Leto LXVII Poštnina plačana ? gotovini. 1 LJubljani, v sredo, dni 7. Junija 1939 atev. 128 a Naročnina mesečno 25 Din, ca inozem> ■tvo 40 Din — ne« deljska izdaja ce* Joletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi nI. 6/111 SrOVENEC. Telefoni uredništva in oprave: 40-01, 40-02, 40-03, 40-04, 40-05 — Izhaja vsak dan zjntraj razen ponedeljka in dneva po praznikn lena 2 din Čekovni račun-. Ljubljana številka lO.bJO in 10.34» za inserate. Uprave: Kopitarjeva ulica številka 6. Romunska obletnica Romunija, s katero nas vežejo najbolj tesno vezi političnega zavezništva, je te dni v prazni-škem razpoloženju iz dveh naslovov. Prvič obhaja dne 8. junija devetletnico, odkar se je vrnil v Romunijo takrat še izgnani princ Karol, ki je takoj zasedel prestol in se je z njegovo vlado pričela popolnoma nova doba v romunski zgodovini, doba, ki je dobila svoj izraz v hotenju po vsestranski duhovni in materielni preosnovi države in naroda. Drugič pa obhaja veliko voliv-no zmago, ki je nekako krona devetletnih prizadevanj romunskega vladarja, da svojemu stremljenju po vsestranski obnovi javnega življenja vtisne trajni pečat politične organizacije. Stvarno se torej oba praznika zlijeta v enega samega, saj je volivni uspeh sedanjega kraljevega režima končno le uspeh raznih obnovitvenih poskusov, ki jim je kralj Karol, odkar je pred osmimi leti zasedel romunski prestol, dal pobudo. Zgodovina bo brez dvoma enkrat pravično ocenila to dobo in bo nepristransko priznala zasluge, ki si jih je pridobil kralj Karol, ko je svojo deželo vodil skozi skrajno viharno dobo notranjih prerekanj in zunanjih nevarnosti, vodil tako, da je znal poklicati na plan in k delu vse plemenite sile romunskega naroda in jih organizirati za vzajemno prizadevanje za notranjo preosnovo, za »notranji preporod« — kakor se glasi službeno ime za sedanji kraljevi režim — ki je neobhoden predpogoj za zdravo rast narodnega blagostanja. Dokler so si v Romuniji izmenjavali oblast liberalci in konservativci, je njeno življenje teklo mirno, posebno ker široke plasti naroda, ki so živele gospodarsko in socialno podrejeno življenje, niso nikdar resno motile vladajočih plasti. Toda, ko se je pod vodstvom Maniua priglasilo k oblasti tudi romunsko ljudstvo, je začelo staro politično-strankarsko življenje razpadati, stare stranke so se razkrajale, vnanji vplivi so se čedalje bolj močno uveljavljali, neposredna dobrobit naroda in države je pri strankarskem delu stopila v ozadje in 60 čedalje bolj prevladovali osebnostni, čestokrat koristolovski oziri posameznih političnih vodij, ki jim je naval ljudskih plasti izpodnesel politično varnost ter jih pognal v strankarskopolitične pustolovščine, ki so bile državni upravi in narodni blaginji skrajno kvarne. Romunsko politično življenje je zadobilo videz kaotičnih trenj. Romunija je izredno bogata država. Najhujše gospodarske stiske njene življenjske sile ne morejo in niso mogle zdrobiti. Za to je v sorazmerno ugodnem povojnem razdobju, ki je trajalo do 1. 193Č. še precej mirno prenašala notranjepolitični nered in bi ga bila tudi še nadalje prenašala, da niso nastopile izredno hude zunanjepolitične okol-ščine, ki so nujnostno zahtevale velikih naporov, ki pa jih je zmožen samo narod, ki je na znotraj zdrav. Zasluga romunskega kralja je bila, da je to sprevidel in da je v sebi našel tudi pogum za nekatere reforme, brez katerih bi bila Romunija, ako bi bila sploh včakala sedanjo nevarno dobo, brez dvoma postala žrtev zunanjepolitičnih križanj, ki so v preteklem letu podrla notranje močnejše države, kot pa je bila Romunija še 1. 1030. Ko je kralj videl, da gre dežela v pogubo, da jo razdirajo sebični goni političnih veljakov in da vhajajo čez mejo razni pogubni inozemski idejni toki, ki so imeli samo namen deželo zrahljati, da bi se ob prvem načrtnem sunku takoj sesula, je politične stranke v stari obliki razpodil in ustanovil režim, v katerem je za kulisami vseh najbolj vidnih političnih mož sam osebno prevzel odgovornost za zunanje in notranje življenje države. Novi režim je naslonil na novo ustavo, ki ji je hotel vliti »novo romunsko dušo«. V ta namen je dal velik pogon novi mladinski organizaciji, ki jo je imenoval »Straža« in ki naj bi izven dosedanjih strankarskopolitičnih okvirov, stoječ na romunsko nacionalnih temeljih, vzgojila nove ljudi, ki naj bi v doglednem času prevzeli v svoje roke upravo države. Straža je dobila ši-rokopotezen razmah in je kralj Karol doživel veselo presenečenje, da so se priglasili k sodelovanju vsi sloji mladine. Imel pa je tudi izredno srečno roko, da je zaprosil za sodelovanje pri moralni vzgoji mladine vse obstoječe verske organizacije, ki so se pozivu radevolje odzvale in svoje poslanstvo tudi v polni meri opravljajo, tako, da se stražarski pokret ni razvil v nobeno pogansko-nacionalistično gibanje, marveč je pritegnil vse tvorne moralne in duhovne vrednote, brez katerih je vsaki preporod samo mlatenje prazne slame. Okrog tega mladinskega stražarskega gibanja je kralj lani zgradil tudi edino obstoječo in edino dovoljeno pol. stranko »narodnega preporoda«, v kateri tvorijo stražarski mladci najbolj zdravo jedro. Ta stranka je pred par dnevi šla na volitve in volivni izid je prvi dokaz za njeno zakoreninjenost v narodu samem — korenine tvori mladina — a tudi dokaz, da je bila idejna zasnova za »preporod« pravilna ter za Romunijo — odrešilna. Oslanjajoč se na to novo krepko rastočo ogrodje je Romunija v zadnjih mesecih bila v stanu v sami sebi najti odporno silo, s katero se je postavila v bran zunanjepolitičnim nevarnostim, ki so trkale na njene meje. Brez tega ogrodja ne vemo, kaj bi se bilo zgodilo. Za to lahko rečemo, da se je Romunija rešila sama sebe, kajti še le na vzpon romunske odporne sile so se priglasile druge pomoči, ki so varnost države vsestransko zavarovale. Ko romunski kralj Karol slavi osemletnico Bvojega delovanja in to v volivnem zmagoslavju, ki predstavlja vsenarodni plebiscit za njegove zamisli, mu smemo odkritosrčno čestitati, v dobri veri, da bo naša zaveznica plodonosno izkoristila svoj dosedanji preporod za mogočno rast v novo življenje na nevarnem prostoru Evrope. * Belgrad, 6. junija, m. Popoldne ob 13.50 je odpotovala v Bukarešto jugoslovanska delegacija, da se udeleži glavnosti ob priliki zasedbe kraljevega prestola po sedanjem kralju Karolu. Delegacijo vodi prosvetni minister Cirič. Med drugimi je v delegaciji tudi dr. Pire, tajnik glavnega odbora mladinske JRZ. Jugoslovanska delegacija bo prisostvovala predvsem elavnnslim, ki jih prireja romunska mladinska organizacija »Straža Tarii«. Večurni politični pogovor med Hitlerjem in knezom Pavlom „V prisrčni odkritosti in v duhu prijateljstva" Berlin, 6. junija. TG. Nemški poročevalni urad objavlja naslednje službeno poročilo o razgovorih med knezom namestnikom in kanclerjem Hitlerjem ob priliki obiska jugoslovanske knežje dvojice v Nemčiji: Voditelj Nemčije in državni kancler Hitler je imel danes še enkrat sestanek z Nj. kr. Vis. jugoslovanskim knezom-na-mestnikom Pavlom v prostorih novega kanclerskega urada v Berlinu. Pri več ur trajajočem razgovoru so bili prisotni jugoslovanski zunanji minister dr. Cinčar Markovič in nemški zunanji minister von Ribbentrop. Pred pogovorom je kancler Hitler povabil k sebi jugoslovanskega kneza namestnika in kneginjo Olgo na zajtrk. Po pogovoru jih je spet povabil na čaj na vrtu državnega kanclerskega urada. Obisk kneza namestnika Pavla in njegovega spremstva v Berlinu jo dal priložnost za obsežne izmenjave misli med jugoslovanskimi gosti in merodaj-niini nemškimi krogi. Pogovori, ki so sc razvijali v prisrčni odkritosti in v prijateljskem duhu, so se dotaknili vseh vprašanj, ki tičejo obe državi. Obe strani vidita v zaupanja polnem prijateljstvu in sodelovanju, ki druži Jugoslavijo z Nemčijo in Italijo, močan temelj za pomirjenje Evrope in za politiko, ki ima pred seboj cilj, da omogoči tvorno delo. Obe vladi sta trdno odločeni, medsebojne odnošaje na tej jasni in trdni podlagi na političnem, gospodarskem in kulturnem polju poglobiti. Obe vladi sta v polnem sporazumu z italijansko vlado prepričani, da s to jasno politiko služita nalogam, ki hočejo odstraniti napetosti, ki obremenjujejo Evropo in zajamčiti miren razvoj, ki je potreben, da sc zavarujejo življenjske pravico narodov. Knežja dvojica v Dresdenu Dresden, 6. junija. AA. DNB.: Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle in kneginja Olga 6ta danes obiskala drtsdenska galerijo slik. Zalem sta ai visoka gosta ogledala gradič Pilnitz ob Labi. Japonska se bo ravnala po Sovjetski Rusiji Zveza z Italijo in Nemčijo, ako se Anglija zveže z Rusijo Berlin, 6. junija, b. Iz diplomatskih krogov se čuje, da Bo japonski veleposlanik v Berlinu Ošima, ki zagovarja vojno sodelovanje med osišč-nimi državami (Italija — Nemčija) in Japonsko, bržkone te dni odstopil. Te dni bo obiskal nemškega zunanjega ministra von Ribbentropa in mu obrazložil stališče Tokia do načrta sklenitve zveze. Iz japonskega vira poročajo, da je japonska vlada sklenila, da ne stopa v nobene pogod-^ bene odnose z osiščnimi državami in da se v naprej no obveže za nikakršno vojno dejanje, razen ako bi Sovjetska Rusija stopila v vojno. JajKinska vlada je dala nalog svojim veleposlanikom v Rimu in Berlinu, da obvestita tamkajšnji vladi o njenem stališču. Rim, 6. junija, b. Diplomatski krogi potrjujejo, da je japonska vlada po svojih veleposlanikih v Rimu in Berlinu podrobno obrazložila smernice svoje zunanje jx>litike in odredila svoje stališče do položaja v Evropi. Te informacije japonske vlade so potrdile solidarnost Japonske z osiščnimi državami, ki delajo v popolnem soglasju proti komunizmu. Japonski zunanji minister Arita je dal v zvezi s tem izjavo, v kateri je poudaril, da bo Japonska svoje obveznosti v Evropi razširila in povečala le v primeru, ako bo Sovjetska Rusija vmešana v vojne zapletljaje in bi s tem posredno ali neposredno ogrožala japonske interese. Zaradi toga bo bodoče japonsko stališče odvisno od razvoja dogodkov okrog Rusije. V istih krogih trdijo, da je japonski zunanji minister že obvestil britansko vlado, da bo Japonska takoj sklenila zvezo z Italijo in Nemčijo, kakor hitro ho Velika Britanija sklenila sporazum s Sovjetsko Rusijo. Nove praske na rusko-mandžurski meji Tokio, 6. junija. AA. Reuter: Poročajo o novem oboroženem spopadu na madžursko-sovjetski meji. Do tega spopada je prišlo pri Vučunu, približno 80 milj jugovzhodno od Vladivo- stoka. Po japonskih poročilih, ki jih je objavila agencija Domej, je oddelek 200 sovjetskih vojakov prekoračil v nedeljo zvečer mejo. Močnim japon-sko-mandžurskim vojaškim patruljam se je posrečilo. da so jih vrgli nazaj čez mejo. Na sovjetski strani sta bila ubita dva vojaka, na japonsko-mandžurski pa en častnik, pet vojakov pa je bilo ranjenih. Tokio, 6. junija. AA. Havas: Po poročilih iz Mandžukua vlada v zvezi z nedavnim incidentom pri Sanglingseju v južnem Mandžukuu na sovjet-sko-mandžurski meji napetost. Krožijo glasovi, da je prispelo na mejo 700 sovjetskih strelcev s šestnajstimi tanki. Japonci in Mandžurci so s svoje strani ukrenili potrebne varnostne ukrepe. Bonnet: „Ni več velikih ovir Pariz. 6. junija. A A. Havas: Današnja ministrska seja, ki ji je predsedoval predsednik republike Albert Lebrun, je bila posvečena v glavnem zunanjepolitičnim vprašanjem. Zunanji minister Bonnet je dal poročilo o mednarodnem položaju. V svojem poročilu je minister Bonnet podrobno obvestil ministrski svet predvsem o dosedanjem jKiteku francosko-angleško-sovjetskih pogajanj. Prebral je besedilo odgovora sovjetske vlade na angleško - francoske predloge. Pri razpravi o teh pogajanjih je ministrski svet izčrpno pretresal sovjetski odgovor in nato predloge o spremembah in dopolnilih prvotnega načrta za sporazum, ki jih stavlja sovjetska vlada. Ministri so razpravljali o možnostih za & o m p r o m I s gledo teh protipredlogov. Sklenjeno je bilo, da se nadaljuje z izmenjavo misli med Parizom in Londonom o tej stvari. Prevladuje vtis, da ni več velikih ovir za končni s|wrazum med temi tremi zainteresiranimi državami, Zunanji minister Bonnet je v svojem poročilu tudi razložil tudi dosedanji potek franco-sko-turških pogajanj. Kolikor se je moglo zvedeti, je Bonnet pri tej priliki poleg drugega obvestil ministrski svet, da se bo v najkrajšem času v Ankari sestala vlada na sejo, na kateri bodo razpravljali o najnovejših francoskih predlogih. V svojem jioročilu se je zunanji minister dotaknil nekaterih srednjeevropskih vprašanj in Daljnega Vzhoda. Ministrski svet je soglasno odobril poročilo zunanjega ministra. Gamelin spet v Londonu Pariz, 6. junija. A A. Havas: Zjutraj je odpotoval v London šef francoskega glavnega general-štaba general Gamelin v spremstvu polkovnika Tubona. Bolgarija—Italija it Sofija, 6. junija. A A. Havas. Predsednik bolgarske vlade in zunanji minister Kjoseivanov ter italijanski poslanik sta podpisala pogodbo o kulturnem sodelovanju, katero so pripravljali več mesecev. Baltske države — k Nemčiji.. s skandinavske pa — nevtralne Berlin, 6. juni ja. A A. DNB. Na jiovabilo zunanjega ministra v. Ribbentropa prispeta jutri zjutraj letonski zunanji minister Munters in estonski zunanji minister Selters v Berlin. V sredo o[X)!dne bo jiodpis paktov o medsebojnem nena-padanju Letonske, Estonske in Nemčije. Storkholin. 6. junija. A A. Na jiovabilo švedskega vojnega ministra Skelda je prispel v Stockholm finski vojni minister Mijukanen, ki ostane v Stockholmu 3 dni kot gost svojega švedskega tovariša. Nemčija in Italija sprejemata svoje španske prostovoljce Velike parade v Neaplju in Berlinu Norveški poslanik Landberger je prišel v Belgrad, da predloži svoja poverilna pisma. Neapelj, 6. junija AA. Na vse zgodaj zjutraj se je začelo izkrcavanje italijanskih legionarjev, ki se zbirajo ob pristanišču, kjer jih bo pregledal tudi italijanski kralj in cesar Viktor Emanuel. Ob vsej poti po kateri so šli italijanski legio-narji iz Španije, se je zbrala ogromna množica ljudstva. Vse mesto je v italijanskih in šjianskih zastavah. Mesto Neapelj je ponosno in srečno, da more v imenu vsega Italijanskega naroda pozdraviti legionarje in jim izkazati čast. Ob 11 so topovski streli z vojnih ladij, ki so zasidrane v pristanišču, napovedali prihod italijanskega kralja in cesarja Godbe so zaigrale himno. Italijanski kralj se jo pripeljal v pristanišče z avtomobilom, za njim pa so prihajali še drugi avtomobili, v katerih so bili španski minister Suner, grof Ciano, tajnik fašistične stranke Starace in druge ugledne osebnosti. Nj. Vel. kralj in cesar je v uniformi prvega maršala italijanskega cesarstva pregledal 22.000 legionarjev. Levo od kralia je bil poveljnik italijanskih prostovoljcev v Španiji general Gambara. Lcgionarji so z navdušenimi vzkliki pozdravili kralja Viktorja Emanuela. Po končanem pregledu Čet je kralj loplo čestital generalu Gambari, nato pa se je ob navdušenem pozdravljanju množice ljudstva odpeljal na Trg plebiscita, na katerem je bila napovedana parada. Trg je bil pre|>oln ljudstva. Zmagoslavna parada se je začela ob 11.20. Berlin, G. junija. AA. DNB: Pri svečanem sprejemu nemških prostovoljcev iz Španije je imel kancler Hitler govor na čast Condor legiji. Hitler je dejal: V juliju 1036 sem se odločil, da se odzovem prošnji za pomoč, ki mi in je poslal Franco in da mu pomagam v isti meri in tako dolgo, dokler bo ostali svet podpiral notranjega sovražnika v Španiji To je bilo dalje storjeno tudi v popolnem soglasju z Italijo. Ker Mussolinija navdajajo isti ideali, je tudi sklenil nuditi rešitelju Španije pomoč od strani Italije v njegovem boju pioti mednarodnemu organiziranemu uničevanju svoje države. Vi ste se, tovariši, vrnili iz Španije ko hrabri izvršitelji mojega ukaza. Želim v tem trenutku sporočiti vsemu nemškemu narodu, koliko razlogov ima za to, da vam je hvaležen in da vam izreče veliko pohvalo, kakršno vam je izrekel junak španske svobode. Za nas vse je bila velika bolest, da smo morali leta in leta molčati. Toda jaz sem imel že tedaj zamisel, da vam po končani tej vojni v domovini priredim sprejem, kakršnega zaslužijo hrabri in zmagnnosni vojaki. Ves nemški uarod vas pozdravlja s ponosnim veseljem. Tajinstveno bivanje angleškega politika v Varšavi Varšava, 6. junija, c. Na Poljskem biva J!e dalj časa prosluli strokovnjak za srednjeevropska vprašanja in sodelavec lorda Runcimana v Pragi William Slrang. Slrang je sedaj na Poljskem na jx>čitnicah in se je danes vrnil v Varšavo j>o daljšem fKitovanju po zahodni Poljski. V Varšavi bo oslal nekaj dni in bo nato odpotoval na južno Poljsko._ Zemunska vremenska napovedi Po večini jasno, le ponekod delno oblačno. Zagrebška vremenska napoved: Jasno. Dunajska vremenska napoved: Jasno in toplo. Odmevi dr. Koroščevega govora Zagrebški »Obzor« prinaša ob priliki govora J.r.'. K°r.6jca preteklo nedeljo v Ljubljani o reorganizacij^ JRZ članek, v katerem pravi, da se bo jeseni sklical kongres stranke, na katerem bodo izbrali novo predsedstvo. Reorganizacija JRZ je postala potrebna, kakor hitro je Stojadinovič s svojimi prijatelji skušal motiti delo vlade, nadejajoč se, da bi ga mogla sreča zopet dvigniti na oblast. Ker je dr. Stojadinovič predsednik stranke, mu je bilo to spletkarjenje olajšano. Odkar se je po prizadevanju Cvctkovičeve vlade zasvetilo upanje, da se bo hrvatsko vprašanje po obojestranskem popuščan)U srečno rešilo, so se začeli Stojadinovičevi prijatelji posluževati v rovanju zoper sedanjo vlado argumenta, da so ogrožene srbske koristi. V tem smislu je dr. Stojadinovič vložil interpelacijo za skupščinsko zasedanje, v kateri se skuša pokazati kot branilec državnega in narodnega edinstva. Zanimivo je, kako sedaj dr. Stojadinovič in njegovi pristaši skušajo v svoje cilje izkoristiti stanje zagrebških razgovorov a Hrvati, čisto podobno tako, kakor 60 6vojčas Živkovič, Jevtič in drugi skušali izkoristiti v svoje strankarske namene nastop dr. Stojadinoviča kot šela vlade, češ. da njegova deklaracija ogroža narod in državo. Vidimo torej, da se stara igra ponavlja.