ISSN 0351-6407
Disko ali o otoku oguljenih duš
mlnicom d.o.o., v.gova 13, m. sobota
9 770351 640019
AKCIJSKA PRODAJA R AČU N ALNI KOV
CREDITANSTALT
Banka uspešnih
M. Sobota, Lendavska 11, tel.: 21 780



Murska Sobota, 11. januarja 1996, leto XLVIII, št. 2, cena 150 SIT
Prleški rojak dr.
Anton Trstenjak devetde-setletnik
VREME
Nadaljevalo se bo pretežno oblačno vreme s občasnimi padavinami.
Vestnikov koledar 11. januar, četrtek, Gregor 12. januar, petek, Tanja 13. januar, sobota, Veronika 14. januar, nedelja, Srečko 15. januar, ponedeljek, Lovro 15. januar, torek, Marcel 16. januar, sreda, Anton
Pregovor Če Pavla (15. januarja) sneži in deži, bo letina slaba in trda preti.
Ena izmed največjih umetnosti v življenju je umetnost vzgoje otrok. In prav tega se moramo lotiti tako rekoč brez izkušenj. Oblikovati moramo najbolj spontano in
neposredno bitje - otroka. Moramo mu povedati, kakšen mora in kakšen ne sme biti, kar pa mora razumeti kot: »Rad te imam takšnega, kakršen si.« Pri vzgoji pa imata enakovredno vlogo oba, mama in oče, in težko ju je nadomestiti.	ANR
^Vse poti vodijo v
POSEZONSKA ?
RAZPRODAJA
v času od 1 O. do 23. januarja 1 996
30 °Z
v vseh Potrošnikovih prodajalnah s tekstilom v mestu Murska Sobota, Beltincih, Gornji Radgoni, Tišini in Rogašovcih.
CENE
ZIMSKIM OBLAČILOM
ZNIŽANE ZA
o
Vajkart in muha na verigi ali kako dihajo Križevci pri Ljutomeru
Razpolovljeno število brezposelnih, toda lepotičenje ne pokrije vseh gub
Sreča je trenutek, ki ga ne moreš podaljšati na petdeset let, pravi v našem pogovoru dr. Sanja Rozman
Čudna so vremena tega časa. Takole mimogrede nam jo najprej zagode sneg, ki lomi skorajda vse pod sabo, zatem nas doleti ta pravi sneg z močnim mrazom in za konec nam je še poslan dež, ki nam prav tako ne prizanaša. Glede na čase, ko nam je mati narava nasula vsega pomalem, nam to skorajda ni škodovalo, saj smo se na nek način lahko zarili v svoje brloge kot medvedje. Toda ta igra narave je kljub vsemu odprla nekatere dimenzije časa, ki ga živimo. Pokazalo se je namreč, da je novim gospodarjem naših dvorišč - občinam - kaj malo mar, kaj dela z nami mati narava. Kaže, da skrbniki za naše javno dobro spijo globlji sen pravičnega kot njihovi podrepniki, ki tako ali tako iz meseca v mesec odpirajo svoje mošnjičke, zato da bi bilo njim samim bolje, ne pa njihovim skrbnikom, ki so jim v tem času očitno bolj ustrezala razno razna protokolarna razko-vanja in globok zimski spanec kot skrb za tiste, katerih denar uporabljajo - očitno prej za svoje
Sneg in
lagodje kot za lagodje tistih, na katerih žepe so se prisesali. Takole mimogrede usmerijo raje svojo energijo namesto na čist pločnik k preverjanju ideološke pravovernosti božičnih ali novoletnih darilc, ki so bila razdeljena med otroke, ali pa brez premisleka pristanejo na »obzidje« okrog svoje metropole, da ja le ne bi kdo zašel vanjo in še huje, da se ne bi potegnil iz nje, če mu že uspe priti noter. Tako je pač, če se mora betonsko železo na mostičku utrjevati dobra dva ali tri mesece, ne da bi ga kdo povohal.
Pa kaj bi o tem. Nam ali vam bodo zabrusili jari gospodje prve kategorije, saj se bodo zadeve same po sebi uredile v tem prestopnem letu, ko je na razpolago nekaj več časa, saj je nenazadnje prestopno leto. Povrh vsega pa vam bodo povedali, da počakajte na čas, ko bodo na veledržavni ravni dosegli nacionalni konsenz o tej in oni politiki ali tej ah oni sanaciji, saj ravno v tem času poteka »velika spoved« vseh pomembnih in usodnih političnih
akterjev za preživetje te države pri predsedniku vlade. In ko bo spoved mimo in odveza daha, se bo že približal čas, ko se še ne bo zgodilo nič pomembnega; če že ceste več ne bodo zaledenele in zasnežene, bodo začele s spomladanskim cvetjem in vaše okončine bodo še neprej odvisne o tega, kako spretno boste stopicali ali pa zavijali med cvetovi, da se ja ne počomite. Gosposka pa bo takrat že začela z množično kampanijo zbiranja dohodniskih obrazcev. Pri tem zbiranju pa se bodo na tiho veselili, če so vas v podjetju po možnosti le nategnili in vam dajali več v mesečni kuverti na račun premalo obračunane dohdnine, da jim tako nekaj ponovno pade v njihovo grofijo. Iz tega fonda pa računanja tudi s provizijami za nakupovalce glasov, nove ali pa stare parlamentarce. Ti takole mimogrede že mahajo s tem ali onim milijonom mark, ki so ga ravno oni in samo oni uspeli dobiti za vaš teren. Seveda ob tem ne povedo, da oni kot tudi ti ta mali pripeljejo trikrat manj nazaj, kot pa plundra
je od vas posesala država. Pa se ne sekirajte preveč, čas cirkusov se približuje prihodnjega decembra. Če bog da morda sneg, boste hodili vsaj po čistih pločnikih in se vozili po posoljenih cestah, takrat bodo namreč volitve. Le kravate in pasove si zategnite, kajti poleg svojega preživetja in krmljenja države z davki ne bodite presenečeni, če se bodo močno povečala sredstva vaših podjetij namenjena za »raziskavo trga« - političnega trga namreč - in s tem boste zaradi povečanega povpraševanja in večjih naroči! presedeti kakšno urico več na vašem delovnem mestu ali pa boste morda tega ali onega politika počastili s postavitvijo prikolice za priložnostni oder, za koncert katerega od politikov. Bog ne daj, da bi v teh časih temperature padle pod več kot sedem stopinj, kajti takrat se skorajda v nobenem vinogradu ne boste mogli izogniti ledeni trgatvi. Če pa temperature ne bodo padle tako nizko, pa se pripravite na raznobarvne, in ne več godovniške trgatve. J. VOTEK
vestnik, 11. januarja 1 99
Aktualno po svetu
PO SLOVENIJI
LJUBLJANA - Slovenski minister za obrambo Jelko Kacin in državni sekretar Gorazd Vidrih sta se srečala z vodjo misije Republike Slovenije pri Evropski uniji v Bruslju Borisom Cizljem, ki je pristojen tudi za sodelovanje z Natom. Pogovarjali so se o sodelovanju naše države pri oblikovanju evropske varnosti in nadaljnjih načrtih skupnih dejavnosti z Natom v okviru programa Partnerstvo za mir in o sodelovanju z novim generalnim sekretarjem Nata Javierom Solano.
LJUBLJANA - Slovenija ima svoja veleposlaništva v 28 državah, poleg tega ima še štiri stalna predstavništva pri medna
rodnih organizacijah in šest generalnih konzulatov. Ministrstvo za zunanje zadeve je pripravilo predloge za odprtje še sedmih veleposlaništev, s čimer bi bila diplomatsko-konzularna mreža zaokrožena. V omenjenem predlogu gre za veleposlaništva v Ankari, Pretorii, Lizboni, New Delhiju, Bratislavi, Kobenhavnu in Beogradu. Nova veleposlaništva naj bi odpirali postopoma, v skladu s proračunskimi in kadrovskimi možnostmi ministrstva.
PO SVETU
GROZNI - V napadu čečenskih borcev na rusko oklepno vozilo v predmestju Groznega je bilo ranjenih več ruskih vojakov. Uporniki so z minometom obstreljevali eno od ruskih nadzornih točk in zadeli vozilo, ki seje pri tem vnelo. Sicer pa je bilo v 16 napadih upornikov ranjenih pet ruskih vojakov.
WYE PLANTATION - Ameriški državni sekretar Warren Christopher seje udeležil izraelsko-sirskih pogajanj v Wye
Plantationu blizu Washingtona. S tem so ZDA pokazale, koliko jim pomenijo mirovna pogajanja med Jeruzalemom in Damaskom.
PRVOMAJSK - V bližini Prvomajska na jugu Ukrajine so bili obrambni ministri Ukrajine, Rusije in ZDA, Valerij Šma-rov, Pavel Gračov in William Perry, navzoči pri uničenju izstrelišča
jedrskih raket vrste SS-19. V skladu s sporazumom o razorožitvi Ukrajine naj bi do leta 1999 v Ukrajini uničili še 175 raketnih iz-strelišč. Perry je od tu odpotoval še na obisk v Oman.
■ VVASHINGTON - Pogajanja med republikanci (v pogajalski skupini sta tudi Newt Gingrich in Bob Dole) in vlado so se tudi tokrat končala brez uspeha. Republikanci zahtevajo več časa, ker hočejo natančneje preučiti in oceniti posledice prisilnega dopusta 280.000 državnih uradnikov.
PARIZ - Francija naj bi pred koncem februarja končala zadnjo serijo poskusov z jedrskim orožjem v južnem Pacifiku.
Še pred koncem prve polovice leta 1996 naj bi Francija tudi pristopila k sporazumu o vzpostavitvi območja brez jedrskega orožja v južnem Pacifiku.
TOKIO - Japonski premier Tomiiči Murajama je z nenadno odločitvijo, da odstopi, presenetil javnost. Kljub številnim na-
padom množičnih občil in zahtev političnih nasprotnikov po njegovem odstopu, tega nihče ni pričakoval. Zdaj se bo zagotovo spremenila tudi japonska politika. Murajamov predvideni naslednik je namreč dosedanji minister za trgovino Rjutato Hašimoto, znan po agresivnih stališčih.
MOSKVA - Boris Jelcin je sprejel odstop zunanjega ministra
Andreja Kozirjeva, ki bo poslej poslanec v novoizvoljenem
parlamentu. Zamenjal gaje njegov dosedanji namestnik Sergej Krilov. Ruska zakonodaja namreč ne dovoljuje, da bi bil minister hkrati tudi poslanec, zato seje Kozirjev moral odločiti med ministrskim stolčkom in sedežem v parlamentu, v katerega je bil izvoljen 17. decembra lani. Jelcin je sprejel tudi odstop podpredsednika vlade Sergeja Šahraja, ki je prevzel dolžnosti predstavnika v spodnjem domu parlamenta.
DUNAJ - Na pogajanjih o razorožitvi in ukrepih za obnovitev zaupanja na območju nekdanje Jugoslavije so dosegli na-
predek.
ZRJ in Hrvaška sta privolili, da bosta do naslednjega razoro-žitvenega kroga, ki bo 16. januarja na Dunaju, predložili celovite podatke o svojih vojaških enotah in orožju. V naslednjih dneh pa bodo ustanovili posebno vojaško misijo za zvezo med vrhovnima poveljstvoma enot hrvaško-muslimanske federacije in samooklicane Republike srbske.
GAZA - Protestniki, ki so se zbrali pred palestinsko mošejo, kjer je pred pogrebom ležalo truplo ubitega člana Hamasa
Jahije Ajaša, so prisegli, da se bodo krvavo maščevali za smrt enega najbolj znanih članov islamskega uporniškega gibanja (Ajašu so v prenosni telefon podtaknili 50 gramov zelo močnega eksploziva). Jahija Ajaš, ki ga je izraelska varnostna služba razglasila za »državnega sovražnika številka ena«, je bil strokovnjak za izdelavo bomb. Izraelci so ga obtoževali, daje bil glavni krivec za podtaknjene bombe, ki so zahtevale veliko izraelskih življenj.
WASHINGTON - Ameriško letalstvo bo te dni začelo pošiljati letala U-2 na izvidniške polete nad Bosno in Hercegovi-
no. Po načrtu Natove operacije ohranjevanja miru naj bi tri vohunska letala U-2 vzletala z zračnega oporišča Istres Le Tube v Franciji.
MOSKVA - Ruski predsednik Boris Jelcin je z dekretom odstavil ministra za gospodarstvo Jevgenija Jasina in pomoč-
nika ministra Jakova Urinsona.
M. J .
Izdaja Podjetje za informiranje Murska Sobota
Časopisni svet: dr. Jože Bedernjak, Štefan Cigut, Zlatko Erlih, mag. Dalibor Geder, Cilka Jakelj, Rajko Stupar, dr. Aleksander Šiftar.
Uredništvo: Irma Benko (direktorica in glavna urednica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika). Bernarda Balažic-Peček. Jani Dominko, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Feri Maučec, Štefan Smej, Štefan Sobočan (novinarji), Nataša Juhnov (fotografinja), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šomen (tehnična urednica). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota. Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 31 998 (naročniška služba), n.c. 31 960, 33 019 (novinarji Vestnika), Venera (trženje) 33 015, št. telefaksa 32 175. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za IV. trimesečje 1995 je 1.900,00 SIT, za naročnike v tujini 100 DEM letno.
Tekoči račun pri Agenciji RS za PPNI Murska Sobota: 51900-603-30005, devizni račun pri Abanki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512.
Tisk: Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje št. 16/1B z dne 30. 1. 1992 se šteje tednik Vestnik med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje pet-odstotni davek od prometa proizvodov.
Umrl nekdanji predsednik Francije Mitterrand
Velikani odhajajo
Francois Mitterrand, ki je 26. oktobra lani dopolnil 79 let, je v ponedeljek preminil v svoji pariški pisarni zaradi posledic raka na prostati. Dve leti seje boril proti tej zahrbtni in neozdravljivi bolezni, pri čemer ni opustil delovnih navad, ki so pol stoletja brez premora usmerjala njegovo življenje. Prav zaradi te bolezni pa je sredi leta 1995 odšel iz Elizejske palače v Parizu in predsedniški stolček prepustil nasledniku Jacquesu Chiracu. To se je zgodilo 17. maja lani, ko se je po dvojnem sedemletnem mandatu umaknil iz aktivnega političnega življenja.
Iz življenjepisa Francoisa Mi- dejal, ko je bil leta 1992 prvič tterranda povzemamo, da seje ■ operiran. Bil je poročen in je
rodil 26. oktobra 1917 v Jarna-cu, nedaleč od atlantske obale, kjer je bil njegov oče šef železniške postaje. Mladi Mitterrand, kasnejši doktor prava z diplomama iz političnih ved in književnosti, je bil v študentskih letih blizu konservativnim desničarskim krogom. Na začetku druge svetovne vojne so ga ujeli Nemci, nato pa je zbežal iz ujetništva in bil od leta 1943 aktiven v francoskem odporniškem gibanju. Po osvoboditvi je bil Mitterrand član prve začasne francoske vlade in samo s 27 leti je že vstopil v vrh politike kot generalni sekretar za vojne ujetnike. Zanimivo je. daje bil v svoji politični karieri še 11-krat minister. V šestdesetih letih se je opredelil za socializem in je leta 1971 ustanovil socialistično stranko.
Prvič je sodeloval v predsedniškem boju že leta 1965, ko proti elizejskemu favoritu Charlesu de Gaullu ni imel nikakršnih možnosti za prevzem krmila države. Mitterrand seje na predsedniških volitvah znova pojavil leta 1974, ko gaje porazil d’Estaing, vendar gaje premagal na naslednjih volitvah sedem let kasneje. Tako je postal prvi socialist, kije bil na neposrednih volitvah v Franciji izvoljen za predsednika. S tem je francosko levico popeljal na oblast. Pri tem je v času zmernode-sničarskih vlad odigral izjemno pomembno vlogo, ki jo označujejo za ključno po predčasnem umiku legende francoskega političnega življenja Charlesa de Gaulla.
Tako so pod Mitterrandovo oblastjo v Franciji sprejeli te-
imel dva sinova. Nezakonska hčerka je pred dvema letoma sicer povzročila manjši škandal, vendar to ni zmanjšalo ugleda politika starega kova, ki se je vseskozi zavzemal za združeno Evropo. Njegova otroška želja, da bi postal kralj ali papež, se sicer ni uresničila, toda postal je nesmrten.
Brez dvoma je pokojni Francois Mitterrand napisal pomembno stran v francoski in svetovni zgodovini. Utrnila se je velika politična osebnost, katere se s spoštovanjem spominjajo nekdanjega voditelja.
prijatelja, ki seje s svojim političnim delovanjem in človeško veličino za vedno vpisal v svetovno zgodovino.
Francois Mitterrand je imel pomembno vlogo pri graditvi združene Evrope in pri zavze-
VELIKAN NAŠEGA ČASA - Nekdanji francoski predsednik Francois Mitterrand.
Iz Zagreba piše
Vse poti vodijo v Mostar
V skladu z zadnjo Mitterrandovo željo bo cerkvena pogrebna slovesnost v družinskem krogu, brez žalnih govorov, pokopali pa ga bodo v družinsko grobnico v Jarnacu na zahodu Francije.
meljna pravila socialne zakonodaje, odpravili smrtno kazen in decentralizirali upravo.
Zanimivo je, da seje Mitterrand od pripadnika katoliške desnice prelevil v ustanovitelja sodobne socialistične stranke, pri čemer je zlasti zaslužen za vzpon Francije med svetovne politične in gospodarske velikanke. Skupaj z nemškim kanclerjem Helmutom Kohlom pa velja za glavnega arhitekta tesnejšega povezovanja članic Evropske unije in razširitve te grupacije proti vzhodu.
S svojim dolgim predsednikovanjem je v marsičem obeležil politično prizorišče Evrope in syeta. Pod njegovim vodstvom se je namreč začela spreminjati Francija, kjer je uvedel tudi veliko socialnih reform, spremenila pa seje tudi Evropa, za katero se je Mitterrand vednej zavzemal.
»Imel sem tako srečno življenje, da mi je težko umreti«, je
Bil je eden od največjih humoristov v porajajoči se opoziciji in tudi svoj poraz na prvih večstankar-skih volitvah - tedaj kot član že ukinjene Hrvaške demokratske stranke - je slavil kot zmago. Volilne poražence in nekaj časnikarjev je počastil z večerjo, ko je beseda nanesla o Mostarju, o najinem najlepšem mestu, kot sva skupno ugotavljala. Pozneje sem filmskega in dramskega režiserja Slobodana Praljka srečal v Sunji pri Sisku, kjer je najprej vodil vojaško enoto hrvaških umetnikov, kmalu pa je v hrvaško-srbski vojni postal eden izmed poveljnikov hrvaške obrambe. »Kuhamo žganje in imamo se lepo«, mi je v zanj značilnem tonu opisal razmere na bojišču jeseni /99/. A to je bilo zadnjič, ko sem iz Praljkovih ust še lahko slišal kakšno šalo. Navzlic temu sem pozdravil imenovanje generala Slobodana Praljka za poveljnika Hrvaškega obramb-. nega zbora HVO v Mostarju, dobro leto po zadnjem srečanju z njim, ko se je razvnela vojna v BiH, ki je tedaj že kazala prve obrise hrvaško-mu-slimanskega spora. Spomnim se, da sem v družbi zagrebških znancev stavi! na generala Praljka kot glavnega gasilca v hrvaško-muslimanskega sporu, potem pa...
Ob slovenskem nepriznavanju paradržave Her-ceg-Bosne se je na HTV pojavil tudi general Praljak in mednarodno priznano Slovenijo označil s tako imenovano državo, tedanjega zunanjega ministra dr. Dimitrija Rupla pa kot tako imenovanega pisca, »ki tudi v Sloveniji nima nikakršnega ugleda«. To pa ni bil edini razlog, da sem čez svojega bivšega prijatelja napravil križ, kajti general Praljak je v isti sapi pometel z Muslimani kot nosilci kužnega znamenja ne le Balkana, temveč Evrope, potem pa je na položaju poveljnika HVO ukazal rušenje mostarske znamenitosti, Hajrudinovega mostu, po takem barbarskem dejanju pa je še bleknil, da bodo Hrvati po vojni zgradili še lepši most, kot je bila Hajrudinova mojstrovina.
Prav nekdanji filmski in dramski režiser Slobodan Praljak s svojimi dejanji zgovorno dokazuje, kako so vojne in polvojne razmere na ozemlju nekdanje Jugoslavije spremenile ljudi. Tragedija

Zato številni svetovni politiki v svojih izjavah ob smrti dolgoletnega francoskega predsednika Francoisa Mitterranda poudarjajo, daje svet z njegovo smrtjo izgubil velikega Evropejca in
manju za mir in humane odnos.: v svetu. »Bil je eden od najbo gorečih in vplivnih zagovorn kov evropskega združevanja«, j med drugim poudaril predse« nik Evropske komisije Jacque
Decembra 1983je Francois Mitterrand mudil na tridnevnem uradnem obisku v Jugoslaviji in ga kot prvi francoski predsednik zaključil z enodnevnim bivanjem v Sloveniji. V Novem mestu si je v spremstvu slovenskega vodstva ogledal IM V, v Ljubljani pa je položil venec pred spomenik revolucije na Trgu revolucije in si ogledal Cankarjev dom. Slovesen sprejem za Mitterranda pa so pripravili na Brdu pri Kranju.




Santer, Mitterrandov prispeve. k evropskemu povezovanju j navedel tudi generalni sekreta zveze Nato Javier Solana. Po bj sedah nemškega kanclerja He muta Kohla je Evropa izgubil velikega državnika, izpostavil p je tudi Mitterrandovo prizade vanje za utrditev francoske nemškega prijateljstva. Tiskovti predstavnik grške vlade pa je ' sožalnem sporočilu Mitterrand označil kot »največjo osebnos sodobne politike, ki je priho dnjim generacijam zapustil šte vilne dosežke in zamisli«.
Slovenski predsednik Milai Kučan v sožalni brzojavki nave del zlasti Mitterrandovo vloge pri podpori osamosvajanju Slo venije in njegovo državniške modrost. Premier dr. Janez Dr novšek pa je poudaril Mitterra nova prizadevanja za mir in sp ravo ter sožitje narodovo v Ev, ropi in svetu.
S smrtjo Mitterranda je Slo venija izgubila velikega prija telja.
MILAN JERŠf
Mostarja in njegovih prebivalcev, ločenih na zahodni (hrvaški) in vzhodni (muslimanski) del. ki jo je po svoje oblikoval general Praljak, v podaytonskem obdobju tudi najbolj stopa v ospredje. Sovraštvo med Hrvati in Muslimani je tako izrazito, da ga kvečjemu lahko primerjamo s srbskimi osvajalci Vukovarja in njihovimi žrtvami, toda v zakulisju mostarskega sovraštva je dosti več kot sama razmerja med zahodnim in vzhodnim delom mesta.
Prek sedanjih pobojev na eni in drugi strani se sproščajo nepotešene strasti hrvaških borcev za samostojno državo, ki se je uradno, po sklenitvi miru v Parizu, utopila v hrvaško-bošnjaški federaciji, še bolj v ozadju pa je hrvaško-srbska delitev Bosne, ki sta jo vsaj na papirju prvič opravila dr. Franjo Tud-man in Slobodan Miloševič, marca 1991 v Karado-rdevu. Ne nazadnje, tudi ob podpisu daytonskih dokumentov na Elizejskih poljanah v Parizu dr. Franjo Tudman ni mogel iz svoje kože, saj je o hrvaško-bošnjaški federaciji spregovoril kot o sestavnem ozemlju Hrvaške, po novoletnih praznikih pa je pohitel v Sarajevo, da bi z Alijo Izetbegovičem v okviru meddržavnega sveta za sodelovanje, ki ga tudi vodi, utrdil temelje za bodočo skupno državno tvorbo, ki se ji uradno reče konfederacija med Hrvaško in BiH.
Problem hrvaške politike pa ni le v nezaceljenih ranah iz hrvaško-muslimanske vojne, ki se najbolj razpirajo prav v Mostarju, temveč v tem, ker v javnost prihajajo tudi za dobre poznavalce razmer presenetljivi dokazi, ki zgodbam o hrvaško-srbski trgovini dajejo meso in kri. V poldrugem mesecu, med februarjem in aprilom 1994, je Ina za potrebe vojske Karadžičevih Srbov izvozila 497 cistern goriv (za srbske tanke), dokazujejo dokumenti, kijih je v zadnji številki objavil zagrebški tednik Globus.
Tako bo ugibanj o pravem ozadju balkanske morije čedalje manj, z njimi pa se bodo prav gotovo povečala tista, ki se navezujejo na misijo Nata pri ohranjevanju miru v BiH, ker se ne bo iztekla v enoletnem obdobju. Lahko bomo prijetno presenečeni, če se bo novo tisočletje začelo s pravim mi-

PETER POTOČNIK
rom na Balkanu.
vestnik, 11. januarja 1996
Uspešen prodor Radenske na trg Madžarske, Češke in Slovaške
»Priroda dava najlepšie«
Ekskluziva na dirki Formule 1 v Budimpešti na Madžarskem -Na Češkem lahko le Radenska uporablja naziv mineralna voda -Na Slovaškem plakat Radenske ocenjen kot najboljši v letu 1995
Radenska se je na vstop na vzhodnoevropski trg že dolgo pripravljala. Lani ji je dokončno uspelo. Čeprav gre v začetku za dokaj majhne količine prodane pijače, pa računajo na vsakoletno povečanje prodaje. Toda v začetku je bolj kot količina pomembnejši imidž - šele s pravilnim imidžem kakovostne, zdravilne in cenjene mineralne vode in blagovne znamke bodo lahko v prihodnjih letih prodajo na trgih Madžarske, Češke in Slovaške povečevali. Že v letu 1996 naj bi prodane količine v teh državah podvojili.
Ce je bilo še pred petimi leti težko prodreti na trg vzhodnoevropskih držav, ker je bila njiho-
va proizvodnja pod močno državno zaščito, poleg tega pa je bil standard tako nizek, da si dragih uvoženih izdelkov niso mogli privoščiti (razen, če niso bili nekakovostni in s tem sorazmerno poceni), je danes drugače. Tržišča niso več tako neprodušno zaprta in centralizirana, ljudje pa že znajo bolj ceniti kakovost kot nizko ceno. Radenska, ki je že uveljavljena na trgih Avstrije, Italije in Nemčije, kjer se je tudi naučila spretnih marketinških Prijemov, se je pravočasno podala na novi potencialni trga njihove široke palete izdelkov. V to so še posebej prisiljeni zaradi razpa
da bivšega jugoslovanskega trga, saj ima manjša prodaja lahko dolgoročno negativne posledice, čeprav morebiti ta primanjkljaj kratkoročno predstavljajo kot nepomemben.
Že 1993. leta so začeli s prodorom na Madžarsko, ko so prodali prvih 200 tisoč enot mineralne vode; po zamenjavi uvoznika so začeli sodelovati s firmo Con-texpo iz Zalaegerszega in tako v lanskem letu prodali že 625 tisoč enot mineralne vode. Poleg tega, da so reklamirali izdelek v medijih, so se odločili tudi za opremljanje maloprodajnih1 mest z raznimi reklamnimi izdelki ter sponzoriranjem odmevnih športnih prireditev; največja pridobitev je prav gotovo ekskluzivno
prodaja mineralne vode na dirki Formule 1 v Budimpešti, kjer so v času tekmovanja prodali kar 35 tisoč 1,5 litrskih PET plastenk mineralne vode. V letošnjem letu naj bi na madžarskem trgu prodali skupno 850 tisoč enot mineralne vode v plastenkah in steklenicah.
Na češki trg so vstopili 1994. leta, ko so skupaj z družbo Inter-trade iz Prage iskali primernega uvoznika in prodali le 45 tisoč enot mineralne vode. V letu 1995 je prodaja narasla že na okrog 200 tisoč enot. V prihodnje se želijo s prodajo razširiti tudi na druga češka mesta (doslej so prodajali le na območju Prage), tako da bi v letu 1996 prodajo mineralne vode celo potrojili, v prodajo pa bi vključili tudi blagovni znamki Radin in Miral. Poleg številnih marketinških akcij (oglaševanje na 100 velikih plakatih, oglaševanje v medijih, pokušnje, oprema prodajnih mest, sponzoriranje in drugo) jim je pri prodaji v veliko pomoč
dejstvo, daje Radenska po češki zakonodaji o mineralnih vodah edina, ki je glede na vsebnost mineralov upravičena do naziva mineralna voda. Vse ostale vode na tem trgu vsebujejo premalo mineralov, da bi se lahko ponašale s tem nazivom.
Zelo uspešen je bil prodor na Slovaško, kamor so šele lani spomladi začeli voziti plastenke z 1,5 litra mineralne vode. Izvozili so je čez 300 tisoč enot. Ta izvoz se bo letos prav gotovo podvojil, saj so lani dosegli velik uspeh s trimesečnim odmevnim oglaševanjem na »gigant« plakatih skupaj z agencijo Agas, s. v. o. iz Bratislave. Oglaševali so tudi na nacionalnem radiu ROCK FM ter na sejmu Agrokompleks v Nitri. Na izboru revije Strategie je velik plakat Radenske prejel nagrado kot najboljši »gigant« plakat na Slovaškem -i dejno rešitev plakata je prispevala sodelavka Centra za oblikovanje Radenske Anica Žula. V letošnjem letu naj bi skupaj s slovaškim partnerjem Interfalco oz. Jelly količino prodane mineralne vode podvojili, uvajati pa bodo začeli tudi male stekleničke za prodajo v gastronomiji.
BBP
Osebni zdravniki spet predpisujejo tehnične pripomočke Omejitve ukinjene zaradine življenjskosti
Skupščina Zavoda za zdravstveno zavarovanje je sredi decembra odločila, da se zopet spremenijo pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki se nanašajo na predpisovanje tehničnih pripomočkov, in sicer tako, da z januarjem tega leta tehnične pripomočke ponovno lahko predpisujejo tudi osebni zdravniki in specialisti, ne pa samo pooblaščeni s strani zdravstvene zavarovalnice.
Septembra je direktor zdravstvene zavarovalnice Franc Košir javnosti sporočil, daje zavarovalnica v prvem polletju imela 5,2 milijardi tolarjev izgube, da bo ta ob koncu leta presegla 12 milijard in da bodo zato začeli izvajati varčevalne ukrepe. Ker so zdravniki predpisali kar za 46 odstotkov več ortopedskih pripomočkov kot v primerjalnem obdobju, je bil eden izmed varčevalnih ukrepov namenjen prav predpisovanju tehničnih pripomočkov. S prvim oktobrom so jih bolnikom smeli predpisovati samo tisti zdravniki, specialisti, ki jih je za to pooblastila zdravstvena zavarovalnica. Ukrep torej, za katerega še ni znano, ali je v treh mesecih, kolikor je veljal, zavarovalnični blagajni privarčeval kak tolar ter je bilo tako storjenih manj zlorab, zagotovo pa je zaslovel po skrajni neživljenjskosti. Zavarovalnica je bolnike, svoje zavarovance pošiljala po tehnične pripomočke k zdravniku, ki bolnika še poznal ni, z administrativnim ukrepov pa se je podaljšala pot do potrebnega pripomočka.S tem, da je osebnemu zdravniku vrnjena pravica predpisovanja tehničnih pripomočkov na račun zdravstvene zavarovalnice, je pot za pridobitev tehničnih pripomočkov preprostejša, toda brez varčevanja ni šlo tudi v tokratnih popravkih navodil. Med pravice ali pripomočke iz obveznega zdravstvenega zavarovanja namreč ne sodijo več ortopedski vložki za čevlje, kombinirani oziroma sobni in toaletni voziček ter toaletni voziček. Med pravicami pa ostaja še naprej toaletni stol. M. H.
Ob Trstenjakovi 90-letnici
Devetdeset let približevanja
Naš veliki rojak akademik dr. Anton Trstenjak, ki se je rodil 8. januarja 1906. leta v Rodmošcih pri Gornji Radgoni, je dopolnil devetdeseto leto svojega življenja. Njegova znanstvena veličina je tolikšna, da se ga ob tej prelomnici njegovega življenja spomnijo mnogi, ki cenijo njegov prispevek na področju psihologije v slovensko zakladnico tovrstne znanosti.
Kakor večina intelektualcev (tudi znanstvenikov) izvira iz kmečkega pokolenja; to trdi tudi naš jubilant. Tudi on izvira iz družine malega kmeta, posestnika vinograda, župana in družine, v kateri so se ob njem rodile še štiri sestre. Od teh pa živi le najmlajša Terezija, ki živi v Negovi, kjer je dr. Anton Trstenjak obiskoval osnovno šolo. Od tu ga je oče prek Špilja z vlakom odpeljal v klasično gimnazijo v Maribor. Potem je študiral na fakulteti v Innsbrucku teologijo in filozofijo.
Za študij filozofije ga je navdušil radgonski rojak dr. Franc Veber. Prav o Vebru je opravil tudi doktorsko disertacijo iz doktorata filozofije. Za teologijo ga je navdušila mati, ki si je želela, Pa bi njen sin postal duhovnik, Pekoliko pa je pripomogel tudi Pjegov sorodnik, ki je pred njim študiral teologijo. Ko je odhajal na šolanje v Maribor, ga je mati, Kot je bila navada, na pragu pokropila z blagoslovljeno vodo, da bi bila pot do njej željenega poklica bolj gotova. Kot kaže, je to Pomagalo, kajti njen sin Anton je z 29 leti postal doktor filozofije, s 33 leti pa doktor teologije.
Neka čudna notranja sila, kot je nekoč sam povedal, je njegovo življenje kar porinilo v področje Psihologije, ki ji je posvetil večino življenja. Svoje znanje psihologije si je izpopolnil na slovitem Psihološkem inštitutu v Milanu. Tam seje takrat srečal z velikimi irneni iz psihološke znanosti.
V tem času so mu ponujali mesto profesorja psihologije na univerzah v Milanu in Gradcu, a je ponudbi odklonil. To pa je ve-Lka sreča za Slovenijo, saj kot Profesor v tujini ne bi ustvaril to-jiko za slovenski narod. Vrsto let je predaval na Teološki fakulteti v Ljubljani, okrog pet let pa tudi na klasični gimnaziji v Mariboru. Ker obvlada vse glavne svetovne
jezike, se je udeleževal mnogih mednarodnih srečanj psihologov in filozofov. Kot predavatelja pa so ga vabili po svetu. Tako so njegova predavanja poslušali v ZDA, Gradcu, Parizu, Bruslju, Retzhofu, Londonu, Nijmegenu, Rimu, Dussledorfu. Padovi, Hannovru, Luzernu in še mnogih mestih po svetu. Tudi v tedanji Jugoslaviji je predaval po številnih mestih, kot v Zagrebu, Beogradu, Zadru, Opatiji in seveda v številnih mestih v ožji domovini Sloveniji. Vsa njegova predavanja so bila dobro obiskana. Kot je sam povedal, ni nikoli predaval pred prazno dvorano. V veliko zadovoljstvo mu je bilo, ko so ga povabili na predavanja v njegovi rojstni Radgoni.
Kot smo že povedali, so ga kot strokovnjaka vabile mnoge univerze. Odzval se je le za en sam semester, ko je predaval na univerzi v Montrealu v Kanadi (1958/59).
Dr. Anton Trstenjak pa ni razdajal svojega znanja s področja psihologije samo na predavanjih, kijih je imel doslej več kot 700. Kot je sam povedal, ko so ga pred časom predstavili na slovenski televiziji, je doslej izšlo 83 njegovih knjig, seveda vse s področja psihologije. Knjige, ki so prišle izpod njegovega peresa, niso nikoli ostajale na policah, mnogo pa sojih morali ponatisniti. Precej njegovih del je prevedeno v druge jezike, predvsem v srbohrvaščino, češčino in italijanščino. Doktorski disertaciji iz filozofije in teologije pa sta bili pisani v nemščini, kar je razumljivo, saj je študiral na nemško govoreči univerzi v Avstriji.
Med njegove najbolj brane knjige sodijo tiste s poljudnoznanstveno vsebino, katere so v večini izhajale v rednih zbirkah Mohorjeve družbe v Celju. Od teh so najbolj znane Med ljudmi ( 1956), Človek v ravnotežju
(1957), Človek v stiski (1960), Če bi še enkrat živel (1965), Hoja za človekom (1968), Človek samemu sebi (1971), Človek in sreča (1974) in Umrješ, da živiš (1993/94). Te in še mnoge druge iz cikla poljudnoznanstvenih del dr. Antona Trstenjaka so prihajale v številne slovenske družine.
Dr. Anton Trstenjak ni bil nikoli psiholog ene same smeri. V
svoji znanstveni praksi se je lotil različnih vidikov psihologije. Tako so nastala dela o psihologiji dela, psihologiji ustvarjanja, psihološkem vidiku barv, zaznavanju časa, duševnem razvoju otroka, človekovi pisavi, psihoanalizi. družinskem življenju, o reklami, o psiholoških vidikih šofiranja, o navadi kajenja, o ekološki psihologiji, o človeku - bitju prihodnosti itn. Skratka, ni področja psihologije, ki se ga ne bi lotil, če so po tem nastajale potrebe. Iz potrebe pa je nastala tudi knjiga Ekološka psihologija (z zelenimi platnicami, 1984), ki je prvo tovrstno knjižno delo v Sloveniji.
Njegova velika dela s področja znanstvene psihologije so začela izhajati že zelo zgodaj. Že leta 195 1 je izšla Psihologija dela, 1953 pa knjiga Psihologija umetniškega ustvarjanja, ki sta bili
prvi taki deli v Sloveniji. Med njegove največje dosežke štejemo Oris psihologije I in II, ki je izšel v skupnem obsegu 1590 strani in je vse do danes Trstenjakovo najobsežnejše delo s področja psihologije. Knjiga je izšla v treh izdajah (1969 do 1975) in je bila takoj razprodana.
Znanstveno slavo v strokovnih psiholoških krogih doma in
po svetu pa je dosegel s knjigo Človek in barve. Vabili so ga na razna srečanja in simpozije o psihologiji barv doma in po svetu. Bil je tudi član mnogih združenj psihologov in inštitutov, ki so specializirani z obravnavo psihologije barv.
Toda dr. Anton Trstenjak je bil tudi praktik, saj je kot svetovalec pomagal opremljati različne industrijske objekte in javna poslopja. Po njegovih načrtih in nasvetih so barvno opremili tovarniške objekte v Leku, Sevojnu idr. Na tem področju je v Sloveniji in tedanji Jugoslaviji zaoral ledino - v teoriji in praksi.
Z odhodom v pokoj ni nastopila doba počitka. Ob neki priložnosti nam je povedal: »Sedaj, ko sem v pokoju, moram še bolj delati.« In res, v tem njegovem obdobju zrelih let nastajajo nova in nova dela. Veliki Trstenjakovi deli
sta Psihologija ustvarjalnosti (1981) in Človek, bitje prihodnosti (1985). Prva z zlatinimi platnicami, druga s srebrnimi, kot nekakšna simbola za višek Trstenjakove ustvarjalnosti. Obe sta v slovenski javnosti naleteli na velik odmev. Kot je sam povedal, je knjiga Človek, bitje prihodnosti nastajala več desetletij. Težko bi našteli vse knjige, ki so izšle v zadnjih 15 letih. Pa poglejmo le nekatere, ki so izšle po njegovi 80-letnici življenja: Človek in njegova pisava (1986), Čovek, končno in neskončno bitje (1988), Dobro je biti človek (1988), Skozi prizmo besede (1989), Misli o slovenskem človeku (1991), Po sledeh človeka (1993), Umrješ, da živiš (1993/94) in O družini (1994). Že ta spisek do sedaj pisanih naslovov nam pove, da je v večini njegovih del v naslovu človek. Njemu pa so namenjena vsa njegova dela, tako neukemu kot uke-mu človeku.
Človek kot je dr. Trstenjak, bi moral biti deležen posebne pozornosti družbe. Toda priznanje bil prej v tujini, doma pa so ga poznali le tisti, ki jim je dajal znanje, naj bo na predavanjih ali iz knjig. Prvo javno priznanje je dobil leta 1983, ko so ga sprejeli v članstvo Slovenske akademije znanosti in umetnosti, istega leta pa je prejel Kidričevo nagrado in tako s tema dvema priznanjema stopil iz anonimnosti. Ob prevzemu Kidričeve nagrade je povedal, da sicer ne da kdovekaj na priznanja in nagrade, te pa je bil vesel; dejal je tudi: »Ta nagrada mi pomeni, da nisem bil čuri-muri v luknjici. Pomeni, da sem delal, delal za družbo in daje moje delo našlo v družbi odmev, da nisem delal mimo družbe in mimo aktualnih vprašanj.«
Da resnično ni ostal »čuri-mu-ri v luknjici«, je pokazal čas. Tako je bil v zadnjih letih deležen še več velikih priznanj. V tedanjem jugoslovanskem merilu je 1989. leta prejel nagrado Avnoja, na katero je moral čakati vrsto let, čeprav je bil večkrat kandidiran. Veliko priznanje pa je dočakal tudi 1987. leta, ko je bil razglašen za častnega občana občine Gornja Radgona. Takrat je povedal, da mu domači kraj veliko pomeni, to pa pove njegova izrečena misel: »S srcem sem vedno ostal v rodnem kraju. Prlekija mi je sinonim za srečo.«
Danes je dr. Anton Trstenjak častni občan še v občinah Ljutomer, Ormož, Ptuj in Maribor. V znak njegove veličine pa je bila v Radencih leta 1992 ustanovljena Fondacija dr. Antona Trstenjaka, v katero je tudi sam vložil prihodke od njegovih avtorskih pravic. Občani Občine Gornja Radgona pa so ga počastili tako, da so mu 1991. leta na rojstni hiši v Rodmošcih odkrili spominsko ploščo. Takrat je bil do njegove rojstne hiše položen tudi asfalt, na kar je bil posebej ponosen, saj je lahko tja pripeljal tudi svoje prijatelje. da jim ni bilo treba več gaziti po blatu.
Dr. Anton Trstenjak je pisal, o, še piše, dela, ki segajo človeku v dušo. Lahko bi rekli, da je za svoje potrebe namenil sila malo. Več kot pol življenja živi v bornem prostorčku na Resljevi v Ljubljani kot podnajemnik, čeprav bi lahko imel tudi vilo. V tem prostoru se srečuje z novinarji, tu se srečuje s prijatelji, a ne boste verjeli, tu je njegova nikoli odprta, seveda uradno, ordinacija. Kdo bi lahko povedal, kdo bi lahko naštel, koliko delavcev, koliko študentov, koliko intelektualcev je pri njem v tej borni sobici našlo pomoč v duševni stiski. Le on ve, koliko življenjskih stisk so mu razložili njegovi neuradni pacienti. Pomagal jim je, če jim je sploh bilo mogoče pomagati, s svojim znanjem, s svojo dobrohotno besedo, kije velikokrat odtehtala »kilograme« medikamentov. Za ta svoja dejanja pa ni nikoli vzel samega beliča, kot je nekoč povedal. Rekel je, da nima ordinacije, ne plačuje davkov ... konec sveta se bliža in bo vsaka beseda zaračunana. Bog ve, kolikim je njegova beseda vlila poguma za nadaljnje življenje. Kot je povedal, so ga njegovi pacienti tudi obremenjevali pri njegovem ustvarjanju. Tako seje včasih zatekel nekam na Gorenjsko, toda tudi tam so ga odkrili.
Kljub boleznim, tudi težkim, naš sogovornik ne miruje. Še nastajajo dela. Še več, hiti, kot bi kaj zamudil! Pa naj sklenemo ta zapis posvečen dr. Antonu Trstenjaku z mislijo slovenskega pediatra dr. Alojza Gregoriča, ki je dejal, »da je pri nas več visokih gora, najvišja pa je gora ustvarjalnosti profesorja Trstenjaka«,
LUDVIK KRAMBERGER
4
vestnik, 11. januarja 1996
ospodarstvo
Usklajeni proračunski program za cestno infrastrukturo, a brez pomurskih cest So bili premalo glasni župani ali poslanci?
Decembra lani je Odbor za infrastrukturo in okolje sprejel usklajeni proračunski program za cestno infrastrukturo, kjer so bili amandmaji iz prikritih razlogov dovoljeni le v paketu
Sorazmerno tiho je minilo sprejemanje usklajenega proračunskega programa za ceste za leto 1996. Verjetno je bilo vsem »uskjavalcem« tako tudi prav - enim zato, da njihovi volilci ne bi izvedeli, kako neuspešni so bili pri predlaganju novih cestnih programov, drugi pa zato, da se ne bi prehitro razvedelo, kako so v program spretno vsilili tudi takšne ceste s svojega volilnega območja, ki po vseh pravilih še ne bi smele priti na vrsto, oziroma bi imele druge večjo prednost. Pomurski poslanci z doseženim nikakor ne morejo biti zadovoljni. Na žalost je tako, da nekateri res niso zadovoljni, drugi (ki pravzaprav niso člani Odbora za infrastrukturo in okolje) pa so z doseženim nadvse zadovoljni. Ali lahko rečemo, da pri reševanju najbolj akutnega pomurskega problema - prometne varnosti in slabih cest - sploh imamo »pomurske poslance« ali so to zgolj izpolnjevalci strankarskih ukazov?
Po usklajevanju in sprejemanju amandmajev v paketu je Odbor za infrastrukturo in okolje pristal na to, da se bo za gradnjo državnih cest Direkciji RS za ceste iz proračuna namenilo 14,3 milijarde tolarjev. To je nekaj manj od prvotnega proračunskega predloga in skoraj za deset milijard manj od realnih potreb. Toda takšna je pač usmeritev države: denarja ni, če se proračunska sredstva zmanjšajo, se morajo na vseh področjih, sicer pa bodo itak večino prometnih problemov rešile zgrajene avtoceste. Slednje je izgovor tudi za Pomurje; zato menda niso hoteli nič slišati o začetku rekonstrukcije magistralne ceste M 1D-1 od Murske Sobote do mostu v Petanjci niti o obnovi mostov čez rokave in reko Muro med Petanjci in Radenci in niti o rekonstrukciji izredno nevarnega odseka ceste od Radenec do Gornje Radgone. Po mnenju izvedencev na ministrstvu ti nerekonstruirani odseki niso tako zelo nevarni, na njih da ni ne zastojev in ne smrtnih žrtev! Tudi cesta Gederovci-Cankova-Roga-šovci si po njihovih kriterijih ne zasluži, da bi prišla v program proračuna za leto 1996! Dobro, da ljudje ne morejo videti in vedeti, kakšne in katere ceste se bodo s tem državnim denarjem obnavljale - večina jih je na Dolenjskem ali vsaj na obmejnem območju s Hrvaško.
Večina cest z geografskega območja Pomurja je vključenih v program po več kot enoletnih zahtevah in dolgotrajnih obljubah. Tako se bo s subvencijami vendarle financirala cesta med Kobiljem in mejo z Madžarsko v višini 38 milijonov tolarjev. Direkcija RS za ceste bo končno dobila 63 milijonov za rekonstrukcijo ceste M 10-1 skozi Lenart, 27 milijonov za sanacijo plazu v Dankovcih in za signalizacijo ceste Martjanci-Gornji Petrovci 31 milijonov tolarjev, nadalje za dokončanje gradnje ceste Stročja vas -Ljutomer 79 milijonov ter za rekonstrukcijo ceste skozi Cankovo 41,8 milijonov. Kdor pozna razmere, ve, daje to v bistvu zapozneli denar, ki bi ga morali izvajalci in občine prejeti v glavnem že v minulem letu; ponekod so z delom že začeli ali nadaljevali, čeprav denarja še niso dobili.
Kaj je torej tisto, kar je vključeno v program proračuna Republike Slovenije za leto 1996? Most čez Muro v Veržeju ne more biti, kajti to je zgolj nadaljevanje del, za katera naj bi prejeli 32 milijonov. So to morebiti »inundacije« v Veržeju, za’katere bodo prejeli 37 milijonov, dolgo zahtevana obnova Kranjčeve ulice v Lendavi, za katero naj bi po spremenjenem predlogu dodelili 9,3 milijona proračunskih sredstev ali gradnja mostu čez Bukovnico v Dorbrovniku v višini 32,5 milijonov tolarjev? Vsekakor je dobrodošlo nadaljevanje rekonstrukcije ceste M 10-1 od Kapce do Hotize v višini 46 milijonov, ki bi morala prav tako potekati kot nadaljevanje rekonstrukcije že lani in so si ga krajani izsilili z resnimi grožnjami (tako kot marsikaj doslej), ter dvoumno zapisan odsek Pe-tanjci-Murska Sobota (Cankarjeva ulica), kateremu bi namenili skromnih 9,3 milijone tolarjev; v bistvu gre tukaj prav tako za magistralno cesto M 10-1, le daje ta kratki odsek tudi ulica v Murski Soboti, na kateri so prav tako, že bile organizirane zapore. Mimogrede: za gradnjo obvoznice Novega mesta je namenjeno kar 145 milijonov.
V tokratnem usklajenem predlogu proračunskega programa za ceste je najbolj zanimiva številka 4,6 milijonov - na spisku se pojavlja zelo pogosto, z njo pa so označeni upoštevani amandmaji, a za katere ceste, še ni povsem znano, kot tudi ne, kdaj bodo sploh prišle na vrsto; pomembno je že to, da so v programu. Njihov podrobnejši pregled je nadvse zanimiv, včasih tudi nerazumljiv. Tako so s pomurskega območja dodatno vključeni naslednji odseki: Gornja Radgona-Mele (gre za kratek odsek ceste, ki ga je treba zgraditi hkrati z gradnjo nove Petrolove bencinske črpalke, čeprav je pred leti država zahtevala, da Petrol sam financira obnovo tega odseka), Martinje-Dolič, Črenšovci-Razkrižje in (verjeli ali ne) cesta Martjanci-Dobrovnik-Dolga vas.Zanima me, kdo bo pojasnil krajanom ob razdrapani cesti od Cankove do mednarodnega mejnega prehoda Kuzma (Sotina), zakaj njihove ceste še vedno ni v programu in zakaj je vključena cesta proti Dobrovniku in Dolgi vasi, ki je še v sorazmerno dobrem stanju. Kdo bo pojasnil voznikom, da magistralna cesta od Murske Sobote do Petanjec in od Radenec, skozi Šratovce in Mele do Gornje Radgone ni dovolj prometno obremenjena in nevarna, da bi bila potrebna obnove, morebiti celo razširitve ali ureditve pločnikov in kolesarskih stez? Kdo je sploh predlagal takšne amandmaje? Ne ve se, ker so bili predlagani in sprejeti v paketu, zato tega menda ne vedo niti pomurski poslanci, člani Odbora za infrastrukturo in okolje.
Nekdo se očitno igra s potrpljenjem tukajšnjih ljudi, ali pa so z gradnjo ceste mimo Bogojine in Bukovnice povezani še kakšni drugi interesi - je to obljuba države, občine ali stranke bodočim investirojem novega zdravilišča v Bukovnici ali le način pridobivanja ljudi na svojo stran? Umazane igre na račun drugih, na račun tistih, ki bi si zares zaslužili boljše in varnejše ceste.
BERNARDA B. PEČEK
Jo|e,Kuronja prevzel sanacijo Kobitexsa
Časi se vračajo
Cilj sanacije: podjetje pripeljati v okrilje večjega poslovnega sistema
Sredi oktobra je vodenje podjetja Kobitex iz Kobilja prevzel Jože Kuronja, z namenom, da v šestih mesecih izpelje sanacijo podjetja. Jože Kuronja je namreč tudi vodja in solastnik podjetja Lend, d.o.o, iz Lendave, ki je registrirano prav za opravljanje poslovnih storitev, finančni zakup in kreditne posle.
Torej spet sanacija kobiljan-skega podjetja in spet s pomočjo občine. Spet zato, ker je bilo podjetje v nekaj manj kot desetletju kar nekajkrat deležno občinske pomoči. Pod občinskim patronatom je potekalo prizadevanje za pridobitev proizvodnega programa v Kobilju, to je bilo še v času, ko je lendavski izvršni svet vodit sedanji sanator podjetja Jože Kuronja, občinska pomoč je sledila v času osamosvajanja podjetja po stečaju Utoka, takrat pod taktirko Alojza Jerebica, tokrat pa na pobudo kobiljanske občine in župana Pavla Neme-ta.
Kobitex zdrknil do dna, ker je Mura ostala brez pogodbe
. Morda za najbolj zgrešeno poslovno odločitev, ki je Kobitex pripeljala do dna, velja odločitev o zaposlitvi 22 delavcev ukinjenega obrata TIO Dobrovnik za nedoločen čas. Ti delavci, ki so se preizkušali že v Indipu in so bili zaradi neuspešnosti odslovljeni in za katere (nove zaposlitve) je podjetje dobilo denar z zaposlitvenega zavoda, naj bi opravljali kooperantsko delo za Muro. Slednja je imela sklenjeno pogodbo o šivanju avtomobilskih prevlek z avstrijskim podjetjem Schmidt. Kobiljčani pa naj bi za Muro šivali prevleke v vrednosti 450 tisoč mark letno. Mura in avstrijski partner sta pogodbo prekinila, praznih rok pa je tako ostalo tudi kobiljsko podjetje.
Za sanacijo so se torej odločili potem, ko je podjetje ostalo brez denarja in dela, delavci pa so bili poslani na čakanje in ko so sedenji direktor, župan občine ter tudi prejšnji direktor obiskali nekaj slovenskih podjetij, so se
prepričali, daje v slovenskem prostoru dovolj dela ali dodelavnih poslov za šivanje izdelkov iz usnja tudi zanje.
»Nalogo sem prevzel potem, ko sem dobil informacijo, da posel je. Z dobro organizacijo dela in dobrim strokovnim kadrom tehničnega profila je mogoče firmo voditi tako, da bo tekoče poslovala brez izgube,« je izjavil Jože Kuronja. Tekoče poslovanje pa bremeni dvajsetmilijonski dolg - 4,7 milijonov se ga je nabralo predlani, kar za 13 milijonov pa v devetih mesecih lanskega leta. Podjetje od bank velikega posojila nikoli ni dobilo, tako da je dolg posledica dveh neizplačanih plač in regresa delavcem ter treh prispevkov in dajatev do države, pa tudi nekaterih manjših posojil, najetih na sivem trgu.
Občinsko posojilo in dano jamstvo za osem milijonov
Nobena sanacija pa se ne more začeti, če zanjo ni denarja.
»Občina Kobilje nam je dala kredit, ki pa smo ga že vrnili, pomembno pa je tudi to, daje dala jamstvo za najetje posojila v višini 8 milijonov pri Pomurski banki,« je povedal sogovornik. Na vprašanje, ali je morda tudi sam v podjetje vložil kapital v smislu dokapitalizacije ali morda v obliki posojila, je odgovoril:
»Osebno ne, marveč mešana firma Lend v obliki finančnega servisa, da, ko Kobitex dobi priliv, vrne denar.«
Najprej denar, potem pa delo, bi lahko rekli o stopnicah sanacijskega programa. V kobiljan-skem podjetju je bil ves čas prvi ali osnovni proizvodni program šivanje usnjenih prevlek za obla-
zinjeno pohištvo. Ta program za švedskega kupca so delali še v času Utoka, dokler le-ta leta ’92 ni šel v stečaj, program pa je potem prevzelo podjetje Milax iz Mengša, ki pa gaje bilo pripravljeno odstopiti kobiljanskemu za polovico manj dela, kot so ga opravljali pred tem. Naročila so se razpolovila in za vseh 28 delavcev, kolikor jih je delalo takrat, dela ni bilo.
Ta program ali sodelovanje z imenovanim podjetjem teče še sedaj, vendar po besedah direktorja nenačrtno, pa tudi cena dela ni interesantna.
»Zato smo s podjetjem Nova oprema iz Slovenj Gradca podpisali izjavo o dobrih namenih, kajti naše delo potrebujejo za program izdelkov za švicarski in francoski trg. Mi bi za to firmo že začeli delati, vendar je vse zastalo zaradi stavke v Franciji,« je povedal direktor Kobitexsa. Na tem programu bi lahko delalo petnajst delavcev.
Novi programje izdelava usnjenih avtomobilskih sedežnih prevlek in vzglavnikov za avtomobile znamke Golf in Passat. To delajo za podjetje Prevent iz Slovenj Gradca.
»Tu smo podpisali pogodbo za 15 delavcev. To je ekonomsko najbolj zanimiv program, od firme pa dobimo tudi precej strokovne pomoči. Mesečna realizacija je 30 tisoč mark, glede na možnosti, opremo in prostore pa bi ta program lahko razširili, tako da bi postal osnovni program podjetja.«
Šivanje ženskih torbic kot tretji proizvodni program so dobili od podjetja Toko iz Domžal, in tudi tu bi bilo delo za 15 delavce.
Napovedano odpuščanje slabih delavcev
»Delaje torej že sedaj za 45 delavcev, toda če bi bili vsi dobri delavci,« je povedal direktor ko-
biljanskega podjetja ter napovedal odpuščanje tistih, ki v času sanacije podjetja ne bodo dosegli kakovosti in norme z besedami: »Določeno selekcijo med delavci bomo napravili, tako da bodo morali oditi tisti, ki v nekaj mesecih ne bodo dosegli vsaj 80 do 90 odstotkov norme.«
Povprečna dosežena norma v podjetju je namreč še vedno le 70 odstotkov, za tekoče poslovanje podjetja pa bi jim zadostovalo doseganje vsaj 80-odstotne norme. Plače zaposlenih so zato nizke, ali zajamčena najnižja plača, ki znaša 46 tisočakov bruto ter dodatek za uspešnost.
Breme sanacije torej nosi tudi petinštirideset zaposlenih - ne le, da za opravljeno delo prejemajo malo plačo, ampak ker jim bo direktor po svojem sanacijskem načrtu predlagal, da se odpovejo dvema neizplačanima plačama ter delu regresa za letni dopust. Tako bi se dolg podjetja pomembno znižal, kajti podjetje je dolžno predvsem delavcem in državi.
V okrilje večjega poslovnega sistema
Naslednja stopnja sanacijskega programa je vzpostavitev tesnejšega sodelovanja s podjetji, za katere sedaj opravljajo kooperantska dela. Tesnejše sodelovanje naj bi pripeljalo tudi do tega, da bi podjetje prestopilo k enemu od večjih poslovnih sistemov.
»Glede na lokacijo, kadre in velikost podjetja mora to čim prej priti v nek sistem. To je bistveni cilj. Rečem lahko, da se z eno firmo o tem že resno pogovarjamo, tako da bi s tem zakorakali v letu ’97,« je povedal Jože Kuronja.
Še prej pa se bo potrebno dogovoriti, kako rešiti vprašanje lastnine. Podjetje ima devetnajst lastnikov, ki so hkrati tudi zaposleni delavci v proizvodnji. Ti so leta '92, ko je Utok šel v stečaj, ustanovili podjetje Kobitex ter ’ postali njegovi lastniki. Zaradi kolektivne lastnine nad podjetjem se to tudi ni lastninilo po zakonu o lastninskem preoblikovanju družbenih podjetij.
»Razmišljamo tudi o drugi obliki lastnine, vendar zaradi poslovne tajnosti o tem še ne bi govoril,« je povedal sogovornik. Menda so se že oglasili tudi nekateri domači in tuji kupci.
MAJDA HORVAT
Pošta noče zaostajati
Na začetku novega leta običajno naredimo bilanco preteklega in upremo pogled naprej. Tako je tudi na poštnem področju, kjer se je zgodilo marsikaj novega, pričakovati pa je še nekaj drugih sprememb, ki naj bi pripomogle h kakovostnejšemu in hitrejšemu dostavljanju poštnih pošiljk.
Kot je znano, je Pošta Slovenije nastala po lanski reorganizaciji, ko se je PTT razdelila na dve samostojni enoti, in sicer na Telekom in Pošto Slovenije. To je seveda terjalo številne organizaa-cijske in kadrovske spremembe. Medtem ko je sedež Telekoma ostal v Ljubljani, pa se je Poštin preselil v Maribor. Spodbudno je, da so v letu 1995 na poštnem področju precej investirali, zlasti v širitev poštnega omrežja. Poleg tega so precej denarja porabili za posodabljanje proizvodnega procesa in dela pri poštnih okencih ter posodobili in razširili prevozni park. Ob podatku, da so za
obnovo in razvoj namenili skoraj 5 milijard tolarjev, odprli deset novih pošt, prenovili in razširili prostore na skoraj 70 poštah po vsej državi, med drugim tudi v Pomurju, na poštnih okencih pa je že 312 pošt opremljenih z optičnimi čitalniki, smo lahko zares zadovoljni.
Kaže torej, da je Pošta Slovenije naredila pomemben korak naprej. Zato ni nič čudnega, če bodo tudi letos uvedli nekatere novosti. Zaradi novih sortirnih strojev bo namreč prišlo do določenih sprememb pri poštnih številkah. Tako bodo od I. marca v vsej Sloveniji samo štirimestne
Pošto raznaša 1579 poštarjev, kar pomeni en pismonoša na 1263 prebivalcev oziroma 412 gospodinjstev. Od 11. decembra lahko znova pošiljate pisma in navadne pošiljke (do teže 2 kilogramov) v Bosno in Hercegovino. V letu 1996 računajo na podražitev znamk za navadno pismo in dopisnici za dva tolarja. Pravijo, da je ekonomska cena navadne pisemske pošiljke 20 SIT, kar naj bi dosegli do leta 2000.
poštne številke. Poleg tega načrtujejo nadaljnjo obnovo in posodabljanje zmogljivosti poštnega omrežja. Med drugim predvide-
vajo otvoritev trinajstih novih pošt, pri čemer sta všteti tudi poslopji v Moravskih Toplicah in Odrancih, nabavili pa bodo tudi nove transportne avtomobile in mopede. V ta namen bodo porabili kar 6,9 milijarde tolarjev.
MILANJERŠE
Boljši časi za Varstroj
Varstroj, nekoč velik izvoznik varilne tehnike, se po nekaj letih krize spet vrača na tuje trge. 40 odstotkov visokokakovostnih varilnih aparatov in aparatov za rezanje pločevine prodaja na trge EU. Pred nedavnim pa so sklenili tudi pogodbo z Romunijo, za katero bodo do marca izdelali tri
rezalne stroje, vredne kakih pol milijona mark. Varstroj je tako prvo prekmursko podjetje, ki posluje z Romuni. Letos bodo skušali razširiti tržišče, pripravljajo se na nekdanje trge bivše skupne države. Uspešno izdelujejo tudi sanitarne kabine, ki jih izvažajo v Nemčijo in Avstrijo. Jani
■ NEGOVA - Na območju Negove in Kunove je kar 120 interesentov za telefon in za tamkajšnje območje na Telekomu v Murski Soboti pripravljajo projekte, a ta čas se ni natančnega zagotovila, kdaj ga bodo dejansko dobili. Najbrž je to tudi vzrok, da seje 13 gospodinjstev, ki mejijo
na KS Benedikt, odločilo na priključitev na tamkajšnjo omrežno skupino 062, oziroma na pošto Benedikt. Za priključek so primaknili kar precej: po 168.000 tolarjev. Poslej tam telefinskih številk ni več na voljo. (L. Kr.) ■IVANJŠEVSKI VRH - Krajanom Ivanjševskega Vrha seje tik pred novim letom uresničila dolgoletna želja in potreba: 48 gospodinjstev je dobilo zdravo pitno vodo iz radgonskega vodovoda. V Občini Gornja Radgona pa si prizadevajo, da bi vodo čimprej dobili še v Negovi,
Kunovi in naprej proti Sponjim Ivanjcem. Za to omrežje bo treba iz smeri
Benedikta položiti vodovodne cevi, ki bodo omogočale večji pretok, in zgraditi 100-kubični zbiralnik vode. Graditi naj bi začeli spomladi. Tudi zato, ker je voda potrebna novi šoli na Negovi. (L. Kr.)
vestnik, 11, januarja 1 996 5
Od 1. januarja nov carinski zakon Brez pretresov, manjši promet
Zakon, ki so ga sprejeli z veliko zamudo, na mejnih prehodih ni povzročil zapletov - Na območju Carinarnice Murska Sobota v prvi oplovici januarja manjši blagovni promet
Čeprav so bili z vsemi novostmi novega carinskega zakona vsi seznanjeni že več kot leto dni, pa so številna uradna pojasnila, ki omogočajo izvajanje zakona v praksi, prejeli tik pred novim letom. Tako ne Preseneča podatek, ki so nam ga dali na Carinarnici Murska Sobota, da je bil izvoz in uvoz v prvi polovici januarja mnogo manjši kot sicer, saj se morajo tako carinski delavci, špediterji in podjetja podrobneje seznaniti z vsemi novostmi in proučiti možnosti.
Za navadne potnike prek mejnih prehodov, ki občasno nakupujete v avstrijskih, madžarskih ali hrvaških trgovinah, ne bo bistvenih novosti. Morebiti le to, tla se bomo morali odslej navadili na novo evropsko denarno enoto eku, s katerimi je označena tudi vrednost blaga, ki ga lahko Prenesejo fizične osebe. V bistvu je vrednost enaka kot prej, le da je sedaj označena z 80 ekuji. Možnost vnosa blaga brez plačila carine je mogoče uveljavljati po novem priložnostno, kar pomeni, tla več ne bo mogoče večkrat na dan prehajati meje (in nabavljati blaga npr. za gostilno, trgovino), če pa bo vrednost blaga večja od 80 ekujev, pa bo potrebno plačati carino za celotno, in ne le za preseženo vrednost. Če nakupujete v brezcarinskih trgovinah na meji (ali v tujini), boste še naprej lahko vnašali v državo brez carine liter žgane pijače ali dva litra vina ter 200 cigaret oziroma
Svinjsko življenje ob Muri
Uboge zaostale nemščekovske svinje! Njihove nemške vrstnice se že tuširajo, one pa se še vedno poonečejajo druga na drugo! (Oh, koliko tega bo še potrebno narediti za vstop v Evropo! Tja je potrebno spraviti tudi vse črede svinj.) Farma plačuje visoko ekološko globo, za vodovod pa ne prispeva!
Odločnim jedcem mesa svinj, ki jih redijo na farmi Nemšček ta podatek sker ne bo zagnusil zrezka. Tistim premnogim domačinom, ki pa že zdaj *>a daleč zavohajo meso iz farmske prireje, pa bo poslej smrdelo še toliko bolj. Na tej farmi so še vedno hlevi v nadstropjih! Svinjski trop v gornjem Nadstropju pošilja svoje iztrebke na tiste reve pod seboj. Tako se je razvedelo sedaj, ko se govori, da na farmi pripravljajo veliko izboljšavo in morajo dozidati dva hleva. Zato, da ne bodo imeli več nadstropnih.
Po eni strani je zadeva sicer zelo Prefinjena, če predpostavimo, da svinjski prebavni trakt ni povsem ekonomičen. V nadstropnih hlevih
svinje, ki so spodaj, porijejo po iztrebkih svojih gornjih sostanovalk in jih očistijo neprebavljene hrane. Tako razmišljanje je seveda hujše kot samo svinjsko cinično - je pač človeško cinično!-
Za tukajšnje stanje duhov, za našo občutljivost do življenjskih razmer živali je seveda značilno, da se 6 »velika izboljšava« v Nemščeku ne dogaja pod pritiskom javnosti. V Nemčiji je drugače, tam morajo rejci svinj v čedalje večji konkurenci in čedalje budnejši ekološki zavesti, tako jedcev svinjskega mesa kot vegetarijanskih zaščitnikov živali, dokazovati, da redijo za zakol srečne svinje.
Nek kmetijski raziskovalec iz Niir-dngena je skonstruiral svinjake za Množično prirejo pod motom: »Vsaka svinja lahkb ob vsakem času počne, kar ji je pravkar po godu!« Novost velja za sredino med tistim, kar ves čas ~uhtevajo zaščitniki živali in. sedanjo Množično rejo: masovna reja po meri Hvali.
V takih hlevih je svinjsko življenje do gotove smrti posladkano.
100 cigarilosov ali 250 gramov tobaka - omejitev bo starost, tako da mlajši od 17 let tega več ne bodo mogli prenašati čez mejo. Nasploh naj bi potniški promet potekal bolj tekoče, v slogu tujih carinskih organov, ki »samo zamahnejo z roko«, saj je po novem dolžnost potnikov, da sami prijavijo blago, ki mora biti ocarinjeno, in ne dolžnost carinikov, da takšno blago iščejo. Toda, kakor je povedal upravnik Carinarnice Murska Sobota, naši cariniki so pač »tako dobro vzgojeni«, da bodo še naprej spraševali potnike, če imajo kaj za prijaviti. Sicer pa nakupujejo na drugi strani slovensko-avstrijske in slo-vensko-madžarske meje bolj Slovenci iz Celja, Kranja in Ljubljane ter Hrvati iz Medžimurja.
Za prebivalce v pokrajini ob Muri so bolj zanimive spremembe, ki so povezane z zdomci, saj je skoraj v vsaki družini kakšen sorodnik, kije poiskal zaposlitev
Živali lahko prosto tekajo naokrog, lahko se sprostijo pod tušem ali pa se prepustijo drugim prav svinjsko prijetnim dogodiščinam.
Osrednji prostor take svinjsko prijetne ureditve življenja je počivalna skrinja. V njej se ščetinarji prepuščajo lenarjenju, dremežu, spanju in smrčanju. Skrinja je razdeljena na razmeroma ozke prekate in večino dneva svinje preležijo v njih, ena ob drugi, bedro'ob bedru, da jim je lepo toplo.
Okrog teh skrinj je tekalni del svinjakov, ki ni ogrevan. Običajne svinjake za masovno rejo morajo do zadnje špranje ogrevati na 30 stopinj. Nilrtingenški sistem svinjakov porabi
Ker se nobena svinja ne valja rada v lastnem blatu, so v tej svinjski vasi urejeni iztrebljevalni prostori. Kmetje menda poročajo, da se svinje zelo hitro navadijo hoditi opravljat potrebo na stranišča, ki jih redno praznijo
vendar
na tujem. Carinski uslužbenci so jih kar na mednarodnih mejnih prehodih seznanili z najbolj pomembnimi spremembami, torej ko so pred božičnimi prazniki prihajali domov ali ko so odhajali nazaj v tujino. Zdomci so sprememb carinskega zakona prav gotovo veseli, manj pa prodajalci avtomobilov. Od [.januarja bodo lahko slovenski državljani že po enem letu kakršnegakoli dela v tujini (prej po dveh letih) uvozili predmete, namenjene osebni rabi, kamor po novem spada tudi osebni avtomobil (motorno kolo), ki ga tri leta ne bodo smeli prodali komu drugemu, pred uvozom pa ga bodo morali imeti v uporabi najmanj šest mesecev. Enako velja tudi za tuje državljane z dovoljenjem za stalno bivanje v Sloveniji. Tudi čas študija v tujini (najmanj eno leto), se bo štel v delovno dobo. Vrednost predmetov, kijih lahko uvozijo brez carine, je kar visoka - 8100 ekujev brez avtomobila, vendar bodo morali biti tudi predmeti za gospodinjstvo že rabljeni oziroma bodo morali biti v njihovi lasti najmanj pol leta pred uvozom. Koriščenje te ugodnosti se več ne bo vpisovalo v potne liste.
Kako bo s tistimi, ki so že lani prenehali opravljati dejavnost v tujini in bi jo radi opravljali doma, še ni povsem jasno, če bodo carinjeni po novi ali stari zakonodaji. Zato pa je vse (skoraj vse) znano v zvezi s podjetji, ki se ukvarjajo z uvozom in izvozom. Več bo carinjenja blaga v samih podjetjih in manj na meji, poleg javnih carinskih skladišč pa bomo v prihodnje dobili zasebna carinska skladišča, možna pa bo tudi predelava blaga pod carinskim nadzorom.
zato polovico manj energije in je seveda za toliko cenejši. Svež zrak v tekalnem delu preprečuje, tako kažejo izkustva. pljučna vnetja in antibiotiki se svinjam skorajda več ne krmijo.
Ker se niti nobena svinja ne valja rada v svojem dreku, so v tej svinjski vasi urejeni iztrebljevalni prostori. Kmetje menda poročajo, da se svinje zelo hitro navadijo hoditi opravljat potrebo na stranišča, ki jih redno praznijo. Svinje se ne morejo potiti, zato težko prenašajo vročino. V niirtingenških svinjskih vaseh so jim uredili prhe, ki jih same sprožajo, ko se jim zahoče osvežitve. Naokrog so jim nastavili tudi sohe ob katerih se lahko počohajo in tako veselo tekajo naokrog - če jim ni do drnjohanja. Po želji sesajo krmo iz krmilnih
Celoten postopek pri uvozu in izvozu bo poenostavljen, saj bo za vse potreben v prihodnje enoten obrazec - ECL ali enotna carinska listina. Čedalje pogostejši naj bi bili poenostavljeni carinski postopki, ki pa jih bodo deležna le zaupanja vredna podjetja. Na območju Carinarnice Murska Sobota si je to »boniteto« pridobilo osem podjetij, večjih izvoznikov.
Največ nepravilnosti se je v preteklosti dogajalo na področju uvoza blaga za proizvodnjo za izvoz; tu več ne bo pogoj, da mora biti vrednost izvoza večja od uvoza, ampak da bo prav vse uvoženo blago uporabljeno v proizvodnji za izvoz. Sicer pa verjetno te dni pravniki v podjetjih in hišni špediterji natančno proučujejo stavek za stavkom v novi carinski zakonodaji, da ne bi naredili napak ali da bi našli luknje. Na videz je namreč puščena možnost izbire: uvoziš zaradi izvoza, potem pa si lahko še premisliš in predelano blago prodaš kar na domačem trgu, torej plačaš ali ne plačaš carine; če plačaš in izvoziš, dobiš denar vrnjen. Tretja možnost je, da se uvoženim polizdelkom doda domači reprodukcijski material, za razliko v vrednosti med uvoženim in izvoženim pa se uvozi surovina ali reprodukcijski material.
Najbolj v dvomih so špediterji, saj še ni dokončno znano, kdo bo v prihodnje deležen »zaščite« carinikov in kdo si bo moral kar krepko prizadevati za pridobitev licence. Dejstvo je, da deluje na območju Carinarnice Murska Sobota kar 17 špediterjev, večina se jih je odločila za opravljanje te posredniške dejavnosti potem, ko so ugotovili, da je to lahko zelo donosen pOsel, pozabili pa so na sprotno proučevanje zakonov in natančnost, kar pa je povzročalo dodatno delo carinskim organom in zastoje pri pretoku blaga.
BERNARDA B. PEČEK
avtomatov, skupni čas krmljenja pa se skrajša za dva tedna, kar je velik prihranek.
Uboge naše svinje in uboga reka Mura! Od direktorja Nemščaka Smodiča v tem tisočletju ni mogoče pričakovati niti tega, da bi uredil čistilne naprave, kaj šele da bi raz-svinjil svinske bivalne pogoje. Vsako leto pa mirno odrine v Ljubljano
vsaj za sedem milijonov tolarjev globe. ker nima uporabnega dovoljenja, ki pa ga nima zato, ker nima urejenega čiščenja fekalij. Gotovo pa se bo dal kakemu pozornemu in vljudnemu novinarju izprašati o novih velikih izboljšavah v svoji svinjereji. Pred leti je skliceval novinarje in jim razkazoval ruske izvedence, ki naj bi znali iz gnojnice pridobiti beljakovine in jo tako očistiti. »Dragocene« gnojnične beljakovine še vedno klokotajo v Muro, svinje za zdaj še vedno serjejo ena na drugo, pitna voda v Ižakovcih in kmalu tudi na Melincih pa je razredčena gnojnica. Namesto za vodovodno priključitev teh dveh vasi na pitno vodo pa Smodič plačuje prestolnici.
ŠTEFAN SMEJ
Turistična priznanja v letu 1995
Veliko dobrih, vendar ne najboljših!
V slovenskem merilu sta dosegla naj višjo drugo uvrstitev le Zdravilišče Moravske toplice (med večjimi zdravilišči) in Železniška postaja Murska Sobota
Turistična zveza Slovenije je z akcijo Moja dežela - lepa, urejena in čista v minulih letih naredila največ za lepšo podobo Slovenije, celo več kot država z raznimi zakoni, uredbami in odločbami. Prav tekmovalni duh na lokalni in državni ravni lahko pripomore k večji skrbi za čisto urejeno okolje. Pomurski kraji, šole, zdravilišča, mejni prehodi in drugi dejavniki v turistični ponudbi se uspešno vključujejo tako v akcije v okviru Pomurske turistične zveze, kakor tudi v akcije Turistične zveze Slovenije.
Slovenska turistična priznanja
Leto 1995 pa za pomurske tekmovalce ni bilo tako uspešno kot prejšnja leta, saj se nihče ne more pohvaliti s prvim mestom. Ali to pomeni, da so pomurska zdravilišča manj kakovostna, zastarela, da naši kraji in mesta nimajo urejenih osnovnih komunalnih zadev? Prej bi lahko rekli, da so jih drugi prehiteli oziroma, da vse predolgo odlašajo z nujnimi obnovami ali izboljšavami. Samo rožice v betonskih koritih ali nove klopi in smetnjaki ne prinesejo prvega mesta; pomembneje tudi, če je v mestu ustrezna prometna ureditev, dovolj parkirnih mest, če so stanovanjske soseske urejene in še marsikaj. Najvišje (drugo) mesto je med večjimi zdravilišči doseglo Zdravilišče Moravske toplice, in sicer je za prvouvrščenimi Termami Čatež in pred tretjeuvršče-nim Zdraviliščem Rogaška Slatina. Z enakopravnim najvišjim mestom se lahko pohvali tudi Železniška postaja Murska Sobota v družbi s kamniško in šentiljsko železniško postajo. Med večjimi mesti so bila v letu 1995 najvišje uvrščena Velenje, Ljubljana in Maribor, med srednjimi in manjšimi mesti Domžale, Vrhnika in Idrija, med izrazito turističnimi kraji Portorož, Rogaška Slatina in Bled in med turističnimi kraji Ptuj, Izlake in Šmarješke Toplice. Med kraji s prehodnim turizmom je Murska Sobota dosegla tretje mesto, in sicer za Brežicami in Postojno, med izletniškimi kraji so najboljši Kamnik, Zreče in Štanjel, med hribovskimi kraji Drežnica, Mojstrana in Duh na Ostem Vrhu in v kategoriji »drugi kraji« Kočno, Pišece in Vuzenica. Med manjšimi zdravilišči so priznanja prejeli Šmarješke toplice. Dolenjske toplice in Terme Zreče.
Tekmovale so tudi šole, in sicer so med srednjimi šolami največ točk dosegle SŠ za gostinstvo in turizem Ljubljana, Srednja kmetijska šola Grm in Gimnazija Center Celje, med osnovnimi šolami pa OŠ Ivana Cankarja Vrhnika, OŠ Brežice in OŠ Vuzenica; posebno priznanje za urejenost je prejel Vzgojni zavod Planina. Za kraje je še posebej spodbudno tekmovanje v urejenosti gasilskih domov, lani so si enakovredna prva mesta razdelili Trgovišče, Rovte in Mengeš, najlepše urejena velika vojašnica je Vojašnica Kranj, med manjšimi pa Vojašnica Ptuj. Posebna komisija je ocenjevala tudi urejenost policijskih postaj; enakovredna prva mesta si delijo Trebnje, Nova Gorica in Koper. Svoje tekmovanje je izvedel tudi Mercator, in sicer je med blagovnicami izbral najboljšo Blagovnico Ptuj, med samopostrežbami SP Javorjev drevored 22 - Murgle, med živilskimi in neživilskimi specializiranimi trgovinami Zmajčkov butik izvrstnih slaščic in Modno hišo na Cigaletovi v Ljubljani. Med Mercatorjevimi restavracijami je bila najboljša Restavracija hotela Sremič. Že nekaj let izbirajo tudi najboljše planinske domove; lani je med' visokogorskimi postojankami dosegla najboljše ocene Koča na Golici, med srednjegorskimi postojankami pa Poštarski dom na Vršiču. Najlepše urejene železniške postaje so v Kamniku, Murski Soboti, Šentilju, Grosuplju, Rogaški Slatini in Podvelki. Okolico industrijskih obratov so si po oceni Turistične zveze Slovenije najlepše uredili Lek Ljubljana, MIP Nova Gorica, Rudnik lignita Velenje in Emonec - elektromehanika in pražarna Luzar. Najlepši Petrolovi servisi so v Sevnici, Zrečah, Hrušici, Ljubljani - Jug, Slivnici - Zahod, Šempetru in Slovenj Gradcu, med Istrabenzovimi pa servis št. 2 na avtocesti.
Pomurska turistična priznanja
Pomurska turistična zveza je na prednovoletnem srečanju podelila priznanja za najvišje ocenjene kraje v regionalnem ocenjevanju. Med manjšimi mesti so največ točk dobili Beltinci, med turističnimi kraji Lendava, med kraji s prehodnim turizmom Murska Sobota in med izletniškimi kraji Ljutomer. Med »drugimi« kraji je bil najvišje ocenjen Rakičan, med šolami pa OŠ Videm ob Ščavnici ter Srednja zdravstvena šola Rakičan.
Priznanja zaradi uspešnega sodelovanja na Gostinsko-turistič-nem zboru, kjer so se obrtniki predstavili s pripravo štrukljev (re-tašov) so prejele gostilne Horvat-Lovenjak, K rotundi, Prekmurska iža, Brenholc, Topolšek, Lovski dom, Zorko, Gergjek in Rajh. Ker je vsako delo v okviru turističnih društev ali v povezavi s turizmom vredno pohvale, je prav, da omenimo tudi dobitnike priznanj in plaket. Priznanja PTZ-ja za leto 1995 so prejeli Marija Stanisavljevič, Ivanka Donko, Marija Lipovec, Cilka Sukič in Franc Obal, plakete pa Elica Šandor. Jože Grabar, Društvo vinogradnikov Goričko, Turistično društvo Sv. Jurij Videm ob Ščavnici, Hotel Lipa in Turistično društvo Železne dveri.
Najvišje priznaje Pomurske turistične zveze je statua oziroma kipec štorklje, ki jo je izvrstno izdelal in vlil v bron priznani kipar Mirko Bratuš od Negove. Prvi kipec je konec 1994. leta prejela za svoje minule dosežke Srednja šola za gostinstvo in turizem Radenci, drugega pa je prejel dosedanji predsednik pomurske turistične zveze Erik Mohorko.	BBP
vestnik, 11. januarja 192
avki
Reformiranje slovenskega davčnega sistema
Sizif na popotovanju po slovenski
s tem področjem povezanih z konov. Zakon o davčnem p stopku, takšen, kot je predlag: sedaj, predpisuje pravzapr; samo naše dolžnosti in pa ka ni, če se tega, kar je predpis no, ne bomo držali.

