Naši narodi so zreli da vladajo sami sebi Dne 12. februarja je naš dragi predsednik po dolgi odsotnosti spet stopil na jugoslovanska tla. Izkrcal se je na Reki, kjer so mu meščani priredili nad- vse slovesen sprejem. Na obali so ga pričakali najvišji predstavniki naše države, prva pa se je z maršalom pozdravila njegova soproga Jovanka Broz. Maršal Tito je potem odpotoval skozi Zagreb, kjer ga je pričakala velika množica ljudi, pred katerimi je predsednik Tito govoril o pomenu potovanja v Indijo in Burmo, o uspehih razgovorov v korist svetovnega miru, predvsem pa je govoril o vlog:i Jugoslavije v svetovni politiki in o sposobnosti naše države, da si sama z lastnimi silami gradi bođ»čnosit in si enrojo socialistično ureditev tudi uspešno in neodvisno usmerja. Maršal Tito je nato odpotoval т Beograd, kjer bo v kratkem pred sikup- ič/no poročal o iKpehih in dognanjih veiepomembnega obiska najvidnejših jugoslavanskih voditeljev v Indiji in BurmL Ob zaključku občnih zborcv SZOL v Preboldu v občini Prebold je do nedavnega delovalo 7 vaških odborov SZDL, ki so vključevali skupno v organizaciji SZDL 1864 članov ali 82% vseh volivcev, kar je brez dvoma lep uspeh. Občni zbori organizacij SZDL, ki so bili v preteklih dneh, so dokazali, da je SZDL na vasi lisia organizacija, ki vodi in usmerja celotno poliiično, gospodarsko in kul- turno delo na svojem področju. Zelo lepa udeležba na vseh občnih zborih dokazuje, da se tudi članstvo zaveda pravic in dolžnos'i, ki jih ima v *ej or- ganizaciji. Na občnem zboru SZDL v Marija Reki so obravnavali predvsem tekoča gospodarska vprašanja, zlasM so govorili o elektrifikaciji tega kraja, za kar so poka^'ali prebivalci do'^M volje in pripravili tudi že drogove. Na občnem zboru so med drugimi tudi sklenili, da bodo takoj pobrali člana- rino za prvo polletje. Tudi v Matkah, tiribovski vasici, je občni zbor dobro uspel. Člani so se zanimali za svetovne politične dogodke ¡n zg vlogo Jugo- slavije v borbi za mir. Sklenili so tudi, da bodo začeto delo na razširitvi ce- ste proti Matkam čimprej dokončali in jo usposobili za promet, za kar jim bo îudi občinski ljudski odt>or priskočil na pomoč z denarnimi sredstvi. V Šeščah je bil občni zbor zelo dobro obiskan. Delo odbora v pretekli dobi ni bilo naj- boljše, manjkalo je organiziranega de- la, sklenili so, da bodo v bodoče delo '/boljšali. Zelo pestra razprava o va- ških vprašanjih dokazuje, da je član- stvo na pravi poti, kar dokazujejo tudi Uspehi, ki iih v tej vasi ne manika. E*osebno dobro dela Kmetijska zadru- Qa. Spomladi bodo zadružniki odprli Veterinarsko ambulanto, lani pa so do- gradili hmeljsko sušilnico. V Sv. Lo- vrencu se je organizacija STL v pre- teklem letu učvrstila in zavzela v vasi iTiesto, ki ji pripada. Članstvo se je zahvalilo odobrnikom ljudskega odbora občine, da so uredili vaške ceste. Tudi zanimanje za vodovod je veliko, saj so izvršili že mnogo udarniškega dela. Tudi na ostalih občnih zborih v Lafko- vi vasi, Kaplji vasi in Preboldu so prišli do izraza podobni problemi in povsod so bili sprejeti koristni sklepi za na- daljnje delo. K. v rogacki slatini so ZAKLJU- čili teCaj upravnikov KZ Te dni so v Rogašiki Slatini uspešno ^klju&ili tečaj, ki ga je obiskovalo 54 ^^PravnLkov kmetijskih zadrug iz ob- '^očja celjskega okraja. Tečaj je bil v javnem posvečen organizaciji zadrug Je obravnaval: družbeni plan, splošne I^jrne o zadružništvu in organizaciji ^^družništva, gospodarske pravne pred- pise, kalkulacijo strojne službe, investi- cijske gospodarske račune KZ, materi- зшо in finančno poslovanje KZ, pospe- ševalne odseke, administracijo, zaščitno ^ kreditno službo. Na tečaju so predavali v glavnem Pi^edavatelji OZZ. \ Uspeta prostava ÍO.ohtetnice usta- novitve Zveze sind. Jugoslavije Pred kratkim je bila v veliki dvorani Narodnega doma proslava 10. obletnice ustanovitve sindikatov Jugoslavije, ki jo je organiziral Mestni odbor Sindi- kata uslužbencev državnih ustanov v Celju za svoje članstvo, istočasno pa po- vabil k udeležbi tudi člane ostalih sin- dikalnih organizacij mesta Celja. Pro- slavi je poleg predstavnikov javnega in političnega življenja ter JLA prisostvo- valo še okoli 300 oseb. Slavnosätni govor je imel tov. Svetek Andrej, direktor Železarne Štore, ki je v januarju 1945 kot delegat prisostvo- val v takrat že osvobojenem Beogradu vsedržavni obnovitveni konferenci sin- dikatov Jugoslavije lin kateri je v svo- jem izvajanju prisotnim opisal plodno in bogato delo, ki so ga naši sindikati izvTŠiH v času obnovitvene konference dalje pa do danes. Slavnostnemu govoru je sledila zelo uspela revija treh celjskih pevskih zbo- rov. Kot prvi je nastopil moški pevski zbor DPD »Svoboda« s pesmimi: Ter- žan: Dani se na vzhodu, Apih: Bilečan- ka, Scheu: Vzbujenje duhov ter E. Ada- mič: Sel sem po zelenem travniku in Oženil se bom. Za tem zborom je sledil nastop me- šanega pevskega zbora SKUD »France Prešeren« s i>esmimi: Adamič: V snegu, S vab: Zvonovi in Tome: Belokranjski narodni motiv. Oba zbora sta pela pod vodstvom dirigenta prof. Ferlinca. Ob zaključku je nastopil še moški ko- morni zbor, katerega je vodU prof. Ku- ne j Egon. Le-ta je zai>el Mihelčičevo: Slov. pesem. Cerarjevo: Kmetova pe- sem, Bučarjevi: Tam kier pisana so 1Х)1ја in Cviječe mi polje pokrilo ter Simonitiievo: Bolen mi ležL Z Inter- naoionalo pa je bua ta zelo uspela pro- slava zaključena. Revija pevskih zborov je pokazala res lep napreidek. predvsem pevskih zborov DPD »Svoboda« in SKUD »France Pre- šeren«, kar je potrdil tudi aolavz pri- sotnih, fci je spremljal sleherno zapeto pesem. Moški komorni zbor nas je pa kot običajno, pwnovno izredno navdušil s svojimi izbranimi glasovi. Upamo, da nam izvajalci prograrr.a ne bodo zamerili, če jim na tem mestu izrečemo najtoplejšo zahvalo za njihovo pripravljenost. S seje 10 OSS Celie Pretekli teden se je sestal Izvršni od- bor Okrajnega sindikalnega sveta Celje pod vodstvom predsednika tov. Medved Albina k svoji redni seji. V razpravi je bila obravnavana iz- vedba občnih zborov krajevnih in mest- nih odborov sindikata ter krajevnih sindikalnih svetov, pri čemer je bilo sklenjeno, da naj bodo občni zbori iz- vršeni najkasneje do konca tega mese- ca, dočim bo občni z:bor Okrajnega sin- dikalnega sveta sklican v prvi polovici meseca marca. Nadalje je IO OSS potrdil člane pod- komisij za proučevanje nagrajevalnega sistema v gospodarstvu in potrjevanje tarifnih pravilnikov, ki jih je s strani sindikata predlagalo predsedstvo OSS. Pri OLO Celje je namreč formiranih 18 podkomisij za poedine panoge gospo- darske dejavnosti, v katerih sodelujejo kot člani tudi zastopniki sindikalnih or- ganizacij. Pri OSS je pa bila formirana še posebna 5 člansika centralna komisi- ja, ki jo bo vodil tov. Rupert z nalogo, da koordinira m zasleduje delo zastop- nikov sindikalnih organizacij v že ome- njenih podkomisiLjah. Tudi o rešitvi problema družbene pre- hrane je Izvršni odbor OSS temeljito razpravljal ter v celoti osvojil stališče, katero je bilo zavzeto na posvetu za- stopnikov političnih organizacij glede uvedbe brezplačnega toplega obroka v tovarnah in otvoritev delavsko-usluž- bensike restavracije v industrijskem centru Gaber je. Regulacija Savinje tudi v zimskih mesecih napreduje: Zasuni most čez Savinjo v gradnjL Komunisti morajo hiti nosilci napredne miselnosti v sredo zvečer je bü občni zbor orga- nizacije Zveze komunistov prve četrti, na katerem so kritično pregledali do- sedanje delo. Organizacija šteje 54 čla- nov, enega člana so lani izključili, v organizacijo pa niso sprejeli niti enega novega člana. Udeležba članstva na se- stankih je biLa 70%, ostali pa so bili največ opravičeno odsotni. Komunisti prve četrti so tudi v lepem številu za- stopani v upravnih odborih najrazlič- nejših organizacij in društev, kjer pri- haja prav gotovo njihova navzočnost do izraza. Lani so dosegli dokaj vidne uspehe. Zlasti so bili aktivni ob času poplave, v predpripravah za Ostrožno, saj so na- pravili tudi 1800 ur prostovoljnega de- la, njihovo delovanje pa se je pokazalo tudi preko vsega leta v organizacijah in di-uštvih. Po poročilu sekretarja tov. Macarola, ki je bilo preveč skromno in premalo konkretno, saj ni zajelo vseh uspehov in vsega dela, so živo razpravljali o pomanjkljivostih pri de- lu. Ugotovili so, da je glavna naloga komunistov prevzgoja ljudi in vzgoja mladine, prav tu so pa komunisti naj- manj naredili. Iz vrst mladine ter iz delavskih vrst niso v vsem letu vklju- čili v članstvo nobenega, čeprav se je v razpravi pokazalo, da je nekaj takih, ki imajo vse pogoje za sprejem v član- stvo. Nekateri komunisti, zlasti gospo- dinje, so premalo ideološko in politično razgledani, zato na sestankih o poli- tičnih problemih slabo diskutiraj o, raz- prava pa oživi, kadar se preusmeri na drobna vprašanja o stanovanjih, pre- hrani itd. Naloga komunistov je, da povsod in nz vsakem mestu, na sestan- kih, doma, v lokalih, in v družbi širijo napredno miselnost, kar pa delajo z uspehom le, če so ideološko in politično dovolj razgledani. Nekateri! zaradi tega zapadajo celo v malomeščansko misel- nost ter na široko razpravljajo razne probleme v ožjem krogu doma ali po lokalih, tam kjer je treba spregovoriti pa največkrat molčijo. Na kraju so sklenili, da bodo učvr- stil:', disciplino, poglobUi študij, povečali skrb za vzgojo mladine na svojem te- renu ter vključili v svoje vrste vse, ki imajo ix)goje za to. Da bo razprava na sestankih še bolj živahna, bodo z dnev- nim redom sestankov seznanjali pravo- časno svoje člane, da bodo le-ti pri- hajali na sestanke pripravljeni. V tricüanski sekretariat so lizvoLiU tov. Toneta Masla, Edvarda Sepca in Mairico Sušnik. Slovo od narodnega heroja Toneta Okrogarja - Nestla v nedeljo dopoldne je v bolnišnici v Crni na Koroškem umrl Tone Okrogar- Nestl, narodni heroj, rojak iz Zagorja. Njegove posmrtne ostanke so v pone- deljek prepeljali v Zagorje v prostore rudniške čitalnice. Tone Okrogar je bil junak in prvoborce za delavske pravice, povsod zelo priljubljen. Zato so se od njega prišli poslovit najvišji politični predstavniki, soborci in preprosti de- lovni ljudje iz vseh krajev Slovenije. Rudarji iz zasavskih revirjev, zlasti pa prebivalci Zagorja so ves čas izkazovali mrtvemu junaku poslednjo čast in se poslavljali od junaka-prvoborca, ki je bü med ljudmi zelo priljubljen. Čital- nica je bila zasuta z venci in cvetjem. V sredo pa je nad 10.000 ljudi spre- milo mrtvega junalia na pokopališče v Zagorju. Tako veličastnega in pretres- ljivega slovesa, kot ga je bil deležen nepričakovano preminuli narodni heroj Tone Okrogar-Nestl, doslej v Zasavja še ni bUo. Do poslednje minute so se ob njegovi krsti VTstUe množice ljudi. Po slovo so prišli z vseh strani njegovi soborci, med njimi nar&dni heroji Mih* Marinko, Janko Rudolf, Franc Hočevar, Janez Hribar, Viktor Avbelj, Ivan Ko- vačič in Franc Avbelj, s Koroške pa so mrtvega borca še poslednjič obiskali Karel Prušnik, Pavle Žavcar in Tone Ulrih. Tudi iz Celja se je udeležilo pogreba lepo število ljudi,, med njimi Helena Borovšak, Riko Jerman, Miran Cvenk, Stane Kokalj, Florijan Pelko itd. Mrak je že legel na zagorsko dolino, ko so se še vedno vrstile množice ljudi ob svežem grobu, v katerem je našel svoj zadnji dom eden izmed najhrab- rejših in najboljših sinov slovenskega naroda. Izvoljena sta iniciativna odbora za bodočo šaleško in zgornjesavinjsko komuno če ocenjujemo opravljeno delo, raz- gibanost terena, delo organizacij So- cialistične zveze delovnega ljudstva itd. v pripravah za ustanovitev komun, potem moramo priznali, da je zlasti na področju bodoče ŠaleSke ier Zgornje Savinj54i'i nriipni poverjeniki bolje seznanjeni ^ delom organizacije. V tovarni usnja Konus pa ^o ugotovili, da so se grup- ni poverjeniki bavili večinoma le s po- V'/anjem članarine in različnimi obve- ščanji, dos'i mani pa so skrbeli za ostale, predvsem poli'ične, gospodar- ^•TOBAK« CELJE razpisuje mesto RAČUNOVODJE Reflektanti naj pošljejo svoje ponudbe s kratkim življenjepisom in z obrazložitvijo o dose- danjih zafK>slitvah na naslov »TOBAK« Celje, Slomškov trg 4. Nastop službe takoj ali po dogovoru! Plača po tarifnem pravilniku! Planinsko društvo Celje obvešča svoje člane in planinsko javnost,^da se je dne 13. II. 1955 v gorah smrtno ponesrečil Stanko Kokošinek odbornik PD in član AO Pogreb bo v Celju, dne 17. februarja 1955 ob 15. uri izpred Celjske tiskarne Zvestega in nepozabnega tovariša bomo ohranili v častnem spominu Bodimo previdni pri uporabi električnih strojev in naprav v preteklem letu smo se sami prepričali, da imajo laliko površno in nestrokovno urejena električna instalaciia in nepravilno izvedene varnostne mere zelo velike posle- dice. V kratkem razdobiu smo za- radi naše malomarnosti in napak, prav brez potrebe, izgubili dva de- lavca. Pri nas imamo že dolgo pred- pise glede zaščitniti ukrepov proti nevarnosti od električnega toka, vendar pa jih ne upoštevamo in ne uporabljamo ter zaradi tega pred celotno družbo prevzemamo veliko moralno in materialno odgovornost za zaposlene delavce. V naših podietjih je še mnogo roč- nih električnih vrtalnih stroiev, ki ni- so ozemlieni odnosno ničleni; ravno ko uporabljamo ročne svetilke, ki niso predpisno opremliene in za ka- tere nimamo transformatorjev za zmanjšanie voliaže od 220 na pred- pisanih 42 odnosno 24 W. Res ¡e, da še nimamo v zadostni količini vseh zaželenih električnih pripomočkov in tudi ne vsega materiala, vendar bo- mo tudi te težave z malo več priza- devania prebredli. Ce bomo imeli stalno pred očmi predvsem delovnega človeka in in- teres za zaščito njegovega življenja in zdravja, bomo zmogli še marsikaj. Predvsem je naša naloga, da vzga- jamo dobre strokovnjake — elektri- čarje, ki bodo poznali tudi predpise o higiensko-tehnični zaščiti, hkrati pa moramo vzgajati vse naše de- lavce v tej smeri, pa se nam gotovo ne bodo ponavljale poškodbe, ka- kršne smo imeli v preteklosti. (V Uradnem listu FLRj š'evilka 107/47 ie izšel posebni pravilnik o zaščitnih ukrepih proti nevarnosti električnega toka, dr. ing. Matanovič Drago pa je napisal o tem