POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI GLASILO SOZD »HMEZAD« ŽALEC — LETO XXXIV. — DECEMBER 1980 — ŠTEVILKA 12 ' Dokaj uspešni rezultati 9-mesečnega poslovanja Uvodoma lahko ugotovimo, da se nadaljuje tendenca sorazmerno uspešnega poslovanja'Hmezada, ki smo jo ugotavljali že v I. polletju. V večini TOZD in DO so doseženi znatno boljši rezultati kot v enakem obdobju lanskega leta. Za Hmezad kot celoto smo dosegli 70,329.000 din ostanka čistega dohodka, povečanega za pospešeno amortizacijo. V primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta se je ekonomič-'nost poslovanja le malenkostno, izboljšala in še to .predvsem po zaslugi trgovske dejavnosti, ki dosega že prek polovice obsega poslovanja Hmezada. V proizvodnih dejavnostih in storitvah pa se je ekonomičnost poslovanja poslabšala. To je tudi razumljivo, saj so še škarje čen Surovin in materiala v primerjavi s prodajnimi cenami kmetijskih proizvodov še bolj zožile. Ta razmerja cen so še zlasti neugodna v celotni živinorejski reproverigi. Takšno stanje povzroča nezainteresiranost rejcev živine za večjo proizvodnjo, ki predvsem pri proizvodnji mesa v celoti Stagnira in povzroča izgube v osnovni kmetijski proizvodnji v tej panogi. Predvsem pa je takšno stanje privedlo v nemogoč položaj celotno mesno predelovalno dejavnost. Prav tako je celotna kooperacijska prizvodnja zaradi limitiranih razlik v ceni v precej nezavidljivem položaji!. 1 Zaradi stabilizacijskih ukrepov in s tem Zmanjšanja kupne moči, se je položaj gostinske dejavnosti tudi precej poslabšal. Z izgubo je zaključila samo Celjska mesna industrija. Znotraj-DO, ki so kot celota sicer pozitivne,' pa je v izgubi še šest TOZD. DOSEŽEN KOLIČINSKI OBSEG Kljub temu, da kmetijska proizvodnja ob 9-mesečnem poslovanju še ni v celoti realizirana, na osnovi zbranih začasnih podatkov ocenjujemo, da bo količinski obseg večji za 8 do 9 % v primerjavi z lanskim letom. Planska predvidevanja (10 °/o povečanje) torej ne bodo uresničena v celoti. Pri tem pa moramo poudariti; da je gornje povečanje obsega proizvodnje doseženo z enakim številom delovnih ur, kar praktično pomeni, da se je produktivnost dela povečala za 8 do 9 % v primerjavi z lanskim letom. Če ob tem še povemo, da so izplačani osebni dohodki znatno pod planirano dinamiko, ugotovimo, da smo ravno na tem področju prispevali glavni delež k bistvenemu izboljšanju rentabilnosti poslovanja. (Nadaljevanje na 2. strani) V začetku in zopet ob koncu novembra zapadli sneg je med drugimi deli onemogočil tudi jesensko temeljno obdelavo hmeljišč, ki jo moramo opraviti takoj, ko bo dopuščalo vreme Iz referata Franceta Popita Z 8. SEJE CENTRALNEGA KOMITEJA ZVEZE KOMUNISTOV SLOVENIJE 24. NOVEMBRA V LJUBLJANI Smo na usodni prelomnici, ko gre za to, ali bomo tudi V praksi uveljavili socialistični samoupravni položaj delavca v temeljni, organizaciji združenega dela in krajevni skupnosti, da bo odločal o pogojih in rezultatih dela... V: kar največji meri moramo izkoristiti dosežke dosedanjega razvoja, vse vire,- vse rezerve, vse znanje naših ljudi, poznavanje in obvladovanje proizvodnih sredstev in tehnologije, uveljaviti- racionalnost v gospodarjenju, posebej s surovinami in energijo, ter obvladovati tržišče... Odgovornost za gospodarjenje zaostruje, dejstvo, da bo obseg sredstev za naložbe, ki moremo z njimi .realno računati v naslednjem planskem obdobju, sorazmerno manjši.. Razmere v družbeni proizvodnji in reprodukciji nam namreč ne dopuščajo, da bi še naprej prenapenjali gospodarski razvoj z nepokritimi, sredstvi in s krediti iz tujine... Neizprosno mora obveljati načelo, da ne more nihče v združenem delu s sredstvi v družbeni lasti niti začeti piti nadaljevati-investicije, ki ne ustreza družbenim kriterijem in merilom, če zanjo nima celotnega pokritja v sredstvih, ki z njimi upraVlja in razpolaga, ali v materialnih obvezriostih, ki so jih prevzeli drugi ozdi neposredno ali s posredovanjem svojih bank ... Na gospodarjenje z družbenimi sredstvi še vedno močno pritiskajo določene vrste porabe, ki jih obdaja Umetno ustvarjeni fetiš, da zanje ne velja ekonomska podrejenost gibanjem v družbeni reprodukciji, to je da imajo svojo lastno, ekonomsko, avtonomno logiko in dinamiko ... Škodljivo je, da o dohodku, o njegovem razporejanju in kroženju v tokovih družbene reprodukcije ne. odločajo tisti, ki ga ustvarjajo — delavci v tozdih — marveč od njih odtujeni centri ekonomske in politične moči... Večji izvoz je pri uresničevanju ekonomske stabilizacije odločilnega pomena za nadaljnji razvoj Slovenije in Jugoslavije, še več — za njuno neodvisnost... Z razvojem in uveljavljanjem lastne tehnologije, lastnih proizvodnih postopkov bomo zmanjševali zdaj še preveliko odvisnost od tujega znanja in tujine sploh, ki jo je naredila neinventivna, lagodna in pogosto tudi kratkoročna dobičkarska miselnost... Več bomo morali Vlagati v znanost in šolstvo/ v novo vsebino reformirane šole, M bo z usmerjanjem dala bistveno spremenjeno družbeno kadrovsko strukturo v korist proizvodnih poklicev in spremenjeno kvalifikacijsko strukturo v korist strokovno in družbeno vedno bolj izobraženih delavcev ... Prednost pri naložbah bo morala imeti proizvodnja hrane, energije in surovin. To" usmeritev morajo upoštevati v-delovnih organizacijah, pa tudi v občinah, republiki in federaciji... Razvojnih ciljev ne moremo uresničiti z razvijanjem vase zaprtih republiških ekonomij. Nasprotno, ustvariti je treba vse pogoje in možnosti, da se zjdruženo delo samo, brez kakršnihkoli posrednikov, močneje poveže na dohodkovni podlagi in skupnih interesih razvoja na enotnem jugoslovanskem trgu... Z ukrepi ekonomske politike, s subvencijami, kompenzacijami in podobnimi ukrepi je treba zagotoviti takšno rast cen, ki bo potrošnikom zagotavljala normalno preskrbo in ne prevelik pritisk na življenjske stroške. Odgovornost za stabilno preskrbo je treba kolikor možno zaostriti, kajti če kje ni potrebno, da imamo težave, je to prav na področju preskrbe ... ■ (Nadaljevanje na 2. strani) IZ REFERATA FRANCETA POPITA (Nadaljevanje s 1. strani) Zakon o združenem delu določa, da moramo sredstva za delo skupnih služb zagotavljati na podlagi svobodne menjave dela, toda v praksi to nalogo prepočasi uresničujemo, saj prejemajo skupne službe sredstva za delo ne glede na to, koliko prispevajo k ustvarjanju dohodka tozdov... Ni osnovno vprašanje, kolikšno število zaposlenih je v skupnih službah v sisih, v bankah, v gospodarskih organizacijah, v državni upravi, v delovnih skupnostih družbenopolitičnih organizacij in drugje, ampak, kaj ti delavci delajo in ali opravljajo družbeno potrebno delo .. . Tako kot investicije, je treba prepoloviti tudi obseg javno izgovorjenih in napisanih besed, če hočemo zagotoviti njihovo večjo plodnost in realnost... Tudi praksa in politika nekaterih vodstev zveze komunistov bo trd oreh v boju za poglabljanje socialističnega samoupravljanja, saj se v marsikaterem okolju obnašajo preveč kot predstavniki posameznih struktur, premalo pa kot organi, ki morajo delavcem in delovnim ljudem odgovarjati za svoj prispevek k uresničevanju socialističnih. samoupravnih odnosov in družbenih ter delavskih interesov ... V nekaterih organizacijah ZK preradi obračajo jadra po vetru malomeščanske, vsemu prilagodljive miselnosti, namesto da bi delali revolucionarno, na liniji družbenega interesa. Zanemarili smo uveljavljanje takšnega lika komunista, ki je vselej pripravljen s pogumom pokazati na nepravilnosti in hkrati pokazati na način njihovega odpravljanja_ Obdobje, ki je pred nami je zelo pomembno za družbenoekonomski razvoj naše socialistične samoupravne družbe. V njem naj bi ne samo premagali razvojne, težave, ki nas v zadnjih letih močno peste; ampak ustvarili trdnejše pogoje za še uspešnejši družbehoekonomski razvoj v naslednjem obdobju ... DOKAJ USPEŠNI REZULTATI 9-MESEČNEGA POSLOVANJA (Nadaljevanje s 1. strani) Za Hmezad kot celoto smo v 9-mesečnem obdobju dosegli naslednje finančne rezultate poslovanja: Delavski svet SOZD Delavski svet SOZD Hmezad je. na svoji 8. redni seji 14. 11. 1980 obravnaval osnutek samoupravnega sporazuma, o temeljih plana SOZD Hmezad za obdobje 1981—1985, predlog samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za razporejanje dohodka in čistega dohodka, delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo ter povračila stroškov pri opravljanju določenih del in nalog ter razpis referenduma, razpis volitev v samoupravne organe, pravilnik o obveščanju SOZD, poslovanje predstavništva TOZD Tovarne kmiil v Beogradu, informacijo o 9-mesečnem poslovanju za obdobje januar—september 1980, ugotovitveni sklep o sprejemu samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Hranilnice in posojilnice ter skupne hranilno-kreditne službe in razpis del in nalog direktorja računalniškega centra delovne skupnosti Skupne službe. Udeležba delegatov na seji je bila dobra, razen iz Kmetijstva Ilirska Bistrica. Seje se ni udeležil nihče od štirih delegatov, kolikor jih ima v DS SOZD. SPREJETI SKLEPI Sprejeta je bila informacija o devetmesečnem poslovanju SOZD Hmezad za obdobje januar—september 1980 in priporočeno vsem TOZD in DO, da rezultate podrobneje obravnavajo posebej z vidika doseganja fizičnega obsega in finančnega poslovanja. Rezultati devetmesečnega poslovanja bi naj služili kot osnovni dokument za izdelavo plana 1981. Sprejeta je bila tudi informacija sanacijske komisije CMI o izvajanju sanacijskih ukrepov. — 0 — Osnutek samoupravnega -sporazuma O temeljih plana srednje: ročnega razvoja SOZD Hmezad za obdobje 1981—1985 je dan v javno razpravo do 5. decembra. Komisija za pripravo plana je pooblašča na, da na osnovi pripomb iz javne razprave pripravi čistopis predloga sporazuma za dokončen sprejem. _ 0 — CELOTNI PRIHODEK Porabljena sredstva Od tega:'amortizacija DOHODEK Iz tega: — prispevki in davki — ostale (pogodbene) obveznosti — obresti ČISTI DOHODEK Ostanek čistega dohodka in PAM 4.512,713.000 din 3-931,571.000 din 71.063.000 din 581.150.000 din 30.101.000 din 62.346.000 din 62.084.000 din 352.439.000 din 70.329.000 din Sprejet je bil predlog samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za razporejanje dohodka in čistega dohodka, delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo ter povračila stroškov pri opravljanju določenih del in nalog, ki ga bodo dokonč- j no sprejeli delavci z osebnim izjavljanjem na referendumih v času od 15. do 21. 