Domoznanski oddelek tp 07 SNEŽNIK 2007 070(497.12 Ilirska Bistrica) 2001002,205 Avtocenter Dodič Podgrad 3, 6244 Podgrad Tel.: +386(0)5 705 00 00 Fax: +386(0)5 705 00 18 robert.dodic® porsche, si Ilirska Bistrica, letnik XVI - št. 205. - oktober 2007 - cena 1,50 € 9771318 365006 1< Banka Koper TISKOVINA POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6251 ILIRSKA BISTRICA - TRNOVO INTERVJU: JOŽE ŠAJN stran 6-7 DR. MIRKO SLOSAR - PREJEMNIK NAGRADE ZA ŽIVLJENJSKO DELO V VISOKEM ŠOLSTVU stran 5 100 LET ČEBELARSTVA NA stran 9 BISTRIŠKEM > PRODAJA IN ODKUP RABLJENIH GSM APARATOV > PRODAJA IN SERVIS GSM APARATOV TER DODATNE OPREME ♦ SKLEPANJE NAROČNIŠKIH RAZMERIJ PONEDELJEK-PETEK 8 '-12" in 15"-19" SOBOTA ‘NOVI PAKET “ITAK" - ZA VSE HUDE OD 15 DO 30 LET ‘VIKEND REVOLUCIJA-KLICI NA VSE MOBITELOVE ŠTEVILKE ZA 1 CENT ‘Možna vezava družinskih bonusov na Penzion paket ‘SOS ali SOS plus za rse zaposleni * Policiji in Slovenski vojski____ 8" - 12" VEZAVA ZA GSM APARATE SAMO 12 MESECEV msammmm mn sneznik@ kabelnet.net CERKVENIK NA. F* LACU * sveže ribe * zamrznjpne^ribe * školjlK'--- * “bacaJTin bianM) * konzerve SK/TBISTEfTCA kžrjeva 26, tel.: 05/71 44 579 POTUJOČA RIBARNICA tel.: 041/633 593 KAKO SMO VOLILI Lojze Peterle dr. Danilo Turk Mitja Gaspari Zmago Jelinčič Plemeniti mag. Darko Krajnc Elena Pečarič Monika Piberl 100.000 200.000 300.000 stran 4 SOLA ZA STARSE Društvo katoliških pedagogov in šolske sestre de Notre dame vabimo v šolo za starše z naslovom Umetnost postavljanja meja, ki bo potekala v Domu matere Terezije na Vodnikovi 13 v Ilirski Bistrici. Predvidena so tri popoldanska srečanja (od 14. ure do 17.30) in sicer: -17. novembra 2007 - 1. decembra 2007 -15. decembra 2007 Prijave in podrobnosti na tel. 031 389 630 (s. Martina Radež) PROBLEMATIKA ŠPORTNIH V OBČINI stran 10 Računovodski servis Erik; JMžmM&vdU Vc>fAxrv dnevomed 2, <5250 Uirsfccz JBistriccz 05-710 14 99, GSJMC: 040 333 520 Nudimo celovite računovodske storitve po konkurenčnih cenah za samostojne podjetnike, gospodarske družbe in društva. KOREN JOŽKO Koseze 3, Ilirska Bistrica tel.: 040/240-118 URNIK 8.00 -18.00 sobota 8.00 -13.00 nedelja zaprto uvodne besede NI NE DELA. NE BLAGINJE, ŠE MANJ PA ZADOVOLJNIH OBČANOV! Še dobro, da nas imajo, vsako drugo svetniško vprašanje, na zadnji seji občinskega sveta se je začelo z »...v Snežniku sem prebral« ali pa »...kdaj bomo razpravljali o novem občinskem časopisu?« ali pa »...mislim, da Snežnik bere toliko ljudi...« ali pa »....odgovoriti bi bilo potrebno na članek, ki je bil objavljen v Snežniku.« in potem še fantastična izjava našega župana: »Predlog reševanja občinskega glasila bomo obravnavali na novembrski seji!« Spoštovani župan in svetniki - nas ni potrebno reševati - mi smo že rešeni. Časopis Snežnik izhaja že skoraj 20 let. Vsaka oblast ima z njih nekakšne načrte, a spomnite se Borjača... Direkta...in ostalih poskusov, ki nikoli niso prišli do realizacije. Pa ste pomislili zakaj? Zato ker kadar vam je “sila”, to pa se vam dogaja pred vsakimi volitvami, vam še kako prav pride, da lahko preko časopisa izvajate svoje politične pritiske ali pa širši javnosti predstavljate svoja stališča. In to morate priznati - vam je bilo, vsakemu izmed vas, tudi omogočeno - pa ne glede ali so bili to vaši “borbeni” spomini, cvetke iz občinskega sveta ali parlamenta, dogajanja iz vaših društev ali pa čisto osebni komentarji. Morali pa boste razumeti, da je časopis privatna lastnina, da vi samo kupujete njegov prostor za javne objave, ne morate pa vplivati na njegovo vsebino, rast in razvoj. Časopis Snežnik deluje na podlagi zakona o medijih in njegova dejavnost temelji na svobodi izražanja, nedotakljivosti in varstvu človekove osebnosti in dostojanstva, na svobodnem pretoku informacij in odprtosti medija za različna mnenja, prepričanja in za raznolike vsebine, na avtonomnosti urednika, novinarjev in drugih avtorjev pri ustvarjanju programskih vsebin v skladu s programskimi zasnovami in profesionalnimi kodeksi, ter na osebni odgovornosti avtorjev prispevkov in urednikov za posledice njihovega dela. Ukvarjajte se s stvarmi zaradi katerih ste izvoljeni. Ne počnite stvari, ki jih počnete, kot na primer z glasovanjem za državne svetnike. Pa kaj vi res mislite, da mi ostali ne znamo računati, kaj vi res mislite, da ljudje ne vedo, da obstaja dogovor, da je za vsake volitve na vrsti drugo območje (Sežana - Ilirska Bistrica - Postojna), kaj vi resno mislite, da ne vemo, da bodo postojnskega župana podprli vsi njihovi elektorji, saj jih je vse predlagala njegova Lista skupaj (enega pa tudi s podporo SDS, NSi in drugih), kaj vi resno mislite, da bo naš kandidat prejel več glasov od pivškega župana, kaj vi resno mislite, da ne bodo elektorji SLS-a podprli pomembnega strankarskega človeka in predsednika Združenja občin Slovenije in bodo izbrali našega kandidata, kaj vi resno mislite, da mi vsi drugi ne vemo, da ste v boj poslali človeka, ki nima popolnoma nobenih možnosti izvolitve, saj ga še elektorji, ki so ga izvolili ne podpirajo? Če ste na karkoli od zgoraj naštetega odgovorili pritrdilno, ne bo dobro. Ljudje še kako spremljamo vaše delo in vaša politična odgovornost do vaših volivcev je velika. Vi morate z vsako vašo potezo dajati do znanja, da vam je ta kraj pomemben, da so vam pomembni ljudje, ki tukaj živijo in da boste po vaših najboljših močeh naredili vse za našo dobrobit. Samo za primer, kje je tukaj politična odgovornost, da naša največja stranka v svetu, predlaga svojega kandidata za državnega svetnika in potem podprejo drugega. Zakaj? Kandidata so s tem po nepotrebnem izpostavili - javnosti in v sami stranki, članom njihove lastne stranke so pokazali, da z njimi ni vse tako kakor mora biti, pa tudi volivci so začutili, da nekaj ni prav. Odgovor: kompenzacija - se nam zato obeta nova funkcija? Mislim, da iz te moke ne bo kruha. Hvala Bogu (saj si nisem mislila, da bom kdaj to rekla), da se mi je zgodil »Pucko«, ker res ne vem, kako bi lahko tako prepričljivo "glumila”, zagotovo bi pa v taki družbi izgubila še to malo zdrave pameti, ki mi jo je ostalo. mag. Uilena Urh Snežnik Časopis Snežnik je nestrankarski časopis, ki izhaja na območju občine Ilirska Bistrica. Cena izvoda je 1,5 EUR / 360,00 SIT Naslov uredništva: Bazoviška 40,6250 Ilirska Bistrica Tel.05/71-00-320, fax 05/71-41-124 e-pošta: sneznik@kabelnet.net Ustanovitelj: Borislav Zejnulovič Izdajatelj: »GA Commerce« d.o.o., Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica Uredništvo sestavljajo: Glavni in odgovorni urednik: Borislav Zejnulovič Strokovna svetovalka: mag. Milena Urh Tehnična urednica: Helena Primc Tisk: »GA Commerce« d.o.o. Naklada: 1.500 izvodov Nenaročenih člankov ne honoriramo. Rokopise In fotografije na željn vračamo. Na podlagi zakona o DDV sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%. Medij Snežnik je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 347. CIVILNA INICIATIVA ZBOR ZA PRIMORSKO Ilirska Bistrica, 5. oktober 2007 IZJAVA ZA JAVNOST Člani iniciative z leve proti desni: Aleksander Ternovec, Rok Jenko, Vladimir Jeršinovič, Zorko Šanj ter ivko Spetič- Magajna Spoštovani občanke in občani, Civilna iniciativa Zbor za Primorsko vam sporoča, da smo uspeli v naših prizadevanjih, da preprečimo nastanek zgodovinske krivice, ki bi se nam utegnila zgoditi, v kolikor bi se uresničil prvotni predlog Vlade Republike Slovenije, ki je vključeval občino Ilirska Bistrica v za nas nenaravno tvorbo - Notranjsko pokrajino. Na referendumu 22. julija smo s 95% glasovanjem proti, vlado prisilili, da mimo volje ljudi ni mogla in danes vam z veseljem predstavljamo vse štiri aktualne predloge razdelitve Slovenije na pokrajine, katerim je skupno to, da je občina Ilirska Bistrica skupaj z obalnimi in kraškimi občinami vključena v Primorsko pokrajino, kamor zgodovinsko, gospodarsko, kulturno in razvojno ves čas sodi. Na tem mestu gre iskrena zahvala v prvi vrsti vam občanom, ki ste se udeležili referenduma in jasno izrazili svojo voljo, vsem članom Civilne iniciative Zbor za Primorsko, na plečih katerih so potekale vse aktivnosti v zvezi z referendumom, vsem donatorjem kampanje terv končni fazi tudi sami Vladi Republike Slovenije, ki je na koncu upoštevala voljo ljudi. Na osnovi tega dejstva, daje civilna iniciativa Zbor za Primorsko pobudo županstvu in občinskemu svetu občine Ilirska Bistrica, da se ustvarjalno vključi v ustrezne aktivnosti pri uresničitvi odločitve Vlade Republike Slovenije, da naša občina postane del Primorske pokrajine. Pokrajinski zakonodaji - taki kot je sedaj predlagana - želimo srečno pot v zakonodajnem procesu Državnega zbora, naši Primorski pokrajini pa vesel rojstni dan in uspešen zakorak v mladostna leta. Razvoju v občini Ilirska Bistrica so tako na stežaj odprta vrata razvoja, na vseh nas samih pa je, da to najbolje izkoristimo. Kot je bilo že povedano, nam brez obilo dobre volje požrtvovalnega dela posameznikov ne bi nikoli uspelo doseči te zgodovinske zmage v boju z državo in občinskim vodstvom, ki je bilo, žal, vseskozi naklonjeno »notranjski ideji«. Iskrena hvala vsem, s svojimi dejanji boste nedvomno zapisani z zlatimi črkami bistriške zgodovine. Občani in občanke imajo pravico vedeti, da pot in delo Civilne iniciative Zbor za Primorsko, ni bilo posuto z rožicami, prej nasprotno, naleteli smo na ovire in šikaniranje s strani nekaterih vodilnih občinskih posameznikov, ki so za voljo lastnega interesa ter dolgov, ki izhajajo iz volilne kampanje - do prijateljev s postojnskega in pivškega, imeli za cilj najprej to, da občani in občanke ne bi mogli jasno izraziti svoje primorske identitete in odločati na referendumu, - nato cilj, da udeležba ne bi bila višja od udeležbe na lokalnih volitvah 2006, - nato cilj, da bi čim več ljudi zmanipulirali glede možnosti pridobivanja sredstev v Notranjski pokrajini - ter na koncu, še omalovaževali referendumski izid. Tem posameznikom na srečo ni uspelo, so pa nadvse podlo našo civilno iniciativo prijavljali inšpekcijskim organom, nam naložili kazni v višini 3.000 EUR, nas potisnili v sodne postopke, se vmešavali in poskušali zatreti neodvisno novinarsko delo našega lokalnega časopisa ter izvajali raznorazne pritiske ter nenazadnje - proti volji ljudi, spletkarili s poslanci in drugimi političnimi akterji z notranjskega političnega prostora. Prav tako imamo pomisleke do strank in list v Občinskem svetu občine Ilirska Bistrica. Ki niso moralno, aktivno in materialno podprle delovanje Civilne iniciative Zbor za Primorsko. Nad svojimi dejanji bi se morali upravičeno zamisliti in se občankam in občanom te občine opravičiti. Tako, ljudje imajo pravico vedeti vse svetle in temne plati našega dela, še enkrat se vam vsem skupaj zahvaljujemo, da ste prišli na našo tiskovno konferenco, ostane nam le še to, da počakamo na potrditev pokrajinske zakonodaje, z občino Ilirska Bistrica v Primorski pokrajini, nad uresničitvijo česar bo naša civilna iniciativa Zbor za Primorsko še naprej bdela, ter na koncu proslavila rojstvo Primorske pokrajine. Zbor za Primorsko NOVA PRIDOBITEV KS REČICA Zarečje-Krajani največje vasi v krajevni skupnosti Rečica, vasi nedaleč od Ilirske Bistrice so čeprav brez kanalizacije, ki jim je bila obljubljena pred sedmimi leti, ob prisotnosti krajanov iz ostalih petih vasi na svečani način odprli in pustili v promet šesto metrov temeljito obnovljene ceste. Kot je v nagovoru povedal predsednik KS Rečica Alojz Kastelic. So dela na obnovljeni cesti ki vodi v notranjost Brkinov stala nič manj kot 200.000 evrov. Novo pridobitev so z rezanjem simboličnega traku (na sliki) uradno odprli predsednik vaške skupnosti Brce, Florijan Peternelj župan Anton Šenkinc in Alojz Kastelic. Tekst-foto: Petar Nikolič 10. SEJA OBČINSKEGA SVETA V četrtek 18. oktobra je v dvorani podjetja TIB Transport potekala 10. redna seja Občinskega sveta naše občine. Po izglasovanem dnevnem redu so svetniki v svoje vrste ponovno sprejeli novega svetnika oziroma svetnico - Barbaro Kogovšek, ki je nadomestila svojega strankarskega kolega mag. Eda Tomšiča. Barbara Kogovšek prihaja iz vrst SDS-a in je po poklicu natakarica, prodajalka. V nadaljevanju so obravnavali analizo kanalizacijskega omrežja v občini Ilirska Bistrica, katere rekapitulacijo lahko vidite v priloženi tabeli. Vprašanja in pobude je začela Karmen Šepec, ki je že tretjič podala pobudo, da se na eni izmed naslednjih sej obravnava problematika ljudske univerze, ker je stanje že zelo kritično. Rok Jenko je dal pobudo, da se na tablah, ki označujejo mesto, ime mesta napiše v celoti, ne pa z okrajšavo II. Bistrica. Vprašal je tudi, kaj se dogaja na Razvojnem centru, saj javnost nima nobenih podatkov kaj je z imenovanjem novega direktorja. Milena Uljan je vprašal kaj se dogaja s staro šolo v Kuteževem. Igor Batista je predlagal, da se na parkirišče pred lekarno postavi tabla, da je le-to namenjeno strankam, saj je le to čez dan zasedeno z avtomobili, ki jih puščajo lastniki, ko gredo na delo v druge kraje. Bernard Oblak je vprašal kaj je s spremembo grba, Igor Štemberger - drugače vodja naše območne izpostave JSKD - pa je izpostavil problematiko prostorskih pogojev ter predlagal selitev v policijsko postajo, ko bo le-ta enkrat izpraznjena. Branka Počkaj je ponovno ponovila pobudo za izdajo občinskega glasila, zanimalo pa jo je tudi, kako je s svetlobno onesnaženostjo kraja in ali je občina sprejela aktivnosti v smeti reševanja tega problema. Podala je tudi pobudo, da se ustavi odvoz smeti s Sviščakov, dokler se ne ugotovi lastništva vseh objektov. Vojko Mihelj je predlagal, da se v Podgradu postavijo obvestilne table, ki bodo kazale na lokacijo Zdravstvenega doma. Danilo Pugelj je zahteval, da se odgovori na članek, ki je bil objavljen v Snežniku na temo kmetijstva, ker da v njem niso predstavljeni resnični podatki. Svetnika Barbiša je zanimalo kako smo pripravljeni na elementarne nesreče ter vračila vlaganj v telekomunikacijsko omrežje. Robert Šircelj je predlagal, da se pri projektu adaptacije mrliške vežice v mestu, projekt dopolni še z zasteklitvijo dela pred vežicami. Staneta Prosena je zanimalo kako se bo reševala problematika v Zdravstvenem domu Ilirska Bistrica, ker če je peticijo za dr. Komnovo podpisalo toliko ljudi kaže na to, da je res nekaj narobe. Svetnik Baša je župana vprašal, zakaj niso Zveze športnih društev povabili na sestanek usklajevanja terminov v telovadnicah ter zakaj so prepovedali igranje nogometa, tistim nad 15 let, v dvoranah. Točko je zaključila nova svetnica Barbara Kogovšek, ki je dala pobudo, da se uredi dostop za invalide do Centra za socialno delo. V nadaljevanju so svetniki obravnavali in tudi sprejeli predlog Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Kraške lekarne, ki po novem v svojo organiziranost vključuje še podružnici v Divači in Komnu. Svetniki so potrdili še Odlok o rebalansu proračuna za letošnje leto, ki si ga občani lahko, po novem, preberete v Uradnfem listu Republike Slovenije. Za predsednika odbora za gospodarstvo in finance so potrdili Dejana Bašo - svetni SDS-a. Izdali so pozitivno mnenje k ponovnem imenovanju Mirande Vrh za direktorico CSDII. Bistrica in čisto na koncu, so po prerekanju o tem kako se izvedejo volitve kandidatov za državni svet, izpeljali še tajne volitve za elektorje in za kandidata za državni svet. Zlatku Jenku ni uspelo, da bi bil ponovno izbran za predstavnika naše lokalne skupnosti, svetniki so namreč največ glasov namenili Adu Barbišu - svetniku SLS-a. Elektorji pa so postali: Dušan Grbec (SDS), Igor Štemberger (AS) ter Robert Šircelj (NSi). EPILOG PETICIJE ZA DR. KOMNOVO m REPUBLIKA SLOVENIJA Ministretvo za delo, družino in socialne zadeve INŠPEKTORAT REPUBLIKE SLOVENIJE ZA DELO Inšpekcija nadzora delovnih razmerij 1000 Ljubljana, Parmova 33 tel.; (01) 28-03-660, 28-03-670. 28J33-GG1 faks: (01) 28-03-677, 26-03-675 Številk?.: 0211 31/2007 Datum: 18. 10, 2007 Ga. Komen Odinoja Ulica 7. maja 21 6250 Ilirska Bistrica ZADEVA: Zdravstveni dom Ilirska Bistrica, Šolski dispanzer - odgovor V zvezi z Vašo vlogo, prejeto dne 6.9.200/ v zadevi Zdravstveni dom Ilirska Bistrica, Šolski dispanzer, Vem v skladu z 24. členom Zakoris o inšpekcijskem nadzoru c rlgcva -j a mo nas lori n;n: Pr,stojna inšpektorica je pri navede:" e m delodajalcu ene 5.0.2307- uvedla postopek in5pek';jfkey« naJzu.s.v». f':i Invekctskti i tiad/oiu .je uišpoklviea ugolbVVd kršitve v zvozi ? objavo prostega ec lovnega mesta. Ugotovi fo j n uzdi, da delavka, ki zaocca delovno mesto »zdravnik specialki pediatrije ali-zdravnik specialist šolsko iiedic.rise :ie izpolnjuje vseh zahtev Za zasedbo rjo lovnega mesta. Poleg navori n ne g a pa iz Akra r> sistemizacij delovnih most n- razvidno, da bi h lin drvnvno mesto, ki ga zaseda, sistemizirano. Glede na to, ca so.ugotovljena kršitve (kršitev <; ui 2. od slavka 20. čer: a Z DR in 2o. c k; na Z DR) v istem /a kom,, opredeljene kot prekrški, j:;: P.špokimirm zoper krši lota uvedla poslopck n p rek "S g j. Že nekaj mesecev spremljamo dogajanja glede peticije, ki so jo občani podpisovali za dr. Komnovo. Zgodba počasi dobiva epilog , še posebej z odgovorom, ki ga je prejela dr. Komnova s strani inšpektorata Republike Slovenije za delo, v katerem navajajo, da je direktor z zaposlitvijo zdravnika v šolskem dispanzerju kršil zakon in da sprejeta delavka ne izpolnjuje vseh zahtev za zasedbo tega delovnega mesta. Del poročila objavljamo v celoti. Dr. Komnovo smo še povprašali, kdaj in na kašen način je dosegljiva njenim izbranim pacientom. Zdravnica nam je povedala, daje s tem mesecem dobila novo pogodbo o zaposlitvi, ki ji dovoljuje, da dela v šolskem dispanzerju 0,6 nosilca (3 dni), kar ji omogoča da zadrži vse njene izbrane paciente. Dosegljiva je ob sredah, četrtkih in petkih dopoldne, ostale dni pa je razporejena kot nadomestni zdravnik v ostalih ambulantah. Po eni strani je zdravnica zadovoljna, da imajo vsi njeni pacienti možnost zadržati izbranega zdravnika, po drugi strani - glede na normative - pa bi 1500 izbranih pacientov potrebovalo vsaj pet dni v tednu. Zdaj je namreč tako, da ob ponedeljkih in torkih morajo njeni pacienti obiskati nadomestnega zdravnika - s tem, pa so jim ponovno kršene njihove pravice. Glede na odgovor inšpektorata ugotavlja še, da je ves čas imela prav glede zaposlitve nove zdravnice, odločila pa se je tudi, da o tem obvesti svet zavoda ter župana. r Predlog prioritete za mesto Ilirska Bistrica VZPOSTAVITEV KATASTRA METEORNE IN FEKALNE KANALIZACIJE cca 40 km omrežja 20.000,00 € 1 IZDELAVA IDEJNEGA PROJEKTA ZA OBNOVO CELOTNEGA SISTEMA METEORNE IN FEKALNE KANALIZACIJE NA OBMOČJU MESTA ILIRSKA BISTRICA cca 40 km omrežja 130.000,00 € 1 UREDITEV ODVODNJAVANJA FEKALNIH IN METEORNIH VODA V ŽUPANČIČEVI ULICI izdelava projektne dokumentacije 11.500,00 € 1 UREDITEV ODVODNJAVANJA FEKALNIH IN METEORNIH VODA V ŽUPANČIČEVI ULICI izgradnja kanalskega sistema 123.250,00 € 1 UREDITEV FEKALNE IN METEORNE KANALIZACIJE NA DELU STRITARJEVE ULICE Izdelava projektne dokumentacije 7.000,00 € 1 UREDITEV FEKALNE IN METEORNE KANALIZACIJE NA DELU STRITARJEVE ULICE izgradnja kanalskega sistema 70.000,00 € 1 UREDITEV KANALIZACIJE NA GUBČEVI CESTI - izdelava projektne dokumentacije 14.000,00 € 1 UREDITEV KANALIZACIJE NA GUBČEVI CESTI izgradnja kanalskega sistema 160.000,00 € 1 UREDITEV ZBIRNEGA MESTA ZA PREVZEM GREZNIČNIH ODPLAK izgradnja objekta 255.000,00 € 1 UREDITEV KANALIZACIJE V PREŠERNOVI ULICI izgradnja kanala 84.000,00 6 2 UREDITEV KANALIZACIJE V DELU ROZMANOVE ULICE izvedba sanacije 39.000,00 € 2 OBNOVA KANALA E IN RAZBREMENILNIKA OB POTOKU BISTRICA izgradnja kanalskega sistema 51.000,00 € 2 UREDITEV FEKALNE IN METEORNE KANALIZACIJE NA VODNIKOVI ULICI izdelava projektne dokumentacije ll.odsek 4.500,00 € 2 UREDITEV FEKALNE IN METEORNE KANALIZACIJE NA VODNIKOVI ULICI izgradnja kanalskega sistema ll.odsek 42.000,00 € 2 UREDITEV FEKALNE IN METEORNE KANALIZACIJE NA VODNIKOVI ULICI izdelava projektne dokumentacije I.odsek 4.000,00 € 3 UREDITEV FEKALNE IN METEORNE KANALIZACIJE NA VODNIKOVI ULICI izgradnja kanalskega sistema I.odsek 28.000,00 € 3 OBNOVA KOLEKTORJA »Z« izvedba sanacije I. del 138.000,00 € 3 OBNOVA KOLEKTORJA »Z« izvedba sanacije II. del 88.000,00 € 4 SANACIJA KANALIZACIJE V VOJKOVEM DREVOREDU (Tokis -Ilirija) izvedba sanacije 36.250,00 € 5 5 Rekapitulacija investicij Skupaj investicije po vaseh: 3.783.000,00 € Investicije v Ilirski Bistrici prioriteta 1 790.750,00 € Investicije v Ilirski Bistrici prioriteta 2 220.500,00 € Investicije v Ilirski Bistrici prioriteta 3 170.000,00 6 Investicije v Ilirski Bistrici prioriteta 4 88.000,00 € Investicije v Ilirski Bistrici prioriteta 5 36.250,00 € Skupaj Investicije v Ilirski Bistrici: 1.305.500,00 6 Investicije skupaj: 5.088.500,00 € 041/869 727 '[gradbeništvo saftic I SAFTIČ ZDENKO S.p. I JELŠANE 73, tel.05/788-55-98 www.gradbenistvo-saftic.si VARIANTNI PREDLOGI OBMOČIJ POKRAJIN Vlada Republike Slovenije je konec meseca maja 2007 posredovala občinskim svetom slovenskih občin poziv, da v 60 dneh posredujejo svoje mnenje o regionalizaciji Slovenije na 14 pokrajin. Predlogu Vlade Republike Slovenije za določitev območij pokrajin, njihovih sedežev in imen je SVLR prejela 182 mnenj občinskih svetov, kar je 86,7 % od vseh 210 občin. Občinski sveti so se opredeljevali do imen, sedežev in območij pokrajin. - občinski svet občine Ilirska Bistrica (14.200 prebivalcev) je na podlagi referenduma predlagal vključitev občine k Primorski pokrajini - predlog je bil upoštevan v vseh predlogih regionalizacij, Složba vlade je pripravila štiri variantne predloge členitve Slovenije na 14 pokrajin, o katerih se bo odločal državni zbor. Vse variante upoštevajo predloge za spremembo imen štirih pokrajin, ki so bili predlagani v skoraj vseh občinah na njihovem območju. Tako je spremenjeno ime Podravske pokrajine v Štajersko pokrajino, ime Spodnje Podravske pokrajine v Vzhodno Štajerska pokrajino, Savinjske pokrajine v Celjsko pokrajino in Goriške pokrajine v Severno Primorsko pokrajino. Varianta 14/111. Pripombe nekaterih občinskih svetov so se nanašale tudi na spremembo imena Dolenjske pokrajine v Dolenjsko - belokranjsko pokrajino, Notranjske pokrajine v Notranjsko - kraško pokrajino, Prekmurske pokrajine v Prekmursko - prleško pokrajino in Primorske v Južno Primorsko pokrajino. V variantnih predlogih je uporabljen delovni naziv za Kamniško - zasavsko pokrajino. Vsi variantni predlogi vključujejo občino Ilirska Bistrica v Primorsko pokrajino, občini Radeče in Bistrica ob Sotli v Posavsko pokrajino ter občino Logatec v Notranjsko pokrajino. Predlog variante št-3 objavljamo, vse ostale pa se lahko ogledate na spletnih straneh službe vlade. www.gov.si DAN ODPRTIH VRAT Po prvem oktobru - mednarodnem dnevu starejših ljudi, smo četrtega oktobra praznovali Dan odprtih vrat, po vseh domovih za starejše po Sloveniji. Ob 40. obletnici delovanja Skupnosti socialnih zavodov Slovenije smo v četrtek, 4. oktobra obeležili Dan odprtih vrat tudi v našem Domu. Zavedamo se, da upanje starosti kot vedrina mladosti, polnita posodo življenja v letih, ki prihajajo in letih, ki so za nami. Zato smo se na ta pomemben dan skupaj s stanovalci in zaposlenimi v Domu skrbno pripravili. Samo dogajanje se je pričelo že zjutraj s slavnostno otvoritvijo razstave izdelkov stanovalcev ter ob izbranih in toplih besedah naše direktorice Marije Šlenc Zver. Nadalje smo se lahko nasmejali ob predstavi »Babica in sedem negovalčkov«, ki so jo pripravili delavci Doma, pod režijo in scenarij pa se je podpisala Vesna Bizjak. Seveda pa smo se vsem tistim, ki so bili ta dan prvič pri nas in tistim s katerimi se pogosteje srečujemo, predstavili v besedi in sliki ter kasneje zvodenim ogledom Doma. Pri tem smo se dotaknili socialnega vidika življenja stanovalcev, ki so v starosti poiskali svoj novi dom prav v naši hiši. Tako smo tudi z dnevom odprtih vrat skušali doživeti trenutek, ko je vse kar dobiš močno res in to za čas, ko se bo zgodilo in bomo to tudi sami potrebovali... PETERLE ZAGOTOVO V DRUGI KROG VERJETNO S TURKOM Po večini preštetih glasovnic kaže, da se bo v drugem krogu predsedniških volitev z Lojzetom Peterletom pomeril Danilo Turk. Po okoli 977.000 preštetih glasovnicah s približno 28,5 odstotka vodi Lojze Peterle. Na drugem mestu je Danilo Turk, ki je zbral približno 24,6 odstotka glasov, tesno za petami pa mu sledi Mitja Gaspari s 24,2 odstotka glasov. Razlika med njima je manj kot 4.000 glasov, a je Gaspari že priznal poraz in prvouvrščenima zaželel veliko uspeha tudi v prihodnje. Na četrto mesto se je z 19,3 odstotka glasov uvrstil Zmago Jelinčič, ki je v volilnih enotah Maribor in Celje zmagal. Darko Krajnc je skupno zbral dobra 2 odstotka, Elena Pečarič okoli 0,9, Monika Piberi pa okoli 0,5 odstotka glasov. Ker v prvem krogu nihče izmed kandidatov ni zbral zadostnega števila glasov, bo potekal še drugi krog predsedniških volitev, kjer je za zmago potrebna večina glasov. Na volišča se bomo ponovno odpravili 11. novembra. Izidi glasovanja za volilne okraje enote Postojna Število preštetih glasovnic: 115.666 Število veljavnih glasovnic: 114.790 Število neveljavnih glasovnic: 876 KAKO SMO VOLILI V VOLILNEM OKRAJU Volilni okraji skupaj V0 1 VOZ VOS VO 4 VO 5 VO 6 VO 7 VOS VO 9 VO 10 VO 11 Tolmin Piran Izola Koper I Koper II Sežana Ilirska Bistrica Postojna Nova Gorica I Nova Gorica II Ajdovščina Št. preštetih glasovnic 115.666 10.531 6.920 6.611 9.157 11.807 11.993 6.632 9.721 15.412 14.590 12.292 Št. neveljavnih glasovnic 876 85 52 55 82 100 88 55 89 99 86 85 0,76% 0,81% 0,75% 0,83% 0,90% 0,85% 0,73% 0,83% 0,92% 0,64% 0,59% 0,69% mag. Darko Krajnc 2.805 356 182 161 206 295 311 135 244 349 275 291 2,44% 3,41% 2,65% 2,46% 2,27% 2,52% 2,61% 2,05% 2,53% 2,28% 1,90% 2,38% Zmago Jelinčič Plemeniti 16.000 1.459 908 945 959 1.745 1.934 1.186 1.288 2.308 1.829 1.439 13,94% 13,97% 13,22% 14,41% 10,57% 14,91% 16,25% 18,03% 13,37% 15,07% 12,61% 11,79% Mitja Gaspari 30.147 2.158 2.213 2.001 3.059 3.323 3.340 1.534 2.320 3.673 4.241 2.285 26,26% 20,66% 32,22% 30,52% 33,71% 28,38% 28,06% 23,32% 24,09% 23,99% 29,24% 18,72% dr. Danilo Turk 29.482 2.136 2.124 2.040 2.904 3.123 2.997 1.486 2.332 3.465 4.286 2.589 25,68% 20,45% 30,93% 31,12% 32,00% 26,68% 25,17% 22,59% 24,21% 22,63% 29,55% 21,21% Elena Pečarič 1.506 107 122 108 169 247 156 69 118 112 176 122 1,31% 1,02% 1,78% 1,65% 1,86% 2,11% 1,31% 1,05% 1,23% 0,73% 1,21% 1,00% Monika Piberi 559 67 35 34 45 54 73 32 49 65 46 59 0,49% 0,64% 0,51% 0,52% 0,50% 0,46% 0,61% 0,49% 0,51% 0,42% 0,32% 0,48% Lojze Peterle 34.291 4.163 1.284 1.267 1.733 2.920 3.094 2.135 3.281 5.341 3.651 5.422 29,87% 39,85% 18,70% 19,33% 19,10% 24,94% 25,99% 32,46% 34,06% 34,88% 25,17% 44,42% KAKO SMO VOLILI PO VOLIŠČIH (21.10.2007) Štev. kril VOULNI IMENIK 1 2 3 4 5 S 7 vol. volišči Vpis. pol skupil GUS. % NEVEL S VEL DARKO KRANJC ZMAGO JELINČIČ PLEMENITI MITJA GASPARI DANILO TURK ELENA PEČARIČ MONIKA PIBERL LOJZE PETERLE 1 KS II.Bistr. 