Poštnina plačana v gotovini« Štev. 12. Mesečna pmoga ..NOVE D0M0UUB0VE PODOBf. V Liublianl. dne 25. marca 19Z5.
Leto i.
NOVI
Izhaja vsako »redo ob 6 zjutraj. — Cena 38 Din za celo leto. — Za inozemstvo 6U Din. — Posamezna številka 1 Din. — V inseratncm delu vsaka drobna vrstica ali nje prostor 10 Din,
(LASIlll IU. Z.
Spisi in dopisi se pošiljajo Uredništvu »Novega Domoljubna, naročnina, reklamacije in inserati pa UpravniStvu »Noveg* Domoljuba«, Ljubljana, Kopitarjeva ulica.
Ditka v narodni skupščini.
Boj za osvoboditev Slovenije in Hr-vat.-ke izpod centralističnega jarma in iz krempljev liberalnih korupcionistov je stopil v novo dobo. Iz peščice slovenskih poslancev SLS, ki se že štiri leta bijejo za Slovenijo, njeno gospodarstvo in njeno kulturo je zrastla enotna in trdna
.srbsko-lirvatsko-slovenska Krtin ta.
Ustvaril se je Blok narodnega sporazuma in ljudske demokracije. V tem bloku so v.d Slovenci in Hrvatje ter velik del Srbov. Ta blok sedaj skupno bije veliki boj za gospodarsko osvoboditev države iz korupcije ter za sporazum med tremi narodi.
V nedeljo je začela zborovati narodna skupščina z dnevnim redom: potrditev izvoljenih poslancev na podlagi predlogov ve-rifikacijskega odbora.
Najprvo je predsednik opozicije, poslanec Davidovič prebral program Bloka narodnega sporazuma. Ta program obstoji v bistvu v tem: sporazum med narodi na podlagi enakopravnosti, demokratska vladavina po angleškem vzorcu (v Angliji je namreč kralj samo predstavnik države, vlada pa se mora vedno poveriti večini), samouprava (avtonomija) vseh edinic od narodne skupščine do občine, gospodarsko delo na podlagi stanovskega sporazuma, odklanjanje vsake diktature, dvig kmetskega stanu na podlagi zadružništva.
O tem programu bomo še podrobneje razpravljali.
. Značilno je, kar jo povedal Ljuba Davidovič kot uvod k programu bloka narodnega sporazuma. Rekel je: - >Ne morem priznati pravilnosti izvršen ili volitev, ker takih volitev še ni bilo niti v mali predvojni Srbiji, niti v sedanji razširjeni domovini. Zakon je izgubil veljajo in ustava se ne spoštuje. Cilj naših prizadevanj je bil, da se urede naše notranje razmere in da se vpostavi ugled naše domovine v tujini.
Dve politiki sta bili v boju. Prva politl-a j® za sporazum na osnovnih načelih de-
mokracije, vlada pa je šla v volitve s politiko trde roke, ki je postala polagoma politika barbarstva. Mi smo dobili večino glasov za politiko sporazuma, vlada pa je dobila le manjšino. Dokaz, da narod hoče sporazum. Volitve so bile za sporazum in proti sporazumu. Vlada ni smela nastopiti očitno proti sporazumu. Zato si je izmislila bolj-ševiško nevarnost. Minister Ninčic je odpotoval v inozemstvo, kjer je iskal pomoč za protibojševiško fronto. Pozvali so celo Cankova na pomoč.
Gospoda! Mi smo šli na volitve z geslom za sporazum in dobili Smo večino. Zato ftnamo pravico, da to politiko nadaljujemo tudi po volitvah.«
Nato je govoril dr. Hohnjec, ki popisuje grozna volivna nasilja od strani vladnih strank.
Papeževo pismo.
Ko je omenjal, kako so liberalci zlorabljali vero in Cerkev ter papeža v svoje sleparske namene pri volitvah, kako so celo dali natisniti izmišljeno pismo papeževega tajnika kardinala Gasparija, tedaj so bili liberalci tako predrzni, da so to tajili. Tedaj pa je dr. Hohnjec vzel iz predala lepak ter ga razgrnil pred poslanci, ki so se silno zanimali za to slavno papeževo pismo, ki je bilo napisano in podpisano v uredništvu »Jutra«. Liberalci so osramočeni gledali v tla ter od jeze spreminjali barve.
Divjaški govor proti Slovencem.
Nato je nastopil znani italijanski junak dr. Pivko ter v svojem prvem govoru tako grdo udrihal po slovenskih duhovnikih in slovenskih volivcih, da naši. poslanci lega niso mogli mirno prenašati. Dvignili so tak hruše, da je moral ubogi Pivko prenehati s svojim »govorom?. Ko je zopet prišel do sape, je končal svoj govor s pridigo nekega kaplana na Štajerskem, ki je govoril p kralju Herodu, Pivko pa je obrnil to na kralja Aleksandra.
Po govoru dr. Pivka je dr. Žerjav stopil k njemu ter ga ozmerjal, ker je tako nerodno govoril in s tem še radikalne poslance odbija.
Štajerske volitve.
Potem ko je zbornica z večino par vladnih glasov potrdila izvolitev vseh poslancev, katere je predlagala večina verifika-cijskega odbora kot nesporne, se je otvo-rila debata o volitvah v štajerskem voliv-nem okrožju, ki jih hočejo nasilno razveljaviti.
Govoril je najprvo g. Smodej, ki je razkrival strašne sleparije in nasilja, ki so jih izvrševali Žerjavovci v Sloveniji. Ožigosal je dr. Žerjava, ki je uvedel najgrši dosedaj pri nas nepoznani volivni boj. Ko so samostojni demokrati venomer izzivali, naj navede dejstva o dr. Žerjavu,-je Smodej začel naštevati
korupcije Žerjavovcev.
Gospodje pravijo, da v Sloveniji ni samostojne demokratske klike in da naj za svojo trditev, da je v Sloveniji SDS klika, navedeni dokaze. Dobro, tukaj so dokazi izpred sodišča. Meseca decembra 1919 je iz Nemške Avstrije bilo utihotap-ljenih 6 milijonov kron. Kdo jih je utiho-tapil? Bil je neki direktor Žerjavov« ban« ke. Belgrad je odredil proti njemu preiskavo. Ali Žerjav je bi) takrat podpredsednik deželne vlade in je direktor zve-
Da sem l^ot rožica, lilija, čla redno se smejem vesela, to je zasluga najboljšega, slovečega mila —
,.Gazela"
del, da. bo prišlo do preiskave. To Je ugotovljeno v sodnih aktih.
Politika samostojnih demokratov je šla v Sloveniji za tem, da napolm bisage ne samo svoje stranke, ampak tudi strankinih pristašev. Hočem dokazati s slučaji izpred sodišča. V Ljubljani živi spoštovan človek, ki ni pristaš naše stranke. To je trgovec Knez, ki je bil radi prestopka zakona o živilih pravomočno obsojen na 14-dnevni zapor. Jasno je, da mu je bilo neugodno, da je bil obsojen na 14-dnevni zapor in je to povedal dr. Žerjavu. Odgovorilo se mu je, da bo pomiloščen, ako Knez (la kot protidajatev za srankin fond četrt milijona. (Pribičevie se razburja.) Tako se je zgodilo. Vi, minister, se razburjate, če pravim, da je taka klika.
Odgovoril bom g. ministru na njegov poziv, naj povem dejstva o kršenju pisemske tajnosti. Poslanca Gjuričič in dr. Janič sta priči tej aferi. Nek pristaš je interveniral pri dr. Janiču, ki je bil takrat na Bledu. Dr. Janič je napisal pismo. Čudno je, da to pismo niti po enem mesecu ni prišlo v Belgrad in da je za njegovo vsebino izvedel Žerjav, preden ga je dobil v roke Gjuričič. To je dokaz za kršenje pisemske tajnosti in za teror, da izve politična osebnost za vsebino pisma prej nego tisti, na kogar je naslovljeno. (To je škandal.) Naštel sem nekatera dejstva. Ali jih hočete še več?
Vse te stvari proti dr. Žerjavu in njegovim pristašem je dal na svetlo Čiro Kamenarovič. Toda dr. Žerjav ga ni tožil za stvarne očitke, pač pa ga je tožil po § 104. srbskega kaz. zak., češ, da ga je žalil kot ministra.
Imamo pa še tu drugo afero, radi katere je bil dr. Žerjav obsojen po § 486. kaz. zakonika, t. radi lahkomiselnosti bankrota. (Medklic iz sredine: »Kdaj je to bilo?«) Leta 1914. Ko je bil minister za pravosodje odsoten, je dr. Kramar predložil dr. Žerjava v pomiloščenje. (Pribičevie: » Katerega leta?«) Leta 1919! V zakonu je določba, katera določa, da je potrebna za poslanca kvalifikacija. Vprašati je treba, ali je kvalifikacija potrebna tudi za ministra? (Ploskanje na levici.) Ako smatrate, da so take kvalifikacije zadostne, ostanite skupaj s samostojnimi demokrati. Ako pa mislite, da ni podana zadostna kvalifikacija, potem pa izvajajte iz tega svoje posledice.
Pivkova lajna.
Dr. Ljudevit Pivko je v verifikacij-skem odboru kakor tudi v včerajšnjem govoru začel s staro obrabljeno lajno proti slovenski duhovščini. Ta lajna je že tako ostarela, da je resen politik ne vzame več v roke. Bila je morda pred 40 ali 50 leti v službi politikov, ko so na tem zidali svoj kapital politični agitatorji. Če ima slovenski narod zaupanje do svoje duhovščine, ga ima zato, ker ima duhovščina za narod velike zasluge. Če bi imeli vaši pristaši take zasluge za narod, potem bi jih v skupščini kovali v zvezde. Ko ni bilo niti enega pristaša dr. Pivka in dr. Žerjava, je že slovenska duhovščina stala na svojem mesti* Prva je duhovščina pisala slovenske knjige, organizirala slo-
2r
vensko književnost, reševala slovenski narod oieruštva raznih ljudskih pijavk. Duhovščina se je borila za pravice svojega naroda. Zato je naravno, da goji slovensko ljudstvo globoko spoštovanje do duhovništva. (Ploskanje.)
Ako bi kdo slovenski duhovščini očital take afere, kakor je afera Turn-Taxis, potem verujte, da ne bi duhovščina imela nikdar nobenega vpliva na naše ljudstvo. Ker takih afer ni, zato ima slovensko ljudstvo do svoje duhovščine veliko zaupanje. To kaže, da ima slovenski narod globoko ukorinjen smisel za moralo in poštenje. Hvala Bogu, da ga ima!
Politična zavednost slovenskega ljudstva.
Dr. Pivko je rekel, da SLS stoji in pade z duhovščino. Lahko rečem, da je naša stranka tako močno organizirana, da bi ostala, če bi ne bilo nobenega duhovnika, ravno tako krepka naprej, kakor doslej. To pa zato, ker je naša stranka stranka poštenja in zato je vsa duhovščina z njo. Naša stranka bo ostala, ker sloni na večnih principih, naša stranka bo ostala, ko ne bo nobenega vašega aferaša večl (Živahno pritrjevanje.)
Napad na slovenske poslance. Žeijav beži.
Nato je vstal Pribičevič, ki je bil radi poraznega govora poslanca Smodeja bled kot stena ter skušal zagovarjati dr. Žerjava in nasilja proti slovenskim krščanskim učiteljem. Naši poslanci so mu tako krepko sproti pobijali neresnice, ki jih je govoril, da se je mož čisto zmedel. Naši poslanci so mu neprenehoma klicali, naj govori najprej o Turn-Taxisu, o prisluženih milijonih, toda mož o tem ni hotel nič slišati.
Ker se je Pribičevič vedno bolj potapljal in so njegovi pristaši videli, da se revež ne more več braniti, so uprizorili dejanski napad na slovenske in hrvaške poslance, zlasti na dr. Korošca, na katerega so kričali: > Pot uči je treba vraga!
Stoli so leteli po glavah hrvatskih in slovenskih poslancev, klopi so sploh razbili, njihove dele pa so samostojni demokrati metali kot diske v smeri, kjer so bili slovenski in hrvatski poslanci. Napad je bil tako nenaden in zahrbten, da se je pozneje komaj dognalo, kdo ga je organiziral. Naši in hrvaški poslanci so napad krepko odbili. Radikalni ministri so zbežali iz zbornice, med prvimi dr. Žerjav, ki se ni potem več prikazal v zbornici, razen za kratek čas ponoči.
Zastopniki tujih držav so gledali ta napad Pribičevičevcev in Žerjavovcev ter se čudili in poročali v svoje države ...
Voiivna nasilja v Sloveniji
Blok narodnega sporazuma je vložil na narodno skupščino obtožnico, kjer navaja nebroj sleparij, ki so jih izvrševali žerjavovci ob volitvah. Radi teh sleparij in očitnih nasilij je prišel dr. Žerjav do količnika, ko bi sicer gotovo propadel. Vse te sleparije so tako velike kršitve volivnega zakona, da bi moralo biti cela vrsta žerjavovskih uradnikov na visokih mestih takoj odstavljenih in kaznovanih z
zaporom. Seveda, za žerjavovce danes postava ne velja, pride pa čas, da bo .udi žerjavovce zadela železna pest zakona.
Radi pomanjkanja prostora navajamo tu samo nekatere stvari iz obtožnice:
1.	Okrajni glavarji so dobili strog nalog, naj se shodi SLS brezpogojno raz-puščajo. S tem je bil kršen zborovalni zakon.
2.	Neki okrajni glavar (obtožnica navaja ime in kraj) je ponujal dvema našima županoma skupno vsoto 900.000 K, če volita Žerjava. Mnogi drugi okrajni glavarji so klicali župane ter agitirali za Žerjava, dasi je ta prestopek proti § 95. uradniškega zakona in § 96. volivnega zakona in se kaznuje z izgubo službe. Velike vsote so se ponujale tudi drugim.
3.	Razpuščali so se brez razloga ob-činski zastopi tik pred volitvami, med ljudi pa so se raztrosile lažnive vesti, da je občinsko gospodarstvo v velikem neredu. S tem so hoteli žerjavovci škodovati SLS.
4.	Protipostavno in protiustavno so se plenili in ustavljali časopisi SLS.
5.	Višji železniški uradniki so hodili od pisarne do pisarne in po progah ter grozili z odpustom iz službe, kdor ne bo volil Žerjava (obtožnica navaja imena).
6.	Prestavili so protipostavno nad 50 stalno nastavljenih učiteljev.
7.	Poštni uradi na nekaterih krajih v zadnjem tednu sploh niso več oddajali pošiljatev, ki so prihajale od SLS.
8.	Žerjavovski podjetniki in bankirji so pred volitvam zagrozili svojim delavcem in uslužbencem, da takoj izgube službo, če ne glasujejo za dr. Žerjava. (Obtožnica navaja imena.) Na ta način je cela množica pristašev drugih strank morala glasovati za Žerjava,
9.	V Ljubljani so žerjavovci (obtožnica navaja imena) volili po dvakrat in večkrat namesto mrtvih, ki so bili vpisani v volivni imenik. Neki orjunec je glasoval sedemkrat.