12. 1980. Sprejeta je bila tudi pobuda delegata CMI, j da se pripravi način združevanja sredstev za solidarnostno pokrivanje izdatkov iz sklada skupne porabe (regres za letni dopust in jubilejne nagrade) za tiste DO, ki zaradi izgube v poslovanju niso spo- ; sobne formirati sklada skupne porabe. Splošna ocena, ki izhaja iz gornjega pregleda poslovanja je, da doseženi rezultati dopuščajo prognozo, da bomo v finančnem pogledu dosegli planirane rezultate za leto 1980. Pri celotnem prihodku je plan realiziran s 73 odstotki, planiranega dohodka pa je ustvarjeno 71 odstotkov. Ostanek čistega dohodka kompenziran z izgubami je 2,5-krat večji kot je bü dosežen v enakem obdobju lani. Doseženo je 70 % planiranega ostanka čistega dohodka in PAM. Iz ostanka čistega dohodka je izločeno 64,090.000 din za akumulacijo, ali 3,17-krat več kot v enakem lanskem obdobju. Skupna izguba znaša 18,224.000 din', od tega odpade, 13,415.000 din ali 74 % na Celjsko mesno industrijo. Vzroki za nastalo izgubo so navedeni v uvodnem delu. Poleg Celjske mesne industrije so 9-mesečno poslovanje zaključile z izgubo naslednje TOZD:. v KK Šmarje: TOZD Proizvodnja in storitve, v KZ Drava TOK Kmetovalec; v KZ Savinjska dolina TZO Prebold, Trnava in Vransko; v DO Gostinstvo-turizem TOZD Hotel Prebold. S sprejemom sanacijskih ukrepov ob polletnem poslovanju se je izguba precej zmanjšala v KK Šmarje. OSEBNI DOHODKI <9 V devetih mesecih tega leta smo izplačali 317,996.000 din osebnih dohodkov, kar je 67% plana in za 24% več kot lani v tem času. Povprečni -neto mesečni osebni dohodek na delavca je v tem obdobju znašal 7.834 din ali za 22 % več kot lani v tem obdobju. Glede na povečanje dohodka za 42 % v primerjavi z lanskim enakim obdobjem, smo za Hmezad kot celoto usklajeni z določili družbenega dogovora o delitvi OD. Kot smo že predhodno ugotovili, ocenjujemo, na podlagi doseženih devetmesečnih rezultatov, da bodo sorazmerno Visoko zastavljeni planski cilji ob koncu leta tudi doseženi. Polde Škafar, dipl. ing. agr. — 0 — Razpisane so volitve delegatov v samoupravne organe SOZD, in to delavski svet in odbor samoupravne delavske kontrole. Volitve.; bodo v času od 15. do vključno 21. decembra 1980. Za izvedbo volitev je imenovana volilna komisija. Kandidiranje izvede sindikalna i organizacija v sodelovanju z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami, pravni oddelek SOZD pa bo izdal podrobnejša navodila za samo izvedbo volitev. — 0 — Sprejet je bil pravilnik o obveščanju, ki velja osmi dan po sprejemu, to je od 22. novembra dalje. Nadalje je delavski svet ugotovil, da je samoupravni sporazum o ustanovitvi Hranilnice in posojilnice in skupne hranilno-kreditne službe sprejela večina članic SOZD Hmezad in velja od 1. 1. 1981 dalje. — 0 — Sprejeto je bilo poročilo o poslovanju predstavništva TOZD . Tovarna krmil v Beogradu, ki se mora v prihodnje vključiti v širše j blagovne tokotfe Hmezada in delati za vse članice SOZD Hmezad. Glavni direktor je bil pooblaščen za imenovanje posebne komisije, ki bo pripravila predlog sprememb v poslovanju Tovarne krmil. — 0 — . - Razpisana so dela in naloge direktorja računalniškega centra | delovne skupnosti Skupne službe SOZD. Podrobneje se lahko seznanite s sprejetimi sklepi iz zapisnikov, ki so na razpolago v vsaki TOZD. J. Ojdanič ZA DAN REPUBLIKE ' V VELIKI DVORANI HMEZADA JE BILA 27. 11. PESTRA j PROSLAVA ZA DAN REPUBLIKE KOT ŽE DOLGO NE. PREDSEDNIK KONFERENCE ZSMS HMEZAD TOV. JANEZ UPLAZNIK JE UVODOMA DEJAL: b v Drage idvarišiee in tovariši! R» Letošnja obletnica rojstnega dneva naše republike je zelo pomemben mejnik našega dela in življenja. Prvič v naščtn življenju in jugoslovanski zgodovini slavimo ban republike brez neposredne navzočnosti tovariša Tita, Pravim brez njegove neposredne navzočnosti, kar. je za Tita' ter jugoslovanske ,narode in narodnosti zelo relativno. Kajti,, letos je, žal, res prenehalo- biti njegovo herojsko, srce, vendar vse tištO, kar je tovariš Tito ustvaril, za kar se je boril celo življenje, živi v nas, v naših srcih, v življenjuln delu vseh nas,,delovnih ljudi- in občanov'. -Nikdar, ne borno pozabili rtaše 'prisege, ii je Titova pot naša pot. Ta prisega je in mora biti vedno, navzoča, živa in revolucionarna, še zlasti zato> ker tako znotraj SFRJ kot tudi izven naše države vodimo pomembno bitko, zlasti za samoupravljanje in mir na. svetu. S ponosom lahko v tej zvezi danes ugotavljamo, dâ se pôvsoa v naši družbi pričenja uresničevati in delno tudi ie uresničuje pobuda, tovariša Tita o . izpopolnitvi in uvajanju kolektivnega dela, povečanja odgovornosti in nadaljnje demokratizacije družbenopolitičnih odnosov. t. V- Sedanji trenutek nam tudi veleva, da maramo gospodariti in živeti stabilizacijsko. V¡prihodnjem letu moramo doseči predvsem dvoje: okrepiti položaj združenega delà in dati še večjo veljavo ekonomskim „motivom gospodarjenja. Le tako. bomo lahko dosegli citjéj ki smo si jih zastavili v stabilizacijski bitki. Predvidena 2,5odstotna rast v slovenski družbi je na prvi pogled skromna, Toda, če se zavedamo težavnosti sedanjega gospodarskega trenutka, ta cit j ne bo lahko doseči..Tudi 7-odstotno povečanje prodaje na tuje, ob hkratnem zadrževanju uvoza na letošnji ravni, je težavna naloga. Vse to lahko dosežemo predvsem z boljšim delom, ne pa sanio z. odrekanjem, čeprav se Ibà treba,odreči:številnim naložbam, ki.smo jih nerealno načrto-Ivali, pa tudi,.dosedanji preveliki porabi. [ - Stabilizacija-se morda sliši* že kot-fraza, vendar pa ni no-fbènega dvoma več, da bo treba stabilizacijske načrte izpeljati idsledng. Od nâs, samih in od prihodnjega leta je še kako odtisno, kako bomo lahko gospodarili, v celotnem naslednjem f,srednjeročnem obdobju, kako bomo živeli v prihodnje. Ko $lti-mio letošnji Ddhrepublike je prav, da se v naši stabilizacijski bitki-za socializem in samoupravljanje vsak trenutek in na vsakem kraju,, tako v. -združenem delu -k&t v- krajevni skupnosti, občini, republiki in ~federaciji zavedamo dejstva, da smo v naši jugoslovanski socialistični revoluciji že izbojevali mnogo bitk v takšnih pogojih, ki so bili težji od današnjih. V tej zvezi dîmes lahko ugotavljamo, da snio. novembra. 1943, na drugem zasedanju AVNOJ v Jajcu potrdili dotedanjo revolucionarno [pot jugoslovanskih narodov in narodnosti ter smelo in odločno .odločili o naši prihodnosti Drage tovarišice in tovariši! čestitam vam v imenu saitio-[upra.vidh or-gangv in družbenopolitičnih organizacij ^za Dan‘republike z-najboljšimi željami za čimvečjo delovno uspešnost ter sréco in- zadovoljstvo v naših družinah.. V naši sredini pri-srčno : pozdravl jam pripadnike JLA in mladinke iz žalskih delovnih organizacij Hmezada in učence osnovne šole Franja Vrunča iz Celja, ki bodo -izvedli pester program. TOZDTo varna krmil Žalec, Vrečarjeva 13 Komisija za medsebojna razmerja delavcev objavlja dela in naloge MATERIALNI KNJIGOVODJA Pogoji: Nepopolna srednja šola z; nekaj prakse, najmanj 2 leti na podobnih delih. Poskusno delo 3 mesece. Stanovanja ni, osebni dohodek po pravilniku., Vloge sprejemamo 20 dni po objavi. «I i - L! A- ., \êËb^lÀÉÈÊiËÊÊÊ$mpà^ ÿfej&s §Ê sp i i I S mm ÊÊÊÊÊÊÊmÊê ¡4 1H i • I k...ü___im ■ vf:V Jr-V**Àa. S Porežimo ostanke hmelj evinC od strojnega obiranja in jih sežgi* . mo, da 'ne bodo spomladi ovira pri strojni rezi . KRŠKO, 7. in S. 11. IB: SUITA« ,,0ftYEŠ€A»y V ZDRUŽENEM DELU *• ó virili; in normativih informacij -in «leležr v prihodnje. Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije je organiziral dvodnevno . srečanje, ..ki, se ga je udeležilo okrog 300 urednikov, -novinarjev in -j organizatorjev obveščanja.vzdruženemdelu. Zbora so še še udelež i žili: predsednik. centralnega, komiteja ZK Slovenije France Popit, predsednik republiške . konference SZDJL. Slovenije . Mitja Ribičič, predsednik RZSS Vinko. Hafner, predsednik- komisije predsedstva- -CK ZKS za mednarodne stike Jože Smole,. predstavniki, „družbenopolitičnih organizacij Krškega in števmii gostje. ; Velika dvorana. mogočnega de- delavski sveti prevzeli tudi-. fpr-. < lavskega doma. je bila ob otvo, . malnoin pplitičnp.