SKUPSCINSKI
za občine ČRNOMELJ, KOČEVJE, KRŠKO, METLIKA, NOVO MESTO, RIBNICA IN TREBNJE
Leto XII
Novo mesto, 13. novembra 1975
St. 26
VSEBINA
OBČINA RIBNICA:
291. Odlok o minimalnih tehničnih in drugih normativih za vzdrževanje stanovanjških hiš in poslovnih prostorov v stanovanjskih hišah
292. Odlok o določitvi krajevnih skupnosti ter organizacij združenega dela in temeljnih organizacij združenega dela, ki morajo ustanoviti organe in enote civilne zaščite
293. Odlok o prenehanju veljavnosti odloka o ustanovitvi Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ribnica
OBČINA NOVO MESTO:
294.	Sklepi in priporočila za uresničitev resolucije o družbenoekonomski politiki in razvoju ter neposred-
nih nalogah v letu 1975
295. Pravilnik o pogojih in merilih za določanje vrstnega reda upravičencev za pridobitev ter o dodeljevanju stanovanjske pravice v družbenih stanovanjih, zgrajenih ali kupljenih s sredstvi sklada za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu (objavlja Samoupravna stanovanjska skupnost občine Novo mesto)
OBČINA TREBNJE:
296. Odlok o spremembi odloka o proračunu občine Trebnje za leto 1975
297. Sklep o potrditvi finančnega načrta Komunalnega sklada občine Trebnje za leto 1975
Občina Ribnica
291.
Na podlagi 6. odstavka 3. člena zakona o stanarinah (Ur.
1.	SRS št. 50-379/72), 42. člena zakona o gospodarjenju s hišami v družbeni lastnini (Ur.
1.	SRS št. 36-48/74) in 215. člena statuta občine Ribnica (Skupščinski Dolenjski list št. 13/74) je skupščina občine Ribnica na seji zbora združenega dela, družbeno-političnega zbora in zbora krajevnih skupnosti na predlog zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije sprejela dne 20. 10. 1975
ODLOK o minimalnih tehničnih in drugih normativih za vzdrževanje stanovanjskih hiš in poslovnih prostorov v stanovanjskih hišah
1.	člen
Za investicijsko vzdrževanje stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov v stanovanjskih hišah se šteje celotna in delna zamenjava dotrajanih konstrukcij, elementov in opreme ter obnovitvena dela na dotrajanih konstrukcijah, elementih in opremi. Za taka dela se štejejo zlasti:
—	obnova ali zamenjava strešne konstrukcije in kritine,
— obnova ali zamenjava dimnikov in zračnikov, obrob, žlot in strešnih žlebov,
— obnova ali zamenjava strelovodov, skupnih televizijskih in radijskih anten,
— obnova ali zamenjava mizarskih, kleparskih in ključavničarskih elementov,
— obnova fasade hiše,
— popravilo ali zamenjava stopnišč in balkonov,
— popravilo ali zamenjava instalacij in opreme v skupnih prostorih,
— popravilo ali zamenjava dotrajane vodovodne, plinske ali elektro instalacije, hišne kanalizacije, plinskega in kanalskega priključka ter hišnega električnega priključka,
— popravilo ali zamenjava dotrajane instalacije centralne in toplovodne instalacije in hišnega priključka,
— popravilo ali zamenjava centralnih bojlerjev toplovodnega omrežja,
— popravilo delov osebnega in tovornega dvigala,
— popravilo ali zamenjava vertikalne in horizontalne hidroizolacije,
— popravilo ali zamenjava greznic in ponikovalnic,
— popravilo ali zamenjava drvarnic in drugih pomožnih objektov, ki spadajo k stanovanjski hiši,
- pleskanje zunanjih delov oken in vrat na pročeljih hiš, rolet, vetrnic, balkonskih in dvoriščnih ograj, strešnih žlebov, dimniških in strešnih obrob, snegolovov in strelovodov,
- obnova dostopnih poti, parkirišč, zelenic in otroških igrišč, če spadajo k stanovanjski hiši,
- obnova podpornih zidov, če je to potrebno zaradi normalne uporabe stanovanjske hiše.
Stroški po 1. odstavku tega člena bremenijo stanarino, najemnino oziroma prispevek etažnih lastnikov.
2.	člen
Popravilo ali zamenjava posameznih elementov in opreme iz
1.	člena tega odloka se izvaja po predhodni ugotovitvi, da je element ali oprema resnično dotrajana ob normalni uporabi in po poteku s tem odlokom določene dobe trajanja.
Stroški popravil zaradi poškodbe elementov in opreme v hiši, stanovanjih in poslovnih prostorih po krivdi imetnikov stanovanjske pravice in najemnikov gredo v njihovo breme.
V	breme imetnikov stanovanjske pravice in najemnikov gredo tudi stroški, ki nastanejo vsled nepravilne uporabe posameznih naprav, elementov in
opreme v skupnih prostorih in stanovanjih in poslovnih prostorih.
3. člen
Med stroške investicijskega vzdrževanja v breme stanarine spada tudi zamenjava elementov opreme v stanovanju, če jim je potekla doba trajanja. Doba trajanja elementov stanovanjske opreme, upoštevajoč tekoča vzdrževalna dela, kijih mora izvrševati imetnik stanovanjske pravice na lastne stroške, je:
1. zidan štedilnik:	40	let
Čiščenje štedilnika, plošče in dimne cevi, popravilo ali zamenjava samotne obloge, pekača, kotličkov na vodo, grelne plošče, šamotne obloge, kurilne rešetke, obročev, vratič in po-sodeza pepel.
2. Železni premični štedilnik:
201et
ista vzdrževalna dela kot pod točko 1 ter redna zaščita z grafitnimi premazi.
3. Emajliran železni štedilnik:
20 let
ista vzdrževalna dela kot pod točko 2.
4. Plinski štedilnik:	20	let
redno čiščenje, vzdrževanje, popravila in nadomestitev stikal, gorilne šobe, gorilcev, gumbov in priključne cevi.
5. Električni štedilnik:	20	let
redno čiščenje, vzdrževanje, popravila in nadomestitev grel-
nih teles, stikal, kontrolnih luči, termostatov, gumbov, in priključnega kabla.
6. Lončena peč (kurjenje z drvmi ali lignitom):	20	let
čiščenje peči in vratič, popravilo in prelaganje, nadomestitev kurilnih rešetk, vratič in pločevinastih vložkov.
7. Železna peč - litoželezna:
20 let
čiščenje peči, plošče in dimnih cevi ter zaščita z gafitnim premazom, popravila in nadomestitev šamotne obloge, kurilne rešetke, dimnih cevi, obročkov, vratič in posode za pepel.
8. Železna peč — pločevinasta:
12 let
vzdrževanje enako kot pod št. 7.
9. Lutzova peč:	20 let vzdrževanje enako kot pod tč.
7.
10. Termoakumulacijska električna peč:	20 let vzdrževanje in nadomestitev priključnega kabla, grelcev, stikal, gumbov ter kkontrolnih luči.
11. Emajlirana peč na plinsko olje:	15 let čiščenje, vzdrževanje in nadomestitev gorilnika, dimnih cevi in gumbov.
12. Trajno žareča peč na trdo gorivo:	20 let čiščenje, vzdrževanje in nadomestitev kurilne rešetke, vratič, dimnih cevi in gumbov.
13. Toplovodni pločevinasti radiator:	20	let
vzdrževanje in popravilo stikal, ventilov, tesnil, zamenjava koleščka na ventilu in pleskanje.
14. Toplovodni litoželezni radiator:	40	let
vzdrževanje in popravilo ventilov, tesnil in zamenjava koleščkov na ventilu ter pleskanje.
15. Plinski radiator:	35	let
čiščenje gorilcev, mazanje pipe, pregled vlek dimnika in nadomestitev metuljčkastega gorilca ter pleskanje.
16. Infra peč:	10	let
vzdrževanje in nadomestitev stikala, spirale ter potezne vrvice.