obširno brošuro.) Plodno delo Ljudske tehnike v Šmarju pri Jelšah Člani ljudske tehnike iz Šmarja pri Jelšah so v nedeljo na rednem letnem občnem zboru podali obračun svojega dela. V preteklem letu je bilo delo LT zelo plodno. Društvo šteje 73 članov, od katerih je le nekaj nedelavnih. Ni raz- veseljivo, da je med člani komaj pet žensk. Društvo ima radio sekcijo in avto-moto sekcijo. Avto-moto sekcija je zaključila dva tečaja, katera je obiskovalo 32 tečaj- nikov. Od vseh tečajnikov je položilo šoferski izpit 23, dočim 3 tečajniki za- radi nedoletnosti niso smeli pK)lagati izpita. Šest tečajnikov pa izpita ni p>o- ložilo. Zelo razveseljivo je, da v lan- skem letu ni bilo niti ene nesreče z avtomobilom ter da je bil avto vedno v dobrem stanju. V kolikor bo mogoče dobiti nov stroj zanj, bo še mogoče z njim vršiti tečaj, sicer pa bo v naj- krajšem času usposobljen nek drugi avtomobil, katerega ogrodje je društvo nabavilo v preteklem letu. Kot je vi- deti ni bojazni, da se v letošnjem letu ne bi vršili tečaji za šoferje-amaterje. Radio sekcija je dosegla zavidljive uspehe, dočim ni popolnoma zadostila sklepom lanskega občnega zbora. Ni se namreč vršil tečaj radiotelegrafistov. Ker je letos finančno stanje društva boljše, bo to lažje izvedljivo. Mnogo truda so posamezniki vložili pri sestav- ljanju radiooddajnika. Štiriletni trud je bil poplačan, ko se je na občinski praznik prvič oglasil napovedovalec Radia Šmarje. Anketa, ki je bila za- ključena v nedeljo, je pokazala, da za- jema postaja širok krog poslušalcev na vsem področju celjskega okraja. Mnogo je dela s pripravljanjem sporeda, kajti postaja je zelo primitivna, brez magne- tofona in kvalitetnih mikrofonov. Vse delo sloni na dobri volji posameznih članov. Za izpopolnitev in za pestrost sporeda se poslužujejo raznih neznanih talentov, ki radi sodelujejo pri oddajah. . Zastopnik Okrajnega odbora LT. tov. Zvar, je pohvalil delo društva in na- kazal smernice za nadaljnje delo. Po- udaril je nujnost ustanovitve agroteh- nične sekcije. Ker bo za to dejavnost nudila podporo kmetijska zadruga, bo ta naloga lažje izvedljiva. Prav tako bo pričel z delom radiotelegrafski kro- žek, za kar so ponudili pomoč železni- ški upokojenci. Nujno bo, da se v tem letu članstvo poveča, za kar je treba vključiti mla- dino gimnazije in internata. Gmotno stanje se je v primerjavi z lanskim letom zelo izboljšalo ter znašajo dru- štvena sredstva nad milijon dinarjev. Žalostno pa je, da društvo nima še svojega društvenega prostora, zato je bil občni zbor kar v gostilni. Radio- oddajnik pa se nahaja v pisarni občin- skega ljudskega odbora. —ki Razstava kuharskih izdelkov Na lastno pobudo so se zbrale na Velikem vrhu gospodinje in dekleta 1er pričele s kuharskim tečaiem, katerega je vodila lov. Praprotnik Tereziia. Red- nih obiskovalk je bilo 1.S, tečni pa ie traial dva meseca. Zadnio nedelio so tečainice pokazale, kaj so se naučile. Razstava ie bila v prostorih Prosvet- nega doma, katero je obiskalo res le- po število ljudi. Tečainice in obiskovalci razstave so pokazali, kaj si naše kmečko prebi- valstvo želi, zato že sedaj opozarjamo naš občinski liudski odbor in odbor kmetijske zadruge, kje bo treba v pri- hodnji zimi pričeti z delom in to delo tudi vsestransko podpreti. Upamo, da ne bo vse tako zaspalo, kakor se je to zgodilo to zimo v Gorenju. i-- Uspešni potek občnih zborov sindikalnih podružnic Letošnji občni zbori sindikalnih po- družnic potekajo zelo zadovoljivo, do- sti boljše kot prejšnja leta. To je treba pripisati boljši pripravljenosti in vedno večiem zanimanju delovnih ljudi za naj- različneiša gospodarska in družbena vprašanja. Preostaje samo še manjše število sindikalnih podružnic, ki so s sklicaniem občnih zborov nekoliko za- kasnile. Povprečno so občni zbori zelo dobri in skoraj ni primerov, ki bi jih bilo treba javno kritizirati. USPEŠEN OBCNI zbor RUDARJEV V reCici pri laškem Tudi laški rudarji so le+os pripravili in izvedli zelo uspešen občni zbor sin- dikalne podružnice. Zavednost tega kolektiva in niihov odnos do sindikalne organizaciie v dobrem smislu je raz- viden že v tem, da ta kolektiv nima zapo-^lenega delavca, ki ne bi bil član sindikalne podružnice. Poročila so iz- kazovala dolgo vrsto značajnih uspe- hov v preteklem letu, med katerimi je verjetno najpomembnejši ta, da so pre- segli proizvodni! plan v letu 1954 /a 30%. Rudarji so ponosni na ugotovitev direktorja, da v zgodovini - laškega rudnika rudarji še niso dosegli tako visoke proizvodnje. Tudi na ostalih področiih so imeli laški rudarji zelo lepe uspehe. V udej- stovaniu na kulturno-prosvetnem poliu, to se pravi delavsko-prosvetnem dru- š'vu »Svoboda« so gotovo med naj- boljšimi kolektivi na področiu Okraj- nega sindikalnega sveta. Njihovo pro- svetno druš'vo zajema lepo s'evito čla- nov kolektiva, razdelienih v različne sekcije. Vrh tega laški rudarji gojiio in vzdržuieio zelo lepo zvezo z delavci iz goriškega okraia in vsako leto pri- rejajo srečanje zdaj v Laškem zdaj v Novi Gorici. Lani so zelo uspešno or- ganizirali izlet Svobod v Laškem, ka- mor so povabili svoje goriške goste. Tudi na ostalih prireditvah in praznikih so se laški rudarji polnoštevilno ude- leževali. Proslave na Ostrožnem se je udeležilo več kot 90% članstva njiho- vega delovnega kolektiva. Zelo velike uspehe imaio v laškem rudniku tudi v tem, da pri njih noben važnejši dogo- dek v kolektivu ne gre mimo sindikalne podružnice in da je tu povezanost med upravnim odborom, delavskim svetom in upravo podjetja zelo tesna in ne- ločljiva. Tudi laški rudarii so razprav- liali o novem plačilnem sistemu in ugo- tovili, da so pri njih že do sedaj precej storili v tej smeri in da bo potrebno le še uvesti nekatere izpopolnitve v njihov tarifni pravilnik in plačilni sistem. koristen delovni pomenek v tovarni emajlirane posode Kolektiv Tovarne emajlirane posode ie med naivečiimi na celotnem področju Okrajnega sindikalnega sveta, zato pri takem š*evilu delavstva izvedba do- brega občnega zbora ni majhna reč. Letošnji občni zbor v tej tovarni ie bil zelo dober, če ne celo med najbolišimi. Izčrpni referati posameznih sindikalnih funkcionariev so bili temeli za živahne in tehtne razprave. Udeleženci občnega zbora so zelo dosti govorili o tehnični zašči'i in uspehih, ki so iih na tem pod- ročiu dosegli. V zadnjem letu so v ta namen investirali nad dva mi'iiona di- narjev, vendar se to občutno pozna v obliki padca obratnih nesreč. Zelo dosti so govorili tudi o družbenem pla- nu, dalje o komunah in potrebah sode- lovania na vseh področiih iavnega in kulturnega živlienia tudi izven podjetja. Razpravljali so o delavsko-uslužbenski restavraciji, o deli'vi obroka med od- morom, dalie o novem plačnem sistemu in skratka, ugotovili celo vrsto po- trebnih nalog za bodoče delo. Njihov občni zbor ie bil zelo koristen in iz- črpen pomenek celotnega kolektiva. Stev. 7 — stran 4 CELJSKI TEDNIK, 18. februarja 1955 Slika v naslovu: As na sledi. Vodič Križnar je moral krep- ko prijeti za usnjeno vrv, da radovedni novinar ni poleg Asovih sposobnosti v zasle- dovanju občutil tudi njegovih zob. Lep, čistokrven, a nevaren pes. Fotoreporter se mu je približal na meter, toda niti zmenil se ni zanj, ker je vso svojo pozornost posvetil me- ni, ki sem igral »zločinca«. Ime mu je As. Drugače je lep rjavosiv nemški ovčar z dolgim repom čistokrvnih prednikov. Njegovi starši so bili pred leti »uvoženi« iz Nemčije. Skotil se je v Ljub- ljani na šoli za vzgojo služ- benih psov. Kdor mu je izbral ime, je bü preroško navdahnjen, kaj- ti As je res as. Ko je končal enoletno šolo v Ljubljani, je bil pvoslan na službo v Kranj. Tam so ga poleg spretnosti, ki jih je imel iz šole, učili tudi reševanja ponesrečencev izpod snežnih plazov. Vendar je imel As smolo. Njegov go- spodar ali vodič, ga je za- nemarjal, in kdo bi zameril Asovi pasji pameti, če je za- radi zanemarjenosti p>ozabil kar se je naučil. V začetku leta 1953 je mo- ral spet nazaj v Ljubljano, kjer je »ponavljal šolanje«. Toda As bi ne bü, če ne bi pokazal, da se mu spomin hitro vrača. Kot »repetent« je bil najboljši. dobu je no- vega vodiča, miličnika Križ- nar Jožeta iz Celja. Novi go- spodar mu je posvečal vso svojo pozornost in ljubezen. 2e med šolanjem sta šla več- krat v akcijo in As je bil ves iz sebe, ko je na Dolenjskem uspešno izsledil ukradenega vola in tudi tatu. Novembra 1953. leta je As prišel s svojim novim gospo- darjem v Celje. Njegove po- šolske počitnice so bile krat- ke. Komaj kakih štirinajst dni po prihodu v Celje, sta se z vodičem že spustila v akcijo: Po terenu okoli Vitanja se je potikal in ropal nek vojni begunec. As je zavohal sled in popeljal oborožene milič- nike naravnost po sledi v gozd in skrivališče storilca, katerega je tako zelo obde- lal, da se je moral nekaj ča- sa zdraviti v bolnici, preden je mogel stopiti pred zasli- ševalce in sodnike. Potem so se Asovi podvigi kar vrstili: V januarju 1954. leta je ne- ki storilec okradel Kmetijsko zadrugo v Pirešici. Odnesel je dva zaboja alkoholnih pi- jač. As je sledil storilca pre- cej daleč izven kraja vloma pod kozolec, kjer so kaj hi- tro našli skrite ukradene ste- klenice, storilca pa iznena- dili v bližnji gostilni. V nekem drugem primeru so Asa peljali v šmarje pri Jelšah, kjer je bü nekemu kmetu ulo-aden vol. Zasledo- val je storilca vso noč in zju- traj so našli vola že pri ne- kem drugem človeku, ki je vola od storilca kupu in sko- raj istočasno tudi tatu. Po- dobno se je zgodüo v šent- jurju, jer je bua ukradena krava, toda As je izvohal že prodano nekje v bližini Brez nad Laškim. Toda As ne sledi samo sto- pinjam storilcev. V okolici Laškega je nekdo iz ribogoj- nice pokradel ribe. Asu so dali povohati ribe in odšli za njim. Pripeljal jih je na- ravnost v hišo storilca in se zakadil v roke prijatelja tu- jih rib. Ker je fant tajü, so Asu dali povohati njegove čevlje, nakar jih je lepo po sledi peljal do ribogojnice. Tudi pri zadnjih vlomnih tatvinah na Bregu je As marsikaj opravil. Ko je sledil vlomilce, je poleg tega zno- sil nakup predmete, ki so jih storilci spotoma zavrgli ali izgubüi. Sledil jih je lepo skoz železniški propust, ob železnici do Pečovnika, kjer pa so ga zmedle sveže sledi mnogih ljudi, ki so zjutraj Čeprav je bil As bolan in nekoliko shujšan, je z lahkoto preskočil ograjo godbenega paviljona v Mestnem parku. Zmore se povzpeti tudi po lestvi in najožji brvi. hodüi v službo in z dela do- mov. Sicer pa je As v času svo- jega službovanja v Celju što- ru še mnogo drugih po- membnih uspehov, ki so pri- pomogli, da so razni nepo- šteni ljudje prej prišli za za- pahe in v roke ljudskemu sodstvu. Lahko si mislite, da sem z nekakšnim spoštovanjem po- spremü vodiča Križnarja do Asovega prebivališča, Kot vsak pes, je z nevoljo, pa vendar disciplinirano sprejel nagobčnik. Na p>oti v park, se je kaj malo zmenü za foto- reporterja in zame. Spotoma je ubogal na vsak ukaz vod- nika, veliko bolj, kot marsi- kateri človek. V mestnem parku sem se na svoje oči prepričal, da se z Asom ne da šaliti. Naredili smo maj- hen poizkus. Z neverjetno spretnostjo mi je sledil in me z glasnim laježem odkrü v skrivališču. K sreči je bil na vrvi, sicer bi se najin inter- vju zame slabo končal. As se ni pomiril niti pozneje, ko mu je vodič dopovedal, da nisem nevaren človek. As živi zelo disciplinirano. Žanj je gospodar samo mi- ličnik Križnar, vsi drugi so tujci. Hrano sprejema samo iz njegovih rok in ne bi ga premamüi z najboljšo pasjo slaščico. Drugače je čisto prijazen, toda ne mara pre- velike vsiljivosti in prijaz- nosti. Človek bi dejal, da je nekam preresen »fant«. Da je drugače tudi zelo pa- meten, dokazuje primer, ki ga je povedal vodnik Slavko Ošlaki As je ležal v dežurni sobi in postal žejen. Odprl je dvoje vrat in pocukal de- žurnega za hlače. Dežurni je Asa pk>znal, da z njim ni dobro češenj zobati, zato je ležal mirno naprej. Toda As ga je pošteno pkitegnil za ovratnik uniforme in skočil k vodovodu in cvüil. sele sedaj je dežurni videl kaj hoče. Vodič Križnar je mnenja, da mu ni potrebno nobeno orožje. Gorje, če bi se nekdo lotil Asovega gospodarja. Če sliši strel, As naravnost po- divja od togote. Zločinec, ki bi bil zaupan Asu v čuva- nje, bi se niti premakniti ne smel, kaj šele, da bi zbežal. As je odličen tudi v zasedi. Čaka mirno tako dolgo, do- kler po nagonu ne začuti, da mu storüec ne bo mogel I>obegniti in šele potem na- pada. Skratka, As je as, ki je v teh letih postal šele prav do- jemljiv in stopa v leta, ko bo najboljši za svojo korist- no službo. c. k. Kotiček za naše žene Kako ugotavljamo pristnost zivil? Razni tuji prodajalci in prekupčevalci na živilskem trgu nas večkrat — kot pravimo — »okrog prinesejo« s tem, da nam prodajajo pepristna živila. Zato moramo biti predvsem previdne pri klobasah in salamah, pri kavi, medu, pa tudi pri moki. Največkrat se potrošniki pritožujejo, da so kupili pokvarjeno salamo ali klo- baso. Nevešča gospodinja bo le težko spoznala, ali je salama pristna ali ne. Vendar je tu treba v prvi vrsti ugoto- viti, če ima salama značuen vonj. Po- tem pa pregledamo salamo na maščob- nih mestih. Če so ta lep>o bela, salamo brez nadaljnjega lahko kupimo. Opu- stite pa nakup, če opazite rumenkasta maščobna mesta! Včasih nam kdo ponudi »pod roko« zmleto kavo. Pristnost kave boste ugo- tovile, če jo boste takoj vrgle v mrzlo vodo. Prava kava bo nekaj časa plavala na površini in se šele potem potopila, pri čemer bo vodo le malenkostno obar- vala. Če pa je pravi kavi primešana že prekuhana kava, posušena pesa, ciko- rija ali želod, se bo taka kava, vržena v mrzlo vodo, takoj potopila in tekočino tudi takoj močneje obarvala. Tudi medu so lahko primešane raz- lične primesi, kot moka, umetni med, želatina itd. Preizkusimo ga tako, da žlico medu polijemo s šilcem žganja. Če se ves raztopi, je pravi čebelni med, če pa opazimo kakšno usedlino, vemo, da je medu nekaj primešanega. Pri moki bo gospodinja teže ugoto- vila pristnost in bo laže ločila le zatohlo moko od sveže. Sveža moka prijetno diši po žitu. Če i>a hočemo zanesljivo preizkusiti kakovost