-odgovormost;,;' ritvi zborovanja skoraj •. polna. . . . za glasila, kjer izhajajo: kot orga-i-S Predsednik odbora republiške- | ni .neopr-edeljenih ^ejo^ib organ S ga sveta Zveze simdikatoy.Slove-. ,. nizacij -in. še. posebej- SOZD. nijeza obveščanje.in poli lično , V glasilih je. ševse,preveč in- . propagando Boštjan Pirc je uvo-, fcttairasy 4? ,teaa,ciaj se je žerZgO-.;} doma govoril o uspeli, akciji dito m kaj je že bijo sklenjeno. »1000 delavcev -— sodelavcev« .in Rečeno je.büo, da se. še vse pre-.. aktivnem vključevanju,¡delavcev „ več srečujemo z,zaprtostjo.infor-.i in krnelov-kooperantov jv medse- macijskih, virov, kadar gre ?a, po- y bojne komunikacijske odnose.. „ slovme .podatke .ali načrte,‘o. ka-, FranGe Popit. je .poudaril.,,p,p- , terih b i.naj pravočasno, .razprav-.... triembnost vloge vseh, ki. se u- lj ali ...celcdni. delovni „jfcol^tivsL. , kvarjamo z obveščanjem in go- Uredniki, še marsikje.niso. vred-, i, voril o nalogah, ki nas . čakajo . moteni pó delu. Sodelovanje za g ob prizadevanjih za stabilizacijo . mfowjñranje delavcev zadolženih, ; gospodarstva - ; z. uredniki in uredniškimi odbori J Vinko Hafner je med-številnimi še tudi ntarsikje ni zadovoljivo.' ugotovitvami in napotki za pri- Ponekodsé stabilizacijski ná- n hodnje ¡delo' informatorjev tudi pori odražajo v zmanjšanju in-dejal, da morajo uredniki glasil . fornur-anjapravtam, kjer se ne -v Združenem delu imeti politično bi’ smeli. So tudi primeri, kjer ' zaslombo tako v sindikatu kot se pojavlja časopis za vsako Ce-v osnovni organizaciji ZK, po- § mo, samó da ga imajo. Skoraj ; sebno takrat, kadar se lotevajo vsi navajajo težave okrog po-kritionih vprašanj. Trdno sode- j vratnih irifpamaeij. V njih se de- * lovati morajo z glavnim direk- lavci in odgovorni odzivajo na : torjem in tudi z vsemi direktor- napisano v glasilih; 'vprašujejo, ' ji OZD, poslovodnimi organi in dopolnjujejo, kritizirajo, .prema- ‘‘ službami in še bolj prisluhniti i gajo, hvalijo, skoraj jih ni. delavcem. Strokovnjaki so ñas ' seznanili O najbolj perečih mednarod- -. Z' delom tovarne, celuloze in parnih vprašanjih o vojni med Ira- '. pirja D j uro Salaj in nuklearne kom in Iranom, dogodkih na • elektrarne, ki smo si ju tudi o* Poljskem in predsedniških volit- gledali: vali v >ZDA nam je Zanimivo go- _ Za. prijetno dvodnevna .bivamje ■ voril Jože Smole. je. poskrbelo nsebje hotela' Sre- V akcijskem, dogovoru o, maj- rnič, mi sami, ker ¡ smo si imeli pomembnejših nalogah obvešča- : veliko povedati, pevski sekstot. , nja y združenem delu je bilo re- - kolegov iz Bele Krajine im tisti ceño, naj bi'sindikati im'ne več ' Torif od tete Mare. Vy IZ PRAKSE SODIŠČ ZDRUŽENEGA DELA Spori iz delovnih razmerij Volitvë DELAVSKI SVET SO^D HMEZAD ŽALEC JE NA SEJI DNE 14. 11. 1980 SPREJEL SKLEP O RAZPISU VOLITEV V SAMOUPRAVNE ORGANE SOZD: . a) DELAVSKI SVET SOZD, b) ODBOR SAMOUPRAVNE SOZD. DELAVSKE KONTROLE DELAVSKI SVETI DELOVNIH ORGANIZACIJ RAZPIŠEJO VOLITVE V SAMOUPRAVNE ORGANE DELOVNIH ORGANIZACIJ: a) DELAVSKI SVET, b) ODBOR SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE, c) SKUPNO DISCIPLINSKO KOMISIJO DELOVNE ORGANIZACIJE. ' DELAVSKI SVETI OZ. KJER NI DELAVSKEGA SVETA, ZBORI DELAVCEV V TEMELJNIH ORGANIZACIJAH (TOZD, TZO, TOK) IN DELOVNIH SKUPNOSTIH SKUPNE SLUŽBE RAZPIŠEJO VOLITVE V SAMOUPRAVNE ORGANE TEMELJNIH ORGANIZACIJ OZ. DELOVNIH SKUPNOSTI: a) DELAVSKI SVET, b) ODBOR SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE. Volitve bodo od 15. do vključno 21. decembra 1980. Pravni oddelek _ (Nadaljevanje z 11. št. Hmeljarja) DELOVNO RAZMERJE ZA DOLOČEN CAS Spori, ki izvirajo iz delovnega razmerja za določen čas,- so razmeroma redki, nastanejo pa zaradi težnje delavcev, da se tb delovno razmerje spremeni v delovno razmerje za nedoločen čas. Te težnje pridejo do izraza zlasti ■tedaj, ko se delo nadaljuje tudi po času, za katerega je bilo delovno razmerje sklenjeno oziroma se večkrat zaporedoma na novo sklene delovno razmerje za določen čas istim delavcem. Gle- SLAVKO KOŠENINA de tega vprašanja je bilo zavzeto stališče, da se "dela za določen čas po privolitvi delavca lahko podaljša tudi večkrat, vendar morajo biti vsakokrat podani pogoji za tako delo po samoupravnem splošnem aktu. Samoupravni splošni akti v glavnem prepisujejo zakonska določila o | primerih in pogojih, ko še delovno razmerje za določen čas lahko sklene, včasih pà tudi te primere razširjajo v nedogled, ne da bi jih konkretizirali. PRERAZPOREDITEV DELAVCA ; Prerazporeditve delavcev so večkrat povod za sodne’ spore, posebno tam, kjer pogoji za prerazporeditev niso primerno urejeni v samoupravnih splošnih aktih. Običajno ti akti vsebujejo neko splošno, pavšalno formulacijo, po kateri je razporeditev možna, če gre za delo,' ki zahteva enake strokovne sposobnosti, kadar »to zahteva delovni procès«. V sporih delavci večkrat ugovarjajo, da njihove premestitve ne zahteva delovni proces, marveč je premestitev posledica šikaniranja. Velikokrat je* •težko ugotoviti prav odejansko stanje in je potrebno izvajati obširne dokaze, da bi se ugotovilo, ali j e premestitev izvedena skladno s'samoupravnim splošnim aktom ali pa gre rès za šikano. Pre-razporejanje1 mimo pogojev, ki so .predvideni v samoupravnih splošnih aktih, ni možno. Nekatere temeljne organizacije imajo te pogoje natančno obdelahè in tam ni težav s premestitvami. Več-' krat se naleti na določbo, ki kaže na to, da se premestitev šteje kot neke vrste disciplinski ukrep oziroma da je premestitev možna zaradi določenega ravnanja delavca, ki je podobno kršitvi delovne .discipline. Jasno je, dà prerazporeditev ni ukrep disciplinskega značaja in da se kršitve delovnih obveznosti ne morejo sankcionirati s prerazporeditvami, razen kadar gre za disciplinski ukrep razporeditve na drugo delo oziroma naloge, ki pa je Začasnega značaja in mora biti izrečen v disciplinskem postopku. Na drugi strani pa so primeri, ko je potrebno delavca.premestiti, da se preprečijo določeni negativni pojavi npr. zaradi nesposobnosti vodje poslovalnice, da uredi in vzdržuje normalne medsebojne odnose med delavci v enoti, da prepreči notranje prepire in druge oblike napetosti v medsebojnih 'odnosih, kar se negativno odraža pri delu delovne enote. V takem primeru ni moli gocé govóriti o krivdi poslovodje, ali celo o njegovi disciplinski odgovornosti, ker pomanjkljive vodstvene sposobnosti ne pomenijo krivde, je pa na dlani, da je v interesu .temeljne organizacije premestitev takega poslovodja na drugo delo. V nekaterih trgovskih temeljnih organizacijah imajo v ta namen določbo, da je. možno prerazporediti delavca »zaradi neprimernih medsebojnih razmerij*. V konkretnem primeru je prvostopno sodišče izreklo, da prerazporeditev na podlagi take določbe ni možna, kajti neprimernost medsebojnih razmerij še lahko ugotavlja samo' v disciplinskem postopku. Republiško sodišče je zavzelo drugačno 'Stališče, namreč, da taka določba ni v nasprotju.z zakonom, da je treba na primeren način ugotoviti, ali je res prizadeti delavec, povzročil takšno stanje, s kakšnimi dejanji in ali trpi zaradi tega u-spešnost dela. Premestitev namreč ne more biti diskrecijska pravica samoupravnih Organov iii ne more imeti značaja 'sankcije proti delavcu,' M z ničemer ni povzročil neprimernih- odnosov. Tudi ustavno sodišče je zavzelo stališče, da morajo biti primeri in pogoji ; za prerazporeditev v samoupravnem splošnem aktu tako opredeljeni, da onemogočajo arbitrarnost. V sporih te vrste nastanejo komplikacije tedaj, kadar se premestitev v sodnem postopku razveljayi, na. prejš-nj em delu prizadetega delavca, ki je sprožil sodni spor, pa že dela drug delavec. Kolikor gre za razporeditev iz enega kraja v drug kraj v drugi’ SR republiki, je treba upoštevati ne le določbe samoupravnega splošnega akta, marveč tudi predpise republike, kjer je delovna enota, kajti republiški predpisi nekatera vprašanja jz delovnih razmerij' različno urejajo, med drugim tudi pogoje za razporeditev delavcev iz enega v drug kraj. V takem sporu, v katerem je temeljna organizacija dokazovala, da. je razporeditev izvedena skladno z njenim samoupravnim splošnim aktom, ki je tudi v skladu z zakonom republike, v kateri je sedež temeljne organizacije, šlo pa je za premestitev. delavca iz delovne enote v drugo republiko, je bilo dor ločeno, da je treba uporabiti republiški zakon, ki velja v kraju,-kjer delavec živi. To stališče je sprejela tudi 'skupna seja delegatov naj višjih sodišč združenega dela v republikah in pokrajinah. Kadar pa gre za razporeditev delavca iz ene temeljne organizacije v drugo, je treba poudariti, da morata samoupravna orgaifa obeh temeljnih organizacij o tem sprejeti ustrezne sklepe in delavcu omogočiti varstvo pravic, sicer razporeditev ni veljavna. Včasih delavci ugovarjajo smotrnosti in primernosti razporeditve k določenim nalogom, oziroma delu. Sodišča take zahtevke. delavcev zavračajo z utemeljitvijo, da sodišče ne more presojati primernosti razporeditve delavcev, ker je to samoupravna pravica pristojnih organov. Vloga sodišča je omejena na primerjanje skladnosti posamičnega akta o. razporeditvi s samoupravnim splošnim aktom in če ta skladnost obstajaj sodnega varstva ni. DOPUSTI Spori v zvezi z letnimi dopusti So redki, v glavnem pa se nanašajo na nadomestilo OD za neizrabljeni letni dopust. . Sodna praksa je glede tega vprašanja vseskozi enotna: nadomestilo še priznava le tedaj, kadar delavec pb krivdi temeljne organizacije dopusta ni mogel izrabiti, v drugih primerih pa nima pravice do odškodnine niti ne more dopusta prenašati v naslednje leto, razen če ga je začel izrabljati v tekočem letu, ali če ga zaradi bolezni ni uspel izrabiti v tekočem letu. Sodišče- je tudi izreklo, da nima pravice do nadomestila za letni dopust delavec, ki je bil v suspenzu do konca leta, delavec, ki je bil na lastno prednjo razrešen pred potekom časa, ko bi moral po samoupravnem sploš- nem' aktu ostati na delu v temeljni organizaciji ter delavec, ki mu je delovno razmerje prenehalo zaradi prestajanja zaporne kazni in ne delavec, ki mu je temeljna organizacija omogočila izrabo dopusta, - pa gaj ni hotel izrabiti. (Nadaljevanje prihodnjič) Na TZO Polzela so postavili silos za cement, ki gre dobro v denar Sadjarstvo »Mirosan« v srednjeročnem obdobju 1976-1980 Ko planiramo 'razvoj in proizvodno usmeritev za naslednje