17. Peč v kppalnici na trdo gorivo (kurjenje z drvami ali lignitom):
20 let
čiščenje, popravilo in nadomestitev kurilnih rešetk, obloge, dimne cevi, vrat posode za pepel, spajkanje kotlička, nadomestitev armature.
18. WC školjka in bide iz fajan-se ali porcelana:	30	let
redno čiščenje, popravila in nadomestitev sedežne deske in gumi manšete, nadomestitev Škatle in nosilcev za toaletni papir.
19. Umivalnik iz porcelana:
30 let
redno čiščenje, popravila in zamenjava sifona ter nadomestitev zamaška in verižic.
20. WC rezervoar — emajliran:
30 let
Popravilo in nadomestitev tesnil, plavača, potezne vrvice in odsesača.
21. WC rezervoar - plastični:
25 let
vzdrževanje enako kot pod tč. 20.
22. Pločevinasto pomivalno korito — emajlirano:	15	let
čiščenje, popravilo in zamenjava sifona, nadomestitev tesnila, zamaškov z verižico in lesenih okvirjev.
23. Litoželezno pomivalno korito - emajlirano:	30	let
vzdrževanje enako kot	pod tč.
19.
24. Pomivalno korito iz nerjaveče pločevine:	40	let
vzdrževanje enako kot pod tč.
19.
25. Plinski bojler:	20	let
redno čiščenje in odstranjevanje vodnega kamna najmanj vsaki dve Jeti, vzdrževanje in nadomestitev gorilca.
26. Električni bojler:	20	let
redno čiščenje in odstranjevanje vodnega kamna najmanj vsaki dve leti, vzdrževanje in nadomestitev grelca, termostata, varnostnih ventilov, kontrolne luči ter termostatov.
27. Pločevinasta kopalna kad — emajlirana:	30	let
čiščenje, vzdrževanje in nadomestitev odtočnih ventilov, sifona, tesnil, zamaška ter verižice.
28. Litoželezna kopalna kad — emajlirana:	50	let
čiščenje, vzdrževanje in nadomestitev odtočnih ventilov, sifona, tesnil in zamaška z verižico.
29. Vgrajeno kuhinjsko pohištvo:
a) mehki les.	35	let
b) trdi les	45	let
redno čiščenje in vzdrževanje s pleskanjem oziroma lakiranjem, nadomestitev okovja.
30. Vgrajeno sobno pohištvo:
a) mehki les	40	let
b) trdi lets	50	let
vzdrževanje enako kot pod tč. 29.
31. Navaden lesen in ladijski pod:
a) položen na izolirano podlago
25	let
b) položen na neizolirano podlago	10	let
redno vzdrževanje, manjša popravila.
32. Lamelni parket (jesenov, bukov, hrastov).	30	let
redno vzdrževanje z loščenjem ali lakiranjem, manjša popravila.
33. Bukov in jesenov parket:
50 let
redno vzdrževanje s struženjem, loščenjem ali lakiranjem, manjša popravila.
34. Hrastov parket:	80	let
vzdrževanje isto kot pod tč. 33.
35. Tlaki iz umetnih mas:
a) guma, linolej, podolit, likolit
20 let
b) topli podi, vinaz	10 let
c) tapisom	20	let
redno vzdrževanje z umivanjem in loščenjem z dovoljenimi loščili.
36. Ksilolit tlak:	25	let
redno vzdrževanje z loščenjem.
37. Teraco in venecianski tlak:
80 let
(redno vzdrževanje, pranje, mazanje).
38. Betonska tla:	40	let
redno vzdrževanje	(čiščenje,
pranje).
39. Tlak iz keramičnih ploščic:
40 let
redno vzdrževanje s čiščenjem in nadomestitev razbitih in poškodovanih ploščic.
40. Tlak iz marmorja:	100	let
redno vzdrževanje	(čiščenje,
pranje).
41. Lesene rolete (esslinger in polkna):	30.1et vzdrževanje in nadomestitev potezne vrvice, avtomata in okovja.
42. Pločevinaste ali plastične žaluzije:	40 let redno vzdrževanje, popravilo in nadomestitev okovja in pleskanje.
43. Platnene zavese s samonavi-jalci:	10	let
vzdrževanje in nadomestitev potezne vrvice in avtomata.
44. Lesena vrata:	50	let
redno vzdrževanje, popravila in nadomestitev ključavnice, ključev, kljuk, ščitnikov, tečajev in drugega okovja ter pleskanje.
45. Leseni vratni okviri: 60 let redno vzdrževanje, pleskanje.
46. Lesena okenska krila in okvirji na fasadi:
redno vzdrževanje oliv, profilov in ostalega okovje.	40	let
47. Lesena notranja okna:50 let redno vzdrževanje in nadomestitev zaključkov, oliv, profilov, ostalega okovja ter pleskanje.
48. Kovinska krila in okvirji na fasadi:	80	let
redno vzdrževanje in nadomestitev zaključkov, oliv, profilov, ostalega okovja ter pleskanje.
49. Keramična zidna obloga:
50 let
redno vzdrževanje in čiščenje, nadomestitev razbitih in odlepljenih ploščic ter stičenje.
50. Električna instalacija:
a) nadometna
b) podometna
20 let 50 let
redno vzdrževanje, nadomestitev varovalk, stikal, vtičnih doz, svetlobnih teles. 51. Domofon-ska instalacija in električna ključavnica:	20	let
redno vzdrževanje in nadomestitev tipalk, slušalk, mikrofonov in priključnih vrvic.
Stroški zamenjave zgoraj navedenih elementov opreme v
etažnih stanovanjih bremenijo etažne lastnike.
4. člen
Tudi po poteku dobe trajanja navedenih elementov opreme gre zamenjava v breme stanarine le v primeru, če obstoječega ni mogoče popraviti.
Za elemente opreme, katerih pred iztekom dobe trajanja ni mogoče usposobiti za uporabo s popravilom, prispeva stanovanjska skupnost izjemoma amortizirani del stroškov le, če je postal element opreme neuporaben brez krivde imetnika stanovanjske pravice.
Ne glede na dobo trajanja posameznih elementov opreme iz
3.	člena se element opreme zamenja, če je postal neraben brez krivde stanovalca.
5. člen
Stroški za revitalizacijo starih hiš in stanovanj, ki gredo v breme stanarine, so stroški za obnovo ali zamenjavo gradbenih konstrukcij, elementov in instalacij zaradi njihove zastarelosti in istočasno dotrajanosti, če se s tem poveča:
— funkcionalnost stanovanj,
— uporaba vrednosti stanovanja,
— stanovanjski standard.
Po izvršitvi revitalizacije se mora ugotoviti nova vrednost stanovanjske hiše in stanovanj v skladu z odlokom o ugotavljanju vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj.