davčni pokrajini
Ko smo se Slovenci odločili, da imamo dovolj Jugoslavije in da gremo v Evropo, smo se tega lotili temeljito. Vsaka prava država potrebuje najprej in predvsem denar. Zato smo za začetek sprejeli dva ključna davčna zakona: zakon o dohodnini, s katerim smo tako rekoč vsi čez noč postali davkoplačevalci, in zakon o davku od dobička pravnih oseb. Oba sta začela veljati 1.1.1991.
S to prvo fazo davčne reforme je bil storjen prvi korak na poti uvajanja novega davčnega sistema, ki naj bi bil na področju neposrednih dajatev primerljiv s fiskalnimi sistemi zahodne Evrope. Tema zakonoma je potem sledila še sprememba na področju prometnih davkov v začetku leta 1992.
V prvi fazi nas je udarilo po žepu
V tej prvi fazi davčne reforme je povzročila največ razburjenja dohodnina, saj seje država s tem vsedla na naše dohodke. Dohodninoplačevalce je najbolj razburila »krivičnost« dohodnine, saj je po odločbah država denar vračala tistim, ki ga imajo načeloma dovolj, hkrati pa je zahtevala doplačila od tistih, ki ga imajo vedno premalo. Časopisi, radio in televizija so na dolgo in široko poročali o teh »krivicah«. Zakon je bil namreč socialno usmerjen, kakor koli se že to smešno sliši: država je namreč med letom jemala več od bogatih (ki
Prometni davek, dohodnina in davek od dobička pravnih oseb so najpomembnejši davčni prihodki države. S prometnimi davki zbere država okoli 60 %, z dohodnino dobrih 30 % in z davkom na dobiček pravnih oseb okoli 5 % proračunskih prihodkov.
so jo tako kreditirali, in to brezobrestno kako leto - vse dotlej, dokler jim ni preplačila davka vrnila), po drugi strani pa je brezobrestno kreditirala revnejše, saj so ji bili po približno letu dni in dobrih 20% inflacije dolžni natanko enak nominalni znesek.
Davek od dobička pravnih oseb v glavnem ni prinesel večjih pretresov, saj so nastajajoča podjetja izkoristila vse možne olajšave in oprostitve, zato se v državno malho ni nateklo kaj dosti denarja. Prometni davek pa plačujemo že vseskozi in smo ga pač že tako navajeni, da v trgovinah sicer nergamo, kako draga je kakšna stvar, a če jo hočemo imeti, jo pač kupimo -ne glede na to, koliko od tega, kar plačamo zanjo, dobi država.
Ker pač ne gre, da bi se davkoplačevalci tako zelo razburjali čez svojo državo, je vlada pripravila določene spremembe zakona o dohodnini. Ministrstvo za finance je zadnji dan poletja 1993 predstavilo izhodišča druge faze davčne reforme in davčne politike v letu 1994, s tem pa tudi, kako zapolniti izpad davčnih prihodkov, ki bi nastal zaradi predlaganih sprememb zakona o dohodnini. To naj bi »Leviatha-
nu« uspelo z uvedbo neobdavčljivega dela dohodkov, povečanjem olajšav za vzdrževane člane, povečanjem davčnih stopenj dohodnine za osebe z višjimi prejemki in rigorozno zmanjšanje izdatkov, ki znižujejo osnovo za dohodnino, kar naj bi vplivalo na prerazporeditev davčnega bremena od socialno šibkejših davkoplačevalcev na davčne zavezance z večjimi dohodki.
Nov zakon o dohodnini smo dobili že 1. 1. 1994, dodatno pa je bil dopolnjen še januarja 1995. Enako seje godilo zakonu o davku od dobička pravnih oseb, tako da se sedaj lahko ponašamo z najnižjo stopnjo davka od dobička v zahodni Evropi (seveda z izjemo mini držav).
Očitki sedanjemu davčnemu sistemu
V sedanjem sistemu se najpogosteje poudarja, da je premalo učinkovit pri preprečevanju davčnih utaj, med drugim tudi zato, ker je za nadzor nad pravilnostjo plačevanja davkov pri pravnih osebah zadolžena Agencija RS za plačilni promet, nadziranje in informiranje (bivša SDK), za nadzor fizičnih oseb in zasebnikov pa Republiška izpostava za javne prihodke. Enotnega registra zavezancev nimamo, zato je težko nadzorovati, kaj se dogaja v poslovanju med obrtniki in pravnimi osebami. Prav tako prihaja do utaj pri sedanjem sistemu prometnega davka, ki se praviloma plačuje šele pri prodaji končnemu kupcu. Če bi imeli davek na dodano vrednost, bi bilo možnosti za utajo prometnega davka bistveno manj, saj sam sistem obračunavanja in plačevanja davka omogoča dvojno kontrolo.
Mnogi nad uvedbo davčnih registrov in novih možnosti nadzora nad našimi dohodki niso niti najmanj navdušeni. Vendar se moramo zavedati, da, če bi vsi plačevali davke tako,'kot je po zakonih treba, bi tisti, ki sedaj pošteno plačujemo davke, plačevali manj. Država ravna kot dober trgovec, ki v kalkulacijo cene poleg zaslužka vključi tudi vse stroške poslovanja -kamor sodi tudi ocena, koliko robe bo pokradeno. Če ne bi nihče kradel, bi imeli trgovci lahko nižje marže in vsi skupaj bi lahko kupovali po nižjih cenah.
Zakon o enotni davčni službi naj bi predvidoma začel veljati sredi leta 1996. Glede na to, da bodo decembra volitve, lahko pričakujemo, da bo davkarija od nas zahtevala podatke za vzpostavitev registra šele v začetku naslednjega leta (1997). V ta register pa bodo verjetno vpisani tudi podatki o našem premoženju.
Katero premoženje bo treba prijaviti davkariji, bomo izvedeli ob sprejemanju zakona o premoženjskih davkih, ki pa ga prav tako verjetno ne bo na spregled pred naslednjim novim letom. Ne spodobi se namreč, da bi s takimi malenkostmi obremenjevali davkoplačevalce pred tako pomembnim dejanjem, kot so volitve ...
Enotna davčna služba
Z zakonom o davčni službi, ki poleg zakona o davčnem postopku in zakona o davku na dodano vrednost, spada v drugo fazo slovenske davčne reforme, naj bi se sedanji dve davkariji - SDK oziroma Agencija Republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje, ki nadzoruje pravne osebe, in Republiška uprava za javne prihodke, ki sedi za vratom zasebnikom in fizičnim osebam - združili v eno, enotno in dobro organizirano davkarijo, ki naj bi znala vsem davkoplačevalcem »zadihati za ovratnike«, če ne bi izpolnjevali svojih dolžnosti do države tako, kot je treba. Enotna davkarija bo ob združitvi zaposlovala okoli 1.500 oseb, da pa bi lahko izpolnjevala vse svoje naloge, pa bo potrebno zaposliti še dodatnih 1.500 oseb.
Dobili naj bi enoten register davčnih zavezancev in s tem tudi davčne številke. Še tri leta naj bi se za fizične osebe kot davčna številka uporabljala EMŠO, vendar bo treba s tem v zvezi rešiti probleme varovanja osebnih podatkov. Vzpostavljanje enotnega registra bo verjetno dodobra razburilo davkoplačevalce. Davkarija bo namreč zahtevala vrsto osebnih podatkov.
Register fizičnih oseb naj bi vseboval:
-	osebne podatke (ime, priimek, rojstne podatke),
-	naslov stalnega oziroma začasnega prebivališča,
-	EMŠO oziroma kasneje davčno številko,
-	podatek o državljanstvu, - podatke o kapitalskih naložbah (o delnicah in deležih v podjetjih),
-	številke računov pri bankah in hranilnicah (tekoči računi, žiroračuni, verjetno tudi hranilne knjižice),
-	podatke o zaposlitvi.
V ta register se bodo vpisovali tudi podatki o vseh naših davčnih prekrških, pri katerih nas bodo zalotili.
Register pravnih oseb in zasebnikov naj bi vseboval vse podatke o posamezni pravni osebi oziroma zasebniku, njegovih poslovalnicah, kapitalskih deležih in računih tako doma kot tudi v tujini, o vseh osebah, ki so povezane z njim. Iz tega registra bo, če bo dejansko vseboval vse predvidene podatke, razvidno, kdo ima koga in kdo s kom kaj.
Davčna uprava naj bi torej skrbela za odmero, pobiranje in izterjavo davkov. Za preprečevanje in odkrivanje davčnih
prekrškov in utaj naj bi bil znotraj davčne uprave organiziran poseben oddelek, nekakšna finančna policija. Davčnim utajevalcem naj bi torej z udejanjanjem tega zakona trda predla. Z uvedbo enotne davčne številke bo kaj lahko preveriti finančno in materialno stanje zavezanca. In davčni zavezanec bo tisti, ki bo moral v primeru suma dokazovati svojo davčno poštenost. Država računa tudi s tem, da se bo z uvedbo učinkovitega (računalniško podprtega) nadzora bistveno zmanjšal obseg sive ekonomije oziroma neplačevanja davkov.
Davčni postopek
Hkrati z ureditvijo enotne davčne službe, kjer naj bi bili vsi davčni zavezanci obravnavani enako, je treba urediti tudi pravice in dolžnosti davčnih zavezancev in pristojnih davčnih in drugih organov v davčnem postopku.
V parlamentu tako premlevajo predlog zakona o davčnem postopku. S tem zakonom naj bi tudi v Sloveniji dobili en sam zakon o pravilih ravnanja davkarjev in davčnih zavezancev, kar naj bi tako enim kot drugim prihranilo marsikatero nevšečnost.
Ko je treba izpolniti napoved za dohodnino, se marsikdo odloči, da bo to delo zaupal bodisi najbolj usposobljenemu članu družine bodisi sodelavcu ali prijatelju. Pri tem malo koga zanima, kako je pravzaprav »dotični« napoved izpolnil, kaj je upošteval in kaj ne..., pomemben se zdi samo rezultat: bo treba še kaj (in koliko) doplačati ali pa bomo kaj dobili nazaj od države (in koliko, seveda). Šele ko takega človeka pokliče davkarija na (povsem rutinski) pregled njegove napovedi, se zave, da pravzaprav ne ve, kaj je v njej zapisano. Ponavadi se obrne na tistega, ki mu je napoved spisal in ga poprosi, naj gre z njim. Ker to področje ni zakonsko urejeno, se kaj lahko zgodi, da davkar ne pusti do besede tistemu, kije napoved spisal, ampak zahteva obrazložitev posamezne postavke od tistega, ki je napoved podpisal...
Žal pa je že tako, da se marsikatera dobra zamisel v našem parlamentu sfiži. Tako se je zgodilo tudi s predlogom zakona o davčnem postopku. Vlada je namreč sprva predložila parlamentu osnutek zakona, ki naj bi vključeval vse določbe, ki se nanašajo na postopanje davčnih organov in davčnih zavezancev. Z enim zakonom naj bi bilo enotno urejeno vse v zvezi s pravicami in dolžnostmi davčnih zavezancev in davčnih organov v postopkih ugotavljanja plačevanja davkov ter prisilne izterjave takrat, ko davek ni bil plačan ob roku dospelosti. Le izjemoma naj bi se uporabljal zakon o splošnem upravnem postopku. Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP) je namreč nastal daljnega leta 1956, svoje zadnje spremembe pa je doživel leta 1986. Glede na sistemske in inštitucionalne spremembe, ki smo jih doživeli od takrat, je sedanji ZUP uporaben le bolj za silo.
Vrli parlamentarci pa so zadevo obrnili pravzaprav na glavo. Namesto da bi dobili enotno davčno sveto pismo, bomo - na zahtevo izvoljenih predstavnikov ljudstva - dobili nekakšnega spačka: v splošnem se bomo ravnali po ZUP-u, specifične davčne zadeve pa bo obravnaval zakon o davčnem postopku.
Vse skupaj ima pridih mazohizma. Namesto da bi davkoplačevalci, ko nas pozove davkarija, lepo vzeli v roke knjižico, kjer bi jasno pisalo, kaj nam je storiti, kakšne so naše pravice in dolžnosti, koga lahko pripeljemo s sabo, kaj imajo od nas pravico zahtevati davkarji, kako morajo ravnati z nami, kam in kako naj se pritožimo in v kolikem času, kdaj začnejo teči kakšni roki, v kolikšnem času nam je davkarija dolžna odgovoriti..., bomo morali - če bomo imeli seveda čas, živce in denar - najeti (in plačati) strokovnjaka za davke, ki služi denar s tem, da se prebija skozi kopico davčnih in ostalih
. www.eunet.si/ e-mail: yellowpagc@eunet.si Af yeUowpage/yellowpage,html	Jasico d.o.o.
| v NAJBOLJ obiskane www strani v Sloveniji
v RUMENI INTERNET - SLOVENIA
1OO OBISKOV / URO IZ VSEGA SVET 24 UR/DAN | MUI.TIMEDIAIJVA PREOSTAVITEV - BARVNE SLIKE, ANIMACIJA, ZVOK, OtiROMNO ŠTEVILO STRANI TEKSTA CENA/KOKST - ZELO UGODNO!
POKHČITE. PIŠITE, TAKOJ! INTERNET JE
0“*

Žejni preko vode
Glede na premetavanja, jih je preživel predlog zakona davčnem postopku, in glede r to, da se davčna uprava orgar žira, se ne morem znebiti obč tka, da se država trudi, da n; prepelje žejne preko vode.
Čeprav imamo v Sloveni Nacionalno združenje davk plačevalcev, Društvo davčni svetovalcev in vrsto drugih org nizacij, ki se med drugim P' klicno ukvarjajo s tem, da sv tujejo svojim članom v zvezi težavami z davki in davkarij (npr. obrtne zbornice, Zveš računovodij, finančnikov in r vizorjev in drugi), je osnute zakona o davčnem postopk nastajal za zaprtimi vrati min strstva za finance. Tudi v p stopku obravnave v parlament praktične pripombe teh skupi pravzaprav niso bile upoštevan
Država se ni niti toliko potn dila, da bi hkrati predlagala z kon o davčnem svetovanju, s k terim bi predpisala, kdo se lal ko z davčnim svetovanjem splc ukvarja in - kar je za davkopl čevalca zelo pomembno - ka šna je odgovornost tistega, ki svetuje. Zaenkrat je namreč t ko, da lahko svetuje kdor si i bodi, ne da bi za napačen nasvi odgovarjal (pa čeprav ga je lal ko mastno zaračunal) - pred d vkarijo vedno odgovarjaš sam.
Davkoplačevalci si torej lal ko obetamo mirno volilno let 1996. Dosti bolj črno pa bo z nas - kot zaenkrat kaže - let 1997. Takrat se bomo soočili organizirano davčno službe popisani bomo v davčnem reg stru, soočili se bomo z obdavč tvijo premoženja (in se tolk po glavi, ker nismo raje vseg zapili, pa bi bili socialni pr< blem in bi uživali davčni mir pot do iskanja pravice pa b podobna tisti hlapca Jernej; Država bo dodobra poskrbel zase in za svojo malho, mi p bomo lahko plačevali ... in pl; čevali... in plačevali...
ANDREJ HORVA

