—   189   —
Razne vesti.
v Ljubljani, 15. junija 1891.
— (Iz kronike društva „Pravnika".) Društvenemu odboru je sedaj glavna skrb, da napredujejo priprave za slovensko pravno terminologijo. V zadnji seji imenoval je poseben odsek treh članov, kateri so prevzeh nalogo, da izpiske iz zakonikov prirejajo za poznejšnje obdelovanje gradiva v pomnoženem odseku. Tudi je odbor najel poseVjno sobo, kjer se dela za terminologijo. Izpiski so tudi uže razvrščeni po abecednem redu, a žal, da je moralo delo sedaj zastati, ker še niso došli vsi obljubljeni izpiski. Zategadelj uljudno prosimo vseh sotrudnikov, naj se podvizajo, da odsek prej ko moči more korak naprej po določenem načrtu. — Na mnogostransko željo sklenil je odbor v zadnji seji, da društvo priredi izlet tudi letos, a bolj na jesen.
— (Osobne vesti.) Imenovana sta: Upravitelj kaznilnice v Stanislavu K. Paraskovich ravnateljem kaznilnice v Ljubljani; Fr. Širni k kancelistom pri dež. sodišči v Ljubljani. — Premeščena sta: notar I. Fi-scher iz Mokronoga v Gorenji Grad; notar O. Ploi iz Žužemperka v Radgono.
— (Odvetniška zbornica) v Ljubljani je imela dne 23. prošlega meseca dopolnilno volitev v odbor in disciplinarni svet ter izvolila prejšnje lunkcijonarje.
— (K reformi pravoslovnih in državoslovnih študij.) Dne 29. majnika in 1. junija bila je v gospodski zbornici debata o vladni predlogi za reformo pravoslovnih in državoslovnih študij. Kakor je uže v zadnji številki našega lista poslanec Fr. Š. opozarjal, nahajale so se v vladni predlogi tri poglavitne predrugačbe dosedanjega grof Thunovega učnega reda: pravne študije trajajo naj le 7 semestrov; avstrijska državna zgodovina bodi obligatni in izpitni predmet pri državnih izpitih, in tako tudi avstrijsko državno ter upravno pravo; doktorsko dostojanstvo ne imej več iste veljave s popolnem prestanimi državnimi izpiti. Zoper prvo-imenovano določbo se je upiralo skoro vse, zlasti tudi zategadelj, ker naj
—   190  —
bi se tu učna doba skrčila, a ob jednem bi se vender uvedla dva nova izpitna predmeta. Komisija gospodske zbornice je to določbo zavrgla, kakor znano. Minister Gautsch jo je še v debati zagovarjal, a konečno se je udal volji komisije. Z vseh stranij se je odobravalo, da pridejo v učni načrt nove discipline. Gotovo je bil vehk nedostatek, da mladi pravnik ni imel, da bi poslušal predavanje zgodovine avstrijske države ter ustave. In naravnost nedoumno je bilo, da je dosedaj pač moral odvetniški aspi-rant dokazati znanje državnega prava, a ne tako tudi aspirant za javno, pohtično službo. Določbo, da doktorat ne nadomesti več državnih izpitov, je gospodska zbornica tudi odobrila Tu bode seveda ostal marsikdo pri svojem mnenji, da dokler so rigorozi strožji od državnih izpitov, imeli bi tudi lahko vsaj toliko veljave za življenje, kolikor državni izpiti! — Vladna predloga je bila z izpremembami, katere je nasvetovala komisija, odobrena v tretjem branji. Debate so se udeležili poleg ministra prof. Randa, grof Belcredi, dr. pl. Stremayr, grof Chorinsky, dr, Maassen, dr. Unger in dr. Inama-Sternegg. Poslednji ni odobraval, da je komisija iz vladne predloge odstranila „občo primerjajoče in avstrijsko statistiko" izmed izpitnih predmetov in jo uvrstila zgol kot obhgatni kolleg, češ, sedanji avstrijski učni red odlikuje se uprav po tem, ker se statistika v Avstriji poučuje, a drugod si težko pomagajo; prosi torej, naj bi se v tem pogledu učni red ne reformoval „in pejus". Poročevalec dr. pl. Stremayr je na to odvrnil, da komisija, izločivši statistiko iz izpitnih predmetov, ni prezirala važnosti tega znanstva za praktično življenje, toda vrednost statistike za učečo se mladež gotovo ne bode zavisela od tega, je li ta predmet izpitni predmet ali ni, nego ljubezen do tega predmeta se dijaštvu gotovo ne bode pomnožila, če se napravi za izpitni predmet — Iz debate naj zabe-žimo še to, kar je pri tej priliki izjavil o našem občem državlj. zakoniku dr. Unger, mož torej, ki je dosedaj najbolj bistroumno, a tudi odločno kritikoval uprav ta zakonik. „Rad pri tej priliki — dejal je — naglaSam. da vzlic kritiki, katero sem si usodil glede državljanskega zakonika, je ta zakonik, če pomislimo na čas njegovega postanka, jako vrlo in izvrstno delo, in jaz ne morem nobenega novejšega zakonika postaviti z njim v jedno vrsto. In če naj še bolj hvalim ta zakonik vzlic kritiki, katero imam zanj — in zakaj bi je ne imel, saj je znanost zadnjih 80 let napredovala — reči moram na svojo žalost, da v to napotujo me nemški načrt civilnega zakonika, kateri je nedavno na svitlo prišel, kateri pa po mojih mislih nikakor ni izpolnil pravičnih zahtev, katere bi bilo lahko staviti. Omenjam to tudi zategadelj, ker se je na moje veliko čudo v bud-getnem odseku poslanske zbornice izrazila želja, naj se reformuje obči državljanski zakonik. Jaz svarim odločno, tega nikari! Zahvalimo le Boga, da imamo ta zakonik in gojimo mi znanost tega zakonika". (Živahno odobravanje.)