srednjeročno obdobje/ je prav, 'da dobro analiziramo naše delo v sedanjem obdobju, ker le tako lahko . sestavimo objektivno dober načrt za bodoče. Ocenjujem, da vse preveč časa porabimo za bodoče planiranje, marsikdo pa kar nerad ugotavlja vzroke za preteklo ali sedanje stanje. Zato so marsikateri načrti za bodoč-nots nerealni, preambiciozni, nekriti Z investicijskimi sredstvi in podobno. Zlati delišes je. obrodil visok pridelek Dve značilnosti lahko ugotavljamo za sadjarstvo »MIROSAN« v srednjeročnem obdobju, ki se izteka: a) izredno stabilni in visoki ha pridelki v vseh petih letih, b) še kar intenzivna zamenjava starejših nasadov z novimi, saj je trenutno kar 26 ha izven redne proizvodnje. Pridelki v zadnjih 5 letih so se gibali takole: leto v tonah 1976 2.700 1977 2.520 1978 2.962 1979 3.360 1980 2.700 Neto sadnih površin imamo 108 hektarov, od tega je v letošnjem letu izkrčenih 26 ha, lani je bilo izven proizvodnje 18 ha. Tako dosegamo ha pridelke 30 do 40 ton, kar je 2 do 3-krat več od povprečnega slovenskega ha pridelka ter za 20 do 40 % nad jugoslovanskim povprečjem. Tudi razmerje med I. razredom Jun industrijskim sadjem je ugodno. Prvega razreda pridelamo 80 do 90 %, kar ima izreden vpliv na fizični uspeh proizvodnje. Kljub temu, da nismo razpolagali z izrazito slabimi kompleksi nasadov, smo se pred 3 leti odločili, da je potrebno najstarejše nasade (stare nad 15 let) zamenjati s sodobnejšimi z večjim številom dreves na ha, nižjo krošnjo in uvedbo novih sort. Tako je delno že na novo posajenih, 13 ha pa bomo zasadili v sezoni 1980/81, tako da bo približno 1/4 nasadov že obnovljenih. Najmanj 1/4 nasadov načrtujemo, da bomo zamenjali v naslednjem srednjeročnem obdobju. Kako je mogoče doseči stalno visoke pridelke. Z dolgoletnimi izkušnjami v sadjarski proizvodnji smo prišli do zaključka, da je edino tehnološka disciplina tista, ki lahko sadjarja privede na gospodarno pot. Na pridelek vplivajo vsekakor tudi drugi objektivni dejavniki, predvsem spomladanske pozebe in toča, vendar v zadnjih 5 letih nismo doživljali tovrstnih škod. ~ Tehnološka disciplina pa je predvsem odvisna od naslednjih dejavnikov: a) strokovna služba, ki mora v kritičnem obdobju vsakodnevno bdeti predvsem nad zdravstvenim stanjem nasadov; b) razpoložljiva mehanizacija, ki mora biti tolikšna, da Se zaščita opravi v največ 3 dneh; c) ljudi, ki izvajajo tehnološke postopke. V zadnjem času nastopa še faktor oskrbe z gnojili in zaščitnimi sredstvi. Ker smo gornje dejavnike v zadnjih letih imeli, uspehi niso izostali. Za dober uspeh je v tehnologiji daleč najpomembnejša zaščita sadnih rastlin pred boleznimi in škodljivci. Se dve področji smo v zadnjih dveh letih obvladali, ki bistveno pripomoreta k dobri kvaliteti in stalni rodnosti. V naših nasadih je sorta zlati delišes zaenkrat zastopana s ca. 60 % v pridelku, zato ji posvečamo posebno pozornost. Že 4 sezone z velikim uspehom uporabljamo kozmetiko —- mešanico kaolina ,boraxa in kosana v maju in juniju proti porjavitvi kožice. Ta porjavitev je bila v prejšnjih letih naš največji problem, posledica pa velika gospodarska škoda zaradi slabe kvalitete plodov. Kljub težki odločitvi letos, saj je cvetenje trajalo dolgo časa, pa tudi slabo vreme je bilo v času cvetenja, smo se odločili, da o-pravimo redčenje plodov pri Sorti zlati delišes in to s sevinom v koncentraciji 0,2 %, ko je najdebelejši plod debel ca. 12 mm. U-speh je bil izreden, saj je bilo pri tej sorti le 5 do 8 % industrijskega sadja, vse ostalo pa zelo primerne debeline. Dobro zredčeno drevo ima vse pogoje za dobro cvetenje v naslednjem letu; pri prepolni obloženosti pa je nevarnost izmenične rodnosti velika. Redčenje plodov ima 2 pozitivna učinka: bistveno izboljša kvaliteto pridelka ob enakem ha pridelku ter prepreči izmenično rodnost, ki bistveno zmanjšuje gospodarnost nasadov. Z vzgojo lastnih kadrov smo dosegli razumevanje ljudi, ki o-pravljajo zaščito, da delajo tudi v nedeljo ali na državni praznik, če je potrebno, pa tudi ponoči, če smatra tehnološka služba; da je takrat efekt večji. V letošnjem letu smo opravili 17 rednih škropljenj, poleg tega še 3 škropljenja jonatana s kalcijevim kloridom id Ir krat zlati delišes z benlatom za dobro uskladiščenje, Pomembno je tudi spravilo, saj obstaja le kratek' optimalni rok za obiranje. V letošnjem letu nam je organizacija obiranja tako uspela, da smo pridelek obrali in uskladiščili v optimalnem roku. Tako smo obirali sorto zlata parmena od 15. do 21. septembra, jonatan od 22. do 27. septembra ter zlati delišes od 28. septembra do 8. oktobra .Deževje, ki je nastopilo 8. oktobra, nam je preprečilo, da bi ta dan končali obiranje, ostalo je ca. 40 ton jabolk, ki smo jih s 7 obiralci obirali do 18. oktobra. Dnevno je obiralo ca. 160 ljudi, 40 pa je bilo zaposleno pri transportu in prekladanju. Dnevno je bilo obrano ca. 180 ton, o-biranje pa je bilo razmeroma kvalitetno. Ljudje, ki mislijo, da je jabolka mogoče obrati z akcijami mladine,, vojske ali koga drugega, so v zmoti. Jabolko je toliko občutljiv plod, da je potrebna določena praksa za kvalitetno obiranje, posebno to velja za sorto zlati delišes. Najbolj smo veseli, če se vrne naslednje leto čim več obiralcev, ki so to delo opravljali že v preteklem letu. Tudi ponudba domače delovne sile je bila letos nekoliko večja, tako postajamo zopet optimisti, da bo v gospodarski stiski več rok za de- lo. Vid Korber, dipl. ing. agr. Jabolka so bila letos kakovostna in lepa . Foto:: Korber Tečaj civilne zaščite^ Na osnovi programa izobraževanja za leto 1980 smo od 17. do 21. novembra že drugič organizirali tečaj za pripadnike splošnih enot civilne zaščite v SOZD Hmezad Žalec po programu, ki ga. je predpisal Republiški štab za civilno zaščito. Tečaj je obsegal teoretični in praktični del, izvajali so ga predavatelji Oddelka za narodno obrambo irt civilno zaščito SO Žalec, občinskega odbora Rdečega . križa in delavci SOZD Hmezad. Tečaj je'obiskovalo in uspešno opravilo pismeni preizkus znanja 77 pripadnikov civilne zaščite SOZD Hmezad Žalec. M\V INA KUTINA Še bomo gnojili Prvb stabilizacijsko leto gre h koncu, z njim pa tudi dosti slabe volje zaradi neredne oskrbe z reprodukcijskimi materiali za kmetijstvo. Priča smo bili, da je v iztekajočem letu zmanjkalo zdaj zaščitnik sredstev, zdaj gnojil, z rezervnimi deli za kmetijske stroje pa prav tako ni bilo nič bolje. Vzroki, da je bila oskrba taka, so nam znani. Vsaka delovna organizacija, ki pri svojem proizvodnem procesu uporablja surovine in rezervne dele ' iz uvoza, se je znašla pred dejstvom, da si mora sama preskrbeti ustrezna devizna sredstva- za nabavo le-teb» Pri tej preskrbi so bile nekatere organizacije uspešnejše od dragih. .Na nabavo nekaterih surovin- so vplivali tudi subjektivni faktorji in s--tem onemogočili kakršno koli poslovnost posameznim organizacijam — proizvajalkam. repromaterialov -za kmetijstvo, - V zelo težkem položajuse je znašla industrija, ki proizvaja u-metna gnojila. Iz-sestave naših a-sortknanov je razvidno«*, da mo-a ramo skoraj =vse surovine uvažati, le nekateri proizvajalci lahko pridobivamo dušik iz domače surovine. Taka, oskrba s surovinami ni značilnest-le za našo, tovrstno-indastrLjo, ampak se na ta; način-, oskrbuje - skoraj celot»» proizvodnja vr svetu. Nekatere s države imajo' le eno vrsto surovine, dru- : ge pa drugo-¡itd. Prav tako odio-. čilem ■ vlogo- .pri tej proizvodnji predstavlja energija, ki-postaja Hija dneva¡ - v* dan á bolj «cen jeia e dražja«. Prt Stas je - za* proizvodnje mineralnih t gnojit v izteka jočem letu značilno to, da je za redno proizvodnjo primanjkovalo suro—, vin (beri i-s« deviz j, prav tako se je pa zelo podražila energija za proizvodnje. Posamezne tovarne so se- znašle v začaranem krogu in so pridobivale- devize ^za na-, bavo> «uroviB le' z uvozom gotoso vib gnojil. S takim načinom e-skrbe s surovinami proizvajalcev gnojil je nastalo pomanjkanje, gne.jil za kmetijstvo. K temu po- • manjkanju je pripomoglo še dejstvo, da v Jugoslaviji nimamo zadostnih kapacitet za proizvodnjo mineralnih gnojil. Posebno deficitarna je industrija, ki proizvaja dušična gnojila in to KAN in UREO. Prav teh gnojil pa je v letošnjem letu tudi največ primanjkovalo. Poudariti je potrebno, jla je proizvodnja KAN in UREO pri nekaterih domačih proizvajalcih iz domačih surovin prav tako vezana na devize. Vzrok za to je vzdrževanje drage uvožene opreme.! Eden glavnih preskrbo.valccv slovenskega kmetijstva z mine--ralnimi gnojile je, INA iz Kuti« t ne. Slovensko kmetijstvo oskrbujemo' z nitrofoskali različnih kombinacij in absolutno oskrbujemo to; tržišče s KAN in UREO. Naša dobava slovesnim kupcem je še kar v redu ¡ tekla v letošnjem letu, • čeprav nismo ¡mogli zadovoljiti celotne ■ potrebe po gnojilih, posebno še dušičnih. Mi prav tako vemo. koliko gnojil-potrebuje ta- naš slovenski« kmetijski prostor.- V sezoni so oskrbo-- • ' valci javljali veliko- večje potrebe kot se dejansko- -¡Verjetno je tudi potrošnike -gnojit obsedla nakupovalna mrzlica in so se he-^ Jeli' pravočasno oskrbeti s poceni “ gnojili- še- za- kako.. leto I vnaprej«> ;2. Znano Je; da so cene -gnojil- v t r pristojnosti., zveznega-- izvršnega,■ « sveta-- in da: ta ni- dal dovoljenja-, -.za povečanje cen gnojil. S tem - zavlačevanjem -cen se je hotelo,: ustreči neposrednim kmetijskim proizvajalcem, da ne bi« zašli: na koncu leta ! V kake večje financ-a;ne izgube. To še- je- reflektiralo .,na drugi- strani »,te«i.:-da so. te-izgube imele proizvajalke gnojil. ?