vestnik, 11. januarja 1996
7
bčine
Lokalna samouprava
Velikost ni pomembna (pomembno je bogastvo)
Anketa med strankarskimi predstavniki
Vsi verjamejo vase
Kot so bralci in predvsem bralke gotovo uganili že ob naslovu, bo tokrat govor o precej žgečkljivi temi, ki je v minulem letu vzburila premnoge Slovence in Slovenke. Gre seveda za lokalno samoupravo. Pravzaprav je žalostno, da je bilo ob nastajanju občin toliko besed posvečenih njihovi velikosti oziroma številnosti. Vsaj ekonomisti namreč stopnje decentraliziranosti neke države ne merimo s številom ali s povprečno velikostjo njenih občin, ampak predvsem z deležem javnega denarja, s katerim občine razpolagajo.
Iz tabele o deležu porabe občin v celotni javni porabi vidimo, da po tem merilu Slovenija nedvomno sodi med najbolj centralizirane države. Ta sklep drži še toliko bolj, ker v Sloveniji nimamo pokrajin kot vmesne ravni med občinami in državo. Tisto, česar ne porabijo občine,
mi upravnimi enotami. Nemogoče bi bilo, da bi se vsaka občina povsem samostojno odločala o tem, kje bo čez njeno ozemlje tekla trasa magistralne avtoceste. Nadaljni razlog za centralizacijo so lahko dobrine, ki ne koristijo le eni občini. Če kaka občina na primer kupi rakete proti
Primerjava z razvitimi državami je zanimiva. V tistih, ki veljajo za najbolj decentralizirano oziroma federativno urejene, denimo v Švici, Kanadi, Nemčiji ali ZDA, je delež centralne države v javnih izdatkih od 40- do 60-odstoten. Preostanek javne porabe, torej približno polovica, je enakomerno porazdeljen med občine in vmesno upravno raven (kantone, dežele, zvezne države). V Sloveniji vmesne ravni (pokrajin) sploh ni, občine pa neposredno razpolagajo le z desetino javne porabe. Celo v Franciji ali Španiji, ki sta finančno najbolj centralizirani, je delež porabe centralne države manjši kot pri nas, saj se giblje med 80 in 85 odstotki.
lokalni ravni več možnosti za nadzor oblasti. Zbiranje podpisov za referendum, organiziranje javne razprave ali zbora prizadetih krajanov, pogovor z odgovornimi politiki in podobne oblike neposrednega vpliva ljudi na politike so mnogo enostavnejše in cenejše na lokalni ravni. Po drugi strani lahko nezadovoljen prebivalec ali podjetnik svoje bivališče ali sedež precej enostavno in brez veliko stroškov prenese iz ene v drugo občino, veliko teže pa se preseli iz ene države v drugo.
Lokalne oblasti morajo zato pri svoji politiki upoštevati, da jih za vsakršno samovoljo ali neučinkovitost prebivalci lahko hitro kaznujejo z glasnim nasprotovanjem ali izselitvijo. Zaradi tega so lokalne vlade bolj kot državna prisiljene v učinkovito uporabo denarja davkoplačevalcev, pri odločanju o različnih »projektih« pa morajo precej pozorneje upoštevati želje in potrebe ljudi.Izpostavljenost lokalnih oblasti konkurenci je seveda povsem brez pomena, če te nimajo na voljo orodij, s pomočjo katerih bi med seboj tekmovale. Če občine ne morejo prilagajati višine in strukture vsaj nekaterih davkov ter samostojno odločati o porabi sredstev za spodbujanje
niranjem obrestne mere, podjetja pa davke plačujejo v državno malho, nima občinska vlada nobene spodbude, da bi bila posebej prijazna do podjetnikov. Skratka, lokalne oblasti so v vsakem primeru izpostavljene večjemu konkurenčnemu pritisku in nadzoru javnosti kot državna oblast, od njihovih zakonodajnih pristojnosti in načina financiranja pa je odvisno, ali se bodo tem spodbudam lahko prilagodile s prizadevanjem za večjo učinkovitost svojega delovanja. Gotovo je, da vseh javnih zadev ni mogoče reševati le na lokalni ravni.
Toda omenjeni preudarki v prid decentralizacije bi morali zadoščati, da bi za javne probleme vedno vsaj poskušali oblikovati decentralizirane načine reševanja, ne pa da odločanje o večini javnih zadev kar samoumevno prepuščamo državni oblasti. Alternativa prenašanju pristojnosti občin na državno raven, češ da so posamezne občine zanje prešibke, je lahko tudi horizontalno oziroma mrežno povezovanje ob-'čin ob posameznih projektih. Trajno obliko takšne povezanosti bi lahko pomenile pokrajine, ki pa v Sloveniji zaenkrat še ne obstajajo. Glede na izkušnje z uvajanjem novih občin tudi ni ve-
Začetek novega leta je nedvomno dobra priložnost za ocenitev minulega obdobja in načrtovanje prihodnosti. Tako je tudi v političnih strankah, ki so se morale v svojem delovanju soočati z marsikaterimi zagatami političnega življenja. V tej zvezi nas je predvsem zanimalo, kako predstavniki posameznih političnih strank gledajo na prehojeno pot v letu 1995 in kaj pričakujejo od letošnjega volilnega leta.
Jože Šadl, LDS: »Preteklo leto smo se predvsem ukvarjali z ustanavljanjem in organiziranjem občinskih odborov naše stranke v regiji, ki
Jože Sadi
zdaj še dokaj uspešno delujejo. Sicer pa je bilo leto 1995 manj burno od preteklih, ker so bile volitve opravljene že prej. Precej obveznosti pa smo imeli glede kandidiranja posameznikov za občinske svetnike in nekaterih zamenjav. Prav tako smo opravili določene tehnične zadeve in se ob koncu minulega leta preselili v nove prostore. To leto je bilo za našo stranko dokaj uspešno, pred nami pa je volilno leto, saj nas čakajo volitve v državni zbor. Nekatere osnovne dejavnosti stranke so že opredeljene, zato bomo svoj program dopolnjevali. Menim pa, da bo letošnje leto za nas lažje, ker smo se dobro organizirali na te-
renu. Seveda pa nas čaka obilica dela za državnozborske volitve, kjer pričakujemo ugoden rezultat.«
Marjan Maučec, SLS: »Mislim, da je naša stranka kot opozicijska napravila vse, kar je mogla v danih razmerah in seje z vsemi odkrito pogo-
vorila. Tega pa ne bi mogel trditi za navezo med krščanskimi demokrati in združeno listo, ki nista izpolnila svojih programov. Dokaz za to je tudi to, da še vedno ni sprejet proračun in da se med tema dvema strankama kažejo razhajanja, kar se v normalni državi ne more zgoditi. V naši stranki z optimizmom pričakujemo razvoj dogodkov v letošnjem letu, ko naj bi dosegli večji uspeh. Hkrati mislim, da si bo levica prizadevala z regijskimi in občinskimi listami izničiti naše napore in si tudi prek trupel pridobiti glasove, ki bi morali pripadati nam. Če bomo uspeli to preprečiti, se lahko nadejamo
Marjan Maučec
uspeha strank slovenske pomladi, sicer bo vse ostalo po starem.«
Nadja Ivanc - Miloševič, ZLSD: »Z regijskega vidika ne morem biti zadovoljna z izidom na prejšnjih volitvah. Svetniki iz naše stranke pa tvorno delujejo v občinskih svetih, ne glede na njihovo sestavo. Tako smo v
torej porabijo republiški proračun ter (centralizirana) pokojninski in zdravstveni sklad. Na republiški ravni se odloča o porabi skoraj devetih desetin denarja davkoplačevalcev.
S finančnega stališča je torej govorjenje o razdrobljenosti Slo-venije besedičenje brez vsakršne osnove. Res pa je, da se zdi mar-S|komu takšno stanje povsem Ustrezno. Tudi ekonomisti navajajo konec koncev vrsto argumentov v prid centralizaciji. Centralizacija proizvajanja javnih dobrin naj bi omogočala zni-*evanje stroškov zaradi prihrankov obsega. Najbrž je jasno, daje smotrneje imeti eno veliko bolnišnico ali univerzo kot mnogo majhnih. Nekatere javne »dobrine«, kot so na primer jedrski reaktorji, je celo iz povsem teh-noloških razlogov nemogoče zagotavljati v majhnem obsegu. Pri nekaterih javnih dobrinah je nujna koordinacija med posamezni-
toči, bo z njihovo uporabo verjetno koristila - ali pa škodila -še nekaj sosednjim občinam, toda ker posamezna občina za to prizadevanje od sosed ne more pričakovati nagrade, tudi ne bo pripravljena kupiti toliko raket kot bi bilo treba. Iz podobnih razlogov je tud/ enotnost gospodarske politike razlog za centralizacijo. In končno, centralizacija naj bi tudi omogočila, da bi bil vsakemu državljanu zagotovljen neki miminalni obseg javnih dobrin in seveda neki minimalni dohodek. Če bi denimo zdravstvo in socialno politiko povsem prepustili občinam, bi bili ljudje v revnih občinah še bolj bolni in revnejši kot prej.
Ekonomisti, ki - vsemu naštetemu navkljub - zagovarjajo decentralizacijo, poudarjajo osnovno ekonomsko načelo, da konkurenca povečuje učinkovitost. Izhodišče njihovega utemeljevanja je, da imajo državljani na
Delež porabe občin v celotni javni porabi
	1994 realizaci	1995 ia ocena	1996 predlog	1999 projekcija
Proračuni občin	11,5%	9,3%	9,3%	9,4%
Finančna izravnava	2,2%	2,3%	2,2%	2,0%
Skupaj	13,7%	11,6%	11,5%	11,5%
Pojasnilo: CelotiTa javna poraba zajema izdatke republiškega in občinskih proračunov ter izdatke za pokojninsko in invalidsko ter obvezno zdravstveno zavarovanje. Finančna izravnava pomeni prenose sredstev iz republiškega v občinske proračune. V izračunu za leto 1994 je zaradi primerljivosti izpuščena (sicer minimalna) poraba solidarnostnih sredstev.
Vir: Predlog proračuna republike Slovenije za leto 1996, Poročevalec DZ, 19. 10. 1995.
gospodarske dejavnosti in za različne javne dobrine, ki koristijo stanovalcem, potem skoraj ne morejo vplivati na odločitve podjetij o izbiri sedeža dejavnosti ali na selitvene tokove ljudi. Če občina lahko spodbuja podjetništvo, denimo s subvencio-
rjetno, da bo vlada hotela tvegati ustanavljanje pokrajin v volilnem letu. Toda prav pokrajine - pa naj jih bo devet, osemnajst ali le tri - bodo omogočile večje prenašanje pristojnosti in financ z republiške na nižje upravne ravni. Časi, ko se je od sekretarja vladnega komiteja pričakovalo, da bo povedal, koliko podjetij potrebuje Slovenija v kakšni panogi ali kako veliko naj bo kakšno podjetje glede na svojo dejavnost, so najbrž res za vedno minili. Čeprav iz skupne malhe še vedno radi pomagamo posameznim nacionalnim ljubljenčkom, se vsaj načelno strinjamo, da o smiselnosti obstoja kakega podjetja ih o ustreznosti njegove velikosti lahko odloča le trg. Bilo bi koristno, če bi se navadili podobno razmišljati tudi v zvezi z občinami. Namesto da od državnega zbora, strokovnjakov ali vsedržavnega referenduma pričakujemo, da bo enkrat za vselej določil »optimalne« občine, bi lahko ustanavljanje, razcepljanje in združevanje občin preprosto prepustili ljudem, ki v njih živijo -in to seveda le tam in takrat, kjer, in ko bi se jim to zdelo potrebno. Če bi ravnali tako, bi si prihranili mučno leto razprav o tako nepomembnih stvareh, kot sta velikost in število. Resnični prepiri in razburjenje se bodo namreč začeli šele takrat, ko bo prvič resno stekla beseda o pristojnostih in denarju.
Janez Šušteršič
Nadja Ivanc -Miloševič
Mestnem svetu Murska Sobota prisotni v vseh njegovih delovnih telesih. V drugi polovici preteklega leta smo ustanovili več občinskih odborov ZLSD in se konsolidirali. Kljub slabšim volilnim rezultatom pa menim, da se je ZLSD dokaj uveljavila v vladajoči koaliciji, vrnila si je samozavest, zato pričakujem, da se bo članstvo, ki je stalo ob strani, vrnilo v naše vrste. Mislim, da bo letošnji volilni boj trd; vanj se bomo vključili z vsemi razpoložljivimi močmi. Pri tem se bomo opirali na program stranke, sprejet na kongresu, in si prizadevali uveljaviti Slovenijo kot socialno državo, ker se ne sme zgoditi, da bi bil delavec ogrožen, pri čemer bo nujno partnerstvo med de-
lom in kapitalom. V politiki pa smo za večjo zastopanost obeh spolov. Prepričana sem, da bomo z izborom najprimernejših kandidatov uspešnejši na letošnjih državnozborskih volitvah.«
Alojz Smodiš, SKD: »Moje mnenje je, daje stranka korektno in tvorno sodelovala pri reševanju vseh problemov novonastale občine. Ker je bilo
to prvo leto nove lokalne samouprave, je bil osnovni cilj to, da okvirno čimprej začnemo tvorno sodelovali s predstavniki drugih strank, zastopanih v odborih in komisijah občinskih svetov, ne pa strankarstvo. Na letošnjih volitvah pa pričakujem najmanj enak volilni izid ali pa še boljšega kot na prejšnjih volitvah. Na občinski ravni si bo naša stranka prizadevala ustanoviti čimveč odborov v vaseh, zlasti v primestnih naseljih, kjer naj bi strankarstvo zaživelo. Prav tako smo za izboljšanje nadaljnjega sodelovanja v občinskem parlamentu.«
Dušan Klanjčar, SDSS: »Na prejšnjih voli-
Alojz Smodiš
tvah, ko je bila naša stranka še relativno neznana, smo dosegli dokajšen uspeh, saj smo v mnogih občinskih svetih dosegli ustrezno zastopanost
Dušan Klanjčar
svetnikov iz naših vrst. Preteklo leto je bilo v znamenju raznih okroglih miz, opravili pa smo tudi 4. kongres SDSS-a kjer je bila kot ena od glavnih točk združitev narodnih demokratov in socialdemokratske stranke. Sedaj se bližajo volitve, zato si bomo prizadevali za čimvečjo zastopanost naših kandidatov v svetih krajevnih skupnosti in vaških odborih. Pri tem naj bi izbrali take ljudi, ki lahko največ prispevajo k razvoju kraja, v katerem živijo in delajo. Glede državnozborskih volitev pa menim, da se ne bi smelo zgoditi, da naša pokrajina ne bi bila zastopana z več kandidati v državnem zboru, ne glede na strankarsko pripad-
nost. V nasprotnem primeru bi bilo to slabo za naše kraje tako glede političnega kot gospodarskega razvoja.«
Franc Horvat, Zeleni: Zdi se mi, daje bilo leto 1995 kar solidno in z vidika naša stranke v okviru pričakovanj. V tem času smo se uspeli stabi-
lizirati, čeprav so nekateri člani Zelenih prešli v druge stranke. Dobro se zavedam, da bo letošnje leto težko. V volilnem boju bodo namreč prevladale razne prestižne poteze in neenotnost, kar ni v prid hitrejšega razvoja Slovenije. Sicer pa od letošnjih volitev pričakujem boljši izid in vstop stranke v parlament. Pri tem bodo kandidati, ki bodo izvoljeni na listi Zelenih, dosledno sledili programskim usmeritvam in odgovorno zastopali stranko. Seveda pa menim, da ne bo več sestopanja našega članstva v druge stranke.
Sicer pa moramo biti Zeleni vsi po duši, saj
Franc Horvat
si moramo prizadevati za ohranjanje narave, katere del smo.«
MILAN JERŠE
vestnik, 11. januarja 1996
Dobrodelniški plašč s podlogo preračunljivosti
Snežinke so tisti predpraznični dan padale druga za drugo na zemljo, mirno brez hitenja ter poln čas, ki je bil vsaki odmerjen da pade z neba na zemljo. Padale so na polja in veje dreves, vrtove in okenske police, na strehe, tudi gostiln, ki so vrele v prednovoletnih veselicah. Padale so na ulice, pločnike in mimo trgovinskih izložb, ki so kupcem ponujale vsega, česar si se mogel spomniti.
Človek pa se ni zmenil za mirno poplesavanje snežink, saj je hitel. Hitel je po nakupih in za velikimi pripravami, kot da bi hotel prehiteti čas. Hitenje in jeza, zadirčnost pa preklinjanje in pivsko prepevanje je polnilo predpraznični čas. Sicer pa nič drugače ni bilo lani pa predlani in predpredlani. In vse to samo za eno samo noč. za nekaj ur. Zaradi tega kratkega trenutka in velikega pričakovanja je kateri Zemljan preklel čas, ker si ga ni mogel ukrotiti, saj je bil v ihtavih pripravah njegov sovražnik.
Snežinke pa so padale, druga za drugo na svet poln direndaja in lažnega blišča. Tam daleč na nebu so se utrinjale, tam v neskončnih višavah so začele poplesavati. Da, kako skrivnostno je tisto tam, kar je za nebom, neskončnost, in kako prav je, da je človekova roka toliko prekratka in za vedno nemočna, da bi grabila po neskončnosti. Kajti če bi posegel po nji, bi v sli po nadvladi tudi snežinke morale prehitevati svoj čas, se spustiti v brezumno dirjanje in služiti blesku mnogokrat ponarejenega, preračunljivega prijateljstva. V prazničnih dneh so se lile reke želja, poljubi na odišavljena lica so nemalokrat imeli hladen dih. Ampak morajo biti, vsako leto, že zato, ker so enkratna priložnost, da se telo in duša očisti črnih peg. Kot da bi se vse tisto grdo, kar seje kopičilo skozi vse leto, sedaj dobilo priložnost, da se stopi v obilici lepih besed ter se tako splavilo iz duše in telesa. Popraznično smo torej očiščeni in še bolj zadovoljni sami s seboj, če si lahko pridamo še storjeno dobro delo. Da, prav dobrodelništvo se je razmahnilo tako, da je postalo modno dejanje. Lažni blišč in koristobljublje se je zalezlo tudi pod plašč dobrodelnosti. In darovi dobrodelnih akcij postajajo bolj kot za prejemnike pomembni za dobrotnike. Če kdo, potem dobivajo ti! Nobena-dobrodelna akcija ni mogla miniti, ne da bi bila na vidnem mestu zabeležena v javnih medijih ali pa si je dobrodelnik na njih naredil kup posnetkov, ki so mu kot dokazno gradivo njegove dobrodelnosti ostali za vse čase. Časopisi so bili polni sporočil, da so ugledna podjetja, ministrstva in še kdo denar namesto za novoletne voščilnice namenila v dobrodelne namene. Dobrodelništvo seje razpaslo, ker se je v njem našla idelna priložnost za dobiček. Ta pa je v prvovrstni reklami, ki si jo dobrotniki delajo na ta način. Drago plačano reklamno sporočilo je v javnosti lahko sprejeto ali zavrnjeno, sporočilo o dobrodelnosti pa ima v javnosti vedno le pozitivni predznak. Novinarske hiše so v tem dodrodelniškem zaslužkarstvu same pristavile lonček ali morda slepo z zastojn-skimi pogovori in posnetki služile tistim, ki so dobrodelništvo obrnili sebi v prid. Tarča dobrodelnikov so postali otroci, pa bolnišnice in posebni zavodi, ljudje z marginalnih vrst... Da, ti morajo biti, vsaj v predprazničnem času, pa potem še novinarji, reporterji in fotografi. Prvi morajo biti, da dare prejmejo, drugi pa zato, da dobrotnik prek njih dobi poplačilo v obliki javnega priznanja in brezplačne reklame. Slednje je vredno mnogo več od darovanega. Dobrodelnost se sprevrača v dobiček, na koncu pa so vendar pomembni samo dobrotniki! Čeprav različnih političnih barv ali verskega prepričanja ali iz vrst preračunjivih poslovnežev in premožnih posameznikov, z dobrodelniškim plaščem, kfima preračunljivo podlogo, so se ognili vsi. Prek dobrotništva si želijo svoje ime izpisati z zlatimi črkami.	MAJDA HORVAT
Razpolovljeno število brezposelnih je odlična politična karta
Lepotičenje ne prikrije vseh gub
Popravljanje statistike s pomočjo zaostrenih kriterijev
To, da je ministrica za delo, družino in socialne zadeve Rina Klinar v predvolilnem letu tako odločno javnosti preko novinarjev sporočila, da je naša brezposelnost dejansko skoraj polovico manjša od prikazovane, lahko razumemo kot prvovrstno politično potezo. Brezposelnost je bila namreč vedno pomembna predvolilna karta tako pozicije kot opozicije, prav tako obljube o programih zaposlovanja in novih delovnih mestih. Spomnimo se samo obljube, ki jo je v času imenovanja za ministrico dala Jožica Puhar o deset tisoč novih delovnih mestih, pa tudi vladni proračunski memorandum za lansko leto je obljubljal veliko. Toda kljub povečani gospodarski rasti pri nas, s čimer se ponaša vlada ali kar jemlje za temelj zgodbe o uspehu, se pričakovano povečano zaposlovanje ni dogodilo. Konjuktura gospodarstva namreč za sabo v enaki stopnji ne povleče tudi zaposlovanja, lahko ugotavljamo doma ali se učimo od zahodnoevropskih tržnih gospodarstev. Ta so bila v obdobju konjukture, toda brezposelnost ostaja tudi na Zahodu največji problem.
Če bom iskal zaposlitev, še ne pomeni, da bom imel po evidenci zaposlitvenega zavoda tudi status brezposelnega - to je namreč tisto novo, kar nam prinaša pravilnik o evidenci brezposelnih, ki je stopil v veljavo s prvim januarjem. Označuje ga še nekaj, in sicer to, da so se sestavljalci ozrli po skrajno ostrih kriterijih. Na primer, brezposelna oseba v uradni evidenci več ne more biti tista, ki ima zemljo, gozd ali delež v podjetju in mu to daje dohodek, ki presega zajamčeno nadomestilo plače. To pomeni, da bo iz evidence brezposelnih oseb črtan vsak, ki je lani iz zemlje ali podjetja iztržil dohodek borih 297.045 tolarjev bruto ali nekaj več kot 24 tisočakov na mesec.
lol^ruil <D
V minulem obdobju izvedli čez 200 tisoč izobraževalnih ur in »zajeli« okrog 300 tisoč udeležencev
Najbrž bi marsikje s precej večjim »pompom« proslavili 35-letnico delovanja, kot so to storili zaposleni v Ljudski univerzi Murska Sobota, ustanovi, ki je 29. decembra dočakala svoj 35. rojstni dan. Za to priložnost so si namreč omislili »le« slovesnost, ki so jo povezali z oprtjem središča za samostojno učenje.
Ljudska univerza M. Sobota je delovno proslavila 35-letnico delovanja
Odprli središče za samostojno učenje
»V vseh teh letih je Ljudska univerza Murska Sobota opravljala pomembno poslanstvo pri dvigovanju izobrazbene ravni občanov v občini in celotnem Pomurju. Zanjo je bilo značilno izredno hitro prilagajanje izobraževanja potrebam občanov in družbenemu trenutku. Na posameznih področjih je velikokrat opravljala pionirsko delo. Dejavnost je bila in je še zmeraj zelo pestra. Po obliki in vsebini se stalno spreminja, posodablja in prilagaja novim zahtevam življenja in dela,« je med drugim ob ju
bileju povedala direktorica tega javnega zavoda LILIJANA GROF. V 35 letih je Ljudska univerza M. Sobota vključila v najrazličnejše oblike izobraževanja (oddelki, seminarji, tečaji) okrog 300.000 udeležencev. Delo je opravljalo povprečno 6 zaposlenih, letno pa so angažirali še od 100 do 150 zunanjih sodelavcev. V tem trenutku je vključenih v njihove izobraževalne programe okrog 1.400 udeležencev. redno pa so zaposleni 4 delavci.Posebej pomemben del njihove dejavnosti je
Toda to dejstvo, ki ga razlagajo ekonomisti kot pojasnilo, zakaj v celoti gledano ostajajo državni ukrepi in ves denar namenjen za zaposlovanje pri nas tako neučinkoviti, je premalo otipljivo. Še posebej ni priročno za predvolilni čas. Prepričljivejša, zagotovo pa šokantna je bila izjava ministrice za delo, da je pri nas dejansko brezposelnih le o-koli 70 tisoč ljudi ali da stopnja brezposelnosti ni 13,8, ampak 7,4 odstoka, kar je maj od evropskega povprečja. Pričakovana posledica je razmišljanje ljudi kot: Saj to niti ni tako slabo ... Ali:
Konec novembra je na murskosoboški enoti zavoda za zaposlovanje iskalo delo 9564, mesec prej pa 9181 oseb. Septembrska stopnja brezposelnosti za Pomurje je bila 18 odstotkov, za upravno enoto Gornja Radgona 26,8 odstotka, Lendavo 17,3, Ljutomer 18,7 ter Mursko Soboto 15,1 odstotka-
Resje tako. Slednje prepričanje je toliko krepkejše, ko se ljudje spomnijo vseh znancev, ki si pomagajo preživeti z delom na črno ali sivo ekonomijo. Namen izjave je tako dosežen in politična karta nastavljena!
splošno izobraževanje, pri čemer je osnovni cilj dvig izobrazbene in kulturne ravni občanov. Sem sodijo poleg raznih splošnih izobraževalnih oblik tudi vsa jezikovna in računalniška usposabljanja, javna predavanja, študijski krožki in usposabljanje za življenjsko uspešnost. Drugi sklop obsega pridobivanje izobrazbe, strokovno izpopolnjevanje ter usposabljanje za delo in poteka v obliki osnovne šole za odrasle, delovnih programov za pridobivanje osnovnih znanj v poklicu (poklicne in delo-vodske šole) pa vse do višje-in visokošolskega študija. Poleg tega ne gre prezreti vloge ljudske univerze, ki jo ima oziroma jo je imela na področju kulturnega izobraževanja (predvajanje filmov, razstave idr.), kakor tudi njene svetovalne dejavnosti (dajanje infomacij o možnostih za pridobitev izobrazbe ipd.); v minulih letih pa je imela pomembno vlogo
Samo ura dela za denar v tednu, pa si že »zaposlen«
Razkorak med registriranim številom brezposelnih na zaposlitvenem zavodu in številom brezposelnih, ki sojih ugotavljali po metodologiji s pomočjo ankete, ki je priznana od mednarodne organizacije dela, je velik. Tolikšno razliko v ministrstvu pojasnjujejo z razpaseno sivo ekonomijo, pri čemer so se naslonili na znanje dr. Ivana Svetlika, ki velja pri nas za poznavalca gibanj v zaposlovanju.
Toda če že sprejmemo razpolovljeni podatek o številu nezaposlenih, moramo vedeti tudi za to, da so do njega lahko prišli le z upoštevanjem skrajno zaostrenega kriterija. Prag med tistimi, ki so zaposleni in nezaposlenimi, se je namreč po kriterijih ankete rigorozno spustil: ali drugače rečeno, med nezaposlene je anketa uvrstila samo tiste, ki v tednu pred anketo za plačilo niso delali niti ure. Vsi, ki so morda v tem času imeli za uro ali več dela, so takoj padli v skupino zaposlenih. Toda slednjim, pa čeprav jih bomo po novem vodili kot zaposlene. se socialni položaj ne bo izboljšal. Še vedno bodo ostali na spodnjem klinu lestvice, še vedno bodo trkali na vrata delodajalcev in sprejeli delo, četudi za krajši čas, še naprej bodo živeli v skrajni negotovosti, ali jutri delo spet bo ali ne. Ljudje si pač pomagajo sami, saj je treba živeti. In še dobro je, da si. Popravljanje podatkov o številu nezaposlenih na ta račun pa je lahko le lepšanje, lepotičenje starega obraza.
Ljudska univerza M. Sobota je pričakala 35. jubilej tudi z grenkim priokusom. Njihovi prostori so namreč že v precej slabem stanju, lani so jih nameravali obnoviti, vendar tega niso mogli storiti zaradi denacionalizacijskega zahtevka. Tako še naprej ostajajo v negotovosti, kaj bo s prostori za njihovo ustanovo, to pa omejuje načrtovanje njihove prihodnosti. Se bodo spet morali kam seliti?
tudi pri tako imenovanem družbenopolitičnem izobraževanju (za samoupravljanje. SLO idr.).
Naposled pa so odprli še središče za samostojno učenje (uradno je to storila META VEDENIK, svetovalka šolskega ministra), kot prvo tovrstno obliko izobraževanja odraslih v Pomurju. Gre za 2 učni mesti v prostorih Ljudske univerze M. Sobota. Eno so opremili s sodobnim raču-
O tistih, ki so brez dela, toda nezaposleni le ne bodo
Ministrstvo za delo tudi pričakuje, da se bo evidenca registriranih nezaposlenih oseb na zaposlitvenem zavodu prečistila tudi po novem Pravilniku o načinu in vsebini vodenja evidence iskalcev zaposlitve in evidence o brezposelnih osebah, ki je začel veljati s prvim januarjem. Iz seznama nezaposlenih bodo tako črtali vse tiste, ki ne izpolnjujejo predpisanih pogojev ter ne bodo izpolnjevali zahtevanih aktivnostih pri iskanju zaposlitve Katere osebe po določilih pravilnika ne morejo biti iskalci zaposlitve? To so ženske starejše od šestdeset let ali moški stari več kot petinšestdeset let, upokojenci, osebe, ki gredo na prestajanje zaporne kazni daljše od pol leta, in redno šolajoči. Iskalec zaposlitve v evidenci zavoda za zaposlovanje tudi ne more biti oseba, ki ne prebiva pri nas, razen dnevnih migrantov z veljavnim osebnim delovnim dovoljenjem, ter osebe, ki so trajno in popolno nezmožne za delo ali so mlajše od petnajst let. Vsi ti ne morejo biti uvrščeni na uradno listo iskalcev zaposlitve, uvrščeni oziroma jih bodo z nje tudi črtali. Iz evidence brezposelnih oseb pa bodo črtali tudi vse, ki so že v delovnem razmerju, vendar so prijavljeni kot iskalci dela v želji, da bi menjali zaposlitev, potem lastnike ali solastnike podjetij (družbe), v katerih si je v zadnjem koledarskem letu pred prijavo za iskanje zapo-
nalnikom s CD-romom, drugo pa s televizorjem in videom ter glasbenim stolpom; trenutno pa so na voljo programi za jezikovno in računalniško izobraževanje ter za uspešno uče
nje. Postopoma bodo poskrbeli še za druge programe.
Prednosti samostojnega u-čenja so, da se človek lahko uči in izpopolnjuje, ne da bi se moral prilagajati ustaljenim izobraževalnim programom, za katere pogosto ne najde časa ali pa se ne more vključiti vanje iz kakšnih drugih raz-logov„ Seveda pa zahteva samostojno učenje več lastne zavzetosti.
JOŽE GRAJ
slitve ustvaril dohodek, ki presega zajamčeno nadomestilo plače. Črtani bodo tudi vsi, ki opravljajo samostojno dejavnost, in tisti, ki so lastniki, najemniki ali uporabniki kmetijskih ter gozdnih zemljišč ali imajo druge nepremičnine, ki jim dajejo dohodek, kateri presega zajamčeno nadomestilo plače. Revizijo evidence bodo na službah zaposlitvenega zavoda opravili po osebnem izjavljanju prijavljenih iskalcev zaposlitve. Ti bodo namreč morali vrniti izpolnjeno prijavo, ki sojo prejeli po pošti na dom.
Toda samo to, da se bo iskalec zaposlitve uvrstil na uradni seznam. mu še ne bo zagotavljalo, da bo na seznamu tudi ostal. Ves čas bo moral dokazovati, da je pri iskanju dela tudi sam aktiven. Mesečno bo namreč moral prinesti potrdilo od delodajalca, da se je udeležil razgovora o zaposlitvi, daje oddal prošnjo za zaposlitev ali da seje prijavil na razpisano prosto delovno mesto. Kot osebno zavzemanje pri iskanju zaposlitve velja tudi udeleževanje izo-| braževalnih tečajev, ki jih sofij nancira zaposlitveni zavod. S seznama bodo črtali tudi vse tiste, ki bodo zavrnili ponujeno jim ustrezno delo s polnim, krajšim ali polovičnim delovnim časom.
Kaj črtanje iz seznama brezposelnih pomeni? Taka oseba več ne bo upravičena do denarnega nadomestila ter ne bo mogla pridobiti potrdila za uvelja-vjanje pravice do zdravstvenega ter pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
Nesrečnikov brez rednega zaslužka vendar ne bo nič manj
Bi po napovedanem čiščenju evidenc zaposlitvenega zavoda o iskalcih zaposlitve lahko napovedali, da se bo zato stopnja brezposelnosti znižala? Strokovna delavka murskosoboške enota Zavoda za zaposlovanje Cvetka Sreš bistvenega znižanja stopnje brezposelnosti pri nas zaradi tega ne napoveduje. Njeno napoved pa lahko podpremo z razmerami na trgu delovne sile na našem koncu.
Število brezposelnih se povečuje, več kot polovica jih ima končano le največ drugo zahtevnostno stopnjo izobrazbe. Podjetja še vedno napovedujejo presežne delavce, stečaji nekaterih manjših podjetij so pred vrati, gospodarstvo pa še vedno caplja za republiškim povprečjem gospodarske rasti.
Upamo si trditi tudi to, da siva ekonomija na našem koncu ne daje kruha tolikim nezaposlenim, kot morda v razvitih obrtnih in industrijskih centrih, kjer je stopnja gospodarske rasti mnogo živahnejša.
MAJDA HORVAT
vestnik, 11, januarja 1996
9
metijska panorama
Tudi Sobota ne more brez kmetijstva
Tistim, ki ne poznajo razmer, se bo zdelo čudno, da se v Mestni občini Murska Sobota ukvarjajo tudi s kmetijstvom. Pa vendarle je to resničnost! V številnih primestnih naseljih in vaseh namreč precejšnjo pozornost namenjajo razvoju poljedelstva in živinoreje, ki pomenita dokajšen zaslužek marsikateremu posamezniku.
Da je temu res tako, potrjuje med drugim precejšnje sofinanciranje te dejavnosti iz mestnega proračuna. Tako je, denimo, za sofinanciranje analize krme, za kar je predviden polovični znesek cene, zagotovljenih 150 tisoč tolarjev. S tem denarjem je predvidenih 20 vzorcev po 7.500 tolarjev. Sicer pa morajo biti vzorci krme za analiziranje odvzeti ob
Društvo vinogradnikov Goričko
Letos odprtje društvenega doma
Letna skupščina goričkih vinogradnikov je ponovno pokazala, da so Programske usmeritve društva na zelo trdnih temeljih, zato ni bojazni, da bi vinogradnikom goričkega vinorodnega okoliša, pa tudi od drugod, saj so člani društva tudi vinogradniki z desnega brega Mure, zmanjkali motivi za društveno delo. Še več, društvo je pred novimi vzponi in uspehi na vseh področjih dela: pri strokovnem izobraževanju svojih članov (tako teoretičnem, kakor tudi praktičnem), pri pripravi in organizaciji prireditev, vsakoletnem ocenjevanju vzorcev vin članov društva ter pri obnovi njihovega doma v Ivanovcih na Goričkem. Z vsemi omenjenimi aktivnostmi so lahko marsikateremu društvu v bližnji in daljnji okolici za zgled.
Ernest Novak, predsednik izvršnega odbora društva, je na občnem zboru v kavarni hotela Diana v Murski Soboti ocenil aktivnosti društva v minulem letu, ko so slavili 10-letnico delovanja. kot zelo uspešno, saj so bili poleg strokovnega izobraževanja vinogradnikom na voljo tudi številni praktični prikazi, ocenjevanja vzorcev vin - lani, denimo, prvič tudi za prekmurskega prvaka - po sortah in skupaj z okoliškimi društvi ter tednikom Kmečki glas ocenjevanje vinskih kleti. Tudi letos bodo gorički vinogradniki, v društvu jih
Umetno osemenjevanje telic
Umetno osemenjevnje govedi pri nas poteka od leta 1948. Zaradi zdravstvenih, ekonomskih in selekcijskih prednosti pred naravnim pripustom se je hitro razširilo po vsej Sloveniji. Pri tem rejci pogosto zastavljajo nekatera vprašanja v zvezi z umetnim osemenjevanjem telic -nanje bom skušal odgovoriti v pričujočem članku.
Spolna zrelost (puberteta) nastopi pri govedu po 6. mesecu (večinoma med 9, in 11. mesecem). Spolna zrelost je čas. ko se začno na jajčniku izločati jajčne celice in lahko žival postane breja. Zato moramo v tej starosti telice ločiti od bikov. S puberteto se pojavi spolni ciklus, kije v začetku nereden, v vsakem pa tudi ne pride do sprostitve jajčne celice. Z začetkom spolnega ciklusa telica še ni telesno zrela za brejost.
Plemensko zrelost, čas, ko telico osemenimo, je težko natančno določiti. Telica naj ima ob pripustu vsaj 2/3 teže odrasle živali, kar v praksi pomeni več kot 350 kg. Večinoma ne pripuščamo telic mlajših od 15 mesecev. Po
strokovni pomoči kmetijskega svetovalca ali tehnologa, pri čemer lahko naročniki uveljavljajo sofinanciranje pri Živinorejsko-veterinarskem zavodu za Pomurje. Prav tako je načrtovano sofinanciranje nakupa petih hladilnih naprav v skupni vrednosti 250 tisoč SIT. V ta namen lahko pri Mestni občini Murska Sobota sofinanciranje uveljavljajo fizične
je aktivnih več kot 350, največ pozornosti namenili izobraževanju; zlasti v zimskih mesecih bodo na vrsti razni tečaji. Veliko časa in denarja pa bodo namenili dokončanju društvenega doma v Ivanovcih, kr ga bodo predvidoma predali namenu konec junija letos. Dom. ki bo tudi pomembna turistična točka, saj naj bi se prav tam začela bodoča gorička vinska cesta, bo imel v svojih kletnih prostorih pravo vinoteko vedno bolj poznanih in cenjenih goričkih vin. Vinogradniki bodo namreč imeli možnost, da v domu zakupijo regale za svoja vina.
18. mesecu ne svetujemo pripustov, saj takrat prihaja do zamaščenosti jajčnikov, verjetnost uspešne osemenitve pa je vedno manjša.
Spolni ciklus, to je čas od enega do drugega gonjenja, traja pri govedu povprečno 21 dni, pri te-, licah pa dan ali dva manj. Prične se s predgonjenjem, ki traja 2-3 dni. Gonjenje ali estrus traja pri govedu 12-18 ur, pri telicah povprečno 15,3 ure. Živali spreme-nijajo obnašanje, postanejo nemirne, bolj boječe, so pozorne na dogajanje v okolici, mukajo, v aktivni fazi naskakujejo druge krave ipd. Pojavi se pojatvena sluz, ki lahko izteka v obliki dolgih niti. Pri nekaterih živalih gonjenje poteka brez vidnih zna
in pravne osebe, ki morajo seveda predložiti račun dobavitelja hladilne naprave.
Dokajšnjo pozornost pa v mestni občini namenjajo tudi razvoju prašičereje. Tako so samo za regresiranje nakupa plemenskega materiala zagotovili milijon 150 tisoč tolarjev. Od tega največji delež, in sicer 500 tisočakov, odpade na regresiranje brejih plemenskih mladic, 350 tisoč SIT na ustrezne križanke L 12 in čistopasemske mladice, 300 tisočakov pa za regresiranje plemenskih merjascev. Seveda so
Poleg podelitve priznanj članom za razvoj vinogradništva na Goričkem oz. aktivno delo v društvu ter ustanovnim članom društva so gorički vinogradniki sprejeli še nekaj pomembnih sklepov. Tako se bo Društvo vinogradnikov prekmurskih goric Goričko odslej imenovalo Društvo vinogradnikov Goričko, Vinogradniški dom v Ivanovcih bodo po novem imenovali Vinogradniški center Goričko Ivanovci, čimprej pa naj bi društvo vinogradnikov postalo lastnik bodočega vinogradniškega doma v Ivanovcih v celoti. KZ Panonka ima namreč tam 15-odstotni lastniški delež.
Društvo vinogradnikov Goričko je ob 10-letnici za vse svoje aktivne člane pripravilo stenski koledar ter obsežen in priročen bilten o aktivnosti društva v minulem desetletju, po mesecih pa so podane tudi informacije o opravilih v vinogradu in kleti.
Geza Grabar
menj. Govorimo o »tihi pojatvi«. Gonjenje v teh primerih lahko ugotovi le bik ali veterinar z rektalnim in vaginalnim pregledom plemenice.
Čas pripusta bistveno vpliva na uspešnost osemenitve. Najmanj pregonitev bo, če semeni-mo 10-12 ur po prvih znakih gonjenja.'Če je gonjenje podaljšano, semenimo še naslednji dan. Ker telice še nimajo končne telesne velikosti, priporočamo osemenitev s semenom bikov z lahkimi porodi. Vsak osemenjevalec nosi takšno seme v kontejnerju za zamrzovanje semena.
Občasno pri govedu opazimo krvavi izcedek iz spolnih organov. Je posledica pokanja kapilar in se pojavi 2-3 dni po gonjenju. Če opazimo pri plemenici krvavi izcedek, seveda ne pripuščamo.
Če se telica 3 x pregoni, jo izločimo in namenimo za pitanje. Obstaja namreč velika verjet
upravičenci v prvi vrsti kmetje oziroma vsi tisti, ki se ukvarjajo s tržno prašičerejsko proizvodnjo in imajo potrdilo selekcijske službe, da so nabavili plemenski material na rejskem središču oziroma na selekcijski farmi. Pri tem se regres uveljavlja z ustreznim dokumentom, ki ga izdela Živi-norejsko-veterinarski zavod pri ustreznem organu mestne občine. Rok za uveljavljanje teh ugodnosti je do konca januarja za prejšnje leto.
Program za uveljavljanje regresa za pospeševanje drugih kmetijskih dejavnosti ter sofinanciranje izobraževanja v kmetijstvu, opravljanje strokovnih raziskav in delovanje društev pa bo določen pozneje.
M. JERŠE
Varščina ob uvozu
Z novim letom je začela veljati nova uredba o določitvi kmetijskih in živilskih proizvodov, za katere se ob uvozu plačuje posebna dajatev. Po dosedanjih predpisih so bili plačila teh dejatev oproščeni tisti proizvodi, ki so se uvažali začasno zaradi oplemenitenja in je bilo blago v predpisanem roku vrnjeno v tujino. Mnogi uvozniki so to znali spretno izkoristiti in posebnih dajatev niso plačali niti za proizvode, kijih niso dodatno oplemenitili in izvozili.
Po novi uredbi pa bodo morali uvozniki ob začasnem uvozu kmetijskih proizvodov in živil položiti varščino oziroma predložiti ustrezen instrument za zavarovanje plačila posebnih dajatev v primeru, če blago ne bo v predpisanem roku vrnjeno v tujino.
Po opravljenem izvozu bodo upravičenci lahko zahtevali povračilo plačanih carinskih dajatev in posebnih dajatev, vendar pa bo najnovejši ukrep vseeno prizadel nekatere mesarje, predvsem tiste, ki so uvažali zaradi izvoza. V večjih mesnopredelovalnih obratih pravijo, da bo takojšnje plačevanje carinskih dajatev samo še poslabšalo njihov že tako ali tako slab likvidnostni položaj.
L. KOVAČ
nost, da bo, četudi jo je možno uspemo obrejiti, imela plodno-stne težave kot krava, hkrati pa jih lahko prenaša na potomstvo.
Osemenjevalci ugotavljajo brejost pri kravah 3 mesece, veterinarji pa 2 meseca po osemnitvi. Pri telicah se brejost ugotavlja še kakšen teden prej.
Pregled na brejost je v Pomurju večinoma že v »paketu osemenitve«, kar pomeni, da je za rejca brezplačen, če se v hlevu nahaja osemenjevalec ali veterinar, ki zdravi plodnostne motnje. V prihodnosti pa se bo verjetno tudi na našemo bmočju, kot orientacijska metoda, uvedlo določanje brejosti na podlagi mlečnega vzorca. Tako se brejost ugotavlja 19.-24. dan po osemenitvi. Negativni rezultat je 100-, pozitivni pa, zaradi embrionalne smrtnosti, okrog 85-odstotno natančen.
Dejan Židan, dr. vet. med. Veterinarski zavod Slovenije OE M.Sobota, oddelek Reprodukcija
Ovčereja
Ovčereja je ena izmed živinorejskih panog. Človek ni brez razloga udomačil in zredil ter vzgojil veliko vrst živali in številne pasme ter vrste in sorte kulturnih rastlin. Prav raznovrstnost rastlinskih in živalskih vrst mu je omogočila, da lahko zemljo čimbolj izkoristi za pridobivanje hrane. Upoštevanje naravnih danosti je osnovnega pomena pri gospodarjenju s kmetijsko zemljo. Pri tem velja poudariti, da na žalost tudi v Prekmurju vidimo zadnje čase precej površin, katere so v zaraščanju. Še bolj skrb vzbujajače je dejstvo, da letos marsikje naravni travniki in pašniki niso bili niti enkrat pokošeni. Veseli smo lahko, da je zapadel sneg, da se ne vidi ta »narodna sramota«. V bodoče bodo za ponovno rabo v kmetijske namene morale imeti več posluha tako občinske kot državne strukture, pa tudi če se bodo na teh površinah pasle le ovce. Mogoče bodo ovce te površine usposobile nazaj za intenzivnejšo kmetijsko proizvodnjo.
Splošno o ovčereji
Ovce so poleg perutnine najbolj razširjena vrsta domačih živali. Razširjene so v vseh deželah sveta, kjer so naravni travniki in pašniki. Kot vrsta so se zelo prilagodile različnim podnebnim in talnim razmeram, saj jih najdemo od puščav, tropskih območij pa vse do skrajnega severa in juga, kjerkoli seje naselil človek. Tolikšno razširjenost je omogočila dobra prilagodljivost vrste, kar je narekovalo razvoj zelo različnih pasem in tipov. Pasme ovac se razlikujejo pč> velikosti, teži, oblikah, dlaki oz. volni, barvi in proizvodnih lastnostih. Nekatere od teh lastnosti so posledica prilagajanja okolju, druge so pa rezultat zavestnega rejskega dela.
V hladnem in vlažnem podnebju (kot je pri nas polovica leta) ovce najbolj ščiti pred neugodnimi vremenskimi vplivi dolga groba volna. V vlažnem, vročem tropskem podnebju živali ne prenesejo volne, zato so v takih krajih zadržale kratko dlako. Podobno je z drugimi gospodarsko pomembnimi lastnostmi. Več mesa, mleka in volne dajejo večje ovce. Le-te potrebujejo tudi več krme, ki je ni povsod dovolj. V krajih, kjer je krme čez celo leto dovolj, so se zato razvile večje ovce; v krajih kjer krme ni dovolj ali je občasno primanjkuje, pa manjše ovce.
Naravna selekcija in rejsko delo sta ustvarila številne pasme in tipe, ki dobro prenašajo mraz in vlago ali vročino in sušo. Tolikšna raznolikost omogoča, da lahko izbiramo pasme za različne namene reje. Okolje, predvsem podnebje in razpoložljiva krma narekujeta rejo določene pasme. Na specifično okolje so najbolj prilagojene domače ali t. i. avtohtone pasme živali. Domače pasme so tudi zelo pomembne, če uvajamo boljšo oskrbo (prehrano, zdravstveno varstvo, klimo ...).
Izbira rejske usmeritve mora biti v skladu z naravnimi in gospodarskimi možnostmi. Pri tem je potrebno poudariti, da se govedoreja tako kot ljudje umika s težjih območij za obdelavo oz. kot pravimo pri nas z območijn z omejenimi pridelovalnimi pogoji. Ostaja prazen prostor, ki je slabo ali neobdelan.
Izvor domačih ovac
Ovce in koze sodijo med tiste domače živali, ki jih je človek najprej udomačil. Ocenjujejo, da sojih gojili v tropih že pred 8 tisoč leti pred našim štetjem. Strokovnjaki predpostavljajo, da ima domača ovca’dva divja prednika.
MUFLON (Ovis ammon musimom), ki seje še danes ohranil na Sardiniji in Korziki in so ga kasneje kot divjad ponovno naselili v Evropi, tudi pri nas za časa zadnje Jugoslavije na Brionih. Od tam so ga pa naseljevali na nekaj turističnih kmetijah, ki se ukvarjajo z vzrejo muflonov in damjakov v ograjenih površinah z oborami. Muflon naj bi bil evropska divja ovca, od katere izvirajo nekatere kratkorepe pasme v severni Evropi, ki po videzu še v marsičem spominjajo na muflona. Nekatere med temi pasmami odlikuje izredno dobra plodnost, dobro so prilagojene vlažnemu in hladnemu vremenu, imajo mešano volno.
ARKAL (Ovis ammon arkal; Ovis vignei arkal), še danes živi v velikih tropih v zahodnoazijskih stepah. Je divja ovca suhega podnebnega pasu. Od nje izvirajo dolgorepe in masnorepe ovce, tudi merino pasme, ki ne prenašajo vlažnega podnebja. Divji arkal se pase v velikih tropih do 100 živali.
Poleg muflona in arkala še živijo številne druge divje vrste ovac, s katerimi pa naše domače ovce niso v neposrednem sorodstvu.
Pasme ovac
Pasem ovac je zelo dosti. Zaradi tega jih pri razdelitvi družimo v pasemske skupine. Ena od delitev je po dolžini repa. Ta temelji na izvoru divjih prednikov. Kratkorepe pasme izvirajo od prednika muflona, dolgorepe in masnorepe pasme pa od arkala. Druga delitev pa je na osnovi dolžine, debeline in drugih značilnosti volnenih vlaken oziroma kožnega pokrivala. Pasme delimo tudi na višinske, nižinske, mesne, mlečne itd.
V Sloveniji so zaradi proizvodnih lastnosti in prilagodljivosti zanimive tako mesne kot mlečne pasme, vendar morajo imeti poreklo od divjega prednika muflona ali osnovo pasme, ki so prilagojene vlažnemu in hladnemu vremenu.
Slovenske pasme ovac
a) Jezersko-solčavska pasma
Nastala je s križanjem domače primitivne ovce z bergamaško in pa-dovansko ovco. Po bergamaški ovci je podedovala velik okvir in značilen izbočen profil glave, po padovanski pa dokaj kakovostno volno.
Ovce jezersko-solčavske pasme so dokaj velike. Teža odraslih ovac je več kot 60 kg, najtežje tehtajo več kot 80 kg. Plemenski ovni so težki do 100 kg. Kot domača avtohtona pasma so prilagojene našemu podnebju in paši tudi na strmih kamnitih alpskih pašnikih.
Jezersko-solčavske ovce se mrkajo (gonijo) v kateremkoli letnem času, kar je pri ovcah izjemna lastnost, kiji pravimo poliestrič-nost. Pri večini pasem je mrkanje omejeno na kratko jesensko sezono. Mrkanje se pojavlja tudi v času dojenja, pogosto že mesec dni po jagnitvi, kar je tudi izjemno dobra lastnost. Za ovce je znan lakta-cijski anestrus - to je izostanek ovulacije in mrkanja v času laktaci-je. Mlečnost za vzrejo ditojčkov je zadovoljiva. Laktacija traja do 4 mesece, jagnjeta dobro priraščajo. Pri intezivnem pitanju tudi odstavljena jagnjeta dobro izkoriščajo krmo do teže 35 kg. Pri višji teži se začne hitro spreminjati struktura prirasta v prid maščobe oz. loja, ki pa vsekakor ni zaželjen. Razen tega pa je poraba krme za 1 kg prirasta večja kot pa do 35 kg žive teže.	(nadaljevanje prihodnjič)
10
vestnik, 11. januarja 1996
a
eportaža
Vestnikova anketa med zdomci
Motijo jih strankarske razprtije
Križevci pri Ljutomeru
Vajkart in muha na verigi
V pokrajini ob Muri imamo dvoje Križevec, eni so v Prekmurju in drugi v Prlekiji. Križevci pri Ljutomeru je vas, ki leži na spodnjem Murskem polju -na križišču cest, ki vodijo proti Radencem in naprej proti Avstriji, proti Ljutomeru ali pa proti Murski Soboti in naprej proti Madžarski. Verjetno je vas dobila ime po številnih cestah, ki so se in se še danes križajo v tej vasi. Morda ... Verjetneje pa je, da je dobila ime po cerkvi Sv. Križa. Prvič se Križevci pojavijo v kraljevem urbarju leta 1265/67 kot Chreuz; v tistem času je prvič omenjena tudi bližnja vasica Boreči. Kajti tam naj bi že konec 13.
Brez dvoma so tudi naši zdomci in izseljenci širom po svetu odigrali pomembno vlogo pri osamosvajanju Slovenije, še zlasti pa za mednarodno priznanje naše države. Kakšen je njihov pogled na razvoj »dežele na sončni strani Alp« po petih letih samostojnosti? To je bilo osnovno vprašanje, ki smo ga zastavili našim anketirancem. Z njimi smo se pogovarjali na tradiconalnem novoletnem srečanju v Radencih, zato nas je tudi zanimalo, kako ocenjujejo takšno obliko prireditve, ki je namenjena našim zdomcem. Njihove izkušnje in pogledi so različni, vsi pa so mnenja, da bi morali biti doma bolj enotni.
TONE ŽAVRLAN iz Zgornje Ščavnice: »Na splošno bi lahko rekel, daje samostojnost prinesla Sloveniji večje možnosti za razvoj in da so bili storjeni nekateri pomembni koraki. Zdi pa se mi, da ni več takšne socialne varnosti za ljudi, kot je bilo to prej, saj lahko delavci hitro zgubijo službo, najti pa jo je težko. Tudi moja hčerka, ki živi doma, je nezaposlena. Ima otroke in ne dobiva otroških dok-ladov, češ da jo lahko vzdržujejo starši. Mislim, da to ni prav. Na srečanju v Radencih pa mi je bilo še kar všeč in zanimivo.«
ERIK VRBANČIČ iz Murščaka: »V tujini sem 15 let, in sicer delam v tovarni Audi v Ingolstadtu. Mislim, da gre v Sloveniji na bolje, saj je videti polno novih gradenj, tehnika gre naprej... Tudi v Radencih imamo sedaj svojo občino, kar bo zagotovo pozitivno vplivalo na razvoj tega območja. Tudi sam se nameravam čez čas vrniti in imeti samostojno obrt. Razmišljam. da bi opravljal razne slikarske storitve, kot je lakiranje fresk na hiše, avtomobile idr. In kaj se mi zdi v Sloveniji slabo? To. da se stranke preveč prepirajo.
Na srečanje v hotel Radin me je povabil prijatelj in upam, da bom zvedel kaj koristnega in se tudi lepo zabaval.«
mo razne informacije, domače limo.«
JOŽE MIHOLIČ iz Kobilja: »Zaposlen sem v Munchnu kot avtomehanik mojster in dokaj pogosto prihajam domov. Ena od pozitivnih sprememb, odkar je Slovenija samostojna država, je konvertibilnost tolarja in še zlasti to, da ni več takšne inflacije, kot je bila pred leti. Zdaj lahko brez skrbi zamenjaš devize v domačo valuto, ne da bi se bal, da boš prikrajšan. Dobro se mi zdi tudi to, da se Slovenija odpira proti Zahodu. Motijo pa me prepiri v slovenskem parlamentu in neenotnost strank glede najpomembnejših vprašanj nacionalnega razvoja, kar občutimo tudi zdomci na tujem.
Med drugim bi spremenil tudi zakon o podjetništvu, in sicer tako, da ne bi omogočal tako lahkega ustanavljanja raznih podjetij, ki so skoraj brez kritja za obstoj. Mnogi imajo v mislih le hiter in lahek zaslužek. Tudi jaz rad prihajam na takšna srečanja, kot jih organizirajo zadnja leta v Radencih, žal pa sem bil tokrat nekoliko razočaran nad slabo glasbo, ki so jo pripravili za Štefanovo veselico.«	JOŽE GRAJ
MARTIN ANTOLIN iz Odra-nec: »Ker sem zaposlen v Munch-nu, in sicer delam v vrtnariji, se lahko zaradi bližine pogosto vračam domov in tako lahko tudi sproti spremljam, kakšne spremembe se dogajajo v domovini. Mislim, da je Slovenija na dokaj dobri poti. Vidim, da gradijo nove ceste oziroma jih posodabljajo, v Odrancih smo dobili tudi 'novo bencinsko črpalko, motel... Skrbi pa me to, daje vse več ljudi brez stalne zaposlitve.
Na srečanje zdomcev v Radence sem prišel prvič in prvi vtisi so še kar ugodni.«
IVAN VICMAN iz Ruš: »Živim in delam kot osebni šofer v Scha-fhaussnu v Švici. Mislim, daje Slovenija v petih letih samostojnosti kar precej napredovala, zlasti se mi zdi dobro to, da je zdaj veliko bolj kot prej možno razvijati zasebno podjetništvo. Veselim se tudi novih cest in drugih pridobitev. Bistvena sprememba je tudi na meji, saj je režim sedaj podoben kot drugje v Evropi. Mnenja pa sem, da bi morala slovenska država omogočiti zdomcem uvoz brez carine vsaj enega osebnega avtomobila. Zdomska srečanja, kakršno je v Radencih, pa so potrebna in koristna. Tu lahko dobi-ise in se vsaj enkrat skupaj povese-
stoletja stala romanska cerkev.
Prva ljudstva pa so se tukaj ustavljala veliko, veliko prej. Nekateri podatki kažejo, da je bilo območje Križevec pri Ljutomeru zanimivo že pred letom tisoč pr. n. št. »Tudi reka Mura naj hi v tistem času tekla mimo Križevec, v bližini cerkve, kjer še danes najdemo prodnata tla in usedline,« mi je povedal tamkajšnji župnik Štefan Vinkovič. Sledove prazgodovinske naselbine so našli na severovzhodni strani vasi Križevec. Tam naj bi stal grad, in od tod izvira za tisti predel ledinsko ime Gradi
To območje je bilo zanimivo že za stara ljudstva in tudi danes je to urejena vas.
šče. Tam je danes centralno pokopališče, kjer še danes pokapajo krajane dvaindvajsetih o-koliških vasi.
V križevski župniji hranijo rokopisno knjigo Mateja Slekovca: Krajepisno-zgodovinska črtica Županije Sv. Križa na Murskem polju in trg Veržej, ki jo je začel pisati leta 1892. V njej so zbrani vsi večji dogodki na Murskem polju, vsi veliki in odlični možje, ki so se tukaj rodili, in teh ni malo. Tu se je rodil dr. Jakob Missia in drugi. Ker je za prleške kraje značilno, da imajo svoje grbe, piše tudi o njih. Križevci imajo vajkart (pramen niti). V Borečih pa imajo na primer muho na lancu. O tem Slekovec pi-
Veljavnost vojnih
Sredi lanskega oktobra je Državni zbor sprejel tri zakone, ki določajo pravice državljanom, drugim našim prebivalcem in tujcem v zvezi z udeležbo v vojni ter prizadetostjo zaradi vojnih dogodkov ali vojnih sredstev. Vsi trije - Zakon o vojnih invalidih. Zakon o žrtvah vojnega nasilja in Zakon o vojnih veteranih - so začeli veljati s prvim januarjem, njihovo praktično izvedbo pa bo za določen čas omejevalo sprejetje dvanajstih izvedbenih aktov. Tistim, ki že sedaj imajo veljavno odločbo, katera jim zagotavlja pravice iz še veljavne zakonodaje oziroma zakonodaje, ki se uporablja v državi (vojaški vojni invalidi, vojaški mirnodobni invalidi, civilni invalidi vojne in družinski člani) bodo pravice, ki jih določa novi zakon le »prevedene« po uradni dolžnosti. To velja tudi za borce za severno mejo, narodne heroje, spomeničarje in španske borce, vendar le za pravice, ki so jih z odločbami imeli že doslej. Pogoj pa je, da v januarju oddajo v upravnih enotah zahtevek za vpis v evidenco o vojnih veteranih in da na upravni enoti že imajo imajo dokazila za upravičenost zahtevka (dokumeti o dokazljivosti statusa, odgovarjajoča odločba). Zakon o žrtvah vojnega nasilja pa je nov in se tako status kot pravice uveljavljajo na novo. Tu gre za individualne pravice, zato mora vsak, ki misli, da izpolnjujejo pogoje za pridobitev statusa, vložiti zahtevek na referatu upravne enote, kjer živi. Hitrost rešitve zahtevka bo odvisna od predloženih dokumentov.
Po Zakonu o vojnih invalidih bodo status vojnega invalida obdržali tisti, ki imajo odločbo o statusu vojnega invalida, ob določenih novih pogojih pa jo bodo obdržali tudi prejemniki invalidnine po umrlih vojaških invalidih, padlih borcih oziroma po osebah, umrlih v okoliščinah, ki
šč: »Kadar so se pri ženitvovanju gostje že napili in nihče na to ne misli, pikne kateri domačin tujca z iglo v bedro in pravi prestrašenemu tovarišu svojemu: Boreške muhe hudo pikajo.«
V osmem poglavju rokopisa najdemo »Nekatere žalostne do-godbe«. Med njimi poleg kuge, slabih letin, vpadov Turkov, Krucev in Madžarov, lakote in drugih bolezni piše o kobilicah. »Leta 872 in 873 je Mursko polje obiskala nadloga, ki je marsikatero hišo ob kruh spravila. Priletela je namreč iz jutranjih
krajev tolika množica kobilic, da so, ko so se bile vsedle, vse njive in travnike na več ur pokrile. Kar je bilo zelenega, je ta mrčes vse pokončal, in na polju, kjer je poprej žito zorelo, po njihovem odhodu ni bilo zelene bilkice videti. Leta 1196 so kobilice iz Madjarskega v naše kraje priletele in veliko škodo naredile. Zopet so ljudje od gladu umirali.«
Toda Mura je spremenila strugo, ljudje so se spremenili, nekateri so odšli, nekateri pa prišli. Sem so tudi vedno prihajali in odhajali trgovci in obr-tniki.V Križevce pade le kakšna drobtinica občinske proračunske pogače Krajevno skupnost
veljajo za priznanje statusa mirnodobnega vojaškega invalida.
Invalidi bodo obdržali že dosežen odstotek invalidnosti, na novo pa jim bo določena višina invalidnine. Ta znaša od 100 odstotkov (za prvo skupino invalidnosti) do 4 odstotke (za deseto skupino invalidnosti) odmerne
Cerkev Sv. Križaje tu stala že v 13. stoletju.
Križevci zajema deset vasi z 2940 prebivalci in 840 gospodinjstvi. Ljudje se ukvarjajo pretežno s kmetijstvom, dobršen del pa jih hodi tudi v službo. Zaposlujejo se v Križevskih o-pekarnah. Domu Lukavci, zasebnih podjetjih in obratih, tudi v šoli, trgovini in drugod. V vasi imajo urejen tudi zdravstveni dom, zobozdravnika in lekarno. S pomočjo solidarnosti imajo skoraj vse hiše kabelski sistem in telefon. Predsednik KS Križevci pri Ljutomeru Slavko Lovrenčič je nekoliko v šali, bolj pa zares, dejal, da imajo torej vse pogoje za lastno občino, kajti glede na sedanje odnose, ki so v občini Ljutomer ni nobene perspektive. Z minulim letom niso povsem zadovoljni, zato ker so vse, kar so naredeli, naredili samostojno s samoprispevkom. Asfaltirali so nekaj cest, uredili avtobusno postajo idr. V prihodnjem letu bi želeli urediti komunalo, kar jih obre
Zraslo je novo naselje, rodnost pa kljub temu pada.
zakonov
osnove v višini 92 600 tolarjev.Vojaškim vojnim invalidom in civilnim invalidom vojne, ki prejemajo dodatek za postrežbo in tujo pomoč, se bo na novo določila višina tega prejemka. Njegova višina pa bo odvisna od okoliščine, ali invalid potrebuje pomoč in postrežbo na podlagi izključno ali pretežno vojne invalidnosti ali ne. Slednja bo seveda pomembno nižja. Novost zakona je, da bodo vojni invalidi lahko uveljavili pravico do dodatka za pomoč in postrežbo že od najmanj 70 odstotkov vojne invalidnosti. Pomembna novost Zakona o vojnih invalidih je tudi ta, da bodo invalidi upravičeni do denarnega doplačila za nakup tehničnih pripomočkov, ki se drugače po predpisih o zdravstvenem varstvu in zavarovanju ne zagotavljajo. Gre za prilagoditve bivalnih prostorov, vgrajevanje sanitarij in druge opreme ter za nakup tehničnih pripomočkov, ki lajšajo oskrbo in nego invalida.
M. H.
menjuje že vrsto let. Ker ni kanalizacijskega sistema, njihova šola in vrtec že 25 let delujeta z začasnim obratovalnim dovoljenjem. Prag vrtca in šole pa . vsak dan prestopi 570 otrok. V njihovi KS je zelo slabo urejena tudi elektrifikacija, kajti kar šest vasi nima cestne razstvetljave. Podedovali pa so tudi enajst divjih odlagališč smeti, ki sojih »negovali« več deset let, to pa zato, ker občina sama ni bila zmožna narediti organiziranega smetišča in sedaj mora KS to sama sanirati.
Pozimi v telovadnicah, poleti v rekreacijskem centru
V zimskih dneh se ljudje najraje skrivajo v toplih sobah; nekoč so si pripovedovali zgodbe, danes pa sojih nadomestile televizije. Ne pozabijo pa tudi na koristnost rekreacije in razvedrila, zato imajo vsak ponedeljek ženske v šoli v telovadnici rekreacijo, v torek pa se po telovadnici podijo moški. Poleti je
nekoliko bolj aktualen športni center, kjer je balinišče in igrišče za mali nogomet, Mladina pa si je s pomočjo župnika uredila klub, kjer prirejajo tudi plese.V Križevch nastaja tudi novo naselje, kjer si urejajo svoje domove predvsem mlade družine. V zadnjih letih je zraslo kar 54 novih hiš. Hiše torej so, žal pa je rodnost v teh krajih precej padla. Kajti še pred 30 leti je bilo v tej župniji 60 do 70 porok, 90 do 100 smrti in 100 do 115 rojstev, prejšnje leto pa je bilo 54 umrlih in le 39 rojstev.
Letos je bilo prvič po petsto letih letih, da je bil naravni prirastek negativen. Rojstva so se v tridesetih letih zmanjšala na eno tretjino. Krajani teh vasi pa so prepričani, daje pri njih kar nekaj fantov, ki so godni za že-nitev.Že stara ljudstva so vedela, da je to območje nekaj posebnega, je razpotje cest, ko se moraš odločiti, kam bo šel. To spominja na življenje; tudi pri tem se moraš velikokrat odločiti. Vedno pa nam ne uspe izbrati pravo pot.
Tekst in fotografija: Aleksandra Nana Rituper
vestnik, 11. januarja 1996
ulturna obzorja
Po smrti, če ne že prej, postane umetnik dobrodošel in zaželjen
Novice iz kulture
Nemška gledališča so se odela v črno - Berliner Ensemble se z enotedenskim maratonom, branjem odlomkov iz Miillerjevih del, klanja umrlemu - Rak, pljučnica
H. Miiller je privekal na svet 9.1. 1929 v Eppendorfu (Saška). Zaljubljenost vzhodnonemških politikov, natančneje Komunistične partije Nemške demokratične republike, ni trajala dolgo. Leta 1961, osem let po prvih literarnih delih, je z blagoslovom od »zgoraj«, zletel iz Društva pisateljev. Da si ne bi kaj domišljal ali celo verjel v avtonomijo gledališke Prakse, so dela politično sumljivega Sasa pobrali iz repertoarjev vzhodno-
nemških gledališč.
Ko se je naveličal konservativnega vodstva v Berliner Ensem-ble (brechtovci), kjer je bil v letih 1970-76 dramaturg, je presedlal v Berliner Volksbuhne in tako prispel v Artaudov tabor. Z deli, °d adaptacije, priredb in predelav klasičnih del evropskega gledališkega repertoarja (Hamlet-maschine, OdipusTyran, Mach-beth...) do del v katerih problematizira (nemško) zgodovino (Germania Tod in Berlin, Die Schlacht...), je jezil tako vzhodno- kot zahodnonemške politike,
buril in begal kritiške duhove in tako provociral vso »sveto« javnost. Verjeli ali ne, za svoja dela je bil nagrajen z nagrado H. Manna ( 1959), Lessinga (1965), Biichnerja (1985)...
Na prvi pogled se zdi nedoumljivo, kako je nekdo lahko razburil hkrati DDR-ovsko in BRD-jevsko oblast. Vendar, če so se npr. zahodnonemški politiki muzali v prvem delu Germania Smrt v Berlinu, v katerem je prostitutka izenačena s komunistično partijo, ki se prelevi v »od mrtvih
vstalo« Roso Luxemburg in ta nato »postane meso« uspešne revolucionarne politike (karikatura razmer v povojni Nemčiji), jim je nasmeh zagotovo zamrl v prizoru, ki se imenuje Sveta družina. Prizor prikazuje nastanek BRD, rojene iz Hitlerja, od očeta G6-belsa - »pokveke z velikim oprsjem«. Častna delegacija, ki pozdravi ob rojstvu prispele tri svetnike, zalaja v pozdrav: »FREIHE1T DEMOKRATIE FRIEDEN EIGNER HERD IST GOLDES WERT LIEBER TOT ALS ROT ...«I »SVOBODA DEMOKRACIJA ZAHOD MIR LASTNA PEČ JE ZLATA PEČ BOLJE MRTEV KOT RDEČ ...« Ob koncu prizora postavijo Ger-manio pred top, izstrelek, zavesa pade. Komentar najbrž ni potreben.
dek kot celota. Jezik, govor je torej samo eden izmed sistemov gledaliških znakov. Ker so govor, jezik, tekst, samo ena izmed prvin gledališke uprizoritve, tudi igralec ni več alfa in omega gledališkega dogodka.
Namesto postavljanja povodnega konja na oder je Mullerja zanimalo, »kako ustvariti tekst za povodnega konja. Besedila morajo postati stvarnost, ki ne le posnema, temveč tudi ustvarja hrepenenje po nečem drugem ali pa občutek, da je to, drugo, mogoče.« * Miiller z avantgardistični-
The Forest**
STAREC
Med Mullerjem in Brechtom
Poslušaj me je rekel Duh držeč roko na ntoji glavi Področje o katerem govorim je pusto področje v Libiji na obalah reke Zair in tam ni miru ni tišine Rečne vode z barvo žafrana in kuge in ne odtekajo v morje temveč pulzirajo
Z urno in konvulzivno kretnjo v mestu Pod rdečim odbleskom sonca. Milje daleč na obeh obalah muljnega rečnega korita perejo bledo puščavo velikanskih lokvanjev lokvanjev
Drug za drugim se dvigajo v samoti in sprožajo dolge pošastne vratove k nebu in nihajo sem ter tja svoje stanovitne glave
Brecht ni revolucioniral tehnike dramskega zapisa. Ostajal je pri zgodbi in tradicionalni razdelitvi dramskega teksta na didas-kalije in replike.
Njegovo uvajanje V-Effekta (potujitveni efekt) sicer spreminja gledalčevo dojemanje zgodbe - »ne kaj se bo zgodilo, temveč, kaj je to, kar vidim« -, vendar še vedno ostaja pri zgodbi, plotu. Miiller namesto teksta kot informacije, oznanila in agitacije, daje prednost ritmu, melodiji besed in stavkov: Ni pomembno, kaj pomeni ta ali ona beseda, stavek, štorija, temveč izkušnja, ki jo ponuja gledališki dogo-
mi prijemi (razbitje besed, ukinjanje ločil, uvajanje različnih tipografskih znamenj..., krčenje ali celo ukinjanje didaskalij), retoričnimi sredstvi (izvirnimi figurami ...) ustvari v tekstualnem delu gledališke produkcije to, o čemer so sanjali avantgardisti iz prvih desetletij 20. stoletja (npr. futuristi na čelu z Marinettijem kot ideološkim vodjem ...), kar je poskušal predhodnik avantgarde Artaud, pa mu v tekstih (npr. Les Cenci, 1935) ni najbolj uspelo.
Mullerjevi teksti so za dramsko vrsto to, kar je npr. Joycev opus za epiko (naracijo) - slike, sestavljene iz lomljivih besed, tok zavesti, ki se izteka v neskončno možnost variacij...
A. POTOČNIK
* H. Mtiller im Interview mit Frank M. Raddatz, prev. B. Leiler v Maska, april-maj 1992.
**
The Forest, hrv. prevod je bil objavljen v reviji Quorum, 1989. Za projekt Roberta Wil-sona »The Forest« sta napisala tekst H. Miiller in D. Pinck-ney. Tekst je nastal na podlagi predhodne režijske knjige, posnete na videu.
Ob 90-letnici rojstva akademika dr. Antona Trstenjaka si lahko v prostorih Ljudske univerze Gornja Radgona ogledate priložnostno razstavo njegovih knjig. Razstavljene so le tiste knjige, ki jih ima knjižnica na svojih policah za bralce. Med temi so najdragocenejše: Oris sodobne psihologije (prvi in drugi del), Psihologija ustvarjalnosti, Človek bitje prihodnosti ter Človek in barve. S to znanstveno naravnano knjigo je dr. Anton Trstenjak dosegel svetovni sloves na področju psihologije barv. Med razstavljenimi knjigami je tudi nekaj primerkov poljudnoznanstvenih knjig, ki so s pomočjo Mohorjeve družbe prihajale v številne slovenske domove. Razstavljeni sta tudi knjigi, ki ju je avtor izdal lani, in sicer Misli o slovenskem človeku in Slovenska poštenost. Sicer pa je dr. Anton Trstenjak doslej izdal 43 knjig, skupaj s prevodi in ponatisi pa je izšlo 90 knjig. (L. K.)
Soboška Zveza kulturnih organizacij je pogledala v preteklost in preštela kulturne dogodke in obiskovalce, ki so si vzeli kakšno urico časa, da so posedeli pred gledališkim odrom, se sprehodili po razstavi, prisluhnili glasbenikom ... V preteklem letu je bilo kar 45 tisoč obiskovalcev, za 10 tisoč več kot leto prej. Če samo na kratko preletimo skozi lanskoletni program, lahko vidimo, da je bilo kar nekaj predstav v lastni produkciji, še več pa gostovanj, ne samo iz Slovenije, ampak tudi iz tujine. Kar nekaj predstav slovenskih gledališč se je zvrstilo na soboškem odru od Cankarjevega doma do eksperimentalnega gledališča Glej. Ne moremo tudi mimo številnih glasbenih dogodkov: Vedno bolj popularnejši in kvalitetnejši Okarina etno festival, koncerta Vlada Kreslina z Beltinško bando, Gojmirja Lešnjaka z D’Hamersi ter šest koncertov klasične glasbe, ki pa so bili žal nekoliko slabše obiskani. V kinu se je zavrtelo 117 filmov najnovejše produkcije (Šund, Kratke zgodbe, Kviz, Kraljica Margot). Soboški ZKO je bil tudi organizator in soorganizator slovenske premiere filma Halgato, slovenske premiere plesne predstave Romeo in Julija ter srečanja slovenskih distributerjev in prikazovalcev filma Jesenski filmski sejem. Bila so gostovanja folklornih skupin, revije pevskih zborov, srečanja likovnih skupin, likovnih razstav. Na repertoarju najmlajših pa so bile lutkovne igrice, plesne predstave, risanke in praznična rajanja. Letošnje leto so začeli z gledališko predstavo, želeli pa bi, da bi bil kulturni program še pestrejši, predvsem pa bi želeli dati več poudarka programu za osnovnošolce, kije bil v preteklih letih še najbolj zapostavljen. Prizadevali si bodo tudi, da bi bilo na mesec vsaj ena gledališka predstava ali pa morda kakšna več. V svojem načrtu pa imajo tudi, da bi prenovili dvorano kina in nabavili nov projektor, s pomočjo katerega bodo v poletnih mesecih projekcije filmov kvalitetneje. Torej, kulturni program se vedno bolj izpopolnjuje, vedno več je predstav in vedno širšo publiko pokrivajo, vedno bolj pa smo lahko zadovoljni tudi z občinstvom, ki zna napolniti dvorano.	(ANR)
***
Med najbolj aktivnimi kulturnimi društvi v pokrajini ob Muri je gotovo Kulturno društvo Bubla iz Radencev. Na prvem občnem zboru so se zbrali kmalu po novem letu in spregovorili o svojem delu. Ustanovljeno je bilo lani in šteje dvesto članov in več sekcij: gledališko, tam-buraško, literarno, folklorno, likovno, pevsko in druge. Nekatere, kot so tamburaška in folklorna, so že precej aktivne, v letošnjem letu pa si bodo , da bodo vse sekcije zaživele in bodo začele s predstavljanjem svojih dejavnosti. Poleg tega bodo še naprej vabili druga kulturnou-metniška društva. KD Bubla pa bo ob strani finančno stala tudi občina, jim je zagotovil župan Jože Toplak.	(ANR)
Gledališka predstava
Zažgali na odru
Mestno gledališče ljubljansko je v soboški grajski dvorani gostovalo s Predstavo Zažgi!, kije narejena po tekstu Lanforda Wilsona. Igrali so Tanja Ribič, Gregor Čušin, Gašper Tič in Sebastijan Cavazza, režiral je žijah A. Sokolovič,
Na podstrešju velemestne stolpnice je stanovanje, kije tudi pri-z°rišče obeh dejanj drame. Preprosto pohištvo: kavč, miza, ne-kaj stolov, stensko ogledalo in hladilnik. V prvem prizoru prve-8a dejanja so trije akterji: dva rpoška in ženska. Vsi trije so u-r^etniki oziroma ljudje v svobod-n’h poklicih, kar je znak, da gre Za dramo o sodobnem življenju. Živijo v skupnosti, njihova med-sebojna razmerja niso povsem ja-sna. In kakšna so njihova spolna nagnjenja? Vsaj za enega se zdi, ha je istospolno usmerjen. Pogo-varjajo se o pogrebu, kar je bolj redek pojav v zgodovini dramatike in literature nasploh (pogreb na začetku). Uvod torej prinaša tragiko, ki pa jo protagonisti na °dru doživljajo drugače, kot na Primer sorodniki preminulega, o katerih se pogovarjajo.In potem silovit udar, ki naenkrat razbije rnonotonost prvega prizora. Ml-ah, elegantno oblečen človek sto-Pi na prizorišče tako hrupno, da ?astane sapa ne le trem priču-j°Gm osebam, ampak tudi gledalcem v dvorani. Kot da bi se šele sedaj vse skupaj začelo. Nje-8ova hrupna vsiljivost in bestialni žargon, podprt z neobičajnimi kriki šele vnese življenje med °stale tri. In kdo je sploh ta mladenič in čemu tak nastop? Izkaže Se, da je brat pokojnika, o kate-
rem je bil govor v prvem prizoru, vzrok besnenja pa zatrpano parkirišče pred stolpnico, na katerem ni moč najti praznega prostora. Jimmi, kakor mu je ime, je primer tipičnega meščana, ki ve-
liko da na svojo zunanjost, na videz obleke (nenehno gaje strah, kako bostal rob njegovih hlač), sicer pa je njegovo vedenje oblastno in najbrž želi, da bi se v pričo njegovega nastopa vsi vdrli v zemljo. Kaj hitro postane jasno, da tudi sam pripada ljudem z istospolnim nagnjenjem.A k sreči je tu dekle; in ženska po neštetih peripetijah ob koncu drugega dejanja vendarle zmaga. Podredi si ga, kar je tudi njegova želja, in tako so gledalci priča njegovemu zmagoslavnemu kriku ob spoznanju, daje končno dekletov, da je njegova, najbrž bolj
navidezna homoseksualnost, končno premagana. Kaos velem-sta torej ljudi vseeno sili v nekaj drugega od tega, kar naj bi bili po konvenciji vsakdanjega življenja. Režiserju drame je uspelo to, kar si je zastavil. Postavil je na oder igralca, živo osebo, ki tudi ustvarja živo podobo. Vsekakor je ta vloga najbolj drastično prikazana v osebi Jimmija (Sebastijan Cavazza), saj le ta z oglušojočimi kriki in žargonom ulice vnese novost na oder in zares ustvari človeka iz mesa in krvi.
Julijana Vbroš
Razstava učencev OŠ IV.
Risba - izraz otokovega notranjega
in zunanjega sveta
Do konca januarja si lahko v razstavnem prostoru soboškega gradu ogledate razstavo likovnih del učencev IV. osnovne šole (osnovna šola s prilagojenim programom) iz Murske Sobote. Razstava je nastala na pobudo likovnega učitelja Izidorja Zadravca in Iva Kurnjeka, z namenom pokazati življenje na šoli in dati otrokom z motnjami v telesnem, mentalnem in čustvenem razvoju več samozaupanja. Kajti če se dela teh otrok pokažejo tudi širši javnosti, dobijo ti otroci več samozaupanja vase.
Pri prvem stiku s temi otroki je občutil veliko negotovost v izražanju, je povedal njihov učitelj Izidor Zadravec. »V začetku so z eno roko risali, z drugo pa narisano brisali. Tudi učiteljice so ga opozorile, da imajo ti otroci domišljijo bolj šibko razvito in da pri njih ni toliko samoiniciati-ve. Pri naših urah likovnega pouka so nastajale lepe monotipije, spoznavamo lastnosti materiala, barv, mešamo barve. Pri otrocih
še posebno pridejo do izraza barve, kajti barve so nosilke čustvenosti. Veliko je pri njih tudi črne in violičaste barve, redkejše so svetle barve.«
Razstavljena dela so tematsko navezana, upodabljajo njih same, njihovo okolico, osebni svet doma, ažurne dogodke, naravo, predvsem pa je poudarek na otrokovem doživljanju, razumevanju in izvedbi nekega motiva in otrokovem dojemanju sveta. Motivi in
likovne tehnike so bile izbrane z namenom vzpodbuditi v otroku možnost izražanja njegovega notranjega in zunanjega sveta. Otroci podzavestno skozi spise in risanje rešujejo svoje probleme, tako tudi z barvami in potezami izražajo in sproščajo konflikte v sebi.Predstavljena dela na razstavi predstavljajo le del njihovega ustavarjanja. Njihov učitelj Zadravec pravi, da so ga njihova dela in izdelki, njihov način razmišljanja in njihove rešitve v marsičem presenetili in marsikdaj vzeli tudi sapo.
Viden je napredek pri njihovem delu, z vsako spodbudo postanejo bolj spontani in neposredni. Njihova dela narejena s potrpežljivostjo pa so fascinantna.
Aleksandra Nana Rituper
kulturni koledar
MURSKA SOBOTA: V Galeriji Murska Sobota je na ogled pregledna razstava slik in risb iz obdobja 1986-1995 slikarja Marjana Gumilarja.
MURSKA SOBOTA: V mesecu januarju si lahko v grajskem • razstavnem prostoru ogledate likovno razstavo učencev osnovne šole IV iz Murske Sobote.
RADENCI: V galeriji muzeja Radenske je na ogled razstava Veš, slikar, svoj dolg?; razstavlja skupina, ki je zastopala Slovenijo na letošnjem bienalu likovne umetnosti v Benetkah. GORNJA RADGONA: V prostorih ljudske univerze je na ogled pregledna razstava knjig akademika dr. Antona Trstenjaka.
MURSKA SOBOTA: V galeriji Zavarovalnice Triglav si lahko ogledate dela s slikarskega popotovanja dveh akademskih slikarjev Ferija Mesariča in Sandija Červeka.
LENDAVA: V galerijskem prostoru hotela Elizabeta v kompleksu Mlinska si lahko ogledate razstavo slik akademskega slikarja Lojzeta Logarja.
ČAKOVEC: V Čakovcu je na ogled mednarodna razstava Pa-nonia ’95, od tam pa se bo preselila v Galerijo Murska Sobota. Na njej sodelujejo tudi člani DLUPP-a, in sicer Vlado Potočnik, Mirko Rajnar, Jože Denko, Suzana Kiraly - Moss in Endre Gon-ter.
PRIREDITVE:
MURSKA SOBOTA: V četrtek, 11. januarja 1996, bo ob 18. uri v Jakijevi dvorani Zavarovalnice Triglav predstavitev zbirke novel Milana Vincetiča Ptičje Mleko.
MURSKA SOBOTA: V petek, 12. januarja, bo v grajski dvorani ob 18. uri plesna pravljica Sneguljčica in sedem palčkov. Pravljični svet bodo s svojim igranjem in plesanjem pričarali učenci osnovnih šol iz Črenšovec, Beltinec, Odranec ter cicibani iz vrtca Turnišče in Odranci.
12
vestnik, 11. januarja 1 996
ntervju
Pogovor z dr. Sanjo Rozman
Sreča je trenutek, ki ga ne moreš
podaljšati na petdeset let
Dr. Sanja Rozman je zdravnica, ki bi lahko zaradi svojih izkušenj v življenju dvignila roke, kot marsikdo med nami, in rekla »Preveč je gorja, ne morem več!« ter se prepustila kot temu sama pravi »psihični smrti«. Pa se ni, ubrala je drugačno pot, ki je bila takrat popolnoma v nasprotju z njenim načinom razmišljanja. Napisala je knjigi Sanje o rdečem oblaku in Zaljubljen v Sanje, kjer je popisala svoje najgloblje zakopane misli, o čemer ljudje nočemo govoriti, ker se bojimo, da bi nas zavrnili. Doživela je prav nasprotno - ljudje so jo sprejeli in priznali, da so tudi sami takšni. Zaveda se, da človeka ne sme in ne more spreminjati, če tega sam ne želi. S tem, da prebereš njene knjige, se ne boš rešil vseh svojih težav, spoznal pa boš, da nisi sam in da ne smeš spreminjati druge, ampak da začneš pri sebi.
Navajeni smo, da govorimo o odvisnosti od drog, alkohola, vi pa govorite o zasvojenosti z odnosi, kar je za mnoge nekaj novega. Kaj je v bistvu zasvojenost z odnosi? Kdo so zasvojenci z odnosi in kako se ti odnosi manifestirajo?
»Ker je bil moj mož zasvojen s hazardiranjem, sem morala začeti razmišljati, kaj je tisto, kar ni kemična snov, kar ni nekaj od zunaj in od česar si lahko odvisen. Spraševala sem se, kako seje lahko to zgodilo človeku, ki sem ga poznala in za katerega sem mislila, da razmišlja podobno kot jaz. Prišla sem do spoznanja, da imajo vse zasvojenosti nekaj skupnega. To je neko vedenje, ki je v človeku že od prej, v sami notranjosti, v psihični strukturi človeka. Potencialni zasvojenec to čuti, kot da mu nekaj manjka, in si prizadeva to pridobiti od zunaj. Občutek, ko »tisto« dobi, se čuti kot ekstaza. Ali je to alkohol ali ko doživljaš tveganje, na primer ruska ruleta in bungy jumping, je občutek, ko doživiš adrenalinski višek ... Človek misli, da je to zanj življenjskega pomena.
V začetku zdravljenja sem bila prepričana, da je kriv bivši mož. Potem mi je dr. Rugelj dal knjigo Ženske, ki preveč ljubijo, in počasi se mi je začelo svitati. S presenečenjem sem odkrila, da imam tudi jaz nekaj takega v sebi, na kar prej še pomislila nisem. V odvisnosti od odnosov se ti zdi, da je občutek celostnosti in tvoje preživetje odvisno od nečesa, kar ti bo dal nekdo drug. Ti ljudje so prepričani, da je na celem svetu samo eden'-pravi. Hodijo po svetu v množici ljudi in trdijo: Čisto sam sem, nikogar ni, ki bi mi dal ljubezen. Zato ker s tistim edinim, od katerega pričakujejo ljubezen, ne najdejo pravega stika. To je prizadevanje, da nekaj, kar bi moral najti od znotraj, iščeš od zunaj.«
Zato obstaja tudi razlika med biti sam in biti osamljen.
»To, da si sam, je v redu; lahko si sam s sabo, lahko razmišljaš. Biti sam ima svoje prednosti, biti skupaj z drugim spet druge. Nobeno ni boljše od drugega. Biti osamljen pa pomeni trpeti zaradi tega, ker si sam. Misliš, da te nihče ne mara, da ni nikogar, ki bi tako groznega človeka, kot si, sprejel. Dejstvu, da si sam, dodaš še trpljenje, patos iz preteklosti: »Ja, ko sem bil otrok, meje zapustil oče, in vsi moški so me od takrat naprej zapuščali.« Sedanji moški ni nič kriv, če je tebe oče zapustil, ampak na nek subtilen način ga kaznuješ. To naredi odvisnost od odnosov. Lahko bi tudi rekel: »Kako fino, bom pa našel nekoga, ki je odvisen od odnosov.« Pa te res ne bo zapustil, tudi takrat ne, ko boš želel, da bi te.«
Na vaše predstavitve knjig hodijo predvsem ženske. Ali to pomeni, da moški nimajo teh
težav in so ženske bolj nagnjene k temu, ali moški tega nočejo izraziti in se tega nočejo zavedati?
»Moški so naučeni, da se o teh stvareh ne pogovarjajo. Moški ne smejo jokati, ne smejo izraziti svojih čustev, morajo biti »machoti« ... Ne smejo pokazat, zakaj trpijo. Kultura pa izoblikuje ženske, da se uresničujejo preko družine, in če pri uresničevanju skozi družino trpi, bo vedela, da je nekaj močno narobe. Ogrožena je njena glavna vrednota in bo iskala pomoč. Moški imajo veliko več možnosti zbežati od problemov, na primer v alkohol, v delo ali v »nujne« opravke. Kar pomeni, da bodo problemi postali veliko hujši, preden jih bodo začeli reševati. Moški način razmišljanja je bolj usmerjen navzven, probleme iščejo zunaj sebe, v svetu okoli njih. Opazila sem pa nekaj. Na teh srečanjih je večina žensk, moški, ki pridejo, pridejo sami. Iščejo svoje odgovore, in če kdo kaj vpraša, so to moški.«
Kdaj ste prišli do spoznanja, da lahko sami sebe izpostavite, da lahko izrazite svoja čustva? Ljudje smo neiskreni, ne smemo in nočemo biti takšni, kot smo v resnici.
»V svoji prvi knjigi Sanje o rdečem oblaku sem se šla po
Kadari si želimo sreče, hočemo ustaviti trenutek, ko so bile vse zunanje okoliščine takšne, da niso povzročale trpljenja. Takih trenutkov je v življenju veliko, veliko pa je tudi trenutkov, ko si žalosten. Vsi ljudje si želijo, da bi bili srečni. To je narobe. Poskus podaljšanja trenutka sreče je ravno psihična smrt. Zato je sreča nevarna. Življenje mora biti živo in pretočno. Nekaj mora oditi, da nekaj drugega pride, nekaj mora rasti, nekaj upadati. Ce to ustavljaš, delaš blokade v sebi, kar čutimo na nivoju duševnosti in telesa, to pa ni ločeno, zato dušo čutimo kot trpljenje. Blokade v telesu lahko občutimo kot cmok v grlu, jok, ki ga zadržuješ. Moški, ki zadržujejo čustva, čutijo oklep okoli srca, takšna je tudi blokada spolnih občutkov, da ne bi prihajali v zgornji del telesa, v glavo. Z iluzijo si lahko narediš, da si srečen in ignoriraš resnico, vendar bo to nekje drugje prišlo na površje. Potrebno je iskati resnico, ljubezen, način kako se izraziti v sebi, kje koga začutiti od zunaj. Moje vodilo v življenju ni iskati srečo, ker sreča je trenutek, ki se ga ne da podaljšat na 50 let. Moje vodilo je: »Išči Resnico«. To je potrebno iskati v odnosih z drugimi ljudmi.
polno iskrenost, to je bil resnično moj osebni dnevnik, ki ga sprva nisem pisala za knjigo. Naknadno sem se odločila, da ga objavim. In s to knjigo sem udarila proti svojemu najbolj temeljnemu osnovnemu prepričanju. Rekla sem: »Taka sem, pa če me hočete ali ne, ne morem biti drugačna. Sprejmite me ali ne.« Za nevrotika je največja nočna mora, da bi vedeli za njegove najgloblje misli. Psihične strukture potencialnega
zasvojenca in njegovo osnovno prepričanja je, da ni dober in da je svet neke vrste kriterij, ki mu pove, ali je dovolj dober ali ne ali sme živeti. Če pove resnico, pričakuje, da ga bodo zavrnili, da se mu bodo smejali, skratka, da bo na nek način nehal obstajati. Meni se to ni zgodilo, po razkritju sem doživela samo pozitivne stvari.«
Ampak težko je priti do tega spoznanja.
»To je resnično zdravljenje, ker so take globoke misli zelo globoko zakopane v temeljih. Kot če bi popravljal staro hišo. Če želiš popraviti eno stvar, moraš podreti pol hiše. Veliko sem morala porušiti, da sem prišla do tega spoznanja.«
Kakni so bili vaši občutki, tik preden je knjiga izšla?
»Tisto je bilo res najbolj grozno, kot podoživljanje občutka, da te ni. To je tudi malo simbolično, najprej notranje misli, ki so samo moje in jih celo življenje čuvam in nobenemu ne povem. Potem pa pridem v tiskarno in vidim dva tisoč knjig in v vsaki so napisane moje misli. Šle bodo okrog po svetu in jaz bom izgubila kontrolo nad tem, kdo bo to bral in kaj si bo o tem mislil. Ko to premagaš, je vse drugo užitek. Ne samo, da so me po tem ljudje sprejeli, ampak so pristopili k meni in rekli: »Jaz sem tudi tak, pa nisem upal povedati, zato ker sem se bal, da me ne bodo marali.« Tuje točka ozdravljenja. Zame svet ni več grozen in me ne ogroža. Jaz lahko vsakemu vse povem, nič takega ni več ostalo, zaradi česar bi se lahko bala, da bo katastrofa, ko bodo to razkrili. S tem, ko sem dala del sebe ven, nisem več jaz.
Spremenila sem se. Prej sem poznala ljudi, ki so poznali tako in tako Sanjo. Potem pa sem spoznala ljudi, ki so poznali Sanjo iz te knjige. S tem se mi je odprl povsem nov svet.«
Kako so ljudje, ki so poznali staro Sanjo in vas niso poznali v teh intimnih stvareh, reagirali na vašo knjigo?
»Veliko bolj problematično kot tisti, ki me prej niso poznali. V bistvu sploh niso reagirali.
Ne govorim o najbližjih svojcih, z njimi sem se že prej pogovorila. Čeprav je zelo boleče za starše, ko njihov otrok razlaga o dogodkih iz otroštva, zlasti da je bilo v dajanju ljubezni nekaj
narobe. Ampak pri tem smo vsi skupaj na nek način zrasli. Moji znanci, za katere sem obstajala kot vloga, kot zdravnica, sodelavka ... so vse ignorirali. Zanje je bil to tabu. Ljudje ne govorijo radi o smrti, trpljenju ... Zato jim tega nisem vzela za hudo. Stvar pietete je, da ne drezaš v človeka, ki pove, da trpi.«
Zgodaj ste se srečali z izkušnjo smrti, ko je šlo za zelo ljubljeno osebo.
»Sem zdravnica in izkušnja umiranja mi je usojena. To, kar sem opisala v knjigi, ni bilo prvič, da sem se znašla ob bližnjem ravno v zadnjem trenutku. Še preden sem postala zdravnik, so me iskali za pomoč pri nekomu, kije umiral. Verjetno imam nekaj takega v sebi, da me umirajoči iščejo in se mi želijo izpovedati. Moja izkušnja ob vsem tem je, da fizična smrt ni resnična smrt človeka. Človek je lahko fizično živ in že prej umre v sebi. V moji knjigi je opisano psihično umiranje človeka, eno leto pred fizično smrtjo. Psihično umiranje sem doživljala kot trpljenje. Da človek tisto, kar je najboljše v njem, sam ubija. Občutila sem grozno nemoč, ker mu nisem mogla razložiti, zakaj je to, kar dela, zločin proti življenju.
Drugi del izkušnje je bil preobrat, ko je izvedel, da fizično umira. Takrat se je v njem zgodil čudež. Vsa moja prejšnja prizadevanja, da bi se spremenil, in imam te terapevtske sposobnosti, so bila zaman. V tistem trenutku strahu pred resnično smrtjo je dopustil spremembo. Začelje telesno umirati, psihično pa je oživel. Šele takrat je bil stik z njim kot z bitjem pravi vse do njegove fizične smrti. Fizična smrt je nepomembna v primerjavi s psihično.«
Veliko pozornost posvečati vzgoji otrok in odnosu staršev do svojih otrok.
»Ravno zaradi tega, ker odvisnost nastane v družini. Ljudje, ki se zdravijo, začnejo kriviti okoliščine ter starše in mogoče še koga, ki so jih v otroštvu psihično ali fizično maltretirali. Polni so jeze in gneva, in ta bes je treba izraziti, ker drugače škodujejo sebi in okolici. Opo
zorim jih tudi na njihov odnos do svojih otrok, ki jih imajo radi. Čeprav se trudimo po svojih najboljših močeh, pri vzgoji ponavljamo napake svojih staršev. Človek, ki se najde v tej vlogi razume, da tudi njemu starši niso hoteli nič slabega, ampak niso znali drugače. Starši radi pravijo: »Moj otrok pa ne bo tako trpel, ne bo občutil tistega, kar so meni hudega naredili.« Čez deset, petnajst let jim otrok očita isto, kar so sami očitali svojim staršem.«
Popolne definicije ljubezni ni. Prvo pravilo ljubezni pa je, da moraš imeti sam sebe rad, ampak ne v sebičnem smislu.
»Sama sebi sem najbližja, ker se poznam na način, s kakršnim mi ni treba poznati nikogar drugega. Imam stik s svojo notranjostjo, in kar izražam navzven, je odraz vsega tega. Če se nasmehnem ali grdo pogledam, to ni samo čustvo, ampak rezultat procesa, kar sem videla, temu pripisala določen pomen in potem reagirala z akcijo. Ljubezen do sebe ni sebična v smislu, če imam rada sebe, ne maram drugega, ampak ravno obratno. Pomeni, da sem jaz sama sebi pomembna in da bom svojo notranje bitje ščitila. Tisti, ki ne ljubi samega sebe, pa mu nekdo reče »Ti si bedak«, bo sam sebi rekel: »Pa sem res bedak, še hujši sem kot bedak.« Sam sebe bo še bolj ranil. To je neke vrste mazohizem. Če ti kdo reče »Danes pa imaš slabo frizure ali da nisem dobra«, moraš to vzeti kot dejstvo, enkrat ti bolj uspe drugič manj. To je njegovo mnenje. Jaz iz sebe vem, da sem dobra in se trudim po svojih najboljših močeh. Nekdo, ki sam sebe ne ljubi, bo iz tega izpeljal: »Sovraži me, nočem se več pokazat med ljudmi.« Ljubezen je odnos notranjega bitja do drugega člo
veka. Če nimamo sebe radi, ne moremo ceniti drugega. Ljubezen je, da se zavedaš, da je človek dobro bitje in se trudiš, da ne bi drugih prizadel.«
Ženske in moški imajo v naši družbi v naprej določene vloge, te pa pridejo velikokrat navzkriž.
»Stereotip moškega v naši družbi je zunanja učinkovitost, moč, denar in nekje na petem mestu družina. Pri tipični ženski pa je na prvem mestu družina. nežnosti, odnos izkazovanja pozornosti. Potem se zaljubita in eden drugemu kažeta ljubezen na način, ki je po njuni razlagi sveta najboljši. V njegovem vrednostnem sistemu je najvišja vrednota materialna skrb za družino. Ona pa pravi: »Nikoli te ni doma, sploh me ne maraš, sploh se nočeš pogovarjati z mano.«
Nekaj je narobe v komunikaciji. Kajti če imam možnost izbire, da izbiram dejanja v svojem življenju, si izberem biti z nekom, ki ga imam rada, ali pa gre. Če pa ljudje ostajajo v takem odnosu, se samo trpinčijo in obtožujejo. V tem primeru bi žena prišla na zdravljenje in bi rekla, da ima neobčutljivega moškega, da trpi, otroci si želijo očeta, on pa govori samo o denarju. Po njeni logiki bi jo vprašala, zakaj ne gre. V terapiji pa ji svetujem, da se vključi v program, in če je zdržala petnajst let, naj počaka še šest mesecev. Izmed vseh moških na svetu si je izbrala ravno tega. To pomeni, da imata skupne interese, da sta nekoč skupaj gradila življenje, skupaj načrtovala, da bosta imela družino ... Sedaj pa se obnašata, kot da te vrednote nič ne pomenijo. Najbolje je. da svoj del popravi in čaka na njegovo reakcijo. Obstaja tudi ta možnost, da bo odšel. Če je potrebno oditi, je potrebno oditi. Tudi to se ugodi v življenju. Ljudje umirajo, prenehajo se imeti radi, se spremenijo, to je realnost življenja.
Svetujem ji, da v teh šestih mesecih poskuša narediti tisto, česar še nikoli ni naredila, ker si ni upala. Na primer, da se pred skupino ljudi nauči govoriti, da začne teči. S tem razvije svoje sposobnosti, ki jih je do sedaj zatirala in je mislila, da bo mož naredil zanjo in ga potem napadala, ker ni. Mož se kmalu začne spraševati, kaj to pomeni, . žena pa mu postane bolj zanimiva. Zgodi se, da se po šestih mesecih tudi mož vključil v terapijo.
Tako se ustvarijo pogoji za uspešno komunikacijo. Ne v smislu kakšen si ampak v smislu Jaz mislim, tako, a ti tudi tako misliš in podobno.«
Ali lahko govorimo o idealnem odnosu v družini?
»Ko rečeš idealni odnosi, idealni partner ... je že narobe, ker imaš v glavi iluzijo, kakšni bi morali biti. Odnosi so takšni, kot so, in ocenjevati, ali so bolj ali manj idealni, je celo škodljivo, ne samo narobe. Odnos žena - možje podoben odnosu mama - sin. Saj se v odnosu do staršev kot otroci učimo, kaj je to ljubezen in kakšen je odnos moški - ženska. Mož velikokrat ženi učita: »Ista si kot moja mama.« Vsak človek se obnaša tako, kot misli, daje najbolje, glede na to, kako vidi in razume svet. Če se on obnaša do mene sovražno in me napada, se moramo vprašati, kaj to pomeni. Dejstvo je, da misli, da njega napadajo. Ljudje, ki te napadajo, se v bistvu branijo. To je spontana reakcija. Če to razumemo, se lahko pogovarjamo na nivoju, kjer ni konflikta, in ta nivo lahko zmerom najdemo.«
Aleksandra Nana Rituper Fotografija: Jurij Zauneker
vestnik, 11. januarja 1996 7J
Nasveti
Gospodarstvo na začetku leta 1996
Dogajanja na ljubljanski borzi
Na uradu za makroekonomskeanalize ocenjujejo, da so rezultati za leto 1995 nekoliko slabši od tistih v letu popoprej. Značilnosti manj ugodnih rezultatov se kažejo v pojemanju rasti industrijske proizvodnje. Delež javnih finančnih odhodkov se ne bo zadosti zmanjšal v BDP (od 47,5 % v I. 1995 na 46,6 v I. 1996). Zaradi zaostajanja tečaja tujih valut za domačimi cenami se je izvozna konkurenčnost podjetij poslabšala, uvoz občutno presega izvoz, visoka direktna obdavčitev na osnovi dela poslabšuje položaj delovno intenzivnih podjetij (predlaga se znižanje obdavčitev od 44,7 na 42 %), sistem posrednih davkov pa še ni zgrajen in stimuliranje izvoza s sistemom selektivnega subvencioniranja glede na zbiranje davkov ni enako pravično za vse izvoznike.
Podatki kažejo, daje uvoz še vedno večji od izvoza. Precenjen tečaj tolarja v prvih devetih mese-c'h je pocenil v tolarjih izraženo nabavno ceno uvoženega blaga, obenem pa tudi znižal prihodke in večjo rast izvozno usmerjenega dela gospodarstva ter dobičkonosnost izvoza. V takšnih razmerah so uvozniki vse več povpraševali P° devizah, izvozniki pa izgubljali zaradi nizkega tečaja tujih valut. Gre namreč za zaostajanje tečaja nemške marke za porastom cen doma, kjer domači proizvajalci vse težje prenašajo breme v tolarjih Plačljivih domačih stroškov. V obdobju podcenjenosti domače valute pa je ogroženo tolarsko varče-Vanje in otežkočeno zniževanje Inflacije. Z državami Evropske unije je Slovenija v desetih mesecih realizirala 68,2 % celotne blagovne menjave. Od tega obsega odpade 90,1 % blagovne menjave na Nemčijo. Italijo, Francijo. Av-
48%
Dele javnofinančnih prihodkov in odhodkdv v BDP v 1.1993-1996
46,20%
46,60%
1996 projekcija
sirijo in Veliko Britanijo. S CEFTO je opravljeno 5.8 % celotne blagovne menjave, v letu 1996 pa naj bi ta obseg naraste! na 12 %. V CEFTI odpade 72.4 % menjave na Češko in Madžarsko. Z državami nekdanje Jugoslavije je opravljeno 10,6 % celotne blagovne menjave, v letu 1996 pa se napoveduje 20-°dstotni obseg menjave. S temi državami je Slovenija realizirala Presežek blagovne menjave 449 niilijonov USD. Hrvaška je še vedno tretji najpomembnejši slovenski izvozni partner - za Nemčijo ‘n Italijo.
Junija so začeli na menjalniškem in podjetniškem trgu nakupi tujih valut opazneje presegati prodajo tujih valut. Pri vse višji ravni Mednarodne menjave se je presežna ponudba tujih valut preoblikovala v presežno povpraše-Vanje, zaradi česar je bila v avgu-stu prekinjena leto in pol trajajoča Precenjenost tečaja tolarja. Po av-Bustu se je postopno zniževal primanjkljaj v trgovinski bilanci. Povprečna rast tečaja SIT glede na DEM je v decembru kazala na Umirjanje rasti in uravnoteženje Plačilno bilančnih gibanj.
Ukrep monetarne oblasti konec decembra o tedenski izravnavi Med prodajo in nakupom tujih va-'ut je takoj sprožil pričakovano rast prodajnega tečaja v menjalni-
čah in tako dosegel zgornjo mejo. Prostor za špekulacije se je izpraznil z omejenostjo denarja v obtoku, kar je povzročilo nazadovanje skoka tečaja in umiritev tečaja v menjalnicah. Tako je bilo dogajanje na deviznem, predvsem pa menjalniškem trgu burnejše od premikov, ki bi jih pričakovali glede na razmere v gospodarstvu. Na podjetniškem trgu podjetja izenačujejo prodajo deviz z nakupom tujih valut od poslovnih bank. Poleg prebivalstva, ki je zaradi padanja tečaja tolarja prelivalo svoje tolarske prihranke v devizno1 varčevanje, so se pojavljali še drugi, občasni trgovci s tujimi valutami na menjalniškem trgu, ki so prispevali k umetno povečanem tečaju tolarja s strani centralne banke (tudi na 95 SIT za DEM). Strah po pomanjkanju deviz v menjalnicah je povzročilo nervozo in skok tečaja, za kar pa ni bilo pravih ekonomskih razlogov. Toda v
nekaj dneh seje strah o pomanjkanju deviz pokazal za neutemeljen, tako glede na gospodarske razmere kot glede na stanje na denarnem področju.
Čeprav število evidentiranih nočitev tujih turistov za prvih deset mesecev 1995 glede na enako ob-* dobje preteklega leta nazaduje, so devizni prejemki od turizma visoko porasli in znašajo 980 mio USD, kar predstavlja 59 % vseh deviznih prejemkov od storitev. Vzrok temu porastu je nizka cena nekaterih izdelkov, kot je npr. bencin in postopno padanje tečaja tolarja ter nova turistična ponudba (igralnice). Tudi devizna gibanja na kapitalskem in finančnem računu plačilne bilance kažejo povečanje pritoka deviz. Zlasti v septembru so dosežene višje neposredne naložbe iz tujine, kar govori o stabilnosti v storitvenem delu gospodarstva.
Rast proizvajalčevih cen in stroškov repromateriala je bila v enajstih mesecih leta v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta 13,8 %. Podražitve v sektorjih, ki jih nadzira vlada, so prispevale k inflaciji 2,7 indeksnih točk. Tako je bil precejšnji vpliv vlade na rast drobnoprodajnih cen. Podražitev avtomobilskega zavarovanja za 9,5 % pa je decembrsko inflacijo povišalo za 0.15 %. Podražitev električ
ne energije s prehodom na zimsko tarifo za gospodinjstva 14,7 % bo prispevala k mesečni inflaciji cca 0,7 %. Predvideno rast cen električne energije v letu 1996 v višini 7 % glede na inflacijo bo vse težje obvladovati. Razen naštetega so tudi porasle cene neprofitnih stanarin, komunalnih storitev in osnovnih živil. Določen je način oblikovanja odkupnih cen sladkorne pese in predelave sladkorja ter oblikovanje veleprodajnih cen zdravil. Cene uvoženih zdravil se lahko povečujejo le toliko, kolikor se zaradi tečajnih gibanj spreminja nabavna cena zdravil.
Povprečna neto plača v Sloveniji je znašala za oktober 73.232 SIT. V prvih desetih mesecih leta 1995 je zabeležena realna rast bruto plač gospodarstva v primerjavi na povprečje leta 1994 za 4,6 %, v negospodarstvu pa 7,7 %. Porast plač v gospodarstvu je manjša kot v preteklih dveh letih. Dvig plač konec leta, izplačilo po dogovoru o plačah in izplačilo trinajste plače pa bo imelo za posledico preseganje 3,5 % letne projecirane rasti plač. S tem nam glede na projekcijo inflacije 6 % v I. 1996 ostaja manj manevrskega prostora za plače.
Zaradi trajnih presežkov delavcev in stečajev je za trg dela značilno še nadaljnje upadanje zapo
slenosti v gospodarstvu. Beležimo 14,4-odstotno nezaposlenost, kar predstavlja 125.700 nezaposlenih. Rast zaposlenih za prvih deset mesecev v primerjavi s povprečjem leta 1994 beleži le individualni sektor s 16,9 %, samozaposleni in kmetje 6 % ter javna uprava 4,5 %.
V enajstih mesecih I. 1995 seje delež naložb v gospodarstvu povzpel na 84,1 %, v negospodarstvu pa je bil 15,9 %. Naložbe iz industrije zaostajajo za splošno rastjo naložb za eno leto in imajo samo 21-odstotni delež v vseh naložbenih plačilih. V industriji so se najbolj povečala vlaganja v ladjedelništvu, predelavi odpadkov, proizvodnji preje in tkanin, grafični dejavnosti, strojni industriji in proizvodnji gradbenega materiala. Realno največji padec plačil so imeli v proizvodnji kamna in peska, usnja in krzna, končnih tekstilnih izdelkov ter proizvodnji in predelavi tobaka. Industrijska podjetja so 29 % evidentiranih naložb financirala z bančnimi posojili, medtem ko je bil delež financiranja z bančnimi posojili v celotnem gospodarstvu le 17 %. Tuji investitorji so v letu 1994 kar 80 % vseh svojih naložb usmerili v avtomobilsko, papirno, elektro, tobačno in bazično kemično industrijo.	Bogdan Vunjak
Spoštovane bralke in bralci, tokrat bo poročanje o dogajanjih na Ljubljanski borzi oz. trgu vrednostnih papirjev zajemalo obdobje med sredo 3. januarjem 1996 (torek 2. 1. 1996 je bil namreč praznik) in ponedeljkom 8. januarjem 1996.
V skladu z določili poslovnika borze, ki zadevajo spremembe' tečaja vrednostnih papirjev, ki kotirajo na Ljubljanski borzi, za 30 in več odstotkov navzgor ali navzdol glede na enotni tečaj, ki je bil dosežen ob zadnji omejitvi spremembe tečaja vrednostnega papirja na borzi, se s prednostnimi delnicami družbe Primofin. d. d., (PFNP) do predložitve ustreznega obvestila izdajatelja prekinja trgovanje. Enotni tečaj omenjene delnice je namreč 3. janurja 1996 znašal 45.918 tolarjev, kar je več kot 30-odstotni padec glede na enotni tečaj z dne 8. 11. 1995, ko je znašal 66.674 tolarjev. Trgovanje s to delnico je bilo možno na dan objave ustreznega obvestila v sredstvih javnega obveščanja (9. januarja 1996). Tega dne je namreč Ljubljanska borza objavila sporočilo za javost v zvezi z delnico Primofin. V njem delniška družba Primofin obvešča javnost, da od zadnjega sporočila za javnost 17. novembra 1995 v družbi ni prišlo do do poslovnih dogodkov, ki bi lahko vplivali na spremembo tečaja.
Izdajatelj rednih delnic Lek, d. d., je v skladu s poslovnikom obvestil Ljubljansko borzo, da od zadnje objave sporočila za javnost, povezanega s 30-odstotno spremembo tečaja rednih delnic Leka, v družbi Lek ni bilo poslovnih dogodkov, o katerih javnost ne bi bila tekoče obveščena prek sporočila za javnost. Enotni tečaj delnice razreda C (LEKC) je znašal 22. decembra lani 13242 tolarjev, kar je v primerjavi s tečajem 25. marca 1994 več kot 30-odstotni porast.
Odbor za sprejem vrednostnih papirjev in članov na borzoje 22. decembra 1995 sprejel sklep o uvrstitvi rednih delnic 1. in 2. izdaje in prednostnih delnic 1. izdaje Dolenjske banke, d. d.. Novo mesto v borzno kotacijo Ljubljanske borze (datum pričetka trgovanja bo objavljen naknadno). Tako bodo v borzni kota-ciji A kotirale redne delnice 1. in 2. emisije (skupna nominalna vrednost 1,382.416.000 tolarjev), v borzni kotaciji B pa prednostne delnice na ime 1. emisije (skupna nominalna vrednost 566,224.000 tolarjev) in prav tako v kotaciji B prednostne delnice na prinosnika I. emisije (skupna nominalna vrednost 63,720.000 tolarjev). Jamstveni kapital banke je znašal 31. 12. 1994 4.407 mio tolarjev, v sodni register vpisan kapital 14. septembra 1995 pa je znašal 2,012.360.000 tolarjev). Vse delnice imajo nominalno vrednost 8.000 tolarjev. Zaradi zagotovitve pravic imetnikov zamenljivih obveznic, ima banka v sodni register vpisan pogojni kapital v znesku milijarde tolarjev.
Obveznici Republike Slovenije (RS11) zapade 15. januarja v plačilo kupon, zato se je s to obveznico z vključno 9. januarjem pričelo trgovati brez kupona.
15.	januarja bodo delničarji Term Čatež, d. d., na skupščini med drugim odločali o delitvi dobička iz leta 1993 in 1994. Del-
• o < < * ° POSREDNIŠKA DRUŽBA d.d.
BREŽICE
Trg Izgnancev la, tel. 0608 62-236
LJUBLJANA
Dunajska 20, tel. 061 133-11-65
MARIBOR CELJE Partizanska 3-5 Ljubljanska 3a tel. 062 29-460 tel. 063 28-936
KRANJ PTUJ
Koroška 2 Žnldarlčevo n. 11 tel. 064 211-644 tel. 062 772-531
KOPER
Ferrarska 12, tel. 066 38-290
niška družba Terme Čatež, d. d., je predlagala, da bi dobiček razdelili v obliki novih delnic, ki bodo imele enake pravice in obveznosti kot delnice, ki kotirajo na Ljubljanski borzi. Obenem predlagajo tudi zamenjavo delnic, ki kotirajo na borzi (10 delnic po 10 DEM nominale) za nove delnice (ena delnica z nominalno vednostjo 6.000 tolarjev).
Borzna kotacija A -redne delnice
Enotni tečaj delnice Finmedie je v sredo neznatno padel (za 2 tolarja) na 27001. ko je bilo za 14,6 mio tolarjev prometa, naslednjega dne pa na 27000, kjer se zadržal tudi v petek, prav tako pa tudi v ponedeljek ob skupnem prometu 93,5 mio tolarjev.
Rahlo je porasel v sredo enotni tečaj delnice Probanke, in sicer s 16998 na 17004, ko je bilo za 12,3 mio tolarjev prometa, naslednjega dne pa padel na 16443 ob 2 mio tolarjev prometa. V petek je njen enotni tečaj porasel na 16714, ko je bilo za 3,1 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa padel na 16660 ob 8,8 mio tolarjev prometa.
Padel je v sredo s 17474 na 17247 enotni tečaj Salusove delnice, ko je bilo za 22,9 mio tolarjev prometa, naslednjega dne pa na 16661 ob 1,5 mio tolarjev prometa. V petek je njen enotni tečaj porasel na 16882, ko je bilo za 2 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa padel na 16830 ob 1,2 mio tolarjev prometa.
Za 279 tolarjev na 36398 je porasel v sredo enotni tečaj delnice SKBR, ko je bilo za 44,3 mio tolarjev prometa, naslednjega dne pa 34827 ob 2,8 mio tolarjev prometa. V četrtek je njen enotni tečaj porasel na 35391, ko je bilo za 153,8 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa padel na 34980 ob 19,9 mio tolarjev prometa.
Borzna kotacija A -obveznice
Enotni tečaj obveznice Banke Celje (BCE1) je v četrtek padel s 108,9 na 107,8, ko je bilo le za 39 tisoč tolarjev prometa, naslednjega dne na 107,7 ob 7,4 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa poskočil na 108,3 (1,1 mio tolarjev prometa).
Enotni tečaj obveznice RSL1 je v porasel v sredo za 0,2 odstotne točke na 104,3, ko je bilo za 644 tisoč tolarjev prometa ter se na tem niovju zadržal tudi v četrtek ob 24,3 mio tolarjev prometa. V petek je njen enotni tečaj padel na 103,7, ko je bilo za 1,8 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa porasel na 103.9 ob 3.2 mio tolarjev prometa.
3.	januarja je padel enotni tečaj obveznice RSL 2 s 118,2 na 117,9, ko je bilo za 1,5 mio tolarjev prometa, vendar se je naslednjega dne vrnil na 118,2 ob 25,5 mio tolarjev prometa. V petek je njen enotni tečaj porasel na 118,5, ko je bilo za 88,4 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa na 118,8 Ob 11,9 mio tolarjev prometa.Za 0,9 odstotne točke na 102,0 je padel v sredoenotni tečaj RS01 z izkoriščeno davčno olajšavo ob skromnem prometu 41 tisoč tolarjev, naslednjega dne pa porasel na 102,5, ko je bilo za 1,4 mio tolarjev prometa. V petek je njen enotni tečaj porasel na 103,0 ob prometu 302 tisoč tolarjev. Za 1,7 odstotne točke na 118.0 je porasel enotni tečaj obveznice RSL2 z izkoriščeno davčno olajšavo, ko je bilo za 1,1 mio tolarjev prometa ter se na tem nivoju zadržal tudi v ponedeljek ob prometu 106 tisoč tolarjev.
S107,4 na 106,5 je padel v četrtek enotni tečaj SKB 1, ko je bilo za mio tolarjev prometa, naslednjega dne pa porasel na 106,7 ob 1,7 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa na 107,0 (687 tisoč tolarjev prometa). Enotni tečaj SKB2 je v sredo nekoliko porasel s 111,4 na 111,5, ko je bilo za mio tolarjev prometa ter se na tem nivoju zadržal tudi v četrtek ob aplikacijskem poslu v vrednosti mio tolarjev. Naslednjega dne je njen enotni tečaj zdrsnil na 111,3, ko je bilo za 5,3 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa se je vrnil na 111,5 ob mio tolarjev prometa.
8.	januarja je pričela v kotaciji A kotirati obveznica Abanke ((AB01), njen enotni tečaj seje izoblikoval na 112,3, promet pa je bil skromen, saj gaje bilo le za 508 tisoč tolarjev.
Borzna kotacija B -redne delnice
Padel je v sredo enotni tečaj delnice BTBR, in sicer s 15026 na 14990, ko je bilo za 10,5 mio tolarjev prometa, naslednjega dne je bil po enakem tečaju sklenjen aplikacijski posel z dvema lotoma, v ponedeljek pa je njen enotni tečaj padel na 14675 ob prometu 294 tisoč tolarjev.
Za kar 9,65 odstotka na 151763 je padel v sredo enotni tečaj Dadasove delnice, ko je bilo za 15,9 mio tolarjev prometa, naslednjega dne pa na 145755 ob 53,9 mio tolarjev prometa. V petek je njen enotni tečaj porasel na 147154, ko je bilo za 23,1 mio tolarjev prometa, naslednjega dne pa na 157170 ob 27 mio tolarjev prometa.
V ponedeljek je porasel za 300 tolarjev na 26500 enotni tečaj delnice Gradbenega podjetja Grosuplje (GPGR), prometa pa je bilo le za 265 tisoč tolarjev.
Krepko je padel (za dovoljenih 10 odstotkov) v sredo tudi enotni tečaj delnice Hipotekarne banke Brežice (HBR), in sicer na 4671, ko je bilo za 248 tisoč tolarjev prometa, naslednjega dne pa porasel na 4736 ob skromnem prometu 19 tisoč tolarjev. V petek je njen enotni tečaj porasel na 4801, ko je bil promet ponovno skromen (29 tisoč tolarjev), njen enotni tečaj pa se je na tem nivoju zadržal tudi v ponedeljek ob le dveh lotih prometa.
8.	januarja se je v borzo kotacijo B uvrstila delnica Kolinske, njen enotni tečaj se je izoblikoval na 1124, prometa pa je bilo za 2,3 mio tolarjev.
Ob prometu 254 tisoč tolarjev je porasel v sredo enotni tečaj delnice Hmezad banke (HMER) s 17952 na 16900.
Za 1389 na 13464 je padel v sredo enotni tečaj delnice M KZ, ko je bilo za 754 tisoč tolarjev prometa ter se na tem nivoju zadržal tudi naslednjega dne ob prometu 671 tisoč tolarjev. V petek je njen enotni tečaj padel na 13286, ko je bilo za 306 tisoč tolarjev prometa, v ponedeljek pa na 13062 ob 4,2 mio tolarjev pro-meta.Enotni tečaj Nikine delnice je zdrsnil v sredo s 5172 na 4943, ko je bilo za 7,5 mio tolarjev prometa ter se takorekoč zadržal na istem novju (4942) tudi naslednjega dne ob 4.4 mio tolarjev prometa. V petek je njen enotni tečaj porasel na 5003, ko je bilo za 2,5 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa na 5078 ob 3,9 mio tolarjev prometa.
Rahlo (-0,55 odstotka) je padel v sredo enotni tečaj delnice Term Čatež na 1088, ko je bilo za 43,3 mio tolarjev prometa, naslednjega dne pa za 7,81 odstotka na 1003 ob 3,5 mio tolarjev prometa. V petek je njen enotni tečaj poskočil na 1042, ko je bilo za 5.1 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa na 1053 ob 8.2 mio tolarjev prometa. Tončka Božinovič
2
14