— (Zagovorništvo in kazensko sodstvo.) Na str. 95. letošnjega lista priobčili smo slučaj, ko se je proti Dunajskemu odvetniku in zagovorniku dru. M. O. uvedla kazenska preiskava zaradi goljufije, češ, da
-   191   -
je obtoženki svetoval, naj se dela noro. Preiskava je sicer kmalu bila ustavljena, a odvetniški stan Dunajski je zaradi tega videl zagovorniške ¦pravice v nevarnosti in zahteval je po odboru odvetniške zbornice s posebno vlogo do pravosodnega ministerstva, naj intervenuje, da se kaj jed-nakega ne pripeti več. Pravosodno ministerstvo je na to z rešilom z dne 5. majnika 1891, št. 7587 odpisalo, da v tem slučaji oblastveni organi niso tendencijozno ravnali in da ni povoda, preiskavati stvar'po disciplinarnem potu ali sicer za bodočnost ukreniti kaj; da pa se želji odvetniškega odbora ustreže kolikor moči, izreka minister predsedstvu višjega dež. sodišča na Dunaji prepričanje, da bode posebno pazilo, da se vestno ščitijo zagovornikov zakonite pravice in njihovo dostojanstvo ter da bode takoj nastopilo zoper nedostatke v tem pogledu. - Odvetniška zbornica je ta odpis te dni na posebnem občnem zboru živo pretresala ter vzela ga na znanje z resolucijo, v kateri se izreka nadeja, da se ne ponovi večjednak slučaj kazenske preiskave.
— (Slovenska! prisega iz začetka 18. stoletj a.) V župnijskem arhivu v Št. Vidu pri Zatičini je rokopis v mali četvorki, vezan v trde z barvenim papirjem preoblečene platnice s hrbtom iz rujavega usnja. Knjiga ima 88 po 20'3 cm visokih in 15 6 cm širokih listov. Prvi Ust je prazen, na prvi strani drugega hsta je naslov: „Nota eorum, | Quae in praxi observan I ad debite exercendam j Curam animaru, [ Apud Revmum^ et 111"""», Dau'« I ]NIaximilianu Leopoldum j Rafp. Pleban" Stainenfe"? i ab ] anno~719, mense Januario". Knjiga je nekak navod k urejevanju cerkvenih uradnih spisov, obsega tudi koncepte pobotnic, dolžnih, kupnih in drugih pisem, katere je potreboval osobito oni župnik, kateri je imel podložnike. V rokopisu je tudi nekaj izvirnikov prepisanih. Spisi so latinski in nemški, le prisege, katere je narekaval prisegajočemu v domačem jeziku, so slovenske. Iste obsegajo 6 in '- 3 strani in jeden vložen 12 cm dolg in 9 cm širok listek. Knjigo je prepisal Janez Dizma Florijančič pl. Grienfeld, kateri je bil preje župnik v Višnji Gori; v Št. Vidu pri Zatičini pa od leta 1738. do 1752. kot pravi župnik, od leta 1753. do 1757. pa kot „parochus emeritus". Tu ni mesta opisovati ves rokopis, za nas je znamenita samo prisega. Jeli jo je sam sestavil, ali tudi prepisal, ne vem; to pa je gotovo, da jo je v knjigo vpisal še le po letu 1727., zakaj sledi za prepisom resnične po njem vložene pritožbe do mestnega sodnika višenjskega „fub dato Pfarr-hoff \Veyxelburg den 15. Julij 1727. — Meines Ehrenveft(en) h(errn) dienft-¦will(iger) Joh. Difmas Flor(ianzhizh) als Statpfarrer zu W(e)y(x)lburg. Na listku je zapisano: „Ich, Johann Kafteliz, perfhefhem, de me je ranke Ferlait kladnzo,
zheule, inu eno telleteno fhenkou, inu po merneka ufhenize na lafsu
dote oblubel".