«• Upatnasi ¡trditi,,da. je bila oškr- -. ha gnojit v letošnjem letu še kar . : dobra« | saj to nam/ potrjujejo j letošnji hektarski e pridelki, ki so bili ‘prt vseh kulturah nadpov-• prečni«- (v Sloveniji)- Morebitno i krivdo za> slabo oskrbo bi morali razdeliti in to na proizvajalke, gnojil, ki so preveč' gnojil iivo-< žile (po sili razmer); na posred-? nike (kombinater.in KŽ);Xki, niso pravočasno naročile gnojil in na proizvajalce same, ki so se o-skrbovali z gnojili zelo različno. Eni imajo zaloge še za prihodnje leto, drugi pa niso bili niti toliko preskrbljeni, da bi lahko svoje posevke pošteno dognojili. Kako prihodnje leto? Težave s proizvodnjo so še vedno velike, tu mislim predvsem nabavo potrebnih surovin (ni urejeno glede deviznih sredstev). Ker je’ neenakomerna dobava gnojil posameznim organizacijam- ogrožala normalno o-skrbo, šo na nivoju republike i-menovaii republiški štab za preskrbo z gnojili. Ta forum se je odločil, da bo razdeljeval gnojila po vrsti setve. Tako so najprej dobivali gnojilo tisti, ki sejejo ozimna žita, v drugi fazi pa druge kulture. Izgleda, da bo imela sladkorna pesa rahlo prednost, a za druge kulture se bomo dogovarjali sproti. V letošnjem letu verjetni) tudi ne bo kaj več gnojil iz uvoza, zato si bomo morali pametno deliti to, kar bomb lahko proizvedli doma. Vedeti mora mo tudi, da v. letošnjem letu ne bodo aktivne nobene nove proizvodne kapacitete, ki bi ublažile pomanjkanje gnojil. Ge Se bodo čez zimo našle devize za uvoz potrebnih surovi», bomo pač poskušali zadovoljiti potrošnike kolikor je v naši moči. INA "•— Petrokemija Kutina pa predvideva, da bo v letu 1982 že dajala nove količine nova tovarna (kakih milijon ton gnojil letno) in problem s preskrbo Z gnojili bb rešen za daljše obdobje. ; Jože Rojnik, dipl. inž. Organizirana obnova vinogradov v šmarsko -virštanjskem okolišu Zaostajanje vode po hmeljiščih je zelo škodljivo, najprej pa se pojavi na neobdelanih površinah (desno) Šmarsko-virštanjski vinorodni okoliš je po sedanji vinogradniški rajonizaciji razporejen v posavski vinorodni rajon. Na severu meji ta okoliš na vinograde podravskega rajona. Okoliš je nadalje razdeljen« še na štiri ožje okoliše, ki so glede na agroeko- s loške razmere osnovne geografske' enote vinogradniške' rajoni-začije. Ožji okoliši šmarsko-vir-štanjskega okoliša '-so: Virštanj, Sladka gora, Tinsko in Dramlje. Vinogradi prvih treh okolišev se v glavnem nahajajo v občini Šmarje pri Jelšah,- medtem ko so vinogradi ožjega -okoliša Dramlje v občini Šentjur. Vinogradništvo -v šmarsko - virštanjskem vinorodnem okolišu i-ma bogato tradicijo. V starih katastrskih - -mapah najdemo v občini Šmarje pri Jelšah, okrog 1500-, hektarov vinogradov.-- Trenutno je« precej manj vinogradov. Po statističnih podatkih iz leta 1977 je na območju občine Šmarje pri Jelšah 983 ha vinogradov» Ta številka je v katastru nekoliko višja in znaša 1080 ha. Po rajoniza- ■ ciji kmetijskih površin, ki jo je v letu 1979 za občino Šmarje pri Jelšah izdelal Kmetijski zavod Maribor,- je v‘občini Za vinogradništvo primernih 1016ha površin. V okviru teh površin so vinogradi trenutno na 518 ha. Velik del teh vinogradov pa je precej izčrpan in dotrajan, tako da bo potrebno v prihodnjem ' obdobju perdvideti obnovo na teh površinah. V starejših vinogradih je tudi še veliko število sort (nad 40), od katerih je veliko sort slabše kakovosti, kar daje vina slabše' kakovosti, kot bijo sicer lahko pričakovali upoštevajoč naravne razmere. V srednjeročnem obdobju, -ki se izteka, so v šmarski občini pristopili k organizirani obnovi vinogradov. Pospeševalna služba »Hmezad«, DO Šmarje pri Jelšah je bila pobudnik za ustanovitev proizvodnih vinogradniških skupnosti, v okviru katerih so začeli oblikovati komplekse in obnavljati vinograde po smernicah tehnično-tehnoloških, osnov za ureditev vinogradov v SRS. Organiizrana obnova in pove- > Cana proizvodnja v vinogradniških skupnostih sta organizator« jem proizvodnje v DO Šmarje pri Jelšah; dali novó , nalogo; in sicer, ; kaka organizirati prevzem in predelavo grozdja. Ob predvidenem -obsegu obnove v občini (70 ha vinogradov letno) bi v ob-. dobju 1980—1990 obnovili 700 ha . vinogradov. Skupaj z doslej oh-no vij enimi vinogradi bi - bilo; leta ¡ 1990. tako organizirano nbnovlje- i nib 972 ha. vinogradov v proiz- -vodnih skupnostih. Organiziran previtem • grozdja s teh površin • pomeni 500—-600 vagonov«.vina-letno. Te količine. pa nedvomno-: nakazujejo, nujnost --gradnje* last-:; nega' predelovalnega, -in- donego- -valnega obrata, lastne, .vinske kleti,. Veliko zanimanje kmetov-ko-’ operantov v šmarski- občini za obnovo vinogradov je spodbudil ' delavce v DO Šmarje pri Jelšah, ■ da so skupaj s strokovno-službo Kmetijskega zavoda Maribor in ob pomoči ¡občinske samoupravne interesne- skupnosti za pospeševanje kmetijstva in občinske-kmetijske zemljiške skupnosti, izdelali rajonizacijo vseh ¡kmetij-« skih površin v občini Šmarje.pri Jelšah .Rajonizacija je dala . seštevek vseh površin za posamez-, ne kmetijske, kulture ;-m je o-snova za načrtovanje proizvodnje, tudi ■ vinogradniške. Že ‘ Ob- ’ stoječe vinogradniške skupnosti-in zanimanje proizvajalcev za u-stanavljanje-novih ter prizadevnost pospeševalne službe je porok, da bo predviden tempo obnove tudi uresničen, kljub temu da je posest precej razdrobljena tIi da je v celoti :v družbeni lasti samo okrog 3 °/o kmetijskih površin. Organiziran pristop k obnovi vinogradov in pogled naprej sta šmarske kmete v letošnjem letu spodbudili k organizaciji degustacije' yin iz šmarsko-virštanj-skega okoliša. Njihov namen je uveljaviti Vino svojega območja v širšem prostoru in spodbuditi vinogradnike, ki sedaj večidel še sam kletarijo, k nadaljnji organizirani obnovi in vestnemu iz-(Nadaljevanje na 7. strani) (Nadaljevanje s 6. strani) polnjevanju nalog, ki jih pripravlja strokovna služba. Vzorce vina je ocenjevalna komisija, ki je bila sestavljena iz članov strokovne komisije za' ocenjevanje vina pri Kmetijskem zavodu Maribor in predstavnikov pridelovalcev. V oceno je prišlo skupaj 140 vzorcev vina, od tega 91 vzorcev belega in 49 vzorcev rdečega vina. Po opravljeni degustaciji je komisija sklenila pode-, liti 27 diplom najboljšim vzorcem belega in 20 diplom najboljši m vzorcem rdečega vina. Na podlagi ocene predloženih vzorcev vina je ocenjevalna komisija po končani degustaciji u-gotovila naslednje: 1. V šmarsko-virštanjskem o- kolišu imajo vinogradniki izenačene možnosti ža pridobivanje namiznega in tudi kakovostnega belega ter rdečega vina. * 2. 'Izbran sortni sestav za obnovo vinogradov,, v katerem je vodilna bela sorta laški rizling, vodilni rdeči pa'modra frankinja in žametna črnina, je pravilen, saj sb bile prav te sorte pri ocenjevanju posebej opažene. 3. Izbran sortni sestav in naravne razmere so temelj značilnostim vina tega območja, ki ga odlikuje kiselkast okus in izredna pitnost, Ta vina pomenijo po kakovosti prehod od kakovostnih belih vin podravskega- rajona k lažjim belim vinom posavskega rajona. 4. Na kakovost vin, ki so bila predložena v ocenitev, so deloma vplivale razmere in ukrepi pri kletarjenju. V času ocene (marca letos) je vino že ob normalnem kletarjenju v kmečki kleti dobilo določene priokuse, ki so posledica kletarjenja v majhni leseni posodi. Usmeritev strokovne in pospeševalne službe DO Šmarje pri Jelšah, da na absolutnih vinogradniških površinah v občini organizirata pridelovanje grozdja v vinogradniških pridelovalnih Skupnostih, je. pravilna, saj si prizadevamo nameniti za proizvodnjo določene kulture vse primerne površine, ki najbolj ustrezajo. Njihova usmeritev je pravilna tudi v tem, da bodo z obnovljenimi vinogradi omogočili na tem območju zaslužek prečejš-nejmu številu ljudi, ki jim bo dohodek iz vinograda glavna ali dopolnilna dejavnost. Slednjič lahko usmeritev: ocenimo kot pravilno tudi s tem, da vina s tega območja po kakovosti in drugih lastnostih dopolnjujejo bogato izbiro slovenskih vin. Dosedanji rezultati pri obnovi in jasno Začrtana pot v prihodnje narekujeta potrebo po gradnji proizvodne vinske kleti, ki bo morala sprejeti grozdje iz celotnega okoliša obeh občin. Tako bo vino šmarsko-virštanjskega vinorodnega okoliša prišlo najbolj do veljave. Jože Pratner, dipl. inž. agr. BOLJŠI ČASI ZA Razstave so večinoma zato, da prikažejo najnovejše izdelke in najboljše pridelke,- ki jih I dajejo tudi na pokušnjo in v prodajo. Na Kozjanskem so bile; v. letih 1960, 1961, 1963 in 1964 dobro pripravljene in tudi obiskane razstave črnega ribeza in razstavi vina v Bučah 1956. in 1959. leta, ko je bilo strokovno ocenjenih okoli 160 vzorcev vina. : Te kmetijske manifestacije so bile dobro ; obiskane. Niso se jih udeleževali samo doma-I čini, ampak gostje skoraj iz cele Slovenije in bližnjih krajev Hrvaške. Ob razstavah so bila vedno dobro obiskana strokovna predavanja.- Dolga leta ni bilo v šmarski občini nobene razstave sadja in vin, bilo pa je več razstav plemenske živine, ki so dosegle namen* Da bi prekinila dolgoletni presledek in opozorila ha probleme vinogradništva, je TOK Kooperacija —> Kmetijskega kombinata Šmarje priredila razstavo in pokušnjo vin letnika 1979 v Virštanju. Razstavljena in na -pokušnjo so bila vina .i šmarskega področja, ki ga imenujejo na kratko kar virštanjski vinogradniški okoliš, kjer rasteta dober bel in rdeč Viršlanjčan, ki imata že j drugo leto zaščiten izvoz. Kot uvod v razstavo vin je bilo v Virštanju Več strokovnih predavanj iz vinogradništva, vinarstva in posvetovanj o nadaljnji usodi naših vinogradov, grozdja in vin. Predavali so znani strokovnjaki Višje agronomske šole in Kmetijskega zavoda iz Maribora. Na razstavi je bilo zbranih . 