« »Obzor« pravi nato«, da je delo dr. Stojadinoviča in njegovih drugov obsojeno na neuspeh. V tem oziru bo Stojadinoviča zadela ista usoda, kakor Uzunoviča, Jevtiča in Živkoviča. Kakor hitro bodo on, Dobrivoje Stošovič. Kujundžič, Kaludjerčič in Dušan Letica zleteli iz JRZ, bodo ia vedno obležali v prahu. Oni bodo prav tako malo vplivali na razvoj političnega položaja v državi, kakor Ljotič, borbaši in ostali integralni Ju-gosloveni. Pri te) priliki ie treba podčrtati- da dr. Stojadinovič spoh ni oče programa JRZ, ampak so ga izdelali dr. Korošec, dr. Spaho in predstavniki skupine Ace Stanojeviča. Kot predsednik pa se je dr. Stojadinovič vsilil stranki sam, izkoriščajoč svoj položaj kot predsednik vlade,« To je bil po pisanju »Obzora« tudi »razlog, da so iz JRZ izstopili Aca Stanojevič in njegovi prijatelji. Čiščenje v vrstah JRZ pa, kakor, je naglašal dr. Korošec v svojem govoru, ne bo imelo za posledico nobene izpremetnbe strankinega programa in delovnih smernic, kar je zelo važno za Hrvate.« Glasilo dr. Mačka »Hrvatski dnevnik« se v svojem uvodniku od 6 t. m. peča z govorom dr. Korošca na shodu Zveze združenih delavcev v Ljubljani. »Dr. Korošec« — pravi »Hrvatski dnevnik« — »je iz-pregovoril besede, ki so zanimive in važne z ozirom na poizkuse dr. Milana Stojadinoviča, da bi se zopet vrnil v politično življenje, v čemer dosedaj ni imel nobenega vidnejšega uspeha.« »Dejstvo namreč« — pravi »Hrvatski dnevnik« — »da so se Stojadinoviču pridružili v prvi vrsti zastopniki JRZ iz ?avskc banovine, ni za dr. Milana Stojadinoviča nikakor preveč ugodno. To so namreč ljudje, ki nimajo nobene za-slombe v narodu, ampak se imajo izključno njemu zahvaliti, da pobirajo poslanske dnevnice. Važna je tudi izjava dr. Korošca, da čiščenje v vrstah JRZ ne bo imelo nobene posledice za smernice strankine politike. S tem jc dr. Korošec odgovoril ozkemu Stojadino-vičevemu krogu, ki poskuša delo vlade Dragiše Cvetkoviča naslikati kot nasprotno programu JRZ.« Nato navaja »Hrvatski dnevnik* besede, ki jih ie dr. Korošec govoril o dr. Mačku in o sporazumu, do katerega bo naposled kl(ub večjemu ali manjšemu številu preobratom končno- vendarle prišlo. »Dr. Korošec« -r» izvaja nato glasilo dr. Mačka — »računa še z razni, mi preobrati, katerih more biti več aji manj, kljub temu pa veruje, da bo dr. Maček ostal, na črti sporazuma, kar pomeni, da ga po dr. Koroščevem mnenju s te črte ne bodo premaknili nobeni preobrati, ki jih prinaša s seboj politično življenje. Čeprav dr. Korošec ni povedal ničesar določenega, kaj utegne še priti, je treba njegove ugotovitve beležiti kot važne, ker vnašajo nekaj luči v poglede prvega podpredsednika JRZ ne samo glede na današnji politični položaj, ampak tudi glede na njegov bodoči razvoj.« »Hrvatski dnevnik« prinaša nadalje poročilo, »kako je dr. Stojadinovič zbiral na svojem stanovanju pristaše, ki so skoraj vsi iz savske banovine. Dal jim je podpisati neko resolucijo, v kateri jc rečeno, da Hrvati niso poseben narod in da hrvaško vprašanje ni nobeno državno vprašanje. To resolucijo je podpisalo 40 poslancev in senatorjev Stojadinovič še ni spoznal« — pravi »Hrvatski dnevnik« — »da je njegova vrnitev na oblast popolnoma izključena.« Razgovori za sporazum se kmalu zopet začno Londonska »Times« prinaša iz Zagreba Članek, v katerem navaja glavne misli govora, ki ga je imel poslanec dr. iSubašič v Delnicah in v katerem je ta politik hrvatske seljačke stranke dal duška svojemu prepričanju, da se bo sfiorazum med Hrvati in vlado posrečil. »Ti-mest pristavlja temu sledeči komentar: »To je prvi govor hrvatskega kmetskega vodje, ki ga je srbski tisk objavil v celoti kot nekaj posebnega, to pa je znamenje, da se 11111 pripisuje važen značaj. Ta govor pa je še bolj pomemben zaradi tega, če pomislimo, da ga je izrekel dr. Subašdč, ki je 5. maja tega lela poslal znano pismo predsedniku vlade Cvetkoviču. Subašičev govor je v Belgradu vzbudil upanje, da so sc hrvatski vodjo dogovorili in tla bi se zato kmalu moglo hrvatsko vprašanje spet spraviti v tek. Najvažnejše mesto v Subašičeveni govoru je tisto, v katerem naglasa, da so Hrvati za drŽavo in da so pripravljeni za svobodo Jugoslavije doprinesti največje žrtve. Če Hrvati zahtevajo, da ima.o iste pravice kakor Srbi, to nikakor ne pomeni, da bi Hrvati hoteli doseči v državi položaj v škodo Srbov. Govor dr. Subašiča se tolmači v belgrajskih političnih krogih tako. da se bodo pogajanja z vlado spet začela. Temu mnenju dnje izraza »N e z a v i s n a tribun a«, ki vf povedati, da ho dr. Maček, ki se je vrnil iz Rogaške Slatine v Zagreb, dal pobudo za ponovne razgovore z namenom sporazuma. Baje tudi člani združene opozicije v Belgradu menico, da se bodo razgovori kmalu spet začeli. Sploh pričakujejo, pravi ta list, v juniju važne politične dogodke in se celo nadejajo, da bo v tem mesccu sporazum zaključen. V tem smislu se tolmači tudi članek glasila JRZ, »Samouprave«, ki pravi, da vse ljudstvo v Jugoslaviji brez ozira na »pleme« i>n vero daje duška svojemu razpoloženju, da se ustvari bratski in lojalni sporazum, ki bo spravil s poli mnoga težka politična vpr.Vsaniia, ki ovirajo ozdravljenje političnih razmer v državi. Vprašanje sporazuma je popolnoma dozorelo, da ga morejo merodajni krogi rešili tako. kakor to narekujejo življenjske narodne in državne koristi. Razume se. da JRZ kot največja politična organizacija v državi zastavlja vse svoje sile, da se sporazum končno reši. * Belgrad. 6. junija. AA. Minisfer za telesno vzgojo naroda Djura Cejovič je odpotoval v zet-sko banovino, kjer se bo zadržal nekaj dni. Dragiša Cvetkovič v Karlovcu »Nič ni prekinjeno - do sporazuma mora priti« Karlovec, 6. junija, b. Predsednik vlade Dragiša Cvetkovič, ki je snoči prispel v Zagreb, je danes obiskal poplavljene kraje, pred tem pa je še podpisal sklep, s katerim je odobrenih za po-plavljence 5 milijonov dinarjev. Ob 11 dopoldne je prispel v Karlovac, ter si ogledal škodo v krajih, kjer so divjale povodnji, nato pa je na vprašanje časnikarjev glede sporazuma odgovoril sledeče: »Malo smo zastali, da proučimo gotove okolnosti, toda v interesu vseh nas Srbov, Hrvatov in Slovencev je, da do sporazuma mora priti. Ničesar ni prekinjeno. Glavno je, da obstoja dobra volja ua eni in na drugi strani. Dr. Maček in jaz se nisva poslovila, temveč so le pogajanja malo zastala v interesu splošne stvari. Sporazum mora biti tako delo, da bo trajno in da bo zadovoljilo upravičene interese Hrvatov in Srbov. Za takšno delo pa je potrebno resno in premišljeno delo in to so glavni razlogi, da sva dr. Maček in jaz malo zastala ter proučujeva nadalje vse ono, kar je pogoj za rešitev tako velikega in narodnega problema.« G. Dragiša Cvetkovič je odšel nato v kavarno v Karlovcu, nato pa 6e odpeljal v Ogulin ter od tam v Crikvenico. Predsednik vlade Dragiša Cvetkovič pri nastopu Kamniškega okrožja fantovskih odsekov Dob pri Domžalah, 4. junija. V nedeljo je imelo kamniško okrožje Zveze fantovskih odsekov v Dobu pri Domžalah lep nastop, katerega je počastil s svojim obiskom tudi predsednik vlade g. Dragiša Cvetkovič. Med tem, ko so fantje strumno Izvajali telovadne točke, je okrog pol 4 prispel na telovadišče predsednik vlade in notranji minister g. Dragiša Cvetkovič in z njim predsednik senata g. dr. Anton Korošec, trgovinski minister g. Jevrem Tomič, ban g. dr. M. Natlačen, senator g. dr. Fran Kulovec ter namestnik šefa Centralnega tiskovnega urada g. Boško Bogdanovič. Nadalje so prišli z njimi še narodni poslanci Miloš Stare, Steblovnik, Štrcin, predsednik Županske zveze Nande Novak in član banskega sveta Anton Kersnik. V imenu ZFO je pozdravil visoke goste podpredsednik dr. Cepuder in načelnik Kennavner. Nad 2000 ljudi, ki so se udeležili nastopa, pa je z navdušenim vzklikanjem pozdravilo ljubeznive obiskovalce, Nad eno uro so gostje opazovali nastop fantov kamniškega okrožja z lepo okrašene tribun^, nato pa 6o se med ponovnim pozdravljanjem množice odpeljali naprej v Kamnik. Predsednik vlade v Kamniku Kamnik, 4. junija 1939. V nedeljo popoldne je prišel v Kamnik predsednik vlade g. Dragiša Cvetkovič in z njim predsednik seilata g. dr. Anton Korošec, trgovinski minister g. Jevrem Tomič, ban dr. Marko Natlačen in senator dr. Fr. KtiloVec. Predsednik vlade si je s svojim spremstvom ogledal lepi Kamnik ter je nato obiskal tudi znameniti . Sadnikarjev muzej. G. Sadnikar jc razkazal gostom vse znamenitosti svojega muzeja, med katerimi so bile mnoge deležne največjega občudovanja. Visoki gostje so se tudi vpisali v spominsko knjigo obiskovalcev muzeja. Ljubljanski občinski svet Ljubljana, 6. junija. Danes ob 5 popoldne je bila redna seja ljubljanskega občinskega sveta. Sejo je vodil mestni župan dr. Jure Adlešič, ki se je spomnil dveh za mestno občino zaslužnih pokojnikov, ljubljanskega meščana trgovca g. Viktorja Rohrmanna in bivšega upravnika ter sourednika. »Kronike slovenskih mest« g. Pavla Debevca. Občinski svet je obema zaklical: »Slava!« Nato je župan poročal o obnovitvi tramvajske proge od Florijanske ceste do mestne hiše, o seji mest v Pelrovgradu ter o zborovanju te zveze, ki bo ta mesec v Belgradu. Ministrstvo za pravosodje je že nakazalo 360.000.' dinarjev za kostnico vojnih žrtev na pokopališču Sv. Križa. Mestna občina je dala na Navje prenesti zemske ostanke našega velikega slikarja Ivana Groharja in znamenitega pisatelja Franja Masla, l'odlimbarskega. Občina je prevzela v svojo last in varstvo spomenik zaslužnega zdravnika dr. E; šlajmerja. Na dvorišče Mestnega doma je prenesena velika umetnina kiparja-,Robbe.«-kipom risa in je mestna občina tako združila pri mestne hiši vsa tri dela posvetne vsebine tega umetnik«. Dalje je g. župaii' poročaT o* Otvoritvi otroškega doma v stari cukrarni. Počastitev univ. prof. dr. Košmerlja Župan je nato predstavil občinskemu svetu vseuč. prof. dr. Francisa S. Košmerlja iz Chicaga. Dr. Košmerlju je bil pripravljen častni sedež pred županovo mizo.. Dr. Košmerlj ima tri doktorate, namreč pravnega, filozofskega in medicinskega. Po naključju jc dr. Košmerlj prišel v Ljubljano prav sedaj, ko mestni občinski svet razpravlja o podelitvi ene njegovih ustanov. Univ. prof. dr. Košmerlj je namreč 1. 1923. z velikodušnim darom ustanovil dve ustanovi in sicer eno za dijaka gimnazije in eno za dijaka srednje tehnične šole. Dr. Košmerlj je vzgojil v Ameriki generacijo pravnikov in ji dodal duha slovenske pravicoljubnosti. Mi občudujemo moč in ugled g. profesorja, ki že 75 let dela. On je listi Slovenec, ki najbolj častno zastopa slovensko ime v Ameriki. Ob tej priliki je g. župan omenjal, da bo mestna občina v kratkem odkrila spomenik zglednemu misijojiarju in ameriškemu sadjarju, našemu rojaku Francetu Pircu, ter je povabil g. prof. dr. Košmerlja na odkritje leg aspomenika. Nato je g. župan izročil prof. dr. Košmerlju častno darilo mesta Ljubljane, namreč bronastega zmaja, simbol mesta Ljubljane. Gospod profesor Košmerlj, ki so mu občinski svetniki toplo aplavdirali, sc je ginjen zahvaljeval. Na predlog načelnika personalno-pravnega odbora g. Novaka je bila letošnja Košmerljeva ustanova v znesku 3000 din podeljena šestošolcu Jožetu Jančarju z Žalne na Dolenjskem. Poročilo finančnega odbora je podal prof. Dermaslja. Podal je računski zaključek Mestne hranilnice ljubljanske za 1. 1938. Računski zaključek je bil soglasno sprejet. Župan dr. Adlešič pa jc pojasnil, da je že vse ukrenjeno za revizijo uredbe o komunalnih hranilnicah. (Glej poročilo v gospodarskem delu lista.) Na predlog finančnega odbora je bil 6prejet sklep, da se naloži znesek 800.000 din v Mestno hranilnico, s čimer bi bil dolg Mestne občine tvrdki Siemens Schuckert poravnan. V mestni hranilnici je že 1,834.000 din na ta račun, toda Narodna banka ne dovoli izvoza deviz po relaciji 16 din za švicarski zlati frank, temveč le po 11 din. Malo-železniška družba dobi ta denar iz pokojninskega sklada mestnih uslužbencev, vračala pa bo mesečno po 150.000 din s 5% obresti. Soglasno spre-jeto. Ljubljanska carinarnica želi napraviti nov žerjav za dviganje bremen ter namerava zato uporabiti občinski kalderminski fond. Občinski svet je sklenil, da s tem soglaša, toda ker je ta fond že izčrpan, dovoli to le pod pogojem, da da1 carinarnica na ta fond novo akontacijo. Soglasno sprejeto. Za razširitev mestnega vodovoda se uporabi znesek 150.000 din iz čistega dobička. Ustanovi se nov fond za gradnjo javnih stranišč v Ljubljani, zlasti pred kolodvorom. Prof. Der-mastja je poročal nato o nakupu sveta blizu nekdanje bolnišnice za nalezljive bolezni, kjer bo postavljena nova vojašnica za orožništvo. Poročal je pogoje med meslno občino in državo, pod katerimi se bo vojašnica gradila. Predlog je bil soglasno sprejet. Dalje je prof. Dermaslja poročal o raznih manjših kreditih, o raznih ugovorih in odpisih. Predlogi so bili soglasno sprejeli. V imenu gradhenega odbora je poročal univ. prof. dr. Štele. Važno je njegovo poročilo o par- celaciji uršulinskega vrla, ki ga je odkupil Pokojninski zavod in o katerem smo že poročali. Poročal je tudi o drugih parcelacijah in so bili predlogi soglasno sprejeti. Poročilo kulturnega odbora je podal prof. S. Kranjec. Na njegov predlog je občinski svet sklenil: Muzejski trg se preimenuje v Valvazorjev trg, ulica »Pustotac se preimenuje v Prelovčevo ulico, ljubljanski velesejem dobi pravico uporabljati mestni grb na svojih tiskovinah. Poročilo trošarinskega odbora je podal prof. Dermastja. Poročal je o raznih pritožbah in ugovorih. Vsi predlogi odseka so bili soglasno sprejeti. Prošnji Društva tiskarnarjev za znižanje uvoznine na knjige in tiskovine mestna občina za letos ne bo ugodila. Sprejeto. Poročilo personalno-pravnega odbora je podal g. Avgust Novak. Poročal ;je o raznih prošnjah za doniovinstvo v Ljubljani in so bili predlogi odseka soglasno sprejeti. Mestni svet je tudi soglasno odobril darilno listino za kraljevsko veliko torpiljarko »Ljubljana«, kateri je meetnA' občina poklonila častno zasitavo, bronast ljubljanski grb, 6liko Ljubljane in. »»Kroniko«. Soglasno sprejeto. Na tajni seji je bilo sklenjeno: Upokojen je višji trošariilski paznik Franc Čerov1. Odpovedana je služba Mariji S. Kot gasilci so nameščeni: Ivan Vogelnik, Alojzij Zvonar in Vinko Bricelj; za nadzornika inkasanlov je imenovan Stanko Senčar; za strojnega tehnika Rado Zadnikar; za pravnika dr. Karel Vojska; za gradbena lehnika Romana Battelino in Franc Šalamun; za socialnega referenta gdč. Zlata Pir-natova; na vrsti pa je bilo tudi več raznih napredovanj. Pogreb Joška Kosa Belgrad, 6. junija, m. Danes popoldne ob tri četrt na pet je bil pogreb včeraj umrlega referenta za mežč. šole za dravsko banovino v prosvetnem ministrstvu g. Jožka Kosa. Pogrebni »prevod je vodil čukaridki župnik Tumpej ob asfetenci pokojnikovega šol. tovariša prof. Tomaža U I a g e in kateheta J u n g e r j a. Po obrednih molitvah se je razvil pogrebni sprevod na postajo. Za krsto je stopala vdova gospa Viktorija z očetom in dvema mlajšima bratoma pokojnega Kosa, gradbeni mimister dr. Krek, številno uradništvo prosvetnega min slrslva z in-špektonjem Jankom Lejkovškom in Prijateljem na čelu. V velikem številu je bilo zastopano tudi Prosv,etno'društvo. Po obrednih molitvah na'postaji se je od pokojnega Kosa najprej poslovil v imenu Združenja meščansko šolskih učiteljev upravnik meščanske šole g. D i v 1 j a n. V imenu belgrajskih Slovencev se je poslovil njegov šolski tovariš g. prof. U 1 a g a. Krsto so položili v pripravljeni mrtvaški vagon, ki je bil pripet k Osebnemu vlaku, kateri ga je ob 7.10 odpeljal proti Mariboru, kjer bo pogreb. Pogreb prof. Popoviča Belgrad, 6. junija, m. Na novem pokopališču je bil danes pokopan ob navzočnosti kraljevega zastopnika prosvetnega ministra, zastopnikov političnih in književnih krogov naše prestolnice prof. Pavel Popov i i. Od pokojnika so se na pokopališču poslovili v imenu belgrajekega uči-lišča prorektor inž. Micič, v imenu akademije znanosti dr. VI a iti mir Petikovič, v imenu filozofske fakultete Nikola Popovič, v imenu srbskega kulturnega kluba prof. Vladimir čorovič. v imenu bivšega Jugoslovanskega odbora dr. Jambrišek in drugi. Obžalovanje JNZ Belgrad, 6. junija, m. Z jutranjim vlakom j« odpotovalo v Budimpešto italijansko nogometno moštvo, ki je v nedeljo igralo proti jugoslovanski skupini v Belgradu. Današnji belgrajski časopisi odločno obsojajo vse incidente, ki so se dogodili pri in po nedeljski tekmi na igrišču BSK. Prav tako je zaradi incidentov izdala obvestilo Jugoslovanska nogometna zveza, v katerem pravi, da smatra za potrebno izjaviti svoje obžalovanje zaradi incidentov, ki so jih po končani tekmi po-, vzročili neodgovorni ljudje izven športnega sveta. JNZ obžaluje to tembolj, ker obstojajo med obema zvezama nemoteni prijateljski odnošaji, > Osebne novice Belgrad, 6. junija, m. Na tehnični oddelek pri Okrajnem načelstvu v Vršcu je prestavljen za tehnika VI. skupine Janko Dolenc, doslej pri nadzorstvu vračarskega okraja v Belgradu. Za pristava kmetske ogledne in kontrolne postaje v Ljubljani je postavljen v 8. skupino Vinko U r b a n j a. Za pogodbenega učitelja molže je prestavljen na državni mlekarski zavod v Škofjo Loko inž. agronom Dušan P a v 1 i č i č, dipl. inž. agronom iz Gorice. Belgrad, 6. junija. AA. Svoj čas je društvo »Hrvatska majkac iz Zagreba zaprosilo ministra za trgovino in industrijo za podporo. Trgovinski (4iiinister . je . zdaj. lomu. drn^tvu ,podelil .podporo v znesku 30.000 din, za katero se je društvo ministru toplo zahvalilo. Ml nujlu riji.vl! ot>r Turčija razveljavila vse svoje dobave v Nemčiji London, 6. junija, b. »New Chronicle« poroča iz Moskve, da je turška vlada razveljavila svoja naročila v Nemčiji za nabavo letal in bo ta naročila oddala Angliji. Nova turška naročila pa bodo zahtevala nov angleški kredit od 10 do 15 milijonov funtov. * Cannes, 6. junija. A A. Havas: Anamski cesar, ki je prispel v četrtek v Cannes, je danes zjutraj odpotoval v Pariz, kamor bo prispel jutri. Varšavski kolodvor zgorel Več deset milijonov škode Varšava, 6. junija, b. Na novi varšavski postaji je izbruhnil davi velik požar iz neznanih vzrokov. Ob 8 zjutraj je ogenj popolnoma uničil srednji del in desno krilo kolodvora. Opoldne je bila poslaja še vedno v plamenih. Alarmirani so bili vsi gasilci, ki se trudijo, da rešijo vsaj levo krilo postaje. Ministrski predsednik Skladkovski je bil vse dopoldne pri gašenju požara. Šele po 3. uri popoldne se je po mučnih naporih posrečilo gasilcem, da do gotove meje zajezijo ogenj, ker bi zgoreli sicer še ostali objekti. Po prvi preiskavi kaže, da je prišlo do po- žara zaradi eksplozije steklenice kisika, ki je padla na tla. Takoj nato je prišlo do cele vrste novih eksplozij, ki so povzročile nevaren ogenj. Škoda gre v nekaj milijonov zlotov in bodo potrebni novi veliki krediti za obnovitev kolodvora. Varšava, 6. junija. AA. Havas. Uradno poročajo, da je pri gašenju požara v kolodvorskem poslopju izgubil življenje en gasilec, 4 osebe pa so bile ranjene. Ob 10.30, torej po 4 urah, je bil požar zadušen. Od ogromnega poslopja so ostali samo zunanji zidovi in del strehe. Vsa notranjost zgradbe je porušena. Iz Slovaške Bratislava. 