La m* I*** m pr»u>»ko». aobot, Md**J Holidajs. S» turi« Jl. ,YEAB XXVIII. , C«. M.U J. n.00 ^Slz,-^; PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE J«aMrT 1«. mi. «t um »MUoffi«. Act Co*ct« of Marak ». 117» ................... .................. Ur odmiki in upravniškl pro tort: »867 g. Lawndal« A v«. Off i«« «1 Public« tion: M67 South Lawn«ial« Ar«. TaUphon«. Rockwcil 4904 *-**••- •rrrrrrfrrfrfrffr«tfM|t>ttliJ CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 23. MAJA (MAY 23), 1936. Bttbtcrlpiioo #6.00 Y«arly. STE V.—N l' M B K K 101 Accoptanc« for »ailing «t gpeci«l r«t« of p^tag« provid«d for ia aoction 1103, Act of (kt t, 1917, auU>orit«d on June 14, ltlS. iie mezde izzvale vihar v delavskih krogih *riika delavska fe-racija napovedala vojno administraciji rDNI STANDARD [VNEVARNOSTI *hingt«n, D. C., 22. maja. like mezde, katere je dolo-priporočila svojih sveto-, predsednik Roosevelt za ki jih bo vlada uposlila pri ,ih projektih, so izzvale sil-ste pri organiziranem . Rooseveltova admini-kljub tem protestom ija na svojem stališču in se ukloniti pritisku. Edina sija, ki jo je dala delavstvu, .ljuba, da bo morda revidi-mezdno lestvico po treh me-, to pa samo v slučaju, če cene življenskim potrebšči-poskočile. 'illiam Green, predsednik A-ike delavske federacije, in McCarran, ki je vodil n boj za amendment, da federalna vlada plačevati ijne mezde" delavcem pri [nih projektih, sta bila med ii, ki so napovedali voj-iooseveltovi administraciji, je označil mesečno plačo } $1)4 za sramotno nizko, je, da se ne bo nič čudil, iruhnejo stavke relifnih de-ev. Vse take stavke bo nje-i organizacija podpirala, ker »upravičene. McCarran je »povedal polom vseh mead-Mtvk. ti državnih delavskih fede-j w je pridružilo Greenove-protestu. Virginjska delav- federacija je osvojila reso-jo, v kateri silno biča Roo-Ita in njegove svetovalce, ph I'. McCardy, predsednik jlandske delavske federaci-e naprtil vso odgovornost za Niice naravnost Beli hiši. On »padel tudi provizijo v relif-proKramu, ki določa, da *J<> ti«ti, ki so sedaj na re-i li*ti, tvoriti 90 odstotkov Vcev> ^ jih lx)do uposlili pri D'h projektih. 'Mtor Umg iz l.ouisiane je "J obnovil napad na Roose-»o administracijo. Rekel je, 1 Wvelt namenoma dolo-* 0 nizki- mezde za relifne v Južnih državah, "ker k iujfu manjša potreba za federalnega denarja v 1 fc kupovanjem glasov," J* I- Hopkins, načelnik * ne administracije, >* H'xj.sevelt poveril < «ia lah k in i h »J del Domače vesti Nesreča v rovu Blaine, O. — Martin Lapor-nik, blagajnik društva št. 338 SNPJ, se je ponesrečil pri delu v premogorovu. Zlomilo mu je nogo v členku in se zdaj zdrav, doma. Br. Laporniku želimo hitrega okrevanja. Operacija Cleveland, O. — Frances Požar je bila zadnji teden odpeljana v bolnišnico Sinai. Podvreč se je morala operaciji, katero je srečno prestala. Nov grob v starem kraju Strabane, Pa. — Rozalia Pro-gar je prejela žalostno vest iz starega kraja, da ji je v Gornjem Globadolu pri Mirni peči umrla mati Neža Bobnar, stara 67 let. V Ameriki zapušča enega brata in dve hčeri, v starem kraju pa enega brata, dve sestri, dva sinova, tri hčere in več sorodnikov. dela izjeme v Iprašanjih jn uveljavi K'vni teden, če se mu i ""''»a zdela umestna. Ameriške de-* '"'"nu-ije Doslej še ni izjave, ali bo pri-organiziranega BEDA AVSTRIJSKE GA PREBIVALSTVA POD FAŠIZMOM Dunaj. — (TIS) — Iz poročila Instituta za ekonomsko raziskavo je razvidna velika mize rija avstrijskega ljudstva, v katero ga je pahnila klerofašistič-na vlada. To poročilo je spravilo vladne kroge v zadrego, ker dokazuje ekonomsko propadanje Avstrije. . .Poročilo kaže, da je poraba blaga in tovarniških izdelkov padla za dvajset odstotkov v preteklem letu v primeri z 1. 1933, prodaja oblek in obuval za 30 odstotkov. Isto velja za porabo industrijskega materiala. Mesto Dunaj je I. 1933 porabilo 143,000 ton premoga, preteklo leto pa samo 110,000 ton. Prav tako velik padec zaznamuje poraba plina in elektrike. Med drugimi živili zaznamuje največji padec poraba mesa. V 1. 1983 so avstrijski prebivalci povžili povprečno 10,000 go-vede in 75,000 prašičev na mesec, lansko leto pa samo 59,000 prašičev in 7,165 govede. Poleg tega se je povečala armada brezposelnih. V dunajskih industrijah je bilo na primer I. 1933 uposlenih 485,000 delavcev, preteklega leta pa 385,000 in število brezposelnih je poskočilo na 152,000. Povprečni letni zaslužek dunajskega delavstva je bil 1. 1933 112,000,000 šilingov, preteklo leto pa je padel na 98,000,000. zahtev,, "i t g. r rizmu C 0 delav-*** Protestira froti milita ' 1 l{*v«ke unije iz poplavl- t> , , . Protesti proti ' ",,rT ki določajo " »">/.< r„. *j|«. nH m ; /-raku. protest v in- Jetika kosi zamorce VVashington, D. C. — V Dis-triktu Kolumbija, ki je sedež federalne vlade, se nahaja zamorsko prebivalstvo v velikanski mizeriji. To kaže statistika o veliki porasti smrtnih slučajev med zamorci, med katerimi prevladuje tuberkuloza, ki je posledica podhranjevanja. Zamorci tvorijo eno četrtino prebivalstva federalnega distrikta, toda število žrtev jetike je med njimi dvakrat večje nego med belo-poltci. Nedavni pregled, ki gs je odredil zdravstveni department, kaže, da je 75 odstotkov zamorskega prebivalstva na relifni listi. Ja\ no iniie poslal t rs ns-najmoč-zacija v »vito kri-••«'als iz-in iato-brezpo-je ozn«, inte- Delavci v industriji stekla seč organizirajo PitUburgh, Ps. — V zadnjih treh meseoih so bile ustsnovlje-n* štiri nove unije steklsrskih delavcev pod vodstvom orgsni-zacije Flst Glasu Workers of A-merica, ki je včlanjens v Ameriški delavski federacij i. Ts or-ganizacijs ims aedsj te 18 krajevnih unij in reprezentira nad 20,000 članov. i Delavska federacija okrtačila sodnika Sprejela je tudi resolucijo proti zapostavljanju zamorcev Harrfeburg, Pa. — (FP) — Državna delavska federacija je na svoji letni konvenciji opozorila javnost na nevarnost fašizma, ki je pričel dvigati glavo v Ameriki, in ožigosala sodnika W. A. Walentina v Luzernu, ki je izdal injunkcijo proti uniji United Anthracite Miners of Pennsylvania in razglasil stavko, ki jo vodi ta unija proti Glen Alden Coal Co., za ilegalno. UAMP je neodvisna rudarska unija. Dalje se je konvencija odločila za kampanjo po vsej državi, da se organizira brezposelne delavce, katere bo federalna vlada uposlila pri relifnih projektih. Na konvenciji je nastopil tudi governer George Earle. V svojem govoru je naglašal, "da so ameriški državljani na relifu zato, ker so postali žrtve industrijske anarhije, neomejenega privatnega izkoriščanja in socialno neodgovornih industrijskih in finančnih magnatov." William Green, predsednik A-meriške delavske federacije, je pozval industrijske magnate, naj predlože bolja ekonomska zdravila za odpravo socialnih krivic nego federacija, potem naj šele kritizirajo tiste, ki se trudijo, da izvlečejo deželo iz stagnacije, v kateri se nahaja že nad pet let. Sidney Hillman, predsednik Amalgamated Clothing Workers n član odbora NRA, je dejal, da je zakonodaja, katero je sprejel senat, ko*jČ podaljšal zakon obnove za devet mesecev, slepari-a. Konvencija je sprejela reso-ucije za odpravo klavzul v ustavah pridruženih unij, ki zapostavljajo zamorske delavce, za sprejetje Wagnerjevega načrta proti kompanijskim unijam, u-veljavljenje delovnega tedna 30 ur v vseh industrijah in druge zakonodaje, ki jo podpira Ameriška delavska federacija. Dalje ;e bila sprejeta resolucija za brezpogojno izpustitev Toma Vfooneyja in W. K. Billingsa iz (alifornijske ječe, v katero sta bila vržena kot žrtvi omreženja. HITLER PREDLOŽIL NACIJSKI MIROVNI PROGRAM Nemčija je pripravljena podpisati nena-' padalne pakte obvezn/Tvojaska DOL2NOST za VSE Berlin, 22. maja. — Kancelar Hitler je včeraj predložil parlamentu mirovni program, da pomiri Evropo, zlasti bivše zaveznike v svetovni vojni, ki so obsodili Nemčijo, ker se je pričela oboroževati kljub določbam versajske pogodbe, ki to prepovedujejo. Nemški parlament se je včeraj sestal na petem zasedanju, odkar so naciji prišli ipt krmilo. Hitlerjev govor, ki je trajal dve uri in 15 minut in v katerem je pojasnil politiko, ki jo bo Nemčija izvajala, je izzval navdušeno odobravanje med naciji. Hitler je dejal, da bivši zavezniki ne bi smeli