140 vzorcev belih in rdečih sort vin od kmetov — vinograd-j nikov,- Sistem ocenjevanja je dopuščal največ VIRSTANJCANA 17 možnih točk. Deset članska komisija pokuševalce vvin — enologov pod vodstvom strokovnjakov Kmetijskega zavoda Maribor in KIS iz Ljubljane je ocenila vse vzorce. Vina z zbranimi 15,3 točke in več so prijela diplome, ostala dobra in pitna vina pa priznanja. Ocenjena vina so dokazala visoko kvaliteto s harmoničnostjo, pitnostjo, prijetno kislino in. aromatič-nostjo. To so potrdili tudi vsi obiskovalci razstave; ki so ocenjena vina tudi pokušali in si o visoki kakovosti Virštajnčana bili edini. Na zborovanju ob zaključku razstave so vinogradniki ponovno kot že mnogokrat izrazili željo po gradnji lastne kleti, , ker jim ceno grozdja sedaj krojijo sosednje vinske kleti. Vinska klet v okolici Virštanja je bila načrtovana že pred dvajsetimi leti. Sedaj je ponovno aktualna in bo morala biti Zgrajena do 1985. leta, če ... Zanimivo je vedeti, da je bilo nekdaj na Šmarskem po starem katastru do dva tisoč hektarjev vinogradov, da jih je sedaj okrog 600 ha in da bi jih kmalu naj bilo po novi rajoni-zaciji in sprejeti agroRarti okoli 1.200 ha in da je že obnovljenih okrog 300 ha. Naši vinogradi so večinoma na vinogradniških tleh, na strmih in za druge kulture neprimernih površinah. Kljub temu dajejo skrbno obdelani in negovani najboljšo kapljico in večji dohodek kot enaka njiva v ravnini. V Rakovcu — središču Virštanja — se je. kar 40 vinogradnikov dogovorilo za skupno ureditev nad 10 ha kompleksa, ne oziraje se na mejnike. Parcelo so drenažirali, splanirali, zri-golali, speljali nove vozne poti, uredili obračališča in pripravili za sajenje!. Sedaj si jo bodo ponovno razdelili in zasadili z belimi in črnimi sortami. Ta kompleks je za enkrat edini primer večje moderne in sodobne obnove vinogradov pri nas. Letni plan odkupa 1985. leta je v normalnih razmerah okrog 3.000 ton grozdja, kar je nad 200 vagonov vina. Resno nas skrbi, kam s pridelkom. Trta je letos rodila obilno; a zaradi muhastega vremena manj kvalitetno grozdje, ki je slabo in pozno dozorelo. Franc Valenčak, inž. kmet. in Vy.. Novice izpred 50 let HOTEL »HMELJ« V Bačkem Petrovcu ¡e pred več ko petdesetimi leti uspešno posloval hotni, Hmelf. Ponujal je dobro, domačo hrano in, čiste sobe za solidne cene. VERMORELKE • Tudi nad petdeset let je minilo od takrat, ko so po naših in vojvodinskih hmeljiščih škropili z nahrbtnimi in ročno prevoznimi škropilnicami Ver mor el. ■ PATENT Lazar Stankovič iz Vrbasa je že pred več ko petdesetimi leti patentiral stroj za vezanje vrvic na gornjem delu hm,elj-ske žičnice. .. - NOTRANJA TRGOVINA j ¡ Skladiščna dejavnost v naši PO in njeni problemi DO Notranja trgovina ima dve skladišči, ki sta dislocirani, posebno skladišče v Vrbju. Blago dostavljamo s kamioni i in kot vagonske pošiljke. Odprema teče kot lasten prevzem .po kupcu iti z našo dostavo do kupca. Prav pri slednji so bile | od začetka pomanjkljivosti, ker blago kupcu ni bilo do-'t , stavljeno pravočasno. Sedaj so p še stvari vidno izboljšale okoli naše dostave Jblaga. Pomanjkljivosti je še nekaj in vsi stremimo za tem, da jih odstranimo. Prevoze opravljamo ' v glavnem. s kamioni našega Transporta. Tudi ha tej relaciji: skladišče—Transport je včasih ptišlo do hude krvi, kar se je pa Sedaj vidno izboljšalo. Skladišče ima [od Transporta v najemu 2,2-tonski kamion, ki je vezan na »avtodan« in s katerim v skladišču sami razpolagamo, Tudi to je en korak naprej. V Žalcu, na južni strani železnice, je skladišče kmetijske mehanizacije, ki je primerno funkcionalno urejeno kot sodobno skladišče. Tu je zapo- sleriih 'skupno 5 ljudi. Je. okoli 1.800 m2 skladiščne površine, katere na. žalost en del koristi eksport-import, Leži tik kamionski, ceste, in razkladalnega tira postaje Žalec. T o omogoča hiter in nemoten prevoz blaga na vagone in obratno in nemoten dostop vseh vrst kamionov do skladišča. Skladišče ima na razpolago nekaj osnovnih skladiščnih pripomočkov, kot so: skladiščni voziček dvokolice (rudel), novejši viličar 3-tonslci ter traktorsko prikolico, kar omogoča večje in hitrejše, obračanje, blaga in olajšuje fizično delo. skladiščnim delavcem, ki pa morajo kljub temu opraviti še' ogromno fizičnega dela. Blago ni paletizirano, kot to daheš\ zahteva delovni proces v vseh sodobnih skladiščih. Seveda pa tudi sama struktura blaga — pretežno kmetij-} ska mehanizacija otežkoča pa-letiziranje. Problematično pa| je to, ker je velik del blaga — kmetijska mehanizacija skladiščen zunaj, na prostem ob - (Nadaljevanje na 8. strani) JOŽETU ŠERTLU V SPOMIN Težka in neusmiljena je bila vest, da ti je v sredo 19. 11. 1980 ugasnilo življenje, da je pretrgana nit življenja človeku v najplodnejši in najustvarjalnejši dobi. Ne moremo doumeti, da smo te za vselej izgubili, da te ne bo več med nami. Slovo je tem težje, čim daljše je poznanstvo, - tovarištvo. Začetki tvojega dela v naši OZD Hmezad segajo že v leto 1954, ko si bil zaposlen v zadružnem kmetijstvu Latkova vas. V letu 1964 pa si se vključil I . v naš kolektiv, v-- Strojno. Toliko let je že doba, ko smo te zares dobro spoznali. Pokazal' si toliko vneme, delovne zagnanosti, tovarištva in prijateljeskega sodelovanja, da bo ostala za' teboj v našem kolektivu vrzel, ki jo.ne bomo mogli zapolniti. Pogrešali te bomo, ne samo kot izredno vestnega sodelavca, pač pa tudi kot aktivnega družbenopolitičnega delavca, saj si v teh letih opravljal najpomembnejše funkcije v organih samoupravljanja, nazadnje kot sekretar OOZK. Ob slovesu čutimo dolžnost, da poudarimo tvojo zagnanost za delo vse do konca, tvojo preprostost, priljubljenost in odgovornost do sočloveka in družbe. Nismo slutili, da nosiš v sebi kal krute, zahrbtrli bolezni, ki ji kljub svoji jekleni volji nisi bil -kos. Vse do Zadnjega si verjel, da boš ozdravel, tako da smo upali tudi mi. Zelo,- zelo te bomo pogrešali! Ostal nam boš v lepem spominu. 'Sodelavci, Strojne prometni cesti in nezavarovan z ograjo, niti ni čuvaja. Zaradi tega je ta material izpostavljen kraji in uničevanju. Večkrat je že prišlo do kraje raznih priključkov na strojih in 'celo celih komadov. Skladišč--nik Glušič je že večkrat posredoval prijave na postajo PM, ki jih pa ni vzela v obravnavo, ker skladišče ni zavarovano. Največji problem tega skladišča pa je v tem, ker ni najosnovnejšega za osebno higieno delavcev. Ni stranišča, sploh ni tekoče vode in nobenega ogrevanja, razen električne peči v skladiščni pisarni. Ni prostora za garderobo, niti ni garderobnih omar. Zaposleni v našem skladišču hodijo na stranišče v sosednjo DO Strojna. Če pa slučajno oni ne delajo, potem pa v koruzo. Roke si umivajo v deževnici, ki jo lovijo ob dežju. Reš, je” ta voda mehka, mislim pa, da le ni najbolj primerna za umivanje. Pozimi še pa ta zmrzne. Vem da je to zelo kritično povedano, menim pa, da velik del zazoslenih članov naše DO sploh ne ve, pod kakšnimi delovnimi pogoji ti delavci o-. pravijaj o svoje delo in še povečujejo promet iz leta v leto. Tudi' služba za varstvo pri delu je že v lanskem letu ugotovila te pomanjkljivosti v skladišču in jih posredovala odgovornim v naši DO. Do odprave teh pomanjkljivosti pa do danes ni prišlo. Glavni vzrok je, ker se že skoraj dve leti pripravljamo na gradnjo nove skladiščne hale ob blagovnici in ker smo obstoječe skladišče nameravali \ odprodati Strojni Žaleč. Sedaj je že tako daleč, da je -podpisan sporazum z Gradisom o gradnji nove hale in se bo z gradnjo, verjetno kmalu pričelo. Franc Privšek Zgodnji mraz je uničil na tone lepih in okusnih jabolk kar ria drevju in povzročil kmetom, veliko škodo Koline, lep družinski praznik, so se pričele s prihodom mrzlih dni Ako se grudna bliska in grmi, drugo leto dosti vetrov buči. Tepežni dan (28. 12.) oblačen, k letu ne boš kruha lačen. Kadar dan se povečuje (21. 12.) zhna brije le še huje. Na jutri odloženo —. v blato položeno. Kolo časa ni mogoče pognati nazaj. Nova metla dobro pometa. SOZD Hmezad KZ Savinjska dolina Žalec' Kmetijstvo Žalec • Celjske mlekarne Celje RAZPISUJEJO JAVNO LICITACIJO za prodajo rabljenih osnovnih sredstev: Kmetijska mehanizacija Hladilne'naprave za mleko Poslovni inventar Seznam osnovnih sredstev, namenjenih za prodajo je na DSSS vsake delovne organizacije. Licitacija OS bo 26. 12. 1980 ob 9. uri v TZO Trnava. Pred pričetkom licitacije morajo udeleženci plačati varščino v višini 10 °/o izklicne Cene. V izklicni ceni je vštet prometni davek. ZAHVALA Ob prerani izgubi ljubega moža in očeta JOŽETA ŠERTLA se iskreno zahvaljujemo kolektivu Hmezad Strojna Žalec, Samopostrežni restavraciji Celje, TOZD Kmetijstvo Latkova vas in vsem tovarišem in znancem za izraze sožalja, podarjeno cvetje in udeležbo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala kolektivu Strojne za govor ob grobu in ostalo pomoč. Latkova vas, 24. 11. 