777 777 360 46 2 1 358 10 43 113 111 2 1 78 2 Levstikova 717 717 367 51 4 1 363 5 41 115 88 5 1 108 3 OŠ D.K.II.B. 802 802 406 51 1 0 405 3 48 158 106 8 4 78 4 Glas. Š.II.B. 698 698 390 56 0 0 390 10 45 84 95 6 1 149 5 Gasilski dom 800 800 379 47 2 1 377 12 58 100 101 9 1 96 6 Jasen 225 225 137 61 1 1 136 4 25 21 24 0 1 61 7 Vrbovo 273 273 135 49 0 0 135 3 28 24 23 0 1 56 8 Vrbica 130 130 87 67 6 7 81 1 19 24 18 0 0 19 9 Jablanica 140 140 79 56 0 0 79 1 18 22 12 0 1 25 10 Kuteževo 229 229 113 49 0 0 113 0 30 14 23 1 0 45 11 Trpčane 116 116 69 59 1 1 68 4 14 6 9 1 0 34 12 Zabiče 272 272 123 45 0 0 123 2 19 23 24 0 1 54 13 Podgraje 242 242 119 49 1 1 118 2 31 15 22 0 0 48 14 Sušak 84 84 69 82 0 0 69 1 13 13 13 3 0 26 15 Novokračine 209 209 122 58 3 2 119 4 18 52 20 4 0 21 16 Jelšane 256 256 146 57 1 1 145 6 23 30 43 2 1 40 17 Dolenje 173 173 87 50 0 0 87 6 23 17 9 1 0 31 18 Veliko Brdo 92 92 86 93 4 5 82 2 11 10 26 0 1 32 19 M. Bukovica 141 141 86 61 3 3 83 2 22 10 16 0 0 33 20 Koseze 319 319 190 60 3 2 187 3 25 49 44 0 2 64 21 V. Bukovica 191 191 129 68 0 0 129 0 37 14 25 2 0 51 22 Dol.Zemon 410 410 196 48 0 0 196 3 35 57 53 0 0 48 23 Gor.Zemon 107 107 54 50 0 0 54 0 14 13 9 1 0 17 24 Pavlica 44 44 41 93 0 0 41 1 6 11 3 0 0 20 25 Starod 44 44 35 80 0 0 35 2 2 3 7 1 1 19 26 Podgrad 515 515 261 51 0 0 261 2 47 70 60 3 1 78 27 Podbeže 86 86 54 63 0 0 54 0 6 8 12 0 0 28 28 Račiče 131 131 63 48 0 0 63 1 18 14 9 0 0 21 29 Sabonje 79 79 47 59 3 6 44 2 11 5 7 0 1 18 30 Hrušica 246 246 137 56 1 1 136 2 36 18 26 2 4 48 31 Pregarje 317 317 170 54 0 0 170 4 45 38 31 0 1 51 32 Prelože 60 60 33 55 1 3 32 2 12 6 3 0 0 9 33 Zajelšje 52 52 50 96 0 0 50 0 10 7 11 0 1 21 34 Tominje 99 99 41 41 0 0 41 2 16 4 4 1 0 14 35 Harije 261 261 132 51 0 0 132 2 21 32 24 3 0 50 36 Rečica 403 403 164 41 0 0 164 5 33 31 29 1 0 65 37 Ost. Brdo 85 85 56 66 0 0 56 1 11 8 7 0 0 29 38 Jan. Brdo 19 19 19 100 0 0 19 1 6 2 1 0 0 9 39 Kilovče 47 47 41 87 1 2 40 0 4 11 1 0 1 23 40 D.in G.Bitnja 108 108 101 94 4 4 97 1 25 22 18 1 3 27 41 Rat. Brdo 30 30 29 97 1 3 28 0 11 5 2 0 0 10 42 Prem 145 1 146 99 68 1 1 98 4 18 28 19 1 0 28 43 Čelje 50 50 43 86 2 5 41 2 7 10 7 0 0 15 44 Smrje 105 105 58 55 0 0 58 2 17 10 18 0 0 11 45 Topole 290 290 148 51 0 0 148 0 20 27 39 4 0 58 46 Mereče 68 68 45 66 0 0 45 0 10 11 7 2 0 15 47 Podstenje 62 62 49 79 0 0 49 0 14 14 4 0 1 16 48 Šembije 231 231 143 62 3 2 140 1 24 24 41 2 0 48 49 Knežak 422 422 260 62 3 1 257 4 43 52 73 0 0 85 50 Bač 389 389 212 54 2 1 210 5 44 40 50 1 1 69 51 Koritnice 148 148 73 49 0 0 73 2 17 15 22 1 0 16 901 Predčasno v. 0 99 1 1 98 3 12 24 37 1 1 20 997 PoštaSLO 0 24 0 0 24 2 2 4 4 2 0 10 98.145 11.939 1 11.940 6.656 55,75 55 1 137 1.188 1.538 1.490 71 32 2.145 Odstot- ki 2,08 18,00 23,30 22,57 1,08 0,48 32,50 Jasmina TOMAŽIČ, Dom starejših občanov DR. MIRKO SLOSAR - PREJEMNIK NAGRADE ZA ŽIVLJENJSKO DELO V VISOKEM ŠOLSTVU :V ' :: J T? s* ■ Minister za šolstvo in šport dr. Milan Zver in predsednik Odbora za podeljevanje nagrad Republike Slovenije na področju šolstva dr. Maks Tušak sta v četrtek, 4. oktobra 2007, na predvečer svetovnega dneva učiteljev, v Ljubljani, podelila letošnje nagrade na področju šolstva. Na prireditvi, ki jo je pripravil Slavko Hren je zapel New Svving Ouartet, nagrade pa je prejelo 10 nagrajencev. Med devetimi šolniki so tokrat kar trije Primorci. Najvišje državno priznanje so prejeli Betka Vrbovšek, Jožek Horvat Muc, Zmagoslav Barič, Miro Bornšek, Alojz Širec, Ljubica Podboršek, Jan Ulaga, Mirko Slosar, Franc Pediček in revija Ciciban. Na področju glasbene didaktika je prejel dr. Mirko Slosar nagrado za žMjenjsko delo v visokem šolstvu, »...kot raziskovalec deluje na področju glasbene didaktike ter glasbenega razvoja otrok in odraslih. Vodil je raziskovalne projekte s področja pomena umetnostne in estetske vzgoje pri prenavljanju osnovne šole, vloge glasbe pri zgodnjem poučevanju tujega jezika ter vpliva glasbenih in športnih dejavnosti na otroke in mladostnike s posebnimi potrebami. Objavil je vrsto monografij, znanstvenih člankov ter referatov in za svoje delo prejel številna priznanja in nagrade,...« je nagrado utemeljil odbor. K temu dodajmo še, da je dr. Slosar na Primorskem, pa tudi v širšem slovenskem prostoru znan ne le kot univerzitetni profesor in vzgojitelj, ampak tudi kot vrhunski zborovodja številnih pevskih zborov. Zadnji izmed teh je Moški pevski zbor Dragotin Kette, ki je profesorju priredil priložnostno slavje in se z njim tudi fotografiral. Profesor Mirko Slosar, je s svojimi pevci istočasno tudi proslavil svojih 65 let. Koalicija za Volovjo reber SPOROČILO ZA JAVNOST 28. september 2007 Okoljsko ministrstvo je DOPPSu dokončno priznalo položajstranke v postopku v primeru Volovja reber Včeraj so na DOPPSu prejeli Odločbo MOP, ki jim dokončno priznava položaj stranskega udeleženca v upravnem postopku izdajanja okoljevarstvenega soglasja za vetrno elektrarno Volovja reber. Zdaj ni več ovir, da DOPPS zahteva obnovitev postopka. Konec julija je Agencija RS za okolje (ARSO) DOPPSu že tretjič zavrnila pravico do udeležbe v postopku. To je bila nerazumljiva, kar nekoliko pobalinska poteza agencije, saj je ignorirala sodbo Upravnega sodišča in je bila v nasprotju z jasnim navodilom iz odločbe okoljskega ministrstva. Ministrstvo, ki je pritožbena inštanca, tokrat primera ni več vračalo agenciji v ponovno odločanje, pač pa je odločilo samo. Odločba MOP je zdaj dokončna in izvršljiva, kar pomeni, da so DOPPSu odprta vrata za vložitev zahteve za obnovitev upravnega postopka izdajanja okoljevarstvenega soglasja. DOPPS bo zahtevo vložil najkasneje v 30 dneh. Elektro Primorska sicer lahko proti odločbi vloži tožbo na Upravnem sodišču, vendar to ne zadrži njene izvršljivosti. »V DOPPSu smo izjemno veseli odločitve okoljskega ministrstva, saj je s tem poplačana triletna trnova pot, ki smo jo morali prehoditi, da smo si izborili pravico, da lahko v tem nesrečnem postopku branimo interese ohranjanja narave. Pozdravljamo odločitev ministrstva. Hkrati zagotavljamo, da bomo v obnovljenem postopku naše pravice uveljavljali odgovorno in da bomo konstruktivno poskušali pomagati Pri premeščanju družbenega konflikta umeščanja vetrnic v prostor.« poudarja direktor DOPPS Andrej Medved. Naj spomnimo, da je veljavno okoljevarstveno soglasje pogoj za veljavnost gradbenega dovoljenja. Investitor Elektro primorska zdaj sicer ima gradbeno dovoljenje, ki pa bo prenehalo veljati, ko bo razveljavljeno okoljevarstveno soglasje. O slednjem na DOPPSu ne dvomimo, saj imamo vrsto trdnih pravnih in naravovarstvenih argumentov. Zdaj bomo končno imeli možnost, da te argumente v obnovljenem postopku enakopravno predstavimo in zagovarjamo. Dr. Primož Kmecl, vodja varstveno ornitološkega sektorja pri DOPPS pravi: »Pretekla tri leta, ko nismo mogli sodelovati v postopkih, sicer nismo stali križem rok. Na Volovji rebri smo izvedli več poglobljenih raziskav ptic. Ravno zdaj zaključujemo dvomesečni monitoring jesenske selitve ujed preko grebenovVolovje rebri. Rezultati naših raziskav, ki jih bomo predložili v obnovljeni postopek, kažejo, da so ugotovitve iz investitorjevega poročila o vplivih vetrnic na ptice, zelo pomanjkljive. Zbrali smo naprimer dokaze, da v času selitve greben Volovje rebri vsako leto preleti več sto osebkov različnih vrst ujed. Zelo pomembno je tudi odkritje, da planinski orel gnezdi praktično na samem grebenu Volovje rebri, vsega dobrih 200 m od najbližjih načrtovanih vetrnih turbin. Odkritja smo tudi dokumentirali z več 100 fotografijami mnogih vrst ujed, ki smo jih zabeležili pri preletu, posedanju ali pri lovu.« Verjamemo, da bo zaradi zbranega gradiva v obnovljenem postopku odločitev ARSO veliko lažja in da bo pod težo dokazov okoljevarstveno soglasje odpravljeno. Na DOPPSu želimo prispevati k pozitivnemu vzdušju, ki ga je prinesla odločitev okoljskega ministrstva. V naslednjih dneh bomo na ministrstvo poslali predlagali, da podpre izvedbo projekta, ki bo identificiral za ptice občutljiva območja na Primorskem. Projekt bomo izvedli po vzoru Britanskega kraljevega društva za varstvo ptic RSPB. Rezultat bo zemljevid območij, kjer je zaradi prisotnosti ogroženih vrst ptic postavitev vetrnih elektrarn nesprejemljiva, in na drugi strani takšnih, kjer tovrstnih zadržkov ni. S tem bodo investitorji dobili dragoceno orodje, ki jim bo v veliko pomoč pri izbiri območij, kamor bodo lahko usmerjali projekte vetrnih elektrarn. PREDLOG ZA MEDIACIJO Iz centra za mediacijo Pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij (PIC) so v četrtek 4.10.2007, na predlog Koalicije za Volovjo reber na investitorja vetrne elektrarne, družbo Elektro Primorska, in občino Ilirska Bistrica posredovali predlog za mediacijo primera gradnje vetrne elektrarne na Volovji rebri. Koalicija je poleg tega okoljsko ministrstvo pozvala, naj podpre raziskavo, ki bi identificirala območja, kjer z vidika varstva ptic ni pričakovati ovir za postavitev vetrnih elektrarn. “V Koaliciji za Volovjo reber ves čas poudarjamo, da ne nasprotujemo vetrnim elektrarnam, pač pa se borimo za ohranitev Volovje rebri. Verjamemo tudi, da interes investitorja ni uničevanje najdragocenejše naravne dediščine v Sloveniji, kar bi se zgodilo s postavitvijo vetrnic na Volovjo reber, pač pa proizvodnja vetrne elektrike. Zato verjamemo, da konflikt ni nepremostljiv,” je v sporočilu zapisal direktor Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) Andrej Medved. dr. MIRKO SLOSAR Mirko Slosar, rojen 1942 v Ilirski Bistrici, glasbeni pedagog in zborovodja. Diplomiral na ljubljanski Akademiji za glasbo. Deloval kot glasbeni pedagog na osnovni in srednji šoli, svetovalec za glasbeno pedagogiko pri Zavodu za šolstvo, urednik glasbenega programa Radia Koper - Capodis-tria, kot svetovalec za glasbeno dejavnost ZKO Koper in kot profesor na ljubljanski Pedagoški fakulteti. Doktoriral iz glasbene pedagogike na AG, Ljubljana. Pogosto je predaval tudi na zborovodskih seminaijih ZKOS in kot mentor svetoval številnim kolegom. Mirko Slosar je eden od pomembnih nosilcev razvoja slovenskega zborovstva. Kot dolgoletni zborovodja Mladinskega mešanega zbora Gimnazije Koper in Mešanega zbora Obala Koper je vzgojil cele generacije zborovskih pevcev in z njimi utiral nova pota zborovske produkcije in reprodukcije. Vrsta zlatih odličij z mariborske Naše pesmi in številnih mednarodnih tekmovanj in festivalovpriča o neutrudnem strokovnem delu in imenitni umetniški potenci. Še zlasti pa je pomemben njegovdelež pri oživitvi Učiteljskega pevskega zbora Emil Adamič. Prevzel ga je pred 15 leti, v času velike kadrovske zagate in ustvaijalne krize. Z njegovim prihodom je začel zbor številčno in kvalitetno rasti, saj je s svojim bogatim znanjem, zborovodskimi izkušnjami in sposobnostim znal med pevce zbora vnesti novega ustvaijalnega duha in predvsem novega poleta za uspešno delo. Kot profesor PA je pripeljal v zbor nove pevce. Učiteljski pevski zbor deluje kot stalni seminar, saj predstavlja možnost za prenašanje izkušenj v več kot 40 pevskih zborov, ki jih vodijo člani UPZ Emil Adamič. Mirko Slosar je v ta namen v zbor uvedel tudi t. i. zborovodske učne ure, kjer je zbor v vlogi demonstratoija, dirigent pa v vlogi animatorja, ki z veliko mero občutka za aktiviranje poslušalstva le-temu prikaže načine dela v zboru in pevski zbor na kar najbolj neposreden način približa učencem. Izdal tudi zbirko Nackove pesmi. Vodij vrsto otroških glasbenih delavnic.. Za svoje strokovne in umetniške zasluge pri razvoju slovenskega zborovstva je Mirko Slosar že prejel Gallusovo plaketo ter bronasto plaketo Sklada za ljubiteljske in kulturne dejavnosti. WWW.JSKD.SI SREDNJEVEŠKI DAN NA GRADU PREM Projekt Prekrižane meje temelji na zanimivi vojaški zgodovini območja, ki se razteza od Kvarnerskaga zaliva pa vse do gorskih verig proti severu. Obravnavan prostor je že od prazgodovine dalje predstavljal pomemben prehod različnih ljudstev in vojska. To tako imenovano vojaško zgodovinsko krajino je pomembno zaznamovala ravno njegova strateška lega. Danes to področje prepletajo številni utrdbeni sistemi od prazgodovinskih gradišč, rimskih zapornih zidov in utrdb, preko srednjeveških gradov in protiturških taborov do utrdbenega sistema Alpski zid (Vallo Alpino) ob nekdanji Rapalski meji. V teku projekta bodo organizirane tri prireditve z vojaškimi uprizoritvami, ki bodo močno prispevale k prepoznavnosti območja in k večjemu turističnemu obisku. Na opuščenem vojaškem poligonu v Pivki je bila pripravljena množična prireditev z veliko uprizoritvijo, ki naj bi postala tradicionalna. V Klani in na gradu Prem pa bosta pripravljeni manjši uprizoritvi. Vsaka od njih bo prikazovala drugo zgodovinsko obdobje. Grad Prem je zablestel v svoji srednjeveški podobi 30. septembra, ko je tam potekal Viteški dan grofa Devinskega in srednjeveška tržnica. Poskušali so prikazati življenje, trgovanje, oblačila... značilna za obdobje srednjega veka. Dan je bil posvečen praznovanju rojstnega dneva grofa Devinskega, ki se je praznovanja udeležil z ženo in hčerko. Verjetno se grofu devinskemu, ženi in hčerki tudi v resnici ni godilo nič slabše, kot se je pravljični grofovski družini v nedeljo. Prireditev je bila dobro sprejeta med obiskovalci. Pritegnila je različne generacije, domačine in ostale obiskovalce. NARAVNO - UMETNO, ORIGINAL - PLAGIAT, RESNICA - LAZ, Ne poznam nobenega domačina, ki ne bi imel doma vsaj enega »Šajna«. Svojega prvega sem dobila kot poročno darilo. Moram reči, daje klasičen Šajn, akvarel - pokrajina - pravzaprav tista znana stolpiča na Mašunu. Jože Šajn, najbolj poznan bistriški slikar, vtem mesecu predstavlja del svojega obsežnega slikarskega opusa na šestih lokacija v Ilirski Bistrici. Izšla je tudi njegova monografija in priznati moram, da mi je zelo všeč. Vanjo na zelo prefinjen način vpleta svoje družinske člane, skozi tekst, ki ga je napisal slikar sam, pa razkriva značajske komponente, ki so običajno v podobnih monografijah skrite. V čast mi je, daje Jože Šajn privolil v pogovor in razkril še en delček samega sebe. Najprej prelistajva knjigo. Takoj, ko jo odpreš, zagledaš črno-belo fotografijo nagega dojenčka, ki leži na trebuščku in se prikupno smeje... To je začetek- to sem jaz, ko me je mama iz Knežaka nesla v Narin k poklicnemu fotografu. Šla je peš čez hrib preko Šilentabora do Narina. Sledi akvarel - jesenski gozd... Narava, izhajam iz narave in zato sem dal ravno to sliko pred vse ostalo. “Moja zgodba” v monografiji je vaš tekst, govori o vašem življenju, delu in ustvarjanju; kako to, da ste se odločili sami napisati uvodni del? Smatral sem, da je potrebno uvodoma zapisati zares mojo zgodbo. To ni ravno običajno, ampak ker jaz nisem podoben drugim, sem namreč zelo samosvoj, pa sem tudi to naredil malo drugače. Tudi moje življenje je takšno. Od samega začetka sem bil izredno samostojen. Vedno sem bil sam, nikoli nisem deloval v nobenem združenju in sem bil na nek način ograjen od modnih trendov in vsega Ste veliko razstavljal po tujini? Imel sem dosti razstav v tujini. Zaradi zapletenih izvoznih procedur, se tega potem nisem več lotil. Zdaj je to veliko lažje. Naslovnica monografije Razstava v Domu na Vidmu tistega, kar je bilo trenutno moderno. To me ni nikoli zanimalo. Vedno sem jih spremljal, bil z njimi seznanjen, ampak to zaradi neke primerjave, zaradi neke umestitve, da lahko ocenim, kje sem, zaradi neke orientacije, sicer pa imam svojo pot že celo svoje življenje. Slikarstva niste nikoli študirali? Na nek način sem bil pred svojim časom. Začel sem čisto po svoje, s samoizobraževanjem. Potekalo je vzporedno s šolo. Slikarstva sem se učil sam, tako da sem slikal, študiral in obiskoval galerije. Drugače imam svoj poklic, končal sem učiteljišče in tudi 18 let poučeval na bistriški osnovni šoli. Običajno smo ljudje snobi in rajši kupimo sliko, pod katero piše akademski slikar pa ni važno, kako to zgleda. Res je - to je slovenska posebnost. Sem pa nedolgo tega bil v Moderni galeriji v Ljubljani, kjer je bil razstavljen ogromen pano z vsemi imeni, ki so od ustanovitve akademije le-to končali, a le redki izmed njih so dosegli širše priznanje v javnosti - večina imen je popolnoma neznanih. Dokazati se moraš s svojim delom, tako tisti s šolo, kot oni brez nje. Rišete že vse svoje življenje... Res, intenzivno rišem od svojega 15. leta, sem pa tudi kot otrok počel marsikaj. Spomnim se dogodka, ko sem celo vas ogradil z žico ali pa, ko sem zajcem - doma smo imeli namreč ogromno zajcev - iz žice spletal kletke. Na svet pač prinesemo določene gene in sposobnosti, ki jih kasneje razvijamo ali pa tudi ne. Ne me narobe razumeti, ampak meni se ne zdite tipični umetnik. Ti običajno radi popivajo, so ločeni, imajo nekakšen boemski status v družbi, vi ste pa tak »štajn« gospod. Ste zelo urejeni, pa vse imate »pošlihtano«r da ne rečem, da ste izredno resni celo malo strogi. Mogoče je krivo to, da sem bil 18 let v službi. So vas utirili? Ja, seveda so me, saj sem večkrat šel v službo v kravati, ampak takrat je tako bilo. V šoli sem moral biti primerno oblečen. Človek mora malo sprejeti tudi družbene vzorce obnašanja. Pa tudi moj oče je bil zelo rad lepo oblečen, Sedeča vešča, kaširan akvarel, 45x74 cm tako daje malo tega tudi v krvi. Ampak to še nič ne pomeni. To je samo takšen stereotip, da mora biti umetnik raztrgan pa zapit. Tudi za Prešerna in ostale pesnike pravijo, da če niso bili pijani, niso nič napisali, ampak to so neumnosti - sterotipi, ki ne držijo. Človek mora za umetnost, pa naj bo to pesem, slika ali kaj drugega, biti zbran in v dobri kondiciji. Če hočeš producirati, moraš poskrbeti tudi za svoj fizični obstoj, se pravi, da moraš imeti nekakšen red. Moraš jesti, spati, ne preveč piti. Seveda obstajajo izjeme. Mislim, daje to predvsem odvisno od značaja, od človeka samega. Sploh veste koliko slik ste ustvarili do sedaj? Zelo težko rečem, a zagotovo jih je nekaj tisoč. So recimo celi ciklusi, cele razstave, od katerih sedaj nimam nobene slike, tako da mnoge ne morem več pokazati, ker so odšle po svetu: v Avstralijo, Ameriko, Kanado, kamor so jih največ odnesli naši zdomci. Veliko sem jih prodal tudi v Italiji, še prav posebej takrat, ko sem imel tam razstavo. f • Rebeka, Merilyn, Anastasia, Sisy olje, akvarel, 50x200 cm ISKRENOST - POTVORJENOST. RAZMISLEK O TEM. IN VEČNA DILEMA Seveda so. Na Vidmu so razstavljene najnovejše, imenovane Kult lepote, v Sokolskem domu imam velike formate reliefnih kompozicij, pri Danilu so Vešče, v Škorpijonu imam svoja prva olja, v Domu starejših občanov pa tudi starejše slike, ampak samo figure in portrete. Ste veliko slikal ljudi? Od začetka sem veliko slikal portrete pa fig- ure. Kdo je vaša muza? Smeh.... Nimam nekega vzornika, sam sem kupoval knjige o slikarstvu, že ko sem bil v vojski v Zagrebu. Imel sem namreč srečo, da sem odkril v centru mesta, na Trgu republike, ki je edina v državi iz Francije uvažala knjige o umetnosti in monografije. Lepe knjige, drage so bile, zelo težko sem si jih privoščil, a sem jih kljub temu kupoval. Tam sem kupil tudi prvo knjigo o zgodovini umetnosti v hrvaškem jeziku, saj je v slovenščini še ni bilo. V vojski sem spoznal tudi prijatelja, ki je mesto zelo dobro poznal in skupaj sva obiskovala razstave in galerije. Vedno me je zelo spodbujal, govoril mi je, da sem mrtev kapital in da premalo delam, zato sem si kasneje uredil v vojašnici - v garderobi - tudi skrivni atelje, v katerem sem slikal vedno, ko sem imel čas. Tudi avtoportret, ki je na naslovnici moje monografije, je iz tistega obdobja. In če boste dobro pogledali, boste opazili del ovratnika vojaške srajce. A vas niso našli? So me. Enkrat, ko me je dežurni oficir odkril, sem za kazen moral v zapor. Za koliko časa? Tri dni. Nisem pa dobesedno sedel v zaporu, ampak sem delal v štabu brez pasu, tako da so vsi vedeli, da sem kaznovan. Ste se znašli? Vedno sem izkoristil čas za slikanje,ne glede na to, kje sem bil in kaj sem delal. Ko sem bil še v šoli, sem zjutraj šel v šolo, popoldne pa slikal. V vojski ravno tako. Ko sem bil doma v Knežaku, pa sem tudi po cele dneve slikal. V tistem času sem lahko narisal tudi po 15 nimf na dan. Razstava v Sokolskem domu Pa reciva nekaj besed o tej vaši zadnji razstavi, ki je potekala v tem mesecu. Povejte nam, zakaj ravno zdaj, zakaj ravno te izbrane lokacije in zakaj prav te slike? Prelomnica je; lansko leto sem praznoval svojih 70 let. Pa ne samo to, to je nekaj, kar pride samo od sebe, ko človek enostavno začuti, da je pravi trenutek. Že pri 50-tih, pa kasneje pri 60-tih sem se nekako pripravljal, ampak ni bil pravi trenutek, ni bil še pravi čas, tako da smo pripravili nekaj posnetkov, projekt pa je ostal na pol poti. Pripravljene materiale od takrat pa smo zdaj vse uporabili. Moram priznati, da me je tokrat pripravila do tega prav moja družina. Tako smo najeli fotografa in začeli zbirati slike in delati posnetke. Zamislil sem si pregledno razstavo. V Ilirski Bistrici sem imel že veliko razstav, vendar pa neke večje - pregledne razstave nisem imel, predvsem, ker nimamo tako velikega prostora. Spomnil sem se, da na obali nekatere slikarje predstavijo na več lokacijah, v Kopru pa v Piranu. In tako se mi je porodila zamisel, da bi tudi sam lahko razstavil svoja dela na več lokacijah. Res je tudi, da imamo pri nas nekatere prostore zaprte in zaprašene, vendar sem sklenil, da jih bomo pač odklenili, pometli, pa bo. Odločil sem se za šest primernih lokacij. V dveh gostiščih, v katerih imam že dolgo svoje stalne razstave (pri Danilu in v Škorpijonu), sem samo zamenjal slike. V galeriji Doma na Vidmu je še vedno zelo lepo, v Sokolskem domu je tudi velika dvorana za velika platna, v Domu starejših občanov je že delujoča galerija, ki jo pridno uporabljajo naši likovniki, v knjižnici pa je tudi že običajno razstavljati. Tam smo predstavili tudi mojo monografijo. Intenzivno smo jo pripravljali že od Bernardet, olje, akvarel, 80x60 cm aprila meseca. Pomagal nam je znani fotograf Boštjan Gunčar, ostalo pa smo naredili večinoma sami. Matjaž je kar rekel: »Pa kaj mi ne znamo narediti ene lepe knjige?