kritizirati Nemčije, ker se je pričela oboroževati in s tem ignorirala določbe versajske pogodbe. Obdolžil jih je, da so sami kršili to pogodbo, ker niso zmanjšali svoje oborožene sile kakor so slovesno obljubili. "Odločno odklanjamo resolucijo, ki jo je sprejela Liga narodov 17. marca in v kateri je obsodila oboroževanje Nemčije", je dejal Hitler. "Ta nova diskriminacija onemogoča Nemčiji ponovni vstop v Ligo narodov." Hitler je vseeno pustil vrata odprta, ko je izjavil, da bo Nemčija morda revidirala svoje stališče, ako bo Liga zavrgla načela versajske pogodbe fh psihologijo "zmagovalcev in poražencev". Kadar bo Nemčija priznana kot država z enakimi pravicami in privilegiji, da bo lahko nemoteno igrala svojo vlogo v mednarodnem življenju, tedaj bo pripravljena sodelovati v vseh poskusih za konsolidacijo evropskega miru. Hitler je dalje obljubil, da bo Nemčija respektirala* tiste klavzule versajske pogodbe, ki govore o nedotakljivosti teritorijev in katere ni mogoče modificirati z enostransko akcijo. Nemčija je pripravljena skleniti nena-(Dalje na 3. tirani.I moč brezposelnim Akcija za organiziranje relifnih delavcev . Železniške VVaMhington. D. C„ — (FP)— VVilliam Green, predsednik A-meriške delavske federacije, je naslovil vsem državnim federacijam pisma, v katerih jih urgi-ra, naj nudijo vso mogočo pomoč in kooperacijo organizaciji brezposelnih — Workers Alll-ance of America — da bodo njeni člani, ki jih bo vlada upoall-la pri javnih projektih, prejemali "običajno mezdo". Predno je Green razposlal pisma, se je posvetoval s D. Lat-serjem, načelnikom organizacije brezposelnih. Na konferenci sta prišla do zaključka, da mora biti ameriško delavstvo stalno na straži, da ne bodo relifni delavci prisiljeni delati sa nizko plačo, ker je kongres odklonil Mc-Carranov amendment. "S tesno kooperacijo s repre-zentanti brezposelnih grup, ki zaupajo Ameriški delavaki federaciji, bomo uapeli, da bodo delavci pri relifnih projektih prejemali dostojno plačo," pravi Green. "Iz tega razloga naj vse državne delavske federacije sodelujejo z reprezentanti Ameriške delavske zveze, ds se tako zaščiti ekonomske, socialne ln industrijske interese vseh prizadetih razredov.". . Voditelji organizacije brezposelnih. ki že zdaj šteje 460,000 članov v 26 državah, so naznanili otvoritev kampanje, katere cilj je organiziranje 3,600,000 brezposelnih, ki bodo na podlagi programa, kl ga je kongres odobril, dobili delo pri vladnih projektih. Oblačilni delavci za dveletno po* daljianje NIRA VVashington, D. C.—Ekseku-tiva krojaške unije Amul-gamated Clothing VVorkera se je na svoji seji izrekla za podaljšanje veljavnosti zakona obno ve za nadaljnji dve leti. V telegramu, ki ga je poslala kongros-niku R. L. Doughtonu, načelniku odseka za pota In sredstvs, izjavlja, da je pravilnik sa oblačilno Industrijo rezultlral v u poslltvi več tisoč člsnov unije in delni odpravi takozvsnih znojničnih delavnic. nev penzijski načrt Lisa kapitulirala pred Mussolinijem Ponudila mu je ekonomsko kontrolo Abesinije Ženeva, 22. majs. — Diplomatska pogajanja, katerih cilj je poravnava spora med Italijo in Abealnijo, so v zastoju. Krogi Lige narodov, ki ao mialill, da je Mussolinjjeva grožnja, da bo Italija izstopila iz Lige, blufar-aka gesta, ao sedaj spoznali, da ae fašistični diktator resno pripravlja na okupacijo afriškega cesarstva. Velesile, med katerimi igra Velika Britanija važno vlogo, ao pripravljene dati Italiji efektiven ekonomski mandat nad A-besinljo, zaeno pa so pričele pritiskati na abesinskega cesarja Selassieja z zahtevami, naj ae ukloni. Kot protiualugo hočejo imeti od Mussolinlja zagotovilo, da potem, ko bo Italija dobila proato roko, da bo lahko izkoriščala naravna bogastva afriško države, ne bo okupirala teritorija s svojo vojaško silo. Ta predlog je bil že predložen italijanskemu delegatu Aloisiju, ki pa ga je odklonil. On je dejal, da Italija ne trpi nobenega vmešavanja s strani Lige narodov v njen spor t Aluminiju. Tako je Liga prišla v zagato, iz katere ne ve Ishoda. Vse kaže, da bo Liga dovolila Italiji vse, ksr hteva kakor je Japonski, ko se je zapletla v vojno a Kitajsko ln katere posledica je bila japonska okupacija Mandžurije. Poročila se glase, da premier Mussollni hoče koloniJalno vojno v Afriki, da tako utrdi fašistični režim, ki se Je pričel nevarno majati zaradi resne ekonomske krize v Italiji. Ta poročila tudi govore, da se italijansko ljudstvo ne navdušuje za vojno v Afriki kljub proglasom fašističnega tlaka, ki skuša pokazati Javnosti situacijo v drugačni luči. Mnogi finančniki In visoki vojaški častniki so že opozorili Mussolinija, da pret^ Italiji velika katastrofa, če ne zaplete v vojno z Alieninijo. Jane Addams, slovita humanitarka, umrla Chicago, 22. maja. — vfane Addams, iiajprominentnejša ženska v Ameriki, ki se je skoro pol stoletja udcjstvovala v gl bariju za JzlioljŠanJc položaja re-vežev, Je včeraj umrla v IhiIhI* niči Passavant, kjer se Je mora la podvreči ojMiraciJi, kateri Je podlegla. Ona je bila ustanoviteljica llull lloijaa v Chicagu, kjer je našlo zavetje in |>omoč mnogo revežev. Kot predstavnica mnogih humanitarnih in pacifističnih organizacij ae je udeležila več mednannlnih kongreaov v Ameriki iu Evropi, liila je aktivna v kampanji za žensko volilno pravno in v številnih drugih akcijah. Njen zadnji Javni naatop je bil i, rnaja, ko je v VVaahingtO' nu govorila ihi radiu v intereau miru. L. I!tf I Je dobila Nobelovo mirovno nagrado, kl pa jo Je poklonila Zeiiftki mirovni ligi, i kateri je predaedovala od I. IMlft do I. 1090. Njeno ime je bilo znano vaemu avetu in dobila je številna odlikovanja za zaaluge pri člove/anakern delu, ki ga je vršila. Milijarde dolarje% za oboreževsnje. (Narisal Jerger.j fSaee fMvni Ford z v i i a l plače delavcem Detroit, Mir h , 22 ms j a. Mer»ry Ford je včeraj naznanil zvišanje minlmaln* dnevne pia-i če (»d $5 na |6 Drugim, ki so te Osnutek je bil že predložen kongresu in bo najbrž sprejet ZA VLADNO LAST-NISTVO ŽELEZNIC Washlngton, I). C. — (FP)— Kongreanlk Robert Croaaer je predložil v nižji zbornici nov penzijski načrt za Želesnlčarje, kateri vaebuje v glavnem isto provizije kakor penzijski zakon, kl ga je nedavno avoano vrhovno sodišče proglasilo ta neustavnega. Načrt ne krije želetnlčar-jev, ki bi eno leto pred uveljav-IJenjem zakona zapustili službo. To določbo je vseboval prejšnji pentljskl zakon In to Je bil glav-ni vtrok, da ga Je večina sodišča proglasila za neustavnega. Senator VVagner je obljubil, da bo predlolll sličen pentljskl načrt v višji kongresni tbornlci, Crosserjev zakonski oanutek so odobrili eksekutlvnl uradniki železniških bratovščin na svoji zadnji seji. Kakor prvi načrt, tako tudi U določa, da šeletnl-čarjl prispevajo dva odstotka od svoje plače v penzijski sklad, delodajalci pa štiri odstotke od vsote skupnih mezdnih itplačil. Zaeno so voditelji želeanlčarjev naznanili, da bodo podpirali načrt, katerogs Je v nižji sbornlel predlolll kongresnlk R. L. Ram-say, kl določa, da more le dvotretjinska večina vrhovnega ao-dišča ovreči zakon, ki je bil sprejet v kongresu, ne navadna večina kakor sedaj. Ako vse to ne bo učinkovalo v prilog uveljavljenju peniljske zakonodaje, se laido vse železniške bratovščine vrgle v kampanjo za vlsdno lastništvo in ob* ratovanje železnic. T I m o t h y Shea, podpredsednik bratovščine kurjačev in strojevodij, Je dejal, da bodo Železničarji podpirali akcijo za podržavljanje železnic, ako ne t»odo mogli It-vojevati starostne zaščite pod sistemom privatnega lastništva. Nekateri, kl vidijo v zveznem vrhovnem sodišču največjo oviro, ki onemogoča uveljavljanje zakonov socialnega zavarovanja, so za povečanje števila članov tega sodišča, Oni kažejo na ah aurdnost, ko pet člsnov lahko proglasi po kongresu sprejeti zakon za neustavnega, dočim o-stall štirje člani trdijo, da Je u-ataven. Zelezničsrske unije, ki Imajo velik vpliv med koiigresnlkl in senatorji, ao prepričane, da bo nov |H*nzijski načrt sprejet v o-beh zbornicah. Zbornica odkloni• la resolucijo glede ugrabljenja Wanhinglon, D. C. — Keaolu-cija, vsebujoča zahtevo, naj zvezni Jindlčni department «>d-redi preiMkavo glede ugrabijo* uja Itoln rhi M i nor j a In Davida l*vinaoiin v Gallupu, N. M , Je bila poražena z 277 proti .'19 glu* aovom v nižji ztsirnirl. Kongre*mk V. Msrcantonio, avtor reaolucije, je dejal, da Je že dejstvo, ker Ji« MU člsnov gla. sovalo zh njo, opozorilo vigilan-torn, naj prenehajo z nasilji. fjeviriftoti in M i nor ats prišla v Gsllup kot zastopnika Medna-rodne delavske obrsmlie, da brs* -tlita brezposelne rudarje, ki ao obtoženi u|>ora v zvezi z iz gre. di. v katerih ao bili šerif In dv« drugi osebi ubiti. doaiej prejfmsli višje mezde, je bila pla/a povišana pet centov na uro. Poviška bo deležnih okrog 12A.OOO delavcev, ki so uposleni Fordovih tovsrnah v Detroitu In drugih meatih. PROSVETA THE ENUCHTENMRNT GLASIIX) IM LASTNINA BLOVBNSM NAOODNB JBDMOTB Or»aa af tal MtfaMM! aa UrA.M 4rM~ Oaaaa Ckkaaa, la |4M M M« |i M ia auJ Wta IlM M Mm IS*i M CBUa«v i« CMara HM .a a»W M- U 11 «a »•! toM; •• la...M.I~ "UterM*.