti, dasi "njegovega političnega naziranja, niso imeli nobene besede. Prav tako ui imel besede oblast n i referent g.
< mngl. lu	kur	je	pa \ožitelj izpustil:
Še celo dolgoletnega m v boju za SDS osivelega borca g. Luko Jelenca je moral popravljati mladi dr. Stanko Rape in pa predsednik kluba sam. demokratskih učiteljev. In potem dalje 'inkriminirane besede: Veliki župan ni imel na prosvetno upravo prav nobenega vpliva, lako je delal dr. Pestotnik po mili volji svoji in svojih ožjih političnih pristašev in strankarskih voditeljev. In delal je »dobro?, naravnost »izvrstno«, tako da si je v tem kratkem času pridobil naslov »močne roke«.
Samo to se tiče dr. Pestotnika in samo to je mogoče inkriminirati. Večina tega ni kazensko tožljiva in razžaljivo bi bilo kvečjem to, da je delal po svoji mili volji. Za to pa nastopamo dokaz resnice.
Predlagamo v prvi vrsti, da se prečitajo predloženi citati iz časopisja SDS, ker se iz njih vidi, da je ravnal dr. Pestotnik v zmislu stremljenj SDS.
Enako se naj prečitajo vse številke »Učiteljskega tovariša«, glasila Udruženja jugoslo-venskih učiteljev, ki govore o premeščanju učiteljev. V teh številkah se ljuto napada dr. Pestotnika, dolžeč ga, da je krivec teh perse-kucij. Govori se naravnost o absolutizmu. »Učiteljski tovariš« proglaša vse te premestitve kot protizakonite katere so povzročali razni neodgovorni elementi. Pa ne samo »Uči-tel jaki tovariše tudi razna učiteljska društva so protestirala.
Itako se je delalo, o tem bi mogel mnogo povedati tudi g. Luka Jelenc. Tako so se določila na skupni seji imenovanja, ki .bi se imela izvršiti, a so se ta vedno odlagala na dobo po volitvah, ko se je videlo, kako so učitelji delovali za SDS. In ta imenovanja so se potem tudi dejansko izvršila drugače, kakor pa je bilo dogovorjeno na skupni seji.
Izjavi prič Antona Hrena in Mirka Lešnika pravita naravnost, da je imel tajnik SDS, dr. Rape fiajveč vpliva na premestitve učiteljev.
Za ves režim jo značilno, ko se je šlo za referenta v prosvetnem ministrstvu. Dr. Pestotnik je po izjavi dr. Pečovnika in prof. Karla Zelenka, slednjemu odkrito izjavil, da za to mesto ni merodajna strokovna kvalifikacija, nego strankarska pripadnost.
Kako daleč je šla strankarska komanda nad učiteljstvom, osvetljuje dejstvo, da je bila trgovskemu učiteljskemu društvu prepovedana udeležba na predavanje, ki bi ga moral imeti dr. Henrik Tuma, pa čeprav je bilo to čisto znastveno predavanje o sociologiji. _
Dr. Pestotnik je bil eksponent SDS, k* je imenovala na mesto, za šefa Pj'ya<j. uprave, pa čeprav je bil po odstopu I’ro' p njala še vedno dr. Bevk. Toda radi dr re stotnika je dr. Bevk moral po» popohj0ma
četudi je vedno i^vdarjal^d	^ ^
d!rpuea°i^sSv^eečega podpredsednika sam. dentokratske stranke, zakaj mu vendar m dovolimo da bi izvrševal svoje mesto, ki mu are se je dr. Puc izgovarjal, da ima dr. Pestotnik izvršiti'še velik načrt v prosvetnem oddelku in zato rabi najmanj pol leta časa; šele potem, ko bo dr. Pestotnik svoje delo opravil more on zopet prevzeti svoje mesto.
Ker on da ni za to mesto, ker ni za — mesarja! Dr. Puc je to v glavnem tudi priznal in zanika samo to, da bi govoril o »mesarju«.
Ko je narodni poslanec g. Ivan Pucelj interveniral glede premestitve Pirnata pri vel. županu dr. Baltiču, ga je ta napotil k dr. Pestotmku, ces, »saj veste kako je sedaj!«
Potrebno je, da se zasliši vse, ki so bili tedaj premeščeni. Dokazano pa je tudi da se premeščanja niso zakonito vršila. Ako se učitelja premesti, se ga premesti na izpraznjena mesta. To se ni vršilo, ker so morali pogosto učitelji čakati, da se mesto sploh izprazni. Učitelji s starejšo prakso in boljšo kvalifikacijo so se morali umakniti mlajšim s slabo kvalifikacijo.
Neki učitelj, koroški dobrovoljec, je bil premeščen. Ko je protestiral, so mu govorili: »Res je, saj vemo, da ste koroški dobrovoljec, da ste narodnjak, toda občujete z domačini kaplanom in zato niste zanesljiva!« Zopet drugim pa se je naravnost reklo, da se naj preorien tirajo!
Ko je dr. Pestotnik očital učiteljem protidržavnost so zahtevali disciplinarno preiskavo. In ne samo dolžnost dr. Pestotnika je bila, da jim da možnost, da se potoni disciplinarne preiskave zagovarjajo, nego tudi to dolžnost je imel dr. Pestotnik, da jih ovadi državnemu pravdniku, da jih ta kazensko zasleduje, če so res izvršili protidržavna dejanja.
Glede vsega tega so značilni razgovori, ki jih je imel z raznimi osebami, na primer z
ministrom Pucljem, čegar izpovedba naj se
prečita.
Predlagam, da se zasliši razen g. Gangla tudi sedanjega prosvetnega šefa dr. Lončarja, ki ima tudi vpogled v vse te premestitve.
Kako pristranski je bil dr. Pestotnikov režim, kaže slučaj šmajdek. V Št. Vidu je bilo razpisano mesto šolskega upravitelja in sicer od 31. decembra 1924. Za to mesto se je potegovalo 12 kompetentov, toda niti eden od njih ni bil imenovan — in mesto tudi ne oddano. G. Šmajdek ki ni za to mesto prosil, pa je bil pozneje po § 71. imenovan na pritisk SDS za šolskega upravitelja. Ker pa S■ Sma* dek ni hotel nastopiti mesta, je imeno\.in le po § 71., ker takrat še m bilo volitev, je vložil nato prošnjo za to mesto. Aato je prišel po naročilu dr. Pestotnika ravnatelj Juvan h arhivarju Zimi in ga pozval v njegovem imenu, da naj datira prošnjo za mesec dni nazaj. G. Zima pa je to odklonil. G. Šmajdek je bil nato tudi v resnici imenovan in zahteval celo, da se mu povrnejo selitveni stroški v znesku
10.000	dinarjev, ki jih pa ni dobil, ker je med tem vlada PP. padla.