« No in sem rekel: » Pa dajmo!« In tako - s skupnimi močmi je nastala zelo bogata monografija, ki se ponaša s kar 226-timi reprodukcijami. Prevedena je v tri jezike in je zaradi tega zelo reprezentativna knjiga, ki je tudi kronološko izredno dosledna. Mislite, da ji kaj manjka? Mislim, da bodo Bistričani pogrešali več motivov iz našega kraja in nareve. So slike po lokacijah različne? Vaše slike so polne barv. Včasih so tako intenzivne, da jih prav začutiš... Zame so še vedno precej umirjene in nežne. Lahko bi bile še bolj silovite, je pa to odvisno od tematike in razpoloženja. Znani ste tudi po zanimivih tehnikah in uporabi različnih materialov? Za novo idejo in vsebino sem vedno poiskal ustrezno tehniko. Včasih sem uporabil že znano, nekajkrat pa sem uporabil povsem svojo, novo. Tako na primer spray gram, to so nabrizgani laki na plastičnih laminatih, velika razstava spry gramov je bila v Trstu na temo “Ogrožena narava" je bila izredno odmevna. Prav tako velika razstava kaširanih tempervelikih formatov s kraško tematiko v Brestovem salonu v Cerknici. Dr. Ivan Sedej jih je poimenoval e-majli. Tudi pri kolažiranju ciklusa slik “Sprehodi” sem uporabil svojevrstne materiale iz narave, pomešane z umetnimi. So vas veliko kritizirali - kakšne kritike ste običajno dobivali? V glavnem zelo pozitivne. Moram pa povedati, V ateljeju Silak, kreda, 45x63 cm da je danes kritika v krizi. Kritike so danes več ali manj samo pozitivne, nič več ni pravega kritičnega duha, ki bi povedal, to je dobro, to je slabo, ni več vrednotenja. Kaj trenutno rišete? Trenutno prav nič, saj imam z razstavami veliko dela. Iz vaših slik ugotavljam, da ste precej »razumljen« slikar? Slikam stvari, ki niso abstraktne, želim pa si, da si vsak po svoje razlaga, še prav posebej zadnji ciklus deformiranih obrazov. Ljudje radi vprašajo, za kaj gre, glavno pa je, da poleg razmišljajo po svoje in prihajajo do svojih zaključkov, zakaj je nekaj tako, kot je. Pomembno je, da človek ne gre mimo slike, da ga ta pritegne in da o njej razmiščja in jo doživlja. Zadnja slika v knjigi je slika vašega ateljeja... Ja vse se tukaj konča. Čestitam za vse - za razstave, za knjigo in za dogodek, kakršnega v Bistrici še ni bilo. Želim vam veliko uspehov v prihodnje, veliko dobrega zdravja ter da bi vam muze večno stale ob strani. mag. Milena Urh Obrt in malo gospodarstvo ZA NAMI JE 54. GOSTINSKO TURISTIČNI ZBOR SLOVENIJE V torek, 9. oktobra so v Termah Olimia slovesno odprli 54. Gostinsko-turistični zbor Slovenije, na katerem so potekala različna tekmovanja in razstave s področja gostinstva in turizma. Sekcija za gostinstvo in turizem pri Obrtni zbornici Slovenije pa je pripravila predstavitev jedi z naslovom »Okusiti Slovenijo - klobase, šunke in potice«. Kar 96 gostincev in ostalih živilcev iz vse Slovenije je pripravilo pokušino klobas, šunk, potic in ostalih lokalnih jedi, po katerih smo vse bolj prepoznavni tudi v tujini. Naši gostinci so se predstavljali na omizju številka ena, ki je pokrivalo Slovensko Istro, Kras, Kraški rob in Brkine. Gostilna-pizzerija Škorpion, Rajko Jenko s.p. iz Rečice je že tradicionalno postregla z najboljšim brkinskim pršutom pečenim v testu, brkinsko joto (iz repce) s »kožarco« in »jetrnco« v kruhovih skodelicah. Skupinski posnetek letošnjih udeležencev 54. GTZ (prva vrsta z desne) Janez Koritnik, Ivica Ivančič, Milena Jenko, Maja Jenko, Stojan Dujmovič, Marjan Baša, Nadja Vrh, Beti Primc, Mateja Bolčina, Mitja Bolčina; (druga vrsta z desne) Andrej Primc, Rajko Jenko, Amedej Janežič, Tine Vesel; (čepijo) Jože Jenko, Alenka Penko. Očitno je fotografiral Ivan Kompan, ker ga ni na fotografiji. STROKOVNI POSVET GOSTINCEV O TOBAČNEM ZAKONU Na posvetu gostincev, dne 18. oktobra, na katerem se je zbralo 90 članov Obrtne zbornice Slovenije, so razpravljali o novem zakonu o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov ter o novih smernicah dobre higienske prakse, s katerimi se bodo po sprejetju zmanjšale administrativne obveznosti gostincev. Na posvetu je bila prisotna tudi Vesna Kerstin-Petrič iz Direktorata za javno zdravje na Ministrstvu za zdravje, kije poudarila, da nekateri predlogi sekcije za gostinstvo pri OZS pri sprejemanju novega tobačnega zakona niso bili upoštevani, ker o njih ni bilo političnega soglasja. Mnenja zbranih gostincev so bila različna, nekateri novi zakon odobravajo, drugi pa mu odločno nasprotujejo in zahtevajo spremembe. Dogovorili so se, da vsem 2500 članom sekcija gostincev pošlje anketo, v kateri se bodo opredelili glede zakona ter posredovali uradne podatke o prometu za leto 2006 ter letošnje podatke ter o drugih posledicah veljavnega tobačnega zakona. Sekcija bo na podlagi zbranih podatkov pripravila predloge za spremembo zakona in jih posredovala pristojnemu ministrstvu. Sekcija gostincev se je pri sprejemanju novega tobačnega zakona zavzemala predvsem za to, da se uvede najmanj eno letno prehodno obdobje pri uvedbi zakona, da se dovoli gostom, da si lahko sami prinesejo pijačo v kadilnico ter da se iz novele zakona o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov črta določilo, da morajo spoštovanje prepovedi kajenja zagotoviti lastniki, najemniki ali upravitelji prostorov, vendar te pripombe na koncu niso bile upoštevane. Več informacij: predsednik sekcije za gostinstvo in turizem pri Obrtni zbornici Slovenije Matjaž Mate - Tomi, tel: 041/637-360 Naš jubilant Andrej Primc. Gostišče Mašun, Erika Bolčina Antončič s.p. je pripravilo suhe medvedove klobase, klobase divjega prašiča s »tenstanim« zeljem, srnjakov hrbet na beli polenti in jabolčni »štrudl«. Prvič je bila z nami Okrepčevalnica Zemonskavaga, Andrej Primc s.p. z Dolnjega Zemona in nalogo odlično izpeljala. Skuhali so okusno »koleravo s kožarco« in spekli domačo orehovo potico. Da je bilo zanimanje za naše omizje veliko, ne velja izgubljati besed, saj so jedi hitro pošle. K temu je, poleg prej naštetih jedi, nedvomno prispevala naša pozicija, lično pripravljen predstavitveni prostor, prijetna glasba, izbrana kapljica in jesenski aranžmaji Cvetličarne Margita. Z nami so bili fantje ansambla Snežnik, ki so skrbeli za dobro domačo glasbo in nekajkrat ponovili priljubljeno pesem, ki govori o brkinski slivovki. Prav ta pa se je še kako prilegala k našemu omizju, saj smo si tokratno predstavitev omislili v znamenju brkinske slivovke. V ta namen sta Andrej Primc (Okrepčevalnica Zemonska vaga) in Marjan Baša (Euro MB, d.o.o.) pripeljala v Podčetrtek pravi brkinski kotel in ves čas skrbela, da so bili obiskovalci dobro poučeni o pravilnem pitju te dragocene kapljice. O »češpah«, Dolgan. Ker pa se k dobri hrani prileže tudi dobra kapljica, tudi tokrat ni šlo brez naše vinarke Ingrid Saksida, Vina Saksida iz Zalošč v Vipavski dolini. Ob tej priložnosti je na slavnostni podelitvi Andrej Primc (Okrepčevalnica Zemonska vaga) prejel spominsko priznanje in plaketo ob okroglem jubileju, za kar mu še enkrat iskreno čestitamo in želimo »še nekajkrat po sto in več uspešnih let«. Iskrena hvala vsem, ki so sodelovali in pomagali. Še posebej se zahvaljujemo osebju gostilne-pizzerije Škorpion, gostišča Mašun in okrepčevalnice Zemonska vaga; Zemoncem: Franetu Dolganu, Marjanu Baši in Janezu Rojcu ; Kmetijsko sadjarstvu, brkinskem kotlu in vsem svetovalni službi iz Ilirske Bistrice, kar sodi zraven, je bila na ogled tudi Posebej Danijeli Volk in ansamblu manjša razstava, obogatena s sliko Snežnik. Snežnika, ki ga je upodobil Frane Alenka Penko ANSAMBEL SNEŽNIK Člani ansambla Snežnik so prvič zaigrali prav 9. oktobra pred petindvajsetimi leti, na poroki Danijele in Janeza Rojca. Ta zanje nedvomno pomemben datum je sovpadal z letošnjim 54. Gostinsko turističnim zborom, zato so še z večjim veseljem sprejeli povabilo gostilničarja Mitje Bolčina, da krenejo z nami v Podčetrtek. In lahko nam verjamete, daje bilo z njimi ves čas veselo, še posebej ob povratku domov, ko so se na Trojanah razživeli, kot se za »prave muzikante tudi šika«. Pol Abrahama je za njimi, vsaj še trikrat po toliko jim želimo, pa seveda zdravja, dobre volje, lepih pesmi in veliko nastopov. Alenka Penko Od naših dopisnikov OTVORITEV NOVEGA SLOVENSKEGA VELEPOSLANIŠTVA 29/09/07 je bila slovesna otvoritev novega Slovenskega veleposlaništva v VVashington DC-ju. Otvoritve seje udeležilo približno 500 ljudi, med njimi tudi zunanji minister Rupel, razni ameriški in tuji diplomati, demokratična senatorka slovenskega porekla iz Minnesote Amy Klobuchar, Republikanski kongresnik iz Floride Lincoln Diaz Ballart, ter kar lepo število Slovencev iz New Yorka, Washingotn-a ter North Caroline. Otvoritev je z nagovorom gostov začel Ambasador Samuel Žbogar, ki je kasneje predal besedo ministru Ruplu ter senatorki Amy Klobuchar. Pohvale ter spodbuda Sloveniji med predsedovanjem Evropski Uniji so Ambasadorju, poleg senatorke Klobuchar, zaželeli vsi tudi gostje ter se zahvalili za povabilo. Na slovesni otvoritvi je za zabavo poskrbela pihalna godba slovenske vo- jske ter nekaj članov iz policijskega pihalnega orkestra, ter operna pevka Sabina Cvilak, ki trenutno nastopa z VVashin-tonsko Opero. Na otvoritvi so gosti lahko uživali ob žlahtni kapljici slovenskega vina, ter se posladkali s potico ter poizkusili slovensko kulinariko (francoska solata, goveji golaž s polento, pohano meso...). Med uživanjem hrane in pijače so si gosti lahko ogledati tudi razstavo imenovano »Move Moment«, katero je ustvarilo 24 modernih slovenskih umetnikov. Na izhodu je vsak gost tudi dobil vrečko soli iz Sečoveljskih solin ter nekaj informacij o izdelovanju le-te. Moram priznat, da sem bila prav lepo presenečena ob izgledu veleposlaništva, toplem sprejemu ambasadorja in njegove ekipe. Veliko dela ter potrpljenja je bilo vloženega v to prenovo, ampak rezultat je enkraten. Menim, da smo vVVashintonu pripravljeni na nalogo, ki Slovenijo čaka drugo leto. Želim jim veliko uspeha ter še veliko takih prijetnih druženj, ki bodo pripomogla k razpoznavnosti nase male države -SLOVENIJE. Lep pozdarav Tea Ward (Smajla/ 100 LET ČEBELARSTVA NA BISTRIŠKEM V petek, 26. oktobra je bilo v dvorani Doma na Vidmu izredno slavnostno, kakor že dolgo ne. Častitljiv jubilej - 100 letnico, so namreč praznovali bistriški čebelarji. 100 let je zavidljiva doba, zasluge pa so jim ob tem dogodku izrekli številni največji funkcionarji v naši državi. Programa so se udeležili Lojze Peterle, predsednik ČZS Boštja Noč, predsednik KGZS Peter Vrisk ter Marija Drofenik - vnukinja našega največjega čebelarja Antona Žnideršiča. Program so popestrili, Vasovalci in Brštulin banda ni šlo pa brez Nika Polesa - svetovnega prvak v igranju na diatonično harmoniko, Matica Štavarja - evropski prvak ter letošnjega dobitnika svetovnega zlatega priznanja ter Martin Šabca in Jana Mikuletiča. NEKAJ IZ ZGODOVINE DRUŠTVA Čebelarstvo ima na ilirskobistriškem bogato tradicijo. Dokumentirano sega čebelarjenje v teh krajih globoko v srednji vek, ko so kmetje morali fevdalni gospodi poleg desetine kmečkih pridelkov dostavljati tudi med, vosek in celo čebelje družine. Z domačinom Antonom Žnideršičem Košomatom (1874-1947), posestnikom, tovarnarjem in vele čebelarjem pa se na Bistriškem začne organizirano čebelarstvo na visoki strokovni ravni. Anton Žnideršič je umno zbral vse dosegljivo čebelarsko znanje in ga obogatil s svojimi izkušnjami in dognanji. Na svojem posestvu je ob vzornem čebelnjaku prirejal tudi večdnevne tečaje za celo Kranjsko, objavljal članke o svojih odkritjih, napisal knjigo Naš panj, se udeleževal številnih čebelarskih razstav po Evropi in prejemal visoka priznanja. V letu 1910 je predstavil svoj »Alberti-Žnideršičev panj« s katerim je uspel čebelarje prepričati, da se da s takšnim panjem gospodarno čebelariti, pri tem pa ohranjati čebelne družine in doseči izjemno kvaliteto medu. Ob čebelarskem tečaju za Kranjsko v Ilirski Bistrici, 21. julija 1907 je vzpodbudil domače čebelarje, da so ob tej priliki ustanovili Čebelarsko podružnico v Ilirski Bistrici in ji določili obseg društvenega delovanje od Voloskega, Brkinov do Postojne. Prvi predsednik podružnice je postal Radovan Strnad, podpredsednik pa Miha Urbančič. Podružnica je živahno delovala vse do prve vojne. Pomagala je opremljati domače čebelarje s čebelarskimi pripomočki, jih strokovno izpopolnjevala, širila čebelarsko dejavnost tudi na Pivško. V Košani pa je celo pomagala oblikovati novo Čebelarsko podružnico s predsednikom nadučiteljem Jankom Gradom. Že naslednje leto je podružnica ustanovila Čebelarsko zadrugo v Ilirski Bistrici, edino na Kranjskem kjer so čebelarji lahko nabavljali čebelarsko opremo. Za promocijo čebelarstva na Kranjskem je podružnica izdala tudi prvo kolorirano razglednico s štirimi najlepšimi čebelnjaki na Kranjskem in Štajerskem. Svetovna vojna je najprej omejila delovanje podružnice, po vojni pa je fašistična Italija prepovedala vsa slovenska društva, tudi bistriško čebelarsko društvo. Duša domačega čebelarstva Anton Žnideršič se je zaradi fašističnih pritiskov izselil v Ljubljano, kar je dodatno utesnilo domačo organizirano čebelarstvo. Domači čebelarji so se trudili še naprej in razvijali čebelarstvo v okviru družinske dejavnosti. Bili so uspešni in prejemali visoke nagrade na italijanskih čebelarskih državnih razstavah. Verjetno je prav nesrečna smrt svojega velikega čebelarskega vzornika Antona Žnideršiča vzpodbudila ilirskobistriške čebelarje, da so po Drugi vojni v letu 1947 v novih pogojih na novo ustanovili Čebelarsko društvo Ilirska Bistrica. Prvi predsednik je bil čebelar Anton Možina. Od tedaj društvo deluje nepretrgoma in vključuje okrog sto članov. Skrbi za članstvo, za izobraževanje, za čebelarsko opremo, seznanja z novimi pristopi pri ohranjanju zdravja čebel in z delovanjem v Čebelarski zvezi Slovenije povezuje domače čebelarje z vsemi slovenskimi čebelarji. Preko nje je članstvo vključeno tudi v mednarodne čebelarske organizacije. Leta 1974 je v Ilirski Bistrici domače društvo odkrilo doprsni kip svojemu vzorniku Antonu Žnideršiču, delo kiparja Zdenka Kalina. Deset let pozneje je društvo razvilo svoj društveni prapor. Na pobudo društva je po Antonu Žnideršiču dobila ime največja osnovna šola v Ilirski Bistrici. Društvo je ob 120-letnici rojstva Antona Žnideršiča na njegovi rojstni hiši odkrilo spominsko ploščo in uspelo s predlogom, da se nagrada za inovacije, ki jih podeljuje Čebelarska zveza, imenuje po Antonu Žnideršiču. Leta 2003 je Žnideršičeva vnukinja ga. Marija Drofenik odkrila doprsni kip Antonu Žnideršiču delo kiparja Mihe Kača, pred osnovno šolo, ki nosi njegovo ime. Leta 2005 je Čebelarsko društvo Ilirska Bistrica bilo organizator tretjega slovenskega čebelarskega praznika in gostilo vsaj dva tisoč čebelarjev iz vse Slovenije. Člani Čebelarskega društva Ilirska Bistrica so tudi prejemniki številnih čebelarskih priznanj, ki jih podeljuje Čebelarska zveza Slovenije. Pod vodstvom sedanjega predsednika Zorka Šabca si društvo ureja svoj Čebelarski dom v slikoviti Domladišovi stavbi nad rečico Bistrico. Ob sto letnici v letu 2007 je domače društvo za svoje sto letno delo prejelo zlato plaketo občine, najvišje priznanje občine Ilirska Bistrica. Vojko Čeligoj 60 LET RIBIČEV Člani RD Bistrica so v soboto 13. oktobra v dvorani Doma na Vidmu obeležili svojih 60 let uspešnega delovanja. RD Bistrica je bila ustanovljena leta 1947. Prelomni trenutek je bil 9. februarja 1947, ko so se na nekem iniciativnem sestanku zbrali člani te privatne ribiške organizacije. Sklenili so se vključiti v tedanjo akcijo, ki jo je vodilo ministrstvo za kmetijstvo LR Slovenije, da bi povsod ustanovili ribiške zadruge. Ustanovni občni zbor Ribiške zadruge II. Bistrica je bil že 11. februarja 1947. Sprejeli so prva pravila in izvolili upravni odbor. Zadruga je štela kakih 15 članov. Bistriška zadruga je bila med prvimi v Sloveniji in jo srečamo v skupini zadrug LR Slovenije, ki je predhodnik današnje Ribiške zveze Slovenije. Po začetnih dogovorih v letu 1967 je dozorela misel za združitev Zvez ribiških družin Postojna in Nova Gorica v Zvezo ribiških družin Primorske, ki so jo ustanovili na sestanku 3. marca 1968 v Novi Gorici. Ta zveza je združevala RD iz Ajdovščine, Idrije, Ilirske Bistrice, Kopra, Nove Gorice, Postojne in Tolmina. Prav tako pa so bistriški ribiči na občnem zboru 25. januarja 1969 sprejeli nova pravila in svojo družino preimenovali v RD Bistrica. To desetletje je bilo za bistriške ribiče v znamenju boja za priznanje odškodnine obeh tovarn, ki sta povzročali vse hujše pogine rib. 1967 so tako zaradi množičnega pogina sklicali izredni občni zbor in terjali povračilo za škodo. Leta 1968 so zopet zabeležili množičen pogin mren ob drstenju. Sklenjeni so bili tudi že prvi sporazumi o odškodnini. Do leta 1970 je bil vsakoletni izpad rib vse hujši, vendar so bistriški ribiči začeli sistematično vzrejo ribjega zaroda s katerim so vsaj delno nadomeščali te izpade. Kmalu zatem pa je Reka v spodnjem toku popolnoma zamrla. Po letu 1970 so bistriški ribiči doživeli še nekaj hudih udarcev. Potem, ko je bil praktično uničen ves zarod v reki Reki od Ilirske Bistrice navzdol, je prišla še druga nesreča. Račja kuga je namreč pomorila vse potočne rake, ki so pomenili veliko bogastvo naših voda. Pogoji pri načinu odlova so se še bolj zaostrovali, vendar to ni oviralo naraščanja števila članov. Tako je bilo leta 1973 že 113 članov in 15 mladincev, članstvo pa je začelo še bolj strmo naraščati v letu 1981, po izgradnji zbirnega jezera Mola. Naslednje leto je družina štela že 157 članov in 76 mladincev, leta 1985 218 članov in 91 mladincev, 1987, ob 40. letnici pa že 227 članov in 69 mladincev. Trenutno pa RD šteje 184 članov in 34 mladincev. Svečan zbor ribičev je bil tudi priložnost za podelitev priznaj najzaslužnejšim članom. Petnajstim članom RD Bistrica so podelili red za ribiške zasluge 3. stopnje, petim red 2. stopnje, red za ribiške zasluge 1. stopnje pa sta prejela Edo Lenarčič in Dinko Skrt. Predsednik Miran Kožman pa je podelil tudi posebni priznanji družine Ivanki Cerkvenik, dolgoletni vodji ribiške sekcije v Vremski dolini in Iztoku Pereniču, ki je bil predsednik dva mandata. Delovanje RD Bistrica pa sta pohvalila tudi Milan Berlot, član predsedstva Ribiške zveze Slovenije in Bruno Furlan, tajnik Zveze ribiških družin Primorske. V četrtek, 18. oktobra je SOS ZA BISTRC organiziral strokovno predavanje na temo: S cepivom v boj proti raku materničnega vratu in okužbi s HPV. V Sloveniji sta seznanjenost s HPV (humani papiloma virus) in poznavanje problematike okuženosti zelo slabi, čeprav je HPV glavni dejavnik za nastanek raka materničnega vratu. Ta vrsta raka je velika zdravstvena težava, saj je v Sloveniji obolevnost dokaj visoka, okoli 200 primerov na leto, od tega jih četrtina umre. Najpogosteje zbolevajo ženske med 35. in 45. letom. Predhodni podatki kažejo, daje s cepivom proti HPV 16 in 18 mogoče kar v 90 do 100 odstotkih preprečiti nastanek perzistentnih okužb, v 100 odstotkih pa nastanek hujših pre-drakavih sprememb. Cepivo nima resnejših neželenih učinkov. Strokovnjaki pri Inštitutu zavarovanje zdravja priporočajo, naj bo cepivo proti raku na materničnem vratu za vse deklice brezplačno. Po trenutnih podatkih je štirivalentno cepivo proti HPV vključeno v redni cepilni program v Avstriji, Nemčiji, Italiji, Franciji, Belgiji in Luksemburgu ter na Švedskem in Norveškem. V Avstriji bodo po nacionalnem cepilnem koledarju cepili ZA ENAKE MOŽNOSTI NAŠIH OTROK 9-17 let stare otroke/adolescente obeh spolov, predvidoma izključno pred prvim spolnim odnosom. Trenutno cepljenje v Avstriji poteka le samoplačniško. V Nemčiji bodo po cepilnem koledarju cepili primarno deklice v starosti 12-17 let, vendar le pred prvimi spolnimi stiki. Večina nemških zavarovalnic (pri katerih je zavarovano 70% populacije) krije stroške cepljenja za svoje zavarovance v celoti od decembra 2006. V Franciji po cepilnem koledarju primarno cepijo 14 let stare deklice, ter dodatno deklice/ženske v starosti od 15-23 let vendar le pred oz. znotraj prvega leta od prvega spolnega odnosa. Z rednim cepljenjem na stroške države/zavarovalnice so v Franciji začeli sredi leta 2007 in sicer država krije 2/3 stroškov cepljenja. V Italiji so v nekaterih krajih že začeli s cepljenjem deklic v starosti 12 let. Stroške cepljenja deklic v starosti 12 let bo od 1. januarja 2008 v Italiji v celoti krila država. Na Švedskem bodo po cepilnem koledarju cepili deklice v starosti 13-17 let. Stroške cepljenja za deklice v starosti 13-17 let na Švedskem v celoti krije država oz. zavarovalnice. V Angliji bodo po cepilnem koledarju cepili deklice v prvem razredu srednje šole ter dodatno deklice v starosti od 12-16. S cepljenjem na stroške zavarovalnice bodo začeli septembra 2008. Od novembra 2006 dalje se je tudi v Sloveniji možno (samoplačniško) cepiti prot povzročitelju raka na materničnem vratu številka ena - humani papiloma virus. Udeleženci so ugotovili, da morajo naši otroci biti enakopravni, ter da mora cepivo biti pod enakimi pogoji na voljo vsem, zato predlagajo, da bi stroške za cepljenje deklet v 8. in 9. razredu OŠ - dokler le-to ne bo del obveznega zdravstvenega zavarovanja -pokrila lokalna skupnost iz občinskega proračuna, tako kakor to počnejo občine drugod po Sloveniji. SOS ZA BISTRC bo zato naslovil pobudo na pristojne v občini II. Bistrica. Brezplačna številka 0801816 Na Modri številki društva Kala odgovarja strokovnjak na vprašanja o okužbah s HPV, RMV, genitalnih bradavicah in cepljenju. Pokličite vsak torek med 14. in 16. uro. PROBLEMATIKA ŠPORTNIH DRVORAN V OBČINI Z. priimU; Ul- it. prioriteta 4 jiricinlLla. 