50. Številka. Trat, v Četrtek 2. marca IS99. Tečaj XXIV Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k. Lastnik konsorcij lista „Edinosti Brzojavna in telefonična poročila. (Novejie veiti.) Budimpešta 1. V magnatski zbornici ho je danem predstavil novi kabinet. Ministeiski predsednik pl. Szell je prosil zbornico, naj ga podpira, ker sicer je vspešno delovanje nemogoče. Med živahnim odobravanjem je h kratkimi besedam ponovil izjavo, katero je bil prej podal v zbornici poslancev. Szrfprfrv je odgovoril, da bode podpiral mini-sterskega predsednika v izpolnjevanju njegovega programa, osobito, ker postavlja isti razmerje k Avstriji ua podlagi zakonov iz 1. 1867. Grof Žiohy se je pridružil izražanju zaupanja, reksi, da pa bode tudi v bodoče deloval za revizijo cerkveno političkih zakonov. Predsednik Krfrolv je pozdravil vlado v imenu magnatske zbornioe in je čestital ministerskemu predsedniku, kateremu se je posrečilo napraviti mir in pomiriti nezmerne politiške strasti. Konečno se je predsednik z gorkimi besedami spominjal umrlega predsednika franeozke republike, na kar je bila seja zaključena. Pariz 1. Danes so bile hišne preiskave pri predsednikih, tajnikih, blagajnikih in pri členih društva Ligue des droits de F bom me, nadalje pri ligi patrijotov in ligi za varovanje narodne obrane in pri baronu Legoue, predsedniku plebiscitnega komiteja v Sejnem departementu. Zaplenili so mnogo pisem. Puri Z 1. Socijalist Luzipia je izvoljen predsednikom muuicipatncga svfeta. Madrid 1. Mi nisterski predsednik Sagasta je kraljici-regentinji podal ostavko vsega kabineta. Rim 1. O peti uri popoludne izdano oficijelno poročilo o bolezni papeža pravi: Žila bije izborno. Sv. Oče se v obče počuti zadovoljivo. Mesto, kjer se je izvršila operacija, ne kaže nič posebnega. Podpisana sta dr. Mazzoni in dr. Lappoui. PODLISTEK, Borne eksistence. --« PiSe Poluka. -~ Avtomat si, nič več ni manj ! Dolžnost ti je funkeijonirati točno, brez po-greškov, brez ropota, tako, kakor ti je predpisano, in ne po svojih mislih. Misli, razum, svobodno voljo, lahko obesiš na klin, kakor klobuk, kadar si prišel v urad in najbolje bode za te, če pustiš vse one nepotrebne predsodke, ki jih ima človek o svobodnem mišljenju, da se tam v kotu suše in zračijo, ker gospod šef ti je namignil že parkrat, da tudi privatno življenje, onih par ur odmora od duševne tlake, ni tvoje, ampak mora pokorno odsevati presvetlo luč nazorov in prepričanj tvojega gospoda. No, potrpi. Človek se privadi vsega in sčasoma, polagoma ti izpulite oni vroči, nepotrebni plini, ki ti sedaj razburkavajo srce in dušo, izgube in ti postaneš dober, hvalevreden — avtomat. Na katerikoli gumb tudi pritisne prst gospodarjev, nikdar in nikjer ti ne zastane mehanika. Će Bi le že dolgo v rabi, potem seveda se mehanizem nekako obrabi, kolesca se ne vrte več tako hitro, vse nekako cvili in hrešči, ukljub mesečni maži od toliko in toliko goldinarjev iz rok tvojega milo-stljivega branitelja. Potem seveda ta prešinja strah. Tvoja siva Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu. Rflll 1. »Agenzia Štefani* : O 5. uri zvečer sta zdravnika Mazzoni in Lapponi pomirjena zapustila papeža. V Vatikanu je velik pritisek za poročila o papežu, katerega bolezen zasledujejo z odkritim zanimanjem vsi krogi in tudi italijansko prebivalstvo. V Vatikanu je popolen mir. Med operacijo je zaželel Sv. Oče, naj njegov kapelan Angeli čita mašo. Med operacijo se je papež pogovarjal z zdravniki. Po dnevu je Sveti Oče spal nekaj lir. Javni shod pol. društva »Edinost« dne 2<>. februvarja 1899. v Šmarjah na Pomjanačtni. S tem shodom je naša slovenska stranka stopila v volilno borbo za izvolitev občinskih za-stopov novima občinama Marezige in Pomjan. Ni bilo treba, da je prišlo do te borbe. Izzvala jo je frivolna italijanska stranka, ki čuti, kako jej gi-nevajo tla pod nogami med hrvatskim in slovenskim ljudstvom Istre. Ljudstvo jih je jelo spoznavati in s spoznavanjem raste tudi trdna volja za — osamosvojenje. Nenaravno, umetno in nasilno laško gospodarjenje po naših občinah je v nevarnosti — a oni, ki bi hoteli po vsej sili vzdržati to neopravičeno