Celje - skladišče D-Per 214/1978 1 Jiill COBISS s GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI EMO CELJE LETO XXVIII — ŠT. 16 - 15. SEPTEMBER 1978 Smelo In odločno naprej V prejšnji številki smo napovedali objavo govora glavnega direktorja DO EMO tov. Gazvoda Frančeka, ki ga je imel na velikem zborovanju v TOBI kjer je bil »Dan EMO« ter kulturne in športne prireditve naših TOZD. Objavljamo ta govor kakor tudi govor podpredsednika ZS Slovenije tov. Mirana Potrča. Tovarišice in tovariši! Čast mi je, da v imenu samoupravnih organov, družbenopolitičnih organizacij in vodstev delovne organizacije ter TOZD TOBI pozdravim skupaj zbranih tako veliko število delavk in delavcev našega kolektiva. Še posebej v naši sredi pozdravljam goste, družbene delavce v vodstvih družbenopolitične skupnosti Slovenije, bazenov Maribor in Celja, občin Maribora in Celja ter krajevnih skupnosti Ruše in Gaberje-Celje. Poseben pozdrav tudi vsem krajanom Bistrice, svojcem — članov našega kolektiva in ne nazadnje poslovnim prijateljem, bi so se danes odzvali vabilu za prisostvovanje na proslavi. Topel pozdrav predvojnemu članu kolektiva, revolucionarju, narodnemu heroju Petru STANTETU-SKA-LI! Danes smo se zbrali v lepi Bistrici pod Pohorjem, da bi se na osrednjem srečanju članov kolektiva EMO — DNEVU EMO, med sa- bo bolje povezali, sproščeno spoznali, prispevali k večji razgibanosti kolektiva, boljšim, bolj človeškim odnosom med nami, da bi prispevali k večji pripadnosti k sredini, v kateri delamo in živimo ter tako učvrstili našo medsebojno povezanost, moč in samozaupanje, kar je osnova za boljše delo in doseganje boljših rezultatov. Danes je le osrednja tovrstna prireditev v EMO. Sicer tečejo skozi vse leto interna športna tekmovanja, trim dnevi po TOZD, strokovne ekskurzije, planinski in drugi izleti, kulturnomanifestativne prireditve in še bi lahko našteval. Osrednje srečanje delavcev EMA, naj bi v naslednjih letih postalo tradicionalno. Prihodnje leto bo posvečeno 85. jubileju obstoja delovne organizacije. Letos je srečanje v Bistrici zaradi tega, ker je, kot tako, najprimernejša proslava 50-letnice TO-BIJA, enega od nosilnih TOZD v EMO. Letos je poteklo tudi 10 let, od kar so se delavci TOBI odločili za priključitev v EMO. Delavci v TOBI in v celjskem delu EMO so že afirmirali pomen povezave in rezultatov povezanosti TOBI z ostalim EMO. Prav je, da ob današnji priliki spregovorimo o položaju, perspektivi in usmeritvah aktivnosti naše delovne organizacije. V 84-letni zgodovini je dosegla vrsto pomembnih uspehov na področju proizvodnje posode, radiatorjev (od leta 1929), kotlov (od leta 1941), orodij, odpreskov in avto-koles, sanitarij, kuhinjske opreme, izdelkov za individualno ogrevanje, kontejnerjev, siiažnih projektov, energetskih postrojenj, klimatskih naprav in vrste 'ostalih izdelkov. Kot tipična stara proizvodna organizacija, je po reformi leta 1965, z velikimi napori in težavami iskala marketingško razvojno usmeritev in učinkovitejše poti za realizacijo te usmeritve. Ob vsem tem je zabredla v najkritičnejši ekonomski položaj v letu 1976, ko je_ poslovala s 76 milijoni din nepokrite izgube. V letu 1976 in letu 1977 so se stopnjevale in zaostrovale analize vzrokov ¡za prepočasen razvoj in težave ter iskali ukrepi za prehod Glavni direktor Franček Gazvoda: »Izgub ne bo več ...« Udeleženci na veliki proslavi dneva EMO v TOBI iz nezavidljivega položaja. Tako v samem kolektivu, kot tudi v družbenopolitičnih skupnosti Celja, Maribora in republike, so se vodile trde razprave, s temeljno zahtevo po korenitih rešitvah problemov, predvsem na področju razvoja, trž-ništva, kadrov, samoupravnih odnosov in političnega položaja. Vseh zahtev se ni dalo uresničiti. Izguba iz leta 1976 je bila pokrita pod pogojem, da se v letu 1977 pripravi program ukrepov za realizacijo navedenih zahtev. Edino korenite spremembe v razmišljanju in delu so zagotovilo trajnejše perspektive kolektiva, ki je pomemben nosilec razvoja v Sloveniji. Odtod zahteva po programu ukrepov za razvojno sanacijo celotnega kolektiva, ki ga naj podpre pri realizaciji družbenopolitična skupnost Slovenije. (Nadaljevanje na 2. strani) OSREDNJA KNJ. CELJE elo In odločno naprej (Nadaljevanje s 1. strani) EMO je v dosedanjem času upravičil zaupanje Ljubljanske banke, Rezerv, Gospodarske zbornice in ostalih. Lansko leto je bistveno izboljšal rezultate. Povečanje celot- tehnološko optimalizirali proizvodnjo v ostalih TOZD, za katere lahko rečemo, da že imajo opredeljene, dovolj zanimive proizvodne programe. V novo naložbo bomo šli tudi v TOZD FRITE, o razvoju Narodni plesi folklorne skupine nega prihodka za 39 %, dohodka za 75 % napram leitu 1976 ter pozitivno poslovanje vseh temeljnih organizacij združenega dela so podatki, ki kažejo na preokret, oziroma štart v doseganje boljših rezultatov. V letošnjem prvem polletju beležimo podobne pozitivne premike. Celotni prihodek, dosežen v višini 800 milijonov din, je za 38 % višji kot v istem obdobju lani, dohodek za 30% višji kot v lanskem prvem polletju in tudi letos, takrat že ob polletju, v nobeni temeljim organizaciji združenega dela ni izgube. Na najpomembnejšem področju naše aktivnosti — realizaciji razvojne sanacije — beležimo prve pomembne rezultate: — Izdelali in samoupravno sprejeli smo program razvojne sanacije, z ukrepi za realizacijo le-te. Naj samo ponovim, da smo se samoupravno dogovorili, da bomo najprej zgradili jedilnico v Celju, nato novo tovarno energetskih na-» prav, organizirali invalidsko delavnico, izgradili osrednjo orodjarno za potrebe kovinske industrije Slovenije in širše, modernizirali in TOZD TOBI pa bom govoril posebej. V treh letih bomo z 20 % več zaposlenih kot danes, več kot podvojili produkcijo na enega člana kolektiva in s tem omogočili doseganja dohodka, kakršnega dosegajo boljši kolektivi kovinske dejavnosti v Sloveniji. Naj še povem, da je naša razvojna sanacija v celoti vključena v srednjeročna republiška prizadevanja po prestrukturiranju kovinsko predelovalne industrije, vključevanju v mednarodno delitev dela, racionalizaciji in modernizaciji energetskih naprav, iskanju novih energetskih virov, zaščiti okolja, uporabi odpadkov, posodobitvi transporta in prodaji znanja na rovaš enostavnega fizičnega dela. Seveda je razvojna sanacija