- »»Ua« Uart-4 BlMaa ia*~M <>l»—) aaS CafcaSa M IM p*r »aa/ C »--a«. a»4 Ctaara HM par f**. f«r«*a atMaUia> MM im» f—' ^ C«a> a»iaa»» M""*« la MBasaMaM ttartr. M „, trMaju SoauvMl lilarmfaa aaM«.« tMttae. ...u. a— a—" •*> aa »raaM to • ^ *• ia arO«4*J pMMta« AA»«rU>iaa rai— »a »«' —•-*«- -«UwwerW af -nrrr-M-aaUuaa anaulidtod arlMlM »Ul kH U raturaaS. OtW MaaaatfiaM. •» eUrftoa, »"■'■ »Ul M rMaraM U, min »Ma a«*Mea«»toa M M*/ SS* *----' Na*Ur' M .M KI I«, a* • ItoM«! PKOHVKTA 1M7 M Ba. LavoSala A »a-, Chlraga. UMmM mkmmkb ur t s i- rkdmatro raasa 138 Tudi svoboda tiska! Značilno dejstvo je —- in bistri delavci ga lahko hitro opazijo — da dnevno časopisje, kapitalistično seveda, jako rado poroča o ponesrečenih delavskih stavkah. Tudi takrat, kadar stavka ni ponesrečena in delavci izvojujejo kakšen priboljček, so poročila v dnevnem kapitalističnem tisku tako zavita in prikrojena, kakor da so bili delavci poraženi. Iz vseh teh poročil se širi vonj svarečega nauka za delavce: stavka se ne izplača! Ni treba Štrajkati! Dočim pa to hinavsko časopisje tako rado poroča o delavskih stavkah in v 99 primerih ne pove vse resnice o teh štrajkih — nima niti ene vrstice takrat, kudar industrijski magna-tjc stavkajo! To se čudno sliši, da bi namreč magnatje stavkali. Med delavci je utrjena vera, da je štrajk izključno delavska bojna metodu. Pa ni tako. Zadnje dve leti,!odkar je v Ameriki "new deal", ki baje regulira industrije s svojo NRA in "čuva delavske pravice", so se pojavile tudi stavke industrijcev In korporacij; te magnat-ske stavke so naperjene proti vladi. Največ teh kapitalističnih stavk je zadnje mesece v tekstilni industriji. V tej induatriji je bila zadnjo jeuen velika delavska stavka. Intervenirala je federalna vlada in diktirala mir. Tekstilnim delavcem so bile obljubljene neke konu-sije, toda tekstilni baroni niso teh koncesij nikdar izpolnili. Snedll ao slehrno besedo, katero »o dali Rooseveltovemu posredovalnemu odboru in da jih uprava obnove ne bo mogla prijeti, so rajši zaprli tovarne. V mnogih primerih so tovarne podrli In stroje preselili v druge države, kjer še ni tekstilne unije. In dnevna trobila, ki ao ae s takim krikom raztrobila ob času stavke tekstilnih delavcev, katero so burbonski listi naziva!! "civilno vojno", nimajo niti ene beacdice o stavkah tekstilnih magnatov. Nadalje so tobačni tovarnarji, ki stavkajo. Uprli ao se vladi in nočejo plačevati procesnega davka. Neki tovarnar je izjavil, da gre raje v zapor, kakor da bi plačal an sam dolar davka. O vsem tem ne čitamo ničesar v kapitaliatič-nih časopisih. Kakor da ae to aploh ne godi! Ali jih je sram? Mar molči* zato, da jim ni treba komentirati, da ao u|>6rnl magnatje slabi patriotje, če ne celo zločinci, ker stavkajo proti vladi? V tej luči namreč pokazujejo štraj-kujoče delavce. Najbrž jim to še na misel ne pride. Kapitalistične cunje molče enostavno zato, ker so zveste svojim gospodarjem — ker so pod kontrolo direktno ali iudirektno istih magnatov! Kadar delavci stavkajo, je to proti kapita-liatičnim koristim in zato je treba delavske stavkarje očrniti kot same hudiče in unije prekleti v dno pekla. Kadar pa stavkajo kapitalisti, je to v interesu in na korist teh cunj — in zaLo jv za nje najbolje, da se o tem molči. Stavkajoči magnatje iiodpirajo časnikarske magnete z dobro plačanimi oglasi in še drugače dobro poplačajo njih pomoč. To Je solidarnost med kapitalisti! Kduj bodo ameriški delavci tako solidarni? So delavski listi, ki se med seboj kavaajo in napadajo, da Je strah; so delavske organizacije, ki druga drugo bolj aovralijo kakor aovražijo kapitaliste; so delavci — in teh je še na milijone — ki sovražijo uuijskega delavca ali delavca 7. drugačnim političnim mišljenjem in stokrat raje |Ktmugajo svojim izkoriščevalcem kakor tem delavcem. V Annriki imamo slovenske liste, ki prisegajo, da so delavski, t«Mla v njih ni prav nič delavskega; Vsa njihova poročila o dnevnih političnih dogodkih so posneta ii ameriškega kapitalističnega tiska. Tako delajo večinoma listi drugih narodnosti in'prav to )H>čenja ogromna večina ameriških listov v majhnih mestih. To nam deloma pojasnjuje, zakaj je delavstvo Amerike v splošnem Ae tako zabito in brezbrižno, kadar gre za njegove lastne interese. Vsem likorISčevaleem je xveato. vsem pomaga in vsem sluti — le samemu sebi ne, Ameriški kapitalisti ao v glaniem solidarni. Ne strinjajo ce v vsem med seboj, toda. ktdar gre za profil In kadar je treba prikriti kakšne lopcvščitk* v n|ih vrstah, zlasti pa tak-rnt «'!» e*teh največjih izkoriščevalcev? Glasovi iz naselbin Zanimive beležke 0 razmerah na antracitu J unije ao za vsako malenkostno Nantlcofce, Pa. — V zadnjem dopisu sem obljubil, da bom pri hodnjič poročal, kako ai »kebi jemljejo življenje, kako ae rudarji ubijajo in poškodujejo pri delu in kakine so poatave. Naj v tem to obljubo izpol- nim. Prvi slučaj: Na 9. aprila ai je san vzel življenje Peter Eudav-ski. po narodnosti Kua. Ob £aau svojega akebanja al je nabral toHko sovražnikov, d* ni mogel več prenašati. Zapuatib ao ga in proti njemu so n# okrnili vsi nekdanji prijatejji. Na omenjeni dan je pp temu napravil konec. del je v klet, atfani) dina-mitno patrono med zobe in prižgal vrvico. Glavo mu je popolnoma raznealo. Spadaj je k nemškemu društvu || lat. ClanJ o-menjenega društva, ki so bili na stavki 90?<, so se izrekli, da se ne udeleže pogret* vzeli, kjer je, tega nikar, ker to je že aocializem. Ali ni delavec upravičen do deleža od milijonov, katere je kapitalizem iz njega iz-preftiil? Ali ni vsak kapitalist prišel nag na svet, ne z milijoni v žepu? In danes ae bojijo obdavčiti bogastvo, katerega so de- stvar hudo kaznovani, medtem ko člani stare rudarske unijo laVčI skupaj nanosili s krvavimi UMWA lahko delajo kar hočejo, žulji. pa ne bodo nič kaznovani. To je dokaz, da je UMWA pod kontrolo Glen Alden Coal kompanije kakor tudi vsi okrajni sodniki. Sedaj pa še nekoliko o prvomajski proslavi. Ta proaiava je bila letos precej velika v Wil-kea ttarru. Organizirala jo je okrajna liga brezposelnih. Kilo ji deset govornikov, od katerih je bif fftavni Harry M. VVicks ig Philadelphije. Vsi govorniki so pobijali današnji gnili sistem. Poslušalcem so povedali, da je ie skrajni čas, da se otresejo gnile republikanske in demokratske stranke. Eden izmed govornikov se je nedavno vrnil iz Rusije in povedal poslušalcem, da ruski rudarji delajo le po šest ur na dan. Rekel je, da v Rusiji še ne gre vae gladko, Na 7. maja ae je v nekgm pre-1 toda aa delavca je veliko bolje mogovniku Glen Alden Coal Co. pripetila velika ne*m&a v South VVilkes-Barru. Ko ao rudarji dokončali delo ob 3:30 popoldne, ao ae spravili v "rage" sli vzpe-njačo, da jih strojevodja potegne Iz 600 čevljev globokega tajita. Ko je pa bila vzpenjal« sredi šahta, ae je blUu vrha utrgala velika skala in priletel* a tako silo na vzpenjata, ds je bilo lest rudarjev takoj ubitih* aefJmJ j« pa še isto noč umrl v bolnUnici. Ponesrečenci niso bili kopači, ampak kompanijaki delavci, ki ao delali spodaj pri tshtu. Preiskava, ki ae Je vršila tri dni, ni prineala skoraj nič na dan. Jasno je pa, da je nearečo zakrivila družbina brezbrižnost do vamoatnlh naprav, pred vsem povrlna inapekcija šahta. Tako ae ubije dnevno mnogo rudarjev, atotine Je pa pobitih pri delu, ker ga kot neiiučani rudarji niao vajeni. Javnoat za take atvari le malo izve, ker jih premogovniške