10.	Rusi v Ljubljani so morali glasovati z odprto roko.
Obtožnica zato predlaga, da se razveljavi mandat dr. Žerjava na Kranjskem in mandat dr. Pivka na Štajerskem,
Doslednost samostojne kmetijske stranke.
Kako poprej, kako sedaj?
Vsakemu Slovencu je v živem spominu žalostna resnica, da so leta 1921 pri glasovanju za ustavo poslanci Samostojno kmetijske stranke vsi od prvega do zadnjega glasovali za Pašičevo centralistično ustavo in da je takrat ministroval kmetijski minister nesrečnega spomina gospod Pucelj. Mi smo takrat povdarjali, kakšna nesreča bo to za ves naš narod, rotili poslance sa-mostojnežev, naj ne kličejo gorja centralizma nad našo domovino, pa vse ni nič pomagalo. 29. junija leta 1921 so v svoji nad-modrosti za leta in leta izročili našo usodo v roke Belgradu.
Toda prišlo je bridko spoznanje tudi za samostojne kmete. Niso bili prizadeti samo zasovraženi »klerikaci«, ampak prav-

tako m bili tepenl z bISem, ki ao ga sami spletli, tudi samostojni kmetje v Sloveniji. Sedaj, ko je prišlo spoznanje, da je edino Slovenska ljudska stranka šla po pravi poti, poskušajo tudi Pucljevi ljudje stopati v naše stopinje. Dne 9. in 10. marca t. 1. so tborovali v Ljubljani in v Mariboru in sklenili resolucijo, kjer priznavajo svojo strašno zmoto, ki so jo skozi štiri leta vsiljevali našemu ljudstvu proti dokazom Slovenske ljudsko stranke. Sklenili so namreč, da so tudi oni zu Široko zakonodajno samoupravo posameznih pokrajin in za najširšo samoupravo okrajev in občin.
Zelo nas veseli to »spreobrnenje samostojnežev, četudi je bilo treba dolge doba, da so se od nas tega naučili, škoda, da jo bila ta šola tako krvavo draga! Veseli nas, kar se jo spet pokazalo, da prava misel nazadnje le prodre in nam je jamstvo, da z vztrajnostjo pridemo do končne zmage. Odslej bodo samostojneži sumi najboljši doka?, da je edino naša stranka hodila pravo pot.
Ali so v i udi »pokorili!'
Spreobračajo« so torej samostojneži, Jasi zelo počasi, toda vso kaže, da manjka pravega kesanja. Sila jih jo prignala do tega, če priznavajo, da so z glasovanjem za centralizem sami sebi in drugim škodovali, uc morejo pa pozabiti sramote, da morajo stopati po slezi, ki jo jiia je zgladila naša stranka. Sovraštva, nestrpnosti in zmerjanja 30 nočejo odvaditi. V tisti številki j Kmetijskega lista i, k jer so povedali, tla gredo /.a nami na pot široke zakonodajne samouprave, pišejo tudi, da jc n e s t r p -n o s f največja zapreka za konsolidacijo državo. In v prav tisti številki 30 krat rabijo, da nas ozmerjajo, besedo »klerikalci". V isti številki so zaganjajo v celo vrsto farovžev« in koplanij, napadajo duhovnike in merijo njihovo bero. Zrli se, da jo zmerjanje, nestrpnost in sovraštvo bil in ostane bistveni del njihovega življenja, kakor se spodobi-, za stranko, ki ima svoje glavne sedeže za gostilniškimi mizami. Zato pravimo, da se pač .spreobračajoc, toda do pravega spreobmenja ne bo prišlo, ker svojih grdih grehov proti bližnjemu ne obžalujejo, ampak še nadaljujejo. Hvaležni bi natu morali biti, da smo jim pokazali pravo pot. pa nas za lo zmerjajo! Kdor iih pozna, ni boljšega ni pričakoval. Šo bodo morali t>ifi tepeai, da napravijo pokoro!
Ml se s samostojneži iu njihovo zagrizenostjo neradi pečamo, ker ima naš list premalo prostora za to, toda treba Jo bilo pribiti, kako ponosni so lahko naši somišljeniki, da celo samsotojneži radi ali neradi pričajo za pravilnost politike SLS. Pribiti pa tudi treba, kako nespameten mora biti oni, ki se še drži stranke, ki sama poveličuje danes to, kar je še pred meseci preklinjala.
volneno blago za ientho obleke ia bluze A. * E. 9KABERNE - Ljubljana, Mestni Irg 10.
d Kouzistorialni svetnik je postal 8. g. prof. dr. J os. Jerše. Vnetemu duhovniku odlikovanju iskreno čestitamo.
d Nove davke bo uvedla Pašič-Žer-javova vlada s prihodnjimi dvanajsti-nami. V sedanjem proračunu je namreč nastal velik primanjkljaj, ker so porabili ogromne svote za volitve — kako ne, če so Žerjavovci samo enemu naših mož ponujali pol milijona kron, če gre z njimi. Ta primanjkljaj bo treba pokriti z novimi davki.
d Preganjanje poštenjakov. Prof. Pe-čovuika v Mariboru, kjer je bil stalno nameščen, so Žerjavovci spravili v Skopi je za kazen, ker je kandidiral na Davidovi-čevi listi. Tako bodo Žerjavovci izrinili zadnjega poštenega človeka iz »naprednega-* tabora. Nam to zelo prav hodi. Le tako naprej!
d Samostojna vera. V zadnjem »Kmetijskem listu« beremo iz dopisov iz Adle-šičov, da jim je vseeno, če bi bili tudi izobčeni iz Cerkve, ker da je Marindol blizu. Kdor ne pozna teh krajev, bo mislil, da je to kakor neumna grožnja. Toda Marindol je pravoslavna, torej nekatoliška župnija. S tem so dovolj pov edali, lcam jih srce vleče. Kar je nekatoliška, to je zanje merom najboljše, čez domače, čez katoliško zabavljati, to so jim zdi pa zmerom imenitno. Ne recite: Tako misli tisti samostojne/, na Belokranjskem, kl jo to napisali Ne, to je bral urednik in dal tiskati, torej se jo s tem tudi strinjal. Naj tisti samostojneži, ki take stvari prebirajo, malo pomislijo, kam jih vodi tak list.
d Svarimo. Liberalci ustanavljajo neko zvezo slovenskih srenj in sosesk. Može opo-zarjamo, naj no nasedajo žerjavovcem, ki so našo ljuoi ogoljufali že za stotine milijonov kron, katere danzadnem požira dr. Žerjavov centralizem. Z vsako tako organizacijo hočejo žerjavovci utrditi centralizem. Svarimo pravočasno.
d »Vdova Rošiinka«, znana nova veseloigra, ki jo igra ljubljansko gledališče in ki je — kakor ymo že povedali — zbirka kranjskih pohotnih kvant. »Brez-verska in umazana »Domovina« pa je napisala cel članek, kjer brani in hvali ta smrdljiv dramatični šopek. Ista / Domovina« priporoča v nakup najbol j pohotno in cerkvi sovražne knjige, ki so so tiskalo v slovenskem jeziku. To vse je čisto po programu »Domovine«, ki ima to nalogo: pohotnost, brezvernost in sovraštvo do vere zanesti v slehrno slovensko družino. To ugotavljamo zato, da ne bo zopet kakšen takoimenovani kmet iz uredništva »Domovine« sam sebi pisni pismo, da »Domovina« ni umazana in veri sovražna.
d. Umrla je na praznik sv. Jožefa v javni bolnišnici v Ljubljani gospa Marija Jan, soproga posestnika, bivšega župana in bivšega poverjenika za kmetijstvo g. Jakoba Jana. Truplo so pre-
peljali v Podhom pri Bledu, kjer se Ji vršil pogreb minulo nedeljo. Blag Ji spomin! Preostalim naše iskreno ao-žalje.
d Umrl je v Stični šolski ravnateM v pokoju g. Leban v 76. letu starosti, Mir njegovi duši!
d Strašna nesreča v slovenski delavski družini na Francoskem. Iz Lievin« (Pas do Calais) v Franciji poročajo: Dn« 14. t. m. jo zadela tukajšnjo slovensko, družino Franca Morela, doma iz Šmart-na pri Kamniku, ki se je priselila semkaj iz Osterfelda v Nemčiji, grozna nesreča. V stanovanju je bilo pet otrok % materjo. Mati se je mudila v kuhinji. 12 letna hčerka jo pa spravljala spal manjše otroke. Najdalje se je kakor na vat I no pomudila pri najmlajši sestrici, ki je ležala v zibelki. Naenkrat zasliši mati v sobi silen pok. Protrašena plane, da pogleda, kaj je. Komaj pa je odprl* vrata, jo objamejo plameni in dim. V sobi je eksplodirala petrolejka. Na ob upni krik nesrečne žene so prihiteli ljudje in začeli reševati otroke. 12 letno deklico so našli mrtvo, ležečo preko zibelke, a malo dete jo ležalo še živo na tleh. Skrbna, dobra deklica je očividno v prvem hipu pograbila sestrico, da bi jo rešila, a ognjeni element .jo je usmrtil, pivdno ie mogla storiti kak korak; prt toni ji je dete padlo iz rok. Istotako žo mrtvega so našli štiriletnega dečka. Ostali trije otroci in mati so bili težko opečeni in so nezavestne prepeljali v | bolnišnico, kjer je eden izmed otrok i kmalu umrl. Oče Morela in dva sinova j so bili zaeasa nesrečo v rudniku na delu, j Opoldne so se bili zdravi in veseli po-j slo vili, ko so so pa ob pol 11. uri ponoči ! vrnili, so našli namesto pri jaznega do I raa pusto, prazno pogorišče s strašno I ožganimi telesi svojih dragih. Grozna nesreča jo vse sorojake jn ostale sosedo globoko pretresla. Preostali družini naše naj iskrene jšo sočutje iu sožalje! — Slovenci v Lievinu.
d Ponarejeni bankovci. V zadnjem času so zopet začeli krožiti pri nas, posebno v južnih krajih, ponarejeni sto-dinarski bankovci. V promet so jih spra vili, kolikor so mogli do sedaj dognati, tuji trgovski potniki in trgovci z živino. Bankovci so .sicer dobro ponarejeni, spoznajo se pa kot nepravi po bledi barvi in nerazločnem tisku.
d Šivanko je nevede pojedla gospa M. G. v Ljubljani. Šivanka je ležala na mizi, nevede je položila gospa na šivanko kos kruha, ki ga je jedla. Zataknila pa se ji jo tik nad grlom. Prepeljali so jo takoj v bolnico, kjer so ji potegnili šivanko iz grla in jo tako rešili nenavadne smrti.
d Snežni zameti v Južni Srbiji in Boki Kotorski. Zadnje dni ie po Južni Srbiji divjal silen snežni vihar; zaradi žametov je bil ponekod prekinjen železniški promet, Po planinah je padlo do
J m snega, pota bo neprehodna. — Tudi v Boki Kotorski je zadnje dni nastopila kruta zima z mrazom iu snegom. Ves promet s Cetinjem je ustavljen. Ker ne bilo sadno drevje v cvetju, je vse po-zeblo. — Visok sneg je zapadel tudi v Bosni in Hercegovini.
d Težka nviamobilska nesreča. Predajo nedeljo popoldne so so odpeljali iz Zagreba proti Zagorju /. avtomobilom italijanska trgovca Ivahli in Fossati ter vpokojeni podpolkovnik Tacconi, ki so te vsi pečali s trgovino z jajci. Kn nekem ostrem ovinku pri Lepoglavi se jo avtomobil prevrnil iu pokopal pod seboj vso potnike. Fossati in Ivaldi sta ostala na mostu mrtva, podpolkovnik Tacconi in šofer Rucker sta pa dobila siminone-varne poškodbe. Taeconi, Fossati in Ivaldi so bili lastniki igralnice rPislolet* v Zagrebu; ko jim je oblast odvzela koncesijo, ko se lotili trgovin.« z jajci. Vsi trije so bili zelo premožni.
d Dosedaj samostojni porini tekov ni arad v Ljubljani je ■■ .i naslov: Poštna hranilnica kraljevin., <HS, podružnica Ljubljana. (.Vntrala j. )«i Bt Igrad, kamor bodo odslej naprej romali tudi vsi slovenski milijoni, ki so bili v ljubljanskem čekovnem uradu. Vidimo, da tir. Žerjav »dobro« dela za Slovenijo.
<1 Se konjski repi ni»o varni. V hlevu inane gostilne pri Figovctt na vogalu Dunajske in Goeposvetske ceste v Ljubljani je poreral neznan uzmovič konjem posestnika Srečka Trampuea iz Seničive pri Medvodah repe in mu i«; napravil s tem okrog 500 Din škode.
— I1 boj pod Tr^ko goro. Na poti, ki vodi nad vasjo Ločna izpod Trške goro proti cesti v Novo mesto, so dobili marca dopoldne ubitega Andreja Gričarja, zidarja ia dninarja, ki jo delal v vinogradu in se vračal v mesta Umorjen uli ubit jc bil gotovo prejšnji večer, ker bo slišali par strelov. Bil jc dvakrat ustreljen in glavo je imel tisto razbilo od puškinega kopita. Ubiti je bil doma iz Družinske vasi pri Beli cerkvi, nekoliko omejen, u poleg tega surov in sovražen človek. Zažgal jc lani velik, kozolec graščine Bajaof in je pred vojsko ubil sestri moža. Kdo ga je ubil, ni še dognano. Prepeljan je bil v mrtvašnico v Novo mesto.
d Most se je podrl. Sovjetske oblasti v Rusiji so priredilo dne 28. febr. poizkusilo obteženje novega železnega monta čez reko Pripjatj ob mestu Mozircevu na rusko-poljski meji. Ko pa jc žel čez most prvi tovorni vlak z določeno množino blaga in tehnično komisijo, se je zgradba podrla in padla v vodo. Vsi člani komisije, zastopniki oblasti in tudi železničarji so obležali mrtvi in grozno razmesarjeni.
<1 Usmrčen je bil te dni v Osjeku 37 letni delavec Milan Latinovič, ki je ubil in oropal svojega sorodnika. Prosil je za pomilostitev, pa ni bil uslišan.
d D. D. Ž. Dopis je preoseben. 10 dinarjev Vam je na razpolago.
MED BRATI IN SESTRAMI.