gospodstvo, napenjajo sedaj svoje zadnje sile in sezajo po obupnih sredstvih, ki najočitneje razkrivajo njih — propadanje in njih zadrego. Tako obupno sredstvo je deljenje občin. Nota bene, takih občin, ki so jih ustvarili laška gosp6da sami! Gospoda so zgubili buzolo in omahavajo iz jedne skrajnosti v drugo. Popred so snovali po Istri velike občine z namenom podjarmljenja našega naroda; a ker so se uverili kmalo, da so kroglje, ki naj bi uničile naše občine, jele padati na njih nadvladje, pa podirajo hitro te svoje lastne baterije. glava je polna samih vprašajev, kljukasko zavitih, velicih, malih, ki ti hudobno, škodoželjno režejo v obraz. Odvadil si se misliti tekom let, toda glej čuda: misli, težke, neprijetne ustajajo ti iz vseh kotov, obkrožujejo te kakor pošastni netopirji, kratijo ti sen in puhte ti iz suhoparnih pisarniških listin, kakor grozeče, moreče slutnje. Sevedu star si. C ud no, mehanizem nekako zastaja, roka se ti trese, oči so oslabele in ti si že precej časa ne upaš prositi »predplače«, če tudi bi jo morda potrebovali, ti in žena in otroci. Toda ne, rajo čakaš, čakaš nestrpno, težko. Bojiš se. Iz medlih oči sc ti pritajeno sveti bojazen, strah. Skrbno se ogiblješ prilike govoriti z šefom med štirimi očmi. Seveda, znal bi porabiti priliko, — znal bi ti povedati, da je stroj porabljen, da ga treba vreči med staro železje. Seveda, ti se bojiš! Ali jih še niste videli teh starih izrabljenih strojev, ki zamišljeno stopajo po ulicah, z medlim, zastrašenim, bojazljivim pogledom v starih očeh ? Vedno prihajajo prvi v urad in odhajajo zadnji iz njega. Kako gledajo vsacega mladega, svežega človeka, ki trka na šefove duri! Moj Bog, znal bi priti iskat službe in . . . . . . No, in znal bi zavzeti vaše mesto ! Tako je prišlo do razdelitve občine pomjati- ske in pripravljati se moramo na ljuto borbo. * * ♦ Shod v Šmarjah se je vršil sijtijno, vspeh, ki smo ga dosegli, je popoln. Kakih 400 kmetov se je zbralo v veliki so-bani. A koliko jih je stalo zunaj — na hodniku in na cesti!! Vztrajali so vsi do zadnjega; sledili so razpravi z najveČo pozornostjo. V imenu deželnih poslancev istrskih sta došla gg. dr. Mate Trinajstih in prof. M a t k o M a n d i d. Poslednji tudi v imenu in kakor predsednik političnega društva »Edinost« poleg obeh podpredsednikov, dra. Gustava Gregor i na in dra. Otokarja R y b fC f a ter odbornika Maksa Cotiča in še nekaterih rodoljubov iz Trsta. Lepo je bila zastopana duhovščina na Pom-janščini. Došli so: dekan Ladovac, župniki Tomšič, Š a šel j, Gasperšič in kapelan G o 1 j a. Tudi spoštovano učiteljstvo je bilo dobro zastopano. Predsednik Mandič je pozdravil zborovalee najprisrčneje, izrekši svoje veselje na toli veliki udeležbi. Pojasnivši, zakaj g. drž. posl. Spinčič ni mogel priti na shod, je prečital nastopno pismo g. drž. posl. dr. L a g i u j e : Slavno politično društvo »Edinost« Trst. Ker se že nekaj časa ne počutim prav, nikakor mi ni mogoče udeležiti se shoda, sklicanega v Šmarje pri Kopru za 26. t. m. Dajem pa svojim volileem pismeno trdo besedo, da se s liožjo pomočjo vidimo vsaj d nekaterih vaseh okraja Koperskega te to stran Carjevega dne. Da, da, le bojte se, le boj sc ! Nekoč vam poreže vaš gospod šef: — Obžalujem, odpuščeni ste! Ne ponižuj tedaj svoje sive, stare glave, ne prosi, ne moleduj, saj je zaman! Zavije se ti v dostojanstvo svojega priimka, imetja in upliva in otide v svojo sobo, tebe pa ostavi samega, starega. Ne vprašuj: kaj, kako?! — Sami mislite! — poreče ti. Seveda, ti nisi navajen misliti druzega, nego da pravilno zapišeš »k« in »z«, da ne izpustiš besede v prepisu in da si gotov z svojim delom ob določenem terminu. A zdaj misli, misli! Plazil se boš še nekaj časa od vrat do vrat, trkal z upom in strahom, odhajal v obupu. A potem pošlješ sina v svet, potisneš ga na prostor, katerega si zavzemal sam in vsi upi, katere si stavil vanj, ko ti je vesel in ponosen kazal spričevala svojega napredka v šoli, vse se ti stre, razdere, uniči. Ti sam nimaš, da nasitiš njega ?! In kar je bil oče, to postaja sin t Da, bogat jih je naš čas tacih bornih, ponesrečenih eksistenc, tacih duševnih