5. jilLoi iteta: Šport je pomembna dejavnost družbe, izraz njene dinamike in del splošne kulture, ki bogati kakovost življenja posameznika. Ljudje se ukvarjajo s športom na osnovi interesa prostovoljno. V športne dejavnosti se lahko vključijo prebivalci v vseh obdobjih življenja, vendar imajo športne aktivnosti otrok in mladine zaradi vpliva na razvoj mladega človeka prednost. Šport je dosegel stopnjo razvoja, ki zahteva domišljen sistem urejanja strokovnih, organizacijskih in upravljalnih nalog lokalnih skupnosti in države. Lokalne skupnosti kot najpomembnejši financer sofinancirajo predvsem programe športa otrok in mladine, športno rekreacijo in gradnjo športnih objektov in skrbijo za njihovo vzdrževanje. Zaradi interdisciplinarnosti je šport prepleten z različnimi družbenimi področji, kot so: zdravstvo, vzgoja in izobraževanje, gospodarstvo, okolje, turizem, kultura, znanost in obramba. Zato so pri njegovem razvoju poleg športnih društev in drugih športnih organizacij udeleženi tudi subjekti iz omenjenih družbenih področij. Velik del športnih programov otrok in mladine poteka v vzgojno-izobraževalnem sistemu; Šport sooblikuje posameznika, pripomore k ravnovesju med delom in sprostitvijo, krepi njegovo zdravje in spodbuja njegovo ustvarjalnost. S spoštovanjem pravil in korektnim odnosom do vseh udeležencev športa spodbuja medsebojno sodelovanje in vlogo posameznika v skupini. Ravno tako mora postati pomemben dejavnik o zaveščanja o zdravju. Šport v pomembnem delu predstavlja pri nas in v svetu dejavnik preprečevanja in zdravljenja vrste sociopatoloških pojavov, zlasti med mladimi. Razvoj športne kulture predstavlja v praksi eno pomembnejših nalog časa, ki ga živimo. Premajhna športna aktivnost lahko pomeni pomemben primanjkljaj v življenju posamičnih generacij. Odgovornost je v tej točki nedeljiva, zato zahteva zavestne napore vseh, tako posameznikov, družine, vrtcev, šol različnih smeri in stopenj, društev, športnih združenj, lokalnih skupnosti in države. Problematika športa je pri nas že nekaj let zelo aktualna. Športna zveza je bila tista s katero smo se ukvarjali nekaj lat, a na žalost ni šlo tako, kakor bi moralo. Potem so društva ustanovila zvezo društev, ki pa tudi ni izpolnila pričakovanj. Na zadnje, je pa na plan izbila še težava s termini v telovadnicah, ko je prišlo do tega, da so nekateri, ki so bili že leta uporabniki telovadnice, ostali brez možnosti njenega koriščenja. Prednost pri oddaji prostorov je določena v pravilniku o najemu športnih objektov v občini, ki pa si ga tudi vsi drugače tolmačijo. Vsi, ki so del te zgodbe želijo, da bi bile dvorane polne in da bi vsi zainteresirani imeli možnost koriščenja. Ravnatelji opozarjajo, da pomeni upravljanje dvoran, zaradi velike zasedenosti v popoldanskem času in med vikendi veliko dodatno delo za šole, ravnateljica OŠ A. Žnideršiča pa občino že vrsto let prosi, da naj za dvorano poišče drugega upravljalna. Dvorane po manjših šolah niso tako obremenjene, saj so neprimerne za igre z žogami, ker so premajhne. Klubi imajo veliko selekcij in potrebujejo dodatne termine, ki pa jih tudi ne morejo dobiti. Če vsa mnenja združimo ugotovimo, da manjka prostora, da ni subjekta, ki bo učinkovito skrbel za šport ter da bi bilo možno z boljšo organizacijo doseči konsenz z vsemi vpletenimi. Strategija športa ter načrt upravljanja s športnimi objekti sta verjetno edina prava pot, ter po vsej verjetnosti pa bodo potrebna tudi večja vlaganja. 6. Jiiinitru- DAN DRAGOTIN KETTE PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK PETEK SOBOTA SKL-UR, 10 SKL-1112,14 SKL - U 8,10 SKL-UR, 10 14.05-15.30 SKL-U 12,14 15.30-17.00 ROKOMETNI KLUB ROKOMETNI KLUB SHOTOKAN ŠPELA UPOKOJENCI 16.00-17.00 ROKOMETNI KLUB 16.00-17.00 ROKOMETNI KLUB 17.30-19.00 SHOTOKAN ŠPELA 17.00-18.00 17.00-20.00 SHOTOKAN ŠPELA KORONARNO DRUŠTVO 18.00-19.00 P0TEPAH 0. 18.30-20.00 ZDRAVO ŽIVLJENJE KORONARNO DRUŠTVO 19.00-20.00 SHOTOKAN ŠPELA 19.00-20.00 ZDRAVO ŽIVLJENJE 19.00-20.00 MARTINA 20.00-21.00 0L0ER.SI 20.00-21.00 MARTINA 20.00-21.00 20.00-21.00 0LDER.SI ANTON ŽNIDERŠIČ 8.00 - 14.00 14.00 - 15.00 15.00 - 16.00 16.00 - 17.30 17.30 -19.00 19.00 - 20.30 20.30 - 22.0 ponedeljek Krožek nogomet! Košarki 012,14 nogomet Smučarski klub Planinci - plezanje Košarka člani Rokomet člani lorek Krožek glos Rokomet ml. čački Rokomet SL deklice Košarka Kadeti In mladinci Košarka člani sreda Krožek ples Košarka 012,14 lenis Košarka Kadeti In mladinci Košarka člani Rokomet člani četrtek Podaljšane bivanje nogomet Rokomet ml. deklice Rokomet kadetinje, mladinke Košarka člani Nogomet člani (lan,, lebr.j petek Košarki 012,14 Rokomet kadetinje In mladinke Košarka kaditi In mladinci Košarki Člani Rokomet člani Sobota loflomst košarka tekma študenti Košarka Rokoma! 15. čl«i (pitdbosl pri od&iji) Pivrtncv-. pri oddati SpOitniJi objektov v iia>.sm. bfiAjrv 1. prioriteta: piuodltvt, Ifi jin rorgamtaia urprivijalčt. JIC fcbde M mahij iivtere*rve dejavno*.! ui Športna __ •Ldciuovncj* v primerih, ko ima cbi^kl spm lud društvi* ali JfUtl- y. obtrni-ja Občiiuf HuSka. ftiatria rvgžšhjttUi knh rinmič*: igri«i,vl vCJtdar Kirmi za Ufi.itice in pahnile Lvkmc ftieh Hi:Lskcea pJukn odi (4 uifr chljn ^ rh nnukupiOSlLh dncvife. SKih-ihih, DSridj-tJi in jira/iukilt). □rjfeiniziiiiil* ipOtTnittskrerilLvra dejavnost iuvolidov z ohmi>vja OUčjot Ulitka. tijSlLLOSi (v dneh S.V.sltega pjiiiA 0^ 10- ure ilalje iti oh pajka. (ULMitili diSDVjb, 50*pLdi, tiuJu.j ju pnmiakJlv, ^purnet tkjavnUs* otrok m mlaituv, u šjv.crjene v vrhvhSki iti Lekovo Siri špirtfv ilndi alilslocg* pouki ud16. ito LU. j ji in, vb pmRtili dnevih, sohnlah.. nedeljah in pcrsacnikiJil. MVTitrler te dejivdOitL pjr>ina$,t po n as Ledni ib ktiicsijih skupine, ks lTpn.njiijejo uoxlt:linje poftojc - jc^LjCj Ll^"hn. aIL društva na obttiohjis Oatine SHrvkn RistriciL, - ipojlui ubjcU jr- rtfpvrirarri kol dviEkiSe IfirStČr, - vetje- fclcviki niladiti ScLckcij. - vj£ji nivo Luhtiofiui/i. jpMtu* dfijavpa« judmslil«,, usmerj-juiii v Vitiuitikj ia k-ilcm-oslni ipfirfl (v diudi 5vJsk*fin jvtolai od 1£. do 20. Iirr ir idi pnaic* pri* slih dnevih. avbo-,»h, nedeljski Jii praznikih). Naviaulut 'C drj^Tinsri imajo jirubMt po naakMOl kritjih liuputf., ki irpnl.mijjeio naslednje po^ujv!« - jepiirrasij* kk-ha ali društva ti a območji i Občine lluak* - iptirini objekt jc rctbidirm kut ilimu^o igtisde, - več T5iwanja. išportuui ukeat.mti dsjsnjttftst (Mh Tel.: 05/714 12 07 041/424 974 petek, 2.11. OTVORITEV: MUŽIKA Sv. Lazar Boršt, Vinko Šimek-Jaka Šraufciger, sobota, J.ll. KONTRABANT nedelja, 4.11. ANSAMBEL LOJZETA SLAKA Razmišljanja AL! JE RES ČLOVEK ČLOVEKU VOLK ? Pomlad po koncu vojne, ljudje sproščeni, čeprav revni. Mnogi pa žalostni, vojna jim je odnesla najljubša bitja, moj stric, edini sin se ni vrnil, moja nona v globoki črnini, vedno z rdeče obrobljenimi očmi, zazrta v daljavo, z mislijo na sina, ki je padel nekje ja liški fronti. Tako mlad. Stari ate je ves siv in zgrbljen žaloval za sinom vendar je na stari klopci v toplem majskem soncu držal z zgubano roko svojo ženo in jo nežno božal, spominjajoč se trenutkov sreče in ljubezni, ko jima je zvesta ljubezen naklonila kar sta si najbolj želela - sina. Toni... Kje ležiš, liško negostoljubno kamenje ni postelja v tvojem domu, v majhni hiši, z vrtom polnim cvetja in dvema razposajenima sestrama združeni v verni, skromni in delovni družini. Še ena žalost je težila dva ostarela starša; hčerka se je zaljubila v tujca, verjela je v tujo deželo, ki ji jo je opisoval kot v pravljici. Hrepenela je po drugačnem svetu, slike mamljivih, tujih krajev, soji oddaljile mamo in očeta in hotela je oditi s tujcem v novo življenje. In je odšla... Tukaj se začenja moja življenjska zgodba, to je zgodba zaznamovane deklice, še mnogo pred rojstvom, z neizbrisnim znamenjem, piko, ki se je širila in razlezla v neslutene razsežnosti in stkala neverjetno, zapleteno in dokončno zapečateno usodo deklice, dekleta, žene, starke... - stkala je stigmo. Bom po smrti končno pozabljena? MALO MESTO, idila sredi zelenja... stara hiša, zastrta okna, razpletene vrtnice. Kdo tu živi, zakaj so okna vedno zastrta ? Zato pač: Ker - ponavljanje misli, ki mi povzročajo bolečine, me vedno znova osupne. Zakaj to vedno znova počnem? Kot bi drezala v odrgnjeno koleno, ali pa z jezikom vrtala v votlino izruvanega zoba. To preprečuje celjenje, in jaz to dobro vem. Pa vendar to počnem. Kako naj v glavo privabim misli na toliko drugih, lepih stvari? In potem spoznam, da počnem to zato, da bi nehala misliti na tisto, na kar nočem misliti. Čas pa beži. Sama sem, vendar biti sam še ne pomeni, da si osamljen. Kljub vsemu spadam med tiste redke srečnice, ki jim je samota pisana na kožo. Samoto sem si izbrala, osamljenost pa ne. Samoto pa vedno, vedno čutim ob nerazumevanju in škodoželjnosti drugih mojih someščanov, tistih, z globokimi žepi in plitvimi srci, svetohlinskih in močno vernih dam, ki poznajo celo pomen besede REPUTACIJA (kajne gospa Olga?). Moje življenje je kot plima in oseka. Samota je zame PLIMA, druženje pa OSEKA in čas plime je daljši... Imam svoj, za druge neviden svet, in v njem živim. Sicer ne popolnoma srečno, nesrečno pa tudi ne. Pustite me končno pri miru, prosim. KDO je TA? Kdo sem? Dobro veste, ve dame in gospodje, kdo sem. In jaz vem, kdo ste vi. Saj v našem mestu ima vsak svojo reputacijo, od alkoholizma, privrženosti klevetanju, škodoželjnosti, lakomnosti, svetohlinskosti itd., skratka vsak je zaznamovan s sedmimi smrtnimi grehi, pa naj prvi vrže kamen vame, naj mi dokončno stre izmučeno srce tisti, ki je brezmadežen! Čakam torej ta kamen, od kod bo priletel, da bom lahko rekla: tebe pa res čakata nebesa in raj na drugem svetu! Vsi drugi pa se zazrimo vase in si priznajmo, da nismo brezmadežni,. p.s. iz tiste hišice, ki ima vedno zastrta okna, iz katere pa je izhajal moj stric partizan, ki je svoje 23-letno življenje pustil nekje med kamenjem v Liki, ko je branil svojo domovino in katerega sta nona in stari ate objokovala do smrti. Prepričana sem, da bom njegov duh le jaz vrnila v kraj, ki ga je tudi on ljubil in nas branil, ter padel v najlepši mladosti.( »Prečuden cvet je v grapi črni...). n. VELIKAN JURČEK -DVOJČEK Sabonje -vaščani Sabonj gredo po vsakem dežju nabirati gobe. Tako seje odpravil tudi 57. letni Danilo Sluga. Ko je hodil po bukovem gozdu je prišel do kraja, ki mu pravijo Reber. “Že sem mislil, da se bom vrnil domov le s par lisičkami. Pobral pa sem tudi nekaj kutmank. Da pa me sreča res spremlja sem začel verjeti, ko se v travi zagledal jurčka - dvojčka, velikana težkega nič manj kot 1600 g.”, nam pove Danilo. Iz tega jurčka bo sam naredil slasten golaž, h kateremu se pa prileže polenta. Tekst In foto: Petar Nikolič POHOD ZA ZDRAVJE PREHLAD IN GRIPA Tudi letošnji svetovni dan hoje so ljubitelji rekreacije in zdravega življenja lahko obeležili aktivno. Prireditelji: Zdravstveni dom, OZ Rdečega križa Slovenije, Društvo diabetikov, Društvo invalidov, Društvo Kettejeva pot in Športna zveza iz Ilirske Bistrice ter Društvo PIŠKOTEK iz Knežaka, so namreč v nedeljo, 14.10.2007 organizirali Pohod za zdravje. S to aktivnostjo so se pridružili tudi akciji Olimpijskega komiteja Slovenije »Migaj raje z nami«. Za letošnji pohod so izbrali traso iz Šembij, preko Podtabra na Šilentabor in nazaj. Hodili so v glavnem po nekdanji italijanski cesti, zato je bil pohod primeren za vse starosti. Ob poti so pohodniki lahko spremljali številne zanimivosti, ki nam jih je naklonila narava in zgodovina. Tako je 7,5 km oz. ura in pol hoje v eno smer, ob prijateljskih razgovorih in opazovanju okolice, kar hitro minilo. Na Tabru oz. Šilentabru je zadišal topel čaj. G.Vojko Čeligoj je predstavil bogato zgodovino in zanimivosti tega poznanega gradišča in utrdbe, udeleženci pa so lahko uživali v razgledu na košansko in pivško dolino. Ogledali so si tudi notranjost cerkve Sv. Martina, v kateri še vedno obnavljajo znamenite stare poslikave. Ob povratku po isti poti, je že grelo toplo jesensko sonce. Zaključek pohoda pa je bil ob koči »Pri Curku«, kjer so medicinske sestre Zdravstvenega doma udeležencem izmerile krvni tlak. Člani Društva PIŠKOTEK pa so poskrbeli za pijačo in odlično, večkrat pohvaljeno joto, ki pa jo je na žalost za nekaj zadnjih pohodnikov zmanjkalo. Mogoče je ob vsem vredno povedati, da je ta, za rekreacijo enkratna pot, precej lepše vzdrževana na pivški strani (od odcepa za Ratečevo brdo je skoraj kot cesta). Če bi jo vsaj nekoliko uredili še z naše strani, bi pod Pod-taborsko steno verjetno privabila še marsikaterega pohodnika ali kolesarja. Blizu 150 pohodnikov vseh generacij, med katerimi jih je bilo poleg domačinov kar nekaj iz Pivškega in Postojne, pa tudi iz Obale, Ljubljane in celo sosednje Hrvaške, je prireditev pohvalilo (kar se da razbrati iz zapisov v knjigi vtisov) in izrazilo željo, da se s tradicijo takšnih pohodov nadaljuje. In če so bili zadovoljni pohodniki, so vsekakor lahko tudi organizatorji I CEPLJENJE PROTI GRIPI Približuje se obdobje, ko med nami začnejo krožiti virusi influence, ki se prenašajo s kužnimi kapljicami in v kratkem času lahko okužijo precejšen del prebivalstva ali povzročijo celo epidemijo. Najpogosteje prihaja do akutne okužbe dihal z nenadnim povišanjem telesne temperature, glavobolom, bolečinami v mišicah in kosteh, dražečim občutkom v žrelu in suhim kašljem. Težave trajajo običajno trajajo dva do sedem dni, predvsem pri manj odpornih ljudeh pa lahko pride tudi do hujših zapletov, kot so bronhitis, bakterijska pljučnica, vročinski krči, prizadetost možganov.... Prihaja GRIPA! Tudi letos smo v Zdravstvenem domu organizirali in že izvajamo preventivno cepljenje proti gripi, ki še vedno velja kot najbolj učinkovita obramba pred to boleznijo. Cepivo je varno in učinkovito. Cepijo se lahko vsi, ki se želijo zaščititi pred gripo, predvsem pa cepljenje priporočajo starejšim osebam in rizičnim skupinam (bolniki s kroničnimi srčnimi in pljučnimi boleznimi, boleznimi ledvic, presnove, z motnjami imunosti). Tveganje zapletov zaradi te bolezni obstaja tudi pri otrocih zato se z manjšimi odmerki lahko cepi tudi otroke od 6 mesecev naprej. Proti gripi se lahko cepite pri svojem izbranem zdravniku po vnaprejšnjem dogovoru/naročilu. Po potrebi bomo poiskali in svetovali tudi druge možnosti. Polna cena cepljenja je 11,00 EUR. Za kronične bolnike z določenimi diagnozami, stare do vključno 18 let ter 65 in več let, katerih cepljenje delno krije Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, pa je cena 8 EUR. Storitev plačate v ambulanti. Glede na izkušnje iz preteklih let bi moralo biti vakcine dovolj, vendar je ravno sedaj pravi čas za cepljenje, zato priporočamo, da se odločite in se dogovorite v ambulanti svojega izbranega zdravnika za tovrstno zaščito proti gripi čim prej. Od hladnejših jesenskih dni pa do sredine pomladi govorimo o »sezoni prehladov in gripe«. Običajno so v tem obdobju ambulante precej bolj polne. Prav je, da poznamo simptome teh dveh virusnih bolezni, problematiko in nevarnosti, kiju spremljajo, možnosti samozdrav-Ijenja, ukrepanje in pravočasno preventivno ravnanje, Prehlad Prehlad je najpogostejša okužba zgornjih dihal, ki jo povzroča več kot 20 vrst t.i. rhinovirusov. V povprečju odrasli lahko zbolijo 2-5 krat letno, otroci pa celo 4-8 krat. Neprijetni, specifični simptomi so večini znani: izcedek iz nosu, zamašen nos, kašelj, kihanje, glavobol, bolečina v žrelu, bolečine v mišicah, povišana telesna temperatura in splošno slabo počutje. Simptomi se pojavijo 2-3 dni po stiku z virusom, običajno trajajo en teden in minejo brez hujših posledic. Odrasli prehlad ponavadi prebolimo stoje, občutljivejšim osebam (kronični bolniki, osebe z manjšo imunsko obrambo, starostniki, nosečnice, manjši otroci in dojenčki) pa je priporočen v obdobju bolezni počitek, saj pri njih obstaja večja verjetnost, da pride do zapletov, vnetij itd. Omenjeni simptomi prehlada so dejansko znak, da je naše telo zaznalo povzročitelja (virus) in da se bojuje proti njemu. Kar nekaj pripravkov je, s katerimi lahko preventivno delujemo proti prehladu in krepimo imunsko odpornost, vendar običajno poiščemo nasvet in pomoč v lekarni ali pri zdravniku šele ko zaznamo simptome prehlada, torej ko smo že okuženi. Proti virusom prehlada pa ni zdravil in sest.I. analgopiretiki lahko zdravimo le simptomatsko, to pomeni da z zdravili za posamezni simptom ali več simptomov, le blažimo znake prehlada. Za prehladna obolenja, drugače sicer zdravim ljudem, obisk zdravnika ni potreben, razen če bolezen traja več kot 7 dni ali če občutite še druge, močnejše simptome. Gripa Gripa je veliko težje obolenje od prehlada. Tudi tukaj okužba poteka preko dihal. Povzročajo jo virusi influence različnih tipov (A, B, C), imenujemo jih ortomikso-virusi, ki stalno spreminjajo svoje lastnosti. Simptomi gripe se pojavijo nenadoma (inkubacijska doba je le 18-48 ur) in so veliko hujši kot pri prehladu. Gre za izrazit glavobol, bolečine v mišicah in sklepih, visoko telesno temperaturo (38 - 40 stopinj C), m razenje, bolečine v žrelu, trdovraten kašelj, občutek izčrpanosti. Gripo je smiselno preboleti leže, priporočljivo je piti veliko tekočine in primeren vnos vitaminov in kombiniranih zdravil za blažitev simptomov. Glavni simptomi izginejo v nekaj dneh, vendar pa običajno do popolnega okrevanja ne pride prej kot v dveh tednih. Če izraziti znaki ne izginejo po enem tednu ali se pojavijo celo dodatni zapleti (bolečina v prsih, težko dihanje..), pa tudi za osebe s povišanim tveganjem, je obisk pri zdravniku nujen, saj lahko pride tudi do hujših zapletov (bronhitisa ali pljučnica). Preventiva Za razliko od prehlada se pred gripo lahko predhodno zavarujemo s cepljenjem, ki je dokaj učinkovito in varno. Obstaja seveda možnost, da se pojavi nov, modificiran sev virusa, proti kateremu nismo cepljeni in tako ostaja verjetnost okužbe. Za zaščito pred pogostimi napadi prehladov in gripo, se veljajo ravnati po preprostih nasvetih: Poskrbimo za kakovosten spanec, pazimo na pravilno in uravnoteženo prehrano, rekreira-jmo se, poskrbimo za redno higieno rok, izogibajmo se zaprtih prostorov v katerih je veliko ljudi in stika z že obolelimi osebami. Velika možnost okužbe je tudi v čakalnici. Razmislite torej pred vsakim obiskom zdravnika ! Sami pa še pravočasno nekaj naredite zase in za svoje zdravje I Kdaj je pri prehladu/gripi potrebno obiskati zdravnika ? Zdravnika je potrebno obiskati če ste starejši od 65 let in imate tudi kakšno drugo kronično bolezen. Posvet s svojim zdravnikov je priporočljiv tudi za nosečnice in doječe matere, k zdravniku pa je potrebno peljati tudi mlajše otroke in dojenčke. Za ostale velja, da je potrebno obiskati zdravnika če trajajo naslednji prehladni simptomi dlje kot sedem dni: - imate povečano telesno temperaturo več kot tri dni -težko dihate in/ali požirate -imate hripav glas, vneto žrelo in suh dražeč kašelj -imate hud glavobol in bolečine v predelu sinusov in/ali v ušesih Po možnosti se za obisk pri zdravniku predhodno naročite I DROBTINICA 2007 Ob svetovnem dnevu hrane (16. oktober) je OZ RKS ter glede na rezultate tudi svetovali glede izboljšanja Ilirska Bistrica tudi letos organiziral dobrodelno akcijo Drob- rezultatov in zdravega načina življenja, linica. Nada Čeligoj in Silva Dekleva so vsem mimiidočim na Prispevke za testne lističe za merjenje krvnega sejmu podelile simbolično malico - kos kruha in jabolko, sladkorja in holesterola je OZ RKS namenil osebam Preventivne delavke Zdravstvenega doma Ilirska Bistrica prizadetim v jesenkih poplavah, in predsednik društva diabetikov Ivan Bergoč, pa smo Andreja Rebec mimoidočim izmerili krvni tlak, krvni sladkor in holesterol MH1 -SMeii Delovni čas: Delavnik Sobota Nedelja in prazniki Dežurstva Delavnik Sobota Nedelja in prazniki od 9:00 do 11:00 in od 18:00 do 19:00 Ordinacija JL, BISTRICA Gregorčičeva 8 ponedeljek 13 - 19 in torek 7 - 13 tel. 711 21 36, 711 21 40© Ordinacija POSTOJNA Prečna ulica 2 torek 14 - 20 in sreda 7-13 tel. 726 50 04, 726 54 01© ANALIZA OCENJEVANJA ODLIČNOSTI NA CENTRU ZA SOCIALNO DELO V poletnih mesecih 2007 sem kot študentka Fakultete za upravo pod mentorstvom dr. Borisa Bukovca na Centru za socialno delo Ilirska Bistrica opravljala obvezno enomesečno študijsko prakso v okviru katere sem izdelala problemsko nalogo z naslovom »Ocenjevanje odličnosti v javni upravi.« Naloga je izdelana po sistemu »Skupni ocenjevalni okvir za organizacije v javnem sektorju -CAF (Common Assessment Framevvork), ki ga za ocenjevanje odličnosti v javni upravi uporablja večina držav evropske unije. Po predhodnem dogovoru z direktorico centra go. Mirando Vrh, sem v mesecu juliju anonimno anketirala 100 uporabnikov in ugotavljala njihovo zadovoljstvo s storitvami, ki so jih bili deležni v tej organizaciji. Po končanem anketiranju sem vprašalnike strokovno obdelala, na željo direktorice pa sem opravila še analizo zadovoljstva zaposlenih na centru za socialno delo. V prvi analizi, ki se nanaša na anketiranje uporabnikov so stranke odgovarjale na naslednja vprašanja: urejenost prostorov, dostopnost in razumljivost potrebnih informacij, hitrost reševanja postopkov, pripravljenost pomagati, znanje in strokovnost zaposlenih, zaupanje, zavzemanje za stranko, pripravljenost zadovoljiti potrebam strank ter čas čakanja na sprejem. Vsako izmed naštetih vprašanj oziroma trditev so stranke ocenjevale z ocenami od 1 do 5. Iz analize anketnih vprašalnikov je razvidno, da so ocene strank izredno visoke, saj niti ena sestavina ni bila ocenjena z manj kot štiri, povprečna ocena celotnega stanja po anketiranju pa znaša 4,71. Stranke ocenjujejo zaposlene delavke kot primerno strokovno usposobljene, prijazne, dostopne, pripravljene pomagati, prostore centra pa kot urejene, dostopne in primerno opremljene z zloženkami in brošurami, tako da uporabnik lahko že pred pogovorom s strokovno delavko pridobi veliko informacij. Najnižjo povprečno oceno pričakovanega stanja je dobilo vprašanje oziroma trditev »ustrezna hitrost reševanja postopkov oziroma zadev«, ki je dobila povprečno oceno 4,31. Anketiranci so mnenja, da bi bilo potrebno več pozornosti nameniti poenostavitvi postopkov in reševanju zadev na enem mestu, saj porabijo preveč časa za uveljavljanje svojih pravic na različnih mestih. V drugi analizi, kjer so bile anketirane zaposlene delavke, pa so te odgovarjale na devet vprašanj, v katerih seje ugotavljala paleta najrazličnejših trditev; kot npr.: ali se zaposlene strinjajo, da so pomemben član centra, ali imajo na voljo sredstva, potrebna za dobro opravljeno delo, ali imajo dovolj možnosti za strokovno izobraževanje in usposabljanje, ali so zadovoljne z organizacijo dela, ali so z nadrejenim istih misli o načinu dela in reševanju problemov... in podobno. Iz analize zadovoljstva zaposlenih je razvidno, da so delavke zadovoljne z organizacijo dela, čutijo se usposobljene in imajo dovolj znanja ter zagotovljena vsa potrebna sredstva za kvalitetno opravljanje dela, počutijo se del harmonične sredine in jim veliko pomenijo dobri medčloveški odnosi. Iz analize pa je tudi razvidno, da so preobremenjene z birokratskimi postopki ter menijo, da ni primerno urejen sistem ocenjevanja delovne uspešnosti. Še posebej zanimivo je bilo vprašanje, ali si delavke želijo spremembe delovnega mesta, saj so prav vse zaposlene obkrožile odgovor »ne«, kar kaže na izredno pripadnost centru. Opazila sem, da zaposlenim delavkam veliko pomenijo dobri medčloveški odnosi ter pohvale, kritik se ne bojijo, saj so nenazadnje tudi te sestavni del vsake organizacije in podlaga za dvig kvalitete dela. Želim poudariti, da je bilo anketiranje strank in zaposlenih popolnoma anonimno in nepristransko, saj je bil namen direktorice centra dejansko ugotoviti katera so tista področja, kjer so potrebne izboljšave. Navsezadnje je to tudi temeljni namen »ocenjevanja odličnosti v javni upravi po sistemu CAF«. V času opravljanja svoje študijske prakse sem dodobra spoznala Center za socialno delo, njegove poglavitne naloge in delovanje. Vesela sem bila, da sem pridobljeno znanje na fakulteti lahko povezala s praktičnim delom. Istočasno sem imela možnost povezati tako analizo zadovoljstva strank na eni strani ter analizo zadovoljstva zaposlenih na drugi. Nenazadnje pa je skupna ocena oziroma skupen vtis zelo dober, pa najsi gre za lastnosti zaposlenih, njihovo delo ali pa le splošno predstavo strank o tej instituciji. Naloga centra je predvsem pomagati ljudem v različnih stiskah in težavah, ne glede na njihov status, pripadnost ali narodnost. Hiter tempo življenja, stres, gospodarska situacija v lokalni skupnosti in državi, ko se vse bolj večajo razlike med revnimi in bogatimi povzročajo, da se vse več ljudi spopada z revščino, kar prinaša hude stiske in težave. V takšnem stanju pa so ljudje še bolj občutljivi in pri reševanju težav potrebujejo strokovnjake, ki jim želijo pomagati in znajo vzpostaviti topel in korekten medsebojni človeški odnos. Iz anketnih vprašalnikov uporabnikov, ki sem jih obdelala je razvidno, da strokovne delavke centra popolnoma izpolnjujejo pričakovanja strank. Najbolj nazorno oceno v tem smislu pa je podala ena izmed anketiranih strank, ki je v zaključku navedla: »Ta center je eden najboljših, najprijaznejših ustanov v naši občini, ki se prilagaja strankam in se v celoti posveti njihovim problemom.