Predlagam zato, da se zasliši g. Zima in da se ga odveže dolžnosti uradne molčečnosti.
Značilno pa je tudi to, kako je nastopal dr. Pestotnik pred volitvami. Zaslišijo naj se ravnatelj Abram ter sluga Gombač, ki bosta izpovedala, kako jih je opozarjal dr. Pestotnik, da morata voliti nacionalni blok.
Vse drugače pa se je postopalo z učitelji pristaši SDS. G. Merhar, ki ga je tožil učitelj
Pil gram po § 104. srb. kttz. zakona, je nastopil dokaz resnice in bil oproščen. Njegova ovadba pa še danes ni rešena, pa čeprav se je obravnavala tudi javno v listih.
Dr. Vladimir Ravnihar predlaga nato vse priče, ki se naj osebno zaslišijo in vse izpovedbe prič, ki se naj prečitajo. Obenem predlaga, da se prečitajo predloženi citati iz listov.
Dr. Knaflič izjavlja, da je opaziti na tožen-čevi strani umik, ko zahteva njen zastopnik, da se razprava vrši samo na podlagi inkviini-ranih stavkov. To umiljenje tožencu ne bo v prid. Glede novih dokazov, dvomi, da bi se sprejeli. Nič ni hudega ako je dr. Pestotnik pri volitvah komu svetoval našo listo. Ker pa je ta stvar itak zastarela, zato je dalje ne omenja. Kar se tiče ostalih dokazov nima nič proti, da se te nove priče osebno pozovejo k razpravi.
Ce pride še taka priča in yse pove, kar ve, ne bo itak nič novega povedala.
Razprava naj se drži onega, kar je inkriminirano. To je predmet razprave. To, kar se tu govori, je govorjeno za publiko in nima nič zveze z razpravo. Nič nima proti temu, da se zaslišijo vse priče. Službena potreba je povsod dokazana.
Nato se je sodni zbor umaknil v posvetoval-1,leo; Po daljšem posvetovanju je sklenil, da se zaslisi g. Zima ter naprosi prosvetno ministrstvo, da ga razreši dolžnosti uradne molčečnosti. Enako se zaprosi ministrstvo, da dovoli vpogled v vse premestit vene akte. Vsled tega je nepotrebno, da bi se zaslišal dr. Lončar.
Da bi se p reči tali predloženi časopisni citati, smatra sodišče za nepotrebno, enako tudi dokumente o dijaških štipendijah.
Pač pa se zasliši večina drugih od dr. Ravniharja predlaganih prič in se prečitajo tudi od njega zahtevane izpovedbe prič.
V ta namen se razprava preloži.
Politične vesti,
- Radijeva Uopitulacija. Radifiev« kapitulacija pred vlado ali pred PaSičem ali pred .
postala pri nas ze skoro pre-Jcomurkoli J® *.	_.a	n« p„ j •»	.
eovor Vprašanje pa je, ce so Radičeve kapitulacije res |prave kapitulacije ali samo navidezne. Za ljudi, ki hočejo Radiča in nje-sovo stranko namenoma poniževati, j© vsak Radičev korak seveda kapitulacija. Kdor pa dosledno zasleduje razvoj 6porazumaške politike med radikali in Radiče.m, vidi v tej politiki z lahikoto tudi neko borbo med obema velikima strankama. V sporazumu je celo več borbe ikakor pa sporazumnega dela, zlasti za kulisami. Gledano in presojano s tega vidika pa marsikak Radičev korak ni kapitulacija, ampak previden umik, ki znači pripravo za nove naskoke, čeprav v duhu sporazuma.
= Prazni upi in praine tolažbe. Stara stvar je, da sloni vsa politična moč SDS na vladni moči in sili. Za idejni program SDS, če in kolikor ga SDS ima, se danes gotovo jioben razsoden človek v Sloveniji več ne ogreva, in kar veže še danes pristaše S1X skupaj, je deloma iz avstrijske dobe izvira-
joči boj liberalizma proti klerikalizmu, večinoma pa golo pričakovanje vladne pomoči v gotovih slučajih, kjer stranka lahko uspešno intervenira. Če odpadejo uspešne intervencije pri centrali v Beogradu, začne kopneti tudi število pristašev SDS. To SDS tudi dobro čuti, odkar ni na vladi in zato poskuša z vsemi dopustnim in nedopustnimi sredstvi 'javnost varati z raznimi poročili iz Beograda, ki naj dajo zbeganim ovčicam SDS naslutiti, da je vendarle še mogoče, da se tudi SDS še kdaj dokoplje do vladne moči. Časopisje SDS pa ima to smolo, da dejanski dogodki njegovim (poročilom redno diametralno nasprotujejo. To luvidevajo danes tudi ze manj brihtni ljudje in zato se vrste SDS v Sloveniji zelo krčijo in redčijo. Terorja in nasilja ni več, intervencij tudi ne, zakaj 'torej še pri SDS? — tako se vprašujejo realno misleči ljudje in začenjajo hoditi svoja pota. In tako je prav!
= Uzunovič proti Slovencem? Zagrebške »Novosti« poročajo, da se je dr. Korošec po rešitvi krize, izrazil, da je dobil utis, da je Uzunovič proti Slovencem. Tudi »Slovenec« piše v včerajšnjem svojem situacijskem poročilu iz Beograda v istem smislu. Po našem mnenju pa sega ta trditev predaleč. Resnica je sicer, da zastopa SLS večino slovenskih volilcev, toda vseh pa le ne ker je
?lasov oddanA prednjih volitvah 'tudi za druge stranke. Pravilnejše bi bilo torej, ce b, rekel dr. Korošec da je Uzunovic nasprotnik SLS in toutegneLdl
= m. ta „„vS,TSi,Le 1
»b'r.£ma!‘ z	temeliito
tim namrv^ •	• ‘Pri sestavljanju nove vlade
Uplini ? Je Jasno’ da je »Jutro« udarilo z ,	™ koncem po radikalih in radičevcih.
,	. 1 ^erikalci in davidovičevci so čutili
tenki »Jutrov* bič. Samo na eno stranko je »Jutro« žalibog popolnoma pozabilo in sicer na SDS. Ta stranka mora biti že tako malo vredna da se niti »Jutru« ne izplača vee, da bi še govorilo o njej.
= Ločitev v radikalnem klubu še ni dovršena. Poslanci skupine Ljube Jovanoviča so imeli sestanek. Nato se je Jovanovič sestal z Nastasom Petrovičem. Izgleda, da Jovanovičeva skupina ne bo v opoziciji Kapram Uzunovičevi vladi. Velja Vukieevič je včeraj zatrjeval, da ločitev v radikalnem klubu ni še popolnoma dovršena in da bo novemu klubu pristopilo -še kakih 10 poslancev.
