GLAS NARODA The largMt Dfa» tho United Slalc>» List slovenskih delavcev t AmerikL and legal Hoiždaja. 75,000 TELXFOH: CHelse* S—3878 Entered u Second 31mi Matter September 21, 1903, at tbe Po«t Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3. 1879. TELEFON: OHelsea 3—3878 No. 44. — Stev. 44. NEW YORK, MONDAY, FEBRUARY 24, 1936—PONEDELJEK, 24. FEBRUARJA, 1936 Volume XLIV. — Letnik XLIV. MED NEMČIJO IN POLJSKO SE VRSE TAJNA POGAJANJA Hrvatsko glavno mesto v znamenju burnih demonstracij postava za pomoč farmerjem Poslanska zbornica jo je sprejela z 267 glasovi. Stična predloga je bila v senatu že odobrena. WASHINGTON, D. 0.t 22. februarja.—V poslanski zbornici jo bila z 267 glasovi sprejeta postava, ki naj nadomesti AAA, katero je proglasilo najvišje zvezno sodišče za protiustavno. Postava ozi roma predloga pooblašča vlado, tla sme dati'za pomoč farmerjev j>et-to milijonov dolarjev. Proti nji je bilo odanih le 97 glasov. Slično predlogo je senat že odobril ter se bo prihodnje dni bavil s točkami, ki jih je zbornica predlogi dodala. Predloga določa, naj farmer j i obdelajo j»etindvajset milijonov akrov manj zemlje v s vrh o izboljšanja. Proti tej določbi so farmer ji. ki se bavijo s produkcijo mleka in sira, boječ se, da bi bila opuščena zemlja pora bi jena za pašnike, vsled česar bi naraslo število krav in bi cena mleku padla. Od AAA se sedanja iiostavp. v tem razlikuje, da namerava pod krinko izboljšanja zemlje omejiti produkcijo, vsled česar bi narasle cene poljedelskim produktom. MASARYKOV ROJSTNI DAN PRAGA, Češkoslovaška, 23. febr. — Bivši predsednik T. G. Masarvk jo naprosil vlado, da opusti svojo namero, da bi bil njegov rojstni dan 7. marca lewis Se vedno nasprotuje federaciji Lewisov odbor bo nadaljeval z £ndust?ijalnim organiziranjem delavstva v velikih tovarnah. Green vztraja pri starem« WASHINGTON, D. C., 22. f ebrua rj a.—P red sed ni ku A meri ške Delavske Federacije Wil-liamu Greenu je poslal Lewisov odbor za industrijaliio organiziranje delavstva pismo, v katerem utemeljuje svoje delovanje, češ, da je industrija!-no organiziranje absolutno po-trobno za proevit Amerike Delavske Federacije. Pismo je odgovor izvršilnemu odboru Federacije, ki jo meseea janu-vrja skleuil, da mora biti Lewisov odbor takoj razpuščen, ker baje skuša dobiti nadvlado v Delavski Federaciji. — Po raiznih tovarnah je še na milijone delavcev, ki še niso člani Delavske Federaeije, — pravijo Lewisovi pristaši. — Vsi bi vstopili v Federacijo pod enim pogojem: — ako namesto strokovnih ustanovimo industrijahie unije. Stari voditelji Federacije so vneti zagovorniki strokovnih unij ter so na letni konvenciji jeseni lanskega leta tudi veliko večino zmagali. morilec loeba bo procesiran Poleg Daya se bo moral zagovarjati tudi čuvaj, ki je pomagal kaznen-cu Flossu pobegniti. JOLIET, 111., 22. februarja. — Na podlagi ugotovitev vele-porote, ki jo preiskala razme-! e v Statesvillo državni kaznilnici, bosta dvignjeni dve obtožbi. Povod preiskavi je dal u-mor kaanenea Richarda Loe-ba. Kakor znano, je Loeba ka-znenec James Day do smrti razmesaril z britvijo. Day se izgovarja, da ga je Loeb večkrat nadlegoval z nemoralnimi ponudbami, tako tudi 28. januarja, ko ga je zaprl v kopalnico in mu začel z bri-t\ ijo pretiti. Day mu je iztrgal orožje in ga umoril v silo-branu. Državni pravdnik MeCabe, ki še ne ve, *-o bo zahteval za Dava smrtno kazen, bo spravil preti sodišče tudi bivšega ka-znilniškega čuvaja Homcra Tal lova, ki je dne 5. februarja pomagal pobegniti Johnu Flos-su, kateri je bil obsojen zaradi napada v dosmrtno ječo. PODTAJNIK ROOSEVELT UMRL WASHINGTON, D. C., 23. febr. — Mornariški podtajnik in poslujoči tajnik tekom bolezni mornariškega tajnika Swaarsona, polkovnik Henry Lat robe Roosevelt, ki je daljni sorodnik predsednika Roosevel-ta, je nenadmia umrl. V četrtek je zbolel na influ- ni za rosno. razglašen za narodni praznik. Vsled tega bo tozadevna prod- enci in~je bif prepeljan v mo^-loga v parla.iiontu umaknjena.j nari;ko bolnišnico: Kitalo Navzlic toT.u pa bo njegov roj-l^j^^ bolezni smatral stni dan svečano obhajan po celi deželi. Isti dan bo postavljen v Prau: vogelni kamen za velik M asa ry kov spomenik ob navzočnost« predsednika Bene-ša in drugih visokih dr»«*ojan-st ven i ko v. VEC NEZAPOSLENIH JANUARJA NEGO DECEMBRA WASHINGTON, D. C., 22. februarja. — Meseca januarja je bilo 650,000 več nezaposlenih nego meseca decembra. — Delavske plače so nazadovale za $17,900,000. V primeri z letom 1933 je bilo pa letos meseca januarja 470,000 orob več zaposlenih in plače so znašala $24,500,000 več. Meseca decembra je bilo zaradi božičnih praznikov zaposlenje naraslo. PAPEŽ KCE POSREDOVALCA PARIZ, Francija, 23. febr.— List "L'Oeuvre" poroča, da je papež Pij XI. prosil šehoslo-vaškega predsednika dr. Ed. Bencnša, da posreduje med ministrskim predsednikom Mus-solinijem in onimi državami Lige narodov, ki so postavile sankcije proti Italiliji. Kot pravi list, je Boncš stavil naslednje pogoje: 44Italija mora oznaniti najmanjše pogoje, pod kat< rimi hoče skleniti POTRES UBIL 5 JAPONCEV mir; ako bodo pogoji sprejetij OSAKA, Japonska, 23. febr. tedaj mora Italija sprejeti po-j Pri potresu nikoli Osake je bilo ravnavo spor*." 