»SAVINJSKI OBČAN« izdaja Občinska konferenca SZDL Žalec. Uredniški odbor: Franci Žagar (glavni urednik), Janez Kroflič (odgovorni urednik), člani: Danica Dolinšek, Marjan Drobne, Margit Juteršek, Janko Kos, Cveta Mikuž, Darko Naraglav, Dani Pfeifer, Dora Radišek, Inge Sovine, Marjan Turičnik in Forto Turk. Novinar: Irena Jelen-Baša Vodja dopisništva in tajnica: Vladka Cerovšek Lektorica: Anka Krčmar Naslov uredništva: Žalec, Heroja staneta t, telefon: 711-433 ali 711-451 Grafična priprava: Savinjski občan Tisk: ĆGP Večer Maribor Naklada: 11.000 izvodov Po sklepu RK za informiranje št. 421-1/72 je časopis Savinjski občan oproščen TPD. Prireditev za krvodajalce Občinska organizacija RK Žalec bo v počastitev 125-letni-ce Rdečega križa in 35-letnice brezplačnega krvodajalstva na Slovenskem'pripravila 19. novembra 1988 ob 15.30 v Domu II. slovenskega tabora v Žalcu osrednjo občinsko prireditev, na kateri bodo podelili priznanja krvodajalcem za več kot 25-kratno darovanje krvi ter diplome in jubilejna priznanja prizadevnim aktivistom RK, delovnim organizacijam in drugim, ki so kakorkoli prispevali k uspehu krvodajalstva v naši občini. V ta namen se bodo združeni gledališčniki naše občine predstavili z veseloigro Veseli dan ali Matiček se ženi. Na prireditev so poleg krvodajalcev, aktivistov, družbenopolitičnih organizacij, delovnih organizacij in društev vabljeni tudi vsi. ki žele preživeti prijetno sobotno popoldne v družbi ljudi, ki jim solidarnost in humanost nista tuji. Celie - skladišče D-Per III 5/1988 1119880925,10 COBISS ® 10 let Leto XI Številka IO Oktober 1988 I [ C( )Š. E )a al li r CD )ileme za ali proti sicer ni, le denarja primanjkuje Ukinjanje celodnevne osnovne šole še vedno razburja starše otrok v žalski občini. V zadnjih tednih so problematiko celodnevne osnovne šole obravnavali ljudje v številnih organih in organizacijah, med drugimi zelo živahno tudi na seji predsedstva občinske organizacije socialistične zveze. Po zaključku redakcije, 25. oktobra, so o ukinitvi odločali delegati zborov občinske skupščine in delegati zbora uporabnikov ter zbora izvajalcev skupščine občinske izobraževalne skupnosti. Kako so se odločili delegati, bomo poročali v naslednji številki, burna razprava pa je bila že pred tem na seji izvršnega sveta. Člani izvršnega sveta so dobili na mizo sklepe in ugotovitve koordinacijskega odbora za družbene dejavnosti, stališče vzgojno izobraževalne organizacije, občinske izobraževalne skupnosti, pa mnenje socialistične zveze. Ugotovitve vseh bi lahko strnili takole: celodnevna osnovna šola je pomenila korak naprej v našem šolstvu, toda trenutne razmere in pomanjkanje denarja silijo v ukinjanje te oblike. Na seji so obnovili nekaj že znanih dejstev: septembra je bilo v program celodnevne osnovne šole vključenih 687 učencev osnovnih šol od skupno 4618 učencev, kar predstavlja 14,5 %. Celodnevna šola je delovala v Petrovčah, Preboldu, na Gomilskem, v Grižah, Libojah, Orli vasi ter na osnovni šoli s prilagojenim pro- gramom Ljuba Mikuš v Žalcu. Za redno delovanje teh oddelkov bi potrebovali okrog 38 starih milijard, tega denarja pa v občini enostavno ni. S prvim oktobrom so že prenehali s celodnevno osnovno šolo na šoli Ljuba Mikuš, razen v oddelku za usposabljanje, kjer bo ta oblika še naprej, uradno pa naj bi celodnevno obliko na šoli Ljuba Mikuš ukinili s prvim novembrom, po sklepu delegatov zborov skupščine, ki je uvedla celodnevno osnovno šolo in jo edina tudi lahko ukine. Postopoma pa naj bi do konca šolskega leta 88/89 prenehali z delom tudi vsi ostali oddelki celodnevne šole v občini. Razprava o ukinjanju te oblike, o moralni in materialni plati odločitve, še zlasti pa o ukinitvi celo- dnevne osnovne šole na šoli s prilagojenim programom, je na izvršnem svetu trajala skoraj dve uri. Zelo kritičen je bil predsednik .izvršnega sveta, ki je ocenil, da je kopica problemov ob ukinjanju celodnevne osnovne šole nastala zaradi nepravočasnega informiranja staršev, za pripravljen program ukinjanja pa je dejal, da je slabo pripravljen, premalo konkreten, predlagatelji pa bi po njegovem mnenju morali več operirati s številkami in analizami stroškov. »Jasno je,« je dejal Anton Bratuša, »da so časi takšni, da se bo treba marsičemu odpovedati, marsikaj ukiniti, toda stvari se je treba lotiti temeljito in bolj odgovorno. Res je izvršni svet odgovoren za stanje v občini, imamo pa tudi ostale organe, ki morajo odgovorno opraviti svoje delo,« je zaključil predsednik in zahteval, da mora biti za skupščino pripravljena temeljitejša analiza o vzrokih za ukinjanje celodnevne osnovne šole. O tem, kako se bodo odločili delegati na zasedanju zborov občinske skupščine in skupščine izobraževalne skupnosti, pa, kot že rečeno, v naslednji številki. Irena Jelen-Baša SETEV V GLAVNEM KONČANA. Letošnja jesen je bila, vsaj kar se vremena tiče, naklonjena kmetijcem in setev ozimnih žit je v glavnem zaključena. V Kmetnski zadrugi Savinjska dolina sö kupili za okrog 250 ha semenske pšenice, kar je približno toliko kot lam. V tem mesecu so sklepali pogodbe s kmeti, načrtujejo tudi. da bodo prihodnje leto odkupili okrog 350 ton pšenice, vendar pa kmetje za setev pšenice in sklepanje pogodb niso najbolj navdušeni zaradi nizkih odkupnih cen. V Kmetijski zadrugi so naročili tudi okrog 5 ton semenskega ječmena, načrtujejo,-da ga bodo posejali na 33-ih ha, in pa nekaj ton rži. f... T_. Četrte akontacije ne bo____________________ Tako so sklenili člani izvršnega sveta Letošnja dolgotrajna suša ni prizanesla tudi kmetom v žalski občini. Da bi vendarle nekoliko ublažili posledice in s tem pomagali kmečkim proizvajalcem, so na septembrski seji izvršnega sveta sklenili, da bo uprava za družbene prihodke v žalski občini vsem zavezancem davka iz kmetijske dejavnosti odpisala četrto akontacijo. Člani posebne komisije za ugotovitev škode so ugotovili, da je Pred zaključkom redakcije so iz uprave za družbene prihodke sporočili, da so se zdaj tudi v občinski zdravstveni skupnosti odločili za odpis plačila prispevka za zdravstveno zavarovanje kmetov v višini predvidene četrte akontacije. dolgotrajna suša povzročila v žalski občini za 25.085 275 000 dinarjev škode, kar predstavlja okrog 20 % narodnega dohodka v občini. Glede na katastrski dohodek v občini znaša škoda več kot 20 % katastrskega dohodka. Člani izvršnega sveta so zato sklenili, da uprava za družbene prihodke odpiše vsem zavezancem davka iz kmetijske dejavnosti obveznosti v višini predvidene četrte akontacije. Člani izvršnega sveta so priporočili tudi skupnosti zdravstvenega zavarovanja, da tudi zavarovance v celoti oprosti plačila prispevka za zdravstveno zavarovanje kmetov v višini predvidene četrte akontacije. Temu predlogu pa v žalski zdravstveni skupnosti niso prisluhnili, čeprav so se nekatere druge občine odločile tudi za oprostitev tega prispevka. Irena Baša Novo telefonsko omrežje Kljub finančnim težavam se v občini letošnji program izgradnje telefonskega omrežja uspešno uresničuje. V krajevnih skupnostih Griže in Vrbje je telefone dobilo že 250 gospodinjstev, v Libojah pa 125. V krajevni skupnosti Prebold že priključujejo naročnike v Kaplji vasi, v kratkem jih bodo tudi v Dolenji vasi. v zaključni fazi pa je primarni vod v Gornji vasi. Pričeli so tudi z deli v Andražu za 60 priključkov, v Drešinji vasi pa bodo naročnike priključili na petrovško centralo, s tem pa bodo pridobili nekaj številk za Levec. Pomembna pridobitev bo tudi priključitev gasilskih siren na PTT omrežje. Takoj, ko bo pridobljeno gradbeno dovoljenje, predvidevajo, da še v tem mesecu, bodo pričeli z izgradnjo omrežja v Gotovljah in na Ložnici pri Žalcu. ik Z odprtimi rokami smo vedno m bomo tudi v bodoče sprejeli vsakega iskrenega tovariša in prijatelja. Bratske vezi, ki smo jih negovali desetletij», ni mogoče skaliti skozi noč. Sedanji zaostreni mednacionalni odnosi, ki so jih razširili zlasti posamezniki na odgovornih družbenih položajih, se poslanstva bratstva in enotnosti, suverenosti in medsebojnega spoštovanja gotovo ne zavedajo. Omamila jih je bitka za oblast, namesto za delo in napredek, ki je temelj medsebojnih odnosov. Pričakujemo, da bo zmagal razum in nam ohranil svobodno in neuvrščeno Jugoslavijo, pravi večina. Naši odnosi med pobratenimi občinami in tudi krajevnimi skupnostmi niso skaljeni, to pa potrjujejo tudi zadnji obiski ob praznovanju občinskega praznika v Kruševcu in Bački Palanki. Občinska konferenca SZDL Sporočilo predsedstva Občinska konferenca SZDL Žalec ter druge družbenopolitične organizacije v Žalcu podpiramo dogovorjeno stališče, ki ga je zavzelo predsedstvo Republiške konference SZDL Slovenije na pobudo delovnih ljudi in občanov, da z mitingi in drugimi podobnimi oblikam ne bomo razrešili problemov v SAP Kosovo. Sodimo namreč, da ekonomska situacija v Jugoslaviji ne dopušča, da bi s takšnimi zbori reševali nastalo situacijo. Delovni ljudje žalske občine sicer razumemo in podpiramo zahteve po učinkovitejšem reševanju problemov na Kosovu, vendar se na mitingih pojavljajo tudi sporočila, ki rahljajo vezi bratstva in enotnosti in so celo v nasprotju z načeli AVNOJ-a. Občani žalske občine smo ogorčeni, ker nekatere strukture in politični funkcionarji na političnih mitingih nesramno klevetajo vodilne strukture SR Slovenije in njihovo politiko. Menimo, da je slovenska politika na pravi poti, da z demokratičnimi silami, ki so pogoj za dobro delo, uspešno zastopa naša hotenja in opravičuje zaupanje, zato jo v njenem prizadevanju v celoti podpiramo. Prepričani smo, da bomo tudi pri sprejemanju ustavnih amandmajev dosledno uresničili predlagana sprejeta stališča, ki smo jih oblikovali tudi delovni ljudje — občani žalske občine. Vsem, ki v teh težkih dneh tako strpno in ustvarjalno zastopate interese slovenskega naroda, se najtopleje zahvaljujemo. Ob dnevu mrtvih Pesem o zvezdah Vsak človek je zase svei, čuden, svetàl in lep kot zvezda na nebu. .. Vsak tiho zori, počasi in z leti, a kamor že greš, vse poti je treba na novo začeti. Tako živimo ljudje, Vsak zase krmari k pogrebu. Svetloba samo nas druži kot zvezde na nebu. A včasih so daleč poti, da roka v roko ne seže, a včasih preblizu so si, da z nohti lahko srce kdo doseže... Od tèga mendà človek umre, od tèga z neba, se zvezda ospe. V Grižah je bilo minulo nedeljo občinsko tekmovanje gasilskih enot civilne zaščite iz krajevnih skupnosti in delovnih organizacij. Nastopilo jih je 21, pomerile pa so se v raznoterostih in vajo s hidrantom. Vrstni red: 1. Gasilska enota združenega odreda, 2. enota KS M d k d * I Zadnjega septembra je bila na Polzeli krvodajalska akcija, ki jo je za Zavod za transfuzijo krvi iz Ljubljane pripravila krajevna organizacija RK na Polzeli. To je bila letos že druga akcija, ki je izredno dobro uspela. K odvzemu je prišlo kar 296 krvodajalcev, naj- Prebold, 3. KS Vinska gora, 4. KS Letuš, 5. Gomilsko itd. Poveljnik občinskega štaba civilne zaščite Stane Lesjak je ob koncu tekmovanja povedal, da so enote prikazale dokaj visoko znanje ter da je treba tako nadaljevati. T. TAVČAR ■■■■■■■■■■■■ ■ jo mladih več pa iz Tovarne nogavic: 137. Prijavili so se tudi štirje darovalci notranjih organov. Kot je povedal predsednik KO RK na Polzeli Marjan Palir, je bilo na tej akciji več takih, ki so kri darovali prvič. T. TAVČAR Društvo invalidov občine Žalec je v Vrbju — v Domu krajanov pripravilo srečanje invalidov celjske regije. Na srečanju s kulturno-umetniškim programom so opozorili na težak socialni položaj invalidov, saj število prizadetih zaradi telesnih in duševnih okvar naglo narašča, nekateri pa sploh ne morejo normalno živeti brez posebnih oblik družbenih pomoči. Problematično je tudi zdravstveno varstvo težjih invalidov, zato bo potrebna drugačna rehabilitacija in varovanje njihovih pripomočkov. Primanjkuje namreč nekaterih ortopedskih pripomočkov, prav pa bi bilo, da invalidi, vsaj nekateri ob nakupu ne bi pla- čevali participacije. Več pozornosti bi morali nameniti tudi drugim socialnim vprašanjem invalidov, med drugim tudi izselitvi iz blokov, saj nekaterim njihova invalidnina ne zadošča niti za plačilo stanarine. Takšna in podobna vprašanja šo nanizali na srečanju, ki je bilo hkrati tudi priložnost, da v družbi sebi enakih pozabijo na vsakodnevne težave, ki jih morajo premagovati poleg svoje invalidnosti. Dogovorili so se, da se prihodnje leto zopet snidejo, kje, pa je zaenkrat še skrivnost, so dejali. -jg Koliko po novem za prometne prekrške? Nekaj novosti o prometnih orekrških smo navedli že v prejšnji številki časnika, tokrat pa omenjamo le tiste, za Katere pogosto kršilci sploh ne vedo, da so jih storili, ali pa so najpogostejši na naših cestah. Glede na to, da so se z novim zakonom kazni zvišale v poprečju za desetkrat, nekatere pa še več, je prav, da udeležence v prometu opozorimo, za kakšne prekrške gre in v kakšnem znesku bodo morali plačati Zanje. Denarno kazen 20.000 din bo na kraju prekrška dolžan plačati udeleženec, ki: — kot voznik ne bo ustavil vozila za ustavljenim avtobusom na postajališču, kjer morajo pešci čez prometni ali kolesarski pas; — bo z vozilom v naselju prekoračil dovoljeno hitrost za 10 do 30 kilometrov ali zunaj naselja za 30 do 50 kilometrov; — voznik, ki se v primerni razdalji pred križiščem ne bo pravilno razvrstil na prometni pas, po katerem bo peljal skozi križišče; — voznik, ki bo pred prehodom za pešce oziroma na njem prehiteval drugo vozilo; — voznik, ki ponoči ali ob zmanjšani vidljivosti ne bo označil vozila, ki ga bo vlekel s prižganimi rdečimi lučmi ali s prižgano rumeno vrtečo se lučjo; — voznik, ki od prvega Somraka oziroma do popolne zda-nitve in podnevi ob zmanjšani vidljivosti ne bo imel prižganih zasenčenih luči (motoristi morajo imeti prižgano luč podnevi in ponoči); — voznik, ki v megli ne bo imel prižganih