PoStnina plačana v gotovfnL Leto XVI., štev. 55 opravuistvo. i-jubljana Knafljeva ulica 6. — Teieton št. 3122, 3123, 3124. 3125. 3126. Inseratni oddeieK: LJubljana Selen-burgova ui . 3. — Tel 3492, Z4»2. Pouruzmca Maribor: GosposKa ulica št. 11. — Telefon št- 2455 Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. _ Telefon št 190 Računi pn pošt ček zavodih: Ljubljana št. 11.842. Praga čislo 78.180, Wien št 105.241. T. G. Masaryk Danes se češkoslovaška republika vdano in hvaležno klanja svojemu prezi-dentu T. G. Masaryku, ki mu je usoda naklonila dar visoke starosti 85 let. Ves slovanski svet, vsa širna Evropa se s priznanjem spominjata enega največjih svojih reprezentativnih mož. Med državniki današnjega sveta je ta starost tako edinstvena, kakor je brez primere v našem času, da bi še kateri državnik v toliki meri poosebil v sebi državo m narod kakor T. G. Masaryk. Z njegovim imenom so zvezane najsvetlejše stram češkoslovaške zgodovine po tragičnem polomu na Beli gori. Ime T. G. Masa-ryka je in ostane še poznim rodovom rambol narodove svobode in nezavisno-sti, priborjene ne le z orožjem in krvjo, marveč tudi z duhovno in moralno zmago, ki skoraj nimata primere v zgodovini človeštva. T G. Masaryk je zrasel iz malih razmer malega naroda. Majhen narod si^ne more priboriti svobode s fizično močjo, marveč mora za svoje osvobojenje m za ohranitev pridobljene svobode neprestano razvijati vse duševne sposobnosti m moralne" sile. Češkoslovaška, ki ima v zemljepisno-političnem pogledu zelo neugoden položaj, vodi danes najvzornejso politiko malega naroda. Njem bistrovidni državniki so živi stebri vsega miroljubnega prizadevanja v Evropi, iz-podbudni organizatorji moralne obrambe malih narodov pred imperializmom velikih in močnih, vneti podporniki Društva narodov kot najvišje politicno-mo ralne institucije na svetu. Vsa ta politika korenini v velikem miselnem in kritičnem delu, ki ga je opravil T. G. Masaryk v dolgih desetletjih svojega blagoslovljenega življenja. V spisu »Nova Evropa«, ki je izšel med svetovno vojno, in v knjigi »Svetovna revolucija«, ki jo je izdal že kot prezi-dent, je Masaryk globoko orisal nasprotje med velikimi in malimi narodi in razčlenil vzroke imperializma. Obenem je pokazal, v čem so dolžnosti manjših in srednjih držav v današnjem svetu. Razvo1 političnih razmer v Evropi je v zadnjih letih samo potrdil njegove nazore in Evropa ne bo toliko časa ozdravljena, dokler ne zmagajo z organiziranim prizadevanjem vseh demokratičnih, zlasti pa manjših narodov visoka moralna načela, ki jih je Masaryk postavil zoper cezarski imperializem. Masarvk m samo tipičen politik in vodja malega naroda, ki duhovno m moralno raste v velikega, marveč je takisto značilen politik demokracije. Vsa kriza, ki jc preživljajo nekatere oblike demokracije, vsi poizkusi, da se veliki narodni in mednarodni problemi rešijo izven demokracije in proti nji, ves velikanski val zanikavanja in nasilja, ki buta ob demokratične sisteme v Evropi in Ameriki, — vse to še vedno ni dalo razumnim plastem človeštva prepričevalnega dokaza, da se je demokracija preživela. Zato pa tem bolj veljajo Masa rvkove besede, da prava demokracija šele pride, ko bodo narodi v dolgih in težkih borbah dozoreli za njo. Zakaj demokracija, kakor jo pojmuje Masaryk, je utemeljena na zdravem razumu in na veri v človeka. Naj se nihalo časa še toliko zaganja v skrajnosti, bo vendar prej ali slej zopet zmagala smer umerjene sredine, v kateri prospeva demokratična metoda kot edina pot k razumno in pravično urejenemu družbenemu življenju. V tem pogledu T. G. Masaryk m samo češkoslovaški prezident in narodni voditelj, marveč je duhovni predstavite] i vseh tistih struj v območju zapadne kulture, ki skušajo politična dejanja podrediti etičnim načelom in ustvariti trajne temelje mirnega in razumnega sožitja omikanih narodov. Zato ie T. G. Masaryk, edini filozof na najvišjem državnem mestu, velik memento ne le svojemu narodu, marveč tudi vsemu ostalemu svetu. Njegove ideje so še vedno žive, one so pozitivna antiteza novemu pojmovanju voditeljstva, družbenega razvoja in politične morale, ki v skraj-nc-stnih oblikah boljševizma in fašizma zastruplja ozračje današnje, že brez tega dovolj izmučene Evrope. Nas Jugoslovene, ki smo najtesnejši prijatelji Čehoslovakov, navdaja duhovna veličina T. G. Masaryka z globokim spoštovanjem do njegove osebnosti in do čistosti njegovih načel. V območju vsega češkoslovaškega naroda ne vidimo °ne smeri ne osebnosti, ki bi nam več povedale o bistvu bratskega naroda. V Masarykovem realizmu, ki je prenehal biti strankarski program, da je lahko postal osnovna politična metoda vsega češkoslovaškega naroda in vse njegove države vidimo skrivnost velikih uspehov ki smo jih preko Male antante ir dru^'h v bratski zvestobi preizkušenih zavezniških oblik deležni tudi mi. V najožjem Masarvkovem učencu dr Benesu imajo Čehoslovak. nadaljevalca Masarv-kovega duha in dela; v njem imamo Ju-gcsloveni - zopet v duhu Masarvkovih velikih izročil - svojega zvestega prijatelja. Ta kontinuiteta predstavlja enn najpozitivnejših postavk v naših vza-iemnostnih prizadevanjih. T G Masarvk po pravici zasluzi ime »očeta naroda«. Njegova življenjska pot je čudovit primer rasti in dozorevanja Ljubljana, četrtek 1. marca 19» Cena t Din Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana. Knafljeva ulica 5. Telefon 3122. 3123. 3124. 3125, 3126 Maribor, Gosposka ulica 11 Telefon št 2440. Celje, StrossmayerJeva ulica štev. 1. Telefon št. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifi. Polom Venizelosovesa upora neizogiben Po zadnjih vesteh je odpor upornikov v glavnem že strt - Uporniki se drže samo še na Kreti in deloma v severni Grčiji, povsod drugod pa je vlada gospodar položaja Atene, 6. marca. p. Po uradnem komunikeju izgleda, da se je v zadnjih 12 urah položaj izpremenil znatno v korist vlade. Vlada se nadeja, da bo že v teku jutrišnjega dne upor zadušen in po vsej državi vzpostavljen red in mir. Danes so vojna letala znova napadla upornike na Kreti ter se je razvila huda borba. Letala so bombardirala važne uporniške postojanke in izzvala med uporniki velik nered. Drugi del vojnih letal je tudi danes sodeloval pri vojaških operacijah v severni Grčiji. General Kondilis, ki poveljuje vladnim četam, je danes znova z letaki pozval upornike, naj se najkasneje do 6. zvečer vdajo, sicer bo izvršil generalni napad in jih uničil do zadnjega moža. V teku današnjega dne so celi oddelki upornikov prešli k vladnim četam. Vojni minister Kondilis, ki je sam prevzel vodstvo vladnih čet v Makedoniji, je obvestil predsednika vlade Tsal-darisa. da je močan oddelek vladnih čet prekoračil reko Strumo, kar pomeni, da so bile uporniške čete poražene. Vladnim četam se je dalje ponovno posrečilo zasesti mesto Seres. Četrta uporniška armada je bila potisnjena nazaj in so se njene edinice razdvojile, pri čemer so imele precejšnje izgube. Ker je potekel tudi rok, ki ga je določil general Kondilis za predajo vsta-šev, se je včeraj popoldne začela proti njim ofenziva s težkim topništvom. Atene, 6. marca. AA. Operacije rednih čet v vzhodni Makedoniji so rodile dobre uspehe. V vladnih krogih vlada zaradi tega optimistično razpoloženje. Zvečer ob 18. je bil izdan naslednji komunike : Razen Krete in manjšega dela vzhodne Makedonije je vsa Grčija z otoki vred v vladnih rokah. Z vseh strani dobiva Tsaldarisova vlada vdanostne brzojavke. Vlada v premoči Pariz, 6. marca. p. O razvoju dogodkov v Grčiji vlada v pariških krogih precejšnja nejasnost. Listi prinašajo le uradna poročila grške agencije, ki so pa seveda strogo cenzurirana. Zasebnih poročil iz Grčije ni mogoče dobiti, ker je zabranjena vsaka uporaba telefona in brzojava. __ Danes so prispele v Pariz vesti, da je Tsaldarisova vlada v veliki premoči nad uporniki. Uporniki se drže samo še na Kreti, dočim je vse ostalo grško ozemlje z otoki vred že v rokah vlade. Urad-n? poločila naglašajo, da vlada v vsej Grčiji mir in da se je vladi že posrečilo zatreti tudi upor v severni Grčiji. Uporniki so stisnjeni na ozko ozemlje severno od S trume in bolgarsko mejo ter po večini že obkoljeni Veliki oddelki upornikov so se že vdali, ostali pa se umikajo v velikem neredu. London, 6. marca. AA. Reuter poroča iz Aten, da so vladna letala obmetavala z bombami uporne čete v Makedoniji, ki jim poveljuje general Kame-nos. Upornih čet je še približno 3000. Iz brzojavke admirala Demtihasa, ki so jo prestregli v Atenah, je videti, da se uporne čete na Kreti bore s hudimi težavami. Uporniki beže v Bolgarijo Sofija 6. marca, p. Središče revolucije v Grčiji je sedaj v vzhodni Makedoniji v neposredni bližini bolgarske meje. I* Ksantija se sliši grmenje topov in reglja-nje mltraljez. Bolgarska meja je strogo zastražena, na grški strani pa ni opažati m-kakih ojačenj. Na bolgarsko ozemlje so v teku zadnjih dveh »dni prispeli že Številni begunci, ki so jih na meji takoj razorožili in začasno namestili v posebnem taborišču. V južni Grčiji mir London, 6. marca. g. Potniki vodnega letala, ki vrši službo na progi London-Aleksandrija in ki je danes dopoldne letelo preko Aten in Pireja, pripovedujejo, da vlada v teh mestih miT. Ceste so pa kakor izumrle in promet je, kakor se zdi. popolnoma ustavljen. velike, enkratne osebnosti. Iz brezobzirnega kritika naroda, iz rušitelja njegovih malikov, konvencionalnih laži in namišljenih veličin je postal veliki zidar svobodne države. Kot 651etni starec je šel v negotovo emigracijo in porušil vse mostove s staro politiko; iz filozofa hu-manitete in iz etika je postal revolucionar, ki je obredel ves Stari in Novi svet, da je prepričal odločilne kroge o potrebi radikalne rešitve avstro-ogrske-ga vprašanja. Mož, ki so ga nekoč zaradi treznega in kritičnega gledanja na nekatere domače pojave psovali z izdajalcem naroda, je postal poosebi ienje njegove svobode in moralne veličine, velik Čeh, kakor sta bila Hus in Komen-sky, edinstvena osebnost današnjega čehoslovaštva. Tej neumrljivi veličini T G. Masary-ka se ob slavju njegovih patriarhalnih let klanjamo tudi Jugosloveni! Slabo vreme ovira operacije Parir, 6. marca AA- Iz Soluna poročajo, da slabo vreme otežuje operacije vladnih čet, vendar so na vladni strani prepričani, da je poraz upornikov samo vprašanje časa, ker jim primanjkuje živeža. Tujim letalom prepovedan polet preko Grčije Atene, 6. marca. AA. (Poročilo dopisnika Avale.) Vlada je do nadaljnje odredbe prepovedala tujim letalom prelet grškega ozemlja. Rezervni oSicirji na strani vlade Atene, 6. marca. AA. Od davi je apet oživel promet po atenskih ulicah. Ker je oblast ukinila prepoved prometa z avtomobili in taksiji. Danes se je v Atenah vršilo tudi zborovanje združenja rezervnih oficirjev. Na • zborovanju so sprejeli resolucijo, v kateri se popolnoma solidarizirajo z vlado in odobravaio niene dosedanje ukrepe. Papanastasiu konfiniran Pariz, 6. marca. AA. Havas poroča iz Aten: Bivši ministrski predsednik Papanastasiu je obvestil notranjega ministra, da ostane v svojem stanovanju, da mu je na razpolago in da ne namerava zapustiti Aten. Notranji minister je dovolil Papanastasiu, da ostane v svojem stanovanju. Papanastasiu je poslal predsedniku republike pismo, v katerem pravi, naj bi vsak grški državljan v dneh prave državljanske vojne storil vse, da prepreči nadaljnje prelivanje krvi. Mihalakopulos obsoja Venizelosa Atene, 6. marca. AA. Atenska agencija poroča: Bivši zunanji minister Mihalakopulos je sno?i novinarjem izjavil: Da so voditelji tega prevrata vedeli, kakšne bodo'strahovite rane njihovega postopka na telesu matere jomovine, ne bi bili storili teh svojih nezaslišanih korakov. Kot nekdanji politični sodelavec Venizelosa in kot bivši zunanji minister smatram, da lahko zahtevam od njega, naj zastavi ves svoj vpliv, da te notranje borbe prenehajo. Zaplemba premoženja upornikov Atene, 6. marca. AA Danes je v uradnem listu izšel sklep vlade o zaplembi imetja voditeljev upora. Sredstva iz zaplenjenih imetij upornikov pojdejo za odškodovanje žrtev državljanske vojne in za kritje škode, storjene državi, b. pr. na uporniških ladjah. Zdi se, da bodo predvsem zaplenili imetje Venizelosa in njegovih sinov. Kreta blokirana Upornikom je onemogočen vsak dovoz živil — Vlada jih namerava izstradati in brez krvoprelitja prisilitj h kapitulaciji Atene, 6. marca. p. Po zlomu upora v se- I novih zalog živil in drugih potrebščin, ker verni Grčiji je vlada koncentrirala sedaj so se razširile vesti, da nameravajo usta- svojo akcijo proti zadnjemu oporišču upor j viti vsako trgovsko ladjo, ki bi se jim pri nikov, na otok Kreto. Otok je tako rekoe bližala in jo izropati. Obenem je vlada po blokiran. Vojna mornarica je zasedla vse važnejše prehode, tako da uporna mornarica v nobenem pogledu ne more priti upornikom na kopnem na pomoč, niti s katerekoli strani napasti^e-rško celino. Ker so ugasnjeni vsi svetilniki in vhodi ▼ iuke za prti z minami, se uporniške ladje skoro ne morejo vee gibati. Tudi jim primanjkuje goriva, tako da bodo. ako ne dobe pomoči od zunaj, kmalu postale negibne. Dotlej se vladna mornarica vzdržuje vsake večje akcijo in se omejuje zgolj na blokado. Upornikom na Kreti tudi primanjkuje hrane, na drugi strani pa jih neprestano vinemir jajo vojna letala, ki bombardirajo glavne uporniške postojanke. Vse kaže, da so na Kreti že spoznali zlom revolucionarnega pokreta in se pripravljajo na beg. Vlada je storila vse, da jim beg prepreči ali vsaj otežkoči. Obvestila je vse pomorske oblasti, da je do nadaljnjega pristajanje tujih ladij v grških lukah za hran jeno. S tem hoče preprečiti, da bi uporniki kakorkoli prišli do svojih konzulatih obvestila vse grške in inozemske uvoznike, naj do nadaljnjega ne pošiljajo po morju nikakih transportov žita ali drugih živil, da bi ne prišla v roke upornikov. Ker se je izvedelo, da namerava Venizelos z uporniškimi ladjami pobegniti v Egipt, je grški poslanik danes interveniral pri egiptski vladi in dosegel, da bodo egiptske oblasti postopale z uporniki strogo po mednarodnih določbah. Uporniki bode internirani, ladje pa razorožene in za časno zaplenjene, nato pa vrnjene Grčiji. Na ta način smatrajo, da je upornikom na Kreti onemogočena vsaka nadaljnja akcija ter da jih bodo izstradali in tako prisilili h kapitulaciji brez večjega krvoprelitja. Plastiras se je zatekel v Italijo Bim, 6. marca. AA. Tu potrjujejo, da se je general Plastiras od 4 t. m. zvečer mudil v Brindisiju. Vznemirjenje v Bolgariji Vojaški ukrepi bolgarske vlade na meji so izzvali v mednarodnih krogih precejšnje razburjenje Pariz, d. marca. p. Dogodki v Grčiji so potisnili v ozadje vso politično aktivnost in izzvali splošno pozornost v francoskih političnih krogih. V javnosti je opažati precejšnje vznemirjenje in bojazen, da bi dogodki v Grčiji zavzeli večji obseg ter bi mogli spraviti v nevarnost mir v tem delu Evrope. Vesti o velikih transportih bolgarskih čet na bolgarsko-grško mejo, o čemer je včeraj bolgarski zunanji minister g. Batolov obvestil vse inozemske diplomatske predstavnike v Sofjii, so delovale v Parizu kot strela z jasnega neba. V političnih krogih smatrajo, da so ti ukrepi bolgarske vlade vsekakor preuranje-ni in sklepajo iz tega, da želi Bolgarija izzvati v Grčiji še večje komplikacije. To mnenje potrjuje okolnost, da se je razvijala med grškim in bolgarskim tiskom že pred temi dogodki žolčna kampanja, v kateri »o grški listi očitali Bolgariji gotove agresivne namene Še bolj utrjuje to mnenje pariških krogov dejstvo, da se je eden izmed glavnih organizatorjev pobune v Grčiji, general Plastiras, dne 25. januarja mudil v Bolgariji ter je imel na bolgarsko-grški meji sestanek s svojimi