Formula juramenti de indicenda veritate. Jeft N. N. Perfhefhem Bogu ozhetu, Bogu flnu, Inu Bogu Svetomo
Ducho, te nar Sve*tefhe, naifdelene Bofje Trojze, inu oblubem ta pravo
zifto refniza povedat od tega vfsega, od kateriga jeft Bodem vprafhan'
—   192  —
^Slovenski Pravnik" izhaja 15. dne vsacega meseca in dobivajo ga, člani društva „Pravnika" brezplačno; nečlanom pa stoji za vse leto 4 gld.,
za pol leta 2 gld.
Uredništvo je v Ljubljani, štev. 8 na Bregu; upravništvo pa na Križevniškem trgu štev. 7.
kar (Eg) provda, fa katera fem poklizan, Sadene, inu de nozhem if nobene briafnofte, fonraftva, nida, Strahu, dobizka, alle daru, ja fa nobene druge rezhi vollo, na vfsem fvetu, kar bi zlovefka pamet inu modruft fe mogla fmiflite refniza fataite, alli famouzhate. Kakor meni Gofpud Buch pomagal, ta vfsoku Ifvolena bref madefha fpozheta Di-viza inu matti bofja Maria, vfse Bofje Svetnike, inu ta S. Bofje Evan-gelium. Amen. (haec vitima particula addit, qdd juramentiT fit tactif SS. Evangelijs).
Poleg tega vzorca prisege za potrjenje resnice je še več drugih v rokopisu, ker pa niso mnogo drugačni, smo objavili le tega, ki je najbolj obširen. in Sv.''
— (Za immobilijarne eksekucijske prošnje,) katere pridejo pred sodne dvore prve instance kot trgovske senate in ki se nanašajo na vpise v zemljiške knjige istega sodnega dvora, izdalo je pravosodno ministerstvo do vseh sodnih dvorov prve instance razun do trgovskih sodišč na Dunaji, v Pragi in v Trstu naredbo z dne 13. aprila 1891, št. 5940, v katerem priporoča, naj se z omenjenimi prošnjami tako-le ravna: Z immobilijarno eksekucijsko prošnjo, katera dojde pred sodni dvor kot trgovski senat in ki ima za predmet upis v zemljiških knjigah istega sodišča, smatrati je takoj za zemljeknjižno vlogo, zatorej tudi, kedar je vpisana v vložni zapisnik, upisati je potem v dnevnik zemljeknjižnega urada, primerjati jo z zemljeknjižnim stanjem (§ 3. navod. za zemlj, knjigo z 12. jan. 1872, drž. zak. št. 5), a potem oddati poročevalcu. Posvetuje naj se in sklepa sodišče ob eksekucijski prošnji tako, da se prošnja najprvo predava v trgovskem senatu, potem pa da se senat, kolikor je treba prošnjo razsojati z zemljeknjižnega stališča, nadalje posvetuje kot civilni senat (brez prisednika iz trgovskega stanu). Seveda bode ločeno posvetovanje sodnega dvora razvidno storiti v zapisniku o seji in zabeležiti glasovanja na reieratski poli ter tako tudi izraziti ukrep vsakega teh dveh senatov v rešilu, katero je strankam namenjeno.
— (Pravnih praktikantov)je bilo v Avstriji koncem 1.1890. vsega vkupe 598, 16 menj nego koncem 1. 1889. Na Štajerskem se jih je štelo 23, na Kranjskem 4, na Koroškem 2, na Primorskem 17.
— (Notarskih kandidatov) se je štelo v Avstriji koncem 1.1890. vsega vkupe 7:^8, v primeri z 1. 1889. menj 11. Izmed teh jih je pripadalo k notarski zbornici: v Ljubljani 19 (v primeri z 1889.1. — 3) v Celji 15 (— 3), v Gradci 34 (- 2), v Celovci 17 (+ 1), v Trstu 3 (- 4), v Rovinji 1.