zasenčenih luči ali tistih za meglo oziroma kratkih luči in tistih za meglo hkrati. Enaka kazen je predpisana tudi za tiste, ki uporabljajo luči za meglo, pa za to ni potrebe. — Voznik in sopotnik na motornem kolesu brez varnostnih čelad; — pešec, ki bo hodil po vozišču, če je ob njem pločnik; — pešec, ki na označenem prehodu ne bo upošteval rdeče luči na semaforju. Denarna kazen 15.000 din je predpisana na kraju samem za: — voznika, ki bo v naselju prekoračil dovoljeno hitrost do 10 kilometrov, zunaj njega pa od 10 do 30 kilometrov; — voznika, ki bo pri zeleni luči zapeljal v križišče in bo zaradi gostote prometa ostal v njem. ter s tem onemogočal promet vozil z bočne strani; — voznik, ki bo vlekel drugo vozilo s hitrostjo več kot 40 km/h, ali če bodo v vlečenem vozilu potniki; — kolesar ali motorist, ki ne bo vozil ob robu vozišča ali po kolesarski stezi, pa tudi, če bosta vozili vozili vzporedno; — voznika, ki bo vozil po površinah, ki niso namenjena prometu vozil (zelenicah, pločniki, steze za pešce); — kolesarja ali motorista, ki ne bo držal krmila oziroma ga bo vleklo drugo vozilo; — voznika, ki bo vlekel ali prevažal predmete, ki ga pri vožnji ovirajo oziroma predstavljajo nevarnost za druge udeležence v prometu (kolesar s koso, vilami ipd.); — pešca, ki zunaj naselja ne hodi po levi strani; — pešca, ki hodi po vozišču vzporedno z drugim pešcem; — pešca, ki prečka vozišče neprevidno in ne po najkrajši poti ali če prečka vozišče izven označenega prehoda za pešce, če ta ni več kot 100 metrov od-dajjen (taka »črna prehoda« sta v Žalcu pri trgovini Borovo in pri pekarni); — pešec, ki prečka vozišče tam, kjer ni označenega prehoda, vendar tako, da pri tem ovira promet; — udeleženec, ki ne upošteva prometnih znakov, razen tistih, ki se nanašajo za omejitev hitrosti (vožnja v prepovedano smer, zavijanje v prepovedano smer, vključevanje v promet s prepovedane smeri). Denarna kazen v višini 10.000 din je predpisana za: — nepripetost z varnostnim pasom za voznika in sopotnike, ce so varnostni pasovi vgrajeni; — vožnjo otroka do starosti 12 let na prednjem sedežu; — za vožnjo po prometnih površinah, ki niso namenjena vozilu, ki ga voznik upravlja; — zmanjšano hitrost, ki ovira normalen promet; — vožnjo zunaj naselja, ki je za 10 kilometrov prekoračena od dovoljene; — voznika, ki ne bo imel na prikolici predpisane registrske tablice. Denarno kazen 5.000 din bodo miličniki na kraju izrekli za: — brezpotrebno uporabo zvočnih signalov — za neprižgane zasenčene luči v predoru — za odpiranje vrat na zaustavljenem in parkiranem vozilu, s čimer bi bili ovirani ostali udeleženci v prometu. Predlog za uvedbo postopka sodniku za prekrške, za katere je poleg denarne kazni od 40 do 200 tisoč din ali zaporne kazni do 60 dni ter obvezen varnostni ukrep prepovedi vožnje za čas od treh mesecev do enega leta, pa bo posredovan v naslednjih primerih: — če voznik ne bo ustavil na cesti z dvema prometnima pasovoma vozilu, označenemu za prevoz otrok, ki bo zaustavljeno in mu bo voznik pripeljal naproti ali bo vozil za njim; — če bo voznik prekoračil dovoljeno hitrost za 30 kilometrov v naselju oziroma 50 kilometrov zunaj naselja, kar velja tudi za cestne odseke, kjer je omejitev hitrosti označena s postavljenimi prometnimi znaki; — če bo voznik vozil mimo ustavljene kolone ali jo bo začel prehitevati, ko se bo ta premikala; — če bo voznik vozil v »škarje«; — če bo voznik začel prehitevati ali bo vozil mimo kolone in se pri tem ne bo mogel bez oviranja oz. ogrožanja drugih vrniti na svojo stran ceste. Enako velja za voznika, ki bo prehiteval po odstavnem pasu, ločenem z rumeno črto; — za prehitevanje pod vrhom klanca ali v slabo preglednem ovinku; — za prehitevanje stoječega vozila pred označenim prehodom za pešce, ko ti prečkajo cesto; — za neustavitev pred označenim prehodom za pešce pri rdeči luči na semaforju ali miličnikovem urejanju prometa; — za vožnjo pod vplivom mamil ali zdravil, ki so označena, da jih ni dovoljeno jemati med vožnjo ali pred njo; — za vožnjo pod vplivom alkohola, kar velja tudi za poklicne voznike in inštruktorje; — za voznikovo ali inštruktorjevo odklonitev preizkusa alkotesta ali analize krvi; — za vožnjo v času prepovedi, ki je vpisana v vozniškem dovoljenju, ali če mu je le-to odvzeto. Za vse tiste, ki bodo v dveh letih zapored ali večkrat kaznovani zaradi vožnje pod vplivom alkohola, mamil ali zdravil, zaradi vožnje brez vozniškega izpita oziroma v času trajanja varstvenega ukrepa ali zato, ker jim je začasno odvzeto vozniško dovoljenje, pa je zagrožena kazen obveznega zapora od 15 do 60 dni. Franc Klanjšek Programsko volilna konferenca občinske strelske zveze Napredek v strelskem športu V Žalcu je bila pred dnevi pro-gramsko-volilna konferenca Občinske strelske zveze Žalec. O delu dvoletnega mandata sta poročala predsednik občinska strelske zveze Marjan Žohar in predsednik strokovne komisije pri zvezi Anton Mastnak. Iz poročil obeh je razvidno, da je bilo delo nadvse uspešno. Zelo aktivnih je šest družin, ostali dve pa sta manj aktivni. Veliko je bilo v teh dveh letih storjenega na strelskih objektih. Tako so na Polzeli in v Libojah obnovili strelišče za MK puško, v Braslovčah so zgradili novo strelišče za vojaško puško, v gradnji pa je novo strelišče z 20 strelnimi mesti v Šempetru za MK puško. Prva tekmovanja so4u že bila, vendar pa je treba marsikaj še urediti. Strelci v omenjenih krajih so opravili več sto udarniških ur, pomagale pa so jim tudi delovne organizacije. Na področju tekmovalnega športa so do sedaj dosegli_ največji uspeh. Tako so strelci Žalca (o tem smo že poročali) postali t Ipol v ' ■* > ' , - , ■i- F. Ježovnik Tako je bilo zapisano na prvih hranilnih knjižicah Savinjske posojilnice, ki je bila ustanovljena leta 1881 in je predhodnica današnjih bank in hranilnic na območju, kjer danes deluje predvsem Ljubljanska banka Varčevanje ima tako pri nas več kot stoletno tradicijo, hranilniki pa so ena izmed oblik navajanja mladih na varčevanje. Ljubljanska banka je ob letošnjem dnevu varčevanja izdala brošuro Aleksandra Videčnika Kulturno izročilo hranilnikov in hranilnih knjižic, ki je že tretja tovrstna publikacija o bančništvu. Avtor najprej govori o pomenu hranilnikov, o kraju in obdobju njihovega nastanka, saj velja prepričanje, da je hranilnik namenjen zgolj mladinskemu varčevanju in naj bi bil zato kar najbolj podoben igrački. Avtor predstavlja hranilnike, ki so znani pri nas in po svetu. Najpogosteje je človek oblikoval hranilnike v podobi živali: zajcev, ptičev, prašičev. Prav slednji predstavlja pri mnogih narodih simbol varčnosti. V Franciji je simbol varčnosti veverica, v Indiji riba, naše prve hranilne knjižice pa so imele upodobljeno čebelo. Pri nas smo pričeli z narodnim hranilništvom šele sredi preteklega stoletja, ko se je razmahnilo do te mere, da je bilo leta 1937 na Šlovenskem že 506 denarnih zadrug (hranilnic), prve pa so se pojavile že pred prvo svetovno vojno. Na Štajerskem je gotovo med najlepšimi hranilnik griške hranilnice iz leta okoli 1910, zelo lep pa je bil tudi žalski. Hranilniki pa so se nato zelo uveljavili med obema vojnama. Po drugi svetovni vojni so varčevanje sprva pospeševale komunalne in kreditne banke, pa tudi zadružne hranilnice in posojilnice. Hranilniki so se pojavili razmeroma pozno, oblikovno so bili enotni, najpogosteje industrijske izdelave in kovinski. Šele s pojavljanjem plastičnih izdelkov so se pojavili hranilniki najrazličnejših oblik. Simbol mladinskega varčevanja je bila pikapolonica pri Kreditni banki Celje, ki jo je po združitvi prevzela Ljubljanska banka. Sledile so še druge banke: mariborska z likom cvenka, koprska z delfinom, Jugobanka z ježkom. Beograjska z družino medvedkov ... Med ostalimi oblikami varčevanja so se leta 1956 pri Komunalni banki, kasnejši Ljubljanski banki, pojavili kolektivni hranilniki, ki so s posebno obliko varčevanja na šolah prerasli v majhne banke, ki so delovale na šolah. Leta 1970 je Komunalna banka uvedla mladinsko igro s starimi novci, katere namen je bil spodbuditi smisel za numizmatiko, hkrati pa je opozarjala na kulturno-zgodovinske zaklade naroda. Izdala je kopijo petih starih novcev (dva novca grofov Celjskih, keltski novec, tolar, ki je bil izdan ob gradnji južne železnice 1857). Sedanja Ljubljanska banka, splošna banka, je tokrat skušala opozoriti tudi na likovni pomen hranilnikov. Pionirji celjske regije so na osnovni šoli Miroslava Širce v Petrovčah s pomočjo banke in Keramične industrije Liboje iz gline izdelovali različne hranilnike in jih žgali, pri čemer so se tudi likovno vzgajali, nekateri izdelki pa so bili zelo kvalitetni in lepi. Hranilniki so tako ena izmed oblik vedenja o preteklosti denarništva na sploh. Hranilne knjižice priče Časa in kulture Na zadružništvo in posojilni-štvo je pri nas prvi opozoril dr. Josip Vošnjak, saj je bila prva posojilnica uštanovljena leta 1872 v Ljutomeru, naslednje leto v Mozirju, leta 1874 v Šoštanju, leta 1881 v Žalcu in 1890 na Vranskem. Savinjska posojilnica je leta 1889 namenila »šolski bukvar-nici v Grižah in Žalcu« po deset goldinarjev. Med hranilnimi knjižicami in zadružnimi knjigami se je ohranila zadružna knjiga Savinjske posojilnice v Žavci, pa tudi Hranilnična knjiga Savinjske posojilnice v Žavci iz leta 1897. Leta 1901 je bil uporabljen nov format knjižice z naslovom Hranilnična knjiga Savinjske posojilnice v Žalci, iz leta 1910 pa se je ohranila knjižica Hranilna knjižica Savinjske posojilnice, v Žalcu. Pri vsem tem je zanimiva označba kraja Žalec. Med knjižicami, ki razkrivajo zgodovino denarništva, je tudi zadružna knjižica Zveze slovenskih zadrug v Ljubljani iz leta 1930, katere članici sta bili tudi Savinjska posojilnica ter Hranilnica in posojilnica Gotovlje. Hranilnica in posojilnica pa je delovala tudi v Petrovčah, v Grižah' in drugod. V Žalcu je delovala tudi Kmečka hranilnica in posojilnica, tako imenovana Krekova posojilnica. Zanimiva je knjiga na ime Antonije Vučer, ki jo je izdala Kmečka hranilnica in posojilnica v Žalcu. Ime je prvotno Označeno slovensko, nato prečrtano in napisano v nemščini. Kapital v knjižici je preračunan v marke, podpis iz leta 1942 pa dokazuje, da se je ta. knjiga prenesla v Reiffeisenkasse Sahsenfeld, kar pomeni, da je nemška ustanova likvidirala vse hranilnice in imetje združila v svojem okviru. O njenem delovanju priča tudi nekaj dokumentov: Tako je Savinjska posojilnica v Žalcu, »registrovana zadruga z neomejeno zavezo« izdelala predvideni račun zgube in dobička za leto 1945, torej dokument, izdan v letu 1945. Po drugi strani pa je denarni zavod Slovenije Ljubljana, podružnica Celje, naslovil 30. 6. 1946 dopis na Rajfajnovko Žalec, torej je še Savinjsko posojilnico obravnaval kot naslednico zavoda, ki je deloval med vojno. Iz dokumenta je razvidno, da je imela Savinjska posojilnica oz. Rajfajnovka pri Denarnem zavodu svoj račun, katerega izvleček je denarni zavod izdal še 1. 1. 1947. Iz knjižice občine trga Žalec je razvidno, da je bila prva vloga vplačana 18. 11. 1908, ob njegovem zaključku 15. 11. 1939 pa je bil saldo na knjižici 63.591,65 din. Ohranila se je zadružna knjiga Savinjske posojilnice v Žavci, glaseča na Požarno brambo v Žalci, odprta 24. 8. 1896, v katero je bilo vplačano že 1876 deležev, z začetno vlogo desetih goldinarjev, ki so se 1. 1. 1900 spremenili v dvajset kron. Z vplačilom deleža je Požarna bramba postala član posojilnice, lahko je najela posojilo, kar je tudi izkoristila. Hranilnično knjigo Savinjske posojilnice je imela tudi Prva štajerska hmeljska pripravljalnica v Žalcu, v katero so se vplačevali deleži za pripravljalnico. Ob izgradnji sokolskega doma pa' je imel hranilno knjižico tudi gradbeni fond, odprta pa je bila leta 1930. Po pravilih je lahko dvignil denar iz knjižice prinositelj knjižice, uradnik v posojilnici pa si je ob izplačilu v knjižico označil, kdo je dvignil gotovino. Ohranil pa se je tudi ovitek in nekaj listov Hranilne knjižice, glaseče na Konje-rejsko zadrugo v Arji vasi. Marsikaj povedo tudi povojne knjižice. Ohranjena je hranilna knjižica Narodne banke FLRJ 6251 Žalec. Prvi vpis je od 22. 4. 1953, torej od takrat, ko je začela delovati Narodna banka, sredstva prvega vpisa pa so bila preneše-na iz KDZ Petrovče. Aleksander Videčnik omenja kot posebnost svoje vrste Denarni zavod Slovenije, ki ga je SNO-OS ustanovil v Črnomlju 12. marca 1944. To je edinstven primer, da je neko osvobodilno gibanje imelo svoj denarni in emisijski zavod v tedaj okupirani Evropi. Ta zavod je takoj pričel z zbiranjem hranilnih vlog. Izdal je vložne knjige. Znani organizator OF na Štajerskem Diaci je vložil na te knjige določen znesek za svoje sinove, pred leti je Angelca Diaci iz Šempetra še imela to knjižico. Kdor je po vojni varčeval, je imel lahko pestro zbirko knjižic, saj je Savinjska posojilnica kot zadruga z omejenim jamstvom delovala do vključno 1947. Kasneje so bili deleži prenešeni na razne zadružne hranilnice po krajih ali na Krajevno hranilnico v Žalcu. Težišče njenega dela je bilo na hranilni službi, opravljala je brezgotovinski plačilni promet ter vsakoletni obračun s hméljarno v Žalcu za prodani hmelj. Kasneje je prišlo do ustanovitve Narodne banke. 26. 3. 1956 je bila podružnica Narodne banke ukinjena in ustanovljena Komunalna banka Celje, podružnica Žalec. Delo se je zmanjšalo zaradi prenosa žiro računa večjih podjetij na Narodno banko ter prenosa žiro računov kmetijskih organizacij na Zadružno hranilnico Celje. 