moke, je stresemo 5 dkg v skodelico in jo med mešanjem zalivamo z vročo vodo. Če je. moka dobra, bo prijeten vonj po žitu še. bolj izstopil in pšenična moka je tudi bolj lepljiva. Preizkusimo pa moko lahko tudi s tem, da jo stehtamo, in sicer tako, da je točno 10 dkg zmočimo z vodo in za- mesimo. Ko se testo posuši, ga znova stehtamo. Če bo suho testo spet tehtalo točno 10 dkg, vemo, da je iz pristne moke. KAKO ODSTRANIMO SONCNE PEGE Z OBRAZA Najbolj zanesljivo sredstvo proti sončnim' pegam na obrazu je limonin sok, s katerim je treba pegava mesta namazati enkrat na dan. Drug način pa je ta, da zmešamo 25 gramov limono- vega so'ka z žličko boraksa in žličko prekuhane vode. Vse skupaj naj stoji v steklenici 24 ur. S to tekočino si na- mažite pege vsak večer, zjutraj pa pw- pijte skodelico čaja, ki čisti kri in jetra. • Razen limon lahko uporabljamo tudi kumare. Sveže kumare narežimo na tanke liste in jih kot obliže položimo na pegasta mesta, kjer jih pustimo ležati 10 do 30 minut. To delajte enkrat na dan in ne pozabite po vsaki oblogi obraza temeljito umiti z mlačno vodo. Ne E>ozabite tudi, da je treba pred vsakim polaganjem obližev na obraz kožo prej temeljito namazati in zmasi- rati z mastno kremo. Če se vam zdi, da je koža potem, ko ste že sneli oblogo, preveč napeta in vleče, si dajte nekaj obkladkov mlačne vode, v kateri ste raztopili boraks, obraz pa namažite s cinkovim mazilr \, ki ga je treba po 10 minutah izmiti. O VAŽNOSTI VITAMINOV C IN A Večinoma vsak človek se spomladi čuti utrujen in ne ve pravi vzrok tega stanja. To pa ni znak kakšne bolezni, temveč je največkrat kriva . prehrana, ki nam daje v zadostni meri potrebnih vitaminov. V zgodnjih pomladnih me- secih že močno primanjkuje zelenjave — domače shrambe smo že izpraznüi, trg pa tudi še nima dovolj sveže ze- lenjave. Moramo pač sami skrbeti, da si najosnovnejša vitamina, to je A in C namestimo v prehrani. Začnimo pri najbolj znanem vitami- nu C, ki nas varuje skorbuta. Če na- šemu organizmu primanjkuje vitamina C, se odpornost za nalezljive bol. manj- je odpornost za nalezljive bolezni manj- ša spomladanska utrujenost pa se po- veča. Zelo veliko vitamina C vsebuje peteršuj, zelena solata, sočivje, sadje, krompir in predvsem vse južno sadje. Malokdo pa ve, da na primer sipek vsebuje desetkrat toliko vitamina C kot pomaranče ali limone. Skodelica šip- kovega čaja za zajtrk ali večerjo za- dostuje dnevni potrebi po vitaminu C. Poleg zdravilnosti ima šipkov čaj še to lastnost, da je izredno okusen in da skoro ne potrebuje dodatkov. Zrele ja- gode šipka naberemo v pozni jeseni in jih posušimo v senci. Za dve skodelici čaja zadostuje 5 do 8 posušenih jagod, ki jih prerežemo in damo kuhati v hladno vodo. Čaj naj vre toliko časa, da dobi lepo rdečo barvo. Če imate pri roki lupino pomaranče ali limone, jo lahko tudi pridenete vročemu čaju, da bo okus še prijetnejši. Vitamin A nas varuje pred kurjo slepoto. Če ta vitamin ix>polnoma iz- ostane v naši prehrani, obstoji nevar- nost, da se zamegli roženica in človek lahko sčasoma oslepi. Zato uživajmo 'tudi čim več jedi, ki vsebujejo vitamin A. Najdemo ga v morskih ribah, jetrih, maslu ш rumenjaku. FINO VINO IZ SUHIH FIG Na 5 litrov vode daj 1 kg sladkorja, 2 dkg kvasa ter venec dobro sesekljanih suhih fig. Kozarec pokrij in ga dobro zaveži s celofan papirjem ter postavi za teden dni na močno sonce. Čez noč ga daj na toplo mesto. Po enem tednu bo začelo vreti in se bo gošča vsedla na dno. Tedaj je čas, da ga počasi odliješ v steklenico. Če se spet skali, počakaj, da se izčisti in čistega ponovno odlij v steklenico. Piješ ga lahko kar svežega. Tako pripravljeno vino je zelo močno, dobro in ljudje, ki so ga püi, celo trde, da spominja na pristni šampanjec. Po- skusite sami, če te trditve res drže! atletsko društvo kladivär - cel)e vabi na iradicionalni ples »valčkov večer« narodni dom, 5. 3. 1955. ob 20,30 — plesni orkester radia - ljubljana pod vodstvom Bojana Adamiča umeiniški program opernih solistov — dogal crečolov, v baru ansambel čin - bum vabila se razpošiljajo te dni — reklamacije vabil pismeno na naslov AD Kladivar Celje Odgovor na pismo iz Dobja pri Planini Kljub temu, da je hotel biti pisec članka »Kaj nam piše iz Dobja pri Pla- nini na'š naročnik« vsaj na videz ob- jekVi^en, so v članku trditve, ki so pristranske in jih kaže osvetliti tudi z druge plati. V tolažbo mladim učite- ljem, ki službujejo v tem kraju je pi- sec navedel, da se ljudem smilijo uči- telji na njihovi šoli, ki so mlajši m go- tovo željni kakšne mestne zabave: ki- na, gledališča, tu pa si jo morajo kar sami preskrbeti. Učitelji se strinjajo z navedbo pisca, da so službene razmere v kraju, kakor je Dobje, zanje prav gotovo težavnejše kakor pa v mestih ali večjih industrij- skih središčih. Ce bi hoteli čakati, da bo vsakemu učitelju omogočeno pose- čanje kino in drugih predstav, potem bi pač lahko še za dolga leta zaprli vse vaške in hribovske šole, kjer takih po- gojev še ni. Učiteljstvo se zaradi svoje vzgojiteljske vneme v ogromni večini zavestno odreka tem in drugim ugod- nostim, ki so jih deležni ostali prosvet- ni delavci, zavedajoč se potrebe in nuj- nosti vzgajanja in p'Tosvetljevanja mla- dine tudi v tistih krajih, kjer še ni kina in drugih kulturnih ustanov. Toda, ali je to vse, kar išče učitelj pri svojem poklicnem učno-vzgojnem delu med mladino in med množicami? So pač še druge, višje moralne vred- note, ki lahko mlademu učitelju mnogo pripomorejo k njegovemu uspešnejše- mu delu med mladino. Pri tem mislim na tisto minimalno razumevanje in so- delovanje stazšev pri vzgojnih priza- devanjih učiteljstva, ki se trudijo nu- diti njihovim otrokom čim več znanja in napredne vzgoje. Srečen je tisti uči- telj, ki naleti na tako okolje, ki ga sku- ša vsaj nekoliko podpreti pri njegovem težkem poslanstvu. Prav tega pa uči- telji tukaj v Dobjem pogrešajo. Na- sprotno: prav pogosti so celo surovi in žatjivi izpadi nekaterih staršev napram učiteljem. Poslušati morajo preklinja- nje in zmerjanje zaradi vzgojnih ukre- pov, ki bi jih morali podpreti vsi na- predni starši in člani SZDL. Ker se učitelji trudijo, da bi vsaj do neke mere poživeli delo SZDL (ki je bila pred le- tom dni popolnoma prepuščena, saj je štela 14 članov!) pa se nekateri doma- čini vedejo tako, kakor da to ni tudi in predvsem stvar njih samih. Najdejo se celo taki ljudje, ki učiteljem, zaradi zaslepljenosti po sovražnikih naše so- cialistične ureditve, očitajo »zagrize- nost« itd. Zaradi tega bi bila učiteljem prav gotovo bolj dobrodošla pomoč pr nji- hovem vzgojnem delu v šoli in izven nje, kakor pa »medvedja usluga« pisca, ki jo je storil z izrazom usmiljenja. Se mnogi problemi so, ki bi jih kazalo osvetliti^ toda omejil se bom le na od- govor piscu, katerega pisanje bi pri ne- poučenih bralcih lahko napravilo vtis, kakor da je bil omenjeni Hladin Val- ček namenoma izpuščen pri obdarova- nju oh Novoletni jelki, ker je parti- zanski otrok. Učiteljstvo tukajšnje šole je na lastno pobudo zbralo za Novoletno jelko pre- cejšnja sredstva. Ob pomoči nekaterih članov odbora SZDL so učitelji prire- dili uspelo proslavo in veselico za Dax republike. Razen čistega dohodka te prireditve so ostala sredstva zbrali s prošnjami od ostalih ustanov in orga- nizacij. Za zbrani denar smo nakupili šolskih potrebščin, knjig in slaščic in za vsakega učenca prpravili darilce. Končno se je naši prošnji odzvala tudi Mariborska tekstilna tovarna, ki je po- slala dva zavitka tekstilnih ostankov. Preračunali smo, da lahko s tekstil-\ nim blagom obdarimo polovico šolskih otrok. Kako najpravičneje razdeliti"! Zato se je sestal šolski odbor, ki je ob sodelovanju občinskega tajnika prere- šetal vse družine učencev in njihove socialne prilike. Upoštevali smo pred- vsem revnejše družine, družine s šte- vilnimi otroki, otroke z enim hranite- ljem, otroke nižjih razredov bolj kot starejše itd. Tako je bilo določenih 13i otrok za obdaritev (ravno polovica vseh učencev), od katerih je vsak dobil po 1—2 m tekstilnega blaga. Ob primeru Hladin Viljema so se čla- ni šolskega odbora zedinili, da ni tako zelo potreben te skromne pomoči kakor drugi revnejši učenci, pa čeprav je partizanski otrok. Njegova mati ima namreč kar čedno posestvo, razen tegu pa dobiva stalno podporo in ima svo- jega edinega sina vedno dobro oprav- ljenega za šolo. Mesec dni poprej, to je 29. novembra so bile vse partizanske sirote bogato obdarovane in Hladin je dobil nove gojzerice. Taki so bili torej razlogi, ki so članom šolskega odboru narekovali, da so skromno darilce rajži namenili potrebnejšim iji revnejšim otrokom. Mar tako presojanje ni bilo dovolj demokratično, pravilno in pru' vično? Ko je mati zvedela, da njen sin ni fioločen za obdaritev s tekstilnim bla- gom, se je z njim na dan Novoletne jelke odpravila v Celje in k sorodni' kom. Ker ga je mati tako odtegnila oà prireditve Novoletne jelke, seveda ni bil deležen niti skromnega darilca kd vsi ostali učenci, niti razvedrila in za- bave v krogu svojih sošolcev, ki jifi^ ga je v toliki meri letos pripravila šo- la. Darila vseh tistih, ki so neopravr ceno izostali (bilo jih je 10—15) pa smO razdelili najzaslužnejšim nastopajočih učencem, ki so pripravili program. Ce se sedaj mati sklicuje na tistih nekaj bonbonov in keksov, za katefe je bil njen otrok prikrajšan, zakaj Ф pa potem ni pustila priti na prireditelj Novoletne jelke, ki je imela poU^ skromne obdaritve še mnogo drugih lepot in smotrov? Zakaj pa je potete že pred prireditvijo podcenjevalno i^' javljala, da »se ne splača za tistih pö^ keksov in bonbonov pošiljati otroka prireditvi, saj mu to lahko sama /cii' pim?« Kakor da bi bila obdaritev ob' veznost družbe in edini namen te otro' ške prireditve! Gluk Jo^^ obCnizbor planinskega društva planinsko društvo celje, ki je v po- gledu gospodarske dejavnosti eno od najmočnejšili planinskih društev pri nas je v zadnjih 10 letiti storilo marsikaj, za kar bi brez dvoma zaslužilo prizna- nje. vrsta porušenih domov, zanemar- jene gorske poti in nešteto drugih okolnosti so terjale od celjskih planin- cev izrednih naporov in prizadevanja, da je naše planinstvo po osvobodiwi in ljudski revoluciji zaživelo novo živ- ljenje. že v jeseni leta 1946 so obnovili mozirsko kočo s kapaciteto 100 ležišč, ki pa je v letu 1950 pogorela do tal. toda takoj naslednje leto je na istem mestu že stala nova planinska koča, ki so jo požrtvovalni planinci zgradili 5 prostovoljnim delom iz zavarovalnine in dotacij. v letu 1950 so odprli in opre- mili tudi kočo na loki pod raduho. ko so se v letu 1951 olajšali obmejni' predpisi, se je začelo tudi delo v lo- garski, kjer je pd celje do leta 1954 postavilo na noge največji planinski dom s kapaciteto 138 postelj. do janu- arja letos je torej pd celje po osvobo- ditvi zgradilo tri objekte v logarski, tri na golteh, skupaj 6 postojank, na novo opremilo 4 koče, ki niso bile po- žgane, poleg tega pa je več let skr- belo za cenen prevoz z lastnim avto- busom in imelo tako v 1. 1954 v upravi in oskrbi 6 planinskih postojank in 1 buffet. društvo je napelo vse sile, da je ustvarilo materialne pogoje za dvig planinstva pri nas. pri tem naporu mu je v preteklem letu razumevajoče stala ob strani zlasti planinska zveza slove- nije, ki jim je z enomilijonskim dolgo- ročnim posojilom in tričetrtmilijonsko dotacijo omogočil nujne zaključne inve- sticije v logarski. narodna banka šo- štanj pa jim je z dolgoročnim posoji- lom pomagala pri večih popravilih celjske koče in prizidku planinskega doma v logarski. društvo je poleg tega (investiralo vsa ilastna ustvarjena fi- nančna sredstva in vložilo v gradnje in opremo v celoti nekaj nad 7 milijo- nov dinarjev. če tako pogledamo v proračun dru- štva, ne vidimo ravno razveseljive sli- ke, saj dolgovi na odplačevanju kre- ditov in obresti požirajo skoro polovi, co dohodkov, pri tem pa stoje pretj društvom še nujne naloge, ki jim brç^ večjih investicij ne bo kos. frischaufov dom na okrešlju in kocbekov dom korošici kričita po obnovi, planinski dom v logarski pa zaradi svojega po. ložaja in vloge še zahteva izpopolnitve. druswo pa vsekakor upa, da bo s pa- metnim gospodarjenjem ohranilo to, kar ima, zraven pa ne izgublja upanja družbeno podporo, saj so udobne pia. ninske postojanke tudi sestavni dc družbene blaginje. na občnem zboru so odborniki v svo, jih poročilih obravnavali tudi negativn( stran dela v svojem drušvu. tako j( predsednik tov. tine orel govoril ( organizacijskih vprašanjih, o pozitivnen in negativnem delu posameznih odse- kov ter načel društvene in načelne pro- bleme alpinizma. grajal je prenizko število članstva (1258), ko s slalx) or- ganizacijsko tehniko niso znali prite- gniti večjega števila ljubiteljev gora, predvsem pa mladine. poročilo o delu alpinističnega od- seka je podal magister tov. gradišnik, poročilo gospodarskega odseka tovariš prof. rotar, o delu propagandnega od- seka pa je govoril lov. jug. na vse izčrpne referate ni bilo med člani pd skoro nikake razprave, tako, da je imel poslušalec vtis, da pretežno delo planinskega društva leži pravza- prav le na ramah odbornikov in pred- sednika. zbor so pozdravili še zastop- nik planinske zveze slovenije tovariš 5učer tone iz ljubljane, v imenu stal- ne turistične konference pa je planince pozdravil tov. zoran vudler. pri volit- vah predsed. pd celje je bil ponovno izvoljen tov. tine orel, za podpredsed- nika pa tov. mirnik Danci. prav tako so v upravni in nadzorni odt>or izbrali najbolj predane in požrtvovalne pla- nince, ki so s svojim delom v zadnjih letih dosti pripomogli k uspehom celj- skega planinskega društva. ob zaklju- čku so sprejeli še obširen program dela za leto 1955, o katerem bomo še pisali. Va pustni torek ob 20 v Narodnem domu tradicionalna maškarada CELJSKI TEDNIK, 16. februarja 1956 Stev. 7 — stran 5 „Pri belem konjičku" na odra štorske Svobode Med amaterji je močno v navadi skli- cevanje na t. i. relativna merila, s kate- riimi ¿i se morale za razliko od profe- sionalnih, se pravi študiranih umetni- ]çov, meriti njihove stvaritve. Opraviče- xiost tega načela sicer ne