grškimi zaupniki Vse to vzbuja v pariških krogih mnenje, da se Bolgarija pri teh dogodkih ne namerava omejiti zgolj na vlogo pasivnega opazovalca. Vendar pa se v Parizu nadejajo, da s« Bolgarija ne bo spuščala v oboroženo intervencijo, kar bi moglo izzvati nedosledne posledice. Če so bolgarski vladni krogi kakorkoli zainteresirani na uspehu uporniškega gibanja v Grčiji, potem se more pošiljanje bolgarskih čet na grško mejo vsekakor smatrati za moralno podpiranje upornikov. Kronski svet v Sofiji Sofija, 6. marca. g. Danes od 16. do 18 se je v kraljevski palači vršila seja ožjega ministrskega sveta pod predsedstvom kralja Borisa. Seji sta prisostvovala tudi šef generalnega štaba Georgijev in povelinik sofijskega vojaškega okrožja general Ca-nov. pod čegar poveljstvo spada tudi vse ozemlje ob grško-bolgarski meji v Makedoniji. Po uradnem sporočilu se je izredni ministrski »vet bavil z vojaškimi vprašanji, ki so jih povzročili dogodki v Grčiji. "Navzočnost kralja na seji smatrajo za znak, da presojajo v Bolgariji položaj na Grškem zelo resno Predvsem obstoji bojazen, da bi se mogli veliki grški oddelki v primeru poraza z orožjem umakniti na bolgarsko ozemlje, kjer jih bodo morali seveda razorožiti, da se preprečijo komplikacije. Nevarnost, da bi bila Bolgarska na en ali drugi način zapletena v grško državljansko vojno je tem večja, ker se vršijo odločilni boji na bolgarsko-grški meji v vzhodni Makedoniji. Sofija, 6. marca. A A. Telefonske zveze iz Sofije s Solunom in Atenami so od včeraj popoldne prekinjene. Tukajšnje grško poslaništvo je skušalo opetovano stopiti v telefonske sfcike z grško vlado in z grškimi oblastmi v Solunu, vendar brez uspeha. Vsi sofijski krogi smatrajo, da je položaj na Grškem izredno resen in se boje, da bi ti dogodki ne povzročili komplikacij na Balkanu. Sofija, 6. marca. č. Včerajšnja izjava zunanjega ministra Koste Batolova o zadržanju Bolgarije glede na boje med grškimi vladnimi in uporniškimi četami, je izzvala veliko pozornost v gospodarski javnosti. V tisku prihaja do izraza skrb, da bi moglo priti do nezaželjenega zapleta Bolgarije v notranje zadeve Grčije in to tembolj, ker je bolgarska vlada ojačila svoje vojne sile ob grški meji. Istočasno prihajajo vesti iz Turčije o naglem odpošiljanju turških vojaških oddelkov iz notranjosti države proti bolgarski meji. Gotovi krogi vidijo v tem demonstracijo Turčije proti Bolgariji zaradi njenih vojaških ukrepov na grški meji. Dogodki na bolgarsko-turski meji ter ojačenje bolgarskih čet na meji sta izzvala seveda tudi zanimanje tujih diplomatskih krogov. Zunanji minister Batolov je imel včeraj in danes več razgovorov z inozemskimi diplomatskimi predstavniki v Sofiji. Tako poročajo, da je najprej dolgo konferiral z grškim poslanikom, zatem pa ie sprejel v teku včerajšnjega dneva poslanike Francije, Jugoslavije, Rumunije, Češkoslovaške, Turčije, Anglije, Italije in še nekaterih drugih držav. Vsi ti obiski so v zvezi s stališčem Bolgarije glede na dogodke v Grčiji. Važnost teh razgovorov je razvidna tudi iz dejstva, da so vsi omenjeni diplomatski predstavniki takoj nato odposlali obširne šifrirane brzojavke svojim vladam. Predsednik vlade in vojni minister Zla-tev je bil* v daljši avdienci pri kralju Borisu, po kateri je izjavil novinarjem, da je poročal kralju o bolgarski orientaciji glede na položaj v Grčiji. Tudi ministrski svet je danes razpravljal o tem. Mednarodni šahovski turnir v Moskvi Moskva, 6. marca. b. Cim bolj se približuje konec turnirja, tem bolj postajajo partije ogorčene. V današnjem XIV. kolu so bile do odmora (do 19. ure) končane le 3 partije. Pire je prišel v silno težki poziciji v časovno stisko rn je napravil hudo napako, ki jo je Goglidze takoj izkoristil in zmagal. Capablanca se je kot beli znašel proti Rabinoviču v nekoliko slabša poziciji, je pa hitro menjal figure in dosegel remis. Rjumin je proti ukrajinskemu mojstru Bogatirčuku dobil močan napad in zmagal. Največjo senzacijo utegne prinesti partija Flohr : Menčikova. Damska svetovna prvakinja ima ob prekinitvi mnogo boljšo pozicijo ter ni izključeno, da bo zmagala. Dr. Lasker je igral proti Botvin-niku otvoritev sijajno, v središnjici pa je sovjetski prvak svojo pozicijo nekoliko zboljšal. Ragozin je kot črni dobil proti Lisicinu pešca in ima izglede na zmago. Partije Romanovski : Lilienthal, Lo-wen-fiseh : Cehover, Alatoroev : Kan in Stahl-berg : Spielmann so bile prekinjene v nejasnih pozicijah. Po 17 ur trajajočem boju se je končno vendarle končala tudi v X. kolu prekinjena partija Lisičin : Botvinnik. Lisičin, ki je imel v končnici skakača in 3 pešce proti skakaču in 2 pešcema nasprotnika, je po 107 potezah sprejel remis. Moskva, 6. marca. b. Razen partije Ala-torcev-Kan, ki sta prekinila, so bile po odmoru končane vse partije. Cehover je kot črni v indijski partiji porazil L8wenfischa, Flohr pa je s težavo dosegel proti Menči-kovi remis. Remis so bile tudi partije: Ro-manovskij-Lilienthal, Botvinnik-dr. Lasker, Lisicin-Ragozin in Stahlberg-Spielmann. Stanje po XIV. kolu: Botvinnik 10 in pol, Flohr 10, Lovvenfisch, dr. Lasker 9, Capablanca 8 in pol, Romanovskij 7 in pol. Kan 7 (1), Rjumin, Ragozin, Lilienthal, Rabino-vič in Spielmann 7, Goglidze 6 in pol (1), Alatorcev in Stahlberg 6 (1), Pire 6, Lisičin 5 in pol (2), Bogatirčuk, Cehover 4 in pol, Menčikova 1 in poL V četrtek igrajo v XV. kolu: Flohr - Romanovski, Lilienthal : Lowenfisch, Rjumin : Cehover, Botvinnik : Bogatirčuk, dr. Lasker : Alatorcev, Pire : Lisičin, Kan : Goglidze, Ragozin : Stahlberg, Rabinovič : Menčikova, Spielmann : Capablanca. Gombos proti Bethlenu Z izstopom grofa Bethlena in njegovih pristašev je stari vladni blok popolnoma razbit Budimpešta, 6. marca. d. Kakor se je zvedelo naknadno, se je ministrski predsednik Gombog posluždl pooblastila za razpust parlamenta. ker je zaupno zvedel, da mu je Bethleoove večina v poslanski zbornici pripravila zb včerajšnjo sejo poraz. Grof Bet* hlen je izstopil iz umita r isti Sne stranke in računajo, da mu bo sledilo še 40 njegovih pristašev. V političnih krogih tolmačijo raapus4 parlamenta kot prvi korak za ustanovitev nove fronte, ki naj bi io tvorili G&mbosova skupina iz prejšnjega vladnega bloka, kr ščansko-socialna skupina in zelo močna skupina malih poljedelcev, ki ji načeluje Tybor Eckhardt. Namen ustanovitve novega bloka naj bi bile uspešna borba pro«i marksistom in liberalcem, da bi mosla sedanja vlada uvesti fašistični režim Stari vladn blok je popolnoma razbi« ter pripravlja grof Bethleo ustanovitev ustevno-obrambnega bloka s geslom, da se razpu- stitev parlamenta v nobenem pogledu ne strinja z določbami ustave. Vodja leg iti ni ie tov grof Palaviccini, ki je na glasu kot nasprotnik Nemčije, je izjavil, da pr:pravlja Gombos teren za organiziranje hrtl&rizma na Madžarskem. Ta njegov poizkus bo izoval ostro kritiko »seh madžarskih politikov, ki so ostali zvesti madžarski ustavi. Danes opoldne bo objavili pismo grofa Bethlena predsedniku vladne stranke, v katerem pravi: »Ker smatram, da se po dogodkih včerajšnjega dne ni izvedel med predsednikom vlade Gombosom in menoj sklenjeni dogovor, menim, da politična smer, ki bi Ji mogel služiti z vsem svojim prepričanjem, »i več zagotovljena« Po aodbi poučenih, namerava vlada v najkrajšem času preklicati prepoved javnih zborovanj in sestankov. Užaljena Nemčija Po mnenju nemških merodajnih krogov pomeni angleška Bela knjiga manifestacijo nezaupanja proti Hitlerjevi politiki Berlin, 6. marca. g. V nemškem tisku danes ni več govora o bolezni kancelarja, s katero so utemeljili odpoved obiska angleških državnikov Simoua in Edena. Listi se bavijo izključno z angleško Belo knjigo. Ako bi bila nemška javnost razburjena zaradi obolelosti Hitlerja, bi listi to seveda morali upoštevati, ker pa tega ni, je upravičeno mnenje, da je prehlad Hitlerja bil samo izgovor za odpoved obiska angleških državnikov. Vedno bolj se kaže, da je pravi vzrok odpovedi nezadovoljstvo zaradi angleške Bele knjige, ker se njena objava tik pred nameravanim odhodom Simona v Berlin smatra za briskiranje nemške vlade. V narodno - socialističnih krogih trdijo, da so izjave angleške Bele knjige o nemškem oboroževanju osebna razžalitev Hitlerja ter manifestacija nezaupanja proti politiki, za katero je odgovoren. Kaj namerava ukreniti nemška vlada, doslej še ni znano. V krogih zunanjega ministrstva menijo, da je treba še počakati na debato v spodnji zbornici o zvišanju angleškega voj nega proračuna, ki se bo pričela v ponedeljek. Zadnja odločitev pa bo pri Hitlerju. Alfred Rosenberg piše v listu »Volkischer Beobachter«, da je Bela knjiga zbudila v vsej Nemčiji veliko razočaranje. Uprav smešno je, pravi Rosenberg, če kdo ravuo hitlerjevsko mladino in njeno vzgojo označuje za ogroževalca svetovnega miru. Dočim vzgajajo skoro v vseh državah mladino strogo vojaško in s strojnicami, je hitler-jevska mladina popolnoma brez orožja. Še bolj nerazumljivo je, če navajajo Nemčijo kot vzrok za povečanje britanskih vojaških sik ko ravno zadnje tedne Rusija v nasprotju z nemškimi miroljubnimi stremljenji kaže odločno borbenost. »Deutsche Allgemeine Zeitung« pravi, da je Bela knjiga zelo enostavno sestavljena, ker zamolčuje vse, kar bi moglo druge bremeniti, priobčuje pa samo to, kar je naperjeno zoper Nemčijo. Mi ne maramo, da bi ta neprijetni dokument obremenjeval evropsko politiko za medsebojno zbližanje. vendar pa ne more izpremeniti naše politične smeri. >Germania« pravi, da londonska vlada ni imela srečne roke, ko se je odločila za objavo Bele knjige, če ji je res kaj do neposrednih razgovorov med Londonom in Berlinom. Zato je napravila veliko napako. Obdolžitve Bele knjige ničesar novega London, 6. marca. AA. Poučeni krogi trdijo, da ne pomenijo poglavja angleške Bele knjige o ponovni oborožitvi Nemčije ničesar novega. Podpredsednik vlade Baidwin je že pred štirimi meseci govoril v parlamentu o ponovni nemški oborožitvi. Njegova izvajanja so bila v skladu s podatki sedanje Bele knjige. Če je vzrok od ložitve berlinskih pogajanj sklep angleške vlade, da modernizira svojo vojM >. po tem bo mogoče to kmalu dognati po diplomatskem potu. Prvo poročilo bo morala poslati nemška vlada. Za sedaj še ni mogoče reči, kakšne bodo posledice odloženega berlinskega sestanka za Simonovo potovanje v Moskvo in Varšavo, o čemer je sklepala angleška vlada na svoji današnji seii. Politična hripa London, 6. marca č. Listi pr.oDčujejo povodom odgoditve Simonovega obiska v Berlinu na prošnjo nemške vlade zaradi Hitlerjeve bolezsi, ironične komentarje, v katerih imenujejo Hitlerjevo bolezen politično hripo. VTimes« pravi, da je iz gotovih razlogov prav, da so bila pogajanja odgodena na tak način. Sedaj je Hitlerjeva vlada priznala, da se oborožuje ln ne bo mogla odslej ničesar več prikrivati Tudi angleška vlada ni prikrivala v Beli knjigi, da ji nemško oboroževanje niti malo ne pri-ja. Laburistični »Daily Herald« piše: Ni dvoma, da je Hitlerjeva bolezen povsem diplomatskega značaja. Nemška vlada se sedaj noče več pogajati z angleško, ker je iskreno in odkrito, kakor vedno, tri dni pred odhodom Simona v Berlin v svoji Beli knjigi napovedala povečanje oborožitve Velike Britanije v teku leta. Tu je bila povedana resnica, ki gospodi v Berlinu m bila prijetna, in zato je Hitler obolel. Anglija je odkrito obtožilo Nemčijo, da povečuje oborožitev v času, ko se pogaja za mir in varnost v Evropi ter je to svojo obtožbo utemeljila s stvarnimi dejstvi. Angleška vlada ima v rokah dokaze. Bald-win je imel prav, ko je v svojem govoru v spodnji zbornici pred nekoliko tedni hudo obtožil Hitlerjevo vlado, da se tajno oborožuje in pripravlja za vojno. Mnogi so se v Angliji tedaj ironično nasmehovali ln trdili, da Baldwin pretirava. »Daily Telegraph« postavlja vprašanje, v koliko je bilo taktično, da je Bela knjiga izšla tik pred obiskom Simona v Berlinu in pravi med drugim, da je bilo vsekakor potrebno, da uradna Nemčija dodobra spozna stališče britanske vlade v mednarodnem položaju če gledamo dogodke s tega stališča, utegne biti odgoditev berlinskega obiska še zelo koristna. Nemčija bo protestirala London, 6. marca, d. V londonskih diplomatskih krogih izražajo domnevo, da so dale povod za odgoditfev berlinskih pogajanj tudi obstoječe razlike v naziranjih Nemčije ter zapadnih držav o vprašanjih, ki naj bi priš'a v razpravo pri Simonovem obisku v Berlinu. V zvezi s tem opozarjajo predvsem na to, da sta Simon in Lava' pretekli petek izdelala v Parizu nov kompromisni predlog glede na vprašanje vzhodnega pakta. O tem predlogu je bila nemška vlada baje že obveščena. Predvsem Ima namen odstraniti nemško-poljski odpor proti voiaškim famstvom v nameravanem vzhodnem paktu, ki iih Sovjetska uniia trdovratno zahteva. Po kompromisnem predlotfu na5 bi se sklenila cela vrsta nenapadalnih in konzultativnih paktov v vzhodni Evropi, razen tega pa omogočile poFigaro« pravi, da računa Berlin na razne možnosti angleške notranje politike. Najmanj želi počakati na potek velike zunanje politične debate v spodnji zbornici, ki se začne 11 t. m. upajoč, da bo opozicija pri tej debat! spravila angleško vlado v kočljiv položaj. Kaj pravijo Poljaki Varšava, 6 marca aA. Listi mislijo, cta je Hitlerjeva boiezen samo pretveza, da ae odgodi ali pa sploh onemogoči angleški obisk v Berlinu Značaj tega >biska je popolnoma izpremenila objava Bele knjige. »Kurier Warszawski« pravi: Hitler je razumel globoko svarilo Bele Knjige. »Czas« pa pravi; Brutalna kretnja Nemčije bo nemir in nesrečo Evrope še povečala. Kintelenov proces Izpovedi prič o postopanju dr. Rinteiena 25- julija, na dan ponesrečenega narodnosocaalisticnega prevratnega poizkusa Dunaj, 6. .are, N. | S '^'Sr' feSS^ £ fl^Ti. vi proti dr. Rintelenu je bil. najpre;J kot j ^ morgm moriti.« ali v, proti dr. Kintelenu je o F J - elefon" »Sedaj ne morem govoriti,« ali Eot^Sir s^oV m nekll šličnega.^ Nato je obtožene^ se od-nistrstvu za narodno obrambo. Ko je Pohl UIS1131V u -----. , T,. . , stopil V sobo ter sporočil dr. Rintelenu. da želita govoriti z njim dva gospoda in da ga prosita, naj ju spremlja, je obtoženec odgovoril: «Prosim. samo trenutek « Mislil sem, je nadaljeval polkovnik Fohl da se hoče dr. Rintelen obleči ter sem zapustil sobo. Približno dve minuti kasneje sem začul strel. Dva kriminalna uradnika sta z menoj stopila v sobo. Minister je sedel na stolu pred pisalno mizo, nekoliko nagnjen, toda popolnoma pri zavesti. NTa pisalni mizi je bil samokres in poleg nje"a prevrnjena čaša. Eden izmed kriminalnih uradnikov je zaklical: »Kai ste storili?« Poslanik dr. Rintelen je odgovoril: »Ce postopate tako z menoj!