'ubitih pet oseb. ZASLEDOVALCI UBILI MORILCA ALTIjS, Okla., 23. febr. — Sto mož j<» s krvnim psom zasledovalo 32 let starega črnca Willie Jonesa, ki je s topori-ščem pretepal 32 let staro Alice Wilson itn njerjo 6 let staro hčerko Alice. Hčerka je eno uro zatem umrla, mati pa so nahaja v nevarnem položaju v bolnišnici. Pes je zasledovalce do vedel do hiše črnca. Emesta Wrighta, ki jo zasledovalcem priznal, da je Jone-su dal cisto srajco in da mu jo Jones priznal, da je ravnokar ubil neko ženo. Jonesa so našli v hlevu in ga mestu ustrelili s puškami, TAJNO POROČENA 13 LET RED OAK, Ia., 23. febr. — Arthur Franzen in njegova žena sta šele sedaj naznanila, da sta poročena že 13 let. Poročila sta se 15. marca 1923 v Maryville, Mo. Ves čas sta živela vsak pri svojih stariših. rusija je posvarila japonsko Obmejni spopadi povzročajo sovj. Rusiji "resno skrb". — Rusija je v prijateljskih odnosa jih z Zunanjo Mongoijo. MOSKVA. Rusija, 23. febr.— Japonski poslanik Tamekiči Ota je bil uradno posvarjen, da pogosti obmejni spopadi med Zunanjo Mongolijo in Mančukuo povzročajo Rusiji 44rosno skrb." Ob istem času pa poroča sovjetska časnikarska agontu-ra T a s® iz l*Ian Batorja v Zunanji Mongoliji, da prihaja v pokrajino ob jezeru Bor vodno več japonskega vojaštva naj-brže v namenu, da vpade v Mongolijo. Zunanji podkomisar B. S. Stomoljakov je povedal poslaniku Oti, da vedno pogostejši spopadi ogrožajo mir na Daljnem Iztoku. Stomoljiikov je povdaril, da jo sovjetski vlada v prijateljskih odnošajth z Zunanjo Mongolijo že od 'eta 1921 ter je Oti predlagal mešano komisijo, katere naloga hi bila preprečiti nadaljne spopade. Ota je Sto-moljakovu ojgovoril, da bo sporočil svoji vladi in jo naprosil za nadalina naročila. MOSKVA. Rusija, 23. febr.— V irogajanjih z Japonsko glede komisijo, ki naj preišče dogodke ob rusko mančukuanski meii. ie Ruodal v London in potem v Beograd. Svrlia njegovega obiska je -najbrž politična. m Miiiiiniiiin»;[Hrii!Oiyiuii:»!iii Ali ste že naročili Slo-v ens k o - Amerikanski Koledar za leto 1936. — Vreden je 50 centov. ANGLEŠKI KRALJ BO GOVORIL PO RADIO LONDON, Anglija, 22. feb. — Dne 1. marca bo angleški kralj Edward VIII prvič go-voril po radio prebivalcem angleškega imperija. Njegov govor bo broadcastan preko vseh angleških radio postaj. JAPONSKA NOČE ZAOSTAH YOKOSUKA, Japonska, 22. februarja. — Danes so spustili tukaj Treat. SLAB NAIOOI <¥•!«• mt Mh M) of |bOTt officers: Nott 1f«rk City. N. Y. Urmrj Dmj Bictgt gwdtyi —d Holiday Za New tork h celo lato f7.00 Za pol leta .............|U0 Za fnoenaaCTO n celo lato $7.00 Za pol leta ............................, pdon Yearly 9&00 it am Naroda" lehaja r«akl daa nedelj In pfnlkor. JopUt bree podplat la ooetmoetf mt> ne prioMoJejo. Denar naj me UagoroU joMUatl po Money Order. Pri •premembl kraja naroCnlkor. prosimo. da m muat radi prcjtaje blTallfiče narnanl, da hitreje najdemo naaloT»*fc|i *QLAB NAHODA", ti« W. ISth Street, New ¥artu N. S. >: Ctittan t—-SS7f VAŽNA ODLOČITEV NAJVIŠJEGA SODIŠČA Eden največjih vladnih načrtov so dela v dolini roke Tennessee, >ki so podrejena posebni tfblasti, Tennessee Valley Authority (TVA). Ta dela pa privatne kompanije postrani gledajo, boječ se za svoje profite. Vsledtega so se pritožile, o pritožbi je razpravljalo najvišje zvezno sodišče in razsodilo, da ima vlada pravico dobavljati in prodajati električno silo. Ta razsodba je izredne važnosti, ker daje zvezni vladi priliko izvesti obširen program, ki bo ameriški javnosti v veliko korist. Vlada gradi ogromna nasipe, za katerimi se zbira voda, ki jo porabijo za namakanje zemlje. Vodno silo pa izpre-minja vlada tudi v električno silo, in pojavilo se je vprašanje, če ima pravico to električno silo prodajati ali ne. Če bi ji najvišje sodišče zanikalo to pravico, bi morala zvezna vlada prenehati z vsemi sličnimi načrti, kajti stroški za regulacijo rek, za gradnjo nasipov in slična dela, so tako ogromni, tla bi jih ne bilo mogoče pokriti z davki. Ni^jvišje sodišče je razsodilo, da ima zvezna vlada pravico regulirati reke in graditi nasipe; da ima pravico izpre-minjati vodno silo v električno silo ter jo prodajati; da ima pravico napeljati električne žice do farm ozirom do podje tij, ki električno silo potrebujejo. Sleherni bi domneval, da najvišje sodišče ne more drugače razsoditi, zato pa mora tudi vsakokar presenetiti dejstvo, da odločitev ni bila soglasna. Proti nji je bil v tem slučaju samo en starokopiten sodnik, kaj bi se pa zgodilo, če bi jih bilo pet. Načrti, ki so tako silne važnosti za blagostanje dežele, bi bili enostavno proglašeni kot protiustavni. Načrti v dolini Tennessee so torej rešeni, ž njimi vred pa eelo število drugih in istotako važnih vladnih podjetij. Napočil je nov čas. Zavrženo je bilo načelo, da vlada nima druge naloge kot skrbeti, tla se nikomur ne godi škoda in da morejo državljani neovirano vršiti svoje poštene posle. Polagoma bo moralo obveljati načelo, da ne tvorita o-srčje zakonodaje dolar in premoženje, pač pa človek s svojimi potrebami. Najvišje sodišče je s svojo razsodbo zadalo silen udarec velikim kapitalističnim družbam, ki producirajo črni ali beli premog (vodno silo). Že dolga leta so privatne kompanije nasprotovale vladnim načrtom, ker so dajali vladi priliko dokazati, kako poceni je mogoče producirati električno silo. Kakor kramarji so se borili proti vladni konkurenci. To borl»o so vodile kompanije z ogromnimi vsotami denarja, ki ga pa seveda niso plačevale iz svojega lastnega žepa, pač pa iz žepov odjemalcev. Denarna nak^azila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. ▼ jugoslavijo $ 2.75_________________Din. IGO $ 5.15 -----------------Din. 200 $ 7.25_____________Din. 500 111.75______Din. 500 $23-50 ________Din. 1000 547.00 ____Din. 2000 ▼ ITALIJO Za $ 9.25 .... % 18.20 ..... $ 44.00 ..... $ 87 .50 ..... $174.00 $200.00 Lir 100 Ur 200 Lir 500 lir 1000 Lir 2000 Lir 3000 m SE CENE SEDAJ HITRO MENJAJO BO NAVEDENE CENE PODVRŽENE 8PBEMEMBI POBI ALI DOLI ■a tzpiiiMlo TOfiJUi sne*kov kot zgoraj navedeno, boom t amarjin ali Hrib dovoljujemo fte bolje pogofr. OBLA T n—iHiM Douim $ i— $10w— .. 