sužnjev. ■Kdo je kriv, ali oni, ali osoda, mogotci, ali čas ? . . . Kedo ve, kedo ! ? ! (Zvršetek). Za slučaj, i v nevednosti svoji delalo, kar in kakor hočejo Lahi — to jim je glavni namen. Nadalje je dokazoval, da namerjana železnica Trst-Poreč-Kanfar bode imela gotovo zgubo in so-sebno občina pomjanska da ne bode imela prav nobene koristi od te železnico. Krivično je torej, da bi tudi ta občina morala prevzeti garancijo za isto. In vrhu vsega tega pa hočejo rabiti le Furlane na gradnji te železnice in nočejo privoščiti domačinom zaslužku. Potem se je govornik dotaknil vprašanja hrvatskega gimnazija v Pazinu v dokaz, kaki prijatelji so laški signori našemu ljudstvu. Iz teh izgledov je razvidno, kje so prijatelji ljudstvu. Pozival je torej navzoče, naj se varujejo takih prijateljev, zložni naj bodo! Izvolijo naj si poštenih mož, domačinov, ki bodo imeli poštenih namenov za korist občine. Poslušajo naj svoje duhovnike, katere laška gospoda preganjajo ravno zato, ker je duhovnik posten svetovalec in voditelj ljudstvu. Poslušalci so burno pritrjevali govorniku z glasnim vsklikanjem: Hočemo, hočemo!! Za besedo se jp oglasil dekan Ladovac: Sešli smo se, da vam damo nekoliko navodila za predstoječe volitve. Teh navodil se moramo držati, da popravimo naše zlo. Kilo je kriv na tem zlu v Istri ? Slovenci dolže Italijane, Italijani Slovence. Res je, da tudi mi smo krivi in sicer v precejšnji meri. Nekoč mu je bila prilika, da je poslušal pogovor neke italijanske družbe o volitvah. In takrat je menil jeden teh gospodov, da se ni bati takih nasprotnikov, kakoršnji so Slovenci in Hrvati, kajti proda ti za 1 gld. Bobe, svojo ženo in svojo hčer! To je žalostno! Drugi izgled. Nekoč inu je pravil neki viši gospod: • Vaši ljudje so kakor živali!» Nevoljno je zavrnil ta izrek. A gospodje odgovoril: «V neki vasi niso imeli šole. Vprašal sem ljudi, da-li bi jim ne bila potrebna Šola? Vsi so pritrdili. Vprašal sem jih potem, v katerem jeziku bi hoteli imeti šolo? Odgovorili so soglasno: kakor mi govorimo, po domače, to je, slovenski. Ko pa je prišla komisija, da se prepriča o tem, prišlo je le par mož in ti so zahtevali pred gospodo, da šola bodi — italijanska! To je govorniku v dokaz, da smo res mnogo sami krivi. Zato kliče: sloge treba med seboj in vzajemne podpore! Res se nam slaba godi, vsi občutimo in govorimo to, a ko je prišla prilika, da bi si lahko pomagali, pa se prodajamo za par krajcarjev. Slušajte me! Dvajset let sem v teh krajih, iz kmetov sem izišel, poznam razmere in čutim s kmetom. Sedaj ste vendar začeli nekako dobro delati. Nadaljujte na tej poti, da bode vaše delo bolj in bolj koristno za vas samih. Mej vsem govorom je bilo raznih vsklikov, s katerimi so poslušalci pritrjevali govorniku, a ko je zaključil, doneli so mu glasni živio-vskliki po vsej sobani. Ker se o tej točki ni nikdo več oglasil za besedo, zaključil je predsednik razpravo o volitvah in je priporočal zbranim možem še enkrat, naj bodo zložni! Skrbe naj, da o pravem času ulože reklamacije, ako je kdo izpuščen iz volilnih listov. Nasprotniki trde, da so o volitvah nemiri. Prosi torej naše ljudi, naj se ne dajo izzivati. Ako jih kdo žali, naj pozovejo zastopnika oblasti, kateremu je dolžnost, skrbeti za mir. (Zvršetek pride.) Politični pregled. TRST, 2. marca 1899. X položaju. Ekskurzija večnega minister-skoga kandidata med liberalnimi veleposestniki, grofa Stiirghka, na polje Schonererjeve prusjaške politike je vzrokom, da se še sedaj vedno goveri o tej skupini, prižigajoči jedno svečo Bogu, jedno pa hudiču. Ti gospodje bi se hoteli mirno pasti z mirno ovco na travniku avstrijskega patrijotizma, hkratu pa tudi deliti plen z nemškimi vol k i, ko tržejo — isto ovco! V označonje teh plemenitaških dvoumnih politikov pripoveduje »Politik« zgodbo nekega misijonarja. Le-ta je izpostavil rudečekožcem sliko sv. Jurja, borečega se z zmajem. liudeČekožci so prinašali svoja darila: po dva snopa, po dve posodi, in po dva sadova. Ni mogel uineti tega. Vprašal jih je torej, čemu vse po dvoje. Na to je bil odgovor: jedno je določeno svetniku, drugo zmaju. Tako treba iz previdnosti, ker se ne more