vestnik, 11. januarja 1 996

zz naših krajev
Da bomo zmogli reči: »Ne, hvala!«
Nemčavci pred nedeljskim referendumom
»Lepi in bogati«
»Vsak strup je lahko zdravilo in vsako zdravilo je lahko strup -zmeraj je važna le doza!« je izrekel dr. Krek. Takšen je bil tudi naslov našega 2. naravoslovnega dneva za 7. razred v OŠ Turnišče, ki smo ga izvedli zadnji dan v mesecu BOJA PROTI ALKOHOLIZMU in dan pred svetovnim DNEVOM BOJA PROTI AIDS-u. Prvi del tega dne je potekal v obliki delavnic. Po naključnem žrebu sva si s kolegico GENO SZUNYOG razdelili oddelka in tematiko dela v delavnicah. Ugotovili sva, da naši učenci izredno dobro poznajo legalno pa tudi ilegalno drogo, vzroke in kraje uživanja, premalo pa so seznanjeni s posledicami uživanja drog.
Zato čutim dolžnost, da tudi sama kaj storim, kajti prepričana sem, da lahko kot učitelj veliko naredim na področju preventive (kurativa je skrb in dolžnost zdravstvene in socialne službe). Ne mislim le na seznanjanje negativnih posledic in čim večje ukvarjanje z interesnimi dejavnostmi, ampak predvsem na dvigovanje samozavesti, tako da bo ta naša mlada generacija znala in zmogla reči: »NE, HVALA! Želim biti zdrav, neodvisen, znam se poveseliti tudi ob drobnih malenkostih v življenju, znam -zmorem premagovati ovire - težave, saj ni cilja, ki ga ne bi dosegel, le po pravi poti moram iti 1«
Drugi del pa smo izvedli v obliki občinskega otroškega parlamenta. Tudi v tem delu so bili učenci 7. a- in 7. b-razreda, kakor tudi poslanci posameznih oddelkov oz. razredov zelo delavni. Na številna vprašanja, ki so jih postavili ROBERTU ROUDIJU z UNZ-ja iz Murske Sobote, so dobili izčrpne odgovore.V zadnji tretjini pa sta se nam pridružila še dr. ERIKA ZELKO in ALEŠ. Z nami je preživel urico tudi župan JOŽE KOCET. To ni bilo tisto klasično predavanje, ki ga pogosto doživljamo, ampak je bila oblika strokovnega pogovora z izrednim pedagoškim smislom in posluhom.
Z velikim zadovoljstvom smo zaključili naravoslovni dan in občinski otroški parlament hkrati. Upam si trditi, da smo vsi prisotni postali ta dan bogatejši za marsikatero spoznanje. Naj končam z izjavo dr. KREKA, na seminarju o drogah v Murski Soboti, 11. in 12. decembra 1995, katerega sem se udeležila z izredno velikim veseljem zaradi osebne iniciative: »DROGE SO BILE, SO IN BODO SPREMLJEVALCI ČLOVEKA!« Sama pa naj dodam: Naša dolžnost, skrb in pravica pa je, da se jim
zmoremo odreči in reči: »NE, HVALA!«
I. A. LEBAR
HITRO RASTE - V Ulici Staneta Rozmana že od sredine oktobra nastaja nov poslovni in trgovski objekt s štirimi nadstropji in 1800 kvadratnimi metri uporabnih površin. Vrednost naložbe je okrog 200 milijonov tolarjev. Investitorje družba Intering, izvajalec gradbenih del pa SGP Pomgrad - Visoke gradnje. V kleti bodo garaže, v prvem nadstropju Pomurska hranilnica in knjigarna Dobra knjiga, v drugih dveh nadstropjih pa bodo pisarne in lastninski prostori zavoda za zaposlovanje.
Predvidevajo, da bo objekt nared za vselitev v drugi polovici maja.
Besedilo in fotografija:
M. JERSE
s.... L
Ml
MK '< :
KS Bakovci
Uspehi jih spodbujajo
V Krajevni skupnosti Bakovci se lahko pohvalijo, da so v minulem petletnem referendumskem obdobju veliko naredili. To je v prvi vrsti plod odločitve občanov, da s prostovoljnim zbiranjem denarja prispevajo k lepšemu videzu kraja. Tako je bilo s krajevnim samoprispevkom zbranih 27 milijonov 826 tisoč tolarjev, ki so jih porabili za več pomembnih naložb.
Največ denarja, in sicer dobrih 9 milijonov tolarjev, so porabili za gradnjo ulične razsvetljave. Za vzdrževanje cest, predvsem v Malih Bakovcih, Panonski ulici in na odseku ceste proti Krogu, so namenili nekaj več kot 6,6 milijona tolarjev. Za tekočo dejavnost krajevne skupnosti, kot so elektrika, komunalne storitve in drugo, so zagotovili dobrih 5,7 milijona SIT, za dokončanje mrliške vežice, ureditev poti do nje in zvonik pa so namenili skoraj 3,8 milijona tolarjev. Poleg tega so za vzdrževanje objektov krajevne skupnosti, kamor sodi dom in drugo, porabili nekaj čez 2,2 milijona tolarjev. Sofinanciranje gradnje telefonskega omrežja jih je stalo skoraj 1,6 milijona, sofinanciranje gradnje ceste Murska Sobota-Bakovci pa 1,5 milijona tolarjev. Hkrati so za nabavo potrebne opreme porabili nekaj več kot 346 tisoč tolarjev.
Na ta način so v minulem referendumskem obdobju s pomočjo krajevnega samoprispevka zgradili vse infrastrukturne objekte, razen kanalizacije in telovadnice pri bakovski osnovni
šoli, kar sta poglavitni nalogi v prihodnje.
M.JERSE
Misel, ki jo je o svojem kraju izrekel znani gostilničar Tibor Horvat, se mi je zdela zelo posrečena. Nemčavci so v teh zimskih dneh kot pravcato pravljično naselje z lepimi hišami, ki so dobro vidne z bližnje magistralne ceste, ki vodi iz Murske Sobote proti Hodošu. V bližini kraja pa je tudi znameniti blagovno-transportni center, ki tamkajšnjim prebivalcem omogoča nakup vsega najnujnejšega na enem samem mestu. Sicer pa je Krajevna skupnost Nemčavci, kamor spada ie vas Nemčavci, ena od manjših v Mestni občini Murska Sobota, saj živi v njej le okrog 300 prebivalcev v 79 gospodinjstvih. Ob precejšnjem številu zaposlenih v mestu Murska Sobota pa je vedno več tudi upokojencev. Zato razmišljajo o razširitvi svojega zazidalnega kompleksa za 30 do 50 hišnih številk, ki bi omogočal večjo pritegnitev miadih. Tudi zaradi nedeljskega referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka v naslednjih petih letih kaže nekoliko pobliže spoznati dosežke in načrte tega kraja v neposredni bližini Murske Sobote.
Spremenjena podoba »Ciglenskih mlak«
»Čeprav poteka glavni promet mimo naše vasi, pa nam glavna magistralna cesta povzroča določene težave. Pri tem mislim predvsem na prometno varnost, saj so se na tej cesti zgodile že številne prometne nesreče, žal tudi z najhujšimi posledicami. Od skoraj 3 kilometrov cest v naši krajevni skupnosti jih je dobrih 1,6 kilometra asfaltiranih, 1,3 kilometra pa je še vedno makadamskih. Med slednje sodi tudi približno 500 metrov dolg odsek do Markišavec. Prav tako si prizadevamo za ureditev primerne kolesarske steze do Murske Sobote ter za prometno signalizacijo na magistralni cesti in v naselju.
V Nemčavcih že dolgo časa gradimo infrastrukturne objekte. Doslej smo že zgradili odcep mestnega vodovoda in kanalizacij, kakor tudi telefonijo in kabelsko tele-
Iško društvo kot eno vodilnih v vasi si je zadalo precej veliko nalogo', saj namerava kupiti novo gasilsko vozilo. Zdajšnji gasilski kombi je star že okrog 22 let, zato je vedno vprašanje, ali bo pravočasno vžgal v primeru požara ali kake druge nesreče. Zato smo se odločili za dodatno zbiranje denarja po sosednih krajih in krajevnih skupnostih, za pomoč pa smo zaprosili tudi delovne organizacije in pokrovitelje ter seveda mestno občino, saj so v bližini številni objekti, ki so v požarnem smislu ogroženi. Poleg tega je na vaško-gasilskem domu narejen nadstrešek, ki je namenjen ne samo gasilcem, ampak tudi vsem občanom, zlasti mladim. Moram še povedati, da smo s pomočjo Mestne občine Murska Sobota, ki je primaknila precej denarja, uspeli asfaltirati cestni krak do vaško-ga-silskega doma, kakor tudi ceste v naselju. Zdaj lahko rečemo, da imamo vse cestne krake v Nem-
VEČ OPTIMIZMA ZA PRIHODNOST - Tako zatrjuje predsednik sveta KS Nemčavci Štefan Barbarič.
teorne vode v naselju, kar je bilo nujno zaradi stalnega pronicanja odvečne vode v kletne prostore stanovanjskih hiš. Z delom so začeli v novembru, doslej pa uspeli postoriti približno četrtino del, ki naj bi jih končali v dveh letih. Sneg je preprečil, da bi delavci Nigre lahko nadaljevali z deli. Sicer pa bo ta naložba stala od 8 do 10 milijonov tolarjev, kar
gotovo ni majhen zalogaj za ta kraj.
Velika pričakovanja od nedeljskega referenduma
»Ker bo 17. janurja letos potekel krajevni samoprispevek, smo se odločili, da bo 14. januarja referendum za njegovo podaljšanje v naslednjih petih letih. Prispevne stopnje bodo ostale enake kot doslej. To pomeni, da bi zaposleni, upokojenci, obrtniki in podjetniki plačevali 2-odstotni delež, takšen pdstotek pa bo veljal tudi za zaposlene v tujini, vendar od povprečne plače v gospodarstvu Republike Slovenije za preteklo tromesečje.
Kaj jih še žuli?
V Nemčavcih pa snujejo še druge načrte. V prvi vrsti si prizadevajo čimbolj odstraniti nevarnosti na delu magistralne ceste od BTC-ja do Martjanec, kjer so pogoste žrtve pešci in kolesarji. Pri tem žal ugotavljajo, da je že vsak deseti prebivalec Nemčavec imel kako prometno nesrečo. Da bi se izognili visokemu krvnemu davku, so na Mestno občino Murska Sobota naslovili prošnjo, da proti obrtni coni naredijo preboj za gradnjo kolesarske steze. Na ta način bi se izognili glavni črni točki, to je magistralki. Prav tako želijo, da bi se še letos povezal asfaltirani krak med naseljema Markišavci in Nemčavci, ki dokaj dobro medsebojno sodelujeta. Kot nam je povedal pred-
vizijo, s čimer smo več ali manj uredili osnovne komunalne objekte. Kljub temu pa še nismo povsem zadovoljni, saj se dobro zavedamo, da moramo s časom naprej. Med drugim gradimo športnorekreacijski center na nekdanjih »Ciglenskih mlakah«, ki smo jih zavozili, prav tam pa zdaj stoji vaško-gasilski dom s športnimi objekti, kot so igrišča za mali nogomet z reflektorji. Letos bomb kot prvi v Pomurju odprli igrišče
IZ ZASNEŽENIH NEMČAVEC - Panorama glavne cestne povezave v kraju, kjer je precej novih hiš. (Fotografija: MILAN JERŠE)
sednik sveta Krajevne skupnosti Nemčavci Štefan Barbarič, si želijo, da bi se čimprej začelo izkoriščanje geotermalne energije v Rimski čardi. »Vrtina je v k. o. Sebeborci, in sicer približno deset metrov od naše katastrske občine, vendar razmišljamo, da bi v tem predelu lahko zgradili zdraviliški kompleks, ki bi bil lahko turistično zanimiv. Prizadevamo si urediti »Ciglen-ske mlake«, ki so sicer v postopku denacionalizacije, ven-
za bowling, poleg pa gradimo še dve teniški igrišči. Pri tem je bilo opravljenega veliko lastnega dela občanov, primaknili pa smo tudi denar krajevne skupnosti in posameznih pokroviteljev od zunaj. Seveda to niso enostavne zadeve, ko moraš prosjačiti denar, vendar si v današnjem času kot mala krajevna skupnost to ne moremo privoščiti. Želje so eno, možnosti pa drugo, z močno voljo pa smo veliko naredili«, pravi s ponosom predsednik sveta Krajevne skupnosti Nemčavci Štefan Barbarič. Prav po njegovi zaslugi se je kraj zbudil iz spanca in skuša dohitevati razvitejše.
Samo podatek, da so v letu 1995 le za gradnjo igrišča za mali nogomet, za katerega vlada veliko zanimanje, vložili okrog 16 tisoč nemških mark, je dovolj zgovoren. Hkrati so za gradnjo teniških igrišč, ki še niso dokončana, porabili več kot tri milijone tolarjev. Za bo-wling igrišče pa so doslej vložili okrog 400 tisoč tolarjev, predvsem na račun prevoza kakovostne zemlje-
»Pri vsem tem pa ne bi smeli pozabiti tudi na naše gasilce. Gasi-
čavcih že asfaltirane«, še pripomni vaški predsednik.
Izkazali so se tudi mladi
V Nemčavcih radi pohvalijo mlade, saj so spomladi v večjem številu pomagali pri akciji čiščenja melioracijskih jarkov. Če vemo, da skozi katastrsko občino Nemčavci poteka kar sedem kilometrov melioracijskih jarkov, je bilo to nujno, sicer bi se ob večjem deževju in taljenju snega znašli pred poplavami. Del sredstev, ki sojih dobili v ta namen, so mladi koristno porabili za nakup peči, s katerimi sedaj ogrevajo prostore v vaško-gasilskem domu, s čimer je omogočeno izvajanje marsikatere prostoča-sovne dejavnosti. Sicer pa se v Nemčavcih lahko pohvalijo, daje sodelovanje z društvi dobro, saj jim tudi svet krajevne skupnosti namenja precej pozornosti. Brez takega vzornega sodelovanja pa tudi ne bi bilo rezultatov, na katere so ponosni. V preteklem obdobju pa so se lotili tudi gradnje kanalizacije za odvodnjavanje me-
Od katastrskega dohodka iz kmetijske dejavnosti smo določili 5 odstotkov, poleg tega pa gre še za delovne obveznosti treh delovnih dni po osem ur letno za krajana, nosilca gospodinjstva ali njegove družinske člane in za en strojni delovni dan (traktor, tovornjak, gradbeni stroj itd.). S tem denarjem bomo letno zbrali do dva milijona tolarjev, skupno pa 9,5 milijona SIT, kijih bomo porabili za gradnjo kanalizacije meteornih voda, obnovo cest in ureditev pločnikov, rekonstrukcijo ulične razsvetljave, vzdrževanje komunalnih objektov, pokopališča, nadaljevanje gradnje rekreacijskega centra ter sofinanciranje drugih nalog in naložb, pomembnih za KS Nemčavci.
Za uresničitev teh načrtov pa bo potrebnih 31 milijonov, ki naj bi jih zagotovili tudi iz mestnega proračuna, namenskega združevanja sredstev krajanov in drugih virov. Decembrski zbor občanov je potrdil pripravljenost ljudi za uvedbo samoprispevka. Zavedamo se, da, če daš en tolar, dobiš nazaj tri.«
dar bomo še letos skupno z Lovsko družino Noršinci skušali to območje revitalizirati, pri čemer obstaja tudi možnost ribolova, pozimi pa za drsanje. Tudi motel Čar-da bi kazalo ustrezneje urediti za številne prehodne goste. S tem bi ta severni del Mestne občine Murska Sobota postal bolj turistično zanimiv tudi za turiste, ki potujejo v bližnje Moravske Toplice. V mestni občini imajo po naši izločitvi iz Krajevne skupnosti Martjanci precejšen posluh za naše potrebe, saj kakih težav ni, čeprav si želimo, da bi od njih dobili še več denarja. Zavedati se moramo, da je periferija prvo ogledalo, ko prideš v mesto. Zato pričakujemo, da bomo našli skupni jezik tudi pri reševanju nekaterih statusnih vprašanj, kot je železniška postaja, ki bo v neposredni bližini naše katastrske občine. Z odprtjem novih obratov bi namreč lahko zaposlili ljudi ne le iz mesta, ampak tudi iz Nemčavec in od drugod, kar bi omogočalo hitrejši razvoj tega predela«, zatrjuje predsednik sveta Krajevne skupnosti Nemčavci Štefan Barbarič.
MILANJERŠE




. j ■
vestnik, 11, januarja 1996
75
naših krajev
Obiskali smo Motvarjevce
Iz kuhinje raste drevo
Kaj je vzrok za prepolovitev števila prebivalstva?
Leta 1900 je v Motvarjevcih (Szentlaszlo) živelo 464 ljudi, leta 1931 so jih našteli 415, ob popisu 1961. leta jih je bilo 356, leta 1971 sojih Popisali 320, 1981. leta jih je bilo za skoraj 50 manj (274), ob zadnjem Popisu prebivalstva v letu 1991 pa je bilo v Motvarjevcih komajda 230 ljudi, torej le še polovica od prvotnega števila. Tisti, ki ve, da je v Motvarjevcih središče reformirane krščanske oziroma kalvinske Cerkve, je morda pomislil, daje ta veroizpoved kriva za nagel padec števila prebivalstva, a v njenem učenju ni nič takega, kar bi zakonce obvezovalo na tako urejanje rojstev, da bi bilo čimmanj otrok.
Iz kuhinje raste drevo
Motvarjevci so raztegnjeno obcestno naselje v dolini Kobiljanskega potoka. Vseh hišnih številk je 105, a kaj, ko jih je naseljenih le 65. Zdaj, v letu 1996,
V Motvarjevcih je 105 hiš, vendar jih je naseljenih Je še 65, ostalo pa so (zazdaj) v glavnem podrtije. Ludi ta, nekoč lepa hiša, je taka, povrh pa iz njene nekdanje kuhinje raste drevo.
Je prebivalcev spet nekaj manj, kot pa so jih našteli ob popisu 1991. leta, saj naj bi jih bilo le še 215. Predsednik Krajevne skup-
losti Motvarjevci inž. agronomije Štefan Bogdan mi je na vpr-ašanje, kje so pravzaprav vzroki, baje vse manj Motvarjevčanov, odgovoril, daje za vse krivo od-Seljevanje. Ljudje pač v tem kraju niso videli možnosti za obstanek in so, zlasti seveda mladi, šli v druge pomurske kraje. Vsekakor pa tisti, ki so se zaposlili v soboški Muri, prosenjakovskem Tekstilu ... ali pa so odšli v tujino in ostali tam. V Motvarjevcih, zlasti v dolnjem delu vasi, je zdaj okrog 30 nenaseljenih hiš oziroma podrtij. Po svoje je zgovorna Zlasti tista, v kateri je v kuhinji *raslo drevo, »prebilo« strop in streho ter se razraslo. Po tem sklepam. da v tisti hiši že več kot desetIjetje ni bilo »žive duše«.
Prihajajo »vikendaši«
Mnogokatera sedanja motva-fjevska podrtija je bila nekoč lepa hiša, bogata z ornamenti, in 'udi zaradi tega je je škoda, da bi Propadla. Kakih pet hiš so so rešili ljudje od drugod: poceni so J|h kupili, obnovili in sedaj jih Uporabljajo za konectedenski Počitek. Še so hiše, ki kar kličejo dobre ljudi, da bi jim vdahnili življenje. Je pa tudi res, da »restavracija« takih stavb ni poceni. Včasih je celo dražja od novo-Sradnje. Do takega spoznanja so Prišli zlasti v gornjem delu Mo-tvarjevec, kjer so sezidali lepo število novih hiš. Ena izmed najlepših je najbrž Puhanova, v njej Pa sta gostišče in prenočišča. H krati je to edina zasebna obrt-ha oziroma obrti podobna dejavnost v kraju. To tudi pomeni, da
možnosti za osebno delo v Motvarjevcih še zdaleč niso izrabljene, saj kraj potrebuje ob gostišču in trgovini (kije tudi Puhanova) še kakšno drugo storitveno dejavnost.
No, ja, nekoč je bila v Motvarjevcih žaga veleposestnika Mraza, s katero je potem nadaljevalo državno lesno gospodarstvo in nazadnje je povsem obubožala. Zdaj pa vse kaže, da bodo spet dobili žagarsko dejavnost, in tb v zasebnih rokah.
Asfalt proti Bukovnici
Cesta med Pr-osenjakovi in Kobiljem, ki pelje skozi Motvarjevce, je že dolgo od tega asfaltirana. Črnega traku pa še ni med Motvarjevci in Bukovnico; obstajajo pa obljube, da bo nova Občina Moravske Toplice pos
krbela za asfaltiranje te ceste, dolge okrog 3 kilometre, v letošnjem letu.
Pridobitev bo velika. Motvar-jevčani pa bi radi tudi bližnjico, četudi samo makadamsko, za Dobrovnik, ki bi vodila skozi gozd mimo Voglarjeve koče. No, veliko bližje pa je modernizacija 1.300 metrov dolge ceste od gla
Hrast Pavla Zakala na koncu dolnjega dela vasi je spomeniško zaščiten. To gospodarju, ki ima dovolj gozdnih površin, celo godi. Hrast si namreč hodijo ogledovat šolarji in turisti.
vne motvarjevs-ke ceste proti vaškemu pokopališču, kjer so predlani zgradili novo vežico. Letos bodo zanjo pridobili dokumentacijo in navozili gramoz, kdaj poznje pa bodo čezenj položili še asfalt. V prvi polovici tega leta, najbrž že v prvih spomladanskih tednih, pa bo v Motvarjevcih zagorelo 25 svetilk ulične razsvetljave. Osvetlili bodo tudi vaško cerkvico. Naložba bo stala 3.5OO.OOO tolarjev.
Vaščani ne bodo več »plavali«
Kobiljanski potok, ki teče skozi Motvarjevce, seje velikokrat razlil in poplavil naselje. Lani, na primer, seje to zgodilo kar trikrat. Vodno gospodarstvo je prisluhnilo nevoljam in proti koncu lanskega leta je že poglobilo to vodno strugo ter razširilo obrežje v dolžini kakih 1.000 metrov. Z regulacijo bodo »gor-vodno« nadaljevali v smeri Ra-tkovec in v smeri Čikečke vasi.
" Tam, kjer so poplave, pa seveda ne more biti dobre pitne vode, še posebej pa ne tam, kjer nimajo vodovodnega omrežja. Ta-, ko je žal tudi v Motvarjevcih. kjer imajo zasebe vodovode ali kar navadne vodnjake. Dozorel je čas, da rešijo še ta problem, a zazdaj še ne vedo povedati, ali bodo še in še čakali, da bo prišel do njihove vasi krak »soboškega« vodovoda, ali pa bodo kar sami poiskali ustrezno črpališče v vasi in uredili vaški vodovod. Ta možnost se zdi bolj verjetna, je pa tudi res, da se bo pozneje mogoče priključiti na »mestni« vodovod.
Brez samoprispevka ne bo šlo
Od 215 Motvarjevčanov jih je v Sloveniji zaposlenih 65, okrog 10 pa jih dela na tujem. Že nekaj let imajo v Motvarjevcih samo
Zdaj, pozimi, je v reguliranem delu Kobiljanskega potoka, ki teče skozi Motvarjevce, nizka vodna gladina. Drugače bo, ko se bo sneg topil, a strahu, da bi se voda razlila, ni več, saj so »vodarji« uredili nasip.
prispevek, ki je najpomembnejši vir za pridobitve, ki so skupnega pomena. V marcu se bo čas, do katerega so ga uvedli, iztekel. »Brez samoprispevka tudi v prihodnje ne bo šlo,« mi je zatrdili predsednik Štefan Bogdan, zlasti ker bo denar potreben za napeljavo vodovoda, asfaltiranje ceste proti pokopališču in tudi ceste, ki pelje na vinogradniški območji Spodnji Vrh in Mali Vrh. Denar potrebujejo tudi za nakup opreme za sejno sobo, kajti poslej bo delovnih snidenj več, saj so Motvarjevci od 1. januarja letošnjega leta samostojna krajevna skupnost, prej pa so bili v KS Prosenjakovci. Z dosedanjimi prispevki pa so med drugim zgradili pokopališko vežico, avtobusno postajališče in še kaj. Prav zdaj urejajo vaško knjižico. Sicer pa imajo v vasi kulturno društvo Jozsef Atilla, ki je poznano zlasti po foklorni skupini, katera je v lanskem letu imela kar 15 javnih nastopov, tudi na Madžarskem. Mladi Motvarj-evčani pa so tudi zagnani nogometaši, saj menda prevladujejo v NK Prosenjakovci.
Hrast na koncu vasi
Prejšnji četrtek, ko sem kramljal z Motvarjevčani (v trgovini, gostilni, na ulici), zlasti pa z njihovim predsednikom (tudi kmetijskim pospeševalcem), je zemljo prekrivala kakih 20 centimetrov debela snežna odeja, temperatura je bila pod ničlo in - sijalo je sonce. S sogovornikom sva se zapeljala po vasi in tako sem se na lastne oči prepričal, da Kobiljanski potok dejansko urejajo, da iz kuhinje neke zapuščene hiše dejansko raste drevo, fotografiral pa sem tudi zaščiteni hrast, star več kot 100 let, katerega lastnik je Pavel Zakal.
Drevo je dejansko mogočno, ima svojo zgodovino (o tem morda kdaj drugič) in ne smejo ga posekati. Začudil sem se, pa meje sogovornik »potolažil«, da nič zato, saj ima ta lastnik (enako mnogi drugi) veliko drugega drevja za posek zaradi uporabe lesa v gradbeništvu ali pa za kurjavo.
Drv torej ne primanjkuje, vendar tudi v tem naselju kurijo predvsem s kurilnim oljem. Ne d-ima ne toplote pa seveda ni v tistih 40 hišah, ki sojih ljudje zapustili, ker so se naselili drugod ali - umrli.
Besedilo in fotografije: Š. SOBOČAN
Nova karta Lendave
Pred novim letom je izšla nova karta Lendave. Zemljevid predstavlja mesto in okolico v merilu 1 : 5000. Na karti so označeni vsi pomembnejši objekti mesta in okolice, šole, vrtci, kulturne in zdravstvene ustanove, cerkve in športni objekti. Na hrbtni strani je zemljevid Pomurja in obmejnih predelov Avstrije, Hrvaške in Madžarske. V publikaciji so predstavili tudi 800-letno zgodovino Lendave. Staro karto Lendave je tako zamenjala nova obsežnejša in popolnejša, ki bo gotovo v prid razvoju turizma v Lendavi in okolici. Ta čas je dobiti v trgovinah tudi nekj lepih razglenic mesta, po katerih pridno povprašujejo turisti, ki jih je v Lendavi iz leta v leto več. Z novo karto se bodo lahko sami podali na potepanje po goricah in okoliših krajih.	Jani D.
Sedež občine v zadružnem domu
Sedež občine Kobilje je v zadružnem domu, v katerem so še kulturna dvorana, knjižnica ter trgovini lendavskega Univerzala in Kmetijske zadruge Dobrovnik. V zadružni dom in bližnji stanovanjski blok so začeli napeljevati centralno ogrevanje. Naložbo financirajo stanovalci v bloku. Občina Kobilje ter trgovsko podjetje in zadruga. V Kobilju bodo letos uredili tudi kanalizacijo. Potrebno bo uredili oziroma popraviti tudi cesto, ki jih povezuje z Dobrovnikom, saj je asfalt na nekaterih mestih hudo poškodovan. V Kobilju upajo, da bodo letos odprli meddržavni mejni prehod z Madžarsko.	Jani
R1HTAROVSKA RAZGLEDNICA - Po kosilu se je naša družina odločila za sprehod po rihtarovskih poljih. Pot nas je zanesla tudi do tako imenovanega Gaja med Rihtarovci in Radenci. Na našo veliko žalost smo namesto na kakšne gozdne živali naleteli na kup smeti, ki jih je nekdo od naših sovaščanov nevestno odvrgel. V vasi je kakšnih 20 hiš in prepričani smo, da bi nevestneža lahko ali celo morali videti in ga poučiti, kaj ekologija pravzaprav je. Njemu morda za osvežitev spomina: odvrženo plastično vedro ima napis Lagerhaus Avstrija. - Družina Šmid
■ MORAVSKE TOPLICE - Ta mesec bodo potekale javne razprave o prostorskih aktih v posameznih krajevnih skupnosti moravske občine. Poleg grafične podloge je tudi vsebinski del, ki vsebuje smernice in cilje prostorskega načrta občine, pri čemer so predvideli ohranitev krajine in okolja. Hkrati naj bi vključil obstoječe in predvidene turistične zmogljivosti, zahtevane omejitve in druge pogoje. M. J.
■ BELTINCI - Programski svet kabelskega TV-sistema sestavljajo vse krajevne skupnosti v občini in predstavnik občinskega sveta. Za zdaj ima CATV en interni program. Tretjino denarja prispeva Občina Beltinci, druga tretjina se pokrije z naročnino, preostalo pa z reklamami. Priključitev naselja Dokležovje bo možno v kratkem izpeljati. M. J.
■ MORAVSKE TOPLICE - Otvoritev novih občinskih prostorov bo ob slovenskem kulturnem prazniku 8. februarju. Takrat bodo pripravili proslavo s kulturnim programom in otvoritev razstave likovnih del. Pričakujejo, da se bo slovesnosti udeležil tudi predsednik države Milan Kučan. M. J.
■ MORAVSKE TOPLICE - Odbor za razpolaganje z dodeljenimi sredstvi občinskega požarnega sklada je imel v letu 1995 na voljo okrog 1,7 milijona tolarjev. Za požarno gasilsko dejavnost so namenili tudi proračunska sredstva. Gre za strogo namenska sredstva za opremo, vodna zajetja, naložbene stroške in za druge namene, skladno z zakonoma o varstvu pred požarom in o gasilstvu. M. J.
Lipnica že tretjič
Decembra je že tretjič izšel občinski informativni list Lipnica, ki ga izdaja Občina Moravske Toplice.
V nakladi dva tisoč izvodov ga je uredil Ludvik Sočič, tiskali pa so ga v Grafičnem podjetju Pomurski tisk v Murski Soboti. Kot je navedeno v uvodniku na prvi strani, je ta številka lista novoletno obarvana, izraženo pa je prepričanje, da
bo Lipnica v prihodnje pogosteje izhajala, saj so uspeli pritegniti veliko novih sodelavcev, zlasti mladih.
Na 2. strani občinskega informativnega glasila so navedeni cilji prostorskega plana Občine Moravske Toplice, kjer zavzema posebno mesto turizem. Tretja stran je v znamenju razvojnih možnosti, zadnja, četrta, pa je namenjena družbenim dejavnostim. Večino prispevkov je pripravil župan Feri Cipot, enega pa je napisal tudi poslanec državnega zbora Geza Džuban, domačin iz Moravskih Topli-ce.
M. JERŠE
16 vestnik, 11. januarja 199č
2
'e zgodi se vsak dan
> zvezde vam kažejo > i
Ameriški kirurg in amaterski paleontolog dr. Martin Shu-gar iz floridstega Hollywooda drži v rokah 80 milijonov let staro dinozavrovo jajce, najdeno na goratem predelu severovzhodne Argentine (v Andih). Šlo naj bi za jajce rastlinojedega salta-zavra. Notranjost jajca iz geološkega obdobja krede bodo raziskali s skeniranj-em v lokalni bolnišnici.
OVEN
Ona: Nekdo ti sicer pomeni veliko več kot vsi drugi, vendar ti zaradi tega ni potrebno izgubljati glave. Tudi on ni ravno hladen, zato boš z malce potrpežljivosti dosegla, da bo prvi korak storil on sam.
On: Nepričakovano srečanje te bo razveselilo in želel si boš, da bi se še kdaj ponovilo. Tvoja prizadevanja bodo sicer iskrena, vendar pa nekateri tega preprosto ne bodo hoteli ali pa ne bodo mogli razumeti.
BIK
Ona: Presenečenje, na katero se pripravljaš že dalj časa, se ti bo popolnoma posrečilo in rezultati pač ne bodo mogli izostati. Prijatelj te bo povabil na prijeten pomenek, ki pa se bo končal nekoliko
drugače kot ponavadi.
On: Naj ti nikar ne bo nerodno priznati narejeno napako, saj je to veliko bolje, kot pa trmasto vztrajati do še slabšega konca. Nekdo, ki si ga nekoč že ljubil, se ti bo ponovno' vmešal v tvoje ljubezenske dogodivščine.
DVOJČKA
Ona: Predvsem strah pred posledicami ti bo branil, da bi se zapletla v neko nespametno avanturo. Prijateljica te bo sicer vneto nagovarjala, vendar pa le zato, ker so njeni interesi prav tam, kjer si trenutno ti sama.
On: Še vedno ti ne bo uspelo odkriti nasprotnikove slabe točke, vendar nikar ne obupaj. Z resnim pristopom si boš zagotovil obilo občudovalcev, tako v poslovnem svetu kot tudi med prijatelji. Ozri se okoli sebe - nekdo te opazuje!
RAK
Ona: Igrala se boš s srečo, vendar ti le-ta ne bo obrnila hrbta. Partner bo nad tvojim novim videzom navdušen in se ti bo na lep način poskusil kar najbolje zahvaliti. Izkoristi priložnost - ne bo ti žal.
On: Igra, ki jo igraš, je prenevarna, da bi se vse končalo kolikor toliko dobro zate. Prijateljica te bo povabila na pijačo, kar pa bo le pretveza za nekaj povsem-drugega. Od tebe pa je odvisno, ali ti bo tisto drugo všeč.
LEV
Ona: Vsega sicer res ne moreš imeti, vendar pa lahko dobiš prav tisto, kar te najbolj mika. Našla boš čas za popestritev konca tedna, ki se bo razpletel v tvoje veliko veselje. Izkoristi ugodno pri-
Uradno najstarejša
ložnost!
On: Tudi ljubezen ne bo uspela nadomestiti tvoje velike želje po uspehu, ki te že dolgo preganja. Srečal boš osebo, ki ti bo sicer veliko obljubljala, vendar pa bi bilo dobro, da bi se zadeve lotil karseda pazljivo.
DEVICA
Ona: Bodi malce manj zaverovana v svoje navidezne sposobnosti, saj jih vidiš le ti. Realnejši pogled bi ti utegnil celo koristiti na področju, kjer koristi sploh ne pričakuješ. Pazi se partnerjeve ljubosumnosti.
On: Sicer se boš poskusil umiriti, a ti to ne bo ravno najbolje uspelo. Novo prijateljstvo ti bo prineslo prijetno presenečenje vezano na poslovno življenje. Presenečen pa ne boš samo ti, ampak tudi ona ...
TEHTNICA
Ona: Nepričakovan pripetljaj bo povzročil, da boš na nekatere ljubezenske zadeve gledala povsem drugače kot doslej. Nad to spremembo bodo začudeni tudi tvoji prijatelji, predvsem pa oseba, ki ji bo vse to tudi namenjeno.
On: Stvari moraš urediti na kraju samem in se prepričati v pravilen potek. Le tako ti bo uspelo še naprej zadržati vodilno vlogo v poslu. Sicer pa se ti poteka prav prijeten konec tedna, ki ti bo še dolgo buril duhove.
ŠKORPIJON
Ona: Kritično obdobje je sicer za tabo, vendar pa ti nihče ne more zagotavljati, da se ne bo ponovilo. Tokrat si jo odnesla poceni, toda kako bo naslednjič? Še najbolje bo, da se posvetiš malo boljši preventivi-
On: Bližajo se ti trenutki, k-o boš do vratu v delu. Toda na nek način ti bo to tudi všeč, saj boš lahko končno dokazal svojo resnično vrednost in sposobnost. Slaba stran pa je, da bo trpela ljubezenska plat življenja.
STRELEC
Ona: Skrajni čas je že, da si temeljito izprašaš vest in dokončno razčistiš, kaj v resnici pričakuješ. S partnerjem se boš zapletla v precej neprijeten prepir, ki pa se bo končal veliko bolje, kot pa boš pričakovala.
On: Vse ima svoje meje - tvoj problem pa je v tem, da jih ne znaš pravilno določiti. Partnerka si lahko kaj hitro premisli, potem pa ti bo še žal izrečenih besed. Odidi raje malo v naravo in o vsem skupaj pošteno razmisli.
KOZORG
Ona: V zapleteni osebni zadevi se boš ravnala predvsem po svojem občutku, čas pa bo povedal, ali je bila ta odločitev tudi prava. Toda nikar se preveč ne zanašaj na svojo srečno zvezdo, raje si srečo
prisluži.
On: Kmalu boš srečal nekoga, ki ga ne boš mogel hitro pozabiti. Toda po neprespani noči se ti bo nasmehnila nepričakovana sreča, ki ti bo dodobra spremenila sedanji potek življenja. Potrudi se in ne bo ti žal.
VODNAR
Ona: Izpolnilo se ti bo veliko pričakovanje, ki te bo navdalo z občutkom nepopisne sreče. Naletela boš na nepredvidene težave in jih uspešno odstranila, tako da ti bo pot do cilja na široko odprta. On: Poslovno ti bo ta teden ostal še dolgo v prijet-
nem spominu, saj se ti bo nenadoma odprla povsem nepričakovana alternativa. Pa tudi tvoj novi družbeni položaj bo povsem nekaj drugega kot doslej.
RIBI
Ona: Partner te bo pustil malone na cedilu in poskušala boš vse, le da bi mu to z isto mero tudi vrnila. Vse skupaj se lahko kaj hitro sprevrže v srdit spopad mišlenj in interesov, kar se lahko konča tako dobro kot tudi slabo.
On: Tekanje okoli ti sicer ugaja, toda tvoji domači ga imajo že precej nad glavo. Pomisli vsaj tu in tam tudi na tiste, ki te imajo radi. Partner se ti je začel oddaljevati, zato se raje malo bolj potrudi -vsaj kar se tiče ljubezni.
Zemljanka
Francozinja Jeane Cal-ment je uradno postala najstarejši človek na Zemlji: dopolnila je 120 let in 238 dni. Njen tekmec, Japonec Šige-čijo Izumi, je bil za en dan starejši, a je umrl za plučnico. Starka, ki živi v domu za ostarele v Arlesu, je iz družine, katere člani so v 17. in 18. stoletju živeli nenavadno dolgo.
Rekorderka pa ima tekmece, zlasti v rodni Franciji, kjer seje število stoletnikov povpelo z 200 leta 1953 na današnjih 6000. Naraščujoče število ljudi, ki dočakajo izjemno starost, se pripisuje boljšim življenjskim in higienskim razmeram ter napredku v medicini. Še pred stoletjem je umrl vsak drugi otrok, preden je dočakal deset let. Dandanes pa se življenjska doba vsaka štiri leta podaljša za eno leto.
funkcijo Stari na.
broditi ta nouta
k
Oh, kako je dober ljubi
Dedek mraz,
pa gospod Miklavžek dober je za nas
sveti je Miklavž,
Kaže, da najboljši
Jezušček preljubi, in Božiček s cukri
Jezušček je v jaslih v mrzlih teh nočeh, Dedek mraz debelko pa v bundi na saneh. Vse tako je čudno, kdo lahko kaj da?
Najbolj je verjetno, kdor večji koš ima.
dati prave obrazložitve kakšo Tak njemi je začnola po glavi šteroj si je tak kcoj muvo:
dober je zares nas zasuje vmes.
on z darili pride prvi sem med nas. Se nato Božiček vštuli sem dol k nam poln daril je lepih, ne ve z njimi kam.
nej tisti, tej tisti
šteri darila nosijo, či glij ka so glij šteri so po zapisani zgodbaj nosili
četvorko pestro, vsakdo že pozna, v sani naj vpreže nekdo, kdor to zna
Zdaj, gda je biiu svetek Sveti tre j kralof, je Bela pš mogo vniikeci tolmačiti, ka za j tou je. Ka so tou
darila, nej pa ovi štirje za štere je Bela nej mogo
To jo da in
bo smer ta prava, zvončkov otrokom drobnim, pravi dar
zven ubran bo dan.
Brat Džouži


George Brumwell Jameson je šarmantnež starega kova. In ravno tt je dokazal, ko je postal tudi najstarejši ženin na svetu.Kaveljc George, k šteje 102 leti, seje poročil s polovico mlajšo 53-letno učiteljico Julie Robin son. Julie seje zagledala v živahnega starčka, ko je gledala dokumentarec« 1. svetovni vojni. Oddaja je bila posvečena še živečim veteranom. George j bil eden od tistih, ki so častno služili domovini. Ovdovel je po 54 letih sreč nega zakona, Julie pa seje že pred časom razvezala.Uradniki pri Guinnessov knjigi rekordov so potrdili, da je George res najstarejši ženin na svetu Žareča nevesta gleda v svojega izvoljenca in pravi o njem, da je »najbot zabaven na vsem svetu«.
Pod mizo
Tole niso pritlikavci med našim pohištvom. Ljudje so čisto normalne velikosti, le pohištvo
je nekaj večjih dimenzij. Prav gotovo pa je eno največjih umetniških del na svetu. Ogledati si gaje mogoče na veliki razstavi sodobne umetnosti, ki bo še odprta na veliki razstavi sodobne umetnosti v umetniškem muzeju v Pittsburghu v ZDA. Delo Roberta Therriena iz Los Angelesa se imenuje Pod mizo. Tam se sprehajajo tudi obiskovalci.
Največji topaz na svetu
Imenuje se Thailkand Blue, tajska modrina, in je največji znani topaz na svetu.
Njegove dimenzije so res impresivne: dolg je namreč 17,5 in širok 12, 5 centimetra, tehta pa kar sedem kilogra-
mov. Dragoceni kamen neprecenljive vrednosti so našli v Namibiji, že leto dni pa je na Tajskem.
Pred nekaj dnevi so ga ob petdesetletnici vladanja podarili kralju Bhumibolu.
Lepo, mehko in toplo
Kašmir, mehka in topla volnena vlakna, so dobila ime po po krajini ob vznožju Himalaje. Največ kašmirja, kar 50 milijono' ton na leto, pa izdelajo na Kitajskem. Nenavadna modna revija«
vanja volnenih oblačil skoraj neizmerne. Predstavljene model«
so potem ponudili v prodajo in v trenutku so bili razgrabljeni.
vestnik, 11. januarja 1996
17
a vsakogar nekaj
Umetno sonce za sobne
rastline
Namenska svetloba je nadvse pomembna za cvetenje. V zimskem času sonce nadomeščajo svetilke. Za rast in cvetenje potrebujejo trastline svetlobo.V naravi jo dobivajo od sonca, če pa naj bi rastline ra-stle in uspevale v zaprtem prostoru, neodvisno od letnih časov, morajo vlogo sonca prevzeti umetni viri svetlobe. Običajne žarnice ne pridejo v poštev, saj se prevelik del energije spremeni v toploto, ki je za cvetlice neprimerna, spekter svetlobe P« je zanje neprimeren. Zato so Primerne za rastline fluorescenčne žarnice (njihove Prednosti so: površinsko osvetljevanje, majhna Poraba elektrike ■n to, da se ne segrevajo), visokotlačne svetilke na živosrebrno Paro (prednosti:
dolga življenjska doba, intenzivno sevanje, nobene toplotne obremenitve) in halogenske žarnice na kovinsko paro (pre-
dnosti: velik svetlobni izkoristek, velika podobnost z dnevno svetlobo).Razvoj rastlin je odvisen od razmerja svetlih in temnih obdobij, predvsem pri razvoju cvetov. Rastline, potrebne več svetlobe, začnejo razvijati cvetove, ko jih dnevno osvetljujemo več kot 12 ur.
Nasprotje so kratkodnevne rastline z manj kot 12 ur osvetljevanja. Rastline, ki potrebujejo malo svetlobe, imajo mehkejše liste. Rastline s pi-
snaimi listi potrebujejo srednje veliko, rastline s trni ali manjšimi mesnatimi listi pa veliko svetlobe
JEKLO ----------
VTEHNA d.d. MARIBOR
PONUDBA TEDNA
PRODAJNI CENTER
MURSKA SOBOTA
Cvetkova 2a tel.: 31 760
VELIKA IZBIRA IZDELKOV ZA ŠIROKO UPORABO ZA INDUSTRIJO IN OBRT - dopolnjena ponudba preprog, talnih in stenskih oblog in tapet
S KARTICO ZVESTOBE 5 % POPUST!
■wVeselimo se vašega obiskali