9 «.71 .......... fl».» ..........fit. i > • • • i n • $4UN> mM Prejemnik dot* t starem krajo Izplačilo t dolarjih. NUJNA NAKAZILA IZVRSlJJEMO PO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO $L— wemme PUBLISHING £Ort£SH3 *Gl«i Narod«" NEW TOKS, N. L ZAKAJ SE JE ZAPLETEL MUSSOLINI V VOJNO? Na vprašanje, zakaj se je Mussolini zapletel v vojno z Abesinijo, odgovarja v londonskem tedniku "The New Statesman and Nation" Louis Fischer, zoan po svojih študijah o sovjetski Rusiji. V uvodu omenja Mussolini-jeve nazore o vojni, ki so ideološki temelj sedanje abesinske akcije. Leta 1932 je Mussolini pisal, da fnšizem na veruje v možnost trajnega miru, v decembru 1925 pa je izjavil v parlamentu,, da gleda na Italijo kot na nari.cl v trajnem vojnem stanju. V maju 1927 je izrekel svoje znane besede, da mora I-talija v primeru vojne mobilizirati 5,000,000 mož, da morajo krila njenih letal zastreti nebo in da bo v letih 1935-1940 kritična doba Evrope, v kateri se bo odločila usoda Italije. V marcu 1934 je označil smer fašističnega imperijalizima z geslom: "Afrika in vzhod!" Nekateri izm.nl njegovih privržencev so se pa izražali jasneje in govor:li razen Abesinije tudi o Egiptu in Indiji. Ugotovljeno je. da so si fašisti prizadevali privabiti v Italijo indijske študente in jih organizirati. Italilanske oblast5 so tudi vzbujale ^ionistične fašiste pod vodstvom Žabotinskegn, ki so zahtevali italijanski mandat na*l Palestino. Dalje je imela Italija svoje tipalke v Siriji, skušala je r>a zasidrati so tudi v Jemenu *n Arabiji. Fašističri režim ima fiksno idejo prekomorskega imperija. < 'emu ga potrebuje? Italijansko prebivalstvo se je pomnožilo v zadnjih 12 letih od 36 na 40 milijonov in preživljalo se je brez kolonij. Čemu naenkrat potrebuje kolonije zdaj? Mar nima več doma možnosti preživljati so? To vprašanje je zastavil Fischer poljedelskemu ministru Rosoniju, članu vrhovnega fašističnega cveta. Vprašal ga — Imate diktaturo. Zakaj torej ne nacionalizirate zemljo? —Diktatura je politična zadeva, ne pi gospodarska in socialna, — je odgovoril minister Ne moremo vzeti zemlje vele-posestniko? !. Ne moremo niti določiti cene, po kateri bi ji zemljo plačali. Cene zemlje nastajajo v Italiji prav tako, kakor v Franciji, Ajneriki in drugod. Postopali bomo enako, kakor smo delali prej, to se pravi prevzemali bomo proti odškodnini, samo tisto zemljo, ki ni obdelana. Če hoče veleposestnik prodati vso svojo zemljo, je to v redu. Če je hoče prodati samo en del, drugo pa obdržati, je to tudi v redu. Kmetje, ki dobe od veleposestnikov kupljeno zemljo, jo odplačujejo 15 do 20 let. Včasih si z veleposestnikom tudi dele letino. Tako smo mogli v zadnjih letih obdelati 2,000 ha zemlje in preskrbeti s hrano 400,000 družin. Fašistična vlada daje kmetom dom, inventar in živino. Kmetje odplačujejo to v 20 letih. Fischer pripominja, da je ta metoda zelo počasna in da nalaga državni blagajni težko breme. Mnrg? veleposestniki so silno obogateli s tem, da so prodali en del svoje zemlje po fantastičnih cenah. Mnogi kmetje se po tudi boje prevzeti nase tako velik dolg. Zato je očividno v "preobljudeni" Italiji toliko neobdelane zemlje. Kakor je zabeležil "Osservato-re Romano" z dne 7. decembra, so si faši eni kmetijski sindikati prizadevali, da bi bila ta žemlja razdeljena. Fischer je zato vprašal Rossonija: — Zakaj ne sežete po agrarni reformi in ne naselite ljudi doma, namesto da silite v Abesinijo, o kateri upate, da bo sprejela vaše ljudi, kolikor jili je doma preveč? Minister je odgovoril: Vojna ima morda Midi svoje gospodarske razloge, toda irlavni so moralni in politični. Niti Francija, niti Anglija nista osvajali kolonij, ker sta bili preohlju-deni. Gospodarska vprašanja so važna, toda narodi ne živo samo od go^uodarenja. Ttalija lahko dopriw=o svoj dolož k ci-vilizaoiji. Nori režim bi srotovo zbolišal razmere v Abesiniji. Mussolini je ustvaril nov narod. ki ima pravico prispevati k civilizaciji. Fischer se pa s tem ni zadovoljil in vprašal je dalje: — Imate, diktaturo, lahko pošiljate ljudi na vojno in v smrt. Zakaj pa ne morete vzeti velepose>tnikom prazne zemlje in jo dat! kmetom? Rossini je odgovoril enako odkrito: — To je demagogija. Kmete je treba voditi. Fraza je, če kdo reče. daljte kmetom zemljo. Potrebna je organizacija. Smo fašisti, ne pa soci-jalisti. To kaže, da imajo fašisti socialne nazore iz fevdalnih časov Dobra ilustracija teh besed je recimo sestava senata, kjer sedi mnogo zastopnikov veleposestniške aristokracije. Doklev obstoja plemstvo in -močan veleposestniški stan, seveda ne more biti prazna in nezadostno obdelana zemlja razdeljena med kmete. V senatu so pole,e moja naročnina za Glas Naroda steče 20. februarja, Vam pošiljam 3 dolarje