« Priča je nato opisal prevoz poslanika v amb«- Unco. . ... Nadalje je bil med drugimi zaslišan kot oriča glavni urednik »Reichsposte« dr. Funder, ki je izjavil, da je irael poslanik dr. Rintelen vedno zelo visoko leteče načrte, ki so bili tudi v nasprotju z nameni njegovih prijateljev. Tako je leta 1924 hotel postati zvezni predsednik, kar pa je obtoženec takoj odločno zanikal. Prišlo je do daljše kontroverze med pričo in obtožencem ter med braniteljem in državnim tožilcem. Dr. Funder je nato opisal dogodke 25. julija. Na posvetovanju v vojnem ministrstvu je dr. Schuschnigg, ki so mu takrat že bili poverjeni posli kancelarja, pozval pričo, naj mu dovede dr. Rinteiena, Dr. Funder je sprejel tr> nalogo ter je odšel v hotel »Imperial«. Tu je našel obtoženca že oblečenega. Njegov klobuk je ležal pripravljen na postelji. Dr. Rintelen mu je takoj prišel nasproti, kazal pa je veliko razburjenost. Dr. Rintelen mu je dejal, da se pravkar odpravlja k dr. Schuschniggu. Tedaj je zazvo- šel v drugo sobo ter je zatem dejal, da hoče poklicati voz. Ta izjava, je dejal dr. Funder, me je nekoliko osupnila, ker sem dr Rintelenu rekel, da je pripravljen ze moj voz. Ko sva šla po stopnicah, sem ga vprašal, kaj pravi o dogodkih v mestu. Dr. Rintelen je samo zmignil z rameni ter dejal »Nesmiselnost«. Dr. Funder je nato izjaViL da je nato odpeljal poslanika v vojno ministrstvo, kjer sta ga dva častnika odvedla v sobo. Generalni ravnatelj »Ravaga« Oskar Czeja, ki ga je prijavilo državRO tožilstvo kot obremenilno pričo, je po opisu dogodkov pripovedoval, da ga je telefonično poklical dr. Rintelen ter vprašal, ali se je po radiu v resnici razširila mistifikacija. Czeja je odgovoril obtožencu, da ga zelo slabo čuje in naj zato govori glasneje. Dodal ie še, da bi želel, da bi mu pomagal ter poklical policijo. Dt. Rintelen je odgovoril: »Sedaj vam ne morem pomagati, obrniti se morate pač na pristojna mesta. Dalje se razgovor ni razvijal. Nadaljnje priče, med njimi neki prelat iz Štajerske ter bivši orožniški polkovnik na Štajerskem, so izpovedale o delovanju dr. Rinteiena kot deželnega glavarja na Štajerskem, da je užival pri vseh mehanskih strankah, tudi pri narodnih socialistih velike simpatije. Dr. Rintelen si je stekel veliko zaslug za Štajersko, zlasti pri obnovi reda po prevratu. Priče označujejo dr. Rinteiena kot zelo energičnega, včasih tudi razburljivega človeka, toda ne kot moža, ki bi brezpogojno stremel po ministrskem mestu, ker mu je bila štajerska najbolj pri srcu. Ob 14. je bila razprava prekinjena ter se bo nadaljevala jutri ob 9. dopoldne. Zaslišanih bo še 8 prič. Slavnostna seja Male antante tiska Beograd, 6. marca. p. V proslavo rojstnega dne prezidenta češkoslovaške republike dr. T. G. Masarvka bo jutri slavnostna seja novinarske Male antante. Seje se bodo udeležili poleg jugoslovenskih novinarjev tudi zastopniki češkoslovaških in rumunskih novinarjev. Zagreb, 6. marca. n. Nocoj ob 8. je zagrebški župan Erber po radiu čestital praškemu primatorju dr. Baxi k 85. letnici predsednika Masarvka. Primator dr. Baxa se je nato prav tako po radiu zahvalil zagrebškemu županu za čestitke. Izključitev 47 dijakov iz podgoriške gimnazije Podgorica, 6. marca n. Po suspendiranju direktorja gimnazije Nikole Skeroviča v zvezi z dogodki od 19. februarja, je bila snoči ob 9. proglašena kazen 47 dijakom, ki so se udeležili tedanjih demonstracij. Šest jih je za vedno izključenih iz vseh gimnazij v državi, 7 za vedno iz podgo-riške gimnazije. 34 pa za 1 ali 2 leti i7 pod-goriške gimnazije. Izmed izključenih dijakov jih je bilo sedem v VIII razredu, 32 v VII. in 8 v VI. razredu Vsem je bila izrečena kazen na podlagi § 43. zakona o srednjih šolah. Odločitev ima odobriti še prosvetno ministrstvo. Napredovanja Beograd, 6. marca p. V viSjo skupino so napredovali: ravnatelj I. realne gimnazije v Ljubljani Raoo Pavlič, profesor učiteljišča v Ljubljani dr. Joža Lovrenčič. profesor realne gimnazije v Mariboru Jr»-sip Karba in profesor realne gimnazije v Mariboru Bogomir Stupan. Beograd, 6 marca p. Z odlokom finančnega ministra so napredovali v višjo skupino višji finančni poverjeniki Alojzij Cre-pinko v Novem mestu, Koloman Stajer v Kočevju, Fran Gaberščik v Ljubljani. Ivan Torkar v Kranju Davorin Golob v Dravogradu in Svetozar Bačič v Celju ter finančni podpregledniki Anton Klemene v Celju Stanislav Stanič v Ljubljani, Vinko Kranjc pri Sv Juriu ob g*avn1d. Mane šepeli v Novem mestu in Anton Kovin v Ljubljani, Razprava proti Janezu Kalanu Beograjsko »Vreme« poroča, da se je vršila 5. marca pred ljubljanskim okrožnim sodiščem razprava proti duhovniku g. Janezu Kalanu. ki ie v slovenski javnosti znan zlasti zaradi svoje abstinenčne akcije. Po informacijah »Vremena« je odšel g. Kalan pred leti v Nemčiio in na Ho-landsko, da propagira med tamošnjimi našimi delavci in izseljenci načela protialko-holne organizaciie »Svete vojske«. Medtem je smatral za svojo dolžnost pisati v tujih listih članke, ki so često rušili ugled naše države. Ko pa je ostal brez sredstev, se je vrnil v domovino, čeprav je vedel, da bo po veljavnih zakonih poklican na odgovor zaradi tega, kar je za svojega bivanja v inozemstvu pisal o naši državL To se je tudi zgodilo. Razprava je bila tajna. Po govoru državnega tožilca g. Branka Goslarja se je obto-ženčeva obramba predlagala, naj obtoženca preiščejo psihiatri. Sodišče je po kratkem posvetovanju temu predlogu ugodilo in sklenilo, naj proučijo duševno stanje g. Kalana sodni zdravniški izvedenci in ugotovijo, ali je v resnici vršil svoie delo. zaradi katerega je obtožen, v stanju duševne neprištevnosti. Iz prosvetne službe Beograd, 6 marca p. Prostvetni minister je na osnovi čl. 81. zakona o osnovnih Šolah oprostil poučevanja učitelja Ivana l*>v-šeta v Mariboru in ga dodelil Učiteljskemu domu v Mariboru. Premeščeni so naslednji učitelji- Martin Kuharič iz Kajdi-ne pri Ptuju v Ovčjak, srez Kočevje, Ljudmila Jenko s Sela pri Hinju v Tržišče, srez Krško, Evge~ Antauer iz Tišine v Trebnje, Kari Bako iz Strigovcev v Loko, srez Šmarje, Filip Blaž iz Markovcev k Sv Marjeti ob ščavnici. Povodnjl v beograjski okolici Beograd, 6 marca p. Zaradi deževja so danes tudi v beograjski okolici nastale precejšnje povodnji V predmestju Makišu. kjer je centrala beograjskega vodovoda, je poplavljenih okrog 500 hiš. Voda še vedno narašča. Tatvina velik« pošiljitve zlata London 6 marca AA Snoči so z letališča v Croydonu Izginili zaboji zlata v pal'cah. cenjenega na 21 000 funtov. Zlato so imeli danes z letali prepeljati v Pariz. Nesmiselne govorice o odgoditvi volitev Beograjska »Politika" ostro zavrača tendenciozne vesti, ki se sinjo zlasti ponekod v inozemstvu, da bodo za maj razpisane volitve odgodene Beograjska »Politika« je priobčila v svoji včerajšnji številki daljši članek, v katerem ostro zavrača govorice, razširjene predvsem v inozemstvu, da bodo že razpisane volitve odložene na kasnejši čas in da se misli pri nas uvesti novo izjemno stanje. »Politika« poudarja, da je volilni pro- f|las g. Jevtiča vnesel v naše politično živ-jenje mir in zaupanje v uspešnost vladi-nega dela, obenem pa je razočaral in vznemiril separatiste, federaliste m druge prevratne življe. Ti so maloštevilni in brez vpliva ter uvidevajo, da jim volilna borba v znamenju smernic vladnega proglasa ne bo dala prilike za nadaljevanje njihovega uničevalnega dela, marveč da bo 5. maj pomenil poraz vsem njihovim nadam in načrtom. Zato se iz njih vrst čujejo glasovi, da je položaj v državi nestabilen, da bodo volitve odgodene in da bo celo uvedeno neko novo, izjemno stanje. »Ti zlonamerni glasovi«, piše dalje beograjski list. »so po sebi umevno brez vsake podlage, ter se širijo od strani onih, ki se boje, da bodo volitve pokazale niiho-vo slabost. Njihov strah prihaja odtod, ker so tudi sami uverjeni. da bo ljudstvo 5. maja pokazalo odločnost in enodušnost v obrambi narodnih pridobitev. Vse te malenkostne ambicije in načrte, skovane v zvezi s predstoječimi volitvami od n«-prijateljev naše države v inozemstvu, bo naš narod Zavrnil brezobzirno. V našem liudstvu lahko vlada različnost pogledov na podrobnosti posameznih vprašanj, zato so se poleg liste g. Jevtiča pojavile tudi liste Jugoslovenske narodne stranke, socialistične skupine in grupe »Zbor.«. Isto tako lahko nastopijo pri volitvah tudi druge skupine, ako je njihov program v skladu z obstoječimi zakoni.« »Popolnoma razumljivo je. da so bile te govorice z vso simpatijo sprejete v izvest-nih inozemskih listih, katerih sovražnost do naše države ni nikakršna novost. Ti li sti s strahom spremljajo vse, kar pomeni ustaljen je naših prilik in napredek naše kraljevine. Dovolj je. ako omenimo, da sta omenjene izmišljotine z veseljem objavila madžarski »Pesti Hirlap« in rimski »II Tevere«. »Toda kdor objektivno spremlja razvoi volilnega položaja, mora ugotoviti, da se vsi Jugosloveni zavedajo položaja, nastalega po umoru Velikega kralja in da se zato že danes lahko reče, da se bodo volitve izvršile v popolnem miru m redu. Tudi objektivna inozemska javnost je po volilnem proglasu vlade pravilno ocenila pomen in smisel volitev 5. maja. Med drugimi je glasilo čsl. socialne demokraciie »■Pravo Lidu« takole ocenilo volilni proglas vlade: »Proglas vlade g. Jevtiča je značilen zlasti v tem pogledu, ker napoveduje neke vrste »jugoslovenske sedemlet-ke« z glavno nalogo popolne in splošne notranje konsolidacije na političnem, gospodarskem in socialnem polju. Vse to naj se izvrši do onega časa, ko bo mladoletni vladar vzel vlado v svoje roke.« »Politika« zaključuje svoj članek; »Dasi je ta ugotovitev »Prava Lidu« popolnoma točna, vendar moramo s svoje strani dodati, da vse ono. kar je v proglasu bistvenega in glavnega v nacionalnem pogledu, ni samo program ene »sedemletke«, marveč je to večen in neizpremenljiv program. Naša kraljevina bo ostala verna naročilu kralja Mučenika in bo pri svojem stremljenju po boljši in srečnejši bodočnosti ostala vedno edinstvena, nedeljiva in večna.« Govori ministrov po radiu Beograd, 6. marca. p. Kakor smo ie poročali, bodo v teku tega meseca govorih po radiu vsi člani vlade o delovnem programu svojih resorov. Po danes "objavljenem razporedu bodo govorili: 7. marca prosvetni minister dr. Stevan Cirič, 9. marca minister za telesno vzgojo dr. Ljudevit Auer, 11. marca prometni minister inž. Vujič, 13. marca minister za socialno politiko dr. Ma-rušič, 15. marca minister za trgovino Ln industrijo dr. Vrbanič, 16. marca min eter za gradnje dr. Kožulj, 18. marca minister za šume isn rude dr. Svetislav Popovič, 20. marca minisrter pravde dr. Dragutin Kojič, 23. marca finančni minister dr. Milan Sto-jad novic. 26. marca kmetijski minister dr. Dragutin Jankovič in 28. marca notranji minister Velja Popovič. Govore bodo prenašale vse tri jugoslovenske radio posta'« vsakokrat ob 20. uri. Finančni minister je odklonil tudi kandidaturo v Mariboru Beograd, 6. marca. p. Skupina volilcev iz Maribora un okolice pod vodstvom profesorja Vesenjaka je danes posetila finančnega ministra dr. Stojadinoviča m mu ponudila kandidaturo v sreau Maribor-levi breg. Finančni minister se je deputaeij zahvalil za izkazano mu zaupanje, izjavil pa je, da kandidature ne more sprejeti. Nov volilni sestanek v Ptuju Kakor smo že poročal:, je bila 24. februarja v Ptuju izredna skupščina 9reske organizacije JNS. Na skupščini .je bil dosedanji poslanec ptujskega srez« g. Lovro Pe-tovar soglasno določen zopet za kandidata na listi g. Jevtiča. Za pretekli ponedeljek je »klical banovmsk; svetnik g. Franc Šolar še poseben volilni sestanek, ki se je vršil v Narodnem domu. Povabljeni eo bili župani, aastooniki sreskih organizacij in drugi zaupniki. Predsedoval je s Šolar sam. poročal pa |e senator s. Ivan Pucelj Izvoljen je bil volilni odbor, ki se bo sestal v nedeljo. 10. t m. ob 9. dopoldne zopet v ptujskem Narodnem domu. da sklepa o tem ali in kdo naj se §e poleg 2. Petovarja proglasi za kandidat« ptiiiskeaa sreza na na-c;onalni lieti e. Jevtiča. Kakor smo v >Ju-tru< že zabeležili, se govori, da bo v ptujskem ffrezu na Jevtičevi Jisti kandidiral tudi bivši min?ster in poslanec SLS e. prof. Vesmiak. Volilni sestanek za kočevski srez V tor^k je bil v Ribnici, kakor smo že na kratko poročali, volilni »eetanek za ko- čevski srez. Sklical ga je sedanji poslane« tega sreza senator g. Ivan Pucelj, udeležilo pa se ga je okrog 200 povabljencev, med njimi skoro wsi župani, oba člana banovin-skega sveta ter močna delegacija kočevskih Nemcev pod vodstvom odvetnika dr. Hamsa Arka iz Kočevja. A tudi Slovenci iz kočevskega ozemlja so bili zastopani v lepem številu. Sestanek je otvoril senator Pucelj ter predlagal za predsednika kočevskega župana in notarja g. Aniona Lovšina. Nato je poial kratko politično poročilo, nakar je bila na predlog predsednika notarja Lovšina poslana brzojavna brzojavka g. predsedniku Jevtiču kot nosilcu državne liste. V debati je med drugim izjavil ribniški odvetnik dr. La-vrič, ki spada med voditelje tako zvane mlajše generacije pristašev bivše SLS, da tudi on in njegova skupina odobravata program vlade g. Jevtiča in da bosta zato pni volitvah podprte Jevtičevo kandidatno li6to. Sklenjeno je bilo, da se izven okvira »reškega odbora JNS, katerega predsednik je g. Pucedj sam. ustanovi sreski volilni odbor, v katerega odpošlje vsaka občima poleg svojega župana še dva do pet delegatov v sorazmerju a številom svojih volilcev. G. dr. Lavrič je zahteval ta svojo ekur«ino v volilnem odboru pet me**, ki eo mu bila brez ugovora pri?^vanj s pooblastilom. da olane določi dr. Lavrič sam. Volilni odbor se bo sestal v nedeljo ob pol 11. uri v Kočevju, da bo sklepai o tem. kdo naj za kočevski srez kandidira na Kstd g. Jevtiča. Nosilec opozicijske liste g. Hodžera v Zagrebu in Ljubljani Nosilec liste Jugoslovenske narodne stranke in predsednik te stranke g. dr. Svetislav Hodžera je dospel včeraj po volilnih poslih v Zagreb. Zvečer je sprejel novinarje ter jim izjavil po poročilu »Novosti« med drugim tudi naslednje: »Za rezultat volitev v no cp na i veže Dnnaisks mrom«lt» n»»wved >& četrtek: Na mnogih krajih bo snežilo. _ Ob 85 letnici prezidenta Masaryka Jan Hajšman: "Proslave o priliki 851etnice rojstva predsednika čsl. republike se bodo vršile v znamenju največjega narodnega in državnega praznika. To velja do-s lovno za vso državo in za vse prebivalstvo brez razlike narodnosti z malenkostno izjemo peščice ljudi, ki niso razumeli duha in smisla zgodovine in Uri tega ne bodo nikoli razumeli, ker jim gre vedno le za ozko osebno ali strankarsko korist Razen teh poklicnih uža-Ijencev, ki so nekako enakomerno razdeljeni na vse narodnosti republike in ki nikakor ne pridejo v poštev pri presoji velikega slavljenčevega dela, je vsemu prebivalstvu jasno, da je T. G. Masaryk last vseh, da predstavlja njegova osebnost prvo narodno in državno avtoriteto. On je ustanovitelj države, on je trdna osnova, na katero se opira in se ob nji utrjuje tradicija narodnega osvobojenja. T. G. Masaryk je najtrdnejše jamstvo za svobodo in obstanek države ter jamstvo, da njegovo delo ne bo nikoli več uničeno. Češkoslovaški narod se ob SSletnici dobro zaveda, da v danem primeru ne gre za zunanji kult, marveč edino za priznanje možu, ki je med vsemi državljani najbolj zaslužen za republiko. češkoslovaško ljudstvo danes še po pretežni večini pomni nekdanje avstrijsko robstvo; v javnem življenju ni še nikjer videti ljudi, rojenih že v novi svobodni državi. Ta narod je bil še do nedavna vajen klanjati se pred veličanstvom fevdalne gospode. Nima še tradicije svobode in iz njega doslej še ni vstala osebnost, ki bi v posameznih razvojnih dobah predstavljala posamezne faze narodne zgodovine. Proti Palacke-mn, enemu izmed največjih sinov naroda, je skozi vse njegovo avl jen je stala silna opozicija in šele po smrti je bil priznan za »očeta domovine«. Rieger, ta neustrašeni, požrtvovalni in genialni politični delavec, ki je dal narodu vse, kar je imel, je kot starec kazal posetnikom neko Čudno stvar: kot težilo je imel na svoji pisalni mizi teža£ kamen, s katerim je diiaštvo ob demonstracijah razbilo okno in kamen je padel tik pred Riegerja. Mož je nekoliko zagrenjen pripovedoval, da je ta kamen plačilo mladega pokolenja za vse delo in trud v korist naroda ..