Izseljevanje Idrijčanov v Rusijo. V Idriji se pripravlja več rudarskih družin na izselitev v Rusijo. Nekateri so že prodali svoja posestva In bodo v kratkem odšli ix
Obisk novega prefekia v Idriji. Idrijo je v začetku tega meseca obiskal novoimenovani prefekt (po naše deželni predsednik ali veliki župan). Sprejeli so ga zastopniki uradov in raznih korporacij, ki jih je nato povabil na kosilo. Prejšnji župan Trcvcn mu je v slovenskem jeziku tolmačil potrebe idrijskega mesta, ki jih bo prefekt, kakor je obljubil, ugodno rešil.
Velika nesreča v Volčji dragi. V neki opekarni v Volčji dragi so delavci v več metrov globoki jami kopali ilovico za opeko. Poleg te jame pa se je nahajala druga jama polna vode. Kar naenkrat se jc vdrla plast ilovice, ki je ločila obe jami, in voda je vdrla v jamo, kjer so kopali delavci ter jo je zalila. Trije delavci so utonili.
VOJAŠKE ZADEVE.
Vprašanje: Rojen sem 1905, moj brat paje rojen 1912. Ali imam pravico do skrajšanega roka? M. H. V.
Odgovor: Ker brat ob priliki Vašega i nabora še ne bo 17 let star, imate kot >pr-venec« pravico do skrajšanega roka.
Vprašanje: Moj oče je služil aktivno in v vojski eno leto iu pol. Prvi brat je bil 5 let v ruskem ujetništvu, drugi lira t, rojen 1900, je začasno nesposoben, tretji brat, rojen 1903, služi pri mornarici. Jaz sem rojen 1905 in pridsm letos na nabor. Ali imam pravico do skrajšanega roka? A. G.
Odgovor: Nimate pravice do skrajšanega roka, ker nista dva brata neposredno pred Vami in po vrsti služila polnega roka.
Vprašanje: Moj brat je služil pri vojakih 18 mesecev, oče pa v Avstriji aktivno 3 leta in v vojni 4 letu. Ali se očetovo vojaško službovanje pri meni vpošteva in bom dobil skrajšan rok? I. L. L.
Odgovor. Tudi očetovo aktivno vojaško službovanje se pri določitvi Vašega roka vpošteva in boste služili le skrajšan rok, ker stadva družinska člana pred Vami po vrsti služila polni rok. Pripravite tozadevna uradna potrdila in jih vzemite s seboj k naboru, da jih na zahtevo lahko predložite naborni komisiji.
Vprašanje: Moj prvi sin je služil v Avstriji 4 lota in v Jugoslaviji 2 meseca, drugi sin je služil v Avstriji 3 leta, tretji sin pa j3 služil v Jugoslaviji polni rok. Letos pride na nabor četrti sin. Ali bom uslišan, čo prosim za skrajšan rok? F. L.
Odgovor: Četrti sin ima pravico do skrajšanega roka, ker sta dva brata pred njim zaporedoma služila polni rok.
Vprašanje: Ali imam pravico do skrajšanega roka pri sledeči!) družinskih razmerah: Oče je star 62 let in je služil polni rok. Starejši brat je že 8 let odsoten od doma kot dijak in je bil pri naboru spoznan za stalno nesposobnega. Jaz sem rojen 1905 in pridem letos na nabor. Mlajši brat je rojen 1910. Davka plačujemo 29 Din. J. H. B.
Odgovor: Nimate pravico do skrajšanega roka, ker nista dva družinska člana pred Vami služila polnega roka.
Vprašanje: Letos pojdem na nabor in skrbim za starše. Oče je star 49 let in ni nI vojak. Mati je stara 47 let. Edini brat je star 12 let. Imam tudi dve sestri. Davka plačujemo 15 Din. Ali imam pravico do skrajšanega roka?
ii Slov. kat lzobrož. društvo na I)o. bravi pri Kropi priredi na Cvetno nedeljo »Babilon«, burko v petih dejanjih. Začetek ob 3 popoldne. K obilni udeležbi vabi odbor.
n I k. 29. marca (na tiho nedeljo) bo ob 3 popoldne v »Našem domu« orlovska akn-demija. Nastopijo Orli h prostimi vajami in na orod.iu; Orlic« ter obojen naraščaj h prostimi vajami! Pri akademiji nastopi tudi moški iwvski zbor. Bolj natančno je ruzvi-den spored akademije iz vabil, katera 8» bodo razposlala! Ker je tn akademija tudi pi va v »Našem domu«, »ato upamo, da se odzovejo našemu vabilo vh« prijatelji uuiiih mladinskih organizacij!
u Obrni »bor kmetske m-zr za Ljubljanska okolico. Sklicujemo za dan 5. aprila 1925 ob lil dopoldne občni £bor K metalen zveze za Ljubljansko okolico. Občni zbor bo v dvorani Rokodelskega doma, Komenskega ulica 12 v Ljubljani. Dnevni redt 1. Živinoreja, referent Inštruktor Krištof; 2. stanovska organizacija, referent tajnik Gabrovšek; 8. volitev odbora; 4 slučajnosti. Polivamo vse podružnico Kmetske zvetn v sodnem okraju Ljubljanska okolica, da pošlje vsaka čim več svojih zantoji-nikov, — Odbor
n Sv. Gregor. Vsled živahnega zanimanja občinstva za »Pasijon« ali Kristusovo trpljenje, se je tukajšnje Kat. prosv, društvo odločilo, dn uprizori to priljubljeno igro na tiho in cvetno nedeljo, t. j. 29. marca in 5. aprila. Predstava se bo vršila v istem obsegu kot lansko leto. Sodeluje tudi godba, kar bo poleg izboljšane razsvetljave z acetilensko napeljavo dokaj olepšalo predstavo. Začetek predstave ob pol 3 pop. — Cene prostorom: sedež I. vrste 15 Din, II. vrsie 10 D n, stojišča 5 Din. — Udeleženci izven domače fare se opozarjajo, da vstopnice naročijo že prej, in sicer vsaj 2 dni pred predstavo. — Priporoča sc obenem z naročilom poslati denar, ker se naročila brez denarja upoštevajo le po možnosti. Pri naročilih, ki naj se pošiljajo na naslov: »Kat. prosv, društvo pri Sv. Gregorju p. Ortnck«, naj se navede koliko in kake vrste vstopnic se želijo in za katero predstavo: nn liho ali cvetno nedeljo.
n Kmetijsko-gospodinjska šoli« v Rep-njah (p. Vodice nad Ljubljano) priredi s 1. innjem poletni kmetijsko-gospodinjski bičaj, ki trnja pel mesecev in sicer od 1. maja t. 1. do 80. septembra 192a. V zavod, ki je v rokuh šopkih sester iz reda sv. Frančiška, ho sprejme 16 gojenk z vso potrebno oskrbo. Oskrbovnlnina znaša 450 Din ua mesec. Prošnje za sprejem gojenk je vlajrati do 15. aprila t. 1. pri vodstvu kmetijsko-gospodin.iHkri šolo vRepnjah p. Vodico nad Ljubljano, kjer bo dobo na željo potrebne Informacije.
Odgovor: Ker brat Se ni 17 let star, Imate pravico do skrajšanega roka. Prošnjo ni treba delati nobene, ampak kar pri naboru opozorite komisijo na to, da ste prvenec.
Vprašanje: Ali se črnovojniška služba vpošteva za skrajšan rok? Moj starejši brat je namreč kot črnovojnik služil 4 leta, drugi brat pa 18 mesecev v Jugoslaviji. Ali bom imel pravico do skrajšanega roka? —• M. S.
Odgovor. Črnovojniška služba se »a vpošteva pri določitvi skrajšanega roka. Vendar, če je starejši brat tisti letnik, ki m tudi v normalnih razmerah med vojsko prišel na nabor, se smatra, da je aktivno služil, čeprav je bil mogoče vpoklican že z 18 letom starosti.
W W
pd-spctu
m__m
Bolgarski nasilniki razveljavljajo poslanske mandate. V Bolgariji vlada klika, ki se je polastila državnega krmila z nasiljem in umorom ministrskega predsednika Stambolinskega, kateri je imel za seboj velikansko večino bolgarskega ljudstva. Ti nasilneži so tedaj takoj razgnali narodno skupščino, razpisali volitve in s kratim nasiljem »zmagali«. Od tedaj pa ni več miru v Bolgariji. Umori so na dnevnem redu. Danes umori opozicija vladnega poslanca, jutri pa že vladni pristaši umore komunističnega. Seveda maloštevilni opozicionalni poslanci vladnim nasilnežem neumorno izprašujejo vest. Ker pa jc njihova vest zelo kosmata, se hoče vlada tudi tega izpraševanja ubraniti. Po belgrajskem vzorcu so ta teden sklenili »zakon o zaščiti države«, razpustili komunistično stranko in razveljavili njene poslanske mandate. Druge stranke in njihovi poslanci pridejo najbrže kmalu na vrsto. Pašič in Pribičevič sta v bolgarskih vla-stodržcih našla res verne učence.
Ukrajina — avtonomna narodna država. Ukrajina je del sovjetske Rusije. Kakor so dali ruski sovjeti ostalim deželam popolno samoupravo, tako tudi Ukrajina dobi v kratkem popolno avtonomijo. Vsi uradi, šole in druge javne naprave bodo postale ukrajinske in bodo tako popolnoma ugodili željam tamošnjega prebivalstva.
Sedem kandidatov ca predsednika
Nemčije. Za predsedniško mesto nemške republike se bori sedem kandidatov, ker se stranke niso mogle pri pogajanjih zedi-niti. Volitve se bodo vršile v nedeljo 29. marca t. 1.
Šolska stavka v AlzacijL Francoska vlada je s svojimi protiverskimi ukrepi vzbudila veliko ogorčenje med katoliškim ljudstvom. Ker hoče odpraviti tudi ves verski pouk v šolah, so te dni v Alzaciii starši sklenili, da 3 dni ne bodo pošiljali otrok v šolo. Stavkalo je okrog 70 odstotkov otrok in se jim je pridružilo tudi mnogo tičiteljstva.
Velik vihar v Ameriki. V Severni Ameriki je v petek razsajal si'ovit vihar, ki je zahteval na tisoče človeških žrtev. Nsho se je zagrnilo s črnimi oblaki, začelo jc grmeti in nastal je silen piš, ki je hotel vse odnesti. Hiše so se pričele podirati in drevje se je lomilo, V nekaj trenotkih so bila porušena cela mesta in pod razvalinami je našlo smrt mnogo ljudi,
arno naložite svoj denar v
Najemni posojilnici
v L ubljani, poleg hotela,Union'.
Obrestovanje najugodneje.
Posojila proti vkniižbi na posestva, proti poroštvu i. L d.
PtXJTlCni-2HPISKI
__&&
p Po 6 tednih po razpustu občinskega odbora se morajo vršiti nove volitve, tako določa zakon. Žerjavovci seveda zakona in postave sploh ne priznavajo, kadar ni njim v korist, zato razni občinski žerjavovski gerenti še naprej pa-šujejo nad občinami. Ni čuda, da postava sploh nima nobenega spoštovanja več, ker taki visoki zgledi vlečejo. Zato imajo sodišča in porote vedno več dela.
p Koliko pomenijo. »Dva slovenska demokratska poslanca pomenita več kot 20 klerikalinh poslancev,« piše »Domovina«. Morata že nekaj pomeniti, zakaj dosedaj ni bilo slovenskemu kmetu, delavcu in obrtniku niti za eno paro prizanešeno v neznosnih davčnih nalogih, pač pa je ravnatelj poštnega čekovnega urada ukazal, da se še tisti slovenski denar, ki se je dosedaj zbiral v Sloveniji in za Slovenijo uporabljal, prenese v — Belgrad. Seveda: liberalci so dobili 60 milijonov napitnine, g. Pašič je zatisnil pri tem eno oko in si mislil, saj bodo Slovenci in Hrvati to petkrat plačali. In miUjoni čekovnega urada so že romali v Belgrad.
p Da ne pozabimo! Naši somišljeniki se spominjajo, kako so v volilni dobi naši vladi očitali, da v dveh mesecih in pol, ko je vodila državo, ni ničesar naredila. Sedaj so Pasičevi in Pribičevičevi ljudje že od konca oktobra na vladi in kaj so naredili? V kratkem bomo slišali o proračunskih dvanajstinah za tri mesece in takrat bomo videli, da so naredili samo škodo. Ko bi ostala Davidovič-Koroščeva vlada, bi ta delala proračun, ki bi bil ugoden slovenskim pokrajinam, sedaj bodo naredili nam neugodnega. In kdo se je takrat tako zaletaval v Davidovičevo vlado? Bilo so to poleg Žerjavoveev zlasti Pucljevi ljudje. Da ne pozabmo tega, kadar bodo v »Kmetijskem listu« pisali proti žerjavovskemu proračunu!
p »Zloraba vere« se bo v prihodnje preprečila, zatrjuje brezverska »Domovina«. Ne verjamemo, da bi dr. Žerjav v to dovolil, ker sicer pri prihodnjih volitvah ne bodo mo^li liberalci izdati ponarejenega pisma papeževega tajnika, ki da svetuje vernikom, naj se ne udeleže volitev; in liberalni listi se ne bodo mogli posluževati papeževih »izjav«, katere so si sami iz—islili, — češ da slovenska duhovščina ne sme politično delati,
p Socijalui demokratje ga niso zavrgli« Tako trdi, ko odgovarja »Domoljubu«, znani gospod Prepeluh. Mi trdimo, da jih tudi on ni zavrgel. Dokaz smo že zadnjič povedali. Gospod sedi skupaj z Antonom Kristanom v upravnem svetu socialno-de-mokratične Zadružne banke. Če bo kazalo in kadar bo kazalo, bodo spet v bratskem objemu.
p Vprašali smo, pa nismo dobili odgovora, zakaj je g. Prepeluh leta 1918. lepo molčal. Namesto tega na dolgo pripoveduje, kaj je mislil tri leta kasneje leta 1921. Nam s tem ni povedal ničesar novega, po-
kazal je samo, da ima zaradi letnice 1918 slabo vest.
p Stvarno pravi, da nam je odgovoril pravi, da lahko svoje trditve dokaže. Namesto dve koloni dolgega pisanja naj bi bil gospod bivši republikanec raje kar prinesel dokaze za svoje trditev, ki jih je stresal v prejšnjih številkah svojega lista. Odgovorov na naše vprašanje in pa dokazov nam je torej še vedno dolžan. Ml ga prav lepo prosimo za to. Torej na dan z dokazi!
p Spet ugotavljate, g. Prepeluh, da j«
neki duhovnik zavedno o vas lagal. Nočete pa povedati, kateri in kaj. Vi, ki stvarno odgovarjate, nikar ne slepomišite, ampak povejte kar naravnost in pa doka« žlte. Kdor brez dokazov nekaj govori, pač ni resen človek.