6. člen
Za tekoče vzdrževanje skupnih delov in naprav v stanovanjski hiši se štejejo vsa manjša popravila in stroški v zvezi z normalno uporabo.
a)	Stroški tekočega vzdrževanja skupnih delov in naprav v stanovanjski hiši, ki gredo v breme stanarine oziroma prispevka etažnega lastnika, so zlasti:
— čiščenje snega s strehe, strešnih vencev in napuščev,
— popravila dimniških kap in zamenjava dimniških vratič in izžiganje dimnikov,
— delna zamenjava in popravilo lesenih stopnic ter strešne kritine (podstrešje),
— slikanje in pleskanje skupnih prostorov in stopniščnih vrat,
— popravila svetlobnih jaškov, zaščitnih mrež in čiščenje,'
— popravila kleparskih izdelkov ter čiščenje,
— čiščenje žlebov in pesko-lovcev, usedalnikov,
— popravila izolacije ravnih streh, balkonov in teras,
— popravila strelovodov in meritve prevodnosti,
— popravila ometov na fasa-
STRAN 30 DOLENJSKI LIST - št. 46 (1373) - 13. novembra l?75
dah in skupnih prostorih,
— popravila na vratih, oknih in roletah v skupnih prostorih in na pročeljih zgradb,
— popravila podov, pragov, tlakov in prelaganje parketa,
— pleskanje kompletnih vhodnih hišnih in stanovanjskih vrat, s stopničastega vretena ali hodnika,
— popravila vhodnih vrat in oken v stopnišču in vetrolovih,
— popravila skupnih prostorov v primeru poškodb vodovodnih cevi in podobno,
— popravila stikal, tesnil in ventilov na glavnih vhodnih ceveh, pri glavnih plinovodih in kanalizaciji,
— popravila električnih instalacijskih vodov,
— zamenjava manjših dotrajanih delov na instalacijah,
— popravila in pleskanje instalacij centralne kuijave, plina, radiatorjev v skupnih prostorih,
— popravila plinskih, električnih in centralnih bojlerjev,
— stroški rednih servisov za osebna in tovorna dvigala, toplovodnih postaj, registrov, hid-roforov ter skupinskih TV anten,
— nabava požarno varnostnih naprav in opreme za civilno zaščito ,
— nadomestitev in vzdrževanje opreme za civilno zaščito in reševalne garniture,
— redno vzdrževanje in obnova požarnovarnostnih naprav,
— nabava drogov za zastave, zastav, oglasnih desk, okvirov za hišni red in seznam stanovalcev, poštnih nabiralnikov ter opreme skupnih prostorov hišnih svetov in posod za odvoz smeti,
— stroški sanitarnih pregledov, deratizacije, dezinfekcije in dezinsekcije,
— stroški rednih letnih in
3-letniff pregledov za pridobitev uporabnega dovoljenja za obratovanje dvigal,
— plačilo stroškov pri strokovnih ogledih naprav centralne kuijave,
— vzdrževanje skupnih naprav domofonov, električnih ključavnic ter vzdrževanje in pregledi skupnih TV in radio antenskih naprav,
— čiščenje in odmašitev vertikalne in horizontalne kanalizacije in kanalskih priključkov na zgradbi.
b)	Stroški tekočega vzdrževanja stanovanja, ki bremenijo imetnika stanovanjske pravice, vključno s stroški vzdrževanja iz 3. člena, obsegajo zlasti:
— beljenje stanovanja (slikarska dela) ter zamenjava tapet,
— pleskanje notranjih delov oken, vrat in drugih elementov opreme stanovanja,
— popravila in nadomestitev varovalk, vtičnic, stikal, elek-
tričnega zvonca, telefonov (domofonov),
— nadomestitev električnih svetilk in žarnic,
— popravila in nadomestitev ključavnic, kljuk in okovja,
— nadomestitev vseh vrst iztočnih pip in mešalnih baterij, tesnil pri vodovodnih pipah, baterijah v kopalnici in kuhinji,
— nadomestitev in popravilo umivalnikov, pomivalnih korit in kopalnih kadi pred potekom amortizacijske dobe trajanja,
— čiščenje in odmašitev straniščnih školjk, pomivalnih korit, kopalnih kadi in talnih sifonov,
— popravilo in nadomestitev straniščnih desk in škatel za toaletni papir kot tudi poteznih vrvic z ročajem, plavačev in odsesačev v rezervoarjih,
— pleskanje oljnih površin v kuhinjah, kopalnicah in straniščih,
— nadomestitev stekel na oknih in vratih,
— redno tekoče vzdrževanje vseh ostalih naprav in opreme v stanovanju,
— vsa popravila, ki so potrebna zaradi slabega vzdrževanja stanovanja in zaradi poškodb s strani uporabnika,
— stroški čiščenja centralnih bojlerjev,
—	stroški plačila vode in opravil v zvezi s praznenjem toplovodnih naprav.
7. člen
Stroški upravljanja sklada stanovanjskih hiš ter skupnih delov in naprav v stanovanjski hiši, ki se plačujejo iz stanarine oziroma prispevka etažnega lastnika so:
a) pogodbene in zakonske obveznosti,
b) stroški stanovanjske skupnosti,
c) stroški plačil organizacijam, ki opravljajo storitve stanovanjski skupnosti.
Med pogodbene in zakonske obveznosti spadajo tudi stroški zavarovanja stanovanjskih hiš, prispevek za zaklonišča ter obresti od najetih kreditov.
8. člen
Obratovanje stanovanjskih hiš, ki gre v breme imetnikov stanovanjske pravice, obsega plačilo naslednjih stroškov:
— porabo vode, elektrike in plina za skupne prostore in naprave,
— čiščenje skupnih prostorov in funkcionalnega dela zemljišča, ves potrebni material in orodje ter osebni dohodki zaposlenih (hišniki, snažilke, upravitelji),
— čiščenje snega in ledu po veljavnem odloku o zimski službi s pripadajočim orodjem in
potrošnim materialom,
— zamenjava žarnic v skupnih prostorih in hišnih varovalk,
— popravila ključavnic in zamenjava razbitih stekel v osebnih in tovornih dvigalih ter v vseh skupnih prostorih,
— nadomestitev in vzdrževanje drogov za zastave, zastav, oglasnih desk, okvirjev za hišni red in seznam stanovalcev, poštnih nabiralnikov ter opreme skupnih prostorov hišnih svetov,
— izobešanje in snemanje zastav,
— vzdrževanje, čiščenje in odmašitev jaškov za smeti in košev za smeti,
— vzdrževanje dostopnih poti, parkirnih prostorov, zelenili površin, živih mej, ograj, peskovnikov, gugalnic ter naprav, ki spadajo k stanovanjski hiši,
— stroški organizacije za vzdrževanje s stanovanjskimi hišami, če opravlja na podlagi odločbe samoupravne stanovanjske skupnosti oziroma pristojnega upravnega organa občinske skupščine zadeve, ki bi jih moral opravljati hišni svet,
— stroški za popravilo poškodb in za odtujitev v skupnih delih, prostorih in napravah zgradbe, če krivca ne bi bilo mogoče ugotoviti.
9. člen
Stroški obratovanja stanovanjske hiše, ki gredo v breme imetnika stanovanjske pravice, so tudi stroški komunalnih storitev individualne komunalne potrošnje (voda, kanalizacija, elektrika, PTT, plin, smeti, dimnikarske storitve in centralno ogrevanje stanovanj, vključno z amortizacijo, investicijskim in tekočim vzdrževanjem kotlovnic ter stroški v zvezi z obračunom obratovalnih stroškov.
10. člen
Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati odlok o tem, kaj se šteje za investicijsko tekoče vzdrževanje, upravljanje in obratovanje stanovanjske hiše v občini Ribnica, objavljen v Skupščinskem Dolenjskem listu štev. 25/73.
11. člen
Izvršni svet skupščine občine Ribnica je pooblaščen v spornih primerih tolmačiti, kaj spada v investicijsko vzdrževanje, revitalizacijo, tekoče vzdrževanje skupnih delov in naprav v stanovanjski hiši ali za tekoče vzdrževanje stanovanja, kakor tudi vo stroških upravljanja ter obratovanja stanovanjskih hiš.
Predloge za spremembo ali dopolnitev odloka lahko predlaga stanovanjska skupnost in zbori stanovalcev pri krajevnih skupnostih. Slednji predlagajo
dopolnitev ali spremembo odloka preko organov stanovanjske skupnosti.
12. člen
Imetniki stanovanjske pravice plačujejo obratovalne stroške in stroške komunalnih storitev hišnemu svetu.
Obratovalne stroške plačujejo imetniki stanovanjske pravice v višini dejanskih stroškov. Hišni svet določi akontacijo za plačilo teh stroškov. Osnova za akontacijo in obračun obratovalnih stroškov je m2 koristne stanovanjske površine.
Določbe prejšnjega odstavka veljajo tudi za etažne lastnike, ki stanujejo v lastnem stanovanju.
13. člen
Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dojenjskem listu.