tudi izjemno finančno zahtevna. Zato računamo na obljubljeno pomoč Bank in skladov Rezerv, seveda samo pod pogojem, da so naše usmeritve res vpete v slovenske usmeritve, o čemer se želimo s komerkoli temeljito pogovo-vajrati. Pri tem nameravamo še bolj utrjevati združevanje znanja, dela in sredstev s celo vrsto po- slovnih partnerjev, ki jih je po posameznih proizvodnih programih tako veliko (doma in v tujini), da bi bilo naštevanje predolgo. — Za učinkovito realizacijo razvojne sanacije smo izdelali programe ukrepov na vseh ključnih področjih — samoupravne organiziranosti, s povdairkom na razvijanju dohodkovnih odnosov navznoter in navzven; bolj učinkovite zaposlitve; prerazporejanja in dopolnjevanja kadrovskih sil; aplikativnega razvojnega dela v vseh TOZD oziroma programskih sklopih; učinkovitejše obdelave tržišča; na področju samoupravnih in političnih aktivnosti. — Izdelali smo tudi poseben sistem samoupravnega spremljanja in vzpodbujanja ter sankcioniranja realizacije programov. — Na osnovi vsega tega lahko ugotovimo, da smo v torek že zasadili lopato pri izgradnji jedilnice v Celju, da smo strokovno pripravljeni za pričetek izgradnje tovarne energetskih naprav in atmosferskih plinskih kotlov, kar je oprejemljiv dokaz za uspehe pri prizadevanjih na razvojnem področju. Samozaupanje in optimizem, ki veje iz analize prvih rezultatov, je silno pomembno, hkrati pa moramo in upornim odpravljanjem obilice slabosti, ki nas obdajajo. Dovolite mi, da spregovorim nekaj več tudi o današnjem slavljencu in gostitelju TOZD TOBI. V petdesetih letih prehojene poti od proizvodnje prvega štedilnika na trdo gorivo, je beležil pomembne uspehe. Sinonim TOBI izdelkov je bila velika kakovost pri proizvodnji vrste doma osvojenih novih izdelkov. Po letu 1960 je postal razvoj TOBI moten, zaradi premalo premišljenih in slabo izpeljanih integracij in subjektivnih slabosti. Od leta 1968 je v EMO. Od združitve naprej, je bila ključna skrb kolektiva usmerjena v programsko posodobitev in v kakovostnejši pristop k trženju, zaradi velike tržne občutljivosti proizvodov. Leti 1975 in 1976 sta bili za TOZD izjemno težki. Tudi startni pokazatelji v letu 1977 niso biLi boljši. Toda ravno v tem obdobju so bila opredeljena ključna spoznanja, na katerih je začel TOZD graditi svojo razvojno perspektivo. Definitivno je bilo ponovno dokazano, da je v TOZD marljiv in dober kolektiv, predan delu za TOZD. Dokončno je bila tudi opredeljena selekcija programov ter postopoma osvojen nov tržen pristop, kjer se vsebolj dokazuje s svojimi sposobnostmi raz- Narodni heroj Peter Stante-Skala med pogovorom z našim glavnim direktorjem povdariti, da ni nobenih razlogov za pretirano samozadovoljstvo. O prvih pomembnejših rezultatih bomo lahko govorili šele po končanju razvojne sanacije. Torej čez 3 leta, ko bomo štartali v srednjeročno razdobje 1981—1985, za katerega se moramo že sedaj pripravljati. Do takrat je pred kolektivom edina alternativa, da dosegamo boljše rezultate z velikimi napori vojni in marketingški team, povezan z ostalimi teami v TOZD, skupnih službah in vodstvom delovne organizacije. V najtežji situaciji je padla odločitev: IZGUBE TUDI V NAŠI TOZD NE BO VECl HRABRO GREMO V RAZVOJ. Prvi rezultati so tu. Ilustracija so pokazatelji iz zaključnega računa za leto 1977 in rezultati v prvem polletju 1978. Poglejmo jih: 1977 1978 celotni prihodek 157 milijonov (162 %) 79 milijonov (189 %) (213%) dohodek 31 (224 %) 19 ostanek 2,2 „ (— 10 milijonov) plus (v letu 1976) Prihod na železniško postajo v Bistrici Tako kot v večini TOZD v EMO, delajo delavci TOZD TOBI v neprimernih pogojih. Cas je dozorel za menjanje teh pogojev. V okviru razvojne sanacije je opredeljena naložba v industrijsko halo, kamor bi prestavili večino proizvodnih dejavnosti. Dosedanje prostore bomo kakovostno izkoristili za sprem- ljevalne dejavnosti in potrebe delavcev na področju družbenega standarda. Naložba v višini kakih 150 milijonov dinarjev bo omogočila potrojitev celotnega prihodka in to predvsem na modernejših, tržno interesantnih programih. (Nadaljevanje na 3 strani) Vaše izkušnje so potrditev naše družbene usmeritve Slavnostni govornik na proslavi dneva EMO v TOZD TOBI v Bistrici pri Limbušu je bil podpredsednik republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije tov. Miran Potrč. Njegov za nas zelo pomemben govor v celoti objavljamo. Tovarišice in tovariši! Spodbudna in posnemanja vredna je odločitev, da organizacije združenega dela enkrat letno nedelovni dan namenijo skupnemu praznovanju vseh delavcev. Takšen dan je posebej prazničen, če ena od TOZD ob njem slavi tako pomemben delovni jubilej, kot danes delavci TOZD EMO-Tobi. Delavci v naši družbi danes vse-bolj tudi dejansko uveljavljajo tiste svoje pravice, ki smo jih zapisali v Ustavo in Zakon o združenem delu. Vsak dan bolj postajajo dejanski nosilci odločanja o vseh pogojih, sredstvih in rezultatih svojega dela. Ko preko družbenega planiranja, delegatskih odnosov nega dela ter od gospodarjenja in upravljanja z družbenimi sredstvi res vsebolj neposredno odvisen tudi njihov položaj v lastni delovni organizaciji. Da bi to dejstvo znali upoštevati in ga negovati je zato pomembno, da delavci čutijo pripadnost svoji organizaciji združenega dela. Pomembno je, da so ponosni, ker so člani delovne skupnosti določene delovne organizacije. S takšnim odnosom se namreč krepi njihova lastna zavzetost za boljše delo, za jasen razvojni program, za dobre samoupravne odnose. Vse to pa so pogoji, da se lahko z lastnimi silami premagajo težave, v katerih se v letih svojega delo- Obilna porcija partizanskega golaža je dobro teknila in uveljavljanja političnega sistema socialističnega samoupravljanja vplivajo na družbene odnose ter gospodarski in družbeni razvoj tudi v krajevnih in samoupravnih interesnih skupnostih ter v občini, republiki in federaciji, postaja' od njihovega neposrednega proizvod- vanja znajde skoraj vsak kolektiv. Vse to so pogoji za to, da se v delovnem kolektivu krepi medsebojna solidaronst delavcev in njihova zavest, da si v težjih obdobjih morajo stati ob strani ter s skupnimi močmi prispevati k odpravljanju težav. Smelo in odločno naprej (Nadaljevanje z 2. strani) Tovarišice 'in tovariši, mislim, da sem navedel dosti "razlogov, da lahko na koncu v imenu samoupravnih organov, družbenopolitičnih organizacij in vodstva delovne organizacije pozovem k zavihanju rokavov in še večjemu naprezanju možganov, da bomo ohilico nalog, ki so pred nami, uspeli realizirati. Lahko jih, o tem ni dvoma. Zato si recimo, MORAMO JIH, tako, da bomo ponosen kolektiv, ki bo z veseljem več govoril tudi o produktivnosti dela, ekonomičnosti in rentabilnosti. Poglejmo nekaj konkretnih zahtevnih nalog, ki so pred nami v letošnji jeseni: .