6. junija. AA. Slovaški minister za vojsko je v izjavi, dani tisku, zanikal glasove, ki se širijo v inozemstvu o slovaški vojski. Dejal je, da ne odgovarja resnici n st, da bi bila morala Slovaška vojska v Bratislavi izprazniti vojašnice ter napraviti prostor nemškim vojakom. Med slovaško in nemško vojsko obstojajo najboljši odnošaji medsebojnega spoštovanja in prijateljstva. Bratislava, 6. junija, b. Šef za propagando Mach je izjavil časnikarjem, da je bila slovaška vlada prisiljena postaviti pod nadzorstvo svoi uradni list »Slovak«, ki je stalno sabotiral politiko vlade in uradna poročila v uredništvu prekrojeval. Mach je izjavil, da bo list prešel v par dneh v roke Hlinkine garde. Doslej se je 60% delnic nahajalo v rokah Sidorjevih prijateljev. Samega Si-dorja napada Mach vedno bolj zaradi njegove uspešne panslavistične agitacije. Novo vodstvo frančiškanskega reda Rim, t. jun. Generalni kapitelj frančiškanskega reda v Assisiju jc poleg generala o. Leonarda Bello, ki je bil ponovno izvoljen, izvolil za proku-ratorja reda g. Polikarpa Schmolla (Bavarec), za definitorje pa o. Valentina Schaafa (Anglež), o. Parč-ja (Francoz), o. Willibrorda Lampena (Belgi-icc), o. Leona Villuendas (Spanec), o. Dominika Mandiča (Hrvat) ter o. Ferdinanda Antoneiiija (Italijan). Atentat na vojvodinjo Kentsko? London, 6. junija. AA. Reuter: Ko je snoči vojvodinja Kentska zapuščala svoje londonsko stanovanje, se je zaslišal strel. Smatrajo, da je nekdo streljal s puško. Vojvodinja je ostala nepoškodovana. Neki moški je bil aretiran. Vojvodinja Kentska in dama, ki jo je spremljala, sta zvedeli za incident šele po vrnitvi iz kina, kamor sta se bili odpeljali. Dva stražnika sta prijela nekega moškega, ki se je nahajal v bližini stanovanja vojvodinje Kentske. Obvladala sta ga po krajši borbi. Pozneje so našli v bližini lovsko puško. London, 6. junija. AA. Havas: V zvezi z včerajšnjim incidentom ob priliki, ko je odhajala vojvodinja Kentska v kino v družbi z lady Porta-lington, poročajo listi, da vojvodinja in njeni spremljevalka sploh nista slišali strela. Strel je slišal samo neki potnik, ki je tudi videl nekega moškega, kako sedi na tleh in drži v rokah puško. Vprašal ga je, kaj dela, toda ni dobil odgovora. Obvestil jc policijo, ki je omenjenega moškega aretirala. Moški se je nahajal v času, ko je streljal, dve hiši oddaljen od stanovanja vojvodinje Kentske. Prispel je iz Avstralije ter biva v Londonu tri tedne. London, 6. junija. AA. Reuter: Po zaslišanju zaprtega Laurole glede njegovega prestopka proti določbam zakona o nošnji orožja, je policijsko sodišče zasliševanje prekinilo in bo počakalo na podatke policijskih organov. Čakajo tudi na zaslišanje priče, na katero se sklicuje zaprti Laurola. Mimohod nemške armade na čast jugoslovanskemu knezu-namestniku Pavlu in kneginji Olgi (Posebno izvirno poročilo za »Slovenca«) Ob najlepšem vremenu, ki ga menda v Berli-ton sicer nimajo preveč, se je v petek razvila na mogočni cesti »Zapadno-vzhodna os« velika parada nemške vojske pred Hitlerjem, knezom namestnikom in kneginjo Olgo ter tisoči in stotisoči občinstva. Zraven tehnične visoke šole sla kar stalno zgrajeni dve tribuni: ena za najvišje dostojanstvenike, generaliteto in vojaške atašeje, in druga za diplomatski zbor, za novinarje in ostale povabljence. Na vsaki tribuni je prostora za nekaj tisoč ljudi, raz njih je lep razgled na obe strani ceste, ki ee Vije v nedogled. V prvo tri- V imenu svobode, enakosti In bratstva Vsi še dobro pomnimo, kako so se pred leti nekateri dobri ljudje navduševali za r«ko, ki so jo katoličanom ponnjali socialisti v borbi zoper fašizem. Še danes niso zamrle želje po taki skupnosti, ki so jo v dobri veri slikali kot nekaj idealnega nekateri odličnjaki še pa minuli proslavi sv. Jeanne d'Are v Rouenu. Sedaj je prišlo grenko iznenadenje. Socialisti so te dni na strankarskem kongresu v Nantesu pod vodstvom Bluma sklenili kot svojo glavno zadevo dolgo resolucijo, ki zahteva odločno obrambo zoper katolicizem. Tisti, ki so katoličanom ponujali roko, sedaj zahtevajo od države, da se proticerkve-ne postave vzdržujejo in tudi dejansko izvajajo. Celo razširiti se morajo na Alzacijo in Lore-no, kjer po zaslugi rajnega Clemenceaua niso bile uvedene. Verski poduk, ki se baje proti-postavno deloma poučuje, se mora radikalno prepovedati v državnih šolah in zasebne verske šole naj se v vseh krajih, ki imajo manj ko 3000 prebivalcev, sploh zapro. Javne na-učne službe naj bodo dostopne samo učencem državne brezverske šole in veliko število absolventov zasebnih verskih šol naj se iz kulturnega življenja odslej izloči. Prepovedati se morajo vsa verska združenja po šolah. Po vsej deželi se naj začne odločna »laična«, to je, brezverska propaganda. Radio-prenašanje verskih opravil, govorov in predavanj se mora prepovedati. Cerkev ne sme biti zastopana na nobenih državnih prireditvah, tudi armada, mornarica, bolnišnice se morajo laizirati. Pobija naj se tudi vsaka akcija Cerkve za svetovni mir, za rešitev velikih javnih vprašanj in človečanskih zadev, ker da je pristranska. Ta resolucija je bila sprejeta soglasno od desnega do levega krila. Razume se, da je zlasti francoska katoliška javnost čisto presenečena. Socialisti, ki propovedujejo ob vsaki priliki svobodo, enakost in bratstvo, so se čisto znašli skupaj s svojimi najhujšimi nasprotniki, ki ne trpijo v šoli katoliškega katekizma, ki da je »najnevarnejši strup za mlado dušo«. Katoliki so zaznamovani kot državljini drugega razreda, za katere morajo veljati izjemne postave. Zopet se naj začne v Franciji gonja zoper katoliško vero in cerkev v isti sapi, ko se Blum, Thorez in Jouhaux pa proslula gospa Tabouis zgražajo nad propagando in prakso nasilja, zatiranjem svobode vesti in teptanjem človeških pravic. Sodelovanje Cerkve za nravstveno obnovo naroda in za dvig javnega življenja ter okrepljenje odporne sile zoper nasprotnike krščanske kulture se odklanja in tej Cerkvi sami napoveduje boj. Vzrokov ni treba dolgo iskati. Kakor hitro je socialistična internacionala spoznala, kako uspešno je delo katoliške akcije na vseh področjih tudi javnega življenja in kako se po tem mirnem delu v znamenju resnične svobode duha ruši vpliv marksističnega brezboštva, so se zopet z vso močjo zbudili vsi protiverski instinkti diktatorskega socializma. Zopet je podrta iluzija, na katero je ta ali oni dobri človek zidal. Kdor se hoče sam prepričati, naj kar prebere resolucije socialističnega kongres« ▼ »Populalre-u« ali pa ▼ »La Croix«, sobotna številka od 3. junija t. 1. buno je spredaj vzidan nekak pomol, nad katerim je krasen svilen šotor. Tu je mesto za Hitlerja in njegove goste. Tri ure... Podrobnosti ne mislim opisovati, je tudi skoraj nemogoče, ker je mimohod trajal tri ure. Naj se omejim zaradi tega le na nekatere značilnosti. Najprej so defilirala letala. Pojavili so se najprej lovci, nato bombniki, zatem zopet bombniki večje vrste in kot zadnja formacija najtežji bombniki, ki so leteli zelo nizko, a istočasno v zraku zaščiteni z lovci. Vsega skupaj torej štiri formacije. Vsaki formaciji na čelu je letelo eno letalo, nato pa v oddaljenosti kakih 500 m tri divizije letal po 9 enot, katerih vsaka se je zopet sestojala iz 3 jat po 3 letala. Vsa letala so letela v isti višini, z isto brzino, z enako, skoraj bi rekel do metra natančno razdaljo drug od drugega. Če pomislimo, da so divizije sledile hitro druga za drugo in da je tehnično nemogoče, da bi se toliko letal moglo skoraj istočasno dvigniti z istega letališča, potem celo iajik v vojaških stvareh mora čutiti, koliko ogromne tehnike in spretnosti je treba, da je mogoče spraviti toliko letal v tako natančnem redu in istočasno v eno in i6to paradno vrsto. Gledalci so bili nad uspelim manevrom zračnih sil zelo navdušeni. . .< v Pehota Zatem se je začel mimohod pehote. Najprej tri mogočne skupine infanterije, mornarice in letalcev. Končno še četa skakalcev iz letal. Pred vsako skupino koraka godba kakih 150 mož, ki igra neprestano. Ko pa dospe do tribune, krene vstran in igra koračnico ob mimohodu svoje čete, nakar se zadaj zopet pridruži odhajajočemu oddelku. Vse to gre s silno preciznostjo, brez najmanjše pogreške ali zastanka. Tisoče mož udarja isti rezki paradni korak, da bobni zemlja. Vse moštvo je v škornjih, dobro hranjeno in izvrstno opremljeno. Puško z nasajenim bajonetom nosijo na rami, vsi od ~rostaka do generala imajo na glavi čelade. Motorizirano topništvo Takoj za pehoto pa je poveljstvo mimohoda uvrstilo motorizirano protiletalsko topništvo. Tu smo videli nešteto vrst tega orožja, od najmanjših do težkih in največjih protiletalskih topov, ki so vzbujali pozornost vseh navzočnih. — Tem je sledila cela divizija kot operativna edinica. Divizijo sestavljajo trije polki. Toda najzanimivejše je bilo to, da smo čisto lahko opazili, da je v nemški armadi prav za prav operativna edinica že bataljon. Kajti vsak bataljon za sebe ima tudi vse potrebno mehanično orožje, ki ga uporablja za samostojen napad ali za samostojno obrambo. Bataljon torej nima le lahkih ali težkih strojnic, ampak ima tudi' motorizirane topove proti tankom, ima motorizirane metalce granat in min in celo dva poljska topova. Nemška pehota torej ne more priti v položaj, da bi se kaka edinica mogla bodisi v brambi, bodisi v napadu pred sovražnimi tanki na primer naenkrat znajti tako-rekoč golih rok. Množina avtomatičnega orožja, s katerim razpolaga že tudi samo en bataljon, je neverjetno velika. Seveda je tudi dovoz streliva, bencina, vode in hrane — motoriziran tudi že za vsak bataljon posebej. V nadaljnjem mimohodu smo videli konjenico in uporabo konjenice pri pehoti in topništvu. Razen lega, da ima nemška vojska vse topništvo, od poljskega do najtežjega, motorizirano, ima prav tako za vse te vrste orožja tudi konjsko priprego, tudi za težke 24 cm topove, kjer 6 konj vozi lafeto in 6 konj topovsko cev. Zatem je sledila brezkončna vrsta tehničnih čet, katerih namen je vzdrževati zvezo med operativnimi oddelki, skrbeti za prehrano, dovoz orožja, sanitetni oddelki in ženijske čete. Tudi tu je vse motorizirano: od pontonskih oddelkov do golobje pošte, od telefona in telegrafa do žarometov, sanitejcev, voz za prevoz ranjencev itd. Enako so motorizirane tudi izvidniške čete, ki uporabljajo navadna kolesa, motorna kolesa in motorna kolesa s prikolico in strojnico. Očitno je posvečena posebna pažnja dovozu streliva, hrane in vode ter sanitetnim oddelkom. Zolo zanimivi so tudi težki avtomobili z vlačilcem, ki vozijo lahko z brzino 100 km na uro dva težka tanka. Nemcem bi bilo mogočo po svojih krasnih novih cestah v nekaj urah vreči poljubno število tankov iz vzhodne fronte na zapadno na primer ali koncentrirati v najkrajšem času velikansko število tankov na točko, kjer bi hoteli prodreti in to brez posebnega hrupa, brez težav in brez prevelike porabe goriva. Sploh je celotna parada pokazala izredno okretnost nemške vojske. Uporabljene so vse izkušnje iz zadnje svetovne vojake in tudi iz poslednjih voj v Španiji in v Afriki. Za tehničnimi motoriziranimi oddelki so nam pokazali motorizirano topništvo in to v neverjetnih množinah, od poljskega topništva do težkih možnarjev in do 24 cm daljnometnih topov, ki učinkujejo že na pogled kot pravi strahovi iz brona, jekla in železa. Kot nekak odmor za oko je sledila motorizirana pehota, to se pravi pehota na kamionih. Prav tako in še laže kakor mehanično orožje skuša moderna armada tudi pehoto z avtomobili čim hitreje vreči na zahtevano mesto. Tanki Kot zadnji in zaključni del parade pa so prišli tanki, ki jih kljub hitri mimo vožnji kar ni hotelo biti konca. Moštvo pri tankih ima črno uniforma. Vedno nove množine so se pojavljale iz smeri Unter den Linden in s težkim bobnenjem drvele mimo nas. Najprej smo videli lahke tanke z eno strojnico, potem z dvema strojnicama, na to z strojnicami in malim topom, nazadnje pa že z dvema srednje velikima topoma in več strojnicami. Te jeklene pošasti se kljub svoji ogromnosti gibljejo z neverjetno naglico in okret-nostjo, samo rahlo tresenje zemlje ko drvo mimo, izdaja njih težo in moč 6trojev, s katerimi razpolagajo. Knez in Hitler Hitler in knez namestnik sta pozdravila vsako edinico posebej, ostalo občinstvo pa s pozdravom z iztegnjeno roko in z vstajanjem vsako zastavo, ki je pa6irala tribune. In teh zastav je bilo ne-številno, ker ima že bataljon svojo zastavo. Isto je tudi pri motoriziranih četah. Fiihrer kakor knez namestnik sta z velikim zanimanjem sledila paradi. Ves čas sta morala stati na soncu, ki jima je svetilo v obraz, vendar nista zamudila strumno odzdraviti niti enemu oddelku, ki jo korakal ali na avtomobilih brzel mimo. Hitler je od časa do časa živahno razlagal knezu namestniku razne vrste orožja. Ves mimohod je bil izveden brez najmanjše napake, vse je šlo do minute točno po določenem programu. Nemčija je pokazala svojim jugoslovanskim gostom svoj največji ponos: svojo vojsko. Wdor jo je videl, mora reči, da je meč Nemčije pripravljen in ostro nabrušen. — Prisostvovali so paradi tudi vsi poslaniki tujih držav. Najbolj je bil videl angleški veleposlanik g. Henderson, s sivim visokim cilindrom in v sivem žaketu. Prišel je, kot pravi angleški gentleman, z dežnikom na katerega se je ves čas lagodno upiral, pozdravljal spoštljivo zastave nemške vojske, ki so šle mimo, drugače pa ostal skoraj ves čas v živahnem razgovoru z nuncijem Orsenigom, s katerim sta bila na častnem mestu v ospredju tribune. Beli in zdl-avi zobje SAPGOV KALODONT proti zobnemu kamnu Italijanski prometni minister v Belgradu Belgrad, 6. junija, m. Italijanski prometni minister g. Benni, ki je danes dopotoval v Belgrad se je s spremstvom odpeljal na Oplenac ter položil venec s trobojnico v italijanskih narodnih barvah na grob pokojnega kralja. Italijanskega prometnega ministra 60 spremljali pomočnik prometnega ministra Šmeler, glavni ravnatelj JDZ Džurič Nikola in več načelnikov železniškega rav- nateljstva, ki so g. Benniju priredili kosilo na Oplencu. Na povratku so se ustavili v znani ven-čački vinogradski zadrugi ter v Bukovički banji. Popoldne je italijanski minister obiskal italijanski turistični urad. Prometni minister dr. Spaho prireja na čast svojemu tovarišu večerjo na ladji Kralja Aleksandra. Jutri zjutraj potuje italijanski prometni minister v Sarajevo, kjer mu pripravljajo lep sprejem. Nova vojna ladja V Trstu so spustili v morje novo ladjo jug*, slovanske vojne mornaricc »Beli orao«. Kumica je bila soproga bivšega finančnega ministra Dušana Letice, cerkveni obred pa je izvršil prota Pera Vo-jinovič. Pri slavnosti so bili navzoči jugoslovanski konzul Radojevič in podkonzu| Subotič, zastopnik finančnega ministra jovanovič in načelnik v tem ministrstvu Trajkovič. Vojno mornarico je zastopal fregatni kapitan Vukovič, ki bo prevzel povelj.