6. maja 1916 je prišlo do delitve poslov, ustanovljena je bila Narodna banka, podružnica Žalec, ki je obdržala vse posle, razen hranilne službe in kreditiranja, Te posle je vodila Komunalna banka Celje, podružnica Žalec, nakar je Komunalna banka postala Ljubljanska banka. Ne glede na reorganizacije in spremembe nazivov je bilo v Savinjski dolini vseskozi hranilništvo zelo razvito, ne. le v Žalcu, temveč tudi v ostalih krajih, kjer vodi hranilno službo HKS kmetijstva in gozdarstva ter enote Ljubljanske • banke. F. Ježovnik Viri: Aleksander Videčnik (Kulturnozgodovinsko izročilo hranilnikov in hranilnih knjižic. Hranilne knjižice, prenešene na LB Celje Štev. Zadružna knjiga Savinjske posojilnice ■v Žavci Si Objavo je omogočila Ljubljanska banka. Med gosti sta bila Tone Bole in Janko Sekirnik Griže Pohod ob spomenikih NOB ustfinoowcnfl ii. issi. ^0 XX r\ Sauinska posojilnica u Žalcu regisfrouana zadruga z neom. zauezo Promet v letu v 1903 R Z.0S6.0SĐ SS Rezer. zaklad k. 1.1903. H 90.711*11 obrestuje hranilne uloge po 4', / „ brez odbilka renlnega dauka. — Daje posojila na osebni kredit po 5" „ do 6° proli hipotekami uar-nostl atf zaslavi vrednostnih listin po 5°'0. Uraduje usaki dan. Denar se sprejema In Iz-plafuje samo u ponedeljek in pelek od 8. do 12. ure dopoldne, ako pa pade na enega leh dni sejem u Žalcu ali praznik se uraduje naslednji dan. Srečanje pionirjev gasilcev V gasilskem domu Pernovo se je sredi oktobra zbralo okrog 80 pionirjev gasilcev iz iempetrskega sektorja, ki zajema krajevne skupnosti Šempeter, Ponikvo, Galicijo in Gotovlje, srečanja pa so se udeležili tudi pionirji gasilci iz pobratenega društva Teharje. Zbor mladih so v mesecu požarne varnosti organizirali člani gasilskega društva Velika Pirešica v sodelovanju z občinsko gasilsko zvezo in sektorskim poveljnikom Jožetom Šalejem. Izpred doma v Pernovem, kjer so učenci podružničnih šol Pire-šice in Galicije pripravili razstavo risb in spisov na temo gasilstva, so pionirji odšli na ogled trojk ter mini gasilnih domov ter opreme v zaselka Podgoro in Hramše. Zatem so na igrišču v Galiciji tekmovali v zbijanju tarče, pomerili moči v športnih igrah, srečanje pa so zaključili v gasilskem domu Pernovo. Predsednik gasilskega društva Velika Pirešica Milan Grobelnik je povedal, da je bilo to srečanje samo ena izmed aktivnosti, ki so jih v krajevni skupnosti pripravili v mesecu požarne varnosti. Med drugim so organizirali tudi skup- no vajo gasilcev Vinske gore, Ponikve, Galicije ter pobratenih Teharij v Cestnem podjetju Asfalt Kamnolom. Precej časa so gasilci v tem mesecu posvetili preventivni vzgoji, zlasti pa prikazu gašenja plinskih gospodinjskih jeklenk ter reševanja ob takšnih primerih. Gasilci so v gališki krajevni skupnosti pregledali tudi opremo v domu Nine Pokorn in v Cestnem podjetju Asfalt Kamnolom, edinih delovnih organizacijah v tej krajevni skupnosti, pripravili pa so tudi društveno vajo gašenja s kemičnimi sredstvi. V gasilskem društvu pa so zlasti veseli, da bodo mesec požarne varnosti zaključili z odprtjem tako imenovanega mini gasilskega doma v Hramšah. Krajevna skupnost Galicija je namreč izredno velika, zato imajo za boljšo varnost poleg matičnega društva še trojke v Galiciji, Podgori, Zavrhu, Hramšah in v Gorci. V Podgori so dom že uredili, letos pa so začeli z gradnjo tudi v Hramšah. Zanj so morali zbrati štiri milijone dirfarjev. Dénar so prispevali v matičnem društvu, nekaj tudi krajani, precej pa so naredili tudi z udarniškim deldm, kjer šo sodelovali krajani in člani društva. Irena Jelen-Baša Planinska postojanka na Šentjungerti bo odslej odprta vsako soboto in nedeljo Planinski dom na Šentjungerti odprt »Hribček Šentjungert ali kot mu domačini tudi pravijo Gora je že dolgo priljubljena izletniška točka. Ideje in želje o ureditvi planinske postojanke segajo že desetletji nazaj, sedaj pa se nam je velika želja končno izpolnila. Župnijski urad Galicija nam je odstopil objekt, ki ga je sicer že močno načel zob časa. S prostovoljnim delom smo se lotili, obnove strehe in fasade, zamenjali smo okna in vrata in napeljali elektriko. Pomagali so nam krajani in planinci, ki so opravili okrog 1400 udarniških ur, s sredstvi pa delovne organizacije žalske in celjske občine, Telesno kulturna skupnost Žalec in svet za ljudsko obrambo občine Žalec. Vrednost opravljenih ur je 25 milijonov dinarjev. Vsem, ki ste nam omogočili pridobiti lepo planinsko postojanko na Šentjungerti, se iskreno zahvaljujem,« je na svečanosti ob odprtju doma dejal Dušan Šip, predsednik gradbenega odbora. Čeprav je bilo nedeljsko jutro odeto v meglo in je rahlo rosilo, pa se je na Gori zbralo okrog tristo ljubiteljev planin. V akciji Razgibajmo življenje je sodelovalo 193 pohodnikov, po izjavah mnogih pa nikomur ni bilo žal priti na to priljubljeno planinsko točko, ki je vključena v Savinjsko planinsko pot. Zanimiva pa je tudi za radioamaterje, ki si bodo v domu uredili tudi svoje prostore. V domu, ki bo odslej odprt vsako soboto in nedeljo, bodo obiskovalci lahko dobili pečat Savinjske pla- Franc Roban, Daša Aškerc, pionirji ter mladinci iz Galicije. Predsednik odbora za Savinjsko planinsko pot Božo Jordan pa je podelil priznanja za prehojeno Savinjsko pot, prejeli pa so jih Ivan Godec, Leopold Urh, Fani Ter- §lav. Vida Tratar, Vesti Tratar, tefka Klavžar (PD Zabukovica), Milena in Božena Svet (PD Šempeter) in Milka Župerle (PD Zabukovica). Posebno priznanje pa je prejelo tudi naše uredništvo za uspešno sodelovanje s planinskimi društvi, za kar se seveda zahvaljujemo. jk IVAN POHOLE »S Francem Fa-lantom sva štirinajst dni dopusta namenila za udarniško delo in ker sva zidarja, sva seveda opravila večji del zidarskih del. Sedaj je objekt lepo urejen, čakajo nas še podi, kuhinja in klet. Vendar bo sedaj precej laže, predvsem pa bo dom lahko sprejel obiskovalce. Vsem, ki so nam pomagali, se iskreno zahvaljujemo,« pravi predsednik sekcije Ivan Pohole. IVANKA FALANT »Pred tremi leti smo v Galiciji ustanovili sekcijo, ki je vključena v Planinsko društvo Žalec. Imamo okrog 70 članov, že ob ustanovitvi pa smo si zadali nalogo: urediti dom na Šentjungerti. Za pohodnike je najlepši dohod iz Galicije, iz Šmartnega pa vodi tudi urejena cesta. Predvsem se lahko obiskovalci na tej izredno lepi naravni točki naužijejo miru,« je dejala tajnica planinske sekcije Ivanka Zaradi prostorske utesnjenosti, dvoizmenskega pouka in slabih higienskih razmer v kuhinji so se v Grižah odločili za uvedbo samoprispevka, da ta problem čim: prej razrešijo. Adaptacija osnovne šole je namreč kar dvakrat izpadla iz programa, zato so se krajani odločili, da trideset odstotkov samoprispevka namenijo za izboljšanje učno-vzgojnih pogojev. V šoli so zavihali rokave, na posnetku pa je že viden rezultat. V Seveda pa sredstev samoprispevka ni bilo dovolj, na pomoč so jim priskočile delovne organizacije, obrtniki in tudi vzgojno izobraževalna organizacija ter izobraževalna skupnost. Najprej so se lotili sanacije jedilnice in kuhinje, ki bo v teh dneh začela z delom. Pridobili naj bi tudi učilnici, večnamenski prostor, knjižnico in kabinet za učitelje. Seveda je želja učiteljev in tudi učencev da bi prepotrebne prostore čim- prej pridobili, žal pa se zatika pri denarju. Dodatna dela, velike podražitve, obresti in tudi pomanjkljiv projekt še vedno predstavljajo problem, ki ga bodo lahko rešili le s pomočjo širše družbene skupnosti. Osnovna šola Nade Cilenšek bo namreč prihodnje leto slavila 150-letnico vzgojno izobraževalnega poslanstva, zato bi bili potrebni prostori najlepše darilo za visok jubilej. pokopališče so bila namenjena odkupu zemljišča za razširitev, vaški odbor Pod Kamnik-Zahom tpa mora zaradi pomanjkanja vode obnoviti in razširiti vodovod. Del sredstev bodo morali prispevati tudi sami. Največ sredstev samoprispevka pa bo vsekakor namenjenih razširitvi in obnovitvi osnovne šole v Grižah. Iz dotoka sredstev in opravljenih del je razvidno, da bodo v Grižah letošnji program del iz krajevnega samoprispevka v celoti realizirali V Založah v KS Polzela v teh dneh krajani hitijo z izkopom, polaganjem cevi in zasipanjem jarkov za vodovod. Primarni vod v dolžini cca 4 km je že končan. Zdravo pitno vodo bo v nekaj mesecih tako dobilo 60 porabnikov, od tega 8 iz KS Andraž. Za teh osem gospodinjstev v KS Andraž nimajo razumevanja, da bi jim pomagali. Ker so skoraj vsa zemeljska dela opravili krajani sami, so tako pocenili izgradnjo vodovoda. Na sliki: Ena od števibnih delovnih akcij. T. TAVČAR Ivan Pohole, Ivanka Falant, ninske poti in vpisno knjigo, seveda pa tudi topel napitek in prigrizek. »S to priljubljeno in lepo urejeno planinsko postojanko ste najlepše počastili 95-letnico slovenskega in savinjskega planinstva,« je med drugim dejal podpredsednik PZS Jože Dobnik. V kulturnem programu so sodelovali oktet PODOGLARJI iz Lopate pod vodstvom Anite Videnšek, citrar IVAN GODEC »Z ženo izkoristiva vsako prosto soboto in nedeljo pa seveda tudi praznike za hojo v planine. Sicer pa imam že dve slovenski transverzali, sedem zasavskih, dve koroški in eno šaleško. Največkrat pa sem prehodil Savinjsko pot,« pravi Ivan Godec iz Žalca, ki je na svečanosti na Šentjungerti dobil priznanje za devetkratno osvojitev planinske poti. Novo mladinsko vodstvo Posodobitev osnovne šole Po spremenjenem planu, ki ga je skupščina sprejela v septembru, pa predvidevajo, da bodo s sredstvi krajevnega samoprispevka zbrali 138.263.034 dinarjev, od katerih bodo namenili enajst milijonov za popravilo in vzdrževanje cest. petnajst milijonov za ureditev in razširitev pokopališča, pet milijonov za razširitev vodovoda Pod Kamnik-Zahom, nekaj več Delovni krajani Založ Na redni seji mladinske organizacije »o razrešili dosedanje vodstvo in izvolili novo. Sprejeli so tudi program dela, v katerem so zapisali tesnejše sodelovanje z organizacijami in društvi v krajevni skupnosti. Še posebej pa želijo oživeti klubsko dejavnost in vanjo vključiti čimveč mladih. Dolžnost predsednika so mladi v Grižah zaupali Milanu Vasletu, sekretarja Iztoku Mališu. blagajnik pa je Martin Goršek. Dušan Štampar bo skrbel za športno dejavnost, Toni Funda za klubsko dejavnost,' Greta Markovič za informiranje, tajniška dela pa bo vodila Alenka Žuraj. Krajevna skupnost izvaja dela in ostale aktivnosti po dveh povsem ločenih programih, in sicer po programu, za katerega so zagotovljena sredstva za redno dejavnost KS in po programu, ki so si ga zadali s krajevnim samoprispevkom. Program redne dejavnosti izvajajo s sredstvi iz proračuna občine SIS za komunalo in ceste, s sredstvi po družbenem dogovoru za sofinanciranje KS, pokopališko pogrebnih storitev, s sredstvi krajanov in posameznih akcij ter ostalih manjših prihodkov. Zbrana sredstva koristijo po planu, in sicer namensko za redno, pokopališko in pogrebno, komunalno dejavnost (javna razsvetljava, to-kovina, zimska služba, vzdrževanje cest, urejanje okolja, odvoz smeti) ter za SLO in DSZ, dotacije društvom in DPO, krajevni praznik ipd. S koriščenjem sredstev po tem programu so tako sofinancirali dokončanje pločnika proti osnovni šoli, porušili staro mrliško vežo in obnovili zid, uredili meteorne vode v Migojnicah, razna manjša vzdrževalna aeia na cestah in komunalnih objektih, izvedli pa so tudi akcijo čiščenja okolja, na katero pa se žal niso odzvali vsi vaški odbori, pohvaliti pa velja vaški odbor Sp. Griže, Bezovnik, Podhom in del Zabuko-vice. Letos je bila tudi dokončana sanacija ceste zaradi plazu izpred dveh let. V jesenskih in zimskih mesecih nameravajo izvajati zimsko službo, urediti javno razsvetljavo v Limbergu in na prehodu za pešce pod osnovno šolo ter izdelati pločnik od osnovne šole do križišča pri Lipi. Javno razsvetljavo bo izvedlo Elektro Celje, pločnik pa kot petindevetdeset milijonov za razširitvena in obnovitvena dela pri osnovni šoli, pet milijonov za dokončanje pešpoti proti osnovni šoli in križišča pri DPD ter sedem milijonov za vzdrževanje objektov v upravljanju društev. Komisija za komunalno dejavnost je vaškim odborom že razdelila sredstva, ki jih že lahko začno koristiti, dolžni pa so, da jih trošijo racionalno in da posamezna dela sami vodijo. Sredstva za bodo zaradi previsokih stroškov Cestnega podjetja naredili, kar v lastni režiji. Največja in najzahtevnejša naloga čez zimo pa je vsekakor izvajanje zimske službe, t. j. pluženje snega. Komisija za komunalno dejavnost je na skupni seji s predstavniki vaških odborov izdelala razrez finančnih sredstev v namen, za katerega je bil kriterij dolžina cest in število go- spodinjstev. Pluženje je v večini že dogovorjeno tudi z izvajalci, razen v tistih zaselkih, kjer prejšnji izvajalci tega ne zmorejo več. Krajevna skupnost je za zimsko službo namenila deset milijonov dinarjev, če ta sredstva ne bodo zadostovala, bodo morali priskor čiti na pomoč krajani sami. Svet polagajo z dodeljenimi sredstvi in izvajajo vzdrževanje cestišč in ostalih komunalnih objektov. Ker teh sredstev ni na pretek, bi bilo prav, da bi krajani sami priskočili na pomoč po svojih močeh pri manjših obnovitvenih delih, s katerimi bi preprečili še večjo škodo. krajevne skupnosti je sklenil, da je razpolaganje s sredstvi, dodatno zbiranje sredstev in operativno vodenje pluženja snega izključno v pristojnosti vaških odborov. ki so odgovorni svojim krajanom. Cest. ki niso v upravljanju KS Griže, ne bodo plužili. pa tudi sredstev krajevnega samoprispevka ne bodo koristili za ta namen. Vaški odbori pa sami raz- Griže: Letošnji program uspešno zaključujejo Po krasu in jamah Krete Izredno uspela ekspedicija preboldskih jamarjev . .. Stojimo ob kupu nahrbtnikov in transportnih vreč, pred nami se odpira veliko kraäko polje, ki ga obdajajo mogočni vrhovi Levka Ori (Bele gore), kakšnih sto metrov stran pa je vhod v drugo največjo grško jamo Tzani spilios — problemsko in raziskovalno nedokončano jamo, ki so jo naskakovali že francoski, angleški, poljski in grški jamarji, a jim je vedno pokazala zobe, tako da o njej ne obstaja skoraj nobena dokumentacija. Je kot neizpeta simfonija. Jo bomo mi odigrali do konca? . . . Dolgotrajne priprave — hiter konec Slovenski jamarji