zanikujem, vendar smatram, da z »relativnimi me- rili« ne gre meriti vseh tako števil- nih elementov, ki sestavljajo gledališko umetnost. Največkrat se namreč pod »relativnimi merili« razume »gledanje skozi prste« (tudi tani, kjer to ni po- trebno), kar daje priložnost za nadaljnje samozadovoljstvo, brez večjih, vidnej- ših idejno-umetniških teženj. A, na kar hočem ob tej priložnosti opozoriti, je to, da nudi tak odnos tudi hvaležno oporo za docela odklonilno, nepravično in enostransko stališče do amatersikega j^ivljanja. Le-tega pa ne gre že v na- prej obsojati na primitivizem in vsem tolikim in tolikim tisočem amaterjem v gledališki in glasbeni umetnosti od- vzemati vero v vrednost njihove vzgoj- ne vloge i do sebe i do kolektiva, v katerem dela i do okolja, v katerem ži- vi Tako predvidevanje črne bodočno- sti za vse amatersko, ali točneje — za vso ljudskoprosvetno dejavnost, je prav lako nekritično, kakor sanje, da bodo že jutri preplavili našo domovino v fkd- sebnih šolah izšolani gledališčniki, pev- ci, muziki in pisatelji, ki bodo edini spo- sobni in poklicani pripeljati naše ljud- stvo do vrha kulturne in umetnostne lestvice. Toda, da se ne oddaljim od naloge. Poročati mi je o uprizoritvi veseloigre »Pri belem konjičku« na odru štorske »Svobode«, ki jo je igrala v nedeljo, 13. t. m. v svoji lepi (ne najlepši v šir- nem celjskem zaledju, toda brez »kon- kurence v samem Celju), p>oLno zasedeni dvorani. Ce drži( in to drži), da je pod delav- skimi odi-i razumeti odre z repertoar- jem s sodobno, duhu časa odgovarjajo- čo dramsko literaturo, tudi kadar gre zgolj za razvedruo, ki je tudi — kje prej, ko v industrijskem središču — družbena potreba, potem si štorska »Svoboda« te uprizoritve »poljubljan- čenega« libreta stare avstrijsike operete, čigar avtorja bi danes že težko bilo ugo- toviti, ne more všteti v aktivne postav- ke svojega delavsko-prosvetnega po- slanstva. »Mislim, da bi morala pred- vsem delavska prosvetna društva iti naprej, odpirati ljudem obzorja, jih na- vajati na nove, socialistične odnose, jih vzgajati za jutri, ne pa nekako ideali- zirati preteklost« (Edvard Kardelj). In »Pr!i belem konjičku« gre za idealizi- ranje preteklosti. Toliko o izbiri dela. A, kar se tiče igre, je treba priznati na splošno naravno podajanje, v poe- dinlLh primerih (gostuničarka Metka, Oroslav Bucek, profesor Koprivec, nje- gova hčerka, mladi Jerina) celo prav dobro igro, seveda brez upoštevanja, da je bilo znanje vlog, predvsem pa pra- vorečja, pomanjkljivo. Pogovornega je- zika, ki se na odru sicer lahko uporab- lja, če to dopušča posebna situacija de- janja in vloga oseb — in »Pri belem konjičku« lahko tak odstop od knjižne izreke dopustimo — pa vendar ga (po- govornega jezika) ne gre zamenjavati oziroma istovetiti s predomačo govorico. Za zadevnimi navodili bi bUo treba bo- disi režiserju, bodiLsi igralcem pogledati v Slovenski pravopis. G. G. Likoz)m i^raB otroka (Ob zaključku razstave otroških risb v Celju) Mnenje, da je risba eden izmed vzgoj- nih elementov dokazuje, da se je pri- čela porajati popolnejša 2amisel o kul- turi duha. Ustvarjalna dejavnost ni postranska disciplina; često zavzema osrednje mesto in igra zelo važno vlo- go v razvoju otroka. Da se otrok trudi, da bi prikazal osebe, hiše, drevje in živali, ki ga obdajajo, je splošno znano dejstvo. To prikazovanje predmetov, ki jih otrok zapaža, je obenem koristna vaja za dojemanje, navaja ga k go- vorenju, opazovanju, razmišljanju, sUi ga k vpraševanju, računanju in ekspe- rimentiranju. Dejansko je ena sama osnovna pobuda, ki skozi razvoj otro- škega slikanja menja svojo vsebino. Ta osnovna pobuda je otrokova težnja za dejavnim spoznanjem okolice in nje- govim ustvarjalnim oblikovanjem. Ña ta način je umetnostna vzgoja koristna zato, ker pospešuje razvoj celotne oseb- nosti, ki povezuje razumsko in čustve- no dejavnost. To ravnotežje in spaja- nje v enoten ustvarjalen proces, je ena najbolj dragocenih človeških lastnostL Vprašanje umetnostne vzgoje pri otroku nikakor ni mogoče tretirati izo- lirano od ostalega dogajanja okoli nje- ga. Otroci namreč ne ločijo radosti ustvarjanja od radosti gledanja, sme- janja, občudovanja, govorenja, petja in gibanja. Vse te radosti združujejo otro- ci v eno samo celoto, ki se ji pravi živeti. Iz nespretnih otroških rok se pora- jajo osupljivi stvori, pravi sanjski pri- vidi, prikazni, odkriva se cel svet hu- morja, nerealen in izmišljen, toda v bistvu krepko zraščen s primitivnim gledanjem. Ves ta svet je izrazit: te črte, barve in te oblike so razumljive in jasne, nam je potrebna samo orien- tacija v mladem otroškem svetu in če hočemo spoznati to vrednost moramo priznati, da te smešne nespretne in fan- tastične risarije mnogo odkrivajo v otroku, o tem kar ga obdaja, o njegovih sposobnostih in so večinoma bolj živ- ljenjske kot mnoga tehnično popolna dela. Ves vzgojni sistem mora torej v. prvi vrsti stremeti za tem, da kolikor mogoče obvaruje to prirodno opxazo- vanje in dojemanje otroka in da se zares poslužuje metod, ki ga oblikujejo. Otrokova risba nam kot manife- stacija njegove dejavnosti omogoča pro- dreti v otroško psiho in ugotoviti v čem se razlikuje od nje. Ko bo otrok videl, da cenimo njegovo tvorno izražanje, tako besedno kot oblikovalno, bo ne samo zaupal v svojo lastno moč, tem- več bo spoštoval tudi sposobnosti dru- gih, ker bo znal ceniti našo in lastno izvirnost. Vsa ta aktivnost, razvita svo- bodno z vsemi individualnimi in ko- lektivnimii potezanïi, nima toliko za сДј odkrivati talente in bodoče genije, ampak je njen namen, da se otrok zave sebe, vzgojitelj pa silne raznolikosti otroškega sveta. C. C. Desetletnica naše kinematografije v začetku tega leta bo naša kine- matografija proslavljala značajen jubi- lej. Nikla v borbi naših narodov proti fašističnim okupatorjem in domačim izdajalcem, se je po vojni skušala skon- centrirati, kar ji je kar lepo uspelo, saj nam je v prvih desetih letih pri- pravila in pokazala lepo števuo umet- niških, dokumentarnih, poučnih in črta- nih filmov, ki tehnično, da ne govorimo vsebinsko, ne zaostajajo za svetovno- znanimi proizvodi Poleg teh pa je na- še ljudstvo seznanjala z našo družbeno ureditvijo s »Filmskimi novostmi«, »Obzornikom«, »Filmskimi pregledi in -žurnali« itd. Za proslavo 10-letnice je v Beogradu iormiran p>oseben odbor, ki bo skrbel, da bo prikazano vse tisto, kar je ustvar- jeno do sedaj in kako je ustvarjano. Proslava mora jasno pokazati važnost in značaj tega desetletnega ustvarjanja in kako naj bi ta datum ostal simbol v splošnem razvoju naše kinematografije. Razen tega so tudi v vseh centrih po- sameznih republik formirani odbori, ki bodo koordinirali svoje delo z Glavnim odborom in organizirali svoje proslave po republikah in prikazali tudi svoj del v ustvarjanju kinematografije. Datum teh proslav še sicer ni do- ločen, vendar pa bodo proslave v prvih mesecih tega leta. Zvezni odbor za pro- slavo bo organiziral izložbe o naši kine- matografiji, ki se bodo prenašale iz republike v republiko ter jih oboga tue 2 zanimivostim iz arhivov posameznih republik. V okviru proslave bodo po vseh večjih mestih države »Tedni naše kinematografije«. V teh »tednih« bodo prikazani naši umetniški in dokumen- tarni filmi, prav tako p>a tudi premiere domačih filmov, ki jih ustvarjajo po- samezne republike in ki bodo do tedaj že dovršeni. Poleg tega pa bodo organi- zirana številna predavanja še iz raznih drugih področij kinematografije. Za ljubitelje filma bo zlasti zanimiv »Te- den naših fumov«, ker bodo gledalci imeli priliko gledati in ocenjevati (saj bo prikazan vsak dan drugi film) vse napore in napredek, ki ga je naša kine- matografija dosegla v pičlih desetih letih. Organiziran bp poseben žirij, ki bo ocenjeval izmed 7 prikazanih filmov najboljša dela posameznih republik. Ta nagrada bo postala stalna letna nagrada Združenja filmskih proizvajalcev Jugo- slavije. Izmed navedenih 7 filmov bomo v »Tednu kinematografije« gledali fil- me »Ešalon dr. M.«, »Dva kmeta« in >:Dve jagodi grozdja«, ki jih končuje filmsko podjetje »Ufus«, »Krvava pot« koprodukcije Avale-filma in norveške- ga filmskega podjetja, »Milijoni na oto- ku« in »Deklica in hrast« Jadran-filma in »Krvava reka«, ki ga končuje Tri- glav-film. Nadalje bomo v naših kinematogra- tih letos glcaali še filme naših pro- dukcij, in sicer Hanka« Bosna-füm 1955, »Jubuej gosp. Ikla« Jadran-füm 1955, »Na valovih Mure« Triglav-film 1954, »Ona dva« Ufus 1954 in »Volčja noč« Vardar-film 1954. Za prvo polletje 1955 pa bodo naši lîinoobiskovaici gledali še naslednje ino- zemske fume, ki jih ima naše Kino- podjetje že naročene, in sicer: »Vesna-jilm« iz Ljubljane: »Alica v čudežni deželi«, Disneyèva risanka v t>arvah; »Tujec na begu«, ameriška so- <:ialna drama; »Vedno tvoja«, ameriška socialna drama; »Beli jelen«, finska lju- bezenska drama; »Maggi«, angl. kome- dija; »Ženska karavana«, amer, zgodo- vinski vestern; »Meč in roža«, amer, avanturistično-zgodovinski fUm v bar- vah; »Zaigrajmo in zapojmo«, amer. Disneyev lik. fUm v tehnicoloru; »Mirni človek«, angl. füm nagrajen z Oscar- jem; »Hobson v škripcih«, amer, kome- dija; »Lilly«, ljubez. povest v barvah; »Ni malih grehov«, amer, film; »Slavo- lok zmage«, amer, barvni füm; »Gospo- darjeva hči«, brazüjski füm; »Prepove- dani sad«, francoski füm; »Simeronska roža«, amer, avanturistični füm v bar- vah. »Morava-jilm« Beograd: »Banditi Korzike«, amer, avant, füm v barvah; »Afera Mauricius«, franc, soc. drama; »Lahko je ljubiti«, amer, barvni füm z Esther Williams; »Tri komedijanta«, franc, film рк) romanu Umberta Nota- rija; »Zeleni šal«, angl. kriminalno-so- cialna drama; »Tri ljubezni«, amer, omnibus füm v barvah; »Vidim mračne- ga tujca«, angl. film; »Privatna tajni- ca«, nemška društvena komedija; »Gola ostroga«, amer, vestern v barvah; »Mla- di zaljubljenci«, amer, sodobna ljub. drama; »Sumljiva oseba«, j.ugosl. film po Nušiču; »Otroci Evrope«, švicarska soc. drama; »Trentov poslednji slučaj«, amer, kriminalka. »Kinema-jilm« Sarajevo: »Poročni venec«, finska društv. drama; »Usoda neke ljubezni«, amer. ljub. drama; »Raz'bojnik«, brazüski avantur, füm; »Prva dama Amerike«, amer, avantur, fiim; »Zadovoljstvo Pariza«, franc, re- vijski film v barvah; »Oven s petimi nogami«, franc, komedija s Fernande- lom, ki to pot igra kar 5 vlog; »Sadko«, ruski pravljični film v barvah; »Spet sva tu«, danski s Pat in Patašonom; »Mou- len Rouge«, franc, film po znanem ro- manu, ki izhaja v Slov. Poročevalcu; »Trpljenje«, franc, soc. drama; »Ugrab- Ijivci«, franc, füm in »Krenkbij«, franc, füm. »Makedonija-film« iz Skopja: »Gospod Ripua«, franc, füm; »S hudičem so tri- je«, amer, füm; »Protiavionska obram- ba«, amer, füm s Stanliom in Gliom; »Pregnanci iz Poker Fleta«, ameriška avant.-soc. drama; »Najboljši od slabih«, amer, vestern v barvah; »Zemlja smeh- ljaja«, nemški füm; »Skaramuš«, amer, vestern v barvah; »Nezahvalno srce«, italjanska ljubezenska drama; »Prija- teljice noči«, franc, soc. drama in »Alarm na jugu«, franc, špijonski füm »Lovčen-film« iz Hercegnovi: »Baraka 17«, amer, füm iz nemškega ujetništva; »Oiihelo«, marolcanski füm po Shakes- pearu; »Preganjan do smrti«, angl. kri- minalna drama. »Croatia-film« Zagreb: »Beneški lo- pov«, ameriški film. Izposojevalnice filmov i>a imajo še več drugih fumov, katere bo naše pod- jetje naročuo v drugem px)Uetju 1955 in o njih seznanilo naše kinoobiskoval- ce. M. G. Od DR. FRANCETA KOTNIKA se ie poslovila vsa Koroška Preiekli četrtek je Slovenska Koroška zemlja sprejela vase svojega zasluž- nega sina, znanstvenika, narodniaka dr. Franceta Kotnika. Kotnikovo domačijo in vso Ravensko dolino je objela glo- boka žalost, kajti Korošci zelo globoko cenijo svoje junake in duhovne velika- ne, ker se na njih opira vsa njihova borba za narodnostno osvoboditev in napredek. Malokateri predeli sloven- ske domovine znaio tako ceniti ustvar- jalno moč in zasluge svojih sinov in hčera, kot ravno tu na Koroškem, kjer Slovenci že tisočletje biieio boj za združitev in samostojnost vse slovenske Karantanije. Streljaj od Kotnikove domačije so Korošci postavili spomenik hvaležnosti iunaškemu Malgaju, borcu za osvobo- boditev vse koroške v prvi svetovni vojni, ki je nedaleč od tam padel juna- ške smrti. Zdaj spet ta zemlja terja nov spomenik, spomenik človeku, ki ¡e svojo ljubezen do koroške zemlje raz- širil čez vso Slovenijo, ki je naši slo- venski kulturi in znanosti posvetil vse življenje. Pogreba za pokojnim dr. Kotnikom se je udeležilo veliko število ljudi iz iugoslovanske Koroške, Celja, Maribora, Ptuja, Liubliane in tudi z one strani me- je so prihiteli na zadnjo pot svojega prijatelja, dobrotnika in buditelja. Sprevod se je pomikal od Kotnikovi- ne do ravenskega pokopališča v senci in delovnemu utripu ravenske železar- ne. Dolga vrsta govornikov se je ob odprtem grobu poslavljala od zasluž- nega moža. Njegovi celovški sošolci, koroški borci, kolegi z akademije, šte- vilni kulturni in prosvetni delavci, za- mejski Korošci, vsi so vedeli povedati o pokojniku nešteto dobrih lastnosti, veliko zaslug in njegovih življenjskih uspehov. V imenu Celja, celjske etno- grafske skupine, Kluba celjskih kultur- nih delavcev in celjskih koroških bor- cev se je od dr. Franceta Kotnika po- slovil pisatelj Fran Roš. Od pokojnika so vzeli slovo iudi ra- venski delovni ljudje in godba ravenske železarne je igrala žalne koračnice. Veličasten pogreb zaslužnega znan- stvenika dokazuie, da bo spomin na dr. Franceta Kotnika ostal pri Slovencih vedno živ, posebno pa še med njego- vimi koroškimi rojaki. Celjski barbari se vadijo v metanju kamenja na celjskih kazipxrtih. »Junaki« so izdrli klop v mestnem p>arku. dnevi so taki divjaki v celjskem parku izruvali iz tal globoko vsidrane beton- ske klopi. S travo poseiane ploskve po mestu so že čisto pohoiene, ker pešci nimajo tiste osnovne kulture, da bi ho- dili po pločnikih in razumeli, da vsaka zelena ploščad v mestu ni samo v okras temveč iudi vedri v mestu živečega človeka. Naše mnenje je, da so kazni za sto- rilce takih dejanj odločno prenizke. Slišati je celo izjave, češ, kaj je teh 500 din kazni, ki jim jili je določil sodnik za prekrške, špas je pa le bil. Sodnik za prekrške bi moral te storilce tako občutno kaznovali in njihova imena ob- javiti v časopisju, da jim zlepa ne bi prišlo več na misel kazati svojo moč pri ruvanju klopi in junačiti pri lom- ljenju lepotičnega drevja. Tudi organi javne varnosti bi morali bolj rigorozno zasledovati storilce. Ista dolžnost na- laga skrb za izgled našega mesta tudi vsem ostalim meščanom, ki ljubijo svoj kraj in želijo, da bi bilo njihovo mesto lepo in privlačno. CELJSKI „DiVJAKI" Celje oziroma najrazličnejši odbori društva v našem mestu se poleg ljud- ske občine zelo trudijo izboljšati izgled našega mesta. Zunanii videz Celja je postal prijaznejši, gostoljubnejši ,in pri- jetnejši. Toda dogaiaio se stvari, ki me- čeio senco na vse meščane s svojim barbarskim in škodljivim početjem. Zgodi se, da viniena družba ponoči neusmiljeno lomi mlada lepotična dre- vesa, da razbija in kvari razne javne naprave, zadnji čas pa so se lotili iudi že modernih in okusnih prometnih zna- kov. Lani je mesto na križiščih posta- vilo svetlobne kažipote, a danes so nekateri od teh že razbiti. Pred nekaj Naša družina in mladina še enkrat: MLADI IN STARI Dve napaki sta, ki motita bralce v sestavku »Stari in mladi« v 5. številki Celjskega tednika. Prva je v napač- nem pojmovanju dednosti, druga pa v vzgoino nepravilnem poudarjanju puber- tete. Ostale misli so v sestavku pestro nanizane, vsaka je zase resnična in vredna, čeravno se smotrna vglobitev v bistvo nanizanih vprašanj piscu ni po- srečila. Tole trdi pisec tega članka o ded- nosti: »Oče ie grob, se stalno prepira z materjo in jo celo tudi tepe. Ce otroci dolgo časa živiio v takem stru- penem družinskem vzdušiu, se tudi sami podzavestno nasesaio očetove arogan- ce in surovosti in to ie tisto, kar pra- vimo, da otrok podeduje.