vedeti, kdo zmaga: ali sv. Jurij ali zmaj ! Taki so ti možje, taki značaji so to! Ker no vedo, da-li zmaga avstrijski patrijotizem, ali pa Schouerer, pa se ližejo obema. A voditelj tem — značajem je Nemec se slovensko krvjo — baron Scli\vegel, Ponosen je lahko na svojo četo. Sicer pa niso le ti liberalni posestniki taki — možje. Oni so le tip iz tabora obstrukoije. Kakovi možje so to, ki sklepajo programe, a se ne upajo žnjimi na dan?1 Zakaj ne? Programi se vendar sklepajo v ta namen, da svet ve, kaj hočemo! Programi so sklepajo v namen, da se uresničujejo, a uresničujejo se le po javni borbi. Nemške opozicijske skupine pa se izogibljejo tej najelemeutar-neji podlagi vspešnemu politiškemu delovanju. Zakaj? Zato, ker niso toliko možje in značaji, da bi si upali odkrito govoriti, ker se boje, ali da pride njihov »patrijotizem« v krivo luč, ali da se zamerijo nepatrijotiškemu Sehonererju. Ne, to je morda zelo navihano, ali — možko ni. Dobro, tem bolje za nas. Žalosten politik je oni, ki ne ve, kaj hoče, ali še žalostne} i oni, ki si ne upa povedati, kaj hoče. Takov politik ne more nikdar pozitivno delati in to je dobro za — njegovega nasprotnika ! Včeraj je bil na Dunaju shod, ki ga je sklical klub naprednjakov. Shoda se je udeležilo več poslancev. Jeden govornikov je povdarjal, da treba zasnovati praktičen zistem opozicije, kajti resolucije na javnih shodih in zakonodajnih zastopih da ne koristijo nič. Začeti da bi morali torej z odrekanjem novincev in davkov. Neki drugi govornik je pa menil, da taka taktika ne bi hasnila Bog ve koliko, a tretji je pridodal, da oni predlog ni izvršljiv. Tudi tu imamo sličico, kakova konfuzija vlada v nemškem taboru glede taktike. Imeli so staro obstrukcijsko, potem novo, zatem najnovejo, dalje staro-novo in sedaj mislijo zopet neko čisto novo, o kateri pa pravijo sami, da ne bode za nič! Tako se godi vsem onim, ki zahtevajo, kar ni mogoče ! Lev III. Oči vsega sveta so obrnjene v Rim! Vsa briga, vsa skrb, vsa krščanska srca so posvečena Vatikanu, kjer glavar cerkvi rimskokatoliški starček, pred katerim se v brezprimernem spoštovanju klanja krščanski in nekrščauski svet. V istem Rimu, v katerem kraljuje dinastija Savoj-ccv, kjer vsako leto proslavljajo osnutje zjedinjenc Italije na ruševinah posvetne oblasti, je bilo sedaj, ko se je čulo, da je v nevarnosti dragoceno življenje velikega starčka — neopisno razburjenje. Neki list. ki je bil donesel krivo vest o smrt: papeževi, je morala oblast zapleniti. Po vseh rimskih cerkvah se molijo molitve za zdravje papeževo, Vse, kar jo odličnega: državniki, dostojanstveniki, diplomatje poslaniki — vse hiti v Vatikan po poročila o zdravju Leonovem. Tudi kralj italijanski se daje obveščati. To splošno zanimanje, to vztrepečanje v strahu za življenje Leva XIII. je pač najbolje pojasnilo, kaj je sedanji poglavar cerkve vsemu civilizovanemu svetu ! Par opazk o bolezni papeževi prinašamo na drugem mestu. Is Srbije. Milan zapušča Srbijo! Ze dolgo ni bilo tako ugodne vesti iz Srbije. Seveda govorimo v predpostavi, da je ta vest tudi resnična ! Ni nam zamere, ako smo neverni Tomaži, kajti prevelikokrat se jo že zgodilo, da so nas prevarile slične vesti. Ali če je resnična in ako srbska vojska res zgubi svojega »vrhnega poveljnika«, potem moramo le čestitati narodu srbskemu, čeprav se nam je bati, da bode ta zguba jako — dragocena. Vrhnim poveljnikom je baje določen general Belimarkovič. Ministarska kriza na Španskem. Mi- uisterski predsednik Sagasta je prijavil kraljici-regeutinji, da mu ni možno ostati na vladi ob sedanji sestavi komor. Da pa olajša kraljici odločitev, je ponudil ostavko vsega kabineta in je nasvetoval kraljici, naj se posvetuje z odličnimi politiškimi osebami. Vzrok krizi je ta, da se v obeh komorah ostro kritikuje postopanje vlade ob zadnji vojni in hoče zvaliti na vlado in generale krivdo na ne-Breči, ki je zadela Španjsko. Sagasta so je menda bal, da komori ne potrditi mirovne pogodbe z Zjedinjenimi državami. Bržčas je temu res tako, da se je mnogo grešilo, ali sedaj je težko uineti, kako korist naj ima dežela od tega loveuja krivcev. Nesreča se ne da več