« Martina Tomažič, študentka Fakultete za upravo GRAŠČINA POMAGALA PRI JAHANJU OKROG SLOVENIJE Prijetne dni dopusta je mogoče preživeti tudi na konjskem hrbtu, so si rekli Plečnikovi in se podali na 1400 kilometrov dolgo ježo okrog Slovenije. Srečko Plešnik, njegova soproga Tatjana ter otroci Sinja, Matic in Katja so se 27.julija odpravili okrog Slovenije. Jahanje so začeli v rodni Pirešici pri Velenju in se po preja-hanih 500 kilometrih ustavili v naših krajih. Pot jih je vodila mimo Slavnika v Skadanščino in ob glavni cesti naprej preko Podgrada v Podbeže na Križmanovo domačijo, kjer so prespali. Naslednje jutro so krenili proti Mašunu. Jahali so ob jezeru Klivnik' do domačije Bubec in nato mimo Novakovega mlina proti Baču. Po opoldanskem počitku so krenili proti gostišču Mašun, kjer jih je čakala pogostitev. Ob odlično pripravljeni večerji se je Srečko Plešnik zahvalil članom Društva ljubiteljev in rejcev konj Graščina za spremljanje ob poti in za odličen sprejem ter se hkrati poslovil, saj je družina naslednje jutro krenila mimo gradu Snežnik proti Loškemu potoku. Ob tej priložnosti bi rad pozval vse konjenike, da se nam v bodoče ob takih trenutkih pridružite. Poleg tega pa bi se rad zahvalil Borutu Delostu in Jadranu Psiču za pomoč pri vodenju konjenikov, Matjažu Tomšiču za pomoč pri organizaciji ter vsem ostalim, ki so omogočili uspešen pohod. Društvo rejcev in ljubiteljev konj Graščina Gregor Križman SREČANJE UUDSKIH GODCEV IN PEVCEV Turistično humanitarno društvo »Glas« iz Maribora že vrsto let organizira srečanja ljudskih godcev in pevcev na cvetno nedeljo. Prav zato se jim je v letošnjem letu porodila ideja, da bi se tudi ljudski godci in pevci iz Slovenije potegovali za vpis v Guinussovo knjigo rekordov. V ta namen so omenjeno prireditev prestavili na mesec september, ko poteka v Mariboru Festival stare vinske trte. Pod pokroviteljstvom Slovenske turistične organizacije so za tridnevno maratonsko srečanje zbrali devetindevetdeset skupin, ki so skupno štele več kot devetsto pevcev. Veliki skupini nastopajočih smo se pridružili tudi člani Brštulin bande iz Harij in bili zelo toplo sprejeti. Poleg omenjenega nastopa pa nas bo na srečanje spominjalo še prepevanje v cerkvi Marije kraljice v Mariboru, obisk prazničnega Lenta, nepozabno doživetje najlepša hvala, nastop na Mihelovem v Radljah ob še posebej Prevozništvu in domači Dravi in nepozaben zaključek s spla- obrti Srečko Sanabors.p. iz Harij in varji po reki Dravi. harmonikarju Dejanu Iskri. Vsem, ki ste nam omogočili Alenka Penko VABI V SVOJO SREDINO NOVE SODELAVCE: - 2 CNC operaterja (IV. ali V. stopnja izobrazbe tehnične smeri), ■ 1 CNC operaterja programerja (VI. ali VII. stopnja izobrazbe, zaželjeno tehnična smer). Smo podjetje, ki se ukvarjamo z CNC obdelavami orodnih plošč na tehnološko zahtevnih CNC strojih, s proizvodnjo na dveh lokacijah in sicer, v Studenem, kjer je sedež podjetja in v poslovnih prostorih ICC Neverke pri Pivki. Zaradi nenehnega širjenja obsega poslovanja, zaposlujemo nove sodelavce, ki bodo kos izzivom. V zameno za vaše znanje, delo in čas pa vam ponujamo izredno dinamično in kreativno delovno okolje, nagrajevanje uspešnosti in kreativnosti, možnost napredovanja in dodatnega šolanja, skrb za družbeni standard zaposlenih. V šolskem letu 2007/08 podeljujemo tudi štipendije, in sicer: ■ 2 štipendiji za dijake srednje strojne šole program strojni tehnik oziroma PTI program, -1 štipendijo za študente strojne fakultete. Informacije na tel. št. 05/75 16 033 vsak delovni dan dopoldne od 8.00 do 15.00 in popoldne na GSM 041/757 006. Prijave na prosto delovno mesto oz. štipendije pošljite na naslov: 0R0 3 CNC d.o.o. STUDENC 102, 6230 POSTOJNA Ponikva TEKAŠKO DRUŠTVO BISTRO 4. VSESLOVENSKI SHOD Letošnji vseslovenski shod kmetov in vseh, ki jim je kmetijstvo blizu, je potekal v nedeljo, 14. oktobra, pod sloganom »Delo nam polepša zemljo in nas oskrbi s kruhom«. Četrtega tradicionalnega shoda pri zavetniku slovenskih kmetov, kmetijstva in kmetijskega slovstva, Antonu Martinu Slomšku na Ponikvi pri Šentjurju, v organizaciji Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije se je udeležilo čez tisoč udeležencev. Srečanje se je začelo v župnijski cerkvi sv. Martina na Ponikvi, kjer je mašo ob somaševanju številnih duhovnikov daroval celjski škof, msgr. prof. dr. Anton Stres. Pred mašno daritvijo je zapel Otroški in Mešani cerkveni pevski zbor iz Harij, med daritvijo pa Mešani pevski zbor župnije Črna na Koroškem. Na svečani akademiji pred Slomškovo rojstno hišo na Slomu so navzoče pozdravili predsednik KGZS Peter Vrisk, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Iztok Jarc, dr. Jože Krašovec in dr. Stanislav Lipovšek. Kulturni program so obogatili člani Brštulin bande in Cerkvenega pevskega zbora iz Harij ter harmonikar Dejan Iskra. Ob tej priložnosti se člani KETŠD Alojzij Mihelčič in člani cerkvenega zbora iz Harij zahvaljujemo organizatorju KGZS, posebej g. Marjanu Papežu, številnim društvom, ki so se trudili s pogostitvijo, cvetličarni Margita iz Ilirske Bistrice, Prevozništvu in domači obrti Srečko Sanabors.p. iz Harij, še posebej pa Toniju Janežiču, svetniku SLS SKZ pri KGZS OE Postojna. Alenka Penko Zahvala Na pobudo Tonja Janežiča, svetnika SLS SKZ-Slovenske kmečke zveze pri KGZS OE-Postojna je bilo ob pomoči in sodelovanju posameznikov, organizirano skupno romanje kmetic in kmetov iz Ilirske Bistrice na Ponikvo pri Šentjurju. Ob škofu, dobro leto dni stare celjske škofije msgr. prof. dr. Antonu Stresu je v župnijski cerkvi na Ponikvi somaševalo pet duhovnikov. Kmetje od blizu in daleč so napolnili cerkev, na koru je ubrano prepeval mešani pevski zbor župnije Črna na Koroškem. Pred sveto mašo pa je v cerkvi pred oltarjem prepeval ljudske in nabožne pesmi pevski zbor KETŠD A. Mihelčič iz Harij. Pri darovanju so predstavniki kmetov iz različnih krajev Slovenije prinašali darove, ki so simbolično kazali na njihovo delo in življenje: V imenu vseh pridelovalcev žita in kmečkih žena so kruh podarile kmečke ženske iz Vojnika, vino v imenu slovenskih vinogradnikov vinogradniki iz Šentjurja. Predstavnik Zveze strojnih krožkov je prinesel spominsko maketo kmečkega orodja, mladi iz Zveze slovenske podeželske mladine potico in pecivo, dijaki Kmetijskega šolskega centra Šentjur knjige; suhomesnate izdelke so darovali predstavniki združenja predelovalcev mesa na kmetijah. Slovenski hmeljarji so prinesli k oltarju sliko slovenskih hmeljarskih starešin in princes. Dobro drevo prepoznamo po dobrih sadežih, dobre ljudi pa po dobrih dejanjih, zato je mlada študentka biotehnične fakultete Špela Sedmak ,v imenu vseh ilirsko bistriških kmetov na oltar položila brkinsko sadje, pridelano naturistični kmetiji Malečkar pod Premom. Da je veselje srca tudi del človekovega življenja, njegova veselost nam tudi lajša življenje. Vsem nam, pa je bila od nekdaj ob priložnostih pomemben spremljevalec tudi pesem. V imenu vseh, ki nam je petje ljubo, je Alenka Penko iz pevskega zbora KETŠD A. Mihelčič iz Harij darovala zgoščenko, na kateri je predstavljena vas Harije v pesmi in besedi. Kot pobudnik in organizator romanja se zahvaljujem vsem Vam, kateri ste me ves čas vzpodbujali in mi stali ob strani, da smo se lahko skupaj, v tako velikem številu udeležili shoda na Ponikvi. Še posebej bi se rad iskreno zahvalil: vodstvu KGZS, strokovnim delavkam Kmetijsko svetovalne službe v II. Bistrici in Postojni, dekanu in župniku č.g. Gabrijelu Vidrihu, Avtobusnemu podjetju AVRIGO in EDOTURS, za varno vožnjo šoferjema g. Antonu in Urošu, gdč. Špeli Sedmak, Cvetu Prosenu, članicam in članov KETŠD A. MIHELČIČ iz HARIJ,Alenki Penko, KZ II. Bistrica, Turistični kmetiji Malečkar iz Prema, g. Zorku Šabcu - Predsedniku Čebelarskega društva, hvala tudi vsem Vam, kateri ste se tega romanja udeležili in mi s tem tudi pripomogli, hvala tudi vsem Vam, kateri ste veliko pripomogli pa seVam nisem posebej zahvalil. Tonjo Janežič Obveščamo javnost, da je bilo v petek, 12. 10. 2007, ustanovljeno Tekaško društvo Bistre. Ustanovnega občnega zbora se je v prostorih nekdanje Avtošole Breza (na tem mestu se zahvaljujemo Dušanu Iskri, ker nam je prijazno odstopil prostor) udeležilo 16 ljubiteljev teka. V občini se je že dalj časa izkazovala potreba po ustanovitvi takšnega društva, saj število ljubiteljev in ljubiteljic teka iz leta v leto narašča. Do sedaj smo se redno srečevali na tekaških terenih, ki jih v naši občini resnično ne manjka, ter občasno na tekaških prireditvah po vsej državi. Čeprav smo bili iz iste občine, smo tekli nepovezano, mnogokrat tudi za društva iz sosednjih občin. Sedaj smo si odprli možnost, da delujemo organizirano, z namenom promocije teka in sorodnih športnih aktivnosti v naši občini in širše. Svoje cilje želimo uresničevati preko izvajanja organizirane vadbe teka, s prirejanjem tekaških tekmovanj, z udeleževanjem na tekaških prireditvah, s širjenjem športne kul- ture in popularizacijo teka, nordijske hoje in sorodnih športov ter z organiziranjem strokovnih izobraževanj in seminarjev za svoje člane in ostale zainteresirane. Društvo trenutno šteje nekaj več kot 30 članov. Vse, ki želite postati člani novonastalega društva oziroma želite izvedeti kaj več o delovanju, ciljih in nalogah društva, pozivamo, da se z vprašanji obrnejo na tajnika društva Draga Seizoviča (dragoseizovic@email.si) ali pa poiščejo informacije na Cankarjevi 18 (Trgovina Kosič). K včlanitvi pozivamo vse, mlade in nekoliko starejše, ki skrbite za svoje zdravje z aktivnim preživljanjem prostega časa. Tekaški pozdrav! TD Bistre SNEŽNIK NA SNEŽNIKU Trije fantje, trije muzikantje ansambla Snežnik, so na jesensko obarvano nedeljo napolnili dvorano na Vidmu do zadnjega kotička.Bučen aplavz občinstva je potrdil sadove dela v 25.-tih letih njihovega delovanja. Melodije so zazvenele v nežne zvoke. To so naši fantje, vsem poznani, vsak s svojo življensko zgodbo, ki pa jih povezuje glasba in petje.Ta pot jih je popeljala marsikam, na nova doživetja in pravgotovo jim ne manjka nepozabnih spominov.Ob prelepem cvetličnem aranžmanu, so nam večer popestrili glasbeni gostje. Skladbe so nas pospremile v noč, slavje ansambla Snežnik pa se je nadaljevalo prihodnjo soboto z pohodom na naš prelepi Snežnik.Sonce se je poigravalo in nas božalo v pozdrav, šelestenje listja v objemu vetra je bila pozija nedorečenih besed. Pred nami se je razpostrl Snežnik.Vabil je v svoj objem gorskega sveta, kot bi čakal na soimenjake ansambla Snežnik, ki so mu naklonili svoje skladbe.Raja je uživala v plesu, dobri družbi in brkinski slivovki .Travnata ravan okrog nas je postalo plesišče. V dolino Sviščakov nas je potisnil veter.Čakalo nas je novo presenečenje. Verjetno je vsem ostalo v srcih.S srcem pa smo vsi gledali pod nebom dragega prijatelja ansambla Snežnik,Andreja Bratoža, ki je slavljencem pozdrave naklonil kar nad oblaki s preletavanjem sive ptice. Naj bo takih dnevov v našem življenju čimveč in naj nam minejo čim počasneje. Našim muzikantom iskreno čestitamo v želji ,da bi še dolgo ohranjali svoje napeve! Barbara Kogovšek AVTOPREVOZNISTVO Fabci 4, 6254 Jelšane TEL.: 05/788-51-10, GSM: 041/410-343 Itan Rutar >.» ODKUP NA PANJU - najem in sečnja GSl m Ito@GCQOD®0®gy CtTgeroBmei 0m praflsrodfaige] (5°®o®o ESIMIT technology d.o.o. Vojkov drevored 14 6250 Ilirska Bistrica n.c, telefon: 05/711 02 00 teto: 05/711 02 10 e-mail: esimit@esimit-tech.si InstaLacIJe Bren *i • Jože s.p. IUrsUa BisTRicA Kako z manj denarja ogrevati vec? ClC TOPLOTNE ČRPALKE ZA OGREVANJE OBJEKTOV Prva CTC toplotna črpalka za ogrevanje objektov na bistriškem je vgrajena na Kettejevi 4 v Ilirski Bistrici. Vabljeni na ogled! tel: 05 71416 91, mob: 041 830 408 ProDent zobna ambulanta dr. Surina Ilirska Bistrica Župančičeva 5 tel.: 05 71 41 986 URNIK po., če.: 13h - 19h to., sr., Pe.: 8h - 13h OBČINSKO PRVENSTVO V KROSU Tudi učenci iz OŠ Rudolfa Ukoviča Podgrad smo se v petek, 12. 10. 2007, udeležili občinskega prvenstva v krosu za osnovne šole. Prvenstvo so priredili v Ilirski Bistrici na Hribu svobode. Krosa se je udeležilo 17 učencev; tisti, ki smo si na šolskem krosu pritekli prvo in drugo mesto. Na krosu smo dali vse od sebe in v šolo ponosno prinesli kar 8 medalj: Gregor Božič (3.r.) sije pritekel drugo mesto, Gašper Šajina (3. r.) tretje mesto, Eva Gvardjančič (3.r.) tretje mesto, Alex Kinkela Tavič (4.r.) prvo mesto, Miha Rutar (4.r.) drugo mesto, Klemen Mezgec (6.r.) prvo mesto, Nika Tomažič (7.r.) drugo mesto in Sara Božič (8.r.) prvo mesto. Skupno smo za našo šolo pritekli bronasto medaljo. Čestitke vsem udeležencev, še posebno pa vsem dobitnikom medalj. Novinrski krožek, OŠ Rudolfa Ukoviča Podgrad OBČINSKO TEKMOVANJE »KAJ VEŠ O PROMETU« Na Pregarjah se je v četrtek, 18.10.2007 kar trlo kolesarjev. Na naši šoli se je namreč odvijalo občinsko tekmovanje Kaj veš o prometu. Gostili smo učence vseh šol občine Ilirska Bistrica, ki so se prišli preizkušat v znanju CPP, v spretnosti na poligonu in vožnji po cesti. Učence, njihove mentorje, policiste, šoferje prometnike in predstavnika bčinskega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu smo sprejeli s kratkim kulturnim programom. Prisotne je pozdravila tudi naša ravnateljica. Zaradi slabega vremena smo obrnili običajni potek tekmovanja in najprej vozili poligon in ocenjevalno vožnjo po cesti. Začelo je deževati, a dež nas ni ustavil. Premočene in lačne nas je pričakala malica in topel napitek. Kratek odmor se je hitro iztekel in odšli smo v učilnice, kjer smo pisali teste. Nestrpno smo čakali na rezultate. Tekmovanje se je zaključilo z objavo rezultatov in podelitvijo pokalov, medalj in drugih praktičnih nagrad. Najbolj so se izkazali učenci OŠ Knežak, ki so odnesli kar dve prvi mesti. Ekipno v 4. skupini in ekipno prvo mesto v 3. skupini. Obe prvouvrščeni ekipi sta prejeli pokal. Med posamezniki je prvo mesto v 4. skupini pripadlo učencu Janiju Grlju, v 3. skupini pa Anžetu Pezdirju. Prvouvrščeni tekmovalec iz 4. skupine bo zastopal občino na državnem tekmovanju v Ljubljani. Naši ekipi sta obe pristali na »odličnem« 3. mestu. Tekmovanje se je izteklo v prijetnem druženju. Vidimo se prihodnje leto v Ilirski Bistrici. Tadeja Poles in Anja Zadnik POMOČ SEBASTIANU IN ALKSANDRU IZ ŽELEZNIKOV Preko medijev smo izvedeli za hudo naravno nesrečo, ki je najbolj prizadela Železnike. V želji, da bi tudi mi lahko pomagali, smo se povezali z OŠ Železniki in jih poprosili, da nam predlagajo eno družino s šoloobveznimi otroki, ki je najbolj pomoči potrebna. Zvedeli smo za družino, kateri je voda odnesla večji del stanovanja, obleke, cisterno za kurilno olje, avto,... Mama sama skrbi za dva šoloobvezna otroka, sedmošolca Aleksandra in petošolca Sebastiana. V tej tragediji so jim z najnujnejšim že pomagali (obleke, postelje), potrebujejo pa denarno pomoč, da si uredijo začasno bivališče in ogrevanje za prihajajočo zimo. Ker nikoli ne vemo, kdaj se lahko kaj podobnega zgodi tudi nam, smo se na šoli OŠ Rudolfa Ukoviča Podgrad odločili po svojih najboljših močeh pomagati tej družini. V tednu otroka smo zbirali denar za Aleksandra in Sebastiana. Učenci in delavci šole smo skupaj za njuno boljše življenje po hudi naravni nesreči zbrali 835 eurov. Hvala vsem, ki ste pomagali. Novinarski krožek, OŠ Rudolfa Ukoviča Podgrad TEDEN OTROKA Letos smo na šoli zelo aktivni. Vsak dan ima kakšen poseben pomen. Od 1. do 7. oktobra poteka svetovni teden otroka. Po vseh šolah naj bi na kakršenkoli način odrasle opomnili na nas otroke in na probleme, ki jih imajo otroci širom sveta. Na OŠ Jelšane nas je v ponedeljek obiskala pravljičarka Jana Stržinar ter nam predstavila svojo lutkovno igrico VILINKA. Prvi in drugi razred smo lahko prinesli v šolo svoje igrače in se z njimi med poukom čisto zares igrali. V našem razredu so plesale barbike, jokali dojenčki, poskakovali konjički, strašili dinozavri in se bojevali NINJA ŽELVE. Tretji, četrti in peti razred smo si privoščili ogled filma SREČA NA VRVICI. Velikokrat smo ga že videli, toda še zmeraj nam je najlepši. Peti in sedmi razred smo pri uri slovenščine pripravili medrazred-no predstavo. Naučili smo se par kratkih prizorčkov iz mladinskih igric Modra vrtnica za princesko in Telefonske motnje ter si jih na skupni uri zaigrali kot v pravem gledališču. Posledice torkove ujme so prizadele veliko ljudi po vsej Sloveniji, a najbolj na Gorenjskem in v Savinjski dolini. Šolarji v Železnikih so pričeli s poukom v težkih razmerah. Tudi v eko šolah smo hoteli biti z njimi solidarni. Aktivno smo se vključili v pomoč mladim in družinam, ki so ostale brez vsega, ter zbirali denarna sredstva za njih. Jšjwski novinarji NE ŽEJNI NE LAČNI OD NAS NE BOSTE ŠLI V sredo, 17.10.2007, smo imeli učenci osmega in devetega razreda naše šole gospodinjski dan. V šolo smo prišli dve uri prej kot običajno. Seveda smo bili nad tem več kot navdušeni. Po treh urah pouka smo se odpeljali proti Ilirski Bistrici. Na naše presenečenje smo se ustavili v Kosezah, pred gostilno Danilo! Tam nas je pričakal gostilničar Danilo in nas prijazno povabil naprej. Z učiteljičine strani smo seveda dobili kup navodil kot so: » Glejte, da boste poslušali, zapišite si najpomembnejše podatke, na neumnosti tu dve minuti pozabite...« Pričakovali smo, da bomo prisostvovali dolgočasnemu predavanju, med katerim bomo bolj spali kot se zabavali. Pa smo se krepko zmotili! Sledilo je veliko več kot spanje! Najbolj zabavno je bilo to, da smo lahko sodelovali tudi sami. Nekateri smo bili gostje, drugi smo stregli... Spoznali in poimenovali smo vse vrste pribora, razdelili obrok na toplo predjed, glavno jed, sladico... Naša naslednja naloga je bila čiščenje kalamarov. Priznati moram, da smo se tega hoteli na dolgo in široko izogniti, saj se nam je zdelo, da to ni ravno prijetno delo in da nam ne bo šlo od rok. Pa smo se zmotili. S pomočjo gospe Karmen, ki je kuharica v gostilni, smo se kar dobro odrezali. Delo nam je postalo všeč. Za kar nekaj korakov nazaj pa smo se odmaknili, ko je kuharica začela čistiti ribe. Za dobro opravljeno delo smo bili nagrajeni, in sicer z okusnim kosilom. Postreženi smo bili na mizah, ki smo jih s priborom in vsem potrebnim opremili sami, za kar smo bili pohvaljeni. Gospodu Danilu, njegovi ženi in sinu se ob tej priliki iskreno zahvaljujemo za prisrčen sprejem, za pogostitev, predvsem pa za izkušnje, ki smo jih dobili ob njihovem strokovnem vodenju! Se priporočamo! Tadeja Logar Novinarski krožek OŠ Podgora Kuteževo ■«>$*.# C> & @ ^ @ <§ G TEDEN VSEŽIVLJENJSKEGA UČENJA OŠ Dragotina Ketteja je v petek 19. oktobra pripravila izredno zanimivo prireditev ob tednu vseživljenjskega učenja, ki je bila letos posvečenega Evropskemu letu enakih možnosti za vse. Na šoli so se posvetili predvsem izobraževalnim možnostim, ki jih imajo ali pa nimajo otroci glede na to od kod prihajajo: iz mesta ali iz vasi; iz Slovenije ali iz območij nekdanje skupne države. Učenci so predstavili raziskavo, ki je pokazala razlike med učenci, v zadnjem delu prireditve pa so pripravili prestavitev oziroma reportažo kako se izobražujejo otroci v Angoli. S posebno točko so se predstavili otroci iz albanski družin, Kettejevo basen Vrabec in lastovka pa so prebrali v slovenskem, albanskem in srbskem jeziku. Seveda so na prireditvi še prav posebej predstavili letošnjo pomembno pridobitev na šoli - prenovljene sanitarije in električno napeljavo. ® s #-c? e-® ^ © o w p % <§> & v ms- OB TEDNU OTROKA P i k i j i , Čebelice, Ribice in Zajčki skupine najmlajših otrok v trnovskem vrtcu so se zabavali in lepo imeli ob tednu otroka. Prosti čas in zabava mladih je bilo letošnje geslo. Vzgojiteljice in pomočnice so otrokom ponudile pestre dejavnosti in sredstva. Prav igra v prijetnem vzdušju je otrokom zabava, veselje in hkrati učenje. Otrokom smo zaigrale kratko lutkovno igrico; Muca umiva kužka. Vsak dan se je igrica igrala v drugi igralnici z drugimi igralkami. Za večino otrok je bil to prvi stik z lutko. Z navdušenjem so igro spremljali se z lutko poistovetili in spontano komunicirali. Druženje smo nadaljevali v skupni igri s sovrstniki. vzgojiteljica Ivanka Štembergar OŠ A. Žnideršiča, enota vrtec. Ml JE BILO LEPO... Društvo prijateljev mladine in OZ RK iz Ilirske Bistrice je dalo spomladi pobudo, da z otroško humanitarno akcijo Kovanec za sošolca pomaga staršem dečka Kristjana Valenčiča, petletnega gibalno oviranega dečka. Z zbranimi sredstvi naj bi mu starši lažje omogočili vse potrebno za vsakdanje življenje. Pri zbiranju so bili najbolj uspešni učenci letošnjega 6.b razreda iz OŠ Antona Žnideršiča. Za nagrado so ob Tednu otroka pripravili srečanje učencev s Kristjanom v šoli. Obisk so težko pričakovali in je bil posebno doživetje zanj in za razred. Otroci so mu narisali risbice in napisali lepe želje. Poskrbeli so, da se je v njihovi družbi počutil prijetno. Kristjan je po začetni zadregi povedal, da rad posluša Čuke, da se z Markom večkrat pogovori po telefonu. Več o Kristjanovem malem svetu in doživetjih sta pripovedovala starša, ki sta se z veseljem odzvala povabilu šole. Učencem in Kristjanu je dala apetit lepo pogrnjena miza in postrežba s slastno pico. Ob slovesu je deček šepnil:»Mi je bilo lepo...«. Obljubili smo mu, da se bomo še srečali. Darinka Dekleva, šolska svetovalna delavka OŠ Antona Žnideršiča PRVI ŠPORTNI DAN Šola se še ni niti dodobra začela, mi pa smo počeli že toliko zanimivih stvari! Prvi jesenski mesec smo si tudi športno obarvali. V ponedeljek, 24.9.2007, smo imeli prvi športni dan, in sicer planinski izlet na Sv. Trojico. Pred šolo smo se zbrali ob osmih zjutraj. Razredna stopnja je napolnila en avtobus, mi starejši pa drugega. Pot smo si kot vedno krajšali z veselim petjem. Na začetku je bila pot dokaj položna zato smo lahko še vedno kramljali in se zabavali. A ko smo se začeli vzpenjati, je postajala pot vse bolj naporna in ni bilo slišati niti glasu več. Kljub naporni poti smo po skoraj uri hoje prispeli na vrh. In tu smo imeli kaj videti! Čakal nas je čudovit razgled na dolino pod nami, na okoliške hribe. V daljavi so se vzpenjale Alpe z očakom Triglavom. Ko smo se dodobra spočili in pojedli malico, nas je čakal še spust v dolino. Ta je bil seveda veliko manj naporen in veliko zabavnejši kot vzpon. Med potjo domov je kljub naši utrujenosti vladalo razigrano vzdušje. Nad športnim dnevom smo bili navdušeni in že nestrpno pričakujemo naslednjega! Tadeja Logar Novinarski krožek OŠ Podgora 041/869 727 Igradbenistvo saftic I SAFTIČ ZDENKO s.p. JELŠANE 73, tel. 05/788-55-98 www.gradbenistvo-saftic.si SPREJEM PRVOŠOLCEV V SKUPNOST UČENCEV OŠ TONETA TOMŠIČA V petek, 19. oktobra 2007, je bila na Osnovni šoli Toneta Tomšiča Knežak prireditev kot zaključek številnih dejavnosti vseh učencev in delavcev šole, ki so prispevali k slavnostnemu sprejemu prvošolcev v skupnost učencev šole. Priprave na ta dan so se začele že pred mesecem dni. Pridni prvošolci so se po opazovanju in pogovorih z učenci iz višjih razredov želeli pridružiti njihovim dejavnostim in jim aktivneje pomagati pri oblikovanju šolskega življenja. Po vprašanjih »Kdaj bomo pa mi?, Kako bomo to naredili?, Ali lahko tudi mi to počnemo?