NAJBOLJŠIH SEDEM
TUJIH SKLADB
NA MURSKEM VALU: N S T S N M V
I. ONLY WANNA BE WITH YOU - Hootie & the Blowfish
2.	POUR QUE TU M AIMES ENCORE - Celine Dion
3.	A GIRL LIKE YOU - Edwyn Collins
4.	FALLIN' IN LOVE - La Bduche ■
5.	MADE IN HEAVEN - Queen
6.	RUNAWAY - Janet Jackson
7.	GOLDENEEYE - Tina Turner
PREDLOGI:
HARD AS A ROCK - AC/DC
CAN’T GET YOU OFF MY MINI) - Lenny Kravitz
THE RHYTHM MAKES YOU WANNA DANCE - Manic Affair
LESTVICA SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE: 7 VELIČASTNIH
I.	VZEMI ME NA KRAJ SVETA - Tomaž Domicelj
2.	ČE ... - Bogdan Barovič
3.	LJUBI ME NEŽNO - Aleksander Mežek
4.	NE ZEJVLI - Nova legija
5.	ADIJO, KNAPI - Orlek
6.	BOŽIČNI ZVON - Faraoni
7.	MOJA ČEBELA - Andrei Šifrer
PREDLOGI:
ŽIVLJENJE GRE NAPREJ - Pop design
BOGNEDAJ, DA BI CRKNU TELEVIZOR - Adi Smolar
NJEJ, KI SEM JO LJUBIL - Edvin Fliser
LES I VICA NARODNOZABAVNE GLASBE: S KRŠCAKON. CEKRON PA Z MARELOF
I.	NA BOŽIČ NIHČE NI SAM - Nagelj
2.	OBISKAL ME JE ABRAHAM - Varašanci
3.	ZELEN ROŽMARIN - Alpski kvintet
4.	PA KAJ POTEM - Rubin
5.	NOCOJ Sl POVEJMO - Zasavci
6.	ČESTITKE IN POZDRAVI - Igor in Zlati zvoki
7.	DANES TU. JUTRI TAM - Gorenjski muzikantje
PREDLOGI:
TRIGLAVSKI KRALJ - Slovenski kvintet
BIL JE TIH DEŽEVEN DAN - Vrisk
NEKOČ, NEKJE - Ravbarji
Izpolnjene kupone pošljite do četrtka, IR. januarja 1996, na naslov: Murski val, Ulica arhitekta Novaka 13, 69000 Murska Sobota, za glasbene lestvice.
— Kupon št. 2------------------------------------------
Glasujem za skladbo:
I ‘tuja ..---------------------- ‘domača-------------------------;--------------------------
‘narodnozabavna ------------------------------------------—
Ime in priimek ter naslov: --------------------------------
Premeščanje
Mnoge sobne rastline ne prenesejo premestitve v drugo stanovanje, tudi v drug prostor ne, in to zato, ker med premeščanjem niso bile zaščitene. Mnoge sobne lončnice so namreč tropskega izvora, zato ne prenesejo mraza. Listje nekaterih oveni že, če so bile le kratek čas na prepihu.
Zato premeščamo rastline le v toplih dneh, ko postane hladneje, pa jih dobro zavijemo s papirjem ali folijo. Tudi ko kupujemo lončnice v cvetličarni, je premalo, če jih v hladnih dneh zavijejo samo v bel papir. Zato smo mnogokrat razočarani, ko se nam ob še tako skrbni
rastlin
domači negi posušijo.Vrtne rastline, ki so občutljive za mraz, moramo pravočasno zaščititi pred zimo, ker jih utegnejo poškodovati že prve hladne noči. Predvsem je pomembno, da s lahkim materialom, denimo listjem in slamo, pokrijemo korenine in mladike, ki so pognale iz zemlje.
Če bodo korenine zaščitene, se bodo prihodnje leto razvili močni grmi, tudi če bodo vrhovi mladik zmrznili.
Vzpenjavke in drevesa, občutljiva za mraz, zaščitimo s folijo, slamo ali praprotjo. Tudi časopisni papir zaščiti, če se ne zmoči
Kuhajte z nami
Pikantna golaževa juha
Kutina
Kutina se lahko pohvali z več kot 4000 let staro zgodovino. Čeprav ni bila nikoli v središču pozornosti, je obkrožila vse celine. Pred desetimi in več stoletji, ko še ni bilo številnih zimskih jabolk in hrušk, so bili sadeži kutine namizno sadje. Debeli rumeni plodovi so kiselkasto - trpkega okusa, ne manjka jim ne sladkorja, ne vitaminov in ne rudnin. Ponašajo se tudi s prijetno aromo. Ker imajo veliko pektina, so odlični za pripravo želejev, džemov... Številne rudnine, kijih po-
trebujemo za zdravo telo, najdemo prav v teh sadežih (kalcij, magnezij, natrij, fosfor, mangan, jod, bor, baker ...). Izkazalo se je, da niso le hranljivi, temveč tudi zdravilni. Vitamini, rudnine, sladkor, pektin, tanin in druge učinkovine varujejo telo pred okužbami, povečujejo duševno in telesno moč ter pomagajo celo pri obolenju ledvic.
Kutina je sadjarjem v veselje povsod tam, kjer ji ne manjka sonca. Obožuje namreč topla rastišča, vendar se ne ukloni niti večjemu mrazu. Pozimi prenese do -25 stopinj Celzija.
Potrebujemo: 1/2 kg govedine, 3 žlice olja (ali tekoče masti), 2 čebuli, žličko sladke paprike, 1 žlico gladke moke, nekaj zrn popra, za noževo konico kumine in toliko majarona, srednje velik strok česna, lovor, 1 žlico paradižnikove mezge, sol, krompir, v sezoni dodamo 2 zeleni papriki in 2 manjša olupljena in narezana zrela paradižnika.
Čebulo olupimo in drobno sesekljamo ter na maščobi svetlo popražimo, da ovene. Dodamo na manjše kose narezano meso, malo popražimo in malo zalijemo. Namesto govedine lahko uporabimoo nemastno svinjino. Če juhi dodamo še kakšno vraščeno kost, jo zelo izboljšamo. Meso dušimo toliko časa, da se do polovice zmehča. Potresemo z žlico moke, malo popražimo, dodamo rdečo papriko in zalijemo s približno 1,5 do 2 1 vode. Ko zavre, dodamo 3 do 4 srednje debele na kocke narezane krompirje in vse zgoraj navedene začimbe. Juho okisamo z 1 del rdečega vina ali s kisom (po okusu).
Juho ponudimo s črnim kruhom. Če obrok dopolnimo s preprostim pecivom (npr. ajdova zlevanka, buhteljni z marmelado, jabolčna pita ali zvitek in podobno), je to polnovredno kosilo.	Cilka Sukič
Novosti v svetu erotičnega
Zakaj kamin ne vleče?
Čeprav je znano, daje plapolanje ognja v kaminu prej prijetno za oko kot učinkovita oblika segrevanja, si je verjetno marsikdo med nami kdaj zaželel, da bi imel v svojem stanovanju kamin. Poleg tega da je kamin dokaj draga naložba, človek pogosto nima prostorskih možnosti za njegovo postavitev. Če pa kamin že imamo, se včasih zgodi, da slabo vleče. Nekaj najpogostejših vzrokov za slabo vleko je:
- Možno je, daje vlečni vod slabo pritrjen na kamin. V tem primeru bo najbolje, če se obrnete na prodajalca ali na tistega, ki vam je kamin postavil.
-	Mogoče je vlečni vod prekratek. Za dobro vleko kamina mora dimnik za 40 cm štrleti iz strehe. Če je torej dimnik prekratek, ga boste morali dvigniti.
-	Če okrog hiše rastejo visoka drevesa, mogoče ta preprečujejo kroženje zraka. Poskusite drevesa malo oklestiti.
-	Mogoče so spoji vlečnega voda poškodovani. Dajte jih zaščititi. - Mogoče ima vaša hiša tako dobro izolacijo, da ima kamin premalo zraka in je treba na neki način dovajati zrak.
Lupljenje mandljevih jedrc
Nekateri recepti pravijo, naj zmeljemo neolupljena mandljeva jedrca, drugi hočejo olupljena. Neolupljena dajejo testu malo močnejši in trpkejši okus, olupljena pa slabšega. Vsekakor pa morajo biti olupljeni mandlji, s katerimi pecivo krasimo. Lupljenje mandljev ni niti najmanj težko niti zamudno. Jedrca najprej prelijemo s kropom in pustimo v njem stari tri minute. Potem jih posamič jemljemo iz vode, vsako jerce stisnemo med prsti in meso bo kar samo skočilo iz lupine.
Olupljena jedrca razložimo na papirnate brisače ali prtiče iz blaga in sušimo več ur. Zares lepo lahko zmeljemo samo popolnoma suha. In ko smo že pri mletju, naj opozorimo, daje včasih bolje, če jedrca zmeljemo na roke, se pravi v klasičnem mlinčku. Pri tem se posamezni kosmiči ne bodo sprijeli in testo bo rahlo.
Kako ohraniti stil in modnost oblačil
* [zbirajte z določenim namenom. Zelo pomembno je, kaj nosite in ob kakšni priložnosti.
* Vsak moški potrebuje klasično obleko. V poslovnem svetu vam bodo takšne obleke zelo koristile. Pazite pri izbiri kakovosti in barve, kijih boste nosili ob različnih priložnostih.
* Vsakdanja oblačila: izberite predvsem udobna in taka, ki jih boste zlahka vzdrževali.
* Za posebne priložnosti izberite srajco z dvojno manšeto, manšetne gumbe in svileno kravato.
* Znebite se starih oblačil, ki jih ne nosite več in ki so zastarela. Slediti trendom, ne pomeni. nositi se po visoki modi, temveč iti v korak z dogajanji v modnem svetu.
* Visoka moda pomeni pretiravanje v dodatkih, linijah, pretirani velikosti itd.Lahko se zabavate pri izbiri le-teh, vendar le enkrat, ko natanko veste, kje in kdaj jih lahko nosite.
* Poznavanje modnih trendov, kajti nepoznavanje pomeni zastarelost in okornost, ki se kaže v vašem videzu in nastopanju.
perila
Pri perilu končno nekaj novosti: ne toliko pri oblikah, pač pa pri kombinaciji materialov. Skoraj revolucionarni so videti hlačke, modrčki, bodiji in nogavice, ki jih po novem praviloma prodajajo kar v setu.Ogromno je namreč svetlo-tem-nih variant -na povsem črni podlagi, denimo, bele izvezene rože. Brez
čipk, ki so ne le bogate, ampak že kar razkošne, ne gre, z njimi so obrobljeni tudi naramnice in trakovi podvezic. Debele bordure so pogosto našite na osnovno blago.
sosa telefon za ženske in otroke, žrtve nasilja ali 97 82
SESTAVI MARKO NAPAST	DEN0RO-METHJA	OTRPLOST	FRANCOSKO ME ZA PARK	PRIPADNIK SLOVAN SKEKA NARODA	AMERIŠKI PUJSKI IGRALK (WARREN)	KRAJ MED CELEM H LJUBLJANO	POMOČNK, NAMESTNK. SVETOVALK
DOBROSRČNOST							
FRANCOSKI SUKAR MANET							
P9STANL ŠČEV JUGO ZAHODNI ANGLU							
GOZDNO BOGASTVO				REKA V UKRAJINI ODBOJKARSKI KLUB			
0LK VIDOV			OŠUAK				
0BO0HAV-SKO MESTO V AVSTRU					NEDA UKRADEN DANSKI OTOK		
HRVAŠKA IGRALKA BEGOVIČ				Bil			
LOVSM OKOUS						GOST NA SVATBI	TRUP
NEMOČ							
ITALIJANSKA OPERNA PEVKA DAL MONTE					IH		
ČLOVEK, KI VSE VE. VSEVED							
OBALNO MESTECE V APULU V IT ALU							
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE - vodoravno: Spandau. patearen. Ara-vali, Cam, mim, Ema. ato, sontag, H. SU. Udmurti, tri, gon, turbina. Litijana. ED. kača
18
vestnik, 11. januarja 1 996
odlistki
Skrivnosti neznan letečih predmetov
'Pripravil: fA/liloš 'Krmelj	1. del
Mag. Miran Puconja
Komunistična politika in njene posledice 17.
Že od leta 1947, ko naj bi se začela moderna doba pojavov neznanih letečih predmetov ali tudi popularno imenovanih »letečih krožnikov«, ti pojavi vzbujajo zanimanje javnosti.
Vse seje začelo tistega dne, 24. junija 1947, ko je zasebni pilot Kenneth Arnold v bližini gore Mt. Rainer videl devet takih letečih predmetov, katerih gibanje je opisal kot tako, ki ga ima krožnik, če ga vržeš na vodo. Novinar iz bližnjega mesta v Peddletonu je pravzaprav tako skoval ta izraz »leteči krožnik«, ki je bil vezan na ta prvi opis takega pojava. Arnold je ocenjeval, da so te leteče zadeve letele s hitrostjo blizu 2000 km na uro, kar je bil za tedanje čase prav nepojmljivo in tudi v sedanjih časih predstavlja kar precejšnjo hitrost.
Letos bo od tega dogodka minilo 49 let. Arnoldovo poročilo je v tistih časih povzročilo prav seznacionalno zanimanje. Vsi časopisi v ZDA so bili polni vesti tako o Arnoldovem opazovanju kot tudi vseh mogočih špekulacijah, kaj naj bi ti predmeti pravzaprav lahko bili. Ker je bil to čas kmalu po drugi svetovni vojni, ko sta se že kazali nasprotji med velesilama - nekdanjo SZ in močne ZDA, je bilo največ mnenj usmerjenih v možnost, da naj bi šlo za tajna, skrivnostna in celo vohunska letala, ki naj bi izvirala iz nekdanjega Stalinovega imperija. Kmalu za Arnoldovim primerom so se začela poročila množiti. ZDA je praktično v pravem pomenu besede preplavil prvi moderni val opazovanj NLP-jev. Poudariti je seveda potrebno, daje bil to res pravi in moderni val, ker se kaj podobnega do sedaj v dvajsetem stoletju še ni dogajalo.
Dogajali so se že popreje pojavi nenavadnih predmetov, ki sijih tako običajni očividci kot tudi astronomi niso znali pojasniti. No, tudi o teh bomo kasneje nekaj zapisali. Jasno, da je bilo sedaj na nek način v to zadevo vmešamo vojno letalstvo ZDA. Od njega se je zahteval nek odgovor ali pojasnilo. Vojno letalstvo nikakor ni bilo navdušeno za to novo zadolžitev, ki je praktično padla z neba. Ker pa ni vedelo, zakaj pri celi zadevi gre in ker je šlo za vprašanje, kije tako ali drugače zadevalo nacionalno varnost, je moralo ugrizniti v kislo jabolko in začeti z zbiranjem podatkov, ki so zadevali tako opazovanje vojaških, civilnih pilotov kot tudi čisto običajnih državljanov. Rodil se je projekt Saucer (krožnik), ki je imel svoje središče pri znani letalski bazi Wright Patter-son pri Daytonu v zvezni državi Ohio, kjer je že obstajal poseben vojaško raziskovalni center za nove tehnologije v letalstvu A. T. I. C. V tem centru sta se pojavili dve struji. Prva je menila, da je treba pojave jemati skrajno resno ter kar se da natančno in strokovno obdelati tako poročilo. Druga skupina je bila manj ostra, vendar je bila še vedno le mnenja, da ti pojavi obstajajo, vendar so iskali odgovor v čisto običajnih vzrokih, kot naj bi to bila povojna psihoza zaradi komunistične nevarnosti ali kot modno muho ter celo kot izmišljotine, ki sodijo pod tako imenovani novinarski izraz »čas kislih kumaric«.
Projekt Saucer se je končal z velikim razkolom med pristaši in nasprotniki tako obstoja kot tudi proučevanj NLP-jev v projekt Sign (Znak), kije deloval leto dni. Za njim seje prerodil v projekt Grugge (Zavist, jeza), ki je že iz samega imena kazal na skrajno negativno stališče vojnega letalstva ZDA do problematike NLP-jev, dokler se ni v letu 1952 znova preimenoval v projekt Modra knjiga, ki je to ime obdržal vse do 16. decembra 1969, ko se ga je uradno tudi končalo. Vse kaže, da so bili ti projekti zgolj agencije za obveščanje javnosti ter da se je pravo delo razvijalo in se še razvija prek različnih tajnih specializiranih služb proč od radovednih oči javnosti. Že samo seznam voditeljev teh že imenovanih direktorjev agencij kaže na sorazmerno nizki nivo, ker vsak od njih ni imel kakšnega večjega čina od podpolkovnika.
Toda opazovanja NLP-jev se niso vrstila samo nad ZDA. Že leta 1946, torej leto pred znanim in razvipitim valom NLP nad ZDA se je nekaj podobnega dogajalo nad Skandinavijo ter nekaterimi evropskimi deželami, ki so doživele pojavljanje takozvanih raket prikazni. Seveda jih je to vznemirilo, saj seje II. svetovna vojna komaj dobro končala, vedeli so za nemško tajno orožje raketo V-2. vedeli so tudi, da so poleg Američanov nekaj te tehnologije raketnega izumitelja Wernerja von Brauna odvlekli s seboj tudi Sovjeti in imeli so jasno mnenje, da gre očitno za sovjetske raketne eksperimente. Toda natanč-na in detaljna proučevanja teh pojavov so pokazala, da .so imele rakete prikazni, ki so bile mimogrede rečeno sorazmerno male (očividci so ocenjevali velikost na vsega nekaj metrov) nekaj posebnosti ali značilnosti, ki jih rakete še sedaj nimajo, to je zadevalo tako neslišni let, izredne manevrske sposobnosti ter zunanji izgled precej drugačne oblike kot jo je imela recimo V-2. Še sedaj ni pojasnjeno, kaj so te rakete prikazni v resnici bile. Nekateri, ki se ukvarjajo s tematiko neznanih letečih predmetov ali ufologi. pravijo, da so bili to prav svojski NLP-ji, ki se občasno še pojavljajo v atmosferi našega planeta.
Leta 1952 so ZDA doživele tako poplavo NLP-jev, da seje govorilo o pravi invaziji. Takrat so v ZDA ustanovili tako zvano Robertsonovo komisijo, ki je imela glavni namen, da potlači poročila o NLP. Dejstvo je, daje za to komisijo stala CIA. Leta 1954 doživi poplavo NLP-jev Evropa, največ Francija v obliki pristankov NLP-jev in pojavljanj malih bitij. V letu 1957 sledi globalni ali svetovni val NLP-jev. kije bil izrazit tako v ZDA kot tudi v Južni Ameriki. V letu 1959 se NLP-ji pojavijo tudi nad Novo Gvinejo. Pride do nekajletnega obdobja, ko je pojavov manj, niso pa izginili. Že v letu 1964 se znova začnejo množičneje pojavljati in ta val traja prek različnih dežel sveta vse do leta 1968. Znova sledijo tiha leta in nato pojavi v letih od 1973 do leta 1978. V tem obdobju pride do številnih opazovanj tudi nad SZ. Zadnji tak večji val je zadel Belgijo v letu 1990 in 1991 znova SZ.
Prihodnjič: Različne vrste opazovanj NLP-jev
Posledice bodo daljnosežne. Še v sedemdesetih letih 20. stoletja ljudje na Cvenu ne bodo upali jemati večjih ugodnih kreditov in si zidati novih velikih hlevov, ker se bodo bali pod-ružbljanja, torej ideološkega konstrukta, s katerim je oblast maskirala dejansko že nastajajočo večjo privatizacijo in jo oblekla v še bolj prazno frazo »združeno delo«. Kdor takrat v kmetijstvu ni znal gledati skozi to stavbo brez sten in je videl samo nekdanjo zadrugo, ta je zamudil marsikaj. In Cvenčani v tem pogledu niso gledali ravno predaleč.
V sklopu cvenske kmetijske obdelovalne zadruge so bili tudi vinogradi cvenskih zadružnikov skupaj z viničarji. Vinograde so obdelovali viničarji z družinami, ki so »trudodneve« dobili plačane. Delavnik je trajal tako kot v poljedelstvu 8 ur. Večji del grozdja se je ob trgatvi stiskal v cven-ski »gomajnski preši«, nekaj pa tudi v stiskalnicah v vinogradih. Vino seje uskladiščilo v kleti pri Francu Kovačiču, nekaj v kleteh zadružnikov v vinogradih, nekaj tudi v kleti pod banko.
Leta 1950 je v vodstvu KDZ-ja Cven prišlo do sprememb. Predsednik je postal Branko Puconja.
Stanje v poljedelstvu
Po žetvi leta 1950 so ugotavljali slab povprečni hektarski pridelek. Na hektar so pridelali le okrog 1100 kg pšenice in rži. Zadružniki so menili, da so bili krivi slaba letina, slabo kolobarjenje in obdelava zemlje. Površine za ozimno žito so prejšnjo jesen slabo preorali. Opustilo se je globoko oranje pa tudi hle
vskega gnoja jim je primanjkovalo. Da je gospodarjem primanjkovalo hlevskega gnoja, se razume samo po sebi; ker so krave združili, so bili mnogi hlevi prazni, če izvzamemo krave in prašiče, ki so sodili k ohišnici. Vse skupaj lahko razumemo kot spo-natano reakcijo, v kateri je na silo združen kolektiv kmetov v celi paleti direktiv lahko dokazoval edinole še samega sebe.
Zanimivo je, da so se kmetje docela držali setvenega plana ozimnih žit, ki sploh ni bil prilagojen cvenskim okoliščinam naravnega kolobarja. Tako se je zgodilo, da so sejali pšenico tudi na tistih njivah, kjer je bila posejana že lansko leto, kar je ob nezadostnem gnojenju slabo vplivalo na pridelek. Za primerjavo bomo vzeli njivo Ferda Magdiča, na kateri so leta 1949 naželi 35 križev, leta 1950 pa 10 križev. Ali drug primer: Na njivi Franca Nemca, kjer v tem letu tudi niso kolobarili, je na 53 arih zraslo le 214 kg pšenice. Bilke žita na nekolobarjenih njivah so bile visoke do 2 pednja, klas pa slab z maloštevilnimi zrnci.
Taki rezultati v poljedelstvu seveda niso mogli biti spodbudni niti zadružnikom niti oblastniškim agitatorjem.
Stanje v živinoreji
Za svinje, ki so jih združili, je skrbela zlasti Anica Drvarič. Pri krmljenju je imela predvsem težave s pomanjkanjem zelene krme. Stisko je reševala s pobiranjem trave po njivah in nabiranjem kopriv. Svinjam je kuhala v kotlu. V zadrugi so redili 58 glav goveje živine in 31 konj. Oblastvena instanca je grajala veliko nesorazmerje med konji
in govejo živino. Očitali so, da ima zadruga preveč konjev, ki da použijejo preveč sena. Združena pa ni bila vsa zadružna živina, ampak le del. Potem ko so ukinili zadružni svinjski hlev pri Branku Puconji, je Anica Drvarič pri Janku Makoterju skrbela za 6 ali 7 krav, zatem pa še čisto proti koncu delovanja zadruge za krave pri Antonu Makoterju. Marija Drvarič starejša pa je skrbela za 9 krav pri Viktorju Kranjcu.
Stanje v vinogradništvu
Oblast je imela cvensko vinogradništvo za najbolj uspešno. Leta 1949 so pridelali čez 400 hi prvovrstnega vina. Stroške obdelave je krila zadruga.
Sistem dela in zadružni inventar
Skupno delo na zadružni zemlji se ni dosledno opravljalo. To je bila pretežno aktivistična parola. ki je imela svoje praktične modifikacije. Načelno se je skupaj želo, okopavalo, pobiralo krompir, koruzo, sicer pa je vsak delal še dalje na »svoji« zemlji. Delalo se je z obstoječimi stroji v vasi: tisti, ki so imeli sejalnice, so morali dati te v uporabo. Pri žetvi so ob klasičnem načinu uporabljali tudi veliko vprežno »žetalico«, ki sojo vklekli konji Branka Puconje, ker so bili težki in dovolj močni. Zadruga je imela tudi velike vprežne grablje, s katerimi je po žetvi zadružnik pograbljal strnišče. Plug, brane in voz je imel vsak kmet.
(se nadaljuje)
Godovni zavetniki
7. del	Pripravi/: Štefan Sobočan
12. maj: Pankracij
Proti krivi prisegi
Očitno je, da moraš biti mučenec, le tako postaneš svetnik. Mučenec je bil tudi sv. Pankracij, sicer rojen 290. leta v Frigiji v Mali Aziji, ki pa je umrl 304. leta v Rimu. Imajo ga za zavetnika prvoobhajancev, drugih otrok, za varuha mladih rastlin in cvetja, pomaga proti glavobolu in varuje nas krive prisege. Ker je v mladih letih ostal brez staršev, je zanj skrbel stric Dionizij. Skupaj sta šla v Rim, čeprav je bilo to za kristjane nevarno, ko pa jih je preganjal cesar Dioklecijan. Ta je dal zapreti tudi Pankracija, a bi ga izpustil, če bi se odpovedal krščanski veri. Tega pa ni storil, zato so ga obglavili. Truplo je odpeljala neka kristjanka in ga pokopala v bližini katakombe na Via Aure-lia. Papež Simah L je tam 500. leta postavil cerkev. Pankracij je upodobljen kot mladenič s krono na glavi, včasih tudi s košaro cvetja na rokah.
15.	maj: Izidor
Prosi za dež
Na danšnji dan godujeta dva Izidorja: Izidor iz Hiosa je bil vojak in je umrl mučeniške smr-
Izidor je rad pomagal vsem, ki so se k njemu zatekli za pomoč.
ti na istoimenskem otoku v Grčiji 251. leta; Izidor Madridski pa je odšel s tega sveta 1130. leta pri Madridu v Španiji. Bil je kmet. Pa ne navaden, sicer ga ljudstvo ne bi prosilo za dobro žetev, proti suši in za dež. Bil je svetnik. Delovno življenje je začel kot hlapec na zanemarjenem posestvu in s pridnim delom dosegel, daje zacvetelo. S tem sije pridobil naklonjenost gospodarja, ki ga je imenoval za nadhlapca, in sovraštvo sodelavcev, ki so ga tožarili, da zaradi jutranjih obiskov cerkve zanemarja delo. Go
spodar, ki se je o tem hotel prepričati, zjutraj na njivi res ni videl Izidorja, pač pa tuja mladeniča, ki sta orala njivo. V tem je videl čudež, saj sta bila morda angela, zato Izidorja ni karal. Ta je sicer rad pomagal vsem, ki so se k njemu zatekli za kakršnokoli pomoč. Dobrotljiva je bila tudi njegova žena Marija. Kaka štiri desetletja po njegovi smrti so odprli grob in ne truplo ne obleka nista bila strohnjena. Izidorja so prenseli v cerkev sv. Andreja.
22.	maj: Renata
Mati desetih otrok
V grobnici nad glavnim oltarjem miinchenske cerkve sv. Mihaela je našla počivališče nekdanja vojvodinja Renata Bavarska. Rodila seje 1544. leta, umrla pa leta 1602. Bila je hčerka vojvoda Franca L Lotariške-ga. Poročila seje z Viljemom V., ko je imela 24 let in rodila mu je kar 10 otrok. Oba z možem sta bila krščansko usmerjena in bogaboječa človeka, zato ne čudi, da je postopoma vse svoje premoženje razdala karitativnim ustanovam. Med drugim so z njenimi darovi zgradili več bolnišnic. Vsak dan je ob svoji mizi poskrbela za 12 vernih žensk. Ko je mož odložil regentsvo, sta
se oba umaknila v samoto. Ona je pozneje živela celo kot redovnica in skoraj nič jedla, ampak seje razdajala bolnikom. Bavarsko ljudstvo je zelo žalovalo, ko je 22. maja 1602. leta umrla. Kmalu so jo začeli častiti kot svetnico.
25.	maj: Marija Magdalena
Trpeti, ne umreti!
»Trpeti, ne umreti!« je bilo življenjsko vodilo Marije Magdalene de’Pazzi. rojene 1566. leta v Firencah v Italiji.Njena mistična doživetja veljajo za ena najpomembnejših v katoliški Cerkvi. V samostan je stopila s 16 leti in na bolniški postelji naredila večne zaobljube. Doživela je nešteta videnja in dokaze božje milosti, celo najvišjo mistično združitev z Bogom. »Neurje je mimo. Zahvalite se z menoj in slavite prijaznega Stvarnika!« je govorila svojim so-sestram, ko je 1607. leta umirala.
Pokopali so jo v karmeličan-skem samostanu Firence-Carec-ci. Njeno truplo je še danes ne-strohnjeno. Za svetnico jo je razglasil 1669. leta papež Klemen IX. Je zavetnica Firenc in Neaplja, pa tudi bosonogih menihov. Na slikah je večkrat upo-dobljenja s Kristusovimi ranami.
1.	junij: Neža
Prestopila h katoličanom
Neža Ellenberger, ki je imela krstno ime Karoline, rodila pa
Neža se je pri 25 leti spreobrnila v katolištvo in prestopila k sestrski skupnosti Svetega duha.
seje 1838. leta v Vetzlarju na Nemškem, je kot dekle odraščala v strogo verni evangeličanski družini. Po svojih notranjih hudih bojih pa je, ko ji je bilo 25 let, stopila, proti volji staršev, v katoliško vero. Mati je potem menda ni hotela več videti, medtem ko je oče umrl že prej. Vstopila je v samostan in prevzela ime Neža.
Znana je bila po geslu: »Kar narediš, naredi v celoti!«. Med vojno 1870- 1871 je delala v bolnišnici, kjer seje še sama nalezla tifusa. Leta 1891 je bila imenovana za generalno predstojnico, ki ji je načelovala 12 let, in
v tem času se je skupnost razširila na 13 novih podružnic. Umrla je 1906. leta, njeni posmrtni ostanki pa so v kapeli matične hiše v Koblenzu. Že nekaj let teče postopek za njeno svetništvo.
2.	junija: Erazem Škofu niso prizanesli
Erazem je zgodnjekrščanski škof in mučenec. Rodil naj bi se v 3. stoletju v Siriji, umrl je 303. leta v Formii v Italiji. Štejejo ga za zavetnika mornarjev, vrvar-jev, strugarjev, tkalcev, domačih živali; k njemu se ljudstvo obrača, da bi bil priprošnjik proti krčem, kolikam, trebušnim in želodčnim boleznim; potem za srečen porod in priprošnjik v stiski.
Tudi njega je preganjal zloglasni Dioklecijan in umaknil seje v visoko gorov Libanonu, kjer je živel 7 let. hrano pa mu je prinašal krokar. Nekega dne pa naj bi se mu prikazal angel in velel, naj gre nazaj v svojo škofijo v Antiohijo. Šel je. Tam pa so ga prijeli Dioklecijanovi vojščaki, vrgli v ječo in mučili. Osvobodil gaje angel. Znova so ga prijeli, potem pa mu je priskočil na pomoč sam nadangel Mihael in ga odpeljal v Italijo, kjer je deloval kot dušni pastir. Pot v novo domovino pa ni bila lahka, saj je med potovanjem nastal hud vihar in vse je kazalo, da se bo ladjica razbila. Erazem je raz-žirjenih rok veliko molil k Bogu in morje seje umirilo.
(Se nadaljuje)
vestnik, 11. januarja 1996
19
ronika
Neljubi dogodek v Črenšovcih
Maščevanje policistoma
Urad kriminalistične službe L doval obvestilo za javnost, v kati
V noči s 6. na 7. januar sta bila policista PP Lendava B. J. in A. D- v službi in sta opravljala naloge s področja javne varnosti s službenim civilnim avtomobilom. Okrog 3.30 ure sta se med drugim ustavila v diskoteki Forum v O-drancih, kjer sta se zadržala do okrog 4. ure. V tem času v diskoteki je bilo le manjše število gostov, predvsem domačinov, med njimi tudi M. A. iz Sebeborec ter M. M. in V. D„ oba iz Odranec. Ko sta se policista nameravala odpeljati izpred diskoteke, so se navedeni med seboj dogovorili, da ju fizično napadejo že v O-drancih. in sicer iz maščevanja zaradi ukrepov, »podvzetih« v lanskem letu, kar pa so jim nekateri domačini preprečili, zato so se z osebnim avtomobilom Z 101, ki ga je upravljal M. A., odpeljali za policistoma. V naselju Črenšovci, v bližini cerkve,
Center za zdravljenje odvisnosti Pota so različna, a vrata samo ena
Različna so pota do človeka v stiski, tako kot je človek različen od sočloveka - samosvoj, s svojim doživljanjem niza življenjskih problemov v mreži okoliščin, ki ga obdajajo. Prav zato mu morajo biti odprte različne poti, na katere se lahko poda in na njih najde svoj mir, izhod iz krize ali na koncu rešitev problema. Pestrost ponujenih možnosti, številnost svetovalnih centrov psihoterapevtskih oblik moramo zato razumeti ne v kontekstu konkurenčnosti, manj ali bolj pomembnosti, prvosti in zadnjosti, ampak kot oblike, ki so nastale zaradi različnosti človeškega razmišljanja in izkušenj. Kajti človek s svojim doživljanjm in svojim telesom ne deluje na primer po zakonih matematike, kjer da seštevek dveh števil zmeraj isti rezultat.
Pestrost terapevstkih programov za zdravljenje in svetovanje ljudem s problemi odvisnosti pa bi vendar lahko razdelili v dve skupini, na tiste, ki se izvajajo v okviru vladnih ustanov, in druge zunaj njih. Morda najbolj razpoznavna institucionalna oblika pomoči v zadnjem letu in pol je mreža centrov za zdravljenje
odvisnih od drog.
Na posvetovanju o problematiki metadona novembra leta ’94 so poleg ministrstva za zdravstvo osnovno doktrino zdravljenja odvisnikov od nedovoljenih drog sprejeli še ministrstvo za notranje zadeve, družino, delo in socialne
zadeve ter ministrstvo za pravosodje. Ministrstvo za zdravstvo je v začetku lanskega leta za vse zdravstvene zavode izdalo še navodilo za izvajanje metadonskega vzdrževalnega programa, Priporočilo za zdravljenje odvisnih od drog pa je bilo namenjeno vsem zdravnikov. V tem okviru je torej vzpostavljen državni načrt zdravljenja odvisnikov.
Cilj državne pomoči, pa čeprav je večinoma naslonjen na zdravstvene inštitucije, ne more
ODRANCI - Poročali smo že, da se je ekipa mladih iz Odranec, ki je sodelovala na kvizu Radia Slovenija Quo vadiš, uvrstila v finalno tekmovanje. Končno je prišla tudi še ta zadnja preizkušnja in - navdušenje: Darko Kavaš, Boštjan Ferenčak in Matej Škafar so na tekmovanju, ki je bilo v Laškem, zmagali. Ne malo za to je zaslužen župnik Alojz Kozar, mlajši, ki je svoje tekmovalce dobro izu-riL Ti so odgovarjali na vprašanja iz zgodovine, glasbe, religije in slovenskega jezika. (J. Ž.)
Z Murska Sobota nam je posre-;m je zapisano:
so ju prehiteli in tako ovirali, da je moral B. J. zapeljati na parkirni prostor pred gostilno Ignaca Horvata. Ker je B. J. na drugi strani parkirnega prostora nameraval nadaljevati vožnjo po predhodni smeri, gaje M. A. ponovno oviral in policisti z varno vožnjo ni mogel nadaljevati, zaradi tega je službeni avtomobil ustavil pred magistralno cesto in izstopil iz vozila, da bi ugotovil, kaj se dogaja. V tem času so iz Z 101 izstopili tudi vsi trije osumljenci in se oborožili s kovinskimi predmeti iz avtomobilskega orodja v prtljažniku. Ko je B. J. izstopil iz službenega avtomobila, mu je M. A. vrgel v glavo ključ za odvijanje avtomobilskih koles, zaradi česar je iz rane pričel krvaveti. Vsi trije osumljenci so se pričeli približevati policistoma, zato je A. D. po UKW-zvezi o napadu obvestil operativno komukacijski center
ostati le na ravni nudenja zdravniške pomoči, ampak je postavljena tako, da odvisniku pomaga prehoditi vso pot do končne postaje, to pa je vračanje v življenje brez drog. Centri za zdravljenje odvisnih od drog naj bi bili s pestro multidisciplinarno dejavnostjo kraj celovite pomoči. Po sklepu zdravstvenega sveta je
bilo v državi tako ustanovljenih pet centrov tipa A ter štirje centri tipa B. Eden od slednjih deluje tudi pri zdravstvenem domu v Murski Soboti. V centrih poteka posvetovanje za odvisnike, svojce in pedagode, individualna, skupinska in družinska terapija, pri
prava na bolnišnično zdravljenje, pomoč pri rehabilitaciji in ponovnem vključevanju v družbo ter posvetovanje med zdravstvenimi in socialnimi službami, opravlja pa se tudi nadzor nad izvajanjem • metadonskega vzdrževalnega programa. Samo v centrih tipa A pa se določa, ali bo odvisnik vključen v vzdrževalni metadonski program ali pa ne. V centrih zato dela več strokovnjakov zdravnik, višja medicinska sestra, psihiater in psiholog ter socialni delavec.
Po nekajmesečnem delovanju centrov, murskosoboški namreč deluje že od julija lanskega leta, se že lahko vprašamo, ali so centri dosegli svoj namen. Ali so jih tisti, katerim so namenjeni, sprejeli, potem ko imajo morda za sabo že negativno izkušnjo zaradi instistucionalne morda celo represivne obravnave ali pa sploh vnaprej odklanjajo vse, kar ima etiketo državnega, instistucional-nega, plačanega ...?
Ti. katerim je center namenjen, so prestopili prag in prišli, kajti ...»to je skoraj edina možnost za vse tiste, ki bi se radi izvlekli. Četudi je pomoč institucionalizirana, so jo odvisniki sprejeli, kajti vedo, da s policijo ne sodelujemo pa tudi po njihovih morda kriminalnih in prestop-
in prosil za pomoč, takoj za tem pa izstopil iz avtomobila in odšel na pomoč B. J. V tem trenutku je proti njemu V. D. zalučal montir-no železo, ga zadel v mednožje in mu zaradi bolečin omejil gibanje. M. A. je s tal pobral ključ in se s sostorilcema približeval policistoma za dokončen obračun.
Policista sta se vsamoobrambi, ker sta se branila in sta od sebe nameravala odvrniti neposreden napad, ki jima je grozil, izstrelila skupaj 5 nabojev, pri čemer je ena krogla po trebuhu oplazila M. A. in mu povzročila sled poškodbe. Napadalci so se takrat nameravali razbežati. Da bi jih identificirala, sta policista stekla za njima, vendar je A. D. poškodba to onemogočila, B. J. pa je stekel za V. D. in A. M. Da bi mu preprečil prijetje, je M. A. stekel za B. J., ga na magistralni cesti nasproti cerkve, okrog 70 metrov od avtomobila dohitel, s hrbtne strani spodnesel, da je padel in ga takoj z že
niških poteh ne sprašujemo, razen če je to nujno potrebno za nadaljnje zdravljenje. Prihajajo tudi starši, saj jim je to mesto, kjer lahko dobijo potrebne informacije ter se posvetujejo in sodelujejo pri zdravljenju svojega otroka,« je povedala vodja murskosoboškega centra dr. Erika Zelko. V ambulanti, ki deluje vsako sredo popoldan, se je zglasilo že okoli petintrideset odvisnikov, nekateri so se oglasili le nekajkrat ali takrat, ko so potrebovali določene informacije, drugi so spet prišli le na razgovor ali tretji z resnim namenom zdravljenja in odhoda v komune. Pomoč v obliki metadona, ki pa se razdeljuje dnevno, in ne v ambulantnih prostorih, potrebuje sedemnajst odvisnikov. Kot zelo uspešna oblika psihosocialnega dela pa seje pokazalo delo v skupinah. Na centru delujejo tri skupine, in to kot skupine za samopomoč. Torej dinamiko dela določa skupina sama, v nji pa je prostor za vsakogar, ki si tega želi. Kajti človek, ki je zaznamovan z odvisnostjo, se težko vrača v vsakdanje
Posledice mokrega snega in leda
Drevje na daljnovode in ceste
Cestno podjetje Murska Sobota že decembra porabilo celotno zimsko zalogo soli
Zima 1995/96 bo marsikomu ostala v spominu - v lepem ali slabem. Otrokom in ljubiteljem smučanja v lepem, šoferjem in pešcem pa v slabem spominu. Lokalne samouprave so bile s snegom na prvi resnejši preizkušnji, na srečo pa so javna podjetja že tako usposobljena in navajena na utečeni red, da večjih zapletov ni bilo. V prihodnje bo pač tako: kolikor bo kdo plačal, toliko bo imel opravljenega dela. Zato ne čudi, da so postali materialistični tudi meščani (lastniki stanovanjskih hiš in stanovalci v blokih v mestih) in da je ostal marsikateri pločnik pred hišo in blokom nepočiščen. Kaj je dolžnost cestnih podjetij, kaj komunalnih po-djetih in kaj hišnikov? Če bi malce manj razmišljali o tem, kdo je in kdo ni odgovoren in bi vsi z malce več volje poprijeli za lopato, ne bi bilo takšnih neprehodnih vzpetin in poplav po mestu.
Dejstvo je, da tako slabo počiščene kot to zimo mestne ulice še niso bile. Je delavce komunalnih podjetij sneg presenetil, so bile temperature prenizke, nimajo dovolj mehanizacije, sojih ovirali parkirani avtomobili ali pa enostavno ne znajo čistiti mestnih ulic in pločnikov, ko zapade več kot 10 centimertov snega? Krivo je verjetno kar vse skupaj, pa še nedorečenost glede plačila - jim bodo občine plačale toliko, kolikor so porabili za čiščenje cest, ali pa bo mora
znanim orodjem ponovno močno udaril po glavi, da je negiben obležal skoraj na sredini vozišča. K nemočnemu B. J. sta stekla še V. D. in A. M. ter ga večkrat brcnila v glavo in zgornje dele telesa ter mu tako onemogočila, da bi ponovno uporabil strelno orožje. Ko so napadalci dosegli svoj namen, so s kraja pobegnili. M. A. in V. D. sta bila v Črenšovcih po intervencijskih skupinah kmalu prijeta, A. M. pa je uspel pobegniti in so izsledili 8.janauarja 1996.
Ker je bilo potrebno raziskati kazniva dejanja, ki se preganjajo po uradni dolžnosti in ker je obstajala upravičena bojazen, da bi lahko osumljenca uničila sledove kaznivega dejanja, saj je bil eden osumljenec odkrit pozneje, je bila izdana odločba o pridržanju M. A. in V. D. O tem je bil obveščen dežurni preiskovalni sodnik Okrožnega sodišča v Murski Soboti, ki ni odredil nobenih nadaljnjih ukrepov, zato sta bila oba v popoldanskem času izpuščena. Po vseh zbranih obvestilih bo zoper osumljence podana kazenska ovadba pristojnemu Okrožnemu državnemu tožilstvu zaradi kaznivega dejanja napada na uradno osebo, ko ta opravlja naloge varnosti.
življenje in okolje, saj je pogosto izločen ter nezaželjen. Zato ni hujšega, kot spoznanje, da zaradi odvisnosti ne pripadaš nikomur več, si nikogaršnji. Skupina in pripadnost nji je potem kot obliž na ranjeno dušo. V tem času delovanja centra se je za življenje v komuni odločil eden, na to pot pa se pripravljajo še štirje mladi, trije v komuno Don Perinna in eden v komuno La Patriarche v Veroni.
V ambulanto sta prišla tudi starša, ki želita pomagati svojim otrokom, ki so postali odvisni od alkohola, torej ljudje že prihajajo zaradi različnih oblik zasvojenosti, saj tudi ambulanta ni namenjena samo odvisnikom prepovedanih drog.
»Pomembna naloga centra je tudi preventivno delovanje in pro-svetljevanje, ne le v ambulanti, ampak tudi širše,« je poudarila dr. Erika Zelko. Zdravnica je o problemih odvisnosti spregovorila na več osnovnih in srednjih šolah, se o tem pogovarjala s starši, ki so se zbrali na roditeljskem sestanku ali v organizaciji različnih združenj. MAJDA HORVAT
la zadostovati v naprej določena vsota? Kakorkoli, vendar to ni razlog, da morajo pešci padati po neočiščenih pločnikih.
Na Cestnem podjetju Murska Sobota so sporočili, da so njihovi delavci dežurni v Murski Soboti, po poslovnih enotah in na terenu že ves december. Največ pripomb je bilo zaradi neočiščenih mostov (npr. petanjski most je bil ob večjih snežnih padavinah prevozen le v eno smer) in zaradi nepravočasno' posipanih odsekov magistralne ceste. Si-
Zgodilo seje...
Tat sredi Murske Sobote
Med zadnjimi prazniki je nekdo vlomil v gradbeno barako na Pom-gradovem gradbišču v Murski Soboti v Ulici Staneta Rozmana in odtujil orodje in delovno opremo, vse skupaj pa naj bi bilo vredno 640.000 tolarjev.
Kdo je vlomil v »vikend«?
Marjana Ž. je po daljšem času obiskala svojo počitniško hišico v Zgornji Senarski v lenarški občini in čakalo jo je neprijetno presenečenje: iz prostorov je nekdo odnesel oblačila in razno stanovanjsko opremo, vse pa naj bi bilo vredno 500.000 tolarjev. Za storilcem še poizvedujejo.
Vlomilec v Grabonošu
Nekdo je s silo odprl vhodna vrata počitniške hišice N. N. v Grabonošu, potem pa kafhitro pobral razne uporabne predmete in lastnika oškodoval za 70.000 tolarjev. Še ga iščejo.
Pazite na avtoradie
Skoraj ne mine teden, da ne bi bilo kraje avtoradia. Doslej so jih kradli predvsem v Murski Soboti, zdaj pa smo dobili sporočilo, da je avtoradio izginil iz nekega avta, ki je bil parkiran pred hotelom Jeruzalem. Pa ne samo radio, tatič je odnesel še zvočnike, vse skupaj pa naj bi bilo vredno 40.000 tolarjev.
V blagajni je bilo 100.000 tolarjev
V noči z 2. na 3. januarje nezanec iz nezaklenjene blagajne v recepciji hotela Ajda v Murski Soboti sunil 100.000 tolarjev. Ga bomo obsodili? Kaj pa pregovor: Priložnost dela tatu?!
Avtomobilist v motorista
Predzadnjo sredo okoli 19.15 ure se je zgodila zunaj Nasove hujša prometna nesreča, ker je zaradi domnevne neprimerne hitrosti zaneslo osebni avzo, ki gaje vozil Rudi J. Avto je namreč v ovinku zapeljal na nasprotni vozni pas, po katerem se je v tistem hipu pripeljal mopedist Friderik P. Ta je v nesreči utrpel hudo poškodbo desne noge.
Osumljenca so priprli
Lenarški policisti so vzeli prostost 42-letnemu Edvardu C., brez stalnega prebivališča, in ga zapeljali k preiskovalnemu sodniku Okrožnega sodišča v Mariboru. Obstoji namreč utemeljena domneva, da je osumljeni storil več kaznivih dejanj tatvin in velikih tatvin.
Vlomilec na šolskem gradbišču
Na gradbišču Osnovne šole v Negovi pogrešajo gradbeni material, vreden kakih 100.000 tolarjev. Neznanokam je izginil med novoletnimi prazniki, ko so gradbeniki seveda počivali. To pa je izrabil tatič.
Kam je izginil »hilti«?
Med 3. in 4. januarjem je iz prostorov srednješolskega centra v Murski Soboti izginil dragocem vrtalni in dolbni stroj znamke Hilti, vreden 100.000 tolarjev. Zazdaj še ni znano, kdo si gaje »sposodil«.
Vlom v boračevski Galus
Vest o vlomu v prostore podjetja Gales v Boračevi ni ravno sveža, saj naj bi nekdo že proti koncu starega leta protipravno odtujil računalniško opremo, vredno 150.000 tolarjev, pa vendarle jo obljavljamo, kajti morda pa bo kak naš bralec pomagal pri razkritju novopenečega računalnikarja.
Vlom tudi v Radencih
Policijo v Gornji Radgoni so v ponedeljek obvestili, daje nekdo v noči z nedelje na ponedeljek vlomil v Zdravstveni dom v Radencih. V prostore je prišel skozi okno. Sumijo, da gre za kakega uživalca mamil, ki je iskal ustrezne tablete. Sicer pa policisti storilca iščejo.	Š. S.
cer pa je težko očistiti vse ceste do jutranjih ur, ko se odpravljajo ljudje v službe, če neprekinjeno sneži celo noč, marsikje pa jim je delo onemogočal promet. Decembra in med minulim praznikih so cestarji porabili vso zalogo soli za to zimo - okrog 700 ton. Lani so za celo zimo - torej od konca novembra do srede marca - porabili okrog 1000 ton soli, kakšna bo skupna koločina to zimo, pa lahko le predvidevajo.
Te dni so v Drogi Portorož dodatno naročili še okrog 500 ton soli in večino naročenega tudi dobili. Regionalne ceste, ki so speljane po gorički pokrajini, so bile marsikje neprehodne zaradi podrtih dreves. Tako so cestarji še v torek odstranjevali s ceste med Gradom in Martinjami drevesa, ki so klonila pod težo mokrega snega.
Zadnji teden so bili kar precej zaposleni tudi delavci Ele-ktra Maribor, poslovne enote Murska Sobota, saj sta mokri sneg in led podirala drevesa na odsekih (kakor imenujejo elektrikarji svoja terenska območja) Mačkovci, Kukec, Gr
ad in Hodoš. Ker so polomljena drevesa padala tudi na električne daljnovode, so v marsikaterih vaseh ostali brez elektrike, toda največ od 12 do 24 ur - zatrjujejo delavci Elektra. Če nastanejo poškodbe popoldne ali zvečer, jih v nočnih urah ne morejo takoj odkriti in odpraviti. Škoda, ki je bila povzročena zaradi izrednih snežnih razmer, še ni v celoti ocenjena, prav gotovo pa bo zelo velika, saj takšne zime z velikimi količinami mokrega snega ljudje ne pomnijo.
Mokri sneg je povzročil veliko škode tudi v gozdovih z iglavci v zahodnem delu Goričkega. Kakor je povedal gozdni inšpektor Aleksander Beer, je po prvih ocenah na hektarju gozda najmanj za ku-bik poškodovanih dreves. Najbolj so uničeni iglavci srednje starosti, še posebej na tistih območjih, kjer sta gozd v minulih letih preredčila že suša in lubadar. Kakšna je škoda na mladih nasadih, še niso utegnili preveriti, prav gotovo pa bo potrebno zaradi zmrzali pospraviti najmanj 30 tisoč kubikov lesa .	BBP
20
vestnik, 11. januarja 1996
► port
Mura startala v soboto
Obdržati visoko uvrstitev
Nogometaši Mure iz Murske Sobote so minulo soboto začeli s pripravami za drugi del prvenstva v prvi državni ligi pod vodstvom novega trenerja Zorana Cirkven-čiča in njegovega pomočnika Mirka Škaliča. Sestanek je vodil predsednik kluba Milan Moreč. Prvega sestanka in treninga so se udeležili: Černjavič, Kokol, Bloudek, Breznik, Alihodžič, Gajser, Belec, Nemec, A. Baranja, Cifer, Kardoš, Rous, Ošlaj, Krančič, Vogrinec, Cipot, S. Baranja, Ristič, Kovačec in Bakula. Manjkali so: Brezič in Kmetec, ki sta v vojski, Hlebalin in Štampfer, ki sta upravičila izostanek, medtem ko Poljšak ni upravičil izostanka. Prvega treninga sta se udeležila tudi novinca Erik Cirkvenčič, ki je prišel iz Beltinec, ter Kamerunec Yves Bella Bella. Sobočani bodo trenirali vsak dan dvakrat izmenično na prostem in v dvorani do 27. januarja, ko bodo za teden dni
odšli na skupne priprave na morje, kjer bodo odigrali dve do tri tekme. Sobočani že imajo dogovorjeno večino prijateljskih tekem. V četrtek, 25. januarja, bo tekma Mura : Stayer (avstrijski prvoligaš), v sredo, 7. februarja,
Nogometaši Mure na prvem treningu. Fotografija: J. Zauneker
Nafta : Mura, v sredo, 14. februarja, Mura : Croatia, v soboto, 17. februarja, Beltrans: Mura in v nedeljo, 18. februarja, Odranci: Mura. Želja Sobočanov pred drugim delom prvenstva v prvi državni nogometni ligi je, da bi obdržali visoko uvrstitev iz prvega dela prvenstva in se uvrstili v evropski pokal. (F. M. )
Beltinci startali v ponedeljek
Z Boškovičem med osmerico
S pripravami za drugi del prvenstva so Beltinčani začeli v ponedeljek pod strokovnim vodstvom trenerja Vojislava Simeunoviča in njegovega pomočnika Jožeta Seč-karja. Prvega sestanka in treninga so se udeležili: Mojovič, Godina, Tratnjek, Jeraj, Granov, Ilič, Sirk, Šarkezi, Šabjan, Baranja, Cener, Škaper, Džafič, Osterc, Herceg, Črnko in Golob. Nova okrepitev Beltinec je reprezentančni vratar Boško Boškovič, k Beltincem pa se je želel vrniti Vlado Miloševič, vendar se s klubom nista mogla sporazumeti. Manjkala sta Nejman, ki se bo vrnil iz Rusije v ponedeljek, in Kuzma, ki je v vojski. Na tiskovni konferenci so predsednik kluba Viktor Ketler, trener Vojislav Simeunovič in tehnični vodja Janez Breznik novinarje seznanili s potekom priprav in načrtih v drugem delu državnega prvenstva. Poudarili so, daje njihova želja priti med osmerico, ki zagotalja obstanek v ligi, možnosti pa imajo tudi za bolj-
šo uvrstitev. Beltinčani bodo prvi del priprav opravili doma, trenirali bodo v parku in v telovadnici osnovne šole do 18. januarja, ko bodo za pet dni odšli na višinske priprave na Pohorje. Od 2. do 10. februarja pa bodo na skupnih prirpavah
Nogometaši Beltinec na prvem treningu. Fotografija: J. Zauneker
v Ankaranu. Dogovorjene imajo tudi prijateljske tekme: Železničar (MB) : Beltinci 19. 1., Kovinar: Beltinci 21. L, Turnišče : Beltinci 25. L, Beltinci : Partizan Beograd 28. L, Nafta : Beltinci 31. L, Drava : Beltinci 11.2., Bakovci : Beltinci 14. 2. in Beltinci : Maribor 18. 2. Med pripavami v Ankaranu pa bodo igrali s Koprom in Piranom. (F. M.)
Mali nogomet .......... 1	——   
Turnir za pokal Pepsi Cole
Nogometni klub Mura iz Murske Sobote organizira v soboto, 20. januarja 1996, v telovadnici športne dvorane OŠ IH v Murski Soboti tradicionalni mednarodni turnir v malem nogometu za pokal Pepsi Cole za dečke do 14 let. Na turnirju bo sodelovalo 8 moštev: Šturm in Fering iz Avstrije, Varteks izHrvaške, Haladas iz Madžarske ter Slovan iz Ljubljane, Drava iz Ptuja in Mura iz Murske Sobote. Turnir se bo začel ob 8.15, ob 16. uri pa bodo razglasili rezultate.
Kegljanje --------------
Vargova in Staničeva
Kegljaški klub Radenci je bil organizator kvalifikacijskega tekmovanja za ženske v kegljanju za posamično državno prvenstvo. Sodelovalo je 54 tekmovalk iz sedmih klubov severovzhodne Slovenije. Zmagala je Pihlerjeva (Konstruktor) s 439 podrtimi
Kegljanje ---------------------------
Kardinarjeva in Steržaj zmagala
V Celju je bil kegljaški turnir TOP 16 za moške in ženske. Zopet sta se izkazala državna reprezentanta Marika Kardinar (Miroteks) iz Dobrovnika in Hary Steržaj (Konstruktor) iz Ljutomera. Kardinarjeva je zmagala pri ženskah. V polfinalu je premagala klubsko kolegico Grobelnikovo z 2 : 0, v finalu pa prav tako klubsko kolegico Šeškovo z 2 : L Steržaj je v polfinalu premagal Urbanca z 2 : 1, v finalu pa še Benedika z 2 : 0. Kardinarjevi je bila to druga. Steržaju pa prva zmaga.
Judo --------------------------------------
Žilavec in Hašaj zmagovalca
V Slovenski Bistrici je bilo tradicionalno mednarodno tekmo: vanje v judu za pokal Pohorskega bataljona. Prvi dan tekmovanja je sodelovalo 116 tekmovalcev iz 21 klubov in petih držav.
Med njimi so bili tudi Sobočani in dosegli nekaj odličnih uvrstitev. To še posebej velja za Bojana Žilavca, ki je zmagal med kadeti v kategoriji do 50 kg, in Gorana Hašaja, ki je bil zmagovalec v kategoriji do 60 kg. Peter
Judo ---------------------
Nedelko in Časar zmagala
Na tradicionalnem mednarodnem tekmovanju v judu za pokal Pohorskega bataljona v Slovenski Bistrici so sodelovali tudi judoisti Lendave in se lepo odreza-
Strelstvo ...................
Ravnikar, Draškovič in Vajda
V Ljubljani je bilo tretje kontrolno tekmovanje v streljanju z zračno puško za sestavo državne reprezentance. Sodelovali so tudi pomurski strelci in se odlično odrezali.
V članski konkurenci je Vili Ravnikar s 585 krogi zasedel drugo, Božidar Draškovič s 580 krogi peto in Robi Markoja (vsi so člani SD ŠK Turnišče) pa s 577 krogi osmo mesto.
keglji pred Jerančičevo (MTT) 426 in Kovačevo (GIM) 412 podrtih kegljev. Med kegljavkami Nafte iz Lendave sta bili najuspešnejši Vargova, ki je s 389 podrtimi keglji zasedla devetnajsto, in Staničeva, kije s 383 podrtimi keglji zasedla triindvajseto mesto. Obe sta se uvrstili v finale. Ostale Lendavčanke pa so podrle naslednje število kegljev: Utroše-va 381, Muhičeva 373, Kaučičeva 370 in Novakova 365. (O. B.)
Rančigaj je v kategoriji do 60 kg zasedel drugo mesto. Med mlajšimi dečki pa je bil Aleš Balažič v kategoriji do 34 kg peti.
Ekipno je bila Murska Sobota druga s 14 točkami. Drugi dan so tekmovali člani. Med 56 tekmovalci iz 13 klubov so sodelovali tudi trije Sobočani. Lep uspeh sta dosegla Gorazd Kerec (86 kg) in Franc Pozderec (95 kg), ki sta zasedla tretji mesti. Danijel Vehab (65 kg) pa je bil peti. (T. Kos)
li.	Izkazala sta se Aleš Nedelko (do 50 kg) in Matej Časar (do 55 kg), ki sta zmagala. Kristjan Zadravec (do 46 kg) je bil sedmi. (J. K.)
V mladinski konkurenci je Sebastjan Vajda (SD Janka Jurkoviča) s 569 krogi zasedel tretje, Danijel Režonja (Turnišče) pa s 560 krogi deseto mesto. S temi rezultati so se Ravnikar,
Draškovič in Vajda uvrstili v državno člansko in mladinsko reprezenatnco. ki bo v soboto in nedeljo sodelovala na mednarodnem tekmovanju v Rušah. (F. K.)
Nogomet -----
Seminar za nove sodnike
Medobčinsko društvo nogometnih sodnikov Murska Sobota organizira seminar za nove nogometne sodnike.
Seminar se bo začel v petek, 12. januarja 1996, ob 17. uri v prostorih doma Partizan v Murski Soboti. Vabijo zlasti nogometaše, ki se ne ukvarjajo več aktivno z igranjem nogometa.
Atletika ........
Grabar prvi, Obal drugi
V Felixdorfu v Avstriji je bil prvi od štirih krosov za pokal Adi-dasa. Med okrog 100 tekači sta sodelovala tudi člana Atletskega kluba Pomurje iz Murske Sobote Dejan Obal in Geza Grabar ter dosegla lep uspeh.
Grabarje pri članih zasedel prvo mesto. Obal pa je bil pri mladincih drugi. Drugi kros bo v nedelji?, 21. januarja 1996, v Murski Soboti. (G. G.)
Odbojka ............
MTC-SL-
ROTO Sobota v četrtfinalu
V osmini finala za pokal Odbojkarske zveze Slovenije so odbojkarice MTC-SL-ROTO Sobota dvakrat premagale ekipo Tabora iz Ljubljane iz se uvrstile v četrtfinale.
Najprej so v Murski Soboti premagale ekipo Tabora s 3 : 2, na povratnem srečanju v Ljubljani pa so bile še boljše in zmagale s 3:0.
Odbojka ---------- - 1. A-liga moški Nepričakovan
poraz Ljutomera
V trinajstem kolu prvenstva v prvi odbojkarski A-ligi moški je Ljutomer gostil Minolto Bled in nepričakovano izgubil z 2 : 3 (15 : 7, 15:3, 4: 15, 12: 15,9: 15), čeprav je vodil z 2 : 0. Skoraj neverjetno se zdi, da so domačini v četrtem nizu že vodili z 11 : 4, a ga izgubili.
Ljutomer: Berlot, Kavnik, Šmauc, Belec, Onišak, Grut, Zidar, Pirher, Rajnar, Savič. (N. Š.)
Maribor Olimpija Krka Kamnik Bled LJUTOMER
1313
11 7
12 5
13 5
12 4
13 3
039 : 3 26 424:16 14 720:23 10 816:28 10 816:28 8 1015:32 6
Namizni tenis
Moravske Toplice - Sobota spet
državni prvaki
V Preserju je bil finale ekipnega državnega mladinskega prvenstva v namiznem tenisu. Med osmimi ekipami, ki so si po predhodnih kvalifikacijah pridobile pravico sodelovanja, je imela največ uspeha ekipa Moravskih Toplic - Sobote (Mitja Horvat, Miran Solar, Gregor Kocuvan, Leon Cigiit in Jure Koščak), ki je po odlični igri zasedla prvo me-
Rokoborba ------------------------------------------
Sobočani pred osvojitvijo državnega prvaka
V prvi tekmi super finala državnega ekipnega prvenstva v rokoborbi je ekipa Murske Sobote v Hočah premagala Ke-or iz Razvanja s 24 : 16 in je tako na pragu, da ponovno osvoji naslov državnega ekipnega prvaka.
Najzanimivejši srečanji sta bili med Glavico in Horvatom
Smučanje	.....—■
Prvo odprto prvenstvo Pomurja
Klub malega nogometa in gasilsko društvo iz Pečarovec sta preteklo nedeljo pripravili tradicionalno tekmovanje v veleslalomu in skokih, ki je štelo za odprto prvenstvo Pomurja. V veleslalomu je sodelovalo 63 tekmovalcev, v skokih pa 34. Tekme sije ogledalo okrog 500 ljubiteljev smučanja.
Rezultati - veleslalom mladinci: 1. Bojan Bačič, 2. Zoran Horvat, 3. Bojan Sever (vsi Pečarovci); člani: 1. Stanislav Tratar (Moščanci), 2. Branko Pintarič (Desnjak), 3. Željko Janko (Šalovci); skoki mladinci: 1. Boštjan Bačič 19,18 m, 2. Damir Fujs (oba Pečarovci) 18,17 in 3. Zoraz Zelko (Mačkovci) 17,17 m; člani: L Kristjan Slatnar (G. Slaveči) 24,25, 2. Dra-
Odbojka ------------ - 1. B ženske
Pričakovan
poraz
V trinajstem kolu prvenstva v prvi B-ženski odbojkarski ligi je ekipa MTC-SL-ROTO Sobota gostila vodečo in še neporaženo ekipo Krima iz Ljubljane in po pričakovanju izgubila z 0 : 3 (5 : 15, II : 15, 4 :
Tenis ----------"——
Gombočeva trinajsta
V Ljubljani je bilo državno prvenstvo v tenisu za dekleta do I4 let. Tekmovanja sta se udeležili tudi članici TK Murska Sobota Tjaša Korošec in Doroteja Gom-boc. Uspešnejša je bila Gombo
sto ter ponovno postala državni prtvak. V predtekmovanju so Sobočani premagali Vesno in Logatec s po 4 : 1, v finalni skupini pa Olimpijo s 4 : 0, Ero s 4 : 2 in Preserje s 4 : 2. Dramatična sta bila dvoboja Sobočanov z Ero in Preserjem. Če smo od Horvata pričakovali dobro igro, sta prijetno presentila z odlično igro Solar in Kocuvan, ki sta se predvsem izkazala v dveh odločilnih dvobojih. Solarje premagal edi
ter Žižkom in Zecem. Dve srečanji pa sta se končali brez borbe. Rezultati - 48 kg: Medved : Miholič 0 : 4, 52 kg: Hazl : Godvajs 4 : 0, 57 kg: Glavica : Horvat 3 : 1, 62 kg: Beber : Vrbančič 0 : 4, 68 kg: Garbus : Nasevski 0 : 4, 74 kg: Kranjec : Bačič 0 : 4, 82 kg: Hernet : Štrtak 0 : 4, 90 kg:
go Rakar 24,24, 3. Franc Šinko (oba Pečarovci9 23,23 m; kombinacija mladinci: 1. Boštjan
S smučarskega tekmovanja v Pečarovcih, Fotografija: Jure Zauneker
15)	. Sobočanke, ki so nastopile oslabljene, brez Šlebingerjeve, so dobro igrale le v. drugem nizu, ko so celo vodile z 8 : 4. MTC-SL-ROTO
Sobota: Drevenšek, Zver, Forjan Kuhar, Moreč, Časar, Cipot.
Krim 1313 039:3 26
LJUTOMER 12
Mislinja 13
Tabor 13
ŠOU 12
MTC-ROTO 13
9 328:15 18
5 815:18 10
4 922 : 29 8
4 818:28 8 31015:34 6
čeva, ki seje uvrstila med šestnajst, medtem ko je Koroščeva izpadla v prvem krogu. Po jakostnih lestvicah Slovenije je Gomobočeva na trinajstem, Koroščeva pa na petnajstem mestu.
nega neporaženega igralca prvenstva Uroša Slatinska in tako postal najuspešnejši igralec na prvenstvu ter kot najperspektivnejši igralec prejel lep pokal. Posamezni igralci pa so dosegli naslednje rezultate: Solar 7:1, Horvat 6:1, Kocuvan 4:1 ter dvojici Horvat-Solar 3 : 1 in Cigiit-Ko-ščak 0:1.
Ponovna osvojitev naslova državnega prvaka je velik uspeh te generacije, za kar gredo čestitke vsem igralcem in trenerju Miranu Močanu.	M. U.
Žižek : Zec 1 : 3, 100 kg: -Vukan 0 : 4 b.b„ 130 kg: Vrzel - 4 : 0 b. b.
Povratno srečanje bo v soboto v telovadnici srednješolskega centra v Murski Soboti. Če bodo Sobočani zmagali, bodo postali državni prvak, v primeru poraza pa bo v Murski Soboti še eno srečanje. (R. B.)
Bačič, 2. Aleš Žekš (oba Pečarovci); člani: L Željko Janko (Šalovci), 2. Stanislav Tratar ( Moščanci), 3. Kristjan Slamar (G. Slaveči).
(T. G.)
Rokomet
Zmaga in poraz Črenšovec
V Mariboru je bil prvi rokometni turnir kadetinj za prvenstvo Slovenije, kjer sodelujejo tudi rokometašice Črenšovec. V prvem srečanju je Vegrad iz Velenja premagal Črenšovce z 22 : I2, v drugem pa so Črenšovci premagali mariborski Branik z 21 : 12. Najboljše strelke pri Črenšovcih so bile: Andreja Pin- ■ tarič 15, Klavdija Pintarič 10 in Ksenija Smej 4 gole. Drugi turnir, ki ga organizira ŽRK Črenšovci, bo v soboto, 13. januarja 1996, ob 16. uri v športni dvorani v Radencih. Sodelovale bodo ekipe Ptuja. Žalca in Črenšovec.
vestnik, 11. januarja 1 996
21
pori
Predstavljamo vain
Stojan Fišer - mednarodni košarkarski sodnik
Dvaintridesetletni Stojan Fišer iz Murske Sobote, zaposlen pri Podjetju za upravljanje s stano-vanji v soboški občini, je eden iz-med najboljših slovenskih košarkarskih sodnikov, saj seje uveljavil ne samo na domačih košarkarskih igriščih, temveč tudi na mednarodni sceni, kjer je vodil nekatera pomembna srečanja. S košarko seje začel ukvarjati v petem razredu osnovne šole pri Košarkarskem klubu Pomurje iz Murske Sobote. Igral je za vse selekcije, nazadnje za člansko moštvo Pomurja v drugi državni košarkarski ligi. Leta 1979 Je opravil izpit za košarkarskega sodnika pripravnika. Dve leti kasneje je postal zvezni košarkarski sodnik. Uvrščen je bil na B-listo in sodil tekme prve B-jugoslovanske lige. Potem je bil izbran med deset najboljših slovenskih košarkarskih sodnikov. Aprila leta 1992 je bil med prvimi tremi slovenskimi sodniki v samostojni državi, ki je v Budimpešti na Madžarskem opravil 'zpit za mednarodnega košarkarskega sodnika. Od takrat do danes J® vodil številna pomembna srečanja. Med drugim je sodil polfinale in finale slovenskega moškega košarkarskega pokala. Sodil je na mediteranskih igrah v Franciji (Francija : Grčija), na evropskem kadetskem prvenstvu na Poljskem
(Bolgarija : Slovaška) in na evropskem mladinskem prvenstvu v Izraelu (Španija : Litva in Španija : Italija). Sodil je tudi tekme evropskega klubskega prvenstva, tekme za pokal Radivoje Korača in pokal pokalnih zmagovalcev. Z njim smo se pogovarjali o košarki.
- V Pomurju je bilo včasih več republiških, zveznih in mednarodnih košarkarskih sodnikov. Danes sta menda samo dva. Zakaj takšen osip?
»Eden od razlogov zato je gotovo dejstvo, daje pomurska moška košarka izgubila stik z vrhom slovenske košarke, saj je znano, da košarkarski sodniki prihajajo iz vrst mladih igralcev. Po smrti Petra Ju-teršnika, ki je vsako leto organiziral tečaje za nove sodnike pripravnike, pa tudi tega ni več v Pomurju.«
- Za seboj imaš nekaj pomembnih mednarodnih tekem, S katero si bil najbolj zadovoljen?
»Največ mi pomeni tekma za tretje mesto na evropskem mladinskem prvenstvu med Španijo in Italijo, ki je bila tudi po rangu najkakovostnejša. Najzanimivejša tekma, ki mi je tudi ostala najbolj v spominu, pa je bila tekma za pokal Radivoje Korača med CSKA (Rusija) in Pelistrom (Grčija) v Samari. ki je bila odigrana v hokejski dvorani pred 6.000 gledalci.« .
- Kaj meniš, ali imamo v Sloveniji dovolj kakovostnih košarkarskih sodnikov za vodenje tekmovanja v prvi državni ligi?
»V Sloveniji imamo gotovo nekaj kakovostnih košarkarskih sodnikov. Smo država z eno najmlajših sodniških košarkarskih organizacij v Evropi. Za mlade in obetavne sodnike pa je potreben čas, da dozorijo. Zato pa je potrebno, da sodijo čimveč tekem.«
- Kakšni so tvoji načrti. Kaj si predvsem želiš doseči kot košarkarski sodnik?
»Doma si predvsem želim obdržati nivo sojenja, ki sem ga dosegel, saj sem sodil vse pomembnejše tekme. V mednarodnem merilu pa želim narediti korak naprej tako po številu tekem kakor tudi v kakovosti sojenja.«
Feri Maučec
Feri
Maučec
Med junaki
kegljaškega športa
Ljutomerčani na državnem prvenstvu
Za ljutomerske kegljače je bilo leto 1962 eno od najuspešnejših v tekmovanju slovenske kegljaške lige, ki je potekalo na štiristeznih kegljiščih v Mariboru, Celju, Ljubljani in na Jesenicah. Najbolj so presenetili na
kegljišču Gradisa v Ljubljani, kjer so prepričljivo premagali prvaka Slovenije Jesenice s 6649:6593 podrtimi keglji. Junak je bil Miro Steržaj, ki je podrl 949 kegljev, vendar je zaradi nekaj slabih metov zamudil
Mirko Poredoš iz Občine Beltinci: ---
Narediti prioritetni program
V Občini Beltinci je športna deja-vnost zelo razvita. To še posebej v®lja za nogomet, saj imajo v slehernem kraju nogometni klub. Zlasti so Ponosni, da Beltinci tekmujejo v Prvi državni ligi. V prvi in drugi medobčinski nogometni ligi Murska Sobota tekmujejo: Ižakovci. Braton-ci, Lipa, Gančani in Dokležovje. V občinskih ligah malega nogometa pa nastopajo Beltinci, Melinci, Lipovci 'n Dokležovje. V Občini Beltinci pa delujejo še hokejska kluba Lek in Lipovci. Strelska družina Gančani. Odbojkarski klub Beltinci, Teniški klub Lipovci in Kolesarski klub Beltinci. Prvo leto delovanja je odbor 2a kulturo, šport in rekreacijo pri občinskem svetu Beltinci, ki ga vodi Predsednik Mirko Poredoš, namenil za športno dejavnost 5 milijonov SIT. Od tega zneska so razdedili za društveno dejavnost nekaj več kot 3 milijone SIT, ostala sredstva pa so namenili za kategorizirane športnike. Poleg tega je Občinski svet iz amortizacijskih sredstev namenil za vzdrževanje prvoligaških klubov okrog 4 milijone SIT. Odbor za kulturo, šport in rekreacijo je od vseh športnih društev in klubov zahteval Poročila o realizaciji programov za lansko leto ter predračune za letošnje leto. Te bodo proučili in jih
nato finančno ovrednotili. V odboru pa si prizadevajo, da bi naredili prioritetni program in na osnovi tega financirali posamezne programe društev in klubov. Čeprav predračun Občine Beltinci za letos še ni sprejet, si bodo v odboru prizadevali, da bi za športno dejavnost v občini namenili nekaj več sredstev kot doslej. Poleg sredstev za dejavnost društev in klubov pa bodo zagotovili tudi nekaj sredstev za naložbe v športne objekte iz amortizacijskih sredstev, saj v Beltincih nameravajo graditi tribune, v Gančanih je vgradnji športni objekt, ki bo služil tudi za druge potrebe, načrtujejo pa še nekatera vlaganja. Sicer pa si bodo v Občini Beltinci prizadevali, da bi ustvarili čim boljše pogoje za športno dejavnost ter k športni rekreaciji
Strelstvo
Mirko Poredoš - predsednika od-boira za kulturo, šport in rekreacijo v občini Beltinci.
pritegnili čimveč občanov, tako mladih kot starejših. (F. M.)
Nagy in Sebeborci
V Murski Soboti je bilo 6. kolo strelske lige Murska Sobota. Sodelovalo je 44 posameznikov in 14 ekip. Med ekipami je zmagala SD Jezero Dobrovnik s 1078 krogi pred Strelcem Andrejci 1072 in Sebeborci 1065 krogov. Po šestem kolu vodijo Sebeborci s 84 točkami pred Jezerom Dobrovnik 83 in Gederovci 77 točk. Med posamezniki je zmagal Tibor Nagy (Dobrovnik) s 380 krogi pred Brankom Balažičem (Sebeborci) 361 in Andrejem Novakom (Andrejci) 359 krogov. Po šestem kolu vodi Tibor Nagy (Dobrovnik) z 2.175 krogi pred Vladom Škerlakom (Sebeborci) 2.119 in Dragom Nemcem (Gederovci) 2.116 krogi. (Š. B.)
lepo priložnost, da postavi nov jugoslovanski rekord, ki ga je imel Zagrebčan Popovič in je znašal 972 podtih kegljev. Ostali ljutomerski kegljači pa so podrli naslednje število kegljev: Bagladi 796, Martinušič 835, Belinger 815, Gajšek 809, Pevec 828, Bohinec 767 in Čebašek 853. Ljutomerčani so na prvenstvu Slovenije zasedli četrto mesto ter se uvrstili v hrvaško-slovensko ligo in na državno prvenstvo, kar je bil največji uspeh. Dobro so tekmovali tudi na državnem prvenstvu. Posebej velja omeniti dvakratno srečanje z večkratnimi državnimi prvaki Grmoščico, ki je imela v svojih vrstah več državnih reprezentantov. Obe srečanji so sicer izgubili, vendar častno. Izvrstni pa so bili na prvem srečanju, saj so podrli 5.224 kegljev, kar je bil društveni rekord. Ta rezultat je namreč pred leti predstavljal državni rekord. Rezultata - Grmoščica : Ljutomer 5580:5224 (Steržaj 950, Pevec 920, Gajšek 859, Čebašek 848, Bohinec 834 in Martinčič 813); Grmoščica : Ljutomer 5174: 4955 (Steržaj 915, Čebašek 824. Pevec 8 13, Bohinec 812, Belinger 804 in Gajšek 787). Na zaključni tekmi za enajsto državno prvenstvo so Ljutomerčani med 24 ekipami zasedli sedmo mesto, med 141 posamezniki pa je bil Miro Steržaj peti. Vrstni red ekipnega državnega prvenstva: Ljubljana 5.322, Jesenice 5.281, Triglav 5.241, Branik 5.187, Medveščak 5.179, Zenica 5.178, Ljutomer 5.134, Gradis 5.116, Grmoščica 5.093, Split 5.0050 podrtih kegljev. Vrstni red posameznikov: Grom (Ljubljana) 944, Marte-
Branko Recek iz Občine Moravske Toplice:	-
Ustvariti pogoje in podpirati športno dejavnost
V Občini Moravske Toplice je registriranih 16 športnih društev. Od tega se 12 društev vključuje v ligaška tekmovanja, ostala 4 društva pa sodelujejo na raznih turnirjih. V občini je največje zanimanje za nogomet, Saj je registriranih 12 klubov, od tega jih igra 7 veliki, 5 pa mali nogo-rnet. V prvi in drugi medobčinski nogometni ligi sodelujejo: NK Čar-da iz Martjanec, NK Tešanovci, NK Bogojina, NK Prosenjakovci, NK Rotunda iz Sela, medtem ko NK Vrelec iz Moravec in NK Filovci te-nutno ne tekmujeta. V ligaškem tekni o vanju malega nogometa sodelujejo: KMN Sebeborci, KMN Nor-šinci, KMN Mlajtinci, KMN Ivanci in KMN Vučja Gomila. Imajo tudi registrirane 4 strelske družine, od katerih pa na tekmovanjih sodelujeta le strelski družini Sebeborci in Andrejci. Občina Moravske Toplice je v lanskem letu namenila za športno dejavnost 4.8 milijona SIT, od 'ega zneska so razdelili med nogometne klube in strelske družine 3,8 milijona SIT, preostanek sredstev pa so namenili za razne športne akcije. Kot nam je povedal Branko Recek, ki je v Občini Moravske Toplice odgovoren za športno in rekreacijsko
Branko Recek - odgovoren za športno dejavnost v Občini Moravske Toplice.
dejavnost, so se na območju aktivno vključili v lanskoletno akcijo Teden športa - šport za zdravje z raznimi športnimi igrami, ki so potekale po osnovnih šolah ter organizirali zaključno prireditev - rekreacijski pohod. Osnovne šole so se pomerili v treh disciplinah: igri med dvema ognjema, malem nogometu in vlečenju vrvi. Akcija, ki je uspela, naj bi v prihodnje dobila večje razsežnosti. Tudi letos bodo v Občini Moravske
Toplice za športno dejavnost namenili okrog 5 milijonov SIT. V Moravskih Toplicah nameravajo v doglednem času zgraditi športno-rekrea-cijski center, ki naj ne bi služil le za društveno dejavnost, temveč za širše namene. Spodbuditi želijo tudi neke-re nove športne panoge, kot so košarka, rokomet, odbojka, tenis in druge, pa tudi tiste, ki so pred leti že bile precej razširjene, kot sta strelski družini v Noršincih in Bogojini in hokej na travi v Bogojini. Z osnovnimi šolami v Bogojini, Prosenjakovcih in Fokovcih bodo izdelali skupen program nekaterih tekmovanj, npr. v tekih in druga atletska tekmovanja. Na razpolago imajo dve telovadnici pri osnovnih šolah v Bogojini in Fokovcih, dograti pa nameravajo večnamenski prostor v Martjan-cih, kjer bi lahko razvijali tudi razne športne aktivnosti. Vključevali se bodo v razne športne akcije, ki jih bodo organizirali zunaj občine, v času občinskega praznika Moravskih Toplic, ki bo v začetku julija, pa bodo pripravili vrsto športnih prireditev in aktivnosti. Nasploh si bodo prizadevali v športno-rekrea-cijske aktivnosti pritegniti čimveč ljudi, tako mladih kot starejših. (F. M.)
lanc (Triglav) 934, Mlakar (Branik) 933, Pečar (Kranjska Gora) 927, Steržaj (Ljutomer) 920, Popovič (Susedgrad) 905, Buneto (Reka) 904, Stare (Grmoščica) 902 in Hladnik (Gradis) 899 podrtih kegljev. V tekmovanju hr-vako-slovenske kegljaške lige je Ljutomer zasedel osmo mesto.
Rekord Mira Steržaja na kegljišču Maksa Perca
V letu 1962 so v Ljubljani odprli novo šeststezno kegljišče Maksa Perca. Na otvoritvi je bila revija svetovnih kegljaških pr-
zapored postala svetovni prvak. V Bratislavi je namreč zasedla četrto mesto. Med posamezniki
pa je bil Miro Steržaj štirinajsti. Po končani kegljaški sezoni leta 1962 je državni reprezentant Miro Steržaj iz Ljutomera prestopil k mariborskemu Braniku. Z njegovim odhodom je moška ekipa Ljutomera, ki je prav tega
Kegljači Ljutomera leta 1962. Stojijo od leve: Franc Belinger st., Drago Bohinec, Edi Gajšek, Ivo Martinušič, Miro Steržaj; čepijo: Sandi Pevec, Ivan Bagladi in Franc Belinger ml.
vakov in jugoslovanskih rekorderjev. Med svetovnimi asi se je najbolje izkazal Ljutomerčan Miro Steržaj, ki je podrl rekordnih 920 kegljev. To seje zgodilo prvič v zgodovini kegljaškega športa, da je kak tekmovalec na novem kegljišču, kjer še ni nihče vadil, podrl toliko število kegljev. Vrstni red tekmovalcev pa je bil naslednji: Steržaj (Ljutomer) 920, Grom (Ljubljana) 914, Martelanc (Triglav) 902, Starc (Gradis) 885, Likovnik (Ljubljana) 867, Ambrožič (Triglav) 859, Popovič (Zagreb) 853 podrtih kegljev.
Pred odhodom na svetovno kegljaško prvenstvo, ki je bilo leta 1962 v Bratislavi, je bilo v Zagrebu izbirno tekmovanje za sestavo državne članske reprezentance Jugoslavije. Na njih je sodeloval tudi Ljutomerčan Miro Steržaj in podrl 950 kegljev, kar je bil tretji najboljši rezultat. Jugoslavija ni ponovila uspeha s prejšnjih treh svetovnih prvenstev, ko je trikrat
leta dosegla svoj največji uspeh na državnem prvenstvu, še nekaj časa tekmovala pod imenom Tehnostroj, vendar brez vidnejših rezultatov. V tem času so v Ljutomeru ustanovili žensko kegljaško ekipo, ki je štela 7 tekmovalk. Taje nastopila na prvenstvu mariborske kegljaške podzveze, ki je bilo v Ljutomeru, in zasedla četrto mesto. Žal pa ekipa ni dolgo obstajala.
Kegljaški turnir v Lendavi
Kegljaški klub Nafta iz Lendave, katerega članska ekipa je zaradi manjših stroškov tekmovala v čakovski kegljaški po-dzvezi, je v Lendavi leta 1962 pripravil kegljaški turnir. Sodelovalo je j ekip. Presenetljivo je zmagala Svoboda iz Varaždina pred Tekstilcem iz Čakovca, Nafto iz Lendave, Partizanom iz Čakovca, Ljutomerom. Sto-ličarjem iz Varaždina in Zana-tlijo iz Čakovca, (nadaljevanje)
Jože Sagaj iz Ključarovec
Duras mu je prinesel slavo
Trideset let je od tega, ko se je Jože Sagaj iz Ključarovec prvič preizkusil na kasaških konjskih dirkah v Ljutomeru s kobilo Fu-ronko. Skoraj petindvajset let mu njegovi kasači niso prinesli vidnejše uveljavitve. Sloves mu je prinesel šele Duras. ki je bil vzrejen v njegovem hlevu - mati Din-ka, oče pa žrebec ameriške krvi Medov Nevele, ki je bil dve leti izposojen iz Nemčije na stroške države, ki pa je bil po mnenju našega sogovornika premalo izkoriščen. Zanimivo je, da Duras kot dveletnik ni pokazal veliko, saj je le enkrat zmagal. Viden na-
Skoki v Poznanovcih
Športno društvo v Poznanovcih je pripravilo tekmovanje v smučarskih skokih za pokale športnega društva. Najboljši na tekmovanju so, bili: 1. Dragan Miličevič (Pro-sečka vas) 12.5 m, 2. Dušan Škodnik (Radovci) 12,0 m, 3. Štefan Kodila (Selo) 11,5 metra. Prvi trije tekmovalci so dobili pokale. (T. G.)
predek pa je pokazal kot triletnik, leta 1991. ko je na državnem prvenstvu zasedel drugo mesto in v sezoni dosegel tri zmage. Uveljavil pa seje leta 1992 kot štirilet-nik, saj je razen maratona osvojil vse možne naslove. Zmagal je na slovenskem kasaškem derbiju, na šampionatu in na dirki za pokal Slovenije ter skupno dosegel 10 zmag od 15 startov. V letu 1993 je Duras dosegel pet zmag, med njimi je zmagal na pokalu Slovenije. V letu 1994 je Duras dobil dirko za pokal Slovenije, drugi pa je bil na slovenskem kasaškem maratonu. Med najuspešnejšimi slovenskimi kasači pa je bil Duras lansko tekmovalno sezono, saj je dosege] tri pomembne lovorike. Zmagal je na slovenskem kasaškem maratonu, na šampionatu in dirki za pokal Brda. Ni pa osvojil pokala Slovenije, kjer so letos vozili samo en tek namesto dveh, kot je bilo to običajno. Še vedno pa ni dobil nagrade za zmago na slovenskem kasaškem maratonu, čeprav je že poteklo tri mesece, menda zaradi tega, ker je bila dirka sporna. Jasno pa je, da prvo mesto ni bilo sporno.
Jože Sagaj iz Ključarovec je sicer zadovoljen z zaslužkom Durasa, ni pa zadovoljen z dosežki ostalih kasačev, ki jih ima v hlevu, to je Amile, Anihila in Ahaje. Tako je Jože Sagaj v lanski tekmovalni sezoni zaslužil okrog 9.000 DEM, medtem ko znašajo stroški vzdrževanja okrog 12.000 DEM. Kljub vsemu pa je Jože Sagaj z lanskoletno tekmovalno sezono zadovoljen. Zato bi bil zadovoljen, če bi letos ponovil lanskoletne dosežke na kasaških dirkah. Seveda največ zopet pričakuje od Durasa. ki bi se moral potegovati za visoke uvrstitve, v kolikor ne bo prišlo do poškodbe.
Feri Maučec
22
vestnik, 11. januarja 1 996
Fdsevi mladosti
Iz ure so »skakljali«
kazalci
Nekega dopoldneva, ko je bila mamica v službi, šeni stikal po njenih stvareh in našel tudi zapestno uro, katero ji je kupil njen oče. Bila je že precej stara in drag spomin na očeta. Ker sem bil še majhen, tega nisem vedel.
Uro sem vzel iz predala. Zraven sta bili še dve ogromni bateriji. Vse skupaj sem odnesel na kavč. Nato
Naša cesta
Dobili smo težko pričakovano asfaltno cesto. Opazoval sem, kako so jo gradili. Bilo je zelo zanimivo. Hitro so delali, da jih nista prehitela ne sneg ne mraz.
Ali veste?
(Pokrovitelj nagradnega kviza je Knjigarna in papirnica DOBRA KNJIGA M. Sobota)
Kot ste lahko ugotovili-, večkrat »preizkušamo« tudi vaše znanje iz maternega jezika. Sodeč po številu pravilnih odgovorov vam delajo tovrstna vprašanja precejšnje preglavice. Tokrat nam je eno od možnih pravilnih rešitev (v predvidenem roku) poslal le TADEJ ŠTICL iz M. Sobote, in sicer: Ravnal seje po črki zakona (namesto »v smislu« zakona). Čestitamo! Lahko pa bi rekli tudi: Ravnal seje po zakonu ali skladno z zakonom (tudi v duhu zakona ipd.).
KUPON št. 18- ALI VESTE?
Ali veste, kako je s kovanjem tako imenovanega zelenega zlata? Odgovore pošljite najkasneje do 17. januarja na naš naslov, in sicer: Podjetje za informiranje, Ulica arhitekta 13, 69000 M. Sobota. Pripišite tudi geslo »Ali veste«.
sem dal uro na tla in z baterijami udarjal po njej, tako da so iz nje »skakljali« kazalci, zobniki in vzmeti. Bila je zanič, saj se je ni dalo popraviti.
Ko je prišla mamica iz službe, je bila žalostna in jezna. Vzela je kuhalnico in me udarila po zadnjici. Bilo mi je žal, da sem to storil, ampak
uri se ni dalo več pomagati.
MITO TOMANIČ, 6. raz.
OŠ Mala Nedelja
Sedaj je mimo nas večji promet. Vozi celo avtobus. Tudi jaz sem že preizkusil hitrost mojega kolesa na novi cesti.
PRIMOŽ KAPUN Podružnična OŠ Sp. Ščavnica
Moj ati
Moj ati je zelo pogumen in močan. Ima tanke ijave lase in tudi rjave oči.
Pod pazduho skoraj vedno nosi rjavo torbico. Vedno je prijazen. Včasih je vesel in nasmejan, včasih pa zelo resen. Ko tekmujemo v
Novoletne želje
Moje novoletne želje niso velike. Vsem ljudem sveta želim, da bi živeli v miru, svobodi, ljubezni ... Želim tudi, da ljudi ne bi več preganjali zaradi drugačne barve kože, vere in drugih stvari. Zase pa si želim, da bi bilo leto 1966 polno uspehov v šoli in da ne bi umrl nihče od sorodnikov, znancev ali prijateljev. Bratu in staršem želim mirno in zdravo leto, polno uspehov v šoli in službi. Leto 1996 naj bo torej polno uspehov na vseh področjih in naj povsod zasveti luč miru.
SANDRA KOŠTRIC, 5. a OŠ Beltinci
•kkk
Predvsem si želim, da bi se šli smučat na res veliko smučišče. Bratu bi želel, da bi dobil svojo, že dolgo željeno avtocesto. Mami
Moj dom
Doma sem na Čakovi. To je majhna vas ob glavni cesti. Naša hišna številka je 5.
Z očetom, mamo in bratcem živimo v hiši, ki jo je nekoč zgradil pradedek. Na njej je spominska plošča. Hiša je kar velika, saj ima kuhinjo, shrambo, kopalnico, spalnico in dnevno sobo. Ob njej stojijo še hlevi, garaže in drvarnica. Za hlevom je velik sadovnjak, ki
teku, je vedno prvi. Tudi plavati zna dobro pa igrati košarko in odbojko. V službi je zelo zaposlen, a si vseeno najde čas za nas. Zelo rad se šali. Zna igrati kitaro, klavir in blokflavto. Tudi poje zelo rad. Ko smo v njegovi družbi, nam nikoli ni dolgčas.
IRENA SEDONJA, 4. a OŠ III M. Sobota
želim, da bi dobila nov avto, očiju pa novo kamero. Dedku bi želel, da bi ohranil mladostni videz in kondicijo, babici pa želim, da bi našla rešitev za avtomobilske zagate. Pokvaril se ji je namreč avto. Stari mami želim, da bi lahko preuredila stanovanje.
BOR KOLARIČ, 5. a OŠ Beltinci
***
Hrepenim po tem, da bi vojna in sovraštvo izginila z zemeljske oble. PETER PETERKA, 6. b
kkk
N novem letu si želim več prostega časa, zdravja, odličen uspeh in srečo v družini.
URBAN MURMAYER, 6. b kkk
V novem letu si želim dosti sreče, zdravja in veselja; svet brez vojn, sovraštva, lakote in brezposelnosti; tudi neokrnjeno naravo.
ALEKSANDRA BEZNEC, 6. b OŠ III M. Sobota
daje vsako jesen veliko sadja. Mama pa ima za hišo velik zelenjavni vrt in ograjen prostor za kokoši.
Midva z bratom pa imava peskovnik in gugalnico. Imamo tudi pasjo uto za naša psička Meda in Murija, ki pridno čuvata naš dom. Lani smo zraven stare zgradili novo hišo, ki pa še ni dokončana. Doma je najlepše, zato bom vedno ostala tu.
ANITA BOŽIČ, 2. b OŠ Videm ob Ščavnici
Tisoč solz
Tisoč solz prejokala sem v noči, tisoč drobnih, grenkih solz ... Obujala spomin sem nate, mislila na besede tvoje zapeljive, da sem kakor sončni žarek v jutru, kakor biser tanekBesede, besede. Tisoč solz prejokale so moje oči, se spraševale, ali misliš kaj name. Bila sem sama v tej dolgi noči.
A. DUH
Lendava
Srnica December
Moj najljubši mesec je december. Takrat nas obišče Miklavž. Osmega decembra imam tudi rojstni dan.
V tem mesecu okrasimo novoletne jelke in čakamo na dedka Mraza. Še najlpše pa je, ko zapade beli sneg.
TAMARA ŠKRABAN, 2. a OŠ Cankova
'NC