popraviti. Kaj pomaga zvonenje po toči ?! Domače vesti. Nastopili, zares nečuveui slučaj dajemo na znanje slavni finančni direkciji. Neka žena (Marija Gruden, bivajoča pri sv. Alojziju št. 50, soproga čevljarja) je šla 1. marca med 5. in G. uro popoludne na tukajšnjo vožuo pošto, da vsprejme zabojček s klobasami in drugo mesnino. Prejemši zabojček, ga je nesla, kakor se mora, finančnim organom v pregledanje. Mej pre- gledovanjem je opazila }w« slovenski, da je več slame, nego klobas. Finančni stražnik jo je vprašal, kaj daje rekla? Ona je odgovorila : rekla sem : klobase! Na to se je mož zadri po laški: »Tu se reče »loganigec, tu se mora govoriti italijanski, tn nofemo ruti Aearo, će hoćete gor oriti po Avavo, poj te v Ara vari jo /« Žen« na to: »Kje so ščavi, veste-li vi zanje, tu smo v Avstriji!« On zopet: »Tu je vse italijanski!« Na zopetni prigovor, da smo tu v Avstriji, je odgovoril dotični finančni organ: »Tudi jaz sem Avstrijec, poglejte mojo obleko!« Žena ga je pa zavrnila prav pošteno: »Vašo obleko spoštujem, vas pa ne!« — Odbajaje mu je zaklicala: »Glejte, da se 1 oste prihodnjič drugače vedli, sicer bi se utegnili videti kje drugje!« On pa: »Prav vas se bojim!« Žena je odšla glasno protestovaje proti takemu postopanju. Nam pa je zatrdila, da ne ve, kaj bi bila storila v svoji nevolji, ako bi ne bila spoštovala sive brade dotičnoga organa. Ta dogodek govori dovolj glasno že sam za-se ! Ni torej dosti, da nas državni organi žalijo radi našega jezika, ampak se o tem še sklicujejo na svojo uradno obleko. To je res tako nečuveno, da moramo na tem mestu povzdigniti svoj glas v slovesen protest proti takemu postopanju z našim ljudstvom. Zapletla. Danes izišlo »Našo Slogo« je zaplenilo državno pravdništvo radi članka »Quousqtie tandem«. Članek je razpravljal o dogodkih v občini Veprine. Mestni svtft tržaški je imel sinoči svojo IV. letošnjo javno sejo. Župan je prijavil, da se je ministerstvu za trgovino doposlala spomenica v ta namen, da bi se mednarodni promet obrnil na direktno zvezo Trst-Cervinjan-Benetke, mesto preko Vidma. Nadalje je deželni odbor predložil vladi spomenico, s katero se urgira predloga zakona za ustanovo italijanskega vseučilišča v Trstu. Slednjič je prijavil župan odgovor, ki ga je dobil od policijskega ravnateljstva radi onega slučaja, ko je neki reda/ slovenski izpovedal na sodišču. Predsedništvo višegtr deželnega sodišča je obvestilo policijsko ravnateljstvo v tem zmislii, da dotični redar ni bil povprašan, da-li zna italijanski, ampak je bil pozvan, naj izpove slovenski, ker zna tudi tu jezik. S tem je rešena ta stvar. Sledila je potem interpelacija Rascovioheva o okrajni bolniški blagajni. O tem govorimo na drugem mestu. — Vršile so so dopolnilne volitve v razne odseke. Da so prezrli Slovence, tega ne treba praviti. — Sprejel se je predlog za parceliranje nekega zemljišča med ulicama Madonnina in Fornaoe. V tajni seji se je določila pogodha za stanovanja duhovščine pri sv. Jakobu. Mesto drugega kooperatorja v mestni bolnici se je podelilo don Alojzu J a c I i c h u. {Pisava imena pravi, kakov je mož.) Teman je zmlsel govora. V sinočnji seji občinskega sveta je interpeloval svetovalec Hasco-v i c h radi dogodka 'z okrajno bolniško blagajno. Želel je izvedeti od župana vzrok, iz katerega je magistrat prevzel upravo rečene blagajne. Pred vsem pa hi bil rad vedel, da-li ni bilo nobene poti, po kateri bi se bili mogli izogniti tej skrajni naredbi ? Iu: meni res gospod župan, da so s to odredbo zavarovane koristi delavstvu? Odgovor županov se je glasil bitstveuo: Rečeno odredbo je izdal magistrat, uporabivSi oblast, ki mu je podeljena od države. Naredba se je izdala „a izključno korist delavskega stanu, za kateri je veliko važnosti, da okrajna blagajna deluje redno. V zadnje čase so bile nastale težave vsled navskrižja v nazorih, tako, da ni bilo možno izvoliti načelstva. Odnošaji v blagajni v zadnje čase niso bili popolnoma normalni. Ista je zaila v velike administrativne težave. Te težave so bile tolike, (la so obrnilo nu-se pozornost na-mestuištva, ki jo videlo z bojaznijo, kako nadaljuje stanje negotovosti v očigled