p Naj nam oprosti g. Prepeluh, da se bavimo z njegovo osebo. Gotovo nam to ni ljubo in marsikateri naših bravcev s« dolgočasi ob tem imenu, toda zgodovinarji si tudi ne morejo pomagati, da morajo poročati o znanem Herostratu, ki je zažgal tempelj samo zato, da bi postal slaven.
p Maščevanje zgodovine. Takoime-novana Slovenska republikanska stranka je imela v Mariboru svoje zborovanje dne 15. marca. Na tem zborovanju, ki mu je predsedoval g. Prepeluh — naj nam ne vzame za zlo, da ga spet imenujemo — so sestavili dolgo resolucijo, v kateri pa na berete niti enkrat besede »republika«. Ali je to strahopetnost, ali je to politično spreminjanje barve? Pri nekaterih ljudeh je vse mogoče. Za ljubi kruhek in za man-datek store gotovi gospodje vse. Ostaja pa še vedno odprto vprašanje, aH je bilo pošteno, da so z besedo »republika« tako begali ljudi pred volitvami, če so jo mislili po volitvah takoj zatajiti. Ponižno prosimo od gospodov republikanske stranke odgovora na to vprašanje. Odgovorite lahko na kratko, ne da bi napisali celi dv« koloni, toda moško in resno, če hočete, da se bomo z vami bavili. Torej naravnost brez ovinkarstva.
p Pomemben preokret ali »ponujamo se«. »Slovenski Republikanec« poroča o zborovanju samostojnežev in pripoveduje, da so sedaj samostojneži z bivšimi republikanci v »bistvenih« točkah edini. Mi smo bili o tem vedno prepričani, da so bili vsi ti gospodje od Prepeluha preko Puclja do Žerjava, torej ves slovenski PPŽ, edini v eni bistveni točki, ki je boj proti Slovenski ljudski stranki. Saj vemo, da so v volilni borbi vsi skupaj jurišali le proti nam. Samo malo korajže je treba, pa si ves PPŽ poda roke sedajo ko se bližajo volitve v oblastno skupščino. Gospod Albin namreč dobro ve, da brez gospoda Ivana ne dobi niti v to skupščino toliko zaželjenega mandata. Naši somišljeniki pa bodo vedeli, kako zelo drži pregovor: »Gliha vkuo štriha«, če se tudi bratci med seboj nekoliko zlasajo.
KAMGARN in SUKNO
za molke obleke
R. MIKLAUC - LJubljana,
5f
iri'ir nir----------.—-»-«-•—-»■—-iTi-ntVaViTtfr
...............................................
STAKI TRG Piti ČRNOMLJU.
(Odgovor Domovini.)
Tukajšnje liberalce silno je/.! njihov poraz in zmaga SLS pri zadnjih volitvah. Da bi dali duška tej svoji jezi. pišejo v »Domovino« dolgovezne dopise polne smrdljive gnojnico, ki In jo radi izlili na poštene ljudi. Pa jim »ne rata«! Tako je naš kraj obdarila predzadnja t. j. II. štev. »Domovine« kar z dvema takima dopisoma. Dopisun piše: »... 151 glasov proli 250 glasovom drugih strank ni haš sijajno.« — Torej po teh številkah bi bilo soditi, da .ie bilo oddanih 401 glas iui volišču Predgrad. Tu pa že vsak pameten otrok ve, da je bilo oddanih vseh skupaj 363 glasov; izmed teh je dobila SLS 151, Žerjav 25, Pucelj 131, Prepeluh 52 in Makuc I glas. Kdo je torej dobil največ, kje
ie zmaga? Pa računajmo še malo drugače! lopisun što> po balkanske v>e Prepetubove glasove iu Pucijeve za lihrralske. Vprašamo sa Kito, »Ii ne ve. da je Prepeluh Itaili-čevec? S kom -o Radičevci sedaj? Ali morda z liberalci? fn Pucelj? Ko je bila Davidovičeva (klerikalna) vlada, je bil Pucelj tudi z n.io. Tudi velika večina Pucljevih volivcev se lepi: zahvali, da jih dopisnik kar meni iii<- tebi nič prišteva med liberalce! Tako p idemii do čistega liberalnega števila 2(i glasov proii 3.17 glasovom opozicije; ili, če ti danm sc Pucijeve glasove zaradi njegove ncstalnosti, ker je danes tukaj jutri tam, dobiš Kiti liberalnih glasov proti i'(l3 glasovom prctilihcraliiih. Tako je resnično dejstvo! Ali ni tu sijajna zmaga nad liberalno trdnjavo?! Dalje hva'i dopisnik tiste liberalne učitelje, ker so tisti znani večer vodili liberalne razgrajače iu rušilce nočnega miru. Kar piše o fantih, ki so naslednji večer za-
Čcli v Trgu »Hej Slovenci!«, vprašamo: znaj sc »napredni« fantje metali kamenje izza vr.uluv liiš na nje? Zakaj so se poskrili, ko Jih pozvali, i:'j se pokažejo? Saj vemo, pošffnega nastopa vas je strah! Za hrbtom kamenje metati zna vsak otrok! V prejšnjih Domovinah se piše o raznih prigudhah na skednjih in pml cerkvenimi pristrešji, katere pa so seveda v p; izurili »napredni« lantje in dekleta, Domovina seveda /.vrača iih klerikalce. Obdolžiti jc lahko, dokazati pa je drugače!	Polju nei.
1/ KRŠKE OKOLICE.
Marsikateri vinski trgovce, ki je bil namenjen na Dnlcnj.-ko vinu kupit, je že takoj oli prihodu na pusiaji Videm-Krško nasedel na vinske mešetarjo, kateri so ob vsakem
vlaku. Ako mešetarja vprašate, ali se še dobi kaj prav dobrega vina v goricah proti Leskovcu kakor: Rrezovska gora, Selce, Drenove, Heber, vas Kobile proti Sv. Duhu itd., boste gotovo zvedeli, da sploh vina ni več v teh krajih dobiti, da ga je bilo sploh malo, in da so istega poprodali. To reklamo delajo samo v prid trem velikim vinskim kletem v Krškem. Resnica pa je, da se v gori imenovanih goricah vedno dobi pravo pristno vino skozi celo leto, ker je vseh hramov in zidanic nad 100 in 100. In vino ni zmešano iz vseh vinogradov cele Dolenjske. Samo potruditi se treba. Za vsoto, ki jo mora sedanji čas vinski trgovec izplačati za vino, se že izplača, da gre nekoliko dalje nego kar v Krškem ostati, in kupiti »mačka v žaklju«, petem pa bajd s prvim vlakom nazaj na Gorenjsko.
IZ PODZEMLJA.
Pri iiiih ima orgmiist tako pičle dohodke, da ne more živeti, zato smo imeli že več let nepretrgoma »tiho nedeljo«, ker nihče ni hetel siužbe sprejeti. Splošni želji faranov p« o-uanistii se jc letos ustreglo. Pretekli nH-:(i' je prevzel službo orgunista k. Luka Arincui in sicer vsled tega: gospod župnik je združi! slu:;.bo urita nista in cerkvenika (ki |,a vseeno ne prinaša dosli dohodkov za preživljanje družine), trgovec Fran de ('ocen, p.i j: obljubil, da bo prepustil (rjrovino gc.vpej Armcnijevi in ji krediiirat vso za'o-gu, videč, t let Im m oglu orivanistova družina ko provivij':ti ed;no tako, če Im imela še kakšen pristranski zaslužek. Dne 1. marca jo prcvaela gos;;a Armeiiijeva trgovino, ker so je g. F. de Cecoo preselil na svoj doni. Dulžncst vseli faranov je, da I upu jo jo svoje potrebščine v trgovini gospe Arnu-nijeve v hiši g. Riitiiclua, ker s tem podpirajo urga-nista. Zavediijmo sc, da ako hočemo imeti iirganista, ga moramo podpirati, sicer ni gotovo, da os tu n o pri nas. Za tn pa kupuj, no vsi v trgovini g«»po Ariiieiiovi, kjer jc <iob''ii in poštena postrežba, čiiutske '.erjuvovoe pu navadimo na to, da so tisti časi in i mili, ko so nas lahko koniandirali.
ST. RtPKRT NA DOLKNJSKIhV.
• Orlovski nastop.)
Kakor žc par let sem so naši fantje tudi letos prav lepo proslavili prazni!' sv. Jožefu. Zjutraj so se skupno udeležili svoje maše, pri kateri jo po! fantovski zbor, med sv. mašo je bil primeren pra/niški nagovor iu niitu skupno sveto obhajilo. Popoldne pa
so priredili v dvorani orlovsko akademijo ki je izpadla prav lepo. Spored je bil sicer malo dolg —, pokazati so hoteli pač čimveč uspehov zimskega dela na fantovskih sestankih — a bil je pester. Med dobro uspe!« telovadne točke članov in naraščaja, izvajane ob spremljavi klavirja, je bilo vpleteno petje moškega zbora, ki je krepko zapel mogočno orlovsko himno, Aljaževo »Na dan«, in Zajčevo »Zrin.isko Frankopana«. V dveh govorih — v drugič bi eden zadostoval --se je poudarjal pomen organizacij v splošnem, predvsem pa mladinskih organizacij In so se jasno ocrt-ali veliki cilji orlovskeg« dela. Tudi deklamacij ni manjkalo. Mogočim skupinska vaja članov, lepo izražajoči) idealno stremljenje mladih fantov, je po dveh urah zaključila v splošno zadovoljnost prirejeno akademijo. — Občinstva se je zbralo celo veliko. Pokazalo je s svojo obilno udeležbo ,da ne ceni le iger in veselic, marveč tudi resno prireditev, kar mora biti našim ljudem v veliko priznanje. V posebno zadoščenje je bilo prirediteljem seveda to, da so se zlasti naši vrli starši orlovskemu vabilu s tolikim veseljem odzvali. V tej njihovi dobrohotni naklonjenosti vidimo jasen dokaz, da jim je orlovsko delo pri srcu, vidimo poroštvo, da smemo nanje v vseh težavah in bojih z gotovostjo računati. Čast in hvala jim za to! Naj bodo uverjeni, da bodo njih sinovi v pošteni orlovski družbi zrasli v može-z.iiaČHje Rogu v slavo in njim v ponos.
PAPEŽI PRI OSILNII'1.
To tlui smo se poslovili od priljubijo nt ga učitelja g. Dragotina Voiičina. Ril je dober učitelj, šel je nam tudi v vseh drugih zadevali na roko. — Kdo pa je kriv in kaj jc naredil, da je moral iti? To je treba sedaj odkriti, ker se krivci skrivajo. Dne H. oktobra lanskega leta je g. Vončiua v gostilni pri Pudnarju pripovedoval, kako se jo v vlaku razgovarjal z nekim srbskim častnikom, da je naša pisava bolj pripravila kakor cirilica, da mi Slovenci in Hrvati plačujemo razmeroma več davkov kukor Srbi In da ni resnična trditev, da so nas Srbi odrešiti, ker smo šli mi za istim ciljem. To je ranilo uho osilniškega učitelja Kokotca, ki v svojem okolišu zabija kline za Veliko Srbijo, iu našega orožnika Ziža, ki sta pri drugi mizi pila. Iti ni šla še na glavarstvo ovadba, v kateri se trdi, kar še ros nI, n. ii". tla je g. Voiičina šel z družbo od 1'oilnurja k Žagarju in tam protidržaven pogovor nu ,a-Ijeval, da bi bil raje v Italiji osial, če bi bil vedel, da je tu tako i. t. d. To je bilo 9. oktobra. Dne 31. decembra so se i/. Ljubljano vračali g. Kokotec in Potočki Janez s tovarišem. V llošljivi loki so že na Silvestrov večer pripovedovali, da je g. Voiičina brzojavno iz. službe odpuščen, dočim je g. Voiičina (o izvedel še-le na Novega leta dan. Iii zašumelo je po fari: Mi pa sedaj vemo, koga se nam je ogibati. Tam, kjer Ziža kvarla, sc ni zabavati pri kozarcu. Ne vemo pa, zakaj imamo orožnike: Razgrajaš lahko celo noči. izrekaš uajostudnejša hogokletstva, na no boš naznanjen. Če pa rečeš, da v Srbiji no plačajo toliko davka kot pri nas, pa Ic glej, kani so boš skril, da te ne odpeljejo.
ČATEŽ OB SAVI.
Našim liberalcem ni šlo v glavo, da bi imela Slovenska ljudska stranka v naši oblini večino in iz svoje srede župara, ker mislijo da imajo samo oni patent r.a to, da vladaia v naši občini.
Od jeze, ker so pri zadnjih občinskih volitvah pogoreli, so napravili rekurz zoper volitve. kateri je bil pa seveda zavrnjen, ker so hoteli najti d ako v jajcu.
Sedaj so poskusili še s pritožbo na upravno sodišče, in se hvalijo, da jim je pritožba sedaj uspela. Četudi se jim kako posreči volitve ovreči, večine v naši občini ne bodo nikdar več imeli. Zato bodo že skrbeli naši zavedni volivci.
Pri zadnjem občinskem proračunu so ti ljudje zopet na jasen način pokazali, kolika jim je za dobrobit občine s tem, da so zvišali plačo občinskemu slugi na 10.000 krcn. in pa Zlobku 5000 kron nagrade samo zato, ker so njih pristaši in agitatorji. Če računamo
/s« to, in pa še stroške ca občinske volitve« če se bodo morale zopet vršiti, so nam napravili ti ljudje najmanj 12.000 kron nepotrebnih stroikov, katere bomo aioraH davkoplačevalci plačati pri občinskih dokladah.
Naša stranka čaka rešitve rekurza čisto mirno. Ce bo pritožba zopet zavrnjena nam je prav, če jim bo pa uspelo volitve ovreči, nam je pa še ljubše, ker vemo vnaprej, da bedo dobili žerjavovci od volivcev takšno brco, kakršno si zaslužijo.
IG.
(Pogreb Orlice.)
V sred« 18. marca dopoldne smo pokopali Marijo Uršlč, 17 letno članico našega orli-škega odseka. Vsled dolgega bolehanja Ji ni bilo dano, da bi v naši dekliški organizaciji dalj časa posvetila svoje moči. Kot članico naše organizacije Orlic so jo Orli in Orlice <4i naraščaj spremili na njeni zadnji poti. fctiije Orli v krojih so jo nosili, drugi člani ;ii v krojih v sprevodu. Enako tudi Orlice ki so notiile vence. Orlovski moški zbor ji W v slovo zapel pred hifio: »Vigred« in iili odprtem grobu pa »Blagor ji«. Oh grobu he je nato poslovila ml pokojne članice z lepimi beseda hi i s. predsednica Orlic Pavla Merzelj. Starišein in sorodnikom pokojne na-i!e iskreno Mižal Je, pokojni pa želimo, da uživa pri Bogu plačilo, pokoj in mir v večnem veselju!