VLVSKMODSKA LESTVICA
1.	Vladimir Kočoš zec: - To je bila noč
2.	Dražen Zečič - Silvija
3.	Magazin - Nek se ruke rukuju
4.	Oliver Dragojevič - Moja tajna ljubavi
5.	Minea - Mornaru moj
Predlog:
Boris Novkovič - Emily
GLASUJEM ZA:_____________________________
Novice od tu...
Novogoriška skupina Avtomobili je izdala kompilacijo treh svojih plošč Mjesec je opet pun, Dugo toplo Ijeto in Krenimo. Na Kompilaciji Drugi svet (1984-1987) je osemnajst skladb, med njimi Ona nosi uniformo, Mjesec je opet pun, Uništi svojo mladost in druge. Ploščo so izdali pri svoji založbi Grafit.
***
***
Michael Jackson poleg »delanja« glasbe, s sedenjem na zatožni klopi in s popravljanjem svojega zdravstvenega stanja najde tudi čas za izdelovanje svoje lastne kolekcije ličil, ki bo kmalu v prodaji. Kolekcija bo vsebovala šminke, senčila in tudi parfume, o vonju pa še nočejo spregovoriti.
Simply Red
Rubriko pripravlja: ALEKSANDRA NANA RITUPER
Glasbena uganka
Tomaž Domicelj poje Vzemi me na konec sveta, torej je pravilni odgovor a in večina vas je tudi pravilno odgovorila. Iz kupčka pa smo potegnili dopisnico Zlatka Davidija, Šulinci 76, 69203 Gornji Petrovci. Čestitamo! Obvestilo o nagradi, ki jo poklanja trgovina M-Shop iz Murske Sobote, bomo poslali po pošti. Vse pa vas vabimo k reševanju nove glasbene uganke, ki se glasi:
Kako se imenuje pevec skladbe Adijo knapi in od kod je?
Kupon št. 26
Odgovor:___________________________________________________
Odgovore pošljite na naš naslov: Podjetje za infpormiranje, Ulica arhitekta Novaka 13, 69000 Murska Sobota, s pripisom: Za Pop Rock Noviceee. Pripišite tudi, o katerih domačih in tujih glasbenikih želite brati v Pop Rock Novivcah.
da bi se prebližal slbumu Starš, zaključili svojo desetletnico ob-Kakorkoli že bo, simply Red so stoja z dobrim albumom.
Skupina Victory ni popularna samo v Sloveniji, ampak se je s svojimi koncerti predstavila tudi po Evropi, največ v Skandinaviji. Na vrh slovenske glasbene scene pa so prišli z »zelo inovativno« skladbo Ukal bi. Neumorno pa nastopajo tudi po slovenskih diskotekah.
... in tam
Pulski skupini KUD Idijoti, kije že večkrat nastopila tudi v naši pokrajni in v koprski založbi izdala novo ploščo Megapunk, na Hrvaškem intenzivno cenzurirajo njihove skladbe, ki kritično gledajo na tamkajšnji sedanji sistem. Proti cenzuri pa se vztrajno bojujejo z glasbo in samo z glasbo; in ker jih radi odstranjujejo z radiov, to nadomeščajo s številnimi koncerti.
Mick Hucknall je rojen 8. junija 1960 v Mancesterju in je že zelo zgodaj začel z najstniško vlogo upornika. Med tistimi, ki so motili njegov način življenja, je bila šola, še posebej pa je mrzil pravilo, da so morali vstati ob prihodu učitelja v razred. Pri petnajstih je bil že pravi pijanec, ki je kradel, daje zadovoljil svoje potrebe, pretepi pa so bili tako ali tako na dnevnem redu. Pri šestnajstih je pustil šolo in začel študirati umetnost. In to je bila prva stvar, ki jo je resnično oboževal in jo tudi z velikim uspehom končal.
Mick danes večino časa preživi in ustvarja v Manchesterju, del časa pa preživi v Milanu in Parizu. Tako je tudi na prvo skladbo z albuma Life Fairground vplivalo milansko sejmišče, kamor hodijo mladoletniki. Tudi sam se večkrat odpelje tja, opazuje mladino in premišljuje, kako je bilo, ko je bil njihovih let. Takrat je bilo najpomembneje na svetu imeti dekle, ki
pa si jo lahko čez nekaj mesecev popolnoma pozabil. Poleg tega je Micka na novem albumu Life navdahnila globalna slika sveta, v kateri ima vsak posameznik svojo vlogo.
Svoj največji uspeh pa je skupina Simply Red, ki je nastala leta 1985, dosegla z albumom Starš iz leta 1991. Samo v Britaniji je bil dvanajstkrat platinasti, po svetu pa
so skupaj prodali devet milijonov primerkov. Ena izmed njihovih prvih popularnih skladb pa je bila Holding Back The Years z albuma Picture Book; prva mesta lestvic je ugledala tudi skladba Money Is Too Tight To Mention. Z albumom men And Womaan so dosegli še večjo slavo. Sledil je album A New Flame s hitom If You Don’t Know Me By Now. Vrhunec pa je bil vsekakor njihov album Starš. Skladbe Simply Radov vključujejo vse od klasičnega soula, sofisticiranih pop skladb do new jazza, skratka glasba polna dinamike in pozitivne energije.Tudi album Life je na dobri poti, da uspe, vendar je težko,
vestnik, 11. januarja 1996
23
estnik
Zdaj pa vemo, koliko je ura
Ena od stvari, s katero smo bili zaposleni pred koncem leta, je bilo odštevanje sekund do dvanajste ure. To silvestrsko polnoč pogosto častimo s takšno vnemo, da postanemo sami sebi smešni. Čeprav se nam zdi natančna odmerjenost enega leta nekaj samo po sebi umevnega, pa koncept svetovne časovne ureditve, če se lahko tako izrazim, kljub temu ni nekaj negibljivega, večnega in vseobsegajočega. Čas in načini njegovega merjenja se spreminjajo in včasih je zanimivo pogledati, zakaj vsi Zemljani na enako resen način dan za dnem trgamo koledarske lističe in pogledujemo na uro.
Vsakomur je jasno, da so osnovni časovni vzorci na Zemlji posledica gibanja našega planeta okoli sonca. Tako je en dan tisti čas, ko se vsi skupaj na našem Planetu enkrat zavrtimo okoli svoje osi, enoleto pa je (približno) čas. ko naredimo en dolg krog okoli Sonca. (V resnici je leto dolgo 365.27 dneva, zato vsaka štiri leta dodamo en dan. da s koledarskim letom »ulovimo« astronomsko.) Meseci in tedni so že bolj umetno merilo: če bi se številčno izšlo (če bi bilo število 365 deljivo s katerikolim drugim številom), bi lahko uporabljali tudi koledar s petnajstimi meseci, v katerem bi bili tedni z osmimi dnevi. Svetovalci papeža Gregorija so se dolgo ukvarjali s tem Problemom in na koncu so ugotovili, da je še najboljši koledar ta z dvanajstimi meseci in sedemdnevnimi tedni. Tako danes ves svet, Pa naj bo katoliški, pravoslaven, budističen, šintoističen, komunističen ali kakšen drugi, uporablja »katoliški« način računanja časa.
Večina nekatoliških narodov si Je pri letnem koledarju kljub temu ohranila določeno mejo samostojnosti: pravoslavci, na primer, Praznujejo božič po starem koledarju, ki je bil v veljavi pred Gregorijanskim, zato je njihov največji krščanski praznik šele 7. januarja. Muslimani prav tako v osnovi spoštujejo katoliški koledar, vendar jim na pamet ne pade, da bi spoštovali katoliško razdelitev delovnih dnevov v tednu: pri njih sta dela prosta dneva
petek in sobota, vnedeljo pa se vrnejo v pisarno. To je v mednarodnem okolju vzrok mnogih zmešnjav in nesporazumov, vendar vsak vztraja pri svojem.
Zadeve pa so se umirile na področju štetja let: kot je splošno znano, jih vsi, pa če so kristjani ali ne, štejejo od rojstva Kristusa naprej. V preteklosti je ta način resda šel mnogim režimom v nos in nekateri so ga poskusili pogumno preštevilčiti, vendar brez uspeha. Zadnji, ki je to poskušal, je bil Napoleon. Njegov sistem štetja let seje pričenjal leta 1789 po Kristusu, kar je bilo takrat po njegovem leto 0. Na njegovo žalost je poskus propadel, tako da mi še naprej štejemo gospodova leta.
Po krščansko štejejo leta v vsakodnevnem življenju tudi Židje, čeprav so s svojim štetjem let prišli že krepko nad leto 5500. Tudi Muslimani so se vdali v krščansko navado, saj je njihovo leto bistveno krajše od astronomskega in zaradi neprestanega spreminjanja datumov ključnih praznikov za življenje manj primerno. (Ramadan je vsako leto ob drugem letnem času, saj se zaradi kratkosti muslimaskega leta vedno znova pomakne za nekaj mesecev naprej.)
Pri vsej tej zmešnjavi bi bilo zanimivo proučiti, ali obstaja kakšen naraven koledar, po katerem bi lahko vsi ljudje (poudarek na pripadnosti človeški rasi) enakovredno merili čas in ne bi bili prisiljeni vanj kar naprej mešati
Disco ali
o otoku oguljenih duš
Petek pred Silvestrovim. Hiša, obdana z iglavci. Pred njo avtomobili: S, LJ, MS ... Na levo beznica. Odprta. Pol dvanajst ali čez. Na desno nekdanje ljutomersko Podzemlje - samovšečno poimenovanje. Ožigosa te - paznik. Je ta streljal na cigana? Kdo ve. Stopnjce, prepleskane črno. Vzp-neš se. Zatemnjen prostor. Light show. Plesalka, oblečena v jeans. Glasba osemdesetih plus ritem Mašina. Popevke plus ritem mašila. Bobni: tuf, tuf, tuf... ritem Mašina. Smešno, prvi obstanek oči: policaj v civilu. Smešno, ker ga vsi poznamo. Pri šanku - prosto. Sok z vodko, blažev žegen. Uniforme, simulakrum zaporniške obleke. Dregne me: »Poglej, mamila!« Da, na platnu, Mayflower. Oziranje. Povprečna starost nad 25. Pretežno jeans. Tu in tam stiskajoči par. Vsi naročajo. Štiri, malo mlajše, morda so prvič tukaj, nerodno jim je, njihovi gibi - milimetrski. Najbrž čakajo, da se kdo obesi nanje. Te že niso pod vplivom ecstasyja. Pravijo, da ga dobiš v vseh diskotekah. Morala bi vprašati policaja
AUDIO - VIDEO - CD
/UstiOP
69000 Murska Sobota, Slomškova 43 TELEFON, TELEFAKS: 069/32-465
- v civilu. Najbrž bi me osumil. Dolgčas. Preklinjaš in se čudiš zapoznelim pubertetnikom -morda pa traja to do tridesetega ali še čez. Greš, da bi pogledal, kaj počnejo mladi, pa si prisiljen zijati v okostenelost. Ljudje, ki niso preživeli padca berlinskega zidu, jugo-socializma in osemdesetih let. Odsluženi dealerji, pa fantje z domačih logov ob kriglu piva ... Civilizacija, njen del, tam v bližini, kjer so grabe. Živcirajo. Ker so drugačni. Ker si tam, pa tam nočeš biti. Če nisi pijan ali od trave zadet, ki jo menda tam lahko tudi dobiš, potem ne vzdržiš. Greš, ne da bi se ozrl. Ne pozdraviš. V avtu, pod 0° C se imaš »cool«, nažgeš muziko in zdrviš proč, daleč, daleč, samo proč od provincialne zabave; pobeg iz ameriškega Alcatraza je nič v primerjavi s tvojim veseljem.	A. P.
vere in ideologije. Primeren kandidat za skupno časovno enoto je t. i. lunarni mesec, ki ga posebno ženske zelo dobro poznajo, saj uravnava njihov menstrualni ciklus. Ta mesec, dolg približno 28 dni, je čas, ko se Luna enkrat zavrti okoli Zemlje. Je osnovna časovna enota številnim 'naravnim’ pojavom na Zemlji, med drugim tudi nosečnosti sesalcev, sajje vsaka nosečnost dokaj natančen večkratnik lunarne enote. Luna meri čas enako natančno kot Sonce: med tem ko smo kroženje okoli Sonca skoraj brez popravkov vključili v naš način merjenja časa (eno leto je pravzaprav eno Sončno leto), smo Luno na nek način prezrli, saj enega meseca nismo določili glede na Luno. Izjema je morebiti le jezikovno izražanje: Slovenci, pa tudi nekateri drugi narodi, za naš naravni satelit uporabljamo besedo, ki označuje tudi čas njegovega obhoda - mesec. Tako v Sloveniji Mesec vsak mesec izmeri en mesec.
Zanimiv vidik merjenja časa so tudi merjenja ur dneva. Kot je splošno znano, se čas razlikuje glede na položaj opazovalca na zemeljski obli. Nekdo v Los Angelesu ima na uri devet ur nižjo številko kot nekdo v Radencih. Cela zemeljska obla je razdeljena v štiriindvajset časovnih območij, v katerih je ura drugačna glede na ostale točke na Zemlji. Velike države, kot sta ZDA ali Rusija, imajo tako znotraj države več »časov«; Američani jih imajo v kontinentalnem delu štiri, Rusi pa kar dvanajst. Samo mislimo si lahko, kakšne težave to povzroči v poslovnem svetu, ko mora poslovnež iz New Yorka čakati do poldneva, da pridejo v Los Angelesu ob osmih zjutraj po njihovem času v službo, ali pa kako iz Moskve »komandirajo« Vladivostok, ki je dvanajst ur pred njimi. Elegantno in na tipično njihov način so to rešili na Kitajskem: tam ima vsa država, čeprav se razteza čez več časovnih pasov, en sam uradni čas. Posledica tega, je,
da morajo uradniki v glavnem mestu Tibeta, Lhasi, v službo zjutraj ob štirih, ker je takrat začetek delovnega dne v Pekingu, ki leži nekaj časovnih območij kasneje.
Podobne težave lahko pričakujemo tudi v Evropski uniji, ki se razteza čez tri časovna območja (Velika Britanija je eno uro za nami, Grčija pa eno uro pred nami.) Hvalil Bogu imamo vsaj iste koledarje, pa tudi enega od večjih problemov, to je prehod na poletni čas, smo že vsi uspešno izvedli. Vendar bo časovna razdeljenost planeta še marsikomu hudo zagodla. Težave bodo vedno večje na področju trgovanja, ki zahteva hipne reakcije, kot so borzno poslovanje, pri delu na velike daljave s pomočjo Interneta ter seveda pri potovanjih. Potniki na letalih, ki morajo pogosto potovati prek več časovnih območij, še vedno čakajo na učinkovito zdravilo proti t. i. jet lagu, zmedenosti telesa pri zamenjavi časovnega območja.
Zanimiv pa je tudi pojav dnevne črte, ki teče od severnega do južnega tečaja prek Tihega oceana. Ta črta ločuje danes od jutri, tako da ima Polinezijsko otočje, ki leži vzhodno od te črte, na ko-lendarju en dan, drug del istega otočja zahodno od črte pa dan manj. Ta zanimiv pojav je v svoji knjigi V osemdesetih dnevih okoli sveta uporabil ules Verne: njegov junak Philleas Fogg zaradi pravilne smeri obhoda zemeljske krogle (proti vzhodu) »pridobi en dan«. To je mogoče tudi danes, vendar je treba razumeti, daje ta »pridobitev« samo navidezna. Čas je, vsaj pri nizkih hitrostih gibanja, absoluten in naj spreminjamo referenčne točke na nebu, kakor hočemo, teče nemoteno naprej.
Glede na vse rečeno mi na koncu dovolite, da vam z malo hudomušnosti svetujem naslednje: Ko vas bo naslednjič kdo v Soboti vprašal, koliko je ura, ga nikar ne pozabite vprašati: »Kje pa: v Radencih ali v Los Angelesu?«
Mag. TOMAŽ LOVRENČIČ
Snega se običajno najbolj razveselijo otroci, brez zimskih radosti pa večkrat ne morejo tudi nekoliko večji otroci. Snežaka, ki ga vidite na fotografiji, smo posneli v Malih Bakovcih pri hišni številki 52. Franc Cug (na fotografiji) je njegov soustvarjalec, saj ga je naredil skupaj s svojo hčerko, izjemnost tega sneženega moža pa je v njegovi velikosti. Kar štiri mestre meri v višino, nastajal pa je kar nekaj ur. Fotografija: JURE ZAUNEKER.
Prejeli smo...
Na osnovi govoric in različnih razlag o nekvalitetnem sprejemu in prenosu v eter Kanala 10 podjetja IDEA, D. O. O., M. Sobota dne 20. 12. 1995daje CA TV - Kabelsko prenosni sistemi M. Sobota, d. d., naslednjo
IZJAVO ZA JAVNOST
Podjetje IDEA, d. o., M. Sobota je z odborom za CA TV-sistem in KS Alija Kardoša M. Sobota dne 07. 09. 1992 podpisalo Pogodbo o zakupu kanala v CATV- Kabelsko razdelilnem sistemu M. Sobota, ki je bila sklenjena za dobo 5 let z mesečno najemnino 1.350,00 DEM, če je zakup plačan vnaprej za dobo enega leta, če pa se plačuje mesečna zakupnina, znaša zakupnina kanala 1.500,00 DEM mesečno, ki pa mora biti poravnana do 5. v mesecu vnaprej, če ne, zakupna pogodba preneha na škodo zaku-pojemalca.
Pogodbo o zakupu kanala v CATV-sistemu M. Sobota je podpisal tudi lastnik HI-FI Videostudia M. Sobota pod istimi pogoji kot podjetje IDEA, d. o. o.Pogodbeno obveznost sta oba zakupnika tekoče poravnavala do januarja 1995 leta. Od fabruarja 1995 pa imata zakupnika odprto obveznost plačila zakupa kanalov. Kljub večkratnim pisnim opominom in ustnimi dogovori med direktorjem CATV, d. d., in zakupnikoma obeh kanalov, ni prišlo do plačila dolga. Nadzorni svet CATV, d. d., M. Sobota je bil o neplačevanju zakupa kanala s strani zakupnikov obveščen, vendar je smatral, da so to le prehodne finančne težave in da bosta oba zakupnika poravnala svojo obvezo do zakupa kanalov v kratkem času, da ne bi prišlo do ukrepa odklopa iz sistema CATV, d. d., M.Sobota.
Podjetje IDEA, d. o. o., poseduje tudi svojo frekvenco za prenos slike in zvoka na kanalu 38 iz oddajnika v G. Radgoni. Zato se verjetno tudi niso trudili poravnati s pogodbo prevzete obveze plačevanja zakupa kanala, ker so menili, da imajo svojo frekvenco in da lahko nemoteno delujejo prek oddajnika, kot to določa Zakon o javnih glasilih. CA TV, d. d., je v svoji glavni postaji preverjal sprejem signala podjetja IDEA, d. o. o., iz oddajnika v G. Radgoni, vendar je bilo ugotovljeno, da je sprejem signala izredno slab, da slika ni čista, je snežena in se pojavljajo vodoravne črte, za kar je vzrok močnejši signal oddajnika, ki deluje na Kumu na isti frekvenci. O tem so ob razgovorih, ki so bili opravljeni med obema podjetjema, seznanili tudi odgovorne podjetja IDEA, d. o. o., vendar pa je CA TV, d. d., za dobrobit gledalcev domačega programa in seveda v upanju, da bo podjetje IDEA, d. o. o., poravnalo svoj dolg, pošiljalo med gledalce sistema še vedno signal po kablu, kot je bilo dogovorjeno s Pogodbo o zakupu kanala.
Podjetje IDEA, d. o. o., in lastnik HI-FI Videostudia sta bila z dopisom z dne 07. 09. 1995 obveščena, da bosta zaradi neplačila dolga iz Pogodbe o zakupu odklopljena iz sistema CA TV, d. d., M.Sobota, podjetje IDEA, d. o. o., pa preklopljeno na sprejem signala iz oddajnika v G. Radgoni. Oba zakupnika sta poslala odgovor na možnost odklopa, kjer sta različno navajala svoje argumenta zaradi neplačevanja zakupa kanala. Plačevanje zakupa sta pogojevala s plačevanjem avtorskih pravic obema kanaloma za program, ki je gledljiv v sistemu CATV, d. d., M. Sobota. Podjetje IDEA, d. o. o., pa je navajalo še druge argumente - drugi sistemi v okolici, ki prenašajo program podjetja IDEA, d. o. o., brezplačno, da deluje CATV, d. d.. M. Sobota brez uporabnega dovoljenja itd.
Nadzorni svet CATV, d. d., je obravnaval ugovora obeh zakupnikov, ugotovil, da je Pogodba o zakupu kanala veljavna, da izhajajo obveze iz pogodbe za obe pogodbeni stranki. Sprejel je sklep, da morata oba zakupnika plačati pogodbene zneske do 31. 10.1995, sicer bosta dne 02. H. 1995 izklopljena iz sistema CA TV, d. d., podjetje IDEA, d. o. o., pa bo preklopljeno na sprejem programa iz oddajnika v G. Radgoni. Pogodba preneha veljati za oba zakupnika na škodo zakupojemalca, kar prinaša po 6. členu Pogodbe o zakupu še plačilo penalov v višini enoletne zakupnine.
Zaradi urgence direktorja podjetja IDEA, d. o. o., pri županu mestne občine, da jim grozi odklop iz sistema CATV, d. d., M.Sobota, je bil opravljen razgovor pri županu mestne občine med NS CATV, d. d., in zakupnikoma obeh kanalov, ki delujeta v M. Soboti. Dogovor, ki je bil sprejet na tem razgovoru, je bil, da se naj lastnik podjetja IDEA d.o.o. in HI-FI Videostudia poskušata dogovoriti o združitvi, da je potrebno sanirati dolgove, ki izvirajo iz Pogodb o zakupu in da se naj oba zakupnika poskušata dogovoriti z vodstvom CATV, d. d., da ne izvrši svojega sklepa o izklopu iz sistema obeh kanalov ter preklopa signala podjetja IDEA, d. o. o., na oddajnik. Vendar pa s strani odgovornih delavcev ni bilo vzpostavljenih nobenih kontaktov z vodstvom CATV, d. d., niti niso bili poravnani terjani zneski zakupnine. Z ozirom na nerealizacijo dogovorov, je Nadzorni svet CA TV, d. d., na svoji seji dne 11. 12. 1995 sprejel dokončen sklep, da se z obema zakupnikoma prekine Pogodba o zakupu kanala, če ne bo plačila zakupa na žiroračunu CATV, d. d., M. Sobota do 19.12.1995dne 20. 12. 1995. Signal podjetja IDEA, d. o. o., pa se preklopi na sprejem iz oddajnika v G. Radgoni, ne glede nato, kakšna bo kvaliteta sprejema programa in s tem kvaliteta slike. Prav tako je bila podjetju IDEA, d. o. o., posredovana v podpis nova Pogodba za distribucijo programa v sistemu CATV, d. d., M. Sobota, ki je usklajena prek Združenja kabelskih operaterjev Slovenije, katere član je tudi CA TV, d. d., M. Sobota. Lastnik HI-FI Videostudia je reagiral na sklep N S CATV d. d., tako da je dogovoril plačilo dolga v treh delih: ena tretjina do navedenega datuma, ostalo pa v dveh obrokih. Tako do realizacije odklopa HI-FI Videostudia ni prišlo.
Podjetje IDEA, d. d., ni reagiralo na sklep NS CA TV, d. d., - ni plačalo dolga, ni vrnilo podpisane Pogodbe za distribucijo programa v sistemu CATV, d. d., iz oddajnika v G. Radgoni - do navedenega datuma, zato je 20. 12. 1995 sledil preklop na sprejem programa podjetja IDEA, d. o. o., iz oddajnika v G. Radgoni. Od navedenega dne je sprejem signala podjetja IDEA, d. o. o., slab.
CATV, d. d., M. Sobota je na osnovi obtoževanj s strani odgovornih delavcev podjetja IDEA, d. o. o., prek lastnega medija pridobila tudi mnenje sodnega izvedenca, da je sprejem signala podjetja IDEA, d. o. o., s popravki, ki so bili izvedeni s strani družbe, najboljši, kar je lahko saj družba ne more vplivati na motnje, ki nastajajo s sprejemom signala, zaradi močnejšega signala oddajnika, ki deluje na isti frekvenci oziroma kanalu 38 na Kumu. Na osnovi navedenega smatramo, da je bilo delo organov CATV, d. d., strokovno, saj se je s tem varoval interes delničarjev in uporabnikov sistema CA TV, d. d., ter omogočeno sprejemanje programa na zadovoljivem nivoju.
Upamo, da ne bo prihajalo več do blatenja in omalovaževanja imen članov nadzornega sveta CA TV,d. d., direktorja in vzdrževalca v sistemu CA TV, d. d., prav tako pa ne povezovanja delovanja nadzornega sveta s politiko, kot je bilo večkrat omenjeno in predstavljeno v informatinvem programu podjetja IDEA, d. o. o.
Z izjavo želimo koristnike kabelskega sistema Murska Sobota seznaniti z realnimi dejstvi v zvezi sprejema signala podjetja IDEA, d. o. o., M. Sobota iz oddajnika v G. Radgoni. Ne želimo polemizirati, upamo pa, da bo povsod prisotno dovolj dobre volje za konstruktiven dogovor o načinu razrešitve nastalih razmer v vsestransko korist, predvsem pa v korist gledalcev v sistemu CATV, d. d.. M.Sobota.
Direktor: Stanko Farkaš
24
vestnik, 11. januarja 1996
elevizijski spored od 12. januarja do 18. januarja
PETEK
12. JANUARJA
TV SLOVENIJA 1
9.40 Ciciban smuča
9.55 Otroci širnega sveta, ameriška nanizanka 10.20 Moški, ženske
11.10 Fedora, ameriški film
13.00 Poročila
13.05 Kolo sreče
14.25 Svet narave, angleška serija
15.15 Slovenska klavirska glasba
15.50 Zvoki godal
16.20 Kam vodijo naše stezice, oddaja TV Koper
17.00 Dnevnik
17.10 Lahkih nog naokrog
18.00 V najboljših družinah, norveška nanizanka
18.30 Hugo
19.05 Risanka
19.30 Dnevnik
20.05 Grace na udaru, ameriška nanizanka
20.30 Podarim-dobim
20.40 Poglej in zadeni
22.20 Dnevnik
22.50 Visoke pete, španski film
0.40 Poročila
TV SLOVENIJA 2
9.35 Izziv, poslovna oddaja
10	.05 V žarišču
10.35 Skrivnostni svet Arthurja Clarka, angleška serija
11	.05 Podoba podobe
11.50 Umetniški večer: Štefka Drolc, portret 13.30 Noč na zemlji, ameriški film
15.35	Slovenci za obzorji: Argentina
16.35	Grace na udaru, ameriška nanizanka
17	.00 Znanje za znanje:
Analitična mehanika
17.30 Sodobno zdravljenje levkemije
18	.00 Po Sloveniji
18.45 Planet Šport
19.25 Pasje mesto, risana serija
20.05 V žarišču
20.20 Forum
20.35 Umor v družini, ameriška nadaljevanka, 2/4
21.15 Studio City
22.10 Novice iz sveta razvedrila
22.35 Nor na reklame, ameriška serija
POP TV
7.00 Videostrani - 11.00 - Santa barbara, ponovitev - 12.00 Magnum, ponovitev - 13.00 MASH, ponovitev - 13.30 Med prijatelji, ponovitev - 14.30 Butch Cassidy and Sundance Kid, ponovitev filma - 18.30 POP 30- 17.00 Santa Barbara - 16.00 Matlock -19.00 Cosby -19.30 24 ur - 20.00 Dosjeji X - 21.00 Newyorška policija - 22.00 Odpadnik - 23.00 Osvojitev planeta opic, film - 0.30 POP 30, ponovitev - 1.00 24 ur, ponovitev - 1.30 Videostrani
TV HRVAŠKA 1
7.25 Poročila - 7.30 Santa Barbara - 8.15 Dobro jutro -	10.00 Poročila -	10.05
Izobraževalni program - 11.30 Za otroke -12.00 Dnevnik - 12.20 Ljubezen, serija -12.45 Vrnitev Pink Panterja, ameriški film -14.35 Smešna družina, ameriška nanizanka -15.05 Poročila - 15.10 Dežela orlov, dokumentarna serija - 16.00 Risanka - 16.10 Otroški program - 16.45 Hrvaška danes - 17.45 Kristalni imperij, serija - 18.15 Kolo sreče -18.50 Pol ure kulture - 19.20 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov - 19.30 Dnevnik -20.10 Javna zadeva - 20.45 Zaploskajte, prosim - 21.45 Stoletnica hrvaškega filma -22.15 Dnevnik - 22.35 S sliko na sliko - 23.05 Terra X, dokumentarna serija - 23.55 Poročila
TV HRVAŠKA 2
18.20 Koledar - 18.30 Hrvaške županije -19.00 Risanka - 19.30 Dnevnik - 20.10 Na zdravje!, ameriška nanizanka - 20.40 Film -22.15 Latinica - 23.30 Petek, 13., ameriški film
TV AVSTRIJA 1
6.00 Lov za amforo, nanizanka - 6.30 Otroški spored - 9.00 Naš glasni dom - 9.25 Kdo je tukaj šef? - 9.50 Šport - 11.30 Vesoljska ladja Enterprise - 12.15 Ekipa A - 13.00 Otroški spored - 15.05 Popeyjev šov - 15.30 Mini Čas v sliki - 15.35 Vesoljska ladja Enterprise -16.25 Ekipa A - 17.15 Zlata dekleta - 17.40 Kdo je tukaj šef? - 18.10 Dr. Ouinova, zdravnica iz strasti - 19.00 Pri Huxtablovih - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Šport - 20.15 Lažna igra z Rogerjem Rabbitom, komedija - 21.50 Šport -22.00 Spolnost, laži in videotrakovi, film -23.35 Čas v sliki - 23.40 Dillinger, kriminalni film - 1.10 Kalifornijski klan - 1.55 Schiejok vsakdan - 2.55 Dobrodošli v Avstriji - 4.40 Dr. Ouinova, zdravnica iz strasti - 5.30 Raj za živali
TV AVSTRIJA 2
9.00 Čas v sliki - 9.05 Umori so njen konjiček - 9.55 Bogati in lepi - 11.00 Schiejok vsak dan - 12.00 Čas v sliki - 12.05 Vera - 13.00 Casvsliki- 13.10 Pravica do ljubezni - 13.35 Umori so njen konjiček - 14.25 Kalifiornijski klan - 15.10 Bogati in lepi - 16.00 Schiejok vsak dan - 17.00 Čas v sliki - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Uradni zaznamki XY - nerešeni, policija prosi pomoč -21.15 Halo, stric doktor! - 22.05 Čas v sliki -22.30 Sodobni časi - 23.00 XY - nerešeno, odzivi gledalcev - 23.10 Teh Beatles - 0.40 Večer napornega dne, film - 2.05 Čas za kulturo - 2.40 Pogledi s strani - 2.50 Videonoč
TV MADŽARSKA 1
5.40 Vaška TV - 6.00 Sončni vzhod - 9.00 Poročila - 9.10 Tarzan - 9.35 Dopoldne, vmes Dallas - 12.00 Poročila - 12.05 Posel -12.25 Telepakk - 12.55 Gospodarska abeceda - 1 5.00 Poročila - 15.10 Iz regionalnih programov - 16.00 Poročila - 16.05 Posel, gospodarske informacije - 16.30 Top model -17.00 Za upokojence - 17.30 Teka - 17.45 15 minut - 18.00 Okno - 19.00 Pravljica -19.15 Komercialni program - 19.30 Dnevnik -20.20 Dallas - 21.15 Bodite z eno uro z menoj! - 22.15 Poslednji metro, francoski film -23.55 Dnevnik
TV MADŽARSKA 2
12.00 Siesta - 14.40 Tri afere, tv-film - 16.35 Pratika - 16.40 Glasbeni film - 17.30 Regionalni program - 18.00 Brooklynski most -18.30 Vesoljske igre - 19.00 Pesem ptic trnovk - 1 9.45 Risanka - 20.00 Stoletnica filma -20.40 Bela Borsos, 1. del - 21.00 Dnevnik -21.10 Policijska poročila - 21.15 Tip-hop, igrica - 21.45 Muza - 22.00 Objektiv - 22.30 Kaj je novega? - 22.35 Športna stava - 22.50 Koncert EDDA
RT L
5.30 Poročila - 5.35 Čas hrepenenja - 6.05 Tvegano - 6.35 Dobri časi, slabi časi - 7.00 Točno opoldne - 7.35 Med nami - 8.05 Sprin-gfieldova zgodba - 9.05 Kalifornijski klan -10.00 Bogati in lepi - 10.30 Ločitveno sodišče - 11.00 Vroča nagrada - 11.30 Družinski dvoboj - 12.00 Opoldanski magazin - 12.30 Zlata dekleta - 13.00 Umori so njen konjiček -14.00 Barbel Schafer - 15.00 llona Christen -16.00 HansMeiser- 17.00 Tvegano - 17.30 Med nami - 18.00 Dober večer - 18.30 Ekskluzivno - 18.45 Poročila - 19.10 Eksplozivno - 19.40 Dobri časi, slabi časi - 20.15 Hercules, film - 22.10 Hčerka iz dobre hiše, film - 22.50 Robocop - 23.45 Dnevnik - 0.15 Josuha Tree, film - 1.50 Hčerka iz dobre hiše, ponovitev - 3.35 Hercules, ponovitev - 4.20 Johny Bago: Junak za en dan, film - 5.10 Risanke
SOBOTA
13. JANUARJA
TV SLOVENIJA 1
7.10 Radovedni Taček: Slama
7.25 Kljukčeve dogodivščine
7.40 Oglejmo si!, angleška serija
8.05 Pod klobukom
8.50 Zgodbe iz školjke
9.20 Angleščina
9.45 V snegu skriti zakladi, angleški film
11.20 Znanje za znanje
12.20 Arcadia trio
13.00 Poročila
13.05 Hugo
14.00 Svet narave, angleška serija
14.50 Tednik
15.40 Policisti s srcem, avstralska nanizanka
16.25 Starodavni vojščaki, ameriška serija
17	.00 Dnevnik
17.10	Pravljice iz mavrice
17.35	Irska: Ritem Dublina
18	.05 Slovenski magazin
18.40 Hugo
19.15 Risanka
19.30 Dnevnik
20.05 Teater Paradižnik
21.10 V Vatikanu s Petrom Ustinovom
22.00 Turistična oddaja
22.20 Dnevnik
22.50 Smrtna napoved, ameriški film
0.20 Poročila
TV SLOVENIJA 2
9.25 Poglej in zadeni
10.55 SP v alpskem smučanju: superveleslalom (ž), prenos
12.10 SP v alpskem smučanju: smuk (m), prenos
13.15 Maria Stuart, ameriški film (čb)
15.15 Športna sobota:
Svetovni pokal v smučarskih tekih
15.55 Košarka NBA
16.55 DP v rokometu (m), Akripol: Kodeljevo, prenos
18.30 Karaoke
19.30 Tv-avtomagazin
20.05 Mali Buda, angleško-francoski film
22.20 Sobotna noč
POP TV
7.00 Videostrani - 8.00 Reboot, risanka - 8.30 David Coperfield, risani film - 9.30 Dosjeji X, ponovitev - 10.30 Newyorška policija, ponovitev -11.30 Odpadnik, ponovitev - 12:30 Osvojitev planeta opic, ponovitev filma - 14.00 Obraz tedna, ponovitev - 14.30 Rabe Ruth, film - 16.30 Avtodrom - 17.00 Ujetnik dvorca Zenda, film -18.55 2,5 otroka - 19.30 24 ur - 20.00 Na jug! - 21.00 Platoon - vod smrti, film - 23.00 Vojna zakoncev Rose, film - 1.00 24 ur, ponovitev- 1.30 Videostran
TV HRVAŠKA 1
8.55 Poročila - 9.00 Slanko, otroška serija -9.25 Risanka - 9.25 Risani film - 10.00 Koncert - 10.30 Charlie Chaplin, ameriški film -12.00 Dnevnik - 12.20 Prizma, mednarodni magazin - 13.20 Dokumentarna oddaja -14.05 Morje - 14.45 Briljanteen, oddaja za mlade - 15.35 Svetovni reporterji - 16.25 Poročila - 16.30 Sinovi neviht - 18.00 Televizija o televiziji - 18.30 Kdo pride na večerjo? - 19.30 Dnevnik - 20.10 Feds, ameriški film - 21.35 David Copperfield, ameriški show - 22.25 Dnevnik -22.45 S sliko na sliko - 23.15 Polnočna premiera ’
TV HRVAŠKA 2
16.35 Koledar - 16.45 Življenje na severu, ameriška nanizanka - 17.30 Serijski film -18.15 Peter Sellers, dokumentarna serija -19.30 Dnevnik - 20.10 Majhne žrtve, dokumentarni film - 20.45 Vidikon - 21.30 Z jadri okrog sveta, serija - 22.20 TOP 20
TV AVSTRIJA 1
6.00 Nahrbtnik, poln dogodivščin - 6.25 Otroški spored - 9.25 Vroča sled - 9.30 Garfield in njegovi prijatelji - 10.00 Disneyjeve risanke -10.55 Šport - 12.15 Kalifornijski klan - 13.00 Pustolovščine mladega Indiana Jonesa, film -13.45 Blossom - 14.10 Salve smeha - 14.50 Superman - 15.40 Beverly Hills - 16.25 Melrose Plače - 17.15 Mladinska oddaja - 18.00 Šport - 18.30 Direndaj - 19.00 Nonstop non-sens, začetek nanizanke - 19.30 Casvsliki -20.00 Šport - 20.15 Stavimo, da .... - 22.05 Šport - 0.15 Čas v sliki - 0.20 Past na reki, film - 1.30 Halo, stric doktor! - 2.20 Melrose Plače - 3.05 Beverly Hills - 3.50 V senci šefov, film
TV AVSTRIJA 2
9.00 Čas v sliki - 9.05 Halo, Avstrija - 9.35 Strti Lanze, vestern - 11.05 James Bond - 13.00 Čas v sliki - 13.10 Sanjske ustnice, film 14.35 Ti si čudovit, film - 16.05 V deželi Franza Josepha - 16.30 Dežela in ljudje - 17.00 Čas v sliki - 17.05 Pogled v deželo - 17.35 Živali iščejo dom - 17.53 Verstva sveta - 18.00 Milijonsko kolo - 18.25 Sporna vprašanja - 19.00 Avstrija v sliki - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Hovvards End, film -22.30 Casvsliki - 22.35 Pusti nam lagati, komedija - 0.10 V senci šefov, srhljivka - 1.40 Pogledi s strani - 1.45 Šport - 2.45 Videonoč
TV MADŽARSKA 1
5.40 Vaška TV - 6.00 Sončni vzhod - 8.00 Otroški program - 10.00 Kakor vam drago, angleški film - 11.35 Narodna glasba - 12.00 Poročila - 12.05 Ponovitve - 14.05 Folklorni gala - 15.10 Odgovarjamo na telefone - 15.20 Nori petek, Disneyjev film - 17.05 Nepričakovano potovanje - 18.00 Za bljši jezik - 18.15 Štorije - 18.30 Kolo sreče - 18.55 Pravljica - 19.15 Komercialni program - 19.30 Dnevnik - 20.15 Deklamacija - 20.25 Harlekinove zgodbe -22.00 Zabavni program - 23.00 Oko za oko, nemška kriminalka - 0.25 Neolikani, italijanska serija
TV MADŽARSKA 2
6.30 Za kmetovalce - 7.00 Narodnostne oddaje - 9.05 Romski program - 9.30 Evropski popotnik - 10.05 Za otroke - 11.00 Naravoslovni filmi - 12.05 Poje Gy6ngy Hatvani - Kiss - 12.30 Olimpijci - 12.40 Otroška zabava - 13.05 Avto-magazin - 13.30 Atelje - 14.20 Malo Juga -14.45 Narodopisje - 15.00 Stiki brez meja -15.30Trend- 16.00 Zabavna glasba - 16.30 Horizont - 17.00 Športni program - 19.05 Fa-milija, zabavna serija - 19.40 Pari na umetninah - 20.05 Telebingo - 21.00 Lyonski omnibus -21.50 Kaj je novega ? - 22.00 Wyspianski: Gostija, gledališka predstava
RT L
5.30 Različne nadaljevanke in risanke -10.35 Na krilih pravičnosti -11.00 Povver Rangers -11.25 Beethovven - 11.50 Nov Spiderman -12.10 Erie, Indiana - 12.35 Polna hiša -13.00 Kdo je tukaj šef? - 14.00 Življenje in jaz: Pop koncert - 14.25 Krepka družina - 14.50 Princ iz Bel - Aira - 15.15 Prijazna družina -15.45 Johnny Bago: Junak za en dan - 16.45 Beverly Hills - 17.45 Melrose Plače - 18.45 Poročila - 19.10 Eksplozivno - 20.15 Bo ali ne bo storil?, šov - 22.00 Kako,prosim? - 23.00 RTL v v soboto ponoči - 0.00 Blue Steel, akcijska srhljivka - 1.45 Reka groze, film - 3.25 Blue Steel, ponovitev filma - 5.05 Risanka
NEDELJA
14. JANUARJA
TV SLOVENIJA 1
8.15 Samo za punce, kanadska nanizanka
8.45 Živžav
9.30 Čebelica Maja
9.55 Umetnost dirigiranja
10.55 Ameriška književnost, dokumentarna serija
11.25 Obzorja duha
11.55 Ljudje in zemlja, kmetijska oddaja
12.25 Naša pesem
13.00 Poročila
13.05 Hugo
13.35 Karaoke
14.35 Nedeljska reportaža
15.10 Major in smrklja, ameriški film (čb)
17.00 Dnevnik
17.10 Po domače
18.45 Loto
18.50 Zatv-kamero
19.10 Risanka
19.30 Dnevnik
20.05 Nedeljskih 60
21.10 Izigrati kralja, angleška nadaljevanka, 2/4
22.30 Dnevnik
23.00 Ciklus filmov Matjaža Klopčiča: Na papirnatih avionih, slovenski film (čb)
0.20 Poročila
TV SLOVENIJA 2
8.55 Angleška glasbena lestvica
9.25 SP v alpskem smučanju: slalom (ž), 1, tek, prenos
10.25 SP v alpskem smučanju: slalom (m), 1. tek, prenos
12.00 Planet Šport
12.25 Slalom (ž), 2. tek, prenos
13.25 Slalom (m), 2. tek,, prenos
17.40 Svetovni pokal v smučarskih tekih, posnetek
18.25 Finale slovenskega pokala v košarki (ž)
20.05 Antologija skupine The Beatles, angleška serija
21.00 Intervju
21.50 Oko, vajeno teme, angleška drama, 1/3 22.40 Športni pregled
POP TV
7.00 Videostrani - 7.30 Peter Pan, risanka - 8.00 Edera, nanizanka - 9.00 Rabe Ruth, ponovitev filma - 11.00 Kuhajmo skupaj - 11.30 Med prijatelji - 12.30 Na jug!, ponovitev - 13.30 Platoon - vod smrti, ponovitev filma - 15.30 Maharadžina hči -16.30 Veterinarka - 17.30 Prepovedane noči, film - 19.30 24 ur - 20.00 Prijatelji - 20.30 Urgenca: Chicaška vročina, nanizanka - 21.30 Črni grad: Nadškof, nanizanka - 22.00 Poslednji tango v Parizu, film - 0.10 24 ur, ponovitev - 0.40 Videostrani
TV HRVAŠKA 1
8.20 Koledar - 8.30 Poročila - 8.35 Leteči medvedki - 9.00 Otroška serija - 9.50 Risanka -10.00 Skrivnostni set Arthurja Clarka, serija -10.30 Otroški program - 12.00 Dnevnik - 12.20 Kmetijska oddaja - 13.10 Folklorna oddaja -13.40 Mir in dobro - 14.15 Opera Box - 14.50 Vedno v nedeljo - 17.10 Poročila - 17.20 Film -18.50 Risanka - 19.30 Dnevnik - 20.10 Bravo! - 22.15 Dnevnik - 22.35 S sliko na sliko - 23.05 Črni gad, angleška nanizanka - 23.35 Poročila
TV HRVAŠKA 2
10.15 Koledar - 10.25 SP v alpskem smučanju: Slalom (m), 1. tek, prenos - 11.10 Vidikon -11.55 Briljanteen - 12.40 Z jadri okrog sveta, serija - 13.10 Ameriški nogomet - 13.25 Slalom, 2. tek, prenos - 14.10 Košarka FIBA- 14.40 Body fitness - 15.00 Košarka NBA - 15.35 Smučarski show - 16.00 Finale svetovnega rokometnega pokala - 17.15 Peta prestava - 17.55 Rokomet, liga prvakinj, Podravka: Walle Bremen - 19.30 Dnevnik - 20.10 Slab vpliv, ameriški film - 21.45 Mojstrovine - 22.00 Športna oddaja - 23.05 Koncert
TV AVSTRIJA 1
6.00 Nahrbtnik^ poln dogodivščin - 6.25 Otroški spored - 9.25 Šport -11.30 Družina Robinson, film -16.25 Desideria, film -18.05 Baldy Man, začetek nanizanke -18.30 Srček -19.00 Nor nate, razvedrilna nanizanka - 19.30 Čas v sliki -20.15 Vse moje hčerke, družinska nanizanka -21.05 Ljubezen brez Katice, film - 22.00 K stvari - 23.15 Čas v sliki - 23.20 Vizije - 23.25 Vstop prost - 0.00 ČarVenusa, film - 1.55 Dillinger, kriminalni film - 3.25 Vse je smešno, komedija -5.30 Raj za živali
TV AVSTRIJA 2
9.00 čas v sliki - 9.05 Pesem zapravljivčka, film -10.25 Salve smeha - 10.30 Čas za kulturo -11.00 Tiskovna konferenca - 12.00 Iz parlamenta - 12.30 Orientacija - 13.00 Čas v sliki - 13.05 Tednik - 13.30 Tuja domovina - 14.00 Pogledi s strani - 14.25 Zgodovinski poudarki - 14.55 Domovina,film - 16.25 V deželi Franza Josepha -17/00 Čas v sliki - 17.05 Klub za starejše -17.55 Lipova cesta - 18.25 Kristjan in čas -18.30 Avstrija v sliki - 19.00 Avstrija danes -19.30 Čas v sliki - 20.15 Kraj zločina, film -21.50 Čas v sliki - 22.00 Columbo: Krvava poroka - 23.30 Baby Jane, film - 1.05 Pogledi s strani -
1.15 Čas za kulturo - 1.45 Videonoč
TV MADŽARSKA 1
7.40 Risanka - 8.00 Biblija - 9.00 Nedeljski magazin - 11.00 Globus - 12.00 Poročila - 10.05 Minute za srečo - 12.30 Poje Margit Bango -12.55 Dandanes - 13.05 Top model - 15.05 Znanstveni poročevalec - 15.35 Reformatski verski program -16.00 Disneyjevi filmi - 17.05 Jani gre na dom - 18.00 Evropa je daleč - 18.30 Kolo sreče - 19.00 Teden, vmes Dnevnik - 20.00 Deklamacija - 20.10 Kriminalka - 21.55 Nemogoče? - 22.45 Pri klavirju Annie Fischer
TV MADŽARSKA 2
7.35 Kje, kaj? - 8.00 Julijin program z nedeljskim kuharjem - 8.30 Zgodovina književnosti - 9.00 Vesoljske igre - 9.25 Skrivnostni deseti, italijanski film - 10.55 Schubert - 11.00 Športni program -13.00 Tv-magister - 14.00 Družinska oddaja -14.30 Novi reflektor - 15.05 Gimnazijci, serija -16.00 Arboretumi - 16.10 Portret - 17.05 Baywatch, serija - 17.55 Pratika - 18.00 Moda '96 - 18.30 Tranzit - 19.00 Udje, serija - 19.40 Pravljica - 19.45 Mojstrovine - 20.05 Labodje jezero - 21.50 Telešport - 22.50 Okolje - 22.55 Kaj je novega?? - 23.00 Okrogla miza
RTL
5.30 Risanke - 6.00 Ariela, morska deklica -7.40 Nazaj v prihodnost - 10.10 Na krilih pravičnosti - 11.00 Ujetniki na otoku časa - 11.50 Prijazna družina - 12.50 Disneyjeve repotaže -13.10 Trije angeli za Maksa, komedija - 14.45 Ekipa A - 15.50 Pomorska raziskava DSV -16.45 Earth 2 - 17.45 Živalski magazin - 18.45 Poročila - 19.10 V nedeljo odprto - 20.15 Čudežni otrok Tate, drama - 22.15 Spieglov tv-magazin - 23.00 Operacija puščavski vihar - 0.00 Kuvajtski junaki, dokumentarna drama -1.45 Earth 2 - 2.40 Barbel Schafer - 3.35 llona Christen -4.30 Hans Meiser
PONEDELJEK
15. JANUARJA
TV SLOVENIJA 1
10.35 . Kaj mora sova opraviti pozimi
11.15 Pritlikavčki, angleška nadaljevanka
11.40 Na papirnatih avionih, slovenski film (čb)
13.00 Poročila
13.05 Novice iz sveta razvedrila
14.10 Utrip
14.20 Zrcalo tedna
14.30 Zatv-kamero
14.45 Forum
15.00 Nedeljska reportaža
15.30 Intervju
16.20 Dober dan, Koroška
17	.00 Dnevnik
17.10	Radovedni Taček: Kopa
17.25	Dokumentarna serija
18	.00 Simpsonovi, ameriška animirana serija I
18.35 Lingo, tv-igrica
19.05 Risanka
19.15 Žrebanje3x3
19.30 Dnevnik
20.05 Omizje
21.00 Duh velikih jezer, ponovitev
22.30 Dnevnik
23.00 Umori, angleška nadaljevanka, 3/20
23.50 Svet poroča
0.20 Poročila
TV SLOVENIJA 2
1	1.15 Angleščina
1	1.40 Ljudje in zemlja
1	2.10 Policisti s srcem, avstralska nanizanka j 13.05 Teater Paradižnik
14	.05 Sobotna noč
16	.05 Studio City
17	.05 Športni pregled
17.35 Noro zaljubljena, ameriška nanizanka
18	.00 Po Sloveniji
18.45 Sedma steza, športna oddaja
19.15 Angleška glasbena lestvica
20.10 Osmi dan
20.40 Striček Buck, ameriški film
22.15 Brane Rončel izza odra
POP TV
7.00 Videostrani - 11.00 Santa Barbara, ponovitev - 12.00 Prijatelji, ponovitev - 12.30 Urgenca, ponovitev - 13.30 Maharadžina hči, ponovitev - 14.30 Prepovedane noči, ponovi tev filma - 16.30 POP 30 - 17.00 Santa Barbara - 18.00 Matlock - 19.00 Cosby -19.30 24 ur - 20.00 Moški imajo rajši plavolaske, film - 22.00 MASH - 22.30 Magnun -23.20 POP 30, ponovitev - 23.50 24 ur, ponovitev - 0.20 Videostrani
TV HRVAŠKA 1
7.25 Poročila - 7.30 Santa Barbara - 8.15 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program - 11.30 Modul 8 -| 12.00 Dnevnik - 12.20 Ljubezen, serija -12.45 Film - 14.35 Na poti do šole - 15.00 Risanka - 15.05 Poročila - 15.10 Dežela orlov, dokumentarna serija - 16.15 Modul 8 -I 16.45 Hrvaška danes - 17.45 Kristalni imperij, serija - 18.15 Kolo sreče - 18.50 Smero-i kaz - 19.30 Dnevnik - 20.10 Živa resnica,! dokumentarna oddaja - 20.40 Dramski program - 21.45 Politične stranke - 22.15 Dne-f vnik - 22.35 S sliko na sliko - 23.05 Spet-ters, nizozemski film - 0.55 Poročila
TV HRVAŠKA 2
16.15 Koledar - 16.25 Mestece Peyton, ameriška nadaljevanka - 17.15 Športna oddaja - 18.20 Podobno, a različno - 18.30 Hrvaška kulturna dediščina - 19.00 Neustrašni, otroška serija - 19.30 Dnevnik - 20.10 Murphy Brovvn, ameriška nanizanka - 20.40 Hrvaška in svet - 21.30 Evronogomet -22.30 Glavni igralec, serija - 23.20 Glasbena oddaja
TV AVSTRIJA 1
6.05 Baldy Man - 6.25 Otroški spored - 9.00 Naš glasni dom - 9.25 Kdo je tukaj šef? -9.50 Ekipa A - 10.35 Desideria, ponovitev filma - 12.10 Šport - 13.00 Otroški spored -15.05 Popeyjev šov - 15.30 Mini čas v sliki -15.35 Vesoljska ladja Enterprise - 16.25 Ekipa A- 17.15 Zlata dekleta - 17.40 Kdo je tukaj šef? - 18.10 Dr. Ouinova, zdravnica iz strasti - 19.00 Pri Huxtablovih - 19.30 Čas V sliki - 20.00 Šport - 20.15 Onlyyou, kome; dija - 21.40 Free Fali, film - 23.10 Casvsliki - 23.15 Zaljubljeni, razvajeni in brez ficka v žepu, film - 0.50 Kalifornijski klan - 1.35 Schiejok vsak dan - 2.35 Dobrodošli v Avstriji - 4.35 Svetlolaskina ljubezen, film
TV AVSTRIJA 2
9.00 Čas v sliki - 9.05 Umori so njen konjiček - 9.55 Bogati in lepi - 11.00 Schiejok vsak dan - 12.00 Čas v sliki - 12.10 Šiling -13.00 Orientacija - 13.40 Umori so njen konjiček -14.25 Kalifornijski klan - 15.10 Bogati in lepi - 16.00 Schiejok vsak dan -17.00 čas v sliki - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki -20.00 Pogledi s strani - 20.15 Ana Marija -ženska gre svojo pot, razvedrilna nanizanka -21.05Tema - 22.00 Casvsliki - 22.30 Kulturni magazin - 23.00 MichaelHaneke -23.30 Mediterraneo, film - 1.00 čas za kulturo - 1.40 Pogledi s strani - 1.45 K stvari -3.05 Ljubezen brez Katice, ponovitev filma-3.55 Videonoč
TV MADŽARSKA 1
5.40 Vaška TV - 6.00 Sončni vzhod - 9.00 Poročila - 9.10 Tarzan - 9.35 Dopoldne, vmes Disneyjevi filmi - 12.00 Poročila -12.05 Posel - 12.25 Telepakk - 12.55 Gospodarska abeceda - 15.00 Poročila -15.10 Risanka - 15.20 Matematika -16.00 Poročila - 16.05 Denar je sveta vladar - 16.30 Angleško podeželje - 17.00 Za otroke - 17.30 Civilna korajža - 18.00 O veri - 18.10 Begavčki - 18.15 Posel -18.30 Vse ali nič, kviz - 18.55 Pravljica -19.15 Tele video - 19.30 Dnevnik - 20.00 Deklamacija - 20.10 Panorama - 21.45 Serijski film - 22.40 Stoletnica filma -23.05 Politični debatni program - 23.55 Dnevnik
vestnik, 11. januarja 1996
televizijski spored od 12. januarja do 18. januarja
TV MADŽARSKA 2
17-05 Stoletnica filma - 17.50 Debussy -18.00 Regionalni program - 18.15 Znanstveni poročevalec - 18.45 Telešport - 19.00 Športni program - 21.00 Dnevnik - 21.10 Policijska poročila - 21.15 Telesreča - 21.45 Muza - 22.00 Objektiv - 22.30 Kaj je nove-9a? - 22.35 Rokopis - 23.05 Mala večerna glasba
RT L
5.30 Poročila - 5.35 Čas hrepenenja - 6.00 Poročila - 6.05 Prijazna družina - 6.30 Poročila - 6.35 Dobri časi, slabi časi - 7.00 Točno ob sedmih - 7.30 Poročila - 7.35 Med nami - 8.00 8.05 Springfieldova zgodba -9.00 Poročila - 9.05 Kalifornijski klan -10.00 Bogati in lepi - 10.30 Ločitveno sodišče - 11.00 Vroča nagrada - 11.30 Družinski dvoboj - 12.00 Opoldanski magazin ' 12.30 Zlata dekleta - 13.00 Umori so njen konjiček - 14.00 Barbel Schafer - 15.00 llo-na Christen - 16.00 Hans Meiser - 17.00 Tvegano - 17.30 Med nami - 18.00 Dober večer - 18.30 Ekskluzivno - 18.45 Poročila -19-10 Eksplozivo - 19.40 Dobri časi, slabi časi - 20.15 Reka poje mi, film - 23.00 Deset Pred enajsto - 23.30 Šov Russa Abbotta -0-00 Dnevnik - 0.30 Cheers - 1.00 Prijazna družina - 1.30 Zlata dekleta - 2.00 Barbel Schafer - 2.55 Dnevnik - 3.20 llona Christen ' 4.10 Hans Meiser - 5.05 Eksplozivno
TOREK
16. JANUARJA
TV SL0VENIJA1
10.25 Drejček in trije marsovčki
10.45 Poštarska pravljica
11.20 Skrivni vrt, angleški film
. 13.00 Poročila
13-05 Lingo, tv-igrica
14.30 Ameriška književnost, dokumentarna serija
15.00 Obzorja duha
15.30 Oko, vajeno teme, angleška drama, 1/3 15-20 Mostovi
17.00 Dnevnik
17.10 Vodnarček, izraelska nanizanka
17-40 Kljukčeve dogodivščine
18.00 V najboljših družinah, norveška nanizanka
18.35 Kolo sreče
19.10 Risanka
19.30 Dnevnik
20.05 Ko se srca vnamejo, ameriška nanizanka
20.40 Mednarodna obzorja
21.30 Roka rocka
22.30 Dnevnik '
23.05 Umori, ameriška nanizanka
23.55 Poročila
TV SLOVENIJA 2
- 10.10 SP v alpskem smučanju: veleslalom (m), 1. tek, prenos
11-15 Sedma steza
12.15 Osmi dan
12.55 Veleslalom (m), 2. tek, prenos
13.50 Nedeljskih 60
14.45 Koncert simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije
16.15 Opazujmo naravo, kanadska serija
16.40 Ko se srca vnamejo, ameriška nanizanka
17.10 Okus po zločinu, angleška nanizanka
18.00 Po Sloveniji
18.45 Prisluhnimo tišini
19.15 Videošpon
20.05 V žarišču
20.35 Učitelj, francoska nanizanka
21.25 Oči kritike
22.10 Somrak stoletja
Rop tv
T-00 Videostrani - 11.00 Santa Barbara, ponovitev -12.00 Pop kviz, ponovitev - 13.00 MASH, ponovitev ' 13.30 Edera, ponovitev - 14.30 Moški imajo rajši Ptavolaske, ponovitev filma - 16.30 POP 30 - 17.00 Santa Barbara, ponovitev - 18.00 Matlock, ponovitev ' 19.00 Cosby - 19.30 24 ur - 20.00 Ograje naše-9a mesta - 21.00 Točka pravice - 22.00 MASH -22.30 Magnum - 23.20 POP 30, ponovitev - 23.50
ur, ponovitev - 0.20 Videostrani
TV HRVAŠKA 1
T-25 Poročila - 7.30 Santa Barbara - 8.15 Dobro Mro - 10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program '11.30 Otroški program - 12.00 Dnevnik - 12.20 Mubezen, serija - 12.45 Bodi dobra, ameriški film -14.35 Za otroke - 15.05 Poročila - 15.10 Babica, dokumentarna serija - 16.15 Otroški program -16.45 Hrvaška danes -17.45 Kristalni imperij, serija ' 18.15 Kolo sreče - 18.50 Po meri - 19.30 Dnev-n'k - 20.10 Istra, dokumentarna oddaja - 20.55 Tv-Paiiament - 22.15 Dnevnik - 22.35 S sliko na sliko -23.05 Poročila
TV HRVAŠKA 2
16.40 Koledar - 16.50 Glasbena oddaja - 17.35 "odreti: Coco Chanel, dokumentarna serija - 18.30 Iz Sveta znanosti - 19.00 Neustrašni, otroška serija -19.30 Dnevnik - 20.10 Reševalna, serija - 21.05 Cmo belo v barvah: Mr. Lucky, ameriški film
TV AVSTRIJA!
6-05 Lov na amforo, pustolovska nanizanka - 6.25 Proški spored - 9.00 Naš glasni dom - 9.25 Kdo je lokaj šef? - 10.10 Šport - 11.15 Dr. Cuinova, zdrav-nica iz starsti -12.00 Šport - 13.00 Otroški spored -15.05 Popeyjev šov - 15.30 Mini Čas v sliki - i 5.35 Vesoljska ladja Enterprise - 16.25 Ekipa A - 17.15 ^ata dekleta -17.40 Kdo je tukaj šef? -18.10 Dr. Cuinova, zdravnica iz strasti - 19.00 Pri Huxtablovih -19.30 Čas v sliki - 20.00 Šport - 20.15 Univerzum: v deželi Franza Josepha - 21.10 Reševalna postaja -22.00 Skrivnost španske rože, erotična srhljivka -23.30 Čas v sliki - 23.40 Alibi, kriminalni film - 1.00 Kalifornijski klan - 1.45 Schhiejok vsak dan - 2.45 Dobrodošli v Avstriji - 4.35 Alibi, ponovitev filma
TV AVSTRIJA 2
9.00 Čas v sliki - 9.05 Bogati in lepi - 11.00 Schiejok vsak dan -12.00 Čas v sliki - 12.10Tema - 13.00 Čas v sliki - 13.10 Sporna vprašanja -13.40 Umori so njen konjiček - 14.25 Kalifornijski klan - 15.10 Bogati in lepi - 16.00 Schiejok vsak dan - 17.00 Čas v sliki - 17.05 Dobrodošli v Avstriji -19.00 Avstrija danes -19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Akti X - skrivnostni primeri FBI -21.10 Reportaže - 22.30 Na kraju dogodka - 23.00 V kraljestvu, nanizanka - 23.55 Medeja, film
TV MADŽARSKA!
5.40 Vaška TV - 6.00 Sončni vzhod - 9.00 Poročila - 9.10 Tarzan - 9.35 Dopoldne, vmes Ljubezen na preizkušnjo - 12.00 Poročila - 12.05 Posel - 12.25 Telepakk - 12.55 Gospodarska abeceda - 15.00 Poročila -15.10 Biologija - 16.00 Poročila - 16.05 Sposojena zemlja - 16.39 Top model - 17.00 Za otroke - 17.30 Don Ouijote - 17.55 Katoliška kronika- 18.15 Posel - 18.30 Vse ali nič, kviz -18.55 Za otroke - 19.15 Komercialni program - 19.30 Dnevnik - 20.20 Splošna nevarnost - 21.10 Studio '96 - 22.00 Ekstaza, češki film - 23.25 23.25 Eddie Gomez, glasbeni film - 0.25 Dnevnik
TVMADZARSKA2
16.30 Turistični magazin - 17.05 Hotel Paradiž, serija - 18.00 Regionalni program - 19.05 Magnum, kriminalka - 20.00 Muza - 20.10 Tiskovna konferenca Gyle Homa - 21.00 Dnevnik - 21.15 Kviz - 21.45 Klip mix,- 22.00 Objektiv - 22.30 Kaj je novega?? -22.35 Čar športa
RT L
5.30 Poročila - 5.35 Čas hrepenenja - 6.00 Poročila - 6.05 Zakopljite me nad Fuzzy - 6.30 Poročila -6.35 Dobri časi, slabi časi - 7.00 Točno ob sedmih -7.30 Poročila - 7.35 Med nami - 8.00 Poročila -8.05 Springfieldova zgodba - 9.00 Poročila - 9.05 Kalifornijski klan - 10.00 Bogati in lepi - 10.30 Ločitveno sodišče - 11.00 Vroča nagrada - 11.30 Družinski dvoboj - 12.00 Opoldanski magazin -12.30 Zlata dekleta - 13.00 Umori so njen konjiček -14.00 Barbel Schafer - 15.00 llona Christen -16.00 Hans Meiser -17.00 Tvegano -17.30 Med nami -18.00 Dober večer - 18.30 Ekskluzivno - 18.45 Poročila - 19.10 Eksplozivno - 19.40 Dobri časi, slabi časi - 20.15 Dvojna pogodba - 21.15 Detektiv Hanks - 22.15 Quincy - 23.15 Miami Vice - 0.00 Dnevnik - 0.30 Cheers - 1.00 Prijazna družina -1.30 Zlata dekleta - 2.00 Barbel Schafer - 2.55 Dnevnik - 3.20 llona Christen - 4.10 Hans - 5.05 Eksplozivno
SREDA
17. JANUARJA
TV SLOVENIJA!
11.00 Lokomotiva, pravljica
11.15 Skok med zvezde, angleška nanizanka
11.40 Roka rocka
12.30 Naša pesem
13.00 poročila
13.05 Kolo sreče
13.30 Zgodbe Iz školjke
15.30 Mednarodna obzorja
16.20 Slovenski utrinki, oddaja madžarske TV
17.00 Dnevnik
17.10 Male sive celice, kviz
18.00 V najboljših družinah, norveška nanizanka 18.35 Kolo sreče
19.10 Risanka
19.30 Dnevnik
20.05 Gospod Bean, angleška nanizanka
20.40 Film tedna: Zelig, ameriški film (čb)
21.55 Jesen v Volčjem potoku
22.30 Dnevnik
23.00 Umori, ameriška nanizanka
23.50 Kraljestvo, danska nanizanka
0.40 Poročila
TV SLOVENIJA 2
11.35 Prisluhnimo tišini
12.05 V žarišču
12.35 Oči kritike
13.20 Somrak stoletja
15.00 Major in smrklja, ameriški film (čb)
16.40 Gospod Bean, angleška nanizanka
17.15 Umor v družini, ameriška nadaljevanka, 2/ 4	.
18.00 Po Sloveniji
18.45 Izobraževalna oddaja
19.15 V vrtincu
20.05 V žarišču
20.35 Športna sreda:
Hokej na ledu, kvalifikacije za Ol, Slovenija : Velika Britanija
22.45 F. Schubert: Zimsko potovanje
POP TV
7.00 Videostrani - 11.00 Santa Barbara, ponovitev - 12.00 Magnum, ponovitev - 13.00 MASH, ponovitev - 13.30 Kuhajmo skupaj, ponovitev -14.00 Točka pravice, ponovitev - 16.00 Avto-drom, ponovitev - 16.30 POP 30- 17.00 Santa Barbara - 18.00 Matlock - 19.00 Cosby -19.30 24 ur - 20.00 Črna vdova, film - 22.00 MASH - 22.30 Obraz tedna - 23.00 Magnum -23.50 POP 30, ponovitev - 0.20 24 ur, ponovitev - 0.50 Videostrani
TV HRVAŠKA!
7.25 Poročila - 7.30 Santa Barbara - 8.15 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program - 11.30 Otroški program - 12.00 Dnevnik - 12.20 Ljubezen, serija - 12.45 Zapeljevanje, ameriški film - 14.35 Frida, ameriška nanizanka - 15.05 Poročila - 15.10 Babica, dokumentarna serija - 16.15 Za otroke - 16.45 Hrvaška danes - 17.45 Kristalni imperij, serija -18.15 Kolo sreče - 18.50 Virus - 19.30 Dnevnik - 20.10 Poslovni klub - 20.45 Kultura -21.45 Tamburice, glasbena oddaja - 22.15 Dnevnik - 22.35 S sliko na sliko - 23.05 S ciljem in razlogom - 23.55 Poročila
TV HRVAŠKA 2
16.20 Koledar - 16.30 Mr. Lucky, ameriški film -18.00 Hrvaški ribiči na Pacifiku, dokumentarna serija - 18.30 Pazi, steklo - 19.00 Neustrašni, otroška serija - 19.30 Dnevnik - 20.10 Pustolovke, serija -' 21.00 Klub 1, glasbena oddaja -21.35 To the Wally, avstalski film
TV AVSTRIJA!
6.05 Lov na amforo - 6.25 Otroški spored -9.00 Naš glasni dom - 9.25 Kdo je tukaj šef? -9.50 Ekipa A - 10.35 Only You, komedija -12.00 Šport - 13.00 Otroški spored - 15.25 Mini Čas v sliki - 15.35 Vesoljska ladja Enterprise - 16.25 Ekipa A - 17.15 Golden Palače, razvedrilna nanizanka - 17.40 Kdo je tukaj šef? -18.10 Dr. Ouinova, zdravnica iz strasti - 19.00 Pri Huxtablovih - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Šport - 20.15 Trdo, a prisrčno, komedija - 21.50 Policijski klic 110, film - 23.20 Čas v sliki - 23.25 Alterburn, film - 1.05 Kalifornijski klan - 1.50 Schiejok vsak dan - 2.50 Dobrodošli v Avstriji -4.40 Moja žena, čarovnica, komedija
TV AVSTRIJA 2
9.00 Čas v sliki - 9.05 Umori so njen konjiček -9.55 Bogati in lepi - 11.00 Schiejok vsak dan -12.00 Čas v sliki - 12.10 Univerzum: V deželi Franza Josepha - 13.00 Čas v sliki - 13.10 Na kraju samem - 13.40 Umori so njen konjiček -14.25 Kalifornijski klan - 15.10 Bogati in lepi -16.00 Schiejok vsak dan - 17.00 Cas v sliki -17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Avstrija v sliki - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani -20.15 Srce za Lauro, film - 21.45 Pogledi s strani - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Ženska proti škofu in mafiji, dilm - 23.15 Verne ženske na Angleškem, film - 2.00 Čas za kulturo - 2.40 Pogledi s strani - 2.45 Videonoč
TV MADŽARSKA!
5.40 Vaška TV - 6.00 Sončni vzhod - 9.00 Poročila - 9.10 Tarzan - 9.35 Dopoldne, vmes Kariera nekega sleparja - 12.00 Poročila - 12.05 Posel - 12.25 Telepakk - 12.55 Gospodarska abeceda - 15.00 Poročila - 15.10 Sotrpini -15.20 Zgodovina - 16.00 Poročila - 16.05 Na periferiji - 16.25 Zalivska vojna - 16.30 Top model - 17.00 Za otroke - 17.30 Pričevalci -17.55 Nujna pomoč - 18.05 Tele video - 18.10 Iščemo izginule odrasle - 18.15 Posel - 18.30 Družabna igra - 18.55 Za otroke - 19.15 Komercialni program - 19.30 Dnevnik - 20.15 Deklamacija - 20.25 Sosedje - 21.00 Stoletnica filma, Garbo - 22.05 Romuald in Juliette, francoski film - 23.40 Dnevnik - 24.00 Dodatek, Černobil, dokumenarni film
TV MADŽARSKA 2
15.00 Zamejski Madžari - 15.30 Euroklick -16.00 Človek v vodi, tv-film - 17.30 Rin-Tin-Tin -18.00 Regionalni program - 18.15 Madžarska s kamero - 19.05 McGyver, serija - 19.55 Računalništvo - 20.15 Ura bogov - 21.00 Dnevnik -21.10 Poljeijska poročila - 21.15 Mediamix -21.45 Muza - 22.00 Objektiv - 22.30 Kaj je novega ? - 22.35 Risanka za odrasle - 22.45 Brian May, glasbeni film - 23.45 Temna stran srca, argentinsko-kanadski film
RT L
5.30 Poročila - 5.35 Čas hrepenenja - 6.00 Poročila - 6.05 Buds Stipendium - 6.30 Poročila - 6.35 Dobri časi, slabi časi - 7.00 Točno ob sedmih - 7.30 Poročila - 7.35 Med nami - 8.00 Poročila - 8.05 Sprinfieldova zgodba - 9.00 Poročila - 9.05 Kalifornijski klan - 10.00 Bogati in lepi -10.30 Ločitveno sodišče - 11.00 Vroča nagrada - 11.30 Družinski dvoboj - 12.00 Opoldanski magazin - 12.30 Zlata dekleta - 13.00 Umori so njen konjiček - 14.00 Barbel Schafer -15.00 llona Christen - 16.00 Hans Meiser -17.00 Tvegano - 17.30 Med nami - 18.00 Dober večer - 18.30 Ekskluzivno - 18.45 Poročila - 19.10 Eksplozivno - 19.40 Dobri čas, slabi časi - 20.15 Dan obračuna, film - 22.15 Sternov tv-magazin - 0.00 Dnevnik - 0.30 Cheers - 1.00 Prijazna družina - 1.30 Zlata dekleta - 2.00 Barbel Schafer - 2.55 Dnevnik - 3.20 llona Christen -4.10 Hans Meiser - 5.05 Eksplozivno
ČETRTEK
18. JANUARJA
TV SLOVENIJA!
10.00 In je drevo.... plesno izrazni balet
10.30 Batman, ameriška nanizanka
10.55 Opazujmo naravo, kanadska serija
11.25 Po domače
13.00 Poročila
13.05 Kolo sreče
15.30 Omizje
16.20 Skrivnostni svet Arthurja Clarka, angleška serija
17.00 Dnevnik
17.10 Živžav
18.00 V najboljših družinah, norveška nanizanka
18.35 Kolo sreče
19.10 Risanka
19.30 Dnevnik
20.05 Norec v množici, ameriška nanizanka
20.40 Tednik
21.30 Avto leta, posnetek prireditve
22.35 Dnevnik
23.10 Umori, ameriška nanizanka
0.00 Poročila
TV SLOVENIJA 2
10.55 Izobraževalna oddaja
11.25 V žarišču
11.55 V Vatikanu s Petrom Ustinovom, ameriška serija
12.45 Šport
14.45 Zaljubljenost, ameriški film
16.30 Norec v množici, ameriška nanizanka
17.05 Izigrati kralja, angleška nadaljevanka
18.00 Po Sloveniji
18.45 Svetovni poslovni utrip, ameriška oddaja
19.15 Tok, tok, kontaktna oddaja za mladostnike
20.05 V žarišču
20.35 Okus po zločinu, angleška nanizanka
21.25 Pisave
22.10 Umetniški večer: Video na Slovenskem
23.50 Večerjazza
POP TV
7.00 Videostrani- 11.00 Santa Barbara, ponovitev - 12.00 Magnum, ponovitev - 13.00 MASH, ponovitev - 13.30 Med prijatelji, ponovitev - 14.30 Črna vdova, ponovitev filma - 16.30 POP 30 - 17.00 Santa Barbara - 18.00 Matlock - 19.00 Cosby -19.30 24 ur - 20.00 Skrivnosti mojega uspeha, film - 22.00 MASH - 22.30 Policisti, nanizanka -23.00 Magnum - 23.50 POP 30, ponovitev -0.20 24 ur - 0.50 Videostrani
TV HRVAŠKA!
7.25 Poročila - 7.30 Santa Barbara - 8.15 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program - 11.30 Otroški program - 12.00 Dnevnik -12.20 Ljubezen, serija - 12.45 Visoka družba, ameriški film - 14.35 Za otroke - 15.05 Poročila -15.10 Babica, dokumentarna serija - 16.15 Otroški program - 16.45 Hrvaška danes - 17.45 Kristalni imperij, serija - 18.15 Kolo sreče - 18.50 Moč denarja - 19.30 Dnevnik - 20.10 Portreti, dokumentarna serija - 21.10 Želja Ogresta in gosti -22.15 Dnevnik - 22.35 S sliko na sliko - 23.05 Triler - 0.05 Poročila
TV HRVAŠKA 2
15.50 Koledar - 16.00 Kultura - 17.00 Za pest dolarjev, serija - 17.30 Federacija in konfederacija - 18.00 Skrivnostno življenje rastlin, serija - 19.00 Neustrašni, otroška serija - 19.30 Dnevnik -20.10 Kitajska plaža, ameriška nanizanka - 21.00 Reševalna 911, dokumentarna serija - 21.55 Od 16 do 24, oddaja o filmu - 22.40 Stoletnica filma: Hidden Agenda, britanski film
TV AVSTRIJA 1
6.05 Lov na amforo - 6.25 Otroški spored - 9.05 Naš glasni dom - 9.35 Kdo je tukaj šef? - ,10.00 Ekipa A - 10.45 Vojna svetov, film - 12.10 Šport -13.00 Otroški spored - 15.25 Mini Čas v sliki -15.35 Vesoljska ladja Enterprise - 16.25 Ekipa A -17115 Golden Palače, razvedrilna nanizanka -17.40 Kdo je tukaj šef? - 18.10 Dr. Ouinova, zdravnica iz strasti - 19.00 Pri Huxtablovih - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Komisar Rex- 21.05 Pa pravChica-gol, nanizanka - 21.50 Cobra - 22.35 Policija San Francisca, kriminalni film - 0.20 Čas v sliki -0.25 Housekeeping, film - 2.15 Kalifornijski klan -3.05 Schiejok vsak dan - 4.05 Dobrodošli v Avstriji
RADIO MURSKI VAL
UKV 94,6 MUZ (DOPOLDAN TUDI SV 648 KHZ)
PETEK 5.45 Prebujajte se z nami - 5.45 Pozdrav in napovednik - 6.10 Vreme, ceste - 6.25 Obvestila -6.30 Horoskop - 6.40 Pesem tedna - 6.45 Prebiramo dnevne časopise - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v treh jezikih - 7.45 Mariborsko zvočno pismo - 8.00 Dopoldne na MV - 8.00 Poročila - 8.05 Obvestila - 8.10 Pozdrav in napovednik - 8.30 Mali oglasi - 9.00 Menjalniški tečaji bank - 9.15 Zamurjenci - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10.10 Menjalniški tečaji agencij - 10.30 Ki-noventilator - 11.15 Od petka do petka - 12.00 Poročila BBC-ja - 12.05 Obvestila - 12.15 Kronika UNZ-ja - 12.30 Dežurni novinar v 1.osebi ednine -13.00 Popoldne naMV - 13.10 Pozdrav in napovednik - 13.30 Poročila - 13.35 Obvestila - 14.30 Romskih 60 minut - 15.30 Dogodki in odmevi -16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 Kultura in šport ob koncu tedna - 18.00 MV-dur - 19.00 Radijski dnevnik - 19.30 Večerni program MV -19 30 Sipli mi - 22.00 Želimo vam lahko noč SOBOTA 5.45 Prebujajte se z nami - 5.45 Pozdrav in napovednik - 6.10 Vreme, ceste - 6.25 Obvestila - 6.30 Horoskop - 6.45 Pesem tedna - 6.50 Prebiramo dnevne časopise - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v treh jezikih - 8.00 Dopoldne na MV - 8.00 Poročila - 8.10 Pozdrav in napovednik - 8.30 Mali oglasi - 9.00 Menjalniški tečaji bank -9.15 Predstavljamo vam - 10.00 Poročila -10 05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Potepajte se z nami -11.00 Sobotni gost -12.00 Poročila BBC-ja - 12.05 Obvestila - 12.15 Kronika UNZ-ja - 12.30 Dežurni novinar v 1 .osebi ednine -13.00 Popoldne na MV - 13.10 Pozdrav in napovednik - 13.30 Poročila - 13.35 Obvestila -14.30 Evropa v enem tednu, BBC - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila -17.00 Kulturni koledar - 17.05 Radijski knjižni sejem - 17.30 Mali oglasi - 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 19.00 Radijski dnevnik -19.30 Večerni program MV - 19.30 Dober večer, Beno! - 22.00 Želimo vam lahko noč
NEDELJA: 8.00 Začenjamo nov dan - 8.05 Horskop -815 Panonski odmevi - 8.50 Zamurjenci, ponovitev - 9.15 Misel in čas - 9.30 Srečanje na MV -10 25 Obvestila - 10.30 Nedeljska kuhinja -12.00 Poročila - 12.05 Obvestila - 12.30 Minute za kmetovalce - 13.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi (vmes javljanja s športnih igrišč) - 19.00 Radijski dnevnik
PONEDELJEK: 5.45 Prebujajte se z nami - 5.45 Pozdrav in napovednik - 6.10 Vreme, ceste - 6.25 Obvestila - 6.30 Horoskop - 6.40 Šport - 6.45 Pesem tedna - 6.50 Prebiramo dnevne časopise -7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v treh jezikih - 7.45 Porabsko/Nemško zvočno pismo -8.00 Dopoldne na MV - 8.00 Poročila - 8.05 Obvestila - 8.10 Pozdrav in napovednik - 8.30 Mali oglasi - 9.00 Menjalniški tečaji bank -9 15 Župan na obisku - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10.10 Menjalniški tečaji agencij - 10.15 Minute za zdravje - 11.00 Vonj po bencinu - oddaja o avtomobilizmu -12.00 Poročila BBC-ja -12.05 Obvestila - 12.15 Kronika UNZ-ja - 12.30 Dežurni novinar v 1 .osebi ednine -13.00 Popoldne na MV - 13.10 Pozdrav in napovednik - 13.30 Poročila - 13.35 Obvestila -14.00 Ponedeljska tema - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila -16.30 Poročila - 17.00 Šport
TV AVSTRIJA 2
9.00 Čas v sliki - 9.05 Umori so njen konjiček -9.55 Bogati in lepi - 11.00 Schiejok vsak dan -12.00 Časvsliki - 12.10 Reportaža - 13.00 Čas v sliki - 13.10 Pogled v deželo - 13.40 Umori so njen konjiček - 14.25 Kalifornijski klan - 15.10 Bogati in lepi - 16.00 Schiejok vsak dan - 17.00 Časvsliki - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Zgodbe iz Avstrije - 21.05 Vera - 22.00 Čas v sliki -22.30 Šiling - 23.00 Nočna straža - 0.00 Rojstvo Evrope - 0.55 Čas za kulturo -1.35 Pogledi s strani - 1.30 Moderni časi, znanstveni magazin - 2.10 Videonoč
TV MADŽARSKA!
5.40 Vaška TV - 6.00 Sončni vzhod - 9.00 Poročila - 9.10 Tarzan - 9.35 Dopoldne, vmes Ma-rienhof, serija - 12.00 Zvon - 16.00 Poročila -16.05 Virtualna kavarna, serija - 16.30 Top model, brazilska serija - 17.00 Za otroke -17.30 Čakajoč na vlado - 17.55 Ottokar Prohaska, in memoriam -18.15 Posel - 18.30 Družabna igra - 18.55 Za otroke - 19.15 Komercialni program - 19.30 Dnevnik - 20.05 Preteklost in prihodnost, slavnostni koncert - 22.30 Politični debatni program - 23.15 Dnevnik
TV MADŽARSKA 2
16.05 Obvezno čtivo za šolarje, Kristjani, poljudnoznanstvena serija - 17.00 Mentalna higiena - 17.30 Salty, serija - 18.00 Regionalni program - 19.00 Filmski program - 20.50 Telešport - 21.00 Dnevnik - 21.10 Okolje - 21.15 Kriminalistični magazin - 21.45 Muza - 22.00 Objektiv - 22.30 Kaj je novega?? - 22.35 Kadar je v Gerivasovskem lepo vreme, na Brighton Beachu dežuje, rusko-ameriški film
RT L
5.30 Poročila - 5.35 Čas hrepenenja - 6.00 Poročila - 6.05 Kdo poljubi nevesto? - 6.30 Poročila - 6.35 Dobri čas, slabi časi - 7.00 Točno ob sedmih - 7.30 Poročila - 7.35 Med nami - 8.00 Poročila - 8.05 Springfieldova zgodba - 9.00 Med nami - 9.05 Kalifornijski klan - 10.00 Bogati in lepi - 10.30 Ločitveno sodišče - 11.00 Vroča nagrada - 11.30 Družinski dvoboj - 12.00 Opoldanski magazin - 12.30 Zlata dekleta - 13.00 Umori so njen konjiček - 14.00 Barbel Schafer - 15.00 llona Christen - 16.00 Hans Meiser - 17.00 Tvegano -17.30 Med nami - 18.00 Dober večer - 18.30 Ekskluzivno - 18.45 Poročila - 19.10 Eksplozivno - 19.40 Dobri časi, slabi časi - 20.15 Šov Rudija Carella - 21.15 Straža - 22.15 Shadow Hunter, srhljivka - 0.00 Dnevnik - 0.30 Cheers - 1.00 Prijazna družina - 1.30 Zlata dekleta - 2.00 Barbel Schafer - 2.55 Dnevnik - 3.20 llona Chrsiten -4.10 Hans Meiser - 5.05 Eksplozivno
- 17.30 S krščakon, cekron pa z marelof - 18.15 Bilo je nekoč ... - 19.00 Radijski dnevnik - 19 30 Večerni program MV - 19.30 Moja mala nočna glasba - 22.00 Želimo vam lahko noč
TOREK: 5.45 Prebujajte se z nami - 5.45 Pozdrav in napovednik - 6.00 Izbor pesmi tedna - 6.10 Vreme, ceste - 6.25 Obvestila - 6.30 Horoskop - 6.45 Pesem tedna - 6.50 Prebiramo dnevne časopise -7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v treh jezikih - 7.45 Ljubljansko zvočno pismo - 8.00 Dopoldne na MV - 8.00 Poročila - 8.05 Obvestila -8.10 Pozdrav in napovednik - 8.30 Oaj, kak san zluf-to ... nogomet - 9.00 Menjalniški tečaji bank -10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10.10 Menjalniški tečaji agencij - 10.30 Kratki stik - 1115 Mali oglasi- 12.00 Poročila BBC-ja- 12.05 Obvestila -12.15 Kronika UNZ-ja - 12.30 Dežurni novinar v 1.osebi ednine - 13.00 Popoldne na MV -13.10 Pozdrav in napovednik - 13.30 Poročila -13.35 Obvestila - 14.00 Subjektivno - 15.30 Dogodki in odmevi - 16 25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 Poslušamo vas - 17.30 Mali oglasi -18.00 Na narodni farmi - 19.00 Radijski dnevnik -19.30 Večerni program MV - 19.30 Da in ne -22.00 Želimo vam lahko noč
SREDA: 5.45 Prebujajte se z nami - 5.45 Pozdrav in napovednik - 6.10 Vreme, ceste - 6.25 Obvestila -6.30 Horoskop - 6.40 Džouži na obisku - 6.45 Pesem tedna - 6.50 Prebiramo dnevne časopise -7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v treh jezikih - 7.45 Zagrebško zvočno pismo - 8.00 Dopoldne na MV - 8.00 Poročila - 8.05 Obvestila -8.10 Pozdrav in napovednik - 8.30 Mali oglasi -9.00 Menjalniški tečaji bank -9.15 Iščemo za vas -10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10 15 NST-SNMV - glasbena lestvica - 11.00 V živo o ... -12.00 Poročila BBC-ja - 12.05 Obvestila - 12.15 Kronika UNZ-ja - 12.30 Dežurni novinar v 1.osebi ednine- 13.00 Popoldne naMV-13.10 Pozdrav in napovednik - 13.30 Poročila - 13.35 Obvestila -14.00 Dogodek dneva - 15.30 Dogodki in odmevi -16.25 Obvestila -16.30 Poročila-17.00 Vstiski - 17.30 Srebrne niti - 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 19.00 Radijski dnevnik - 19.30 Večerni,program MV - 19.30 Mursko-morski val -22.00 Želimo vam lahko noč
ČETRTEK: 5.45 Prebujajte se z nami - 5.45 Pozdrav in napovednik - 6.10 Vreme, ceste - 6.25 Obvestila - 6.30 Horoskop - 6.40 Mlado jutro -6.45 Pesem tedna - 6.50 Prebiramo dnevne časopise - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v treh jezikih - 7.40 Kmetijski strokovnjak - 8.00 Dopoldne na MV - 8.00 Poročila -8.10 Pozdrav in napovednik - 9.00 Menjalniški tečaji bank - 9.15 Sedem veličastnih - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10.10 Menjalniški tečaji agencij - 10.30 Reportaža tedna - 11.15 Mali oglasi -12.00 Poročila BBC-ja -12.05 Obvestila -12.15 Kronika UNZ-ja -12.30 Dežurni novinar v 1.osebi ednine - 13.00 Popoldne na MV - 13.10 Pozdrav in napovednik -13.30 Poročila - 13.35 Obvestila - 14.00 Vroče teme -15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 Mali radio/Adolescentni ringišpil - 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 19.00 Radijski dnevnik - 19.30 Večerni program MV - 19.30 Geza se zeza - 22.00 Želimo vam lahko noč
vestnik, 11. januarja 1996
iiiBmaiiiriiMinii.il iiiinimi-ii n      ■——»j '
26
Angeli živijo ...
»Stoj mi moč in
dan ob strani
«
Čedalje popularnejši so. Po svetu se ustanavljajo klubi ljudi, ki so imeli izkušnje z angeli. Sorodniki Nicole Brown v procesu proti O. J. Simpsonu so nosili priponke z angeli; minulo pomlad je samo v Ameriki izšlo več kot 100 poljudnoznanstvenih knjig o angelih. Deluje že 140 »angelskih« trgovin in v zadnjih mesecih se je povečala prodaja harf.
Ti so zdaj zapeljevali in medli uboge zemljane, ampak Bog je hotel poravnavo z lastno stvaritvijo. Privzel je človeško podobo in se kot Kristus tako kot mi preostali predal Luciferju. Ta ga je seveda pograbil, a kaj, ko je spoznal, daje Kristus božji sin, on. Lucifer, pa ima oblast le nad grešniki. Njegovo zadrego tenkočutno opisuje srednjeveški misterij:
»Kaj je, ne morem videti; ali Bog ali Človek, niti sanja se mi ne; žalosten prdnem.«
Ker se Lucifer na koncu vseeno hoče polastiti Kristusove duše, se past sproži. Ko Kristus v peklu hoče rešiti duše, ki niso bile deležne odrešitve, se Satan razbesni in hoče znova kvariti svet. Zdaj ga Mihael zveže in priklene v peklu in poslej lahko dobi le še tiste duše, ki nočejo biti deležne milosti Kristusove odrešitve.
Po poslednji različici naj bi bili vzrok padca nepokornost in ošabnost. Satan se kot najmogočnejši med serafi ni hotel
prikloniti Adamu, božji stvaritvi: Kako naj se sin ognja prikloni sinu ilovice?« Za svoj komen-
bi se po božjem naročilu spočetka priklanjali zgolj Bogu, ko pa je le-ta ustvaril človeka, je
tar je bi poplačan s padcem v brezno in s tretjino vseh angelov, ki so mu sledili.
Ljubosumni angeli
Vendar imajo muslimanski mistiki drugačno različico zgodbe: Satan in z njim vsi angeli naj
zahteval, naj se poslej priklanjajo njemu. S tem se Satan ni mogel sprijazniti, ni se hotel priklanjati drugemu kot svojemu Ljubljenemu. Za kazen ga Bog pahne v brezno. Tam je zdaj sam in osamljen, prikrajšan za ljubljenega Boga in iz svojega
Objavljamo drugi del razmišljanja o angelih. Tako kot prvega (žal je ispadel podpis) je tudi napisala Valentina Š. Smej.
puh, pravi prevod te besede pa je spolna strast.
ljubosumja sovraži človeka. Podobno razumejo zgodbo o padcu severnoameriški Indijanci, sončni plesalci. Verjamejo, da je vsak posameznik neomejena moč neskončne energije, vendar smo se zaradi končnosti naših teles sprijaznili z omejenostjo in tako pridobili izkušnjo ločenosti in samote.
Toda le če razumemo slepil-nost te navideznosti, se nam lahko spet vzbudi občutek enotnosti z božanskim.
»...vsega
hudega me brani...«
Angeli sami najbrž vedo, če je tovrstno zgodovinsko premetavanje njihovih imen in legend najboljše za njihovo prepoznavanje.
Za raziskovanjem zgodovine in zmede imen in legend zadenemo ob mejo stvarnega in čez tisto mejo seje poterebno pustiti voditi angelom. Naenkrat se zdi edini upravičeni način njihovega raziskovanja srečanje, angelska izkušnja.
Tista Ruth Norman, oranžno-lasa gospa poznih osemdesetih let, ki se, stoječ ob svojem svet-lo-modrem cadillacu z letečim krožnikom na strehi izdaja z na-
dangela Uriela. Ali pa tista gospe Elias Freeman, ki soji angeli rešili že dvakrat življenje in jij pomagali, da je shujšala za sedemdeset kilogramov.
Take pomoči najbrž ni bila potrebne Katarina Sienska, dfl' minikanka, kije pri triintridesetih umrla za anoreksijo, saj se jej v težnji za angelskim eteričnim telesom, da bi postala zemeljski angel, hranila samo s svetim obhajilom, kar pa seveda ne bi mogli trditi za njenega domi-nikanskekga sobrata, »doktorja angelov« in pomembnega soa-l vtorja tu navedene angelske hierarhije ter teze o nesnovnosti angelov Tomaža Akvinskega, znanega po neizmernem teku it temu primerni postavi.
VALENTINA M. SMEJ
Prvi
med padlimi angeli
Najslavnejši in vrhovni hudič je nedvomno Satan-el, ki se skriva za mnogimi imeni: Lucifer, Samael, Belcebub, Mefistofeles, Azazel.
Nekoč najmogočnejši med serafi, božji namestnik z dvanajstimi krili, ki je po Gregorju Na-zianškemu nosil vse druge angele kot vrhnje oblačilo, je dandanes knez laži in prevare z rogovi, dlakastimi nogami, parklji in mogočnim, erektiranim falusom, sposojenim od starodavnega pohotnega gozdnega božanstva Pana, ki združuje sedem smrtnih grehov napuha, požrešnosti, jeze, nečistosti, lakomnosti, nevoščljivosti in lenobe.
Za njegovim najbolj zapeljivim imenom Lucifer se skriva sin jutra, prinašalec luči; Lucifer je tisti, ki je ob padcu s falično strelo predrl neskončno brezno boginje matere Hel (maternični žrtvenik, maternica).
KMETIJSKO GOSPODARSTVO RAKIČAN, p. o.
RAKIČAN
objavlja JAVNO DRAŽBO
za prodajo:
Njegov greh hybris so krščan-
1)	enosobnega stanovanja v Rakičanu, v drugem nadstropju stavbe, Lendavska 15, v površini 41,27 m2,
2)	1/2 starega stanovanjskega provizorija v Petanjcih št. 64, stoječga na pare. št. 1224/4, k. o. Petanjci, v izmeri: hiša 96 m2, gospodarsko poslopje 51 m2 in dvorišča 396 m2.
Stanovanje pod tč. 1 je takoj vseljivo, zgrajeno leta 1981.
Stanovanje pod tč. 2 je zasedeno in ima najemnik predkupno pravico.
Izklicna cena stanovanja skupaj z vrednostjo komunalne opreme znaša:
pod tč. 1	5,554.491,00 SIT
pod tč. 2	1,896.080,00 SIT
Javna dražba bo dne 21.1. 1996 s pričetkom ob 10. uri v sejni sobi podjetja v Rakičanu.
Udeleženci so pred pričetkom dražbe dolžni plačati varščino v višini 10 % izklicne cene.
Kupca sta dolžna skleniti kupoprodajno pogodbo v roku 15 dni od dražbe in kupnino plačati v roku nadaljnjih 8 dni.
Vse dajatve in ostale stroške v zvezi s prodajo in zemljiškoknjižnim prenosom stanovanja nosita kupca.
Stanovanje si lahko zainteresirani ogledajo eno uro pred pričetkom javne dražbe ali po predhodni najavi po telefonu št. 23 096.
Kujski val v borbi proti tatovom intelektualne lastnine
Naših poslušalcev nismo hoteli utrujati s predbožičnim neprijetnim dogodkom, ker imamo za take primere policijo. Vendar, če bi čakali na njih, bi trajalo predolgo. Kajti njihova naloga v novi državi je zaščita politične in finančne elite, ne pa nas, malih ljudi.
Pa preidimo k stvari. V noči iz devetnajstega na dvajseti december smo imeli v uredništvu Kujske-ga vala vlomilca. Pobral nam je vse ilustracije, računalnik, štiri umetniške slike, in sicer dve Riharda Jakopiča in dve Z. G. Ena od ukradenih ilustracij seje nepričakovano pojavila v članku spoštovanega g. Smeja v novoletni številki Vestnika, Pozivamo poslušalce, da nam pomagajo pri razrešitvi primera in nas pokličejo v zvezi zVsem. kar bi nam lahko pomagalo pri odkritju zlikovcev. Naša telefonska številka je 12 345.
Že imamo prvi klic. Kdo je z nami? Krzzzzzzfc ššššššššš tu tu tu tu. No, to je bila novoletna poslanica Telekoma.
Poskusimo z drugo zvezo. Se slišimo? Halo?
- Halo, Kujski val? Horvat pri telefonu, komaj sem vas dobil.
- Pozdravljen. Naj poslušalcem pojasnimo, kdo nas je poklical. To je gospod Horvat J., avtor kmetijske oddaje dne 31. avgusta ’95 na Kujskem valu, pri katerem je bila uporabljena podoba ljutomerskega župana, ki mu na klobuku sedi Vili, prijatelj čebelice Maje. Kaj bo dobrega. J.?
- Kaj si misli ta Štefan, da zlorablja podobo našega župana. Mi smo v tisti oddaji gospoda Bratu-
šo prikazali kot prijaznega do malih ubogih bitij, za katera se je bil pripravljen zavzeti tudi z orožjem, če bi bilo potrebno. Tu pa neki Smej tega istega človeka žali, ne da bi kdorkoli razumel, kaj pravzaprav hoče povedati. Za nameček pa še uporablja ukradeno ilustracijo. Ko bom.Štefana Smeja prvič srečal, ga bom na gobec.
- Počasi no, dragi J., ne prenagli se. Mi gospoda Smeja poznamo kot velikega ekologa in humanista in ga ne smeš takoj napasti za vsak spodrsljaj.
- Kaj me briga. On že ne bo žalil našega župana. Ko ga vidim, mu ...
Dragi poslušalci. Iz razumljivih razlogov smo morali gospoda J. Horvata izključiti iz oddaje v živo, kajti mi ga poznamo kot vzkipljivega človeka, ki nima dlake na jeziku in bi verjetno dodal še kaj. kar je pod ravnijo naše ustanove. Da se strasti malo pomirijo, poslušajte nekaj glasbe.
ski očetje sicer prevajali kot na-
IŠČEMO INTERESENTE ZA NAKUP
A) LOKALOV IN POSLOVNO-PISARNIŠKIH PROSTOROV:
DOMNEVNI STORILEC
Kujski val, kulturna redakcija in njeno zanikanje
Za vas je naš novinar popil tri piva na koncertu bratov Buldožer. Predskupini Hrupmakers 1 in Hrupmakers 2 sta svoje delo sijajno opravili. Malo pred enajsto so Buldožerji dokazali, da so še zmeraj profesionalci in da kritična ost njihove glasbe iz sedemdesetih let ni prav nič otopela. Trije stari rokerji so koncert poslušali solznih oči in podoživljali svojo mladost. Ostala mlada publika je spremljala koncert priznane hrvaške skupine Buldožer z ne preveč zanimanja. Če pred odrom ne bi dva dodobra nalita akrobatska plesalca izvajala svojega programa. bi še kdo zaspal.
Kujski val, vohunska redakcija
Naš dežurni pri prisluškovalnih napravah je naletel na telefonski pogovor med ministrom Gabrom in smučarskim Tonetom. Bilo je kak teden pred pohorsko steklo lisico. Dogovor je dal rezultate in vsi šolarji severovzhodno od Celja so morali na umetni pohorski sneg. Po nepreverjenih vesteh je za bogatejšo udeležbo po šolah z ognjem in mečem upornike izganjal še Ivanček Štuhec.
Kujski val, reklame
- Delavska univerza Šank organizira tečaj izgovarjave glasov ČŽŠ za naše zdomce. Za doplačilo vas naučimo izgovarjati še mehki Č in D.
- Avtorska agencija Kljukec: Za pet DEM prodamo dovolilnico za enomesečno predvajenje glasbe in videospotov. Glede izbora in števila ponavljanj imate ta mesec popolno svobodo. Ponudba je posebej primerna za majhne vaške radijske in kabelske sisteme.
v pritličju in L nadstropju, primernih za različne dejavnosti (podjetniško, obrtno, trgovsko, bančno, poštno, zavarovalniško, zdravstveno, zobozdravstveno, lekarniško, veterinarsko dejavnost).