« Ko se je otrok že rodil, ne more od staršev ničesar več podedovati v smi- slu zarodkov. Vse podedovane zarodke prinese otrok s seboj na svet z roj- stvom, a od pogoiev njegove okolice v različnih dobah življenja je odvisno, kateri od zarodkov se bodo razvili v določene sposobnosti in lastnosti. Otro- kov razvoj je v glavnem odvisen od ka- kovosti zarodkov (predispozici)) in vpli- vov okolia, v katerem tvori vzgoja vse smotrne, načrtne ukrepe, ki so naiučin- kovitejši in za otrokov razvoj odločil- nega pomena. Z dobro, premišlieno vzgoio lahko preprečimo razvoj neu- godnih zarodkov (alkoholizem) in raz- viiamo pozitivne zarodke. Dedne last- nosti se prenašaio od prednika na po- tomca s kalilno plazmo. Ce se po krivdi kake bolezni ali strupa (alkohol) kalilna plazma zastrupi, se spremeni zarodek v slabše. Otroci spočeti od staršev v piianem stanju so se razvili iz zastrup- ljene, slabše plazme, kar ima za po- sledico manišo nadarjenost in pomanj- kljivo duševno razvitost. Ako otrok nekega zarodka nima, tudi vse vplivanie od zunaj nič ne pomaga za razvoj potrebne sposobnosti (otrok, ki je povsem brez posluha, se ne nau- či peti). Ako za rajzvoj nekega zarodka v sposobnost manjkajo potrebni raz- vojni dražljaji, se možna sposobnost ne more razviti, ali pa ostane na zelo niz- ki razvojni stopnji. Dednost je najtežje ugotavljati pri človeku, saj težko ločimo to, kar le otrok od staršev povzel zaradi skup- nega življenja z njimi od tega- kar iz- vira iz podedovanih zarodkov. Kljub temu radi iščemo in ugotavljamo slič- nost v rasti, barvi las, oči, v fizionomiji, hoji, veselju do dela, študiju, čtivu in drugod s starimi starši, s starši, strici in tetami. Vzgojna vrednost tega je očitna, saj tako najlaže tudi ugotavlja- mo vlogo naših podedovanih pomanj- kljivosti, da se lahko v večii meri kol predniki varujemo njihovega uveliav- liania v našem življenju. Mlada Olga takole razglablja o svojih dednih zna- čilnostih: »Ker so starši zdravi, smo iu- di mi otroci zdravi, le drugi brat na levo uho bolj malo sliši, kar je podedo- val po atu. Po mami sem podedovala veselje do ročnega dela. Vedno mi pra- vijo, da sem po stari mami podedovala sitnost, ker se prav za vsako stvar razburim kakor ona. Drugih posebnosti pa nimam.« V dednosti je najgloblja vez med starimi in mladimi, saj so z določenimi zarodki stari vedno nevidno pristojni v mladem rodu. Še misel o puberteti, o kateri pravi nepodpisani avtor članka naslednje: »Res je nekaj kriva puberteta, toda prav toliko vzgoja, ki je tudi mojster.« Pu- berteta je razvojna doba doraščajoče- ga človeka, v kateri otrok dozori v mladeniča ali mladenko. Res je, da je fant v tej prehodni dobi nekoliko bolj neroden, neznaiden, počasen, da moj- stru s temi lastnostmi ne more ugajati, vendar pa je treba mladega človeka v tem umevati, umevajoče k njemu pri- stopati in tako dosezati tudi v teh le- tih lepo vedenie, dostojno do staršev in mojstrov, spoštovanje do sebe in ostale pozitivne odnose. Mnogi starši to dosezajo, ker ne dolže pubertete ni- kake krivde, ampak se trudijo za čim- bolišo vzgojo, ki je vedno v večjem skladu s socialističnim, humanizmom (spoštovanje mladostnikove osebnosti) in z vzgojo zavestnih' graditeljev naše družbe. Siv. POVERJENIKI PREŠERNOVE DRUZBE, JAVITE NAM STANJE ČLANSTVA NA DAN 20. FEBRUARJA IN POHITITE Z VPISO- VANJEM ČLANOV! PREŠERNOVA DRUŽBA OPOMIN VSEM DAVČNIM DOLŽNIKOM NA PODROČJU CELJA Opominjamo vse davčne dolžnike, da poravnajo davčne dolgove iz preteklega leta 1954 in zapadlo akontacijo I. četrt- letja, ki zapade dne 15. feibruarja 1955. V smislu določil 8. iii 9. člena uredbe o prisilni izterjavi davkov Ur. 1, FLRJ štev. 33/53. Objava velja kot splošen opomin. V kolikor ne bodo davčni dolgovi v roku poravnani, jih bomo prisilno izterjali na podlagi določil te uredbe. Pozivamo vse davčne dolžnike, da pravočasno poravnajo svoje davčne obveznosti. UPRAVA ZA DOHODKE Ljudskega odbora mestne občine Celje Olepševalnega in turističnega društva Celje — BOGATE NAGRADE Stev. 7 — stran 6 CELJSKI TEDNIK, 18. februarja 1955 Iz Celja ... ŽRTEV PLANIN Stanko Kokošinek, odbornik PD Celie, fcivši načelnik AO Celje in član GRS se je dne 13. II. 1955 smrtno ponesre- čil. Na vrliu Zvižgovca pod Moličko pečjo, preden pot zavije v steno, mu je nenadoma postalo slabo, izgubil ie ravnotežje in zdrsnil po naklonini 60" preko črne stene, nato pa v grapo pod Velikim vrtiom 400 m niže. Obležal je v višini Medvedje glave, vrti Jeruzal, torej nekako na polovici pota od Mo- ličke peči v Robanov kot. Debeljak Cic, s katerim sta to nedeljo po isti poti zjutraj prispela na Korošico, je preko treh pragov prišel do njega in ugoto- vil smrt. Vrnil se je v dolino sam in obvestil celjske reševalce, ki so isti večer ob 22 prišli do Robana, zjutraj ob pol devetih pa so začeli z reše- vanjem. (Dušan Gradišnik, Ciril Debe- ljak, Ivan Reja, Rudi Sloser dr. Jože Cetina in Tine Orel). DRUŽABNI SESTANEK BIVgiH IZGNANCEV V CELJU Letos poteka 10 let, odkar smo se bivši izgnanci vrnili iz Srbije in Hrvat- ske nazaj na svoje domove. Ob 10-letnici izgnanstva smo se dne 12. maja 1951 zbrali v številu preko 500 na družabni sestanek v Celju in smo takrat tudi izrekli željo, da se kmalu zopet sestanemo. Desetletnica povratka je priložnost, da se zopet snidemo in v prijetni družbi obudimo spomine na težke čase našega izgnanstva. To snidenje bo v maju 1955 T Celju. Da bi mogli dognati število udeležen- eev in s tem določiti obseg naše prire- ditve ter da si pravočasno zagotovimo prostore za našo prireditev, je potrebno, da se vsi, ki žele priti na ta sestanek, prijavijo do 15. marca 1955 na naslov sklicatelja sestanka: dr. Mejak Ervin, Celje, Kocenova 2. Dan in program sestanka bo pravo- časno objavljen, seveda, če bo dovolj zanimanja zanj. Sestanka se lahko ude- ležijo tudi tisti, ki so se morali preseliti Y takratno Ljubljansko pokrajino. TRADICIONALNA MAgKARADA NA PUSTNI TOREK Kakor vsako leto prireja tudi letos Olepševalno in turistično druš'vo svojo tradicionalno 28. maškarado. Celjani so znani po svojih originalnih zamislih in šegavosti, ki so jo dosedaj duhovito pokazali na vseh dosedanjih maškara- dah. Pa tudi okoličani, predvsem 2al- čani so nas dosedaj že neštetokrat pre- sene'ili in razveselili. Kar spomnimo se lanskoletnega robota, havajk, turškega paše in njegovega harema ter nadvse originalne skupine Celeia in še števil- nih drugih prelepih mask, pa bomo mo- rali priznati, da je maškarada Olepše- valnega in turis'ičnega druš'va prire- ditev, ki jo je veselje pogledati in ki čuva našo staro šego — kurentovanje. Sodeč po dosedanjih predpripravah bomo letos videli še več in še origi- nalnejše maske kakor lani. Prirediîveni odbor ima polne roke dela, da pripravi vse potrebno, da bo prireditev, kakor vsako leto tudi letos vzorno in brez- hibno potekala. Maske bodo tekmova- le v običajni konkurenci poleg ^ega pa bo posebna komisija še posebej oce- nila najoriginalnejše maske. Tako za konkurenco mask, kakor za najoriginal- nejše maske so pripravili prireditelji boga'e nagrade, med drugimi tudi pre- lep ženski nakit, hranilno knjižico s 5.000 dinarji, svilo za obleko, moške srajce, svileno odejo in še vrsto dru- gih praktičnih in dragocenih daril. Da- rila borlo i-'Iožena v novih izložbah trg. podjetja Volna. 7a ve«e'o ra-^položenje bosta skrbela veliki celjski ple-^ni orkc^'er f^7 mož) pod vodsWom Norberta Druškoviča in popularni pp'^a'Tihel Cim-bum. pod vod- sWr-m Iva Umeka. P'-epričnni ^mo. da bo tudi le^ošnia maškarada Olepševalnega in turistič- nega druš'va ena najlepših družabnih prireditev v letošnji sezoni. KOMU SLUZi TAKA TRGOVINA? Da bi ponovno upostavilo pred le- lom opuščeno troovino z mesom, kla- nimi teleM ier prašiči, je Trgovsko pod- jetje OZ7 Celje pričelo odkiipovaM po višjih cenah kot so jih nudila celjska podjetja. Po reorganizaciji podjetja Klavnica Celje sta si novoustanovljeni podjetji Planina in Mesnine utrdili prev/em ži- vih ali klanih telet in prašičev 67 v že- lezniške zapornice, ki so bile zaprte zaradi prihoda vlaka. Voznik ni imel izpravnih zavor, zaradi česar ni mogel pravočasno ustaviti. Pri trčenju je na- stala večja škoda na zapornicah, kakor tudi na avtomobilu. Voznik je nada- ljeval vožnjo, ne da bi počakal komi- sijo, ki ga je našla v Lukovici pri Ljubljani. Zaradi malomarne vožnje se ho voznik zagovarjal pred sodiščem. ... in zaledja IZ ŠTOR Danes slavi v Storah lep življenjski jubilej šef zdravstvenega doma, kra- jevni zdravnik dr. Jože Ludvik. Rodil se je 18. 2. 1895 v Mozirju, pozneje se je oče, mizar, preselil z desetimi otroki v Braslovče. Iz Braslovč se je Jože vozil v celjsko gimnazijo; ko je uspešno maturiral, so ga pa že vtaknili v vo- jaško suknjo. Po razsulu Avstrije se je Jože odzval klicu domovine in se boril na Koroškem za osvoboditev tega pre- dela naše domovine. Diplomiral je leta 1926 in je bil pozneje 17 let zobozdrav- nik na Jesenicah. Delal je tudi za De- lavsko zbornico. Kot zaveden Slovenec je okusil »go- stoljubne« metode okupatorja v begunj- skih zaporih- in se komaj rešil. Pomagal je partizanom, dokler sam ni stopil v partizanske vrste. Ko so ga ujeli Nemci, so ga vtaknili v »Stari pisker« v Celju, kjer je obhajal »zlati« jubilej življenja. Pozneje so ga prepeljali v mariborsko kaznilnico, ob bombardiranju tega za- voda pa se je zmuznil domov in ves izčrpan dočakal svobodo. Poleti 1945 se je preselil v Štore, kjer deluje kot zdravnik, šef zdravstvenega doma in član množičnih organizacij vsa povojna leta. Nekaj časa je bil pred- sednik KLO Štore, še danes je član občinskega ljudskega odbora in sveta za ljudsko zdravstvo, predavatelj na raznih tečajih, predvsem pa dober sve- tovalec in pomočnik vsem pomoči po- trebnim. Trpljenje po zaporih, v parti- zanih, težke naloge organizatorja zdrav- stvene službe v naglo se razvijajočem industrijskem centru, močnega činitelja v organiziranju organov ljudske oblasti, vse to ga je stalo velikih naporov, zato se mu zdravje rahlja iz leta v leto, dela je pa vedno več. Kdor vse to spremlja in ocenjuje objektivno, se mora čuditi, koliko lahko zdrži delaven človek, kot je dr. Ludvik. Zato mu gre vse pri- znanje. Vsi sodelavci in vsi, ki so že bili deležni njegove nege in pomoči, pa mu želijo, da bi še dolgo kljuboval te- žavam življenja in dočakal tudi še kako mirno urico v krogu svoje ljubljene družine. Prijatelji in znanci mu kliče- mo: Še na mnoga leta! »Svoboda« je organizirala tudi letos predavanja za politično-ideološki dvig članstva. Na prvem sestanku, ki je sledil predavanju proi. Grobelnika iz Celja o materialističnem p>ojmovanju zgodovine, se je zbralo 45 poslušalcev iz Štor in Teharja. Dogovorili so se, da bodo predavanja dvakrat tedensko, in sicer v dveh skupinah, vsaka naj bi štela vsaj 25 poslušalcev. Predavala pa bosta prof. Grobelnik iz Celja in inž. Boris Nečemer iz Železarne Štore. S prvim predavanjem so bili poslušalci zelo zadovoljni, kar da slutiti, da bodo predavanja v obeh skupinah dobro obiskana. V okviru Ljudske univerze v Štorah smo nedavno poslušali zelo uspelo pre- davanje prof. Pestotnikove o razvoju Londona. Predavanje je bilo izredno dobro obiskano. V tem tednu pa je pre- daval prof. Jakhel o temi: Ali je možno življenje na drugih planetih. Dober obisk priča, da so se poslušalci ogreli za predavanja. * KZ Štore je organizirala gospodinjski tečaj v nižji gimnaziji v Štorah. Obisku- je ga 25 tečajnic, ki so navdušene za učenje in bodo verjetno vztrajale do konca. Sestajajo se dvakrat tedensko. Tak tečaj bi bilo treba organizirati še na Teharju, saj bi gotovo dobro uspel. Mladina v vaseh okoli Teharja si želi izobraževanja in kulturnega udejstvo- vanja, treba je le pravilnih prijemov. V ŠENTJURJU SO ZAKLJUČILI TECAJ MOLZNIH KONTROLORJEV Na kmetijski šoli v Šentjurju pri Celju so imeli v dneh od 4. do 29. janu- arja poseben strokovni tečaj mlečni kontrolorji iz celjskega, Šoštanjskega in krškega okraja. Navzočih je bilo okrog 34 tečajnikov. Obravnavali so predvsem kontrolo mleka pri rodovniški živini. Da bi naši živinorejci v bodoče ve- deli, kakšno živino se jim bolj splača gojiti, so na tem tečaju obravnavali tudi, kakšno in koliko hrane potrebuje živina, da dá