NASLOV devetmesečno gospodarjenje v Pomurja NA RAVNI POLLETNEGA stran 8 Leto XXXIII Št. 65 Murska Sobota, 12. november 1981 CENA 8 DIN VESTNIK II. seja CK ZKS o uresniče-vanju nalog ZK v zvezi z razvojem ter socialistično preobrazbo kmetijstva in gozdarstva PODRUŽBLJANJE KMETIJSKE PROIZVODNJE -pogoj za večjo proizvodnjo in cenejšo hrano Stabiliziranje gospodarskih razmer ter razvijanje in uveljavljanje samoupravnih odnosov je ena od bistvenih nalog našega sedanjega in prihodnjega obdobja. Pomembno mesto pri tem ima tudi nadaljnji družbenoekonomski razvoj kmetijstva in gozdarstva, saj je prav uresničevanje nalog S tega področja eden bistvenih pogojev za uspeh gospodarske stabilizacije, za postopno uravnovešenje prehrambene bilance, za povečanje izvoza in zmanjševanje uvoza hrane. Naloge, ki nas na tem področju čakajo, so jasne, zato ne potrebu-jemo nobenih novih stališč in sklepov. Stališča in usmeritve 2. seje konference Zveze komunistov Slovenije, ki smo jih sprejeli pred približno desetimi leti ter jih na osnovi praktičnih izkušenj dogradili še v drugih dokumentih, so dobra osnova za pospešeno družbeno akcijo, kompenzacije okrog 14 milijonov dinarjev. Če k vsemu I temu dodamo še težave, ki jih povzroča dvojna lokaci- treba iskati rešitve tudi v ja. nezmožnost investiranja spremembi strukture proiz- s tem razvoja, pomanjka- vodnje. Kljub nezmožnosti m nje strokovnih kadrov in velike fluktuacije delavcev, zastarele objekte in delno-opreme v TOZD Predelava, ozka proizvodna grla in še nekatere’ druge težave, na katere zaposleni nimajo direktnega vpliva, lahko ugotovimo, da poslovni rezultat v soboški Mesni industriji niti ni tako slab. PRIZADEVANJA KOLEKTIVA Čeprav kolektiv še vedno čuti preveliko breme zaradi investicije v novo klavnico, so prizadevanja 1.142-član-skega kolektiva usmerjena v nenehno izboljševanje gospodarjenja. Že sam podatek. da so bili v devetih mesecih samo zaradi disparitete v cenah oškodovani za 180 milijonov dinarjev in da predstavlja izguba le 2.5 odstotka v strukturi porabljenih sredstev (materialnih stroškov), nam najbolj zgovorno priča o tem. Pomemben prispevek k sanaciji obstoječega položaja pomeni uvedba nove metode računalniškega optimiranja poslovanja, pri kateri upoštevajo nabavne in prodajne možnosti ter omejitve, vse družbene usmeritve v zvezi z uvozom in izvozom, vse cenovne elemente in'vse proizvodne omejitve. Žal pa je zaradi že naštetih težav tudi ta optimalni letni plan izkazoval za celotno delovno organizacijo izgubo v višini 50 milijonov dinarjev. V soboški Mesni industriji pa so že vsa leta nazaj nenehno opozarjali, da je hitrejšega investiranja v predelovalne zmogljivosti, je struktura njihove proizvodnje zdaj že znatno ugodnejša, saj predstavlja sveže meso 35,4 odstotka in mesni izdelki 55,4 odstotka proizvodnje, ostalo pa so kafile-rijski izdelki. Tudi v nadaljnji razvojni politiki zato načrtujejo večjo finalizacijo svojih izdelkov, predvsem bodo skušali odpraviti ozka grla v proizvodnji, sovlagali pa bodo tudi v izgradnjo tovarne mesne moke. VEČJA IZVOZNA USMERITEV - Večja in cenajša proizvodnja hrane, povečanje izvoza in zmanjševanje uvoza so primarne naloge za uresničitev gospodarske stabilizacije, zato se v ta prizadevanja vključuje tudi soboška Mesna industrija. Po podatkih za prvo polletje je izvoz za 15,5 odstotka manj- ši kot v enakem lanskem I obdobju, v devetih mesecih | pa je znašal izvoz nekaj več kot 125 milijonov deviznih dinarjev. Takšno stanje je posledica izpada izvoza v | Grčijo, kamor so samo v prvem polletju nameravali | izvoziti 300 ton junčjega I mesa. Ta izpad bodo skušali I do konca leta nadomestiti z novimi inozemskimi kupci (ZR Nemčija, Iran, Združe- ni arabski emirati) in raču- I najo, da bodo resolucijsko predpisan izvoz tudi realizi- rali. Ob tem velja omeniti še podatek, da predstavlja tudi izvoz na konvertibilna tržišča 70 odstotkov celotnega izvoza, za uvoz osnovne surovine, reprodukcijskega materiala in rezervnih delov pa porabijo le 40 odstotkov | deviznih prihodkov. VELIKA FLUKTUACIJA I KADROV Ob že omenjenih težavah pa se v soboški Mesni indu-striji srečujejo še z enim I problemom — veliko fluk- tuacijo delovne sile. Ta je " bila v prvih letošnjih deve- — tih mesecih kar 7-odstotna, I tako daje iz delovne organi- I zacije odšlo 92 delavcev, na novo pa se jih je zaposlilo — 87. Zlasti velika je fluktuaci- I ja priučenih delavcev, pra- I vtako pa so že letos delovno organizacijo zapustili tudi g štirje delavci z visoko izo- I brazbo. Med vzroki za tako I fluktuacijo omenjajo na prvem mestu pogoje dela, pa m tudi osebni dohodki, ki so se I sicer v zadnjem času bistve- | no popravili, so v tej delovni organizaciji še vedno pod m poprečjem panoge. Kakšna bo nadaljnja uso- | da Mesne industrije, ne sme ostati le skrb zaposlenih v m tej delovni organizaciji, pač pa skrb širše družbene skup- | nosti. Od njenega položaja namreč ni odvisna le usoda 1.J42 zaposlenih pač pa tudi I eksistenca več tisoč kmetov 0 in celotnega pomurskega kmetijstva. Ludvik Kovač fl STRAN 6 VESTNIK, 12. NOVEMBRA 1981 kulturna obzotja SVET KNJIGARNE V prizadevanjih, da bi knjiga bila zares najbolj razširjena kulturna dobrina je svet knjigarne, ki deluje pri Dobri knjigi in o sodelovanju s Pomursko založbo pripravil vrsto knjižnih akcij. Na prvem mestu omembe vredna, je prav gotovo bralna akcija, ki poteka v tovarni oblačil in perila Mura. Po besedah Marije Rituper, ki akcijo v največjem pomurskem delovnem kolektivu vodi in je tudi sicer aktivna kulturna animatorka, zaposleni v Muri vse bolj posegajo po knjigah, pa najsi bo to v obliki izposoje v treh knjižnicah ali pa nakupih knjig. Ker so te v sedanjih pogojih gospodarjenja vedno dražje, kupna moč prebivalstva pa vedno nižja je oblika odtegovanja od osebnih dohodkov in obročnega odplačevanja nadvse primerna. Sicer bi se namreč marsikateri delavec moral knjigi odpovedati, tako pa jo le kupi. V okvir omenjane bralne akcije v Muri bo sodil tudi obisk pisatelja Branka Šomna in pogovor ob izidu njegovega novega romana Panonsko morje, ki bo predvidoma v ponedeljek, 16. novembra ob 13. uri. Ob tej priliki bo tudi prodajna razstava knjig v klubskih prostorih ter za poživitev prireditve nastop Murinih folkloristov. Posebej pa kaže napovedati tudi skupno predstavitev del in avtorjev — dveh rojakov: Branka Šomna in Evalda Flisarja. Poleg Panonskega morja bo beseda tudi o potpopisu Južno od severa. V njem seje Evald Flisar, kije v iskanem potopisu Tisoč in ena pot, razgalil Azijo, tokrat skušal zavleči v sleherno, najmanjšo poro življenja v zahodnem delu osrednje Afrike. Branko Šbmen pa bo imel kaj povedati o svoji vezanosti na rodno Prekmurje in o trilogiji svoje mladosti katero je začel v mladinskem delu Med v laseh ter nadaljeval v pričujočem romanu. Skupna predstavitev bo v galeriji pri kulturnem centru v Murski Soboti prav tako v ponedeljek, 16. novembra ob 18. uri. V Petek, tri dni prej pa bo Evald Flisar svoj potopis predstavil v matični knjižnici v Lendavi, kjer je napovedan ob 18. uri. Sočasno s knjižnim sejmom v Ljubljani pa bo v vrsti knjižnih novosti, ki jih je pripravila Pomurska založba, izšel tudi peti letnik zbirke Mostovi. Označuje ga šest novih romanov manj znanih književnosti, domača založba pa je tako razpela mostove že do devetnajstih dežel, narodov in kultur. Brigita Bavčar JUBILANTA IZ TRSTA NAVDUŠILA LENDAVCANE Razstava o Levstiku V letošnjem letu praznujemo obletnice, ki so krojile usodo naših narodov in narodnosti. Med temi vsekakor izstopa častitljivih 150 let od rojstva velikega slavista, literata in borca za pravice Slovencev — Frana Levstika. Njegovo delo in boj sta tesno povezana z Ljutomerom. 'V času najhujšega pritiska nemškega vpliva v drugi polovici preteklega stoletja je ravno Levstik s krogom najtesnejših sodelavcev bil iniciator in soustanovitelj Prvega slovenskega tabora, ki je bil v Ljutomeru. Takrat so bile javno izrečene prve zahteve o pravicah Slovencev v rodni deželi. To je največja in najtesnejša povezava Ljutomera z njim. In ravno v ta namen je občinska matična knjižnica prejšnji petek pripravila, razstavo njegovih del. Sam ambient je izbran zelo prefinjeno — avla muzejske zbirke Edvard Kardelj Taborska gibanja na Slovenskem — v prostoru kjer so rezultati njegovega dela najtesneje povezani z zgodovino. Člani kulturnoumetni-škega društva Ivan Kavčič iz Ljutomera so pripravili recital Le bij, Elija, ki je posvečen Levstiku in njegovemu delu. Otvoritvi je prisostvovala tudi delegacija učiteljev iz Titovega Užica. D. L. Pred kratkim je v okviru Borštnikovega srečanja nastopilo v Lendavi Slovensko stalno gledališče iz Trsta s tragikomedijo D. L. Coburna PARTIJA REMIJA. Pravzaprav sta igrala jubilanta tega gledališča Zlata Rodošek in Jožko Lukež, ki praznujeta 35-let ustvarjalnega dela na odrskih deskah. Že pred letom dni so tržaški gledališčniki predstavili Len-davčanom sijajno uprizoritev E. Albeeja Kdo se boji Virginije Woolf? v resda premalo skrajšani verziji, vendar s silovito in bravurozno igro (blestel je še posebej Anton Petje). Tudi letošnja predstava je bila posebno doživetje. Vabilo na gledališki večer, ki gaje pripravila ZKO Lendava. je opozarjalo na izjemen uspeh pred tremi leti napisanega teksta. V uprizoritvi John Golden Theatra je bil tekst proglašen kot najboljši tega leta v Ameriki, prav tako tudi predstava na Brodwayu. Delo PARTIJA REMIJA staž enakim navdušenjem sprejeli publika in kritika. Privlačnost teksta je v njegovi izvirnosti in življenjskosti. To je preprosta zgodba o dveh starejših, zapuščenih ljudeh, ki se srečujeta v domu za onemogle. Weller (Jožko Lukež), je že od vsega začetka dinamična figura. tipičen siten starec, naveličan nepomembnosti in pobožnjakarstva. ciničen, celo okrutno realen in neznansko občutljiv kot skoraj vsi starci. Ona, Fonsia Dorsčy (Zlata Rodošek), aristokratsko vzvišena meščanka, polna idealnih predstav, dogmatično nezgrešljiva puritanka. se razkrije kot čisto preprosto žensko bitje, vseskozi nesrečno tudi ona tukaj na stroške socialnega zavarovanja. Oba junaka (beri antijunaka) sta osamljena, pozabljena celo od svojcev, zapuščena, odstavljena na stranski tir življenja. In vendar igra niti za trenutek ne zaide v sladkobnost, romantično otožnost, solzavost. Avtor teksta izkoristi igranje s kartami remija kot vseskozi učinkovit dramaturški lok. Wellerjeva strast do igranja je ena sama želja po samopotrditvi, da je kot človek še nekaj, če bo zmagal, bo to dokaz, da še nekaj velja, da je še za rabo... In vendar nesrečna Fonsia zmaguje, kiji niti malo ni do tega, ki seje že nekako bolj sprijaznila s svojim klavrnim vsakdanjim življenjem. ki igra le še zato, da obdrži zadnjega znanca, s katerim se še lahko pogovarja. Igralca sta s pravilno porazdelitvijo intenzitete igranja speljala gledalce iz mirnega vsakdanjika v vrelišče notranjih napetosti in kar je najvažnejše: spoznanj in življenjskih resnic, mimo kate- -rih hodimo brezbrižno ne zavedajoč se tega, da nas bodo slej ko prej doletele. [kulturni koledar PETEK, 13. OKTOBRA GORNJA RADGONA — Ob 17. uri bo v prostorih osnovne šole Kapela literar-no-g' sbeni večer na katerem sodelujejo literati iz radgonske občine in orkester glasbene šole Gornja Radgona. LEND4VA — V prostorih lendavske matične knjižice bo ob 18. uri predstavitev pisatelja Evalda Flisarja in pogovor ob izidu njegovega potopisa Južno od severa, ki gaje izdala Pomurska založba. MURSKA SOBOTA - V galeriji pri kulturnem centru bo ob 19. uri koncert na katerem sodelujejo Pomurski oktet, Sindikalni pevski zbor Štefan Kovač in Lovski rogisti pod vodstvom Jožeta Grleca. Nastop sovpada z republiškim seminarjem zborovodij odraslih pevskih zborov. LJUTOMER - V kulturnem domu bo ob 1930 uprizoritev veseloigra Kje je meja. Kot izdaja že naslov, gre za staro ljudsko igro na temo prepira za mejo. Delo je z glasbo popestril in v sedanji čas prenesel Marjan Belina. SOBOTA, 14. OKTOBRA LENDAVA — V dvorani Nafte bo ob 19. uri uprizoritev veseloigre Kje je meja. Že omenjana ljudska igra, ki jo je po Ogrinčevem tekstu v sedanjost prestavil Marjan Belina, bo prav gotovo navdušila obiskovalce s svojo lahkotnostjo in domiselnimi glasbenimi vložki. PONEDELJEK, 16. NOVEMBRA MURSKA SOBOTA — V galeriji pri kulturnem centru bo ob 18. uri skupna predstavitev avtorjev in dveh pomembnih del, ki ju je pred kratkim izdala Pomurska založba, z odlomkom pa smo ju napovedali tudi na Kulturnih obzorjih v Vestniku. Beseda ie o romanu rojaka Branka Šomna: Panonsko morje (pomotoma je bilo zadnjic preimenovano v Porabsko) ter o potopisu Evalda Flisarja: Južno od severa, v katerem je komentirano na papir prenesel izkušnje svojega potovanja po Afriki. V sodelovanju z omenjanima avtorjema se udeležencem literarne prireditve obeta zanimiv večer. Poleg igre je potrebno omeniti tudi prefinjeno režijo (Dušan Mlakar), z veliko posluha za detajle (npr. starčevska nagnjenost, da imajo nekatere stvari samo zase, kakor je to počel Lukež z blazinico za stol, ipd.) Lendavskemu občinstvu se v teh mesecih obetajo še tri slovenske predstave: 14. novembra vesela ljudska igra KJE JE MEJA, predvidoma 12. decembra Krleževa drama V AGONIJI in v januarju domača lendavska noviteta ODDAJA V ŽIVO. V madžarskem jeziku bo predstava že ta petek in v nedeljo, videli pa bomo glasbeno komedijo Sommerseta Maughama OBOŽUJEM POROKO v izvedbi Narodnega gledališča iz Budimpešte. Rajko Stupar Kot slutnja radovedno Franc Lainšček-Feri (iz cikla Med ljudmi) te težke stopinje na kruhu že mnogo prej so mimo šli že mnogo prej in z zelenimi pogledi izmenjali poraze zažari v zadnji iskri najinih kosti poljubi sonca poljubi zemljo poljubi trave poljubi ptice samo ne ljudi samo ne ljudi Razširiti krog bralcev domačih del To je bilo osnovno vodilo Zveze kulturnih organizacij Gornja Radgona in odbora za literarno dejavnost, ki sta za letošnji inesec knjige izdelala pester program aktivnosti. Zato bosta tudi obe predvideni razstavi knjig seznanili bralce z novimi literarnimi stvaritvami v slovenskem prostoru. Občinska matična knjižnica pripravlja razstavo knjig — izvirna slovenska dela, ki so izšla v letošnjem letu — v prostorih delovne organizacije Murine TOZD Moda v Črešnjevcih pri Gornji Radgoni, v Elradu ali Avtoradgoni (lokacija še ni dokončno odločena) pa bo organizirana razstava knjig, posvečenih NOB. ,Še razveseljivejše pa je dejstvo, da se v gornjeradgonski občini razširja krog bralcev. Tu je odigrala pomembno, vlogo občinska matična knjižnica, ki je 17. oktobra odprla izposojevalnico na Negovi, pa tudi v delovni organizaciji Moda. Z njeno pomočjo pa bo pričela z delom tudi knjižnica v Dijaškem domu v Radencih, ki že dalj časa razpolaga s precej raznovrstnim in bogatim knjižnim fondom. V mesecu knjige je v Gornji Radgoni organiziran še ogled knjižnice za vse cicibane vzgojno varstvenih zavodov v občini. Pri Pomurski založbi bo med novitetami v mesecu knjige izšla poleg že predstavljenega potopisa Evalda Flisarja iz Afrike: Južno od severa in romana Branka Šb-mna: Panonsko morje iz trilogije o njegovi mladosti v Prekmurju, izšla tudi pesniška zbirka Kot slutnja radovedno. Delo treh mladih avtorjev: Franca Laiščeka-Ferija, Valerije Perger in Milana Vincetiča, ki so se pričeli uveljavljati v šolskih literarnih glasilih, kasneje pa objavljali svoje pesmi tudi v našem Vestniku, Mladih