= Rezultat občinskih volitev v Dalmaciji. °d nedeljskih občinskih volitev v Dalmaciji *o dosedai znani izidi iz 66 občin. Hrvatje
dobili večino v 56, Srbi pa v 7 občinah, ^nan ge ni izid iz 31 občin. Hrvatska selja-stranka i-ma absolutno večino v vseh rnostih. V Splitu je dosegla večino skupaj, s ederulisti^ v Šibeniku skupaj s klerikalci, '■ !'”brovniku pa skupaj z neodvisnimi Hr-lil---,^adičevci so dobili vsega 39.447 glasov. ’l>-men,TPn l700- V javnem pa n? dosti "ai>ram	volitev	v	rta	rodno
Obleke Sastnaga izdslka nudi najfcertejS
JOS. It OJ IX A, tjubljan
Aleksandrova c. 3.
m
a
Dnevne vesti.
VSEM PRIKLJUČENIM STROKOVNIM ZVEZAM.
??elegaoija, ki je proučila na licu mesta iz-‘ , vene možnosti in življenjske pogoje naših ,..^Jev v Franciji, je izdelala o svojem štu-ir potov:ln.iu poročilo, ki ga pošljemo rudartov '1 VSem strokovnim organizacijam
nati r^&ltevfZVidn°’ d!l bi mogl° 1>aeu-
A. V premogovnikih-
1. Soeiete des Mineš, Lens 250 rudarjev
2. Sedete des Mineš Courrieres Biliy Mon-'igny 30<) rudarjev.
B. V želeseitrudnikih:
1 ■ Sodičte Metallurgique de Knutange 1000
rudarjev.
2.	Sooifetž des Mineš Anderny Chevdllon
11 uc^uegnieun) 500 rudarjev. nieem0^ d’ Acierie de Longuy (l’ucqueg-Gu,L^°. Odarjev. Skupno 2250 rudarjev. vcHoS!? mforinacij pr, ravnateljstvu Trbo-
•iei-ivstv ! v h i ?Žba z ^sedanjim stalezem To W c Rednem času polno obratovati. zamistiU a	zgaditi	šele	tedaj,	ako bi
zaposleni	°krog	800	delavcev’	ki 80 S6
Se manj je seveda računati na to, da bi 'nog]] upati od 1. januarja do sedaj odpu- . ^eni delavci in delavke, kojih število preše- : '250 na ponovno zaposlitev. ^	i
, r je na drugi strani nemogoče, da bi i °8ii živeti rudarji, ki zaslužijo pri skrajša- j g?Jn deilu danes le po 500 do: 600 Din na me- j 'trajno s tem zaslužkom, je računati, da bo | llQ?'itev za mnogo rudarskih rodbin edini iz- j ki jim ostane odprt. dapj° tukajšnjih informacijah je okrog 260 ru- : plev že na tem, da odpotujejo v Francijo. | izgoff teP\ položaju je važno, da se izvrši to : tereoievanie organizirano, da bo mogoče in-Vatj 1 našega delavstva čim najbolje zavarovan ozirom na to svetujemo, da se prija-sv^kVsi rudarji, ki se žele izseliti pri svojih St^°vnih organizacijah.
^avtl0V>Vtle organlzacije naJ zahtevajo od Dr-emigraciu®® dela v Ljubljani, ki bo posvetila tiskovine ^'arjev posebno pažnjo, potrebne (jo (izseliti, e IlaJ izpolnijo vsi, ki se želi-Nihče naj s« -
sredovanlnih agentki P°ZiV pnvatnih P0'
Delavska zbornica za Slovenijo.
DRAKONIČNE KAZNI ŽELEZNIČARJEV.
V zadnjem času se silno množe kazni železničarjev. Z ozirom na mizerno plačo železničarjev je le prenaravno, če je vsled teh drakoničnih denarnih kazni nastalo med železničarji veliko nezadovoljstvo. In zato je čisto pravilno povdarjal na neki seji višji železniški uradnik, da se mora s tem sistemom kaznovanja prenehati, ker kazen, ki je predrakonična, izgubi vsako moralno vrednost.
To pravilno mnenje pa ni obveljalo, ker je bil šef tega mnenja, da Beograd zahteva stroge kazni in če se v Ljubljani ne bi izrekale stroge kazni, bi se potem v Beogradu izrekale še strožje.
Pri tem je seveda tudi ostalo. In tako se v imenu Beograda zopet enkrat pritiska slovenske železničarje na iniciativo slovenskega uradnika!
•Nekateri pravijo, da je to državotvorno. Mi pa pravimo, da je to gola krivica, ki se pa žal ne kaznuje drakonično. Pa mogoče pride tudi za to čas!
— »Uradni list« št. 45 z dne 15. t. in. priobčuje: Pravilnik stalnega strokovnega sveta za preizkuševanje in ocenjanje zdravil .pri ministrstvu za narodno zdravje; razpis glede premoga, 'ki ga uvažajo brodarska podjetja za svoje ladje v prevozu po Donavi in odločbo glede ocarinjenja blaga po uradni dolžnosti v Celju in Ptuju.
  Redukcija železniških delavcev v Sarajevu. Železniška direkcija v Sarajevu odpusti še tekom prihodnjega meseca radi pomanjkanja budžetarnih kreditov veliko število delavcev, posebno železniških čuvajev. Od 3000 jih je 2000 oženjenih.
— Zagrebški vseučilišeniki v Splitu. Te dni so priredili slušatelji botanike na'filozofski fakulteti zagrebške univerze študijsko ekskurzijo v splitsko okolico. Smoter poučnega potovanja je: prouča vanje vegetacije Primorja in Zagore.
Mednarodni kongres bolniškh strežnikov ir, strežnic se vrši letos v Beogradu. Iniciativo za to je dal »Rdeči križ«.
— Zglaševalni predpisi za policijsko področje Celje in Ptuj. Veliki župan mariborske oblasti je odredil, da veljajo odslej zglaševalni predpisi, uveljavljeni za območje policijskega komisarijata v Mariboru (Ur. list z dne 16. novembra 1925, šit. 356-106) tudi za področje policijskih oddelkov okrajnega glavarstva v Celju in Ptuju.
— šahovski kongres. Na binkoštne praznike se vrši v Rogaški Slatini izreden kongres JugosLovenskega šahovskega saveza, združen s šahovskimi prireditvami. Igralci 'j zberejo že v soboto, v nedeljo se vrši odločilna medmestna tekma za prvenstvo naše države med Ljubljano in Zagrebom ter tekma med Varaždinom in 'Mariborom za II. kolo prvenstvenih tekem, v pondeljek pa pokrajinski match med Slovenijo in Hrvat-sko.
— Razpust društva. »Društvo Sv. Bonaventure akademikov frančiškanov« v Ljuibljani je oblast razpustila, ker društvo že več let ne deluje, nima niti članov niti imovine in torej tudi ne pogojev za pravni obstoj.