smo že pred dvema letoma sprejeli sklep o organiziranju jugoslovanske jamarske odprave, s katero bi obeležili 100-letni jubilej organiziranega jamarstva na Slovenskem, Zaradi izkušenj minulih dveh odprav v Ekvador in Kolumbijo je bila ta naloga in obveza zaupana naše-mu-preboldskemu klubu, ki je bil tudi nosilec in organizator obeh omenjenih odprav. Vse slabše družbene in gospodarske razmere s strahotno inflacijo pa bi skorajda ogrozile izpeljavo tega podviga. Brez dvoma pa so prispevale k temu, da smo namesto v Mehiki pristali na sredozemskem otoku Kreta. Sedaj, ko je odprava za nami in so rezultati znani, pa smo veseli, da smo svoje raziskovalne apetite in želje potešili na tem — še vedno skrivnostnem otoku, znanem po zibelki minoj-ske — egejske kulture, ki jo izpričujejo bogata arheološka območja — s prestolnico kralja Minosa, imanovano Knossos, na čelu. Dolga je bila pot do sem, veliko porabljenega časa in odrekanja, a na koncu je bilo vredno tudi tovrstno žrtvovanje, saj se vračamo domov bogatejši za nove izkušnje in spoznanja, kar bo gotovo prispevalo pomemben delež k obeležitvi tega našega 100-letne-ga jubileja in tudi 20-letnice organiziranega raziskovanja osamelega krasa Savinjske doline in njene okolice. Z doseženimi rezultati na tem grškem otoku, ki niso majhni pa posegamo dovolj »glasno« tudi v mednarodne speleološke kroge, s čimer dajemo slovenskemu in jugoslovanskemu jamarstvu nove razsežnosti in pomen znotraj tega kroga svetovne speleologije. Na kretskih tleh . .. dogodivščinam naproti _______ Tema je, ko pristanemu naleta-lišču v Iraklionu. Le dobre tri ure je, od kar nas je jeklena ptica, last JAT-a, ponesla z brniškega letališča. Za nami so meseci pehanja za denar — plezanja in barvanja dimnikov, silosov, prodajanja koledarjev — pred nami pa dobre tri tedne dela in življenja na matska, organizacijska, pisarniška in druga opravila. V roke por novno sežemo s predstavnikom kretske univerze Anastasios Le-nakisom, doktorjem biologije, ki nas je prišel pozdravit že na letališče. S sabo pa je pripeljal tudi biospeleologa Kalusta Paragium. ki dela doktorsko disertacijo o Prihod na Kreto jamskem živalstvu Peloponeza in otokov — vključno s Kreto. Ka-lust je po nacionalnosti Armenec, je prijeten fant, 27-let, in izredno družaben, kot se je izkazalo pozneje, predvsem pa je odigral veliko vlogo v naši ekspediciji in je tudi zaslužen za dosežene rezultate. Brez njegove pomoči bi bilo prav gotovo vse mnogo teže. TZANI SPILIOS nas ni zavrnila Zapustili smo Iraklion, ki sodi po številu prebivalcev na četrto mesto v Grčiji, in se preko Hanie — turističnega mesta — pripeljali do Omalosa, naše izstopne postaje, ki bo v naslednjih dneh naš stik s civilizacijo. Tabor postavimo v neposredni bližini vhoda v jamo. Njen vhod je veličanstven, suho korito z ogromnimi skalami pa nam že kaže svojo zgodovino nastanka jame. Vode z gora in kraškega polja so izginjale tu skozi in izdoble veliko jamo, ki nas bo sprejela ali zavrnila. Kot da nam je pomagal Zeus — bog nad bogovi — ki ima svojo votlino na drugem koncu Krete v pogorju Dikti! Sprejela nas je in nam razodela svoje skrivnosti. Začetki niso bili ohrabrujoči. Začelo se je že z vrečo, ki je ostala na avtobusu oz. v njegovem prtljažniku (kot smo izvedeli ob koncu odprave), v njej pa je bil šotor, klini svedrovci, ploščice, sveder in še nekaj drugih stvari. Pozabljeno smo nadomestili s pomočjo Kalusta in njegovega prijatelja alpinista ter Lampisa in Panosa — jamarja iz Aten, ki sta se priključila za nekaj dni naši odpravi in dala ob Kalu- ga spravili nazaj čez jezero Igorja in Jureta. Srečo pa se je naslednji dan »vpisal« med potapljače, ko. je štrbunknil v eno od jezerc. Tem prigodam in nevšečnostim so sledili dnevi intenzivnega in uspešnega dela in nas končno pripeljali dò globokega sifona v globini 230 m in preko 2 km daleč od vhoda. S tem pa tudi do konca jame, ki bo ostala v našem spominu zaradi čudovitih kapniških stranskih rovov, jezera in jezerc, številnih plitvih in globljih brezen, ogromnih prostorov, utrujenosti in še čem. Veliko delo pa je bilo opravljeno z merjenjem in risanjem, kar daje največjo težo temu podvigu, in je verifikacija našega dela in uspeha na kretskih tleh. Neizpeta simfonija je ob sodelovanju grških jamarjev dokončana. Divji lovec ostal brez vode Dnevi, ki smo jih preživljali v tem kraškem svetu pri Omalosu, so poleg jame Tzani spilios prine-' sli še več raziskovalnih in planinskih užitkov. Ena skupina se je trikrat podala na Gigilos — preko 2000 m visoko goro nad kanjonom Samaria, ki dnevno »požre« preko 1200 in več turistov. Gre za svojevrstno turistično atrakcijo, ki ji težko najdeš primerjavo. Številni avtobusi pripeljejo turiste do roba kanjona, katerega območje je proglašeno tudi za nacionalni park, ti pa se nato peš odpravijo po kanjonu do morja. Pot je dolga 16 km, vendar je lepo urejena in oskrbovana, tako da je ni težko prehoditi. Tudi mi smo jo ob koncu raziskav prehodili in nato prespali pod milim nebom na prelepi peščeni plaži. Še pred tem pa smo na omenjenem Gigilosu, ki je prepreden s številnimi tektonskimi razpokami in nagrmadenim ter erozijsko močno obdelanem krasu, raziskali vrsto brezen in tektonskih prelomov, ki dajejo Ponovno v Iraklionu Naše delovno področje je sedaj preostali del Krete, predvsem pa bližina Irakliona. V ta namen najamemo Rent-a-car kombi in z njim križarimo od jame do jame, zvečer pa lahko speremo naša preznojena telesa v morski vodi ali pod tuši v kampu v Iraklionu, kjer smo postavili tabor. Dogodivščin tudi tu ni konec. Najdemo in raziščemo lepo število jam in brezen, v enem od njim najdemo tudi motor Suzuki, ki ga je verjetno kdo ukradel in potem vrgel v brezno. Vse to se je dogajalo precej visoko v hribih. Domačini pa niso našega početja nič kaj prijazno spremljali. Tudi sicer so na podeželju precej nezaupljivi in nikoli ne veš, kako in kaj. Od domačina Kostasa, študenta fizike, ki študira v Beogradu in odlično govori srbohrvaško, sem izvedel marsikaj o življenju njegovih so-otočanov. Dejal je, da je pri njih še vedno močno prisotna »krvna osveta«, da imajo v vsakem domu orožje, da jih tedensko eden ali dva pa tudi več postane žrtev tega maščevanja . . . Še kratek sprehod — tokrat med hipiji Kreta je Kreta, otok z vsemi mogočimi in nemogočimi kontrasti, otok sonca, otok olivnih nasadov, otok rastlinjakov, otok z bogato zgodovino, otok nekdanjega kralja Minosa, njegovega sina z bikovo glavo Minotaurusa, ki ga je po pripovedki oče zaprl v pala-čni labirint, in še bi lahko naštevali. Vse to vidi popotnik na svojem potepanju po otoku, kjer ne manjka arheoloških kompeksov, muzejev in drugih pričevanj bogate egejske, venecijanske, bizantinske, turške kulture. Svoje mesto pod soncem pa je v prijetni delti, poraščeni s palmami, v bližini samostana Proveli, s čudovito rečico, ki se zliva v morje, našla tudi skupina hipijev. Njim se čez poletje pridružijo mladi popotniki, ki lahko tu brezkrbno uživajo sonce, vodo in zrak. Nekaj dni sta tu preživeli tudi Eva in Tjaša iz Ljubljane in pravita, da je bilo prečudovito. Mi žal nismo imeli časa, da bi to tudi sami poskusili, a vendar s Krete odhajamo vsak s svojimi občutki in doživetji, predvsem pa zadovoljni zaradi opravljenega dela. Vsem tistim, ki so nam na kakršenkoli način pomagali, pa iskrena hvala. Zlasti pa to še posebej velja za Elkroj Mozirje, Muro iz M. Šobote, Delozo iz Zagorja, občinsko TKS, TT Prebold .. . tem grškem otoku sredi Sredozemskega morja. »Kako bo?« se sprašujemo. Upamo na najboljše. In ker je upanje ppl življenja. I$pt pravijo, smo-tudi mi-zadovoljni. Noč prespimo v solidnem hotelu Lato, ki "je eden od Kompasovih postojank. Zjutraj se začno dfplo- stu svojstveno težo sodelovanja, tako da lahko rečemo tej odpravi tudi jugoslovansko — grška. Brej čolnov, |y-r\, zl .'VtO'WU L • ’£crwo*e*s<, U. c.. »"»«rea/ OS Peter 5pra.jc-3ur Naš Niko Dobili smo psička, nemškega ovčarja z rodovnikom, ki smo mu dali ime Niko — čeprav je imel v svojem dokumentu zapisano ime Jagi. Ko smo ga dobili, je bil star tri mesece. Z njim smo imeli vsi veliko veselje. Igral se je in odnesel vse, kar je mogel. Čeprav je naredil tudi kakšno škodo in kdaj koga tudi malo ugriznil, smo ga imeli vseeno radi. Pred meseci je hudo zbolel in morali smo klicati živinozdravni-ka, ki mu je dal nekaj močnih injekcij. Po tednu dni je ozdravel in vsi smo bili zopet veseli. Ker stoji naša hiša ob glavni cesti Celje—Ljubljana, je bila vedno velika nevarnost, da Niko steče na cesto. Vsi smo skrbeli, da smo ga vodili na povodcu na sprehod, da ne bi stekel na cesto. Napravili smo mu tudi lepo pasjo utico, ga hranili z vitamini in skrbeli za njegovo čistočo. Toda, prišel je dan, ko je Niko kljub naši pazljivosti stekel na cesto, kjer ga je povozil avto. To je bil za nas žalosten dan, ker smo izgubili žival, ki je človeku najbolj zvest prijatelj, mi pa smo ga imeli še posebej radi. Elizabeta Štorman, OŠ Šempeter Potep Nekega vročega dne sem prosil mamo, če se smem iti potepat po gmajni. Čeprav mi ni dovolila, sem jo na skrivaj pobrisal. Tako so se začele moje »gmajnarske« dogodivščine. Ob potoku sem začel bresti po vodi. Pregovor »Mladost je norost, skače čez potok, kjer je most« to potrjuje, kajti jaz še nisem abrahamovec. Na gladkem kamnu me je »usulo«. Pogledam po okolici. Nikjer nikogar. Iz mene se usuje po deset kletvic na šest sekund. Dobra vaja za matematike: če sem klel dve minuti, koliko kletvic sem izrekel? To je brzina! Ampak, kmalu sem se pomiril. Da bi se posušil, sem iskal prostor na soncu. Usedel sem se na kup kamenja, pomolil vse štiri od sebe. Glej no! Desna roka je otipala nekaj mrzlega, nekaj gibljivega. Oh, fi ljudje! Plastika sredi narave! »Ampak, nekaj ni v redu! Plastika bi se vendar segrela, jasno!« Pogledam kaj je. Vrže me v zrak: Kača! Kljub sončni toploti me je zazeblo, kri mi je zmrznila. In že je bil na vesti oblak prahu. Škoda, da ni bilo pri roki štoparice, gotovo bi bil dosežen svetovni rekord na petsto metrov. Upehan sem se ustavil. Ni bilo dolgo, ko je po travi nekaj »letelo«. »Kača!« si mislim. Že sem se ponovno pognal. Na srečo mi možgani hitro delujejo, a tudi moje zavore niso iz »forme«. Hipoma se ustavim. To je lahko samo martinček! »Jauuuuu!« se je razleglo po gmajni. Go je bila gonja. Martinček se je oglašal: »Uh, uh, ah, hu!« Jaz pa: »Drži ga! Juppiii!« Ampak, martinčki so prebrisani. Zavil je v jarek, jaz pa za njim. Toda, še hitreje sem zlezel ven. V jarku so bile koprive! Spomnil sem se, da moram domov. Doma pa je bilo ravno obratno: jaz sem bil martinček, mama pa Joži. Vendar je bila ona oborožena s palico. Kaj pa konec? Ker v hiši ni kopriv, se nisem imel kam skriti, pa sem jih dobil. Ja, ja, svet je res krut! Joži Zajc, OŠ Petrovče Mesec knjige Polistajmo v mesecu knjige po nekaterih knjigah in publikacijah. Tako v knjigi Aleksandr Videčnik Zadružno povezovanje kmetov v Gornji Savinjski dolini avtor opisuje življenje kmetov, ki pa se ni-dosti razlikovalo od tistega v Spodnji Savinjski dolini. Avtor se ustavi pri letu 1781. ko je bila ukinjena tlaka. omenja Marijo Terezijo in njenega sina Jožefa, ki sta uvedla davčni kataster. nadalje omenja leto 1848. ki je povzročilo številne spremembe, na vidiku pa je bila tudi kmečka odveza. V šestdesetih letih prejšnjega stoletja je v Avstriji vladal liberalizem, ki je prinesel kmečko odvezo, hkrati pa je kmeta povsem prepustil krempljem rastočega kapitala. Razmere se v novi državi po prvi svetovni vojni niso kaj prida spremenile, saj je država uveljavljala staro zakonodajo, ki ni delovala v korist kmeta. Tudi davčna politika našemu kmetu ni bila naklonjena. V letih 1921—26 je bilo slovensko kmetijstvo skoraj šestkrat bolj obdavčeno kot denimo tisto v Srbiji in »Črni gori. Tako je davek na poslovni promet znašal na prebivalca v Črni gori in Srbiji 34 din. v Sloveniji pa 173 din V poglavju Kmečka odveza podrobno opisuje posestno odvezo v fevdalnih razmerah. Cesar Franc Jožef je podpisal patent c ukinitvi kmečke odveze 7. septembra 1848, torej pred 140 leti, kateremu so sledili izvedbeni akti. ki so bili tudi cesarskega izvora. Kako se je kmet reševal s pomočjo zadružništva, je prikazano v poglavju Vošnjaki, J. E. Krek in slovensko zadružništvo, sledijo-pa še poglavja o organizaciji zadružništva. Skratka, pred nami je knjiga, ki podrobno opisuje življenje in položaj kmeta nekoč in danes. Veliko je del. ki opisujejo našo preteklost Med njimi je znanstvena razprava Ivana Stoparja Karolinška arhitektura na Slovenskem. V razpravi je opisana župnijska cerkev v Braslovčah. Predstavljena je ugotovitev, da je cerkev v Braslovčah med prvimi izpričanimi prafarnimi cerkvami na naših tleh. Prafara se omenja že leta 1140, cerkev pa prvič 1255. leta. Podrobno je orjsana arhitektura cerkve, naveden pa je tudi podatek, da je braslovška župnija obsegala dobršen del Spodnje Savinjske doline, po obsegu pa se je lahko kosala s tedanjimi župnijami, kot sta bili Gornji grad in Šempeter, v katerega sklop je nekdaj sodilo celo Celje. Slovenska akademija znanosti in umetnosti je izdala razpravo Nika Kureta Slovensko Štajersko pred marčno revolucijo 1848. Objavljene so ankete, ki so bile v naših krajih izvedene v prvi polovici 19. stol.. V prvem stolpiču je najti podatek o Št. Andražu nad Polzelo. Tu je leta 1843 obstajala nedeljska šola. ki jo je vodil domači župnik, vanjo pa je bilo vpisanih 42 otrok. Ali: Ljudski značaj: »Domačini so dobrodušni in marljivi Slovenci, po jeziku. nraveh in šegah enaki drugim Savinjčanom.