potih, Tribuni in v Sodobnosti. Pričujoča pesniška zbirka je njihov prvenec in obenem uspeh, ker bo razstavljena med prvenci letošnjega knjižnega sejma v Ljubljani, prav tako pa bo ob izidu v kratkem predstavljena tudi doma. Valerija Perger Ljubezen potem še samo šelestijo bršljani ker ne čakam ne kradem x že ukradenega in narahlo kot v ihtenje se prikrade sreča — ne bela ie siva in včasih hladna in gleda me zvezdavo .. pišem ti pesem veneči don Juan srce je prazno polno ran \ razstave LJUTOMER — V Muzeju taborskih gibanj je na ogled razstava ob 150 letnici rojstva Frana Levstika, ki so jo pripravili zaposleni v ljutomerski knjižnici. Razstava je odprta med 9. in 13. uro. MURSKA SOBOTA — V prostorih likvidature Pomurske banke je na ogled numizmatična zbirka, ki jo je pripravilo društvo iz Maribora. V soboškem muzeju so poleg stalne zbirke pomurske likovne umetnosti razstavljene: arheološka, etnografska in zbirka NOB. LENDAVA — V galeriji Lendava je na ogled zbirka zgodovine mesta in stalna likovna zbirka, pripravljajo pa se na otvoritev (ob prazniku republike že tradicionalne) razstave del mednarodne li-kovfte — tokrat kiparske — kolonije in samostojne razstave. Zoltan Gabor: PAYSAGE, acrylic — olje VESTNIK, 12. NOVEMBRA 1S81 STRAN 7 Milan Vincetič (iz cikla Privid zelene hiše) Tega se ni dalo preprečiti Čelade so na dvorišču V ceveh iz kart zakoličile šotore iz bajonetov taborili so skovirji in vsak večer se kot mušice razkropili Na žvižg sd razložili puške vračajoč se v kljunih z mladoletnimi mrliči in zakvartali kara kralj za tvojo kurbo Tako pik dama za domače vino Potem te zapustili srce pobič za padlega kamerada In dolgo dolgo in cel rafal v čreva gospodarja dež ni hotel pozabiti Devetmesečno gospodarjenje Naravni šestmesečnega j Preskrba še šepa ! Tudi z določnejšimi podatki. ki pa jih, navzlic precejšnjemu časovnemu odmiku ni kaj dosti na voljo, ne moremo ovreči tega dejstva. Vsaj pri globalnih gospodarskih gibanjih ne. V Pomurju si lahko zadovoljno manejo roke le večji izvozniki, pa še ti z grenkim priokusom, da so se metli spričo uvozne odvisnosti in s tem spremljajočih zatikanj, denimo pri dobavah surovin in repromaterialov in deviznih prilivov, prilagajati, mestoma pa celo podrejati tujemu trgu in tujim partnerjem. To velja tako za tovarno oblačil in perila .Mura iz Murske Sobote, sicer največjega pomurskega izvozni- V občini LENDAVA so se že sprijaznili, da resolucijskih pričakovanj ne bodo izpolnili. Pri rasti fizičnega obsega industrijske proizvodnje, ki naj bi Se zvečala za 5 ali 6 odstotkov, je bila ob devet-mesečju v primerjavi z lanskim že manjša za blizu 10 odstotkov. Tolikšen padec gre največ, na račun manjše proizvodnje — za okrog 17 odstotkov — v Ina-Na.fti, kjer že dalj časa šepa oskrba s surovo nafto in zemeljskim plinom. Drugje ostaja fizični obseg proizvodnje na ravni lanskoletne. Podobno je v kmetijstvu, na kar je menda večidel vplivalo slabo vreme ob lanski jesenski setvi. V načrtovanem obsegu in času namreč lendavski kmetijci niso mogli opraviti setve, kar se krepko pozna pri recimo pridelku pšenice, saj je kar za polovico manjši kot lani. V gradbeništvu je obseg del in storitev pod lanskim. Glede neizpolnjenih izvoznih načrtov dodajmo, da pa je uvoz surovin in repromaterialov nad planiranim. Tako so v tej občini že ob polletju uvozili skoraj toliko kot vse leto 1980. Seveda je temu izključno kriva draga nafta, ki v lendavskem uvozu predstavlja skoraj 90 odstotkov. Za koliko so se povečale izgube, še ni znano, neizpodbitno pa je. da bodo morali v nekaterih lendavskih organizacijah združenega dela pripraviti ustrezne sanacijske programe, ki naj bi jih čim-prej pripeljali na pot boljšega gospodarjenja. Pa še tale podatek: občutno se je zmanjšalo zaposlovanje. Od načrtovane rasti — 3,5 do 4 odstotke — bo najbrž letos dosežena le 2.5-odstotna rast, ki pomeni le še več brezposelnih. V občini GORNJA RADGONA se jim — kot vse kaže — izgube zmanjšujejo. To naj. MORAVSKE TOPLICE VAS VABIJO NA LOVSKE SPECIALITETE: — postregli vas bomo z jelenovim filejem, srninim stegnom, lovskim bogračem in divjačinsko klobaso MORAVSKE TOPLICE VAM PRIPOROČAJO SPECIALITETE HIŠE: — nadevan puranov zrezek — zrezek na način šefa kuhinje — prekmurski krožnik Za prijetno razpoloženje bo odslej skrbel ob petkih in sobotah ansambel Šest mladih iz Maribora s pevko Heleno Vergles. ka. kot za turniško Planiko, Radensko iz Radenec. Avto-radgono. Gorenje-Elrad. sozd ABC Pomurka, Če naštejemo le nekatere. Nekaj jih je zalajalo, med'njimi ljutomerski Tehnostroj. lendavski Primat. Elma in Ina-Nafta. gor-njeradgonski Kmetijski kombinat in Lina iz Apač. Pomursko gradbeništvo je. tako kot sicer, tudi na izvoznem področju problem zase. Če si z razpoložljivimi ocenami in podatki Skušamo nekoliko pobliže ogledati devetmesečno gospodarjenje v Pomurju, smo primorani za-četi pri težavah. Teh je — kot pravijo v vseh štirih občinah — več kot preveč. bi obetalo, da tistih 12,6 milijonov dinarjev, ki sta jih ob polletju z izgubo »prigospodarila« tozda Mesoizdelki pri Kmetijskem kombinatu in Naravno zdravilišče pri Radenski, skupaj z občinsko zdravstveno skupnostjo, ne bo doseženih. Sorazmerno ugoden je dosežen plan izvoza — 63 odstotkov. Še posebej velja pohvaliti tozd Proizvodnja bivalnih enot delovne organizacije Avtoradgona. kjer so dosegli skoraj enkrat večjega kot znaša poprečen občinski. Tudi Gorenje-Elrad in Murin tozd Moda sta se spet izkazala, dasiravno imajo v prvem precejšnje težave z zahodnonemškim partnerjem. firmo Korting. Poleg tega jih tarejo stare obveznosti pri odplačilu naložbenih vlaganj. Ko smo že pri naložbah, naj podčrtamo, da delež izplačil zanje — tako lastnih kot bančnih — pada, narašča le v Kmetijskem kombinatu in Kmetijski zadrugi, spričo gradnje deponij za sladkorno peso. Sicer pa je v letošnjih devetih mesecih šlo za naložbe skoraj 92 milijonov dinarjev, se razume, da v gospodarstvu. Omenimo še dvoje ugotovitev. V Avtoradgoni v okviru 'celotnega prihodka skokovito naraščajo porabljena sredstva; na kar — kot sami ugotavljajo — nimajo kaj dosti vpliva. V Radenski se proizvodnja brezalkoholnih pijač giblje na lanski ravni, bistveno bolje je v proizvodnji polnilne opreme. V turističnem prometu ugodno poslujejo v Moravskih toplicah, kjer je več tujih gostov, medtem ko v drugih tozdih Radenske plana.1981 ne dosegajo, zlasti zaradi manjšega obiska domačih gostov za zdravljenje. V občini MURSKA SOBOTA, kjer prav tako občutno kasnijo z rezultati devetmesečnega gospodarjenja, so z gospodarskimi gibanji vse prej kot zadovoljni. Celotni prihodek je v primerjavi z istim obdobjem lani porasel za 45 odstotkov, porabljena sredstva pa kar za 50 odstotkov. Minimalna amortizacija se je zvišala za 38 odstotkov, dohodek za 29 odstotkov in čisti dohodek za 16 odstotkov. V poslovni sklad organizacij združenega delaje šlo iz dela' čistega dohodka v poprečju 29 odstotkov sredstev. Število zaposlenih je večje za kakšen odstotek. V tej občini so pri izvoznih načrtih veliko bolj ambiciozni in to povsem upravičeno. Tovarna oblačil in perila Mura namreč krepko prekoračuje planska predvidevanja in ni bojazni, da bodo občinski izvozni plan presegli za okrog 6 odstotkov. Veliko bolj so zaskrbljeni spričo porabljenih sredstev. Za 5 odstotkov so namreč višja od celotnega prihodka, največ zaradi podražitev vseh vrst repromaterialov, v gradbeništvu pa tudi storitev. Zaloge, posebej spričo nedokončane proizvodnje, so celo na 400 milijonov višje kot lani. Gre za porast zalog surovin, manj pa gotovih izdelkov, oboje pa vpliva na nemoten potek proizvodnje. V občini LJUTOMER, kjer so ob polletju sicer dokaj solidno gospodarili, bodo očitno le stežka.obdržali tako raven. Ugotovitev, da so bili polletni rezultati gospodarjenja v občini nad republiškim poprečjem, še ni porok, da bo tako tudi ob koncu leta. Ce se samo zadržimo pri devetmesečnih izgubah, so te več kot enkrat višje. V tozdu Simentalka in Marlesovem tozdu Tovarna pohištva znašajo nekaj nad 28 milijonov dinarjev. Pri izvozu — ta se je v . primerjavi z letošnjim polletjem povečal za 36 odstotkov in znaša vrednostno nad -147 milijonov dinarjev — prav tako ni razlogov za zadovoljstvo. Nekatere organizacije združenega dela (Tehnostroj. Mlekopromet. Imgrad) so namreč na tem področju malone docela odpovedale, razen že omenjenega Murine tozda Oblačila in tozda Les pri delovni organizaciji Ljutomerčan, ki tudi ni ničesar uvozila. Zato pa so toliko več uvozile prej omenjene organizacije združenega dela. Kot v drugih občinah tako v tudi v ljutomerski pripravljajo ali snujejo sanacijske programe, da bi se prej ali slej izkopali iz gospodarskih težav, ki — kot bomo konkretneje še poročali — utegnejo dodobra načeti materialno in siceršnjo stabilnost pomurskega gospodarstva. BRANKOŽUNEC preskrba ljudi z mlekom, kruhom, moko, testeninami in soljo povsem normalna, kar bi lahko trdili tudi za nakupovanje detergentov, sadja in zelenjave. Po velikem povpraševanju v mesecu avgustu za jedilno olje in sladkor se je prodaja normalizirala, pri čemer pa se je pojavilo pomanjkanje pakiranega sladkorja. Navzlic sproščenim republiškim in občinskim rezervam in prodaji sladkorja, ki je hranjen v konsignaciji, pa ponudbe ni bilo možno izboljšati, ker niso bile znane cene, zaradi česar je prodaja omejena na dva kilograma. V primerjavi z lanskim letom se je izboljšala tudi preskrba s kurivi, čeprav je čutiti pomanjkanje lignita, ker je dobava zaostala za približno 2 tisoč ton.'Zato pa ni nobenega problema z rjavim premogom, ruskimi in nemškimi briketi, ki zaradi dokaj visoke cene ne gredo najbolje v promet. Za zdaj ni prekoračitev cen Uresničevanje določil družbenega dogovora o izvajanju politike cen v letu 1981, ki so predvideli, da bo rast cen industrijskih izdelkov manjša za četrtino, cen na drobno in življenjskih stroškov za petino in storitev za desetino’ manjša kot leto poprej, je bilo v ospredju delovanja občinske skupnosti za cene v Murski Soboti. Na dosedanjih šestih sejah so med drugim obravnavali 120 obvestil o povečanju cen gostinskih storitev. 71 obvestil o podražitvi obrtniških storitev. 17 zahtevkov za potrditev,, cen obrtnikom, ki so na novo odprli obrtno dejavnost, in podobno. Takšna obvestila o povečanju cen je skupnost za cene prejemala samo v prvem polletju letošnjega leta, ko je veljala odredba o spremljanju cen. Že od 18. junija pa je z odlokom znova predpisano ustrezno potrjevanje cen za vse proiz-vode in storitve. Povejmo, daje skupnost za cene v Murski Soboti ob številnih zahtevkih ža povišanje cen potrdila le nekaj med qjimi. Tako so se strinjali s 25-odstotnim povečanjem stanarin. 20-odstotnim . dvigom cen komunalnih storitev. kakor tudi dimnikarskih storitev ter posebnih vrst kruha in peciva, medtem ko je šlo za 35-odstotno povečanje cen osnovnih vrst kruha zaradi ukinjenih kompenzacij. Nadalje so potrdili 10-odstotno povečanje cen avto-servisnih dejavnosti, v dijaških domovih je šlo za 15 odstotkov višje cene, pri-14 zasebnih obrtnikih pa so sprejeli 22.5-odstotno povečanje cen. Statistični podatki za mesto Murska Sobota kažejo, da so v prvih osmih mesecih Lahko rečemo, da je zadovoljiva tudi preskrba z drvmi, medtem ko se občasne težave pojavljajo pri prodaji plina za široko potrošnjo. Manj razveseljivo je stanje v oskrbi s svežim svinjskim mesom, saj se ponudba v primerjavi z nedavno glavno turistično sezono ni izboljšala, ampak ostaja zelo enolična, ker je možna kupiti le kare. Kot vzrok navajajo predvsem premajhne prireje svinj, še vedno neurejena razmerja v cenah, pridružujejo pa se tudi določene izvozne obveznosti mesne industrije. Boljša je izbira junčjega in govejega mesa, čeprav niso vedno na voljo vse kategorije omenjenega mesa. Tržišče pa je boljše založeno z nekaterimi vrstami suhomesnatih izdelkov, kar ne velja edinole za vratovino in suha rebra. Na komiteju za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj so nam tudi povedali, da se v jesenskih mesecih kaže tudi pomanjkanje margarine, kar bi naj bila posledica hitre razprodaje, skromnejša pa je tudi izbira kave in čokolade. V trgovinah pa ni dovolj toaletnega papirja in ostale papirne konfekcije. Nikakor ne morejo biti zadovoljni s preskrbo z gradbenim materialom, saj je dovolj le cementa, medtem ko betonsko železo, opeko in kritino za strehe kupci le težko dobijo. K temu letošnjega leta povečali cene na drobno za 27,5 odstotka v primerjavi z lanskim letom, pri cenah storitev pa gre za indeks 122,6. To dokazuje, da v tem obdobju ni prišlo do prekoračitev dogovora. Še zmeraj pa se morajo soočati s problemom nerealno evidentiranih obrtniških storitev. Zato so člani skupnosti za cene sklenili, da bodo dovolili povečanje cen samo tistih storitev, ki so pod povprečjem v dejavnosti, ostalim zahtevkom pa bodo ugodili le deloma. Sicer pa do konca letošnjega leta predvidevajo še potrditev tistih cen obrtniških storitev, ki letos še niso bile spremenjene, pri čemer pa bodo upoštevali povpreč Z izjemo 9-stanovanjskega bloka predvsem za potrebe delavcev lenarškega Agrokombinata v tej občini letos ne predvidevajo drugih družbenih gradenj. - Vsako leto 100 stanovanj Očitno se tudi pri samoupravni stanovanjski skupnosti v Lenartu zavedajo sedanjega aktualnega stabilizacijskega časa, zato so tudi načrte prilagodili'realnim potrebam in predvsem možnostim. Prav zato v letošnjem letu niso začrtali večjih družbenih gradenj stanovanjskih objektov, že prihodnje leto pa naj bi se lotili gradnje 50 družbenih in 85 zasebnih stanovanj. Med 135 novozgrajenimi stanovanji bo v družbenem sektorju največ 2-sobnih oziroma 2 in polsobnih, najmanj pa garsonjer in 4-sobnih stanovanj. Zasebniki pa bodo v glavnem gradili enodružinske hiše. Čeprav je razmerje med individualno in družbeno gradnjo stanovanj v občini Lenart 75:25 v korist zasebne izgradnje, pa vendarle ugotavljajo, daje bila zasebna gradnja v preteklih letih nekoliko zapostavljena. Zato bodo v prihodnosti namenili tej več pozornosti z ustreznim stimuliranjem. Predvsem kaže izpostaviti kreditnasredstva, kijih bodo za te potrebe izdvojili precej več kot v preteklem obdobju. V lenarški občini pa že nekaj časa razmišljajo tudi o zadružni gradnji, v ta namen pa so že pripravili prve idejne načrte, predvideli lokacijo in zbrali podatke o možnostih financiranja 50 hišic, kolikor naj bi jih predvidoma na ta način zgradili. Sicer pa naj bi' v tej občini do leta 1985 zgradili kar 500 novih stanovanj, od teh pa 375 ali 75 odstotkov v zasebnem sektorju, samo 225 ali četrtino pa v družbenem sektorju. Med temi tudi 52 solidarnostnih stanovanj. J. Kurbus je treba dodati še pomanjkanje izdelkov tehnično-železninske stroke, in sicer profilnega železa, pločevine, okovja, žice, kablov, rezervnih delov, kmetijskega orodja in zaščitnih sredstev za kmetijsko proizvodnjo, lepil in raznih lakov itd. Hkrati so nas obvestili, da bo tudi v tej kurilni sezoni veljala omejitev glede dobave mazuta in kurilnega olja za gospodinjstva. Prednost imajo seveda bolnice, pekarne, šole in druge ustanove posebnega družbenega pomena. Največ težav je z oskrbo mazuta, saj ga dnevno dobijo, kot pravijo v Petrolu, najveš 50 ton, potrebovali pa bi ga najmanj 75 ton. Po drugi strani pa v murskosoboški občini v letošnjem tri-četrtletju ne opažajo kakih problemov s preskrbo bencina. Takšna je torej podoba o preskrbi 'tržišča z nekaterim blagom široke potrošnje v murskosoboški občini, ki opozarja, da se moramo v zaostrenih pogojih gospodarjenja v prihodnje obnašati še bolj varčno, kajti le na ta način bomo izpolnili zastavljene cilje. Hkrati pa bo Veletrgovina Potrošnik do sredine prihodnjega meseca izdelala bilanco dejanskih potreb prebivalstva. Nenazadnje pa bo moralo tudi zaživeti delo svetov potrošnikov v posameznih krajevnih skupnostih murskosoboške občine. Milan Jerše ne cene določene obrtne stdritve. Hkrati pa so že predloženi zahtevki za povečanje cen gostinskih storitev, kar je posledica dviga cen svežega mesa, in avtoprevozniških storitev spričo višjih cen naftnih, derivatov. Seveda pa bo skupnost za cene v Murski Soboti tudi v prihodnje spremljala gibanje cen iz občinske pristojnosti in si prizadevala za uresničitev dogovora o izvajanju politike cen v letošnjem letu. V slučaju večjih prekoračitev pa bo tudi zniževala cene tistih storitev, ki sojih obravnavali že v prvem polletju. Milan Jerše RADENSKA TOZD HOTEL ..DIANA" priredi dne 14. 