„ Celih sto let od prebujenja naroda med sto in sto odličnimi in nesebičnimi javnimi delavci m bilo osebe, ki bi ne bila deležna hudih očitkov; niti eden ni bil last vsega naroda, proti vsakemu se je iz kakega kota dvigala pest, čeprav često za čisto neznatne malenkosti. Narod je bil razklan in razcepljen, kakor večino v teku zgodovine. Sv. Vaclav, Karel IV., preslavni vladar, ki je češke dežele ovenčal s slavo, blagostanjem in mogočnostjo, in še posebej Jurij Pod-jebradski, ki je eden izmed najslavnejših evropskih vladarjev starejših dob: Nobeden izmed naštetih ni imel niti nima do danes nedeljenega priznanja vsega naroda, za vsakim izmed teh mož stoji samo sekta, med tem ko se ostali odvračajo od njega. Toda ono pokolenje, ki je izvedlo revolucijo in priborilo narodu samostojnost, je našlo v sebi toliko sil, da je lahko ustvarilo tradicijo tega boja za svobodo ter osredotočilo to tradicijo okoli osrednje osebnosti predsednika T. G. Masaryka. Tradicija upora je Masa-rykova tradicija in ta bo ostala vedno. Mnogo bojev je bilo zanjo. Sredobežne sile, ki teptajo v prah tudi največje narodne svetinje, so bile zelo močne toda bile so poražene. Tradicija je tu in nosi v vsem obeležje Masarykovo. Zato je predsednikov jubilej svečanost vse države, narod se z njegovo proslavo nekoliko oddolžuje zaslužnemu delu voditelja narodnega upora in ustanovitelju čsl. države. Javnost razume to dejstvo, zato vidi v svojem predsedniku poosebljenje svoje sile, ki je našla voditelja, da jo je naravnal v pravilni pravec ter ž njo izbojeval svobodo. Ako pade beseda Češkoslovaška, se vsakdo spomni najprej Prage, marsikomu pride pred oči veličastni obris Hrad-čaru V to sliko, ki so jo gradila davna pokolenja, so sodobniki za vse čase vtikali veličastno Masarykovo osebnost Predstava Prage in Hradčan je nemogoča brez neposredne asociacije Masary-ka. Inozemski tisk naziva čsl. državo zelo često kar »Masarykovo republiko«. Po vsem širnem svetu vedo o Masary-kovi veličini. Celo tam, kjer o sami čsL državi ne vedo ničesar, je znano, da Je nekje država, ki ji načeluje filozof po imenu Masaryk. Njegovo ime ostane za vse čase znak in prapor nove p repo rojene države in današnjemu pokotenju gre vse priznanje, da se je zavedelo nujnosti in je začelo graditi svojo novo tradicijo na osnovah te sijajne sekular-ne osebnosti. T. G. Masaryk pa ni last samo Čehov in Slovakov. Njegova pot vcxfi od naroda k človečanstvu. Njegova misel je narodu priborila svobodo in ga tako usposobila za mednarodno sodelovanje v pravem človečanstvu. Brez svobode naroda tako sodelovanje ni mogoče. Zato je že pred svetovno vojno iskal pot do nje in zbiral zaveznike, vedoč, da bo boj hud in da bo treba zastaviti vse sile. Najprej se je ozrl na jug in našel v Ju-goslovenih svoje prirodne zaveznike. On je tedaj eden izmed idejnih predhodnikov v stvarjanju Male antante. Masary-kov odnos do Jugoslovenov je bil vedno zelo topel brez vsake sence sebičnosti. Zato ima na slovanskem jugu že od nekdaj mnogo iskrenih častilcev. ČsL javnost je imela priliko opažati ob Ma-sarykovih jubilejih, kako zelo spoštovan je predsednik Masaryk pri Jugoslovenih in včasih je kazalo, kakor da ima pri njih skoro več občudovalcev nego doma, kjer je mnogim politična gonja zaslepila jasen pogled. Ti odnosi so vzajemni, kajti znano je, da je predsednik Ma-saryk poln občudovanja za zdravega in jedrega jugoslovenskega kmeta, tvorca Nedavni posnetek na Hradčanih države in stoletnega bojevnika za svobodo; poln občudovanja je bil tudi do velikega jugoslovenskega kralja Uedinitelja, katerega smrt ga je silno po tri a. Masaryk je najvišji poveljnik čsl. vojske in kot vzor mu lebdi pred očmi jugoslovenski vojak, katerega vrline priznava ves svet Tako je Masaryk danes ne samo duhovno, marveč tudi dejanski last Jugoslovenov; saj je v veliki meri njegovo delo, da se češkoslovaška in Jugoslavija zbližujeta vse tesneje in tesneje. Ko je predsednik Masaryk pred neko- Pogled na Hradčane1 kjer prebiva prezident CSR Uko tedni okreval od svoje bolezni, je med prvimi sprejel jugoslovenskega poslanika dr. Grisogona. Celi dve uri se je suvereni predstavitelj bratske države razgovarjal z zastopnikom Jugoslavije. Spominjal se je v prijateljskem pogovoru bojev preteklih let žalostnih in veselih dni ter poudarjal potrebe sedanjega časa. S tem je ne samo odlikoval jugoslovenskega poslanika, marveč je določno naglasil svoj prijateljski odnošaj do Jugoslavije. Ob 851etnici predsednika Masaryka se ves svet zaveda, kako zelo je naklonjena usoda čsl. narodu. Zdi se, kakor bi ga hotela poplačati za preteklo trpljenje. Ze osvobojenje samo je bilo ne- kak čudež, toda naklonjenost usode nI ostala samo pri tem. Težko da bi bila čsL država danes tam, kjer je, ako bi ji ne bil na čelu v naj resnejših časih T. G. Masarvk. Nihče ni imel takega nespornega ugleda, nihče ni imel takega položaja, kakor on. Bil je neizmesraa sreča za čsl. narod. Njegovo zdravstveno stanje je dobro in zadovoljivo. Ako bo sreča še dalje v isti meri naklonjena čsl. narodu, rou bo ostal predsednik Masaryk ohranjen do skrajnih meja človeškega življenja. V današnjem kritičnem času bo to neizmerne važnosti ne samo za Češkoslovaško, marveč tudi za vso Srednjo Evropo. Masaryk v anekdoti T. G. Masaryk in naš blagopokojni Viteški kralj, na levi Nikola Pašič O prezidentu Masarvku je znano, da vse čita in vse pozna. Ko je bil 1. 1923. v Franciji in je govoril z mladimi lite-rati, se je pokazalo, da pozna najmodernejše francoske avtorje bolje od samih Francozov. Ob neki priliki 6« je peljal v LSne k Masaryku znani nemški pisatelj Hermann Wendel. Na pot je vzel knjigo nekega nemškega filozofa in je hotel o nji govoriti s prezidentom. Bila je zajetna knjiga in Wendel je ni utegnij prečitati dalje ko do konca prvega poglavja. Vzlic temu je v razgovoru s preziden-tom sprožil besedo o tej knjigi in je na široko razlagal njena filozofska načela »Gospod WendeJ,« ga je nenadno vprašal prezident, »ali ste prečitali vso knjigo?« »Kako to?« »Avtor namreč razlaga svoj filozofski sistem Sele v četrtem poglavju, a to, kar mi Vi razlagate, je vse v prvem poglavju.« Zakaj tako rad noei suknjo, ki je sešita po kroju vojaške bluze? O tem je rekel Karlu čapku: »-Gospod, to delam iz same udobnosti. Ta suknja sega do brade: ni mi treba kravate, ni tudi treba, da bi pod njo nosil telovnik, potem ni treba, da bi »i izbiral blago za novo obleko in si jo hodil merit. In visoki čevlja? Ni treba trakov; gre lažje in hitreje. Nataknem si čevlje in stvar je opravljena.« MetoiSfrl veletrgovec Pertželka je v vojtnem času zalagal gospo Masarykovo z živili in gospod prezident ee je po prevratu odpravil k njemu na obisk. Dan pre-1 prihodom visokega gosta je bilo v hiši že ▼se pripravljeno. Toda v zadnjem trenutku je ugotovila sskrbna gospa, da nimajo klešč za sladkor. Na Melnici jih ni bilo mogoče dobiti; potemtakem ni preostalo drugega nego da se sin z avtom odpelje v Prago in jih kupi. Tako se je tudi zgodilo. No, pri slavnem obisku pride naposled na mizo črna kava. Na mizi so paradirale srebrne klešče za sladkor. Gospod prezident vzame posodo za sladkor v roke, postavi klešče na mizo in si dvigne kocke s prsti. Za družbo, ki je vedela, kakšne neprilike so imeli v hiši s klešči, je bilo to preveč in niso mogii zatajiti smeha. »Kaj sem pa storil?« je vprašal Masarvk. Razložili so mu vso zgodbo. PrezMent se je nasmehnil in dejal: »Vedno sem si jemal sladkor s prsti in zdaj se ne maram več učiti barantanja s kleščami.« * Dunajski z-dTavnik in slavni operater profesor Lorenz je po prevratu napisal v j»Neue Freie Presse« članek o prezidentu Masaryku. V njem je opisoval, kako sta ga nekoč, ko je bil še asistent na kliniki, prosila dva študenta, naj bi jima dal nekoliko zasebnih ur iz anatomije. Bden teh študentov je bil Masarvk. Pri nek' taki lekcija so obducirali. Masarvku se je nekako spodrsnil nož in se zarezal pregloboko. »če bi takole zarezali živega človeka, vam ne bi več vstal,« je baje takrat pripomnil Lorenz in temu spominu je v »Neue Freie Presse« dodal politično opazko: »Med vojno je Masarvk isto storil na Avstrijii. Bila je slaba operacija. Raztezal jo je, da ne bi več vstala.« Prezident Masarvk je njegov članek či-tal in je Lorenzu takoj poslal prijateljski popravek: »Motite se, tedaj je že bila mrlič.« V družbi je bila beseda o ruskem zn«»-čaju, in go6pod prezident je pripovedoval prigodo izza svojega medvojnega bivanja v Rusiji: Ti Rusi so vam do malega vsi taki: Prišel sem med vojno k nekemu ruskemu generalu v Kijevu. Slo je za nujno zadevo. Vstopim v čakalnico in prosim slugo, da me naznani. Vrne se za trenutek ia pravi: »Gospod general ne sprejema.« »Kaj dela?« »Pije čaj.« č-akam četrt ure in potem zopet vprašam slugo: »Torej, kaj pa sedaj dela gospod general? Ali že sprejema?« Trenutek nato se sluga vrne in pravi: »Pije čaj.« četrt ure pozneje pogleda znova tn »e vrne: »Gospod general ne more sprejeti. Od-dihajet.« (Počiva). Gospod prezident je pripomnil k temu: Sicer imajo Rusi pregovor: čaj pit njet Masarykova študija o sodobnem človeku Lani je izdala praška založba J. Laich- ter kot 68. zvezek zbirke >0 t & z k y a nizory« (Vprašanja in nazori), spis prezidenta T. G. Masaryka »Moderni človčk a n&boženstvi« (Moderen človek in verstvo). V. K. škrach, ki je ta spis priredil za knjižno izdajo, pravi, da je »po metodi in vsebini, vprašanjih in odgovorih najbolj masarykovsko delo«. Tudi kritika se je izrekla v podobnem smislu. V »Lidovih Novinah« z dne 21. avgusta 1934 je pisal R. KonečnV: »če bi se kateremu izmed teh, ki imajo Masaryka na je-z;ku ne pa v glavah in srcih, zganila vest in bi vprašal, kaj naj izmed Masarykovih spisov prečita za uvod, bi mu svetoval brez odlašanja: »Moderni človžk a n&bo-ženstvi« — Tudi »N&r. Listy« so priobčili daljši prikaz pod naslovom »Najbolj ma- sarvkovska knjiga.« Ta spis je nov kot knjiga, ni pa nov kot delo Izhajal je od 1896-1898 v reviji »Naše doba« Masaryk ga m nikdar zaključil in prav to je razlog, da doslej ni izšel v knjigi. Ostal je torzo, toda torzo, ki nas zaradi svoje nedovršenosti ne moti. že to kar je izdelanega, priča o mojstru. Kniiga »Moderni človek a naboženstvi« je zares eden najznačilnejših dokumentov Masarykovega svetovnega m življenjskega nazora in ima zaradi tega trajno vrednost In ne le zaradi tega. Spis je živ in ostane živ. Problemi, ki o njih razpravlja, se ne tičejo samo »modernega človeka« tam ob koncu 19. stoletja. Vzlic svetovni vojni in vsem prevratom, ki so preobrazili naš čas, je vprašanje odnosa do verstva, kakor ga je postavil Masaryk, ostalo nerešeno. In če danes svet še intenzivnejše išče rešitve — od ateističnega negativizma v Rusiji do poskusov novopaganizma v Nemčiji, od okultizma vseh vrst do novih struj v območju starih verskih občestev, — tedaj vse to samo dokazuje, da še vedno velja Masarykova teza o duhovni krizi sodobnega človeka in nje zvezi z vprašanjem verstva. V uvodu svojih študij je Ma-saryk zapisal, da sta mu pojma »verstvo« in »človek« skoraj eno in isto: »Sploh poznam samo versko vprašanje: je bilo vedno in bo ostalo. O tem nisem nikdar niti za hip podvomil; vsa življenjska izkušenost, vse spoznavanje in proučevanje je to moje prepričanje potrjevalo vedno in vedno znova.« Ker je delo ostalo nedovršeno (njegovo posredno nadaljevanje imamo v mnogo širšem okviru v spisu »Rusko a Evropa«), je umljivo, da iz te knjige ne dobimo celotnega Masarykovega nazora o verstvu. Treba si je sliko izpopolniti z obilno tva-rino, ki je razmetana po novejših spisih preko »Svetovne revolucije« do najnovejših razgovorov z Emilom Ludwigom.* Vzlic temu pa ostane ta knjiea osnova celotnega Masarykovega razmišljanja o ver- • Celoten oris Masarykovega stališča o verstvu najdeS v članku Fr. 2ilke »Slavi-sche Rundschau« 1935 št 2. skem vprašanju, še več: o vprašanju moderne kulture sploh. Kajti zaman bi bilo prizadevanje, da se problem verstva izloči iz kulture. Verstvo je in ostane v tej ali oni obliki bistvena sestavina sleherne kulture. Prvi del Masarykovega spisa ofosega tri poglavja s skupnim naslovom »Utrujene duše. Moderna samomorilnost«. Naslov »Utrujene duše« je posnet po romanu Ar-na Garborga (1851—1921), ob koncu prejšnjega stoletja mnogo čitanega norveškega pisatelja. V »Utrujenih dušah« opisuje versko krizo sodobnega človeka. Prav junak tega romana Gram je predmet Masa-rykove psihološke razčlembe. Na njem kaže, kam vodi duhovna zmeda sodobnega človeka. Pri mnogih se ta kriza končuje s samomorom. In samomor kot mno-žestveni pojav je v piščevih očeh preteč simotom kulturne in moralne krize, posledica »utrujenih duš«. Masaryk ee pri tem pojavu ne mudi podrobno, saj mu je na začetku svoje znanstvene poti posvetil daljšo študijo. Drugi del šteje sedem poglavij. V njem je Masaryk napravil prerez skozi filozofijo novejšega časa in obenem podal kritiko filozofskih nazorov sedmorice njenih značilnih predstaviteljev (Davida Humea, Imanuela Kanta, Avgusta Comtaa, Her-berta Spencerja in Ceha Avguština Smetane). V sedmem poglavju skuša na osnovi moderne filozofije odgovoriti na temeljna vprašanja- skepsa ali vera. subjektivi-zem ali objektivizem ? — Potreba sinteze je očitna, toda kakšna bodi ta sinteza? Masaryk jo išče tudi v Literaturi. Tretji del njegove knjige ima naslov »Moderni titanizem«. Prvo poglavje je prav kratko in samo karakterizira pomen sodobne literature za spoznavanje tega, kar moderen človek je in kar hoče biti. V drugem poglavju se Masaryk obsežno bavi z Alfredom de Mussetjem, zlasti še z njegovim najizrazitejšim izpovednim spisom »La confession d'un enfant du sičcle«. V tretjem razčlenja Goethejevega »Fausta« in kaže na njem sodobno stremljenje po nadčloveku. V četrtem poglavju posebej razglablja nemški faustizem. iz uvodnega poglavja izvemo, da je Masaryk nameraval obdelati Se Byrona, Mickiewicza, Krasifiskega, Dostojevskega in Tolstega. Do tega ni več prišel. Imel je načrt, da članke, ki so sedaj izšli v knjigi z naslovom »Moderen človek in verstvo« predela, razširi in izpopolni v knjigo, ki naj bi pokazala duhovne temelje 19. stoletja. Za način Masarykovega filozofsko-literarnega dela je značilno, da mu je tvarina zmerom preraščala načrte. Ko je hotel pisati študijo o Dostojevskem, se mu je razrasla v studijo o zapadnjaštvu in Rusiji in le-ta v obsežno delo z naslovom »Rusija in Evropa«. Spis, ki ga imamo sedaj v knjižni izdaji, je torel ostal fragmentaren. Masaryk ni dal končnega odgovora na vprašanja. ki si jih Je zastavil v začetku. Ugotavljajoč versko in kulturno krizo sodobnega človeka se je omejil na opis simptomov ter na razčlembo tn kritiko nekaterih svetovnonazorskih struj, ki bi hotele radomestiU verstvo, zlasti pozitivizma in materializ-ma. Dalje vsaj na tem mestu ni prišel. A tudi ta spis je imel velik vpliv na generacijo, ki si je pri Masaryku oblikovala svetovni in življenjski nazor. O teh fragmentarnih in takrat še neurejenih poglavjih piše kritik J Vod&k, da so se z njimi v mlajšem literarnem rodu vsi »željno napajali in se v mislih z njimi borili, prepirali se med seboj in se ob njih pomirjevali kakor ob rečeh temeljnega pomena«. V. K. Škrach pravi, da so ta poglavja prav posebno vplivala na dr. Edvarda Beneša, sedanjega češkoslovaškega zunanjega ministra. Masarykov spis »Moderni človžk a na-ooženstvi« je bil z vso pravico izkopan iz težko dostopnih letnikov stare revije in objavljen v zbirki »Otdzky a nšzory«, ki je izdala toliko izpodbudnih idejnih spisov. Ne dvomim, da tudi mlada generacija ne bo mogla mimo te kritike idealov prosvet-Ijenosti. kritike, ki nasproti razjedajoči skepsi stavi versko občutje ter združuje racionalizem s svežo potrebo življenjske (socialne, etične) akcije in s humaniteto. Saj je o Masarykovi osebnosti dobro napisal te dni v »činu« Bohuslav Koutnik, Id govori za mladi rod: »Ta osebnost ne pripada preteklosti. Naj se strinjaš ali ne strinjaš, povsod čutiš, da tu kljub patriarhalni starosti, ki zajema dobo treh generacij. govori o današnjem svetu današnji človek. In v tem je naša radost«. Zares: v tem, da so Masarykove ideje vzidane tudi v temelje novega časa. Masary-kovo filozofsko delo ostaja živo. ► » — 1 T'(~*~ r" J^CTUJ T. G. Kasarvk - nas vzor j*' .i" /ti^ 1'j'HL' t- izz_. - a rrfin " j.