  Izlet beograjskih osnovnošolskih učencev na morje. Te dni je odpotovala pod vod-stvo-ni učiteljev skupina učencev osnovne šole Kralja Petra v Zagreb, kjer ostane par dni, nakar nadaljuje izlet v Primorje.
— Skrb beograjskega Ženskega Pokreta za | higijeno. Te dni se >je vršila na beograjski i univerzi skupščina ženskega Pokreta, ki se | je bavila z uehigijenskimi prelikani!, ki v.la- 1 da; o v prestolici. Govorilo je 6 do 7 dam o j ruznili temah, posebno z ozirom na higijeno , dece. Sprejeta je bila resolucija, da prevza- j mejo žene iniciativo, da se Beograd v higi- i jenskem oziru preuredi. Seji je prisostvoval I tudi župan.
— Večerja, obed in zagrebške kavarne. Že par dni se prepirajo zagrebški kavarnarji in gostilničarji glede vprašanja, če so upravičene kavarne prodajati gosto m obede in
večerje. Gostilničarji so mnenja, da kavarnarji nimajo te pravice ter kličejo oblast na pomoč, kavarnarji pa oporekajo, da so k temu upravičeni, kajti tudi gostilničarji de-niim konkurenco s tem, da prodajajo vnras!!1 -6mo kavo- Oblast je rešila sporno iuiriemnje ni,1 ta način, da je dovolila kavar-
P«? pogoja«, j« to-
finitivno rešena. Bolj Mn^mive	"pa^o
cene, ki j,h zahtevajo kavarnarji za bila Te tene so namreč tako visoke, da se maret
prT kavarnMO	Z omako s^«e n.
Lino 5 m k m hm stane v restavraciji ’i? bržolo se plača v prvovrstni
25 Din Očividn)P v. S -ni slaue v kavarni
-lovati zT zm.Kr, ,°cej0 kavarnarji odško-
i h le zadela v^lp ,prek?n!«rnega dobička, ki jih je zadela \sled maksimiranja cen stvari
lu jih servirajo gostom kot 'kavarnarji ter
odirajo sedaj ljudi kot gostilničarji. Za«reb-
ski listi poživljajo velikega župaiia, da naj
ta škandal odpravi.
— Razpisano sodniško mesto. Odda .se sodniško mesto pri okrajnem sodišču v Konjicah, kakor tudi vsa sodniška mesta, ki bi se kakorkoli izpraznila zaradi razpisa ali tekom razpisa. Prošnje je vložiti do dne 10. junija 1926 pri predsedništvu okrožnega sodišča v Celju.
— Mesto stavbnega inženjerja je razpisano pri celjskem mestnem magistratu. Prošnje je vložiti do dne 1. junija 1926. Podrobnosti. glej v »Uradnem listu« št. 45 z dne 15. t. m.
— Pri mestni klavnici ljubljanski je razpisana služba mestnega živinozdravnika II. razreda in pa služba hladilničnega strojnega mojstra. Prošnje je vložiti do 31. maja pri mestnem magistratu. Natančnejši pogoji so razvidni iz razglasa, ki je nabit na občinski deski v magistralnem poslopju.
— Na strokovni šoli za puškarstvo v Kranju je razpisano mesto strokovnega učitelja za kopitarstvio. Prošnje je vložiti do dne 10. junija 1926 pri ravnateljstvu strokovne šole za puškarstvo v Kranju. Podrobnosti glej v »Uradnem listu«.
— Razdajanje letakov po zagrebških ulicah prepovedano. Zagrebška policija je prepovedala reklamo z razdajanjem letakov po ulicah in javnih lokalih, to pa zato, da se prepreči, da ‘bi metali ljudje letake po tleh. Za odpadke je sicer dal 'magistrat pritrditi na plinov© kandelabre koše iz žice, toda teh košev je premalo. Kljub temu je opažati, da se je občinstvo navadilo metati vanje odpadke, posebno oranžne lupine. Prepoved, kot koši, bi bili potrebni tudi v Ljubljani!
— »Norge« demontirana. Iz zrakoplova »Norge« so izipustili .plin ter pričeli z de-montažo. Posamezni deli se prepeljajo, 'kot smo poročali, v Italijo. Transport bo mogoč šele čez par mesecev, ker je morje pri Tel-lerju sedaj zamrznjeno. Amundsen in Els-\vorth eta odpotovala v Nome. Motorni čoln so morali vleči 14 milj daleč po ledu, predno so iyišli na nezamrznjeno morje.
— Barbarsko javno bičanje v Ameriki. Ohicaška »(Prosveta« poroča:	V	koridorju
baltimorske ječe je bil te dni James H. Kingsmore, ki je pretepal svojo ženo, javno bičan. Obsojen je bil na pet udarcev z bičem, ki ima 9 jermenov, kar znači 45 klobas na koži. Ta barbarska kazen se je ohranila v Marylandu, kakor tudi v Delavvaru še izza kolonialnih časov. Krvavo predstavo je opazovalo 200 gledalcev, med njimi 4 ženske, ki so pozneje rekle, da je škoda, da ;ni bilo več udarcev. Obsojenca so privezali k stebru, mn razgalili hrbet in šerif je udaril j>etkrat a bičem. Po vsiakem udarcu je zrastla .po-rdečelia koža. Kingsmore je protestiral proti navzočnosti gledalcev, rekoč, da rad pretrpi udarce, ne more pa trpeti, da delajo iz njegove muke cirkus. Protest ni pomagal.
— Sneg in toča v Hercegovini. Te dni je v Gackem in Nevesinju snežilo. V Mostam in okolici je vsled hudih nalivov Neretva narasla za več metrov. Na Popovem jjolju je povzročila ‘toča veliko škodo. Vreme je hladno kot v novembru.
— Vremenske neprilike na Francoskem. Iz vseh delov Francije prihajajo poročila o vremenskih neprilikah. V Parizu je divjal močan vihar, ki 'je podrl več reklamnih desk, prd čemur je bilo več oseb poškodovanih. Na nekem športnem porostoru je odnesel vihar streho tribune. Rona je močno narasla, nekateri od njenih potokov so prestopili br^-fiove. V bližini Vallona je snežilo. Nedaleč od Nice je porušila voda železniški nasip. 20 km od Nice se je udrl, neposredno potem ko je pasiral mesto z izletniki natrpan avto, na cesto velik plaz zemlje.
— Velika eksplozijska nesreča V kemični tovarni v Bacicaulu na Rumunskem je eksplodirat te dni kotel, pri tem so bile 4 osebe ubite, 10 pa ranjenih.