11. 1981. tradicionalno "MARTINOVANJE" v kavarni hotela. Za prijetno razpoloženje bodo skrbeli: — Ansambel ,,STRANCI" — PIŠTA s humorističnim programom in krstom mošta ..brez vode" — Nagradna ..Martinova gos" — ter zanimiv artistični program v baru Rezervacije sprejema recepcija hotela Vljudno vabljeni STRAN 8 VESTNIK, 12. NOVEMBRA 1981 kmetijska panorama Ponovno oživljanje konjereje v Pomurju GOVEJI HLEV NI PRAZEN Kmetijska zadruga Radgona je v Lipici kupila 4 breje kobile, vredne 620 tisoč dinarjev. Kobile so brezplačno odstopili rejcem-kooperantom. Konj je bil nekoč med najbolj pomembnimi domačimi živalmi. Brez njega si ni bilo mogoče zamišljati ne kmeta ne meščana; Rabila sta ga pri svojem delu, za prevoz in za razvedrilo. Služil je tudi v vojaške namene. Razvoj tehnike je konja vse bolj spodrival in ga pologoma jžrinil na vseh področjih. V zadnjih letih je konj zopet začel dobivati veljavo, in sicer: v bolj razvitih deželah se konjski šport vse bolj uveljavlja kot nujna potreba ljudi, ki se premalo gibljejo in predobro hranijo; konjsko meso postaja vsak dan bolj zahtevana dietična hrana pri vrsti sodobnih bolezni, kljub razviti mehanizaciji se gozdarji zopet vračajo h konju, da jim pomaga pri spravilu lesa do urejenih cest, Sodobnemu kmetu konj zopet pomaga tam in takrat, ko mehanizacija odpove ali je predraga. Tudi sodobne metode vojskovanja ponovno računajo s konjem, ki je uporaben tudi takrat, ko odpovejo stroji. Vse, kar se dogaja v svetu, se prej ali slej, v večji ali manjši meri, odraža tudi pri nas. Konj doživlja pri nas podobno usodo kot drugje po svetu. Konjsko meso se sicer pri nas dobro prodaja, ni pa še po njem množične potrebe. Zato so klavni konji izredno dobro izvozno blago. NaTnarsikateri kmetiji so $i' konja spet nabavili ali pa o tem resno razmišljajo. Organi za organizacijo splošnega k ljudskega odpora v primeru vojne upoštevajo v pripravah tudi možnosti in sposobnosti konjskega staleža primas. Glede na pasmo v Sloveniji prevladujejo hladnokrvni konji. Danes zajemajo že okrog 90 odstotkov vseh konj. Izjema sta le območji Ljutomera m delno Šentjerneja, kjer redijo športne konje. Najmočnejše strnjeno rejsko območje hladnokrvnih konj zajema občina Ptuji Lenart. Ormož in Maribor. SOZD ABC POMURKA, ki je nosilec kmetijske proizvodnje v Pomurju, uvaja v svoj proizvodni program ko-njerejsko proizvodnjo. Ne gre prezreti, da se ta veja proizvodnje v zadnjem času ponovno uveljavlja tako na domačem kot na tujih tržiščih. Kmetijska zadruga Radgona je na licitaciji v Lipici kupila štiri breje kobile. Zanje so odšteli 620 tisoč dinarjev. Kobile so rejci-kooperanti KZ Radgona dobili v rejo brezplačno. Svoje obyeze do zadruge pa bodo poravnali z oddajo žrebet. Tisti, ki so v rejo prejeli mlajše kobile, bodo zadrugi brezplačno oddali 1.6. drugi pa od 1.3 do L1 žrebeta. Razliko bodo poravnali v denarju. Po izpolnjenih obveznostih do ' KZ bodo kobile postale last rejcev. Po besedah pospeševalca KZ Radgona tov. Erliha pa v radgonski občini ne mislijo ostati le pri štirih plemenskih kobilah. Kupili so namreč tudi plemenskega žrebca, do leta 1985 pa bodo dokupili še 50 kobil, tako da bo konj V teh krajih ponovno dobil domovinsko pravico. Boris Hegeduš Najbrž se zdi trditev, da so jmeli na domačiji Jozsefa Csuke iz Genterovec to jesen manj dela, kot pa v poletnih mesecih nelogična, toda resnično je tako. Sredi leta so imeli opravka z zidarji, saj so Csukovi ugotovili, da stanovanjska hiša ne omogoča pravega komforta, ki si ga tudi kmečki človek zasluži, zato so jo podrli in sezidali novo. Zdaj, ko so si v 6-članski družini nekoliko od- Jozsef Csuka iz Genterovec pri Lendavi se ni zaposlil kot številni njegovi sovrstniki, ampak je prevzel kmetijo, kjer dobro gospodari. dahnili. ugotavljajo, da kmečko delo niti ni tako naporno. Zidarija namreč veliko bolj zdela človeka. Tega ni potrdil le 37-letni Jozsef, ampak tudi žena in oče ter mati. Dva šoloobvezna otroka pa se še ne zavedata nap.orov staršev oziroma dedka in babice. Enonadstropna hiša torej stoji, tudi notranjost je že urejena in tako so se Csukovi te dni že vselili. Niso se še odločili ali bodo imeli tapete. ali pa steno kar pleple-skali. To zazadaj ni niti toliko važno, saj se morajo stene dobro posušiti. Mladi gospodar je s ponosom povedal. da so ob gradnji hiše krepko zavihali rokave prav vsi odrasli družinski člani in tako precej pripomogli k pocenitvi gradnje. »Tako pa je bilo tudi pred kakšnimi osmimi leti, ko smogradiligoveji hley. Le-ta meri 17 x 10,5 metrov, in je v njem 40 glav živine. Največ je seveda pitancev: Dobro sodelujemo s kmetijsko zadrugo Lendava, oziroma temeljno zadružno organizacijo v Dobrovniku. Prav v teh dneh bomo oddali nekaj glav živine, ki je dosegla težko 600 kilogramov,«" je povedal Jozsef. Posebej naj povem, da me ni odpravil kar na dvorišču, ampak meje povabil v hišo, kjer sem moral zvrniti kozarec lendavčana in pojesti nekaj Ocvirkovih pogač. Vsi družinski člani so posedli okrog mize in rade volje odgovarjali na vprašanja. Oče je dejal, da imajo 8 hektarjev zemlje, kar je premalo. da bi bili vsi kmetijski stroji (dva traktorja in priključki) polno izkoriščeni, zato so vzeli v najem 6 hektarjev zemlje. Obdelujejo torej 14 hektarjev. Več kot polovico njiv namenjajo pridelovanju koruze; to jesen sojo pospravili s površine 7 hektarjev. Naredili so več kot 300 kubičnih metrov koruzne silaže. za kakih 50 kubičnih metrov pa je koruze, ki so jo potrgali in umleli skupaj s storži. S tem pa bogata koruzna letina še ni izčrpana, saj so napolnili tudi vse koruznjake. »Kakšna pa je cena živine? Ali lahko shajate?« Na to vprašanje sem pri Csukovih dobil takle odgovor: »Še kar gre! Resje cena goveje živine le 63 dinarjev po kilogramu, vendar se račun izide. To pa le tam, kjer ima kmet Jržno proizvodnjo, torej na kmetijah, kjer so obseg prireje močno razširili. s čemer so se tako imenovani fiksni stroški na posamezno govedo znižali.« Da ta odgovor nekoliko pojasnim: Vzemimo na primer elektriko za razsvetljavo. Svetiti je treba, če je v hlevu ena krava ali pa pet ali celo več. Čtje samo eno govedo, izdatek za razsvetljavo obremenjuje samo njo, če pa jih je več, pa se porazdeli in tako pride na posamezno glavo ali če hočete; rep — manj. Podobno je z drugimi izdatki. Ugotovitev Csukove družine je pravilna. Pitanje ob sedanji ceni, čeprav jo močno povečujejo izdatki za krmila. se še vedno izplača, seveda je dohodek po glavi živine tem večji, kjer je v hlevu več živine. Csukovi imajo 40 glav, od tega ,30-svojih pitancev, ostalih 10 pa so dobili v rejo od zadruge. V že omenjeni živinski sklad sodijo tudi krave. Imajo jih devet in so dobre mlekarice. Lani, ko niso do-jil&'vse, so prodali 15 tisoč litrov mleka. Seveda ga niso namolzli ročno, ampak s strojem. Ob obisku pri Csukovih sem postal pozoren tudi na 'svinjski hlev. V njem sicer ni veliko pitancev, vendars tem ni rečeno, da se v času kolin miza ne bo šibila od dobrot. Sicer pa dandanašnji na kmetih ne pričakujejo več kolin z nestrpnostjo, saj te niso le pred božičem, ampak tedaj, ko je zamrzovalnik prazen. Pri Csukovih so letos skrinjo že večkrat izpraznili. S tem hočem povedti. da živijo dobro. Delajo pa tudi tako. š. SOBOČAN VINOGRADNIKI Idiličen posnetek trgatve bq mogoče bralcem pričaral I občutek zadovoljstva vinogradnikov z letošnjo trgatvijo, pa na žalost ni tako — vsaj ko govorimo o količini pri- delanega mošta. Letošnja zmrzal jim je namreč prekri- žala vse račune, tako da so namesto na 250 letos pobrali grozdje Samo na 180 hektarjih. Ostale površine pa ali obnovljajo. ali paje na njih trta pomrznila. Kljub temu pa bo letošnji pridelek slovel kot eden najboljših, saj so bili | dani vsi pogoji za to. Prejšnji Jeden pa so pobrali zadnje grozde tako imenovane pozne trgatve laškega rizlinga in šipona na treh hektarjih v Slamnjaku. Seveda pa so šte- Vilke (točne) o pridelku zaenkrat še skrivnost, objavili pa | jih bomo, ko bodo znane. D. L. Pomanjkanje obratnih sredstev — zavora za razvoj kmetijstva Pred časom smo v Sloveniji ustanovili konzorcij za usmerjanje sredstev v proizvodnjo hrane. Razvoju agroživilstva in večji proizvodnji hrane pa zgolj ustanavljanje institucij bore malo koristi, če ni konkretnih rezultatov. — Zasebni sektor kmetijstva v Pomurju, organiziran,v kmetijskih zadrugah že od leta 1962. uspešno uresničuje zastavljeni cilj — povečanje tržne proizvodnje na zemljiščih. ki imajo z vidika kmetijske proizvodnje prednost pred zemljišči na drugih območjih Slovenije. Ne gre prezreti, da ima Pomurje v zasebni lasti le 7,6 odstotkov kmetijskih zemljišč od 2.025.529 hektarjev zasebnih njiv v Sloveniji, in sicer od 253.929 hektarjev njiv v republiki je 51.896 hektarjev v Pomurju. Od 36.131 hektarjev zasebnih sadovnjakov je v Pomurju 4.201. od 21.359 vinogradov v republiki leži 2.600 hektarjev v Pomurju in od 33.456 hektarjev kmečkih travnikov jih je v Pomurju 27.631. V Pomurju pašo v letu 1980 vzredili kar 71,6 odstotka od 748 tisoč ton prašičjega mesa, kolikor so ga vzredili zasebni rejci preteklo leto v Sloveniji. Rejci goved ob Muri so k skupni tržni proizvodnji republike 47.876 ton govejega mesa prispevali 23,5 odstotka, od 256.897 milijonov litrov mleka so ga 17.7 odstotka podojili v Pomurju. Dobro organizirani kmetje v Pomurju pa letno pridelajo tudi 15,4 odstotka od 34.718 ton v Sloveniji pridelanega krompirja. Navedene količine kažejo, da so v Pomurju z dobro zastavljenimi organizacijskimi pristopi in sodobnimi agrotehničnimi metodami uspeli organizirati proizvodnjo, ki prispeva pomemben delež k prehrambeni bilanci Slovenije. Za tako veliko proizvodnjo kot tudi za povečanje proizvodnje je življenjskega pomena zagotoviti obratna sredstva za vlaganja v osnovno proizvodnjo in odkup kmetijskih pridelkov. Problem zagotavljanja sredstev v zadnjih letih uspešno rešuje interna banka ABC POMURKA skupaj s temeljno pomursko banko. Vendar ob pomanjkanju sredstev v temeljni banki kmetijci niso sposobni zagotoviti sredstev za tako velika vlaganja, ki se povečujejo zaradi povečanja obsega proizvodnje in hitre rasti cen reprodukcijskih materialov. Obseg vlaganj v kmetijsko kooperacijsko proizvodnjo in obseg sredstev, vezanih na potrebne zaloge reprodukcijskih materialov, nedovršenih proizvodov, zalog gotovih izdelkov in trgovskega blaga, skokovito narašča. V prvem polletju preteklega leta so zaloge vezale 1.015 milijarde dinarjev, v prvih šestih mesecih leta 1981 paje bilo že za 1.719 milijarde dinarjev, tako da se je znesek na zaloge vezanih sredstev v kmetijstvu povečal za 69 odstotkov. Tako povečanemu obsegu vlaganj v proizvodnjo interna banka ABC POMURKA in pomurska banka nista kos, saj v Pomurju proizvajajo hrano za potrošnike širom Slovenije, Kmetijci opozarjajo, da je zato zadnji čas, da bi potrebna sredstva za proizvodnjo hrane. kijih bodo prispevale med drugimi tudi OZD iz potrošniških centrov, začel usmerjati pred časom ustanovljen republiški konzorcij za hrano. Boris Hegeduš TURNIŠČE: cene pujskov Že nekaj tednov, in tako je bilo tudi pretekli četrtek (5. nov.), se cene pujskov na turniškem sejmišču gibljejo od 2.700,00 do 3,300,00 dinarjev za dva odojka. Pričetek sejma so z novembrom pomaknili na 7.00 uro. STRAN 9 VESTNIK, 12. NOVEMBRA 1981 naši kraji in ljudje V PANOVCIH JE LEPO, TODA... »Dober dan! Ste doma iz Panovec?« sem ogovoril samotnega pešca, ki je nesel > na ramah motiko. »Da, jaz sem tu doma. Tam, vidit , je moja hiša. Sam živim v njej. Sam si kuham, perem in obdelujem polja. Ravnokar sem namenjen na njivo, kjer moram zaravnati zemljo po oranju, kajti sicer bo težko sejati. Nekoč...« Beseda mu je za hip zastala in v očeh so se mu zaiskrile solze. Najbrž so se mu misli povrnile v leta, ko je bil še mlad, ko njegov dom ni bil tako prazen, ko njegovo srce ni čutilo osamljenosti. Da, tistih časov se z veseljem spominja. »Največ svojega življenja sem preživel- v kovačnici. Podkaval sem konje pa tudi krave in delal pač vse, kar je bilo potrebno. Petindvajset let sem imel obrt. Tudi zdaj me pridejo kaj prosit, naj jim postorim to in ono, toda prestar sem že. Šestinse-demdeset let jih imam, veste. Kako naj dvigam 5 kilogramov težko kladivo? Pa tudi časa nimam. In polja me čakajo .. .« Da, polja. Okrog 4 hektarje obdelovalne zemlje ima. Težko opravi vse delo. Šele pred kratkim je uspel pobrati krompir, koruza pa je ondan še čakala na polju. Vprašal sem ga, zakaj se pravzaprav muči. Ali mu ne bi bilo bolje, če bi zemljo komu prepustil za preživno-no ali da bi šel v dom za ostarele občane. »Ne, kaj takega ne bi rad storil. Tukaj sem sam svoj gospodar in dokler bom mogel, bom ostal na zemlji Reorganizacija ene v šest krajevnih skupnosti v mestu Murska Sobota je brez dvoma prinesla veliko pozitivnih sprememb Na ta način jim je uspelo v marsikateri sredini poživiti določene aktivnosti, kar se navsezadnje kaže tudi v povečanem interesu prebivalstva za delovanje v samoupravno zaokroženih teritorialnih celotah. To bi lahko trdili tako za razne organe sveta krajevnih Skupnosti in njihove sekcije, kot za številne družbenopolitične organizacije. predvsem socialistično zvezo, zvezo komunistov in mladinsko organizacijo, ter družbene organizacije in društva. Oblik združevanja in povezovanja delovnih ljudi in občanov v pomurskem središču torej zares ne manjka. Toda, ali so se v praktičnem življenju povsem uveljavile, krajevne skupnosti? Odgovor na zastavljeno vprašanje žal ne more biti v celoti pritrdilen. Med šestimi krajevnimi skupnostmi v mestu Murska Sobota se. je prav gotovo s svojim delovanjem uveljavila krajevna skupnost Partizan. Poleg sveta krajevne skupnosti sodijo med najaktivnejše krajevna konferenca socialistične zveze in še posebej sekcija žensk, ki seje izkazala v pomoči prebivalstvu, kakor tudi na področju vzgoje in izobraževanja. Slednja je na-Jnreč organizirala številne tečaje za ročna dela in podobne akcije, ki so rojevale dokajšnje uspehe. Ljudje pa so skupno urejevali otroško igrišče in še kaj. Mnogi so se odzvali dobro zamišljenim in delal...