B) STANOVANJ
v II. nadstropju, različnih velikosti
Ker pristopamo k rekonstrukciji zadružnega doma v središču naselja TIŠINA, iščemo interesente za nakup lokalov, poslovnih in pisarniških prostorov ter stanovanj. Objekt bo predvidoma vseljiv v novembru 1996. Pisne prijave sprejemamo do 15. 2. 1996 na naslov: Občina Cankova - Tišina, Tišina 4, 69251 Tišina.
Dodatne informacije:
Občina Cankova - Tišina, tel.: (069) 46 650,
Investing (ga. Pucko), tel.: ( 069) 21 159
OBČINA CANKOVA - TIŠINA
vestnik, 11. januarja 1996
estnik
Na podlagi 3. člena Zakona o samoprispevku (Uradi list RS št. 33/85) ter 3. in 56. člena Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi (Uradni list RS št. 15/94) in v skladu s 64. členom Statuta Krajevne skupnosti Pertoča je svet Krajevne skupnosti Pertoča dne 24. 12. 1995 na svoji 65. seji po predhodni odločitvi na zboru občanov sprejel
SKLEP
o razpisu referenduma o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje krajevne skupnosti Pertoča za vaške skupnosti: Fikšinci, Pertoča, Ropoča in Večeslavci.
1.	člen
Razpiše se referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka za območje Krajevne skupnosti Pertoča, za vaške skupnosti Fikšinci, Pertoča, Ropoča in Večeslavci. Referendum bo v nedeljo, 28. januarja 1996, na običajnih glasovalnih mestih v vaških skupnostih, od 7. do 19. ure.
2.	člen
Sredstva zbrana s samoprispevkom bodo uporabljena za naslednje namene v posamezni vaški skupnosti:
Fikšinci: - modernizacija z asfaltiranjem preostalih neasfaltiranih cest ali drugih površin v vasi Fikšinci, - zgraditev mrliške vežice in ureditev pokopališča z vsemi dodatnimi deli,
-	ureditev ulične razsvetljave z osvetlitvijo kapele,
-	tekoče vzdrževanje vseh vaših cest,
-	kopanje jarkov in polaganje korit,
-	pluženje snega,
-	preplastitev poškodovanih asfaltnih površin na vaških cestah (po potrebi).
Pertoča: - modernizacija in asfaltiranje preostalih vaških cest in drugih površin,
-	vzdrževanje pokopališča in mrliške vežice,
-	ulična razsvetljava v vasi Pertoča vključno z romskim naseljem,
-	zgraditev avtobusnih postaj in postavitev utic ob regionalni cesti,
-	pluženje snega in kopanje obcestnih jarkov,
-	vzdrževanje vaških cest in drugih vaških komunalnih objektov,
-	sofinanciranje skupne vodooskrbe,
-	preplastitev poškodovanih ali obrabljenih asfaltnih vaških cest,
-	polaganje kanalet.
Ropoča: - posodobitev in asfaltiranje vseh še neasfaltiranih cest v vasi Ropoča,
-	vzdrževanje mrliške veže in pokopališča,
-	sofinanciranje pri nadaljevanju gradnje vodovoda,
-	ureditev ulične razsvetljave v vasi Ropoča,
-	vzdrževanje jarkov in polaganje kanalet, - vzdrževanje že obstoječih asfaltnih cest, - financiranje pluženja snega na vaških cestah, - zgraditev avtobusnih postajališč ob regionalni cesti, - zgraditev utic na avtobusnih postajališčih.
Večeslavci: - modernizacija vseh neasfaltiranih vaških in občinskih cest,
-	ureditev odvodnjavanja (korita) ob vaških cestah, - vzdrževanje vseh obstoječih asfaltnih cest, - gradnja ograje na pokopališču,
-	ureditev ulične razsvetljave.
-	zgraditev avtobusnih postajališč,
-	vzdrževanje pokopališča in mrliške veže,
-	sofinanciranje kabelske televizije,
-	sofinanciranje skupnega vodovoda,
-	asfaltne prevleke na poškodovanih ali obrabljenih asfaltnih cestah,
-	zgraditev protipožarnih bazenov, - izkop obcestnih jarkov in pluženje snega.
3.	člen
Samoprispevek se uvede za obdobje petih let, in sicer od 01. 02. 1996 do 31. 01. 2001.
SEPING d.o.o.
Podjetje za Inženiring, projektiranje in ekologijo
69000 Murska Sobota, Slovenska ulica 25, tel.: 069.31.680, fax: 069.32.320
1.	Zaposlimo diplomiranega gradbenega inženirja ali gradbenega inženirja za vodenje investicij.
Prednost imajo kandidati z operativno prakso in znajem nemščine in agle-ščine.
Prijave in informacije na sedežu podjetja Slovenska 25 ali po telefonu 31 680 in 31 681.
2.	V poslovni stavbi na Slovenski 25 oddamo v najem poslovni prostor v 1. nadstropju v skupni površini 44,20 m2.
Vse informacije na sedežu podjetja Slovenska 25 ali po telefonu 31 680 in 31 681.
Telefon: (069) 33 015
4.	člen
Samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani, ki imajo stalno prebivališče v posamezni vaški skupnosti na območju Krajevne skupnosti Pertoča.
Samoprispevek v vaških skupnostih Fikšinci, Pertoča, Ropoča in Večeslavci bi znašal:
a)	v denarju:
-	2 % od neto plače zaposlenih oziroma nadomestil plače ter plačil po pogodbah o delu,
-	2 % mesečno obrtniki oziroma samostojni podjetniki od povprečne plače v gospodarstvu Republike Slovenije za preteklo trimesečje,
-	10 % od katastrskega dohodka od kmetijske dejavnosti,
-	1 % od pokojnin, razen pokojnin z varstvenim dodatkom,
-	2 % za delavce, ki so na začasnem delu v tujini in imajo stalno prebivališče v posamezni vaški skupnosti, od povprečnega osebnega dohodka v Republiki Sloveniji v preteklem letu,
b)	v delovni obveznosti:
- občani, nosilci gospodinjstva ali njihovi družinski člani ter kmetje dva dni letno.
Kdor iz določenih razlogov ne bo mogel opraviti delovne obveznosti, bo plačal neopravljeno delo v denarju, in sicer po veljavnem ceniku komunalnega podjetja v Murski Soboti.
5.	člen
Volilci glasujejo neposredno in tajno z glasovnico, na kateri je del referendumskega programa za posamezno vaško skupnost iz 2. člena tega ssklepa in višina samoprispevka iz 4. člena tega sklepa. Glasovalec izpolni glasovnico tako, da obkroži »ZA«, če se strinja z uvedbo samoprispevka, oziroma besedo »PROTI«, če se ne strinja z uvedbo samoprispevka.
6.	člen
Izidi referendumskega glasovanja se bodo ugotavljali v vsaki vaški skupnosti posebej in se bodo določila 2. in 4. člena tega sklepa uporabljala v tisti vaški skupnosti, kjer bo izid glasovanja pozitiven.
7.	člen
Postopek za izvedbo referenduma bo vodila občinska volilna komisija.
8.	člen
Delavcem na začasnem delu v tujini, ki imajo stalno prebivališče na območju, za katero je uveden krajevni samoprispevek, obračunava krajevna skupnost, ki vsakega zavezanca pisno obvesti o njegovi obveznosti ter roku plačila.
9.	člen
Samoprispevek od osebnega dohodka in pokojnin se obračunava ob vsakem izplačilu, od dohodka iz kmetijske, obrtne, druge gospodarske in negospodarske dejavnosti ter od intelektualnih storitev (obračunava in odteguje pristojen organ).
10.	člen
Zbrana sredstva iz posameznih vaških skupnosti se bodo uporabljala izključno za izvajanje del predvidenih iz programa 2. člena tega sklepa za posamezno vaško skupnost. Zbirala se bodo na zbirnem računu Krajevne skupnosti Pertoča.
11.	člen
Zbiranje in smotrno uporabo zbranih sredstev bo v skladu s programom posamezne vaške skupnosti upravljal svet Krajevne skupnosti Pertoča. Nadzor nad zbiranjem in smotrno uporabo zbranih sredstev bo opravljal nadzorni svet Krajevne skupnosti Pertoča.
12.	člen
Krajevna skupnost lahko sredstva samoprispevka, ki so začasno prosta, vroči pri banki za določen čas.
13.	člen
Izid referenduma se bo objavil in bo začel veljati od dneva objave v uradnih objavah, uporabljal pa se bo od 01. 02. 1996 dalje.
Številka: 59/1995, datum: 24. 12. 1995
Predsednik sveta KS Anton HAUŽAR
MESTNA OBČINA
MURSKA SOBOTA
Na podlagi 37. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86 ter Ur. list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93 in 71/93) ter 37. člena Statuta Mestne občine Murska Sobota (Ur. list RS, št. 28/95) je župan Mestne občine Murska Sobota dne 03. 01. 1996 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi osnutka ureditvenega načrta za območje GRAMOZNICE KROG
I.
Javno se razgrne osnutek ureditvenega načrta za območje GRAMOZNICE KROG, ki gaje pod št. 2/95-UN/MS v oktobru 1995 izdelala družba ZEU - družba za načrtovanje in inženiring, d. o. o., M. Sobota, Staneta Rozmana 5, M. Sobota.
n.
Osnutek ureditvenega načrta se razgrne v izložbi zgradbe Mestne občine Murska Sobota (Slovenska ulica - nasproti knjigarne), v prostorih vaško-gasilskega doma v SATAHOVCIH ter v prostorih vaško-gasilskega doma v KROGU.
Javna razgrnitev traja 30 dni od dneva objave v tedniku Vestnik.
V času javne razgrnitve ureditvenega načrta bo organizirana javna razprava (obravnava), kraj in čas le-te bo določen naknadno.
III.
V času javne razgrnitve lahko dajo občani, organi, organizacije in skupnosti pisne pripombe k osnutku ureditvenega načrta na Oddelek za infrastrukturo, okolje in prostor ter gospodarske javne službe Mestne uprave Mestne občine Murska Sobota, Kardoševa 2, M. Sobota (III. vhod, II. nadstropje, soba št. 25).
IV.
Ta sklep začne veljati z dnem objave v tedniku Vestnik.
Številka: 352-13/95
V M. Soboti, 03. 01. 1996
Župan Mestne občine M. Sobota
Andrej GERENČER, dipl, oec., 1. r.
OBČINA MORAVSKE TOPLICE
objavlja prosta delovna mesta:
1.	Strokovni sodelavec za gospodarstvo in kmetijstvo
2.	Strokovni sodelavec za varstvo okolja in urejanje prostora ter zaščito in reševanje
Zahtevani pogoji:
Pod 1.:
-	VII. oz. VI. stopnja strokovne izobrazbe ekonomske, kmetijske ali druge ustrezne smeri,
-	3 oz. 5 let delovnih izkušenj,
-	izpit iz ZUP.
Pod 2.:
-	VII. oz. VI. stopnja strokovne izobrazbe gradbene, ekonomske ali druge ustrezne smeri,
-	3 oz. 5 let delovnih izkušenj,
-	izpit iz ZUP,
-	zaradi vsebine delaje zaželjen moški kandidat.
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom in 3-mesečnim poskusnim delom.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev, kratkim življenjepisom ter opisom dosedanjega dela pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: OBČINA MORAVSKE TOPLICE, Kranjčeva 12, 69221 Martjanci.
POPRAVEK OGLASA ZA VPISOVANJE IN VPLAČEVANJE DELNIC V ZDRAVILIŠČU MORAVSKE TOPLICE.
Prijavnem pozivu za vpisovanje in vplačevanje delnic ZDRA Pl LISCA MORA VSKE TOPLICE, ki je bil objavljen v tedniku Vestnik dne 28. 12 1995, je prišlo pri poglavju prodajna cena delnic do napake v stavku.
Pravilen tekst glasi:
Pri plačilu z lastninskimi certifikati državljanov se cena ne ravalorizira.
“ O JELOVICA
Lesna industrija, p. o. Škofja Loka, Kidričeva 58
V našem predstavništvu v Murski Soboti zaposlimo novega sodelavca za delovno mesto
PRODAJANJE PROIZVODOV II
Od kandidatov pričakujemo, da imajo:
- srednjo izobrazbo komercialne ali ekonomske smeri oziroma srednjo izobrazbo lesarske ali gradbene smeri in uspešno opravljen preizkus strokovne usposobljenosti za prodajalca.
-	nad 6 mesecev delovnih izkušenj
-	smisel za komuniciranje in sodelovanje, poslovno sposobnost ter da so iniciativni in samostojni pri svojem delu.
Delovno razmerje z izbranim kandidatom bomo sklenili za določen čas šestih mesecev, s polnim delovnim časom in 3-mesečnim poskusnim delom.
Prijave z dokazili o izpolnjevanjujpogojev naj kandidati pošljejo v roku 8 dni od objave na rtaslov: JELOVICA, LI, 64220 Skoija Loka, Kidričeva 58, kadrovska služba.
Informacije dobijo kandidati po telefonu 064 61 30, int. 237.
motorna vozila
FIAT UNO 45, letnik 1989, prodam. Tel.: 32 629. m5583
SVET zavoda OŠ IV Murska Sobota
razpisuje delovno mesto RAVNATELJA
Kandidat mora poleg splošnih z zakonom določenih pogojev izponjevati še posebne pogoje, ki so:
- daje specialni pedagog smer DPO, oziroma vzgojitelj predšolskih otrok, šolski svetovalni ali drugi strokovni delavec, ki izpolnjuje pogoje za delo v osnovni šoli s prilagojenim programom,
- da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj,
- daje pri svojem delu dosegel delovne razultate, iz katerih izhaja, da bo lahko uspešno opravljal dela in naloge pedagoškega vodja zavoda.
Izbrani kandidat bo imenovan za štiriletno mandatno obdobje. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite do 18. 01. 1996 na naslov: Osnovna šola IV Murska Sobota, Trstenjakova 71, 69000 Murska Sobota, s pripisom »za razpis«. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 15 dneh po končanem postopku.
Prodam: ROVOKOPAČ -KOMBINIRKA KRAMER 4 X 4, malo rabljen, TAM 75 B z dvojno kabino in kaso-nom s cerado, registriran, LADO KARAVAN, letnik ’93, bele barve. GRADBENO DVIGALO, novo, konzolno (koza 400 kg), original, KONZOLNO DVIGALO, starejšo, MEŠALEC. veliki, 2501, in več malih MEŠALCEV.
GRAH FRANC ZADRUŽNA 8 ČERNELAVCI
69000 MURSKA SOBOTA tel. 069/22 322
JUGO KORAL 45, letnik 1989. bele barve, prodam. Tel.: 42 291 popoldne. m5480
GOLF DIESEL, letnik 1986, prodam. Tel.: 71 231 ali 70 033. m5488
BMW 315, leltnik 1982, karamboli-ran, registriran, prodam. Tel.: 48 748. m5492
OPEL CORZO 1,5 D, letnik 1991, in žagan les za ostešje prodamo. Tel.: 87 144. m5498
LADO SAMARO 1300, letnik 1988, prvi lastnik, registrirana do oktobra ’96, prevoženih 76.000 km, dobro ohranjena, prodam. Tel.: 71 287. m55O2
VW HROŠČ 1300, letnik 1973, prodam. Tel.: 48 415. m55l6
UNO 4'5 FIRE, letnik 1992/93, rdeče barve, prodam; Tel.: 24 953. m5521
RENAULT 4 GTU. letnik 1984, registriran do marca, cena 80.000 SIT, prodam. Tel.: 75 877. m5527
OSEBNI AVTO ZASTAVA 101, letnik 1987, registriran, prodam. Hotiza 104. m5528
FIATTIPO 1,4 IE DGT, letnik 1991, uvožen iz Avstrije, prvi lastnik, avto je vreden ogleda, naprodaj. Dobrovnik 294 a, po 16. uri. m5532
JETTO 1,6, bencinar, letnik 1987, registriran do oktobra, z avtoradiom, po ugodni ceni prodam. Tel.: 68 166. m5538
MAZDA 323 1,6 i SEDAN, letnik 1991, prvi lastnik, s servisno knjigo, prodam. Tel.: 61 623. m5539
BMW 316 i, letnik 1991, rdeči, servisna knjiga, zelo ohranjen, prodam. Tel.: 61 623. m5540
JUGO KORAL 60, letnik 1990, rdeče barve, prevoženih 70.000, prodam. Tel.: 45 074. m5553
JUGO KORAL 65. letnik 9/1988, rdeče barve z dodatno opremo, prodam. Cena po dogovoru. Tel.: 82 207. m5562
MITSUBICHf COLT 1,3 EL. letnik '91, dodatna oprema, prodam. Cvetkova 12, Rakičan, tel. 24 171. m5572
LADO SAMARO 1300. letnik 1989/ 10. prodam. Tel.: 68 741 ali Slaptinci 11. m5575
živali
MLADIČE NEMŠKIH OVČARJEV z rodovnikom prodamo po ugodni ceni. Tel.: 0609 633 637 ali Cener, Vanča vas 58/c. m5490
PSA voljčjaka z rodovnikom ali brez, kupim. Salovci 183. m5515
KRAVO. staro šest let, 7 in pol mesecev brejo, prodam. Mala Polana 6. m5517
PUJSKE prodam, Satahovci 36; m5518
ČINČILE prodajamo. Nudimo kakovostno opremo in odkup kož. Tel.: 062 792 340. m5548
KRAVO in telico, obe breji, A-kontro-la. prodam. Cena po godovoru. Kovaška ulica 16, Dokležovje ali tel.: 43 038. m5552
ČISTOKRVNE NEMŠKE OVČARJE. brez rodovnika, stare sedem tednov, prodamo. Tel.: 71 345. m5561
DESET BIKCEV in 5 teličk, težkih okrog 320 kg, ter 5 bikov, težkih okrog 400 kg, prodam. Tel.: 56 050. m5564
vanje v Radgoni najamem. Tel.: 6! 029. m5555
GOSTINSKI LOKAL, opremljeni bližini Radgone, dam v najem. Tel. 60 516. m5557
LOKAL. 49 m2, v Lendavski ulici 12 j Murski Soboti, z vrtom 50 m2, dam1
najem. Tel.: 31 594 od 8. do 16. uri m5567
TRI LOKALE v Moravskih Toplica! oddam. Tel.: 26 434. m557O
STANOVANJE v Budimpešti prod) mo ali menjamo za stanovanje v Sl« veniji. Tel.: 26 434. m5571
kmetijska mehanizacija
posesti
POSREDNIŠKO IN AGENCIJSKO PODJETJE KUPUJETE, PRODAJETE, ODDAJETE, NAJEMATE, IŠČETE... SVE VRSTE NEPREMIČNIN NE IZGUBLJAJTE ČASA IN DENARJA!
TEL. (069) 32 322
FAX-TEL. (069) 32 322 A. NOVAKA 4 M. SOBOTA
GOZD v Prosenjakovcih. 25 aiw, ter njivi v Rakičanu (Jezera, 50 arov) in pri Bratoncih (V doli, 25 arov), ugodno prodani. Tel.: 23 511. m5523
SOBO v Murski Soboti išče zaposleni moški. Tel: 31 029, popoldan. m5544
SOBO, garsonjero ali enosobno stano-
TAKTOR ZETOR 5211. letnik 1991 1000 delovnih ur. cisterno za gn« jevko 4200 I z zračnimi zavorami i dve njivi. 22 in 23 arov pri Lipovski silosih (Grmovec), ugodno prodam« Lukač. Bakovci, Prečna 18 ali tel. J 106. m5499
ENOOSNO PRIKOLICO s »povišk in dvojnimi kolesi Tehnostroj, pr« klicno, prodam ali zamenjam za dvd* sno. Tel.: 23 511. m5522
KOM BANJ KLAS SENATOR zi adapterjem in Zmaj Univerzal z adaf terjem in rezervnimi deli prodani' Tel.: 87 257. m5549
NAKLADALKO SIP 22, traktor F14 480. 45 KM. italijanski, ugodno pr« dam. Gregorec. Cakova 11, p. Videit ob Ščavnici. m5554
CISTERNO 2200 ali 2700 I, nujn« kupimo. Tel.: 60 579. m5576
FREZO za odvzem silaže iz okrogle^ silosa ugodno prodam. Tel.: 062 711 318. m5578
SILOREZNIK za koruzo Vihar 80; enovrstni traktorski in čelni traktorski nakladalec za traktor 1MT 33 ali 3J prodam. Kolb. Rakičan. Panonska 34 m5581
STROJ za luščenje koruze in pasj« uto, novo, prodam. Vidonci 63, tel 53 226. m5584
delo
VOZNIKA C- in E-kategorije v medn«
Prt kateri sestavljenki
MARIBOR. Ul. Pohorskppa bataljona 14, TEL./FAX: 062/104-494
NAKUP /N PRODAJA VOZIL
PONUDBA RABLJENIH VOZIL
ZDeKe^ d.o.o.
EXPORT - IMPORT
Finančni ingeniring
TIP	BARVA	KM	LETNIK	CENA
OPEL VECTRA1.6 4V	BELA	73.000	1992	17.950 DEM
OMEL VECTRA 2.8 4V	ČRNA	75.000	1002	19.500 DEM
OPEL ASTRA 1,0 KARAV.	RDEČA	70.000	1992	19.100 DEM
OPEL KADETI 1.S S	METAL VIJOLIČNA		1085	7.700 DEM
OPEL OMEGA 2.0 KARAV.	RDEČA •	M.000	1902	21.500 DEM
VW GOLF lil DIESEL	8 E LA	82.800	1903	21.500 DEM
PASSAT1.SCL	ZELENA	70.000	1992	19.950 DEM
PASSAT 1,110.	BELA	02.000	1992	18.950 DEM
AUD1 100 20 E	BELA	00.000	1902	25.500 DEM
AUD1 100 20 E	BELA	70.000	92/93	28.000 DEM
FORD ESCORD 1.11«V	TEM. MODRA	53.000	1903	21.000 DEM
FORD ESCORD 1.3 CL	RDEČA		1900	13.500 DEM
FORD MONDED 2.0 OHIA	SREBRNA	15.000	1005	45.000 DEM
BMW 31«	BELA	153.000	1981	10.500 DEM
BMW 5201 24 V	MET. BORDO	94.000	1991	27.800 DEM
PEUGEOT 405 GR	SIVA	67.000	1900	14.500 DEM
MSSAN MICRA1.2L	ČRNA MET.	52.000	1902	12.000 DEM
SEAD TERRA DIESEL	RDEČA		1902	10.900 DEM
LANCIA OEDRA1.IIE	MET. BORDO	13.000	1904	20.200 DEM
HYUNDAiPONY 1.5 GLS	MET. SREBRNA	53.000	1900	11.550 DEM
CITROEN AX 1.4 RD	MODRA	72.000	1989	8.800 DEM
CITROEN AX 1.5 RO	BELA	32.000	1994	15.000 DEM
TUDI Ml V POMURJU
Oplemenite svoj denar po zelo ugodni obrestni meri in kratkoročna premostitvena posojila.
P. E. MURSKA SOBOTA
Arhitekta Novaka 4
Tel.-telefaks: (069) 32 848
a®B2 D.O.O.
LJUBLJANA
MARIBOR
MURSKA SOBOTA
V novem letu smo za Vas pripravili novo ponudbo
RAČUNALNIŠKIH TEČAJEV
Windows 95 ter programsko opremo zanj, kot so Word 7.O, Excel 7.0, Corel Draw 6.0 in seveda vse ostale tečaje. Pokličite, pošljemo Vam brezplačen katalog naše ponudbe
® 22 ■ 539
d. o. o.
PRODAJA IN MONTAŽA
NARAVNEGA KAMNA
Tržaška cesta 61, 62000 Maribor
Tel. 062/304 463, Fax 062/304 463
VINOGRADNIKI - SADJARJI - KMETOVALCI POZOR
dobite rešitev že pri prvem
>ščlrv?
Ford Summit motors r wMw«aj» x Banko Creditanstalt d.d. nudi ugodne kredite xa vsa nova vosdla Ford na področju eelotne Slovenije. O& »m nad! w	popuste xa nekatere modele Ford Eatorf
de 1.500 DEM in xa nekatere modele Ford karavan da 2.000 DEM
Podjetje STONE, d. o. o., Tržaška c. 61, Maribor, išče dinamične, kvalificirane polagalce naravnega kamna (marmor, granit) za izvajanje zahtevnih kamnoseških del.
Prošnje z dokazili o ustrezni izobrazbi in kratek opis dosedanjih delovnih izkušenj nam pošljite na naslov: STONE, d. o. o., Tržaška c. 61, Maribor.
Ugodno: traktor SAME Solaris 35 (4-valjni motor;4X4 pogon; hidravlični volan;)
CENA: 14.490 DEM - omejena zalo-
ga_______________________________
Prodala ostalih traktorjev
J. A. L. LOPERT in KLAS, d. o. o. Štefana Kovača 6, TURNIŠČE informacije po tel.: 069 72 036 (od 8.00 do 16.00)
El CREDITANSTALT
Cene s popustom: ESCORT Champion 1.313 vrata, samo 22.499 DEM, ESCORT CL 1.413 vrata, samo 23.499 DEM, ESCORT CL 1.4i karavan, samo 24.999 DEM, ESCORT CLX 1.6116V KAT 5 vrat, samo 27.999 DEM, ESCORT CLX1 6i 16V karavan, samo 28.499 DEM.
Pooblaščeni trgovci in serviserji	LET Internet: http://www.k2.net/~ford
SKUPINA 061 in 0601: Avtohiša Kaposi (061/52-275), Servis Trzin (061/721 -720). JMK Avto (061/1312-028), Avto-Mobil (061/1681-434), Avtoprom (061/855-292), Servis Hribar (0601/64-033), Servis Bizilj (061/50-903); SKUPINA 062 In 0602: Avto Šerbinek (062/656-120), Avlo Spori Shop (062/811 -394) Avto & Kajža (0602/43-805), Avtomarket Rebernik (0602/66-265), F-Avto Center (062/303-400), SKUPINA 063: Avlo Celje (063/31 -919), Avto Celje - Žalec (063/712-116) Avlo Celje - Šentjur (063/741 -292), Avto Celje - Velenje (063/851 -060), Avto Ahlik (063/461 -193), Avto EDO (063/824-298), Kavčič Andrej (063/754-091), Servis Krbavac (063/885-218); SKUPINA 064: Avtohiša Kaposi (064/241-358), Mustang (064/718-566), Avlo M (064/53-334), Servis Trilar (064/332-711), SKUPINA 065: CMM Trade (065/21-185), Avtocenler Bajc (065/61-235), Avtodom GVS (065/73-135), Avtoservis Gorenšček (065/85-128); SKUPINA 066 in 067: Nova (066/31 -525), AutomobiI Sežana (067/32-110); SKUPINA 068 in 0608: PSC Paič (0608/61 -450), PSC Stepan (068/52-407), AT&R (0608/41-350), Servis Groznik (068/44-701): Skupina 069: S.O.S, Company (069/23-507), Avto Rajh (069/81 -560), Triolehna(069/75-074).______________________________________
URADNI ZASTOPNIK PROGRAMA FORD ZA SLOVENIJO: Summit motors Ljubljana d.o.o.
vestnik, 11. januarja 1 996
29
rodnem in domačem transportu zaposlimo. Tel.: 0609 631 476. m55OO
Ali ste brez zaposlitve? Iščete delo Primerno svojini sposobnostim? Nič lažjega kot poklicati linijo za delo, kjer vam lahko ponudimo najrazličnejše vrste del. Tel.: 090 4211. PTT stroški 78 SlT/0,5 min. Uradne ure: Ponedeljc, sreda, petek od 8. do 15. ure in v torek in četrtek od 8. do 17. ure. m5533
HIŠNE pomočnice, vzdrževalce, C|stilke... honorarno in pogodbeno Ponuja čistilni servis »SA-VA«. Tel.: 62 453. m5556
IŠČEM samostojne, delavne in sposobne ljudi. Firma Wagner Ervin, Mellach 136, 8072 Fernitz, Avstrija. m5573
razno
SMUČI, več vrst, rabljenih z vezmi, Prodam. Tel.: 55 142. m548l štedilnik za centralno kurjavo Gorenje MIF in jelkove plohe pro-dam. Bodonci 107. m5486
1’reklictijein veljavnost zaključnega spričevala, izdano na Srednji šoli za gostinstvo in turizem Radenci leta '978. Franc Štrokaj, Beltinci 354. m55O l
Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala Gimnazije M. Sobota, 'ždano leta 1972. Alojz Jerič, Dok-'ežovje 63. m5508
KUPIMO kletke za kokoši nesni-ce Tel.: 57 048. m55!3
JAMaho SINTETIZATpR PSR HO, adapter in zaščitno prenosno torbo prodam. Tel.: 61881. m555O
Preklicujem veljavnost hranilne knji-3'«. izdane pri H KS Kmetovalec Ljutomer na ime Avgust Juterša, Vo-Bričevci 3 a. p. Ljutomer. m5559
SEME BUČ GOLIC kupujemo po 440 SIT/kg.Zamenjava 2,8 kg za 11 bučne-8a olja in 0.8 kg za 1 I belega olja. Var-Bazon, Cven 14, tel.: 82 441. m5563
VEČ DVOOSN1H PRIKOLIC. 7- in 5-tonskih, s »poviški«, prodam. Zaboj; 11 m3, plato 2 x 4,5 m, nove, po ceni 650.000 in 550.000 SIT. Tel.: 82 580 ali 81 487. m5566
POSLOVNEGA PARTNERJA za gostinski lokal v Lendavi iščem. Tel.: 75 711, ali faks.:77 412. m5582
storitve
VLOŽITE CERTIFIKAT in dobite nagrado: parni likalnik ali radiokasetofon. Možnost posojila. Tel.: 062 221 106, 062 631 164, po 16. uri. m5526
ČE SE ODLOČATE ZA ADAPTACIJO PODSTREHE ALI STANOVANJA z mavčnimi ploščami, vam naredimo strope in predelne stene, parket ter druge suhe montaže. MGE Vrbnjak. 069 60 015 ali 61 471. m5558
POUČUJEM HARMONIKO IN SINTETIZATOR ter igram na manjših prireditvah. Tel.: 23 942. m5569
VARSTVO za 18-mesečno punčko, v bližini Gančan, iščemo. Tel.: 42 490 po 16. uri. m5483
GOSPODINJE!
Če vam zamrzovalna skrinja toči ali ledeni, pokličite
IZOLACIJSKI SERVIS F. HAJDINJAK;
Gornji Slaveči 6, Kuzma, tel.: 55071
Popravilo z garancijo na vašem domu.
★ ★ ★ ■ ■ ■
ZAHVALA
Le nekaj ur pred 73. rojstnim dnevom je zastalo srce ženi, mami in babici
Kristini
Antolin
roj. Klar iz Ivancev 61
Zahvaljujemo se vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše in v dobrodelne namene. Posebej se zahvaljujemo gospodu župniku in pevcem iz Bogojine, gospodu Drvariču za slovo, Pogrebništvu Ferenčak, sosedom Gombočevim in vsem, ki ste nam pomagali, ko seje iztekalo njeno življenje. Pogrešali bomo njene neutrudne roke in prijazno besedo.
V žalosti vsi, ki smo jo imeli radi
Kako je hiša prazna, odkar te ni.
Prej bila tako prijazna.zdaj otožna, tuja se nam zdi. P življenje /e skrb in delo si poznal, sedaj od vsega truden si zaspal.
Odšel si tja, kjer ni več bolečin, a nate večni bo ostal spomin. Nič več nasvetov tvojih ni, ni več stiska tvojih rok, ostali so sledovi tvojih pridnih rok.
V 68. letu nas je nepričakovano in brez slovesa zapustil naš dragi mož, oče, dedek in brat
Mirko Balažič
iz Beltince
Med nami je praznina, v naših srcih bolečina. Težko je spoznanje, da te ni več. Nadvse boleča je resnica, da te nikoli več ne bo. Naše misli so pri tebi in tvoj dragi lik ostane v naših srcih do konca dni. Ob tej boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za vso pomoč v najtežjih trenutkih, ki so nam kakorkoli pomagali, nas tolažili ter našega dragega pospremili na njegovi zadnji poti, mu poklonili vence in cvetje, nam pa izrekli sožalje. Prisrčna hvala g. župniku za pogrebni obred, govorniku, pevcem za odpte žalostinke, Obrtni zbornici M. Sobota, kolektivu
Osnovne šole IV., podjetju ICS Ljutomer, Stankovim prijateljem in vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti.
Vsem še enkrat - iskrena hvala!
Z bolečino v srcu žalujoči vsi, ki smo te imeli radi
Po hudi in kratki bolezni nas je v 24. letu zapustil dragi sin in brat
Dragi Željko, odšel si tja, kjer ni trpljenja, bolečin; nam se zarezala je rana v spomin, ki boli, boli, boli...
A tebe več med nami ni.
ZAHVALA
Željko Kumparič
iz Veščice 21 pri Ljutomeru
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, prijateljem in sošolcem, ki ste nam pomagali v njegovih težkih trenutkih, darovali cvetje, za sv. maše, darovali za cerkev, vsem, ki so kakorkoli pomagali na njegovi zadnji poti.
Posebna hvala oddelku A in B Onkološkega inštituta Ljubljana, bolnici v Rakičanu - Internemu in Pljučnemu oddelku, podjetjema Murales iz Ljutomera in Vesni Ljutomer ter sodelavcem Jagode.
Hvala g. župniku za opravljen obred in lepe besede, cerkvenemu pevskemu zboru, govornikom in godbeniku za odigrano Tišino.
Vsem še enkrat - iskrena hvala!
Žalujoči: mama, ata in sestra
Srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš, nam pa žalost srce trga, solza Uje iz oči, dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni!
ZAHVALA
24. decembra nas je v 80. letu za vedno zapustil naš dragi oče, tast in stari oče
Mihael Dervarič, starejši
iz Skakovec 70
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, darovali vence in šopke ter za svete maše.
Posebna hvala g. duhovniku Jošarju za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, hvala g. dr. Peričevi, osebju Internega oddelka y Rakičanu, otrokovim sodelavcem in Pogrebnemu zavodu Banfi iz Veščice.
Vsem še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: sinova Mihael in Ernest z družinama, sin Viktor ter ostalo sorodstvo
»Toliko veljaš, kolikor je vreden prostor, ki si ga ustvari! v srcu drugih.«
(W. Shaker)
Sporočamo žalostno vest, da nas je mnogo prerano, komaj v 46. letu zapustil
Tomi Sepešy, dipl. inž.
iz Radencev, Kapelska c. 36
Od njega smo se poslovili 31. decembra 1995 na beltinskem pokopališču.
Zahvaljujemo se vsem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani.
V globoki žalosti: žena Danica, hči Mirjam, mama Sonja in brat Nikolaj
Spet sneg naletava, kar gledal si rad, zemlja zmrzuje, je pod njo naš zaklad. Ne moreš več vstati in z nami kramljati, doma je ostala praznina, v srcih naših huda bolečina.
Ob prvi obletnici smrti se z bolečino v srcu spomnimo dragega moža, očeta in dedka
Franca Časarja
iz Otovec
Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi
Hiša tiha je postala, ko si vzela slovo, v srcu bolečina je ostala, ki prenehala ne bo.
V SPOMIN
8.	januarja je minilo eno leto žalosti in bolečine, odkar nas je zapustila draga žena, mamica, hčerka in sestra
Ema Renn
roj. Jenko iz Rakičana
Vsem, ki se je spominjate z lepo mislijo, postojite ob njenem grobu, ji poklonite cvet ali prižigate svečo, iskrena hvala.
Njeni najdražji
ZAHVALA
V 73. letu nas je zapustila draga žena, mama in stara mama
Barbara
Horvat
s Hotize 184
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje in sveče ter prispevali za cerkev, nam izrekli ustno in pisno sožalje ter pomagali v najtežjih trenutkih.Posebej se zahvaljujemo gospodu župniku za pogrebni obred in pevkam za odpete žalostinke. Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu in jo ohranjate v lepem spominu.
Žalujoči vsi njeni
Zaspal si tiho, mirno, utrujen od boja in bolečin, za teboj osalaje praznina in v srcu mojem bolečina.
ZAHVALA
23. decembra je v 75. letu umrl dragi oče in dedek
Ivan Kavaš
iz Odranec
Ob boleči izgubi dragega očeta se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom in znancem iz domače in drugih vasi, ki so ga pospremili na njegov zadnji dom, darovali vence, šopke, sveče in za svete maše, nam pa izrekli sožalje.
Hvala celotnemu zdravniškem u osebju Kirurškega oddelka bolnice v Rakičanu.
Iskrena hvala g. duhovniku, govoronici, pevcem, kolektivu Nafte iz Lendave, delavcem Občine Lendava. Hvala tudi Pogrebništvu Ferenčak za pogrebne storitve.
Vsem skupaj še enkrat - iskrena hvala!
Žalujoči: sin Franc in sin Štefan z družino
Srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš, nam pa žalost srce trga, solza lije iz oči, dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni.
ZAHVALA
3. januarja nas je v 82. letu zapustil dragi mož, oče, stari oče in brat
Viljem Kovač
iz Poznanovec 11
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in sosedom, ki so nam v natježjih trenutkih priskočili na pomoč. Hvala tudi za podarjeno cvetje in sveče ter za izrečeno sožalje. Hvala g. Jošarju za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, godbi na pihala ter g. Marušiču za odigrano Tišino.
Žalujoči vsi njegovi
Dedi, pogrešala te bova!
Tvoja vnuka Damjan in Danijela
30
vestnik, 11. januarja 199j
Skrb, delo in trplenje, tvoje je bilo življenje, bolečine si prestala, zdaj boš v grobu mirno spala.
/\\\\\\.\
v 89. letu nas je zapustila naša draga mama, tašča, babica in prababica
Katarina Hajdinjak
iz Črenšovec
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, botrini ter vsem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, kakor tudi vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence, šopke, sveče, za sv. maše in dobrodelne namene, nam pa izrekli ustno in pisno sožalje. Iskrena hvala g. kaplanu za pogrebni obred ter pevcem za lepe odpete žalostinke.
Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala! Žalujoči vsi njeni najdražji
Solze se nam ne morejo posušiti, tudi rane ne ozdraviti, ker tebe nam ne more nihče več nazaj vrniti.
ZAHVALA
V 47. letu nas je zapustila naša draga žena, mama, babica, hčerka in tašča
Jolanka Kerec
roj. Temlin iz Vaneče 17/b
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence, cvetje, sveče in nam izrekli sožalje. Iskrena hvala Internemu oddelku v Rakičanu, posebno dr. Hauzarjevi. g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govornici Marti ter Pogrebništvu Banfi.
Žalujoči: mož Alojz, sinova Robert in Martin, hčerki Andrea z Dejanom in Silvia z Jožkom in sinom Sebastjanom, oče, bratje in sestre, sorodniki, svatkija in vsi, ki ste jo imeli radi
Bolečina se da skriti, tudi solze zatajiti, le tebe, dragi oče, dedek, nam ne more nihče več vrniti.
ZAHVALA
Z žalostjo v srcu sporočamo, daje v lepem predbožičnem času v 90. letu za vedno zaspal naš ljubi oče, dedek, tast in brat Martin Trajbarič iz Filovec 112
Tiho in žalostno je. Med nami je praznina, v srcih naših bolečina. Težko je spoznanje, da te ni več med nami. Naše misli so pri tebi in tvoj dragi lik ostane v naših srcih do konca dni. Ob tej boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo zdravstvenemu osebnju Internega oddelka bolnišnice v Rakičanu, vsem sorodnikom, botrini, sosedom, prijateljem in znancem za vso pomoč v najtežjih trenutkih. Iskrena hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu obiskali, ga pospremili k večnemu počitku, mu poklonili cvetje, vence, sveče, darovali za svete maše in druge dobrodelne namene, ter izrekli sožalje. Posebna hvala g. župniku za ganljiv pogrebni pogreb, pevcem za občuteno petje in vaškemu predstavniku za ganljive besede slovesa. Vsem še enkrat - prisrčna hvala!
Z žalostjo v srcu: sin Štefan, sin Vincenc, hčerka Bernarda ________________in brat Ivan z družinami___________ DRAGI NAŠ OČE, DEDEK, BRAT, NIKOLI TE NE BOMO POZABILI!
Kako rad bi dihal, katero vmes povedal, ne morem, med nami je krsta lesena.
ZAHVALA
V 76. letu nas je za vedno zapustil dragi mož, oče in dedek
Anton Šandor
iz Gederovec
Iskreno se zahvaljujemo vsem, sorodnikom, posebno sosedom, prijateljem in znancem ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, poklonili vence, šopke, sveče in darovali za svete maše, nam pa izrekli ustna in pisna sožalja.
Hvala g. kaplanu, pevcem, govorniku ter Pogrebništvu Banfi.
Z žalostjo v srcu tvoji najdražji
DEDI, POGREŠALI TE BOMO!
Tvoji vnuki in vnukinje Dejan, Tamara, Drago, Jerneja in Teja
Zaman te iščejo naše oči, . zaman te kliče naše srce, srce ljubeče zdaj v grobu spi, nam pa solzijo se oči.
ZMJVKLk
Globoko pretreseni z bolečino v srcu se ob težki izgubi dragega moža, dobrega očeta, ljubega ope in pradedka
Emila Pappa upokojenega trgovskega poslovodja iz Martjanec
iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam pomagali v najtežjih trenutkih, izrekli sožalje, darovali vence, sveče in za svete maše, posebno družini Klemenčič za pomoč. Lepa hvala g. duhovniku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke.
Prisrčno zahvalo izrekamo lovskim družinam, posebno Gojitvenemu lovišču Kompas iz Gornjih Petrovec, lovskemu pevskemu pevskemu zboru, rogistom in g. Gezi Bačiču za besede slovesa. Zahvaljujemo se sodelavcem iz
Veletrgovine Potrošnik in skladišča Tekstil. Iskreno se zahvaljujemo osebju Internega oddelka bolnišnice v Rakičanu in Pogrebništvu Banfi za opravljene pogrebne storitve.
Žalujoči vsi, ki smo ga imeli radi
Ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok zavedno nam ostaja.
UHNMA
Utrujena od težke bolezni nas je v 82. letu tiho in mirno zapustila naša draga mama, sestra, babica, prababica, tašča in sorodnica Helena Jošar
roj. Cvdrnjek iz Lucove 37
V globoki žalosti se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sovaščanom, znancem in prijajteljem, ki ste nam v najtežjihj trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, jo pospremili na zadnji poti, ji grob zasuli s cvetjem, darovali za sveče in v dobrodelne namene. Lepa hvala g. duhovniku Kerčmarju za besede slovesa, pevcem za odpete žalostinke.
Iskrena hvala dr. Kološev!, dr Petričevi, osebju Internega oddelka bolnice v Rakičanu. Hvala tudi gasilcem in Pogrebništvu Banfi.
Žalujoči vsi njeni najdražji
Zdaj mirno spiš ljuba naša mama, saj v življenju vse preveč si garala. Kako je prazen dom, dvorišče, naše oko zaman te išče.
Odšla si tja, kjer ni več bolečin, zbogom mama, hvala, hvala!
ZAHVALA
V 81. letu nas je za vedno zapustila naša mama, tašča, babica, prababica in sestra
Terezija Kociper
iz Odranec
Ob boleči izgubi naše mame se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, botrini in znancem za darovane vence, cvetje, svečein svete maše. Iskrena hvala vsem, ki ste pokojnico pospremili na njeni zadnji poti, g. župniku Kozarju mlajšemu za cerkveni obred, pevcem za odpete žalostinke. Pogrebništvu Ferenčak za pogrebne stroritve in g. Mariji Marič za ganljivo slovo. Posebno hvala osebnemu zdravniku dr. Čaru za obiske na domu.
Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: hčerka Elizabeta z možem Jožetom iz Francije, sin Drago z ženo Marijo, vnukinje Silvi,
Beatris, Zdenka in Bojana ter pravnukinja Luši
Zaspala mama draga si, zaprla si oči, bolečine si prestala, zdaj boš v grobu mirno spala.
ZAHVALA
Po težki bolezni nas je v 75. letu zapustila draga mama, tašča, babica in prababica
Ana Hozjan
iz Trnja
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, našo mamo pa pospremili na njeni zadnji poti in grob obsuli s cvetjem.
Posebna hvala njeni osebni zdravnici dr. Edit Boros Hagymas, g. duhovniku za besede slovesa in pevcem za odpete žalostinke.
Žalujoči otroci z družinami
Bolečina se da skriti, tudi solze zatajiti, le tebe, draga mama, nam ne more nihče več vrniti.
ZAHVALA
V globoki žalosti sporočamo, daje v 80. letu za vedno zaspala naša draga mama, tašča, babica, prababica, sestra in sorodnica
Rozalija Maučec
roj. Koštrica iz Bakovec
Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste v težkih trenutkih pomagali in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, vence, sveče in za svete maše ter izrekli sožalje. Posebna hvala g. župniku, pevcem, govornici za izbrane besede slovesa, vsem delovnim in športnim kolektivnom.
Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi
V naša srca si se vpisal, čas ne bo te več izbrisal in čeprav spokojno spiš, z nami kakor prej živiš.
ZAHVALA
Po dolgi bolezni seje od nas v 89. letu poslovil naš dragi mož, oče in dedek
Koloman Rituper iz Ivanjševec 25
V globoki žalosti se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče in dobrodelne prispevke, za izražena ustna in pisna sožalja in vsem, ki so ga pospremili na poslednji poti. Posebna zahvalo pa smo dolžni medicinskemu osebju Pljučnega oddelka soboške bolnice, gospodu duhovniku Beznecu za besede slovesa, pevcem žalostink. Pogrebništvu Banfi ter vsem sosedom in vaščanom za nesebično pomoč.
HVALA VAM!
Vsi njegovi!
OPAPI IN API vnukinji Ditka in Simona ter vnuka Dejan in Boško
Ugasnila je luč življenja, se prižgala luč spomina, v naših srcih pa ostaja, tiha skrita bolečina.
ZJMNNLN
Tiho in skromno kot je živela, seje 25. decembra v 85. letu za vedno od nas poslovila naša draga mama, tašča, babica in prababica
Julijana Suklar
roj. Bakan
iz Gančan 193
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebna hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, vsem darovalcem vencev, cvetja in sveč, hvala tudi vsem, ki ste darovali za svete maše ali v dobrodelne namene. Iskrena hvala gospodoma duhovnikoma za pogrebni obred ter pevcem in pevkam za odpete žalostinke ter govornici KS Gančani za skrbno pozornost in nego med njeno boleznijo. Najlepše se zahvaljujemo tudi dr.
Eriki Zelko.
Vsem skupaj in vsakemu posbej še enkrat - iskrena hvala.
_____________Žalujoči vsi njeni najdražji
Rad bi šel med travnike cvetoče, med gozdove šumeče - a ne morem, da poslušal bi petje ptičje, saj odšel sem tja - tja, kjer je večni mir.	(Manuela)
ZAHVALA
V 89. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi oče, dedek, pradedek, brat in sorodnik
Franc Škerlak
iz Stanjevec
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam pomagali v najtežjih trenutkih, stali ob strani, izrazili pisna ali ustna sožalja, darovali vence, cvetje in sveče ter ga prišli pospremit ob blizu in daleč v tako velikem številu na njegovo zadnjo pot.
Iskrena hvala g. duhovniku Kerčmarju za izbrane besede slovesa, domačim pevcem za ganljivo odpete žalostinke, Pogrebništvu Banfi za opravljene storitve, podjetju Malačič, Elektru Murska Sobota, Pomgradu -Nizkogradnje, botrini, sosedom, znancem, prijateljem ... Še enkrat najlepša hvala vsem in vsakemu posebej!
Z žalostjo v srcu tvoji najdražji
vestnik, 11. januarja 1 996
31
Utrujen od bolezni je mirno in za vedno zaspal naš dragi mož, oče, stari oče, pradedek, svak in stric Koloman Slivnjek iz Doline
V globoki žalosti se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom,
sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam
izrekli pisna in ustna sožalja ter darovali vence, šopke, sveče in za dobrodelne namene.
Hvala tudi g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, GD in govornici ter delavcem Akse in Mure.
Tvoji najdražji
V življenju le skrb in delo si poznal, sedaj od vsega truda si zaspal.
Odšel si tja, kjer ni več bolečin a nate vedno bo ostal spomin.
ZAHVALA
1.1.1996 je v 80. letu umrl ljubi mož, oče, tast, svak, dedek in pradedek
Ivan Sečkar
iz Odranec
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, botrini, znancem iz domače in drugih vasi, ki so ga pospremili na njegov zadnji dom, darovali vence, šopke, sveče in za svete maše, nam pa izrekli sožalje. Iskrena hvala g. duhovniku, govornici, pevcem. Društvu upokojencev.
Vsem skupaj še iskrena hvala!
Žalujoči: žena Marija , sinovi Ivan, Lojze, Štefan, hčerki Kristina, Marija z družinami, vnuki in pravnuki
Že tri leta v grobu spiš, a v naših srcih še živiš, tvoj večni dom naj rože ti krasijo in svečke ti v spomin gorijo.
N SPOMIN
9.	januarja so minila tri žalostna leta, ko nas je nenadoma zapustil naš dragi mož, oče in brat
Franc Zrinski
iz Murske Sobote
Hvala vsem, ki se ga še spominjate, obiščete njegov grob in prižigate sveče.
Njegovi najdražji
Nasmejana, srečna in vesela s svojimi najdražjimi si sedela, * potem te je neisprosna smrt k sebi vzela.
Zaspala mirno si v noč, bilo je to na sveto noč.
ZAHVALA
V 81. letu je mirno in za vedno zaspala naša draga mama, babica, prababica, tašča in sorodnica Marija Jakoša iz Domanjševec 133
Z bolečino v srcu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki ste jo v velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence, cvetje, sveče ter ustno in pisno izrekli sožalje in vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih kakorkoli pomagali. Posebna hvala g. župniku in pevcem žalostink.
* Žalujoči vsi njeni
V SPOMIN
9. januarja 1996 je minilo pet let, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče, opapa in tast
Anton Šarotar
Z lepim spominom nate.
Tvoji najdražji
Isrekno se zahvaljujemo
ZAHVALA
84. letuje mirno zaspal naš dragi mož, oče in dedek
Geza Sabo
iz Puconec
/sem sorodnikom, prijateljem
in znancem, vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence, sveče in nam izrekli sožalje.
Zahvaljujemo se g. duhovniku Balažiču za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, sosedoma Pujsovima in Železnovima za pomoč.
Vsem iskrena hvala!
Vsi njegovi
Čeprav utihnil je tvoj glas, saj ti odšel za vedno si od nas, podoba tvoja iz spomina ne izgine, kakor glasba, ki je večna in ne mine.
V SPOMIN
11. januarja pred 19 leti je tragično preminil sin, brat, mož in oče
Štefan Knaus
šofer iz Markovec
Hvala vsem, ki krasite grob in prižigate sveče.
Vsi tvoji, ki smo te imeli radi
ZAHVALA
2. januarja nas je v 72. letu za vedno zapustila draga mama, hčerka, tašča, stara mama in sestra
Marija Horvat
roj. Šavel
iz Sebeborec 13
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Darovali vence, cvetje, sveče in nam izrekli sožalje.
Iskrena hvala!
Njeni najdražji
Že dve leti v tihem grobu spiš, a v naših srcih vedno še živiš, tvoj večni dom rože zdaj krasijo in svečke ti v pozdrav gorijo.
V SPOMIN
Žalosten in boleč je spomin na 7. januar, ko nas je za vedno zapustil dragi mož, oče, tast in dedek
Janez Balažič
iz Dokležovja
Ne čas ne solza nas ne moreta potolažiti. Pogrešamo te vselej in povsod. Zato živiš med nami in ne boš nikoli pozabljen. Hvala vsem, ki se ga spominjate in mu prižigate sveče.
Vsi njegovi najdražji
ZAHVALA
V 75. letu nas je za vedno zapustila naša draga žena, mama in stara mama
Ana Jelenovec
roj. Kreft iz Kroga
Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem,
ki ste nam v težkih trenutkih pomagali in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, vence, sveče in za svete maše ter izrekli sožalje. Posebna hvala g. kaplanu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govornici Aniti za poslovilne besede.
Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči vsi njeni
Ko živel sem, ljubil sem vas vse, zdaj, ko me več med vami ni, ljubite me v spominu vi.
V SPOMIN
Žalosten in boleč je spomin na 11. januar 1995, ko nas je za vedno zapustil dragi mož, oče, tast in dedi
Štefan Dominko
iz Beltinec
Težko je pozabiti nekoga, ki ti je bil najdražji, a težje je živeti brez njega. Hvala vsem, ki se z dobro mislijo ustavite ob njegovem grobu.
Tvoji najdražji
V SPOMIN
Tiha bolečina spremlja spomin na 10. januar 1988, ko se je ustavilo srce našega dragega moža in očeta
Karla Krpiča
iz Dol. Slaveč
Dragi mož in oče! Vso tvojo ljubezen, skrb in dobroto ti vračamo samo s cvetjem in plameni svečk.
Žalujoči: žena Frida in sin Miran z Olgo
Ko si odhajal, se nisi poslavljal, saj si verjel, da boš prišel, a usoda je hotela, da za vedno si odšel
ZAHVALA
V 72. letu starosti nas je nepričakovano zapustil dragi mož, svak, stari oče, brat in sorodnik Karel Šantl iz Doliča 126
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti, mu darovali vence, sveče in za sv. maše ter nam ustno ali pisno izrazili sožalje in vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih pomagali. Posebej se zahvaljujemo g. duhovniku, pevcem, gasilskem društvom ter Invalidskemu društvu M. Sobota.
Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči vsi njegovi
Ugasnil je tvoj pogled, za vedno so sklenile tvoje pridne se roke
in po plačilo odšlo tvoje dobro je srce.
V naša srca si se vpisal, čas ne bo te več izbrisal in čeprav spokojno spiš, z nami kakor prej živiš.
ZAHVALA
Slavko Pertoci
V tihi žalosti se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi prerani zadnji poti. Hvala za darovano cvetje, sveče, svete maše in izrečeno sožalje. Vsem iskrena hvala.
Globoko žalujoči: mama, ata, sestre in brat z družinami
ZAHVALA
V 75. letu nas je za vedno zapustil dragi mož, oče, tast, dedek in pradedek
Alojz Žalik - Dušan
Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za darovano cvetje in sveče.
Iskrena hvala člano ZB Lendava, ki so nam pomagali pri pogrebu, in pevcem za odpete žalostinke. Ljubljana, Lendava, V. Polana, 29. 12. 1995
Žalujoči njegovi najdražji
Istrabenz magnat in poslanec Drago Šiftar - Carli je minuli ponedeljek v poslanski pisarni izkoristil za zbiranje lastniških certifikatov svojih podretnikov, ki naj bi jih vložil v prej omenjeni koncem. Ker kljub njegovemu statusu v koncernu niso pristali na kolektivno oddajo certifikatov, je že organiziral avtobusni prevoz za vse zainteresirane vlagatelje. Prevoz bo plačala stranka.
***
Geza Džuban - Koristni Ter-mal je uspel od financ ministra izsesati nov milijon mark, kijih bo namenil za stroške selitve soboškega ŽVZ-ja na Ptuj, za poglobitev potoka Lipnice in za razvoj občinskega trobila Lipnica. Kot nam je uspelo izvedeti, bo še nekaj denarja ostalo za nabavo novih bobnov za male ritaije.
***
Lendavski direktor Gradbenika Anton Bensa - Multinational je po objavi programa lastniškega preoblikovanja tega gradbenega giganta takoj zahteval od Pomurske banke, da mu povrne nastalo škodo, ki jo je to podjetje utrpelo z »legitmno« pripojitvijo Loga.
***
Župan Andrej Gerenčer - Bro-ker in njegov prvi asistent Tibi Cigut - Urejeni sta javno pohvalila direktorico Stanovanjskega sklada Brigito Bavčar - BBC zaradi vzorne urejenosti pločnikov v minuli snežni ujmi; še posebej zadovoljna sta bila z urejenostjo vsaj ene stezice v soboškem parku, ki pa je bila na njuno veliko žalost slepa.
***
Milan Moreč - Fazan že nekaj dni sedi in posluša vremenske napovedi za Bavarsko. Z nestr-pnosjo namreč čaka, da bodo vremenoslovci napovedali odjugo in bo lahko nogometno moštvo Mure odpeljal na prijateljsko tekmo k bavarskemu sedmoligašu ter tako igralcem poplačal oprane in zaostale premije, sicer bo ostal brez fuzba-lerjev.
Beltinski župan Jože Kavaš -Telžup in Viktor Ketler - Berlusconi že pripravljata vse potrebno za sprejem madridskega Reala, s katerim bodo Beltinčani odigrali prijateljsko tekmo.
V teh dneh pa sta namesto za stadion skupno položila temeljni kamen za gradnjo apartmajskega stolpiča visoke de luxe kategorije za bivanje beltinskih žogobrcev.
***
O tem, da uspešni podjetnik in nekdanji inovltor Pan - Agre Stanko Hari - Brzic ne bo več kandidiral za predsednika soboških radioamaterjev, se ni odločil na skupščini, ampak je odločitev sprejel pred nekaj meseci po temeljitem razmisleku in poglobljeni razpravi v Bon-bonjeri, znanem shajališču ra-dioaktivistov.
***
Inšpekcija je zavrnila mošt ledene trgatve na Vaneči. Kot so sporočili, so v moštu našli preveč kristalov človeške vsebnosti. V izjavi za javnost so zapisali, da jih to ne preseneča, saj naj bi sami brači priznali, da jim je kljub samo enourni izpostavljenosti hudemu mrazu pomrznilo preveč ude kov, nad ka terimi niso imeli kontrole in so se lahko brez njihove vednosti pomešali med žlahtne kristale ledenega grozdja.
ŠEŠKIM KONJ
BODITE Z NAMI - ■ NE BOSTE SAMI ■
VESTNIK PARKETARSTV0 *TRG0V|NA
V»iniR stanko-Marija Srša