-rr- :3~ a* 'O- Zr; —. - _ —" > < -JZ— — ^ « 2~ 2 "> T T .-IT "Z rai —u.zr: vr - X - 2 " ' ' ' — i? " : w z — ^zzz:: — * 3 c -o mi c-~rr" -3 j -<; — irr rat -Kzrei: — j. x c -. zzz j:: : c—; t z:" — trii z c zr * i r?: ras ess>* ji :iz —- —-r^. a —f** 1 c —«■ _ 2 ' rrc— z. ~ —m—~ r r; ra. e r- ft-rr r: rcc isii err 2 zre - zzz-— M m '"7 - g I rr « ♦ * cii s** srL roezr.- - z e IC2. ~ _;___. '11 n • - % . *--- -r-- -is: £«T" - _ Sftcs cžjcr«* it 1— a 9 t: 1 asr_ i z <-.'. j -" j * kttz — :<— n* 7"rtxr rzz^i^z: -c z- ■cocz. ict s irro-rar-^c i a- ttcz X zzrr~ii a. ztc i t> -»crr * t. aj TI- » ' iiT" s - r: rra» •uCTjutr -r-trr z O r-J :czr- z^r-—«-; iz j ' " z. — zzi KZL —T tO Z Z »ZZZE T*" * • z r ;8&: z £ 1 is: ? z. ica: rrnc razi ^i-izrz' z ~ : ec:sj a zrrzrr zzrr 5 i ' ■•. z ; : zsm oour r» as> 1 c: zxb—arr«- « --- . - r — *r--'f ZI " I jz- -3 z ^s .'.-^irr - - - -i., t__j- » n t 1 - — - t 3 O" : rzczzr-r iz: Jir --a s: r: as z. s - r zi ^ - "vv "-z: C —3. X Z D! -3 S ee: * r z' ir-.-i— - ' • -iCdt- ~iit - : - ■ -- tsr iraz - ' ir- ' "'Z —-• Z" '-T.' " C - - - gr «=n" " - Z T- tv .—»-t — IT---Z r^r - -jr.tji- = »"'I r»s.c -ziii: 2 - ~ --- -i.- i- c« ~1 i n -""-'Z T : Zi^ ■ ---- ;;- - r^r-—.f-r?1 ; '3 rr—=•"■ i nc£?ea. ai-t- ^ezz-a«. ..--• Z3saoca. aaz ; ^ ? z r.jefcio- a % r:>e-zr>er t*t ..z 29orri£aEe= i r z:- S' .-f i- "TC " ** zr - - — izzz — r— bco z_ ~ . r : — met —nrrrt >---- -"r — -I t rr" -f^T ^ '---A irrzs) a >- t»aii f;- ; - Tr rz'r-2~ t""««?1 z 1 "> zn r - - - ?"o s:- — -- asee »» ez". Trenz 2 "zr—: - *xi;—»»-—^ ^ — — r. - ■ —i-."H-:, zra- Tr 7- -i«-'"I* - l ** 1.......I n.^ -*nri. ,3 iT*' X riOtf" I zzz-. 1* i prr-fr vt 'nairrp ■ > : z-.- ezus . n. —: -zr - lz ."tcz jj :3tz c. ..n- ::' . 1—- - « izz i z zr -ji - . _ - .-»—. I - r- -r - — 2ZZ '____ H " - - - £.—^ __" . C--1- « • z zlott^zzz- trpgr~-z scr-cs&£-ec. :• oz u^i z r-oe- £ zc-rr.. r- za r -to z -s- 1 5 3z. —•» o -or :- airsr - Aarr; azr^ - r _ _____ — ^ 1 -rt---: ar~zr ; '■*« r~"■'"v —pez z iT-- _ z. r^Tre: rrzi r<—.c-^ tjr 3-t-i - i.: u: arr zzzr .za; zz: sec zr 5T z rrza Z »- B -*c-r--r ^SJtKTZBSZZ' ---—naas-C-ez. i rz:- i~2 'z^- '- — —.z."- j 1CT-7- r—- - - —sr -. z P— --Z« - " '--- 35 ~ H^TTIE ZZ --- ! -- -- - - » ž: x z -s - : zzzt *-rr Err j A: zor- ' zi. za— r — lusmi. Z£T ZZ Z JZTOZT—Msat. - az z z: - r - zr~z - 5 - iz I zszrmz V • kraji In ljudje M@v način pomlajevanja Zuameult izum našega učenjaka dr. Lavoslava Ružičke cograd, 5. marca Te dni je na beograjskem narodnem vse-učiteljišču naš ožji slovenski rojak dr. Boris Zarnik, redni profesor zagrebškega vseučilišča, predaval o novih izkušnjah in metodah pomlajevanja. Predavatelj je precej obširno razpravljal o dosedanjih raziskavanjih na tem polju, govoril o načinih pomlajevanja, kakor so jih uvedli Voronov, Steinach in Lebe-dins-ki, katere pa je vse označil kot zelo sirove, ker so zvezani s težkimi kirurgič-rimi operacijami, ki pa dosegajo tudi samo delne in začasne uspehe, ali pa tudi ne. Po predavateljevem mnenju bi bil idealen način pomlajevanja tisti, pri katerem bi se pomlajevalno sredstvo, spolni hormon, katerega izgublja telo z množeči-mi se leti, vbrizgal ostarelemu organizmu in mu dal novih življenjskih moči. Ko je razložil, kako se je po daljših temeljitih raziskavanjih posrečilo dobiti iz izločin mlajšega moškega telesa čisti moški hormon, kateremu so dali ime »andro-steron« in mu tudi točno določili kemično sestavo — kemična označba za moški hormon je O19 H.-so Os, za ženski pa Cis H22 Ot> — je razkril poslušalcem in pač tudi vsej naši javnosti neznano dejstvo, da je brila lani naposled dosežena zadnja stopnja na polju tega raziskavanja z izumom umetnega načina proizvajanja moškega hormona in da se je znameniti izum posrečil pri nas pač neznanemu učenjaku, dasi je naš jugoslovenski rojak, dr. Lavoslavu Ružičku, rednemu profesorju obče kemije na visoki tehnični šoli v Curihu, katerega prištevajo k najglasovitejšim današnjim kemikom. Dočim je bil moški hormon dotlej silno drag — pomlajevaini poizkus. kakor jih n. pr. izvaja Voronov, stane do 60.000 frankov — se bo umetni hormon po izumu dr. Ružičke mogel proizvajati v poljubnih količinah po industrijskem načinu in bo tako lahko dobavljivo vsakomur. Po predavateljevem izvajanju se bo z vbrizgavanjem tega umetnega hormona osveževala senilna spolna žila in vračala ostarelemu organizmu duševna in telesna svežost. Dr. Lavoslav Ružička, redni profesor na visoki tehnični šoli v Curihu. je rodom iz Vukovara in je že pred desetimi leti izrazil željo, da bi ga namestili na enem ali drugem našem vseučilišču. Toda ni bilo proračunske možnosti, ker je dr. Ružička želel, da bi se mu dal laboratorij, v katerem bi mogel nadaljevati svoja raizskava-nja. Ker tako ni mogel ustvariti svojih načrtov v domovini, je sprejel ponudbo cu-riške visoke tehnične šole, ki mu je ponujala stolico rednega profesorja za občo kemijo. Tako je sedaj njegov epohalni izum prišel na dan na švicarskih tleh. namesto na naših in ne samo da nimamo med nami takega učenjaka svetovnega slovesa in neposrednih sadov njegovega dela. temveč izgubljamo tudi novo industrijo, proizvajanje umet.,cga hormona, pomlaie-valnega sredstva, ki bo pomenjala vsekako velikanski poboljšek za na^e narodno gospodarstvo. In vsa ta ogromna izguba samo zato, ker razmetavamo, kjer bi morali varčevati, varčujemo pa tamkaj, kjer bi morali žrtvovati. Nekaj banketov manj, pa bi bil dr. Ružička imel svoj laboratorij; toda so banketi potrebnejši in — nemo propheta in patria! In ni bilo to v času gospodarske krize, temveč pred desetimi leti, ko so frleli milijoni na vse strani! Toda j-e zaman zvoniti po toči. V Troštisials pri Polici sta mladega gospodarja Višn ja gora, 6. marca Blizu Police stoji naselje Troštine, kjer živi nekaj trdnih gospodarjev. Med njimi je bi! tudi ?91etni Vidic Janez, ki je postal sinoči, na pustni večer, žrtev dveh sirovih fantov. Bilo je okrog 20. ure, ko sta prispela do Vidičeve hiše kmečka fanta iz iste vasi, 191etni lanežič Jakob in 22Iet-ni Škufca Anton. Začela sta na svojski način izražati notranje občutke, ki so veljali Vidičevi služkinji julki. Gospodar je bil z ženo in dvema otroci cema v spalnici in je vse slišal. Ker ro-poviiier.ju ni bilo ne konca ne kraja, je ftori! i7. hiše in rekel fantoma, naj se odstranita. Komaj je napravil kakih 15 do 20 koTakov, je skočil proti njemu Janežič Jakob ter mu zasadil nož v levo stran prsi. Šfiaifca Anton pa ga je začel tepsti z nekim orodjem. Posestnik se je zgrudil na tla, siroveža pa sta pobegnila. Po vasi je završalo. Ljudje so šli hitro po zdravnika v daljno Grosuplje. Zdravnik je prišel kmalu po polnoči in dal ra- a dlvjaštva dva kmečka fanta zaklala pred njegovo hišo njencu injekcijo. Bil pa je ves trud zaman in mladi gospodar je ob 1. ponoči izdihnil zaradi notranje izkrvavitve. iBii je do zadnjega pri zavesti in je še povedal, da ga je Škufca tepel z nekakim boksarjem. Zato so bili na Vidičevi glavi in roki vidni močni udarci. Zločinca sta po uboju šla proti Višnji gori, kjer sta pila vino v neki gostilni. Gostilničarju sta se videla prav pobita. Proti jutru sta šla in se sama javila na višnjegorski orožni^ki postaji. Komandir postaje ju je zaslišal. Ko mu je Janežič pokazal majhen žepni nož, s katerim naj bi bil usmrtil Vidica, mu komandir tega ni verjel. Šele, ko ga je ostro prijel, je priznal, da je umoril Vidica s kuhinjskim nožem. Oba so odvedli v zapore Daines se je izvršilo v Troštinah raztelešen je. Zločin obeh nebrzdanih ponočnjakov je razburil vse tamošnje prebivalstvo, ki sočustvuje z ubogo vdovo in obema otročičema. ki sta na tako žalosten način izgubila dobrega očeta- eno Pomoravje Ko se voda v strugi Velike Morave polagoma znižuje, še vedao ve« sto vaščanov s čolni obiskuje svoje potopljene domove Požarevac, 0. marca Voda v strugi Velike Morave je že včeraj pri 2dinje so skozi oba dneva razstavne prostore naraivnost okupirala ter bile polne hvade in priznanja prireditelju Podružnica Udruženja jugoslovenskih n«rodnih železničarjev in brodarjev v Mariboru sklicuje za nedeljo dne 10. t. m..ob «.10. dopoldne svoj XXn. redni letni občni zbor z običajnim dnevnim redom. — Odbor. a_ Društva za spomenik. Mariborskemu spomeniškemu odboru so prispevali za asouieoiilk kralju Uedinitelju: Zveza Maistrovi borcev 200 Din. Šola in dom 200, Jugoslov. gozdovndžka liga 200, Sva-bsko nemški prosv. savez v Marenbergu -0U, Udruženje gostilniških podjetij v Konjicah 100 Prva mariborska lovska družba, Maribor," 100. Pevsko društvo Ruše 100, Podporno društvo paznikov moške kaznilnice Maribor 100, Strelska družina Ruse 100, DrušVo ljuibSeljev ptičarjev, Maribor, 100. Kolo jugoslovenskih sester v Ljutomeru 150 Din. a— JNS ▼ Studencih. Redni občni zbor občinske organizacije JNS v Studencih bo v soboto dne 9. t. m. ob 19. pri Spureju a_ Mariborski vojaški gojenci na Ople- nac. V petek dne 8. t. m. ponese na Ople-nac na grob pokojnega kralja Uedinitelja posebna poklonitvena deputacija tukajšnje inženjerske podčastniške šole lep spomin. Danes v četrtek ob 20. bo v telovadnici inž. podoficirske šole komemoracija za blago-pakojnim kraljem. Dostop imajo tudi Sokoli. včlanjeni v društvu Maribor L a— Labodji spev. Tako se imenuje poslednja violina štetega A. Stradivarija. V notranjosti te najlepše violine je originalen listič z napisom »Anni 93', kar po-menja, da je slavni mojster Stradivari dovršil to čudovto violino v 93. letu svoje starosti. Lastnik te violine Je sedaj naš sloveči virtuoz Z. Balokovič, ki nastopi jutri zvečer v tukajšnjem gledališču. Za omenjeno violino je dal Balokovič v Ameriki dve drugi Stradivarijevi violmi, vredni 2,500.000 Din in razen tega dva m pol milijona dinarjev. a— Mariborski karneval je potekel letos v znamenju dobro okupiranih javnih lokalov in živahnega pustnega diriodaja. Gostilničarji in kavarnarji pravijo: boljši kakor lani. Vzrok: ugodem datum. a— Tekstilna industrija uspeva. Tukajšnja tekstilna tvornica A. Ebrlich bo dozidala k dosedanjim tvorniškiim objektom še nove objekte ob Jeadai^ki, Žitni in Bet-navski ulici. Ra-.en tega namerava omenjena tovorn:ca postopoma zaz;dati še ne-zazidane parcele v Danjkovi, Jeadarski in Betnaviski uflioi, ktfer bo zgradila slano-vamiske hiše. Ta stavbna akcija je prav hvalevredna, saj bo s postopno zidavo omenjenega parcelnega sveta nastalo občutno zboljšanje stanovanjskih prilik. Ob Jeadarski ulici bodo stavbe emanedstrop-n? ob Betnavski pa dvonadstropne. a— Trgovska samopomoč izkaauje v Mariboru lep razvoj in napredek. Dokaz stanovske zavesti mariborskega trgovstva. Stanje skladov znaša v pretekli poslovni dobi 183.768.26 Din, in .sicer izkazu,je podporni sklad I. kategorije 42.900 Din, druge kategorije 34.800 Dim, režem™ sklad 106.068.26 Din. a_ V delavnirah osemnrni delovni čas. V tukajšnjih delavnicah drž. želerarc se je »pet uvedel osem umi delovni čas. Doslej je bil v veljavi sedemurni delovni čas. a— Pepelnični trg. Rib je bilo včeraj precej na izbiro: karpi so se prodajali po 10 do 12, sardele po 12, polenovka po 12, fileti po 26. Kmetje pa so pripeljali pet vozov krompirja, 3 voze iabolk. Cene so bile: piščanci 25—35, kokoši 30 do 40. purani 30 do 60. kozlički 30 do 60. jabolka 4 do 6. a— Skrivnostni streli. V splošno bolniš nico so prepeljali 25'etnega posestniškega sina Leopolda Dobrška in Maksa Grmeka Ko sta šla skupaj skozi gozd, je od zadaj nenadno počilo. Oba sta se ranlena zgrudila na tla Dobrček je zadet v hrbet in levo roko, Grmek pa je prestreljen po vsem telesu. Skrivnostnega napadalca zasledujejo orožniki. a_ Zasliševanje. V znani vohunski aferi. o kateri smo pred dnevi poročali, se pri tu-kaišnii policiji nadaljujejo zasliševanja pri- "a—Vramatt?«© soočenje. Zločin v Nun-eki "rabi r»r, Ljutomeru je sicer po izpovedi sina Ivana Budje povsem raz,ae-nien četudi oče J»kob Budw v-ako kriv do taji in odklanja. Zan^va m ji^ma-tična na je bila krvnfrnrntacm ePeta^ Jakoba Bndip m Tvana pred nim fodnilkom EmHom Kmnenem Ko^e sin Ivnn t>r*d očetom nonovnn '" iT10™ da ie r^-nal no n^vod'1'b svo-jfM,a * J*M> Budia s brusim ?la«">m vr?el v"* v « o™-\f,]c fa irovor' nerfvcnioo P^>d vT-som ^ r^^l^ke rodrr.Sno«ti pri soočenlU^ OPJ£ Budiš v f»nirtVii nitrnnl^ nocti vrrr^l n* VMen* r>r»d »'-noni In ' dvignien'm' mVanv pr«vtil odmu^an a ponovno vprašanje pmiefeovalnega »dinl- l k<» Kramerja. ali oaj ta proSnjn za odpu-' šuanje pomeni priznanje krivde, je Jakob Budya sope« vztrajal na tem, da ne zadene njega pn umoru v Nunski grabi nikakšna krivda. Budje Jakob se menda ni zajedal, da je takšen hip notranje zrušen osti mnogokrat zgovornejii nego je zgovornost je-aika. a— V oči papriko. Ko se je v nedeljo ponoči vračal po dravski brvi v Studence 14-letmi trgovski vajenec Stanko Ledenik, je 6redi brvi stopil predenj neznan moški, ki ga je t bliskovito kretnjo zagrabil za glavo, nato pa mu pognal v oči večjo količino paprike, pomešane e soljo. Neananca, ki mu je vzel šest dinarjev, vso gotovino,^ ki jo je imel pri sebi, je pobrala gluha noč. Ez Celja e— Regulacija Savinje se je že pričela. V ponedeljek so se pričela regulacijska dela na Savinji pri tremerskem mostu. Prva etapa regulacijskih del obsega Savinjo Južno od tremerskega mosta navzgor proti Polu lam prt Olju. Ta dela bo IsvrRI! gradbeni podjetnik inž. TaSkovič is Skoplja. Delo se te ne vrši T polnem obsegu. Pri regulaciji bo zaposlenih 200 do 300 oseb. e— Blodni ognji. Ljubljanska drama bo uprizorila v torek 12. t. m. ob 20. izvirno Sorlijevo dramo »Blodni ognji«, ki je imela v Ljubljani velik uspeh. Vstopnice so v predprodaji v knjigarni »Domovini«. Uprizoritev Krleževe drame »Gospoda Glemba-jevi« še ni mogoča, ker je g. 2eleznik še vedno bolan. e— Upokojeno učiteljstvo Iz Celja ln okolice bo imelo v soboto 9. L m. ob 16. redni mesečni sestanek v Narodnem domu. e_ Xa. violinski koncert Zlatka BaloJto- vlča, ki bo v soboto 9. t. m. ob 20. v mali dvorani Celjskega doma. se dobijo vstopnice v predprodaji v knjigarni K. Goričarja vdove. r_Srečke dri. razredne loterije za novo kolo se dobijo v podružnici »Jutra« v Celju. e— Kino Unlon. Danes ob 16.30 in 20.30 zvočni velefilm »Peer Gynt« in dve pred- igri. Madno ^J^ Po burji, dežju ali snegu Je posebno potrebno, da paSčmte svojo kožo pred vetrom tn slabim vremenom, a to boste najbolje napravili takole: vsak dan na večer, preden ležete spat. nadrgnite kožo nalahno z Nivea kremo Koža postane zaradi tega mehka in gibka, a poleg tega tako odporna, df ji še tako slabo vreme ne bo škodilo. Zaradi Eucerita. ki ga vsebuje Nivea krema, prodre ta globoko v kožo. a ne ostavl za seboj nobenega bleska ter j« Istočasno krema za dan in noč. G © s p od a p & t v o Iz letnega pačila Narodne banke n. Devizni posli. Promet Narodne banke v deviznih poslih je bil lani nekoliko večji nego v prejšnjem letu. Znašal je skupaj s premijo (28.5 Vo) 1800 milijonov Din nasproti 1690 milijonom v letu 1933. Na klirinških računih pa je lani znašal promet 4064 milijonov nasproti 3328 milijonom v letu 1933. Preko klirinških sporazumov je bilo lani obračunano preko 80 °/o vrednosti naše zunanje trgo-vine. Blagajniški zapisi Ob koncu preteklega leta je bilo v obtoku za 300 milijonov Din blagajniških zapisov Narodne banke nasproti 341 milijonom ob koncu prejšnjega leta in 236 milijonom ob koncu leta 1932. Navzlic znižanju obrestne mere v začetku leta (na 1 odst za dvamesečne in 2 odst. za trimesečne bone) je obtok blagajniških bonov v prvem četrtletju stalno naraščal in je dosegel 8. marca najvišje stanje 441 milijonov, najnižje stanje pa je bilo 216 milijonov dne 