■— pričeti moramo z izgradnjo tovarne energetskih naprav in intenzivirati delo pri pripravah za realizacijo razvojne sanacije na sploh. Realizirati moramo opredeljene naloge na področju samoupravne preobrazbe (organizacijske spremembe, nagrajevanje po delu, informacijski sistem). V programu ukrepov za realizacijo letnega plana so naloge jasno opredeljene. Z še več reda in discipline jih lahko vse kakovostno opravimo. Dajmo jih, da bomo veseli tudi drugo leto, ko se bomo zbrali na podobni prireditvi kot danes in se zamislili, kaj smo v enem letu naredili. Tako bomo lahko še zboljšali tudi osebne dohodke in družbeni standard, čeprav smo že letos glede na težak položaj, na tem področju storili zelo veliko. Posebej prijetno je takšno praznovanje med delavci v kolektivu, kjer so zavest in odgovornost o nujnosti lastnega dobrega dela, samoupravljanja in solidarnosti že razviti. Delavci v DO EMO in TOZD EMO-Tobi pa ste to že mnogokrat in tudi v neposredni preteklosti dokazali. Zato ste tudi lahko povsem upravičeno ponosni na svoje delo in uspehe, ponosni ste lahko, da ste člani delovne skupnosti EMA. Upravičen ponos vas seveda ne sme uspavati. Pred vami stoje namreč še mnoge odgovorne naloge, ki ste si jiih v skladu z družbenimi usmeritvami zadali sami. Naloge, pri uresničevanju katerih dosegate nedvomne uspehe, ki pa še niso zaključene in pri uresničevanju katerih vas nedvomno čaka še veliko dela in naporov. Dejstvo, da ste v intenzivnem delu za dokončno oblikovanje razvojnih programov vseh TOZD EMA, da se samoupravni družbenoekonomski položaj delavcev pri vas dejansko krepi in da na podlagi sprejetih razvojnih in poslovnih usmeritev v zadnjih dveh letih dosegate vse ugodnejše ekonomske rezultate nas prepričuje, da ste se sprejetih nalog lotili resno in da jim boste kos. V razvoju in delovanju EMO, in posebej tudii TOZD EMO-Tobi, se nazorno kaže, kako so družbene usmeritve, vsebovane v naši samoupravni in razvojni politiki pravilne; kako je od hkratnega uveljavljanja samoupravnih odnosov in pravic delavcev ter skrbi za pravilno razvojno politiko in dobro gospodarjenje odvisna trajna in stalibna usmeritev nekega kolektiva. Nazorno nas vaše izkušnje iz preteklosti tudi uče, kako lahko nesamoupravni položaj delavcev, samovoljne odločitve in malomarnost ter neodgovornost pripeljajo Miran Potrč: »Upravičen ponos vas ne sme uspavati...« Dovolite mi zato, da brez želje, da bi ob tem praznovanju govoril o problemih v preteklosti, opozorim na nekatere naloge, ki se jih morate zavedati ne le danes, temveč v vsem bodočem delu. Na njih opozarjam z željo, da bi bil samoupravni in gospodarski razvoj EMO v bodoče res uspešen; kar bo v korist in zadovoljstvo predvsem delavcev EMO in njihovih družin, pomembno pa bo prispeval tu k razvoju vseh krajevnih skupnosti Prihod na prireditveni prostor kolektiv na rob propada. Potrjujejo tudi, kako lahko samoupravno ter politično osveščeni in zavzeti delavci, ob tesnem sodelovanju samouprave, političnih organizacij in poslovodnih ter strokovnih delavcev, z lastnimi napori v zelo kratkem času razrešijo tudi najtežje naloge. in občin, v katerih ti delavci živijo. Slovenija in Jugoslavija sta si v tem srednjeročnem planu, in enako bo v bodoče, zastavili zelo ambiciozne cilje in naloge. Ob želji, da se ustvarijo pogoji za trajno rast družbenega in osebnega (Nadaljevanje na 4. strani) ---------------------------------£Xhc$lK&g Vaše izkušnje so potrditev (Nadaljevanje s 3. strani) standarda naših delavcev in delovnih ljudi moramo doseči hitrejše spremembe v strukturi gospodarstva, enakopravnejše in hitrejše vključevanje v mednarodno delitev dela in hitrejše uveljavljanje kvalitetnih dejavnikov gospodarjenja, posebej moderne tehnologije in produktivnosti dela. V te razvojne usmeritve se z uveljavljanjem družbenega planiranja morajo neposredno vključevati s svoji- mi programi vse organizacije združenega dela. Posebej velja to tudi za predelovalno industrijo. Bistveni kriteriji za njen razvoj so predvsem uvajanje najsodobnejše tehnologije in visoke produktivnosti dela, naslonitev na domače surovinske vire ter možnost uspešnega vključevanja v izvoz. Vsaka predelovalna industrija, ki bo na podlagi teh kriterijev uspela najti svoj proizvodni program, prilagojen po-treban potrošnikov, je perspektivna in bo v svojih prizadevanjih tudi deležna vse podpore samoupravno organizirane družbe. Zato morate na podlagi poznavanja potreb tržišča ter na podlagi dolgoročnega sodelovanja s trajnimi poslovnimi partnerji, tako pri nabavi surovin, kot tudi pri prodaji svojih izdelkov, oblikovati in stalno sproti dograjevati ter spremljati svojo razvojno usmeritev. Ta vam mora zagotavljati ne le možnosti plasmaja, temveč tudi tak dohodek, da boste lahko zagotavljali ustrezne osebne dohodke in družbeni standard delavcev ter vedno znova vlagali sredstva v modernizacijo in nadaljnji razvoj. Kaj pomeni pomanjkanje razvojne usmeritve najbolje vedo delavci v TOBI, ki so deset let nazaj prav iz tega razloga bili na robu obstoja. Toda želeli so delati, zahtevali so delo in pripravljeni so bili na veLike napore in odrekanje. Zato so tudi uspeli. Iz enakih razlogov danes tudi ves EMO na podlagi svoje jasne razvojne usmeritve oblikuje konkretne dolgoročne razvojne programe vseh svojih TOZD. Ni dvoma, da so zasnovani na kriterijih, o katerih sem govoril. Pri njihovem dokončnem oblikovanju in uresničevanju morate res realno in objektivno upoštevati vse zahteve, predvsem pa tržne potrebe, tehnologijo in produktivnost dela, donosnost predvidene razvojne usmeritve in potrebo po dolgoročnem združevanju dela in sredstev na dohodkovnih odnosih s proizvodnjo in trgovino, s katero ste v procesu proizvodnje in prodaje blaga povezani in soodvisni. Prepričan sem, da bodo ob upoštevanju vseh teh pogojev vaše odločitve