Radio Muisii val 94,6 HHs
Ravenska 54, Beltinci
Tel.: 42 402 Mobitel: 0609 620 203
Nagradno vprašanje
Kdo je direktor Vestnika ?
Kupon z odgovorom, polnim imenom in naslovom pošljite na dopisnici do naslednjega četrtka na naslov: Podjetje za informiranje, Ulica arhitekta Novaka 13, 69000 M. Sobota
Danes ob 19.30 bo v gostišču ZORKO v Borečih (Križevci pri Ljutomeru), v kraju, od koder smo dobili največ kuponov, prireditev GEZA SE ZEZA. Tretje mesečno žrebanje pošiljateljev kuponov v Vestnikovi akciji BODITE Z NAMI - NE BOSTE SAMI.
1. nagrada - praktična nagrada sponzorja Parketarstvo - trgovina MOJ DOM v višini 40.000 tolarjev, 2. nagrada -praktična nagrada vašega Vestnika v višini 20.000 tolarjev, 3. nagrada - večerja z Gezom, 4. nagrada - celoletna naročnina Vestnika, 5. nagrada - Monografija o reki Muri.
Neposredni prenos na Murskem valu, lepe nagrade tudi za obiskovalce. VABLJENI!
Radgonski mehurčki
Pozdravljene, ljube moje (in tudi »moški svet«) in seveda zadovoljno in zdravo leto 1996! Upam, da boste dobro živele in strpno (tako leto je bilo ’95) prenašale vse tegobe tega življenja. Meni je bilo ob koncu leta 1995 (je bilo res strpno?!) res lepo pri srcu. Veste, zakaj? Zaradi čestitke, ki jo je pripravil radgonski televizijski studio. S kakšnim veseljem sem prisluhnila dvema Rad-gončankama, ki sta v zdravi prleščini voščili vse lepo v letu 1996. In ti dve spoštovani gospe sta stari (oprostite, da povem leta), kaj stari, mladi in veseli sta pri 100 in 95 letih. To je volja! Sicer pa smo ženske bolj odporne, statistika (kaj je že to?) govori, da živimo okoli 12 let več kot moški. Nekje sem prebrala, da vdove zanesljivo živijo dlje od mož. Da ne bi hvalila samo ženske, tudi spoštovani gospod monsignor je čudovito povedal novoletno čestitko in radgonski nadučiteljje voščil novo leto z besedami najbolj eminentnega rojaka, ki v teh dneh praznuje 90-letnico rojstva. Mogoče je malo pretiraval (nadučitelj, ne akademikfin predlagal, da naj bo leto 1996 leto poštenosti. Dajte no, gospod nadučitelj. Malo ste se šalili!
Sicer pa se mnogo Radgončanov pripravlja na odhod (in še mnogo Prlekov jv »toti Maribor«, kjer bo zborovanje (menda že peto po vrsti) vseh Prlekov. Baje se odpravljajo celo z vlakom (sajje tudi bolj varno, pri teh naših cestah!). O pločnikih v tej čudno deževno-sneženi-ledeni zimi v Gornji Radgoni sploh ne bi govorila. Naša komunalno zimska služba je popolnoma zatajila (vsaj tam, kjer jaz hodim). Gospod župan (oprostite, da se obračam na vas), ste-vi kaj ukrenili, da bi lahko bolj'varno hodili po našem mestu ? Če ste, se opravičujem, da vas vznemirjam. Bili ste mi všeč na pogovoru v živo na internem kanalu. Zelo simpa-
tično ste podelili nekaterim Radgončanom knjigo našega akademika s pravim naslovom »Slovenska poštenost«. To knjigo poklonite tudi nekomu v vaši upravni zgradbi, ki je z »vročo linijo« naredil za kakšna 2 milijona tolarjev stroškov. A moramo tudi to davkoplačevalci pokriti? Če bi jaz bila županja, bi našla tega tipa (naročila bi kakšnega upokojenega detektiva) in potem bi ga po riti (oprostite!) ali pa še po kakšnem drugem organu! Malo poglejte po pisarnah in boste videli, kje imajo največ časa. Sem pa vesela, da so ravno »Mehurčki« bili povod, da je na seji občinskega sveta vprašal, zakaj taki stroški za telefon. Občinski svetniki še kar najprej berete »Mehurčke«. Žal vas tudi to leto ne bom spustila iz rok, saj mi dajete dosti razlogov za pisanje s svojimi nastopi na sejah. Sicer pa je sestava sveta zelo »čudna« (deset dedcev na eno damo). Podpiram predlog spoštovanih slovenskih parlamentark, da bi bilo razmerje 1:2. Torej več pameti v občinski svet.
Kakšno naj bo torej leto 1 996? Predlagam, da naj bo leto humorja, vicev in šal. Dober predlog? Radgonska klepetulja pa uvaja rubriko »Radio Bačkova« (po vzoru znanih radijskih hiš - Radio Erevan in Radio Spodnji Duplek). Če bo dovolj idej (tudi »z brado«), se bo »Radio Bačkova« oglašal vsak teden (oprostite krajani Bačkove, simpatične slovenske vasice).
Vprašanje: AH je res, da polovica radgonskih svetnikov ni vredna, da jih pes po ...?
Odgovor: Oprostite, to ne drži, polovica radgonskih svetnikov je vredna, da jih pes po ...!
Pa brez zamere. Upam, da mi ne bo kdo očital vulgarnosti. Dobra šala v vsako vas!
Radgonska klepetulja
Cene rabljenih avtomobilov
Zaradi zimskih razmer se je na sejmu rabljenih avtomobilov pri soboškem Agroservisu nabralo nekoliko manj rabljenih vozil, ki so želela zamenjati lastnike. Tokrat jih je bilo naprodaj le 25, lastnike pa so zamenjali trije avtomobili.
Znamka	Letnik	Prev, km	Cena
Fiat Uno 45	1994	9.000	11.000 DEM
VW Jetta	1980	114.000	2.300 DEM
Jugo 45	1988	69.000	200.000 SIT
Renault 19	1993	32.000	18.500 DEM
Golf D	1986	147.000	8.200 DEM
BMW 318i	1980	142.000	4.200 DEM
Renault 5D	1991	59.000	9.000 DEM
Lada Karavan	1995	17.000	8.600 DEM
Opel Kadet l,3s	1988	84.000	10.000 DEM
Hvundai Lantra 1,6	1994	25.000	18.500 DEM
Škoda Favorit	1992	53.000	8.200 DEM
Cene sadja				Mandarine Kivi Ananas	140 210 320	199 350 300	160 300 300
in zelenjave				Grozdje Paradižnik	380 450	390 300	390 400
				Paprika	340	300	400
	Zelenjava	Gornja		Endivija	200	199	200
	Pomurka	Radgona	Ljutomer	Radič	240	220	220
				Cvetača	210	300	220
Jabolka	82	120	80	Zelje	55	100	60
Hruške	260	-	220	Melika solata 380		400	400
Pomaranče	110	200	160	Čebula	55	120	80
Banane	110	130	130	Česen	290	300	360
Limone	180	230	220	Jajca	20	20	18
Moja domača banka
/O Pomurska banka d.d.
Murska Sobota

Lendavski pereči
Pravijo, da se zgodovina ponavlja in prav imajo. Ponavljajo pa se tudi nekateri ljudski običaji. V najbolj svežem spominu so nam seveda še božič, Silvestrovo, novo leto in trije kralji. Ti »svetki« so imeli tokrat nekoliko več pridiha starodavnega praznovanja. Zdaj, ko pa se nam tako hitro približuje pust, po markovsko »fanjšček«, ki bo 20. februarja, pa bi kazalo še pohiteti s snubljenjem oziroma z »ogledi«. Posebno rada bi se poročila starejša dekleta, kajti na uho mi je prišlo, da je kar nekaj takih, ki bi to storile, če že ne zavoljo drugega, pa vsekakor zato, ker bi bile rade »sneje«, seveda oblečene v belo tančico. Povsem jih razumem, saj ta hip lahko naštejem nekaj poročenih žensk, ki so so si tudi same želele tako čast, dobile može, potem je bilo nekaj časa razumevanje v postelji in hiši, končalo pa se je (ali pa se še nadaljuje) s prepiri. Za vse so seveda »krivi« možje, ki da hočejo biti gospodarji v hiši. Kaj pa naši stari dečki? Srečali jih boste za »šanki« gostiln v Odrancih, Turnišču, Črenšovcih, Veliki Polani, Lendavi, Kobilju... Naštel sem seveda samo nova občinska središča, saj bi bi! sicer seznam predolg. Imam občutek, da Jih ženske sploh ne zanimajo, saj, če bi jih, bi to nekako ja »dali na znanje« - ali svojim izbrankam ali pa našim vaškim »babam«, ki so seveda takoj pripravljene vzpostaviti stik med Njim in Njo. No, ja, marsikateri ne bi bil uslišan, kot se je to sicer zgodilo tudi mojemu prijatelju Kareju, ki bi rad hodil s tako, katera bi mu lahko bila hči, poskusiti pa seveda velja. Razočaranja bo manj, ko si človek pri izbiranju ne bo postavljal »visokih ciljev«.Zdaj, ko ste to prebrali, ste se morda zdrznili. češ da se grem ženitovanjsko posvetovalnico. Bog me reši česa takega, le malo pokramljal sem, kakor
to sicer vsi počnemo. O nečem se je pač treba pogovarjati! In na splošno je znano, da se pogovarjamo tako malo, zato pa medsebojni odnosi marsikje niso ravno za zgled. Star človek sem in rad se spomnim svojih mladih let, ko ni bilo televizije: sedeli smo za pečjo in se pogovarja-H: sedli smo za mizo, zmolili »stolni blagoslov« (molitev pred Jedjo), použili doma č o hrano in se pogovarjali:'' »besedo vali« smo ob luščenju bučnega semena, ženske pa so čvekale ob česanju perja... Pust je čas, ko naj bi se človek oženil. Resnici na ljubo pa je treba povedati, da je previ-
dnost vendarle potrebna. Veste, kdo ponavadi prej umre? Moški! Verjetno ne zato, ker bi se mu v zakonu tako dobro godilo. Sploh je moška vrsta hudo izpostavljena. Tako tudi lendavski pravi žrebec, ki je v prednovoletnem času pobesnel, potem pa so ga pokončali. In kdo »pokončuje« zakonske može? Babniki
Menjalniški tečaj Pomurske banke i dne, 09. januarja 1996, tečaji veljajo od 09. januarja 1996 od 11.00. Srednji tečaj Banke Slovenije velja od 09. januarja 1996 od 00.00 dalje.
Država	Enota	Banka Slovenije	Nakup	Prodaja
Avstrija	100	1.254,7812	1.278,00	1.310,70
Francija	‘ 100	2.571,9671	2.596,40	2.689,80
Nemčija	100	8.826,5419	8.990,00	9.220,00
Italija	100	8,0445	8,03	8,40
Švica	100	10.932,5548	11.023,70	11.419,90
ZDA	1	127,0581	128,80	132,70
OBRESTNE MERE od 1. januarja 1996 dalje
Temeljna obrestna mera - TOM - za januar je 0.8 % mesečno, oz. 9,86 % letno. Sredstva na vpogled
Nominalna letna obrestna mera
Hranilne vloge	1,80%
Tekoči računi	2,00 %
Žiroračuni	1,50%
Kratkoročna vezava tolarskih sredstev
Rok vezave
Od 31 do 90 dni
Od 91 do 120 dni
Od 121 do 180 dni
Nad 6 mesecev
Na 181 dni
Nad 9 mesecev
Obrestna mera
od TOM +3,8 % do TOM + 5 % od TOM + 4 % do TOM + 5.2 % od TOM + 4,1 % do TOM + 5,3 % od TOM+ 5,1 % do TOM+ 5,8%
TOM + 6 %
od TOM + 5,6 % do TOM + 6 %
Depozit z valutno klavzulo
Rok vezave
Na 12 mesecev
Depozit s premijo
Rok vezave
Na 12 mesecev
Letna obr. mera 14,04% do 15,36% 14,26 % do 15,58 % 14,37% do 15,69% 15,47% do 16.24% 16,46 % 16,02% do 16,46%
Skupna letna obrestna mera Val. ki. + 6,83 % do 7.24 %
Skupna letna obrestna mera TOM +7,10% do 7,50%