družbe prikrivajo. Na 14. msja ae je vnela prava vojna v Plymouthu pri rudniku Nottlngham. Do nje je prlilo, ko se je zbralo do dva tisoč ru darjev na plkatni atraži. Ko ao državni kotaki uvideli, da so napram tolikšnemu Itevilu piketov preslabi, ao ae umsknill v kom panljsko ograjo ln za sabo zr-prli vrata. Ker ao jim piketi sledili, so kotaki odprli ogenj. Rezultat je bil. da je bilo pet rudSrjev lahko obatreljenih, e den pa amrtno. Piketno stražo je to razburilo ln začel se je hud boj. V tem boju Je bilo 25 ko-zakov ranjenih in devet izmed njih so morati odpeljati v bolnišnico. Neki skupini rudarjev (ske bov) se je posrečilo prodreti piketno stražo, ampak so jih dobili tako moČDO, da ni*n bil i apo-sobni za delo in ao potrebovali zdravniško pomoč, Od rova jih je spremila domov (mlicijska straža. To je bila ena najhujših bitk. odkar traja stavka pri (ilen Alden Coal kompaniji. Sedaj |>e nekoliko o postavi. Oseba, ki Je ustrelila Franka Petraskija. je bila po (siroti o-proščena, češ, da ni dovolj dokazov. "Poatava" hoče sedaj de-portirati na Poljsko soprogo u-bitega Petraskija. ker nf državljanka. Mta. Pat ras k i brani preti deportacijo neki odvetnik iz Nevv Yorka, ki Je toliko uspel, da je bila obravnava odgodena ua K. Junija. Zaslišana bo men-i da v VVashingtonu. Se več o poetSVi. Kakor sem 1 iv poroOal. je v našem stavkovnem okrožju prišlo do večjega Mevila dinamitnih razstrelb. Mnogo zločincev je bilo ie prijetih. od teh devet, ki so člani nove unije. Vseh teh devet je bilo obsojenih od pet do deset let ječe v državni kaznilnici in na tisoč dolarjev globe Med prijetimi atentatorji sta tudi dva. ki spadata k stari rudarski uniji. Rden tal teh je tajnik distriktnega predsednika Hovlana Postopanje proti tema d vama zločincema pa ni prišlo do porotne obravnav«, ker so s pomočjo distriktnega drJLavnega pravdnika vse skupaj potlačili. Taka je "postava" v okraju Luzerne. Člani nove rudarske ko v Ameriki. On je delal dve leti v Ruaiji, večinoma v rudnikih. Vrnil se je v Ameriko, ko je bil obveščen, da mu je tukaj umrl oče. Michael Fertin (447). VeMfc piknik brezposelnih Clevel«^d, O. — Koilao Kričanja, hvallsanja in obljub je bilo, ko je Rooaevelt zasedel pred-sedniško mesto, kaj bodo demo-kratje naredili, ko pridejo v vlado. In kaj smo dobili? Na milijone prašičev in živine se je po-klalo, samo da bi šla cena gor. Ravno tako se je plačevalo farmarjem, da ne bi toliko bombaža in drugih pridelkov pridelali. Sedaj je vprašanje, ali farmarji kaj več dobijo za svoje blago? Dvomim. Edino prekupčevalci žanjejo. Kaj pa delavci, ali smo kaj na boljšem? Da, kdor je toliko srečen, da ima delo, mora garuti kot živina, plače pa ravno iste, kot ao bile prej ali še manjše. Ali bi ne vladali desetletni šo-larčki bolj pametno kakor de-mokratje ali republikanci oziroma bogatini ali hlapci bogatinov? No, sedaj smo dobili nove od-rešenike. "Father" Coughlin se repenči na severu, ribji kralj pa na jugu terTovvnsend na zapadu. Ta trojica nas popelje v obljubljeno deSelo, saj lagati zna eden bolj prefrigano ko drugi. Tu v Clevelandu drugi ne pride dosti v pošte v ko "oče" Coughlin. On nas popelje v klerofašistična nebesa. Potem bomo imeli vsega dovolj, samo svobode in življenakih potrebščin ne bo. Za to bodo kapi-taliati in klerofašisti skrbeli. Koliko časa se že bije boj za brespoaelnostno podporo in kaj so nam vae obijubovuli za časa volitev. Kje so danes njih obljube? V pozabijenju! Stvar s« bi ie kako uredila, ko bi se moglo vae breme vreči na delavske rame. Ali to je nemogoče, ker je delave«v preveč brez dela. Kateri delajo, premalo zaslužijo, tako da J« nemogoče. Dn bi pa tam Ker se je delavatvo začelo zavedati, da od taktyjh postavoda-jalcev ne more i)fč pričakovati, ako nima močne organizacije, zato se je pred leti ustanovila organizacija, ki deluje na tem, da se dosege brezposclnostna podpora in starostna pokojnina. Starostna pokojnina je bila sprejeta n*u splošnem glasovanju; ako ni taka, kakršna bi morala biti, si mora delavstvo tudi sebi pripisati, ker pošHja ljudi, da zastopajo posedujoči raared mesto ves delovni sloj. Tudi Jugoelovani imamo organizacijo, ki se bori za breaposel-nostno podporo In starostno zavarovalnino. V to organizacijo danes spada okrog 90 društev, in ta organizacija sodeluje z ohij-sko brezpoaelnostno ligo, katera sedaj deluje, da pride načrt za brezposelnoitno podporo na splošno glasov an je. Da ae pa to u-reaniči, je trebk denar, ker čim več je denarja, tem več dela se lahko naredi, kajti vsaka stvar je zvezana s stroški. Radi tega prireja na 26. maja velik piknik na Pintarjevi farmi. Povabljeni so bili vai tukajšnji pevski zbori in odzvalo se jih je že nekaj, godba Bled tudi. Želeti je, d« bi se odzvala va«, da bi pokaz«)i kp-liko nas je in kaj smo zmožn). Brezposelnostmi podpore je pa tudi marsikateri potreben; ako je še ni, je bo še morda potreboval. Torej ne pozabite! V nedeljo 26. maja je manifestacija vsega delavstva za brezposelnostno akcijo. (Vršila se bo tudi balin-carska tekma. Ženske že sedaj pravijo, kako nas bodo premaga^ le.) Piknik ln balinanje se prične ob 10. dopol. V slučaju slabega vremena se vrši v Slovenskem narodnem domu na 64th st. in Clair ave. Za publicijski odbor,—A. V. ' rf#s»iM' ftetara Leopold Sehj*«rt*wina svoboda je državljanom zajamčena še s |*>->»ebnim zakonom. Motnje obodov ne kršijo le svolaide državljanov, ampak motijo tudi red in so kaanjiv* |k» v ustavi utemeljenih zakonih. Oblasti mi odgovorne ui svobodo državljanov. Na« vsakdanji prijatelj Stara kitajska legenda pripoved, nem možu, ki se je bil zaobljubil enega trenutka v svojem Življen/A* Htvi s tem, da bi zaspal. NeS g ^1 magal spanec in v kazen ni je pdreJl^ Jih vrgel na tla. In glej, nI padle, je zrasel grm z ozkimi sivoieLn 1 in dišečimi cveti. Izvarek iz nih listoVje daf svetlo pijač,>. kfT H zaspanec. J 1 reM To je prastari legendi začetek čaja ki kot zdravilo in nasladilo tolikšno ni ' vseh petih celinah. Toda v Kvrt "H landci prvič uvozili šele leta 1610 vT damu so tedaj njegove liste prodajali nJ tastlčnih cenah. Po naSi celiniT T iz Angleške šele v sredini 17. stoletia J imel dolgo časa neštevilne sovražnike 1 Sele proti koncu 18. stoletja je postal d judsko nasladilo. Danes gu vsuk(J , * » lajo mnogo milijonov kilogramov. ''Vriti" se je imenovala s prastarim skriUkim imenom rastlina, ki jo k , Jao že 1. 2366. pred našim štetjem sej* Jangcekiangu. _ J 11 To je naš riž. Pred 5000 leti so ga oris ljali In jedli prav tako kakor danes (j & je bil kmalu razširjen preko vse Azije in j«, se je Zapad seznanil z njim po lJoh Aleksandra Velikega — a sprva so ga Ev" cenili samo kot zdravilo. Živilo jjm je šele potem, ko so Arabci z umetnimi napr mi in obdelovanjem na debelo doseirli M - gate letine. * pi s Kako dolgo so Arabci v svoji domovini delovali in pili tudi kavo, ni znano. Neki D iz Adena jo je že v zgodnji dobi islama u\ med derviše, da bi jih v urah molitve spo jala v čim večjo ekstazo. L. 1511. je neki arabski namestnik pr vedal to njeno rabo in uničil nasade, tod* njegovimi nasledniki se je pitje kave tem razširilo. V začetku 17. stoletja so jo B čani uvozili v Italijo, neki poslanik Mohai IV. je prinesel vrečico aromatičnih zrn L viku XIV. Pri mizi so zelo previdno uživa jačo iz teh zrn,- poslanik je moral naj prvo izprazniti skodelico, da prepriča franc dvorjane, da pijača ni strnjena. Potem pa se zmagoslavni pohod "čn strupa" ni dal več zadržati. Danes je kavi tovo najbolj priljubljena pijača belokoice predstavlja enega najmogočnejših činitel> gospodarstvu sveta. Šele po Kolumbu je beli svet zvedel o ii navadi Indijancev, da se opajajo s kajeis nekih listov, ki jih zavijajo v zelene kon liste. -Ime tega mamila, "tobak", izviri mnenju nekih raziskovalcev z otoka Tih drugi spet pravijo, da je njegova pradonro dežela Tabaskos. Veliki španski zdravnik kolaj Menardes je napisal celo knjigo o tol kot zdravilu in kot zdravilo je Jean Nicot nesel leta 1560. tudi prva tobačna sem« Pariz. Se danes spominja ime nikotina bil ne snovi tobaka, na tega moža. V Evrop tobak sprva njuhali, in sicer tako strastno je papež Urban VIII. menihom s posebno slanico prepovedal to razvado. Mnogo xo rili odločujoči činitelji v Evropi, da l)i navado tobakajenja, a vse zaman. Konln oblasti same dobile v tem ogromen vir do kov s tem, da so naložile na uvoz tobaka vi carine in pridelovanje monopol i zirale. A k I. 1848. je bilo kajenje na javni ulici v vi evropskih držav prepovedano, za to so bil razpolago posebni lokali. s Domovina krompirja je po vsej priliki ru, kjer rase še danes neka njegova divja d V Peruju so menda že stoletja pred odkril Amerike pridelovali ta sadež. Nekoliko i ga je pripeljal s seboj trgovec s suinji H kins 1. 