za pol lota. Meni ni noben list tako priljubljen kot mi je Glas Naroda. Kako rada bi Vam pridobila kakega novega naročnika, ali tirkaj je nas Slovencev malo in še ti smo tako raztreseni, d teže in bolečine življenja." Na kolodvoru me je pričakovalo nekaj gospodov, ki so me odv I^en rlas, ki ni mladost- no zvenel. Moški gla^ je bil ze Naglo sem hodil dve uri,zme- grozeč in hrinav, ženski glas je raj vzdolž skladišč in barak, zffčel obupno prositi, hlipal je Le tu in tam sem zagledal kako liki človeku, fki dobi leden ob-ladjo, ki je bila visoka ko ka- kladek. Tedaj je začel moški tedrala. Smrdelo je po ribah, glas prav globoko brundati, da prepotenih konjih, po mrhovini, je skoraj sličil zaljubljenemu rumu, pšenici, premogu, po že- basu. Jok ženske se je spreme-l<"zu. Oči so se mi začele solzi- menil v tiho, vdano ihtenje. To ti. Temno je bilo že in prišel je pomenilo, da je bil upor strt. sem na peščeno sipino. Iz dalje Nato pa se je dvignil zaljublje-je svetil neki svetilnik in zdaj ni bas in je dodajal v raztrga-pa zdaj je priplavala majhna nih, odločnih besedah stavek za lučka mimo. Mogoče je bil stavkom. Ženski glas je le one-nred menoj ocean, a bila je noč moglo jeeal ali ihtel, a to ni bi-in ničesar nisem videl. Usedel lo več upiranje, to je bil strah, sem se na skladnico desk in ta- blazna groza, strasen privid 'ko krasno mi je bilo pri duši, snričo neoepr, kar so bo zgodilo, ko sem bil tako sam in je voda Tedaj se je moški glas spet po- "MURDER" pljuskala in pošumevala in bi se bil začel od hrepenenja skoraj na ves glas jokaiti. Tedaj, sta prišla dva človeka: moški in ženska. Nista me videla. U-sedla sta se s hrbtom proti meni in sta se tiho pogovarjala. Ce bi bil vešč angleščine, bi bil zakašljal, da bi vedela da nista sama. A ker nisem razen 44hotel" in 44šiling", razumel niti besedice, s*m molčal. Govorica je bila spočetka prav stakat'i. Nato je govore-nje moškega gladko teklo. Zdelo se je, da bi rad nekaj povedal, kar pa ne more prav spraviti v besedo, a slednjič je vse naenkrat privrelo iz njega. Ženska je od groze zakričala in jo razburjeno ugovarjala. On pa ji je stiskal roko, da je za-ječala in ji začel stisnjenih zob pj-igovarjati. To ni bilo ljubezensko šepetanje, kar kak godbenik koj spozna. Zaljubljeno prigovaranje drugače zveni in ni slišati tako stisnjeno. Ljubezenski pogovor Tjveni ko čelo, to pa je bilo slišati ko glas visoke basovske violine, 'ki igraš nanjo presto rubao na eni legi, tako, kakor bi bil ta človek ponavljal vedno eno in isto stvar. VAŽNO ZA NAROČNIKE Pol p (j naslova je razvidno do kdaj imate plačano naročnino. Prva Številka pomeni mesec, druga dan In tretja pa leto. Da nam prihranite nepotrebnejra dela in stroftkov, Vas prosimo, da skušate naročnino pravočasno poravnati. Pošljite naročnino naravnost nam ali jo pa plačajte naSemu zastopniku v VaSem kraju ali pa kateremu izmed 7.»stofiikov, kojih imena so tiskana z deiielim! črkami, ker so upravičeni obiskati tudi druRe naselbine, kjer je kaj naSita rojakov naseljenih. CALIFORNIA: San Francisco. Jacob Lanshln COLORADO: Pueblo, Peter Culig, A. SaftiC Walsenburg, M. J. Bayuk INDIANA: Indianapolis, Fr. Zupančič ILLINOIS: Chicago, J. Bevčič, J. Lukanlch Cicero, J. Fabian (Chicago, Cicero In Illinois) Jollet, Mary Bamblch La Salle, J. Spelich Mnscoutah, Frank Angustin North Chicago, Joe Zelene KANSAS: ttIrani, Agnes Močnik MARYLAND: Kanasa City, Frank Žagar KitzmiUer, Fr. Vodoplvec Steyer, J. Ccrne (Za Pennsylvania, W. Va. In Maryland) MICHIGAN: Detroit. Frank Bftnlnr MINNESOTA: Chisholm, Frank Gouie Ely. Jos. J. Peshel Eveleth, Louis GouXe Gilbert, Louis Vessel nibbing, John Porie Virgins. Frank Hrvatich MONTANA: Roundup. M. M. Panian Washoe, L. Champa NEBRASKA: Omaha, P. Broderick NEW YORK: Gowanda, Km Little Falls, Frank OHIO: Barberton, Frank Troha Cleveland, Anton Bobek, Chas. Karl-linger, Jacob Resnik, John Slapnik Girard, Anton Nagode Lorain, Louis Balant, John KumSe Youngstown, Anton Kikelj OREGON: Oregon City, Ore., J. Koblar PENNSYLVANIA: Brought on, Anton Ipavec Conemaugh, J. Brezove« Export, Louis SnpaniU Farrel, Jerry Okorn Forest City. Math Kanin Greensbnrg, Frank Novak Johnstown, John Polantz Krayn, Ant. Tautelj Luzerne, Frank Balloch Midway, John 2ust Pittsburgh, J. Pogačar Steeltoo. A. Hren Turtle Creek, Fr. Sefaifrer West Newton, Joseph Jovan WISCONSIN: Milwaukee, West Allls, Fr. Sksk Sheboygan, Joseph Kakei WYOMING: Rock Springs, Loots Diamondvllle. Joe Rolich Vsak U, kat«rs je izda potrdilo za m-prejeL ZastspnBre toplo UPRAVA "GLAS NARODA" nižal in se je spremenil v pomirjevalno brnenje in tiho grožnjo. Žensko ihtenje pa se je sprevrglo v slabotne, trapaste vzdihe in moški je hladno šepeta je nekaj izpraševal in ženska mu je najbrž prikimovala, ker ni nič več silil v žensko. Nato sta oba vstala in odša v drugo smer. Prav zares ne verjamem nobenim slutnjam, verujem pa v glasbo. Zato som vedel, da je basovska violina prigovarjala klarinetu, da naj napravi nekaj groznega. Vedel sem, da se bo klarinet brez svoje lastne volje vrnil domov in to storil, kar mu ie zapovedala basovska violina. Vedel sem, da se pripravlja kak zločin. Zločin je brnel v barvali glasov, v kadenei, v tempu, intervalih, pavzah — glasba je nač bolj natančna ko govorica. Klarinet jp bil pač preveč preprost, da bi -mogel sam kaj izvesti; le pomagal bo, bo dal