-.tvo nove ladje. Ladja je zelo razkošna opremljena in ima 650 ton ter jc označena kot pomožna ladja vojne mornarice. Nove gradbe Gradbeni minister je imenoval komisijo za tra siranje nove avtomobilske ceste Split - Sarajevo. Ta cesta bo zvezala središče države Belgrad z našo največjo luko in bo zato zgrajena kot prvovrstna avtocesta. Njena širina bo povprečno 8 m. Stroški boda znašali nad 200 milijonov din ia bo zgrajena v 5 letih. V Belgradu so začeli graditi palačo policijskega ravnateljstva. Palača bo monumentalnega značaja. Na istem trgu bodo zgradili tudi palačo centralnih državnih fondov in justično palačo. vMARIBOnU V DNEH OD29.JUN.D02.JUL.1930 Nujno opozorilo vsem odsekom in odsekovim odbornikom! Le še nekaj tednov nas loči od tabora. Čas hitil Zato prosimo v vašem lastnem interesu, da točno in takoj odgovarjate na vse naše pozive, ukrepe in navodila. Driite se natančno rokov, ki vam jih stavimo! Naša pisarna je že sedaj preobložena z delom in vsaka tudi najmanjša zamuda v vaših odgovorih nam daje novega nepotrebnega dela. — Opozarjamo, da bomo mogli nuditi vse ugodnosti le onim odsekom in krožkom, ki bodo ločni in redni v poslovanju s pripravljalnim odborom. Ako morda kateri odsek ne dobiva pošte na pravi naslov, prosimo, da nam svoj točen naslov takoj sporoči. Naslov Pripravljalnega odbora je: Maribor, Aleksandrova cesta 61. Mirovno delo papeža Pija XII. Službeno poročilo Vatikana Vatikan, 6. junija. A A. Reuter: Sveta stolica jc izdala sporočilo, v katerem zanika vest, da je sv. oče poslal novo poslanico voditeljem evropske politike. Delovanje Svete stolice za ohranitev miru, ki se je začela pred nekaj časa, se nadaljuje po črti, ki jc bila že prej označena. Nekateri listi so prinesli novice o novi poslanici, ki jo je sv. oče poslal državnikom po govoru, ki ga je imel v petek. To je samo novinarska izmišljotina. Stvarno ni bilo ničesar več dodati temu, kar je sveti oče povedal. Sveta stolica nadaljuje razgovore, toda vedno v duhu smeri, ki je postavljena žc prej od sv. očeta. Sveta stolica drla na to, da spomni odgovorne držnvnikc na koristnost ohranitve miru in pa na ogromno škodo, ki bi nastala, ako bi države začele reševati medsebojne spore z vojno. Sv. oče polaga upanje na dobro razpoloženje in dobro voljo, o čemer je prejel zagotovila in zaradi česar smatra, da se bodo njegove želj« izpolnile. Prehrana! Za hrano bo v Mariboru dovoljno poskrbljeno. Kdor ne bo prinesel s seboj, jo bo dobil v Mariboru okusno, bilno in dnevnim cenam primerno hrano. Tudi za jedila po izbiri bo v vseh gostilnah poskrbljeno po nizkih cenah. Izključno mesna hrana v vročih dneh ni priporočljiva, povzroča hudo žejo in je zelo škodljiva. Vse potrebno glede hrane bo pravočasno objavljeno v dnevnem časopisju. V splošnem bo jamčil prehranjevalni odsek za točno prehrano lo onim udeležencem, ki bodo hrano v naprej naročili in hkrati nakazali denar. V tem primeru bodo izdane posebne prehranjevalne nakaznice z navedbo gostilne, kjer bo hrana zanje pripravljena. Vse prijave glede prehrane je nasloviti na Pripravljalni odbor za mladinski tabor — prehranjevalni odsek, Maribor, Aleksandrova cesta 6-1. Na telo-vadišču bo le delno oskrbljeno za prigrizek, dobile pa se bodo brezalkoholne pijače. Prenočišča. Prenočišča bodo v mariborskih šolah, ki bodo dodeljene poedinim podzvezam oziroma okrožjem. Vendar bo Pripravljalni odbor odnosno njegov stanovanjski odsek pripravil vse odseke, da v prijavni polah navedejo natančno število prosilcev za prenočišča in za katere dneve oziroma noči. Prenočnina bo znašala 2 din za noč, za člane tekmovalce pa 1 din od noči. Prijavne pole Prijavne pole, ki ste jih že prejeli, natančno, točno in vestno izpolnite in brezpogojno takoj od-poštjite Pripravljalnemu odboru (Maribor, Aleksandrova resta 6-1). Še enkrat opozarjamo, da se bomo ozirali pri vseh ugodnostih le na članstvo onih odsekov, ki bodo točni in natančni v poslovanju s Pripravljalnim odborom. lo-dakstvo živahen obisk na velesejmu Predsednik vlade si ogleduje umetnostno obrtne izdelke kovinarske zadruge »Plamene t Kropi in Kamni gorici. Ljubljana, 6. junija 1930. Letošnji velesejem se more pohvaliti z lepim vremenom, zaradi tega tudi beleži rekorden obisk Ljubljančanov in iz vse Slovenije. Številne so šole, številni so skupinski obiski vojakov, tako da ves dan vlada na sejmišču in v paviljonih živahno vrvenje. Tudi v poslovnem oziru so vidi, da živimo sedaj v nekoliko boljših časih kot smo živeli za časa krize. Kupcev je dosti in zanimajo se za vse razstavljene predmete. Seveda ne pride takoj do kupčij, vendar pa vsak razstavljalec dobro ve, da se kupčije sklepajo tudi pozneje, glavno pa je, da je interesent videl razstavljeni predmet. Zanimanje je po dosedanjih poročilih za turbine, sode, aparate za Filtriranje vina, igrače, pohištvo, kolesa in motorje, stroje za obdelovanje lesa, pekovske in mesarske stroje in potrebščine, gumijaste izdelke, kovinske industrijske izdelke, šivalne, pletilne, pisalne stroje, elektrotehnični material in motorje, tekstilije, kartonažo in zlasti za avtomobile. Danes popoldne so bili na velesejmu Trboveljski slavčki, ki so na prostoru pred velesejem-sko restavracijo zapeli nekaj pesmi, kar je privabilo številno občinstvo. Mali pevci in pevke — 130 po številu — so bili deležni velike pozornosti in velikega aplavza številnih in hvaležnih poslušalcev. Novosti na letošnjem velesejmu Na letošnjem pomladanskem velesejmu v Ljubljani je razstavljenih mnogo novih izdelkov, ki so za marsikatero stroko posebno dandanes, ko je čas, bolj kot kdajkoli prej,' zlato, nujno potrebni. Prenosni stroj na električni pogon za glaje-nje, čiščenje in zobčanje ploskev za furnir. Stroj za vezavo z zobci v vseh mogočih oblikah. Oba stroja omogočata lahko in hitro delo, pri katerem se delavec ne umaže in ne utrudi, Zaradi prihranka na času in delovni moči, se nabava takih strojev vsakemu mizarskemu mojstru hitro izplača. Kovinostiskarstvo razstavlja izdelke, ki v kakovosti in zunanji obliki v ničemer ne zaostajajo za inozemskimi, ki smo jih doslej uvažali, so pa mnogo cenejši. Domačega izdelka je tudi aluminijasto po-sodje iz 98% debelega aluminija, ki se ne ob-tolče, prihrani na kurivu in se brez truda čisti; dalje higienski predmeti za brivsko stroko ter masažni aparat »Vibrator?, ki se s posebnim uspehom uporablja zoper vsn reumatična in živčna obolenja. Cena tega aparata je zmogljiva za vsakega. Krasne "izdelke umetelnega kovaškega dela razstavlja kovinarska zadruga iz Krope, ki veže 6'l0 letno preteklost naših železnih rudnikov, plav-žev in fužin, žebljarjev in ogljarjev z novimi časi tehničnega in socialnega napredka. Oprta na stoletno podedovano izurjenost, razumnost in uka-željnost članov v vzajemnem delu, ohranja in izboljšuje staro žcbljarsko obrt, poleg tega pa uvaja nove izdelke. Zaposluje samo domačine in dela izključno z domačim kapitalom. Proizvaja vseh vrst žeblje, vijake, smučarske in športne predmete ter umetno kovane predmete po lastnih in tujih načrtih. Z umetnim kovaštvom hoče zadruga »Plamen« stopati z duhom časa in obenem ohraniti domače v oblikovanju železa za zunanjo in notranjo opremo stanovanj. Motorne brizgalne v dveh izdelavah. Ena vrsta brizgaln črpa vodo z injektorjem iz globine 9 m na visok pritisk, ki doseže 20 atmosfer, do 8501 v minuti. S to brizgalno črpana voda v zimskem času v ceveh ne zmrzne. Druga vrsta teh brizgaln črpa tudi iz globine do 9 m z ekcentrično črpalko, pritisk je nižji, a količina vode 12001 v minuti. r ti /—> i * »Kraljevo znamnje križ stoji«, nato pa je stopil na oder ravnatelj Tiskarne sv. Cirila v Mariboru g. Fr. Hrastelj in govoril cerkveni govor. Nato je sveto mašo daroval msgr. Vreže iz Maribora ob asistenci domačega gospoda župnika Ivana Šolinca. Službo božjo je poveličevalo krasno ljudsko petje, ki ga je vodil prof. Gregor Zafošmk iz Maribora. Po končani službi božji je gospod jnonsignor stopil na oder in v izklesanem govoru nanizal krasne misli o novem Slomškovem domu, ki ga je nato ob asistenci duhovnikov blagoslovil in ga z božjim varstvom izročil vzvišenemu namenu. Tabor Zborovanje je pričel domači kaplan Feguš s pozdravom odličnih gostov in vseh mož in fantov, žena in deklet, ki so od blizu in daleč prišli na tabor in k blagoslovitvi počastit Slomškov spomin in manifestirat za Slomškova izročila, ki še danes, prav tako kakor za časa njegovega življenja, močno živijo v našem narodu. Z viharnim odobravanjem je bila sprejeta udanostna brzojavka Nj. Vel. kralju Petru II in pozdravni brzojavki dr. A. Korošcu in pokrovitelju prireditve banu dr. M. Natlačeni!. V imenu mestne občine je zborovanje in zborovalce pozdravil župan dr. B. Schaubach, ki je prečital pozdrave dr. Korošca in pismo pokrovitelja bana dr. Natlačena, ki želi, da bi novi Slomškov dom v obilni meri doprinesel k vzgoji in izobrazbi mladine v Slovenski Bistrici in njeni okolici. Nato je zastopnik g. bana okrajni glavar Leopold Eiletz čestital k tako lepemu domu in poudarjal pomen tega novega žarišča prosvete. Svoj govor je zaključil z zahvalo skrajno požrtvovalnemu in delovnemu domačemu gospodu župniku Ivanu Šolincu, ki mu gre zasluga, da se je tak mogočen dom mogel postaviti. V imenu Mariborske podzveze fantovskih odsekov je pozdravil dr. Jože Žitnik in mladino kli- cal v dom k resnemu in požrtvovalnemu delu. Nato pa je nastopil glavni govornik ravnatelj Jakob Rihter iz Maribora. V svojem govoru je orisal pomen dneva, ko se blagoslavlja nov dom za vso faro in zlasti za mladino, ki se ie tako navdušena zbrala ob tem dogodku, ki priča o zavesti in delavnosti Bistričanov, nato ob treh fari potrebnih domovih: cerkvi, šoli in prosvetnem domu, pokazal na vzore naše vzgoje in izobrazbe. Telovadni nastop Popoldne ob pol štirih, po večernicah, je na lepo pripravljenem telovadiŠču za župniščem bil javni telovadni nastop. Na telovadišče so najprej prikorakali vsi nastopajoči oddelki, katerim je v imenu Zveze fantovskih odsekov programatične besede spregovoril prof. Anton Klasinc, nato pa so se vrstile točke sporeda, ki so ga s svojimi nastopi spolniti fantje, dekleta, mladenke, mladci, naraščaj in gojenke s svojimi prostimi, simboličnimi in orodnimi vajami. Ob zaključku nastopa se je vse članstvo zopet zbralo na telovadišču in navdušeno skupaj z ostalim občinstvom, ki se je zgrnilo okoli telovadišča, zapelo državno in fantovsko himno Po nastopu se je razvila prijetna zabava, ki je bila zaključena ob mraku. Nedeljska prosvetna prireditev v Slovenski Bistrici je bila lepa in pomembna, najlepša, kar jih je kdaj bilo v Slovenski Bistrici. Daj Bog, da bi po njej ostali trajni sadovi in da bi vodila do še lepšega razmaha naše mladinske in prosvetne organizacije daleč na okoli. Novo kranjsko pokopališče blagoslovljeno K rani j, 5. junija. V nedeljo 4. junija smo v Kranju slovesno praznovali farni patrocinij, obenem pa je bilo ta dan za kranjsko faro zgodovinsko pomembno slavi je: blagoslovitev novega farnega pokopališča, ki stoji na lepem in širnem kranjskem polju in je zgrajeno po naČTtih prof. arch. Ivana Vur-nika iz Ljubljane. Da smo dobili v Kramju tako lepo pokopališče, kakršnega ni v Sloveniji, je zasluga vseh kranjskih faranov, ki so radi sprejeli žrtve za napravo tega pokopališča. Največ žrtev v to novo pokopališče, pa je vložil kranjski dekan č. goep. Matija Škerbec. G dekanu bodo še pozni rodovi hvaležni, da je uresničil posrečen načrt novega pokopališča, za vse žrtve pa mu bo Bog bogat plačnik. Novo kranjsko pokopališče je razdeljeno v posamezna polja, na katerih so označene vršite grobov in v vsaki vrsti ima vsak grob svojo številko. Glavni vhod na pokopališče se še 6edaj ne bo uporabljal, dokler ne bo napravljena vsa cesta od kokrškega mostu naravnost proti glavnemu vhodu, kjer stoji mogočen portal. Pod streho . portala je pripravljen prostor za vojni spomenik. Pred portalom in pred pokopališkim križem je »Polie sv. Krištofa«. Tu, na najlepšem delu pokopališča bodo pokopani mrliči, ki nimajo takih sorodnikov, da bi jim oskrbovali grob. Te grobove bo urejevala pokopališka uprava. Desno in levo od »Polja sv. Krištofa« je z betonskim robom ograjen prostor za meščansko grobišče. Iz portala gledano je na levi strar.,1 »Polje sv. Barbare«, desno od »Polja sv. Krištofa« pa je »Polje sv. Uršule«. Razen navedenih polj so še: »Polje sv. Kanciljana«, kjer bodo pokopani pred- vsem prebivalci mesta Kranja in pa na »Polju sv. Boštjana«. Na »Polju sv. Jožefa« bodo počivali prebivalci iz Huij in Klanca, na »Polju sv. Angela varuha« pa bo otroško pokopališče, za mrliče iz čiipčič je določeno »Polje sv. Ožbalta«. Nasproti velikemu portalu je postavljen v sre-| dini pokopališča velik križ. Za križem se raz-| prostira »Polje Žalostne Matere božje«, kjer bo pozneje postavljena kapelica Žalostne Matere božje. Ob 7,idu pred kapelo bo pisarna, mrtvašnica in soba za raztelešen je mrličev. Okrog pokopališke kapele je pripravljeno grobišče za duhovnike. Desno in levo od kapelice bo pokopališče urejeno kakor park. Leva stran pokopališkega parka se imenuje »Polje 6V. Družine«, CVflOV / Boljše in navadnejše tkanine, oprane $ Sckiekto-vim Radionom, bodo bleščeče čiste. S kukanjem v raztopini Radiona se perilo varuje in je zato bolj trpežno. RADION BELINA! Z nedeljske delavske slavnosti v Ljubljani desna pa »Roženvensko polje«. Ob straneh pokopališkega parka je rezerviran prostor za križev pot. Tik ob velikem portalu je prostor za dva mavzoleja. Blagoslovitev novega kranjskega pokopališča je izvršil v škofovem imenu g prelat generalni vikar stolni prošt Ignacij Nadrah. Popoldne ob 2 je bila ura molitve, nato so bile litanije Presv. Šrc.a Jezusovega. Po lita.nijah se je razvil na novo pokopališče dolg sprevod. Na novem pokopališču so se zbrali poleg lepega števila drugega občinstva tudi okrajni načelnik g. Gašper Lipovšek, kranjski župan g. Kari Češenj, direktor gimnazije g. Franc Korbar in drugi predstavniki oblasti. Na pokopališču je bila najprej pridiga, nato pa j3 e stolni prošt Ign. Nadrah ob navzočnosti lepega števila g. duhovnikov in drugih ljudi blagoslovil pokopališče. Lepa slovesnost blagoslovitve novega pokopališča nam bo ostala vedno v spominu, saj se je vršila tudi na letošnji najlepši spomladanski dan. Nova podmornica se je ponesrečita: Angleška Thetis se \e potopita s sto možmi posadke Angleška podmornica »Thetis« so je r liverpool skem zalivu potopila, lo zadnji konec šo gleda iz vode. Okrog nje se je zbralo veliko reševalnih ladij in čolnov, ki so žc zastavili z reševalnimi deli Narodne noše pri sprejemu predsednika vlade Dragiše Cvetkoviča na kolodvoru Te;Cj.;gbi kovinarji v sprevodu ZZD na Marijinem trgu Niso še pokopali 26 mornarjev, ki jih je smrt zalotila okrog 70 m globoko na morskem dnu v ameriški podmornici »Squalus«, že je svet pretresla vest o še večji nesreči, ki je zadela angleško vojno mornarico in ki bo zahtevala še več žrtev. V liverpoolskem zalivu se je potopila podmornica »Thetis«, ki je tudi komaj prišla iz ladjedelnice in je bila na prvi poskusni vožnji. V podmornici je bilo 100 mož, od katerih so se mogli rešiti doslej samo štirje, o vseh drugih je le malo upanja še, da bi jih mogli pravočasno rešiti. Razumljivo, da je »a nesreča, ki je največja v zgodovini podmornic, zelo razburila duhove v vsej Angliji. Sam predsednik vlade se je čutil dolžnega, da je v spodnji zbornici dal nekaj pojasnil. Izpregovoriti je moral tudi graditelj, pa vse to ne more potolažiti javnega mnenja, ki si Mati Uršula Ledochowska umrla »Osservatore Romano« poroča iz Rima, da je pred nekaj dnevi v 75. letu starosti umrla ustanoviteljica in predstojnica reda uršulink umirajočega Srca Jezusovega mati Uršula I,ed6cho\vska. Pokojnica je bila iz znane plemrnitaške poljske rodovine Led6chow. Bila je nečakinja nekdanjega poljskega primasa in poznejšega prefekta Kon-gregacije za razširjenje vere kardinala Mječislava grofa Ledrtchowskega, ki je umrl lela 1902. Njena sestra Marija Terezija grofica Led6chowska, ki je umrla v Rimu leta 1922., je hila ustanoviteljica in voditeljica Družbe sv. Petra Klaverja in se je odlikovala v izredni vnemi za misijonsko delo. Sedanji vrhovni predstojnik družbe Jezusove grof Vladimir Ledochowski je njen brat. Red uršulink umirajočega Srca Jezusovega je sv. Stolica potrdila leta 1923. Družba deluje največ na Poljskem in med Poljaki v inozemstvu. Na Poljskem ima 29 hiš in okrog 1000 redovnic. ne zna razložiti te strašne katastrofe na novi podmornici. Podmornica je obtičala v globini 50 metrov, pozornost pa vzbuja dejstvo,, da se je dobesedno postavila na glavo. Med vprašanji, ki jih časopisje ob tej priliki odgovornim zastavlja, so najtežja: I. Kako se vse lo more zgoditi z novo podmornico? 2. Kako to. da je bilo v podmornici, ki je bila določena samo za 53 ljudi, pri prvi poskusni vožnji 100 ljudi, saj je bilo vendar pričakovati, da je nevarnost zadušitve ob vsaki nesreči spričo te obremenitve veliko večja, ker morajo iste zaloge zraka omogočati dihanje toliko več ljudem'? 