zaostankom in obvezam blagajne. Prosi pa gospoda interpolauta, naj se zadovolji s temi pojasnili, kajti več mu ne more povedati za sedaj. Veselilo ga bo, ako bo možno stvari skoro urediti tako, da nastopijo zopet normalni odnošaji. Ihterpelant Kascovieh se je izjavil na to zadovoljnim s temi »pojasnili«. Take skromnosti ne bi pričakovali od moža, ki hoče nekako veljati za zaščitnika delavcev! To »pojasnilo« gospoda župana je bilo tako nedoločno, temno, da je odprlo vrata na stežaj aajrazličnejim ugibanjem. V interesu delavskega stanu da je izšla ona odredba, nastale so težave v administraciji, negotovost oz i rov na obveze blagajne vzbuja bojazen!! Kaj je to, kaj pomonja to?! In kaj pome-nja še le izjava županova, da no more povedati več, da ne more povedati vsega?! Teman, jako teman je bil zinisel »pojasnila« županovega, tako teman, da ne moremo uineti skromnosti, ki se jo zadovoljila s takim odgovorom. Tu že moramo zaklieati: svetlobe , več svetlobo ?! Ženska podružnica družbe sv. Cirila tn Metoda v Trstll bode imela svoj občni zbor v nedeljo dne 5. marca 1899. ob 5 uri popoludne v prostorih slovanske čitalnice (ulica S. Francesco štv. 19). I. del: Dnevni red: 1. Nagovor podpredsednice. 2. Poročilo tajnice. 3. Poročilo blagajnice. 4. Razni predlogi in želje. 5. Volitev novega odbora. II. del: Domača zabava. Vspored: 1. Burschke: Mazurka. 2. »Domovina«, deklamacija. 3. J. Schveninger: »Vprašaš nas!« 4. Govor. 5. M. K. »Venec narodnih pesmij«. (Izvršujejo učenci slovenske šole). 6. »Nič otrok«, vesela igra v jodnem dejanji. Pevske točke se izvršijo se spremljevanjem glasovirja. Ustopnina 20 nvč., sedeži 10 nvč. Radodarni doneski se bodo vspreje-mali hvaležno. Umrl je dne 28. m. m. v Ptuju znani rodoljub dr. Jakob Ploj. Bodi mu zemljica lahka! Slovenska zmaga na Štajerskem. Na vo-volitvi veleposestnikov v okrajni zastop ptujski so zmagali Slovenci vzlie vsemu pritiskanju ptujskih nemškutarjev. Za podružnico družbe sv. Cirila in Metoda na Oretl je daroval g. Andrej Pertot, posestnik in lastnik gostilne »pri rumeni hiši« v Barkovljah, 20 kron mesto venca na grob pok. župnika Ivana Ocrne-tn. Tatovi lil zlobneži. Iz Rihemberga pišejo »SI. N.« : V torek, dne 21. m. m., so neznani tatovi pokradli H. Hebatu iz Britofa gnjatij in svinjskih krač, drugim sosedom pa perutnine. O tem svojem poslu so se jako hrumeče vedli, so ropotali, in konečno nabrani plen spravili na voziček, pripravljen pod vasjo, ter se odpeljali proti Trstu. V vasi so pobrali neki deklici tudi razna krila, katera so se sušila na hišnem mostovžu. V sredo, dno 22. t. m., sta pa opazila Jože Furlan in Janez Kerševan nekega »prijatelja iz dežele polente in makaronov«, kako je po gozdnem zemljišču nad gradom s ceste zažgal pogozdenje. Ko so priskočili bližnji delavci, ki delajo na novi cesti proti Komnu, se je skušal ta laški tiček skriti, pa so ga vjeli in odvedli na žandarmerijsko postajo, kamor se jo pa branil iti na vso moč. Sele dober pritisk s palico ga je spravil skozi vratu k postajevodji. Po govorjenju je bilo spoznati, da je to človeče je naredilo vse to Ji z narodnega sovraštva. Iz nedaljlie mlnolostl. V Milanu izhajajoči list »I/ Illiistrazione popolare«. Vohune XVII N. 19, od dne 7. marca 1880., je pisal o narodnostnih odnošajih v Istri nastopno: »Na somnju v Pazinu, ki je jeden naj važnoj i h v Istri, se zbirajo najrazličneji tipi slovanskega plemena, bivajoči v Istri. Ti Slovani sestavljajo 2 tretjini prebivalstva vse Istre, dočim sestavljajo Italijani, ukupno s priseljenim avstrijskim življem, zadnjo tretjino prebivalstva. Npodnjcštajerski učitelji prirede dne 9. t. m. v Celji v »Narodnem Domu« velik shod, na katerega vabijo vse »štajersko učiteljstvo in državne iu deželne poslance štajorHlce». Namen shodu je, da stopi učiteljstvo v dotiko z zastopttiki naroda v deželnem in državnem zboru, da jim pojasni položaj učiteljstva in jih pridobi za svoja opravičena stremljenja. Kdor bi želel udeležiti se shoda naj se oglasi za legitimacijo pri sklicatelju, g. Radoslavu KnaHiča. Ta shod je umesten in mi mu želimo obilo vspeha. Nov slovenski list. V Ameriki je v Cle-velandu v državi Ohio začel izhajati nov slovenski časopis »Narodna Beseda«. Amerikanski Slovenci imajo sedaj torej tri liste v svojem jeziku. lTrednik in izdajatelj lista je notar g. Anton Klin v Cle-velandu. Nesreča. V Kočevju jo ponesrečil rudar Fran Medvešček. Padla mu je na nogo velika skala, ki ga je hudo po&kodovala. Prevedli so ga v Ljubljano v bolnieo, kjer je umrl minoli ponedeljek. Nairla smrt tri let nega otroka. 