IZ PREDDVORA NAD KRANJEM.
(Orlovski praznik.)
Na dan sv. Jožefa so tukajšnji Orli in Orlice z veiikim uspehom proslavili svoj orlovski praznik. Zjutraj so se udeležili skupno sv. maše in sv. obhajila. Naravnost očarujoč je bil pogled na dolgo vrsto samih krepkih Orlov in Orličev ter Orlic, ki so to pot tu prvič javno nastopile. Popoldne po litanijah se ie vršila "telovadna akademija v društveni dvorani, katero je občinstvo napolnilo prav do zadnjega kotička. Na sporedu je bilo 19 točk, ki so vse izpadle v občno zadovoljnost. Posrbno lepe so bile simbolične vaje »Naprej zastava slave« in »Slepčeva tožba«, katere je cbčirstvo burno aklamiralo. Ker jih mnogo ni n-.og.o dobiti več vstopnic, se bo akademija ponovila z vsem sporedom prihodnjo nedeljo, dne 29. marca ob 3 popoldne v Šenčurju v dvorani kat. presv. društva. Ker je tam eder večji, bo nastopilo tudi več telovadcev. Vsem prijateljem orlovstva kličemo na svidenje v nedeljo v Šenčurju)
PItEDOSL.IE.
1'i i zadet i zailrugar.il tukajšnje mlekarske zadruge so se oglasili v »Kmetijskem lihi« ter si s mu m niče nji in psovkami hočejo oiraditi dvakrat onemoglo jezo za svoj poraz. ki so ga doživeti na obč. zboru, na kali n m so hoteli dobiti zadrugo v roke. »Prizadete zadrugarje« pozivam, da stopijo pred me z odkritim vezirjem In se ne skrivajo po kukavičje, ako hočejo incne In moje poslovanje pri mlekarni napasti. Prinesite dejanja, ki bi pričala o egiptovski temi pri ni!;kanil, in svoje trditve podpišite kot pod-pi>iii jaz ta poziv. Če tega ne storite, ste la/.njivi zavijaei in strahopetci. Solznih oči sle bili vi, ko ste s svoji samostojno listo pc.^oreli, docim je bila lista sedanjega načelstva sprejeta soglasno. Si pač ?<iste upali glasovati, kakor niste upali podpisati svoje modrosti v »Kmetijskem listu« Jože tTii'iiik, posestnik na Suhi.
IZ BRUSNIC,
Tukajšnje šolsko upraviteljstvo je priredilo 14. marca za otroke brusniške in gabrske šole prav lepo in poučno protia'koholuo_ predavanje, a v nedeljo 15. marca sta pa bili tudi dvt predavanji za edrastle ljudi, katero predavanje je priredilo tukajšnje prosvetno katot. d-iiUvo. Udeležba je bila vedno velika, poet bao zadnje predavanje, je bilo tako obiskalo. da ni mogel nihče več v dvorano, ki je P'ce<;j velika. Predavatelj je tako navdušeno lB iz srca govoril, da bi ga človek cel dan Posluša'. Da bi le obrodilo njegovo predavanje '""i dober sad. Ker si ljudstvo želi takih po-
Uničevanje poljskih miši s karbidom.
Miši na polju in njivah napravijo ogromno škodo, če jih ne zatiramo. Letos so se posebno razpasle in grozijo uničiti ne samo našo ozimino, ampak tudi jarino, ki jo bodemo posejali. Sredstev za pokon-čevanje /»oljskih miši je dovolj, toda ta zahtevajo, da se njih uporaba izvrši skupno od vseh kmetovalcev enega okraja, potem šele dosežejo popoln uspeh. Izmed pripomočkov proti mišim je znan »strihninov oves« ali tudi strihninova kaša, ki se polaga mišim v luknje. Nadalje imamo duš-ljive pline, s katerimi zastruoljamo miši v luknjah potom posebnega »Hora<-aparata.
Imamo pa tudi priprosta taka sredstva, ki dosezajo prav povoljen uspeh. Tako sredstvo je navaden karbid, ki ga rabimo za svetiljke in ga je povsod dobiti. Ta deluje tudi kakor dušljiv plin. Če ga polijemo z vodo, razvije veliko množino plina, tako zvanega »acetilen«, ki gori z lepo svetlobo. Ta plin pa je zelo strupen in če ga razvijemo v zaprtem prostoru, zaduši vse, kar je v njem. Kako torej uničimo miši s karbidom?
Eden do dva dni preden hočemo polagati' karbid, poteotamo in zamašimo vse mišje luknje na njivi. To je potrebno, da
učnih predavanj, bo tukajšnje prosvetno društvo priredilo dne 3. ma:a fra dan brusniškega žerfrar>'a) krasno predavanje s kinoaparatom »Voznik smrti«.
ŽUŽEMBERK.
(Vse se na svetu suče ali vsake zgodbe je
enkrat konec.)
V našem sokolskcm in orjunskem taboru vlada globoka žalost. En steber za drugim se maje in ruši in kmalu bo vsa orjunska »stala« v žalostnih razvalineh. Komaj so prišli nekoliko do sape od klofute, katero jim je prisodilo novomeško okrožno sodišče s tem, da je njihovega zvestega člana in bivšega starosto, trgovca Hotkota »pohvalilo« za njegovo »napredno čednost krivega pričevanja 8 tremi tedni zapora, pa so dobili ravno za svoj glavni praznik, namreč na pustni torek Se bolj uničujočo novico, da je najvišje sodišče v Zagrebu obsodilo tudi tukajšnjega notarja Car-lija, njihovega ustanovitelja ter »krušnega in vinskega« očeta na 500 dinarjev globe ali dva dni zapora. No, na zaradi kazni bi si ne storili do«ti, saj zasluži notar vsak din vsaj trikrat toliko; peče jih pa pečat, ki ga je sodišče s tem vtisnilo niihovemu oboževanemu voditelju, Notar Carlt namreč preganjt že skozi več let nekega poštenega moža iz Stavčevasi. češ ff» se je izrazil, da n"tar laže in ljudi zapeljuje. Mož pa ie nastopil dokaz resnice in med drugimi pričami navedel tudi tukajšniega g. dekana, češ, da je g, notar napravil nebrojno larnjivih ovadb zoper njega in ljudi nngovar-jal, naj ni"«'ove ovadbe n«dr>tšejo. G, dekan le pred sodiščem to potrdil, Vsled teg<* ga ie g, notar obdolžil krive pri-ege. Državno pravdništvo pa se ie g, dekan-* potegnilo in je g. notarja obtožilo radi žanenia priče, Skoro dve leti se je tožba vleM*. Lani, ravro ob te«i času ie okrožno sodišč« g. notarja onrostilo, če«, da državno pravdništvo Hi pravilno sestavilo tožbe. Takrat smo mislil', da bo notar in vsa njegova garda znorela od ve-
doženemo, v katerih se nahajajo miši in ne brez potrebe razmetavamo karbid. Po dveh dneh je večji del lukenj, v katerih se nahajajo miši, odprt in sedaj začnemo s polaganjem karbida. V ta namen služita najbolje dve osebi; ena nosi karbid iri ga vrže v vsako luknjo po en košček; druga oseba gre za prvo s posodo vode, zalije vsak karbid v luknji z vodo in potepta in zamaši luknjo. Plin, ki se iz karbida razvije, bo zadušil vse, kar je živega v rovu. Pri polaganju karbida moramo ga položiti precej globoko v rove, da ga pozneje z nogo ne spravimo na dan, ko ga polivamo.
Na ta način bodemo uničili večino poljskih miši. Če pa ostane tupatam še katera živa, jo pa pozneje na isti način uničimo,
Redke ozimine.
Od naših kmetovalcev prihajajo vesti, da sta jim zima in miš napravila na ozi-mini veliko škodo ter jo tako zredčila, da razmišljajo o tem, ali ne bi bolje kazalo jo preorati in nadomestiti z jarino. Res je, redka ozimina se malokdaj izplača. Vendar moramo pri tem razločevati dvoje vrst redkosti: ali manjkajo na njivi celotne plasti žita, ali pa je žito samo v splošnem redko. Če so celi deli njiv prazni, potem je seveda težko pomagati, zakaj prazna
selja. Se iz Novega mesta je »Jutru« telefoniral svojo sijano zmago. Vsi liberalni listi so ga slavili kot »odličnega naprednjaka«, ki je dobil »sijajno zadoščenje«, g. dekana pa so
groglaštli kot moralno objavljenega. Naši okoli in orjunci so se s takim spoštovanjem ozirali na g. notarja, kot na kako nadnaravno bitje, a naši boječi tržanie so si šeoetali, da mora biti s samim »ta hudim« v zvezi, da vsakega vžene. Toda državno pravdništvo je »ta hudega« kmalu »panalo«. Pritožilo se je proti razsodbi okrožnega sodišča na Zagreb, in tam so to sodbo ne-le razveljavili, amp?k g. notarja kratkim potem obsodili in mu tako preprečili nadaljne pritožbe. Sedaj pa »Jutro« molči, kakor grob, molči tudi g. notar, samo Dvorski učitelj Dekval je začutil srčno potrebo, da v umazni »Domovini« brani ova-duštvo. Se vidi, da je hodil k dobremu mojstru v šolo! Zaušnica iz Zagreba je g. notarja tako spekla, da ie takoj zaprosil za pre°(»vo iz Žužemberka. Prošnjo so mu seveda uslišili in mu dali Ptuj, kjer si bo odslej nabiral zaslug in denarja. No, pri ras si je obojega nabral toliko, da bo komaj odnašal. Lahko s! torej mislite kolika žalost je zagrnila naš liberalni tabor. In ker v tretje rado gre, se je spodmaknil še tretji steber našega sokolstva, neločljivi prijatelj Carlijev in Hofkotov. sodnik Jerman, ki je te dni odšel v Kočevje, žalost naših »naprednih« za njim je neutolaž-ljiva.. Kako domače so prei nri obravnavah naogvarjali svoje »brata«-sodnika: »Ti, Jakal« Sedaj pa morajo enako sooštljlvo stati pred novim £ sodnikom kot klerikalci. Ker bi po njihovem mnenjn to ne gre, bodo poklicali samega učitelja Dekvala z Dvora, da jim pomore do veljave, kakor je Dvorskim »n»nred-niakom«. Ta je torej sedal zadnje upanje naših sokolov in orjuncev, ker fe bil Dekval vedno najzve«tejši učenec mojstra Carlija; če jih še ta tolažba zapusti, |im ne preostane drugega, kakor da gre sokol spat, v njegovi »štali« pa bodo zopet otepali z repom pravi luncl.
Stran H>__
mesta se bodo zarastla s plevelom in škodovala še ostalim žitnim rastlinam. Na tak način poškodovano ozimino je pač najbolje preorati in nanovo zasejati z jarino. _ <
Drugačna pa je stvar, če je ozimma setev v splošnem redka, ker je morda ,-sled pozne setve zrnje slabo vsklilo ali so vsled suhega mraza šibkejše rastline jomrzle, ali so pa miši napravile škodo ia njivi. Pri takih setvah ni obupati, am->ak se da lahko pomagati s primernim gnojenjem sedaj spomladi. Najboljše gnojilo za tako poškodovano ozimino je čilski soliter, ki nudi šibkim rastlinam takoj razpoložljivo hrano, da se okrepčajo, razrastejo in bujneje razvijajo. Marsikateremu kmetovalcu se je zdelo naravnost neverjetno, kako se je opomogla pšenica, ki jo po končani zimi skoro ni bilo videti, kako se je razrastla in imela krepko klasje. To je tudi razumljivo, ker dušik v čilskem solitru naravnost žene rastline v rast in pomaga tudi vsem šibkejšim do močnejšega razvoja. Pri tem zadostuje 80—90 kg tega gnojila na oral.
Če zraven pognojimo še s superfos-fatom, bomo dosegli še boljši uspeh pri zrnju. Potem ko smo potrosili ta gnojila po ozimini, jo nalahko prebranamo, toda le ob suhi zemlji, z nepreveč težko brano. To pa storite takoj. S takim postopanjem bomo pomagali naši ozimini na noge.
Gospodarska obvestila.
DENAR.
g Vrednost denarja 24. t. m. Naš dinar je močno padel. Gospodarskega vzroka za padec ni, zakaj naš izvoz je še vedno dokaj čvrst. Pač pa so notranji politični dogodki močno vplivali na kurz dinarja na svetovnem trgu. Tekom zadnjega tedna je naš dinar padel v Curihu od 8 40 na 8-07 in celo do 8. Naravno je, da so domače borze sledile padanju dinarja in izredno poskočile. Tako so se kupovale tuje valute na domačih borzah po sledečih cenah; 1 funt šterling Din 303 40, 1 dolar Din 63-40, 1 zlata marka Din 15-20, 1 avstrijski šiling Din 9-02, 1 švicarski frank Din 12-25, 1 francoski frank Din 3-28, 1 lira Din 2-58, 1 češka krona Din 1-90, 1 bolgarski lev 0 48, 1 rumunski lej Din 0 33. Za 1 dinar se je dobilo 1120 mažarskih kron.