« Ludvik Kučan iz Panovec prav gotovo ni osamljen primer. Takšna je dandanes usoda prenekate-rih ostarelih kmečkih ljudi. Nočejo zapustiti svojega grunta in bojijo se iti v dom. čeprav bi jim bilo tam vas 44 hiš, danes pa je naseljenih le 28. Panovci so dokaj slikovita vasica sredi goričkih hribov. Lepo je živeti tukaj, toda mladi vseeno rajši odhajajo s svojih domov. Nekoč je štela (Foto: J. G.) dokler bo mogel. (Foto: J. G.) 76-letni Ludvik Kučan iz Panovec je ostal sam na kmetiji. Težko zmore pravočasno obdelati vsa polja, toda ostal bo na zemlji in delal, V KS Partizan so našli torišče dela akcijam, ki so bile navsezadnje konkretna oblika reševanja problemov vseh krajanov krajevne skupnosti Partizan. V SLOGI JE MOČ — Skupno urejanje otroškega igrišča v soboški mestni krajevni skupnosti Partizan je eden od konkretnih rezultatov takšnega dela- Foto: M. Jerše Stabilizacijski ukrepi so posegli tudi na področje telefonije v Pomurju, kjer itak vlagajo ogromne napore, da bi čim prej nadoknadili do-kajšen zaostanek za slovenskim poprečjem. Po najnovejših,informacijah je odložena tudi gradnja največje naložbe v srednjeročndm obdobju 1981-1985. in sicer zgradbe telekomunikacijskega centra v Murski Soboti, ki pa je bistvenega pomena za nadaljnji razvoj telefonskega omrežja v svetu ob Muri. Zaradi tega v delovni organizaciji za PTT promet niso mogli »zde- mnogo lažje. Ne bi jim bilo treba skrbeti ne za hrano ne , za kurjavo ne za zdravni-ka KDO BO PRIJEL ZA DELO? V Panovcih na Goričkem pa sem kar na njivi srečal in spoznal tudi predsednika vaškega odbora Jožeta Ritu-perja. »Le kaj naj vam povem o naši vasi?« mi je najprej dejal, ko sem mu povedal, da bi rad zvedel nekaj več o razvoju kraja. Kmalu pa se je razgovoril. »Veste, to je majhna vas; komaj 28 hiš imamo, v katerih živijo ljudje. Ostale so prazne. Mladi so se odselili, starejši p| so pomrli. Na zemlji je možen obstanek le za tiste, ki. si lahko nabavijo mehanizacijo, drugače je težko obdelovati polja na teh hribih.« »Kakšni pa so vaši vsakdanji problemi na vasi in kakšne načrte imate za razvoj kraja?« »Največ skrbi nam delajo ceste. Pravkar se pripravljamo, da bomo navozili gramoz na glavno pot, ki pelje skozi vas. Sicer pa si težko predstavljam, kaj bi lahko pri nas naredili. Mladih, kot sem že rekel, je malo, na ostarele pa ne moremo računati, da bodo delali na cesti ali v kakšnih drugih delovnih akcijah.« No, .nekaj so vendarle uspeli narediti tudi v Panovcih. Zgradili so namreč vaško-gasilski dom. In prav tukaj, jih še čaka skupna akcija. Dom potrebuje pročelje. Nekaj sredstev v ta namen že imajo, vendar zdaj je bolj nujno urediti ceste, da bodo prevozne ob vsakem času. Pa tudi en most bo treba razširiti. JOŽE GRAJ To je moralo roditi pozitivne rezultate, na katere so dandanes še kako ponosni. »V bodoče se bo aktivnost lati programa del na področju telefonije v Pomurju, zlasti še v krajevnih skupnostih, kjer je ta problematika še najbolj pereča. Navzlic temu pa so prisotna posebna prizadevanja, da bi v sleherni krajevni skupnosti imeli vsaj en telefonski priključek. Že nekaj časa stopa v ospredje problem -krajevne skupnosti Spodnja Ščavnica v gornjeradgonski občini, kjer za zdaj še vedno nimajo niti enega telefona, prebivalci pa so vložili znatna finančna sredstva za njegovo čimprejšnjo ureditev. Kot družbenopolitičnih organizacij v naši krajevni skupnosti usmerjala zlasti v reševanje tistih problemov, ki so v zdajšnjem trenutku najtežji kamen preizkušnje. Ti problemi se prav gotovo kažejo v še vedno neurejeni komunalni ureditvi krajevne skupnosti. Tako bi hoteli v tem srednjeročnem obdobju do leta 1985 pristopiti k asfaltiranju različnih cestnih povezav med posameznimi ulicami. nadalje položiti cevi za vodovod in podobno. Sekcija žensk pa bo s svojo aktivnostjo pripomogla k lažjemu reševanju tistih problemov,ki so neposredno povezani in čigar premagovanje bo v dokajšnjo pomoč tako gospodinjstvom kot starejšim občanom«. pravi Janez Kovač, predsednik skupščine krajevne skupnosti Partizan v mestu Murska Sobota. ... , Telefoni kmalu tudi v Spodnji Ščavnici smo slišali tudi na zadnji skupščini samoupravne interesne skupnosti za ptt promet v Murski Soboti, pa je ta investicija pogojena z izgradnjo telefonskega omrežja v Apaški kotlini, kjer je bilo doslej vloženih čez 5 milijonov dinarjev. Sicer pa je telefonski kabel položen od Podgrada do Črnec, sedaj pa jih čakajo še dela na odseku med Gornjo Radgono in Podgradom. Upajo, da bodo omenjeni kabel položili še letošnje leto, s čimer se odpirajo velike možnosti za krajevno skupnost Spodnja Zakaj dvojne zadolžitve? Krajevna skupnost Lendava sodi med največje v občini, ima pa zaradi obmejnega značaja in številnih delovnih organizacij in ustanov poseben pomen, zlasti na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite. Vsako leto del sredstev nameni za nakup nove opreme za narodno zaščito in civilno zaščito, saj brez te le-ti ne morejo opraviti svoje naloge. V zadnjih letih se je posebej uveljavila narodna zaščita, potrjevala seje v vseh akcijah, posebej pa je bila uspešna v letošnji akciji Nič nas ne sme presenetiti. Manj pa so zadovoljni z delovanjem civilne zaščite, saj ocenjujejo, da je praktična usposobljenost bila letos slabša kot v letu 1979. Največja pomanjkljivost pa je v dvojnih zadolžitvah posameznikov, saj čestokrat delovne organizacije razporejajo svoje delavce za dolžnosti na pod- Iz lendavskega vodovoda se oskrbujejo s pitno vodo tudi naselja Trimlini. Petišov-ci. Dolga vas. Čentiba, oba Lakoša. Lendavske in Dolgo-vaške gorice ter Mostje, seveda pa tudi cela industrijska cona. Nagli razvoj industrije in mesta narekoval gradnjo novih kapacitet, črpališča in vodovodnega omrežja, toda tudi že zgrajene kapacitete več. ne zadoščajo za čedalje večjo porabo vode. Projektna dokumentacija sicer predvideva kapaciteto 2100 kubičnih metrov vode na dan, ta kapaciteta bi zadoščala tudi za preskrbo novih naselij, kot so Gaberje. Genterovci. Ba-nuta. Dolina in Pince, vendar pa bi bilo potrebno zgraditi novo vodno zajetje s kapaciteto 530 kubičnih metrov. Izgradnja novega vodovodnega omrežja je bila financirana iž sredstev samoprispevka občanov Lendave; OZD. in krajev, ki so povezani z vodovodom, ker pa je potrebno povečali vodno zajetje, je nastal problem, saj za to delo ni denarja. Enkratni prispevek občanov ob priključitvi na vodovod so krajevne skupnosti preusmerile v druge naložbe in namene, komunalno podjetje Gl DOS. ki je upravljalec vodovoda, pa je ostalo brez sredstev. Da oskrba z vodo ne bi bila še bolj problematična, je komunalno podjetje predlagalo. naj bi uvedli poseben prispevek ob priključitvi na javni vodovod, tako zbrana sredstva pa bi se posebej evidentirala in namensko vlagala v razširitev vodovoda. Po tem predlogu naj bi bil prispevek za priključitev zasebne stanovanjske hiše najmanj 8000 dinarjev, za vinske kleti in vikendice 7000 dinarjev. za gospodarske objekte v družbeni lastnini od 40 do 60 Ščavnica. Ker gre v tem primeru za najbolj črno liso na področju ureditve telefonskih priključkov v celotnem Pomurju, je nujna usklajena akcija vseh odgovornih dejavnikov v gornjeradgonski občini. Tudi dogovor med delovno organizacijo za ptt promet iz Murske Sobote in izvršnim svetom skupščine občine v Gornji Radgoni bo nedvomno veliko prispevaj k dokončni vzpostavitvi nujnih telefonskih povezav v krajevni skupnosti Spodnja Ščavnica. Milan Jerše ročju obrambe, iste pa tudi krajevna skupnost, saj ti živijo na njenem območju. V lendavski krajevni skupnosti menijo, da bi moral imeti vsak posameznik le eno zadolžitev, zato se bodo tesneje povezali z delovnimi organizacijami, da do podvajanja ne bi več prišlo. Tesneje se bodo povezali tudi s sosednjimi krajevnimi skupnostmi, saj imajo vsi enake naloge. * Komite za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito v krajevni skupnosti posveča precej pozornosti strokovnemu izobraževanju in usposabljanju enot narodne in civilne zaščite, niso pa pozabili tudi na usposabljanje nerazporejenega prebivalstva, saj zanj posebej v zimskih mesecih pripravljajo več predavanj z namenom, da bi se o samozaščitnem delovanjuseznani-lo čim več krajanov. Jani-D. tisoč dinarjev, za kvadratni meter zgrajenih družberto najemnih stanovanj 100 dinarjev. za vse ostale družbene objekte pa 20 tisoč dinarjev. Nedvomno je potrebno izboljšati preskrbo s pitno vodo. sredstva se morajo torej zbrati, vendar pa se samo po sebi zastavlja vprašanje, za-kaj smo pri gradnji vodovodov pozabili na preprosto dejstvo, da se nekega dne stroji izrabijo, kapacitete postanejo premajhne. Ne gre samo za lendavski vodovod, gre za vse vodovode v krajevnih skupnostih, ki so bili zgrajeni v zadnjih 10 letih, teh pa. kot vemo, v lendavski občini ni malo. Jani D. Trimlinski most urejen Veliko besed so delegati občinske skupščine iz Tri-mlinov, Lendave in Petišo-vec potrošili okoli popravila mostu čez Črnec, na cesti Lendava — Petišov-ci, preden so dočakali dan, ko je most dokončno urejen. Popravilo mostu je veljalo okoli 550 tisoč dinarjev, kar je v primerjavi z ostalimi naložbami v zadnjih dveh letih res malo. Zato se sprašujemo, ali je bilo res potrebno toliko vroče. krvi na številnih sestankih. Kakorkoli že, most je končno nared, tega pa so bojda najbolj veseli delavci,, zaposleni v INA Nafti, ter šolarji, ki prihajajo vsak dan v lendavske šole. Ob popravilu mostu pa še vprašanje: kdo bo vsaj malo popravil cesto med Trimlini in industrijsko cono v Lendavi? Ta je bila namreč v času popravila mostu obvozniča in zaradi tega močno načeta. Cesta je makadamska in bi potrebovala nekaj gramoza, da se zamašijo kotanje. Menim, da izdatek ne bo velik, sicer pa bi bilo potrebno cesto popraviti še do zime, sicer se lahko zgodi, da bddo delegatska vprašanja spet ha dnevnem redu občinske skupščine. Jani D. STRAN 10 VESTNIK, 12. NOVEMBRA 1981 Več vode za porabnike TAKŠNI SMO. POTEM PA KRIVIMO TRGOVCE! ZDRAHE V TRGOVINAH.. Ko sem se pred dnevi pogovarjal z enim gornjeradgonskih trgovcev, ki »morajo« po svoji službeni dolžnosti prodajati tudi premog in plin, mi je ta dejal, da bi se v teh mesecih okrog Novega leta najraje podal na dopust... Spomnil sem se lanskoletnih dolgih vrst, čakajočih pred tamkajšnjo železnino, ko so mnogi tudi po nekaj ur čakali s najbolj zanimivih stavkov zbranih na tem sestanku, ki so razkrili še drugo plat medalje. Da so menda še takšni posamezniki, ki imajo doma še lanskoletne zaloge tekočega'goriva in so letos med najbolj glasnimi na bencinskih črpalkah, da tudi zalog plina nekaterim ne primanjkuje in da je vendarle nekaterim občanom še vedno kaj malo mar, ali bo in kako toplo njegovim sosedom, ko gre za premog. Kajti ljudje se spomnijo čudnih zvijač, da od trgovcev zbezajo tudi dvakrat ali trikrat po3 tone premoga (med prodajalci kuriv namreč velja dogovor, da več premoga posamezni stranki naenkrat ne prodajajo) in ga mirno pospravijo v svoja skladišča. Še vedno pa se najdejo tudi taki (čeprav je letos v primerjavi s prejšnjimi leti že precej drugače), ki skozi vse leto kupujejo vse drugo, hodijo na dopuste in praktično na pragu zime prihite v trgovino nad trgovce, čemu da »spet« ni tega ali onega kuriva, ki bi ga seveda »morali že zdavnaj imeti doma, kaj šele čakati nanj v trgovini!« Takšni smo in potem so seveda krivi vsi drugi. Naša industrija, premogovniki in celo vlada, da ničkolikokrat prekletih poslovodjev in trgovcev s kurivi niti ne omenjam. In ko sem ondan sicer nehote spet opazoval debelušno, po zadnji modi oblečeno in »popleskano« tovarišico, kako je nad ubogega trgovca spustila rafal glasov celotne oktave, sem še kar verjel tistemu možakarju v modrem plašču gornjeradgonske železnine. Povem vam, da bi po vsem tem —- na mestu prodajalcev — tudi jaz v zimskih mesecih raje odšel na dopust, pa še plačila PORTRET NA DOMU ZOLTAN SE NE DA! Ko se poklicni RTV me- hanik, 25-letni Zoltan Kerec iz Križevec na Goričkem razgovori, skoraj ne bi mogli verjeti, da je tega krepkega, mladega fanta kruta življenjska usoda že ob rojstvu * za vselej posadila na invalidski voziček. Preprosto se ne da ali kot sam pravi: »Ob poklicu se veliko ukvarjam s športom in rekreacijo, sem pa tudi velik ljubitelj živali, posebej domačih zajcev.« Vprašujoče se zazremo v lične pokale, medalje in priznanja vrh kuhinjske omare, kar hitro opazi in z neskritim ponosom pojasni: »V namiznem tenisu sem bil celo državni prvak, a katerega leta se zdaj ne spomnim. Tudi v košarki za invalide vozičkarje mi je dobro šlo in dvakrat sem igral v slovenski invalidski košarkarski reprezentanci. Pred tem smo bili skupaj na pripravah v francoskem mestu Lyon.« Da je tudi med »rednimi« košarkarji znal zaigrati, dodaja in bolj mimogrede, kako seje sicer težko prebiti v tekmovalne vrste. Zdaj bi se radi vrnili h poklicu in še posebej nas tare zvedavost, zakaj je že kaki dve leti upokojen. Malce pomisli in potlej razlaga: »Osnovno in poklicno šolo za RTV mehanika sem končal v letih 1964—1976 v Zoltan Kerec, 25-letni inva-lid-vozičkar iz Križevec na Goričkem se — ustrezno poklicu RTV mehanika — razume tudi na take reči. Kamniku, da bi se za tem vrnil domov in se za dve leti in pol zaposlil v gornjerad-gonskem Gorenje-Elradu. Blizu fabrike so -mi tudi ’zrihtali’ garsonjero in po tej strani kot tudi glede delovnih pogojev na delovnem mestu RTV- mehanika se nisem mogel pritoževati. Nemalo preglavic pa so mi zadajale arhitektonske ovire. Saj razumete, voziček in vse to ...« v nekakšni zadregi preneha razlagati. »Po dogovoru s socialnimi službami iz Murske Sobote in v soglasju z delovno or-'ganizacijo sem se upokojil in zdaj drugo leto pogodbeno na domu delam za Gore-nje-Elrad. V veliko oporo so mi pri tem domači, zlasti mati, izdelujem pa dušilke za razne manjše ojačevalce, pretvornike, skupinske antenske naprave in podobno.« zvemo po poprej- Letošnje naloge se prenašajo Uresničevanje razvojnih nalog samoupravnih interesnih skupnosti materialne proizvodnje ne poteka tako, kot je bilo dogovorjeno z novim srednjeročnim programom razvoja občine Lendava. Vse kaže, da bo svoj letošnji program v celoti realiziralo le vodno gospodarstvo, oziroma območna, /vodna skupnost Mura. Težave so. na področju komunalne dejavnosti, zaostajajo pri gradnji novega vodohrama v Lendavskih goricah, urejevanje hudournikov v Lendavskih goricah pa se_ prenaša v prihodnje leto. Čistilna naprava v Lendavi je Šele v fazi pridobitve lokacijske dokumentacije, medtem ko naj bi čistilno napravo v Črenšovcih začeli graditi še letos. Program se ne -uresničuje tudi na področju stanovanjske gradnje, saj je bilo letos zgrajenih le 12 stanovanj v druž- Oceniti delo KK SZDL Te dni- se bodo v lendavski občini začele letne programske konference krajevnih organizacij SZDL. Na njih naj bi predvsem ocenili, v kakšni meri so krajevne konference frontovsko naravnane v svojem delu, oblikovale pa naj bi tudi usmeritev za nadaljnje enoletno obdobje. Najprej velja omeniti, da bodo krajevne konference sprejele svoja dopolnjena pravila, po katerih se bodo ravnala v bodočem delovanju. Glede ocene dela pa bodo morale spregovoriti o oblikah in metodah dela, zlasti o delovanju sekcij in koordinacijskih odborov ter komisij. Oceniti bo potrebno tudi delovanje delegatskega sistema, delovanje informativnih skupin, potrošniških svetov in poravnalnih svetov, društev in organizacij, komunalno problematiko; kulturno politiko in ne nazadnje aktivnost na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite. ' Gre torej za poglobljeno in kompleksno oceno delovanja vseh subjektivnih sil v dani krajevni skupnosti, oziroma krajevni konferenci SZDL. V uresničevanju svoje ustavne vloge mora biti SZDL vse bolj demokratična in odprta za številne pobude, mnenja in interese delovnih ljudi in občanov, zato je pomembno, da na konferencah spregovorijo ljudje odkrito, tudi o slabostih. Krajevne konference bodo tokrat volile tudi predsednika in sekretarja,ter ocenile potek akcije evidentiranja možnih kandidatov za skupščino družbenopolitične skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti ter vodilne funkcije. Vse te naloge seveda zahtevajo temeljite priprave, ne le vodstva krajevnih konferenc, temveč vseh društev in orga- MLADIM V PRESOJO Kaj je aktiv mladih komunistov? V Ljutomeru so si v okviru občinske konference Zveze socialistične mladine Slovenije omislili aktiv mladih komunistov. »To je lahko kvečjemu začasna, na noben način pa stalna oblika delovanja. Ker pa ste jo že oblikovali, naj se člani aktiva sicer sestajajo, a na kratko in naj se tudi precej razidejo.