15. novembra. Pošiljke emigrantov in turizem. Denarne pošiljke emigrantov so pred leti tvorile važno aktivno postavko v naši plačilni bilanci. Denarne pošiljke od emigrantov so v letu 1929. dosegle rekordno višino 888 milijonov Din, naslednje leto so že padle na 740 milijonov, leta 1931. na 573 milijonov, leta 1932. na 206 milijonov, predlanskim pa na 122 milijonov; lani so te pošiljke ponovno nekoliko popustile, in sicer na 1"0 milijonov. To občutno nazadovanje denarnih pošiljk emigrantov (zlasti iz Amm-kei se močno pozna zadnja leta v nasi plačilni bilanci. Pred leti so samo pošiljke emigrantov zado.iovale za kritje devizne potrebe pri plačilu anuitet za naša državna posojila v inozemstvu. Nasprotno pa beležimo lani povečanje dotoka tujih plačilnih sredstev od turizma. Lani je prišlo v našo državo v 10 n»esenh 15>93° inozemskih turistov nasproti lol.lOO v "celem letu 1933. Dotok tujih plačilnih sredstev od teh inozemskih turistov se ceni za leto 19*5. na 274 milijonov Din, dočim se ceni dotok tujih plačilnih sredstev od inozemskih turistov v prvih 10 mesecih lanskega leta na 319 milijonov Din (če računamo za vse leto i vsoto 350 milijonov Din, tedaj vidimo, da se je lani dotok tujih plačilnih sredstev od inozemskih turistov povečal za skoro 75 milijonov Din). Tečaj dinarja. Tečaj dinarja je bil v Curihu vse leto do novembra nespremenjen na višini 7 švicarskih frankov za 100 Din, od začetka decembra pa se je dvignil na 7.02. Značilnejše pa so spremembe glede tečaja dinarskih novčanic v Curihu, ki je znašal sredi januarja lanskega leta 6.25 švicarskih frankov, ob koncu februarja pa je zdrknil navzdol celo na 6.15 švicarskih frankov; v juliju se je tečaj pričel dvigati in se je povzpel ob koncu julija na 6.50, ob koncu avgusta na 6.8250 in si je do konca leta gibal na višini med 6.6750 švicarskega fran- ka za 100 Din. Mala prodtikdja industrijskih rastlin Kakor znano, je kmetijski minister dr. Dragutin Jankovid nedavno na sestanku proizvajalcev oljnatih semen in zastopnikov industrije jedilnega olja poudaril nujno potrebo reorganizacije proizvodnje industrijskih rastlin, zlasti sirovin za industrijo olja. S tem v zvezi je zanimiva najnovejša statistika, ki jo je izdalo kmetijsko ministrstvo o lanskem pridelku industrijskih rastlin. Sladkorna pesa. Na površini 25.822 ha je znašal pridelek sladkorne pese 4.80 milijona stotov nasproti 5.10, 7.33 in 7.07 milijona metrskih stotov v prejšnjih treh letih. Lanski pridelek je bil torej zelo slab. Tobak. Na površini 7154 ha je bilo lani pridelano 60.490 metrskih stotov tobaka nasproti 87.507, J69.190 in 133.259 metrskih sitotov v prejšnjih treh letih. Konoplja. Na površini 36.907 ha ie bilo lani pridelanih 375.960 metrskih stotov konoplje nasproti 279.000, 213.000 in 219.000 metrskih stotov v zadnjih treh letih. V dravski banovini je bilo na 150 ha pridelano 927 metrskih stotov konoplje. Lan. Na 10.623 ha je bilo pridelanih 105.600 metrskih stotov lanu nasproti 99.300 106.300 in 98.100 stotov v zadnjih treh letih. V dravski banovini je bilo na 969 ha pridelano 6590 metrskih stotov lanu. Bombaž. Kultura bombaža v naši državi se je pričela zadnja leta širiti. Leta 1931. je padel pridelek bombaža na 2470 metrskih stotov. naslednja leta pa se je dvigal in je lani dosegel 5133 metrskih stolov. Z bombažem posejana površina se je lani zopet povzpela na 1351 ha Bombaž fw» goji izključno v vardarski banovini, kjer so podnebne razmere za tako kulturo primerne. Proizvodnja bombaža pa bi se dala Jo znat no povečati, kakor so to storili v Grčiji, kjer domača proizvodnja bombaža knie že 75 odstotkov konsuma tekstilnih tvornic. Poleg bombaža se pridela ludi bombaževo seme, ki se rabi za produkcijo jedilnega olpi Hmelj. Površina hmeljskih nasadov v naši državi je padla od rekordne višine 9218 hektarov v letu 1928. na 1471 ha v letu 1932., potem pa se je pričeia zopet polagoma dvigati in je lani znašala 2396 ha (od tega 1390 v dravski banovini, 1COO v du-navski banovini in 6 v moravski banovini). Pridelek pa 'e znašal lani 14.331 metr-kib stotov nasproti 14.643 v letu 1933. in 8249 v letu 1932. (največji je bil pridelek leta I9*>g.. ko je znašal 52.338 metrskih stotov). Čikorija. Kultura eikorije je zadnja leta i popustila in se je lani gojila le na površini 929 ha nasproti največji površini 1468 ha v letu 1931 Cikorija se goji skoro izključno v savski banovini (v dravski banovini le 2 ha) Skupni pridelek pa je lani znašal 83.873 metrskih stotov nasproti rekordne mu pridelku 136.398 metrskih stotov v letu 1930 Navzlic temu je bil lan=ki pridelek večii nego v vseh letih do leta 1929. Sezamov« neme Prav občutno se je zadnja leta povečala kultura seramovega semena. ki se rabi za produkcijo olja Leta 1931. je znašala s sezantovlm semenom po , sejana površina komaj 895 ha, lani pa že 1127 ha, in to izključno v vardarski banovini (Južna Srbija), kjer so za to tropsko rastlino primerne podnebne razmere. Pridelek je znašal lani 1734 metrskih stotov. Mak. Kultura maka, ki se najbolj goji v vardarski banovini, je zavzela največji obseg leta 1930., namreč 14780 ha; do leta 1932. je padla na 4790 ha, lani pa je znašala zopet 7654 ha. Pridelek makovega semena je znašal lani 16.015 metrskih Btotov, pridelek makovega soka (opija) pa 444 metrskih stotov. Oljnata repica. SliČno kakor pri maku smo opažali tudi pri oljnati repici občutno nazadovanje te kulture od 12.230 ha v letu 1930. na 3740 ha v letu 1932., potem pa se je posejana površina zopet dvigala in je lani dosegla 7900 ha (od tega 327 ha v dravski banovini). Pridelek semena od oljnate repice je lani znašal 54.446 metrskih stotov (leta 1929. je bil rekordni pridelek 73.780 metrskih stotov, leta 1932. pa najmanjši pridelek 14.830 metrskih stotov); v dravski banovini je bilo pridelano 3819 metrskih stotov semena oljnate repice. Največ se oljnata repica goji v dunavski banovini, na katero odpade polovica vse produkcije. Od ostalih industrijskih rastlin je omeniti še ricinus, ki se kot tropska rastlina goji v Južni Srbiji, nadalje zemeljske orehe (kikiriki), ki so jih pričeli gojiti v okolici Strumice in Gjevgjelije, in anason, ki se prav tako goji le v Južni Srbiji. V Dalmaciji pa gojijo kot specialno industrijsko rastlino tako zvani bnhač (ki se potrebuje kot sredstvo proti mrčesu) in se goji na površini 2200 ha. Gospodarske vesti = Italijanska lira la 6.5 •/• pod pariteto. Zaanje dni je italijanska lira ponovno popustila na mednarodnih deviznih tržiščih. Še pretekli četrtek je v Curihu notirala 26.18. v soboto je popustila na 26.02, v ponedeljek na 25.92, v torek na 25.5750. včeraj pa na 25.50. Nasproti paritetnemu tečaju, ki znaša v Curihu 27.2770, je sedaj italijanska lira že ca 6.5 °/» pod zlato pariteto. = Zborovanje v Sevnici za gradnjo železnice št. Janž-Sevnlca. V nedeljo 10. t. m. bo v Sevnici veliko javno zborovanje za gradnjo železniške proge št. Janž-Sev-nica. Zborovanje bo ob 11. uri predpoldne na glavnem trgu, v primeru neugodnega vremena pa v dvorani, ki se v ta namen pripravi. Akcijski odbor Je razposlal va bila na vse občinske uprave in župnijske urade v 6rez h, ki so največ interesirani na tej železniški gradnja. V sami Sevnici deluje po€eben »Pripravljalni odibor za manifestacijo v Sevnici«, ki mu načelu je predsednik sevniSke občine % France Tru-pej Akcijski odbor še nima obvestila gle de udeležbe zastopnikov iz Zagreba oziroma iz savs-ke banovine, zato se Se ne mo re napovedati! vrstnt red govornikov na zborovanju Po izrednem zanimanju, ki g* ka2e prebivalstvo posavske In mlinske trebanjske 4W1ne, bo edeležba n* ne ekem zborovanju v Sevnici ogromna. Akcijski odbor sporoča, da «ta Izvolitev v častni odbor akcije sprejela g. ban dr. Dinko Puc in g. dr. Gregorij Kožman, ljubljanski! knezoškof. t= Poštna hranilnica v februarja. V teku februarja so se hranilne vloge pn Po*1"1 hranilnici povečale la 26.5 milijona Din (v januarju je znašal prirastek 15.4, v decembru 16.5, v novembru pa 0.4 milijona Din) in znašajo sedaj 760.4 milijona Din. Znatnejši prirastek vlog v zadnjih dveh mesecih je gotovo v rvezi s pripisom obresti. Vloge na čekovnih računih so se v teku februarja nekoliko povečale in so znašale ob koncu februarja 1110 milijonov Din na sproti 1079 milijonov Din ob koncu lanskega februarja. Čekovni promet je znašal 4366 milijonov Din (lani v februarju 4299 milijonov). = Občni zbor Priv. agrarne banke d. d. v Beograda je sklican za 7. april ob 9. dopoldne v bančni palači v Beogradu. Na dnevnem redu so med drugim volitve članov upravnega odbora. = Konzumnemu društva «a Slovenijo r. t. z o. z. v Ljubljani je z odlokom ministra za trgovino in industrijo dovoljena lzven-konkurzna likvidacija. Zbor upnikov se bo vršil 30. marca 19:36 ob 10. dopoldne v dvo rani Delavske zbornice v Ljubljani z dnevnim redom: 1. Konstituiranje zbora upnikov; 2. volitev-1 likvidatorja; 3. volitev članov'upniškega odbora in njih namestnikov. — Dr. B u p n i k, komisar ministra pri Kou- zuranem društvu. = Nazadovanje tujskega prometa v Franciji. Zaradi znatno višjega nivoja cen v Franciji v primeri z drugimi državami, zlasti z državami z devalvirano valuto, je promet inozemskih turistov v Franciji zadnja leta rapidno nazadoval. To dejstvo je dalo v zadnjem času povod, da se je v zbornici in v senatu obširno razpravljalo o krizi tujskega prometa. Ob tej priliki so bile navedene prav zanimive številke, ki kažejo. da je prišlo leta 1927 v Francijo zaradi zabave 2,137.000 inozemskih turistov, lani pa le še 700.000. Dohodki francoskega gospodarstva od inozemskih turistov pa so še v večji meri nazadovali, in sicer od 12 milijard frankov v letu 1927. na 2 milijardi v preteklem letu. Te številke same na sebi dajo slutiti, kako občutne posledice ima nazadovanje prometa inozemskih turistov na francosko gospodarstvo, zlasti na hotelsko industrijo in na luksuzno industrijo, ki v znatni meri živi od inozemcev. Zaradi pomanjkanja inozemskih turistov se je zlasti zunanja slika Pariza precej spremenila. Povsod je videti prazna ali zaprta zabaviiča itd. Najbolj občutno je nazadovanje dotoka turistov iz Amerike in Anglije. Na merodajnih mestih proučujejo sedaj možnosti za boljšo in koncentrirano tujsko-prometno propagando, za uvedbo voznih olajšav itd., vendar pa se s takimi ukrepi ne bo moglo mnogo pomagati, ker je glavna ovira previsok nivo francoskih cen. = Izredno nizka obrestna mera v Ze-dinjenih državah. Iz Washingtona poročajo da je ameriški zakladni urad sklend izvesti konverzijo 4.25 odst. posojila za osvoboditev v skupni nominalni vrednosti 1850 milijonov dolarjev v novo 20 do 2> letno posojilo, ki bo nosilo le 27'» odst. obresti. Zakladni urad je nadalje napovedal tudi konverzijo 23 odst. blagajniških bonov v vrednosti 528 milijonov dolarjev, ki bodo zapadle 15. marca. Imetnikom teh blagajniških bonov ponuja sedaj zakladni urad 5 letne bone z obrestno mero komaj 1*'» odst. To je najnižja obrestna mera, Id je bila kdaj v Zedinjenih državah dosežena za kakršenkoli državni papir. = Dobave. Strojni oddelek direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do 12. t m. ponudbe glede dobave bakrenih plošč; do 14. t m. pa glede dobave navojnih svedrov. Direkcija državnega rudnika Vrdnik sprejema do 21. L m. ponudbe glede dobave železne pločevine in bakrene žice za di-namo. Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 22. L m. ponudbe glede dobave žebljev, matic in podložnih plošč. Komanda pomorskega arzenala Tivat sprejema do 18. L m. ponudbe glede dobave lesa, pločevine, cevi, zakovic, vijakov, ventilov, manometrov, mazalic. katraniranega motvoza, jeklenih verig in čopičev; do 19. L m. glede dobave električnega materiala, glicerina itd.; do 20. t m. glede dobave raznih aparatov, žice, cevi, strojev, brona, pločevine itd.; do 21. L m. glede dobave klor-kalcija, kalijevega lužila. etra in jadrenine, do 22. L m. pa glede dobave vesel in namiznega perila. = Dobave. Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 7. marca ponudbe »lede dobave risalnega orodja, merilnih naprav, 200 lopat za premog ter naorave za analizo jamskega zraka. Borze 6. marca. Na ljubljanski borzi beležimo tudi danes znova povišanje oficielnega tečaja deviz* Cnrih, in sicer od 1423 — 1430.07 na 1424.22 do 1431.29. Kakor smo že včeraj omenili, se v tem povišanju izraža intervalutarna okrepitev švicarskega franka. Padanje dolarja in funta se je danes skoro ustavilo, dolar se je celo nekoliko dvigniL Pač pa vidimo nadaljnje popuščanje devize Trst, ki je tudi pri nas nazadovala. . V privatnem kliringu se je avstrijski šiling inatnejc dvignil, in sicer od 8.25 do 8.35 na 8.40 — 8.50. Tudi v zagrebškem privatnem kliringu se je avstrijski šiling povzpel na 8.40 denar: promet pa i* bil v angleških funtih po 218.66 in v grških bonih po 30. Madžarski pengi so notiraii v Sin: Ali ti iri dobro, oče? ftepetalec (tiho): Kašljajte! Kaš-Ijajte! Oče: Ne morem, ravnokar sem pojedel IZDELEK »UNION«. ZAGREB beograjskem privatnem kliringu 8.60—8.70. Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda popustila za nekaj točk in se je za •kaso trgovala po 375 (v Beogradu po 30< po 210 — 230; baška >2« po 1% — 215; baška »5< pa po 175 _ 195; otrobi: baški debeli 105 — 110. + Novosadska blagovna borza (6. L m.} Tendenca je bila slaba. Promet slab. _ Pšenica: baška potiska ln slavonska 180 do 132; baška ln sremska 134 — 126; slavonska 121 — 126. — Oves: baški, sremsld in slavonski 90—9250 RS: baška 12250 do 125 — Ječmen: baški in sremski. 65/66 k« 125 - 130; jari, 67/68 kg 135 - 140. _ Kornza: baška in sremska 68 — 00: banatska 64 — 65. Moka: baška in banatska >0g< in >0gg< 192.50—215, »2« 172.50—195: >5< 152.50 - 175; »6« 135 - 14750. >7< 110 _ 115; »8< 80 - 85. - Otrobi: baški in sremski 82 - 84; banatskl 81-83. _ Fižol: baški in sremski beli IS250 do 137.50 + Somborska blagovna bor*« (U. L a) Tendenca stalna. Pnynet 41 vagonov. — Pšenica: baška, okolica Sombor, gornjeba-Ska, sremska, banatska 123 — 125; baška in banatska potiska 128 _ 130- -baški 87 _ 89; 6remski, slavonski 88—90. — Rž: baška 122.50 — 125. — Ječmen; baški in sremski, 63/64 kg 125 — 12750; jari, 67/68 kg 135 — 140. — Kornza: baška in sremska 67 — 69; za marc - april 70 — 72. _ Moka: baška >0g< in »0gg< 200 — 220; >2« 180 _ 200; »5« 160 - 180; >6< 140 do do 155; »7« 115 — 120; »8« 85 — 90. — Otrobi: baški 82 — 84. + Budimpeštanska terminsk® borza (8. t m.) Tendenca prijazna, promet slab — Pšenica; za marc 16.82 — 16.85, za maj 17.12 — 17.13; koruza: za maj 11.86—11.87. ŽIVINA + Živinski sejem t Ljubljani. Ha včerajšnji živinski sejem je bilo prignanih 152 volov, 35 krav, 12 telet, 6 svinj, 153 malih prašičkov in 260 konj; prodanih pa je bilo 62 volov, 18 krav, lo telet, 3 svinje. 102 prašička in 46 konj. Cene so bile naslednje: voli I. vrste 3.50-4 Din, II. 2.75-3.50, HL 2—2.75, debele krave 2—3.50, klobasarice 1—2, teleta 4.50—5.50 Din; prašički za rejo 6—12 tednov stari so se prodajali po 100 do 150 Din komad. BOMBAŽ. x + Liverpool, 5. marca. Tendenca mirna. Zaključni tečaji: 6.96 (7.01), za julij 6.84 (6.89). + Newyork, 5. marca. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za marc 1255 (1255), za julij 12.42 (12.45). »Riviera« zobna pasta daje ustam prijeten in osvežujoč vonj, temeljito .esinflcira. odstrani hitro zobni kamen in ohrani zdrave in bele zobe. To pasto uporabljajo v vseh kulturnih državah Kreta, žarišče upora Državljanska vojna na Grškem je zahtevala doslej tri tisoč mrtvih in mnogo ranjenih - Venizelos se trenutno še mudi na rodni Kreti General Plastiras in politik Venizelos, duši sedanje revolucije na Grškem Otok Kreta, izhodišče ki menda tudi zadnje pozorišče sedanjih homatij na Grškem, je znan v civiliziranem svetu pred vsem po ogromni Minovi palači v Knosu, palači s proelulim labirintom, v katerem Je razsajal nestvor Mlnotaver. V starem veku je veljala ta zgTadba za eno izmea sedmih čudes sveta. Toda Kreta sama je svetovno čudo, ena izmed še nedotaknjenih lepot Evrope. Dežela divje, pestro barvite, a pri tem izenačene krasote. Morje pred njo je tako globoko modro in pri tem tudi tako neprestano razburkano, kakor baje nikjer drugje na svetu, snežni vrhovi pravljične gore Ide se dvigajo v večno sinje nebo nad temnimi, divjimi robnimi gorovji, silnimi ravnicami rdečih cvetočih oleandrov, prastarimi oljčnimi gozdovi, prerijami korintnih nasadov, hudournimi rekami. Ce povemo, da se razteza otok v dolžino kakšnih 260 kilometrov, si lahko mislimo, da je tu dovolj prostora za heroični razmah posameznih pokrajinskih prvin. Tujec se pripelje običajno s parnikom iz Pireja v Heraklejon, ker je to najudob-nejša in najkrajša zveza in ker je Knosos potem od Heraklejona oddaljen samo še 6 km. Heraklejon je v ostalem mesto, ki Šteje okoli 60.000 prebivalcev in poset-nik ima tu dovolj prilike za proučevanje ljudstva, ki mu zemlja sama ponuja preobilico tega, kar potrebuje za življenje, a potrebuje zelo malo. Deželam prihajajo zjutraj na vse zgodaj ponujat svoje pridelke v mesto, četrtina meščanov preži že okrog petih zjutraj ob nabrežjih na parnike, ki prinašajo možnost zaslužka s prepeljavanjem potni- General K o n d y 11 s, grški vojni minister, pripravlja proti upornikom odločilen udar kov na kopno (parniki se zaradi večno nemirnega morja ustavljajo pred pristaniščem) in z natovorjenjem olja. Drugače pa nima mesto podnevi menda nobenih važnejših opravkov, nego da pohaja, poseda ob nabrežnih kavarnah, dela hrup, čita časnike in politizira. Zvečer se zbere vse na velikem trgu ob morju, polovica ljudi gleda v šestorico ogromnih plaht, ki predstavljajo herakle-jonske kinematografe na prostem, druga polovica prodaja z nezaslišanim truščem cigarete, cvetlice in vso mogočo drugo drobnarijo, življenje po ostalih kretskih mestih je temu podobno ... gg ; UMU agg m « 4 LACON/E fc (S£> . 'T O- -p LaCANES HKfl^-'* Kemljevid Grčije s Kreto. Slednja je po najnovejših poročilih blokirana M e t a x a s, desna roka generala Kondylisa, Oba sta odločena nadaljevati borbo do skrajnosti in zmagati nad uporniki Tujec pa prihaja, kakor rečeno, v prvi vrsti zavoljo Knosa, te velikanske palače s stebri in štirimi nadstropji, ki pokriva od vseh strani pol majhne gore in ki so jo zgradili kakšni dve tisočletji pred našim štetjem. 23 v homerskih časih, t. j. kakšnih tisoč let pred našim štetjem, je bila ta palača samo še legenda, kakor življenje plemena, ki je imelo okrog te palače svojo mogočno prestolnico, še kakšnih trideset let tega je bilo vse to pokopano pod žitnimi polji in edino angleški arheolog Evans si je lahko s svojim neizmernim bogastvom privoščil nalogo, da je te zakrite ostanke pradavne kulture spravil na beli dan. Približno v istem času so izkopali in proučili druge njene ostanke po drugih krajih dežele in vse je bilo že v svojih osnovah tako orjaško, kakor da je bilo napravljeno za pleme velikanov, istočasno pa so bile vse te palače in hiše preslikane z najbolj svežimi barvami, oprema pa mehkužno razkošna in naravnost rafinirano precizna. Rod vojakov, ki je to ustvaril, je nabiral cvetlice. Skoraj 15 stoletij pred Perikum je tu, kakor na Peloponezu, zgradil kulturo, ki je po svoji višini vredna občudovanja. Ta rod je izg \u \1 iz zgodovine, kakor da ga je usoda odpihnila, še danes ne vemo, kako se je to zgodilo. Toda svoje najdragocenejše, svojo kulturo, je ostavil svojim helenskim naslednikom, da so jo izobliči-li dalje in postavili po njej Evropo na čelo vseh kultur. Sam začetek evropske kulture pa se ni pojavil v helenski Grčiji, temveč, kakor nam kažejo Evansova izkopavanja, na predhelenski Kreti. ..1*>y .:.:.: XV! If^-v; •• • • • | Na levi: Pire j. Pogled na pristanišče. — Na desni: križarka »A ve rov«, ki so se je skupno s »Helli« polastili uporniki. Slednjič razpolagajo poleg tega še s štirimi torpednimi rušilci in z dvema podmornicama. čim občutite najmanjši prehlad ali neugodnost, vzemite večkrat toplo mleko z Radensko Mehča sluz, olajšuje kašelj, čisti in jači kri proti infekciji. Večina težkih zimskih bolezni: gripa, katar, revma itd. so posledica »malih, nedolžnih« prehladov. Zatrite bolezen takoj v začetku! Zaradi joda, litija in ogromne množine drugih zdravilnik mineralov je Radenska naravnost idealna v to svrho! 2 Novi kralj Slana Spanje In duševno delo Kako se spočijemo brez sanj Siamski kralj Prajodhirok se je odpovedal prestola. Njegov naslednik je postal 11-letoi princ Amanadah* Spanje pred polnočjo je najbolj zdravo. N.hče ne bi smel torej delati dolgo v noč, kajti tedaj, ko se prične polagoma spet dnevni hrup in ko sili svetloba skozi zaprte veke, je zdravo spanje, spanje brez sanj, nemogoče. Mignon< je /aradi obolelosti preloženo na soboto 9. L m Namesto napovedane predstave bo drevi uspela Wolf-Ferrarijeva opera »Štirje grobjam« za red Četrtek. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Začetek ob 20.15 Sobota, 9.: Vzroki in učinki (Kozarec vode). Premiera. ' Nedelja, 10.: Vzroki ln učinki (Kozarec vode). MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20. Četrtek, 7.: Zaprto. ,____ Petek, &: Koncert Zlatica Balokovida. Izven. Radio četrtek, 7. marca. LJUBLJANA 12: Plošče. - 12.50: Poro-fila. - 13: Cas, plošče. - 18: PloSče. -18.20: Narodna Odbrana: Medmurje v gospodarskem, socialnem in nacionalnem pogledu (Grojar Franc). — 18.50: Srbohrvaščina. — 19.20: Cas, jediL list, program za petek. — 19.30: Nac. ura. — 20: Kult pomen Masaryka za Jugoslavijo (dr. Veber). 20.30: Koncert Bežigrajskega pevskega društva, vmes saksofon (g. Ziherl). - 21.30: Cas, poročila. — 2150: Operetna glasba. BEOGRAD 17: Češke pesmi. — 20: Slavnosten koncert v proslavo Masaryka. — 22.15: Plošče. — ZAGREB 12.10: Plošče. — 17.15: Godalni kvartet. — 20.30: Masaryko-va proslava. — 21.45: Godalni kvartet. — PRAGA 19.10: Vojaška godba. — 20.30: Ma-sarykova proslava. — 22.15: Salonski orkester. — BRNO 19.10: Zborovski koncert — 20.30: Iz Prage. — VARŠAVA 20: Lahka glasba. — 21: Igra. — 21.30: Orkester. — 22.15 Poljska glasba. — DUNAJ 16.10: PloSče. — 17.25: Klavir. — 20: Alpski večer. — 22: Schubertov koncert — 23.30: Ples. — BERLIN 19.40: Pesmi. — 21: Koračnice. — 22.20: Bachove skladbe. — 22.45: Pesmi. — K0NIGSBERG 21: Klavirski koncert — 23: Nočni koncert — STUTTGART 20.15: Spevoigra. —- 21.30: Lahka glasba. — 22.30: Lahke melodije. _ 23: Nočni koncert — RIM 17.06: Vokalen in instrumentalen koncert _ 20.45: Simfoničen koncert Petek, 7. marca. LJUBLJANA 11: Šolska ura: Masarvk in šolska mladina (Viljem Kus). — 12: Plošče. — 12.50: Poročila. — 13: Cas, plošče. — 18: Filozofski sprehodi (dr. Veber). — 18.20: Radio - orkester. — 18.40: Literarna ura: Ivan Pregelj (proL F. Vodnik). — 19: Radio - orkester. _ 19.20: Cas, jedilni list, program za soboto. — 19.30: Nacionalna ura. _ 20: Prenos Masarvkove proslave iz Uniona. — 22: Cas, poročila, Radio - orke-ster. BEOGRAD 16.10: Orkester. _ 18JO: Godalni kvartet — 20: Iz Ljubljane. — 22.20: Orkester. — ZAGREB 12.10: Plošče. — 17.15: Šramel - kvartet — 20: Klavirski in pevski koncert — 21.30: Operetna glasba. — 22.15: Tamburaški zbor. — PRAGA 19.30: Mešan program. — 20: Igra. _ 21: Orkester. _ BRNO 19.30: Vojaška godba. — 20: Iz Prage. — 21: Koncert brnskih filhar-monikov. _ VARŠAVA 19.35: Mandoline. — 20.15: Simfoničen koncert — 23.05: Ples. — DUNAJ 12: Orkester. — 14: Plošče. — 16.10: Lahka glasba. — 17.40: Pesmi. — 19.30: Straussov večer. — 20.15: Orkester. _ 20 35- Igra. — 22.30: Prokofijevljeve skladbe. — 23.25: Jazz. _ BERLIN 20.15: Iz Kčnigsberga. — 21: Neminljive besede in melodije. _ KČNIGSBERG 20.15: Iz prvotne opere »Turandotc — 21: Kabaret — 22.45: Nočni koncert. — STUTTGART 20.15: Iz Konigsberga. — 21: Lahka glasba. — 22.50: Ples. — 24: Valčki in operete — RIM 17: Violinski koncert — 20.45: Me šan glasbeni program. KULTURNI PREGLED Rudnik t r a X9 mladog rudarskog inženjera jugoslavenskog podaništva, sa poznavanjem Jezika, u svojstvu tajnika upravitelja. Op-Širne ponude sa fotografijom na admtai-stradju lista pod štev. 2026/4. Mirko Javornik, Srečanja z nepoznanimi. Pod tem nasiovom je Delavska založba v Ljubljani izdala »knjigo o potih in ljudeh«, delo mladega pisatelja, ki predstavlja po svojevrstni izbiri snovi in originalni izvedbi nekaj posebnega v naši mladi publicistiki. Pisatelj je v »Srečanjih« zbral četvero razgibanih in aktualnih doživetij s svoje hoje po Evropi: »Gog«, »Kokain«, »Beg pred jesenjo«, »Znamenje prerezanega vratu«, ki so jim po vrsti za pozorišče razkošna vila ob nekem gornjeitalskem jezeru, samoten slovenski dom onstran zaoadne državne meje, nemško mestece pred zmagoslavnim Hitlerjevim pohodom 1933 in Mar-seille s svojim obmorskim Babilonom in z znamenito ulico Canebičre, ki je postala prav med tem. ko so bila »Srečanja« v tiskarni, priča enega naiostudnejših dogod kov v zgodovini povojne Evrope. Mirko Javornik. ki je med mladimi slovenskimi pro-zaisti eden izmed idejno najbolj razpaljenih iskalcev, je v teh štirih bežno doživljenih in fragmentarno zarisanih poglavjih skušal v širokem podali podobo povojne evropske družbe in problematiko mladega rodu sredi nje. Kar se intenzitete in oblike doživetij tiče,'je značilno, da predstavljajo prve tri črtice poizkus nekakšne idejne in psihološke analize modernega človeka, moderne družbe. V zadnji, v srečanju z Marseillem, pa se pisatelj ubere v nekakšno vizijonarao sintezo, ki sicer ne odpira nobenih možnosti in nobenih novih rešitev, a je vprav zaradi tega mnogo silnejša od vseh sicer ostro napetih, kakor za poslednjimi spoznanji lo-večih se, a vendarle brezupnih in premalo naravno verodostojnih dvogovorov. To »Znamenje prerezanega vratu« spada vsekakor med najlepše in najgloblje, kar premore na»e, sicer bedno moderno potopisno slovstvo. Na velik kvar knjigi pa je ponekod do zadnje skrajnosti površen in kdaj pa kdaj izuuietičen jezik. L. M. Dvajsetletnici sarajevskih irtev, udeležencev pri vidovdanskem atentatu 1914, ki so bili v februarju 1915 obešeni, je sarajevska literarno - kulturna revija »Pregled« posvetila ves februarski zvezek. Prinaša za nimivo memoarsko tvarino in druge prispevke k zgodovini nacionalističnega gibanja v Bosni, ho teč tako obuditi spomin na grobove »čestitih mučenika ... koji su podi-zuči ruku protiv silnika u stvari branili narod 1 vodili ga u oslobodilačku borbu.« Narodno blago koroških Slovencev. — Zbral Vinko Moderndorfer. Kot drugi zvezek Narodopisne knjižnice, ki jo izdaja Zgodovinsko društvo v Mariboru, Je izšla 48 strani obsegajoča zbirka mitološkega gradiva, vraž, vedeževalskih formul in drugega narodoega blaga Zilske in Mezi-šlke doline in lz Podjune. Celotna tvartaa Je razdeljena v sledeče dele, ki obenem tudi dovolj označujejo MSderndorferJevo zbirko: Bajna bitja. — Vedeževanje o ljubezni to zakonu. — Smrt. — Nevidnost. — V škodo bližnjemu. — Ne rodovitnost. — Opravki s hudobo. — Naravni pojavi. Vsekako tehten donesek k naši narodopisni literaturi. Zbirka je tem važnejša, ker se tiče tistega dela našega naroda, v katerem se je še najbolj ohranila prvotna bitnost Slovencev in ki je sedaj nevarno izpostavljen naglemu raznarodovanj«!. Dve knjigi zakonov. V zbirki »Zakoni ta uredbe«, ki jo izdaja tiskarna Merkur ▼ Ljubljani, sta izšli knjižici: »Zakon o volilnih imenikih in zakon o volitvah narodnih poslancev«. (Strani 70, cena 10 Din) in >Zakon o nepravdnem postopku in uvodni zakon k temu zakonu«, strani 188 4- 16, cena broš. 24 Din, vez. 32 Din). Glasovi o novih knjigah. V najnovepem (5.) zvezku »Srpskega književnega glasnika« poroča T. Potokar o knjigi Juša Kot»-k a »Za prekmurskimi kolniki« (izdala Tiskovna zadruga). Pisec označuje Kozakov spis za »putopisno - esejističku reportažu« in sodi, da se je avtor preveč izogibal glavnemu in osnovnemu problemu, t j. družbenemu problemu Piekmurja. Ta očitek se nam ne zdi pravilen. Res je. da Kozak t svojem spisu razpravlja tudi o nekaterih splošnih časovnih in posebej še slovenskih vprašanjih, vendar zadostno označuje tudi vsa poglavitna specifična vprašanja Prek-murja (agrarni problem, narodnostne ta verske razmere, psihologijo Prekmurea ta pod.). — V znanstvenem časopisu Slavia (izdajatelja O. Hujer in M. Murko), št 1 (L XIII.) je izšla ocena Ruplovih »Slovenskih protestantskih piscev« (izdala Tiskovna zadruga). Ocenjevalec dr. Miroslav Plo-ehač, ki je lani bival v študijske namene v Ljubljani, podrobno karakterizira knjigo in jo hvali kot znanstveni vir zlasti pri li-terarnozgodovinskih proučavanjih. »Knjiga je dokaz respekta, ki ga ima mlada slovenska inteligenca do reformacijske dobe, kateri je že generacija Trubarjevega zbornika priborila priznauje. Je nadaljnji korak v solidno zasnovanem (F. Kidrič) in pozornost protestantskega sveta uživajočem (G. Loe-sche) študijskem delu, čigar bodoče naloge je orisal prof. M. Murko. Je izpodbuda ne samo Slovencem, marveč takisto drugim Slovanom, zlasti nam, da nadaljujemo delo na tem polju.« Češki kritik naposled opozarja, da bo prihodnje leto 3501etnica Trubarjeve smrti. Pohvalno omenja tudi opremo knjige (inž. arh. Janko Omahen). — V istem časopisu je izšel obširen srbskohrvaški (K. Georgijevič) in poljski (H. Batowski) referat o razpravi docenta ljubljanske univerze dr. V. Buriana »Hasanaginica v poljski literaturi«. REKLAMNE koledarje IN LESENE OKRASKE Izdeluje ▼ najbogatejši izberi tovarna „PAKS" Novi Sad 1912 DAMSKE KLOTHALJE v rjavi ta črni barvi, v raznih fazonah in velikostih, bele damske halje, bele predpasnike ta rutke, damske barvaste predpasnike ie od Din 17 naprej, otroške predpas-ničke od 8 Din naprej nudi v največii izbiri F. L Goričar LJubljana, Sv. Petra cesta štev. 29. Oglas. Menaža Oficirskog doma u Karlovcu izdace se pod zakup 1. aprila 1935. go-dine. Uslovi se mogu videti svakoga dana kod Uprave doma, a mogu se poslati interesentoma i postom uz naplatu od 10 din ara. Propisno taksirane ponude treba dostaviti najdalje do 18. marca 1935. go-dine Upravi Oficirskog doma u Karlovcu. 2029 jfflRVRmpm JUTKRSNtll TOALETI NAPRAVI 'NAJVEČJE VESELJE ZA IZPIRANJE UST DIANA FRANCOSKO ŽGANJE CITAJTE ŽIVLJENJE IN SVET TEDENSKA REVIJA 2 Din ŠTEVILKA i TRGOVCI DVOKOLES! ZAHTEVAJTE KATALOG IN CENIKE od NAJCENEJŠEGA EN NAJBOLJŠEGA NABAVNEGA "" filH. FIMCHGB VELETRGOVINA DVOKOLES, ŠIVALNIH STROJEV, NADOMESTNIH DELOV IN PNEVMATIKE. PRODAJA NA DEBELO ZAGREB. JELACICEV TRG 24. 1934 iji 0Wln» LJsMJam »Ul _ , »., Potrti v globoki žalosti naznanjamo tužno vest, da je naš iskreno ljubljeni soprog, oče, stari oče, brat, stric, tast in svak, gospod Valentin Prešeren posestnik dne 6. t. m. po kratkem trpljenju boguvdano preminuL Pogreb predragega pokojnika bo v petek, dr.e 8. marca 1935., ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Lepod o ulica štev. 34, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 6. marca 1935. 2a!«jo«i ostati. h. WOLFP; 39 Pokonci glavo >Ali mi ne bi hotel mirno povedati, kaj ee je zgodilo ?< Frank je jel pripovedovati. >Papa ima s svojega vidika seveda prav,< je zatrdila Margie. >Papa take reči ne more napraviti. Ti pa smeš, Tebi ee ne more nič zgoditi.« »Zakaj se mi ne more nič zgoditi?« je negotovo vprašal Frank. >Zato, ker te bo v vsakem primeru krila Vernon Hyameova.< Nejevoljno se je zganil. »Najhujše, kar se ti more zgoditi, je to, da ee ločiš od mene in ee poročiš z Vernono.< »O Margie, kaj govoriš!« Prijel jo je za roko in jo poljubil. »Ljubim te, Margie.