— Velik proces v Prizrenu. Te dni se vrši v Prizrenu proces radi umora 150 srbskih vojakov. Na zatožni klopi sede Arnavti Jusuf Uka fn 19 njegovih tovarišev, dočim se klati 25 njihovih komplicev po albanskih gorah, kjer žive kot odmetniki. Zločin je bil izvršen meseca novembra 1915, ko so zapustile srbske oblasti Prizren. V samostanu sv. Mar-
i ka, nedaleč od sela Kabaša je našlo zaveti-i sre 150 bolnih srbskih vojakov s kapetanom Petrovičem na čelu. Ko so Arnavti izvedeli, da se bliža sovražna vojska, so navalili na bolne vojake ter jih razorožili. Nato so jih razdelili na manjše skupine ter jih odvajali iz samostana, češ da jih izroče Bolgarom, v resnici pa so jih poklali z noži in pobili s sekirami. Edina, ki se jima je posrečilo zgolj po naključju pobegniti, sta bila Mihajlo An-tonijevi, sedaj orožnik, in jegova sestra, tako da sta sedaj edini priči pokolja, katerega inieijator je bil, kot so oblasti sedaj ugotovile, Jusuf Uka.
—- Milijonske goljufije v Lepoglavi. Afera bivšega državnega pravdnika, šefa zagrebške policije in ravnatelja kaznilnice v Lepoglavi dr. Šabana je 'izizvala v hrvatski javnosti veliko senzacijo. Malverzacije pa imajo mnogo večji obseg tot se je prvotno domnevalo. Danes je ugotovljeno, da je poneveril Šaban
2,500.000	Din državnega denarja, njegov knjigovodja Markovič pa 100.000 Din. Šaban je nekoliko »nekorektnosti« priznal, oporeka, da bi bil 'imel hudoben namen in trdi, da mu ni prišlo nikdar niti na misel, da je to, kar dela, zločin. Markovič je priznal brez ovinkov ter pripomnil: Če je mogel moj šef krasti in pri tem celo avansirati, zakaj naj bi ne kradel jaz, ki imam otroke ?!
— špionažna afera. Svoječasno je bila razkrita v Belem Manaetiru velika spionažna organizacija. Med drugim je bil aretiran neki Josip Mozer, kateremu pa se je posrečilo pobegniti na Madjarsko. Preiskava se je, seveda, kljub temu nadaljevala. Te dni je bil aretiran v zvezi s to afero tudi neki Hasan Iibrainovič, ki je delal v tiskarni beograjske politike, pri tem pa pridno špionir il v korist Madjarske ter prenašal v družbi Mozer-ja informacije osebno preko meje. Preiskava je ugotovila, da ima njegov tovariš razven špionaže na vesti celo vrsto drugih zločinov. Med drugim je oropal postajenačelnika v Karanču.
Roparski napad v Beogradu. Te dni je
udrl doslej neznan storilec pri belem dnevu v neko špecerijsko trgovino v Makenzijevi ulici v Beogradu, pobil z zidarskimi kladir vom lastnika Obradoviča, razbil blagajno ter odnesel ves denar. Obradoviča so prepeljali 7. razbito lobanjo v bolnico. Njegovo »tanje je brezupno.
— Zverinska mati. Iz Podgorice poročajo: Na bregu Ribnice so našli truplo na strašen način umorjenega novorojenčka. Zverinska mati mu je prerezala grlo, nato ga polila s petrolejem in sežgala. Zločinke doslej še niso izsledili.
- »BREZALKOHOLNA PRODUKCIJA«. Ljubljana, Poljanski nasip štev. 10-4. pošlje vsakemu naročniku »Narodnega Dnevnika« zanimiv cenik brezplačno. Zahtevajte ga takoj; ne bo Vam žal!
— Rogaška Slatina. Sezona v Rogaški Slatini je v polnem teku. Po preiobratu še ni bilo nobeno leto o tem času toliko gostov v zdravilišču kot letos. 15. t. m. je začela svirati vojaška godba Dravske divizije kot ena najboljših v državi, ki nam obeta mnogo umetniškega užitka. Naročila za sobe, posebno za glavno sezono presegajo daleč naročila v prejšnjih letih, tako da smemo pričakovati zelo dobro sezono. Vsekakor se priporoča vsakomur, ki namerava v letošnjem poletju preživeti svoj dopust v tem renomiranem zdravilišču, da si že sedaj zasigura stanovanje. — V binkoštnih praznikih nas počaste šahovski mojstri, na čelu jim prvak naš dr. Vidmar in bo ta šahovska prireditev brezdvomno naj-zandmivejši dogodek sezone.
Botri in sfariši
bodo svoje birmance najbolje1 preskrbeli /■ oblekami, kakor tudi s perilom in drugi mi oblačili, ako si jih nabavijo pri tvrdki
Drago Schwab, Ljubljana
Ljubljana.
1— Agrarno reformni interesenti na ljubljanskem Barju se opozarjajo, da je v mestnem gospodarskem uradu javno razpoložen izkaz prosilcev za kurivo (šoto) in sicer v času od 19. do 26. maja 1926 med običajnimi uradnimi urami. Vsak agrarno reformni interesent ima v tem času pravico napravljeni izkaz pregledati in vložiti eventualno pritožbo na okrožni agrarni urad v Ljubljani. — Mestni magistrat.
1— Trgovsko društvo »Merkur« v Ljubljani ima svoj izredni občni zbor danes ob pol 8. uri zvečer v prostorih Gremija trgovcev, Ljubljana, Aleksandrova cesta. — Odbor.
1— Društvo »Treznost« v Ljubljani ima v sredo 19. maja svoj redni sestanek ob pol 19. uri na moškem učiteljišču. Dnevni red: 1. Antialkoholni dan. 2. Poročila iz Kragujevca (br. dr. Mikič). 3. Eventualia. — Odbor.
o/mska cikorija je
1
Maribor.
in - Iz prosvetnega oddelka v Mariboru.
čujemo, da nastopi sedanji oblastni inšpektor g. dr. Adolf Pečovnik s 1. junijem zopet svojo staro službeno mesto na državni gimnaziji v Mariboru. Njegovi posli se razdele med dr. Poljanca in obl. nadzor. Vrščaja. Poljanec prejme^ delokrog za srednje šole, Verščaj pa za meščanske. Če predvideva tako štedenje novi proračun 1926-27, ali pa če je to v korist stvari sami, nam ni znano, pokazala pa bo bodočnost in praksa. G. dr. Pečovnik je bil na svojem dosedanjem mestu izredno spoštovan in priljubljen, prav posebno j>a nied »šolnika«,:
m— Prazna stanovanja. Stanovanjsko sodišče naznanja, da se bodo dodelila sledeča stanovanja: J. Sodna ulica štev. 32-11. — 1 soba in kuhinja od stranke Vinko Bratuša. 2. Slovenska ulica št. 36, dvorišče — 1 soba s štedilnikom od stranke Antonije Pahič. Reflek-tanti naj vlože prošnje do 20. t. m.
m— Vajeniška razstava je bila v nedeljo 16. t. m. ob 18. zaključena. Pred zaključkom ob 17. je razdelil predsednik Splošne zveze obrtnih zadrug Bureš vajencem-razstavljal-cem, ki iso se izkazali z najboljšimi izdelki nagrade in priznanice. Priznanico so prejeli vsi razšla vi jalci-ke; nagrade pa le 61 učencev. Razdelilo se je 10 nagrad po 150 Din. 20 nagrad po 100 Din in 31 nagrad po 50 Din. Pripominjamo, da so nagrade prejeli vsi vajenci, iz delavnic drž. železnic v Mariboru.