3. Kako to, da so Davisovi rešilni aparati pravilno delovali samo pri štirih možeh, ki so se jih mogli uspešno poslužiti, dočim so za vse druge ostali neporabni? Reševaliu dela zlasti greni zavest, da v vsej Angliji ni nobenega potapljaškega zvona, ki se je tako sijajno izkazal pri reševanju moštva iz ameriške podmornice »Squalus«. V časopisju se spet ponavlja klic, naj se podmornice sploh opu-ste, češ da je to premalo uspešno, obenem pa preveč tvegano orodje. Podmornico „Squa[us" dvigajo Ameriške podmornice »Squalus« potapljači še vedno niso zapustili. Neprestano, noč in dan, dela ob njej 50 potapljačev, ki se vrste v petih delovnih časih po deset in deset. Posrečilo se jim je že zapreti vse odprtine in na zadnjo odprtino pritrditi zračno cev, skozi katero nameravajo v podmornico načrpati stisnjeni zrak. Upajo namreč, da se bo potem podmornica sama od sebe dvignila iz rastlinja in mečave na morskem dnu, nakar bi jo s posebnimi dvigali dvignili toliko bliže površja, da hi jo bilo mogoče zavleči v toplejše vode. Na tem mestu je namreč na morskem dnu ■silen mraz, ki potapljačem zelo otežkoča delo. , 2}\o£me novice. Koledar Sreda, 7. junija: Robert, opat; Baptilta Varani, devica. Četrtek, 8. junija: Sv. Rešnje Telo. Medard, škof. Novi grobovi "t" Gospa AKta Basajeva. V ponedeljek ob četrt na 11 zvečer je v Bogu zaspala po dolgotrajni in hudi bolezni gospa A sla B a s a j e v a, žena ravnatelja Zadružno zveze in predsednika Zadružne gospodarsko banke dr. Joža Basaja. Raj-nica je bila hčerka uglednega odvetnika dr. Božidarja Voduška. Dolgo mesece jI je počasna in neozdravljiva bolezen manjšala življenjske sile, dokler je ni končno vzela možu in petim majhnim otrokom. Bila je vzorna žena in mati, ki 6e je vsa žrtvovala družini in vzgoji svojih otrok. Sredi življenja, v katerimi je hotela storiti še nešteto dobrega svojim bližnjim, ji je smrt ustavila delo. Odšla jo po plačilo za zvesto delo in vdano trpljenje. Naj počiva v miru I Vse, ki žalujejo za njo, pa naj (»tolaži Gospod, ki v svoji previdnosti vodi naša potal Osebne novice —Državni Izpit sa pooblaščenega inženirja strojna stroke je položil dne 1. t. m. pri gradbenem ministrstvu v Belgradu g. dr, inž. M. Krofta iz Ljubljane. = Poroka. V kapelici Marijanišia sta se poročila dne 1. junija arh. Danilo Kocjan z gospodično Magdo Breceljevo. Priči sta bila za ženina njegov brat dr. Leon Kocjan, za nevesto pa njen brat dr. M. Brecelj. Poročil ju je ženinov stric o. Oton Kocjan O. Cap. Novoporočen-cema, ki sta prijatelja našega lista, iskreno čestitamo. * % . V«, j »rti /ki - v"?1 f — Dr. Čckada — sarajevski pomožni škof. Sv. stolica je imenovala pomočnika škofa vrh-bosansko nadškofije. Imenovan je bil za škofa dosedanji župnik iz Bosanskega Broda dr. Smi-Ijan Čekada. Novi škof se je rodil 30. novembra 1902 v Donjem Vakufu. Gimnazijske študije je končal v Travniku, bogoslovske pa v nadškofijskem semenišču v Sarajevu. Po posvetitvi v maš-nika je nadaljeval študije v Rimu na Gregorijan-ski akademiji, kjer je hil tudi diplomiran za doktorja. V Sarajevu in tudi v drugih bosanskih krajih je po povratku v domovino zavzemal važne položaje ter je s posebnim uspehom deloval v dušnem pastirstvu. Udejstvoval so je kljub obil-nemu delu tudi v slovstvu in publicistiki ter je bil delj časa urednik »Katoličkega tednika«. Pred imenovanjem za škofa je pastiroval v največji katoliški župniji v Bosanskem Brodu. — Na šmarni gori na dan sv. Rešnjega Telesa lie bo službe božje. — Prosvetni tabor pri Sv. Jakobu ob Savi bo v nedeljo, 11. junija. Dopoldne ob pol 9 je zbirališče udeležencev pred Prosvetnim domom pri Sv. Jakobu, ob 9 sprevod skozi Podgorico v Sotesko, kjer bo sv. maša in po sv. maši zborovanje. Popoldne ob 3 pa bo na vrtu g. Zajca (Bašca) v Soteski javni telovadni nastop Zasavskega okrožja ZFO in ZDK. Vljudno vabimo cenjeno občinstvo, da se v nedeljo gotovo udeleži tabora pri sv, Jakobu ob Savi in s svojo navzočnostjo pokaže priznanje delu mladinske organizacije. VsaM očala, pomeni zato dobrosedeta h jasen pogled pri — Dve šolski sestri iz Slov. Bistrice bosta nabirali na področju ljubljanske škofije prostovoljne prispevke za šest sester, ki bodo odpotovale v misijone na Kitajsko. Obe sestri imata nabiralni knjigi 6 fotografijami, ki jima služita za legitimacijo. Šolske sestre v Slov. Bistrici 6c toplo priporočajo, da se stranke, ki jih bosta sestri obiskali, velikodušno odzovejo nabiralni akciji in izrekajo vnaprej iskreni Bog plačaj. 2 — Sprejemni izpit za I. razr. na drž. realni gimnaziji v Novem mestu. Z 10 din kolkovane prošnje bo ravnateljstvo sprejemalo od 20. do 23. junija. Prošnji je treba priložiti rojstni list in izpričevalo o dovršeni ljudski šoli. K izpitu bodo pripuščeni učcnci, rojeni v letih 1926, 1927, 1928 in 1929. Izpiti bodo 24, junija. — Ravnateljstvo. — Namesto venca na grob pok. g. tajniku M. Tomazinu je daroval g. industrijalec Joško Zabret 300 din za prosvetni dom v Naklem, Zgubova družina iz Nakla pa 100 din v isti namen. JCaj jpKavite,? »Slovenec« je objavil v svoji včerajšnji (v svoji štev. 124 od dne 2. junija t. I.) številki na osmi s/rani sliko: Angleški kralj Jurij VI. in kraljica Eli:abela ob pozdravu v parlamentu v Quebecu. te samo ob površnem pogledu slike zapazile nad kraljevim prestolom va steni krii, razpeto. V parlamentu in v driavi, ki po velini ni katoliška, je obešen krii! Ob ljudskem štetju leta 1921 je imela Kanada 9.626.000 prebivalcev. Med temi je bilo 3,384.00 katoličanov in 4,685.000 protestantov. I sporočila Skupina madžarskih časnikarjev, ki je zadnje dni v »Putnikovi« oskrbi obiskala vsa naša važnejša zdravilišča, kopališča in letovišča je ob zapustu Jugoslavije poslala iz Ormoža ravnatelju »Putnika«, g. Simiču, brzojavko, v kateri se toplo zahvaljuje za izredno prisrčne sprejeme. Bivanje v bogati Jugoslaviji — pravi brzojavka — bo vsem ostalo v ugodnem in trajnem spominu. — Druga skupina iz severnih držav, ki je bila te dni le|>o sprejeta v Ljubljani, Zagrebu in Belgradu, je odšla iz Skoplja pod vodstvom Putnikovega podravnatelja g. Per-šeja čez Črnogorske planine v naše Primorje. — Za Putnikovo potovanje po in okoli Italije — od 15. do 26. junija — se bodo udeleženci vkrcali 22. Junija v Neaplju na veliko luksuzno čezocean-sko ladjo »Vulkpnljo«, ki se vrača z obiskovalci svetovne razstave iz Newyorka. Prijave za to potovanje sprejemajo Putnikove biletarnlce do 7. junija, cena popolno potne oskrbe pa znaša 2640 dinarjev. Potuje se s skupnim in osebnim potnim listom. — Zveza izseljen,išklh organizacij je otvo-rila v Vignju na polotoku Pelješac turistlčno-gospodinjsko Šolo s turistično restavracijo. Gostom strežejo šolske učenke. — Obiskovalci svetovne razstave v Newyorku lahko dobe v Putnl-kovih biletarnicah vse potrebne informacije in navodila za posamična potovanja v Newyork. — Da boste stalno zdravi, je potrebno, <1a redno pljete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, 6rca, proti kamnom, sklerozi, 6ečni kislini in slično. Radenska vam ohrani zdravje in mladostno svežost — Učite otroke plavanja, je geslo v vseh naprednih državah. V Ljubljani nudi to priliko staršem za njihove otroke I. jugoslovanska plavalna šola, ki prične svoj letošnji počitniški tečaj dne 15. t. m. na kopališču Ilirije. Opozarjamo na razpis v športni rubriki. — Nevarnega tatu ln vlomilca 60 prijeli orožniki v Zidanem mostu. Upokojenemu železničarju Pokovcu v Lazah je iz stanovanja odnesel kakih 7.000 dinarjev. Ko je mož zapazil tatvino, je brž naznanil orožnikom v Vevčah, ti pa so telefonično sporočili v Zidani most. Kmalu so tamkajšnji orožniki zapazili sumljivega človeka, ki je s stotaki plačeval svoj zapitek. Mož 6e piše Josip Jug ter je doma s Hrvatskega. Pri njem so našli še nekaj nad 5000 dinarjev ter kolo. Kmalu se je udal, da je res ukradel Pokovcu tisti denar in kupil kolo. Pokovec je dobil svoje nazaj, Jug pa bo tudi dobil svoje. vtT fcJCeJto ss 'puMsMt^A^e-1 —V gozdu ustreljen. Včeraj popoldne so v ljubljansko bolnišnico prepeljali 26 letnega kmetskega tesača Rudolfa Koširja, iz vasi Retje pri Velikih Laščah. Fant je šel tesat les v gozd, toda že zgodaj zjutraj eo ga našli njegovi tovariši nezavestnega ležati. Neznanec je namreč v zgodnjih urah, ko je šel Košir na delo, oddal strel na Koširja in ga zadel v levo stran prsi tik srca. Koširja so naglo prepeljali v ljubljansko bolnišnico, kjer je bil operiran, bil pa je do petih popoldne še aezavecten. Koširjevo 6tanje je smrtno nevarno. Ozadje tega zločina še ni pojasnjeno in tudi zločinec ni znan. Po vsej verjetnosti pa je vmes ljubosumje neznanca. — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj Se na prazen želodec en kozareo naravne >Frani-Josef« grenčice. — Belokranjski festival in črešnjev semenj v Črnomlju 18. junija. Odobrena je četrtinska vožnja. Vozi poseben vlak iz Ljubljane. Informacije in prijave pri Putniku. — Velike avtomobilske tekme za otvoritev poletne sezone v Abhaili. Letos bodo v juliju in avgustu v Abbazii velike umetnostne, športne in mondainske prireditve pod neposredno udeležbo ministrstva za narodno vzgojo. Vršile se bodo sijajne klasično predstave plesne umetnosti, naj* izbranejši varleteji Itd. Te prireditve pa bodo otvorile tekme »Prve Carnaro avtotekme za Mus-sollnljev pokal« Imenovane, za katere znaša skupna vrednost daril 100.000 lir. Dirke se lxxlo začele 9. julija na progi od Preluke, nekaj kilometrov od Abbazie, proti Reki. Proga Je za pogled nekaj sijajnega: ima krožno obliko, na eni strani krasno morje na drugi strme pečine; od vozačev dirkačev pa bo zahtevala skrajnega napora ter bodo morali pokazati vse svoje zmožnosti. Razumljivo vlada za to dirko velikansko zanimanje. Dela za ureditev in morebitno popravo proge so se že začela. Dolga je sicer samo 6 km, pa jo bo treba prevoziti 25 krat ali skupno 150 kilometrov. 50 letnica karmeličanskega samostana na Selu 12. junija ie 50 let, kar je bil ustanovljen samostan karmeličank na Selu pri Ljubljani. Ta jubilej bomo obhajali s posebno tridnevnico v zahvalo za vse dobrote, ki jih je Bog delil na Selu vsa ta leta. V soboto, 10. Junija, bo: ob 5.30 prva tiha sv. maša; ob 6.30 slovesna sv. maša pred izpostavljenim Najsvetejšim. — Popoldne ob 6 govor: »Pod varstvom Matere božje in sv. Jožefa«. Govori g. škof. kancler Jože Jagodic. Pete litanije Matere božje. V nedeljo, 11. junija, bo: ob 5.30 prva tiha sv., maša, ob 6.30 slovesna peta «v. maša pred izpostavljenim Najsvetejšim. — Popoldne ob 6 govor: »Sv. Rešnje Telo, življenje našega življenja«. Govori g. župnik Alojzij Košmerlj. Pete litanije Srca Jezusovega In blagoslov. V ponedeljek, 12. junija, ustanovitveni dan, bo: ob 5.30 prva tiha sv. maša; ob 6.30 slovesna pontifikalna sv. maša pred izpostavljenim Najsvetejšim. Nato sv. maše ob: 7.30, 8, 8.30 in 9. _ Popoldne ob 6 govor: »Hvalite Gospoda, ki je dober«. Govori g. prof. dr. Ciril Potočnik. — Pete litanije 6v. Jožefa in zahvalna pesem, pO cUižavi * Trgovsko akademijo bodo zgradili v mestu Karlovcu in sicer na šancah, kjer ^e sedaj tenis-igrališče. Zgradba bo stala okoli 3 in pol milijona din. V istem poslopju bo tudi obrlna nadaljevalna šola in ženska strokovna šola ter stalni tečaji industrijske šole za delavce, ki hodijo v Karlovac na mojstrske izpite. Za zgradbo je občina dala 1,200.000 din delavcem, ostalo plača banovina. Do jeseni bodo tudi v Karlovcu dogradili novo zgradbo podružnice posredovalnice za delo. * Odpuščeno rudarsko delavstvo. Znano podjetje Monte Promina je odpustilo te dni 150 rudarjev. Ker je bilo začetkom tega leta odpuščenih iz 6hižbe okoli 600 rudarjev, je ostalo 6edaj brez kruha 750 rudarskih družin. Vzrok redukcij je to, da država od tega podjef a ne nabavlja več toliko premoga, kolikor bi bilo treba, in ker ministrstvo noče znižati prevoznega tarifa do Šibenika in drugih krajev v Dalmaciji, Država noče več naročati 1700 ton briketa na mesec, kii-kor doslej, ker družba noče znižati cene za 30 din za tono. * Senator dr. Josip Nemec je te dni zbolel, ker je užival jagode. Tudi nekateri drugi prebivalci mesita Petriinje, kjer je senator doma, eo zboleli, pa ne tako hudo kakor senator, ki je moral poklicati zdravnika. Zdi se, c'a so se 'jagode pokvarile od dežja. * Kriza dalmatinskega tujskega prometa. Dalmatinski hotelirji in gostilničarji ter prebivalstvo, ki živi od tujskega prometa, je lotos v skrbeh, ker se je bati, da bo dotok tujcev v Dalmacijo zelo padel. Zlasti bo izostala publika iz Češike in Slovaške, pa tudi iz drugih evropskih krajev. Najbolj bodo trpeli manjši kraji, kjer ee ije tujski promet začel razvijati šele v zadnjih letih. Pa tudi večji kraji, kakor Hvar, Vis, Aleksandrovo in drugi se boje velike izgube. Zato zahtevajo, naj bi trgovinsko ministrstvo v smislu pooblastila letošnjega finančega zakona čimprej izdalo uredbo o sanaciji hotelirstva, ker bi le temu bila pomoč prav letos hudo potrebna. Dva švedska inženjerja se hočeta spustiti 2000 metrov globoko Najgloblje v morsko globino je doslej prodrl Amerikanec William Beebe, ki se je s svojo jekleno kroglo potopil 006 metrov globoko. Dva švedska inženirja pa sta iznašla še boljšo napravo, s katero upata prodreti do 2000 metrov globoko. Krogla omenjenega Amerikanca meri v premeru 1.75 m in tehta 2275 kg. V morje so jo spustili na 22 mm močni jekleni žici. Naprava teh dveh švedskih inženirjev podrobneje še nI znana, ker jo zelo skrivata pred znanstveno »konkurenco«; vendar pa javnosti ni ušlo, da je tudi nekaka jeklena kabina, s katero so hočeta potopiti kot v balonu. Pri gradnji svojega izuma so [ima dobro 6lužili Piccardovi nauki ln izkušnjo. Kabina ie široka dva metra, stene pa so debele 4 cm. Življenje v morju bosta opazovala skozi velika in debela okenca. Za osvetljevanje temnih morskih globin je na obodu kabine pritrjena močna obločnica, ki se da od znotraj sukati na vse strani. Tudi kabina sama so da s pomočjo dvoh majhnih vijakov sukati v poljubno smer. Ravnotežje bo naprava med potapljanjem vzdrževala z veliko posodo olja, ki je montirana znotraj kabine. Slike bosta posnemala na filmski trak in bo to prvi film iz tako velikih morskih globin. Raziskovalca se bosta potopila nekje v Baltiškem morju, ker jima daje še najmočnejše jamstvo za velik znanstven uspeh. Vod6 Baltiškega morja so namreč veliko bolj prozorne kot ostala morja. V nekaterih delih je Baltiško morje tako čisto in jasno kot »ribje oko«, da sončni žarki prodro tudi do 250 m globoko, česar v nobenem drugoui morju ni. Ljubljana, 7. junija Gledališče Drama; Sreda, 7. junija: »Utopljenca«. Red Sreda. — Četrtek, 8. junija: »Upniki na plan!« Iz* ven. Globoko znižane cene od 14 din navzdol. —« Petek, 9. junija: zaprto. — Sobota, 10. junija: »Ne« opravičena ura«. Premiera. Premierski abonma. —« Op »ras Sreda, 7. junija: ob pol 20: »Lohengrin«. Gostuje Vera Majdičeva. Red A. — Četrtek: »Pod to goro zeleno«,Izven. Globoko znižane cene od 24 din navzdol. —- Petek, 9. junija: »Štirje grobi-jani«. Red Četrtek. Gostuje Božo Vičar. — Sobota, 10 junija! »Trubadur«. Izven. Znižane cene. Go-. •tujeta Mira Bašičeva ln Ilija 2ižek. Radio Ljubljana Sreda, 7. junija: 12 Cvetke v glasbi (plošče)' — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Pilihov kvartet — 14 Napovedi — 18 Mladin. ura: a) O modelih jadralnih in motornih letal (Staaiko Snoj), b) Ročna dela (Miroslav Zor) — 18.40 Zemljarina in odpis davka zaradi elementarnih nezgod (davč. uprav. Šlefan Voljč) — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Nac. ura: Osebne impresije o pesniku Mirku Koroliji (Antun Dobronič) — 19.50 Uvod v prenos — 20 Prenos iz ljubljanskega opernega gledališča. V I. odmoru: Glasbeno predavanje (V. Ukmar), v II. odmoru: Napovedi, poročila. Drugi programi Sreda, 7. junija: 12 Cvetke v glasbi (plošče) — 22.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Pilihov kvartet — 14 Napovedi — 18 Mladinska ura: a) O modelih jadralnih in motornih letal (g. St. Snoj); Ročna dela (g. Miroslav Zor) — 18.40 Zemljarina in odpis davka zaradi elementarnih nezgod (davčni upravitelj g. Štefan Voljič) — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Nac. ura: Osebne impresije o pesniku Mirku Koroiiji (Antun Dobronič) — 19,50 Uvod v prenos — 20 Prenos lz ljubljanskega opernega gledališča. V I. odmoru: Glasbeno predavanje (g. V. Ukmar); v II. odmoru: Napovedi, poročila. Konec ob 23. Prireditve in zabave Redni letni občni zbor Socialno ekonomskega Instituta v Ljubljani se vrši v sredo, 14. junija 1939 ob 18.15 v sejni dvorani Delavske zbornice, Miklošičeva cesta 22. — Upravni odbor. Protituberkulozna liga v Ljubljani priredi danes, 7, junija, ob 20 javno predavanje o tuberkuloznih obolenjih. Predavanje bo v frančiškanski dvorani. Predavali bodo zdravniki gg. dr. Mis, dr. Prodan in dr. Rupnik. Vabimo cenjeno občinstvo, da sc_ predavanja v čim večjem številu udeleži. Ljubljanska sadjarska in vrtnarska podružnica priredi praktični pouk o vzgoji sadnega drevja po Feraguttijevi metodi (Silvittijevi) v 6re do 7. t. m. ob 16 popoldne na vrtu g. Čemažarja Josipa v Groharjevi ulici 23 na Mirju). Predava g. nadzornik Josip Štrekelj, Člani in goistje vljudno vabljeni. Vstop prost. Danes ob četrt na sedem bo zadnja produkcija šolo Glasbeno Matice v letošnjem šol. letu. Nastopilo bo 25 gojencev klavirskega oddelka. To so učenci, ki uživajo začetni glasbeni pouk, pa tja do 5. razr. šole GM. Podrobni spored je ua razpolago v knjigarni Glasbene Matice, stane 3 dinarje in velja obenem kot vstopnica k produkciji, ki bo v filharmonični dvorani. Sestanki Občni zbor Služkinjakega doma, r. z. z o. z., bo v nedeljo, 18. t. m. ob pol 5 popoldne v Domu služkinj, Križevnlška ul. 2, s sledečim dnevnim redom: 1. poročilo načelstva; 2. odobritev računskega zaključka za leto 1038; 3. poročilo nadzorstva; 4. nadomestne volitve načelstva in nadzorstva; 5. slučajnosti, — Članice zadruge, ki imate deleže, vabl jene I Cerkveni vestnik Mar. kongregacija gospodov pri sv. Jožefu bo imela danes, 7. t. m., ob 8 zvečer zadnji sestanek v tem šolskeni letu. Izredno celonočno češčenje v stolnici. Drevi, na predvečer praznika sv. Rešnjega Telesa, ob 9 se prične v stolnici izredno celonočno češčenje presv. Zakramenta, Opravili bomo vsako uro molitve 28. ure: Za praznik sv. R. Telesa, nato pa II. polure pred presv. R. Telesom. — Možje in mladeniči! Počastimo ta naš največji praznik s prav številnim obiskom! Lekarne Nočno službo imajo lekarne: dr. Plccoll, Tyr* Seva cesta 6; mr. Hočevar, Celovška cesta 62 in mr. Gartus, Moste, Poizvedovanja Izgubila sem v Mostah 250 din ter prosim najditelja, naj jih proti nagradi odda v upravi »Slovenca«, Sprehodi po velesejmu Ljubljana, Junija. Med zanimivostmi, ki jih vidimo na velesejmu zasluži nedvomno priznanje foto-drogerija Hermes, ki ima sicer svoje poslovne lokale na Miklošičevi cesti 30. Ta tvrdka se Je posvetila zlasti fotoamater-stvu ter razstavlja razne fine fotografske aparate, filmske aparate itd. Kar nas najbolj zanima pa so barvne fotografije, ki jih tvrdka tudi razkazuje. Na razstavo te tvrdke opozarjamo občinstvo. Tvrdka Anton Kreiniar. Na prostem razstavlja sredi Živahnega velesejmskega vrvenja tvrdka Anton Kremžar iz Št. Vida n/Ljubljano. Razstavljeni so lepi in zelo uporabni poljedelski stroji, ki so vsi domačega izdelka. To tvrdko je ustanovil pokojni g. Anton Kremžar, sorazmerno še mlad fant, ki se je izučil strojne tehnike na srednji tehnični šoli ter je očetovo delavnico razvil v moderno podjetje. Zal je mladi Anton, ki Je bil podjeten in vrl fant, v cvetu svojih let naglo umrl, tvrdko pa je prevzel nato njegov brat. To podjetje Je sedaj na lepi višini. Poljedelske zadrugo, kmetijska društva opozarjamo na to domačo tvrdko. Posebno pozornost pa zaslužita zlasti dva stroja, namreč mo- derna mlatilnlca in moderna slamoreznica, ki sta prvovrstna izdelka in izpopolnjena do višine, kakor do Bedaj takih strojev nismo poznali. Med avtomobilskimi tvrdkaini, ki razstavljajo, je tudi znana ljubljanska tvrdka 0. žužek, ki je najstarejše avtomobilsko podjetje v Jugoslaviji. Razstavlja avtomobile in motorna kolesa »ZUn-dapp«. TI prvovrstni nemški izdelki so dosegli na naših tleh že lepe uspehe, tako lani pri dirki nn Ljubelj in na Grad. Avtomobilisti in motocl-klisti poznajo to tvtdko in se radi obračajo nanjo. Zaenkrat opozarjamo še na tvrdko Batjcl, ki razstavlja lepa kolesa, Šivalne stroje, vozičke in podobne predmete, vse domačega izdelka. Sijajno se jo postavila naša domača obrt. V naših prejšnjih Člankih smo že omenili Zavod za pospeševanje obrti v Ljubljani, dobrepoljske igrafe, naše gospe in gospodične pa bi opozorili, naj si ogledajo razstavo številnih člpkarlc iz Zirov, iz poljanske, selške doline in od drugod. Dve domači tvrdki razstavljala tipične slovenske spominke in lepe izdelke, ki vsebujejo narodna motive in narodno ornametitlko. To sta Ivrdki Drago Višnar z Jesenic in Stane Cankar iz Zirov. Ljudje se pri teh dveh tvrdkah radi ustavljajo in kupujejo te spominke. Druge tvrdke prijateljsko našemu listu pa bomo ob priliki še omenili. Žalna Prosvetno društvo v Žalni priredi na praznik sv. Rešnjega Telesa 8. junija ob K4 popoldne komedijo v 5. dejanjih »Skopuh«, »Čestitam vam, gospodi Tako mladi ste še, pa imate že tako velikega sinčka!