Številka: 36-75-01
Datum: 27. 10. 1975
Predsednik skupščine občine Ribnica: CIRIL GRILJ,!, r.
292.
Na podlagi 0. točke 107. člena zakona o ljudski obrambi (Ur. list SFRJ št. 22/74), 71. in 72. člena zakona o splošnem ljudskem odporu (tir. list SRS št. 28/71) in 30(). člena statuta občine Ribnica (Skupščinski Dolenjski list št. 13/74) je skupščina občine Ribnica na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 20. 10. 1975 sprejela
ODLOK o določitvi krajevnih skupnosti ter organizacij združenega dela in temeljnih organizacij združenega dela, ki morajo ustanoviti organe in enote civilne zaščite
1. člen
Za zaščito in reševanje prebivalstva ter materialnih dobrin določa skupščina občine Ribnica s tem odlokom organe in enote civilne zaščite za delo v miru in vojni.
2. člen
Štab in enote civilne zaščite organizirajo naslednje krajevne skupnosti:
1. Krajevna skupnost Dolenja vas,
2. Krajevna skupnost Loški potok,
3. Krajevna skupnost Ribnica,
4. Krajevna skupnost Sodražica,
5. Krajevna skupnost Sv. Gregor,
6.	Krajevna skupnost Vel. Poljane.
3. člen
Krajevne skupnosti, navedene v 2. členu tega odloka, ustanovijo štab za civilno zaščito, specializirane ter splošne enote civilne zaščite. Strukturo in številčnost enot določijo krajevne skupnosti z načrtom za civilno zaščito. Štab za civilno zaščito
v	krajevni skupnosti imenuje svet krajevne skupnosti in šteje najmanj 6 članov.
4. člen
Naloge organov za civilno zaščito v krajevni skupnosti so zlasti:
— skrb za izvajanje preventivnih ukrepov za varstvo ljudi in materialnih dobrin pred hudimi nesrečami;
— usposabljanje enot civilne zaščite;
— organiziranje in reševanje ljudi ter materialnih dobrin ob naravnih in drugih nesrečah v miru in vojni.
Štabi za civilno zaščito in vodje s svojimi namestniki krajevnih skupnosti neposredno vodijo akcije pomoči na svojem območju. Po nalogu štaba za civilno zaščito občine Ribnica sodelujejo tudi v reševalnih akcijah izven svojega območja.
5. člen
Delovne in druge organizacije združenega dela, ki zaposlujejo do 150 delavcev, ustanovijo splošne enote civilne zaščite ter imenujejo poveljnika splošne enote civilne zaščite, ki ima svojega namestnika. Delovne in druge organizacije združenega dela, ki zaposlujejo preko 150 delavcev, ustanovijo štab in specializirane enote civilne zaščite.
6.	člen
Katere enote civilne zaščite mora organizirati delovna ali druga organizacija združenega dela iz 4. člena tega odloka za lastne potrebe, določi občinski štab za civilno zaščito. Občinski štab tudi določi, katera krajevna skupnost mora ustanoviti splošne enote civilne zaščite po hišnih svetih, ulicah ali skupinah zgradb.
7. člen
Občinski štab za civilno zaščito določi delovne in druge organizacije združenega dela, ki morajo ustanoviti specializirane enote civilne zaščite za potrebe občine.
8. člen
Enote civilne zaščite medsebojno sodelujejo pri zaščiti in
reševanju	ob	vojnih	akcijah	in
naravnih	ter	drugih	hudih ne-
srečah v miru, v skladu z načrti ukrepov	za	civilno	zaščito	in
navodili	pristojnih	štabov	za
civilno zaščito.
, _	9.	člen
Štabi civilne zaščite v krajevnih skupnostih in delovnih ter drugih organizacijah združenega dela usmerjajo delovanje civilne zaščite, izdelujejo načrt ukrepov civilne zaščite, skrbijo za samozaščito, usposabljajo svoje enote civilne zaščite in vodijo reševalne akcije na svojem območju.
10.	člen Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o določit-
vi	krajevnih skupnosti ter delovnih in drugih organizacij združenega dela, ki morajo ustanoviti organe in enote civilne zaščite (Skupščinski Dolenjski list št. 2/72).
11.	člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 025-14-75-01 Datum: 22. 10. 1975
Predsednik občinske skupščine Ribnica: CIRIL GRILJ, 1. r.
293.
Skupščina občine Ribnica je na podlagi 29. člena zakona o Samoupravni stanovanjski skupnosti (Ur. 1. SRS, št. 8/74) in 215. člena statuta občine Ribnica (Skupščinski Dolenjski list št. 13/74) na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbeno-političnega zbora dne 20. 10. 1975 sprejela
ODLOK o prenehanju veljavnosti odloka o ustanovitvi Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ribnica
1. člen
Odlok o ustanovitvi Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ribnica (Skupščinski Dolenjski list št. 27/73) preneha veljati.
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Ribnica, ki je bila ustanovljena s tem odlokom, je prenehala delovati 31.
12.	1974.
2. člen
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Ribnica, ki je bila ustanovljena s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi samoupravne stanovanjske
skupnosti v občini Ribnica po zakonu o samoupravni stanovanjski skupnosti ter konstituirana 28. 12. 1973, je prevzela vsa sredstva, pravice in obveznosti Samoupravne stanovanjske skupnosti, ki je prenehala delovati.
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 023-6.73-01
Datum: 20. 10. 1975
Predsednik občinske skupščine Ribnica: CIRIL GRILJ, l.r.
Občina Novo mesto
294.
V	zvezi z akcijo za uresničitev resolucije o družbenoekonomski politiki in razvoju ter neposrednih nalogah v letu 1975 so delegati zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbeno-političnega zbora skupščine občine Novo mesto na svoji seji dne 30. 9. 1975 sprejeli naslednje
SKLEPE IN PRIPOROČILA
1. Podatki o tekočih gospodarskih gibanjih potrjujejo vse ugotovitve, ki so bile posredovane v analizi teh gibanj v občini v začetku meseca julija, obenem pa tako stanje opravičuje potrebo po splošni akciji za stabilizacijo gospodarstva. Problemi zmanjševanja stopnje gospodarske rasti, notranjih neskladij, zaostajanje reprodukcijske sposobnosti in druga odstopanja od ciljev resolucije za leto 1975 so v občini izrazitejša kot v SR Sloveniji ter zato zahtevajo najširšo pozornost in potrebo po temeljiti obravnavi v vseh temeljnih in drugih OZD, interesnih skupnostih in drugih organizmih naše družbe:
2. Predstavniki IS, občinske skupščine in družbeno-politič-nih organizacij, bodo z neposrednimi razgovori s predstavniki OZD, kjer še niso sprejeli ustreznih stabilizacijskih programov, ugotovili vzroke zamud pri pripravljanju in sprejemanju programov, kakor tudi odgovornost za tako ravnanje.
Neposredne oblike povezovanja bodo uresničene tudi v primerih, kjer je iz stabilizacijskih programov razvidna potreba po širši družbeni pomoči. Posebej pa bo potrebno razčistiti primere neresnega odnosa do splošnih stabilizacijskih prizadevanj, ki se odražajo tudi v posredova-
nem gradivu nekaterih organizacij.
3. Izvršni svet bo spremljal tekoča gospodarska gibanja v občini ter v okviru svoje pristojnosti ukrepal, da se uresničijo cilji družbeno-ekonomske reso-
, lucije za leto 1975. To nalogo bo opravljal v sodelovanju z OZD, SIS, SDK in poslovno banko. V sodelovanju z njimi bo pripravil tudi poročilo o poslovanju gospod rastva za obdobje devetih mesecev, kakor tudi pregled o gibanju splošne, skupne in osebne porabe ter investicijskih vlaganj. Na tej osnovi- bodo pripravljene tudi zasnove razvoja v letu 1976.