«, sva učiteljici vedeli, da se moramo začeti pripravljati, se naučiti marsičesa, da bomo dokazali, da smo vredni sprejema v skupnost učencev šole. Prvošolci so pokazali, da so resni in motivirani učenci, naučili so se veliko. Skupaj smo v zakladnici njihovega znanja izbrali točke za nastop in rdeča nit za slavnostni sprejem je bila začeta. Za pomoč smo poprosili vse, ki delajo in živijo na šoli in oni so nam ponudili svoje roke. Ves čas do sprejema so nam stali ob strani. Dan pred velikim dogodkom so nam priskočili na pomoč še starši in sorodniki. Na delavnice so prinesli veliko dobre volje in delovnega materiala. Motivacija je bila popolna, hitro so začeli nastajati umetniški izdelki: slike učencev v velikem formatu, priponke, identifikacijske kapice. Odrasli so še ocenili in potrdili, da so točke za nastop prvošolcev zanimive in ustrezne. Oddahnili smo si, za jutrijšnji dan smo bili pripravljeni. Poseben dan, petek, se je začel dogajati ob sedmi uri. Iz šolskih prostorov je bili slišati petje, igranje na glasbila, recitiranje, nekaj nedoločjlivega.... Prvošolci so s spremljevalci prihajali v šolo praznično oblečeni, prevzel jih je drugačen ritem tega šolskega dne, zato so se kar sami organizirali in začeli plesati. Šolski zvonec naznani osmo uro. Tišina. Prvošolci gredo z ravnateljico in učiteljicama Moreno in Vanjo v svojo učilnico. Toda..., kaj se dogaja? V naši učilnici spijo šolski škrati. Koliko veselja! Škrati razveselijo »prvarčke« in jim obljubijo pomoč. Hitro na delo! Dokončati je potrebno izdelke, pripraviti prireditveni prostor, povaditi točke za nastop, se psihično pripraviti... . Prireditev se je začela. Šolski škrati so zanimivo napovedovali nastopajoče: predstavitev prvošolcev in njihovo zaobljubo skupaj s Patricijo, predsednico šolskega parlamenta , darila, nagovor ravnateljice, nastope pevskih zborov in vseh razredov na šoli. Slišali in videli smo plese, godbo na harmonike, recitacije in igranje na Orffova glasbila, ljudski ples ob igranju šolskega orkestra, skeče o pravilnem in nepravilnem vedenju učencev pri pouku. Videti je bilo zadovoljne izraze na obrazih prisotnih. In kaj je to pomenilo? Prvošolci so dobili priložnost aktivno sodelovati v skupnosti učencev šole, skupnost pa je pridobila aktivne člane, ki bodo pomagali v zanimivem, aktivnem, izzivalnem šolskem okolju Osnovne šole Toneta Tomšiča Knežak. Zakjuček je bil sladek, ob torti s sliko prvošolcev. Na naši šoli smo veseli, ker smo medse sprejeli petnajst pridnih in aktivnih prvošolcev. Čestitamo! Morena Hostinger, razredničarka 1. razreda, OŠ Toneta Tomšiča Knežak GOSPA JESEN V PREGARSKEM VRTCU k A LEN j||jij lij! V skupini Piki smo začetek šolskega leta jesensko obarvali. Skupaj z vzgojiteljico Romano in pomočnico Vesno smo iz jesenskih plodov izdelali gospo Jesen, ki nas vsako jutro pozdravi na vhodnih vratih. Iz plodov ter izdelkov, ki smo jih naredili sami smo aranžirali tudi čudovito razstavo. Oddirjali smo v bližnji gozd, kjer smo občudovali jesenske barve, poslušali šelestenje listov, peli, vriskali, in se imeli prelepo. Že hitimo novim dogodivščinam naproti. Skupina Piki NOVO ŠOLSKO LETO je pred nami,novi jšjvvski novinarji, nove dogodivščine, nove zanimivosti, novi izzivi. Potrudili se bomo kolikor se bomo mogli, da bi vas seznanili z vsemi novostmi. Naj vam bo branje prijetno! JEŠJWSKI novinarji z mentorico Nives Pirih PRVI ŠOLSKI DAN Žal so se počitnice končale in že smo polni pričakovanja in pripravljeni hiteli novim dogodivščinam naproti. Enako so se počutili tudi naši prvošolarčki. Z lepim številom prvčkov-letos jih je bilo kar pet - smo bili zadovoljni. Pomagali smo jim prvič prestopiti šolski prag. Nato so si ogledali šolo in svojo učilnico, prisluhnili programu, ki so ga pripravili učenci naše šole, ter se skupaj s starši posladkali z dobrotami iz naše kuhinje. Bilo je lepo, vsak prvi šolski dan je nekaj posebnega. JESENSKI POHOD V petek, 9. 09. 2007, smo se odpravili na jesenski pohod na Goljak - po domače Goliče in k Jurčku, oziroma po gozdni učni poti. To pa ni bil navaden pohod, saj smo imeli s seboj tudi lovca gospoda Apatha, ki nam je na vrhu povedal nekaj lovskih dogodivščin in nam podrobneje opisal in pokazal čisto pravo puško. Tam smo videli tudi novo lovsko prežo. Po malici je naša dolgoletna učiteljica Dora Kalčič sprejela prvošolarje med planince. Krstila jih je s štrikom po zadnji plati, jim podelila planinsko ime ter planinski dnevnike. Sledile so družabne igre, ki jih je vodila učiteljica N. Pirih, nato pa vesel povratek domov. Naša šola je zelo ponosna na gozdno učno pot, kjer se lahko sprostiš in dihaš svež zrak v naravi. 2.razred OŠ Jelšane z uč.Vesno KOMUNALNO PODJETJE ILIRSKA BISTRICA Prešernova 7, Ilirska Bistrica PRAZNOVANJE JESENI Za začetek jeseni smo v skupini Veveričke pripravili razstavo poljskih in vrtnih pridelkov, ter gozdnih pridelkov. Vse pridelke in plodove smo pridno nabirali in prinašali v vrtec. V skupini smo si jih ogledali, jih otipali, opisali in poimenovali. Iz jih smo naredili ježke in druge znane živali. Najlepše pa nam je bilo »strašilo« iz velike buče v kateri smo prižgali svečo. Pri ustvarjanju smo se zabavali in se tudi veliko naučili. vzgojiteljica Helena Ban, OŠ Antona Žnideršiča, enota vrtec. TEDEN OTROKA Tudi letos smo se v tednu otroka zabavali in ustvarjali. Vse dejavnosti so bile povezane z otroško igro na temo PROSTI ČAS IN ZABAVA MLADIH. V SKUPINI Veveričke smo naredili svoje »globuse« iz balonov. Na balone smo nalepili fotografije otrok, ki smo jih izrezali iz revij in različnih reklam. »Globuse« smo z nitko obesili na strop, da nam krasilo igralnico. Veselo vzdušje nam je popestrila Maja z petjem in igranjem na kitaro. OŠ Antona Žnideršiča, enota vrtec. koliSter Dolenje 2a, 05 / 788 60 10 P E Ilirska Bistrica, 05/710 14 30 Velika izbira avtoplaščev in alu platišč MERJENJE IZPUŠNIH PLINOV m... NOVA PONUDBA J* POLNJENJE KLIMATSKE NAPRAVE delovni čas od 8. do 19. ure, v soboto od 8. do 14. Ure. fc Prodaja vozil OPEL 05 / 788 60 09 1 Akcija "Pomladanska presenečenja" z izrednimi popusti do konca meseca junija NOVA CORSA, ASTRA, MERIVA, ZAPIRA, VECTRA, SIGNUM, VIVARO, COMBO NOVA OPEL ANTARA I POOBLAŠČENI OPEL O- SERVIS 3 E originalni rezervni deli, originalna dodatna oprema 3 KEMIČNA ČISTILNICA IN PRALNICA Iva Dujmovič SP Kosovelova la, 6250 Ilirska Bistrica Tel.: 05/714-20-00, GSM: 041/249-007 URNIK PONEDELJEK / SREDA / PETEK 8-14 TOREK/ČETRTEK 12-19 SOBOTA/NEDELJA/PRAZNIKI ZAPRTO ZA DIJAKE IN ŠTUDENTE NUDIMO 5% POPUST!!! TUDI V PIVKI Kemična čistilnica in pralnica Iva Dujmovič s.p. Levstikova 7 6257 Pivka Tel.: 05 75 71 092 GSM: 041 249 007 Ponedeljek, sreda, petek od 17 do 20 ure in torek, četrtek od 9 do 11 ure. PLAMING Plaming, projektiranje in izdelava tehnološke opreme, d.o.o. ul. Nikole Tesla 5, p.p. 68 6250 Ilirska Bistrica tel.: +386 (0)5/70-410-00 fax: +386 (0)5/70-410-55 e-mail: info@plaming.si INSTALACIJE Kovačič Stojan s.p. Koseze 69/a, 6250 Ilirska Bistrica Tel.: 05/71 00 370, Fax.: 05/71 00 371 GSM: 041/642 868 DOBAVA IN MONTAŽA STROJNIH INSTALACIJ: * CENTRALNO OGREVANJE * VODOVODNE INSTALACIJE * PLINSKE INSTALACIJE * KLIMATSKE NAPRAVE POOBLAŠČENI MONTER IN SERVISER OGREVALNE TEHNIKE Buderus cIC vie|mann Dvojna dioptrija llirijade PLEČNIK V BRKINSKEM LAJBELCU Odkar smo dosegli svojo samostojnost, se je precej različnih zvrsti avtorjev lotilo obdelave arhitekta Plečnika in njegovih stvaritev, tako da je ob njegovi 50. letnici smrti, ko obhajamo njegovo leto, ta naš prej bolj v tujini, kot doma znani in priznani veliki Slovenec kar dostojno predstavljen domači javnosti. Knjižni galeriji njegovih upodobitev je manjkal še njegov duhovni portret, za katerega je poskrbela pogumna in našemu koncu že poznana ženska Marija Krebelj, ki nas je pred leti prijetno presenetila kot soavtorica zelo odmevne knjige o brkinskem ustnem izročilu z naslovom Duša na bicikli, v kateri je predstavila svojo diplomsko nalogo iz slovenščine. Tudi tokrat gre za diplomsko nalogo, le da iz teologije, vendar z istim njej lastnim pisateljskim žarom ter sposobnostjo na preprost in razumljiv način bralcem opisati še tako zapletene stvari. Njene odločne poteze, ki jih vleče pri portretiranju Jožeta Plečnika, kažejo na veliko mero poguma, kakor tudi prepričanosti v tisto, kar piše od prve do zadnje strani knjige. Komu se bo sicer zdelo, da Plečnika, oziroma njegove izjave, ki jih navaja, napeljuje preveč na cerkveni mlin, vendar takšen je pač bil, zato je njegov krščanski etos jasno razviden tako iz njegovih stvaritev, kakor tudi vsakdanjega obnašanja. Ni torej naključje, da je ogromno svojega časa in ustvarjalne energije posvetil ravno oblikovanju bogoslužnih predmetov, kot npr. mašnim kelihom, kakor tudi opremi notranjosti cerkva. Nobene stvari, ki bi utegnila zmotiti človekovo ubranost in zbranost pri osebnem srečevanju z Bogom v prostoru, ki gaje opremljal, ni spregledal. V to smo se po predstavitvi omenjene knjige o njem, ki je bila v Šišenskem župnijskem domu 3. sept. letos, lahko na lastne oči prepričali le nekaj korakov stran v tamkajšnji cerkvi Svetega Frančiška, za katero je Plečnik naredil vse načrte. Ta cerkev ni kot večina drugih po naši domovini grajena v obliki križa z eno glavno ter dvema vzdolžnima stranskima ladjama in prezbiterijem v ospredju, ki obkroža glavni oltar, ampak v obliki kocke, ki jo s treh strani kot zavesa obkroža obsežno stebrišče. Pod, oziroma za njim lahko skoraj neopaženo pridemo ali odidemo iz cerkve, ne da bi motili tiste, ki so zbrani pri obredih v osrednjem poglobljenem delu (zanimivo, da ga je dal asfaltirati), kjer so klopi, v katere lahko sedejo le po trije ljudje, tako da kdo ob morebitnem predčasnem odhodu ne dvigne pokonci cele vrste ljudi, ampak največ samo enega. Precej strokovnjakov trdi, da lestenci v tej cerkvi po svoji oblikovni dovršenosti predstavljajo sam vrh slovenske umetne obrti. Naj povem, da dva nista povsem enaka... Avtorica meni, da se Plečnik pri načrtovanju notranje opreme cerkva ni kaj dosti oziral na funkcionalno izrabo prostora, kakor tudi ne na telesno ali čutno ugodje vernikov, kot recimo mehki sedeži ali centralno ogrevanje cerkva, kateremu se je odločno upiral z utemeljitvijo, da cerkev ni gledališče, ampak kraj notranje poglobitve in molitve, zato naj bo v njej usklajena z letnimi časi tudi klima...Podobno je gledal na splošno vlogo arhitekture v človekovem življenju, ki je po njegovem krona umetnosti in mora voditi najprej in predvsem k dvigovanju duha k Lepoti in presežnosti ter šele nato slediti drugim ciljem. Na našem koncu nimamo nobene Plečnikove stvaritve, se pa lahko pohvalimo s tem, daje on "oblečen" v naš brkinski lajbeljc, katerega mu je po svoji zamisli ukrojila naša pisateljska kreatorka, zato upam, da bomo tudi v Bistrici dočakali predstavitev njene knjige Navdih večnega, ki jo je izdala Založba Družina, kjer jo je mogoče tudi kupiti. Knjige ne priporočam v branje samo zaradi domače avtorice, ampak, ker boste v njej izvedeli veliko takega, česar do zdaj o tem našem genialnem virtuozu zamisli, oblik in duha nismo vedeli... Jožko Stegu SODNI DAN... Za nekatere ljudi so bili minuli tedni katastrofalnih poplav res nepojmljivi. Katastrofe in vremenske neprilike se zadnje čase kar vrstijo, in če smo do pred kratkim Američanom privoščili njihove Katarine kot posledico globalnih podnebnih sprememb(za katere,mimogrede, nosijo sami levji delež odgovornosti),čutimo vse bolj te posledice zdaj tudi pri nas. Suše, poplave in potresi so postali že kar pogosta tema večernih poročil, lahko bi rekli, da nam naš utrujen planet vrača udarce. Vsi iščejo neke »kvazi« rešitve, a se pa hkrati tudi zavedajo, da so lobiji, zahteve in moč kapitala prevelike ovire, da smo v bistvu že zdavnaj prekoračili točko, od koder bi bila vrnitev sploh še mogoča. Glede na to, da je veliko večino ljudi čas že zdavnaj povozil, in da dohodki glede na srečo, poznanstva in sposobnosti že davno več ne dosegajo njihovih potreb in sanj, se človek vpraša, kje je sploh še smisel vsega skupaj. Časi, ko je bil človek kot posameznik pomemben in cenjen, so pač že'davno minili. A bi se slučajno danes kdo upal stopit do svojega direktorja, pa mu omenit, da bi rabil stanovanje? Včasih so jih podjetja gradila za svoje delavce. Pa da privatnikov niti ne omenjamo. Ta isti kaos, ki je nastal v družbi globalnih prilagajanj, odnosov, dobička, zahtev in konkurence, se kaže tudi na našem planetu, ki preprosto ne prenese in tudi ni bil ustvarjen za toliko vseh mogočih obremenitev. Kaos, med nami in v nas, vsi preprosto rešujemo z individumom.. .kako pa kaže s kaosom na planetu? Glede na to, da so že zdavnaj pogruntali in dokazali, da bo še slabše (to menda zastopi vsak, ki je vsaj puberteto prerasel), nam je pač edina alternativa prilagajanje na vse mogoče spremembe. Saj danes se vsi jokajo, pa vsi so fejst in prijazni, pa vsi pomagamo in zbiramo za poplavljence, samo kažin tam gor ni bil zaradi dežja in narasle vode. Voda bi že odtekla in napravila dosti manj škode, če bi se leta redno čistilo kaskade, urejalo strugo, dotoke in nasipe, čistilo gozd...pa predvsem, če ljudje ne bi gradili na res rizičnih območjih. Samo preventiva je dandanes v imenu kapitala čista zguba, kurativo bomo pa itak vsi plačali in pomagali in če jih vmes še ene par njih fenta, pa kaj, kriv je pa itak, kot vedno, na koncu Jezus Kristus in Sveti duh, tako da na koncu nihče nikoli za nič ne odgovarja in karavana gre naprej, četudi psi lajajo... Na koncu lahko zaključimo, da je to življenje pač ruleta, kjer pa na žalost nekateri vedno izgubljajo, drugi pa pač vedno dobivajo in država kasira v obeh primerih. Najbolj žal mi je ob vsem skupaj seveda za našo staro dobro bolnišnico Franja. Glede nato, daje pol stoletja kljubovala zobu časa, in da ji niti Švabi niso mogli do živega, je bila res kvalitetne gradnje in dobre lokacije. Zdela se mi je vedno odlična ideja, da bi vanjo preselili oddelek onkologije, ki daje baje tam v kliničnem v precej slabem stanju al pa pediatrična bi lahko bila tam v miru in zelenju, samo nas je pač narava prehitela in pokazala, da se dobro z dobrim, slabo pa s slabim vrača. Na, pa je šlo vse v maloro. No, sam sem preživel tudi ta zadnji sodni dan, kakor še mnogi ob meni in bil hvaležen stvarniku za na novo podarjeno življenje. Zdaj, po novem sem postal zelo priden. Ko zapustim sobo vedno ugašam luč, zapiram vodo, ko si umivam zobe in če se le da, grem s kolesom namesto z avtom, saj se zavedam, da je to edini način, če hočem še kakšno leto ohraniti ta planet in živeti na njem. Saj če prav pomisliš, drugega razen hrane, vode in strehe nad glavo niti ne potrebujemo...al ja? Lep pozdrav Matjaž Vrh Ponedeljek 10. November MARTINOVANJE SLOVO OD DRNOVSKA Zdaj smo ravno med dvema kvadratoma predsedniških volitev, ko izbiramo vrhovnega poveljnika slovenskih oboroženih sil in kar je še takega. Za razliko od prejšnjih volitev, ko smo imeli bodisi nepremagljivega kandidata modrih oči ali pa dva kandidata daleč pred ostalimi, smo imeli tokrat dokaj enakovredno tekmo kar štirih možakarjev. Niti najmanj ne bom skrival nenavdušenja nad dejstvom, da je Viktor dobil petino glasov, protestni glasovi gor al dol. Fanti in punce, če imaste za volit tipsone, ki v zvezi s sočloveki omenjajo puškomitraljeze, je bolje, da ostanete kar doma. Čisto resno! Ah, ma saj to so samo besede. Hja, še Sveto pismo se začne “najprej je bila beseda"... In menda je Viktor celo zmagal med mladimi volivci. Hm. No, prvi je bil seveda Lojze, po pričakovanjih. Druga sta bila Turčin in bivši finančni minister/centralnobančni guverner, za las je šlo. Osebno mi je ljubše, daje v drugi krog prišel nekoč pomočnik KofijaAnanan-ana, kot pa oseba, ki je imela velike zasluge za to, da smo imeli dolga leta višjo inflacijo, kot bi bilo potrebno, kar je koristilo pač točno določenim nekaterim (tako vsaj trdi domača ekonomska stroka, prosim lepo). Zmagal bo seveda Turčin in pričakujem, da bo to Slovenijo postavilo trdno na stran držav, ki podpirajo brate Turke na njihovi poti v Evropo (pa magari če bo treba Bospor postaviti tja k Iraku, orkaflika). Samo predstavljanje rezultatov pa je ponudilo zelo zanimiv vpogled v prakso državne in zasebne televizije. Če so na POP-u počakali dokler niso bili prešteti vsi glasovi (z izjemo diaspore - se vidi daje naš JJ prijatelj sz Sanaderjem, tudi tam se že leta furajo na to, da oblast izbirajo ljudje, ki NE PLAČUJEJO DAVKOV TEJ DRŽAVI), pa so na TV SLO mirno zarolali Mariota, ki je seveda obljubil, da se bo vključeval redno v dogajanje, če bo kaj novega. Če pustimo ob strani popolno absurdnost situacije, da televizija, ki jo podpiramo z davkom (“naročnina" ni nič drugega kot to), na dan volitev šefa države izvaja zabavni program, televizija, ki se preživlja na trgu, pa si odtrže dragocen programski čas za pokrivanje nekih volitev tamo, pa lahko iz tega zaključimo nekaj drugega. Namreč, da ni ravno nujno potrebno vselej in vsepovsod priklapljati ljudi in stvari na državne jasli, če hočemo dobiti neko javno storitev. V ne tako malo primerih je tudi zasebni sektor čisto sposoben delovati prav. Tega v našem sistemu “državnega kapitalizma" ne bi veljalo pozabiti. Pa še nečesa ne bi veljalo pozabiti, ko ploskamo politikom, ker držijo toliko strateških podjetij v državni lasti. Na koncu, kot vidimo, to pomeni, da se ta podjetja prodajo tistim, ki se najbolje razumejo z oblastniki. Kar je pravzaprav precej podobno temu, kar je delal Franjo južnije, samo da so naši bolj furbu. Pa še nekaj velja omeniti. Spomnite se na to, kako ploskate “nacionalnim interesom” (aj zlorabljene li besedne zveze!), ko plačujete položnico za Telekom (do včeraj monopolno podjetje, ki lahko to ne bi bilo že desetletje, ne nekaj mesecev) ali pa, ko se čudite, zakaj širokopasovni internet ne seže do vaše vasi. Spomnite se na razvijanje “nacionalnih paradnih konjev”, ko boste robantili nad nenormalnimi povišanji cen hrane. Saj sicer imamo kao konkurenco med trgovci. Pajade! Zato, ker naši voditelji in vi, spoštovano ljudstvo, ne verjamete v tržno gospodarstvo, smo prišli do tega, da imamo triumvirat trgovcev v naši domovini. Vi pač lahko izbirate ali boste drago kupovali pri enem, drugem ali tretjem. Ne gre več za to, da so te firme zasebne, gre za to, da je država s svojo politiko omogočila takšno stanje, kapitalisti pa niso nori, da ne bi izkoristili tega položaja. Res zanimivo, da so se cene surovin za hrano povišale enako za vse, cene pa so pri nas zrasle bistveno bolj kot drugje v zahodni Evropi. Težava je seveda v tem, da se tudi podjetja, ki pridejo na trg od drugod, zelo hitro prilagodijo. Zakaj pa ne bi pobirali dodatka, če pa ga lahko. Če nas bodo še osrečevali s povišanji cen, ki gredo v dvomestna števila (ma povsem nesprejemljivo in škandalozno!) pa bi morali kakšen dan ali dva preprosto ne iti v trgovino. Bi zmogli? Dvomim. Pa bi delovalo. Imamo namreč veliko moč v svojih rokah. Pardon, denarnicah. S tolikanj opevano močjo korporacij je pač tako. Če bi jutri nehali kupovati Coca Colo, bi te firme ne bilo več. Namesto tega pa se obnašamo, kot da gre za nekakšno naravno ujmo, višjo silo takorekoč, ne pa nekaj, kar je posledica gospodarskega okolja v tej državi in delovanja volivcev in potrošnikov. Ah ja, zgleda da sem pozabil, da živim v državi, kjer je odgovor na to, da nekdo nekaj ušpiči ta, da spremenimo zakon in zaostrimo pogoje za vse ostale. Nihče za nič kriv, nihče za nič odgovoren. In potem se čudimo, da nam ne gre. Prav nasprotno, čudno je, da nam gre presneto dobro, to je tista resnična uganka. Dejan Ujčič CENIK OBJAV: 1 stran: (120.000 SIT) - 500,75 EUR 1 /2 strani: (80.000 SIT) - 333,83 EUR 1/4 strani: (40.000 SIT) - 166,92 EUR 1/8 strani: (30.000 SIT) - 125,19 EUR OSMRTNICA: 1/8 strani brez slike:(5.000 SIT) - 20,87 EUR 1 /8 strani s sliko: (6.000 SIT) - 25,04 EUR Cenik zakupa prostora velja za oglaševanje ter za politična sporočila. Objave na zahtevanih straneh ter na prvi in zadnji strani so višje za 30%. Cene ne vsebujejo DDV. MAUBUJEVIH OSEMNAJST POMLADI Malibu je v času, ko pri človeku Verjeli smo v uspeh. Hvala tudi vsem, po tehnični kot tudi po glasbenih nastopi zrela doba, postal polnoleten predvsem v ustvarjalnem zagonu, saj že dalj časa predstavlja prepoznavno glasbeno skupino, priljubljeno po celi Sloveniji. Uveljavil je svoje standarde, ki v bleščečem, a nemalokrat tudi krutem svetu zabavne glasbe predstavljajo visoko kakovost in zagotovljeno uspešnost. Prvi mož skupine, Marjan Uljan, je s svojo sedanjo skupino glasbenikov zelo zadovoljen, saj je prav ta posegla po lovoriki enega najprestižnejših festivalov -» Narečne popevke« v Mariboru. Glavno nagrado na tem festivalu jim je podelila publika in ni naključje, daje za njihovo pesem Sin muj se nječe žjen t glasovalo skoraj 2500 poslušalcev, drugo uvrščena popevka pa je prejela nekaj več kot 1300 glasov. Kot so pisali nekateri časniki, je Malibu s tem marsikateri žiriji za že skoraj pregovorno mešetarjenje prisolil krepko zaušnico. V svoji zgodovini je Malibu izdal nešteto plošč in kaset, med njimi tudi platinasto. Naše kraje je s pesmijo Primorci že davno tega uvrstil v najjužnejšo slovensko pokrajino in je drugod po državi svojevrsten ambasador Primorske, še posebej pa naše občine. Poslušalcem se je priljubil z dolgo vrsto uspešnic, spomnimo se še vedno zelo priljubljene pesmi V nedeljo bom sina krstil, kjer je Marjan iskreno predstavil izsek iz svojega družinskega življenja. Sin muj se nječe žjen t je pravzaprav nekakšno nadaljevanje zgodbe in nekoliko hudomušno predstavlja aktualne probleme današnje mladine. Pričujoči pogovor z Marjanom je potekal nekaj dni pred jubilejnim koncertom. Vodja skupine in priljubljeni pevec je zaželel le, da bi zapis izzvenel kot nekakšna zahvala Malibujevi zvesti publiki. V kolikšni meri je to uspelo, presodite sami. Ali ste v Mariboru pričakovali zmago? Po tihem da, saj jo pričakuje vsak, ki tekmuje. Po nastopu nas je obdajal dober občutek. Navsezadnje smo bili lani drugi, od takrat smo veliko in dobro delali, pa tudi nastopali smo veliko. ki ste za nas glasovali. Ali si je uspeh prislužila pesem ali popularnost Malibuja? Oboje. Poslušalci so občutili našo iskrenost, aktualnost vsebine in si zapomnili prijetno melodijo. Vendar pa tolikšnega števila glasov v prid naši pesmi nismo pričakovali. In kako ste pred leti ustvarjali nekako podobno občuteno pesem V nedeljo bom sina krstil? Ideja je bila moja, kot veliko naših avtorskih pesmi pa smo jo uresničili s skupnimi močmi. Takratna ekipa je sicer bila sestavljena iz drugih članov, metode dela pa podobne. Tudi »Sin muj ... « je nastal tako? Da. Matjaž je prispeval zanimivo besedilo, ki sem ga prilagodil, naredil bolj po popevkarski meri, Jani Lipičnik pa je prispeval všečno melodijo, ki so jo poslušalci hitro osvojili. To je seveda pesmica v narečju (to je že 4. naša pesem v narečju, ki je bila nagrajena), kar pomeni da je naše narečje všeč tudi vsej širni Sloveniji. Zmagovito pesem je aranžiral Patrik Greblo. Po mojem mnenju dobro, morda nekoliko preveč rutinsko ... Dobri aranžmaji so redki. S Patrik-ovim delom smo zadovoljni, še posebej, ker je bil, po naši krivdi, v časovni stiski. Menim, da je ujel duha pesmi in namerno naredil relativno enostaven izdelek. Z njim nameravamo še sodelovati. S katerim aranžerjem bi si še želeli sodelovati? Rok Golob je eden takih. Preizkusili smo se v zabavni glasbi, plujemo po narodnozabavnih vodah in narečnih popevkah, ki so nekakšen most med obema zvrstema, vendar si želimo pisati in izvajati tudi zahtevnejše stvari. Rok je za takšne stvari pravi človek. Loti se lahko prav vsega z velikim uspehom. Tudi poznavalci pravijo, da sodite v vrh najboljših slovenskih profesionalnih skupin ... Naša skupina sodi v sam vrh slovenske glasbene scene, tako sposobnostih članov. Malibu ima učinkovit in prijeten "image”, ki je vedno na nivoju. Spadamo v popularno glasbeno sfero, z dobrimi lastnimi skladbami in bogato diskografijo. Da, kaj je s »Slovensko popevko«? Po mojem mnenju je na pretekli nagrada pripadla skladbi, ki ji še zdaleč ne moremo reči popevka in si bo težko pridobila naklonjenost publike, recimo ji zahtevnejše, ki ji je namenjena Na natečaj smo poslali zares dobro pesem, ki bi zagotovo zadovoljila okus publike, pa tudi člane žirije. Pa nič. Zdi se mi, da je odgovorni niso niti pogledali. Sicer pa se pri vrhu vrtijo vedno ista imena, ki pobirajo nagrade, zraven pa pripustijo še nekaj avtsajderjev, ki nikakor ne morejo ogroziti privilegirancev. Običajna, vrsto let ista slika. Mi se ne damo. Prihodnje leto bomo spet konkurirali. V Mariboru je bilo videti neskladje med vašo obleko in slogom festivala. Narečna popevka, pa tipična malibujevska oprava!? Pri odločitvi kaj obleči smo res omahovali. Ljudje glasbo poslušajo tudi z očmi, zato sem nazadnje dal prednost naši podobi, videzu in živim poletnim barvam. Za našo garderobo skrbita kreatorici (zaradi reklamiranja ju ne morem imenovati), s katerima smo zelo zadovoljni in bomo z njima prav gotovo še sodelovali. * Posneli ste tudi video spot za zmagovalno pesem Sin muj se nječe žjen