ključ ven, bo odprl vrata. A robati in t!oboki bas bo izvršil dejanje, medtem ko se bo klarinet onesvestil od groze. Zdrevil sem proti mestu. Strašno je človeku, če čutiš, da boš nemara prepozno dospel na pomoč. Slednjič sem dobil stražnika. "Gospod," sem zaklieal, "tu v mestu sa pripravlja Timor." Stražnik je skomizgnil z rameni in je nekaj odvrnil, česar nisem razumel. Tedaj sem se spomnil, da ne znam njegovega jezika. "Umor!" sem zavpil, kot bi Lil stražnik gluh. "Xeko gospo hočejo umoriti! Služkinja ali njena gospodinja bo pri tem pomagala," sem zarjovel. Stražnik je zmajal z gUvo in dejal: "Jurvej." "Gospod," sem trpko začel in glas mi je drhtel od jeze in strahu, "ti- 'o ubogo ženšee ho svojemu ljubimcu odprlo, to je jasno ko beli dan! Tn tega ne smete dopustiti. Poiščite jo ■vendar!" Tedaj šele sem se domislil, da niti nisem vedel, kakšna je bila tista ženska, in tudi Če bi bil vedel, bi tega ne bil mogel povedati. Angleiški stražnik me je pozorno pogledal. "Idijot," sem zakričal, ves nor od obupa, "jo bom že sam jiašel!" in se od-, dirjal naprej. Vem, da bi bilo moje početje blazno, a razumeli me boste, da sem 'bil primoran nekaj storiti, če je nekemu človeku grozila smrt. Vso noč sem tekal po live rpoolskih cestah gor in dol, opazoval, prezal, prisluškoval, če bi koga videl, ki bi se hotel splaziti v kako hišo. Ko se je danilo, sem se usedel na rob trotoarja in sem od utrujenosti kar pihal. Ondi me je dobil stražnik, mi rekel "jurvej" in me odvede! v moj hotel. Nič me vem, kako sem drugi dan dirigiral pri vaji. A ko sem! na koncu treščil taktirko na tla in oddiiyal ni cesto, so pravkar klicali imena večernih listov. Kupil sem si neko številko. Na listu je bil v mastnih črkah napis: "Mur-ler" in spodaj je bila sli!ka neke sivolase gospe. Mislim pa, da pomeni 'Murder* — umor. Potk Ljubezni -R o m a n PRIMORSKE NOVICE Nov davek na vino V poslednjem času se je položaj kmečkega gospodarstva na Vipavskem znova znatno poslabšal. Ni zadostovala le slaba letina, nego se je morala dvigniti še cena krmi, tako da je tudi živin oreja resno ogrožena. Dela v mestih za kmečke ljudi ni in tudi tujina ne prihaja več v poštev. Konkurenca vin iz južnih pokrajin skoraj že enomogoča prodajo znanega vipavca. Eciini vir pičlih do "To je vsekakor dolga pot. In v N. se nameravate za dalje časa ustaviti?" " Da, pri sorodnikih." Umolknil je mahoma — stvar postaja silno za-, nimiva — h komu, za božjo voljo, bi mogla iti * (je razmišljal, glasno pa je dejal: " Milosti va ste morali živeti tudi na Nemškem, sodeč po izvrstnem izgovoru?" "Moja mati je bila Nemka — poznam vsa odlična (kopališča — tu v tem kraju pa nisem bila še nikoli. Kakšno mesto je ta N.? Pač zelo majhno!" Smehljala se je nekoliko porogljivo. "Moj N. — to se pravi, mesto N. je res inaj- di mehkega, voljnega čuta, ki toli prijetno obdaja polt, da ga ne more več pogrešati." (Naposled si je še pobrizgala lepe roke z vonjavo — njemu duh skoraj ni dal dihati, tako močan je bil — potem si je zoj>et nataknila rokavice in pokrila klobuček. Vse njene kretnje so bile dražestne, graaijo-ne, a tudi polne premišljene koketerije; vedela je, kaj vzbuja efekt. Mali klobuček je bil potisnjen tako globoko v čelo, da je jako zanimivo obsenČeval oči in beli čipkasti pajoolan se je tol-i tesno in brez gub oprijemal obraza, da se je njen sopotnik čudil, kaiko more sploh dihati. Rdeče ustniee je nekoliko izzivajoče pritiskala k tanki pletenini, ki bi jo človek skoraj za- hno ali jako lepo, odlična družba, živi tam, saj vidal za ta Ko je stala sedaj visoko *e prestolica " vzravnana, naslanjajoča se z eno roko malomar- "A tako! Ali so ljifdje družalbnit" "(gotovo, seveda v primeru s peterburškiim hodkov imajo le še vipavska zahtevami v skromnem sloisn." dekleta, ki služijo po vseh mo-| "To se razume." gočih ital janskih mestih odi Pogledala je že zopet na uro. Med molkom je Benetk tja do Cataoije in Stra-|ta>ko prešlo n0koliko časa. Zaprla je oči in mogel je v miru občudovati njene dolge svilnate cuse. Pred kratkim je bilo uvedenih spet nekaj novih davkov. Vinogradniki so bili z novim lotom obremenjeni s posebnim davkom na vino, ki ga morajo plačati za celo vrsto let nazaj. Na vsakega posestnika vinogradov odpade povprečno po 1000 in več lir novega davka. Posestva pa so že vsa preobremenjena s hipotekami, tako da pač nihče >*e bo dobil na posodo za davek potrebnega denarja. Kako pa postopajo davčni izterjevalci, kaže prav nazorno primer, ki se je pred nekaj časa pripetil v neki vasi na Vipavskem, kjer so nekemu kmečkemu posestniku za 450 lir neplačanega davka zarubili 40 lil vina. Oddelek bolničarjev odpotoval iz Gorice Te dni je odpotoval iz Gorice v Neapolj oddelek bolničarjev 11. bolničar>ke kompamije, ki nastanjena v Gorici. Kakor običajno so goriški fašisti tudi tej skupini priredili impozant-no odhodnito. Iz Neapolja bodo v kratkem odposlani v vzhodno Afriko. Med tem so pričeli nabirati tudi nove delavce za gradnjo.cest, skladišč in drugih naprav v Eritreji, Somaliji in že zasedenih abesinskih krajih. Poslednji transport delavcev je bil odposlan H Gorice o božiču. Bilo jih je okrog 100. Po nekih informacijah je bilo odposlanih iz goriške pokrajine v vzhodno Afriko doslej le okrog 250 delavcev, pač pa je bilo toliko več fantov vpoklicanih k vojakom. Zaradi poslednjih nalivov se je blizu Vrabč utrgala velika