1980 Žalujoča žena Anica, hči Jožica z zaročencem Milanom in sin Srečko Glasilo Hmeljar izdaja, delavski svet SOZD Hmezad Žaleč — ‘D rej a uredniški odbor: predsednik Tone Gubenšek, dipl. Inž.'kmet.; člani: Jože -Brežnik,■ dipl. Inž, kmet., Metka Vočko,- Jože šabjan, Jože Zagoričnik, Miljeva Kač, dipl. inž kmet. — urednica strokovne priloge za hmeljarstvo, Vili Vybihal, kmet. inž. — glavni in odgovorni urednik Uredništvo je v SOZD Hmezad v Žalcu, Ulica Žalskega tabora 1 — Glasilo izhaja enkrat mesečno v 5.000 izvodih — Mesečna naročnina 12,5 din — Tisk AERO Celje — - " tozd.grafika HMEZAD TOZD KMETIJSTVO LATKOVA VAS objavlja prosto delo in nalogo TRAKTORISTA v DE Latkova vas. Prijave sprejemamo v 15 dneh od objave. ERMENC Ernest,, mag. agr. Hmelj v naslednjem petletnem obdobju v Sloveniji in Jugoslaviji Cas je, da analiziramo, kako smo uresničili načrt srednjeročnega razvoja SR Slovenije za obdobje 1976—1980 v hmeljarstvu in da intenzivno razpravljamo ter sprejemamo smernice za pripravo družbenega plana za : nadaljnje srednjeročno obdobje 1981—1985. '■ Analiza izvajanja družbenega plana za hmeljarstvo v SRS in SFRJ za obdobje 1976 do danes je pokazala, da postavljenega plana obnove in povečanja površin- pod hmeljem nismo izpolnili. Prav tako nismo izpolnili začrtane proizvodnje hmelja ne ha enoto površine in seveda ne tudi v skupnem pridelku niti v Sloveniji niti v Jugoslaviji. niti na enoto površine niti v skupnem pridelku, Planirali smo, da bomo letos pridelali- ca. 4.000 ton hmelja, vendar bo pridelka le 3.250 ton, oziroma nekaj nad 1.540 kg suhega hmelja na hektar rodnih nasadov. Po planu zaostajamo skoraj za 1.000 ton, kar je skupaj.25% manj od planiranega pridelka. V Vojvodini imajo pridelek na enoto površine nekoliko večji'kot v Sloveniji, saj pridelajo malo nad 1.500 kg. suhega hmelja na hektar. Pridelek suhega hmelja letos-v Vojvodini je okrog 1.500 ton. Da nismo dosegli postavljenega plana, je gotovo več objektivnih, nekaj, pa tudi sub- . ■ I lil • - BHHMM Ni dobro, kadar Vtsoke.vodeobudijo spo min na že zdavnaj pozabljene struge in se hribi ria. dolgo in Široko zrcalijo po hmeljiščih. Pri obnovi v Sloveniji zaostajamo za 332 hektarov. Planirali smo, da bomb imeli letos pod hmeljem 2.615 ha, imamo jih pa le -2.283 hektarov. Tako smo plan za obnovo izpolnili v- Sloveniji le 87,3-odstotno. V Vojvodini je situacija še slabša.-Planirali so, da bodb imeli letos 1.500 ha hmelja, imajo pa ga le 940 ha »n tako so' dosegli- le 62,7 odstotkov plana. Prav tako' nismo dosegli v minulem planskem obdobju začrtane proizvodnje hmelja jektivnih vzrokov. Med objektivne vzroke lahke prištevamo; splošno stanje hmeljarstva v svetu in nizke cene za. hmelj v minulem , planskem obdobju. Tako je : bilo v. minulih letih | pridelovanje hmelja večkrat na’ meji rentabilnosti; zlasti 1 pri manjših, hektarskih pridelkih. Nadpovprečni hektarski pridelki so bili tudi -v preteklem obdobju ekonomsko za-, nimivi. Pravilna je ugotovitev; da bi bilo. stanje v hmeljarstvu boljše, pridelovanje ren- • tabilnejše, če bi bili hektarski pridelki večji. Izboljšalo pa se je stanje v hmeljarstvu pri nas v zadnjih dveh letih. Cena hmelja se je popravila, tako da so proizvajalci z letošnjo ceno zadovoljni. Naš hmelj spada v skupino aromatičnih hmeljev, ki so v svetu in v pivovarstvu bolj cenjeni in zato dosegajo večjo ceno kot sorte z veliko vsebnostjo smol. Obnova hmeljišč se je lansko in letošnje leto. izboljšala, saj smo V teh dveh letih' v Slove-' ni ji obnovili 434 ha. Glede na splošno situacijo v hmeljarstvu v svetu in pri nas upoštevajoč potrebne - investicije in že zgrajene investicije, smo mnenja, da bi plan iz minulega srednjeročnega obdobja prenesli v prihodnjega 1981.—1985. Gospodarske organizacije v družbenem sektorju in kooperaciji, ki pridelujejo hmelj, so za prihodnje plansko obdobje sprejele čvrste .ob- - veze glede površin in količin pridelanega hmelja. Do leta 1985 bodo pridelovale, hmelj na površini 2.698 ha rodnih nasadov ih pri-’ delale za tržišče v Sloveniji 4.128 ton suhega-hmelja, ali na 1 hai.oSO kg. • Tako bomo v Sloveniji leta 1985 pridelovali'-: hmelj .v družbenem: sektorju na površini 1.S27. . hektarov in ..pridelali 2.795 ton suhega hmelja. V kooperaciji pa bomo gojili, hmelj na - površin i 871ifc in pridelali 1334 ton suhega Hmelja za trg._-V'Vojvodini ‘ tudi- načrtu je jo, da bodo povečali površine - pod hmeljem,. in sicer tako, da bi imelf leta l985 1.614 ha nasadov in da .bodo prideiali2;482 ton suhega' hmelja. - : . ' / '; . . ’ V Jugoslaviji, bomo imeli leta 198.5 4.311 hektarov robnih nasadov' hmelja in pridelali 6.610 ton hnjelja. ■ Jugoslovanska pivovarniška - industrija, ho -leta 1985 potrebovala 2.700 ion hmelja za izvoza pa bo na razpolago 3.910 ton ali 60°/a od pridelanih količin. ’ - Slovenija bo, . domače potrebe 'pokrivala s 1.500 tonami, za izvoz bo na razpolago 2.628 ton.- Pripomniti moramo, da se svetovno tržišče zelo zanima za naš. hmelj. Blizu 2.000 ton hmelja imamo do leta 1985 že prodanega po ugodnih cenah in za čvrsto Valuto, in sicer zg zahodno nemško marko in švicarski frank', tako da s Prodajo v naslednjih letih ne bi bilo težav.. Če bodo družba in banke zagotovile investicijska sredstva, bo naloga hmeljarjev, da čimprej izpolnijo postavljeni plan in oskrbijo potrebne količine hmelja domači pivovarski •- industriji iti . za izvoz.: S povečanimi . količinami hmelja bodo hmeljarji na eni strani ustvarili sebi primeren dohodek, na driigi strani pa bodo precej prispevali k uravnovešanju naše zunanjetrgovinske -. bilance. Pri izvozu hmelja ustvarjamo čvrste devize, brez uvoženega reprodukcijskega materiala. Tako se tudi hmeljarstvo vključuje v prizadevanja za stabilizacijo našega gospodarstva. ERNEST ERMEC, mag. agr. MILAN VERONEK, kmet. inž. OBISK PRI SOVJETSKIH HMELJARJIH Simbol’-žitomira sestavljajo žitni klas, cvet lana in hmelj —j • kulture, ki so najbolj razširjene Trg v Žitomiru je'zjutraj še prazen, kajti delavnik se v mestu začne mnogo pozneje kot pri nas Sprehajališče ob jezeru reke Teterev v bližini Žitomira v nedeljo popoldne Med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo je bilo dogovorjeno ,da bosta v letu 1980 izmenjali kmetijske strokovnjake, ki delajo v hmeljarstvu. Tako sta letos junija obiskala Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo v .Žalcu strokovnjaka iz Ukrajinskega inštituta za hmelj v Žitomiru, in sicer namestnik direktorja inštituta Godovanij A. Arkadije in strokovnjak za žičnice tov. Lev Be-1 ja jev. Od 9. do 17. septembra pa smo Jugoslovani obiskali Inštitut za hmeljarstvo v Žitomiru in oddelek za hmeljarstvo pri ministrstvu za kmetijstvo v Moskvi in sicer mag. Ernest Ermenc in ing. Milan Veronek iz inštituta v Žalcu tor prof. Andrej Mija-vec iz Zavoda za hmelj i sirak iz Bačkega Petrovca. Devetega septembra so nas pričakali ruski kolegi na letališču Berispol v Kijevu, od koder smo' se odpeljali v Kijev in naprej v Žitomir. V Žitomiru smo se mudili šest,“v Moskvi dva dni. Na-' “men obiska je bil spoznati delo na selekciji hmelja, njihovo tehnologijo v hmeljski proizvodnji ter način graditve žičnic.- V Žitomiru smo obiskali, združenje »UKRAHMELJ«, Inštitut za hmeljarstvo, tovarno za proizvodnjo betonskih elementov za žičnice, en sovhoz in en kolhoz v bližini Žitomira. Inštitut za hmeljarstvo v Žitomiru je bil ustanovljen kot Postaja za hmeljarstvo leta 1924. Osnoval ga je Ivan Zasuchin. Leta 1932 je dobila postaja republiški značaj, a od leta 1976 dalje je Ukrajinski inštitut za hmeljarstvo ena največjih ustanov za raziskovanje hmeljarstva v svetu. Na inštitutu dela 160 delavcev, od tega je 27 kandidatov kmetijskih, tehnoloških, tehničnih in prirodno-matematičnih znanosti in 70 višjih tehnikov in tehničnih sodelavcev. Direktor inštituta Kurovskij in Ivan Petrovič sta nas seznanila z organizacijo inštituta, njegov namestnik Godovanij A. Arkadije pa je skrbel za nas ves čas obiska. Inštitut ima več oddelkov in laboratorijev, in to: — Oddelek za selekcijo j — Oddelek za razmnoževanje sadilnega materiala in matične nasade — Oddelek za mehanizacijo v hmeljarstvu — Oddelek za agrokemijo, — Oddelek za tehnologijo — Oddelek za laboratorijske raziskave in predelavo hmelja — Oddelek za varstvo rastlin — Oddelek za ekonomiko in organizacijo dela — Oddelek za agrotehniko — Oddelek za normative — Oddelek za informacije in zveze s prakso. Razen tega imajo laboratorij za biokemijo, laboratorij za toksi-kologijo, laboratorij za citologi-jo in laboratorij za agrokemijske' raziskave. Inštitut razpolaga s 60 ha hmeljišč v treh krajih, od katerih je ena v Žitomiru, .ena v sovhozu Dubovaja v Žitomirski oblasti in ena v sovhozu Mirohošča v Koven jsko j oblasti. Na oddelku za selekcijo imajo velik sortiment hmeljnih sort, ki jih testirajo in ugotavljajo njihovo sposobnost za aklimatizacijo. Uporabljajo ga za potrebe selekcije v razmerah. Ukrajine. ;V sort imen tu smo si' ogledali več kot 100 sort hmelja, med kateri-; mi so tudi naše: savinjski gol-ding in A-sorte, dočim vojvodinskih in naših B-sort še nimajo. Nove-sorte skušajo dobiti:/ od-biro, s križanjem | in pridobivanjem mutacij. Pri križanju se v j glavnem poslužujejo * priznanih] domačih in tujih sort in jih kom-] binirajo' z moškimi rastlinami iz Rusije, posebno iz Altaja. Poleg .velike rodnosti si postavljajo za. . cilj na prvo mesto vzgojo ranih j sort, ker ,so poletja v. .pokrajinah, g ■kjer gojijo hmelj, kratka — veli-i ko vsebnost aktivnih- snovi in od- i pornost proti -peronospori in u-!i šem. Selekcioniran material pre-, izkušajo v posebnih matiČnjakih, i kjer ocenjujejo rastnost, ranost,: rodnost, lastnosti storžka in teh-j nološko vrednost. Nato odbrankei preizkušajo še v selekcijskem ji matičnjaku. Najboljše; odbrankei klonsko razvijajo in detajlno pre- i izkušajo. *-. * Mutacije izzovejo š tretiranjem semena s kolhicinom. Svoj čas so pridobivali mutacije s tretira-. njem vegetativnih vrhov s kolhi-1 činom. Dobljene miksoploide in I poliploide najprej morfološko raziščejo. Za sedaj še nimajo triplo-idnih, niti tetraploidnih oblik po-: sameznih sort. V Ukrajini v glavnem pride- j lujejo in gojijo klon 18, ki zavzema od 80 do 90% površin. Ta; klon spada v razred aromatsklh ] ■ hmeljev. V sortno listo je bil u-veden že leta 1936. Njegov avtor; je Svaričevski P. S. V proizvodnjo uvajajo tudi klon žitomirski 5, ki daje za 200 do 300 kg več pridelka od klona 18. Odpornejši je proti peronospori j in ušem in doseže do 6 % alfa j