« V anketi je ugotovljeno, da je izpred župnišča lep razgled, ki seže do novo sezidane predilnice in tkalnice v Preboldu. V drugem snopiču je podatek o Črnem vrhu nad Taborom, kjer je zapisano, da so v grapi Glabovšek nekoč kopali črni premog (leta 1804) in da je na Krvavici jama podobna cerkvi, ki jo zato imenujejo Cerkev, na Hribu Kozice pa je dokaj globoka jama z imenom Brlog, v kateri so včasih prezimovali medvedje. Tudi v knjigi Boža Otorepca Srednjeveški pečati in grbi mest in trgov na Slovenskem (Slovenska matica, 1988) je obilo podatkov o naših trgih. Pečat trga Žalec je ohranjen iz leta 1346. najstarejša omemba Žalca pa je iz leta 1182. Grb trga Braslovče je iz 17. stoletja. trga Vransko pa iz leta .1868. Veliko povedo tudi priložnostne brošure, tako na primer Sto let prosvetnega društva Braslovče ali Družina poje Andraž 1988, v kateri je orisana zgodovina krajevne skupnosti Andraž. Žal ne omenja podatka, da se Dobrič, vas v območju Gore Oljke v Savinjski dolini, omenja že 24. 10. 980, torej pred več kot tisoč leti. Podatek je iz Historične topografije slovenske Štajerske Pavla Blaznika (Založba Obzorja, 1986). Marsikak podatek pa razkrivajo tudi časopisi ali revije. F. Ježovnik Prva gledališka premiera Igralci iz Griž so letos prvi predstavili novo gledališko delo. Ogledali smo si komedijo PRI LEPI VDOVI, ki je nastala pod peresom in režijskim vodstvom poznanega ljubiteljskega gledališkega delavca Ivana Mikeka. Svoje igralske sile so člani amaterskega odra združili s pevci moškega pevskega zbora Društva upokojencev Griže. Tekst za predstavo je torej nastal kar doma, bi lahko rekli. To v. Grižah ni prvi primer, saj je Ivan Mikek avtor več njihovih uprizoritev. Vendar pa je »vdova« nastala po ideji pevcev, ki se niso navduševali za samostojni koncert, radi pa bi se širšemu občinstvu predstavili. Nič lažjega, bi rekli, če je član zbora temu kos. In zagotovo je združitev gledališke in pevske dejavnosti tudi to pot rodila sad, vreden nadaljnjega vzgajanja. Vsi, ki so si komedijo ogledali, so bili zagotovo zadovoljni in so nasmejani ostali še na prireditvi, ki je sledila po predstavi. Gle- dališki dogodek, ki ga je ujela v trenutku časa predstavljena komedija, je torej zadovoljil številno občinstvo. Vendar pa je to le del resnice — kajti nadaljevanje dogodkov »Pri lepi vdovi« bo sledilo čez leto dni, ko bo avtor napisal naslednjo epizodo. Torej, nova oblika na gledališkem polju! Čestitamo. Jožica Ocvirk Ta veseli dan ali Matiček se ženi Ko je pred dobrim mesecem dni minilo proslavljanje 120-letnice II. slovenskega tabora, smo si oddahnili: skoraj vse je potekalo po zamislih. Se vedno se radi spominjamo literarnega večera, pa koncertov, pa filma, tudi razstave, in gledališke premiere veseloigre A. T. Linharta Veseli dan ali Matiček se ženi. Vendar ob tej predstavi ne živi le spomin, saj živi predstava sama in Matiček se še kar ženi . . . Doslej je bilo odigranih (v enem mesecu) sedem predstav. Ogledali si jo bodo vsi učenci predmetne stopnje iz naše občine, vabila za gostovanje pa Kljub zastavljeni nalogi in želji, da bi v tej sezoni pravočasno vpisali zadostno število ljubiteljev gledališča, smo se odločili, da podaljšamo rok za vpisovanje. To nujnost pogojuje premajhno število dosedaj vpisanih abonentov. Zato še enkrat vabimo vse, ki bi želeli postati obiskovalci gledališkega abonmaja v Žalcu, da se čimprej, ali najkasneje do 10. novembra oglasite v Občinski matični knjižnici Žalec, kjer boste lahko kupili vstopnice (cena dežujejo tudi iz sosednjih. Tako bodo v naslednjih dneh gostje v Mozirju, potem pa še trikrat v Žalcu in še kje. Igralci, ki imajo svoja matična društva v drugih krajevnih skupnostih, so z vzdušjem v zbrani skupini zadovoljni, in težave, ki se pojavljajo predvsem ob dopoldanskih predstavah, rešujejo z dobro voljo in za nič na svetu nihče izmed njih ne bi bil rad kriv, da bi ne mogli »ženiti Matička«. Zveza kulturnih organizacij Žalec jih pri njihovih prizadevanjih seveda podpira. Ta predstava pa ima še eno dobro stran: sodelujoči 25.000.— in 20.000.— din). Vstopnice lahko kupite tudi na kredit. Vemo, da vsakogar med nami zaposlujejo vsakodnevne obveznosti in skrbi, vendar jih je treba kdaj pa kdaj odložiti. In obisk dobre gledališke predstave je pravšnji motiv za beg iz sive realnosti. Prepričajte se sami in postanite enkrat mesečno gost gledališča, ki bo gostovalo v žalskem kulturnem domu. so se korenito seznani z načinom dela med profesionalnimi gledališkimi ustvarjalci (režiser Iztok Valič, vlo ga barona Borut Alujevič, oba člana SLG Celje). Zato je prvotna zamisel, da bo študij predstave istočasno tudi seminar, docela uresničena. V skupini sodelujejo kar štirje režiserji dramskih skupin (Andraž, Polzela, Šešče, Vransko) in njihovi člani, ki so, kot so tudi sami povedali, ob delu z Valičem in Alujevičem sicer prelili mnogo pota, a se tudi veliko naučili. Jožica Ocvirk Prva predstava šele v novembru Vse, posebej pa še naše stalne abonente obveščamo, da bo na sporedu prva predstava SLG CELJE v mesecu novembru, ko si boste lahko ogledali Brehtovo OPERO ZA TRI GROŠE (ponedeljek, 14. nov ). Predstava bo tudi za izven. Vse druge nastale spremembe bodisi programa bodisi terminov predstav, bomo objavili v prihodnji številki Savinjskega občana. Prosimo vas za razumevanje. Jožica Ocvirk Gledališki abonma Vabilo k vpisu še velja Prijeten koncert v župnijski cerkvi V župnijski cerkvi sv. Nikolaja v Žalcu so v zadnjih letih pripravili že nekaj orgelskih koncertov; v soboto, 15. oktobra, pa se je v njej predstavil eden najboljših mladinskih pevskih zborov v Jugoslaviji: Tehnik s srednje tehniške šole Maršal Tito v Celju pod taktirko prof. Dragice Žvar. Velik prostor župnijske cerkve je še enkrat potrdil vso svojo mogočno akustičnost in znova opozoril, da bi se v njem občasno dalo marsikaj lepega in ustreznega pripraviti. Kot je povedala pevovodkinjà prof. Dragica Žvar, so takšni koncerti v tujini povsem normalna oz. celo obvezna stvar, saj morajo zbori poleg nastopa na odru opraviti še koncert v cerkvi. - Mladi pevci iz Celja, sicer pa združeni iz vseh občin celjskega območja, zato ker obiskujejo srednje tehniško šolo, so se predstavili z bogatim in zahtevnim programom madrigalov domačih in tujih mojstrov, črnskih duhovnih pesmi ter za konec še slovenskih ljudskih in narodnih. Ob koncertu pa je zanimivo predvsem dvoje: bil je izredno dobro obiskan, kar za Žalec ni posebno pogost primer, saj' smo pogosteje priča praznim kót polnim dvoranam ob vsaj tako kvalitetnih nastopih» kot je btf nastop Tehnika. Nekdo je zlobno ali pa tudi ne pristavil, da bi kazalo v bodoče koncerte namesto v kulturnem domu prirejati v župnijski cerkvi. In drugo, gostitelji so mladim pevcem pripravili nadvse prijeten sprejem, ki ga na podobnih srečanjih tudi velikokrat pogrešamo. Nič drugega ni potrebno, kot topel in človeški nagovor in šo- pek rož, da o malici sploh ne govorimo. Resni ljubitelji zborovske glasbe, ki so do dobra napolnili župnijsko cerkev, upravičeno pričakujejo še kakšnega Tehnika ... Bil je lep kulturni večer, kakršnih nam žal manjka. T. VRABL OBČINSKA KULTURNA SKUPNOST ŽALEC Odbor za podeljevanie SAVINOVIH ODLIČIJ OBJAVLJA pogoje za podelitev Sa vinovih odličij za leto 1988 Občinska kulturna skupnost Žalec bo ob slovenskem kulturnem prazniku — 8. februarju podelila za vsestransko aktivno delo na področju kulture, za posebne dosežene uspehe na umetniškem, znanstveno-kulturnem in ljubiteljsko-kulturnem področju in za življenjsko delo a) SAVINOVE NAGRADE S PLAKETO za aktivno delo nad 25 let, b) SAVINOVE PLAKETE za aktivno delo do 25 let, c) SAVINOVA PRIZNANJA za aktivno delo do 15 let. Posamezna odličja lahko prejmejo posamezniki, društva, organizacije združenega dela in druge organizacije, ki imajo sedež na obmbčju občifie Žalec/ ^ ' ' / Dobitnike Savinovih odličij lahko predlagajo OZD, društva, organizacije in posamezniki. f ’ ' „ Odbor bo sprejemal predloge do 15. decembra 1988. Galicija V Zavrhu odprli asfaltirane odcepe Skupno’so letos v Galiciji asfaltirali skoraj pet kilometrov cest Pesem in harmonika sta pred štirinajstimi dnevi spremljala odprtje asfaltiranih cestnih odcepov v Zavrhu, zaselku v krajevni skupnosti Galicija. V tamkajšnjem gričevnatem svetu so ljudje še do nedavnega hodili po makadamu, zdaj pa skorajda ni več poti, ki ne bi imela asfaltne preobleke. Veliko so k temu pripomogli z lastnimi rokami, zato je zadovoljstvo še toliko večje in odprtje »saki pridobitve še toliko bolj veselo in svečano. tako je bilo tudi tokrat, ko so odseke Topolšek—Šuperger, Ver-dev Rudi—Dolar Anton, Kugler— Podvršnik in odsek Kugler—Ver-dev. Krajani so sami opravili zemeljska dela in prispevali tri milijone dinarjev, pomagali pa so jim tudi v Cestnem podjetju Asfalt Kamnolom, Gozdnem gospodarstvu Žalec, samoupravni interesni skupnosti za komunalo in ceste, v krajevni skupnosti in v delovnih organizacijah žalske občine. V Zavrhu imajo tako le še dva manjša cestna odcepa, ki kličeta po asfaltni preobleki. Ob odprtju sta oba predsednika režijskih odborov v Zavrhu Srečko Dolar in Alojz Podvršnik ter eden najstarejših Završanov Ivan Potočnik povedali naslednje: Srečko Dolar: »Zelo smo veseli in zadovoljni, da nam je uspelo uresničiti cilje, ki smo si jih zastavili. Dela je bilo veliko, do asfaltne prevleke smo skoraj vse naredili sami. Letos smo v Zavrhu dobili tudi dvanajst telefonskih priključkov, tako da bo letošnje leto za nas kar uspešno « Alojz Podvršnik: »Naš režijski odbor smo ustanovili februarja, takrat smo zbrali tudi nekaj denarja in začeli z udarniškim delom. Z lastnimi traktorji so ljudje odpeljali preko 1000 m3 zemlje, delali smo složno in kakšnih večjih težav nismo imeli. Čeprav je bilo treba veliko denarja, dela, poleg vsega pa opraviti tudi vsa kmečka dela, smo zdaj zadovoljni. Odhod na delo in v šolo pa po opravkih bo lažji, hitrejši, pomembno je tudi to, da .nam vsak večji naliv ne bo več odnašal ceste. Hvaležni smo vsem, ki so nam pomagali do tega asfalta « Ivan Potočnik: »Zame ta cesta morda nima več tolikšnega pomena, sem pač že v letih. Sem pa vesel, da ni več makadama, kajti tako lahko upamo, da bodo mladi tukaj raje ostajali na domačijah. Pred tridesetimi leti smo bili praktično odrezani od doline. Ko smo maja začeli z deli, niti nisem verjel, da bomo res tako kmalu dobili asfalt v te bregove. No, danes sem pa sam že prerezal trak. Krajani si želimo le to, da bi poleg šolskega in delavskega avtobusa imeli kakšen dan avtobusno zvezo npr. do Žalca tudi v dopoldanskih urah.« Asfaltni odcepi v Zavrhu pa niso edina letošnja pridobitev v krajevni skupnosti Galicija. Poleg teh so asfaltirali še odcep v Galiciji, kjer je bil predsednik režijskega odbora Ivan Borine, pa v V Zavrhu je trak prerezal eden najstarejših krajanov Ivan Potočnik. Veliki Pirešici, kjer je režijski odbor vodil Mirko Šuper, in v Hramšah, kjer so dela potekala pod vodstvom Jožeta Ramšaka. Do vseh teh cestnih odcepov v krajevni skupnost, ki skupaj merijo skoraj pet kilometrov, so krajani prišli z lastnim delom in denarjem, nekaj so jim prispevali tudi v širši družbeni skupnosti, iz krajevnega samoprispevka pa so malo denarja dobili le v Hramšah, ker je bil edino tamkajšnji odcep v programu krajevnega samoprispevka. Irena Jelen-Baša Po asfaltirani cesti bo pot v službo, šolo in po opravkih lepša in hitrejša. Slovesno za praznik Polzela Krajani Polzele praznujejo krajevni praznik 2. oktobra v spomin na leto 1942, ko so bili v Mariboru ustreljeni prvi talci te krajevne skupnosti. Letošnje praznovanje je potekalo kar teden dni. Zvrstile so se razne kulturne in športne prireditve. Na slavnostni seji, ki je bila v dvorani doma Svobode, je imel osrednji govor predsednik skupščine KS Polzela Stanko No- vak. Najprej je govoril o pomenu praznovanja, nato pa o delu, ki so ga opravili v zadnjem obdobju. Poudaril je, da so po uspešnem izglasovanju podaljšanega krajevnega samoprispevka organizirano izvajali program, za katerega so se odločili krajani. Največjo skrb v kraju moramo posvetiti temu, kot je dejal Novak, da bi imeli vsi zaselki zdravo pitno vodo. Ker le-te nimajo povsod, bodo letos največ sredstev namenili za izgradnjo vodovoda v Založah. Predračunska vrednost znaša v tem času 400 milijonov dinarjev. Poleg tega so asfaltirali nekaj krajših odsekov cest, uredili parkirišče na pokopališču z dovozno cesto in pri kmetu Vašlu na Polzeli odprli prodajalno plina. V nadaljevanju slovesnosti so podelili priznanja KS, pohvale in bronasta odličja OF. Priznanja KS so prejeli: Marjan Novak, Jože Jošovc. lvan Poteko, Ivo Krašovic in vaški odbor Založe; pohvale Marjan Žagar, Silva Pur, Lado Marjetič; bronasta odličja OF Ivan Cajhen, Alojz Cukjati, Stanko Novak, Stanko Štorman in Košarkarski klub Savinja Polzela. Ob tej priložnosti so pripravili krajši in prisrčen kulturni program. V okviru praznika sta bili pripravljeni tudi razstavi, in sicer je prvo pripravilo Turistično društvo Polzela, drugo pa Savina Vy-bihal, ki je razstavljala ročno slikanje na steklo in glineni nakit. TONE TAVČAR Predsednik skupščine KS Polzeia Stanko Novak lzroča pisno pohvalo Marjanu Žagarju, Petrovče Kdaj boljša oskrba z mesom? Tako se sprašujejo krajani Petrovč Dve stvari v zadnjem času razburjata krajane Petrovč in predstavnike krajevne skupnosti. Eno je problem mesnice in oskrba s svežim mesom, drugo je ureditveni načrt za center Petrovč. Brez trgovine, ki bi krajanom nudila sveže meso, so v Petrovčah vse od takrat, ko so zaradi upokojitve mesarja zaprli vrata mesnice Celjske mesne industrije. O novi mesnici se pogovarjajo s predstavniki občine, Celjsko mesno industrijo, ki je bojda pripravljena urediti delikatesno trgovino, pa Savinjskim magazinom, ki je zagotovil, da bo preskrbo z mesom sam uredil in svojih prostorov v tako imenovani Polanče-vi hiši ne bo dajal v najem Celjski mesni indutriji. Zadnji pogovor o oskrbi s svežim mesom v Petrovčah je bil pri predsedniku izvršnega sveta zadnji dan septembra, na njem pa so bili predstavniki krajevne skupnosti in Savinjskega magazina. Le-ti so