1565. na Irsko, pa ga je le slabo prt Ob koncu istega stoletja so Spanci i prinesli v Italijo in na Burgundsko. krompir je imel dolgo časa skoraj samei nike in to ni čudno, saj so se ljudje »pr uživanjem njegovih nadzemeljskih iadrk»| mo zastrupljevali. .[ ' Sele v sredini 19. stoletja so spoznali j men njegovih gomoljev za kuhanje — In potem se je začelo širiti tudi uživanjij moljev kot jed. Danes si evropskega pM stva brez krompirja niti ne moremo \ec r in če Evropa ne trpi več toliko in uko po strašnih lakotah, ki so razsajale <1< " stoletja, je to večji del zasluga krompirji j Da bomo živeli 180 M Znani pomlajevalec živali w* w sprejem v ta zavod, kjer - •»■ zabava in bavi s delom, ki » lahkn opazujejo delovanje nvr ^ ma. Mnogo slartev. med nJ"J^ ^ starih — najstarejšemu j«? 11 ' v zateklo k metodi prof Uw je to pravi raj atoletne ,-rilK ...... w>"lff' cvetju, tudi trta je poguala. a na prvomajsko jutro je zajela slana vso Gorenjsko, v LjubJja-1 ni je bila megla, po vzhodu dr-' žave je snežilo in snežilo je v j naših planinah, deževalo v doli-' kavarno, kjer so jo kasneje ne- nuh- Jutro Je bil° mrzl° kakor, zavestno našli. Pre« dvema mesecema, potem t. (Izvirna porodila is Jugoslavije.) pgNftm&U NAPADA- ^^^^^ Iti^miM | Nato "j e a k u š a 1 Uon na dveh s"lnce le Pognalo meglo, a "s , aretirali I^oaa Zu- : krajih zažgati grad, nato je Jr"1" Je Veter mraz Skoraj do mri} vdrl v eno omaro te, —> 1* Opoldne pa se je zoblačilo in doj TOmazinovo Bogenšperku KoMf ^avmno Tomazino- i, vraiskih kleti, p/v ipor jo je bil ranjeno zavlekel ^lec, se je po zdravniški kmalu zavedela ter iz- da jo je napadel ko-|5 la stari LeOO Zupančič, , slutil še lani na Bogen-bku. kjer je opravljal dela vrtu in v hiši. Starši Leona iBiiča ao zaposleni v hrast-j »iteklarni, stanujejo pa že časa v Zagorju v tako kasnem "ajmohchauzu". :nikj ao domnevali, da je jjfeJec najbrže pobegnil k pkm. itijiki orožniki so se odpe-v Zagorje, kjer so res našli idalca pri starših. Stopili stanovanje ravno, ko je sin z materjo. Aretirali so Sprva je tajil, nato pa pri-„ drjaiijt' ter izjavil, da fi [vršil iz maščevalnosti, ^padalec je hodil v šolo v letniku, nato pa je še kot _ fante, ki je šele zapustil ike klopi, moral s trebuhom eruhom. Starši ga niso preživljati. Zato je sto-v službo na grad Bogen-Delal je na vrtu, oprav-jf hišne posle. Letos pozi-ii je baje hotel nekoč izpo-iti neke obleke grajske go-e za maskare, česar pa mu podinja Tomažinova ni pu-Javila je to grajskim go-arjem in mladi fant je bil ničen iz gradu. Tako se je zatekel k svoji stari mate-na Feličvrh nad Bogenšper-c, potem je šel za nekaj časa lUršem, |H)tem 'pa se je spet lil k stari materi. Bilo je to oboto pred usodno nedeljo, ra mati ga je vprašala, ali res nekaj po tujem stikal na idu. "To ni i j«* gotovo Tomu-»va skuhala!" je dejal fant, j« u- od mladosti zelo raz-Pjiv. Takoj je sklenil, da maštujj« nad Tomazinovo. i noči ni prebil od jutra pod šo stare matere, zgodaj zju-i j« šel od doma ter se spu-v K«>zd nad gradom ter pre-kdaj bodo šli posli iz gradu, kje stopil v grad, pes voljč-1» j'* poznal in spustil v dl"*z upiranja, Zupančič J« zavil naravnost v kuhinjo, rje vprašal Tomazinovo, za-imaša o njem, da je kra-pripovedovanju napa-je Tomažinova zakri-njim, naj so pobara iz Pter ga celo sunila s pest-'^J j<- Zupančič zagrabil j kuhinjski nož ter ji ga za-L* P»i. Tomažinova se je Kant jo je pPjje, 0. ' vlekel po tfvori-L,:, ; je našel staro bodalo, ga bru- irtal I nje knezove hlače in rjave čev- ^ sm? Ponekod pa je pa-Ije. Ob studencu pod gradom ^^ ^ ^ n°Či * se je umiJ in izpral l^vave Z ^ V™1r ; U' S,Me! e Ukra->aP^' prvega maja, bo V to-dene hlače ter oblekel svoje. pi0. Velike škode v vinogradih Nato je šel v noči do Litije, vr- in sadovnjakih za zdaj ni. gel tuje hlače m čevlje z mostu Nič drugega nimamo povedati v Savo ter čakal v bližini kolo- za krvi maj? Nič drugega. Kaj-dvora do prihoda nočnega vla-jti prvi maj je zdaj le še praznik ka, s katerim se je odpeljal v pomladi, delavskega praznika pa Zagorje k staršem. j že več let na ta dan ne sme sla- T i niso niti malo slutili, da bi > viti. Seveda ga tudi letos ni sme-bil mogel njih sin izvršiti takolo. Ni bilo ne shodov ne sestan-strašen zločin. Tudi je bil fant kov, ne sprevodov in manifesta-miren in brez skrbi govoril z cij! Le nekatere tovarne so dale materjo ter jo drugi dan cel^jjfciav^m prosto in počivale so nagovoril, da sta začela kvarta-jtiskarne — to pa je tudi vse. Le ti v kuhinji. Tedaj so prišli o-|tu in tam v katerem delavskem rožniki, aretirali Leona ter ga revirju so se delavci v skupinah odvedli v litijske zapore. (napotili na majski izlet ter obu- Tomazinovi se stanje v ljub-' Jttli ipomine na nekoč. Včasih je _ P ROS? B T A'-- ........... j i' -laaa——gag-' - —. V Chicagu bo zbor za 'tretjo stranko' Njeni organizatorji pri-čakujejo velike udeležbe Je Tomažinova ob Planil nad njo JLT " hodalom t lu,il z britvijo, ki ae P'1' hodih udarcev. > d,, vinjaka vrgel S majhno ljanski bolnišnici boljša, le spo min ji je opešal. Zdravniki u-pajo, da bo ostala živa. Ce pa bi bil grad res zagorel, bi ostal zločin vsaj za nekaj časa mogoče prikrit. Toda na dveh krajih zažgani šopi slame niso vneli trfl in pohištva, pač pa opozorili ljudi, da se je v gradu nekaj zgodilo. Tako so še pravočasno našli in rešili Tomazinovo. Avtomobil ga je povozil do smrti V noči na 1/ maj se je na Križnem vrhu nad Poljčanami dogodila avtomobilska nesreča. Neznan avtomobilist^je povozil 18 letnega progovnega čuvaja Jurija Mastinška do smrti. Kako se je nesreča pripetila, ni znano do podrobnosti, še manj pa je znano, kdo je bil avtomo-bilist, ki je Mastinška povozil in oddirjal dalje, ne da bi se zmenil za svojo žrtev. Malo pred polnočjo je neki kolesar iz Frama našel njegovo truplo, sklical ljudi, s katerimi je prenesel mrtvega železničarja na njegov dom, kjer ao zajokali žena in trije mujhni otroci. Zelo verjetno je, du se je nesreča zgodila okrog devetih zvečer, Mastinsek se je vračal iz službe domov. Uslužben je bil v Slov. Bistrici. Spotoma se je ustavil na Križnem vrhu, kjer so fantje postavljali majski mlaj, in jim pomagal. Po osmi uri je odšel proti domu. Nasproti mu je pridrvel avto, ki gu je podrl in vlekel še več me trov s sabo, nato pa odbrzel da lje v noč. Čuvaj ob železniškem prelazu je izpovedal, da je o-krog devete vozil čez prelaz tak in tak avto. Drvel je silno naglo. Po njegovem opisu avtomobila poizvedujejo zdaj, Čigav bi bil avto in kdo ga je vozil, a doslej niso mogli ugotoviti storilca. Mastinšek je bil že 20 let v železniški službi in bil dober delavec. Zapušča vdovo s tremi mladoletnimi otroki. Mrzel prvi maj Letošnji prvi maj je prinesel planinam nov sneg in dolinam občuten mraz, nenavaden za to dobo in nenavaden po tako le- pem pomladnem aprilu. Vse je bilo to vae drugače: razobesili so rdeče zastave, godba je igrala budnico, govorniki so nastopali, manifestirali in demonstrirali v velikih sprevodih. Zdaj vse to ni dovoljeno. V Avstriji in Nemčiji so prvi maj prevželi fašistični režimi kot državni praznik in ga praznujejo na fašističen način. Pri nas prvi maj ni več praznik, priznan in dovoljen, a vendar je od delavstva še vedo češčen, sai jc to praznik, ki si ga je samo določilo. A častiti ga moirajo na tihem. Uradna poročila iz vseh evropskih držav poročajo, da je potekel prvi maj v miru in redu .. . toda dan nuto so listi priobčili že svoja poročilu iz raznih držav, da so socialisti in komunisti kljub prepovedi manifestirali svoj praznik na tuk ali drugačen način. Povsod je bila policija na straži in marsikje je morala s silo razgnati manifesten-te. Spet uboj o stopnicah. ga je na spodnjih stopnicah vrgla božjast in padel je tako nesrečno, da