določene količine mleka. Pameten kmet si ho gotovo izbral po teh analizah tisto pasmo, ki bo ob ena- kovrstni in enako količinski hrani dala večje količine mleka. IZ ŠMARTNEGA OB PAKI POMANJKANJE OBRTNIH DELAVNIC Šmartno ob Paki ima sedaj nekaj nad 2000 prebivalcev. V občini pa je vsega komaj osem privatnih obrtnikov in ena čevljarska delavnica. Poleg tega obrt- niki nimajo nobenega pomočnika, še manj kakega vajenca. V občini bi nujno potrebovali vsaj še enega kolarja odnosno sodarja, sedlar- ja, krojača, posebno pa par šivilj. Res je, da je bila tudi šiviljska delavnica, vendar je morala ta v likvidacijo, ker ni bilo pravega vodstva. Prepričani smn, da bi vsaj dve šivilji tu lepo iz- hajali. Pravilna je zamisel tukajšnjega šol- skega vodstva, ki usmerja učence v po- klice, ki so nam najbolj potrebni. Že- leti bi bilo tudi, da bi domači obrtniki vzeli v uk več naših otrok, ki imajo veselje do teh poklicev. In teh je malol SEDA) PA ZASLUŽI SVO]E IME Občinski ljudski odbor je v pozni je- seni začel temeljito popravljal cesto, ki vodi od kolodvora v vas. Ker je bila zima ugodna, se je delo nemoteno na- daljevalo in na veselje vseh tudi kon- čalo. PrÍ7nati moramo, da je sedaj ces^a v redu in res zasluži svoje ime. S4oški za popravilo so znašali okoli pol mili- jona dinarjev. K stroškom so pri-^pe- vala tudi tukajšnja podjetja, kar je hva- levredno. Z donaCke gore v nedeljo se je mladina Donačke gore prvič sestala v tem letu v šoli. Udele- žilo se je sestanka 35 mladink in mla- dincev. Sekretarka mladine je podala poročilo o dejavnosti organizacije in o težavah. Tovariš Mile Jovčič iz Rogaške Slatine je podal politični pregled. Po končanem sestanku se je mladina zbrala v sosednem razredu, kjer se je lepo poslovila od svoje odbornice Ma- rije Polajžer, ki se je poročila. Mladina ji je izročila tudi darilo. -Don- IZPOD BOHORJA o delovanju gasilcev v Lesičnem Gasilsko društvo Pilštanj-Lesično bo napotilo v gasilski podčastniški tečaj dva člana, vaje pa ima vsako drugo in četrto nedeljo v mesecu. V gasilski dom v Lesičnem so napeljali elektriko. S pridobivanjem novih podpornih članov in z gledališko igro bodo praznino v blagajni zmanjšali. Vse prebivalstvo je enodušno z gasilci, da bi jim tudi letos ne bilo treba gasiti požarov; lani je bil le en primer. Društvo nadaljuje s kro- niko in črpa gradivo iz spominov, ki pri nekaterih že usihajo. Kronisti naj bi zato povsod pohiteli, da ne bomo prikrajšani za marsikateri dragoceni prispevek iz narodnoosvobodilne borbe. Gasilci so v času poplav s svojo mo- torko sodelovali pri očiščevalnih delih v Celju in tam motorko pokvarili. Delo na obnovi Na zadnjem sestanku na Puštanju je bila gneča, saj so prišli nanj skoraj vsi pogorelci. Večina oškodovancev nima lastnih gozdov, pa se bodo morali za les obrniti na gozdno upravo. Zato so bila posvetovanja z navzočim okrajn'm zastopnikom za gozdarstvo inž. Knezom prav živahna. V drugi polovici febru., arja se lx> sestala širša komisija, ki bo sklepala, kdo bo dobil les, ki bo opr»^ ščen prispevka za obnovo gozdov. O kreditih za obnovo je govoril tov. Ernest Zvar in ljudem razložil, kako b^ z njimi. Tudi o davkih je povedal to iix, ono. Ko je govoril o prigodah v svetu^ je končal z opisom naših notranjii{ prilik. Gibanje prebivalcev v celjski olcolici v časn od 7. do 14. febrnarja 1955 je bilo r». jenih 9 dečkov in 11 deklic. Poročili so se: Franc Žepin, poljedelec iz Verač, občina Poi četrtek in Marija Žerjav, poljedelka iz Dre« skega rebra, občina Lesično; Franc Kodre, p« Ijcdelec iz Malih Braslovč in Marija Jošotc gospodinja iz Malih Braslovč; Franc Forštner' poljedelec iz Dobrovelj in Marija Vratnik, po! Ijedclka iz Dobrovelj. občina Braslovče; Jožef Ciajser, kmetovalec iz Brega in Marija Polajžer kmcfovalka iz Tlak, oba iz občine Rogatec^ Vincenc Lorber, kmetovalec iz Dobovca in JoT zofa Križanec, gospodinja iz Dobovca, oba ij obiine Rogatec; Franc Perko, kino-operater it Ločice, občina Vransko in Štefanija Pristovnik frizerka iz Šentjurja pri Celju; Anton DežeUk[ nulur iz Griž in Cecilija Obrez, poljedelka уг Vel. Grahovš. občina Breze; Anton Stojnšek, kmetovalec iz Sfojnega sela. občina Rogatec i« Hedvika Drofenik, kmetovalka iz Stojnega sela; . ef Kifuk, kmetovalec iz Rogatca in Marij« Kores, kmetovalka iz Rogatca; .lanez Vojsk, to- varniški delavec iz Repnega, občina Dramlje i* Ana Pubec iz Brezovja, občina Šentjur pri Celju; Karel Novak, posestnik iz Golobinjeke,^ občina Planina pri Sevnici in Justina Kunst, poljedelka iz Zeč, občina Kozje; Franc Gajser, delavec iz Kisovca pri Zagorju in Antonija Peško, poljedelka iz Traine pri Grobelnem: Jaiiez Sajko, elektromonter iz Velikih Roden, občina Rogaška Slatina in Leopoldina Bremščak, poljedelka iz Rogaške Slatine; Jurij Razboršek, | kmečki sin iz Kobl. občina Loče pri Poljčanafc I in Angela Cngmajster, kmečka hči iz Kobl: Janez Cugmajster, kmečki sin iz Kobl, občina Loče pri Poljčanah in Pavla Kovačič, kmečka hči iz Selskog vrha; Jožef Ocvirk, rudar iz , Št. Lovrenca pri Preboldu in Amalija Permozer, delavka iz Dolenje vasi; Ladislav Huš, rudar iz Št. Lovrenca pri Preboldu in Rozalija Debelak,, tovarniška delavka iz Dolenje vasi; Rajmund Zmrzlak, kmet iz Marije Reke in Pavla Zakonj- šek iz Marije Reke; Konrad Korenak, invalš in Terezija Crep, oba iz občine Dobrna; Justi* Maršnjak, poljski delavec in Marija Grobelnik, poljska delavka, oba iz občine Dobrna; Frane Požin, poljedelec iz Povčena, občina Rimske Toplice in Bernarda Dremšak, kmetovalka 1г Povčena; Anton Privošnik, trgovski poslovodja iz Št. Lovrenca, občina Prebold in Silva Korošec,^ poljedelka iz Glinj, občina Braslovče; Martim Grenko, poljedelec iz Orle vasi, občina Braslov- če in Marija Matko, poljedelka iz Orle T«sá,^ občina Braslovče. Umrli so: Terezija Turnšek, posestnica iz Rakovelj, »b- čina Braslovče, star 72 let; Elizabeta PrislaM, upokojenka iz Pariželj, občina Braslovče, star* 65 let; Antonija Lomšek, gospodinja iz Podvrh«, občina Braslovče, stara 85 let; Jakob Šibaac, prevžitkar iz Prislove, občina Dobrna, star 7fr let; Filip Sibila, prevžitkar iz Magdalene prf Preboldu, star 78 let; Marija Kukovič, upoka- jenka iz Sel. vrha. stara 87 let; Jakob Lorger, pre^žitkar iz Grobelnega. star 92 let; Mihael Žnidar, upokojenec iz Vrbna, star 57 let; Iva» Malgaj, železniški uradnik iz Šentjurja pri Celju, star 80 let; Amalija Ferlič, otrok iz Buč, stara 1 leto; Franc Lipnik, kmetovalec iz Stoj- nega sela, občina Rogatec, star 74 let; Rozalija Rotovnik, prevžitkarica iz Ljubnice, občina Vi- tanje, star 68 let: Alojz Sojč, posestnik iz Ske- marja, občina Vitanje, star 47 let; Julijaaa Lesjak, gospodinja iz Strmca, občina Rogatec, stara 76 let; Karel Dečman, upokojenec ix Braslovč. star 78 let; Karel Zgank iz Zg. Raj, občina Šempeter, star 80 let; Martin Divjak ir Doberteše vasi, občina Šempeter, star 48 let; Marija Ribič iz Zg. Roj. rbčinn šempcier, et-r- 68 let; Ana Rezec, prevžitkarica iz Lopace, •» čina Lesično, stara 84 let; j Iz sodne dvorane 35 letni kovaški pomočnik Potočnik Karel, zaposlen v Tovarni kovanega orodia v Zrečah, si je izbral še drug poklic, in sicer je kradel krave iz za- klenjeniti hlevov, bavil pa se je tudi z nedovoljenim trgovanjem. V noči od 5. na 6. avgust 19-^4 je v Lembergu pri Šmarju pri jelšati Kos Ivani iz zakle- njenega tileva ukradel 34.000 dinarjev vredno kravo. Dne 6. avgusta 1054 jc An+onu Smehu v Pečici pri Šmarju ukradel kravo, vredno ^0.000 dinariev. Dne 8. 10. 1954 je Mikši Ignacu iz 7be- lovske gore pri Ločah ukradel 50.000 din vredno kravo, dne 12. 10. 1954 pa jc v 7n. Gaberniku pri Podplatu Zorin Mariji odgnal 60.000 din vredno kravo. V najmanj deve'ih primerih pa je krave kupoval na sejmih in drugod ter jih z dobičkom dalje prodajal ter s tem zakrivil ka'^nivo dejanje nedov^üenega trgovanja. Okrožno sodišče v Celju ga je zaradi teh ta'vin in nedovoljenega trgovanja obsodilo na 4 le^a strogega zaporn. PlačnM mora tu-^i stroške ka- zenskega postopka v znesku 3^72 din, Zorin Mariji pa mora plačati 55.000 din. Strojni ključavničar Užbanok Viljem- Vi!i je bil zaposlen pri podjetju Gradiš v Grosupljem. V dneh 14. in 19. novem- bra 1954 zvečer je avíoprevozniku í^i- lipu Zupanu na Vranskem vzel okoli 110.000 din gotovine. Ta'vino je izvršil tako, da je na skrivnem mestu poiskal ključ Zupanovega stanovanja ter od- klenil stanovanje, na*o pa v spalni sobi poi-^kal še ključ predala psihe in z isMm orprl predal, kjer je bil shranjen denar. Zaradi kaznivega dejanja velike ta'vine je bil pri Okrožnem sodišču v Celju obsojen na 1 le'o in 6 mesecev strogega zapora. Užbanok je bil že od vojaškega sodišča v Novem Sadu ob- sojen zaradi ta'vine na 10 mesecev strogega zapora. Korošec Vinko, kovač u Dola pri Frankolovem in poljedelec Fijavž Ignac i^ lipe s+a dne 17. 10. ''954 ponoči na veselici v gasilskem domu na Franko- lovem pre'epla Srebot Antona in mu prizadejala lahke telesne poškodbe. Okrajno sodišče v Celju je obsodilo prvega dne 2 meseca drugega pa na t mesec in 15 dni zapora. 36 letni lesni manipulant Gosnik Fer- dinand iz Draže vasi in 33 le*ni trgov- ski pomočnik Frim Cvetko iz Stranic sta 23. 10. 1954 na ces'i pred stano^ vanjsko hišo v Dobriški vasi napadla Gošnjnk Ludvika, ga pretepla in mu prizadejala lahke telesne poškodbe. Prvi je bil obsojen na 1 mesec, drugi na 10 dni zapora. celjski tednik, 18. februarja 1955 Stev. 7 — stran 7 CELJSKE BODICE OGLASI IN NOVICE V LETU 1955 Nogometno moštvo »Kladivarja« se je s svojo beograjsko zmago nad dose- danjim državnim prvakom približalo vrhu tabele tekmovalcev v i. zvezni ligi. Prejelo je vabilo na turnejo po • Južni Ameriki. Ob lO-letnicl obstoja vzpenjače na Tovst, bo poleg planinskega hotela »Vipota« zgrajena mamutska skakal- nica za smučarje, edina te vrste na področju Celjske komune. Zadnja dela na dograditvi osemnad- stropnega Doma kulturnih in prosvet- nih delavcev v Celju so v teku. Pri- pravljajo se posebne slovestnosti za njegovo otvoritev. Na željo prebivalstva bodo tri gostil- niška podjetja spremenjena v brez- alkoholne zajtrkovalnice, ki bodo nu- düe mleko, maslo, med, sadne sokove, skuto in slatino. Oskrbovale nas bo- do tudi s pomarančami in limonami — kg po 8 din. Plavalni bazen ob Savinji bo moral biti trikratno povečan zaradi stalno veli- kega navala vodoljubnih Celjanov. Ob njem bo postavljen še drugi hotel izključno za domače delovne ljudi. 1. Kako se imenuje staro kitaj- sko glasbilo? 2. Za dosedanje jugoslovanske zunanjetrgovinske odnose z Dalj- nim vzhodom? 3. Za ribico, ki strelja? 1. Za staro kitajsko značilno silo se imenuje kin. To je citram podoben instrument, ki ima pet odnosno sedem strun. Pri Japoncih, ki so vso svojo kulturo prejeli od Kitajcev, se take »citre« imenujejo koto, pozna- jo pa tudi kitari podben instru- ment, imenovan s amis en. 2. v letu 1954 je do oktobra ju- goslavenski izvoz v Indijo znašal 44,6 milijonov dinarjev, a uvoz od tam 12,4 milijonov dinarjev; v Burmo — izvoz 5,9 milijonov, uvoz iz nje 4,3 milijone, dočim na Japonsko nismo izvozili tako rekoč nič, uvozili pa za 16,2 milijona di- narjev. Blagovna izmenjava z ostalimi državami Daljnega vzho- da je bila neznatna, v glavnem pa uvoz večji kot izvoz. 3. Ribica, ki strelja, živi v Sia- mu. Ta majhna ribica preži v vo- di in čim pride v bližino kaka mušica, zaluča vanjo iz gobca vodne kapljice, kakor iz pihalni- ka. Baje pogodi svojo žrtev z ne- zmotljivo gotovostjo. Mušica pade v vodo in riba jo požre. Kakor povsod, pa so tudi med ribami nepoboljšljivi postopači. Tega strelca obdajajo namreč čestokrat brezdelni prislinjenci, ki čakajo, da sestreli muho, nato pa mu jo prevzamejo. Tone Zagore: DOMOVINA Domovina! Koliko lepega je zapopa- deno v tej eni sami besedi. Na videz je prazna, v sebi pa občutljiva in mehka, svetla je in žareča in še bolj dragocena, kadar človek začuti, da mu ni dano z njo živeti. Beseda domovina je sestavljena samo iz osem črk, toda v sebi skriva nebroj lepot in občudo- vanj. Misel nanjo je brezprimerna, je veličastna in edinstvena. Zakaj ljubi- mo svojo domovino? Zato, ker je se- stavni del naše duševnosti, ker je v njej naš znoj, prešerna veselost, vsa ljubezen in gorka slovanska kri, brez katere ne moremo živeti. Vraničarjev Ivan tega ni vedel. Kot otrok je vedno hrepenel, da bi šel čim dlje od svoje rojstne vasi in da bi se čez leta vrnil v Belo krajino bogat, da bi se pred svojimi starimi znanci lahko potrkal na prsa, koliko sveta je pre- hodil in koliko denarja je zaslužil on- kraj velikih morij. Kmalu po prvi svetovni vojni se je Ivanu hote ali nehote izpolnila njegova želja. Nikjer ni bilo ne dela, ne denar- ja, vsepovsod sama revščina, samo ne- zadovoljstvo, in omahovanje. »Tako se ne da več živeti«, je rekel nekega dne Vraničarjev Ivan. »Kam naj grem, da mi bo bolje kakor na tej osušeni zemlji? Vsepovsod menda niso prazni hlevi in skrinje, da bi se tudi lačni enkrat pošteno najedli«. Torej kam? Ivan se je odločil, da pojde v Avstra- lijo. Tja da pojde? Da, Do Hamburga se je peljal z vlakom, od tam dalje pa s parnikom, s katerim se je vozil celih šest tednov, predno je prispel v Syd- ney. Še mnogo slovenskih fantov je šlo takrat skupaj z Ivanom in v Ham- burgu so se mu pridružili še neki Dal- matinci. V sydneyskem pristanišču so čakali razni gospodje z debelimi zlatimi ve- rižicami na telovniku novodošlece iz različnih evropskih dežel. Takoj po obi- čajnih formalnostih so k tem ljudem, ki so po dolgih tednih vožnje zopet stopili na kopno, pristopili trgovci in farmarji in se skušali, čeprav s težko- čo, z njimi sporazumeti in jim dopove- dati, da imajo zanje pripravljene dobre službe. Tudi k Ivanu je pristopil nek suhljati Anglež, »Hallo, boy?« Ivan ga je pogledal postrani, prese- netljivo, z nezaupanjem. Le kaj neki hoče od mene, si je mislil, nakar se je bil šele spomnil, da je prišel v Avstra- lijo pravzaprav zaradi tega, da bi ai v novi domovini poiskal dela in pri- hranil toliko denarja, da bi se čez ne- kaj let spet vrnil v Belo krajino, si tam kupil majhen kos zemlje, in se tako skromno preživljal kakor mnogi drugi. Čeprav Ivan ni razumel, kaj mu pri- poveduje Anglež, se mu je nasmehnU iz navade, če ga je kdo kaj vprašal in skomignil zrameni. »Imate službo zame? Kaj bom pa de- lal?