« Zakaj lažem? se je vprašal in počasi zardel. »Ti to lahko storiš, Frank. Prepričana sem, da boš imel uspeh.« »Tudi jaz tako mislim, a kaj pomaga vse to, če tvoj oče noče?« »Čemu potrebuješ mojega očeta?« Osuplo jo je pogledal. »Saj imaš pravico, da podpisuješ za tvrdko, Frank. Sam podpiši pogodbo, pa bo.« »To mi svetuješ, Margie ?< Vstala je, stopila k njemu, ga pobožala po laseh in tiho dejala: »To ti svetujem, Frank.« »Ce to storim, storim izdajstvo.« »Svojo pot je treba iti do konca, Frank, tudi kadar je kriva. Kdor se vrne s pol poti, izgubi mnogo časa. Kdor samoglavo išče prave patt, zaigra življenje. Kdo pa ve, katera Je njegova prava pot? Morda sploh ni prifvih poti.« Položil ji je roko okoli pasu in z odkritosrčnim sočutjem dejal: »Skeptična ei postala, Margie. Ali sem jaz kriv, da si se tako izpremenila?« >Nisem skeptična, Frank. Zmerom bom zatrjevala življenje. Samo nekdanjemu neosnovanemu optimizmu sem nekoliko odrasla.« >Ali ti je žal, da si postala moja žena?« >Zelo srečno si me storil, Frank.« >In to praviš taka resno in brez rado6ti?« >Morda te imam zato tako rada, ker si me naučil biti žalostna.« Iztrgala se je svojemu razpoloženju in prešerno vzkliknila: »Ni" kar ne sediva kakor dva krokarja na snežni poljani in se ne vda-jajva otožnosti. To je sam nezmisel. Kar podpiši pogodbo, pametneje bo. Pojdiva dalje.« Vzela mu je nalivno pero iz žepa in ga pripravila za pisanje. Frank je omahoval. »Pogum, ljubi! Človek mora znati o pravem času storiti nepravo, v tem je skrivnost vsakega uspeha. Go on!« Frank Ditmar je podpisal. Jeremija Huntlev, mož, ki je Frank nekdaj na ladii »Reliance« igral z njim poker, je pograbil vabo dozdevne pogodbe. Ker je Frank namignil, da je pri neimenovani družbi, za katero naj bi tvrdka Rufus Quinn & Co. kupila Hvamsove tovarne, udeležen največ nemški kapital, se mu je zdelo narodna dolžnost, da reši Hyamsove tovarne za Ameriko. Jeremija Huntley je kupil Hvamsove tovarne za neko skupino ameriških bank in plačal zanje sto pet milijonov dolarjev. Plačal je s čekom, čigar fotografijo so objavili vsi časopisi, zakaj bil je eden največjih čekov, kar jih je bilo kedaj napisanih v Združenih državah. Frank Ditmar je prinesel ta ček Johnu Hvamsu. Hyam3 je hladnokrvno dejal: »Huntley je napravil dobro kupčijo.« Nato je uprl nespečne, vnete oči v Franka »Vi pa tudi, Mr. Ditmar.« Napisal je ček za dva in pol milijona dolarjev in ga podal Franku. »Hvala, Mr. Hvams.« »Good bve, Mr. Ditmar.« Frank je šel peš domov. Zdaj imam dva in pol milijona dolarjev, je mislil vso pot. Bilo je zelo mnogo in zelo malo. Kje je bila radost? Zakaj ni nič vriskalo v njem? Zakaj ni mogel uživati te ure zmagoslavja? Ko je stopil v svojo sobo, je bil na smrt utrujen. Mrak je lezel skozi okna. Bledo nebo je ležalo nad svetom Hrup večernega mesta je rasel v zamolklo bučanje. Frank je z drsajočimi koraki hodil po sobi sem ter tja. Po naključju mu je obstal pogled na zrcalu. Kakor hrom je odrevenel na mestu in z grozo ogledoval sliko v z'rcalu. Tak je bil videti kakor Harrv Moschenheim. 28 Edmče Marchandova, plesalka, je kakor besna bakhantka planila v pisarno Marije Zangenbergove in rekla, vsa tresoča se od jeze = »Dajte, da vam nekaj povem, gospa Zangenbergova. Tega ne trpim in ne trpim. Morate mi dati zadoščenje. Če mi ga odbijete, izgubite mene in vse moje prijateljice. Oh, oh! Se konec me bo!« »Kaj se je zgodilo, gospodična Marchandova?« je z blagim nasmehom rekla Marija Zangenbergova. CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo, Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki Iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi in ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Kn 20.—. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—. Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« * — « odgovor, priložite UM ▼ ZnamKall. Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tlčoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljana. Beseda 1 Din, davek 2 Din, sa šifro ali dajanje naslova S Din. Najmanjši znesek 17 Din Manufak turista ali potnika »rto-vozata — za dravsko banovino sprejme vpeljana tvrdka proti fiksumu. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Zanesljiv potnik«. 4EST-5 Potnika ®?em za krošnjarjenje. — Ponudbe na oglasni odde-Jri »Jutra« pod »Terma«. Agilnega potnika »fem za obisk privatnih strank. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro ►Kavcija iOOOc. 43S9-5 Službe išče Beseda 50 para, davek 2 Din, za šifro ali dajanje aaslova 3 Din Najmanjši znesek 12 Din. Dobra ondulerka verzirana v vseh poslih te stroke, išfe za takoj mesto t Ljubljani. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Samostojna »oi«. Frizerka jg?e mesto v damdcem sa-V>nu. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. «05-2 Izurjena šivilja s večletno prakso, ki izdeluje plašfe, kostume in obleke, se priporofa damam na dom. Sv. Petra »asip 49/1. 4395-2 Brivski pomočnik mlad, dober bubi štueer, išče službo. Nastopi lahko takoj. Ponudbe ca oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Mlad«. «31-2 Prodajalka vaj?na hišnih del in šivanja. išfe službo t trgovini me&anega blaga. Nasiov v veeh poslovalnicah »Jutra« 4427-2 E2B23E328 Beseda 1 Din. davek 2 Din. sa šifro ali dajanje naslova 5 Dia- Najmanjši znesek 17 Din Kuharice Id bi opravliale tudi druga hišna dela, ne nad 3S le* stare, dobe službo v Še-lenburgovi ulici štev. 7/1. 44-36-1 Pekovski pomočnik samostojen — vajen pefi, staj 25—35 let, samski, čedne zunanjosti in lepe preteklosti, dobi službo. — Pismene ponudbe na na-sIot: Kos Frane, pek, Mokronog. 43S4-1 Poslovodjo event. družabnika ia dobro vpeljano radio in športno trgovino sprejmemo. Prednost: poznanje radio stroke iu kavcija — ix event družabnika ka pital. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Dobro mesto«. 4fU7 1 Krojaškega pomočnika samostojnega — za veliko delo sprejmem. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra« 4401-fl Stenotipistka samo prvovrstna moč, se išče za Ljubljano za čas od 2 do največ 3 mesecev Nastop takoj. Lastnoročno pisane ponudbe z navedbo prakse in referene na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Stenostroj«. Več dobrih krojačev za samo fine velike komade takoj sprejme tovarna konfekcije Stermecki v Celju. 43834 Tkalski mojster na statve in mehaniko, dobi mesto. Ponudbe z navedbo plače pod nI. april« na oglasni oddelek Jutra. 4433-4 Prodain Beseda t Din, davek 2 Oln, za šifro aH dajanje naslova 5 Din. Najmanjii znesek 17 Din Ugodno prodam kompletno čedno posteljo in več dobro ohranjenih stvari. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 4400-6 Kokošja jajca v veaki količini prodaja H. Delač, trg., Karlovac. 4419-« športni šotor za S osebi, skoraj nor, in fotoaparat Voigtlinder - film. ogodne prodam. Dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »S4>ort«. 4387-6 Otroški voziček moderen, dobro ohranjen, zelo poceni naprodaj v Snežniški ulici 10, pritličje (pri obrtni Soli). 4417* IJ TU Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši snesek 17 Din Chevrolet limuzino luksuzni model, originalno tovarniško nov, izredno poceni prodain. Dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod »Gaantirano model 1935«. 4395-10 G. Th. Rotman: Brata Smuka Ali, o joj, nesreč še ni bilo konec. Zakaj, ko je čoln nenadoma plul v ovinek, je zadela prikolica ob kol, ki je štrlel iz vode, tako da je odskočila in se potopila. Petra, ki je še zmerom držal za vrv, je pa vlekel motorni čoln za seboj..« Motor A. J, S. 350 naprodaj. Vprašati: »Spec-trum« d. d., Celovška cesta 81. Ogledati v nedeljo ob lil. uri na dirkališču ►Hermea« v Šiški. 4&4-UC Kupim Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Več trg. stelaž ki imajo zadaj steno, kupi Lesjak, Gosposka nI. 4TI levo. 4435-7 Beseda 1 Din, davek 2 Din. za Šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Dvostanovanj. hiša ugodno naprodaj proti knjižici Mestne hranilnice ljubljanske. Šmartinska cesta št. 43 (nasproti gostilne Šventner). 4418-30 VVeekend hišica z I!00 m* ograjenega vrta prodam ob Sori. Poizve se v trgovini Erjavec, Wol-fova ulica 13. 4430-20 Parcelo 000 m* veliko, peščen«, ta Bežigradom takoj ugodno prodam. Poizve se v trg. FelbeT za Bežigradom. 4438-80 Vrednote Beseda 1 Din, davek 2 Din. za Šifro ali dajanje aaslova 5 Dia. Najmanjši znesek 17 Dia. Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah ČERNE — iuveliT Ljubljana, Wolfova ulica 3 Beseda 1 Din, davek 2 Din, za Šifro ali dajanje aaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Restavracijo dobro vpeljano, v centra Ljubljane oddam. Naslov v oglasnem oddelka Jutra 4410^:9 Dijaške sobe Beseda 1 Dia. *avek 2 Din, za šifro aH dajanje naslova 5 Dia. Najmanjši znesek 17 Din. Inštruktorja za četrtošolca iščem proti stanovanju in zajtrka. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 4394-25 (35F5BED Beseda 1 Dia, davek 2 Din. za Šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Nakup in prodajo hranilnih knjižic posredovanje posojil in !i kvidacijo dolgov vrši De pozitna banka. Tozadevna pojasnila daje menjalnica »Reicher & Turk«, Ljubljana, Prešernova. 41114-16 Poravnave konkurze plačanJa dolgov v knjižicah ln kapitalizacija Istih, posredovanja kreditov in gotovine na hranilne Icnjižlce, davčne zadeve, bilance ln vse drage trgovsko gospodar ske posle Izvede koncesl-onlrana Trgovsko gospo darska poslovalnica v Liubl.lani, Komenskega ulica 17. 4400-16 Usnjarsko podjetje (speciialni izdelek) spre!me družabnika s 50.000 Din. Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutrac pod šifro »80 %«. 443&-16 Družabnika s 60.000 Din sprejme manjša tekstilna industrija za povečavo. — Sodelovanje možno. Ponudbe pod Sifr" »30 %« na oglasni oddelek »Jutrac. 4435-16 Knjižico Prve hrvatske, zamenjana ali ugodno prodam. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 4391-16 Kupimo knjižite Kmečke hranilnice in Občinske posojilnice na Vrhniki. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro 15.000 Din posojila iščem za takoj. Garancija v nepremičnini na prvo mesto. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »lo.OOO«. 4HŠS-1I6 MfrMMjMflfl Beseda 1 Din, davek 2 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. TrisOb. stanovanje komfortno, poceni oddam na Kodeljevem. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra« 4402-31 Trisob. stanovanje komfortno, parketirano, s pritiklinami, balkonom, vodovodom in elektriko oddam s 1. aprilom v Kolegijski 2L 4K»-c31 Enosob stanovanje večje, lepo in suho, oddam takoj ali z aprilom v Jenkovi ulici 30. 4437-31 Štirisob. stanovanje v vili biten drame — ve« moderen komfort in vrt — oddam z majem. Naslov r vseh poslovalnicah »Jutra« 4433-91 Enosob. stanovanje za april ali maj išče poštena družina na Kodeljevem ali v okolici Mestne ubožnice. Cenj. ponudbe z navedbo cene poslati na o. Sobico majhno in preprosto, iščem Ponudbe s ceno na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Skromenc. 4A:6-33/a Til IJIBIJI f» Prazno sobo separirano, v centru mesta oddam s 1. aprilom solidni osebi, ali za pisarno. — Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 44ie-l33 Opremljeno sobo z 1 ali 2 posteljama in vhodom s stopnic oddam. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 4390-38 Opremljeno sobo zračno in lepo, z uporabo kopalnice oddam. Naslov v vseh poslovalnicah ».Jutra« 4432-CB Veliko sobo (dvorano) s elektriko in plinom, pripravno za pisarno, društveni prostor ali mirno obrt, odda M. Rav , tat, Stari trg 4400-23 Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Dia. Pletilni stroj za nogavice, »Idaal« ali »Korona« kupim. Ponudbe na naslov: »Lord«, Cako-vec. 4431-29 Beseda 1 Din, davek 2 Dia, za šifro ali dajanje oaslovz 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Separirano sobo lepo opremljeno, čisto, z Volčjak T mesecev star, ee Je izgubil. Kdor kaj ve o njem _ ______ naj proti nagradi javi na eno" aii'"dv«na"'posteljimI 1 Gajser Zaloška 16 Stanovanje dvo-, raje trisobno, išče dvočlanska družina za maj v sredini mesta. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »ledina mesta«. 439S-31/a oddam v Zibertovi ulici 33 (pri gorenjskem kolodvoru) 4dfl8-23 Lepo, solnčno sobo takoj oddam. — Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra« 4536-28 Prazno sobo svetlo in lepo, na željo ( verando oddam. Na6lov v vseh poslovalnicah »Jutra« 4431-26 — Moete pri Ljubljani. 441;1-S7 Izgubljeno Novo plahto 14X5 sem izgubil dne 5. t. m. zjutraj na progi Ljubljana—Celje. — Pošten najditelj naj jo proti do bri nagradi odda v Ljubljani pri Jugoauto, ali v Celj« v garaži Bremec. 4336-36 Mestni pogrebni saved + Občina Ljutoijaaa Umrla nam je danes, dne 6. marca 1935., po kratki in mučni bolezni naša najdražja mamica, teta in tašča, gospa Fraitja žebre roj. Stroj vdova višjega sodnega svetnika Na pokopališče jo spremimo v petek, dne 8. marca 1935., ob pol 3. uri popoldne iz hiše žalosti, Rimska cesta št. 7,111. Ljubljana, dne 6. marca 1935. Žalujoče rodbine ŽEBRE, LAJOVIC, STROJ, BOLE 2025 t Moj ljubi soprog, oče, stari oče, svak, stric, gospod Franc Javomik trgovec in posestnik je po kratkem trpljenju danes, v torek 5. marca 1935., ob 22.30 uri, previden s svetimi zakramenti, v 69. letu starosti v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v četrtek ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Vič-Glince, Tržaška cesta 50, na župno pokopališče na Viču. Sv. maše zadušnice se bodo darovale v župni cerkvi na Viču. Vič-Glince, dne 5. marca 1935. ANGELA, soproga TONE, RADO, sinova; MICI por. BERGANT hči; BERGANT BENJAMIN, zet; BENJAMINA, vnukinja, in ostalo sorodstvo. 2022 Telefon 2 9 § i PREMOG DRVA in KARBO-PAK ETI IV. SCHUMI Dolenjska cesta uspehov na en oglas v „JUTRU" Dovršeno z eksperimenti, ki so Vas dovedli k meni. Zahtevajte ,OUa4 Tropic Revija ŽIVLJENJE IN SVET POSAMEZNA ŠTEVILKA 2 Dtn SEGAJTE PO DOBREM STTVTJ! V globoki žalosti naznanjamo, da Je naš nad vse ljubljeni soprog, zlati očka, brat, svak, stric in zet, gospod RUDOLF SMOLA kapetan I. klase t pokoju, uradnik tvrdke S. L C. L. A. po dolgi mučni bolezni, v starosti 47 let, previden s sv, zakramenti, 5. marca ob 10. uri zvečer mirno v Gospodu zaspaL Nepozabnega pokojnika spremimo k večnemu počitku v četrtek, dne 7. t. m., ob 4. uri popoldne na farno pokopališče v PlaninL Planina pri Rakeku, dne 5. marca 1935. MARIJA SMOLA roj. HOFFMANN, soproga; LOTICA, hčerka, in ostali sorodniki. 2023 !-- :-.>•_• • . .• • riv' f5-.kf.Vri ■■ £ V • • 1 j ijtKLSftsSr t ZDRUŽENJE TRGOVCEV ZA SREZ LJUBLJANO-OKOLI-CO sporoča, da je preminul gospod Fran Javornik trgovec In član uprave Združenja trgovcev za srez Ljubljano- okolico. Pokojnika ohrani uprava za njegovo vestno fai požrtvovalno delo v trajnem in hvaležnem spominu Ljubljana, dne 6, marca 1935. UPRAVA* ♦ i ♦ i ♦ i « ♦ i O « ♦ ♦ ♦ ♦ I ♦ ♦ ♦ ♦ I « ♦ ♦ 1 « ♦ I « ♦ « ♦ * 2031 | t « * f ■ '"Z • ____\f.\K:' ' -• . ; •• rt* 'ti ' ■ ■■ ^ : iC t Potrti globoke žalosti naznanjamo, da nas je danes ob 10. uri dopoldne nenadoma zapustil, previden s tolažili sv. vere naš preljubljeni Foprog, očka, brat, svak in stric, gospod IVAN KUMER gostilničar, posestnik in občinski odbornik Pogreb nepozabnega pokojnika bo v petek, dne 8. marca, ob 16. uri iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče. Maša zadušnica se bo brala v kranjski farni cerkvi. Pokojnika priporočamo v blag spomin in molitev. Kranj, dne 6. marca 1935. Žalujoča soproga z otroki In ostalo sorodstvo. 'rtjiuje Davorin Ravljen. — Izdaja a konzorcij »Jutra« Adoll tiibnikai. - Za Narodne tiskarne d. d. kot tiskarnarjB Franc Jeaeršek. - Za (nseratnl del Je odgovoren Alojz Novak, - VsJ t LJubljani