smol. Rajoniziran je za Rovenski rajon. Avtorja sorte sta Garbu- ] zova D.A. in Žitko E. P. Sorta poleškij je klonska se-.j lekcija najverjetneje northern brewer ja, rajonizirana za Pole-;-skij rajon. Avtor sorte je Dats-1 juk V. P. Sorta poleškij in žito-1 mirski 5 zavzemata ca. 10 % po-! vršin v Ukrajini. Nove eksperi-{ mentalne sorte pa so žitomirski] 8 (avtor Garbuzova) in ukrajin-| ski 38 ter ukrajinski 55 (avtorja Garbuzova in Žitko). V inštitutu veliko delajo naj agrokemijskih raziskavah. Pred- • vsem ugotavljajo odvisnost pri-! delka od odmerkov časa in načina gnojenja in raziskujejo fo- i tosintetski potencial in formiranje aktivnih snovi storžka, kot so j greneične snovi, eterična olja in polifenoli pri različnih kultivar-jih. Nadalje ugotavljajo dinamiko akumulacije rezervnih hranilnih snovi v podzemnih organih -hmelja z ozirom na strojno'' obiranje. Ugotavljajo tudi vpliv kemičnega sestava kultivarja na naravno odpornost proti perono-spori in ušem. V oddelku za agrotehniko raziskujejo načine obdelave zemlje, zasnovo novih nasadov, čas in način rezi, način napeljave, čas napeljave, gnojenje hmeljišč ter optimalno velikost vegetacijskega prostora za hmelj. Prišli so do zaključka, da je najprimernejša velikost vegetacijskega prostora za eno rastlino pri V-sistemu površina 3 m2. Rezultati, ki so jih dobili pri raziskavah, so obvezni sestavni del agrotehnike na sovhozih in kolhozih. Z obiranjem hmelja so začeli letos 14 dni pozneje. Najbolj razširjena sorta, v Ukrajini je klon 18, ki je letos kljub poznemu obiranju slabo dozorel Pri varstvu rastlin imajo največ problemov s peronosporo, ustni, rdečim pajkom in rilčkar-jem. Proti peronospori škropijo 4 do 5-krat z bakrenimi in organskimi preparati. Proti ušem uporabljajo rumene pripravke, s katerimi škropijo pozimi slive in primarne gostitelje uši. V sezoni uporabljajo karbofos. Za uničevanje rilčkgrja uporabljajo hek-sakloran ali bazudin. Proti plevelom škropijo najčešče s simazi-nom. V inštitutu preizkušajo tudi stroje za obnovo hmeljišč, za o-snovno in medvrsto obdelavo, za zaščito ,za obiranje ter za sušenje hmelja. .Stroji, ki jih uporabljajo v hmeljarstvu, so priključki za medvrstno obdelavo PRVIV 1,5 in PRVIV 2,5 AH, obrezoval-nik za hmelj, in sicer, domači OICH-1 in OKH-2, z enim oziroma dvema diskoma in češki OHR-1 in ORH-2. Za varstvo rastlin uporabljajo najčešče domače škropilnice OP-400 — 4 in POV. Škropilnica je pnevmatična s 400-litrskim sodom. Na pod- lagi raziskav je v inštitutu skonstruiran mobilni obiralni stroj HNP 16. Zamisel stroja je originalna, saj ga je možno prevažati od hmeljišča do hmeljišča s traktorjem. Poganja ga prav tako traktor 70 MP. Razen tega imajo na večini sovhozov češke obiral-nike ČCH-4 in LCCH-2, ki imajo izredno veliko storilnost. Sušilnice imajo klasične: z ventilatorji, domače proizvodnje, kakor tudi tunelske PHB 750 češke proizvodnje. V Ukrajini pridelujejo hmelj od leta 1901. Sedaj računajo, da ima Ukrajina 7000 ha pod hmeljem in od tega okoli 5000 ha v žitomirski oblasti.- Mi smo si o-gledali sovhoz Rea v berdičev-skem rajonu. Sovhoz ima 3.500 hektarov zemlje, od tega -140 ha hmeljišč, Opremljen je s potrebno mehanizacijo za pridelovanje, obiranje in sušenje. Opora je betonska. Pridelujejo klon 18 in pridelajo povprečno 13'—14 q/ha. Lansko leto so dosegli povprečni pridelek 17,28 q/ha. SSI 1 — «¡Spij ■■ m mm 311 ' « »tete A fjjjjmgj m jfl §&* IBili mmimmEMiM |pij| 1 ■ Na j novi parceli za hmeljišča v kolhozu.1 Polegizkrčenih starih Hmeljišč osvaja hmelj v Ukrajini tudi noye površine. V ozadju hmeljišče kolhoza,iki ga bodo letos izkrčiti Obiskali smo tudi kolhbz Žda-nova v korostičevskem rajonu, kolhoz ima 30 ha htnelja na lesenih žičnicah. Nekateri nasadi so starejši od 15 let. Sedaj gradijo- nove žičnice-- z betonskimi drogovi., Betonski drogovi so polni .armatura je betonsko železo. Žična mreža je iz žgane žice. Postavljanje enega betonskega stebra vključno z vrtanjem jame in zasipanjem traja 2—5 minut. Za postavljanje stebrov imajo kombiniran priključek, ki ga sestavljajo hidravlični sveder za vrtanje jam in pa streme s škripcem. in vitlom za dvigovanje in postavljanje betonskih drogov. Priključek je montiran na traktorju srednje moči. Pridelek hmelja v Ukrajini je okrog 9 q/ha. V Žitimiru smo obiskali 1 tudi podjetje za izdelavo betonskih e-lementov za hmeljišča, kjer izdelujejo tudi druge gradbene elemente. V podjetju je zaposlenih 350 delav.cev. Letno proizvedejo za okoli 500 ha betonskih drogov. Težina enega stebra znaša 720 kg, steber pa prenese 4.000 kp o-bremenitve. Direktor Leo Beljajev (v sredini) je povedal, da so pri postavljanju betonskih žičnic zelo uspešni in da jih gradijo tako hitro, da jih s sajenjem ne dohajajo Raziskovalno delo na inštitutu za hmeljarstvo v Žitomiru je na visokem nivoju. Pogoji za proizvodnjo hmelja v Ukrajini niso ugodni, zato tildi težko dosežejo velike pridelke. Značilno za hmeljarstvo Ukrajine je še velik delež ročnega dela. Za 1 ha porabijo nekajkrat več delovne sile kot pri nas, in sicer okrog 4.000 delovnih ur. Razen v Ukrajini, imajo v republiki Rusiji hmelj na približno : 7.000 ha. Od tega je 5.500 ha v polni rodnosti. V čuvaški avtonomni pokrajini imajo nad 3.500 hektarov hmeljišč, hmelj pa gojijo še v Mariskij avtonomni o-blasti, Brijanskem in Peiizen-skem rajonu, kot tudi na Altaju. Pogoji za pridelovanje so nekaj slabši kot v Ukrajini, toda če koristijo sodobno tehnologijo, dosežejo enake pridelke. Raziskovalno delo na hmelju v ruski republiki Rusija izvajajo v republiški znanstveno raziskovalni postaji za hmelj v Aškinu, ki leži 60 km severovzhodno od Moskve. Na tej raziskovalni postaji dela skupno 25 znanstvenih delavcev, ki imajo svoje raziskovalne centre, lo- Priključek za vrtanje lukenj in postavljanje betonskih stebrov je zelo učinkovit, saj je potrebno za vrtanje luknje in postavitev stebra le okrog 3 minute časa. Letno postavijo do 500 hektarov betonskih žičnic . cirane v Brijansku (7 strokovnjakov) in v Altaju (3 strokovnjaki). Prej so imeli izpostavo tudi v Čuvašiji, toda sedaj tam organizirajo posebno raziskovalno postajo za hmeljarstvo. Z delom raziskovalne postaje v Ašukinu nas je seznanil direk- tor Krilov Dimitrij Dimitrovič in namestnik direktorja Lukina Di-na Ivanov. Raziskovalno delo na postaji v Ašukinu se odvija V več oddelkih in to: oddelku za selekcijo, v oddelku in laboratoriju za varstvo rastlin. V tem oddelku dela 5 Betonska sidra za sidranje žičnic raziskovaloev. V oddelku za a-grotehniko dela 7 raziskovalcev. Postaja razpolaga z 250 ha zemlje ,od tega 160 ha ornih površin in 30 ha hmeljišč. V selekciji še delo odvija po sodobnih metodah. Oddelek je pripravil že več novih sort, ranih, ki zavzemajo 90 do 98 % površin v Čuvašiji. Imajo kratko vegetacijsko dobo: 90 dni in 7 do 8 % alfa kislin. Avtorja- sta Belorosova in 'Na-dježdinskij. Nove sorte so prilagojene pogojem Rusije. Gibridnij in orožajni sta jiovi sorti, katerih avtor je Libatski. Nadalje imajo še sorte istrijskij, kaonaskij, kao-naskij krasivij, katerih avtor je Pižov. Razen odbire in križanja intenzivno delajo tudi na pridobivanju novih sort s pomočjo mutacij. V agrotehniki uporabljajo v glavnem podobna orodja kot v Žitomiru, podobni pa so tudi raziskovalni programi. Pri varstvu jim predstavljajo poseben problem peronospora in uši. Probleme rešujejo po eni strani z vzgojo odpornih sort, na drugi strani pa z intenziviranjem varstva. Si-' stemi pridelovanja hmelja so podobni kot v Ukrajini. Zadnji dan bivanja v SZ smo obiskali ROSCHMEL, to je združenje, ki se ukvarja z intenziviranjem proizvodnje in’širjenjem hmeljarske proizvodnje, predelave,, in prodaje hmelja. Združenje je direktno podrejeno ministrstvu za kmetijstvo ruske republike. Direktor Rosthmelja Ivanov A-Ieksevič ■ Albert nas je seznanil z organizacijo hmeljarstva v Ruski republiki. Poleg tega pa smo dobili1 izčrpne informacije še od A- A .Knjazeva in M. N. Dobroveljskega, ki sta odgovorna za mehanizacijo in proizvodnjo hmelja. V republiki Rusiji imajo nekoliko nižje pridelke hmelja kot v Ukrajini, in sicer pridelajo o-krog 8 q hmelja v povprečju na hektar. Pri njih je krajša' vegetacija kot pri nas, in sicer ima hmelj za rast in zorenje na razpolago le okrog 95 dni. V hmeljiščih jo še veliko ročnega dela, saj še 60 °/o pridelka obirajo ročno. Imajo tudi veliko pomanjkanje delovne sile. Glavni problem pri njih je mehanizirati hmeljarsko proizvodnjo in preiti na novo tehnologijo, da bi zmanjšali količino živega dela. . Vodilni in znanstveni delavci ukrajinskega in ruskega hmeljarstva so izrazili željo za živahnejšo izmenjavo strokovnih informacij in obiskov na področju hmeljarstva in željo za sodelovanje na kongresu IHB v Novem Sadu v vlogi opazovalcev. Dogovorjeno je-bilo, da bomo izmenjali selekcijski material, bodisi sortno priznanega, bodisi eksperimentalnega, o čemer se bodo zainteresirane institucije odločale na. osnovi obojestranskih koristi. Obiranje: hmelja v nasadu s.orf in-matičnih, nasadih zaitazmno-žgvanje rastlin je. izključno ročno. Sicers pa v Ukrajini, 'oberejo: : že-polovico pridelka s.stroji Ogled gospodarskega razstavišča v Moskvi, kamor so nas popeljali strokovnjaki Moskovske raziskovalne postaje za hmeljarstvo iz Ašukina I ll i iisSSifeši JA 8 SIS Hmeljarski inštitut v Zateii; ČSSR,-je bil po šestih letih dograjen 1974. leta. Zaposlenih ima 15 znanstvenih delavcev, -2 znanstveno-tehnična delavca, 27 strokovnjakov. 5. fakultetno izobr azbo . in 64 tehnikov, laboratorijskih in drugih ' delavcev. ČSSR ima okrog 10.400 ha hmelja i z . . . M. Žolnir USPEŠNO SODELUJMO NASLEDNJIH 50 LET!