« je vprašal Ivana Angleža v čistem dolenjskem narečju. Anglež ga je gledal, se nekaj čas* hladno smehljal nerazumljivi Ivanovi govorici, nato pa je tlesknil z jezikom: »Let us go, boys! — Pojdimo, fantje!* Pri Garfieldu, kakor se je imenoval ta premožen ovčarski farmar, se je pri- čelo Ivanovo upanje na lepše življenje, ki pa je kmalu splahnelo v osebno trpkost in nezaupanje do svojega go- spodarja. Ves mesec je pasel ovce, ofc enoličnem delu je počasi minilo leto in nato še eno. Zadnjega v mesecu je do- bil Ivan za čuvanje ovc pet funtov šterlingov. Kaj bi z njimi? Bilo je ko- maj za obleko in cigarete; hrano je do- bil zastonj od svojega gospodarja. Po dveh letih pastirjevanja se je Ivan odločil zapustiti svojega gospodarja in si poiskati donosnejšega posla. Odšel je proti Perthu v Zapadno Avstralijo in si poiskal delo pri nekem vrtnarju in cvetličarju v Aberdeenu, pol ure od Fertha. Tudi angleškega jezika se je bil Ivan že precej naučil, tako da se je lahko ttrez težav pogovoril s svojim go- spodarjem. Da je Ivan priden in prikupen, zdrav in močan fant, o tem sta se njegov go- spodar in njegova hči Pam, ki je Iva- nu zelo ugajala, kmalu prepričala. Od- nosi med njima so postajali vse pri- srčnejši in Ivan niti sam ni vedel, kako se je bilo zgodilo, da je po dobrem letu službovanje^ pri tem vrtnarju, postal moz njegove hčere Pam, ki je bilo t>ž- deti, da ga ima tudi ona zelo rada. (Konec prihodnjič.) ^ Celjski grofje Priredil Jurček Krašovec Ilustriral Tonček Skok 23 Ce je bil Konradov konjiček odet v svatov- ske vence, so bili njegovi sinovi drugih manir. Bili so bojaželjni in razboriti plemiči. Poseb- no do gornjegrajskega samostana so imeli zelo napadalen odnos. Ne samo, da so si pri- laščali imetje samostanskih podložnikov. Lotili eo se in si prilaščali kar cele vasi. Ker so bili^ ^ovneški dedni odvetniki nad gornjegrajskim Samostanom, so bili še toliko bolj predrzni, ^b neki priliki so ubili dva samostanska pod- ložnika, druge pa so ranili in jim porezali ^šesa. Zaradi tega je nastala huda pravda in •najstarejši Gebhard je moral v imenu mla- "^oletnih bratov priznati krivdo. Celo tako da- I^Č je njihov spor pripeljal, da so naposled •zgubili odvetništvo nad samostanom in s tem iudi vse pravice. j 24 Zaradi te izgube so Žovneški spet prišli v spor z Vovberškimi, ki so postali odvetniki nad Gornjim gradom po odločitvi goriškega škofa. Najbolj vročekrven je bil Konrad, ki je .še vedno odhajal na samostansko področje in plenil. Nekoč so ga pri takem pohodu zalotili vovberški plačanci. Staro sovraštvo do Vov-, berških ga je zapeljalo v spopad z nadmočni- mi nasprotniki, pri čemer je nesrečno pod- legel. Konrad je bil samec brez otrok. Bratje so ta dogodek molče preboleli, ker so raču- nali, da bi v splošnem spopadu z Vovberškimi ne imeli uspeha in bi podrli še tisto, kar je njihov oče Konrad zgradil s porokami v Vov- berški hiši. Pa tudi politični dogodki, ki so se začeli odvijati, so odvrnili Žovneške od drobnih sporov. 25 Bratje Žovneški, Gebhard, Leopold in Ul- rik, so se dobro zavedali, da edino gospodar- ska moč njihove hiše predstavlja temelj, na katerem je mogoče graditi vse velike načrte za prihodnost. Takrat so bili že resnejši mož- je, ko so na Žovneškem gradu sestavili rod- binsko pogodbo, na katero so slovesno pri- segli vsi trije bratje. Prisega je določala, da dediči ne smejo pro- dajati posestev, ki so skupna last rodu. Žene dedičev dedujejo le manjše količine denarja. Ce kateri od bratov umre brez naslednikov, deduje njegovo imetje moški dedič katerega drugega brata. Edino zadnji dedič brez na- sledstva je imel pravico po svoji volji deliti posestva. Dediščina za Žovneške dedinje pa je znašala 300 srebrnih mark. ^ 26 Po smrti zadnjega Babenberškega, je Av- strija prišla pod oblast češkega kralja Pre- mysla, ki je s smrtjo zadnjega Sponhajmov- ca postal tudi poglavar Koroške in Štajerske. Píemysl je bil strog vladar in pravičen. Ni bil všeč delu plemstva, katere je v upor peljal Rudolf Habsburški. Žovneški v teh bojih niso sodelovali, ker so bili preveč previdni in če- škega kralja spoštovali. Šele ob drugem spo- padu, leta 1278 se je na stran Habsburškega postavil Leopold, ki je po smrti Gebhards prevzel vodstvo v rodbini Žovneških. Bojeval se je pri Laškem, ki je bilo fevdna last češke- ga kralja. Otokar Premysl je izgubil vladar- stvo nad Avstrijo in ostalimi deželami, Žov- neški pa so mnogo pridobili, ko so se posta- vili na stran zmagovalca. Vsem naročnikom želimo obilo zabave ob praznika vseh veselih ljudi Popravek cevlл, ki jih nosi CEDNA maska, niso izdelek tvrdke »triglav«, kot je to laZno oznanil tiskarski škrat, temveč izdelek »peko«, ki ima svojo po- družnico v pre- šernovi ulici — trgovina »peko« nudi čevlje za praznik, za vsak dan, za delo in za sport torej »peko«!!! Stev. 7 — stran 8 celjski tednik. 18. februarja 1^ ŠPORT Skrb za izhoißanje ponha telesne rrgoje na srednjih in strokovnih šolah Celjski aktiv Društva uiiteljev in profesorjev telesne vzffoje bo v dneh 26. in 27. februarja lopet organiziral seminar za vse prosvetne de- lavce, ki poučujejo telesno vzgojo na srednjih in strokovnih šolah celjskega, šoštanjskega in krškega ter trboveljskega okraja. To je že drugi seminar te vrste v tem šolskem letu in ima namen seznaniti predmetne predavatelje z gradivom, ki je predvideno po učnem načrtu za to stroko. Na drugem seminarju bo težišče dela v spoznavanju rokometne igre, od elementarnih iger pa vse tja do športne igre s prefinjeno taktiko in sistemi. Za rokometno igro — mali in veliki rokomet — se naša šolska mladina navdu- šuje v vse večji meri. Prav zaradi tega hočejo predmetni predavatelji v to začetno navdušenje vliti tudi nekaj znanja. Poleg rokometa bo na programu seminarja še predelava ljudskih ple- sov za vse razrede gimnazije in program za le- tošnje javne šolske telovadne nastope. Brez dvoma bo začeto delo celjskega aktiva v mnogo- čem pripomoglo k izboljšanju kvalitete pouče- v>'"ia *гч1оч1о vzfroje no naših šolah in s tem tudi pripomoglo k večjemu zanimanju šolske nladine za telesno Tzgojo in šport. _Nogomet__ SKUPŠČINA CELJSKE NOGOMETNE PODZVEZE v nedeljo, dne 20. t. m. bodo ob 9. uri zboro- vali v prostorih restavracije )Ojstrica« delegati vseh nogometnih klubov in društev bivšega celj- skega okrožja, to je pet klubov, ki gravitirajo na Celje. Od vse športne aktivnosti na tem ši- rokem področju brez dvoma zavzema prvo mesto nogomet, ki je postal najbolj priljubljena igra tudi že na našem podeželju. Krog aktivnih no- gometašev se neverjetno širi in število osnovnih organizacij neprestano rase.- Skupščina bo raz- pravljala o vseh dosedanjih uspehih in težavah ter poskušala rešiti vse probleme, ki ovirajo nadaljnjo rast in razvoj nogometa na našem terenu. DVE VISOKI ZMAGI KLADIVARJA V preteklem tednu je celjski Kladivar odigral prvi dve tekmi v letošnjem letu. Najprej je gostoval v Storah. Tamkajšnjega Kovinarja je odpravil kar s 14:3. Se lepši uspeh so dosegli v Celju na igrišču Svobode, kjer so odpravili Usnjarja iz Šoštanja kar s 15:0. V dveh tekmah kar 29 golov! O, ko bi napadalci Kladivarja bili tako uspešni tudi v hrvatsko-slovenski ligi . . . Igra kljub visokim zmagam še ni bila zadovo- ljiva. Tudi mladina Kladivarja je za uvod po- spravila v nedeljo visoko zmago. Njena žrtev so bili mladi nogometaši iz Stor, ki so odnesli domov kar 6 golov. Prvi uspehi celjskih nogo- metašev so kljub slabšim nasprotnikom narav- nost presenetljivi. Začetek je dober — kako bo pa v dobi tekmovanj? Počakajmo še malo, ker se bo nagometni ples na igriščih kmalu pričeli Kegljanje PRIČELA SE JE BORBA ZA TOČKE . . , V nedeljo se je pričelo tekmovanje v sloven- ski kegljaški ligi v mednarodnem slogu. Celjani imajo letos v tej ligi kar 5 zastopnike. Kladi- varju in Betonu so se pridružili še kegljači Tehnometala. V nedeljo so se na tujih tleh borili kegljači Tehnometala, ki so dosegli skup- no 4179 kegljev. S tem rezultatom trenutno po- čivajo na dnu tabele, vendar še niso v borbo posegli vsi rivali. Tudi ženske ne počivajo. V soboto in nedeljo bo v Celju na kegljišču Betona žensko prven- stvo Slovenije v kegljanjti. Celje bo dobilo sedaj še eno močno žensko ekipo v Betonu. Tako bosta na tem tekmovanju nastopila dva celjska udeleženca — Kladivar in Beton. Ženska ekipa Kladivarja je v nedeljo gosto- vala v Šoštanju in prepričevalno premagala do- mačinke s preko 200 keglji razlike. Namizni tenis MOŠKA EKIPA CELJSKE SVOBODE - V FINALU REPUBLIŠKEGA PRVENSTVA Preteklo soboto in nedeljo je bilo v Ljubljani polfinalno tekmovanje moških namiznoteniških ekip za vstop v finale republiškega prvenstva. Tekmovanja se je udeležilo 13 moštev in med njimi tudi ekipa celjske Svobode v postavi Jože Coh, Milan Božič in Vinko Rehar. Po odmoru nekaj let je bil to prvi prvenstveni nastop celjskih pingpongašev. Sodelujoča moštva so igrala v dveh skupinah po sistemu vsak z vsakim. Celjska Svoboda je igrala v družbi s Partizanom (Kočevje), Brani- kom (Maribor), Ilirijo (Ljubljana), Idrijo ter Olimpio iz Ljubljane. V petih dvobojih so Celjani štirikrat zmagali ter enkrat izgubili in to v srečanju s Partizanom iz Kočevja. Dvoboji Celjanov z ostalimi moštvi pa so se končali takole: SVOBODA : BRANIK 5 : 3. — Rehar : Vrhunc 0:2, Božič : Martelanc 2:0, Coh : Stern 0:2, Božič : Vrhunc 2:0, Rehar : Stern 0:2, Coh : Martelanc 2:0, Božič : Stern 2:1, Coh : Vrhunc 2:0. SVOBODA : ILIRIJA 5:2. - Božič : Strojaik 2:1. Rehar : Subert 2:0, Coh : Dekleva 2:0. Božič : Subert 2:0, Coh : Strojnik 2:0. Rehar : Dekleva 0:2, Coh : Subert 2:0. SVOBODA : IDRIJA 5:2. - Rehar : Albreht 0:2, Božič : Zigon 2:0. Coh : Vončina 2:0, Božič : Albreht 2:0. Rehar Vončina 0:2, Coh : Zi/con 2:0. Božič : Vončina 2:0. SVOBODA : OLIMPIA 5:1. Božič : Stiflic 2:0, Rehar : Costa 0:2. Coh : Podgoršek 2:0, Božič : Costa 2:0, Coh : Stiglic 2:0, Rehar : Podgoršek 2:0. SVOBODA : PARTIZAN 0:5. — Rehar : Urenič 0:2, Coh : Levstik 1:2. Božič : Priča 0:2. Coh : Uranič 1:2, Rehar : Priča 0:2. Glede na doseženi uspeh, ki je za Celjane vsekakor zelo lep in pomemben, je Svoboda v svoji skupini dosegla drugo mesto za Partizanom ter se tako uveljavila v finale, republiškega prvenstva v namiznem tenisu, ki bo 5. in 6. III. na Jesenicah. V finalu bodo sodelovala moštva: Triglav iz Kranja, Jesenice, Odred in Ljubljana, Partizan iz Kočevja, Svoboda iz Celja. Rudar iz Trbo- velj ter Ilirija iz Ljubljane. MLADINCI SVOBODE SO IGRALI V PTÌJJU NEODLOČENO Poleg prvega moštva so preteklo nedeljo igrali tudi mladinci celjske Svobode in to proti ena- kemu moštvu ptujske Drave. Jazbec, Hauber in Založnik so v Ptuju dosegli neodločen rezultat 5:5. Med mladimi pingpongaši iz Celja je bil najboljši Jazbec, ki je zmagal v dveh partijah. Olitala dva sta dobila po eno točko ter po dve propustila boljšim nasprotnikom. Neodločen re- zultat so si Celjani priborili šele т zadnji igri dvojic, v kateri so zmagali. __Sah_ ŠAHOVSKI TEDEN V SAVINJSKI DOLINI Kot uvod proslav 10. obletnice osvoboditve jc agilno Šahovsko društvo »Savinjčan< v Šempetru priredilo >Sahovski tedent. Pričelo ga je s slav- nostno sejo minulo soboto. Na tej seji so bili navzoči poleg številnih društvenih članov še tajnik Šahovske zveze Slovenije tov. Kapus in mednarodni šahovski mojster inž. Milan Vidmar. Naslednji dan — v nedeljo — je mednarodni šahovski mojster inž. Milan Vidmar odigral v prostorih sindikalne podružnice Tekstilne to- varne v Šempetru simultanko na 27 deskah. Zmagal je v 22 partijah, pet pa jih je odigral neodločeno. Remizirali so: Ažnik, Cokan. Flor- jane, Janše in Pavlak. V torek, dne 15. t. m. je v Šempetru gostoval Celjski šahovski klub in na 18 deskah zmagal s 14 in pol : 3 in pol. Posamezni rezultati: Oder — Zabkar 1:0, Misura — Skok S. 1:0, Draksler — Uratnik remi. Fajs — Florjane 0:1, Šnajder — Zupan 1:0, Janežič — Arh 1:0, inž. Pipuš — Božič V. 1:0, inž. Stegenšek — Pavlak remi, Rojs — Dernač 1:0, Hojnik — Voh 1:0, Primožič — Skok L. 1:0, Pešec — Sredenšek 1:0, Pajman — Cetina remi. Piki — Breznikar 1:0, Kržan — Dagijan 1:0, Trojak — Golavšek 1:0. Dečko — Božič M. 1:0. Jančič — Orešnik 0:1. Na sporedu je še dvoboj >Saviničan< — Ša- hovski klub Žalec na 16 deskah in odprto brzo- potezno prvenstvo Savinjske doline. Zaključek na bo v soboto, dne 19. t. m. z velikim pustnim karnevalom v grajskih prostorih v Preboldu, še pred tem pa koncert orkestra >Svobode< II. Hrastnik. ANDRIJA MISURA PRVAK CELJSKEGA OKROŽJA V dneh od 5. do 13. februarja je bil v Celju odigran turnir za prvenstvo celjskega okrožja. Izmed 12 udeležencev iz Celja, Trbovelj, Ro- gaške Slatine, Žalca in Nazarja je zmagal prvo- kategornik Andrija Misura, član Celjskega ša- hovskega kluba, z devetimi točkami, sledita Draksler (CSK) in Sribar (Rudar) po 7 in pol točke. Šnajder (CSK) in Gerželj (Rudar) po 6 in pol točke, Djurkovič (Edinstvo, Rog. Slatina) 6 točk, Rozman (Žalec) in Predovnik (Nazarje) po 5 in pol točke, Hojnik (CSK) 4 točke, Rojs (CSK) 3 točke, Primožič (CSK) in Ranzinger (Žalec) po 2 in pol točke. Na zaključku turnirja je Celjski okrožni šahovski odbor ob navzočno- sti tajnika Šahovske zveze Slovenije tov. Kapusa podelil prvim petim lepe nagrade. Misura, Sri- bar in Draksler ps so si z uspehom na tem turnirju priborili vstop na republiški polfinale. LIPOV NASAD BI BILO TREBA ООЛТ1 Ob Zvezni cesti na Jožefovem hribu in ob cesti proti Jožef ovi cerkvi je lipov nasad. Lipe bi bilo nujno potrebno ob- rezati in odstraniti polomljene veje, da bi drevesa dobila lepo rast. To naj bi izvršili gojenci Vrtnarske šole, ki so v tem okolišu že noarsikaj uredili. V Celju je devet šol brez telovadnic K* zadaje čase toliko razpravljamo o našem iolstva ia seznanjamo javnost z vsemi težavami, e katerimi se borijo po naših šolah, vse preveč rozabljamo na telesno vzgojo šolske mladine. b vendar je telesna vzgoja — vsaj formalno — postala v našem šolskem sistemu povsem enako- vreden predmet ostalim predmetom. Ce govorimo o vzgoji šolske