4. V skladu s stališči skupščine SR Slovenije, sprejetimi dne
24.	7. 1975 o nujnosti spodbujanja izvoza in razbremenjevanja obveznosti izvoznega gospodarstva tudi na ravni občin, občinska skupščina v letu 1975 odstopa del posebnega občinskega davka od prometa proizvodov v višini 4,000.000.— din organizacijam združenega dela z območja občine Novo mesto, ki bodo v letu 1975 povečale svoj izvoz tako, da bo predstavljala vrednost izvoza nad 20 % celotnega dohodka in ki imajo organizirano maloprodajo v občini Novo mesto. Odstopljena sredstva se razdelijo OZD v sorazmerju z vrednostjo doseženega izvoza v devetih mesecih tega leta.
5. Zaradi znatnega odstopanja od dogovoijenih načel delitve dohodka in osebnih dohodkov je potrebno v vseh organizacijah združenega dela, kakor tudi v skupnih komisijah udeležencev samoupravnih sporazumov o razporejanju dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke analizirati podatke in uskladiti porabo za te namene v okviru razmerij, začrtamh v resoluciji in družbenem dogovoru
o	razporejanju dohodka in osebnih dohodkov.
6. Izvršni svet bo preko koordinacijskega odbora za spremljanje izvajanja dogovora o skupni porabi mesečno spremljal to porabo ne le z namenom, da ne bi presegla predvidenih okvirov, temveč predvsem, da se spodbudi čim večja racionalnost pri uporabi sredstev v tej sferi.
7. Organi občinske skupščine bodo zagotovili vse potrebno, da gibanje cen iz njihove pristojnosti ne bo preseglo predvidenih okvirov. Zaostren nadzor nad izvajanjem teh sklepov bo vodila tudi tržna inšpekcija.
8. Občinska tržna inšpekcija bo v naslednjih mesecih pre-kontrolirala kalkulacije za prodajne cene blaga v trgovskih OZD z upoštevanjem odredb o maržah o prometu blaga na
STRAN 32 DOLENJSKI LIST - št. 46 (1373) - 13. novembra
r-
o\
\V1
debelo in drobno z upoštevanjem internih pravilnikov o cenah. Posebno pozornost bodo posvetili fiktivnim stroškom, ki niso dokumentirani in se v relativnih postavkah pojavljajo kot element kalkulacij.
Kontrolirala pa bo tudi vsa sezonska znižanja blaga, ki potekajo od proizvajalnih organizacij in se realizirajo v maloprodaji, ter izvajala ostale naloge v svoji pristojnosti z namenom, da se zagotovi oblikovanje cen v dogovorjenih okvirih.
9. Ker povzroča stanovanjska dejavnost v občini vse več problemov, začenši s pridobivanjem in urejanjem zemljišč tako za družbeno kot zasebno gradnjo, pa vse do vzdrževanja in upravljanja stanovanj, bo izvršni
svet pripravil za naslednjo sejo skupščine podrobnejše poročilo
o	stanju na tem področju.
10. Prehajamo v najoolj zahtevno fazo planiranja, to je v fazo usklajevanja, ki mora pripeljati do samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov ter na tej osnovi do planov.
Usklajevalni proces je potrebno intenzivirati predvsem v treh smereh:
— na ravni reprodukcijskih kompleksov delovnih organizacij in SOZD ter gospodarskih interesnih skupnosti,
— na ravni SIS za storitve družbenih dejavnosti in med njimi,
— na ravni občine in med njimi ter v razmeiju do OZD, kompleksov SIS in KS, ki z d'o-govorom o osnovah družbenega plana prevzemajo določene obveznosti.
Hkrati z osnovami razvoja do leta 1980 je potrebno opredeliti tudi programe za leto 1976.
Na ravni občine bodo usmerjali akcije za usklajevanje in dogovarjanje o načrtih razvoja za obdobje 1976 — 80:
— koordinacijski odbor za planiranje pri občinski konferenci SZDL,
— komisija za planiranje, ki jo je imenoval izvršni svet s podkomisijami za posamezna področja, sestavljenimi iz delegatov, nosilcev razvoja,
— koordinacijski odbor za spremljanje izvajanja dogovorov
o	skupni porabi.
Novo mesto, 30.9. 1975
295.
Na podlagi 94. člena statuta Samoupravne	stanovanjske
skupnosti občine Novo mesto je v skladu z določili 8. člena zakona o družbeni pomoči v stanovanjskem	gospodarstvu
(Uradni list št. 5/72) zbor delegatov sarpoupravne enote za družbeno^ pomoč v stanovanj-
skem gospodarstvu Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Novo mesto sprejel na svoji seji dne 6. novembra 1975
PRAVILNIK
o	pogojih in merilih za določanje vrstnega reda upravičencev za pridobitev ter o dodeljevanju stanovanjske pravice v družbenih stanovanjih, zgrajenih ali kupljenih s sredstvi sklada za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem pravilnikom so določeni, pogoji in merila za ugotovitev kategorij in sestavitev vrstnega reda upravičencev za pridobitev stanovanjske pravice v družbenih stanovanjih, zgrajenih s sredstvi sklada za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Novo mesto (v nadaljnjem besedilu: solidarnostna stanovanja), postopek za razvrščanje upravičencev na prednostne liste, način dodeljevanja stanovanjske pravice za solidarnostna stanovanja in pristojnosti organov zbora delegatov samoupravne enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu.
II. UPRAVIČENCI ZA PRIDOBITEV STANOVANJSKE PRAVICE
2. člen
Upravičenci za pridobitev stanovanjske pravice v solidarnostnih stanovanjih so:
— družine in občani z nizkimi
dohodki;
— mlade družine in
— upokojeni občani.
3. člen
Družine in občani z nizkimi dohodki lahko zaprosijo za dodelitev stanovanjske pravice v solidarnostnem stanovanju, če izpolnjujejo naslednje pogoje:
— da prosilec ali član njegove družine ni imetnik stanovanjske pravice ali lastnik primernega stanovanja v občini Novo mesto;
— da prosilec ali član njegove družine doslej še ni imel ustrezno rešenega stanovanjskega vprašanja v občini Novo mesto;
— da poprečni mesečni dohodki prosilca in članov njegove družine v preteklem letu ne presegajo 50 % višine poprečnega mesečnega osebnega dohodka na zaposlenega v SRS v preteklem letu;
— da je vsaj eden od zakoncev zaposlen na območju občine Novo mesto najmanj tri leta, računajoč od datuma razpisa za nazaj;
— da ima stalno bivališče na območju občine Novo mesto.
Matere samohranilke se raz-vrste na prednostno listo upravičencev za pridobitev stanovanjske pravice v solidarnostnih stanovanjih ne glede na višino njihovega poprečnega mesečnega dohodka in ne glede na čas njihove zaposlitve v občini Novo mesto.
Ob enakih pogojih imajo prednost:
— socialno in zdravstveno ogrožene družine;
— družine z večjim številom otrok;
— družine in občani, ki dalj časa stalno prebivajo na območju občine Novo mesto.
4.	člen
Mlade družine lahko zaprosijo za dodelitev stanovanjske pravice v solidarnostnem stanovanju, če izpolnjujejo naslednje pogoje:
— da prosilce ali njegov zakonec ni imetnik stanovanjske pravice ali lastnik primernega stanovanja v občini Novo mesto;
— da družina doslej še ni imela ustrezno rešenega stanovanjskega vprašanja v občini Novo mesto;
— da prosilec ali njegov zakonec namensko varčuje pri poslovni banki za nakup stanovanja ali za gradnjo lastne stanovanjske hiše, oziroma
— da delovna organizacija, v kateri prosilec ali njegov zakonec združuje delo, poda pismeno izjavo,'s katero se obvezuje, da bo najkasneje v roku petih let rešila prosilčevo stanovanjsko vprašanje;
— da starši prosilca ali njegovega zakonca niso imetniki stanovanjske pravice v stanovanju ali lastniki stanovanjske hiše v občini Novo mesto, ki za 50% presega standardno stanovanje, kjer bi lahko prosilec rešil svoje stanovanjsko vprašanje;
— da je vsaj eden od zakoncev zaposlen na območju občine Novo mesto;
— da ima vsaj eden od zakoncev stalno bivališče na območju občine Novo mesto.