povedali, da pakirano sveže meso že zdaj ponujajo v samopostrežni trgovini, da pa bodo do konca leta v prostorih samopostrežne trgovine uredili prodajo svežega mesa. Predstavnika krajevne skupnosti Ivan Slamnik in Marjan Turičnik tem obljubam nista verjela, kajti konec leta je pred vrati in mesnice tudi ni mogoče urediti čez noč. Zahtevala sta, da predstavniki Savinjskega magazina in SOZD-a Merx krajanom razložijo, kako rešujejo stvari, do kod so že urejene in kako bo potekala preskrba s svežim mesom. O vsem tem naj bi krajane in predstavnike krajevne skupnosti seznanili na razširjeni seji sveta potrošnikov. To sejo so v krajevni skupnosti sklicali 10. oktobra, vendar se je ni udeležil nihče od predstavnikov Savinjskega magazina. Kasneje so krajevni skupnosti pojasnili, da so vabilo za sejo dobili šele 11. oktobra, čeprav je bilo vabilo poslano 5. oktobra. Torej, odpovedal je PTT. Ali pa morda kdo drug? Drug pereč problem je ureditveni načrt. Dolgo so nanj čakali Petrovčani in s takšnim, kot so ga dobili, so zdaj silno nezadovoljni. Obravnavali so ga na dveh sestankih, podrobneje pa bodo o njem spregovorili na zborih krajanov novembra, o čemer bomo poročali v naslednji številki. Irena Jelen-Baša Prebold Kmalu začetek obnove vodovoda Oplemenitena sredstva samoprispevka Uspešno izglasovan samoprispevek v KS Prebold že dobiva svojo podobo, ki bo pokazala pravilnost odločitve delovnih ljudi in krajanov te krajevne skupnosti. Med prve v£čje, če ne celo največje programske aktivnosti izglasovanja samoprispevka pa nedvomno sodi obnova vodovoda, ki se bo v kratkem pričela v Gornji vasi. V začetku tega meseca so že pripeljali prvih 480 metrov novih vodovodnih cevi, nabavljenih s sredstvi samoprispevka v vrednosti 15.000,000 din. Do konca leta pa bo v ta namen zbranih s tega naslova še dodatnih 10.000,000 din, saj je obnovi vodovoda namenjenih kar 40 % zbranih sredstev samoprispevka. Ta sredstva pa bodo močno oplemenitena s sredstvi SKIS občine Žalec, ki je v ta namen prispevala 35.000,000 din ali za cca 550 m novega vodovodnega omrežja. Svoje bo primaknila DO Komunala Žalec, ki bo s sredstvi lastne amortizacije obnovila vse dotrajane vodovodne priključke posameznikov. Ne nazadnje pa bodo tako zbrana sredstva obogatili krajani s svojimi prispevki v denarju in delu. Zavedajo se, da je voda nujno potrebna, zato so kljub dokaj visoki vodarini pripravljeni na udarništvo pri izkopih in zasutju omrežja. Voda je resnično draga, vendar je še dražja takrat, ko je ni. S tem motom gredo v Gornji vasi v skupno akcijo in pričakujejo, da jim bodo sledili tudi drugod. Obnova vodovoda se bo v kratkem pričela v tej vasi, to pa tudi zato, ker je znano, da so v sedanjem omrežju tega dela najbolj dotrajane cevi, kar povzroča večkratne okvare in izgubo dragocene vode. Nove cevi pa so tudi za 50 % večjega premera, kar bo omogočilo večji pretok vode in pokrilo potrebo po njej. D. Naraglav Še o avtobusni postaji Vrbje V prejšnji številki smo pisali o uničenju avtobusne postaje v Vrbju. Kot kaže je ravno to pisanje spodbudilo, da so mladinci v kraju poprijeli za delo in organizirali več akcij ter obnovili avtobusno postajo in panoje za obveš- Žalec Ugotovitve republiškega prometnega inšpektorata, da je potrebno v Žalcu zaradi gostote cestnega in železniškega prometa ukiniti nivojsko križanje in namesto njega urediti izvennivoj-sko, sega v leto 1985. Železniški prehod pri Montani je namreč dnevno zaprt kar osem ur, kar seveda poraja precejšen prometni zamašek in slabo voljo voznikov. Sprejet program ureditve prometa od Griž do Petrola v Žalcu, imanovan tudi južna obvoznica Čanje. Zato je prav, da nekatere mladince, ki so sodelovali pri obnovi, pa tudi družbenopolitične organizacije v kraju pohvalimo, saj jim ni vseeno, kaj počenjajo in kako se obnašajo nekateri posamezniki v kraju, še posebno ne Žalca, je samoupravna komunalna interesna skupnost začela izvajati že leta 1985, sredstva pa so prispevale tudi organizacije združenega dela. Z drugo fazo, ki bo predvidoma zaključena še v tem letu, bodo uredili cestno in železniško vozlišče, nadvoz, za potrebe Agrine pa so pričeli graditi industrijski tir. Že doslej je pokazalo veliko razumevanja pa tudi finančne pomoči podjetje za železniški promet, kar pričakujejo tudi v naslednji fazi. Ta pa naj bi zajela pred praznovanjem krajevnega praznika, ki ga žele dočakati kar najbolj svečano in z urejeno okolico. In tako je tudi prav! Kršitelje pa bodo vzeli v roke, kot je treba! povezavo v smeri Petrovče jn proti Grižam. Žal še vedno predstavlja zahtevno oviro obiralni stroj, ki ga bo treba predstaviti na novo lokacijo, saj ovira dokončno ureditev južne obvoznice, pa tudi s prostorskega vidika ne sodi tja. In ker so se v javnosti pojavila vprašanja umestnosti takšne ureditve prometa, naj omenimo, da je le ta rezultat večletnih strokovnih študij. Ko pa bo stekel promet po južni obvoznici, bomo najbrž kmalu potrdili, da je bila še kako potrebna. j. k. Jože Grobelnik Pomembna prometna pridobitev Desetine zaključile tekmovanje Braslovče: Konec septembra so tekmovalne desetine gasilskega društva Braslovče z udeležbo na občinskem tekmovanju v Žalcu zaključile tekmovalno sezono, ki se je pričela maja z nastopom pionirjev na občinskem tekmovanju na Vranskem. Takrat so pionirji B ekipe GD Braslovče med 24 ekipami osvojili naslbv občinškega , prvaka.'Sezono tekmovanj' je nato nadaljevala članska desetina, ki se je od junija do septembra udeležila deset meddruštvenih gasilskih tekmovanj za prehodne pokale : šaleka, Pohorskega bataljona, Lackove čete, Sto talcev, Šmartnega ob Paki, Doba in Braslovč, poleg teh pa še tekmovanja v Paški vasi, v Ločici in občinskega tekmovanja. Izkupiček udeležb so bili trije pokali ter vsakokratna uvrstitev med prvih osem ekip1. Letos je po dolgem času začela z vadbo tudi desetina članic, ki je na tekmovanju v Šmartnem zasedla šesto mesto, v Dobu četrto ' in v Žalcu prvo in s tem naziv občinskih prvakinj. Občinskega tekmovanja sta se udeležili tudi članski ekipi, kjer je bila ena prva, druga pa deseta med 28 ekipami. Izkupiček treh naslovov občinskih prvakov v pretekli sezoni je torej plačilo za prenekatero uro vadbe ter ža sarhofinanciranje udeležbe na tekmovanjih, hkrati pa tudi spodbuda in obveza za* delo vnaprej. Tekst in foto: TONE TAVČAR (Letos na krosu 3712 udeležencev ) Jesenskega krosa v naši občini se je po šolah in nato v finalu, ki je bil v Preboldu, udeležilo 3712 učencev. Največ uspeha so imeli mladi tekmovalci iz OŠ Peter Šprajc-Jur iz Žalca. Vrstni red mlajši pionirji (letnik 1976): 1. Tomi Vaš, 2. Peter Ahčan (ob Žalec), 3. Aljoša Brinar (Prebold); mlajše pionirke (I. 1976): 1. Bar- bara Podbrežnik (Žalec), 2. Polona Ramšak (Braslovče), 3. Vanja Dolar (Žalec); mlajši pionirji (I. 1975): 1. Renato Grešak (Griže), 2. Robi Kopušar (Žalec), 3. Urban Praprotnik (Prebold); mlajše pionirke (I. 1975): 1. Špela Solar (Žalec), 2. Polona Rotar (Vransko), 3. Nataša Ušen (Šempeter); starejši pionirji (I. 1974): 1. Domen Kurent (Žalec), 2. Aleš Kitak (Griže), 3. Tomi Krašovec (Prebold); starejše pionirke (I. 1974): 1. Saša Fale (Žalec), 2. Aleksandra Antloga (Žalec), 3. Mirsada Sulja-novič (Prebold) itd. Ekipno-pio-nirji: 1. Žalec, 2. Prebold, 3. Griže; pionirke: 1. Žalec, 2. Griže, 3. Vransko itd. Na sliki: Nastop mlajših pionirjev (Odlični tudi na republiškem krosu ) Na 23. jesenskem krosu za pokale Dela v Domžalah je nastopilo 47 občinskih reprezentanc v štirinajstih starostnih kategorijah. Velik uspeh so imeli atleti s celjskega območja, saj so jih od 29 možnih prvih mest osvojili kar 15 ali več kot polovico. Velenjčani so osvojili dve prvi mesti med posamezniki in šest med ekipami, Celjani po eno med posamezniki in ekipno, izredno pa so se ,izkazali predstavniki žalske občine s tremi prvimi mesti, enim med posamezniki in dvema med ekipami. Med posamezniki je zmagal med ml. pionirji A (118 tekmovalcev) Vaš pred Ahčanom (oba Žalec), med ml. pionirji B (115 tekmovalcev) je bil 4. Grešak, ekipno pa sta prvi mesti osvojili ekipi ml. pionirji A in B. Tako so še enkrat potrdili, da so v Savinjski dolini odlični tekači, ki so že pred leti polnili vrste AD Kladi-var v Celju, kot so bili Vipotnik, Naraks, Zuntar, Potrata, Vučer, brat in sestri Urankar ter drugi. Zdaj se ustvarja novo zaledje, ki bo z vestnim delom svoj talent lahko oplemenitilo in nadaljevalo slavo predhodnikov. TV Kegljišče ne bo igralnica Kot blisk se je po Žalcu raznesla vest, da namerava Gostinstvo turizem v sklopu sozd Hmezad žalsko štiristezno avtomatsko kegljišče prepoloviti (!) in na dveh stezah postaviti različne avtomate za igralnico. Idejo bistrih inovatorjev pa prizadeti seveda niso sprejeli z navdušenjem in so takoj stopili v akcijo, da bi kegljišče ostalo takšno kot je. Obnovili so ga pred štirimi leti, opremili z novo avtomatiko in prevlekli stezo z maso, tako da je usposobljeno tudi za tekme republiškega ranga, kamor so se kegljači Hmezada tudi uvrstili, medtem ko ženska ekipa nastopa v 2. republiški ligi. Pri akciji, da ne bi prišlo po neumnem do uničenja kegljišča, so bili glavni člani kegljaškega kluba, ki v objekt, čeprav ni njihov, vložijo tudi veliko prostovoljnega dela, da je vedno brezhiben in primeren tudi za zahtevnejša tekmovanja: Sreča je, da so v sozdu Hmezad tudi pametni ljudje, ki so uvideli, da ni dobro uničevati objekta, ki je izrednega športnega in rekreativnega pomena za ljudi vseh starosti. O pomenu rekreacije pa danes ni treba posebej govoriti, razen tistim, ki se bolj usmerjajo v igralne avtomate. Tako je predsednik poslovodnega odbora sozd Hmezad Vlado Gorišek v pismu, ki ga je poslal KK Hmezad med drugim tudi zapisal: »Z omenjeno delovno organizacijo (Gostinstvo turizem — op. p.) je dogovorjeno; da ne bodo ukinili štiristeznega kegljišča, tako da se bo ta dejavnost tudi v bodoče odvijala in ne bo podobnih ovir.« Ljubiteljem kegljanja se je odvalil kamen od srca, saj so se prepričali, da so še ljudje, ki trezno razmišljajo. Seveda pa se bo treba dogovoriti o ceni uporabe kegljišča, vendar je to čisto kaj drugega, kot uničiti stezi in postaviti igralne avtomate. Celoten primer se je na srečo končal dobro za ljubitelje športa in rekreacije, ki upajo, da v bodoče ne bodo več žive priče kakšne podobne umotvorne inovacije za »rešitev« kakega objekta. T. VRABL Najboljši konjeniki v Gotovljah? Konjeniški klub Gotovlje ima izjemno priložnost, da prihodnje leto, ko je na vrsti Slovenija, organizira državno prvenstvo v preskakovanju ovir za vse kategorije. Predlog je bil izrečen na letošnjem državnem prvenstvu v Novem Sadu, kjer je Aleš Pevec, član KK Gotovlje in edini športnik zveznega razreda v žalski občini, že drugič zapored postal državni prvak s konjem Dragonerjem. Vsi, ki se s konjeniškim športom ukvarjajo, so že slišali za vsakoletno dobro organizacijo ene izmed republiških dirk, kjer se zbere tudi po 2500 do 3000 gledalcev, kar na drugih podobnih prireditvah ni običajno. Skupina zanesenjakov iz Goto-velj je ustni predlog z veseljem in navdušenjem sprejela, vendar se je znašla pred kopico problemov, ki jih je treba začeti nemudoma odpravljati. Konjeniki iz Gotovelj so trenutno brez svojega vadbenega prostora, osem konj pa ima- jo v sposojenem hlevu Hmezada na Ložnici, ki pa zlasti pozimi za konje in njihovo zdravje ni primeren. V klubu bi radi za dalj časa rešili obstoj konjeništva v občini, zato so prišli do ideje, da bi zgradili konjeniški center. To pa pomeni, da bi imeli svoj tekmovalni hipodrom, ob njem pa zidane hleve s sanitarijami in drugimi prostori, na vrhu pa bi bila tribuna za gledalce. Da bi objekt do prihodnjega leta bil gotov, bo potrebno ogromno dobre volje in razumevanja vseh, ki morajo za takšno ureditev dati svoje ustno soglasje ali finančno pomoč. Začne se pri različnih službah skupščine občine Žalec, Hmezadu, športnih organizacijah, krajevni skupnosti in še pri kom. Člani KK Gotovlje so pri akciji pripravljeni pomagati tudi s prostovoljnim delom. Če bi dobili željeni objekt, bi lahko izvedli državno prvenstvo, še nadalje razvijali tekmovalno' konjeništvo in, kar pa je najpo- membnejše, vključili bi se lahko tudi v turistično ponudbo za prosto rekreativno jahanje. Med ljudmi je veliko zanimanje za igranje tenisa (ob hipodromu naj bi kasneje zgradili še tenis igrišči), zdaj prihaja v modo tudi jahanje. Zlasti vneti so tujci, vendar ti zahtevajo tudi svoj red in komoditeto, vse pa so pripravljeni plačati. Okolica Gotovelj je s čudovito naravo kot nalašč za turno in rekreativno jahanje. Ideja je dobra, pogoji (naravni) tudi, volja ljudi zlata vredna. Vendar samo to še ni dovolj za realizacijo objekta, ki bi bil lahko izrednega pomena za celotno spodnjo Savinjsko dolino in še kaj več. Fantje so odšli v akcijo. Upamo, da ne bodo naleteli na kategoričen odpor, ki smo ga tako pogosto navajeni. Odgovorni naj si vzamejo čas in široko odprejo ušesa ter prisluhnejo njihovemu pripovedovanju. Roka je ponujena, zakaj je ne bi sprejeli? TONE VRABL ŠŠD mad najboljšimi v Sloveniji Telesna kultura za vsakogar V Ljubljani so na zaključni prireditvi podelili zlate, srebrne in bronaste plakete za delo šolskih športnih društev v šolskem letu 1987/88. V popularnem tekmovanju jih je sodelovalo izmed 600 osnovnih šol, kolikor jih je v Sloveniji, 237, plakete pa je osvojilo 224 ŠŠD, od tega 55 na celjskem območju, kar je velik uspeh. Lep delež imajo pri tem tudi šolska športna društva v žalski občini, ki V so se tako kot prejšnja leta tudi v zadnjem tekmovanju izredno dobro uvrstila, saj so zbrala kar osem plaket, od tega tri zlate in pet srebrnih. Med osnovnimi šolami sta zlati plaketi osvojili ŠŠD na osnovnih šolah S. Šlander v Preboldu in P. Šprajc-Jur v Žalcu, srebrne pa osnovne šole oz. njihova ŠŠD N. Cilenšek v Grižah, V. Bagat v Braslovčah, V. Šlander