pravilne in bodo tudi dolgoročna osnova za stabilno samoupravno in ekonomsko perspektivo vseh vaših delavcev. Jasen razvojni program ni mogoče oblikovati, še manj pa ga uspešno izvajati, če se v okviru medsebojne povezanosti pri proiz- vodnji in prodaji blaga ne uveljavljajo delitev dela, združevanje dela in sredstev ter v okviru združevanja dela in sredstev dosledno tudi samoupravni družbeno-ekonom-ski odnosi. Delitev dela in hkratno združevanje dela in sredstev je danes ekonomska nujnost. Ni si več mogoče predstavljati, da bi lahko vsak delal vse, v malih serijah, z zastarelimi stroji, z nizko produktivnostjo dela. Tako delo ne more biti konkurenčno in donosno niti na domačem trgu, še manj pa v izvozu. Taka delitev dela in specializacija terja tudi čvrstejšo medsebojno povezanost. V proizvodnji ali na trgu soodvisni proizvajalci morajo skupaj planirati, urejati medsebojne odnose na dohodkovnih osnovah, združevali morajo sredstva za skupno opredeljeni razvoj. Njihova dejanska soodvisnost v proizvodnji in prometu blaga dobiva tako tudi pravo druž-beno-ekonomsko vsebino, ki zagotavlja medsebojno čiste račune, ugotavljanje dohodka po vloženem delu, potrebno motiviranost za boljše gospodarjenje slehernega delavca, pa tudi večjo medsebojno solidarnost ter socialno varnost delavcev. Zato je tudi oblikovanje TOZD ter njihovo medsebojno združevanje v delovne in sestavljene organizacije združenega dela ter druge oblike združevanja dela, in sredstev tako zelo pomembno. Ob tem naj poudarim, da mora samoupravno združevanje dela in sredstev vedno temeljiti na dejanskih skupnih interesih. Integracije, ki ne temelje na jasno oblikovanih skupnih interesih in katerih osnova niso urejeni samoupravni odnosi ne morejo zaživeti, pa čeprav so na videz še tako dobro zamišljene. Delavci TOBI so to v svoji preteklosti na lastni koži preizkusili. Namesto, da bi se jim z. integracijo v Elektroindustrijo in splošno montažo Maribor v letu 1962 zagotovila jasna perspektiva, so začeli izgubljati celo dotedanjo proizvodnjo. Svojih pravic in interesov pa si v neurejenih samoupravnih odnosih, v katerih niso poznali svoj dejanski ekonomski položaj, še manj pa imeli možnosti vplivati na uveljavljanje svojih interesov, niso mogli uveljaviti. Zato so se tudi samoupravno odločili, da svoje delo združijo v okviru delovne organizacije EMO. Dosedanji rezultati govore o tem, da so ravnali prav. O sličnih izkušnjah govore tudi razmere v EMO v zadnjih letih. Dokler namreč v EMO niste spoznali, da centralizirano vodenje ne more vspodbujati potrebne samoiniciativnosti in odgovornosti vseh delavcev in dokler niste odločno stopili na pot uveljavljanja dejanske ustavne in družbenoekonomske vloge delavcev v TOZD, se iz stalnih težav niste mogli izkopati. Usmeritev na povečano ekonomsko vlogo in samoupravno odgovornost delavcev v TOZD pa je prav kmalu vodila k velikim uspehom, ki jih danes dosegate. Ob tem ste z lastno prakso potrdili, da samostojnost in odgovornost TOZD, ob jasnih skupnih ciljih in razvojnih usmeritvah ter ob čistih računih, v ničemer ne zmanjšuje možnosti za smotrno združevanje določenih nalog, pa tudi sredstev. Potrdili ste, da se na takih osnovah medsebojna solidarnost delavcev lahko še okrepi, saj ima stvarno samoupravno in ekonomsko podlago. Vaše izkušnje so ponovna potrditev pravilnosti naše družbene usmeritve. Vztrajajte dosledno na začrtani poti. Bodite odločni in nepopustljivi in storite vse, da se zastavljene usmeritve dosledno uresničijo. Zahtevajte in uveljavljajte nove kvalitete samoupravnega pla-"“ niranja, dohodkovne odnose med TOZD, pa tudi z drugimi stalnimi partnerji, uveljavljajte načela nagrajevanja po delu in rezultatih dela, delegatske odnose in ustrezne odnose do delavcev delovne skupnosti skupnih služb in še nadaljnji uspehi ne bodo izostali. Delavci v TOZD bodo kot samoupravljali lahko celovito uresničili vse svoje interese, če bodo aktivno vključeni v samoupravno odločanje tudi v krogu svojega prebivanja. Povezovanje interesov delavcev kot proizvajalcev in kot občanov v krajevnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih je zato naslednja pomembna naloga. Z njenim uresničevanjem se ustvarjajo pogoji za reševanje stanovanjskih in komunalnih vprašanj, za kulturno življenje in rekreacijo delavcev, za varstvo in vzgojo njihovih otrok in drugo. Vsi ti interesi se uresničujejo z združevanjem dohodka TOZD, samoprispevki pa tudi s prostovoljnim delom delavcev. Aktivnosti, ki so jih v tej smeri razvili delavci TOZD EMO-Tobi, posebej v zad- hhp •sp '• Delitev partizanskega golaža Veselo rajanje v kolu Vsi so plesali, stari in mladi naše družbene usmeritve njem letu, je nujno pokazati kot primer, ki je vreden posnemanja. Z udarniškim delom in združevanjem sredstev ste delavci TOBI in krajani Bistrice namreč mnogo prispevali k urejanju komunalnih in stanovanjskih vprašanj, k zagotavljanju pogojev za aktivnejše športno udejstvovanje, bogatejše kulturno življenje in drugo. Pri tem pa velja poudariti, da se krajevna samouprava lahko res uspešno uveljavlja le, če je dovolj približana neposrednim interesom občanov. Zato je prav, da se proces preoblikovanja krajevnih skupnosti, ki je začet, še nadaljuje. Da se, če ne drugega, oblikujejo vsaj vaški ali ulični sveti in tako zagotovi, da bodo delavci sleherne TOZD, tudi TOBI lahko bolj neposredno skrbeli za urejanje svojih interesov v Bistrici in drugih krajih, kjer prebivajo. Uresničevanje vseh navedenih nalog lahko uspešno poteka le, če se delavci organizirajo in aktivno delujejo tudi v svojih družbenopo- interesi delavcev lahko resnično uveljavljajo. Tudi uspešno družbenopolitično delo pa zahteva stalno skrb za dobro kadrovsko politiko, za res demokratične odnose in za stalno ustvarjanje možnosti, da se v družbenopolitičnih organizacijah vedno lahko izražajo, soočajo in uveljavljajo interesi delavcev. Zato je trajno uspešno lahko le delovanje tistih kolektivov, v katerih delavci tudi temu vidiku svoje aktivnosti stalno posvečajo vso pozornost. Naša samoupravna socialistična Slovenija in Jugoslavija se iz dneva v dan bolj krepi. Krepijo se naši samoupravni odnosi, krepi se družbeni in osebni standard naših delovnih ljudii. Naši uspehi v družbenem in gospodarskem razvoju ter naša dosledna neuvrščena politika stalno