« je zelo nazorno menila izvršna sekretarka predsedstva CK. ZKS Ivanka Vrhovčak na minulem območnem posvetu v Murski Soboti. (O njem posebej poročamo.) Kar sama po sebi se vsiljuje analogija, »da bi k družbeni afirmaciji naše mladine malo prispevala takšna organizacija, ki bi se razvijala samo kot ideološko in politično gibanje ali kot nekakšna skupina za pritisk, ločena od sistema vsakodnevnega odločanja o družbenih problemih, kakor se je nekaj časa v preteklosti razvijala naša mladinska organizacija«. (Kardelj: Smeri razvoja...) Da so v ljutomerskem aktivu mladih komunistov najboljši mladinski aktivisti, je toliko zgovornejše dejstvo, zato se velja vprašati, kako daleč je od nekakšnega privzdignjenega mladinskega foruma. Bržčas ne daleč. In če je temu tako, zakaj potlej pri njem vztrajati. Sicer pa, če ne smemo deliti komunistov na stare in mlade, še toliko manj smemo deliti mlade na komuniste in nekomuniste in jih uokvirjati v nekak aktiv. B. Žunec pridejo nekaj nad šest novih tisočakov, toda precej je stroškov. Predvsem je to elektrika, ki jo sami plačamo, poskrbeti moramo za prevoz materialov in navsezadnje so to raznovrstne dajatve. No — kot je slišati — naj bi se dohodki nekaj povišali- kar bi bil° zdo Prav-Pa še tole zapišite: težji in sploh vsi invalidi bi morali biti deležni določenih olajšav.« Nehote se spomnimo na letošnje mednarodno leto invalidov in neprijetno zbode, da bo prešlo, da pa se bo kaj malo premaknilo. Posebej na.terenu, kjer je še veliko takih in podobnih primerov. kakršen je primer invalida-vozičkarja Zoltana Kereca iz Križevec ha Goričkem. Seveda gre vsa hvala delovni organizaciji Gore-nje-Elrad. ki je znana po tem. da največ spričo narave dela — zaposluje invalidne osebe, poleg tovarne oblačil oeni lastnini, v gradnji pa je 50-stanovanjski objekt, ki bo predvidoma dograjen prihodnje leto. Načrtovana je bila sicer gradnja 77 stanovanj, vendar, kot kaže, v združenem delu ni tolikšnih potreb po družbenih stanovanjih. Skromne finančne možnosti so botrovale tudi zmanjšani aktivnosti na področju PTT dejavnosti. Realizirana je le PTT centrala za 100 priključkov od predvidenih 400 v Črenšovcih, povečanje PTT central V Turnišču nizacij, ki so vključene v enotno fronto SZDL. V lendavski občini naj bi bile letne programske konference končane v drugi polovici tega meseca, da bi se lahko dobro pripravili tudi na letno programsko konferenco občinske konfe- in Dobrovniku za 60 priključkov se prelaga na prihodnje leto, adaptacija prostorov za pošto v V. Polani pa v leto 1983. Tudi v elektrogospodarstvu programi ne bodo realizirani, saj je projekt 110 KW daljnovoda Ljutomer — Lendava v fazi izdelave, zaradi pomanjkanja sredstev pa se realizacija prenaša v leto 1983. Lendavsko občino bo seveda najbolj prizadela preložitev gradnje daljnovoda, še posebej pa delovno organizacijo IN A Nafta, saj ima prav ta zaradi večkratnih izpadov energije velike izgube. Dosledno uresničevanje stabilizacijske politike je seveda vplivalo na zmanjšanje sredstev za neproizvodne naložbe, toda to bi moralo pomeniti, da je več naložb v gospodarstvo. Zal pa v lendavski občim temu ni tako, saj je prav letos naložbena dejavnost v organizacijah združenega dela domala zamrla. v Jani D. Organiziranost že, a kakšna? Pred nami je troje gradiv. Prvo nosi naslov Teze za samoupravno in strokovno organiziranost in je od 23. marca letos, drugo, naslovljeno Samoupravna in stlrokovna organiziranost SIS za zaposlovanje, je pa od 7. julija letos in tretje, ki je naslovljeno Organizacija službe za zaposlovanje v občinah in regiji (predlog) in je od 15. septembra letos. Vse tri je pripravila strokovna služba občinskih skupnosti za zaposlovanje v Murski Soboti. Skozi več rešet so šla vsa omenjena gradiva in če sodimo po številu — ne vsebini — pripomb in predlogov velja podčrtati, daje zanimanje za novo samoupravno in strokovno organiziranost skupnosti za zaposlovanje in s tem vseh drugih samoupravnih interesnih skupnosti, zlasti za področje družbenih dejavnosti, v Pofnurjti, dokajšnje. Toda vrednost števila pripomb in predlogov kaj hitro usahne, če tehtamo vrednost vsebine le-teh. Zelo nazorno je to dokazala zadnja, združena razprava članov pomurskega medobčinskega sveta SZDL in medobčinskega sveta ZSS konec oktobra v Lendavi, ko si posamezni delegati, navzlic zajetnim gradivom, niso bili najbolj na Jasnem, kako novo organiziranost sploh izpeljati. Še več, menili so, da ponujene rešitve skorajda v ničemer ne razrešujejo za njih poglavitne dileme: katere strokovne naloge naj bi izvajali po občinah in katere za vso regijo? Približno takole so spraševali: kateri so pravi argumenti za novo organiziranost, v čem se kaže delitev nalog med občinskimi in regijsko skupnostjo za zaposlovanje, koliko bo sploh stala nova organiziranost, ne bi raje počakali na organizacijski model, ki ga bo ponudila republiška zveza skupnosti za zaposlovanje. Kako zelo se po občinah razhajajo glede nove — bolj prav bo dograje(va)ne — organiziranosti skupnosti za zaposlovanje pričajo deljena mnenja o strokovnih opravilih. V' Murski Soboti se denimo ogjrevajo za to, da bi imeli strokovno službo, organizirano za vse SIS družbenih dejavnosti v občini. Na področju zaposlovanja naj bi določene naloge prevzel center za socialno delo, na ravni regije pa bi oblikovali posebno organizacijo združenega dela za zaposlovanje. V Lendavi zatrjujejo, da brez analize obstoječega stanja in finančnega ovrednotenja organiziranosti ŠIS za zaposlovanje ne bo šlo. V Ljutomeru so mnenja, da bo treba v tej zvezi nujno oblikovati poseben samoupravni sporazum kot denimo za ustanovitev regijske zdravstvene skupnosti. Mimogrede, tu občinska skupnost za zaposlovanje menda že tri leta posluje brez pravne podlage, točneje, brez da bi imela sprejet statut. V Gornji Radgoni se prav tako ne strinjajo z zanje premalo dorečenimi gradivi. Na izvršnem odboru regijske skupnosti za zaposlovanje — podobno kot medobčinski gospodarski zbornici — pa zagovarjajo mnenje. da bi troje področij: zaposlovanje, razvojno-plansko delo in poklicno usmerjanje tudi v prihodnje ostalo na ravni regije. . Navkljub očitni raznolikosti pripomb in predlogov, bi lahko postavili skupni imenovalec, strnjen v vprašanje: v čem naj bi se pravzaprav sploh dopolnjevale občinske in regijska skupnost za zaposlovanje? ,Če smo še določnejši: mar ni cilj samoupravne organiziranosti, da se čimveč pomembnih zaposlitvenih opravil prenese v občine in posebej organizacije združenega dela? Pa, da se v ta namen ustrezno usposobijo strokovne službe? Torej ne gre za alternativo ali občinska ali regijska organiziranost, kakor bi kdo sodil, marveč za to, da z večjo racionalizacijo, operativnostjo in učinkovitostjo teh služb ne zvečujemo že itak prebohotne družbene režije v samoupravnih interesnih skupnostih. Če to drži, potlej — da poenostavimo — je najmanj važno ime organa, recimo centra za socialno delo v Murski Soboti, ki naj bi prevzel določena opravila, važno pa je. da ima v rokah podatke in da to zmore. Tako bomo, poleg drugega — recimo ustanovitve posebne organizacije združenega'dela za zaposlovanje v regiji — tudi lažje počakali na »odrešilni« organizacijski model republiške, zveze skupnosti za'zaposlovanje. __ Branko ŽUNEC VESTNIK, 12. NOVEMBRA 1981 STRAN 11 nezgodi se vsak dan O praprotnem semenu in o drugih ljubezen vzbujajočih zadevah Gotovo je, da sodi kolo med najpomembnejše iznajdbe človeške zgodovine. Znanost nam ne ve povedati, kdaj in kako so ga iznašli. Sled za njim se izgubi v četrtem tisočletju pred našim štetjem. Najstarejša najdena upodobitev voza in s tem tudi kolesa izvira iz starodavnega sumerijskega mesta Ur. Prisojajo ji starost nekako 5500 let. Arheologi so dokazali, da sumerijska pisava prvotno ni poznala pisnega znamenja za besedo »voz«. Ker je pisava nastala okoli leta 3500 pred našim štetjem, so torej uvedli voz nekako med leti 3500 in 3300 pred našim štetjem. Iz nazadnje omenjenega časa izvira namreč pismenka, ki je nedvoumno pomenila »voz«. Toda v tistem času so uporabljali že vozove na štiri kolesa. Ta so bila kolutasta in tehnično tako popolna, da jim je težko pripisati samo dvestoletno razvojno zgodovino. Mnogo bolj verjetneje, da so Sumerijci prevzeli voz in kolo že v tako dodelani obliki od nekega drugega, nam neznanega azijskega ljudstva. Nepojasnjeno je tudi vpra stare koprive najbolj pečejo Tale »ogrlica« tako imenovanih Naklepnih zapiskov, sicer naslovljena Glasba za gluhe iz septembra 1965 je prav »giftno« ščemeča, a bog pomagaj. Preberite jo in če ste količkaj odprte glave boste spoznali, da še danes milo »svira«. Podpisani Vlada Bulatovič Vib je zapisal: Običaje spreminjamo — ne pošiljamo več priporočenih pisem, temveč priporočila. Pisma so bila napisana s strogimi besedami, priporočila pa so ljubka, v slogu: objemamo vas, tovariš, nikar ... ali tovariše prosimo, naj ne dvigajo cen — lahko dobijo kilo ... ali ni priporočljivo nositi masla na glavi. Priporočila solijo torej glave z maslom. Tako je maslo postalo okusnejše. Priporočila so tako pazljiva in obzirna, da so bolj priporokavice kot priporočila ... Kadar skupščina pošilja priporočila, je podobna lovcu, ki je popeljal s seboj zajca, da bi mu pomagal v lovu na volkove. Priporočilo trka na vrata, vendar nihče ne odpre: naj gre v goste k drugim, z njim nimajo nobenega posla. Priporočilo je podobno siromašni teti, ki je bogati nečaki ne morejo spoznati. Včasih je treba poslati prej priposmeh, potem pa priporočilo. Škrata, čemu so namenjena priporočila? Da bi si tovariši od časa do časa oprali roke. In tako prihajajo priporočila; tovariši iz dolgočasja delajo letalca in ladjice ali — v najboljšem primeru — sežgejo priporočilo in se posipajo z njegovim pepelom po glavi. Priporočilo ne more nikogar osupniti. To je nežna papirnata ptička, ki jo lahko vedno preženete z okna in je ni treba niti opaziti. Priporočila je treba dajati posameznikom in ne vsem. Kadar ima nekdo priporočilo od drugega za tretjega — je to priporočilo. Kadar je priporočilo namenjeno vsem — gre za kavelj, na katerega se noče nihče sam obesiti. Naš pripis: Priporočila še niso iz mode, le da so se zelo »prefrigano« prelevila v VIP. Saj menda poznate to proslulo kratico, ki odpira vsa vrata: veze in poznanstva. Če bi se radi prepričali, je najbolje, da začnete morda pri obrtnikih. Ampak najprej, prosim lepo, s . priporočilom. -brž- Tablete iz nosorogovega roga so prava dragocenost, ker imajo baje posebno jubezensko moč. Italijanski profesor Guseppe Ambrosi je izumil napravo, ki meri intenzivnost ljubezni. Gre pa zadeva takole: zaljubljenca morata potiskati roke v »Lady Nadia«, kot se tej čudežni napravi pravi in kmalu po tem lahko na posebnem zaslonu prečitata rezultat. Ali morata pred eksperimentom vzeti praprotno seme ali kaj podobnega, tega izumitelj naprave ni povedal. šanje, ali so kolo sploh »iznašli«, ali se namreč ni samo postopno razvilo iz drevesnega debla, na katerih so v prazgodovini in v starem veku valili tovore. Neki znanstvenik meni, daje morda nekdo skušal upodobiti v trdni snovi sonce in je tako, prek okrogle plošče, prispel do kolesa. V prid tej teoriji govori dejstvo, daje bilo kolo kulturni znak in daje bil nekaterim ljudstvom svet tudi voz. Zato so ga smeli vleči le brezspolne, svete živali — voli. Po drugi plati je doslej najstarejša najdba voza povsem nereligioznega značaja. Zato nemara velja, da je imelo kolo že spočetka dvojni pomen, bilo je prometno sredstvo in obredni simbol. Prva znana sumerijska kolesa so bila grajena iz treh težkih zelo spretno prižaganih desk, ki so bile trdno zbite s spojkami. Kolesni obročje bil usnjen, kakor tudi pozneje pri Egipčanih. Toda slednji šo izdelovali obroče že iz treh plasti. Babilonci so kolo dalje izpopolnili. Vozno ploskev kolesa so obili z močnimi kovinskimi žeblji. Na srečo v prvih dobah Babilona cest in tlaka še niso poznali in je bil zato hrup teh voz z »nakova-nimi« kolesi še znosen. Stara vozila pa je spremljalo tudi strašni cviljenje. Lesene, ne-namazane osi so se namreč vrtele pod vozom skupaj s kolesi. Sele Rimljani so v začetku našega štetja iznašli kolesa, ki se samostojno vrte okoli negibno pritrjene osi. Oni so uvedli tudi vrtljivo prednjo os. (Dalje prihodnjič) Z motorjem okrog zemlje Danec Hans Toolstrup je z motornim kolesom znamke BMW 80 G/S dosegel nenaveden rekord. V osemindvajsetih dneh je prevozil 24 tisoč kilometrov. Iz Miinchena seje napotil proti — Miinchenu, in sicer tako, da je obrožil Zemljo. Da se čez Atlantik in morda še čez kakšno večjo »mlako« ni peljal z motorjem, temveč z ladjo, je popolnoma samo po sebi umevno. Če seje mladenič v stari Grčiji odpravil na sprehod s posušenim vimenom hijene okoli leve roke, je bil trdno prepričan. da bodo dekleta kar medlela od silnih ljubezenskih čustev, kijih bo prebudil v njih. A pri tem ni stavil na svoje adute, na milino, mladost in lepoto; bolj je verjel posušenemu ostanku hijene v roki. Če pa seje le dogodilo, da se deklica, po kateri je hrepenel, ni hotela vžagati v sladkem plamenu ljubezni, mu je bilo na voljo še veliko sredstev. Tisti čas so prisegli še na tele ljubezen vnemajoče stvari: telečje možgane, dlako iz volčjega repa, kačje kosti, sovje pero in celo delce človeškega trupla. Prosvetljeni sodobnik se seveda nasmiha ubogemu starogrškemu mladeniču, ki je slepo verjel v čarobno moč reči. A nasmeh mu lahko kar zastane na licu, saj se je tovrstno vraževerje ohranilo vse do današnjih'dni tudi med najbolj civiliziranimi narodi. Ljubezenski napoji so sicer bolj »znanstveni«, prodajajo se v obliki tablet ali močnih rastlinskih izvlečkov, vendar paje njihova haloga pod bona nalogi posušenega hijeninega vimena, pa če zadevo gledamo še s tako prizanesljivim očesom. Dandanašnji so na vrhu lestvice ljubezenskih napitkov tablete iz rogov severnega je V. lena in iz nosorogovega roga. Ne samo da zbude zaspane ljubezenske želje v moških, tudi na ženske učinkujejo podobno. Pod prividom takih čudovitih lastnosti gredo tabletke dobro v prodajo, še predobro, saj zaradi njih grozi nosorogom, da jih bodo v nekaj desetletjih iztrebili. Za ^lepilo čutnega zadovoljstva torej nezadržno izginja lepa in edinstvena žival, čeprav teče že šestdeseto leto, odkar je nosorog zavarovan in zaščiten kot redka žival. V magično ljubezensko moč nosorogovega roga verjamejo predvsem Azijci, posnemovalcev pa ne manjka na