plast zemlje in zasula cesto, ki vodi iz Št. Vita pri Vipavi v Štorje pri Sežaini. Protnet je bil zaradi tega nekaj dni popolnoma prekinjen. Naročite se na "Glas Naroda" največji slovenski dnevnik v Združenih državah OBLETNICA LENINOVE SMRTI m \ ** * trepalnice na belih mehkih licih. Zažvižgal je vlak. "Še dve postaji razen te," jo je tolažil, 44še petnajst minut" najprej se ustavi vlak na pred-postaji, kjer se konča moja vožnja, potem še pet minut do kolodvora N." "Tedaj pa je čas, da se malo pripravim." Slekla je rokavice, in pokazale so se najlepše rolke, kar jih je kdaj videl. Skrajna dva prsta vsake njene roke sta bila do členkov polna dragocenih prstanov. Njegov pogled se je poostril, rad bi bil namreč dognal, ali je med njimi tudi poročni prstan, toda žarki briljantov, safirov in smaragdov so se preveč križali. Vzela je iz svoje ročne torbice benečansko zrcalo, zrla precej dolgo vanje, si poravnala lase, potegnila koder na čelu malo nižje ter si s svilenim žepnim robcem nalahno obrisala obraz. Nato je vzela zlato dozo in se zavila v nov oblak ostro parfumira- nega pudra. _ ge več? — si je mislil veselo in sklonivši se nekoliiko naprej, je dejal smehljaje: "Bad bi vedel, koliko pudra porabi ruska modna dama v enem tednu." Zasmejala se je prvikrat — njegovo uho je čakalo nehote na daljši smeh, tako mehko in prikupno je zadonelo. "O, nepopisno mnogo! Človek se taiko nava- no na naslonilo sedeža ter pritiskajoča z drugo roko dolgo nasajeno lomjeto pred pajčolanom na oči, je docela predstavljala francosko modno sliko, samo jako dovršeno, živo in zapeljivo. Odvrniti ni mogel od nje pogleda, v katerem se je vnelo najtoplejše občudovanje. Toda -ker je prišel na cilj svojega potovanja, je dejal z globokim poklonom: "Srečen prihod v N.! Morda me doleti tam čast, da vas zopet vidim, milostiva." Sklonila je nekoliko svojo lepo glavo: "Videli bomo, gospod, zbogom!" Še preden je prišel sprevodnik, so se od zunaj odprla vrata in gospod, ki je bil mlajši, krepkojši nego ta, ki je izstopal, je stal pred njimi in je začel: — "Upam, da premilosti. . ." Starejši je položil prst na usta — jedva vidna kretnja, ki jo je opazilo samo dobro oko — in gospod je takoj umolknil ter se radovedno ozrl v kupo. Potem se je umaknil na levo in oba gospoda sta odšla k elegantnemu lovskemu vozu, ki je stal za kolodvorsko zgradbo. Potnik prvega razreda je nekoliko postal. "Kako dobro mi de ta sveži zrak! V kupejn me je omamljal vonj parfuma in razen tega še nevaren vis-a-vis. Mnogo ste zamudili, Dern-hof, in v poslednjem trenotku bi bili skorai izdali moj incognito." Lahno se je zasmejal. "Vaša Svetlost ste imeli zanimivo sopotnico," je odvrnil adjutant, stotnik pl. Dernhof, "videl sem jo samo nekoliko; zdi se mi, da je dama jako lepa." "Zagotavljam vas, Dernhof, najlepša ženska, kar sem jih videl kdaj!" (Dalje prihodnjič.) ZNAMENITI ROMANI KARLA MAYA Kdo bi ne hotel spoznati "Vinetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spomenik? Kdo bi ne hotel biti z Mayem v "Padišahovi senci" pri "Oboževalcih Ognja", "Ob Vardarjukdo bi ne hotel citati o plemenitem konju "Rihju in njegovi poslednji poti"? TO SO ZANIMIVI IN DO SKRAJNOSTI NAPETI ROMANU 1 i |Z BAGDADA V STAMBUL 4 knjige, s slikami, 627 stran! Vsebina: Smrt Mohamed Emina; Karavana smrti; Na bega v Goropa; Dražba En Nacr Cena ______________lJt KBrŽJCM po JUTROVKM 4 knjige, 698 šivani, s slikami Vsebina: Jezero smrti; Moj roman ob Nila; Kako sem t Mekko romal; Pri Šamarih; Med Jeddl Cena ___________....US% PO DIVJEM HI7BDI8TANU 4 knjige, 594 strani, s slikami Vsebina: Amadlja; Beg ls Ječe; Krona sveta; Med dvema ognjema Cena -----------------IJtf PO DEŽELI SKIPETAR/EV 4 knjige, s slikami, 577 strani Vsebina: Brata AladUja; KoCa v soteski; Miridlt; Ob Vardarjn Cena ______________1JI SATAN IN ISKAKIOT IS knjig, s slikami, 1714 strani Vsebina: Isac3jefocl; Toma SeCar; Na sledn; Nevar-. nosti nasproti; Alraaden; V treh delih sveta; Izdajalec; Na lovu; Spet na divjem zapadn; Rešeni milijoni; Dediči Cena _____________________ V GORAH BALKANA 4 knjige, s slikami, 576 strani Vsebina: Kovač Šlmen; Zaroka z zaprekami; V golob-njaku; Mohamedanskl svetnik Cena ........................1.53 WINETOV 12 knjig, s slikami, 1753 strani Vsebina. Prvikrat na divjem zapadn; Za življenje; NSo-či, lepa Indijanka; Proklestvo zlata; Za detektiva; Med Komand in Apači; Na nevarnih potih; Winnetovov roman; Sana Ear; Pri Komančih; Winnetova smrt; Win-netova oporofa Ž C T I 4 knjige, s slikami, 597 Vsebina: Boj a medvedom; Jama draguljev; Končno —; Rib, In njegova poslednja pot Naročite jih lahko pri: KNJIGARNI "Glas Naroda" Velike množice ljudi obiskuje jo grobnico na Rdečem trgu v dvanajstimi teti položen Modlcvi, kamor je -bilo pred o truplo , sovjetskega voditelja Nikolaja Lenina. 216 West I 8th Street New York, N. V. BLAB V ARVDl* New York, Monday, February 24, 1936 TWB LARGEST SLOVENlr 0Z1LT W V. 9. 