« »Hvala, gospa I Vendar sem jaz njegova mati I« % L1UBDAN4 Procesija presv. R. Telesa v stolnici Ob 8 slovesna pontifikalna sv. maša. Ob 8.45 gre ob lepem vremenu procesija takole: Pred škofijo, Stritarjeva ulica, pred frančiškansko cerkvijo I. blagoslov. — Wolfova ulica, Kongresni trg, pred spomenikom presv. Trojice II. blagoslov, ki ee ga udeleži tudi že tam zbrana šol. mladina; — Vegova ulica, Križanke, III. blagoslov. — Breg, Čevljarska ulica, Jurčičev trg, Čevljarski most, Mestni trg, pred mestno hišo IV. blagoslov. Razvrstitev: I. društva: 1. Prosvetna zveza z zastavo; 2. Ženska zveza; 3. zastopstvo ZDK; 4. 1'rosveta Ljubljana-mesto s praporom; 5. Vajeniški dom in Kat. društvo rokodelskih pomočnikov; 6. Steg skavtov Ljubljana III. Zastopstvo Akad. zveze in Kat. akad. društev, starešinstvo. II. Ženske Marijine družbe. 1. Dekliška Mar. družba iz Lichtenturna. 2. Dekliška Mar. družba. 3. Uršulinska dijaška Mar. družba. 4. Stolne kon-gregacije. 5, Kongregacija gospodičen in gospa pri oo. jezuitih. III. Bandero Naše Ljube Gospo. Gojenke Č5. šolskih sester. Poselska zveza s praporom. Narodne noše. IV. Bandero presv. R. Telesa. Dijaška kongregacija pri oo. jezuitih. Stolne dijaške kongre-gacije, Kongregacija »Zgodnja Danica«. Moške Mar. družbe. Stolna Vincencijeva konferenca. V. Dečki in deklice s cvetjem. (Po šlirje v eni vrsti.) VI. Prva četa vojske z godbo. VII. Mestni načelnik ali njegov zastopnik z občinskim svetom. Zastopstva stanovskih zbornic in drugih javnih korporacij. Ravnatelji in nastav-niki srednjih, meščanskih in strokovnih šol ter šolski upravitelji, v kolikor se ne udeleže procesije z zavodi. Dravska direkcija pošte in telegrafa ter podružnica Poštne hranilnice. Direkcija drž. žel., Dravska fin. direkcija in zastopstvo mestne kontrole. Državno tožilstvo. Okrožno sodišče. Višje državno tožilstvo. Apelacijsko sodišče. Akadem. senat in profesorji univerze. VIII. Oo. frančiškani, mašni strežniki z Rakovnika, druhovščina, prevzvišeni z Najsvetejšim. IX. Ban s komandantom divizije. Konzularni Bbor. Načelniki oddelkov in šefi samostojnih odsekov br. banske uprave. Ostalo uradništvo kr. banske uprave. Ostalo državno in samoupravno uradništvo. Oficiski zbor. X. Druga četa vojske. Vsi udeleženci naj korakajo v Stiristopih! Verniki ob ulicah, kjer se pomika procesija, se naprošajo, da iz spoštovanja do evharističnega Boga, okrase in razsvetle okna na cesto. Občinstvo naj procesije ne trga. Krščanski takt zahteva, da se moški odkrijejo in da verniki pokleknejo, ko neso Najsvetejše mimo. Svete maše so od 4—8 vsake pol ure, pa ob 9 in 11.30 v stolnici. Zbirališče malih otrok s cvetjem je za stol nico. Matere naj pripeljejo od 8 do 8.45 le take dostojno oblečene otroke, ki si jih upajo izročiti v to določenim gospodičnam v varstvo in vodstvo med procesijo. Dobe jih zopet še pred četrtim blagoslovom za stolnico. Procesija presv. R. T. pri Sv. Družini Praznik presv. Rešnjega Telesa se bo praznoval v farni cerkvi sv. Družine v Mostah v nede^ ljo, dne 11. junija, s sledečim sporedom: Ob pol 6 zjutraj tiha sv. maša. Ob 7 peta sveta tnaša. Po sv. maši začetek procesije, ki gre iz cerkve na šušteršičevo, Slapničarjevo ulico in Zaloško cesto. Prod osnovno šolo je prvi blagoslov Z Zaloške ceste krene procesija v Društveno ulico, Pod Ježami skozi viadukt v Tovarniško ulico. Na križišču Središke in Tovarniške ulice bo drugi blagoslov. Potem gre procesija iz Tovarniške ulice v Koroško in Bazoviško ulico. Pred meščansko golo bo tretji blagoslov. Po tem blagoslovu gre šolska mladina v cerkev, kjer je za njo sv. maša. Procesija se pomika nato po Pokopališki v Predovičevo in Marenčičevo ulico. Pred karmeli-čansko cerkvijo je četrti blagoslov. Od tu se vrne procesija po Zaloški cesti v Slapničarjevo in Ci-glerjevo ulico nazaj v cerkev. Po prihodu v cerkev je blagoslov in takoj nato sveta maša pri stranskem oltarju. Istočasno bo pred velikim oltarjem darovanje za sveče in druge cerkvene potrebščine. Ob 11 dopoldne je zopet sv. maša kakor vsako nedeljo. ______ ^Mfe Ne kupujte mačka v vreli! Vj^Pne pijte kisle vode. ne da bi pazili, katero pijete! Vaše zdravje je toliko vredno, da zahtevate Radensko tisto x rdeilml srd, našo najboljšo mineralno vodo, Izracno v originalnih steklanlcah! 1 Akademičarke! Na dan ev. Rešnjega Telesa se bomo udeležile stolniške procesije. Zberemo se za stolnico točno ob pol 9. Vljudno vabimo k čim večji udeležbi. 1 Članice Stolne kongregacije Marijinega varstva za gospe sc polnoštevilno udeležimo proccsije sv. Rešnjega Telesa. Zbirališče je ob v škofijski palači. — Dolžnost vsake žene je, da pazi na redno stolico, ki jo doseže z naravno »Franz-Joseiovo« grenko vodo, ako jo emljc vsak dan v manjši množini. Prava »Franz-Joseiova« voda deluje milo, pri-etno, naglo in zanesljivo. OgL reg. S. br. 30474/35. I Mestno zdravniško prazniiko sluibo bo opravljala od srede od 8 zvečer do petka do 8 zjutraj mestna zdravnica dr. Zitko Jožica, Plc-teršnikova 13-1, telefon 47-64. SIMFONIJA BARV M lahko imenovati nalnoveJSe vzorce svile. — Testre so in res lepe, Se posebno pa Vam bo ugajala harmonija barv ln okusni vzorci cvetlic. — Brezobvezno Vam Jih pokažemo! BRATA VLAJ, W0lf0va 5 1 O negi in prehrani otrok bo večerni tečaij v zavodu za zdravstveno zaščito mater in dece v Ljubljani (Dečji dom kraljico Marije) 2 krat na teden, ob ponedeljkih in sredah od 20 do 21. Tečaj se pirične 19. funlja t. 1. ob 20 ter je brezplačen. Priglasi se sprejemajo dnevno v dojx>l- danskih uradnih urah v omenjenem zavodu tudi telefonsko na atev. 44-71. Tečaj bo trajal 12 ur. ! Na drž. II. realni gimnaziji (na Poljanah) bo odprta Šolska razstava risb v sredo, četrtek in petek (7., 8. in 9. junija) vsakokrat od 8—18. Starši in vsi, ki se zanimajo, vljudno vabljeni. Ob tej priliki opozarja ravnateljstvo V6e starše, ki nameravajo vpisati svoje otroke na poljansko gimnazijo v I. razred, da bodo s prihodnjim šolskim letom poleg realnih oddelkov odprti tudi klasični oddelki (min. prosv. II. štev. 9723 z dne 14. IV. 1939) Naj torej starši premislijo, kam boda vpisali 6vojega otroka. Najbolj temeljito podlago za izobrazbo duha in srca nudi mlademu človeku še vedno študij klasičnih jezikov (latinščine in grščine). Temu študiju primerna urejena je klasična gimnazja, ki daje s študijem latinščine žc od I. razreda dalje potrebno 6lovniško in jezikovno podlago za vse jezike, zlasti za francoščino. Ima le to hibo, da je brez nemščine. Vendar kdor želi dati svojemu otroku solidno podlago za nadaljnji študij in mu temeljito izbistrili duha, naj ga vpiše na klasični oddelek. Seveda mora imeti otrok primerne umske, zla6ti jezikovne zmožnosti, da bo mogel slediti pouku. Ravnateljstvo bo že ob prijavi za sprejemni izpit sprejemalo tudi prijave za klasični oddelek I, razreda. Dotlej naj si bodo 6tarši na jasnem. Sprejemni izpiti za I. razred bodo na poljanski gimnaziji 23. in 24. junija vsakokrat ob 8 ziutraj dalje. Prigla6e sc lahko dečki in deklice v spremstvu 6taršev dne 21. in 22. junija v času od 8—12. — Natančnejša pojasnila so na oglasni deski v šolskem pcvslopiu v Strossmaycr-ijevi ulici. 1 Za Elizabetno konferenco je darovala gaspa Inka Strojanškova namesto venca na grob prijateljice ge. Marije Jerman 150 din, za kar se ji odbor najlepše zahvaljuje. 1 Namesto venca na krsto blagopokojne gospe Aste dr. Basajeve je darovala rodovina dr. Fr. Kr-žana Škofijskemu društvu za varstvo sirot 300 din, — Bo,g plačaj stotero! MARIBOR Nove garaže za mestni avtobusni promet Maribor, 6. junija. Na zadnji seji mestnega sveta se je v tajni seji razpravljalo o ponudbi tvrdke Zelenka in Co. za nakup enega dela tovarniških objektov za garaže mestnega avtobusnega prometa. Mestni 6vet je ponudbe sprejel ter so prešli ti objekti z obširnim zemljiščem vred v last mestne občine za 900.000 din. S tem je 6edaj končno rešeno pereče vprašanje, ki je zadajalo vodstvu mestne občine hude skrbi. Mestna občina je leta 1926 začela z avtobusnim prometom v 6voji režiji. Konec decembra omenjenega leta 6ta bila stavljena v promet prva dva avtobusa. Za oba je bila napravljena provi-zorna garaža na dvorišču mestne plinarne v Pli-narniški ulici. Ze takrat ee je videlo, da ti garažni prostori ne bodo primerni, vendar za enkrat ni imela občina boljšega prostora, pa so 6e že prve 'garaže smatrale 6amo kot začasno nadomestilo za 6talne garažne objekte, katere je nameravala občina zgraditi na kakem drugem prostoru. Pozneje pa ni bilo sredstev, pa tudi no potrebne podjetnosti, pa je mestni avtobus ostal še naprej gost plinarne. K starim garažam so se pristavljale nove, na tesnem prostoru 60 se izvršile vsako leto adaptacije, zgradilo se je še upravno poslopje in zadnje adaptacije so bile še leta 1937. Kljub vsemu temu pa so garaže postajale čim dalje bolj tesne, tako da sedaj nima niti polovica voz v njih prostora ter morajo avtobusi ostajati na prostem čez noči, kar vsekakor vpliva na trpežnost voz. Povrhu pa so prišle letos še preureditve v plinarni 6ami, v kateri se postavljajo nove plinske peči ter so poslali prostori sedaj tako tesni, da se ne moreta gibati ne avtobusni promet in ne plinarniški obrat. K vsemu temu pa pride še dejstvo, da ti dve podjetji nikakor ne spadata skupaj. Saj bi bila v primeru nesrečnega požara v garažah silno ogrožena sama plinarna in z njo vred vse mesto. Zaradi tega se ;e vodstvo mestne občine že lansko leto odločilo, da bo zgradilo nove garaže za svoj avtobusni promet. Mestni gradbeni urad je dobil naročilo, da napravi primerne načrte. Urad je napravil le načrte v treh variantah. Po eni bi se zgradile garaže na vogalnem prostoru Plinarniške in Ka-cijanarjeve ulice, poleg sedanjih garažnih prostorov, po drugi varianti bi prišlo v poštev za garaže nekdanje igrišče Svobode poleg Magda-lenskega parka, po tretjem načrtu pa naj bi 6e Kajut Pomponlus Trlmulolui ja Imal rad limono — In Vezuv Jo Ja zasul. Siromak nI poznal llmonov bonbon SOB ■ črto PROIZVOD »UNION« ZAGREB 1 Maša za turiste in izletnike bo jutri, na praznik, in v nedeljo, v kapeli Vzajemne zavarovalnice ob 5 zjutraj. 1 Odbor SKAS vabi svojo člane, da se v čim večjem številu udeležijo procesije presv. Rešnjega Telesa v stolnici. Zbirališče med stolno cerkvijo (glavni vhod) in škofijsko palačo ob pol 9. 1 Člani Križanske moške kongregacije se ude leže polnoštevilno jutrišnje procesije sv, R. Telesa v stolnici. Zbiramo ee od pol 9 dalje ob zastavi med stolnico in semeniščem, Začetek procesije malo pred deveta uro. 1 Prosvetno društvo Trnovo sporoča vsem članom in članicam, da se udeleži društvo farne procesije na praznik Sv, Rešnjega Telesa s praporom. Članstvo se uvrsti v procesija v sledečem redu: Prapor, člani F. O. v okroju, članice D. K. v kroju, mladenke v kroju, članstvo v civilu: možje, fantje, mladci, članice in mladenke. Zbirališče za vse članstvo je ob cerkvenem vrtu v Karunovi ulici, za članstvo v krojih v društvenem domu, kjer naj se zbere članstva najkasneje do četrt na »edem. — Odbor. . . . 1 Sentpeterski Fantovski odsek obvešča svoi;e člane, da je zbirališče za procesijo sv. Rešnjega Telesa ob 6 na župnijskem dvorišču. Udeležba strogo obvezna za vse člane v kroju in civilu 1 Usnje, damske torbice nudi po ugodni ceni Erjavec — Stari trg. _ 1 Društvo rokodelskih mojstrov in Društvo rokodelskih pomočnikov vabita vse svoje člane, da se udeleže jutri procesije sv. Rešnjega .Telesa pod društveno zastavo v ljubljanski stolnica. Društvi gresta iz Rokodelskega doma ob osmih zjutraj do glavnega vhoda stolne cerkve, kjer ee uvrstita v procesijo, garaže gradile v Koroškem predmestju. Vsi trije načrti pa so predvidevali zelo visoke izdatke, najmanj 1,600.000 din in največ 3,000.000 din. — Mestna občina pa bi bila prisiljena kljub visokim izdatkom vgrizniti v to kislo jabolko, če ne bi bila prišla nenadoma ponudba tvrdke Zelenka in Co. Kakor znano, se je predilnica te tvrdke preselila, pa so ostali veliki obratni prostori na vogalu Tržaške ceste in Linhartove ulice prazni. Tvrdka je ponudila te zgradbe z 6974 kvadratnih metrov velikim zemljiščem mestni občini v nakup. Po daljših pogajanjih se je dosegla zelo ugodna nakupna cena 900.000 din. Potrebne bodo še nekatere adaptacije, ki jih bo mestna občina do jeseni izvršila. V sedanjih tovarniških prostorih bo možno namestiti poleg garaž tudi stanovanja za nameščence. Poleg objtktov pa so prišla v last občine stavbišča, na katerih bi bilo mogoče zgradili še garaže za nadaljnih 40 avtobusov. Prostora je torej dovolj, če bi se tudi avtobusni promet razvil do nepredvidenih dimenzij. Ugodno je tudi, da ležijo nove garaže tik železniške proge, tako da bo mogoče bencin in nafto spraviti direktno iz vagonskih cistern v podzemeljska skladišča ter bo vsak prevoz nepotreben. Poleg tega so nove garaže sredi mesta, na prostoru, ki je zelo dostopen za dovoz in odvoz avtobusov. Mestna občina je torej napravila zelo dobro kupčijo, s katero si je prihranila velike izdatke za nove garaže. m Obrtno gibanje. V mesecu maju je bilo v Mariboru 14 novih obrtnih pravic, istočasno pa je bilo črtanih 9 starih obrti iz obrtnega registra. m 88 letni starček se je ubil. Na Sladkem vrhu se jo zgodila tragična smrtna nesreča. 