razvitem Zahodu. Revni si tega razkošja ne morejo privoščiti, saj so čudežne tabletke predrage. odtehtati jih je treba z zlatom. Sicer pa je pomanjkanje ljubezni bolj bolezen bogatih kot revnih. Stari narodi so poznali še mnogo več ljubezen budečih napojev. Za sestavo mnogih ne bomo nikoli zvedeli, ker so ostali skrivnost vse do današnjih dni, kar pa res ni nobena škoda. Rimske matrone so poznale precej takšnih receptov, njihovi ljubezenski napoji pa so bili menda tako močni, da so bili uradno prepovedani. Kot pričajo nekateri pisni spomeniki, je bil slavni rimski pesnik Lukrecij žrtev takšnega močnega ljubezenskega napoja. Zaradi zaužitega magičnega sredstva je skoraj po norel za neko deklico. Zgodovinar Suetonius pa poroča, da je bil žrtev podobnega zvarka tudi cesar Kaligula. Zvarek je pripravila njegova žena. V bizantinskem cesarstvu so bili ljubezenski kolači manj skrivnostni. Po izročilu, ki so ga pripisovali samemu slavnemu očetu zdravilstva Hipokratu, je treba kolačke za prebujanje ljubezenskih čustev narediti iz moke, osliči-nega mleka in medu. Še posebno o medu je dolgo šel glas, daje dober afrodiziak, vendar pa znanost tega ne more potrditi. Res škoda, saj smo Slovenci znani kot marljivi in sposobni čebelarji in bi nam tovrstnega ljubezenskega napoja nikoli ne primanjkovalo. Mnoge napoje so cmarili iz najrazličnejših rastlin. Ni bilo pomembno le, katere rastline je potrebno zbrati, marveč tudi, na kakšnem kraju in kdaj. Največkrat so recepti priporočali polnočno uro in kresno noč, med kraji pa so se radi pojavljali »britofi žegna-ni« pa obešališča in drugi neprijetni prostori, ki nimajo nobene prave zveze s tako lepo stvarjo, kot je ljubezen in ljubezenski užitek. Posebno čast je med rastlinami uživala mandragora, strupena sredozemska rastlina z značilno odebeljeno korenino. To rastlino za ljubezensko pijačo priporoča tudi biblija. Naši gozdovi so polni skritih ljubezenskih moči. Kdor verjame vražam, ki so cvetele se v 16. stoletju, naj gre na kresno noč v gozd in si nabere ciklam ter praprotnega semena. Oboje naj potem zapeče v kolačkih, te pa ponudi tistimu katerega srce bi rad vnel. Ciklam in praproti je dovolj, pa' jeresčudno, daje ob vsem tem toliko od ljubezni strtih src in nasploh tako malo ljubezni med ljudmi. Pa ne, da so preleni za nabiranje ciklam in praprotnega semena? Nekdaj je krompir slovel veliko bolj kot danes. Ne samo da je polnil lačne in prazne trebuhe, imel je tudi moč, da je vnel ljubežen v še tako zakrknjenem srcu. Da so se te moči iz krompirja 'izgubile, krompir sam najbrž ni kriv. Med običajnimi predmeti vsakdanje kuhinje so svoj čas uživali sloves spodbujevalec ljubezni še: jajca, paradižnik, zlato jabolko, školjke, sipe in seveda najrazličnejše začimbe od popra do klinčkov. Nasploh je kuhinja ostala pomembno torišče, kjer se domiselno poustvarjajo nekdanje sanje o ljubezenskih napojih na bolj prozaičen, a vsaj za želodec, če za drifgo ne, uporaben način. Primerna hrana morda res deluje dra-žilno, vendar pa nikakor ne more zanetiti ljubezenskega čustva, seveda dokler se pojma ljubezen drži še nekaj več kot samo spolnost. JEZA ŠKODI SRCU Da je med čustvi in srcem nekakšna zveza, je jasno vsakomur, saj je v vsakdanjem govoru množina fraz, ki kažejo nanjo. Srce boli od žalosti — pravimo, od nesrečne ljubezni srce poči, vzdrhti od veselja itd. Medicinski raziskovalci pa to zvezo jemljejo bolj resno in iščejo znanstvene potrditve o medsebojnem učinkovanju čustev in srca. Skupina bostonskih raziskovalcev je pred kratkim objavila študijo o povezavi med življenjsko nevarnimi srčnimi aritmijami in čustvenimi motnjami. Natančneje so pregledali 117 srčnih bolnikov, ki so iskali pomoč v bolnišnici zaradi hudih motenj v srčnem utripu. Ugotovili so, da je 25 bolnikov doživelo močne čustvene pretrese 24 ur pred nastankom nevarne aritmije. Vendar pri teh bolnikih niso našli organskih okvar, ki bi lahko privedle do motenj v delovanju srca. In katera čustva so povzročila življenjsko nevarne nepravilnosti v srčnem utripu? Kar v 17 primerih je bila povzročitelj jeza, za njo pa so se zvrstili: strah, žalost, igralska napetost in tekmovalna zagrizenost. Kako čustveni viharji preko živčevja ponagajajo srcu, bo treba še raziskati. Povezava pa je dokazana. »TRAN 12 VESTNIK, 12. NOVEMBRA 1981 za vsakogar nekaj ZDRAVNIK ZA VAS PRAVNI SVETOVALEC Zobna gniloba in prehrana Kljub temu, da je zobna gniloba v današnjem svetu ocenjena kot najbolj razširjena socialna bolezen, pa o njej dosti manj govorimo in pišemo kot o drugih podobnih socialnih obolenjih. Morda tudi zato, ker v večini primerov ne ogroža neposredno človekovega življenja. Toda predstavlja pa lahko nevarno žarišče mnogih neprijetnih in tudi nevarnih obolenj, kot revmati-: zem, splošne zastrupitve organiz-. ma, bolezni prebavil itd. Torej gre za bolezen, o kateri je še kako vredno razmišljati. Razširjenost obolenja po syetu je vsesplošna, bolj pa se kot vo-I dilni socialno-medicinski - problem javlja v visoko civiliziranih I deželah. Vzroke za pojavnost I zobne gnilobe iščejo strokovnja-I ki v skoraj katastrofalni ustni . higieni, še bolj pa v neugodni in I neustrezni prehrani. Hrana ima . namreč odločujoč vpliv na I pravilen razvoj zobovja, na kva-I liteto zobnih struktur ter na zob-I ni držni sistem. Osnovne strukture zobovja se ; oblikujejo že v predroistvenem obdobju, zato lahko deficitarna i stanja v prehrani nosečnice odlo- : čujoče vplivajo na pravilen razvoj zobovja. Še težje in pogo-i stejše motnje pa sprožajo po-• manjkanja in motnje v usvajanju g pomembnih vitaminov in mine-; ralov v času dojenčka in malčka, k ki zapuščajo usodne, sicer mikroskopsko majhne defekte v ; strukturi zobne površine. Take ‘ motnje se javljajo pri obolenjih 9 prebavil, pri mehkobi kosti (rahitisu), pri enolični prehrani itd. V takih primerih je neugo-3 den učinek dvojen: slabi sestavo zobovja na eni strani, na drugi strani pa določeni sestavni deli hrane omogočajo dokaj nagel razkroj zobne površine, s tem pa prodor obolenja do globjih struktur. Kljub temu pa ni rečeno, da je treba edino v hrani iskati vzroke za zobno gnilobo; dejstvo pa je, da ji strokovnjaki pripisujejo poglavitno vlogo. S teh vidikov nqsijo glavno težo problema tako imenovani komo-lekularni ogljikovi hidrati in med njimi nam vsem nepogrešljivi Iz knjige ,, Bonton — 1000 pravil o lepem vedenju” tokrat povzemamo poglavje, v katerem so pravila vedenja, kadar smo povabljeni na poroko. Res je sicer, da so se na določenih območjih — tudi Pomurje ni izjema — oblikovali določeni običaji, ki sicer niso nikjer zapisani, vendar se po njih ljudje ravnajo, toda menimo, da pri njih ne kaže vselej vztrajati. Prepričani smo, da vam bodo naši nasveti prišli prav, zlasti pa v tem obdobju, ko je na vidiku spet večje število porok, s tem pa tudi gostij. Preberite torej, kaj pravi knjiga o bontonu v primeru poroke. Moški in ženska se odločita za poroko, če se imata rada in če se spoštujeta. Uspešno zakonsko skupnost si lahko ustvarijo čustveno zdrave osebnosti. Če se imata fant in dekle rada in če želita skleniti zakonsko zvezo, se o tem posvetujeta s starši. Od razumevanja staršev je odvisno, ali se jim bodo otroci zaupali ali ne. Na poroko naj prideta zaročenca primerno oblečena. To še ne pomeni, da miora dekle imeti na sebi dolgo belo poročno obleko s tančico, ženin pa črno obleko. Dovolj bo preprosto, a slovesnejše oblačilo. (Mladi se pač ne bodo ozirali na to, češ, kaj bodo drugi rekli, če nevesta ne bo imela belega gvanta!). Tudi priče in svatje se morajo za to priložnost qbleči bolj praznično, tako kot tudi vsi povabljeni gostje. Neokusno je na primer udeležiti se poroke v kavbojkah in pisani srajci. Po poroki je ponavadi slovesnost za mladoporočenca in povabljence. Koliko bo gostov, je odvisno predvsem od 'razpoloženja in želja mladega zakonskega para in seveda tudi od finančnih možnosti. Slovesnost je lahko le v' družinskem krogu, ko se zberejo starši, najbližji sorodniki in najboljši prijatelji, pa tudi v širšem krogu prijateljev in znancev. Gostje, povabljeni na poroko, morajo mladoporočencema prinesti darila, pri tem pa se seveda ozirajo na svoje zmogljivosti. Vrsta sladkor, poleg tega pa še mikroorganizmi. v zobnih oblogah. Neizpodbitno povezavo med porabo sladkorja in zobno gnilobo so dokazale že številne znanstvene študije, še posebno obširno pa so povezavo osvetlili na Švedskem, Japonskem in v Avstraliji. Ker je tudi poraba sladkorja v razvitejših državah očitno večja kot v nerazvitih, je pogostnost obolevanja za zobno gnilobo v razvitem svetu tudi do petnajstkrat večja. Tako je h. pr. na Danskem, v Avstriji in v ZDA 10—12-krat večja kot na Kitajskem. Bakterije v zobnih oblogah namreč s svojimi izločki uspešno razkrajajo sladkor do stopnje raznih kislin, ki jih slina ne more v celoti nevtralizirati in zato s svojim delovanjem na zobno površino povzročajo manjše razjede in lokalno razra-hljanje zobne strukture. Takim učinkom so še posebej izpostavljene razne brazde in izbokline na griznih ploskvah, stične ploskve med zobmi ter robovi zob napram d lesnim. Strokovnjaka Weiss in Trithart poročata po svojih raziskavah na 800 otrocih v starosti med 5. in 6. letom, da s pogostnosjo uživanja vmesnih sladkih obrokov ne raste le stopnja obolelosti, pač pa tudi težavnost bolezenskega procesa. Med sladkorje, ki delujejo še posebno pospešujoče, uvrščata mehke in lepljive oblike, ki se dalj časa zadržujejo v ustih. K njim prištevata zlasti karamel, čokolado, bonbone, suhe fige, dateljne, medene in marmeladne kruhke ter sladoled. Nekoliko manj obsojata banane, kompote, sladke naoitke in sladkor vsebujoče žvečilne gume, ne obsojata pa mleka in mlečnih izdelkov, svežega sadja in zelenjave, orehov, lešnikov in mesa. Omenili smo, da so strokovnjaki zobno gnilobo drugje ocenili kot katastrofalno, zato ni za pričakovati, da bi bila pri nas kaj boljša. Dokazano je namreč, da kolikor je slabša ustna higiena in zobne obloge starejše, toliko bolj škodljivo učinkujejo sladkorji na zobne strukture, ker je njihovo vrenje še izdatnejše in trajnejše. POROČNI OBIČAJI darila je odvisna od okusa in domiselnosti darovalca. Za mladoporočenca, ki si šele urejata dom, so najbolj primerna praktična darila, na primer gospodinjski stroji in pripomočki, jedilni pribor, posteljno perilo ali okrasni predmeti za stanovanje. Starši in bližnji sorodniki lahko paru podare tudi bolj dragocene predmete, kot so pohištvo, večji gospodinjski stroji, preproge, televizijski sprejemnik, bolj drag nakit in podobno. Poročna darila pošljite na dom mladoporočencev ali na kraj poročnega slavja pred poroko ali ali pa jih izročite na sam poročni dan. Mladoporočenca si morata ogledati darila pred darovalci. Pred nakupom daril se morajo družina in povabljenci domeniti, da se ne bi na primer zgodilo, da bi novoporočenca dobila več jedilnih priborov, po dva hladilnika in podobno. Taka darila bi bila povsem ponesrečena. Med samim poročnim slavjem naj novoporočeni par sedi na častnem mestu — na sredi mize. Na desni in levi strani naj sede ženinovi in nevestini starši.'Drugi gostje posedajo ‘tako kot ob podobnih priložnostih. Kot ste, dragi bralci, ugotovili, prihaja to zadnje pravilo nekoliko navzkriž z običaji v Pomurju, saj se nam zdi, da na levi in desni strani novoporočencev sede poročne priče, medtem ko starši novoporočencev bolj skrbe, da gostija poteka brezhibno. Tako je zlasti na podeželju, torej tam, kjer je ,,gostilvanje” en dan na nevestini domačiji, drug dan pa na ženinovem domu. No, skrbi pa se starši novoporočencev lahko povsem o-tresejo, če pojedino naroče v kaki gostilni. Ta običaj se je na Goričkem že povsem uveljavil, v ostalih predelih Pomurja pa si šele utira pot. Na svatbi plešeta prvi ples novoporočenca. Potlej .pleše ženin s svojo taščo, materjo, svakinjo m še drugimi. Nevesta pa pleše s tastom, očetom, svakom in drugimi sorodniki. , Ce pa gre ob tem še za prisotnost nezdravljenih gnilih zob, potem je nevarnost za preostalo zdravo zobovje toliko večja. Glede na navedena dejstva bi morali v splošnem upoštevati sledeča priporočila: — Dojenček naj bo čim dalj na prsih. Ko mu izrastejo zobje, naj dobi čim manj sladkorja, saj je možno po 6. mesecu starosti potrebe po ogljikovih hidratih kriti s kruhom, rižem, krompirjem in drugim. — Tudi zdravila, še zlasti sirupi, vsebujejo sladkorje in poraba teh v otroštvu ni mala, zato pa vredna upoštevanja. — Sladkorji so neredko skriti v različnih živilih in zato na to možnost vnašanja ne pomišljamo. — Otrokom v razvojnem obdobju moramo nuditi predvsem hrano, ki jih sili k žvečenju, kajti z njo si čvrsti držni sistem zobovja. V sodobni prehrani otrok je vse preveč pasirane hrane, ki jo otrok zlahka požira, zato pa kasneje zelo rad odklanja tr- > do hrano, ki zahteva grizenje in I žvečenje. — Prekiniti bi morali s tradicionalno navado, po kateri so sladkarije najprimernejše za darila, za pohvale, neredko pa tudi kot pomirjevala, še zlasti pri razvajenih otrocih. — Hrana v VVO in v šolah bi morala vsebovati čim manj slad- ' korja, zato bi bili najprimernejši mlečni, mesni, sadni in zelenjav- S ni obroki. — Strokovnjaki vedo, da brez sladkorjev ne gre, zato pa priporočajo sladkarije v enkratnem večjem obroku, po katerem pa je potrebno temeljito očistiti zobovje. Ker pa otroci večinoma £ tega sami ne opravijo najboljše, je nujno, da jim starši pri tem I pomagajo. Ščetkanje zobovja po J vsakem obroku naj postane trajna navada vseh, ne le otrok! Tako, zdaj vemo, da sladko | lahko enkrat pomeni prijetno, kasneje pa neprijetno, bolno in boleče. Tedaj nam ne preostane^, drugega kot pot k zobozdravniku! " DR. JOŽE MIKLIČ spec. ped. Po nekaj plesih se lahko novoporočeni par neopazno umakne s slavja in nihče mu tega ne bo zameril. Mlada dva bosta s svojim odhodom omogočila gostom, da se bodo razživeli in zabavali po mili volji. Po poroki se lahko par pismeno v nekaj besedah zahvali za prejeta darila in čestitke. Nekaj tednov po svatbi se mlada zakonca morda zahvalita tudi z osebnim obiskom. RECEPT SLANINSKA TORTA • SESTAVINE: 18 dekagramov moke, pol zavitka pecilnega praška Regina, 10 dekagramov margarine ! jajce 1 žlica mleka ali kisle smetane B NADEV- 2 jajci, 2 decilitra mleka, 12 dekagramov suhe slanine, 70 dekagramov sira (edamskega), 1 paradižnik brez semenja 1 žlica kisle smetane, sol, poper, muškatni orešek, gorčica lomy, 2 žlički ketchupa, zelen Moto presejemo skupaj s pecilnim praškom in v njej razdrobimo margarino. Pridenemo še druge sestavine in iz vsega nagnetemo gladko krhko testo. Počiva naj pol ure. S testom obložimo dno tortnega modla, ob robu modla pa denemo svaljek iz testa, da nadev ne uhaia V pečici s srednjo vročino pečemo 15 minut, nato testo nadenemo s slaninskim nadevom. Spečemo do kraja. Med peko mora nadev dobro zakrkniti. Pred serviranjem potresemo torto s sesekljanim zelenim pe- NADEV- Sla nino toliko opečemo, da postekleni, nato jo zrežemo na rezance Sir in paradižnik zrežemo na kocke ali tudi na rezance. Razžvrkljamo jajci, mleko, smetano, gorčico in ketchup. Začinimo in primešamo še slanino, sir ali paradižnik. Nadev zlijemo po napol pečem tortni osnovi. __ POSKUSITE PRIPRAVITI! Sedaj veljavni zakon o dedovanju obsega skoraj 250 členov. Poleg tega zakona ureja poseben zakon še dedovanje kmetijskih zemljišč. O slednjem smo v našem listu že večkrat pisali