krepita in utrjujeta tudi ugled in mednarodni položaj Jugoslavije v svetu. Vse napredne države in narodi sveta spoštujejo naša prizadevanja in uspehe. To se je v celoti izkazalo in potrdilo tudi ob obisku predsednika KP in državnega sveta LR Kitajske Hua Mogočno je donela partizanska in narodna pesem litičnih organizacijah — sindikatih, socialistični mladini in zvezi borcev, povezanih v okviru SZDL in ob idejni enotnosti in učinkovitosti zveze komunistov. Aktivnost družbenopolitičnih organizacij je pravzaprav danes še vedno pogoj za to, da se naši družbeni cilji in Kuo-Fenga v naši državi. Ponosni smo, da smo Jugoslovani. Vsi doseženi rezultati so delo naših rok in rezultati ustvarjalnih naporov naših delavcev in delovnih ljudi v pogojih socialističnega samoupravljanja, ob vodilni vlogi Zveze komunistov, s tovarišem Ti- Na zdravje, vsem, ki so dobre volje! Odlični recitatorji so navdušili poslušalce tom na čelu. Vztrajajmo na jasno začrtani poti ter s konkretnim delom vsakega izmed nas prispevajmo k temu, da bodo uspehi v bodoče enaki in še večji. Ob vašem praznovanju vsem delavcem EMA, posebej pa delavcem TOZD EMO-Tobi iskreno čestitam z željo, da bi v bodoče dosegali še večje uspehe ter s tem prispevali k temu, da se še bolj celovito uresničujejo vse potrebe in interesi naših delavcev in delovnih ljudi ter krepi naša samoupravna in socialistična skupnost. Razgovor s poveljnico oddelka pri sanitetnem vodn o pomenu CZ v SLO Poveljnica oddelka pri sanitetnem vodu specializirane enote CZ v DO EMO GOLEŽ Ada nam je v zvezi s preteklo vajo odgovorila na zastavljena vprašanja naslednje: Na vprašanje ali je vaja uspela pove, da je vaja uspela organizacijsko, to velja posebej zato, ker vaj dolgo ni bilo. Ali menite, da so tovrstne vaje koristne glede na kvaliteto usposobljenosti obveznikov CZ? Vajo so obvezniki resno dojeli in so zelo koristne tudi v bodoče. Kaj bi bilo predvsem potrebno upoštevati pri nadaljnjem programiranju usposabljanja obveznikov? Potrebno je vključiti v enote več mladih, tu mislim predvsem ženske, ki niso razporejene v CZ oziroma v oborožene sile. Katere pomanjkljivosti so predvsem izstopale na vaji? Informiranost ni bila na zavidljivi ravni. Akcija ni stekla dovolj koordinirano, kar je povzročilo v določenih trenutkih malo nervoze. Poudarila je, da je dobra koordinacija dela povezana s časom in kvaliteto izvajanja same vaje. Katere dobre izkušnje dosežene na vaji je potrebno v bodoče upoštevati? Dopisujte v naše glasilo Samodisciplina obveznikov je bila na višku, kar si v bodoče lahko samo želimo. Ali je potrebno posvetiti več časa praktičnim vajam ali teoretskemu delit usposabljanja? Združiti je potrebno teorijo in prakso, le v tem vidim pravo vrednost. Ali ste po vašem prepričanju dovolj usposobljeni ob morebitni resni situaciji za uspešno nudenje prve pomoči? Z dodatnim programom strokovnega pouka bi zagotovo bili uspešni. Na koncu razgovora je tov. Ada pripomnila, da so bili obvezniki CZ DO EMO navdušeni nad organizacijo vaj DO LIP Savinja in nad sprejemom, ki jim ga je omenjena organizacija priredila. Iz odgovorov tovarišice GOLEŽ Ade lahko naredimo zaključek, da je potrebno krepiti civilno zaščito kar se nam lahko zagotovo v danem trenutku obrestuje. EO ZAHVALA Ob mojem odhodu v pokoj se Iskreno zahvaljujem vsem mojim sodelavcem in sodelavkam za izkazano pozornost in tovarištvo ter za lepo darilo, ki me bo vedno spominjalo nanje. Tako mojim sodelavcem in sodelavkam kakor tu£i vsem zaposlenim v DO EMO žeiim veliko uspehov pri njihovem prizadevanju za doseganje gospodarskih ciljev v tekočem letu kakor tudi v bodoče. Terezija Klokočar Ali dovolf skrbno gospodarimo Bliža se konec leta 1978 in ker je tako, si ne smemo delati utvar, da bo ustvarjeno tisto kar mora biti samo od sebe in se tudi ne smemo uspavati na trenutnih uspehih. Na prvi prihodnji seji bo razpravljal o gospodarski problematiki, delavski svet DO EMO kakor tudi delavski sveti v posameznih TOZD. Ocene poslovnih rezultatov v našem devetmesečnem gospodarjenju nam dajo misliti, da ni vse tako kot bi moralo biti, zato moramo ukrepati smotrno in uspešno, da bomo dosegli ob koncu leta naš zaželjeni cilj. Ocene poslovnih rezultatov direktorjev TOZD na sestanku direktorjev TOZD 31. 8. 1978 za obdobje 1. 9. 1978 izdelane na osnovi polletnih rezultatov, dosežkov v juliju in avgustu in prognoze za september so nezadovoljivi, ker odstopajo od planiranih rezultatov in od že sprejetih obveznosti. Vzroki za tak položaj so predvsem v: — slabem obvladovanju posameznih poslovnih procesov in sodelovanju vseh, ki v procesih morajo sodelovati — neprečiščeni tehnologiji in kakovosti dela — odstopanju pri nekaterih ključnih postavkah, ki vplivajo na proizvodnjo kot na primer: • vzdrževanje imamo premalo v rokah s stališča izvajanja proizvodnih procesov (odstopanje zaradi neusklajenosti med izvajalci in uporabniki), • drobne investicijske naložbe za odpravljanje ozkih grl realiziramo odločno prepočasi, • tehnologija in optimalne tehnološke rešitve oziroma rešitve posameznih tehnoloških problemov so prevečkrat improvizirane, — preslabem sodelovanju pri reševanju skupnih problemov oziroma nalog in predlaganje odgovornosti in nalog drug na drugega, — obvladovanju stroškov na področju materiala kot na primer pri • kvaliteti prevzema, • optimalnih zalogah, • dobrem gospodarjenju in racionalnem koriščenju materiala • kakovosti informacij s področja materiala, .— identifikaciji delavcev z rezultati svojega dela in disciplini pri izvajanju nalog, — nekvalitetnih pripravah strokovnih osnov in predlogov za samoupravne organe za samoupravne odločitve,- ki so največkrat povezane s slabim sodelovanjem strokovnih služb ne glede na to ali so v TOZD ali DSSS. Najbolj pa se odražajo vse navedene težave oziroma problemi v TOZD POSODA, ker je njegova hipoteka problemov iz preteklosti največja s stališča celovitega obvladovanja procesov. PREDLOG UKREPOV »n \'.\ *"! I. . ' Pravočasno in kvalitetno planiranje prilivov in odlivov so osnove za kvalitetno obvladovanje poslovnih procesov s stališča likvid- nosti in dohodka, zato IO podpira vodstvo, da so tedensko o zgornjih vprašanjih sestanki, na katerih se navedeni procesi sistematično urejajo. 