88 letni občinski ubožec Franc Les se je napotil lovit ribe na Muro. Bil je nekoliko vinjen, pa ga je na strmi poti, ki pelje od Sladkega vrha navzdol proti Muri precej zanašalo. Naenkrat pa .ie spodrsnil ter strmoglavil v prepad. Padel je 30 metrov glolioko na nabrežje Mure. Ko so ga našli, je bil že mrtev. m Za 5000 din zlatnine odnesli. V Kejžarjevi ulici 4 je odprl vlomilec s ponarejenim ključem stanovanje F. Vrečka. Odnesel je domači hčerki iz zaklenjene omare zlatnine za 5000 din ter nekaj gotovine. Istega dne je bil izvršen vlom v Strossmayerjevi ulici 5, v stanovanje Cilko Šuler. Vlomilec ji je odnesel 500 din gotovine. Pri obeh vlomih jo zlikovec s ponarejenim ključem odprl vrata v stanovanje. m Članstvu mariborskih fantovskih odsekov. Zbor za Telovsko procesijo do pol 8 zjutraj na Livadi. Vsi v kraju in v civilu z znaki. m Usoden karambol. Včeraj okrog 17 sc je zgodil na Grajskem trgu usoden karambol med avtomobilom in kolesarjem. Iz Jurčičeve ulice jc pripeljal zaseben avtomobilist proti Grajskemu trgu. Pred graiska Kino kavarno je stal štirikolesen kartonažen voziček. Iz Grajskega trga sc je pripeljal na kolesu 16 letni mehanikarski vajenec Ljubo Trop, stanujoč na Bctnavski cesti. Pred kavarno, kjer je stal voziček, sta trčila. Biciklist ee je zaletel v avto. Zalet je bil tako močan, da je Trop padel na luč avtomabila, odtam pa na tlak. Pri padcu si je poškodoval no6, pa še druge hujše poškodbe je dobil na glavi. Tropa so pripeljali v bolnišnico. Njegova stanje je zelo resno. m Člani podr. Slomškove družbo se vabijo, da se polnoštevilno udeleže pogreba člana g. Jožka Kosa. Točen čas pogreba bo objavljen v časopisju. # m Nočno češčonje v cerkvi sv. Rešnjega Telesa se prične drevi ob pol 8 zvečer. Od 9 zvečer do 5 zjutraj je samo za može, ob štirih zjutraj je sv. maša in pridiga tudi samo za može. ni Kopališko zdravljenje invalidov. Po Taz-pisu ministrstva za soc. politiko in nar. zdravje se bo tudi letos vršilo kopališko zdravljenje invalidov. Invalidi, ki se za to zdravljenje zanimajo, naj se čimpreje javijo na mestnem vojaškem uradu, kjer dobijo natančnejša pojasnila. m Odlikovanja v orožniški službi. Službeni vojni list št. 17 prinaša ukaz o odlikovanju orož-niških častnikov in jioveljnikov orožniških postaj. Med drugimi so odlikovani: 7. zlalo medaljo za vojaške zasluge poveljnik mariliorske orožniške čete g. kapetan I. r. Davorin Mavrič; s srebrno kolajno so odlikovani: Bajec Alojzij, poveljnik postaje Tezno, Tkalčič Štefan, poveljnik postaje Radvanje, Cizl Franc, poveljnik postaje Sv. Lenart v SI. gor., Kačičnik Alojzij, poveljnik postaje Sv. Marjeta ob Pesnici, Danolič Matija, poveljnik postaje Mežica in Karapandža Jurij, poveljnik postaje lia Javniku. Vsem odlikovanim iskreno čestitamo! m Božjastno dekle utonilo v mlaki. Na Spod. Velki se je smrtno ponesrečila 16 letna rejenka Valner Zofija, ki se jo od mladih nog nahajala pri posestniku Štefanu Lorenčiču. Že dolgo je bolehala na božjnsti, ki jo je zadnja leta skoraj vsak dan prijemala. Domači so pazili na njo, kolikor so pač mogli. Ko je prala perilo za hišo pri precej plitvi mlaki, j» je nenadoma napadla spet božjast ter se je zgrudila nezavestna na Ha. Pri tem pa je padla tako, da je obležala z obrazom v mlaki ter se je zadušila. Ko so jo našli, je bila žo vsaka pomoč zastonj. Gledališče Sreda, 7. junija, ob 20. uri: »št. 72«. Red B. Zadnjič. Zaključek gledališke sezone. Celje Sv. oče blagoslavlja bolnika z »železnimi pljuči« Pred kratkim smo poročali o sinu ameriškega milijonarja Kred Snitcu, kateremu so pred tremi leti ohromela pljuča in diha samo s pomočjo posebnega aparata, ki je dobil ime »železna pljuča«. Po treh letih mučne bolezni in nejiopisnega trpljenja je 28 letni bolnik izrazil željo, da bi ga prepeljali v Lurd. Nastopil je dolgo potovanje preko morja in srečno prišel v Lurd. Sem mu je papežev državni tajnik kardinal Maglione dal spo- ročiti, da mu sveti oče pošilja svoj posebni blagoslov. Fred Snite se je kardinalu Maglionu brzojavno zahvalil za tolažljivo vest in za očetovsko skrb svetega očeta. V tej brzojavki tudi jiravi: »Vse trpljenjein vs molitve darujem za mir. Ako bi vsi doumeli to veliko ljubezen do bližnjega, ki navdaja vse ozračje v Lurdu, bi med narodi gotovo ne bilo oboroženih spopadov.« Fred Snite y. svojih »železnih pljučih« na prevozu iz Amerike v Lurd c P. Anton Vouk — srebrnomašnik. V kapucinskem samostanu v Celju je bila včeraj posebna slovesnost. Priljubljeni oče Anton je obhajal 25-letnico mašiiškega posvečenja. Zjutraj je jubilant opravil ob asisteuci slovesno sv. mašo. Kako priljubljen je oče Anton pri vseh, jo pokazal včerajšnji dan, ko so mu prihajali iz vseh strani čestitat. G. jubilantu, ki je izvrsten pridigar, dober spovednik, zlasti pa dober katehet na dekliški meščanski šoli, želimo, da bi še mnogo storil za čast božjo in zveličanje duš, da bi še naprej s tako ljubeznijo hodil v šolo in poučeval mladiiio, iz srca pa mu ob 25-letnici želimo, da bi ga Bog ohranil še mnogo let, da bi lahko jx> plodonosnem svojem delu v vinogradu božjem obhajal tudi zlati mašniški jubilej. c Mladina celjskih šol — drž. realne gimnazije, drž. deške in dekliške meščanske šole ter zasebne meščanske šole šolskih sester — jo v ponedeljek 5. junija ob 2 popoldne s svojim javnim telovadnim nastopom na Glaziji, katerega spored je bil zelo pester in spretno sestavljen, ol> spremljevanju celjsko vojaške godbe pokazala številnim Celjanom, da v skrbi za izobrazbo duha tudi na vzgojo telesa ni pozabila. Nastop se je začel 7. državno himno in s pozdravom zastavi, pri čemer so sodelovali vsi oddelki vseh zavodov. Sledile so posamezne točke. Najlepša točka sporeda so bili češki narodni plesi, ki so jih zelo ljubko izvajale učenke nižjih razredov državne realne gimnazije in za kar so bile nagrajene z živahnim in burnim ploskanjem. — Vse točke so bile izvajane zelo lepo, in mladi telovadci in telo-vadkinje so bili od strani občinstva nagrajeni z burnimi izrazi priznanja. Poleg številnih prijateljev mladine, staršev in drugega občinstva so se telovadnega nastopa udeležili tudi mnogi odlič-niki: g. polkovnik Defar, poveljnik 39. p. p., okrajni podnačelnik g. dr. Ilarlman, g. podpolkovnik Stefanovič, gimn. ravnatelj g. Mravljak, častniški 7.1>or, ravnatelji posameznih šol. c Brivnice bodo jutri v četrtek ves dan zaprte. c V spanju je padla z drugega nadstropja in si polomila obe nogi. V Gaberjih pri Celju se je dogodila včeraj zjutraj okrog 8 nesreča, ki je zadela Gololiovo družino. 6-letna hčerka šoferja p. Westna Golob Ivanka je zjutraj v spanju stopila k oknu in treščila z drugega nadstropja na tla. Dekletce si je zlomilo pri padcu obe nogi. Na kraj nesreče je prihitel reševalni avtomobil s celjske reševalne postaje, ki je ubogega otroka takoj prepeljal v celjsko bolnišnico. Dekle kljub groznim bolečinam, saj je iz noge pomolela kost, ni jokalo ter prosilo v bolnišnici zdravnika, da ji ne dado na noge mavca. c Celjske gospe, ki se bodo udeležile procesije jutri na praznik sv. Rešnjega Telesa, se zbere io pred opatijo. Članice Apologetičnega krožka DMK naj so udeležijo procesije v žim večjem številu. KULTURNI OBZORNIK Za božjim klicem Priredil dr. Franc Trdan, gimnazijski profesor v Št. Vidu nad Ljubljano. Kranj 1939. (Prispevek k zgodovini našega izseljenstva.) Zanimiva, zelo potrebna in lepa knjiga. Čim dalje sem jo čital, tem bolj sem je bil vesel. Je to prav svojevrstna knjiga, ki otvarja novo panogo v zgodovini slovenske knjige; saj je to prva knjiga, ki opisuje zgodovino in življenje naših izseljencev v Ameriki. Če podam na kratko njeno vsebino, bo razviden tudi njen pomen ne samo za naše ameriške rojake, ampak tudi za nas v stari domovini. Knjiga ima na videz prigodniški značaj. izšla je v spomin 60 letnice rojstva g. Janeza Jeronima OtiMM, zelo zaslužnega župnika pri Sv. Lovrencu v Clevelandu in častnega kanonika ljubljanske škofije. Iz kratkega uvoda prireditelja prof. dr. Fr. Trdana izvemo, da je knjiga nastala iz zelje, da bi se ohranili Omanovi tehtni in pomembni spomini o njegovem življenju in delovanju med c!e-velandskimi Slovenci, ki jih je g. Oman priobčeval v Ameriški Domovini in v Glasilu KSKJ; dalje beremo tu. da so tisk knjige omogočili Omanovi prijatelji in da je prireditelj, kakor sam skromno pravi o svojem delu. »vodil le tehnična dela: do-poslano mu tvarino pregledal, jezikovno popravil in formalno uredil, sicer pa, da je kolikor mogoče pridržal in ohranil prvotno Omanovo besedilo in slog.« Prvi sestavek je lepa prigodna pesem ameriškega pesnika Ivana Zormana ^Ob Tvoji srebrni maši«, posvečena jubilantu župniku Omanu. V drugem članku, ki ima naslnv »Častni kanonik ljubljanskega stolnega kapitlja«, opisuje ljubljanski škof dr. Gregorij Rožman ameriškim bravcem te knjige ustanovo in naloge ljubljanskih kanonikov. Naš vladika je odlikoval župnika Omana z najvišjim odlikovanjem, ki ga more škofija podeliti kakemu duhovniku; imenoval ga je za častnega kanonika ljubljanske škofije — najbrž edini častni kanonik v Ameriki - za zasluge, ki si jih je pridobil kot odličen dušni pastir in zgleden duhovnik, ki je ljubljanskemu vladiki, ko je bil ta med našimi rojaki v Ameriki, s svojimi moralnimi in materialnimi žrtvami omogočil, da je mogel toliko slovenskih naselbin obiskati. Ne najmanjša jubilantovih zaslug je tudi, da je prevzel predsedni-štvo Baragove Zveze. Velika naloga Baragove Zveze je, da podpira delo za beatifikacijo svetniškega škofa Friderika Barage. Ne samo da podpira, ampak, kakor kaže dosedanji potek, da prevzame iniciativo za vse to ogromno in natančno delo. Tretji članek »Kjer so ga zibali...« je spisal znani kulturni delavec med našimi Američani dr. Hugo Bren. Tu opisuje po zgodovinskih virih postanek prvih slovenskih naselbin v Severni Ameriki. Iz tega sestavka izvemo, da je imel naš ameriški misijonar Pire namen, slovenske priseljence v skupnih naselbinah združiti v samo slovenske vasi in kraje, pa so sleparski agentje posamezne priseljence odpeljali v najrazličnejše kraje. Kolikega pomena bi bil ta Pirčev načrt za naše ljudi v Severni Ameriki, je jasno. Saj bi se bili v skupnih naselbinah takoj lahko versko in narodno organizirali, imeli bi bili že takoj v začetku svojo cerkev, 6voje slovenske šole in svoje prosvetne ustanove. Tako pa so premnogi, med drugimi narodnostmi razkropljeni, ostali osamljeni in zapuščeni. Pomanjkanje pravih voditeljev, neznanje ta-mošnjega jezika in osamljenost je povzročila njihov verski, moralni in narodni propad. Sledi sestavek ravnatelja Julija Slapšaka, ki pod naslovom JŠimnov čan< z živahno besedo opisuje juhilantovo mladost pod zvonom Sv. Štefana v llostah na severni minnesotski planjavi, kjer mir je vrli cerkovnik Janez Poglajen prerokoval, da ga bo Gospod poklical ob deveti uri v svoj vinograd in kar je tudi njegova mati, cerkvena pevka, tako 6rčno želela. Kako se je Poglajenovo prerokovanje in materina želja izpolnila, pripoveduje dr. Fr. Terdan v krasni biografiji jubilantovi »Po tnijevi poti do cilja«. Rojen dne 22. maja leta 1879. v najstarejši slovenski naselbini Brock"\vayu v Minnesoti je bil Čan v mladosti rudar, nato kurjač in strojnik. V 22. letu njegovega življenja — torej ob deveti uri, kakor mu je bil prerokoval nekoč cerkovnik Poglajen — ga je Bog poklical v svoj vinograd. Dne 26. decembra leta 1911. ga je škof Trobec posvetil za mašnika. Tretjega januarja 1912 je nastopil kaplansko službo v slovenski župniji Svetega Vida v Clevelandu. Po treh letih je postal župnik pri Sv. Lovrencu v Clevelandu. Kako je tukaj do danes deloval, nam kaže sam v svojih spominih »Pet in dvajset let med elevelandskimi Slovenci«, ki so največji in najzanimivejši spis te svojevrstne knjige Ta spis kaže vso priprosto veličino pisateljevega značaja, njegovo neumorno, nesebično in požrtvovalno delavnost na dušnopastirskem in prosvetnem polju med našimi rojaki, njegovo navdušenost za našo narodnost ter vso njegovo ljubezen do rojakov Slovencev. Naj zabrni telefon v temni noči, Oman vstane in gre k bolniku; naj ga po nekdanji kranjski navadi nahruli surov rojak s »farjem«, on začne z njim ljubezniv pogovor: »Od f Pavle Popovič Iz Belgrada so prinesli naši listi sporočilo, da je umrl tamkajšnji profesor srbske književnosti in znani organizator slavističnih ved Pavle Popovič, s Skerličem in Bogdanom Popovičem predstavnik srbske književne zgodovine. S tem je belgrajska univerza izgubila enega svojih najbolj znanih osebnosti ter Slovenci velikega prijatelja. Rojen je bil 1. 1868 ter je pred kratkim praznoval svojo 70 letnico. Gimnazijo ie končal v svojem rodnem mestu Belgradu 1. 1885 ter filozofski del visoke šole, tedanje univerze, nikar je postal srednješolski profesor v Šabcu in pozneje v Belgradu. L. 1894—18% je bil v inozemstvu (Ženeva, Pariz), kjer e« je izpopolnjeval v književni zgodovini ter je 1. 1904 bil izbran za izrednega profesorja srbske književnosti na belgrajski visoki šoli, ter takoj prihodnje leto, ko se je spremenila v univerzo, na univerzi. Za časa svetovne vojne je bil v posebni misiji v Italiji, Franciji, Londonu — kjer je izdal Zgodovino jugoslovanskih književnosti 1. 1917 — itd. Bil je član Jugoslovanskega odbora tei je izdajal v angleščini Jugoslovanski vestnik. V Angliji je imel mnogo predavanj o kulturni zgodovini jugoslovanskih narodov. Tedaj je napisal tudi v angleščini knjigo Srbska Macedonija, ki je pozneje izšla v srbščini in francoščini in mnogo pomagala naši delegaciji Ne pozabi, da bo kongres Kristusa Kralja že konec julija, — Le žrtve bodo kongresu pomogle do uspeha! kod si? Ali imaš delo? Koliko zaslužiš? Kje stanuješ?« In ločila se kot prijatelja. Nikdar ne zameri, nikdar se ne razburi. Svojim faranom — saj zanje je pisal te spomine — odkrito kaže njihove slabosti, ki ji* je opazil pri najrazličnejših prilikah, a njegova beseda ni nikdar ostala ostra in žaljiva, veduo resna, svareča in odpustljiva. Ti Omanovi epomini 60 živa ilustracija slavospeva sv. Pavla o ljubezni (I Cor. 13). Ti sjiomini so učbenik dušnopaetirske modrosti, so naravnost visoka pesem ljubezni dobrega pastirja do ovČic. Duhovniku so lahko za zgled in meditacijo. Tu vidimo duhovnika Omana med njegovimi verniki, med šolsko mladino, v prosvetnih društvih, med slovenskimi svobodomiseln, pri obiskovanju bolnikov Opisuje nam nazorno življenje cleveland-skih Slovencev, krstno slavlje, poroke, pogrebe, izlet na skrajni zapad, potovanje v Evropo in po Evropi, v Lurd, v Rim; opisuje Slovenijo, svojo staro domovino, slovenske duhovnike, kmete in se ne more načuditi lepoti starega kraja. Svoje spomine zaključuje s kratkim opisom obiskov iz stare domovine: škofov dr. A B. Jegliča, dr. Gnidovca in dr. Gregorija Rožmana, prof. dr. Fr. Trdana in ravnatelja Julija Slapšaka ter ljubljanskega župana dr. J. Adlešiča in njegove soproge. Ti Omanovi spomini so za njegove Slovence v Ameriki res kažipot k Bogu. Kakor je on šel brez oklevanja, kamor ga je klical Bog, tako kaže tudi on z vsakim stavkom, ki ga je v teh spominih zapisal, svojim faranom in vsem ameriškim rojakom pot k Bogu. Tako nosi ta knjiga tudi v tem oziru opravičeno naslov: »Za božjim klicem.« Iz te kratke vsebine je razvidno, da je knjiga prav enotno, organsko urejena. Središče vseh sestavkov je osebnost in delo g. Omana, višek knjige pa so njegovi lastni spomini. Hkrati pa je knjiga važen prispevek k najstarejši zgodovini našega izseljenstva. Zato bo zanimala Slovence tostran in onstran oceana. Zunanja oprema knjige, ki je tiskana lepo in na fin papir, je prav okusna in reprezentativna. Naslovno vinjeno je napravil akademski slikar prof. Stane Kregar. Cena 40 dinarjev. Dobi se v naših knjigarnah in pri prireditelju prof. dr. Fr. Trdanu v St. Vidu nad Ljubljano. * Ko človek prečita to knjigo, se mu porodi dalekosežno vprašanje: »Kaj je storila stara domovina za naše rojake v Ameriki in za brate in sestre v diaspori sploh? Ali je storila dovolj za njihovo vero in narodnost? Nemci imajo posebej urad, kjer imajo v kartoteki točne podatke o vsakem rojaku, ki živi v inozemstvu. In mi? Ali ni dolžna država za naše ljudi v tujini storiti, kar more? In naša društva in organizacije? Ali store svojo narodno dolžnost? Res da Rafaelova družba skuša popraviti naše narodne grehe v preteklosti, toda ali more ona sama to nalogo povoljno rešiti? Kaj je bistvo narodnosti? Katere so sestavine tega pojma? Ne samo isti jezik, ne samo ista vera, še manj samo 6kupna državna organizacija ali gospodarska skupnost. Vse to skupaj tudi še ni bj-stvo narodnosti; pojem narodnosti je prav za prav neopredeljiv, ker je psihološki. Bistvo narodnosti je skupnost jezika in duševnega življenja, je zavest, da smo istega telesrtega in duševnega porekla, pa naj bomo v Sloveniji, v Ameriki, v West-faliji ali v Avstraliji. Kdor to zavest zgubi, ni več ud svojega naroda. Narod je živ organizem, vsak ud mora biti v živi, organski zvezi s svojim narodnim telesom. Zato je naša nujna narodna dolžnost, da ohranimo narodno zavest pri naših izseljencih živo, da smo z njimi v organski zvezi, v osebnih stikih. Vsi naši odličniki, ki so bili v zadnjih letih pri naših rojakih v Ameriki, zagotavljajo, kolikega pomena so taki obiski za narodno zavest naših rojakov v tujini. Pa tudi rojaki v tujini priznavajo to. < Otrok, ki gre od hiše v tujo družino, v tuj kraj, pozabi na dom, na starše, na brate in sestre, če se njegovi starši, njegov stari dom zanj nič ne zmeni. Enkrat, dvakrat morda še piše domov; a če ne dobi odgovora, če ga nihče ne obišče, si misli: »Pozabili 60 name, zame ne marajo več.« Tudi on pozabi na dom in se mu odtuji, pogosto v svojo dušno in telesno propast. Mi v 6tari domovini moramo rojake v tujini poznati, se zanje zanimati, poznati njihove težnje in potrebe; oni morajo vedeti, da so naši, da domovina nanje misli, da se zanje boji, da jih ljubi kot svoje otroke, četudi so v tujini. Poleg teh osebnih stikov pa je treba organizirati kulturne stike med staro in novo domovino. Kultura stare domovine mora pronicati v vse naše izseljence, kjer koli so. S tem sem ee dotaknil vprašanja, ki naj ga osvetljujejo naši priznani poznavalci izseljenskih razmer (p. Kazimir Zakraj-šek, dr. Hugo Bren, dr. Fr. Trdan in drugi). Rešiti pa more in mora to vprašanje naša država in naš narod. Knjiga »Za božjim klicem« je hvalevreden in prav posrečen prispevek k osvetlitvi tega vprašanja. Zato gre prireditelju te knjige, ki ima prt njej največ zaslug, zahvala in priznanje — s prošnjo, naj na tem polju orje naprej. Hvaležni mu bomo v stari in novi domovini. Dr. J. S. na mirovni konferenci. L, 1916 je objavil razpravo Shakespeare in Srbija (v angleščini). L. 1919, takoj po prevratu,'je bil izbran za rednega profesorja knjižne zgodovine na belgrajski univerzi ter organizatorja slovanskega seminarja. Svoje znanstveno delo je Popovič začel s študijami iz francoskega jezika, ki ga je predaval na gimnaziji. L. 1893 je napisal knjigo Francoski moralisti. Pozneje pa se je izključno bavil s kritiko sodobnih knjižnih pojavov, bil tudi urednik Srbskega književnega glasnika, obenem pa pisal članke iz srbske knjižne zgodovine. Posebno znana je postala njegova knjiga o Njegošu in o duhovniški književnosti. Tako je od leta do leta izdajal nove knjige: O Gorskem vjen-cu, o Srbski drami, Pregled srbske književnosti (izšel tudi v ruščini), dalje več poglavij v knjigah, ki so govorile v tujih jezikih o srbski m slovanski književnosti sploh). Svojo kritične študije pa je strnil v tri knjige. »Iz književnosti«, v katerih je tudi spis o Prešernovih pesmih v času odkritja njegovega spomenika, ki se ga je tudi udeležil v Ljubljani. Spis je zanimiv tudi zategadelj, ker o Prešernovi pesmi mestoma govori z veliko rezervo. Veliko jc sodeloval tudi pri strokovnih časopisih ter vplival vzgojno na srbski profesorski naraščaj. V svetu je veljal za predstavnika jugoslovanske literarne zgodovine ter bi tudi na kongresu slavistov v Belgradu letošnjega leta igral vodilno vlogo. Zdaj pa je umrl in srbska znanost je veliko izgubila z njim. Toda njegovo delo bodo nadaljevali njegovi učenci, ki jih je pokojni profesor znal tako lepo uvajati v znanost in znanstveno delo. S srbskim narodom žalujemo tudi Slovenci za velikim tjfonjaknm. našim prijateljem, ki ie že tudi pred vnjnn rad obiskoval naše kraje in iskal stikov z našimi kulturnimi delavci, Tudi italijanski prostovoljci zapuščajo Španijo. Slika kaže njihovo množico, ko se i Cadiiu vit?