Strokovni delavci deficitarnih poklicev, ki se na novo zaposle na območju občine Novo mesto, se razvrste na prednostno listo upravičencev za pridobitev stanovanjske pravice v solidarnostnem stanovanju ne glede na to, da še ni bil nobeden od zakoncev zaposlen ali ni imel stalnega bivanja na območju občine Novo mesto.
Ob enakih pogojih imajo prednost mlade družine:
— ki imajo nižje dohodke; .
— ki imajo višji, namensko še privarčevani znesek za rešitev
svojega stanovanjskega vprašanja;
— ki imajo več otrok;
— ki dalj časa stalno prebivajo na območju občine Novo mesto.
5. člen
Upokojeni občani lahko zaprosijo za dodelitev stanovanjske pravice v solidarnostnem stanovanju, če izpolnjujejo naslednje pogoje:
— da prosilec ali njegov zakonec ni imetnik stanovanjske pravice ali lastnik primernega stanovanja;
— da prosilec ali njegov zakonec doslej še ni imel ustrezno rešenega stanovanjskega vprašanja;
— da ima prosilec ali njegov zakonec stalno bivanje v občini Novo mesto najmanj tri leta, računajoč od datuma razpisa za nazaj;
— da nimajo otroci prosilca ali njegovega zakonca na območju občine Novo mesto stanovanjske hiše. ki za 50% presega standardno stanovanje, kjer bi lahko prosilec rešil svoje stanovanjsko vprašanje.
Ob enakih pogojih imajo prednost upokojeni občani:
— ki so bili dalj časa zaposleni na območju občine Novo mesto;
— ki imajo dalj časa stalno bivanje na območju občine Novo mesto;
— ki so bili aktivni udeleženci narodnoosvobodilne vojne;
— ki so civilne žrtve vojne;
— ki so vojaški mirnodobski invalidi.
6. člen
Za člane družine prosilcev iz
3. člena tega pravilnika štejejo: zakonci, otroci, starši prosilca in starši prosilčevega zakonca ter osebe, ki jih je prosilec dolžan vzdrževati po zakonu, če živijo z njim v skupnem gospodinjstvu.
Za člane družine prosilcev iz
4. člena tega pravilnika štejejo samo zakonci in otroci.
Za člane družine prosilcev iz
5. člena tega pravilnika štejeta samo zakonca.
7. člen
Za mlado družino v smislu določil tega pravilnika se štejeta zakonca:
— katerih poprečna starost ne presega trideset let in
— katerih zakonska zveza ob dnevu razpisa ni bila daljša od osem let.
III.	MERILA ZA SESTAVITEV PREDNOSTNE LISTE
8. člen
Prosilci, ki izpolnjujejo pogoje iz drugega poglavja tega pra-
vilnika, se na podlagi enotnega točkovnega sistema, v katerem se ocenjujejo: stanovanjske razmere prosilca, socialno-zdrav-stveno stanje družine, stalno bivanje in neprekinjena zaposlitev na območju občine Novo mesto ter druga dodatna merila, razvrščajo po kategorijah na prednostne liste upravičencev za pridobitev stanovanjske pravice v solidarnostnem stanovanju.
Pri sestavljanju prednostnih list se ne upoštevajo vloge tistih prosilcev, ki so se vselili v neprimerna stanovanja, iz katerih so se prejšnji stanovalci preselili v solidarnostna stanovanja.
9.	člen
а. Stanovanjske razmere prosilca:
1. nima stanovanja (stanuje v neustreznem zasilnem prebivališču, baraki ali zgradbi) - pripada na družinskega člana
100 točk
2. najemnik, podnajemnik ali sostanovalec - pripada na družinskega člana	75	točk
3. podnajemnik, sostanovalec ali član skupnega gospodinjstva pri sorodnikih — pripada na družinskega člana	50 točk
4. imetnik stanovanjske pravice v neustreznem družbenem najemnem stanovanju — pripada na družinskega člana
75 točk
5. stanovanjska površina, ki odpade na člana prosilčeve družine:
— do 4 m2
pripada družini skupnolOO točk
— nad 4 do 5 m2
pripada družini skupno 98 točk
— nad 5 do 6 m2
pripada družini skupno 96 točk
— nad 6 do 7 m2
pripada družini skupno 93 točk
— nad 7 do 8 m2
pripada družini skupno 88 točk
— nad 8 do 9 m2
pripada družini skupno 82 točk
— nad 9 do 10 m2
pripada družini skupno 75 točk
— nad 10 do 11 m2
pripada družini skupno 67 točk
— nad 11 do 12 m2
pripada družini skupno57 točk
— nad 12 do 13 m2
pripada družini skupno 45 točk
— nad 13 do 14 m2
pripada družini skupno 30 točk
— nad 14 do 15 m2
pripada družini skupno 10 točk
б. stanovanje brez:
— kuhinje
pripada družini skupno 30 točk
— stranišča ali poljsko stranišče pripada družini skupno 20 točk
— kopalnice
pripada družini skupno 10 točk
7.	a) souporaba, kadar uporabniki niso družinski člani:
— kuhinje
pripada družini skupno 15 točk
— stranišča
pripada družini skupno 8 točk
— kopalnice
pripada družini skupno 5 točk
b)	souporaba spalnice pripada družini skupno 15 točk
8.	ostali stanovanjski pogoji:
— stanovanje je v vlažni in mračni kleti
pripada družini	150	točk
— stanovanje je v vlažni kleti pripada družini	110	točk
— stanovanje je v mračni,	toda suhi kleti
pripada družini	70	točk
— stanovanje je v vlažnem pritličju
pripada družini	90	točk
— stanovanje je na neizoliranem podstrešju
pripada družini	110	točk
— stanovanje je na izoliranem podstrešju
pripada družini	50	točk
— v stanovanju ni vodovodne napeljave
pripada družini	5	točk
— v stanovanjski hiši ni vodovodne napeljave
pripada družini	10	točk
— v stanovanju ni kanalizacijskih odtokov
pripada družini	5	točk
— v stanovanjski hiši ni kanalizacijskih odtokov
pripada družini	10	točk
— v stanovanju ni električne napeljave
pripada družini	20	točk
Za neustrezno stanovanje po
4.	točki tega člena šteje:
— stanovanje v kleti ali na podstrešju;
— stanovanje brez ali s souporabo sanitarij;
— stanovanje brez vodovodne napeljave;
— stanovanje, v katerem je stanovanjska površina manjša od 10 m2, ki odpade na posameznega družinskega člana;
— stanovanje, kjer morajo otroci, starejši od 10 let in starši ali otroci, starejši od 15 let različnih spolov, uporabljati isti spalni prostor;
— stanovanje brez kuhinje.