na Polzeli, Bratov Juhart v Šempetru in M. Širca v Petrovčah. Zlato plaketo je osvojilo tudi ŠŠD na osnovni šoli s prilagojenim programom L. Mikuš v Žalcu. Med pedagogi s področja telesne kulture sta bila tokrat nagrajena Bogdan Kučer iz OŠ P. Šprajc-Jur in Marija Satler iz OŠ Vransko. TV Na seji sveta za telesno kulturo pri občinski konferenci SZDL Žalec, ki jo je kot predsednik vodil Adi Vidmajer, je bilo poleg problematike kegljišča (o tem poročamo v drugem sestavku) na dnevnem redu tudi ocena delovanja telesne kulture žalske občine v devetih mesecih. Kljub mnogim težavam in nepredvidljivim neprijetnostim se v žalski občini lahko pohvalijo, da trenutno na telesno-kulturnem področju nimamo več» jih problemov in da so odgovorni tudi doslej opravili vse naloge, ki so jih imeli v letošnjem delovnem programu. Pri tekmovalnem športu sta v žalski občini v ospredju skrb za delo z najmlajšimi v WZ in šolah ter izvajanje sindikalnih športnih iger, imajo pa tudi nekaj pravega ligaškega športa, kjer prednjačijo odbojkarji, nogometaši, strelci, šahisti, kegljači in konjeniki, morda tudi smučarji skakalci. Športne objekte imajo v vseh krajevnih skupnostih, razen na Ponikvi, v zadnjem času pa so dobili lep objekt tudi v zaselku Levec, kjer so domačini sredstva ZTKO^ispešno oplemenitili z lastnim prostovoljnim delom. Do poletne sezone so obnovili oba bazena v Preboldu in na Vranskem, za katera pa bo prihodnje leto treba najti trajnejša oskrbnika. Tri društva Partizana trenutno obnavljajo telovadnice. Na Polzeli bodo z obnovo končali prihodnje leto, v Taboru z deli dobro napredujejo, temeljite obnove bo deležen tudi dom v Braslovčah (letos centralna, okna itd., prihodnje leto zaključna dela). Prednost posameznih objektov je v tem, da so jih večinoma gradili ob šolah, saj jih te uporabljajo v dopoldanskem času, popoldne pa ostali. Zaradi tega so objekti tudi dobro vzdrževani. Nekaj problemov je s športnim parkom v Žalcu, kjer je več skrbnikov posameznih objektov, delo in učinkovitost Partizana pri skrbi za celoto pa je premajhna in neučinkovita. Posebno področje predstavljajo kadri, zlasti tisti, ki morajo imeti potrdilo o strokovnem znanju, kar še posebej velja za varnostnike ob bazenih, jamarje in upra-vljalce z vlečnicami ter učitelje smučanja. V žalski občini je kadrov številčno sicer dovolj, vendar pa jih ni, ko bi jih za določeno delo potrebovali. Problem je v nagrajevanju, kajti vsak raje kaj postori doma ali honorarno, kot pa da zastonj dela v kakšnem društvu. Pri TKS in ZTKO Žalec bodo zato pripravili tudi predlog za nagrajevanje vaditeljev, saj je tisti, ki vzgoji dobrega športnika ali ekipo, upravičen do denarnega povračila, ne pa samo občasne pisne pohvale ali stiska roke. Vzgoja mladih je odgovorno delo, zato je treba ljudi ustrezno stimulirati. Minili so časi čiste ljubezni do dela v društvih, zato je treba najti druge ustrezne spodbude. Na seji je bila izrečena tudi misel predsednika ZTKO Žalec Bruna Randla, da v bodoče zaenkrat ne bodo širili števila športnih panog, pač pa razvijali tiste, za katere že imajo ustrezne objekte, kadre in ostale pogoje. TONE VRABL Štiri ekipe iz naše občine V I. in II. republiški odbojkarski ligi iz naše občine nastopajo kar štiri ekipe. V prvi slovenski ligi nastopajo igralci Partizana Šempeter, v drugi republiški ligi druga ekipa Šempetra ter ekipa Partizana Braslovče in ženska ekipa Partizana Braslovče. Po drugem kolu so šempetrski odbojkarji, ki nastopajo v I. slovenski ligi, obe srečanji izgubili, in sicer v gosteh pri ekipi Narodnega doma v Ljubljani in doma proti ekipi Granita, druga ekipa pa je dvakrat zmagala, in sicer v Ljubljani proti drugi ekipi Narodnega doma — gladko s 3:0 in nato v drugem kolu doma proti ekipi Pionirja iz Novega mesta. Braslovčam so v prvem kolu doma premagali Črnuče s 3:0, ženska ekipa Braslovč pa istoimensko ekipo s 3:2, v drugem kolu pa so Braslovčanke gostovale pri ekipi Pionirja v Novem mestu in izgubile 3:0, članska ekipa Braslovč pa je gostovala v Kamniku in izgubila 3:1. Na sliki druga ekipa Šempetra: Vasle, Ušen, Udovič, Flis, Štojs, Štorman, Cestnik, Dagin, M. Žnideršič, Božič in B. Žnider- T. TAVČAR Republiški prvaki za leto 1988 Vnema tekmovalcev v orientacijskem teku v Planinskem društvu Za-bukovica ne popušča. Že na prvem tekmovanju, ki so se ga udeležili kot ekipa, so na prvenstvu Planinske zveze Jugoslavije dosegli osmo mesto. Bili so tudi edina ekipa, v kateri je tekmovalo dekle. Lepe rezultate pa dosegajo tudi v republiški orientacijski ligi, saj je Mito Kot v svoji kategoriji v Kranju osvojil prvo mesto. Tekmujejo na Hrvaškem, v Somboru; za pokal Mak-Nušsf Hribar in Bojan Jevše-var dosegla prvi mesti. Udeležili pa so se tudi republiškega prvenstva Hrvaške. V posameznih kategorijah je bila Nuša Hribar druga, Bojan Jevševar pa četrti, Srečko Mohorko in Mito Kot pa tretja. Najboljše rezultate pa so dosegli na dvodnevnem tekmovanju v Ljubljani, ki je štelo za republiško prvenstvo Slovenije. Prvi dan so bili Jevševar, Kot in Hribarjeva prvi, Matjaž in Damjan Čulk pa tretja. Jure Pražnikar, Toni Grabner in Tina Veligošek pa so bili v prvi deseterici. Drugi dan, ki je štel za Milovanovičev memorial, so malo po-pustitli, saj je bil prvi samo Mjto Kot, druga Nuš,a Hribs^ in, četrtf Bojan Jevševar, s cimer so osvojili naziv' repu-bliškfega prvakà za 1610*1988. Tori) Grabner pa je*bil šesti v'Sloveniji. • F. Ježovnik AVTO’ RALLY TUDI SKOZI ANDRAŽ Ljubitelji avto relija so drzne vozni ke z državnim prvakom-Branetom KUzmičem na čelu lahko opazovali tudi v Andražu, saj je tekmovalna proga potekala skozi ta kraj. T. T. Gašper Založnik državni prvak Gašper Založnik, doma iz Šempetra, sicer pa dijak prvega letnika strojne tehniške srednje šole v Celju, je postal državni prvak v motokrosu z motorji do 80 ccm. Star je komaj 15 let in je dosegel velik uspeh. O tem nam je pripovedoval takole: »Ko je brat Srečko nehal s tekmovanji, dosegel je nekaj kar dobrih rezultatov, se je oče odločil, seveda pa sem tudi jaz imel veselje, da bi tekmoval naprej jaz. Prvič sem se usedel na motor za motokros, ko sem hodil v šesti razred. Višek sem dosegel letos. Nastopil sem na šestih dirkah in vedno sem bil med prvo trojico. Najresnejši kunkurent je bil Sitar iz Ljubljane, katerega sem premagal le za dve točki. Za ta šport imam izredno veselje, je pa zelo drag. Po zaslugi mame in očeta lahko hodim na dirke in treniram. Ker v naši občini ni kluba, sem član AMD Slovenske Konjice, ki mi tudi pomaga. Imam tudi motor 125 ccm in tudi z njim tekmujem, vendar zaenkrat z njim nimam takšnih uspehov kot z manjšim. Tu so prekaljeni tekmovalci, kot so Urbanija iz Lukovice, Zajc iz Šentvida pri Stični in drugi. Ta šport vzame veliko časa. Poleg vožnje z motorjem, imam teren v Založah, je treba veliko trenirati za kondicijo. Če bosta oče in mati pripravljena še pomagati, bom še tekmoval« Mi mu v imenu uredništva čestitamo in želimo še veliko srečnih voženj. TONE TAVČAR Za vsakogar nekaj Razgibajmo življenje •Jfc Ker so športne igre kolektivni šport, si morate zanje najti sebi AX1 primerno druščino, ki mora biti homogena tako po zanimanju kot ll po znanju. Tudi v mnogih rekreacijskih skupinah, ki se ukvarjajo s tako imenovano splošno vadbo, vključujejo v svojo dejavnost tudi športne igre. Košarko, nogomet pa lahko igrate tudi v rekreacijski skupini v okviru delovne organizacije, šole, krajevne skupnosti, stanovanjske soseske, v športnem društvu ali preprosto s prijatelji. Program športno-rekreativnih dejavnosti ne bi bil popoln, če ne bi vključili tudi posameznih športnih iger, ki na rekreativni ravni na svojevrsten način bogatijo človekovo osebnost. V razvoju slehernega posameznika ima igra pomembno mesto, saj preko nje v zgodnjem otroštvu spoznava svet in si nabira potrebne življenjske izkušnje. To še zlasti velja za igranje v večjih ali manjših skupinah. kjer posameznik pride v stik s sovrstniki. Zorenje slehernega človeka je v skupini nedvomno bogatejše, saj so socialni stiki pogostejši, vzpostavljajo se prijateljski odnosi, človek bolje spozna sočloveka, spoštuje tudi njegove želje in interese, skratka v odnosu do drugih postaja bolj human. Igra. tudi športno-rekreativna. lahko vpliva v različnih obdobjih življenja človeka bistveno na njegovo vključevanje v družbeno življenje £-K • Orijentacijski šport zahteva od nas, da v neznanem in nepregled-VJVT nem območju poiščemo pravo smer, pri čemer moramo najti lx kontrolne točke v določenem vrstnem redu ali poljubno Pri tem si lahko pomagamo s kompasom in zemljevidom. Orijentacije se lahko lotimo peš (s kolesom, smučmi, če to dovoljuje pravilnik). Orijentacija je lahko tudi nočna. Otroci bodo pri tej obliki rekreacije spoznali mnogo koristnega, tudi kaj takega, kar v šolskih klopeh le težko pridobijo. Pri nas so za to športno zvrst enkratni-idealni naravni pogoji. Kjerkoli prebivate, je moč najti tudi teren za orijentacijo. Le zahtevnost in dolžino proge moramo prilagoditi svojim telesnim sposobnostim. s Med športno — rekreativnimi aktivnostmi je tudi kegljanje. Prav-*J«V zaprav bi lahko rekli, da keglja že kar veliko število občanov. / I’ Ce radi kegljate in ste morda na kegljišču celo večkrat tedensko, potem vam je okolje poznano, manj pa tistim, ki bi kdaj pa kdaj zalučali kroglo po kegljaški stezi. V poznih jesenskih dneh, ko vremenski pogoji pogosto niso ugodni za bivanje in aktivnosti v naravi, bo kegljanje prav lahko izpolnilo vaš dnevni ali tedenski rekreativni program Za tiste, ki se prvič podajate na kegljišče, naj povemo nekaj osnovnih značilnosti: Ogrevanje je pomembno za vsako panogo in seveda tudi za šport-no-rekreativno dejavnost. Na ta način se organizem posameznika z vsemi funkcijami pripravi na določeno obremenitev in napore, ki jih zahteva taka ali drugačna aktivnost. Tudi glede ogrevanja moramo omeniti, da ni kaj dosti priljubljeno — v navadi, zlasti ne med rekreativnimi kegljači. Posledice so bolj ali manj poznane, saj mnogi zaključijo s kegljanjem, še preden so opravili nekaj lučajev in to zaradi natrganih mišic in vezi, zvinov, udarcev in drugih poškodb. Pred začetkom kegljanja moramo ogreti predvsem tiste dele telesa, ki bodo pri metu krogle najbolj sodelovali. To so predvsem mišice in vezi skočnega, kolenskega in kolčnega sklepa ter rok in ramenskega obroča, zlasti tiste roke, s katero boste lučali kroglo. V naslednji številki pa kaj več o pripravah na Smučarsko sezono, rekreacijo v telovadnici ipd., mogoče že tudi kaj po želji bralcev Adi Vidmajer Jamarski koledar Publikacija trajne vrednosti Visokogorski kras je že od nekdaj privabljal posamezne jamo-slovce, vendar so pomembnejša odkritja in raziskave plod zadnjih dveh desetletij, ko so bila odkrita in raziskana naša najgloblja brezna in nekatere nadvse zanimive jame. Med že dolgo znanimi pa je vsekakor znamenita paleolitska postaja Potočka zijalka na Oljše-vi, ki je neločljivo povezana z imenoma profesorja Srečka Brodarja in njegovega sina Mitje, ki sta dala naši in svetovni javnosti vpogled v prazgodovino paleolitskega — ledenodobnega človeka na naših tleh. Osem let je, po odkritju 1928 leta, njuno delo usmerjeno v izkopavanje Potočke zijalke. Najdbe so poleg ostankov ledenodobne favne vsebovale tudi kulturo srednjega aurignaciena, dobo, značilno pó kamnitih klinih, strgalih, praskalih in vbodalih ter po koščenih konicah, izdelanih večinoma iz kosti jamskeqa medveda. Tako je napisano na prvi strani stenskega koledarja »100 — LET SLOVENSKEGA JAMARSTVA“ za mesec januar 1989, ki je ponovno plod organizacijskih in publicističnih prizadevanj preboldskih jamarjev. Že šesto leto bogatijo slovenski prostor s tovrstnimi edicijami in so si zaradi njih pridobili širok krog stalnih odjemalcev. Tudi v jubilejnem letu, ki je pred njimi, upajo, da bodo delovne organizacije, zasebni obrtniki in drugi imeli na stenah tovrstne koledarje, ki je zaradi bogastva teksta, 37 fotografij, dokumentarnosti posnetkov očeta jamske fotografije Francija Bara in zaokrožene lepe in tekoče slovenske besede na zadnji strani koledarjev s podpisom dr. prof. Franceta Habeta publikacija trajne vrednosti. Tudi po preteku koledarskega leta bo marsikje ostal na steni ali med ostalimi publikacijami v hišni knjižnici. To pa je tisto, kar daje koledarju dodatno vrednost in pomen. -OV- Šahovske vesti Naši šahisti v Sl. Konjicah Šahovski klub Slovenske Konjice je pripravil osemnajsti tradicionalni ekipni hitropotezni turnir, ki se ga je udeležilo deset ekip. Med njimi so bile tudi ekipa ŠK Žalec I, druga ekipa mladincev ŠK Žalec, ŠK Savinjčan iz Šempetra in ekipa šahistov Društva upokojencev Žalec. Zmagali so šahisti ŠK Žalec z 31 točkami in prejeli pokal v trajno last, in sicer v postavi: Džordževič, st., Brinovec, Bombek in Zorko. Tretja je bila ekipa ŠK Savinjčan iz Šempetra, mladinci ŠK Žalec so bili šesti pred ekipo Društva upokojencev iz Žalca. Upokojenci in invalidi šahisti v Avstriji V Bistrici ob Dravi pri Spittalu v Avstriji je potekal mednarodni pokalni turnir, na katerem je sodelovalo 150 šahistov iz Avstrije in Slovenije. Med njimi so bili šahisti Društva upokojencev in Društva invalidov iz Žalca v sestavi: Florjane, Pevnik, Grobelnik in Vu-herer; osvojili pa so četrto mesto, ekipa Društva invalidov pa šesto. Uspešnejši so bili posamezniki na hitropoteznem turnirju, kjer je v C skupini zmagal Rudi Florjane, v B pa je bil Ivan Pevnik tretji. Oba sta prejela pokal v trajno last. TEDEN ŠPORTA — V okviru praznovanja krajevnega praznika je TVD Partizan Polzela v sodelovanju z drugimi društvi ter or» ganizacijami pripravil vrsto športnih prireditev. Največ uspeha so imeli domači športniki, vseh skupaj pa je nastopilo 245. Na posnetku vidimo šahovski turnir, kjer je zmagala med šestimi ekipami ekipa TVD Partizana Polzela, sledita pa SŠ Savinjčan