2. O zadevah, za katere niso pripravljene strokovne podlage oziroma predlogi za odločitve samoupravni organi naj ne razpravljajo in odločajo, hkrati pa naj sankcionirajo neodgovorno delo. 3. Poročila o svobodni menjavi dela so premalo samokritična, zaradi tega ni ugotovljeno dejansko stanje pri obvladovanju poslovnih procesov, kar pomeni, da se teh problemov ne obravnava dovolj resno in se pričakuje, da jih bo rešil nekdo drug. Zato naj vse samoupravne delovne skupine v TOZD in DSSS kritično preverijo poročilo o svobodni menjavi dela za I. polletje s stališča nalog in problemov, ki jih morajo v II. polletju rešiti DSSS in TOZD skupnega pomena. 4. Samoupravni organi TOZD Posoda naj zahtevajo od vseh poslovnih dejavnikov, ki delajo za TOZD Posodo predlog dodatnih aktivnosti s ciljem, da že v mesecu septembru izboljšajo prognozirani rezultat. Aktivnost stanovanjskega odbora Stanovanje je največja dobrina za delovnega človeka kajti, če tega ni, je mnogo težav in nevšečnosti. Stanovanj je vedno premalo in jih bomo morali še graditi. Delo stanovanjskega odbora spričo velikega povpraševanja po stanovanjih ni lahko. Na zadnji seji je stanovanjski odbor imel na dnevnem redu razdelitev stanovanj in prav gotovo marsikoga zanima, kaj je sklenil, zato bo najbolje, če objavimo njegove sklepe. Sklepi stanovanjskega odbora: 1. Na predlog soc. službe in po prednostni listi se delijo izpraznjene sobe in stanovanja: — sobo v Delavski 16 — Sprem Anki, — sobo v Kovinarski 3 — Pregrad Mariji, ' — sobo in kuhinjo Dečkova 5 — Sprem Štefki, — enosobno stanovanje v Kersnikovi 8, po prednostni listi Kopitar Mariji, — v izpraznjeno stanovanje Robič Franca — Tkalska 3/c pritličje, se zaradi težke invalidnosti žene Stritih Franca dovoli vselitev v Robičevo stanovanje, — v stanovanje Stritih Franca, Tkalska 3/c, se dodeli iz prednostne liste Bednjički Jolandi. 2. — Zahteva hišnega sveta Kersnikove 8 za dodelitev izpraznjenega stanovanja po umrli stranki Saksida, ki bo pripravljena prevzeti hiš-niška dela in kurjenje centralne kurjave, se ne ugodi. Izpraznjeno stanovanje in hišniško stanovanje ne tnoremo dodeliti po pogojih, ki se dodeljujejo hišniška stanovanja, 3. — Prošnji Petre Jožici, upokojenki EMO za izstavitev odločbe za stanovanje Kovinarska 4, po u-mrlem Sajevec Hinkotu na njeno ime, se ugodi. Imenovana je s pokojnikom živela v skupnem gospodinjstvu. Stanov, odbor vzame na znanje predlog Centra za socialno delo Celje o sofinanciranju za nakup večjega stanovanja družini Zvižej Adolfa, katerega žena je zaposlena pri Centru za soc. delo Celje in sklene, da ta stanovanjski problem reši DO EMO v letu 1979, Center za soc. delo pa do tega časa zago- tovi zahtevana sredstva, soudeležba v znesku 160.000 din. Prošnji Kačinik Emila za dodatno odobritev dolgoročnega posojila v višini 10.000 din za dograditev stanovanja in mu s tem omogočimo vselitev, se ugodi, v kolikor se pri finančni službi najde možnost, ali če bo pri že razdeljenih sredstvih za individualno gradnjo ostalo kaj neizkoriščenih sredstev. 5. Pritožba Roc Štefana in Ljubice na odločitev stanov, odbora o nezadostni višini dodeljenega posojila — vsakemu po 5,000 din — se zavrne kot neutemeljena. Komisija je dolgoročna posojila dodeljevala po kriterijih razpisanih po natečaju. V kolikor menita, da so bili kršeni kriteriji naj se pritoži na SDK, ki. naj si skupno s stanov, komisijo ogleda gradnjo. Dosedaj je bilo na to gradnjo že dodeljeno 140.000 din posojila. 6. Prošnji Iršič Franca za prenos dolgoročnega posojila na ženo Iršič Karolino zaradi izstopa iz DO v znesku 9.500 din, se ugodi. 7. Stanov, odbor je vzel na znanje dopis Sveta za urbanizem občine Celje, da v gradovih Višnja vas in Lemberg stanujejo tri družine naših delavcev, da so ta stanovanja neprimerna in življenjsko nevarna, ker sta oba gradova v rušilnem stanju in da je treba imenovane delavce Majger Antona, Koštomaj Vikija mlajšega in Koštomaj Vikija starejšega z družinami čimprej izseliti. Stanov, odbor ugotavlja, da navedeni naši delavci do danes v podjetju še niso vložili prošnje za dodelitev stanovanja, zato jih nimamo v letu 1978 izdelani prednostni listi in jih zaradi tega nismo v stanju reševati mimo prednostne liste z ozirom na to, da imamo podobne primere na tej prednostni listi. 8. Stanov, odbor vzame na znanje sklep kolegija direktorjev TOZD, da naj se vsi prosilci za stanovanja na listi deficitarnih kadrov rešijo do sredine leta 1979. Stanov, odbor se s tem sklepom ne Strinja, kajti rešitev vseh upravičencev iz te liste bi pomenilo prikrajšati upravičence s prednostne liste. Atomski reaktorji: tveganja in prikrivanja Dogajanja v primerih Tihange, Kihtim in Kozmos 954 dokazujejo, da javnost ni dovolj obveščena o rizikih pri uporabi jedrske energije. Odgovorni krogi celo izkrivljajo resnico. V primeru sovjetskega satelita Kozmosa 954 je bilo takoj po njegovem vzletu jasno, da ni dosegel predvidene višine in hitrosti, da bi lahko premagal privlačno silo zemlje. Začel se je pomikati v nižje kroge in je nato v gostejših plasteh zraka zgorel, njihovi ostanki z manjšo količino radioaktivnosti snovi pa so padli na kanadsko o-zemlje. Javnost je bila obveščena s štirimesečno zamudo. V francosko-belgijski nuklearni elektrarni Tihange je prišlo do nesreče, kjer je bilo 80 oseb kontaminiranih, med njimi je bilo 30 oseb dalj časa v nevarni coni. Javnost je bila obveščena 11 dni kasneje. Največja nesreča se je pripetila v Kihtimu, okrog 1500 kilometrov vzhodno od Moskve, kjer so deponirali odpadke iz jedrske elektrarne. Ker verjetno ni bilo zadostne zaščite, je prišlo do eksplozije, ki je povzročila katastrofo večjega obsega. Javnost je zanjo zvedela po 18 letih. EÄfuijßih^o ZVEZNA MLADINSKA AKCIJA „RIJEKA 1978" Mladinska delovna brigada »CVETKE JERIN« v Reki od 9. 7. 1978 do 5. 8. 