Za souporabo spalnice se šteje v naslednjih primerih:
— kadar jo souporablja oseba, ki ni družinski član;
— kadar jo souporabljajo starši zakoncev;
— kadar jo souporabljajo otroci, starejši od deset let.
b.	Socialno-zdravstveno stanje družine:
— duševno ali telesno prizadeti otroci
pripada na otroka	40 točk
— ostala trajna obolenja otrok pripada na otroka	20 točk
— duševno oboleli prosilec ali njegov zakonec
pripada na roditelja	50 točk
— težja invalidnost — nad 75 %,
prosilca ali njegovega zakonca
pripada na roditelja	50 točk
— nalezljive bolezni prosilca ali njegovega zakonca
pripada na roditelja	40 točk
— ostala trajna obolenja prosilca ali njegovega zakonca
pripada na roditelja	30 točk
c. Stalno neprekinjeno bivanje na območju občine Novo mesto
— za vsako leto neprekinjenega stalnega bivanja na območju občine, računajoč od dneva razpisa nazaj, pripada prosilcu za vsako dopolnjeno leto
8 točk
— vendar največ skupno
60 točk
d. Čas neprekinjene zaposlitve na območju občine Novo mesto
— za vsako leto neprekinjene zaposlitve na območju občine, računajoč od dneva razpisa nazaj, pripada prosilcu za vsako dopolnjeno leto
8 točk
— vendar največ skupno
60 točk
Čas služenja vojaškega roka v JLA ne šteje za prekinitev zaposlitve.
e. Druga dodatna merila:
1. oddaljenost stanovanja prosilca od njegovega delovnega mesta:
— nad 5 do 10 km
pripada prosilcu	8	točk
— nad 10 km
pripada prosilcu	15	točk
— oddaljenost od možne	prometne zveze nad 4 km
pripada prosilcu	30	točk
2. ločeno življenje,zakoncev:
— zaradi nerešenega stanov, vpraš.
pripada prosilcu	30	točk
3. nepopolne družine:
— matere samohranilke pripada prosilki	60	točk
4. aktivna udeležba v narodnoosvobodilni vojni:
— borci pred 9.9. 1943 pripada prosilcu	100 točk
— borci po 9. 9. 1943 pripada prosilcu	80	točk
— vojaški vojni invalid od 20 % do 50 %
pripada prosilcu	30	točk
— vojaški vojni invalid nad 50%
pripada prosilcu	50	točk
5. sprostitev vseljivega družbenega najemnega stanovanja:
— če prosilec ali njegov zakonec sprosti vseljivo družbeno najemno stanovanje in organizacija, ki ima pravico uporabe na tem stanovanju, poda pismeno izjavo, s katero prenaša na Samoupravno stanovanjsko skupnost enkratno
pravico oddati izpraznjeno stanovanje pripada prosilcu	50	točk
6. namensko varčuje pri poslovni banki:
— če prosilec ali njegov zakonec namensko varčuje pri poslovni banki za rešitev lastnega stanovanjskega vprašanja:
in je mesečni polog v primerjavi s poprečnim mesečnim OD varčevalca v preteklem letu:
do 20 % od 21 % do 30% od 31% do 40% od 41 % do 50 % od 51 % do 60 % nad 61 %
pripada prosilcu za vsako dopolnjeno leto varčevanja:
10 točk . 14 točk lSločk 22 točk
26	točk 30 točk
Mesečni polog varčevalcev z enkratnim pologom se izračuna na ta način, da enkratni polog razdeli na celotno obdobje vezave sredstev.
7. čakalna doba za solidarnostno stanovanje:
— prosilcu, ki je bil uvrščen v preteklem letu na dokončno prednostno listo upravičencev za pridobitev stanovanjske pravice v solidarnostnem stanovanju — pripada 50 točk
IV.	POSTOPEK ZA SESTAVITEV PREDNOSTNE LISTE
10.	člen Samoupravna enota za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu vsako leto javno objavi zbiranje vlog za sestavitev prednostnih list upravičencev za pridobitev stanovanjske pravice v solidarnostnih stanovanjih.
Objava mora vsebovati predvsem naslednje:
— vrsto upravičencev in pogoje, ki jih morajo le-ti izpolnjevati;
— način in kraj vlaganja vlog na enotnih obrazcih;
— dokazila, ki jih mora prosilec obvezno
priložiti vlogi;
— čas zbiranja vlog ter
— druga podrobnejša navodila.
Objava za zbiranje vlog za uvrstitev na prednostne liste upravičencev za pridobitev stanovanjske pravice v solidarnostnih stanovanjih se opravi na krajevno običajni način tako, da se objavi v tedniku Dolenjski list. Istočasno se besedilo objave dostavi:
— vsem temeljnim organizacijam združenega dela na območju občine Novo mesto;
— vsem krajevnim skupnostim v občini Novo mesto;
-----------
&TEVUJKJV 26
SK\JP&tWSYA DO\£NTCKA \AST
\S<5
— občinskemu odboru ZZB Novo mesto;
— Društvu upokojencev — podružnica Novo mesto;
— Zvezi civilnih žrtev vojne Novo mesto;
— Regionalni gospodarski zbornici Novo mesto in
— Centru za socialno delo Novo mesto.
11. člen
Prosilci za uvrstitev na prednostne liste upravičencev za pridobitev stanovanjske pravice v solidarnostnih stanovanjih vlagajo vloge z vsemi zalitevanimi dokazili.
— zposleni: v temeljnih organizacijah združenega dela, kjer združujejo svoje delo;
— borci NOV: na občinskem odboru ZZB NOV Novo mesto;
— upokojenci: na Društvu upokojencev — podružnica Novo mesto;
— civilne žrtve vojne: na Zvezi civilnih žrtev vojne Novo mesto;
— delavci, zaposleni pri občanih, vlagajo vloge neposredno na samoupravno enoto za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu.
12. člen Organizacije, ki zbirajo vloge
svojih delavcev oziroma članov, so dolžne prosilcem pomagati pri zbiranju zahtevanih dokazil in v objavljenem roku predati popolne vloge samoupravni enoti za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu.
13. člen
Odbor za programiranje in dodeljevanje stanovanj pri zboru delegatov samoupravne enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu (v nadaljnjem besedilu: odbor) sprejema in preverja vloge posameznih prosilcev ter jih ocenjuje v skladu z merili, določenimi s tem pravilnikom.
Kadar iz vloge in priloženih dokazil ni mogoče ugotoviti dejanskega stanja, ki vpliva na razvrstitev prosilca v prednostni listi, ali kadar odbor upravičeno dvomi v navedbe v vlogi ali priložena dokazila, lahko zahteva od prosilca dodatna dokazila ali pa na drugi način ugotovi dejansko stanje.
Odbor s sklepom zavrne vloge tistih prosilcev, ki ne izpolnjujejo pogojev za uvrstitev na prednostno listo upravičencev za pridobitev stanovanjske pravice v solidarnostnem stanovanju, nepopolne vloge tistih prosilcev, ki jih kljub pozivu niso dopolnili.
Zoper sklep odbora o zavrnitvi vloge ima prizadeti prosilec pravico ugovora v roku petnajst
dni po prejemu sklepa na zbor delegatov samoupravne enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu (v nadaljnjem besedilu: zbor delegatov).
Odločitev zbora delegatov o ugovoru zoper sklep odbora o zavrnitvi vloge je dokončna.
14. člen
Odbor razvrsti upravičence na prednostne liste po kategorijah upravičencev in po krajih zaželenega bivanja na podlagi višine doseženih točk in ostalih prednosti, ki so določene s tem pravilnikom.
Odbor javno objavi prednostne liste, ki vsebujejo: podatke o upravičencu; število družinskih članov; vrsto stanovanja, do katerega je upravičen, in število doseženih točk.
Javna objava, ki ne more biti krajša od petnajst dni, se opravi na krajevno običajen način v tedniku Dolenjski list in na oglasni tabli Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Novo mesto.
Zoper razvrstitev upravičencev na prednostne liste imajo pravico do pritožbe na zbor delegatov v roku petnajst dni po objavi vsi prizadeti in neprizadeti občani in organizacije z območja občine Novo mesto.
15. člen
Po preteku časa javne objave prednostnih list upravičencev sprejme zbor delegatov dokončne prednostne liste upravičencev za pridobitev stanovanjske pravice v solidarnostnih stanovanjih.
Pred sprejetjem dokončnih prednostnih list tnora zbor delegatov odločiti o ugovorih zoper sklepe odbora o zavrnitvi vlog in o pritožbah zoper razvrstitev upravičencev v objavljene prednostne liste. V upravičenih primerih zbor delegatov razvrsti na prednostno listo upravičence, ki niso bili uvrščeni, oziroma črta upravičence, ki so bili uvrščeni na objavljeni prednostni listi.