3-letna de-kliea rodbine CamufTo, bivajoče v ulici S. Servolo se je igrala včeraj z drugimi otročiči. Hkratu jo je prijel močan kašelj iu v hipu se je zgrudila v nezavesti. Prestrašena mati je pograbila otroka in je hitela ž njim v bližnjo lekarno. Tam se je slučajno nahajal zdravnik dr. Spadoni in je videl takoj, da je življenje otroka v nevarnosti. In ros je otrok kmalo izdahnil svojo mlado dušo. Nevarnega tata je prijel včeraj policijski ofieijal Titz. Isti je mehanik Paskval S., bivajoči v Skednju. Pri njem so našli raznih ukradenih stvari, zlatih iu srebrnih. V njegovem stanovanju pa so našli nekaj zastavnih listov in nič manje nego 17 vetrihov. Glede teh se je izgovarjal tat, da mu rabijo v njegovem rokodelstvu. Verujemo — saj je kradnja njegovo rokodelstvo. Loterijske Številke izžrebane dne 1. t. m.: Lvov .41 15 73 24 19. Različne vesti. Prognan v Sibirijo. Dne 19. t. m. seje pred sodiščem v Lodzu v Rusko-Poljski imel braniti židovski tvorničar Salo Baruch, radi požiganja. Zavaroval je namreč svojo tovarno za velikansko svoto 250.000 rubljev in jo potem skušal pregovoriti svojega delavca Lcvandovskcga, naj mu jo zažge. Levandovski je obljubil navidezno, da stori to. Na tihem pa je obvestil o tem tajno policijo. Ker pa Levandovski le predolgo ni hotel zažgati tovarno, si je tvorničar Baruli dobil drugo orodje, delavca Lebensohna, kateremu je obljubil 500 rubljev, če mu zažge tovarno. Lebensohna so prijeli, ravno ko je hotel zažgati poslopje. Sodniki so obsodili tako tvorničarja Salo Barucha kakor tudi Lebensoha v dosmrtno progna n s t v o v Sibirijo. Bolezen papeževa. Fistola, ki so jo operirali predvčerajšnjem, je imet papež že 25 let nad kostjo ledij na levi stram. Fistula je bila debela kakor navadna pomaranča, toida nikdo ni vedel o njej, razun sluge. Papež se je sprva upiral operaciji, no slednjič so ga zdravniki vendar pregovorili. Prebil jc operacijo s tako potrpežljivostjo, kakoršnje ne bi bilo pričakovati ob taki starosti. Pošalil se je celo z zdravniki, češ, da treba po-posebne srčnosti v to, da se operira 90-letncga starčka. Tako svež je bil, da je po operaciji mons. Angeliju navel neko — poezijo. Operacija se je posrečila popolnoma. Brzojavna in telefonična poročila. (Zadnje vesti.) Dunaj 2. Vesti o bolezni papeževi so napravile tu velik utis, sosebno med visokim plemstvom. Velika zaloga solidnega pohištva in tapecarij od Viljelma DaNa Torre v Trstu Trg S. Giovanni hiš. štev. 5 (hiša Diana). Absolutno konkurenčne cene. Moje pohištvo donese srečo! Zaloga in tovarna pohištva vsake vrste od Alessaniro Levi Minzi v Trste. 1'iazza Kosari« žtev. 2. (Kolsko poslopje). Bogat izbor v tapet arija h, zrcalih in slikah. Ilustriran cenik gratis in franko vsakemu na zahtevo. Cene brez konkurence. Predmeti postavijo se na brod ali železnico, brez da bi se za to kaj zaračunalo. Na nuncij*turno prihajajo neprestano odlične usebe, želeče kaj izvedeti o papežu. Budimpešta 2. (Zbornica poslancev.) Predsednikom zlmrniee jo bil izvoljen bivši minister za notranje stvari, Perezel, z 244 glasovi. Szillagvi, bivši predsednik zbornice, je dobil 74 glasov. Po dovršeni volitvi se je starostni predsednik Marnla-rasz zahvalil na podpori, ki jo je dobival od zbornice v dobi njegovega začasnega predsedovanja. Novoizvoljeni predsednik se je zahvalil nn tem izkazu zaupanja. Zaveda se, da so mu moči nezadostne za toli težavno nalogo. (Opozicija je ploskala demonstrativno.) Vender se nadeja, pričakuje podpore od zbornice, da bode mogel voditi svoj posel s popolno nepristranostjo. Podpredsednikoma sta bila izvoljena poslanca Bela Talvan in Gabrijel Daniel. Hrvatski poslanci so so danes predstavili novemu ministerskemu predsedniku. Pctrograd 2. ,Vse vesti o bolehnosti carja so izmišljene. Car je pri dobrem zdravju in vo