Seminar akademskega kluba za Društvo naTodov v Ljubljani.
Idejo svetovnega miru in mednarodne vzajemnosti imajo še danes mnogi za popolno utopijo brez vsakega praktičnega pomena. Zvezi narodov zaradi mnogih njenih sedanjih nedostatkov sploh odrekajo .pravico do obstoja. Zato si je naš akademski klub ustanovil svoj seminar, v katerem se zbirajo odkritosrčni, a trezni in kritični pristaši mirovne ideje, d;t skupno študirajo možnosti realizacije svojih nazorov. Študij jim je najbolje sredstvo proti cinizmu in negativnosti, pa tudi proti sentimentalnemu idealizmu.
V klubovem seminarju se vrše tedensko predavanja z živahnimi debatami. Doslej so predavali med drugim tov. Majaron o organizaciji Društva narodov, tov. Pogačnik o rezultatih dela Društva narodov, tov. Butkovič o problemu držav Društva narodov, tov. Kermavner o problemu narodnih manjšin tov. Lenarčič o problemu, arbitraže in mednarodnega sodstva.
\ kratkem pa nameravamo začeti s poljudnimi predavanji o naših problemih po vsej .Sloveniji, Nadalje imamo v načrtu tudi izdajo večjih publikacij kolikor nam bodo to dopuščala materijalna sredstva.
Upamo, da bo krog akademikov-interesen-tov za ta vprašauja vedno večji, da se bo število članov našega seminarja še pomnožilo in da bo tudi vsa slovenska javnost naše delo pravilno ocenila ter nas moralno in materijalno podpirala.
Stran 4.
nestsmmmt
NARODNI DNEVNIK, 19. maja 1926.
i irnuii——— iw m '	  rriTif	n	i	»iiriTi—n—■—i
štev. 110.
xn3a*a**m*n<t*u&i n ———■■———H ——
PROSVETA.
Danes zvečer se poje v operi Puccinijeva opera >Boheme< za red F. Vlogo Mimi poje pri tej predstavi prvokrat na našem odru ga. j rani. Pavla Lovšetova. Ostale vloge so v dosedanji zasedbi in sicer ga. Poliče va ter gg. Banovec,
Betetto, MitroviC, Šubelj in Zupan.
Hakoah je trpela očividno še na posledicah napornega potovanja; kljub porazu so bili gostje po končani igri živahno aklami-
Gospoiiarstvo.
REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI.
Drama
Začetek ob 20. uri zvečer, sreda: Jakob Ruda. Red E. četrtek: Idiot. Red B. petek: zaprto.
sobota: John Gabriel Borkmann.
1 i). maja,
20. maja,
21. maja, 22' maja,
Red C.
Z
19. maja,
20. maja, Red D.
21. maja,
22. maja,
Opera.
ačetek ob pol 20. uri zvečer, sreda: Boheme. Bed F. četrtek: Glumači - Gianni Schicchi.
petek: Wally. Bed E. sobota: Večni mornar. Red A.
ŠPORT.
Ali Starš, Chicago : Hakoah 3:2 (2:1).
Dunajska Hakoah je podlegla v igri, ki je bila najostrejša izmed vseh, ki jih je dose-daj igrala v Ameriki. Cuthbert od Ali Star« jo bil izključen radi neverjetnih surovosti, 4 igralce so odnesli z igrišča, šest pa jih je bilo več ali manj ranjenih. Vendar pa so podlegli Dunajčani kombiniranemu moštvu Čikage samo za 1 goal. Do polčasa je bila igra precej izenačena; oba nasprotnika sta si priborila po 1 goal. Po polčasu so prevzeli Ali Starš po enajstmetrovki vodstvo, toda Hakoah je ta uspeh na enak način izenačila. Proti koncu igre se je posrečil Amerikan-cem odločilen goal. Vsi napori gostov so se razbili na krasni igri amerikanskega vratarja Neatsa, ki nvu je v prvi vreti pripisali poraz Dunajčanov.
LJUBLJANSKA BORZA, torek, dne 18. maja 1026.
Vrednote: Merkantilna banka, Kočevje den. j	202, bi. 202,	zaklj. 202; »šešir*,	tovarna	klo-.
\	bukov d. d.,	Škofja Laka den.	104, bi.	104,
i	/.akij. 104. —	Blago: Jamborniki	od 12 m	dolžine naprej,	od 16 cm debel,	na gornjem
' koncu, feo vag. nakl. post., 2 vag., den. 175, i bi. 175, zaklj. 175.
BORZE.
j Zagreb, dne 18. maja. Devize: Nevvyork ; ček 56.5775—56.8778, London ček 276.04 do 277.24, Pariz 168.38—170.38, Praga 167.9*25 j do 168.925, ček 167.925—168.925, Curih ček ; 1096.05—1100.05, Milan izplačilo 208.53 do ; 209.73, Dunaj 800.75—804.75, ček 800.65 do j 804.65, Berlin 1353—1357. i Curih, dne 18. maja. Beograd 9.1125, Nevv-I yo; k 517, London 25.16, Pariz 15.175, Milan j 18.70, Berlin 122.075, Dunaj 72.95, Bukarešta • 1.89, Sofija 3.7375, Budapešta 0.007225.
Kakžno vreme bo meseca junija?
A. M. Grim, ravnatelj nemškega centralnega biroja za astronomično vremenoslovje v Tolzu piše v »Wiener Joumalu«:
Kaj je astroniomično vremenoslovje, pove že ime. Ta znanost vsebuje faktorja astronomijo in vreme. Astronomično vremenoslovje je nauk o vplivu nebesnih teles, predvsem solnca, lune in planetov na naše vreme.
Da vplivajo nebeška telesa na naše vreme, je že davno ugotovljeno. To sem konstatiral tildi sam na podlagi lastnih opazovanj. Dej-
stvo je bilo torej ugotovljeno. Šlo je samo za vprašanje fizikalične podlage tega dejstva. Ustvaril sem si torej teorijo o »izžarevanju nebesnih teles na daljavo. Posrečilo se mi je dokazati, da vplivajo nebesna telesa na vreme na zemlji potom pritiska žarkov ali eter-skih valov. Medtem ko sem formuliral te teze, je našla znanost še druge dokaze.