1978 Kratek prerez skozi življenje, delo in uspehe ZMDB »CVETKE JERIN« MDB »Cvetka Jerin« je takoj pričela z delom za čimboljšo pripravljenost na brigadirsko življenje po formiranju brigade 1. aprila 1978 na dan brigadirjev. Imeli smo manjše akcije na RSC Golovec in ravno skozi te akcije se je kalilo jedro brigade, čeprav je v pripravljalnem obdobju sodelovalo okoli 80 brigadirjev na 5. brigadnih konferencah. Tekli so dnevi in bližal se je odhod MDB »Cvetke Jerin« Celje na ZMDA »Rijeka 78«. V dopoldanskih urah smo se zbrali pred gledališčem, kjer smo tudi dobili majice od našega pokrovitelja Železarne Štore. Na poti do Reke so nas spremljale brigadirske pesmi in prijetno sonce nas je grelo skozi šipe avtobusa. V naselju smo najprej imeli kosilo, nato pa smo odšli v naš paviljon, ki nam je bil enomesečni dom. V naselje so prišle še brigade iz Vinkovcev, Sremske Mitroviče, Slavonskega Broda, Zagreba, Soko Banje, Lukavca in Reke, ter manjše brigade 10 brigadirjev iz Minska — SSSR, s katerimi smo navezali trdne prijateljske stike. V naselju smo takoj pričeli z urejevanjem okolja, barak in naselja, izpisali smo napise pred barako, sestavili športne ekipe in se počasi uvajali v brigadirsko življenje. Noč je hitro minila in bližal se je prvi dan dela na trasi, ki je bil popoldan, kajti delali smo v dveh izmenah, enkrat popoldne drugič dopoldne. Vsako jutro smo dvigali zastavo ob spremljanju slovenske himne, potem pa smo odšli na zajtrk. Po zajtrku so sledile društvene aktivnosti: razni krožki, predavanja in tečaji. Bili smo razdeljeni po četah in sicer v štiri, tako, da je vsak dan čistila paviljon druga četa. Ob točno določenem času smo odšli na kosilo pd tam pa na traso. Delo na trasi je bilo od začetka težko, kajti povsod nas je spremljalo kamenje in trde skale, pripekala je vročina in naši hrbti so kmalu počrneli. Po končanem delu smo se vsak dan odpeljali z avtobusom v naselje. Ob večerih pa smo imeli razne kulturne programe, plese, celovečerne filme in taborne ognje. Bili smo prva brigada, ki smo se pobratili z brigado ANTUN MARTINOVSKI-BABA iz Vinkovcev.. Bilo je nepopisno vzdušje z brigadirji, iz Vinkovcev., bili smo si kot bratje in sestre. Vsak dan ob deseti uri smo slišali naše odstotke na trasi ter ocene iz gimnastike, higiene v paviljonu in okolici. Drugi teden smo delali dopoldne in smo vstajali že ob pol štirih zjutraj, sledila je gimnastika ter zajtrk in odhod na traso. To se je ponavljalo iz dneva v dan. Vsak osmi dan smo bili dežurna brigada in v naselju je moralo ostati več brigadirjev, da so bili dežurni pred paviljonom, štabom, staconarom in vhodom. Bližala se je prva dekada na kateri smo dobili naziv Udarna brigada. Brigadne konference so se vršile v večernih urah ali pa po-podne. Na njih smo se predvsem pogavrjali glede dela na trasi, glede discipline, urejevanja prostorov in požarstva. Izdajali smo biltene v katerih so bili zapiski naših brigadirjev. Uspešno je tudi delovala politična šola, prav tako novinarski in foto krožek. Na področju športa so se odvijala tekmovanja v nogometu, namiznem tenisu, košarki, šahu, rokometu ter maratonskem teku, ki se ga je udeležila tudi naša brigada. Uspehi so bili zadovoljivi. Dekleta so osvojila prvo mesto v rokometu in drugo v namiznem tenisu in šahu, fantje pa drugo mesto v namiznem tenisu in šahu in tretje v nogometu, košarki in roko-’ metu. V naselju je bila tudi krvodajalska akcija, ki se je je udeležila cela brigada, toda zaradi mla-doletnosti je kri dalo malo manj brigadirjev, saj je bila naša brigada ena najmlajših v naselju, katere starost se je raatezala od 13 do 20 let. Prijateljstvo in bratstvo med brigadami se je iz dneva v dan bolj širilo. Vsak od brigadirjev se je najbolj bal zadnjega dneva, ko se bo treba posloviti. Toda kot pravi stari pregovor, »da čas teče in nič ne reče«, je tudi do tega dneva prišlo. Z otožnimi obrazi smo zapuščali naš paviljon, kako težko je bilo pogledati sobe, ki so bile prazne in okna trase, ki so bila na stežaj odprta. Zbrali smo se v zbor in s težkimi koraki zapuščali naselje. Iz vseh strani so se slišali pozdravi in pa naših zagorelih licih so se pokazale solze. Ni in ni bilo konca poslavljanja in misli, da se ne bomo videli vsaj eno leto ali pa sploh nikoli več. Vlak je odpeljal in naša brigada je zapuščala Reko, Reko, kraj v katerem smo sadili sadike prijateljstva, bratstva in enotnosti. Naj povem še to, da je naša MDB dobila naziv 6-krat udarna s povprečnim delovnim rezultatom nad 150 % oceno višjo od 9,6 na vseh področjih družbenih aktivno- sti v naselju. To je bilo dovolj za osvojitev najvišjega priznanja ZMDA »Rijeka 78«, to je akcija osvoboditve Reke. Prejeli smo 19 udarniških značk in 16 pohval. Za vse te izredne uspehe se moramo zahvaliti požrtvovalnosti vseh brigadirjev, kljub fizičnim slabostim, saj je bilo od 60 brigadirjev kar 21 deklet in 5 pionirjev po starosti. Naša želja pred odhodom na ZMDA Rijeka 78 ni bila v tem, da bi brigada ustanovila čim-večje število priznanj, ampak vzgojiti čimveč brigadirjev za kasnejše mladinsko družbeno politično delo, ker akcija je šola samoupravljanja. Pridobili smo cela vrsto sposobnih mladincev in mladink, ki bodo to delo nadaljevali v svojih OO ZSMS in v komisijah in organih OK ZSMS Celje, BRIGADRISKI ZDRAVO! Komandant MDB »Cvetke Jerin« Jockovič Milovan »SVET KNJIGE«. Knjižni klub »SVET KNJIGE« uspešno deluje že sedmo leto. Člana kluba imajo do 30 odstotkov popusta pri nakupu knjig in 15 odstotkov pri ploščah in kasetah. Tako ugodne cene omogočajo visoke naklade knjig — knjige, plošče in kasete kupuje redno že 131.000 članov. O novostih v klubskem programu obvešča člane vsako četrtletje barvni katalog, ki jim ga klub brezplačno pošilja na dom. Iz kataloga si lahko v krogu svoje družine izberejo, kar želijo. Izbrano naročajo po pošti ali telefonično, člani, ki živijo v Ljubljani in Celju pa obiščejo svoj klubski center, si knjige podrobneje ogledajo, po želji pa dobijo tudi nasvet svetovalke. Član mora opraviti štiri nakupe letno. V dveh' letih, kolikor najmanj traja članstvo, opravi skupaj osem nakupov. Seveda pa lahko kupuje, kolikor hoče in kadar hoče — pri vsakem nakupu ima popust. Članarine ni. Posebnost v klubskem programu je Knjiga četrtletja, to je posebno skrbno izbrana knjiga po izredno ugodni ceni. Član jo dobi v primeru, če do sredine četrtletja ne kupi ničesar drugega. Brez predhodnega naročila mu jo klub pošlje na dom. Člani se radi udeležujejo posebnih izletov, ki jih pod strokovnim vodstvom EXLIBRIS SLOVENIAE. Popust imajo tudi pri potovanjih v tujino z našimi turističnimi agencijami. Knjige iz klubskega programa pritegnejo tako otroke kot odrasle. Mladi vedež od A do Ž, Gora je mlada, Slava vojvodine Kranjske, Vse o cvetju, Sam svoj obrtnik je le nekaj naslovov iz bogatega klubskega programa. Seveda so tu tudi plošče in