si je prebil lobanjo ter je dve uri nato v bol- mi£»ii/ii ii *%r* m i Chicago. — (FP) — Organizatorji "tretje stranke" ao pro-vizorično določili 29. junij kot datum za čikaško zborovanje pristašev nove stranke. To zborovanje se bo vršilo v smislu sklepa zadnje washingtonake konference. Možno pa je, da bodo s tem zborovanjem počakali, da odide kongres na počitnice, kar se zgodi enkrat v juliju. Promoterji tega gibanja, kateremu načelu jeta kongresnik Amlie iz Wisconsina in profesor Paul Douglas s čikaške univerze, pričakujejo, da se čikaškega zborovanja udeleže vodje min-nesotske farmarsko - delavske stranke, progresivne stranke v W i s c o n s i n u in socialistične stranke ter . "tretjestrankar-skih" skupin v raznih državah. Komunistov ne mislijo vabiti. Pričakujejo tudi simpatičnega odziva od raznih delavskih in farmurskih organizacij ter liberalnih skupin. Koliko bo to gibanje dobilo odliva v navedenih krogih, je •eveda še vprašanje. Domneva se, du na socialiste ne morejo preveč računati, posebno ne, če bodo čikaško zborovanje domi-nirali wisconsinski progresivci. Ce bi bili vodilni progresivci pri zudnjih volitvah za člana državnega vrhovnega sodišča podpirali socialističnega kandidata Turnerja, ki je kljub temu do-bil nad 218,000 glasov, bi bila situacija mogoče nekoliko drugačna. Socialisti so pripravljeni sodelovati v tem gibanju le, če bi v njem prevladovali delavski e-lementi, niso pa pripravljeni sodelovati v kakšni freformistični "progresivni" stranki. Sicer se pričakuje, da bo čfkaška konferenca poudarila scoialistično načelo "potrebe produkcije za rabo, ne zu profit", ampak končno to lahko dosti ne pomeni. Prav tako se tudi pričakuje, da bo obsodiiu embrionično fušisti Čno gibanje "futhru" Coughli-na in l!uey Ixmga. Tudi se ne ve, kaj bo stori minnesotski governer Olson, ki je eden najbolj prefriganih po litikov v deželi in z ožjimi zvezami med vplivnimi demokrati in republikanci v svoji državi. f* WT' . > * * 1 e ' i'"' i /vi a ' ■ iB .. • y . ~ TadaraUU IMeU.ro« Od leve na desno: llarry Hopkins, načelnik odboru F K K A, Morris li. Cooke in llurold Ickes tajnik notranjega departmenta. \ VVashington, I), C. — (FP) Vladni prosvetni biro je prav- vt ... HH kar objavil poročilo, v kalen o Na band ^agim projek irane p^^^ e„tt(ii fKmmffjkH„M< ti t i*o n L o r* o i t, 't 1./. t.Mi.i stranke najbrž ne bo prej sko čil, dokler se ne bo ^util popol noma vurnega. # Slično je tudi s strokovnimi organizacijami. Organizirani delavci in voditelji so sicer razo čarani nad "nevv dealom", aTn-pak še ni nikjer nobenega znaka, da so pripravljeni podreti mostove s starima strankamu, predvsem z administracijo, ker še vedno pričakujejo, da bo mogoče odpadla kakšna drobtina v obliki tega ali onegu delavskega zakona ali usluge. Kljub temu bo vredno opazovati čikuško konferenco, na kateri se pričakuje veliko večja reprezentacija kakor pa na alič-nem zborovanju pred dvema letoma. Hitler predložil nacij* aki mirovni program (Nadaljevanje a 1. struni.) padalne pakte z vsemi svojimi sosedami, izvzemši Litve. Pristala bo nu dogovor, ki bi prepovedoval uvažanje orožja in vojnega materiala, ako bodo to storile drmje države. Ne maru pa skleniti nenapadalnega pakta z Litvfl, ki zatira nemško prebivalstvo v Memelu. Litva st je o-svojila ta teritorij z oboroženo jflite in Liga narodov je to akcijo jtapRcjonirala. j fjalje je Hitler poudaril, du ne bo sklenil pakta vzajemne vojaške pomoči s sovjetsko Rusijo, kar bi lahko potisnilo Nemčijo v situucijo, da bi se morala boriti na strani komunistične Rusije. O nedavni sklenjeni francosko-sovjetski pogodbi vzajemne vojaške pomoči je Hitler dejal, du ograža mir Evrope. Nemški kabinet je včeraj uveljavil zakon, ki določa obvezno vojaško dolžnost za vse moške od 18. do 45. leta starosti. Zakon določa, da morajo vsi moški in Ženske služiti domovini v yoJ-nem času. Židje so v mirnem času izključeni iz vojaške službe z nekaterimi izjemami, katere bo šele formulirul posebni vojaški odbor. Arijski vojaški čustnikl, ki bi poročili Židinje, bodo degru-diruni nu prostukc. MILIJONI OTROK OROPANI SOL-SKE VZGOJE finančnih sredstev ni nad ti milijone otrok v podeželskih dia-triktih dobilo šolsko vzgoje v te čaju HK14-l(j;U>, dasi mnoge u čiteljice prejemajo $20 in manj plače na mesec. Nad 37,000 podeželskih šol je moralo zapreti vrata ali pa skrajšati učni tečaj. V 1547 dis triktih niso učiteljice prejel« plače in šole so bile odprte v teli krajih, ker so »učiteljice opras Ijale svojo službo brezplačno. V šestnajstih dršavnh Je bilo nad 26,000 učiteljic pa relifni listi federalno >vlade, v ostalih pa ni bil«( situacija dosti boljša. Poročilo dostavlja, da so neka teri podeželski distrikti na robu finančnega bankrota in da Ih> morala federalna vlada nekaj storiti za šolsko vzgojo otrok v teh krajih. n* oblak, ki mo g« dvignili viharji v Tesan«« in kateri mu napratili veliko škodo v tej državi Mellon skril svojo "Madono" VVashington. — Vladna komi-I sija za davčne prizive ima pred i seboj a|»el multimilljoruimkega j reveži« Andrevv Mellona, ki m* brani plačati dohodninski davek | od $1,1WM<»0, kolero vsoto je J plačal za elovito Itufitedovo sli-i ko "Madona iz Ali*'" sovjetski j vladi. Zdaj ima smolo, ker je *iiko skril in j'4 torej vsota podvržena davku. Podjetje mora priznati unijo N« u Volk, Pokrajinski vlad ni delavski odbor je odredil, da mora 1'rogresalvr -Drug Co., ki la«tuje veliko število I«*karu s Ne* Vorkp in drugih mestih, fsmovno uposliU 21 uaJulhen-j I cev, katere j< odpuetila zaradi . unijskih aktivno*!I, in priznat) I unijo, Zanimivosti za vsakega O Napoleonu —. piAo zgodovinar Loon: "Čeprav se ni nikdar naučil pravilno francoski pitati In je vedno izgovarjul t italijanskim naglasom, je postul Francoz in s Časom najmočnejši eksponent francoskih krepo-sti. Napoleon je bil takozvani hitri delavec. V manj kakor dvajsetih letih je opravil vso svojo življenjsko karijero, V tem kratkem času je vojeval več vojn, priboril več zmag, pre. marširal več kilometrov, osvojil več kvadratnih kilometrov zemlje, pripravil več ljudi ob življenje, uvedel več reform in zme-del Kvropo mnogo bolj kakor katerikoli drugi. Po postavi je bil majhen in \ prvih letih tudi slabega zdravja. Vse težave pa je premagoval s trdno, neomujno vero v svojo usodo in slavno prihodnost. Ca-stihlepnost je bila gonilna slin njegovega življenja. Napoleon, se zdi, du ni Imel noiieimgn tistega čuvstva obzirnosti in tuktu, s katerim se človek razlikuje od zveri, Tudi s približno verjetnostjo s«» ne du reci, da W »II kdaj ljubil kaj drugegu razen sebe. Med oblegunjum Toulona, kjer s«^ je Napoleon odlikoval kot artilerijski častnik, je skrbno iu pridno študiral Macchia-velJiju. (najbistroumnejšega poznavalca politike). SU'dil je njegovim nasvetom iu nikdar nI držal besede, če je zahtevala njegova korist. Besede "hvaležnost" ni poznal. Pu I udi od drugih je ui pričakoval. Clovu-ško najhujše trpljenja ga fl1 gu iiilo. _____Milijoni ljudi so mu sledili. Nobene plače niso dobili, niti jo pričakovali. Ne vem razlage zu to. .Siimo eno slutim: Napoleon je bil največji igralec, vsa K-vropa je pa bila njegov oder, Vsuk čas In pod vsakimi okoliščinami je natančno vedel, kakšna |»oza in katere liesede bodo najgloblje vplivale na ljudi." Tat ari, «*erkev in šah. — Nad večino Rusije so, kakor je znano, dolgo časa vladali Tatari. Zapustili so samo en pozitiven vpliv. Ruse so nuučili šaha! Razširjenoat šaha v Rusiji izvira Že iz I M. stoletju, ko SO jlll naučili le igre Tatari, Zato je pravoslavna cerkev dolgo časa najostreje nasprotovala šahu in je proglusila to lepo igro za "smrtni greh" in za "brezbožno spretnost, naučeno od neverni-1 kov". Rusi se za to cerkveno Stališče niso brigali. Tako beremo v neki nemški knjigi o šahu, izšli 1616. 