v rubriki kmetijska panorama, tokrat pa se bomo omejili samo na oris oporok (testamentov), in to predvsem zato, ker oporoko lahko sestavi vsakdo sam, če upošteva pogoje, ki jih določajo veljavni predpisi. Ti pogoji pa so glede formalne oblike oporoke zelo strogi. Če oporoka ni sestavljena tako, kakor zahteva zakon, je neveljavna. Kako je torej z oporočnim dedovanjem? Če zapustnik ni napravil oporoke (ali jo je napravil, pa ta ni veljavna), dedujejo njegovo premoženje sorodniki po zakonu. Sorodniki, v tem primeru zakoniti dediči, so razvrščeni v dedne rede. V prvi dedni red spadajo otroci in pokojnikov zakonec, ki dedujejo po enakih delih. Če je torej umrli zapustil tri otroke in zakonca, bo dobil vsak četrtino njegovega premoženja. Če zapustnik ni imel otrok, nastopijo dediči drugega dednega reda: to so njegovi starši in njegov zakonec. Tu se zapuščina ne deli po delih, kakor v prvem dednem redu, pač pa se razdeli takole: polovico dedujeta starša, polovico pa pokojnikov zakonec. Ce pa zakonca ni, dedujeta vso zapuščino njegova starša. Bratje in sestre pokojnika dedujejo del zapuščine, če je eden zapustnikovih staršev umrl pred zapustnikom, ob nadaljnjih, v zakonu določenih pogojih. Drugo sorodstvo deduje po nadaljnjih dednih redih. Tudi za zakonca pokojnika so v zakonu poleg navedenih še posebne določbe. Če je zapustnik sestavil veljavno oporoko, je položaj drugačen. Zapustnik sicer lahko prosto razpolaga s svojim premoženjem v oporoki, mora pa spoštovati pravice tako imenovanih nujnih dedičev, oziroma imajo ti pravico izločiti iz zapuščine del premoženja, da pridejo do svojih nujnih deležev. Nujni delež je enak polovici zakonitega dednega deleža. Da boste lažje razumeli, naj spomnimo na prejšnji primer, ko so zakoniti dediči dobili vsak po četrtino premoženja, bi v primeru, če bi zapustnik zapustil premoženje (del ali celoto) komu drugemu z oporoko, znašal njihov nujni delež samo polovico zakonitega, torej bi dobil vsak osmino premoženja, ki ga je imel pokojnik ob svoji smrti. Treba je vedeti tudi to, da ni vsak zakoniti dedič tudi nujni dedič. Krog nujnih dedičev je precej ožji od zakonitih. To so: pokojnikovi potomci (otroci, vnuki itd.), njegovi posvojenci in njihovi potomci, njegovi starši in njegov zakonec. Drugi predniki ter bratje in sestre pokojnika pa le tedaj, če so trajno nezmožni za delo in nimajo potrebnih sredstev za življenje. Ne glede na obliko oporoke, mora biti oporočitelj star najmanj 16 let in. sposoben za razsojanje, kakor tudi, da ni sestavil oporoke pod vplivom grožnje, sile ali zvijače. Oporoku mora biti torej izraz premišljene, popolnoma svobodne presoje oporočitelja samega. Naš zakon pozna sicer več oblik oporok, vendar bomo tu obravnavali samo tiste, ki so v življenju najbolj pogoste. LASTNOROČNA OPOROKA je tista, ki jo je oporočitelj lastnoročno (torej z lastno roko, ne pa s pisalnim strojem) napisal in podpisal. Ni sicer nujno, da je v njej naveden tudi datum, koristno pa je. PISMENO OPOROKO PRED PRIČAMI lahko sestavi oporočitelj, ki zna brati in pisati (bolje rečena: ki more brati in pisati, na primer zaradi svojega zdravstvenega stanja), tako da v sočasni navzočnosti dveh prič lastnoročno podpiše listino, ki mu jo je sestavil kdo drug, ko hkrati izjavi pred pričama, da je to ujegova oporoka. Priči se morata podpisati na sami oporoki. Torej: ko oporočitelj podpisuje oporoko, morata biti navzoči obe priči, ne pa tako (kakor se ponekod dogaja), da podpiše oporoko najprej pred eno pričo, kasneje pa pred drugo. Priča je lahko vsaka polnoletna oseba, ki ji ni odvzeta opravilna sposobnost in ki zna brati in pisati. Kot priča pa ne smejo biti: oporočitejjevi potomci, njegovi posvojenci in njihovi potomci, njegovi predniki in posvojitelji, njegovi sorodniki v stranski vrsti (torej v svaštvu) do vštevši četrtega kolena, zakonci Sestavil Marko Napast Osvajalna politika Gerundiv Angleški filmski producent (Arthur) Ljubkovalno moško ime Podoba Računski znak Davek na uvoz ali izvoz Akter Mladi ljudje Človek, ki dgfa paniko / Sodobni nemški skladatelj (Werner) Začimba grenkega okusa Čargo Ivan Odžagan kos debla, hlod Grška črka Stara lekarniška utež Jarem Kemična tovarna v Ljubljani Krilato mitološko bitje Prostor za živino Mazač, padar Francosko mesto Stroncij Grška pokrajina (Elida) Pritok Kame v SZ Vojaška enota Čar. prelest Zahod Moško ime Pritrdil-nica Radijska ali televizijska oddaja Mesto na otoku Celebesu • • ' REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE — Vodoravno: nastava, Ekvator, realist, artel, Z, Nana, sekt, ah, Oto, KV A, Diderot, No, gad, optativ, skodela, tenisar. IZ DŽOUŽIJOVOGA DNEVNIKA vseh teh oseb in zakonec oporočitelja. Neveljavna so tudi tista določila oporoke (ne celotna oporoka), s katerimi se kaj zapušča sodniku, ki je oporoko sestavil, pričam pri oporoki ali prednikom, potomcem, bratom in sestram ter zakoncem teh oseb. SODNA OPOROKA. Oporočitelj lahko napravi tudi sodno oporoko, ki mu jo sestavi sodnik, upoštevajoč seveda potrebno obliko te oporoke, ki jo določa zakon. USTNA OPOROKA. Zakon pozna tudi ustno oporoko. Oporočitelj ustno izjavi svojo poslednjo voljo pred dvema pričama, to pa le tedaj, če zaradi izrednih razmer ne more napraviti pismene oporoke (npr. oporočitelj je smrtno ranjen v prometni nesreči). Ustna oporoka je izredna oblika izjave poslednje volje, zato preneha veljati, ko preteče 30 dni od prenehanja izrednih razmer, v katerih je bila napravljena. Po izteku tega roka take oporoke ni več. Priče, pred katerimi je oporočitelj ustno izjavil svojo poslednjo voljo, morajo brez odlašanja zapisati oporočiteljevo izjavo in jo čimprej izročiti sodišču ali pa jo ustno ponoviti pred sodiščem in pri tem tudi povedati, kdaj, kje in v kakšnih okoliščinah je oporočitelj izjavil svojo poslednjo voljo. Oporočitelj lahko hrani lastnoročno oporoko, pismeno oporoko pred pričami ali sodno oporoko doma ali pa jo izroči v hrambo enoti temeljnega sodišča, v odprtem ali zaprtem ovitku. Sodišče o tem napravi zapisnik, oporoko zapečati in jo hrani. Oporočitelj mora za tako sodno dejanje plačati sodno takso. STRAN 13 VESTNIK, 12. NOVEMBRA 1981 za raz vedri Io MOŽ IN POL — Pomisli, Mancika, mož mi je rekel, da bo plačal prevozne stroške, dal denar za nočitve in vse drugo. Lahko potujem do konca sveta ... — Je omeni! tudi povratno vozovnico? — Ne, o tem pa ni govoril ... NOČNI SKOK — Tinek, šel bi lepo za ograjo, zavil desno, in narahlo potrkal na Magdino okno... * — Nekaj podobnega sem hotel. Vse sem si naštudiral, tudi časovno, vendar me je žena ujela že na začetku, ko sem v domačo peč za centralno kurjavo metal brikete. Če bi to delal vsak dan, ne bi bilo sumljivo ... SE ZGODI — Danes toliko gobezdaš, včeraj pate nazboru občanovni bilo! — Res ne. Raje sem spal doma. lice, nekaj pisem oboževalcev in žvečilnih .... DRUGI O DIREKTORJU — Vaš direktor spravi vsak mesec v žep štiri milijone, ali pa še nekaj več. A-ni to stabilizacijska pregreha? — Ni. Žepov ima precej, če pa bo hotel imeti v njih štiri milijone vsak mesec, bo morala za to vanje vtakniti svoje osebne dohodke žena, kakšno malenkost pa kdo od sorodnikov. PO NOVEM — Vedno si nas prepričeval, da je alkohol škodljiv, da vpliva na zdravje, zdaj pa piješ brizganec. — Ne bo mi škodil. Približno dva prsta vina, tri prste slatine, ostalo pa je iz mestnega vodovoda, če že prej niso primešali česa podobnega iz istega vira. To je tako kot pri mleku: tolščobo so zmanjšali, količina je ostala, cena pa tudi. Drugače pa do nadaljnega ne bo nobenih sprememb. Švedski režiser Ingmar Bergman, čeprav taktičen, umirjen, je nekoč pred skupino žensk dejal: ,,Človeku je dovolj, če pozna samo dve ženski. Več od tega je že nedostojno.” „Vi, gospod Elman, boste torej igrali na mojem sprejemu, kajne? je rekla bogata Američan-ka violinistu. ,,Da. Ker pa ne bom tiavaden gost, mi boste morali plačati dvajset tisoč dolarjev,” je odvrnil Elman. ,,V tem primeru igrajte samo meni in nikomur drugemu.” ,,Gospa, v takem priiiieru pa boste morali za igranje odšteti štirideset tisoč dolarjev . . Arabski kalif Menzur si je med govorom z balkona svoji palače množici pohvalil kako dobro vodi svojo deželo in med drugim dejal: ,,Za primer — odkar sem na prestolu, v deželi tudi kuge več ni.” Iz množice pa se je zaslišal glas: „Še to nam je treba. A ni zadosti, da imamo tebe?” Eden od pomurskih šefov je med delovnim časom zalotil za šankom člana kolektiva, zato je drugi dan sledilo „spdvedova-nje”: ,,Med delovnim časom, dragi tovariš, sam sem vas videl!” ,,Se zgodi. Golo naklučje. Če vas ne bi bilo v gostilni, me ne bi videli . . .” Anatoljj se nikoli ni slid v ospredje, ko je bilo treba, prijeti za delo, zato si je tu in tam denar sposojal od znancev in prijateljev in ga po določenem času vrnil in to takrat, ko je „najel” kratkoročno posojilo, nekoliko višje od dolga. Ko je umri, je soseda dejala: „Bil je poštenjak. Sposojal si je sicer vedno večje vsote in tudi vračal. Zagotovo bi vrnil tudi nam, če ne bi revež umrl . . .” Paketni nakup -prihranek za novo knjigo! NUNSKA ENOTNOST Predstavljamo vam četrti, peti in šesti paket. Pri nakupu posameznega paketa -20% popust. V GRADBENIŠTVU LAHKO PLASTIKA V POPOLNOSTI ZAMENJA KLASIČNE MATERIALE, POLEG TEGA PA JE ODPORNA NA ATMOSFERSKE SPREMEMBE, NE ZAHTEVA POSEBNEGA VZDRŽEVANJA JE FUNKCIONALNA IN TRAJNA Četrtipaket Peti paket Stanko Ilič: PSIHOSOCIOLOŠKI ASPEKT INFORMIRANJA V ZDRUŽENEM DELU 250 din Firdus Džinič: KOMUNIKOLOGIJA - 320 din dr. Vladimir Štambuk: KIBERNETIKA 250 din Mitja Gorjup: SAMOUPRAVNO NOVINARSTVO 140 din Lenart Šetinc: TEMELJI SAMOUPRAVNEGA SISTEMA INFORMIRANJA 190 din * 1.150din — 20 % popust 230 din 92Čdin Več avtorjev: KRONOLOGIJA NAPREDNEGA DELAVSKEGA GIBANJA NA SLOVENSKEM 1868-1980 700 din Paolo Alatri: ORIS ZGODOVINE MODERNE POLITIČNE MISLI 420 din dr. Miroslav Stiplovšek: RAZMAH STROKOVNEGA SINDIKALNEGA GIBANJA NA SLOVENSKEM 1918-1922 650 din Vida Tomšič: ŽENSKA V RAZVOJU SOCIALISTIČNE SAMOUPRAVNE JUGOSLAVIJE 240 din 2.010 "čJin- — 20 % popust 402 din 1:608 dih „medimurjeplet” ČAKOVEC Šesti paket Marko Kerševan: RAZREDNA ANA- LIZA IN MARKSISTIČNA DRUŽ- BENA TEORIJA 300 din Ciril Ribičič: IZVRŠNI SVET V DELEGATSKEM SKUPŠČIN- SKEM SISTEMU JUGOSLAVIJE 300 din dr. Bogdan Kavčič, Vojko Antončič: SAMOUPRAVNA UREJENOST IN GOSPODARSKA USPEŠNOST DELOVNIH ORGANIZACIJ 250 din 850 din — 20 % popust 170 din ~Wdln Za informacije ali naročila se obrnite na Delavsko enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, ali na našo knjigarno DE na Tavčarjevi ulici 5 v Ljubljani, ter vse knjigarne po Sloveniji. VAM NUDI: • plastična harmo-plast vrata 0 plastične zidne obloge — strešni rob 0 plastične rolete {plastične balkonske profile plastične profile za ograje • plastične pregradne profile dimenzije na zahtevo kupca — velika izbira barv in profilov montaža in vgraditev — brezplačni strokovni nasveti — enostavna PRODAJA IN INFORMACIJE: „MEDŽIMURJEPLET", OOUR „ROBNI PROMET", 42300 ČAKOVEC, ULICA SVETOZARA MARKOVIČA 5, TELEFONI: (042) 814-353 in 812-633 STRAN 14' VESTNIK, 12. NOVEMBRA 1981 dopisniki so zabeležili Tam na pokopališču hladnem gomila nizka leži. Ob njej pa dete malo stoji, stoji in z roko otira si solzne oči. Z drobno ročico svečko prižge, na grob jo da, materi na srce. Svečka ta mala spomin obudi na čase, ko sta z materjo srečni skupaj bili. V njej žalost moreča se vžge, sama je, k materi hoče srce. Zgorela svečka je do Jeraja’, vse bolj žalostna deklica postaja. Gabrijela Vučak OS Cankova VARČEVANJE Ko sem bil majhen, je prišla k nam teta in mi dala denar. Mama je šla na banko in prinesla pikapolonico. Vanjo je skrbno spravila moj denar. Začelo seje moje varčevanje. Večkrat je bila pikapolonica polna. Ko so jo prvič odprli, sem dobil hranilno knjižico. Vanjo vpišejo moje prihranke. Tudi očetu sem posodil, ko je kupil avto. Za moje prihranke mi je mama prinesla šolske potrebščine. Vse, kar bom privarčeval v tem šolskem letu, mi bo prav prišlo, ko bomo šli v šolo v naravi. Robert Jerebic, 3. b OŠ Črenšovci Smo vsi otroci enaki? Mamica, saj bo spet vse dobro, kajne? Očeta nimam — ne vem, kdo je moj oče. Mi je umrl ali sta se z materjo ločila? kako grenka je resnica, ki jo doživljamo iz dneva v dan. Včasih je še huje, ko se starša nenehno prepirata ali celo pijeta. A kdo trpi pri vsem tem največ? Žrtve so otroci. Zakaj nismo vsi otroci enaki in zakaj to, zakaj ono? Odgovor je težko najti. Nekoč mi je prijateljica pripovedovala o svoji sošolki. Deklica je imela dolgo pot v šolo, doma so imeli kmetijo in morala je veliko delati. Časa za učenje ni imela. Poleg tega je oče pil, jih včasih pretepel ter vse, kar je zaslužil, zapravil. Deklice tudi sošolci niso preveč marali in čutila se je nekako zapostavljeno. Mati se je ločila in se preselila v drugi kraj. Deklica je tam začela obiskovati šolo in kmalu je imela veliko novih prijateljev in prijateljic. Skratka, bila je srečnejša. Le zakaj je morala pretrpeti toliko hudega, ko pa ostali otroci živijo lepše« Starša jih imata rada, jim omogočata, da se lahko igrajo, učijo, živijo v sreči. Prepričana sem, da ti otroci tega ne vedo toliko ceniti, kot bi to cenila deklica, ki ni imela morda nikoli toplega in varnega doma. Doma, kakor bi se z veseljem vračala, ki bi ji pomenil več kot le pusta hiša, brez sreče in ljubezni. In zdaj, ko je teden otroka, toliko govorimo o otrocih. Mar je dovolj en teden? Vse leto bi morali skrbeti, da ti otroci doživijo vsaj majhen del sreče, ki jo ostali otroci doživljamo vse življenje. Včasih kak otrok s posmehom reče: ,,Ti pa nimaš očeta, matere.” To ni prav. Tudi tebi se lahko zgodi, da boš katerega od staršev izgubil. Prav nič ti ne bo prijetno, če bodo drugi kazali nate s prstom in šepetali: ,,Glej, ta pa nima matere, očeta.” Poskrbimo, da ne bomo delali razlik med otroki brez staršev in tistimi s starši. Naredimo, vsaj to, da bodo tudi ti otroci srečnejši. Erika Zelko, 7. r. OS Črenšovci NAŠE KOZE Doma imamo tri koze. Kličemo jih Pika, Pikica in Koki. Skrbim, da niso lačne. Najraje jedo travo. Pika je huda, zato z njo nisva prijateljici. Dajejo nam mleko. Z njim krmimo prašiče, muce in kužka. Ksenija Pukšič OŠ Sp. Ščavnica DAN MRTVIH Prvi november je dan. mrtvih. Na ta dan se grobovi spremenijo v cvetoč vrt. Tudi mi imamo grobove na Tišini, v Tropovcih.in na Petanjcih. V šoli imamo spominsko ploščo. Na njej so napisana imetja ljudi iz naše okolice, ki so žrtvovali življenja za svobodo. Med njimi je napisan tudi Ludvik Rogan. Po njem se imenuje naš pionirski odred. Betka Gomboši, 4. a OŠ Tišina TABORNIŠKI IZLET Zbrali smo se pred šolo. »Postroiili« smo se in tovarišica nas je zapisala in naštela 26. Potem je dala povelje: »Na desno!« in smo šli lepo v koloni po eden. Za nekatere je bilo to zelo mučno. Šli smo po poti, ki vodi na Piramido, priljubljen kraj taborniških izletov. Šli smo tudi mimo sadovnjaka: »Kakšna jabolka!« »Mmmm!« »Rdeča, vabljiva«! Tovarišica pa ni bila slepa in je takoj opazila naše poželjive poglede in dala novo jtovelje: »Pogled na levo!