kasete s klasično, narodno in zabavno glasbo, pa tudi kasete 2000 S s tečaji za učenje tujih jezikov. Zakaj knjižni klub privlači ljubitelje dobre in lepe knjige? Eno* stavno naročanje, izbiranje iz kataloga med svojimi domačimi, popusti, potovanja, knjižna in praktična darila za člane, ki pridobivajo nove člane — to je samo nekaj ugodnosti, ki jih klub daje svojira-članom. SVET KNJIGE nagrajuje nove člane z lepimi darili: vsak novi član dobi pri vpisu priljubljeni Croninov roman »Zvezde gledajo z neba« za samo 78 din. Običajna cena romana, ki je izšel v dveh knjigah in obsega vsega skupaj 758 strani, je 300 din. ŽEPNA Na 250 prodajnih mestih v Sloveniji, v samopostrežnicah, kioskih in seveda knjigarnah, čakajo ljubitelje branja nove knjige iz zbirke ŽEPNA KNJIGA. Decembra lani je izšlo v tej ¡zbirki prvih 12 knjig v moderni opremi in vezavi. Hitro so si pridobile številne prijatelje in v tistih trgovinah, kjer jih niso skrili v kak kot, so nekateri najbolj priljubljeni naslovi kmalu pošli. Letos izhajajo knjige v tej zbirki postopoma, doslej jih je izšlo osem, tik pred izidom je deveta, VOJNA ZVEZD, po kateri je bil posnet najuspešnejši znanstveno fantastični film vseh časov — knjiga bo prišla v prodajo ob istem času, ko se bo v naših kinematografih začel vrteti film. Pred tem pa so že izšle knjige: SATTLER: Bitka na Neretvi — pričevanje o najbolj krvavi bitki jugoslovanskih partizanov ZORMAN: Draga moja Iza — sodobni roman domačega avtorja Klub podari ob vpisu novemrt članu tudi lepo, moderno torbo, ki jo še posebno radi nosijo mladi. Že vsaka četrta družina v Sloveniji kupuje knjige enostavno, sodobno in ugodno. Kupuje jih zase in za darila. Vsak nakup s popustom pomeni prihranek v družinskem proračunu. Na odlašajte Z odločilom! Včlanite se tudi vi: po pošti, telefonu ali pri poverjeniku knjižnega kluba, ki bo po želji ohiskal delovno organizacijo. Naslov knjižnega kluba: Knjižni klub SVET KNJIGE, 61000 Ljubljana, Titova 3 (telefon 061-20-457 in 061-20-783). KNJEGA PJUKRIL: Pekel na Pacifiku —« boji med mornaricama ZDA in Japonske v drugi svetovni vojni WERTHEIMER: Kleopatra kraljica, ljubimka in pustolovka nh prestolu egipčanskih faraonov SEGAL: Ljubezenska zgodba — svetovni bestseller, predloga znanemu filmu KONSALIK: V omami LSD —i roman o sužnjih mamil CAPOTE: Zajtrk pri Tiffanyju —s umetniško dognana sodobna povest, po kateri je bil posnet znani film KOŠIČEK: Ljubezen, spolnost, sreča — nasveti seksologa in psihologa za življenje v dvoje Najcenejše teh knjig so po 30.—! din, večinoma se njihove cene gibljejo med 40.— in 60.— dinarji, najobsežnejše pa so po 90.— din. To so cene, ki dosegajo komaj četrtino tiste cene, ki bi jo take knjige imele v normalni trdo vezani izdaji. Vleka prikolice zahteva posebno Kadar vlečemo za sabo prikolico, celo počitniško hišico, ki največkrat presega dimenzije vlečnega vozila, prometa za seboj ne moremo opazovati skozi običajna vzvratna ogledala, ker pregled za- stira prikolica sama. Zato je potrebno na vlečno vozilo namestiti dodatna vzvratna ogledala na dolgih nosilcih, da bomo imeli pregled nad delom ceste za nami. Taka ogledala naj bodo enostav- na za montažo in demontažo in jih na vlečno vozilo pritrdimo samo takrat, ko vlečemo prikolico. Prikolica prek priklopa pritiska naš avto proti tlom. Osebni avto, ki ima mehko vzmetenje ali previdnost vzmeti s kratkim gibom, za vleko predvsem težjih prikolic, ni primeren. Takemu osebnemu avtomobilu priporočamo tudi zamenjavo blažilnikov. Dobijo se celo blažilniki, ki se prilagaj j o različnim obtežbam. Zadostovala pa bo že zamenjava blažilnikov s tršimi, seveda pa se moramo zavedati, da bo potem vožnja brez prikolice manj udobna. Če smo se odločili, da b<5mo našemu železnemu konjičku priklopili prikolico, moramo posebno pozornost posvetiti sklopki in zavoram avtomobila. Zavore so pri zapregi bolj obremenjene, zato večkrat kontrolirajmo, ali so zavorne obloge še v redu in če enakomerno zavirajo. Podobno velja tudi za sklopke, ki 'pri speljevanju z veliko težo trdo gara in se tudi pregreva, zato je.večja možnost, da bo začela drseti in vleka ne bo mogoča. Dvomljivo je, da bo pregreta sklopka zdržala nekaj kratno zaporedno speljevanje v večjem klancu. Zato se jih raje izogibajmo, izberimo pa tudi čas, ko je promet najmanjši, da nam ne bo zaradi drugih potrebno prevelikokrat ustavljati in spet speljevati. Pregreta sklopka tega ne bo prenesla. Zdravilo je daljši postanek, da se ohladi, če tega ne bomo upoštevali, pa zamenjava sklopke, kar je občutno dražje. In zdaj še nekaj napotkov za varno vožnjo s prikolico. Zaradi prevelikih hitrosti lahko začne prikolico zanašati. V tem primeru je vsako oklevanje lahko usodno: odločno stopimo na zavorno sto-palko, da hitrost vožnje zmanjšamo in prikolico umirimo, to pa nam naj bo izkušnja, da ni pametno preveč pritiskati na plin. Verjemite tudi, da bodo radialne gume tudi na kolesih prikolice možnost zanašanja zmanjšale. Zanašanje povečuje tudi močnejši bočni veter, na katerega je zaprega zelo občutljiva in tudi to je razlog, da ne bomo pretiravali s hitrostjo. Veliko takih ni podobnih napotkov bi vam lahko svetoval. Vendar vse posebnosti pri vožnji zaprege strnimo v kratek nasvet: vožnja zaprege zahteva umirjene operacije in preudarne premike in predvsem mehko speljevanje, pretikanje in zaviranje, enakomerno dodajanje in odvzemanje plina in nežno, u-mirjeno vrtenje volana. Vožnjo prilagodimo prometnim situacijam, tako, da bomo avtomobil in prikolico vselej obvladali. Voznikom — začetnikom, ki imajo že z vožnjo samega avtomobila polno glavo in roke dela, pa svetujemo, naj z vožnjo zaprege še malo počakajo. Časopis izhaja dvakrat mesečno kot glasilo delovne skupnosti EMO -Celje in ga prejemajo člani te delovne skupnosti brezplačno. U-reja ga uradniški odbor: Emil Jejčič, Frie Kotnik, Danilo Kralj, Jože Keber Glavni in odgovorni urednik: Emil Jejčič. Naslov uredništva Celje, Mariborska 86, telefon 23-921, interna 238. Po mnenju Republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis o-proščen plačevanja davka od prometa proizvodov (št. 421-1/72 z dne 22. E. 1973). Tisk in klišeji AERO Celje KRIŽANKA M S0&08MI SLOVE«* * JKIA&ATBJ HRANA VRSTA VE LIKIH nov mujiLjt VO tHSSfO BORNO m.Hüf- REŽHCH (AIH/ESj TIHTA edini SIN OZIR. ZAIMEK