t. Kje ste ga snemali in kdaj ga bomo lahko videli ? Spot smo posneli na Tatrah v »Brčinih«. Privoščili smo si kar nekaj »skrajnosti«. Kdor bo kupil novo zgoščenko, ga bo lahko videl, viden pa bo tudi na vseh lokalnih slovenskih TV postajah. Ob tej priložnosti bi se radi zahvalili folklorni skupini Brkini, moto klubu Feistritz biker bunch iz Vrbice in vsem ki so kakorkoli sodelovali in nam pomagali pri snemanju spota. Hvala zlasti družini Mahne, ki nam je OOOOOC<>OO<>0O0O<><>OO<>OC><>C><>C>C>OC><> MAK Maja, Aljoša in Kiko - preprosto MAK- smo trije veseli in energični glasbeniki - prijatelji, ki se radi družimo in zabavamo. Ne glede na to, da smo skupaj šele od meseca januarja 2007, imamo ogromno glasbenih izkušenj. V različnih zasedbah smo sodelovali na različnih festivalih, prireditvah, gostovanjih( Melodije morja in sonca, Hit festival,Slovenska popevka,..). Aljoša in Dragan sva prej sodelovala v glasbenih skupinah PLIMA in AURORA. Pevka Maja pa se je predstavila v oddaji »Spet doma« v Bitki talentov (prva sezona) ter se uvrstila med dvanajst najboljših finalistov. V oddaji »Na zdravje« smo 26. oktobra nastopili z lastno skladbo »Šala«. Skladba je bila predstavljena tudi na izboru za Pomladno pesem radia Koper in se na tedenskem izboru uvrstila na prvo mesto. Udeležili smo se tudi dobrodelnega koncerta »Postojna sosedom«, ki je bil 12.oktobra všportni dvorani Šolskega centra, kjer smo ob pomoči donatorjev, občine Postojna in udeležencev prireditve, zbrali 27.000,00 EUR, ki bodovceloti namenjeni prizadetim v neurju, ki je bilo 18. septembra letos. Prav tako smo sodelovali na dobrodelnem koncertu Notranjskega društva za cerebralno paralizo v Pivki. Na njem pa smo zbirali sredstva za dodatne terapije otrok( plavanje, jahanje...). Del sredstev pašo letos namenili za nakup prilagojenih smuči in tako poskušali tudi otrokom s posebnimi potrebami omogočiti uživanje v zimskih radostih. Naši nastopi pa nas vodijo tudi po večjih prireditvah in zasebnih zabavah. Če si želite zabave s skupino Mak, nas obiščite na naši spletni strani, http:// skupinamak.freehost386.com. Repertoar skupine je tako širok in pester, da boste gotovo našli skladbo, ki vas dvigne in popelje na plesišče. Ravno tako poskrbimo za naše najmlajše z zabavnim animacijskim programom in otroško glasbo, kar lahko vključimo tudi v vašo zabavo. Kot zanimivost naj povemo, da smo posneli otroško skladbo ZMAJČEK JAMI (D. Kikovič, D. Kikovič, M. Legovič), ki je bila premierno predstav- bila na razpolago cel dan, kljub slabim vremenskim razmeram in drugim nevšečnostim. Nam za ilustracijo vaše dinamike lahko zaupaš kje vse je Malibu nastopal zadnji mesec? Bilo je kar precej naporno: Maribor, Koper, Novo mesto, Velenje, Godovič pa promocija na radiu v Šmarju pri Jelšah, Portorož, promocija za Koroški radio v Slovenj Gradcu, radio Slovenija Nočni program. Tega seveda še ni konec . Čemu in komu ste namenili koncert v Ilirski Bistrici? Vzrok je naša osemnajstletnica in predstavitev zgoščenke Narodnozabavni Malibu. To bo prva zgoščenka te zvrsti od skupno osmih (ena platinasta) izdanih CD-jev. Na njej bo enajst pesmi, dva videospota in promocijski videofilm. Videi bodo gledljivi samo preko računalnika, glasbo bo seveda možno poslušati na običajen način. Pesem, nagrajeno v Mariboru poznajo poslušalci v verziji z Big bandom RTV Slovenija, na zgoščenki pa jo bodo lahko poslušali v narodnozabavnem slogu. Zvenela bo bolj domače in verjamem, dajo bodo poslušalci lepo sprejeli. Preidimo iz Malibuja na Marjana ... Mnogo umetnikov ohrani v svojih dušah veliko otroškega. Zdi se mi, da si tudi Ti takšen in se zato zlahka približaš mladim... Otroke imam rad in oni to čutijo. Zato velikokrat nastopam za njih, sam. Radi me sprejmejo, vendar še zdaleč niso nezahtevna publika. Res se z njimi dobro razumem. Pred leti sem organiziral zelo uspešno karaoke, ki naj bi prešle v roke občine, pa je vse skupaj zamrlo. Velika želja mi je posneti CD za otroke, z dobro otroško tematiko. Nekega dne bom to tudi storil. Z otroškim zborom? Želim si posneti plošček skupaj z najmanj 100 in še več otroki. Ustvarjanje bi moralo potekati sproščeno in zabavno ter biti prijetna izkušnja. Vse skupaj bi moralo biti veselo. Pa še za konec: zakaj ste si izbrali ime Malibu? Takrat smo igrali veliko eksotične glasbe, hoteli smo biti drugačni in poudariti, da smo iz južnih krajev, s Primorske, da je naš temperament temu primeren, živahen. Šele pozneje smo glasbeno zajadrali tudi v druge vode. Zamenjati ime pa bi bilo sedaj zares nespametno ... Dimitrij Bonano ^Dom na Vidmu ] P) | pO ) Gregorčičeva2, Ilirska Bistrica —/ tel-: 05/71-41-344 ODPRTO: ponedeljka do sobote od 10.00 do 21.00 AKCIJA: 3 + 2 + 1 3 FILME PLAČATE, 2 POSODIMO BREZPLAČNO, 1 VHS PODARIMO ;= m -*%;-- iti ROTBLPJ EN IH E)WB)53\y a® Css© ^ S®€ Ijena 14.4.2007 pri Postojnski Jami na nastopu v živo, katerega se je udeležilo preko 2000 ljudi. Čisto še sveža pa je naša nova pesem ŠALA (D. Kikovič, D. Kikovič, B. Zuljan). Člani skupine smo postali pravi prijatelji, ki polni načrtov in idej zremo v glasbeno prihodnost. Lep pozdrav. Skupina MAK Pivška 3, 6230 Postojna GSM: 041 /652-898, 217 678 e-mail: skupinamak@gmail.com ffa3 e GEM1NUS 6 Poskrbite za vaš obraz, odstranite gube, okrepite TONUS MIŠIC OBRAZA... START KLEB tehnologija Pokličite: S tel: +385 (0)51 732 028 mob: +385 (0)91 568 7775 9 VL Javni sklad RS za kulturne dejavnosti Območna izpostava Ilirska Bistrica LARA JANKOVIČ NAVDUŠILA OBČINSTVO V soboto, 6. oktobra je v Ilirski Bistrici gostovala Lara Jankovič z monodramo »Kot jaz«. Gledališka predstava v režiji Zijaha A. Sokoloviča je v Dom na Vidmu pritegnila kakih 150 obiskovalcev, ki jim prav gotovo ni bilo žal ogleda predstave. Igralka in šansonjerka Lara Jankovič, članica ansambla SNG Nova Gorica je v skoraj uro in pol dolgem mono-dramskem spektaklu demonstrirala ne le svoje igralske veščine, pač pa tudi zavidljiv glasbeni talent. S predstavo nas je popeljala po burni življenjski poti velike dive francoskega šansona Edith Piaf. Avtorski projekt Lare Jankovič z naslovom »Kot jaz« je nastal namreč po biografiji Edith Piaf. In kdo sploh je Lara Jankovič? Za svoje dosedanje ustvarjanje je mlada igralka prejela že vrsto odmevnih nagrad. Za delo na gledališkem področju je prejela Borštnikovo nagrado za mlado igralko, Zlato paličico - nagrado festivala igranih gledaliških predstav za otroke in mladino in Nagrado Združenja dramskih umetnikov Slovenije, na Festivalu slovenskega šansona je za skladbo »Kabaret brez skrbi« prejela nagrado za najboljšo glasbo, na Dnevih komedije pa je bila izbrana za Komedijantko večera. V upravičenost vseh omenjenih laskavih titul nas je Lara prepričala tudi z odigranim in zapetim v Domu na Vidmu v Ilirski Bistrici. Definitivno je bila to ena boljših gledaliških ali bolje rečeno gledališko-glasbenih predstav, kar smo si jih imeli možnost ogledati v Ilirski Bistrici v letošnjem letu. (i.š.) # <# slikarstvo # <# SLIKARSKE MUZE BISTRICE Že nekaj jeseni poteka v okolici Ilirske Bistrice zanimiva tridnevna likovna akcija »Slikarska muza Bistrice«. Pred šestimi leti se je o srečanju porodila ideja izseljeni Bistričanki Zdenki Vinšek, ljubiteljski slikarki in članici domačega likovnega društva France Pavlovec. Takšna kolonija bi le težko preživela brez številnih pokroviteljev, med katerimi velja posebej izpostaviti Gostilno s prenočišči Potok, Emilija Deželak s.p., Dolenje, ki nudi udeležencem nastanitev in razstavni prostor ( dela nastala v tokratni koloniji bodo na ogled v gostilni Potok do konca leta) in <# 4 slikarstvo <§ <# RETROSPEKTIVA JOŽETA ŠAJNA V petek, 12. oktobra je svoja vrata odprlo 6 razstavnih prostorov v Ilirski Bistrici, ki na ogled ponujajo dela domačega slikarja Jožeta Šajna. Slike nastale v različnih terminih in v različnih tehnikah, v že dobrega pol stoletja dolgemu slikarjevemu ustvarjalnemu obdobju, so po tematskih sklopih razstavljene v Galeriji na Vidmu, v Domu starejših občanov, v Knjižnici Makse Samsa, v Sokolskem domu ter v gostilnah Škorpijon in Grili Danilo. Otvoritvena prireditev, ki se je začela v Domu na Vidmu, nadaljevala pa v Domu starejših občanov in zaključila z osrednjim dogodkom v Knjižnici Makse Samsa, je pritegnila pozornost številnih ljubiteljev Šajnovih del. Pa ne le pozornost obiskovalcev, otvoritev retrospektivne razstave del Jožeta Šajna je pritegnila pozornost tudi številnih nacionalnih medijev, kar je za ilirsko-bistriški prostor prej izjema kot pravilo. Slikarja je po strokovni plati skozi različna obdobja ustvarjanja obiskovalcem predstavila likovna kritičarka Polona Škodič, pogovor z njim pa je na osrednjem dogodku večera v prostorih bistriške knjižnice vodila Damijana Logar. Skozi pogovor z umetnikom se je kakih 200 obiskovalcev nabito polne knjižnične čitalnice seznanilo z obsežno Šajnovo monografijo, ki je prav ob otvoritvi retrospektivne razstave Jožeta Šajna v Ilirski Bistrici zagledala luč sveta.fi.š.) EX TEMPORE »SNEŽNIK 2007« Ex tempore Snežnik je namenjen vsakoletnemu ustvarjalnemu srečanju mladih likovnikov. Likovno delo poteka na širšem območju Snežnika pod vodstvom šolskih mentorjev, v organizaciji Območne izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Ilirska Bistrica in bistriškega Planinskega društva Snežnik. Letošnji ex tempore, ki je bil že 19. po vrsti, je potekal na Mašunu v petek, 19. oktobra. Udeležilo se gaje preko trideset učencev iz devetih osnovnih šol. Poleg učencev iz Ilirske Bistrice, so bili prisotni tudi učenci iz Pivke, Postojne, Košane, Knežaka, Podgrada, Jelšan, Kuteževega in Pregarij. Srečanje mladih likovnikov ni tekmovalnega značaja, zato udeleženci prejmejo le spominska priznanja. Srečanje je namenjeno spoznavanju narave in likovnemu ustvarjanju v naravnem okolju, ob vsem tem pa ni zanemarljivo tudi druženje in izmenjava izkušenj učencev iz različnih šol. Letos so učenci ustvarjali v že kar zimskih razmerah, saj je bil Mašun že odet v snežno odejo. Slikarska tehnika je prepuščena učencem in njihovim mentorjem. Dela, ki so nastala, so zato v različnih tehnikah in kombinacijah le-teh. Nastale umetnine bodo zaokrožile po vseh osnovnih šolah udeleženkah, prva razstava pa bo v Knjižnici Makse Samsa v Ilirski Bistrici. 19. srečanje mladih likovnih ustvarjalcev: Ex tempore Snežnik 2007 je bil ena od prireditev vseslovenskega projekta Teden vseživljenjskega učenja, v katerega se pod okriljem Andragoškega centra Slovenije iz leta v leto vključuje vedno več institucij in najrazličnejših organizacij po celi državi, (i.š.) <0KKXX><>CK>O<><> Prevozov in domače obrti, Srečko Sanabor s.p. iz Harij, ki tako ali drugače priskoči slikarjem na pomoč. V letošnjem letu je podjetnik Srečko Sanabor, s pomočjo članov KETŠD Alojzij Mihelčič iz Harij, pripravil uvodno predstavitev s pogostitvijo za vse udeležence. V Kulturnem domu Harije je udeležence pozdravil župan Anton Šenkinc, pokrovitelj Srečko Sanabor in idejna vodja projekta Zdenka Vinšek. V nadaljevanju programa , ki ga je povezovala Andreja Boštjančič, pa je zaigral harmonikar Dejan Iskra, člani Brštulin bande in člani igralske skupine. Slednji so odigrali »Gospudovo dejklo«, vse bolj priljubljeno komedijo domačinke Jadranke Boštjančič. Javnosti je bila prvič predstavljena predstavitvena zgoščenka KETŠD Alojzij Mihelčič iz Harij, Barbara Frank pa je v srednjeveških oblačilih izpisovala pozdrave z natančno kaligrafijo in tako vabila na bližajočo se prireditev na Premu. Med udeleženci šeste slikarske kolonije (tokrat se jih je zbralo 16), nastopajočimi in obiskovalci, so prednjačile ženske, kar je še kako sovpadalo s prireditvijo ob 27. septembru, Svetovnem dnevu turizma, ki je v letošnjem letu potekal pod sloganom »Turizem odpira vrata ženskam«. COMMERCE GRAFIČNE STORITVE IN TRGOVINA d.o.o. Bazoviška 40 6250 Ilirska Bistrica tel.: 05/71-00-320 fax: 05/71 -41 -1 24 Alenka Penko [ literarna dejavnost $ $ $ ][ vabilo ^ Vabimo vas na predstavitev notne zbirke in zgoščenke “Peli so jih mati moja” avtorja Saše Boštjančiča, ki bo v petek, 23. novembra 2007 v dvorani Doma na Vidmu ob 19.00 uri. Organizator: Društvo Ahac, Jasen g) g) avtomobilizem g) g) GREGOR SLAVEC LETOS SE STOPNIČKO VIŠJE! Gregor Slavec, njegov dirkalnik Alfa Romeo 156TS in njegova ekipa štirih prijateljev so letošnje državno prvenstvo Slovenije v gorsko hitrostnem avtomobilizmu zaključili na najboljši mogoč način, saj so z osvojitvijo drugega mesta v razvrstitvi pete divizije dosegli izjemen uspeh. Zadnja dirka v koledarju, konec septembra izpeljana GHD Gorjanci 2007 pa bo ostala zapisana kot kraj največjega uspeha mladega voznika iz Ilirske Bistrice. Razplet v prvenstvu je spominjal na odlično zrežirane hollywoodske trilerje. V moštvu Slavec Racing Team so pred dirko upravičeno računali na osvojitev končnega tretjega mesta, saj so imeli odlično izhodišče s kar nekaj zaloge točk pred najbližjim zasledovalcem. To je pomenilo, da Gregorju ni potrebno tvegati in se boriti za najvišja mesta, a se je razpletlo drugače in v bistvu še veliko bolje. Na 4300 m dolgi in tehnično zahtevni progi proti vrhu Gorjancev, kjer so bili pogoji za dirkanje še oteženi zaradi nedokončane rekonstrukcije vozišča, je mladi mojster volana iz Ilirske Bistrice svoj ne najzmogljivejši, pač pa zato brezhibno pripravljeni avtomobil (ki letos še ni zatajil, ker ga fantje v ekipi vzorno vzdržujejo) vozil hitro, pogumno in izjemno natančno. Po jutranjih treningih, dirka je bila namreč v celoti izpeljana v nedeljo, je že bilo jasno, kako težka naloga ga čaka, saj so bili praktično vsi tekmeci za končni uspeh vsaj malce hitrejši od rumenega Alfa Romea 156. Popoldan na dirki pa se je slika spremenila. Gregor Slavec se kot pravi športnik, ki vselej da vse od sebe, očitno požvižgal na taktiko in odpeljal na vso moč! V prvi, še posebej pa v drugi vožnji je dosegel izjemne čase, ki so ga nepričakovano postavili v enakovreden boj za drugo mesto v peti diviziji. Tudi brezkompromisen napad enega od tekmecev v tretji, odločilni vožnji ni bil dovolj, saj je s še enim vrhunskim dosežkom Gregor ohranil drugo mesto na dirki, kar je v točkovnem seštevku prineslo drugo mesto tudi v končni uvrstitvi divizije v državnem prvenstvu. Daje bil boj v tej skupini dirkačev resnično napet , izenačen in neizprosen prav do zadnjih metrov tekmovalne sezone, potrjuje tudi dejstvo, da sta za Gregorjem Slavcem njegova najresnejša tekmeca skupaj na tretjem mestu! Gregor Slavec : Izredno sem vesel tega rezultata! Ne le moja vožnja, za katero sem danes prepričan, da bi s tem avtom šlo težko hitreje, predvsem skrb za avto mojih prijateljev Antonia, Aleša, Marka in Sebastijana, je omogočilo ta dosežek. Vso sezono so poskrbeli za to, da sem lahko mirno tiščal na plin! Velika zasluga in zahvala pa gre tudi pokroviteljem, ki nam stojijo ob strani. V vsem tem športnem spektaklu, ki smo ga tudi sami pomagali ustvarjati, so zagotovo našli nekaj zase in upam, da bomo lahko skupaj dokazovali svojo vrednost tudi v prihodnje. Zdaj nas namreč čakajo novi izzivi! Gregor Slavec in njegova srčna spremljevalna ekipa so tako na dirki Gorjanci 2007 osvojili drugo mesto v peti diviziji. S tem je Gregor zasedel isto mesto tudi v končnem seštevku prvenstva, kar pomeni korak naprej od lanskega dosežka in povsem uresničene načrte in želje pred začetkom letošnje tekmovalne sezone. Sicer pa letošnja sezona še ni povsem končana, saj bo prav v času tiskanja te številke Gregor kot sovoznik Velenjčana Mateja Grudnika nastopil na jubilejnem 30. rallyju Hella Saturnus. Po nesreči na prejšnji dirki v Postojni pa zdaj resno računata na uspeh, saj sodita mlada fanta, ki sta se skupaj kalila v Seicento pokalu, med naše najbolj perspektivne tekmovalce. O vsem, kar se je med letom dogajalo z Gregorjem in njegovo ekipo, kako so se borili in dosegali rezultate, pa si lahko podrobneje ogledate tudi na prenovljeni spletni strani www. slavec-racing.net. Tam so na ogled tudi mnoge atraktivne fotografije, lahko pa vozniku in ekipi tudi pišete na elektronski naslov info@slavec-racing.net. Končni vrstni red v diviziji 5 DP Slovenije v GHD : 01. Sašo Horvat (Renault Clio VVilliams, DAK Magnum), 02. Gregor Slavec (Alfa Romeo 156TS, Team Dekleva DeVValt), 03. Primož Kostajnšek (Opel Astra Gsi 16V, AK Zasavje) in Mitja Slejko (Renault Clio RS, SBC Racing Team), 05. Gregor Rant (Peugeot 309 Gti 16V, AŠD Kamniška Bistrica)... Skupni vrstni red v generalni razvrstitvi DP Slovenije v gorsko hitrostnem avtomobilizmu : 01. Milan Bubnič (Lancia Delta HF Integrale, AMD Slovenija Avto Imos), 02. Samo Valant (Lancia Delta HF Integrale, AT Šport Klub), 03. Igor Dekleva (Alfa Romeo 156 Supertouring, Team Dekleva DeVValt), 04. Andrej Skrbinšek (Peugeot 206 H 2,OST, AK Lamko), 05. Sašo Horvat (Renault Clio VVilliams, DAK Magnum) ... 12. Gregor Slavec (Alfa Romeo 156TS, Team Dekleva DeVValt)... Slavec Racing Odnosi z javnostmi 0VTOULJGN B.H.S. HITRI SERVIS AVTOULJAN, Bojan Ciljan, servis in trgovina s.p. Vilharjeva 33, 6250 Ilirska Bistrica Na našem servisu vam bomo "porihtali" vašega jeklenega konjička, v vulkanizerski delavnici preobuli, v trgovini pa boste lahko kupili filtre, olja, zavorne sisteme, akumulatorje, pnevmatike, ter ostale rezervne dele in dodatno opremo, ki jo vaš štirikolesnik potrebuje za brezskrbno in varno vožnjo ! AKCIJAMI Popasti do -35% na lanske modele pnevmatik III Delovni čas: 8-12 in 13-17, sobote 8-12 servis 05 71 tl 355 trgovina 05 71 01 495 mobitel 041 794 854 http://www.avtouljan.si L karate J športna rekreacija ZMAGOVALKA URŠKA JENKO V soboto, 29. 9. 2007 je v Športni dvorani Šenčur potekal 8. tradicionalni mednarodni karate turnir. Turnirja se je udeležilo 43 klubov iz 5-ih držav: Italije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Srbije, in Slovenije. Med seboj seje pomerilo 530 tekmovalcev in 51 ekip v katah in športnih borbah. Tekmovalci SHOTOKAN KARATE KLUBA MUHA ŠPELA so na turnirju dosegli naslednje rezultate: URŠKA JENKO je v kategoriji starejše deklice, v katah posamezno nastopila zelo prepričljivo in tako premagala prav vso konkurenco in osvojila 1.mesto. Pri kadetinjah v katah so dobro nastopile tudi TAMARA KOVAČEVIČ in DORIS BRNE, ki pašo si v tej kategoriji delili 3.mesto. Tudi TINE MALJEVAC se je izkazal v katah med člani in si zasluženo priboril 3.mesto. & © & & r§> *§ PLAVALNI IZLETI ZVEZO ŠPORTNIH DRUŠTEV ILIRSKA BISTRICA bo organizirala plavalne izlete ob sobotah in sicer 24. novembra in 15. decembra 2007 - bazen ŽUSTERNA. Podrobnejše informacije dobite na mob.št.: 041-562-703 in 041-864-321 Vabljeni ljubitelji plavanja in rekreacije. Iskrene čestitke mladim športnikom! SHOTOKAN KARATE KLUB MUHA ŠPELA bistriške lokostrelske novice DRŽAVNO PRVENSTVO V POLJSKEM LOKOSTRELSTVU 15. in 16. september sta bila v Kamniku prizorišče državnega in absolutnega prvenstva v poljskem lokostrelstvu , tudi Arrovvhead imenovanemu. Tokrat smo bistriški lokostrelci v ogenj poslali štiri lokostrelce .Iz dvodnevnega napornega turnirja so se vrnili s kar lepo bero medalj in naslovov. V absolutni konkurenci so naši dosegli naslednje izide: Z ukrivljenim lokom je DOLORES ČEKADA pri članicah pometla s konkurenco in si pristreljala naziv absolutne državne prvakinje za leto 2007. Pri članih je mesto podprvaka dosegel MATIJA ŽLENDER. V absolutni konkurenci z golim lokom je BISERKA ČEH zasedla tretje mesto . V ekipnem tekmovanju so naši dosegli tretje mesto , za klubom iz Mosta na Soči in lokostrelskim klubom iz Šenčurja. Naši so streljali v postavi Dolores Čekada, Biserka Čeh in Matija Žlender. Jadran Čekada je za las zgrešil bronasto medaljo in zasedel četrto mesto v kategoriji goli lok absolutno. Za državno prvenstvo po starostnih kategorijah pa sta Dolores Čekada in Biserka Čeh dosegli prvi mesti, tretji pa Matija Žlender in Jadran Čekada. Prvenstva se je udeležilo 136 tekmovalcev iz 25 slovenskih klubov. DRŽAVNO PRVENSTVO TUDI V DISCIPLINI 900 KROGOV Šenčurski lokostrelski klub in Lokostrelska zveza Slovenije sta 29. septembra pripravila in organizirala absolutno državno prvenstvo v disciplini 900 krogov . To je lokostrelska tako imenovana skrajšana PITA disciplina , saj tekmovalec izstreli v tarčo 90 puščic na treh razdaljah in sicer 60 , 50 in 40 metrov. Pri PITA olimpijski disciplini izstreli 114 puščic na štirih različnih razdaljah. Prvenstva sta se udeležili dve naši tekmovalki. Za državno prvenstvo je v kategoriji ukrivljeni lok pri članicah DOLORES ČEKADA zmagala , enako mesto in bronasto medaljo, DO-je bila v kategoriji goli lok med LORES ČEKADA pa ponovno prvo veterankami BISERKA ČEH uspešna mesto in tako postala absolutni prvak in je tudi zmagala. za leto 2007. V tekmi za absolutnega prvaka Tekmovalo je 136 tekmovalcev iz pa je BISERKA ČEH dosegla tretje 23 lokostrelskih klubov. Trbovlje - Odlična organizacija domačega Karate kluba Trbovlje je na tretjo - zadnjo tekmo v tekmovanju za Pokal Slovenije 2007 privabila v športno dvorano Polaj privabila več kot 400 tekmovalcev iz 47 klubov, članic Karate zveze Slovenije. Letos je tekmovanje potekalo po novem sistemu, ki obsega tri tekme kjer v istem dnevu nastopijo vse starostne in težnostne kategorije od najmlajših do članov v katah posamezno, ekipno ter športnih borbah. Tekmovalci zbirajo točke, po zadnji tekmi pa se objavijo skupni zmagovalci posameznih kategorij. Skupne pokalne zmagovalce Karate zveza Slovenije objavi in nagradi že tradicionalno v drugi polovici januarja na prireditvi »KARATE V LETU« Tekmovanja so se udeležili tudi karateisti SHOTOKAN KARATE KLU- BA MUHA ŠPELA. Pod vodstvom trenerke Špele Muha so v Trbovljah nastopili naslednji tekmovalci: Pri malčicah v katah je TEJA JENKO zaključila svoj nastop v 2. kolu, nato pa se borila v repasažu za 3. mesto in na koncu osvojila 7.mesto. V katah pri mlajših deklicah je ANITA balinanje VELIK BALINARSKI USPEH BK »BEU KAM N« Balinarski klub »Beu kam n« je v soboto, 13.10.2007 dosegel do sedaj največji uspeh v svoji kratki, 6-letni zgodovini. Na letošnjem finalnem turnirju četvork za pokal Balinarske zveze Slovenije so zasedli zavidanja vredno 4 mesto med 16. ekipami iz vse države. Člani Balinarskega kluba, so najprej delovali v okviru športne sekcije Društva PIŠKOTEK iz Knežaka, sredi lanskega leta pa so se registrirali kot samostojno društvo. Na Baču so si uredili lepo štiristezno balinišče in klubski prostor, kjer se redno družijo na treningih, klubskih in drugih tekmovanjih. Številni člani prihajajo iz vasi Zgornje Pivke in širše okolice in ohranjajo ta priljubljen šport v teh krajih. Posegli pa so-tudi že po visokih mestih na klubskih turnirjih in v medobčinski balinarski ligi. Na letošnjem finalnem turnirju za pokal Balinarske zveze Slovenije, ki je potekal 13.10. 