CENE.
g Ljubljanska blagovna borza. Borzne kupčije so bile v splošnem bolj šibke, ker kupci pričakujejo nazadovanja cen. Največ se je trgovalo za blago postavljeno v Ljubljano (kjer ni drugače označeno) po sledečih cenah: Pšenica domača Din 445, prekmurska fco. Dolnja Lendava Din 470; oves makedonski Din 335; koruza nova Din 225, koruza okrogla medjimurska fco. nakl. postaja Din 230, koruza fco. sremska postaja Din 182; otrobi pšenični drobni Din 210 debeli 250; ajda siva fco. štajerska postaja Din 287. Štajerski krompir fco. štajerska postaja: rdečkast Din 165, beli Din 140, rumeni Din 130. čebula fco. štajerska postaja Din 360. — Seno fco. Maribor Din 80—90, slama Din 50-65.
g Lesna kupčija na ljubljanski borzi. Ker so se znižale prevozne tarife za les, posebno preko Šušaka, se je položaj na
našem lesnem trgu v splošnem zboljšal. Italija zopet naročuje. Najbolj nam konkurira Rumunija s svojimi nizkimi cenami, samo pri hrastovem lesu ne, ker je izvoz te vrste blaga iz te države zabranjen. — Na ljubljanski borzi se je kupčevalo pod sledečimi pogoji: Hrastovi plohi I. in II. fco. meja Din 1450, hrastovi frizi fco. Postojna Din 1380, smrekovi hlodi fco. nakl. postaja Din 260, remcljni fco. nakl. postaja Din 600, trami monte fco. Postojna Din 370, borove deske I. in II. fco. meja Din 720. Bukova drva fco. Podbrdo Din 25; bukovo oglje I.a vilano fco. meja Din 118.
g Tržišče z žitom. Cene žitu na svetovnem trgu močno nazadujejo. To je opažati posebno v Ameriki, kjer je bil glavni izvor višinske špekulacije, ki je koncem lanskega in začetkom letošnjega leta pognala žitne cene tako kvišku, kakor jih nismo imeli še mnogo let. Toda vesti o zadostni svetovni zalogi in da je Evropa popolnoma založena z žitom ter da je tudi Rusija ustavila vsak nakup, so popolnoma ubile to špekulacijo. Cene v Ameriki padajo od dne do dne in tudi na evropskih tržiščih, četudi ne tako močno. Posledice tega padca se čutijo v tem, da je že več trgovskih tvrdk z žitom ustavilo plačila. Poročila o posevkih iz večine držav na svetu so ugodna, vsled tega ni več misliti na kakšne ponovne visoke skoke cen.
g Tržišče s prašiči in perutnino. Iz držav, ki so glavne odjemaike naših prašičev in perutnine, poročajo o precejšnjem nazadovanju cen. To je za naše izvozni-čarje hud udarec, in to tem hujše, ker je naš dinar precej visok. Zaradi tega bodo morale cene za to blago pri nas še bolj popustiti. Ker so pa stroški za prašičerejo in perutninarstvo precejšnji, se je bati, da bosta obe ti panogi našega kmetijskega gospodarstva vsled nizkih cen pričeli pešati.
g Povišanje cene sladkorja. Kakor hitro je začel naš dinar tako močno padati, je jugoslova"ski sladkorni kartel že povišal cene sladkorju, in sicer kockam za 50 dinarjev, kristalu pa za 25 dinarjev pri 100 kilogramih. To je storil tudi z ozirom na bližajoče velikonočne praznike, ko se konzum tega predmeta zviša.
živi-r a.
g Živinski sejem v Ljubljani 18. t. m.
Na ta sejem je bilo prignanih 265 konj, 2 žrebeti, 66 volov, 31 krav, 2 teleti, 144 prašičev. Skupno torej 510 glav. Cene so bile: konji od 4000 do 12.000 Din par, žre-beta lanska, 8—10 mesecev stara, po 1000 Din; voli I. Din 11-25, poldeb. Din 10, vprežni voli Din 9 za kg žive teže. Krave klobasarice za kg žive teže po 5—6 Din; teleta Din 12-50—1450, prašički za rejo 6—8 tednov stari po 200—250 Din komad. — Kupčija je bila zelo slaba, izvoza ni in domači mesarji pritiskajo na cene, ne da bi pri tem znižali tudi cene mesu. Razlika med cenami za živino in cenami za meso je dandanes nerazmerna, ker je meso še vedno skoraj tako drago, kakor ob svoje-časnih visokih cenah. Zgubo imajo produ-centi in konzumenti, mastne dobičke pa mesarji.
g Prašičji sejem ▼ Mariboru 20. t, m. Prignanih je bilo 152 prašičev. Povprečne
m-^ w m
□DDHnESini7CERflD
m*_^_m
PODPISI.
Neka angleška igralka je prosila slavnega modernega dramatika Bernarda S h a w a za podpis in mu je pisala, da bi se zadovoljila tudi z eno samo besedo. Shaw ni nikdar napravil te usluge; ker se pa umetnici ni hotel zameriti, se je usedel in je zapisal: »Zal mi je, da ne morem ustreči Vaši želji in Vam zato ne morem
poslati svojega podpisa. Bernard Shaw. * ♦ *
Veliko bolj prebrisan je bil pa najslavnejši moderni angleški pripovedovalec in opisovalec narave Rudyard K i p 1 i n g. (Kipling je najbolj znana osebnost med o-dobnimi pisatelji vsega sveta; v vsaki stvari, ki se je lotil, je prvovrsten.) Ni čudno, da tudi njemu nabiratelji podpisov ne dajo miru. L. 1923. je dobil iz Chicago v Ane-riki tole pismo: Ljubi mojster! Slišal som, da zahtevate za vsako besedo, ki jo napišete, en dolar. Imam pisma vseh slavnih pisateljev in bi imel rad tudi Vaš podpis. Pošiljam Vam pet dolarjev in Vas prosim, .da mi pišete ktikšno kratko poročilo.« Kipling mu je takoj odgovoril in je napisal lo-le poročilo: ^Pošiljam Vam svoje pozdrave.
Vdani---.< Več pa ni mogel napisali,
ker mu je Amerikanee poslal sfcmo pet dolarjev.
* • *
Tomaž C a r 1 v 1 e (1795—1881) — iz-i govori: Karlajl —, doma na Škotskem, je bil znamenit zgodovinur, modroslovec, pisatelj satiričnih romanov itd. Tudi njena so lovci na avtografe zelo preganjali. Neki tak nadlegovalec ga je na koncu izredno izredno dolgega pisma vprašal, če mu jo zelo neprijetno, ako ga kakšen odkritosrčen častilec prosi za podpis. Odgovoril mu je samo tole: Da, stroliovito neprijetno! Tomaž Carlvle.c Hoteč biti nevljuden, sc je podpisal in je tako izpolnil nabiralčevo željo.
JUNAŠKI DELAVEC.
Zidarju Hu«onu Lampiču v Trstu ;e izročil upravni svet delavske zavaro\;ihe družbe proti nezgodam zlato uro. Neki drugi zidar je padel z 11 metrov visoki a odra in Lampič ga je na rokah ujel. To jo junaštvo prve vrste, odlikovanje z uro |>a obenem tudi lepo priznanje te požrtvovalnosti.
cene so bile: pujski 5—6 tednov stari Dm 125, 7—9 tednov Din 150—200, 3—4 mesece Din 250—300, 5—7 mesecev D'n 500 do 625, 8—10 mesecev Din 720—850, 1 leto stari Din 1225—1350. Za kilo^r-m žive teže se je plačevalo po 12—13 Din, za kilogram mrtve teže pa Din 16 25 do 17-50. Prodalo se je 72 komadov.
Največja izbira
vsakovrstnega sukna in htačevine za moSke oblek« A. & E. SKABERNE ~ Ljubljana, Mestni trg
Rtov. 12
»novi domoljub« 1920
(Stran 89
Praktični migljaji.
Rastlinske uši odstraniš, ako položiš deščice, trske ali lepenko, ki si jih namazala s kakim lepilom (gumi, smola, klej, sladkor) na gredice, V kratkem času je na njih polno teh živalic, ki jih lepilo trdo drži, da ne morejo stran. Z deščicami vred jih vržeš v ogenj.
Mravlje s sadnega drevja odpraviš takole: Iz saj in lanenega olja zmešaj kašo, ki jo v krogu namazi okoli debla. Nobena mravlja, pravijo, da ne prestopi tega kroga.
Koliko časa je treba sušiti meso v dimniku, je odvisno od velikosti kosa in od tega, kdaj se bo rabilo suho meso. Cc pridejo kmalu na vrsto za v lonec, jih ni treba predolgo sušiti, če pa jih misliš hraniti tja do poletja, jih pusti dalje v dimu. Prav tako tudi večje kose (pleča, šunke) dalje časa (3—5 tednov), manjše kose le krajšo dobo (do 3 tedne). Izkušnja in pazljivost pokaže, koliko časa je najbolje. Znamenje, da je meso suho, je lepa ru-meno-rjava barva, ko ga obrišeš oziroma nmiješ. Drugo znamenje je prijeten okus po suhem mesu, če prebodeš kos z lesenim ošiljenini klinčkom.
Važno pa je, kako preknjeno meso spraviš. Zelo primerne so temne podstrešne kamrice, verne pred mišimi in podganami, kjer meso lahko visi. Ako pa nimaš takega prostora, ga spravi v zaboje ali skrinje. Priporočajo ga spraviti v gašeno apno, v pepel, v rezalnico, v otrobe ali v seno. Na dnu zaboja ali skrinje jc treba natresti 10 cm visoko ene izmed imenovanih stvari, položiti na to meso, a tako, da sc kosi ne dotikajo, pokriti jih zopet « plastjo vmesnega sredstva itd. do vrha, kjer jih je dobro pokriti z zadnjo plastjo. Taka zadelava je priporočljiva, da ne pride zrak do mesa in se ne spridi.
Jajca za valenje. Nad 14 dni stara jajca ne smemo rabiti za valenje. Ko hranimo jajca, jih moramo večkrat obrniti, drugače se vsedc rumenjak na eno stran. Jaica, k; smo jih podložili, je treba po šestem dnevu preiskati, če so oplojena ali ne. če pogledamo jajce proti luči skozi ovitek iz močnega temnega papirja, ali skozi široko 10—20 cm dolgo cev, vidimo pri oplojenem jajcu na sredi piko, od katere gredo na vse strani nekake žile. Jajce, ki ni oplojeno, ne kaže teh znakov, i ako jajce se po šestdnevnem valenju lahko Se vedno uporabi v kuhinji.
Skrb za zdravje.
Glava me boli, toži marsikdo, ki mora napenjati oči. Vživa zdravila, ki mu pa ne morejo pomagati, ker je vzrok njegovega glavobola pešanje oči. Ne napenjaj, ako Mogoče, nekaj časa oči, pa bo nehal glavobol. Dostikrat so primerna očala najboljše Pravilo za take bolečine. Kdor se mora "apenjati pri branju in delu, naj se obrne zdravnika, ki mu preišče oči in ugotovi, ako mu je treba očali, začasno ali
za zmeraj. Seveda je dostikrat opešanjo vida posledici f <;šanja krvi, in si odoo-morejo oči, ako .d je odpomogla kri. Tak človek mora za nekaj časa v kak drug kraj. Izprcmemba zraka sama zadostuje včasih, da se poboljša kri in okrepe oči, to velja posebno za one, ki so zaposleni v tovarnah in pisarnah, Vživanje medu, ječmenovega slada aH mezge iz bohinjskega maha ja ozdravilo že marsikoga.
Mezga iz bohinjskega maha. Mah operi večkrat in oplakuj s čisto vodo. Ko so se odprli listi in je mah očejen, ga pristavi na mrzli vodi. Vode toliko, da pokriva mah. Kuhaj, dokler se ne zmehča. Potem pretlači skoz? sito, deni, kolikor je pretlačene gošče, toliko kandizovega sladkorja in kuhaj, dokler se ne zgosti kakor med. Jemlji večkrat po žlički.
Ozdravi jetiko, želodčne bolezni, pešanje krvi, vodenico, kašelj. Ne smeš je pa vživati več dni zaporedoma, ker se lahko pristudi.
Ječmenova mezga. Kuhaj neophan ječmen, dokler se ne loči zrno od luskin, Pretlači. Deni na J/2 kg ječmenove gošče V* kg kandisa in par kislih jabolk, kuhaj, dokler ni gosto kakor med. Jemlji večkrat po žlici. Za izpuščanje in druge gori navedene bolezni.
Kuhanje.
Hitro pripravljena polenovka. Namočeno polenovko, deni v lonec, jo osoli in zalij z mrzlo vodo, ko počasi zavre jo pusti na strani ognjišča za pol ure. Nato jo od-cedi odberi in osnaži od kosti. Razbeli v kozi polovico olja in polovico masti, pri-deni drobno zrezane čebule, česna in zelenega peteršilja, ko se zarumeni stresi v kozo ribo, ki jo duš! nekaj minut. Ako hočeš prideni polenovki tudi ščep popra.
Kako se polenovka namaka. Kupi suho polenovko, glej, da dobiš bolj majhno ribo. Prežagaj jo dva- do trikrat, namakaj jo najprvo 2 dni v mrzli vodi, katero vsaki dan menjaj. Čez dva dni popari nekoliko bukovega pepela •, ko se ustoji, precedi lug in mrzlega prilij polenovki, kateri si vodo poprej odlila in pusti polenovko v tem lugu dva dni. Nato odlij lug, prilij zopet sveže vode; tako stori vsak dan, dokler je ne potrebuješ. Polenovka se mora namakati vsaj šest dni.
Polenovka z oljem in krompirjem. En kilogram namočene polenovke (.kuhaj (samo prevr<) olupi en kilogram krompirja, operi ga ter jarež? na listke v kozo, ki drži tri litre 'jno olast krompirja, na njo naloži eno pla.it očiščene polenovke, zopet krompir, na krompir polenovko, tako delaj do-Iaj, dokler imaš kaj polenovke. Na vrhu naj bo krompir. Med plasti pa natresi 4 stroke drobno zrezanega česna in zelenega peter-šilja, popra in soli. Na vrh vseh plasti nalij malo več ko osminko litra olja in četrt litra vode. Nato kozo pokrij s pokrovko in postavi v pečico, da se duši eno uro, med dušenjem jo enkrat premešaj, Polenovki se
prilega kislo zelje. (Ako hočeš, lahko da« tudi več krompirja.) Ta jed je zelo dobra in nasilljiva.
Materina dušica (limijan) je mala, kakih 30 cm visoka, šopasta rastlina, z vedno zelenimi listi in prijetnim duhom. V prvem letu je treba z njo ravnati kakor z majaronom, a je zlasti v poznejših letih posebno dišeča začimba. Zadovoljna je z vsako zemljo in se najbolje razmnožuje z deljenjem korenike. V septembru se poreže ali požanje, poveže v šopke, posuši v senci in spravi v vrečicah na suhem prostoru. Za mesne jedi, obare, omake in juhe je neizogibna začimba, ki je majaron ne more nadomestiti.
Pozor, čebelarji! A.-Ž. panje, nove, na 10 satnie, prodam takoj. P. Florjaiičič, Dravlje. p. fit. Vid nad Ljubljano.
POZOR, KMETOVALCI I
Prostovoljno prodam POSESTVO na Bledu: Hiša, hlev, dva vrta, 25 oralov njiv, 4 gozdi, 3 travniki, vse v dobr. stanju. Naslov pri upravi lista pod 1944,
PnCOcfvn "*Preda| z gospodar poslopji, hita, I uacaivu hleVi kozolec, 11 oralov njiv, vrta in gozda za izsekati. Posestvo je obsejano in na »otnčni legi. Franc Rogelj, Pristava 1, p. Moravč«.
Ivan /t Rrncolr trgovec v Trebnjem
ivdii h. ul uocft, j« ravnokar dob« h prve roke po izjemno nizki ceni svilene RUTE v najnovejših vzorcih. Znatno je tudi znižal cen« vsemu blagu, posebno volnenemu blagu za ienak« bi moške obleke. — V zalogi ma zajamčeno prva-_vrsten CEMENT i» Trbovelj.
flnlpifo ci uči bogato izbiro Itotov, cajgov, UIJIGJIG ol v01 volnenega btaga za iensk« oblek« in vsega manuiakturnega blaga po tnates znižanih cenah v trgovini MIH. LAPUH - SKOFJA LOKA. 1532
Zdravnica dr. med.