  • w» plat-a po 1 nč. za besedo; za večkratno innercijo pa se cena primerno zniža. Oglasi r.n vse leto za enkrat na teden stanejo po 10 gld. ter se plačujejo v četrtletnih anteeipatnih obrokih. Alojzij Posredovalnica sa potovanja. EJ Piazza Negoziante 1. IflOZCTIC d*jep°jat,ni,H 7»vs«- korSna potovanja in »prejema predplačila za obisk svet. razstave t Parizu l. 1900. Zaloga krompirja, zelja in fižola. • S i | | ulica Molin picoolo 5t. 9 VdlOVeC JAK. im* "^B0 k™mpirjft,relja fižola in drugih pridelkov. Razprodava na debelo. Podnk v glasbi. || i ulica Stadion 19, I. n. po lil 3111 j učuje glasbo praktično in teoretično, doma in zunaj. Zaloga olja, mila in kisa. »t i A | Ulica Torrente St. M. vatovec Anton pr°^a ^« l>elo. Naročila izvršuje točno. Krčme. Vogrič kisa na drobno in de- Čokelj Andrej Ulica Commerciale *t. 10 toči izbovna istrska in dalmatinska vina. Kuhinja priprosta ali čedna in cena. ulica Carintia St. 25 toči izvrstno črno in belo istrsko vino ter Jurković Mate ima dobro domačo kuhinjo. Krojači. A * | a i krojač v ulici Kncchi St. ocuKa Anton r> m nadRtr izdeiuJe obleke po poSteni ceni. Tudi proti plačilu v mesečnih obrokih. Obuvala. „pri Pepetu KraSevcu" na Rožariju poleg cerkve Sv. Petra pod ljudsko Solo, ima veliko zalogo obuval. Sprejema tudi naročbe. DaUoh H i ulicaRiborgo St. '2f>. Velika nenar 1 GTGl zalo8a in delavnica vsakovrstnega obuvala po naročbi. ■* Via Giulia 64 Podaja N |j|| IZOn v,,ftkovr8tnillje8tvin,ko. louijalnegn blaga in olja Stantič Josip M. Aite (prej Aite & Zadnik) Via Nuova ogel ulic« S. Lazzaro. Razprodaja vse-blago v zaludi |k> znižanih cenah. ZALOGA POHIŠTVA IN OGLEDAL Tlafaela Italia TRST — Via Malcanton St. ! — TRST Zaloga pohištva za jedilnice, spalnice In sprejemnike, žimnic lu peresiiic, ogledal in ieleznlh blagajn, po cenah, da se ni bati konkurence. Služba korespondenta. Podpisani sprejmem npretnega in vestnega, korespondenta in knjigovodjo, veščega slovenskemu oziroma hrvatskemu, italijanskemu in nemškemu jeziku 7. dobrimi spričevali. Prednost dajem onim, ki bo vešči kožarskomu obrtu. — Plnča po dogovoru. And. Jakil, kožarska tovarna v Rupi poštn Miren pri Gorici. VMR sposoben v popravljanju vsakovrstnih ur, sc priporoča hI. slovanskemu občinstvu Trsta in okolice. Friderik Colja, raznaSalec „Ediuonti" in vratar, Via Solltarto it. S. Nazarij Dunajska borza dne Državni dolg v papirju „ „ v srebrn . . Avstrijska renta v zlatu . „ ,, v kronali Kreditno akcije..... London 10 Lsr...... 520 mark....... Napoleoni....... 100 italijanskih lir .... 2. marca. ilaiicR 101.25 101.05 120.20 97.86 369.60 120,46 11.78 0.55 44.25 včeraj 101.35 101.05 120.25 97.85 370.25 120.40 11.78 9.55 44.20 Najnoveja trgovinska vest. »W-York 1. marca (Izv. brzojav.) Pšenica za marc 87'/4, za maj 78'/a, za juli 7 6 V Koruza za maj 418/4. Mast 550. D. Zadnik V 'H ' Trg Sv. Ivana u hod Via della Legna. Špiritu« ainapia oompotuaia ALGOFON. Jedino sredstvo proti zobobolu, revmatič. glavobolu, migreni itd Steklenica z navodilom stane le 20 nvč. ter se dobiva jedino le v lekarni PRAXMARER (Aidue Mori) Piazza ganile TRST Paziti na ponarejanja. Nova centralna čevljarnica v Trstu. Via Malcttnton štv. 2. Bogat izbor čevljev /a gospode, gospe in otroke. Delo solidno, trpežno in po mogočih konkurenčni h cenah. Svetovna kolesa amerikanski originali TRIBUNE IN ARENA odlikovana v vseh državah na kontinentu radi eleganoe, točnosti in vstrajanja, prodaja s© Izključno le pri glavnem zastopniku ANTONU SKERL V TRSTU, VU S. Lazzaro Atv. 6, naaprotl palafia Salam. NB. Navadna kolesa prodajajo se preti 2-letni garanoiji, ročaj in pritikline po želji kupoa. Mehanična delavnica W za vsakovrstno popravo koles in šivalnih strojev. H CENE ZMERNE. -**--CENE ZMERNE. S Prodaja manufakturnoga blaga po najnižji coni. 1 glav lobitek|00B000Kr 2. glav. dobitek 25.000 Kr'vr 3. glav. dobitek |0.000Kl V1 v gotovini 2 0°/o odbitka. Dunajske srečke po 50 nvč. ^T*1!0««Giuseppe-Bolaftio'-Maudl & Comp"1,11 Mar~ Nigrin, Enrico Schiffinann, Oiuncppe Zoldan. )", AleHsandro Levi, Girolamo Morpurgo.Marco