1. sledeče: "Moskovl-ti igrajo šuh zelo duhovito in z veliko marljivostjo. V tej igri so tako spretni, da druga ljudstvu ne morejo tako lahko tekmovati * njimi". Za Časa carja Alekae-ja. sredi 17, stoletja, se je šah neverjetno razširil med ljudstvom. Zato mu Je cerkev napo-vedala podvojen boj. Metropol it Dauiel je v vsaki pridigi bičal šah kot zabavo,, ki je poleg pijančevanja najhujša pregreha! Ko so n«»kaj aristokratskih ftahistov izobčili iz cerkve, se je vnel med dvorom in cerkvijo hud spor radi šaha. dele car Peter Veliki je napravil konec temu s|>oru s tem, da je izracll željo, naj bi igrala šah vsaka ruska družina. l\xl njim ae je ludi duhovščina tako sprijaznila s to "brozbokno" igro, da je ii. pr. neki metropollt prodal cerkvene zvonove svojo parohljo, du gu ivonenje ne bi motilo pri igri! Kako strastni šahistl so postali Rusi, dokazuje tudi naslednje zgodovinsko dejatvo: Deka-bristi, ki so 1825 I. organizirali neuspelo za n> t o proti carju, ao prosili v ječi, du hi se Jim do-volilo igrati šah. Ko je bila prošnja odbita iu je moral vsak u-pomik sedeti v svoji samotni celici, so napravili j««tnlki šahovske figure iz kruhu in s trkanjem ob zidove so se sjNirazume-vali o potezah. Tako so za hrbtom jetniških paznikov organizirali najzanimivejši šahovski turnir v zgodovini. Alkoholik in letno poročilo carju, — Pod carskim režimom tudi rusko uredništvo nI pošlo-vulo po evropskih pojmih. Ko so drttgnd že povsod uvedli pisalne stroj«», so Jih v Rusiji odklonili kot nepotrebno novotarljo. Vse so pisali. Tako so Imeli v trgovskem ministrstvu nastavljenega hudega pijanca samo radi njegove lepe pisave. Vsako leto so gu v decembru zaklenili v sobo, da Je piaol letno poročilo ministrstva na carja. V sobo so mu prinesli veak dun poleg živeža po dve steklenici v vedal, kje sem delal, koliko sem ra*lužit in da »em tudi ob nedeljah delal v rudniku Nekateri t so kar z glavami cmaievaii, ker »e jim te zdelo čudno, da s«-m to-,ltko /a«1u4it. V mestecu , m <»»tnl dvaj«el dni in prosti «em krajšal z ribolovom, toda v tem oziru nisem imel kaj prida usj>e-ha. Potem sem se spet odpravil na pot proti vzhodu. Vozil sem ne skozi Chicago, Toledo in končno dospel na cilj, v Monroe, Mich. S postaje sem krenil k znancu, pri katerem sem že bil na hrani in stanovanju. Ker ni bilo tam mnogo slovenskih družin, sem moral stanovanje iskati Um. kjer se je lahko dobilo, čeprav nisem bil z nJim zadovoljen. In tako sem |u> dolgi odsotnosti zopet prišel ua hrano in stanovanje, ki ae mi ni dopadlo. Par dni po prihodu sem dobil delo v neki livarni. V tistem času so bi-le delavske razmere v mestu in okolici precej dobre in delo se Je lahko dobilo. Tu sem delal samo štiri dni. Delo sem pustil zaradi delovodje, ki je imel nekaj denarja vloženega v |>odjetju. pa je priganjal delavce, da bi čimveč dobička nagrmadili lastnikom. Delavci so garali za 40 centov na uro. Par dni -»em pohajkoval, potem aem pa našel delo pri železniški družbi Nevv VorluCšntral Line, za katero sem že delal. Delovodja ie bil miren človek in nI priirantal delavcev ir rato so ga radi imeli. Delali smo zunaj, zamenja* ali tračnice, temali stare obrnJil ie ne ven in jih nadome stili a novimi IMovodja nam je nekem dne povedal, da bomo vso zimo zaposleni, ako bomo hoteli ontati in obdržati delo. Jai fem flOflVlTA bil te novice vesel, kajti obljubljeno mi je bilo stalno delo skozi dolge zimske meaece. Tako sem delal pri železniški družbi en mesec, ,pa me je *pet prijela želja, da odrinem proti zapadu. Nič več nisem imel obstanka in nekega dne sem delo pustil ter se pripravil na odhod. Vozni listek sem kupil do meste-ca Marceline in se odpeljal po železnici in po isti progi, po kateri sem dospel z zapada. Kmalu sem se znašel na postaji v Mar-celinu, odkoder sem se odpravil naravnost k znancem, pri katerih sem bil pred dobrimi šestimi tedni. Tam sem zopet dobil hrano in stanovanje in v brezdelju zapravljal lepe jesenske dneve. Stara ženica se je začudila, ker sem tako kmalu prišel nazaj. Povedal sem ji, da nameravam ostati par mesecev v naselbini in v tem času se bom kratkočasil z lovom. Njen sin je tudi izgubil službo in sva skupno hodila na lov. Naj prvo sva se spravila na divje race, ki jih je bilo dosti. Vsako jutro sva zgodaj vstala in imela sva srečo pri lovu na race, zajce ali na prepelice. Malih divjih zajcev je bilo dosti v okolici, toda midva sva imela največje veselje pri streljanju prepelic, katerih je bilo tudi dosti. Kadarkoli sva naletela nanje in jih prepodila, se je jata dvignila in začela sva bruhati svinec iz najinih pušk, da so prepelice cepale doli kakor listje, k9 ga veter odtrga. Lovska sezona na race je odprta šest mesecev; odpre s$ v 0-ktobru in konča v aprilu. Race se vsako jesen selijo na jug in v tistih krajih jih je največ v oktobru, meseca decembra pa ni videti nobene več. Z zajci je zopet drugače in lovska sezona nanje je vedno odprta, ker jih je dosti in povzročajo škodo na polju. V poletnem času jih nihče ne mara in zato se takrat zelo množijo. Lovci tudi pobijajo drugo divjačino in zverjad zaradi kožu-hovine. V Missouriju je dosti dihurjev, katerih kože imajo ceno 75 centov do $2.50. Divjih kokoši je bilo tudi veliko število, ker je bil lov nanje prepovedan deset let in ao se silno razmnožile. Dalje je bilo tudi dosti fazanov, katerih tudi nismo smeli streljati. Bplj proti zapadu se dobijo divji purani, na katere je pa lovska segona odprta le pet dni vsako leto. Srne se dobijo pa na južni strani, blizu kentu-kiških hribov, na katere pa je bil lov prepovedan. Tako sem preganjal prosti čas z lovom, ko sem se ustavil v Marcellnu. Končno nam divjačina ni šla več v slast, ker smo se je bili prenajedli. Nekega dne smo kupili velikega prašiča. Napravili smo dosti klobas in jih lepo osušili in se preskrbeli z okusnim mesom. Pri nekih hrvaških farmarjih smo dobili vina, ki so ga napravili iz domačega grozdja. Tako smo se gostili tiste dni. Bilo je dobro življenje, a bilo je le začasno. Nekega dne v januarju leta 102T> sem se odločil, da pismeno vprašam Franka Sršiča, kako je z delom in ako bi ga mogel dobiti. Cez teden dni sem že dobil odgovor, da bom delo dobil kakor hitro se vrnem. Stari ženici, pri kateri sem stanoval, sem povedal. da v kratkem odpotujem na zapad, ker ml je prijatelj pisal, da imam zagotovljeno deio. Ona je rekla, da bo to še najbolje, ker bom lahko spet služil denar. Po štiridnevni vožnji sem že bil v Salt Lake Cltyju. V mestu sem ne zamudil par dni in nato sem se pa odpravil v hril>e. kjer me je čakalo delo v rudniku. Srečno sem dospel na cilj in se zopet znašel miti kopači srebrne rude. Vse moje potovanje je bilo za mano in pustolovščina končana; |H»stal nem zopet rudar. Delovodja je bil vesel mojega prihoda in me je rad vzel nazaj na delo. Tisto zimo nismo bili donti zaposleni s kopanjem rude. tods jaz »em dobil dobro delo. Z nekim Ličanom sva bila začudena pri popravljanju v rudniku; zamenjavala sva podpore in utrjevala. da je bilo donti varno. Pri tistem opravilu aem bil zaposlen skoti zimske meneče in hodil na delo vsak dan. Na spomlad se je |ia aopet začelo a kopanjem rude in delo ,«e je pomno žilo Drugi ho kopali srebrno ru-! do, jaz sem pn zopet prijel za I staro delo. Nalagul »em rudo v v ozičke, katere nem potem poti- j skal do ntrenllnlkov. Po dveh me 1 secih. ko sem obnovil delo v rudniku. sem »i že prihranil par sto dolarjev v eekih. katere sem i-mel »mn jene v pisarni pri raču-1 novodji. (j*,;, pru,«^, Gorenjka: Lov na medveda Zgodba ni iz mojega rojstnega kraja, ampak od tam, kjer sem delj časa živela. Je resnična, seveda sem pa izpremenila imena in še nekatere druge malenkosti. Na Hrvatskem, blizu meje stoji mestece N. 2ivljenje je precej malomeščansko in primitivno. Za žejo, politične razgovore in prepire skrbi par gostiln, sladokuscem je na razpolago majhna, čedna slaščičarna, za napredek kulture in civilizacije pa skrbi star kino. V tistih časih je predvajal kino samo stare, neme filme, ki jih je na pol zastonj dobil od filmskih podjetnikov. Stari so bili ti filmi tako, da je bilo marsikaj na platnu že zabrisano. Ce smo gledali "Življenje v džungli" tedaj so nekatera drevesa visela v zraku, a marsikak lev je prodiral skozi goščavo brez glave in nog. Tudi v modernejših filmih se je zgodilo, da so hiteli čez platno ljudje brez glave. (Pa saj se to tu di v resničnem življenju dogaja!) Razume se, da smo baš zar radi teh pomanjkljivosti še raj ši zahajali v kino. 1 Pozimi so pa prirejali meščani v dvorani "Sokolskega doma" plese, kjer se je shajalo mlado in staro. Tedaj so prerešetali vse novice in količkaj pomemben dogodek je kakor bomba bušil na vse strani, razdvajal ali