Dokončno prednostno listo sprejme zbor delegatov z dvotretjinsko večino na seji prisotnih delegatov. Dokončna prednostna lista ostane v veljavi do sestavitve novih prednostnih list v skladu z določili tega pravilnika in je ni mogoče dopolnjevati ali spreminjati. Iz dokončne prednostne liste se črtajo le tisti upravičenci, ki so zadovoljivo rešili lastno stanovanjsko vprašanje, in tisti upravičenci, ki ne izpolnjujejo več pogojev za uvrstitev na prednostno listo. O izbrisu upravičencev z dokončne prednostne liste odloča odbor.
V.	DODELJEVANJE STANOVANJSKE PRAVICE V SOLIDARNOSTNIH STANOVANJIH
16. člen
a. Družine in občani z nizkimi dohodki — upravičenci s prednostne liste lahko na število članov gospodinjstva pridobijo stanovanjsko pravico v solidarnostnem stanovanju po naslednjem normativu:
— za dve osebi	do 40	m2
— za tri osebe	do 56	m2
— za štiti osebe	do 68	m2
in za vsakega nadaljnjega člana gospodinjstva še do 8 m2.
b. Mlade družine - upravičenci s prednostne liste lahko na število članov gospodinjstva pridobijo stanovanjsko pravico za določen čas - pet let - v solidarnostnem stanovanju po naslednjem normativu:
— zakonca brez otrok	— garsonjero do 28 m2
— zakonca z enim otrokom —^enosobno stanovanje do 40 m2
— zakonca z več otroki -enoinpolsobno stanovanje do 50 m2
c. Upokojeni občani - upravičenci s prednostne liste lahko glede na število članov gospodinjstva pridobijo stanovanjsko pravico v solidarnostnem stanovanju po naslednjem normativu:
— za eno osebo — garsonjero do 28 m2
— za dve osebi — enosobno stanovanje do 40 m2.
17. člen
Stanovanjsko pravico v solidarnostnih stanovanjih dodeljuje odbor upravičencem z dokončne prednostne liste strogo po vrstnem redu glede na razpoložljivo vrsto stanovanja.
Upravičencem s prednostne liste, ki jim po normativu pripada večje stanovanje, vendar le-teh ni na razpolago, se lahko na njihovo pismeno zahtevo dodeli tudi manjše razpoložljivo stanovanje. O zahtevku upravičenca odloča odbor.
18. člen
Ne glede na določila v prejšnjem členu lahko zbor delegatov izjemoma dodeli stanovanjsko pravico v določenem številu solidarnostnih stanovanj. Površina teh stanovanj ne more presegati letno deset odstotkov površine solidarnostnih stanovanj, zgrajenih v enem letu na območju občine Novo,esto.
— Stanovanjska pravica v solidarnostnih stanovanjih se izjemoma lahko dodeli na priporočilo skupščine Samoupravne skupnosti socialnega varstva ogroženim družinam ali obča-
nom, ki nimajo pogojev za uvrstitev na prednostno listo upravičencev.
— Stanovanjska pravica v solidarnostnih stanovanjih se izjemoma lahko dodeli na priporočilo predsedstva Občinske konference SZDL delavcem deficitarnih profilov s področja družbenih dejavnosti, s katerimi se rešuje širša socialna problematika.
O	vsakem primeru izjemne dodelitve stanovanjske pravice v solidarnostnih stanovanjih po tem členu odloča na predlog odbora zbor delegatov.
19. člen
Pričakovalcem za pridobitev
stanovanjske pravice v solidarnostnih stanovanjih iz 18. člena tega pravilnika se dodeli stanovanjska pravica v okviru določenih normativov in sicer:
— ogroženim družinam ali občanom za nedoločen čas,
— strokovnim delavcem pa za določen čas petih let.
20. člen
Zbor delegatov določi s posebnim sklepom ključ razdelitve razpoložljivih solidarnostnih stanovanj na kategorije upravičencev iz 2. in 18. člena tega pravilnika.
21. člen
Za izpraznjena solidarnostna stanovanja, zgrajena ali kupljena s sredstvi sklada za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu, in tista izpraznjena družbena najemna stanovanja, za katera so imetniki pravice uporabe prenesli na Samoupravno stanovanjsko skupnost enkratno pravico oddajanja stanovanja, se sme dodeliti stanovanjska pravica samo upravičencem s prednostne liste oziroma pričakovalcem po 18. členu tega pravilnika.
22. člen
Solidarnostno stanovanje
sme uporabljati le imetnik stanovanjske pravice za to stanovanje skupno s člani njegovega gospodinjstva. Stanovanja ne sme zamenjati, oddajati v podnajem ali kako drugače razpolagati z njim brez predhodnega pismenega soglasja odbora.
VI.	PREHODNE IN KONĆNE DOLOČBE
23.	člen Zbor delegatov je pristojen za tolmačenje določil tega pravilnika in po potrebi sprejema natančnejša navodila za njihovo izvajanje.
3. člen
V	posebnem delu proračuna za leto 1975 se izvrši sprememba tako, da se:
1. zviša glavni namen
04—	negospodarske investicije
94.000
2. zniža glavni namen
01- dejavnost organov družbe-no-političnih skupnosti
29.000
08— socialno skrbstvo 300.000
17— tekoča proračunska rezerva in obveznosti iz prejšnjih let	112.000
18— krediti, vezana in izločena sredstva	20.000
461.000
4. člen
Zvišanja oziroma znižanja po posameznih oblikah in razpo-rednih skupinah so razvidna iz bilančnega dela proračuna.
297.
Na podlagi 8. člena odloka o ustanovitvi Komunalnega sklada občine Trebnje (Skupščinski Dolenjski list, št. 18/69 in 12/71) in na podlagi 155. člena statuta občine Trebnje sta zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Trebnje na seji dne 23. 10. 1975 sprejela
SKLEP:
potrdi se finančni načrt Komunalnega sklada občine Trebnje za leto 1975.
Predvideni dohodki in izdatki po finančnem načrtu sklada znašajo:
24. člen
Z dnem, ko začne veljati ta pravilnik, preneha veljati pravilnik o pogojih in merilih za dodeljevanje stanovanj, zgrajenih s sredstvi Solidarnostnega stanovanjskega sklada občine Novo mesto, objavljen v Skupščinskem Dolenjskem listu št. 15/74.
25. člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 421/1
Datum: 6. 11. 1975
Namestnik predsednika zbora delegatov samoupravne enote za družbeno pomoč v stan. gospodarstvu: MILOŠ JEVŠČEK,l.r.
Občina Trebnje
296.
Na podlagi 23. člena zakona
o	financiranju splošnih družbenih potreb v družbeno-politič-nih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) in na podlagi 155. člena statuta občine Treb-
nje sta zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Trebnje na seji dne 23. 10. 1975 sprejela
ODLOK
0 spremembi odloka o proračunu občine Trebnje za leto 1975
1. člen
1. člen Odloka o proračunu občine Trebnje za leto 1975 (Skupščinski Dolenjski list št. 8/75) se spremeni tako, da se glasi:
Občinski proračun za leto 1975 obsega dohodke v znesku
15,008.000 ki so v celoti razporejeni.
2. člen
1. Zviša se vrsta dohodkov:
1 - davek na dohodek in davek iz osebnih dohodkov
50.000
2 — prometni davek, davek na premoženje in na dohodke od premoženja	650.000
3 — takse	10.000
710.000
2. Zniža se vrsta dohodkov:
7 - Dohodki od drugih družbenopolitičnih skupnosti
1.077.000
5.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 400-04/74—1 Datum: 23. 10. 1975
Predsednik skupščine občine: SLAVKO KRŽAN, l.r.
dohodki	7.788.741,79 din
izdatki	7.788.741,79 din.
Številka: 400-4/75-1 Datum: 23. 10. 1975
Predsednik skupščine občine: . SLAVKO KRŽAN, l.r.
IGN0RANTIA LEGIS NEMINEM EXCUSAT so rekli že steri Rimljani, pri nas pa velja:
NEPOZNAVANJE ZAKONA NIKOGAR NE OPRAVIČUJE!