2007 v dvorani ljubljanskega superligaša BK Krim v Ljubljani, je 4. mesto »Beuga kamna« v tekmovanju četvork, presenetilo tudi poznavalce tega športa. Že v kvalifikacijskih tekmah na občinskem nivoju, ko so z zmagami izločili klube, ki tekmujejo na višjih nivojih, med drugim tudi superligaše iz BK Zabiče, so poskrbeli za svojevrstno presenečenje in uspeh, ki ga je malokdo pričakoval. Da ta uspeh ni bil naključen, pa so s svojo zbranostjo in dobro igro na finalnem turnirju potrdili igralci: Ervin PORTA (selektor in vodja ekipe), Milan DEKLEVA, Stane ŠKRLJ, Dušan JAKŠ ETI Č, Jože TOMŠIČ-Gure, Stane ČERNETIČ-Šved in Venceslav TOMŠIČ. Kljub začetni tremi ob nastopu v družbi tako renomiranih klubov, so kar nizali zmage. Prva dva nasprotnika so odpravili z rezultati 13 : 3 in 7 : 5. Prvi poraz so doživeli v polfinalu z domačim BK Krim, ki se v slovenski balinarski superligi poteguje za 1. mesto. Tudi ta poraz z rezultatom 9 : 12, je bil svojevrsten uspeh, saj je Krim ostale svoje nasprotnike, ki tekmujejo tudi 4 kakovostne razrede višje od »Beuga kamna«, premagal s 13 : 0 in 13 : 2. Za tretje mesto so se balinarji z Bača borili z BK LUKA Koper, ki ravno tako nastopa v superligi. Tudi tu so nudili močan odpor nasprotniku, a celodnevni napor je bil le prehud in so izgubili s 5 : 9 in zasedli odlično 4. mesto. Na turnirju je slavil BK Krim iz Ljubljane, pred BK Zarja Balinček in BK Luka Koper. Težko je ugibati, koliko je pri tekmah pomagala spodbuda številnih navijačev, prijateljev in sočlanov iz vrst kluba, vsekakor pa so bili tudi oni deležni pohval vseh prisotnih. Posebej glasni in z visoko dvignjenim, edinstvenim transparentom so bili, ko so se njihovi tekmovalci stali na podelitvi v družbi prvih treh superligašev v Sloveniji. Priznanja jim je podelil predsednik balinarske zveze Slovenije, g. Jože Rebec, ki je celotno ekipo še posebej pozdravil in povedal,da je po rodu Bistričan. Seveda po takšnem uspehu dneva kar ni hotelo biti konec, oz. se je veselje v ctomačih krajih zavleklo kar še v drugi dan. Po tem edinstvenem uspehu je treba pohvaliti seveda celotno tekmovalno ekipo. Vsekakor pa je k uspehu veliko doprinesel njihov »vodja« na igrišču, Milan Dekleva, saj je soigralce vseskozi motiviral in bodril, s svojim znanjem in izkušnjami pa je uspel odločiti tekme v najbolj ključnih trenutkih. Tudi navijači in spremljevalna ekipa so pokazali, da smo v naših krajih res ljubitelji balinarskega športa in da se znamo ob vsem tudi poveseliti. Zahvaliti se velja tudi sponzorjem (Bar »Keš« Bač, Trgovina »Žužek« Knežak, Bar »Štirna« Knežak, Picerija »Zala« Knežak, Mesnica »Kaluža« Knežak in »ekonom« Franc Godec), ki so poskrbeli za okrepčilo prispevali za to »božjo pot« in pripomogli k uspehu. Še veliko korajže in uspehov na športni poti! Anton Škrlj karate DORIS ZLATA NA 3.P0KALNI TEKMI JANEŽIČ v močni konkurenci osvojila odlično 3.mesto, prav tako pa je 3.mesto osvojila URŠKA JENKO in sicer v kategoriji kate starejše deklice. V popoldanskem delu tekmovanja so se preizkusili tekmovalci starejši od 14 let. V kate-goriji kate posamezno pri kadetinjah sta naši dekleti poskrbeli za zanimiv razplet. Nastopili sta DORIS BRNE na eni strani in TAMARA KOVAČEVIČ na drugi strani. Obema se je uspelo prebiti do finala in tako smo si v finalu ogledali klubski obračun. Po dolgem času je Doris le uspelo, uspelo ji je zdržati pritisk vse do konca in tako si je zasluženo priborila zlato medaljo in se povzpela na najvišjo stopničko. Stopničko nižje, srebrno medaljo pa je osvojila TAMARA KOVAČEVIČ. Tamara je nastopila tudi v kategoriji športne borbe +57kg in tudi tu uspešno nastopila ter osvojila 3.mesto. Pri članih v katah posamezno pa je nastopil TINE MAUEVAC, ki je na koncu osvojil 3.mesto. V skupnem seštevku za pokal Slovenije je TAMARA KOVAČEVIČ pri kadetinjah osvojila skupno 2.mesto, SAŠA ŠTEFANČIČ je v isti kategoriji osvojila 3.mesto ter v ekipnih nastopih pa je ekipa v sestavi DORIS BRNE, TAMARA KOVAČEVIČ in SAŠA ŠTEFANČIČ osvojila 2. mesto. Čestitke vsem! tenis USPEŠNO ZAKLJUČILI POLETNO SEZONO IN ZAČELI Z NOVIM CIKLUSOM ŠOLE TENISA Tenis klub II. Bistrica je tudi drugi del sezone nadaljeval z udeležbo na različnih tekmovanjih po Sloveniji in zabeležil kar nekaj lepih rezultatov. Mladi tekmovalci so izkoristili počitnice, ter celoten mesec avgust pridno trenirali, kar se je seveda poznalo na sami igri ter posledično tudi na rezultatih. Odmevnejše rezultate smo dosegli na naslednjih turnirjih: - Maribor, 26. avgust 2007, odprto prvenstvo ZTK Maribor, Neža Slosar 3. mesto - Radovljica, 1. september 2007, turnirTK Radovljica, Neža Slosar 2. mesto, Maša Iskra 3. mesto, Iva Slosar, Ana Vita Jagodnik, Dominik Frlež, uvrstitev v finalni del MIDI TENISA - Novo mesto, 8. september 2007, odprto prvenstvo TK Portovald, Neža Slosar 3. mesto - Portorož, 30. september 2007, turnir TK Hari Strunjan, Neža Slosar 1. mesto, Maja Udovič in Kristina Šlosar 3. mesto - Koper, 6, 7 oktober, odprto prvenstvo TK Koper, Pugelj Erik, uvrstitev v finalni del MIDI TENISA V mesecu septembru smo začeli s Šolo tenisa 2007/2008. V šolo se je že vključilo 30 učencev iz OŠ v Ilirski Bistrici in Jelšanah. Posebno smo veseli ponovne vključitve v Šolo tenisa učencev iz Jelšan. Veterani kluba (ekipa Resinex II. Bistrica) smo tudi v zadnjih dveh kolih dosegli dve prepričljivi zmagi in se v II. primorski ligi ALPE ADRIA po končanem rednem delu uvrstili na 1. mesto. Sledil je zaključni PLAV OF, kjer smo se po zagrizenem boju uvrstili v finale, tam pa proti ekipi Ecotech KP izgubili z rezultatom 4:2. II. primorska poletna veteranska teniška liga-jug ALPE - ADRIA 2007 REZULTATI PLAV OFFA: Polfinale: ECOTECH KP : ARHIVA TEAM 6/0 RESINEX IB : TK HRVATINI 3/3 (37/36) Sezono smo zaključili s prireditvijo turnirja dvojic. Turnirja se je udeležilo lepo število igralcev, po zanimivih bojih v predkolih (s potrebno srečo pri žrebanju parov, vsako kolo je žreb določil nov par) so bili v polfinalu in finalu rezultati naslednji: POLFINALE: Finalisti turnirja dvojic Finale: ECOTECH KP : RESINEX IB KONČNI VRSTNI RED: 1. ECOTECH KP 2. TK RESINEX IB 3. ARHIVA TEAM 4. TK HRVATINI 5. TK VANGANEL 6. PHILIPS TEAM 7. TK MAJCNI 8. NONOTI-E- 9. VIKING NOUVELLE 10. BILIVING ANKARAN Bradelj R., Iskra : Jenko D., Celin B. 6:1 Bradelj S., Jenko L. : Udovič R., Belušič L. 6:4 FINALE: BRADEU SIMONA, JENKO LEO : BRADELJ RUDI, ISKRA JOŠKO 6:4 Vse ljubitelje tenisa ponovno obveščamo, da si od 01.09.2007 lahko vsa obvestila, novice, rezultate ter zanimive fotografije z različnih turnirjev, ki se jih udeležujejo naši tekmovalci ogledate na spletni strani teniškega kluba www.tenis-klub-ilbistrica.net. Joško Iskra TELES \ / WT7T7T77T7^M TELES, telekomunikacije, d.o.o. Vilharjeva 35, 6250 Ilirska Bistrica irnmt&m = m mm Neža, 3. mesto, OP ŽTK Maribor Neža, 1. mesto, Maja in Kristina 3. mesto, Portorož Tekmovalci TK, Portorož, september 2007 Ekipa Resinex, Ilirska Bistrica s pokalom za 2. mesto kros TEK ZA POKAL ILIRSKE BISTRICE Zveza športnih društev ilirska Bistrica je organizirala tek za pokal Ilirske Bistrice, ki seje odvijal 12. oktobra 2007 na HRIBU SVOBODE. Vrstni red po šolah 1 .osnovna šola Antona Žnidaršiča - Ilirska Bistrica 2.osnovna šola Dragotina Ketteja - Ilirska Bistrica 3.osnovna šola Rudolfa Ukoviča - Podgrad 4.osnovna šola Toneta Tomšiča - Knežak SKUPAJ SE JE KROSA UDELEŽILO 200 UČENCEV. PRIREDITEV SO PODPRLI IRBISdoo CVETLIČARNA POLONA SADJARSTVO AMON TAPETNIŠTVO ŽELE/F== Pot k studencu 8,6257 Pivka tel.: 05 757 I5 32,tel/fax:05 757 31 74 Salon: Trgovski center Spar Pivka, Postojnska 18 a tel.: 05 757 06 43,tel/fax: 05 757 16 44 e-mail: tapetnistvozele@siol.com, www.tapetnistvo-zele.corr Sedežne garniture so privlačnih in modernih oblik, ter nudijo udobje in sprostitev za vse generacije. Policija in državljani POROČANJE O DOGODKIH NA OBMOČJU POLICIJSKE POSTAJE ILIRSKA BISTRICA ZA OBDOBJE 16.09. 2007 DO 15.10 .2007 Policisti PP Ilirska Bistrica so v navedenem obdobju obravnavali 15 kaznivih dejanj in sicer 6 kaznivih dejanj tatvine, 3 kazniva dejanja poškodovanja tuje stvari, 2 kaznivi dejanji lahke telesne poškodbe, ter po 1 kaznivo dejanje prepovedanega prehoda državne meje, ponarejanja denarja, velike tatvine in zatajitve. Pri varovanju državne meje so policisti prijeli 31 oseb, ki so v Slovenijo vstopili ilegalno. Od tega je 14 tujcev zaprosilo za azil in so nastanjeni v Azilnem domu v Ljubljani. Zoper večino tujcev so bili zaradi kršitev nedovoljenega vstopa v Slovenijo izdani plačilni nalogi. Po končanih postopkih so bili tujci izročeni hrvaškim mejnim organom. Policisti so obravnavali 3 kršitve javnega reda in miru, od tega 1 kršitev na javnem kraju in 2 kršitvi v zasebnem prostoru. V dveh primerih so bili kršiteljem za ugotovljene kršitve izdani plačilni nalogi, v enem primeru kršitve pa je bilo zaradi lažje kršitve izrečeno opozorilo. Policisti so v okolici Ilirske Bistrice odkrili prepovedano drogo - 9 sadik konoplje. Na območju naše policijske postaje se je pripetilo 8 prometnih nesreč, od katerih sta 2 prometni nesreči lahkimi telesnimi poškodbami, 4 prometne nesreče v katerih je nastala samo materialna škoda in ena prometna nesreča s hudimi telesnimi poškodbami. Obravnavali smo tudi prometno nesrečo s pobegom. Pobegli storilec je bil kmalu izsleden. Obravnavali smo še 4 poškodovanja osebnih vozil na parkirnih prostorih in dve povoženji divjadi. Ponovno moramo poročati, o prometni nesreči, v kateri sta dva udeleženca izgubila življenje. Obravnavali smo tudi en požar na travniku in en požar v osebnem avtomobilu Božidar ŠTEMBERGER KOMANDIR POLICIJSKE POSTAJE POLICIJSKI INŠPEKTOR I GOSTILNA s prenočišči I < II I ^ Ema Deželak s.p. Dolenje 64, 6254 Jelšane - tel.: +386 (0)5/71-42-648 'GSM:+386 41 747 657 Ul! ;i.x '■■■' s ples ob 21 uri Vabllenil GE Heacomm d.o.o. Ljubljanska tasta 2a, Koper http://www.geaconun.sl nepremičnine * posredniške storitve * svetovanje Cenjene stranke obveščamo, da dejavnost posredovanja v prometu z nepremičninami širimo tudi v vašo bližino. V novi pisarni v Ilirski Bistrici vam nudimo storitve posredovanja pri prodaji, nakupu, oddaji in najemu nepremičnin, svetovanje, vpise v zemljiško knjigo in še mnogo več. Vabljeni! Pisarna Ilirska Bislrica Bazoviška 20 Tol: 031 734 851, Fac 05 71 00 485 e_mail: dario.lrobec@oeacomiii.si STAREMU ATU V SLOVO! Prem. oktober 2007 Prišla je jesen med nas, a tl si stari ata za vedno odšel od nas. Minilo je mesec dni odkar te med nami več ni. Težko je verjeti, da ni več tvojega nasmejanega obraza, da je klop na vrtu prazna in da tvoja čevljarska delavnica sameva. Tako vse prazno je povsod, rožice tvoje še vedno cvetijo in si tvoje ljubezni želijo, a tebe več ni. Ostale so le stvari, ki so jih naredile tvoje pridne roke. Radi smo te imeli in radi smo ti pomagali, sedaj pa je v naših srcih žalost in praznina. Stari ata vedno se te bomo spominjali in te imeli radi. Za vedno boš ostal v naših srcih. Pogrešamo te! Počivaj v miru!, Vnukinji Melita & Nataša d •• fl® W •• • •• •• EBb ■ DRUŠTVO TVOJ TELEFON Če potrebujete pogovor in bi radi ostali anonimni POKLIČITE NASI OD PONEDELJKA DO PETKA OD 8. URE DO 20. URE Vse filantrope obveščamo, da lahko že letos 0,5% dohodnine namenijo v dobrodelne namene. Če do sedaj nimate izbrane dobrodelne ustanove, se lahko odločite, da del dohodnine namenite Društvu Tvoj telefon. Društvo je upravičeno do prejemanja takšne podpore in je na seznamu upravičencev DURS-a, kot društvo, ki deluje v javnem interesu na področju socialnega varstva. Ime: Društvo Tvoj telefon, Prečna 2, 6230 Postojna Davčna številka: 29993407 OBJAVA JAVNEGA RAZPISA Občina Ilirska Bistrica je objavila JAVNI RAZPIS za nadomestitev dela plače pripravnikov in za novo zaposlene osebe na območju Občine Ilirska Bistrica Predmet javnega razpisa je nadomestitev dela plače pripravniku in za novo zaposleno osebo na območju Občine Ilirska Bistrica, ko delodajalec zaposli brezposelno osebo, ki je iskala prvo zaposlitev. Namen nadomestitve dela plače pripravniku je povečevanje možnosti zaposlovanja pripravnikov ali zaposlovanja ljudi, ki še niso bili zaposleni, na območju Občine Ilirska Bistrica. Brezplačna razpisna dokumentacija, z navodili vlagateljem za prijavo, je na voljo na sedežu Občine Ilirska Bistrica, Bazoviška cesta 14, 6250 Ilirska Bistrica, v sprejemni pisarni, pritličje levo, vsak delovni dan, do izteka prijave na razpis. Razpisno dokumentacijo se lahko posreduje tudi po pošti ali po elektronski pošti, če prijavitelj na spodaj navedeni e-mail naslov posreduje prošnjo za dvig razpisne dokumentacije: občina. ilirska-bistrica@ilirska-bistrica.si. Prav tako je razpisna dokumentacija na razpolago na spletni strani Občine Ilirska Bistrica, http://www.ilirska-bistrica.si . KOLEDAR PRIREDITEV NOVEMBER 2007 KAJ KJE KDAJ KDO INFO Prireditev ob 100 letnici Dom na Vidmu 17. novembra ob 18. uri PD Snežnik darinka.dekleva@gmail.si delovanja društva PD Snežnik 041/545-172 URE PRAVLJIC Knjižnica vsak torek: Knjižnica Makse Samsa 05/ 714 41 88 Makse Samsa 9-10 in 10-11 ure Ilirska Bistrica Ilirska Bistrica vsak četrtek: 10-11 ure Ogled spominske sobe bivša OŠ, stalen ogled oskrbnica Marija Dovgan 05/ 71 47 374 Draootina Ketteja Prem TIC Ilirska Bistrica 05/71013 84 Ogled Hodnikovega mlina Ilirska Bistrica ogled po dogovoru Turistično društvo Vojka Lenarčič Ilirska Bistrica Ilirska Bistrica 05/7145 280 V koledarju prireditev lahko objavljate vsi, brezplačno. Podatke za objavo nam morate sporočiti do 18. v mesecu za naslednji mesec. Vabljeni k sodelovaniu! Razvojni center Ilirska Bistrica Boštjan Primc o o Os h> un in fv ds Os u-i O n z9 ra bite priložnost! dodatno leto garancije S iti i i AVTOTRADE, d.o.o., Vrhnika Sinja Gorica 11,1360 Vrhnika tel.: 01 750 51 99, 755 79 00 www.fiat.si. hm I Cenjene bralce obveščamo, da nam lahko mali oglas pošljejo oglasi so brezplačni, objavljeni pa bodo le enkrat-za ponovno objavo je potrebno oglas ponovno poslati. Oglase sprejemamo izključno preko e-pošte: Sneznik@kabelnet.net ali redne pošte na naslov uredništva. Obvezno morate priložiti Vaš naslov in telefonsko številko (ni za objavo). - V središču Ilir.Bistrice na zanimivi lokaciji oddamo v najem poslovne prostore.(48m”) lnformacije:tel : 7141720. V centru Topolca prodam stavbišče invrtvskupm izneri 1050 m2.Ponudbe pošljite na strodan@planet.si ali pa telefon 051 696 360 Prodam Tomos ATX 50c lepo ohranjenega letnik 98,50ccm3; generalno obnovljen, pripravljen za regristracijo z papirji info:031457535 ODDAMO večje stanovanje, delno opremljeno, v Ilirski Bistrici. Info: 040/ 871 362 Prodam večje 2-sobno stanovanje v centru II. Bistrice: obnovljeno, sodobno opremljeno, etažna CK, v mirni in prijazni okolici. Tel.: 041 694 795 Prodamo novi del hiše. Info: 051/708684 Inštruiram in učim italijanščino, učim francoščino, lektoriram diplomske naloge. Info: 040/378-888 V Ilirski Bistrici prodamo poslovno stanovanjsko hišo ob glavni cesti; 750m2, starejša, meščanska, dvonadstropna z visokim podstrešjem, vseljiva, vrt, dvorišče, parcela 800 m2, primerna za večdružinsko stanovanjsko hišo s poslovnimi prostori v pritličju 300 m2. Tel.: 05/714 50 53 Kolo z motorjem “Tomos" flexerA35,1.98. 49 49 coni (po zakonu ni obvezna ne varnostna čelada, ne registracija) prodam; Info: 05/714-55-54 Pomagam starejšim osebam - lahko tudi 24 ur Info: 031 310 410 Kui ici Info: 040/233 913 Mlajša upokojenka, pridna in razumevajoča, nudi starejšim pomoč v :: gospodinjstvu, nabavi, spremljanju po opravkih in drugo. Info: 041/933 906 Pomagam starejšim osebam na domu in nudim varstvo za otroka Tel.: 041/203-410 Izdelujem spominke in razne motive iz idrijske čipke. Ugodno! Prodajam dvosobno stanovanje v Gregorčičevi 1 a, Centralno ogrevanje, kabelska televizija; cena po dogovoru; Oddam stanovanjsko hišo v najem, v okolici II. Bistrice; najmenina 350 EUR; info: 051/377 130 Prodamo stanovanje v Rozmanovi 24 b - pod teniškim igriščem, letnik 1978; velikost 80 m2; Cena po dogovoru; info: 051/356 065 V najem oddam garažo na Bazoviški cesti - nasproti Šport bara v Ilirski Bistrici; Info: 031/452-041 ■ BCZlI* PIŠITE NAM sneznik@kabelnet.net Suma inženiring d.o.o. PROIZVODNJA KOVANIH ELEMENTOV, IZDELAVA OGRAJ, REŠETK IN VRAT PO NAROČILU tel.: +386(0)5/71-10-244 DC5e0Q s M - A 52 52 M %)G AS 52 52 %tT\ c }, )r j Lil "N )2 3 G )2 OIC Trnovo Vilharjeva cesta 47, 6250 Ilirska Bistrica tel./fax: 05/71-10-242 \/o i~\ / J G S / u o\Q> G \ To ^ 2% 75 75 ~ a J lo___c NEGOTOVOST PORDEČILA UUBUANSKI PARKET BORZNO POSREDNIŠKA HIŠAd.d. Negotovost je največji sovražnik borznih tečajev. Ko so prihodnji dogodki težko predvidljivi ter lahko pripeljejo tudi do močnejših negativnih posledic, tečaji delnic običajno izgubljajo na vrednosti. Lep primer je trenutno gibanje tečajev v Beogradu, kjer cene delnic že nekaj mesecev počasi, a vztrajno izgubljajo na vrednosti. Investitorji so namreč zaradi negotove usode statusa Kosova ter težko predvidljivih odzivov obeh strani pri svojih nakupnih odločitvah precej zadržani. Negotovost je po večmesečni rasti tečajev v minulem mesecu - sicer zaradi drugačnih razlogov - zamajala tudi Ljubljansko borzo. Oči investitorjev so v zadnjem obdobju v največji meri uprte v delnice Telekoma Slovenije, katerega prodaja je gotovo največji gos- podarski projekt trenutno vladajoče politike. Od sprva 15 interesentov za nakup polovičnega deleža v našem telekomunikacijskem podjetju, jih je nezavezujoče ponudbe oddalo 12, po oklestenju števila ponudnikov s strani Ministrstva za gospodarstvo pa lahko zavezujoče ponudbe pričakujemo v začetku decembra. Vsebina oddanih nezavezujočih ponudb ostaja skrivnost, čeprav se o slednjih v medijih in javnosti pojavljajo številna ugibanja. Kandidati so pri oddaji ponudb opredelili tudi izhodiščno nakupno ceno, ki naj bi po govoricah sodeč znašala od 350 do 450 evrov. Enotni tečaj delnice Telekoma je v oktobru izgubljal, iz česar lahko sklepamo, da bi lahko bili nekateri investitorji glede prodaje Telekoma in vsebine ponudb bolj obveščeni od drugih ter so informacije izkoristili za (morebiti dobre) prodaje. Vendar bi morali slednji imeti poleg ponujenih cen tudi katero drugo (negativno) informacijo, saj ponudniki v prvi fazi gotovo niso ponudili najvišje cene, ki so jo za paket pripravljeni tudi dejansko plačati. Slednjim je padec cene voda na njihov mlin, saj na ta način pridobivajo pogajalsko moč nasproti obstoječim lastnikom, zato jim us- tavitev padajočega trenda gotovo ni v interesu. Med balkanskimi trgi zmagujejo naložbe na Hrvaškem, ključni razlog za rast pa je precej velika masa denarja, ki išče nove priložnosti po nedavno zaključeni prvi prodaji Hrvaškega Telekoma. Hrvaška politika s pridom izkorišča prodaje državnih deležev v podjetjih za nabiranje političnih točk pred novembrskimi volitvami, državljani pa z ugodnimi cenami pri vpisovanju delnic po uvrstitvi le-teh na borzo dosegajo zavidljive zaslužke. V lanskem letu so lahko na ta način kupili delnice Ine, v letošnjem letu pa je bil največji projekt prodaja deleža v Hrvaškem Telekomu. Na vrednosti so največ pridobile cene delnic gradbenih in ladjarskih podjetij, medtem ko turistični sektor trenutno za investitorje ni najbolj zanimiv. Glavni mednarodni trgi so bili v oktobru v znamenju rasti cen surovin ter padanju vrednosti ameriškega dolarja. Nafta se je povzpela na rekordnih 90 dolarjev, za unčo zlata pa je bilo potrebno na Londonski borzi kovin odšteti 760 dolarjev. Rast cen nafte in zemeljskega plina je nekoliko prebudila tudi ruski trg, ki je po nekajmesečnem spancu ponovno pričel kazati rezultate. Domače in tuje investitorje je k nakupom vzpodbudila tudi nekoliko jasnejša prihodnja politična podoba Rusije, saj ima aktualni predsednik Putin še vedno namen držati vajeti v svojih rokah. Vrednotenja ruskih delnic so precej ugodna, slednje pa bi lahko ob stabilnem gospodarstvu ter zmerni notranji in zunanji politiki v naslednjih mesecih dale še dobre rezultate. ILIRIKA Borzno posredniška hiša d.d., Andraž Vrh, direktor sektorja upravljanja NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO AVTOŠOLA PE ILIRSKA BISTRICA rTTinrT A V® BAZOVIŠKA CESTA 4/a i|(ELAXJ K Ji I a I telefon : 05-71-41-584 **■■■** e-mail: sandi.cekada@relax.si S TEČAJEM CPP PRIČNEMO 16. NOVEMBRA OB 16 URI VPISI VSAK DAN NA TELEFONSKO ŠTEVILKO: 051-67-44-44 UGODNI PLAČILNI POGOJI MOŽNOST PLAČILA VOZNIŠKEGA IZPITA NA 24 OBROKOV VOŽNJO POUČUJEMO NA NOVIH VOZILIH GOLF - 5 AVTOŠOLA RELAX V KRATKEM TUDI V POSTOJNI, SEŽANI IN KOPRU Z, AVTOŠOLO ISSRELAX8 VARNO V PROMET Trgovina in proizvodnja Logar Sebastijan s.p. Bazoviška 19,6250 II. Bistrica Gsm : 040 848 940 IZDELAVA KOVANIH ELEMENTOV IZDELAVA KOVANIH VRAT, OGRAJ,OKENSKIH REŠETK IZDELAVA NADSTREŠKOV ZA AVTOMOBILE, TERASE PRODAJA IN POLAGANJE POLIKARBONATNE KRITINE Vse informacije na tel: 040 848 940, email: sebastijan.logar@gmail.com WWW.kovastvo-logar.si ' Miro Iskra s.P. Vojkov drevored 28 6250 Ilirska Bistrica tel.: 05 / 71 00 756 fax.: 05 / 71 00 757 GSM: 031 / 328 746 e-mail: qciskra@volia.net 7.00-19.00 sobota 7.00 -12.00 10% popust na določene artikle DOSTAVA NA DOM strogo resno ZBOR ZA PRIMORSKO DOBIVA ČESTITKE TUDI IZ TUJINE CKOfl JE > K > o •4~ O . CA o N o o / rj ' v : m ^ •! ' i' * > >n n rn o S3 ~v > o O S' 5= x": za o hn > > X Zri r> > > A £ M r=- > > L2- n.H. .\...1130/ CObf.AM^...^ajMhoklo ......nji,....6.1..... ....C.AafiXb%A,....... !• v .' ", ,s - K fr',*- + , N V ■E/ ' ^ f Odkar je Zbor za Primorsko uspel na zadnjem referendumu, mu čestike prihajajo tudi iz nekekdanjih jugoslovanskih republik. Zgornja je prišla celo iz Makedonije. 11.. llHipMfi lil! | : Novi modeli Si Malgaj Postojna, Tržaška 84, Tel.: 05/72 11 400 www.malgaj.com ■w*ch« Slovani*, d.0.0.. 8r»vn.6«T*v« 5' 1000 LjuWjw*. Slika j* »mboln« Skupn« porab* 6.0 - 8.1 l/t00 km. Em.** CO * 136 - 194B/km. vezi: in mottelov j« on>»i*oo ... REZANA POLIURETANSKA PENA »U *UR. Podgrad 110, 6244 PODGRAD Tel.: 05/783-62-10 centrala 05/783-62-11 direktor PURf) I Fax: 05/783-63-20 GSM: 041/611-395 e-mail: purplatex@siol.net • .... Na pobudo izvršnega odbora sveta KS Koseze je bila v mesecu avgustu in septembru izvedena akcijo zbiranja prostovoljnih sredstev za pomoč po požaru v vaseh Mala Bukovica in Soze. Zbiranje sredstev je potekalo v vseh štirih vaseh krajevne skupnosti in tudi širše preko objave v Časopisu Snežnik in dnevniku Primorske novice. V tem času je bilo zbranih 3810,00 eur, katera so bila v proporcionalnem polovičnem deležu nakazana naTTR prizadetih. Vsem, ki prispevali denarna sredstva, svoje delo ali kako drugače pomagali ob nesreči se v imenu prizadetih in v imenu Krajevne skupnosti Koseze iz srca zahvaljujem. Lep pozdrav, Predsednik sveta KS Koseze Marjan Mikuletič PD Snežik Ilirska Bistrica ... ' PLANINSKO DRUŠTVO SNEŽNIK vabi na svečano prireditev ob 100- letnici delovanja društva, ki bo v soboto 17. novembra 2007, ob 18.00, v dvorani Doma na Vidmu v Ilirski Bistrici. Vabljeni STE BILI POŠKODOVANI V PROMETNI NEZGODI? PORAVNAVA^ d.o.o.. Odgovarja: Vprašanje: Poškodoval sem se, ko sem prijatelju pomagal pri selitvi. Ko sva nesla sedežno garnituro po stopnicah v višje nadstropje, se mi je del stopnice odlomil, zato sem padel in si zlomil roko, dobil pa sem tudi močan udarec v koleno. Ali lahko zahtevam kakšno odškodnino? Kolikšna bi lahko bila? Janez, Celje Odgovor: V primeru, da ima vaš prijatelj sklenjeno stanovanjsko zavrovanje, se lahko odškodnina črpa iz tega zavarovanja. Višina odškodnine je odvisna od teže poškodbe, predvsem pa od zavarovalne vsote, katera je navedena na polici. Za uveljavljanje odškodnine potrebujete stanovanjsko polico, vso zdravstveno dokumentacijo, slike poškodovane stopnice, izjavo priče ter izjavo lastnika hiše, kjer ste se poškodovali. Oglasite se v kateri od naših poslovalnic in naši pravniki vam bodo pomagali do čim višje odškodnine. Vprašanja v zvezi z vašim, primerom pošljite na info@Doravnava.si ali po pošti na naslov Poravnava, d.o.o., Ljubljanska cesta 20,3000 Celje in v treh dneh boste prejeli odgovor pravnikov podjetja Poravnava, d.o.o ali pa nas pokličite na brezplačno tel. št. 0801314. PE ILIRSKA BISTRICA, bazoviška c. n, il. bistrica, gsm: osi 685 872 PE POSTOJNA, NOVI TRG 6, POSTOJNA, GSM: 051 388 935 PE KOPER, vojkovo nabrežje 32, koper, oso 1314 Ali se ga kdo spomni? Družina Baša je imela sina Tomija, ki je padel nekaj dni pred osvoboditvijo na fronti v Liki, nekje v okolici Gospiča. Staršema Antonu in Frančiški po vojni ni uspelo dobiti informacij o njegovem pokopu - kje, kako, in sta mnogo let močno žalovala. Star je bil 24 let. Če kdo od starejših občanov ali še živečih borcev - prekomorcev karkoli ve o njem, bom hvaležna če me obvesti. N. Bašova Bazoviška 29 LUKA URH -DRŽAVNI PRVAK V ENOJKAH Medtem, ko se članska ekipa BK II. Bistrica bori za obstanek v II. balinarski ligi, gredo njihovim podmladkom krogle veliko bolj iz rok. Doslej največji uspeh v zgodovini BK II. Bistrica je dosegel 13-letni Luka Urh, učenec 8. razreda OŠ D.Kette. Luka, ki ga je oče Rude - izredni balinar pred nekaj leti na balinišče pripeljal in “zastrupil” z baličkom. Luka nastopa za B ekipo kluba v medobčinski ligi. Državni naslov v enojkah mu je bržkone odprl vrata v državno reprezentanco Slovenije. Tekst in foto: Petar Nikolič NOVO NOVO NOVO NOVO NOV ! i w m im ; ■'; ..h E H S: poni- pet: 8 - 12h in . sobota: 8 |a2h Telefon,- 05 71 42 277