družil temperamentne meščane, kakor je pač naneslo. Kajti N-ča-ni so bili silno razgibani, dovzetni ljudje, ki so imeli dosti smisla za humor pa tudi za prepire in opravljanje. Takoj za mestom v ravnini leže kmečka naselja, kakšne pol ure od zadnjih mestnih hiš se pa razprostira precej obširen gozd in za njim v ozadju nizko gričevje. ,, Dogodek, ki je meščane zabava) skoraj celo leto, se je odigral tisto zimo, ko smo imeli v kinu največji halo z "Življenjem v džungli.". Tisto zimo torej sta hiteli neko popoldne gospa Cirila in njena prijateljica Mara skozi gozd nazaj v mesto. Zamudili sta se v vasi med gričevjem onkraj gozda in ker je bilo lepo suho vreme, sta jo mahnili kar peš, češ, v dobri poldrugi uri bosta doma. Mrzlo je bilo, ivje se je nabiralo na toplih kožuščkih in sneg je škripal pod škornji. Veselo kramljajoč sta zavili v gozd. Počasi je prihajal mrak in padal kot temna senca na gozd, ki je postajal mračen in grozoten. Gospema je bilo vendar malo tesno pri srcu. Kajti prav Ta gozd je bil v avstrijskih časih znan po mnogih tihotapcih, ki so se skrivali tukaj, in marsikak uboj in rop se je zgodil prav na tej cesti. Pa tudi po prevratu so že nekega potnika oropali. Strah so pa svoj čas zbujali tudi volkovi, ki so se pritepli iz večjih gozdov na jugu. Ce tudi že mnogo let ni bilo slišati o njih, je bilo gospema vendar žal, da sta odklonili voz, ki so ga jima ponujali znanci. Ze sta po hitri enourni hoji1 prispeli skoraj do gozda. Tedaj je pa nenadoma nedaleč od njiju v goščavi poleg poti nekaj zalDmastilo. Suhe vqje so za IM>kale in izza nizkega grmičevja je pogledala velika, kosmata glava. Dvoje velikih, sovraž nih oči ne je užgulo v mrak in grozeče pogledalo proti njima. "Medved?!" ju je prešinila misel. Oči se nino mogle odtrgati od pošastne zveri, dih je zastal, srce je burno utripalo. Toliko sta bili ž«' pri sebi, da nista zagnali krika, ampak sta se instinktivno sprijeli za roke in se počasi umikali. Smrt. v gozdu, daleč od ljubih svojcev! — Vsaka minuta opreznega umika je trajala ure in ure. polne smrtne gn>ze. Končno sta se oddaljili iz vidnega obzorja zveri, ki je še vedno nepremično stala na istem mestu. Napravili sta nato velik ovinek in planili kar vse vprek skozi gozd. imdali preko polomljenih vej in se pogrezali v snežne žamete. Naposled no'v daljavi zasijale mestne luči. Zasopli, z razcefra-nimi plašči, trepečočl, okrvavljeni in na pol mrtvi sta planili domov in preplašeno sta pripo CgntTKK — rtdtrii«d HiciunT Glavno poslopje delavake šole Brookvvood v Katonah. N vedo vali, da ju je v gozdu malone raztrgal velik, strašen medved. Kot blisk se je raznesla novica po bližnjih hišah in dospela na uho tudi priložnostnim lovcem Anti, Josu in Stipu. Sicer so dotlej videli medveda le v zve-rinjaku v Maksimiru, kadar so šli v Zagreb, vendar so pa vedeli, da medved navadno pozimi spi. Ante, najmodrejši je dejal: "Že res, toda zgodi se, da medveda v hudi zimi zbudi lakota in tedaj mora iti na plen. Navadno potem išče želoda pod snegom. Hrastov-želodarjev je pa dovolj v tem gozdu." Seveda ni bilo nobenemu nič kaj prijetno okoli srca, toda za nič ne bi tega komurkoli •priznali. Sklenili so torej, da kar koj zagrabijo za priliko in gredo nad medveda. Ante in Joso, že starejša možakarja, sta bila samca, Stipo, zagorel, stasit junak kot mlad hrast v gori, se je bil nedavno poročil. Mara, njegova okrogla, črnolasa in temperamentna ženica, ga kar ni hotela pustiti na lov. Vrgla se mu je okrog vratu: "Jao, Stipe, golube moj, dušo moja, šta ču ja sirota bez tebe, da te medved raztrga!" Solze so se ji udirale po rdečih licih: "Nemoj iči, nemoj, slatki mužiču!" Pa Stipo korenjak ni smel pokazati Mari, kako .strašno rad bi ji ustregel. Potem bi izgubil ves ugled pri svojih tovariših in pri dekletih, katere je še vedno rad ošinil s svojimi vražjimi, črnimi očmi. (Kadar ga žena ni videla.) Pa tudi ni bilo več časa razmišljati o tem. Že sta prišja v njegovo stanovanje Ante in Jo- medveda! Preteto boš hitro nil v tem mrazu. Medved pa čno tudi ve, da mrtvec ne kil Ko so prišli* v kozo, s0 util in nemo korakali drug za gim proti mestu, ki sta Ka sali prestrašeni gospe. Zavij s poti in kmalu zapazili na nekake sledove, držeče do 11 ga grmičevja, ki ga je bilo no tam okoli. Ustavili 80 »e i potuhnili za širokimi debli ves ter napeto pričakovali trt ure, pol ure! Nekaj je švignilo mimo i Zajec? Lisica? Vsi otrpli so sluhnili. Nato se je pa za gi čevjem nekaj zgenilo. Ve kosmata rjava gmota se je nila in počasi zavila proti Čudno je poskočila z zad nogama in obstala v senci, tro so lovci sneli puške. "Hudiča", je tiho zakle prvo Stipo. Pozabil je v nem objemu nabiti puško veda tudi nabojev ni vze zel pot mu je stopil na čel "Da bi te vrag," je zaš z zobmi Joso. Namestu nove ške je vzel staro, ki je že dni ni očistil in se seveda lin ni zgenil. Obupno je spi puško na tla in zgrabil za ki ga je izdrl izza pasu "Pst!" je dal Ante zna En sam strel je jeknil brno noč. Ante je meril v in srečno zadel zverino v — gno. Divje se je vzpel medv« V Josu se je oglasila lo' strast. Planil je z nožem prej, pripravljen, če trebi tvovati se za tovariša. Tedaj o čudo, čudo! Zver je še en čudno poskočila in se zavle grm. V tišino noči je pa pretn .vo zavekalo: "Mu-u-u-u!" In še enkrat in spet str Lovci so ostrmeli. Da bi i ved mukal? Ne, to pa iti Menda je nocojšnja noč res čarana! Niso se še čisto zavedeli, so od mesta pricingljale svetiljkami in obstale n« blizu kraja, kjer so še vedno meli lovci kot troje solnatihi brov. Bil je mesar Nace, ki pripeljal s svojim hlapcem. so s puškami na rami. Stipo je žaIo8tno: "M-u-u-u-u!" moral stopiti kar takoj v sosednjo sobo po puško. Mara je jo-kaje pohitela za njim, vzela z vratu svetinjico sv. Antona in jo obesila Stipu na široki vrat. "Da mi dodješ zdrav i živ na-trag!" mu je šepnila. O, av. Anton je pomočnik za vae! V ljubezni, v bolezni in tudi za medvedji lov! Stipu je bilo le nekoliko nerodno zaradi tega. Pomaknil si je klobuk na oči, hitro poljubil deijenamrečšele kasno n ženo in stopil s tovarišema v le-1 poV( st () medvedu in ktf J po zimsko noč, ki se je med tem zgrnila nad mestom. Množica meščanov jim je želela srečno pot in mnogi so se že vnaprej veselili slastnih medvedjih tac. Jasna mesečina je lila na belino snega in se odbijala in sre-brila nad vso pokrajino, da je bilo svetlo ko podnevi. Le v o- j ^^n poslal*hlapca, da poW zadju je ležal gozd v črni tišini va) Hlapec ni nič** in preteče dvigal vrhove proti Ko je pa Nact zvedelo^"' okroglemu mesecu. ae je namenil to« Junakom, ki jim dri^ga o zle- nHprt.jrt.| sani ter i" 'H pa ni bil drugi kos v lovski Ia* lovci. Prišel je ravno pr»v tinščini. je kar zastajala beseda, j,. ub0gemu žmrzlem i" 4 Končno je i»vzel Ante: "Moj RMO ranjenerrlu teletu 1 ded je ustrelil že marsikakega „ SVojim nožem kom Trk medveda in mi je svoj čas pri- irm,in 7M(|nlj nogi ^ vrdnoj prebriaanec. kakor so že ji, je kar koj zaslutil Zgodaj zjutraj je bil nam™ vasi pripeljal v mesto nekaj vih telet. Čeprav jih je imel za ne, se mu je med pot j« ver je tele DeopaŠfBO voza. Sele doma je o|«a»l * l>ovedoval o tem. Treba je biti zelo oprezen pri taki zverini. Ce ne medvfal razsrdi, tedaj se postavi |>ok«Wi in kar hitro te u-klene v av4j objem, iz katerega težko še prideš živ. Moramo se dobro (»omeniti, kako ga borm» obkrožili. Vidva, Stipo in Jo^o merita v srce, jaz bom v glavo. Ni hudiman, da bi ga ne zadeli. Kadar dam znak, sprožimo vsi naenkrat!" Stipo. ki so mu bile. misli še polne Mare, pripomni: "Slišal sem. da medved ne napade, če ne naredi človek mrtvega in zaustavi dih!" Jono pa: "F.h, to je za babe! Ixivca ti tako pametna zverina hitro |N>grunta^ In lačen medved je vnega zmožen! Pa recimo, da takole negibno ležiš pol ure in se pustiš ovohavati od' imelo zadnji nog' zani. zato je tudi dozdevni 1 ved" tako čudno po*kak°*«V to je naložil mesar na * gubljeno tele in osram««* ce, ki so kleli in zal**"* strahopetne ženske, da * * kadilo. ^ Drugo jutr«. ■ • ^ krohotalo. Mara ja P Stipu: "Medv,<1 di te'' da si mi ti /dr» ' ^ Tako se je k<*»4*' lov"' I)a. še to nv je mesar, ves« šel tele. povab jo. Ob slastni \ vincu l*,7JI mašo. Skoda, da m Ali sle naroč«**1^ i •Parter T*"*" j« •f* p nS