3L PRODANE DUSE 40 ROMAN IZ ŽIVLJENJA ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL: I. H. "Dovoli, teta. Josipina, (la se ti še enkrat zahvalim, da si tako dobra hi ljubezniva, do mene, da si takoj prišla in mi po-mogla. Xe moreš vedeti, kako sem srečna, tla čutku tvojo ljubezen in dobroto. Vsa ta leta sem tako zmrzovala v svojem srcu, sem bila tako neizmerno sama in zapuščena, ne samo tukaj v Buenos Aires — o, ne, tudi tam pri stricu in teti. Outila sem, da jih ne morem rada imeti, četudi so bili prej, ko še nisem bila revma, proti meni zelo prijazni. Tedaj me je bilo včasih sram, da sem jim bila v svojem srcu tako hladna in da nisem mogla verjeti njihovi prijaznosti. Verjameš, da mi je bilo pozneje ljubše, ako so me zmerjali in grobo z menoj ravnali! To je bilo saj odkritosrčno in ne zlagano, kot njihova prijaznost/' "Uboga Koza; ko bi vedela, kako ti je bilo hudo, tedaj bi te bila že prej dobila k sebi. Tako pa sve obe bili dolgo let tako zapuščeni, pa bi si mogli biti tako blizu." "Saj me stric Herbert ni pustil, dokler nisem bila polnoletna; morala bi pobegnili, kot sem storila sedaj." "Koliko pa si stara. Roža?" "Še sedem dni imam do svojega enoind va jsetega.'' "Še sedem dni! Tako bomo mogli tvoj rojstni dan obhajati v moji hiši. Upam, da bomo do tedaj tvojo zadevo uredili. Sedaj pa pojdi v posteljo in se prespi; tudi jaz sem trudna." Naslednje jutro pusti gospa Worth obrt dekleti pod Ven-d»lovim varstvom in se odpelje na angleški konzulat, da bi angloškega konzula zanimala za Bessie Holiwood. Ker se je imela Bessie zahvaliti, da je mogla Roza pobegniti iz Morbi-dine hiše, je hotela za to nesrečno dekle storiti vse, kar ji je bilo mogoče. Angleški konzul jo posluša z velikim zanimanjem in ji obljubi, da bo zastopal Bessieno zadevo in bo tudi nastopil proti seuhori Morbida. Josipina Worth se nato zopet pelje v hotel po Rozo, da ji kupi nekaj potrebnih stvari, ako bi se zadeva glede kovčegov še kaj zavlekla. ~"Pa brez te^ra moraš imeti nekaj novih oblek in za to moremo tukaj v Buenos Aires porabiti čas Kar imaš v svojih kovčegili, ne bo primemo za tvoje nove razmere in kar boš mogla pogrešiti oblek, bodo prav za Marto, ki ima skoro tako postavi kot ti."' Pi.-poldne obišče gospa Worth nemškega konzula in mu »poroči, da je Bessieno zadevo prepustila angleškemu konzulu. **Angleški konzul je že stopil z menoj — zvezo in ste imeli pri tem zelo dobro inNel. Sedaj pride cela zadeva v pravi tir. Be»V Holiwood so že odpeljali iz hiše senhore Morbida in so .Jo «lja'i v m k zavod. Kar j<* i>?i>ovcda!n, ko so ji enkrat pregnal' >trah j n 1 senhoro Morbida in jI zagotovili, da se ji m- treba v<-č k njej vrniti, je o senhoii Morbida izpovedala toliko obtežilnega. da je bila takoj aretirana. Sedaj bodo preiskali njeno hišo, in imam že telefor-ično obvestilo, da so oblasti našle nniogo obtežilnega niat«*rjala proti njenim pemagaeeiu. Xasli že tudi potne list" goapice Riharjeve in gobico Prelerjjeve in jih boste dobili skupno s kovčegi najkasneje jutri." Zelo zadovoljna se |H-ljt* gos|>a Worth v hotel nazaj in sporoči obema dekletoma in dr. Vendelu, kaj je izvedela. Postopanje proti senhori Morbida je naglo potekalo. Nič ji ni pomagalo, da je proti Riharjevi in proti Prelerjevi stavila svoje eahteve za povrnitev dolga. Gospa Worth je odločno izjavila, da tej zločinki ne bo plačala niti beliča. Rajši bo nakazala znatno vsoto za Bessie Holiwood, da si mor£> urediti življenje. lliso senhore Morbida je policija za vse čase zaprla in podkupljeni policisti, katere je senhora Morbida v svoji jezi izdala, so bili odpuščeni in primerno kaznovani. Iz Santa Fe je pršlo sporočilo, da so bile štiri osebe, ki jih je policija iskala, v hotelu aretirane. Prepeljani so bili v Buenos Aires in strogo izpraševanj. Pri tem je prišlo na dan, kam so bila odpeljana druga dekleta. Preiskovalni sodnik jih. je s sprotnim izpraševanjem pognal v kozji rog, tako da so se spočetka pogosto zagovorili, slednjič pa vse priznali. Obe kontoristinji je bilo mogoče osvoboditi in ste bili na svojo željo poslani v domovino. Glediške igralke, ki so jih tudi našli, so dobile mesto v nekem kabaretu. Oblasti so prišle na sled dobro organizirani trgovini z dekleti in mnogo oseb, ki so bile zapleteno v to nečedno,trgovino, je bilo poslanih za omrežje. Gospa Worth se je tresla v grozi, ko je dobila v jjogled te stvari. Kolikor je bilo mogoče, ste se Roza in Marta izogibali te preiskave. Vendar pa »te morali svoje izjave preti sodiščem ponoviti. Gospa Josipina je Rozo vedno stiskala k sebi, kot bi jo morala še vedno ščititi pred nevarnostmi, ki so jo obdajale. Tudi dr. Vendel je s svoje strani pomagal, da bi tem bolj posvetil v celo zadevo in je bil tudi rešen velikoga bremena, ko je mogel z gowpo Worth in obema dekletoma odpotovali iz Buenos Aires. Marta na svoje pismo ni od Vajhurta dobila nobenega odgovora, pa bila je popolnoma zadovoljna, kajti njeno srce je medtem našlo drugega, za katerega je bila resno vneta — to je bil šofer gospe Worth. In ko je stal avtomobil pripravljen za pot v Rosario pred hotelom, je imelo Marta oči samo za šoferja. Odločno je izjavila, da za njo ni primerno, da bi sedela v avtomobilu zadej z gos|>odo, temveč da je njeno mesto pri šoferju. S tem so bili vsi zadovoljni najbolj pa še šofer, ki je vesel gledal v Martin rožnati obr:>z. Gosjmi Worth je Rozo t«' dni {Mipolnoum nanovo oblekla in njem* -tare stvari so bile sestersko razdeljene med Marto in Bmagano. Copyright 193«. Ibe Aiik:. .j ..otres so čutili tudi v sosednjih Mekinjah v Gornjem gradu pa so je zaziba- lo tako močno, da so zanihale stenske ure m da je ponekod letela posoda iz omar. Kakor na Gorenjskem so tudi v Solčavi čutili liajprvo močno bučanje, ki mu je sledil močan potresni sunek. Podobna poročila so dospela