« Kakšna škoda! Jabolka so bila na desni, na levi pa same koprive. Tako smo šli vse do zadnjega drevesa. Potem smo do PIRAMIDE tekli. Posedli smo v travo in se malo spočili. Tovarišica j e. n a kratko povedala zgodovino PIRAMIDE. Nato nas je sedem odšlo v bližnji gozd nabirat drva za ogenj. Suhljad smo nanosili na kup in tovarišica nas je poklicala, naj pustimo ogenj in pridemo k njej. Razdelila nas je v dve skupini: v prvi so bili močnejši, v drugi manjši in lažji taborniki. Zabili smo količke in tovarišica BUČELA nam je razložila potek igre: »Konji in jezdeci«. Manjši taborniki so zajahali večje in začelo seje tekmovanje med vrstama. Bili smo navdušeni. Naša skupina se je dobro odrezala. Zmagali smo. Potem smo se posedli okrog ognja. Čast, da ga prižge. smo predali mladi novi tovarišici BRUNI. Ogenj je veselo vzplapolal. Peli smo taborniške, narodne in partizanske pesmi in zaplesali kozaračko kolo. Nekdo je predlagal. da bi skakali čez ogenj. Pri tem se je zgodila majhna nesreča. Dva tabornika sta se v skoku zaletela in eden je padel v ogenj. Hitro smp ga potegnili ven in razen črnih hlač in buške na čelu, ni bilo hujšega. Počasi smo se odpravili proti domu. Začelo se je že temniti. Med potjo smo se pogovarjali o izletu. Vsi smo bili mnenja, daje bil prijeten. Mateja Muhič . OŠ GORNJA RADGONA JESEN Jesen, iz pisanih barv stkana, z meglo obdana. nas je poiskala, da bi z nami se poigrala. A mi ne bodimo leni, v peči smo zakurili s poleni, da bi se ogreli in z jesenjo tudi mCbili veseli. Na polja smo se odpravili, pridelke vse pospravili, da nas slabo vreme ne bi prehitelo, ker to za kmete ne bi bilo veselo. Kaj nam more zdaj jesen, ko ni mar nam več megle, rajši vsak na toplo gre ali toplo obleče se. Dragica Granfol. 8. a OŠ Bakbvci Jesen v naši vasi Med dvema gričema leži majhna in prisrčna vas. To je moj rojstni kraj. * V našo vas je prišla jesen. Kmetje pospravljajo poljske pridelke. Letos so polja bogato obrodila, saj so shrambe polne do zadnjega kotička. Ptice selivke so odletele v južne kraje. Le razposajeni vrabci skačejo z veje na vejo. Drevje je postalo golo. Jeseni jim odpade lepo pisano listje, ki jih krasi. Kmalu bo to našo vasico prekril bel sneg. Miža Smej, 3. raz. » OŠ Edvard Kardelj Kobilje Nesreč pri delu je manj V lendavski delovni organizaciji Gorenje — Varstroj ugotavljajo, da so se nesreče v prvih osmih mesecih letošnjega leta v primerjavi z lanskim letom precej zmanjšale. Pri tem velja omeniti temeljno organizacijo združenega dela Varis, kjer so delavci dojeli, da z urejenim delovnim okoljem prispevajo k boljši storilnosti in varnosti. Kot kažejo podatki iz ostalih tozdov, so vzroki za nesreče prepogosto subjektivne narave. Dejstvo je, da posamezne tozd proizvajajo različne proizvode. Med materialom, ki ga uporabljajo, so tudi različne vnetljive snovi. J. Žerdin Ob Karan, dotrajanem, m v Kobila ograda nov vaško-gasilskl dom. Z deli so začeli že lani, letos pa so namestili ostrešje. Gradili so ga z združenimi močmi, od najmlajših do najstarejših krajanov. Krajevna skupnost je prispevala les, vaščani Kobilja so zbrali 200 tisoč dinarjev iz referendumskih sredstev, 80 tisoč dinarjev pa je primaknila občinska gasilska zveza iz Lendave. Vsa druga manjkajoča sredstva so zbrali s prispevki vaščanov. Precej dela jih še čaka, saj bi radi imeli čimprej dvorano, garažo, pisarno in sanitarije. j. žerdin RANKOYCI Nova zbiralnica V Rankovcih so s skupnimi močmi, poleg vaščanov je precej prispevala Tovarna mlečnega prahu iz Murske Sobote, uredili sodobno zbiralnico mleka. Z zbiranjem so začeli že ob koncu minulega meseca. Kot vse kaže, pa bodo imeli kmalu podobno zbiralnico tudi v Vanča vasi. Tudi tam so za gradnjo in opremo prispevali precej sredstev vaščani. Precej smo se naučili Novost v usmerjenem izobraževanju so naravoslovni in kulturni dnevi'. Srednješolski center je ob koncu minulega meseca organiziral prvi naravoslovni d ZAHVALA Ob boleči izgubi moje drage žene, mamice, hčerke, sestre, svakinje in tete Helene Žižek roj. Graber se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem za izrečeno sožalje,.cvetje in pomoč v najtežjih trenutkih. Zahvaljujemo se predstavniku kolektiva TP Univerzal Lendava za poslovilne besede ob odprtem grobu ter DO Kmetijska zadruga Lendava za izrečeno sožalje in cvetje. Iskrena zahvala duhovnikom za poslovilne besede in opravljen obred, dr. Emilu Vengustu, dr. Marjanu Preglu in ostalemu osebju ženskega oddelka psihiatrične bolnice Ormož. G. Bistrica, Hotiza. 2. november 1981 Žalujoči: mož Drago, hčerka Karolina, oče, mama, brat Ladislav z družino in ostalo sorodstvo ZAHVALA Po dolgi in težki bolezni nas je v 87. letu starosti za vedno zapustil naš dragi oče, stari oče in pradedek Alojz Flegar železničar v pokoju iz M. Sobote Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, znancem ter vsem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali vence in šopke ter dragega pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala kolektivu Elektro TOZD M. Sobota in Društvu upokojencev M. Sobota za podarjena venca. Posebna zahvala g. kaplanoma Neradu in Hozjanu za ganljive besede ter obiske in Cerkvenim pevcem za odpete žalostinke. Vsem še enkrat — iskrena hvala! Žalujoči: VSI NJEGOVI f ZAHVALA Po težki bolezni nas je v 37. letu starosti za vedno zapustil naš dobri mož. oče.isin' brat, stric in svak Alojz Kušek iz M. Sobote Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, sosedom, prijateljem ter vsem, ki so ga spremljali na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje. Posebna hvala dr. Perkiču. dr. Mrkšiču ter ostalemu medicinskemu osebju pljučnega oddelk^, ki so mu lajšali težke bolečine. Hvala tudi duhovnikom za pogrebni obred, in pevcem. Posebna zahvala kolektivu O§ II. govornikom za poslovilne besede, kolektivu podjetja SOBOTA in godbi za odigrane žalostinke. M. Sobota, 27. 10. 1981 Žalujoči: žena Marija s sinovi Mirkom, Alojzem in Francem ter hčerkama Katico in malo Branko, brat Štefan in sestra Bariča z družinama ter ostalo sorodstvo v sp( )M1N našemu najdražjemu Mihaelu Mlinariču Minevata dve neizmerni boleči leti, odkar smo te pospremili k tvojemu poslednemu domu. Toda predragi mož, oče, dedek in pradedek, ti še vedno živiš z nami in mi s teboj. Hvala ti za vso tvojo dobrosrčnost, hvala ti za vse, kar si storil za nas. Iskrena hvala vsem, ki se ga spominjate. VSI TVOJI, KI SMO TE IMELI NEIZMERNO RADI VESTNIK, 12. NOVEMBRA 1981 STRAN 23 ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi ljubega moža, očeta in dedka Franca Balažka iz Lendave se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so mu v težkih trenutkih njegovega življenja lajšali bolečine ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem, ki ste njegov grob zasuli s cvetjem, nam pa.izrekli besede iskrenega sožalja. Žalujoči: žena Klara, hčerke in sin z družinami .. .<< < .. Solza grenka ne bi bila. ko tebe, dragi, zemlja ne bi krila V SPOMIN 8. novembra je minilo leto dni, polno žalosti in bolečine, odkar je Mk ' H neusmiljena usoda tragično pretrgala nit življenja našemu dra-MPb V. gemu možu in očetu Viljemu Svetcu iz Markovec Odkar te ni več med nami je v našem domu praznina in bolečina, ki jo iz dneva v dan bolj občutimo. Spoznanje, da te nikoli več ne boje boleče za nas, ki smo te imeli radi, toda v naših srcih boš ostal do konca naših dni. Vsem, ki se ga še spominjate ali se za hip ustavite ob njegovem preranem grobu — iskrena hvala! Žalujoči: žena Emilija, hčerka Regina ter sinova Vlado in Jože ZAHVALA K Stara 85 let je zatisnila svoje trudne oči naša skrbna mama in dobra strina vseh HL Terezija Kuhar iz Markišavec Pokopali smo jo v četrtek. 5. novembra 1981 na pokopališču v Puconcih. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njem zadnji poti, ji izrekli poslovilne besede, darovali vence in nam izrekli sožalje. Markišavci, 5. novembra 1981 Žalujoči: hčerka Jolanka v imenu vsega sorodstva v besedi in sliki po pomurju 88 dreves za tovariša Tita Lovska družina Dolina je pri lovski koči na Vaneči v nedeljo organizirala sajenje dreves, ki sodi v okvir akcije 88 dreves za tovariša Tita. Lovska koča je bila preurejena iz bivše viničarije in je bila zato okolica zasajena s starejšim sadnim drevjem. Da bi okolico lovske koče uredili v prijetnejši naravni ambient, so se odločili za iztrebitev sadnih dreves in zasaditev mladega drevja. Da bi akcija dobila širše obeležje, so k sode- v 7 lovanju povabili tudi mladino iz Vaneče in Doline. Akcije se je udeležilo okrog 40 lovcev in mladih. Po končani akciji je starešina LD Dolina Feri Poredoš izrekel vsem sodelujočim prisrčno zahvalo, hkrati pa poudaril. da ima akcija širši pomen. Z zasaditvijo dreves in ureditvijo okolice lovske koče postane zeleni hram privlačnejši tako za lovce kot ostale občane, hkrati pa s tem obujajo spomin na našega najdražjega tovariša Tita. Posebno zahvalo je izrekel člahu IO LD tov. Holcmanu, ki je dal idejo za vključitev v akcijo 88 dreves za tovariša Tita hkrati pa tudi izdelal načrt zasaditve. Prav tako je posebej izrekel zahvalo članom 'lovske družine Haklu, Fujsu, Kupljenu in veteranom Bale-ku. Kuštorju in Nemcu, kakor tudi mladini. Izvedena akcija je še en dokaz dobrega sodelovanja lovske družine Dolina z občani Doline in Vaneče. KRIŽEVCI NA GORIČKEM Lažje do zdravnika, šole in... Med Gornjimi Petrovci in Križevci na Goričkem se že vije asfaltna cesta. Pred I dnevi so asfalterji položili nanjo še fino plast, zdaj pa urejajo bankine in jarke. V Križevcih pa so to priložnost izkoristili tudi za ureditev okolice vaškega doma. Nekatera dela opravljajo krajani s prostovoljnimi delovnimi akcijami, tako kot so sodelovali pri modernizaciji te ceste že prej. Zavedajo se namreč, daje to zanje velika pridobitev. Predsednik sveta krajevne skupnosti Križevci Jože Kuronja. ki je v poletnih mesecih, ko je bila tamkaj mladinska delovna akcija, dobil vzdevek brigadirski oče. takole ocenjuje pomen te pridobitve: »Moderniza- cija cestne povezave Križevec z Gornjimi Petrovci je vsekakor velikega pomena. Moramo' namreč računati, da se bomo po tej cesti lažje pripeljali do zdravnika oziroma zdravstvene ambulante v Gornjih Petrovcih, prav tako pa se tukaj vozijo otroci v šolo. Doslej so bile razmere na cesti včasih skoraj nevzdržne.« Dela za dokončno ureditev cestne povezave bodo veljala čez 15 milijonov dinarjev. Krajevna skupnost Križevci je s samoprispevkom zagotovila 2 milijona 160 tisoč dinarjev, okrog 340 tisoč dinarjev pa bo treba odšteti še za asfaltiranje in ureditev okolice zadružnega doma. Jože Graj Udeleženci akcije 88 dreves za tovariša Tita pri koči LD Dolina. Foto: A. Abraham F. Maučec Po težkem čakanju Znano je, da so bila v Radencih in Apačah že nekaj časa dograjena stanovanja v dveh blokih, vendar se stanovalci niso mogli vseliti. Pri obeh blokih, 28-stanovanj-skem v Radencih in 14-stano-vanjskem v Apačah, namreč niso dokončno uredili komunalnih pritiklin. Doslej so jih uredili le deloma, zato se stanovalci že vseljujejo. Z malo več volje in odgovornosti bi se lahko že pred meseci. Tudi Križevci na Goričkem so zdaj povezani z asfaltno cesto, ki jih vodi v Gornje Petrovče in dalje v Mursko Soboto. (Foto: J. G.) Lepa hišica, mar ne? Škoda, zares škoda, ker je ni več. Z njo se je zgodilo kot z mnogimi drugimi: podrli so jo. No, Čehovi iz Nedelice pa obljubljajo, da bodo namesto stare dotrajale brunarice postavili povsem enak nov objekt. Če bo res tako, v kar pa ni dvomiti, potem za hišico ne gre tožiti. V novi leseni stavbi bodo prostori za turistično dejavnost, tako imenovani kmečki turizem. Foto: Š. S. ENA NAJUSPEŠNEJŠIH V REGIJI Krajevna konferenca Zveze rezervnih vojaških starešin Apače sodi že vrsto let med najuspešnejše v občini, pa tudi celotni regiji. Konferenca. ki vključuje šestdeset rezervnih vojaških starešin — nižjih in višjih oficirjev;— oz. člane iz K S Apače in Stogovci. je zato dobitnica številnih družbenih priznanj in tudi vseh plaket — bronaste, srebrne in zlate, kijih podeljuje najbolj delovnim krajevnim konferencam i republiška ZRVS. Ti rezultati so še toliko večji ob dejstvu, da sestavljajo konferenco v večini starejše rezervne starešinejd izhajajo iz časa NOB. Teh je skoraj 80 odstotkov, saj so šele zadnja leta pridobili nekaj mlajših članov, ki so postali rezervne vojaške starešine na služenju vojaškega roka. za sovaščane ASFALTIRANA CESTA BELTINCI - G ANČANI: Cestno podjetje Maribor — TOZD Murska Sobota je te dni končalo z asfaltiranjem ceste Beltinci — Gančani dolge 2.100 metrov. Cesto, ki je veljala blizu 7 milijonov dinarjev, so nameravali urediti že več let, saj je bila v izredno slabem stanju. H gradnji sta prispevali pomemben delež tudi krajevni skupnosti Gančani in Beltinci, vsaka po 2.000 kubikov gramoza. Kredit, 900.000 dinarjev, pa je prispevala tudi tovarna čevljev Planika iz Turnišča, ki je prav tako zelo zainteresirana za to cesto zaradi prevoza svojih proizvodov. Seveda pa so najbolj veseli asfaltirane ceste krajani Gančan, saj so zelo navezani na Beltince. Foto: F. Maučec Prav po svoje je plemenitost izkazal vaščan iz Segovec. vasi iz krajevne skupnosti Apače pri Gornji Radgoni. Pred svojo hišo je namreč v bližnji jarek porušil montažno aluminijasto avtobusno postajališče, ki gaje za vaščane Segovec postavila KS Apače. Zakaj in ali je ta vaščan sploh lastnik zemljišča, na katerem je bila hišica, še ni dokazano, toda ostaja žalostno dejftvo, da so se z zamenjavo stare in dotrajane lesne hišice zamenjali tudi medčloveški odnosi. S prejšnjo lastnico so imeli organi KS soglasje o uporabi Delo konference je permanentno _in izredno pestro, saj sega vse od kulturnega udejstvovanja članov, družbeno političnega dela in življenja krajevnih skupnosti do tvornega vključevanja v sistem SLO in DS. Ni je akcije v obeh krajevnih skupnostih, v kateri se ne bi angažirale rezervne vojaške starešine. Posebej velja izpostaviti delež KKZRVS Apače v vseh akcijah NNNPv okviru občine in KS. Le tej so vedno nudili pomoč s svojim bogatim strokovnim znanjem in izkušnjami, kar seje izkazalo posebej pozitivno pri izobraževanju pripadnikov narodne zaščite in pri demonstracijah različnega orožja. Zato je tudi njihova zasluga, daje KS prejela zvezno plaketo varnosti. Seveda pa tudi v tej kraje- zemljišča, ki pa ga novi lastnik noče upoštevati. Nav-sez,adnje pa ni najvažnejše, kdo je lastnik teh nekaj povsem neuporabnih kvadratnih metrov zemlje tik ob občinski cesti. Zato je prav čudno, da je vaščan na tak način odrekel gostoljubnost sovaščanom. Kako dolgo bodo vaščani Segovec brez strehe nad glavo, ko se bodo odpravljali v občinsko središče v službo ali po drugih opravkih, še ni znano. Ostaja pa madež, ki ne bo zlahka izbirsan. vp vni konferenci ZRVS dajejo največji poudarek svoji osnovni dejavnosti, osvajanju obveznega letnega programa izobraževanja. Ta je predvsem strokovnega značaja, zato je precej zahteven. Letos so ga prvič opravili v strnjenem terminu v taboru v Biserjanah pri Vidmu. K K ZRVS Apače pa navezuje stike tudi zunaj KS. Tako Pretekli teden so v soboški občini končali z naborom mladine v JLA. Tako kot prejšnja leta, so tudi tokrat mladi ohranili tradicijo prevozov na nabor z okrašenimi vozovi ali traktorskimi prikolicami in z zastavo. Foto: A. Abraham Z ZAČIMBAMI ZAČIN C, bo vsaka vaša pripravljena jed še boljša. že več let uspešno sodelujejo na kulturnem in športnem področju z vojaki iz karavle, postajo milice iz Gornje Radgone in z Avtoradgono. So pa tudi ena redkih KK ZRVS, ki je razvila svoj prapor. To jim je uspelo s samoprispevki članov in ob pomoči DPO v krajevnih skupnostih in občini pred tremi leti. ^proizvod Prehrambena industrija Beograd;.