Efeonora Jenko-Groyerjeva
DO OBJAVE NE ORDINIRA.
Sprejm. ffpgflo ki j« vajena vsega kmečkega ne takoj UCRIH dela. — Plača mesečno 1200 do 1300 kron. — JERNEJ KLEMENC, Zg. Mika »t. 12 pri Ljubljani.	1812
Išče se hlapec
bib na Gorenjskem. — Vpraša naj se pri: R. PESELJ, trgovec na Selo »t 29 p. Moste pri L|.
Novo hišo z gostilno
bi trgovino, s koncesijo prodam. Zraven so vsa gospodarska poslopja, lep sadni vrt ter 4 orali zemli«, Cena in več pri Avg. Rode, Suhadole 22, Komenda.
Dobro ohranjen VOZ PARIZAR in KOMAT
z medenim okovjem po ugodni ceni PRODAM. Franc Kurent, Jeranova ul. 14, Ljubljana. 1860
Ne pozabite,
da ste še vedno najboljše kupili: blago za oblek«, srajce, nogavice, rute, majce in sploh vse mann-fakturno blago pri
F. češnovar, Ljubljana,
Stori trg ktev. 16.
1888
Svilene rute
NAJNOVEJŠE — ravnokar došl«, po zelo nizbffi cenah. _ IVAN SAVNIK - KRANJ 5001. Pilit« takoj »o vzore« m razlilo, oblek«!
»novi poftiomnk
et*f,n
Fantovski večeri v pismih.
VIII.
Dragi slovenski fantje!
Pomenimo se torej danes uekoliko o tem, kako je z družinskim življenjem pri nas sedaj v teh modernih in deloma že prc!:omo;!ornih časih. Ali moremo reci, da i? --e vedno življenje v družini temelj vse-^a življenja med nami? Ali ne bo nasprotno vsak precej opazil, da so dandanes družinske vezi silno zrahljane in marsikje nad ve? meje popuščajo? Ta zrahljanost kaj-pn la vso bolj ruti jo in že dolgo čas« čutijo uru d narodi, moremo pa tajiti, da so
• bolj in !-olj ugnezditi tudi pri nas.
'red kratkim sem bral nemški mladinski list, namenjen kmetski mladini. Prav posebno me je zanimal članek z naslovom : Kako se je pisala tvoja stara mati pred poroko? Pisa-\ec pravi: stavim, da jih je silno malo med odraslo mladino, ki bi mi mogli dati odgovor na io vprašanje. Za mater že še vemo, za staro mater večinoma ne. Iz tega zaključijo člaukar dokaz, kako malo .-.misla imamo dandanes za družinske vezi, z drugo besedo, kako malo je med današnjimi ljudmi razvit družinski čut. Nekdaj so mnogo dali na sorodstvo, sorodniki do zelo oddaljenih kolen so se čutili ie kot udje ene samo družine. Dobro lastnosti dedov in babic so se dedovale dalje od roda v rod kot najdragocenejša zapuščina rodbine. Stik med sorodniki je ostal tesen, vpliv dobrega duha, ki je vladal mod njimi, ie gospodoval dalje in prehajal od starejših družinskih udov na mlajše. Tudi tisti družinski udje, ki si sicer niso mogli ustanoviti lastnega ognjišča, lastnega rodbinskega življenja, so ostali doma in so se smatrali do smrti 7.a člane prav tisle rodbine, v kateri so bili rojeni in v kateri so zrasli i/, olrolc v može in Jene. Kot »strici« in tete so ostajali pri hiši in z gospodarjem in gospodinjo vred nosili vse ';.!orbi za obstoj in razvoj doma, gospodarstva in družino. Ti strici in tete so bili največje jamstvo, da lepe stare tradicijo v rodbini ne bodo zamrle, saj so jim bila srca polna plemenitega navdušenja za vso lepe strani narodnega življenja in iz teh bogatih src je to navdušenje takorekoč samoposebi prehajalo na mladino v družinskem krogu. O tem je prav lepo in z globokim čutom govoril naš zdravnik dr. Brecelj na zadnjem katoliškem shodu v Ljubljani. Sedaj je pa takih stricev in tet že jako malo — rajši gredo po svetu — dedi in babice so pa marsikje le bolj za nadlogo, ni čudno da lo malokdo more povedati, kako se jo njegova stara mati pred poroko pisala. Kdo bi se brigal za take malenkostne reči!
Značilno za današnje razmere je lole: Pred 14 dnevi sem se vozil z vlakom v Ljubljano. Z menoj so se vozile ženske in tožile nad žalostnimi časi. Zlasti ena ni mogla dovolj povedati, kako pokvarjen je njen dvanajstletni sinko. Nič ne uboga, nič ne mara za knjige, noče biti doma, satno druščina malopridnih pohajačev mu je všeč. >Pa mu tolikokrat rečem,'; je pripovedovala žena, :* poglej vendar, kako vse drugačen je bil tvoj strici Kako dober mož je sedaj, vidiš sam. Ja/. ti pa povem, da je 3"
bil tudi v tvojih letih ve« drugačen kot aj ti. Držal so je doma, pomagal je vsem prt domačem delu, rad je prebiral knjige, rad jo molil. Pa veste,« je rekla žena vaa ogorčena, »kaj ml jo včeraj odgovoril? Z roko je zamahnil in je dejal: e, mati, to je bilo ž o d a v n o k
Tako jo in to je hudo. Današnji mladi svet misli, da vsi lepi zgledi plemenitega življenja spadajo v preteklost, z drv o < -sedo, med staro šaro, dandanes je pa ireba (•isto drugače živeti. Seveda bi ne btio prav, co bi mi odrasli ljudje samo tožili nad pokvarjeno mladino in zabavljali nanjo, pomagati bi ji pa ne hoteli ali v.'.j ne znali. Mladina ni slaba sama od sebe, dostikrat je zgolj žrtev razmer, v katerih živi. Sanm si ne more pomagati, saj no pozna sveta in življenja. Odrasli ljudje pa imamo vpojled v življenje in vemo, da je marsikaj na svetu drugače, kot je bilo nekdaj. Današnji mladi svet je po razmerah prisiljen, da jo manj navezan na dom in na domače ljudi, da več občuje s tujimi ljudmi in je seveda tudi močno pod lujim vplivom. Zato ni dosti dandanes, da mlado ljudi zgolj nazaj domov pilimo, ampak moramo misliti tudi na to, kako jim bomo izven doma oskrbeli di hrih vplivov, dobre druščine, dobrih zgledov. Potem ne bodo mislili mladi dečuki, da je vse lopo in plemenito bilo davno, dobro za nekoč, /a danes pa — zastarala Sara.
Za danes naj !*> dovolj, samo prav lope pozdrave jo treba šo zapisati, ki jih pošilja vsem slovenskim fantom njih iskreni prijatelj
star lant.
Vcbil<> k rednemu občnemu ibor ti Kmetijskega d r ti 3 t v n v Boh. Srednji v a s i, r. 7.. z o. z., ki se vrši dne 5. aprila 1923, ob treh popoldne v zadružnih prostorih. Vzpored: 1 Poročilo načelstvn, 2. poročilo nadzorstva, 3. po-trjerie letnega zaključita z,i 1. 1021., 1. slučajnosti.
N a č c I s t v o.
Sovra-i&o ln ljubezen.
(Dalje.)
Nekoliko tednov počnejo je nekdo potikal na Henrikov« vrnia. Vstopila je neka ženska,
Henrik!«
, Lena! Ti — dekle ti?«
Brat in sestra sla se objela iti iskreno poljubila.
>Lenn, kaj hočeš, kaj hočeš danes tu? Jutri bo vendar tvoja poroka.«
Da, in prišla sem te iskat. Motaš biti zraven, moraš. Brez teho no bo svatbe. Nimam očeta, nimam matere, nimam sestre, imuni edinega brata — pa tudi la noče iti z menoj v cerkev?-?
»Lena, ne morem, Uo pa ne morem —«
I ahko, in tudi morali V zaprtem vozu te bom peljala domov, v zaprtem vozu se boš peljal z menoj v cerkev; no bo te videla, nc bo videla nikakega sledu od tebe in po poroki boš lahko kmalu odšel.«
>Toda Lena, danes prideš, danes?«
»Dal Dopoldne smo bili pri notarju, na lo pa sem se takoj odpeljala v Breslavo.«
»Toda, dekle, zakaj prideš baš na predvečer svoje poroke?«
>To je vseeno; če bi pa prišla preje, bi se ti gotovo zopet premislil. Sedaj pa
moral Iti ■ menoj, sedaj te bom viela k« s seboj.«
Pogledal i« zdravo, odločno dekle iq
oči so mu zažarele.
»Lena, ti si ljubka nevesta t In pa po,
(»umna si, to moram reči. Lena, vesel s e« te — ponosen sera nate —. grem a teboj.«
♦	• e
Z večernim vlakom sla se peljala do. mov. Govorila sta malo. Včasih ga je pri. jela Lena za roko. Bil je naslonjen v kotu in je gledal ven v noč. Semintja ao se za-svetile luči v kaki. pokojni vasici.
Bila sta sama v vozu.
Ali je to težka žrtev, Henrik?*
Prijazno jo je pogledal.
>Pač! O dal Todn ti »i že vredna, Lena!-:
Krepko je stisnil njeno roko.
>Henrik, ne veš, koliko sem že trpeli radi tega, da si baš ti povzročil mojo srečo in da sem ti stala preje tako na poti.«
•Vse je dobro, Lena! Tudi brez tebj bi tako prišlo, kot je. To so stare stvari, ki so že prešle.«
Na kolodvoru je čakal oskrbnik. Ko ja zagledal Henrika, se je zgodilo nekaj, kai se ni še nikoli v njegovem življenju: ii njegovih, sicer tako trdno zaprtih ust ran je padla pipa.
»Lepo, lepo! Dobrodošel!« To Je bilo vse, kar je rekel v pozdrav. In Henrik je čutil, da niti je srce močno bilo, ko je stisni! dobremu velikanu roko.
Nato je šel proti domu. Veliko razburjenje so ga jc lotilo, vendar bi sedi) te poti no hotel izbrisati. V vsej razburjenosti jo bilo tudi čustvo veselja, ki oh iame tudi najrc nejšega človeka, pride domov.
Sedaj so prišli iz zda; lam spod«] so se zasvetile luči.
Bukovje in Zabukovje!
Z zaprtimi očmi se ie peljal Henrik minto Zabukovju na svoj dom. Tam ie hitro skotil iz voza in šel v hišo.
Henrik je prišel! Henrik je |>rišel!«
To je bil ženin. Padel je prijatelju okoli vratu in ie bil ves iz sebe od veselja.
fn še nekdo se liho približal. M:\tija. Henrik mu je ponudil roko in je hotel nekaj iznregovoriti. Toda ustnice so mu zatrepetale, ni merrel spraviti besedice h sebe. Mati.ia »a io objel, in tako sla stala prijatelja nekaj časa nemo in tiho.
Nekoliko pozneje je s-nl Henrik sredi sobe, kjer so prebivali podnevi, in se ogledoval okoli. Še vse je bilo kakor vedno: peč je izžarevala udobno toploto, petrolejk« je gorela, zunaj pa je bil veter.
Okoli njega so stale ljubljene osebe 2 zarecimi obrazi.
In Henriku Nagliču se je zdelo, kol bi prišel domov.
Bila je že pozna noč, pa so sedeli sfl vsi skupaj.
*	® »
Tam preko, v Zabukovju so je dvignil v postelji smrtnobolni človek, ko se l<< peljal mimo Henrik.
»To je on, — Lota, to je on k
Deklica ni odgovorila.	„
.Pojdi, pojdi k oknu, Lota! Poglej. W je on!«
»Ne, oče! Ne grem k oknu!« Bolnik je zastokal in padel nazaj na
blazine.
»Moram, — oh, oh, moram govoriti z
njim; ne vzdržim več, — oooh--«
Napadle so ga bolečine. Deklica se je nagnila nad bolnika. Luč je obsevala njen obraz. Bil je tako bel in tako prosojen, kot da bi bila ta strežnica sama težko bolna Meta je prišla v sobo.
Ali je prišel on, Meta?« je vprašal bolnik.
»Da! Videla sem ga. Prav hitro je stopil v hišo. Toda bil je on.«
Lotino telo je rahlo vztrepetalo. ^Pojdi ven, Meta, pojdi zopet ven. Ko je bil sam s hčerjo, je Prek za-slokal:
Piši mu, Lota, — piši mu pismo, naj pride sem k meni, — naj pride.«
Ne morem mu pisati, oče, — ne, ne morem 1 Pomiri se, pomiri se!«
>Ne veš, Lota, kaj je to — ne morem umreti; ne morem umreti!«
Bleda deklica je stala nepremično ob postelji. Usta so ji vztrepetala. Solz ni imela več. iKaj hočeš od njega, oče?« ^Povedati mu hočem, povedati vse!« »Oče!«
»Povedati vse, — sicer — ne morem
—	ne morem umreti!«
:>Sam se hočeš izdati? Oče!« ^Bolečine, Lota — ooh, in stari Naglič,
—	moj — moj prijatelj, — vedno prihaja nazaj — in sedaj bom moral k njemu — pod zemljo —«
Nastopila je noč, strašna noč. Vendar Je živelo v tem smrti posvečenem človeku upanje, da mu bo postalo lažje in boljše, če ho šlo to breme z njegove duše.
Proti jutru je pisala Lota Henriku: ;Moj težkobolni oče Vas prosi, da bi prišli pred odhodom za par minut k njemu. — Sarlota Prek.«
Ali boš zraven Lota, otrok moj edini, ali boš zraven, — ko mu bom povedal? Sicer ne bom spravil iz sebe, — sicer bom obupal!«
Da, bom zraven!« Tiho je rekla to, a odločno.
ZAHVALA.
0 priliki prerane smrti najinega očeta, gospoda
Ivana Remica
učitelja ▼ pok. v St. Juriju
nama je došlo od vseh strani toliko izrazov soža-lja, da se ne moreva zahvaliti vsakemu posebej. Naj sprejmo tem potom vsi najino najtoplejšo zalivalo, posebej pa še preč. duhovščina, vsi gospodje in gospodične stanov, tovariši, vsi darovalci Krasnih vencev in sploh vsi, ki so spremili rajnega na zadnji poti ali mu sicer izkazali zadnjo čast. vsem prisrčni: Bog plačaj!
_Iojzika Remic._P. Ambrož Remic._
Nanrodaj STROJI ZA OPEKO
"a katerih se izdeluje navadna, okrogla in zarezna. A_TRŠAN, lesna industrija, JESENICE.