še iz Žalca, Podlonka v Selški dolini, Preske in iz raznih krajev Dolenjske. Xa Barju so potres čutili posebno močno. Zemlja je visoko za valovala. Xekateri so imeli občutek, kakor da bi se zibali v čolnu na valovju. Pri nekaterih hišah so popokale šipe, drugod jo letela opeka s streh. Drugi so občutili pri potresu, kakor da hi -*ozil po cesti silno težak tovori-i avto in sprva niso hoteli verjeti, da jo resničen potres. Toda snotr. vihar in grom so doživeli v .ilijskem okraju, odkoder poročajo. V nedeljo dopoldne smo imeli pomladno toplo sončno vreme. Takoj popoldne pa so sledili hudi nalivi. In spet je burja premešala oblake, da j<* višje ležeče kraje pobelil sn*. g. Pri Sv. Miklavžu, Št. Jurju in drugod pa jo padlo celo toliko toče, da je pobelila zemljo. V torek popoldne je sjK't začela pihati burja, ki se je v teku večera iz prevrni a v vihar. Vso noč je tulilo, da so šklepetala okna in je vihar podi 1 več smrek. Bila je ena naj-bu rnejših noči v teku zadnjih let. OTROCI SO Z OPEKO UBILI STARČKA MARIBOR, 8. febr. — V Sve-čanah v obči.-ii Velki ob meji je postal TS-letni občinski ubožec Tomaž Soch'*r žrtev čudnega naključji. Pokojni je bil zaposlen pri j) - 'Hniči Jožefi Hed-jlovi. Opravljal je razna domača dela. Te dni pa je nenadoma u-mrl. Mi tvoMidednik J. Jere si je ogledal mrliča. Hod I ova mu je dejala "naj dobro napise mrtvaški list". >-eš da bo že dala za pijačo. Te besede so povzročile. da si je mrliški ogl<*dnik natančno r.idedal mrtveča ter opazil na glrtvi več podplutb in dve rani. Takoj je pripravil za- devo orožnikom, ki so dognali to-le: Okoli 15. ure prejšnjega dnes so pris-i k posestnici trije otroci, od katerih je bil prvi star 12, tr,t.,i pa 11 let. Hedlo-va jim je dejala, naj gredo v hlev, kjer Soeherja malo "zdra žijo", da bi šel na delo. Otroci pa so te nj->ne besede napačno razumeli in pričeli metati na Soeherja, ki je spal v postelji v hlevu opeko. Ubogega starčka so nekajkrat zadeli ter povzročili njegovo smrt. Orožniki so tri otroke ter G."> letno Hedlovo prepeljali v sodne zapore. STRAH PRED STE-KLIMI PSI ORMOŽA, 3. febr. — Zadnje čase je bilo več prijav iz okoliških vasi, da so se pojavili stekli psi. Mod ljudstvom je zavladal strah, da so se nekateri jeli bati že vsakega psa. Nedavno je pritekel v hišo pi*sest-nika Kosca v Frankovcih domač pes ter ob«jrizel več članov njegove družine. Posebno je obgrizel starega očeta Jurija Kosca in njegovo vnuke. Domačega psa je obgrizel bržčas kak stekel pes, posledice pa niso izostale. Vse Koščevo družino s š arim očetom vred so pripeljali v Pasteurjev zavod v Celje. STOLETNE HRASTE JE PODIRALO ZAGREB, 6. febr. — Tudi nad Zagrebom in po drugih krajih savske banovino, je divjal v torek silen vihar, odnašal je strehe, a v Maksi miru je podrl mnogo drevja, med njimi celo do 200 let stare hraste. L'ška proga je tako zatrpana F snegom, da je bil ves promet na nji ustavljen 15 ur in šele včeraj popoldne so jo očistili. V Gorskem Kotom je v torek vos dan snežilo in zapadlo je pol metra snega. Na jliški progi sta skočila dva vagona iz tira. Vihar je divjal s hitrostjo km na uro. Orkan je divjal tudi v Pri morju in nad Hrvatskim Zagorjem. Vse telefonske in brzojavne proge so bilo pokvarjene. "GLAS NARODA"I pošiljamo v staro domovino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. — Naročnina za stari kraj stane $7. — V [Italijo lista ne pošiljamo. 21. marca: Paris v Havre lf."». ma rca : MANHATTAN v Havre 'J7. marca : Champlaiu v Havre Aquitania v Cherbourg 28 marca: Cente 'H Savola v Genoa 2. aprila: BREMEN v Bremen .'». aprila ; Berengaria v Cherbourg 4. aprila: Normandie v Havre 5. aprila: Washington v Havre 10. aprila: Paris v Havre > 11. aprila: Rex v Genoa 14. aprila: Europa v Bremen 15. aprila: Aquitania v Cherbourg 18. aprila: Lafayette v Havre 22. aprila : Berengaria t Cherbourg Normandie v Havre 23. aprila: Bremen v Bremen 25. aprila: Conte rli Savoia v Genoa 2. maja: Normandie v Hevre Europa v Bremen Vulcania v Trst G. maja: Washington v Havre 8. maja: Bcrengaria v Cherbourg 9. maja: Bremen v Bremen Paris v Havre Rex v Genoa 13. maja: Normandie v Havre 11». aprila: Europa v Bremen 21*. aprila: Manhattan v Havre 21. aprila: Aquitania v Cherbourg 23. aprila: Cliamplain v Havre Conte di Savoia v Genoa 27. maja: Normandie v Havre 28. maja: BERENGARIA v Cherbourg JO. maja : Rex v Genoa Bremen v Bremen 3. junija: Washington v Havre 5. junija: Queen Mary v Cherbourg Europa v Bremen G. junija: Pariz v Havre Saturnia v Trst 11. junija: lie de France v Haire Aquitania v Cherbourg 13. junija: Bremen v Bremen Conte dt Savola v Genoa 17. junija: Normandie v Havre Berengaria v Cherbourg Manhattan v Havre 20. junija: Europa v Bremen Vulcania v Trat Cliamplain v Havre 24. junija: Queen Mary v Cherbourg 27. junija: I.afayette v Havre Rex v Genoa Aquitania v Cherbourg 1. julija: Normandie v Havre Washington v Havre 2. julija: Berengaria v Cherbourg 3. julija: lie de France v Havre Conte d i Savoia v Genoa 8. julija: Queen Mary v Cherbourg 11. julija: Saturnia v Trst Cliamplain ▼ Havre 15. julija: Manhattan ▼ Havre Normandie v Havre IG. julija: Aquitania v Cherbourg Bremen v Bremen 18. julija: Rex v Genoa 23. julija: 23. julija: Europa v Bremen lie de France v Havre Berengaria v Cherbourg 25. julija: Vulcania v Trst 29. julija: Queen Mary v Cherbourg Washington t Havre