Ne samo »olnce pošilja svoje žarke na zemljo temveč tudi drugi planeti. To kozmično in radioaktivno obžarevanje pa se izpreminja z gibanjem ter raznimi pozicijami in koti planetov v razmerju napram naši zemlji, solncu in drug napram drugemu.
To obžarevanje na daljavo vpliva na cirkulacijo zimske atmosfere na karakteristični način, čigar posledica so znani vremenski pojavi.
Ker torej računam s faktorji, ki se dajo lahko kontrolirati, s planeti in njihovim gibanjem, lahko kontroliram tudi bodoče vreme. Seveda pa je treba pri tem vpoštevati tudi zemski faktor, takozvano »lokalno konstanto«, ki visebuje topografični in meteorologični značaj dotičnega kraja. Pri lokalni konstanti kakega kraja pa pride v poštev njegova geo-grafična in topografična lega, morska višin i in distanca od morja. Potemtakem razlikujemo kontinentalno nižinsko, višinsko in pomorsko klimo. Z ozirom na vrsto klime, oziroma lokalne konstante pa je uspeh kozmičnega obžarevanja iz daljave različen.
Od mene in drugih vremenskih prerokov objavljene dolgoročne vremenske prognoze (večinoma za leto dni naprej) se nanašajo na zelo veliko ozemlje, kot na Nemčijo, Avstrijo itd. Zato je jasno, da ne nastopa vreme po-vsodi tako enakomerno ter se prognoza ne more vjemati po vsadi enako dobro. Največjo razliko opažamo cesto med pokrajinami z pomorskim podnebjem na eni ter pokrajinami z višinsko klimo na drugi strani. Tu se lahko pripeti, da imamo istočasno direktno nasprotno vreme. Tu bi se moralo torej udejstvovati
lokalna prognoza. Dočim zadene generalna prognoza (splošno vreme za veliko ozemlje) že v 80 odstotkih pravo, bi zadela lokalna lokalna prognoza v 100 odstotkih pravo. Za-*°.ki bil potreben intenziven študij lokalnih klimatičnih in vremenskih razmer sploh ter študij načina reakcije kraja na kozmično obžarevanje. Na ta način je mogoče napovedati za vsak kraj natančno deževne dneve in sicer z natančno navedbo višine padavine (kar bi bilo za vodne naprave in jezove eminentne važnosti).
Žal, da m i kot poedincu ni mogoče proučiti viseh okrajev v Evropi tako natančno kot, bi bilo to potrebno za lokalno prognozo in kot sem storil to dosedaij glede severne Nemčije in posebno obmorskih krajev. Sestavil pa sem prognoze za avstrijske alpske dežele, in sicer zaenkrat za mesec junij. Navajam prognozo za vsak dan posebej, vendar pa opozarjam čitatelja, da računa z večjo sigurnostjo, če -e ozira na skupine treh ali petih dni (pod pojmom suho, vlažno, jasno, neprijazno itd.). Vreme za alpske dežele bo torej tako-le:
1.	Prijetno vreme, od časa do časa nekoliko oblačno. 2. Lepo, zmerno vlažno. 3. Ne-i vihte. 4. Nevihte. 5. Mirno ®uho. 6. Prijetno! vreme. 7. Prijetno vreme. 8. Nekoliko dežja. 9. Prijetno vreme. 10. Prijetno vreme. 11 Iz-premenljivo, nevihta, dež. 12. Viharno, ne-f stalno, močnejši dež. 13. Lahki in močnejši viharji. 14. Večinoma lepo, dež, tupatam ne- ; v ihte. 15. Lepo in toplo brez nevihte. 16. Lepo in jako toplo. 17. Lepo, porast temperature. 18. Lepo iin vroče vreme. 19. Lepo 'in vroče. Ohlajenje po nevihtah. 20. Dež. 21. Vihar in dež, deloma močni viharji. 22. Vlažno vreme, fin trajen dež. 23. Večinoma suho. 24. Mirno vreme s porastom temperature. 25-Prijetno, toplo vreme. 26. Lepo vreme z viso ko temperaturo. 27. Lepo vreme. Popoldne ali pa ponoči se vreme izpremeni, atmosfera ohladi. 28. Vihamo .in dež. 29. Opetovano dež. 30. Dež, toda male padavine.
Jack London:
Morski vrag.
»Da nam porežejo naše mošnjičke,/ je odgovoril. »Človek je dandanes tako ustvarjen, da se njegova zmožnost za življenje določa z denarjem, ki ga ima.
»,’Kdcr mi ukrade mošnjiček, ukrade prazno sla-m&’,< je rekla navajajoč star pregovor.
»Kdor mi ukrade mošnjo, mi ukrade pravico do življenja,« se je glasil odgovor. >On mi namreč ukrade Kruli, meso, posteljo ter pripravi moje življenje v nevarnost. Saj veste, da dozdaj še ne le<ti kruh in drug živež sam. človeku v usta, in če človek nima ničesar v mošnjičku, mora navadno umreti, bedno umreti, razen če mošnjička prav kmalu zopet ne napolni.«
»Ampak jaz ne vidim, da bi ta parnik gojil kakšne namere na vašo mošnjo.«
»Počakajte in boste videli,« je odgovoril.
Ni nam bilo treba dolgo čakati. Ko je Macedonija privozila nekoliko milj daleč od vrste naših čolnov, je začela spuščati svoje čolne v morje. Znano nam jo bilo, da jih je imela štirinajst, mi pa pet (vsled Wai-navightovega bega smo imeli enega manj); začela jih je spuščati daleč na odvetrni strani našega zadnjega čolna, jih spuščala preko naše poti počez in jih nehala spuščati daleč na privetrni strani našega prvega privetrnega čolna. S tem nam je pokazila ves lov. Za nami ni bilo morskih psov, pred nami pa je vrsta štirinajst čolnov gnala črede pred seboj.
Naši čolni so lovili še po dve, tri milje širokem pramenu morja, ki je ležal med njimi in ono točko, kjer je Macedonija spustila čolne v vodo, nato pa so se obrnili proti domu. Veter se je polegel in ocean se je vedno bolj umirjal; spričo teh dveh okolnosti pa velike črede morskih psov spredaj je bil ta dan pravi lovski dan, dan, kakršnih je le malo, tudi ob srečni dobi. Veslači, krmarji in lovci so se jezni vrnili na krov. Vsi so čutili, da so bili oropani; preklinjaje so dvignili čolne in ako bi kletvice imele količkaj moči, bi bilo po Smrti Larsenu za vso večnost. »Vrag naj ga vzame na veke,« je dejal Louis in mi mežikal, ko je napenjal vrvi svojega čolna.