K y BPITCT izvanredno po znižani ceni belo IVUrl I t platno za rjuhe, 150 cm široko, meter Din 27.—, isto bolj grobo, raeter Din 33.—, Isto se Vam priporoča ugodni nakup blaga za blrmance, ter za moške in ženske °Meke, Vzorce od platna zastonj. — Se priporoča
Anton Savnik - škofja Loka.
OBČNI ZBOR Osrednje vinarske zadruge za Jugosl; /ifo
r. z. z o. x. v Ljubljani, se bo vršil v sredo, dne 15. aprila 1935 ob 18. uri ▼ predsednikovi pisarni
na Kongresnem trgu »t. 2 s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva ter odobritev računskega zaključka za leto 1924; 2. branje revizijskega zapisnika Zadružne zveze; 3. volitev nadzorstva in dopolnilna volitev načelstva; 4. slučajnosti. Člani zadruge, ki se bodo udeležili občnega zbora, lahko prineso s seboj pokušnjo vina, katerega bi radi oddali. Novi člani naj pošiljajo svoje prijave na naslov zadruge: Ljubljana, Kongresni trg 2. Pristopnina znaša Din 5, članarina pa Din 25. — Načelstvo.	1866
V KAMNIKU
kupite najceneje v novi trgovini
M. KRAMAR, Glavni trg
Velika izbira volnenega blaga za moške In ženske obleke, klobukov in svilenih rut.
Semenski oves
francosko LUCERNO — DOMAČO DETELJO — razna TRAVNA SEMENA — PESO, GRAHORO, '
priporoča za pomladansko seter
FRAN POGAČNIK
LJUBLJANA — DUNAJSKA CESTA ST. 36.
Cene padle! Kje ???
V modni in manuffaklurnl trgovini
F. in I. Goričar „Pri Ivanki"
Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 29
katera je dobila zelo veliko izbiro modnega BLAGA za moške in ženske obleke, kotonine de-lenov, ceiirjev, exfordov; svilenih, delenastih In kambrikastih rut. Izgotovljene otroške oblekce za dečke in deklice, predpasnike, najmodernejše moške srajce itd. po neverjetno nizkih cenah.
Pridite in prepričajte se!
Zoper slabo prebavo,
bledico ln oslabelost naročajte HOČEVARJEVO »AROMATIČNO ŽELEZNATO TINKTURO« po 20 Din steklenica! — Številne zahvale na razpolago! Po pošti od 3 steklenic dalje UV^ samo od izdelovalca lekarnarja HOČEVARJA, VRHNIKA.
FflBIfiNI B 3UR3EVEC
LJUBLJANA :: Stritarjeva ulica St. 5.
Priporočava se slavnemu občinstva pri nakupa BLAGA za OBLEKE. Največja izbira svilenih RUT in SERP. — Postrežba solidna ter nizke cene.
Dobro in poceni
se kupuje v manufakturnl trgovini A. & E. SKABERNE — Ljubljana, Mestni trg 10.
F Našim rodbinam
priporočamo našo pravo domačo
Kolinsko
cikorijo
Izvrsten prldatek za kavo.
STOLARNA - Anton Kobi
(BOROVNICA). — Zaloga upognjenega pohištva. Centralai Ljubljana, Ižanska cesta 22.
Ia Amerika
se imenuje fina rujava kotenina, izdelana Iz najboljšega ameriškega bombaža. — Po trikratnem
pranju postane snežno bela. V zalogi pri A. & E. SKABERNE — Lfublfana, Mestni trg 10.
NafbolJSl
Šivalni stroj Je edino le
Josip Petellnc-a
znamke
Grltzner fn Adler
z« rodbino, obrt In Industrijo Ljubljana bliiu Prtiarnovega „ .	spomenika, ob vodi
Pouk » veienju breiplafen, Vefletna garancija.
Delavnica ca popravila Na veliko	Telefon <13	Na malg
Pri odjemu čez 500 Din 5% popustal
Never jetno I
Prodajam vse manufakturno blago, kakor: najfinejše češke kamgarne za obleke in površnike, sukno od najboljšega angleškega do najcenejšega (Din 38), žamet za hlače, kakor tudi hlačevino, ševjot vseh vrst, fini češki cefir, šifone (od 14 Din), plavino in vse drugo po izredno nizki ceni in pri odjemu čez 500 Din dam 5% POPUSTA I
Krojači in šivilje popust pri vsaki vsoti.
Edino pri
Ivan Kos
Šiška, Celovška cesta 2.
Podružnica: Ljubljana, Sv. Petra cesta 23. Podružnica: Gorenjsko, Srednja vas št. 2.
Pri odjemu čez 500 Din 5% popustal
BOLNI NA PLJUČIH
Tisoči so že ozdraveli!
Zahtevajte takoj knjigo o moji
novi umetnosti prehrane,
ki je že mnoge rešila. Uporablja ae lahko v vsakem navadnem življenjskem položaju in pomaga, da ae bolezen hitreje premaga. — Nočno potenje in kašelj izgineta, teleana teža se dviga in polažno zvapnenje ustavi bolezen. Besni možje zdravniške vede potrjn-'ejo izbornost moje metode in radi dovolju-ejo uporabo. Čim preje ae prične z mojim načinom prehrane, tem bolje.
POPOLNOMA ZASTONJ
dobite mojo knjigo, ia katere izveate vse potrebno. — Ker razpošljem skupaj samo
10.000 VZORCEV BREZPLAČNO
pišite takoj, da boste tudi VI med srečnimi prejemnici.
Avgust MSrzke, Berlin— UNImersdorf,
Bruchaalerstranse Nr. B. — AbteUung 869.
i:
Specialna mehanična dBlavnlca za popravo pisalnih, računskih in drugih stroi«« U1DV1H PAP/lOil, m\\m, Želenbupgova ulicaj
ISčem Vnipnpq M mlinarja, ki jc dobrih, p0.
»MjCIluCl štenih staršev in ima veseli« la to obrt. A. ČERNE, FUŽINE-SP. HRUSICA,
Ne veste še, da dobite I i. krajec nasi., novo mesto
trpežne kotle za žgan/ckuho domačega izdelka ceneje kot prešane kotle pri ko t!ar ju
Ivan Kapeli — Ljubljana %
Šiška, Planinska cesta 168.	i
Naročili! sprejemam tudi na Vevčah pri Ljubljani V. 1fe^Kjs
' -.
Efl t®
Hite ■ i i
Ril
v
TvriiKa F. FajiliEa sin
mimuo :b ialogj peli Stva
Piiporočn omare z ladeic1 in tudi visoke iz mehkega in trdega lesa, postelje, mori r o c e žimnice. ž i č n i k e , stole. mize. sploh vso hišno opravo dobite le v
v LjoblM Sv., etra cesta 17
po najnižjih cenah.
Kadar pridete v Ljubljano
oglejte si veliko zalogo BLAGA za možke in ženske obleke. — Blago kakor cena Vam bosta ugajala.
IZPLAČALA SE BO VOŽNJA!
R. MIKLAUC
»PRI ŠKGFU«, LJUBLJANA.
VelezalojJa dalmat. cementa „Titan", karbida, železa, okovja, kuhinjske posode, tehtnic itd. po najnižjih, brez-konkurenčnih ccnah
samo jri BREZNIK & FR1TSCH
trgovina z železnino, Ljubljana, Stritarjeva ulica štev. 7. Zahtevajte ponudbe, da se prepričate o nizkih cenah!
Sedaj je dobro,
pravi mož, ko mu jc njegova pametna žena hrbet in ude nadrgnila s Fellerjevim belečine olajša-<očim ELSAFLUIDOM. Imate bolečine v udih? Nahod? Glavobol? Zobobol? Grče? Trpite na slabosti? Slabem spanju, nervoznosti? Poizkusite Fellcrjev Elsafluid, kateri Vam bo v hudih dneh dober prijatelj. En zavoj s 6 dvojnatimi ali 2 specialnima steklenicama z zavojnino in poštnino za 62 Din pri lekarnarju EUGEN V. FELLER ▼ Stulici Dorji, Elsa trg 16. — Hrvatsko. 7045
D u pu» ume prosto.
Belo platno
trpe?no ..Trst* in 12 Pin, mo<luo .Suva" 13 1> n. Sloveti« o platno y.»-lo tuo no io Din. lin« „B •><»rati" tkamne 17 lJ»n .elo tine tkan no _(lorirnu /.« nrajoe io Din, p« »-»»no lini naturel biton »2 oni 22 l>n, razpošil a veletrgovina R. S.er-metki, Celje 6t. 19. Ilustriram con i k & con | (ton slinami so p"šljo vsakemu z-^icn1 vzore o suUna, kamgarna in ra.-.no manulukturno roiio pa Ramo /-a N dni na ogled. Kdor prido i vlakom osebno kupovat. dobi naku u primerno po-vrnitev vožnje. NaroMa 500 Irnovri engrnag ceno.
** Važno za hovaCc!
Tvrdka II. Čebul. Ljubljana Wolfo> a 111 Vadi dobavi v plombiranih vrečah & So kg
najceneje I' angleški kovaški premog
l>o ioo Din ca no kg
I' angleški šlezijakl in livarniikl koks
|.o 130 I 'in ea 100 kg
Dvakrat izdatnejši kot dom. premog. Kdor poskusi ensrat, ostane skalen odjemalec. P3SP.tlČA|T£ SE TUDI Vit
knjigarna, tiskarna in knjigoveznica, ter trgovina s papirjem, različnim pisarniškim in Šolskim wod. jem, devoci;on,-lijami itd. — Zaloga tiskovin r.t župnije, županstva in iole.
NARODNA BIBLIOTEKA:
I., 2. in 3. snopič: »Čbelica <: I., II. in III. bukvice, Kastelic. — 4. .snopič: »V gorskem zakotji ". Pi>\est, A. Koder — 7. »Krvna osveta-. Povest, poslovenil F. Mirovčkov. — 8. in 9. snopič: »Nesrečmca«, Povest, poslovenil I. P. 11. snopič: «Za kruho.-i«, Povest, poslovenil P. Miklavec. — 12. snopič: Spi. si Ardrejčkovega Jožeta . 1. — 13., 14., 15. in 16, snopič: »Babica«. 1. in II. Poslovenil Fr. Cegnar. 19. snopič: »Berač«. Povest. »Elizabeta«. Črtice. 20. snopič: »Spisi Andrejčkovega Jožetu . 111.
—	21. snopič: >Bcj s prirodo«. — Treskova UrSi-ka«. — 22. in 23. snopič: »General Lavdon«, oče vojakov imenovan. — 24. snopič: Spivje«. Pri: lil P. Miklavec. — 25. in 26. snopič: Bea in dncv. lki. Spisala Lujiza Pesjakova. — 27., 28. in 29. sn >pif:
Orfka mythrlot?i|a«. Poslovenil I. Kopriv.šek — 30., 31. in 32. snopič; Grška m>;hoIogi>«. l'o 'o. venil L. Koprivšek. — 33. in 34. snopič: »Rimi!« myihologija«. Poslov. L. Koprivšek. — 35. s; , ič: Spisi Andrejčkovega Jožeta«. IV. — 36., 37. i ti 38. snopič: -Spisi Ar.dre'čltoveia Jožeta«. V. Žalost in veselje. — ?9. snopič: »Solnce in senca . —
40.	snopič: »Svitoslnv . Povest. Vonomir-Kriian. —
41.	in 12. snopič: -Z ognjem in ircč;m«. Zgod ro-man. Podravski. — 44. in 45. snopič: »Z ogn e i io mečem«. Zgod. roman. Podravski. — 46. in 47 snopič: »Z ogrjem in mečem«. Zgod. roman. Podrasski.
—	48. in 49. snopič: »Z ognjem in mečen«. /■'od. roman. Podravski. — 50. in 51. snopič: »Z o^njei in mečem«. Zgod. roman. Podravski. — 52. in 53. snopič: »Z ognjem in mečem«. Zgod. roman Po-dravski. — 54., 55. in 56. snopič: »Z ognje n ia mečem. Zgod. ron-an. Podravski. — 57. snopii: »cpisi Andrejčkovega Jožeta«. VI. — 58. snopii: »Zaroka o polnoči«. Novela. Basnigoj. — 59. snopič: »Spisi Andrejčkovega Jožeta-. VII. — 60 snopič: »Spisi Andre čkovega Jožeta«. VIII. — 61 h2. in 63. snopič: »-Napoleon I.« Iz ruščine prevel Iv, Steklasa. — Cena snopiču 5 Din.
SPISI KRIŠTOFA SMIDA : 1. zv.: »Ljudevit Hrastar ■- - »Golobček«. Postov. P. Hugolin Sattncr. — 3. zv.: »Pridni Janezek in hudobni Mihec«. Poslov. P. Florentin Hrovat. — 6. zv.: »Ferdinand«. Posl. P. F. Hrovat. — 7. zv.i »Jagnje«. - »S'arček z gore«. Posl. P. F. Hrovat,
—	8. zv.: »Pirhi«. - »Ivan, torlki suženj«. Posl. P. F. Hrovat. — 13. zv.: »Sveli večer«. Posl. Fr. Sa. lezij. — 14. zv.: »Povodenj«. - »Kartuzljanski samostan*. Posl. Fr. Salezij. — 15. zv.: »Pavlina«. Posl. Fr. Salezij. — 16. zv.: »Roparski grad . • »Ptičje gnezdo«. • »Poškodovana slika«. • »Tiskovna pomota«. - »Spominčica«. Posl. P. Rlanko, frančiškan. — 17. zv.: »Brata«. - »Različni sestri«. Posl. P. Beno - Strauss. — Cena broširanemu zvezku 7-50 Din, trdo vez. 10 Din.
PRI VEČJEM NAROČILU ZNATEN POPUSTI
Zadružna gospodarska banka d. d.
Ljubljana, Miklošičeva cesta 10
v lastni palači (vis a vis hotela „Union").
Telefon št. 57 in 470.
Račuo postnega črkovnega urada ta Sloveaij il. 11.S45
Brzoiav.: Gosoobanka.
Račun poitoega {ekovnega urada r Za !rebu št. 39.080
Podrnžn ce: Celje, Djakovo, Maribor, Novi Sad, Sarajevo, Sombor, Split, šibenife. Ekspozitura: Bled. Kapital 5n rezerve skupno nad K 60,000.000 -, vloge nad K 600,000.000-—.
Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, daje v naiem jeklene shrambe za vrednote, kupuje in prodaia kar najbolje tiiic valute m devize, sprejema vloge na tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne transakcije pod najugodnejšimi pogoji
Amerikanski oddelek: Direktne zveze z ameriškimi bankami. — Urejevanje ameriških zapuščin. Pooblaščen prodajalec srečk Državne razredne loterije. m

Izdnja konzorcij »Domoljuba*
1» •■<"""
Odgovorni urednik Josip Orodij v Ljubljani
Tiska Jugoslovauska tiskarna-