Šempeter in TN Polzela. T. TAVČAR Strelstvo Občinsko sindikalno tekmovanje Tudi letos je Telesnokulturna skupnost Žalec organizirala sindikalno tekmovanje v streljanju z zračno puško, katerega se je udeležilo 222 strelcev in strelk, med njimi jih je bilo kar 43 iz KIL Liboje. Rezultati moški (prvi trije): Žalec: Škodnik (SIP), Puk-majster (TN Polzela), Krajnc (Fer-ralit j ; Liboje: Marko (LIKO), Martinovič (KIL), Grm (Zarja); Šempeter: Zagoričnik (Aero), Tkavc (Aero), Cotič (Aero); Vransko: Jelen (Obrtniki), Valenčič (SIP), Šmigoc in Veniger (PM Žalec); Polzela: Schmidt (Garant), Plohl (Garant), Ošep (Garant); Braslovče: Kralj (SIP), Hribernik (VIO), Meznarič (Obrtniki). Uspešen start v prvi republiški ligi V Celju sta se v petek, 30. septembra, pomerili ekipi SD Žalec in Celje, ki nastopata v prvi republiški ligi — vzhod. Ekipa Žalca (v postavi Mladen Melanšek, Vojko Škodnik, Jani Pukmajster in Justin Smrkolj) je s 1458 krogi premagala SD Celje, ki je dosegla 1446 krogov. Tokrat se je najbolj izkazal Justin Smrkolj, ki je s 378 krogi dosegel občinski rekord in le za krog zgrešil državni rekord. Tekmovanje strelcev, lovcev in članov ZRVS V Založah pri Polzeli so se v začetku meseca srečali strelci, lovci in vojaške starešine ZRVS v prijateljskem tekmovalnem srečanju. Tekmovali so v streljanju z MK v tarčo srnjaka na razdalji 35 metrov. Zmagala je ekipa strelcev pred lovci in starešinami ZRVS. Ekipe so prejele pokal KS Polzela. Tekmovanje za pokal KS Prebold Ob prazniku KS Prebold je potekalo tudi tekmovanje v streljanju z zračno puško, in sicer na novem strelišču v Preboldu. Prvo mesto in pokal je osvojil Mladen Melanšek, pri pionirjih pa si je zlato medaljo pristreljal Kristjan Pukmajster, član SD Žalec. -jp Nepričakovan poraz V drugem kolu prve republiške lige sta se srečali ekipi Uniorja iz Zreč in Žalca. Srečanje so domačini izgubili, in sicer v postavi: Pukmajster, Škodnik, Smrkolj in Melanšek, skupaj s 1435 krogi. Ekipa Zreč je dosegla 1441 krogov, najboljši strelec pa je bil Melanšek iz Žalca s 370 krogi. V naslednjem kolu čaka Žalča-ne težko srečanje z odlično ekipo F. L. Vuk iz Hotinje vasi na njihovem strelišču. —iP ( Lahko bi bilo Po osvojenem 2. mestu v vzhodni republiški območni ligi v sezoni 87/88 so se nogometaši Partizana Žalec uvrstili v republiško ligo, kar je njihov doslej največji uspeh. Čeprav nastopa pet slovenskih ekip v 1. B zvezni ligi in medrepubliški ligi (Olimpija, Koper, Maribor Branik, Teol Slovan in Rudar) in je tako republiška liga nekoliko slabša kot prejšnja leta, pa nogometaši Žalca vseeno nastopajo med boljšimi ekipami. To potrjuje tudi njihova uvrstitev, saj so po 8. odigranih kolih (do 16. oktora) v prvi polovici lestvice, pa čeprav bi bili z malo več spretnosti lahko še više. V osmih tekmah so osvojili devet točk ali 50 odstotkov vseh razpoložljivih. Doslej so imeli ugodnejši razpored, saj so doma odigrali kar pet tekem in samo trikrat gostovali, vendar te priložnosti niso znali izkoristiti, saj so samo dvakrat zmagali (proti Vozilom 2:0 in Stolu Virtusu 1:0) ter kar trikrat igrali neodločeno (Domžale 2:2, Pohorje 0:0 in Kovinar 3:3). Gostovali so trikrat in enkrat zmagali (Sloboda 2:1) ter dvakrat izgubili (z Rudarjem 1:0 in Muro 2:1). Razliko v golih imajo 11:9. Že iz tega je razvidno, da bi lahko imeli dve do tri točke več, s takšnim zbirom pa bi mirneje nadaljevali pr- bolje venstvo. Do konca jesenskega dela je še pet kol, igrali pa bodo v gosteh z Izòlo, doma z Medvodami, v gosteh z Ljubljano, doma z Ingradovim Kladivarjem in za zaključek še gostovali pri Elkroju v Mozirju. Če bi osvojili štiri točke, bi jih ob koncu imeli 13 ali 50 odstotkov. Franc šarlah, tehnični vodja ekipe: »Veliko problemov smo rešili s sponzorjem Hmezadom, zdaj pa naj bi s pomočjo TKS in obrtnikov uredili še zahtevano ograjo, kajti drugače doma ne bomo več smeli igrati.« Stevo Stefanovič, trener ekipe: »Lahko bi imeli kakšno točko več, kar bi pomenilo tudi boljšo uvrstitev na lestvici. S Kovinarjem smo doma vodili že 3:1 in vendar ob koncu osvojili samo točko. Posebej v 2. polčasu smo igrali, kot da bi bili hromi. Res je, da smo nekaj tekem igrali nepopolni (kazni, poškodbe), vendar to ni opravičilo še za zlasti doma izgubljene točke. Bolje igramo v gosteh, saj smo premagali Svobodo, z Rudarjem in Muro pa smo bili domala vso tekmo boljši, vendar na koncu izgubili. Kaj ti pomaga biti boljši, če ne daš gola. To bo treba v bodoče popraviti.« T. VRABL ŠPORTNE VESTI V 9. kolu slovenske nogometne lige so nogometaši Partizana Hmezad gostovali v Izoli. Z neposrednimi tekmeci na prvenstveni lestvici so igrali neodločeno 0:0. Z desetimi točkami so sedaj na odličnem sedmem mestu. V 3. kolu republiške odbojkarske lige so igralci Šempetra gostovali v Ljutomeru in izgubili z rezultatom 3:2. Kljub vodstvu 2:1 v setih in 14:10 v četrtem nizu so naenkrat popustili in tako nesrečno zgubili. Dežurstvo na vodovodu Dežurni monter za popravilo okvar na glavnih vodih v občini Žalec: od 24. 10. do 31. 10. 1988 — Jakob Olip, Pongrac 21 od 31. 10. do 7. 11. 1988 — Bogdan Pantner, Polzela 209 od 7. 11. do 14. 11. 1988 — Marko Dolinar, Griže 35 od 14. 11. do 21. 11. 1988 — Vlado Super, Vel. Pireäica 5/e od 21. 11. do 28. 11. 1988 — Tone Jager, Prebold 62/a Opomba: Dežurni se nahaja v DO Komunala Žalec od 12. do 12.30 le v času prostih dni (sobota, nedelja, praznik), ob delavnikih popoldne pa je doma. Sporočila o okvari lahko oddate tudi v nabiralnik pred DO Komunala ZAHVALA Mnogo prezgodaj nas je zapustil naš dragi mož in očka LUDVIK PAVLIČ iz Braslovč Iskrena hvala vsem prijateljem in znancem za darovano prelepo cvetje in vsem številnim spremljevalcem na njegovi zadnji poti. Še posebna hvala njegovim sodelavcem iz DO Hmezad-Mesni-ne Čelje in lovskim tovarišem iz LD Braslovče za nesebično pomoč v najtežjih trenutkih. Iskrena hvala vsem sorodnikom in sosedom za pomoč, govornikom za poslovilne besede in duhovniku za opravljen obred. Žalujoči: žena Vida, hčerka Irenca, sin Sandi in ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža DUŠANA HLAČARJA iz Griž se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in denarno pomoč. Zahvaljujem se tudi DO Komunala Žalec, Skupščini občine Žalec, govornikom, pevskemu zboru in godbi na pihala Zabukovi-ca in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoča: žena Vera V SPOMIN iz Pariželj Nemo stojimo ob tvojem preranem grobu in ne moremo verjeti kruti resnici, da že pet let obiskujemo tvoj zadnji dom. Hvala ti za plemenitost. Hvala vsem, ki vam zastane korak in spomin nanj. Vsi tvoji IVU DERNAČU 12— SAVINJSKI OBČAN — Oktober 1988 Prometne nezgode Dne 24. septembra je ob 14.30 na magistralni cesti v Žalcu voznik os. avtomobila CE 170-089 Mitja Pavlin (26 let) iz Celja pri zavijanju v levo — na obvoznico izsilil prednost vozniku os. avtomobila G. 81.383 (A) Antonu Tscheppeju. V trčenju sta se laže poškodovali sopotnici v Pavlinovem avtomobilu Pia in Alenka Pavlin, na vozilih pa je nastala večja materialna škoda. Dne 1. oktobra ob 18.45 se je na lokalni cesti na Bregu pri Polzeli voznik kolesa z motorjem Matej Vošnjak (18 let) iz Pariželj, ki je vozil po levi, zaletel v voznico kolesa — Andrejo Basle (16 let), ki je vozila pravilno po desni, vendar brez luči. V trčenju se je Vošnjak huje poškodoval. Neprimerna hitrost je botrovala nezgodi 6. oktobra ob 12.10 na regionalni cesti na Polzeli. Voznika os. avtomobila CE 110-198 Srečka Lavbiča (31 let) iz Petrovč, je med vožnjo proti Polzeli na mokri cesti zaneslo najprej v desno, nato v levo, kjer je trčil v mostno ograjo. V tem trenutku pa so bili na mostu otroci, ki so se vračali iz šole. Mateja Ocvirk, ki se je držala mostne ograje, je zaradi trčenja padla tri metre-globoko z mostu in se hudo poškodovala. Dne 6. oktobra je ob 21.30 na Celjski cesti v Žalcu voznik os. avtomobila CE 137-029 Matjaž Loštrek zaradi neprimerne hitrosti zapeljal v levo v trenutku, ko mu je nasproti pripeljal voznik os. avtomobila CE 246-493 Milan Bekič. V trčenju se je voznik Loštrek huje poškodoval, Bekič pa laže, miličniki pa domnevajo, da je Loštrek vozil pod vplivom alkohola. Dne 7. oktobra je ob 02. uri v Petrovčah patrulja milice hotela zaustaviti voznika neregistriranega motornega kolesa MZ 250 Damjana Gaberška (18 let) iz Šešč, ki pa ni ustavil in je odpeljal dalje. Zaradi prevelike hitrosti je pri stanovanjski hiši v Petrovčah 15 zapeljal v ovinku s ceste in se zaletel v obcestni drog električne napeljave. Pri tem se je laže poškodoval, ugotovljeno pa je bilo, da je vozil pod vplivom alkohola. Dne 11. oktobra je na cestno-železniškem prehodu v ulici Savinjske čete v Žalcu voznik kolesa z motorjem — 52-letni Stanko Polšak z Ložnice — pri spuščenih zapornicah prečkal železniško progo in pri tem spregledal prihajajoči motorni potniški vlak, ki ga je zbil po tiru, a je k sreči obležal izven proge, vendar je bil kljub temu hudo poškodo- van. Tega dne je ob 16,30 na lokalni cesti v Libojah vozil pod vplivom alkohola motorno kolo Edvard Šalec (34 let) iz Migojnic, ki je izgubil oblast nad vozilom, padel in se hudo poškodoval. Kazniva dejanja V noči na 16. september je neznani storilec iz avtomobila Antona Lužarja iz Doberteše vasi ukradel rezervno kolo in komplet ključev. Dne 17. septembra je bilo v večernih urah izpred zadružnega doma v Letušu Alešu Tržanu ukradeno motorno kolo APN-6, rjave barve. Dne 18. sta v skladišču Hmezad, PE Kmetijstvo Šempeter 12-letni M. M. in 6-letni S. E. spravila v pogon kmetijski traktor, nakar sta v strahu zbežala. Premikajoči traktor je nato povzročil veliko materialno škodo. Dne 19. septembra je ob 10.30 17-letni B. I. iz Žalca na tržnici prodajalcem sadja ukradel priročno blagajno, ki jo je nato skril, a so ga miličniki kljub temu odkrili. B. I. je osumljen tudi več roparskih tatvin na območju Celja. V noči na 22. september je neznani storilec Borisu Vohu v Dober-teši vasi izpod kozolca ukradel kardan. V noči na 2. oktober je bilo vlomljeno v stanovanjsko hišo Franca Kolariča na Polzeli. Storilec je hišo preiskal, odnesel pa je lovski nož, daljnoged in kristalno vazo. V noči na 6. oktober je bila Alojzu Satlerju v Založah 42 ukradena motorna žaga husqvarna. Dne 16. oktobra so miličniki prijeli v gostišču jezero v Braslovčah 25-letnega D. P. iz Celja, ki je pred tem vlomil v ta objekt. Med poizvedovanjem pa je bilo ugotovljeno, da je D. P. vlomil tudi v počitniško hišo v Pongracu, za kar je bil izročen preiskovalnemu sodniku. Miličniki so konec septembra in v prvi polovici oktobra obravnavali tudi tatvini marmornih okvirjev nagrobnikov, in sicer na pokopališču v Preboldu in v Braslovčah. Glede na bližajoči se dan mrtvih miličniki opozarjajo, naj občani na grobovih preko noči ne puščajo vrednejših predmetov, večkrat pa naj grobove tudi kontrolirajo, saj so kraje v dneh pred 1. novembrom precej pogoste. Poleg opisanih dejanj je bilo v občini v zadnjem mesecu storjenih še 44 drugih kaznivih dejanj. Prevladujejo tatvine. DUŠAN ZAJC Šempeter 152 tel.: 701-038 SERVIS malih gospodinjskih aparatov — sesalcev, fenov, kavnih mlinčkov, mikserjev — štedilnikov — čiščenje in popravilo bojlerjev Se priporočam! JUGOBANKA °°b^ LJUBLJANA Agencija ŽALEC v Nami Titov trg 2 telefon: 711-231 Pri nas lahko uredite vse vrste bančnih poslov v zvezi s tekočimi računi, plačilom stalnih mesečnih obveznosti, prejemanjem pokojnin, z različnimi načini dinarskega in deviznega varčevanja, vodenjem žiro računov in menjave tujih plačilnih sredstev. Morda potrebujete le strokoven bančni nasvet ali želite poenostaviti svoje denarno poslovanje? Predlagamo vam, da nas obiščete. Skupaj bomo poiskali za vas najbolj ugodno rešitev, kajti pri nas se ravnamo po geslu, da je posel zares dobro opravljen, kadar sta zadovoljna oba. In dokaz dobrega dela je prijazen nasmeh med ljudmi. Delovni čas: Vsak dan, razen sobote od 7.30—12.30 in od 13.30—18.00. ŠE ENO ČRNO ODLAGALIŠČE. Tale posnetek je nastal med potjo po krajevni skupnosti Ponikva. Čisto ob cesti, vsem na očeh, so našli mesto odsluženi avtomobili, pa kopica drugih odpadkov, ki tjakaj prav gotovo ne sodijo, krajanom pa tudi niso v ponos. Irena Baša / GRADIJO DOM NA BRNICI. Na Brnici (457 m) grade nov zidani DOM KRAJANOV, ki naj bi zamenjal sedanjo leseno zgradbo. Stoji na najvišjem vrhu, od koder je lep razgled posebno na vzhod, kjer bo tudi večja terasa. Upajmo, da bo za znani pohod krajanov ob prazniku OF leta 1989. že pod streho. Do doma že sedaj vodita označeni planinski poti (izpred KIL) in čez novi del Kasaz) in vozna pot. Na sliki je skupina članov pihalne godbe, ki je 15. oktobra letos ravno zaključevala s prostovoljnim delom. B. Jordan LETOS 200 VAGONOV JABOLK. Letošnja letina jabolk na Mirosanu je bila kar zadovoljiva. Po besedah ing. Vida Korberja so pridelali 200 vagonov jabolk, od tega so jih tretino prodali za ozimnico, ena tretina je bila industrijskih jabolk, ostale pa so shranili v hladilnice. Da ljudje vedno teže spravijo skupaj denar za ozimnico, dokazuje tudi to, da so letos podrli del ograje na eni od plantaž, da bi si lahko nabrali jabolk. Na sliki: Priprava jabolk za prodajo. t. T. SAVINJSKI MAGAZIN ŽALIEC SMUČARSKA SEZONA JE PRED VRATI. Imate vso potrebno opremo? ČE NE, SE OGLASITE V BLAGOVNICI »SAVINJKA« ŽELEČ, kjer so dobro založeni s smučmi, oblačili, vezmi, čevlji in drugo opremo! SMUČAJTE S SAVI N J KO! nama Ob 12-!etnici veleblagovnice Nama Žalec in dnevu varčevanja 31. oktobru NAMA v Žalcu in Levcu nudi 10%-ni popust pri nakupu — moških, ženskih in otroških oblačil — pletenin — perila — metrskega blaga za gotovinsko plačilo nad 50.000 dinarjev Veleblagovnica "O #*1' ¥1f| Žalec Prodajni center-®- * ■* % -*■ Levec r 4-5 « * • OKTOBER MESEC BLAGOVNICE HMEZAD Ugodno in ceneje na vseh oddelkih blagovnice PRIDITE - PREPRIČAJTE SE!