« cavajo, da se odpeljejo v domovino ^ Kongres Kristusa Kralja od 25. do 30. julija 1939 Viselo sporočilo Iz Goric« Nadškof Margotti je na povabilo našega kne-zoškofa, naj se udeleži kongresa, poslal pismo v slovenskem jeziku. Sporoča nam, da se bo z velikim veseljem udeležil zaključne kongresne slovesnosti 30. julija. Nadalje želi vse dobro in blagoslov študijskim zborovanjem, kongresu 6ploh. K posvetovanjem in zborovanjem bo poslal preč. msgr. Jožefa Velcija, prvostolnega kanonika, kot škofijskega delegata. Ta gospod se bo udeležil vseh kongresnih krireditev. Tudi obljublja gospod nadškof, da bo svojim vernikom priporočal molitve za srečen uspeh tega kongresa, ki je, kakor 6am pravi, današnjim časom tako primeren in potreben in za katerega hoče tudi sam veliko in goreče moliti. Globoko ginjeni nad toliko pozornostjo tega našega nadškofa, ki sicer ni Slovenec, pa jim vendar z očetovsko skrbjo in ljubeznijo pastiruje že nekaj let sem, se veselimo skorajšnjega snidenja z Nj. Excel., pa tudi z našimi ljubimi brati iz sončne Goriške in Primorske dežele. Topla misel, da bomo vsi Slovenci, kar nas je, tudi oni izven naših meja, prisegli zvestobo Nebeškemu Kralju, ta misel nas le še bolj podžiga k velikemu delu za kongres in pripravam nanj. Za veliko razumevanje g. nadškofa, ki je sam to jasno pokazal, kolike važnosti bo letošnji kongres, ne samo za nas Slovence, ampak za ves 6vet, za to razumevanje smo mu še posebej hvaležni. Slovenci se močno veselimo njegovega prihoda, ko bo v julijskih dneh na čelu močne skupine naših bratov prišel k nam. Glas od one strani Sotle Zagrebški nadškof dr. Alojzij Stepinae je v posebnem pismu naznanil svoj prihod na kongres. Z veseljem sprejema povabilo in bo poskrbel, da se bo tudi iz Hrvatske organizirala močna skupina, ki bo zastopala ta najmočnejši katoliški narod v Jugoslaviji. V60 organizacijo je prepustil vodstvu Katoliške Akcije in je e tem pač zadosti jasno pokazal, kako močno 6e zaveda važnosti letošnjega kongresa. Saj je Hrvatska KA danes najodličnejša organizacija na Hrvaškem, ki brezhibno deluje in žanje vedno večje uspehe. G. nadškof bi organizacije udeležbe za ljubljanski kongres pač ne mogel naložiti spretnejšim rokam. Prepričani emo, da bo udeležba iz Hrvatske zelo velika. Tako bomo Slovenci in Hrvatje skupno v družbi velikih narodov manifestirali za svojega Kristusa Kraljal Narod bo igral Tako lahko rečemo o »Igri o kraljestvu božjem«, katere izvedba je določena v okviru slovesnosti kongresa Kristusa Kralja za soboto, 29. julija t. 1. ob šestih zvečer. Režija (vrhovni režiser je g. Ivo Peršuh) si je zamislila nastop tritisočglave množice, ki bo tvorila zbore angelov, vernih, neodločnih, bojevitih, upornih, bogatih ... Avtor igre N. Kuret pa si je zamislil sodelovanje tudi V6e ogromne množice gledalcev. Zato ba imel vsak glidklec tekstno knjižico v Tokah. Vse različna zbore je že organiziral g. Davorin Petančič, ki je prevzel režijo zborov. Besedilo igre je ravnokar izšla in se sedaj razpošilja po vsej Sloveniji. Ta teden se začno prve vaje zborov, ki jih bodo sestavljali igralci iz vseh fara obeh slovenskih škofij. Igralci so prevzeli nase velike žrtve, ker se jim ne bodo povrnili niti stroški za pot in prehrano in ne bado dobili nikake nagrade za svoj trud. Priredba tako monumentalne igre, kakršne doslej v Srednji Evropi še ni bilo, zahteva ogromno stroškov, Prosimo zato vso naša katoliško javnost, da tudi z ozirom na to veličastno igro obilo daruje z* kongresi ŠPORT Olimpijske novice Madžari hočejo olimpijske igre leta 1944 Sedaj ee je začela tudi Budimpešta resno potegovati za prireditelja olimpijskih iger leta 1944. Madžari bodo zgradili v Budimpešti primerna športna igrišča in že letošnjo jesen bodo pričeli graditi veliko športno dvorano. Kakor izgleda, bo Madžarska že na londonskem zasedanju mednarodnega olimpijskega odbora, ki bo te dni, stavila svoj jjredlog v tej zadevi. Priprave Grkov. Kakor poročajo iz Aten, se bo Grčija udeležila XII. olimpijskih iger 1940 v Helsinkih z zelo močnim zastopstvom. Grški olimpijski odbor ima v to evrbo odobrenih 2 in pol milijona drahem. Dalje imajo sedaj predvidenih 5 milijonov drahem za gradnjo šjMjrtnih igrišč. V Atenah bodo v bližini Cevzovega templja zgradili plavalni stadion. Olimpijski tekmovalci za St. Moritz Združene države ameriške eo prve končno-veljavno sestavile olimpijsko zastopstvo za St. Moritz. Drsalna zveza USA je namreč določila tekmovalce za umetno drsanje. Nastopijo Joan Tozzer in Andrey Peppe pri ženskah, pri moških pa Olliver llaupt in Robin Lee in par Joan Tozzer —Bernard Fox. Kopališče Ilirije spet odprto Športno kopališče SK Ilirije je včeraj sprejelo prve letošnje kopalce in bo odslej dan za dnem privlačnost za vse naše mlajše občinstvo, ki si želi sonca in vode, lejx>te in razvedrila. Tudi za letošnjo sezono je bazen prenovljen. Pleskanje s posebno morskozeleno svetlo barvo, ki ee je lani izvrstno obneslo, je obnovljeno v vsem plitvem delu velikega bazena in v posebnem otroškem bazenu. Renovirane so tudi filtra-cijske in ogrevalne naprave za vodo, da bodo še boljše kot doslej služile svojemu namenu. Razume se, da se hodo na kopališču Ilirije tudi letos vršile razne plavalne tekme, trening plavalne sekcije SK Ilirije in razni tečaji I. jugoslovanske splošne plavalne šole. Kopališče v Koleziji odprto Prijazno ljudsko kopališče v Koleziji, katerega zlasti prebivalci južnega dela Ljubljane obiskujejo v obilnem številu, je zopet odprto za javnost. Za letošnjo sezono je prirejenih več novih ležišč in klopi ter izvršenih še nekaj drugih popravil. Kopalci se bodo prav prijetno riočutili. za kratek čas pa bo skrbel radio. Vstopnina je nizka kakor lansko leto. Atletska podzveza v Ljubljani priredi v nedeljo, dne 11. t. m. ob 16,30 za potrjene in nepotrjene atlete enourni tek, ki ga odreja na igrišče SK Ilirije (za Kqlin6ko tovarno) Ta tek se smatra kot posebna priprava atletov za državno prvenstvo v »maratonu«. — V okvirju tega teka SK Ilirija lahko priredi par disciplin (v skokih ali metih). — Prvi trije prejmejo od podsaveza plakete. Prijave pol ure pred prjčetkom tekmovanja na igrišču. ZFO Nastop zasavskega okrožja V nedeljo 11. junija t. 1. obhaja Katoliško prosvetno društvo pri Sv. Jakobu ob Savi 30-let-nico dela za izobrazbo naše slovenske mladine. Ta jubilej bo društvo proslavilo s prosvetnim taborom 11. junija. Dopoldne 11. junija bo ob pol 9 zbirališče članstva Prosvetnih društev, Fantovskih odsekov in Dekliških krožkov ter narodnih noš pred Prosvetnim domom pri Sv. Jakobu. Ob 9 bo sprevod skozi Podgorico v Sotesko, kjer bo ob 10 sveta maša in po sv. maši slavnostno zborovanje. Popoldne ob 3 bo na vrtu g. Zajca (p. d. Bašca) v Soteski javni telovadni nastop članstva Zasavskega okrožja ZFO in ZDK z jako izbranim in dobro pripravljenim sporedom. V6e prijatelje naše organizacije vljudno vabimo, da pohite v nedeljo 11. junija vsi k Sv. Jakobu ob Savi in s 6vojo udeležbo dajo naši mladini novega veselja in izpodbude za bodoče delo. To nedeljo naj bo vaš izlet na Bled. Bo j'avna prireditev Triglavskega in Radovljiškega okrožja Fantovskih odsekov in Dekliških krožkov. ZDK Na praznik, v četrtek, dne 8. junija je na Stadionu vaja za rajalni pohod in proste vaje za Mladinski tabor v Mariboru in sicer: za mladenke ab 15, za članice ob 16. Obvezno za vse članice krožkov Barjanskega, Smarnogorskega in Zasavskega okrožja. a Vaja za rajalni pohod, ki ga Izvajamo na Mladinskem talioru v Mariboru, bo na praznik 8. junija t. 1. ob 15 za mladenke, ob 16 za članice na Stadionu. Vaja za rajalni pohod in proste vaje je obvezna za vse članice in mladenke krožkov Barjanskega, Smarnogorskega in Zasavskega okrožja. 63 letni ubijalec svojega sina obsojen na 20 tet ječe Celje, 6. junija. Pred celjskim okrožnim sodiščem je bila obravnava proti 63 letnemu prevžitkarju Gašperju Krajncu iz Novak pri Novi cerkvi, ki je iz sovraštva ustrelil svojega sina Martina. Gašper se je poročil s svojo ženo 1. 1904, v zakonu pa ni bilo pravega družinskega soglasja in ljubezni, kar je povzročilo, da sta se začela mož in žena mrzeti. Mož je začel pretepavati svojo ženo, preganjati svoje otroke, prišlo je tako daleč, da jih je leta 1927 izpodil z ženo vred iz hiše Najmlajši hčerki je bilo takrat 3 leta. Mati je prenašala vse gorje iz ljubezni do otrok. Najela si je hišo v Nova-kah in živela s svojimi otroci lepo v miru. Gašper pa je še bolj zasovražil ženo, zlasti je mrzel 26 letnega sina Martina, ki ga že v mladosti ni maral. Lani 6ta se oče in sin hudo sprla in etepla ter prišla pred sodišče. Oče je bil obtožen. To je rodilo v njegovem srcu še hujše sovraštvo ki sklenil je, da se ga bo lotil. Na veliko soboto sta bik Martin in njegov brat Ivan pri Zupaniku, v Novakah. Martin je hotel popoldne v Celje in je šel mimo očetove domačije. Oče se je pravkar vračal iz kleti. Gašperja je jezilo, da hodi.njegov sin mimo njegove hiše, saj mu je strogo- zabičal in prepovedal, da ne sme stopiti korak na njegovo zemljo. Približal se mu je in brez vsakega povoda štririkrat ustrelil proti svojemu sinu. Četrti Otroiki kotitek. 61 Konti Ahačiit Nosan in Zalika Taci odpre oče, se pretegne in vstane. Pobere pravljično knjigo, jo bežno prelista, potem pa zapre: »Tako sem včeraj zaspana bila, da sem te kar pod posteljo posadila: No! Zdaj te bom pa lepo zavila in v omaro položila.« -Ze stopa Taci v svoji .dolgi srajci k omari, ko zagleda na tleh Zaliko. strel je zadel Martina, da je kmalu izdihnil. K umira-očetnu Martinu je pribežala hčerka Matilda, ko pa o je zagledal oče, ji je v besnosti zagrozil, da bo še njo, če takoj ne zgine. Umirajoči Martin je tožil svoji sestri, da ni grozil niti napadal svojega očeta. 63 letni Gašper sc je delal danes gluhega. Njegov obraz, ves starikav in izmozgan, je bil danes še posebno upadel. Ko je državni tožilec g. dr. Rus pre-čital obtožnico, je z močnim glasom zatrjeval sodnikom, da se je hotel le braniti svojega sina. Pa so prišle priče, sinova, hčerke, njegova žena in drugi in vsi so pričali zoper njega. V pričevanje posameznih se je vmešal in jim grozil, da njega čaka kazen na tem svetu, druge pa na drugem svetu. Ob pol 1 je predsednik velikega senata g. dr. Dolničar razglasil obsodbo. Giišper Krajnc je kriv in se obsoja na 20 let robije in na trajno izgubo častnih državljanskih pravic. Gošper je sprejel kazen, zagovornik pa mu je rekel, naj ne dela priziva, ker če mu tudi zmanjšajo kazen, je nejbo mogel odslužiti. Na palico sc opirajoč je stopal Gašper mimo svoje žene in svojih otrok v zapor. Ni jih pogledal, njegove oči so mrko zrle v tla. Avtomobilska nesreča pri Oplotnlcf Oplotnica, 4. junija. Na ovinku pri Jermanovi hiši se je danes zgodila huda avtomobilska nesreča. V oplotniški potniški avtobus je trčil in se hudo poškodoval Jože Turk, mehanik in avtoprevoznik iz Slovenskih Konjic. Avtobus je pripeljal iz Konjic potnike od opoldanskega vlaka. Nenadoma se je pred njim znašlo Turkovo motorno vozilo. Morda je v usodnem trenutku izgubil oblast nad vozilom. Nenadno sta trčila avtobus in motorno kolo tako nesrečno drug v drugega, da je vozač Turk z motornega kolesa zadel v blatnik, nakar ga je sunek Krojači! Krznarji! STROBEL ' SPECIJALNI ŠIVALNI STROJI pri B. Magdič - Zagreb Radlilna ul.11 Na ljubljanskem velesejmu v paviljonu „G" BERKEL AVTOMATSKE IN INDUSTRIJSKE TEHTNICE TER STROJI ZA NAREZEK IN GNJAT pri B. Magdič - Zagreb Radiilna ul.11 Na ljubljanskem velesejmu v paviljonu „G" vrgel višje, da je priletel z glavo v šipo tik pred šoferja. Pri tem se je hudo poškodoval na glavi in si zlomil roko. Prepeljali so ga v konjiško bolnišnico Rdečega križa. Težko je reči, kaj je vzrok nesreče. Turk ima poleg mehanične delavnice tudi dva osebna avtomobila in je za Slovenske Konjice oskrboval osebni promet. Za 200 dinarjev ubil svojo gospodinjo Hlapec je bil za to obsojen na 20 let, njegov gospodar bo pa še sojen Hitro poklekne Taci na tla k svoji najljubši igrači, k lepi porcelanasti punčki. Kaj? Taci ne more verjeti svojim očem! Crepinje na tleh! In Zalikin nosek razbit. Taci gleda in gleda, potem pa v neizmerni žalosti pobere ubogo punčko in jo pritisne k svojemu licu* Aleksij Pelipenko: " Ukrajina joka . •. Komisar in drugi proletarski odličniki so si šteli v veliko čast, da so s tako redkim gostom, ki je prišel naravnost iz Moskve, plesali valček. Dunja je nagradila slehernega, ki se ji je približal, s prijaznim nasmehom, ga zagrabila okoli pasu, si ga pritisnila močno kot kakšna medvedka na prsa in se z njim kot avtomat vrtela okoli svoje osi. Kdor je z njo enkrat plesal, je ni šel iskat drugič, enkrat mu je bilo dosti. Zato se je Dunja začudila in se ji je dobro zdelo, da jo je neki krepki čekist prišel že tretjič prosit za ples. Bil je čeden fant, slok, temnih oči in kodrastih las. Dunjo je fant začel zanimati. »Kje služite, tovariš?« je vprašala. >V Odesi,« je odgovoril, »prišel sem semkaj z naročilom da ujamem Komarja.« , »Toda, dovolite!« je vzkliknila Dunja. »Jaz imam vendar nalog, da ujamem Komarja. Imam vsa pooblastila od centrale Ceke v Moskvi. Tam sem dala proletarsko častno besedo, da pripeljem Komarja živega v Moskvo.« »Tovarišica,« je mladenič vljudno odvrnil, »nočem vam biti v napoto. Kaj pa imam od tega? Navaden čekist sem, poslali so me semkaj in prišel sem. Ce me bodo poklicali nažaj, se bom peljal nazaj. Moj prihod je tajen, da bi se Komar počutil popolnoma varnega. Tudi tukajšnje vojaške in civilne oblasti ničesar ne vedo.« »In mislite, tovariš, da boste uspeli?« »Gotovo! Vse sem iako uredil, da bo imel, če bom le hotel, Komarja že jutri v rokah. Verjemite mi, tovarišica, ni Celje, 6. junija. Meseca julija leta 1937 smo poročali o umoru Frančiške Kotnkove, ki jo je hlapec Alojz Šibanc, doma iz Spodnjega Doliča pri Mislinju, na prigovarjanje Frančiškovega moža Kotnika Antona zaradi obljubljene nagrade 200 din sunil z višine 13 m z gospodarskega poslopja, da je Kolnikova priletela na kamenje, si razbila glavo, zlomila roko in nogo ter obležala mrtva. Dne 7. julija so Kotnikovi spravljali seno. Kotnik je dal svojemu hlapcu jabolčnika in mu povedal, da bo metal seno z voza na gospodarsko poelopje nad hlevom, njegova žena in Šibanc pa bosta prejemala in tlačila seno v svisli. Dogovorjeno je bi.o tako, da bo dal gospodar hlapcu znamenje, kdaj naj sune ženo z gospodarskega poslopja. Šibanc je na gospodarjevo znamenje res sunil Frančiško, da je padla in se ubila. Frančiško so pokopali. Kdo bi zvedel, da se je zgodil zločin, da je bilo vse dogovorjeno, če se ne bi Kotnik ob neki priliki v vinjenosti zarekel in povedal to grozno skrivnost neki ženski iz St. Vida nad Valdekom. Šibanc in Kotnik sta bila aretirana. Šibanc je takoj priznal, da je po dogovoru s svojim gospodarjem Kotnikom umoril ženo, da pa je to storil zaradi nagrade 200 din, zagovarjal pa se je, da je \o ..storil, tudi. zato, ker mu je Kotnik grozil z odpustom iz službe. Anton Kotnik je posestnik z 24 ha zemlje. Njegovo posestvo je precej zadolženo. Z Frančiško ro). Jeromelovo se je poročil v začetku 1. 1935. Frančiška je prinesla k hiši 7000 din. Bila je dobra gospodinja in sta se z možem v začetku še razumela. Frančiška pa je začela mrziti Kotnikovo mater, zaradi česar se je ta umaknila kot prevžitkarica v svojo kočo. V hiši je ostalo pravo nezadovoljstvo, prepir se je pričel, ker ni Frančiška znala kuhati. Kotnik je sklenil v jezi in sovraštvu, spraviti ženo s sveta. Zato je govoril zaupno s svojim hlapcem Alojzom Šibancem, da bi spravil njegovo ženo na drugi svet, za vse to pa mu je obljubil 200 din nagrade. Poleg tega je Kotnik obtožen, da je skušal naklepno zavesti in osnovati k umoru Alojza Tajnikarja, da bi mu umoril njegovo ženo. Kotnik to zanika, Alojz Tajnikar pa zasuje, da ga je začel Kotnik kmalu po svoji poroki k temu nagovarjati, češ da mu ni za ženo. Tajnikarjeva mati je poslala 21. julija, torej 14 dni po umoru, Kotniku pismo s pozivom, da ji plača polovico njenemu sinu Ako želite »najpopolnejše harmonike sveta«, vedite, da vodi strokovno zastopništvo in edina špecijalna trgovina RUDOLF HR0VAT Zagreb. Ilica 49 vssksko nalbsllis harmonlksl obljubljene nagrade, ker ga bo sicer prijavila orožnikom. Opozarjala ga je, da mu že drugič piše, da pa tega ne bo več storila, ker bo on že v 8 dneh zaprt. Razprava, ki jo je vodil g. dr. Dolničar, je trajala le pol ure, ker je Šibanc Alojz vse priznal. Obsojen je bil na 20 let robije in na trajno izgubo častnih državljanskih pravic. V kratkem pride pred sodišče $e,pjeg