mladine, ne sme- mo pozabljati, da je telesna vzgoja važna kom- ponenta vzgojnega prizadevanja na sploh in da je tudi duhovna rast mladine močno odvisna od telesnega razvoja in zdravja. Načelo enotnosti vzgoje mladine zahteva pravilno skrb za du- hovni, moralni in telesni napredek. Telesna vzgoja je bila neločljivi sestavni del celotne vzgoje od začetka vzgojnih prizadevanj nepre- kinjeno do danes. Zato tudi danes nihče ne more zanikati vzgojne vrednosti in pomena te- lesne vzgoje pri oblikovanju človekove oseb- nosti. Naša družba se zaveda pomembnosti te- lesne vzgoje in je prav zaradi tega tudi že ■vedla skoraj v 'vse vrste šol obvezno telesno vzgojo mladine. Za pravilno izvajanje pouka telesne vzgoje pa so potrebni materialni pogoji — igrišča, telo- vadnice, rekviziti itd. Namen članka je prav v tem, da seznani javnost s težavami, v katerih se odvija pouk telesne vzgoje na naših šolah, ki eo tolikšnega pomena, da je ta pouk močno okrnjen in da ne dosega tistih ciljev in nalog, ki jih želimo nstvariti s tem poukom. v CelJD imamo danes 13 šol, od katerih imajo le štiri svoje telovadnice in le 3 skromna telo- vadišča! Skratka — za preko 5400 šolske mla- dine tako skromni vadbeni prostori ... In če k temn prištejemo še 6 šolskih internatov, kjer mladina nima na razpolago ustreznih prostorov in igrišč za telesno vzgojno izživljanje, nam postane slika še bolj nazorna. Izredno pereče stanje je na obeh osnovnih šolah s pomožno šolo, kjer nimajo na razpolago šolskih igrišč, visoko število učencev in oddelkov pa prav tako onemogoča izvajanje pouka telesne vzgoje v telovadnicah. Od treh predpisanih ur tedensko se dejansko izvaja le ena in to prav z mladino, ki je najbolj podvržena okvaram v drži telesa in ki zahteva zaradi rasti in telesnega razvoja dnevno telesno vzgojo. Za osnovnošolsko mla- dino bi že danes po števila otrok in oddelkov pri treh nrah telesne vzgoje tedensko potrebovali še dve telovadnici! Močni zavodi, kot so vajen- ska šola L, nčiteljišče in ekonomska srednja šola bi prav tako potrebovali svoje telovadnice. Na nčiteljiščn imajo tretjo učno nro telesne vzgoje po razredih in šolskih hodnikih . . . Pri adaptacijskih delih za vajensko šolo I. niso upoštevali gradnjo telovadnice, pa čeprav toliko govorimo, da je treba čim več telesne vzgoje naši delavski mladini. In zakaj bi prav v časa šolanja ne dobila potrebnih osnov in znanja 8 tega področja? Kdaj bomo pridobili in navdn- šili to mladino za telesno vzgojo in šport, če ne prav t časa njenega Solanjaf Zato je bila 04.^ klonitev gradnje telovadnice za delavsko ш1»^ dino vajenske šole I. velika napaka merodajni^ činiteljev, ki jo bo treba čimprej popraviti^ Kot potrebujemo ustrezno število šolskih pro., štorov in razredov za normalen pouk iz sploša« izobraževalnih predmetov, prav tako potrebuje mo tudi pri vsaki šoli ustrezen prostor — telo. vadnico, igrišče — za pouk telesne vzgoje. Ca« bi že bil. da se takšno pravilno naziranje od merodajnih činiteljev tudi uzakoni! — Mladin« ekonomske srednje šole izgublja dragoceni šoU ski čas s hojo k pouku telesne vzgoje v Gaberje v telovadnico Partizana. Ostale celjske šole, ki so brez telovadnice, so prisiljene na gostovanj* v drugih in si morajo pač izbirati za ta pouk skopo odmerjen čas. Ta čas je navadno le oi, 6. do 7. ere zjutraj, zvečer pa od 19. do 21. uret Tn kje so še sedaj športna društva s svoj» mladino? Večje število športnih klubov v Celj» je prisiljenih le na kampanjsko delo, ker r zimskem čase ne dobijo na razpolago pokritih prostorov za smotrno vadbo. Danes pa je žfr vsakemu laikn znano, da v športu ne more biti nspeha na tekmovanjih, če vadba ni načrtna i* če ni izvajana vse leto neprekinjeno . . . Kaj pa igrišča? Doslei imajo le 3 šole lelo- vadišča v neposredni bližini šolskih zgradb, o< katerih je urejeno le na I. gimnaziji, vseh osta- lih !• šol Pa nima nrostorov za vadbo na pro- stem. Marsikje pri šolah so nrostori. ki bi jih lahko nredili z malenkostnimi sredstvi za letn» telovadišča. Vsa celjska šolska mladina pa nim» svojega športnega iprišča, kjer bi lahko profe- sorji poučevali po učnem načrtu predpisano gra- divo iz športnih iger. Res je, da imaio šnortna društva veliko razumevanje za šolsko telesn» vzgojo in da nudijo svoje prostore brezplačno v uporabo tudi vsem šolam, vendar ne morem* mimo dejstva, da se je v Celju popoldanski pouk že tako močno nsidral na šole in da s» y tem času vsa športna igrišča zasedena od športnikov po društvih, šolska mladina pa nim» ustrezn-ih prostorov. Takšna je v glavnih obrisih situacija na naših šolah glede telesne vzgoje. Vsaka šola bi po- trebovala vsaj primitivno igrišče ali telovadišče, vse šole skupno moderni športni nrostor. to se- pravi igrišče, graditi pa bi morali vsaj 5 telo- vadnic (pri tem nismo upoštevali potreb naj- močneišega zavoda, IT. gimnazije, ki ima za telovadnico ïluknjot 7 X 13 m!ì, da bi spravili pod streho vse dosedanje število predpisanih ur telesne vzgoje. Z ustvaritvijo teh materialnih pogojev se bo nouk telesne vzgoje na naših šolah lahko odvijal po vseh predpisanih učnih načrtih in uspehi ne bodo izostali. Odraz teg* dela bo močno otipljiv tudi v vseh ostalih te- lesnovzgojnih in športnih društvih, saj bo v ta drnštva prihajala mladina z visoko razvitÌM čutom in smislom za telesno kulturo. OBJAVE IN OGLASI OBVESTILO VRTICKARJEM lateresente za zakup vrtičkov obveščamo, da bomo s razdeljevanjem zemljišč, v kolikor -so letos še na razpolago, pričeli v ponedeljek, dne 24. februarja 1955. Delitev bo trajala do dne 15. marca 1955. Prednost pri razdelitvi zemljišč imajo bivši zakupniki. Zemljišča bomo razdeljevali na te- renu, kjer bodo zakupniki tudi plačali zakup- nino za leto 1955. Vsak zakupnik mora prinesti s seboj prejšnjo najemno pogodbo ali potrdilo o lanskem plačila zakupnine. Razpored razdeljevanja zemljišč je razglašen na razglasni deski v predsobi Stanovanjske uprave LO MO Celje, Zidanškova 18, I. nad- stropje in t vseh pisarnah SZDL Celje. Stanovanjska uprava LO MO Celje. PRODAM enodružinsko hišo z vrtom. Možna je takojšnja vselitev. Celje, Drapšinova ulica 38. PRODAM dobro ohranjeno kolo in velik gra- mofon. Mlakar. Celje, Ljubljanska 20. PRODAM velik gramofon (1,20 m), primeren za restavracijo. Vprašati pri Slapnik, Šibenik, p. Šentjur. UGODNO PRODAM enostanovanjsko hišo z ne- kaj zemlje. Mahen Franc, Celje, Trnovlje. PRODAM sadovnjak (413 m*) ob glavni cesti med Polzelo in Šmartnim ob Paki. Naslov v upravi lista. ODDAM lepo opremljeno sobo. Naslov v upravi SONČNO DVOSOBNO STANOVANJE z majhnim vrtom v vili na Dolgem polju zamenjam za enako ali večje v središču. Naslov v upravi lista. ZAMENJAM klavir za pianino. Naslov v upravi lista. KUPIM posestvo v okraju Celje. Plačam po dogovoru. Naslov v upravi lista. PREKLICUJEM svoje, pri Kovinotehni podane, izjave o Francu Duhu kot neresnične. Lovrenc Bulinar. POMIJE oddamo aajboljšemn ponudniku proti plačila ali da redi prašiče za nas. — Pismene ponudbe na Ljudsko restavracijo Celje do 25. II. 1955. RAZGLAS Obveščamo prebivalstvo, da naj ne vlaga na- daljnjih prošenj za sečna dovoljenja v tekočena letu (do 15. 7. 1955), ker zaradi izčrpanega limita takih prošenj ne bomo več upoštevali. Izvzete so le prošnje t primera elementarnih nesreč, požarov itd. Nepotrebne so tadi osebne intervencije, tak» pr: Upravi za gozdarstvo na OLO, kakor pri LO MO. Tajništvo za gospodarstr» in komunalne zadeve pri LO MO Celje Referat za gozdarstva DPD Svoboda Celje, ODSEK ZAGRAD-POLULE priredi 19. II. 1955 DRUŽABNI VEČER V DVORANI STEGU Zagrad — Začetek ob 19,3* — Maske dobrodošle? Vabljeni! Odbom- SLUŽBO DOBI i delavec za stalno zaposlitev ia 1 delavec za honorarno zaposlitev Pogoji : vojaščine prost, marljiv in pošten^ Nastop takoj! Ponudbe poslati na upravo pod j. Tkanina-Galanterij« Celje LJUDSKA UNIVERZA V CELJU Drugo predavanje iz ciklusa: Upodabljajoča umetnost skozi stoletja bo v ponedeljek, dne- 21. februarja t. 1. ob 19. uri v predavalnici n» I. gimnaziji. Tovariš prof. Milan Lorenčak bo- govoril o umetnosti v zgodnjem srednjem veku. Skioptične slike! Vljudno vabljeni! Л'pisovanie v ciklus predavanj o tehniki še- traja. Pričetek predavanj bo pravočasno ob- javljen. V sredo, dne 23. februarja priredi Ljudska univerza s sodelovanjem množičnih organizacij na Bregu pri Belaju ob 19. uri razgovor o vpra- šanjih vzgoje: Socialistična vzgoja v šoli in т družini. Na vprašanja bo odgovarjal pedagog: profesor Ivo Svarc. Vljudno vabljeni! KONCERTI Obiskovalce koncertov vabimo, da podaijsaj» nb' nmn za drugo serijo štirih koncertov do so- bote, dne 5. marca. Po navedenem datumu bodo> prosti sedeži na razpolago novim interesentom. Pogoji plačevanja ostanejo isti kot doslej, vse- informacije daje pisarna glasbene šole. V. abonma koncert z violinistom K. RuploBK in s pianistom M. Lipovškom bo 9. marca. MESTNO GLEDALIŠČE CELJE Petek, 18. februarja 1955 ob 15 — Shakespeare:: HAMLET - L šolski abonma Sobota. 19. febr. 1955 ob 19,3« — Shakesnearer HAMLET — abonma red sobota (delavski) 'm izven Nedelja, 28. febr. 1955 ob 15 in 20 — Norma» Krasna: JOHN LJUBI MARY - gostovanje r Ravnah Ponedeljek, 21. febr. 1955 ob 19,30 - Shakespeare? HAMLET — predstava za sindikate Sreda. 23. febr. 1955 ob 19,30 — Shakespearer HAMLET — izven in za sindikate Četrtek, 24. febr. 1955 ob 15 — Shakespeare? HAMLET — zaključena predstava za I. gimn. Petek. 25. februarja 1955 ob 15 — Shakespearer HAMLET - П. šolski abonma Sobota. 2*. febr. 1955 ob 19,30 — Shakespearer HAMLET — abonma red torek in izven Nedelja, 27. febr. 1955 ob 15,30 — Shakespearer HAMLET — abonma red nedelja in izven Opozarjamo abonente torkovega abonmaja, d* imajo predstavo v soboto, dne 26. februarja, abonenti nedeljskega abonmaja pa v nedeljo, dne 27. februarja 1955. LJUDSKI ODER - CELJE Nedelia, 20. februarja ob 16: Peci ja P. Petroviči VOZEL - Gostovanje aa Ponikvi. NEDELJSKA ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Dne 20. II. 1955 dr. Ceria Jože, Celje, Cankar- jeva ulica 9. KINO UNION, CELJE Od 19. do 21. IL 1955: >GOSPOD RIPUAc - francoski film Od 22. do 27. II. 1955: »BENEŠKI LOPOVc — ameriški film Dne 20. H. 1955 ob 10. uri matineja: >VSI NA MORJE< — jugoslovanski film Predstave dnevno ob 18. in 20. uri, ob nedeljah ob 16., 18. in 20. uri. KINO DOM, CELJE Od 23. do 28. II. 1955: »PREGNANCI S POKER FLETA< — ameriški film Predstave daevno ob 18.15 ia 20.15, ob nedeljak ob 1*.15. 18.19 ia М,15. Uatrla mi je moja zlata mama AMALIJA GRADIŠNIK ačiteljica v pokoju t visoki starosti 94 let. Njeaa srčna želja, da bi počivala v domači zemlji, se ji ni izpolnila. Pokopali so jo v St. Andrae nad Gradcem (Avstrija). Celje, 4ae 17. januarja 1955. Ur. ah. Fedor Gradišnik apravaik lleetaega gledališča Celje VALOVNA DOLŽINA 202 METRA Nedelja, 2». februarja lt,tl Napoved časa, poročila lt,lt Pisana glasba, vmes reklame in objave H,3» Kar ste želeli — to bomo zavrteli! 11,И Radijska kronika 11.15 Slovenske narodne in umet.jpesmi 11,3* Mladinska oddaja: Fran Ros: Lenoba 11,4* 20 minut z zabavnimi orkestri 12,M Zaključek oddaje Ponedeljek, 21. februarja 18,И Poročila, reklame in objave 18,15 Melodije za razvedrilo 18,3i—22,15 Prenos iz Ljubljane Torek, 22. februarja 18,И Poročila, reklame in objave 18,15 To in ono iz arhiva slovenskih napevov 18,5t—22,15 Prenos iz Ljubljane Sreda, Î3. februarja fS.lt Poročila, reklame in objave 18,15 Kar ste želeli — to bomo zavrteli! 18,3«—22,15 Prenos iz Ljubljane Četrtek, 24. februarja 18,#t Poročila, reklame in objave 18,15 Pel bo taborniški kvartet »Crnih kosov« iz Celja p. v. J. Vrežeta ie,3«—22,15 Prenos iz Ljubljane Petek, 25. februarja 18,M Pregled Celjskega tednika 18,15 Zabavna in plesna glasba Ì8,3I—22,15 Prenos iz Ljubljane Sobota, 26. februarja 18,M Poročila, reklame in objave 18,15 Kar ste želeli — to bomo zavrteli! 18,Зв--22,15 Prenos iz Ljubljane Zelje, ki so na sporedu vsako sredo, so- boto in nedeljo, sprejema vratar LOMO Celje vsak dan od 7—18. ure. V Savinjskih Alpah je 13. februarja 1955 tragično preminul Stanko Kokošinek knjigovez, član ZK Truplo pokojnega so prepeljali v Celje, kjer je bil pogreb v četrtek, 17. II. ob 3 popoldne izpred Celjske tiskarne na mestno pokopališče. Dobrega tovariša ohranimo v lepem spominu! Uprava, sindikalna podružnica in osnovna organizacija ZK Celjske tiskarne Svežo ibelo REPO ier vse vriste SADJA IN ZELENJAVE vam nudi ipo konkurenčnih cenah. Obiščite nas in prepričali ee boste! Sadje-zelenjava IZOLil Komisijsko skladišče CELJE OBJAVA VSEM OBRTNIKOM, KATERIM BO ODMER IENA DOHODNINA PO PAVŠALNI OSNOVI ZA LETO 1955 Pozivamo vse obrtnike, ki ne zaposlujejo tuje delovne sile, katerim bo odmerjena dohodnina na podlagi pavšalne osnove za leto 1955, da vložijo davčne prijave v času od 21. do 28. fe- bruarja 1955. Davčna osnova bo pavšali rana tudi tistim, ki za- poslujejo tujo delovno silo, in sicer: za oblačilno stroko, frizersko ter fotografsko do 3 tuje delovne sile. Za ostale usluge in po- dobno: brez tuje delovne sile. Za mizarsko stroko in celotno ko- vinsko z 1 tujo delovmo silo, prav tako za gradbene stroke z 1 tujo delovno silo. Davčne prijave se dobijo v sobi štev. 78 LOMO Celje in se tudi tam vlagajo. UPRAVA ZA DOHODKE Ljudskega odbora mestne občine Celje REMONTNO PODJETJE PREBOLD razpisuje mesto upravnika z gradbeno večletno prakso ter mestcj knjigovodje-bilancista. Ponudbe poslati omenjenemu podjetju z dokazili strokovne izobrazbe in prakse z opisom dosedanjih zaposlitev. KOMISIJA ZA RAZPIS MEST DIREKTORJEV PRI LOMO CELJE RAZPISUJE mesto direktorja za veletrgovsko podjetje »Povrtnina-sadje« Celje. Ponudniki morajo izpolnjevati naslednje pogoje: Zahteva se vsaj srednja ekonomska ^izobrazba z večletno prakso v komercialni službi in da ni kaznovan. — Ponudbe z življenjepisom in opisom dosedanjih zapKJslitev ter kvalifikaciji je poslati najkasneje do 25. februarja 1955. MLADINSKA PUSTNA ZABAVA V soboto, 19. februarja ob 19 bo na I. g-mmaziji interna di- jaška pustna zabava s simredom — Mladinska organizacija in uprava vljudno vabita starše višješolcev, da se je udeleže MATURANTSKI PLES 26. MARCA 1955