»Poslušajte jih in potem recite, če je res tako težko razbrati, kaj je v njihovih dušah najbolj bistveno,« je dejal Woli Larsen. »Vera? Ljubezen? Visoki ideali« Dobrota? Zvestoba?«
Njihov prirojeni Pot pravice je bil krneti," Je rekla Maud Bre\vster in se pridružila razgovoru.
Stala je oddaljena kakih deset korakov; ena roka ji je počivala na vrvni lestvi, telo pa se je lahno zibalo ob rahlem guganju ladije. Govorila ni posebno glasno, a vendar je njen glas zvenel čisto in zvonko. Kako sladko mi je donel na ušesa! Skoraj se je nisem upal pogledati iz bojazni, da se ne bi izdal. Na glavi je imela moško čepico in njeni lasje, svitlorjavi, puhasto urejeni, blesteči v solncu, so bili liki obsij okoli nežnega ovalnega obraza. Bila je v resnici očarljiva. Vse moje nekdanje občudovanje, življenje se je iznova
pojavilo v meni ob pogledu na to sijajno vklešenje življenja; hladno Wolf Larsenovo tolmačenje življenja in njegovega pomena je bilo v resnici smešno in vredno 3 posmeha.
»Sentimentalni ste,« se je regal kapitan, kot go- | spod Van Weyden. Ti ljudje kolnejo, ker so jim bile želje uničene. To je vse. In kakšne želje? Želje po ' dobrem živežu in mehki postelji na kopnem, ki jim jo nudi dober plačilni dan — po ženskah, pijači, polnem želodcu, po zverinstvu, ki je v njih; to so njihovo* najvišje stremljenje, njihovi ideali, če hočete. Način, kako kažejo svoja čustva, ni posebno lep, kaže pa, kako zelo so bili prizadeti, kako silno je bila prizadeta njihova mošnja; če položiš roko na njihov mošnjiček, je namreč bas toliko, kot če položiš roko na njihovo dušo.«
»Ampak vaše vedenje pač ne kaže, da bi bil vaš f
moSnjiček prizadet’,•< je rekla smehljaje.	/
Povsem slučajno je moje drugačno vedenje; tudi ... moj mošnjiček in moja duša sta bila prizadeta. Če vza- j niemo sedanjo ceno kož na londonskem trgu in po- j vprečno precenimo, koliko bi bili popoldne ulovili, j| ako ne bi bila Macedonija preprečila lova, je naša la-dija izgubila za okroglih poldrugi tisoč dolarjev kož.« 1 Tako mirno govorite« — je pričela.
Vendar nisem miren; lahko bi ubil človeka, ki j me je oropal,« ji je prestrigel besedo. -Resnica, in ta človek je moj brat.«
(Dalje prih.)
I Velika prodaja
m
m
PO
m
i
| znižanih cenah! §
Izredna ponudba:
Binske flor-nogavici t nililb M od Bin 21— uM
logltiki iniilu Klinu   21'—	■■
OtreUe upilu kratke ..... „ „ 6'—	«
M Trikit-rskiviu Reklan 18'—	..
HoSko „ „	Jf—	»
Umke Blate- „	.............»—	„
Otroške patent-nogavice sive, rujave, črne, bele. Veslarske majice — doko-lenice — žepne rute. Modne srajce — ovratniki — samoveznice. Spodnje — hlače — spalne srajce1.
Dežniki.
Potovalni kovčeki od Din 55,— naprej. Potrebščine za hribolazce.
Galanterija. Parfumerija. Modno blago. Potrebščine asa krojače, šivilje in modistke.
Gaspari & Faninger nasl. SLAVKO ČERNETIČ
MARIBOR, ALEKSANDROVA CESTA 23. jfel
- Širite ..Nerodni Dnevnik"! -
Najboljša, najcenejša kolesa in Šivalni stroj
so edino
Petelinčevi
znamke
Gritzner, Adler, Phonix
m. rT •	za dom obrt in industrijo. Pouk brez-
Bl.zu Prešernovega “J™* °“odnl plačilni pogoji - Tudi
na obroke. ■ Večletna garancija.
spomenika za vodo.
Od dobrega najboljše je švicarski pletilni stroj .D1IBIED'
Josip Peteline, Ljubljana
MALI OGLASI
Vsaka beseda 30 para, debelo tiskano Din i'—.
Vrtnarske zadeve
posreduje
Goikova »Vrtnarska šola" v Kranju.
»Srajce,
promenadne, bele ln barvaste, ovratnike Tleh tret in fason, pentlje, samoveznice, lepne robce, nogavice v raznih barvah za gospode in dame, naramnice, toaleto« - - potrebščine, svilene trakove, čipke in vezenino. Nizke cene. — Velika izbira samo p«
. JOSIP PETELIHC-U LJUBLJANA
blizu Preiemovega
a ob vodi
Več tisoč
cvetlic
■za okrasitev oken, balkonov, cvetličnih gTedic (lepih), kakor tudi za okrasitev javnih prostorov, restavracij, postaj, pokopališč itd. priporočalvan Šimenc, vrtnar, Ljubljana, Gradišče št. 12.
Dekle
zmožno vseh hišnih del, kakor tudi kuhanja in šivanja ter dela po vrtu išče službe samo pri poštenih ljudeh. — Naslov pove uprava lista.
Gospodična
katera je celi dan odsotna, išče sobo s separa -nini vhodom v sredini mesta. Naslov pove uprava lista.
KOKS-ČEBIN
ufolfova 1/H. - Telet. 56.
Proda se
posestvo s hifio in nekaj zemljšča v Zagorju, <* Savi fit. 112 po ugodni ceni. — Katariaa Pitamaa.
Oglašujte v »Narodnem Dnevniku«!
Trgovina Odon Koutny
špecijalna zaloga orodja in tehničnih potrebščin v Ljubljani je vsled sklepi1 konkurznega sodišča v Ljubljani od 7. V. 192(5 S 18/25/108 zopet otvorje-na ter se v konkurzno maso spadajoča blagovna zaloga zopet po dnevnih cenah prodaja. Ljubljana, 17. maja 1926. Uprava konkurzne mase.
Stekleno
strežno opeko imajo no v zalogi Zdru*«M>®P®T karne d. d. v Ljubljani
Na dobro
in ceno domačo opoldansko hrano se sprejme več gospodov in gospodičem. Naslov v upravi lista.
Za v Prago
priporo?« podpisani t*rdk» vse
telovadne oblačilne potrebščine
za člane, naraščaj in deco. — Solidno In lepo izdelam kroji po najniiji ceni-Zahtevajte ccnike 1 BRATA CAPUDER
LJUBLJANA Wolfovaulica 1/U*
Izdajatelj in odgo^mi urednik ALEKSANDER ŽELEZNIKAR. - Za tiskarno »Merkur v Ljubljani Andrej Ser«.